Janez Kebe se je rodil 1.

marca 1942 Francu in

Ivani, roj. Koščak, kot sedmi otrok na Dolenjem
Jezeru 29 (34). Po osnovni šoli v Cerknici se je v
Postojni izučil za elektromonterja in v Ljubljani
za elektromehanika za dvigala. Ob delu je v
Ljubljani končal gimnazijo in se leta 1964 vpisal
v ljubljansko bogoslovje. Po odsluženju vojaškega
roka in končani teološki fakulteti je 29. junija
1971 prejel mašniško posvečenje. Najprej je bil
tri leta kaplan v Starem trgu pri Ložu, potem tri
leta župnijski upravitelj v Starem trgu ob Kolpi. Ko
seje leta 1977 ponesrečil starotrški župnik Janez
Voljč, ga je nadškof Jožef Pogačnik poslal nazaj
v Stari trg pri Ložu. Najprej je bil upravitelj, leta
1984 pa je postal župnik. Od leta 1982 do 2002 je
bil tudi dekan cerkniške dekanije.

Veliko slovenskih duhovnikov je prispevalo svoj

delež k ohranjanju dragocene kulturne dediščine
naše preteklosti in pri teh se zgleduje tudi Janez
Kebe. Leta 1987 je opisal zgodovino znamenite
romarske cerkve na Križni gori nad Ložem. Leta
1996 je po desetletnem zbiranju gradiva izdal
knjigo Loška dolina z Babnim Poljem. Leta 2002 je
izdal knjigo Loška dolina z Babnim Poljem, II. del.
Leta 2003 je za svoje duhovniško in kulturno delo
prejel najvišje občinsko priznanje zlati grb občine
Loška dolina. Kot sad večletnega zbiranja gradiva
je pred nami knjiga Cerkniško jezero, kjer nam
dopolnjuje zgodovinsko, etnografsko in etnološko
podobo Cerkniškega jezera in ljudi ob njem.
“Knjigo posvečam v hvaležen spomin
svojim pokojnim staršem “Francu in “Ivani.

S4vtor
 Zdi se mi, daje jezero vredno, da sem se zaradi njega toliko potrudil, ker ga imam za
eno največjih naravnih čudes. Mislim, da ne moremo najti ne v ‘Evropi ne v ostalih treh
delih sveta tako čudovitega jezera, ki bi vsebovalo toliko redkih lastnosti kakor to.
(Janez ‘Vajkard ^Valvasor,
Slava vojvodine “Kranjske, 1689, prevod.)

To nenavadno jezero je zaradi svojih čudovitih lastnosti znano že veliko let po vsem svetu.
(Tranc £A. Steinberg,
“Izčrpno poročilo o Cerkniškem jezeru, ležečem na 'Notranjem “Kranjskem, 1758, prevod.)

“Narava je zares tukej nasprotne reči čudovito zediniti umela. “Pjbič in lovec, voz in
čoln, kosec in plaveč na ravno tisti planjavi v enim letu tukej svoje opravila najdejo.
Sdko bi kdo prešel križem svet, zastonj bi iskal Cerkniškimu jezeru enake podobe!
(J ožef ‘Bevk - Todgrivarski,
cerkniški kaplan, Topiš Cerkniškigajezera na Notranjskim, 1850.)

Meč popisov tega res čudnega jezera se že najde sem ter tje, od kterega se lahko reče,
da takega ni na celem svetu. Mnogoverstne so njegove imenitnosti.
((jregor ‘Kebe,
domačin, daljni sorodnik avtorja te knjige, “Popis Cerkniškega jezera, 1860.)

“Natura je zedinila tukaj dobrote in veselje v enem kraju, kijih ljudje uživajo drugač
le na suhem in na morju. “Kjer valovi prijazno šumljajo, kjer se ribe ljubko igrajo,
kjer čolnič tiho plava naprej svojo pot in ribič razpenja svoje mreže, čez malo dni tam
rožice cveto, živinica se pase, kosec brusi svojo koso, voz leti za čilimi konjički
in lovec napenja svojo puško ter meri zajcu v srce.
(Andrej ‘Likar,
cerkniški kaplan, Cerkniško jezero, v: Cerknica in njena okolica, 1863.)

Zemlja ob jezeru je kakor pesem orgel pri veliki maši... Stoje pogledov na jezero ...
“Valovi rasto in začenjajo plati ob noge. Mrmrajo stoletno skrivnost svoje čudne poti;
nezadržno govore o rasti in o smrti, o krajih, kijih nekdaj ni bilo, in o gradovih,
ki so padli vjezero. “Pripovedujejo tiho, od daleč, kakor odmev zaljubljene pesmi.
(£Mirko Javornik,
Cerkničan, Remija ob jezeru, 1941.)
o a
'i3 fo

Janez Kebe

CERKNIŠKO JEZERO
IN LJUDJE OB NJEM

ognjišče
Koper 2011
[?

a G
 Janez Kebe
Cerkniško jezero in ljudje ob njem

Lektoriranje
dr. Jožica Narat

Oblikovanje in prelom
Peter Bezek

Izdalo Ognjišče d.o.o., Koper 2011

Urednik Božo Rustja

Naklada 3.000 izvodov

Tisk Grafika Soča

VSE PRAVICE PRIDRŽANE

Brez pisnega dovoljenja avtorja je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna objava, predelava ali druga
uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem,
tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

CIP - kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

908(497.471)

KEBE, Janez, 1942-

Cerkniško jezero in ljudje ob njem / Janez Kebe ; [prevod
povzetka v angleščino Marko Petrovič]. - Koper : Ognjišče, 2011

ISBN 978-961-263-075-1

258511616
 7

Spremna beseda

Ko sem začel prebirati besedila o Cerkniškem jezeru, za Valvasorja »eno največjih naravnih čudes«,
objavljena v knjigi z naslovom »Cerkniško jezero in ljudje ob njem« ter bogato opremljena s slikovnim
gradivom, me je prešinila misel: to je knjiga, ki je zrasla iz srca. Pisal jo je človek, ki veliko skrivnostno jezero
med Veliko Slivnico in Skalunom, kraje ob jezeru in njene ljudi ljubi, z njimi živi in čustvuje. Je njihov
neločljivi del in zunanji opazovalec obenem. Je človek, ki je lepoti te nepredvidljive narave in življenju nikoli
do kraja odstrte skrivnosti vode, ki izgine tako hitro, da preseneti celo ribe, in se nato ponovno zbudi v
silovitih izbruhih vode, ki napaja zemljo in hrani ljudi, z besedo in fotografijo postavil neminljiv pomnik.
Pomnik v obliki enciklopedičnega zapisa vsega, kar o jezeru, o življenju v njem in okoli njega danes vemo.
Pomnik vsemu, kar se je skozi stoletja o jezeru in njegovih skrivnostih prenašalo v ljudskem izročilu, dokler
se ni našel nekdo, ki je pripovedovalčevo besedo vkoval v črke in razpel brv med zakladi spomina in njegovo
materializacijo v knjigi.

Neustavljivo slo odgrniti tančico skrivnosti, ki zastira eno naših »največjih naravnih čudes«, so v preteklosti
najbolj drzni plačali z življenjem. Avtor te knjige se je odločil za varnejšo, vendar nič manj vznemirljivo in
naporno pot raziskovalca ohranjene, vendar globoko v arhivskem gradivu zakopane dediščine. Odkrito se
je nenehno soočal s tem, kar more danes videti oko pozornega in potrpežljivega opazovalca vsega, kar je
povezano z jezerom in življenjem ob njem. Osem poglavij, osem pomnikov dogajanja, ujetega v besedo. Vsak
od teh osmih pomnikov se v knjigi razraste v mogočno krošnjo z bujnim cvetjem okrašenega drevesa, ki v
podobi žlahtni to, kar je zapisano v besedi.

Ko listam po tej izjemni knjigi, me prevzema občutek skrivnostnosti, ki me z neustavljivo silo vleče v
vrtinec dogajanja, v katerem se prepletata ljubezen in strast, prvinskost narave, ki se upira nasilju človekove
domišljavosti in klenost ljudi, ki niso klonili pod težo bremena v borbi za vsakdanji kruh in ne pod pritiskom
ideologij. V tem vrtincu dogajanja ne gre zgolj za kronologijo »zapisanega, ki ostane«, kot si je zaželel avtor
v svojem predgovoru. Gre za epopejo o lepoti in skrivnostnosti jezera, bogastvu žive in nežive narave v njem
in ob njem, vztrajnosti ljudi v vseh pestrih paletah barv njihovega načina življenja in ustvarjanja, njihove
prepoznavnosti in samobitnosti. To razgibano epopejo Življenja zaokroži avtorjeva osebna življenjska izkušnja
z jezerom in ob njem.

Malo je del, ki so pisana s tako ljubeznijo in s takšnim zanosom. Kebetovo dolgoletno mukotrpno
zbiranje gradiva po zaprašenih arhivih, potrpežljivo iskanje, zbiranje in sestavljanje drobnih kamenčkov
podatkov je sestavilo mogočen mozaik, ki vse, ki živijo v tem koščku slovenskega raja navdaja s ponosom,
nas, ki prihajamo od zunaj, pa posrka v stvarnost prikazanega do te mere, da se počutimo skoraj tako, kot
bi tudi sami zrasli iz te zemlje in se oblikovali z njo. Ko prijatelju Janezu Kebetu za novo monumentalno
delo — vsako je večje in popolnejše - izrekam iskrene čestitke, bi se mu rad posebej zahvalil, da nas je s svojo
pripovedjo in bogatim slikovnim gradivom napravil za del te čudovite zgodbe.

France M. Dolinar

24. septembra 2011

8
 9

Uvodne misli

Valvasorju velja pritrditi, da je Cerkniško jezero eno največjih naravnih čudes. O jezeru je bilo že
veliko napisanega, pa vendar je tako enkratno v slovenskem in svetovnem merilu, da daje piscu tako rekoč
neomejene možnosti odkrivanja vedno novih, zanimivih reči. Svojo obliko spreminja dnevno, tako rekoč
iz ure v uro. Obiskovalca pritegne izjemno bogastvo rastlin, ptic, žuželk, metuljev, kačjih pastirjev ...V to
posebnost so se zlili tudi ljudje, ki žive ob jezeru in z njim, njihovi običaji in tesna povezanost njihovih usod
z usodo jezera. Eden takih ljudi, katerega življenje in delo je zlito z naravo in življenjem ljudi ob jezeru, je
tudi gospod Janez Kebe, avtor te knjige. Kot domačina ga je od mladih nog pritegnila narava in predvsem
usoda ljudi, katerih korenine je proučil daleč v zgodovino. Po prejšnjih dveh knjigah, ki obravnavata ljudi
in njihove usode, je svoje bogato znanje, delavnost in ljubezen do človeka in narave nadgradil v pričujoči
knjigi, ki je edinstvena hvalnica jezeru, naravi in ljudem. Nastal je izjemen dokument časa in kraja, iz
katerega bodo svojo zgodovino črpali ljudje, ki žive v naseljih ob jezeru in še številne naslednje generacije.
Ko sem kot prišlek enkrat začel spoznavati jezero, njegovo dušo in ljudi, sem mu postal zapisan za vse
življenje. Tu sem našel svoj notranji mir in spoznal veliko novih prijateljev. Mednje štejem tudi gospoda
Janeza Kebeta. Izražam mu globoko spoštovanje, ker je izjemen človek, ki mi je izdatno odprl vpogled v
jezerske skrivnosti in me še bolj zbližal z ljudmi ob jezeru.

Borut Jerše
10
 11

Predgovor

Pobudo za to delo mi je dal Borut Jerše, predsednik Ribiške zveze Slovenije, ko mi je pred leti predlagal, naj
kot domačin, rojen pri Cerkniškem jezeru, zberem čim več zgodovinskih zapisov in ustnih izročil o ribolovu na
tem jezeru. Z leti sem zbrano gradivo razširil tudi na druga področja, vendar le na naselja okoli jezera.
V prvem poglavju sem povzel opise Cerkniškega jezera od prvih pred Valvasorjem tja do opisov, ki so nastali
sredi 19. stoletja. Posebej moramo biti domačini ponosni na Jezerca Gregorja Kebeta, ki je raziskal ponikvo
Karlovico in je kot dober poznavalec jezera leta 1860 jezero opisal.
V drugem poglavju sem opisal naravo in posege v jezero. Zbral sem podatke o velikih jezerskih poplavah od
leta 1655 do 2000. Zanimiv je spisek 34 požiralnih jezerskih jam, ki je 200 let starejši od Valvasorjevih jamskih
poimenovanj, ker je nastal med letoma 1455 in 1472. Kako so se jezerske jame spreminjale, nam govori sestavek
Spremenjene jezerske jame od leta 1720 do 1898. V tem poglavju je podan tudi pregled večjih posegov v jezero od
leta 1844 do 2009 in usodnih sprememb zaradi posegov v jezero v zadnjih letih.
V tretjem poglavju sem zbral podatke o poteku pridobivanja ribolovnih pravic v jezeru od leta 1040 do 1888.
Iz zgodovinskega gradiva je razvidno, kako so si vaščani Dolenjega Jezera prizadevali, da bi ohranili pravice,
ki so jih pridobili na podlagi zakona iz leta 1888, a so jih s socialističnim zakonom, ki je flagrantno kršil celo
nepremičninsko pravo, leta 1954 izgubili.
V četrtem poglavju so zbrani opisi jezera in ribolova iz časa pred Valvasorjem, dalje opisi Janeza V. Valvasorja iz
leta 1689, Janeza Dolničarja iz leta 1714, Antona F. Steinberga od leta 1714 do 1758, cerkniškega kaplana Jožefa
Bevka iz leta 1850, domačina Jezerca Gregorja Kebeta iz leta 1860 in loškega sodnika Hinka Dolenca iz okoli
leta 1870 ter druge zanimivosti o ribolovu, nato o načinih ribolova na jezeru, o tem, koliko rib so ujeli, kako so
jih sušili in kako so izkoriščali jezerski led.
V petem poglavju je predstavljeno bogastvo rastlin, ptic, metuljev in kačjih pastirjev v Cerkniškem jezeru.
V šestem poglavju sem zbral podatke za 200 do 400-letno preteklost okoli 700 rodbin vil naseljih ob
Cerkniškem jezeru. Za vir sem uporabljal župnijske knjige statuse animarum in matične knjige ter urbarje.
V statusih animarum so predstavljene vse rodbine iz 11 naselij z datumi rojstev, smrti in porok. Ti podatki
so prepisani iz matičnih knjig za okoli 200 let nazaj. Včasih se je sestavljalcem teh knjig prikradla tudi kakšna
napaka. Ce sem katero opazil, sem jo popravil. Da pa bi preveril vse podatke po matičnih knjigah, presega moje
moči. Pri odkrivanju rodoslovnih napak se še posebej zahvaljujem g. Leonu Drametu, ki je prepisal večino
matičnih knjig cerkniške župnije.
V sestavku o prvem šolstvu ob Cerkniškem jezeru so predstavljeni najstarejši zapisi o šoli v Cerknici, o grahovski
šoli, o šoli na Gorenjem Jezeru in o šoli na Otoku. V tem poglavju so zbrana tudi najstarejša osebna imena -
priimki v naseljih ob Cerkniškem jezeru, več kot sto hišnih znamenj v vaseh ob Cerkniškem jezeru, s katerimi so
gospodarji zaznamovali orodje in mejna drevesa v gozdu (ta znamenja so že prava redkost v etnološki literaturi),
prvi podatki o gradnji cest ob Cerkniškem jezeru, podatki o gasilstvu in požarih v vaseh ob Cerkniškem jezeru, o
zapiranju cerkva v naseljih ob jezeru pod cesarjem Jožefom II. in zapisih iz ljudskega izročila.
V sedmem poglavju Raznoterosti prilagam pomembne zapise o lovu Franca A. Steinberga od leta 1705 do
1735, o redkih in dragih kamnih na gričih ob Cerkniškem jezeru, najdenih leta 1778, o nekaterih ujmah ob
Cerkniškem jezeru in o nesrečnih utopitvah v jezeru od leta 1788 do 2007. Poteg tega sem zbral razne zapise
Jožefa Bevka, ki je bil cerkniški kaplan in kurat na Križni gori od leta 1843 do 1860 in je prvi v slovenščini opisal
Cerkniško jezero.
V zadnjem poglavju pa sem zapisal svoje spomine od mladosti naprej, med drugim spomine na ribolov in
življenje ob Cerkniškem jezeru.
12

Prepričan sem, da bodo bralci veseli vseh opisov ribolova, še posebno dragocenih Steinbergovih poročil o
ribolovu na jezeru in o lovu na divjo perjad in divjad, ki jih je zapisoval od leta 1705 do 1758 in ki do zdaj še
niso bila prevedena. Valvasorjeve in Steinbergove zapise sem zaradi boljše preglednosti uredil po vrstah ribolova.
Prvič je predstavljeno tudi zgodovinsko gradivo o uspešnem prizadevanju vaščanov Dolenjega Jezera za ribolovne
pravice od leta 1891 do 1954 in gradivo o zajezitvi jezera od leta 1965 do 2001. Oboje se nahaja v dveh arhivih
na Dolenjem Jezeru: Julki Hvala se lepo zahvaljujem za posredovanje bogatega gradiva iz vaškega arhiva Dolenje
Jezero (AADJ), Olgi Mulec pa za gradivo Agrarne skupnosti Dolenje Jezero iz novejšega časa (AADJ—90).

V moji mladosti je bila voda v Cerkniškem jezeru še čista in smo jo z veseljem pili kakor pri studencu, ko smo
šli s čolnom drevakom iz Rešeta v Vršič po drva. Vedno bolj bi se morali zavedati, da je stvarstvo človeku izročeno
le v upravljanje. Že z dosedanjim človekovim onesnaževanjem je vsa Zemlja ranjena, kar se človeku že sedaj
maščuje. Kaj bo pa šele v prihodnosti, če se bo tako nadaljevalo! Če bo to delo vsaj malo prispevalo k ohranjanju
lepe in čiste narave v Cerkniškem jezeru, bom zelo vesel.

Da je to delo v taki obliki izšlo, se moram iskreno zahvaliti vsem podpornikom, posebej Bojanu Kebetu in
Občini Cerknica. Iskrena zahvala arhivarju mag. Francetu Baragi, ki mi je posredoval dragocene podatke in
mi največ pomagal. Petru Bezku za oblikovanje, prof. dr. Francetu M. Dolinarju za spremno besedo in nasvete,
Borutu Jeršetu za uvodne misli in nasvete in posebej dr. Jožici Narat za lektoriranje besedila. Iskrena zahvala prof.
Mariji Hribar za pregled besedila, Jožetu Bavcu pa za krajevno kazalo. Za nasvete in različne informacije se lepo
zahvaljujem Nataši Korče, Mileni Ožbolt, Borutu Kraševcu, mag. Stanetu Okolišu, mag. Božidarju Premrlu,
Francu Trunklju, vaščanom Dolenjega Jezera: Vekoslavu Kebetu (Matevžev Kebeč, muzej Jezerski hram), Antonu
Lovku (Vrdjanov), Jožetu Martinčiču (Skirov), Francu Kebetu (Ta Srednji Kebeč), Francu Leskovcu (Budov),
Tonetu Branislju (Kaščen), Tonetu Kebetu, Mariji Leskovec Kunstek in drugim. Prav tako se zahvaljujem vaščanom
iz Dolenje vasi: Francu Opeki (Ribčkov), Rihardu Branislju, Alojzu Prudiču (Mihcov), Jožetu Obrezi (Cibkov);
iz Grahovega: Ernestu Pelanu in Miru Kunstku; z Otoka: Jožetu Uletu (Anžetov), Ivi Mulec (Gorenja) in Ani
Mulec (Mihovi); z Gorenjega Jezera: Aleksandru Mahnetu, Viktorju Ponikvarju, Janezu in Jakobu Poroku; iz
Martinjaka: Janezu Pakižu; iz Cerknice: Štefki Sebalj-Mikše in Jožici Mele; iz Žerovnice: Francu Lunku (Zgornji
Nivč) in Ani Rok (Stecnarjeva).

Iskrena zahvala vsem, ki so prispevali fotografije, zlasti Ivanu Esenku, Daretu Seretu, Leonu Kebetu, Valentinu
Scheinu, Krištofu Istiniču, Francetu Korošcu, Alojzu Trohi, MilošuToniju, Andreju Lahajnerju in Ernestu Sotlarju,
dr. Dušanu Baragi, Luku Dakskoblerju, Jožetu Stražišarju, Izaku Hribarju Medenu, dr. Petru Skobernetu, Borutu
Kraševcu, Frenku Penci, Janku Kotniku, Vekoslavu Kebetu, Antonu Lovku, Iztoku Skorniku, Janezu Gregoriju,
Jožetu Žnidaršiču, Janezu Trudnu. Za pripravo fotografij se še posebej zahvaljujem fotografu Jožetu Žnidaršiču.

Le kar je zapisano, ostane. Naj bo to delo ob 250. obletnici izida Steinbergove knjige o Cerkniškem jezeru,
ob 50. obletnici izida knjige Cerkniško jezero prof Pavla Kunaverja in ob 40-letnici mojega mašništva pod zaščito
Velikega ribiča apostola sv. Petra, ki je zavetnik Dolenjega Jezera, »ad maiorem Dei gloriam«.’

* »V čim večjo Božjo slavo« je geslo sv. Ignacija Lojolskega. Steinbergova knjiga je dejansko izšla leta 1761, čeprav ima letnico 1758.
 13

Uvod
Malo je krajev, ki bi že od davna tako zanimali znanstvenike in druge ljudi kakor Cerkniško jezero. Prof. Pavel
Kunaver se v uvodu svoje knjige Cerkniško jezero sprašuje: »A koliko je Slovencev, ki to jezero res poznajo in so
do kraja užili njegovo lepoto in njegove posebnosti? Ta ima o njem tak, oni drugačen vtis; kolikor ljudi vprašaš,
vsakdo ga je videl v drugačni luči. Pa to ni čudno, saj že Valvasor opravičuje pisatelje, ki so poskušali podati
pravilno sliko o Cerkniškem jezeru, a se jim to ni posrečilo.«1
Lepoto in raznolikost presihajočega Cerkniškega jezera in njegove okolice je leta 1941 bleščeče opisal v črtici
Zemlja ob jezeru Cerkničan Mirko Javornik, ki je eden velikih klasikov slovenske besede, a mlademu rodu malo
znan.
»Še preden sem pri znamenju,2 se začne onkraj sedla odpirati nov kraj. Najprej se zablesti v očeh: jezero je, ki
se kakor Židan trak napenja okoli polovice ravni. Voda je visoka in spokojna, da se v njej slikajo gozdi s svojimi
molčečimi skrivnostmi. Od jezera sem se razpenja ravan. Gladka je in pisana v jesenskih razlikah polja. Preveč je
je, da bi razločil ljudi po njej. Kjer prehaja v jezero, teko ob njej gosti plotovi. Da ni grmovja in drevja, ne bi vedel
za pota, ki drže od vasi v vas in s polja na polje.
Kadar je zadosti, pa vstanejo kar s polja hribi. Takoj so strmi in zares. Da ni ograd in krajev na začetku bregov,
bi bili kakor strm plot, ki zapira zemljo ob jezeru. Ce gledaš z višave, skoraj ne vidiš prehodov, kjer drže ceste v
druge doline.
Kraji so, razen Jezera in Dolenje vasi, vsi pod gorami. Jezero je čudna voda. Nima ne trdnih bregov ne postav
kakor potoki. Zdaj je, zdaj je ni. To leto leži do vasi, drugo se bo spet držala daleč od njiv. Kadar si bodo ljudje
želeli kravine in rib, ne bodo jame požrle tri leta; spet drugič bo usahnilo pod konec pomladi in ob prvi zimi, da
se bo led hrume udiral za bežečimi vodami. Kjer bodo ljudje zapovedovali vodi teči tako, se bo obrnila po svoje.
Odprli bodo požiralnike, ki se njim zde pametni, pa se bo zemlja udrla čisto drugje in tam vlekla vodo vase.
Zato so se ljudje jezeru umaknili do hribov in na vznožje stavili hiše in vasi, ob vznožju pa speljali veliko cesto,
ki robi ravan, kakor jo jezero robi na jugu in zahodu ...
Spuščam se od znamenja po poti v dolino. Kraj je zdaj ves drugi. Gmajne je še toliko, da pride pot do ravni,
potem sem v enem koraku na drugačnem svetu. Kadar peljem koga prvič sem, se do sedla zdolgočaseno ozira,
potem pa ne ve, kaj bi dejal. Zemlja ob jezeru, ki se odpre, je tako zase in tako nobeni drugi podobna, da je tujcu
težko reči, ah je lepa ah ne. Prenaglo stopi iz ožine v planjavo, iz neznatnosti v mogočnost, v pisano širjavo, v
veličastje.
Ko grem vedno bolj navzdol in je sonce vse milejše in vse dalj segajoče, se mi pogled na zemljo ob jezeru zdi
kakor orgle pri največji maši v letu. Ravan s poljem in s stoterno pisanostjo poje drobno in žvrgoleče, kakor da se
oglašajo škrjanci iz tistih otroških piščali, ki stoje v orglah po kotih. Slivnica s tremi vrhovi je do dna stopnjujoči
se grom, iz katerega se oglaša božja jeza. Sonce in svetli dan nad to zemljo sta moška, vriskajoča pesem sredine,
polne moči in volje. Snegovi s Snežnika se oglašajo kakor redki klici pozavne z višin. Jezero s svojimi sinjinami,
sencami in globočinami je najprej slovesen uvod, ki se počasi, neprekrenljivo in nespremenljivo vali od vzhoda
do zahoda, od začetka do konca. Iz uvoda postaja vodilo in poglavitni spev te simfonije barv, veličastja, razlik in
skrivnosti.
Zemlja ob jezeru je kakor pesem orgel pri veliki maši ...
14

Tako se mi zdi to popoldne in si mislim, da sem tako povedal vso čudovitost tega kraja z nečim, kar sem si
zmeraj želel, da bi mogel. Cim dalje sem prihajal, čim več tujih mer sem imel za domačo zemljo, tem bolj sem
verjel, da se bo to dalo. Ko pa bom vendar kdaj prijel pero in ga zastavil za to dolžnost, bom videl, da slika in
barva ne pojeta, da pesmi ni moči videti in da je beseda za prvo in za drugo pretuje orodje ...
Zdaj sem že pri prvih hišah. Cerknica leži pod Slivnico kakor gnezdo mogočnega, budnega ptiča. Kakor
oster krik stoji nad njo visoki, bodeči zvonik. Zvonovi poganjajo iz njega čez vso ravan svojo žametno pesem k
prazniku. Hiše drhte pod njihovim glasom in sramežljivo skrivajo bleščeča se okna pod strehe. Njive in odprti
vrtovi drže do pragov. Ceste so pogreznjene v senco hiš in visečega drevja.

Ob cesti se ustavim in čakam, da pojdejo mimo furmani z lesom. Dolga je vrsta, čeprav je dan pozen. Škripanje
vozov, voznikovo robantenje in treskanje biča je najlepša pesem pri nas. Kadar je cesta mrtva, je kruh po domovih
skop in ljudje beže drugam. Pa zmeraj se nekako ob pravi uri spet odpre. V gozdeh, ki jih je samo na pol videti,
zapoj o žage in plenkače, se oglase krik, kletvina in lomastenje živine, ki vlači. Dan za dnem, leto za letom
romajo hoje in smreke in bukve čez dolino drugam. Zvožena, udrta cesta je znamenje dobrega časa in gajžla
poroštvo življenja. Včasih so jo dajali otroku za prvo igračo. Govoriti še ni znal, zamahniti z njo pa. Iz igrače se je
spremenila v spremljevalko za vse življenje. Vsi rodovi na tej zemlji so si z njo gonili kruh v hišo. Hudo bo, kadar
bo drugače ...

Po ulicah in zavrtih se obrnem proti domu. Tod je lepše kakor po široki cesti in zanimivejše, če kraju pogledaš
izza hrbta v življenje. Hiše so stare, nizke, sključene kakor ljudje, ki jih vidiš pred njimi. Nova streha iz opeke tu
in tam je kakor semanjska ruta na glavi stare botre. Od ljudi, mimo katerih grem, slišim tu pa tam spet staro,
častitljivo besedo, ki zadene vsako reč trdo in prav kakor kamen, iz katerega so hiše, plotovi in poti. Za čuda je
teh starih besedi, ki v enem povedo vse, kar moramo popolnejši ljudje opisati s tremi in petimi besedami.
Ce ne daš na vprašanje odgovora, ti bo človek tu dejal, da se ne odumiš. Če potreseš mimogrede za kljuko ali
za plot, te bodo vprašali, kaj se jadraš. Če boš pravil mestne modrije in zapletene novotarije, ti poreko, da si sanja.
Ce boš menil, da ajda ne cvete več tako belo kakor pred tednom, boš zvedel, daje ugasnila. Če te prijatelj povabi,
da mu hodi za druga pri poroki, se bo to pri nas reklo, da si za voja. Če nočejo naravnost reči, da si neumen, boš
zvedel, da le uma grešiš. Če se boš o sredozimcih čudil ledenim svečam in njihovemu blesku, te pouči domača
beseda, da so to le zmrzlaki. Otroci in mladi ljudje, ki ne ubogajo in se shajajo tam, kjer treba ni, imajo zgon. Če
so otroci ali živina uročljivi, jih stare žene še danes opahajo, pa pomaga. Hlebec, ki mora vse svete večere ležati
pogrnjen na mizi - in luč ob njem - je župnik, najbrž, ker ga je stare čase bila deležna vsa ljudska skupnost z
živino vred.

Če ne znaš jezerskega težkega čolna voziti in obtičiš na pesku, si ostrmel. Prej kakor voziti, boš znal iz njega
s polačo vodo polati. Kadar jezero pade za toliko, da ne leži voda v njem nič več vzdržema, temveč odteka na
razne kraje, tedaj se je voda pretrgala, kar je za ljudi ob jezeru znamenje stare pravice, da lahko ribe love z roko
in s sakom ...

Leta in leta poslušam ljudi, pa zmeraj še slišim novo, nepoznano besedo, ki daje gluhim pojmom podobo in jih
oživlja. To je prastari in nespremenljivi govor zemlje ob jezeru, je njena sramežljiva, pa iz dna, iz srca prihajajoča,
jecljajoča, resnična in pristna pesem ...3

Od doma je prva pot na jezero. Čez polje, med dozorevajočimi njivami, pod redkim drevjem, na gosto polnim,
kadar je količkaj leto. Poleti stoji tod po navadi visoka rž ali žito. Nalahno se sklonjena po vetru od vzhoda. Njeno
klasje kaže tja, kamor je že od vselej obrnjena tudi vsa ta zemlja; od vzhoda proti zahodu. Voda v jezeru valovi in
teče noč in dan tako, gore so proti vzhodnemu vetru gole, drevje po vrheh je nagnjeno od jutra k večeru in ledena
griva mu pozimi rase zmerom v to stran.

Veter, ki obrača in pošilja vse od vzhoda proti zahodu, je božji sel, ki veže ljudi in stvari tod v enako usodo.
Ljudje morajo romati od jutra v zaton, iz svetlobe v mrak, in tod, ob jezeru, jih spremlja na tej večni poti še zemlja
 15

s svojo rastjo, stvarmi in gibanjem. Tako pretresljivo veličastje sem začutil po daljnih poteh samo na tistih otokih
v Oceanu, ki pravijo o njih, da so zadnji spomin nekega potopljenega sveta. Tudi tam je vse nagnjeno po vetru,
ki prihaja od celine in se izgublja v morje. Palme in valovi nihajo po njem, drevje se niti ne vzravna več, ko sape
potihnejo. Oblaki, ki jih tok vetra zajame, stoje mesece in mesece nepremično kakor greben nakopičenih gora ...

Čez jezero vleče danes veter le toliko, da se gore ne morejo čisto jasno gledati v njem. Tu s kamenja na sipu,
tik vode, se zdi jezero ogromno. Voda je svetla in vesela, kakor da ne pozna ne globočin ne viharja. Sedim nizko,
zato je obzorje čisto blizu. A še preden more oko do njega, mu zastavita pot bik in tršica, ki se zdi, da podaljšujeta
jezero v neskončnost. Daleč izza obzorja vstajajo šele hribi ob robu ravni.

Naravnost pred mano je Slivnica. Od tod je povsem druga kakor s poti, ki drži od postaje.4 Zdaj je kakor
počivajoča ladja, proti krmi zmeraj višja, ali kakor ležeča srna, ki je skrila glavo. Zadnji, najvišji vrh je posut s
skalami. Tako na lepem leže sredi gladkih, strmih trav, da ni moči drugače, kakor da jih je bruhnil iz brezna
hudič. V starih časih so ga hodile na vrh odganjat procesije. Zdaj tam gori spi in miruje, divja pa po ravninah in
cestah sveta, kjer ga ne znamo več ustaviti in potlačiti v brezno ...
Čudna gora je Slivnica. Zdaj jo vidiš tako, s tremi vrhovi in dolgimi hrbti. Hodiš pol ure, pa je ne bi spoznal.
Tam od Grahovega vidiš samo strm vrh in gozdnat žleb. V žlebu samuje sv. Miklavž in straži nad edinim vrednim
studencem na njej. Pa še ta usahne, kadar usahne voda v jezeru - in tako je domala z vsemi studenci naokoli.

Če te zanese pot na severno stran te gore, jo boš videl zaraslo in neizrazito kakor oglarsko kopo, ki so ji
razgrebli vrh. Če pa se okoli nje ah na vrh koplješ skozi zamete pozimi, je ne boš prepoznal. Gmajna in puščobe so
prekrite z belo bleščavo, grebeni zaliti, meje med senožetmi zbrisane. Na vse strani padajo bele strmine in kličejo
v omamljivo strmoglavljenje, da se človek zdaj z burjo bije, zdaj divja, da bi jo prehitel na lovu za uhajajočim
soncem.
Kadar sem hotel videti zemljo ob jezeru vso in v vsem veličastju, sem moral na tisti vrh. Dostikrat je bilo, pa
skoraj ne pomnim, da me ne bi z vrha odganjal vihar. Njegovo vpitje je bilo poleti jok, pozimi grožnja. Včasih se
je bilo treba boriri z voljo in rokami, da sem obstal in mogel zreti v ravan.
Od ram gori je jezero videti do polovice črno - do ondod, do koder sežejo gozdi s svojimi sencami. Če je
zgodaj v dnevu in mirno, je videti v njem globočine in plitvine. Stržen se vije po njegovi sredi ter je neskončno
dolg in zavit, zmeden kakor človeška pot. Hribom prihaja iz drobovja in se na zahodu sper izgublja vanje. Gozdi
padajo v vodo strmo in mračno, kakor da se hočejo pogrezniti vanjo. Nikjer ni videti vodam izvira. Od vsepovsod
prihajajo iz te čudne zemlje. Gozdovi in gmajne zbirajo čez jesen in zimo vodo, da si za spomlad ob vznožju
razgrnejo ogromno zrcalo. Dež, ki je siv padal na hribe in na ravan, popije rešetasta zemlja. Po neznanih poteh,
prelivih in kristalnih tesneh se voda čisti, trpi in se bije za soncem. Potem vre na dan sinja, svetla in radostna,
kakor da si je spotoma nakradla bleščave in isker s kapnikov pod mračnimi gozdovi. Ko jo gledam z višave in
vidim, da je tja proti soncu sam ogenj, samo zlato, nič manj vroče od sonca, se mi zdi, da mora biti tako.

Pozimi se zdi pogled na jezero in na zemljo ob njem še veličastnejši, skoraj strahoten. Na obzorjih, daleč od
tega kraja, gorijo snežene meje domovine. Majhne razlike in daljave izginjajo v belini. Zreš podse in sredi pod
tabo, kolikor morejo doseči roke, je sama snežena planjava, brez sence in skoraj brez temnega madeža. Gozdovi
od Snežnika čez Javornik do Nanosa so pošastno črni. Jezero se je z zemljo zlilo v eno belo skrivnost. Med
njima ni meje. Vse je gladko in ravno, dokler beline in ravni ne požre gozd, ki se je kakor mračen, molčeč plaz
nepretrgoma vil nanjo. Sem pa rja je burja zbrisala sneg z ledu; tam zaslutiš globočine in objame te strah pred
njimi in pred zemljo, ki svetla počiva pred tabo.
Sto je pogledov na jezero. Če stopiš na Karlovico, tam kjer se izgublja na zahod, se ti zdi reka, ki ti prihaja
nasprori. Če si nad začetkom njegovega teka, kje pri Vrhjezeru, je kakor zaliv velikanskega morja, ki pač mora
ležati nekje za nizkim hribovjem na zahodu. Če zreš nanj iz gozda na Goričici, se ti zdi, da nima konca, saj vidiš
samo dolge plitve bregove pred sabo, sam si pa nekje sredi vodovja. Če sediš v Zadnjem kraju, je neznano gorsko
16

jezero, izgubljeno med gozdovi kakor oko med priprtimi vekami. Sama tišina, še ptiči padajo izpod neba vanjo
neslišno kakor mutasti bliski. Vračaš se iz Zadnjega kraja in pred tabo se zablesti sanjav zatok, postavljen v zelenje
in gozd nalašč za zaljubljene slike in tihe zgodbe. Kadar se vode razgube, je vse sama travnata planjava. Najprej
rumeno blesti v močvirskem cvetju, potem temni, zagoreva in postaja podobna tujim, zagonetnim širjavam.
Kjer je požrlo vodo, se sprevrže v gore in globeli, zmešano strugovje in prepade. Ko zemlja, ki je bila jezeru dolge
mesece dno, tri dni ni mokra, razpoka na sto strani in križem, mah po bregovih požiralnikov zbeli in človeku se
zdi, da se je zgrudil v obupano puščavo, nad katero je poveznjeno sivo nebo.

Sedim na bregu otočka in preštevam podobe in slike o jezeru. Sto jih je, kdo ve koliko. Zemlja na oni strani
je daleč, polje se razteza v nedogled, kraji nad njim so drobceni, da jih je komaj prepoznati. Sv. Volbenk stoji nad
skritimi Zelšami, Dolenja vas se umika od cerkve, ki je preblizu vode. Od podrtega kamnitega plotu stoji samo
lok, ki skozenj morda hodijo bele žene iz jezerske megle. Vas se stiska nad potok in živi med svojimi mlini, brvmi
in sklonjenimi vrbami. Cerknica se je razpela v objem ob dolgi cesti, od katere živi. Cerkev stoji nad njo mogočna
kakor kljubovanje, siva kamnita tabora sta kakor osivela diakona za njeno gosposkost. Serkotove hojice na Slivnici
tik za njo jo postavljajo v svetlobo in skoraj v prešernost. Naprej na vzhod se Marof zajeda z velikansko ogrado
Slivnici v bok, s Pristavo se razpenja daleč v jezersko plan. Martinjaku je bistvo prerasel Cesarjev les, prelepo staro
cerkev in njene ljube slike pa zasenčil bahati zvonik iz dvajsetega stoletja naše umetnosti. Grahovega skoraj ni
videti, tako je med vrtovi. Nad Žerovnico, nad njenimi studenci, potoki, mlini in dekleti rase kamnita cerkev,
siva in mogočna kakor burja, ki pada mimo nje na ravan. Lipsenj in Steberk sta stisnjena pod Križno goro, kjer
so zaradi enodnevne vabe odbili zvoniku vrh in mu obesili plot za razgledovanje. Vrhjezero se vse novo blesti nad
dvojimi klanci in se baha s trtjem pred hišami. Kako se ne bi - tam vendar ni burje. Laze so že skoraj v gozdu, od
Otoka in njegovih kmetij je videti samo za dobro oko beline na cerkvi, stisnjeni med hojem ...
Oko in misel romata po stoterih obrazih te zemlje. Počasi se je nad jezero in nad zemljo nagnil večer. Valovi
vstajajo in začenjajo plati ob gore. Mrmrajo stoletno skrivnost svoje čudne poti; nezadržno govore o rasti in o
smrti, o krajih, ki jih nekdaj ni bilo, in o gradovih, ki so padli v jezero. Pripovedujejo tiho, od daleč, kakor odmev
zaljubljene pesmi. Od vzhodnega brega prinašajo zgodbo o žalostni ljubezni dveh grajskih otrok. On seje vozil od
gradu pri Steberku sleherno noč čez vse jezero pod svetlo okno gradu nad Malo Karlovico. Luč na grajskem oknu mu je
kazala pot, da ga ni voda vzela mimo, v žrelo med skalami. Nekdo, ki te ljubezni ni maral, je divjo jesensko noč, ko so
se vode bruhaje valile izpod zemlje na zahod, prenesel luč na napačno okno. Čoln so požrla brezna v Karlovici, dekle
in njen grad in ljubezen pa so našli mir v jasnih vodah pod gozdom.5

Lepa in skrivnostna in vabeča je pesem jezera pod večer. Mešala mi bo misel še dolgo; še potem, ko bom spet
stal pri znamenju na sedlu, gledal večer nad kraji ter potolažen videl, da lipe, iz stoletij rastoče, še zmeraj enako
objemajo s svojim blagoslovom zemljo ob jezeru in ves tisti mali, zlati naš svet, ki mu je ta zemlja srce.«6

1 Pavel Kunaver, Cerkniško jezero, Ljubljana 1961, str. 5.

2 To znamenje je kapelica ob Stari cesti nad Cerknico. Mirko Javornik je opisal prizor, ko je šel po tej cesti z Rakeka domov v Cerknico.
3 Stare besede je označil avtor.
4 Javornik ima v mislih železniško postajo Rakek.
5 Označeni stavki so bili verjetno po pomoti izpuščeni v Pero in čas II iz leta 1981 in v izbranih delih Razdalje, ki jih je leta 2009 izdala Celjska
Mohorjeva družba ob stoletnici avtorjevega rojstva.
6 Mirko Javornik, Pero in čas, Ljubljana 1944, str. 67-75.
 17

CERKNIŠKO JEZERO JE ENO NAJVEČJIH I. poglavje

NARAVNIH ČUDES (Valvasor)
A. Opisi jezera pred Valvasorjem
Malo je krajev, ki bi že od davna tako zanimali znanstvenike in druge
ljudi kakor Cerkniško jezero.
Valvasor navaja celo vrsto avtorjev, ki so že pred njim pisali in pesnili o
znamenitosti tega jezera. Že grški geograf Strabon, rojen okoli leta 64 pred
Kr., ki je popisal vse takratne znamenitosti sveta, ga omenja kot Lugeus
lacus7, kar pomeni žalostno, presihajoče jezero. Enkrat je, drugič ga ni.
Med prvimi, ki je jezero vsaj bežno opisal, je bil Jurij Leonberger. Ta
je že leta 1537 objavil pesem v latinščini, ki opisuje kraško Cerkniško jeze­
ro. Jurij Leonberger seje rodil v Regensbergu na Bavarskem, vendar točen
datum njegovega rojstva ni znan. Leta 1532 je bil omenjen kot famulus
(pomočnik izobraženca) Henrika Pfeftenhausna v Ingolstadtu oziroma v
njegovi bližini. Po tem bi lahko sklepali, daje bil rojen okrog leta 1512. Pra­
vo je študiral na univerzi v Bologni od leta 1539 dalje. Očitno je bil še zelo
mlad, ko je napisal pesem o Cerkniškem jezeru, saj takrat še ni zaključil
študija prava. Kasneje je poučeval pravo v Koblenzu na Nemškem. Umrl je
7. julija 1560. Naslov pesmi je Opis prelepega in obenem nadvse rodovitnega
Cerkniškega polja, ki leži v kotlini (Amoenissimae iuxta anque fertilissimae
in convallibus sitae regiunculae Circknizae descriptio). Besedilo obsega 226
vrstic in je zapisano na zadnjih osmih neoštevilčenih straneh za osrednjim
besedilom latinske izdaje Hipokratovih Aforizmov iz leta 1537.
Pesem je precej dolga in besedilo mestoma izgubi rdečo nit. V celoti je
bila objavljena in obravnavana v angleščini in slovenščini. Povzetek vsebi­
ne je takšen:
(Uvod)
»Glavna pot skozi Cerknico vodi proti Alpam na severu. Druga pot vodi
na vzhod proti Panonski nižini.
(Poletje)
Na pašnikih po okoliških hribih se pasejo ovce. Živali, ki se pasejo na
ravnini, so krave (za mleko), ovce (za mleko in volno) in koze. Travo kosijo
s kosami. Žitni pridelek je dober. Orati ni potrebno, uporabljajo le ralo.
Pridelujejo tudi med.
(Jesen)
Jeseni dozorijo kostanji, hruške in jabolka. Jezerska voda priteče iz na­
raslih potokov ter iz podzemskih rovov. Divje svinje in srnjad se umakne­
jo od poplavljenih predelov. Kmetje »se čudijo ogradam in ribam, ki so v
vodi«. Preselijo se na višje ležeča območja skupaj s »svojimi čredami, hlevi
in vsem drugim«, tudi z žitom.
(Zima)
Iz svojih zimskih bivališč kmetje opazujejo »utrjene trdnjave visoko v
hribih« - »utrjene branike v višavah ... [z] vrati, stolpom in zgrajenimi ce­
stami ..., [in] z oboroženimi vojaki,« ki varujejo kmete pred turškimi vpadi.
Ribe lovijo z mrežami, možje gredo na jezero tudi s čolni. Lovijo divje svinje 7 Branko Korošec, Cerkniško jezero
in srnjad. v opisih domačih in tujih avtorjev,
Spremna študija, v: Franz A. Ste-
(Pomlad) inberg, Griindliche Nachricht...
Ljubljana 1970, str. 239.
Voda se umakne po šestih mesecih poplavljanja. Voda »s seboj nosi 8 Trevor Shaw, Foreign travellers in
zemljo« in jo odlaga, nakar »izgine skozi skrite luknje«. Naplavljene ribe the Slovene Karst 1486-1900, Lju­
ostanejo na suhi zemlji. Kmetje in njihove živali se vrnejo na planjavo; bljana 2008, str. 58-61. Za prevod
iz angleščine se lepo zahvaljujem
mladi fantje se tu igrajo razne igre.«8 gospe Mariji Blatnik.
18 I. poglavje

Večina izbranih odlomkov v tem prevodu opisuje stanje jezera v različ­

nih letnih časih - to je posebnost, ki še stoletja kasneje privablja popotni­
ke. Leonberger konča svojo pesem s pozivom pisateljem, naj nadaljujejo
njegovo delo.
Steinberg pravi, da je o Cerkniškem jezeru pesnil
tudi Vergil. Njegove verze, ki jih je prevedel v nemšči­
no, je vključil v svojo knjigo na začetku. Toda prvi, ki je
leta 1505 jezero opisal bolj znanstveno, je bil dunajski
zdravnik Jurij Wernher. Napisal je spominski spis o
krasotah ogrskih vodah (Hypomnemation de admiran-
dis Hungariae aquis) in ga leta 1551 tudi izdal. Spis je
posvetil slovenskemu baronu Žigi Herbersteinu, saj gaje
ta v svojem delu Admirandis rebus naturae spomnil tudi
na Cerkniško jezero.9 Prof. Primož Simoniti je ugotovil,
daje baron Herberstein opisal Wernherju Cerkniško je­
zero po upodobitvi ah morda pripravil kakšno v nemšči­ Takole so nekdaj orali tudi v bližini Cerkniškega
ni napisano poročilo. Herbersteinovo poročanje je nato v latinščini priredil jezera. Slika je iz okoli leta 1580. Foto: Ilustrira­
Wernher, ki jezera ni poznal. Tudi risbo in lesorez s panoramsko veduto ni Slovenec, 1931.
jezera, ki jo je objavil Wernher, je najbrž dal izdelati Herberstein pri Av­
guštinu Hirschvoglu.10 Wernher je jezero prestavil na Koroško (Karaten),
vendar mu tega skoraj ni zameriti, ker takratni pisci dostikrat niso imeli
jasnih predstav o deželnih razmejitvah. Naravna posebnost Cerkniškega
jezera je pritegnila njegovo pozornost. Vendar je njegov opis jezerskega fe­
nomena razmeroma skromen: poleg ugotovitve, da na jezeru lahko med
letom orjejo, sejejo, žanjejo, kosijo, lovijo divjad in ribarijo, sicer
omenja tudi jezerske pritoke, potoke in studence, ne imenuje pa jih po
imenu.
Tudi jezerskih požiralnikov ah jam ne navaja. Pojav ponikanja samo
opiše, ne skuša pa ga razložiti. Navaja le med ljudstvom ustaljeno mne­
nje, da je v okoliških gorah nekaj podzemnih jezerc, ki naj bi bila glavni
dovodniki vode v jezero. Prav tako naj bi bilo po njegovem mnenju pod je­
zerskim dnom - jezeriščem še drugo jezero, ki vodo iztiska v pravo jezero,
potem ko ga napolni voda iz jezerc v okoliških gorah. Jezersko dno primer­
ja situ in s tem pokaže vsaj nekaj zdrave razsodnosti ob različnih razlagah,
ki so ob tem pojavu brez dvoma krožile. Govori tudi o obilnem ribolovu
in o izredni velikosti jezerskih rib, ki v kratkem času letnega jezerskega
obstoja nikakor ne morejo zrasti do one presenetljive velikosti in teže, ki
jo imajo pri ulovu ob odtekanju jezera. Wernherja preseneča pojavljanje
živih rac ob naraščanju vode iz bruhalnikov, kar je za njim povzel tudi
Valvasor. Wernherjev opis Cerkniškega jezera je vključil Valvasor v pov­
zetku kot uvod k lastnemu opisu jezera v Slavi.
Lov na divjad na Cerkniškem jezeru po ilustra­
Edward Browne, angleški zdravnik, naravoslovec in potopisec, je leta ciji nemške izdaje Brovvnovega potopisa iz leta
1673 v Acta philosophica, glasilu londonske Kraljeve znanstvene družbe, 1686. Foto: Foreign travellers in the Slovene
objavil potopis po Kranjski in drugih naših deželah pod Avstrijo in Turčijo. Karst, Ljubljana 2008.
Nemški prevod s slikami je izšel leta 1686. Browne se je pomudil tudi pri
bežnem opisu Cerkniškega jezera. Kratek ogled jezera mu za ta opis ni
mogel zadoščati, zato je posegel po predhodnikih in mnogokrat prav ne­
kritično prepisoval iz njih. Njegov opis jezera se ne razlikuje dosti od Wer-
nherjevega. Seveda omenja tudi ribolov. Priložil je tudi sliko, kako ribiči
lovijo z mrežami in saki.
Jezuit in profesor naravoslovja p. Atanazij Kircher iz Wiirzburga je
leta 1678 izdal obširno delo o podzemnem svetu z naslovom Mundus sub-
terraneus, kjer v prvem in drugem zvezku opisuje tudi Cerkniško jezero.
Problem natekanja in odtekanja jezera skuša tudi on razložiti s teorijo o
skritih gorskih zbiralnih jezercih v Javornikih in s sifoni med pravim je­ 9 B. Korošec, n. d., str. 240.
zerom in jezerom pod njim. Prepričljiv pa ostaja v tem prav toliko kot pred 10 P. Simoniti, Herberstein - Wernher-
jev opis Cerkniškega jezera iz leta
njim Wernher. Primerjava doslej omenjenih razlag jezerskega fenomena 1551, ACTA CARSOLOGICA, 39/1,
dokazuje, daje bil predvsem Kircherjev opis osnova Valvasorjeve razlage. 2010, str. 158.
 Cerkniško jezero je eno največjih naravnih čudes (Valvasor) 19

Poleg drugih piscev, ki so o Cerkniškem jezeru pisali pred Valvasorjem,

je naš slavni teolog in zgodovinar ribniški arhidiakon dr. Janez Ludvik
Schonleben, ki je leta 1681 izdal slovito zgodovinsko delo Carniola an-
tiqua et nova. V knjigi govori tudi o Cerkniškem jezeru. Kot vse dotedanje
opazovalce je tudi njega pritegnila predvsem ugotovitev, da se da na jezeru
v istem letu sejati, žeti, kositi, spravljati steljo, pasti živino, loviti
divjad in ribariti. V svojem opisu le na kratko navaja obseg jezera, nje­
govo lego in le štiri vasi okrog njega: Lipsenj, Jezero, Otok in Martinjak.
Schonleben ponavlja trditve o podzemnem jezeru, ki jih je sprožil Werner
in uveljavil Kircher. Omenja pojav, da prihajajo ribe iz bruhalnikov že do­
rasle, a tega ne poskuša pojasniti. V podrobnosti ribolova na jezeru se ne
spušča, govori le o njegovi obilnosti.11
Gotovo si je jezero tudi sam ogledal, saj je njegova sestra Kristina
Schonleben, por. z Janezom Filipom Coraduzzijem, živela do moževe smrti Ribolov z mrežami in s saki na Cerkniškem je­
v graščini Koča vas v Loški dolini. Janez Filip Coraduzzi je bil namreč zeru po ilustraciji nemške izdaje Brovvnovega
solastnik graščine Koča vas.12 potopisa iz leta 1686. Foto: Foreign travellers in
the S!ovene Karst, Ljubljana 2008.

B. Valvasorjev opis jezera leta 1689

Da je Cerkniško jezero postalo tako slavno po vsem
svetu že ob koncu 17. stoletja, ima največje zasluge Ja­
nez V. Valvasor (1641-1693). Zaradi temeljite razprave
o Cerkniškem jezeru so Valvasorja leta 1687 izvolili za
člana Kraljevske družbe v Londonu (Royal Society), kar
je bilo zanj veliko odlikovanje in čast, saj so v družbi
delovali le najuglednejši znanstveniki, tedaj npr. Denis
Papin, Edmond Halley, Isaac Newton in drugi. S tem je
dosegel edino, toda izjemno uradno priznanje za svoje
raziskovalno delo in se tudi vidno uvrstil med evropsko
intelektualno elito svojega časa. Po vsem, kar je napra­
vil in kar za nas pomeni, moramo reči, da so v Londonu
z njegovo izvolitvijo za člana Royal Society prvi pravilno
presodili in ovrednotili njegovo delo, predvsem seveda
naravoslovno.13 Znana Valvasorjeva slika kanalov, sifonov in
V četrti knjigi pripoveduje, daje v letih 1684 in 1685 in še nekaj let po­ podzemnih jezerc Cerkniškega jezera.
prej večkrat obiskal jezero, ko je usihalo, ko je bilo čisto polno in ko je bilo
popolnoma suho. Potem zatrjuje: »Zdi se mi, da je jezero vredno, da sem se
zaradi njega toliko trudil, ker ga imam za enega največjih naravnih čude­
žev (Natur=Wunder). Verjamem, da ne moremo ne v Evropi ne v ostalih
treh delih sveta najti tako čudovitega jezera (wunderbarlichen See), ki bi
imelo toliko redkih lastnosti kakor to.«14 Tudi današnji strokovnjaki ugo­
tavljajo, da Valvasorjev opis Cerkniškega jezera »še danes vzdrži precej
11 B. Korošec, n. d., str. 240-259.
meril znanstvenega dela«.15 Sicer je pri razlagi izjemnega jezerskega
12 J. Barle, Iz Schonlebnovih zapiskov
pojava uporabljal predvsem Kircherjev opis, npr. razlago o podzemnih o kranjskem plemstvu, Izvestija Mu­
jezerih, ki sojo opisovalci jezera ponavljali do jezuita p. Tobija Gruberja zejskega društva za Kranjsko (odslej
(1781). Zelo izčrpna je razlaga ribolova in natančnih ribolovnih pravic, kar IMD), VIII (1908), str. 132; J. Kebe,
Loška dolina z Babnim Poljem, Lju­
dokazuje, daje bil ribji ulov ob odtekanju jezera zelo pomemben. bljana 1996, str. 301 (odslej: Loška
dolina).
Ne moremo mu zameriti, daje po takratni navadi slepo verjel preneka-
13 Branko Reisp, Korespondenca Ja­
teri potegavščini šegavih domačinov, ki so si v lastno zadovoljstvo prav radi neza Vajkarda Valvasorja z Royal
privoščili marsikaterega učenega škrica, če jih je ta le prevsiljivo spraševal Society, Ljubljana 1987, str. 102.
o stvareh, ki so bile vsaj njim dobro znane in razumljive. V želji, da bi bil v 14 J. V. Valvasor, Slava, IV, str. 632,
glej M. Rupel, Valvasorjevo berilo,
opisu čim izčrpnejši, vpleta Valvasor te potegavščine v besedilo. Krivdo za str. 153.
marsikatero od njih pa lahko pripisujemo navihanemu ribiču Roženti, kije 15 Peter Skoberne, O slavi Cerkniške­
Valvasorja pri ogledih jezera spremljal, in ne Valvasorju samemu.16 Že Ste- ga jezera, v: Andreja Peklaj, Cerkni­
inberg je ovrgel nekatere njegove zapise, npr. da Suhadolca in Vranja jama ško jezero, Cerknica 1994, str. 17.
bruhata črne in slepe race.17 Valvasorjev opis Cerkniškega jezera nam je 16 B. Korošec, n. d., str. 240-259.
17 F. A. Steinberg, str. 36-38.
lepo prevedel dr. Mirko Rupel v delu Valvasorjevo berilo, kije prvič izšlo že
18 Družina Debenjak pripravlja prevod
leta 1951, zato ga ni potrebno posebej predstavljati. Leta 1969 pa je izšla celotne Valvasorjeve Slave v sloven­
še druga, izpopolnjena izdaja, ki jo je uredil Branko Reisp.18 ščino; do zdaj so izšli že trije deli.
20 I. poglavje

C. Opis jezera Franca A. pl. Steinberga leta 1758

Valvasorje s svojim delom spodbudil nove raziskovalce, ki so prihaja­
li od vsepovsod, toda prvi za njim je bil domačin Franc Anton Steinberg
(1684-1765), ki je 70 let po Valvasorju napisal o jezeru samostojno mo­
nografijo z naslovom Grundliche Nachricht von dem in dem Inner-Krain
gelegenen Czirknitzer-See (Izčrpno poročilo o Cerkniškem jezeru, le­
žečem na Notranjem Kranjskem), kije izšla v Ljubljani 1758, pod istim
naslovom v Gradcu 1761, krajša izdaja v francoščini je izšla v Bruslju prav
tako 1761. Knjiga je v resnici izšla leta 1761, ker je v letu 1760 dodal še
nekaj podatkov o akustičnih posebnostih jezera.
Prvi osnutek Izčrpnega poročila je Steinberg napisal kot komisar za
oskrbovanje in popravila deželnih cest na Notranjskem v letih 1718-1720.
Kasneje, med stalnim bivanjem ob jezeru na pristavi sv. Marije Magdalene
na Marofu in v Ljubljani, je knjigo znatno razširil. Dopolnitve so opazne
že pri sami razporeditvi poglavij. Svoje 235 strani obsegajoče in s 34 ba­
krorezi ilustrirano poročilo začenja podobno kot Valvasor, ki mu je vsaj
okvirno rabil za zgled. Za uvodnim hvalospevnim posvetilom svojemu po­
krovitelju grofu Kobenclu opiše Steinberg najprej lego in okolico jezera,
okoliške cerkve in jezerske dotoke, spregovori o natekanju in naraščanju
jezera, o njegovem obsegu in globini. V tem poglavju in še v drugih kritizi­
ra Valvasorja, češ da je nasedel ribiču Roženti. V četrtem poglavju govori
o lovu na jezeru v vseh štirih letnih časih, v petem o lovu na polhe. Šesto
poglavje govori o odtekanju jezera, o njegovih odtočnih jamah in studencu
sv. Marije Magdalene. Sedmo poglavje je posvečeno ribolovu, pripoveduje o
nekdanjih in tedanjih graščinskih ribolovnih pravicah in o razvrstitvi jam.
V devetem se Steinberg povrne k opisovanju lova po usihanju jezera. Dese­
to in enajsto govorita o zimskem usihanju in ribolovu. Dvanajsto poglavje
opisuje prazno in suho jezersko dno, jezerske dotoke in bruhalnika Vranja
jama in Suhadolca. Trinajsto poglavje se ukvarja z močvirji, ki ne presah­
nejo, štirinajsto govori o Veliki in Mah Bobnarici. Petnajsto poroča o obeh
odtočnih jamah Karlovicah, o votlinah pri Malenškem dolu, o planinskem
Malem gradu in o Predjami. Šestnajsto poroča o vrnitvi vode v jezero, o
njegovih izvirih in izvirih pri Vrhniki. Sedemnajsto poglavje dopolnjuje
poročilo o Vranji jami in Suhadolci. Osemnajsto govori o jami Pijavice, de­
vetnajsto pa o spremembah na jezeru med letoma 1714 in 1752. Steinberg
sklene svoje poročilo z nekaterimi podatki iz lastnega življenja: opisuje,
kako je deloval kot mehanik, poroča o svojih izumih merilnih naprav in o
izdelavi maketnega prikaza idrijskega živosrebrnega rudnika in talilnic,
ki gaje poklonil cesarju. Avtor vpleta na mnogih mestih svojega poročila o
jezeru tudi številne podatke o lastnih doživetjih na jezeru.
Steinberg opisuje jezero in okolico podrobneje kot Valvasor. Njegova
monografija je rezultat vztrajnega in že skoraj znanstvenega dolgoletnega
dela. V razlagi naravnega jezerskega fenomena do njegovega pra­
vega vzroka ni prišel, ampak ostaja več čas zvest Kircherju in Val­
vasorju.19

1. Steinbergova kritika Valvasorja

Steinberg je v tretjem poglavju in še drugje kritično analiziral Valva­
sorjevo navajanje, češ da v Suhadolci, v Vranji jami in pri izviru pri snežni­
škem gradu, ki so mu rekli Storžek (Storshek), bruha voda črne, slepe
in gole race na dan. Ugotovil je, daje njegova trditev nevzdržna. Pravi,
da je petnajst let bival ob jezeru in ga velikokrat opazoval, a ni še nikoli
kaj takega videl ali slišal. Zelo sije prizadeval, da bi prišel do resnice gle­
de tega Valvasorjevega podatka (Valwasorischen Vorgebens). Vprašal je
tudi Otočane, ki bivajo blizu Vranje jame, in še posebej vaščane Dolenjega
Jezera, ki niso daleč od Suhadolce, ne samo stare, ampak tudi mlade, če
je kdo videl, da bi kdaj voda iz Vranje jame in iz Suhadolce metala na dan
črne race. »Vendar mi nihče od njih ni mogel reči, da bi tam kdo kdaj kaj 19 B. Korošec, n. d., str. 247.
 Cerkniško jezero je eno največjih naravnih čudes (Valvasor) 21

videl ali slišal o črnih racah. Valvasor tudi trdi, da je pri gradu Snežnik
izvir, imenovan Storžek (Storshek), ki meče iz sebe prav takšne race, in
razlaga, da mora biti ta izvir v Javorniku povezan s podzemnimi jezeri,
kjer naj bi se te črne race porajale (generiren sollten) in na omenjenih
krajih prihajale na dan. Nisem hotel zamuditi priložnosti, da se ne bi pri
snežniškem gospodu grofu Lichtenbergu pozanimal, ali so ljudje kdaj tam
videli črne race, posebno še pri izviru Storžek. Grof, ki je velik ljubitelj
lova, mi je odgovoril, da ni niti on sam niti kdo od njegovih ljudi v okolici
omenjenega izvira kdaj videl črnih rac ali kaj slišal o njih od starih ljudi.
Tako nisem mogel o tem, kar trdi Valvasor, ničesar izkustveno dognati.
Lahko pa seje zgodilo, da mu je slučajno prišla pod roke kakšna taka raca,
in je menil, da jo je vrgla na dan voda iz jame skupaj z ribami, kar se je
prav lahko zgodilo. Če se namreč pojavijo črne race ali liske ob golitvi brez
perja med usihanjem jezera in ne morejo leteti, se skrijejo, kamor le lahko
pridejo, denimo v ločje, grmovje ali gozd, kjer jih spet lovijo. Tako se je
nekoč zgodilo, daje moj hlapec s pristave, ki seje ob suhem jezeru peljal v
gozd po les, tam naletel na takšne liske. Eno samo je tudi ujel in jo še živo
prinesel meni na dom. Na enak način je lahko tudi Valvasorju prišla v roke
raca, ki se je zgubila v grmovju, in sicer blizu Vranje jame, od koder jo je Skrivnostni »bljuvalnik« Suhadolca je vedno
potem silovit izbruh vode vrgel ven, in je tako prišla v njegove roke. Njegov privlačeval raziskovalce Cerkniškega jezera.
ribič Roženta gaje še podkrepil v mnenju, ko mu je dodal krivo poročilo Domačini pa so nekdaj naplahtali učene škrice,
med njimi tudi Valvasorja, da Skadolca in Vranja
(falschen Berich), da bi se dalo dobiti tam še mnogo takšnih črnih rac, kar jama bruhata slepe race. Kartica je iz okoli leta
mu je Valvasor verjel. 1925, hrani jo France Baraga.
Morda je naslednjega dne, ko je voda narasla, tudi sam videl množico
rac in bil prepričan, da jih je izbruhala voda. Vendar je povsem drugače,
ko voda v jezeru narašča, kakor med usihanjem, ker se race in liske takrat
golijo in so brez perja, tako da ne morejo leteti.« Več o tem pripoveduje Ste-
inberg na drugem mestu, tu pa dodaja, da v Vranji jami in Suhadolci niti
ni prostora za več kot 30 rac in da ni mogoče razumeti, kako bi se takšna
perjad pod zemljo lahko množila. Morda je ribič Roženta, ki je v bližini
HriinMujje HMjtMjjf &Job Ceni
obeh jam videl omenjene race ali liske, Valvasorju dejal, da ti dve jami in fem Hmtet * Staln
mečeta ven to perutnino, gospod avtor pa je to vzel za resnico in jo objavil. gelegetten
Ribiči pri tem jezeru imajo navado, da tujcu pogosto prodajo za resnico to,
kar si samo domišljajo.20
SBormnon
tt
Potem pravi, daje 12. novembra 1757, ko je prišel pogledat, kako velika 3if(c @c(fen|jeiten beUclbctt burch ffmfjcbem
jdbrfge Experienz, auf Cač genauefte bcftijriebcn/
je voda v Vodonosu, zvedel za podobno potegavščino. Ribič Pišk (z Dole­ unt> i« nw&cmt ©tutlh&feit mit »Itt rniC Crtigig
njega Jezera),21 s katerim se je poznal, mu je začel pripovedovati, da je STif ndmltdj
3it efatm 3<rt)re Cer Sftutuib Slbfauf S&affatf/ in
nedavno prišel tuj gospod, da bi si ogledal jezero. Želel je tudi vedeti, kako
wtf «U$ »on bon , barmif SBo&tKnb««, bie Oeconomie
je jezero globoko. Ribič Pišk je vzel iz čolna vrv in nanjo na enem koncu befonjet fcerbeit fomir.

privezal kamen. Ko se je kamen potopil, je vedno bolj spuščal vrv. Drugi 8W **?StesSgS?J88iF 'm ** Sc«

ribič, župan z Dolenjega Jezera,22 pa seje v drugem čolnu z vrvjo neopazno ©ranj Sfinton »on tgcemberg /
S. Qt.
peljal za njim (unvermerkt nachgefaren), tako da seje zdelo, da seje vrv s ______ ANNO 17*8.
/ fltbrutb top Kuna Glifa&cMdtfijnrbfin , SBittib. '
kamnom zares potopila dvajset sežnjev globoko. In ko je Pišk potegnil vrv
iz vode in jo izmeril, je znašala globina vode 22 sežnjev (skoraj 42 metrov, Naslovnica Steinbergove knjige iz leta 1758. V
resnici je knjiga izšla leta 1761.
op. J. K). Steinberg potem pravi, da je »tujec nad globino jezera ostrmel,
ribič Pišk pa še bolj, ker učeni tujec ni opazil, da se vrv s kamnom ni po­
greznila v globino, ampak je odšla s čolnom«. Steinberg nadaljuje, da »se
podobne potegavščine dogajajo pri teh ljudeh vsak dan, jaz pa zapišem
samo to, kar sam vidim in preiščem, kakor v resnici obstaja, in to sporo­
čam naklonjenemu bralcu«.23
20 F. A. Steinberg, str. 36-37: »Es
V 16. poglavju pravi, da v svojem 15-letnem bivanju ob Cerkniškem je­ pflegen die Fischer an diesem See
zeru ni imel nikoli take sreče, da bi ob usihanju naletel na gole in slepe einem Fremden ofters dasjenige,
was sie sich einbilden, wieder zu
race, čeprav njegova hiša ne leži daleč od teh dveh jam. Prav tako niso tega verkauffen.«
nikoli doživeli stari ljudje na Dolenjem Jezeru, čeprav jih je o tem večkrat 21 Leta 1575 je bil na Dolenjem Jezeru
spraševal. »Torej o zanesljivosti Valvasorjeve trditve ne morem dati nobe­ kmet Peter Pišk (Pisckh). Glej J.
Kebe, Loška dolina, str. 473.
nega dokaza.« Valvasorjevo pripoved o črnih racah končuje Steinberg ta­
22 Na Dolenjem Jezeru se je še pred
kole: »Res pa je tudi, da bo to mnenje o črnih in golih racah sprejelo veliko nedavnim reklo pri Špajnih, kar je
ljudi, podobno kot sprejemajo pripoved o kamnitem tkalcu, ki sedi na stolu pri Zupanovih.
v gozdu, ki jo cerkovnik pri Sv. Kancijanu pripoveduje tujcem, medtem ko 23 F. A. Steinberg, str. 39.
22 I. poglavje

jih vodi po jami.« K temu je Steinberg navedel latinski pregovor: »Mundus

vult decipi, ergo decipitur«. (Svet hoče biti varan, torej je varan.)24
V 18. poglavju se je ustavil ob Valvasorjevem poročilu o jami Pijavke,
kjer je bilo v vodi neverjetno veliko pijavk. Kritično analizira Valvasorjevo
trditev, ki jo je ta dobil od starega ribiča Jerneja Rožente, da se pijavke
takoj strnjeno prisesajo na človeka, če jim zapoje: »Pij mene, pijavka, pij
mene, pijavka!« Kadar pa jim ni zapel, se mu jih je prav malo približalo.
Steinberg ugotavlja, da je to čisto naravno. Kadar kdo noče, da bi mu pi­
javke pile kri, ne sme zapeti »pij me, pijavka!« in se tudi ne sme tako dolgo
zadrževati v vodi. Drugi, ki jih hoče s svojo pesmijo privabiti, pa bo ostal v
vodi dalj časa, dokler se množica pijavk ne zbere ob njegovih nogah. Potem
pravi, da se »iz tega jasno vidi, kako hitro lahko nekaj povsem navadne­
ga natresemo lahkovernežu kot nenavadno zgodbo«. S to mislijo ne kaže
Steinberg samo na preprostega Rožento, ampak tudi na Valvasorja, ki je
to zapisal. V nadaljevanju navaja še en primer iz Valvasorja, in sicer o slu­
žabniku kneza Eggenberškega, ki prav tako ni dal nič na pesmico za pijav­
ke. Ko pa je napravil poizkus, mu je postalo tako slabo, da seje onesvestil.
Prilepile so se namreč nanj s takšno silo, da jih ni bilo mogoče odtrgati od
njega. Pri tem priznava, da se je predolgo zadrževal v vodi, kar je bilo po
Steinbergovem mnenju tudi res, nikakor pa ni tega zakrivilo njegovo petje
in klicanje. Onesvestil se je morda zato, ker ni mogel gledati krvi, kar ni Na mestu, kjer je trstika, je bila nekdaj jama Pi-
nir> noncnrarlncirrn 25 javice. V seznamu ribiških jam, ki je nastal med
mc nenavadnega. iet0ma H55 jp 1472 po naro£i|u turjaških gro.
V drugem delu petega poglavja pravi, da polhov ne preganja hudič s fov.se je imenovala Pramica (Pramiza). v opom-
pokanjem in žvižganjem (Schnalzen und Pfeiffen), kot počne pastir ali ču­ bi stoji: »Jama ne presahne in v njej je veliko
pijavk.« Jamo in pijavke omenja tudi Valvasor
vaj - tako piše Valvasor - ampak je njihov sovražnik en tak hudič, ki ga in za njim Steinberg. Foto: J. Kebe, september
je sam že večkrat imel v svojih rokah, in to je nočna sova (Nacht=Eule) 2009.
velika uharica.26

Č. Gruberjeva razlaga presihajočega jezera leta 1781

Leta 1781, dvajset let za Steinbergovo graško in bruseljsko izdajo, je
na Dunaju izšla drobna knjižica Pisma hidrografske in fizikalne vsebine s
Kranjskega, ki jo je napisal jezuit pater Tobija Gruber. Gruberje ta pisma
naslovil na vladnega svetnika grofa Ignaca Borna. V dvanajstih pismih,
ki jim je dodal kratek in nepopoln seznam ponikalnih voda na Kranjskem,
razglablja Gruber o problemu kopanja razbremenilnega prekopa za Lju­
bljanskim gradom, o Cerkniškem jezeru, Planinskem polju, o vodnem reži­
mu ter o dolomitskih in kraških rekah, stekajočih se v Tržaški zaliv.
Hidrotehnik pater Tobija Gruber, ki je bil polbrat Gabrijela Gruberja,
znanega graditelja prekopa v Ljubljani, opisuje Cerkniško jezero in svoja
opažanja ob nekajdnevnem obisku jezerskih bruhalnikov in odtočnih jam
v osmih pismih (4-11). V njih ni samo bežno orisal naravne posebnosti je­
zera, temveč je kritično zavrnil razlage prednikov, predvsem Valvasoija in
Steinberga, in podal znanstveno utemeljeno in z laboratorijskimi primeri
podprto razlago nekaterih jezerskih pojavov. Brez dvoma sta oba Gruberja
temeljito preučila vodne razmere Krasa in Notranjske, saj je bil Gabrijelov
načrt ljubljanskega prekopa preučeval gibanje voda na Notranjskem. Tobi­
ja Gruberje sam obiskal Cerkniško jezero in si ogledal njegove bruhalne in
požiralne jame dobesedno s Steinbergovo knjigo v roki. Kjer se ni strinjal z
njim, gaje prizanesljivo popravil, sam pa je jezerski fenomen razložil tako:
jezero nastaja, ker skozi kraška tla ne more odteči toliko vode, kolikor
je v obliki padavin priteka z gora v jezero. Tako je hidrograf pater To­
bija Gruber prvi, ki navaja za vzrok jezerskega fenomena tudi padavinske
razmere v Cerkniški kotlini in njeni okolici. Poleg tega Gruber trdi, da
teče voda tudi pod jezerom po členoviti jamasti strugi, ki skozi požiralnike
sprejema še jezersko vodo.
Svojo teorijo o jezerskem pojavu je Gruber podkrepil z odlično risbo, ki se 24 F. A. Steinberg, str. 209.
v marsičem razlikuje od Kircherjeve ali Steinbergovih risb. Kot fizikalni pri­ 25 F. A. Steinberg, str. 216-218.
mer pa Gruberju zadostuje princip Heronovega studenca, s pomočjo katerega 26 F. A. Steinberg, str. 72.
 Cerkniško jezero je eno največjih naravnih čudes (Valvasor) 23

Pa7' S/
, j • •• - n » j,y. ^

» ir -»ut* %iri*4hjZf,y a \
V A ..
•’ >*' it
. \ u *?
«.
1

P. Tobija Gruber je leta 1781 predstavil karto

Cerkniškega jezera, ki jo je Jakob Adam posnel
po Steinbergu. Knjižnica J. Udoviča v Cerknici.
Foto: J. Kebe.

razlaga tudi izvir obeh presihajočih studencev izpod Križne gore in studenca
sv. Marije Magdalene. Risbe jam, ki si jih je ogledal, in Rakovega Škocjana
ter panoramska risba jezera so tehnično boljše od Steinbergovih in dvigajo
vrednost te drobne, zelo redke in zato še toliko bolj dragocene knjige.27

D. Opis jezera cerkniškega kaplana Jožefa Bevka leta 1850

Leta 1850 je duhovnik in pisec Jožef Bevk (1811-1860), kije kot kaplan
služboval na Blokah (1845-1847) in v Cerknici (1850), zatem pa daljšo dobo
kot kurat pri božjepotni cerkvi na Križni gori nad Ložem (1850-1860), na­
pisal v Novice sestavek Popis Cerkniškiga jezera na Notrajnskim.28 To delo Podpis cerkniškega kaplana Jožefa Bevka, ki je
je prvi tehtnejši opis Cerkniškega jezera, ki je izšel v slovenskem leta 1850 prvi opisal Cerkniško jezero v sloven­
skem jeziku.
jeziku. Cisto na kratko, z nekaj stavki je jezero res omenil Valentin Vo­
dnik leta 1795 v Veliki pratiki, a njegov opis ni mogel biti ne izčrpen ne na­
tančen. Bevk seje pod članke, ki jih je pisal v Novice kot kaplan na Blokah
in v Cerknici, podpisoval Podgrivarski, ko pa je bil kurat na Križni gori, se
je podpisoval Križnogorski.29
V Popisu med drugim pravi, da »Cerkniško jezero, kteriga znamenito­
sti ne slove le v domovini, temuč tudi v daljnih in ptujih deželah, je okrože-
no od homcev in gora, izmed kterih sta gojzdni Javornik na levi strani, na 2‘ B. Korošec, n. d., str. 253-254.
desni pa močno vgoljena Slivnica, nar višji. Dolgost jezera znese od utoka 28 Podgrivarski (i. e. Jožef Bevk): Po­
do odtoka okoli dveh ur, njegova širjava pa tudi dobro uro. pis Cerkniškiga jezera na No­
trajnskim, Novice kmetijskih, ro­
Cerkniško jezero so Latinci imenovali lugovško jezero,30 berž ko ne od kodelskih in narodnih reči 8 (1850),
str. 57-58, 60-61, 64-65, 75, 83, 87.
luže današnjega ribnika, kamor ob odteku jezera vderstene šuke (ščuke) Nekateri pisci pišejo Benko namesto
pobegnejo, de v varnim kraju, kjer voda ne posahne, ikre za prihodnji za­ Bevk, kar je seveda napačno; npr. B.
rod zapuste. Tudi ne mara, de je Latinec slišal Slovenca zeleno in podol- Korošec, n. d., str. 261.
29 Pisci, ki omenjajo zapise Jožefa
gasto planjavo, ki se prikaže po odtoku jezerske vode, log imenovati, in je Bevka, redkokdaj povedo, daje bil
zato jezero od 'loga' logevško jezero kerstil. duhovnik in kaplan v Cerknici, na
Blokah in kurat na Križni gori.
Dandanašnji se pa jezero imenuje Cerkniško po tergu 'Cerknica', kjer Duhovnika in pisca Jožefa Bevka pa
1500 ljudi prebiva. Cerknica je na desni strani eno dobro uro delječ od je- je lepo predstavil Janez Sumrada:
Spremna beseda, opombe, recenzija
zerskiga iztoka.«31 Zirovnikove knjige, slovenski opisi
Potem je Bevk napisal znano, a napačno izročilo, da je bila prva Cerkniškega jezera s konca 18. in iz
19. stoletja, Cerknica 1991, str. 6.
Cerknica v Viševku. Tam je bila samo vas Viševek, ki so jo Turki leta 1471 (Odslej: Spremna beseda.)
uničili in potem ni bila več obnovljena. 30 Zgodovinarji ugotavljajo, da še
danes ni jasno, ali se antični viri z
»Bilje terg, kakor se pripoveduje, bolj na južnoizhodni strani, njega dni izrazi lugeon palus, lacus lugeus,
Oševek imenovan, kjer se vedno še polje Oševek kliče. nanašajo na Cerkniško jezero ali
na Ljubljansko barje. Glej Spremna
Ob času neusmiljeniga Turškiga silstva so ljudje na hribcu okrog cer­ beseda, str. 47.
kve pod vodstvom Celjskih knezov in njih naslednikov v bran Turške sile 31 Spremna beseda, str. 37-38.
24 I. poglavje

močno terdnjavo z jakimi stolpi sozidali; okrog

cerkvenih taborov pa na mestu Oševka, kjer
so verjetno hiše od Turkov požgane bile, so
sčasoma hišice postavili, in ta kraj od cerkve
'Cerknico' imenovati začeli.
Cerkniško jezero je res imenitno po svojih
razodevah. V njem se znajde mnogokrat brez
števila rib. Sumeče jate mnogoverstnih povo­
dnih ptic ga obiskujejo, na ktere lovci marljivo
pazijo. Kaj prijetno je v čolnu po njem vesljati
in ribe loviti; še prijetniši je pa viditi, kader
se živozeleni travni pert čez celo planjavo ra-
zgerne, kader kmet veslo z otiko spremeni, in
koder je prej ribič vesljal, zdaj poljodelec vole
v voz vprega, ter se poljubno po jezeru vozi.
Nar prijetniši pa je pogled, kader se o lepim
vremenu seno po jezeru suši, kjer se stotero
in stotero rok kaj urno obrača, dokler se več
tisuč centov sena in nastelje na težki vozeh Leta 1781 je jezuit p. Tobija Gruber takole pred­
domu ne spravi. Tudi zajce vidiš tu skakljati, - in mnogo druzih žival, po stavil notranjost Suhadolce. Narisal: Jakob
Adam. Knjižnica J. Udoviča v Cerknici. Foto: J.
kterih lovci radi sledijo, ti pride pred oči v suhim krasno zelenim jezeru, Kebe.
iz kteriga petero otokov: mala in velika Gorica, Dervosek polotok, Vornek
otok, in Benedke, prijazno moli, in kterih voda nikdar ne zavezne. Kader
pa voda pride, prežene lovske živali na polje, otoke in gojzde.
Narava je zares tukej nasprotne reči čudovito zediniti umela. Ribič in
lovec, voz in čoln, kosec in plaveč na ravno tisti planjavi v enim letu tukej
svoje opravila najdejo. Ako bi kdo prešel križem svet, zastonj bi iskal Cer-
kniškimu jezeru enake podobe!«32
Otoški grič so nekdaj imenovali Vornek. Beseda je nastala od orati, Or-
nek, Vornek. Bevk nato pravi, da »od Vrat dalje vid opovera (zadrži) lepi otok
Vornek, kjer je 8 kmetov naseljenih in cerkvica sv. Primoža in Felicijana,
ki je v kaj prijaznim smrečjim gojzdiku zidana.« Nato piše: »Ta četertinka
'zadnje jezero' imenovana (Zadnji kraj so imenovali Zadnje jezero, op. J. K.),
ki se skozi Vrata z drugim sklepa, ponudi popotniku veličasten pogled!«33
Potem našteje jezerske pritoke in odtoke. Oglejmo si nekatere opise. Za
Velikim Obrhom omenja izvir Tresenec, ki se mu menda zato tako pravi,
»ker vodo iz zemlje trese in jo nakviško poganja. Nekteri pravijo, de se mu
zato Tresenc pravi, ker skorej vsakiga, kdor iz njega pije, merzlica tresti
začne. Na ravno ti strani za Otokam izvira otoški Oberh, kjer Otočani vodo
zajemajo.«34
Zanimivo je Bevk opisal Vranjo jamo in Skadolco. »Vranja jama za
zadnjim jezeram med otoškim Oberham in Bubnarcama je ponosno stoječa
pečina, kjer senca ljubitelja naravske lepote o poletni vročini k počitku na
mahovo klop kar mično in ugodno vabi. Scer (sicer) Vranja jama uljudno
sprejemlja gosti, in jim pod kamnito streho s hladno, kakor vledenec (led)
čisto vodo streže. Ali kakor hitro se množica jezerskih votlin zdrami in
začne jezeru natakati, tudi vranjojamska natakerca serdito gostovavce po­
žene, ako nočejo utopljeni biti, in le jezeru, milčiku (miljenčku) svojemu,
vso pazljivost z obilnim natakanjem nakloni.«35
Slikovito je opisal bruhalnik Skadolco, v katerem je bil tudi sam: »Dru­
ga imenitna postranska votlina je Suha Doljca ravno jezerski vasi (Do­
lenjemu Jezeru) nasprot. V njo se kakih osemdeset sežnjev (150 metrov)
nekoliko navzdol in v nekterih krajih zavoljo nizkiga nadstropja s sključe­
nim životam gre, dokler se do male ravnice pride, kjer čista hladna voda 32 Spremna beseda, str. 38-39.
stoji, kije sicer dobrega, vendar menj prijetniga okusa, kot una v Uranski 33 Spremna beseda, str. 39.
Jami. V tem nikdar od sonca razsvetljenim kraju, v kteriga se s svečami ali 34 Spremna beseda, str. 39-40.
bakljami gre, se sliši čudo milo žvenkljanje, ki se dobro ubranimu, iz kake 35 Spremna beseda, str. 41.
daljave ljubo donečimu zvonenju lepo vpriličuje (primerja).«36 36 Spremna beseda, str. 41-42.
 Cerkniško jezero je eno največjih naravnih čudes (Valvasor) 25

Potem nadaljuje: »Kdo bi se nadjal, v tem samotnem kraju, kjer se razun

počasniga curljanja kapljic druziga nič ne sliši, prijetne nebeške glasove
zavzeti, kakor de bi iz rajskih krajev v ta podzemeljski hram prizvoneli?
Nikdar ne bom pozabil veličastnih občutkov, ko sim v družbi treh gospodov
to jamo vperveč obiskal. Na rečenim kraju smo zaslišali neizrekljivo milo
žvenkljanje, sladkost zaslišanih glasov nas je tako omamila, de smo enaki
okamnjenim podobam obstali in mili glas poslušali. Skoda le, de smo bili
potni v prehladno sobico prišli, kjer večniga mojstra krasna godba igra;
scer bi bili lahko delj časa svitlobo danu pogrešali. Morebiti da ravno voda,
ki na ravničici pri koncu jame stoji, v kakšne kamnite globočine curla in
napravlja to prijetno brenkanje; Steinberg pa misli v svojem popisu, de
tukaj nekaki podzemeljski potok in scer dalječ pod hribam memo teče in
tako žvenkljanje napravlja.«
Potem ugotavlja: »De mora mnogo praznote biti pod hribam, ktere pa
še zavolj nepremagljivih opoverkov (zaprek) nihče ni preiskoval, je razvi­
dno iz hudo derečiga vodniga toka iz Suhe Doljce takrat, kader dolgo časa
dežuje in gromi, zakaj voda se iz nje vsa penasta togotno v jezero vali,
predere v tem toku strugo Veliciga Oberha, kjer se Križ imenuje, in se pod
jezersko vasjo v Rešeto lovi.«37
S štirimi prijatelji je kaplan Bevk obiskal tudi Veliko Karlovico. Naj­
prej piše: »Med Karlovcama je Skednjenca, lep hladan prostor, kamor o
poletni vročini živina rada zahaja, muham se odtegnit. Tukej na krasni
višavi, kjer se po jezeru kaj mično vidi, je bil njega dni grad Karlovec, kte-
riga podertine se še slede, in jami se od nekdanjiga grada 'Karlovški' ali
'Karlovici' imenujete. Mala Karlovica, desiravno veliko vode požre, ni viditi
močno prostorna; Velika Karlovica je pa čez šest sežnjev široka in dva viso­
ka pri vhodu, ter zija kot morska pošast z odpertim žrelam, kamor kerclje,
drevesa in druge reči priplavajo; tudi veslarja s čolnarn vred, ako je dosti
zarano (pravočasno) iz toka ne pobriše, silovito vase potegne. Gorje pa ti-
stimu, kteriga Karlovica v svoje žrelo spravi! Ako ga tudi ne utopi v svojim
tamnim breznu, bo gotovo v nje dolgim in gerbastim cemunu poginil.«38
Potem je opisal ekspedicijo v Veliko Karlovico: »Petero nas je bilo lani
(leta 1849) v začetku kimovca, dokler še ni bila voda čez jezero nastopila,
šlo v Karlovico slehern s svojo lučjo. Vidih smo razne postranske visoke in
nizke votline, nad seboj mnogo praznoto in smo na mesto prišli, kjer je sku-
pej nanešeniga bičja na kupe bilo, vmes kteriga je bilo poa tudi nekoliko
žagovcov in druge lesene soderge več. Ker je pa jama tukej že menj prostor­
na in močno zašarjena bila, in se je tudi pod blatnim zasipam voda čuti­
la, smo se morali verniti, brez de bi bili tamno jezerce, želodec Karlovice,
razsvetlili. Steinberg pripoveduje, de je bil do jezerca prišel; ali svetilnice
so jele tako slabo berleti, de bi bile skoraj ugasnile, torej je bil primoran se
kar urno verniti, sicer bi bilo lahko tudi njegovo življenje ugasnilo.
Pred štirimi leti so si neki za občinski prid goreči možje (pisec o jezeru
Gregor Kebe in Valentin Leskovec, oba z Dolenjega Jezera, in še drugi, op.
J. K.) ob trebljenju Karlovice v sled odtoka omislili čolniček, kteriga so bili
skoz luknjo, ki je zdaj močno z mnogo šaro zamašena, pahnili in so se v
nevarnosti življenja na tamno jezerce podali. Našli so jezerce v Karlovici,
ograjeno krog in krog z gladko in stermo steno in z visocim obokam pokri­
to; našli so bili v tisti strani jezera, kjer Karlovica odteka, skorej dva sežnja
visok nasip, ki se je berž ko ne od verha vsul, in ki overa de Cerkniško
jezero pozneje usahne.«
Bevk je imel pred očmi željo okoliških kmetov, da bi iz jezera dobili več
boljšega sena. Zato pravi: »Res bi, kakor ti možje sodijo, mnogo stroškov
prizadjalo: ako bi se ta napotni nasip znižal; tode če bi soseska za terdne
grablje pred Karlovico skerbela in jih marljivo snažila, bi te stroške ob
kratkim obilniši jezerski pridelki povernili, ker bi kmalo veliko veliko sena 37 Spremna beseda, str. 42.
več zrastlo, in bi tudi nasedniki obilni sad skerbnih in pridnih sprednikov 38 Spremna beseda, str. 42-43.
hvaležni vživali.«39 39 Spremna beseda, str. 43.
26 I. poglavje

Obiskovalcem jezera je priporočal ogled zevške žage, »kteri služi za

polovično streho viseča pečina. Zevško žago je truda vredno viditi. Žaga
je od vasi Zevse kake tri četert ure dejleč v globočini, kamor se le iz leve,
jako sterme strani priti zamore. Po ti strani se kerclji ali žagovci spuščajo
k žagi, in se spet deske utrudljivo na ramah nazaj znašajo. Desna Stranje
silna pečina okoli 40 sežnjev (75 metrov) visoka, močno čez-se (navzven) vi­
seča. Polnočna (severna) in poldanska (južna) stran, kteri sta kakih 10 se­
žnjev (18,96 metra) sabsebi (narazen), stojete stenam enaki navpik. Zmed
nju skladov mnogotere drevesa zelene, ki po raznih spokih (razpokah) ži­
veža išejo.«40
Bevk je občudoval jamo pod zevško žago, kije »zares naravska (naravna)
krasota. Skoda, da ni blizo kakšniga veliciga mesta. Marsikteri mestnjan
(meščan) bi prišel sem si hladu iskat, kader žarki poletniga sonca mestne
zidovja prepekajo. Oblika jame je lepo okrogla. Od ene strani do druge
meri 30 sežnjev (56 metrov). Čez terdi snažni tlak hladna voda po glad­
kih kamničkih ljubo Šumija, ki prijetno hladen in okrepčljiv zrak v jami
dela. Od tal do okrogliga oboka, s kteriga brezbrojna množica kapljivega
okamnjenja (kapnikov), več del belim svečam podobniga, razne dolgosti in
debelosti visi, je komej čverst junak zmožen kamen zagnati; tako visok je
obok nad jamo. Na desni strani jame je prostorno izvišan kraj, kjer se nar
več kapljivega okamnjenja znajde.«41
Pri opisu Škocjana je občudoval naravni most, »čez kteriga se mnogo
lesa prepelje, je res mojstersko delo narave. Na obeh straneh je z gošavo
tako okinčan, de skorej popotnik ne zapazi, kdaj de ga prekorači...«
Omenja ostanke dveh cerkva: »Na desni strani mosta ste nekdaj cer­
kvici sv. Kancijana in Bernarda bile, ki ste pa zdej zapušene. Le ena je
še nekoliko z opeko pokrita, kjer se nad oknam v kamen vsekana letnica
1616 najde. Tudi podertina zvonikarjeviga (cerkovnikovega) stanovanja in
nekoliko starih mahovi tih sadnih štremljev opominjajo nekdaj nost boljših
časov, ki so za ta kraj minuli. Pa kdo ve, kaj prihodnost, še zdaj skritiga,
v svojim naročju nosi? Ako bi železnica memo Rakeka in po osnovi tikama
gojzda, kjer je most svetiga Kancijana, speljana bila, se bo gotovo marsikdo
potrudil most tukajšne jame in Cerkniško jezero pogledati.«42
O ribolovu omenja Steinberga, ki »dopoveduje, kako je nekdaj jezero
mergolelo polno rib; v letu 1714 so ljudje pred pustam, ko je tako huda 40 Spremna beseda, str. 44.
zima bila, da je 18 palcov debel led jezero pokrival, in se večidel voda po­ 41 Spremna beseda, str. 44-45.
sušila bila, po jamah toliko rib nalovili, de skorej niso vedili kam ž njimi. 42 Spremna beseda, str. 45.
Cerkniških rib so takrat Krajnci, Štajarci in Korošci ceh post dosti imeli. 43 Spremna beseda, str. 46.
Čversteji so pač tudi takrat ribiči memo zdanjih bili, kakor Steinberg piše, 44 Pot od Cerknice do nekdanjega
gradiča, ki je bil še do nedavnega
de so med jamami, kjer je nar več rib bilo, led presekali in kar brez vse razvalina, se še danes imenuje
obleke po pol četertinke ure ribe sačili, ter jih urno na led metali; le k Prelatova pot. V bližini je bila ka­
pela sv. Lenarta, ki se lepo vidi pri
ognju se nekoliko pogret in s kakšnim požirkam se okrepčat stopili, potem Valvasorju. V dobi protestantizma
pa se spet ročno dela poprijeli. Čuditi se pa ni, deje takrat toliko rib bilo, je novi cerkniški župnik Anton Ste-
fanič (prejšnjega župnika Vincencija
ker poprej zaporedama 7 let ni jezero bilo usahnilo.«43 Pengeija so zaradi protestantizma
Bevk potem ugotavlja, da so bistriški menihi dobro gospodarili z odstavili) leta 1601 pisal oglejskemu
patriarhu pismo, daje Cerkničan
jezerskim ribištvom. »Menihi iz Bistre, ki so pervo in poglavitno ribištvo Janez Simič (Schimitsch), ki je bil
kupili bili, so skerbeli, de bi ribe ne bile preveč pošle, zato ni smel nihče v šteberški uradnik barona Hanibala
pl. Ecka, obljubil, da bo zemljišče, ki
globokim ribniku, kteri se skozi celo leto poln vode v zglavju jezera znajde, ga je pred 30 leti kapeli podaril neki
in kterimu ondašnji prebivavci cemun pravijo, kar nobene ribe ujeti; od tod plemič, kupil za 20 dukatov in da bo
ob »prvem oranju dal za likof nekaj
so se naglama, kakor je voda nastopila, po celim jezeru naselile. Bistriški mer vina, ki ga bodo popili na njivi.
opat je blizo Cerknice na Loki (Thurnlack) v lepo tihotnim kraju stano­ Nato pa je šel Simič orat, ne da bi
val.44 Puste razvaline so zdaj tu, in se opeka žge, kjer so se pred 80 leti ribe župniku plačal dukate in dal ljudem
piti likof, domačini (soseska) pa so
pekle in cverle, siromaki nahranovali in kamor je marsikdo rad šel, ker žito poželi in travnik pokosili. Potem
je vedil, de bo gostoljubljivo sprejet. Nekoliko časa sem (odkar) se pa ribe so se začele tožbe.« Janez Kebe,
Loška dolina z Babnim Poljem, II.
brez vsiga reda po strugah in jamah love, kar je le moč, torej se ni čuditi, del, Ljubljana 2002, str. 509 (odslej
de ribštvo peša in ribči dostikrat zastonj mreže mečejo. Ako tudi voda iz Loška dolina, II. del). Pismo je zelo
zanimivo, ker nam pove, kako so
tamnih globočin, kader se jezero napolnuje, kej rib prinese, jih je vunder nekdaj ob nakupu njive pri pr­
še premalo, ga obilno pomnožiti, de bi se ribštvo tako bogato splačevalo, vem oranju zapili likof na njivi.
 Cerkniško jezero je eno največjih naravnih čudes (Valvasor) 27

kakor nekdaj.« Iz zapisanega vidimo, da so bistriški menihi in pred njimi

že Eggenbergi, kar je zgoraj zapisal Valvasor, imeli na jezeru ribolovni red
in skrb za ribiški zarod.
Spis je končal: »Tu imaš, dragi bravec, popis čudovitiga jezera, kterimu
ga ni kmalo para. Drugo pot bom nektere vošila in svete razodel, kako bi
se znalo zali Cerkniški okolici sčasoma veliko koristi in dobička nakloniti.
Podgrivarski.«45

E. Opis jezera domačina Gregorja Kebeta leta 1860

Že omenjeni Gregor Kebe - Baštkov, kmet, vaški župan, cerkveni klju­
čar in gostilničar z Dolenjega Jezera, je za potrebe planinskega okrajnega
glavarstva pripravil poročilo o Cerkniškem jezeru. Ža Kebetov Popis cer­
kniškega jezera je zvedel urednik Novic politik dr. Janez Bleiweis in ga
je leta 1860 objavil v več nadaljevanjih.46 Pomembno delo je pisano v lepem
ljudskem jeziku. Gregor Kebe je bil rojen leta 1799 na Dolenjem Jezeru 37
(Ta Bogati Kebeči) in je umrl leta 1885. Bilje daljni sorodnik pisca teh vr­
stic.47 Brati in pisati seje naučil sam. Priženil seje k Baštkovim na Dolenje
Jezero 20. Hiša je bila za mežnarijo pri Poletovih in je ni več.
Pred letom 1844 je prišel prvi z majhnim čolnom, ki sta ga dva moška
nosila in je bilo v njem prostora za tri, 200 sežnjev daleč v Veliko Kar-
lovico in jo s sodelavci očistil, daje potem veliko bolje požirala. Pred njim
so prišli samo 82 sežnjev globoko. Dalje pobudo, da so pred Veliko in Malo
Karlovico leta 1844 naredili velike grablje, ki so zadrževale trame in drugo
šaro, da se požiralnika nista mašila. Gregor Kebe je v svojem spisu prvi
predstavil načrt, kako bi se očistili Velika in Mala Karlovica, da jezero ne
bi tako poplavljalo. Prvi je predstavil tudi načrt, kako bi se financiralo
vsakoletno čiščenje grabelj pred Veliko in Malo Karlovico. Kebe je skupaj
z Valentinom Leskovcem z Dolenjega Jezera (Budov) in Gregorjem Gre­
bencem, roj. 1799, iz Cerknice 175 (Zguba, sedaj Serkotova
žaga) tudi prvi prišel zelo globoko v velike jame pred zelško
žago. Mislil je, da bo prišel ven v Veliki Karlovici.
Nato je zapisal, da mu je vse to raziskovanje in čišče­
nje obeh Karlovic »prizadjalo truda in stroškov precej dosti,
akoravno moja mošnja nikoli bogata ni bila kakor tudi se­
daj ni; al vse to me ni zaderževalo od tega. Kakor, da bi bil
čutil nek notranji glas: 'Delaj, iši, najdel boš, jezero bo reše­
no', nisem imel miru, dokler nisem doveršil svojega name­
na ... Al Božja roka je vodila, si mislim, v odrešenje toliko
dobrih gruntov, kteri pod vodo, tako rekoč, jokajo in k sreči
tukajšnjih kmetov za odrešenje iz vode prosijo, kar upam,
da se bo tudi kdaj zgodilo.« 48 Takih prizorov, da bi cela reka tekla v goro, je
Najprej je opisal ribe in ribolov: »Suke (ščuke), ki so najbolj rodovitne; na svetu malo. Velika Karlovica požira ob zelo
visoki vodi leta 1960. Danes takega prizora ni
postavimo, če vaga ena en funt, ima 80 do 100 iker v sebi; vsako leto zra­ mogoče več videti. Že leta 1844 je dal Gregor
stejo za en funt (560 gramov, op. J. K.)... Kar je rib, šuke največje zrastejo, Kebe pobudo, da so pred požiralnikom naredili
ker seje že petindvajset funtov (to je štirinajst kilogramov) težka ujela. Al grablje. Foto: P. Kunaver, Cerkniško jezero.

čuda je, kam nek so velike prešle, ki so bile do petdeset funtov težke? Tudi
jez sem eno take velikosti vidil, ki mi jo je sosed pokazal. Te so gotovo v
globočinah jam, kamor so se skrile ob časih, ko je jezero vsahnilo, da so si
45 Spremna beseda, str. 47.
življenje ohranile, v vodah podzemeljskih jam. Kadar pa voda stopi v jeze­
46 Gregor Kebe: Popis cerkniškega
ro, takrat pa nazaj pridejo na pašo.«49 jezera, Novice gospodarske, ober-
»Šlajni, ki imajo še več iker v sebi, pa bolj počasi rastejo, komaj vsako tniške in narodne 18 (1860), str.
267-268, 274-275, 283, 298-299,
leto za četert funta; največ tehtajo po pet funtov; zajesti so najbolji, ker so 308-309, 327-328. Navajano do­
prav debeli. Meniki, ki imajo manj iker, pa tudi tako počasi rastejo kakor besedno po J. Sumrada: Spremna
beseda, str. 49-65.
šlajni; dobri so tudi, pa tako debeli niso od pervih; tudi za sušiti niso, ker
47 Bil je stric moje stare matere Marije
preveč terdi postanejo. Kleni, najmanj rodovitni, pa čez tri funte težkega Kebe, roj. 1858 pri Ta Bogatih Kebe-
tudi ne dobiš; za jesti niso dobri, ker imajo preveč kosti. Tudi kapeljni se čih.
48
dobijo po majhnih vodah, ki iz skal izvirajo; ti pa so tako majhni, da skoraj Spremna beseda, str. 50.
imena njim ni treba, pa ocverti so prav dobri... 49 Spremna beseda, str. 49-51.
28 I. poglavje

Ribolov v Rešetu pred Potočno jamo okoli leta

1925. Fotografijo hrani France Baraga.

Ako bi soštel, kar ljudje rib iz vseh krajev jezera dobijo, največ kon-
trobant, se lahko cenijo čez 300 centov (cent je znašal 56 kilogramov, op.
J. K). Kadar pa jezero usahne, jih je pa tudi tako malo, da se skorej ne
izplača jih loviti. Mertve ribe ob tem času, ko jih je dosti, nimajo nobene
cene, žive pa so obrajtane. Kdor hoče ribe žive ohraniti, mora na en cent
rib 200 bokalov vode djati, pa jo večkrat premenjati, tako, da pri ribah ni
dosti dobička.«50
Jezero je podrobno opisal. »Kakor hitro se vreme naredi, da jezero po-
sahne, preč začne trava in druga zelenjad rasti. Kjer smo se pred kakimi 8
dnevi še s čolnom vozili, ravno tam se pasejo zdaj že krave in teleta. Komaj
je zemlja suha, že vse zeleni, kakor bi hotla s tem kmeta prositi, naj jo
reši izpod vode, kar mu bo z dobrim plačilom povernila. Ako je le 2 mesca
vreme suho, je že vse polno koscev in vozov, kteri seno spravljajo. Kadar
jezero usahne malega travna ali rožnika, pa daje dolgo časa suho, tedaj je
dobra klaja, in jo živina rada je. Kadar pa voda zalije jezero med tem, ko
trava raste, take je ne je živina rada; včasih se pa tudi tako spridi, da celo
za njo ne mara.
Ko pa merva ostane pod vodo po 2 leti ali še dalje, pa še za steljo ni. To
je škoda neizrečena za vse tukajšne in ložke kmetovavce, zakaj vsem da
jezero veliko tavžent voz sena in stelje. Kolika pa je tudi na njivah škoda,
kadar se to godi in voda čez nje stopi! Kako zdihujejo gospodarji, kadar
vidijo, da ves njihov trud je bil zastonj.«51
Gregor Kebe je prepričan, da sta »dva vzroka, da se temu ne pomaga.
Eden je, da še tu in tam toliko dobre pobožnosti ni, da bi se prepričali, da
se more kaj pomagati; - drugi pa, ker obilni davki od ene strani, od druge
pa slabe letine kmeta tako stiskajo, da ne more shajati. Al kolikor večje je
ubožtvo, toliko večje pomoči treba. Ni moč ne živeti ne davkov opravljati,
dokler ne bode grunt bolje rodil in dokler se bolja živina ne bo rodila. Vse
to bi se pa lahko zgodilo, ako bi se jezero dobro potrebilo. Sila veliko dobre­
ga sena bi se pridelalo potem; zakaj jezerski svet ni močviren; preč pod eno
pedjo blata je dobra zemlja.
Ako jezero pred sv. Jakobom ne posahne, ni nič gotovega časa, kdaj bo
to usahnilo. Nahaja se v jezeru velika teršča čez seženj (klaftro) dolga, ki
ima prav lepo zeleno, čez čevelj dolgo in pavec široko perje, in jo goveja ži­
vina rada je pa tudi konji, kadar se v perji požanje. Spodaj je debela slama
v kolenca izraščena, ki jo nekteri za štukadurje rabijo; toda pri tleh mora
porezana biti, če v tistem času jezero posahne, kakor je bilo rečeno. S čol­
nom se peljejo: eden počasi vozi, dva pa, na vsakem kraju eden, žanjeta. Ti
3 ljudje je en sam dan toliko nažanjejo, daje suhe dober voz. 50 Spremna beseda, str. 49, 51-52.
Okrog strug, kadar zemljo tekoča voda kaj pognoji, začne zelena trava 51 Spremna beseda, str. 52.
rasti, ktera se mekuca52 imenuje in je prav dobra; živina jo rada je, naj je 52 Sedaj rečemo tej travi mekuza.
frišna ali suha. Ta trava izmed vseh najhitreje raste.« 53 53 Spremna beseda, str. 52-53.
 Cerkniško jezero je eno največjih naravnih čudes (Valvasor) 29

Kebe je potem popisal vse pritoke z naslovom: »Od kod tolikanj vode
v jezero pride?« in nadaljuje: »1. Najnaprej imenujem cerkniški potok. On
ob povodnji grozno dosti vode v jezero nalije, ob druzih časih pa ne toliko.
2. Je sv. Marije Magdalene studenec pod gričem Slivnica imenovanim. Ta
ob času povodnji sila veliko vode da, sicer pa komaj 30. del cerkniškega
potoka, ob času suše pa celo nič. 3. Je Krajnc studenec, ki prav malo vode
da. 4. Je Mertinski oberh, ki spod cerkve sv. Vida v eno strugo priteče ... 5.
Je Terstenik; ta prav malo vode da. 6. Je Zerovnšica, ktera ob povodnji ali
prav dosti vode da in se v žerovnsko reto izliva; ne usahne pa tudi nikoli.54
7. Je Libsejnšica; ona da največ vode v jezero med vsemi, kar sem jih zdaj
povedal. 8. Je Goriška, ki pa mu le malo vode da.
Veliki oberh pod vasjo Gorenje Jezero imenovano teče pod Danami v Go-
lobino, gre kratko pot pod zemljo in potem se iz pečin v jezero izliva. Se ena
druga voda je, ktera se izpod šneperskega ali laškega gojzda izliva. Ta je
ob povodnjah strašne moči, in reči se sme, da ta največ od vseh imenovanih
studencev in potokov v jezero vode prinese. Ob neki povodnji sem se sam
prepričal, ko sem šel loški potok pod Dane gledat, koliko da je je. Potem
sem šel pod pečino v zglavje jezera in dalje do Kamnega vira, kjer sem
zapazil strašno valjenje vode v jezero, katero je bilo 6 krat večje kot ložka
voda. Iz tega sem sodil, da k ložki vodi pride še veliko drugih voda, ktere
se spod velikega gojzda po žlebinah in dolinah vkup stekajo in po modro
napravljenih otokih skozi griče se v Oberh zlivajo.55
Ta Oberh se v več krajev razdeli, tedaj ima tudi več imen. Najpervi,
kteri začne vodo nalivati, je v Cemniči.56 Drugi je Cernjava. Tretji je Ce-
mun, okoli kterega gre povsod voda izmed kamnja, kakor da bi se skale
topile; luknje ni nikjer nobene viditi, pa vendar je vode zmiraj dosti okoli. Jezero bo kmalu suho. Foto: Ilustrirani Slovenec,
1928.
Ceterti je Kamni vir: tudi tukaj ni nobene luknje viditi, pa vode je zmiraj
dosti okoli. Vse to skupaj se Veliki Oberh pri Gorenjem Jezeru imenuje. Od
Oberha je le toliko povedano, kar vodo v jezero naliva, in tu od Cemničev
do Kamnega vira se v kljuko zakrivi, in je blizu četert ure hoda, preden se
pride k Laškemu studencu.
Laški studenec ob povodnjah tudi dosti vode da; on je sosed Oberha, ki
na Melinšici v veliki Oberh priteče ... Od Laškega studenca do Vranje jame
pol dobre ure hoda zraven gojzda in po vsem tem prostoru je luknja pri
luknji, kar se pa malo ali celo nič ob suhem vremenu ne pozna; kadar pa
dež gre, kar ven iz tal voda kipi.
Jame, ktere se zmiraj vidijo, imajo te-le imena: Tresenec, Slatavec, Oto­
ški Oberh, Merzljek in že popred imenovana Vranja jama. Blizu Vranje
jame so Bobnarce. Te so v Zadnjem kraji jezera, in le tačas se poznajo,
kadar gromi in močno dežuje, ker ob tistem času vodo iz sebe mečejo. Ime
Bobnarce imajo odtod, ker, kadar vodo iz sebe mečejo, pod zemljo buči in
gromi (bobni). To ropotanje kaže, da izpod gojzda nabrana voda se iz pre­
dalov med skalovjem ven podi in zato tako bobni. V vsem Zadnjem kraji je
več takih lukinj, ki ob času deževanja vodo iz sebe bruhajo.
Kadar so plohe po tem gojzdu nad Zadnjim krajem, tje proti Kolom, in
okoli v ložko vodo napeljanih izvirkih močno dežuje, takrat iz samih teh
lukinj tolikanj vode pride, da iz Zadnjega kraja v Vratah v jezero teče. 54 Retje so takrat imenovali Žerovnska
Največkrat pa je, da Veliki Oberh celo jezero in tudi Zadnji kraj zalije. V reta.
Zadnjem kraji so tudi jame, ki vodo požirajo in jo iz sebe dajajo. To je pa 55 Gregor Kebe je 100 let pred stro­
tako-le: Modri Stvarnik je luknje, ktere požirajo, tje v nižje kraje napravil, kovnjaki opazil, da velik del iz­
virov na Gorenjem Jezeru ne pride
kakor v Planini, Bistrici in Virdu (Verdu), in te luknje je Stvarnik združil iz Loške doline, ampak izpod Sne­
s temi, ki izpod gojzda vodo v jezero točijo.«57 žnika. Strokovnjaki so ta Kebetov
podatek potrdili z barvanjem vode
Kebe je naštel tudi pritoke »pod černim gojzdom: Veršiči s Suhodolico, šele pred desetletji.
kteri pa okoli skoz kamenje izvirajo in se jim Studenšček pravi. Suhodolica 56 Potem so izvir imenovali Okence.
s Studenščkom je včasi tako močna, da v dveh ali treh urah vse Rešetove 57 Spremna beseda, str. 53-55. Že
Gregor Kebe je vedel, da voda, ki jo
jame zalije. Na Ušivi loki je studenec, kteri malo po malo izvira, pa nikoli požirajo požiralniki v jezeru, prite­
ne usahne. Od tod si Jezerci vodo za pijačo in za kuho nosijo in vozijo.«58 če tudi v Bistri in Verdu.
Na koncu pravi: »Se en studenec je, ki se Narti imenuje, ki pa prav malo 58 Spremna beseda, str. 55.
30 I. poglavje

vode da.59 Kakih 50 sežnjev od tod se pa požiravne jame začnejo, ki se tudi

Narti imenujejo. S tem je precej na drobno popisano: od kod in kako voda
v jezero pride.«60
Nato je popisal vse požiralne jame. V Zadnjem kraju je omenil Kotel,
Veliko in Malo Cešlenco in Beček. »Vse to troje je blizo skupaj, precej ko se
skoz Vrata v Zadnji kraj pride. Večje še druzih lukinj v Zadnjem kraji, da
malo po malo vodo ob tistem času požirajo, ko jezero usahnuje. Kadar pa
začne grometi in deževati, takrat se pa iz vseh lukinj voda prikaže, včasih
tako, da ves Zadnji kraj hitro zalije.«61
Odstavku je dal naslov: »Požiravne jame od Velikega Oberha po Sterže-
nu do Rešeta. Ko se od Oberha po Sterženu gre, je najperva jama Beček,
kteri ne požira veliko; jezeru ni ž njim dosti pomagano, zato, ker je preveč
v mečavi in ga blato zasuje. To se je v letu 1854 zgodilo: od tistega časa več
ne požira.
Potem pride velika Ponikev, ktera je dobra in stanovitna jama; ne poži­
ra sicer več vode kakor za en mlinsk kamen goniti, pa ob tem času, ko se
jezero suši, vsa voda noter teče. Ob suši Veliki Oberh nič vode ne da, ker je
čisto suh. Zdaj pride mala Ponikev, ktera veliko več vode požira kakor veli­
ka, zatorej bi se prav za prav ta mogla imenovati velika Ponikev. Znabiti
je takrat, ko je bila najdena, manj od une vode požirala. Kdaj je pa mala
Ponikev naprej brezno potegnila? Kar je bilo zemlje verh skalnatih razpok,
je vse voda požerla, in pri desnem kraji seje leta 1839 brezno naredilo, kte-
ro precej močno požira. Kar je bilo zemlje okoli, seje vsa posula in voda jo
je malo po malo v luknjo znesla, pa zamašila se zatega voljo ni. O tej jami
pa moram še to povedati, da ribčem, ako začne po hudi in nagli povodnji
voda prihajati in se naglo doli valiti, prinese stelje in blata, ako dobro ne
pazijo, toliko, da se jim mreže pretergajo. Pri taki priložnosti so ribči vidili,
da 'mala Ponikev' tudi vodo iz sebe bruha. Ta ima tudi izpod gojzda pod
zemljo od Stvarnika napeljano tovaršico, kakor smo pri jamah v Zadnjem
kraji o tem že govorili.
Rešeto, požiralnik v Ribiških jamah. Foto: J.
Zdaj pride pri veliki Gorici Sitarca, ktera malo vode požira; tukaj se Kebe, jun. 2009.
struge ločijo. Ena se zavije proti vasi, Dolenjemu Jezeru na Vodonos; prava
in velika struga pa naprej pelje proti Rešetu.
V Vodonosu je 14 požiravnih jam. Desetere perve se Bečki imenujejo;
ostale druge pridejo v kot za jezom.62 Te so: 1. Skednjenica, ktera vode po­
žre blizo toliko, da bi eno žago gnala. 2. Je Stengarca, je malo požre. 3. Je
Krugljica. Nad njo zemlja visi, ktera jo je že večkrat zasula, in tudi zdaj ne
požira. 4. Je Konjšica. 5. Je Tajlava jama. Obe te dve malo vode požrete in
ste majhne, da skor imena niste vredne. Bečki je pa vsi komaj toliko poži­
rajo, kakor sama Skednjenica.«63
Rešeto je takole opisal: »Rešetne jame so najnižje jame celega jezera in
so tudi najbolj stanovitne. Zunaj (razen) Skednjenice pa vendar vodonoške
več požro kakor Rešetne. Imenujejo se: 1. Rešetna jama (sedanja Potočna
jama). 2. Tri ribiške jame (Pod velbom, Petričkova in Ta globoka, op. J. K.).
3. Županje luže (sedaj Županja jama). 4. Ilava jama. Ribške jame z rešetno
vred več požrejo kakor vse druge.«
Potem pa je Gregor Kebe zapisal nenavadno pripombo: »V nobeno zdaj
imenovanih jam pa ni še nikoli nobeden prišel, da bi natanko zvedil, kako
je notri, in kako bi se dala kaka poprava napraviti.« S tem pa Kebe gotovo
ni mislil na ribiče, ki so že od nekdaj hodili v tri ribiške jame po ribe, kar
omenjata že Valvasor in Steinberg, ampak na raziskovalce podzemnih jam.
Zanimivo je opisal tudi Retje, ki so ga takrat imenovali Uševska rejta.
»Uševska rejta je najbolj pod Slivnico, in od te je četert ure hoda. Ta vso 59 Danes ga ni več.
Žerovnšico požre, kadar je suša. Se ste dve jami zraven, z blatom zasute, 60 Spremna beseda, str. 56.
ktere tudi nekoliko požirate.64« 61 Spremna beseda, str. 55.
62 Kebe omenja jez, ki so ga Jezerci
Že takrat se je Gregor Kebe spraševal, kam odtekajo vode iz Retja in zgradili leta 1848.
Vodonosa. Da teče voda, ki jo požirata Mala in Velika Karlovica, proti Pla­ 63 Spremna beseda, str. 56-57.
nini, je bilo splošno znano. O tem je podal izredno natančno razlago, ko 64 Verjetno je mislil na Malo Retje.
 Cerkniško jezero je eno največjih naravnih čudes (Valvasor) 31

je zapisal: »Od vseh teh dozdaj imenovanih jam (zunaj /razen, op. J. K./ v
Zadnjem kraji) se ne ve, ali drže proti Planini; druge pa gotovo vse v Bistro
peljejo, posebno pri vodonoških je to po skušnjah poterjeno; Rešetne jame
pa tudi samo na Bistro peljejo tako kakor vodonoške in vertne.«65 Sklepam,
da je za Vrtne jame mislil Lokev pri jezerskem gasilnem domu na Dole­
njem Jezeru.
Potem je opisal Veliko in Malo Karlovico. »Ravno temu Velikemu Ober-
hu nasproti sta obe: velika in mala Karlovca, posebno pa velika, ktera, ka­
dar velika voda v jezeru naraste, s svojo veliko močjo na to veliko žrelo tiši
in s tako močjo voda va-nje vali, da vsak čoln precej s sabo potegne; tudi
dva še tako močna čolnarja se ne obranita, če sta blizo, da bi ju noter ne
potegnilo. Al ljudje, ker to poznajo, se v tako nevarnost ne podajo; zato pa
tudi še nobenega ni požerlo, druzih reči pa, kakor trame, drevesa, čoke itd.,
je že veliko veliko požerlo. /.../ Kadar je voda majhna, se pa dva brez strahu
noter peljeta, samo da se proti dereči vodi branita, da na skale ne zanese
čolna. Kadar je voda majhna, se pa eden brez skerbi ven in noter pelja.«
Nato je opisal, kako so leta 1844 očistili Veliko Karlovico. »V letu
1844 pod tedanjim kantonskim gospodom Franc Zoretom, ki so bili naš
iskreni vižar, smo se bili dobro poprijeli jame trebiti, in spred takih, kjer
je bil svet visok, da niso mogle vode požirati, smo ga odkopovab. Od takrat
je jezero v veliko boljšem stanu, kakor je bilo popred. Koliko se je po tem
na nizkih senožetih spremenilo! Namesto bičja in teršce zdaj dobro seno
raste. Akoravno voda še zmiraj od časa do časa senožeti zaliva, je vendar
seno za živinsko klajo dobro, za spomlad je pa premalo tečno, s tem pa si
boljo robo prihranimo, kar nam za spomlad prav pride.«66 Potem je popisal,
kako je prišel prvi v Veliko Karlovico še nadaljnjih 116 sežnjev naprej,
kot so do takrat prišli. »Kar svet stoji, še tega noben človek vidil ni, ker se
v nobenem popisu ne najde; tedaj lahko rečem, da sem jez pervi iznajdel,
kar je od pervega tamuna (tolmuna) naprej, 116 sežnjev daleč. To se je pa
tako zgodilo: Vidil sem Karlovco dobro prostorno in da veliko vode požira,
akoravno so še vse nižje senožeti v jezeru do 2 čevlja globoko pod vodo.
Kako bi bilo to dobro, da bi se do te jame prekopalo in se ta voda s seno­
žet spraviti mogla. Sreča je bila, da smo prejšnji dan iz pervega tamuna
trame spravili, potem čoke, veje in dosti druge šare, s kterimi je bil tamun
natlačen in tudi poln vode. Potem je je bilo na pol manj, kadar je ta šara iz
vode izvlečena bila. Al prikaže se spet druga luknja iz vode v skali; do nje
pa nismo mogli, zato, ker je bila voda še pregloboka. Čez vodo seje le skala
komaj vidila; zakuril sem, da se je dalje vidilo. Ta luknja, ki se je zdaj iz
vode prikazala, seje kakor černa zaplata vidila. Na to se vernem po luknji
nazaj. Drugi dan dam majhen čoln lesem pripeljati in odberem od 50 ljudi,
ki so jame trebili, 8 fantov, da čoln v jamo spustijo. Potem grem v čolničku
proti skali, kar zagledam luknjo; zbašem se skoz, pa kar zagledam novo
Karlovco in en grič pred seboj. Čoln pustim in grem naprej po luknji s sve-
tilnico 83 sežnjev deleč, in spet pridem do vode; prostorje bil še naprej, pa
čez vodo nisem mogel. Berž grem nazaj in prevdarjam nesrečni grič, ki je
za skalo, kjer sem čolnič popustil, češ, kako pač more tod čez voda teči. Kar
najdem, da ta grič nič druzega ni kot kup mnogoverstne šare, ki jo voda
skupaj nanaša. Pod skalo je nekaj votline, pa voda ne more dosti skoz, ker
je pretesno. Na to skalo strašno voda pritiska in potem nazaj bruha. Kar
voda takega prinese, da plava, vse skoz to majhno luknjo noter potegne;
kar ne plava, pa za skalo pušča.
To je krivo, da ta Karlovca vode požirati ne more, taka misel je velika
škoda celemu jezeru. Kar zaslišim dva glasa na pervem kraju tamuna,
kjer sem bil oginj zakuril, da sem bolje po vodi vidil. Ta dva glasa mene po
imenu nazaj kličeta. Ko se nazaj skoz luknjo v skali zbašem, kjer sem se
mogel s herbtom v skalo opirati, da sem čoln bolj pod vodo spravil, in ko
ven pridem, zagledam dva gospoda, Jožefa Obreza iz Cerknice in kresij-
skega inženirja iz Postojne. Prepeljal sem zdaj oba čez to luknjo, da gremo 65 Spremna beseda, str. 57.
naprej, koder sem sam poprej hodil. Ko vse ogledamo, gremo nazaj, ker 66 Spremna beseda, str. 58.
32 I. poglavje

sta gospoda v Cerknico kosit šla. Popoldan prideta zopet nazaj

in inženir prinese svoje inštrumente, da je to novo Karlovco
zmeril in niveliral. Ta obris (načrt) mora še v kancelii po­
stojnske ali pa planinske gosposke biti. Tako je bila znajdena ta
nova Karlovca.
Preč drugi dan sem lohak čoln naredil, takega, da sta ga dva
junaka nesti mogla in da je 3 može nesel. Sli smo noter: jez in
dva moja dobra prijatla, ter se čez vodo peljali, čez ktero po­
prejšnji dan iti nisem mogel; potem smo pa čoln seboj nesli 27
sežnjev deleč, kjer smo zopet dosti vode dobili, al čez si nismo
upali, ker je vse sorte les poverh plaval; vendar 'korajža velja' - z
velikim trudom smo med temi čoki in drevesi čez prišli zopet do
skale, ktera je tudi votla bila, pa skozi nismo mogli, ker je bila
luknja tako kriva, da čoln ni skozi mogel. Na levo stran je zopet
druga luknja bila, v kteri sta dva trama tičala, ki ju je voda za­
nesla. Eden se spravi na tiste trame in en malo naprej v luknjo
posveti. Velika stoječa voda se vidi. Od tod smo se nazaj verni-
li, nekoliko smo premirili, nekoliko prevdarili dolgost Karlovce,
ktera okoli 148 do 200 sežnjev meri. Pa pred je je znano bilo le
82 sežnjev; nova pa 116 do 118 sežnjev meri.
Ker naprej nismo mogli, smo prevdarjali pri tisti skali, ali bi se mogla Naslovnica Ilustriranega Slovenca iz leta 1932.
Zgoraj je polno jezero, v sredini je Cerknica,
tista 2 tramova s kakošno dobro pripravo ven potegniti, da bi se potem s spodaj je jezero po usihanju, na levi je Začarani
čolnom naprej moglo, in to se bo zgodilo, ako mi Bog doživeti da v največjo grad v Karlovici.
srečo tega kraja. Ta skala visi, kakor da bi bila pripeta, in skozi njo je ta
luknja. Ta skala je, kakor una pri pervem tamunu, kake 3 sežnje debela in
kmali bi se dala odstreliti, pa to bi bilo pri pervem tamunu bolje, zato, da
bi se taisti nanos preč spravil in do tukaj Karlovca, kolikor je treba, poni­
žala samo za pol sežnja.
Tudi mislim, da bi to dosti stroškov ne prizadjalo, ker bi tudi tlaka dosti
storila, posebno z živino, kar bi bilo vožnje potreba. Tu je popis tega, kar
smo tukaj znajdli.«67
Kebe je poskušal priti v Veliko Karlovico od zelške žage. Sklepal je:
»Ker je skoz skalo naprej votlina in voda se vidila na velikem prostoru,
sem si mislil, kaj ko bi se od Ževške žage kaka luknja najdla. Napravim se
na pot proti žagi, da bi zvedil, ali je kakošna luknja tam. Po poti srečam
enega, ki iz Zevša gre; vprašam ga, ali je velika luknja pri Zevški žagi,
kjer voda izteka? On mi odgovori, da. Pojdi z manoj nazaj pokazat - mu
rečem - ti bom že za pot plačal. Oberne se in gre z manoj, ter me pripelje do
velike zijavke, kjer je velika in globoka voda stala. Tukaj mora čoln biti, si
mislim, in greva nazaj. Precej drug dan se podam z dvema tovaršema na­
zaj, peljemo čoln seboj, ga spustimo pri Zevški žagi v vodo in gremo mi trije
naprej, vzamemo čoln saboj, Zevšane pa sem tam pustil. Strašno je šumela
voda, kjer je čez skalo tekla. Po tem sem šel še po une tri. Zdaj vzamemo
čoln spet saboj in ga nesemo po jami. Sopet pridemo do majhne vode, se
peljemo čez, kar se nam še večji prostor pokaže kakor popred; pred nami
je stal zasip (hrib), prostora pa nismo več naprej vidili. Gremo na ta zasip,
čoln smo komaj za sabo vlekli. Pridemo na verh, od koder se nam še naprej
pot pokaže in voda; gremo tedaj trije v čoln in se peljemo čez vodo; smo
merili s 3 sežnje dolgo špago vodo, pa ni bilo dna čutiti. Pripeljemo se do
skale, ktera je po robu stala, pa naprej nismo mogli. Mislimo in mislimo,
kaj bi bilo storiti, kar je hotel eden mojih prijatlov čoln čez spraviti, pa mu
nisem pustil, ker potem bi ne bili nazaj mogli, in vsi bi bili zgubljeni, zakaj
noben človek bi ne bil za nas vedil. Sklenili smo torej, še en čoln dobiti.
Ko smo se imeli nazaj podati, vzame eden mojih tovaršev majhen glažek
ruma in ga mi poda rekoč: 'Pij, ker tukaj je zrak nevaren!' Jez primem
kozarec in napijem bratom za srečno pot: 'Častimo Boga tukaj, kjer ga še 67 Spremna beseda, str. 59-60.
68
noben človek ni častil, in tukaj ni bil!' 68 Med poštenimi pogovori smo na To Kebetovo izjavo je omenil češki
pisatelj Jan Neruda, ko je leta 1868
uro pogledali, koliko časa se bomo nazaj peljali, in peljali smo se 25 minut obiskal Cerknico. Glej sestavek Kraj
do unih Zevšanov, ki smo jih bili pustili. Al ko nazaj pridemo, jih najdemo in cerkev v Cerknici v 6. poglavju.
 Cerkniško jezero je eno največjih naravnih čudes (Valvasorj 33

kakor zid blede; eden je komaj govoril: 'Kam vasje bil Bog nesel; kar smo
živi, nismo bili še nikdar tako v strahu.'
Ko so se prestrašeni reveži sopet zdramili, smo jih okrepčali, ker je bilo že
čez poldne; al molili morebiti niso nikoli s tako ginjenim sercem, kakor zdaj,
ko so zopet upanje imeli za nazaj priti. Potem se nazaj podamo, ogledovaje
prečudno podzemeljsko naturo, kapljeni kamen (Tropfstein) take lepote, da
smo se vsi čudili. Tam smo drugo luknjo najdb, ko se noter pride, na desni
roki, pa mi smo se na levo obernili, in smo toliko časa po nji šli, daje bila pot
že neprijetna, al nobene vode nismo najdb; tudi se ni vidilo, da bi kadaj voda
noter stopila. Vernih smo se tedaj nazaj, akoravno je res silno lepo viditi
kak kapljen kamen. Gotovo bi bila ta jama že vsa obropana, ako bi bil kdo
popred do nje prišel. Tudi bi bili še vse bolj dobro ogledali, pa ni kazalo za
naš namen, ker ni bil vodotok. Potem smo lepih kapljenih kamnov nabrali,
ktere so gospod kantonski poglavar Zore v ljubljanski muzeja poslali, in se
brez daljega obotavljanja ven podali ter srečno na dan prišli. Se enkrat smo
šli noter; smo čez tisto skalo, kjer smo rum pili, čoln djali, in dokler je bilo
moč, naprej pregledovali, pa ne ravno deleč, ker so votline večidel pod vodo.
Samo le še v enem kraji je še ena zijavka v skalo, pa tako ozka, da s čolnom
se ne more skoz, visoka je pa precej, in tudi globoka voda v nji. Tam smo
našli 3 kraje kakor velike hrame (keldre), al njih pritoki so vsi pod vodo. Tri 69 Iz Cerknice 175, Šerkova žaga. Spre­
dni je bilo tu pregledovanje, potem ko smo bili vpervič noter. mna beseda, str. 60-62.
70 Spremna beseda, str. 62-63.
Vse to mi je res prizadjalo truda in stroškov precej dosti, akoravno moja 71 Leta 1758 omenja karlovški grad
mošnja nikoli bogata ni bila kakor tudi sedaj ni; al vse to me ni zaderževalo tudi Franc A. Steinberg. Narisal ga
od tega. Kakor da bi bil čutil nek notranji glas: 'delaj, iši, najdel boš, jezero je tudi na zemljevid Cerkniškega
jezera. Legendo o tej nesrečni ljube­
bo rešeno', nisem imel miru, dokler nisem doveršil svojega namena. Moja zni med Steberškim in Karlovško je
tovarša pri ti najdbi in zvedne priči sta bila: Balant (Valentin) Leskovec v verzih prvi objavil v Slovenskem
glasniku Frančišek Svetličič,
(Budov) in Grega Grebenc - uni z Jezera, ta iz Cerknice.« rojen 2. aprila 1814 v Idriji, kije bil
Potem je opisal Malo Karlovico in sosednje jame: »Mala Karlovca med letoma 1843 in 1846 kaplan v
Cerknici. Glej Catalogus deri Dioe-
je sicer majhna, al zaslužila bi biti velika. Res je, da ob veliki vodi velika cesis Labacensis, Labaci 1843-1846
Karlovca več vode požre; al kakor velika voda mine, ne požira potem le in F. Svetličič: Cerkniško jezero.
Legendp je leta 1898 zapisal tudi
male vode celo nič, zato, ker je pred njo višji svet (kamenje), kakor pred Jožef Žirovnik. Pripoved pravi, da
malo Karlovco. Mala Karlovca je že tri dni poprej bila pregledana, pa se ni sta se karlovški in šteberški graščak
smrtno sovražila, ker je pred mnogi­
toliko popravila v nji našlo kakor v veliki. Res je, da njeno žrelo majhno, mi leti pri viteških igrah Steberčan
ktero smo že leta 1844 razstrelili (namreč od male Karlovce); zatega voljo iz ljubosumnosti ubil Karlovčana.
tudi nismo hotli s čolnom noter iti, kjer bi ga pa bili potrebovali v enem Toda šteberški sin in lepa karlovška
hči sta se zaljubila. Šteberški gre h
kraji, da bi bili šli čez vodo, kjer je bilo še dosti prostora naprej viditi. In Karlovškemu prosit za hčer. Ta mu
to naj bi se storilo, če je še naprej dosti prostora, da bi se vedilo zunaj še pravi, da mu željo izpolni, če jezero
zalije voda, dajo bo s čolnom pripe­
razstreljati. Če se pa pozneje luknja zatisne, naj se mala Karlovca v ti ča­ ljal na svoj dom. Uganko mu reši po­
sti pusti, kakor jo zdaj ima. Resje, da so v nekaterih mestih visoki griči, vodni mož. Pokaže mu jamo, ki naj
jo zadela, da ne bo požirala studen­
pa so okoli nižji otoki; ah kakor zdaj ona manj vode od velike požira, bi cev in potokov in se bo voda po vsem
bilo še dosti za popraviti. Pa to bi kaj dosti dela prizadjalo, ker so grablje jezeru razlila, in tako bo mladenič
pri obeh Karlovcah preč; zdaj je voda toliko nanesla noter šare, da že malo dosegel svoj namen. Mladenič to na­
redi, jezero se dvigne, a Karlovčan
požirate.«70 besedo prelomi, hčere mu noče dati.
Steberčan pa začne ponoči na skri­
Pri opisu Male Karlovice omenja Kebe tudi razvaline starega karlov­ vaj obiskovati Karlovčanko. Ta mu
škega gradu: »Zraven te (jame) je blizo star grad, pa (je ostalo) le ime in vsako noč na grajski vogal postavi
kaj malih ostankov zida.« Potem pravi, da gre voda skozi kamenje »pa še svetilko, da ve, kam veslat. Dekle
zavrača vse druge ženine in tudi
bolj nazaj na drugem kraji starega gradu, ker se imenuje 'Svinska jama'. tujega plemiča. Ko ta izve za vzrok
Od te je znana stara povest od 'hude jame'. Bil je mladenič, ki je k deklici njenega hladnega vedenja, sklene,
da se bo maščeval. Neko viharno noč
se vozil od šteberskega gradu, pa eno noč je voda s čolnom vred ga požerla. se je tujec skril in opazil, da je sluga
Iskali smo tam kako luknjo, pa je nismo najdli; lahko pa vendar je, ker postavil svetilko na vogal gradu.
Ko je ta odšel, je tujec prestavil
stari grad je kakor nalašč ven iz gojzda v jezero spušen rob, okoli katerega svetilko nad jamo Karlovico. Tako je
močno okrog in okrog voda pod-nj leti ...«71 postala Karlovica tisto noč hladen
grob mlademu Steberčanu. A tujec
Potem opiše žalostno stanje, ker ni nihče čistil plovja in so se grablje seje zmotil, ker je mislil, da bo zdaj
podrle. »Od male Karlovce do Narte je četert ure hoda, tam skozi in skozi lažje pridobil dekletovo naklonje­
nost. Ko je Karlovčanka slišala za
vodo med drobnim kamenjem požira. Tu smo leta 1844 veliko delali in do­ tragično smrt svojega ljubega, je z
bro se je povsod skazalo, ker smo visoke prage ponižali in grablje naredili grajskega obzidja skočila v jezero in
utonila. Napoved povodnega moža
pri obeh Karlovcah. Al kaj pomaga to? Kakih 5 let smo Jezerci, kar je veli­ seje izpolnila. J. Žirovnik, n. d., str.
kega plovja in šare voda prinesla, proč spravljali; ker je pa vsaki dan voda 102-107.
34 I. poglavje

kaj prinašala, sem jez kakih 6 let sam trebil, kar Jezerci niso hotli, rekši:
'Sej nismo sami pri jezeru; sej je tudi druzih dosti;' kar je tudi res. Od ta­
krat je pa vse zapušeno; grablje so poderte, luknje zamašene, in nobeden
se tega dela več ne dotakne, in tudi se ne bo, dokler ne bo naša kantonska
gosposka se te reči lotila. S tem je popis jezera sklenjen.«72
Za konec spisa je dodal še »Svet (nasvet), kaj je storiti treba«, da
bi jezero prej presahnilo. »Vidih smo zdaj naturo celega jezera, ne ravno
preveč natanko, pa tudi ne preveč po verhu; tako je sedanji čas, - gotovo
nekoliko drugač, kakor je nekdaj bilo. Al pri vsem tem opravilu, kar ga
mi je prizadjalo, nisem kratkega časa iskal, čutil sem, da to mi preveč
stroškov prizadene; pa vidil sem tudi, kakošen dobiček bi se utegnil za vse
prihodnje čase doseči.
Najpoprej bi bilo treba vse od vode nanesene reči iz obeh Karlove spra­
viti; potem veliko Karlovco od potoka noter do pervega tamuna pol sežnja
znižati in gladko narediti; potem skalo pri pervem tamuni odstreliti, in to
vse naenkrat, ker delo bi bilo le takrat mogoče, kadar jezero usahne, da se
nekoliko od tamuna voda odteče. Sitno delo bi bilo, če bi začelo deževati,
kadar ljudje najbolje delajo; potem pride voda v jezero, in vse delo bi bilo
zastonj, dokler sopet ne usahne. Če bi bilo kake 3 mesece suho, bi se z več
ljudmi vse to storilo, zakaj tu bi bilo treba toliko ljudi, kolikor jih more
delati, ker se ne ve, koliko časa ostane suho.
Kadar bi bila skala preč, in Karlovca kakor cesta gladka, bi se mogel
imenovani grič proč speljati. Kadar bi se to naredilo, bi bilo dobro, da bi se
od tistega griča do druzega tamuna kamenje razbilo, da bi voda lože tekla ...
5 tem bi bilo jezeru močno pomagano.
Zdaj je še pri tretjem tamunu tista skala, ki veliko nanešenega lesa
pred seboj derži, skozi ktero nismo mogli naprej iti. Ta bi se tudi odstreliti
mogla, da bi se les proč spravil, ki notri leži... Kadar je od sprednega konca
vse opravljeno in bojo tudi grablje narejene, mora se poskerbeti, da bojo
večkrat iztrebljene. Ako bi se pustile, bi se preč tako zamašile, da bi prav
nič vode skoz ne šlo, ker voda najpred od verha nanese, potem zmiraj nižje,
daje do tal, kakor da bi zid pred njo stal.
Kadar pride nagla voda, prinese toliko plovja, da včasi smo ga vsi Jezer­
ci s čolni po dva dni proč vozili; potem se kake 3 dni z več ljudmi to plovje
stran spravlja, pozneje kakih 6 dni sta dva moža zadosti, potem pa kakih
6 dni vsak dan le en mož, potem vsaki tretji dan eden, in tako se ta šara
tako pospravi, da na 5. ali 10. dan se gre, kar po malem voda prinese, da
se pospravi.«73
Potem je naredil celo finančni načrt, od kod bi se dobila sredstva za
vsakoletno čiščenje grabelj pred Karlovicama. »Kdo bo pa to delo opravljal
in za vse skerbel in s čem? Eden za vso družbo ni dolžan, in tudi ena cela
vas ne za vse. Najbolj prav bi bilo, da bi se kapital zložil od kakih 300 goldi­
narjev. Obrest (interes) od tega kapitala bi bila zadosti (vsako leto 15 goldi­
narjev) za tega, ki bi grablje trebil. Kadar je pa dosti opraviti, to je, kadar
voda na nagloma pride, bi bila pa tlaka. Jezerci in Otočani bi mogli biti za
to, ker čolne imajo. Če bi se ta kapital zložil, bi bile te dve vasi oprostene
od tega, ker bi tako tlako imele. Zložiti bi se mogel ta kapital po partih v
planinskem in v loškem kantonu.«
Potem je predlagal, da bi se v to glavnico priložil tudi denar od naje­
mnine lova v Cerkniškem jezeru. Pravi, da je v tistem času dobila naje­
mnino od tega lova v celem jezeru soseska na Gorenjem Jezeru. »Al še bolj
prav bi bilo, da bi se od v štant danega lova (jage) od celega jezera skupaj
pobralo. Ta jaga je cele cerkniške in ložke fare ... ta jaga ne gre županii
Gorenjega jezera, ampak štant od te jage, bi mogel med kmetovavce, kteri
imajo senožeti v jezeru, razdeljen biti pa ravno za trebljenje grabelj pri
Karlovcah bi se to obernilo. To bi bilo najbolj po pravici razdeljeno.
Tuje moj svet. Bog daj, da bi okrajna in vikša (višja) vlada to speljati 72 Spremna beseda, str. 63.
se lotila, ker kmetje se nikoli tega ne lotijo, pa jim tudi pomočkov manjka, 73 Spremna beseda, str. 64-65.
 Cerkniško jezero je eno največjih naravnih čudes (Valvasor) 35

ker so časi za nas res žalostni. Jezero 18. grudna 1859.«74 Duhovnik Janez
Bilc je leta 1862 Gregorja Kebeta takole opisal: »Solnce je bilo že zašlo in
pastirji so od jezera domu gnali svoje dobro rejene cede, ko smo se tudi mi
od jezera ločili. Hladen veterc je pihljal od gozda; večerje bil lep in prija­
zen. Dolgo časa smo po jezeru stopali, hoja nas je utrudila. Ustavili smo
se pri županu Kebetu na Jezeru. Ko smo sedli za široko mizo pod koščato
hruško, prinesel je nam oče Kebe steklenico dobrega vina in nekaj za pri­
grizniti. Sedel je potem tudi sam za mizo. Zupan Kebe je kacih 65 let star
možak, kakoršnih je nekdaj mnogo bilo, sedaj jih je pa zelo malo. Iz pogo­
vorov ktere smo imeli, sem berž previdil, daje pobožen, pošten, zraven pa
prebrisan in moder, da malo tacih. Pravil nam je, da se je sam naučil brati
in pisati, da z veseljem 'Novice' prebira. Tožil je dalje o velicih davkih, o
slabih letinah, ki sedaj tarejo kmeta; kako je bil svet nekdaj ves drugačen,
kakor zdaj. 'Koliko je nekdaj moška beseda veljala! Sedaj je poštenje in
pravica iz sveta zginila, da brat bratu ničesar ne more zaupati,' je ginjen
pristavil. Marsikaj smo ga tudi o jezeru popraševali. Povedal nam je, da
prav natanjko vse luknje in jame pozna, daje globoko v karlovško jamo šel,
kjer pred njim še nobeden bil ni; da bi se, če se ta jama strebi, veliko prejd
jezero posušilo ter kmetom mnogo več sena dalo. Pa glas moj je rekel, je
glas upijočega v puščavi.
Prašal sem ga, ako se kedaj na jezeru kaka nesreča pripeti. Rekel mi je,
da njemu ni znana druga, ko ta, daje enkrat mož iz Šembij pri Notranjski
Bistrici spomladi, ko se je jezero že tajati začelo, po jezeru hodil; potem je eJeA-c**ZŽ-.

malo postal, ter potegnil iz žepa kresilo, da bi si nakresal ognja za pipo. Pa

glej! Kaj se zgodi? Led se vdere in nesrečni človek se vanj pogrezne.
Oče župan vstane, prinese ročno še steklenico vina, si nabaše pipo s
turnčkom in dalje pripovedovati začne, daje bil v 'Novicah'jezero popisal.
Rekel je dalje, kako rad prebira Novice in kako je njih branje kmetovalcu "j/ '
koristno.«75
v«y->
Slučajno sem leta 2009 našel edino znano pismo Gregorja Kebeta, ki ■■'O-
gaje lastnoročno napisal 17. septembra 1840. leta cerkniškemu župniku
in dekanu Jožefu Rozmanu zaradi košnje cerkvenega travnika Ključa pri s/*<*£" /
'Si/O
Strženu. Iz lepe pisave se vidi, daje bil vajen pisanja. Bilje tudi župan in
starešina na Dolenjem Jezeru. Iz letnice pisma se tudi vidi, da se pisanja Edino ohranjeno pismo Gregorja Kebeta iz leta
ni naučil na starost. Dekana po takratni navadi onika. Da bo pismo razu­ 1840, ki ga je pisal cerkniškemu dekanu Rozma­
nu zaradi košnje cerkvenega travnika Ključa pri
mljivo, sem črkopis posodobil, razlage posameznih besed so v oklepajih, Strženu. Pismo sem leta 2009 našel v NŠAL
celih stavkov pa v opombah pod črto. Takole piše: »Visoko častitlivi gospod
gospod Tehentt (dekan). Včerej sem ta njih Kluč per Sterženi vido - al vse
koker kouter u tlejh leži, de pu ga koset nabo mogoče.76 Ja po pravici njim
rečem, de vbel (bolj) je bil pred vodo77 40 goldinarjev vrejden, koker zdej 10
goldinarjev. Pa vonder če so kontent (zadovoljni) de se bom matrov in ter-
pu njem dam po tem Simonu Debevcu (Pouletov, bil je ključar in mežnar)
12 goldinarjev, če glih je komej dejla vrejden. Njem (Simonu Debevcu) pa
74 Spremna beseda, str. 65.
ga je tud vbel za teh 12 goldinarjev dat, koker drugo lejtu starino imet.78 75 J. B-C. (i. e. Janez Bilc): Tri dni v
Jeh prou lepu pozdravim! Dolejne Jezeru ta 17. septembra 1840 Gregor Cerknici, Slovenski glasnik 8 (1862),
Kebbe.« str. 11-16, navedeno po J. Sumrada,
Spremna beseda, str. 72-73.
In še pripis: »Če ga pa nejso dat kontent, nej naznanijo.«79 16 Včeraj sem ta vaš travnik Ključ pri
Strženu videl, vsa trava leži kakor
Leta 1865 je Gregor Kebe opisal v Rokodelskih novicah strašen požar, odeja, da travnika ne bo mogoče
ki je upepelil vse Dolenje Jezero. »Prežalostnega srca preljubim 'No­ kositi naspol.
vicam' naznanim silno nesrečo, ki se je nam Jezercem 31. julija pripetila 77 preden ga je jezerska voda preplavila
ob V2 5 popoldne; se je pokadilo iz kozolca, ki je stal sredi vasi in v pol uri 78 Bolje gaje njemu za 12 goldinarjev
dati (za košnjo) kakor drugo leto
je bila zunaj dveh bajt, enega skednja, enega kozolca in cerkve v strašnem starino imeti.
plamenu vsa vas, ki šteje 42 gospodarjev. Ker so bili ljudje večidel na polji, 79 Nadškofijski arhiv Ljubljana (odslej
bilo je moč sila malo rešiti, nad polovico gospodarjev ni moglo kar nič oteti. NŠAL), pismo je v urbarju cerkve sv.
Petra na Dolenjem Jezeru.
Vozove, orodje, klajo, čez štirideset prašičev, obleko in živež nam je požrl 811 Celotno pismo glej v sestavku O
nenasitljivi ogenj.« NI požarih v 6. poglavju.
36 I. poglavje

F. Opisa jezera in okolice bogoslovca Janeza Bilca leta 1862

in cerkniškega kaplana Andreja Likarja leta 1863
Nekoliko za Kebetovim je izšel leta 1862 v celovškem Slovenskem gla­
sniku živahen krajepis »Tri dni v Cerknici«81 pesnika, pripovednika, bogo­
slovca in potem duhovnika Janeza Bilca (1839-1906), ki sicer ne govori
samo o jezeru, ampak tudi o nekaterih krajih v Cerkniški dolini; mimogre­
de navrže nekaj kulturnozgodovinskih podatkov, ki bi jih drugod zastonj
iskali. Videli smo, da je zanimivo opisal domačina Gregorja Kebeta. Bilc
je bil rojen v Ilirski Bistrici in na obisk v Cerknico ga je povabil »France«
z besedami: »'Notranjec si, pa še naše Cirknice vidil nisi; pojdi jutri z me­
noj, ne bo ti žal, da si me ubogal.’ Tako si mi govoril, mili France, ko sva
se sprehajala ob bregu Reke po bistriški dolini. Jaz sem te pa z veseljem
poslušal, in ti desnico dal, da hočem s teboj v tvoj rojstni kraj popotova­
ti.«82 Temu Francetu je posvetil ves sestavek. Dr. Janez Sumrada pravi, da
lahko s precejšnjo verjetnostjo trdimo, daje bil to kasnejši znani slovenski
skladatelj Cerkničan Fran Gerbič (1840-1917), ki je bil takrat učitelj in Duhovnik Janez Bilc je leta 1862 opisal Cerkni­
organist v Trnovem pri Ilirski Bistrici.83 ško jezero, pogorišče v Martinjaku ob hudem
požaru leta 1861 in Gregorja Kebeta (Bašteta).
Do Rakeka sta prišla z vlakom, do Cerknice pa sta potovala na vozičku. Foto: Ilustrirani Slovenec, 1929.
Po Cerknici in po jezeru ju je spremljal »g. L.«, to je cerkniški kaplan Andrej
Likar, ki ju je popeljal v župnijsko cerkniško cerkev. »Lepe zelo velike orgle
in krasna prižnica zaljšajo božjo hišo. Na levi strani velkega oltarja visi na
zidu kake 3 čevlje visoka in 2 čevlja široka podoba svete Notburge. Po bese­
dah umetnikov je ta podoba krasno, izverstno delo nekega neznanega moj­
stra. In res so obrazi tako mili, kakor da bi jim bil umetnik življenje vdihnil,
in barve tako žive, kakor da bi bila podoba letos izdelana. Visela je dolgo
v kapelici bližnjega, nekdaj slovečega, sedaj razrušenega samostana. Ko je
povelje cesarja Jožefa samotarce razpodilo in zob časa samostan razdjal,
prenesli so to podobo iz ondotne kapelice v cerkniško cerkev.« 84
Zjutraj je slišal »pod oknom trobentin glas doneti. Zbudim se ter premi­
šljujem, kaj bi to biti utegnilo. Vojaki tod ne potujejo, pošta se tod ne vozi,
- kaj je torej to? Berž skočim s postelje do okna, pa smeha se nisem mogel
zderžati, ko zapazim na zid naslonjenega moža lepo popotnico trobiti. Bilje
to cerkniški čednik, kije vabil koze na pašo. Velika množica je že pred njim
na travnik korakala. Rekel si takrat ti France: 'Glej pri nas imamo zmerom
godbo, sinoči naju je v spanje zazibala godba, ki seje razlegala v sobi bližnje
gostivnice, dans nas je pa zbudila mogočna čednikova tromba.'«85
Drugi dan sta bila v Martinjaku, kjer sta videla pogorišče. Vas je po­
gorela 10. avgusta 1861. Takole piše: »Martinjak je velika vas uro hoda od
Cirknice. Nekoliko dni, preden sem tamkaj bil, je pokončal strašen požar
celo vas - to je 104 poslopja. Gole zidine šterlijo na kviško, strehe ni še
nobene bilo. Mislil sem si, da vidim kako azijsko mesto, ko sem se bližal
pogorišču velike vasi. Milo mi je pri sercu bilo, ko sem vidil pred hišami
cele družine sedeti in s solznim očesom zavživati svojo revno večerjico.
Neki siv mož je globoko zdihnil rekoč: 'Kaj bo z nami sirotami, ko jamejo
merzli zimski vetrovi pihati!'« Mi
»Nepozabljive so ure, ktere preživi človek s pravim zvestim prijatlom.
Tako vem tudi jaz, mili France, za vsak pogovor, ki sva ga imela o šolskih
praznikih, za vsako stopinjco, ki sva jo storila. Na poti k jezeru si mi po­
kazal gosto obraščen hrib Javornik; jaz sem te pa spomnil Miroslavovih 81 J. B-C. (i. e. Janez Bilc): Tri dni
v Cerknici, Slovenski glasnik, 8
verstic, ki se glase: (1862), str. 11-16.
82 Spremna beseda, str. 66.
'Tam Javornik čemi Jezero cerkljansko 83
Spremna beseda, str. 74.
84
Zaslanja izhod; Mu pere noge, Spremna beseda, str. 68.
85 Spremna beseda, str. 69.
Po notranjski zemlji Pa bukev in javor 86
Spremna beseda, str. 70.
Pozdravlja naš rod. Hladita serce.187 87 Bilc navaja pesem Na klancu no­
tranjskega pesnika, skladatelja in
politika Miroslava Vilharja (1818-
1871).
 Cerkniško jezero je eno največjih naravnih čudes (Valvasor) 37

Zares lepše ni mogel naš notranjski pesnik hriba opisati. V resnici si

Javornik noge v jezeru moči, in serce mu hladi koščato drevje.
Suhemu jezeru smo se približali. Čuj! Milo zvonenje se zasliši od vseh
podružnic doneti. Kaj zdaj zvoni, sem radovedno tovarša poprašal? 'Zdravo
Marijo' menda še vendar ne? Na to mi odgovori smejaje se verli slovenski
pisatelj L(ikar): 'Močniku zvoni.' Pristavil je: 'Glejte, tam pod gričem, kjer
se med koščatimi lipami vidijo tiste razvaline, bil je nekdaj lep kartajzar-
ski samostan. Vsako popoldne je vabil zvon proti večeru samotarce, da hite
v cerkvico večernice molit.
Ko so po vaseh zaslišali glas zvona, pozvonili so tudi po vseh podružni­
cah, da so ljudje vedli, da sedaj menihi molijo. In to zvonenje seje ohranilo
do današnjega dne, ko Kartajzarjev in samostanov že dolgo več ni. Ker se
pa matere, zaslišavše to reč, večerjo kuhat spravljajo, pravijo ljudje, da
'močniku zvoni'«.88
Bilc opisuje prve vtise, ko je prišel do jezera, kije bilo takrat suho. »Bilo
mi je to po volji; mogel sem jezero okrog in okrog ogledati. To je tedaj Cer­
kniško jezero, jezero, daleč po svetu sloveče; to je jezero, kterega je toliko
slavnih mož preiskovalo, občudovalo in opisovalo od očeta Valvasorja do
jezerskega župana Kebeta. Opisal gaje Valvasor na tanko in nektere reči
je tudi narisati dal, vendar njegov popis ni zanesljiv. Najbolj na tanko in
zanesljivo je o njem pisal kmet Kebe v Novicah. Ta priletni možiček je kot
čolnar in ribič celo svoje življenje na jezeru preživel.
Misli si, ljubi bravec, veliko planjavo obraščeno s travo in bičjem ... Ke-
dar delj časa dežuje, začne se voda iz več potokov in studencev v jezero
naberati, tudi začnejo podzemeljske jame in bobnarce vodo dajati in tako
je v nekoliko urah cela planjava pod vodo. Kjer je pastir svoje črede pasel
in lovec divje golobe streljal, ziblje se zdaj v svojem čolnu ribič, nastavljaje
mreže ščukam, šlajnom, klenom in drugim ribam. Po vsi pravici se sme o
cerkniškem jezeru reči:

Kjeje tako jezero, da ribiča, lovca in kmeta

V enem letu redi? Ti o Notranjsko ga imaš.

Ko se je jezero sušiti začne, se berzo popolnoma posuši. Podzemeljske

jame popijejo vso vodo; in kmalo se kažejo zopet lepe senožeti.«89
Naslednjega leta, tj. 1863, je izšel v Novicah še krajepis »Cerknica in
njena okolica«.90 Napisal ga je cerkniški kaplan, narodno močno zaveden
nabožni pisatelj Andrej Likar (1826-1865).91 Tudi v tem besedilu je nje­
gov popis z naslovom Cerkniško jezero.
»Krasota notranjske strani je memo postojnske jame tudi čudapolno
cerkniško jezero znano že Rimljanom z imenom lacus lugeus. To jezero so
že popisovali Valvasor, Steinberg, Tobija Gruber in v 'Novicah' v novejši
dobi rajni g. Jožef Bevk in že tudi v tem spisu omenjeni še živi Gregor
Kebe. Kamenje bi toraj nosil na Kras, ko bi ga hotel jez v kterem koli oziru
bolj natanko popisati. Zato bom povedal od njega le toliko, kolikor se prile­
ga celoti tega spisa ...
Cerkniško jezero je dolgo 2 uri in široko čez uro, toraj največje na Kranj­
skem. Natora je zedinila tukaj dobrote in veselice v enem kraji, kijih ljudje
88 Spremna beseda, str. 70-71.
vživajo drugač le na suhem in na morju. Kjer valovi prijazno šumljajo, kjer 89
se ribe ljubko igrajo, kjer čolnič tiho plava naprej svojo pot in ribeč razpe­ Spremna beseda, str. 71-72.
90 in 186. - Besedilo je leta 1863 izšlo
nja svoje mreže, čez malo dni tam rožice cveto, živinica se pase, kosec brusi ponatisnjeno kot posebna knjižica,
svojo koso, voz leti za čilimi konjički in lovec napenja svojo puško ter meri leta 1991 pa še v knjižici z naslovom
zajcu v srce. Res radodarna natora! Sjiremna beseda, opombe, recenzija
Zirovnikove knjige, slovenski opisi
Kaj je vzrok tega toliko zanimivega jezera? Cerkniška planjava je obda­ Cerkniškega jezera s konca 18. in
na okoli in okoli z višimi kraji, hribi in gorami, s kterih se stekajo vode na 19. stoletja, ki jo je sestavil Janez
Sumrada. Likarjevo besedilo je na
to planjavo. Če bi toraj ne bilo cela nobenih odtokov, bila bi vsa planjava straneh 75-79.
zalita z vodo. Če bi bili odtoki večji ali saj enaki, kakor so pritoki, ne bilo bi 91 SBL 1, str. 662.
38 I. poglavje

nobenega jezera. Ker so pa dotoki včasi veči kakor odtoki, voda zastaja in
zaliva nižjo planjavo ob Javornikovem znožji od Dolenje vasi mimo Jezera,
pod Martnjakom in Grahovem tje gori do Gornjega Jezera, in pokriva s svo­
jo mokro odejo ves kraj tako dolgo, dokler odtoki ne premagajo dotokov.«92
Potem je naštel pritoke in odtoke jezera, ribe in race pa je posnel po
spisu Gregorja Kebeta. Lepo je opisal vožnjo s čolnom: »Za njega, ki išče
kratkočasa na jezeru, je najprijetniše, voziti se po njem kak jesensk ali
pomladansk popoldne, kadar je vpadla voda že toliko, da plavajo glavice
jezerskih cvetlic po vodi. Zdelo se mi je, kakor bi se vozil po kakem začara­
nem cvetličnem vrtu. - Tam po Javorniku pa se nek še pozna stara rimska
cesta, ki je peljala na Terpo nad Starim trgom in na Metullum v bloški
fari. Morebiti so imele Zamostnice pod Gornjim Jezerom kako zvezo s to
cesto?«93
Spis končuje, da bi bilo za okoliške prebivalce bolje, če bi se jezero bolj
osušilo, »ker kaj pomaga ljudem natorna lepota, če pa zraven nje
pomanjkanje trpe. Ko bi se jezero posušilo, ali vsaj njegov hitrejši odtok
pospešil, koliko njiv in travnikov bi bilo lahko ondi, kjer raste zdaj sama
pusta trava ali nič vredno bičje! In to ni nemogoče. Gregor Kebe in Valen­
tin Leskovec iz Jezera in pa Gregor Grebenec iz Cerknice so prehodili in
prebrodili z veliko nevarnostjo lastnega življenja vso veliko Karlovco. Ti
izvedeni in pametni možje pravijo, ako bi se velika Karlovca iztre­
bila, ponižala pri vhodu, in ko bi se pretresi (sifoni?) v njej razstre­
lili, in ko bi se obe Karlovci z grabljami previdile, bi potem voda v
jezeru ne zastajala, ali pa vsaj ne tako dolgo, kakor zdaj.
Na podlogi teh skušenj je bil povabil lansko leto gospod okrajni
glavar v Planini sosedne občine, naj bi se posvetovale, kako bi se
to delo začelo in speljalo. Pa spodletel mu je njegov vse hvale vre­
den namen, nekoliko zavolj grajljive (grajane) kratkovidnosti in
nemarnosti nekterih odbornikov, nekoliko zato, ker so ljudje zaga­
zili v toliko revščino, da se boje vsakih novih naklad (dajatev) ...«94

G. Enkratnost Cerkniškega jezera

Notranjski slikar Lojze Perko je veliko slikal Cer­
Cerkniško jezero je ena najbolj znanih slovenskih kraških znamenitosti. kniško jezero. Lojze Perko, monografija 1981.
Čeprav so ga proučevali številni raziskovalci, pa je še danes veliko nezna­
nega. Za jezero je najbolj značilno njegovo presihanje, saj se pokrajina v
vseh letnih časih spreminja iz dneva v dan. Jezero se hitro napolni, a veliko
počasneje izprazni.
Zakaj nastane jezero, velja še sedaj razlaga p. Tobija Gruberja, ki jo je
podal leta 1781. Gruberje ovrgel teorijo o podzemnih jezerih in je jezerski
fenomen razložil z nezmožnostjo, da bi skozi kraška tla odteklo toliko
vode, kolikor je v obliki padavin priteka z gora v jezero.95
Jezero se navadno napolni po jesenskem deževju in spomladi, ko se topi
sneg. V jezero priteče ob največji vodi okoli 210 do 240 kubičnih metrov
na sekundo, iz njega pa more istočasno odteči le okoli 40 do 90 kubičnih
metrov na sekundo.96 Ob najvišjem vodostaju voda poplavi okoli 29 kva­
dratnih kilometrov. V jezero priteka voda s hribov okoli jezera. Iz Loške
doline od Golobine vodi podzemski tok v mnoge izvire na vzhodnem robu 92 Spremna beseda, str. 75-76.
Cerkniškega jezera. To so Obrh, Okence (Gregor Kebe imenuje izvir Če- 9,! Spremna beseda, str. 79.
mniči, vaščani Gorenjega Jezera pa ga imenujejo Čolniči), Cemun. V izvir 94 Spremna beseda, str. 79. Napačna
je navedba, daje te besede napisal
Pod stenami pa voda ne prihaja iz Golobine, ampak izpod Snežnika. Ko so Dermelj. Prim. Jezero, ki izginja,
barvali vodo pred Golobino, je ostal izvir Pod stenami čist.97 str. 277.
95 Glej sestavek Gruberjeva razlaga
Po študiji inž. Hočevarja ne pride vsa voda iz Golobine na dan pri Gore­ presihajočega jezera leta 1781 v tem
njem Jezeru. Že pred drugo svetovno vojno so z barvanjem vode ugotovili, da poglavju.
96
se voda, ki jo požira Golobina, pri Gorenjem Jezeru razdeli. En del pride na A. Kranjc, Hidrološke značilnosti, v:
Jezero, ki izginja, Ljubljana 2002,
dan v izvirih pri Gorenjem Jezeru, drugi del pa teče pod zemljo okoli 25 str. 32.
metrov globoko v smeri Cemun - Gorenje Jezero kakih 700 metrov vzho­ 97 Pavel Kunaver, Cerkniško jezero,
dno od Dolenjega Jezera, med Cerknico in Dolenjo vasjo, mimo razvalin Ljubljana 1961, str. 62.
 Cerkniško jezero je eno največjih naravnih čudes (Valvasor) 39

loškega gradiča, blizu stare kapelice, zahodno od vasi Padež, Pokojišče in

Zavrh do izvira Bistre. S tem podzemnim odtokom se zmanjšuje nevarnost
poplav na jezeru. 0'
Ta podzemni tok bi lahko bil tudi v zvezi s podtalnico, kije vedno živa
na Starih delcih ob jezeru, kjer vaščani Dolenjega Jezera pasejo živino.
Ko so leta 2000 poglobili jamo Volovšco na Starih delcih, kjer so vaščani
nekdaj napajali živino, je voda takoj pritekla in napolnila jamo. Od takrat
je v jami vse leto tudi v največji suši voda za koze, ki jih ima v bližini
Agrarna skupnost Dolenje Jezero. Istega leta so okoli sto metrov od jame
Volovšce proti Slivnici zakopali v globino treh metrov pokončno betonsko
cev s premerom enega metra, v katero so izvrtali luknje, in podtalnica jo
je takoj napolnila. V deževju je pol metra pod rušo, v suši pa 1,7 metra."
Tako pastirji vaške črede s črpalko mimogrede napolnijo veliko
cisterno in vode ni treba voziti od drugod. Če pomislimo, da
je poleti v osušenem jezeru dno struge in jam najmanj deset
metrov nižje od pašnikov na Starih delcih, je ta podtalnica ob
jezeru nekaj posebnega.
Drugi pa pravijo, da ta podzemeljska vodna smer ni doka-
zana. 100
V drugo skupino izvirov spadajo Strmec, Morejla, Cerkve­
ni lazi, Kameni vir, Vidrna, Laški studenec in Tresenec. Tudi
ti izviri imajo svoje podzemske tokove iz snežniškega gorovja. LOJ
Na severnem delu Cerkniškega polja je več izvirov, ki
tečejo v jezero, največji med njimi so Steberščica, ki preide v
Lipsenjščico in je po jakosti na tretjem mestu od vseh dotokov
v jezero, ter Žerovniščica. Pod Stražiščem izvirajo še Goriški
brežiček, Zlatovec in Žabjek. Pod Slivnico izvirajo in tečejo v
jezero Grahovščica, Martinjščica, izvir sv. Vida in studenec
Marije Magdalene. Potok Cerkniščica je najdaljši površinski
dotok, kamor se zbirajo vode z roba Otavske, Vidovske in Blo­
ške planote.102 Na Javorniku se začnejo samostojni podzemski
vodni tokovi, ki napajajo izvirke v Zadnjem kraju: Otoški Obrh,
Mrzlik in Vranjo jamo ter Skadolco in studenec Ušiva loka.
Spomladi lahko na jezeru opazujemo množično selitev ptic in prebuja­ Ilustracija Lojzeta Perka Mlin ob Cerkniškem
jezeru v pesnikški zbirki F. Lokarja: Posute ceste,
nje mnogih vrst dvoživk. Ko je poletje na višku, se jezero začne umikati. 1966.
Ker jezero nima površinskih odtokov, vsa voda odteka v jame oz. poži­
ralnike. V Jamskem zalivu so požiralniki, ki odvajajo vodo proti Rakove­
mu Škocjanu: Narte, Kamnje in Svinjska jama, največja pa sta Velika in
Mala Karlovica. Žal je pred Veliko Karlovico še vedno betonska pregrada,
visoka do kote 551 metra, ki sojo postavili leta 1969, da lahko jama poži­
ra samo višjo vodo.103 Drugi del vode iz jezera pa odteka skozi podzemske
požiralnike v izvire Bistre na rob Ljubljanskega barja. Največji požiralniki
so: Rešeto, Vodonos, Sitarica, Bečki, Retje, Velika in Mala Ponikva, Ajnce,
Levišča. Za Zadnji kraj so značilne estavele, v katerih se dviga (bruhanje)
in upada (požiranje) kraška talna voda. Kadar je jezero popolnoma suho,
se gladina kraške talne vode pod dnom Zadnjega kraja zniža za vsaj 10 do
15 metrov. 98
A. Hočevar, Cerkniško jezero, str.
130. Glej tudi sestavek Imena poži­
Ko jezero v celoti presahne, se voda zadržuje samo v strugi v gornjem ralniki jam in izvirov v 2. poglavju.
delu jezera in za umetnimi jezovi. Takrat se pokažejo požiralne jame ne­ 99 Stane Obreza (Godešov) in Tone
navadnih oblik, ki jih je v tisočih letih oblikovala voda. Jezersko dno pa se Kebe z Dolenjega Jezera, ustni vir.
100 Valentin Schein, ustni vir.
kmalu odene z bogatimi rastlinskimi vrstami, ki ponujajo dom najrazlič­
101
nejšim pticam in drugim živalim. A. Hočevar, n. d., str. 116.
102
Cvet skrivnosti, Vodnik po rastlin­
S prihodom jeseni se jezero spet napolni, v zimskem času pa ga pokri­ skem svetu Cerkniškega jezera in
jejo ledene ploskve, ki privabijo številne drsalce, seveda če je led gladek. okolice, Notranjski regijski park,
Cerknica 2009, str. 6.
Lahko se pridružimo Valvasorju, ko pravi, da smemo Cerkniško jezero z 103
Glej sestavek Posegi v Cerkniško
vso pravico imenovati redkost med jezeri in »pravi čudež narave (Wunder jezero v 2. poglavju za leto 1969.
der Natur)«. 104 104
J. V. Valvasor, IV, str. 619.
40

NARAVA IN POSEGI V CERKNIŠKO II. poglavje

JEZERO
A. Cerkniško jezero v pradavnini
Na vprašanje, ali je bilo Cerkniško jezero sploh kdaj pravo jezero, kdaj
je to bilo in kakšen je bil njegov obseg, so nam v zadnjem času poskušali
odgovoriti znanstveniki, ki raziskujejo geološke sestavine jezerskih tal in
starost rastlin iz cvetnega prahu ali peloda (palinologija).
Že 16 strojnih in 46 ročnih vrtin, ki jih je dala leta 1953 izvrtati Uprava
za vodno gospodarstvo, je pokazalo, da prekrivajo jezersko ravnico le 4 do
5 metrov debele plasti kvartarnih usedlin, ilovice, šote in zemlje,1 dno
Cerkniškega jezera pa sestavljajo močno prepokani kredni, jurski in tria-
sni apnenci in dolomiti. Prodnato talno plast, ki leži neposredno na skalni
podlagi, sestavljajo apnenčev ali dolomitni drobir, pomešan z rjavo glino.
Najbolj razširjena usedlina je čvrsta rjava glina, ki povečini sega skoraj do
površja. Ker pa je brez cvetnega prahu, ji ni mogoče določiti starosti.
Veliko pomembnejša je siva laporna glina, ki bi ji lahko rekli jezerska
kreda. Ta pa ne prekriva celotne kotline, temveč se razteza za Gorico proti
severovzhodu. Njen horizontalni obseg je doslej še neznan, v globino pa se
dobro vidi v velikem požiralniku v Strženu pri Veliki Ponikvi, ki seje nare­
dil pred leti. Ta siva laporna glina (jezerska kreda) sega od skalnatega dna
do površja. Seveda je na površju že predelana in več kot meter globoko pre­
prečena s koreninami vodnega rastlinja. Z dosedanjimi analizami jezerske
krede so strokovnjaki dobili trdne podatke, da je obstajalo stalno stalno
jezero, ki seje raztezalo od Gorice proti vzhodu. Nastalo naj bi sredi wur-
ma pred okoli 50.000 leti in obstajalo naj bi okoli 20.000 let.
Težje pa je najti odgovor na vprašanje, kako je na tako rešetasti in raz­
galjeni podlagi sploh moglo nastati jezero. Jezerska kreda je namreč od­
ložena na golo skalno podlago in sega pri Veliki Ponikvi celo v sam poži­
ralnik. Strokovnjaki ugotavljajo, da so bili tu prisotni številni dejavniki.
Mogoče je, daje kreda zamašila požiralnike in podzemeljske pretoke, mor­
da pa je bil nivo podzemeljskih voda tedaj nekoliko višji glede na ravnico.2 Rimski srebrniki cesarja Vespazijana (od leta
Leta 1969 je mladinski tabor pod vodstvom dr. Alojza Serclja raziskoval 69 do 79 po Kr.), najdeni leta 1934 pred Golobi-
no v Danah. Bili so 80 cm globoko v naplavljeni
cvetni prah (pelod) v plasteh usedlin v Cerkniškem jezeru, ki seje tam na­ ilovici. ŽA Stari trg.
biral desettisočletja. Cvetni prah seje usedel istočasno z drugimi sestavina­
mi vsako pomlad, leto za letom. Celotna združba cvetnega prahu je posre­
dna podoba tedanje vegetacije oz. tedanjih gozdov. Prvi poskus so napravili
v Zadnjem kraju, kjer je zemlja najbolj močvirna. Zavrtali so dve vrtini do
globine 340 centimetrov. V plasti od 150 do 160 centimetrov je bilo nekaj pe-
lodnih zrnc bora (Pinus). V plasti od 80 do 90 centimetrov je bilo nekaj več
peloda. Najbolj je bil zastopan bor, redkeje sta se pojavljali smreka (Picea)
in jelka (Abies), od listavcev pa lipa (Tilia), leska (Corylus), breza (Betula).
Našli so tudi nekaj bukovih (Fagus) pelodov. V plasteh iz globine 340, 310,
280, 210 centimetrov niso našli peloda. Plast 150 do 160 centimetrov je po
vsej verjetnosti iz pleistocena, to je iz hladnega obdobja zadnje ledene dobe
(rast pred okoli 50.000 leti), ker vsebuje le pelod borovca. Plast 80 do 90
centimetrov pa vsebuje poleg iglavskega peloda tudi pelod listavcev: lipe,
leske in celo bukve. To pa so rastline, ki zahtevajo že precej toplote in so
nedvomno dokaz toplejše dobe, ki traja že okoli 10.000 let.3 1 Kvartar je mlajša doba kenozoika.
2 A. Šercelj, Paleovegetacijske raziska­
ve sedimentov Cerkniškega jezera,
B. Jezerski pritoki in odtoki in okolica jezera po Steinbergu SAZU, Acta carsologica, VI/16, Lju­
bljana 1974, str. 235-238.
leta 1758 3 A. Šercelj, Palinološke raziskave
Cerkniškega jezera, 3. mednarodni
V drugem poglavju je Steinberg vrisal v svojo karto naselja, cerkve, mladinski raziskovalni tabor, Cer­
gradove, potoke in izvire, ki se izlivajo v jezero. Opisal je tudi okoliške knica 1969, str. 69-71.
 Narava in posegi v Cerkniško jezero 41

hribe. Hrib Javornik je bil obraščen z lepimi drevesi za gradbeni les in

drva. V tem gozdu je bilo tudi veliko divjega sadja, posebno hrušk, ki so
hrana medvedom in divjim svinjam. Pri vasi Laze je našel Laški Studenc
(Lasche Studenz) ali Mali Obrh (Mali Oberch). Med Lazami in Otokom je
našel izvir Tresenec (Tressenz) in pod Javornikom Otoški Obrh (Otoschke
Oberch). Nedaleč Stranje opazil Vranjo jamo (Urania Jama), ki v nekaterih
obdobjih, posebno ob močnem deževju, bruha z velikim šumenjem izredno
množino vode v Cerkniško jezero. Proti zahodu je našel Veliko in Malo Bob­
narico. Ker je v tretjem poglavju opisal globino jam, vemo, kako globoke
so bile okoli leta 1718, ko je napisal prvi osnutek svoje knjige. Steinberg
pravi, da je bila Velika Bobnarica na eni strani globoka 45 čevljev (kar je
14,2 metra!)4 in Mala Bobnarica 12 čevljev (kar je 3,7 metra). Taka globina
Velike Bobnarice se nam zdi skoraj neverjetna. A po Steinbergovi sliki in po
Valvasorjevi pripovedi lahko sklepamo, daje bila veliko globlja, kot je sedaj. Turjaški grad Pajkovo je bil pred drugo svetov­
Poleg Gebna in Kotla je našel v Zadnjem kraju še veliko drugih jam. Pri no vojno last Karla Kovača iz Starega trga. Grad
omenjata tudi Valvasor in Steinberg. Italijanska
Gorici je našel jamo Suhadolco (Sucha Dulza), ki ob deževju bruha v jezero vojska je med drugo svetovno vojno grad zaž­
veliko vode. Nedaleč stran je naletel na majhen izvir Ušivo Loko (Uschiva gala. Fotografijo hrani inž. Milan Prezelj v Fran­
Loka). Proti zahodu je na gorati vzpetini nekdaj stal grad Karlovec (Kar- kfurtu.

lowiz), ruševine so bile še vidne. V bližini tega malega gorovja je Steinberg 4 Čevelj meri okoli 31 centimetrov. En
našel dve veliki ponikvi v skalo, ki požirata veliko jezerske vode takrat, ko seženj pa - tako pravi Valvasor - meri
prekorači navadno višino. To sta Velika in Mala Karlovica (Velka und Mala šest čevljev.
Karlauza), ki sta dobili ime po gradu Karlovcu. Ruševine gradu je tudi na­ 5 Valvasor na karti Cerkniškega jezera
(TV. knjiga) ni narisal tega porušenega
risal na karti št. I.5 Voda, ki z veliko silo dere v te jame, se najprej prikaže gradu. Grajske ruševine omenja še
v gozdu pri sv. Kancijanu. Med tema jamama je naletel še na drugo luknjo leta 1937 Krajevni leksikon dravske
banovine, str. 399.
brez vode z globokim vhodom, ki se imenuje Skednenca (Skednenza). V tej
6 Danes se kraj imenuje Tržišče. Glej
odprtini najde živina, ki se pase v jezeru, senco in se znebi mrčesa. sestavek Dolenja vas v 6. poglavju.
Pri Dolenji vasi je omenil hribček Gradišče (Gradische), kjer so bile še 7 J. W. Valvasor, IV, str. 622.
stare razvaline. Pravi, da bi po tem zidovju lahko sklepali, da je bilo tu 8 F. A. Steinberg, str. 11-13.
majhno mesto ali grad. Tam so pastirji večkrat našli tudi veliko starih rim­ 9 Nekdanji bloški in potem begunjski
skih srebrnih kovancev.6 Navaja Valvasorja, kije v četrti knjigi zapisal, da župnik Andrej Makovec je leta 1986
naštel na Cerkniškem potoku in pri­
je župnik Frankeri iz italijanske Ravene iz napačnih obvestil domačinov tokih od Begunj nazaj devetnajst
sklepal, daje stalo prav tu mesto Metulum, ki gaje cesar Avgust porušil.7 starih mlinov in žag, v Cerknici in
Dolenji vasi pa devet. V Cerknici in
Steinberg pravi, da se iz najdbe starih kovancev ne more tako sklepati. Dolenji vasi jih je pred 300 leti prav
V Zelšah omenja cerkev sv. Volbenka in hrib Loške senožeti. Taje dobil toliko naštel Steinberg. V Cerknici
so bili: Ribčkova žaga (po drugem
ime od gradiča Loka (Lokha) ali Loško (Thurnlak), kije bil od bistriškega lastniku iz Grahovega seje imenovala
samostana. Proti severni strani leži več vzpetin. Prva se je imenovala Ci­ Krajcava žaga); Šerkotov mlin in
žaga (Franc Serko, roj. 1794 v Va­
sta stran (Zhistastran), druga je bila Kamna gorica, tretja pa Ranca reber čah, je leta 1821 prišel za učitelja in
(Ranza Rebar). Na tej tretji vzpetini se najdejo precejšnje količine lepih organista v Cerknico; mlin in žago
in naravno odlomljenih kremenčevih kristalov (Berg=Cristalls), ki jih je kupil po letu 1841); Pogačnikov
mlin in žaga; Rutarjev mlin in žaga;
tukajšnji domačini imenujejo strela (Donnerstein). Nad cerkniškim trgom Hrenov mlin in žaga (leta 1784 je bil
omenja goro Slivnico, kije bila na severni strani poraščena z drevesi. Eno ta mlin ustanovni mlin od cerkniške
župnijske cerkve, kije po odbitju
uro od trga Cerknica je bil grad Nadlišek oz. Pajkovo (Schloss Nedli- popravil, letno prinašal 38 goldinarjev
schekh) od grofa Seifrida Turjaškega. V bližini gradu izvira Cerkniški po­ dohodka; za ustanovnika tega mlina
so morali cerkniški duhovniki opraviti
tok. Izvir se je imenoval Prohica (Prohiza), pravilno Trojica. Na jezerskih na leto šest sv. maš; leta 1823 so mlin
pritokih je Steinberg naštel vse mline, ki so takrat obratovali.8 Cerkniški z žago prodali Antonu Mekindi, danes
potok s pritoki je vrtel do Cerknice enajst mlinov in še v Cerknici in Dole­ je Hrenov); Milavcev mlin in žaga;
Jagenški mlin in žaga; v Dolenji vasi:
nji vasi devet.9 Gornikov mlin in žaga in Milavceva
žaga. Prim. A. Makovec, Popis mlinov,
Ob vznožju gore Slivnice je blizu njegovega doma na Marofu (Mayerhof) žag in nekaterih drugih proizvodnih
v senci velike lipe izviral iz skale studenec sv. Marije Magdalene (S. Ma- obratov na Osrednjem Notranjskem,
riae Magdalenae Quelle), kije bil kotišče rib, posebno menkov. Ker je bila NL, III (1986), str. 490. Podatke o Šer-
kotovem in Hrenovem mlinu in žagi
odprtina izvira precej velika, je ob deževju narasel v znaten potok, kar pa glej J. Kebe, Loška dolina, str. 395 in
ni vplivalo pri presihanju jezera. Ko so se ribe pomaknile v žrelo izvira, J. Kebe, Loška dolina, II. del, str. 596
in 598.
je bilo to znamenje bližnje nevihte. Male ribe pa so bile po celem izviru.
10 V Globovščku sem med počitnicami
V studencu sv. Marije Magdalene je med kamenjem brez težav ujel dva kot fantič pasel vole. To je bil zanimiv
velika menka. pašnik, obdan z grmovjem, v katerem
je bilo izredno veliko srakopeijev in
Drugi izvir se imenuje Globovšček (Globavschig) in leži četrt ure od drugih ptic. Vse mogoče ptice so imele
izvira sv. Marije Magdalene.10 To je sedanji Kotliček. V Martinjaku je pri varno prebivališče v grmovju, ki se je
ob zvratih (ozarah) viševskih njiv in
cerkvi sv. Vida našel dva majhna studenca in zgoraj v vasi močan izvir, ob Starih delcih raztezalo od Vodono-
kije tekel iz skale. Taje veljal za zdravilnega in vaščani so njegovo vodo sa do Globovščka.
42 II. poglavje

pili kot zdravilo (wie eine Arzeney trincken). Zdravje se jim je namreč po
pitju te vode izboljšalo, kar so iz izkušnje potrdili vsi izvedeni ljudje. Ne­
daleč stran sta bila jez in mlin.11 Tudi v tej vodi so lovili približno pedenj
dolge menke.
Steinberg dalje pripoveduje, da je bilo veliko vodnih izvirov v Graho­
vem. Pravi, da pri kmetu Lovretu Kavžarju (Loure Kaussar) »izvira čista,
hladna in zdrava voda celo v kuhinji (in der Kuchel). Drugi kmetje bi jo
zaradi dragocenosti kupili za znatno vsoto denarja, a Kavžar te udobnosti
ne zna ceniti in nanjo paziti.« Zapisal je, da sta bila v tej vasi še dva majh­
na izvira, a sta dajala vodo samo, če je večkrat deževalo.12 Grahovski potok
izvira nad vasjo, teče skozi Grahovo in se izliva v Zerovniščico.13
V Grahovskemu griču (Grachouske Grishe) je izviral majhen studenec,
ki se je imenoval Trstenik (Trestenik) in se izlival v žerovniški Obrh. Pod H|eP'nov m[in 'z leta 1938- Na desni je gospo-
hribom izvira Zerovmski Obrh (bcherounski Obrch), ki žene pet mlinov Polja. Fotografijo hrani Janja Modic.
(fiinf Miihlen treibet).14 Ker teče skozi vas Žerovnico, se imenuje Žerovni-
ščica (Serauniza). Izliva se v jezero.
Malo višje sta bila stari in novi grad Steberk. O novem gradu pravi,
daje bila to lepo urejena stavba (eingerichetes Gebaude) grofa Kobencla.
Nad gradom pa je hrib in gozd Goščeč (Goschzez), kjer se nahajata cerkvi
sv. Križa in sv. Ane. Gozd je bil last šteberškega gospostva.15 Za razdaljo
enega puškinega strela od gradu je izviral iz žrela skale kristalno čist izvir 11 To je Malnarjev mlin in žaga. Prim.
(Crystall klare Quelle). Obkrožale so ga lepe in visoke bukve, v vodi pa je A. Makovec, n. d., str. 491.
mrgolelo lepih postrvi. Ta izvir je bil tako močan, da je zlahka gnal mlin, 12 F. A. Steinberg, str. 13.
kije ležal pod gradom.[fi Malo vstran je bila cerkev sv. Štefana in vas Lip- 13 Takrat še ni bilo Fužinskega mlina
senj. »V bližini je izvir Steberščice (Steberschiza), ki se izliva v Lipsenjščico in kovačije, kjer so potem delali
sekire, plenkače in motike. A. Mako­
(Lipsenziza). Malo naprej je zopet izvir, ki tudi žene mlin (eine Miihle trei­ vec, prav tam.
bet).« To je Goriški brežiček, ki izvira izpod hriba, ki ga Steinberg imenuje 14 Prvi mlin z žago je Veselov; drugi
Goriški Gošcec (Gorischke Goschzez). Vidimo, da je na kraju sedanjega mlin z žago je Mekavčev. Do leta
1848 je bil ta mlin od oltarja Matere
Hlepinovega mlina, bil mlin že pred 300 leti. V bližini je obiskal tudi stu­ Božje, kije bil na koru župnijske
denec Zlatovec (Slatavez).17 cerkve sv. Jurija v Starem trgu pri
Ložu. Iz leta 1512 seje v župnijskem
Med Lipsenjem in Gorenjim Jezerom je Steinberg naletel še na več iz­ arhivu ohranila pergamentna listi­
virov, ki pa niso imeli imena, ker niso bili dovolj vodnati. Pri Gorenjem na, s katero je Jernej Cokler prodal
pravico do zakupa mlina bratoma
Jezeru je našel izvire Koterjaž (Kateriasch), Ceniše (Zenische)18 in Cemun Pavlu in Andreju Dreniku iz Gra­
(Zemon) in veliki izvir Veliki Obrh (Velki Obrch), ki pripelje vodo iz Loške hovega. Vsako leto je oltar dobil od
doline in močno namaka jezero. mlina en ogrski zlatnik. Prim. J.
Kebe, Loška dolina, str. 216. Tretji
Na koncu prvega razdelka v drugem poglavju dostavlja, da mora o Cer­ mlin z žago je Landovcov, četrti
mlin z žago je Rutarjev in peti mlin
kniškem jezeru pojasniti naklonjenemu bralcu, da je ta okoliš poln podze­ z žago je Krkotov.
mnih kanalov in vodotokov. Vendar je narava tega jezera taka, da takrat, 15 F. A. Steinberg, str. 14. Grof Lud­
ko se jezero, ki je okrog in okrog obdano z gorami in s hribi, napolni, po­ vik Kobencl je 27. maja 1805 gozd
Goščič v izmeri sedem johov in 400
plavi vse polje, pri čemer zlasti trpita vasi Dolenje Jezero in Dolenja vas, sežnjev prepustil cerkvi sv. Križa.
ki sta čisto blizu jezera.19 Župnijski arhiv Stari trg, fasc. 1.
Obe cerkvi sta stali že leta 1526.
V drugem razdelku našteje pet otokov na jezeru. Največji in najlepši je 16 To je današnji Malnarčkov mlin z
bil Vornek (Vornek), na katerem je našel vas Otok z rodovitnimi travniki in žago.
poljem. Drugi je bil Gorica (Goriza), tretji pa polotok Dervošec (Dervosez). 17 To je bil Hlepinov mlin. Leta 1851
Za četrtega je štel Benetek (Benedig), ki je bil sredi jezera in se ga je vedno ga je zalilo, da niso mogli mleti.
Ta Zagni mlin z žago pa je mlajši,
videlo iz vode. Benetek je bil last šteberškega gospostva. Ker je jezero z ker gaje leta 1861 naredil Janez
njega najprej odteklo, je imel otok lepe travnike in kotišča vodnih ptičev Petrič (Krko), roj. 1816, iz Žerovnice
57. Iz ustnega izročila je znano, da
(Morast=Vogel).20 Steinberg je Benetek tudi narisal, medtem ko ga Valva­ je ponoči padel z brvi za sedanjim
sor ni. Peti otok je bila Mala Gorica v Jamskem zalivu. mostom in se utopil. Žena Marija
roj. Joželj gaje čakala in v sanjah
V tretjem razdelku istega poglavja poroča o globini Cerkniškega jeze­ videla, daje utopljen pri vrbah malo
ra. Da bi dobil jasno sliko o globini jam in Stržena, je 11. in 12. novembra nižje od brvi. Zjutraj je rekla otro­
kom: »Naš oče je v vodi pri vrbah.«
preteklega leta (leta ni navedel) naročil povezati dva čolna, s katerima je In res so ga našli tam. Milena Pe­
s štirimi čolnarji z Dolenjega Jezera, ki so bili ribiči in lovci, in s svojim trič, avg. 2007, ustni vir in J. Kebe,
tajnikom (Amanuensem) odrinil na jezero, kije bilo navadno (v tem času) Loška dolina, II. del, str. 331.
čisto polno. Ko so obiskali Vodonos, je na puško privezano svinčnico spu­ 18 Gregor Kebe je leta 1860 imenoval
izvirJlemniči, v tem času ga imenu­
stil v globino. Ker dno ni ravno, so na enem kraju izmerili 42 čevljev (13,2 jejo Čolniči.
metra), na drugem 48 čevljev (15,1 metra) in na najglobljem 50 čevljev 19 F. A. Steinberg, str. 15.
(15,8 metra) globine. Nato so se odpeljali v Rešeto in v jami izmerili 56 20 F. A. Steinberg, str. 18.
 Narava in posegi v Cerkniško jezero 43

čevljev (17,6 metra) globine. Na Križu, kjer

se križajo struge, so v Strženu izmerili 18
čevljev (5,6 metra) globine. V jami Pijavce,
kjer voda nikoli ni presahnila in kjer je bilo
veliko bičja in rib linjev, so izmerili samo 6
čevljev (1,9 metra) globine.
Steinberg v nadaljevanju pravi, daje ho­
tel izvedeti, kako globoka je voda v jamah
takrat, ko jezero poplavi in se razlije na
polje. Zato so s čolnoma odpluli k veliki vo­
tlini Mala Karlovica, ki požira vodo ob po­
plavah. Tam so z ribiči izstopili. Nanošeno
bičje in suh trst (tršca) ob bregu na skali je
bilo znamenje za najvišji vodni nivo. Tam
je izmeril 21 čevljev (6,6 metra) višine. Do
te višine je bilo jezero najvišje poplavljeno.
In od te višine se je dala primerjati globina
jam ob najvišji vodi. Potem je plul nazaj, kjer gaje na jezeru ujel hud naliv. Upodobitev Škocjana z dvema cerkvama. Nari­
Nato je prispel na ravnino k jami Levišče, kjer je izmeril globino 15 čevljev sal: F. A. Steinberg, 1758.
(4,7 metra), v Ribiški jami (Fischer=Grube) 27 čevljev (8,5 metra), v še
eni jami prav tam pa samo 22 čevljev (6,9 metra). Jama s št. 27 na karti
je bila tudi globoka 27 čevljev (8,5 metra), jama s št. 28 pa 29 čevljev (9,1
metra).21 Nato so se peljali v Zadnji kraj, kjer so v Otoškem Obrhu izmerili
9 čevljev (2,8 metra) globine. Bobnarice smo že omenili. Gebno je bilo glo­
boko 9 čevljev (2,8 metra), Kotel pa celo 38 čevljev (12 metrov). Med vožnjo
nazaj (proti Dolenjemu Jezeru) je lovec z dobrim strelom s puško iz čolna
ustrelil velikega ponirka (Taucher), kije bil večji od divje gosi. Ob Strženu
pri Vodonosu so izmerili globino trem majhnim jamam: prva je bila globo­
ka 12 čevljev (3,8 metra), druga 15 čevljev (4,7 metra) in tretja 18 čevljev
(5,6 metra). Pri tem so odkrili še druge jame, ki so bile globoke od 20 do 24
čevljev, a jih niso mogli izmeriti, ker jim je to preprečil dež, pa tudi dan se
je iztekal.22
Za Rakov Škocjan je zapisal, daje to lepa dolina z dvema cerkvama,
ki sta bili posvečeni sv. Kancijanu in sv. Benediktu. Ograjeni sta bili z
obzidjem. Zraven je bila mežnarija s hlevom in z gospodarskim poslopjem.
Leta 1712 je prvič obiskal tudi Tkalca jamo (Weber-Grotte) z naravnim
kipom tkalca na stolu (Weber-Stuhle) in drugimi kipi. Tujce z baklami je
v vseh letnih obdobjih spremljal v jamo cerkovnik. Medtem ko so obisko­
valci občudovali kip sedečega tkalca, je cerkovnik rad povedal tudi ljudsko
pripoved o zgodovini nastanka tega kipa: »Nekoč je na gori živel cerkovnik
ali zvonar, kije bil po poklicu tkalec in je tudi na zapovedane praznike tkal
v tej jami. Ko se nekoč ni mogel zdržati, da ne bi na posebno velik praznik
tukaj delal, ga je za ta greh doletela božja kazen in se je na svojem tkal­
skem stolu spremenil v kamen.« Steinberg je občudoval tudi višino jam: v
njej bi lahko stal zelo visok cerkveni zvonik. Z njim je bil nekdo iz Zelš, kije
zelo dobro poznal različne poti in ga po drugi poti pripeljal na hrib, potem
pa v jamo in iz nje.23
Omenja tudi dve žagi (Sage-Miihlen), ki sta bili »zgrajeni šele pred
kratkim«.24 To sta bili Zelška in Rakovška žaga.25 21 Te jame so bile vse v Leviščah, glo­
V prvem poglavju omenja veliko poplavo, kije leta 1697 zelo prizadela bina pa merjena ob najvišji vodi.
Planino. Od hiše do hiše so se vozili s čolni.26 22 F. A. Steinberg, str. 22-23.
23 F. A. Steinberg, str. 191-193.
V drugem poglavju, ki gaje napisal med letoma 1718 in 1720, je podob­
24 »... welche vorhin noch nicht ge-
no kot Valvasor naštel vse cerkve in kapele ob jezeru, tudi cerkev sv. standen, sondern erst kiirzlich
Leona Velikega nad Lazami, ki jo omenja samo še Valvasor. V Cerknici je erbauet vrorden«. F. A. Steinberg,
str. 193-194.
bila velika, v gotskem stilu zgrajena cerkev Naše ljube Gospe (unser lieben
25 Po izročilu sta obratovali do velike
Frauen), ki so jo opustošili turški martolozi (Tiirckisch-Martolosen). Zato poplave leta 1851.
so okrog cerkve zgradili utrdbo, imenovano Tabor, kamor so se v nevar­ 26 Glej naslednji sestavek Velike jezer­
nosti zatekali okoliški prebivalci. Tabor je imel močno obzidje, obrambne ske poplave.
44 II. poglavje

stolpe, kanone in možnarje. Pravi, da bi »od vsega tega še lahko

nekaj vzeli v roke«. Cerkniška cerkev je bila opremljena s sedmimi
lepimi oltarji in z dragocenimi orglami (mit kostbaren Orge-
27 F. A. Steinberg, str. 16, 234.
lwerke). V zvoniku so bili veliki in majhni zvonovi. Ob tem je tudi
28 Cerkev sv. Roka so postavili po hudi kugi, kije
omenil, da so cerkev zgradili Celjski grofje, kar pa je na koncu v Cerknici morila leta 1578, ko so na tem kraju
knjige popravil, češ da so bili to najbrž njihovi nasledniki, saj so pokopali »več sto mrličev«. Leta 1594 je bila tam
grofje Celjski leta 1456 izumrli.27 kapela sv. Roka. Cerkvi sv. Janeza na polju in sv.
Marije Magdalene pri Marofu se prvič omenjata
V bližini cerkniške cerkve so bile še naslednje cerkve: sv. Roka, leta i581. Ko so cerkev sv. Janeza nameravali
leta 1790 pod Jožefom II. zapreti, so se Cerkni­
sv. Janeza na polju in sv. Marije Magdalene.28 Pred Martinjakom čani uprli s silo. Glej J. Kebe, Loška dolina, str.
je bila cerkev sv. Vida, pod vasjo pa cerkev sv. Elija.29 V Grahovem 458, 308-311.
je bila cerkev Matere Božje, na Slivnici sv. Miklavža, v Žerovnici 29 Cerkvi se prvič omenjata leta 1526, ko sta obe
sv. Pavla, v Lipsenju sv. Stefana, pri Podšteberku je stala stara skupaj dali en bakren kelih in šest goldinarjev za
protiturški davek, ki gaje ukazal Ferdinand I.
kapela (alte Capelle) Matere Božje,30 na hribu cerkev sv. Križa, ob 30 Cerkve Matere Božje v Grahovem, sv. Nikolaja
vznožju pa sv. Ane.31 na Slivnici in sv. Marka pod vasjo so leta 1526
dale za protiturški davek skupaj en bakren kelih,
Na Gorenjem Jezeru je bila cerkev sv. Kancijana, na Lazah sv. tri goldinarje in 48 krajcarjev. Cerkev sv. Pavla v
Brikcija (Brictii), nedaleč proč pa cerkev sv. Leona.32 Na otoku Vor- Žerovnici se prvič omenja leta 1497 (M. Kos, Gra­
neku je bila cerkev sv. Primoža in Felicijana,33 nad Zelšami pa divo za historično topografijo Slovenije, Ljubljana
1975, str. 773), leta 1526 pa je dala za protiturški
cerkev sv. Volfanga.34 Pod Dolenjo vasjo je bila cerkev sv. Lovrenci- davek en bakren kelih in pet goldinarjev. Cerkev
ja, na Dolenjem Jezeru pa cerkev sv. Petra.35 Pri majhnem gradu oz. kapela Matere Božje pri šteberškem gradu se
prvič omenja prav tako leta 1526, ko je dala za
na Loškem (Schloss Thurnlack) pri Cerknici je stala kapela sv. protiturški davek en bakren kelih in šest goldi­
Lenarta.36 narjev, zadnjič pa še leta 1771. Žegnanje so imeli
na praznik Marije Snežne 5. avgusta. Glej J.
Poleg omenjenih dragocenih podatkov o Cerkniškem jezeru in Kebe, Loška dolina, str. 208, 287-288.
ribolovu je v Steinbergu ohranjenih še več zapisov o lovu in življe­ 31 Cerkvi se prvič omenjati leta 1526, ko sta skupaj
nju na jezeru in ob njem pa tudi na Planinskem polju. V 15. po­ dah en bakren kelih in štiri goldinarje protitur-
škega davka.
glavju je opisal dve jami v Malnah (Malinski dol, Muhl=Thal) pri
32 Tudi cerkev sv. Kancijana se prvič omenja leta
Planini in pet mlinov z žagami, kjer je voda vedno poganjala mlin­ 1526, ko je dala za protiturški davek en bakren
ska kolesa, tudi če je bilo Cerkniško jezero suho. To sije razlagal z kelih in tri goldinarje; cerkev sv. Brikcija je dala
velikimi zalogami vode v Javorniku. Na dveh mlinih in žagah, kjer istega leta po istem namenu en bakren kelih in
26 krajcarjev; cerkev sv. Leona papeža nad Laza­
je voda poganjala pri vsakem štiri kolesa, sta bila Matija Urbas in mi pa prvič omenja Valvasor, drugič pa samo še
Mihael Modrijan (Madrians). Na dveh mlinih in žagah s po tremi Steinberg, sicer ni omenjena na nobenem dru­
gem seznamu.
kolesi sta bila Janez Metaus in Pavel Jamnikar, na petem mlinu 33 Cerkev sv. Primoža in Felicijana na Otoku se
z dvema kolesoma pa Mihael Matičič. Taje lahko mlel celo v suši, prvič omenja leta 1468 v listini, ki seje ohranila
in to tako kot pri polnem jezeru in najvišji vodi.37 v starotrškem župnišču. Leta 1526 je dala za
protiturški davek en srebrn kelih in tri goldinar­
je. Glej J. Kebe, Loška dolina, str. 192.
C. Velike jezerske poplave in suše 34 Cerkev sv. Volfanga v Zelšah prvič omenja Val­
vasor. Pravi, daje dal cerkev sv. Volfanga pred
Cerkniško jezero je že velikokrat močno poplavilo. Če v jezero približno devetimi leti postaviti cerkniški župnik
Gregor Cervič. Valvasor pravi, da bi lahko o njej
priteče več vode, kot je lahko pod zemljo odteče, jezero naraste. veliko pisal, ker naj bi se tam dogajali različni
Leto 1655. Valvasor nam ni ohranil zapisa o kakšni izredno čudeži: slepi so spregledali, šepavi in hromi
zopet hodih. A cerkvena oblast je bilo do teh
veliki poplavi, pač pa pravi, da je leta 1655 jezero presahnilo po čudežev zadržana in zadevo je imel v rokah tudi
petih letih. apostolski nuncij. Po Valvasorju so tja dnevno
prihajale velike množice s Štajerske, Koroške,
Hrvaške, iz Furlanije in drugih krajev. Valvasor
jih je tudi sam videl. Glej J. W. Valvasor, VIII,
str. 733-734. Majda Smole po pomoti navaja, da
naj bi bila ta cerkev v Zelšah posvečena sv. Križu
in naj bi se omenjala že leta 1628. Ta podatek
se nanaša na cerkev sv. Križa v Selščku, ne v
Zelšah. Prim. Majda Smole, Vicedomski urad za
Kranjsko, 13. stol. - 1747, 5. del: Cerkvene zadeve,
Lit. M-R, Ljubljana 1995, str. 49.
35 Cerkev sv. Lovrencija v Dolenji vasi in cerkev sv.
Petra na Dolenjem Jezeru se prvič omenjata leta
1581, ko je škof Luka Bizancij, kije bil generalni
vikar oglejskega patriarha, v naših krajih obiskal
in opisal vse cerkve. Prim. Janez Hofler, Trije po­
pisi cerkva in kapel na Kranjskem in slovenskem
Štajerskem s konca 16. stoletja, Ljubljana 1982,
str. 20. Cerkev na Dolenjem Jezeru so zgradili
med letoma 1551 in 1581. Na sliki Cerkniškega
jezera z Dolenjim Jezerom iz leta 1551, ki jo je
dal narisati baron Žiga Herberstein, objavil pa jo
je G. Wernher, je Dolenje Jezero samo gruča hiš
brez cerkve. Prim. T. Shaw, n. d., str. 58.
Kar v štirih čolnih so se Dolenji Jezerci neko nedeljo ali na praznik postavili v Rešetu pred fotografa. Spodaj 36 F. A. Steinberg, str. 16-17.
je Cerknica s pogledom na jezero. Fotografirano med svetovnima vojnama. Kartico hrani Aleksander Zgonc. 37 F. A. Steinberg, str. 196.
 Narava in posegi v Cerkniško jezero 45

Leto 1697. Franc A. Steinberg omenja v prvem poglavju svoje knjige

veliko poplavo, ki je proti koncu jeseni leta 1697 zelo prizadela Planino:
»Od hiše do hiše so se vozili s čolni. Voda je zalila celo deželno cesto
(Landstrasse).39 To je bila velika nesreča za kraj, saj so bili uničeni ljudje,
živina in imetje.«40 Če si pogledamo zabeležene velikosti poplav v Plani­
ni in na Cerkniškem jezeru iz leta 1851, lahko sklepamo, da je bila leta
1697 velika povodenj tudi na Cerkniškem jezeru. Ko so januarja 1939 vrgli
barvo v Veliki Karlovici ob višini vode 5,48 metra, so v Raku v Škocjanu Pogled z višine na križnogorsko cerkev proti
opazili barvo že po treh urah in pol.41 Cerkniškemu jezeru. Foto: IVI. Žnidaršič.
Leto 1714. Steinberg, ki je opisal spremembe na jezeru od leta 1714 do
leta 1752, piše o poplavah, da »se mnogokrat primeri, da jezero presahne po
dveh, treh, štirih, petih, šestih in celo sedmih letih«.42 Kot je natančno po­
pisal, je leta 1714 jezero usahnilo po sedmih letih.43 Iz tega pa ne moremo
sklepati, daje bila v teh letih kakšna velika poplava, ki bi zalila Dolenje Je­
zero, kot seje to zgodilo čez dve leti. Steinberg je bil na jezeru že leta 1705, 39 To pomeni, daje voda zalila tudi
ko je bil star 21 let. Kot lovec je obiskal jezero leta 1708, ko je uplenjeno sedanjo župnijsko cerkev.
izredno jelenje rogovje podaril knezu Eggenbergu. Od leta 1712 do 1724 je 40 »Wie es sich denn Jahre 1697.,
gegen das Ende des Herbsmonats,
postal cesarsko-kraljevi komisar za rudnike, gozdove in ceste na Kranjskem zugetragen hat, das dieser Un-
(Notranjskem). V teh letih se je za več let stalno nastanil na svoji pristavi zflus sich also ergossen, dadurch
das ganze Thal unter Wasser ist
sv. Marije Magdalene na Marofu med Cerknico in Martinjakom. gesesset worden; das man in dem
Leto 1716. Leta 1716 je Steinberg opisal izredno veliko poplavo, ki Marckflecken Alben, von einem
Hause zu dem ander, auf Schiffen
je zalila Dolenje Jezero. Zapisal je, da je tega leta Cerkniško jezero tako hat fahern miissen, mithin auch die
naraslo, da so »morali prebivalci Dolenjega Jezera (Niederseedorf) z živino allgemeine Heer und Landstrasse
uberschvvemmet... F. A. Steinberg,
in imetjem zbežati iz svojih bivališč«. Ugotovil je, da »nesrečo jezerskih str. 4-5.
poplav najbolj občutijo prav prebivalci te vasi, čeprav je z druge strani res, 41 A. Serko, Barvanje ponikalnic v
da se v poplavljenem jezeru goji več rib in drugih vodnih živali, ki lažje in Sloveniji, Geografski vestnik, XVIII,
udobneje dobijo hrano na poplavljenih njivah«.44 To je prva opisana popla­ str. 140.
42 »Daher hat man auch vielmals
va, kije zalila Dolenje Jezero. Gotovo je to leto voda preplavila tudi Dolenjo Exempel: das der See ofters 2. 3. 4.
vas, podobno kot leta 1851. 5. 6. und 7. Jahr stehen geblieben
...«, F. A. Steinberg, str. 153.
Leto 1751. Steinberg piše v petnajstem poglavju, da je bila leta 1751
43 »... der See ganzer sieben Jahr nicht
velika poplava in daje izbruh vode prinesel v reko Unico (Unz=Fluss) tudi abgelaufen war«, F. A. Steinberg,
neznane ribe.45 str. 144.
44
»Anno 1716. hat sich dieser See
Leto 1755. Podobna ujma kot leta 1697 je zajela Planino tudi leta 1755. dergestalt ergossen, das die nachst
Steinberg je zapisal, da je je grof Leopold pl. Lamberg, ki je bil cesarski daran gelegene Einwohner zu See-
cestni nadzornik in deželni upravitelj na Kranjskem, dal takrat speljati dorf sich mit allem Viehe und ihrer
Haabschaft aus ihren Wohnungen
novo cesto od Postojne do Unca, da so lahko Planincem pripeljali pomoč.46 zuriickziehen und fliichten miis-
Ker je bil Franc A. Steinberg tudi cesarski nadzornik deželne ceste od sen«, F. A. Steinberg, str. 23.
Ljubljane do Trsta, se je še posebej zanimal za ceste. Ta cesta od Unca do 45 F. A. Steinberg, str. 197. Več o ulovu
človeških ribic glej sestavek Vrste
Postojne poteka ob sedanji avtocesti. Domnevamo, da je bila v tem letu rib v 4. poglavju.
visoka voda tudi v Cerkniškem jezeru. 46 »... einen andern Weeg von Adels-
Leto 1851. Leta 1851 je bila ena naj večjih poplav Cerkniškega jezera, berg im Mauez ververtigen lassen,
wodurch die Reisende, nebst ihren,
Loške doline in Planinskega polja.47 Planinski kaplan Janez Brence je 16. mit sich, fuhrenden Giitern in Si-
novembra 1851 pisal svojemu prijatelju: »V Cerknici sta dve vasi okoli cherheit sind gesetzet worden,« F. A.
Steinberg, str. 5. Glej tudi sestavek
in okoli v vodi, čolni gredo po ulicah, živino so odgnali, ljudje pa še čaka­ O gradnji cest.
jo. Voda še zmerom raste.«48 Ena vas je bila gotovo Dolenje Jezero, druga 47 O primerjavi najvišje vode v jezeru
pa Dolenja vas. glej poplavo v letu 1926.
48
Zgodnja danica, 23 (1870), št. 37,
Tega leta naj bi voda segala do kote 553,29 metra.49 A ta podatek ne str. 295-296. Brence je umrl kot
drži, če ga primerjamo z višino vode leta 1926, ko je voda prišla do kote unški župnik. Brencetova pisma in
553,17 metra.50 Iz pisem Marjete Leskovec (Pouletove) in podatka Janeza njegovo življenje je v Zgodnji danici
objavil njegov sošolec Anton Pintar.
Šparembleka (Markcovega) z Dolenjega Jezera vidimo, da leta 1926 voda Glej tudi J. Kebe, Loška dolina, str.
ni zalila hiš na Dolenjem Jezeru, ampak je bila samo pod kozolci, leta 1851 446.
pa so se po vasi vozili s čolni in so vso živino odgnali.51 49 A. Kranjc, Hidrološke značilnosti,
v: Jezero, ki izginja, Monografija o
Za Planino je Brence zapisal: »Pri nas je strašna povodenj. Od četrtka Cerkniškem jezeru, Ljubljana 2003.
zvečer moje stanovanje52 stoji v vodi. V veži in v spodnjih sobah je toliko str. 33. (Podatek navaja A. Hočevar,
Cerkniško jezero, Ljubljana 1940.)
vode, da se s čolničem v vežo pride. Le s čolni in flosi se pride od hiše 50 Jezero, ki izginja, prav tam.
do hiše. Več kot 100 družin je že moralo zapustiti stanovanje, kakor sem 51 Glej poplavo v letu 1926 v tem se­
sedaj po kosilu z drugimi ljudmi preštel, je že 70 hiš izpraznjenih. Pri stavku.
nekaterih se le verh strehe malo vidi. Sila je velika. Po hišah je v Planini 52 Planinsko župnišče.
46 II. poglavje

vse natlačeno, tudi po hlevih, kleteh in pod strehami. Še huje kot pri nas
je v Ložu, tam so tri vasi pod vodo, odtergane strehe po vodi plavajo. Zdi
se mi kot ob vesoljnem potopu, eden joka, drugi baše, tretji gleda, četrti se
smeje, peti se za vse nič ne zmeni.«53
Jožef Bevk, kije bil duhovnik na Križni gori in seje pod svoje članke v 16. novembra 1.1851 je I
Novicah podpisoval Križnogorski, je sredi novembra tega leta (1851) takole bila v cerkvi sv. Jakoba ||
opisal strašno poplavo v Loški dolini: »Od osmero vasi je narlepši polje, ki
je z ozimino obsejano, globoko pod vodo, in čez 150 hišnikov je s svojo dru­ v I bidobu voda 2715 cm
žino dosihmal na splavih iz svojih hiš pobegnilo. Zares se mora milo storiti visoka.
človeku, kader vidi, kako se ljudje na slabih in nevarnih splavih od mraza
drgetajoči in solzni povračujejo na svoj zapuščeni dom, da še zase in za
Napis v pudobski cerkvi sv. Jakoba o katastro­
revno živino skozi streho in okna kako stvarco vodi umaknejo.«54 Dne 16. falni poplavi v Loški dolini leta 1851.
novembra tega leta (1851) je bila v cerkvi sv. Jakoba v Pudobu voda 2,85
metra visoka, o čemer priča napis v cerkvi.55
Še leta 1860 je Gregor Kebe zatrdil: »Kadar jezero dve leti ne usahne
ali pa še dalje, je toliko rib, da gre na dan po tristo ribičev na jezero.«56 Tudi
Hinko Dolenec je zapisal, da je jezero leta 1871 usahnilo po dveh letih.57
Leto 1874. Leta 1874 je bila na jezeru zopet velika poplava. Ustno 53 Zgodnja danica, 23 (1870), št. 37,
izročilo pravi, da so prišli po Tomaža Stražišarja, roj. 1842 v Zelšah 5, ko se str. 295-296.
je oženil z Marijo Lovko, v Dolenjo vas 14 (potem živel na št. 102) s čolnom 54 Novice, 9 (1851), str. 245. Ustno
iz Dolenje vasi prav v Zelše. Poroka pa je bila 6. julija 1874.58 Za mesec julij izročilo pravi, da je voda začela teči
že v Danah v Jakobcevo hišo (št. 31,
se nam zdi tako velika poplava na prvi pogled nenavadna. Če se pa spo­ 27), kjer je bila gostilna, potem pa
mnimo poplave, kije bila avgusta leta 1908, vidimo, daje lahko na jezeru je začela upadati. Anton Kandare,
ustni vir. To je slišal od svojega
poplava v vsakem letnem času. očeta. V Kozariščah pa je segala v
Tudi drugo ustno izročilo jiotrjuje, daje bila v tistih letih zelo velika po­ Primoževi hiši (št. 40, stara 21) do
zapečka krušne peči. Janez Sterle,
plava. Starejši stric Janeza Šparembleka (Markcovega), roj. 1906 na Dole­ ustni vir. Glej J. Kebe, Loška dolina,
njem Jezeru 30, je v tistih letih pripeljal s čolnom drva prav v Podskrajnik II. del, str. 75 in 127.
k Lahu. Ta hiša je bila pod cesto, kjer se zavije v Zelše.59 05 J. Kebe, Loška dolina, str. 445-446;
J. Kebe, Križna gora nad Ložem,
Leto 1876. Leta 1876 so bile v Loški dolini in na Cerkniškem jezeru Stari trg pri Ložu 1987, str. 80. Ce­
zopet velike poplave, ker je v mesecu maju močno deževalo. Starotrški sar Franc Jožef je za poplavljence v
Loški dolini daroval 8000 goldinar­
župnik Blaž Lenček je 28. maja oznanil pri mašah, naj pridejo ljudje še jev. Kmetijske in rokodelske novice,
zadnje tri dni v maju k šmarnični pobožnosti, da bodo prosili, »da nam da 14(1856), str. 98.
On, od katerega je vsak dober dar, boljše vreme, da odvrne od nas po svoji 56 G. Kebe, n. d., cit. J. Šumrada,
Spremna beseda, str. 51.
milosti še večje nesreče. Pridite te tri dni, komur je le mogoče k sveti maši,
57 H. Dolenec, Izbrani spisi, str. 30.
da naša združena molitev predre oblake in nam prikliče milost in Gospo­
58 Jožefa Udovič, roj. Mele leta 1924,
dov blagoslov iz nebes.« iz Zelš 4 (10), februar 2008, ustni
Leto 1878. Leta 1878 je jezero zopet izredno močno poplavilo. Cer­ vir. Njej je to povedala moževa mati
Antonija Udovič, roj. Stražišar.
kniški dekan Janez Oblak je leta 1879 poročal, da so »lansko leto močni Podatek o poroki je v župnijskemu
nalivi Cerkniško jezero tako napolnili, da seje v okolici razlilo«. Pri tem je arhivu Cerknica, status animarum,
Zelše 5.
omenjal, daje najbolj trpela vas »Dolenje Jezero, kjer je bilo pod vodo
09 D. Žižek, n. d., str. 310. Pripoved
45 hiš«. Nadaljeval je: »Živino so v druge vasi odgnali. Sami so se pred Janeza Šparembleka, roj. 1933 na
vodo umaknili pod strehe, ker je že en meter narasla, ter napolnila hiše in Dolenjem Jezeru 30.
poslopja. O jeseni spravljeni živež seje začel spridovati, ljudje so začeli bo­ 60 J. Kebe, Loška dolina, str. 450.
lehati in nevarnost je bila velike kužne bolezni, ktera bi se zamogla daleč 61 Zgodnja danica, 32 (1879), št. 35.
Glej tudi J. Kebe, Loška dolina, str.
razširiti.« Cesar Franc Jožef je za Jezerce daroval 1800 goldinarjev. Okraj­ 450.
no glavarstvo je prispevalo 712 goldinarjev pomoči, bralci Zgodnje danice 62 J. Žirovnik, n. d., str. 58.
pa so zbrali 110 goldinarjev. Jezerci so dobili 2626 goldinarjev pomoči, za 63 Daje voda stala do tega križa, mi je
kar seje cerkniški dekan Oblak v imenu odbora za pomoč zahvalil. Tudi za povedal moj oče Franc Kebe. To vedo
tudi drugi vaščani. Ta križ, kije stal
planinske poplavljence je cesar daroval 1200 goldinarjev.61 ob cesti, ki pelje z Dolenjega Jezera
Leto 1881. Leta 1881 je bila zadnja tako velika poplava. Jožef Žirovnik v Cerknico, in Ta veliki križ so leta
1952 takratni oblastniki skupaj z
je zapisal, da je bila voda v hišah Dolenjega Jezera skoraj en meter drugimi križi nasilno odstranili.
visoko in je odtekla šele čez pet tednov.62 Po vasi so se vozili s čolni. Ustno Ta veliki križ je stal ob isti cesti na
križišču bliže Cerknici. Leta 2006 so
izročilo nam pripoveduje, daje tistega leta voda segala okoli dvesto metrov vaščani Dolenjega Jezera na istem
proti Cerknici. Na tem kraju, do koder se je razlila voda, so vaščani Dole­ mestu, kjer je stal stari Ta veliki
njega Jezera postavili v spomin Ta mali križ, kije stal do leta 1952.63 križ, postavili novega. Ta parcela je
last mojega brata Toneta Kebeta.
Meteorolog Ferdinand Seidel (1856-1942) navaja prof. E. Bruckner- Križ je blagoslovil g. Jožef Vidic,
cerkniški župnik. Vaščani se pripra­
ja, ki je ugotovil, da podnebje ni stalno, ampak koleba. Tako npr. so bila vljajo, da bi postavili nazaj tudi Ta
leta od 1831 do 1840 suha in topla, od 1841 do 1855 pa hladna in mokra, mali križ.
 Narava in posegi v Cerkniško jezero 47

od 1856 do 1870 zopet topla in suha in od 1871 do 1885 hladna in mokra. Leta 1907 so bile v Loški dolini in v vaseh ob
Kolobar naj bi trajal približno 35 let. Ti podatki so se ujemali s kolebanjem Cerkniškem jezeru velike poplave, iz tega leta
vode v Cerkniškem jezeru m okolici. Jezero je bilo visoko v letih 1801 do dobski cerkvi, ko je zalilo tudi Rozinovo žago.
1803, od leta 1820 je upadalo do leta 1834 in 1835, nato je naraščalo in bilo F°to: D- žagar, Prezid. Fotografijo hrani za
visoko v letih 1845,1851,1852, potem pa je zopet upadalo in bilo zelo nizko Stari trg.
v letih 1857, 1868 in 1871. Nato je zopet raslo in bilo visoko v letih 1876,
1879,1887,1888.64
Leto 1892. Nadučitelj Matej Kabaj je zapisal, da je bila »meseca maja
1892 strahovita povodenj, kije v Loški dolini, ob Cerkniškem jezeru in na
Planinskem polju napravila neizrečeno veliko škode ter uničila vso setev«.65
Leto 1895. Meseca marca 1895 je padlo do meter in pol snega. Vi­
sok sneg v Loški dolini omenja v svojemu dnevniku Henrik Schollmayer.
Meseca aprila pa so nastopile velike poplave v Loški dolini in drugod. h.

Planinski župnik je zapisal v kroniko, da bi vsi »sprhneli«, če sneg ne bi

nehal padati.67
Leto 1896. Tudi tega leta je jezero močno poplavilo. Tega leta je bilo
jezero samo 30 dni suho. V oktobru je padlo veliko dežja, v Cerknici 257
milimetrov, na Mašunu 474 milimetrov in v Leskovi dolini celo 525 milime­
trov. Voda je narasla do 343 centimetrov in stala večinoma med višinskima
kotama 549 do 550.68
Leto 1907. Jeseni leta 1907 so bile okoli Cerkniškega jezera in v Loški
dolini velike poplave. Na širšem območju jezera je v oktobru padlo 444
milimetrov padavin, na Mašunu pa celo 748 milimetrov. Voda v jezeru je
narasla na 453 centimetrov do kote 552,66. V jezeru je bilo 76 milijonov
kubičnih metrov vode. Dne 8. januarja 1908 pa je jezero popolnoma pre­
sahnilo.69
Dopisnik Domoljuba iz Loške doline je zapisal, da »več kot trideset let
ne pomnijo ljudje take poplave, kakršna je bila letos. Cele tri tedne je bila 64 F. Seidl, Cerkniško jezero, Kritična
Loška dolina podobna jezeru. Med vasmi seje bilo mogoče prevažati samo ocena Žirovnikove knjige, Ljubljan­
ski zvon 19/1899j str. 838-840,
s čolni. Ljudje so imeli na polju še repo, peso, korenje. Ce voda skoraj mesec 697-703; cit. J. Sumrada, Spremna
dni stoji po polju, si lahko mislite, da ubogi kmet ne bo spravljal domov za beseda, str. 32.
prašiče skuhe, marveč gnoj.«70 Iz tega leta so ohranjene tudi prve fotogra­ 60 Matej Kabaj, Cerkniško jezero in
okolica, Ljubljana 1925, str. 31.
fije o poplavah v Loški dolini.
66 Snežnik in schonburški vladarji,
Leto 1908. Leta 1908 je jezero poplavilo meseca avgusta, kar je bilo ne­ prev. Jože Sterle, Postojna 1998, str.
kaj izjemnega. Dne 7. avgusta 1908 je tako lilo, daje padlo 146 milimetrov 80.
67 NŠAL, Kronika župnije Planina
dežja in v 72 urah je bila velika poplava. Ker seje naliv 14. in 16. avgusta (kopija).
tega leta ponovil, je jezero naraslo za 277 centimetrov.71 68
A. Hočevar, n. d., str. 147.
Leto 1924. Tega leta je voda v jezeru sedemkrat narasla in upadla in 69 A. Hočevar, n. d., str. 149.
jezero je štirikrat presahnilo. Voda je podobno kot leta 1918 naraščala za­ 70 Domoljub, 20 (1907), str. 698.
radi taljenja snega. V februarju in marcu je na staro podlago 52 milimetrov 71 P. Kunaver, Cerkniško jezero, str. 76.
48 II. poglavje

O veliki poplavi leta 1907 priča kartica iz Pod-

cerkve. Kartico hrani Ivanka Černe.

padlo 145 milimetrov snega (sneg se stopi in se meri voda), v Starem trgu
pa je na 113 milimetrov padlo 108 milimetrov snega. Ta obilica snega je
povzročila, da je jezero presahnilo šele 15. junija.72
Leto 1925. V letu 1925 je bilo veliko dežja. Starotrški župnik Jernej
Hafnerje zapisal v kroniko: »To leto ni mogel skoraj nihče dobiti iz jezera
krme in rib. Bilo je preveč dežja.«73
Leto 1926. Leta 1926 je bila na Cerkniškem jezeru in v Loški dolini
ena največjih poplav. Dopisnik je poročal, daje »zadnje deževje ne le zalilo
Cerkniško jezero, ampak tudi celo dolino med Šmarato, Danami, Nadle­
skom in Podcerkvijo. Dne 25. oktobra zjutraj je ležal po celi dolini dva
centimetra debel sneg, nad novim jezerom pa so krožili galebi z morja.«74
Ta poplava Cerkniškega jezera je najvišja poplava iz novejšega časa,
zabeležena v literaturi. Voda je segala do kote 553,17 metra, na vodome­
ru pa je dosegla katastrofalno višino 504 centimetrov.75
Tega leta je v Cerkniški kotlini padlo 2207 milimetrov padavin. Nor­
malno jih je letno padlo povprečno do 1600 milimetrov.76 To leto je bilo na
poseben način izjemno. Začetek pomladi je bil namreč suh in celo aprila je
bilo tako malo padavin, daje bilo jezero prav majhno. Nato pa je od konca
aprila in tja do sredine septembra, torej čez polovico pomladi in vse poletje,
deževalo in jezero ni moglo odteči. Čez pol meseca, torej konec septembra,
11 A. Hočevar, n. d., str. 154.
je spet začelo deževati. Največ padavin, 384 milimetrov, pa je bilo novem­
73 ŽA, Kronika župnije Stari trg pri
bra. Tudi decembra jih je bilo še veliko, nato pa so vode hitro upadale. Zato Ložu, leto 1925.
je bilo jeseni jezero izredno veliko. Velika posebnost je bila torej poleti, ko 14 Domoljub, 39 (1926), str. 719.
jezero zaradi trajnih padavin ni presahnilo.77 75 A. Hočevar, str. 140; cit. A. Kranjc,
Dne 17. novembra 1926 je pisala Marjeta Leskovec (Pouletova) z Dole­ Hidrološke značilnosti, v: Jezero, ki
izginja, str. 33.
njega Jezera svojemu bratu Antonu Leskovcu v ZDA: »Pred vodo smo bili 76 P. Kunaver, Cerkniško jezero, str. 76.
dolgo v strahu, imeli smo jo že pod kozolcem, zdaj smo se pa že od­ 77 P. Kunaver, prav tam.
dahnili, ker je že dosti upadla.« Spomladi 13. aprila 1927 mu je sporočila: 78 Pisma hrani Marija Leskovec Kun-
»Letos bo sejanje tukaj na Jezeru precej slabo, kar je bilo blizu vode, je vse stek z Dolenjega Jezera, glej uvod
v Dolenje Jezero v 6. poglavju. Ne
voda pobrala, je bila pod vsemi kozolci.«78 bo torej držalo, daje bilo tega leta
Janezu Šparembleku (Markcovemu) z Dolenjega Jezera 30, roj. 1933, je »poplavljeno Dolenje Jezero skoraj v
celoti«. Prim. Jezero, ki izginja, str.
povedal njegov oče Janez, kije bil rojen leta 1906, da so se tega leta (1926) 321. Treba je razlikovati, daje bila
pripeljali s čolnom prav do Markcovega skednja. »Pri skednju je rasel leta 1926 naj višja voda, zabeležena
v literaturi, ki pa še zdaleč ni bila
jesen in pri temu jesenu so privezali čoln.«79 Seveda je bila voda tudi pod tudi sicer najvišja.
skednjem skoraj do hleva. ‘9 D. Žižekj n. d., str. 310. Spomini
Leto 1928. Leta 1928 je starotrški župnik Hafner zapisal v kroniko: Janeza Sparembleka (Markcovega)
z Dolenjega Jezera.
»Letos je huda in dolgotrajna suša. Starotržani hodijo po vodo v Markovec, 80
ŽA, Kronika župnije Stari trg pri
Poljanci pa v Iga vas.«80 Ložu, leto 1928.
 Narava in posegi v Cerkniško jezero 49

Anton Braniselj z Dolenjega Jezera 12 (Urba­

nov) s konjema pri Gorici leta 1953.
Leto 1931. Meseca julija 1931 je neki dopisnik iz Loške doline poročal v
Slovencu o hudi suši, kije takrat grozila pridelkom. O Cerkniškem jezeru
je zapisal: »Edino za spravljenje sena, zlasti jezerine iz Cerkniškega jezera,
katerega jugovzhodna polovica spada v našo občino, je to vreme ugodno. Na
tisoče voz je že šlo ven, same čiste, mlade robe. Voda je usahnila tako, daje
le tu in tam še kakšna mlačna luža. Po ribe so hodili z avtom iz Ljubljane.«81
Leto 1933. »To leto so bile katastrofalne poplave na kraškem polju Po-
nikve-Dobrepolje-Struge na Dolenjskem. Cerkniško jezero ni bilo v toliki
meri prizadeto, ker v njegovem zaledju ni bilo tako velikih padavin. Kata­
strofalno pa je narasel Cerkniški potok, kije odvajal ogromne količine
vode. Po približnih ocenitvah okoli 90 kubičnih metrov na sekundo. Zato je
potok poplavil spodnji del Cerknice in večji del Dolenje vasi. Na planoti Sv.
Vida in njeni okolici seje utrgal oblak. Vsi hudourniki so odvajali ogromne
količine vode. V Cerknici je 20. septembra padlo 134,2 milimetra dežja, na
planoti Sv. Vida pa najmanj 170 milimetrov. Na vse povodje Cerkniškega
jezera je padlo 365.708.000 kubičnih metrov dežja in dnevni odtok v 62
dneh je bil 68,2 kubičnega metra na sekundo. Vse povodje Cerkniškega
jezera namreč meri 518 kvadratnih kilometrov.«82 V Dolenji vasi je voda
tekla po vrtovih.83
Leto 1934. Spomladi leta 1934 je bila v Loški dolini in v Cerkniškem
jezeru zopet izredno velika poplava. Slovenec je poročal: »Ogromne količi­
ne vode so v dobrih desetih dneh pridrvele v Loško dolino. V gozdovih seje
naglo tajal sneg, ki je bil ponekod visok do 2 metra. Višina vode na pudob-
skem mostu je bila 2,7 metra. Malnarjev mlin pri Golobini je bil do strehe
zalit. V Kozariščah je voda vdrla v devet hiš. V Viševku je voda zalila tri
81 Slovenec, 59 (1931), 17. julij.
hiše. Belmalenski mlin in žaga sta v vodi.« M
82 A. Hočevar, n. d., str. 156 in 106.
Leto 1948. Leta 1948 je jezero zopet močno naraslo. Voda je prišla do Pe- 83
Franc Opeka (Ribčkov), ustni vir.
tričkove hiše na Dolenjem Jezeru in po Ulcah so se vaščani vozili s čolni.85 To mu je povedal njegov stric, kije
prišel iz ZDA. Franc Opeka se tudi
Leto 1957. Jeseni leta 1957 pa je bilo zelo malo padavin in voda je upa­ spominja, daje nekoč voda tekla pod
dala bolj in bolj, tako da so bile nekatere jame suhe. Celo 8. decembra 1957 mostom proti Cerknici, ker je bilo
toliko vode v spodnjem delu Cerkni­
je bil Vodonos suh, ko bi moralo biti po običajnih jesenskih nalivih jezero škega potoka.
polno. "H 84
Slovenec, 62 (1934), 23. marec.
Leto 1960. Jeseni leta 1960 je bilo jezero najvišje po petdesetih le­ 85 D. Žižek, n. d., str. 310. Spomini
Janeza Sparembleka (Markcovega)
tih, ker je v Cerkniški kotlini padlo 2200 mm padavin.87 z Dolenjega Jezera.
Leto 1972. Meseca maja je jezero zopet močno poplavilo. Vodna gladina 86
P. Kunaver, Cerkniško jezero, str. 74.
je bila na koti 552 metrov.88 V spodnjem prostoru gostilne Mulec pri Vodo- 8' P. Kunaver, n. d., str. 76.
88
nosu je bilo trideset centimetrov vode. Peter Habič, Tesnjenje požiralnikov
in presihanje Cerkniškega jezera,
Leto 1976. Tudi to leto so bili močni nalivi in voda v jezeru je bila visoka. Acta Carsologica 6, Ljubljana 1974;
Cerkniški potok je tako narasel, daje v Dolenji vasi poplavilo nekaj hiš. 89 Aleš Smrekar, Gospodarski načrti in
posegi, v: Jezero, ki izginja, str. 284.
Leto 2000. Konec novembra leta 2000 je Cerkniško jezero izredno na­ 89
Franc Opeka (Ribčkov), sept. 2010,
raslo in prišlo je do hude poplave, kakršne ni bilo že veliko let. Višina ustni vir.
50 II. poglavje

Leta 1934 je bila izredno velika poplava v Loški

dolini in v vaseh ob Cerkniškem jezeru. Ma pu-
dobskem mostu so namerili 2,70 metra visoko
vodo. V Kozariščah je voda vdrla v devet hiš, v
Viševku v tri, v Pudobu v eno. Pogled iz Belega
malna proti Pudobu. Na splavu je pudobska ga­
silska godba.
vode je prišla do kote 552,10 metra.90 Na Dolenjem Jezeru je voda prišla
do starih hiš. Iz kleti sojo noč in dan črpali s črpalkami. Okrog vasi so po
Loki naredili nasip, ki pa zaradi kraške zemlje ni mogel preprečiti, da voda
ne bi zalila novejše hiše družine Mulec pri Vodonosu. Vas Otok je bila res
pravi otok. Da so vaščani Otoka odhajali in prihajali na delo v Cerknico in
drugam, so jim po cesti proti Lazam postavili gradbene odre. Vozila pa so
puščali v gozdu.
Leto 2001. To leto je prvi sneg zapadel že 15. septembra in začeli smo
ogrevati stanovanja. Okoli 20. septembra je padlo veliko dežja in jezero je
hitro naraslo. Na Javorniku in na cerkniškem koncu gaje padlo toliko, da
je 24. septembra voda pod mostom v nasipu močno tekla v gornji del
jezera, česar ljudje ne pomnijo.91
Leto 2003. To leto je bila po vsej Sloveniji katastrofalna suša in Cer­
kniško jezero je bilo skoraj v celoti pokošeno. Težki tovornjaki so vozili
krmo z jezera, česar ljudje ne pomnijo. Vozili sojo na Štajersko, kjer jim je
suša uničila vso krmo. Pultarji pred mostom pri Gorenjem Jezeru so bili
čisto suhi, v Kamnih virih je bila le majhna lužica, Laški studenec pa ni
presahnil.92
Leto 2009. Leta 2009 je bilo pred božičem izredno mrzlo, v Cerknici je
bilo do 20 stopinj pod ničlo, na Babnem Polju -25. V 24 urah pa seje segre­
lo na 15 stopinj in v kratkem času padlo do 350 litrov dežja na kvadratni
meter. Na sam božič je voda s Cerkniškega polja kakor v potoku drla
po asfaltni cesti v Dolenje Jezero in naprej v Rešeto. Visoka je bila do
20 centimetrov. Ker so bile njive zamrznjene, sije našla pot po cesti. Česa
takega ljudje še niso videli.93
Leto 2010. V tem letu so bile sredi septembra katastrofalne popla­
ve po vsej Sloveniji. Po hudem deževju, kakršnega ljudje ne pomnijo, je
večina rek in potokov prestopila bregove in poplavila dve tretjini naše­
ga celotnega ozemlja ter okoli 3000 zgradb. Šamo v Ljubljani je bilo na
Viču in v Murglah pod vodo okoli 1200 zgradb. Hudo je bilo v Zagorju, na
Celjskem, Vipavskem in drugod. Cerkniški potok je preplavil nekaj hiš v
Cerknici in tri v Dolenji vasi. Voda v jezeru je sunkovito narasla, čeprav 90 Vekoslav Kebe, Presihajoče Cer­
kniško jezero: čudež kraške narave,
je bil takrat že visok vodostaj. V 18 urah seje med 18. in 19. septembrom Dolenje Jezero 2001, str. 38. V. Kebe
gladina jezera dvignila za meter in štirideset centimetrov, česar lju­ je vodo meril na točki 500214.
dje ne pomnijo.94 91 J. Kebe, Loška dolina, II. del, str.
435.
92 Jakob Porok (Urhov) z Gorenjega
1. Izkoriščanje jezerskega ledu od leta 1876 do 1951 Jezera, ustni vir.
Nekdaj ni bilo hladilnikov in zmrzovalnih skrinj, so pa led nujno potre­ 9,5 Tone Kebe in Marjan Lovko, 26.
bovali, da bi se živila, npr. sveže meso, ohranila vsaj nekaj časa. Vaščani december 2009, ustni vir.
94
Jože Martinčič (Skirov), 19. septem­
Dolenjega Jezera so že od nekdaj vozili led iz Cerkniškega jezera v hladil­ ber 2010, ustni vir.
nice na Rakek ali na vlak, da so tudi pozimi zaslužili kakšen dinar. Odkar 95 Jože Martinčič (Skirov) z Dolenjega
vaščani pomnijo, so led vedno vozili iz Vodonosa iz jame Krogljice.95 Jezera, marec 2007, ustni vir.
 Narava in posegi v Cerkniško jezero 51

V časopisu Slovenski narod z dne 27. januarja 1876 sem zasle­

dil, da so led iz Cerkniškega jezera izvažali tega leta celo v Indijo
v mesto Bombay. Tisto zimo je bil debel od 14 do 17 palcev. Poro­
čevalec je še zapisal: »Zares, tako lepega in čistega ledu ni kmalu
kje dobiti.« !Ni
Tudi Jožef Žirovnik je leta 1898 zapisal, da »pozimi pokrije gla­
dek in čist led vse jezero, le jezerski potok Stržen zamrzne red­
kokdaj. V mrzli in suhi zimi se jezero začne sušiti in kakor poleti
odteka voda v jame. Led se zaradi svoje teže in obširnosti ne more
držati, tedaj razpoka po vsej planjavi. Ta poknjava se sliši prav
daleč - posebno ponoči. V prejšnjih desetletjih so mnogo ledu raz­ Izredno velika poplava na Cerkniškem jezeru
prodali v Trst in celo v Indijo, zdaj je pa ta kupčija prenehala. Cerkljanje leta 1960. P. Kunaver, Cerkniško jezero.
in okoličani ga zvozijo toliko domov, kolikor ga potrebujejo za svoje ledeni­
ce.«97 Med prvo in drugo svetovno vojno so led z jezera zopet vozili v Trst. H"
Marjeta Leskovec (Pouletova) je svojemu bratu Antonu pisala v ZDA
zanimiva pisma z Dolenjega Jezera, ki so se ohranila. Dne 3. januarja 1929
je pisala: »Zimo smo imeli pred prazniki strašno hudo, pravijo, da take še
ni bilo 30 let. Ravno danes so se spravili na led. Pa ne vem, kako bo šlo, ker
ni za kola, ne za sani. Ko bi bila lepša pot, bi šla midva tudi kaj zaslužit,
tako pa ne vem, če bo kaj.«99
V vaškem arhivu Dolenjega Jezera so o vožnji ledu prvi podatki iz leta
1938. Dne 31. marca 1939 je Gospodarski odbor upravičencev poročal ko­
misarju za agrarne operacije: »Gospodarski odbor upravičencev je na seji
dne 28. decembra 1938 sklenil, da se pobira pristojbina 2,5 dinarja od vsa­ 96 Slovenski narod, 9 (1876), št. 21, 27.
kih 1000 kilogramov odpeljanega ledu. Na občnem zboru upravičencev, ki januar.
se je vršil 2. februarja 1938, so ta sklep potrdili brez ugovora. Vsi vozni­ 97 J. Žirovnik, n. d., str. 65.
98
ki ledu so tudi plačali pripadajoče zneske.« Kljub opominu pa pristojbine Franc Kebe, roj. 1897, ustni vir.
niso plačali: J. M., J. L. in A. K. Prvi je bil dolžan 25,25 dinarja, drugi 20 99 Pisma hrani Marija Leskovec Kun-
stek.
dinarjev in tretji 15,25 dinarja. Iz teh podatkov se vidi, daje prvi odpeljal roo AADJ, Vloga na Komisarja za
10.000, drugi 8000 in tretji 6000 kilogramov ledu. agrarne operacije, Dolenje Jezero,
31. marca 1939, št. 17/39.
Gospodarski odbor upravičencev je prosil komisarja, »da se od teh treh, 101
AADJ, Gospodarskemu odboru, v
ki 8 dni po prejemu opomina niso plačali zneskov, izterja zneske po politič­ roke načelniku g. Francu Mevcu,
ni rubežni, ker se sklepom občnega zbora od 48 upravičencev ne pokorava­ Ljubljana, 22. januarja 1940, št. RU
jo samo omenjeni trije«.100 Ni znano, ali so tem trem rubili. 286/14-34. Zanimiva je pripomba
komisarja: »Javni svet se more
Komisarje 22. januarja 1940 odgovoril, daje »led na skupnem zemljišču priposestvovati z mirno posestjo in
izključnim in nemotenim uživanjem
gotovo last agrarne skupnosti. Do ledu v strugi potoka pa ima vsakdo pra­ skozi štirideset let. Kdor tako ze­
vico, ne sme pa seveda iz struge odvažati ledu preko zemljišč, kjer ni javne mljišče na ta način priposestvuje,
poti. Občni zbor agrarne skupnosti naj ne nalaga kazni, ampak kvečjemu naj poskrbi, da se isto nanj prepiše,
potem pa more razpolagati z njim.«
pavšalno odškodnino. Kršitelje sklepov Gospodarskega odbora in občnega 102
AADJ, Zapisnik občnega zbora,
zbora more kaznovati le komisar za agrarne operacije. Glede vseh udele­ Dolenje Jezero, 7. april 1940, št. K
žencev, ki kaj dolgujejo v skupno blagajno, naj prihodnji občni zbor sklepa, 88 B.
103
ali se jim dolg odpusti ali ne.« 101 AADJ, Gospodarski odbor upravi­
čencev, Dolenje Jezero, 6. januarja
Občni zbor upravičencev skupnih zemljišč Dolenje Jezero je dne 7. apri­ 1941, št. 1/41. Zanimivi so tudi
la 1940 sklenil, da imajo pravico odvažati led s skupnih vaških zemljišč drugi sklepi občnega zbora, npr. o
odlaganju lesa, ki so ga s flosi pri­
na jezeru samo vaščani Dolenjega Jezera. Led so vozili samo iz Vodonosa, peljali po vodi: »Odlaganje lesa na
ker je bila vožnja iz teh jam najbolj pripravna. Občni zbor je tudi sklenil, skupnem zemljišču. Sklene se, da se
les iz gozdov vasi: Otok, Martinjak,
da »mora vsak voznik od vsakih tisoč kilogramov ledu, ki ga odpelje na Grahovo, Žerovnica, Laze itd. sme
Rakek, plačati v blagajno gospodarskega odbora 2 dinarja in 50 par, če pa izvleči iz vode na naše skupno ze­
mljišče v Vodonosu v kot med ka­
led vozi v cerkniško hladilnico, plača za isto količino ledu le 1 dinar in 50 mnom, kjer se privezujejo čolni, in
par«.102 Občni zbor je ceno ledu za cerkniško hladilnico nekoliko znižal. Tilavo jamo. Les iz gozdov Dolenje
vasi pa se sme izvleči iz vode v Re­
Sklepe občnega zbora je Gospodarski odbor sporočil komisarju za agrar­ šetu v kot pri Tilavi jami in do poti.
ne operacije v Ljubljano 6. januarja 1941, kjer pravi, da »je ta znesek za led Izven tega določenega zemljišča, ki
je obraščeno s travo, se les ne sme
malenkosten, ker dobijo kmetje pri prodaji za sto kilogramov odpeljanega izvleči. Les se tudi ne sme vleči čez
ledu v Cerknici 4,5 dinarja, na Rakeku pa 6,5 dinarja. Pobrani znesek se pot. Gornji sklep velja samo za les
porabi za upravne stroške.« Iti:; iz tistih gozdov, ki seje vedno pre­
važal po vodi. Tisti les gozdov, ki se
Spominjam se, da so vaščani še leta 1951 vozili led iz Vodonosa od jame ni do sedaj nikdar prevažal po vodi,
se ne sme zatezati na naše skupno
Krogljice v hladilnico h Gabrenju na Rakek. Na čevljih so imeli priveza­ zemljišče.« AADJ, Zapisnik, Dolenje
ne železne dereze, led pa so rezali z veliko gozdno žago. V led so naredili Jezero, 7. april 1940.
52 II. poglavje

odprtino in konec žage brez držala (rožičkov) potisnili v vodo in z drugim

koncem, kije imel držalo, rezali led. Odrezani kos ledu v obliki pravokotni­
ka so imenovali kora. Ko je bila kora odrezana, stajo iz vode izvlekla dva
moška z akom. To je bil skovan kos železa v obliki krivca in konice, nasa­
jen na drogu. Z akom je eden prijel koro od spodaj, drugi pa zgoraj in kora
se je morala vedno postaviti na led pokonci. Ker če bi se kora postavila na
led položno, bi hitro primrznila.
Če je bil led debel, so zapeljali nanj velike vprežne sani in začeli kore
takoj nakladati. Najprej sojih položili v sredino sani, potem pa izmenjaje
na levo in desno lojtrnico, dokler niso bile polne. Vprežna živina, konji ali
voli, so morali biti na novo podkovani in so imeli podkve »širfane«, to je
priostrene. Rajši so imeli tanjši led, ker so ga lažje rezali. Nakladati pa
gaje bilo težje, ker so morale biti v tem primeru sani na bregu, kjer ni bil
raven teren. Kore je bilo treba privleči k bregu, kjer so bile sani. Delavec
je krivec aka zapičil v koro in jo vlekel za seboj, drugi pa mu je pomagal
od zadaj, tako da je z ostjo aka potiskal koro. Če ni bilo snega in je bil led
prave debeline, so ga vozili tudi z vozovi. Pri nakladanju so imeli preproste
rokavice, ki sojih žene sešile iz starega blaga. V rokavici je imel svoje me­
sto le palec, ostali prsti so bili skupaj.
Po navadi so led naložili na sani popoldne, proti večeru pa sojih privle­
kli na vas pred hišo. Sani so do sredine dolžine zapeljali čez rajkel, da so se
»vagale«. Če tega ne bi naredili, bi zaradi teže in mraza primrznile in jih
zjutraj ne bi mogli premakniti najmočnejši konji. Nekateri gospodarji pa
so imeli krplje. To so bile sani iz prve in zadnje preme. Krplje so se lažje
premaknile, če so primrznile, a so težje drsele kot sani. Drugi dan pa so
zgodaj zjutraj, še ko je bila trda tema - tudi ob eni uri ponoči - zapregli
živino, da bi bili čim prej na železniški postaji na Rakeku. Tisti, ki so bili
prvi, so imeli možnost, da so tisti dan še enkrat pripeljali led, če ni bila
ledenica polna. Vendar trgovci niso nikoli plačali vsega ledu z gotovino,
ampak so vedno dali polovico vsote ali več v blagu, npr. v tekstilu.104
Pred drugo svetovno vojno so led izvažali tudi v Trst, kot je že omenjeno.
Zopet je bilo pomembno, da so bili vozniki na železniški postaji na Rakeku
čim prej. Tam so se postavili v vrsto in čakali, da so delavci začeli nakla­
dati led na vagone. Kajti če so prišli prepozno na vrsto, ko so bili vagoni,
določeni za led, že polni, so lahko led samo še zmetali za progo. Da bi iz
vasi odpeljali čim bolj potiho, so konjem odvezali kraguljčke in jih dali v
žep ali pa jih zamašili, da ne bi prebudili drugih voznikov. Žene so možem
svetile s petrolejko, da so vprežno živino okomatali in zapregli. 10:1
Zgodilo se je tudi, da so fantje iz objestnosti pozno zvečer kakšnemu
vozniku premaknili sani z rokami, da niso bile več na rajklu. Tak voznik
se je navsezgodaj mučil in naganjal živino, da bi premaknil sani, a ves
trud je bil zaman. Ko pa je ugotovil, kako mu je nekdo zagodel, da so sani
primrznjene in ne na rajklu, mu ni preostalo drugega, kot daje v kotlu za
svinje segrel vodo in jih odtajal. 106
2. Pokanje ledu v jezeru
Če v hudem mrazu ni pihalo, se je na jezeru naredil lep, gladek led. Ko
je bil dovolj debel, smo se na jezeru radi drsali. V mojih mladih letih še ni
bilo množičnega drsanja, kot je zadnjih 40 let. Ker se jezerska voda vedno
znižuje, je nekaj posebnega pokanje ledu na jezeru. Posebno če je led de­
bel, je pokanje presunljivo in človek se kar zdrzne, ko to doživi. Ob tem se
v daljavi slišijo nenavadni glasovi.
Tudi Steinberg se je v svoji knjigi v desetem poglavju poglobil v ta
jezerski pojav. Takole piše: »Ko se voda izpod ledu umakne, se led zaradi 104
svoje teže in velike razprostranjenosti ne more držati skupaj, ampak se Jože Martinčič (Skirov) z Dolenjega
Jezera, marec 2007, ustni vir.
zlomi. To povzroča takšen ropot, da se ga ponoči prav lahko sliši milje 105
Franc Kebe, oče pisca, ustni vir.
daleč. Sliši se strašen glas in dolg drhteč ton, da bi kak tujec ali nepozna­ 106
Jože Martinčič (Skirov) z Dolenjega
valec menil o njem, daje zavijanje kake strašne, nenavadne živali. Tega si Jezera, marec 2007, ustni vir.
 Narava in posegi v Cerkniško jezero 53

ni težko predstavljati, če pomislimo, da se led pogosto prelomi četrt ali pol

milje v dolžino. 107
Leta 1760, ko sem se naselil v tamkajšnji okolici,108 so hoteli sosedje iz
tega zvoka napraviti celo glas zmaja (Lindwurms), čeprav bi iz pripovedo­
vanja drugih ljudi sklepal, da je bilo to bučanje piščali (Rohr=Trommel).
Pa bo morda kdo vprašal, od kod je prišel ta nenavadni in tresoči se glas
in kaj je njegov vzrok. Razkril mu bom svoje mnenje in mu pokazal, da
vzrok teh tujih in tulečih glasov ni nič drugega kakor glas lomljenja ledu,
ki odmeva in se razlega v daljavo.
Po mojem mnenju lahko to vsakdo razume, saj nas uči tudi vsakdanje
izkustvo, da vsak udarec, padec ali zlom, najsi nastane od česar koli, če le
prelomi zrak, odda od sebe tleskajoč glas. Kadar nastane na vodi velik in
daleč se raztezajoč lom težkega ledu, se bo njegovo pokanje širilo ne le z
gibanjem zraka nad vodo, marveč se bo njegov glas razlegal tudi pod vodo.
Led, ki se lomi ali boči, leži namreč na vodi, zrak, ki se nahaja med ledom
in vodo, pa se zaradi teže ledu stisne, pri odprtini zloma pa iztisne ven. Če
gre ta zrak skozi močan zlom ledu, se dotakne njegovih ostrih robov in da
od sebe zvok, ki je enak zvoku flavte (Flauten=Thon), v kateri se izhodni
zrak prelomi, zvok pa je odvisen tudi od velikosti flavte, v katero pihamo.
Podobno kot s pritiskom na pedal poženemo iz piščali zrak, ki je zaprt v
mehu, in pri tem da ta od sebe veliko močnejši glas kot navadna orgelska
piščal (Orgel=Pfeiffe). Tako se godi tudi z zrakom, ki se nahaja med ledom
in pod njim, kadar ga nalomljeni led stisne skozi odprtino in ga ostrina zlo­
ma razdeli in odreže. V sorazmerju z velikostjo zloma da zrak od sebe tudi
ustrezno močan glas. Zakaj pa slišimo, da se ta glas trese ali drhti (zittere-
de, oder tremulant)? Mislim, da nastane tudi to od potiska zraka skozi vodo
v ledeni razpoki. Ker vodni val poganja pred sabo drugega za drugim, se pri
njihovem stiskanju zrak na kratko pretrga in to sproži, da se ta glas trese.
Vendar pa svoje misli podrejam pametni sodbi fizika (Judicio Physico).
Led pride tako močan, da lahko po njem vozijo vozovi, naloženi z lesom
(Holz=Wagen). Ko pa jezero pod razpokanim ledom toliko odteče, da že
lahko lovijo ribe v eni ali drugi jami, pridejo kmetje, ki živijo tam okoli, h
gospostvu. Tam se popišejo kot sakarji (Hamen=Steller), da lahko ribarijo
za polovico ulova. To pomeni, da polovico nalovljenih rib oddajo gospostvu,
druga polovica pa je njihova.«109

Č. Imena požiralnih jam in izvirov v jezeru med letoma 1455

in 1472
Prvi popis ribiških jam na Cerkniškem jezeru so naredili Turjačani. V du­
najskem arhivu Turjačanov sta se namreč ohranila dva identična seznama
ribiških jam v Cerkniškem jezeru.110 Seznama sta brez datuma, a iz vsebine
lahko sklepamo, da sta nastala po letu 1455, ko so Turjačani dobili pravico 107
do jezerskega ribolova, in pred letom 1472, ko so Turki požgali vas Viševek Milja je merila okoli 4 kilometre,
eno uro hoda.
ob Cerkniškem jezeru in Cerknico. Ta vas se namreč jasno omenja pri jami 108
Steinbergova knjiga je v resnici izšla
Viševsko Retje. Vas je ležala na vzpetini (zato ime Viševek) blizu studenca leta 1761, čeprav ima na naslovni
Marije Magdalene pri Marofu. Pod sedanjo cesto je stala do Jožefa II. tudi strani letnico 1758.
109
podružna cerkev sv. Marije Magdalene.111 Prvič jo omenja škof Bizancij leta F. A. Steinberg, str. 141-142.
110
1581. Imela je dva zvonova in tri oltarje.112 Iz tega vidimo, da je pričujoči J. Kebe, Loška dolina, str. 513-514.
Seznama je v dunajskem arhivu
turjaški seznam jam več kot 200 let starejši od Popisa ribolovnih pravic na našel mag. Stane Okoliš.
Cerkniškem jezeru iz leta 1684 in od Valvasorjevega popisa jezera. 113 111 Cerkniški kaplan Andrej Likar leta
1863 navaja, daje cerkev stala pod
Imena jam in izvirov po ohranjenem turjaškem popisu (v oklepaju je sedanjo cesto v Viševku. Glej No­
ime iz popisa): vice, 21 (1863), str. 165. Prav tako
navaja tudi Žirovnik. J. Žirovnik, n.
1. Kotrjaž (Fuchsgrueben). Leta 1758 omenja jamo Steinberg, njegov d., str. 26.
zapis je Kateriasch. Izvir je znan še danes. 112
J. Kebe, Loška dolina, str. 308, 226.
113
2. Cemun (Zmunn). Jamo omenja Steinberg, pri Valvasorju pa tega AS, 1684, marec 10; Jože M. Gre­
benc, Gospodarska ustanovitev
imena nisem zasledil. Prof. Pavel Kunaverje leta 1961 zapisal, da ob »izvi­ Stične ali njena donacija leta 1135,
ru Obrha ločimo tri izvire: Cemun, Okence in Obrh«. Kunaver pravi, daje Samostan Stična 1973, str. 197.
54 II. poglavje

sestava vode Jezerskega Obrha zelo zapletena in da še ni čisto pojasnjena.

»Človek bi mislil, da ponikne in izvira ista reka, pa je to le deloma res,
kajti zgodi se, da izvira Jezerski Obrh štiri do šestkrat večji, kakor pa
je Obrh, ki ponikne pri Danah v Loški dolini. Ko so barvali Loški potok
pri Travniku, je pritekla barvana voda na Loškem polju v dveh, drug od
drugega razmeroma precej oddaljenih izvirih, v Malem Obrhu (pri gradu
Snežnik) in Velikem Obrhu (pri Vrhniki pri Ložu). Čeprav sta izvira skoraj
enako oddaljena od kraja, kjer je barvana voda stekla v podzemlje, je ven­
dar potrebovala do Velikega Obrha 172 ur, do Malega Obrha pa kar 282 ur!
Čudovito zaviti so rovi podzemskih voda! Ko so v ponoru Golobini barvali
vodo Loškega Obrha, je barvana voda pritekla na dan v izvirih Cemun,
Obrh in Okence. Zanimivo je, da je pritekla barvana voda v izviru Cemun
16 ur prej na dan kakor v Obrhu. Dokaj blizu Obrha, Cemuna in Okenca
ležeči izviri Pod stenami pa so ostali čisti, kar priča, da dobivajo vodo iz
masiva gora, ki se dvigajo nad njimi.«114 Inž. Hočevar pravi, da ima Cemun
ob veliki vodi 24 kubičnih metrov pretoka na sekundo.115
3. Zvirk (Zuirk). Potem so izvir imenovali Čemniči. Steinberg ga ime­
nuje »Zenische«, Gregor Kebe pa Čemniči. Ta izvir bo sedanji Obrh.116 Po
sodbi inž. Hočevarja ima Obrh ob veliki vodi 24 kubičnih metrov pretoka.117
Avgusta 2007 je Matej Kržič odkril v tem izviru novo jamo, ki je dolga
500 metrov. Obisk je možen samo v hudi suši. Na fotografiji visijo s stropa
drevesne korenine, ki imajo obliko »vreč«.118 Inž. Hočevar ocenjuje, da ima
ta izvir ob veliki vodi pretoka 9 metrov na sekundo.119 Jama Razsuha (Rassucha) se prvič omenja že
med letoma 1455 in 1472. Foto: J. Kebe, sep­
4. Mohorjeva njiva (Mochoryeua Niua). In pripis: »Leži v sami stru­ tember 2009.
gi.« Danes se tej jami reče: Za njivo.
5. Kameni viri (Kameni biri). Gregor Kebe z Dolenjega Jezera je leta
1860 gornje izvire takole imenoval: »Ta Oberh se v več krajev razdeli, te­
daj ima tudi več imen. Najpervi, kteri začne vodo nalivati, je v Čemniči.120
Drugi je Černjava. Tretji je Cemun, okoli kterega gre povsod voda izmed
kamnja, kakor da bi se skale topile; luknje ni nikjer nobene viditi, pa ven­
dar je vode zmiraj dosti okoli. Četerti je Kamni vir; tudi tukaj ni nobene
luknje viditi, pa vode je zmiraj dosti okoli.« 121
6. Zupajna loka (Supainye Loka). Ta loka je še danes, po več kot 500
letih od popisa teh jam, last Zupajne kmetije na Gorenjem Jezeru 4! 122
7. Malnšče (Mallenischtsche) pri Starem mostu (bei Alte Brucke). To­
rej se je Stari most tako imenoval že 200 let pred Valvasorjem. Po imenu
Malnšče lahko sklepamo, daje bil nekoč na tem mestu tudi mlin, kar piše
tudi Steinberg.
8. Črna mlaka (Tscherna Mlakha). Ta nikoli ne presahne. 114 P. Kunaver, Cerkniško jezero, str. 62.
9. Beli breg (Welli Wreg). To je območje pod Gorenjim Jezerom. 115 A. Hočevar, n. d., str. 111.
116
Viktor Ponikvar, ustni vir. Vaščani
10. Pri vratih (P Wrate). In pripis: »Tam se voda iz Šteberka [Lipsenj- Gorenjega Jezera so sedanjemu Obr­
ščica] izliva v strugo« (Stržen). hu nekdaj rekli Čemniči.
11. Na plešah (Na Plessi). Na drugem spisku piše: »Na Polessi«. Ljud­ 117 A. Hočevar, n. d., str. 111.
118 Fotografijo glej med barvnimi foto­
sko izročilo z Otoka in Gorenjega Jezera je ime Plese povezalo s plesom iz grafijami.
turških časov. Poleti, ko je bilo jezero suho in pokošeno, naj bi na teh trav­ 119
A. Hočevar, prav tam.
nikih Turki izvajali z zasužnjenimi dekleti in ženami orgiastične plese in 120
Danes rečejo temu izviru Čolniči.
se nad njimi izživljali. 123 121 G. Kebe, n. d., cit. J. Šumrada,
12. Laureča karnica (Laurescha Khaernitza). In pripis: »Presiha in Spremna beseda, str. 54.
122
se osuši.« Leta 1684 seje v hasberškemu popisu ribolovnih pravic na Cer­ J. Kebe, Loška dolina, II. del, str.
84. Iz tega zapisa vidimo, da so
kniškem jezeru imenovala »Laurička« (Lauritschkha).124 Valvasor jo pozna domača imena kmetij zelo stara.
kot Lavrečko jamo. Jama je bila pomembna, saj Valvasor piše, daje imelo 124 Mirko Lekšan z Otoka in Viktor Po­
v njej pravico do ribolova pet gospostev. Kje je bila ta jama, nisem mogel nikvar z Gorenjega Jezera, ustni vir.
Ponikvarjeva matije tudi vedela, iz
ugotoviti. Steinberg (1758) in Gregor Kebe (1860) jame ne omenjata. Leta katerih vasi ob jezeru so bila ta de­
1898 pa jo je Jožef Žirovnik poznal, a je ugotovil, da več ne požira. 125 kleta in žene. Prim. J. Kebe, Loška
dolina, str. 285. Glej tudi Viševsko
13. V kamnah (Vkhamenej). In pripomba na popisu: »V tej jami se lah­ Retje.
ko lovi samo z ostmi« (Fischstach). Jama je pri Karlovici. Valvasor pravi, 124
J. M. Grebenc, n. d., str. 198.
125
da so v tej jami in v Svinjski jami lovih samo s saki. J. Žirovnik, n. d., str. 51.
 Narava in posegi v Cerkniško jezero 55

14. Pri repi (Pr Repy). Danes je Repešče velik travnik,

ki leži pri Dolenji vasi proti Karlovici. Nekdaj pa je imel tudi
majhno jamico.126 Že leta 1784 je bil ta travnik last podružne
cerkve sv. Petra na Dolenjem Jezeru. Ti
15. Velika Kolena (Velika Kolena). Verjetno je to Ložarska
kljuka.
16. Ponikva (Ponikhua). In pripomba: »Zgornji del struge
ponikne v požiralnik (Kessel), tu se ulovi veliko rib.«
Ta jama je Velika Ponikva. Valvasor pripominja, da ta jama
ločuje gospostvo planinskega gradu in loško gospostvo: kar leži
od Ponikve proti Obrhu, spada pod loško deželno sodišče, kar
pa je od Ponikve do Karlovice, je pod deželnim sodiščem pla­
ninskega gradu.128 Valvasor gotovo misli na Veliko Ponikvo, a
jo imenuje samo Ponikva (Pounigk), Male Ponikve ne omenja.
Leta 1684 pa se v popisu ribolovnih pravic na jezeru omenjata
Velika in Mala Ponikva. Gregor Kebe pravi leta 1860, da je
»dobra in stanovitna jama; ne požira sicer več vode kakor za
en mlinski kamen goniti, pa ob tem času, ko se jezero suši,
vsa voda noter teče. Ob suši 'veliki Oberh' nič vode ne da, ker
je čisto suh. Zdaj pride 'mala Ponikev', ktera veliko več vode
požira kakor velika, zato bi se prav za prav ta mogla imenovati
Regulacijska dela pred Golobino v Danah leta
velika Ponikev ... pri desnem kraji se je leta 1839 brezno naredilo, ktero 1934. ŽA Stari trg.
precej močno požira.« Kebe naroča, da morajo ribiči paziti, ko jim »začne po
hudi in nagli povodnji voda prihajati in se naglo doli valiti, prinese stelje
in blata«, da jim mreže ne pretrga. Potem pravi, da so »pri taki priložnosti
ribči vidili, da 'mala Ponikev1 tudi vodo iz sebe bruha. Ta ima tudi izpod
gojzda pod zemljo od Stvarnika napeljano tovaršico, kakor smo pri jamah
v 'Zadnjem kraji' o tem že govorili.« 129
Strokovnjaki so ugotovili, da Mala Ponikva nima podzemske povezave z
Veliko Ponikvo, ampak da vanjo pritečejo podzemske vode iz ponikalnic
v Zadnjem kraju. Te so: Skednenca, Skleda, skupina Bobnaric in skupina
Zajčark z Vranjo jamo. Vse te ponikve se združijo v ponikvi Skednenca in
podzemsko odtekajo pod Pocinovim lazom v Malo Ponikvo.130 Da je to res,
se vidi tudi v breznu sredi gozda Otočca, kjer se v globini vidi voda.131
17. Razsuha (Rassuscha). In pripomba: »Na levi strani pride mrzel
tok.« To je studenec Mrzlik.132 Valvasor in poznejši pisci Razsuhe ne ome­
njajo.
18. Levišča (Leuischtsche). In pripomba iz popisa: »Tu je meja med 126
Ludvik Žnidaršič (Mešatov), ustni
postojnskim in loškim sodiščem. Ko voda odteče, se na levi strani, ki spada vir.
pod loško sodišče, še lovi.« 127
Travnik so menjaje kosili vaščani,
Danes je tu meja med državnim in lokalnim ribištvom. Valvasor ome­ zadnjič še leta 1960. Tiste hiše, ki
so kosile travnik Repešče, so morale
nja, da Levišča usahnejo zadnja. V tej jami je bilo vedno veliko rib. Leta poskrbeti za nosilce križa, dveh
1714 je Steinberg dobil v njej štirinajst voz rib.133 Inž. Hočevar ugotavlja, angelčkov in bander pri vsakoletnih
procesijah. Glej sestavek Dolenje
da požiralniki Levišča odvajajo podzemsko vodo v Veliko Ponikev. Vanje se Jezero, Kraj in cerkev v 6. poglavju.
izliva studenec Tresenec.134 128
J. W. Valvasor, IV, str. 646.
129
19. Tresenec (Tresenetz). To je studenec, ki ga omenja tudi Valvasor. G. Kebe, n. d., cit. J. Šumrada,
Spremna beseda, str. 56.
20. Kotel (W Khotel). In pripomba: »Tajama usahne 14 dni kasneje kot 130
A. Hočevar, n. d., str. 124. Hočevar
prve jame.« napačno omenja Pocinov laz name­
sto Martinov laz.
Jama je v Zadnjem kraju. Tudi v tej jami so globoko na dnu ostale ribe.
131 T. Kebe, ustni vir.
In kdor je bil dovolj pogumen, seje priplazil do njih. Se pred drugo svetov­ 132 Viktor Ponikvar z Gorenjega Jezera,
no vojno pa so vaščani Dolenjega Jezera pripeljali kamenje in tisto luknjo ustni vir.
zamašili, da rib več ne požira. Blizu Kotla je majhna odprtina, kiji rečejo 133 Glej sestavek Usihanje jezera leta
Oškrinek, in tudi v njej je ob presihanju ostalo veliko rib. Pogumen ribič 1714 v 4. poglavju.
134
seje moral postrani plaziti pet do šest metrov globoko in je na dnu brezna A. Hočevar, n. d., str. 123-124.
135
dobil več vreč rib.135 Februarja 2007 povedal Anton Lov­
ko z Dolenjega Jezera, ki je dober
Ponikvi Kotel in Cešlenica sprejemata površinske vode Otoškega Obr­ poznavalec Zadnjega kraja.
136
ha, ki podzemsko tečejo proti Mali Ponikvi. Kih A. Hočevar, n. d., str. 124.
56 II. poglavje

21. Češlenica (Tschetschlenitza) je jama v Zadnjem kraju. Ime bi lah­

ko prišlo od rastline češljike. Lahko je bilo v davnini v bližini te jame veliko
te rastline.
22. Ajnce (Ainitza). Sklepamo, daje prišlo ime od prva jama (Enica, Ai-
nitza, Ajnce). Ajnce so skupina slabih ponikalnic, ki so v podzemski zvezi
z odtokom iz Zadnjega kraja. 137
23. Plitvice (Plittuitza). Ime pove, da so to plitve jame. Valvasor pozna
jamo z imenom Lipoviza in jo ima narisano v tistem delu jezera, kjer so
danes Plitvice.
24. Kevdrci (Kheudrouitza). Ime je prišlo od nemške besede za klet
(Keller).
25. Postojnska jama (Postoinskha jama). Valvasor jame ne omenja.
Steinberg je leta 1758 zapisal, da se imenuje Postojnska jama tudi »Go­
lobic«, je to Golobinka. Žirovnik pa je leta 1898 ugotovil, da je Golobinka
zasuta.138 Že Gregor Kebe leta 1860 Golobinke ne omenja. Danes je Golo­
binka majhna dolinka ali po domače sodanja v strugi Stržena.
26. Gorica (Goritza). Pri otoku Gorica je bila jama pri Strženu. Tajama
je bila še pred leti, potem so jo ribiči zasuli.
Jama Ajnce (Ainitza) se prvič omenja med le­
27. Sitarica (Sitteraua jama). In pripomba: »Ima sedem požiralnikov.« toma 1455 in 1472. Foto: J. Kebe, september
Jama je dobila ime od sita, ker ima toliko požiralnikov. 2009.
28. Vodonos (Wodanas). Valvasor pravi, da ima ta jama tri požiralni­
ke, v katere voda z ribami, ki jih s seboj nese, z veliko silo pada. Gregor
Kebe pa jih je kot domačin leta 1860 naštel štirinajst. »Desetere perve se
'Bečki' imenujejo, ostale druge pridejo v kot za jezom. Te so: 1) 'Skednje-
nica’, ktera vode požre blizo toliko, da bi eno žago gnala. 2) Je 'Stengarca',
je malo požre. 3) Je 'Krugljica'. Nad njo zemlja visi, ktera jo je že večkrat
zasula, in tudi zdaj ne požira. 4) Je 'Konjšica'. 5) Je 'Tajlava jama' [sedaj
Tilova jama]. Obe te dve malo vode požrete in ste majhne, da skor imena
niste vredne. 'Bečki' je pa vsi komaj toliko požirajo, kakor sama 'Skednje-
nica'.«139 Podzemeljska voda iz Vodonosa izvira v Bistri. 140
29. Viševsko Retje (Alscheukha Orethye). In še pripomba: »Leži na­ 137 A. Hočevar, n. d., str. 124.
138
sproti vasi Viševek« (liegt gegen dem Dorf Olscheuitsch). Ta pripis je zelo F. A. Steinberg, str. 111; J. Žirovnik,
n. d., str. 32 in 85.
važen, ker nam dokazuje, daje v času tega popisa jam, vas Viševek še sta­ 139
G. Kebe, n. d., cit. J. Šumrada,
la. Prvič se omenja kot 01swig leta 1371. Leta 1444 je obsegala 23 kmetij, Spremna beseda, str. 57.
dvor (kjer je sedaj Marof) pa je tega leta imel še 10 kmetij.141 Kda,[ je bila 140
A. Hočevar, n. d., str. 130.
vas požgana? V seznamu od Turkov požganih kmetij gospostva Steberk 141 J. Šumrada, Gospodarske posledice
leta 1531 piše, da so pred kakšnimi 50 leti vas Viševek ob Cerkniškem turških vpadov na Kras do tridese­
tih let 16. stoletja, Družbena in kul­
jezeru Turki docela požgali.142 V urbarju istega gospostva iz leta 1575 pa je turna podoba slovenske reformacije,
opomba, daje vas Viševek, kije imela 21 kmetij, ležala med Martinjakom Ljubljana 1986, str. 21; J. Šumrada,
in Cerknico. In še pripis: »V minulem 71. letu so vas opustošili Turki.« 143 Šteberški in njihova posest v sre­
dnjem veku, NL, III (1986), str. 55.
Ker leta 1471 Turkov na Cerkniškem ni bilo, so vas gotovo opustošili leta 142
AS, Vicedomski urad za Kranjsko,
1472, tako kot Cerknico. Ljudsko izročilo, daje prvotna Cerknica ležala na 1/52, L-XTV, šk. 90.
Viševskem polju, se je izoblikovalo prav zaradi te nekdanje vasi. Seveda 143
AS, 1/48 u (1575).
144
je to izročilo zmotno.144 V bližini studenca na Marofu, ki se imenuje po sv. Glej sestavek Od Turkov požgana
Mariji Magdaleni, so po letu 1526 postavili cerkev sv. Marije Magdalene. 145 vas Viševek pri Marofu v tem po­
glavju in J. Kebe, Loška dolina, str.
Valvasor piše, da v Retju ulovijo najmanj rib. Pravico do ribolova v njej 281.
145
je imel samo knez Eggenberg kot deželnosodni gospod zaradi planinskega Cerkev se prvič omenja leta 1581,
leta 1526 je še ni bilo. Cerkev je
gradu. Odkar pa je to pravico dobil bistriški samostan, je jamo prepustil imela tri oltarje: sv. Magdalene, sv.
cerkniškemu šomoštru (Schulmeister), da je pazil na ribje tatove.146 Ker Mihaela in sv. Andreja. Leta 1787 je
ima jama Retje veliko požiralnikov, je ime prišlo od besede reta, ki ima imela cerkev 191 goldinarjev v goto­
vini in 241 goldinarjev pri kmetih.
veliko lukenj. Valvasor in Steinberg imenujeta jamo samo Retje. Tudi za­ Dva bronasta zvonova sta tehtala 80
dnjih sto let se imenuje prav tako. Gregor Kebe jo pa leta 1860 imenuje funtov. Cerkev so pustili propadati
pod cesarjem Jožefom II. Cerkniški
»Uševska rejta«, ki v suši »vso Žerovnšico požre« in leži »najbolj pod Sli- kaplan Andrej Likarje leta 1863
vinco, in od te je četert ure hoda«. Zraven Retja omenja Kebe še dve jami, zapisal, da je bila cerkev pri Marofu
ki sta bili z blatom zasuti, a sta nekoliko še požirali.147 Jožef Žirovnik piše pod sedanjo cesto. Glej J. Kebe,
Loška dolina, str. 226, 308.
leta 1898, daje slišal izročilo, daje bila v bližini Retja še ena jama, ime­ 146
J. W. Valvasor, IV, str. 643.
novana Meniška vrata. Bistriški menihi pa so nad jamo poveznili železno 147 G. Kebe, n. d., cit. J. Šumrada,
mrežo in jo zasuli. Na ta način je voda počasneje odtekla in imeli so več Spremna beseda, str. 57.
 Narava in posegi v Cerkniško jezero 57

m Rl/V
M &S«;' «#18
'pil \v i*
t ' -r>^>

Vodonos po presihanju okoli leta 1925. Spredaj

je drevak, zadaj na levi pa je jezerska čreda. Fo­
tografijo hrani France Baraga.

časa za ribolov.148 Če Retje ne more sprejeti vse vode, odteka po strugi

Sudanki proti Gorici v Stržen. Sudanka se imenuje zato, ker sojo izkopali
vojaki (soldati) v prvi svetovni vojni, ko so kosili seno v Osredkih. 149
Prof. Kunaver pravi, da sta Zerovniščica in Lipsenjščica kraški vodi.
Ko so namreč na Blokah barvali potok Bloščico, ki ponikne pod zemljo v
ponikvi Bečke, je pritekla na dan kar na treh krajih: v Žerovniščici, v Lip-
senjščici in še v deset metrov od izvira Žerovniščice oddaljenem studencu
Lisjaku! Vsi trije izviri so od ponikve Bečke oddaljeni le štiri kilometre,
voda pa je potrebovala za to na videz kratko pot 68 ur, do studenca Lisjaka
pa celo 168 ur! Podzemski vodni tokovi so silno vijugasti in vodo ustavlja
mnogo ovir.150
Podzemski odtok iz požiralnikov Retje je v zvezi z Vodonosom. Za to
zvezo govorijo udori v tej smeri. Vsi požiralniki Retja odvajajo samo 0,3
kubičnega metra vode na sekundo.151
30. Na križu (Na Crischi). To je kraj, kjer se križajo struge. Struga v
tem predelu se omenja tudi leta 1459, ko je patriarh Ludvik potrdil stiške-
mu samostanu pravico ribolova »od Kraljevega dvora do Na križu«. 152
31. Kraljev dvor (Khralauen doru). Tej jami se danes reče Na Kraljev­
em Valvasor pripoveduje, da ima v tej jami pravico do ribolova samo knez
Eggenberški zaradi planinskega gradu.
32. Rešeto (Reschetta). In še opomba: »Iz te jame si delijo ribji ulov
postojnsko, turjaško in šteberško gospostvo, leži pa pri Dolenjem Jezeru.«
Gotovo so takrat z mrežami lovili pred jamo, ki ji danes rečemo Potočna
jama. Valvasor Potočne jame ne omenja, ampak pozna le jamo Rešeto (Re-
schetto) in Ribiško jamo (Ribeskajamma). Gregor Kebe je leta 1860 imeno­ 148
J. Žirovnik, n. d., str. 30.
val Potočno jamo Rešetna jama.153 Tajama ni nekdaj nikoli usahnila, ker 149
Franc Kebe, oče pisca, ustni vir in
seje vanjo izlival Cerkniški potok. Ludvik Primožič, junij 2007, ustni
Gregor Kebe omenja leta 1860 v Rešetu tri Ribiške jame. Kako so jih vir.
150
imenovali, pa ne pove. Poleg jame Pod velbom poznamo v tem času še Pe- P. Kunaver, Cerkniško jezero, str. 63.
151 A. Hočevar, n. d., str, 130.
tričkovo in Ta globoko jamo. 152
J. M. Grebenc, n. d., str. 93; J. Mli­
33. Pramica (Pramiza). In opomba: »Jama ne presahne in v njej je narič, Kartuzija Bistra, Ljubljana
veliko pijavk.« To so današnje Pijavice, ki jih omenjata tudi Valvasor in (Družina) 2001, str. 156; J. Mlinarič,
Stiska opatija 1136-1784, Novo me­
Steinberg. Valvasor pristavlja, da zaradi ribjega zaroda niso smeli loviti v sto 1995, str. 298.
tej jami in v Nartah, čeprav je bilo veliko rib.154 Enako je ugotovil leta 1758 153
G. Kebe, n. d., cit. J. Šumrada,
tudi Steinberg.155 Ta pripomba nam pove, da so že nekdaj imeli skrb za Spremna beseda, str. 57.
154
ribji zarod, da so mislili tudi za naprej. Ime Pramica je skoraj gotovo prišlo J. W. Valvasor, IV, str. 652.
155
od besede pramelj, kar pomeni drobna mivka.156 F. A. Steinberg, str. 172.
156 M. Pleteršnik, Slovensko-nemški
34. Kotanjica (Khataniza). In še pripomba: »Ko odteče velika voda, lo­ slovar, II. del, Ljubljana 1895, str.
vijo v jami s saki in čolni.« Katera je bila ta jama, je težko ugotoviti. Popis 209.
58 II. poglavje

Ribolov v Retju okoli leta 1925. Fotografijo hra­

ni France Baraga.
ribolovnih pravic iz leta 1684 omenja jamo Retico ali Zavalnico (Retieza
oder Saualniza).157 Retica ali Retje bi bila lahko jama pri Leviščah.158 Po­
zneje se jama pod takim imenom več ne omenja, ne pri Valvasorju ne pri
drugih piscih. Ime jame je manjšalnica od kotanje.
Tukaj se turjaški seznam jam konča.

1. Spremenjene jezerske jame od leta 1720 do 1898

V zadnjem poglavju svoje knjige opisuje Steinberg velike spremembe
(grosse Veranderung), ki so se po njegovih opažanjih zgodile v jamah Jam­
skega zaliva med njegovim prvim obiskom jame v letih 1714 in 1715 in dru­
gim v suši leta 1757. Pravi, da so bile ob drugem obisku Velika Karlovica,
Mala Karlovica, Kamenje in Svinjska jama veliko bolj zamašene in so zato
požirale veliko manj vode kot pred 42 leti. V družbi bistriškega prelata in
drugih ljudi so šli najprej z baklami osemdeset sežnjev v Suhadolco (Sucha
Dulza). Pravi, daje bil pri zadnjem obisku star že 72 let in seje težko pre­
bil skozi ozke odprtine, ki so vodile navzdol. Potem ko je z velikim naporom
prehodil 80 sežnjev dolgo pot, je s svojim spremstvom prišel v jamo, kjer
je spet lahko stal pokonci. Tu je stala voda za velikim jezom, kakor je to
prikazal na 25. risbi.
Naslednjega dne je šel s konjem vzdolž jezera do Velike Karlovice in
tudi tam naletel na veliko spremembo. Velika Karlovica je bila vsa zama­
šena z drevesi, s hlodi, s trstiko in celo z jezerskimi čolni (ganze Seeschif-
fe). Zaradi vse te nesnage so šli v Veliko Karlovico samo dvesto sežnjev
globoko, medtem ko so v letih 1714 in 1715 prišli petsto sežnjev v notranjost
jame. Požiralnik se je zamašil pred nekaj leti, ko je zaradi hudega neurja
in deževja voda močno narasla, od takrat pa je zaradi počasnega odtekanja
vode jezero ob njegovem ponovnem obisku še vedno zelo poplavljalo. V tej
jami so našli celo jarem z dvema vpreženima voloma, ki sta takrat
hotela iti tam mimo, leta 1757 pa je voda požrla dva ribiška čolna (zwei
Fischer-Schiffe verschlungen habe). Pravi, da je Velika Karlovica požrla
tudi nekaj glav druge živine, kar mu je pred kratkim povedal neki ribič.159
Potem je šel ven in še v Malo Karlovico, ki je včasih prav tako požirala
veliko vode, takrat pa je bila polna nesnage in je zaradi tega le malo poži­
rala. Prav tako sta bili polni blata še jami Kamenje (Kaminie) in Svinjska
jama (Suenska Jama), ki ju je obiskal takoj zatem. Te tri jame na koncu
Jezera so požirale komaj še kaj vode.
Ko so si naslednji dan ogledali Križ in Rešeto, so videli, da se je voda, lo7 J. M. Grebenc, n. d., str. 198.
158
čeprav je jezero že odteklo, še zadrževala v strugi, ki teče v Rešeto. Sel je v Anton Lovko, ustni vir.
159
tako imenovano Ribiško jamo (Ribischka jama, verjetno jama Pod velbom, »... vor einigen Jahren ein parr
Ochsen und etliche Stiick ander Vieh
op. J. K.), katero je obiskal že leta 1715 s starim ribičem Andrejem Krišto- ...« F. A. Steinberg, str. 220. O tem
fličem. Ugotovil je, da je voda skale, ki so ležale druga na drugi, povsem govori tudi v 3. poglavju na str. 23.
 Narava in posegi v Cerkniško jezero 59

izprala in jih stisnila, jama pa je bila polna blata, tako da niso več mogli
najti nobenega vhoda v jamo. Vendar je Steinberg kakih deset sežnjev (20
metrov, op. J. K.) od prejšnje odprtine te jame naletel na dve drugi odprtini
od zgoraj navzdol, ki so pri visoki vodi, kakor je slutil, le-to lahko požirale.
Ker pa ni imel lestve, ni mogel priti skozi to odprtino v notranjost jame
in se je moral temu odpovedati. Sicer pa je ugotovil, da je vodo v Rešetu,
ki je pred tem tekla v Ribiško jamo, zdaj požirala povsem nova odprtina
(Ofnung). 160
Steinberg je ugotovil zgodovinsko važno spremembo, daje Cerkni­
ški potok nekoč tekel proti Dolenji vasi v jezero in odtekal v jamo Kame­
nje in v Svinjsko jamo. Potem sta se ti jami zamašili z blatom. In zapisal
je: »Zdaj pa mora ta voda napraviti obtok četrt milje dalje proti Rešetu,
kjer ponikne v novo odprtino.« Ki!
Po mnenju hidrografa inž. Alojza Hočevarja je
moral Cerkniški potok spremeniti svoj tok med
letoma 1720 do 1750.162 O spremembah v jamah
Narte, Kamenje in Svinjska jama pravi Hočevar:
»Takoj za zadnjim studencem Vršiči se prične
skupina ponorov Narte z 12 vidnimi odprtinami.
Smer podzemskega toka skozi Narte vodi prvih
20 do 30 metrov proti jugu, potem pa se vsi rovi
združijo v skupen podzemski tok, ki pelje v dol­
žini okoli 500 metrov vzporedno z južnim robom
polja do ponora Svinjska jama. Ce sodimo po udo­
ru ob celi strani Nart, je bil na tem mestu glavni
podzemski tok, potem pa je to strugo zasulo. V
to skupino spada tudi ponor Kamenje, samo da
ima drugo ime in je v podzemski zvezi s podzem­
skim tokom Nart. Ponor Svinjska jama je naj­
nižji od vseh ponorov. Nekoč je od stene odkruše-
no ogromno skalovje Svinjsko jamo zasulo. Pri čiščenju tega ponora Leta 1757 so prišli Steinberg, bistriški prior
seje ugotovilo, da je jamo še bolj zamašila naplavina Cerkniščice. Zgornja Andrej in spremljevalci zaradi velike nesnage v
Veliko Karlovico samo dvesto sežnjev globoko,
do tri metre debela plast je namreč iz žaganja, ilovice in peska. medtem ko so v letih 1714 in 1715 prišli petsto
Vhod v podzemsko strugo Svinjske jame je na vrhu hriba (kota 575 me­ sežnjev v notranjost jame. V jami so našli veliko
hlodov, drv, desk in celo jarem z dvema vpre-
tra). Dostop v jamo je mogoč po ozkem kaminu, nakar se pride v večjo ženima voloma. Leta 1757 je Velika Karlovica
zgornjo dvorano. Iz te pa skozi zelo ozek kamin v večjo, kije polna naplavin požrla celo dva čolna. Narisal: F. A. Steinberg,
ilovice. Tu se je vršil prvotni glavni podzemski odtok z jezera. Nadaljnje 1758.

raziskovanje zapira sifon na koncu jame. Tu je na koti 532 metrov naj­

nižja točka v odtoku s Cerkniškega polja. Narte in Svinjska jama morejo
odvajati največ 12,5 kubičnih metrov vode na sekundo.163
Steinberg je prvi osnutek svojega Izčrpnega poročila napisal že med
letoma 1718 in 1720.164 V sedmem poglavju, kjer je opisal ribolovni red v 160
Sklepam, daje bila ta nova odprtina
jamah, pravi za Svinjsko jamo, da takrat, ko se lov s sakom konča in ko sedanja Potočna jama.
161
žene poberejo cele vreče velikih rakov, »priženejo v jamo kmetje iz bli­ »Auch habe ich befunden, das, das
Czirkniser=Wasser, welches auf
žnjih vasi cele črede svinj (ganze Heerden Schweine), ki pojedo ostale Niederdorf und fernes in den See
male ribice in rake, ki tičijo v ilovici. Verjetno se zato reče tej jami Svinjska gefloseen ist, nachher von den, am
Ende des Sees, befindlich zwei Gra­
jama.«165 Tudi iz tega poročila lahko sklepamo, da se je lahko tista leta, ko ben Kaminie und Suenska Jama,
je Steinberg pisal osnutek svoje knjige, še šlo v Svinjsko jamo po strugi ehe sie verschlemmt und verstopfft
in da še ni bila zasuta z odkrušenim skalovjem. Potem ko so skale zasule sind, ganzlich ist verschlucket
worden: dacher dieses Wasser
vhod v jamo, kmetje namreč ne bi mogli voditi vanjo črede svinj. nunmehr genothiget wird, auf eine
Virtel=Meile im Umkreiss, nach
Steinberg seje napotil na jezerski Stržen, kjer je prav tako opazil spre­ Rescheto zuzunleufen und von dar
membo pri jamah. Med Golobinko (Golobiza) in Malo in Veliko Ponikvo in eine neue Ofnung sich zu versen-
(Ponikviza) je odkril nove odprtine (brezna), in sicer eno v bližini Stržena, ken.« F. A. Steinberg, str. 222.
162
A. Hočevar, n. d., str. 163.
dve pa v samem Strženu. 163
Tak pretok vode je bil, preden so
Naslednji dan je šel v Zadnji kraj (hintern Theile des Sees), ki leži na­ zazidali ponore v Nartah.
sproti otoka Vornek (sedanji Otoški grič, op. J. K.) in med polotokom Drvo- 164 B. Korošec, n. d., str. 246.
šcem in velikim javorniškim hribom. Obiskal je jamo Kotel (Kottu), Gebno 165
F. A. Steinberg, str. 114.
(Gebnu) in ostale majhne jame, ki jih je našel v prejšnjem stanju. 166 166
F. A. Steinberg, str. 222.
60 II. poglavje

Okoli leta 1740 je Steinberg tako intenziv­

no raziskoval zvočne odmeve v Veliki in Mali
Bobnarici v Zadnjem kraju, da je temu po­
svetil celo 14. poglavje. O jami in o primerjavi
zvočnih efektov je narisal 29. risbo. Predvsem
ga je zanimalo, kako pridejo iz jame glasovi
bobnov, po čemer stajami dobili ime.
O tej jami je v četrti knjigi pisal že Valva­
sor. Pravi, da mu je 80-letni ribič Jernej Ro-
ženta iz Dolenje vasi povedal, da se da z dna
Velike Bobnarice iti nekaj sežnjev naprej. Ko
je voda v jami odtekla, je šel z majhnim sakom
tja in v vodi, ki je tam ostala, dobil veliko le­
pih rib. Toda ko je šel leta 1655 zopet v Veliko
Bobnarico s sakom, da bi kaj ujel, je zaslišal
čudno vpitje in kričanje, da je od strahu zbežal
iz jame in tam pustil sak. Drugi dan gaje našel
raztrganega in tudi les je bil zlomljen. Roženta je menil, da je to naredil Steinberg je na risbi št. 29 okoli leta 1715 nari­
sal vhod v Veliko in Malo Bobnarico v Zadnjem
kakšen strah (Furcht). Valvasor pa mu je dejal, da gaje sam raztrgal, ko kraju. Iz opisa sta bili ti jami med seboj povezani
je bežal iz jame. 167 in sta vodili na dno jame, kakor je to upodobil
tudi Valvasor. Steinberg je pri vhodu narisal le­
Da se je Velika Bobnarica v podzemlju nekdaj res razširila v veliko stev, po kateri so šli v notranjost. Na dnu jame
jamo, nam potrjujeta tudi zapisa Franca A. Steinberga leta 1758 in p. je bila voda, o kateri pripoveduje tudi Valvasor,
jezuita Tobije Gruberja leta 1781. Okoli leta 1740 je Steinberg izvedel, da da je ribič Roženta tam z majhnim sakom lovil
ribe. Tobija Gruber pa je leta 1781 zapisal, da so
je imela notranjost jame Bobnarice tako visok svod, da bi lahko v njej po­ se nekateri ribiči povezani z vrvjo spustili v glo­
stavili visok cerkveni zvonik. S stropa so viseli veliki kapniki (grosse hera- bino in tam našli podzemno jezero. Visok svod je
bhangende Zapffen). To je slišal od drugih ljudi, ki so to videli, sam pa ni bil poln kapnikov, s katerih je po dežju kapljala
voda, tako da je v tem velikem prostoru močno
mogel v jamo, »ker je bila takrat vsa zamašena«. 168 odmevalo. F. A. Steinberg, 1758
Ko je Steinberg leta 1752 z bistriškim priorjem Andrejem pregledal vse
jame v jezeru, sta bili jami Mala in Velika Bobnarica (mala inu velka Bub-
narza) v globini tako prepredeni z mahom, bičjem in s trstiko ter polni
blata, da mu je to »preprečilo vhod v globino«. inu
Pater Tobija Gruberje s Steinbergovo knjigo v roki natančno pregle­
dal celotno Cerkniško jezero. O Veliki Bobnarici je takole zapisal: »Moj
spremljevalec je vrgel več kamnov skozi globoko luknjo, ki se je pred krat­ 167
J. W. Valvasor, TV, str. 647; prim. M.
kim odprla v zemlji. Nekatere kamne je pri padcu ovirala polica v steni, Rupel, Valvasorjevo berilo, Ljubljana
druge pa je bilo slišati, kako so se nekaj sekund valili v globino. Beli apne­ 1969, str. 161.
168
nec, ki je razparan z velikimi špranjami, sega skoraj do jezerskega dna. F. A. Steinberg, str. 179.
169
Med grotesknimi kamnitimi skladi, ki so videti, kakor da bi bili trhli, se »... mit Mooss, Schlif und Rohr
durchzogen; das iibrige aber in
odpirajo zgoraj ozka, spodaj pa zelo široka in globoka brezna. Da bi razi­ der Tiefe vollig verschlemmet war,
skali to jamo - tu govorim samo o Veliki Bobnarici (grossen Bubnarza) - bi welches uns also der Eingang in die
se morali z veliko sreče po vrveh spustiti v globino. Kolikor vem, Steinberg Tiefe, wegen besagter Berschlem-
mung, verhindert hat« (F. A. Stein­
ni tvegal te podzemske ekskurzije. Pravi pa, da se je takrat, ko dostop v berg, str. 222). Iz tega opisa vidimo,
jamo od zgoraj še ni bil tako neprehoden, kot je zdaj, nekaj pogumnih lju­ da sta se v Steinbergovem času, tj.
med letoma 1714 in 1752, zamašili
di, ki jih je kar nekaj med tukajšnjimi ribiči, drznilo z gorečimi baklami Velika in Mala Bobnarica.
spustiti dol. Z velikimi težavami so šli tako daleč, da so v največji globini 170
Tobias Gruber, Briefe hydrographi-
prispeli dojame, kije tvorila nekakšen jez. S stropa jame so viseli nešteti schen und physikalischen Inhalts
ausKrain, Dunaj 1781, str. 50-51.
stalaktiti (zahlbaren Stalaktiten). Od njih je curljalo toliko vode, da se je Jezuit pater Tobija Gruber, ki je bil
na mirnem jezeru pod njimi slišalo nenavadno šumenje, kakršno so lahko polbrat Gabriela Gruberja, znanega
po njegovem mnenju povzročale samo mnoge konkavne poličke. Ker so bile graditelja prekopa v Ljubljani (Gru­
berjev prekop),je leta 1781 napisal
te postavljene druga proti drugi ali druga nad drugo, seje ojačan zvok ka­ knjigo v obliki 12 pisem vladnemu
kor skozi trobilo prenašal skozi izhod na površje.« svetniku grofu Ignaciju Bornu. V
njih opisuje tudi Cerkniško jezero
Nato pravi, da so Steinberg in okoliški ribiči pri tej jami doživeli nekaj in svoja opažanja ob nekajdnevnem
obisku jezerskih bruhalnikov in
prav posebnega. Jezero je bilo zalito. Ko so s čolnom pripluli nad Veliko odtočnih jam ter kritično zavrača
Bobnarico v Zadnjem kraju, so slišali »kakor doneči ropot« (tonendes Ge- Valvasorjeve in Steinbergove raz­
polter) zamolklih udarcev.170 lage nekaterih jezerskih pojavov.
Knjigo hrani tudi Knjižnica Jožeta
Hrvaški botanik in potopisec Dragutin Hirc je 13. avgusta 1882 obi­ Udoviča v Cerknici. Gospe Mariji
Hribar, vodji knjižnice, se lepo za­
skal Cerkniško jezero. O jami Bobnarici je zapisal: »Znamenito je ždrjelo hvaljujem, da sem lahko iz knjige
susjedna Bobnarica, koja se podzemno širi u veliku spilju. Gruber nam povzel zgornje podatke.
 Narava in posegi v Cerkniško jezero 61

pripovieda, da su se nekoji ribari konopima spustili u te mračne dubljine i

našli u spilji podzemno jezero. Svod joj je pun stalaktita, s kojih voda poput
kise pada i dosta jak šum prouzrukuje. Ribari tvrde, da u Bobnarici prije,
što če voda izbiti, tako tutnji, kao da bi bubnjao, pa joj odtuda i ime. Mi
smo pozorno slušali, ali nismo ovaj put nikakove buke razabrali.«171
Vrnimo se k Steinbergu. Taje leta 1757 prišel do izvira Otoškega Obr­
ha in ugotovil, daje v dobrem stanju. Potem je šel proti Gornjemu Jezeru k
izvirom Tresenca (Tressenz), Laškega studenca (Laski Studenz), Bolterja
(Palter) in Cemuna (Zemun). Tudi te je našel v dobrem stanju kakor prej.
Prav tako tudi Malnšče (Malnschig), kjer je nekdaj stal mlin in bil posta­
vljen most.
Pri Malnščah (Malnschig) sta bila včasih mlin (Muhle) in most. Na
različnih krajih na jezeru je pod mahom našel velika hrastova drevesa
(grosse Eichbaume), ki so tu ležala že dolga leta.172 Leta 1715 je dal nekaj
najlepših hrastov izkopati, obsekati in pripeljati domov, da bi jih uporabil
za mizarstvo.173 Iz tega je sklepal, da jezero ni vedno tako poplavljalo in da
poplave prej niso trajale tako dolgo. Tam so namreč nekoč stali mlini in to
so dokazovali tudi ostanki potopljenih hrastov. Menil je tudi, da so rasli v
jezeru celi gozdovi, saj so imeli Cerknica, Dolenja vas in Jezero z mejniki
na jezeru označena zemljišča, kjer so bili opazni sledovi dreves. Podložniki
omenjenih vasi so morali od tistih zemljišč vsako leto plačevati davek, pa
če je jezero odteklo ali ne.174
Jezero se je včasih dvignilo do višine njiv, kar pa ni škodilo setvi, če
poplava ni trajala dolgo. Sicer pa je menil, da so zaradi poplav nekdanje
številne njive v jezeru, ki so pripadale vasi Dolenje Jezero, opustili. Stein-
berg je ugotovil: »Vendar ima jezero rodovitno zemljo (fruchrbaren Boden).
Kadar je ostalo tri ali štiri mesece brez vode, je posejala cerkev sv. Petra 171 D. Hirc, Gorski kotar: slike, opisi i
včasih na obrežju jezera proso in ga tudi srečno pospravila.175 Toda od košč­ putopisi, Rijeka 1993, str. 132. Na ta
Hircev zapis meje opozorila Alenka
ka se ne more sklepati na celotno jezero. Otok Vornek pa prebivalcem vasi Veber, za kar se ji lepo zahvaljujem.
Otoka prinaša dobiček, saj tam pridelajo žito, za kar tudi gospostvu dajejo 172
Strokovnjaki pravijo, da jezersko
desetino.«176 ravnico pokriva samo 4 do 5 me­
trov debela plast zemlje. Skalno
V zgornjem popisu je nekaj jam, ki jih Valvasor ne omenja. V dolgih dno jezera pa sestavljajo »močno
stoletjih so se nekateri požiralniki zamašili in se ne ve, kje so bili, drugi pa prepokani kredni, jurski in triasni
apnenci in dolomiti«. V globini od
so dobili nova imena ali so se na novo udrli. Steinberg je leta 1758 poznal 80 do 90 centimetrov so našli pelod
Veliko Ponikvo, Malo Ponikvo in Ponikvico. Kje je bila Ponikvica, se ne da bora, smreke, nekaj breze, lipe,
leske in celo nekaj bukve. Taka rast
ugotoviti. Prav tako omenja Retico pri Leviščah in Ribiško jamo pri Levi- je bila pred 10.000 leti. V globini 160
ščah. Prvi rečejo danes Retje pri Leviščah.177 centimetrov (rast pred okoli 50.000
leti) pa so našli večinoma pelod bora
Pisec in domačin Gregor Kebe je leta 1860 v svojem popisu Cerkni­ in nekaj breze, pa tudi lipe, hrasta,
škega jezera popisal tudi požiralne jame »od velikega Oberha po Sterženu bresta in leske. Prim. Alojz Sercelj,
Paleovegetacijske raziskave sedimen­
do Rešeta«. Pravi: »Ko se od 'Oberha' po 'Sterženu' gre, je najperva jama tov Cerkniškega jezera, Ljubljana
'Beček', kteri ne požira veliko; jezeru ni ž njim dosti pomaganu, zato, ker je 1974, str. 1-6.
173
preveč v mečavi in ga blato zasuje. To se je v letu 1854 zgodilo: od tistega V urbarju loškega gospostva iz leta
1606 je zapis, da je bil nad izvirom
časa več ne požira.« Tega leta seje torej Beček zamašil. Obrha nad Cerkniškim jezerom
Potem nam je ohranil podatek, da se je leta 1839 naredilo novo bre­ hrastov gozd. V njem so imeli
pravico do prašičje paše brez plačila
zno pri Mali Ponikvi, ki je močno požiralo. To jamo je takole opisal: samo podložniki z Gorenjega Jezera.
»Zdaj pride 'mala Ponikev’, ktera veliko več vode požira kakor velika, zato­ Kdor pa je hotel pasti svinje v hra­
stovem gozdu pri Klancah, je moral
rej bi se prav za prav ta mogla imenovati velika Ponikev. Znabiti je takrat, plačati pristojbino. Glej AS, Gr. A.,
ko je bila najdena, manj od une vode požirala. Kdaj je pa 'mala Ponikev' Snežnik, knjiga XVII, št. 16 (1606).
naprej brezno potegnila?178 Kar je bilo zemlje verh skalnatih razpok, je vse 174 F. A. Steinberg, str. 151, 219-223.
175
voda požerla, in pri desnem kraji se je leta 1839 brezno naredilo, ktero Sklepam, daje cerkovnik posejal
proso na obeh Vzvratnicaht ki sta
precej močno požira. Kar je bilo zemlje okoli, seje vsa posula in voda jo je pripadali cerkvi sv. Petra. Še pred
malo po malo v luknjo znesla, pa zamašila se zatega voljo ni. O tej jami nedavnim je bil to samostojen trav­
pa moram še to povedati, da ribčem, ako začne po hudi in nagli povodnji nik.
176 F. A. Steinberg, str. 154. Vornek je
voda prihajati in se naglo doli valiti, prinese stelje in blata, ako dobro ne popačeno od Ornek, od orati.
pazijo, toliko, da se jim mreže pretergajo. Pri taki priložnosti so ribči vidili, 177 Anton Lovko, marec 2007, ustni vir.
da 'mala Ponikev' tudi vodo iz sebe bruha. Ta ima tudi izpod gojzda pod 178
Se razširila.
zemljo od Stvarnika napeljano tovaršico, kakor smo pri jamah v 'Zadnjem 179
G. Kebe, n. d., glej J. Šumrada,
kraji' o tem že govorili.« 179 Spremna beseda, str. 56.
62 II. poglavje
v
Jožef Žirovnik je leta 1898 zapisal: »Najvažnejši požiralniki, ki so šteti
od izvira Stržena, so: Veliki oltar, Mali oltar in Beček. Vsi trije ponori slabo
požirajo, ker so močno zasuti s peskom. Ljudje pripovedujejo, daje bistriški
opat nekdaj pri Malem oltarju maševal in pridigal.«180 Imena jam Veliki in
Mali oltar so še na splošno znana in so zanimiva, ker nam govorijo, kako so
naši predniki izraze za cerkvene reči vnašali v jezersko pokrajino.

D. Posegi v Cerkniško jezero

Leto 1844. Že domačin z Dolenjega Jezera Gregor Kebe je v letu 1844
s sodelavci očistil Veliko Karlovico, da je veliko bolje požirala in je jezero
manj poplavljalo. Celih 116 sežnjev je z dvema pomočnikoma in majhnim
čolnom, ki sta ga dva nesla, držal pa je tri ljudi, prišel globlje v Karlovico.
Leta 1860 je zapisal: »Kar svet stoji, še tega noben človek vidil ni, ker se v
nobenem popisu ne najde; tedaj lahko rečem, da sem jez prvi iznajditelj,
kar je od perviga tomuna naprej, 116 sežnjev daleč ...
Od leta 1844 jezero veliko bolj posahnuje, ker smo bili jame le enmalo
iztrebili. Od takrat je jezero v veliko boljšem stanu, kakor je bilo popred.
Koliko se je po tem na nizkih senožetih spremenilo! Namesto bičja in ter-
šce zdaj dobro seno raste. Akoravno voda še zmiraj od časa do časa senožeti
zaliva, je vendar seno za živinsko klajo dobro.« Predlagal je, kaj bi morali
za naprej še storiti: »Najprej bi bilo treba vse od vode nanesene reči iz obeh
Karlovic spraviti; potem Veliko Karlovico od potoka noter do pervega ta-
muna pol sežnja nižati in gladko narediti; potem skalo pri pervem tamuni
odstreliti...« Potem pravi, da bi morali tudi »skalo pri tretjem tamunu od­
streliti, ki veliko nanošenega lesa pred seboj derži, skozi katero nismo mo­
gli naprej«. Vse hlode, ki so tam ležali, bi morali spraviti ven. »Kadar pride
nagla voda, prinese toliko plovja (trstike), da smo ga včasih vsi Jezerci s
čolni po dva dni proč vozili.« Na končuje predlagal, da bi zložili kapital od
300 goldinarjev. Letne obresti, ki bi znesle 15 goldinarjev, pa bi namenili
za vsakoletno čiščenje grabelj. Pristavil je, da bi v ta kapital vložili tudi
»štant [najemnino, op. J. K.] danega lova (jage) od celega jezera«, ki gaje
takrat pobirala samo vaška skupnost (županija) z Gorenjega Jezera. Tako
bi bil »štant od te jage razdeljen med kmetovalce, kteri imajo senožeti v
jezeru« na ta način, da bi ga obrnili za »trebljenje grabelj pri Karlovcah. To
bi bilo najbolj po pravici razdeljeno.« IM
Leto 1848. V letu zemljiške odveze in odprave tlake so vaščani Dole­
njega Jezera naredili jez v Vodonosu. V načrtu so imeli vaško žago, ki
bi rezala les iz javorniških gozdov. Te podatke nam je ohranil križnogorski
duhovnik Jožef Bevk, ki seje posebej zanimal za kmetijstvo in boljše trav­
nike na jezeru. Pred letom 1850 je bil cerkniški kaplan in še prej kaplan
na Blokah. V Rokodelskih novicah je leta 1856 trdil, da jezerskim trav­
nikom najbolj škoduje jez, ki so ga vaščani Dolenjega Jezera naredili
pred osmimi leti v Vodonosu. »Kaj pomaga potokom toke zravnovati in jih
lepo snažiti, dokler se ne odpravi poglavitna overa,182 ktera že 8 let zlo zlo
oškoduje posestnike jezerskih travnikov. Naredili so bili namreč Dolenji
Jezerci jez pred velikim požeravnikom, ki se Vodonos imenuje, kamor so
želeli žago postaviti. Kar se žage tiče, jim je bilo spodletelo. Jez je pa še
dandanašnji, dasiravno je c. k. planinska sodnija dosodila, da naj se do
osnove podere, in jame, ki so zamašene bile, do čistega iztrebijo. Že dve leti
se zastonj dočakuje, da bi se sodbi zadostilo. Koliko časa bodo še posestniki
iz štirih fara, ki imajo v jezeru travnike, škodo terpeli zavolj jeza, ki gaje 180
J. Žirovnik, n. d., str. 31.
napačna misel v neugodnem kraji porodila?! Križnogorski.« 183 181
G. Kebe, Popisv cerkniškega jezera,
Novice, cit. J. Sumrada, Spremna
Jezerci so torej zgradili jez v Vodonosu leta 1848. Potem so ga v strugi beseda, str. 65.
odstranili, predjamo Skednenco pa je ostal do danes. Ustno izročilo pravi, 182
Ovira.
daje ta jez in žago predlagal Pocinov z Jezera.184 183 Križnogorski (Jožef Bevk), Novice,
14 (1856), str. 62. Glej tudi sestavek
Leto 1862. Gospodarsko stisko domačinov ob jezeru zaradi poplav je Razni zapisi cerkniškega kaplana
uvidel tudi cerkniški kaplan Andrej Likar, ki je leta 1863 priobčil v No­ Jožefa Bevka v 7. poglavju.
184
vicah sestavek: Cerkniško jezero. Pisal je o dobri volji okrajnega glavarja Anton Lovko, ustni vir.
 Narava in posegi v Cerkniško jezero 63

v Planini, ki je leta 1862 sklical župane občin ob

jezeru, da bi se jezerska voda znižala. Likar je je­
zero najprej romantično opisal: »Cerkniško jezero
je dolgo 2 uri in široko 1 uro (hoda), torej največje
na Kranjskem. Natora [natura] je zedinila tukaj
dobrote in veselice [veselje] v enem kraju, ki jih
ljudje uživajo drugač le na suhem in na morju.
Kjer valovi prijazno šumljajo, kjer se ribe ljubko
igrajo, kjer čolnič tiho plava naprej svojo pot in ri­
bič razpenja svoje mreže, čez malo dni tam rožice
cveto, živinica se pase, kosec brusi svojo koso, voz
leti za čilimi konjički in lovec napenja svojo puško
ter meri zajcu v srce. Res radodarna natura!«
Na koncu sestavka pa je zapisal: »To je Cerkniško jezero, krasno, ime­ Fantje in dekleta z Dolenjega Jezera na jezeru
nitno, posebno sloveče delječ [daleč] okrog. In vendar bi bilo stokrat bolje okoli leta 1954.
za vso okolico, ko bi ga ne bilo, ker kaj pomaga ljudem naturna lepota, če
pa zraven nje pomanjkanje trpe. Ko bi se jezero posušilo ali vsaj njegov
hitrejši odtok pospešil, koliko njiv in travnikov bi bilo lahko ondi, kjer ra­
ste zdaj sama pusta trava ali nič vredno bičje! In to ni nemogoče. Gregor
Kebe in Valentin Leskovec z Jezera in pa Gregor Grebenc iz Cerknice, ki
so prehodili in prebrodili z veliko nevarnostjo lastnega življenja vso Veliko
Karlovico. Ti izvedeni in pametni možje pravijo, ako bi se Velika Karlovica
iztrebila, ponižala pri vhodu, in ko bi se pretresi [sifoni] v njej razstrelili,
in ko bi se obe Karlovici z grabljami previdile,185 bi potem voda v jezeru ne
zastajala, ali pa vsaj ne tako dolgo kakor zdaj.
Na podlogi [podlagi] teh skušenj je lansko leto povabil gospod okraj­
ni glavar v Planini sosedne občine, naj bi se posvetovale, kako bi se to
delo začelo in speljalo. Pa spodletel mu je njegov vse hvale vreden namen,
nekoliko zavolj grajljive [grajane] kratkovidnosti in nemarnosti nekaterih
odbornikov, nekoliko zato, ker so ljudje zašli v toliko revščino, da se boje
vsakih novih naklad (dajatev), nekoliko pa tudi zato, ker si misli marsikdo:
Timeo Danaos et dona ferentes.' In tako je zaspala, če ne za vselej, vendar
za delj časa zopet misel na jezersko osušenje. Radovidni in radovedni popo­
tniki bodo še občudovali naturno čudežno lepoto tega kraja, domači(ni) pa
bodo tudi še za naprej pomanjkanje trpeli zraven njega ...«186
Leto 1874. Leta 1874 je za osuševanje jezera naredil velike načrte inž.
dr. Vicentini, a vlada seje ustrašila velikih stroškov.
Leta 1881 je začelo Planinsko društvo na Dunaju znova preiskovati no­
tranjske kotline. Pobudo je dal vladni svetnik Franc Kraus. Ker društvo
ni imelo denarja, je delo napredovalo zelo počasi. Zaradi ponovnih poplav
je poljedelski minister grof Julij Falkenhayn naročil preiskavo vodnih raz­
mer podzemeljskih rek na Notranjskem in izdelavo načrta za preprečitev
vsakoletnih poplav v Loški dolini, na Cerkniškem polju in Planini.
Na dan sv. Ane leta 1886 pa so se v Cerknici zbrali zastopniki vlade,
deželnega odbora, župani občin Lož, Stari trg, Cerknica in Planina ter
predstavniki snežniške in hasberške graščine in sklenili, da se opustijo vsa
velika dela. Razširijo naj se samo zasuti požiralniki, ki jih je dala narava.
K tem požiralnikom naj se naredijo kanali, da se voda po krajši poti odpelje
vanje. Prepreči naj se, da bi se požiralniki znova ne zamašili.
Vlada na Dunaju je poslala gozdnega komisarja Viljema Puticka, da
razišče vzroke poplav ter preišče in očisti požiralnike. Ta se je v razisko­
vanje jezerskih voda temeljito poglobil. Natanko je raziskal vse kotline in 185
Se zavarovale.
jame od Loža do Planine. 186
Andrej Likar, Cerkniško jezero
Leto 1887. Leta 1887 je Putick sestavil poročilo in ga predal Deželne­ (odlomek iz spisa Cerknica in nje­
na okolica), Novice gospodarske,
mu odboru. V njem pravi, da »bi se jezero popolnoma osušilo, se [glede] na obrtniške in narodne 21 (1863), str.
naravne razmere ne more govoriti. Tu gre le za to, da se jezerske vode štiri 186. Latinski pregovor iz stare Troje
»Timeo Danaos et dona ferentes«,
do pet tednov prej znižajo za toliko, da bodo vode prav za toliko časa prej pomeni: Bojim se Danajcev, čeprav
zapustile travnike in se vrnile v pravo jezersko okrožje.« Predlagal je, da nam nesejo darove.
64 II. poglavje

je treba opraviti naslednja dela pred Veliko Karlovico in v njej: do drugega

podzemeljskega jezera poglobiti dno, narediti predor nad prvim jezerom,
pri petem jezeru odstraniti nakopičene hlode in skalnato steno, pred vrati
požiralnika narediti jez z zapornicami in grablje. V Mali Karlovici je tre­
ba v dnu ob vodi na severni strani predreti steno, pred jamo narediti jez
z zapornicami in grablje. Če se bodo opravila ta dela, je zapisal, se bodo
izboljšale razmere in »bodo takšne, kakršne so bile nekdaj «. 187
Vendar je vse to ostalo le na papirju. Začelo pa se je premikati po letu
1910 in še bolj po letu 1919. Matej Kabaj je zapisal, da so »zaradi hude
poplave leta 1892 posestniki iz cerkniške občine prosili, da bi očistili vsaj
glavne požiralnike, pa oblasti tega niso dovolile, ker so se bale, da bi voda
zalila Planino«.
Leto 1910. »Leta 1910 se je zbralo nekaj posestnikov z Dolenjega Jeze­
ra in iz Dolenje vasi, ki so pod vodstvom Matevža Martinčiča (Skirovega)
temeljito očistili Malo Karlovico in v njej razstrelili nekaj skal. Uspeh je
bil nepričakovano dober. Od tega leta so visoke vode hitreje odtekale in
jezero je redno vsako leto popolnoma presahnilo. To jih je spodbudilo k na­
daljnjemu delu, ki pa gaje pretrgala vojna. Takoj po vojni so znova začeli
razmišljati, kako bi jezero osušili oz., kako bi v najkrajšem času odvedli
tudi nizko vodo.
Sredi meseca marca 1919. leta je v Cerkni­
ci prevzel vodstvo politične ekspoziture vladni
svetnik Franc Zupnek, ki se je takoj lotil pri­
prav za odtok nizke jezerske vode. Že 19. mar­
ca je organiziral obširno ekspedicijo z Matijem
Martinčičem, ki je bil najboljši poznavalec
Cerkniškega jezera, do Velike in Male Karlovi-
ce, Nart in Svinjske jame. Posestnikom je ka­
zal, kje bi Stržen od Ušive loke naprej razširili
in poglobili, da bi mogla nizka jezerska voda
čim prej odteči. Župnek je svoje načrte zakoli­
čil na licu mesta in dosegel pri vladi polovično
državno podporo. Julija 1920 je bil komisijski
ogled, nakar so strokovnjaki potrdili njegove
načrte in proračune.« 188
Anton in Franc Švigel (Petričkova) z Dolenjega
Leto 1921. Že leta 1921 je bila v Cerknici ustanovljena Vodna zadru­ Jezera peljeta leta 1932 financarja v barako pri
ga, in to z namenom, da osuši Cerkniško jezero. Kabaj je zapisal: »Danes Gorici. Fotografijo je hranil Edvard Švigel.
po treh letih je uspeh del prav zadovoljiv.« Vodna zadruga je pod tehničnim
vodstvom generalne inšpekcije voda v Ljubljani opravila naslednja dela:
1. »Očistila in poglobila je požiralnike. Očistila je Veliko in Malo Karlo­
vico ter Rakovski mostek. Ta dela bodo pospeševala odtok visoke in srednje
vode. Za odvajanje nizke vode so pa razširili in poglobili: Svinjsko jamo,
Kamenje in pet požiralnikov v Nartah.
2. Izkopali in poglobili so glavno strugo Stržena v dolžini enega kilome­
tra, da odvaja nizko vodo h glavnim požiralnikom.
3. Prekopali so velika ovinka na Strženu od Ušive loke do Svinjske
jame. Do leta 1924 so porabili poldrugi milijon kron. Uspehi so že sedaj
veliki in posestniki so z njimi zadovoljni. Ko bodo vodne razmere vsaj v
glavnem urejene, bo to neprecenljivega pomena za tamkajšnje prebival­
stvo. Povečala se bo posebno živinoreja, ki bo poleg lesne trgovine glavni
vir za preživetje siromašnega prebivalstva.« 189
Iz gradiva, ki se je ohranilo v vaškem arhivu na Dolenjem Jezeru, je
razvidno, da so vaščani Dolenjega Jezera in drugih okoliških vasi še veliko
let po drugi svetovni vojni hvalili dela cerkniške Vodne zadruge pri osuše­
vanju Cerkniškega jezera.
Leto 1946. Videli smo, da so za ohranitev ribjega zaroda vaščani Dole­ 187
J. Žirovnik, str. 65-71.
njega Jezera leta 1946 prvi zgradili manjši jez v Rešetu predjamo Potočno, 188 M. Kabaj, n. d. str. 31.
189
ki pa zaradi velikega pritiska vode ni zdržal dolgo. M. Kabaj, n. d., str. 32-34.
 Narava in posegi v Cerkniško jezero 65

Leto 1956. Ribiško društvo Ljubljana je

leta 1956 želelo jez v Rešetu obnoviti. Zaradi
tega so se 12. septembra tega leta zbrali za­
stopniki vaščanov Dolenjega Jezera (ljudski
odbornik Franc Mevec; Franc Kebe, št. 34;
Janez Kebe, št. 16; Anton Kebe, št. 18; Jože
Martinčič, št. 42; Janez Primožič, št. 12; Jože
Mestek, št. 24), Občine Cerknica (Jože Telič),
Sekcije za gornjo Savo (inž. Stane Bricelj), Ri­
biškega društva Ljubljana (dr. Marijan Mehle,
Ivan Maček, Andrej Plestenjak), Ribiške zveze
Slovenije (Matej Dolničar), Tajništva za komu­
nalo OLO (France Lazar) in Tajništva za urba­
nizem OLO (inž. Georgij Asejev). V vaškem ar­
hivu se je ohranil o tem zapisnik, kjer zvemo,
da je Ribiška zveza Slovenije 13. junija 1956
Mala Karlovica, zasuta s steljo leta 1925. Foto:
sklenila, da bo financirala obnovo jezu. Komisija je ugotovila, da je »teh­ M. Kabaj.
nična osnova bivši jez, ki so ga vaščani zgradili leta 1946. Tehnični načrt
ni bil izdelan v detajlih, ker je jezero predčasno usahnilo in je bila časovna
stiska, zaradi česar se je jez obnavljal na podlagi dveh skic in ostalih tol­
mačenj ... Ribiško društvo dela sicer v svoji režiji, toda s pomočjo pristojne
komunalne uprave Občine Cerknica. Gradbeni inšpektor OLO vzame na
znanje gornjo izjavo Ribiškega društva in obenem tudi, daje prva etapa
dela na jezu končana. Komisija ugotavlja, daje treba jez jemati kot provi-
zorij.«
Inž. Stane Bricelj, zastopnik Sekcije za gornjo Savo, je povedal nasle­
dnje strokovno mnenje: »Za melioracijo Cerkniškega polja obstaja predvoj­
ni načrt inž. Hočevarja, po katerem predstavlja regulacija potoka Stržena
glavni odvodnik tega področja. Po tem projektu bo tekla po strugi Stržena
stalno nizka voda. Ugotoviti je treba, da nizke vode ne povečujejo zamočvir-
janja tega področja, ampak so celo zaželene iz gospodarskih razlogov. Zato
ni vodnogospodarskih pomislekov proti taki ureditvi, da bi po sedanji strugi
tekle nizke vode. Ce bi zapiranje požiralnikov v strugi Stržena zmanjševalo
odtok visokih voda, ki poplavljajo to področje, bi bilo treba izbrati najbolj
ekonomično varianto med melioracijo oz. interesi ribištva ... V primeru, da
bo bodoča melioracija zahtevala porušitev oz. znižanje obstoječega jezu, bo
dolžno Ribiško društvo izvršiti to na svoje stroške.«
Komisija je ugotovila, da bo »zajezitev pri Rešetu povzročila poplavo
predvidoma 8 do 9 hektarov sedaj skoraj nerodovitne zemlje. Ribiško dru­
štvo bo predlagalo Občini Cerknica, da izvede delilni načrt površine par­
cel, ki bi odpadle na ribnik, da se v katastru odpiše ta del zemlje z vaške
skupnosti, za katero plačujejo upravičenci davek, in se prenese na Splošno
ljudsko premoženje.« 190
Leto 1961. Prof. Pavel Kunaver, ki je bil eden največjih poznavalcev
Cerkniškega jezera, je ob tem ribniku zapisal, da so v spodnjem delu jezera
»začeli drugače reševati ribji zarod. Malo pred velikim sistemom ponikev
v Rešetu je večja kotanja, ki so jo uredili ribjemu rodu za pribežališče in
nemoteno plodišče tudi v najhujši suši. Zamašili so nove ponikve v dnu
Strženove struge. Pregradili so stransko strugo, ki odvaja ponikvam za
Goričico vodo iz Stržena. Le visoka in srednja voda bosta še lahko odtekali
tja, nizka pa nič več.
V glavnem bodo onemogočili nizki vodi, da bi odtekala v Rešeto in še
dalje proti Jamskemu zalivu, kajti zadosti visoki jezovi jo bodo zadržali v
okoli 9 hektarov veliki kotanji pred Rešetom. Ta del jezera bo zaščiten in
velike množine rib bodo našle tam svoje pribežališče v suhih in poletnih 190
mesecih, pa tudi pozimi, če bi jezero presahnilo. Tako se bo ribogojstvo AADJ, Zapisnik z dne 12. septem­
bra 1956, št. 05/2-11782/1.
v Cerkniškem jezeru obdržalo in verjetno se bo število rib v jezeru zopet 191
P. Kunaver, Cerkniško jezero, str.
izdatno povečalo.« 191 109-110.
66 II. poglavje

Leto 1965. Od leta 1965 so bile oblastne in tudi nekatere znanstvene

strukture kar nekaj let obsedene z idejo, da bi Cerkniško jezero zajezili,
tako da ne bi bilo več presihajoče. Preslepil jih je turizem. Zavod za turi­
zem Cerknica je o tem načrtu zapisal: »Stalnejša ojezeritev Cerkniškega
jezera kot naj večjega slovenskega jezera bi bila velikega gospodarskega po­
mena zlasti za turizem in ribarstvo. Težišče turizma bi bilo na javorniški
strani jezera, z najodličnejšimi krajinskimi in prirodnimi pogoji (kopanje,
vodni šport, drsanje, ribarstvo, lov na vodne ptice in divjad, gozdni spreho­
di itd.). Predvideva se turistična ureditev, v končni fazi do pet tisoč ležišč
(zasebne sobe, vikendi, bungalovi, hoteli itd.). Po vseh prirodnih pogojih in
pri ustreznem človeškem trudu in ukrepih ima stalnejše ojezereno Cerkni­
ško jezero z okoljem vred vse možnosti za svetovno pomemben turistični
center.« 192
Leto 1966. Ker so brez vednosti vaščanov Dolenjega Jezera pripravljali
že načrte, je med ljudmi zavrelo. Dne 4. januarja 1966 je bil v vasi zbor vo­
livcev, na katerem se je zbralo 41 volivcev.193 Po izčrpanem dnevnem redu
so vaščani predlagali zadnjo točko: »Zajezitev Cerkniškega jezera.«
Vaščani so že nekaj vedeli o tem, da se pripravlja zajezitev jezera. Vodja
zbora Janez Urbas je povedal, da mu je predsednik občinske Skupščine
povedal, da se o zajezitvi jezera pripravljajo načrti, ki naj bi bili gotovi me­
seca aprila 1966. Potem pa bo sklican sestanek volivcev, na katerem bodo
strokovnjaki predstavili načrte zajezitve. S tem odgovorom pa vaščani niso
bili zadovoljni. »Zahtevali so, da se na Dolenjem Jezeru skliče volivce prej,
preden bodo dokončani načrti. Volivci so bili zelo nezadovoljni, ker jih o
pripravah na zajezitev ni nihče obvestil. Zanimalo jih je, koliko škode bo z
zajezitvijo jezera utrpelo kmetijstvo.« 194
Po tem zboru so se vaščani Dolenjega Jezera sami zbrali 28. aprila 1966
v vaškem gasilnem domu, kjer jih je 96 podpisalo pomembno Resolu­
cijo o zajezitvi Cerkniškega jezera, ki so jo sami sestavili. V njej so med
drugim zapisali, da se bo gospodarsko stanje vasi izboljšalo le z znižanjem
visokih voda jezera, ne pa z zajezitvijo, s katero bo veliko njiv, travnikov in
pašnikov uničenih. Uspehi osuševanja, ki so ga izvajali pred vojno, so bili
vidni še po vojni, »čeprav se po osvoboditvi ni na tem področju nič storilo«.
Zapisali so, da bi bila s tem posegom uničena zgodovinska dediščina, ker bi
»zajezitev jezera spremenila zgodovinsko stanje in jezero kot 'presihajoče',
kije sedaj po svoji znamenitosti skoraj edinstveno na svetu«. Z izkušnjami,
ki jih imajo z jezerom kot domačini, so zatrdili, da »je taka zajezitev na
kraškem svetu dvomljiva« in daje to »dvomljiv poskus z nejasno perspekti­
vo«. Z zajezitvijo bi bil poplavljen tudi nasip z mostom, ki pelje od Goričice
čez jezero in so leta 1905 zaradi lažjega izkoriščanja gozda zgradili sami 192
AADJ, Poročilo o realizaciji projekta
vaščani Dolenjega Jezera. 195 »Stalnejša ojezeritev Cerkniškega
jezera«, Zavod za turizem Cerknica,
Na koncu so zapisali, da »volivci tudi terjamo, da se k vsakemu raz­ Cerknica, 4. december 1969, direk­
tor: Tone Kraševec.
pravljanju o spremembah v Cerkniškem jezeru, ki se neposredno tičejo 193
Zbori volivcev so bili po vaseh v
gospodarskih odnosov vaščanov Dolenjega Jezera, pokliče predstavnike tistih letih, ko so bile volitve. Iz
vasi, kar se do sedaj ni izvajalo; k izdelavi načrtov o zajezitvi jezera se je ohranjenih zapisnikov se vidi, da
pristopilo, ne da bi se vprašalo podpisane lastnike jezerskih parcel«. In na so bili zbori volivcev na Dolenjem
Jezeru v letih 1966 in 1967. Ker so s
koncu: »Ob neupoštevanju naših obrazložitev in v primeru zajezitve jezera takimi sklici volivcev hotele oblasti
...se bomo za priznanje naših pravic primorani obrniti na višje organe, po doseči čim večjo volilno udeležbo, so
bili predstavniki oblasti na teh zbo­
potrebi tudi na najvišji organ SFRJ.« ::n; rih še bolj občutljivi, če so bili ljudje
ob določenih nerešenih vprašanjih
Sklepam, daje imela vaška resolucija za občinske in celo za ljubljanske nezadovoljni.
oblastnike veliko predvolilno težo. Ker je že naslednji dan, 29. aprila 1966, 194
AADJ, Zapisnik zbora volivcev na
predsednik Skupščine občine (Sob) Cerknica Franc Kavčič sklical »zbor Dolenjem Jezeru z dne 4. januarja
1966. Zapisnikar Janez Opeka,
volivcev za volilno enoto Dolenje Jezero« z edino točko dnevnega reda: »Se­ uslužbenec Sob Cerknica.
znanitev občanov z dosedanjimi raziskovanji Cerkniškega jezera - njegova 195
Pri graditvi nasipa so sodelovale
realizacija in gospodarsko izkoriščanje.« V gasilnem domu na Jezeru se tudi druge vasi. Glej uvod v Dolenje
je na sestanku zbralo 56 vaščanov. Poleg predstavnikov Sob Cerknica je Jezero v 6. poglavju.
196
AADJ, Resolucija volivcev Dolenjega
bil tudi predstavnik Zavoda za raziskovanje dr. Franc Jenko, ki je ljudem Jezera z dne 28. aprila 1966 s 96
predstavil projekt poplavljenega jezera. podpisi.
 Narava in posegi v Cerkniško jezero 67

Iz spodnjega članka P. Kunaverja vidimo, daje bil dr. Jenko glavni zago­
vornik projekta. Jenko je dejal, da projekt poplavljenega jezera »predlagajo
turistične organizacije na tem področju«. Nadaljeval je: »Ker gre za stalno
poplavo Cerkniškega jezera, bi bilo treba na zahodni strani proti Karlovici
zabetonirati glavne požiralnike: Svinjsko jamo, Narti in Malo Karlovico.
Pred Veliko Karlovico pa bi bilo treba napraviti zapornico, ki naj bi vzdr­
ževala vodo na nivoju kote 551, in to za vse letne čase. Osušitev Cerkniške­
ga jezera bi bila gospodarsko neutemeljena in zato prvotni načrt osušitve
jezera, ki je bil sicer želja volivcev, ne pride v poštev.« Omenil je, da »bo v
prihodnje najvažnejši glas volivcev, za kateri načrt se bodo odločili«.
Franc Mulec je predlagal, da bi se nivo vode znižal s poglobitvijo Str-
žena pri Ušivi loki. Jenko je odgovoril, daje »osušitev Cerkniškega jezera
tehnično izvedljiva, toda ekonomsko nerentabilna, kar so ugotovili znan­
stveniki«. Jože Martinčič je omenil, da »je bila že z delno melioracijo, ki
jo je izvajala Vodna skupnost, pred drugo
svetovno vojno veliko storjenega v prid ze­
mljišč.« Dr. Jenko je dejal, da »naša družba
ne bi bila pripravljena dati nobenih sred­
stev niti za delno niti za popolno osušitev
Cerkniškega jezera«. Večina volivcev je
zatrjevala, da se je zadnjih nekaj let voda
predolgo zadrževala, ker so bili požiralniki
zamašeni. Franc Mevec je povedal, da »so
v zadnjem času za slabši odtok vode krivi
ribiči, ki so postavljali nasipe pred glavnimi
požiralniki in jih s tem tudi delno mašili«.
Mnenje volivcev je bilo, da »naj bi Cerkni­
ško jezero delno osušili, ne pa poplavili«.
Dr. Jenko »je volivcem očital, da je njihovo
mišljenje zelo zastarelo, zato je želja vašča­
nov neuresničljiva«. Nasip na Cerkniškem jezeru. Razglednica je iz
leta 1930. V Gorici je vidna koča financarjev.
Janez Kebe je vprašal o vlogi nasipa, če bi jezero poplavili. Jenko je od­
govoril, da sta dve možnosti: po prvi bi bila voda nad obstoječim nasipom,
po drugi pa bi bila voda nižja od višine vasi Dolenje Jezero (kota 553).
Viktor Kebe (Ta Srednji Kebeč) se je zanimal, kakšni bodo življenjski po­
goji kmetovalcev vasi Dolenje Jezero, če bo jezerska voda tako visoka. Dr.
Jenko mu je odgovoril, da »bi se morali po tem načrtu kmetje preusmeriti
k turizmu in skoraj povsem opustiti kmetijstvo«.
Franc Mevec je omenil, »daje bilo predloženih že veliko načrtov o osu-
šitvi Cerkniškega jezera kakor tudi o zajezitvi. Toda do sedaj ni še nihče
vprašal za mnenje vaščanov Dolenjega Jezera, ki bi pravzaprav morali odlo­
čati o usodi Cerkniškega jezera. Za tem je tudi posredoval mnenje prisotnih
volivcev z dne 28. aprila 1966, ki so absolutno proti stalni poplavi jezera.
Predložil je tudi protestno Resolucijo s podpisi vseh prizadetih vaščanov.
Prav tako so volivci te enote proti vsaki zajezitvi jezera, ker imajo še vedno
pravico do parcel, od katerih plačujejo obveznosti. Vaščani se tudi bojijo,
da ne bi prišlo do podobnih velikih poplav, kot so bile pred leti. Volivci se
zavzemajo za pomembnosti in sloves presihajočega Cerkniškega jezera.«
Končno so volivci terjali, da morajo biti pravočasno obveščeni in tudi po za­
stopnikih navzoči, kadar se bo odločalo o usodi Cerkniškega jezera. Slavko
Tornič (predstavnik Skupščine občine Cerknica) je pojasnil, da bo celotni
načrt o Cerkniškem jezeru obrazložen vsem volivcem na območju Cerkni­
škega jezera in da bodo predlogi vseh volivcev tudi upoštevani. Franc Mevec
je pristavil, »da se na Cerkniškem jezeru nekaj podobnega dogaja z ribi­
štvom. Se pred nekaj leti so vaščani na tem območju imeli pravico ribo­
lova, medtem ko so sedaj ribiške organizacije absoluten gospodar
rib in ribištva na Cerkniškem jezeru (označil J. K.).« Andrej Hribljan 197
AADJ, Zapisnik zbora volivcev enote
(predstavnik Sob Cerknica) je zagovarjal mnenje vaščanov in predlagal, »da Dolenje Jezero, dne 29. aprila 1966
morajo biti v prihodnje stiki z vaščani pristnejši in pogostejši«. 197 z začetkom ob 20.30.
68 II. poglavje

Vendar se oblastne strukture niso mogle sprijazniti z Resolucijo vašča­

nov Dolenjega Jezera z dne 28. aprila 1966, zato je bil 20. maja 1966 v
vaškem gasilnem domu ponovno sklican zbor volivcev z edino točko dnev­
nega reda: »Razprava o resoluciji vaščanov Dolenjega Jezera v zvezi s Cer­
kniškim jezerom.« Najavljeno je bilo, da bosta v razpravi sodelovala tudi
republiška poslanca Jože Lesar in Tone Gornik. Zbralo seje 53 vaščanov.
Predsednik Sob Cerknica Franc Kavčič je v uvodu poudaril, da se je z
zaposlenostjo ljudi začel življenjski standard večati, vendar se zaposlenost
na LIK Brestu in v Kovinoplastiki v Ložu več »ne dviga, ljudje pa potre­
bujejo zaposlitev, zato moramo začeti razvijati turizem«. Potem je povedal,
da »pred nekaj leti strokovnjaki niso bili sposobni, da bi ugotovili, kako naj
se začne ureditev Cerkniškega jezera. Ugotovili so, da popolna osušitev
ni možna ... Sele skupina nekaj inženirjev Sklada Borisa Kidriča je dala
določene ideje, kako bi bilo najpametneje, da bi bilo jezero primerno za
kmetijstvo; na drugi strani pa bi se ta voda uporabljala za gospodarske
namene, predvsem za turizem.«
Jože Lesar je povedal: »Vašo resolucijo sem pregledal. Ni treba misliti,
da se niso upoštevali vaši interesi. V zveznem planu gre za urejanje vodnih
režimov Jugoslavije. Tu gre za plovno usposobitev Save. Promet po Savi
povzroča, da se vsi pritoki regulirajo in od tega je le v manjši meri odvisna
tudi naša voda. Zahteva po osušitvi jezera. To se ne da napraviti. Menim,
daje vaša resolucija nesprejemljiva. Plan plovnosti Save se mora izvršiti.
Že več kot 10 let so na Krasu razna raziskovanja. Sklad Borisa Kidriča pa
je odločil, da se te raziskave prenesejo na Cerkniško jezero. To ni investici­
ja, temveč raziskovalno delo. V zvezi s tem načrtom je še veliko problemov,
saj to je študija - eksperiment. Če se tu ne bo voda zadržala, se tudi na
ostalem kraškem področju ne bo.«
V razpravi so vaščani povedali svoje poglede: »Zakaj je nasip pred Veli­
ko Karlovico? Velika površina vode nam ne dela toliko škode, saj ne traja
dolgo, večjo škodo povzroča majhna, kije dolgo razlita. Dve tretjini mladih
bo iskalo zaposlitev drugje. Z zajezitvijo jezera bi bili uničeni vsi travniki
na območju jezera in njegovem obrobju, ki jih imajo vaščani, poplavljene
pa bi bile tudi obrobne njive. V primeru zadrževanja odtoka vode iz jezera
bi bila ogrožena tudi sama vas Dolenje Jezero.« Vaščane je zanimala tudi
odškodnina, če bi voda zalila njihova zemljišča. Nekdo od vaščanov je pri­
pomnil: »Na Barju so imeli namen narediti kmetijski kombinat, a kmetje
so opozarjali, da se to ne bo izplačalo. Po dveh letih pa so na osnovi rezul­
tatov samo ugotovili, da so imeli kmetje prav.«
Jože Lesarje pojasnil, da »Barje res ni rešeno, vendar je sedaj najprej
potrebno, da se regulirajo pritoki Save. Dokler to ne bo rešeno, se tudi
situacija na Barju ne bo spremenila in dokončno rešila.« Vaščanom je za­
gotovil: »Dobili bomo strokovnjake, ki so ta projekt izdelali, da vam bodo
pojasnjevali, kakšen bo način te zajezitve.« 198
Leto 1967. Dne 24. marca 1967 je bil na Dolenjem Jezeru zbor voliv­
cev, vendar so govorili samo o predlaganih kandidatih za volitve odborni­
kov za občinski zbor Sob Cerknica. Ni znano, ali so govorili o jezeru, ker
se zapisnik zbora ni ohranil. A iz sledečega članka v Delu lahko sklepamo,
da so se na zboru volilcev kar malo »na glas« pogovarjali. Dne 15. aprila
1967 je bil v Delu objavljen članek novinarja z naslovom: Kaj bo s teboj,
jezero? in s podnaslovom: Cerkniško jezero ne bo več presihalo - ali
pa bo? Ivan Vidic med drugim piše, da so »se Otočani, vaščani Gorenjega
Jezera in drugi jezerjani krepko sporekli z občinskimi možmi in učenimi
strokovnjaki. Prepir ni ponehal še danes, ko so načrti za zajezitev odtoka
jezera izdelani in ko jih je odobrila skupina strokovnjakov Sklada Borisa
Kidriča.
Jezerjani pa se ne dajo. Vsako prepričevanje je le bob ob steno. Stoletna 198 AADJ, Zapisnik zbora volivcev za
tradicija je vse preveč zakoreninjena v njih. Vajeni, da jezero ob vsakem volilno enoto Dolenje Jezero z dne
deževju naraste, ob vsaki suši izgine, vajeni kositi steljo in travo in trgati 20. maja 1966.
 Narava in posegi v Cerkniško jezero 69

jezeru koščke zemlje za majhne njivice, si jezerjani ne morejo predstavlja­

ti, da bi postali turistični delavci, gostinci in obrtniki.
Pa tudi obljubam - kdo ve zakaj? - ne verjamejo. Občinski možje zago­
tavljajo, da bodo škodo poravnali in kmetom razdelili nove kose zemlje, saj
bo voda zalila 2400 hektarov (označil J. K.). 'Toda ali bo voda res zalila in
ostala?' se vprašujejo jezerjani in se hahljajo, češ ni ga strokovnjaka, ki bi
si upal podpisati, da bo voda ostala.
In takšnega res ni! Za izdelavo pregrade in zapornice v Karlovici bo
treba zbrati 100 milijonov starih dinarjev ... Morda pa le? Morda bodo na
Planinskem polju zgradili tudi hidroelektrarno, kot so se te dni pogovar­
jali v Cerknici. Kaj bo s teboj, jezero? Zagovorniki načrta o zajezitvi jezera
pravijo: Sedaj imamo presihajoče jezero brez ekonomske podlage, potem pa
bi imeli stalno jezero na turistični podlagi.« Novinarje zaključil s stavkom:
»Po bo to še Cerkniško jezero?«199
Dne 10. julija 1967 je bil sestanek vaščanov v vasi Otok v hiši Antona
Martinčiča. Poleg njega so bili na sestanku še: Rozalija Mulec, Janez Mu­
lec, št. 3; Anton Mulec, st. 5 in Janez Mulec, št. 1. Iz krajevne skupnosti
Cerknica so bili: Andrej Sega, Franc Mevec in Dušan Zagorjan. Franc Me-
vec z Dolenjega Jezera je vaščane vprašal, če jim je kdo pojasnil načrt o za­
jezitvi jezera. Otočani so izjavili, da jim »doslej še nikoli ni nobeden načrta
pojasnil in da so proti zajezitvi. Predlagajo, naj se jezero raje osuši.« Mevec
je poročal o sestankih, ki so bili na Dolenjem Jezeru o zajezitvi jezera, kjer
so bili vsi vaščani za osušitev jezera. Otočani so izjavili, da lahko tudi sami
podpišejo resolucijo, kot sojo Jezerci.200
Dne 7. avgusta 1967 je bil na Dolenjem Jezeru zopet zbor volivcev za
Jezero in Otok. Prisotnih je bilo 60 volivcev. Prva točka dnevnega reda je
bila: »Obrazlaga o ojezeritvi Cerkniškega jezera.« Na zboru je Jože Telič,
predsednik Sob Cerknica, pojasnil »celoten postopek vseh akcij o zajezeri-
tvi Cerkniškega jezera«. Zatrdil je, daje zadnji načrt »mišljen kot poizkus.
Sredstva so zagarantirana iz Sklada Borisa Kidriča.« Dalje je povedal, da
je »to je ena izmed zelo pomembnih akcij za dvig turizma v naši komuni.
Za zajezitev Cerkniškega jezera so se vršili zbori volivcev po vseh obrobnih
vaseh jezera. Na nekaterih zborih so bili volivci različnega mnenja, neka­
teri so načrt odobravali, drugi ne; vendar odločnega upora oz. nasprotova­
nja ni bilo nikjer.«
Sledila je »diskusija«. Franc Leskovec je vprašal, kam se bodo obrnili
kmetje, ki so stari nad 50 let in jim bo voda poplavila polja. Na to vprašanje
ni bilo odgovora, ker so spraševali še drugi govorniki. Franc Mevec je de­
jal, daje »na Dolenjem Jezeru za zajezitev glasoval samo en volivec, proti
zajezitvi pa so bili vsi drugi volivci,« in da je »Sob Cerknica ravnala po
njegovem mnenju nepravilno, ker je prej izglasovala sklep o ojezeritvi Cer­
kniškega jezera, kot so bile dane obrazložitve odbornikom«. Jože Martinčič
je vprašal, zakaj ne bi najprej uredili lastništva parcel, potem ne bi bilo
nobenih pritožb vaščanov. Jože Telič je odgovoril, daje »to samo poizkus in
zato ne moremo iti v te garancije in odškodninske zamenjave«. Predlagal
je, da je »pametneje, da se zapornica dvigne in s tem ostane jezero enako
kot danes«.
Franc Mevec je dejal, da »bo ta poizkus prizadel v glavnem samo Dole­
nje Jezero in Dolenjo vas, drugih vasi, kot so Grahovo, Žerovnica, Lipsenj
in Gorenje Jezero, pa ne bo prizadel«. Franc Kebe je povedal, da so »že v
starih časih delali za osušitev jezera, kar je za vaščane bolj gospodarno«.
Enako je zatrdil tudi Janez Primožič. Jože Telič je poudaril, da ta »varian­
ta ne pride v poštev oz. da seje občinska Skupščina odločila za zajezitev oz.
poizkus, ki so ga strokovnjaki že pripravili«. In Jože Telič je prebral sklep
Sob Cerknica o ojezeritvi Cerkniškega jezera z dne 28. julija 1967, s
199
katerim je ta sprejela naslednje sklepe: Delo, 15. april 1967.
200
AADJ, Zapisnik sestanka vaščanov
1. »Takoj se pristopi k poizkusu ojezeritve Cerkniškega jezera po pro­ vasi Otok z dne 10. julija 1967. Zapi­
gramu glavnega projekta. snikar Dušan Zagorjan.
70 II. poglavje

2. Če poizkus uspe, je Sob Cerknica dolžna, da prizadetim kmetom da

nadomestilo za poplavljeno zemljo v obliki zamenjave zemljišč ali odkupa
poplavljene zemlje.
3. Za čas, ko se bo izvajal poizkus ojezeritve, pa Sob Cerknica odpiše vse
davčne obveznosti od poplavljenih zemljišč.
4. Če Sob Cerknica ne bi mogla uresničiti sklepa točke 1, 2 in 3, se zave­
zuje, da zapornice dvigne. S tem soglašajo tudi investitorji poizkusa.
Za izvajanje poizkusa skrbi gradbeni odbor, ki ga sestavljajo: Jože Lesar,
glavni direktor LIK Bresta Cerknica; Slavko Tornič, načelnik za gospodar­
stvo Sob Cerknica; dr. inž. Franc Jenko, Zavod za vodno gospodarstvo SRS;
inž. Ludvik Vilemport, Cestno podjetje Ljubljana; in Mihajlo Mišič, vršilec
dolžnosti Zavoda za turizem.«
Na koncu zbora, ki se je v gasilnem domu končal ob 24. uri, je »pred­
sednik Sob Cerknica Jože Telič izpostavil še probleme v našem gospodar­
stvu, ki se pojavljajo dan za dnem in so zelo, zelo resni, zato moramo tudi
mi po svojih močeh sodelovati v teh akcijah«. 201
Ker vaščani Dolenjega Jezera, Otoka in Dolenje vasi niso uspeli prepri­
čati lokalnih oblastnih struktur, da jezera ne bi zajezili, so se predstavniki
vasi (za Dolenje Jezero: Jože Martinčič, št. 42 (Skirov); Franc Kebe, št. 34
(oče pisca); Janez Primožič, št. 12 (Brkinov); za Otok: Franc Mule, št. 5
(Mihov); Janez Mule, št. 1 (Ta Gorenji); Anton Martinčič, št. 4; za Dolenjo
vas: Ludvik Urbas (Japcov); Anton Martinčič (Farbarjev); Franc Primšar,
št. 47) 28. julija 1967 obrnili na Ustavno sodišče SRS v Ljubljani. Odve­
tnik dr. Lado Lovrenčič iz Postojne jim je naredil vlogo, kateri so priložili
vso dokumentacijo. V vlogi so Ustavnemu sodišču predlagali, »naj se izre­
če, daje sklep Skupščine občine Cerknica z dne 28. julija 1967 o ojezeritvi
Cerkniškega jezera nezakonit in protiustaven, ker ni predhodno rešeno
vprašanje plačila odškodnine vsem prizadetim vaščanom za parcele, ki le­
žijo v Cerkniškem jezeru«. V vlogi nadaljujejo, da »je taka rešitev v naspro­
tju z do sedaj veljavnim zakonom o razlastitvi, ki predvideva najprej sred­
stva za plačilo razlaščenih zemljišč, šele nato se lahko izvede postopek za
razlastitev. Na posvetu vseh ustavnih sodišč pa je bil tudi ta zakon grajan
kot protiustaven, ker ni določil pravične odškodnine. Zato menijo prizadeti
posestniki, da se mora najprej rešiti vprašanje pravične odškodnine, in
to individualno za vsakega posameznega lastnika zemljišč v Cerkniškem
jezeru, šele nato se lahko pristopi k poskusom zajezitve. Ker sklep Sob
Cerknica z dne 28. julija 1967 tega osnovnega načela ni upošteval, ni samo
protizakonit, ampak tudi protiustaven, ker je posegel v naj občutljivejši del
prizadetih kmetovalcev, kar so že poudarili v svoji Resoluciji.« 2"2
Ustavno sodišče SRS pa je ugotovilo, da ni podlage za začetek postopka,
ker sklep Sob Cerknica z dne 28. julija 1967 »ni splošen akt, katerega lahko
ocenjuje ustavno sodišče, temveč pomeni odločitev občinske skupščine pri
izvajanju njene pravice samoupravljanja glede usmerjanja in usklajevanja
razvoja gospodarstva v občini. V upravnih postopkih, ki bodo potrebni za
realizacijo take odločitve občinske skupščine (razlastitveni postopek, vo­
dnogospodarsko dovoljenje, posebno lokacijsko dovoljenje itd.), pa ima vsak
lastnik prizadetega zemljišča za varstvo svojih pravic in pravnih koristi
lastnost stranke in tudi sodno varstvo upravnega sodstva.« 203
Tako so vaščane Dolenjega Jezera, Otoka in Dolenje vasi »žejne pre­
201
peljali preko naraslega Cerkniškega jezera« in omenjeni gradbeni AADJ, Zapisnik zbora volivcev vasi
Dolenje Jezero in Otok z dne 7.
odbor je imel proste roke, daje začel z deli za poskusno zajezitev jezera. avgusta 1967.
Leto 1969. Naslednje leto so mediji veliko pisali o zajezitvi jezera in 202
AADJ, Vloga na Ustavno sodišče
7. aprila 1969 so na »ustnem časopisu« Kmečki glas v Cerknici sodelovali SRS v Ljubljani z dne 7. septembra
1967 s podpisi vseh predstavnikov
tudi predstavniki vaščanov Dolenjega Jezera. Njihov prispevek je ohranjen Dolenjega Jezera, Otoka in Dolenje
v pisni obliki: »Najprej so vaščani poudarili, da se bo zajezitev vršila brez vasi.
203
pristanka lastnikov zemljišč, na katerih se bodo te naprave gradile. Prav AADJ, Ustavno sodišče SRS, dne
28. februarja 1968, št. R I 82/67, št.
tako niso dali pristanka lastniki tistih zemljišč, ki jih bo zajezitev popla­ 9. Sekretar Ustavnega sodišča: Rado
vila. Po našem mnenju je sklep Skupščine občine Cerknica o zajezitvi iz Taufer, 1. r.
 Narava in posegi v Cerkniško jezero 71

leta 1967 neutemeljen, ker se niso upoštevali predlogi zborov volivcev na

Dolenjem Jezeru, v Dolenji vasi in na Otoku, na katerih so bili volivci
enoglasno proti zajezitvi jezera, in ker v teh volilnih enotah, kjer imajo
zemljišča v jezeru, ni bilo izvedeno glasovanje o zajezitvi. Poleg tega je
bilo na seji Skupščine občine Cerknica, na kateri se je sprejemal sklep o
zajezitvi, poudarjeno, da stroškov zajezitve ne bo nosila Skupščina občine
Cerknica, kar je vplivalo na izid glasovanja. Iz časopisov pa je razvidno, da
je investitor zajezitve jezera Skupščina občine Cerknica.
Zaradi lažjega spravila lesa so leta 1905 vaščani sami
zgradili nasip z mostom preko jezera, ki še danes služi svo­
jemu namenu. Poleg tega je ta nasip tudi občinska cesta, ki
povezuje Dolenje Jezero in vas Otok. Po načrtu zajezitve
pa bo ta nasip pod vodo (označil J. K.). V tem primeru bi
bila vas Dolenje Jezero skupaj z nekaterimi drugimi vasmi
odrezana od svojega gozda. Spravilo bi bilo mogoče le po vodi.
V času, ko jezero odteče in se zemlja osuši, se v jezeru zač­
ne košnja in vse obrobne jezerske vasi začnejo pasti živino. Z
zajezitvijo jezera bo vse to odpadlo. Pripominjamo, da bi bile
investicije za osuševanje jezera veliko manjše, kakor bodo za
zajezitev. Skupščini občine Cerknica bi bili prihranjeni mi­
lijoni in milijoni, ki so veliko bolj potrebni za rešitev nujnih
gospodarskih težav kakor za zajezitev jezera. Se posebej zato,
ker je uspeh te investicije zelo dvomljiv.«204
Dnevnik je poročal: »Te dni bodo dela pri zapornici Cerkni­
škega jezera, ki so se zavoljo pomanjkanja denarja raztegnila
kar na tri leta, naposled končana. Letos je gradbeno podjetje
Primorje s svojo strokovno skupino zabetoniralo Veliko in
Malo Karlovico, pri Rakovem mostku pa je skupina napra­
vila trideset metrov dolg rov, pred katerim je vgrajena že­
lezna zapornica. Ta bo uravnavala raven vode v Cerkniškem
jezeru. V Veliki Karlovici je dvajset metrov globoko v podze­
mlju zgrajen betonski zid do višine kote 551 metra. Gradnjo teh del cenijo Leta 1969 so zabetonirali Malo Karlovico in
na 150 milijonov dinarjev. K tej vsoti je 50 milijonov prispeval Sklad Borisa Narte, v Veliki Karlovici zgradili betonski zid do
višine kote 551 metra. Poleg tega so zgradili
Kidriča, 50 milijonov Republiški sklad za vodno gospodarstvo, ostalo pa umetni rov v bližini Velike Karlovice in pri vhodu
elektrarne.«205 postavili zapornico. Foto: J. Stražišar.

Prof. Pavel Kunaver, kije bil gotovo največji poznavalec Cerkniškega

jezera, je odločno nasprotoval načrtu dr. Franca Jenka, da bi jezero tako
zajezili. Že leta 1969 je napisal v časopis Delo odmeven članek s še bolj
odmevnim naslovom: Roke proč od cerkniških voda! s podnaslovom:
Odločen poseg v idiliko Cerkniškega jezera: največja oskrumba
slovenske narave. V njem pravi, »da je pred dvema letoma odbor znan­
stvenikov in Zavod za spomeniško varstvo občini Cerknica dovolil poizkus
delne zajezitve jezera za tri leta, pod pogojem da narava in bistvo presi­
hajočega jezera ne bi trpela, saj je Cerkniško jezero zaradi gotovih pojavov
tudi v svetovnem merilu nenadomestljivo in nenadkriljivo ter v poseben
ponos naši najožji in širši domovini.« Potem pravi, da so jezeru že zadane
»tri velike rane. 1.) Največja ponikva veličastna Velika Karlovica, glav­
ni vhod v podzemlje v tem okolišu, je dobila betonski čep. Nikoli več ne
bomo gledali edinstvenega prizora: mogočna reka jezerske vode
dere iz jezera neposredno v skalno steno in v temno podzemlje.
204
Betonski čep v Veliki Karlovici je sramoten žig, ker nismo znali za­ AADJ, Pripombe k razpravi o zaje­
varovati tega fenomena svetovnega pomena (označil J. K.)! 2.) Zabe­ zitvi Cerkniškega jezera na »ustnem
časopisu« Kmečki glas v Cerknici z
tonirana je tudi sosedna, prav tako slikovita Mala Karlovica. 3.) Tik pred dne 7. aprila 1969.1. C., Leta 1970
zgraditvijo je zapornica pri razširjeni ponikvi.« že stalno jezero, Naposled Cerkniško
jezero po pričakovanjih, Dnevnik,
Nadaljuje, da »je bila dovoljena le začasna pregrada, ki bi jo lahko od­ 12. november 1969.
205
stranili, če bi štab določenih znanstvenikov v treh letih ugotovil, da je I. C., Leta 1970 že stalno jezero,
Naposled Cerkniško jezero po pri­
začasno zadrževanje vode škodljivo bistvu presihajočega jezera. Nihče od čakovanjih. Dnevnik, 12. november
merodajnih ni dovolil zapreti Male Karlovice! Nihče ni niti dovolil niti 1969.
72 II. poglavje

predvideval takega razdejanja, kakor ga je ustvarila graditev 'varnostne

zapornice'.
Posledice, ki jih opisuje in zagovarja Franc Jenko: 'Poplavljenih bo 22
kv. kilometrov jezerskega dna. Višina poplave bo tolikšna, da bo poplavlje­
na tudi cesta z Dolenjega Jezera do Goričice in dalje na Otok. Zgrajena bo
nova cesta od Dolenje vasi ob celotnem nedotaknjenem bregu na severu
in severozahodu jezera. Zrasli bodo hoteli in počitniške hišice, sledil pa bo
val tujskega prometa; vodni šport, kopanje, lov, ribolov itd. Jezero bo se­
demkrat večje od Bohinjskega! Urejeni odtok cerkniške vode bo blagodejno
vplival na - elektrarno v Djerdapu!'«
Kunaver zatrjuje: »Osramotili se bomo, ker bomo prekinili delova­
nje najbolj znanega in najbolj znamenitega presihajočega jezera na sve­
tu! Ob zadrževanju vode bomo prekinili izredno pomembno, daljšo sušno
dobo. Trajnejše poplavljanje bo povzročilo hitrejše zaraščanje
in dviganje že itak plitvega jezerskega dna! Največja globi­ " J i£03š ■ a.
na jezera je samo 13 metrov! Smešno je primerjanje po svoje Si-- -T- SP; eaSfJi
prav tako edinstveno lepega Blejskega in Bohinjskega jezera
s Cerkniškim jezerom, ker sta to dve globoki (30 in 44 metrov)
jezeri ledeniško-tektonskega izvora.
Cerkniško jezero pa je med vsemi drugimi presihajočimi Ro
jezeri najbolj izrazito in plitvo kraško jezero! Kilometre daleč la
in na široko je dno teh 22 kv. kilometrov velikega jezera le »».sanopain. -
nekaj DECIMETROV globoko! Ob daljšem zadrževanju vode
pa bo le še več bičevja in trave raslo iz malone nevidne vode! Udarni naslov odmevnega članka prof. Pavla
Posebno čudno mnenje ima Franc Jenko o poučenosti Slovencev, ko trdi, Kunaverja v Delu o nameravanih posegih v Cer­
da bo majceno Cerkniško jezero z nekaj stotinami kvadratnih kilometrov kniško jezero leta 1969.
porečja ugodno vplivalo na mogočno Donavo in daljni Djerdap! Donava ima
vendar 817.000 kv. kilometrov veliko porečje!
Daje za trajnejšim jezerom v ozadju trajno jezero, priča stavek na 307.
strani (Jenkovega) članka. Tu piše o velikem dobičku ob trajnem jezeru!«
Na koncu Kunaver polaga Cerkničanom na srce: »Cerkničani, zave­
dajte se, kakšen biser vam je podarila narava! Ne pokvarite ga!« 206
A Cerkniško jezero je vedno polno neznank. Novembra 1969 se je ne­
kaj deset metrov od jeza v Rešetu »naredil za šest kvadratnih metrov
velik požiralnik in vsa voda je v pičlih šestih dneh po podzemeljskih
hodnikih izginila v neznano«. Ribiči so še zapisali: »Nihče ni mislil, da se
bo zemlja udrla prav pred jezom ... Toda vsi smo se zmotili, kajti narava
Cerkniškega jezera je pokazala svojo zahrbtnost in bo treba v prihodnje
bolj skrbno in strokovno reševati ohranjanje vode na jezeru.« 2i'T
Leto 1970. Drugi članek prof. Kunaverja je bil objavljen z dvema naslo­
voma. Prvi je: Čarovniški vajenci, drugi pa: Da bi Cerkniško jezero
ne bilo betonska banja in s podnaslovom: Je jalovo in celo divjaško
metanje milijonov v jezerske globine res moč imenovati: turistično
gospodarjenje? Med drugim piše: »Naj že končno prenehajo eksperimen­
tirati s Cerkniškim jezerom, ki ga je narava naklonila Sloveniji. Nehajo
naj metati milijone v žrela znanih in neznanih ponikev! ... Poznavalci je­
zerskega dna trdno verujejo trditvi največjega poznavalca Slovenije pok.
univ. profesorja dr. Melika, daje poleg neštetih vidnih ponikev v jezerskem
dnu in ob bregovih pod nanosi in usedlinami še mnogo skritih starih
ponikev (označil J. K.). Posebno potrdilo tega je tudi Velika Ponikva, ki
seje lani nenadoma odprla pred pregrado, katero so ribiči sami zgradili za 206 P. Kunaver, Roke proč od cerkniških
varstvo rib. Nova ponikva je z ogromno količino vode pogoltnila - na tisoče voda!, Delo, 18. november 1969, št.
316.
kilogramov rib! 207
F. Tavželj, Jez je vzdržal, voda pa je
Cerkniško jezero, tako, kakor gaje ustvarila narava brez človeškega 'po­ odtekla!, Brestov obzornik, 3 (1969),
pravljanja', bi bilo v pravih rokah prelep turistični biser. S sedanjim gospo­ 208 29. november, št. 26.
P. Kunaver, Da bi Cerkniško jezero
darjenjem, ki noče upoštevati naravnih zakonov, pa bi šlo veliko več milijonov ne bilo betonska banja, Delo, 26.
v skrivnostne globine jezerskega dna, kakor pa bi jih prinašal turizem.« 2ii"
avgust 1970, št. 231.
 Narava in posegi v Cerkniško jezero 73

Že spomladi leta 1970 so časopisi poročali, da »je zajezeno Cerkniško

jezero poplavilo posevke, čeprav so načrtovalci stalnega jezera domačinom
zagotovili, da bo zajezeno jezero segalo le do njihovih njiv«. Prebivalci Pla­
nine in tudi strokovnjaki so se spraševali, »zakaj je bilo letos na Planin­
skem polju toliko vode in zakaj se zadržuje tam toliko časa«.
Strokovnjaki so domnevali: »... s tem, ko so umetno zajezili visokovodne
požiralnike, kot so Velika in Mala Karlovica in Narti, so se aktivirali poži­
ralniki v dnu jezera, ki peljejo vodo naravnost na Ljubljansko barje, se pra­
vi v Bistro, Ljubijo in Veliko Ljubljanico. Če bi hkrati delovali požiralniki
v dnu jezera in ob njegovem robu, bi se jezero hitreje spraznilo, medtem ko
so zdaj dalj časa aktivirani požiralniki samo v dnu jezera. V ta podzemni
tok preko Cerknice proti Barju doteka tudi del voda s Planinskega polja.
Glede na to, da leži Čerknica nekako sto metrov višje od Planine, je hidro-
statični pritisk vode iz Cerknice večji; tako da nastaja za vode iz Planine
bariera. To pomeni, da letos Planinsko polje ni poplavljeno tako visoko in
toliko časa zaradi izrednih dotokov, temveč zaradi motenega odtoka vode,
ki ga je v Planini povzročilo to, da so aktivirane ponikve, ki peljejo iz Cer­
knice na Ljubljansko barje. Po tej domnevi bi utegnilo zajezeno Cerkniško
jezero še kako vplivati na visoko poplavljeno Planinsko polje.«209
Leto 1972. Leta 1972 je vaški odbor Dolenjega Jezera razpravljal o tem,
»kakšna stališča naj vaščani zavzamejo na zboru volivcev na Dolenjem Je­
zero o škodi, ki so jo utrpeli zaradi zajezitve jezera, in kaj naj ukrenejo v
zvezi s tem«.210 »Po drugi svetovni vojni so bila izhodišča o prihodnosti jeze­
ra povsem drugačna, manj naklonjena kmetijstvu. Prihodnost seje kazala
v turizmu, zato so iz slovenske prestolnice vzniknile zamisli o energetski
izrabi Ljubljanice in razvoju turizma. Slednje je opredeljeval predvsem
projekt Gornji Jadran (1972). Po načrtih naj bi ukrotili nihanje jezera,
tako, da bi preprečili njegovo odtekanje.«211
Leto 1983. »Leta 1969 so kljub močnim protestom naravovarstvene
službe in posameznikov (npr. Pavel Kunaver) izvedli poskus ojezeritve s
tem, da so v Jamskem zalivu zazidali glavne ponore (Mala Karlovica, Nar­
te, pregrajo v Veliki Karlovici, zapornico Rakov mostek). S tem so nekoliko Naslovnica knjige Cerkniško jezero, ki jo je leta
1961 napisal prof. Pavel Kunaver. Odločno je
upočasnili usihanje jezera, toda voda je hitro našla druge poti v podzemlje nasprotoval vsem posegom v jezero. Ob načrtih
in dokazovala, da se na rešetastih kraških tleh zadeve pokažejo povsem ojezeritve jezera je zapisal: »Cerkničani, zave­
drugače kot pri papirnatih izračunih. dajte se, kakšen biser vam je podarila narava!
Ne pokvarite ga!«
Kljub tem izkušnjam je inž. Breznik leta 1983 izdelal projekt o večna­
menski akumulaciji na Cerkniškem in Planinskem polju. Z visokim jezom
med ponornim in povirnim delom polja bi del polja bil stalno poplavljen,
severni del pa osušen. Projekt je sprožil številne polemike in proteste nara­
vovarstvenikov. Tedanje ministrstvo za okolje je sprožilo pobudo o celoviti
presoji projekta. Ta naj bi problematiko osvetlila z različnih plati in ute­
meljila ali ovrgla nadaljevanje projekta. Presoja ni bila v prid uresničitvi
projekta in Cerkniško jezero je bilo rešeno.
Leto 1984. Junija 1972 je Zavod za spomeniško varstvo SR Slovenije
po naročilu Ljubljanskega urbanističnega zavoda izdelal študijo Cerkniško
jezero, opredelitev naravnih spomenikov in rezervatov, kije postavila prve
temelje za coniranje znotraj bodočega parka. V Inventarju najpomembnej­
še naravne dediščine Slovenije (Inventar, 1976) je bil park opredeljen kot
Notranjski krajinski park. Naslednji korak je bil storjen, ko je Zavod SR
Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine januarja 1984 v okvirju
projektne naloge 'Študija sprejemljivosti izgradnje vodnogospodarskega in
energetskega sistema Cerkniško polje - Planinsko polje' izdelal elaborat 209 Obtoženo (zajezeno) Cerkniško
'Naravna in kulturna dediščina notranjskih kraških polj', v katerem je bila jezero, Dnevnik, 18. maj 1970.
prvič na enem mestu predstavljena bogata naravna in kulturna dediščina 210 AADJ, Vabilo vaškega odbora Do­
tega območja. Predvsem pa je v tej študiji prišlo do izraza kompleksnost lenje Jezero na sestanek z dne 29.
maja 1972.
in povezanost objektov sistema podzemske Ljubljanice, tako da do resnih
211 Peter Skoberne, O varstvu Cerkni­
razmišljanj o parku ni bilo več daleč. Dne 29. junija 1984 je Skupščina škega jezera, v: Jezero, ki izginja,
kulturne skupnosti Cerknica sprejela sklep, da predlaga Skupščini SR Slo­ Ljubljana 2003, str. 259.
venije razglasitev 'notranjskih kraških pojavov'«. 212 212
P. Skoberne, n. d., 260.
74 II. poglavje

Leto 1985. »Dne 14. maja 1985 je Zavod SRS za varstvo naravne in
kulturne dediščine izdelal Strokovne osnove za razglasitev Notranjskega
regijskega parka, ki bi obsegal okoli 150 kvadratnih kilometrov. 16. junija
1986 je bil izdelan Predlog za izdajo zakona o Notranjskem kraškem parku
s Tezami za osnutek. Med usklajevanjem osnutka Predloga zakona se je
pokazalo, da v občinah načelno ne nasprotujejo parku, bojijo pa se omeji­
tev, še posebej v kmetijstvu in gozdarstvu, pripravljeni osnutki niso dajali
jasnega odgovora na številna vprašanja, ki so žulila domačine.« 213
Leto 1987. »Naročena ekspertiza Parametri razvoja na območju No­
tranjskega kraškega parka se je na žalost omejila predvsem na možen ra­
zvoj turizma, ni pa podala razvojnih možnosti kmetijstva in gozdarstva.
Predlog zakona pa zaradi neusklajenosti interesov ni prišel v skupščino.
Vrstile so se študije in projekti, na pobudo podjetja Area iz Cerknice so
začeli med seboj sodelovati tudi župani notranjskih občin Cerknica, Loga­
tec in Postojna ter skupno nastopati z zamislijo o parku. Kasneje se jim je
pridružila če občina Ilirska Bistrica in meje predlaganega zavarovanega
območja so se premaknile na naravno mejo povirja kraške Ljubljanice - do
Snežnika. Poleg novega obsega seje pojavilo tudi novo ime - Regijski park
Snežnik. V okviru nizozemske pomoči MATRA je potekal tudi uspešen in
odmeven komunikacijski projekt z namenom aktivno vključiti domačine v
priprave za razglasitev območja, jih usposobiti za sodelovanje pri upravlja­
nju parka. Uspešnost naravnega parka pa je v največji meri odvisna od
domačinov. Ce v tem načinu razvoja vidijo priložnost zase in možnost do­
stojnega življenja zase in za potomce, potem seveda ni zadržkov za regijski
park, ki je, mimogrede, največkrat edini učinkovit način, kako se ubraniti
nezaželenih vplivov od zunaj; npr. interesov investitorjev zunaj regije, ki bi
območje zgolj izkoriščali in le manjši del dohodka prepustili domačinom.« 214
Leto 1991. Leta 1991 so vaščani Dolenjega Jezera naslovili na Skup­
ščino občine Cerknica sledečo peticijo: »Vaščani Dolenjega Jezera vas
obveščamo o perečih problemih v zvezi z zajezitvijo Cerkniškega jezera.
Leta 1967 je Skupščina občine Cerknica dala soglasje za poskusno zajezi­
tev Cerkniškega jezera z izgradnjo betonske pregrade v Veliki Karlovici in
s popolnim zabetoniranjem požiralnikov Male Karlovice, Nart in Svinjske
jame. Čeprav so vaščani Dolenjega Jezera, Dolenje vasi in Otoka zajezitvi
odločno nasprotovali, je bila vseeno izpeljana. Zaradi tega posega v Cer­
kniško jezero se na zemljiščih okoliških vasi dela ogromna škoda. Zara­
di pogostih poplav in daljšega zadrževanja visoke vode se je spremenila
struktura pokrajinske flore. Iz napol trdih senožeti so nastala močvirja,
na parcelah, ki smo jih pred zajezitvijo kosili za krmo, raste sedaj stelja,
druga zemljišča v jezeru pa so postala breztravno blatno zemljišče.
Prejšnja oblast se na zahteve in interese okoliških vasi v zvezi z zajezi­
tvijo Cerkniškega jezera ni ozirala. Zato se vaščani Dolenjega Jezera obra­
čamo na novo demokratično izvoljeno oblast z naslednjo peticijo:
1. Zahtevamo takojšnjo odstranitev umetno izdelanih pregrad v Jam­
skem zalivu.
213
2. Organi Skupščine občine Cerknica naj sprožijo pravni postopek proti Prav tam.
214
Ribiškemu društvu Cerknica z zahtevo, da to društvo takoj odstrani jia P. Skoberne, n. d., str. 260-262.
215
svoje stroške vse jezove v strugah Velike Ponikve, v Retjah in pred Ce- Tudi zajezena voda je bila tako one­
snažena, da je niti domača živina ni
šlenico v Zadnjem kraju, ki jih je omenjeno društvo postavilo brez vseh hotela piti. Jezerci so že od nekdaj
dovoljenj ustreznih organov. Odstranitev jezov mora biti izvedena strokov­ pasli živino na Starih delcih. Ker
so živino ogradili, so ji vozili vodo
no, da se prepreči izlitje velikih količin onesnaženega blata v požiralni­ iz jezera. Ko so nekega poletja vodo
ke.215 Ribiška družina mora zasuti umetni prekop, ki gaje brez dovoljenja zajeli pri Retju ob Sudanki, je krave
vaških lastnikov zemljišč izkopala od požiralnika Velike Ponikve do struge kljub hudi žeji niso hotele piti. Jože
Martinčič (Skirov), julij 2007, ustni
pri Golobinki. vir.
216
3. Ustrezni organi Skupščine občine Cerknica naj takoj raziščejo, kam AADJ-90, Peticija na Skupščino
tovarna Brest v Martinjaku odlaga odpadke od lakov? občine Cerknica, Dolenje Jezero, 12.
marca 1991, predsednik Vaškega
4. V tej točki so vaščani terjali »150 let staro pravico do ribolova v poži­ odbora Dolenje Jezero: Jože Martin­
čič, 1. r. Dopisu so priložili Resolucijo
ralnikih jezera, potem ko se pretrga dotok Stržena. Ta stara pravica nam vaščanov Dolenjega Jezera z dne 29.
je bila enostransko odvzeta z ribiškim zakonom leta 1954.«216 aprila 1966.
 Narava in posegi v Cerkniško jezero 75

Na odločno peticijo se je odzval Izvršni svet občine Cerknica in že

25. marca 1991 sklical »sestanek oz. delovni razgovor v zvezi s problema­
tiko gospodarjenja z objekti in napravami na Cerkniškem jezeru«. Na se­
stanku so bili prisotni: Vesna Juran, Ljubljanski regionalni zavod za var­
stvo naravne in kulturne dediščine; Vlado Haller, VPG Hidrotehnik; Jelka
Tratnik, Republiška vodna uprava; Peter Muck, Vodnogospodarski inšti­
tut Ljubljana; Stanislav Pavlič in Franc Urbas, krajevna skupnost Cerkni­
ca; Jože Martinčič, Tone Kebe, Janez Kebe, Janez Primožič, Stane Obreza,
Franc Leskovec, vsi predstavniki vaške skupnosti Dolenje Jezero; Anton
Kebe, Ribiška družina Cerknica; Marko Simič in Branka Hlad, Zavod Re­
publike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine; Lili Mahne,
Area Cerknica; Janez Okoliš, predsednik Skupščine občine Cerknica; Ma­
ksimilijan Turšič in Anica Ponikvar, Izvršni svet Sob Cerknica.
Na seji so obravnavali dva glavna sklopa vprašanj:
L »Problematika gospodarjenja z objekti in napravami na Cerkniškem
jezeru kot posledica poizkusa stalnejše ojezeritve ter drugih posegov. 2.
Problematika nedovoljene gradnje na Cerkniškem jezeru.«
Nastal je »problem kvalitetne vode v jezeru kot posledica vsesplošnega
napredka (vpliv okoliških vasi in posebej tovarne Brest Martinjak).« Eno­
tno je bilo ugotovljeno, da jezera ni mogoče urediti v prvotno stanje. Na
seji so sklenili, da se »Skupščini občine Cerknica predlaga, da razveljavi
Sklep o gradnji investicijskega objekta o stalni ojezeritvi Cerkniškega je­
zera (Ur. list SRS, št. 34/67)«, da se jezero postopno uredi v prejšnje
oz. naravno stanje (označil J. K.) in se zato odstrani pregrada na Mali
Karlovici. V tem prehodnem obdobju naj bi zapornica pri Veliki Karlovici
ostala, upravljalec (VGP Hidrotehnik) pa naj zagotovi primerno upravlja­
nje oz. ravnanje z njo. Ob problemu nedovoljene gradnje na Cerkniškem
jezeru (vsi posegi v Jamskem zalivu in jezovi v jezeru) so naravovarstve­
niki pripomnili, da bo »prijava nedovoljene gradnje vložena pri republiški
inšpekciji. Ker je zemljišče, na katerem se vrši nedovoljen poseg, v lasti
upravičencev Dolenjega Jezera, se predstavnike te vasi zaprosi, da do seje
občinske Skupščine, ki bo predvidoma 26. marca 1991, posredujejo svoje
soglasje oz. stališče.« -17
Dne 10. junija 1991 je Izvršni svet občine Cerknica med drugim sklenil,
da se »zaradi izjemne občutljivosti in zaradi vseslovenskega interesa v zvezi
s Cerkniškim jezerom reševanje celotne problematike prenese na republi­
ški nivo (Republiški IS - podpredsednik dr. Šešerko). Takoj se maksimalno
odpre zapornica in uredi čiščenje dotoka. Zapornica ostane do preklica
trajno odprta. Za izvajanje te odločitve sta zadolžena podpredsednik IS
in g. Urbas iz Dolenje vasi. Izvršni svet zahteva od Bresta, da v letošnjem
letu sofinancira (50 %) izgradnjo čistilne naprave v Martinjaku, za katero
je že zagotovljenih 50 % republiških sredstev.«218
Leto 2001. A zdi se, da je večina gornjih sklepov ostala na papirju, ra­
zen da so odstranili pregrado pred Malo Karlovico. To potrjujeta protest in
terjatev agrarnih upravičencev Dolenjega Jezera z dne 10. januarja 2001,
ki so ju naslovili na Upravo RS za varstvo narave, Izpostavo v Ljubljani,
ob katastrofalni poplavi jezera novembra in decembra leta 2000. Dopis je
bil napisan tudi pod grozljivim vtisom velike poplave, ki je pri Vodonosu
poplavila stanovanjsko hišo družine Mulec. Agrarni upravičenci so najprej
ugotovili, da se sklep občine Cerknica z dne 25. marca 1991 ne izvaja. Po
tem sklepu bi »morali upravljavci odpraviti posledice poizkusa ojezeritve 217 AADJ-90, Zapisnik sestanka, ki ga
oz. višjega vodostaja Cerkniškega jezera«, a se to ni zgodilo. Zapisali so, da je sklical Izvršni svet občine Cerkni­
»se je stanje celo poslabšalo, ker peščica lokalnih veljakov lahko odpira in ca, z dne 25. marca 1991, podpredse­
dnik IS Sob Cerknica: Maksimilijan
zapira zapornico pri Veliki Karlovici, kakor jih je volja. Med zadnjo poplavo Turšič, 1. r.
so kljub našim klicem na pomoč na tel. št. 112 in na vaš naslov zapornice 218
AADJ-90, Skupščina občine Cer­
pripirali. To počnejo še sedaj, čeprav je gladina vode zelo visoka. Zahte­ knica, Izvršni svet, 10. junija 1991;
Stališča in sklepi, dogovorjeni na
vamo, da se zapornica pri Veliki Karlovici, ki je ni bilo pred poizkusnim sestanku dne 23. maja 1991, predse­
posegom, odstrani. Prav tako se morajo odstraniti pregrade in betonski dnik IS: Peter Hribar, 1. r.
76 II. poglavje

zamaški v samem jezeru, ki jih približno zadnjih 20 let nezakonito (po še

veljavnem zakonu o vodah) upravlja Ribiška družina Cerknica.« Ugotovili
so, da bi bile poplave kljub močnem deževju veliko manjše, če ne bi bilo
zapornice pri Veliki Karlovici. Trditev agrarnih upravičencev, da če ne bi
bilo zapornice, da »bi bila Loška dolina (s poplavo) manj prizadeta«, sicer
ne drži, ker je med Loško dolino in Cerkniškim jezerom okoli 17 metrov
višinske razlike. Kot smo videli, pa iz izkušnje iz leta 1970 lahko pritrdimo
upravičencem, da bi brez tako visoke vode v Cerkniškem jezeru »Planinsko
polje poplavilo postopoma in ne tako visoko. Nihče ni kriv za tako nestro­
kovno upravljanje in nihče ne prizna povzročene škode.« Na koncu so še za­
pisali: »Brezupno se pritožujemo in pišemo peticije, a brez rezultatov. Vse
izgleda tako, da bomo morali zadevo internacionalizirati, saj je presihajoče
Cerkniško jezero zelo znano v strokovnih krogih po svetu. Požiralniki mo­
rajo biti redno očiščeni. Odstranjevati bi morali nanos stelje, odpadkov in
lesa.«219
Ribiška družina Cerknica je na ta dopis odgo­
vorila, da zapornice ne dvigujejo in da je vedno
odprta. Če si zapornico ogledamo v tem času, je
res vedno odprta in se niti ne more zapreti, ker jo
je ob visoki vodi izredni pritisk deformiral. r~,
Leto 2006. Da bi cerkniški ribiči zagotovili f
napajanje ribnika v Rešetu z vodo Stržena in j
Zerovniščice, so v petdesetih letih naredili naje- 1
zeru več jezov: pred Ponikvama, pred Retjem in j,,
pri Sitarici.220 Da bi ohranili vodo v suši in s tem L
ribji zarod, so naredili jez tudi pred Češlenico v jr
Zadnjem kraju. Ob 50-letnici ustanovitve Ribi­
ške družine v Cerknici so cerkniški ribiči zapisa- *
li, da »je v zadnjem času največji naravo-varstve- J
ni problem vse večji pritisk nekaterih zasebnih
lastnikov jezerskih zemljišč, ki po eni strani želijo še naprej čim bolj suho Fantje in dekleta z Dolenjega Jezera v nedeljo
popolne. Od leve: Kaščena Mirna, Kebeča Ton-
jezero, po drugi pa si nekateri prizadevajo prilastiti ribolovne pravice brez ca, Godešova Broni, Urbanova Ana, Brkinov
pravne podlage«.221 Upravičenci Dolenjega Jezera (ali po novem Agrar­ Tone, ?, Debevc Matija, ?, Skircov Jože, ?,
Budov France, ?. Fotografirano z nasipa okoli
na skupnost Dolenje Jezero) imajo v Cerkniškem jezeru 420 hektarov leta 1955. Slivnica je bila še malo poraščena in
zemljišč v svoji lasti. In prav zaradi teh zemljišč so imeli do leta 1954 Peščenek še ni bil pozidan. Fotografijo hranijo
Brkinovi.
pravno priznane pravice ribolova v jezerskih jamah. Kdor bo prebral se­
stavek Boj za ribolovne pravice s sodbo sodišča iz leta 1927 v III.
poglavju, se bo o tem lahko sam prepričal. Iz vseh ohranjenih listin se ja­
sno vidi, da so ribolovne pravice, ki so pripadale agrarnim upravičencem
Dolenjega Jezera na njihovih zemljiščih v Cerkniškem jezeru, temeljile
na nepremičninskem pravu. »Socialistični« zakon iz leta 1954 pa je to
pravo flagrantno kršil in Jezercem odvzel ribolovne pravice.

E. Cerkniško jezero v zadnjih letih

1. Jezero se spreminja.
Ni lahko dajati realnih ocen, zakaj se Cerkniško jezero tako hitro spre­ 219
AADJ-90, Poplave ob Cerkniškem
minja. Videli smo, daje bilo v jezeru izvedenih že veliko posegov, je bilo pa jezeru, Agrarni upravičenci Dole­
nje Jezero z dne 10. januaija 2001.
jezero tudi predmet številnih gospodarskih načrtov. A izkušnje pokažejo, Odgovora Uprave za varstvo narave,
da se vsak človeški poseg v naravne zakonitosti maščuje. Za umetnimi Ljubljana, Slovenčeva 95, nisem
zasledil.
jezovi se namreč ne nabira samo voda, ampak tudi na tisoče ton mulja in 220
M. Korošec, Petdeset let težkega
drugih odpadlih sestavin. Naj večji jez so naredili leta 1956 v Rešetu. Doga­ dela cerkniških ribičev, Ribič, LXV
ja se, »rastline odmirajo, ostanke izpira in blato se akumulira za jezovi (2006), št. 11, str. 306.
221
in v požiralnikih. S tem se dviga dno in niža vodni stolpec, ki spet omogoča M. Korošec, prav tam.
222
Valentin Schein, L. Dakskobler, Svet,
rast proamfibijskih rastlin - trstja, ki se tako vedno bolj širi na dele, kjer ki izginja, a se vedno znova vrača,
prej ni raslo, predvsem na jezerske depresije.«222 Ribič, LXVI (2007), št. 3, str. 46.
 Narava in posegi v Cerkniško jezero 77

Dejstvo je tudi, da se Cerkniško jezero tudi vedno bolj zarašča, ker se

ga več redno ne kosi, kot je bilo v navadi še pred 30 leti. Je pa tudi res, da
so leta 2009 pokosili velike površine jezerske trave, vendar sena z desetine
in desetine hektarov površin niso odpeljali. Na ta način se kopičijo hra­
nilne snovi v tleh in učinek je enak kot pri gnojenju. Domačini tudi vedo,
da tako plovje (steljo) dvigne visoka voda in z njim maši požiralnik Malo
Karlovico in druge. Ker se jezerska površina ne kosi, se jezero zarašča z
vrbo, s krhliko in z rdečim borom.
Mulj, ki gaje vedno več, maši požiralnike, a odpirajo se nove luknje, ki
imajo spet svoj način presihanja. Za tako stanje eni krivijo opuščanje ko­
šnje, drugi pa vidijo vzrok v na črno postavljenih jezovih, za katerimi se v
vedno večjih količinah nabira mulj, dviguje se jezersko dno in omogočena
je rast trstja. Domačini pravijo: »Najbolje bo, da jezero pustijo tako, kot je.
Presihajoče, ne pa bajer.«223 Voda v jezeru hitreje upada kot nekdaj zaradi
manjše površinske vode. 22 1
V svojih spominih sem opisal, kako sem sam doživljal ribolov v nadvse
znamenitih Ribiških jamah v Rešetu. Zal v vseh opisanih jamah tak ribo­
lov ni več mogoč. Ob velikem jezu, ki so ga naredili ribiči, je voda izvrtala
velik graben in z zemljo in muljem zasula Ta globoko jamo.225 Nekdaj
v Strženu ni bilo mulja. Ob presihanju je bilo jezero spet čisto, sedaj pa je
vse drugače.
In ne nazadnje, jezero je vedno bolj onesnaženo, kar nam pokaže
samo nekaj bežnih barvnih posnetkov v knjigi. Od struge pri izviru Obrha
na Gorenjem Jezeru, Malenšč pri mostu, izvira Otoškega Obrha, do Cer-
kniščice v Jamskem zalivu. Tisti, ki so za to odgovorni, se morajo ob tem
resno zamisliti in kaj narediti za čistejše Cerkniško jezero. Ali bo Cerkni­
ško jezero še kdaj tako čisto kot nekdaj? O njegovi čisti vodi je leta 1758
zapisal Franc A. Steinberg: »Voda tega jezera je tako bistra kot kristal, da
se jasno vidi prav do dna«?226

2. Čas usihanja jam seje obrnil na glavo.

Valvasorje sestavil vrstni red usihanja jam v jezeru, kije več ali manj
držal do zadnjih let. Ribiči in domačini pa zadnja leta ugotavljajo, da seje
stari vrstni red presihanja požiralnikov povsem spremenil in da je presi­
hanje jezera postalo izredno nepredvidljivo. Namesto tri dni po Vodonosu
je leta 2006 začelo Rešeto presihati že naslednje jutro. V dobri uri so bile
vse Rešetne jame prazne.227 Včasih so ribiči vedeli do 10 minut natanč­
no, kdaj bo katera jama presahnila in v kakšnem zaporedju bo presihanje
potekalo. Levišča presahnejo zadnja. Do pred nedavnim je izmed sedmih
223
požiralnikov najprej presahnila Prva jama, potem Srednja, potem Skrinja, Vekoslav Kebe, domačin, poznava­
lec in avtor žive makete jezera. L.
Beček in naprej. Leta 2005 so bili slednji trije požiralniki že suhi, ko je bila Dakskobler, Vodni minimum Cer­
Prva jama še polna. »Kakšnih 10 do 15 let nazaj seje čisto vse zbrkljalo.« 222 kniškega jezera, Ribič, 66 (2007), št.
4, str. 78-80.
Po opazovanju ribičev se je čas usihanja jam v Zadnjem kraju spremenil v 224
Aleksander Mahne, ribiški čuvaj.
zadnjih treh letih. 22!) 225
Edo Švigel z Dolenjega Jezera,
Do 8. novembra 2006 je jezero popolnoma presahnilo že tretjič v tem ustni vir, 26. februar 2007; Marjan
Tekavec z Dolenjega Jezera, oktober
letu.230 Ker jezero od spomladi naprej med letom večkrat presahne, je ogro­ 2007, ustni vir.
ženo drstenje ščuke.231 Ribe in žabe na veliko lovijo tudi številne sive čaplje. 226
Glej sestavek Steinbergov opis lova
na race, labode in sovo v 5. poglavju.
Ko jezero usiha, člani Ribiške družine Cerknica z velikimi napori rešu­ 227
L. Dakskobler, Vodni minimum,
jejo ribe iz jam v spodnjem delu jezera in v Zadnjemu kraju, v zgornjem Ribič, 66 (2007), št. 4, str. 78-80.
delu jezera pa jih rešuje Zavod za ribištvo pod vodstvom ribiškega čuvaja 228
Aleksander Mahne, glej L. Daksko­
Aleksandra Mahneta. Predsednik Ribiške zveze Slovenije Borut Jerše za­ bler, prav tam.
229
govarja sodelovanje z domačini. Meni, daje to bistveno za gospodarjenje z Anton Lovko, julij 2007, ustni vir.
230
jezerom. O gospodarjenju v spodnjem delu jezera pravi Jerše: »Brez stika Ribič, LXVI (2007), št. 6, str. 155.
231
z domačini tukaj ne bodo mogli funkcionirati ... Ne moreš biti aroganten, Viktor Ponikvar, domačin z Gorenje­
ga Jezera, ustni vir.
če se voziš po tuji zemlji. Ne gre za to, da mora iti reševat ribe, ampak da 232
L. Dakskobler, Veliki finale, Ribič,
čuti, da je to prav.« 232 LXVI (2006), št. 6, str. 155.
78 II. poglavje

3. Nove vrste rib v jezeru.

Valvasor, ki je prvi naštel vrste jezerskih rib, omenja samo tri: šču­
ko, linja in menka. Največ je bilo ščuk, težke pa so bile po deset, dvajset,
trideset ali celo štirideset funtov (22,4 kg). Linji (šlajni) so bili težki do
sedem funtov (3,9 kg) in menki do tri funte (1,6 kg).233 Nenavadno je, da
Valvasor ne omenja klena! Steinberg pravi leta 1758, da se najdejo najlepši
kleni (Alten) na Kraljevem dvoru in v Kamnjah.234 Težko je verjeti, da jih
v Valvasorjevih časih v jezeru še ni bilo. Leta 1705 je Steinberg že hodil po
jezeru. Čez leta je poročal, da so mu ribiči rekli, da so pri izviru Obrha ujeli
tudi postrv (Forelle). Pravi, daje to toliko lažje verjeti, ker voda, ki izvira v
Obrhu, pride iz loške struge, ki v Danah teče v zemljo. 235
Domačin Gregor Kebe je leta 1860 govoril o petih vrstah rib v jezeru:
o ščuki, linju (šlajnu), menku, klenu in kaplju. Pohvalil je ščuke, češ da so
najbolj rodovitne, pa tudi linje, ki »so zajesti najbolji, ker so prav debeli«.
O menkih pravi, da so dobri, a »za sušiti niso, ker preveč terdi postanejo«.
Najslabše je ocenil klene: »... zajesti niso dobri, ker imajo preveč kosti«. Špajna jama v Rešetu. Foto: J. K.
O kapljih je ugotovil: »Tudi kapeljni se dobijo po majhnih vodah, ki iz skal
izvirajo; ti pa so tako majhni, da skoraj imena njim ni treba, pa ocverti so
prav dobri.«236
Tudi krap je bil v jezeru znan že pred drugo svetovno vojno. Dne 25.
aprila 1938 je Gospodarski odbor upravičencev Dolenjega Jezera prijavil
banski upravi v Logatcu ribolovne pravice v Cerkniškem jezeru. V prijavi
navajajo, daje »vsebina te ribarske pravice v tem, da smemo loviti vse vr­
ste rib, ki se nahajajo v tem lovišču, in to so: ščuka, klen, menek, šlajn
in krap«. 237
Zal so v to edinstveno vodo pred desetletji zanesli veliko manj kvalite­
tno ribo rdečeperko, ki se je močno razmnožila. Te ribe nihče na mara in
cerkniški ribiči je ne rešujejo, ko jezero usiha.238 Vaščani Dolenjega Jezera
so marca 1991 naslovili na Skupščino občine Cerknica peticijo, kjer so med
233
drugim pisali tudi o tem porušenem ribjem ravnovesju: »Obenem izraža­ M. Rupel, n. d., str. 165. »Es lassen
mo veliko ogorčenje nad Ribiškim društvom Cerknica, ki je brez strokov­ sich aber nicht vieler sondern nur
dreyerley Fische in diesem See an-
nih posvetov zaneslo v Cerkniško jezero manjvredno ribo rdečeperko treffen...« J. W. Valvasor, IV, str. 685.
in s tem v jezeru porušilo naravni ribji zarod za vse čase.« 23!» 234
»Bey Kralau Duor und Kamine sind
hingegen die schonste Alten zu
Dr. Meta Povž, strokovnjakinja za ribištvo, je leta 2003 zapisala: »Krapa finden.« Steinberg, str. 122.
so ribiči intenzivno vlagali za popestritev ribolova, rdečeperko pa so prav v 235
Prav tam.
času raziskav leta 1969 vložili v pritok Cerkniščico, menda za hrano 236
G. Kebe, n. d., cit. J. Šumrada,
ščuki. Iz rezultatov raziskave v letih 1969/73 je razvidno, da je bila njena Spremna beseda, str. 49.
237
udeležba v celotni sestavi ihtiofavne zanemarljiva. Nato pa se je v nekaj le­ AADJ, 25. aprila 1938, Gospodarski
tih eksplozivno razširila po celem jezeru in je danes, prikazano v kosih, naj­ odbor upravičencev Dolenjega Jeze­
ra prijavlja banski upravi ribolovne
pogostejša lovna riba Cerkniškega jezera, v kilogramih je na četrtem mestu. pravice v Cerkniškem jezeru. Poleg
prijave so Jezerci priložili tudi skico
V zadnjem desetletju 20. stoletja seje število različnih rib v Cerkniškem okoli 420 hektarov vaških zemljišč,
jezeru povečalo na račun nenadzorovanega in nepremišljenega naseljeva­ kjer so tudi izvajali ribolovno pra­
nja vrst, ki ne sodijo v ta edinstven življenjski prostor, in sicer na račun vico. Glej sestavek Boj za ribolovne
pravice in sodba iz leta 1927 v 3.
navadnega ostriža in rdečeoke, v pritokih pa babice, potočne zlatovčice poglavju.
in soške postrvi oziroma njenega križanca s potočnico. Za ostriža in babico 238
Prednost pri reševanju so dobile
do danes ni znano, kako sta prišla v jezero oziroma v pritoke. Potočna zla- avtohtone ribe - ščuke, linji, menki
in kleni. »S takšnim načinom reše­
tovčica je v pritoke zašla iz ribogojstva Obrh, kjer jo v zadnjih letih umetno vanja, ki mu nekdanji predsednik
vzrejajo. Od babice ne pričakujemo kakih dramatičnih negativnih vplivov RD Cerknica Metod Korošec pravi
na domače vrste, od ostriža pa vse hujše, saj je plenilec in ščukin tek­ 'prednostno reševanje', se strinja
tudi direktor Notranjskega regijske­
mec v plenjenju. ga parka Tine Schein, ki razmišlja,
kako bi neavtohtone vrste v čim
Iz prikazanega vidimo, da kljub predpisanim vsakoletnim načrtom večjem številu spravili ven, in meni,
gospodarjenja in njihovim evidencam prihaja do nepravilnosti, ki se ne­ daje eden od načinov tudi, da jih ne
malokrat ponavljajo iz leta v leto. Izjemno pereče je svojevoljno pre­ rešujejo.« Glej L. Dakskobler, Veliki
finale, str. 152.
seljevanje in naseljevanje rib, ki v te vode na spadajo ... Verjetno 239
AADJ-90, Peticija na Skupščino
najbolj nepričakovana in neodgovorna je naselitev ostriža v Cerkniško je­ občine Cerknica, Dolenje Jezero, 12.
zero, katerega ihtiofavna je že v 60-letih doživela šok zaradi nespametne marca 1991, predsednik Vaškega
odbora Dolenje Jezero: Jože Martin­
naselitve rdečeperke. Najbolj neodgovorno je nepremišljeno preseljevanje čič, 1. r.
in naseljevanje predvsem ribolovnih vrst rib, kar je v nasprotju z vsemi 240 Meta Povž, Ribe in ribištvo, v: Jeze­
naravovarstvenimi normami.«240 ro, ki izginja, str. 202-206.
 79

RIBOLOVNE PRAVICE NA CERKNIŠKEM III. poglavje

JEZERU
Cerkniško jezero je bilo zaradi bogatega ribolova že od nekdaj zanimivo.
Ribolov ni bil v srednjem veku le važen vir dohodkov, ampak je imel iz ver­
skih razlogov čisto posebno vlogo. V antiki je riba veljala za hrano nesmr­
tnosti. Zavoljo prepovedi uživanja mesa ob petkih in drugih postnih dneh,
zlasti ob štiridesetdnevnem postu, so bile ribe glavna postna hrana. Riba
je močno povezana s krščanstvom. Jezus Kristus je po vstajenju od mrtvih
ob Tiberijskem jezeru pripravil učencem zajtrk z ribo: »Jezus je prišel, vzel
kruh in jim ga ponudil; in prav tako ribo« (Jn 21,13). V prvi krščanski dobi
je pogosta upodobitev evharistije košarica s kruhom in z ribo. Nagrobni
napis, ki gaje leta 180 po Kr. dal napisati kristjan Aberkios in so ga našli
v sedanji Turčiji, vsebuje tudi besede: »Vera mi je bila povsod voditeljica in
mi dajala jed, veliko in čisto ribo, ki jo je prečista devica ujela v studencu
in namenila prijateljem v nenehno večno jed ... Kdor razume to besedilo
in je moj somišljenik, naj moli za Aberkia.« Riba je bila v dobi 300-letnega
preganjanja kristjanov pod Rimljani tudi skrivno znamenje krščanstva.
Črke v grški besedi riba - ichthys so začetnice besed: »Jezus Kristus Božji
sin odrešenik.« Če je npr. imela neka gostilna v mizi upodobljeno ribo, so
kristjani vedeli, da je gostilničar kristjan. Ribe so v veliki meri tudi do­
polnjevale enolično in beljakovinsko revno prehrano. Se sedaj veljajo med
mesnimi jedmi za najbolj zdravo prehrano.
Za ribolovne pravice na Cerkni­
škem jezeru so se v zgodovini zelo
zavzemala svetna in cerkvena gospo­
stva - plemiške rodbine, mesto Lož
in samostani. Veliko število starih
listin, ki se nanašajo na ribolovne
pravice v Cerkniškem jezeru, kaže
na velik gospodarski pomen jezera
za širšo okolico. Iz ohranjenih listin
je razvidno, kako se je v zgodovini
krog ribolovnih pravic na jezeru širil.
Za razumevanje pravic do jezerskega
ribolova, kot jih leta 1689 našteva Ja­
nez V. Valvasor v znamenitem delu
Slava vojvodine Kranjske in leta 1758
Franc A. Steinberg v Izčrpnem poro­
čilu o Cerkniškem jezeru, si moramo
ogledati starejše zapise.
Najstarejša risba (lesorez) Cerkniškega jezera v
VVernherjevi knjigi iz Jeta 1551, ki jo je dal nare­
A. Oglejski patriarhi (od leta 1040) diti naš rojak baron Žiga Herberstein. Na Dole­
njem Jezeru (Dorf Jesera) še ni bilo cerkve sv.
Prva znana darovnica, ki omenja pravico do ribolova na ožjem Notranj­ Petra. V Cerknici ni narisal obrambnih taborov
skem, je že iz leta 1040. Z njo je rimsko-nemški kralj Henrik III. poda­ okrog cerkve. Foreign travellers in the Slovene
Karst, Ljubljana 2008.
ril oglejskemu patriarhu Poponu in njegovi Cerkvi petdeset kraljevskih
kmetij v Cerknici (Circhenza) in okolici. Kako velike so bile te »kraljevske
kmetije«, ni znano. Zgodovinarji ocenjujejo, daje bilo to ozemlje z več deset
vasmi v širokem pasu od Logatca do Loža s Cerkniškim jezerom. Dejstvo
je namreč, da je bilo nekoliko kasneje v začetku 13. stoletja to področje
glavni kompleks oglejske posesti na Kranjskem. V listini so omenjene vasi,
cerkve, polja, pustote, travniki, pašniki, gozdovi, vode, potoki, jezovi, mlini 1 F. Schumi, Urkunden und Regesten-
in tudi pravici lova (venantionibus) in ribolova (piscationibus).1 buch des Herzogtums Krain, I Band,
Laibach 1882/3, str. 34, št. 27.
Patriarhi so to pravico podeljevali naprej. Tako je leta 1319 patriarh
2 1319 avgust 15, Francesco di Man-
Pagan podelil pravico ribolova v cerkniških vodah (nelle acque di Čirknitz) zano, Annali del Friuli, Udine 1862,
Oldariku Longu iz Čedada.2 Vol. IV, str. 92-93.
80 III. poglavje

B. Samostan Stična (od leta 1145)

Pravila starih redov so določala, da so smeli redovniki poleg postnega
časa še v določenih dneh uživati samo ribje meso, zato so se samostani zelo
potegovali za ribolov v Cerkniškem jezeru. Od oglejskega patriarha je do­
bil zelo staro pravico do ribolova stiški samostan. Že leta 1145 je patriarh
Peregrin podaril stiškemu samostanu dve kmetiji v Dolenji vasi ob Cerkni­
škem jezeru in čez nekaj let še dve. Leta 1184 pa je patriarh Godefrid po­
trdil samostanu štiri kmetije, ki jih je podaril patriarh Peregrin, in še eno
kmetijo, ki jo je leta 1181 samostanu podaril patriarh Ulrik. Vse kmetije so
bile v Dolenji vasi. Stiški zgodovinar Jože M. Grebenc je prepričan, da mo­
ramo stiške kmetije v tej vasi povezati s preskrbo z ribami iz Cerkniškega
jezera pa tudi s potjo, kije vodila od morja preko Cerknice, Blok in Velikih
Lašč na Dolenjsko.3
Stiški samostan je imel na jezeru pravico do ribolova »že od nekdaj «.
Tako je v pritožbi na zbor spodnjeavstrijskih dežel leta 1515 zatrdil stiški
opat Janez. Že v letih 1454, 1459,1461 in 1464 je namreč oglejski patriarh
Ludovik Scarampo Mezzrota stiškemu samostanu potrdil »stare pravice
ribolova« na Cerkniškem jezeru, kajti plemiška gospostva so stiškemu sa­
mostanu kratila stare ribolovne pravice. Omenjeni zbor je zato tega leta
(1515) naročil deželnemu glavarju na Kranjskem, naj poskrbi, da se stiške­
mu samostanu ne bodo kratile njihove stare pravice.4 Zaradi ribolovnih
pravic so bili med zemljiškimi gospostvi zelo pogosti spori. Samostani so
bili zaradi teh pravic še zlasti občutljivi, kajti ribe so veljale za postno
hrano. Spori so nastali tudi v primeru, ko so podložniki nekega gospostva
posegali v pravice drugega gospostva. Tako je pred letom 1459 prišlo do
spora med ribiči dveh samostanov: Stične in Bistre. Na prošnjo stiškega
opata Ulrika je patriarh Ludovik leta 1459 potrdil stiškemu samostanu
ribolovno pravico »od Kraljevega dvora do Na križu«.5
Leta 1533 je stiški opat Klemen pri­
dobil za svoj samostan potrditev vseh
ribolovnih pravic, ki jih je njegovemu
predniku opatu Ulriku marca 1459 po­
delil cesar Friderik III. Ta privilegij je
določal, da smejo stiški ribiči za samo­
stanske potrebe loviti ribe v Cerkniškem
jezeru (in unnserm see in der Zirckhni-
tz), vendar le do preklica. Pri tem naj
omenimo, da je Klemenovemu nasle­
dniku opatu Janezu Cerarju v letu 1534
Bernard de Montesis(?) obljubil, da bo
upošteval ta privilegij in menihov ne bo
oviral pri ribolovu.6 Samostan Stična po Valvasorju. Topographia,
Leta 1562 je nastal nov spor zaradi ribolovnih pravic stiškega samosta­ Ljubljana - Munchen 1970.
na. Postojnsko gospostvo je zoper stiški samostan vložilo na Dunaju tožbo,
češ da stiški ribiči lovijo v Cerkniškem jezeru na skrivaj in da bodo, če se to
ne bo preprečilo, jezero popolnoma izropali. Opat Wolfgang je takoj odgo­
voril in svojo pravico do ribolova dokazoval s cesarskimi privilegiji, katerih
prepise je poslal v cesarsko glavno mesto. Pravda se je nadaljevala še v
naslednjem letu in bila septembra odločena v korist Stične. Opatje branil
ribolovne pravice, ker so se vsi stiški opati pritoževali nad pomanjkanjem 3 J. M. Grebenc, n. d., str. 16 in 197;
rib, ki so jih zaradi velikega števila postnih dni še kako potrebovali. Ribe glej tudi J. Mlinarič, Stiska opatija,
str. 39.
so v samostan dovažali tudi z Reke in iz Trsta.7
4 J. Mlinarič, Stiska opatija, str. 223,
Leta 1683 je prišlo pred okrajnim sodiščem v Ljubljani do pravde med 287.
stiškim in bistriškim samostanom zaradi ribolovnih pravic na Cerkniškem 5 J. M. Grebenc, n. d., str. 93; J. Mli­
jezeru. Bistriška kartuzija je leta 1682 postala z nakupom lastnik večjega narič, Kartuzija Bistra, str. 156; J.
Mlinarič, Stiska opatija, str. 298.
dela Cerkniškega jezera, vendar so na določenih krajih in v predpisanem 6 J. Mlinarič, Stiska opatija, str. 336.
času smeli loviti ribe tudi drugi: Turjačani, stiški samostan in drugi. Stiški 7 J. Mlinarič, Stiska opatija, str. 352
samostan si je to ribolovno pravico pridobil z zakupom in njegovi ribiči so in 336.
 Ribolovne pravice na Cerkniškem jezeru 81

v času odtekanja vode nastavljali mreže v Strženu ali v strugi (Vstescheni

oder Vstrugi), nad Postojnsko jamo in pod njo (Postoinska vnd Pod Posto-
inska jama)8 in pod Ponikvo (pod Pounikouiam). Stiski ribiči so na teh
krajih postavljali mreže. Dne 22. januarja 1683 pa je bistriški ribič konverz
Marko Sramag odstranil dve veliki mreži 'perotnici' (Perotnize),9 ki ju je
nastavil stiski ribič Jurij Khnap. Sramag je izpulil kole, na katere sta bili
mreži pripeti, in mreži raztrgal. Bistriški prelat Hugoje trdil, da »se Stič­
na ni držala domenjenega časa za ribolov«. Sicer je zagotovil, da »Stični ne
bo kratil ribolovnih pravic, kijih ima na jezeru že od davnih časov«. Bistra
se v spisih imenuje lastnik jezera (Innhaber). Stiški opat Ludovik pa je
dokazoval, da sme Stična nastavljati mreže poljubno in da ima to pravico
od nekdaj (iiber Jahr und Tag ... in bernewig und Rechtmassiger posses).
Sodišče je odločilo v korist stiške opatije. Bistriški prior Hugo se je moral
v dokumentu meseca junija 1684 obvezati, da njegov samostan in njegovi
ribiči ne bodo več posegali v pravice stiškega samostana in da ne bodo ovi­
rali njegovih ribičev pri ribolovu.10 Jama Golobinka v Strženu. Z imenom Postojn­
Kje je bila Postojnska jama? Valvasor te jame ne omenja. Leta 1758 pa ska jama (Postoinskha jama) se omenja že med
letoma 1455 in 1472. Foto: J. K., sept. 2009.
Steinberg piše, da se Postojnska jama imenuje tudi Golobica (Postoinska
Jama, oder Golobiza). Prav tako jo leta 1898 omenja Jožef Žirovnik.11 To
je današnja jama Golobinka sredi Stržena. Ta jama je samo poglobljena
velika kotanja.
Mesto Lož po Valvasorju. Zadaj je slavni loški
grad, ki so ga okoli leta 1635 pustili v razpa­
danju. I\la desni je starotrška cerkev sv. Jurija
z župniščem in župnijskim hlevom. Topographia,
Ljubljana - Munchen 1970.

C. Loško gospostvo (od sredine 12. stoletja)

Loško gospostvo z gradom v Ložu je poleg Loške doline in Blok tja do
Velikih Lašč obsegalo tudi južno polovico Cerkniškega jezera. Že v 13. sto­
letju je ta okoliš obstajal kot posestni in sodni teritorij v okviru razdeli­
tve Kranjske.12 Leta 1528 je po urbarju razviden obseg loškega gospostva
v vaseh na celotnem južnem obrobju Cerkniškega jezera (Gorenje Jezero 8 V drugem dokumentu piše: vber vnd
7 kmetij, Laze 4 kmetije, Otok 4 kmetije in Goričice 2 kmetiji).13 Že od unterhalb der Adelspergische griiben.
ustanovitve starotrške (loške) župnije okoli leta 1160 je v liniji Lipsenj- 9 J. M. Grebenc, n. d., str. 197.
Otok potekala tudi meja med starotrško in cerkniško župnijo. Vasi Lip- 10 J. M. Grebenc, n. d., str. 197; J.
Mlinarič, Stiska opatija, str. 617; J.
senj, Goričice, Gorenje Jezero, Laze in Otok so bile del starotrške župnije, Mlinarič, Kartuzija Bistra, str. 312.
Žerovnica, Grahovo in Bločice pa so spadale pod cerkniško župnijo. Loško 11 F. A. Steinberg, Griindliche Nachri-
gospostvo so od sredine 12. stoletja imele za oglejskim patriarhom kot fevd cht von dem in dem Inner-Krain
gelegenen Zircknitzer-See..., Laibach
in potem v lasti stare plemiške rodbine: grofje iz Vovber na Koroškem, 1758, str. 111; J. Žirovnik, Cerkniško
Goriški grofje, Steberški, Ortenburžani, Habsburžani, Celjani in jezero, Ljubljana 1898, str. 85.
leta 1457 zopet Habsburžani.14 12 S. Vilfan, Pravna zgodovina Sloven­
cev od naselitve do zloma stare Jugo­
Za ribolovne pravice v jezeru so se potegovali tudi Celjski grofje. Leta slavije, Ljubljana 1961, str. 98.
1430 seje vnel spor med Habsburžanom vojvodom Friderikom, kije potem 13 S. Okoliš, Izseki iz zgodovine Loža in
okolice, 2. del, Zgodovinski časopis,
postal cesar Friderik III., in grofom Hermanom Celjskim, poleg drugega 49 (1995), št. 4 (101), str. 570 (odslej
tudi zaradi pravic ribolova v Cerkniškem jezeru. Habsburžan nadvojvoda Izseki).
Albert V. je tega leta (1430) razsodil, daje prva polovica ribolovnih pravic v 14 J. Kebe, Loška dolina, str. 16-22 .
82 III. poglavje

Cerkniškem jezeru, kije spadalo pod postojnsko gospostvo,

od Friderika Habsburškega, druga polovica, ki je bila na
ozemlju jezera, kije spadalo pod loško gospostvo, pa je bila
od Celjskih grofov.15 Meja med loškim in postojnskim
oz. poznejšim hasberškim (planinskim) gospostvom
oz. deželskim sodiščem je bila pri jamah Velika Po­
nikva in Levišča. Od Velike Ponikve in Levišč proti izviru
je imelo ribolovno pravico loško gospostvo; od Ponikve do
Karlovice pa je pripadala ribolovna pravica postojnskemu
oz. planinskemu gospostvu. Velika Ponikva in Levišča sta
še pripadali loškemu gospostvu.16 Prav zaradi te pravice ri­
bolova v loškem gospostvu v Cerkniškem jezeru so nastali
prvi spori med Habsburžani in Celjani. Ti spori so po letu
Od slavnega loškega gradu so ostale samo ru­
1436, ko so postali Celjski grofje državni knezi, dosegli višek v dolgotrajni ševine.
vojni, ki je sledila. Leta 1443 je bila vojna zaustavljena z dedno pogodbo
in loško gospostvo s pravicami ribolova v Cerkniškem jezeru je pripadalo
Celjskim knezom do njihovega izumrtja (1. 1456).17
V Ložu je bila habsburška oblast cesarja Friderika III. uveljavljena sre­
di junija 1457. Tako je cesar komaj dobrih sedem mesecev po uboju zadnje­
ga Celjana (9. novembra 1456) ukazal svojemu oskrbniku v Ložu, da dopu­
sti Turjačanom ribolov v Cerkniškem jezeru. Engelhardu Turjaškemu in
njegovim dedičem je cesar s tem dovolil, da smejo ribariti za svoje potrebe Urbar loškega gospostva iz leta 1531. AS, Vic.
v tistem delu jezera, kije pripadal loškemu gospostvu.18 a.l/52, šk. 90. Foto: J. K.

Takole je izgledal zavarovani loški grad. Za zu­

nanjim zidom je bilo 58 kašč podložnikov loške­
ga gospostva, v katerih so imeli živež ob turških
napadih. Rekonstrukcija: Igor Sapač.

15 Janko Orožen, Celjski grofje, Celje

1933, str. 55 (listina 1430, februar
24).
16 To se vidi v turjaškem seznamu jam
v Cerkniškem jezeru, kije starejši
od leta 1472. Glej sestavek Imena
požiralnih jam ... v 2. poglavju, str.
53. V tem seznamu, ki se je ohranil
v dunajskem arhivu grofov Auer­
spergov, je pri jami Levišča (Leu-
ischtsche) pripis: Tu je meja med
postojnskim in loškim sodiščem.
17 Kronika grofov Celjskih, Maribor
Poleg redne tlake so podložniki z Gorenjega Jezera morali iz jezera na 1972, str. 143; V. Fabjan, Celjsko
loški grad nositi ribe, če je bilo potrebno. Za vsak tovor so dobili po štiri - avstrijska vojna od leta 1438 do
1443 ali vojna za Ljubljano in Istro,
črne denariče. Pri opravljanju tlake na polju je bilo gospostvo zavezano, da Kronika, XIX (1971), str. 141-144;
je nudilo tlačanom toplo hrano, kadar so orali, kosili, želi ali trosili gnoj; v M. Kos, Zgodovina Slovencev od
naselitve do petnajstega stoletja,
ostalih primerih so dobili kruh. Tako je določal urbar iz leta 1606.19 Ljubljana 1955, str. 314-315.
V ustanovni listini mesta Loža iz leta 1477 se omenja tudi ribnik, kije 18 1457, junij, 13., Kranj, Das Schlos-
ležal med njivami loških meščanov. Če je bila potreba, so ga morah prazni­ sarchiv in Auersperg, Carniola,
I, Ljubljana 1910, str. 24; J. Kebe,
ti podložniki iz Podcerkve.20 Loška dolina, str. 16-22.
Leta 1751 se zopet omenja loški ribnik. Tega leta je loška čevljarska 19 AS, Gr. A., Snežnik, knjiga XVII, št.
16 (1606); P. Ribnikar, Posestne in
bratovščina sv. Fabijana in Sebastijana pisala cesarici Mariji Tereziji tudi gospodarske razmere loško-snežni-
o loškem ribniku: »Pri Ložu je bil nekdaj ribnik loškega gospostva, ki so škega gospostva od XVI. do XVIII.
stoletja, Kronika, 3 (1955), str.
ga pred letom 1611 napolnili z vodo. Voda pa je kmetom povzročala veliko 37-38.
škodo, zato so ga opustili. V povračilo je mesto Lož plačevalo loški graščini 20 AS, Gr. A., Snežnik, knjiga XVII, št.
po pet goldinarjev na leto.« Loški čevljarski ceh se je združil s cerkniškim 16 (1606).
 Ribolovne pravice na Cerkniškem jezeru 83

cehom. Prošnjo, naslovljeni na cesarico, je napisal lju­

bljanski odvetnik in je stala 40 petič. Ložani so mu posla­
li tudi nekaj suhih rib v vrednosti 26 petič.21
Tudi pri snežniškem gradu se leta 1669 omenja rib­
nik.22 Omenili smo že, da so imele ribe v srednjem veku
posebno mesto. Zato je bilo po deželi več ribnikov kakor
danes. Ljudje so izkoristili malone vsako kotanjo, da so
v njej gojili ribe. To je ustrezalo tudi tedanji varčni mi­
selnosti, saj rib ni bilo treba hraniti in so prinašale čisti
dobiček. V cesarski privilegij ski listini iz leta 1477 se na­
mreč ribolov imenuje ribja paša (vischwaid).
Ustno izročilo pripoveduje, da so imeli ribnike tudi v
vaseh. V Dolenji vasi naj bi imeli na Ribčevem vrtu dva
ribnika, zato se pri tej hiši reče pri Ribčevih.23
Habsburžani so loško gospostvo in sodišče najprej dajali v zakup. Leta Reformirani urbar šteberškega gospostva iz
leta 1575. AS, 11/23 u. Foto: J. K.
1460 gaje imel v zakupu Herman Ravbar, naslednje leto pa gaje od Rav­
barja odkupil tržaški škof Antonio de Goppo. V drugi polovici 16. in v za­
četku 17. stoletja so imeli loško gospostvo v zakupu: Karel Jurij Hofer leta
1574, Erazem Borše, Franc Scheyer, brata Krištof in Franc pl. Moscon
od leta 1588 do 1603.24 Leta 1613 je gospostvo in sodišče z ribolovom kupil
Wolf Paradeiser, od njega pa leta 1635 knez in deželni glavar Janez An­
ton I. Eggenberg. Eggenbergi so tega leta kupili tudi graščino Snežnik,
zapuščeni loški grad pa prepustili propadanju.25
Eggenbergi so bili lastniki tudi sosednjih gospostev: Hasberga (Haas-
berg, planinski grad) in Steberka (Steegberg). Ko pa je knez Janez Anton
Eggenberg julija 1669 skupaj z loško-snežniškim gospostvom prodal tudi 21 ŽA Stari trg, bratovščine, fasc. 5.
postojnsko grofijo Janezu Vajkardu (Weickardu) Auerspergu, je loško go­ 22 S. Okoliš, Izseki, str. 576.
spostvo izgubilo vso posest in ribolovne pravice v vaseh ob Cerkniškem jeze­ 23 Anton Opeka - Ribčev iz Dolenje
vasi, dec. 2007, ustni vir.
ru. Tako sta bila loški in postojnski del jezera po tej pogodbi združena z de­ 24 J. W. Valvasor, XI, str. 326.
želskim sodiščem v Hasbergu (Planini). S premikom deželsko-sodne meje 25 R Ribnikar, n. d., str. 35; J. Kebe,
je loško gospostvo izgubilo prejšnje pristojnosti v vsem oddeljenem loškem Loška dolina, str. 23. Loški grad je
delu Cerkniške kotline. Loško gospostvo oz. sodišče ni imelo več prejšnje torej začel propadati po letu 1635.
Leta 1684 je starotrški župnik Ma­
izključne pavice ribolova od izvira jezera do mostov (bis auf die Brucken), tija Ložar zapisal: »Nad Ložem je
tj. od izvira do Malenšč oz. sedanjega mostu. Prav tako tudi ne od Malenšč zapuščen grad. Zunanji zid je dobra
utrdba, znotraj pa je vse razrušeno.
do Ponikve, kjer so poleg loškega gospostva imeli ribolovno pravico tudi V gradu je imela občina svoje skla­
stiški samostan, Turjačani, gospostvo Steberk in Snežniški.26 Valvasor pri­ dišče in dvorišče. Ko se je podrl zid,
seje tudi to opustilo.« Glej Kapi­
pominja, da sije Eggenberg pridržal pravico ribolova v Cerkniškem jezeru teljski arhiv Ljubljana, fasc. 102/14,
v tistem delu, kije spadal pod hasberško (planinsko) sodišče.27 št. 11. V urbarju loškega gospostva
za leto 1606 je zapisano, daje bilo
na loškem gradu »že od nekdaj
oseminpetdeset kmečkih kašč,
Č. Šteberško gospostvo (od leta 1366) in postojnsko gospostvo za katere niso kmetje do leta 1573
(od leta 1371) nič plačevali. Ob zadnji pojezdi tega
leta pa so za plačevanje posebnega
čuvaja določili štiri krajcarje od
Steberški nižji plemiči so v zgodovini vedno spretno krmarili med oglej­ vsake kašče. Glej AS, Gr., Snežnik,
skimi patriarhi in njihovimi nasprotniki. Enkrat so bili na eni, enkrat na knjiga XVII, št. 16 (1606). V času
drugi strani, kakor jim je kazalo za večje koristi. V takih razmerah je Ja­ turške nevarnosti so imeli kmetje
loškega gospostva v teh kaščah svoje
nez Steberški s svojima sinovoma leta 1366 dobil postojnsko gospostvo z pridelke. Po opustitvi loškega gradu
zakupom. Leta 1371 pa so Janez Steberški, imenovan Postojnski (Arl- je knez Janez Vajkard Auersperg
prenesel beneficij kapele sv. Uršule
sperg), in njegova sinova prodali Postojno avstrijskima vojvodoma Albertu z loškega gradu k cerkvi sv. Katari­
in Leopoldu za ogromno vsoto 28.000 florentinskih dukatov. Poleg gradu ne nad snežniškim gradom. Glej J.
Kebe, Loška dolina, str. 223.
Postojna na Krasu so Steberški prodali tudi odvetščine, gozdove, desetino,
26 ARS, urbar gospostva Lož, Gr. A
mitnine, carine, sodišče, ribiške pravice in posebej »polovico ribolovne pra­ XVII, Snežnik 16; urbar gospostva
vice v Cerkniškem jezeru« (halbteil der vischwaid des sewes gelegen in der Lož in posestva Snežnik 1669, Gr. A.
Zirknicz). Steberški pa so obdržali dvor (Marof) in vas Viševek ob Cerkni­ XVII Snežnik, 17; S. Okoliš, Izseki,
str. 571 in 576.
škem jezeru28 in vas Dolenje Jezero, »ki sta od starih časov spadali pod Po­ 27 J. W. Valvasor, IV, str. 685.
stojno«. S tem so Habsburžani dobili ribolovne pravice na spodnjem delu 28 Vas, ki je ležala nasproti jami Retje,
jezera, od Ponikve do Karlovice, ki je spadal pod postojnsko oz. pozneje so okoli leta 1472 opustošili Turki
pod planinsko sodišče in gospostvo (Haasberg), južni del jezera od Poni­ in je niso več obnovili. Glej sestavek
Imena požiralnih jam ... pri jami
kve navzgor pa je spadal pod loško sodišče. Steberški so namreč leta 1366 Retje v 2. poglavju, str. 65.
84 III. poglavje

Novi šteberški grad v Valvasorjevi dobi. Grad omenja še Steinberg leta 1758. Zadaj so ruševine Naslovnica združenega hasberškega urbarja iz leta 1718. AS, 1/13 u.
starega gradu, opuščenega okoli leta 1450. Topographia, Ljubljana - Miinchen 1970. Foto: J. K.

dobili tudi deželsko sodišče v Ložu. A Šteberški so začeli propadati: zaradi

velikanskih dolgov in nasprotovanja vojvodi Frideriku Habsburškemu so
med letoma 1444 in 1446 izgubili habsburški fevd Šteberk, ki je prešel ne­
posredno v roke deželnemu knezu.29 Valvasor pravi, da so grad potem ime­
li gospodje Ellachi, dalje Lambergi s Snežnika, za njimi pa Scheyerji,
Prankhi, Raumschussli in Eggenbergi. Novi grad je v Valvasorjevem
času sezidal Janez Gregor pl. Schmutzenhaus, stari pa je bil takrat že v
razvalinah.30 Manjše šteberško gospostvo, ki je obdržalo ribolovne pravice
v jezeru in Lipsenjskem potoku, so leta 1635 kupih knezi Eggenbergi.31

D. Turjaški grofje (od leta 1455)

Tudi Turjačani so si pridobili ribolovne pravice v celotnem jezeru. Že
leta 1455 je cesar Friderik III. sporočil svojemu glavarju v Postojni in
na Krasu Juriju Črnomaljskemu, da se je Engelhard Turjaški odpovedal
dohodku 12 funtov denaričev, ki jih je kot kranjski vrhovni komornik pre­
jemal iz vicedomskega urada, zato mu je cesar podelil ribolovne pravice na
svojem delu Cerkniškega jezera (see in der Zirgnitz gelegen in unsern tayl Friderik III., kralj in cesar (1440-1493), je ple­
derselben vischwaidt). To je bilo ribolovno ozemlje od Ponikve do Karlovi- mičem, stiškemu samostanu in Ložu podelil
ce, kije spadalo pod postojnsko oz. hasberško (planinsko) deželsko sodišče. ribolovne pravice v Cerkniškem jezeru, Ložu pa
mestne pravice.
Cesar je v listini poudaril, da Turjačana ne sme nihče ovirati pri lovu,
»posebno Šteberški ne«.32
Dve leti zatem pa so Turjačani dobili ribolovne pravice tudi na zgor­
njem delu jezera. Žgoraj smo videli, da je cesar Friderik III. leta 1457,
ko je dobil oblast nad loškim gradom, podaril istemu Turjačanu ribolovne
pravice na tistem delu Cerkniškega jezera, kije spadal pod loško gospostvo
oz. deželsko sodišče. To je ozemlje od izvira do Ponikve in Levišč. 29 J. Šumrada, Šteberški in njihova po­
sest v srednjem veku^NL, Lil (1986),
str. 51 in 56, (odslej Šteberški).
E. Mesto Lož (od leta 1477) 30 J. W. Valvasor, XI, str. 560. Stari
grad Šteberk in loški grad so opu­
stili po letu 1635. V starem šteber-
Ko je cesar Friderik III. leta 1477 z ustanovno listino povzdignil nase­ škem gradu so se leta 1599 shajali
lje Lož v mesto, je mestu Ložu podelil tudi privilegij do ribolova v Cerkni­ cerkniški pristaši protestantiz­
škem jezeru in bližnjih vodah. Cesar je v 3. členu listine zapisal, da daje ma. Tega leta je 5. avgusta pisal
nadvojvoda Ferdinand kranjskemu
loškemu mestnemu sodišču ribolov v jezeru v območju loškega deželskega deželnemu vicedomu: »Poročajo, da
sodišča in v Lipsenju »skupaj z dvema ribičema, ki bivata tam pri jezeru so nekateri cerkniški tržani, moški
in ženske, znova večkrat hiteli k
in sta pred časom služila našim oskrbnikom v Ložu, in ribnik, ki leži v sektaškim predikantom na Ste-
pomirju prav tam pri mestu«.33 berk k domnevnim zakramentom
in zvodniškemu nauku.« A. Dimitz,
Meščani mesta Loža so te ribolovne pravice v jezeru uživali do druge Urkunden zur Geschichte, MHVK,
svetovne vojne. Ko je jezero usihalo, so lahko na Leviščih in v drugih ja­ XXII (1867), str. 101.
mah, ki so spadale pod loško deželsko sodišče, lovih ribe. Kakšno leto so 31 F. Komatar, Schlossarchiv in Haas-
berg, MMVK, 17 (1904), str. 36.
pripeljali domov polne vozove ščuk in drugih rib, ker pa je bila vročina in 32 J. Šumrada, Šteberški, str. 56.
ni bilo hladilnikov in zmrzovalnikov, so ribe prerezali, očistili, nasolili, dah 33 J. Kranjc, Privilegij mesta Loža iz
v špriklje in posušili v dimnikih. Franci Zabukovec, roj. 1929, se spominja, leta 1477, NL, I (1977), str. 57.
 Ribolovne pravice na Cerkniškem jezeru 85

da mu je povedala stara mati Uršula Paternost, roj. Južna, leta

1878 v Danah, kako so iz jezera pripeljali poln voz ščuk. Voz
je bil s hrbti. Male ribe so dali svinjam, večje pa so nasolili in
posušili. Podobnega ribolova v jezeru se spominja tudi Anton
Nahtigal iz Loža. Stanislavu Prevcu iz Loža je povedal njegov
oče, da so ribe lovili na Leviščih in da so Ložani imeli v jezeru
tudi skupne travnike, kjer so seno skupaj pokosili, posušili in si
ga med seboj razdelili.34

F. Snežniška graščina (od okoli leta 1500)

Ta graščina je imela najmanj pravic do ribolova v jezeru. Ce­
sar Maksimilijan I. (cesar od 1493 do 1519) je dal Lambergo-
vemu gospostvu Snežnik prvo pravico do ribolova. Snežniški so
lahko lovili v nekaterih jamah z enim vlakom in nastavljali pet
vrš. Cesar Ferdinand I. (cesar od 1522 do 1564) je Lambergom
ta privilegij potrdil.35
Leta 1521 je imel grad Jožef pl. Lamberg, ki je bil kranjski
deželni upravitelj. Na pergamentni listini iz leta 1518, ki se je
ohranila v župnijskem arhivu v Starem trgu pri Ložu, je ohra­
njen njegov pečat. Jožef Lamberg je bil slaven mož, ki seje več­
krat vojskoval s Turki. Bilje tudi cesarjev svetovalec in cesar ga
je poslal tudi kot odposlanca na sultanov dvor v Carigrad.36
Takole je po dozidavah izgledal zavarovani šte-
Lambergi so gospostvo in ribolov prodali Pavlu pl. Scheyerju, leta 1589 berški grad. Za grajskim obzidjem so podložniki
pa so vse podedovali štajerski plemiči pl. Pranckhi. Okoli leta 1630 je sne­ dobili zavetje pred turškimi vpadi. Rekonstruk­
cija: Igor Sapač.
žniško gospostvo z ribolovom kupil Leopold baron Raumschissl in ga že
leta 1635 prodal knezu Janezu Antonu Eggenbergu, ki je kupil tudi lo­
ško gospostvo in prenesel njegovo upravno središče na Snežnik, zapuščeni 34 Franci Zabukovec iz Loža, roj. 1929;
loški grad pa je polagoma razpadel.37 Po urbarju iz leta 1606 sta na ce­ Anton Nahtigal in Stanislav Prevec
iz Loža, julij 2007, ustni vir.
lem področju deželskega sodišča lov in ribolov pripadala loškemu gospo­
35 E. Umek, Ribištvo in ribolov, Go­
stvu. Oskrbnik s Snežnika ima pravico do ribolova ob košenini, ki pripada spodarska in družbena zgodovina
snežniški graščini, »le takrat, ko ni nikogar pri vodi«. V tem urbarju Slovencev, Ljubljana 1970, str. 508.
(1606) je tudi pripomba, da kmetje v loškem gospostvu zaradi turških mar- 36 Letopis Matice slovenske, Ljubljana
tolozov (roparjev) niso mogli iti poleti v gozd po les, ampak samo pozimi. 1888, str. 203. Jožef Lamberg je
dal leta 1526 kot deželni upravitelj
Tudi lov na polhe je bil zaradi martolozov popolnoma opuščen.38 na cesarjev ukaz pobrati cerkvene
dragocenosti kot davek zoper Turke.
Se v 19. stoletju so se gospostva, ki so imela ribolovno pravico v jeze­ Valvasor poroča, daje znal sloven­
ru, večkrat sprla med seboj. Vzrok teh sporov so bile premalo natančno sko, ker se je rodil na ortneškem
dogovorjene ribolovne pravice. Leta 1904 pa je upravitelj snežniške posesti gradu. Leta 1515 so se kmetje uprli
in oblegali ortneški grad. Nekaj časa
Henrik Etbin Schollmayer dosegel, da so vse pravice in dolžnosti na posa­ se je Lamberg odločno branil, ko pa
meznih območjih jezera natančno določili in zapisali. V svoji pismeni po­ je videl, da pri razjarjenih kmetih
s silo nič ne doseže, jih je začel
budi za tako rešitev je zapisal, da »se drugače prepirov in sodnih procesov prijazno nagovaijati in se z njimi
ne bodo nikoli rešili«. Druga težava je bila posebnost presihajočega Cerkni­ toliko časa pogajal, da so prišle čete
cesaija Maksimiljana, ki jih je dal
škega jezera. Presihanje jezera je namreč povzročalo spore med lastniki in skrivaj poklicati. Kmetje so bili po­
zakupniki ribolovnih pravic in kmeti, ki so bili lastniki travnikov in njiv, ki tem premagani in hudo kaznovani.
jih je jezero vsako leto preplavilo. Ko je jezero odteklo, so kmetje pobirali Vzeli so jim premoženje in mnogim
tudi »kri«, je poročal Valvasor. Glej
ribe na svojih poljih, uživalci ribolovnih pravic pa so se čutili prikrajšane.39 J. W. Valvasor, IX, str. 51. Valvasor
Posebnost presihajočega Cerkniškega jezera je bila posebnost v državnem podaja življenjepis Jožefa Lamberga
v verzih. Glej tudi A. Skubic, Zgodo­
merilu. Te spore je poskušal rešiti ribolovni zakon iz leta 1888, kjer § 43 vina Ribnice in ribniške pokrajine,
določa: »Kadar odteka povodenj, sme ribarski upravičenec ribe loviti tudi Buenos Aires 1976, str. 345.
zunaj svoje ribje vode, v vodah, ki so se poleg nje nabrale na tujem zemlji­ 37 M. Smole, Graščine na nekdanjem
Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 450;
šču, in je dolžan ravnati s primerno opreznostjo, da ga ne bi poškodoval. P. Ribnikar, n. d., str. 55; J. Kebe,
Povrniti mora vso storjeno škodo. Zemljiški posestniki pa so upravičeni Loška dolina, str. 25.
polastiti se rib, kar jih po presihajoči vodi ostane na njihovih zemljiščih. 38
AS, Gr. A., Snežnik, knjiga XVII, št.
Ne smejo pa uporabljati naprav, s katerimi bi branili ribam se povrniti v 16 (1606), fol. 72 in S. Okoliš, Izseki,
str. 576. Glej sestavek Cerknica v 6.
svojo strugo.«40 poglavju, str. 207.
Ker pa snežniški Schonburgi niso tako zavzeto ribarili, kot so lovili 39 A. Kačičnik Gabrič, Lov in ribolov
na snežniškem posestvu. Kronika,
divjačino, so svoj ribolovni revir oddajali v zakup. Ta revirje obsegal vode 49 (2001), str. 249.
v Loški dolini in gornjem delu Cerkniškega jezera pa »od črte, ki vodi od 40 Glej sestavek Boj za ribolovne pravi­
kamna pri vasi Otok na kamen ob vodi Breg, kjer se črta lomi in vodi ce ... v tem poglavju, str. 89.
86 III. poglavje

Snežniški grad po Valvasorju. Na levi sta cerkev sv. Katarine in vrh Snežnika. To- Samostan Bistra po Valvasorju. Topographia, Ljubljana • Miinchen 1970.
pographia, Ljubljana - Miinchen 1970.

dalje do cerkve v Lipsenju. Dolgoletni zakupnik snežniškega ribolova je

bil Janez Kraševec iz Pudoba. Zakupnina je znašala 360 kron, plačati pa
jo je moral v dveh polletnih obrokih. Leta 1908 pa je Kraševec prosil sne­
žniško upravo, da bi se mu zakupnina znižala. Dolgotrajna poletna suša
je namreč pomorila veliko rib z ribiškim zarodom. V zakupno pogodbo so
vnesli še zaščitno klavzulo v korist zakupnika. Letna zakupnina se mu je
znižala na 320 kron, če bi se med raki v zakupljenih ribolovnih vodah poja­
vila kuga in zmanjšala število rakov. Kraševec je 1. januarja 1913 ponovno
zakupil ves snežniški ribolov za deset let.«41

G. Kartuzijanski samostan Bistra (pred letom 1459)

Ker so pravila kartuzijanov določala, da so lahko jedli samo ribje meso,
si je ta samostan še bolj želel ribolovnih pravic. Za kartuzijo Bistra (Fre-
udenthal) je bil izredno pomemben ribolov v Ljubljanici in Cerkniškem
jezeru. Leta 1364 je deželni knez dovolil bistriškim kartuzijanom imeti dva
ribiča na Ljubljanici. Hkrati je knez naročil Ulriku I. Celjskemu, svojemu
vicedomu glavarju na Kranjskem, in ljubljanskim meščanom, naj upošte­
vajo to ribolovno pravico. Že leta 1412 so se bistriški kartuzijam pritožili, Maksimilijan L, kralj in cesar (1493-1519), je
da jim nekateri (Turjačani) kratijo ribolovne pravice v Ljubljanici pri kraju dal snežniški graščini prvo in zelo majhno pravi­
co ribolova v Cerkniškem jezeru.
Studenec pri Vrhniki. Zato je vojvoda Ernest isto leto naročil svojemu gla­
varju Viljemu z Rabštajna, naj ne dovoli, da bi kdo menihom jemal njihove
pravice.42
Pri stiškem samostanu smo videli, daje imel tudi samostan Bistra pra­
vico ribolova v Cerkniškem jezeru že pred letom 1459, vendar se pisni do­
kument o tem ni ohranil. Že ob ustanovitvi bistriške kartuzije leta 1260 je
ustanovitelj Ulrik III. Spanheim daroval 35 kmetij v Begunjah, Bezulja-
ku, Selščku in Topolu, skupno z ribolovnimi pravicami. Meja samostanske
zemlje je bila Cerknica, temu predelu pa se še danes reče Menišija. Vse te
vasi so v bližini jezera. Sklepamo, daje bistriški kartuziji podaril ribolovne
pravice na jezeru oglejski patriarh. Veliki dobrotniki bistriške kartuzije so
bili tudi Steberški in verjetno so prav ti pripomogli, daje Bistra dobila ri­
bolovne pravice na jezeru. Leta 1363 je Janez Steberški na prošnjo priorja
Andreja oprostil Bistro dajanja mitnine od blaga - in to na vseh mitnicah
- ki so ga potrebovali menihi za vsakdanje življenje.43
Leta 1682 je prišlo med knezom Janezom Sajfridom Eggenberškim in
bistriškim priorjem Hugom do pogodbe, s katero je prvi za devet tisoč gol­
dinarjev prodal samostanu svoje pravice in nepremičnine na Cerkniškem
jezeru, vendar s pravico do odkupa ter s šestmesečnim odpovednim rokom.
Stroški pri pripravi ribolova naj bi znašali tretjino 6-odstotnih letnih obre­
sti od glavnice, kar je zneslo 180 goldinarjev. Dobiček od ribolova naj bi 41 A. Kačičnik Gabrič, prav tam.
letno znašal dve tretjini 6-odstotnih obresti od glavnice, to bi bilo 360 gol­ 42 J. Mlinarič, Kartuzija Bistra, str. 68
in 121.
dinarjev, vendar dohodka še niso mogli preveriti. S to pogodbo je bistriški 43 J. Mlinarič, Kartuzija Bistra, str. 69
samostan kupil vse ribolovne pravice na jezeru in na pritokih: in 71.
 Ribolovne pravice na Cerkniškem jezeru
1. Na Cerkniščici: od cerkniškega mlina, ki ga je
imel Matija Prudič,44 pred njim pa Lipec, do jezera;
2. na Žerovniščici (Seraunschiza): od njive ali ogra­
de od Janeza Jožlja (Joschel), kije bil Rigonijev45 pod­
ložnik iz Koče vasi (Hallerstein), kjer naj bi postavili
mejnik, do jezera;
3. na Lipsenjščici (Lipsenschiza): od jezera do pre­
hoda čez potok pri vasi Lipsenj, med travnikom, ki je
pripadal kaplaniji Naše ljube Gospe v Steberku46 in se
imenoval Farjevca (Fariauza genannt), ležal pa je ob
travniku Jakoba in Marka Uleta;
4. glavni izvir tega jezera, imenovan Obrh, pri vasi Go­
renje Jezero (Verch Jesero);
5. na celem potoku, ki izvira nad vasjo Otok in se ime­
nuje Otoški potok (Ottoschki Potok), z drugimi revirji.47
Pogodba je določala, da postane kupec Bistra lastnik
celotnega Cerkniškega jezera, tj. ne samo vode, ampak
tudi zemlje in trave. Prodajalec se je obvezal, da bo dal
kupcu avtentičen prepis vseh zemljišč, ki pripadajo jeze­
ru, z vsemi zapisi po urbarju in z natančno označenimi
mejniki. Za vsa ta zemljišča je knez Eggenberški obljubil
samostanu pravno varstvo. Najemnino za jezerske trav­
nike, ki so pripadali gospostvu Steberk in drugim gospo­
stvom, pa je še naprej pobiralo hasberško (planinsko) go­
spostvo in ne Bistra.
Ker naj bi kupec ohranjal Cerkniško jezero s pritoki v
dobrem stanju (in gutem Stande conserviren), je pogodba
določala, da se lahko dvakrat letno v jezeru in stranskih
potokih ves ribolov strogo prepove. (To je pomenilo, da ri­
biči s saki takrat niso mogli kupiti dovoljenja za lov.) Kdor
bi ravnal zoper ta ukaz, bi mu vzeli vse ribe. Ker je imel
prior kot predstavnik samostana poseben status, naj bi
te kršitelje prepovedi samo prestrašil, grajski upravitelj v
Hasbergu pa jih je lahko pozneje kaznoval. Če hasberški
upravitelj ne bi zaščitil kupčevih ribolovnih pravic, bi ta
lahko pogodbo odpovedal. Ker je prihajalo pri usihanju je­
zera do nasilnih posegov (Gewalthatigkeiten) pri jamah,
je knez ponudil kupcu, da bo gozdni in sodni sluga gledal
na red in varoval koristi samostana. Za to delo mu bo pri­
or plačal po deset krajcarjev od vsake jame.
Pogodba je odrejala, da morajo biti o tej pogodbi obve­
ščeni tudi drugi uporabniki ribolova ob usihanju jezera:
stiški samostan ter gospostvi Turjak in Lož, ki jim osta­
nejo stare ribolovne pravice. Te so bile zapisane v ri­
bolovnem redu, ki gaje hranil hasberški upravitelj. Prav
tako naj ne bi opravili prepisa v imenjsko knjigo takoj, češ
da bo imel samostan Bistra v zvezi z jezerom še izdatke in
da še ni znana korist, ki jo bodo imeli menihi od ribolova.48
Kartuzija Bistra je dobro gospodarila s svojim imetjem,
največ dohodkov pa ji je prinašal stavbni les, ki so ga se­
kali v samostanskih gozdovih (sedanji Galletovi gozdovi),
rezali na žagah in po Ljubljanici prevažali v Ljubljano. Tu
pa je imel stavbni les in tudi les za kurjavo visoko ceno.49
Kartuzija Bistra je dobila s to pogodbo velike ribolov­
ne pravice na večinskem delu Cerkniškega jezera; jezer­
sko zemljo je namreč dobila v last. Kartuzija Bistra je
že dvajset let prej (leta 1662) kupila od Jurija Janeza pl.
87
Loško pri Cerknici po Valvasorju. Bistriška kartuzija je že leta 1662 kupila
graščino Loško. I\la desni je kapela sv. Lenarta. Topographia, Ljubljana -
Munchen 1970.
44 Leta 1782 je pripadal mlin cerkniški cerkvi, leta 1823
so ga prodali Antonu Mekindi. Danes je to Hrenov mlin.
Glej J. Kebe, Loška dolina, II. del, str. 596.
45 Beneški trgovec baron Franc Rigoni je bil upnik baronice
Ester Maksimilijane Coraduzi iz Koče vasi. Taje od leta
1686 do okoli leta 1699 pisala iz gradu Koča vas v Loški
dolini svoji hčerki Mariji Izabeli v Trst slovenska pisma,
ki so se ohranila. Celo Rigoniju je pisala slovensko pismo
in jo je pri tem skrbelo, »aku bo znal slobensgo (sloven­
sko) brat«. Na starost je bila vsa bolna in betežna in o
tem je tudi pisala: »Moje oči, glava ino noge, vse mi pot k
smerti kaže...Sem kakor (u)božica, noge so otekle, samo
jezik je zdrav.« Glej J. Kebe, Loška dolina, str. 301-306.
46 Pri novem gradu Šteberku je bila Marijina cerkev oz.
kapela, kjer je bilo žegnanje 5. avgusta na praznik Mari­
je Snežne. Kapela je imela nepremičnine: beneficij Ma­
tere Božje. Z dohodki beneficija se je vzdrževal duhovnik
pri gradu. Leta 1562 se je Vincencij Penger podpisal na
fresko v cerkvi na Bločicah kot »sacellamus in Stegberg«
(kaplan v Steberku). Rojenje bil v Buzetu in tam je še
vedno znan ta priimek. Potem je postal cerkniški župnik
in leta 1590 dobil od šteberškega beneficija 60 dukatov,
od beneficija sv. Petra v Ložu pa 73 renskih goldinarjev.
Čeprav je Pengeija zaradi očitnega protestantizma leta
1593 oglejski patriarh Barbaro odstavil Je oba beneficija
obdržal do smrti leta 1596. Nasledniki Steberških so
namreč podpirali protestantizem. Prim. J. Kebe, Loška
dolina, str. 246 in 297.
47 To je sedanji Otoški Obrh z Mrzlikom, ki se izliva v Veliko
Češlenco v Zadnjem kraju.
48 ARS, 1682, februar 7. in F. A. Steinberg, str. 104-108.
49 Bistriški samostan je imel izjemno lepe gozdove, ki so mu
prinašali precejšnje dohodke, posebno še zaradi bližine
deželnega glavnega mesta, kamor je bilo mogoče prodati
tako gradbeni les kakor tudi les za kurjavo. Tudi prevoz
je bil ugoden, saj so ga tovorili po Ljubljanici. Bistra je
dajala les svojim podložnikom, po naročilu pa tudi različ­
nim naslovom in osebam v Ljubljani. Pogosto je pri tem
posredoval deželni knez in zanje prosil, les pa je terjal
tudi za potrebe vicedomskega urada za Kranjsko. Leta
1577 je vicedom potreboval veliko lesa za izdelavo in po­
pravilo čolnov, ki so prevažali ljudi in tovor po Ljubljanici.
Ker je bila nevarnost, da bodo gozdovi opustošeni, je leta
1579 deželni knez izdal inštrukcijo glede gozda na obmo­
čju Ljubljanica-Vrhnika. Navodilo je prepovedovalo sečnjo
lesa na območju obeh bregov Ljubljanice, dovoljevalo pa
je le uporabo lesa, ki gaje na tla podrl veter. Vicedom naj
bi tudi poskrbel za pogozdovanje, kar naj bi se opravilo
redno vsako leto. Kdor bi si drznil posekati mlado drevo,
naj bi plačal kazen v višini enega dukata, kdor pa večje
drevo, naj bi mu zagrozili, »da mu bodo iztaknili oko«
(bey augen ausstehe) (!). Predvidevati smemo, da so pač
zaradi prevoza sekali najraje v bližini vode, saj so imeli
najmanj težav s spravilom do reke. Glej J. Mlinarič, Kar­
tuzija Bistra, str. 205-207.
88 III. poglavje

Palmburga za sedem tisoč goldinarjev tudi graščino Loško

pri Cerknici, kjer so poleti bivali bistriški priorji.50
H graščini je spadalo naslednje: gradič, gospodarsko poslo­
pje, hlevi, njive (kar je veljalo za štiri kmetije), dve podložni
kmetiji in trije domci, desetina, dva mlina, hiša v Cerknici ter
nekaj kajžarjev. K mlinom so sodile še stope, pri enem pa je
stala žaga. Posest je ležala med Cerknico in Dolenjo vasjo.51
Ko je leta 1782 cesar Jožef II. ukinil bistriški samostan,
so istega leta popisali tudi Loško. Enonadstropna stavba je imela v pritli­ Razvaline gradiča Loško okoli leta 1925. M.
čju kuhinjo, shrambo za živila, vinsko klet, shrambo za mleko in dve sobi Kabaj.
za služinčad, v nadstropju pa veliko dnevno sobo (jedilnico) in tri sobe. Pod
streho je bila kašča. Popis omenja tudi dva stolpiča z majhnima sobama.
Za glavno poslopje je rečeno, da je na splošno v dobrem stanju, le tla so
bila slaba. Od stavb popis omenja še t. i. pritlično stavbo (za pridvornega
sodnika) s sobo, kuhinjo, s kletmi za kislo zelje in repo ter še eno obokano
klet, podstrešje pa je služilo za kaščo. Konjski hlev je bil pripravljen za
dvanajst konj. Zgradba in hlev sta bila v dobrem stanju, zidana in krita s
skodlami. Prostor za shranjevanje lesa je bil pokrit s slamo, nad njim je bil
senik. Zapis dalje navaja zidano pristavo, krito s slamo: spodaj so bili hle­
vi, zgoraj pa prostor za mlačvo, senik in prostor za shranjevanje slame ter
dvojni kozolec s šestnajstimi zidanimi stebri. Premičnine na imenju Loško
so bile ocenjene na 1167 goldinarjev.52 Pot od Cerknice do Loškega se še
imenuje Prelatova pot. Dvorec so opustili že na začetku 19. stoletja, ker je
na franciscejskem katastru iz leta 1825 le še shematično označena njegova
lokacija.53 Razvaline in del pripadajočih zemljišč je družina Galle prodala
družini Pogačnik. Leta 1937 je bilo Loško od Pogačnikovih.54
Pri stiškem samostanu smo videli, da je leta 1683 prišlo med Bistro in
Stično do spora zaradi ribištva v jezeru. Sodišče je dalo prav Stični. Tudi
med prejšnjimi lastniki Eggenbergi in bistriško kartuzijo je še prihajalo do Grb grofov Lichtenbergov (prekrižani sekiri sta
sporov zaradi ribolovnih pravic. Leta 1706 je posebna komisija pripravila iz grba pl. Mordaxov) na železnem nagrobniku
novo pogodbo med Eggenberškim in bistriškim priorjem, ki pa zaradi raz­ na starem pokopališču pri župnijski cerkvi v
Starem trgu pri Ložu.
ličnih okoliščin ni postala pravnomočna. Zato sta se leta 1712 Janez Anto­
nij Jožef knez Eggenberški in prior Andrej Puecher dogovorila za podpis
pogodbe, ki je določala pravice Bistre v primeru, če bi podložniki hasber-
ške (planinske) graščine na kraju, kjer ima samostan pravico do ribolova,
bodisi v času odtekanja jezera bodisi ob drugih priložnostih, lovili ribe.
V ribolovne pravice na jezeru in v potoku Obrh pri Gorenjem Jezeru
je posegal tudi Jurij Gotfrid grof Lichtenberg, gospod snežniškega in lo­ 50 M. Smole, Graščine, str. 269. Ko­
škega gospostva. V mesecu juniju 1710 si je drznil loviti v strugi Obrh in misarji vicedomskega urada so 23.
v Goriških ključih (V gorishkih kluzhah), v mesecu februarju leta 1712 pa oktobra 1595 ugotovili, da se tudi na
loškem gradu zbirajo cerkniški pro­
je lovil ribe pod Belim bregom (Belli breg). Lichtenberg je v času presiha­ testanti in da seje »pod gradom pri
nja jezera postavljal mreže in s tem jemal bistriškemu samostanu njego­ Halleijevih naselil predikant Andrej
Schweiger, ki je bil po odloku de­
ve pravice, ki jih je ta pridobil z nakupom od hasberškega gospostva leta želnega kneza pregnan iz Postojne.
1682. Prior Andrej je kršilca tožil pred okrajnim sodiščem. Ker pa je bilo Tu si namerava postaviti hišo. Ta
predikant si prizadeva, da bi prido­
Lichtenbergu veliko do dobrih medsosedskih odnosov, se je v pisni pogodbi bil za luteranstvo tudi župljane
obvezal, da se bo v bodoče vzdržal ribolova v vodah, v katerih ima bistriška v Planini in da bi izpodrinil tam­
kartuzija take pravice in koristi.55 kajšnjega vikarja.« Glej M. Smole,
Vicedomski urad za Kranjsko, 6. del,
str. 386.
H. Ribolovne pravice od leta 1782 do 1945 51 J. Mlinarič, Kartuzija Bistra, str.
299.
Ko je cesar Jožefih leta 1782 ukinil bistriški samostan, je gospostvo Bi­ 52 J. Mlinarič, prav tam, str. 383-384.
stra in Loško z vsemi pravicami leta 1795 pripadlo verskemu skladu. Leta ,l,! I. Sapač, Med Idrijo in Snežnikom,
Grajske stavbe v Sloveniji, Ljubljana
1826 je bistriško gospostvo in dvorec Loško pri Cerknici kupil na dražbi 2006, str. 92-93.
za 113.550 goldinarjev Franc Galle iz Kranja, ki je bil uspešen trgovec in 54 Krajevni leksikon dravskej!] banovi­
tovarnar. Francu Galletu je sledil njegov sin Anton, ki je umrl leta 1863 ne, Ljubljana 1937, str. 399.
in zapustil svoje imetje sinu Viktorju. Ta pa je leta 1872 posestvi Bistra in 55 J. Mlinarič, Kartuzija Bistra, str.
343-344.
Loško prodal Karlu Galletu za 268.000 goldinarjev. Loško je tedaj obsta­
°6 M. Smole, Graščine, str. 83 in 269;
jalo le še iz dveh jezerskih travnikov ter ribolovne pravice v Cerkniškem J. Mlinarič, Kartuzija Bistra, str.
jezeru in njegovih pritokih, ostalo so razprodali.56 Galle in njegovi dediči 386.
 Ribolovne pravice na Cerkniškem jezeru 89

so ribolov v Cerkniškem jezeru dajali v zakup. Leta 1871 je imel ribolov v

zakupu posestnik Anton Kraševec. Tega leta je z enim samim vlakom z
mrežo potegnil iz jezera ob njegovem usihanju blizu tisoč kilogramov ščuk
in linjev.57
Leta 1911 so imeli ribolov v zakupu Janez Svet iz Dolenje vasi in Cer­
kničana Andrej Knap (Klemenov) in Matija Obreza (Cibkov).58 Od leta
1913 do druge svetovne vojne pa je bil ribolovni zakupnik trgovec Slavko
Plemelj iz Ljubljane, Franc Svigel (Petričkov) z Dolenjega Jezera pa je
bil njegov ribič in čuvaj.59

I. Ribolovne pravice upravičencev Dolenjega Jezera (od leta

1888 do 1954)
fene Jjicut £S!RJi'NfG£8'SSS. hasr-refert-laMla.
(huinta de le nurmlar fabula, !
1. Boj za ribolovne pravice in sodba iz leta 1927 Curmi,

Se leta 1860 niso imeli upravičenci skupnih zemljišč Dolenjega Jezera Baltazar Hacquet je v letih 1781 in 1783 takole
upodobil Cerkniško jezero.
kakšnih posebnih ribolovnih pravic, čeprav so se radi nanje sklicevali. Ta­
krat je bil ribolov še podoben kot v času Valvasorja. Vaščan Gregor Kebe
je tega leta v svojem »Popisu Cerkniškega jezera« zapisal: »Kadar jezero 2
leti ne usahne ali pa še dalje, je toliko rib, da gre na dan po 300 ribičev na
jezero. Na jami 'Rešeto' imenovani je do 200 sakarjev in takih, ki z rokami
lovijo. Sakarji plačajo gospodarjem ribštva po 1 gold., da smejo ta­
krat loviti, kadar ribči z mrežami in ulakom svoj lov že opravijo.«60
Kot opisujeta Valvasor in Hinko Dolenec, so po končanem lovu z mrežami
na jezero vdrli ljudje iz okoliških vasi in po luknjah in strugah nabrali še
veliko rib.
Ribiški zakon iz leta 1888 pa je dal lastnikom vaške gmajne na Do­
lenjem Jezeru pravno podlago za ribolov oz. pobiranje rib v jamah, ko je Žig Gospodarskega odbora upravičencev sku­
jezero usihalo. pnega premoženja Dolenje Jezero iz leta 1930.
AADJ.
Vaščani upravičenci so tudi želeli, da bi jim oblast priznala, da bi imeli
na teh zemljiščih zapisano pravico do ribolova. Prvo tako prošnjo so
vaščani upravičenci Dolenjega Jezera napisali že leta 1891. Sresko načel­
stvo v Logatcu je leta 1939 sporočilo Občini Cerknica, da se v arhivu naha­
ja dokument, daje »nekdanja podobčina na Dolenjem Jezeru 3. maja 1891,
pod št. 386, prosila tedanje okrajno glavarstvo v Logatcu, da se jim prizna
57 J. Žirovnik, n. d., str. 78.
pravica ribolova na parcelah, ki so last vaščanov Dolenjega Jezera«.61 Ka­
58 Arhiv agrarnih upravičencev
kšen je bil odgovor okrajnega glavarstva, ni znano. skupnega premoženja Dolenje
Leta 1911 je Okrajno glavarstvo v Logatcu izdalo razglas: »... z ozirom Jezero (odslej AADJ), Okrajno
glavarstvo Logatec, 9. apr. 1911.
na nejasnosti glede pobiranja rib na suhem po določbi § 43 kranjskega Zanimivo, daje bil Jurij Knap že leta
ribarskega zakona z dne 4. avgusta 1888, deželnega zakona št. 1688 leta 1683 ribič stiškega samostana.
1890 oziroma § 6 občinskega zakona z dne 25. aprila 1885 deželnega za­ 59 To je razvidno iz listin iz leta 1927
in 1935, ki se hranijo v AADJ.vArhiv
kona št. 85, se daje občinstvu na znanje v svrho pravilnega razumevanja. hrani Julka Hvala. Ker je bil Svigel
Določba § 43 gori navedenega zakona se glasi: 'Kadar odteka povodenj, med prvo svetovno vojno (1914) pokli­
can k vojakom, je njegova žena do­
sme ribarski upravičenec ribe loviti tudi zunaj svoje ribje vode, v vodah, ki bila vaščane, da so s saki in čolnom
so se poleg nje nabrale na tujem zemljišču, in je dolžan ravnati s primerno drevakom lovili ribe v črni mlaki,
Ložarski kljuki, po Lipsenjščici in
opreznostjo, da ga ne bi poškodoval, ter mora povrniti vso storjeno škodo. drugod in jih odpošiljali v Ljubljano.
Zemljiški posestniki pa so upravičeni polastiti se rib, kar jih po Trgovec Plemelj je Šviglu obljubil,
da bo kilogram rib plačeval po štiri
splahnjeni vodi ostane na njih zemljiščih. Ne smejo pa uporabljati dinarje, a obljube ni držal, tako daje
naprav, s katerimi bi branih ribam se povrniti v svojo strugo. bil Svigel opeharjen za velike vsote
denarja. Leta 1932 je Franc Svigel
To določilo velja samo ob sebi umevno in ne glede ribolova v tekočih s pomočniki nalovil dvanajst tisoč
vodah, ki so bile v smislu § 9 kranjskega ribarskega zakona razdeljene v kilogramov rib. Povedal: Edo Švi­
gelj (Petričkov), sin Franca, z Dole­
ribarske okraje z razpisom c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 21. grudna njega Jezera, 26. februar 2007.
1895 čl. 16677 in je bil dotični dopis potom županstva javno razglašen. V 60
G. Kebe, n. d., cit. J. Šumrada, Spre­
razdelitev ribarskih okrajev so bili privzeti vsi pritoki Cerkniškega jezera. mna beseda, str. 51.
Cerkniško jezero samo ob sebi umevno ni bilo privzeto v razdelitev ribar­ 61 AADJ, Sresko načelstvo Logatec,
Logatec, 21. jul. 1938, št. 4434/5.
skih okrajev. Sodba v vseh zadevah glede ribolovne pravice na jezeru in
62 AADJ, Razglas, Cesarsko-kraljevo
ob jezeru ob času upadanja vode je zadeva civilnih sodišč v smislu § 2 gori okrajno glavarstvo Logatec, 9. apr.
navedenega ribarskega zakona.'«62 1911, št. 6658.
90 III. poglavje
Prav ribiški zakon iz leta 1888 je bil odločilen, da so vaščani upravi­
čenci Dolenjega Jezera leta 1927 dobili pravdo, ki seje razvnela na
prvostopenjskem Deželnem sodišču v Ljubljani in se nadaljevala na ka-
sacijskem sodišču Stolu sedmorice v Zagrebu o tem, ali imajo vaščani kot
lastniki skupnih zemljišč (gmajne) Rešeta, Vodonosa in Zadnjega kraja,
Retja in drugih jam pravico, da poberejo ribe na teh zemljiščih takrat, ko
jezero usiha. Jezerci so na ljubljanskem sodišču pravdo izgubili, na drugo­
stopenjskem sodišču v Zagrebu pa so pravdo gladko dobili.
Kako se je začelo? Ko je jezero usihalo, sta 25. septembra 1926 vašča­
na Dolenjega Jezera Franc Braniselj (Kaščen) in Ivan Martinčič (Juretov)
pobrala v Rešetu okoli petdeset kilogramov rib. Zastopnik zakupnika ribo­
lova Franc Svigel (Petričkov) jih je prijavil in prišlo je do pravde na prvo­
stopenjskem Deželnem sodišču v Ljubljani.
Ljubljansko sodišče ju je obtožilo hudodelstva tatvine, ker sta 25. sep­
tembra 1926, ko je jezero usihalo, v družbi »tatinskih tovarišev« v jami
Rešeto vzela iz posesti Franca Švigla, kije imel ribolov v zakupu, iz kori­
stoljubja 50 kilogramov rib in ga s tem oškodovala za 750 dinarjev. Franc
Braniselj (Kaščen) pa je že 21. septembra 1926 v družbi Janeza Šparem-
bleka (Markcov) vzel najmanj šest rib v vrednosti »nad 250 dinarjev«.
Dne 23. aprila 1927 sta bila obsojena: Franc Braniselj na en teden, Ivan
Martinčič pa na tri tedne ječe in na povračilo stroškov kazenskega po­
stopka v višini 50 dinarjev in na plačilo 750 dinarjev odškodnine Francu
Sviglu. Ker so orožniki prijavili Ivana Martinčiča, daje žalil uradno osebo
- prišlo je namreč do prerekanja - je bil ta po § 104 srbskega kazenskega
zakona obsojen še na denarno kazen 50 dinarjev, »za slučaj neizterljivosti
pa na 24 ur zapora«.
Ker sta se obsojena pritožila na drugostopenjsko sodišče, se je prav­
da nadaljevala v Zagrebu. Stol sedmorice pa je 21. junija 1927 obsodbo
prvostopenjskega sodišča v celoti razveljavil. Stol sedmorice je najprej
ugotovil, da je ljubljansko sodišče vsebino razglasa Okrajnega glavarstva
Logatec z dne 9. aprila 1911 po 43. § ribarskega zakona z dne 4. avgusta
1888 »drugače povzelo, nego je zapisana v tem razglasu«, in nadaljuje, da
prvostopenjska sodba pravi, da je po tem razglasu dovoljeno »zemljiškim
lastnikom ob času usihanja jezera, da si prilastijo ribe, ki po odteku vode
ostanejo na njih zemljiščih, da pa se ta pravica ne nanaša na takozvane
'ribiške jame', v katerih ima izključno pravico loviti ribe le lastnik ribolova,
oziroma njegov zakupnik«.
Stol sedmorice pa je ugotovil, da citirani razglas niti z besedo ne omenja
ribiških jam, marveč le navaja 43. § ribarskega zakona za Kranjsko, ki do­
loča, da se »predpisi te odločbe zakona nanašajo na tekoče vode, ki so bile
privzete v razdelitev v ribarske okraje, in v to razdelitev da so bili privzeti
Jezerski ribiči po bogatem ribolovu v Rešetu
leta 1928. Od leve: sedi Alojz Kebe (Čopetov),
roj. 1902; Franc Lovko (Vrdjanov), roj. 1894;
Gašper Mevc (Gašperjov), roj. 1867; Janez Ule
(Svetov) iz Dolenje vasi; Jože Martinčič (Rožen-
tov), roj. 1891; sedi Ludvik iz Zalesa (hlapec pri
Ta Bogatih Kebečih); Anton Kebe (Ta Bogati
Kebeč), roj. 1896; Matija Mevc (Zajcov), roj.
1850; Anton Korošec, roj. 1890; Jernej Levar
(Bundrov), roj. 1897, in Jože Korošec, roj. 1907.
Ilustrirani Slovenec, 1928.
dKh /Itf/li
a sv
ctko i AsjaitM , - .
■•-‘■i*
V UBSa 3MJ500V2GA VELIČANSTVA KRAUA
Stel sedmorloo, oddelek B V Zagreba., kakor kaeaoijeko
•bdlSoa j« pod predaddBtroe podpredsednika tay.\ Metličiča,
T nav rožno »tl evotnlkov dr J a. »apela, drjs. iCandiaaa, Fernu-
u m drjo. Du bo k ovlou. kakor Bednikov, i kaaonaki stvari
»Opor Irana Brsaiaola in Ivana Startlnoičc radi hudodelstvo
Začetek ključne razsodbe Stola sedmorice v Za­
grebu leta 1927 o ribolovnih pravicah Jezercev
v Cerkniškem jezeru. AADJ.
S 62 srb.k.z. in § 261 k.a.
Taksa za ničnostno pritožbo obtožsnoeau ni bilo
naložiti, da-al Je ree, da kanuclJako eodižča ni razsodilo
ugajajo ničnostni pritožbi, nego povodom ničnostno pritožbe
po S 362 kpr.
Toda ni proztoti, da. Jo vapeh pravzročen po ničnost­
ni pritožbi, čeprav M/ le posredno, tar da
presega onega, ki bi ga mogla imeti luoaoatna pritožbo.
ta vapeh
Ker Je torej le ničnostni pritožbi pripisati uepeh, ni
bilo obtožančoaa nalagati plačilo takso vspeenega pravnega
sredstva.
Stol ocdmorlBo, oddelek B..
v Zagreba,dne 21.junija 1927.
Pri' Železingor s.r. Dr.lletlieio e.r.
I• i
I
o točen,
Ravnateljstvo pomožnih urade« atola eodmorice.odd.B.,
v Zagrebu,dna 7,julija 1927,
Ravnatelj I
Konec ključne razsodbe Stola sedmorice v Za­
grebu leta 1927 o ribolovnih pravicah Jezercev
v Cerkniškem jezeru. AADJ.
 Ribolovne pravice na Cerkniškem jezeru 91

pač vsi dotoki Cerkniškega jezera, jezero samo pa ne!,

in da imajo soditi o sporih glede ribolovne pravice na
jezeru redna sodišča«.
Stol sedmorice je dalje ugotovil, daje »to protislov­
je važno in odločilno. Kajti pobijana sodba smatra te­
meljem tega krivo navedenega razglasa in temeljem
tega, da je zakupnik Svigel obtoženca opozarjal, da
ravnata protizakonito. Zagovor obtožencev pa je bil,
ker sta se sklicevala na staro navado in na ta razglas
iz leta 1911, da imata kot občana pravico pobirati ribe
na skupnem svetu, neverjeten in zato dokazan njun
tatinski namen. Toda pobijana sodba (ljubljanskega
sodišča) je razen hibe ob citiranju gornjega razglasa
storila še to pogreško, da ni uvaževala, da sta obtoženca pobirala ribe oči­ Ribolov v Rešetu ob usihanju jezera leta 1928.
tno coram63 zakupnika Svigla, in je dalje docela pustila v nemar izpoved Ilustrirani Slovenec, 1928.
prič: Jožefa Otoničarja (Pocinov), Franca Kebeta,64 Janeza in Antona Špa-
rembleka, ki so vsi potrdili, daje 'Rešeto' skupno in da smejo od usihanja
jezera na njem pobirati solastniki ribe.
Ob tem dejanskem položaju je vsaj toliko gotovo, da obtoženca nista
imela namena, ki je potreben za hudodelstvo tatvine, ampak sta pobirala
ribe, zanašajoč se na staro navado in iz te zanju izvirajoče pravice. Da-li
imata obtoženca to pravico ali ne, ni bilo treba rešiti v tem postopanju, ko
že zavest, da ravnata v izvrševanju pravice, izključuje hudobni (tatinski)
namen. Vsled tega je bilo po smislu § 362 k. pr. obtoženca oprostiti hudo­
delstva tatvine.«
Sodišče Stol sedmorice je oba obtoženca oprostilo plačila 750 dinarjev
odškodnine za ribe zakupniku Francu Sviglu in plačila sodnih pristojbin. -p
Zaradi žaljenja uradne osebe, ki je bil prekršek po 104. § srbskega ka­
zenskega zakona, pa je Ivanu Martinčiču potrdilo denarno kazen petdeset
dinarjev, »za slučaj neizterljivosti pa na 24 ur zapora«.65
Jezerci so bili z razsodbo zadovoljni66 in so si še naprej lastili pravico, da
so pobirali ribe, ko je jezero usihalo: v Rešetu, Vodonosu, Zadnjem kraju,
Retju in drugih jamah, ki so bile na zemljišču vaške gmajne. Vendar so si
T*-
želeli, da bi dobili ribolovne pravice na skupnih zemljiščih uradno potrjene. /AT

V zapisnik seje Gospodarskega odbora in Gmajnskega odseka posestni­

Zapisnik seje Gospodarskega odbora posestni­
kov upravičencev Dolenjega Jezera so 15. avgusta 1934 zapisali: »Lastimo kov in Gmajnskega odseka vasi Dolenje Jezero
si ves ribolov na naših zemljiščih.« Sklepamo, da so Jezerci dobili pod­ 15. avg. 1934. AADJ.
poro za tako suvereno sklicevanje na ribolovne pravice na jezeru v razsodbi
Okrajnega cerkniškega sodišča z dne 11. novembra 1933 z oznako P 72/33
do P 81/33, na katero se je 17. avgusta 1938 skliceval Gospodarski odbor
upravičencev Dolenjega Jezera, ki pa se žal ni ohranila.67 Lahko sklepamo,
da se je cerkniško sodišče v tej razsodbi sklicevalo na isti razglas Okraj­
nega glavarstva Logatec z dne 9. aprila 1911 kot Stol sedmorice leta 1927, 63 Vpričo, latinski pravni izraz.
64
kjer je na koncu rečeno, da »soditev v vseh zadevah glede ribolovne pravice Franc Kebe je avtorjev oče, leta
1939 je omenjen kot vaški odbornik.
v Cerkniškem jezeru in ob jezeru v času upadanja vode je zadeva civilnih 65 AADJ, Deželno sodišče v Ljubljani,
sodišč«.68 došlo 13. julija 1927, KI 202/27/1;
K Kps 99/33/2; k Vr VI 1299/26/ 50.
Jezerce je podprla tudi cerkniška občina, saj je leta 1935 zapisala zelo Prepis sodnega spisa Stola sedmori­
važno ugotovitev, da »so upravičenci Dolenjega Jezera že od nekdaj ce, Zagreb, 21. jun. 1927.
izvrševali na Cerkniškem jezeru svoboden ribolov«.69 66 Moj oče Franc Kebe mi je večkrat
zatrjeval, da so vaščani Dolenjega
Na gornji seji (15. avgusta 1934) je Gospodarski odbor zakupniku Slav­ Jezera proti zakupniku Slavku
ku Plemlju predlagal, da bi z njim zamenjali »vse njegove ribolovne pravice Plemlju tožbo dobili.
proti zahodu od takozvanega nasipa, njemu pa bi odstopili vzhodno stran 67 AADJ, Gospodarski odbor upravi­
čencev Dolenje Jezero, 17. avg. 1938,
od nasipa in skupni pašnik razen dveh napajališč: Jelenščico in Za jezom. št. 38.
V to pa ni vštet Zadnji kraj.«70 Kaj je na ta predlog odgovoril Plemelj, ni 68
AADJ, Razglas, C.-kr. glavarstvo
znano. Logatec, 9. apr. 1911, št. 6658.
Čeprav so upravičenci skupnih zemljišč Dolenjega Jezera zapisali, da si 69 AADJ, Občina Cerknica, 30. oktobra
1935, No 3980.
lastijo ves ribolov na svojih zemljiščih, so si močno želeli, da bi dosegli ura­ 70 AADJ, Zapisnik, Dolenje Jezero, 15.
dno potrditev te pravice. Pravica ribolova bi jim bila priznana le tedaj, če avg. 1934.
92 III. poglavje

bi bila ta skupna zemljišča razglašena za ribolovni okraj. Tudi sama dr­

žavna oblast je naročala, naj se vode razdelijo na ribolovne okraje. Tako je Oklic.
kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani dne 13. julija 1935 2«. aprila 1935. poziram vse ribatake upravičence. ki žele. da bi se prizme!« vodna
ptoj|a lieieiol v potcčjili, ki do acdai ic niso razdeljena na ribarske okraje, ra

izdala oklic, s katerim je pozvala »vse ribarske upravičence, ki žele, da bi samoavoj okraj Ul. 11 uredbe o nbarstvu), ali da te vodna proda, ki se izteka v
ribnik, n« bi prevzela v zakupni okraj UL 14 odst 2 omcnlcnc uredbej. da vloic zadevne
proioje pismeno ali pa jih ustno nriSlase na zapisnik najkasneje do • 4čWettibrtt-i«3S

se priznala vodna proga (jezero) v porečjih, ki do sedaj še niso razdeljena pri oocm občem upravnem oblaslvu l stopnje Isreskero načelstvu, mestnem poglarar-
stvu). v Ojar območju leji dotična vodna proda (jozcrol. Če pa vodna proda preseda
območje cneda oblati.n. je treba proinjo vložiti dledc cele prode pri enem dotičnib

na ribarske okraje, za samosvoj okraj, da vložijo zadevne prošnje pismeno Kdor želi, da bi se priznala vodna proda (jezerol za samosvoj okraj, mora pred­
lo«« črtež vodne prode Ijezeraj v merilu katastrske otape in navesli ime in meje vodne
prode (jezera), kakor tudi morebitnih mrtvic, mlak in umetnih itru«, na katere nai bi
se raztezal samosvoj okraj, m razlode, zatadi katerih želi. da se proga prizna za samo­

ali pa jih ustno priglase na zapisnik najkasneje do 31. oktobra 1935«. V svoj okraj. Tudi mora nedvomno |po določilih n. razdelka 2. podlavja zakona o občem
upravnem posiopkul dokazati, da obstoii diode dotične vodne prode samo ena nbarska
pravica in da ta pripada njemu, ako pa nastopi več prosilcev skupno, da jim la pri­

oklicu je tudi določilo, da »kdor želi, da bi se priznala vodna proga (jezero) pada nerazdclteno.
Kdor želi, da se vodna proda, ki še izteka v ribnik. ne bi prcizela v zakupni
okraj, mora predložili črtež vodne proge v meniti katastrske mape in navesti natančno
omejitev tc vodne prode, točno označbo ribnika in oknlnosll. Iz katerih je razvidno,

za samosvoj okraj, mora predložiti črtež vodne proge v merilu katastrske da vpliva oskrbovanje le vodne proge na oskrbovanje ribnika. Tudi mora na način,
naveden v odstavku 2. dokazati ribarsko pravico. Če nastopi več prosilcev skupno,
morajo dokazati nerazdeljeno ribarsko pravico tako v ribniku kakor tudi v vodni progi.

mape in navesti ime in meje vodne proge«.71 Za vsako vodno progo, ki naj bi se priznala za samosvoj ribarskl okraj, se
mora vložili posebna proioia.

Na gornji oklic Dravske banovine je cerkniška občina opozorila vaške den, dopulčeno nadaljnje izvrievaoje ribjega lova po teh vodah samo le dollei.

upravičence Dolenjega Jezera in Gospodarski odbor upravičencev skupne­ Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 13. julija 1935.

ga zemljišča Dolenje Jezero. Ta je v okviru Občine Cerknica 28. oktobra Dr. Dinko Puc. s. r

1935 prosil kraljevsko bansko upravo Dravske banovine, oddelek III v Lju­
bljani, da bi jim dele Cerkniškega jezera priznala za ribolovni okraj. Pro­ j Ml
šnji so priložili karto, kjer so bile označene meje tega okraja. Žal se karta J 3* P** »mm
iii: ■ . ki •
Ote ■ Ctrhilc

ni ohranila.72 V prošnji so Jezerci zapisali, da »je to zemljišče naša skupna

last in na tem prostoru lovimo ribe že od nekdaj, kakor so jih lovili Oklic Dravske banovine za ribolovne okraje leta
naši predniki povsem svobodno. Cerkniško jezero do sedaj še ni razdelje­ 1935. AAOJ.
no na ribarske okraje in na označenih zemljiščih smo si lastili pravico do
ribolova do sedaj le mi. V tekočih vodah, to je v strugah, si lasti pravico do
ribolova g. Slavko Plemelj, ki ima tekoče vode jezera v zakupu. Mrtvice, teras j,« Občina Cerknica
jame - požiralnike in mlake pa smo do sedaj izključno izrabljali le mi in srez logaški C|f|, : c,.3 seraem

smo si lastili pravico do ribolova na teh zemljiščih.

Pismenih dokazil o teh pravicah nimamo, ker jih tudi naši predniki breaktss. aiioljrtru

niso imeli. Pač pa smo si to pravico pridobili od naših prednikov, ker obsta­
ja ribolov na tem zemljišču za našo vas že od nekdaj in so naši predniki ta jTaaioii no proBnJu upmrldonotr* bol.„o’-oro zn ;rlsruj^o uiao-

trojcit- rlbcrukc^ om^r- » 8«rt»i6fci*s ;-**««» s i3»žcje ss soalcmrje

ribolov na tem zemljišču svobodno izvrševali že od nekdaj. r sedalu ruzj*t* truljeviil* Sunete ujtruvo jjmvato luir.orir.o

Ili-Sc.' OS 13.7.IMS.
t

Da se dokončno uredi vprašanje ribolova na Cerkniškem jezeru, po­ jr- o ':, .

vrStmJ.1 rz. Sorta!lito: Jctnru evobedor ribolov. Ve

r-o So od rnuis; lr>

lov no 3?vrl*ov£!i

sebno na označenem zemljišču, je nujno potrebno, da se jezero razdeli na So c' Ih-Tri BtsJraSss ir, itvrovgajo urtuvifojnoi tiu dene a. slu. enih dofcn-

-rut lci tlrc;o, tor no i.o ae*ej nl brisa so to niti ‘la

samosvoje okraje, kateri naj se dodelijo in priznajo nam, ker smo na teh El *c rrt viJj I do lEtll. to Srtolic, Ll .e ... isucioit. . • r. r-

ovc;- otr.it ff rudo So Srt o.

prod sečni.):;

zemljiščih edino mi upravičeni do tega ribolova.«73 Podpisi: Janez Martin­ Belovosj*:

čič (Juretov), načelnik, in odbornika Alojz Martinčič in Jakob Martinčič. 7

Občina Cerknica je že 30. oktobra 1935 predložila Sreskemu načelstvu RJREfiET^

Logatec gornjo prošnjo »upravičencev Dolenje Jezero za priznanje samo­ a 'Š

svojega ribarskega okraja na Cerkniškem jezeru s prošnjo za poslovanje v
smislu razpisa kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani III. Občina Cerknica je 30. oktobra 1935 predložila
No. 6434/1 od 13. 7. 1935«. Sreskemu načelstvu Logatec prošnjo »upravi­
čencev Dolenje Jezero za priznanje samosvo­
Občina je prošnjo priporočila: »Pripominja se, da so upravičenci Dole­ jega ribarskega okraja na Cerkniškem jezeru«.
njega Jezera že od nekdaj izvrševali na Cerkniškem jezeru svobo­ AADJ.
den ribolov. Ta ribolov so izvrševali že njihovi pradedje in ga upravičenci
izvršujejo še danes. Pisemskih dokazov o tej pravici nimajo, ker se do sedaj
nihče ni brigal za to niti jim ni te pravice kdo kratil. Na črtežu, ki se pri­
laga, je označena meja ribarskega okraja z rdečo črto.« Predsednik: 1. r.
(podpis nečitljiv); delovodja: 1. r. (podpis nečitljiv).74
71 AADJ, Oklic, Kraljevska banska
Cerkniška občina se je pri tem priporočilu očitno sklicevala tudi na uprava Dravske banovine, Ljublja­
razsodbo cerkniškega sodišča iz leta 1933, ki pa se žal ni ohranila. Na na, 13. julija 1935, št. III. No 6434/1.
razsodbo cerkniškega sodišča se je leta 1938 skliceval tudi jezerski odbor 72 V arhivu AADJ se kopija karte ni
upravičencev skupnega premoženja. ohranila. Zaprosil sem tudi Arhiv
Republike Slovenije za kopijo karte,
Sresko načelstvo v Logatcu je 9. novembra 1935 predložilo prošnjo je­ vendar so mi odgovorili, da se gra­
zerskih upravičencev za priznanje samostojnega ribarskega okraja na divo ni ohranilo. Po parcelah, ki so
last skupnega vaškega premoženja
Cerkniškem jezeru kraljevski banski upravi. Načelnik je pristavil, »da do in so označene spodaj na vlogi Go­
predpisanega roka, to je do 31. oktobra 1935, ni bilo vložene nobene dru­ spodarskega odbora Dolenjega Je­
zera z dne 25. apr. 1938, bi se karta
ge prijave. Po zgoraj omenjenem odloku je bil oklic objavljen pri občinah lahko rekonstruirala.
Cerknica in Stari trg in na deski sreskega načelstva, g. Plemelj Slavko v 73 AADJ, Cerknica, 28. okt. 1935, št.
Ljubljani pa je dobil oklic neposredno dostavljen.« Načelnik: 1. r. (podpis 10/2.
nečitljiv).75 Na gornjo prošnjo v arhivu ni odgovora. 74 AADJ, Občina Cerknica, 30. okt.
1935, No 3980.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani je v oklicu z 75 AADJ, Sresko načelstvo v Logatcu,
dne 6. aprila 1938 zopet pozvala, »da morajo vsi, ki posedujejo ribarske 9. nov. 1935, vložna št. 8632/9.
 Ribolovne pravice na Cerkniškem jezeru 93

pravice v vodah Dravske banovine, svoje pravi­

ce prijaviti kraljevski banski upravi v Ljubljani
najkasneje do 28. aprila 1938«. V oklicu je zapi­
sana še oblastna grožnja, da »kdor svoje ribar-
ske pravice v odprtih vodah ne prijavi do zgoraj
določenega dneva, jo po odločbi § 72. odstavka
1. navedenega zakona izgubi v korist države«.76
Zato je Gospodarski odbor upravičencev Do­
lenjega Jezera na zgornji banski oklic 25. aprila
1938 banski upravi ponovno prijavil ribolovne
pravice v Cerkniškem jezeru. V prijavi navajajo:
1. »Ta ribarska pravica se opira na podedova-
nje od svojih prednikov, ki so te pravice izkori­
ščali nemoteno že od nekdaj.
2. Vsebina te ribarske pravice je, da smemo loviti vse vrste rib in vo­ Jezerski ribolov s saki v Vodonosu pri jami Konj-
šca leta 1932. Od leve: Alojz Martinčič (Skir-
dnih živali, ki se nahajajo v tem lovišču, in to so: ščuka, klen, menek, šlajn cov), Alojz Godeča, Anton Braniselj (Kaščen)
in krap. Vodne živali pa so: raki in žabe. Loviti smemo vsak čas, ki je in Janez Leskovec (Budov). Fotografijo hrani
primeren za lov, in to z mrežami, saki, rokami in trnki. Ta pravica družina Braniselj (Kaščeni).

je nerazdeljena in do nje so upravičeni vsi vaščani upravičenci vasi Dolenje

Jezero v enakem razmerju.
3. Naše ribarske pravice se raztezajo po površini kat. občine Otok II. in
Dolenja vas. Meja našega ribarskega okoliša je naslednja:
Od požiralnika Vodonos ob plotu Dolnjih vrtov po parceli št. 2892 na /
f
požiralnik Rešeto na parcelo št. 2578-2582 čez jezerske senožeti takozvane Sc—lurvj— ft -*> trt* •

Cernivke na parcelo št. 2618 do parcele št. 2648 ravne črte na Ušivo loko v L D3ATCU

do gozda čez strugo Stržen in dalje tik ob gozdu čez Pretržje in dalje ob goz­ oifcor utr« Iol.'e:are

du skozi takozvana Vrata ob meji katastralne občine Otok I. na mejo Tr-

ščenih senožeti in po zadnji Trščeni senožeti do struge Stržena in ob levem m m okli'
'2-3 TJV/-. rilai-u*« • ravloo * »»Uio.i.dc
« * r-:..* -a«oV.o»04M>i
!*» i!.J» 205* - o " ■ '■

bregu Stržena do parcele št. 2955 čez strugo Stržen ob parceli št. 1237/4 na n;*,V.l Je 1*201 ne voe
i rij«.to Je r.*.to :oeUti renitil .x«i Je-ra^l »raki

mejo jezerske gmajne ob parceli št. 1383, na parcelo št. 1443/12, ob parceli -“Tfuč-
št. 1444 do potoka Žerovniščica in ob levem bregu potoka Žerovniščica do
požiralnika Retje čez strugo ob desnem bregu Zerovniščice po parceli št.
1236 na parcelo št. 2890 do Vodonosa. Natančna meja je zabeležena na Leta 1938 je Sresko načelstvo Logatec opozori­
lo upravičence Dolenjega Jezera, da naj dopol­
priloženi skici z rdečo črto.77 Ribarska pravica obsega na navedeni površini nijo vlogo za ribolovne pravice v Cerkniškem
vse jame, mlake, mrtvice, požiralnike in struge. jezeru. AADJ.
4. Z ozirom na različno letno zakupno vrednost naše ribarske pravice,
kije odvisna od vremena in vremenskih prilik, jo ocenimo letno na petsto
dinarjev.
5. Ribarsko pravico izkoriščamo v času te prijave z mrežami, saki, trnki
in rokami. V jamah, kjer se ne more do rib na opisani način, zato ribe v
njih poginejo, da se širi smrad, jih pobiramo ven tudi z vilicami.
6. V času prijave nam nobeden ne osporava naše ribarske pravice.
7. Podpisani Gospodarski odbor upravičencev Dolenje Jezero je v dejan­
ski posesti ribarske pravice od nekdaj, kot je povedano pod točko 1. Pisme­
nih dokazil o tej pravici nimamo, ker jih tudi naši predniki niso imeli, pač
pa smo si to pravico pridobili od naših prednikov, ki so to ribarsko pravico
izkoriščali svobodno že od nekdaj.
Naslov prosimo, da nam prizna prijavljene ribarske pravice, kakor so
razvidne iz gornjih navedb in po priloženi skici.« Za gospodarski odbor
upravičencev Dolenjega Jezera: Janez Kebe, 1. r., predsednik; odbornika:
Anton Leskovec (Pouletov), 1. r., in Janez Martinčič (Juretov), 1. r.78 Sresko
76 AADJ, Oklic, Kraljevska banska
načelstvo Logatec je 21. julija 1938 Občini Cerknica na to vlogo med dru­ uprava Dravske banovine, Ljublja­
gim odgovorilo, da »so posestniki vasi Dolenje Jezero že od nekdaj lovili na, 6. apr. 1938, št. III. Št. 2059/1.
ribe v Cerkniškem jezeru, toda le na onih stoječih vodah, ki so ostale po 77 Celotna površina skupnih zemljišč
upravičencev Dolenjega Jezera je
poplavah jezera na njihovih zemljiščih. To pravico vaščanom Dolenjega Je­ 420 hektarov. Vir: AADJ.
zera priznava tudi novi zakon o sladkovodnem ribarstvu § 10.« Načelstvo 78 AADJ, Prijava ribarske pravice,
je nato ugotovilo, da »Gospodarski odbor na Dolenjem Jezeru bržkone ne Dolenje Jezero, 25. apr. 1938, št. 22.
94 III. poglavje

bo mogel doseči priznanja lastnega ribarskega revirja, ker tozadevni okoliš

ne odgovarja predpisom § 12 citiranega zakona.
Pismenih dokumentov o priznanju samostojnega ribarskega revirja na
Dolenjem Jezeru ni mogoče dobiti v tukajšnjem arhivu. V arhivu se nahaja
odločba bivše 'Kranjske deželne vlade' z dne 21. decembra 1894, št. 16077,
ki se nanaša na ustanovitev ribarskih okrajev v logaškem okraju, ničesar
pa ne govori o pravicah ali pritožbah s strani vaščanov na Dolenjem Jezeru.
Nekdanja podobčina na Dolenjem Jezeru je sicer pod št. 386 od 3. maja
1891 prosila tedanje Okrajno glavarstvo v Logatcu, da se jim prizna pravi­
ca ribolova na parcelah, ki so last vaščanov Dolenjega Jezera. Na to vlogo
je Okrajno glavarstvo opozorilo vaščane Dolenjega Jezera s točko 6 zakona
z dne 25. aprila 1885, št. 56 drž. zakona. Ta določila pa priznavajo
posestnikom z Dolenjega Jezera iste pravice kot § 10 sedanjega ri­
barskega zakona. S tem pa vaščanom Dolenjega Jezera ni bila priznana
pravica do samostojnega ribarskega okraja.«79
Na gornji odgovor Sreskega načelstva je Gospodarski odbor upravi­
čencev Dolenje Jezero 17. avgusta 1938 odgovoril, da »Gospodarski odbor
upravičencev skupnega premoženja Dolenje Jezero nima posebnih pravnih Gospodarski odbor
dokazov za ribarsko pravico na Cerkniškem jezeru. Pač pa obstajajo sodbe upramncen skupnega prsmaženja
okrajnega sodišča v Cerknici P 72/33 do P 81/33 z dne 11. novembra 1933 DOL. JEZERO

in sodba Stola sedmorice v Zagrebu z dne 21. junija 1927, KI. 202/27/1 in Došlo dne ... /f/f- 19i£~

prepise teh sodb prilagamo. 80 Štev. __ priloge

Obstoj ribarske pravice temelji na priposedovanju na že od pamtiveka

obstoječih pravicah. Te stare ljudske pravice so omenjene v Valvasorjevi Žig ekshibitnega protokola upravičencev Dole­
nje Jezero. AADJ.
knjigi Die Ehre des Hertzogthums Krain v I. knjigi na strani 624 in v IV.
knjigi na strani 645.81
Obstoj ribolovnih pravic se da dokazati tudi s pričami, ki naj jih kralje­
vska banska uprava blagovoli zaslišati. Te priče so: Kebe Janez (Skirov),
posestnik, Dolenje Jezero št. 38; Braniselj Valentin, posestnik, Dolenje Je­
zero št. 51; Leskovec Ludvik (Poletov), posestnik, Dolenja vas št. 73; De­
bevec Matija (Debevč), posestnik, Dolenje Jezero št. 7; Otoničar Jože (Poci-
nov), posestnik, Dolenje Jezero št. 33 in po potrebi še drugi.
Kakor je razvidno iz vseh prilog, Cerkniško jezero do sedaj še ni uvršče­
no v poseben ribarski okraj, ampak samo pritoki jezera. Vsekakor imajo
prvenstveno pravico do ribolova le upravičenci in je njihova zahteva, da se
jim prizna samosvoj ribarski okraj na jezeru, povsem upravičena. Vsled
tega prosimo, da se prošnja Gospodarskega odbora upravičencev Dolenje­
ga Jezera ponovno predloži kraljevski banski upravi v rešitev.«82
Na ta dopis vaščanov se odgovor Sreskega načelstva Logatec ni ohra­
nil. Banska uprava je šele leta 1940 pripravila načrt ribarskega okraja na
Cerkniškem jezeru, vendar z njim Jezerci niso bili zadovoljni. Zaradi tega 79 AADJ, Sresko načelstvo Logatec, 21.
načrta je bil načelnik Gospodarskega odbora Franc Mevec (Gašperjov) 15. jul. 1938, št. 4434/5.
septembra 1940 na Sreskem načelstvu v Logatcu.83 80 Žal se ni ohranila sodba cerkniškega
sodišča iz leta 1933; gradivo tega
Dne 24. septembra 1940 pa je Gospodarski odbor upravičencev skupne­ sodišča namreč ni ohranjeno. Arhiv
ga premoženja vložil na kraljevsko bansko upravo v Ljubljani 'Pripombe Republike Slovenije, apr. 2007, ustni
vir.
k načrtu ribarskega okraja v Cerkniškem jezeru'. V dopisuje zapisal, da 81 Žal je tako sklicevanje za nemote­
»odbor upravičencev stavi v nedoteklem roku zoper tamkajšnji načrt o raz­ ne ribolovne pravice na jezeru na
delitvi Cerkniškega jezera v ribarski okraj svoje pripombe «. Valvasorja brez osnove. Valvasor
namreč pravi, da so potem, ko so
1. Odbor je najprej ugotovil, da banska uprava ni »upoštevala naše pra­ gospostva že končala lov z mrežami
vočasno vložene prijave za ribarske pravice in prošnje za priznanje lastne­ v teh jamah, smeli ljudje loviti ribe,
in še to le v slabših jamah.
ga ribarskega revirja po priloženi skici. Prostor, kije označen, je izključno 82 AADJ, Gospodarski odbor upravi­
naše ozemlje, ki od njega plačujemo davke in na tem zemljišču samo mi čencev Dolenje Jezero, 17. avg. 1938,
izvršujemo ribarske pravice. V prostoru, ki ga zahtevamo oziroma prosi­ št. 38.
83
mo, da se nam prizna kot lastni ribarski revir, so dani vsi pogoji, ki so pred­ AADJ, Potrdilo, 15. septembra 1940,
št. 1/40 Izdatki. Franc Mevec je od
videni v členu 7. točka a in b v Zakonu o sladkovodnem ribarstvu. Poleg Gospodarskega odbora upravičen­
tega je na tem ozemlju več mest, iz katerih bi se dalo narediti ribogojnice, cev Dolenje Jezero prejel trideset
dinarjev za potne stroške v Logatec:
kar bi bilo velikega pomena za tukajšnji ribolov z ozirom na osuševanje »zaradi ribarske pravice oziroma
Cerkniškega jezera, s katerim bi se ribolov na jezeru popolnoma uničil. ribarskega revirja«.
 Ribolovne pravice na Cerkniškem jezeru 95

Ribogojnice pa bi mogli narediti samo tako, da se nam prizna lastni revir

po svoječasno priloženi skici, ker je to naše skupno zemljišče.«
2. Odbor nato piše, da so v načrtu, ki ga je pripravila banska uprava,
»napravljene kljukice kot znak najnižjega stanja vode, kar pa ni pravilno.
Ker je tukajšnje jezero periodično in je stanje vode odvisno le od vremen­
skih prilik, ni mogoče označiti najnižjega ali srednjega vodnega stanja.
Jezero se smatra bolj za poplavo kot za jezero. Daje temu tako, je razvidno
že iz razpisa bivše c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 21. grudna 1895, čl.
16677, po katerem so privzeti v ribarske revirje le vsi pritoki Cerkniškega
jezera, ki imajo vsak zase tudi po današnjem zakonu o sladkovodnem ri-
barstvu oziroma pravilniku o izvrševanju Zsr. čl. 7. točki 1 a in b vse pogoje
za samostojne ribarske revirje.«
3. V tretjem delu Odbor pravi, da »so vsi pritoki Cerkniškega jezera že
od prej razdeljeni v ribarske revirje, jezero samo pa še ni, čeprav na jezeru
izvršujemo ribarsko pravico le mi. Zato prosimo, naj se jezero razdeli v en
ribarski revir, in sicer po svoječasno priloženi skici od tukajšnjega Gospo­
darskega odbora, in nam s tem prizna lastni ribarski revir kot izključne­
mu izkoriščevalcu ribarske pravice na tem zemljišču.«
Odbor na koncu dopisa upa, da »bo cenjeni naslov upošteval naše pri­
pombe k izloženemu načrtu, ga popravil v smislu naše svoječasno prilo­
žene skice ter nam s tem zagotovil naše stare pravice, ki jih imamo že od
pamtiveka«.84
Odgovor kraljevske banske uprave ni znan, a dejstvo je, da Jezerci niso
dobili svojega ribolovnega okraja. Kmalu zatem seje začela druga svetov­
na vojna.
Agrarna skupnost Dolenje Jezero je morala o gospodarjenju s skupnimi ,t. 7/59.
a k z
zemljišči poročati komisarju za agrarne operacije v Ljubljano. Dne 22. ja­
nuarja 1940 je komisar za agrarne operacije v Ljubljani terjal od Jezercev
»jasne sklepe glede izkoriščanja ribarske pravice«. Pripomnil je, da »tukaj aol«n> JeMro.tlne 2.mr »

ni znano, kakšne ribolovske pravice imajo udeleženci agrarne skupnosti

na skupnem zemljišču. Točna pojasnila v tej zadevi Vam more dati le sre- / načelni*. S

sko načelstvo v Logatcu«. Komisarje podčrtal, da spada k »izkoriščanju $A

skupnega zemljišča tudi izvrševanje ribolova. Sklepanje o načinu iz­ "v, •
vrševanja ribolova spada v delokrog občnega zbora upravičencev. Važno je
tudi vprašanje, ali se odda ribolov za eno ali več let v zakup. Glede ribolova ---
in ledu napravite jasne sklepe in jih predložite semkaj v odobritev. Potem p‘fU< ■

se bo izdelal za Vašo skupnost gospodarski red, kršitelje gospodarskega

reda pa bo kaznoval komisar za agrarne operacije.«85 Razpis ribolovne dražbe 2. marca 1939. leta
za eno usihanje Vodonosa, Rešeta in Zadnjega
Sklep: Čeprav se vse listine o prizadevanju Jezercev za lastni ribolovni kraja. AADJ.
okraj na Cerkniškem jezeru niso ohranile, je že iz teh razvidno, s kakšno
vztrajnostjo so si prizadevali za priznanje »starih ribolovnih pravic«. Iz
smelih trditev, ki jih je Gospodarski odbor upravičencev Dolenjega Jezera
zgoraj večkrat sporočal banski upravi v Ljubljano: »Na tem zemljišču (na
jezeru) samo mi izvršujemo ribarske pravice« ali »zato prosimo, da
se nam s tem prizna lastni ribarski revir kot izključnemu izkori­
ščevalcu ribarske pravice na tem zemljišču« ali »loviti smemo vsak
čas, ki je primeren za lov, in to z mrežami, saki, rokami in trnki«;
lahko sklepamo, da so Jezerci v resnici lovili ribe na teh skupnih zemljiščih
ne samo ob usihanju v jamah, ampak kadarkoli je bilo kaj vode, čeprav niso
dobili lastnega revirja.
Ne bo držalo mnenje, da so bile ribolovne pravice Jezercev »razdeljene
po posameznih vaseh ob jezeru za določene požiralnike; vaščani Dolenjega
Jezera so imeli v 20-ih letih pravico do lova rib v Vodonosu ali Rešetu en­ 84
krat ali dvakrat letno«.86 AADJ, Gospodarski odbor upravi­
čencev skupnega premoženja Dole­
Pravico do rib med usihanjem jezera so že od nekdaj imeli - in jo leta nje Jezero, 24. sept. 1940, št. 15/40.
1927 jih tudi pravno dokazali - samo vaščani Dolenjega Jezera ali bolje 85 AADJ, Komisar za agrarne operaci­
upravičenci skupnih zemljišč (gmajne) Dolenjega Jezera, ker so je v Ljubljani, 22. jan. 1940, št. RU
286/14-34; Zapisnik Gospodarskega
(bili) skupni lastniki katastrsko določenih parcel, na katerih so požiral­ odbora Dolenje Jezero, 7. apr. 1940.
niki. Druge vasi ob Cerkniškem jezeru nimajo v lasti takih skupnih 86
Jezero, ki izginja, str. 312.
96 III. poglavje

zemljišč, na katerih bi bili požiralniki. Upravičenci skupnih zemljišč

z Dolenjega Jezera so imeli med usihanjem jezera zagotovo pravico do rib
v Rešetu, Vodonosu, Zadnjem kraju, Retju in drugih jamah, ki so
bile na zemljišču vaške gmajne. Pravice ribolova pa niso imeli samo en­
krat ali dvakrat letno, ampak vsakokrat, ko je jezero usihalo in usahnilo.
To dokazujejo tudi naslednje ribolovne dražbe.

2. Ribolovne dražbe na Dolenjem Jezeru in skrb za ribji zarod

a) Gospodarski odbor upravičencev skupnega zemljišča Dolenje Jezero i-e. «■/•». 3ei. Jezero.une iu.aarcu

je kot dober gospodar dajal ribolovne pravice v jamah Vodonosa, Rešeta, -vlgtjlj rrauc, uoi.Jezero.ut.4».

Zadnjega kraja in Retja v najem na javnih dražbah.

Iz leta 1939 je ohranjen razglas o dražbi, ki so ga sprejeli 2. marca na MBIMgBI
ku»»UMunu»|u bolovnc anupue pravice,za vjinnaje.ln is.:

seji občnega zbora upravičencev skupnega zemljišča. Glasi se: »Izvrševa- vuibziiju.
.er ,8 „c luk. goiip. odbor,od izdraviteljev dobil pritožbo,do s« jls

je sklep občnega zbora upravičencev skupnega zemljišča Dolenje Jezero U- ,revice OO, Ofovaio.oziroae da lovijo tudi sU u,.i , /.ur.or pa zoziroa
aa gornje navedba niao upravl6unl.de Vas o.-caarja.aa se gurnjeijii ar.li­
pa držite .u ...svarite svoje naj ne Hodijo loviti v iosple/se iadratl-
loljev.broz njiiiOvabs duvoienja. V naa, r, mas; Jlučuju bo -ri/soran iz-

razpisuje podpisani gospodarski odbor upravičencev dražbo tukajšnjega oraiitulj zahtevati od Vas,za ulovljeno ribe,odškodnino. Puk. gosp.
odbor ,.a bi v te« slučaju bil prlaoran nag* stlep ob6.zbora uveljavit
frOtofi oblasti.

ribolova oziroma daje istega v najem dne 5. marca 1939 ob 1 Vz popoldne v

gostilni Mulec na Dolenjem Jezeru. odbornik. načelniki

nanosu.

V najem se daje ribolov v treh kompleksih, in sicer: Vodonos, Reše­

to in Zadnji kraj, in to za vsako presihanje posebej. Plačljivo takoj po
izdražitvi v blagajno podpisanega gospodarskega odbora. Interesenti va­ Dne 26. marca 1939 je Gospodarski odbor Do­
lenje Jezero pisal Francu Šviglu, ki je bil glavni
bljeni.« Sledijo podpisi: načelnik: Franc Mevec (Gašperjov); odborniki: Jer­ ribič zakupnika ribolova v tekočih vodah Slavka
nej Levar (Bundrov), Franc Korošec (Korošcov), Franc Martinčič (Lovrič- Plemlja, naj njegovi ribiči ne lovijo na ozemlju
kov), Matevž Kebe (Matevžev), Janez Martinčič (Juretov), Franc Klančar agrarnih upravičencev, ker so ribolov za eno
usihanje izdražili Matija Debevec, Janez Kebe,
(Mrganov), Matevž Klančar (Mrganov), Janez Kebe (Ta Srednji Kebeč), št. 38, in Gašper Mevc. AADJ.
Franc Kebe (Francetov Kebeč), Anton Lovko (Vrdjanov), Janez Kebe (Ski-
rov), Janez Kebe (Kebeč), Franc Mulec (Mulcov), Janez Primožič (Brki­
nov), Tomaž Kebe (Tomažev), Franc Lovko (Vrdjanov), Jakob Martinčič
(Rožentov), Franc Obreza (Godešov), Matija Debevec (Debevč), Jožef Oto­
ničar (Pocinov), Franc Kebe (Čopetov) in Anton Kebe (Ta Bogati Kebeč).87
Iz dopisa, ki ga je dne 26. marca 1939 napisal vaški Gospodarski odbor
upravičencev skupnega premoženja Francu Šviglu z Dolenjega Jezera, ki
iiillpsssssfii 'Dol.Jacet-n.ane žo.s.rlia l*„ j.

je bil zastopnik in ribič zakupnika ribolova v tekočih vodah Cerkniškega udboBl.lka: načelnik:

jezera Slavka Plemlja, je razvidno, da so ribolov na gornji razglas izdražili: S*# :

Matija Debevec (Debevč), Janez Kebe s št. 38 (Skirov) in Gašper Mevec Mic ' ■■ '

(Gašperjov).88 Dopis ima naslov »Opozorilo«. Najprej obvešča naslovnika,

da je Gospodarski odbor upravičencev kot zakoniti organ za upravljanje ,c*c

skupnega premoženja, ki ga je potrdila nadzorna oblast, tj. komisar za

agrarne operacije, »dal s sklepom občnega zbora z 2. 3. 1939 v najem tu­ Razglas Gospodarskega odbora upravičencev
kajšnje ribolovne pravice za eno usihanje Matiju Debevcu, Janezu Kebetu skupnega premoženja Dolenje Jezero za ribo­
lovno dražbo za drugo usihanje Vodonosa 26.
s št. 38 in Gašperju Mevcu. Ker se ni zoper sklep občnega zbora nobeden aprila 1939. AADJ.
pritožil, je oboje postalo pravnomočno in imajo s tem izdražitelji izključno
pravico do ribolova v sedanjem usihanju.
Ker pa je tukajšnji gospodarski odbor od izdražiteljev dobil pritožbo,
da se jim te pravice osporavajo, oziroma da lovijo tudi drugi, za kar pa z
87 AADJ, Dolenje Jezero, 2. mar. 1939,
ozirom na gornje navedbe niso upravičeni, se Vas opozarja, da se gornjega št. 7/39. Domača imena so avtorjev
sklepa držite in posvarite svoje, naj brez dovoljenja izdražiteljev ne hodijo dodatek.
lovit v izdražene komplekse. V nasprotnem primeru bodo primorani iz­ 88 Žal se iz arhiva AADJ ne da ugoto­
viti, za koliko denarja so izdražili
dražitelji zahtevati od Vas odškodnino za ulovljene ribe. Tukajšnji gospo­ ribolov. Nekateri pisci uporabljajo
darski odbor bi bil v tem primeru primoran, da bi se sklep občnega zbora kot argumente ustne vire in izročila,
uveljavil potom oblasti.« a to ne drži. Po letu 1913 je bil pravi
zakupnik ribolova v tekočih vodah
Dne 26. aprila istega leta (1939) je bila v gostilni Mulec ob 9. uri zvečer Cerkniškega jezera samo bogati
ljubljanski trgovec Slavko Plemelj,
že druga dražba za ribolov, tokrat za »drugo usihanje Vodonosa. Iz- Franc Svigel (Petričkov) z Dolenjega
draženi znesek je treba plačati takoj, v blagajno tukajšnjega gospodarske­ Jezera je bil le njegov ribič in zasto­
ga odbora.« Sledijo podpisi: načelnik: Franc Mevec (Gašperjov); odborniki: pnik. Brez velikih rezervnih finanč­
nih sredstev ni bilo mogoče imeti
Franc Korošec (Korošcov), Jernej Levar (Bundrov), Franc Martinčič (Lo- ribolovnega zakupa. S tem soglaša
vričkov), Matevž Kebe (Matevžev Kebeč), Anton Leskovec (Pouletov), Jože tudi Slavka Meze, roj. Svigel, hčer­
ka Franca Švigla, november 2008,
Martinčič (Skircov), Janez Kebe (Skirov), Franc Braniselj (Kaščen), Janez ustni vir.
Kebe (Tomažev), Janez Kebe, Franc Mulec (Mulcov), Janez Primožič (Br­ 89
AADJ, Dolenje Jezero, 26. mar.
kinov), Franc Braniselj, Jakob Martinčič (Juretov Jakob), Franc Obreza 1939, št. 14/39.
 Ribolovne pravice na Cerkniškem jezeru 97

(Godešov), Matija Debevec (Debevc), Anton Braniselj, št. 12 (Urbanov) in Št. M/5*.

Franc Kebe (Francetov Kebeč).90

Dne 23. julija istega leta (1939) je bila ob eni uri popoldne v gostilni Mu­ Dol.J«zaro,dno 25.julija 1»58.

lec že tretja dražba za »tretje usihanje v Vodonosu«. Najem ribolova

je izdražil Janez Martinčič s št. 18 (Juretov) za sto dinarjev.91 Iz gornjih tabornika: imtalclk:

zapisov vidimo, da je leta 1939 Vodonos trikrat presahnil in da je bila za

vsako usihanje dražba.
Čez dva dni je bila ob 9. uri zvečer v gostilni Mulec zopet dražba, in to Razpis ribolovne dražbe 23. julija 1939 za eno
usihanje Vodonosa. AADJ.
za »eno usihanje v Retjah«.92
Dne 7. aprila 1940 so na občnem zboru upravičencev skupnega zemlji­ P r o

šča Dolenje Jezero sklenili, da se »tukajšnji ribolov, do katerega imajo na J In 190,120 ln 50 ukup ij vin 2?C. ( jvontoaMmKleeot) kntora eao
podpisani flauoa rasuično plačali v gotovini v blagajno goapodars-
Kogu odbora upr.skup.zanij.Bol.Jsuero.za v najaa
pravico samo upravičenci tukajšnjega skupnega zemljišča, ki stanujejo na zaaao usihanju v -19*0 in to Vodonos,Hsžato in Zadnji kraj.
Dol.Jotoro,dne U; »ugasi, a 1940.
Dolenjem Jezeru, oddaja v najem tudi v bodoče po gospodarskem odboru,
in sicer za vsako usihanje posebej. Izdražitev velja za eno usihanje eno
leto. Če pa jezero v enem letu niti enkrat ne usahne, se izdražitelju denar
povrne, ribolov pa se odda na dražbi ponovno v najem. Vrednost tukajšnje­ s**/*

ga ribolova zavisi namreč od tega, kolikokrat jezero usahne. Ko se ribolov

Alojzij Braniselj, Janez Martinčič in Franc Ope­
odda v najem, ima pravico do ribolova samo izdražitelj in samo tisti, ki jim ka so 11. avg. 1940 plačali v blagajno Gospo­
on dovoli loviti.«93 darskega odbora Dolenje Jezero 270 dinarjev
za eno usihanje Vodonosa, Rešeta in Zadnjega
Dne 11. avgusta 1940 je bila skupna dražba za najem ribolova na ze­ kraja. AADJ.
mljiščih skupnega premoženja Dolenjega Jezera za eno usihanje v Vodono­
su, Rešetu, Zadnjem kraju in Retjah.94 Za prve tri jezerske dele so ribolov 90 AADJ, Razglas, Dolenje Jezero, 26.
izdražili Alojzij Braniselj (Kaščen), Janez Martinčič (Juretov) in Franc apr. 1939, št. 18/39. Tudi za to usiha­
Opeka (Petričev). Za najem ribolova so v blagajno gospodarskega odbora nje ni mogoče ugotoviti, kdo je ribolov
izdražil in za koliko denarja.
Dolenjega Jezera vplačali: za Vodonos sto dinarjev, za Rešeto sto dvajset 91 AADJ, Razglas, Dolenje Jezero, 23.
dinarjev in za Zadnji kraj petdeset dinarjev.95 Za Retje ni podatkov. Se med jul. 1939, št. 34/39.
drugo svetovno vojno, 27. septembra 1941, je vaški Gospodarski odbor iz­ 92 AADJ, Razglas, Dolenje Jezero, 25.
dal »Preklic«, kjer so zapisali, daje ob času usihanja Cerkniškega jezera, jul. 1939, št. 36/39.
9,3 AADJ, Zapisnik 4. rednega občnega
to je »Vodonosa, Rešeta, Zadnjega kraja, Retja - jame, kakor tudi v vseh zbora upravičencev skupnega zemlji­
drugih jamah, mrtvicah, mlakah in vseh mestih, kjer voda ob usihanju šča Dolenje Jezero, Dolenje Jezero, 7.
ostane in so na skupnem zemljišču, kjer ima ribolovne pravice Gospodar­ aprila 1940, št. zadaj na listu: K. št.
88 B.
ski odbor, vsak lov in pobiranje rib in rakov brez dovoljenja prepovedan. 94 AADJ, Razglas, Dolenje Jezero, 11.
Tako dovoljenje se dobi pri Gospodarskem odboru skupnih zemljišč na Do­ avg. 1940, št. 12/40 in zadaj na listu:
lenjem Jezeru. Vsak, ki bo lovil ali pobiral ribe ali rake brez tozadevnega A. a. št. 83.
dovoljenja, bo naznanjen sodišču.«96 95 AADJ, »Protipis«, Dolenje Jezero,
11. avgusta 1940, št. 12/40. Kolikšna
b) Vaščani Dolenjega Jezera so do druge svetovne vojne in še po njej je bila vrednost tega denarja v stari
Jugoslaviji? Kosec, ki je ves dan kosil,
skrbeli tudi za ribji zarod v Cerkniškem jezeru. V Vodonosu so pred je zaslužil dvajset dinarjev in hrano,
veliko leti ogradili velik ribnik, imenovan Jelenščica, ki ni presihal in se grabljica pa je dobila na dan deset do
dvanajst dinarjev in hrano. Delavci
je poleti v njem napajala živina. Če je voda nasip poškodovala, je Gospo­ na žagi Marof so dobili na uro od
darski odbor upravičencev skupnega zemljišča najel delavce, da so nasip dva dinarja (najnižje plačani ob svoji
popravili. Tako so na občnem zboru dne 7. aprila 1940 sklenili, da se »dobi hrani) do pet dinarjev (najvišje pla­
čani ob svoji hrani). Franc Ravšelj iz
enega delavca, da popravi nasip pri Jelenščici, ki ga je voda pretrgala«.97 Viševka, mar. 2007, ustni vir. Štruca
Leta 1934 so nameravali zgraditi nove ribnike. Na seji vaškega Gospodar­ kruha (okoli 80 dekagramov) je bila
dva dinarja, žemlja pa pol dinarja,
skega odbora in Gmajnskega odseka so tega leta zapisali: »Imamo trdno liter vina je bil od deset do dvanajst
voljo, da bomo na revirjih, ki so nam priznani, zgradili dobre ribnike za dinarjev, učiteljeva plača je bila okoli
šeststo dinapev, dvokolo je bilo de­
pospeševanje ribjega naraščaja.« vetsto dinarjev, krava je veljala od
Gospodarski odbor upravičencev je v pripombah k načrtu ribarskega sedemsto do tisoč dinarjev. Stanko
Gerbec iz Pudoba, apr. 2007, ustni vir.
okraja v Cerkniškem jezeru, ki jih je 24. septembra 1940 poslal kraljevski 96 AADJ, Preklic, Dolenje Jezero 27.
banski upravi, zapisal, da je na skupnem vaškem »ozemlju več mest, iz sept. 1941, št. 15/41.
katerih bi se dalo narediti ribogojnice, kar bi bilo velikega pomena za tu­ 97 AADJ, Zapisnik 4. rednega občnega
zbora, Dolenje Jezero, 7. apr. 1940.
kajšnji ribolov z ozirom na osuševanje Cerkniškega jezera, s katerim bi se 98
AADJ, Zapisnik, Dolenje Jezero, 15.
ribolov na jezeru popolnoma uničil«.99 avg. 1934.
V Jelenščici je bilo vedno veliko linjev in drugih rib. Na predlog vaščana 99 AADJ, Pripombe k načrtu ribarskega
okraja v Cerkniškem jezeru, 24. sep­
(Pocinovega) so leta 1848 v Vodonosu naredili jez pred jamo Skednenco. tember 1940, št. 15/40.
Ustno izročilo pravi, da so imeli načrt, da bi tam naredili vodno žago. Ven­ 100
Novice, 14 (1856), št. 16, str. 62. Glej
dar načrta niso uresničili, ker je bil zgrešen. O tem načrtuje leta 1856 pi­ sestavek Razni zapisi cerkniškega
kaplana Jožefa Bevka v 7. poglavju in
sal tudi križnogorski duhovnik Jožef Bevk.100 Ostal pa je umetni jez. Temu sestavek Posegi v Cerkniško jezero...
delu Vodonosa vaščani rečejo Za jezom. Tudi ob presihanju je Za jezom v 2. poglavju.
98 III. poglavje

voda ostala in v njej so se gojile ribe. Podobno vlogo sta imeli tudi Zelena
luža in Ilava jama v Rešetu, ki nista presihali.101 To potrjuje naslednje dej­
stvo: ko je jezero usahnilo, so vaške žene v Jelenščici in Zeleni luži prale
perilo s perilniki, kar pa vode ni onesnažilo.102 Zaradi varovanja ribjega
zaroda so Jezerci še leta 1946 naredili majhen jez v Rešetu predjamo Po­
točno, a pred veliko vodno silo ni dolgo zdržal. 103
Mati Ivana Braniselj (Urbanova) z Dolenjega
Jezera 12 s hčerko Ano pri žehti s perilniki pri
Tilavi jami v Vodonosu leta 1953. Fotografirala
je sorodnica, ki je prišla iz ZDA. Fotografijo hra­
ni Ana Mulec z Otoka.

3. Ribolovne pravice upravičencev Dolenjega Jezera po letu

1954
Po drugi svetovni vojni so Jezerci uživali vse ribolovne pravice kot pred
vojno, a le do leta 1954. Ker so se vaščani Dolenjega Jezera bali, da bi
jim novi večji jez v Rešetu naredil škodo na gmajni, se je 12. septembra
1956 sestala komisija, v kateri so bili predstavniki republiških in občin­
skih institucij ter vaščani kot predlagatelji. O ribolovu je komisija odločno
ugotovila: »Vprašanje ribolovnih pravic na Cerkniškem jezeru je rešeno z
zakonom o sladkovodnem ribištvu iz leta 1954.«104
Z novim zakonom so bile prejšnje kupljene ah drugače pridobljene ribo­
lovne pravice podržavljene. Zgornji del jezera, od Velike Ponikve do izvira,
je upravljalo Gojitveno lovišče LRS oz. zdajšnji Zavod za ribištvo Slovenije;
spodnji del, od Velike Ponikve do Karlovice, pa Ribiško društvo Ljubljana.
Leta 1956 pa je bilo ustanovljeno Ribiško društvo Cerknica, kije prevzelo 101
Anton Lovko z Dolenjega Jezera,
jezersko ribištvo v nekdanjem delu postojnskega sodišča od ljubljanskega febr. 2007, ustni vir.
ribiškega društva. Tako je še danes, čeprav si cerkniški ribiči želijo ribiško 102
Tone Kebe, febr. 2007, ustni vir.
upravljanje nad celotnim Cerkniškim jezerom. 11)1 103 AADJ, Zapisnik Tajništva za ko­

Da so vaščani Dolenjega Jezera s tem zakonom iz leta 1954 izgubili munalne zadeve OLO Ljubljana o
vodopravni razpravi zaradi gradnje
stare ribolovne pravice, nam govori obsodba vaščana Antona Malnarja z jezu na Cerkniškem jezeru z dne 12.
dne 8. junija 1960, ker je 2. junija tega leta ob usihanju jezera s sakom lovil sept. 1956, št. 05/2-11782/1.
104
ribe v jami Vodonos na vaški parceli 1236 k. o. Otok II. Za prekršek je bil AADJ, isti Zapisnik, 12. septembra
1956, str. 3.
kaznovan z denarno kaznijo pet tisoč dinarjev. 106 105
M. Korošec, Petdeset let težkega
V pritožbi na Senat za prekrške je Malnar zapisal, da se ne čuti krive­ dela cerkniških ribičev, Ribič, LXV
(2006), št. 11, str. 306.
ga, ker je »izrečena kazen krivična«. Pritožbo je utemeljeval z dejstvom, ki 106
Kazen ni bila majhna. Koliko so
ga je sodniku povedal že pri zaslišanju, in sicer da »so vaščani Dolenjega bili tega leta vredni dinarji prejšnje
Jezera že od nekdaj nemoteno lovih ribe v času presihanja jezera v jamah Jugoslavije? Iz lastne izkušnje mi je
znano, daje bila tega leta v Ljublja­
na zemljiščih, ki so last vaške skupnosti. Kakor prejšnja leta je šel lovit ni mesečna plača elektromonterja
ribe ob presihanju v dobri veri, da ima za to pravico.« Nato navaja, da dvajset tisoč dinarjev.
 Ribolovne pravice na Cerkniškem jezeru 99

»se ta jama na parceli št. 1236 k. o. Otok II. kakor vse parcele agrarne
skupnosti Dolenje Jezero ne more smatrati v smislu čl. 2 Zakona o sladko­
vodnem ribištvu (UR. LRS št. 26/54) kot naravna voda, ker je to zemljišče
poplavljeno le občasno, kadar voda prestopi bregove Stržena. To zemljišče
je v katastru vpisano kot pašnik in je obdavčeno.« Na koncu je zapisal,
da »lahko z listinami političnih in sodnih oblasti za časa stare Avstrije in
stare Jugoslavije dokaže, da so že takratne oblasti priznavale vaščanom
Dolenjega Jezera pravico do ribolova ob usihanju jezera na zemlji, kije last
vaščanov, zato smatram, da jih tudi naša ljudska oblast ne bo odrekla«.107
Vendar ni uspel. »Ljudska« oblast se ni ozirala na stare vaške pravice.
Pritožba je bila zavrnjena in moral je plačati kazen. 108
Leta 1966 je bil zbor 56 volivcev Dolenjega Jezera, na katerem so jim
predstavniki občine in drugi pojasnjevali poskusno zajezitev Cerkniške­
ga jezera. Vaščan Franc Mevec (Gašperjov) je med drugim ugotovil, da so
»imeli vaščani Dolenjega Jezera še pred nekaj leti pravico do ribolova na
tem območju, medtem ko je sedaj ribiška organizacija absolutni go­
spodar rib in ribištva na Cerkniškem jezeru«. 109
Ko seje stari totalitarni red polagoma zrušil, so 25. septembra 1990 va­
ščani Dolenjega Jezera naslovili prošnjo na dr. Ludvika Toplaka, predse­
dnika Družbenopolitičnega zbora Skupščine Republike Slovenije, v kateri
so prosili, da bi »v novi zakon o ribolovu v sladkih vodah vnesli tudi staro
pravico prebivalcev Dolenjega Jezera, da smejo ob presihanju Cerkniškega
jezera, kadar se voda 'pretrga' od Stržena, loviti ribe v jamah, ki ležijo na
zemljiščih v lasti vaščanov.« Zapisali so: »Te pravice smo uživali več kot
sto let, po letu 1954 pa so nam bile z novim zakonom odvzete.« 110
Dr. Ludvik Toplak je vaščanom Dolenjega Jezera že naslednji dan od­
govoril, daje njihovo vlogo z dne 29. septembra 1990 »odstopil v reševanje
Republiškemu sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano«.111 Od
tega organa pa ni bilo odgovora.
Vaščani Dolenjega Jezera so še 12. marca 1991 naslovih na Skupščino
občine Cerknica peticijo. V njej so med drugim zapisali: »Vaščani terjamo,
da se nam vrne 150 let stara pravica ribolova ob usihanju jezera v jamah
in požiralnikih, potem ko se pretrga dotok Stržena. Ta stara vaška pravica
nam je bila enostransko odvzeta z ribiškim zakonom iz leta 1954. Apelira­
mo na Izvršni svet Skupščine občine Cerknica, da po svoji službi posreduje
pri ustreznih organih Skupščine Republike Slovenije, da se v zakon o
ribištvu vnese omenjena stara pravica ribolova, ki so jo imeli va­
ščani Dolenjega Jezera v Cerkniškem jezeru.«112
Vendar je ostalo vse po starem. Iz vsega ohranjenega gradiva je jasno,
da bi moral nov zakon o ribištvu »ex iure« upoštevati pravice vaščanov Do­
107
lenjega Jezera, ki temeljijo na nepremičninskem pravu! AADJ, Pritožba Antona Malnarja z
Dolenjega Jezera na Senat za pre­
krške Ljubljana, Dolenje Jezero, 16.
4. O skrivnem ribolovu v Cerkniškem jezeru jun. 1960.
108
Znano je, daje bil med okoličani Cerkniškega jezera vedno poznan tudi Ana Malnar, roj. Martinčič, žena
pok. Antona Malnarja, apr. 2007,
skrivni ribolov, kije bil del življenja teh ljudi. Omenjajo ga Valvasor, Stein- ustni vir.
bergin drugi. Steinberg pravi, da so že otroci imeli v krvi strast do ribolo­ 109
AADJ, Zapisnik zbora volivcev enote
va. Čeprav se že pred Valvasorjem omenjajo ribiči gospostev, ki so posebej Dolenje Jezero z dne 29. apr. 1966.
Zapisnikar Janez Sparemblek.
pazili na krivolov, lahko trdimo, da tega niso mogli nikoli izkoreniniti. V 110
Arhiv Agrarnih upravičencev Do­
moji dobi so vaščani Dolenjega Jezera večinoma lovih ribe na skrivaj s ko­ lenje Jezero v novejši dobi (odslej,
šem, takrat ko je jezero usihalo. Za dober ulov je bilo časa samo okoli dva AADJ-90, hrani ga Olga Mulec), 25.
dni v Strženu med Pocinovim prekopom in Velikim oltarjem, ko so ribe iz sept. 1990.
spodnjega dela jezera bežale v zgornji del. Takrat je bilo veliko rib, v košu 111 AADJ-90, Skupščina Republike
Slovenije, Družbenopolitični zbor,
so bile tudi po tri. Večinoma se je lovilo ponoči, če so pa prišli možje posta­ Ljubljana, 26. sept. 1990.
ve, so ribiči bežali. Če so jih ujeli, so bili tudi kaznovani z obsodbo sodnika 112
AADJ-90, Peticija na Skupščino
za prekrške. Ker je jezerska zemlja od vaščanov, jim tak ribolov ni povzro­ občine Cerknica, Dolenje Jezero,
12. mar. 1991, predsednik Vaškega
čal kakšnih škrupljev ... odbora Dolenje Jezero: Jože Mar­
tinčič. Peticiji so priložili Resolucijo
O skrivnem »reševanju rib« zasledimo redke zapise. Meseca julija 1931 vaščanov Dolenjega Jezera z dne 29.
je neki dopisnik iz Loške doline poročal v Slovenca o hudi suši, kije takrat apr. 1966.
100 III. poglavje

grozila pridelkom. O Cerkniškem jezeru je zapisal: »Edino za spravljanje

sena, zlasti jezerine iz Cerkniškega jezera, katerega jugovzhodna polovica
spada v našo občino, je to vreme ugodno. Na tisoče voz je že šlo ven, same
čiste, mlade robe. Voda je usahnila tako, daje le tu in tam še kakšna mlač­
na luža. Po ribe so hodili z avtom iz Ljubljane. Menda nikjer na svetu ni
toliko rib (ščuke, kleni) kakor tu. Zdaj jih straži, lovi in prodaja ljubljanska
'Riba', ki strogo preganja domačine, ki od pamtiveka radi rešujejo ribe
'suhe smrti'.«113
O krivolovu v jezeru je ohranjen zanimiv članek, ki gaje leta 1933 objavil
takratni izseljenec Cerkničan Franc Udovč v ameriškemu Glasu naroda.
»Cerkniško jezero je presihajoče jezero. Dolgo je kakih deset do dva­
najst, široko mora biti pa kakih šest do osem kilometrov. Pripada pa kme­
tom, samo nekaj ga pripada veleposestniku Galetu. Njegov je bil tudi ribo­
lov. Jezero usahne vsako leto enkrat, včasih pa tudi dvakrat. Samo enkrat
pomnim, da ni usahnilo tri leta. Kadar ne usahne tri leta, je dosti rib. V
jezeru je več jam in vsaka ima drugo ime. Najprej, mislim, da usahne Vo-
danos in Jilave jame, čez par dni usahne Križ in za Križem pridejo Rešetne
jame na vrsto.
Kdor je hotel loviti, je moral imeti dovoljenje od ribiča. Ta čas je bil ribič
Petriček z Dolnjega jezera. Seveda je bilo treba za dovoljenje plačati. Nam
pa ni šlo v glavo, da bi morali imeti dovoljenje in res ga ni nobeden imel,
lovili smo pa vseeno.
Znani slikar Lojze Perko je na stavbi sredi Cer­
Nekoč smo lovili na Rešetnih jamah pa so prišli možje postave. Ko jih knice upodobil jezerski ribolov.
opazim, rečem Janezu Kovšcu: - Ali jih vidiš? On se pa še razjezi in me
vpraša: - Kakšen vojak si pa bil, da se teh dveh mož ustrašiš! Jaz sem si
pa mislil: - Tudi ti se jih boš. In že so nas vprašali: - Ali še nimate zado­
sti? Mi jim odgovorimo, da smo se komaj lotili, in lovili smo naprej. Že se
eden oglasi: - Iz vode ven! Seveda, ubogati je bilo treba in tudi Janez se ni
upiral. Lovili smo štirje skupaj, eden je bil pa zunaj, da nam je ribe pobiral.
To je bil moj brat Tone. Rib smo nalovili skoraj za dve veliki vreči. Ena je
bila polna in je bila seveda skrita, da je niso orožniki videli, v drugi je pa
še malo manjkalo.
Orožniki so začeli siliti mojega brata, da mora ribe nesti ribiču na Dol­
nje jezero. Bratje bil pa komaj trinajst let star, jezik in korajžo pa je imel,
kakor da bi imel trideset let. Orožnikom je odgovoril, da on ni gospodar in
da ne bo rib nikamor nesel. Začeli so nas siliti, da moramo lepo ribe odne­
sti tistemu, komur pripadajo. Janez se pa oglasi: - Kar lovit naj jih gre, pa
jih bo imel, teh pa ne bo čikal.
Orožniki so postali še bolj hudi in začeli so zgrda z nami postopati. Se­
veda opravili pa vendar niso nič. Mi smo se pa samo bali, če bi nam mreže
pobrali, za drugo nam ni bilo. Naenkrat se pa Janez ujezi, pograbi vrečo
in strese ribe nazaj v vodo in reče orožniku: - Na, zdaj pa imaš. Potem so
nas orožniki pustili pri miru. Razdelili smo si ostale ribe in se podali proti
domu. Mislili smo, da smo jih dobro zrihtali, ali bilo je ravno nasprotno.
Minilo je komaj par dni, ko pride z okrajnega sodišča vabilo, da moramo
na odgovor zaradi tatvine. Mi začnemo misliti, kakšno tatvino imamo na
vesti? Nobeden se ni mogel zmisliti. Ali zvedeli smo, ko smo prišli pred
sodišče. Sodnik nas je poklical po imenu. Vsi smo bili tam. Potem nam
pa začne brati iz akta. Lovljenje rib brez dovoljenja je tatvina: ustaviti se
orožnikom je proti postavi. Ta pregrešek se kaznuje po paragrafu tem in
tem. Predno nas je pa obsodil, vpraša, zakaj ste lovili ribe brez dovoljenja?
Odgovor je dobil nazaj: - Zato, gospod sodnik, ker so bežale.
Sodnik se je pa razjezil in nam hitro povedal, koliko smo zaslužili. Jaz
sem bil najmanjši med njimi in sem dobil samo par dni, drugi so dobili pa
več. Mislim, da je šlo po velikosti. Ko nas je sodnik obsodil po tem in tem
zakonu, nam je pa rekel, da se lahko pritožimo na deželno sodišče v Lju­ 113 Slovenec, 59 (1931), 17. julij. Izraz
bljano, če nam ni kaj prav. Noben ni odgovoril in že smo bili zunaj. Stopili »reševanje rib« je pogost tudi v seda­
smo v najbližjo gostilno, da smo dobili našo korajžo nazaj. njem času...
 Ribolovne pravice na Cerkniškem jezeru 101

Tako smo čakali par tednov, ko smo bili pova­

bljeni v Ljubljano zaradi kršenja postav. Povabi­ ■» •

lo smo dobili vsi, ali v Ljubljano ni šel nobeden. 'V

Se sam ribič Petriček ni hotel na tisto sodbo.

Nas je hotel notri potlačiti pa jih je sam pod nos
$
dobil, zato ker ni šel. Čez par dni smo pa dobili ' -• .
iz Ljubljane pismo, ki se je glasilo: - Deželno
sodišče v Ljubljani vam sporoča, da ste v imenu *£$»• i-SSEe
kralja Aleksandra oproščeni.
Zdaj moram pa še malo popisati nekaj zani­
mivega, kogar zanima. Pred leti so hodili inži-
nirji pregledovat jezero. Nekoč pride inžinir, ki
je bil Nemec. Zahteval je moža, ki zna nemško
govoriti, da bo hodil z njim. In res, posrečilo se
mu je, da gaje dobil, ali imena ne zapišem, zato
ker mislim, da kdor je tam okoli doma, ga vsak
pozna. Sla sta in kmalu sta dospela do Javorni­
ka. Inžinir ga vpraša: - Kako se imenuje hrib?
On mu pa odgovori: - Das ist Javornik. In gre­
sta naprej in ko prideta do jame Sekadolce, ga
inžinir zopet vpraša: - Wast ist das? On pa od­ Ribolov s koši. Fantič ob strugi pobira ribe, ulo­
govori: Das ist Sekadolc, vodo ven metale. vljene s koši. Ti koši so že sodobnejši, ker imajo
mrežo. Prvotno so bili spleteni iz šibja. Foto: J.
Gresta dalje in prideta do senožeti: Inžinir: - Was ist das? - Das ist Krajc.
Ušiva loka senokoša. Ko prideta do jame Karlovice, ga vpraša: - Was ist
das? - Das ist Karlovic, vode požiralnik. Začeli so kopati širok in globok
jarek za Javornikom, da bi voda imela prosto pot kar skozi. Ko je bil jarek
izkopan, ga voda ni imela zamar, zakaj bil je še previsok. In tako so lepo
kopali naprej, dokler so imeli denar, potem so pa spet gledali, kje bodo
drugega dobili.«114
Leta 2009 je tak ribolov opisal dr. Janez Mulec (Stentov) iz Cerknice.
Pripoveduje, da ju je z bratom Francem povabil na ribolov Kebeč Janez z
Dolenjega Jezera. »Ko je jezero začelo presihati, naju je poklical, naj pride­
va z vrečo zvečer k njim. S kolesom sva se pripeljala do njih, kjer sta naju
že čakala Janez in njegov brat France. Druščina smo bili dva Janeza in
dva Franceta. Takoj smo se odpravili na skrivni ribolov, s seboj smo vzeli
dva koša in dve vreči. Koš za ribolov je imel samo obod brez dna. Spleten
je bil iz vrbja. Dogovorili smo se, da če nas kdo zasači, se med seboj ne po­
znamo. Odšli smo pritajeno, eden za drugim, kot pravi tihotapci. Sklonjeni
smo prišli do prvega vrbja in pazili, da nas ne bi presenetil kakšen ribiški
čuvaj. V slabi uri smo bili že med Malo in Veliko Ponikvo. Voda v Strženu je
bila globoka kakšnega tri četrt metra. Z Janezom sva se slekla do spodnjih
hlač in zabredla v vodo, vsak s svojim košem. En France je pobiral ribe,
drugi pa je bil na preži. Janez meje podučil, kako se lovi. Koše sva drug ob
drugem potiskala do dna struge. Ko so se ribe znašle v košu, so se zaleta­
vale v obod. Takrat sva jih polovila in vrgla na breg, kjer je z vrečo čakal
France. Celi roji komarjev so naju pikali, a ribiška strast je bila močnejša.
Naenkrat seje Janez vrgel v vodo in povaljal po blatu kot nilski konj. Rekel
je, naj storim enako, ker daje to najboljša zaščita pred komarji.
Ko je bilo rib dovolj, smo se zopet previdno odpravili proti domu. Pri
nošenju rib smo se po poti menjavali, ker so bile vreče veliko težje od košev.
Srečno smo prišli do Kebečih, kjer smo si razdelili plen. Z bratom sva pre­
vidno krenila proti domu, kjer sva še pred svitom prebudila domače. Ribe
114 F. Udovč, Ribolov in osuševanje
je bilo treba čim prej očistiti in otrebiti drobovine. Večinoma smo nalovili Cerkniškega jezera, Glas naroda,
ščuke, šlajne, to je linje, in nekaj menkov. Ko sem razparal veliko ščuko, je No. 074. Thursday, March 30, 1933.
imela v želodcu še celo, skoraj pol kilograma težko vrstnico. Popoldne smo Na članek me je opozorila Alenka
Veber, za kar se ji lepo zahvaljujem.
raznesli ribe še sorodnikom in znancem. Jedli smo jih pripravljene na vse 115 J. Mulec, Segljaj spomina, Postojna
mogoče načine. Prav preobjedli smo se jih.«115 2009, str. 60.
102

IV. poglavje
RIBOLOV NA CERKNIŠKEM JEZERU
A. Opis ribolova pred Valvasorjem
Nekaj let pred izidom izjemnega Valvasorjevega dela Slava vojvodine
Kranjske, tj. leta 1683, je nastal še danes ohranjen prepis starejšega
dogovora med gospostvi, ki so imela pravico ribolova na Cerkni­
škem jezeru. Iz dogovora je znano, po kakšnem vrstnem redu so gospo­
stva smela potegniti »vlak« oz. vreči mrežo ali loviti v strugi z mrežami me-
talnicami, velikimi mrežami in z vršami. Prepis je nastal zaradi incidenta,
povezanega z ribolovnimi pravicami med ribiči bistriškega in stiškega sa­
mostana leta 1683. Ker se je bistriški prior pred sodnikom zagovarjal, češ
daje stiški ribič prekršil star dogovor, je hasberški upravnik Andrej Logar
posredoval 10. marca 1683 prepis starega dogovora. Logarje bil Cerkničan
in z njegovo hčerko Marijo Cecilijo se je leta 1703 poročil Franc A. Stein-
berg. Dokument, ki gaje gotovo poznal tudi Valvasor, se glasi:
1. »Na trnek sme loviti samo gospostvo Hasberg (Hassberg), Planina.
2. Ko začenja voda usihati in se pokaže 'Veliki kamen'1 nasproti Vodono-
su, nastopi čas ribolova. Prvo je gospostvo Hasberg. Za njim nastavi pet vrš
gospostvo Turjak (3 za postojnsko oz. hasberško sodišče, 2 za loško) in prav
toliko stiški samostan. Vsak pa postavi mreže na svojem starem mestu:
gospostvo Hasberg pri Osredku dve mreži, gospostvo Turjak in samostan
Stična po eno; prav tako nastavi gospostvo Hasberg dve mreži pri Lovrečki
jami, in tako dalje do Belega brega pri Dobeh. Kdor napne več mrež kot
pet, mu jih sme gospostvo Hasberg vreči ven.
3. Vedno je bilo pravilo: kadar po usihanju jezera pospravi svoje mreže
gospostvo Hasberg, morajo to storiti tudi gospostvo Turjak, samostan Stič­
na in gospostvo Snežnik.
4. V času usihanja lovi gospostvo Turjak povsod tam kot gospostvo Has­
berg, tudi v Vodonosu in Rešetu. Na Križu in na Kraljevem dvoru sme
loviti samo Hasberg.
5. V jami Sitarici vržejo mreže vsi trije, vendar je prvi Hasberg, nato
potegneta po en vlak (Valvasor: 'Ulac' oder Wad) ostala dva.
6. Z mrežo metalnico (Valvasor pravi, da se na Nemškem ta mreža ime­
nuje 'Rachnetz') sme od jame Sitarica proti Rešetu loviti samo gospostvo
Hasberg. (Januarja 1683 je stiški ribič napel na jezeru na kole dve veliki
mreži, imenovani Perotnica 'Perotnize'.)2
7. Ko Hasberg začenja pri Sitarici zajemati z metalnico po strugi proti
Postojnski jami, smeta storiti enako tudi gospostvo Turjak in samostan
Stična. Prenehajo pa vsi istočasno. Tako so se gospostva dogovorila. Vsak
zase ne sme nihče loviti.
8. V Veliki Ponikvi lovijo vsi štirje, gospostvo Hasberg potegne dva vla­
ka, ostali le po en vlak. Enako je pri jamah Lovrečka (Lauretschkha) in 1 To je Ribiški kamen.
Krnica (Kerniza).3 2 J. M. Grebenc, n. d., str. 197.
9. Za dvema vlakoma, ki jih potegne gospostvo Hasberg, sme loviti go­ 3 V najstarejšem turjaškem spisku
spostvo Snežnik od Postojnske jame (že Steinberg omenja, da je ta jama jam, kije nastal okoli dvesto let pred
tem seznamom, stajami poimeno­
Golobinka) proti Gorenjemu Jezeru v navadnih krajih, in sicer na Belem vani skupaj: ‘Lovreca Krnica’. Glej
bregu (Vbellem brego), v Dobeh (Vdobeh)4 in nazaj do Velike Ponikve. Sne­ sestavek Imena požiralnih jam in
izvirov ... v 2. poglavju, str. 53.
žnik pa ne sme loviti z veliko mrežo. Vsa štiri gospostva lovijo od Črne mla­
4 ‘V dobeh’ pomeni, da so nekoč na
ke (Tscherna Mlakha) do Kamenja (Kaminia) nad Veliko Ponikvo, vendar tem kraju ob strugi rasli hrasti. Tudi
ne z mrežo metalnico. Steinberg omenja, daje na več krajih
v jezeru našel velika hrastova debla,
10. Vsi štirje deležniki ribarijo v Ponikvi, Lovrečki, Krnici, Postojnski ki so jih potem uporabili za mizarska
jami in Ajncah (Ainiza), vendar potegne gospostvo Hasberg dva vlaka, dela v njegovi hiši. Glej sestavek
Velike jezerske poplave in suše v 2.
ostali pa le po en vlak. Podoben dogovor je za Kotel (Kotou), Zeleno lužo poglavju, str. 44.
(Selena Lusha), Češlenico (Tschellesniza), Levišča (Linishizah), Retico ali 5 Glej 34. jamo v sestavku Imena poži­
Zavalnico (Retieza oder Saualniza).5 ralnih jam ... v 2. poglavju, str. 53.
 Ribolov na Cerkniškem jezeru 103

Upodobitev Cerkniškega jezera po_Valvasorju.

11. Velike mreže se v strugo ne smejo nastavljati, da bi ne 'zajezile'
vode. Tako mrežo sme gospostvo Hasberg odstraniti.«
12. V zapisniku je še rečeno, da ima samostan Stična pravico ribolova
nad in pod Postojnsko jamo, kjer je prišlo januarja 1683 do incidenta z bi-
striškim ribičem, poleg tega pa še »na Sitarze, na Ponique, na Gebnu, na
Ainze, na Katle und na Leuisheh«.6
Grahovo bi moralo biti tam, kjer je žerovnica. v
Grahovem je narisal cerkvi Matere Božje in sv.
Marka in nad Lazami cerkev sv. Leona, izpustil
Pa je karlovški grad pri Svinjski jami, ki ga je
nansal Stemberg

B. Opis ribolova po Valvasorju

Ker zasledujemo predvsem ribolov v jezeru, si oglejmo nekaj Valvasor­
jevih zapisov, ki so urejeni bolj sistematično.
1. Čas usihanja jezerskih jam
Valvasor je sestavil vrstni red usihanja jam, ki je več ali manj držal
do zadnjih let. Zadnja leta pa je čisto drugače.7 Valvasor pravi, da jezero
od začetkov usihanja odteče v petindvajsetih dneh. Pet jam pa ne usahne
hkrati, ampak vsakih pet dni po ena po temle redu: »Pet dni potem, ko je
jezero začelo upadati, presahne jama ali luknja Kamenje (Kamine). Pet
dni za njo Vodonos (Vodonos), čez pet dni Rešeto (Reschetto); pet dni zatem
Kotel (Koteu); pet dni kasneje Levišča (Levische). Na ta način se celotno 6 Arhiv samostana Stična, 10. marec
jezersko dno z vsemi jamami izsuši v petindvajsetih dneh. 1683, prepis dogovora; J. M. Gre­
benc, n. d., str. 198. Listina je tudi v
1. Mali Obrh (Malioberch) usahne v treh dneh, računano od začetka AS, 719, s. Bistra. Grebenc je »Lo-
usihanja; 2. Veliki Obrh (Velkioberch) dva dni zatem; 3. Kamenje štiri ure ggar« napačno prebral kot »Lappor«.
Prav tako je pravilna letnica 1683
kasneje; 4. Svinjska jama (Suejnskajama) eno uro potem; 5. Vodonos pet in ne 1684, kot navaja Grebenc. Glej
dni za Kamenjem; 6. Lovrečka (Louretschka) čez poldrugi dan;8 7. Kraljev fotografijo dela listine pri sestavku
Cerknica pri hišni št. 165 (Pogačnik)
dvor (Kraloudouor) pol dneva zatem; 8. Rešeto tri dni zatem; 9. Ribiška v 6. poglavju.
jama (Ribeskajamma) usahne obenem z Rešetom; 10. Retje (Rethie) dve 7 Glej sestavek Cerkniško jezero v
uri zatem; 11. Sitarica (Sittarza) eno uro zatem; 12. Lipovica (Lipauza)9 zadnji letih v 2. poglavju, str. 76.
čez pet ali šest ur; 13. Gebno (Gebno) tri dni po Rešetu; 14. Kotel čez dva 8 Žirovnik pravi leta 1898, da se je ta
jama zamašila.
dni; 15. Ajnce (Ainze) čez štiri ali pet ur; 16. Cešlenica (Zeslenza) čez tri 9 Iz Valvasorjeve slike se vidi, da so to
ure; 17. Ponikva (Pounigk) dva dni za Kotlom; 18. Levišča po treh dneh. danes Plitvice.
104 IV. poglavje

Na ta način vse jame zapovrstjo presahnejo. Nazadnje usahnejo ome­ Rešeto pred usihanjem leta 1928. Ilustrirani
Slovenec, 1928.
njena Levišča, in to v petindvajsetih dneh od dneva, ko je jezero začelo
usihati. Poleg naštetih osemnajstih jam so še druge, ki odtekajo hkrati z
njimi, a v njih ni pravega ribolova.«10

2. Ribolov z vršami
V istem poglavju omenja, da so na jezeru lovili tudi z vršami (Reusen),
kije bila vsaka dvanajst sežnjev dolga. »Brž ko se pokaže, da bo jezero pre­
sahnilo, postavi knez Eggenberški kot deželskosodni gospod in lastnik
hasberškega gospostva navadno deset ali dvanajst vrš, prej jih je postavljal
sedem. Nekdaj jih je imel pravico postavljati samo dojame Ponikve, ko pa
je z zlorabo prišel do posesti,11 kakor se sliši, jih postavlja, kjer se mu zdi.
Jama Ponikva namreč ločuje hasberško in loško deželsko sodišče nad jeze­
rom: kar leži od Ponikve proti Obrhu, spada pod loško deželsko sodišče, kar
pa leži od Ponikve do Karlovice, je pod hasberškim (planinskim) deželskim
sodiščem. Vrše pa postavljajo po strugi Stržena,12 saj tečejo včasih v tem
jezeru različni tokovi.
Potem postavi vrše grof Turjaški s Turjaka, ki jih je včasih postavljal
samo pet, sedaj jih pa postavi več. Prav tako jih je knez Eggenberški prej
lahko postavljal samo sedem, sedaj pa jih postavi več, in to, kjer se mu
zdi. Vrše se postavljajo na področju obeh deželskih sodišč, vendar samo
do Kraljevega dvora13. Tudi stiški samostan, ki je včasih postavljal samo
tri vrše, jih sedaj lahko postavi več, a samo do Rešeta, naprej jih ne sme.
Knez Turjaški kot loški gospod lahko postavi samo dve vrši, in to (od izvira
Obrha) do Ponikve. To se pravi, da ne sme postavljati vrš na področju has­
berškega deželskega sodišča, ampak samo na območju loškega deželskega
sodišča. Če pa se knezu Eggenberškemu ne ljubi postavljati vrš, jih lahko
postavijo drugi.
Nastavljene vrše pustijo v jezeru tako dolgo, dokler voda popolnoma ne
odteče. Tedaj poberejo iz njih ribe, ki jih je včasih, če imajo srečo, neverje­
tno veliko.«14
3. Ribolov na Gorenjem Jezeru
Valvasor pripoveduje, da seje ob presihanju jezera ribolov začel na Go­
renjem Jezeru.
»Ko kmetje z Gorenjega Jezera (Oberseedorf in tudi 'Verchjesero') opazi­ 10 J. W. Valvasor, IV, str. 634-635.
jo na kakšni skali, da voda na jezeru upada, sporočijo to ribičem, ki prebiva­ 11 »... in die Possesion per abusum, wie
man sagt.«
jo okrog jezera, da naznanijo tistim gospostvom, ki imajo na jezeru pravico 12 Valvasor uporablja za Stržen sloven­
ribariti. Kmetom z Gorenjega Jezera so že davno tega naložili to dolžnost sko besedo »Posterseno«.
deželskosodni gospodje (Lands-Gericht-Herren): paziti morajo na jezero, da 13 Tajama se sedaj imenuje Kraljevec.
nihče v njem ne lovi, kadar je polno. Postavljeni so za nekakšne čuvaje. 14 J. W. Valvasor, IV, str. 646.
 Ribolov na Cerkniškem jezeru 105

Ko začne voda usihati, mora vaški cerkovnik paziti, kdaj se po treh

dneh začne loviti v Malem Obrhu. Tedaj mora pozvoniti pri cerkvi sv. Kan-
cijana. Ko ljudje zaslišijo zvonjenje, pustijo delo na polju, se naglo zberejo
s saki, vržejo obleko s sebe in hitijo k jezeru. Vse se meša, stari in mladi,
moški in ženske, poročeni in neporočeni. Nihče se ne briga za figove liste,
zakaj nihče ne gleda ljudi, temveč vsi prežijo samo na ribe, ki jih s saki
(Fischpern) zavzeto zasledujejo.
Sak imenujejo na Kranjskem in tudi po nekaterih krajih na Nemškem
tiste mreže v obliki oboka, ki so pritrjene na lesenem, polmesecu podob­
nem obroču, ta pa je privezan na drogu ali na močni palici. Na lok obesijo
mrežo, spleteno z majhnimi luknjami, kije podobna spodaj zoženi vreči. V
visoki nemščini se imenuje pravzaprav 'Hamen'.
Področje, kjer lovijo s saki, je namreč prednji del jezera, kije vse zaraščeno
z zelišči in s travo in nima jam ali lukenj, je pa zato bogato z lepimi ribami.
Ko ribe polovijo, jih razdelijo na dva dela: en del vzame knez Eggen-
berški kot gospod deželskega sodišča, drugega pa si razdelijo kmetje z
Gorenjega Jezera kot nagrado za čuvanje jezera.
Tudi za lov v Velikem Obrhu dajo znamenje z zvonom, lovijo isti kmetje
kot v Malem Obrhu in plen si razdelijo kot zgoraj. Tudi tukaj še ni jam, Ribiški čuvaj Andrej Janežič (Starcov) z Gore­
njega Jezera privezuje čoln leta 1960. Fotogra­
vendar so zelo lepe (stattliche) ribe. Struga v tem kraju se nikoli prav ne fijo hrani družina Janežič.
posuši, temveč vedno ohrani vodo. Kmetje smejo loviti le do starega mostu
(alten Brucken), ki je označen na bakrorezu. Danes ni tu nobenega mostu
več, ampak le nekaj znamenj in kolov kaže, daje bil nekoč most preko jeze­
ra. Dalj ko do znamenj podrtega mostu ne smejo segati s saki.«15
4. Ribolov z velikimi mrežami
Valvasor je podrobno opisal tudi lov z velikimi mrežami. »Mreža, ki jo
vržejo, se imenuje vlak;16 to je dvajset sežnjev dolga ribiška mreža, ki ji
ponekod na Nemškem pravijo 'Segen'. Ladja jo vzame s seboj, vendar tako,
da ostane konec na suhem, kjer ga nekdo drži v rokah. Tisti, ki ima preo­
stali del mreže na ladji, se zapelje okoli jame, njegov pomočnik na ladji pa
počasi spušča mrežo v vodo, dokler ne napravi kroga in spet pride k bregu.
Tedaj jo na obeh koncih potegnejo k bregu in poberejo ribe iz nje. Če pa se
je v mrežo ujelo preveč rib, tako da se ne da potegniti, tedaj jih v njej pola­
goma polovijo s saki. Ta način lova z mrežo, ki je v navadi tudi po drugih
deželah, se uporablja pri vseh jamah.
Jame ali luknje, v katerih lovijo, imajo večinoma takšno obliko: zgoraj
so široke, spodaj pa ozke, podobne kotlu. Ko je voda v jezeru okoli jam že
toliko upadla, da se vidi zemlja in se po njej lahko hodi, ostane na eni stra­
ni še vedno nekakšen kanal z deročo vodo. Voda priteka oz. bruha iz osta­
lega jezera tako hitro, da je najhitrejši konj v polnem galopu ne bi mogel
dohajati. Tako se vse ribe od te strani zberejo v kotlu te jame in treba jih
je hitro poloviti, da jih voda ne bi odnesla in požrla v zemljo. Na dnu jame
so namreč v skali velike luknje, ki vodijo v zemljo.«
Valvasor v nadaljevanju uči mladino, naj se uči od tega ribolova tudi
življenjske modrosti: »... kakor je treba o pravem času loviti ribe v hitro
tekoči vodi, tako naj oni pridno izkoristijo hitro tekoča leta mladosti, če
hočejo doseči izurjenost, izkušenost, znanje, spretnost, slavo in čast, častno
premoženje in sploh vsako imetje.« 16 J. W. Valvasor, IV, str. 635-636.
Potem nadaljuje: »Ko je voda upadla že na dva ali tri sežnje, je lov kon­ 16 Valvasor je zapisal tudi slovensko
čan. Ker je globoko brezno požrlo skoraj vse ribe, ni kaj več pričakovati. besedo »Ulac«.
Toda druge jame, ki niso tako globoke, jih ne pogoltnejo tako hitro. Dno v 17 Valvasor opisuje dramatično plovbo
po jezeru z majhnim čolnom, ki jo je
jami Vodonos ima tri požiralnike. Z ribami, ki jih nese s seboj, pada voda sam doživel 18. oktobra 1685. Ker
vanje z neverjetno silovitostjo (unglaublichem Ungestiim), da se mora člo­ sta v premajhen čoln s starim ribi­
čem vkrcala tudi konja, seje čoln
vek čuditi, ko vse buči, brni, šumi in poka in se tla tresejo. Ko je dno zemlje prekucnil in konj je vznak padel
s trojnim zevajočim žrelom (ali s tremi luknjami) požrlo vodo jame Vodonos, v vodo. Nato je brez težav splaval
do brega, onadva pa sta le s težavo
nasede ladja nekje v jami na suhem, dokler se jezero spet ne napolni. Tedaj prišla na suho. Glej J. W. Valvasor,
se ladja dvigne in plava. Te ladje ali čolniči so izdolbeni le iz enega debla.17 IV, str. 682.
106 IV. poglavje

1. V jami Vodonos ima prvi vlak (den ersten Zug) knez Eggenberški
kot gospod Hasberški (Fiirst von Eggenberg von der Herschaft Haasberg),
drugega grof Turjaški kot gospod Turjaški, tretjega ima knez Eggenberški
kot gospod Hasberški, četrtega ima zopet grof Turjaški kot gospod Turja­
ški, petega ima spet knez Eggenberški kot gospod Hasberški in šestega
grof Turjaški kot gospod Turjaški.
Dalj ne morejo loviti z mrežo. Zgodi se večkrat, da mrežo vržejo samo
dvakrat, potem pa morajo nehati, če voda preveč usiha. Zato nastane med
ribiči obeh gospostev pričkanje in prepir, če začnejo loviti prepozno. Čas in
uro je treba natančno upoštevati, da ne poteka lov prepočasi. Pri tej jami je
skala, imenovana Ribiški kamen (Ribeske Kamen). Brž ko ga opazijo, mora
knez Eggenberški potegniti prvi vlak, za njim grof Turjaški in tako naprej.
2. V Lovrečki jami ima prvi vlak knez Eggenberški kot deželskosodni
gospod Hasberga, drugega ima isti knez kot gospod gospostva Šteberk
(Herrschaft Stegberg), tretjega ima grof Turjaški kot gospod Turjaški,
četrti vlak pripada knezu Turjaškemu zaradi gospostva Lož (Herrschaf
Laas) in peti samostanu Stična (Kloster Sittich). V jezeru sme loviti šest
gospostev: Hasberg (Planina), Šteberk, Turjak, Lož, Snežnik in stiški sa­
mostan. Vendar ne vsa gospostva v vsej jamah, temveč vsaka tako, kot se
tu pripoveduje. Zato se tudi ne posreči vedno vsakomur, da bi uporabil in
užil svojo pravico. Gospostvo Lož, gospostvo Snežnik in samostan Stična v
nekaterih jamah pogosto ne morejo vreči mreže, zato dobijo najmanj.
3. V jami na Kraljevem dvoru ima pravico lova samo knez Eggenberški
kot deželskosodni gospod zaradi Hasberga, sicer pa nihče drug. Ribiški čuvaj Andrej Janežič (Starcov) z Gore­
njega Jezera nastavlja vrše za rake okoli leta
4. V jami Rešeto povleče prvi vlak omenjeni knez zaradi gospostva Has­ 1950. Fotografijo hrani družina Janežič.
berg, drugega grof Turjaški kot gospod Turjaški, tretjega knez Eggenber­
ški zaradi gospostva Hasberg, četrtega grof Turjaški kot gospod Turjaški,
petega spet knez Eggenberški zaradi gospostva Hasberg in šestega spet
grof Turjaški zaradi gospostva Turjak.
5. V bližini Rešeta je Ribiška jama, ki ima na dnu veliko luknjo, da se
lahko človek vanjo spusti, pripada pa samo knezu Eggenberškemu kot de-
želskosodnemu gospodu Hasberga. Jo je pa vedno prepustil ribičem kot na­
grado za njihovo delo. Ti so v njej včasih sami lovili, včasih pa sojo prodali
drugim za štiri, pet ali šest kron (krona velja dva goldinarja). Približno
pred tremi leti je lov v jami kupil za šest kron in zlat dukat stražmojster
(Wachtmeister) iz Cerknice. In je napravil lep dobiček, saj je dobil iz jame
toliko krasnih in velikih rib, daje z njimi napolnil osem tovorov (Fuder) ali
voz (oder Wagen). Odkar pa je bistriški samostan dobi ta ribolov od kneza
Eggenberškega, polovi ribe iz te jame zase.«
Valvasor pripoveduje, da se v tej jami ribolov opravlja drugače. »Ko vsa
voda v jami odteče, zlezejo s prižganimi baklami iz kotla skozi luknjo v
dnu, ki sega skozi živo skalo dva, tri ali celo štiri sežnje globoko pod zemljo.
Dno jame, ki ima veliko majhnih lukenj, opravlja delo mreže. Ribe namreč
na dnu jame počakajo ljudi, da jih naberejo. Platnene vreče napolnijo z
njimi do vrha in jih povlečejo iz jame.
6. V jami Retje ima ribolovno pravico samo knez Eggenberški kot go­
spod deželskega sodišča Hasberga. Ta jama je najslabša od vseh in daje
najmanj rib. Odkar je ribolov v njej dobila kartuzija Bistra, jo je dala cer­
kniškemu učitelju (Schullmeister), da bi po jezeru popazil, da ga ne obi­
ščejo ribji tatovi.
7. V jami Sitarica ima prvi vlak knez Eggenberški kot gospod Hasberga,
drugega ima isti knez zaradi Šteberka, tretji vlak ima grof Turjaški kot
gospod Turjaški, četrtega ima isti grof Turjaški zaradi gospostva Lož in
petega samostan Stična. Šestič ne lovijo, ker ni več rib.
8. V jami Lipovica18 ima prvi vlak knez Eggenberški kot gospod Has­
berga, drugega ima isti kot gospod Šteberški, tretjega ima grof Turjaški
kot gospod Turjaški, četrtega ima knez Turjaški zaradi gospostva Loža in 18 Po Valvasorjevi sliki se vidi, da so to
petega samostan Stična. Šestič ne lovijo, ker ni več kaj uloviti. danes Plitvice.
 Ribolov na Cerkniškem jezeru 107

9. V jami Gebno potegne prvi vlak knez Eggenberški kot gospod Has-
berški, drugega isti kot gospod Steberški, tretjega grof Turjaški kot gospod
Turjaški, četrtega knez Turjaški kot gospod Snežniški in petega samostan
Stična. Navadno pustijo vodo odteči, da je jama suha, poberejo ribe in jih
razdelijo na pet delov, nakar vzame vsak svojega. Ker ta jama nima med
skalami velikih lukenj, največja je velika za eno roko, se velike ribe ne
morejo izmuzniti pod zemljo. Zato v tej jami redko lovijo z mrežo, ampak
pustijo, da voda odteče, in si razdelijo ribe, kot sem rekel.19
10. V jami na Kotlu pripada prvi vlak knezu Eggenberškemu kot gospo­
du Hasberškemu, drugi istemu kot gospodu Steberškemu, tretji grofu Tur­
jaškemu kot gospodu Turjaškemu, četrti knezu Turjaškemu kot gospodu
Snežniškemu, peti in zadnji pa stiškemu samostanu.
Tudi pri tej jami kot na Gebnu pustijo, da voda odteče, in si to, s čimer
jih je Bog obdaril, razdelijo na pet delov. Vendar se to ne zgodi tako pogosto
kot na Gebnu, ker ima ta jama veliko večje luknje kot ona in tu ne pustijo,
da voda odteče.
11. V jami Ajnce ima knez Eggenberški kot gospod Hasberški prvi vlak,
drugega isti kot gospod Steberški, tretjega grof Turjaški kot gospod Tur­
jaški, četrtega knez Turjaški kot gospod Loški in petega samostan Stična.
Tudi pri tej jami kot na Gebnu pustijo, da voda odteče in si razdelijo
plen na pet delov; vendar se to pripeti le redkokdaj. Tajama ima namreč
precej veliko luknjo, skozi katero uidejo tudi velike ribe, zato je v njej nujno
Reševanje ščuk s poltarjem (lesenim zabojem)
ribe loviti z mrežo. Samo kadar ribolov v drugih jamah še ni končan, pu­ v Zadnjem kraju okoli leta 1950. Od leve: Viktor
stijo, da voda odteče, in si razdelijo ribe. Poleg tega uporabijo še običajno Dežman, ? in Andrej Janežič (Starcov) z Gore­
vleko z mrežo. njega Jezera. Fotografijo hrani družina Janežič.

12. V jami Češlenica ima knez Eggenberški kot gospod Hasberški prvi
vlak, drugega ima isti kot gospod Steberški, tretjega grof Turjaški kot go­
spod Turjaški, četrtega ima isti knez Turjaški kot gospod Snežniški in pe­
tega stiski samostan.
13. V jami Ponikva ima prvi vlak knez Eggenberški s Hasberga kot
gospod Hasberški, drugega isti zaradi gospostva Steberk, tretjega grof
Turjaški kot gospod Turjaški, četrtega knez Turjaški kot gospod Loški in
petega samostan Stična.
14. Na Leviščah ima prva dva vlaka knez Eggenberški zaradi Hasberga
in Steberka, tretjega ima grof Turjaški kot gospod Turjaški, četrtega ima
knez Turjaški zaradi gospostva Lož, peti vlak pa pripada samostanu Stična.
To je zadnja jama, v kateri lovijo. Vendar knez Turjaški in samostan Stič­
na ne prideta do svojega vlaka, če so pri prvih treh vlakih preveč počasni.
Medtem namreč ribe že požrejo brezna v jamah. Če je čas, potegnejo prvi
vlak v enih jamah v eni uri, v drugih pa v dveh urah, kar je prepozno. Celoten
ribolov traja namreč pri velikih jamah dve uri, pri majhnih pa le eno uro. Če
jame usihajo ponoči, lovijo ob prižganih baklah, suhem dračju ah trstju.«20
V Opisu Cerkniškega jezera, ki ga je leta 1687 (dve leti pred izidom
Slave vojvodine Kranjske) poslal Valvasor angleški kraljevski družbi, piše
pri jami Levišča tudi tole: »Pred 17 leti (kot so mi povedali zaupanja vredni
ljudje in tisti, ki so bili zraven) je v času ribolova v jamo Levišča udarila
strela in s svojim silnim, s parami napolnjenim in žveplastim udarcem
pobila ah omotila ogromno velikih rib; ko so jih znosili na kup, so z njimi
napolnili 28 voz, jih razdelili na pet delov in vsakemu gospostvu izročili
njegov del. Strela sicer ne udari v ribe, toda od udarca in žveplenega dima 19 O lovu na »suhem« na Gebnu in
Kotlu glej zanimivo Steinbergovo
so napol mrtve in plavajo po vrhu, kot da bi bile mrtve; in to se pogosto opombo v sestavku Ribolovni red v
zgodi na tem jezeru. Če take ribe brž preložijo v drugo, svežo vodo, oživijo, jamah (14. jama Kotel) v tem po­
če jih pustijo plavati na površju, pa poginejo.«21 glavju, ki popravlja Valvasorja.
20 J. W. Valvasor, IV, str. 639-645.
V četrti knjigi v 52. poglavju pa Valvasor pravi, da so na Leviščah tega 21 B. Reisp, n. d., str. 77.
leta pobrali 23 voz od strele ubitih rib.22 Prav tam tudi pripoveduje, da je 22 V tem zapisu je množino pobitih rib
3. septembra 1685 udarila strela v Veliki Obrh in ubila 65 velikih rib in zmanjšal za pet voz.
veliko majhnih.23 23 J. W. Valvasor, IV, str. 683.
108 IV. poglavje

5. Ribolov z mrežo metalnico

Valvasor pripoveduje, da so na jezeru lovili tudi z mrežo, imenovano
»metva« ali »metalnica«.
»Brž ko začne jezero usihati, sme knez Eggenberški kot gospod Has-
berga loviti z eno samo mrežo metvo ali metalnico (ki se po nemško ime­
nuje Rachnetz in je petnajst sežnjev dolga). Prav tako lahko lovijo grof
Turjaški zaradi Turjaka, knez Turjaški zaradi gospostva Lož in samostan
Stična. Pri tem je treba vedeti, da v primeru, če knez Eggenberški kot
deželskosodni gospod noče loviti z metalnico, tudi nihče drug s tako mrežo
ne sme loviti. To pa redko izostane. Začetek gre le knezu Eggenberškemu.
S to mrežo pa lovijo takole: zapeljejo se po jezeru preko struge (Strom), ali
kjer hočejo loviti, in zbezajo (strudelt) oz. naženejo ribe z dolgimi tolkali24
(Strudel) ali palicami v mrežo. Potegnejo mrežo in poberejo ribe. Nato spet
vržejo mrežo na drugem kraju. Na ta način delajo vse dni po jezeru, dokler
to popolnoma ne usahne. Toda nad jamami ali luknjami ne sme nihče lo­
viti s temi mrežami.«25

6. Ribolov s saki
»Ko začne jezero usihati in so v prvi
jami polovili, sprejme knez Eggenber­
ški kot deželskosodni gospod in kot
gospod gospostva Hasberg (Planine)
toliko sakarjev (Perner), kolikor hoče.
Vsak mu mora dati pol krone (en gol­
dinar) 26 od saka. To se razume tako:
knezu mora plačati goldinar za dovo­
ljenje, da sme s sakom loviti zase in
obdržati vse, kar je ulovil. Sakarji pa
ne smejo loviti ne v jamah ne v zgoraj
naštetih luknjah, temveč samo v sla­
bih jamah in po jezeru, toda ne druga­
če kakor s sakom.
Ribolov s saki v Rešetu ob usihanju jezera leta
Tudi v jamah Kamenje in Svinjska jama lovijo tako imenovani sakar­ 1928. Ilustrirani Slovenec, 1928.
ji, ki plačajo deželskosodnemu gospodu v Hasbergu. Kdor plača goldinar,
sme s sakom loviti zase, zato imenujejo take svobodne ribiče sakarje (Fre-
yfischer die Perner). V Svinjski jami ne dobijo veliko rib, ampak mnogo
lepih in velikih rakov, ki niso posebno okusni. Tisti, ki ne smejo loviti rib,
pobirajo rake in jih polne vreče nesejo domov, kar je vsakemu dovoljeno.«
Proti koncu četrte knjige Valvasor pravi, da kar ne more nehati s pisa­
njem o jamah na Cerkniškem jezeru. Ko opisuje Malo in Veliko Karlovico,
pripoveduje, da gredo ribiči, ko jezero presahne, s saki nekaj sežnjev tudi
v ti dve jami in tam nalovijo veliko rib.27

7. Vsi lovijo
Valvasor poroča, da se takrat, ko so gospostva polovila ribe v zadnji
jami, ponovi prizor z Gorenjega Jezera: po cerkovnikovem zvonjenju pri
cerkvi sv. Janeza Krstnika blizu Cerknice pritečejo ljudje iz Cerknice in 24 Edo Švigelj z Dolenjega Jezera mi
je februarja 2007 pokazal tak »štru-
vseh okoliških vasi, enako »oblečeni« kot Gorenjejezerci. Ko tečejo mimo del«, podoben velikemu tolkalu,
cerkve, mora vsak plačati cerkovniku beneški sold (ki velja dva denariča), ki so ga pred drugo svetovno vojno
uporabljali, ko so lovili s tako mrežo.
ker je dal znamenje z zvonom. V jezeru iščejo med trsjem ribe. Drugi gredo
25 J. W. Valvasor, IV, str. 645-646.
s saki preiskovat jame, v katerih je ostalo še nekaj vode. Spuščajo se celo
26 Koliko je bil vreden goldinar? Leta
pod zemljo v razne skalnate luknje in najdejo tam še veliko rib. »Vsakdo 1716 je veljal mernik pšenice en gol­
išče, kjer hoče, in vse, kar najde, je njegovo. Razen v Velikem Obrhu, v Pi­ dinar in 30 krajcarjev. Glej J. Kebe,
Loška dolina, str. 343.
javkah in Nartah smejo ljudje loviti vsepovsod. Ne gre pa tako kmalu kdo 2' J. W. Valvasor, IV, str. 639, 645 in
prazen domov, če le ni prelen, da bi pobral, kar sta mu Bog in sreča na­ 681.
klonila. Čeprav je skoraj vse jezero suho, leži tu in tam še vse polno rib.«28 2,s J. W. Valvasor, IV, str. 645.
 Ribolov na Cerkniškem jezeru 109

C. Kratek opis ribolova Janeza Dolničarja (leta 1714)

Ljubljanski zgodovinar in pisec znamenite kronike dr. Janez Dolničar
iz Ljubljane je leta 1714 o usihanju jezera zapisal: »Dne 8. februarja 1714
je odteklo Cerkniško jezero po posebni Božji previdnosti še pred postnim
časom. Zajetih je bilo toliko rib, da se česa takega nihče ne spominja. Z
njimi so preskrbeli ne le Ljubljano, ampak vso Kranjsko in sosedne dežele.
Več bogatinov iz Ljubljane je šlo gledat izredni ribolov. Samo bistriški sa­
mostan je dobil dvajset voz rib. Drugi del jezera pa je odtekel dvajsetega
marca. Bistriški prior seje lova zopet osebno udeležil.«29

C. Opis ribolova in jezera Franca A. pl. Steinberga (po knjigi

iz leta 1758)
Franca A. Steinberga je izjemni pojav na jezeru, ko to polnih sedem
let - od 1707 do 1714 - ni odteklo, navedel k sistematičnemu zapisovanju
vseh jezerskih pojavov. Obilni ribji ulov ob odteku jezera v februarju 1714
gaje privabil tudi kot slikarja. Prizor izredno bogatega zimskega ribolova
je upodobil tudi na oljni sliki, ki jo je pozneje poklonil svojemu pokrovite­
lju Janezu Gašperju grofu Kobenzlu (ohranjeni sta dve kopiji te slike, od
katerih eno hrani Narodni muzej v Ljubljani). Taje bil lastnik gradu Novi
Steberk pri Lipsenju in se je sam prav tako zanimal za nenavadne pojave
na jezeru, zato je še podžigal raziskovalno vnemo mladega Steinberga. 30
Kobenzl je bil tudi krstni boter njegovim otrokom.31

1. Ribolov z vršami
Steinberg je za Valvasorjem popisal ribolovni red, ki se je z bistriškim
nakupom ribiških pravic nekoliko spremenil. Najprej je opisal ribolov z vr­
šami: »Kakor hitro začne jezero usihati in se pokaže (v Vodonosu) 'Ribiški
kamen’ (Ribischki Kamen), morajo to naznaniti gospostvom, ki imajo na
jezeru ribolovno pravico. Ko so gospostva obveščena od ljudi, ki jih nekaj
dni prej nalašč za to postavijo, se pripravijo na ribolov. Ko se pokaže ce­
loten ribiški kamen, začnejo polagati vrše (Rausch-Netze) po naslednjem
vrstnem redu:
1. Samostan Bistra (Stift Freiudenthal) nastavi toliko vrš, kolikor hoče.
2. Turjaško gospostvo nastavi tri vrše v postojnskem oz. hasberškem
sodnem okraju32 in dva v loškem33.
3. Enako naredi samostan Stična (Stift Sittig).
4. Samostan Bistra nastavi pri Osredkih dve vrši.
5. Turjaško gospostvo nastavi tam eno vršo.
6. Samostan Stična nastavi tudi tam eno vršo.
7. Samostan Bistra nastavi pri kraju Levarca (Levarza) dve vrši.
8. Turjaško gospostvo nastavi tam eno vršo.
9. Samostan Stična nastavi tam tudi eno vršo.
10. Samostan Bistra nastavi po dve vrši na običajnih mestih do Belega
brega.
11. Turjaško gospostvo nastavi na prav tem področju eno vršo.
12. Samostan Stična nastavi enako.
13. Gospostvi Lož in Snežnik nastavita dve vrši za samostanom Bistro 29 V. Steska, Dolničaijeva kronika,
Izvestja Muzejskega društva za
na običajnih mestih od Postojnske jame (ali Golobinke) ob Belem bregu Kranjsko, XI (1901), str. 172.
(Weli - Brech) pri Dobeh notri do Ponikve. Od tod naprej ti gospostvi ne 30
B. Korošec, n. d., str. 246-249.
smeta postavljati vrš. Namesto tega jima je dovoljeno loviti s štirimi saki 31 Ludvik Schivviz v. Schiwizhoffen,
od Črne mlake do Kamenja nad jamo Velika Ponikva. Velikih mrež (Zug- DerAdel in den Matriken des
Herzogtums Krain, II, Ljubljana
-Netzen) ne smeta postavljati. 1884-1887, str. 400.
14. Brž ko dvigne iz vode svoje vrše samostan Bistra, morajo to narediti 32 Od Ponikve do Karlovice.
tudi ostala tri gospostva; sicer jim jih izmečejo s silo. 33 Od izvira do Ponikve.
110 IV. poglavje

Na ta način se vrši ribolov z vršami. Ribiči vseh gospostev morajo mreže

med lovom večkrat pregledati in pobrati ribe. Če jezero nekaj let ni presah­
nilo in so ribe imele čas rasti, ulovijo ribiči - odvisno pač od velikosti mrež
in ugodnih vremenskih pogojev - veliko lepih in velikih rib.«34
2. Ribolov z ravšlji in s saki
Steinberg nato opisuje lov z ravšlji in s saki. »Sicer pa se morejo kmetje
iz vasi, ki ležijo ob jezeru, po končanem ribolovu z mrežami oglasiti pri
bistriškem gospostvu na Loškem, da se vpišejo kot ribiči z ravšlji35 (Ber-
ren-Steller), če plačajo tri novce po 17 krajcarjev, to je en goldinar deželne
veljave oz. 51 krajcarjev. Tu na deželi je ravšelj (Beer) tako velik kakor sak
(Hamen), ki ga rabijo za lov sakarji (Hamen-Steller). Ti ribiči ne smejo
loviti ne tam, kjer so nastavljeni ravšlji, ne pri jamah, dokler niso upravi­
čena gospostva dokončala svojega lova z velikimi mrežami (Zug-Netzen).
Kakor hitro pa nehajo loviti gospostva, se pripravijo sakarji, ki lovijo toliko
časa v vrstah drug proti drugemu, dokler voda popolnoma ne odteče.
Ti ljudje imajo svoje ravšlje ah sake (Beeren oder Hamen) privezane Lov s sakoma in z ravšljem leta 1978 na Mali
na dolgem bukovem drogu, ki je podoben vilam. Sakov obseg pri zgornji Češčenci v Zadnjem kraju. Na levi je Anton
luknji je vpribližno 6 -in
do 7 čevljev,’ dolg je prav tako 6 čevljev in se proti ,L,°jko' Vrd',anov' "a desm ,udl *n,on j-ovkA
. . tv! v ,5. i „ . “ Vrdjanov, oba z Dolenjega Jezera. Levi sak se je
koncu zozuje. Pleten je kakor ravselj (Rauschen). Z ene m druge strani ga po navadi rabil za zajemanje (seganje) v giobji
privežejo z žimnato vrvico (Rossharnen Schnur) na lesen drog, da ga lahko vodi, desni pa se je tudi rabil za vleko po strugi,
ker je v sredini ojačan s špriklami. Fotografijo
pri ribolovu po potrebi obračajo. Ta mreža se v deželnem jeziku imenuje hrani Anton Lovko.
'Ssak', ribiči (Hamen-Fischer) pa sakarji (Ssakarie). Lovijo lahko potem,
ko so gospostva končala lov z vlaki, in to povsod, dokler jezero povsem ne
usahne. Lovijo tudi v manjših jamah, kjer se ne lovi z velikimi mrežami.
Prav tako v potoku Zerovniščica, potem ko je bistriški samostan dokončal
svoj lov. Če bi se pripetilo, da v tistem letu jezero ne bi povsem usahnilo,
da bi morda nevihta ustavila odtekanje vode, pozneje pa bi spet začelo
usihati, smejo ribiči s saki loviti vse leto, ne da bi morali še enkrat plačati
51 krajcarjev. Kakor hitro pa voda usahne v jami Levišča, morajo ribiči
prenehati z lovom.«36
3. Ribolov z velikimi mrežami
1. »Gospostvo samostana Bistra, ki mu pripada deželsko sodišče v Has-
bergu, je upravičeno samo ribariti z velikimi mrežami (Zug-Netzen). Na
križu in na Kraljevem dvoru sme potegniti dva vlaka.
2. V jami Vodonos sme samostan Bistra prvi potegniti dva vlaka, za njo
pa grof Turjaški in samostan Stična po en vlak.
3. V jami Rešeto ima samostan Bistra prva dva vlaka, grof Turjaški en
vlak in samostan Stična enega.
4. Od Rešeta dojame Sitarica sme loviti samo samostan Bistra.
5. V Sitarici vržejo veliko mrežo vsa tri gospostva po vrstnem redu: Bi­
stra, Turjaški in Stična po en vlak.
6. V Retju ima prva dva vlaka Bistra, grof Turjaški enega in samostan
Stična enega; gospostvi Lož in Snežnik pa skupaj enega.
7. V Postojnski jami (Postoinska jama) ali Golobinki (oder Golobiza)
ima Bistra prva dva vlaka, Turjaški grof tretjega, samostan Stična četrte­
ga; gospostvi Lož in Snežnik pa skupaj petega.
8. Na Kotlu potegne samostan Bistra prvi dva vlaka, gospostvo Turjak
enega, samostan Stična enega in gospostvi Lož in Snežnik skupaj enega.
9. V Veliki Ponikvi ima Bistra prva dva vlaka, Turjaški enega, Stična
enega in gospostvi Lož in Snežnik skupaj enega.
10. Na Ajncah potegne Bistra prva dva vlaka,Turjaški enega, Stična
enega in gospostvi Lož in Snežnik skupaj enega. 34 F. A. Steinberg, str. 108-110.
11. V Veliki Češlenici ima Bistra prva dva vlaka, Turjaški grof enega, '3o To ni mreža, ampak saku podobna
priprava, samo da je ravšelj v našem
Stična enega; Lož in Snežnik skupaj enega. času manjši od saka.
12. Na Leviščah ima Bistra prva dva vlaka, Turjaški enega in Stična enega. 36 F. A. Steinberg, str. 110-111.
 Ribolov na Cerkniškem jezeru 111

Upravičena gospostva ne smejo vreči svojih mrež večkrat, kot je tu za­ Steinbergov zemljevid Cerkniškega jezera in
okolice leta 1758. Nad Svinjsko jamo je vrisal
pisano. Samostan Bistra pa ima edini pravico, da lovi po strugi od izvira tudi razvaline karlovškega gradu, pri Dolenji
do Cemuna.«37 vasi pa Gradišče (Gradische). Cerkve sv. Leona
Koliko je bilo vlakov? Če pregledamo pravice lova z velikimi mrežami - nad Lazami, ki jo omenja Valvasor, ni bilo več.
Cerkev ali kapela Marije Snežne pri šteberškem
sklepamo lahko, da so s temi mrežami ulovih največ rib - vidimo, da jih je gradu pa je še bila. Pred Cerknico ima na potoku
imel največ samostan Bistra, ki jih je leta 1682 pridobil od knezov Eggen- vrisane štiri mline, dva med Cerknico in Dolenjo
vasjo, enega v Dolenji vasi in enega od Dolenje
bergov z zakupom. Bistra je imela pravico do 21 vlakov, in to večinoma do vasi proti izlivu.
prvih dveh, kjer je bil največji ulov. Poleg tega je samo Bistra lahko lovila
med Rešetom in Sitarico in od izvira do Cemuna. Deset vlakov, ki pa niso
bili dosti prida, ker so bili večinoma na koncu ali četrti zapored, je imela
Stična. Devet jih je imelo turjaško gospostvo. Bili so veliko boljši, ker so bili
skoraj vedno tretji po vrsti. Gospostvi Lož in Snežnik pa sta imeli na koncu
vrste skupaj dvanajst vlakov, ki sta sijih delili na pol.38
Vas Gorenje Jezero. Steinberg je podobno kot Valvasor opisal posebne
ribolovne pravice vaščanov Gorenjega Jezera. »Predno je jezero dobila v za­
kup kartuzija Bistra, so imeli prebivalci vasi Gorenje Jezero (Obersee oder
Verch Jeseru) svoboščinsko listino (Freycheits-Brief), da so kot čuvaji tega
jezera smeli loviti v njem, ne da bi plačali 51 krajcarjev. Pred ribolovom so
na dano znamenje z zvonom prihiteli s polja k jezeru. Tam so tako moški
kot ženske lovili brez obleke. Drug drugega sploh niso gledali, ampak jih je
gnala le sla po ribah. To seje dogajalo nekoč, sedaj pa ni več tako. Sam sem
bil priča pri takšnem ribolovu: žene so imele na sebi samo srajce, moški pa
so bili čisto goli.39 Od rib, ki jih ti vaščani ulovijo, gre polovica gospostvu,
druga polovica pa pripada ribičem.«40
4. Ribolovni red v jamah
1. »Veliki in Mali Obrh je veliki in mali izvir. Pri teh jamah se lovi samo
na določenih krajih. Kraji, kjer se ne lovi, se imenujejo Baltarji (Baltarie)
ali ribji rezervati (Fisch-Behalter). Te kraje v času lova vedno čuvajo in 37 F. A. Steinberg, str. 111-112.
jim prizanašajo.« V trinajstem poglavju ob tem opisu Steinberg pravi, da 38 F. A. Steinberg, str. 112-113.
se takoj, ko začne jezero usihati, pojavijo nastavljeni ribiški čuvaji (Vach- 39
Steinberg prikazuje ta ribolov v
tari, oder Wachter), ki budno pazijo na te rezervate. Omenja tudi močvirje tabeli 17.
Pijavce, kjer je veliko pijavk in kjer se drstijo linji. »Po štirih urah usihajo: 40 F. A. Steinberg, str. 112-113.
112 IV. poglavje

2. Kamenje
3. Mala Karlovica in
4. Svinjska jama. V Svinjski jami lovijo
samo z enim sakom, ker ni veliko rib. Pač pa je
tu veliko velikih rakov, ki niso preveč okusni.
Žene in drugi ljudje, ki niso plačali ribiškega
goldinarja in ne smejo loviti, pobirajo rake in
jih polne vreče nosijo domov. To je dovoljeno
vsakomur. Pozneje, ko se neha ribolov v tej
jami, priženejo kmetje iz bližnjih vasi cele čre­
de svinj (ganze Heerden Schweine), ki pojedo
preostale ribice in rakce, ki tičijo v ilovici. Ver­
jetno se zato reče tej jami Svinjska jama.
5. Vodonos, po nemško 'Wasser-Trager'. Ko
se prikaže ribiški kamen v tej jami, je to zna­
menje, da je čas za ribiške mreže (Zug-Netze).
Potem gospostva po običajnem vrstnem redu
potegnejo vlake. Če pa voda že usahne, poskusijo srečo sakarji. Kadar jeze- Lov s saki na Goreniem Jezeru p° Steinbergu.
ro nekaj let ne usahne, pride večje število ribičev kot sicer. Včasih se zgodi, ^bSriškegl^pnor^a Andrej!.'zidaj Kpu
da je drugi vlak izdatnejši od prvega, če se pri prvem mreža zamota ah so ribe. Zadaj je cerkev sv. Kancijana. Jezerske
obvisi na kakšni skali. Ker jo je treba takoj dvigniti, uidejo ribe pod mrežo, žene so bile pri lovu oblečene v srajce. F. A. Ste-
Mreža je vsaj dvajset sežnjev dolga, na koncih je nekoliko ožja, v sredini je mber9,1758
vsaj pet sežnjev široka. Mreže imajo zgoraj in spodaj močne žimnate vrvi.
Tisti del, ki gre do dna, je obtežen s svinčenimi utežmi, zgoraj pa je mreža
privezana na koščke plavajočega lesa. Vsako gospostvo, kije upravičeno do
lova, sme v predpisanem vrstnem redu vreči mrežo. Zaradi hitrega usiha­
nja vode pa pogosto zmanjka časa.
Poleg tega ima Bistra tako velike mreže, da segajo prav do dna, in uja­
mejo največ rib. Ne glede na to ostane v jezeru še veliko velikih rib, ki se
skrijejo pod kamne ah uidejo zaradi neravnega terena. Ker ima gospostvo
Turjak drugi vlak, ulovi malo rib, tretji pa še manj. Ko voda povsem usah­
ne, je mogoče pregledati njeno dolžino, širino in globino. Nasploh so vse te
jame zgoraj široke, spodaj ozke kot kakšen kotel z neravnim dnom, med
seboj pa se razlikujejo po velikosti in globini. Širina jame Vodonos znaša
dobršen streljaj, globoka pa je šest sežnjev. Na dnu so tri luknje, kamor
teče voda tako hitro in močno, da povzroča s hitrim padcem prav neverje­
tno šumenje in grmenje. Z močnim odtekanjem potegne voda veliko število
rib pod zemljo. To se dogaja tudi pri drugih jamah.
6. Jama Lovrečka (Lauretschka). V tej jami lovijo dva dni in pol po Vo-
donosu. Prvi vlak potegne gospostvo Šteberk, drugega gospostvo Turjak,
tretjega gospostvo Lož, četrtega pa samostan Stična, a pol dneva zatem.
7. V Kraljevem dvoru (Kralau Duor) lovi samo gospostvo Hasberg kot
gospod deželskega sodišča in nihče drug.41 Kraljev dvor leži nedaleč od sta­
rega karlovškega gradu (unweit des alten Schlosses Carlowitz oder Karlo-
vviz liegent), od koder je lep razgled po celem jezeru, kjer naj bi bila nekoč
rezidenca karlovškega gospoda (die Residenz des Eigenthums=Herrn).42
Morda prav zato ne sme na tem kraju loviti nihče drug kot gospod dežel­
skega sodišča.
41 To hasberško deželsko sodišče je
8. Čez tri dni se lovi v jamah Križ in Rešeto, ki ležita na bregu jezera imel samostan Bistra in kadar
pod vasjo Jezero.43 V tej jami ima prav tako prvi vlak gospostvo Hasberg Steinberg omenja pravico gospostva
(samostan Bistra) kot gospod deželskega sodišča. Hasberg kot imetnika deželskega
sodišča, je to pravica samostana
9. Ribiška jama (Ribischka Jama) leži na koncu ozkega jarka med sa­ Bistra.
mimi kamni in grebeni. V celoti pripada glavnemu hasberškemu ribiču 42 Steinberg očitno omenja nekdanji
stari karlovški grad. Narisal gaje
(Oberfischer der Herrschaft Haasberg) in njegovim pomočnikom kot na­ tudi na zemljevidu Cerkniškega je­
grada za težki trud in delo. Pri tej jami bi hasberško gospostvo imelo malo zera. Razvaline gradu omenjata tudi
cerkniški kaplan Jožef Bevk (1850)
upanja, da bi dobilo ribe, saj lahko ribiči kadarkoli potegnejo pod zemljo in domačin Gregor Kebe (1860).
zase najlepše ribe. Ko vsa voda odteče pod zemljo, se ribiči slečejo do sraj­ 43 Steinberg prikazuje jamo in vas na
ce, si naprtijo vreče, vzamejo bakle in splezajo v luknjo med kamne. Ker sliki št. 18.
 Ribolov na Cerkniškem jezeru 113

so v blatu velike stene, ostanejo ribe med njimi. Vendar jih ribiči hitro naj­
dejo, pa tudi same skačejo in tolčejo s plavutmi, ker jim zmanjkuje vode.44
Tri ure zatem se lovi v jami.
10. Retje. Tudi v tej jami je imelo izključno pravico lova hasberško go­
spostvo, dokler ni dobila jezera v zastavo (Pfand) kartuzija Bistra. Preden
je dobila jezero v zastavo Bistra, je bil ribolov v jami, ki ni tako obilen,
vedno prepuščen sodniku v Cerknici (Markrichter zu Czirknitz). Valvasor
sicer piše, daje dal samostan ribiško pravico cerkniškemu učitelju, kar je
bilo takrat res in temu ne ugovarjam. Že vsaj 15 let, odkar sem v Cerknici,
in še prej, pa te jame ni imel niti cerkniški sodnik niti učitelj, ampak so v
njej lovili samo sakarji.
11. Sitarica presahne za jamo Retje že uro ali dve. Tudi v njej potegne
prvi vlak gospostvo Hasberg (Bistra), drugega Steberk, tretjega Turjaški,
četrtega Lož in petega samostan Stična. Po dveh ali treh urah za Sitarico
usiha
12. Lipovica (Lipauza), ki ima enak ribo­
lovni red kot prejšnje jame, le daje pri njej
izključen samostan Stična.
13. Potem usiha Gebno, in sicer tri dni
po Rešetu; leži za polotokom. Gospostvo
Hasberg (Bistra) ima prav tako prvi vlak,
drugega gospostvo Steberk, tretjega gospo­
stvo Turjak, četrtega gospostvo Snežnik in
petega samostan Stična, ki ga ima šele dva
dni zatem (zwey Tage hernach).
14. V jami Kotel (Kottu) se lovi po ena­
kem redu kot v Gebnu. Valvasor pravi, da
so se za Gebno in Kotel gospostva sporazu­
mela, da sta jami usahnili, ne da bi lovili,
potem so ribe pobrali in si jih razdelili na
pet enakih delov. Sam nisem o tem nikoli
slišal, pač pa je res, da ima Bistra zaradi
velikih mrež veliko prednost pred drugimi,
Steinberg je leta 1758 upodobil ribolov v Ribi­
zato so druga gospostva opustila svoje vlake in dovolila ribolov sakarjem. ški jami (Ribischka jama, Fischer-Grube). Danes
To se je dogodilo posebno takrat, ko so videli, da bistriške mreže niso veliko rečemo tej jami Pod velbom. F. A. Steinberg.
pustile drugim. Na ta način vsaj obvarujejo svoje mreže, da se ne strgajo.
Tako ribiči, ki lovijo za gospostva, kakor tudi sakarji dobro vedo, da se
pri usihanju vsake jame pokaže kakšna skala ali hribček kot znamenje.
Ko se tako znamenje pokaže, je na vrsti prvi upravičenec, da vrže mrežo.
Če se to zamudi in če voda presahne prej, kot vsi drugi nastavijo svoje
mreže, so zadnji med njimi oškodovani. Ribiči, ki so tam, skušajo svojim
gospostvom to škodo preprečiti in tako pride do prepira, ki lahko pripelje
tudi do pravde.
15. Pet ur za Kotlom se lovi v jami Ajnce (Ainze). Prvi vlak je od go­
spostva Hasberg (samostan Bistra), drugi od gospostva Steberk, tretji od
gospostva Turjak, četrti od gospostva Lož in peti od stiškega samostana.
16. Po petih urah se lovi v jami Češlenica (Zeslenza). Tri prve vlake
potegnejo po enakem vrstnem redu kot zgoraj. Četrti vlak je od gospostva
Snežnik, peti in zadnji pa od stiškega samostana.
17. Na Veliki Ponikvi se lovi dva dni po usihanju jame Kotel. Prvi vlak
ima gospostvo Hasberg (Bistra), drugega gospostvo Steberk, tretjega go­
spostvo Turjak, četrtega gospostvo Lož, petega in zadnjega pa samostan
Stična.
18. V jami Levišča se začne ribolov tri dni po Kotlu in tukaj se ribolov
na celotnem širnem Cerkniškem jezeru tudi konča. Ribolov se vrši po ena­ 44 Tajama se danes imenuje Pod vel­
kem redu kot v prejšnjih jamah. Tako kot v Rešetu je tudi tukaj Ribiška bom.
jama.«45 45 F. A. Steinberg, str. 113-118.
114 IV. poglavje

Upodobitev ribolova v Rešetu po Steinbergu.

Na desni ribiči lovijo s saki drug proti drugemu
v kompanijah. V sod dajejo žive ribe. Pri dreve­
sih so z mrežo ograjeni celi kupi rib. Ribiča brez
obleke vsak s svojim sakom tečeta lovit ribe.
Spredaj spravljajo mrežo. F. A. Steinberg, 1758.

5. Ribolov s saki v kompanijah

Posebej zanimivo je, da nam je Steinberg opisal ribiške kompanije:
»Kadar jezero več let ne usahne, se javi več ribičev, ki bi radi za en goldinar
dobili pravico do lova, ker pričakujejo večji ulov kot druga leta. Razdelijo se
v različne kompanije (Cameradschaften) in si to, kar ulovijo, razdelijo na
enake dele. Skupine ribičev so nastale zato, ker voda v jamah odteka zelo
hitro, tako da gospostva zaradi časovne stiske ne morejo v vseh jamah loviti
z vlaki. Te kompanije lovijo ena pri tej jami, druga pri drugi, da jim ja ne bi
ušla kakšna riba. Skupina najsposobnejših ribičev, ki največ vedo o jezeru,
ima navadno največ sreče. Zato zelo pazijo, da ne bi bilo med njimi koga,
ki ne bi plačal goldinarja za svobodni ribolov (freyen Fischfang). Takemu
sami takoj vzamejo sak in mu mrežo raztrgajo na kose, če se upira, ga pa še
natepejo. Povrhu ga ribiški čuvaji naznanijo gospostvu, da moti ribolov, in
mu še to naloži občutno kazen (empfindlisch Strafe). Ko pride čas, da gredo
ribiči s svojimi saki v vodo, je naravnost neverjetno, s kakšno naglico in kako
nagneteni skočijo drug čez drugega vanjo. Moral bi narediti več slik, če bi
hotel pokazati vse telesne poze pri tem. Ker so taki prizori lažje prepoznavni
s slike kot iz opisa, sem naredil zgornjo sliko ribolova v jami Rešeto pri vasi
(Dolenje) Jezero. Poleg veselega ribolova sem upodobil tudi žetev na polju.
Včasih se zgodi, da voda usiha v različnih jamah ponoči. Takrat gori
nešteto kresov (unzahlbare Feuer). Ognje so dolžni zakuriti ribiški čuvaji
gospostev, pa tudi vsaka skupina sakarjev ima svoj ogenj. Gledalci in tisti,
ki spremljajo ribolov, imajo v rokah vsak svojo gorečo baklo, tako da je je­
zero kot razsvetljeno polje.46
Ribolov ponoči po Steinbergu. Vse je razsvetlje­
no z baklami in kresovi. Dobro se vidi lov s saki
v kompanijah. Spredaj je sod za žive ribe. Na
levi žene kurijo kres. Pri šotoru razsoja bistriški
prior o sporu med dvema ribičema, ki imata v
košari ribe. Redovni brat piše v šotoru. Narisal:
F. A. Steinberg, 1758.

46 Steinberg je to upodobil na sliki št.

19.
 Ribolov na Cerkniškem jezeru 115

Dokler jezero popolnoma ne presahne in ne polovijo vseh rib, ostanejo

ljudje pod milim nebom. Sakarji pa lovijo takole: kompaniji napravita dve Wi b )

vrsti, ki gresta čisto potiho v vodo, ena ob toku navzdol, druga ob toku
navzgor, dokler se sredi toka ne snideta. Nato dvignejo vsi hkrati sake iz
vode in vržejo ulovljene ribe ženam ali otrokom ali drugim iz svoje družbe, li 'C'
nakar lovijo naprej. F. A. Steinberg omenja v svoji knjigi, da je izur­
Pogosto pa pride med različnimi kompanijami do prerekanja, ker hoče jen ribič in lovec Andrej Krištoflič leta 1708 ubil
srnjaka na ledu in ujel mlado srno. Bil je kajžar
loviti kdo pred drugim. Ribičem, ki so kupili dovoljenje za ribolov, gospo­ v Dolenji vasi, kar vidimo iz urbarja iz leta 1718.
stva ne odkažejo mesta za lov, ampak mora odkriti vsak sam, kje bo dobil AS. 1/13 u. Foto: J. K.
kaj za svoj goldinar. Tako pride seveda do prepirov in udarcev, glave so
deležne marsikatere buške od palic, na katere so pritrjeni saki. Navadno
potegnejo krajši konec šibkejši in morajo oditi s krvavo glavo, čeprav sku­
šajo take ribolovne izgrede uradniki gospostev preprečiti.«47

6. Ribolov po ledu jU
. m
Steinberg je opisal na Cerkniškem jezeru tudi lov
/
M
in ribolov po ledu. Takole piše: »Andrej Krištoflič (Cri-
stophlitsch) je star in izurjen lovec in ribič v tem je- v .
zeru. Zagotavljal mi je, da je pozimi, ko je lov na ribe * .. „ J? % Ji
prepovedan, nastavljal železne zanke labodom in jih
precej ujel. V Javorniku je ujel na pasti veliko kun, F
divjih mačk, lisic in dihurjev. Ko je enkrat šel po ledu A
čez jezero v gozd, je zagledal srnjaka, kije skušal priti v ■ j
čez jezero. Ker je bil led čisto gladek, je srnjaku na
njem drselo in je padal. Lovec, ki je imel na čevljih
dereze, gaje začel hitro zasledovati. Hitreje kot je sr­ i.A- J

njak tekel, pogosteje je padal, dokler ni bil s sekiro

pokončan. Steinbergov znanec Andrej Krištoflič, ki je bil iz
Dolenje vasi, je na gladkem ledu na Cerkniškem
Leta 1708 je isti lovec na istem kraju v jezeru ulovil srno in jo poslal jezeru ubil srnjaka. I\la levi drsa deček z doma­
gospostvu v Planino. Tam so jo imeli več let v vrtu pod gradom. In še ne­ čini drsalkami. Narisal: F. A. Steinberg, 1758.
kaj o ribolovu v zimskem času. Ko je jezero prekrito z
ledom, ki je čist kot najsvetlejši kristal, gredo kmečki
fantiči s sekirami v rokah in s koški ob strani na jeze­
ro. Tu pazijo, da bi pod ledom zagledali kakšno ribo.
Posebno ščuke rade plavajo v mirne kraje pri bregu,
da bi našle hrano. Tam tičijo pod ledom in prežijo na
ribice. Ko fantič zagleda ščuko, udari s topim delom
sekire po ledu na kraju, kjer je imela ščuka glavo tik
pod ledom. S takšnim udarcem ščuko omami, da se
obrne s trebuhom navzgor. Potem preseka led in ribo
potegne ven. Na ta način dobijo marsikatero ribo in se
s polnimi koši vrnejo domov.
Ko sem slišal za ta nenavadni ribolov z udarcem
sekire po ledu, sem si ga želel sam ogledati. Sel sem z
možem iz vasi (Dolenje) Jezero, ki je vedel vse skriv­
nosti jezera in njegove okolice. Videl sem, kako je ta
F. A. Steinberg in neki vaščan z Dolenjega Jeze­
človek z udarcem sekire po ledu tako udaril ščuko po glavi, daje bila videti ra lovita po ledu ribe. Kmet s toporiščem sekire
mrtva, saj se je s trebuhom obrnila navzgor. Potem je razsekal led in šču- udarja po ledu, steinberg je naslonjen na puško,
ko potegnil iz vode. Na ta način sva ulovila tri velike ščuke (drey grosse Narisal: F. A. Steinberg, 1758.
Hechte).
Hotel sem iti dalje na Gorenje Jezero, da bi zvečer tam ustrelil kakšno
raco. Ko sem se odpravil na pot, sem prišel v tak tok, kije bil zaradi tople­
ga izvira na nekaterih krajih povsem brez ledu. Ob možu sem korakal nad
tokom, kjer je bil led čisto tanek, tako da se je pod nogami kar upogibal. V
veliki življenjski nevarnosti sva končno srečno prišla čez. Ni veliko manj­ 47 F. A. Steinberg, str. 119-121.
kalo, da bi se led udrl in bi se odpeljala v podzemlje. Zvečer sva prišla na 48
F. A. Steinberg, str. 64-66.
Jezero, kjer sem zjutraj ustrelil nekaj različnih vrst rac.«48 Andrej Krišto­ 49 Glej sestavek Dolenja vas ... v 6.
flič je imel v Dolenji vasi samo hišo brez kmetije.49 poglavju, str. 323.
116 IV. poglavje

7. Ribolov na zanko
Na koncu zadnjega poglavja je Steinberg prvi
opisal tudi ribolov na zanko v potoku v Dolenji vasi.
Pravi, da »se že kmečki fantiči in dečki pripravljajo
na ribolov kot rojeni ribiči«. Nekoč je opazoval, kako
so ti fantiči nadvse spretno lovili ščuke. »Iz žime
spletejo vrvico, s kakršno ponavadi lovijo ptiče v
zanko. Vrvico privežejo na najtanjši konec palice, v
režo na njej naredijo zanko in njihova ribiška pripra­
va (Fischer-Zeug) je gotova. Z njo gredo sredi vasi v
Cerkniški potok, ki nikoli ne presahne, in iščejo po
vodi. Ker je ščuka roparska riba, nepremično preži
v vodi na majhne postrvi, piškurje in kaplje. Fantiči
gledajo, kje bodo opazili ščuko, in ko jo zagledajo, ji
pred glavo do plavuti pomaknejo ribiško zanko in z
njo hitro potegnejo ščuko ven. Ce pa se po nerodnosti ščuke dotaknejo, se Steinberg je prvi opisal in upodobil ribolov na
ta kot strelica hitro umakne. Na ta način v kratkem času ulovijo petnajst zanko. Fantiči v Dolenji vasi lovijo na tak način.
Hiše še niso imele dimnikov, dim se vali skozi
do dvajset ščuk in jih prodajo v Cerknico po štiri, šest ali celo sedem kraj­ okno. IMa desni je Steinberg s spremljevalcem.
carjev za kos. Nekateri kmečki otroci napravijo zanje tudi zelo na gosto F. A. Steinberg, 1758.
spletene sake, ki jih privežejo na obroč in nataknejo na palico. To mrežo
nastavijo previdno nad ščukino glavo in ko so tik nad njo, jo hitro potegnejo
navzgor. Tudi na ta način ulovijo veliko rib.50
V Martinjščici lovijo fantiči med kamenjem menke kar z roko ah pa jih
nasadijo na vilice in jih potem prinesejo v Cerknico naprodaj. Ni vasi ali
kraja, skozi katerega teče voda, kjer otroci ne bi lovili rib. Ljudem, ki živijo
ob jezeru, je ribolov v krvi in jim je tako rekoč prirojen.«51

8. Usihanje jezera leta 1714

Nadvse zanimiv je Steinbergov opis usihanja jezera leta 1714. »Na pu­
stni torek, 13. februarja 1714, je jezero usahnilo do jame Kotel in po Božji
previdnosti ni bila z ribami preskrbljena samo Kranjska, ampak tudi so­
sednje dežele. Celih sedem let namreč ni usahnilo in ribe so imele čas, da
so se tako razmnožile in zredile. Ta bogati ulov si zasluži, da povem o njem
nekaj več.
Ko je začelo jezero usihati, se je hotel gospod bistriški prelat ravnati
po običajnem ribolovnem redu, da bi v jamah lovil sam s podložniki. Toda
lovili so tako počasi, da niso ujeli ene same ribice, medtem ko je voda v
jami Vodonos vpričo prelata vedno bolj usihala. Zato je bil gospod prelat
primoran, da se je pogodil z (domačimi) ribiči, ki so lovili s saki (Hamen-
-Steller in tudi Bernn-Steller), ulov pa so delili na polovico. Ker je imelo v
jami Vodonos izključno pravico lova z vršami (Rausch-Netze) in z velikimi
mrežami (Zug-Netzen) samo hasberško gospostvo, pri tej jami pa to leto
niso mogli loviti z vlaki, so ribe pripadale Bistri.
Sakarji so se na ribolov pripravili v najkrajšem možnem času. Ker pa je
voda začela istočasno usihati tudi v Rešetu in Na križu, ti ljudje niso mogli
čakati, da bi vodni tok ribe odnesel, zato so na hitro presekali led in začeli
loviti s saki. Stali so na ledenih ploščah in iz globin zajemali lepe ribe.
Drugi družabniki so jim pomagali tako, da so z dolgimi rantami preganjali
ribe iz dna jame, rezultat pa je bil boljši ulov. Ko so ostali videli bogat ulov,
so začeli loviti kar drug čez drugega. Zaradi teže številnih ribičev se je
led udrl in marsikdo se je lahko prepričal, ali je voda pod ledom topla ali
mrzla. Najbolj zanimivo je bilo videti, kako znajo ti ljudje plavati v vodi kot
psi (wie die Wasser-Hunde). Hitro so prišli do brega, se pri ognju segreli in
posušili in spretno lovili naprej. Z usihanjem vode so se pogoji za lov še iz­ 50 Iz teh opisov ribolova vidimo, da
boljšali. Ledene plošče so se ustavile na hribčkih ob jamah in na kamenju. je bil ribolov kar precej svoboden.
Večkrat sem si želel, da bi lahko vsakdo videl to jezero in bil priča temu Steinberg ne omenja, da bi ribiški
čuvaji koga preganjali ali da bi la­
neverjetnemu ribolovu. Od vsega, kar sem videl, mi je bil najbolj všeč prav stniki ribolova od teh ribičev terjali
ribolov. Med ribolovom v jami Rešeto in v zraven ležeči Ribiški jami sem kakšno plačilo.
napravil sliko s čopičem. Skiciral sem ribolov in množico gledalcev, kolikor 51 F. A. Steinberg, str. 233-234.
 Ribolov na Cerkniškem jezeru 117

■j9‘> V/c-mmoj-uT. .m ^aijScuh J*-

je bilo le mogoče. Njegova ekscelenca višji cesarski komornik gospod Ga­ Steinberg je 13. februarja 1714 upodobil lov v
Rešetu. Večina ribičev je oblečenih in lovijo s
šper grof pl. Kobenzl je sliko vzel in jo dal v svojo sobo. S tem mi je napravil saki z brega ali na ledu. Pogumni ribiči pa so
še večje veselje. skočili v vodo, kakor da bi bilo poletje. Na de­
sni žena oblači moža, ki je ravnokar prišel iz
In zdaj se vrnimo k našemu ribolovu. Skoraj neverjetno se mi zdi, daje vode in se greje pri ognju. Na levi žene na ognju
bilo ujetih toliko rib, posebno linjev (Schleuen). Osupljivo je bilo gledati, ogrevajo pijačo. Vse naokrog so veliki kupi rib.
kako so ribiči iz vode, ki je skoraj povsem odtekla, vlačili ribe. Marsikdo je ki i'h odvažajo z vozovi. Zadaj je Dolenje Jezero
imel v saku trideset in več kosov rib (dreissig Stucke und noch mehr) nsamudi vFbarv^h1 nber0'1758 lstl pnzone
in ga zaradi teže ni mogel brez tuje pomoči naenkrat potegniti izpod ledu.
V tej jami je poleg sakarjev delalo več kot sto ljudi; ulovljene ribe iz sakov s
košarami in z vrečami so metali na različne kupe. Vsaka kompanija ribičev
je namreč imela svoj kup in nekoga, kije čuval plen in pazil na delitev. Na
strani gospoda prelata iz Bistre kot lastnika in zakupnika ribolova je bil
uradnik, kije moral skrbeti za koristi gospostva. Ne glede na to seje mar­
sikatera lepa riba izmuznila mimo, ker se je pri tako veliki množici ljudi
nemogoče izogniti zmedi in neredom. A pri tako bogatem ribolovu seje po­
gledalo tudi skozi prste, saj so si izredno lepe ribe med seboj tudi podarjali.
Gospod prelat Andrej52 mi je ponudil toliko lepih rib, kolikor bi jih mogel
vzeti, za kar sem se mu zahvalil. Vzel sem le žive, ki sojih moji služabniki
dali v sod, poln vode.53 Te ribe sem hranil v svojem ribniku za postni čas.54
Ko se je ribolov bližal koncu, so si ribe razdelili, vreče povezali z vrvmi
in jih odpeljali na vozovih. Na kraju, kjer so jih delili, je ostala kri od linjev,
pomešana z vodo. Nekaj dni po ribolovu sem tujcem, ki so prišli k meni, po­
kazal ta kraj; še vedno je izgledal kot prava klavnica (Schlachtbank) in
temu se niso mogli načuditi. Ko so se jame posušile, so otroci splezali pod
led in prinesli ven še veliko lepih rib. Ribiči so splezali tudi v Ribiški jami
(Ribischa Jama) pod zemljo in tam dobili veliko množino velikih rib; vsak 52 To je bil bistriški prior Andrej Pu-
echer. Priorje bil od leta 1709 do
kos je tehtal pet ali šest funtov55 in so ga lahko prodali za sedem krajcarjev. 1719. Prim. J. Mlinarič, Kartuzija
Ko je bil torej ribolov končan, so ribiči s svojim saki, z mrežami in ranta- Bistra, str. 442.
mi, ki so jih nosili na ramenih, krenili z vozovi triumfalno domov z velikim 53 Sodje narisal na svojih slikah.
54 Iz teh vrstic vidimo, daje imel
vriskanjem (Geschrei). Saj so se imeli česa veseliti. Bogat plen jim je še Steinberg na Marofu tudi ribnik, a
kako prav prišel v postnem času, kije sledil dolgi in mrzli zimi. Ob pravem danes nihče ne ve, kje je bil.
času so za srebro prodali tudi ostale ribe na Kranjskem, na Štajerskem, v 55 Funt je bil 560 gramov.
118 IV. poglavje

Furlaniji, Trstu56 in na Reki. Zagotavljali so mi, da so si zmrznjene ribe,

ki so jih na trgu dali v vodo, kar opomogle, tako da so jih prodali za žive.«
Steinberg nekako v dvomu pripominja, da je to veljalo samo za tiste ribe,
ki niso bile preveč poškodovane.
»Po Rešetu so usahnili Retje, Sitarica, Golobinka, Gebno in Kotel, ven­
dar ribiči v njih niso dobili tako bogatega plena kot v Rešetu. Samo za
Kotel, kije usahnil pet dni po Rešetu, moram omeniti, da so ribiči v strugi,
ki je pri tej jami, razsekali led, skočili vanjo čisto goli in začeli lovih. Ko so
morah zaradi mraza odnehati, so za kratek čas pritekli k ognju, se oblekli
in pogreli. Medtem sojih zamenjali drugi in tako so se menjavah. Ogenj za
gretje so pripravili na hribčku, potem ko so sneg in led odstranili. Njihove
žene so jim prinašale deske, slamo, škopnike (Schoben) in suh les, da so
zakurile ogenj, pri katerem so se ogreli in se s krepkim požirkom vina ah
žganja obranih pred notranjim mrazom.
Navzoči tujci so prišli k meni in se zelo čudih, ko so videli v tem mrzlem
zimskem času gole ribiče. Spraševali sojih, kako morejo zdržati tako dolgo
v tej ledeno mrzli vodi. Ti so jim odgovarjali, da tisti del telesa, kije v vodi,
ne občuti takega mraza kot tisti, kije nad vodo. Tu dajem priložnost nara­
voslovcem, da doženejo, kakšno lastnost ima ta voda, da pri takem mrazu 56 Izročilo pravi, da so bili kraji okoli
in toliko časa ohranja golo telo pri naravni temperaturi.«57 Cerkniškega jezera in Loške doline
nekdaj zelo povezani s Trstom. V
Trst so vozili prodajat lesno robo
9. Vrste rib in tudi živila. Dekleta in žene so
nosile v Trst rake, postrvi in ščuke
Steinberg je opisal tudi vrste rib v Cerkniškem jezeru. »Bilo je že ome­ na glavi v škafu vode. Do Trsta
njeno, da so v tem jezeru štiri vrste rib: menki (Rutten), linji (Schleuen), so po bližnjicah hodili okoli 15 ur.
Anton Avsec s Knežje Njive, maj
ščuke (Hechte) in kleni (Alten).58 Menki so večinoma tam, kjer je kamnito 1999, ustni vir. Glej tudi: J. Kebe,
dno, pri izvirih, pri otoku Vornek in pri Otoku. Pri vasi Otok jih lovijo kar z Loška dolina, str. 301-306. Po letu
1845 je z Otoka, Gorenjega Jezera
rokami. To sem videl sam pri Otoškem Obrhu leta 1715. Od Otočanov sem in Lipsenja odšlo v Trst 15 vaščanov,
jih kupil s prijatelji od dva do tri čevlje velike.59 Ščuke so v strugi pri Gore­ iz Loške doline pa celo 195. Prim. J.
njem Jezeru in v Vodonosu, na Križu, v Rešetu, na Gebnu, na Leviščah in v Kebe, Loška dolina, II. del, str. 94,
210, 328 in 12.
drugih jamah. Prav tam se dobi tudi veliko linjev. Najbolj okusne ščuke so 57 F. A. Steinberg, str. 144-149. Ste­
pri Gorenjem Jezeru. Nekatere med njimi imajo rdeče luske in rdeče pike inberg nikjer ne poroča, da bi kdo
kot postrvi, le da niso tako na gosto.60 Kleni so najlepši na Kraljevem dvoru zbolel. Jožef Bevk pa je leta 1850 ob
tem ugotovil: »Cversteje so pač tudi
in v Kamnjah.61 Rekli so mi, da so pri izviru Obrha ujeli tudi postrv. To je takrat ribiči mimo sedanjih bili.«
toliko lažje verjeti, ker voda, ki izvira v Obrhu, prihaja iz loške struge, ki v 58 Pleteršnikov slovar pozna za zelene­
Danah teče v zemljo. Zakaj ni več postrvi v jezeru? Postrvje roparska riba ga klena nemški izraz »der Alant«,
M. Pleteršnik, Slovensko-nemški
(Raub=Fisch) in se izogiba ščukam.«62 slovar, Ljubljana 1894,1. del, str.
Prvi je opisal tudi človeško ribico, ki jo je videl leta 1751 na Unici pri 404.
59 če računamo, daje čevelj znašal
Planini. Pravi, da je tega leta (1751) »ob poplavi in velikem izbruhu vode trideset centimetrov, so bili menki
Primož Ziherle (Sicherle) v reki Unici ulovil s sakom pet nepoznanih rib izredno veliki.
60
(unbeckannte Fische). Dolge so bile en pedenj (einer Spannen lang), kožo »Einge unter denen werden gefun-
so imele snežno belo (Schnee=weissen Haut). V primerjavi z menkom so den, welche rothe Flos=Federn und
rothe Tiipflein, wie die Forellen
imele večji rep. Vsaka je imela štiri noge, na vsaki nogi pa štiri prste s haben, nur das sie nicht so haufig
krempeljci. Ko sojih prenesli iz saka v čoln, so se začele oglašati in cviliti sind.«
(zu schreien und zu winseln). V reki Unec so še postrvi, menki, linji, ščuke, 61 Nenavadno je, da Valvasor klenov
ne omenja.
mrene in kleni, poredko pa se dobi tudi krap.«63 62 F. A. Steinberg, str. 121-123.
63 »Es fiihret dieser Unz=Flus noch
iiber dieses Forellen, Rutten, Schle­
D. Opis ribolova loškega sodnika Hinka Dolenca (prvi zapisi uen, Hechte, Barben ind Alten mit
iz leta 1870) sich, selten aber sind darinn Karp-
fen zu bekommen.« F. A. Steinberg,
str. 197.
Hinko Dolenec (1838-1908) je bil navdušen lovec in bister opazovalec
64 Od leta 1869 do 1878 sledimo njego­
Cerkniškega jezera, kar je v lepem in duhovitem slogu popisal v Ljubljan­ vo družino po župnijski knjigi status
skem zvonu. Rojenje bil na Razdrtem. Po študija prava je bil nekaj let ad- animarum. Zena je bila Karolina
junkt in potem več let sodnik v Ložu.64 V svojih črticah je živo opisal ribiče Vilhar, rojena 1850 na Kalcah. Naj­
prej so stanovali v Starem trgu pri
na Cerkniškem jezeru ter lovce na race in drugo divjad v vaseh ob jezeru Pečetu, kjer seje leta 1869 rodila
in v Loški dolini. Pisal je tudi o lovu na polhe, kune zlatice in drugo divjad. Jožefina, naslednje leto pa Karolina
Terezija Marija. V Ložu so se rodili:
Leta 1871 je opisal usihanje jezerske jame Levišča: »Potem ko je leta 1871 Anton Karel, leta 1872
Milan Hinko, leta 1873 Črtomir
voda izginila v Zadnjem kraju, ne traja več kot osem dni in usiha zadnje Viljem, leta 1876 Hinko Nikolaj in
mesto, kjer je še voda. To so Levišča, ki ležijo ravno pod vasjo, če gledaš z leta 1878 Friderika Karolina Ana.
 Ribolov na Cerkniškem jezeru 119

Otoka proti Slivnici. Rekel bi, daje to otoško pristanišče. Voda se vidi samo
še nad jamami, ki niso prerasle s trsico. Kakor so ljudje izkušeni, vendar
niso gotovi, kdaj natančno voda presahne. Slišiš različna mnenja: jutri,
pojutrišnjem. Vse pa je pripravljeno za tisti trenutek. Če so vroči dnevi in
brez sape, se širi čuden duh okoli Otoka. Voda je sparjena in polovilo seje
na stotine centov rib pri drugih jamah, posebno pri Kotlu v Zadnjem kraju.
Če niso vozovi takoj pripravljeni, da ribe odpeljejo, se usmradijo. Manjše
pa že tako ostanejo, ker jih nihče ne pobira. Tudi povodna zelišča in rastli­
ne ovenejo, trsica se razgreje in vse to naredi na človeka neprijazen vtis.
Leta 1871 sem bil navzoč, ko so neko soboto popoldne presihala Levišča.
Jezero že dve leti ni usahnilo, zato je bilo to leto toliko rib, kolikor jih ljudje
še niso pomnili. Računalo seje, daje šlo tega leta iz jezera do tisoč centov
rib65 in samo zadnji dan sojih na Leviščah pobrali do štiristo centov. Prišel
sem na Otok ob enih popoldne in okoli petih popoldne je voda odtekla.
Od vseh vasi je prihajalo ljudstvo z vrečami, zmerom ožji je bil krog
okoli jam, ki so bile kakor vedno ob taki priliki obdane z mrežami. Čim
bolj se je voda stiskala, tem bolj so se ribe gostile. Pri mrežah so jih kar
zajemali. Ko so bili čolni napolnjeni, so ribe spravljali na suho kar na Dr. Hinko Dolenec, ki je bil deset let loški sodnik,
kupe, kakor zbiramo na kupe krompir na njivi, dokler ni prišel ponje voz. nam je v svojih črticah ohranil izredno zanimive
Posebno zadnje četrt ure, ko je do jam pritisnilo tudi ljudstvo, je bila tam like ljudi v Loški dolini, na Gornjem Jezeru, na
Otoku in oblike ribolova in lova v Cerkniškem
gneča in vpitje in grabež, kakor da bi šlo za zlato in ne za ribe. Hitro so jezeru in okolici od okoli leta 1870 do 1880.
bili še čolni na suhem, še nekaj minut in kotline okoli požiralnika so bile
prazne in ljudstvo je planilo na ribe, kar jih ni voda odnesla s seboj pod
zemljo.
Kakor vsak nenavadni dogodek prebudi človeka iz navade, tako prevza­
me človeka, ko jezero usiha. To velja za gledalca, še bolj pa za tistega, ki
lovi ribe. Pri tem delu pozabijo ljudje v zadnjem trenutku na ves svet. S
kakšno strastjo se podijo za ribami drug pred drugim, da vse bolj mineva
čut sramežljivosti pri obeh spolih. Spočetka se sliši še smeh in šala, proti
koncu pa le grožnje in vpitje.
Ko se je jama posušila, odidejo ljudje z vrečami, košarami in z drugo
posodo, napolnjeno z ribami, domov. Nekateri še gredo iskat ribe, ki so
ostale mrtve v jamah. V nekih požiralnikih se ribe precedijo kakor rešeto.
Voda teče namreč skozi kamenje pod zemljo, a med kamenjem ni toliko
prostora, da bi mogle ribe skozi, zato ostanejo na suhem. Do pozne noči na
Otoku še ni bilo miru. Nisem dobro spal, že zgodaj sem vstal in šel gledat,
ali je jezero suho.
Bilo je suho in zdelo se mi je, kakor da bi gledal bojišče včerajšnjega
dne. Čolni so bili na suhem kakor opuščeni kanoni; trsica in big sta bila
polomljena, kakor da bi se konji po njih podih; neštevilno vran in drugih
podobnih ptic se je gostilo z mrtvimi ribami in drugimi živalmi, ki jih je
pomorila suša.
Šel sem s psom po trsici in polovil in postreljal nekoliko rac ter se čudil
velikemu številu mladih ribic, ki so ležale mrtve. Na Pljučnikih blizu Le-
višč je ostalo nekaj mokrote in semtertja kakšna lužica. Tuje kar mrgolelo
malih ščuk in šlajnov in tudi večje ribe so se še našle. Bolj velikih, ki so bile
še žive, sem gotovo nabral blizu deset kil ter jih skladal na kup, da pošljem
koga ponje. V tem zaslišim šum po trsici in Vragov boter66 je prišel z veliko
vrečo nabirat malih rib. Dejal je, da bodo te ribe pripravili ocvrte za ljudi,
ki bodo prišli popoldne na Jezero, da bi se pogodili za košnjo trsice. Njemu
sem izročil tudi svoje ribe in šel proti domu. Suho jezero in toliko mrtvih
živali mi ni bilo po volji. Po poti sem premišljeval, koliko bi bilo vredno, če 65 Cent je znašal 56 kilogramov. Torej
bi se moglo jezero za zmeraj osušiti.«67 je bilo ujetih 56 ton rib.
66 Janez Martinčič, roj. 1826, z Gore­
Dolenec je opisal tudi ribolov po ledu: »Planinca in Jezerca se najbolj njega Jezera 5.
prime ljubezen do doma. Ne vem, ali bi dal prednost zimskemu ali poletne­ 67 H. Dolenec, Spomini o Cerkniškem
mu času, zmeraj je na jezeru vse živo, zmeraj vse lepo. Če sam ne loviš, se jezeru, Ljubljanski zvon, 1881, str.
562; H. Dolenec, Izbrani spisi, Lju­
kratkočasiš, ko gledaš druge, ki lovijo, in tudi če samo gledaš obilo živali, bljana 1921, str. 29-33; J. Žirovnik,
bodisi ribe ali množino raznih ptic, mine ti čas, da sam ne veš kdaj. n. d., str. 77-78.
120 IV. poglavje

Prebivalci okoli jezera so tudi malone vsi lovci in ribiči. Od sedemle­

tnega fantiča do osivelega starca si ljudstvo pomaga z lovom ali se z njim
zabava.
Ko sem bil še deček, sem rad poslušal, ko so se starejši sorodniki in pri­
jatelji naše hiše pogovarjali o lovu na Cerkniškem jezeru. Tako sem si že
od mladih let želel, da bi tudi jaz na tem mestu užival lovsko veselje. Prvič
sem bil na jezeru v poletnem času kot dijak, a sem ga le nekoliko prehodil
in pregledal. Ko me je poklic postavil blizu jezera, sem ga prvič gledal v
krasnem zimskem dnevu. Na vrh jezera sem prišel iz Loške doline in se
postavil ravno nad Obrhom. Jezero je bilo polno in gladko zamrznjeno.
Ravno pod menoj seje kadilo iz talnega brega. Neizmerno lep je bil ta po­
gled! Pred seboj vidiš Triglav in vse snežnobele gore, nad katerimi kraljuje
ta sivoskalnati gorski očak. Cerknico vidiš tako od tal in tako blizu, kakor
da bi bila na vznožju teh planin. Cerkniško jezero, Triglav in malo v stran
med njima Postojnska jama. Glej naše naj zanimivejše trojice, s tolikimi
naravnimi čudesi obdarjene domovine!
Sonce se je začelo nagibati in tem bolj se je lesketala ledena ravnina,
ki je bila na levi strani obrobljena od prijaznih vasic, a na desni strani s
črnim, tihim gozdom. Tako meje prevzela ta lepota prirode, da sem popol­
noma pozabil namen, ki meje privedel k jezeru ...
Prva zima, ki sem jo prebil blizu jezera, ni bila ugodna za lov s puško.
Vreme seje mešalo: vrstili so se sneg, mraz pa zopet južno vreme, tako sem
moral narediti veliko poti, a ni mi bilo žal. Če je bilo jasno in tiho vreme,
smo se s čolnom peljali proti Obrhu, kamor jo potegnejo ribe pozimi, ker je
voda tam toplejša kot nižje v strugi in pod ledom.« Nato je Dolenec opisal
ribolov z ostmi in zanko.
Potem nadaljuje: »Toda največ smeha in zabave sem imel pri tem, kadar
so fantiči izbijali ribe pod ledom. To se dogaja, kadar je jezero zamr­
znjeno. Manjše ribice se pred večjimi pomaknejo h kraju in tičijo pod ledom
v mahu in travi. Fantiči si napravijo trde bunke, ki so izdelane iz kakšne
korenike ali grče, in jih nasadijo na dolge palice. Vsa priprava se imenuje
kladivce. Lovci ali bolje rečeno ribiči se postavijo v vrsto in grede potrkava­
jo po ledu. Riba, nad katero j)otrkaš, šine izpod mahu ali trave, takrat pa,
kdor more, udari z vso silo. Če zadeneš ravno nad njo, takoj belo pokaže, to
je omedli, ali se zvrne popolnoma mrtva na hrbet. Ribiči pristopijo z bun­
kami, prebijejo led, ribo položijo na led poleg luknje, pa hajdi dalje. Toda
to se ne posreči vselej in zelo poredko se zgodi, da je riba zadeta na prvi
mah. Riba tudi ne šine vedno naprej, ampak zbeži postrani proti globoki
vodi ali pa v drugo smer. Kjer se riba ustavi, naredi kaliž, to je, voda se
tam nekoliko skali.
Za ribo in kaližem se obračajo vsi in vsak maha, a ne vselej po ribi,
večkrat tudi po sosedovi nogi. Zasliši se krik: 'Glej jo! Daj jo! O jej, moja
noga! Zabrani ji v breg!' Po gladkem ledu tudi marsikdo pade, drugi nanj
in tako se vse giblje, obrača, pada, maha, dokler riba ne pokaže beline ali
pa uide na globoko. Kadar se dogodi to ali drugo, se začne zopet vrsta in
nadaljuje lov. Samo kakšen ranjenec zaostane in jokaje preti: 'Le čakaj, ti
bom že vrnil!' Ko pa zagleda, daje riba spet v sredini, pozabi na bolečine
in je kmalu med ribiči, čeprav nekoliko šepa.
A vsak ne pozabi tako hitro, če jo dobi po nogi. 'Ti si me! Zakaj si me?'
'Ne jaz, ta te je!' Bunke se pokažejo nad glavami in hudo bi bilo, ko bi se mož
moža ne bal in bi piskrčki ne samo kipeli, ampak bi jih začelo raznašati.
Kadar sta bila voda in led prava, daje bilo mogoče ribe izbijati, sem si
vselej privoščil to veselje. Poskušal sem sam, ali za odraslega to ni, poseb­
no, če se bi tega vadil od mladosti. Ribiče sem spremljal in pazil na to, da
ne bi bil v sredi, kadar se je začela kakšna huda bitka.
Kadar bodo naši umetniki hodili po domovini in iskali prizore za slike,
jim bo Cerkniško jezero odlično služilo. Prepričan sem, da ne bo bolj za­
nimive slike, kakor bi bila ta, ki bi predstavljala omenjene ribiče. Ker pa
 Ribolov na Cerkniškem jezeru 121

se to najbrž ne bo zgodilo tako hitro in bodo sedanji ribiči že odrasli, bom

najbolj originalnega nekoliko opisal. Po mojem mnenju je bil to Simon, n*
Mihov tretji sin, ki ni bil star še deset let.
Zopet sem prišel na Gorenje Jezero in Vragov Franček69 mi je takoj po­
vedal, daje dober čas za izbijanje rib. Dejal sem: 'No, skliči jih skupaj, pa
gremo!' In prišli so, a bilo jih je le malo. Starčev France je poklical tudi
Simona. Čeprav je bila huda zima, se je prikazal mož na pragu bos in v
samih hlačicah z eno naramnico. Z nami pojdi!1 mu veh France. 'Ja, bos
bom hodil!' se oglasi Simon. 'Materine čevlje poišči pa očetovo kamižolo.'
Sli smo dalje in kmalu nas je dohitel Simon po vseh štirih, kajti rokavi so
mu viseli ravno do tal. Ko smo prišli na led, so Simonu zavihali rokave.
Strašni čevlji so krevsali po ledu in velika kamižola s polhovko nad seboj
se je v vrsti pomikala dalje. Ubogi Simon! Vsega, kar ni bilo prav, je bil on
kriv. Ali znal seje postavljati po robu in oba skupaj sva vendar toliko zma­
govala, da ni bil Simon izključen iz vrste. In ko smo se po končanem lovu
krepčali z belim kruhom pri Vragovih, je Simon odgriznil tak kos in ga po
ustil preobračal, da niti čevljem niti kamižoli ni bilo v sramoto.
In ko so mu soribiči očitali, daje on kriv, daje največja riba ušla v breg
in da je on namesto po ribi udaril Teličevega celo po hrbtu, je Simon tudi
vedel kaj odgovoriti in celo Vragov boter so rekli: 'Le pustite Simona, on je
že možak, čeprav ga nista nikdar premerila ne čevljar in ne krojač.' In tako
je bil tudi Simon uvrščen med lovce in ribiče in dandanes mu ga najbrž ni
para.«70

E. Še nekaj zanimivosti o ribolovu na Cerkniškem jezeru

1. Vrsta ribolova
Že od nekdaj so v Cerkniškem jezeru lovih ribe na več načinov. Za nek­
danja gospostva je bila mreža najpomembnejša priprava. Videli smo, kako
je Valvasor lepo opisal ribolov z veliko mrežo, z vršami, z mrežo me-
talnico in s saki. Podobno je za njim ribolov opisal Steinberg. Domačini
okrog jezera so lovih predvsem s saki. Najbolj dramatično je ta lov opisal
leta 1714 Steinberg, ko jezero sedem let ni usahnilo. Pravi, daje bilo v saku
tudi 30 in več kosov rib.71 Prav tako je Steinberg leta 1758 opisal in celo
narisal zimski ribolov z udarcem po čistem ledu nad ribo in ribolov z
zanko. Edinstven je njegov prizor, kako otroci sredi Dolenje vasi v potoku
lovijo z zanko, ki sojo naredili iz žime.
Dolgo časa so bile ribičevo pomembno orodje tudi osti. V mojem času se
ni toliko lovilo z vilicami. Okoli leta 1870 je Hinko Dolenec na Gorenjem
Jezeru takole opisal lov z ostmi in zanko: »V čolnu smo imeli osti in gledali
za ribami. Navadno je eden vozil, drugi je z ostmi v roki spredaj stal in gle­ Lov z ravšlji. Arhiv Frenka Pence.
dal, kje bi zagledal ribo. V začetku se mi je kaj čudno zdelo, ko je spredaj
stoječi dal znamenje, naj čoln obstane, potem pa je zagnal ost v globino in
največkrat izvlekel nasajeno ribo. Velikokrat sem se prepeljeval, predno
sem se tudi jaz privadil, da sem zagledal ribo. Potem sem jo poskusil na­
saditi z ostmi, a le malokdaj se mi je posrečilo. Najtežje je pri tem oceniti
globočino in iz prave daljave zagnati osti. Ribe, o katerih govorim, so ščuke,
katerim jezerci na splošno pravijo le »ribe«, a šlajne in menke imenujejo
s pravim imenom. Ščuka ima navado, da stoji prav mirno in šele, ko si jo
prepodil ah ko šine za živežem, se prestavi in zopet obstoji na miru. Kadar
tako stoji, da se vsa vidi, jo je težje nabosti, ker tudi ona opazi pretečo ne­
68
varnost ter se premakne. Lažje jo nabodeš, kadar jo ugledaš med mahom Simon Janežič (Starčkov), roj. 1866,
ah pri koreniki, toda za to je potrebno imeti izurjeno oko. To pa imajo Je­ z Gorenjega Jezera 15.
69 Franc Martinčič (Vragov), roj. 1864,
zerci. Poldrugi seženj globoko bo stala in samo repno plavut kazala, pa je z Gorenjega Jezera 5.
izgubljena! 70 H. Dolenec, Izbrani spisi, str. 5-16.
Da sta bila v tem lovu mojstra boter Vrag72 in Stareč Miha73, ni treba 71 Glej naslednji sestavek.
omenjati. Toda bolj sem se kratkočasil, kadar so šli očetje v gozd in smo se 72 Janez Martinčič, roj. 1826.
odpravili na ribji lov Mihova starejša dva, Vragov Franček in jaz. Starejši 73 Rojen 1833.
122 IV. poglavje

Mihov, tudi Franček po imenu, je bil vodja in poveljnik; jaz sem dobil v
roke osti, Franček seje nastavil zraven mene, druga dva sta vozila. 'Počasi
vozita, pa čoln držita, kadar bom rekel!1 je bilo prvo povelje. 'Stoj! Gospod
jo vidijo! Ali jo vidite?' 'Kje?' 'Meni osti, meni! Držita čoln!' Dal sem osti,
Franček je nameril in največkrat res nasadil ribo, a vselej, kadar je zgrešil,
sta morala biti kriva vozača. Saj veste, da ima vsak lovec zmeraj izgovor
pri roki, in kakor je oče Miha obdolžil Franceta, kadar je on zgrešil, tako
seje zdaj Franček znašal nad mlajšimi.«74
Pavel Kunaver je opisal, kako je neki ribič okoli leta 1930 pri Vratih
lovil ribe z ostmi. »Ko smo nekoč počivali pri Vratih, se je pripeljal k nam
visok ribič. Stal je v čolnu visoko vzravnan, v rokah pa so se mu bleščale
osti kakor kopje. Kakor je navada jezercev, nas je prijazno pozdravil in
zaklical, če hočemo ribe. Ko smo mu pritrdili, je zaplul nekoliko dalje, se
sklonil naprej in uprl svoje oči v vodo pod seboj. Potem pa so kakor strela
zletele osti in na njih se je zableščala velika ščuka. Se enkrat, in k bregu
nam je prinesel dve ščuki. Spekli smo ju na ploščatih skalah in jih z naj­
večjim užitkom pojedli. Danes so osti prepovedali uporabljati. Osti starih
jezercev hranijo v Postojni, včasih pa jih najdemo tudi še pri kakem stra­
stnem ribiču, po katerem se pretaka neugnana kri davnih jezercev.«75
Hinko Dolenec je opisal tudi lova na zanko. »Toda imeli smo še drugo pri­
pravo za lov in kaj mislite, kaj? Zimnate zanke na tankih, precej dolgih pa­
licah. Dokler nisem zahajal na jezero, tudi jaz nisem nikdar slišal, še manj
pa videl, da bi lovili ribe v zanke. To se dogaja tako: Manjšim ribam, ki še
niso za osti in so tudi manj plašne, se kar počasi z zanko približuješ, in ko se
ti posreči, da ribi zajameš glavo, takrat hitro potegneš in riba visi v zanki. Športni ribolov na jezeru okoli leta 1970. Sede
Temu lovu sem se tudi jaz privadil in se večkrat z njim kratkočasil.«76 lovi Janez Jerman (Mehonov) z Dolenjega Jeze­
ra 31, stoje Tone Černe. Fotografijo hrani Janez
Tudi stari način lova z žabami, pritrjenimi na vrvici in na trnku, je šel Jerman.
večinoma v pozabo. Lov z žabo na trnku se je odvijal s čolnom, ko je bila v
jezeru velika voda. Eden je počasi veslal, ribič pa je imel v rokah kakšnih
pet metrov dolg drog. Na koncu droga je bila pritrjena nekaj metrov dolga
vrvica, ki se je končala z nataknjeno žabo in trnkom. Tako vabo je ribič
pomakal v vodo in čakal, dajo bo zagrabila ščuka. Tak lov so imenovali na
dražo, ker so na ta način dražili ščuke, da bi prijele. Danes ribiči uspešno
uporabljajo moderne ribiške palice in razne oblike trnkov.
Najmlajši način ribolova je lov s košem, ki se je razširil šele po drugi
svetovni vojni. Se leta 1938 ga na Dolenjem Jezeru niso poznali. Gospodar­
ski odbor upravičencev Dolenjega Jezera je namreč 25. aprila 1938 prijavil
banski upravi ribolovne pravice v Cerkniškem jezeru. V drugem odstavku
prijave so zapisali: »Vsebina te ribarske pravice je, da smemo loviti vse vr­
ste rib in vodnih živali, ki se nahajajo v tem lovišču, in to so: ščuka, klen,
menek, šlajn in krap. Vodne živali pa so: raki in žabe. Loviti smemo vsak
čas, ki je primeren za lov, in to z mrežami, s saki, z rokami in s trnki.
Lov s košem je nav Cerkniško jezero prinesel Matija Primožič, roj. 1889,
iz Grahovega 20 (Stefinov), kije bil v ruskem ujetništvu.77 Koš je po navadi
spleten iz šibja in ima obliko lonca brez dna, le daje pri vrhu malo zožen,
spodaj pa razširjen. Tak lov je uspešen v nizki vodi, ki sega do kolen, in
tam, kjer je veliko jezerskega rastlinja in se ne more loviti s sakom. Ko
ribič potisne koš v vodo do dna struge, takoj ve, če je zajel ribo, ker se ta
zaleti v koš, da se zatrese. Če je pokril večjo ribo, je ta še bolj »udarila«.
Potem koš še bolj pritisne k tlom, da riba ne bi ušla. Z rokami jo ulovi in
vrže na breg, kjer jih drugi pobira. Če je bilo veliko rib, so bile tudi po tri
naenkrat v košu. Lov s košem je uspešen, če na dnu struge ni kamenja. Če
je dno kamnito, pa obstaja nevarnost, da koš na zemljo ne sede dobro in
riba uide skozi luknjo ob kamenju.
74 H. Dolenec, Izbrani spisi, str. 12-13.
2. Veliko rib in največje ščuke
75 P. Kunaver, Cerkniško jezero, str.
a) Veliko rib. Prof. Pavel Kunaver je leta 1961 zapisal o jezerskem 110-111.
ribolovu: »Cerkniško jezero je izredno ugodno za ribogojstvo, kajti le v ma- 76 H. Dolenec, Izbrani spisi, str. 14.
lokaterem jezeru najdejo ribe toliko hrane kakor na dnu tega jezera, kjer '7 Miro Kunstek, ustni vir.
 Ribolov na Cerkniškem jezeru 123

se v večinoma dokaj topli vodi nahaja med bujnim vodnim rastlinjem mno­
go vodnih polžev, bolh, malih rakcev in drugih živali. Vse to je vzrok, da tu
ribe silno hitro rastejo in se hitro razmnožujejo. Že v enem letu more po­
stati ščuka ob ugodnih pogojih težka do enega kilograma. V nekaj mesecih
zraste do trideset centimetrov!«78
Če jezero ni v enem letu dvakrat presahnilo, so nalovili zelo veliko rib.
Valvasor pripoveduje, daje leta 1655 jezero usahnilo po petih letih. Ko so
za kneza Eggenberškega prvič vrgli mrežo v Rešetu, so zajeli dvajset tovo­
rov (Fuder) rib; drugič sojih za grofa Turjaškega ujeli sedemnajst tovorov; Velika ščuka dolga 91 cm je bila leta 1981 ulo­
vljena pri Veliki Ponikvi.
tretji vlak pa je kneginja Eggenberška darovala stiškemu samostanu, kije
dobil še devet tovorov rib.79
Koliko kilogramov je znašal en tovor ali voz rib, kot tudi pravi Valvasor?
Verjetno to niso bili današnji vozovi. Tovor je pomenil težo, ki jo je nesel to­
vorni konj in je znašala okoli 80 do 100 kilogramov. A vseeno znese dvajset
tovorov okoli dva tisoč kilogramov. To potrjuje Valvasor v Opisu Cerkniške­
ga jezera, ki gaje leta 1687 poslal angleški kraljevski družbi, kjer pravi, da
je v »Ribiški jami v Rešetu cerkniški poveljnik straže (vulgo Wachtmeister)
dobil osem voz rib (to je toliko, kolikor je moč osemkrat peljati z enim ko­
njem na vozu)«. 80
Valvasor potem piše, da mu je stiški opat povedal, da so njegovi stari
starši rasli na snežniškem gradu in bili kot baroni Raumbschusslli lastniki
Usihanje Rešeta leta 1989. Frenk Penca je ulo­
tega gradu.81 V tistem času je samostan Stična dobil od Snežniških neko vil 114 cm dolgo in 14 kg težko ščuko. I\la levi je
leto »enajst centov82 posušenih rib in dva tovora (zwey Samb) nasolje­ Ivan Mencin. Foto: M. Žnidaršič.
nih rib, brez tistih, ki so jih podarili«. Valvasor nadaljuje: »Če pomislimo,
da nima snežniško gospostvo v primerjavi z drugimi gospostvi skorajda
nobenega ulova v jezeru in da tisto leto ni bilo ravno bogato, so kljub temu
nalovili veliko rib. Če bi hotel sešteti vse ribe, ki jih v enem letu ulovijo,
bi se zdelo število kar neverjetno. Če jezero usahne dvakrat v letu, jih ni
toliko, kot če presahne na dve ali tri leta.«83
Po Valvasorjevem ribolovnem redu je imelo snežniško gospostvo res
najmanj pravic. Veliko mrežo je namreč 18-krat vrgel Hasberg, ki mu je
povsod pripadal prvi vlak, 15-krat Turjak, Šteberk in Stična po 9-krat,
Lož 6-krat, Snežnik pa samo 3-krat in vedno je bil predzadnji. Z vršami in
mrežo metalnico pa Snežniški sploh niso smeli loviti in vendar so podarili
stiškim menihom tistega leta toliko rib. Gotovo je tako darilo prav prišlo
stiški samostanski kuhinji, saj je imela Stična zadnji vlak v vseh jamah,
kjer je imela ribolovno pravico. In če so hasberški in turjaški ribiči z vlaki
pri jamah zamujali, kar je Valvasor večkrat ugotavljal, je voda odtekla in
stiški ribiči so ostali praznih rok.
O izrednem ribolovu na Cerkniškem jezeru leta 1714, ko jezero ni usah­
78 P. Kunaver, Cerkniško jezero, str.
nilo sedem let, pripoveduje Steinberg: »Osupljivo je bilo gledati, kako so 106.
ribiči iz vode, ki je skoraj povsem odtekla, vlačili ribe. Marsikdo je imel v '9 J. W. Valvasor, IV, str. 684.
saku trideset in več kosov rib (dreissig Stucke und noch mehr) in ga 80
»... id est, quantum octies uno equo
zaradi teže ni mogel brez tuje pomoči naenkrat potegniti izpod ledu. V tej in curru vehi potuit.« Glej B. Reisp,
n. d., str. 58 in 76.
jami (Rešeto) je bilo zaposlenih več kot sto oseb, da so ulovljene ribe iz sa­
81 Ta stiški opatje bil Ludovik Raumb-
kov s košarami in z vrečami metali na različne kupe. Kajti vsaka kompani- schiissell (1680 do 1687). Leopold
ja ribičev je imela svoj kup in nekoga, kije čuval plen in pazil na delitev.« M baron Raumbschussell je bil v letih
1630 do 1635 lastnik snežniškega
O bogatem plenu v jami Levišča pa takole pripoveduje: »To jamo sem gospostva. Možno je, da so Ra-
kupil leta 1714 za trideset goldinarjev od vseh gospostev, ki imajo ribiško umbschiisslli živeli na Snežniku
še potem, ko so gospostvo prodali.
pravico. Nakup se je izplačal, saj sem iz nje dobil štirinajst voz najlepših Podobno sem ugotovil po krstni
rib, ki sem jih večinoma razdal svojim dobrim prijateljem. Pri tem sem se knjigi za njihove prejšnje lastnike
potrudil, da sem bil noč in dan tam osebno navzoč. Kar zadeva ribolov v tej pl. Pranckhe. Čeprav so Pranckhi
leta 1630 snežniško gospostvo pro­
jami, sem se čudil, da ni globoka, ampak plitva. Ker gredo ribe pri usiha­ dali Raumbschussllom, so živeli še
nju s tokom vode, sem dal mesto, kjer voda odteka v jamo Levišča, zapreti leta 1646 v Kozariščah pri gradu. J.
Kebe, Loška dolina, str. 25.
z mrežo. Med usihanjem so morali trije ribiči loviti s saki. Ujete ribe so 81 616 kilogramov.
dajali na voz (auf Wagen) v sode, polne vode, in jih vozili domov. Ko je voda 83 J. W. Valvasor, IV, str. 684.
povsem odtekla, sem našel nedaleč stran dva sežnja dolgo in prav toliko 84
Glej sestavek Usihanje jezera leta
široko jamo, v njej pa toliko rib, da sem na koncu naložil z njimi še pet 1714 v tem poglavju, str. 116.
124 IV. poglavje

polnih voz. Ves ulov je znašal 14 voz lepih rib, ne da bi šteli tiste, ki sojih
sakarji 'napravili nevidne'. Ribolovno pravico te jame sem še večkrat
kupil, vendar se ni moj trud nikoli tako poplačal kot tega leta, ko ni jezero
presahnilo kar sedem let.«85
Gregor Kebe z Dolenjega Jezera je leta 1860 o ribolovu zapisal: »Ka­
dar jezero dve leti ne usahne ali pa še dalje, je toliko rib, da gre na dan po
tristo ribčev na jezero. Na jami 'Rešeto' imenovani je do dvesto sakarjev
in takih, ki z rokami lovijo. Sakarji plačajo gospodarjem ribštva po en gol­
dinar, da smejo takrat loviti, kadar ribči z mrežami in ulakom svoj lov že
opravijo. Ti ujamejo po štiri do šest centov rib z enim zaulakom; samo na
'Rešetu' je že večkrat bilo čez trideset centov86 rib... Ako bi soštel, kar
ljudje rib iz vseh krajev jezera dobijo, največ v kontrobant,87 se lahko cenijo
čez tristo centov. Kadar pa jezero usahne,88 jih je pa tudi tako malo, da se
skorej ne izplača jih loviti. Mertve ribe ob tem času, ko jih je dosti, nimajo
nobene cene, žive pa so obrajtane. Kdor hoče ribe žive ohraniti, mora na
en cent rib dvesto bokalov vode djati, pa jo večkrat premenjati, tako, da pri
ribah ni dosti dobička. Mreže, kar je malih, z ravšeljni veljajo od 10 do 15
goldinarjev; pa seje dostikrat zgodilo, da so v eni noči vse stanoge pojedle, Vinko Mahne iz Grahovega 55 je okoli leta 1968
ulovil s sakom v Strženu 102 cm dolgo ščuko.
de niso nič več vredne.« Na končuje Kebe ugotovil: »Tako ribštvo in jaga na
tem jezeru je veselje brez dobička.« N-
Tudi v nekaterih poznejših letih je bil ribolov nenavadno bogat.
Takšen ribolov opisuje Hinko Dolenec: »Leta 1871 sem bil navzoč, ko
so neko soboto popoldne presihala Levišča. Jezero že dve leti ni usah­
nilo, zato je bilo to leto toliko rib, kolikor jih ljudje še niso pomnili.
Računalo se je, da je šlo tega leta iz jezera do tisoč centov (56 ton)
rib in samo zadnji dan so jih na Leviščah pobrali do štiristo centov
(22 ton).«90
Žirovnik pa piše, daje bilo leta 1887 jezero zelo visoko in da dolgo
ni presahnilo, zato so samo na Leviščah nalovili 40 ton rib.91
b) Največje ščuke. Valvasor je v opisu Cerkniškega jezera, ki ga je Veliko ščuko dolgo 105 cm je junija 2001 ujel
na trnek pri izviru Kamni vir Aleksander Mahne.
leta 1687 poslal angleški kraljevi družbi, zapisal, da so »v tem jezeru tri Riba je nagačena.
vrste rib, in to odličnega okusa, namreč: 1. rečni ali jezerski menek, težak
en, dva, pa tudi tri funte; 2. linj, težak tri, štiri, pet, šest, pa tudi sedem
funtov; 3. ščuka v silno veliki množini, težka deset, dvajset, trideset, pa 85 F. A. Steinberg, str. 119.
tudi štirideset funtov.92 86
To je 1680 kilogramov.
Nenavadno je, da Valvasor ni omenil klena. Omenja ga šele Steinberg. 87 Kontrabantje skrivni lov - kri­
V Slavi vojvodine Kranjske pa pripoveduje, da so »pred 16 in 17 leti93 ujeli volov. Ta podatek nam pove, da so
v vaseh okoli jezera že od nekdaj
zapored velikansko ščuko (grossmachtigen Hecht), njena glava je bila širo­ poznali krivolov in ga v veliki meri
ka dva pednja (zwo Spannen). Gospod pl. Schmutzenhaus, tedanji oskrb­ tudi gojili.
88
nik kneza Eggenberškega, jo je vsakokrat rešil ujetništva in jo vrgel nazaj Ponovno usahne.
89
v vodo. Ko pa so dobili ribolov kartuzijam in so prav tako ujeli to ščuko, ji G. Kebe, n. d., cit. J. Šumrada,
Spremna beseda, str. 51-52.
ni velikanska glava nič pomagala, da bi si ponovno zaslužila milost v vodi, 90
H. Dolenec, Izbrani spisi, str. 30.
ampak soji namenili bivališče v svojih želodcih.«94 Cent je znašal 56 kilogramov
Ali je Valvasor pri meri kaj pretiraval? Če so okoli leta 1910 pri Otoku 91 J. Žirovnik, n. d., str. 79; M. Kabaj,
n. d., str. 37.
na žabo ujeli sedemnajst kilogramov težko ščuko in so morali ribiču poma­ 92
B. Reisp, n. d., str. 80. Ker je bil
gati drugi ljudje, da sojo izvlekli na kopno,95 lahko domnevamo, daje bila funt 560 gramov, je bilo štirideset
Valvasorjeva ščuka še večja in daje imela glavo res široko dve pedi. Včasih funtov 22,4 kilograma.
so namreč razločevali med veliko in malo pedjo. Velika ped je bila od konca 93 Ko je pisal Slavo vojvodine Kranjske.
94
mezinca do palca, mala pa od konca kazalca do konca palca.96 Če prstov J. W. Valvasor, IV, str. 636. Kartu­
zij ani niso jedli nobenega drugega
niso preveč razširili, je bila ščukina glava lahko široka dve mali pedi. Se mesa, samo ribje.
oktobra 2006 so ujeli v Dravi 22 kilogramov težko ščuko.97 95 P. Kunaver, Cerkniško jezero, str.
108.
Domačin Gregor Kebe je leta 1860 zapisal, da ščuke vsako leto zrastejo 96
Pleteršnik, n. d., II. del, str. 18.
za en funt. »Kar je rib, ščuke največje zrastejo, ker se je že petindvajset
97 Ribič, 57 (2008), št. 12, str. 359.
funtov98 težka ujela. Al čuda je, kam nek so velike prešle, ki so bile do pet­ 98 14 kilogramov.
deset funtov99 težke? Tudi jez sem eno take velikosti vidil, ki mi jo je sosed 99 28 kilogramov.
pokazal. Te so gotovo v globočinah jam, kamor so se skrile ob časih, ko je 100 G. Kebe, n. d., cit. J. Šumrada,
jezero vsahnilo...« IDO Spremna beseda, str. 50-51.
 Ribolov na Cerkniškem jezeru 125

3. Ribe se vrnejo iz jam

Vseskozi je pri ljudeh okoli Cerkniškega jezera živo prepričanje, ki ga
potrjuje izkušnja, da v podzemeljskih vodah ostanejo ribe žive, potem ko
jih požiralniki pogoltnejo. Ko pa jezero zopet naraste, pridejo iz podzemelj­
skih votlin nazaj. O tem je že pred Valvasorjem leta 1681 pisal ribniški
arhidiakon dr. Janez Ludvik Schonleben, za njim pa Valvasor, ki je v
četrti knjigi narisal štiri podzemeljska jezera, s Cerkniškim jezerom pove­
zana s cevmi, sifoni in z nategami, in v njih plavajoče ribe.101
Franc A. Steinberg, kije 15 let opazoval, računal, meril in risal poja­
ve v Cerkniškem jezeru, je po Valvasorju posnel razlago o podzemeljskih
jezerih (unterirridischen See). Na risbi št. 14 je narisal podzemne votline,
kamor gredo ribe, ko jezero usahne. Ko pa jezero naraste, pridejo nazaj. 102
Kurat Jožef Bevk, ki je bil tudi cerkniški kaplan, je leta 1850 v svojem
Popisu Cerkniškega jezera kar na dveh mestih podal ugotovitev, da ribe
»ob odteku jezera pobegnejo, de v varnim kraju, kjer voda ne posahne, ikre
za prihodnji zarod zapuste«. Na koncu Popisa pravi, da ribištvo peša, in da
»ribči dostikrat zastonj mreže mečejo. Ako tudi voda iz tamnih globočin,
kader se jezero napolnuje, kej rib prinese, jih je vunder še premalo... de bi Cerkniško jezero je že od nekdaj slovelo po
se ribštvo tako bogato splačevalo, kakor nekdaj.«103 Gotovo se mu to pove­ ščukah. Bogatega ulova se leta 1964 na Cerkni­
dali domačini, saj je bil kaplan v Cerknici. škem jezeru veselita brata Iztok in Stojan Ščuka
iz Postojne.
Tudi domačin Gregor Kebe je bil leta 1860 prepričan, da se ribe vrnejo
iz pozemeljskih voda pod jezerom, ko pride voda nazaj. Ko govori o veli­
kih ščukah, pravi: »Te so gotovo v globočinah jam, kamor so se skrile ob
časih, ko je jezero vsahnilo, da so si življenje ohranile, v vodah podzemelj­
skih jam. Kadar pa voda stopi v jezero, takrat pa nazaj pridejo na pašo.
V jamah pa tudi veliko rib mertvih ostane, ker jame le po strani v zemljo
deržijo; nektere jame ribe kakor na rejti ali rešetu precedijo, da voda skozi
teče. V takih jamah ribe ostanejo mertve. Če pa čez take ali memo takih
jam, ribe z vodo naprej gredo, ali poprej ostanejo, ker voda ostane, da skozi
votlenaste skale ne zleze, tam se ribe žive ohranijo in nazaj iz jam pridejo. Velika ščuka dolga 110 cm in težka 10 kg, je
Tako se zaredba rib ohrani, v takih letih, kadar se voda v jezeru posuši .« m: bila leta 1975 ulovljena v Rešetu. Druga ščuka
ob njej je dolga 70 cm. Fotografijo hrani Anton
Češki pisatelj Jan Neruda, ki je leta 1868 obiskal Cerknico, Otok in Lovko.
Cerkniško jezero, je usihanje jezera in vračanje rib iz podzemlja takole opi­
sal: »V bližini bregov se trava že kosi, dalje pa se menjavajo pasovi vode in
trave v slikoviti medsebojni prepletenosti. Nekateri pasovi so še čisti; jate
rib, kijih zasledujejo ogromne ščuke, se podijo tu in krožijo okoli lijakastih
mest, nekakšnih požiralnikov, v katere nagloma dere voda v širokih vrtin­
cih in jemlje vse to mnoštvo rib s seboj v tajna podzemeljska skrivališča,
da bi jih čez nekaj mesecev spet dala zdrave in sveže, celo odebeljene.« 105
Gotovo je to slišal od domačinov.
Dober opazovalec Cerkniškega jezera Hinko Dolenec je leta 1871 opi­
sal usihanje Levišč. Po presihanju je zapisal: »Tudi ribe, ki ostanejo po
strugah, še nimajo miru. Trnek, mreža, sak, vse te priprave so vedno nad
njimi. In če suša hudo pritisne in dolgo traja, polovijo skoraj vse, kar jih
ni šlo z vodo pod zemljo. Da se ribe z vodo pod zemljo pomaknejo, sem pre­
101
pričan po tem, da se je tudi po najbolj suhem letu nabralo čez zimo zopet J. W. Valvasor, IV, str. 688.
102
dosti tudi prav velikih rib. Kar je pa govorjenja o racah, ki baje z vodo vred F. A. Steinberg, str. 82 in 97.
103
tudi izginejo pod zemljo, in o katerih ve posebno dosti povedati Valvasor, J. Bevk, Popis Cerkniškiga jezera,
cit. J. Sumrada, Spremna beseda,
na tem ni nič resnice. Miha106 je vedel o takih racah dosti povedati, Anže, 107 str. 37-38, 47.
ki je bil najbolj izkušen v teh zadevah, pa ni nič verjel in ni vedel ničesar 104
G. Kebe, n. d., cit. J. Šumrada,
povedati o njih. Ob suši postane jezero bolj pusto in le gozdna stran ga še Spremna beseda, str. 51.
105
zaljša, življenje pa se zopet prikaže šele z vodo.« Hi." Albinca Lipovec, Nerudove poto­
pisne slike Postojne, Predjame in
Tudi Jožef Žirovnik je leta 1898 zapisal, da »rib v jezeru nikoli ne Cerkniškega jezera, NL, III (1968),
poloviš. Ob suši se otmo v podzemeljska jezera, od koder jih zopet prinaša str. 220.
106
povodenj na dan. Mala voda, velika voda, povodenj, popolnoma suho jezero Mihael Janežič (Starčkov), roj. 1833,
z Gorenjega Jezera 15.
- vsaka sprememba ima svoj poseben lov.« 11 'H 107
Matija Martinčič (Anžetov), roj.
Ferdinand Seidl (1856-1942) je kot meteorolog, klimatolog, seizmo­ 1824, z Otoka 9.
log ter geolog leta 1899 v Ljubljanskem zvonu kritično ocenil Zirovniko- 108
H. Dolenec, Izbrani spisi, str. 33.
vo knjigo Cerkniško jezero. V tej oceni govori med drugim tudi o ribah: 109
J. Žirovnik, n. d., str. 73.
126 IV. poglavje

»Izmed rib, ki bivajo v velikanskem cerkniškem ribnjaku, omenja knjiga

le četverih (ščuk, linjev, menkov in klenov). Pisatelju je menda neznana
lepa razprava našega rojaka J. Glowackega 'Die Fische der Save und des
Isonzo' v letnem izvestju celjske spodnje gimnazije leta 1896, dasi je bila
naznanjena v nemških izvestjih Muzejskega društva kranjskega. Glowacki
pravi, da ima Cerkniško jezero prav bogato ribjo favno, in vendar ni v njem
posebnih ribjih vrst. Jezerske ribe so ribe savskega rečja. To je čudno, ker
je jezero z Ljubljanico v zvezi le po dolgih podzemeljskih vodotokih. Mora­
mo si misliti, da ribe vendarle po teh potih prilično prihajajo v jezero. V
podzemeljskih votlinah bivajo tudi, kadar je jezero suho.«110
Prof. Pavel Kunaverje leta 1961 navedel podobne ugotovitve: »Kam se
zatečejo preostale ribe ob suši? Mnogo jih ostane v vodnatem delu gornjega
Stržena in drugih pritokov, nekatere pa si tudi poiščejo zavetje pod zemljo.
Verjetno jih tam mnogo pogine. Če pa so pogoji ugodni, ostanejo v manj­
ših podzemeljskih kotanjah. Tako sem opazil ribe v manjših podzemskih
jezercih v notranjosti Velike Karlovice še dolgo potem, ko je jezero odteklo.
Tudi po drugih večjih razpokah v dnu ponikev jih mnogo uide smrti pod
Ščuko dolgo 70 cm je junija 1996 ujel na trnek
žgočim poletnim soncem. Posebno estavele, ki ob suši požirajo, ob prihodu pri Črnih mlakah Aleksander Mahne.
nove vode pa začno bruhati, so pripravne za začasno zavetišče rib. Ribji rod
v Cerkniškem jezeru je pač že stotisočletja star. Zakaj ne bi živali v tako
dolgi dobi pridobile nekaj izrednih navad v res posebnih vodnih pogojih, ki
jih ribe v ugodnejših vodnih razmerah ne potrebujejo. Se marsikaj bi bilo
treba raziskati v življenju živali v tem svojevrstnem jezeru!«111
Akademik prof. dr. Jovan Hadži je leta 1968 o Cerkniškem jezeru za­
pisal: »Naše poznavanje živega sveta Cerkniškega jezera in okolice je kaj
skromno pa tudi že zastarelo ... Glede na veliko spremenljivost okolja, ki
jo povzroča usihanje in polnjenje jezerske kotanje, se je tod prav gotovo
izpeljala naravna izbira takih vrst, ki so kos presihanju. Med ribjo favno
- ki je po številu vrst zelo majhna, po številu osebkov pa zelo bogata - se
ni razvila neka posebna, vsaj na pol jamska vrsta, kakor se je to zgodilo
v usihajočih kraških jezerih bolj na jugu dinarskega krasa. Ribjih vrst, ki
bi bile sposobne za takšno prilagoditev, tukaj ni bilo. Pač pa se je razvila
prilagoditev v drugo smer: v veliko plodnost. Gmotne izgube med ribjim Luka Bavec iz Markovca z ulovljenim krapom na
življem ob izsuševanju jezera - saj se reši v notranjost jam le malo rib - jezeru, ki je tehtal 12 kg.
nadoknadijo preživele populacije s hitro rastjo in bujno ploditvijo.«112
Da ribe pridejo nazaj, so prepričani tudi domačini iz vasi okoli jezera,
ki jezero dobro poznajo.
Terezija Kotnik, roj. Arko (Teličeva, 1901-1978), je prala perilo pri izvi­
ru v Čolničih v času, ko je voda začela prihajati v jezero po suši, in videla,
kako je voda bruhala ščuke, velike okoli dvajset do trideset centimetrov.113
Moj oče mi je povedal, da je v času, ko je bilo jezero presahnilo, začelo
močno deževati in je voda v spodnjem delu jezera (Vodonos, Rešeto) nara­
sla. Ko so jame po kratkem času zopet presahnile, so dobili v jamah spet
ribe, čeprav jih voda ni mogla prinesti po Strženu iz gornjega dela jezera.
Seveda s tem ni rečeno, da vse jame vodijo ribe v podzemne rove. V mnogih
jamah gotovo poginejo.114
Za podoben primer vedo vaščani Dolenjega Jezera iz Tilove jame v Vo-
donosu. Ker seje ta jama vedno bolj širila proti njivam »Za podcerkvijo«,
so vaščani pred drugo svetovno vojno navozili v Tilov graben pred jamo
veliko kamenja, da bi na tem mestu naredili nekak most. Mosta niso na­ 110F. Seidl, n. d., cit. J. Šumrada,
redili, kamenje pa je ostalo. Ko jezero usahne pod višino kamenja, teče Spremna beseda, str. 11, 33.
voda v požiralnike Tilove jame samo skozi to kamenje, medtem ko ribe 111 P. Kunaver, Cerkniško jezero, str.
ostanejo v Tilovem grabnu. Nekega leta je jezero kot po navadi presahnilo 111-112.
in nastala je suša. Čez kakšna dva meseca je zaradi močnega dežja prišla 112 J. Hadži, Življenje se prilagaja pre­
sihanju, Delo, 2. marec 1968.
voda v Vodonos, vendar je bila veliko nižja od višine kamenja pred Tilovo
113 Janez Porok, Gorenje Jezero, junij
jamo. Okrog požiralnikov v sami Tilovi jami pa so vaščani kar naenkrat 2007, ustni vir.
zagledali ščuke. Skozi kamenje in po strugi iz gornjega dela jezera niso 114 Franc Kebe, roj. 1897, ustni vir.
mogle priti, prišle so lahko samo iz podzemeljskih voda, kamor vodijo tudi 115 Jože Martinčič (Skircov) in Tone
požiralniki Tilove jame. Ščuke so bile bolj črne barve, brez pigmenta.115 Kebe, maj 2007, ustni vir.
 Ribolov na Cerkniškem jezeru 127

Leta 2003 je bila taka suša, da podobne ljudje niso pomnili. Ker je bila
po mnogih krajih stiska za krmo, so celotno jezero pokosili, kar se ni zgodi­ ■ C'-'

lo že petdeset let. Nihče še ni videl takega prizora, ko so najtežji tovornjaki liH

po jezeru vozili krmo. Nad Malenščami ni bilo v strugi niti kaplje vode.
Ko pa je voda zopet napolnila jezero, seje v njem pojavilo veliko rib - tudi >.« :
:«
velikih, ki niso mogle zrasti v enem letu. Prišle so iz podzemeljskih voda.116 ZABAVNA I>
«
Aleksander Mahne, dolgoletni ribiški čuvaj, mi je povedal, da je opazil KNJIŽNICA. I
na Leviščah ribe, ki so prišle iz podzemeljskih voda. Bile so bolj črne, brez s;
I» ZALOŽILA IN NA SVETU« DAU I
pigmenta, čez nekaj časa pa so dobile normalno varovalno barvo. Take ribe '..SLOVENSKA MATICA." :
je opazil v Skrini, v Srednji jami in v Bečku.117 If >

: XI. ZVEZEČ: I
4. Sušenje rib * Cerkniško jezero.
I *
Ribe iz Cerkniškega jezera so že od nekdaj sušili v dimu in na soncu. I . m ►

Na ta način so velike količine rib, ki sojih ujeli ob presihanju, ohranili za 5 i

poznejše čase. Že Valvasor pripoveduje, da je okoli leta 1640 dobil stiški
V LJUBLJANI, 1898.
S
samostan od snežniške graščine »enajst centov118 posušenih in dva tovora
(zwey Samb) nasoljenih rib, brez tistih, ki sojih podarili«. 119
Hinko Dolenec, ki je jezerski ribolov opazoval okoli leta 1870, je zapisal:
»Polovljene ribe ljudje posolijo in jih sušijo na soncu, a največ na dimu, in
meni so se zdele bolj okusne kakor tiste iz sparjene vode. Napol suha riba Naslovnica Žirovnikove knjige o Cerkniškem
jezeru. Knjižnica v Cerknici.
in samo nekoliko na žerjavici opečena je dober prigrizek tistim, ki ga imajo
s čim zaliti; kajti sol in riba zahtevata močo.« Ul'
Jožef Žirovnik piše o ribah leta 1898: »Ščuk je največ, ker so jako ro­
dovitne. Ujeli so že štirinajst kilogramov težko ščuko. Tudi linji (šlajni) so
zelo številni, a rastejo bolj počasi kakor ščuke. Najtežji je tehtal tri kilo­
grame. Za jed so okusni, ker so prav debeli. Tudi jih sušijo v dimu in na
soncu. Menki niso nikjer v deželi tako pogostni kakor v jezeru. So dobri, a
niso tako debeli. Za sušilo niso preveč dobri, ker postanejo trdi. Najmanj
rodovitni so kleni in so tudi en kilogram in pol težki. Za jed niso prilju­
bljeni zaradi mnogih koščic ... Mnogo rib odpeljejo na razne vetrove, ali
večino - sveže ali suhe - použijejo ribiči in vaščani z jezerske okolice; saj
so ribe revnejšim ljudem mnogo mesecev glavni živež. Suše jih na preprost
način: preparajo jih, otrebijo in nasolijo, potem pa suše na soncu, pozneje
pa v dimniku. V tistem času se daleč na okoli razširja zoprn in neprijeten
duh po ribah in marsikateremu ni ljubo, da ima v sušilni dobi opravila v
kaki ribiški vasi.«121 Anton Lovko (Vrdjanov) z ujeto ščuko na Križu
leta 1976. Dolga je bila 93 cm.
Okoli leta 1900 je imela v moji rojstni vasi (na Dolenjem Jezeru) sko­
raj vsaka hiša še poleti sušenega linja. Moja stara mati Marija Kebe (roj.
1858) je pripovedovala mojemu očetu, da so vaškemu čredniku, ki je imel
hrano od hiše do hiše, skoraj povsod postregli za kosilo s kuhanim linjem,
tako da se gaje že prenajedel. Ko je prišel v hišo, je takoj vedel, kaj je za
kosilo, zato je bolj potiho zamrmral: »Spet je šlajn.«122
Pavel Kunaver, ki je bil velik raziskovalec Cerkniškega jezera, je leta
1961 zapisal, da je »še pred nekoliko desetletji dobil v hišah blizu jeze­
ra tudi pozimi in spomladi prekajene ščuke, ker jih je bilo toliko, da jih
ob času presihanja niso mogli sproti pojesti in so bile v mnogih družinah
važen priboljšek v poznejših mesecih. Ribe morajo v poletni vročini hitro
iztrebiti in tiste, ki so namenjene za dimnik, najprej posušijo na soncu. 116 Janez Porok z Gorenjega Jezera,
marec 2007, ustni vir.
Prekajene ščuke so prava poslastica! Nekdaj so kaj radi postregli z njimi 117 Aleksander Mahne, marec 2007,
na Dolenjem Jezeru ah v Dolenji vasi.« m: ustni vir.
118
Če je jezero usahnilo pozimi, so bile ribe veliko bolj cenjene. Pozimi se 616 kilogramov.
119
jih je lažje posušilo in tudi sicer so bile jezerske ribe pozimi boljše. Večino­ J. W. Valvasor, IV, str. 684.
120
ma so sušili linja in tudi klena, a linj je bil daleč najboljši. Ribo so preko H. Dolenec, Izbrani spisi, str. 32.
glave in hrbta razpolovili, odstranili drob, nasolili in vpeli z dvema ošilje­ 121 J. Žirovnik, n. d., str. 75, 79.
122
nima lesenima špriklama, da je ohranila ploskovno obliko. Za škrge so jo Franc Kebe, ustni vir.
123
zapeli s kavljem, kije imel obliko črke S, in obesili v dim. Na Otoku je bila P. Kunaver, Cerkniško jezero, str. 98,
110.
stara navada, da notranjosti ribe niso nič umih, ampak sojo le namazali 124
Iva Mulec (Ta Gorenja) z Otoka,
z ribjo krvjo. To je dalo suhi ribi poseben okus. 124 ustni vir.
128 IV. poglavje

Ko se je riba vsaj dva tedna tako sušila, so jo na žerjavici v štedilniku

spekli. Linjevo meso je postalo čisto rdeče in zelo okusno, da ga ne bi za­
menjal z nobeno šunko. Klenovo meso ni bilo tako dobro, imelo je več kosti,
a takrat nismo bili tako izbirčni. V nekaterih hišah na Dolenjem Jezeru
so sušili tudi ščuko. Sam je nisem jedel, od vaščanov sem slišal, daje bila
posušena in na žerjavici spečena ščuka zelo dobra, meso pa je ostalo belo.
Včasih so ribe spekli tudi v krušni peči, a niso bile tako dobre kot na žer­
javici.

Ribiško tekmovanje na Cerkniškem jezeru leta 1975. Arhiv Brestovega obzornika.

 129

Sončni zahod na Cerkniškem polju. Križ so Jezerci postavili leta 2006, ker so starega leta 1952 spodžagali. Foto: J. Kebe, 8. mar. 2009.

Pogled s teleobjektivom proti Žerovnici v zimskem času. Race iščejo hrano v Žerovniščici. Foto: F. Korošec, dec. 2010.
130

Sončni zahodu pod Javorniki. Foto: A. Lahajner in E. Sotlar, 8. mar. 2009.

Pogled od mosta v Malenščah ob nizki vodi pozimi. Foto: K. Istinič.

 131

Pogled na jezero vedno znova preseneča: bliža se zima, labodi so že prileteli. Foto: B. Kraševec, nov. 2004.

Zimsko jutro s Slivnice proti Dolenjemu Jezeru. Foto: F: Korošec

132

Vodonos po presihanju. Ta jama se prvič omenja že med 1.1455 in 1472. Foto: J. Kebe, okt. 2008. Požiralnik Beček pri Vodonosu. Foto: J. Kebe, jun. 2009.

Estavela Bobnarica na Gebnu v Zadnjem kraju, detajl. Foto: F. Korošec, avg. 2009. Rešeto, Potočna jama, detajl. Foto: J. Kebe, jun. 2009.

Zabetonirana Karlovica. Ob tem je leta 1969 zapisal prof. P. Kunaver: »Nikoli več ne bomo gledali edin­ Estavela Bobnarica v Zadnjem kraju nas spominja na obrež­
stvenega prizora: mogočna reka jezerske vode dere iz jezera neposredno v skalne stene in v temno pod­ je ameriške reke Kolorado. Foto: J. Kebe, jun. 2009.
zemlje.« Foto: J. Kebe, sept. 2009.
 133

Rešeto, požiralnik v Ribiških jamah. Foto: J. Kebe, jun. 2009. Ribiške jame v Rešetu. Rešeto (Reschetta) se prvič omenja že med I. 1455 in 1472. Foto: J. Kebe, jun.
2009.

Rešeto, Petričkova jama. Foto: J. Kebe, jun. 2009. V mnogih tisočletjih je voda v Rešetu oblikovala tudi take »dinozavre«. Struga proti Špajni jami, detajl.
Foto: J. Kebe, jun. 2009.

Jama Kotel. Steinberg pravi, da so domačini februarja 1714 Umetni jez v Rešetu: v strugi je vsako leto več mulja. Foto: Franc Korošec, avg. 2009.
presekali v strugi led in lovili s saki. V saku je bilo tudi do 30
rib. Foto: J. Kebe, jun. 2009.
134

V ■> -

Estavela Mala Bobnarica v Zadnjem kraju je globoka Estavela Mala Bobnarica v Zadnjem kraju, detajl.
9 metrov. Foto: J. Kebe, jul. 2009. Foto: J. Kebe, jun. 2009.

Estavela Bobnarica v Zadnjem kraju. Foto: J. Kebe, Estavela Bobnarica v Zadnjem kraju. Foto: J. Kebe, Estavela Bobnarica na Gebnu v Zadnjem kraju. Foto:
jun. 2009. jun. 2009. J. Kebe, jul. 2009.

Estavela Bobnarica v Zadnjem kraju. Foto: J. Kebe, Jama Kotel v Zadnjem kraju, detajl. Foto: J. Kebe, jun. Estavela Pod skalco v Zadnjem kraju, detajl. Tu se
jul. 2009. 2009. sliši pretakanje vode v globini. Anton Lovko, ustni vir.
Foto: J. Kebe, jun. 2009.
 135

Jama Kotel v Zadnjem kraju, detajl. Foto: J. Kebe, jun. Požiralnik v Rešetu, Ribiške jame. Foto: J. Kebe, jun. Velika Češlenca. Vanjo tečeta izvira Otoški Obrh in
2009. 2009. Mrzlik. Foto: J. Kebe, jun. 2009.

Požiralnik pred Kotlom v Zadnjem kraju. Foto: J. Požiralnik pred Kotlom. Foto: J. Kebe, jun. 2009. Požiralnik pred Kotlom. Foto: J. Kebe, jun. 2009.
Kebe, jun. 2009.

Požiralnik v strugi pred Kotlom. Foto: J. Kebe, jun. Estavela v Zadnjem kraju, globoka je 6 m, detajl. Voda v strugi 24- ur po deževju zaliva jame v Kotlu.
2009. Foto: J. Kebe, jun. 2009. Foto: J. Kebe, 9. jul. 2009.
 BLOŠKAPLANOTA
LEGENDA: JAMSKI ZALIV REŠETO ZALIV VODONC
Umetni 1. NOVA KARLOVICA (RAKOVSKI MOSTEK) 1. POTOČNA JAMA 1. TILOVA JAN
zadrževalniki vode 2. VELIKA KARLOVICA 2. ŠPAJNAJAMA 2. KROGLICA
x
0 Izviri 3. MALA KARLOVICA 3. ILOVA JAMA 3. KOJNŠCA
■S 4. SVINJSKA JAMA 4. POD VELBOM 4. ŠTENGARG
5 Predeli, ki ne 5. KAMENJE 5. PETRIČKO VAJAMA 5. SKEDNENG
.2
presahnejo 6. NARTE (VEČ ODPRTIN V STENO) 6. GLOBOKA JAMA 6. BEČKI (SKU
to
Kralovc Jelenšca
> m Naselja •2* Za jezom
a Zelena luža
el
 a NTA TAMA

IMJEM') 1 &A *); wN i )!);■/; lu

avtor: Vekoslav KEBE/98

ZADNJI KRAJ
7. MALO RETJE 13. KEVDRCI 1. SKEDNENCA
8. BOGATICA 14. PLITVICE 2. LOPATA
9. SITARICA 15. AJNCE JAME 3. ZAJČEVKE
10. MALA PONIKEV 16. RAZSUHA 4. VELIKA IN MALA BOBNARICA
11. VELIKA PONIKEV 5. KOTEL (SKUPINA SKALNATIH OŠKRINKOV)
DŽIRALNIKOV) 12. SREDNJA PONIKEV (RJAVO BREZNO) 6. VELIKA IN MALAČEŠLENICA
138

Jama Kotel 24 ur po deževju. Močno deževje kmalu »Zakopan kuža« v strugi pred Kotlom. Foto: J. Kebe, Tukaj se je šlo nekoč v Veliko Bobnarico. Foto: J.
zalije jame. Foto: J. Kebe, 9. jul. 2009. 9. jul. 2009. Kebe, sept. 2009.

Požiralnik Narte je ostal zazidan od leta 1969. Foto: Jama Ajnce (AinitzaJ se prvič omenja že med 1.1455
J. Kebe, avg. 2009. in 1472. Foto: J. Kebe, sept. 2009.

Velika Bobnarica v Zadnjem kraju. Leta 1718 je bila Ta globoka jama v Rešetu. V njej se je včasih dobilo Pogled v jamo Pod velbom. Vanjo se spleza skozi
globoka 14 m in se je lahko šlo vanjo. Steinberg pravi, veliko rib, danes pa je zasuta z zemljo. Foto: J. Kebe, majhno luknjo pod kamnom, a vhod je z druge strani.
da je bilo na stropu veliko kapnikov. Sedaj je globoka jun. 2009. Ribič se je spustil na dno po ostrnici. Foto: J. Kebe,
9 m. Foto: J. Kebe, jun. 2009. jun. 2009.
 139

Požiralnik Velika Ponikev je bila meja med loškim in postojnskim gospostvom že od Velika Ponikev po presihanju. V seznamu jam med 1.1455 in 1472 piše, da »se v tej
12. stoletja. Foto: J. Kebe, sept. 2009. jami ulovi veliko rib«. Foto: J. Kebe, sept. 2009.

Čolniči (Okencej v suhem. Na tem mestu so šli jamarji v novo jamo, ki jo je avgusta Avgusta 2007 je Matej Kržič odkril novo jamo v izviru Obrha (Čolniči, tudi OkenceJ
2007 odkril Matej Kržič. Foto: J. Kebe, sept. 2009. v dolžini 500 metrov. Vreče so drevesne korenine. Foto: A. Troha.
140

Estavela Bobnarica v Zadnjem kraju, detajl. Foto: J. Požiralnik pred Kotlom v Zadnjem kraju. Foto: J.
Kebe, avg. 2009. Kebe, avg. 2009.

Rešeto, Ribiške jame, detajl. Foto: J. Kebe. Jama Sitarica se prvič omenja že med I. 1455 in Estavela Zajčevka v Zadnjem kraju, detajl. Foto: J.
1472. Foto: J. Kebe, sept. 2009. Kebe, avg. 2009.

Estavela Bobnarica v Zadnjem kraju je globoka 6 me­ Estavela Bobnarica v Zadnjem kraju. Foto: J. Kebe, Estavela Bobnarica v Zadnjem kraju, globoka je 6 m,
trov. Foto: J. Kebe, avg. 2009. avg. 2009. detajl. Foto: J. Kebe, avg. 2009.
 141

Estavela Bobnarica v Zadnjem kraju, detajl. Foto: J. Estavela Bobnarica v Zadnjem kraju, detajl. Foto: J. Estavela Bobnarica v Zadnjem kraju, detajl. Foto: J.
Kebe, avg. 2009. Kebe, avg. 2009. Kebe, avg. 2009.

Estavela Bobnarica v Zadnjem kraju, detajl. Foto: J. Jama Kotel v Zadnjem kraju, detajl. Foto: J. Kebe, Požiralnik v strugi pred Kotlom v Zadnjem kraju. Foto:
Kebe, avg. 2009. avg. 2009. J. Kebe, avg. 2009.

Cemun, ki se prvič omenja med 1.1455 in 1472 (Zmu- Estavela Bobnarica v Zadnjem kraju, detajl. Foto: J. Estavela Bobnarica v Zadnjem kraju: zagozden kamen
nnj, je estavela, ki ob deževju bruha vodo, ob presiha­ Kebe, avg. 2009. ima podobo moškega obraza. Foto: J. Kebe, avg. 2009.
nju pa jo nekaj časa požira. Foto: J. Kebe, avg. 2009.
142

Kar na vsem lepem se je leta 2007 sredi Cerkniškega potoka za Dolenjo vasjo udrl ponor. Foto: J. Stra­ Leta 2006 se je v Strženu pod Veliko Ponikvo prvič udrlo
žišar. okroglo brezno. Foto: I. Hribar Meden, jul. 2006.

V avg. 2009 se je sredi Stržena za Veliko Ponikvo udrlo brezno s premerom dva metra. Foto: J. Kotnik. Novo brezno sredi Stržena, udrto avgusta 2009, z lahkoto
požira precejšnjo količino vode. Foto: J. Kebe, 15. okt. 2009.

Pogled na okroglo brezno v Strženu 18. oktobra 2009. Čez šest dni pa je voda po deževju že napolnila Izvir Čolniči ('Okence! ob velikem deževju. Kjer voda bruha,
Stržen. Foto: J. Žnidaršič. gredo jamarji ob suši v jamo. V ozadju je znani jamar Alojz
Troha. Foto: J. Kebe, 26. dec. 2009.
144

Požiralnik Kamenje. Prvič se jama omenja med 1.1455 in 1472. Foto: V. Schein. Izvir Cemuna nekaj dni po deževju. Foto: J. Kebe, 28. okt.
2009.

Požiralniki v Rešetu, Ribiške jame. Foto: V. Schein. Jama Plitvice (Plittuitzaj se prvič omenja že med 1.1455 in
1472. Foto: J. Kebe, sept. 2009.

Del Tilave jame v Vodonosu. Foto: J. Stražišar, 2005. Novo brezno sredi Stržena, udrto avgusta 2009. Ko je voda
padala v globino, je v bližini močno bobnelo in se treslo, kot
v Valvasorjevih časih. Foto: J. Kebe, 15. okt. 2009, opoldne.
 145

Odkar so postavili jez na Žerovniščici, je jama Retje zapu­

ščena. »Viševsko« Retje se omenja že med 1.1455 in 1472. Požiralniki v Rešetu, Potočna jama. Foto: V. Schein.
Foto: J. Kebe, jun. 2009.

Mala Karlovica. Že leta 1844 je Gregor Kebe organiziral, da Zasuta Svinjska jama. Prvič jo omenja Valvasor. Foto: V. Schein.
so pred jamo postavili grablje. Foto: J. Kebe, avg. 2009.

Posledica umetne pregrade v Rešetu. Voda je na novo izdol­ Takole je suh trst ftršcaj prekril jamo Skednenco v Zadnjem kraju. Foto: J. Kebe, jun. 2009.
bla strugo, z zemljo pa so se precej zamašile znamenite Ribi­
ške jame, Ta globoka skoraj v celoti. Foto: J. Kebe, jun. 2009.
146

Krkotov mlin in žaga v Žerovnici. Foto: J. Kebe, sept. Šilcova žaga in mlin v Žerovnici. Foto: J. Kebe, sept. Mekavčev mlin in žaga v Žerovnici, omenjen že leta
2009. 2009. 1512. Foto: J. Kebe, sept. 2009.

Laški studenec pri Lazah, iz katerega dobivata pitno Avgusta 2009 so organizirano pokosili precejšnje Pokošena jezerina. Foto: J. Kebe, 15. okt. 2009.
vodo Gorenje Jezero in Laze. Foto: J. Kebe, avg. 2009. površine jezera. Foto: J. Kebe.

Izvir Mrzlik pri Otoku, ko jezero naraste. Foto: J. Kebe, Izvir Cemuna nekaj dni po deževju. Foto: J. Kebe, 28. Obrh pri Gorenjem Jezeru po deževju 24. oktobra
nov. 2009. okt. 2009. 2009. Foto: J. Kebe.
 147

Jezero se močno onesnažuje. Potok Cerkniščica sredi Onesnaženje vode je prizadelo tudi Otoški Obrh, čeprav Studenec Tresenec kaže tudi znake onesnaženosti.
jezera. Foto: J. Kebe, jul. 2009. izvira čisto pod Javornikom. Foto: J. Kebe, avg. 2009. Foto: J. Kebe, avg. 2009.

.-■m; -
r ■

-- s , t. Vt --•«» "SV. V v \
%
'k-

C‘V "

Obrh je že takoj ob izviru pri Gorenjem Jezeru onesna­ Ko Obrh pri izviru presahne, pokriva njegovo dno one­ Pogled od mosta v Malenščah. Stržen je onesnažen.
žen. Foto: J. Kebe, sept. 2009. snažena suha skorja. Foto: J. Kebe, sept. 2009. Foto: J. Kebe, avg. 2009.

•+
1'
jjg£+f*rri 4
2..2T.*
*•“ ? •
i ■ki
:\S- - ' .•> j „4

'X
_7- ; --»S' *■ '4

"■ "V " j.

Zadnji kraj. Po usihanju je jezersko dno »zasneženo«: Pogled od mosta. Veliki umetni jez v Rešetu pomaga, Nekdaj je bila Žerovniščica gladka struga, polna
amfibijske rastlinske združbe postanejo bele. Foto: J. da se Stržen vedno bolj zarašča z močvirno vegetaci­ rakov, danes pa se zaradi umetnega jezu zarašča z
Kebe, jul. 2009. jo (rumeni blatnikj. Foto: J. Kebe, jun. 2009. močvirno vegetacijo. Foto: J. Kebe, jun. 2009.
148

V Lipsenjščico se zopet vračajo raki jelševci. Foto: K. Istinič.

Ribolov pozimi na suhem pod ledom. Foto: V. Kebe. Ribolovne priprave z Dolenjega Jezera. Od leve: sak z mrežo, koš in vilice. Priprave
je naredil Edvard Švigelj (Petričkov).
 149

Franc A. Steinberg je naslikal bogat ribolov v Rešetu ob usihanju jezera v februarju 1714. Pogumni Jezerci lovijo v jami s saki brez obleke. Na desni žena oblači moža, ki se
je prišel ogret k ognju. Plemiči so v oranžnih oblekah. Vsepovsod so celi kupi rib, ki jih odvažajo z vozovi. Narodni muzej Slovenije. Foto: Tomaž Lauko.

Ščuke, ki je bila nekdaj glavna riba v jezeru, je vedno manj. Foto: K. Istinič.

Klene v jezeru je prvi opisal Steinberg leta 1758. Domačini smo klena cenili samo Dokler bo Cerkniško jezero obstajalo, bo v njem riba rdečeperka. Leta 1969 so jo
pozimi, ko smo posušenega pekli. Klen na sotočju Cemuna in Obrha. Foto: K. Istinič. brez posveta s strokovnjaki naselili v Cerkniški potok. Foto: K. Istinič.
150

Reševanje rib v Zadnjem kraju. Foto: L. Dakskobler, jul. 2006.

Zadnji kraj usiha. Foto: L. Dakskobler, jul. 2006. Prva vožnja v novim čolnom drevakom, ki ga je leta 2000 naredil Anton Lovko
(Vrdjanov) z Dolenjega Jezera.

Lov s saki iz čolna v Strženu. Na vsakem bregu vleče­ Lov z mrežo v jami na jezeru julija 2006. Foto: L. Dakskobler.
ta čoln dva pomočnika.
 151

Jezero usiha in linji (šlajnij so veliki. Rdečeperk nihče ne mara, so kot plevel na njivi. Foto: L. Dakskobler, Zadnji kraj, jul. 2006.

Ribolov v Rešetu. Ribiški zakon iz leta 1954, ki se ni oziral niti na nepremičninsko pravo, je Dolenjejezercem, ki so lastniki 420 ha zemljišč na jezeru, odvzel ribolovno
pravico v jamah. Foto: F. Korošec, avg. 2009.
152

Jezero (okrog Ponikev in Trščenih senožeti) je za rjavovratega ponirka (Podiceps Poleg rjavovratega ponirka ima jezero (Jamski zaliv) najslavnejšega gnezdilca:
grisegena) edino gnezdišče v Sloveniji. Foto: D. Šere. rdečenogega martinca (Tringa totanus). V Sloveniji gnezdi samo tu. Foto: □. Šere.

Za jezero je zelo pomembna raca kostanjevka (Aythya nyroca). Foto: L. Kebe. Jezero je poleg Ljubljanskega barja še edino gnezdišče velikega škurha (Numenius
V začetku marca 2010 jih je na jezero priletelo okoli 300. D. Šere, ustni vir. arguata). Foto: D. Šere.

Trstni strnad (Emberiza schoeniclus) ima na jezeru pri Retju največje gnezdišče v Na jezeru gnezdi srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus). Obročkano 19. 6.
Sloveniji. I\la jezeru obročkanega so ujeli v Franciji. Foto: L. Kebe. 2000 v Belorusiji so 18.8.2000 ujeli na Dolenjem Jezeru. Foto: L. Kebe.

Med pripravo za selitev v Afriko kmečke lastovke prenočujejo na drevesih pri Cer­ Na jezeru gnezdi črnoglavka (Sylvia atricapilla). Pri jezeru so jo ujeli s švedskim
knici. Foto: L. Kebe. obročkom. Foto: L. Kebe.
 153

Presenetljiva je lepota kmečke lastovke (Hirundo rustica). Foto: L. Kebe. Repaljščica (Saxicola rubetra) ima v jezeru (Jamski zalivj zelo pomembno gnezdišče
za Slovenijo. Foto: L. Kebe.

Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus) gnezdi ob jezeru. Na jezeru je bila uje­ Rumena pastirica (Motacilla flava) ima v jezeru (Retje, Jamski zalivj najpomembnej­
ta s švedskim obročkom. Foto: L. Kebe. še gnezdišče v Sloveniji. Foto: L. Kebe.

Škrlatec (Carpodacus erythrinus) gnezdi ob jezeru, prezimi pa v Indiji. Foto: L. Kebe. Drevesna cipa (Anthus trivialis) gnezdi na vlažnih travnikih okoli jezera. Foto: L.
Kebe.

Lesna sova (Strix aluco) v dimniku, ki še stoji v razru­ Siva čaplja (Ardea cinerea) gnezdj na jezeru, vidimo jo Rumeni strnad (Emberiza citrinella) gnezdi pri Retju.
šeni hiši na Križni gori. Foto: J. Truden, sept. 2009. lahko prek celega leta. Foto: D. Šere, 29. mar. 2008,
Foto: L. Kebe.
ob Žerovniščici.
154

Kvakač (Nycticorax nycticorax) se pojavlja v času selitve tudi na Cerkniškem jezeru. Čopasta čaplja (Ardeola ralloides) na preletu redno obiskuje Cerkniško jezero. Foto:
Foto: D. Sere. D. Sere.

Velika bela čaplja (Ergetta alba) se tudi pozimi pojavlja na Cerkniškem jezeru. Foto: Mala bela čaplja (Egretta garzetta) redno obiskuje Cerkniško jezero. Foto: D. Šere.
D. Šere.

Rjava čaplja (Ardea purpurea) se na poti v Afriko ustavi tudi na Cerkniškem jezeru. Raca žvižgavka (Anas penelope) se tudi pozimi zadržuje na Cerkniškem jezeru. Foto:
Foto: D. Šere. D. Šere.

Vijeglavka (JynxJorquilla) je edina selivka med žolnami in gnezdi okoli Cerkniškega Rjava penica (Syilvia communis) gnezdi okoli jezera. Obročkano 1.5.1993 na jezeru
jezera. Foto: D. Šere. so ujeli 13. 9.1994 v Egiptu. Foto: D. Šere.
 155

Raca reglja (Anas querquedula) gnezdi na Cerkniškem jezeru. Foto: D. Sere. Raca žličarica (Anas clypeata) gnezdi in se tudi pozimi zadržuje na jezeru. Foto: D.
Sere.

■
Čopasta črnica (Aythya fuligula) gnezdi in se tudi pozimi zadržuje na jezeru. Foto: Raca gaga (Somateria mollissima) se pozimi zadržuje na jezeru. Foto: J. Gregori.
□. Sere.

Oblačilo gozdnega jereba (Tetrastes bonasia) nas prevzame. Ker je zelo plah, ga je Srednji žagar (Mergus serrator) se včasih tudi pozimi zadržuje na jezeru. Foto: I.
težko fotografirati. Foto: I. Esenko. Škornik.

Zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus) gnezdi na jezeru. Foto: D. Sere. Togotnik (Philomachus pugnax), obročkanega 28.2.1987 v Senegalu so 3.4.1987
prebrali s teleskopom pri Lipsenjščici ("razdalja 4402 krnj. Foto: D. Sere.
156

Kukavica (Cuculus canorus): običajno jo samo slišimo, vidimo jo veliko težje. Foto: Siva gos (Anser anser) se pozimi zateče na Cerkniško jezero. Foto: D. Šere.
D. Šere.

Raca črna liska (Fulica atra) je pogosta gnezdilka na Cerkniškem jezeru. Foto: D. Mala bobnarica (lxobrychus minutus) gnezdi na Cerkniškem jezeru. Foto: D. Šere.
Šere.

Kanja (Buteo buteo), najpogostejša ujeda na jezeru. Foto: □. Šere. Rjavi srakoper (Lanius collurio), ponos grmovja in trnja okoli jezera. Foto: D. Šere.

Rdečenoga postovka (Falco vespertinus): spomladi jih je lahko po električnih žicah Močvirski martinec (Tringa glareola) se pozimi odseli iz Evrope. Obročkanega 14.8.
okoli Martinjaka tudi po več sto. Gnezdi na Madžarskem. Foto: D. Šere. 1984 na Poljskem je našel 20. 8.1984 F. Mele mrtvega v Zadnjem kraju (razdalja
622 km). Foto: D. Sere.
 157
“

* - — **

Čebelar (Merops apiaster): to prečudovito ptico se da videti na Cerkniškem jezeru Veliki kormoran (Phalacrocorax carbo): pri ribičih ni ravno na dobrem glasu. Obroč­
samo na preletu ali ob selitvi. Foto: D. Sere. kanega na Danskem so odkrili na Cerkniškem jezeru. Foto: 0. Šere.

Taščica (Erithacus rubecula), prisrčna in zmeraj zaupljiva ptica. Foto: D. Šere. Škorec (Sturnus vulgaris): številne jate teh ptic prenočujejo tudi v trstičevju jezera.
Foto: 0. Šere.

Lišček (Carduelis carduelis) nas s svojim čudovito obarvanim perjem zmeraj očara. Divja grlica (Streptopelia turtur)\ običajno jo opazimo takrat, ko nam zleti z maka­
Foto: D. Šere. damske ceste. Foto: D. Šere.

Velika bobnarica (Botaurus stellaris) gnezdi na jezeru. Bela pastirica (Motacilla alba), običajna vrsta po sle­ Vodomec (Alcedo atthis), modri ribič z jezera. Foto: D.
Foto: J. Gregori. menih hiš okoli jezera. Foto: D. Šere. Šere.
158

Prejjelica (Coturnix coturnix): le redke še prepevajo na travnikih ob jezeru. Foto: Priba (Vanellus vanellus), včasih tako pogosta gnezdilka, sedaj pa številna samo še
D. Sere. od selitvi ali preletu. Foto: D. Sere.

Bela štorklja (Ciconia ciconia) spet gnezdi na dimniku v vasi ob jezeru. Foto: D. Žerjav (Grus grus): na jezeru se pojavlja spomladi, jeseni in pozimi. Foto: D. Šere.
Šere.

Zelenec (Carduelis chloris), ki stika za semeni trav in plevelov, se kar zlije s travo. Mali martinec (Actitis hypoleucos) vsako leto gnezdi v grmovju ob bregu v Vodono-
Foto: I. Esenko. su pri Mulcevi hiši. Foto: D. Šere.

Mali krivokljun (Loxia-Curvirostra) velikokrat prileti iz gozda na rob jezera, kjer lah­ Modra taščica (Luscinia svecica) je bila ujeta v mrežo na jesenskem obročkanju ptic
ko pije vodo. Foto: D. Šere. na Cerkniškem jezeru leta 2008. Le redki so jo videli v naravnem okolju. Obročkal
jo je Leon Kebe. Foto: I. Esenko.
 159

Navadna čigra (Sterna hirundo) išče hrano tudi na Cerkniškem jezeru. Foto: I. Škor- Zajeten ptič sloka (Scolopax rusticola) se na jezeru pojavlja občasno marca in no­
nik. vembra. Foto: D. Sere.

Sokol selec (Falko peregrinus) lovi na jezeru vodno perjad v zraku. Foto: D. Sere. Sršenar (Pernls apivorus) je podoben kanji in gnezdi ob Cerkniškem jezeru v gozdu,
kjer išče svojo najljubšo hrano: zalego os, odrasle ose in čebele. Foto: D. Sere.

Samec tatarskejrvižgavke (Netta rufina). Tudi to raco so opazovali na Cerkniškem Zelenonogi martinec (Tringa nebularia) obišče jezero, kjer išče črve in mehkužce.
jezeru. Foto: D. Šere. Foto: □. Šere.

Šoja (Garrulus glandarius) si za zimo pripravi zaloge semen, npr. želoda. Ker na del Zaradi obilja kačjih pastirjev in velikih hroščev na Cerkniškem jezeru gnezdi sokol
skrite zaloge pozabi, nehote skrbi za obnavljanje hrastovega gozda. Foto: I. Esenko. škrjančar (Falco subbuteo) v bližini jezera. V zraku lovi tudi lastovke, škrjance in
netopirje. Foto: D. Šere.
 161

Mala uharica (Asio otus): ponoči jo je težko opaziti, dobro je skrita tudi podnevi. Siva žolna (Picus canus) se rada skriva po starih sadovnjakih okoli jezera. Foto:
Foto: D. Sere. D. Šere.

Plačica (Remizpendulinus): v vrbovju, pjedvsem pa vtrstičevju se pojavlja v prele­ Smrdokavra (Upupa epops): čudoviti »metulj« z jezera vse bolj izginja. Foto: D. Šere.
tu, morda tudi kak par gnezdi. Foto: □. Šere.
162

□uplinska kozarka (Tadorna tadorna): na jezeru se pojavlja bolj poredko. Foto: D. Duplinska kozarka (Tadorna tadorna) od blizu. Foto: Ivan Esenko.
Šere.

Brglez (Sitta europaea) rad obiskuje krmilnice. Foto: I. Esenko. Dolgorepa raca (Anas acuta) obiskuje jezero v preletu, in to pozimi. Posnetek para
je nastal v mestnem parku v Innsbrucku. Foto: I. Esenko.

Kalin (Pyrrhula pyrrhula) je zelo razširjena vrsta. Pozimi obiskuje tudi krmilnice. Sivka (Aythya ferina) je ogrožena vrsta. Jezero večkrat obišče, morda na njem tudi
Foto: I. Esenko. gnezdi. Foto: I. Esenko.

Raca kreheljc (Anas crecca) je močno ogrožena vrsta. Cerkniško jezero obiskuje v Raca mlakarica (Anas platyrhynchos) je redna gnezdilka na jezeru. Foto: I. Esenko.
preletu, in to pozimi. Foto: I. Esenko.
 163

Čopasti ponirek/Poc/Zceps cristatus) gnezdi okrog Ponikev in se pozimi zadržuje na Gnezdo čopastega ponirka na jezeru. Foto: I. Esenko.
jezeru. Foto: D. Šere.

Kosec (Crex crex) je zelo pomembna ptica, ki gnezdi na jezeru. Domačini mu rečejo Kosec na jezeru z nenavadno močnim glasom kliče samico in odganja samca. Foto:
hrestelj ali hrastovec. Foto: L. Kebe. I. Esenko.

Labod grbec (Cygnus olor) ima že od nekdaj pozimi zatočišče na jezeru. Foto: B. Kraševec, dec. 2004.
164

Žerjavi (Grus grus) na Cerkniškem jezeru 21. dec. 2010. Foto: V. Schein.

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) obišče krmilnico tudi pri starotrškem župni­ Čižek (Carduelis spinus) prezimi ob jezeru. Foto: L. Kebe.
šču. Z močnim kljunom tare celo češnjeve koščice. Foto: L. Kebe.

Jezero obiskuje črna štorklja (Ciconia nigra). Foto: Leon Kebe. Okoli 500 žerjavov je v decembru 2010 obiskalo Cerkniško jezero, kjer so se zadr­
ževali kakšen teden. Ko je zapadel sneg, so odleteli. Foto: V. Schein.

Žerjavi (Grus grus) na Cerkniškem jezeru 21. dec. 2010. Foto: V. Schein.
 165

Tudi volkovi (Canis lupus) obiščejo Cerkniško jezero. Foto: V. Schein.

Kanja (Buteo buteo), je najpogostejša ujeda na jezeru in v Iz oči v oči: v Vratih se je na razdalji 6 m srečal z medvedom Borut Kraševec iz Starega trga. Foto: B.
bližini. Foto: L. Kebe. Kraševec, 2008.

Lisica (Vulpes vulpes) ob jezeru. Foto: V. Schein. Jelen (Cervus elaphus) je ponos gozdov okoli jezera. Foto: V. Schein.
166

Na zaraščenih gmajnah Cerkniškega jezera so opazili 125 vrst dnevnih metuljev. Navadni modrin (Polyommatus icarus) ob jezeru. Foto: I. Esenko.
Med njimi je tudi lastovičar (Papilio machaon). Foto: I. Esenko.

Glogov belin (Aparia crataegi) na jezeru. Foto: I. Esenko. Veliki pisanček (Melitaea phoebe) ob jezeru. Foto: V. Schein.

Beli T (Aglia tau) ob jezeru. Foto: V. Schein. Citronček (Gonepteryx rhamni) ob jezeru. Foto: I. Esenko.

Gospica (Argynnis paphia) ob jezeru. Foto: I. Esenko. Pikčasti medvedek (Callimorpha dominula) ob jezeru. Foto: V. Schein.
 167

Navadni slezovček (Pyrgus malvae) ob jezeru. Foto: I. Esenko. Osatnik (Lopinga achine) ob jezeru. Foto: I. Esenko.

Gozdni okar (Aphantopus hyperanthus) ob jezeru. Foto: I. Esenko. Beli C (Polygonia C-album) ob jezeru. Foto: I. Esenko.

Dnevni pavlinček (Inachis io) ob jezeru. Foto: V. Schein. Travnar (Brintesia circe) ob jezeru. Foto: I. Esenko.

Čudovita gosenica lastovičarja na hranilni rastlini kobulnici. Foto: I. Esenko. Modri trepetlikar (Limenitis reducta) se tudi ustavi na jezeru. Foto: 1. Esenko.
168

Lepi argus (Meleageria bellaargus) ob jezeru. Foto: V. Schein. Močvirski livadar v ob jezeru. Foto: V. Schein.

Črni apolon (Parnasius mnemosyne) ob jezeru. Foto: V. Schein.

Pisani bisernik (Agrynnis adipe) ob jezeru. Foto: V. Schein. Temni bisernik (Agrynnis niobe) ob jezeru. Foto: V. Schein.

Bleščeči bisernik (Agrynnis aglaja) ob jezeru. Foto: V. Schein. Travniški postavneš (Euphydryas aurinia) ob jezeru. Foto: V. Schein.
 169

Rdeči pisanček (Melitaea didyma) ob jezeru. Foto: V. Schein. Črtasti medvedek (Euplagia guadripunctaria) ob jezeru. Foto: V. Schein.

Mali nočni pavlinček (Eudia pavonia) ob jezeru. Foto: V. Schein. Zeleni robidar (Callophiris rubi) ob jezeru. Foto: V. Schein.

Rjavi segovček (Hamearis lucina) ob jezeru. Foto: V. Schein. Modri marogarček (Leptotes pirithous) ob jezeru. Foto: V. Schein.

.sr

'

■L* m
«35P
•
-
j

- ■■
J#-«T « 1 «fc.:
Močvirski cekinček (Lycaena dispar) ob jezeru. Foto: V. Schein. Veliki spreminjavček (Apatura iris) ob jezeru. Foto: V. Schein.
170

Na Cerkniškem jezeru so doslej opazili 36 vrst kačjih pastirjev. Med njimi je tudi Sinji modrač (Orthetrum brunneum). Foto: I. Esenko.
krvavordeči kamenjak (Sympetrum sanguineum). Foto: I. Esenko.

Paritveni koleselj modrega bleščavca (Calopteryx virgo), ki je predstavnik enakokri- Preobrazba modrozelene deve (Aeshna cyanea) na obvodnem rastlinju. Nahaja se
lih kačjih pastirjev na Cerkniškem jezeru. Foto: I. Esenko. tudi na Cerkniškem jezeru. Foto: I. Esenko.

Veliki spremljevalec (Anax imperator) je najpogostejši predstavnik družine dev na Progasti kamenjak (Sympetrum striolatum) ob jezeru, samec. Foto: V. Schein.
Cerkniškem jezeru. Foto: I. Esenko.
 171

Malinovordeči kamenjak (Sympetrum fonscolombii) ob jezeru, sveža samica. Foto: Veliki studenčar (Cordulegaster heros) pri Selščku, samec. Foto: V. Schein.
V. Schein.

Prodni modrač (Orthetrum cancellatum) ob jezeru, samica. Foto: V. Schein. Afriški minljivec (Anax ephippiger) ob jezeru, samica. Foto: V. Schein.

Kamenjak (Sympetrum sp.) ob jezeru, samica. Foto: V. Schein. Temni modrač (Orthetrum albistylum) ob jezeru, samica. Foto: V. Schein.

Majska muha (Ephemera danica) je hrana malim ribam v jezeru. Foto: I. Esenko. Milijoni mrtvih majskih muh po parjenju na gladini Cemuna. Foto: I. Esenko.
172

Jezero je junija do avgusta posuto z močvirskim grintom Senecio paludosus, ki mu Posebnost Cerkniškega jezera je mesojeda srednja rosika Drosera intermedia, ki
na Dolenjem Jezeru rečejo trobejle. Pogled od Malinšč. Foto: J. Kebe, jun. 2010. raste v Dojicah. Foto: P. Skoberne.

Navadni mrzličnik Menyanthes trifoliata je redka rastlina, ki raste v Dojicah na Cer­ V Dojicah raste redka rastlina alpski mavček Trichophorum alpinum. Foto: P. Sko­
kniškem jezeru. Foto: P. Skoberne. berne.
 173

Navadni trst (po domače tršca) cveti. Vrata pri Otoškem griču. Foto: J. Kebe, okt. 2008.

Pogled iz Vrat jeseni: trstičje, po domače trščca, ni pšenica. Foto: J. Kebe, nov.
2009.

Na tisoče cvetov ilirskega mečka Gladiolus illiricus nam na jezeru pričara lepoto Okoli 200 let staro drevo beli gaber v Gači nad izvirom Obrha. Obseg drevesa je 4,5
stvarstva. Na Lazah mu rečejo Marijini rokavčki. Janko Kotnik, ustni vir. Foto: D. metra. Foto: A. Andrejčič, apr. 2009.
Šere, pod Martinjakom, jun. 2010.
174

Pečat cerkniškega župnika Gašperja Fabra iz leta 1787. AS, 1074, T kataster. Foto:
J. K.

Pečat cerkniškega župnika Danijela Lončariča iz leta 1773. AS 1, Vic. a, šk. 73. Reliefni odtis grba cerkniškega vikarja Krištofa Planka iz leta 1610. Nasledil je An­
Foto: J. K. tona Štefaniča. Na vrhu pečata sta začetnici imena in priimka (C. P.). AS 1, Vic. a,
šk. 72. Foto: J. K.

Leta 1641 je cerkniški župnik Nikolaj Mrav dal narediti nov portal v zakristiji v cerkniški župnijski cerkvi. Foto: J. K.
 175

l rut) .'Su 5Striiul ,V

. v. _ t>. .-_ . . . ,-• -•• • • Tjb*« -- ■ • •*—-rr- W>- •—► • >'•

a js
' . : . ' S £ '

Leta 1573 je vvolfgang Lazius narisal veliko

jezero. Očitno so ga imeli že tedaj za po­ !
membnega. Knjižnica J. Udoviča v Cerknici
in Foreign travellers in the Slovene Karst,
Ljubljana 2008.

• P
Listina iz leta 1682, s katero je bistriška kartuzija kupila od kneza Janeza Sajfrida Eggenberškega vse ribolovne pravice na
Cerkniškem jezeru in na pritokih. ARS.

- t*j.

ccjijttum.
VJ

x ct
( g*"*« ryw S- - jUucU |
V ^3* Sl3Vttquu>
v\ <
}J. ' ( l}V^
Car
jvAVVM>V (VVV
(W'**^ O- -^harcj.
\ / pfo VVVtiV A&v *>WYV^ Jf- (K
‘
\' V^VVX’svvx(-fv) $<V*Y> VVvvvi "Jfcvvv v^^vvvjVvt w( (Srt ■
;tnno i6t'o*
Pergamentna listina (detajl) iz leta 1520, s katero je Andrej iz Sušja prodal ključarjema župnijske cerkve sv. Jurija v Starem Urbar grahovskih cerkva sv. Miklavža^ sv.
trgu sedanjo Koroščevo kmetijo v Grahovem. NŠAL. Do leta 1970 se je listina hranila v starotrškem župnišču. Device Marije in sv. Marka leta 1620. NSAL.

.vi1
VI Wlf
..... - v.,

!
' ?L- r>,

/4W ~**iP & 4 -

Pergamentna listina (detajl) iz leta 1468, s katero je Mihael Ritter iz Podcerkve Pergamentna listina (detajl) iz leta 1592, s katero je Matej Brecelj (Wretzel) prodal
prodal travnik pri vasi Laze ključarjema otoške cerkve. NŠAL. Do leta 1970 se je Simonu Matici sedanjo Tratnikovo kmetijo v Martinjaku. NŠAL. Do leta 1970 se je
listina hranila v starotrškem župnišču. listina hranila v starotrškem župnišču.
176

Križ z razpelom in angelčka iz cerkve sv. Petra na Do­

lenjem Jezeru. Pri prošnjih procesijah so jih vaščani Kasetiran in poslikan strop v cerkvi sv. Petra na Dole­ Lestenec, ki so ga izdelali v jezerski steklarni pred
nosili po določenem redu. njem Jezeru iz leta 1682, detajl. Foto: J. Kebe. letom 1845. Foto: J. Kebe.

: spisat po.kabču :
: NADUČITELJv BEGUNJAH *

I .
S
NAD CERKNICO
o
UREDIL
FF\.5TERLE,AKAD.5LIKAR j
I
.

Slika sv. Notburge v ženski noši na koru iz leta 1753
v cerkvi sv. Petra.
Predmeti iz davnine, ki jih je Franc Opeka fRibčk-
ovj iz Dolenje vasi našel pred leti na Tržišču. Spo­
daj je človeška glava s čelado, na levi je sponka
in zgoraj zapestnica. Kovanci so trije.
iak m Mt
Naslovnica Kabajeve knjige o Cerkniškem jezeru, ki jo
je oblikoval akad. slikar Franc Sterle iz Dolenje vasi.
Knjižnica J. Udoviča v Cerknici.

Pri Ribčkovih v Dolenji vasi imajo že 200 let kip sv.

Miklavža. Po ustnem izročilu ga je gospodinja Marija Do leta 1896 so nosili z Otoka v Stari trg otroke h Freska sv. Florijana na hiši v Dolenji vasi (Ribčevij.
Roženta, roj. 1743, našla v zelniku pri Tržišču, kamor krstu v posebni zibki. Več kot 100 let staro tako zibko Tomaž Perko, akad. slikar.
so ga skrili francoski vojaki. hranijo pri Ta Gorenjih na Otoku. Foto: J. K.
 177

Stara Primšarjeva hiša v Dolenji vasi.

Velika Karlovica - Pisana gora. Foto: J. Stražišar. Križna jama je biser kraškega podzemlja: pred nami je Kal­
varija. Foto: A. Troha.

Drsanje na jezeru. Foto: V. Kebe. Vaščani Dolenjega Jezera in okoliških vasi so leta 1906 z
velikimi napori zgradili nasip. Foto: D. Baraga, avg. 2004.
178

Travniki Pograščaki in Strženaki v Jamskem zalivu. Prvi so Novembra 2000 je bila vas Otok na Cerkniškem jezeru pravi otok. Da so imeli vaščani dostop do vasi, so
dobili ime po karlovškem gradu. Foto: J. Kebe, jul. 2009. jim po cesti postavili odre. Foto: S. Petrič.

Jezero se zarašča s trstom. Pogled od Otoškega griča. Foto: Leta 1999 so močni jezerski valovi načenjali nasip. Voda je zalila most. Foto: J. Kebe.
J. Kebe.

Jama Levišča (Leuischtsche). Že leta 1430 je bila pri tej jami Tako je osušeno Cerkniško jezero s Križne gore. Foto: A. Troha.
meja med loškim in postojnskim (potem hasberškimj gospo­
stvom. Foto: J. Kebe, okt. 2008.
 179

Pogled z višine na Cerknico. Mercatorja in Hoferja takrat še ni bilo. Foto: D. Baraga, avg. 2004.

Pogled z višine. Za Gorico sta Pretržje in Hlevi, kjer so bili nekdanji jezerski hlevi za živino. Foto: D. Baraga, avg. 2004.
180

Pogled na Dolenje Jezero z višine. Foto: D. Baraga, avg. 2004.

Pogled z višine na jezero. »Otok« sredi jezera je Osredek, tudi Benetke. Leta 1863 je cerkniški kaplan Andrej Likar zapisal: »Kadar so Benedke pod vodo, je v Planini povo­
denj.« Foto: L. Kebe in A. Janežič.
 181

Jezero po nevihti. Foto: B. Kraševec, avg. 2006.

Pogled na jezero z Javornika okoli leta 1990. Foto: A. Troha.

182

Ob sončnem zahodu nad jezerom nam zastane dih. Foto: A. Lahajner in E. Sotlar, 8. mar. 2009.

Pogled na jezero je vsak dan drugačen: jesensko jutro. Foto: F. Korošec, jul. 2009.
 183

Poleti prekrije jezero bujno rastlinje. Foto: V. Schein.

Večerni pogled s polja na Gorenjem Jezeru. Foto: K. Istinič, dec. 2008.

184

Jesenski pogled na jezero proti Ušivi loki. Foto: V. Schein.

Nebo žari nad jezerom. Foto: A. Lahajner in E. Sotlar, 8. mar. 2009.

 185

Pogled od Malenšč v jeseni. Foto: V. Schein.

Slivnica v jesenskem ogledalu. Foto: B. Kraševec.

186

Cerkvice... Foto: F. Korošec

Pogled z višine na večji del jezera. Foto: D. Baraga, avg. 2004.

 187

Mistično jezero. Foto: F. Korošec.

Pogled z višine na Juretove topole v Vrbju ob jezeru. Foto: L. Kebe in A. Janežič.

188

Pogled z višine na sotočje Cemuna in Obrha pri Gorenjem Jezeru. Foto: L. Kebe in A. Janežič.
 189

Pogled iz Velike Karlovice pozimi. Foto: I. Esenko.

Jesenske meglice nad jezerom. Foto: F. Korošec.

190

Zima v Veliki Karlovici. Foto: I. Esenko. Večerna zarja nad jezerom. Foto: I. Esenko.

Leta 2007 so jamarji odkrili vhod v jamo Čolniči^ pri Gorenjem Jezeru. Sept. 2011 pa so pod vodstvom geografa Mateja Kržiča odkrili okoli 3000 metrov dvoran s kapniki,
z jezerom in okostje jamskega medveda. Jama Čolniči. Foto: M. Kržič, sept. 2011.
 191

Pogled na Rešeto in Dolenje Jezero z Javornika s teleobjektivom. Foto: F. Korošec, avgust 2011.

Letalca v megli. Foto: Klemen Korošec.

192

Pogled z Goričic proti Cerknici, zadaj je Triglav. Foto: Izak Hribar Meden, dec. 2006.

Pogled proti Vrbju pozimi. Foto: V. Schein.

 193

BOGASTVO RASTLIN, PTIC, METULJEV V. poglavje

IN KAČJIH PASTIRJEV NA CERKNIŠKEM
JEZERU
A. Bogastvo rastlin
Skoraj vse dozdaj popisane rastlinske združbe na Cerkniškem jezeru
lahko označimo kot v širšem smislu mokriščne. V Konvenciji o mokriščih,
ki jo je Slovenija sprejela leta 1992, so mokrišča mednarodnega pomena
označena zelo široko. Mokrišča so velikega pomena tudi kot zatočišče vo­
dnim pticam.
Prve raziskave vegetacije na območju Cerkniškega jezera je leta 1939
opravil Gabriel Tomažič, delo je ostalo v rokopisu. Sele leta 1970 je njego­
vo delo nadaljeval zagrebški botanik Ljudevit Iljanič, ki je v dveh publi­
kacijah (1974, 1979) objavil rezultate proučevanja »močvirske, barjanske
in traviščne vegetacije Cerkniškega jezera«. Dva prispevka k poznavanju
združb na Cerkniškem jezeru je prispeval tudi Andrej Martinčič (1991,
2001). Pričujoči pregled vegetacije na območju Cerkniškega jezera podaja
vse doslej ugotovljene združbe, vendar obstajajo še nekatere nove, doslej
nepopisane združbe.
Pregled združb vegetacije na območju Cerkniškega jezera:
1. Vodne združbe: sestoji alg parožnic, združba bleščečega dristavca,
združba nitastolistnega dristavca, združba šešljastega dristavca, združba
navadne smrečice, združba rmanca in rumenega blatnika.
2. Amfibijske združbe: združba prave potočarke in iglaste site, združ­
ba širokolistne koščice.
3. Močvirske združbe: trstičevje, jezersko bičkovje, vodno presličje,
togo šašje, obrežno šašje, kljunasto šašje, združba močvirske site, sestoji
trstične pisanke.
4. Barjanske združbe in združbe mokrotnih travnikov: belo kljun-
kovje, modro stožkovje s črnikastim sitovcem, modro stožkovje z rjastim
sitovcem, združba rušnate masnice in visokega trpotca, modro stožkovje.
Da bi ohranili občutljive vodne in močvirske združbe ter združbe mo­
krotnih travnikov, moramo poskrbeti za ohranitev razmer, ki so jim doslej
omogočale uspevanje: predvsem nespremenjen vodni režim, neonesnaže-
nost vode pa tudi dosedanji način košnje.1
Najpogostejša rastlina na jezeru je trst Phragmites australis, ki prera­
šča obsežna območja (npr. v Zadnjem kraju, v Leviščah). To je eno največjih Trstišče v Zadnjem kraju.
trstišč v Sloveniji in zelo primeren življenjski prostor za nekatere vrste
ptičev, zato bistveno prispeva k ptičeslovnemu slovesu Cerkniškega jezera.
Tudi številne druge rastline na Cerkniškem jezeru nudijo hrano in zatoči­
šče mnogim pticam. Če bi že morali izbrati rastlino, ki na Cerkniškem je­
zeru izstopa, bi se verjetno odločili za močvirski grint Senecio paludosus.
Ker so cvetovi združeni v koške, pomislimo na košarnice. V tej skupini sta
dve družini: radičevke in nebinovke. Med slednje sodi tudi grint, ki ima v
koških rumene cevaste in jezičaste cvetove. Na jezeru so razkošne rumene
poljane močvirskega grinta. Zanimivo je, daje grint sorazmerno redka ra­
stlina v Sloveniji. Vaščani Dolenjega Jezera mu rečemo »trobejle«.
Dujice so na jezeru poseben kotiček za botanike. Prva posebnost je na­
vadni mrzliček Menyanthes trifoliata, ki raste v jarkih. Beli venčni listi
so nakodrani, kar jim daje prav poseben čar. Rastlino lahko spoznamo brez
težav tudi takrat, kadar ne cveti, ker so njeni listi trojnati in spominjajo na
ogromno deteljo. Na spranih, golih in močno vlažnih tleh raste posebnost
A. Martinčič in I. Leskovar, Vege­
- srednja rosika Drosera intermedia, kije mesojeda rastlina. Rosi podob­ tacija. Jezero, ki izginja, Ljubljana
ne kapljice na listih so vaba in past hkrati. Ko se namreč drobne žuželke 2002, str. 81, 91.
194 V. poglavje

usedejo na list, se nalepijo na lepljive kapljice. Poleg lepljivih snovi so v

njih tudi snovi, s katerimi rastlina žival prebavi. Rastlina je drobna in jo
zlahka spregledamo. V Sloveniji je to zelo redka in zavarovana vrsta. Na
Dujicah raste tudi alpski mavček Trichophorum alpinum. Prepoznali ga
bomo le v času, ko plodi. Na vrhu šibastega stebelca pritegnejo našo pozor­
nost kosmu vate podobna soplodja.
Pred leti so domačini jezersko dno uporabljali za pašo, trstičevje pa so
uporabljali za steljo. Na ta način so spodbujali rast nekaterih rastlin in
preprečevali zaraščanje travnih površin. Z opuščanjem paše in košnje, zla­
sti pa s prenehanjem uporabe trstičevja za steljo se je začel trst razraščati
in širiti. Tako se podoba jezera ne spreminja le z nihanjem vodne gladine,
ampak tudi s spremembami v navadah ljudi.2

B. Bogastvo ptic
1. Prvi zapisi o pticah na jezeru
O mnogovrstnih in številnih pticah na Cerkniškem jezeru je leta 1689
prvi pisal Valvasor: »Če je jezero pod vodo, nadomešča raznovrstna perjad
pomanjkanje divjačine, kajti tedaj se zbere tu nešteta množica vodnih ptic
vseh vrst: različne divje gosi, razne divje race, med drugim tiste, ki jim po
kranjsko pravijo rjavke (Ariauke), liske (Liske), pasavke (Passauze), kre-
pljice (Kreplize), črne (Zherne), ponirki (Pandirke), pivji (Piul) in še mnogo
takih. Dalje je mnogo čapelj, dosti sivih in belih labodov in še veliko dru­
gih vodnih ptic, ki se jih zbere na tisoče. Ob taki množini perjadi pa znajo
najti svojo korist tudi sokoli, orli in podobne roparice, ki odločno planejo
na vodne ptice.«3
Leta 1758 pripoveduje Steinberg o ptičjem lovu na Cerkniškem jezeru.
Najprej našteje vrste rac in vodnih ptičev (Wasser=Vogel), ki jih je opazil
na jezeru. Na jezeru je opazil divje race rjavke (Riauke, Stock=Enten), li­
ske (Lishe, Rohrhiiner), velike in male pasavke (Posauke, grosse und klei-
ne Passauer=Enten), ki imajo zakrivljen in zašiljen rdeče pisan kljun,4 ve­ Mali žagar (Mergellus albellus) prezimi na jeze­
like in male Zgonce (Sganze veliki inu mali, Klinger), rjave ponirke (Riave ru. Foto: L. Kebe.

Patukhauze, braun=kopfigte Taucher), hrepeljce (Hrepeze, Weyher), ve­

like in male ponirke (Velki inu mali Pandierschi, Tauch=Enten) in druge
tuje vrste z nam neznanimi imeni. Potem pravi, daje on sam ustrelil raco,
ki je imela siv hrbet, in je bila majhna kot rjavka. Imela je »širok kljun,
nosno odprtino nad kljunom je imela samo eno in čisto odprto«.5 Steinberg
dostavlja, da »takih ptičev ni v deželi niti on sam niti kdo drug kdaj videl«.
Nato dodaja, da se poleg omenjenih rac dobijo v jezeru tudi beli in sivi la­
bodi (Schwane), divje snežne gosi (Schnee=Ganse), žerjavi (Kraniche), bele
in sive čaplje (Reiher), ki ob določenem času priletijo in odletijo. Posebej
pozimi, ko jezero zamrzne, se ta perjad v glavnem nahaja v bolj topli vodi
pri izvirih pri Gorenjem Jezeru v Strženu. Takrat si ljubitelji lova najdejo
različne kraje, posebej ob Strženu in potokih, ki nikoli ne zamrznejo; to so
Žerovniščica, Steberščica ali Lipsenjščica, kjer postavijo preže. Steinberg
pravi, daje v dveh dneh in eni noči ustrelil v zraku 86 rac. Seveda je zvečer
veliko streljal s prež, daje lahko uplenil tako množino rac.6
Steinberg potem zatrjuje, daje bilo v javorniških gozdovih veliko divjih 2 V. Kebe, Presihajoče Cerkniško je­
zero, V: P. Skoberne, O rastlinstvu
petelinov, gozdnih jerebov in več vrst divjih golobov, ki so bivali v jamah Cerkniškega jezera, str. 33-34.
in votlinah na Javorniku pa tudi v votlih drevesih. Lovili so jih v gozdu in 3 Valvasor, IV, str. 684; prim. M. Ru­
ob jezeru.7 pel, n. d., str. 165.
4 »... welche einen krumen, zugespiz-
V drugem poglavju svoje knjige omenja otok Benetek (Benedig), ki je ten und roth=gesprankelten Schna-
bil sredi jezera. Benetek je bil last šteberškega gospostva. Ker je jezero z bel haben.«
njega najprej odteklo, je imel otok lepe travnike in kotišča vodnih ptičev 5 »Sie hatten breite Schnabel vollig
offen und hatten nur eine Oef-
(Morast=Vogel).8 Steinberg je otok tudi narisal, medtem ko ga Valvasor ni. nung.«
Francoski naravoslovec in zdravnik Baltazar Hacquet (1739-1815), 6 F. A. Steinberg, str. 60-61.
kije mnogo potoval po naši deželi in je leta 1778 napisal štiri knjige Oryc- ' F. A. Steinberg, str. 59-60.
tographia Carniolica, omenja na kratko tudi ptiče na Cerkniškem jezeru. 8 F. A. Steinberg, str. 18.
 Bogastvo rastlin, ptic, metuljev in kačjih pastirjev na Cerkniškem jezeru 195

Takole pravi: »V letu 1770 sem imel v svoji zbirki dvajset vrst rac, ki sem
jih dobil izključno na tem jezeru, a mi jih je skupaj z mnogimi drugimi
stvarmi uničil požar. Scopoli navaja v svojem prvem letniku seznam kranj­
skih ptičev, vendar ni naštel niti polovice tistih, ki jih srečamo v tej deželi
in jih jaz lahko pokažem. Med njim so redkejši iz razreda ploskonožcev
(Plattfuse) in plešoče vrste (Reigerarten).«9
Duhovnik in pisec Jožef Bevk, ki je bival na Križni gori, da je kot du­
šni pastir skrbel za številne romarje, je leta 1858 poročal o zgodnji zimi,
ko je po prazniku vseh svetnikov zapadel visok sneg in pritisnil hud mraz.
Pravi, da so ptiči napovedovali zimo in mraz, pa jim ni verjel. »Skušnje uče,
kadar jame jeseni mraziti in ptice tiše pod streho, da je v kratkem sneg.
Letošnjo jesen je bilo tukaj toliko drobnih ptičkov, da jih nikdar še nisem
toliko vidil, in tisti teden pred vsemi svetniki so se kaj pogostoma na okna
vsedli milo gledaje v moje stanovanje. Mislil sem, da se ptički motijo, ker
so zunej še obilo imeli hrane in na gorkomeru je kazalo 13 stopinj gorkote;
zato jim nisem hotel verjeti, da oni sneg napovedujejo. Ko bi bil nedolžnim
pratikarjem (ptičkom) verjel, ki so me toliko nadleževali, bi bil pač lep do­
biček imel, če bi jim bil tudi nekaj mernikov prosa podaril!«10 Ko bi ptičkom
verjel, bi torej imel lep dobiček. S tem misli na zelje in drugo zelenjavo, ki
je niso pospravili pred snegom, kar je opisal že pred tem zapisom o pticah.
Domačin Gregor Kebe je v svojem Popisu Cerkniškega jezera leta Mestni lastovki (Delichon urbica) pri nabiranju
blata za gnezdo. Foto: L. Kebe.
1860 naštel dvanajst vrst rac, ki so se zadrževale na jezeru: »Race. Teh
je več sort: ene so velike race, ki imajo pri jezeru svoje mlade; nektere na
sredi gozda v Javorniku jajca nesejo in po eno uro pota od vode deleč mlade
račice peljajo; kadar pa kakošnega človeka zagledajo, se vse poskrijejo med
listjem dreves in po travi; ktero vjeti je prav težko. Jajic imajo 12 do 15.
Druge so špegljarji; te se pa nikoli tukaj ne zležejo, ampak meseca sušca
gredo preč; manjše so kakor une. Tretje so rujavoglavke; te se tudi tukaj
ne zležejo. Ceterte so žvižgalke, pa se tudi tukaj ne zležejo. Pete so černi
zvonci. Šeste so potavkarji. Sedme so hrepeljce, ki so tudi majhne in se zle­
žejo pri jezeru v kaki travi. Osme so liske ali postne race, ktere le malokdaj
zležejo, ker ta čas (o sv. Petru), kadar imajo mlade, jezero vsahne ali je pa
le malo vode, one pa imajo prav na vodi rade svoje gnjezda, ki si ga iz bičja
spleto. In tako plava po vodi, da lahko stara, kadar jajca godi, iz gnjezda
pije. Devete so pazavke. Desete: žlicarce. Enajste: panderki. Dvanajste: ko-
nopnjice itd. tako, da vsem še imena ne vemo.« Potem pravi: »Zraven ime­
novanih rac pride tudi več sort povodnih tičev, kakor so: kozice, dularji,
martinčki, velike in male kakuške, ali mokožki, kakor jim tudi pravijo.
Vseh teh tičev se dokaj postreli.«11
Na snežniškem gradu hranijo v zbirki 49 nagačenih ptičev. Večinoma
so brez podatkov. Tu omenjam samo zlatovranko (Coracias garrulus), ki jo
je maja 1895 ujel F. Irowetz, in veliko bobnarico (Botaurus stellaris), ki jo
je novembra 1897 na Cerkniškem jezeru ustrelil P. Hauptman.12 Snežniški
princ Herman je okoli leta 1900 v obširnih snežniških gozdovih zaščitil 9 B. Hacquet, Oryctographia I, Leipz­
ig 1778, str. 137-138.
veliko uharico.13 Ples in petje divjih petelinov ob dvorjenju so snežniški
10 Novice, 16 (1858), str. 383.
graščaki vsako leto pozorno spremljali. Zgodilo se je, da so z enega mesta 11 G. Kebe, n. d., cit. J. Šumrada,
istočasno poslušali celo 12 petelinjih pevcev, ki so ob petju in plesu pozabili Spremna beseda, str. 50-51.
na vso previdnost. Izkušen strelec je v enem dnevu lahko ustrelil pet div­ 12 J. Gregori, Zbirka ptičev in sesal­
jih petelinov, tri zjutraj in dva ob večernem plesu. Ob Cerkniškem jezeru cev na gradu Snežnik. Kronika, 48
(2000), 1-2, str. 125-128.
je poleg jezerskega orla (verjetno orla belorepca) in črne štorklje živelo še
13 Snežnik in schonburški vladarji,
veliko drugih ptic.14 Postojna 1998, str. 68.
14 A. Kačičnik Gabrič, n. d., str. 249.
2. Steinbergov opis lova na race, labode in sovo 15 Lovci so mi povedali, daje še sedaj
V drugem razdelku četrtega poglavja pripoveduje Steinberg o lovu na sredi julija najboljši čas za lov na
race golice. Se pred desetletjem so
race liske in golice, ki se je začenjal 14 dni po prazniku sv. Petra.15 Ste­ prav ob tem času lovili race, ki so
inberg je zapisal, da so se na ta lov spoznali predvsem vaščani Otoka in izgubile perje in so se zato imenova­
le golice. Sele čez kakšen mesec ali
Dolenjega Jezera (die Bauern zu Seedorf und Ottok). Za lov so uporabljali dva jim je zraslo novo perje.
majhne čolne, narejene iz smrekovega lesa, v katerem sta bila le dva lov­ 16 Dolžinska mera čevelj je 31,6 centi­
ca. Čoln je bil dolg od devet do dvanajst čevljev in širok dva čevlja.16 En metra.
196 V. poglavje

lovec je imel v rokah veslo in pali­

co, drugi pa samo palico, dolgo dva
do tri sežnje (drey Klafter). Če pa je
lovilo skupaj več različnih skupin,
je vsak veslal v svojem čolničku, ki
se je imenoval racjek (Raziek),17
po nemško »Enten-Schifflein«. Nad
race golice in liske so pluli kakor v
bojnem razporedu, da bi jih obkoli­
li. Veslali so prav previdno, nalahno
in v pravi razdalji drug od drugega.
Ko pa se jim je zdelo, da so dovolj
blizu, so začeli nad največjo jato
pluti z vso možno hitrostjo. Race, ki
so lahko letele, so skušale ubežati,
da bi si rešile življenje. Ostale race,
ki še niso imele dovolj perja, pa so
se skrile v trstje. Takrat se je po­
kazala učinkovitost lova s palicami
(Priigel-Jagd). Kar so jih lahko na
ta način dosegli s palicami, so jih
Lov na race golice na Cerkniškem jezeru s čolni
zlahka potolkli. Veliko rac golic in lisk (Rohrhuner) pa se je skrilo pod racjeki. Narisal: F. A. Steinberg, 1758.
vodo, od koder se jih je težko dobilo. Toda ko so morale zajeti zrak, so zopet
prišle na površje. Nato so začeli znova padati udarci in race so se morale
sprijazniti s svojo usodo.18
V nadaljevanju pripoveduje, da so bili vaščani Dolenjega Jezera in Oto­
ka tako izvežbani v lovu s palicami, da so že iz premikanja trstja v jezeru
lahko ugotovili, kje je mogoče dobiti race in liske, posebno v vetrnem zatiš­
ju. Na ta način so zanesljivo našli pod vodo skrite race, saj je bila voda v
jezeru bistra kot kristal, tako da se je jasno videlo prav do dna; drugače je
bilo le v strugi in globokih jamah.19 Ob vetru in šumenju trstja pa je bil tak
lov na race težji. Steinberg je ugotovil, da sta »častihlepnost in sebičnost
najboljša učitelja teh lovcev. Njihova hitrost in izkušenost pa sta podobni
naj spretnejšim lovskim psom. Na tak način uplenijo veliko množino ma­
stnih in debelih rac in lisk. Račjo mast stopijo in jo uporabljajo za pripravo
hrane, meso pa uporabijo nadevano z zelenjavo (zu Unterspickung ihres
Gemiises gebrauchen) tako da nima nobenega jezerskega duha več in da
dobi prav žlahten okus. Nemogoče sije predstavljati, kako zabaven je lov s
palicami, če ga človek ne vidi v živo.«
Steinberg ga primerja s kraljevskim užitkom in pristavlja, da marsika­
teri opreznež tega lova s palicami ne bi imel za resničnega. Moral bi ga vi­
deti na lastne oči in zraven okusiti še slast te divje perjadi. Nato navaja še
dva primera iz literature in omenja podoben lov v ribnikih mejnih grofov
iz Badna in Brandenburga. Zaključuje, da ni lov na race na Cerkniškem
jezeru nič manj zabaven in obilen od lova omenjenih grofov.20
V devetem poglavju pripoveduje o lovu na race, kije potekal poleti, ko je
velika voda odtekla. Pravi, da so največ rac, poleg lovcev, ki sojih streljali
iz čolnov, ulovili lovski psi. Ti so bili posebno uspešni pri racah golicah,
ki so jim sledili in jih še žive prinašali pred lovce. Lovci pa so jih največ
uplenili pri Leviščah, ker je ta jama vsa obraščena s trstiko. Streljali so
17 Nihče od domačinov Dolenjega Je­
jih namreč iz trstike, kjer so si takole naredili preže (Warth-Hiitten). V zera, Gorenjega Jezera in Otoka ne
zemljo so v višini vode zabili štiri lesene kole in na njih pritrdili desko, ob ve danes ničesar o takih čolnih in o
njej pa so v dno zabili še štiri večje kole in na njih položili deske v obliki takem lovu na race.
stola. Na njih je lovec lahko sedel, noge pa je imel na spodnji deski. Nad 18 A. F. Steinberg, str. 52.
njim pa so naredili še nekak dežnik iz trstja in mahu, kakor kaže 22. Ste- 19 »Weil das Wasser dieses Sees hell
wie ein Crystall ist und dessen
inbergova slika. Grund, ausgenommen die Strome
und tiefen Gruben, ganz klar kan
Pripravili so toliko prež, kolikor je bilo strelcev. Vsak je imel pri sebi dve gesehen werden.« F. A. Steinberg,
puški in dovolj smodnika in šiber. Sedel je na svoji preži in čakal na race. str. 53.
Ker so vse jame razen Levišča že presahnile, so bile race plen na vseh kon- 20 F. A. Steinberg, str. 53-54.
 Bogastvo rastlin, ptic, metuljev in kačjih pastirjev na Cerkniškem jezeru 197

cih in krajih postavljenih strelcev, naj je bilo opoldne ali zvečer. Medtem so
prišli s čolni vaščani z Otoka, ki so lovcem pomagali iskati ustreljene race.
Ko so jih pobrali, so lovce in race odpeljali v vas. V vasi so race oddali v
shrambo, lovci pa so prenočili. Naslednji dan so šli spet na lov in nadalje­
vali z njim tako dolgo, dokler ni voda v
Leviščah povsem usahnila.21
Dalje pripoveduje, da okoličani
nalovijo z rokami in s palicami cele
vreče rac in jih znosijo domov. Če pa
jih ne morejo toliko nesti, jih prodajo.
Od Otočanov je z roko ulovljene in še
žive race kupil tudi sam. Ko je jeze­
ro povsem suho, dobijo race v trstiki
nove številne sovražnike v podobi ujed
in zveri, kot so sokoli, orli, lisice, divje
mačke in dihurji, ki jih divje zasledu­
jejo. Zato te uboge živali letijo na bli­
žnji hrib Javornik, kjer iščejo zavetja v
grmovju in goščavi. Tam na njih v veli­
kih množinah naletijo ljudje, ki vozijo
les iz gozda. Se živo lisko mu je iz Ja­
vornika prinesel njegov marofski hla­
pec, ki mu je zagotovil, daje tam videl
veliko take perjadi, a je lahko ulovil le
Steinberg je upodobil lov na race pod prežami
eno. Ko je jezero konec julija 1722 povsem usahnilo, so kmetje nalovili ve­ na Leviščah. F. A. Steinberg, 1758.
liko množino rac. Najdebelejše so bile naprodaj po tri krajcarje. Na koncu
tega poglavja pripominja, da »čeprav ima ta perjad toliko mnogovrstnih in
številnih sovražnikov, nisem nikoli opazil upadanja njihovega števila. Ker
so v tem jezeru pogoji in okoliščine zelo ugodni, se te ptice vedno uspešno
ohranjajo in razmnožujejo.«22
Pri lovu na race omenja tudi svojega bratranca starotrškega župnika
Janeza Pavla Svenka. Pravi, daje »omenjeni duhovnik leta 1692 v družbi
nekaterih dobrih prijateljev ustrelil toliko rac na jezeru, da sojih prinesli
domov v vrečah na dveh konjih, pri tem pa ne upoštevam tistih, ki so jih
med lovom pojedli. Kot majhen deček sem to videl na svoje oči in jih kasne­
je s svojim služabnikom in z dvema lovcema sam večkrat veliko ustrelil.«23
V sestavku Jesenski lov v zraku pravi, da proti večeru race zelo rade
obiščejo njive, posejane z ajdo. V začetku oktobra 1712 gaje v Cerknici
obiskal njegov bratranec baron Jurij pl. Raunach s svojim bratom Anto­
nom. Proti večeru so šli na lov na polje, in to k njivi, posejani z ajdo, in se
skrili za grmovje. Na ta način so v četrt ure sestrelili 12 rac. Tega kratkega
užitka sta bila zelo vesela njegova gosta, ki sta bila velika ljubitelja lova,
saj so to doživeli brez napora in na suhem. Vendar račji izleti na polje niso
trajali več kot pol ure dnevno in race so se na jezero vračale v mraku, ko
veliko strelov ni bilo več natančnih. Ugotovil je, da »race takrat, ko obiščejo
še nepožete njive ajde, v eni noči le-te tako sklestijo, da niso več podobne
njivam. Med takimi njivami je bila tudi moja.24 Zato si lahko mislimo, kaj
v kratkem času pomeni za polje, če ga obišče takšna presenetljivo velika
truma (erstaunliche Menge) rac. Povedati moram, da ne bi verjel, če ne
bi osebno videl: njiva je izgledala, kakor da bi jo zmlatili s cepci (Dresch-
-Flegeln). Naslednji večer sem prišel zopet tja s svojimi lovci, da bi z račjim
plenom nekoliko nadomestili povzročeno škodo. Ker pa jih je bilo ogromno,
sem bil tako zmeden, da sem odnesel samo tri kose.« Poudaril je, da so taki
obiski divje perjadi leta 1712 povzročili na Cerkniškem polju in na poljih,
21 F. A. Steinberg, str. 137-138.
ki ležijo ob jezeru, takšno škodo, da od tistega časa ni več videl podobne.25
22 F. A. Steinberg, str. 139.
O zimskem lovu na race Steinberg dostavlja, da jih pozimi navadno lo­ 23 F. A. Steinberg, str. 62.
vijo v letu, a pri tem so odločilni čas streljanja, priložnost in neskončno 24 Steinberg je imel polje na Marofu
potrpljenje. Kadar namreč Stržen in drugi dotoki usihajo, postane jezero med Cerknico in Martinjakom.
veliko manjše, zraven pa še zapade sneg. Takrat se race zadržujejo v stru- 25 F. A. Steinberg, str. 55-56.
198 V. poglavje

gah in potokih, tako da jih je laže ustreliti kot sicer, saj je priložnost za
strel na vodi in v letu. Kjer ni grmovja, je treba biti vedno pripravljen na
strel. Kakor hitro namreč race koga opazijo, trumoma vzletijo in takrat jih
je mogoče naenkrat upleniti pet, šest ali tudi osem. Pravi, da so mu zane­
sljive osebe zagotovile, »da so z enim strelom uplenili 15 do 18 kosov rac, o
čemer pa ne mislim razpravljati«.26
Steinbergov opis lova na labode. V sestavku Lov na Cerkniškem
jezeru pozimi govori tudi o lovu na labode. Pri tem Steinberg kot lovca
posebej omenja svojega bratranca starotrškega župnika Janeza Pavla
Svenka. »Labodi so najopreznejši ptiči, zato jih je težko ujeti. Kljub temu
je v zimskem času leta 1694 gospod Janez Pavel Švenk (Schwenck), opat
opatije Naše ljube Gospe v Dolini na Madžarskem27 in župnik v Ložu, na
Gorenjem Jezeru okrog polnoči z enim strelom uplenil pet labodov (fiinf
Schwane auf einem Schus geschossen). Ves dan jih je zaman opazoval in
odpravil seje domov spat, ne da bi kaj opravil. Čez nekaj časa pa je zasli­
šal, da se labodi, ki se navadno zadržujejo sredi jezera, oglašajo s kriča­
njem v strugi Velikega Obrha čisto blizu njega.28 Naglo se je oblekel in v
spremstvu svojega sluge, ki mu je nosil puško, prišel po snegu tako daleč,
daje bila razdalja ugodna za strel. Z dobro srečo je ustrelil v jato. Dva la­
boda sta takoj obležala mrtva, trije pa so odleteli iz vode; eden seje zatekel
na drugo stran struge, zato ga ni več zasledoval, medtem ko je ostala dva
z veliko muko dobil.
Te ptice gredo takoj, ko so ranje­
ne, iz vode na kopno. Sam sem imel
laboda, ki je bil ranjen v levo krilo
in je takoj odletel z jezera v bližnji
gozd na hribu Javornik. Tam ga je
našel neki kmet in mi ga po mojem
hlapcu na pristavi (Marof) poslal v
Ljubljano. Tako sem se sam prepri­
čal, da je to, kar sem zgoraj pove­
dal, resnica.«29
Steinberg dalje pripoveduje, da
je pozimi tudi sam lovil labode, ki
jih je najlaže uloviti v letu. Prista­
vlja, da »je tem zvitim ptičem težko
priti do živega. Pri lovu je treba pa­
ziti na naslednje: labodi se ves dan
zadržujejo sredi jezera ali pri vodi
v Nartah, ki nikoli ne zamrzne. Ko
jih naženejo k Nartam, se od tam
spustijo v običajni let med Javorni­
kom in otokom Gorica30 proti Gorenjemu Jezeru. Tja se poda nekaj dobrih Steinberg je upodobil sebe, kako na Pretržju za­
maskiran strelja labode. F. A. Steinberg, 1758.
strelcev in pri Gorici ležejo na slamo oz. na zemljo, pokrito s snegom, in še
sami se pokrijejo z belimi rjuhami. Ko labodi v Nartah vzletijo, letijo na­
ravnost čez pokrite strelce. Ker ne letijo visoko, jih lovci zlahka sestrelijo,
kakor prikazuje tudi slika št. 10.«31
Lov na sovo. V drugem razdelku petega poglavja pravi Steinberg, da
polhov ne preganja hudič s pokanjem in z žvižganjem kot njihov pastir ali 26 F. A. Steinberg, str. 63.
čuvaj, kot piše Valvasor, ampak je njihov sovražnik en tak hudič, ki ga je 27 Naslov opata je dala Švenku ome­
njena opatija na Madžarskem. Glej
že večkrat imel v svojih rokah, in to je nočna sova (Nacht=Eule) velika J. Kebe, Loška dolina, str. 45.
uharica. Pripoveduje, daje 8. januarja 1705 ujel na vabo žive race veliko 28 Iz opisa je razvidno, daje župnik
nočno sovo, ki jo imenujejo tudi gozdni dih (Wald=Hauche). Past nad volčjo Svenk prenočil na Gorenjem Jezeru.
jamo je iz lesa naredil sam. Ko je sovo izmeril, je ugotovil, da je čez raz­ Skoraj gotovo je bila to mežnarija
pri cerkvi, kije čisto pri jezeru.
prostrta krila merila več kot 7 čevljev (iiber 7 Schuch).32 Ta odurno velika 29 F. A. Steinberg, str. 62; J. Kebe,
(abscheuliche grosse) ujeda, ki se je dolgo zadrževala v Javorniku, je imela Loška dolina, str. 45-46.
zelo veliko glavo, močne noge ter ostre in velike kremplje. Ko se je tej nočni 30 Danes rečemo temu kraju Pretržje.
preganjalki približal s palico, jo je z ukrivljenim kljunom usekala in dala 31 F. A. Steinberg, str. 63.
od sebe tak zvok, kot bi močno počil z bičem. 32 To je več kot dva metra.
 Bogastvo rastlin, ptic, metuljev in kačjih pastirjev na Cerkniškem jezeru 199

Potem piše, da mu je zaupanja vredni gospod pl. Hohenwart povedal na­

slednje: »Na lovu je prišel v temno in neprehodno zaraščeno dolino in tam
so njegovi psi odkrili veliko nočno sovo s šestimi odraščenimi mladiči. Ko
so psi začeli zasledovali mladiče, je iz tega temnega kraja s strahotnim po­
kanjem in z žvižganjem priletela ven stara. Lovec jo je obstrelil, daje padla
in ni mogla več leteti. Ko je prišel s psi k njej, se ji nihče ni upal približati.
Obrnila seje na hrbet in sekala s kremplji. Končno seje lovec slekel, vrgel
nanjo suknjič in jo tako odnesel domov. Ko pa se ji je doma približal pes, je
s kremplji usekala po njem, ga zadela in premagala« (hingerissen).33

3. Dolenčev opis ptic in lov na race in labode

Loški sodnik Hinko Dolenec je v Ljubljanskem zvonu leta 1881 objavil
črtico Spomini o Cerkniškem jezeru. Ob ribolovu in lovu na divjad in polhe
omenja tudi ptice. Pravi, da se ptice v pomladnem času začnejo pomikati
odjuga proti severu. »A pomlad je nestanovitna kakor mladost, s katero jo
primerjamo. Na večer gorak veter pa južno vreme, ali kakor bi kolo zasu­
kal, preskočilo je na burjo in piš, veter se brani z dežjem, a burja ga spre­
minja v sneg. Prespali smo noč, pa vstanemo z velikim začudenjem, videč
zemljo z belo odejo pobeljeno; ali drugače seje godilo tistim, ki jih je taka
neugodna sprememba srečala na potovanju. Na tisoče popotnih ptičje pre-
varila pomladanska nestanovitnost. Branijo se sicer in silijo dalje, ali kam,
revice? Le zmerom v hujšo burjo, temo in sneg. Do tal je treba, ni drugače,
in čakati, da se vreme utolaži, in to se spomladi tudi včasih zgodi tako na­
glo, da že na jutro obsevajo najčistejši sončni žarki pobeljene vrhove.
Tako jutro, bila je nedelja, meje zvabilo, da sem obesil puško na ramo,
zažvižgal psu, pa hajdi čez Greben proti jezeru. Bil je po dolgem deževju Rjavi srakoper (Lanius collurio), ponos grmovja
okoli jezera. Foto: L. Kebe.
in meglenem vremenu zopet lep dan, ki je silil v pomlad. Nikdar mi ni po­
mlad rodila tako lepih trenutkov, kakor sojih vzbujali takšni prvi dnevi, in
čim bolj se človek stara, tem bridkejše izkušnje ima in tem večkrat se vara
v svojih nadejah in osnovah, ali vendar le neizmerna je moč prirode, človek
pozabi leta in težave in zopet si more reči: vendar sem še enkrat vesel, da
sem na svetu.
Z Grebena se pregleda jezero. Ni bilo zalito, le Osredek je bil iz vode.
Vedel sem, da s puško ne bo danes dosti opravka; vendar me je mikalo v
dno in do vode, ker sem vedel, da je viharna noč ustavila dosti živali. In
nisem se motil. Nikoli več, ne prej ne pozneje, nisem videl toliko ptic sku­
paj kakor ta dan. Gosi, rac, malih in velikih, največ pa žvižgavk, pliv in
obrežnih ptic in škorcev, vsega tega je bilo na vodi in ob kraju neizmerno
dosti, posebno pa okoli Osredka in na njem je tičala kar glava pri glavi. Ko
sem se vodi približeval, so se bolj prekovnanje trope odmikale, sicer je pa
bila vsa ta žival mirna; videlo se ji je, da ji po hudi noči mir in sončni žarki
dobro denejo.
Sel sem na kamen pod jezerskimi njivami, gledal in se zamislil. Bog ve,
kod povsod so romale misli tam po južnih krajih, kjer so bile čez zimo te
ptice in kamor si je poželelo v mladostnih letih srce tolikokrat, posebno v
jesenskem času, kadar so te ptice preletevale čez nas proti jugu in opomi­
njale, da nam bo zopet treba iti v šolo in od doma. /.../ Mali ponirek (Tachybaptus ruficollis) gnezdi in
prezimi na jezeru. Foto: L. Kebe.
Bog ve, koliko časa bi še bil sanjaril, da se mi ni zazdelo, da priletavajo
od Cerknice proti meni še druge trope ptic. In res seje to godilo; ali komaj
so posedle, že se spet vzdigajo in druge za njimi; posebno, kar jih je sedelo
na suhem in so ustvarjene bolj za vodo, so se pomikale na vodo. Nisem dolgo
ugibal, kaj bi bilo temu vzrok, in pravo sem zadel, ko sem obdolžil kragu­
lja, da kali lepi mir. Zmerom več trop je bilo po zraku, kragulja sem ugledal,
ko se je mirno vozil po zraku nad jezerom, kakor bi mu vse to življenje ne
bilo prav nič mar. Toda predno je še prišel prav do kraja, je zopet zavil in se
začel prepeljevati nekoliko više. Na race je prežal, to so škorci in drugi ptiči
tako opazili in se le nekoliko odmaknili. Race pa so odletavale proti Dolenje­
mu jezeru in kragulj je res zavil za njimi kakor skrben pastir. Toda komaj so
bile odletele zadnje trope v dolenji kraj, že sem ugledal druge, ki so se spet 33 F. A. Steinberg, str. 72, 76.
200 V. poglavje

pomikale proti meni, in zmerom več in več, in toliko se jih je naletelo, da

smem reči, da bi bile do čista pokrile oral sveta, ko bi jih bil stlačil eno po­
leg druge. Mislil sem: ko bi se katere celo do mene pomaknile in kar strel
doseže! Zato sem se potisnil v plot; in ko se spet ozrem, ugledam kragulja
kakor piko visoko v zraku, ali obenem tudi že celega, ko je kakor blisk šinil
med race. Ob tej nesreči so se najbližje potopile, kakor jim je navada, in
ko se kragulj zopet vzdigne, je bilo prazno pod njim. Bolj oddaljene so pa
zletele, hitele na vse strani in šele kasneje so se zbirale v trope. Iz vode pa
je kar vrelo rac, in kakor se je vsaka pokazala, je odletela ali pa obstala in
gledala, kaj bo zdaj storiti. Ali tudi kragulj se je bolj oživil, ko je pokazal,
daje res ropar in da se ne prepeljuje po zraku samo za kratek čas. Gotovo
ga je tudi jezilo, da mu je prvikrat pri taki množici vendar le izpodletelo:
torej seje začel naglo prepeljevati za tropami. Kragulju je šlo za to, da pri­
de nad race, vendar zopet ne previsoko; kajti, ako je on previsoko, so race,
kadar se vrže nanje, prej na vodi in pod vodo, kakor katero doseže. Race
torej vedno pazijo in se umičejo, da so ali na strani od sovražnika ali nad
njim ali pa toliko nizko pod njim, da so prej v vodi kakor on med njimi. Ko
bi pa hotele kar na vodi obsedeti, se kragulj popelje tako nizko čez nje, in
ako je treba, zavrti, da bi morale ždeti kar pod vodo. Vse te izpremembe se
gode tako hitro in točno, da se človek tega ne more nagledati.
Do zdaj je bilo v gorenjem in dolenjem koncu jezera še varnosti, ali dasi-
ravno še vidim pred seboj kragulja, vendar race letijo ob krajih gori in proti Kosec (Crex crex) je zelo plaha ptica. Foto: L.
meni in - kaj pa je to? Resnično! Se eden je prišel na kosilo! Dvema pa seje Kebe.

že težje braniti. Nagnala sta jih skoro vse proti meni, tudi prav nad menoj
so se vrtile. Šumelo je nad menoj, žvižgavke so piskale, kar naenkrat za-
šumi od leve strani nad menoj in okoli mene rac na tisoče, vse do tal in do
vode. Gledam, kje bi bil kragulj, zagledam ga, ali predaleč; ubranil je raci
rešiti se proti vodi in kakšnih tristo korakov od mene v hribu sta planila
na tla. Kesal sem se, zakaj nisem pomeril vsaj na kako raco, ko je bilo vse
živo okoli mene.
Mikalo meje na strmi hrib do mesta, kamor sta kragulj in raca zginila,
kar zaslišim od gozda sem nenavaden šum. Nisem vedel, ali seje porušilo
kako veliko drevo, ali čemu bi bil to pripisal, vendar ko gledam in gledam,
opazim škorcev več kot tisoč vse v eni tropi skupaj. Letijo dob proti Otoku,
za njimi pa skobec. Ko bi naj preleteli do Otoka, vržejo se naglo v stran in
proti gozdu, skobec za njimi; vrnejo se zopet proti jezeru, skobec pride nad
nje; zdaj šine med nje, ali kakor bi trenil, vseh tisoč in bogve koliko jih je
bilo, je naenkrat pod vodo - in zdaj spet zašumi kakor prej in šum odmeva
po gozdu. Nikdar prej nisem slišal, še manj pa videl, da bi se tudi škorci
pred skobcem potapljali, zdaj pa sem se o tem prepričal.
In s kako silo padejo v vodo! Prepričan sem, da šum, katerega napra­
vijo s tem, da s tako silo udarijo v vodo in od take množice, kakor sem jo
jaz gledal, bi se čul pri tihem vremenu celo uro hoda daleč. Kakor čebele
od ulnjaka so švigali zdaj iz vode in se zbirali zopet v posamezne trope.
Skobec je začel spet stražiti, pa le tako, da ne bi mu kaka tropa ušla na
široko jezero in da bi jih imel vse skupaj v ožini proti Obrhu. Jaz sem se
postavil bolj proti Obrhu in se zopet potisnil v plot, jako radoveden, kako
se bo stvar s škorci završila. Že so bili zopet vsi v eni tropi; tudi oni so se
branili, da skobec ni prišel preblizu nad nje, ali dolgo ni trajalo, da jih je
prevaril in se zapodil med nje, in planili so zopet vsi obenem v vodo in to
komaj sto in petdeset korakov od mene. Čutil sem sapo po obrazu, ki sojo
napravili s silo naglim padcem, a skobcu je zopet izpodletelo; ali s tako silo
seje zagnal za škorci, da gaje vzdignilo gotovo deset sežnjev nad vodo, ko
je zavil, da bi tudi on ne padel v vodo.
Od vseh strani je mrgolelo zopet iz vode in vsak potopljenec je letel le
nizko in pri vodi, dokler ni bil zopet daleč od »straha«, ki je zopet krožil. In
kakor bi obupal, da bo danes kaj nad vodo dobiti, se odpravi kar naenkrat in
leti proti suhemu in tudi proti meni. Stisnem se še bolj, in ko je bil skoro nad
menoj, planem izza plota, pomerim in vsaj ta ni nikdar več strašil škorcev.«34 34 H. Dolenec, Izbrani spisi, str. 17-21.
 Bogastvo rastlin, ptic, metuljev in kačjih pastirjev na Cerkniškem jezeru 201

Dolenec je tudi opazil, daje bilo nekdaj v snežniškem gozdu izredno ve­
liko ptičev. Pravi, daje leta 1856 lovil divjega petelina, a sta ga s starim
lovcem »preplašila že ob zori. Toda, ko se je jelo daniti, sem se kar zavzel
ptičjih glasov. Od mladih nog sem bil na deželi ter kakor vsak otrok na
kmetih ptiče zalezoval in lovil, jih poslušal zgodaj na jutro in tudi na ve­
čer; ah dokler nisem bil prvikrat po dnevu v debelem gozdu, nisem vedel,
koliko teh živalic je na svetu in kako različno se glasijo. Seveda slavčkov in
penic ni bilo med njimi, toda drozgov, ščinkavcev, raznovrstnih sinic, de­
tlov, žoln, taščic, kukavic, lešnikaric in nad vse veselih kraljičkov pa toliko,
da se je čivkanje in žvrgolenje, kukanje in žvižganje kar mešalo in sem,
ker tega še nikdar nisem slišal, starega spremljevalca povprašal, kaj da to
pomeni. Mož je bil sploh proti mladini osoren in tisti dan še posebno slabe
volje, ker sva petelina preplašila, in odrezal seje na kratko: 'E kaj, ptiči so,
v gozdu imajo mir, ker ni otrok.’« Ko pa je bil Dolenec leta 1876 v istem goz­
du, je ugotovil, da »ptiči minevajo. Kolikor jaz pomnim, jih je komaj petina
nekdanjih, in to so mi priznali tudi drugi možje.« Vendar potem nadaljuje:
»Ko je jasna noč in polna luna, se ti oglaša kukavica še po noči. Kosa sem v
taki noči že večkrat slišal, ko je med enajsto uro in polnočjo žvižgal kakor
fant na vasi, in tudi taščici se večkrat na glas sanja. Kraljiček ali palček,
ki se je bil udomačil čez zimo v razdrapani bajti, se je prišel prepirat prav
na prag in povpraševat, kaj da pomenijo te izpremembe v njegovem do­
movanju. Najmanjši je ta ptiček, pogumen pa tako, da je meni nekoč, ko Zvonci (Bucephala clangula) prezimujejo na je­
sem se pred hudim metežem potisnil v dogarsko bajto, sedel na čevelj in se zeru. Foto: L. Kebe.
nad menoj repenčil. Toda spomladi se dolgo ne obotavlja in ne prepira za
podrtino; rajši se pridruži drugim vrstnikom, skoči na bližnji hlod in tam
tako glasno zaokroži svojo ljubko pesmico, da še gobar prvikrat izpregovo-
ri, rekoč: 'Ej, kje se to jemlje?' Gobar pozna vse ptiče in jim ve tudi lastnosti
in se rad o njih razgovarja. Toda pri taki priliki nikoli ne pozabi pohvaliti
drozga, ki se gaje tudi prijelo ime sprahovec' ali 'devetovižnik', češ, da ta
ptič najlepše poje in zna vse ptice in tudi druge živali oponašati.«35
O kukavici piše, da se nič ne spozna na vreme: »Ptiči, posebno stržek,
taščica, zlasti pa črna žolna, so izvrstni vremenski preroki. Najbolj neve­
šča v tem oziru je kukavica. Se pol ure, predno je začelo mesti, je letala
in kukala po gozdu, kakor bi imela zidan grad in v njem vse polno živeža.
'Veste, gospod,' mi je rekel stari Pirec, ki mi je pravil te reči, 'ko bi tega
ptiča ne gnalo še v poletnem času doli v gorke kraje, bi ga ne bilo že več na
*
svetu, kajti pomlad in sneg jih ugonobita na tisoče. Na vreme se prav nič
ne spozna in si tudi ne zna nič pomagati. Nočjo vzame, ako je huda.' ir
Daje resnica, kar mi je razodeval stari Pirec, tega sem se kasneje sam s
prepričal. Hodil sem za petelinom po Jarmovcu. Kukavic je bilo tisto leto
toliko, kolikor jih nisem slišal ne prej ne slej. Malo sem postal pod dreve­ V
som in pet jih je bilo v istem času na njem. Tri so se kar naenkrat prilepile \
na bukev in se preganjale po njej. Tudi moj spremljevalec Lovro Belar, ki
Škorec (Sturnus vulgaris)'. številne jate teh ptic
je bil star 52 let, pa ni poznal zime v naših krajih, ker je 45 let zaporedoma prenočujejo tudi v trstičevju jezera. Foto: L.
hodil čez zimo v šumo na Hrvaško in Ogrsko, mi je pravil, da toliko kukavic Kebe.
on ne pomni. Iz gozda meje pregnal sneg, kije nenadoma zapadel, pa izgi­
nil tudi v par dneh. Ko sem čez osem dni zopet prišel v gozd, sem opazoval
in pričakoval, da se zopet oglasijo kukavice. Pa zaman. Le daleč naokrog
se je še kaka oglasila. Ko sem šel čez par dni zopet iz gozda in se oglasil
pri Pianeckovih v Kozaršah, sem zvedel, da je bilo slabo vreme toliko te
živali prignalo v vas, da so kar po hišah sedale in cepale. Kukavica je silno
požrešna in živi le od mrčesov. Naravno je torej, dajo sneg in slabo vreme
hitro pokončata, ko se živež zarije in poskrije, in tudi pogine, če pritisne
mraz, ki ga lahkoživka ni vajena. Nočem si lastiti pravice, da bi prišteval
kukavico med škodljivke; naj ji bodo raje vsi grehi odpuščeni, da se nam le
še oglaša na spomlad in nam ponavlja, kar smo že tisočkrat slišali, kar nas
pa vendar prešinja z naj večjo radostjo in nam priča, da smo prestali temi­
no in mraz in se selimo v svetlobo in gorkoto. Komur zelenje in kukavica 35 H. Dolenec, Izbrani spisi, str. 47-48
ne služita več v prebujo in radost, temu je življenje le še puščoba, ali ga pa in 71.
nikdar vesel ni bil.«36 36 H. Dolenec, Izbrani spisi, str. 75-76.
202 V. poglavje

Dolenec je lepo opisal polharje po notranjskih gozdovih. Ob tem je ome­

njal tudi ptice, ki so bile njegove spremljevalke: »Ne za trenutek v celem
dnevu ti ni bil dolgčas. Vseh duhomornih vsakdanjosti pozabiš v gozdu. Ko
se sonce poslavlja, se odpravljajo k počitku tudi ptiči. Šoje so najbolj gla­
sne, kaka mična taščica zapoje še jeseni. Žolne in pa lešnikarice - te pa te
hodijo ogledovat in se nekako tako glasijo, kakor bi te hotele pobarati, kaj
imaš v gozdu opraviti. Ako imaš ogenj in prenočišče blizu kake žolnine, se
ti lahko dogodi to, kar se je meni pripetilo, da se velika, črna žolna z gla­
snim vriščanjem zakadi proti tebi in do trdnega mraka jadikuje nad teboj,
da siji posegel v njeno že od staršev podedovano posest.«37
Dolenec je zapisal nenavaden dogodek, kako je kuna zlatica usmrtila
divjega petelina. To mu je okoli leta 1880 povedal izvežban kunar Tavželj
z Laz pri Gorenjem Jezeru: »Šel sem za sledom, ki meje peljal v Lom. Sled
je držala do ravne, debele šibe in takoj sem ukrenil (uganil), da na takem
drevesu ne bo kune. Nazaj doli z drevesa je ni bilo in zato sem ugibal, da
je šla naprej po drevju. Grem torej naokrog, pa le ni bilo več sledu do tal
in po snegu. Ogledoval sem vsa drevesa, ko bi se tiščala v kaki rogovili. Ni
je bilo in začel sem nadalje krožiti, da bi jo zopet presledil. Kar zapazim
na snegu, kakih 30 korakov od bukve, do katere sem dosledil kuno, ka­
nec krvi. Grem v to smer naprej, najdem še več kapljic in zagledam tudi
pero divjega petelina. Ko pogledam naprej, uzrem na snegu tudi mrtvega
petelina, ki mu je bil vrat pregriznjen. Sedaj mi je bilo vse jasno. Kuna je
bila zapazila petelina pri mesečnem svitu, se splazila do njega, in ko gaje
zagrabila, je odletel in odnašal kuno s seboj, dokler ga ni prijela za vrat in
ga usmrtila. Kri mu je izpila, sicer ga pa ni več poškodovala.«38
Pri lovu na labode je opazil ljubezen in sporazumevanje med labo­
di: »Bil sem na Cerkniškem jezeru nad labodi. Z menoj je bil pokojni Čo-
pec, cerkniški rojak, ki sem se z njim nekoč v Ljubljani razgovarjal o jezeru
in labodih, mi je pravil, daje njegov pokojni oče, kije bil učitelj v Cerknici,
izkušal, da strelec labode, ako so v tropu in na ledu, zasači najbolj na ta
način, da se pripogne in sproži kroglo po ledu proti tropu. To sva izkušala
tudi midva in med labode, ki so jih fantiči nagnali na vrh jezera, ustrelila
na ta način, da sva legla. Ves trop seje dvignil po pokih, le en labodje obse­
del. Še ne trideset korakov daleč je trop odletel, kar se vrne dvoje labodov
z glasnim vikom proti obsedelemu. Primakneta se mu vsak od svoje strani
in kar vanj sta silila z glavami in krikom, da naj se vzdigne in otme nevar­
nosti. Težko se je dvignil in le nekoliko preletel, pa zopet počenil in dasi
sva se hitro približevala, nista ubogi živali zapustili tovarišice in ji le pri­
govarjali, da seje zopet dvignila, in čeprav težko, pa vendar je med njima
letela nazaj proti širini. In tudi v zraku sta ji bili še vedno vsaka na svoji
strani in nepretrgano, prav govoričenju podobno zglasovanje je vzdrževalo
ranjenko, da sije do sredi jezera pomagala in šele tam se zopet spustila do
tal. Hud mraz in skeleča burja sta pognala naju z jezera, ker nam je vešči
Starec Miha (roj. leta 1833 z Gorenjega Jezera 15) prigovarjal žival pustiti, Labodi na jezeru iščejo pozimi hrano. Foto: F.
da pogine in da pojdejo fantiči ponjo. Korošec.

V resnici smo se pri Vragovih ogreli in okrepčali in potem sta Starčeva

fantiča šla zopet po ledu in proti labodom. Šele čez par ur in do malega
ozebla sta se vrnila in pravila, da sta večkrat prihajala prav za par korakov
do ranjenke, da pa je tudi tovarišici nista zapustili in sta jo vselej zopet
odvedli, predno stajo mogla prijeti. Hotela sva se s tovarišem vkljub vedno
hujši burji in metežu odpraviti za živaljo, toda Miha nama je zabranil, češ,
da na večer žival gotovo po strugi priplava gori pod vas in pogine čez noč,
on daje to že večkrat izkušal. Mrak seje že delal in vdala sva se Mihovemu
prigovarjanju. Na vse zgodaj drugega jutra je šel Miha pod vas in nama
dokazal resničnost svoje trditve z labodovimi kreljutmi v rokah; žal, daje
37 H. Dolenec, Izbrani spisi, str. 59-60.
lepo žival v noči zasačila vidra in jo razmesarila.«39
38 H. Dolenec, Izbrani spisi, str. 113—
Pri lovu na race je zanimivo opisal Matijo Martinčiča (Anžetovega) 114.
z Otoka, roj. 1824: »Anže je bil miren človek in kaj malo besedi; tudi gibal 39 H. Dolenec, Izbrani spisi, str. 81.
se je mirno, ali vse to kakor navaden človek; kadar je bilo pa treba, rinil40 40 Hodil je.
 Bogastvo rastlin, ptic, metuljev in kačjih pastirjev na Cerkniškem jezeru 203

je kot nihče drug. Kakor vsakemu pravemu gozdarju je klada tudi njemu
zlomila nogo. Ta noga je služila na Otoku namesto barometra in je po
svojem gospodarju tudi meni večkrat bolje naznanjala vreme kakor stole­
tna pratika. Anže je prepeljeval po jezeru kneze in grofe, poznal je dosti
ljudi ljubljanskih gospodov in vedel tudi dosti povedati o gospodih iz Bistre
ter njihovih pravicah na jezeru in je poudarjal spretnost teh gospodov kot
strelcev. Ni bil nagel v sodbi kakor Miha (Starčev), ki je videl povsod na
tisoče rac in rib na cente; toda kadar je Anže rekel: 'Letos bo mladih rac',
ali pa: 'Danes je pravi dan', takrat pa le v čoln pa po jezeru z njim!
Kadar je bilo treba več voznikov, je Anže med dogovorom stal navadno
bolj zadaj, malo se glasil, ali takrat je že opazoval ljudi in orožje, in kadar
je bilo besed zadosti, vselej je on določil, kod in kako se bo vozilo. Čoln je
bil v njegovih rokah pero. Nihče ni znal tako tiho voziti kakor on. Rekel
je sam, da kadar je vreme pravo in strelec za to, njega veseli voziti kakor
fanta plesati.
Zgodilo se je tudi, da sem Anžetu izročil
človeka, ki gaje že čez uro pripeljal nazaj, da-
siravno je bilo dosti rac in sapa prava; ali kdor
ni znal streljati, temu je Anže tako ali enako
povedal: 'Gospod, pojva, vrniva se, midva ni­
sva za to!'
Lov na čolnih se začenja okoli sv. Jakoba,
kadar začno mlade race letati. Prvi pogoj za ta
lov je sapa. Ako te ni, race zletijo pred šumom,
ki ga napravlja čoln po gosti trsici, ali se pa
plavaje umičejo. Raca je trda žival in treba jo
je do smrti pobiti, kajti, ako pade le količkaj
živa na vodo, se pomakne ali pa odplava po tr­
sici in ni je več. Ako jih lovec dobi dve tretjini,
kar jih pobije, je sreča vselej ugodna. Meni se
je zgodilo, da sem jih od dva in trideset pobitih Zbiranje lastovk pred starotrškim župniščem
prinesel samo trinajst domov.«41 konec avgusta 2002. Lastovk je vedno manj,
Dolenec pripoveduje, da so polharji včasih ujeli tudi sovo veliko uha- zato je podobno fotografijo vedno težje posneti,
rico. »Glej no, kaj pa je to, stava je sprožena, polha pa ni! Raženj in stavo
deneš k tlom, deščica ni stisnjena do kraja. Ko jo odprožiš, najdeš le pol­
hovo glavico. Sova je polha odščipnila pri vratu. Ne doni ji slava zaradi
tega, ampak bi slišala hude psovke, ko bi bila blizu; tatica še ni najhujša
beseda, ki se ji privošči. Deščico moraš dobro osnažiti, kajti krvava je in
krvi se polh umiče. Polharji so mi pravili, da so sovo na tak način tudi že
ujeli, ko je krempelj vtaknila v votlino stave, odkljuvala vrat ter je polhov
život padel na tla, glavica v krinjico, zmet pa je deščico obenem potisnila še
više. In konec te pripovedi je bil navadno ta, daje ob polhih drugi dan prav
debela sova dala dobro juho in mehko, okusno meso kakor vse kokoši.«42

4. Mednarodni pomen jezera za ptice

Malo je krajev v Sloveniji in celo v Evropi, kjer bi lahko na tako majh­
nem koščku, kot je območje Cerkniškega polja, srečali toliko različnih vrst 41 H. Dolenec, Izbrani spisi, str. 27-28.
ptic. Na 3500 hektarov velikem območju, ki mu pripisujejo mednarodno 42 H. Dolenec, Izbrani spisi, str. 57.
pomembnost (IBA), so do leta 2003 opazili že 256 vrst ptic.43 43 Jezero, ki izginja, V: S. Polak,
Cerkniško jezero - mednarodno
Leta 1979 je prvi celovitejši popis ptic Cerkniškega jezera sestavil Ja­ pomembno območje za ptice. str.
nez Gregori, naštel je 153 vrst različnih ptic.44 Po letu 1980 seje v Sloveniji 237-247.
občutno povečalo zanimanje za opazovanje ptic. Člani Društva za opazova­ 44 J. Gregori, Prispevek k poznanju
ptičev Cerkniškega jezera in bližnje
nje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so redno zahajali na jezero in okolice, Acta carsologica, 1979, št. 8,
zapisovali dragocene podatke o življenju različnih vrst ptic. Društvo izdaja str. 301-329.
revijo Acrocephalus. Leta 1993 sta bili Cerkniškemu jezeru v celoti posve­ 45 V. Kebe, Presihajoče Cerkniško je­
čeni 56. in 57. številka. Leta 1995 je bila ustanovljena Notranjska sekcija zero, V: D. Sere, Ptiči Cerkniškega
jezera, str. 36-37.
Društva za opazovanje in proučevanje ptic.45 Že naslednje leto je izšla knji­ 46 S. Polak, Opazovanje ptic na Cerkni­
žica Slavka Polaka Opazovanje ptic na Cerkniškem jezeru,46 v kateri je na škem jezeru, Postojna 1996.
204 V. poglavje

Žerjavi (Grus grus) na Cerkniškem jezeru. Foto:

F. Korošec.

koncu naštetih 229 vrst ptic, ki sojih opazili na jezeru. Okoli leta 2003 pa
so na jezeru in v okolici opazili že 256 vrst ptic.
Z opazovanjem so bili odkriti novi gnezdilci in tudi novi preletniki. Med
najslavnejše gnezdilce Cerkniškega jezera štejemo rdečenogega martni-
ca Tringa totanus, ker ima tu (Jamski zaliv) edino gnezdišče v Sloveniji.
Za njim je prav tako nekaj posebnega rjavovrati ponirek Podiceps grise-
gena. V skritih in zaraščenih predelih jezera namreč vsako leto gnezdi tri
do šest parov rjavovratih ponirkov, ki so edini gnezdeči pari te vrste ptice
v naši državi. Za ponirke je značilno, da grade plavajoča gnezda iz močvir­
skih rastlin. Hranijo pa se pretežno z vodnimi nevretenčarji, majhnimi
ribami in dvoživkami, ki jih lovijo s spretnim potapljanjem. Tudi kosca
Crex crex prištevamo med najpomembnejše vrste ptic, ki živijo na jezeru.
Tu gnezdi od šestdeset in sto parov teh ptic. Ime kosec je dobil po značil­
nem oglašanju, ki spominja na kosca, ki brusi koso. Domačini mu pravijo
hrestelj ali hrastovec.47 Za razliko od drugih močvirskih tukalic je kosec
bolj travniška vrsta ptice. Svoj zarod izpelje le, če so travniki pokošeni bolj
pozno.48 Zgodnja strojna košnja je zanj nevarna. Ko smo travnike kosili še
s koso, smo vedno pazili na ptičja gnezda. Ko sem še kot fantič s palico ali
grabljami mešal redi, da seje seno prej posušilo, mi je oče dejal: »Tamle je
ptičje gnezdo. Vzemi britev, v grmu odreži palico in jo zatakni pri gnezdu.«
Na ta način smo se ogibali gnezdu, da se stara, ki je valila ali že krmila
mladiče, ni ujezila. Kosca uvrščajo med ogrožene ptice v svetovnem merilu,
ki jim preti izumrtje. Na jezeru gnezdi tudi okoli 15 parov kozic Gallinago
gallinago. Ime so dobile po značilnem svatovskem oglašanju, podobnemu
meketanju koze. S tem je postalo jezero najpomembnejše gnezdišče za to
vrsto v Sloveniji.
Našteti je treba tudi druge vrste ptic, ki so značilne za Cerkniško
jezero in so tako ali drugače ogrožene: velika bobnarica Botaurus stel-
laris, po petju oz. bobnanju v trstiščih sklepajo, da je v jezeru verjetna
gnezdilka; mala bobnarica Ixobrychus minutus je naša najmanjša čaplji-
ca; kostanjevka Aythya nvroca; črna štorklja Ciconia uigra jezero obišče,
gnezdi pa nič več, odkar jo je leta 1960 ustrelil nedeljski lovec na gnezdu;
prepelica Coturnix coturnix se v jezeru ponoči pogosto oglaša; mala tuka-
lica Porzana parva\ grahasta tukalica Porzana porzana, ponoči se jo sliši 47 »Hrestelj« mu pravijo na Gorenjem
v Jamskem zalivu in pri Ponikvah, je verjetna gnezdilka na jezeru; veliki Jezeru, Janez Porok (Urhov), ustni
vir; v Dolenji vasi pa mu rečejo »hra­
škurh Numenius arquata, leta 1996 so z najdbo gnezda potrdili, da veliki stovec«, Jože Stražišar, ustni vir.
škurh gnezdi tudi na jezeru, prej je za edino potrjeno gnezdišče veljalo Lju­ 48
Jezero, ki izginja, V: S. Polak, n. d.,
bljansko barje; rumena pastirica Motacilla flava v velikem številu gnezdi str. 237-247.
 Bogastvo rastlin, ptic, metuljev in kačjih pastirjev na Cerkniškem jezeru 205

pri Retju in v Jamskem zalivu, v jezeru ima najpomembnejše gnezdišče v

Sloveniji; repaljščica Saxicola rubetra v velikem številu gnezdi od Rešeta
proti Jamskemu zalivu; bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus; škrla-
tec Carpodacus erytrinus prezimi v Indiji; trstni strnad Emeriza schoeni-
clus v velikem številu gnezdi pri Retju in v Jamskem zalivu, v jezeru ima
najpomembnejše gnezdišče v Sloveniji, in še druge. Jezero je vir prehrane
tudi orlu belorepcu Haliaeetus albicilla, orlu kačarju Circaetus gallicus,
občasno tudi sokolu selcu Falco peregrinus.
V času selitve in preleta pa jezero z okolico nudi mnogim pticam varna
počivališča, kjer se lahko v miru prehranjujejo in si obnovijo zaloge ma­
ščob, ki jim nato služijo kot gorivo za nadaljnje potovanje v prezimovališča.
To so različne vrste gosi in rac, pobrežniki, pastirice, lastovke, penice in
trstnice.
Predvsem v času jesenske selitve so v grmovju ob jezeru in v trstiščih,
kjer ni vode, dejavni obročkovalci ptic, ki v okviru Prirodoslovnega muze­
ja Slovenije proučujejo ptičje selitve. Tako so bili na Cerkniškem jezeru
odkriti ptiči s tujimi obročki: veliki kormoran Phalacrocorax carbo z
Danske; labod grbec Cygnus olor s Poljske; siva čaplja Ardea cinerea iz
Ukrajine; bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus s Švedske in Nizo­
zemske; rakar Acrocephalus arundinaceus z Madžarske; črnoglavka Syl-
via atricapilla, ki je priletela s Švedske;49 močvirski martinec Tringa gla-
reola je bil obročkan 14. avgusta 1984 na Poljskem (Turawa, Gdansk), 20.
avgusta 1984 je bil najden mrtev v Zadnjem kraju, v šestih dneh je torej Repaljščica (Samota rubetra) ima v jezeru (Jam­
ski zaliv) zelo pomembno gnezdišče za Sloveni­
preletel 622 kilometrov; togotnik Philomachus pugnax, obročkan 28. fe­ jo. Foto: L. Kebe.
bruarja 1987 v Senegalu v Afriki, 3. aprila 1987 so ga odkrili ob Lipsenj-
ščici, obroček je bil prebran s teleskopom, v dobrem mesecu je preletel
4402 kilometra; srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus, obročkana 19.
junija 2000 v Belorusiji (Beloye, Minsk) in odkrita 18. avgusta 2000 na
Dolenjem Jezeru, v dveh mesecih je preletela razdaljo 1207 kilometrov;50
raca mlakarica Anas platyrhynchos, obročkana julija 1942 na Madžarskem
(Kondoros) in na jezeru odkrita januarja 1946; črnonoga čigra Gelocheli-
don nilotica, obročkana junija 1932 na Danskem (Viborg) in najdena junija
1934 v Podložu.51
Ptice, ki so bile obročkane na Cerkniškem jezeru in ulovljene v na­
slednjih državah: vijeglavka Jynx torquilla v Franciji; kmečka lastovka Hi-
rundo rustica na Malti; srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus v Španiji;
rjava penica Sylvia communis, obročkana 1. maja 1993 na jezeru in naj­
dena 19. septembra 1994 v Egiptu; kobilar Oriolus oriolus v Italiji;52 trstni
strnad Emberiza schoeniclus v Franciji;53 kos Turdus merula, obročkan 29.
junija 1951 in najden 9. novembra 1951 v Italiji (Terni); kos, obročkan 29.
junija 1951 in najden 29. novembra 1951 v Italiji (Lido di Venezia).54

C. Bogastvo metuljev 49 D. Sere, Ptiči, str. 36.

Že leta 1763 je italijanski zdravnik G. A. Scopoli, kije deloval v Idriji, v 50 D. Sere, Kratko poročilo o obročka­
nih ptičih v Sloveniji, 1983-2008.
svojem znamenitem delu Entomologica Carniolica opisal 258 vrst metuljev Scopolia, 2009, št. 4, str. 111-173.
na Kranjskem. V 40. letih prejšnjega stoletja je začel metulje na Cerkni­ 51 I. A. Božič, Rezultati obročkanja pti­
škem polju proučevati že kot šolar danes priznani evropski lepidopterolog čev v Sloveniji: 1926-1982. Scopolia,
2009, št. 4, str. 23-110.
dr. Jan Carnelutti. V Cerknici je njegov oče služboval kot lekarnar in je
52 Izredno zanimivo je, da so kobilarja,
svoj domači kraj s širšo okolico (Menišija, Javorniki, Snežnik) temeljito raz­ ki so ga maja 1998 obročkali na Lju­
iskal v letih pred drugo svetovno vojno in po njej do leta 1951. Po vojni sta se bljanskem barju, ujeli aprila 2000 v
mu pri raziskavah pridružila znana slovenska metulj arj a dr. Štefan Mi du­ Kongu v Afriki!
53 D. Šere, Ptiči, str. 37 in D. Sere,
eli in Rudolf Rakovec. Carnelutti je svoja dolgoletna opazovanja in podatke, Kratko poročilo, str. 166 in 170.
ki sojih zbrali študenti biologije na terenskih vajah na Slivnici v 70. letih, 54 I. A. Božič, Rezultati obročkanja,
leta 1978 izdal v obsežnem članku Metulji Cerknice in okolice. I. Macrole- str. 40.
pidoptera, Rhopalocera.55 To je prvi pregled favne dnevnih metuljev s tega 55 Acta Carsologica, 8 (1978), str.
257-272.
območja. Nekaj zanimivih podatkov o favni metuljev s Cerkniškega polja
1,6 Leta 2009 je o metuljih izdal delo S.
so zbrali tudi udeleženci mladinskih raziskovalnih taborov (Cernila, 1987; Polak: Metulji Notranjske in Pri­
Čelik, 1994a; Škvarč, 2001) in seminarjev (Inberg in Ketelaar, 1995).56 morske.
206 V. poglavje

Na Cerkniškem polju z jezerom najde bivališče ali le mesto kratkega

postanka na migracijski poti 125 vrst dnevnih metuljev, kar je 70 %
vseh vrst dnevnih metuljev, ki se pojavljajo v Sloveniji. Carnelutti navaja
121 vrst, od tega 119 vrst za Cerkniško polje. Le malokatero območje v
Sloveniji se lahko pohvali s tako raznoliko favno dnevnih metuljev, kot je
na Cerkniškem polju. Sonaravno kmetovanje ohranja naravne vrednosti
kraškega polja tudi za metulje. Vendar niso dragoceni samo travniki, kijih
poplavlja jezerska voda, ampak tudi suha kraška travišča na obrobju polja,
ki pa se zaradi opuščanja košnje ze zaraščajo. '

Č. Množica kačjih pastirjev

Biolog Matjaž Bedjanič je eden vodilnih slovenskih poznavalcev kačjih
pastirjev. Na tem področju je vsestransko dejaven tudi zunaj Slovenije.58 O
kačjih pastirjih pravi: »V soncu lesketajoče se kovinsko modro ah zeleno telo,
bleščeča krila in lahkotno frfotajoč let teh letečih draguljev sodi med naj­
lepše prizore v naravi, ki navdušijo še tako zahtevnega ljubitelja narave.«59
V Sloveniji je bilo do leta 2002 zabeleženih 73 vrst kačjih pastirjev in 36
sojih doslej opazovali na Cerkniškem jezeru.
A. Enakokrili kačji pastirji, ki sojih opazovali na jezeru:
bleščavci: pasasti bleščavec Calopteryx splendes in modri bleščavec
Calopteryx virgo;
zverce: grmiščna zverca Lestes barbarus, obvodna zverca Lestes spon-
sa, loška zverca Lestes virens vestalis in prisojni zimnik Sympecma fusca;
presličarji: sinji presličar Platycnemis pennipes\
škratci: prodni škratec Cercion lindenii, koščični škratec Coenagrion
ornatum, travniški škratec Coenagrion puella, veliki rdečeokec Erythrom-
ma najas, mah rdečeokec Erythromma viridulum, rani plameneč Pyrrho-
soma nyphula, bleščeči zmotec Enallagma cyathigerum, modri kresničar
Ischnura elegans in bledi kresničar Ischnura pumilio.
B. Raznokrili kačji pastirji, ki sojih opazovali na jezeru:
deve: višnjeva deva Aeshna affinis, zelenomodra deva Aeshna cyanea,
bleda deva Aeshna mixta, deviški pastir Anaciaeschna isosceles, veliki
spremljevalec Anax imperator kot najpogostejši predstavnik družine dev
na Cerkniškem jezeru, modroriti spremljevalec Anax parthenope, zgodnji
trstničar Brachytron pratense;
porečniki: bledi peščenec Onychogomphus forcipatus\
lebduhi: močvirski lebduh Cordulia aenea, pegasti lesketnik Somato-
chlora flavomaculata;
ploščci: modri ploščec Libellula depressa, lisasti ploščec Libellula qua-
drimaculata, temni modrač Orthetrum albystilum, prodni modrač Orthe-
trum cancellatum, opoldanski škratec Crocothemis erythraea, rumeni ka-
menjak Sympetrum flaveolum, malinovordeči kamenjak Sympetrum fons-
colombei, krvavordeči kamenjak Sympetrum sanguineum, progasti kame­
njak Sympetrum striolatum, navadni kamenjak Sympetrum vulgatum.
Prisojnega zimnika so opazovali pri Otoku in v Zadnjem kraju. To je
edini kačji pastir, ki preživi obdobje mrzle zime kot odrasla žužel­
ka, kar je edinstveno med našimi kačjimi pastirji. Travniškega škratca so
opazovali pri Otoku, v Zadnjem kraju, ob Strženu in Vodonosu. Velikega
57 Jezero, ki izginja, V: T. Čelik, Dnev­
rdečeokca so videli na Dolenjem Jezeru, pri Otoku, na Strženu pri Gorici ni metulji - dolgo skriti zaklad
in v Vodonosu. Veliki spremljevalec je najpogostejši predstavnik družine Cerkniškega polja, str. 187-193.
na jezeru. Prepoznali ga bomo po zeleno obarvanem oprsju in modrem 58 Ivan Esenko, Vrt, učilnica življenja,
zadku. Ploščci so najštevilnejša družina na Cerkniškem jezeru. Modrega Ljubljana 2010, str. 117.
ploščca so opazovali ob Strženu pri Gorici, pri Otoku in Dolenjem Jezeru, 59 Jezero, ki izginja, V: M. Bedjanič,
O kačjih pastirjih (Odonata), str.
lisastega ploščca pa le pri Dolenjem Jezeru. Temnega modrača so opazili 139-143.
v Vodonosu.60 60 M. Bedjanič, prav tam.
 207

VI. poglavje
NASELJA OB CERKNIŠKEM JEZERU

A. Kraji in zanimivosti
1. Cerknica
a. Kraj in cerkev
Ime Cerknica je nastalo iz Cerkvnica, kar je univerbizirano iz Cerkvna
(vas). Ime je prvotno pomenilo 'cerkveno naselje’. V Cerknici je bila cerkev
namreč že zelo zgodaj, domnevno že v 9. stoletju.1 Valvasorje bil prepričan,
daje ime prišlo iz cerkvica. Sčasoma pa seje »v« spremenil v »n« in name­
sto cerkvica je prevladalo Cerknica.2 Enakega mnenja je bil tudi nekdanji
cerkniški kaplan in pisec Jožef Bevk.
Ime kraja se prvič omenja v listini rimsko-nem-
škega kralja Henrika III. že leta 1040; z njo je oglej­
skemu patriarhu Poponu in njegovi Cerkvi podaril v
Cerknici in okoliških krajih (vihaš Circheniza cum
ceteris villis inibi adiacentibus) petdeset kraljevskih
kmetij. Kako velike so bile kraljevske kmetije, ni zna­
no. Po mnenju zgodovinarjev so bile te kmetije na
večjem področju od Logatca do Snežnika. Poleg več
cerkva (cum Ecclesiis) so našteti polja, travniki, pa­
šniki, gozdovi, lov na divje živali (venationibus), ribo­
lov (piscationibus), vode in potoki ter kamniti jezovi z
mlini (moliš, molendinis).3
Cerknica po Valvasorju. Na desni je Cerkniško
Napačen je podatek, ki se pojavlja celo v strokovni literaturi, »daje pr­ jezero. Topographia, 1970.
votna Cerknica baje stala na sedanjem polju Viševek«.4 To staro izročilo se
nanaša na vas Viševek pri Cerkniškem jezeru (pri Marofu), ki sojo Turki
okoli leta 1472 požgali in potem ni bila več obnovljena, ne pa na Cerknico.5
Oglejski patriarhi so kot državniki kovali tudi svoj denar. V Cerknici so
ga precej našli leta 1838, in to od patriarhov Antona Panciera (patriarh
od 1402 do 1412) in Ludovika pl. Tecka (patriarh od leta 1412 do 1430).
Tržaški prošt M. Verne je leta 1852 najdbo takole opisal: »V Cerknici so
v letu 1838 nekoliko prej ko sim tje prišel na nekem vertu poln lonec
starih majhnih srebrnih denarjev izkopali. Nekoliko jih je g. Detoni,
ki je nekdaj v Postojni z menoj v šolo hodil, tudi meni podaril, pa sem jih
zanemaril in skoraj pozabil, ker takrat nisim časa imel se s starinoslov-
jem pečati. Ko jih pa pozneje bolj natanko ogledam, najdem de so denarji
nekdanjih oglejskih patriarhov, toda moji - devet jih še imam, druge sim 1 M. Snoj, Etimološki slovar sloven­
razdal - so vsi patriarhov Antona Pancera in Ludovika žlahtnega Tecka. skih zemljepisnih imen, Ljubljana
Kam so ti denarji najdeni prešli, ne vem, in močno mi je žal, de si nisim 2009, str. 89.
bolj prizadjal jih več dobiti, ker znabiti, de niso bili vsi omenjenih patri­ 2 J. W. Valvasor, IV, str. 631. »Den
solche kleine Kirchen hat man Zir-
arhov, temuč tudi drugih in morde bi se bila dala lepa nabira za kakšen kuiza gennant...«
muzeum napraviti.«6 3 F. Schumi, n. d., I. zvezek, št. 27,
Prvi doslej znani cerkniški učitelj je bil leta 1806 Anton Čopec.7 O str. 34. Na temelju te listine bodo
Cerkničani leta 2040 praznovali
njem vemo, daje 27. septembra 1813 pokazal avstrijskim vojakom skrivali­ 1000-letnico prve omembe kraja.
šče Francozov na Loškem. Avstrijske vojake je pripeljal okoli hriba, kjer je 4 Krajevni leksikon Slovenije, I. knji­
sedaj glavna cesta med Cerknico in Rakekom. V hudem boju so bili Fran­ ga, Ljubljana 1968, str. 42.
cozi premagani, na obeh straneh pa je padlo 42 vojakov. V skupni grob jih 5 Glej sestavek Od Turkov požgana
vas ... v tem poglavju, str. 608.
je pokopal cerkniški kaplan. Ker so bili preplitvo zakopani, so grobišče 6 Novice, 10 (1852), str. 139.
pozimi razkopali volkovi in vse naokrog razvlekli kosti.8 Stara kapelica ob 7 Glej sestavek Prvo šolstvo ... v tem
stari cesti med Cerknico in Rakekom je bila spomin na padle vojake. poglavju, str. 614.
Leta 1868 je Cerknico in svojega prijatelja glasbenika Frana Gerbiča 8 Prim. L. Podlogar, Iz zgodovine
kranjskih trgov, Vrtec II (1920), str.
(1840-1917) obiskal češki pisatelj Jan Neruda. Ohranil nam je nekaj spo­ 101; Koledar Družbe sv. Mohorja,
minov na Cerknico in Cerkniško jezero: »Na Cerkniškem jezeru se lahko 1874, str. 199.
208 VI. poglavje

seje in žanje, ribari in pase vse v enem letu. Zares

ima tu kmet del leta precejšen kos zemlje pod vodo,
potem pa mu zaželeni v kipeč, bujen travnik, seveda
kar preveč bujen, pokrit ne le s travo, ampak tudi s
trdim ločjem. Voda odteka počasi, priteka zelo hitro,
nepričakovano. Marsikdo, ki se je na drugi breg pe­
ljal na ohcet ali h krstu z vozom, je moral nazaj že
s čolnom. Od same Cerknice se je voda umaknila
že kar daleč vstran; kip našega rojaka sv. Janeza
Nepomuka, ki stoji na izrastku naselbine, vode niti
ne straži več.9
Cerknica je posrečen, ljubek kraj. Prebivalstvo je
narodno prebujeno, petje se razlega po lepih hišah,
pod košato lipo na trguje svobodna beseda, 'sloven­
ska čitavnica’. Med Slovenci je Ceh hitro doma. Deležen sem bil gostoljubja Konec aprila 1927 je na cerkniškem polju po
v družini Gerbičevih. Oče odkritosrčen, sin kot pravi brat, mati - kot da pomoti pristalo švedsko vojno letalo. Cez krila
je merilo 32 metrov. Nenavadno je, da je po
zrem v zveste oči svoje češke matere. In ko je spodaj nočni čuvaj klical kratkem postanku vzletelo. Martinščov oče iz
svoj 'Ura je deset', sem prisluhnil jezerskim povestim in se zazrl v daljni Dolenje vasi je povedal, da so ljudje pomagali
lesket dremajočih voda. Živel nekoč je reven ribič, ki kočo je imel nedaleč spraviti letalo na trdna tla z deskami. Ilustrirani
Slovenec, 1. maj 1927.
od Velike Karlovice. Na drugi strani jezera je bil grofovski grad in v gradu
grofica; grofica je ljubila mladega ribiča in ribič je ljubil mlado grofico. Po­
noči je prihajal k njej ribič v svojem čolniču, toda stari grofje neko noč dal
ugasniti luč v ribičevi koči in zanetil svetlobo pri Karlovici in ko se je ribič
vračal, so ga pogoltnile vode. Odsihdob Karlovica tako buči in ječi, da slišiš
njeno hrumenje prav na svoje ležišče.
Cerkniški čolnarji so nasploh zanimivi, za nas že po tem, da vsi razume­
jo češko. Delali so v pomorstvu, bili v Pulju, slišali govorico stotine Cehov
pomorcev in Slovenec hitro zapopade. Lepo je Cerkniško jezero, lepa poe­
tična idila. Vozil sem se po njem v sanje zatopljen, ob jasno razlitem soncu,
ko je nebo bilo polno škrjančkov in kačjih pastirjev polne vode. Prisluhnil Jo/

sem na njem Vilharjevim blagoglasnim slovenskim pesmim ob večernem t .

mraku, ko se je mesec zibal po jezeru in so morske ptice na široko obleto-
vale čolnič. Gledal sem ga, ko gaje obsul dež in ko je nebo, vrhovi in jezero Ko sta bila leta 1629 pri cerkvi sv. Lovrenca v
Dolenji vasi ključarja Jernej Prudič in Mihael
bilo kot en sam siv plašč - vedno, vedno je bilo lepo! A najlepši, najbolj Linga, je ta cerkev podarila štiri goldinarje za
poetičen prostorček je tu otoček, ki se dviga sredi jezera.« nove orgle v cerkniški župnijski cerkvi. NŠAL,
urbar cerkve sv. Lovrenca, 1630. Foto: J. K.
Neruda je zanimivo opisal tudi Otok,10 omenil pa tudi Jezerca Gregorja
Kebeta. Pravi, da se je našel en sam cerkniški ribič, »po domače se mu je
reklo 'Baštek',... ki seje nekoč opogumil in se podal na romanje skozi Ve­
liko JKarlovico in ga srečno izpeljal, na dnevno svetlobo je prišel šele nekje
pri Škocjanu, za celo miljo daleč. Svojo pot je sam popisal in objavil v polju­
dnem časopisu. Ganljiv je njegov opis, kjer se groza dotika samote, najbolj
grozljiv pa tam, kjer opisuje, kako je prepoln vtisov klecnil na kolena in
vzkliknil: 'Tu še nihče ni molil.'«11
Cerkniška župnijska cerkev, posvečena rojstvu Device Marije, je sta­
ra. Iz zgoraj omenjene listine smemo sklepati, da je prva cerkev stala že
dolgo pred letom 1040. Za sedanjo je pomemben napis na vogelnem kamnu
pri cerkvi iz leta 1482, ki pravi, da so leta 1472 Turki požgali župnijsko
cerkev Device Marije, tega leta (1482) pa so zgradili novo in ta se je ohra­
nila do danes.12
V urbarju podružne cerkve sv. Lovrenca v Dolenji vasi sem našel za­ 9 Vidimo, daje bil takrat v Cerknici
nimiv podatek, da je imela cerkniška župnijska cerkev že leta 1629 na javnem mestu pri mostu kip sv.
Janeza Nepomuka.
nove orgle. Ko so januarja 1630 delali račune o dohodkih in izdatkih cer­
10 Glej uvod v Otok v tem poglavju.
kve sv. Lovrenca, so poklonili (dargebracht) 4 goldinarje (4 flor.) za izdela­
11 A. Lipovec, n. d., str. 220-221.
vo orgel (zu Erbauung der Orgel) v cerkvi Naše ljube Gospe v Cerknici (in 12 Krajevni leksikon dravske banovine,
Kirche unser lieben Frauen zu Zircknitz).13 str. 399; Cerkev na Slovenskem, Lju­
bljana 1971, str. 68; F. A. Steinberg,
Leta 1672 je bil pri cerkvi začasni organist - učitelj (ludirectoris) Blaž str. 234.
Zbelč (Sbelzh). To vemo iz krstne knjige, ker je bil to leto rojen njegov sin 13 NŠAL, urbar cerkve sv. Lovrenca,
Tobija. leto 1630.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 209

Orgle omenja tudi Franc Anton pl. Steinberg. V drugem poglavju svoje
zelo pomembne knjige o Cerkniškem jezeru, ki jo je napisal v letih 1718— I A-* 'i,
1720, je podobno kot Valvasor ob jezeru naštel vse cerkve in kapele pa tudi
cerkev sv. Leona Velikega nad Lazami, ki jo omenja samo še Valvasor. V Iz&Oj :u’ i*'Zu>'£’ - <■ c
| ’***'•* si 'tjU cw***fl*4jl*** .
Cerknici je našel veliko, v gotskem stilu zgrajeno cerkev Naše ljube Gospe P- 4^* "“2/»^ ca ri<- Sj
(unser lieben Frauen), ki sojo v vojnem času turški martolozi (Tiirckisch-
-Martolosen) opustošili. Zato so okrog cerkve zgradili utrdbo, imenovano Sr
Tabor, kamor so se v nevarnosti zatekli okoliški prebivalci. Tabor je imel
močno obzidje, obrambne stolpe, kanone in možnarje. Pravi, da bi »od vse­ m tr* čfahLSteč
ga tega še lahko nekaj vzeli v roke«. Cerkniška cerkev je bila opremljena s Dne 12. avgusta 1672 je bil krščen Tobija, zak.
sin gospoda Blaža Sbelča (Sbelzh) začasnega
sedmimi lepimi oltarji in z dragocenimi orglami (mit kostbaren Orgelwer- organista - učitelja (pro tempore ludirectoris)
ke). V zvoniku so bili veliki in majhni zvonovi.14 in njegove žene Marije iz Cerknice. NŠAL, RMK,
1672. Foto: J. K.
Leta 1683 je cerkniški župnik Gregor Crvič napisal na prvo stran
poročne knjige: »V letu Gospodovem 1683, 31. oktobra, se je začela pisati
nova poročna knjiga. To je bilo v času gospoda Gregorja Crviča (Zervizh),
misijonarja in notarja svetega Apostolskega sedeža, generalnega vikarja
v Bistri in krajevnega župnika. V njegovem času je bilo v tej in drugih
cerkvah veliko obnovljenega, in sicer podoba blažene Device Marije v glav­
nem oltarju, ki sejo pokaže ob določenih dneh. Obnovljen je bil zvonik (re-
novata Turris), preslikana cerkev, krstni kamen prenešen z enega konca Leta 2006 so pri prenovi župnijskega zvonika
cerkve na drugega, ustanovljena je bila bratovščina presvetega rožnega v Cerknici našli v jabolku zvonika zapis, ki se v
prevodu glasi: J. M. J. (Jezus, Marija, Jožef).
venca blažene Device Marije. Posvečena (v oklepaju: vlita, conflator) sta V čast Blaženi Devici Mariji in svetnikom je bil
bila dva zvona, namreč večji in srednji, in obnovljen manjši itd. Pod sveto leta 1785 ta zvonik obnovljen in pobarvan z rde­
pokorščino ukazuje vsem svojim zdajšnjim in bodočim kuratom, častitim čo barvo. Vrh zvonika: jabolko, zvezda in križ so
bili pozlačeni s čistim zlatom (auro purissimo).
kooperatorjem (kaplanom), da v skladu s svetim tridentinskim koncilom To se je zgodilo po prizadevanju Gašperja Fa-
v to knjigo vpišejo imena in priimke tistih, kijih bodo poročili, in priče.«15 bra (župnika, op. J. K.) in cerkvenega ključarja
(Syndici) Matija Bizarja (Bisar). Vlada v Gradcu
Leta 1785 so pod župnikom Gašperjem Fabrom pri župnijski cerkvi Bla­ je prispevala 500 goldinarjev. V spomin tega
žene Device Marije obnovili streho čebulastega zvonika, o čemer se je dela so bile temu zapisu priložene svete relikvi­
je svetnikov.
v pozlačenem jabolku zvonika ohranil zapis. Tega so odkrili leta 2006, ko
so pod župnikom Jožefom Vidicem naredili novo bakreno prevleko. Pre­
mer »čebule« zvonika je osem metrov in brez njega si ne moremo misliti
značilne podobe kraja. V tem zapisuje omenjen tudi ključar Matija Bizar.
Taje 17. februarja 1790 sodeloval pri uporu Cerkničanov, ko sta civilna in
cerkvena oblast pod cesarjem Jožefom II. hoteli zapreti podružno cerkev
sv. Janeza Krstnika.16 Takrat še ni bilo pokopališča ob cerkvi.
Jožefinsko usmerjen starotrški dekan Urban Krivec je leta 1789 ob vi-
zitaciji zapisal: »Cerknica je kameralna župnija in šteje 4700 duš. Vasi ob
robu župnije so dobri dve uri oddaljene od župnijske cerkve in ležijo deloma Novembra 2011 so našli ob obzidju tabora pet
kalupov za vlivanje zvonov. Tale je imel spodnji
v hribih, deloma ob Cerkniškem jezeru. Zimski snežni zameti otežujejo du­ premer 1,1 m in je bil težak okoli 700 kg. Foto:
hovnikom obiskovanje bolnikov in vernikom obisk službe Božje. Ni videti, V. Schein.
da bi bilo ljudstvo predano nezmernostim (keiner Ausschweifung), vsaj na
videz se drži prave pobožnosti.
Cerkniška cerkev je velika in dobro grajena, le nekaj starih, odvečnih
oltarjev njenemu videzu bolj škodi kot koristi. Bogoslužje poteka po pred­
pisih, izjema je navada, da imajo na nekatere praznike litanije vseh sve­
tnikov in večernice. Na oddaljenih podružnicah se še vedno zvoni ob hudi 14 F. A. Steinberg, str. 16, 234.
uri, ob sobotah in pred prazniki. Opomba: To zvonjenje je treba ukiniti.«17 15 NŠAL, PMK, 1683. V začetku no­
vembra 2011 so arheologi našli na
Cerknica je gorela leta 1743.18 Leta 1789 pa so v Cerknici delno pogoreli zunanji strani obzidja med obema
taboroma pet kalupov za vlivanje
župnišče, stara kaplanija, gospodarsko poslopje in še druge hiše. Dekan zvonov. Valentin Schein, ustni vir.
Krivec je tega leta ob vizitaciji zapisal: »Streha župnijske cerkve in zvonika Domnevamo, da so na tem kraju
je dobra, župnišče in gospodarsko poslopje pa sta letos deloma pogorela. vlivali zvonove, kijih omenja župnik
Črvič.
Župnik in tisti, ki stanujejo blizu ceste, se morajo zelo potruditi, da bodo 16 Glej sestavek Zapiranje cerkva ... v
zgradbo na lastne stroške popravili. Pogorela je tudi hiša, ki je bila last tem poglavju, str. 657.
bistriške kartuzije in v kateri so za skromno plačilo stanovali kaplani. Ti 17 NŠAL, III/fasc. 26.
so se znašli tako rekoč na cesti. K sreči ima kaplan Andrej Mekinda, kije 18 B. Goleč, Družba v mestih in trgih
Cerkničan, svojo hišo in tam stanuje. Kaplana Ignacija Barago je vzel na Dolenjske in Notranjske od poznega
srednjega veka do srede 18. stoletja,
stanovanje neki Farber, kaplan Frančišek Wolf pa je bil prisiljen, da sije v 1999, str. 763.
požgani hiši na lastne stroške naredil skromen kot.«19 19 NŠAL, III/fasc. 26.
210 VI. poglavje

Leta 1864 je na žegnanje, 8. septembra, cerkniški dekan Frančišek An-

žlovar blagoslovil nov glavni oltar v župnijski cerkvi, ki je posvečena
rojstvu Device Marije. Poročevalec je v Zgodnji danici ugotovil, da seje ob
tej priliki zbralo več kot dva tisoč ljudi. Procesija se je razvila od župni­
šča. Cerkniška in begunjska dekleta so na dekanovo povabilo zbrala 163
goldinarjev za nov mojstrsko izdelan velum in za novopozlačeni kroni, s
katerima so med blagoslovom okronali kip Božje Matere Marije in Jezusa.
Pri vsej slovesnosti so poleg dekana sodelovali še župnik in kaplan z Blok,
duhovniki iz Grahovega, Planine in z Unca ter oba cerkniška kaplana.
Zgodnja danica takole poroča: »Prelepi novi veliki oltar se je izdeloval L
7 let; 75 let star mož, ki je veliko delo mojstersko doveršil, je bil med tem Sr
časom trikrat na smert bolan, in je obupal, da bi ga mogel dokončati; pa /{SHv WfT i\urtjlanrf)iia(U (Jrpfmiacliftgfe
vendar mu je Bog zdravje in toliko moči dodelil, da je rešil veliko nalogo. (7$)
-paru ■
Ca nfirm in prvmauini uri'-S/;//
■fomgiu Sri}t)trt^effnt in otfki
Kdor koli je oltar videl, ni mogel prehvaliti lepote in izverstnega dela.« Ol­
tarje veljal 2300 goldinarjev. Pri slovesnosti so »izurjeni pevci iz Planine
izverstno slovensko Miklošičovo20 mašo peli«. Peli so tudi Riharjeve himne
in pesmi Matere Božje. »Bližnje hiše so bile vse lepo ozalšane in na večer
razsvetljene.«21 JTu, ?*/'**£

V - *** T' —
Starotrški dekan Jožef Klemenčič je v seznamu cerkva, mežnarij, šol in f.„ J*,**fj ••’/«- ,/•*'■ J'
prebivalcev loške dekanije v letu 1803 zapisal o Cerknici: »V Cerknici je Ctnn&u j nit/,rti*

cerkev Naše ljube Gospe v trgu. Ljudi v trgu je 1223. Cerkev mora dobiti iVuitit/jnut i.i <•» ‘P • •'in(tf,n/ U ! A »*/"

>««. (°<r sl*/? litimi.. 'i/.t < o/r P

novo streho, medtem ko je župnišče dobro, kaplanije pa začasno ni. Sola bo ciu/tr,
JI.Iti
" flfeira/l -
1/rlli I fr-dntK’ .h: 1<C II.
J

zgrajena, saj je denar že odobren. Tudi mežnarijo bodo znova zgradili. Za ^ Crrjjtfy1>'r '■"'//c9"-'f
£||\n%' /hftnm
cerkev, župnišče in šolo skrbijo patron, to je župnijsko gospostvo, in podlo­ c j ; tj' <\jr VvidniT hi

žniki, za kaplanijo in mežnarijo pa mora skrbeti župnija.«22

Prepis pisma, ki ga je loška bratovščina čevljar­
b. Bratovščina sv. Ane jev in usnjarjev sv. Fabijana in Sebastijana okoli
leta 1754 poslala cesarici Mariji Tereziji v zvezi
V Cerknici je bila čevljarska in usnjarska bratovščina sv. Ane. V času ce­ s prepirom med loško in cerkniško zadrugo. ŽA
sarice Marije Terezije sta se čevljarska in usnjarska ceha bratovščin Stari trg.
sv. Fabijana in Sebastijana v Ložu in sv. Ane v Cerknici prepirala
o prodaji in izdelavi čevljev. V Ložu se ta bratovščina omenja že leta 1526,
ko je dala dva goldinarja za vojsko zoper Turke.23
Leta 1750 je cesarica Marija Terezija ukazala, naj se pregledajo pravice
vseh zadrug. Ložani so cesarici predložili svoje pravice šele čez nekaj let.
Prepis pisma seje ohranil v starotrškem župnijskem arhivu:
1. Loški zadrugi delajo veliko škodo čevljarji po bližnjih vaseh in trgih.
Na Blokah se nekateri niso učili pri mojstru, drugi znajo svoje rokodelstvo
napol.
2. Cerkniški čevljarji so začeli usnjarsko obrt protizakonito. Strojijo
konjske kože, čeprav so v rokodelskem redu prepovedane, in jih prodajajo
tostran Vipave notri do Trsta, Reke in Kastva, kjer ima loška zadruga
stare pravice, da lahko prodaja svoje izdelke. Konjske kože prodajajo zelo
poceni, zato ne more loška zadruga prodati niti svojih volovskih kož.
3. Lož je imel do leta 1751 vsak teden poseben tržni dan.24 Tega je vlada
30. oktobra 1751 prestavila v Sodražico, zato so Ložani zahtevali od Ribni­
čanov letno 100 goldinarjev odškodnine. Loška zadruga sme svoje izdelke
sicer prodajati tudi v Sodražici, vendar ji ribniški čevljarji delajo velike
sitnosti. Loškim čevljarjem namreč grozijo, da jim bodo zaplenili usnje, če
pridejo z njim na sejem v Sodražico. Obrtni davek je velik in blagostanje
vidno gine, zato bodočnost ne obeta nič dobrega. Cesarica naj ukaže, da 20 Janez Miklošič (1923-1901), glas­
ne sme nihče kršiti loških zadružnih pravic. Potrdi naj predloženi odlok benik in učitelj, brat jezikoslovca
Frana Miklošiča.
nadvojvode Ferdinanda iz leta 1600, Cerkničanom pa naj zabiča, da lahko 21 Zgodnja danica, 17 (1864), str. 226.
kupčujejo le onstran Vipave. 22 NŠAL, Župnija Stari trg pri Ložu,
Podpisani so vsi čevljarski in usnjarski mojstri cesarskega mesta Loža. fasc. 326, št. 858.
Prošnjo je napisal neki odvetnik iz Ljubljane in je stala 40 petič, kar je bilo 23 A. Koblar, Kranjske cerkvene dra­
gocenosti 1526, IMD, V (1895), str.
precej denarja. Ložani so mu poslali tudi nekaj suhih rib v vrednosti 26 24-33.
petič. Pri Ložu je bil nekdaj ribnik loškega gospostva, ki so ga pred letom 24 Potrdil gaje cesar Leopold I. 9.
1611 napolnili z vodo. junija 1635 in določen je bil petek.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 211

Leta 1753 je tudi cerkniška zadruga (čevljarska bratovščina sv. Ane)

poslala vladi svoje pravice, vendar kakšnih posebnih pravic sploh ni imela.
Kakor loška zadruga se je tudi cerkniška sklicevala na odlok nadvojvode
Ferdinanda z dne 12. maja 1600. Listina prepoveduje šušmarstvo po deželi
in ne dovoljuje neoženjenim pomočnikom brez stalnega bivališča samostoj­
no izvrševati čevljarsko obrt. Pravico do izvrševanja te obrti imajo samo
pošteni meščanski rokodelci.
Potrjen prepis tega odloka sta dobili loška in cerkniška zadruga in ga
vsaka po svoje razlagali. Ložani so trdili, da je bil odlok izdan njim v do­
bro, in so šteli med šušmarje tudi Cerkničane. Toda teh je bilo veliko in
niso pustili, da bi jih ustrahovala manjša loška zadruga. V začetku so bili
Cerkničani skromni, toda že v prvi polovici 18. stoletja so začeli tržiti po
Notranjskem, Istri in Dolenjskem.
Pravice cerkniške zadruge so se zdele vladi sumljive, zato je prosila za
pojasnilo loško zadrugo. Ta ji je 19. junija 1753 odgovorila, da si Cerkničani
prilaščajo stare loške pravice. Kljub temu so Cerkničani dosegli, kar so že­
leli. Cesarica Marija Terezija jim je z lastnoročno podpisano pergamentno
listino z dne 28. novembra 1754 (»Naši zvesti, ljubi bratovščini čevljarjev
našega trga Cerknica«) podelila pravico, da »smejo za plačilo mitnine ne­
ovirano - kakor doslej tudi poslej - tržiti s svojimi kmetskimi čevlji in
usnjem od Vrhnike do Ajdovščine, v Vipavi, na Krasu, Pivki, proti Reki,
Ribnici, Dobrepolju in v ižanski župniji, dokler ostanejo v rimskokatoliški
Cerkvi in v podložniški zvestobi ter pokorščini«.25
Zaradi tega cesaričinega odloka je postalo med loško in cerkniško za­
drugo še bolj napeto. Že leta 1735 je loška zadruga zapovedala svojim
članom, naj skupno hodijo na sejme. S tem naj bi se Ložani lažje upirali Neznana dama iz Cerknice okoli leta 1900.
Cerkničanom. Nekatere sejme je loška zadruga 17. januarja 1752 svojim
članom prepovedala. Kdor ne bo ubogal, »bo brez zašonanja nu odlašanja
štrafan 2 cekina«.
Leto pozneje so Ložani sklenili: »Ta 18. dan januv. 1754 je gori posta-
vlenu nu sklenenu od vse Bratovšne vkupej, de obeden Šuštar, kar jih je v
Bratovšni, nima obenega osiniga26 šivat ali deilat kateru bi blu kuplenu v
cerkniški fari, če bo čez tu kateri faliu ali deilou, toku bo štrafan 2 cekina.«
Ko je loška zadruga videla, da so Cerkničani dobili tako velike pravice,
seje konec leta 1754 pritožila cesarici.
Precej obsežno pritožbo moremo strniti: Cerkničanom podeljene pravice
naj cesarica prekliče. Nadvojvoda Ferdinand je podelil take pravice samo
poštenim mestnim rokodelcem (rechtmassig biirgerlichen Meistern), ne pa
Cerkničanom, ki niti meščani niso niti pravi mojstri (sie keinen Meister),
saj strojijo večinoma konjske kože (sie grossten Teils nur Pferdehaut zuri-
chten) in delajo iz njih podplate. Ložani so uživali svoje pravice že od leta
1600, šele pozneje sojih začeli izpodrivati Cerkničani. Tudi loški krznarji
imajo zaradi tega veliko škodo, jih je namreč malo, in obenem s čevljarji
prosijo cesarico pomoči. Cesarica naj ukaže pregledati Ferdinandov odlok.
Videla bo, daje bil izdan v prid Ložanom in ne Cerkničanom. Ker je odlok
na nekaterih mestih nejasen, naj se popravi.27
Kako se je zadeva rešila, ni razvidno iz nobene od listin, ki jih hrani
župnijski arhiv Stari trg pri Ložu. Gotovo je vsekakor to, da sta zaradi 25 Andrej Lavrič, Čevljarska in usnjar­
ska zadruga v Ložu, IMD, 19 (1909),
pogostih prepirov pešali obe zadrugi. str. 116; Čevljarska bratovščina sv.
Ane v Cerknici, Glasnik Muzejskega
c. Pokopališča v nekdanji cerkniški župniji društva, 8 (1926/27), str. 18.
26 Tj. usnja.
Cerkniško pokopališče je bilo prvotno samo okrog župnijske cerkve, a 27 Kopija pritožbe je brez datuma. Iz
že več stoletij so stara pokopališča tudi pri takratnih podružnih cerkvah. vsebine se da razbrati, daje bila
Površina župnijskega pokopališča se je zmanjšala, ko so na pokopališču napisana po 28. novembru 1754.
Listina je v župnijskem arhivu Stari
postavili protiturški tabor, tako da je bilo že leta 1594 premajhno. Tega trg pri Ložu, fasc. 5. V starotrškem
leta je namreč cerkniški župnik Anton Štefanič prosil oglejskega patriarha župnijskem arhivu se hranijo listine
in knjige loške bratovščine sv. Fa­
v Videm: »Dalje prosim naslednje: župnijsko pokopališče v Cerknici je pre­ bijana in Sebastijana od leta 1750
majhno in se cela trupla prekopavajo. Pomagati bi se dalo tako, da bi pri naprej.
212 VI. poglavje

kapeli sv. Roka nad Cerknico, kjer so v času kuge pokopali več sto mrličev, I‘fV**- (hc»* >>/• X**-,
blagoslovili novo pokopališče. To bi lahko opravil tržaški sufragan,28 ki je '_ s* • ...ijf

zdaj blizu nas. Ne odlašajte, kajti pri naših kmetih so se pojavila zname- T« , ^^
■> r' v

nja - nanje nas opozarjajo tujci - ki bi lahko pomenila začetek nevarne - .< ». , •'•■■vi
bolezni."29 v , e^*r% -TO* *
Dne 21. aprila 1600 je župnik Anton Stefanič pisal patriarhu: »Ne vem, ^
če ste dobili moje pismo po italijanskem trgovcu Petru Fassinu. Pičenski (L«, ™
škof še ni posvetil cerkve sv. Ane s pokopališčem na Kožljeku in poko­
pališča pri Sv. Roku nad Cerknico ter podelil sv. birme. Če niste dobili Cerkniški župnik in opat Gregor Črvič je leta
mojega pisma, Vas prosim, da zgoraj navedeno naročite tržaškemu škofu. 1688 vpisoval bolnike in njihovo starost, ki so
Pičenski škof je bil namreč zaradi bolezni zadržan pa tudi cerkev s poko- jim podelili bolniško maziljenje. Po njihovi smrti
pališčem še ni bila pripravljena. Te obrede naj opravi tržaški škof, ki biva [fan^NŠAL PIVM683toa 1'k 6 S° b'h P°k°
blizu nas, pičenski je daleč. Podelil bo tudi druge blagoslove po vsej cerkni­
ški župniji.«30 Iz teh pisem je razvidno, daje pokopališče na Kožljeku staro
okoli 400 let in daje bilo tudi pri Sv. Roku v Cerknici pokopališče.
Cerkniški župnik in opat, imenovan tudi škof, Gregor Črvič je leta 1683 j
in še nekaj let potem vpisoval bolnike, ki so jim podelili bolniško mazilje­
nje. Pri nekaterih je zapisal, kam so bili po smrti pokopani (sepult.). Iz 'lUM.tvj

zapiskov izvemo, da so bila že leta 1683 v takratni cerkniški župniji poko­ fUjzr 4_.

pališča v Begunjah, Bezuljaku (in Biseulak), na Bločicah (in Wloziz), «y

'kflhKfc, CR

v Grahovem (in Grahouo), Ivanjem selu (Ivagne Sella), na Rakeku (in in« V
Rakig), Uncu (in Vnz) in v Žerovnici (in Serouniza). Zapisal je tudi sta­ Cerkniški župnik in opat Gregor Črvič je leta
rost umrlih. Najstarejši je bil 103-letni Cerkničan Jakob Lublančič (Lu- 1692 vpisoval bolnike in njihovo starost, ki so
blanziz), kije bil pokopan v Cerknici. jim podelili bolniško maziljenje. Po njihovi smrti
je zabeležil, na katero pokopališče so bili poko­
Med drugimi so bili od leta 1683 do 1687 pokopani (sepult.): 60-letna pani. NŠAL, PM, 1683. Foto: J. K.
Jera Puntarca (Puntarza) na Uncu; 50-letni Anže Maričič v Ivanjem selu;
50-letni Jakob Turšič v Begunjah (Begina); 23-letna Urša Krajc (Kraika), i tC •
.
80-letni Gregor Gornik in 30-letni Martin Korošec (Kohorosaz) v Graho­ ; .
vem; 56-letna Marjeta Kovačiča (Kouazhiza) na Rakeku; 26-letni Lovrenc Jv-
tl Ca
Švigelj (Shugil) v Bezuljaku; 9-mesečni Simon Stržaj (Starsai)^ 50-letna
/čfJK2 v rin.** un.
Marija Znojcovka (Snoizouka)31 in 80-letni Jakob Jene (Jenz) v Žerovnici;
60-letna Neža Bečajka (Buzeika) na Bločicah.32 Tft* fopVjet*
Starotrški dekan Urban Krivec, kije podpiralj ožefinske reforme, je ob JMUkfcv’
vizitaciji cerkniške župnije leta 1789 zapisal: »Župnijsko pokopališče fi&eJioL e#-* tu H A
še ni prenešeno; treba gaje namreč prestaviti,33 kostnico pa povečati.«34 C. m. -n - -h'(waA/v •
Gotovo je mišljena kostnica pri župnijski cerkvi. iV(K\»Kk> ceti a Hv-A
Pokopališče pri cerkvi sv. Štefana v Lipsenju je od leta 1852. Starotr­ jW<*, vJf fCn ».,*
ški župnik Lenart Janež je 9. septembra 1852. leta prosil škofijo v Ljublja­
ni, da bi lahko blagoslovil novo pokopališče v Lipsenju.35
Cerkniški župnik Gregor Črvič je vpisal krst
Turkinje Regine Maksimilijane leta 1687. NŠAL,
č. Turški vpadi in tabor RMK, 1687. Foto: J. K.
Cerknica je bila pogosto turški plen. Marsikje namreč ni bilo enotnega
načrta za obrambo. Ze 9. aprila 1527 je kranjski deželni upravitelj Jožef pl.
Lamberg s Snežnika izdal naborni red (Aufgebotordnung), kije določal, da
je moral biti v primeru, če bi Turki vpadli v deželo in bi goreli kresovi (Kre-
28 Podrejeni škof.
idfeuer) ter bi bili oddani streli (Kreidschiisse), vsak moški pripravljen za 29 J. Kebe, Loška dolina, II. del, str.
vojno. Za nekaj dni seje moral vsak preskrbeti s hrano, Notranjci pa so se 501.
morali zbrati v Šilentabru.36 30 Nadškofijski arhiv Videm, Im parte
imperii, Arhidakonat Reifniz (Ribni­
Zaradi tega odloka so se morali prebivalci vasi Cerknica, Dolenja vas, ca), fasc. 1.
Dolenje Jezero in Zelše zbrati v Šilentabru pri Pivki. Huda posledica tega 31 Priimek je bi Znojc.
je bila, da so bile pri poznejših turških vpadih te vasi grozno razdejane, ker 32 NŠAL, PMK, 1683, zapisi bolnikov
niso imele doma svojih branilcev. To se je zgodilo konec januarja 1559, še so zadaj v knjigi.
bolj pa leta 1560, ko je bila Cerknica popolnoma oplenjena in razdejana.37 33 Od župnijske cerkve k cerkvi sv.
Janeza.
Zato so leta 1568 te vasi s trgom Cerknica zaprosile deželnega nad­ 34 NŠAL, III/fasc. 26.
vojvodo Karla, da smejo ob takih prilikah braniti svoje vasi. Na rešitev 36 NŠAL, župnije, fasc. 326.
prošnje so čakali celih 14 let. Odgovor nadvojvode Karla je bil napisan šele 36 A. Dimitz, Geschichte Krains, II,
31. januarja 1582 na pergamentni listini, ki jo je Cerkničan Adolf Obreza Ljubljana 1874-1876, str. 112.
leta 1884 našel v svoji hiši in jo objavil. Prošnja je bila rešena v tem smislu: 37 J. W. Valvasor, IX, str. 55.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 213

če bi dedni sovražnik (erbfeindt)38 napadel Poljane,39 Kočevje, Ribnico ali

Cerknico (Reifnitz oder Zierkhnitz), naj omenjene vasi branijo same sebe;
če pa dedni sovražnik napade Pivko (Peukh) in Kras (Carst), naj Cerkni­
ca brani samo sebe, ostale tri vasi: Dolenja vas, Dolenje Jezero in Zelše
(Unterdorff, Seedorf unnd Selzach) pa morajo oditi v Silentabor (Schilhen
Taber).40
Ustno izročilo pripoveduje, da so branilci iz Cerknice in drugih vasi
premagali turško četo v Luščah, kjer imajo Cerkničani kozolce. V spomin
na zmago je do leta 1952 na križpotju stal križ.4] Drugo izročilo pravi, da
so pri kapelici, ki je stala pri nekdanji Ronkotovi hiši v Cerknici (sedanji
lastnik hiše je Jože Vesel), Turki ubili svojega poveljnika - janičarja j2 ki ni
hotel iti v boj, ker seje pred kapelico spomnil Cerknice - svojega rojstnega
kraja.43
Šele po zmagi pri Sisku (1593), za katero so bili odločilni strelci s puška­
mi, ki jih je vodil kranjski plemič Andrej Auersperg, je bila močno skrhana Karel, nadvojvoda Notranje Avstrije (1564-
1590).
ostrina turškega meča. Ta zmaga je tudi sprožila 14-letno vojno s Turki. Po
neuspelem obleganju Dunaja leta 1683 je začela turška zvezda zahajati.
Nemški cesarji, ki so bili prej veseli, če jih je Turek pustil pri miru, so ga
začeli zdaj sami napadati.
Znani ljubljanski kulturnik in zgodovinar Janez Gregor Dolničar nam
je v svoji kroniki ohranil tudi notice o Turkih. »Leta 1682 je cesar določil
1-odstotni turški davek. Dne 24. oktobra 1683 je bil po ljubljanskih cer­
kvah slovesni Te Deum44 za rešitev Dunaja. Dne 19. marca 1684 so dali ob
7. uri zjutraj znamenje z zvonom, da bi vsak pokleknil in zmolil 5 očenašev
in 5 zdravamarij za rešitev pred Turki. Moli se, dokler traja vojna s Turki.«
Dolničar omenja turške ujetnike in to, daje včasih kateri od njih sprejel
krščansko vero: »Dne 24. septembra 1711 je bil v stolnici krščen Turek.
Dobil je ime Marko Tobija.«45
Tudi v Cerknici je bila 6. oktobra 1687 krščena spreobrnjena Turkinja
Kranjski strelci s poveljnikom pl. Andrejem
(ad fidem nostra ex Mohameticha secta converssa), kije pri krstu dobila Auerspergom so najbolj pripomogli k turškemu
ime Regina Maksimilijana. Krstil jo je cerkniški župnik in opat Gregor porazu v bitki pri Sisku na dan sv. Ahaca 1693
Črvič. Botra ji je bila baronica Ester Maksimilijana Coraduzzi iz graščine leta. Ilustrirani Slovenec, 1929.
Koča vas v Loški dolini, ki je Regino tudi pohčerila (cui in adoptiv. data
est). Župnik je pripisal, da je na to slovesnost prišlo veliko ljudi (magna
concur. populi).46
Regina je bila gotovo slovanskega rodu, verjetno iz Bosne, ker seje lah­ 38 Turke so v uradnih listinah pogosto
ko sporazumela z baronico Ester Maksimilijano in ker jo je župnik Črvič imenovali dedne sovražnike.
39 Stari trg ob Kolpi.
lahko poučil v katoliški veri. Verjetno je bila iz vrst ujetnikov, ki so jih v ti­
40 A. Obreza, Ein kleiner Beitrag zur
stih letih čez Ljubljano in Hrušico vodili na galeje. Eno leto prej je kronist Geschichte der Turckeneinfalle in
Dolničar zapisal, daje bil »v ljubljanski stolnici 21. aprila 1686 krščen na Krain. V; Archiv fiir Heimatkunde,
ime Nikolaj škofov služabnik Ali. Bil je ujet pri Novem Gradu.«47 2. zv. Ljubljana 1884 in 1887, str.
40-41.
Ker se je od baronice Ester Maksimilijane ohranilo 28 pisem v sloven­ 41 Alojz Švelc iz Dolenje vasi in Jože
ščini, ki jih je pisala svoji hčerki Mariji Izabeli v Trst, je v njih nekaj notic Martinčič - Skirov z Dolenjega Jeze­
ra, junij 1994, ustni vir. Njima je to
tudi o spreobrnjeni Regini, ki jo v pismih še dvakrat imenuje Turkinjo, povedal Pocinov oče.
dvakrat pa Regino. Prosila je hčer, naj ji iz Trsta pošlje »pas za Turkinja« 42 Janičarji so bili najboljši turški voja­
ali »en konc robe za Turkinja«. Da si z njo ni mogla veliko pomagati, razbe­ ki, ki so jih Turki kot otroke ugrabili
in vzgojili v najbolj zagrizene sovra­
remo iz drugega pisma. Večkrat ji je namreč ušla. Hčerki je potožila: »Moja žnike kristjanov.
Regina mi je spet proč tekla ...« V drugem pismu govori o služabnicah, ki 43 Alojz Švelc iz Dolenje vasi, junij
jih imenuje »baja«. Nato piše: »Jest bom tudi zase ena ... vzela, zakej na 1994, ustni vir. Njemu je to poveda­
la Marija Stržaj iz Dolenje vasi, kije
morem iz Regini nič opravet. Je ze (lu) žleht.«48 Iz teh zapisov vidimo, da umrla leta 1966, stara 101 leto. Isti
se je Regina baronici tudi uprla in jo popihala na lepše. Morda pa so bile motiv jev pesmi Janičar upesnil
Anton Aškerc.
vzgojne metode kočevske grofice za »Turkinjo«, v katere žilah se je preta­
44 Tebe Boga hvalimo ...
kala svobodna južna kri, pretrde. Obe sta skrivnost odnesli v grob. Iz zapi­
45 V. Steska, n. d., str. 32-83, 165.
sa ne moremo razbrati, ali so Regino iskali ali pa so jo morda silili k delu. 46 NŠAL, RMK, 1687.
Vidimo, da si zaradi njenega pobega baronica ni preveč belila glave. Sicer 47 V. Steska, n. d., str. 69.
pa Turek ni bilo enopomensko ime, saj so vsakega Uskoka, ki je prišel v 48
Pavle Merku, Slovenska plemiška
naše kraje, naši predniki imenovali Turek. pisma, Trst 1980, str. 31, 65, 75, 99.
214 VI. poglavje

Tabor in kašče.
Nekaj zapisov sem zbral tudi o taboru in kaščah. V tistem času, ko so
obnovili od Turkov poškodovano cerkev, so zgradili tudi tabor ob cerkvi,
ki je eden največjih v Sloveniji,49 čeprav ga leta 1551 Georg Wernher še ni
naslikal.50 Poleg stolpov in obzidja so sezidali tudi taborske kašče, kjer so
imeli okoliški prebivalci shranjena živila pred Turki. Podobno sta imela Leta 1718 je imel Janez Turk v Cerknici hišo. V
za obzidjem kmečke kašče tudi loški in šteberški gradi1 Dne 20. januar­ Cerknici je bilo pred 300 leti več gospodarjev s
ja 1595 je cerkniški župnik Anton Štefanič pisal pismo nadvojvodi Ferdi­ priimkom Turk. Vsakemu Uskoku, ki je prišel v
naše kraje v času turških napadov, so naši pred­
nandu in se z vso cerkniško srenjo pritoževal nad imetnikom postojnskega niki rekli Turk. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
gospostva Andrejem Paradeiserjem zaradi odvetščine. Cerkniška srenja
sije na župnijskem pokopališču postavila tabor in kašče in od tega niso ■ /7V\

dozdaj plačevali nobene dajatve. Paradeiser pa je kar na lepem zahteval .s-it

od njih odvetščino pet starov52 ovsa letno in grozil z zaplembo, če te dajatve
ne bodo poravnali. Paradeiser je iz župnije pridobil nekaj luteranov, da so
pristali na njegovo zahtevo, in tako je bilo teh pet starov ovsa vpisanih v ČL . v
vicedomski reformirani urbar. Na ta način je Paradeiser postal imetnik in Leta 1718 je imel Filip Turk v Cerknici hišo. AS,
vsem prastarim svoboščinam navkljub postavil taborsko stražo (Thabor 1/13 u. Foto: J. K.
Guardia) pa tudi predikanta. Nadvojvodo Ferdinanda so prosili, da bi jim
potrdil svoboščine, ki sta jim jih naklonila nadvojvoda Karel in Maksimi­
lijan. Z njuno privolitvijo so imeli v svojem taboru veliko pušk, svinca in
smodnika, da so mogli svojo obmejno utrdbo (tabor) braniti pred bliskovi­
timi turškimi napadi.53
V zvezi s to odvetščino je februarja 1596 odstavljeni cerkniški župnik
Vincencij Penger izjavil, da sta pred nekaj leti prišla v Postojno dva dežel­
noknežja komisarja, da bi pregledala urbar postojnskega gospostva. Prišla
sta tudi v Cerknico, objezdila nekaj lazov in določila od njih dajatve; tabo­
ru, ki je cerkveno zemljišče, in kaščam v njem pa sta naložila odvetščino.
Župnik jim je dejal, da so tabor in kašče cerkvena imovina, zato ne more
Rekonstrukcija cerkniškega tabora, P. Fister, Ta­
dopustiti obdavčenja brez svojega ordinarija (škofa). Komisarja sta nato bor v Cerknici na Notranjskem, NL (1977), str.
sklicala nekaj mož iz Cerknice in okoliških vasi in dosegla, da so na obdav­ 73, risal Š. Šček.
čenje pristali. Odvetščina naj bi znašala letno pet ljubljanskih starov ovsa.
Ker so prav ti možje prvič zbrali to dajatev šele čez tri leta, je oves ostal v
cerkveni kašči, ki jo je cerkveni ključar zaklenil. Ko je župnik Penger sli­ 49 Peter Fister, Tabor v Cerknici na
šal, da hočejo dati oves postojnskemu zastavnemu gospodu Paradeiserju, Notranjskem, Stari trg pri Ložu, NL,
I (1977), str. 72-84.
je pritrdil na kaščo še svojo ključavnico. Oves je bil zaklenjen dve leti. Te­
50 M. Slabe, O starejših upodobitvah
daj ga je hotel vzeti Andrej Preiss, ki je bil oskrbnik na Loškem, čemur pa Cerknice, NL, III (1986), str. 182. M.
seje Penger uprl na ukaz arhidiakona Polidorja pl. Montagnane.54 Slabe ugotavlja po sliki, da o cerkni­
škem »taborskem utrdbenem komple­
Dne 13. februarja 1597 je župnik Štefanič prosil deželnega kneza, naj ksu ni duha ne sluha«. Menim, da ne
ukaže cerkniškemu trgovcu Filipu Lipcu, da mora odstraniti svojo kaščo, smemo preveč zaupati temu risarju,
ker je narisal okolico Cerkniškega
ki jo ima na cerkvenem zemljišču. Zapisal je: »Lipec ima že tako več kašč v jezera zelo po svoje. Izpustil je Dole­
taboru in jih daje drugim v najem.«55 njo vas s cerkvijo - vas se prvič ome­
nja že leta 1438 - izpustil je veliko
Dne 5. oktobra 1598 je pisal župnik Štefanič oglejskemu patriarhu: vas Zerovnica s cerkvijo sv. Pavla na
»Pred 16 leti so prišli v Cerknico komisarji nadvojvode Karla, da bi pove­ vzpetini, ki je stala že leta 1497, Otok
je narisal prevelik, saj je že leta 1528
čali dajatve za tiste kmete, ki imajo svoje kašče zgrajene na pokopališču vas obsegala le štiri kmetije, Dolenje
okrog župnijske cerkve. Po tem zapisu bi morali vsi ti kmetje za kašče Jezero je narisal premajhno. Cerkev
na Otoku ni imela nikoli tako velike­
letno dajati po pet starov in en mernik ovsa. Vendar za časa župnika Vin­ ga zvonika, bil je samo na preslico,
cencija Pengerja kmetje teh dajatev niso hoteli dati. Po mojem prihodu pa enako velja za Lipsenj s cerkvijo sv.
Štefana, kjer cerkev ne stoji v vasi.
je postojnsko gospostvo začelo ta oves zahtevati po urbarju. Po treh letih
51 Npr. v urbarju loškega gospostva iz
sem se g. Paradeiserju uprl, ker so kašče zgrajene na cerkveni zemlji. Če leta 1606 je zapisano, daje bilo na lo­
bi omenjene dajatve zahteval patron župnije, bi jih moral dati, postojnsko škem gradu za obzidjem »že od nekdaj
58 kmečkih kašč«. Glej J. Kebe, Loška
gospostvo pa nima te pravice.«56 dolina, str. 283.
52 Star je držal štiri mernike.
d. Izseljevanje 53 M. Smole, Vicedomski urad, 6. del,
Predno so se naši predniki iz ekonomskih razlogov izseljevali v Ameri­ str. 389.
ko, so odhajali v Trst. V 19. stoletju so bile vasi okoli Cerkniškega jezera 54 M. Smole, n. d., str. 390.
zelo povezane s Trstom. 55 Glej J. Kebe, Loška dolina, II. del, str.
507.
»Takrat smo bili mi navezani na Trst, ne na Ljubljano. Vse je govorilo, 56 Glej J. Kebe, Loška dolina, II. del, str.
ja gremo v Trst, gremo v Trst. Trst je bilo večje mesto. Če si hotel iti v 508.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 215

Ameriko, si moral iti v Trst po dovoljenje. Tam si plačal »šif« in tam so bili
naši ljudje zaposleni.«57
Iz Cerknice so odšli v Trst za delom ali so se tja poročili: Marija Bajc,
roj. 1831 na št. 2 (Bajčkova), se je v Trstu poročila (verheirat. in Triest) z
Matevžem Kovačem; Marija Dovjak, roj. 1820 na št. 10, je umrla v Trstu;
Janez Vičič s št. 12, roj. 1881, je bil rojen v Trstu; Alojzij Riš (Risch) s št.
17, roj. 1863, je bil rojen v Trstu, prav tako tudi njegov brat Izidor; Franc
Žnidaršič, roj. 1857, Cerknica 23, je bil krojač (sartor), poročil seje s Trža­
čanko in imel tam delavnico z osmimi pomočniki; Andrej Milavec, roj. 1821
v Logatcu in bival na št. 35, je leta 1883 umrl v Trstu; Jožef Krajc s št. 45,
roj. 1913, v Trstu (natus Triesti); Elizabeta Ule, roj. 1854 na št. 47, se je
poročila v Trstu (cop. Tergesti) z Jakobom Mekindo; Marija Ule, roj. leta
1886 v Trstu (gebor. in Triest); Marija Ipavec, poročena Obreza, roj. 1848
na št. 58, je leta 1927 umrla v Trstu; Marija Lovko, roj. 1876 na št. 72, seje
leta 1904 poročila z Viktorjem Požarjem z Goč 66, ki je bil kočijaž v Trstu
(vector Tergesti); Marjeta Lovko, roj. 1880 na št. 72, se je poročila v Trst
z Justom Kolužo; Helena Logar, roj. 1852, seje poročila v Trst z Janezom
Ivančičem; Uršula Vivoda, roj. 1829 na št. 80, je odšla v Trst; Jožef Jene,
roj. 1861 na Bločicah in bival v Cerknici na št. 81, se je leta 1873 poročil
v Trst in tam umrl; Franc Franceli, roj. 1836 in gospodar na št. 81, je bil
tržaški najdenček (Triester - Findler); Marija Opeka, roj. 1870 na št. 86
in poročena v Loškem Potoku, je leta 1888 umrla v Trstu; Jernej Trebar,
roj. 1834 v Trstu (natus Triest), gospodar na št. 105 (potem na št. 3); Janez
Grebenc, roj. 1837, Cerknica 116 (Kramarjeva), žena Frančiška Mazi, roj.
1844, in otroci, Janez, roj. 1868, Terezija, roj. 1870, in Marija, roj. 1873, so
se leta 1897 odselili v Trst; Alojz Kociančič, roj. 1865 v Trstu (geboren in
Triest), živel na št. 122; Marjeta Pavlin, roj. 1863 na št. 132, je odšla v Trst;
Janez Istenič, roj. 1843 v tržaški bolnici (geb. im Triester Spital), živel na
št. 136; Ana Homovec (Homolec), roj. 1851 na št. 145, seje leta 1874 poro­
čila v Trstu z Ernestom Gamdinijem; Jožef Verli, roj. 1870, Cerknica 150,
je odšel v Trst; Jožef Kranjc, roj. 1862 v Trstu, je bil gospodar na št. 171;
Justa Kranjc, Jožefova sestra, roj. 1864, se je leta 1893 poročila v Trstu z
Jožefom Pavlinom iz Cerknice št. 132; Julij Kranjc iz iste hiše je bil leta
1868 rojen v Trstu; Marjeta Opeka, roj. 1877 na št. 178, je odšla v Trst; He­
lena Švigel, roj. 1846 na št. 180, seje leta 1870 poročila v Trstu z Blažem
Severjem; Ivana Debevec, roj. 1872 na št. 180, je odšla v Trst; Katarina
Žnidaršič, roj. 1854 na št. 183, je odšla služit v Trst (dient in Triest); Neža
Baraga, roj. 1871 na št. 195, seje leta 1915 poročila z Jakobom Sajovcem v
Rojan pri Trstu; Antonija Repič, roj. 1884 na št. 203, seje poročila v Trst
z Avgustom Espost?; Anton Sega, roj. 1848 na št. 205, je leta 1874 umrl v
Trstu; Franc Semeč, roj. 1891 na št. 211, seje leta 1919 poročil v Trstu pri
Sv. Antonu z Ano Gritzbauch; Anton Semeč, roj. 1893 na št. 211, je bil v
Trstu trgovec (mercator) in seje leta 1924 poročil pri Sv. Antonu z Vando
Srebotnjak; v Trst sta se poročili tudi Uršula Semeč, roj. 1866, in sestra
Jera, roj. 1872, obe s št. 211; Marija Rok, roj. 1840 na št. 225, je bila naj­
prej v Trstu v službi in se je 1879 poročila z Jožefom Lenartom na Kameni
Vrh; tudi sestra Neža, roj. 1847, je bila v Trstu in je tam leta 1873 rodila
hčerko Marijo Emilijo; Marija Mele, roj. 1865 na št. 227, je služila v Trstu
in se poročila z Leopoldom Domanjkom; Karl Klauder, roj. 1824, kije bival
na št. 230, in Ana Pertot, roj. 1841, iz Lokavca 85 sta sklenila zakonsko
zvezo pri Sv. Antonu v Trstu, Anin sin Albert, je bil leta 1868 rojen v Trstu
(gebor. in Triest); tudi polsestra Karolina Klauder, roj. 1874 na Rakeku
63, je najprej živela v Trstu, potem seje leta 1903 poročila s Sebastijanom
Stassarjem iz Monaca; Marija Hočevar, roj. 1861 v Cerknici 233, je odšla v
Trst, tam je imela svojo hišo oz. dom (Tergesti domi) tudi sestra Neža, roj.
1876; Anton Mestek, roj. 1836 na št. 236, je bil v Trstu služabnik (comes)
in je leta 1878 tam umrl.
Po Trstu seje odprla Amerika. Domačin Mirko Javornik je leta 1935 67 D. Žižek, n. d., str. 49. Spomini
zapisal: »Moški so vozarili les iz Loža, izpod Snežnika in od Prezida na Maksa Turšiča iz Cerknice.
216 VI. poglavje

Rakek. Kdor se je slabe zemlje in vozarjenja naveličal, jo je mahnil v Ame­

L L /9et
riko in se ni vrnil. Pošiljal je pisma in denar, po navadi vse bolj poredko, JtHonifi oj.. /V ? '

dokler ni izginil.«58
Pred leti so se našla zanimiva pisma, ki jih je od leta 1902 do 1905
NAM F 1 2 S 4
h /0
6

Marija Martinčič, roj. Kebe na Dolenjem Jezeru 28, pisala iz ZDA svoji . ‘f u 'OU>/0

materi Mariji Kebe.59 Pisma nam govorijo, s kakšnimi težavami so se naši 6o/ /o /o /o w /o /e
/o /o /o /o
izseljenci srečevali v tujini. n) /o /o
6*3
Po knjigi status animarum jih je iz Cerknice odšlo v tujino: v ZDA & j? tm /O /0 /o e
309, v Trst 37, na Hrvaško 22, od tega na Reko 11, v Kanado 16, v Brazi­
lijo 7, v Argentino 6, v Francijo in Italijo po 3, v Avstralijo, Avstrijo, Egipt,
J " /c/c /o
/e /o ir
/o
/o
JUTA
Romunijo po 1. Skupaj: 461 izseljencev.60 Mlajši, ki so odšli po vojni v « /O // /O
Nemčijo in drugam, tu niso všteti. i/r' l-trrr'- /o /o/C - /o
/■'ZnJ, Z /< /mr /O
e. Tihotapstvo med vojnama GA /z /r //> /o
&
Tihotapstvo je bilo za Notranjce vedno skušnjava. Že leta 1818 so cer­
kniškega učitelja Fortunata Kundaro odpustili iz službe zaradi tihotapstva 7. ( /S
■rr*;
/t> /c
iO /a /o
/O
/C

(Schwarz Handlungen). Šolski nadzornik Alojzij Humel je 2. marca 1820 n/ /o /o

pisal, daje bil Fortunat Kundara obsojen na mesec dni zaporne kazni in na /O /O /o
poravnavo 43 goldinarjev sodnih stroškov.61 Še posebej seje kontrabant raz­ m /e
mahnil, ko je bila po prvi svetovni vojni meja med Jugoslavijo in Italijo po k!<*/) ifT7
frff /e/r
10/01(1 K
Javornikih. Veliko fantov in mož pa so obmejni stražniki ustrelili na meji. jj/fi T-kik
c /'//.V ojl /eJvri 7r7~f /c /o /o
Tu si poglejmo, kako je leta 1935 Cerkničan Mirko Javornik mojstrsko k/ rc
opisal tihotapstvo ob Cerkniškem jezeru v črtici Meja in njeni ljudje: »Čez /o m/o to
gozd so pred desetimi leti poslednjič potegnili mejo. Ob njej je bilo treba pet Tftf - /0/0 w
sežnjev na široko posekati vse do tal, da so gozd tam, kjer se meja vzpenja £ ( \J -
čez breg, začele sekati svetle, ravne, neresnične črte. Gozd je postal meja. X, w /o
;/*/. /Um /o /C n> /o
Tisto v njem in za njim, kar doslej ni nikogar vleklo, je postalo prepoveda­ th. j-../.. ■ 7 ‘k 7 /o /c i’1
no. Skrivnosti so se izgubile, v gozdu je postala važna samo žična ograja, a Delovodja Franc Hribar iz Žerovnice 34 (Hribar-
onstran nje so Italijani. Za žico so čez nekaj let postavili mejnike in potem, jov) je iz ZDA prinesel knjižico, v kateri so nave­
ko je ograja padla, so ljudje začeli zares verjeti, da gre čez gozd meja ... deni delavci, ki so delali v gozdu okoli Ashtole
(PA) leta 1908; delali so po deset ur vse dni, ra­
Življenje ljudi v dolini ob jezeru je bilo vse do tedaj tako kakor krajina. zen ob nedeljah. Med priimki so tudi notranjski:
Ustaljeno, nespremenljivo, brez razvoja; nihalo je navzdol in navzgor med Truden, Lekšan, Kočevar, Mohar, Frank, Žgaj­
nar, Lunka, Linga, Ponikvar, Štefac, Mihelčič,
mejama Rojstva in Smrti kakor letni časi. Ljudje so zmeraj hrepeneli in Kordiš, Zakrajšek, Branisel, Hiti, Zgonc, Lavrič,
delali načrte, a niso prišli nikamor, ne ničesar naredili. Niso si stavili no­ Zalar, Martinčič, Doles, Knavs, Primšar... Knjiži­
vih hiš, tudi se niso za kar koli, kar jim je prinesel čas, zares ogreli. Vzeli co hrani Marija Hribar.
so vse tako, no, ker je bilo treba, kakor davke. Spremenili se niso ob nobeni
stvari; veljal je v dolini le tisti, kije imel kaj gozda.
Moški so vozarili les iz Loža, izpod Snežnika in od Prezida na Rakek.
Kdor se je slabe zemlje in vozarjenja naveličal, jo je mahnil v Ameriko in
se ni vrnil. Pošiljal je pisma in denar, po vojni vse bolj poredko, dokler ni
izginil. Drugam se ni skoraj nihče selil. V šole so hodili malo; kdor je študi­
ral, je postal čuden človek, sanjač, brez teženja k ustaljenosti. Iz doline ni
prišlo ne dosti mašnikov in nič velikih ljudi. Obogateli so samo priseljenci,
kijih ljudje niso marali, a so jim vendarle nosili denar.
Meje ja okostenelo pravljico pokrajine in ljudi pretrgala. Ko je prišla
zasedba in je bilo od meje kamor koli komaj uro daleč, so ljudje vzvalovali.
Ne dosti po prvem dnevu, ko so potegnili mejno črto, je nekaj udarilo v
kraje ob njej. Nekaj je v ljudeh prebudilo zatajevano podjetnost, strast po
prigodah, po tveganju in vse lastnosti, ki jih ni v teh mirnih, nespremen­
ljivih dušah slutil nihče.
Začelo se je tihotapstvo, kontrabant. Malo iz potrebe, res, a ljudje, ki
so prebili vojno v pomanjkanju, niso imeli več dosti poželenja po boljšem
življenju. Malo seje začelo iz radovednosti, malo iz kdo ve katerih neznanih 58 M. Javornik, Pero in čas, Ljubljana
razlogov. Čez navaljeno žico so lazile ženske z nekaj kilogrami mesa, z nekaj 1944, str. 47.
tobaka in nosile nazaj malo riža, testenin, lir. Otroci so potlačili za hlače dve 59 Glej sestavek Pisma Marije Martin­
čič ... v tem poglavju, str. 390.
cikorji in kar koli nepomembnega ter so pred očmi stražnikov na tej in na 60 ŽU Cerknica, status animarum.
oni strani lezli pod žico v prepovedano deželo in rade volje kazali skrivališča 61 Glej sestavek Prvi učitelji ... v tem
svojih zakladov. Lira jim je postala vidno in otipljivo nadomestilo za cekin, poglavju, str. 614.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 217

Cerknica pred drugo svetovno vojno. Pogled od

Zimcovih proti cerkvi. Na levi je bila Kunčeva
hiša krita s slamo, Mesojedčeva, Levštkova, Ra-
kovcava in še s slamo krita Farbarjeva. Kartico
hrani Slovenski etnografski muzej.

prvi prepovedani zaslužki so vzbujali pohlep po zakladih, po denarju in po

tem, kar bo moč kupiti z njim.
Ni bilo dolgo in že ni nihče, kdor je hodil čez, nosil nazaj riža, ne čoko­
lade ne makaronov. Vse, kar je človek nesel čez mejo, seje dalo prodati za
isto število tujega denarja, za kolikor domačega je kupil tostran. Tujemu
denarju je vrednost zrasla na petkratno ceno domačega. Meja se je z one
strani zapirala, majhni tihotapci niso več uspevali. Prišle so prve kazni in
kontrabant se je začel vsebolj združevati v moških rokah in se začel ome­
jevati samo na dvoje: na konje in na tobak.
Ljudje niso odnehali. V dveh letih jih je meja do dna spremenila. Iz mir­
nih, skoraj bojazljivih, so postali predrzni in udarni. Ni jih bilo dosti strah
samokresa ne puške. Začela se je doba velikih pohodov čez mejo, ki so jih
pripravljali pod nadzorstvom starih vojakov in svetovne vojske. Pohodi so
imeli svoje opazovalce, obveščevalce, podkupovalce, stražnike. Konji so ro­
mali skozi gozd pod varstvom pušk.
Takrat seje redko primerilo, da bi bili zajeli celo čredo, pozaprli ljudi, jih
odgnali v Trst. Na tej strani je varovalo mejo nekaj ruskih financarjev in
nekaj orožnikov z neizrečeno obširnim in težavnim službenim področjem.
Ti si niso mogli privoščiti dosti pogonov za tihotapci, onih na drugi strani
je bilo strah, gozd je bil teman in meja ni bila poznana skoraj nikomur.
Kdor ni vedel za poti, po katerih seje dalo bežati, je izginil kdo ve kam.
A polagoma so se zapore na obeh straneh ostrile in tihotapstvo se je še
bolj omejilo zgolj na drzne ljudi. Omama meje pa je pozabila na vse. Ljudje,
ki včasih niso zmogli niti svinjskega repa, so zdaj skrivali v hlevu ah pod
skednjem po dva para konj.
Prišli so prvi poboji. Zaslužki so šli v nenavajene višine. Denar je pri
ljudeh, ki ga v obilici niso nikdar poznali, izgubljal vrednost; taki, ki vča­
sih niso bili navajeni šteti desetakov, so premetavali po rokah deset tisoče
in sto tisoče. Ob sobotah se je zbirala vsa vas v gostilnah. Zenske so cvrle
in vino se je kuhalo v velikih svinjskih kotlih, teklo po mizah in po tleh
med godbo, med omamljenimi kriki, med plesom denarja in pijanih duhov.
Nihče ni smel mimo, ne da se bi udeležil praznika.
Ljudje in življenje so se spreminjali. Tisti redki, ki so se vračali iz Ameri­
ke po mir, po enoličnost domačega polja, dela in kruha, se niso mogli doma
več znajti in so odhajali nazaj. Denarje tekel v žepe sam. Nihče ni mislil,
da ga bo kdaj konec. Nihče si ni z njim ničesar kupil, ničesar popravil. Zdaj
gaje bilo treba samo zbirati, zbirati, vse drugo bomo utegnili storiti potem.
Okrog drznih ljudi so rasle legende, postajah so vzgled. Kraj, ki ni od
njega dni nikdar poznal tihotapstva, se je čez noč vživel v njegovo divjo
hierarhijo in zmedo. Tihotapstvo je postalo dediščina otrok in doraščajočih;
dediščina, ki je obetala spremeniti doslej nikdar spremenjeni obraz ljudi
na ravnini ob jezeru.
218 VI. poglavje
Tihotapske poti čez gozd so postajale bolj shojene
od velikih cest čez mejo in znane kakor te, le dostopa
nanje ni imel drugi ko poklicani. Tihotapstvo je vzelo
gozdu skrivnost. Brezna, ki so nekdaj strašila otroke
in drvarje, so postajala skrivališče v trenutkih sile.
Debel sneg in burja, ki sta včasih odvračala ljudi od
gozda, sta bila zdaj težko pričakovana. Drobni, red­
ki studenci, ki ni že nihče več vedel zanje, so dobili
nova korita.
Vse se je spreminjalo: od otroških hrepenenj do
trgovcev, ki so odpirali nove prostore, in do mesar­
jev, ki so se začeli seliti od kdo ve kod bliže meji,
zakaj ljudje tod niso zdaj marali več samo krompirja
in kruha.
Ni prišlo po letnici natančno, a prišlo je prav tako
nepričakovano, kakor vse neprijetno. Nihče že davno
ni več mislil na konec in na drugačno življenje, ko se
je kar na lepem meja z obeh strani zaprla. Tostran
so jo stražili vojaki, vajeni Albanije, onstran gozdni
miličniki, vajeni velikih besedi in pušk. Ti so s pu­
škami ravnali kakor z besedami; strahu pred legen-
darnostjo niso bili navajeni ne prvi ne drugi. Tuji
denar se je ustalil na majhni vrednosti. Skoraj čez
noč je uplahnila volja za nadaljevanje.
Veliki zaslužki so presahnili v enem poletju ka­
kor jezero. Ljudje so v strahu začeli spoznavati, da
ni denarja, da ni zaslužka, da ni dela, da bodo zdaj
zdaj začeli lesti v dolgove. Vasi so se pogreznile v
uboštvo, hiše so bile zanemarjene kakor pred kon-
trabantom. Nad mejo je zlezla stiska. Treba je bilo
prodajali les iz gozda pod ceno - in kar na lepem
tudi lesa ni nihče več kupoval.
Junaki iz tihotapskih zgodb so se zdaj skušali ti­
hotapiti drugam: v Kanado, v Francijo, v Argentino.
A prej ko v dveh letih je bil ves svet zaprt tako ka­
kor domača meja. Ni ti ostajalo drugega kakor kleti
siromašno in borno enoličnost življenja, boriti se za
redke vožnje in skrbeti, ali bo jezero usahnilo in dalo
priliko, da pokosiš trdo kravino in bik. Čez mejo se
je zdaj splašil malokdo, ljudje so na njen čar poza­
bili hitro in neopazno, kakor je bil prišel. In meja
sama je že skoraj služila samo za pravljice. Življe­
nje je padlo nazaj v nekdanje okamenele oblike. Čas
velikih pohodov in velikih denarjev je postajal zgolj
neprijeten spomin, nekaj, kar ni spadalo v usojeno
nespremenljivost življenja na tem čudnem prostoru.
Najbrž ni nihče več upal, ne verjel, da bo meja še
kdaj mogla dvigniti ljudi, usodno udariti v umirjajo­
če se življenje in v uravnovešenost bede, ki je posta­
jala stalna kakor pred nekaj leti vojska.
Ko se je po prvem zagonu meja zaprla, ni bilo več
dosti slišati o tihotapcih in tihotapstvu. Zdaj pa zdaj
je prišla novica o ponesrečenem pogonu konj čez
mejo, a to je bilo redko.
Preden so začela veljati nova določila o prostem
prometu v obmejnem pasu, so ljudje doživeli krizo, po­
manjkanje, siromaštvo, padec vrednosti lesu, izgubo
zaslužka. Začelo se je življenje, trše ko kdaj, in ko se
je meja odprla za neznatne, dovoljene stvari: za malo
moke, za nekaj lesa, za to ali ono, seje te borne možno­
sti oprijelo vse, staro in mlado. Meja je spet posegla v
življenje ljudi, tokrat, zlasti v začetku, seje niso oprije­
li iz prešernosti ali iz pohlepa, marveč iz potrebe.
Potem se je začelo tisto, kar je pozneje postalo na­
vada. Dovoljene stvari niso dajale dosti zaslužka in so
začele služiti samo kot pot za nedovoljeno: za kavo, za
monopolske predmete, saharin, kokain. Ta bela stru­
pa sta čez noč ustvarila zvezo med severno in južno
slovensko mejo; zveza, ki je do tedaj ni nihče poznal,
ne pomnil. Spletla sta med dolinami onkraj mej skriv­
nosten svet zaupljivosti, posredništva, prijateljstev,
sovraštev, goljufij, zataj, zločina, zaporov, prvih smrti.
Ob tej izgubljeni meji so zrastle dotlej nepoznane po­
stojanke svetovne trgovine z belimi mamili...
Naj bo zjutraj ali ponoči, prizor je bil približno
zmeraj isti. Po treh ali po štirih potih gredo proti
meji ljudje. Včasih posamič, včasih po trije, po pet,
včasih ponoči po dvajset, po petdeset, po sedemdeset
skupaj. Otroci, fantki, dekleta, ženske, fantje. Oblo­
ženi, otovorjeni. Med njimi so otroci, ki gredo tja čez
iz radovednosti, brez izkaznic. Služijo za oglednike
in ne tvegajo drugega, ko da jih bodo vojaki pretepli
in pognali nazaj. Vsi so skoraj še taki, da bi sicer
celo podnevi v gozdu jokali. So dekleta, ki sanjajo
o poceni svili v Postojni, o doti in o ženinu, ki ga bo
dota privabila. So žene-sirote, ki brodijo skoraj vsak
dan po gozdu, po dežju, po megli sedem ur poti, da
zaslužijo petnajst, dvajset dinarjev od mesa, od ci-
korje, od jajc, od masla. Te tvegajo zaslužek petih
poti, če jim enkrat samkrat blago pobero.
Na zunaj nosijo vsi isto: nepomembne stvari, ka­
kor jih pač postava dovoljuje. Pri večini pa se pod
tem skrivajo reči, ki so onstran drage in zanič.
Ljudje, ki hodijo skupaj, ponavadi niso prijatelji.
Tihotapska procesija dostikrat odmeva od prepirov,
zmerjanja, kletev. Te ljudi veže samo občutek o za­
nesljivosti, ki izvira iz skupnosti, iz koristi. Če jih
dobe in seje bati preiskave, je v množini lažje uteči,
saj je dovolj drugih, da jih primejo.
Mimo naših straž ni težko. Ponavadi pregledajo
le izkaznice, ali še teh ne. Včasih, kadar sumijo, pre­
iščejo tudi tovore; razen saharina je dovoljeno zaradi
njih nositi čez mejo kar koli, ali kolikor človek hoče.
Nevarne reči nosijo zmiraj dekleta. To je prera­
čunano po preprosti, nezavedni erotični špekulaciji.
Njim je laže mimo kogar koli, tudi laže najti izhod iz
zadrege, oko postave zamamiti tako ali tako. A ka­
dar je mlado žensko zajela tihotapska strast zares,
nehajo vsi oziri, postanejo vsa pota dobra. Teh poti
zlasti na oni strani ni treba izbirati. Za dekleta, ki
tihotapijo, velja po večini pravljica o tem, kar je bilo
nekdaj. Pravljica, ki se prične po starem: 'Nekoč je
bilo pošteno dekle ...'
Kaj se hoče, pri njih odločajo stiska, denar in po­
hlep. In ti trije ustvarjajo vzdolž meje novo, nepo­
znano moralo ...
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 219

Onstran meje so straže vseh vrst. Vseh vrst po obleki in po vedenju do

tihotapcev. So med njimi ljudje prislovične dobrote in prijaznosti; ljudje, ki
jim prihod tihotapcev dela na teden dolgo edino družbo. So pa spet drugi,
ki poznajo samo postavo in nič človeškega in o katerih je dobro vedeti, kdaj
in kje so v službi. A vsakdo, ki hodi čez mejo, zmiraj rajši vidi, da ne sreča
nikogar, pa naj ima pri sebi kaj nevarnega ali ne.
Če gre truma ljudi čez mejo ponoči, po navadi ni nevarno, da jih bo kdo
ustavljal, razen, če jih začutijo psi, kijih imajo vse straže. Tudi podnevi se
da dostikrat straže obiti; včasih se stražnikom samim ne ljubi pregledova­
ti, saj po večini vse ljudi, ki hodijo čez, poznajo, so po majhnih medsebojnih
prijaznostih navezani nanje, jim zaupajo. Če se zgodi, da jih ustavijo, po­
tem je možno pač dvoje: ustaviti se, počakati pregleda in potem iti naprej,
ali pa se pri priči razbežati, se skriti, pobegniti nazaj ali iskati skrivnih
poti naprej. Oboje je nekam zanesljivo in varno. Pri divjih pobegih, ko je
ljudi pograbil zmeden strah, da so metali od sebe nahrbtnike s težko ku­
pljenim blagom in v zmedi iskali rešitve, se je zgodilo največ nesreč: čez
dva, tri dni je kdo prišel nazaj z novico, da ta ali oni leži v St. Petru, v
Postojni v mrtvašnici, s strelom v hrbtu; pri njem niso dobili nič in tudi
ničesar ni nosil, samo meso ali moko ...
Vsaka vas ob meji ima svoje mrliče, ki jih je prinesla meja. Ta tri, ta pet,
okrog vsakega je spletena nepomembna zgodba. Storil je smrt mimogrede
kakor na vojski ali v tujini. In skrivnost meje raste, a ljudi še bolj veže nase.
A zgodi se tudi, da tihotapci ne morejo naprej, tudi če ne tihotapijo
prepovedanega blaga. Včasih ves trop, petdeset ali sedemdeset ljudi usta­
vijo, jim poberejo vse, jih odženejo, čez noč zapro, jim vzamejo izkaznice in
prehodna dovoljenja ter jih z vlakom pošljejo nazaj žalostne, obupane, vsi
trdno sklepajo, da ne pojdejo več.
Čez dva dni romajo spet čez mejo, saj je vendar treba dobiti nazaj, kar je
človek izgubil. Neskončna veriga vzrokov in posledic v nehanju ob meji se
nadaljuje z isto zagrizenostjo v nedogled. Nehajo menda tisti, ki so prebili
mesec ali dva v umazanih zaporih in preživeli tam ogabne dogodivščine; ki
so doživeli razprave ali bili po naključju deležni pomiloščenja. Nehajo tisti,
ki jih pobere krogla, ali ki jih usoda odvede za dve leti ali tri leta na južne
italijanske otoke.
Drugi hodijo naprej, vsakdo se pač zanaša, da se njemu ne more nič
zgoditi. Kakor je to povsod in zmiraj v življenju ...
Ko so se morda srečno pretolkli skozi vse nevarnosti in prispo v prve
vasi onkraj meje, se začne beganje od hiše do hiše; se začne ponujanje. Po
večini imajo že kar stalne kupce. A zgodi se vendarle, da te prehiti kdo, ki
ponuja po manjši ceni - potem je pač treba iti z blagom drugam.
A ko so vsa pota obhojena, vse blago prodano in tudi drobiž zamenjan
za papirje vse pozabljeno. Vsakdo gleda, da bi prinesel kaj nazaj. A nositi
nazaj je težje, kakor nositi tja; posreči se samo najbolj prevejanim. In tako
so steze po gozdu dan za dnem polne ljudi, ki gredo za denarjem. Za nekaj
svetle kovine tvegajo vse in venomer upajo v neko veliko, neznano srečo.«62
f. Kuga, kolera, gripa
Leta 1476 je kuga morila v Planini pri Rakeku. Tega leta je imel has-
berški grad Baltazar Wagen. Več članov njegove družine je pomrlo za kugo.
Pred smrtjo so volili 40 dukatov za novo cerkniško cerkev, drugih 40 duka­ 62 M. Javornik, Pero in čas, str. 48-54.
tov pa je imel Baltazar na posodo od cerkve sv. Marjete, kije bila cerkniška 63 A. Koblar, O človeški kugi, IMD, I
podružnica, a branil seje plačati oboje.63 (1891), str. 20.
64 A. Koblar, O človeški kugi, IMD, I
Leta 1578 je kuga razsajala po vsem Kranjskem, posebno pa v Cerkni­ (1891), str. 50. Leta 1631 je kuga
ci. Več sto mrličev so pokopali pri kapeli sv. Roka, nakar so tam postavili hudo morila v Ložu in po vsej Loški
sedanjo cerkev sv. Roka.64 dolini. Loški meščani so se takrat
zaobljubili, da bodo sezidali cerkev
Cerknico in delno tudi okoliške vasi (najbolj Dolenjo vas) so hudo priza­ v čast sv. Roku. Ustanovna perga­
mentna listina od 4. maja 1635 se
dele epidemije kolere, ki so v Sloveniji razsajale leta 1836, 1855 in 1866. je ohranila v župnijskem arhivu v
Leta 1836 so kolero k nam zanesli avstrijski vojaki. Starem trgu.
220 VI. poglavje

Bolezen so imenovali azijska kolera in se je kmalu po začetku rusko-

-turške vojne (1828-1829) pojavila tudi v srednji in zahodni Evropi. Zdrav­
niki so bili pred novo in nenavadno boleznijo brez moči. Ko je v Galiciji in
na Ogrskem že močno razsajala, so na štajerski, kranjski in primorsko-hr-
vaški meji postavili vojaške zdravstvene kordone.65
Prvi babnopoljski lokalni kaplan Jožef Grahek je leta 1831 zapisal v
nemško pisano kroniko: »Na tej hrvaški meji je bil od 16. julija do 26. sep­
tembra postavljen zdravstveni pas (Sanitatskordon) z obmejnim regimen­
tom iz Gradiške zaradi kolere in kuge. 26. septembra je bil pri meni na
kosilu general Horing, ki je z Dunaja prinesel ukaz, da se sanitetni pas
ukine. Osebje je nato odšlo preko Loža proti Gradcu. V župnišču so se
zbrale zdravstvene komisije iz Postojne, Snežnika in Hasberga (Planine).
Tu je bilo tudi skladišče vseh rekvizitov, sanitetnega materiala in drugih
potrebščin.«66
V mrliški knjigi so kot vzrok smrti pri koleri zapisovali tri izraze: Chole-
ra, Brechruhr, ta je najpogostejši, in Brechdurchfall, kar pomeni tudi hudo
drisko. Leta 1836 je v cerkniški župniji za kolero (Brechruhr, ali Cholera)
umrlo 282 ljudi. A gotovo jih je bilo še več, ker takrat niso natančno poznali
vzroka smrti. Samo v Cerknici je za kolero umrlo 129 ljudi. V Dolenji vasi
jih je umrlo 51, na Rakeku 18, na Dolenjem Jezeru 17, v Begunjah 14 in
prav toliko v Bezuljaku, v Topolu 9, v Martinjaku 8, v Selščku 7, v Podsliv-
nici 6 in prav toliko v Mahnetih, na Brezjah 2, v Dobcu 1, v jezerski glažuti
(Glassfabrick) 1. To leto je bilo v Cerknici 411 pogrebov! Tudi po 8 ljudi je Podpis strotrškega župnika Janeza Pavla Šven-
umrlo na dan. Leto prej je bilo v Cerknici le 112 pogrebov. ka leta 1699 v krstni knjigi, ki je bil bratranec
Antona F. Steinberga. Ta v svoji knjigi opisuje
Leta 1855 je v Cerknici, na Rakeku in drugod zopet kosila huda kolera. Švenkov lov na labode in race na Cerkniškem
V vsej župniji jih je umrlo 199. V bolnici na Rakeku (im Spitale zu Rakek) jezeru leta 1694 in 1692.
je umrlo 89 delavcev pri železnici. V Cerknici jih je umrlo 54, v Dolenji vasi
24, na Rakeku po hišah 21, v Podslivnici 4, v Zelšah 3, v Mahnetih 1. Tega
leta je bilo v Cerknici 310 pogrebov. Dopisnik časopisa Zgodnja danica je
tega leta poročal iz Cerknice: »Kolera pri nas še ni prav nehala. Doslej jih
je okoli 170 za to grozovito boleznijo umerlo, med njimi, se ve, tudi železni­
ški delavci.«67
Leta 1866 je kolera morila že v tretje. V cerkniški župniji jih je umrlo
89, od tega 46 v Cerknici, 9 v hiralnici (Marodenhause) na št. 230, v Do­
lenji vasi 22, v Martinjaku 16, na Rakeku 15 in Dolenjem Jezeru 1. Na
Jezeru je na št. 24 umrl Jurij Udovč, kije prišel z Rakeka 21.
Veliko je umrlo mladih žena, zato so bili možje prisiljeni, da so se poro-
čili drugič ah tretjič. 65 Josip Mal, Zgodovina slovenskega
V Cerknici se je pojavila kolera še leta 1873. Cerkniški učitelj je na­ naroda, Celje 1928, str. 448.
slednje leto javil: »O vseh svetih je razsajala kolera in že je bilo na tem, 66 Nemški zapis na zadnji, 181. strani
originalne babnopoljske župnijske
da se šola porabi za bolnišnico. Hvala Bogu, da je kmalu ponehala kužna kronike, ŽA Babno Polje.
bolezen.«69 67 Zgodnja danica, 8 (1855), št. 40. Že
leta 1836 je v Loški dolini umrlo
Kdaj seje pojavila influenca ali gripa? Leta 1889 je planinski župnik za kolero 118 ljudi. Iz Italije so bole­
Janez Podboj zapisal v kroniko o gripi: »Bolezen hripa, sploh influenca zen zanesli k nam avstrijski vojaki.
imenovana, se je začela novembra in decembra iz Rusije razširjati po vsej Leta 1855 je v Loški dolini umrlo
za kolero 165 oseb, leta 1866 pa še
Evropi. Pred njo trpe Dunaj, Pariz, London in druga velika mesta. Ljublja­ 135. Tudi tokrat so bolezen prinesli
na je močno prizadeta in šole so zaprte. To bolezen je občutila tudi Plani­ avstrijski vojaki. Glej J. Kebe, Loška
dolina, str. 459-460. Leta 1866 je za
na. Ležali so po vseh hišah zlasti v Jakovici, Lazah in Grčarevcu, Bolezen kolero umrlo tudi 68 ljudi iz planin­
seje začela z glavobolom, splošno oslabelostjo, včasih z bljuvanjem in pogo­ ske župnije. Tudi tja so bolezen
stim kihanjem ter mrzlico, daje bilo treba volens nolens70 zlesti pod odejo. zanesli avstrijski vojaki. Glej J.
Kebe, Loška dolina, II. del, str. 596.
Potenje je v nekaj dneh pregnalo severnega gosta.«71 Iz zapisa vidimo, da 68
NŠAL, MMK žup. Cerknica, 1836,
pride beseda gripa morebiti od »hripa« oz. od glagola hripati, a verjetnejša 1855 in 1866.
je povezava z nemško Grippe.72 69 Učiteljski tovarš, 14 (1874), št. 2, str.
29.
g. Franc Anton pl. Steinberg 70 Hočeš nočeš.
71 ŽA Planina, župnijska kronika, str.
Med domačine lahko štejemo pomembnega raziskovalca Cerkniškega 19.
jezera Franca A. Steinberga, ki je bil rojen 28. oktobra 1684 Na Kalcu 72 M. Snoj, Slovenski etimološki slovar,
pri Pivki, umrl pa je 7. februarja 1765 v Ljubljani. Čeprav ni bil rojen v Ljubljana 2003, str. 191.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 221

Cerknici, je pa tu več let bival. Franc A. Steinberg (in tudi Stemberg)73 je

več let raziskoval Cerkniško jezero in 70 let po Valvasorju napisal o jezeru
samostojno monografijo z naslovom Griindliche Nachricht von dem in dem
Inner-Krain gelegenen Czirknitzer-See (Izčrpno poročilo o Cerkniškem
jezeru, ležečem v Notranjem Kranjskem).
Njegov oče je bil Volf Ernest pl. Stemberg, kije leta 1687 prodal gradič
Na Kalcu. Franc A. Steinberg je bil lastnik pristave sv. Marije Magdalene
(Marof) pri Martinjaku, ki jo je podedoval ali kupil. Ko v svoji knjigi v 16.
poglavju omenja studenec sv. Marije Magdalene, pravi, da teče pod »mojo
pristavo«.74 Ker seje leta 1703 poročil s Cerkničanko Marijo Ivano Cecilijo
Logar, je v Cerknici št. 165 (Pogačnikovi) bival več let.75 Oče Marije
Ivane Cecilije je bil Andrej Logar. Bil je sodnik v Cerknici in upravitelj
hasberškega gospostva.76 Franc A. Steinberg je imel v Cerknici na hišni
številki 165 tudi polovično kmetijo, za kar pričuje zapis v urbarju Lam-
bergovega kanonikata iz leta 1738.77 V Cerknici ali na Marofu je Steinberg
bival do leta 1720, potem je šel v Ljubljano in Idrijo. Na strani 55 svoje Franc Anton pl. Steinberg (1684-1765), avtor
knjige piše, da sta ga leta 1712 v Cerknici obiskala Jurij in Anton pl. Ra- kn'l9e ^rpno poročilo o Cerkniškem jezeru, ce-
unach, ki sta bila njegova bratranca.'3 Lahko sklepamo, daje bil ta obisk ceste na Kranjskem (Notranjskem), dvorni ko-
res V Cerknici in ne na Marofu. mernik z zlato kolajno, v svoji knjigi leta 1758.
Narisal: F. A. Steinberg.
Steinberg je bil vsestransko tehnično podkovan, zemljemerstvo in me­
haniko je študiral na Dunaju. Njegova monografija je zelo izčrpna, toda
avtor ostaja zvest starim teorijam, kijih le dopolnjuje in dokazuje z razni­ 73 Ko seje 15. februarja 1703 poročil
mi zamotanimi preizkusi. Z zgodovinskega stališča pa so dragoceni njegovi v ljubljanski stolnici, je zapisan kot
Franc Anton von Stemberg, tako
opisi ribolova in lova in priloženi bakrorezi, kajti tu se kažeta njegov veliki je zapisan tudi pri drugih vpisih v
dar za opazovanje in ljubezen do narave.79 matičnih knjigah.
74 »... unter meinem Meyerhof bei S.
Leta 1712 je postal cesarsko-kraljevi komisar za rudnike, gozdove in Mariae Magdalenae,« F. A. Stein­
ceste na Kranjskem. Janez Dolničarje leta 1718 zapisal, da »pl. Steinberg berg, str. 207; M. Smole, Graščine,
zaradi v prihodnosti načrtovane trgovine z veliko vnemo popravlja ceste na str. 111.
Notranjskem, ki vodijo proti Reki«. ■Ml 75 Glej Cerknica 165, str. 293.
76 Leta 1671 se Andrej Logar omenja
Franc A. Steinberg je bil tudi bratranec starotrškega župnika in opata kot sodnik. Glej Cerknica 75 (Sten-
Janeza Pavla Svenka (Schwengkh, Svenck), ki je v Starem trgu pri Ložu tovi).
župnikoval od leta 1690 do svoje smrti leta 1735. Svenkova teta Margareta 77 Glej Cerknica 165. Ta podatek sem
slučajno našel leta 2011.
Švenk pl. Steinberg je bila njegova mati.81 Ko seje Steinberg 15. februarja
78 Steinberg, str. 55.
1703 v ljubljanski stolnici poročil z Marijo Ivano Cecilijo Logar, mu je bil 79 B. Reisp, n. d., str. 102.
župnik Švenk za pričo. Pri krstu prvega otroka Marije Frančiške, kije bil 80
V. Steska, n. d., str. 184.
16. decembra naslednje leto v Postojni, pa je bil Svenk za botra.82 Iz Sven- 81 Steinberg omenja na strani 158,
kove zapuščine je njegova sestrična Marija Ana Steinberg, sestra Franca daje bil župnik Janez Pavel Svenk
Antona, kot dedinja po svoji materi Margareti Steinberg, terjala poleg re­ njegov bratranec. Župnik Švenk je
dal v podružnih cerkvah izdelati
dnega deleža še dvesto goldinarjev in jih verjetno tudi dobila.83 Steinberg lepe baročne oltarje, kasetirane in
je župnika Svenka opisal tudi kot lovca na race in na labode.84 poslikane strope (najlepši je v na-
dleški cerkvi iz leta 1723), svetišču
na Trsatu pa je leta 1705 podaril
h. Mirko Javornik veliko sliko, široko 5,75 m in visoko
Eden največjih Cerkničanov je pripovednik, esejist, publicist, urednik 2,1 m, beneškega slikarja Krištofa
Tascha. Zato so ga leta 1715 pova­
in prevajalec Mirko Javornik, roj. 26. septembra 1909 v Cerknici, ki pa bili na Trsat, daje skupaj s škofom
žal nima v kraju še nobenega spomina. Ker je bil nasprotnik komunizma, Marottijem okronal Marijino milo­
stno podobo. Več kot 130-krat je šel
ga po vojni v Sloveniji niso objavljali. Poleg njega je zelo pomemben knji­ ljudem v Starem trgu in Cerknici za
ževnik še domačin pesnik Jože Udovič. Ker je pesnik Jože Udovič v Cer­ botra, kar je bila oblika karitativne­
ga dela do ljudi iz revnejših slojev. J.
knici in Sloveniji dobro poznan, se mi zdi primerno, da v tej knjigi nekoliko Kebe, Loška dolina, str. 45-49.
predstavim le delo Mirka Javornika. 82 L. Schivviz v. Schiwizhoffen, n. d.,
Oče Jakob Javornik, ki je bil iz Dramelj pri Celju, je bil delavec v že­ str. 155, 272. Glej tudi sestavek
Cerknica pri št. 165 (Pogačnik) v 6.
lezarni v Skednju (Trst), od leta 1914 pa električar v Clevelandu. Mati poglavju.
Uršula Branisel je bila iz Cerknice 24. Osnovno šolo je končal v Cerknici, 83
J. Kebe, Loška dolina, str. 49.vAna
šest razredov škofijske klasične gimnazije v Šentvidu, zadnja dva razreda Marija Steinberg je dobila iz Šven-
kove zapuščine tudi sodček vina.
pa na klasični gimnaziji v Ljubljani kot gojenec Marijanišča. Dve leti je 84
Glej sestavek Prvi zapisi o pticah v
študiral slavistiko in eno leto pravo, od leta 1930 pa je živel kot svoboden 5. poglavju, str. 149.
pisatelj.85 85 Martin Jevnikar, Javornik Mirko,
v: Primorski slovenski biografski
Veliko je potoval po Evropi (dalj časa je bil med Katalonci v Španiji), bil leksikon, 7. snopič, Gorica 1981, str.
je na Kanarskih otokih, v Maroku in Palestini. Leta 1935 je izšla njegova 573-575.
222 VI. poglavje

odlična knjiga Pomlad v Palestini, ki je bila čisto zamolčana, ker ni bil v

nobenem kulturno-političnem taboru.
Leta 1935 je Javornik prevzel uredništvo novoustanovljenega dnevnika
Slovenski dom in se od socialistov vrnil v katoliški tabor. Imel je izreden
pisateljski talent in njegov esej o lepoti slovenskega jezika je mojstrovina,
vredna ponatisov.
Kritik Josip Vidmarje leta 1931 v Ljubljanskem zvonu njegovo pisanje
takole ocenil: »Vrh tega je v Javornikovem pripovedovanju neka moč, kije
določno in sveže predstavotvorna in plemenito sugestivna. Ne morem je
imenovati drugače nego umetniška. Slutim roko, ki bo prijemala mrtvo
snov in odlagala kristale ...«86
Toda z Vidmarjem in njegovim krogom se je razšel štiri leta po tej tako
pohvalni oceni. Za Javornika je bila prelomna udeležba na kongresu PEN
klubov v Barceloni 1935. leta, kamor ga je povabil Josip Vidmar. Ko je
v levi usmeritvi videl manj svobode in ko je doživel šokantno snubljenje
Josipa Vidmarja, ki si gaje hotel podrediti in mu je v ta namen obljubljal
vso podporo. Po tem kongresu je odločno odklanjal totalitarni komunizem.
To doživetje je popisal v Listu iz dnevnika, ki ga je vključil v izbor krajših
del Pero in čas v obeh izdajah (1944 in razširjena 1980).87 Za moto črtice
je Javornik dal Jezusovo skušnjavo iz Matejevega evangelija: »Spet ga je
hudič vzel s seboj na zelo visoko goro. Pokazal mu je vsa kraljestva sveta in
njihovo slavo ter mu rekel: 'Vse to ti bom dal, če padeš predme in me moliš’
(Mt 4, 8-9). Barcelona, 22. maj 1935.«88 Tedaj (1935) je postal tudi glavni
urednik novega katoliškega dnevnika Slovenski dom, kije leta 1943 postal
tednik in je izhajal do aprila 1945.89
Kmalu je začel Vidmarjev krog napadati Javornikovo pisanje. Še leta
1934 je Juš Kozak tako dobrohotno ocenjeval Javornikovo literaturo: »Mir­
ko Javornik je simpatična, dozorevajoča osebnost na našem literarnem ob­ Jože Udovič (1912-1986), pesnik, pripovednik,
prevajalec, esejist, se je rodil v Cerknici na Ta­
zorju. V potopisih, doslej močno zanemarjeni panogi v našem slovstvu, je boru.
pokazal plodno fantazijo, ostro opazovanje in plastičen pogled. Njegov stil
se je osvobodil vsake navlake in se razvija v stvarnost in notranjo logično
doslednost. Javornik se ne peha za izrazi, ki žive v jezikovnih arhivih; piše
živ in stvaren jezik.«90
A kmalu po razhodu z Vidmarjem gaje še isto leto (1935) isti Juš Kozak
v Ljubljanskem zvonu po velikem evharističnem kongresu, ki je bil na lju­
bljanskem Plečnikovem stadionu, takole napadel: »Ce rezumiramo Javor­
nikovo blebetanje o slovenski liriki, o prozi, o katoliškem športu, o katoliški
publicistiki in njegove izjave o 'dialektičnem rokovnjaštvu’, potem vidimo,
da imamo opraviti z notranje neurejenim 'Gil Roblesom’ mladokatoliškega
gibanja, ki si počasi osvaja poglavitno in edino maksimo:
'Beseda vseh besedje Bog, nikdar ti ne bo žal,
Z Njim v duši hodi in vedi, ako ostaneš zvest besed Besedi!'«91
Ker je Javornik izpovedal katoliško vero pred velikim evharističnem
kongresu, ki je bil leta 1935 v Ljubljani, je Kozak nadaljeval:
»Pred evharističnim kongresom je občutil potrebo očitne izpovedi za­
prašeni romar Mirko Javornik, nemirno stebelce mladinskega katoliškega 86
Vidmar je to objavil v Ljubljanskem
gibanja: zvonu leta 1931 pod naslovom Se­
dem mladih pisateljev. Navedeno po
I, i, i, U, u, u, M. Javornik, Pero in čas, str. 323.
Vse stvarjenje se glasi, Večna slava bodi mu, <s' I. Kozlevčar, Dopisovanje med Da­
nielom Šerkom in Mirkom Javorni­
'Hvaljen bodi Jezus ti!' Troedinemu Bogu. kom, Zaveza XVII (2006), št. 64, str.
67.
E, e, e, O, o, o, 88
M. Javornik, Pero in čas, str. 310.
Vsi rodovi naj časte Ako starše ubogamo, 89 M. Jevnikar, n. d., str. 575.
Bogje matere ime! Se Bogu prikupimo. 90 Navedeno po M. Javornik, Pero in
čas, str. 323.
A, a, a, 91 M. Javornik, Pero in čas, str. 326-
Ljubi Bog nas rad ima, 327.
Vsi v nebesih smo doma!«92 92 Prav tam.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 223

Javornik ni visoko postavil samo čistost in lepoto slovenskega jezika,

temveč je tudi zapel slavospev slovenstvu kot takemu, ki ljubi domovi­
no, hoče delati zanj in ga izpovedovati z vsem svojim življenjem in delom.
Med zamejskimi Slovenci je Javornik delal v istem poklicu, kot gaje opra­
vljal v Ljubljani. Od leta 1941 do 1960 je delal na slovenskem tržaškem
Radiu kot pisatelj, publicist, časnikar, režiser, politični komentator, igralec
in pevec. Marsikatera misel tega predavanja je bila preroška napoved
samostojne slovenske države. Toda takrat je bilo v Sloveniji tako raz­
mišljanje vredno večletnega zapora ali celo smrti. Marsikatera misel je
tudi danes še kako aktualna, čeprav smo že dosegli samostojnost.
»Leta 1949 je govoril v Trstu o Prešernu ob stoletnici smrti in ga posta­
vil v sredo slovenstva in vizije o Zedinjeni Sloveniji, kar dobiva in naj dobi
izpolnitev v Združeni Evropi. In drugo leto je govoril prav tam besede o
poti in smeri, ki naj si jo izbere slednji Slovenec: 'Vsak Slovenec, naj živi v
svobodi ali v jarmu, se mora najprej živo in nepreklicno zavedati, daje Slo­
venec ... in da hiša raste iz temeljev, drevo iz korenin, narod pa iz svobode,
katere edina stvarna in bodočnost dajajoča oblika je državna samostoj­
nost.' Ob ta temeljni zahtevek je z nenehnim ponavljanjem pribijal zapo­
vrstjo - desetkrat in večkrat - vprašanje in odgovor: Biti Slovenec se pravi
... in spet biti Slovenec se pravi... delati za svobodo in samostojnost... za
združenje pod lastno streho ... za boljši kruh ... za napredek in osebno svo­
bodo ... in za popolno pravico, da o svoji usodi odločujemo sami... delati za
lepšo zgodovino ... da bomo stopili pred njeno sodbo ko častni Slovenci, ki
so izpolnili svojo dolžnost...' Taka je bila njegova ljubezen do domovine.«93
1. Marijina stopinja Eden največjih Cerkničanov je pisatelj, esejist,
publicist, urednik in prevajalec Mirko Javornik.
Leta 1941 je Mirko Javornik v Zemlji ob jezeru mojstrsko opisal pogled Josip Vidmar je leta 1931 o njem zapisal: »Slu­
na jesensko gmajno, Marijino stopinjo in lipi, ki sta bili pri stari kapelici tim roko, ki bo prijemala mrtvo snov in odlagala
kristale.«
nad Cerknico ob stari cesti proti Rakeku.
»'Kadar se ljudje starajo in stopijo v čas, ko jih polagoma jame presevati
bližina One strani, začenjajo njihove besede biti redke in modre. Tedaj
pravijo, da so vsa naša pota, naj si jih mislimo naprej ah kamor že, eno
samo vračanje. Naj želimo ali silimo, kamor hočemo, naj nas hrepenenje
ali resnica prineseta do katerega koli obzorja - od povsod drži pot spet na­
zaj: na izhodišče, na stare kraje, na prve resnice, domov. In domov vračati
seje lahko in ljubo kakor nikamor ...'
Ni dolgo, kar sem na kdo ve kakšnem enodnevnem papirju bral to mi­
sel. Branil sem sejo pripoznati za resnico. Pa vendar sem to popoldne sam
sebe na lepem presenetil v trdni veri vanjo. In še na kraju, ki je po videzu
pust, prazen, skoraj grenak ter daleč od sleherne umetne misli.
Spehan kakor človek, ki dolgo ni hodil, sem se ustavil ob začetku žalo­
stne, obupane gmajne. Tam, kjer pot, držeča s postaje v domači kraj, na
mah poskoči na prvi obronek brega. Dan je bil še zgoden in ure bliže pol­
dnevu ko večeru. Tja do roba se popotniku od postaje zmeraj mudi. Cim-
prej bi rad imel za sabo kraj brez obraza, kakor je ta postaja. Nekaj vrst hiš
je, nametanih ob ceste. Vas nima jedra in nekega osrednjega znamenja, ki
bi se ti po enem pogledu vtisnilo v spomin za njegovo pravo podobo. Rasel
in pojemal je, kakor so nanj letele drobtine sveta, ko je bolj ali manj na go­
sto vozil mimo svoje bogastvo, slepila in razočaranje. Hiše ob cestah so se
smejale ali mračile, kakor seje odpirala ali zapirala meja za les, za dovolje­
no in za prepovedano blago, za poštenje, za vse, kar se je pač dalo prodati.
Ko sem danes hitel tam mimo, me je obšla misel od prej, ne da bi jo
bil iskal. Ujel sem se v njej in pa v želji, da bi bil čimprej doma. Da bi bil
čimprej gori na sedlu, kjer se pot in podoba vsega naglo prelomita in dasta
pogledu, da hrepeneče plane čez kodrasti breg in čez gladko polje do vsega 93
T. Debeljak, Mirko Javornik - pisa­
domačega. telj (Za sedemdesetletnico ob izidu
knjige Pero in čas II.). V: M. Javor­
Na tistem prvem robu sem se oddahnil. Svetlo poletno zelenilo leščevja nik, Razdalje, Izbrano delo, Ljublja­
je že ugašalo. Nekaj noči sem se gaje bila morala že dotakniti jesen. Trava na 2009, str. 63.
224 VI. poglavje
po gmajni je bila sklonjena in malo sežgana, osat je
na gosto plal med njo. Drobno rumeno in rožnato
cvetje se ni niti z vonjavo več oglašalo izpod trave.
Redke jagode na brinju so bile črne in črnina je izda­
jala trpko sladkobo. Sence so se do leščevja stegnile
dalj, kakor je bilo v navadi vso pomlad in poletje.
Pa meja med senco in svetlobo je bila mila, nič kri­
čeča; poleti je senca ostra ko kosa in svetloba boli v
oči povsod: na listju, v rosi, na blesketu trepetlik in
na nebu. Kadar se je leščevje po žlebovih in mejah
razmajalo, so izza njega zardevale jagode: jerebika,
glog, makovnica, češmin, drenulja. Na nekaj hojah
in borih so se bili novi vršiči stegnili lepo proti nebu.
Sonce je bilo za to uro nizko, pa ni stalo tam, kjer naj
bi bilo, če bi moralo že kmalu zaiti.
Nad gmajno je legala jesen. Čudežni, sladki, bo­
gati čas, v katerem je vse lepo, tudi brinje, sence in
enoličnost bregovja, od koder ni videti nikamor, ra­
zen v nebo.
Ni se mi dalo naprej. Spet sem čez dolgo hodil do­
mov na jesen kakor že tolikokrat. In zmeraj mi je bilo
tako kakor to popoldne, naj sem prihajal od koder že:
iz poletja ob morjih; z dolgih voženj po sinjini; iz bleska
in omamljive motnjave razkazujočih se velikih mest;
od umetnin v kamnu, barvi in besedi, h katerim roma
svet; od ljudi s pošastnimi in vabečimi usodami; od
srečanj z nepoznanim svetom in nepoznanimi razo­
detji. Vsako pot je bilo kakor danes. Jesen na gmajni,
na jezeru, na poljih in nad kraji meje nevidno objela
in vzela vase. Se preden sem se dobro zavedel, me je
prepričala, daje najlepše vračati se. Jesen in dom sta
kakor pristan pod večer: ne želiš si drugega kakor biti
tam, pozabljati, spati, biti samo pri sebi.
Stopil sem naprej, še sam ne vem dobro, kdaj.
Zdaj sem že tam, kjer bruhne prvo kamenje iz bre­
ga. Na lepem, ne veš, čemu, in ne razumeš, zakaj
naj zemlja prav tod, sredi trav in ostankov poletnega
cvetja, razodene svoja žalostna rebra. Pa tako je na
Krasu, naj bo za pogled še lepše oblečen. Tudi gore
in hribje vstajajo pri nas naravnost iz ravni, brez
počasnega vzpenjanja, brez dolgih, težavnih, pri­
pravljajočih se prehodov, kakor jih moraš prestajati
drugod, če hočeš do prave gore.
Pustim pot, naj se vije in pleza po svoje. Zavijem
v strmino in bi rad poiskal prvi star spomin na poti
domov.
Nekje prav ob stezi je med pokvečenim brinjem
za dve pedi širok kamen. Vanj je globoko zajedena
sled podrsavajočih človeških stopinj. Vdrta je tako,
da nogo skoraj uklene. Nikoli še nisem videl človeka
tam, pa kadar grem mimo, so na njej sveža znamenja
neznanih nog. Kdo ve, koliko jih dan za dnem stopi
na to sled in koliko jih je položno zdrsnilo po njej od
tistih starodavnih, meglenih časov, ko so se povsod,
in tudi na tej majhni zemlji, porajale svete zgodbe!
Se kot otrok sem nekdaj moral zdoma. Nebo je
bilo od jesenskega dežja težko, daje viselo čisto niz­
ko, do žalostnih lip ob poti. Vrh klanca sem se stisnil
kapelici pod kap in se zagledal nazaj. Solze se me
dušile, ko nisem od doma videl ničesar: ne zvonika
nad krajem, ne jezera, ki je tiste dni prihajalo, ne
prvih, prezgodnjih luči izpod nizkih streh, ne bele,
nizke megle, ki sleherni večer vstane iz jezera in po­
tuje ob gozdu za zašlim soncem. Vse je ostalo tam in
neskončno daleč se mi je zdel čas, ko bom brez vsega
tega moral biti drugje. Obračal sem sluh nazaj, da
bi ujel iz oblakov tam doli kateri zvon ali krike je­
senskih ptičev nad jezerom. Žalosten sem čakal in
čakal. Ker je bilo začelo nesti postrani, sem se iz­
pod kapa umaknil v votlo starinsko lipo, kje smo ob
paši vedrili in kurili. Ko sem stopil v deblo, sem brž
prestrašen skočil nazaj. Tam je čemela suha, visoka
ženska, v črno oblečena, s težkim pokritim cekarjem
pri nogah. Ena izmed tistih, ki jih srečaš povsod na
stezah po gmajni in po kolovozih, ki gredo vštric ve­
likih cest. Če drugega ne nosijo, vedo novic z vseh
koncev doline, vse lepših, vse hujših, vse prepričlji­
vejših, kakor jih vedo listi.
Ko je ženska videla, da sem se ustrašil, me začela
tolažiti. Vprašala je, čigav sem, kam grem in zakaj
sem žalosten, ko grem v lepši kraj in v šolo. Potem je
rekla, da pojdeva skupaj. Pred kapelico je obstala in
nekaj iskala. Ko je našla, mi je stisnila v roko novec
ter dejala: Vrzi v skrinjico tamle. Za srečno vrnitev,
da bi spet vesel prišel nazaj.'
Spustil sem denar skozi špranjo v zidu. Skrinjice
zadaj ni bilo in novec je veselo zazvenčal na tleh.
Zakotalil seje pred oltar in utihnil. Ženska seje pre­
križala, vzdihnila, potem sva jo ubrala dalje. Ni mi
bilo več tako težko. Veseli žvenket novca, ki je padel
pred oltar, mi je ostal v ušesih.
Pod kapelico sem hotel po cesti, kije ob ogradi za­
vijala na levo. Ženska je pa krenila po stezi v gmajno.
'Mati, tod!' sem jo poklical, pa je odmajala in mi
pomigala za sabo. Ko sva prišla do tam, kjer se gmaj­
na prelomi navzdol, je pustila še stezo ter stopila do
nizkega brinja. Nekaj je iskala, potem pa stopila po­
strani ter potegnila z nogo po kamnu. Zaškripalo je
in žena se je spet prekrižala. Nato je mignila, naj
pridem bliže. Začudeno sem zavil tja in jo vprašaje
gledal. Ozrla se je vame in rekla: 'Se ti pojdi čez to
stopinjo, da boš srečno hodil po svetu!'
Nisem je prav razumel in sem pogledal na tla.
Videl sem stopinjo, v kamen izhojeno, za katero do
zdaj nisem vedel, čeprav smo fantiči poznali sleher­
ni grm in vsa gnezda. Stal sem ob kamnu in gledal.
Ženska seje sklonila, me prijela za levo nogo ter po-
drsnila z njo po stopinji. Potem je začela praviti:
'Kadar greš po stari cesti, ne pozabi stopiti na ta
kamen. Potem boš povsod srečno hodil. To je Mariji­
na stopinja. Sla je od jezera sem čez po gmajni. Je­
zus ni mogel hoditi, brinje in kompava sta ga bodla.
Morala ga je nositi. Bila je trudna in ko je prišla do
tega kamenja, se ji je spodrsnilo. Padla bi bila, da
se ni kamen hitro vdal pod nogo. In njena stopinja
je ostala tlala. Kdor gre tod, pa stopi po njej, povsod
srečno hodi in obstane.’
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 225

Njen glas je bil krotak, pa prepričan kakor glas rahlega, pa vztrajnega

vetra, ki skoraj zmeraj veje nad zemljo ob jezeru. Razločno, kakor tisti
večer, se mi zdi, da ga slišim danes, ko po neskončnih letih spet stojim ob
shojenem kamnu. Zdaj, ko je dan še vesel in visok, bi rad videl, če je sled
kaj globlja, kakor je bila tisti večer. Ni moči spoznati, videti je le, da je
zajedena živo, živo v kamen kakor sled neštetih rodov, ki so stopali sem.
Sto in sto let so odhajali z doma, z žalostnimi nogami so šli čez ta kamen,
ostali so zvesti sveti stopinji, se vračali spet v svoje in obstali na zemlji ob
jezeru v poroštvo in pogum nam, ki smo jo podedovali tedaj, ko je čez njo
drl tuj vihar ...
Se malo naprej, pa je videti kapelo vrh sedla.
Zmeraj je enaka: tiha, zapuščena, s starim Bogcem
in suhimi rožami na oltarju. Ob njej že sto in sto
let z vetrom molita lipi, o katerih nihče ne ve, da bi
bili kdaj mladi. Tolikšni sta, da pozabiš na jezero
in zemljo, ki se ti odpirata onkraj sedla, ko stopaš
h kapelici. Veje so jima redke, pa take, da segajo
čez vse nebo in kar je tam čez pod njim. Burja ju
je razčesala od vzhoda na zahod, a debli se nista
nagnili. Stari in votli stojita pokoncu kakor vse, kar
raste iz zemlje, najsi bo gora, človek ah resnica. Ob
znamenju raseta in ga varujeta že tako dolgo, da
sta sami znamenje vsemu, kar ne mara s te zemlje.
Z neskončnimi, žilavimi rokami objemata ves kraj
pod sabo in nebo nad njim, vso zemljo ob jezeru. Sta
kakor očak, ki se je pod smrt ustopil pred svoj rod
in mu skozi burjo vpije svoj testament: 'Obstoj, kjer Nedanja kapelica ob stari cesti med Cerknico
in Rakekom. Izročilo pravi, da so jo postavili v
sem obstal jaz!' spomin na padle avstrijske in francoske vojake
Čudno je iz česa moreta rasti! Zemlje tod je komaj za ped. Kdo ve, kam v bitki, ki je bila na tem kraju leta 1813. Ilustrira­
ni Slovenec, 1927.
vse sta razpredli korenine? Pod njimi trohne kosti stotin neznanih vojakov;
kosti tujcev, ki jih je Napoleon gnal ropat prav sem, in kosti očetov, ki so po
tej gmajni branili ta kos zemlje ob jezeru. Morda je iz njih lipam ta trmasta
rast - kdo ve?
Debla je zdaj v lipah le še na treh straneh toliko, da stojita. Ne moreš se
ogniti, da ne bi računal, kdaj bosta padli in ju ne bo več... Potem pa vidiš,
da rase iz srede starega debla že mlada lipa in se objestno steza za starimi
vejami, da bi jih dosegla in presegla. Pognala je, ko je bilo treba, in tam,
kjer je morala. Čemu potem strah, da ne bo na tej zemlji ničesar in niko­
gar, kadar se stara debla podro?« !)!
2. Javornikova pisma
Po vojni je Mirko Javornik odšel na Koroško, v Rim in Trst, kjer je
bil glavni sodelavec pri slovenskih oddajah Radia Trst. Od leta 1961 pa
je delal pri ameriški vladi kot jezikovni strokovnjak in sodelavec službe
za stike z javnostjo za goste iz Jugoslavije in se tako seznanil z mnogimi
pomembnejšimi jugoslovanskimi predstavniki in deloma tudi z njihovim
mišljenjem. Ker je bil idejni nasprotnik komunizma, so ga jugoslovanske
oblasti zasledovale in se ga bale. Zelo so zanimiva tudi Javornikova pisma
bratoma Danielu in Francu Serku doma iz Cerknice 91, ki sta s svojo
materjo Danijelo odšla po vojni v Argentino. Pisma, ki jih je pisal od leta
1945 do svoje smrti leta 1986, so se ohranila in so jih objavili v letih 2006
do 2008 v reviji Zaveza. Pisma govorijo o stanju v takratni Jugoslaviji in po
svetu in so pomemben dokument tistega časa. Tukaj povzemam oz. nava­
jam nekatere misli iz teh pisem.
Riccione, 28. novembra 1945. Mirko Javornik je med drugim pisal
Danielu in Francu Serku iz italijanskega taborišča Riccione: »Glede zuna­
nje politike nam je vse bolj jasno, kakšna usodna napaka je bila vztrajati
na Jugoslaviji potem, ko je postala ruska. Najbolj tipičen primer je glede
94 M. Javornik, Zemlja ob jezeru, Pero
tega Italija, katere šanse so danes, ko je še sovražna država, večje kot šanse in čas, str. 64-68.
226 VI. poglavje

Jugoslavije. Danes že ona obtožuje Jugoslavijo in za­ internaciji od 1941. leta, dr. Ciril Žebot, predsednik
vezniški tisk ji je na razpolago. Ravnanje zaveznikov osrednje slovenske mladinske katoliške organizacije
v Julijski krajini priča, kako strašno bomo Slovenci Pax Romana, sin poslanca, kije umrl v Dachau, itd.
zaradi navidezne priženitve Trsta nastradali.95 Na Stvar je šla v Trst in na vodilne ameriške in angle­
Koroškem so po nalogu zaveznikov razpustili OF, ške politične in cerkvene osebnosti. Druga stopnja
češ daje delala za odcepitev Koroške od Avstrije. Ve­ bo objava teh zahtev v zavezniškem tisku. Kakšen
lika udeležba pri volitvah za Tita je udarec za nas v bo efekt, ne vem; važno je eno: naše maksimalne
Ameriki in Angliji. Avstrijci v Gradcu z lepaki zah­ zahteve so bile vendar enkrat postavljene pred med­
tevajo ozemlje do Save zase, najbrž proti volji zave­ narodnim forumom, ki jih bo moral vsaj registrirati,
znikov. Glede Hrvatov in njihovega stališča do Jugo­ če drugega ne. To je po mojem največje in edino po­
slavije mi ni nič jasnega. Krek96 mi je na vprašanje litično dejanje v emigraciji.« Z.../96
dejal: 'Saj to je tisto, da dr. Maček97 niti v zasebnih Javornik je po posredovanju prijateljev in bra­
pismih, kijih piše, ne zavzema stališča do kralja in tranca Edvarda Pogačnika prišel na Radio Trst. Bal
Jugoslavije, dasi govori o vsem drugem.'« /.../ se je, da bi ga vrnili v Jugoslavijo. Da je ostal v Tr­
Marca 1946 je pisal iz istega taborišča in Serkova stu, mu je veliko pomagal Cerkničan Miloš Krava-
brata obvestil, da jima je povojna oblast vzela imetje. nja.
»Dobil sem preko Trsta nekaj novic iz Cerknice. Vaše, Trst, 23. julija 1948. Javornik je med drugim
Pogačnikovo, Ronkota Jožeta so delili, kakor je bilo pisal Danu in Francu Šerku: »Po vrnitvi v Rim
treba pričakovati. Kaj so naredili z mojim, ne vem, sem točno izvedel, zakaj se policija zanima zame.
pač pa so mama doli (v Cerknici). Francka (Mirkova Po uveljavitvi mirovne pogodbe je Jugoslavija takoj
sestra) je še v Ljubljani, si še ne upa tja (v Cerknico). predložila seznam ljudi, ki bi jih Italija po določilih
Kakor pravi Ciro (Ciro Soukal), sta mu mama in ona pogodbe morala izročiti. Na tem seznamu sem bil
tožili, da sem pač jaz kriv, zlasti s tistim govorom, ki tudi jaz. Italijani sami, so mi dejali, nimajo namena
sem ga imel na domobrance.« /.../ kogar koli iskati in izročiti. Če pa jih poslaništvo
Riccione, 29. marca 1946. V pismu iz taborišča opozori na človeka in pokaže, kje stanuje, morajo
Riccione je Javornik pisal, da so »oni v Rimu osno­ po uradni dolžnosti priti spraševat. Mene so iskali,
vali Akcijski odbor za neodvisno slovensko državo ter pa me niso dobili, in so sporočili ambasadi »risulto
poslali zavezniški komisiji, to se pravi angleškemu essere partito«. Zanje je bila stvar opravljena. Rekli
in ameriškemu zastopniku v njej, formalni predlog z so pa, daje verjetno, da se bodo morali še zanimati
naslednjo vsebino. Zdaj se določa bodoča meja med zame, ker je vidnih Slovencev v Rimu tako malo, da
Jugoslavijo in Italijo oziroma Slovenijo. Iz umetno mene Ozna ne bo izpustila iz vida in bo kar naprej
ustvarjenega razpoloženja, ki ga ustvarja na eni drezala. Zato je pametneje, če se umaknem. Zahte­
strani italijanska, na drugi strani Titova, to je sov­ vali so tudi Miha Kreka itd. /.../
jetska propaganda, se ne vidi bistvo problema, za Edvard (Šerkov bratranec) mi je dobil priložno­
katerega gre: da ne gre tu za italijanske ali jugoslo­ stno delo na radiu (Radio Trst). Sestavljam doma ti­
vanske pravice, temveč za usodo slovenskega naroda skovne preglede. Prebirati moram veliko tujih listov.
in za ponovno delitev slovenskega ozemlja zaradi slo­ Moj stari žurnalistični nos in sreča mi pomagata, da
venskih nacionalnih pravic, z ozirom na Atlantsko je skoraj vsak drugi pregled majhna senzacija. Tudi
listino, zaradi miru na tem delu Evrope, za prepreči­ velikih je bilo te tri mesece že dokaj, med njimi ena
tev nevarnih trenj med Romani, Germani in Slovani takoj v začetku, ko sem nekaj po nekem francoskem
je nujno potrebno, da se to vprašanje rešuje ne kot tedniku, nekaj pa zaradi svojega poznanja ljudi in
italijansko-jugoslovanski obmejni spor, temveč kot položaja, prvi in menda edini podal resnična ozadja
vprašanje glede pravične rešitve naše bodoče usode. procesa proti Diehlu in tovarišem.99 Stvar je povzel
Ena taka rešitev je ustanovitev predvsem neodvisne italijanski radio in nekateri listi, med njimi Oggi.
slovenske države, v katero naj pride vse ozemlje, na­ Jaz seveda od tega nisem imel nič. Pišem lahko vse,
seljeno po Slovencih, in pa tisto, ki vanjo spada iz kar se mi zdi, samo da navedem vir. /.../
gospodarskih, geografsko-prometnih in drugih ra­ Dela in nalog je tu ogromno, ljudi pa nič. Zato
zlogov, vključno Trst, Gorica, Beljak in Celovec. garamo na vseh koncih in krajih: od cerkvenega
Spomenica je dobro sestavljena in dobro prevede­ pevskega zbora pri Sv. Antonu do ljudskih iger na
na. Podpisali so jo ljudje, ki so formalno nekompro­ radiu. Tuje bilo vse tako prekvašeno po komunizmu
mitirani: bivši poslanec Špindler, kot ena prvih žr­ in frattellanzi (fašistična bratovščina), da je vsak
tev gestapa v Sloveniji, in zadnji voditelj Fran Erja­ korak, ki ga slovenski inteligent naredi, nacionalno
vec, publicist in bivši poslanec, kije bil v italijanski delo. Celo če greš v gostilno na Kras in tam zapoješ,
95 Javornik uporablja drugo besedo.
96 Miha Krek je bil podpredsednik jugoslovanske vlade v begunstvu in je potem skrbel za begunce.
97 Zastopnik Hrvatov v begunski vladi.
98
I. Kozlevčar, n. d., Zaveza XVII (2007), št. 65, str. 83-92.
99 Dachavski procesi proti Branku Diehlu in tovarišem leta 1948 v Ljubljani.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 227

da ljudje vidijo, da reakcija ni kaka divja žival, si ne­ zdaj prosijo, naj ostanejo tukaj. Begunska inteligen­
kaj naredil. Ludvik, kije po svojih mojstrskih teča­ ca, zlasti učiteljstvo, sije pridobila velik ugled.
jih angleščine po radiu najbolj popularna slovenska Doma v Sloveniji so prepričani, da bo zaradi Ti­
osebnost v vsej Tržaški državi in izven nje, ima med tovega upora prišlo do delitve Jugoslavije. Če bodo
Slovenci, Amerikanci in Italijani večji ugled kakor vkorakali Rusi, bodo tudi Amerikanci, pravijo, ter
vsi ostali skupaj. Res da dela noč i dan, in to naj­ zasedli Slovenijo in Hrvaško. Če bi tako daleč prišlo,
bolj nemogoče reči, ima pa on in mi vsi od tega tudi je stvar tudi verjetna. Zaradi tega se je v Sloveniji
zadoščenje. Spet imaš enkrat občutek, da nisi tujec, začel očitno kazati nekak nacionalistični separati­
marveč si nekje doma. /.../ zem, da je sam notranji minister ter poglavar Ozne
Komunizem v Jugoslaviji je Tito izvajal, kakor je (Boris) Kraiger moral na zadnji seji plenuma OF po­
njemu kazalo. Ne prenasilno in prenaglo, da ne bi zvati na boj proti njemu. /.../
vzbudil prehudega ljudskega odpora. Zaradi tega ni Sicer doma manjka prav vsega. Kar pošljem, se
maral kolektivizirati kmetijstva. Gospodarska kri­ mi zahvaljujejo. Zadnjič sem nekje zastonj dobil ška­
za, ki je v Jugoslaviji že podobna kaosu, ga je sili­ tlico žebljičkov in sem jih dal v paket zaradi teže, pa
la, daje trkal na vrata pri Ameriki. Sovjeti so samo sem s tem nevidenim čudom naredil veliko veselje.
jemali, dali niso nič. Če bi hotel izvesti industriali­ Zdaj so odpravili carino na vse pakete, ki pridejo iz
zacijo dežele, bi mu pri tem mogla pomagati samo tujine, in lahko pošiljaš, kar hočeš, novo, staro, samo
Amerika. Zato bi bil silno rad skozi kaka postranska tobaka ne.«
vrata zlezel v Marshallov načrt ... Amerikanci so Trst, 15. maja 1949. Iz pisma Francu Serku:
mu seveda vzbujali apetit na vse načine, ker so ve­ »Ker je prejšnji partizanski radijski zbor na lepem
deli, da gre Titu za obstanek njegovega režima.« /.../ odpovedal sodelovanje, je Ludvik na hitro sestavil
Trst, 10. sept. 1948. Serkovim piše med drugim: novega, pri katerem pomagamo vsi, tudi če ima kdo
»V politiki gredo stvari naprej približno tako, kakor samo pol glasu. Za prvi koncert smo mogli pripraviti
sem zadnjič pisal. Spor med Titom in Sovjeti se širi samo šest kratkih pesmi, pa sem moral jaz program
in dela razdor pri vseh satelitih. V Trstu je zdaj to­ razširiti tako, da sem pesmi povezal z liričnim kra­
liko ladij s petrolejem za Jugoslavijo, da morajo vča­ mljanjem, ki ga je ob spremljavi klavirja recitiral
sih po ves dan čakati pred pristaniščem, kjer je v (prof. Jože) Peterlin. Koncert v taki, literarni obli­
njem vse zasedeno. A že pri drugi pošiljatvi je moral ki je bil za Trst in za drugod novost. Vse kaže, da
Tito dati neke politične garancije Angležem. /.../ sem tisto liriko - dasi v naglici in z veliko nejevoljo
Tukaj na Tržaškem razni Srbi in oficirji precej - napisal tako ganljivo, da je joj. Se basi pri zboru so
švindlajo. Imajo tukaj tisto slovito Ravnogorsko po­ imeli solzne oči, ljudje pri aparatih pa menda sploh,
stajo, ki smatra za glavno nalogo, da pljuje na domo­ kakor pričajo pisma, kijih dobiva postaja. /.../
brance. Zaradi tega je doma v Sloveniji silna jeza. Ljudje so od fašizma in komunizma oplašeni
Poleg tega tiskajo na Koroškem Matjažev glas ter tako, da se vsega boje in se ne upajo za nič odločiti.
ga pošiljajo na razne naslove - kot daje tukaj to kaj Najrajši bi šli volit vse stranke, da se ne bi nikomur
važno.« /.../ zamerili. Narodna zavest je bolj instinktivna in jo je
Trst, 5. nov. 1948. Pismo iz Trsta v Argentino treba sproti, vsak dan dražiti. Če prideš k Subanu,
Serkovim: »Tu imamo razen zunanje politične orga­ ki je najlepša tržaška, ne samo slovenska gostilna,
nizacije že vse dvotirno: liberalci Prosvetno Matico, boš dobil nešteto družb, ki bodo pele slovenske me­
klerikalci Slovensko krščansko socialno zvezo, dvoj­ lodije z italijanskim besedilom. Meni so šli kar lasje
no študentovsko, dvojno dobrodelno, dvojno delavsko pokonci, ko sem prvič slišal Sinoči je pela in Trzinko
organizacijo. In kaj še vse bo! Ko sem prišel sem, sem po laško. Potem malo popraskaš, pa vidiš, da so sami
sklenil, da pri tej cepitvi ne bom sodeloval in sem to Slovenci. Če vidijo, da lepo oblečen človek govori ali
tudi povsod povedal.« Potem pravi, da imajo od teh poje po slovensko, se skorajžijo še oni in postanejo
cepitev »koristi samo komunisti in pa seveda Lahi, takoj ginjeni.«
ki so danes v Trstu kljub vsemu strankarstvu slo­ Trst, 17. januarja 1951. Med drugim je pisal
žni proti Slovencem in po svojem nastopanju izraziti Danu Serku, da mu je od julija 1949 vzelo voljo do pi­
fašisti, ki enodušno odobravajo vse, kar je fašizem sanja to, da seje izgubilo pismo, ki gaje pisal Serko­
Slovencem naredil. Skratka, stari svet se ni iz vsega vim v Buenos Aires. Prepričan je bil, da se je nekdo
hudega nič naučil. Mene ne bodo omajali, zlasti ker pisma »polakomnil«. Potem piše: »Precej me je glede
vidim, da so pametni ljudje vsega tega siti. /.../ tega kakor glede drugih stvari prizadelo dejstvo, da
Rdeči so doma v Sloveniji in tukaj zelo nesigurni. so julija 1949 zaprli Agno (ženo) - in Ludvikovo ženo
Iščejo stikov z nami, kar se prej ni nikoli zgodilo. tudi - ter sta bili do marca 1950 na prisilnem delu v
Primorski dnevnik je npr. naše učitelje pred laškimi Škofji Loki. Očitno so ju zaprli zaradi najinega dela
napadi ob začetku šolskega leta branil tako, kot da tukaj, ne toliko službenega kakor izvenslužbenega,
so njegovi. Po imenu že niso titovci napadli nikogar kjer se naša imena vedno pogosteje in vedno bolj kva­
najmanj pol leta. Njihova obveščevalna služba in vo­ litetno oglašajo. Meni so seveda strašno zamerili, da
hunjenje za belimi je povsod odpovedalo. Begunce sem poročila na tržaškem radiu in pa zlasti tiskovni
228
pregled preuredil tako, da je na oni strani vžgalo
bolj kakor vsi Glasi Amerike ali BBC-ji. Dokler se ni
začela nova politika, je bilo vse skupaj zelo podobno
po borbenosti in ostrosti staremu stilu iz Slovenske­
ga doma. Zdaj moramo biti bolj stvarni, toda tudi
stvarnost se da dirigirati tako, da ljudje razumejo,
koliko je ura. Posledice niso izostale. Lani je naša
postaja dobila kakih 25.000 pisem, od tega nad po­
lovico iz Slovenije, in to kljub cenzuri. Novembra in
decembra sem imel vsako jutro pet minut kramlja­
nja pred mikrofonom pod naslovom Dobro jutro - ali
že veš? Stvari so bile aktualno filozofske in zmerom
s poudarkom na politiki. Za to oddajo je na tej in na
oni strani vladalo tako navdušenje, da sem dobival
pošto z vseh strani pa flaše in postal na moč popu­
laren. Od titovcev je prihajal protest za protestom,
tukajšnji radijski bogovi in božički so bili nevoščljivi
in tako se je njim in titovcem z združenimi močmi
posrečilo, da so mi zavezali jezik. Nič za to, zame je
bila stvar važna v toliko, da sem spet nekje pokazal,
da sem živ, in sicer še bolj, kakor si je morda kdo
mislil. Ljudje doma so tega veseli in imam mnogo
potrdil za to. Decembra je npr. tu razstavljal Miha
Maleš ... Dejal mi je, da je ni družine in človeka,
ki ima v Sloveniji aparat, da ne bi tržaških poročil
poslušal vsaj enkrat na dan, tiskovni pregled pa po­
sluša prav vsakdo. Zdaj si upajo ljudje našo postajo
odpreti celo v javnih menzah in drugih ustanovah.
Pozdrave pošiljajo ljudski odbori in podobne pravo­
verne duše. Maleš mi je še dejal, da sem edino jaz
imel prav s svojim pisanjem o komunizmu in to zdaj
priznavajo vsi, tudi nekdanji moji kulturniški in ra-
zumniški nasprotniki, da o ljudeh ne govorimo. /.../
Poleg službe sodelujem z raznim pisanjem pri
ostalih oddajah, recitiram po radiu, pišem za kake
liste, predavam na prosvetnih večerih, kijih ob veli­
ki udeležbi organiziramo že tretje leto redno vsakih
14 dni. Prireditev je povsod polno in včasih takih,
da bi delale čast našim nekdanjim časom. Leta 1949
smo na Repentaboru - to je prastara ograjena cer­
kev ob titovski meji - dvakrat na prostem uprizorili
Hofmannstahlovega Slehernika, potem Finžgarje-
vega Divjega lovca; lani smo imeli tudi tam nastop
nekomunističnih pevskih zborov, ki ga je poslušalo
4000 ljudi. Za letos pripravljamo Pasijon in mogo­
če Hamleta na prostem, ker je scenarija ob cerkvi
kakor nalašč zanj, ah kaj drugega, poleg velikega
koncerta na prostem. /.../
Mi imamo tu dobre informacije iz vseh mogočih
slovenskih krogov. Jugoslavije ne take ne drugačne
ne mara nihče. Iz Beograda prihaja vse zlo. Naj pride
torej napad iz katerekoli strani, boril se ne bo nihče,
kakor se ni leta 1941. Nasprotno, ob prvem napadu
bo dvignilo glavo vse, kar je komunizem s silo potla­
čil, zlasti Hrvatje in Makedonci. Slovenci bodo bežali
na zahod. Tedaj bi bil za rešitev Slovenije en sam iz­
hod: sedanji oblastniki naj izkoristijo tisti člen usta­
ve, ki daje Sloveniji pravico do odcepitve, okličejo
100
I. Kozlevčar, n. d., Zaveza, XVII (2007), št. 67, str. 94-108.
VI. poglavje
samostojnost ter povabijo Amerikance v deželo. S
tem bi bili rešeni Balkana in vsega, kar nam je pri­
nesel. In tudi emigracija mora svojo politično akcijo
usmerjati v tem smislu.« 100
Trst, 18. avg. 1954. V pismu piše o razočaranju,
ki ga je prevzelo, ko je spoznal, da je Ozna dobila
v kremplje njegovega najožjega sodelavca Ludvika.
»Zadnji dve leti sem doživel več osebnih razočaranj
kakor pa menda prej v desetih. Veste, kaj se pra­
vi navzlic vsemu lastnemu notranjemu odporu in
navzlic vsej osnovni neverjetnosti spoznati po neiz­
podbitnih dejstvih, da je najboljši prijatelj, s kate­
rim smo bili pol življenja v delu in težnjah zvezani
na življenje in smrt ter si pomagali v vseh čudnih
položajih revolucije in emigracije, ves čas, kar je v
Trstu, agent Ozne. To je Ludvik. Vem, da boste ob
tem vsi trije prav tako nejeverni in se boste smejali,
kakor sem se do pred nekaj meseci jaz, toda zdaj se
ne morem več.
Pred dvema letoma je pobegnil v Trst major Ozne
Winkler, kije imel na skrbi Primorsko in Trst.101 Za­
čele so se širiti govorice, da je zaveznikom izročil
seznam vseh tržaških agentov in obveščevalcev svo­
je ustanove. Med prvimi na njem naj bi bil Ludvik.
Naši politični 'prijatelji' vseh vrst, tudi protikomuni­
sti, so to novico takoj vrgli na vse štiri vetrove, zlasti
zato da bi padlo čim več senc name kot njegovega
najboljšega prijatelja, po tisti stari logiki: 'kar je oče,
to je sin'. Kaj si hočeš udobnejšega načina za politič­
no in moralno likvidacijo tolikim ljudem nadležnega
Javornika in njegove brezkompromisnosti, kakor bi
bile zveze z Ozno. Resnejši ljudje, bodisi Slovenci bo­
disi Amerikanci in celo kak Anglež, pa so me začeli
svariti pred vsako zaupnostjo z njim.
Jaz sem vse skupaj vzel za obrekovanje in se boril
zanj kakor ris, zakaj čustvo, logika in - žal nami­
šljeno - poznanje njegovega značaja ter duševnosti
so odločno govorili proti takim sumom. Ludvik je od
tedaj postajal vedno bolj zaprt, nedostopen in nervo­
zen. Imel je vrsto živčnih zlomov. Med nama je zra-
stel nekak steklen zid, preko katerega stara, zaupna
prijateljska beseda ni mogla več. Potem seje oddaljil
iz naše družbe, kolikor je je še. Dejal mi je samo še,
naj prvo besedo v njej prevzamem spet jaz, češ da on
ni več za to. Do tedaj je bil nesporen kapo on. Hkrati
je začel na moč forsirati nastope tržaških in ljubljan­
skih titovcev na radiu, kjer je še vedno šef glasbene­
ga oddelka, ter s tem dosti pripomogel, da seje naša
postaja zelo zistovetila s Koprom in Ljubljano, če od­
štejemo poročila, ki jih jaz kljub zaveznikom, kljub
politiki filotitovskih prostovoljcev v slovenskem vod­
stvu postaje in kljub sabotaži ljudi v lastnem uradu
skušam držati kolikor toliko na stari liniji.
Moram pa reči, da jaz, ki bi moral biti prvi in naj­
bolj zaželeni plen takšnega Ludvikovega dela, nisem
nikjer zasledil česa, kar bi bilo v mojo škodo. Vendar
sem nehote postal do njega previden in sem mu zau­
pal samo še nepomembne stvari.« /.../
101 Ženo, kije pred leti umrla, je imel iz Loške doline.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru
Javornik ugotavlja, da so Ludviku »verjetno gro­
zili tudi z likvidacijo, če ne bo pariral, on je pa, kakor
sem pozneje večkrat spoznal, kar se tiče lastnega
kadavra, velik zajec«.
Potem pravi, daje razočaran, ker je »v Trstu toli­
ko emigrantov sklenilo kompromis s komunisti, vze­
lo spet jugoslovansko državljanstvo ter hodi na obi­
ske in počitnice v Slovenijo. To je tudi ena žalostnih
plati razvoja v Trstu, zlasti še ker se mora vsakdo,
ki kaj od njih dobi, obvezati, da bo delal zanje, to je
za Ozno. Mislim, da bo takih, ki se držimo, kmalu
manj kot prstov na eni roki. Danes je ni v Trstu ene
nekomunistične družbe ali omizja, kjer bi Ozna ne
imela svojega neposrednega ali pa vsaj posrednega
zaupnika.« Mnoge Slovence dobijo z obljubami, da
jim »bodo za službe, ki so jih imeli tukaj, priznali
doma pokojnino. Toda prej ali slej vsakogar posta­
vijo pred izbiro: ali bo delal zanje ali naj računa s
posledicami.
To je v veliki meri uspeh Jožeta Zemljaka, ki kot
opolnomočeni minister vodi titovsko zastopstvo tu­
kaj že od leta 1950. Ker večino tržaških emigrant­
skih razumnikov osebno pozna, je dobil za glavno
nalogo to. Režim doma se boji vsakega emigranta
bolj, kakor si to mislimo, zlasti v Trstu, kjer živimo
navsezadnje med lastnimi ljudmi in ustvarjamo opo­
zicijo na lastnih tleh. Strah pred tem je tudi eden
glavnih vzrokov, da Jugoslavija tako sili na likvida­
cijo Svobodnega tržaškega ozemlja. Pred nekaj me­
seci je Kardelj v ožjem krogu priznal, da rajši vidijo,
da ima Trst Italija, kakor pa da bi se tukaj ustvarja­
lo drugačno slovenstvo, kakor pa je njihovo. 102
Zaradi tega so napeli zadnje dve leti vse sile, da
bi čim več ljudi pridobili ali za vrnitev ah pa vsaj
zase, tako da so kompromitirani in ne morejo imeti
več nobenega vpliva. Svoje emisarje so pošiljali prav
k vsem, celo k meni. Precej pri vsem tem pomaga
tudi tržaška jugoslovanska zagamanost vseh, razen
kominformističnih Slovencev. Vsi ločijo med reži­
mom in Jugoslavijo, ko da je ta danes kaj drugega
kot režim. Jaz sem menda edini, ki načelno ne grem
na nobeno njihovo niti kulturno prireditev, ki jih je
zadnja leta ogromno. Skoraj ga ni tedna, da ne bi tu­
kaj gostovala kaka glasbena ali druga umetnostna
skupina, solisti, pevci, igralci, drama, opera itd. Edi­
no izjemo sem napravil, ko je bila tukaj ljubljanska
Opera, a še to zgolj zaradi Valensa (Voduška), ki ga
je kot direktorja silno zanimala moja sodba o nje­
nem nivoju. Moram reči, da mi je še za to žal, zakaj
bil sem predmet take oznovske in druge pozornosti,
da mi je bilo na moč zoprno. Marsikdo je najbrž z
zadoščenjem ugotavljal, da tudi jaz nisem več tako
neodjenljiv ...«
Javornik potem piše, da se ga je Z. izogibal. »Z.
me navzlic staremu otroškemu, zavodarskemu, štu­
dentskemu in ostalemu tovarištvu ne mara pozna­
ti... Tudi na cesti je bežal pred menoj. Jože Ronko je
bil parkrat pri njem, a se je pogovoru o meni vedno
izvil. Jaz bi ga rad dobil samo za toliko, da bi mu
rekel, čemu se me boji, če pa je on zmagal!«
102
Označil J. K.
229
V tem pismu je Šerkovim popisal zgodbo, kako
so žena Agna in trije otroci dobili dovoljenje, da se
preselijo v Trst k njemu. »Zgodbo, kako je Agna do­
bila dovoljenje za izselitev, najbrž veste. Kakor toli­
kokrat je tudi to pot v mojem življenju igrala vlogo
sreča, ki me pravzaprav ni še nikoli izdala, čeprav je
ženska. Agna je bila lani za počitnice z otroki, mamo
in Francko ob Bohinjskem jezeru v običajnem seni­
ku, sredi same titovske gospode, bodisi iz žlahte bo­
disi druge. 14. avgusta so ji povedali, da je prišel k
Zlatorogu Tito s Kardeljem in vsem svojim dvorom.
Bog ji je dal bliskovito misel, da bi poslala otroke
prosit ga za dovoljenje. Agnica, ki je bolj boječa, si
ni upala. Alenka in Mirko pa sta s šopom ciklam in
ponavljajoč Agnina navodila, kaj naj rečeta, hladno­
krvno koračila mimo straž do mize, kjer je mož se­
del. Pozdravila sta ga in mu rekla, da imata veliko
prošnjo do njega: če bi lahko šli k očetu. Tito je vpra­
šal, kje sem. Rekla sta, da v Trstu na radiu. Tedaj se
je oglasil Kardelj, da jih pozna, da sta otroka časni­
karja Mirka Javornika. Tito je vprašal še, koliko jih
je in če je mama v službi. Potem je dejal: »Boste šli«,
in sicer po slovensko, kot da bi vedel, kaj sem. Nato
jih je prevzel eden njegovih tajnikov zaradi podat­
kov. Onadva sta pa že od daleč vpila Agni in Agnici:
'Je dovolil.’ Tajnik je dejal, da bo v tednu dni imela
potni list, zakaj če Tito kaj obljubi, je vedno tako.
Trajalo je ševtri mesece, preden seje zgodilo. Kra-
iger, Marinko, Sentjurčeva in drugi ljubljanski prva­
ki so storili vse, da bi stvar preprečili. Hoteli so Agno
izmučiti, da bi se naveličala spraševati; hoteli so jo
pripraviti do kake neprevidne izjave, da bi se izka­
zala nevredno; pregovarjali so jo, naj se rajši vrnem
jaz, češ da me zelo cenijo in bi me silno potrebovali
doma. Morala je zagroziti, da bo pisala pač v Beo­
grad, kako izpolnjujejo Titovo obljubo. To je zaleglo.
Hkrati so začeli napadati mene, posebno med tr­
žaško krizo po osmem oktobru. Kraiger me je silovi­
to zdeloval po radiu iz Kopra, češ da sem kot edini
zavzel v tem času protijugoslovansko stališče ter da­
jal ne vem kakšne izjave - in tako dalje. Hoteli so z
javno gonjo dokazati, da ne zaslužim tega, čeprav je
Tito obljubil.
Jaz sem vedel, do bo šlo pri vsem skupaj za to, ali
bodo zmagali partijski pomisleki ah Titova beseda.
Nisem verjel, da pridejo, dokler jih nisem zagledal
na postaji. /.../
Ko je Agna imela potni list, sem se šele spravil
na delo in na reševanje problemov. Teh ni bilo malo.
A imel sem povsod srečo. Po osmem oktobru lani so
morale amerikanske rodbine iz Trsta in tako je bilo
na razpolago precej stanovanj, posebno na Opčinah.
Tja se ni upal seliti nihče, zakaj tri kilometre proč je
bila tedaj Titova vojska. Jaz sem vedel, da s tistim
ropotanjem o vdoru v Trst ne bo nič, in sem šel is­
kat tja. Dobil sem štirisobno stanovanje v drugem
nadstropju patricijske vile s parkom, opremljeno, s
kopalnico in vsem drugim za 30.000 lir, kar bi sicer
stalo 70.000. Ker sem se spoprijaznil z gospodarjem,
Judom in sionistom, ki je bil v Palestini takrat ko
230 VI. poglavje
jaz, in mu nesel svojo knjigo o njej, je bil tako navdu­
šen, da mi je znižal na 20.000. Tako mi je literatura
spet enkrat pomagala, seveda pri tujcu. Uredil sem
vse, kar seje dalo, vzel dopust in čakal 2. decembra.
Z Agno sva bila zmenjena, da pridejo z opoldanskim
Orientom, a da bo še telegrafirala. Telegrama pa ni
bilo. Tisto dopoldne sem šel, ker je bil pač lep dan in
sem bil na dopustu, na sprehod do openske posta­
je - prve na našem ozemlju. Verjel sem morda 5 %,
da pridejo. Bil sem nervozen, da sem postal sumljiv
policiji. Ko so zvedeli, kdo sem in za kaj gre, je bila
stvar senzacija za vse obmejno osebje. Vlak je prišel
minuto prej, ko bi moral. V prvem vagonu jih je bilo
na oknu vseh pet! Spoznali so me v hipu, ko sem
zagnal klobuk v zrak, ter tekel vzporedno z vlakom
čakat, da bo opravljen pregled. Čez pet minut smo
bili skupaj, in tako se je skoraj po devetih letih za­
čelo novo življenje, za katero je bilo tako malo verje­
tnosti, da ga bom še kdaj deležen. Toda neka nera­
zumljiva vera me je držala v Trstu, dasi nisem imel
nobenih stvarnih razlogov zanjo.
Ko smo prišli s postaje domov, je pred vrati čakal
telegram. Po zadnji prijaznosti Ozne je hodil iz Lju­
bljane - nujno - tri dni ... V nedeljo pred njihovim
prihodom sem dobil na stanovanju, za katerega ni
vedel v Trstu nihče, obisk oznovskega odposlanca iz
Ljubljane. Prinesel mi je zbegano Agnino pismo, ki
gaje, kakor je povedala, morala napisati na Ozni v
Ljubljani na diktat, da če hočem, da bomo spet vsi
skupaj, naj uredim svoje razmerje z domovino ... Slo
je za izsiljevanje v poslednjem trenutku.«
Trst, 23. dec. 1954. Iz pisma Šerkovim v Buenos
Aires: »Primorski dnevnik meje oktobra spet enkrat
po gozdovniško napadel zaradi kolaboracionalizma
in drugih neumnosti izza vojne ter me skušal pri­
kazati kot nekakšno pošast, ki se je mora vsak Slo­
venec ogibati. Jaz sem odgovoril v Katoliškem glasu
čisto na kratko: če sem res tako ničvredno strašilo,
kako da sta mi predsednik ljubljanske vlade Kraiger
ter policijski minister Mitja Ribičič še 11. septem­
bra letos poslala svojega zaupnika z nujnim vabi­
lom, naj se vrnem domov ali pa se jim pridružim v
Trstu. Oni da so me vedno imeli in me še imajo za
poštenega človeka in dobrega Slovenca, ki bi lahko
ogromno koristil. Nudijo mi zato vse možnosti za ka­
kršno koli delo in mi celo zagotavljajo, da bo v tem
primeru moje ime šlo častno v zgodovino ... Lahko
si misliš, kako sem se smejal, ko mi je mož iz gozda
trikrat ponavljal te naučene besede. Poslal sem ga
seveda k sto vragom in upam, da bom odslej imel
mir. Malce me moti samo to, daje tukaj na Opčinah
prišel kmalu potem v sosednjo vilo stanovat uradnik
titovskega konzulata, ki rad gleda podnevi in ponoči
čez naš plot. /.../
Sprememba oblasti se za zdaj malo pozna, razen
da so se tržaški Italijani znašli iz nacionalističnega
vpitja v gospodarski krizi. Trstje pod zavezniki po­
leg Marshallovega načrta in drugih podpor dobil še
103 Piše celo domače ime in ime.
vsako leto 12 milijonov dolarjev, ki so jih vojaki pu­
stili naravnost pri ljudeh: po gostilnah, lokalih, pri
obrtnikih in drugih. Zdaj je vsega tega konec, ne gle­
de na dejstvo, da je na vsakega ameriškega vojaka
stalno služil poldrugi, večinoma slovenski civilist.
Trst je imel doslej 470 samo barov, ki so zdaj vedno
bolj prazni. Opčine vse to še zlasti čutijo. Začel se je
veliki eksodus v Avstralijo, kamor romajo poleg do­
mačinov posebno begunci, ki jih je letos toliko kakor
nikoli poprej. Povprečno beži zdaj v Trst, Italijo in
Avstrijo dnevno okoli 80 ljudi samo iz Slovenije. Od
tu gre vse v Avstralijo, ki je zdaj skoraj brezpogojno
odprta. /.../
Sprememb na zunaj še ni bilo nobenih, kvečjemu
ta, da so odpravili blok pri Devinu in da so se podra­
žile nekatere cigarete. /.../
Cerknica je pred mesecem dni postala mesto;
tam komandirata še vedno največ Sežonova Johana
in Mirna Klobčarjeva. V gospodarstvu in politiki so
na vrhu sami tujci, glavne domače komuniste, ki so
bili moskovčani, so odrinili. Je pa Cerknica še vedno
'izgrajen' kraj, iz katerega nihče ne beži. Jaz vem v
vseh teh letih samo za Jurčkovega Pepeta, ki je zdaj
pri Bati v Kanadi; za mojega soseda N. N.103 - tiste­
ga, ki je leta 1942 imel nalogo ubiti me, pa je čez 9
let prijokal lepega dne k meni na radio; in pa Cibko-
vega Matije mlajšega fanta, ki je v redu in je zdaj v
Kanadi. Tudi v Trst Cerkljani ne hodijo. Z Rakeka
pride še kdo.
Cesarjeva gospa so si pred smrtjo strašno želeli
videti Agno in otroke. Sporočili so ji po Edvardovi
mami in tako jih je šla vsa moja družina z mamo
vred zadnjič obiskat. Bili so zelo veseli; jaz tudi, ko
sem zvedel, da smo jim še mi malce olajšali zadnje
zapuščene ure.«
Trst, 11. dec. 1956. Iz dolgega pisma Šerkovim:
»Ne vem, kako ste kaj poučeni o Cerknici; verjetno
da dobro. Če ne, Vam bom o priliki poslal kake izrez­
ke iz ljubljanskih časopisov. Poleti je bila tukaj nekaj
dni naša Francka (Javornikova sestra), ki tudi ne
ve dosti, ker se ne briga. Da se je stanje tam precej
spremenilo, priča dejstvo, da so med njenim obiskom
naša mama, ki so bili nekje na Uncu, šli za nekaj dni
v Cerknico, pa se ni nihče več obregal obnje. Pred
nekaj leti sojih takoj aretirali. /.../
Zadnjič sem zvedel od nekega literarnega partij­
ca, daje madžarska revolucija položaj v Jugoslaviji,
in zlasti v Sloveniji, tako omajala, kakor se nam še
sanja ne. V Partiji in vladi je popolna zmeda in sko­
raj nor strah pred tem, kar mora po njihovem neizo­
gibno priti tudi pri nas. Bojijo se, da bo zdaj zdaj iz­
bruhnilo splošno klanje in obračunavanje in se samo
boje. Tito je takoj drugi dan po vstaji v Budimpešti
pribežal na Brione in tičal s Kardeljem in Popovičem
tam mesec dni. Bal seje vsega, vsega: domače vstaje,
ob kateri bi Hrvati takoj oklicali neodvisnost; posega
Sovjetov, ki bi njega prvega odstavili, če ne obesili;
 Naselja ob Cerkniškem jezeru
morebitnega pohoda zahodnjakov čez jugoslovansko
ozemlje na Madžarsko ... in tako dalje. Na radio do­
bivamo izjave raznih delavskih in drugih revolucio­
narnih svetov iz Slovenije s prošnjo, naj jih objavimo,
česar seveda zaradi dobre soseščine ne delamo. Tito
je takoj v začetku novembra poslal Vilfana v Švico
urejat denarne zadeve vse vodilne klape, če bo mora­
la ta v emigracijo ...«
Trst, 11. dec. 1957. Iz pisma Šerkovim v Argen­
tino: »Moj življenjski položaj se od zadnjega pisma ni
dosti spremenil, dasi so titovci tudi letos napenjali
vse sile, da bi me zrinili od dela pri radiu, in so pri
tem imeli tudi take pomočnike, o katerih bi si tega
ne mislil. Toda radio me po eni strani zelo potrebuje,
po drugi sem pa tudi za odločujoče Lahe tako znan
človek, da se boje škandala, če bi ustregli ljubljan­
skim in tukajšnjim intrigantom. Italijanski avtorji
zahtevajo od radia, da mora poskrbeti za slovenščino
takega prevajalca, ki njihovega dela ne bo spacal in
ki uživa v domači literaturi tak sloves, kakor ga oni
v italijanski. In tako skoraj ob vsaki priliki radio spo­
roči kot prevajalca mene, ki dobivam potem knjige s
posvetili, zahvale in drugo, kar mi seveda vse služi
za reklamo, brez katere tudi v naši obrti ne gre. /.../
Francka mi je prinesla spet običajno vabilo od
UDB-e, naj se vendar že spametujem in se vrnem
domov, češ da je zdaj zadnja prilika in da me domo­
vina čaka z odprtimi rokami ... Naročil sem ji, naj
odgovori, da mi morajo poprej vrniti vse, kar so mi
pobrali, in poravnati vso škodo, ki sem jo ta leta pre­
trpel zaradi njih.104 Od tedaj ni več nobenega glasu.
Bojim pa se, da Francka drugo leto ne bo več dobila
potnega lista. /.../
Od znancev je bil sredi marca tukaj Pino Mlakar
z ženo in prebili smo lep in zanimiv dan skupaj. Pri­
šla sta v Trst, ker je tukaj nastopala z neko slovito
pariško baletno skupino - ki je bila tudi letos v Bu­
enos Airesu - njuna hčerka Veronika, čudovito lepo,
genialno in temperamentno dekle. V skupini je bil
tudi izvrsten fant ... z imenom Šparemblek. Kakor
vem, so ljudje ... s takimi priimki doma samo med
Jezerci. In tako sem odkril, daje Milko Šparemblek,
ki se baleti po svetu tudi tepo zanj, doma v tistem
našem raju in daje celo nečak moje sošolke Francke
Markcove, ki mi je bila včasih zelo všeč. Pravil mi
je ganljive stvari: oče je železničar v Zagrebu, kjer
je končal fant slavistiko, potem stopil v gledališko
baletno šolo, dobil čez nekaj let francosko štipendijo
in se po nekaj mesecih razmahnil v Parizu in po vsej
Evropi. Domov noče iti, ker bi moral k vojakom, s
čemer bi bilo njegove kariere konec. /.../
Drugače je zlasti zadnji mesec tu na tisoče ljudi iz
Slovenije. Prihajajo za dva dni na sindikalne izlete,
prodajajo meso, klobase in cigarete, da si kaj kupijo
in še stradajo poleg.
Moje šanse v domovini pa tudi sicer rastejo. Pred
nekaj meseci je izšla druga izdaja Zgodovine slovenske
104
Leta 1945 je Ozna v njegovem stanovanju v Ljubljani zaplenila in odpeljala vse knjige in drugo gradivo. Francka Javornik, rodna sestra, 9.
september 2009, ustni vir.
231
književnosti, ki jo je napisal Rakovec Stanko Janež.
Prva izdaja je bila tako na liniji, da ni imela niti Iva­
na Preglja, ne ničesar kar diši po duhovnem ekspre­
sionizmu in idealizmu. Zaradi tega je bilo med njimi
samimi toliko kritike, da so drugo izdajo temeljito
predelali in dopolnili, tako da je vsaj kot material
na mestu. Od 'protiljudskih' pisateljev so vzeli vanjo
Franceta Balantiča, ki mu dajo vse priznanje kot pe­
sniku, a ga prikažejo kot žrtev zlih belogardističnih
vplivov. Drugi je Tine Debeljak, kateremu so napi­
sali na koncu, da živi kot belogardistični begunec v
Buenos Airesu; ko tretjega pa so počastili mene. Mo­
ram reči, da zelo objektivno. Dali so mi celo stran;
več kakor marsikateremu lastnemu sodobniku. Citi­
rajo celo tisto slovito Vidmarjevo kritiko, ki govori o
'roki, katera bo prijemala gmoto in odlagala bisere'.
Na drugem mestu pa so me prišteli med najboljše
slovenske prevajalce ... Na koncu pravijo, da živim
kot politični emigrant v Trstu. Knjigo sem seveda z
velikim veseljem spravil pod nos tistim, ki me sku­
šajo tukaj izpodnašati s tem, da veljam doma za ta­
kega in takega človeka. Seveda je bilo marsikomu
hudo narobe, ko sem mu takole ukradel poslednji
argument. Pod roko pa so moje knjige na oni strani
tako iskane, da bi jih moral dati ponatisniti, če bi
hotel z njimi postreči vsem, ki bi jih radi... Brž ko se
bom spravil na gospodarsko trdnejšo, to je trajnejšo,
vejo, bom izdal v samozaložbi v enem samem majh­
nem zvezku na najtanjšem papirju vse, kar sem na­
pisal doslej. Tekste imam k sreči vse v rokah. /.../
Kar se sicer moje literature tiče, pripravljam knji­
go novel po vzoru Srečanj ter motivov po letu 1945
pod naslovom Nepotrebni cvet in pa roman, ki mu
bom najbrž dal naslov Simfonija v sivem - problem
emigracije in boja proti komunizmu v dramatični in
pretresljivi široko razpredeni zgodbi, ki se konča z
edinim logičnim dejanjem: z atentatom na direktor­
ja za sprožitev usode ... Že leta pa mislim na neka­
kšno svojevrstno avtobiografijo Jaz in vse, z dogodki
osvetljena življenjska spoznanja o vsem, kar mi je
bilo kot človeku dosegljivega v prijemljivem in nepri-
jemljivem svetu: daljave, prostor, zvok, ljubezen, tra­
gika, strah, veličina, nesreča, zemlja, nebo. Za prvo
bi potreboval dva meseca miru in samote, za drugo
pa seveda več, oziroma je zamisel taka, da bi nuj­
no moral pisati v presledkih. Najpametneje bi bilo,
da bi se založbi v Buenos Airesu zavezal za termin:
potem je človek prisiljen napisati. Žal ti potem vse
skupaj poškrbi naglica, katere se vedno bolj bojim,
zakaj tudi sam sem plen tistega nujnega razvoja, da
je človeka vedno bolj strah in skrb napisati nedogna­
no besedo. Nalašč si ne omislim slovenskih črk na
pisalni stroj, da sem prisiljen prav vsako, še tako ne­
pomembno stvar znova prebrati, že zaradi kljukic.
To je sicer pogosto muka, a je koristna.
Hudo je samo to, da moram vedno loviti čas za
rep. Danes sem vstal o pol petih, kakor je to skoraj
232 VI. poglavje

po navadi. Najprej sem iz nekih starih motivov, ki človekove nature in bistva, kar se bo izkazalo za
sem jih napisal pred leti za povezavo koncerta bo­ njegov glavni končni poraz. Čut za osebno lastnino
žičnih pesmi, skoval Pesem o božični pesmi v štirih je na primer pri teh ljudeh stokrat izrazitejši in po­
kiticah; to je štiri kratke novelice, da bo za božično gosto brutalnejši kakor pri nas. Razredne razlike,
Mladiko. Nato sem na hitro priredil za radio, kjer je izvirajoče iz dejstva, da je sreča v tem, da imaš ne­
moči računati samo na slušni element, Gregorinovo kaj, česar drugi nima, so tam neprimerno večje in
božično igro Kralj z neba, dajo bodo posneli na trak kričeče kakor v zavrženem kapitalizmu. To seveda
za sveti večer. Potem sem moral v mesto, kjer je bilo taje, a na vprašanje, če so v jugoslovanskem socia­
treba pripravljati program dramskih oddaj za četr­ lizmu družbeni razredi, se pravi boljši ljudje in pro­
tletje april - junij 1957.« /.../ letarci, odgovarjajo, da jih ni, so samo državljani z
Trst, 30. junija 1958. Sporoča, da so v Ljublja­ večjimi in manjšimi dohodki. Toda kadar ti prvaki
ni zaprli Franca D-ca in da mu pripravljajo proces. ocenjujejo drug drugega, že pravijo: 'O, taje pa bogat
»Jaz sem tako zvedel, da so ga zaprli, a nisem si človek!' Slo bi predaleč, če bi se spustil v podrobnej­
mogel misliti, zakaj. France je bil že nekaj let ko­ šo analizo razreda in novega človeka v Jugoslaviji.
rektor pri Slovenskem poročevalcu. Pred marčnimi Politično dobiva ta temeljni poraz komunizma izraz
volitvami je UDBA zahtevala od njega, naj bi v ti­ v vse hujših nacionalnih nasprotjih - tudi naciona­
skarni agitiral za udeležbo, da bi ugotovil, kateri lizem, to je težnja po čim večjih pravicah in tvarnih
uslužbenci so v opoziciji, ter o tem poročal. Mož se koristih za lastno jezikovno in tradicijsko skupino, je
je uprl. Nekaj dni za tem so ga prišli aretirat. Čiro ena od osnovnih potez človekove narave. Ta naciona­
in Milanovič (dopisnik Politike) sta mu takoj najela lizem je danes močnejši, kakor je kdaj koli v zgodo­
Ljubo Prennerjevo za zagovornico. Taje iz obtožnice vini Jugoslavije bil, ker je zaostren po brezobzirnem
razvidela, da mu pripravljajo proces ne zaradi ome­ materializmu, ki ga včasih le ni bilo toliko, kakor so
njenega greha (obiska v Trstu), temveč, kakor je pri po njem zaostreni tudi navadni človeški odnosi. Vo­
njih navada, za tisto, kar naj bi bil počel kot povelj­ dilna plast nima več nobenega ideala razen oblasti
nik vaške straže v Mali Loki leta 1943 ... Dobili so za vsako ceno, a tudi oblast pojmuje le kot orodje za
vrsto prič, da je zakrivil internacijo toliko in toliko razkošje in brezskrbno življenje, in to njeni vodilni
ljudi ter smrt nekega partizana. On pa je navedel zastopniki, kijih srečujem, brez sramu priznavajo.«
vrsto drugih prič, ki so izpovedale, daje, nasprotno, Na koncu pisma se mu zdi čudno, da iz sloven­
ljudi reševal itd. Daje stvar povsem inscenirana, se skih družin intelektualcev govorijo otroci samo an­
vidi iz tega, ker ga niso teh stvari obdolžili, ko se je gleško. O svoji družini pravi: »Pri nas doma nihče
vrnil v Ljubljano, kakor bi bilo logično. Postaviti ga ne spregovori angleške besede, čeprav vsi delamo v
pa pred sodišče zaradi volitev tudi ne morejo, ker angleškem okolju.« 105
bi jim škodilo. Milanovič je napovedal, da bo dobil Washington, 4. marca 1982. Danielu Šerku
kakega pol leta.« /.../ med drugim sporoča, da je večkrat obiskal Trst in
Washington, 17. marec 1967. Naslednje pismo Koroško: »... me zmeraj vse vprašuje, če bom šel do­
je Mirko Javornik napisal Edvardu Šerku šele 17. mov. Odgovor je: 'Po kaj?' Slovenija z gorami je lepa
marca 1967 iz Washingtona. V njem opisuje, kako je tudi pod socializmom. Javornik sem leta gledal in ga
dobil novo službo prevajalca za jugoslovanske jezike še z Opčin, z druge strani, kakor sem ga pol življenja
pri ameriški vladi, kjer je spremljal jugoslovanske z one. Ljudje, ki sem jih poznal in imel rad, so ali
delegacije. Moral je opraviti »začetne in poznejše mrtvi ali v svetu ali pa na takih pozicijah, da se bo
skušnje iz simultanega in kosekutivnega prevaja­ vsak bal pogledati me, kakor se boji še v Trstu ali na
nja, čakati na clearence«. Od leta 1962 je spremljal Koroškem. Zmagovalci se bojijo premaganca. Tudi
samo posameznike. Prepotoval je skoraj vse Združe­ zaradi slabe vesti ali pa ker me vidijo svobodnega
ne države. »Imam za sabo nad en milijon kilometrov kakor nikdar poprej in kakor oni niti za silo ne sme­
Amerike, katero kot pokrajino in po ljudeh poznam jo biti.« /.../
od Slovencev, pa tudi od večine Amerikancev najbo­ Kritičen je bil do cerkvenega pogreba Edvarda
lje. Edini minus je seveda v tem, da sem toliko zdo­ Kocbeka, ki ga je pokopal ljubljanski pomožni škof
ma. Toda otroci so veliki in žena tudi dela. /.../ dr. Stanko Lenič. Predvsem do njegovega govora,
Druga prednost tega mojega sedanjega dela, ki se ki naj bi Kocbeka »že prištel med svetnike«. Serku
ga mislim še nekaj časa držati, je v tem, da poznam piše, da je svoje misli ob tem objavil v Znamenjih
Jugoslavijo, stanje v njej in miselnost njenega vladajo­ časa (marčna številka).
čega razreda tako, kakor zlepa ne kdo drug. Če človek Washington, 4. dec. 1982. Danielu Šerku sporo­
skoraj živi noč in dan dva meseca s še tako zakonspi- ča, da seje po treh mesecih odsotnosti, ko je potoval
riranim članom Centralnega komiteja, ima ogromno po Evropi, komaj izkopal iz grmade pošte. Po vrnitvi
prilike za opazovanje, govorjenje in debate ... Morda pa je »polegaval, ker me je zgrabila trdovratna vi­
je poglavitno spoznanje, do katerega sem pri tem pri­ rusna influenca«. Nato piše: »Pismu dodajam kopijo
šel, da se komunizmu ni posrečilo spremeniti osnov poročila o prvem nastopu svobodnih Slovencev na
105
I. Kozlevčar, n. d., Zaveza XVIII (2008), št. 68, str. 85-100.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 233

mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu iz 'Slovenske države', ki sem

ga napisal še v Trstu. Brez slik je decembra izšlo v goriškem Katoliškem
glasu. Prvo pa je v začetku novembra pripravil za Radio Trst Franc Jeza,
a zaradi ozirov na matico in na titovsko radijsko cenzuro zelo previdno,
vendar so v Sloveniji iz njega zakonito zvedeli za stvar. Do mojega odhoda
ni bilo iz Ljubljane še nobenega odmeva na to. Prosim, naredi kopijo in jo
daj Genu, a ne onstran meje.«
Nato odsvetuje Šerku, da bi prišel v Slovenijo in zahteval mamin delež
Serkovega imetja. Mati Danijela Serko, roj. Premrov, je umrla 4. oktobra
1982 v Argentini. Takole piše: »Če Te Breda in njen advokat še nista za­
pletla v uveljavljanja pravice do mamičinega ostanka vašega imetja, se
nikar ne spuščaj v to. S tem boš nase in na svojo navzočnost v SFRJ opo­
zoril Cerknico, kjer imajo še zmeraj dosti besede nekateri stari medvojni
razbojniki, kakor je to nevarno skusil Miloš Kravanja, in pa Ljubljano, ki
bo pod pretvezo 'ljudskega glasu' uprizorila proces, v katerem Te bodo ob­
sodili zaradi nekdanjega kapitalističnega izkoriščanja ljudskih množic in
boš izgubil ne le dediščino, ampak tudi svobodo.«
Washington, 27. aprila 1983. Med_drugim piše Danielu Šerku: »Pred
kratkim sem spet prebral Javorškovo Črno krizantemo. Iskal sem odsta­
vek, ki daje s škripajočimi zobmi priznanje mojemu jeziku: 'Celo pisanje
kakšnega Mirka Javornika, ki je pisanje popolnega zoprnika, vendar člo­
vek bere z užitkom in se še zmeni ne za njegovo umsko grozo (?), moralno
razdvojenost (?) in človeško prodanost (???), ker je njegov jezik višja oblika
slovenskega klasičnega pisanja.'
Citat sem potreboval za brošuro, v kateri bo liberalna Slovenska pro­
svetna matica v Trstu ponatisnila iz Peresa in časa II razpravo o slovenski
besedi, kateri bodo dodali tudi povzetek ocen o knjigi...«
Washington, 31. jan. 1984. Danielu Šerku med drugim omenja, da
njega in ženo Agno »bratje in sestre na moč silijo, da bi prišla na obisk v
Ljubljano. Njej se to da prav toliko kakor meni. Jaz sem bil za to, da bi šla
maja ali junija za tri tedne skupaj v Evropo in bi se z žlahto dobivala na
Koroškem ali v Trstu. Meni je prav, da je šlo po vodi tudi to. Prav sinoči
se ji je obudil srd na Jugoslauland, posebno slovenski, zaradi tistega, kar
je po vojski tam prestala. Prišlo je sporočilo, daje za božič v Bufalu umrla
njena prijateljica, s katero sta bili leta 1949, 1950 skupaj na delu v koče­
vskih gozdovih blizu Roga, pozneje pa v Škofji Loki.«
Washington, 27. jan. 1986. Danielu Šerku med drugim omenja še eno
posledico revolucije: »Poleg uničenja vseh človeških odnosov celo med nek­
danjimi prijatelji je en slab sad revolucije bil, da so vse ženske udeleženke v
njej postale neznansko grde, tako daje človeka sram nekdanjega poznanja
z njimi, posebno če je bilo bolj tesno.« Nato našteje znane žene ljubljanskih
politikov. Potem pravi: »Ker je telo zrcalo duše, si ni težko misliti, kakšna
mora biti zdaj pri njih ta.«
Washington, 16. aprila 1986. V zadnjem kratkem pismu Danielu Šer­
ku, ki gaje napisal nekaj mesecev pred smrtjo, obljublja: »... bom s koncem
aprila vse odrezal106 ter se vrgel v spomine, h katerim me nagovarjajo z
vseh strani, celo iz Slovenije. Upam, da jih bom zmogel. Zasnovanih in
zaokroženih imam v duhu že vrsto poglavij, ki jih bom pisal ne po kakem
zaporedju, temveč po razpoloženju - enkrat literaturo, enkrat politiko, en­
krat razočaranja, enkrat Cerknico - ter jih potem razvrstil.« 106
Pisanje in polemike v razne slo­
Njegovo velikansko delavnost in bistrino duha je pretrgala smrt. 107 venske emigrantske liste, v zvezi z
domobranci, Rupnikom, M. Krekom
itd.
i. Miha Turšič 107
I. Kozlevčar, n. d., Zaveza XVII
Miha Turšič je bil rojen leta 1838 v Cerknici 212 (Jurčkovi). Naučil se (2006), št. 64, str. 67-85.
108
je brati in pisati in je pisal članke v takratna časopisa Rokodelske novice NŠAL, MMK žup. Cerknica, 1865.
109
in v Zgodnja danica. Umrl je po hudi bolezni 28. aprila 1865, star 27 let. 108 K temu je urednik pripisal: »Na
željo uboziga terpina naj razglasimo
Tri leta pred smrtjo je začetek svoje bolezni sam opisal v članku z naslo­ njegov zdihljej; sej sleherni ložej ter-
vom: Človek sklepa, Bog sklene.109 V njem vidimo, kako je hudo trpljenje pi, ako svojo britkost komu potoži.«
234 VI. poglavje
prenašal z junaško vero in upanjem, ki ju oriše z be­
sedami: »Saj naš Bog vedno še živi... Le eden je Go­
spod čez vse meso! Zgodnje Danice bravci predragi!
Ne bom vam govoril prazne tvarine, ampak kar je
resnica pred vsimi: roka Narvišjega me zlo tisi. Bil
sim do 16. leta svoje starosti navadno terden, al leta
1853, pervo soboto po malem Šmarnu, sim šel po
odkazanim delu zdrav do večera; o večeru se pogo­
vorim s svojim znancem, da bom šel jutri na Planin­
sko goro (k romarski cerkvi). Al spat sim šel zdrav,
vstati se ni dalo; le z velikim trudam sim se toliko
po koncu deržal, da sim šel še zadnji krat k sv. maši.
Po tem sv. opravilu sim se vlegel in še danes ležim,
brez upanja, da bi kdaj po nogah hodil, in tako priča­
kujem sebi neznane poslednje ure. Tedaj se pobitim
glasam rečem: O predolgočasna moja izbica, in žalo­
stno ležiše moje! Kdaj sim se s teboj zaročil? Al kdaj
sim tebi toliko krivice storil, da me imaš vedno kot
jetnika? Hiša Božja! Al sim se tebi z nespodobnostjo
preveč prignjusil, da me nočeš več v svoje vidno krilo
sprejemati? Pastir duhovni, moje veselje vi edino na
svetu! Poterpite tudi vi z menoj. - Saj naš Bog vedno
še živi in toraj tudi vaše zasluženje z njim. - Moli
zame, usmiljeni bravec, de bom veselej hvalil previ­
dnost Božjo, ki vse prav dela. Z Bogom! C. - M. T.«
(Cerknica - Miha Turšič). no
Še natančneje je Miha Turšiča in njegovo stra­
šno trpljenje po njegovi smrti opisal neki J. J. iz
Cerknice: »Naj ti povem, draga Danica, kaj od umer-
lega tvojega dopisovalca Miha Turšiča iz Cerknice.
Bilje rajnki, prej ko je zbolel, razposajen in čmeren
fante, pa Bog mnogokrat po svojih skrivnih potih
drugač oberne in čudovito svoje k sebi kliče. Tako
je tudi storil. Bila ga je bolezen v 15. letu njegove
starosti v posteljo položila in celih 12 let in 4 mesece
ni več iz postelje vstal.
Vsi telesni udje so mu bili odpovedali in začelo
mu je meso in kosti gnjiti na levi roki, na obeh nogah
in persih, tako daje bil ves v odpertih ranah, in skoz
celih 12 let mu je zmiraj iz ran teklo. Stopali na obeh
nogah ste se mu bili podse sključili in zavih. Na levi
roki mu je bila cevna kost pregnila, deje v več koscih
po dva do štiri palce dolge kosti si sam ven pulil ter
nam jih v škatljici shranjene kazal. Zdravo je imel
samo desno roko in glavo. Torej ko je hotel kaj za
Danico ali Novice pisati, ni mogel drugač, kakor leže
na herbtu (kakor je zmiraj ležal) pisati, in si z desno
roko papir in pero deržati.
Strašno hude bolečine je prestal, pa se vendar ni­
koli ni pritožil ali kake nejevolje pokazal skoz ves
čas svoje bolezni. Tako je bil v voljo Božjo vdan, de so
se vsi čudili, nad njegovo poterpežljivostjo. Previditi
se je dal po večkrat skoz leto s sv. zakramenti in k
zadnjemu prav pogostoma. Veliko bi se dalo od njega
in od njegove zadnje ure pisati, pa bi bil spis preob­
širen. Naj še to povem, deje bil do zadnjega dihljaja
zmiraj čistega uma in jasne pameti, ter je pričujoče
lepo učil in svaril, kakor kak pridigar. Vso družino
je sklical in jim lepe nauke dajal, kako de naj si bodo
dobri in radi ubogajo očeta in mater itd.
Ko se mu je zadnji trenutek bližal, je bil prav
slab, je še želel svojega spovednika pri sebi imeti.
Ko duhovni pridejo in molijo molitve za zadnjo uro,
mu je precej odleglo in je rekel, de ga nobena stvar
nič več ne boli in de je prav vesel, ko so ga peršli
obiskat. Hotel je dati celo za pivo, de bi še pili (ta)
ko je bil ves dober. Nato praša: No, kakšen svet mi
boste dali, kako naj rečem, ko bom tje na uni svet
prišel, in kmali reče sam: Mislim, de terdno vero in
upanje moram imeti. Ko se še en čas tako z duhov­
nom zgovarjata, reče, de mu je ležišče preozko in de
ga stranice tiščijo, potem pa pravi: Treba je culico
skupaj spraviti, palčico v roke, in moram iti... Nato
še ene krati po redkoma dihne in umerje ob 5. pop. v
petek 28. mal. travna.
Akoravno jim delati ni mogel, ga družina jako po­
greša, ker jim je vselej dobre svete dajal, jih svaril
in jim za varha bil pri hiši. Vsak je rekel, ako ta ne
bo zveličan, ne bo noben. Naj mu bodo te verstice za
spominek v Zgodnji danici.«111
V Zgodnji danici sem zasledil še dva članka Miha
Turšiča, v katerih je orisal takratno žensko lahko­
vernost in fantovsko surovost. Junija 1863 je poro­
čal o neki vedeževalki iz kart, »sleparici, de ji ni
kmali para«, ki je nastopala po Notranjski v gostil­
nah in od lahkovernega ženskega sveta kovala lepe
denarce. Piše: »Nepozabljiva mi Danica! Potožim se
ti, de se klati po Notranjskim že več časa škodljiva
stvar, neka sleparica, kije zdej tu, zdej tam, kakor ji
bolj kaže. Ima namreč dvoje plemen (vrste) listkov,
kvart, na katerih so mnoge podobe in napisi; eni
listki ji donašajo po 10, drugi po 40 novih krajcarjev.
Zahaja rada v Postojno, Planino, na Verhniko in tudi
v Cerknici je bila vže velikokrat. Ustavlja se rada po
nekterih gostilnicah. Iz teh hiš pošilja svoje oznanje-
vavce po trgu z besedami: 'Katera hoče kaj resnični-
ga zvediti, naj gre v to in to gostilnico in bo zvedila.
Ker tam je gospa, katera skrivne reči na svitlobo
deva. Plačuje se pa le od 10 do 40 novih krajcarjev'!
In glejte v malo minutah je hiša polna gostov, slepiv-
ka ima pa dela, deje zadovoljna. V malo minutah vsi
zvejo po svojih željah in se razidejo.
- Potem je po tergu veliko pogovorov; ena pravi:
'O meni, meni je vse dobro in po pravici povedala;
druga se pritoži, de ji ni nič po volji; tretja z rokami
ploska: O dobro, zvedila sim svojiga tatu, o kako za­
dovoljna sim jaz tega, bolj sim zadovoljna, kakor de
bi svoje blago nazaj prejela!'
Nepozabljiva mi Danica! Hotel bi ti popisovati po
redu napake, ktere iz te zapeljivosti izvirajo, toda
tvoj listje duhovni list in ne spodobi vse baže (vrste)
napak v njega devati.« Na koncu prosi urednika »do­
brega sveta o tej zadevi. Z Bogom! M. Turšič.«
Urednik odgovarja, naj se to naznani gosposki, in
»če je temu tako, bo gotovo pri tej priči sleparico dala
zapreti in kaznovati, ker ni misliti, de bi tako slepar­
stvo postava dopustila«.112
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 235

Kolika je bila v tistem času vrednost desetih krajcarjev? To je bil pribli­

žno dnevni zaslužek delavca.
Eno leto pred smrtjo je Miha Turšič opisal v Zgodnji danici žalostno
smrt dveh fantov »ponočnjakov«. Ker se je to zgodilo v Cerknici, se
je podpisal samo z začetnicama. V oklepaju je naslov članka (V svarilni
zgled ponočnjakom.) »Notranjsko. Draga Danica! Mnogokrat si z besedo in
žalostnimi zgledi svarila ponočnjake in nesramno vasovanje; pa Bogu bodi
potoženo, de le premalo opravijo besede tvoje in vnetih duhovnih pastirjev,
kateri s svarilnimi pridigami želijo vse na pravo pot zveličanja oberniti.
Spomnivši se sam sebe ne bom nespametnikov duhovno sodil, sej sle­
dnji ve, de na dobri zemlji ni sadu malopridnosti. Le po vnanjem vidim
mnoge iz mladosti, z marsikaterimi telesnimi popakami obdane, katere
jim je ponočevanje nakopalo. Veliko, grozno veliko njih pa zemlja krije,
kateri, če bi bili podnevi pri delu, ponoči v počitku, bi bili starost doživeli.
V noči 24. malega travna 1.1. sta bila dva fanta iz enega terga od ponočnja­
kov umorjena. Prvi v domačem tergu je šel (proti domu) okoli 11. ure spat.
Napade ga hudobna množica, eni morivcu na strani stojijo, de ga je brez
strahu s polenom po glavi bil, in je tako z razbito glavo v malo urah dušo
izdihnil. Druzega je grozno mikalo iti v vas, četert ure od terga (pravijo
de po sporočilu ženstva gaje mikalo tje iti). Z dvema tovarišema je šel res
po svojih željah - pa na moriše. Stopil je pod okno, kjer je njegova smert
prenočevala in se nekaj časa prepiral z malopridno žensko, de zakaj po
mene pošiljaš in se z menoj zdej meniti nočeš ... V tem hrup vstane in dva
ponočna deviška tatova skočita ven. (Zakaj perva ženska je bila še eno so­
sednjo tovaršico to noč k sebi privabila.) Dva tovariša113 ubežita, nesrečni
pa je hotel čez en plot bežati, tečeta pa za njim in ga ujameta. Pomagalo
ni ne prositi, ne se braniti nožu; prejel je devet ran z nožem v herbet, v
persi, v vrat in v roko. Roko je imel strašno razrezano, ker je v smertni
sili za nož grabil, pa zastonj; moral je na tem kraju svoje mlado življenje
žalostno končati! Bilje ranjki vselej dobrega zaderžanja in močna podpora
svojih staršev, tih, sramežljiv; vino pa mu je odvzelo sramožljivost in tako
je ubogal mamljivo žensko, katera si ga je hotla prisvojiti in s tem se je
izročil rabeljnu, ki mu je življenje vzel. Žalostno je, de ljudje sedanjega
časa ne (u)bogajo in ne pomnijo, kar je duhovnega, ampak le občutljivo in
meseno jim rado po glavi roji. Ali bi se pač prizadevala deželska gosposka
toliko, kolikor si duhovni(ki), upanje bi bilo, de bi v naši deželi vsaj strah,
če ne poboljšanie, mladost od tako nevarnega in kužliivega ponočevanja
odvračal. Z Bogom! M. T.«114
j. Požari med drugo svetovno vojno
Cerknica je med drugo svetovno vojno veliko trpela, ker je kar trikrat
pogorela: dvakrat so zažgali nemški vojaki, enkrat pa partizani. Prvič
so jo zažgali nemški vojaki kmalu po italijanski kapitulaciji. Domačin
Maks Turšič, po poklicu znan brivec, ki je bil med vojno pri partizanih,
pripoveduje v spominih: »Dne 14. septembra 1943 je Cerknica gorela v
Svinjskem riglu. Nemci so prišli z Rakeka. Tam, kjer je peskokop, je bila
Bračičeva brigada in takrat so naši napadli Nemce v Podskrajniku. Nemci
pa s topovi. Imeli so zažigalne bombe. Hiše so bile tu vse s slamo krite in
ena poleg druge in je vse pogorelo.
Gasilcev ni bilo, tudi gasilnega orodja ni bilo. To so vse Nemci odpeljali.
Italijani so še dali, a Nemci niso pustili gasiti. Pa tudi partizani niso pu­ 110 Zgodnja danica, 15 (1862), list 27,
str. 218.
stili gasiti. Moram kar po pravici povedati. Če so partizani zažgali, ljudje 111 Zgodnja danica, 18 (1865), št. 25.
niso smeli gasiti. Glej tudi J. Kebe, Loška dolina, str.
461.
Nas je bilo samo enih pet, ki smo gasili s škafi. Jaz sem videl neko gasil­ 112 Zgodnja danica, 16 (1863), str. 149.
sko čelado in si jo pokril. Pride komandant brigade, na belem konju je pri­ 113 Prišla sta skupaj z vasovalcem iz
hajal, pa je rekel: 'Pompieri, pompieri!' To je po italijansko gasilci, gasilci. Cerknice.
'Nič ne gasite, boste imeli po vojni še lepše hiše!' mi je rekel. Bračič je bil. 114 Zgodnja danica, 17 (1864), str. 144.
Ljudje so takrat vse pustili in zbežali. Bali so se Nemcev. Bili so ob vse.«115 115 D. Žižek, n. d., str. 72.
236 VI. poglavje

Ivanka Lovko (Dragarjeva) se spominja, da je takrat pogorelo v

Svinjskem riglu 18 poslopij. ! Mi
Anton Mihevc, ki je bil tudi pri partizanih, je pa povedal, da »je ime­
la pri Ablerjevi hiši, ki je bila čisto blizu njihove hiše, italijanska vojska
vojaški bunker. Po kapitulaciji Italije so se z Rakeka v Cerknico pripeljali
nemški vojaki na vojaškem vozilu. Iz tega bunkerja pa sojih napadli trije
partizani, nakar so zbežali. Nemci so za njimi streljali in se vrnili nazaj
na Rakek. Potem pa so z Rakeka prišli s topovi in zažigalnimi bombami.
Začeli so streljati proti cerkvi, ker je nekdo tudi od tam streljal proti njim.
Streljali so tudi na cerkveni zvonik čebulaste oblike in ga poškodovali.«117
Čez pet dni, v nedeljo, 19. septembra 1943, je
bil v Cerknici največji požar. Zopet so zažgali nem­
ški vojaki. V Cerknici so se ta dan na mitingu zbra­
le tri partizanske brigade, nemška vojska pa jih je
presenetila, ker niso imeli postavljenih straž. Maks
Turšič se je spominjal: »Pod lipo so (partizani) pri­
pravljali miting. Terenci so komandirali, da mora
biti miting, pa mora biti miting. Po tolikem času so
godbeniki imeli vaje in so po vaji instrumente kar
tam pustili, saj jih bodo zjutraj drugi dan rabili.«
Potem pripoveduje, da je šel isti dan ob petih
zjutraj v patrolo proti Rakeku, pa ga ni nobena par­
tizanska straža ustavila. »Noben me ni ustavil. Vsi so ušli.« Ko je pred Velik del stare Cerknice je pogorel leta 1943,
zažgala ga je nemška vojska. Hiše od desne:
šesto uro prišel nazaj pred svoj brivski lokal, mu je neka žena z Dolenjega Mesojedcova, Gorjupova itd. Fotografijo hrani
Jezera, kije šla k prvi maši, povedala: »Nemci so pri britofu.« Pravi, da ji Dimitrij Kebe.
je takoj verjel, vzel puško pa nahrbtnik in šel proti Begunjam. »Ta čas so
pa Nemci udarili. Tam na Ranca rebri, kjer je vodovod, so imeli minomete.
Vsa partizanska vojska seje razbila. Bila je velika zmeda.« Turšič piše, da
je prej »prišel en železničar povedat na našo komando, da se na Rakeku
pripravljajo Nemci, da tanke dajejo z vagonov. Da bodo gotovo prišli v Cer­
knico. In tako je res bilo.« Nemci so pobili 48 partizanov. Turšič pravi, da
&
je »Daki dal tako poročilo, da je 48 Nemcev mrtvih, od nas partizanov pa "N
samo eden. Je bilo pa ravno narobe. Pri britofu je bil en Nemec mrtev.«118
1
■ir TU*
' ‘IT I! ■ ,
Omenjeni Anton Mihevc se spominja, da so Nemci pobijali tudi civiliste:
»So štirje tanki po Cerknici požigali in pobijali. Bila je nedelja, ljudje so šli Leta 1575 je bilo v Cerknici več podružnikov
(Undtersassen) pod šteberškim gospostvom, ki
k maši. Pa ne vem, če se je tista maša končala. Ko so šli ljudje od maše, so so imeli samo hišo in nekaj zemlje. Prvi je bil
pet ali šest starejših moških pobili. Napad je trajal kar celo dopoldne. Jaz Jakob Ipavec, ki je v denarju dajal le 2 laška
sem bežal na Brezje. Titov štab je dal nekaj višjih oficirjev v Slovenijo. In šilinga. AS, II/23 u. Foto: J. K.
tisti so bili na vodilnih mestih, so bili nekakšni nadkomandanti. Bili so N

Srbi. Tuje bil Popivoda. In so spali pri Pogačniku. Daki seje privlekel ob
treh ponoči iz Lašč, pijan. Je spal pri Zgoncu. In Nemci so že obkolili Cer­ ullm
knico, ko so bili ti ljudje še vsi notri. Skozi ta metež so se umikali ven. Tisti
Popivoda seje obuval na placu. Je čevlje v rokah prinesel iz Pogačnikove
hiše, kjer je spal. Je bos pritekel dol. Bežali so proti Begunjam. Če malo
politično premislimo, zakaj je dala Srbija, Titov štab tele ljudi v Slovenijo?
__ L
Leta 1718 je imel Jurij Gambač (Gambatsch) na
Ker niso zaupali Sloveniji, ker Slovencem niso nikoli zaupali.«119 cerkniškem potoku mlin na tri kolesa in žago,
potem so priimek pisali Bombač. AS, 1/13 u.
Francka Javornik, sestra pisatelja Mirka Javornika, se spominja, da Foto: J. K.
je bilo streljanje med Nemci in partizani. Ona je bila na njivi. Prišli sojo
poklicat, daje njihova hiša pogorela. 120
116
Sam sem še kot deček več let po vojni opazoval poškodovan zvonik, kije Ivanka Lovko, roj. Klančar (Dragar­
jeva), 24. junij 2009, ustni vir.
bil obložen z deskami. Sele pod župnikom Francem Horvatom in kaplanom
117 Anton Mihevc, 15. april 2009, ustni
Jankom Spečem so ga uspeli popraviti. vir.
Tretjič je Cerknica gorela 29. novembra 1943.121 Maks Turšič je pove­ 118 D. Žižek, n. d., str. 72-75.
dal: »Jaz sem ostal v Cerknici. Tukaj so bila pogorišča. Pa smo hodih tja 119 D. Žižek, n. d., str. 193-194.
120 Francka Javornik, 9. september
brskat, 140 poslopij je pogorelo takrat. Potem so pa še partizani požigali.
2009, ustni vir.
Ko sta Churchill in Stalin nekaj 'glihala', nista priznala Tita, bila sta še
121 Ivanka Lovko, roj. Klančar (Dragar­
vedno za kralja Petra. In ko niso priznali Tita, so imeli (partizani) nalog, jeva), pravi, daje bilo to 29. novem­
da morajo požgati vsa javna poslopja pa od sovražnikov, od domobrancev bra 1943.
 Cerknica 237

hiše. In tako so požgali kaplanijo, kjer je bil štab domobrancev, pa šolo,

pa sodišče pa tako naprej so požigali. Naprej so požgali pri Ponikvarju na
Veliki gasi, kije bil pri domobrancih. Tam je bil kozolec s slamo krit. Tisti 9
večer pa je pihalo, pa je cela Mala gasa zgorela. Pa tudi na Rakeku so po­
žgali šolo, pa tudi planinski grad. So bili Nemci notri.« 122 Cu./*<•.. a
Ivanka Lovko (Dragarjeva) se spominja, da so ponoči 29. novembra m
1943 partizani zažgali pri Ponikvarju in takrat je pogorelo pol Male gase. Leta 1575 je imel Martin Suhadolnik na cerkni­
Partizani so ponoči zažgali sodišče, šolo in kaplanijo. Kravanjevo hišo pa je škem potoku mlin in žago, Jurij Vidmar pa samo
rešila Medenova mati, ki je prav takrat umirala.123 mlin. Prvi je šteberškemu gospostvu plačeval 1
gld., 46 kr. in 2 denariča, drugi pa 53 kr. in 1
Jože Turšič se spominja, da so partizani najprej zažgali Ponikvarjev ko­ denarič. AS, I/48 u. Foto: J. K.
zolec, a so ga domači in sosedje pogasili. Ko so zažgali hlev, pa je potegnil ve­
ter in ogenj je tako zažgal hiše na Mali gasi: Svelcovo, Kotno, Bizljevo, Ronko-
tovo, Zajcovo, Drnulcovo, Simičakovo in Kunčevo, ker so bile krite s slamo.124 n
—
n
■ ... m .it- - <x M
Anton Mihevc se spominja, da so imeli partizani namen požgati tudi A*""- U
veliko Kravanjevo hišo, ki je danes kulturni spomenik. Nosili so že sla­ ST" • '6-
mo in nafto, a jih je preprosila Marija Meden, poštarica, ker je njena mati
■hK''/ / N
prav takrat umirala v tej hiši.125 Marija Meden je na kolena padla pred
Leta 1575 je imel Janez Simič (Schimtsch) iz
partizanko, kije nosila oficirsko uniformo, in jo preprosila, da te hiše niso Cerknice polovično kmetijo. Bil je šteberški
zažgali. 126 uradnik in navdušen protestant. Od kmetije je
dajal: 4 funte ali 53 kr. in 1 črn denarič činža
Partizani so nameravali zažgati tudi Urbancov tabor. Da tega niso in pol kokoši, 6 jajc in 5 povesem prediva. AS,
storili, jih je preprosila Ivanka Klančar, por. Lovko. Ko je prosila, jo je par­ I/48 u. Foto: J. K.
tizanski oficir vprašal: »Kdo si ti«? In ona: »Sestra sem od Lojzeta Klančar­
ja.« Ta bratje bil pri partizanih. Komandant ji je dejal: »Ce nisi po pravici
povedala, boš odgovarjala.«127
1
+* H |
-K(n'io\t V U
Marjan Slabe pravi v svoji knjigi, da so 24. novembra 1943 Nemci za­
pustili Cerknico. O tem tretjem požaru 29. novembra 1943 pa zapiše: »Ta
čas je naselje spet gorelo, in sicer del Male ulice, šola, sodišče in nekdanja Leta 1575 je imel Blaž Kobec (Khobez) v Cerkni­
kaplanija.« 128 ci mlin in žago pod šteberškim gospostvom. Od
mlina je letno plačeval 40 kr., od žage pa 2 gld.
AS, I/48 u. Foto: J. K.
k. Stare hišne številke, kmetije in rodbine
Leta 1575 je bilo v Cerknici 12 kmetij in več podružnikov pod šteber-
škim gospostvom. Podložniki so gospostvu in državi dajali davek in druge
šicofe . -'-J 1
dajatve. Cerkničan Gregor Lužnik je npr. leta 1575 od polovične kmetije
plačeval 3 goldinarje in 33 krajcarje v denarju in v naravi: 1 kokoš in pol,
18 jajc in 15 povesem prediva.129 Ob določenih dnevih pa so morali iti tudi
LL glt, sji

Leta 1718 je imel Jakob Škof (Schkoff) na cer­

na tlako. Tlačne obveznosti so bile odmerjene po posameznih vaseh tako, kniškem potoku mlin na tri kolesa. AS, 1/13 u.
Foto: J. K.
da so podložniki ene vasi opravljali enako tlako, vendar količinsko različ­
no, pač glede na velikost posestva. Poleg prevoza vina so opravljali razna 122
D. Žižek, n. d., str. 72 in 83.
poljska dela. ISO 123
Ivanka Lovko, roj. Klančar (Dragaije-
va), 24. junij 2009, ustni vir.
Urbar iz leta 1575 našteva v Cerknici v štirih obratih tri mline in tri 124
Jože Turšič (Švelcov), 11. avgust
žage. Blaž Kobec (Kobetz) in Anton Suhadolnik sta imela mlin in žago, 2009, ustni vir.
Urban in Martin Golba sta imela samo žago (sedaj Gornikov mlin in žaga), 125
Anton Mihevc, 15. april 2009, ustni vir.
Jurij Vidmar pa je imel samo mlin. Urbar iz leta 1718 našteva v Cerknici 126
Cecilija Košir, roj. Ošaben, 16. julija
štiri mline in eno žago. Mlin na tri kolesa in žago je imel Jurij Gombač, 2009, ustni vir. To ji je povedala
Marija Meden, poročena Kristen.
mlin na tri kolesa Jurij Škof, mlin od prejšnjega mlinarja Golbe (sedanji Cecilija Koširje bila rojena v Cerkni­
Gornikov mlin) je imel Matija Prudič, četrti mlin pa Janez Prudič, ki je ci (Piskova) in živi v ZDA, julija 2009
pa je bila v domovini.
imel tudi domec (Hoffstat). To je sedanji Jagenški mlin.131 127
Ivanka Lovko, roj. Klančar (Dragarje­
V urbarjih sem našel najstarejše podatke za gospodarje kmetij in mli­ va), 27. junij 2009, ustni vir.
128
nov. Po knjigi status animarum cerkniške župnije sem zbral stare hišne Marijan Slabe, Cerknica, Vodnik po
kulturnih in naravnih spomenikih
številke in domača imena in rodbine za 200 do 250 let. Župnijska knjiga Slovenije, Ljubljana 1981, str. 20.
status animarum za cerkniško in starotrško župnijo vsebuje dragocene roj­ 129 AS, 1/48 u.
stne podatke o vsaki posamezni hiši, o velikosti kmetije, o gospodarju, ženi 130
S. Okoliš, Izseki, str. 578. Več o tlaki
in otrocih že od okoli leta 1790. Precej starejših podatkov pa sem povzel in o zakupnih in kupnih kmetijah
glej sestavek Stare in nove hišne šte­
po gradivu, ki ga je iz matičnih knjig dobil Leon Drame, za kar se mu vilke ... v Dolenji vasi v tem poglavju,
lepo zahvaljujem. Stare hišne številke so bile uvedene leta 1770, prej jih str. 333.
sploh ni bilo, z novimi hišnimi številkami pa so jih zamenjali leta 1954. 131 AS, 1/13 u. Več mlinov in žag na cer­
kniškem potoku je naštetih v sestav­
Pokojni bloški župnik Andrej Makovec mi je povedal, da je nekatere nove ku Jezerski pritoki in odtoki in okoli­
oblastnike motilo, da so župnišča vedno nosila številko 1. Zamenjava je ca jezera po Steinbergu v 2. poglavju.
238 VI. poglavje

Cerkveni pevski zbor iz Cerknice pred drugo svetovno vojno pred Zagorjanovo hišo. Od leve prva vrsta: Mirna Javornik (Ribenčeva), Marija Simičak, Mirna Arhar, Ivanka
Ponikvar (Tavžljeva), Meri Slabetova, Leopold Hladnik - nadučitelj, kaplan Anton Kovačič, organist Martin Košnik, njegova žena Amalija Košnik, Anca Tuhtan (Francetova),
Otoničar (Brešča) z Dolenje vasi, Borštnik (Primšarjeva) z Dolenje vasi; druga vrsta: Mirko Javornik (znan kulturnik), bratje Ponikvar (Tavžljevi): Janez, organist, Tone in
Lojze, Andrej Mele (Kunčev), Ludve Lončar, Francka Javornik (Ribenčanova), Alojz Arhar, Francka Semič (Štajerjeva), Alojz Grebenc, Marija Arhar, Jože Lovko (Dragarjev),
France Škrlj, Lojze Gostiša (Rakovcov, nekaj časa je bil operni pevec, potem je zbolel), Lauče Hladnik, Jože Primšar. Imena so povedali: Ivanka Lovko, Srečko Košnik in
Jože Žnidaršič. Fotografijo hrani Srečko Košnik.

škodovala znamenitim župnijskim knjigam status animarum (podobnih

knjig namreč matični uradi ne poznajo), kamor župniki že skoraj 200 let
vpisujejo vse važnejše podatke o vsakem družinskem članu posebej in za
vsako hišo. Na osnovi teh knjig je mogoče v kratkem času izdelati družin­
sko deblo prednikov za 200 let, starejši rodovnik pa je treba z veliko truda
odkrivati v krstnih, poročnih in mrliških matičnih knjigah. V oklepaju so
nove hišne številke, kolikor sem jih mogel dobiti. Iz knjige status anima­ -* ! I Hi
rum sem dobil tudi podatke o izseljencih, o padlih v prvi svetovni vojni in Urad Cerknica v hasberškem urbarju iz leta
še kakšne zanimivosti. 1718. Andrej Verbec je imel polovično kmetijo.
AS, 1/13 u. Foto: J. K.
Zanimivo je ustno izročilo, daje bila Skukova hiša št. 32 »nevtralna«,
nekaj podobnega, kot je bila nekdaj cerkev. Če se je fant, ki so ga lovili za
vojsko, zatekel v to hišo, so ga morali pustiti.132 Leta 1752 je bilo v Cerknici
pod hasberškim gospostvom 17 celih kmetij, 55 kajžarjev in 12 hišarjev. 133
C
L Jla>iwn£i
v'w'
Prvi znani cerkniški župnik Leopold (Lupoldo) se omenja leta
1261.134 Leta 1581 je bil cerkniški kaplan Jakob Tomšič, ki je bil doma­ /syy S .... ^ HI A
čin.135 Zaradi protestantizma je oglejski patriarh Francesco Barbaro leta Podpis cerkniškega župnika Antona Štefaniča iz
1593 odstavil cerkniškega župnika Vincencija Pengerja, doma iz Bu­ leta 1597. AS 1, Vic. a, šk. 72. Foto: J. K.
zeta, in nastavil za župnika Antona Stefaniča, doma iz Kostela. Leta
1562 je bil Penger kaplan na šteberškem gradu; tega leta seje podpisal na
fresko v cerkvi sv. Primoža in Felicijana na Bločicah.
Leta 1594 je bil cerkniški kaplan domačin Ahac Šimic. Ali je bil kaplan
Simič kaj v sorodstvu z Janezom Simičem, ki je imel leta 1575 v Cerknici
Podpis cerkniškega vikarja Krištofa Planka iz
polovično kmetijo pod šteberškim gospostvom, ni znano. Janez Simič je leta 1610, ki je tega leta nasledil Antona Štefa­
bil pristaš protestantizma in šteberški uradnik barona Hanibala pl. Ecka. niča. AS 1, Vic. a, šk. 72. Foto: J. K.
Župnik Stefanič je 24. februarja 1601 pisal patriarhu, da se Janeza Simiča 132
Ivanka Lovko (Dragaijeva), septem­
boji kot »Heroda«. Na splošno so bili šteberški podložniki v Cerknici vneti ber 2008, ustni vir.
protestanti. Novo vero so namreč zelo podpirali pl. Ecki, ki so bili takrat 133
AS, Terezijanski kataster leta 1752
gospodarji šteberškega gospostva.136 Dne 10. julija 1799 je bil v Cerknici (odslej T kataster).
134
119 rojen duhovnik Jakob Kušlan. Posvečen je bil leta 1822. Oče je bil F. Schumi, Urkunden, II, str. 222, št.
286.
Martin, mati Barbara Debevc. Leta 1845 je bil Kušlan župnik v Lesko­ 135
J. Gruden, Doneski, IMD, XVII
vici.137 Janez Bonač, roj. 9. maja 1832 v Topolu 1, je postal mašnik leta (1907), str. 128.
1859. Leta 1863 je bil drugi kaplan v Dobrniču. los 136
J. Kebe, Loška dolina, II, del, str.
499-510.
1 (Tabor 29). ŽUPNIŠČE. Leta 1595 seje novi cerkniški župnik Anton 137
Catalogus cleri dioecesis Labacensis,
Štefanič pritoževal oglejskemu patriarhu nad nemiri v Cerknici, ki sojih Labaci 1845, str. 15.
138
povzročali nekateri protestanti. Pod črto je v pismu pripisal: »Cerknica je Prav tam, str. 47.
 Cerknica 239

naplavina najrazličnejših beguncev (fugitivi) in malopridnežev, ki si dovo­

lijo, kar se jim zazdi, in nimajo oz. ne poslušajo nobenega skupnega sodni­
ka. Njihovi zemljiški gospodje, teh je sedemnajst, bivajo namreč daleč od
tod. Omenjeni ljudje vznemirjajo zdaj župnika, zdaj druge duhovnike in
jih po svoji želji zahtevajo celo ponoči, kajti župnišče je, kot veste, zaradi
starosti in propada vsem dostopno.«139 Župnik Štefanič je dal zato župnišče
na novo zgraditi. Umrl je leta 1610. 1 in
Leta 1610 je Štefaniča nasledil vikar Krištof Plank.
2 (Tabor 28). BAJČEK, prej Kotni, leta 1824 je bilo domače ime pri
Kopcovem Valentinu, 1/3 kmetije
a) Valentin Otoničar, * 1769, Cerknica 178 (Kopcov, potem Ribčkovi),
t 78 let, žena Marija Lipovec, * 1770, f 64 let, poročena leta 1797, znana 2
otroka, deklici; Reliefni odtis grba cerkniškega župnika Antona
b) Matevž Bajc (Waiz), * 1797, Malo Polje 4, Ajdovščina, t 65 let, se je Štefaniča iz leta 1596, ki je bil župnik od leta
1593 do svoje smrti januarja 1610. Protestant­
leta 1830 priženil, žena Marija Otoničar, * 1805, f 72 let, 2 otroka; sko usmerjeni plemiči in Cerkničani so mu zelo
c) sin Franc Bajc, * 1837, f 63 let, žena Marija Frank, * 1852, Cerknica nagajali. Poleg začetnic imena in priimka (A. S.)
ima upodobljen križ z zlomljenim držalom in na
60 (Ložanova), t 79 let, 9 otrok, 7 umrlo do 6. leta; njem krono. AS 1, Vic. a, šk. 72. Foto: J. K.
č) Anton Žnidaršič, * 1889, Begunje 39 (Susmanov), krojač, f 88 let,
seje leta 1914 priženil, žena Marija Bajc, * 1886, f 91 let, 7 otrok, 1 umrl
do 1. leta.
; SPO
Dne 8. maja 1797 sta bila v Cerknici poročena
26- letni Valentin Otoničar iz Cerknice 102 (Jur-
kov malen) in Marija Lipovec. Poročil: Gregor
Pelosi, kaplan. Pod cesarjem Jožefom II. so
uvedli tiskane obrazce za matične knjige in zato
je manj podatkov. NŠAL, PM, 1797. Foto: J. K.

Del stare Cerknice okoli leta 1920. Od leve so

hiše: Kebetova, Butkovičeva s trgovino in zadaj
Bajčkova. Fotografijo hrani Jože Žnidaršič.

Družina Žnidaršič (Bajčkovi) iz Cerknice leta 1930. Od leve prva vrsta: Antonija, Jože, mati Marija, Ivanka, oče Anton
in Edvard; zadaj sta: Tone in Vikor.
m
Prejšnji priimek je postal domače ime. Marija Bajc, (hči b), roj. 1831, se Leta 1743 je imel Hanže Mekinda iz Cerknice 3
(potem Butkovič) podružništvo (Untersasserey),
je poročila v Trst (verheiratet in Triest) z Matevžem Kovačem iz Planine. ki je spadalo pod cerkniško župnišče. NŠAL, ur­
Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico napadla nemška vojska. bar Cerknica, 1743. Foto: J. K.
3 (Tabor 26). BUTKOVIČ, prej Holcer, Kranjc, leta 1824 je bilo domače
ime pri Volarjevem Pavlu (per Volarioum Pavlet),141 1/3 kmetije
a) leta 1743 je imel Hanže Mekinda podružništvo pod cerkniškim žu­
pniščem;
b) leta 1747 je imel isto posest Luka Mekinda;
139
Iz Štefaničeve pripombe lahko skle­
c) leta 1792 je imel Anton Mekinda podružništvo spremenjeno v 1/3 pamo, da ti ljudje ne zahtevajo cer­
kmetije; kniških duhovnikov za previdevanje
bolnikov, ampak da jih vznemirjajo.
č) Anton Mekinda, * 1777, Cerknica 3 (oče Pavel Mekinda, mati Eliza­ Glej J. Kebe, Loška dolina, II. del,
beta Prudič), t 79 let, žena Uršula Milavec, * 1779, Jakovica, f 61 let, 5 str. 504.
140
otrok; J. Mlinarič, Kartuzija Bistra, str.
468.
d) sin Jernej Mekinda, * 1813, t 22 let, žena Marija Milavec, * 1811, 141 AS, Franciscejski kataster leta 1824
Cerknica 151, t 62 let, 1 otrok; (odslej F kataster).
240 VI. poglavje

e) Jernej Trebar, * 1834, Trst, žena Marjeta Dovjak, * 1841, Cerknica

44 (Grudnova), f 55 let, 4 otroci, 3 umrli do 6. leta;
f) Janko Popovič, * 1873, Draga pri Metliki, se je leta 1897 priženil,
žena Evgenija Trebar, * 1877, t 80 let, 4 otroci, 1 umrl do 1. leta, družina
seje odselila v Ljubljano;
g) Ivan Butkovič, * 1875, Drskovče 22, Zagorje pri Postojni, žena Ma­
rija Pavlovič, * 1879, Palčje 22, Slavina, 11 otrok, 3 umrli v 1. letu. Leta
1955 so se odselili na Čemšenik.142
Leta 1924 je v hiši stanovala družina Končar. Janko Končar, roj. 1892,
Renke, Litija, trgovec, žena Pavla Sajovic, roj. 1892, Ljubljana - Sv. Jakob,
4 otroci.
4 (Tabor 25). KEBE, leta 1824 je bilo domače ime pri Kosmaču (per
Kosmatsch), 1/3 kmetije
a) Mihael Modic, žena Neža (-), vsaj 2 otroka;
b) sin Mihael Modic, žena Marija Rok iz Cerknice, vsaj 2 otroka; Bogoslovec križniškega reda Vekoslav Butkovič
c) sin Jurij Modic, * 1789, t 58 let, žena Marija Škof, II. žena Marija iz Cerknice 3.
“F"
Meden, * 1808, f 63 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 3 otroci, odselili so
se v Cerknico 220, sin Matevž je postal gospodar; £/ '• T-
č) sin Matevž Modic, * 1810, t 70 let, žena Marija Debevc, * 1811, Cer­
knica 216 (Žlebarjeva), f 78 let, 5 otrok, 1 umrl do 5. leta, leta 1866 je za $MX\
'I ^ ■

kolero (Cholera) umrla 10-letna Frančiška Modic; 14^* H

d) sin Matija Modic, * 1842, f 73 let, žena Marija Knap, * 1861, Dobec 8 JtncMia
(Velča), f 70 let, 2 otroka; Leta 1752 je imel Jernej Bisar iz Cerknice
(potem Kunčevi) 1/4 kmetije z njivami: proti
e) Jožef Opeka, * 1890, Cerknica 178 (Ribčkov), se je priženil, žena Loškem (gegen Turnlakh) itd. AS, T kataster.
Marija Modic, * 1890, 6 otrok; Foto: J. K.

f) hišo je kupil Andrej Kebe, * 1880, Cerknica 135, f 82 let, žena Mar­
jeta Kocjančič, * 1891, Cerknica 122, f 83 let, 4 otroci.143
~ 2^.^ d
V hiši je stanovala tudi družina Kerznar. Matija Kerznar, roj. 1884, i .
Radomir 48, Štajersko, t 55 let, sodni sluga, žena Kristina Bečaj, roj. 1908,
Gora pri Sodražici, 5 otrok, 1 umrl v 3. letu.
5 (Tabor 23). KUNČEVI, prej Branisel, leta 1824 je bilo domače ime pri m
Bisarju (per Wisari), 1/3 kmetije
a) leta 1752 je imel 1/4 kmetije Jernej Bisar; ./a
144
b) Matija Mele, žena Marija Martinjak, leta 1770 krščen sin Luka; Leta 1594 je imel Maver Kramberger iz Cerkni­
c) Tomaž Branisel, * 1788, f 58 let, žena Marija Drenik, * 1796, Cerkni­ ce 6 (Maver) podružništvo, ki je spadalo pod
cerkniško župnišče. V spisku je vpisan prvi. Od
ca 13 (Bizlova), f 78 let, vsaj 1 otrok; njega je prišlo domače ime Mavrovi. V spisku
č) sin Franc Branisel,’ * 1838,’ žena Ana Maček,’ * 1837,’ Logatec 106,’ f 3l^'*o:,'!?lfek.^amar' ,!y!altin F!lip.^'.I'(la,evz
Godec, Wolte Milavec (Mulauez). AS 1, Vic. a,
40 let, II. žena Frančiška Kraševec, * 1849, Metulje 3, t 77 let, I. zakon 7 šk. 72. Foto: J. K.
otrok, II. zakon 8 otrok, 5 umrlo do 10. leta;
d) Janez Kebe, * 1852, Cerknica 56 (Štefetov), žena Ana Turk, * 1866, 142 Vekoslav Butkovič, roj. 20. junija
Cerknica 179 (Olkova), 9 otrok, 3 umrli do 6. leta; 1922, je leta 1943 v Ljubljani matu­
riral na klasični gimnaziji, vstopil
e) Janez Kebe, * 1860, Dolenje Jezero 38 (Ta Bogati Kebeč), t 63 let, v noviciat duhovniške družbe
žena Marjeta Škerlj, * 1869, Dolenje Jezero 23 (Ponikvarjeva), t 73 let, križnikov in se vpisal na teološko
fakulteto. Junija 1944 pa so morali
brez otrok; vsi bogoslovci prekiniti študij in pod
pritiskom oditi v kako mobilizirano
f) Anton Petrič, * 1907, Prečna, t 38 let, žena Ivana Mele, * 1913, Cer­ enoto. Ker niso hoteli iti k Nemcem,
knica 53 (Kunčeva), t 94 let, 2 otroka, Anton Petrič je bil ubit leta 1945 so šli k domobrancem. Tam so bili
po drugi svetovni vojni, II. mož, Alojzij Knez, * 1895, Šentjurij - Podkum. pomočniki duhovnikom kuratom ah
v kaki prosvetarski službi. Vekoslav
Jernej Branisel, (sin č), roj. 1885, in brat Edvard, roj. 1887, sta odšla v Butkovič seje pridružil domobran­
ZDA. Tam je leta 1927 ubilo v tovarni (Utah) brata Venceslava Branislja, cem v Hoijulu. Z njimi je maja 1945
odšel na Koroško, junija istega leta
roj. 1878, bilje poročen. V ZDA je odšla tudi Marija Kebe, (hči e), roj. 1891. pa je bil od Angležev vrnjen iz Vetri-
nja v teharsko uničevalno taborišče
6 (Tabor 22). MAVER, 1/3 kmetije in umorjen. Glej Palme mučeništva,
a) Maver Kramberger (Grunbergar) je imel leta 1593 podružništvo Celje 1995, str. 285, 349.
143 Tone Kebe, roj. 1922, kije mladost
pod cerkniškim župniščem; preživel v tej hiši, je avtor črtic Cer­
b) leta 1614 je imel isti domec (Hofstat) pod cerkniškim župniščem Ja­ knica in njeni ljudje, Ljubljana 1994.
144 NŠAL, RMK, 1780.
nez Baraga (Waroga);
 Cerknica 241

c) leta 1743 je imel isto posestvo Matija Baraga, * okoli leta 1693, f 80 , *~Tr - . 7
let, žena Marjeta (--), 6 otrok;
■ r ' '
č) sin Gregor Baraga, * 1729, je bil kožar, usnjar (coriarius), žena Neža
Kališar, 9 otrok, 2 umrla v 1. letu;
d) sin Simon Baraga, * 1759, žena Marija Mesojedec, 6 otrok; 145
e) sin Matevž Baraga, * 1783, f 53 let, leta 1836 je umrl za kolero, žena 3-
Uršula Drenik, * 1784, f 50 let, 5 otrok; Leta 1614 je imel Janez Baraga iz Cerknice (Ma­
f) sin Matevž Baraga, * 1814,152 let, žena Marija Kališar, * 1816, Osre­ ver) domec, ki je spadal pod cerkniško župnišče.
AS 1, Vic. a, šk. 72. Foto: J. K.
dek 7, t 75 let, 7 otrok;
g) sin Franc Baraga, * 1845, f 76 let, žena Marija Zalar, * 1860, Fara 12,
župnija Bloke, t 91 let, 4 otroci, 2 umrla do 1. leta.
h) Alojz Baraga (sin Marije Baraga, * 1892), * 1910, f 80 let, žena Mari­
ja Ana Beričič, * 1911, Rakek 100 (Postojnska cesta 28), f 72 let, 4 otroci. Is ■ » n
Od gospodarja Mavra Krambergerja je domače ime staro 400 let. Kme­ Leta 1743 je imel Matija Baraga iz Cerknice
tija je bila pod cerkniškim župniščem (sub domo parochiali). Hišo je pred (Maver) podružništvo, ki je spadalo pod cer­
leti kupila župnija Cerknica in na tem prostoru zgradila novo. V stari hiši kniško župnišče. NŠAL, urbar Cerknica, 1743.
Foto: J. K.
je nekaj časa bivala tudi družina Dovjak: Andrej Dovjak, * 1846, Cerknica
181, žena Helena Štrukelj, * 1845, Ivanje selo 2, 7 otrok, 2 umrla v 2. letu. id.-
•%
7 (Tabor 24). REZINI, prej Medenovi, prej Mazijeva štacuna, 1/3 kmetije
a) Gašper Verbec, * 1795, Cerknica, žena Uršula Milavec, * 1796, Mal-
jLUatr*
ni, Planina, 5 otrok, so se odselili v Planino;
b) Jernej Slabe, * 1803, žena Neža Leskovec, * 1811, 6 otrok, odselili
so se v Cerknico 124;
č) Jožef Mazi, * 1811, Cerknica 215, žena Marjeta Lovko, * 1819, Cer­ Leta 1756 je bilo podružništvo Matije Baraga
knica 8 (Vrdjanova), f 32 let, 2 otroka; iz Cerknice (Maver) enako 1/3 kmetije. NŠAL,
urbar Cerknica, 1756. Foto: J. K.
d) Jakob Meden, * 1860, Cerknica 20 (Krznarjev, oče Gašper Meden,
mati Helena Lenček iz Dolenje vasi 94 (Sterle)), t 64 let, žena Terezija
Lovko, * 1856, Cerknica 8 (Vrdjanova), f 74 let, 5 otrok, 1 umrl do 2. leta; , /,'Wu
e) sin Franc Meden, * 1898, t 57 let, žena Alojzija Šparemblek, * 1898,
*s
Dolenja vas 25 (Branislava), f 93 let, 4 otroci, 1 umrl do 4. leta.
Leta 1855 je za kolero umrl 45-letni Mihael Mazi, brat gospodarja Jože­
fa. Anton Meden, (sin d), roj. 1892, je leta 1918 umrl v ZDA. Dne 10. aprila ‘a4±dp^'J^m
<-X, NžlfZcc/ j j
1904 sta pogorela hiša in skedenj. Cerkniški gasilci so zapisali, da sta .aJ-
bili »požarni brambi iz Cerknice in Dolenje vasi na licu mesta in sta omejili , .
nadaljnje razširjanje ognja, zato sta pogorela samo ta hiša in skedenj.« 1 Ki
Leta 1921 je v hiši stanovala družina Kranjc. Janez Kranjc, roj. 1886, Dne 21. febr. 1666 sta se poročila Simon Turk,
Cerknica, f 55 let, žena Jožefa Meden, roj. 1893, Cerknica 171, II. žena vdovec iz Cerknice in Katarina, hči pok. Miha­
ela Ižanca (Jshanez) iz Cerknice. Priče so bile
Frančiška Drenik, roj. 1899, Cerknica 13,1. zakon 2 otroka. Gregor Vardjan (Vardiano) in drugi. NŠAL, PM,
8 (Tabor 38). VRDJANOVI (Wardjan), 1/6 kmetije 1666. Foto: J. K.

a) Gregor Vardjan (Vardiano) je bil leta 1666 poročna priča Simonu

Turku iz Cerknice;
b) Andrej Lovko, * 1786, t 89 let, žena Marija Skuk, * 1787, t 49 let,
leta 1836 je umrla za kolero, 6 otrok, 1 umrl v 9. letu;
c) sin Janez Lovko, * 1833, Cerknica 215 (na stanovanju), f 46 let, žena
Marjeta Petrinčič, * 1833, Cerknica 28 (na stanovanju), t 64 let, 8 otrok,
4 umrli do 10. leta;
č) sin Janez Lovko, * 1858, t 62 let, žena Ivana Rožanc, * 1864, Marti­
njak 11 (Brinovcava, oče Jožef Rožanc), f 50 let, 8 otrok, vsi odrasli;
d) sin Janez Lovko, * 1888, z 12 leti je šel v ZDA in bil tam 12 let, žena
Frančiška Opeka, * 1901, ZDA, doma Zelše 7, t 88 let, 1 otrok;
e) Slavko Paver, * 1905, Zagreb, f 74 let, se je leta 1941 priženil, žena 145 Podatke od c) do d) je leta 1972
Ivana Lovko, * 1922, 3 otroci. zbral bloški župnik in dekan Andrej
Makovec.
Prejšnji priimek je postal domače ime.147 Potem je šlo domače ime tudi 146
GDC, kronika, str. 124.
na Dolenje Jezero 17 in 3. Jakob Lovko, (sin c), roj. 1867, je odšel na Hr­ 147 Glej sestavek Nekateri priimki ... v
vaško na delo, a je leta 1931 umrl doma. Gospodar Janez Lovko, roj. 1858, tem poglavju, str. 626.
242 VI. poglavje
v* c y?
seje 5. novembra 1920 smrtno ponesrečil v gozdu v Javorniku pri sekanju
drv. Neža Lovko, (hči b), roj. 1823, je leta 1852 umrla v Trstu. Marija Lov- !i|?C
ko, (hči č), roj. 1886, in brat Franc, roj. 1896, sta odšla v ZDA.
9. MEŽNARČKOVI, 1/6 kmetije
a) Janez (Hans) Kočevar je imel leta 1593 polovično kmetijo pod cer­
kniškim župniščem;
b) Stefan in Hanže Kočevar sta imela leta 1614 isto kmetijo pod cerkni­ SAtu- (
škim župniščem; Leta 1593 je imel Janez Kočevar (Gotscheeo)
c) Janez Kočevarje imel leta 1743 četrtinsko kmetijo in je bil mežnar; 1/2 kmetije, ki je spadala pod cerkniško župni­
šče. AS 1, Vic. a, šk. 72. Foto: J. K.
č) leta 1746 pa je imel isto kmetijo in mežnarijo Ignacij Dragolič;
d) Janez Dragolič, žena Marija Škof, vsaj 5 otrok;
^ Si t vnkti tSrViun jurlvir
e) sin Jakob Dragolič, * 1759, žena Lucija Martinčič, vsaj 4 otroci, leta 7 AT.Vvjrt Vlrfa# Suiifl.
1827 je imel isto kmetijo Simon Dragolič;148
f) sin Luka Dragolič, * 1792, f 75 let, leta 1824 je imel kmetijo,149 žena
Marija Lončar, * 1797, Cerknica 87 (Samcova), t 76 let, 7 otrok, 3 umrli
do 5. leta;
g) sin Jožef Dragolič, * 1838, žena Ivana Vičič, * 1837, Cerknica 179 Leta 1614 sta imela Stefan in Hanže Kočevar
(Olkova), f 27 let, II. žena Neža Caserman, * 1845, Cerknica 101, t 34 let, izspadala Cerknice 9 (Mežnarčkovi) 1/2 kmetije, ki je
pod cerkniško župnišče. AS 1, Vic. a, šk.
I. zakon 2 otroka, II. zakon 3 otroci, 2 umrla do 2. leta; po letu 1880 so se 72. Foto: J. K.
odselili v Cerknico 259.
Dne 8. aprila 1790 je postojnski okrožni urad zahteval, da se mežnarja
Jakoba Dragoliča odpusti iz te službe, ker naj bi sodeloval pri uporu proti C/J

starotrškemu dekanu Urbanu Krivcu, ko je 13. januarja tega leta obiskal

r*i£....
cerkev sv. Janeza Krstnika. Pod cesarjem Jožefom II. so namreč namera­
vali cerkev zapreti, Cerkničani pa so se zaprtju te cerkve uprli in zmaga­ kMjSp.
li.150 Leta 1855 je za kolero (Cholera) umrla 20-letna Uršula Dragolič.
Leta 1743 je imel Janez Kočevar 1/4 kmetije in
9/1 (Tabor 21). KLOBČAR, 1/6 kmetije je bil me/nar, leta 1746 je oboje imel Ignacij Dra­
a) Jakob Skvarča, * 1779, f 69 let, žena Marija Jeseh, * 1797, f 66 let, golič. NŠAL, urbar Cerknica, 1743. Foto: J. K.
5 otrok, 3 umrli do 10. leta;
b) sin Jakob Skvarča, * 1829, f 75 let, žena Helena Šparemblek, * 1827, Uiifcrtfjan C' ra&OCscA ca; J
£/y /£j iSvrnOn)
/V/ ■

Dolenja vas 54 (Branislava), t 74 let, 5 otrok, 2 umrla do 3. leta; SBolmovt ' V/rSSn' £$
c) Mihael Žnidaršič, * 1868, Cerknica 23 (Šentkov), t 88 let, se je leta
1906 priženil, žena Ivana Skvarča, * 1871, f 75 let, 4 otroci, 1 umrl do 1. leta; 33e|I|5t '
č) Anton Ponikvar, * 1908, Cerknica 158 (Tavžlov), seje leta 1942 pri­ Leta 1827 je imel Simon Dragolič iz Cerknice 9
ženil, žena Ivana Žnidaršič, * 1912, 2 otroka. (Mežnarčkovi) kupno 1/6 kmetije. NŠAL, urbar
Ponikvarje bil med vojno župan. Po vojni seje družina (hčerki Ljudmila Cerknica, 1827. Foto: J. K.
in Mihaela) odselila v ZDA.
10 (Tabor 20). ŠTEFE, prej Matovžin, leta 1824 je bilo domače ime pri
Matijevem Juriju, 1/3 kmetije
a) Pavel Dovjak, žena Uršula (--), vsaj 5 otrok;
b) Jurij Dovjak, * 1772, t 63 let, žena Uršula Slabe, * 1782, f 57 let, 4
otroci;
c) Matevž Ule, * 1817, Dolenja vas 48 (Japcov), f 85 let, se je leta 1835
priženil, žena Marija Dovjak, * 1818, f 78 let, 4 otroci, vsi odrasli;
č) sin Matevž Ule, * 1844, t 61 let, žena Marija Petrovčič, * 1848, Cer­
knica 198 (Tončkova), f 44 let, II. žena Marija Simšič, * 1853, Žerovnica 49
(Majer), t 79 let, I. zakon 1 otrok;
d) Jožef Branisel, * 1869, seje preselil iz Cerknice 235, f 72 let, žena
Ivana Martinčič, * 1873, Otok 9 (Anžetova), f 35 let, II. žena Terezija Pe­
trovčič, * 1882, Cerknica 198 (Tončkova), f 33 let, III. žena Uršula Prudič,
* 1883, Dolenja vas 86 (Mihcova), I. zakon 5 otrok, II. zakon 4 otroci, III.
148
zakon 1 otrok, 6 umrlo do 9. leta. NŠAL, RMK, podatke pod c) in č) je
zbral L. Drame.
Terezija Dovjak, (hči b), roj. 1820, in sestra Uršula, roj. 1826, sta umrli 149 AS, F kataster.
v Trstu (f in Triest). Neža Ule, (hči č), roj. 1872, seje poročila v ZDA. Fran­ 150 NŠAL, III/fasc. 43, št. 37; glej J.
čiška Branisel, (hči d), roj. 6. novembra 1897, je bila redovnica usmiljenka. Kebe, Loška dolina, str. 312.
 Cerknica 243

Njena sestra Ivana Branisel, roj. 1905, je 24. julija 1934 utonila v reki pri
Postojni.
11 (Tabor 19). BOČEK, prej Kostelin, 1/3 kmetije
a) Martin Kastelic, žena Uršula Baraga, bili so na stanovanju Marti­
njak 27, vsaj 5 otrok;
b) sin Matevž Kastelic, * 1789, f 49 let, žena Marija Drenik, * 1794, f
72 let, 6 otrok;
c) sin Anton Kastelic, * 1821, žena Ana Petrič, * 1819, Planina, 6 otrok,
1 umrl v 8. letu;
č) Jurij Drenik, * 1835, Cerknica 13 (Bizlov), t 79 let, žena Ana Kebe,
* 1844, Cerknica 56 (Štefetova), 6 otrok, 3 umrli do 9. leta;
d) sin Andrej Drenik, * 1868,162 let, žena Ana Ipavec, * 1883, Cerknica
58 (Ipavča), 8 otrok, 3 umrli do 1. leta.
Anton Drenik, (sin č), roj. 1883, in brat Franc, roj. 1885, sta odšla v
ZDA, brat Andrej, (sin d), roj. 1909, in sestra Stanislava, roj. 1921, pa v
Argentino.
12 (Cesta 4. maja 74). BARBORŠČEVI, prej Pecelj, 1/3 kmetije
a) Lovre Branisel (Branissu), * 1786, t 75 let, žena Marija Gradišar, *
1804, f 57 let, 2 otroka;
b) Janez Vičič, * 1820, Cerknica 186 (Pecelj), f 67 let, žena Marija Še-
meč, * 1813, Cerknica 211 (sedaj Arhar), f 84 let, 1 otrok;
c) sin Franc Vičič, * 1856, t 38 let, žena Ana Obreza, * 1859, Cerknica
19 (Trebča), t 70 let, 4 otroci, 1 umrl do 5. leta;
č) Andrej Maček, * 1866, Bločice 7 (Barbaršič), t 53 let, žena Terezija
Cvetko, * 1871, Martinjak 29 (Cekoči), 6 otrok, 2 umrla do 4. leta;
d) sin Anton Maček, * 1905, f 53 let, žena Ivana Hribar, * 1912, Ljublja­
na, 2 otroka.
Janez Vičič, (sin c), roj. 1881, je leta 1913 umrl v Trstu, brat Anton, roj.
1890, pa v Zagrebu. Pred drugo svetovno vojno je v hiši stanovala družina
Ilc. Adolf Ilc, roj. 1888, žena Amalija Modec, roj. 1906, 6 otrok, 2 umrla v
2. letu. Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico napadla nemška vojska.
Hiše ni več.
13. BIZLOVI, prej Boček, 1/3 kmetije
a) Andrej Drenik, žena Marija Dovjak, * 1772, Cerknica 70, 4 otroci;
b) sin Janez Drenik, * 1791, t 59 let, žena Marija Žnidaršič, * 1805, 8
otrok, 3 umrli do 8. leta;
c) sin Jurij Drenik, * 1835, žena Ana Kebe, * 1844, Cerknica 56 (Štefe­
tova), 6 otrok, 3 umrli do 9. leta;
č) Andrej Vičič, * 1833, Cerknica 129 (Ta kotni), f 86 let, žena Marjeta
Poročna fotografija Jožefa Primšarja, roj. 1894,
Usenik, * 1846, Hudi Vrh 4, župnija Bloke, f 77 let, 7 otrok, 2 sta umrla iz Cerknice in Antonije Stražišar, roj. 1908, iz
do 10. leta. Zelš.
Leta 1866 je v hiši umrla za kolero 32-letna Marija Rožanc. Janez Vičič,
(sin č), roj. 1881, in Anton Drenik, (sin č), roj. 1883, sta odšla v ZDA. Hiša 151 AS, F kataster.
je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico napadla nemška vojska. Hiše ni več. 152
Martin Mikše je leta 1811 naredil
14. PRIMŠAR, hišar, prej Piltavar, od nem. Bildhauer, leta 1824 je glavni oltar v cerkvi sv. Lovrenca v
Radohovi vasi pri Pivki. Na hrbtni
bilo domače ime pri Kramarjevem Martinu (per Kramarioum Martini),151 strani oltarja je napis: »1811 Fecit
podobar Martin Mikshe, Zirknitz.« Glej
Janez Zabukovec, Slavina, Ljublja­
a) Janez Mikše (Miksze), žena Elizabeta (--), vsaj 1 otrok; na 1910, str. 148. Mag. Božidaiju
Premrlu se za podatek lepo zahva­
b) sin Martin Mikše (Miksehe), * 30. oktobra 1760, f 64 let, je bil slikar ljujem. Podobar Martin Mikše je
in podobar,152 pri krstu Martina je bil leta 1760 boter Andrej Linga, žena umrl 1. maja 1823 v tej hiši (Zirkniz
14) zaradi vodenice (Wassersucht).
Marija Baraga, vsaj 2 otroka; Bil je previden s sv. zakramenti.
153
c) sin Jakob Mikše, * 1789, f 75 let, je bil tudi slikar in podobar, ki seje Za cerkev v Bevkah naj bi naredil
oltarno sliko sv. Križa, na Dobrovi
šolal v Ljubljani in pri Leopoldu Layerju v Kranju in naredil več oltarjev pri Ljubljani pa prenovil dva stran­
in slik po Sloveniji in Hrvaški; 153 ska oltarja. T. Kebe, n. d., str. 19.
244 VI. poglavje

č) Janez Primšar, * 1850, Cerknica 188 (Primšar pri Sv. Roku), 181 let,
žena Marija Mele, * 1852, Cerknica 224 (Matičkova), t 27 let, II. žena Jera
Kranjc, * 1851, Dolenja vas 37 (Tinetova, oče Valentin Kranjc), t 29 let, III.
žena Marija Stražišar, * 1857, Zelše 5 (Stražišarjeva), f 73 let, I. zakon 2
otroka, III. zakon 9 otrok, 4 umrli do 4. leta;
d) sin Jožef Primšar, * 1894, t 41 let, žena Antonija Stražišar, * 1908,
Zelše 5 (Stražišarjeva), f 86 let, II. mož, Alojzij Grebenc, * 1910, t 34 let,
I. zakon 1 otrok, II. zakon 1 otrok, iz II. zakona umrl 1 otrok v 1. letu.
Sestri in brat Primšar so odšli v ZDA: Marija, (hči č), roj. 1877, Ivana,
roj. 1882, in Franc, roj. 1885. Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico
napadla nemška vojska.
15 (Tabor 35). SMUKCOVI, prej Žlebarjevi, Drašec, leta 1824 je bilo
domače ime Celesnikov Martin,1541/3 kmetije
a) Mihael Turšič, žena (--), vsaj 1 otrok;
Poroka Antonije Primšar, roj. Stražišar, in Alojzi-
b) sin Martin Turšič, žena Elizabeta Verbec, poročena leta 1748, vsaj 3 ja Grebenca iz Cerknice 14, leta 1942.
otroci;
Z ,7%J
c) sin Martin Turšič, * 1754, žena Neža Bevčič z Dolenjega Jezera; 'i C
č) Luka Turšič, * 1808, f 59 let, žena Marija Lovko, * 1813, Grahovo 41,
f 65 let, 7 otrok, 1 umrl v 1. letu;
d) sin Janez Turšič, * 1841, žena Frančiška Pintar, * 1850, Cerknica
118, 4 otroci, leta 1879 je bilo posestvo prodano; Leta 1743 je imel Jurij Mestek iz Cerknice
(Francetov) podružništvo (Untersasserey), ki
e) Lovrenc Baraga, * 1844, Dolenja vas 75 (Zlebarjev), f 65 let, žena je spadalo pod cerkniško župnišče. NŠAL, urbar
Marija Otoničar, * 1838, Begunje 30, f 73 let, 4 otroci, 2 umrla do 4. leta; Cerknica, 1743. Foto: J. K.
f) Franc Drenik, * 1874, Dolenja vas 89 (Rožentov), f 81 let, žena Fran­ -
čiška Opeka, * 1875, Dolenja vas 56 (Ribčeva), t 81 let, 2 otroka;
'7
g) Franc Prah, * 1894, Selo 12, Šentjernej, pripravnik finančne kontro­
le, seje priženil, žena Marija Drenik, * 1903, Cerknica 15,1 otrok.
Franc Turšič, (sin č), roj. 1854, je bil krojač in je odšel na Hrvaško. Mar­
jeta Baraga, (hči c), roj. 1875, je leta 1903 odšla v ZDA. Hiša je leta 1943 . /7
pogorela, ko je Cerknico napadla nemška vojska.
- •
16. FRANCETOVI, 1/6 kmetije
Leta 1756 je imel Jurij Mestek iz Cerknice
a) leta 1743 je imel Jurij Mestek podružništvo pod cerkniškim župni­ (Francetov) podružništvo, ki je spadalo pod cer­
ščem; kniško župnišče. NŠAL, urbar Cerknica, 1756.
Foto: J. K.
b) Jurij Mestek je imel isto posest leta 1756;
c) sin Andrej Mestek je imel leta 1792 isto posest zapisano kot 1/3 kmetije;
č) sin Blaž Mestek, žena Elizabeta (--), II. žena Jera Korbar, I. zakon 1 *f
otrok, II. zakon 2 otroka;
d) sin Anton Mestek, * 1790, t 68 let, žena Uršula Mekinda, * 1815, Leta 1792 je imel Andrej Mestek iz Cerknice
Cerknica 172, f 58 let, 2 otroka; (Francetov) 1/3 kmetije, ki je spadala pod cer­
kniško župnišče. NŠAL, urbar Cerknica, 1792.
e) Jurij Kranjc (Krainz), * 1837, Kožljek 12, se je leta 1868 priženil, Foto: J. K.
žena Marija Mestek, * 1843, t 57 let, 7 otrok, 6 umrlo do 5. leta;
f) Anton Klančar, * 1876, Cerknica 88 (Zimcov), seje leta 1901 priženil,
žena Marija Kranjc, * 1878, f 55 let, 8 otrok, 1 je umrl do 4. leta.
Anton Klančar, (sin f), roj. 1902, je umrl leta 1945 v internaciji v Da­
chauu. Cerkniški gasilci so zapisali v kroniko: »Dne 15. avgusta 1908 je
ob 10.30 uri treščilo v kozolec od Antona Klančarja iz Cerknice 16 v
Luščah. Požarna bramba iz Cerknice je bila takoj na pogorišču in ogenj Leta 1575 je imel Anton Tomšič v Cerknici 1/2
omejila, da se ni v močnem vetru in viharju razširil na druge kozolce. Mo­ kmetije. Od nje je letno dajal: 4 funte, kar je bilo
53 kr., 1 črn denarič, pol kokoši, 6 jajc in 5 pove­
štvo je delalo od 10.30 do 3. ure popoldne.«155 Hiša je leta 1943 pogorela, ko šeni prediva. AS, I/48 u. Foto: J. K.
je Cerknico napadla nemška vojska.
17 (Cesta 4. maja 67). MARTINOVI, prej Zotler, 1/8 kmetije
a) Anton Tomšič (Tombschitsch) je imel leta 1575 polovično kmetijo;
b) Marko Tomšič, * 1760, f 85 let, žena Helena Bečaj, * 1779, f 58 let, 2 154 AS, F kataster.
155 GDC, kronika, str. 126.
otroka;
 Cerknica 245

c) Matevž Rotar, * 1803, f 51 let, se je priženil, žena Jera Tomšič, *

1813,11 otrok, 5 umrlo do 8. leta, posestvo jim je bilo prodano in so šli na
stanovanje;
č) Jurij Mekinda, * 1815, sedlar (Sattler), f 79 let, žena Neža Skvarča,
* 1818, Cerknica 9/1, f 74 let, brez otrok;
*
d) Martin Zalar, * 1839, Rakitna 34, t 74 let, je leta 1889 postal gospo­
dar, žena Marija Vičič, * 1841, Cerknica 126 (Sežonova), f 41 let, II. žena
Marjeta Benčan, * 1853, Dolenja vas 13 (Sperucova), t 37 let, III. žena Ana
Turk, * 1850, Cerknica 137 (Tumcova), 143 let, IV. žena Marjana Debevec,
* 1866, Rakitna 3, t 73 let, I. zakon 4 otroci, II. zakon 3 otroci, III. zakon
2 otroka, IV. zakon 5 otrok, 8 umrlo do 5. leta;
v 7'
e) sin Jožef Zalar, * 1896, t 64 let, žena Antonija Godeša, * 1900, Dole­
nje Jezero 24 (Blažičeva), t 83 let, 7 otrok, vsi so odrasli.
Leta 1564 je imel Jurij Žnidar iz Cerknice podru­
Franc Zalar, (sin d), roj. 1888, je odšel v ZDA; Janez Zalar, (sin e), roj. žništvo pod postojnskim gospostvom. V spisku
1938, se je leta 1955 ponesrečil pri nakladanju hlodov na Krajcovi žagi. je vpisan drugi v vrsti. Najprej piše Cerknica
Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico napadla nemška vojska. Zgornja vas (Zierkghniz Oberdorff). AS 1, Vic.
a, šk. 73. Foto: J. K.
18. DRAŠCOVI, leta 1824 je bilo domače ime pri Šentku, 1/3 kmetije
a) Jurij Žnidar (Schneider) je imel leta 1564 v Cerknici podružništvo;156
b) Gašper Žnidaršič je imel leta 1718 domec (Hoffstat); ■v* tv
Ji
c) Anton Žnidaršič, * 1787, f 76 let, žena Uršula Mele, * 1791, f 73 let, JSr-P
r
10 otrok; ■KV M. 5
č) sin Anton Žnidaršič, * 1814, f 79 let, Elizabeta Obreza, * 1821, Cer­ Leta 1718 je imel Gašper Žnidaršič iz Cerknice
knica 217 (sedaj Kete), f 68 let, 4 otroci, vsi umrli do 2. leta; (Drašcovi, nekdaj Šentkovi) domec. Poleg činža,
davka in drugih bremen je en dan plel hasper-
d) Anton Turšič, * 1845, Cerknica 15, kovač, f 90 let, žena Marija Pin­ ške njive, en dan žel in en dan kosil. AS, 1/13
tar, * 1847, Cerknica (oče Jakob), t 83 let, 8 otrok, 4 umrli do 6. leta; u. Foto: J. K.
e) Anton Mihevc, * 1905, Cerknica 43 (Gabrenčkov), žena Ivana Dre-
nik, * 1905, Cerknica 58, 2 otroka. /h-
Jožef Žnidaršič, (sin b), roj. 1834, je bil mlinar in je leta 1868 odšel na
Hrvaško (Miiller in Chroatica de 1868). Janez Žnidaršič, (sin c), roj. 1819, «< ' •'-»Z «*<ij-
je leta 1842 umrl v Trstu. Brata in sestra Turšič so odšli v ZDA: Franc, (sin "C f&aL. jf«*•-.
S.

d), roj. 1872, Janez, roj. 1884, in Ivana, roj. 1887. Hiša je leta 1943 pogore­ 78-tV. \ /./V, L*?*,,.;
la, ko je Cerknico napadla nemška vojska. £*</ A

19 (nova hiša Notranjska 1). TREBČI, 1/3 kmetije

U f*—* —•
a) Janez Obreza, žena (--), vsaj 1 otrok; • " ‘ >

b) sin Mihael Obreza, žena Marjeta Petrič, poročena leta 1660, otrok (--); Obreza je bila stara cerkniška rodbina. Dne
c) Simon Obreza, žena Elizabeta Tomšič, vsaj 3 otroci; 15. jan. 1660 sta sklenila zak. zvezo Mihael,
sin pok. Janeza Obreza, in Marjeta, hči Jurija
č) sin Matevž Obreza, * 1793, f 84 let, žena Neža Leskovec, * 1790, t 50 Petriča. Poročil: Jurij Prener, duhovnik. Priči:
let, II. žena Jera Otoničar, * 1811, Cerknica 2, t 69 let, I. zakon 3 otroci, Andrej Obreza in Janez Maric (MarizJ. Vsi so
bili iz Cerknice (omnes ex Cirkniz). NSAL, PM,
II. zakon 3 otroci, 1 umrl v 1. letu; 1660. Foto: J. K.
d) sin Janez Obreza, * 1846, f 62 let, žena Marija Mele, * 1848, Cerkni­
ca 191 (Kunčeva), f 61 let, 6 otrok, 3 umrli do 3. leta;
e) Andrej Kranjc, * 1868, Cerknica 170 (stanovanje), t 93 let, žena Ma­
rija Repar, * 1873, Koščaki 1, župnija Sveti Vid, f 82 let, 5 otrok, 2 umrla
v 1. letu;
f) sin Franc Kranjc, * 1901, t 79 let, žena Marija Ileršič, * 1902, Cerkni­
ca 261 (Krznarjev Anton), t 85 let, 2 otroka.
Leta 1855 je v hiši za kolero umrla 34-letna Marija Lančman, ki je bila
verjetno dekla. Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico napadla nemška
vojska.
20. KRZNAR, 1/6 kmetije
a) Gregor Kranjc, žena Jera Modic, vsaj 4 otroci;
b) Andrej Meden, * okoli leta 1754, Begunje 18 (Krznar), seje priženil,
žena Marija Kranjc, * 1750, f 94 let, 3 otroci;
c) sin Janez Meden, * 1789, f 78 let, žena Elizabeta Modic, * 1780, f 57 156 Ati je bil gospodar prav na tem
let, II. žena Elizabeta Lenček, * 1784, f 81 let, I. zakon 3 otroci; posestvu, se ne da ugotoviti.
246 VI. poglavje

č) sin Gašper Meden, * 1817, t 77 let, žena Helena Lenček, * 1824, Dole­
nja vas 94 (sedaj Sterle), f 77 let, 7 otrok, 1 umrl do 10. leta, leta 1855 sta
za kolero umrli 10-letna Marija in 4-letna Jera Meden;
d) sin Ignacij Meden, * 1866, t 62 let, žena Frančiška Mestek, * 1873,
Martinjak 18, 7 otrok, 3 umrli do 2. leta, med njimi Janez, * 1897, v Bra­
ziliji, ki je isto leto tam umrl.
Od leta 1865 je v hiši stanovala tudi družina Drenik; sem se jejpriženil
z drugo ženo: Anton Drenik, * 1839, Cerknica 199, žena Neža Svigel, *
1842, Cerknica 136, II. žena Uršula Meden, * 1842, Cerknica 20,1. zakon
3 otroci, II. zakon 4 otroci, 2 umrla do 3. leta. V hiši je stanovala tudi
družina Kranjc.
Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico napadla nemška vojska.
21. KOSOVI, prej Boštjanovi, 1/6 kmetije
a) Matija Vičič (Vizhizh), * 1776, žena Katarina Udovič, * 1780, f 67 let,
4 otroci, odselili so se v Cerknico 179;
b) Boštjan Meden, * 1796, Cerknica 20, f 75 let, žena Marija Skuk, *
1797, f 59 let, II. žena Marija Debevc, * 1827, Rakek 7, t 63 let, II. zakon
2 otroka;
c) sin Janez Meden, * 1859, žena Marija Ule, * 1860, Grahovo 31, 6
otrok, 5 umrlo do 2. leta, leta 1894 je šla mati s hčerko Ivano, * 1892, v
ZDA za možem, ki je odšel tja leta 1892;
č) Matija Obreza, * 1882, Cerknica 19 (Trepči), žena Frančiška Osta­
nek, * 1877, Cerknica 239, 2 otroka;
d) Andrej Kos, * 1846, Cerknica 107 (Farbarjev, oče Andrej Kos, mati
Marija Drenik), žena Neža Skrabec, * 1843, Bloke, 3 otroci, so se odselili;
e) leta 1931 je hišo kupil Janez Pakiž;
f) leta 1936 je hišo kupil Franc Vidmar, * 1906, Cerknica 225, t 49 let,
žena Ana Korče, * 1912, Cerknica 104, 3 otroci.
Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico napadla nemška vojska.
22 (Cesta 4. maja 76). ZIMCOVI, prej Brinar, 1/6 kmetije
a) Simon Mramor, * 1778, žena Uršula Skuk, * 1785, 2 otroka;
a) sin Anton Mramor, * 1805, t 50 let, leta 1855 je umrl za kolero, žena
Marija Kavčič, * 1811, f 75 let, 12 otrok, 7 umrlo do 10. leta, leta 1855 sta
za kolero umrla 13-letni Mihael in l-letna Jera Mramor;
c) Tomaže Mele, * 1845, Cerknica 24 (Kunčov), žena Uršula Švigel, *
1843, Begunje 43, leta 1881 so hišo prodali in kupili hišo v Cerknici 120;
č) Ivan Klančar, * 1848, Cerknica 88 (Zimcov, oče Franc Klančar, mati
Jera Skuk), t 85 let, žena Terezija Logar, * 1859, Rakek 5, t 67 let, 12
otrok, 5 umrlo do 10. leta;
d) sin Franc Klančar, * 1883,183 let, žena Jožefa Zalar, * 1894, Cerkni­
ca 17 (Martinova), t 84 let, 4 otroci, 1 umrl v 1. letu.
Anton Klančar, (sin č), roj. 1887, in brat Janez, roj. 1896, sta odšla v
Jožef Klančar iz Cerknice 22 je leta 1917 padel
ZDA. V prvi svetovni vojni sta padla Andrej Klančar, roj. 1889, umrl leta v prvi svetovni vojni. Za hrabrost je bil dvakrat
1917 (glej Cerknica 118), in brat Jožef, roj. 1892, umrl leta 1915. Hiša je odlikovan. Fotografijo hrani Ivanka Lovko.
leta 1943 pogorela, ko je Cerknico napadla nemška vojska.
23 (Cesta 4. maja 81). ŠENTKOVI, 1/3 kmetije
a) Jurij Sante (Shante) se v Cerknici omenja leta 1619, od tega priimka
je ostalo domače ime; i.v
b) Lovrenc Kržič, žena Elizabeta Obreza, vsaj 3 otroci;
c) sin Tomaž Kržič (Kerschezh), * 1800, f 70 let, žena Marija Lastovic,
* 1813, Žerovnica 51 (Kovačeva), 5 otrok, prodano, šli so na stanovanje;
č) Gregor Žnidaršič, * 1828, Cerknica 18 (sedaj Drašcovi, oče Anton
Žnidaršič, mati Uršula Mele), f 76 let, žena Marija Arhar, * 1827, Dolenji
Logatec 49, f 65 let, 5 otrok, vsi odrasli; 157 NŠAL, RMK, 1619.
 Cerknica 247

Družina Žnidaršič (Šentkovi) iz Cerknice 23 leta

1960. Spredaj: mati Frančiška, oče Franc; zadaj
otroci od leve: Vinko, Marija, por. Urbas, Fran­
ce, Janez in Slavka, por. Saje. Fotografijo hrani
Vinko Žnidaršič.
d) sin Janez Žnidaršič, * 1865, f 75 let, žena Marija Podboj, * 1873, Do­
lenja vas 83 (Kunčeva), t 21 let, II. žena Marija Mele, * 1870, Cerknica 152
(Vrbcova), t 85 let, II. zakon 5 otrok, 1 umrl do 10. leta;
e) sin Franc Žnidaršič, * 1904, t 74 let, žena Frančiška Korošec, * 1905,
Otonica 9, f 90 let, 6 otrok, 1 umrl v 1. letu.
Franc Žnidaršič, (sin č), roj. 1857, seje poročil v Trst, kjer je bil krojač
z veliko delavnico, in je leta 1893 tam umrl. Med drugo svetovno vojno sta
prišla njegova sinova za nekaj časa v Cerknico k tej hiši, ker je bila stiska
za hrano, a znala sta samo italijansko.158 Mihael Žnidaršič, (sin č), roj.
1868, je bil vojak topničar (miles artilerista). Terezija Žnidaršič, (hči d),
roj. 1896, je odšla v ŽDA. Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico napa­ 1
dla nemška vojska, potem so na Peščenku naredili novo hišo.
if
24. RIBENČANOVI, prej Kunc, 1/3 kmetije
a) Anton Mele je imel leta 1743 podružništvo pod cerkniškim župni- spadalo pod cerkniško župnišče, nšal, urbar
Cerknica, 1743. Foto: J. K.
ščem;
b) sin Simon Mele je imel leta 1791 isto posest kot 1/3 kmetije spreme­
njeno v kupno;
c) Matevž Mele, žena Marija Levar, vsaj 3 otroci;
/Cit ^
č) sin Gregor Mele, * 1773, f 73 let, žena Elizabeta Meden, * 1774, t 84,
4 otroci; Leta 1791 je imel Simon Mele iz Cerknice (Ri-
d) sin Matevž Mele, * 1813, t 42 let, leta 1855 je umrl za kolero (Chole- benčan> P3 kmet'ie-t0 let0 ie bila spremenje­
ni žena Uršula Mramnr * 1815 t 59 let fi ntrnk na v kupno. Hišna št. se je potem spremenila,
ra;, zena ursuta IViramor, ISIO, I O/tet, o OtrOK, NSAL, urbar Cerknica, 1791. Foto: J. K.
e) sin Janez Mele, * 1842, žena Marija Brezec, * 1846, Dolenja vas 20, t
39 let, 9 otrok, 7 umrlo do 5. leta;
f) hišo je dobila Elizabeta Branisel, * 1854, Cerknica 115; HnrnJbitiS tu»0
SU..J 1
g) Jakob Javornik, rojen v Dramljah na Štajerskem, f v ZDA, se je <3U-£-
priženil, žena Uršula Branisel, * 1888, 4 otroci, 1 umrl do 1. leta;
h) sin Mirko Javornik, r. 1909, f 77 let, žena Agnes Vodušek, 1914, Leta 1718 je imel Andrej Nilc (Nielz, potem so
pisali Mivc in Mevc) iz Cerknice (Zajčkovi) do­
Ljubljana, t 86 let, 3 otroci. mec (Hoffstat), prej ga je imel Anton Šparem­
Marjeta Mele, (hči e), roj. 1868, in brat Jakob, roj. 1881, sta odšla na blek. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
Reko (in Flumine). V tej hiši seje 26. septembra 1909 rodil Mirko Javor­
nik, znan kulturni delavec, pisatelj in prevajalec.159 Ker je bil namerno to­
liko let zamolčan, ga mladi rod sploh ne pozna. Hiša je stala pod kaplanijo
in je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico napadla nemška vojska.
25 (nova hiša Cesta 4. maja 59). ZAJČKOVI, leta 1824 je bilo domače
ime Zajc (Saiz), 1/6 kmetije
a) Anton Šparemblek je imel domec (Hoffstat) pred letom 1718; 158
Vinko Žnidaršič, ustni vir.
b) Andrej Nilc (Nielz, potem so pisali Mivc in Mevc) je imel domec leta 159 Njegovo delo in opis jezera sta pred­
1718; stavljena v uvodu v Cerknico.
248 VI. poglavje

c) sin Andrej Mevc, žena Marina Otoničar, II. žena Marija

Žnidaršič, I. zakon 3 otroci, II. zakon 2 otroka;
č) Mihael Mevc je imel kmetijo leta 1824, v katastru je zapisan
Mivc (Miuz), žena Marjeta Skvarča, * 1789, f 54 let, 3 otroci;
d) sin Jurij Mevc, * 1815, f 54 let, žena Marija Rožanc, * 1826,
Martinjak 11 (Brinovcova, oče Janez Rožanc, mati Marija Levar),
f 75 let, II. mož Janez Vičič, * 1837, Cerknica 126 (sedaj Sežono-
vi), f 72 let, se je leta 1868 priženil, I. zakon 2 otroka, II. zakon
2 otroka, 3 umrli do 10. leta;
e) sin Matevž Mevc, * 1863, t 71 let, leta 1903 se je vrnil iz
ZDA, žena Ivana Vičič, * 1859, Cerknica 126, f 86 let, 7 otrok, 4
umrli do 5. leta;
f) sin Matevž Mevc, * 1899, t 81 let, žena Ivana Žnidaršič, *
1900, Dolenja vas 28 (Jernekova), t 74 let, 11 otrok, 3 umrli do 1. leta. Zajčkovi otroci iz Cerknice 25 leta 1948. Od
leve spredaj: Ivanka, Lojzka, Jože, Marija in Jel­
V ZDA sta odšli Ivana Mevc, (hči e), roj. 1891, in sestra Frančiška, roj. ka; zadaj: Ana, Janez in Pepca.
1902, v Avstralijo pa Janez Mevc, (sin D, roj. 1925. Hiša je leta 1943 pogo­
rela, ko je Cerknico napadla nemška vojska.
26. GREBENCOVI, prej Hitaj in Čebavs, 1/6 kmetije
a) Franc Čebavs (Zegausch) je leta 1718 plačeval dajatve od prejšnje
Kebetove hiše;
b) Andrej Hiti, žena Lucija Dragolič, * 1763, t 73 let, vsaj 1 otrok;
c) sin Andrej Hiti (Hitti), * 1781, t 56 let, žena Elizabeta Dragolič, * 1787, ■ iv; p ^
t 68 let, leta 1855 je umrla za kolero (Cholera), 4 otroci, 1 umrl v 3. letu;
č) Anton Dovjak, * 1827, Cerknica 181 (Matovžin), f 65 let, se je leta
1849 priženil, žena Uršula Hiti, * 1818, t 69 let, II. žena Neža Kraševec, *
1842, Metulje 2, t 49 let, I. zakon 4 otroci, 2 umrla do 2. leta, leta 1855 je
2-letni Franc Dovjak umrl za kolero; Franc Čebavs (Zegausch) iz Cerknice je leta
1718 plačeval dajatve od prejšnje Kebetove
d) sin Anton Dovjak, * 1850, žena Cita Kraševec, * 1869, Metulje 2, hiše. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
Bloke, 5 otrok, 2 umrla do 2. leta;
e) Janez Dovjak, * 1865, je bil rojen v tržaški bolnici (natus in Tergesti
in nosocomio), žena Ivana Brinovec, * 1869, Dolenja vas 21 (Brinarjeva), t 3*-
36 let, 3 otroci, 2 umrla do 8. leta;
Itr rVi fftVL taitt
f) Anton Pavlovčič, * 1838, Cerknica 257, seje leta 1881 priženil, žena
Marija Dovjak, * 1856, hči Antona Dovjaka, r. 1827, 5 otrok, 3 umrli do
5. let;
Leta 1729 je imel Marko Sedej, ki je bil cerkni­
g) Matija Grebenc, * 1883, Cerknica 175 (oče Franc Grebenc), t 51 ški kaplan, 1/3 kmetije pod loškim imetjem
let, žena Marija Branisel, * 1884, Dolenja vas 47 (sedaj Zidar), f 74 let, 5 (Thurnlack). Do bistriške kartuzije je imel enake
otrok, vsi odrasli. dolžnosti, kot drugi tlačani pod tem imetjem.
AS, 719, s. Bistra, 1-3. Foto: J. K.
Anton Pavlovčič, (sin D, roj. 1894, je študiral v Ljubljani (studiosus La-
baci). Franc Dovjak, roj. 1895, je leta 1978 umrl v Franciji. Zofija Grebenc,
(hči g), roj. 1917, seje poročila v Argentino. Hiše ni.
27 (Tabor 3, Loško 7). TEKAVCOVI, prej Mežnar, 1/3 kmetije
a) Luka Branisel, * 1783, t 78 let, žena Neža Germek, * 1783,
t 57 let, 4 otroci;
b) sin Janez Branisel, * 1818, f 71 let, žena Marija Caserman, *
1819, Cerknica 141 (Semičevi), f 75 let, 8 otrok, 4 umrli do 4. leta;
c) sin Tomaž Branisel, * 1850, t 61 let, žena Uršula Urbas, *
1852, Rakek 13 (Grmek), t 80 let, 9 otrok, 6 umrlo do 4. leta;
č) Janez Tekavec, * 1887, Tavžlje 5, t 77 let, se je leta 1913
priženil, žena Frančiška Branisel, * 1895, t 31 let, II. žena Jožefa
Otoničar, * 1901, Cerknica 110, t 82 let, I. zakon 5 otrok, II. zakon
6, 2 umrla do 10. leta.
Leta 1943 se je 12-letni Jože Tekavec ponesrečil z granato. V Kanado Družini Tekavec iz Cerknice 27 in Tineta Bene­
dičiča leta 1936.
sta odšla Ana Tekavec, (hči č), roj. 1935, in brat Alojzij Peter, roj. 1943.
Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico napadla nemška vojska.
 Cerknica 249
Cerkniški prvoobhajanci 1. razreda 21. junija
1942 s kaplanom Borisom Femcem. Prva vrsta
od leve: Slavka Lipovec (Tomcova), stoji; Ana
Slabe (Sodnikova), Ivanka Martinčič (Skirova
z Dolenjega Jezera), Milka Bajt (Strgarjeva),
Lojzka Obreza (Cibkova iz Dolenje vasi), Pepca
Prudič (Mihcova iz Dolenje vasi), Marija Vrenko
(Vrenkotova), Marija Žnidaršič (Šentkova), Mil­
ka Hren (Hrenova),? stoji, Tončka Kebe (Ta Sre­
dnja Kebeča z Dolenjega Jezera); druga vrsta:
Joža Kebe (Štefetova), Edo lleršič (Krznarjev),
Jaka Hribljan (Hribljanov), Peter Kebe (Mate­
vžev Kebeč z Dolenjega Jezera), Jože Mekinda
(Brkinov), Niko Simičak (Simičakov), Jože Oto­
ničar (Brejšč iz Dolenje vasi), Franc Debevec
(Matovžinov), Tone Mevc (Zajcov iz Zelš); tretja
vrsta: Anica Prudič, učiteljica, Tone Urbas (An-
žlinov iz Dolenje vasi), Ivan Leskovec?, Janez
Kranjc (Trebči), Ivan Primšar (iz Dolenje vasi),
Lojze Petrovčič (Uleč iz Dolenje vasi). Tone Ur­
bas (Japcov iz Dolenje vasi), Franc Mulec (Šten-
tov). Fotografijo hrani Janez Kranjc.

28. CUMLOVI, kajža j% ■

a) Jožef Obreza, žena Q . /"j

b) Matevž Mohorčič, * 1819, t 94 let, žena Helena Škerl, * 1828, Be­
gunje 12, II. žena Marija Marolt, * 1838, Gorenje Kališče 1, župnija Velike ■ 4 ) tOO*

Lašče, t 83 let, I. zakon 1 otrok;

c) Anton Rigler, * 1872, Lipsenj 26, se je leta 1898 priženil, bil je dva­ c
krat v ZDA, žena Ludovika Mohorčič, * 1862, f 59 let, 5 otrok, 2 umrla do Leta 1695 je imel gospod (Herr) Andrej Obreza
iz Cerknice 30 polovično kmetijo od cerkve sv.
2. leta; Štefana v Lipsenju in še en travnik, za katerega
č) Anton Klančar, * 1902, Cerknica 16 (Francetov), t 43 let, leta 1945 je letno plačeval 1 gld., 30 kr. travarine. ŽA Sta­
ri trg, fasc. 38. Foto: J. K.
je umrl v nemški internaciji v Dachauu, seje priženil, žena Marija Rigler,
* 1902, t 57 let, 2 otroka.
rf-M 1- (\l> v
29. KAP LAMJA
a) Marko Sedej, kaplan je imel leta 1729 tretjino kmetije pod loškim
imetjem;
b) Franc Urbanc, kaplan, * 1892, Stara Fužina v Bohinju, f 49 let, JS*-) s a. : ^
Bohinjska Bistrica;
c) Boris Femc, kaplan, * 1914, Tržič, f 76 let;
Leta 1733 je imel gospod (Herr) Andrej Obreza
č) Franc Serko, učitelj (Schullehrer), * 1794, Vače, f 61 let, žena Ana iz Cerknice 30 polovičnokmetijo, ki je spadala
Rajperger, * 1792, f 47 let, 2 otroka; pod podružno cerkev sv. Štefana v Lipsenju (un-
ter die Kirche S: Stephani zu Lipsini). ŽA Stari
d) sin Karel Serko, * 1822, je študiral v Ljubljani. trg, fasc. 38. Foto: J. K.

Iz popisa imetja bistriške kartuzije iz leta 1782, ko je cesar Jožef II. ta

samostan ukinil, je razvidno, daje bila cerkniška kaplanija last kartuzije;
ocenjena je bila na 600 goldinarjev. Pred vojno je bila v kaplaniji občina.
Kaplanija je leta 1943 pogorela, ko sojo ponoči zažgali partizani. 160 csL-~
30 (Partizanska 17). KRAVANJA, prej Obreza, leta 1824 je bilo domače
ime Hiktorjan (Hictorian),1611 cela in 1/4 kmetije Leta 1718 je imel Andrej Obreza (Abresa) iz Cer­
knice (sedaj Kravanja)1/2 kmetije pod hasber-
a) Andrej Obreza, žena Magdalena Pernart, vsaj 4 otroci, leta 1695 je škim gospostvom. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
imel polovično kmetijo od cerkve sv. Štefana v Lipsenju;
b) sin Andrej Obreza, * 1678, žena Frančiška Libeneck, 9 otrok, leta
1733 je imel gospod (Herr) Andrej Obreza četrtinsko kmetijo od cerkve sv.
Štefana in polovično kmetijo pod šteberškim gospostvom;
c) sin Franc Andrej Obreza, * 1719, žena Marjeta Premrov, 10 otrok,
Leta 1752 je imel Franc Obreza iz Cerknice
leta 1752 je imel celo kmetijo in četrt; (sedaj Kravanja) celo kmetijo in četrt z njivami
č) sin Janez Obreza, * 1751, žena Helena (--), vsaj 4 otroci; 162 Pungert, Pri dragi itd. AS, T kataster. Foto: J. K.

d) sin Jožef Obreza, * 1783, f 69 let, žena (--), vsaj 1 otrok; 160
Ivanka Lovko, roj. Klančar (Dragar-
e) sin Adolf Obreza, * 1834, f 52 let, žena Marija Obreza, * 1839, Vrhni­ jeva), 24. junij 2009, ustni vir.
ka, t 51 let, 7 otrok, 2 umrla do 1. leta. 161 AS, F kataster.
162
Podatke, žene, število otrok od a) do
D hišo in posestvo podedovala Zofija Šerko, roj. Obreza; č) je zbral L. Drame.
250 VI. poglavje

' T
\ \ f :/
A / >~

BlSiišg
1 n
M,.

t ,

'ifi.

1 jj t
■■

_____
Portal na Kravanjevi hiši iz leta 1814. Portal na Kravanjevi hiši, detajl. Napis: J. 0. je gospo­ Družina Kristen leta 1956. Spredaj sta zakonca
dar Jožef Obreza. No 30 (številka hiše). Kristen: Sonja, roj. Mlač, še učiteljica pisca, in
Zdenko s sinčkom Samom; na levi dr. Štefka
Kristen, roj. Hribar in zadaj zakonca Kristen:
g) od Zofije Serko je vse kupil Anton Kravanja, glej št. 35 in 155. Marija, roj. Meden in Jože Kristen, ravnatelj
nižje gimnazije v Cerknici.
Obrezovi so bili bogata rodbina. Karel Obreza je bil leta 1777 lastnik
dolenjske glažute, ki je zaposlovala okoli sto delavcev. Adolf Obreza je bil
poslanec na Dunaju in seje ukvarjal z lesno trgovino. Leta 1884 je objavil
pomembno listino iz turških časov (1582), ki jo je našel v svoji hiši.163 Iz
ustnega izročila je znano, daje sedanjo Kravanjevo hišo zgradil Jožef Ob­
reza, Adolfov oče, kar kažeta tudi začetnici na portalu. Strešna kritina so
bili opečni korci, kot je navada na Primorskem. Ker pa jih je veter metal na
cesto, je še stari Anton Kravanja streho pokril s pločevino. 164
V hiši je stanovala tudi družina Kristen. Jože Kristen, roj. 1900, Cer­
knica 49, | 74 let, učitelj in ravnatelj nižje gimnazije v Cerknici, bilje tudi
moj učitelj, žena Ivana Jerina, roj. 1902, f 35 let, II. žena Marija Meden,
roj. 1896, Cerknica, f 83 let, I. zakon 2 otroka. Prav Marija Medenje za­
služna, da Kravanjeve hiše niso leta 1943 požgali partizani. 165
31 (Partizanska 15). LOVKOTOVI, prej Stebrcovi, prej Brunar, 1/3
kmetije
a) Andrej Pruner (Pruner) je imel hišo leta 1718;
t . g)
b) Simon Mihelčič, * 1782, f 72 let, žena Marija Švelc, * 1783, brez
■v/
otrok; du- fpL. g^v-f>'*-’'rsU-

c) Mihael Otoničar, * 1817, Otonica 1, f 90 let, žena Barbara Ileršič, *

1818, Martinjak 12 (Rojc), f 62 let, 6 otrok, 2 umrla do 4. leta;
sffen. k
Leta 1718 je imel Andrej Pruner (Prunner) v
č) hišo je kupil Franc Lovko, * 1871, Cerknica 209, urar, t 55 let, žena Cerknici hišo, pred njim jo je imel Jakob Pruner.
To je sedanja Lovkotova hiša. AS, 1/13 u. Foto:
Frančiška Molik, * 1876, Gorenja vas 65, župnija Logatec, II. žena Katari­ J. K.
na Zakrajšek, * 1883, Škufče 2, župnija Bloke, t 78 let, I. zakon 6 otrok,
II. zakon 8 otrok, 5 umrlo do 2. leta;
d) Ignacij Lampe, * 1909, Logatec, t 80 let, seje leta 1941 priženil, žena
Silvestra Lovko, * 1915, f 79 let, 3 otroci.
Sin Metod Lampe, (sin d), roj. 13. oktobra 1942, je salezijanski duhov­
nik in do leta 2009 župnik v Grahovem. Tudi Mirko Lovko, (sin č), roj. 24.
februarja 1912, je bil duhovnik. Novo mašo je imel leta 1936 v Cerknici,
služboval pa je v Dalmaciji. Tam je 31. julija 1940 še mlad utonil s čolnar­
jem, ko se je vračal s pokopavanja na celini blizu otoka Paga, kjer je bil 163
Glej sestavek Turški vpadi in tabor
župnik. v tem poglavju, str. 212.
Od leta 1926 do 1930 je v hiši stanovala družina Krašovec. Dr. Ciril 164 D. Žižek, n. d., str. 104.
165
Glej sestavek Požari med drugo
Krašovec, roj. 1888, Bilje 126 pri Gorici, odvetnik, žena Slava Marija Me­ svetovno vojno v Cerknici v tem
zgec, roj. 1899, Sv. Jakob 2 pri Trstu, 2 otroka. poglavju.
 Cerknica 251

32 (Partizanska 13). SKUKOVI, prej Bukvavez in Delkot, leta 1824 je

bilo domače ime Lah, hišar
a) Anton Delkot, * 1772, f 69 let, žena Marija Škof, * 1790, t 65 let, 3
otroci;
b) Jakob Janežič, * 1825, Vrhnika pri Ložu 25, t 48 let, žena Marija
Modic, * 1839, Gorenje Jezero 19, f 35 let, 3 otroci, 1 umrl do 1. leta;
c) Jože Skuk, * 1912, t 83 let, žena Danica Bavdek, * 1927, Cerknica
& - - ."V. .
ra
J-...... ...... ■■--~xzrrrr-z,.~~------

Leta 1810 je bil Anton Delkot (Dellkoth) iz Cer­

202, 2 otroka. knice 32 hišo, ki je spadala pod cerkniško žu­
Marija Janežič, (hči b), roj. 1868, in sestra Terezija Janežič, roj. 1870, pnišče in je bil cerkvi nekaj dolžan. NŠAL, urbar
Cerknica, 1810. Foto: J. K.
sta leta 1892 ioz.1895 postali redovnici zagrebški sestri usmiljenki (so-
ror charitatis). Ker je bil Jakob Janežič knjigovez, je hiša dobila domače
ime »bukvavez«. Leta 1999 sem odkril v platnicah starotrške župnijske
knjige status animarum, ki jo je leta 1860 v Ljubljani vezal prav ta Jakob
Janežič, ki je bil v službi pri knjigovezu na Starem trgu, sedem pisem
iz leta 1859 in 1860, ki so jih domači iz Vrhnike pri Ložu 25 in prijatelj
Andrej Antončič iz Markovca, ki je bil pobiralec davkov v Kostanjevici in
Črnomlju, pisali Jakobu Janežiču. 166
Ustno izročilo pripoveduje^ da je bila ta hiša »nevtralna« ali »azil«,
nekaj podobnega kot cerkev. Če seje fant, ki so ga lovili za vojsko, zatekel
v to hišo, so ga morali pustili. H.7
33 (Partizanska 11). DOLENJI KOVAČEVI, 1/2 kmetije
a) Janez Rožanc (Roschanz) je imel leta 1718 četrtinsko kmetijo pod
hasberškim gospostvom;
b) Anton Rožanc, * 1766, f 70 let, žena Apolonija Obreza, vsaj 1 otrok;
c) sin Anton Rožanc (Rosenhanz), * 1814, t 65 let, žena Helena Delak, *
1806, Senožeče, f 89 let, 3 otroci, vsi odrasli; Leta 1718 je imel Janez Rožanc iz Cerknice 1/4
kmetije pod hasberškim gospostvom. AS, 1/13
č) sin Anton Rožanc, * 1836, f 58 let, žena Jera Urbas, * 1853, Dolenja u. Foto: J. K.
vas 5 (Anžlin), f 62 let, 7 otrok, 3 umrli do 2. leta;
d) sin Anton Rožanc, * 1882, bil je dvakrat v ZDA, žena Ivana Uršič, *
1889, Dolenje Jezero 19 (Špajna), 3 otroci, 1 umrl do 1. leta.
Priimek Rožanc je nastal iz imena Erazem.168 Janez Rožanc, (sin č), roj.
1889, je leta 1915 padel v Galiciji v prvi svetovni vojni, leta 1911 je bil tudi
v ZDA. Amalija Rožanc, (hči č), roj. 1894, je leta 1926 umrla v ZDA. V hiši
je nekaj časa bivala tudi družina Kušlan.
34 (Partizanska cesta 7), glej Cerknica 191, HRENOVI, leta 1824 je
bilo domače ime pri Korletu (per Korlet),169 cela kmetija
a) Matija Hren, * 1768, t 78 let, žena Marjeta Ivanc, * 1770, f 66 let,
brez otrok;
b) Anton Hren, * 1797, Begunje, žena Katarina Ivanc, * 1804, f 56 let,
10 otrok, 1 umrl do 1. leta;
166
Sestra Marija Janežič mu je 1. sept.
c) sin Janez Hren, * 1827, f 43 let, žena Marija Grebenc, * 1835, Cer­ 1859 med drugim pisala: »So jaku
knica 175, t 70 let, 8 otrok, 3 umrli do 3. leta, leta 1866 je za kolero umrla ljudje bolni pri nas, duje jih je umer-
4-letna Antonija Hren. lo kar si ti odšu, eno pri Nacetovih,
eno pa pri Malnarjevih. Naš Fran­
Hišo je kupil Kuncev Lojz. Leta 1924 je v hiši stanovala družina Zu­ ček je tudi bolan glava ga boli, leži v
belem (ležati v »belem« je pomenilo
panc. Anton Zupanc, roj. 1883, Trebnje, orožniški narednik II. klase, žena ležati v postelji z rjuhami, ker so
Karolina Metlika, roj. 1893, Klanec 15, okraj Koper, 3 otroci. Potem je od fantje po navadi spali na hlevu ali
leta 1935 v hiši stanovala družina Kebe: Janez Kebe, roj. 1898, Cerknica skednju, op. J. K.) ko en kejden. Su-
datje so tudi prišli v mesto (Lož) ino
5, občinski sluga, leta 1944 umrl v nemškem taborišču, žena Amalija Tra­ v Markovič, še soboto to, ki je zdej
tnik, * 1903, Pusto Polje, Celje, 2 otroka. minila.« To je bila vojna med Avstro-
-Ogrsko na eni in Italijo in Francijo
35 (Partizanska 5). KRAVANJA, prej Slavec, prej Milavec, 1/3 kmetije na drugi strani. Glej J. Kebe, Loška
dolina, II. del, str. 548-552.
a) Jurij Obreza, * 1792; 167
Ivanka Lovko (Dragarjeva), septem­
b) Andrej Milavec, * 1821, t 62 let, žena Terezija Križaj, * 1839, Mate­ ber 2008, in Danica Skuk, februar
2010, ustni vir.
nja vas 30, brez otrok; 168
A. Breznik, Življenje besed, Maribor
c) Jurij Klančar, * 1830, Žerovnica (Merganovi), t 57 let, žena Mari­ 1967, str. 262.
ja Sedlaček, * 1837, Slovaška, II. žena Uršula Matičič, * 1837, Rakek 43 169
AS, F kataster.
252 VI. poglavje

(Žlinc), II. mož Uršule: Mihael Mrzlikar, * 1847, Praproče 9, župnija Pol­
hov Gradec, brez otrok;
č) Anton Kravanja, * 1859, Bovec 367, žena Rozalija Thaler, * 1856,
Sežana 10, f 38 let, II. žena Marija Žitnik, * 1873, Cerknica 164, t 41 let, I.
zakon 8 otrok, II. zakon 7 otrok, 10 umrlo do 2. leta;
č) sin Milan Kravanja, * 1888, f 49 let, žena Evgenija Cerjak, * 1897,
Cerknica 151, f 91 let, 2 otroka.
Leta 1866 je v Cerknici 35 umrla za kolero 29-letna Marija Mihevc,
doma je bila iz Logatca.
36. Marjeta KEBE, prej Jurkova mesnica, 1/3 kmetije
37 (Partizanska 1). SODIŠČE
a) Anton Zajtel (Saitel), * 1795;
b) Jurij Milavec, * 1814, f 60 let, žena Terezija Milavec, * 1820, Cerkni­
ca 173, mati t 59 let, 6 otrok, vsi odrasli;
c) sin Jožef Milavec, * 1848, žena Marjana Škerlj, * 1867, Zabočevo 4,
župnija Borovnica, 3 otroci;
č) France Slabe, * 1898, Vipava, sodnik, žena Justina Cvajnar, * 1902,
Preska, 5 otrok, Marjan Slabe je napisal knjižico Cerknica v zbirki Kul­
turni spomeniki;
d) dr. Josip Bavdek, * 1884, Sv. Vid, predsednik okrajnega sodišča,
žena Ana Bevk, * 1901, Kranj, 2 otroka.
Družina Milavec seje odselila v novo hišo št. 41. Vladimir Milavec, (sin
c), roj. 1896, je leta 1916 padel na tirolski fronti. Andrej Milavec, (sin b),
roj. 1857, je bil trgovec v Ljubljani.
V hiši sta stanovala sodni sluga Gašper Jesenovec, roj. 1862, Vrhnika,
žena Marija Brenčiči, roj. 1871, 7 otrok, in Andrej Mastnak, roj. 1883,
Šutina 13, p. Dramlje, davčni sluga, žena Amalija Kragel, roj. 1892, Zgor­
nje Brezovo, Sevnica, 3 otroci, 1 umrl v 1. letu. Sodnijo so leta 1943 ponoči
zažgali partizani. 170
38 (Cesta 4. maja 69). MEKINDA, prej Milavec, 1/3 kmetije
a) leta 1836 je za kolero umrl 34-letni Jožef Obreza, kije bil kamnosek
(Steinmetz);
b) Ignacij Mekinda, * 1903, tesarski mojster, Cerknica 144, f 82 let,
žena Amalija Drobnič, * 1911, Žerovnica 32, f 88 let, 2 otroka.
Leta 1836 je v hiši umrla za kolero 2-letna Barbara Arhar.
39. RONKOTOVA PISARNA, prej Jurkova štala, 1/3 kmetije
a) Gregor Mele, * 1806, glej št. 38. V hiši je bila družina Drenik. Leta
1855 je v hiši za kolero umrl 9-letni Franc Drenik. Hiše ni.
40 (Cabranska 1). ROŽANC, podrto (abgetragen), prej Ipavc in Jurkov
skedenj
a) Andrej Drenik, * 1765, f 84 let, žena Jera Logar, * 1794, f 53 let, 5
otrok, leta 1836 je za kolero umrl 11-letni Matija Drenik;
b) Simon Rožanc, * 1822, seje priženil, žena Barbara Drenik, * 1823, (A
f 77 let, 4 otroci.
41 (Cesta 4. maja 51). MILAVEC Gregor, prej Dovjak
a) Andrej Drenik, * 1765. Leta 1718 je imel Janez Prudič na cerkniškem
Lastnik hiše je bil Hugo Milavec. potoku miin. Imel je tudi domec (Hoffstat). To
je sedanji Jagenški mlin. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
42 (Čabranska 7). JAGENČAR, 1/2 kmetije, mlin in žaga
170
a) Janez Prudič je imel leta 1718 mlin in domec (Hoffstat);171 Ivanka Lovko, roj. Klančar (Dragar-
jeva), 24. junij 2009, ustni vir.
b) Anton Prudič, * 1809, f 77 let, žena Marija Milavec, * 1816, Cerknica 171 AS, 1/13 u. Več mlinov in žag na
173, f 92 let, 5 otrok, vsi odrasli; Cerkniškem potoku je naštetih v
sestavku Jezerski pritoki in odtoki
c) sin Franc Prudič, * 1849, f 66 let, žena Marija Šparemblek, * 1853, in okolica jezera po Steinbergu v 2.
Cerknica 104, j 66 let, 7 otrok, vsi odrasli; poglavju.
 Cerknica 253

č) sin Franc Prudič, * 1880, žena Helena Ogrinc, * 1887, Maršiče 5, Sv.
Gregor, brez otrok;
d) Franc Mele, * 1903, Cerknica, t 63 let, se je priženil, žena Helena
Ogrinc, * 1908, Mala Slevica, f 84 let, (nečakinja Helene Ogrinc, * 1887),
3 otroci.
43 (Čabranska 2). GABRENČKOVI, kajža
a) Tomaž Čekada, * 1774, f 68 let, žena Marjeta Obreza, * 1770, t 66
let, II. žena Uršula Godeša, 2 otroka;
b) sin Simon Čekada, * 1805, f 67 let, žena Marija Švigel, * 1807, f 29
let, leta 1836 je umrla za kolero, II. žena Jera Dovjak, * 1815, Cerknica 89, Perice ob Jagenškem mlinu okoli leta 1935. Od
t 60 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 6 otrok, 2 umrla v 2. letu, leta 1866 leve: Lojzka Vičič, por. Ostanek (Pecljeva), Fanči
je za kolero umrla 14-letna Neža Čekada; Kranjc (Trebča) in Ančka Vičič, por. Mlakar (Pe­
cljeva). Fotografijo hrani družina Ostanek.
c) sin Anton Čekada, * 1839, f 71 let, žena Marija Jblančič, * 1842, Cer­
knica 72, t 51 let, 7 otrok, 4 umrli do 10. leta;
č) Janez Mihevc, * 1872, Cerknica 74, t 37 let, seje leta 1898 priženil,
žena Marjeta Čekada, * 1870, f 31 let, II. žena Marija Jakopin, * 1882,
Kranjče 6, f 30 let, II. mož Jakob Mestek, * 1871, Dolenje Jezero 34, II.
žena Jakoba Mestka: Ana Lah, vdova Zalar, * 1885, Dolenje Otave 2, I.
zakon Mihevc-Čekada 6 otrok, II. zakon Mestek-Jakopin 1 otrok, 4 umrli
do 2. leta.
Leta 1932 je v hiši stanovala tudi družina Moljk. Anton Moljk, roj.
1890, Dolenji Logatec 69, orožnik narednik, žena Uršula Mivšek, roj. 1893,
Dolenji Logatec, 3 otroci, 2 umrla v 1. letu.
44 (Čabranska 3). GRUDNOVI, prej Puntarjevi, 1/6 kmetije
a) Jakob Dovjak, * 1777, t 59 let, leta 1836 je umrl za kolero, žena Apo­
lonija Drenik, * 1778, t 65 let, 4 otroci;
b) sin Martin Dovjak, * 1800, t 71 let, žena Helena Klančar, * 1811,
Osredek, 4 otroci;
c) sin Jakob Dovjak, * 1838, žena Uršula Mele, * 1837, Cerknica 112, f
62 let, 9 otrok, 3 umrli do 10. leta;
č) sin Franc Dovjak, * 1865, Ivana Ule, * 1866, Dolenja vas 80, t 44 let,
II. žena Marjeta Turk, * 1876, Veliki Vrh 17, Bloke, I. zakon 7 otrok, II.
zakon 1 otrok, 5 umrlo do 1. leta.
Zena Marjeta je šla leta 1905 s tremi otroki za možem v ZDA. Posestvo
je kupil Janez Gruden, ki je bil poštar.
45 (Čabranska 4). Hiralnica, ALBREHTOVI, 1/6 kmetije
a) Luka Drenik, * 1762, t 86 let, žena Elizabeta Kranjc, * 1790, t 80
let, 1 otrok;
b) Pavel Šemeč (Schemezh), * 1825, Cerknica 168, t 45 let, seje priže­
nil, žena Jera Drenik, * 1827, 8 otrok, 4 umrli do 4. leta; leta 1874 je bila
kmetija prodana in družina je šla na stanovanje;
c) Franc Albrecht, * 1837, f 63 let, tržaški najdenček (Triester Fin-
dling), žena Terezija Martinčič, * 1841, Dolenje Jezero 6 (Baštkova), f 67
let, 5 otrok, 3 umrli do 7. leta;
č) sin Anton Albreht, * 1871, f 46 let, žena Antonija Kranjc, * 1890,
Dolenja vas 78 (sedaj Štefetovi), II. mož Pavel Zalokar, * 1901, Krtina 50,
župnija Dob, 1. zakon 2 otroka, 1 rojen mrtev.
Na tem prostoru je Gozdno gospodarstvo in Simičakova hiša.
: i) ' ci^. _■>. J j............. >„U i
46 (Cesta 4. maja 49). DOVJAKOVI, prej Čope, 1/3 kmetije, glej Andrej
Baraga, Cerknica 222 flU— 'i— ~*.X a L— L '1'") f - ■

a) Matija Obreza je imel domec pred letom 1718 pod hasberškim go­
spostvom;
b) Janez Čope (Tschope) je imel isto posest leta 1718;
c) Janez Ule, * 1802, žena Marija Čope, * 1802, Dolenje Jezero 9 (Čo-
petova), t 46 let, II. žena Marija Baraga, * 1810, Dolenja vas 57 (Lingova),
1 ,
Leta 1718 je imel Janez Čope (Tschope) iz
Cerknice (Dovjak) domec (Hoffstat), okoli 1/6
kmetije, pred njim ga je imel Matija Obreza. Na­
mesto Andreja Roka je delal pol dneva na polju.
Namesto Krištofa Boštjančiča je plačeval za
travnik. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
254 VI. poglavje

I. zakon 3 otroci, II. zakon 2 otroka, 1 umrl v 2. letu, so se odselili v

Cerknico 110;
č) Simon Rožanc, * 1822, Brezje 4, žena Barbara Drenik, * 1823, Cer­
knica 40, t 77 let, 5 otrok;
d) sin Janez Rožanc, * 1849, f 84 let, žena Helena Kočevar, * 1859, Pod-
lož 9, f 73 let, 8 otrok, 2 umrla do 2. leta;
e) sin Anton Rožanc, * 1896, t 42 let, žena Ivana Bečaj, * 1914, Dolenja
vas 14 (Lekinova), 2 otroka.
Janez Rožanc, (sin d), roj. 1891, je leta 1910 odšel v ZDA.
47 (Cesta 4. maja 79). ŽUMROV KOT, Matizljevi, prej Lovkec ali Le­
gat, 1/3 kmetije
a) Anton Lovko, žena Lucija (--), vsaj 1 otrok;
b) sin Jernej Lovko (Lauko), * 1799, t 46 let, žena Marija Matičič, *
1791, 4 otroci, 1 umrl v 5. letu;
c) Janez Urbas, * 1819, Zelše 7 (Ta Kotni), t 34 let, se je priženil, žena
Marija Lovko, * 1821, f 72 let, II. mož Jakob Ule, * 1810, Lipsenj 1,158 let,
I. zakon 3 otroci, II. zakon 3 otroci, 1 umrl v 1. letu;
č) Ludvik Legat, * 1844, Cerknica 49 (na stanovanju), f 29 let, seje leta
1869 priženil, žena Helena Urbas, * 1850, t 40 let, II. mož Franc Švigel,
* 1848, Sodražica 62, se je leta 1875 priženil, I. zakon 1 otrok, II. zakon 5
otrok, 2 umrla do 3. leta;
d) Franc Žnidaršič, * 1848, Cerknica 148, t 80 let, žena Marija Sežun,
* 1858, Lipsenj 13, f 68 let, 9 otrok, 4 umrli do 5. leta;
e) Jožef Petrič, * 1905, Begunje, žena Marija Otoničar, * 1910, Begunje
7 (Thinčeva), 5 otrok, 1 umrl v 1. letu.
Leta 1855 je v hiši za kolero umrla 10-letna Marija Grebenc. Dne 10.
maja l874 se je utopila (ertrunken) 3-letna Zofija Legat, (hči č). Sestri in
brat Žnidaršič so odšli v ZDA: Ivana, (hči d), roj. 1882, Anton, roj. 1888, in
Antonija, roj. 1899.
48 (Cesta 4. maja 87). TAVŽLJEVT, 1/3 kmetije
a) Boltežar Zavodnik (Savodnik), * 1770; Poroka Antona Kranjca s Kožljeka in Ivane Švi­
gel iz Dobca leta 1938. Fotografijo hrani Vera
b) Matija Drenik, žena Neža Turšič, vsaj 3 otroci; Žnidaršič.
c) sin Anton Drenik, * 1802, Cerknica 174, t 87 let, žena Apolonija Ob­
reza, * 1802, Cerknica 50 (na stanovanju), f 82 let, vsaj 1 otrok;
č) sin Anton Drenik, * 1834, Cerknica 50, žena Marija Mele, * 1837, z-' A...J
Cerknica 152, 5 otrok, Drenik je bil lastnik hiše Cerknica 158, kamor so ■ ■ ji' • ^t, < ‘~>’
se odselili; stara hiša je bila drugje, novo je leta 1938 naredil Anton Kranjc; 4-
d) Anton Kranjc, * 1912, Kožljek 12 (Kranjcov), t 70 let, žena Ivana i
Švigel, * 1914, Dobec 10 (Brešča), t 85 let, 4 otroci.
49. ŠMARČAN, prej Vajsgarbar (Weisgarbar), 1/3 kmetije
a) Ferdinand Aljančič, * 1788, f 68 let, žena Katarina Jerala, * 1804, t Leta 1575 je imel Gašper Roženta (Roschento)
32 let, 5 otrok, 1 umrl v 1. letu; iz Cerknice (Hren) polovično kmetijo pod šteber-
b) Franc Juvane, žena Marija Mahnič, * 1814, Unec (na stanovanju), f škim gospostvom, od katere je dajal: 6 laških
funtov ali 1 gld., 20 kr. činža, 4 mernike ovsa, pol
72 let, 3 otroci, vsi odrasli; kokoši, 6 jajc in 3 pogače. AS, I/48 u. Foto: J. K.
c) Karel Šmarčan, * 1834, Otemna 4, Šmartno v Rožni dolini, Celje, f
68 let, se je priženil, žena Jožefa Juvane, * 1841, f 34 let, II. žena Marija
Matičič, vdova Petkovšek, * 1850, Rakek 43 (Žlincova), I. zakon 3 otroci,
II. zakon 4 otroci, 2 umrla v 1. letu.
I čšUpšgfo,
/‘‘‘■"'V /V*l/a /r\*Aa,
ol /S,At)/
Franc Šmarčan, (sin c), roj. 1868, in sestra Marija, roj. 1885, sta odšla i 1 t
v ZDA. Hiše ni. Dne 8. jan. 1693 je bil rojen in krščen Anton,
50 (Cesta 4. maja 47). ŽUMROVI, prej Stergulc, leta 1824 je bilo doma­ zak. sin Gašperja Bokala in njegove žene Neže.
Krstil ga je Janez Mikulič, tukajšnji kaplan. Bo­
če ime pri Tavželju pod lipo (per Tauschel pod lipo),1721/3 kmetije tra sta bila Anže Mele in Magdalena Pristavka
a) leta 1824 je imel kmetijo Gašper Obreza; (priimek je bil Pristavec). Vsi so bili iz Cerknice.
NŠAL.RMK, 1693. Foto: J. K.
b) Janez Stergulc, * 1862, Idrija, žena Antonija Milavec, * 1857, Cer­
knica 199, 9 otrok, 3 umrli do 3. leta; 172 AS, F kataster.
 Cerknica 255

c) hišo je kupil Ivan Žumer, * 1908, Cerknica 151, t 58 let, žena Jelka
Domicelj, * 1913, Rakek 7, t 82 let, 2 otroka.
Leta 1926 je v hiši stanovala družina Lenarčič. Jožef Lenarčič, roj.
1897, Cevca 17, Gorenji Logatec, sedlar, tapetnik, žena Pavla Godina, roj.
1903, Gorenja vas 18, Gorenji Logatec, 3 otroci.
51 (Cesta 4. maja 45). HREN, prej Verli, leta 1824 je bilo domače ime
pri Lahovem Roženti (per Lachou Roschenti),1731/2 kmetije
a) Gašper Roženta (Roschento) je imel polovično kmetijo pod šteber-
škim gospostvom leta 1575;
b) leta 1824 je imel kmetijo Jakob Modec; Jržjrr
7* ,i 'f ° t ^ ___ __
tj
_____:--------1 lU

c) Simon Homovec (Homouz), * 1800, Hotedršica, žena Jera Otoničar,
* 1793,143 let, leta 1836 je umrla za kolero, II. žena Marija Meden, * 1820,
138 let, II. zakon 11 otrok, 5 umrlo do 6. leta, so se odselili v Cerknico 145,
posestnik je bil Jožef Mazi, Cerknica 215;
č) Anton Verli, * 1878, Cerknica 150, t 59 let, žena Adela Altenreither,
* 1889, Ljubljana;
Dne 11. jan. 1762 sta sklenila zak. zvezo Jožef,
sin pok. Martina Kunca (Kunčevi), in Elizabeta,
hči Janeza Kebeta (Kebbe), oba iz Cerknice.
Poročil: Ignacij Baraga. Priči: Gregor Kranjc in
Jožef Gerbec. NŠAL, PM, 1762. Foto: J. K.
t ‘//e///- //. /4- M.

d) hišo je leta 1939 kupil Alojzij Hren, * 1905, Bezuljak 32 (Antonov), 4 i A /, n i £r<rf//a /p. /'t liji »i. rrfi

t 82 let, žena Ana Mestek, * 1910, Dolenje Jezero 15, t 71 let, 2 otroka. Mzzy/. t. "///'. M
Alojzij Hren je z družino prišel iz Podskrajnika 7, kjer je naredil novo hišo.
A sc/.
Sin Alojz Hren živi v Avstraliji. Domače ime Roženta seje ohranilo 250 let.
/
52 (Cesta 4. maja 43). BOKAL, 1/3 kmetije mčM*. ...-. /JUL3.

U/.
a) Gašper Bokal (Bokali) je bil gospodar leta 1693, žena Neža, to leto je
bil rojen sin Anton; /?/i /o /i/ ,/j/rffcs
/Z -7 c /-<*■ »*. ’ /3>//
t
b) Jernej Bokal, * 1733, žena (--), vsaj 1 otrok; l ,'•/./ Tli'J
*/ JV
a /SOJ
c) sin Jožef Bokal, * 1758, žena Uršula Lančman, * 1757, otrok (--); 'J'
'7 /r.,A ./ J'/V

č) Jernej Žnidaršič, * 1780, t 68 let, žena Neža Sežon, * 1791, t 61 let,

. f1 // mi. Z^
il -Vr.'' til!
3 otroci;
Kunčeva rodbina iz Cerknice 53 v žup. knjigi SA.
d) sin Pavel Žnidaršič, * 1827, t 88 let, žena Marija Rožanc, * 1829, Foto: B. Ž.
Brezje 4, t 54 let, 9 otrok, 5 umrlo do 10. leta;
e) sin Franc Žnidaršič, * 1873, žena Frančiška Turšič, * 1888, Marti­
njak 34 (Meniševec), 4 otroci, 1 umrl v 7. letu.
Prejšnji priimek je postal domače ime. Hiša je leta 1943 pogorela, ko je
Cerknico napadla nemška vojska.
53. KUNČEVI, leta 1824 je bilo domače ime pri Gabrenjevem Luki (per
Gabreinoum Luki),1741/3 kmetije
a) pred letom 1762 je bil v Cerknici Martin Kunč (Kuntsch); 175
b) sin Jožef Kunč, žena Elizabeta Kebe, poročena leta 1762;
c) Luka Mele, * 1770, t 66 let, žena Neža Cvetko, * 1789, f 47 let, oba
starša sta leta 1836 umrla za kolero, 1 otrok, ki umrl v 1. letu;
č) Luka Mele, * 1807, Cerknica 227 (Kunčov), bilje sorodnik prejšnjega
gospodarja, žena Neža Drenik, * 1811, 3 otroci;
d) sin Anton Mele, * 1841, f 77 let, žena Neža Meden, * 1843, Cerknica Kunčevi iz Cerknice 53 pred domačo hišo leta
1940. Mati Ivana, oče Andrej, v naročju drži
185 (Krznar), t 44 let, 7 otrok, 2 umrla v 1. letu; hčerko Jožefo in stara mati Marija roj. Koščak.
e) sin Andrej Mele, * 1869, je bil nekaj let v ZDA, žena Marija Koščak, Fotografijo hrani Matevž Dobrovoljc.

* 1874, Gorenje Otave 3 (Koščakova), t 88 let, 6 otrok, 2 umrla do 2. leta;

173
f) sin Andrej Mele, * 1897, f 81 let, žena Ivana Baraga, * 1902, Dolenja AS, F kataster.
1,4 AS, F kataster.
vas 57 (Lingova), t 80 let, 3 otroci. 175
Za Martina in Jožefa Kunča nisem
Prejšnji priimek je postal domače ime. V hiši je leta 1855 umrla za kole­ ugotovil, če sta živela prav v tej hiši
ro 38-letna Helena Drenik, kije bila najbrž dekla. Anton Mele, (sin d), roj. v Cerknici.
176
1878, je odšel v ZDA, sestra Uršula, roj. 1887, pa je bila služkinja v Aleksan­ Služila je pri bogatem gospodarju,
ki je bil navdušen nad boljševiz­
driji v Egiptu in seje po drugi svetovni vojni vrnila domov.176 Hiša je stala pri mom. Dejala mu je, da ga bo ta
potoku, pogorela je leta 1943, ko je Cerknico napadla nemška vojska. sistem »osvobodil« imetja in še kaj
drugega, in tako se je res zgodilo.
54 (Cesta na Jezero 4). BLAŽEVI, leta 1824 je bilo domače ime pri Ivana Knez, roj. Mele, ustni vir.
Volkcu (per Volkze),177 1/2 kmetije, potem 1/8 kmetije 177 AS, F kataster.
256 VI. poglavje

a) Gašper Prudič, žena vsaj 2 otroka;

b) sin Pavel Prudič, žena Neža (--), II. žena Elizabeta Razsuša, I. zakon
2 otroka, II. zakon 2 otroka;
c) sin Tomaž Prudič, žena Uršula Lončar, 3 otroci;
č) Andrej Prudič, * 1791, f 65 let, žena Marija Gornik, * 1790, t 66 let,
3 otroci;
d) sin Jakob Prudič, * 1824, t 85 let, žena Uršula Rot, * 1822, Žerovnica,
t 41 let, II. žena Apolonija Logar, * 1838, Cerknica 169 (Rutar), t 68 let, I.
zakon 4 otroci, II. zakon 6 otrok, 6 umrlo do. 10 leta;
e) Blaž Pavlič, * 1867, Praproče 3, župnija Ljubno, t 86 let, žena Ana
Korošec, * 1858, Malin, župnija Sveta Trojica, f 82 let, 3 otroci.
Franc Prudič, (sin d), roj. 1877, je odšel v ZDA. Alojzij Pavlič, (sin e), roj.
1898, je leta 1917 umrl kot vojak na Dunaju.
55 (Cesta na Jezero 3). POCINOVI, leta 1824 je bilo domače ime pri
Žitkotu (per Schitkot), 1/2 kmetije
a) Andrej Svicel (Swizel), Svelc je imel leta 1640 polovično kmetijo pod
beneficijem sv. Petra v Ložu;
b) okoli leta 1700 je kmetijo imel Filip Žitko (Sitko);
c) Mihael Bisar, žena (--), vsaj 2 otroka;
Leta 1640 je imel Andrej Svicel iz Cerknice (Po-
č) leta 1752 je imel 1/4 kmetije Jernej Bisar, žena Marija Kos, vsaj 5 cinovi) 1/2 kmetije pod beneficijem sv. Petra v
otrok; Ložu. Za njim je imel kmetijo Filip Žitko. AS 1,
Vic. a, št. 72. Foto: J. K.
d) leta 1790 je imel kmetijo Matija Bisar, leta 1785 je bil cerkveni klju­
čar, žena Ana Ule iz Dolenje vasi, vsaj 2 otroka;
e) leta 1824 je imel kmetijo Jakob Bisar, * 1788, žena Marija Turšič, *
1789, Dolenje Jezero, vsaj 2 otroka;
D Jožef Bisar, (Wieser), * 1803, f 47 let, žena Uršula Stržaj, * 1805, Že­
rovnica (Glavinc), f 48 let, 7 otrok, 4 umrli do 5. leta;
g) Andrej Otoničar, * 1848, Cerknica 69 (Pocinov), f 41 let, žena Marija Leta 1733 je imel Jakob Turšič iz Cerknice 57
Ule, * 1855, Dolenja vas 80 (Uleča), t 58 let, 5 otrok, 4 umrli do 9. leta. četrtinsko kmetijo, ki je spadala pod cerkniško
župnišče. Hišne številke so hiše dobile šele leta
Leta 1790 je sodišče zasliševalo Matijo Bizarja v zvezi z uporom Cerkni­ 1770. ŽA Stari trg, fasc. 38. Foto: J. K.
čanov, ko je oblast pod cesarjem Jožefom II. nameravala zapreti cerkev sv.
Janeza Krstnika. Glej Cerknica 9.
56 (Cesta na Jezero 2). ŠTEFE, leta 1824 je bilo domače ime pri Kra- JJV c. U
marjevem Stefetu (per Kramariou Stefe), 1/2 kmetije Uuv(^,.

a) Stefan Dragolič je imel kmetijo leta 1824, žena Helena Varžek, *

1793, Blatna Brezovica, t 82 let, II. mož Simon Turšič, * 1796, f 45 let, I. c? ( ' •j/'*
zakon 2 otroka;
b) Janez Kebe, * 1810, Dolenje Jezero 37 (Ta Bogati Kebeči), f 71 let,
X - ■ X
seje leta 1842 priženil, žena Marjeta Dragolič, * 1823, t 68 let, 6 otrok, 1
r
umrl v 8. letu; *-"-A ;.
c) sin Jakob Kebe, * 1849, f 82 let, žena Marija Šrajbas, * 1857, Zelše 14
Leta 1575 je imel Pavel Ipavec iz Cerknice po­
(Mehle), f 81 let, 15 otrok, 8 umrlo do 10. leta. lovično kmetijo pod šteberškim gospostvom.
Gospodar Janez Kebe, roj. 1810, je 1. julija 1881 na njivi padel z voza in Od nje je plačeval: 4 laške funte ali 53 kr., 1 črn
denarič v nemških kovancih činža in pol kokoši, 6
takoj umrl (plotzlich gestorben). Matija Kebe, (sin c), roj. 1893, je bil leta jajc in 5 povesem prediva. AS, II/23 u. Foto: J. K.
1917 pogrešan na ruski fronti, brata Jakob, roj. 1887, in Franc, roj. 1888,
sta odšla v ZDA. Tam je leta 1918 za špansko boleznijo umrl Franc.
57 (Cesta na Jezero 1). USNJARJEVI, prej Dovjak, 1/2 kmetije
a) Gašper Vidmar (Widmar) in sin Matija sta imela leta 1695 celo kme-
tijo;
b) Jakob Turšič je bil leta 1733 na četrtinski kmetiji;
c) Luka Bizjak je bil leta 1768 gospodar;
č) Andrej Drenik je bil gospodar od januarja 1803;
d) Andrej Kuret, * 1786, f 50 let, se je priženil, žena Marija Drenik, *
1793, f 43 let, oba starša sta leta 1836 umrla za kolero, 5 otrok;
 Cerknica 257

e) Gregor Bizjak, * 1819, f 41 let, se je priženil, žena Marija Kuret, *

1820, t 76 let, 5 otrok;
f) Matija Završnik, * 1835, Hrib 18, t 71 let, žena Helena Verbič, *
1848, Ljubljana, Stepanja vas, f 73 let, 9 otrok, 3 umrli do 10. leta.
Kmetija je bila pod starotrškim župniščem. Letne dajatve so bile enake
kot pri Ipavčih. Leta 1927 je v hiši stanovala tudi družina Kušljan. Vencelj
Kušljan, roj. 1874, veterinar, žena Marjeta Kebe, roj. 1891, 2 otroka.
58 (Cesta 4. maja 41). IPAVC, leta 1824 je bilo domače ime pri Ipavco-
vem Luki, 1/2 kmetije
a) Pavel Ipavec (Vipauz) je imel leta 1575 polovično kmetijo pod šteber- Leta 1733 je imel Matija Ipavec iz Cerknice
(Ipavci) 1/2 kmetije pod starotrškim župni­
škim gospostvom; ščem. ZA Stari trg, fasc. 38. Foto: J. K.
b) Jurij Ipavec je imel leta 1595 polovično kmetijo pod starotrško cerkvi­
jo in je bil vnet pristaš protestantizma; 178 r
c) leta 1667 je imel isto kmetijo Andrej Ipavec (Yppauiz); 179 t
č) leta 1733 je imel isto kmetijo Matija Ipavec (Jpauiz);
d) od leta 1768 do 1791 je bil sin Anton Ipavec, žena Uršula Prudič, vsaj
1 otrok; • * ‘ \ ; ,1

,: ». i .— 1
e) sin Pavel Ipavec, * 1805,186 let, žena Jera Gornik, * 1816, Martinjak j

3 (sedaj Cesar), f 50 let, 7 otrok, 2 umrla do 4. leta; Leta 1743 je imel Miha Mikše iz Cerknice 93
(Kramar) 1/2 kmetije, ki je spadala pod cer­
f) sin Jakob Ipavec, * 1838, t 84 let, žena Cecilija Brezec, * 1843, Begu­ kniško župnišče. NŠAL, urbar Cerknica, 1743.
nje 42 (Brezec), t 78 let, 7 otrok, 4 umrli do 3. leta, leta 1866 je za kolero Foto: J. K.
umrl 11-letni Andrej Ipavec;
g) Anton Caserman, * 1875, Cerknica 101, t 79 let, se je leta 1905
priženil, žena Marija Ipavec, * 1874, f 53 let, 6 otrok, 2 umrla do 2. leta. ti-f
fmLsrmdbH- vh
Verjetno je imel Pavel Ipavec celo kmetijo, pol od starotrškega župnišča
in pol od šteberškega gospostva. Leta 1843 so znašale dajatve od polovične
kmetije 49 kr., snopna desetina je bila vredna 3 gld. in 9 kr., dajatve v žitu Leta 1792 je imel Anton Mikše iz Cerknice (Dra­
pa so bile 1 2/5 mernika pšenice, prav toliko ovsa, 4/5 kokoši in 12 povesem šlerjev) 1/2 kmetije pod cerkniško župnijo. Se­
prediva. 180 danja hišna št. je druga. NŠAL, urbar Cerknica,
1792. Foto: J. K.
Marjeta Ipavec, roj. 1885, poročena z Ivanom Turšičem, je leta 1906 šla
v ZDA. Frančiška Ipavec, roj. 1859, seje poročila na Reko.
59 (Cesta 4. maja 39, nova hiša). DRAŠLER, 1/2 kmetije 'Ji':/. /in/**
a) leta 1743 je imel Miha Mikše (Migsche) polovično kmetijo, ki je spa­ s-■

dala pod župnijsko cerkev; n «'71. JTžv L vo r -i a I____________ j

b) sin Anton Mikše je imel leta 1792 isto kmetijo; Leta 1824 in še 1831 je imel Anton Mikše iz
c) sin Anton Mikše je imel kmetijo še leta 1830; Cerknice (Drašlerjev) 1/2 kmetije, ki je spadala
pod cerkniško župnišče. Poleg tega je za najem
č) Jernej Mikše, * 1780, žena Helena Gornik, * 1782, vsaj 1 otrok; neke nepremičnine letno dajal 2 mernika prosa.
NŠAL, urbar Cerknica, 1824. Foto: J. K.
d) sin Luka Mikše (Mihsehe), * 1806, t 45 let, žena Neža Frank, * 1810,
Cerknica 60 (Ložanova), t 26 let, leta 1836 je umrla za kolero, II. žena Ma­ v. ty J*- -.,.. ■

rija Veber, * 1816, Zelše 3,1. zakon 1 otrok, II. zakon 2 otroka; - '7'!„ - tjj
. jj -L-/1 ; A Cj-i Vo V, y

e) sin Luka Mikše, * 1834, t 42 let, žena Neža Grebenc, * 1835, Cerkni­ *“*-"*•" fGv •v;-y-M
LL,»UMKA p: i.---. •. Tr^Ci/: )
ti £*£2l ‘ <$: V: /*« « /'^J
ca 116 (Kramarjeva), f 64 let, 11 otrok, 8 umrlo do 2. leta;
f) sin Janez Mikše, * 1858, žena Marija Kranjc, * 1865, Grahovo 10, t ,j’ 7- mA ■

27 let, II. žena Marjeta Hribar, * 1866, Žerovnica 34,1. zakon 6 otrok, II. Dne 28. febr. 1745 sta se poročila Matija, sin
zakon 7 otrok, 6 umrlo do 7. leta; pok. Mihaela Drašlerja (Drashler) iz župnije Bo­
rovnica (ex VVaraunizha), in Marjeta, hči pok.
g) sin Matija Mikše, * 1907, t 68 let, žena Julija Plešec, Šmartno ob Jurija Baraga iz Cerknice (ex Zirkniz). Poročil:
Paki, 4 otroci. Anton Wolf, kaplan. Priči: Matija Fatur in Matija
Puntar. NŠAL, PM, 1745. Foto: J. K.
Kmetija je spadala pod župnijsko cerkev. V Cerknici je bil Drašler prii­
mek. Leta 1745 seje iz Borovnice v Cerknico priženil Matija Drašler (Dra- 178
Glej J. Kebe, Loška dolina, II. del,
shler), poročil je Marjeto Baraga, po zgornjih podatkih se ni priženil v to str. 505.
179
hišo. Ko pa so leta 1911 v Cerknici napeljevali prvi vodovod, je dela vodil NŠAL, RMK, 1667.
180
oče Julije Plešec.181 Franc Mikše, (sin f), roj. 1885, in brat Janez, roj. 1890, ŽA Stari trg, urbarji, 1733, 1768 in
1791, fasc. 38.
sta odšla v ZDA. Janeza je leta 1916 ubil električni tok v tovarni v Cleve­ 181
Ivana Lovko, september 2008, ustni
landu. Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico napadla nemška vojska. vir.
258 VI. poglavje

60. LOŽANOV!, leta 1824 je bilo domače ime pri Škerjančkovih (per
Skerianzchou),182 3/8 kmetije
a) leta 1752 je imel 3/8 kmetije Lovro Škerjanc;
b) Matija Frank, * 1765, Lož (ex Laas), f 83 let, žena Uršula Žvokelj, *
1771, f 68 let, 2 otroka;
c) sin Matija Frank, * 1813, t 79 let, žena Marija Kranjc, * 1826, f 56 let,
Dobec 1 (Podlipča), 6 otrok, 1 umrl v 6. letu;
č) sin Matija Frank, * 1861, t 25 let, umrl je eno leto po poroki, žena
Marija Kranjc, * 1852, Studeno 4, župnija Bloke, 1 otrok;
d) Andrej Susman, * 1857, Dolenje Jezero 24 (Blažičov), t 81 let, se je
leta 1889 priženil, žena Neža Frank, * 1854, 3 otroci.
Hišo je podedoval Viktor Žnidaršič (Bajčkov), ker je na starost vzdrže­
val Nežo Susman, roj. Frank.184 Neža Susman, poročena Grandavic, (hči d),
roj. 1892, je leta 1915 umrla v ZDA, tja je odšel tudi brat Andrej, roj. 1889.
Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico napadla nemška vojska. Hiše ni.
61 (Cesta 4. maja 37). KLOBČAR, leta 1824 je bilo domače ime pri Nro.
6cr
Wo()npartri
©f(ior6tn
Z*s 5«i»
Majaronu (per Maieron),185 3/8 kmetije
a) Matevž Žnidaršič, * 1792, f 44 let, leta 1836 je umrl za kolero, žena
$ py
'h/ltUč/tMV/**// /J.
To

<.
"P:
f/ m
Neža Baraga, * 1797, f 49 let, II. mož Luka Urbas, * 1782, f 78 let, I. zakon 7 t/ // ■* jfttiin ti ~ id

6 otrok, 1 umrl v 1. letu; a yh<i / (/t/> M. /V..«« t/4. 7/4"

■* r. tK f//.
b) posestvo je kupil Matevž Godina, * 1826, Gorenji Logatec 88, žena
Marija Nagode, * 1818, Gorenji Logatec 22, f 72 let, 6 otrok, 1 umrl do 2. //. m
»H r t AM Jji
leta, leta 1855 je 2-letni Janez Godina umrl za kolero; %
1
c) sin Jakob Godina, * 1851,182 let, žena Marija Svete, * 1852, Prevalje s/ AL

pod Krimom 11, f 30 let, II. žena Helena Skuk, * 1843, Cerknica 90 (Kr­
nel), t 67 let, II. zakon 3 otroci, 1 umrl do 2. leta; . 4.1 vž*(4,/,
&
:
č) Janez Martinčič, * 1884, Cerknica 89 (potem Žitko), seje leta 1909 4 /V"* L T:.d

priženil, žena Antonija Godina, * 1885, f 73 let, 3 otroci, 1 umrl do 4. leta. ^* d j*

i- V
Marija Godina, (hči c), roj. 1883, seje poročila v Trst.
62 (Cesta 4. maja 36). VRBEC, prej Lovran, 1/4 kmetije .... .
S
a) Lovrenc Branisel, * 1809, je prišel iz Dolenje vasi od Lovranovih, f 4 C/,v.

41 let, žena Marija Baraga, * 1811, Cerknica 216 (na stanovanju), t 55 let,
•>-' — ' •
II. mož Ignacij Majdič, * 1824, Dol (Lusttahl), f 57 let, II. žena Elizabeta
Kušlan, * 1841, Laze 35 (Arhova), Planina, I. zakon 4 otroci, II. zakon 5
v v- <r.
•f . 1
Klobčarjeva rodbina iz Cerknice v žup. knjigi SA.
otrok, 3 umrli do 10. leta; Foto: B. Ž.
b) od Zgonca je hišo kupil Franc Mele, * 1908, Cerknica 152 (oče Janez
Mele, mati Ivana Branisel), t 68 let, žena Marija Obreza, * 1909, Cerknica
170, t 49 let, 3 otroci.
Leta 1536 je bil v Cerknici kmet Mihael Verbec (Verbetz).186 Poleti leta
1958, ko so želi pšenico, je mater Marijo Mele ubila strela pod lipo ob cesti
proti Martinjaku. Leopold Majdič, (sin a), roj. 1870, je bil zdravnik v Dal­
maciji (dr. medicinae in Dalmatia), sestra Matilda Majdič, roj. 1879, je leta
1901 postala učiteljica in redovnica uršulinka. 0 1 ■

63 (Cesta na Jezero 9). ZGONC, prej Kutež, 1/4 kmetije

a) Miklavž Zalar (Sallar), * 1776, f 84 let, 2 otroka;
b) sin Jernej Zalar, * 1815, f 56 let, žena Marija Jerina, * 1818, f 37 let,
I«-
Leta 1718 je imel Andrej Rok iz Cerknice (Ga-
...... ;.iij

leta 1855 je umrla za kolero (Cholera), II. žena Neža Žnidaršič, * 1829, t 81 špin) 1/2 kmetije, pred njim jo je imel oče Mati­
ja. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
let, I. zakon 4 otroci, II. zakon 3 otroci, 5 umrlo do 10. leta;
c) Janez Zgonc, * 1878, Cerknica 219, f 51 let, žena Terezija Kos, * 1883,
Cerknica 107 (Farbarjeva), t 81 let, poročena sta bila v ZDA, 6 otrok, trije 182
AS, F kataster.
otroci so bili rojeni v ŽDA, trije pa v Cerknici, vsi so odrasli. 183
AS, T kataster.
Janez Zgonc, roj. 1906, je bil poročen v Avstriji. 184
Ivanka Lovko (Dragaijeva), februar
64 (Cesta 4. maja 31). G'ŠPIN (Gashpin), 1/2 kmetije 2009, ustni vir.
185
AS, F kataster.
a) Matija Rok (Rackh) je imel polovično kmetijo pred letom 1718; 186
Glej sestavek Osebna imena - priim­
b) sin Andrej Rok je imel kmetijo leta 1718; ki... v tem poglavju, str. 620.
 Cerknica 259

c) Mihael Rok, * 1783, t 67 let, žena Marija Mikše, * 1791, t 58 let, vsaj
1 otrok;
d) Pavel Mahnič, * 1816, Unec 66, j- 78 let, seje priženil, žena Elizabeta
Rok, * 1807, t 65 let, II. žena Jožefa Zigman, roj. Katern, * 1821, Strmica
pri Postojni, t 64 let, I. zakon 5 otrok, 3 umrli do 7. leta;
e) sin Janez Mahnič, * 1845,177 let, žena Ana Žigman, * 1853, Zalog 16
pri Postojni, f 27 let, II. žena Neža Hace, * 1855, Podcerkev 17 (Točkova), f
76 let, I. zakon 3 otroci, 1 umrl v 1. letu;
f) Janez Turšič, * 1875, Brezje 5, f 40 let, seje leta 1904 priženil, žena
Jožefa Mahnič, * 1886, f 24 let, II. žena Amalija Okoliš, * 1888, Poljane 6,
župnija Stari trg, I. zakon 3 otroci, II. zakon 2 otroka, 2 umrla do 9. leta.
Gospodarja Janeza Turšiča je leta 1915 ustrelil žandar »ob izvržbi so­
dnijske rubeži«.187
V hiši je nekaj časa stanovala tudi družina Černe. Lovrenc Černe, roj.
1857, Gorje, kamnosek (štancar), f 37 let, žena Marjeta Jošt, roj. 1864,
Cerknica 159, 3 otroci.
65 (Cesta 4. maja 29). FRANCETOVI, prej Ronko, leta 1824 je bilo
domače ime pri Sterlekarju (per Sterlekarie), kajža, nekdaj domec
atleta 1718 je imel domec (Hofstat) Janez Mele ali Sterlekar, domače
ime Strlikar seje ohranilo v Grahovem;
Leta 1718 je bilo pri Janezu Meletu v Cerknici
b) leta 1824 je imel kajžo Jakob Mele; 188 (Francetovi), ki je imel domec (Hoffstat), do­
c) Jožef Ronko, * 1796, f 56 let, žena Dominika Fraunar, * 1796, f 52 mače ime Sterlekar. Domače ime Štrlikar se je
ohranilo v Grahovem. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
let, II. žena Uršula Cimperman, * 1813, Slugovo 3 (Miklav), Sveti Vid, f 78
let, I. zakon 3 otroci, 1 umrl v 1. letu;
č) sin Jožef Ronko, * 1849, f 85 let, žena Ivana Janežič, * 1855, Dolenja
vas 64 (Mihova), t 76 let, 8 otrok, 3 umrli do 2. leta;
d) sin Jožef Ronko, * 1881, žena Ana Lončar, vdova Vičič, * 1882, Cer­
knica 87 (Samcova), f 48 let, 1 otrok.
Leta 1855 je v hiši umrla za kolero 4-letna Terezija Bezek. V hiši je stano­ ■

val Marko Tuhtan, roj. 1908, Kastav, žena Ana Klančar, roj. 1912,2 otroka. Leta 1718 je imel Andrej Kovšca (Kalscheza) iz
66 (Cesta 4. maja 28). KOVŠCA, 1/2 kmetije Cerknice 1/4 kmetije, pred njim jo je imel Janez
Lipovec. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
a) Janez Lipovec je imel četrtinsko kmetijo pred letom 1718; ,1
b) Andrej Kovšca (Kalscheza) je imel kmetijo leta 1718 in še leta 1752; 189 mm " |
c) Lovrenc Otoničar, * 1802, f 48 let, žena Uršula Štritof, * 1799, Blo-
jtjiorM
'M V Ctml$t&
čice 14 (Uničev), t 89 let, 4 otroci, 2 umrla do 10. leta; •:
č) Anton Petrič, * 1831, Martinjak 37 (na stanovanju), f 72 let, se je
leta 1853 priženil, žena Marjeta Otoničar, * 1837, t 73 let, brez otrok; Mfirlv 44-^.-, LtU_
d) Janez Jblančič, * 1864, Cerknica 85, f 79 let, žena Marija Knavs, * Leta 1752 je imel Andrej Kovšca (Kaushiza) iz
1862, Podplanina 11 pri Dragi, t 88 let, 8 otrok, 4 umrli do 3. leta; Cerknice njive od polovične kmetije: proti Lo­
škem (gegen Turnlakh), proti Dolenji vasi (ge-
e) sin Franc Jblančič, * 1901, žena Marija Korošec, * 1908, Osredek, gen Niederdorf), proti Dolenjemu Jezeru (gegen
Sveti Vid, 1 otrok. Seedorf) itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
Prejšnji priimek je postal domače ime. Obnovljena hiša ima lep ločni
portal. Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico napadla nemška vojska.
67 (Cesta 4. maja 27). SAMEC, prej Matizelj in še prej Modec, 1/2 kmetije
a) leta 1743 je imel 1/2 kmetije pod cerkniško cerkvijo Jurij Semeč
(Shemetsch);
b) leta 1746 je imel kmetijo Jurij Modec (Modez);
c) vdova Jera Grebenc, * 1780, t 64 let, 2 otroka; Leta 1743 je imel Jurij Šemeč iz Cerknice (Sa­
mec) 1/2 kmetije pod cerkniško župnijo, leta
č) Jurij Mikše, * 1824, t 23 let, se je priženil, žena Helena Grebenc, * 1746 pa Jurij Modec. NŠAL, urbar Cerknica,
1815, brez otrok; 1756. Foto: J. K.

d) kmetijo je kupil Franc Juvančič, * 1791, f 74 let, žena Uršula Pre- 187
ŽA Cerknica, status animarum, št.
mrov, * 1797, f 70 let, brez otrok; 64.
e) Gašper Hočevar, * 1821, Cerknica 233 (potem Kralj), t 70 let, žena 188
AS, F kataster.
Marija Rupnik, * 1826, Dolenja vas 34 (na stanovanju), t 69 let, brez otrok; 189
AS, T kataster.
260 VI. poglavje
v
f) leta 1880 je bila kmetija prodana (verkauft) in jo je kupil Franc Žni­
daršič, * 1848, Cerknica 148, žena Marija Sežun, * 1858, Lipsenj 13, 7
otrok, 3 umrli do 3. leta, leta 1891 so se odselili v Dolenjo vas 93;
g) Janez Potokar, * 1833, Radomlje, f 72 let, žena Marija Ule, * 1837, .
Cerknica 110, t 59 let, II. žena Frančiška Kebe, * 1861, Dolenje Jezero 20
(Baštkova), I. zakon 1 otrok, II. zakon 1 otrok, hišo je kupil trgovec Lavrič;
h) od Lavriča je kupil hišo Franc Lončar, * 1880, Cerknica 87 (Samec),
f 72 let, žena Marija Primšar, * 1877, Cerknica 14, leta 1902 so odšli v
ZDA in tam je umrla žena Marija, dva otroka sta bila rojena v Richwoodu,
II. žena Ivana Korošec, Baštkova iz Cerknice, f 38 let, III. žena Ana Sega, Leta 1743 je imel gospod Ferdinand Učan iz
* 1899, Žerovnica 59, f 75 let, I. zakon 3 otroci, II. zakon 2 otroka, III. ^ □ p ^ j] o 6n š AL9 'u rb a r1 c knTc^ '^75^ F o to njS K°
zakon 2 otroka.
Do leta 1848 je bila kmetija pod cerkniško župnijo. Prejšnji priimek je ^& ‘ t. ►l? » ■'

postal zdaj že nekdanje domače ime Modec. Anton Žnidaršič, (sin D, roj. * A si'
1888, je leta 1907 odšel v ZDA. Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico
napadla nemška vojska. Cinglova 1/2 kmetije iz Cerknice je bila okoli
68 (Cesta 4. maja 26). CINGLOVI, 1/2 kmetije leta 1792 spremenjena v kupno kmetijo. NŠAL,
urbar Cerknica, 1792. Foto: J. K.
a) leta 1743 je imel polovično kmetijo gospod (Hr.) Ferdinand Učan (Ut-
schan);
b) leta 1792 je bila kmetija pod loškim imetjem (Thurnlack) spremenje­
na v kupno kmetijo;
c) leta 1787 je imel kmetijo Jurij Cengel (Zengel).190 Brat Andrej Cengel Leta 1805 je ime, Andrej Cenge, iz Cerknice 68
se omenja leta 1790, ko so se v Cerknici uprli ob ogledu cerkve sv. Janeza (Cingiovi) neko denarno obveznost (doto?) inta-
Krstnika, ki sojo po uredbi Jožefa II. nameravali zapreti (glej Cerknica ^^anovurbarju.NŠAL, urbar Cerknica, 1805
9), leta 1805 pa je imel Andrej Cengel neko denarno obveznost zapisano v
urbar (intabulatio);
č) sin Jurij Cengel (Zengel), * 1790, t 71 let, žena Neža Kranjc, * 1796, f
59 let, 7 otrok, 2 umrla do 2. leta;
d) Matevž Stržaj, * 1826, Rakek 42 (Jožefov), 183 let, seje priženil, žena
Neža Cengel, * 1827, f 46 let, II. žena Frančiška Drobnič, vdova Kranjc, *
1829, Velike Bloke 16, vdova Grahovo 10, t 80 let, I. zakon 3 otroci;
e) sin Anton Stržaj, * 1851, f 81 let, žena Helena Stražišar, vdova Ur­
bas, * 1860, Zelše 5, vdova iz Cerknice 113 (Kramar), f 77 let, 2 otroka;
D Anton Šparemblek, * 1894, Dolenje Jezero 10 (Markcov), f 90 let, se
je leta 1921 priženil, žena Frančiška Stržaj, * 1899, t 80 let, 8 otrok, vsi
odrasli.
Jakob Učan iz Cerknice je 22. novembra 1767 naredil redovne zaoblju­
be v stiškem samostanu.191 Prejšnji priimek je postal domače ime. Jurij
Cengel, (sin č), roj. 1830, je odšel v Slavonijo in bil pogrešan (verschollen).
Janez Stržaj, (sin d), roj. 1849, je pri 18-ih odšel za delom v Slavonijo in po­ Frančiška Stržaj (Cinglova) iz Cerknice 68, roj.
tem v Romunijo. Leta 1872 seje zadnjič oglasil iz Romunije. Anton Stržaj, 1899.
(sin e), roj. 1892, je leta 1913 odšel v ZDA. Leta 1928 je pogorel skedenj,
ki ga je zažgal udar strele. L92
69 (Cesta 4. maja 19). POCINOVI, 1/2 kmetije 190 AS, J kataster.
a) Urban Poticin (Pothzin) je imel leta 1640 polovično kmetijo pod be­ 191 J. Mlinarič, Stiska opatija, str. 787.
neficijem sv. Petra v Ložu; 192 Dne 15. avgusta 1928 je pisala Mar­
jeta Leskovec z Dolenjega Jezera
b) Janez Poticin je bil gospodar leta 1666, žena Marina (--), leta 1666 je bratu Antonu v ZDA: »Pred par
bil rojen sin Jurij; dnevi je v Cerknici požar uničil dva
skednja, Cinglovega in Poeinovega.«
c) Gregor Otoničar, * 1677, žena Neža Mekinda iz Cerknice, poročena Glej sestavek Pisma Marije Martin­
leta 1699, vsaj 1 otrok; čič ... v tem poglavju, str. 390.
193 a) Matija Otoničar iz Otonice, žena
č) sin Miklavž Otoničar, * 1705, žena Marina (-), 5 otrok; Apolonija (--); b) sin Martin Oto­
d) sin Jožef Otoničar, * 1742, žena Elizabeta Anžlinc iz Dolenje vasi 5 ničar, * 1640, žena Lucija Tomšič.
Do Simona Otoničarja, roj. 1775,
(Anžlin), * 1751, vsaj 1 otrok; 193 je rodovnik sestavil Tine Benedičič
po predlogi akad. Ivana Rakovca in
e) sin Simon Otoničar, * 1775, f 61 let, žena Jera Debevc, Begunje, 6 prof. Franceta Planine, dopolnil ga
otrok; je Leon Drame.
 Cerknica 261

f) sin Štefan Otoničar, * 1817, f 85 let, žena Jera Veber, * 1824, Zelše 11,
t 72 let, 8 otrok, 2 umrla do 2. leta;
g) sin Janez Otoničar, * 1854, t 48 let, žena Marjana Svete, * 1862, Ra­
kitna 13, II. mož Janez Kete, * 1875, Lož, Predmestje 8,1. zakon 7 otrok,
II. zakon 1 otrok, 3 umrli do 3. leta;
h) sin Franc Otoničar, * 1886, žena Ana Rožanc, * 1891, Brezje 3, f 58
let, 7 otrok.
Bratje Otoničar so odšli v ZDA: Janez, (sin g), roj. 1888, Anton, roj.
1891, in Matevž, roj. 1893. Leta 1640 je imel Urban Potecin (Pothezin) iz
Cerknice (Pocinovi) 1/2 kmetije pod benefi­
Nekdanji priimek je postal domače ime. Dne 2. junija 1898 sta pri tej cijem sv. Petra v Ložu. V Cerknici so imeli pod
hiši pogorela dva hleva. »Požar so povzročili otroci. Požarna bramba je bila istim beneficijem še kmetije: Mohor Srebernak
takoj na licu mesta. Z vsemi brizgalnami in orodjem so zabranili, da bi se 1/2, Gregor Verbec 1 celo, Ahac Pirih 1/2 in
Andrej Obreza 1/2 kmetije. AS 1, Vic. a, št. 72.
ogenj razširil.« 194 Foto: J. K.
70 (Cesta 4. maja 7). BOKAL na Peščenku, kajža
fce. -‘7 ‘Mi.
a) Matija Tomšič, * 1795, f 54 let, žena Neža Škerlj, * 1784, f 59 let, II.
gearp JUj ^ I
žena Marija Milharčič, * 1809, Matenja vas, t 66 let, I. zakon 2 otroka;
e-} c,'T. .j M
b) Jakob Verbec * 1818, Cerknica 153, t 85 let, žena Uršula Vičič, *
1821, Cerknica 119, t 69 let, 6 otrok, 2 umrla v 1. letu; i'*C'Ca'' cs' ~ V 7“*n ■
J’j
c) sin Janez Verbec, * 1862, je leta 1913 umrl v Clevelandu, žena Marija
Mestek, * 1871, Hiteno 2, 6 otrok, 2 umrla v 1. letu;
č) sin Alojzij Verbec, * 1909, f 35 let, žena Marija Hudrah, * 1907, 1
otrok, umrl v 6. letu. Dne 24. marca 1666 je bil rojen in krščen Jurij,
zak. sin Janeza Poticina in njegove žene Marine
Janez Verbec, (sin c), roj. 1894, in brat Franc, roj. 1904, sta odšla v ZDA. iz Cerknice. Krstil ga je Blaž Thus, duhovnik.
71 (Cesta 4. maja 6). MALNARJEVI, prej Piskovi, kajža Botra sta bila Andrej Verbec in Jera Korošica.
NŠAL, RMK, 1666. Foto: J. K.
a) Lovrenc Ošaben, * 1775, t 74 let, žena Ana Kanduč, * 1790, t 60 let,
6 otrok, 1 umrl v 1. letu;
b) sin Gregor Ošaben, * 1811, f 70 let, žena Jera Baraga, * 1811, Zamo­
stec, Sodražica, f 67 let, 5 otrok, 2 umrla do 5. leta;
c) sin Gregor Ošaben, * 1847, žena Uršula Turšič, * 1853, Martinjak 9
(Menišovec), f 33 let, 5 otrok, 2 umrla do 2. leta;
č) Franc Brence, * 1850, Martinjak 26 (Malnarjev), t 92 let, žena Ro­
zalija Lovko, * 1865, Cerknica 237 (Urbanova), f 68 let, 5 otrok, 3 umrli
do 9. leta.
Franc Ošaben, (sin c), roj. 1876, je bil kovač v Cabru, brat Anton, roj.
1884, in sestra Frančiška, roj. 1881, sta odšla v ZDA.
72 (Cesta 4. maja 5). KOPRIVC, 1/4 kmetije
a) Blaž Lovko, * 1782, f 54 let, leta 1836 je umrl za kolero, žena Marija
Abler, * 1770, t 76 let, 3 otroci;
b) sin Matevž Lovko, * 1810, f 53 let, žena Elizabeta Klančar, * 1799, f
37 let, II. žena Helena Opeka, * 1808, t 60 let, I. zakon 1 otrok, II. zakon
5 otrok, 3 umrli do 10. leta;
c) sin Andrej Lovko, * 1837, f 93 let, žena Lucija Klančar, * 1838, Be­
gunje 32 (stanovanje), t 35 let, II. žena Terezija Logar, * 1850, Grahovo 21
(stanovanje), t 66 let, I. zakon 4 otroci, II. zakon 4 otroci, 3 umrli do 3.
leta;
č) sin Anton Lovko, * 1866, žena Frančiška Sterle, * 1868, Kozarišče
21 (Primoževa), f 34 let, v Braziliji, II. žena Marija Špeh, * 1876, Viševek,
Bajer, I. zakon 3 otroci, II. zakon 7 otrok, 3 umrli do 6. leta.
Sestre Lovko: Marija, (hči c), roj. 1876, Marjeta, roj. 1880, in Frančiška,
roj. 1883, so se poročile v Trst, brat Alojzij Lovko, roj. 1887, je leta 1903
odšel v ZDA.
73 (Peščenk 2). DOVIČEVI, prej Krajec in Pisek, leta 1824 je bilo do­
mače ime pri Ta debelem Pisku (per Ta debelem Pisku),195 kajža
a) Jakob Ošaben, * 1779, f 66 let, žena Terezija Škerbec, II. žena Hele­ 194
GDC, kronika, str. 121.
195
na Gornik, * 1790, t 68 let, I. zakon 1 otrok, II. zakon 2 otroka; AS, F kataster.
262 VI. poglavje

b) sin Jožef Ošaben, * 1813, f 51 let, žena Apolonija Perko, * 1826, Rado­
hova vas, II. mož Jakob Logar, * 1820, Cerknica 133 (oče Andrej), t 77 let,
I. zakon 8 otrok, 4 umrli do 5. leta, leta 1866 sta za kolero umrla 5-letna
Ivana Ošaben in 19-letni Jakob Ošaben;
c) sin Franc Ošaben, * 1859, žena Jera Matičič, * 1861, Ivanje selo 7
(stanovanje), 7 otrok, 1 umrl do 3. leta, pripis: »Mu je prodano, zdaj gostu­
je,« kar pomeni, daje šel na stanovanje med gostače;
č) hišo je kupil in sezidal novo Anton Krajc, * 1858, Grahovo 33, f 60
let, žena Jožefa Pintar, * 1860, Cerknica 118, 7 otrok, 2 umrla do 1. leta,
Anton Krajc je več let delal kot rudar (Bergknappe) v ZDA (Johnstown),
kjer je leta 1918 tudi umrl;
d) Anton Logar, * 1900, Cerknica 176 (Dovič), f 96 let, žena Marija Rot,
* 1900, Korošče 2 (Jurjeva), Sveti Vid, f 42 let, II. žena Alojzija Mozetič, *
1914, Cerknica 79, f 83 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 4 otroci, 1 umrl
v 1. letu.
Helena Ošaben, (hči b), roj. 1852, se je poročila v Trst. Dne 29. sept.
1866 je za kolero umrl 5-letni Janez Ošaben. Franc Krajc, (sin č), roj. 1886,
in sestri: Marija, roj. 1888, in Neža, roj. 1892, so odšli v ZDA.
74 (Peščenk 4). KRSTINČEK, kajža
a) (-) Mihevc, žena Katarina (--), * 1764, f 74 let, vsaj 1 otrok;
b) sin Jernej Mihevc, * 1799, t 62 let, žena Marija Jerman, * 1801, f
54 let, leta 1855 je umrla za kolero (Cholera), 4 otroci, 2 umrla do 3. leta;
c) sin Andrej Mihevc, * 1834, t 61 let, žena Elizabeta Šuštaršič, * 1828,
Lipsenj 20 (Levčevi), f 78 let, 7 otrok, 4 umrli do 3. leta;
č) sin Damijan Mihevc, * 1866,161 let, žena Terezija Rot, * 1868, Ravne
10 (Pajkava), župnija Sveti Vid, brez otrok;
d) zakonca Mihevc sta posvojila Jožefa Tavžlja, * 1902, Lešnjaki 3,
umrl leta 1945 v nemški internaciji v Weimarju, žena Antonija Štritof, *
1908, Cajnarje 1, t 59 let, 3 otroci.
Gospodarja Damijana Mihevca je 26. oktobra 1927 do smrti povozil voz 196
Glej sestavek Pisma Marjete Lesko­
na Slivnici.196 vec v tem poglavju, str. 397.
197
AS, F kataster.
75 (Peščenk 6). ŠTENTOVI, leta 1824 je bilo domače ime pri Hudiku 198
NŠAL, RMK, 1671.
(per Hudichi),1971/3 kmetije 199
Odlomek iz druge svetovne vojne:
a) Janez Štenta (Stenta) je bil gospodar leta 1671, žena Helena, 25. »Pri nas so se pogosto oglašali par­
maja tega leta je bil krščen sin Janez Štenta, botra sta bila g. Andrej Lo­ tizani. Nekateri sosedje so jih kar
usmeijali k nam, češ da premore
gar, sodnik (judex), in Uršula Ipavka (Ipauka); 198 naša hiša več živeža. Večkrat se je
b) Jožef Štenta, * 1765, f 73 let, žena Marija Muščik, * 1776, t 60 let, 4 oglasil partizanski oficir Feliks, s
katerim so se naši dobro razumeli,
otroci; saj je poznal maminega brata Lojza,
ki je bil tudi pri partizanih. Nekaj
c) sin Janez Štenta, * 1805,156 let, žena Uršula Prudič, * 1812, Cerkni­ časa sta bila tudi pri isti komandi.
ca 83 (stanovanje), f 72 let, 2 otroka; Po njem je mama bratu oddala tudi
kakšno pošto ali priboljšek... Domo­
č) Janez Kebe, * 1837, Dolenje Jezero 28 (Ta Srednji Kebeč), f 79 let, se branci so se redno ustavili pri nas
je leta 1862 priženil, žena Neža Štenta, * 1842, f 58 let, 5 otrok, 2 umrla šele proti koncu vojne ... Domobranci
so imeli postojanko na Rakeku, od
do 10. leta; koder so se podajali v napade proti
d) Andrej Mulec, * 1870, Otok 12 (Stricov), t 64 let, se je leta 1897 partizanom. Ko so prišli k hiši par­
tizani, je mama govorila, da ima
priženil, žena Ivana Kebe, * 1868, t 71 let, 4 otroci, vsi odrasli, gospodar brata pri njih. Če pa domobranci, je
Andrej je odšel leta 1904 v ZDA in se vrnil leta 1909; povedala, da ima brate pri njih. Tako
so se naši držali nekako bolj srednje
e) sin Franc Mulec, * 1898, f 68 let, žena Marija Matičič, * 1907, Slivice poti in se niso pretirano nagibali na
5 (Dragarjeva), t 91 let, 6 otrok, 2 umrla do 11. leta. nobeno stran. Resje, da so partizani
zvabili atovega brata Jožeta že mno­
Marija Kebe, (hči č), roj. 1877, je odšla leta 1899 v ZDA in se tam poroči­ go prej v hribe, pod pretvezo, da jim
la z Janezom Blatnikom, kije bil doma iz Stavče vasi pri Žužemberku. Dr. bo nekaj časa čevljaril. Res je odšel z
njimi, a končal je v Krimski jami, kot
Janez Mulec, roj. 7. februarja 1938, sin Franca Mulca in Marije Matičič, mnogi nesrečniki, v katero so jih žive
je leta 2009 napisal zanimive spomine z naslovom Segljaj spomina. S pometali. Zato od takrat posebnih
simpatij do partizanov ni bilo več.
knjigo nam stopijo pred oči resnične zgodbe iz družinskega in osebnega Zatem so ustrelili tudi Jožetovo ženo
življenja ljudi s Peščenka. Za zgodovino kraja so dragoceni tudi opisani Micko, ko gaje šla s hčerko Verico
iskat, da bi ga pripeljali domov.« Ja­
dogodki o dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej, ki jih je slišal od nez Mulec, Segljaj spomina, Postojna
domačih oz. jih je avtor doživel sam. 199 2009, str. 103.
 Cerknica 263

Družina Mulec (Štentovi) iz Cerknice 75 leta

1954. Od leve sedijo: stara mama Ana, mama
Marija, Stanko, oče Franc, njegova sestra Mic­
ka; stojijo: Francelj, Slavka, sorodnica Vera, por.
Žnidaršič in dr. Janez.

>V$ r /j/
,/
fS / r: f /yi>/S ... M. /l. n/ /

V: .tat'?
3*
V"
f/
-//■7,»^ .. reSi/i

£/ jffijtun tl /i.{>S£c
2
2 j t cj i 4;'//. /a ■ • A-.*' •V/.’
7
* w;f\y
g Od/nlvutuJ-,'A'
:>/
//
/4«
y 9&

'/ L t- fa Cc ti jt /. ’ /C %
, 4n-d-yc.uA /7 "*/>»* z-.v

Štentova_ rodbina iz Cerknice v žup. knjigi SA.

Foto: B. Ž.
76 (Peščenk 16). ŠENTEK NA PEŠČENKU, domec, prej Ocepek, pri­
pis: Menjali so s št. 85; leta 1824 je bilo domače ime pri Majaronu 200
a) Gašper Žnidaršič je imel leta 1756 podružništvo pod cerkniškim
župniščem;
b) sin Matija Žnidaršič, žena Neža Drenik, II. žena Marjeta Škerjanc,
III. Marija Rudolf z Brezja, II. zakon 1 otrok;
c) Jakob Žnidaršič, * 1770, f 68 let, je imel kmetijo leta 1824;
č) Jurij Ocepek, * 1804, Cerknica 123, žena Neža Turšič, * 1808, t 61
let, 5 otrok;
d) Anton Čekada, * 1839, žena Marija Jblančič, * 1842, 2 otroka;
e) Franc Srebernak, * 1843, Cerknica 92, f 79 let, žena Marija Škerlj,
* 1846, Cerknica 30, f 27 let, II. žena Frančiška Štrukelj, * 1837, Hribljane
2, f 80 let, I. zakon 1 otrok, II. zakon 3 otroci, 1 umrl do 1. leta;
f) Janez Drenik, * 1877, Dolenja vas 89 (Roženta), seje leta 1914 priže­
nil, žena Terezija Srebernak, * 1876,1 otrok.
Janez Srebernak, (sin e), roj. 1879, je leta 1902 umrl v vojaški bolnici v
Puli. Štentova mati Ivana Mulec, roj. Kebe, iz Cer­
77 (Peščenk 15). ZAJČKOVI, prej Vrbčev Jakob in Kovšca, leta 1824 je knice 75 z otroki okoli leta 1905, ko je bil mož
Andrej v ZDA. Od leve: Franc, Francka, por. Bra-
bilo domače ime pri Štentku (per Stentek),201 kajža niselj, mati Ivana, roj. Kebe, in Marija. Foto: L.
Krema, Ljubljana.
a) Janez Caserman (Zasserman), * 1786, f 54 let, žena Marija Forstar,
* 1791, t 67 let, 1 otrok;
b) Jernej Mele, * 1780, Cerknica 38, žena Barbara Caserman, vsaj 3
otroci;
c) sin Jakob Mele, * 1812, t 77 let, žena Elizabeta Udovič, * 1819, Rakek
8, f 69 let, brez otrok;
č) Andrej Švigel, * 1863, Martinjak 31 (prej Ciko), žena Pudencijana
Zabukovec, * 1865, Sodražica 72, f 71 let, gospodar Andrej je leta 1919 /
umrl v Clevelandu, 6 otrok, 1 umrl v 1. letu; .. />/
Leta 1756 je imel Gašper Žnidaršič iz Cerknice
d) Janez Mevc, * 1850, Cerknica 143 (Zajčkov), žena Helena Rot, * (Šentek na Peščenku) podružništvo, ki je spada­
1859, Žerovnica 18, t 44 let, II. žena Jožefa Benigar, * 1851, Trnovo 62, f lo pod cerkniško župnišče. NŠAL, urbar Cerkni­
32 let, III. žena Marija Zakrajšek, * 1889, Ravne 16, župnija Sveti Vid, I. ca, 1756. Foto: J. K.
zakon 1 otrok, II. zakon 7 otrok, III. zakon 3 otroci, 6 umrlo do 5. leta.
Gospodar Janez Mevc je bil dvakrat v ZDA in je kupil posestvo na št.
123. Janez Švigel, (sin č), roj. 1892, in brat Franc, roj. 1905, sta odšla v 200
AS, F kataster.
ZDA. Tja seje poročila tudi Marija Mevc, (hči d), roj. 1890. 201
AS, F kataster.
264 VI. poglavje

78 (Peščenk 14). HROBAT (Hrovat, črki b in v so zamenjevali), prej

Pocin, leta 1824 je bilo domače ime pri Casermanovem Jakobu,202 kajža
a) Jakob Svet, * 1777, Rakek 19, t 61 let, žena Jera Otoničar, * 1777,
Rakek 42, 2 otroka;
b) sin Luka Svet, * 1807, t 33 let, žena Uršula Mestek, * 1797, Cerknica
236, f 96 let, 2 otroka;
c) Lovrenc Hrobat, * 1809, Grahovo 11, t 86 let, žena Marija Kovač, *
1798, f 66 let, II. žena Helena Kotnik, *(--), III. žena Marija Logar, * 1814,
Lipsenj 7, f 61 let, IV. žena Jera Lončar, * 1824, Cerknica 87 (Samcova), f
59 let, brez otrok;
č) Anton Likar, * 1862, Idrija, Cerknica 81, žena Marija Lončar, * 1864,
Cerknica 87, 6 otrok, 1 umrl do 6. leta.
Anton Likar, roj. 1893, je umrl v ZDA.
79 (Brestova 6). MOZETIČ, prej Žitkovi in še prej Samcov Jakob, kajža
a) Matija Otoničar, * 1778, f 79 let, vdovec, 2 otroka;
b) sin Anton Otoničar, * 1815, žena Marija Caserman, * 1829,1 otrok,
odselili so se na stanovanje (Fremd. Tabelle sub litt. O);
c) Andrej Bizer (Wieser)v* 1815, Cerknica 55 (Pocinov), t 51 let, žena
Elizabeta Ponikvar, * 1813, Žerovnica 13, f 66 let, II. mož Jakob Lončar,
* 1824, Cerknica 87 (Samcov), f 80 let, se je leta 1880 priženil, II. žena
Neža Štritof, * 1852, Ravne 3 (Mihova), Sveti Vid, f 90 let, I. zakon Bizer-
-Ponikvar: 2 otroka, II. zakon Lončar-Štritof: 3 otroci, 2 umrla do 4. leta;
č) Janez Mozetič, * 1873, Renče 204, f 74 let, se je leta 1906 priženil,
žena Neža Lončar, * 1881, 7 otrok, 1 umrl do 1. leta.
Marjeta Otoničar, (hči b), roj. 1850, je umrla v Trstu (gestorben in Tri-
est). Janez Lončar, (sin c), roj. 1882, in brata Jakob, roj. 1885, in Jožef,
roj. 1888, so odšli v ZDA.
80 (Brestova 5). ZRIMŠEK, prej Koprivc, leta 1824 je bilo domače ime
pri Štentku (per Stentek),203 kajža
a) Mihael Jerman, žena (--), vsaj 2 otroka;
b) leta 1772 je imel kajžo Janez Jerman, žena Marjeta (--), vsaj 1 otrok,
sin Andrej Jerman, * 1772, seje priženil na Dolenje Jezero (Mehonovi);
c) Jakob Martinčič, * 1769, t 67 let, žena Marjeta Nabergoj, * 1798, 3
otroci;
č) sin Matija Martinčič, * 1801, f 37 let, žena Elizabeta Lunka, * 1794,
f 61 let, II. mož Matija Lovko, * 1805, f 55 let, II. žena Barbara Sterle, *
1805, Rakek (na stanovanju), f 79 let, I. zakon 3 otroci, II. zakon 4 otroci;
d) Tomaž Vivoda, * 1823, Cerknica 128 (stanovanje), f 45 let, žena
Neža Ileršič, * 1825, Cerknica 203 (Rojc), t 41 let, II. žena Marija Ipavec, *
1823, Bločice 12 (Štefanova), I. zakon 8 otrok, 2 umrla do 1. leta;
e) sin Franc Vivoda, * 1851, f 71 let, žena Jera Šparemblek, * 1852,
Dolenja vas 55 (Pavlic), t 30 let, II. žena Marija Čope, * 1857, Dolenja vas
49 (Mežnarjeva), I. zakon 5 otrok, II. zakon 7 otrok, 6 umrlo do 5. leta.
Uršula Martinčič, (hči č), roj. 1829, je odšla v Trst. Franc Vivoda, (sin
e), roj. 1897, je bil ubit v prvi svetovni vojni.
Brata Anton in Franc Vivoda iz Cerknice 80 na
81 (Peščenk 3). ZOTLER, prej Nace, leta 1824 je bilo domače ime pri nagrobniku. Franc je bil kot 20-leten ubit v prvi
Pekovem Jakobu,204 kajža svetovni vojni. Foto: Matevž Dobrovoljc.
a) Jakob Verbec, * 1763, t 80 let, žena Marjeta Urbas, * 1773, t 71 let,
brez otrok;
b) Ignacij Gradišar, * 1801, t 66 let, žena Marija Baraga, * 1801, t 66
let, 5 otrok;
c) sin Jernej Gradišar, * 1843, žena Marija Klančar, * 1840, Cerknica
88, 3 otroci, so se odselili; 202
AS, F kataster.
č) Franc Franceli, * 1836, f 66 let, tržaški najdenček (Triester Fin- 203
AS, F kataster.
204
dling), žena Uršula Jemec, * 1832, Grahovo 35, t 45 let, II. žena Uršula AS, F kataster.
 Cerknica 265

Martinčič, * 1830, Dolenje Jezero 6 (Bašte), f 71 let, I. zakon 6 otrok, 3

umrli do 4. leta;
d) sin Franc Franceli, * 1868, f 76 let, žena Neža Štrukelj, * 1872, Zales
2, Sveta Trojica, f 85 let, 7 otrok, 4 umrli do 3. leta.
Franc Franceli, (sin d), roj. 1894, je leta 1913 odšel v ZDA.
82 (Peščenk 8). TREPEK, leta 1824 je bilo domače ime pri Suhojedcu
(per Suchajedzi), hišar
a) Gregor Puntarje bil gospodar leta 1824;
b) sin Andrej Puntar, * 1794, f 60 let, žena Helena Turk, * 1794,146 let,
II. žena JeraGradišar, * 1810, Gradiško 5, f 75 let, II. mož Štefan Klajn­
šek, * 1808, Števerjan pri Gorici 148, t 75 let, II. zakon Puntar - Gradišar
1 otrok, Klajnšek ni imel otrok.
83 (Cesta 4. maja 8). MEŽNAR, 1/4 in 1/6 kmetije
a) Jurij Martinčič, * 1769, t 79 let, žena Neža Skuk, * 1768, t 78 let, 1
otrok;
b) Mihael Prudič, * 1785, t 73 let, se je priženil, žena Jera Martinčič,
* 1791, f 86 let, 6 otrok;
c) Lovrenc Martinčič, * 1825, Zelše 2 (Dežela), f 34 let, seje leta 1848
priženil, žena Marija Prudič, * 1830, f 66 let, 5 otrok, 1 umrl do 1. leta;
č) sin Janez Martinčič, * 1849, žena Marija Kraševec, * 1847, Martinjak
35 (Brence), so se odselili v Cerknico 250;
d) Janez Podgornik, gozdni delavec, * 1830, Voglarji 11/26, Solkan,
žena Uršula Cej, * 1840, Ravnica 40, Trnovo, t 44 let, 10 otrok, 3 umrli do
10. leta, prvih 8 otrok je bilo rojenih v Ravnici;
e) Jernej Kovačič, * 1861, Radlek 6, seje priženil, žena Jožefa Podgor­
nik, * 1866, Voglarji 11/26, f 35 let, 4 otroci, 2 umrla do 4. leta.
Leta 1836 je 17-letni Luka Prudič umrl za kolero. Jožefa Podgornik, (hči
d), roj. 1866, in sestra Katarina, roj. 1879, sta odšli v Brazilijo, kamor je
odšla tudi družina Kovačič in mati Jožefa je leta 1901 tam umrla (mortua
in Brasilia). Oče Tomaž Podgornik je leta 1907 umrl v javorniškem gozdu
(in silva Javornik mortuus est), star 77 let. Od leta 1925 do 1930 je v hiši
stanovala družina Vršeč. Frančišek Vršeč, roj. 1897, Pivka, župnija Na­
klo, orožnik, žena Leopolda Istenič, roj. 1899, Dobračeva 57, župnija Žiri,
3 otroci.
84 (Cesta 4. maja 12). MIHELJNOVI, leta 1824 je bilo domače ime pri
Sumraku (per Sumrak), 1/6 kmetije
a) Janez Jerman (Jerman) je imel leta 1718 polovično kmetijo;
b) Tomaž Jerman, * 1778, f 64 let, žena Neža Modic, * 1777, t 67 let, 3 Leta 1718 je imel Janez Jerman iz Cerknice
otroci; (Miheljnovi) 1/2 kmetije. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
c) sin Janez Jerman, * 1814, f 69 let, žena Marija Otoničar, * 1823, tj)
J
Cerknica 66 (Kovšca), 7 otrok, 2 umrla do 5. leta, leta 1866 sta umrla za A, 7> ,7.
7
kolero 3-letni Jakob in 12-letni Matija Jerman; , //S^ a.j/- /‘f* •U' -//)
č) sin Janez Jerman, * 1843, t 68 let, žena Ana Rožanc, * 1854, Brezje 4 'V . Z iaJT./ /S. A; k >■/'/

(Andrejeva), f 26 let, II. žena Marija Žnidaršič, * 1855, Lipsenj 12 (Tehinc), //t / »jre. /k
t 77 let, I. zakon 3 otroci, II. zakon 7 otrok, 3 umrli do 1. leta; z/
77 /7. 7" 7r iZ/.

d) Janez Korošec, * 1902, Dolenje Jezero 8 (Korošec), se je leta 1934

priženil, f 94 let, žena Ivana Jerman, * 1895, f 42 let, II. žena Frančiška J , 7.1, /) , ■' r /nanu
v .v' Z/Z4

Logar, * 1909, Medvedje Brdo 21, Rovte, nečakinja Ivane Jerman, t 57 let, . '/Čatrca M. ifač to
11. zakon 3 otroci. : -- Jz7.*n n dt
y^J ■ 7S„5'
•L'
Dne 1. okt. 1866 je za kolero umrl 12-letni Matija Jerman. Dne 25. avg. //-
1872 je na Madžarskem v okraju Bereg umrl 26-letni Franc Jerman, kjer /jt r -
, /T/i-*i ‘ M
-•
9 iVV/
y.r/
je delal v gozdu. Vzrok smrti je bila bolezen mrzlica (infirmitas: febris). To
je v latinsko pisanem pismu sporočil 4. sept. 1872 župnik župnije Mežo -
4
4 /V u
/

7
7/1,y/,'0 tj

t'**
Kaszony cerkniškemu župniku. Pismo seje ohranilo v knjigi status anima- Miheljnova rodbina iz Cerknice v žup. knjigi SA.
rum pri tej rodbini. Iz družine Jerman so umrli v ZDA trije bratje: Franc, Foto: B. Ž.
266 VI. poglavje

(sin č), roj. 1888, Jakob, roj. 1890, in Janez, roj. 1882. Po ustnem izročilu iz
domače hiše sije Janez tam prihranil precej denarja, da bi v domačem kraju
kupil kakšno kmetijo. Ko so to izvedeli zločinci, so ga leta 1913 umorili in
oropali.205 Hiša je pogorela leta 1943, ko je Cerknico napadla nemška vojska.
85. OCEPEK, prej Koprivc, 1/3 kmetije, posestvo so menjali s pose­ ------ , c-**—

stvom na št. 76
a) Janez Jblančič, žena Marina, poročena leta 1679; /M /Z/fr'J

b) Lovre Lublančič (Lublantschitsch) je leta 1718 med drugim dajal

tlako od ene njive, leta 1743 pa je imel 1/3 kmetije pod cerkniškim župni­
ščem; Ji-*?
c) Janez JTblančič (Jblanzhizh), * 1776, t 61 let, žena Marija (-), vsaj
2 otroka;
č) sin Martin Jblančič, * 1798, f 63 let, žena Marija Modic, * 1800, vdova J f:-yr

iz Cerknice 76, 2 otroka; Dne 12. febr. 1679 se je poročil Janez Lublančič
d) sin Jožef Jblančič, * 1833, žena Katarina Kovačič, * 1826, Bločice 10 (Lublanziz) iz Cerknice (Ocepek) s svojo nevesto
Marino (priimek ni zapisan). Priči: Andrej Turšič
(Turšičeva), poroka leta 1861, brez otrok; in Jurij Obreza. NŠAL, PM, 1679. Foto: J. K.
e) Jurij Ocepek, * 1804, Cerknica 123, t 76 let, žena Neža Turšič, vsaj
1 otrok;
f) sin Damjan Ocepek, * 1829, Cerknica 76, f 75 let, žena Marija Mele, VI au.se. saSL ,
* 1846, Dolenja vas 22 (Razdrehova), f 39 let, 8 otrok, 3 umrli do 4. leta.
Anton Ocepek, (sin f), roj. 1874, in brat Janez, roj. 1876, sta leta 1899 in Leta 1718 je Lovre Lublančič (Lublantschitsch)
iz Cerknice služil tlako s 3/4 dneva dela na po­
1903 odšla v ZDA. lju od njive Zavrhavke (Sauerhaukha). AS, 1/13
86. VTVODOVI, prej Dragarjevi, leta 1824 je bilo domače ime pri Ku­ u. Foto: J. K.
mru na griču (per Kumru u Gritsch),206 1/3 kmetije
a) Jakob Grebenc, * 1767, f 77 let, po katastru je imel kmetijo leta
1824, žena Apolonija Turšič, * 1766, f 82 let, 4 otroci;
b) Pavel Opeka, * 1797, t 74 let, žena Marija Meden, * 1796, t 59 let,
leta 1855 je umrla za kolero, 4 otroci;
c) sin Lovrenc Opeka, * 1826, f 72 let, žena Jera Levstek, * 1840, Loški Leta 1743 je imel Lovre Lublančič (Lublanziz)
Potok, Travnik 43, 7 otrok, 4 umrli do 8. leta, posestvo jim je bilo prodano; iz Cerknice (Ocepek) 1/3 kmetije, ki je spadala
pod cerkniško župnišče. NŠAL, urbar Cerknica,
č) od Kravanje je posestvo kupil Jernej Vivoda, * 1858, Cerknica 80, t 1743. Foto: J. K.
85 let, kije bil dvakrat v ZDA, žena Neža Janežič, * 1862, Dolenja vas 64,
10 otrok, 4 umrli do 6. leta;
d) sin Franc Vivoda, * 1892, f 60 let, žena Marija Petrič, * 1904, Topol 7
pri Begunjah, t 67 let, 1 otrok.
Marija Opeka, (hči c), roj. 1871, je umrla v Trstu. Jernej Vivoda, (sin č),
roj. 1885, in sestra Neža, roj. 1888, sta odšla v ZDA.
87 (Cesta 4, maja 14). SAMCOVI, že leta 1824 je bilo domače ime pri
Samcu (per Samzi), 1/4 in 1/3 kmetije
a) Anton Lončar, * 1767, f 69 let, žena Ana Martinčič, * 1767, f 82 let,
3 otroci;
b) sin Jurij Lončar, * 1794, f 55 let, je imel kmetijo že leta 1824,207 žena
Apolonija Skuk, * 1790, f 46 let, leta 1836 je umrla za kolero, II. žena Ma­
rija Mele, * 1801, f 43 let, I. zakon 6 otrok, II. zakon 1 otrok;
c) sin Jurij Lončar, * 1821, t 59 let, žena Frančiška Susman, * 1828,
Rakitna 29, f 84 let, 2 otroka, 1 umrl do 6. leta;
č) sin Jožef Lončar, * 1852, f 85 let, žena Terezija Štritof, * 1855, Ravne
3 (Mihova), Sveti Vid, f 79 let, 9 otrok, 4 umrli do 2. leta.
Oče Jožef Lončar je bil na delu na Hrvaškem, v Braziliji in dvakrat v
ZDA. V ZDA sta odšla tudi Janez, (sin č), roj. 1887, in sestra Ivana, roj.
1896, ki je bila v Richwoodu poročena z Antonom Zalarjem z Velikih Blok.
Franc Lončar, (sin č), r. 1880, je kupil hišo v Cerknici št. 67. 205
Matilda Korošec, ustni vir.
88. ZIMCOVI, 1/3 kmetije 206
AS, F kataster.
207
a) Luka Klančar (Khlantscher) je imel leta 1718 neki travnik; AS, F kataster.
 Cerknica 267

b) Lovro Klančarje imel leta 1741 podružništvo pod cerkniškim župni­

ščem;
c) Pavel Klančar, * 1787, t 61 let, žena Helena Mele, * 1783, t 62 let, 2
otroka;
č) sin Franc Klančar, * 1818, t 70 let, žena Jera Skuk, * 1811, Cerknica
Leta 1718 je imel Luka Klančar iz Cerknice
90 (Krnel), f 67 let, 8 otrok, 4 umrli do 2. leta; travnik, pred njim ga je imel Andrej Dovjak, AS,
d) sin Anton Klančar, * 1839, t 77 let, žena Marija Brence, * 1848, Mar­ 1/13 u. Foto: J. K.

tinjak 26 (Malnar), t 60 let, 9 otrok, 4 umrli do 3. leta;

e) sin Andrej Klančar, * 1872, t 69 let, leta 1909 je bil na delu v ZDA, *
žena Frančiška Svet, * 1877, Dolenja vas 79 (Svetova), t 38 let, II. žena
Marija Intihar, * 1892, Slugovo 1 (Zima), f 64 let, I. zakon 7 otrok, II. za­
kon 6 otrok, 6 umrlo do 2. leta. fr j .
mJ) /l/> *
Janez Klančar, (sin d), roj. 1886, je leta 1904 odšel v ZDA.
89 (Brestova 2). ŽITKO, prej Dovjak, leta 1824 je bilo domače ime pri Leta 1741 je imel Lovro Klančar iz Cerknice
(Zimcovi) podružništvo pod cerkniškim župni­
Ribci (per Ribzi),208 1/3 kmetije ščem. NSAL, urbar Cerknica, 1741. Foto: J. K.
a) Andrej Dovjak (Douiakh) je imel leta 1718 četrtinsko kmetijo; m
b) Gašper Dovjak je imel kmetijo leta 1824,209 žena Elizabeta Mahne, * u
1779, f 57 let, 3 otroci; s-

c) sin Anton Dovjak, * 1804, f 51 let, žena Ana Maček, * 1800, Radlek,
t 76 let, 3 otroci; c8Vr‘, i m
Leta 1718 je imel Andrej Dovjak iz Cerknice 1/4
č) Gašper Martinčič, * 1838, Dolenje Jezero 6 (Bašte), t 56 let, se je kmetije pod hasberškim gospostvom. AS, 1/13
priženil, žena Marija Dovjak, * 1843, f 38 let, II. žena Elizabeta Mlakar, * u. Foto: J. K.
1841, Lož, Mesto 69, t 88 let, I. zakon 4 otroci, II. zakon 1 otrok, 2 umrla
do 6. leta;
d) Pavel Centa, * 1877, Ravnik na Blokah, žena Ivana Gerbec, * 1879,
Lipsenj 15, 4 otroci, leta 1914 odšli v ZDA, kmetijo je kupil Janez Lončar,
ki je leta 1905 odšel v ZDA in se je potem vrnil v Cerknico;
e) Janez Lončar, * 1882, Cerknica 79, t 94 let, žena Marija Turšič, *
1892, Bezuljak 39, 6 otrok, 4 otroci so bili rojeni v ZDA.
Zdevanje kopic v Ogradi na Loškem leta 1956
pri Žitkotovih. Od leve: Janez Lončar (Žitko), roj.
1882, iz Cerknice 89, Alojzija Logar (Dovičeva),
Janez in Ivana Braniselj (Casermanova), Marija
Mozetič, Tončka Klančar (Zimceva), Jože Brani­
selj (Casermanov) in Jože in Frančiška Gornik
(Žitkova). Fotografijo hrani Rihard Braniselj.

Leta 1667 je bil Žitko v Cerknici še priimek, potem je postal domače

tešili
Dne 8. maja 1759 sta sklenila zak. zvezo Tomaž,
sin Janeza Skuka (Skuk) iz Cerknice, in Elizabe­
ime. Glej fotografijo zapisa poroke iz tega leta v Cerknici 112. Družina ta, hči pok. Matija Lovreča (Lourezh). Poročil:
Centa je leta 1914 odšla v ZDA, poleg staršev so odšli: Ludvik, roj. 1904, Ignacij Baraga, kaplan. Priči: Janez Rožanc in
Martin Mele. NŠAL, PM, 1759. Foto: J. K.
Pavel, roj. 1905, Julija, roj. 1908, in Alojzija, roj. 1911.
90 (Brestova 1). RADOVČEN, leta 1824 je bilo domače ime pri Krnelu
(per Kernel),2101/4 in 1/3 kmetije
a) Janez Skuk, žena (--), vsaj 1 otrok; 208
AS, F kataster.
b) Tomaž Skuk, žena Elizabeta Lovreč, poročena leta 1759, II. žena 209
AS, F kataster.
210
Marija Steinmajer, vsaj 1 otrok; AS, F kataster
268 VI. poglavje
Zelo zanimiv ločni portal z dvema zmajema in
napisom na sklepnem kamnu: G. S. (Gregor
Skuk) 1853, Cerknica 90. Foto: V. Fras Zavri.

c) sin Gregor Skuk, žena Marija Mevc, vsaj 1 otrok;

č) sin Luka Skuk, * 1780, f 75 let, je imel kmetijo leta 1824,211 žena Mar­
jeta Baraga, * 1788, Cerknica 2 (stanovanje), t 48 let, 3 otroci;
d) sin Gregor Skuk, * 1814, f 84 let, žena Neža Otoničar, * 1813, Otonica
1 (Zupan), 163 let, 9 otrok, 3 umrli do 10. leta, leta 1855 je za kolero umrla
9-letna Neža Skuk; Alfred Serko (1879-1938), psihiater in avtor
prvega slovenskega dela o anatomiji in fiziolo­
e) sin Anton Skuk, * 1857, f 63 let, žena Frančiška Tekavec, * 1866, giji živčevja, se je rodil v Cerknici.
Zala 3 (Andrejeva), Sveti Vid, t 82 let, 12 otrok, 4 umrli do 1. leta, odselili
so se v Cerknico št. 100;
f) Anton Zgonc, * 1864, Radlek 12 (Joželj), f 66 let, žena Marija Zgonc,
* 1876, Radlek 5 (Žnidar), 144 let, II. žena Ivana Kraševec, * 1878, Marti­
njak 35 (Brence), f 76 let, I. zakon 7 otrok, 5 umrlo do 8. leta.
Podatke za rodbino pod a in b hrani družina Skuk, Cerknica 100. Jožef
Skuk, (sin e), roj. 1888, je odšel v ZDA. Kmetijo je podedoval Franc Zgonc
(Radovčen) s sestro, ki sta umrla brez potomcev. Hiša ima ločni portal z 211 AS, F kataster.
212
vklesanima zmajema na levi in desni, kar je nekaj edinstvenega. Na skle­ O peripetijah v prvi cerkniški šoli
glej sestavek Prvi učitelji... v tem
pnem kamnu sta začetnici G. S. (Gregor Skuk) in letnica 1853. poglavju, str. 614.
Leta 1932 je v hiši stanovala družina Gorišek. Jožef Gorišek, roj. 1903, 213
Daniel Serko (Ernestov sin) je prija­
Veternik 21, Kozje, dimnikar, žena Jožefa Valenčak, roj. 1902, Lastnič, 1 telju Mirku Javorniku v pismu opi­
sal tudi smrt svoje matere: »Kakšna
otrok. dva meseca pred smrtjo je pričela
91 (Cesta 4. maja 16). SERKO, prej Novak (Neu Welt, dobesedno novi vidno pešati, iz tedna v teden bolj, a
le telesno, duševno je bila bistrejša
svet, na novo pridobljena kmetija iz pustinje), leta 1824 je bilo domače ime od mene, in to prav do zadnjega.
pri Srebernaku (per Srebernak), potem Serko, 1/2 kmetije Natančno dan pred smrtjo, ko je bil
Hinko (Hinko Pogačnik, bratranec)
a) Jurij Modec, * 1769, žena Marjeta Rožanc, * 1772, Cerknica, II. žena pri njej, je brezhibno sledila pogo­
Marjeta Tegelj, * 1783, 6 otrok, so se odselili v Trst; voru, le bolj težko je odgovarjala oz.
dajala svoje pripombe ali ugovore.
b) sin Lovrenc Modec, * 1811, žena Marija Gostiša, * 1802, 2 otroka, Zadnji dan, v nedeljo 4. 10., je hotela
odselili so se v Logatec; nemškega patra, slovenskega du­
hovnika tu seveda ni. (Serkotovi so
c) Franc Serko, * 1794, Vače 34 (oče Filip Jakob), učitelj in organist, 212 imeli veliko žago v pragozdu daleč
f 61 let, žena Ana Kniperger, * 1798, f 41 let, II. žena Marija Oražem, * od Buenos Airesa, op. J. K.) Ko je
odšel, je rekla: »Sedaj bom umrla.«
1800, t„48 let, I. zakon 2 otroka, leta 1855 sta za kolero umrla 61-letni oče Po teh besedah ni poteklo dve ali tri
Franc Serko in 32-letni sin Edvard; ure in bil je konec. Ko je izdihnila,
se mi je zazdelo, daje umrla svetni­
č) sin Edvard Serko, * 1823, f 32 let, žena Marjana Milavec, * 1827, ca. In tudi je! Do konca, do pol ure
Cerknica 173 (Škofova), f 50 let, 2 otroka; pred smrtjo, ena sama skrb zame:
»Kaj bo s teboj!« kot vse življenje od
d) sin Franc Serko, * 1851, f 78 let, žena Zofija Obreza, * 1857, Gorica, njenega dvaindvajsetega leta, ko je
Cerknica 30, t 82 let, 6 otrok, 1 umrl do 7. leta; ovdovela, do konca, dobesedno do
zadnjega diha. Več kot dve leti sem
e) sin Ernest Serko, * 1884, f 32 let, žena Danijela Premrov, * 1893, bil stalno pri njej in odklanjal vsako
Martinjak 3 (Cesarjeva), t 89 let v Argentini, 2 otroka. 213 tujo pomoč, hoteč sam pomagati,
kolikor sem znal in mogel.« Zaveza,
Oče Ernest Serko je 1. avgusta 1916 umrl v nesreči: »Pri lovu na race se XVII (2006), št. 64, str. 68.
je na jezeru ustrelil v pljuča in umrl«.214 Sinova Daniel, roj. 1914, in Franc, 214 ŽA Cerknica, status animarum.
 Cerknica 269

roj. 1915, sta študirala. Daniel je leta 1934 maturiral in študiral arhitektu­
ro pri Jožetu Plečniku, a je ni končal.215 Potem seje posvetil lesni trgovini, 9-SL,
Franc pa je na univerzi diplomiral iz kemije. Leta 1945 sta se z materjo rn HI ,4
pridružila beguncem na Koroško in se izselila v Argentino. 216 csjllp G^> 5^*—*
Alfred Serko (1879-1938), (sin d), je znan psihiater in avtor prvega slo­
venskega dela o anatomiji in fiziologiji živčevja. 217 I rA t\ ) USLmtf 'it

Leta 1718 je Luka Srebernak (Srebernokh)

92. SREBERNAK, leta 1824 je bilo domače ime pri Ta Dolenjem Sre- služil od nekega travnika 1/4 dneva tlake. AS,
bernaku (per Srebernak ta dulein), 1/2 kmetije 1/13 u. Foto: J. K.v
a) Luka Srebernak je leta 1718 služil od nekega travnika 1/4 dneva
tlake; Jrfc , u.*-«.
< % ^ i
b) leta 1743 sta imela brata Matija in Jernej Srebernak vsak 1/4 kmetije ha yrcuJarnaa
pod cerkniško cerkvijo, potem pa sojo zopet združili v polovično; ii/RiSU
4J
c) Anton Srebernak, * 1780, t 69 let, žena Neža Ponikvar, * 1783, t 66
let, 5 otrok; Leta 1743 je imel Matija Srebernak (Srabar-
v\ • t -O 1 1 11010 . 1 , - at •• -O * 1010 nag) iz Cerknice 92 (Srebernak) 1/4 kmetije, ki
c) sin Jernej Srebernak, * 1818, T 65 let, zena Manja Baraga, * 1818, je spadala pod cerkniško župnišče, nšal, urbar
Cerknica 221 (stanovanje), f 72 let, 8 otrok, 3 umrli do 6. leta, leta 1855 je Cerknica, 1743. Foto: J. K.
za kolero umrl 6-letni Janez Srebernak.
Jurij Srebernak (Srebernakt) je bil leta 1494 na Otoku kmet in ključar
podružne cerkve sv. Primoža in Felicijana.218 Leta 1790 je oblast za dva
meseca zaprla v ljubljansko kaznilnico Marjeto Srebernak (na stroške cer­
kniške občine) zaradi upora ob ogledu cerkve sv. Janeza Krstnika, ki sojo
nameravali zapreti. Glej Cerknica 9. Leta 1743 ie imel Jernei Srebernak|Z Cerkn|-
ce 92 (Srebernak) 1/4 kmetije, ki je spadala
Matevž Srebernak, (sin č), roj. 1857, je odšel v ZDA. Hiša se je podrla, pod cerkniško župnišče, nšal, urbar Cerknica,
kmetijo je kupil Franc Serko. 1743. Foto: J. K.

93 (Cesta 4. maja 18). KRAMAR, leta 1824 je bilo domače ime pri Kra- Vn a CM kliti
marjevem Lovretu (per Kramarium Louret),2191/2 kmetije 'L/ff/fIclzCJ i£|c! /
a) Lovrenc Mikše, * 1782, f 63 let, je imel kmetijo leta 1824, žena Mar- 94*"+**/*
jeta Levar,1786, Martinjak (Susmanova), t 53 let, 4 otroci. '/~ *
Lastnik hiše je bil potem Franc Serko. j - - * " V ]
94. KASARNA, leta 1824 je bilo domače ime pri Pekovem Petru, kajža Leta 1738 je imel Hanže Vidmarčič iz Cerknice 96
(Caserman)_ 1/2 kmetije pod Lambergovim kano-
a) leta 1824 je kajža pripadala Petru Dreniku; nikatom. NŠAL, L. kanonikat, 1738. Foto: J. K.
b) Jurij Drenik, * 1778, t 71 let; 215
J. Dragolič, V jami po 70 letih, Kri­
Lastnik hiše je bil potem Franc Serko. žna jama, Ljubljana 2010, str. 265.
216
95 (Gerbičeva 12). HRENOV MALEN, prej Kranjčkov malen in žaga Objavljenih je več pisem Daniela in
Franca Serka in domačina Mirka
a) nekdaj je mlin pripadal župnijski cerkvi, leta 1823 pa so mlin in trav­ Javornika. Glej sestavek Javornikova
pisma, str. 225. Daniel sije dopisoval
nik Ložnica prodali Antonu Mekindi (Muhle des Anton Mekinda), po od­ iudi s kulturnikom dr. Francetom
bitju stroškov za popravila je vsako leto prinašal 38 goldinarjev dohodka;220 Koblarjem. Iz pisem sevajo domo­
tožje do nikoli pozabljene domovine,
b) Andrej Hren, * 1834, Cerknica 34 (Hrenov), f 78 let, žena Marija zvestoba človeškim in krščanskim
Prudič, * 1836, Cerknica 42 (Jagenška), t 49 let, II. žena Uršula Meden, * vrednotam in usoda povojnega be­
gunstva. Koblarju je leta 1970 pisal:
1857, Begunje 6, f 72 let, II. zakon 3 otroci; »Govoriti in pisati morate, kakor
c) sin Miroslav Hren, * 1897, Cerknica 98, f 67 let, žena Ivana Petrovčič, vam ukažejo 'uglašujoč slovensko
kulturno udejstvovanje s potrebami
* 1898, Cerknica 167 (Šrangarjeva), t 54 let, 10 otrok, 1 umrl do 4. leta. delovnega ljudstva'. Sam sveti bo­
Že od nekdaj je bil ta mlin ustanovni mlin od cerkniške cerkve. Mlina žični dan je robotni dan; izseljevanje
in iskanje kruha v tujini je večje
in žage ni več, tam je tovarna Brest. kot kdaj koli; število slovenskih
rojstev pa je na eni najnižjih
96. CASERMAN, prej Gmajnč, leta 1824 je bilo domače ime pri Semen- evropskih stopenj« (poudaril J. K.)
cu (per Semeinzi),2211/2 kmetije Zaveza, XVI (2006), št. 63, str. 93-96.
217
a) Hanže Vidmarčič je imel 1/2 kmetije pod Lambergovim kanonika- Leksikon CZ, Ljubljana 2006, str.
1080.
tom leta 1738 in še leta 1757; 218
Glej J. Kebe, Loška dolina, str. 215.
b) Jernej Pavlin je imel isto kmetijo leta 1774, žena Jera (--), vsaj 3 219 AS, F kataster.
otroci; 220
Imetje cerkniške župnije leta 1784,
glej J. Kebe, Loška dolina, II. del,
c) sin Andrej Pavlin, * 1762, je imel isto kmetijo okoli leta 1800, f 75 let, str. 596.
Tl-i
žena Marija Bevčič, vsaj 3 otroci; 221
AS, F kataster.
č) Jožef Turk, * 1794, f 52 let, je imel kmetijo že leta 1824,223 žena He­ 222 Podatke pod c) je našel L. Drame.
223 AS, F kataster.
lena Mišič, * 1796, f 68 let, 2 otroka;
270 VI. poglavje

d) Jakob Opeka, * 1817, Dolenja vas 29 (Ribčkov), t 80 let, žena Marija

87. •*-
Šparemblek, * 1823, Dolenja vas 25 (Klammer), f 81 let, 7 otrok, 2 umrla
do 2. leta;
e) sin Anton Opeka, * 1847, žena Jera Mihelčič, * 1862, Podgora 4 (Fri-
cava), župnija Stari trg pri Ložu, 4 otroci, 2 umrla do 3. leta, prodano, Leta 1774 je imel Jernej Pavlin iz Cerknice 96
odselili so se na št. 99; (Caserman) 1/2 kmetije. NŠAL, L. kanonikat,
1774. Foto: J. K.
D kmetijo je kupil Franc Caserman, * 1884, Cerknica 101 (Caserma-
nov), f 91 let, žena Ivana Lančman, * 1891, Cerknica 142, f 80 let, 6 otrok,
1 umrl v 1. letu. i>t«W v
fcabon -,u tntni
Kjer je stala hiša, je danes tovarna Brest. Marija Opeka, (hči e), roj. | V u Ti t r s til )SW
1887, in sestra Antonija, roj. 1891, sta odšli v Brazilijo. ;X'rr! R.-ct. »«t|

97 (Cesta 4. maja 13). DRAGAR, domače ime Dragar je bilo že leta

1824, 1/2 kmetije \fM* y-7 £U(tt Untnll)«"»

a) Jurij Hermon (Hoermon) je bil na kmetiji leta 1688; Za Jernejem Pavlinom iz Cerknice 96 je imel
kmetijo sin Andrej Pavlin, za_ njim pa jo okoli
b) Jurij Otoničar (Ottomitscher) je imel kmetijo leta 1733; leta 1830 dobil Jožef Turk. NŠAL, L. kanonikat,
c) Matija Puntar (Puntar) je dobil kmetijo 16. junija 1736, žena (--), 1830. Foto: J. K.

vsaj 1 otrok;
v-io . ju
č) sin Mihael Puntar, žena Marija Kovšca, vsaj 2 otroka; - -

- v'u
/ J ( ■* P * - Š f O O'' ~ :
st •* czt i S*-
d) sin Jurij Puntarje imel kmetijo še leta 1791, žena Marija Kos z Mar­ /■ - c\!z—

jfiP-
i *o»-
tinjaka, vsaj 1 otrok;
Leta 1696 je bil na Dragarjevi polovični kmetiji
e) Andrej Opeka (Oppeka) se je okoli leta 1800 priženil, žena Marija v Cerknici Jurij Hermon. ŽA Stari trg.
Puntar * 1772, f 71 let, vsaj 1 otrok;
f) sin Matevž Opeka, * 1800, f 92 let, žena Marija Mekinda, * 1814, f 36 4
// F-*-
let, 7 otrok, 3 umrli do 4. leta; '
4
g) Matevž Lovko, * 1847, Begunje 33, f 70 let, seje leta 1871 priženil, t-,
' "SfciL,
žena Terezija Opeka, * 1848, II. žena Ivana Meden, * 1848, Bezuljak 17 •sr- wy~>.
(Tonkova), f 89 let, II. zakon 11 otrok, 7 umrlo do 3. leta;
h) sin Jožef Lovko, * 1881, f 80 let, žena Jožefa Branisel, * 1892, Cerkni­ 4
ca 157 (Sežonova), t 69 let, poročila sta se v ZDA, 4 otroci; *•/&&**$
i) sin Jožef Lovko, * 1913, f 94 let, žena Ivana Klančar, * 1926, Cerknica Leta 1733 je imel Jurija Otoničarja iz Cerknice
1/2 kmetije pod cerkvijo sv. Štefana v Lipsenju
22 (Zimcova), 2 otroka. (unter Kirche S: Stephani zu Lipsein). Za njim
Leta 1619 je bil v Slivicah pri Uncu kmet Matija Dragar (Dragar).224 Do jo je imel Matija Puntar. ŽA Stari trg, fasc. 38.
Foto: J. K.
leta 1848 je bila četrtinska kmetija pod podružno cerkvijo sv. Stefana v
Lipsenju. Leta 1843 je Matevž Opeka letno plačeval 1 goldinar, 15 krajcar­
jev in 3 solde letnih dajatev ključarjema te cerkve.225 Jernej Lovko, (sin g), t
roj. 1882, je umrl v ZDA. Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico napadla V neskončno večnost
nemška vojska. Po vojni so zgradili novo hišo pod cesto. se je preselil
98 (Cesta 4. maja 30). LAVRENČIČ, prej Hrenov Andrej, 1/4 kmetije Matevž Lovko
posestnik v Cerknici
a) Jurij Jakopin je imel kmetijo leta 1824;226 rojen 1847,
b) sin Jernej Jakopin, * 1797, t 75 let, žena Jera Mihevc, * 1790, t 74 umrl 19. novembra 1917.
let, brez otrok; Molimo zanj!
c) Andrej Hren, * 1834, Cerknica 34, t 78 let, žena Marija Prudič, * Blagor mrtvim, ki umrjejo
v Gospodu! Odslej naj počivajo
1836, Cerknica 42 (Jagenška), t 49 let, II. žena Uršula Meden, * 1857, od svojega truda, zakaj njih deia
Begunje 6, f 72 let, II. zakon 3 otroci, glej Cerknica 95. gredo za njimi. skr. raz. H, 13.
Molimo.
Jožef Hren, roj. 27. aprila 1889, je bil duhovnik. Dne 9. maja 1925 je Prosimo Te, o Gospod, usmili
se duše Svojega služabnika Ma­
umrl kot kaplan v Podmelcu, p. Most na Soči. Umrl je kar nenadoma v tevža, ki si ga poklical, da da
račun od svojega hiševanja, in
Gorici pri usmiljenih bratih in bil pokopan v Cerknici. Leta 1924 je v hiši dodeli mu kraj počitka, luči in
miru, po Kristusu, Gospodu na­
stanovala družina Rijavec. Anton Rijavec, roj. 1897, Dornberk 17, oro­ šem. Amen.
žnik, žena Ivana Lovko, roj. 1893, Cerknica 8,131 let, 1 otrok. Mati Ivana
je umrla eno leto po poroki in 10 dni po rojstvu prvega otroka. Spominska podobica Matevža Lovko iz
Cerknice 97.
99 (Cesta 4. maja 32). KOVŠCA, že leta 1824 je bilo domače ime Matjon
(Mation), 1/2 kmetije
224
NŠAL, RMK, 1619, podatek je našel
a) Andrej Matjon (Mattion), žena (--), vsaj 1 otrok; L. Drame.
b) sin Jakob Matjon, žena Marija Škof iz Dolenje vasi, poročena leta 225
ŽA Stari trg, urbar, 1843.
1753, otrok (-); 226
AS, F kataster.
 Cerknica 271

c) Jakob Gornik, * 1776, Cerknica 97 (stanovanje), t 85 let, žena Kata­

rina Šemrov, * 1782, t 70 let, 7 otrok; 4 iv j' ^*
■o tiue. c no*e *■-* te
č) sin Matija Gornik, * 1818, t 61 let, žena Marija Mahne, * 1827, Dole­ v 4/ (4 y ,<i* -ftiiii •.***
nja vas 88 (Markovi), t 64 let, 9 otrok, 5 umrlo do 9. leta; ■kta ’' ••

d) sin Janez Gornik, * 1853, t 49 let, žena Ana Urbas, * 1857, Unec 21
(Jaklova), t 74 let, 9 otrok, 3 umrli do 2. leta; gospodar Janez in sin Janez,
* 1884, sta umrla v ZDA, prvi leta 1902, drugi leta 1939;
e) Janez Jblančič, * 1892, Cerknica 66 (Kovšca), seje leta 1921 priže­
nil, žena Neža Gornik, * 1881,1 otrok.
•........
Dne 19. febr. 1753 sta sklenila zak. zvezo Jakob,
sin Andreja Matjon (Mattion) iz Cerknice 99, in
Marija, hči Matije Škofa iz Dolenje vasi. Poročil:
Jožef Gross. Priči: Anton Braniselj (VVroniso) in
Jernej Bizar. NŠAL, PM, 1753. Foto: J. K.

Prejšnje domače ime je ostalo od priimka Matjon. Lovrenc Gornik, roj.

1811, (sin c), je umrl v Zagrebu (in Agram gestorben). Hiša je leta 1943
pogorela, ko je Cerknico napadla nemška vojska.
100 (Cesta 4. maja 33). Nova hiša št. 33 je čisto na drugem kraju in ni
nič povezana s št. 100 (Casermanova ulica 12), SKUK, leta 1824 je bilo
domače ime pri Jermanu (per Jerman), 1/2 kmetije
a) Janez Gačnik, žena Marina (-), vsaj 4 otroci;
b) sin Andrej Gačnik, * 1758, žena Neža Obreza, II. žena Marija Mohor­
čič, I. zakon 2 otroka, II. zakon 3 otroci;
c) sin Anton Gačnik (Gazhnik), * 1800, f 77 let, posestnik; leta 1855 sta
za kolero umrla 42-letna Marjeta in 4-letni Janez Gačnik;
č) Ignacij Majdič, * 1824, Dol, Cerknica 62;
d) hišo je kupil (nune in propria domo in loco Nr. 100) Anton Skuk, *
1857, Cerknica 90 (Krnel), t 63 let, žena Frančiška Tekavec, * 1866, Zala 3
(Andrejeva), Sveti Vid, t 82 let, 12 otrok, 4 umrli do 1. leta;
d) sin Anton Skuk, * 1911, Cerknica 90, kamnosek, f 69 let, žena Alojzi­ 7 ■

ja Žnidaršič, * 1918, Cerknica 224 (Matičkova), t 87 let, 3 otroci. Kamnosek Anton Skuk pri delu leta 1935.

Rodbinsko deblo glej Cerknica 90. V hiši je stanovala tudi družina Bev-
čič. Leta 1866 je v hiši umrla za kolero 10-letna Frančiška Bevčič.
101 (Cesta 4. maja 34). CASERMAN, leta 1824 je bilo domače ime pri
fjtrJu fo/U \
t
:
W
Martinu z žage (per Martini is Sahage), 1/2 kmetije
4_,
4
a) Andrej Caserman (Zazerman) je bil gospodar leta 1713;227 4

b) leta 1752 je imel isto kmetijo pod hasberškim gospostvom Jurij Ca­ . Iik iU/jlvaa 2.L
_1 4%, '
serman; f/Al* /likiuzr -M
c) Martin Caserman (Zahserman), * 1773, t 74 let, je imel kmetijo leta h
1824,228 žena Marija Lovko, vsaj 3 otroci; X
/ ;i' 4
č) sin Gregor Caserman, * 1812, t 85 let, žena Apolonija Mekinda, *
1810, Cerknica 172, t 81 let, 7 otrok, 2 umrla do 10. leta; 1
d) sin Gregor Caserman, * 1835, t 75 let, žena Marija Mavec, * 1845,
Dražica 2, Borovnica, f 87 let, 3 otroci; Leta 1752 je imel Jurij Caserman (Zaserman) iz
Cerknice (Caserman) 1/2 kmetije pod hasber­
e) sin Janez Caserman, * 1873, t 69 let, žena Antonija Meden, * 1880, škim gospostvom. Na spisku je vpisan četrti.
Cerknica 218 (Rakovcova), t 75 let, 6 otrok, 1 umrl do 5. leta; AS, T kataster. Foto: J. K.
■

f) sin Janez Caserman, * 1919, f 84 let, žena Marija Mekinda, * 1926,

Lipsenj 31 (Podšteberk, Malnarčkova), f 75 let, 3 otroci.
mu tj |•
, mn
Na Sinji gorici so naredili novo hišo. Na mejnih drevesih v gozdu imajo »
hišno znamenje: veliko črko Z s črtico v sredini.229
; Ir
-
102 (Cesta 4. maja 35). JURKOVMALEN in žaga, leta 1824 seje ime­ V4. n £<. i-* Y M
f®
& rt*.
W, >
noval Lahov malen (per Lahoum malni);230 —
a) Janez Juvanec je imel mlin leta 1824; Leta 1752 je imel Jurij Caserman (Zaserman)
b) sin France Juvanec, * 1791, t 74 let, žena Uršula Premrov, * 1797, iz Cerknice (Caserman) 1/2 kmetije z njivami:
proti Loškem (gegen Turnlakh), proti Dolenji
Ubeljsko 5, t 70 let, 1 otrok; potem so se pisali Juvane; vasi (gegen Niederdorf), proti Dolenjemu Jezeru
c) sin Franc Juvane, * 1818, t 38 let, žena Marija Mahnič, * 1814, Unec, (gegen Seedorf) itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
6 otrok; lastnik mlina je bil Jurij Milavec na št. 37. 227
NŠAL, RMK, 1713.
Leta 1928 je v hiši stanovala družina Premrov. Matevž Premrov, roj. 228
AS, F kataster.
1892, Malo Ubeljsko 9, lesni trgovec, žena Marija Hren, roj. 1903, Glina 5, 229
Janez Caserman, ustni vir.
Bloke, 1 otrok. 230
AS, F kataster.
272 VI. poglavje

103. BARBEČ, leta 1824 je bilo domače ime pri Barben Martinu, 1/6
kmetije
a) Matija Turšič, * 1766, Cerknica (stanovanje), f 70 let, žena Barbara
Caserman, 3 otroci;
b) sin Franc Turšič, * 1800, žena Marija Rundič, * 1816, 7 otrok, 1 umrl
v 1. letu;
c) posestnik je bil Janez Korce na št. 104; m S/J.
3
. n /t< tu t. r //{/// /UM /4. * Č' J/t v
č) Alojzij Lavrenčič, * 1891, Slap 32, Vipava, t 88 let, žena Ivana Jane­
tf *l jfr V J4. vfn /C ' SAS.
žič, * 1907, Vrhnika pri Ložu 25, f 81 let, 3 otroci. C+.
A zs.. -V*
104 (Cesta 4. maja 38). KORCE, prej Blaž, 1/3 kmetije is^'"'v P
> bo.
a) leta 1824 je imel kmetijo Jakob Otoničar; if /J. /iz\
b) Ignacij Mikše, * 1791, žena Frančiška Trebar, * 1810, 3 otroci, dru­ v .-5^—' -4

žina se je odselila v Planino; 2 V*--’ S-Vi’

$ a gsf i
c) Blaž Šparemblek, * 1823, Dolenje Jezero 30 (Markcov), f 87 let,
{OLJ&TIU lt/T> 24 Ar, g.J J&v
žena Marija Novak, * 1819, Dolenji Logatec, f 61 let, 3 otroci, 1 umrl do //
7. leta;
č) Janez Korče, * 1846, Blatna Brezovica 8, župnija Vrhnika, žena Ur- Casermanova rodbina iz Cerknice v žup. knjigi
šula Kopetzki, * 1853, Kapucinsko predmestje 82, Ljubljana, t 73 let, 3 SA. Foto: B. Z.

otroci, 1 umrl do 2. leta;

d) sin Jožef Korče, * 1886, f 33 let, žena Marija Leskovec, * 1885, Do­
lenje Jezero 11 (sedaj Markcova), 2 otroka, oče Jožef je bil razglašen za
mrtvega po prvi svetovni vojni.
Hiša in trgovina sta leta 1943 pogoreli, ko je Cerknico napadla nemška Hišno znamenje, Cerknica 101 (Caserman).
vojska.
105 (Cesta 4. maja 56). LOGAR, prej Holcar in Trantar, podružništvo
a) Hanže Debevc je imel leta 1743 podružništvo;
b) Hanže Debevc, žena Helena (--), * 1766, f 72 let, vsaj 1 otrok;
c) sin Mihael Debevc, * 1787, žena Marjeta Jene, * 1789, brez otrok;
č) Matija Holcer, * 1800, f 63 let, žena Marija Trebar, * 1802, f 72 let,
1 otrok;
d) Jernej Trebar, * 1834, Trst, sin Marije Trebar, žena Marjeta Dovjak,
* 1841, Cerknica 44, leta 1880 seje vsa družina preselila v Cerknico 3;
e) leta 1892 seje iz Ribnice priselil Franc Burgar, * 1859, Ribnica 120,
žena Marija Levstek, * 1866, Zadolje 9, t 37 let, 7 otrok, 4 umrli do 2. leta;
f) Franc Logar, * 1859 (oče Jakob), f 64 let, žena Jera Lavrič, * 1859,
Retje, Loški Potok, f 79 let, 11 otrok, 4 umrli do 10. leta, najmlajši Anton,
* 1904, je 16. avgusta 1928 umrl v ljubljanski bolnici od opeklin, ki »jih je
dobil pri gašenju Cinglovega skednja«;231
g) sin Franc Logar, * 1886, mesar, žena Angela Peterlin, * 1889, Cerkni­
ca 160, 7 otrok.
Neža Logar, (hči f), roj. 1888, je odšla v ZDA.
Od leta 1881 do 1892 je v hiši stanovala tudi družina Arhar. Glej Cer­
knica 200.
106 (Cesta 4. maja 40). TRANTAR, 1/2 kmetije, prej je bil lastnik Jurij
Milavec, glej št. 37
a) Simon Lovko (Stebercov) in žena Neža Rok sta bila na kmetiji leta
1771;
b) leta 1824 je imel kmetijo Martin Drenik, žena Helena Čope, * 1789,
Dolenje Jezero 9 (Čopetova) 2 otroka, glej Cerknica 111.
V hiši so stanovali: Andrej Žuljan, roj. 1884, Ricmanje 107, lesni trgo­
vec, žena Frančiška Ivančič, roj. 1900, Unec, 2 otroka. 231
Glej sestavek Pisma Marjete Lesko­
Leta 1836 je v hiši umrl za kolero 15-letni Franc Petrič. vec v tem poglavju, str. 397.
 Cerknica 273

Družina Kos iz Cerknice 107 leta 1937. Prva

vrsta od leve: Jožefa, Leopold, mati Marija z
Emilom, oče Leopold, Stanislav in Marija; druga
vrsta: Franc, Jožef, in Francka. Foto: Jerina.
107 (Cesta 4. maja 11). FARBARJEVI, leta 1824 je bilo domače ime pri
Farbarjevem Jožetu, 1/3 kmetije
a) Jernej Kos (Kuss), * 1701, žena (--), vsaj 2 otroka, leta 1762 se je
hčerka Uršula Kos poročila z Andrejem Drašlerjem;232
b) Jožef Kos, * 1765, f 77 let, žena Neža Dovjak, * 1768, Cerknica, II.
Dne 1. febr. 1762 sta sklenila zak. zvezo Andrej,
žena Marija Rožanc, * 1779, f 62 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 2 otroka; zak. sin Mihaela Drašlerja (Drashlar), in Uršula,
c) sin Andrej Kos, * 1808, f 74 let, žena Marija Drenik, * 1814, Cerknica hči pok. Jerneja Kosa (Kuss), oba iz Cerknice.
Poročil: Ignacij Baraga, tukajšnji kaplan. Priči:
13 (Bizlova), t 78 let, 6 otrok, 1 umrl do 4. leta; Tomaž Ipavec (Jepauz) in Jernej Bizar (Wisar).
č) sin Matija Kos, * 1843, f 87 let, žena Uršula Kebe, * 1846, Cerknica NŠAL.PM, 1762. Foto: J. K.
56 (Štefetova), t 41 let, II. žena Helena Sterle, * 1853, Podcerkev 5 (Kna-
vsova), t 72 let, I. zakon 7 otrok, II. zakon 4 otroci, 4 umrli do 10. leta;
d) sin Leopold Kos, * 1896, f 82 let, žena Marija Branisel, * 1897, Cer­
knica 157 (Sežonova), t 79 let, 8 otrok. §*e!L~ ■ ■

Sorodstvo med Jernejem Kosom, roj. 1701, in Jožefom Kosom, roj. 1765, ast—**
ni ugotovljeno. Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico napadla nemška Leta 1718 je imel Janez Gostiša (Gastischa) iz
vojska. Cerknice 1/2 kmetije pod hasberškim gospo­
stvom. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
108 (Cesta 4. maja 42). RAKOVEC, leta 1824 je bilo domače ime pri
Rakovskem Antonu, 1/3 kmetije
a) Janez Gostiša je imel leta 1718 polovično kmetijo pod hasberškim
gospostvom;
b) Lovrenc Gostiša, * 1721, žena (--), vsaj 2 otroka;233
c) Anton Gostiša, * 1799, žena Jera Mesojedec, * 1797, Cerknica, f 68 Leta 1718 je imel Janez Gostiša (Gastischa),
mlajši (der Junge) iz Cerknice domec (Hoffstat).
let, II. mož Anton Cenčar (Zhenzhar), * 1790, t 59 let, I. zakon 1 otrok; AS, 1/13 u. Foto: J. K.
č) sin Andrej Gostiša, * 1823, f 66 let, žena Uršula Puntar, * 1824,
Cerknica 192 (Martinčičevi), f 41 let, II. žena Uršula Grebenc, * 1839,
Cerknica 116 (Kramarjeva), f 79 let, I. zakon 3 otroci, II. zakon 2 otroka,
1 umrl do 3. leta;
d) sin Franc Gostiša, * 1869, t 84 let, žena Rozalija Širaj, * 1878, Topol
13, Bloke, f 88 let, 7 otrok;
e) sin Anton Gostiša, * 1908, f 82 let, žena Zofija Debevec, * 1910, Be­
gunje (Gornji Kranjči), f 99 let (umrla je zaradi nesreče 16 dni pred 100.
232
letom), 2 otroka. Podatek pod a) je našel L. Drame.
233
NŠAL, RMK, podatek pod b) je
Leta 1782 seje v cerkniški cerkvi opravljalo šest maš za pokojne iz dru­ našel L. Drame.
žine Obreza, Mihaela Gostišo in Kobencle.234 Franc Gostiša, (sin d), roj. 234
Glavnica je bila 172 goldinarjev in
1900, je leta 1942 umrl v Kanadi, v ZDA se je poročila sestra Jožefa Gosti­ je bila vedno enaka, za vsakoletne
maše se je vzelo samo iz obresti.
ša, roj. 1903. Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico napadla nemška Glej sestavek Imetje cerkniške žu­
vojska. Leta 1718 je imel Janez Gostiša mlajši v Cerknici domec (Hoffstat). pnije ... v tem poglavju, str. 654.
274 VI. poglavje

109. BRINARJEV!, leta 1824 je bilo isto domače ime, 1/3 kmetije
a) Jožef Mramor, žena (--), vsaj 2 otroka;
b) sin Jurij Mramor, žena Marjeta Ponikvar iz Otonice, poročena 24.
februarja 1772, vsaj 1 otrok;
c) Simon Mramor, * 1773, f 78 let, žena Uršula Skuk, * 1783, f 53 let, j 1 **"•**' **
j eJ M*y**H* &š%e«
leta 1836 je umrla za kolero, 5 otrok;
č) sin Tomaž Mramor, * 1812, t 58 let, žena Helena Martinčič, * 1820,
Cerknica 150 (stanovanje), f 80 let, 9 otrok, 4 umrli do 10. leta;
d) sin Janez Mramor, * 1846, f 89 let, žena Neža Kranjc, * 1855, Bezu- Dne 24. febr. 1772 sta sklenila zak. zvezo Jurij,
ljak 22 (Kušlan), f 81 let, 13 otrok, 3 umrli do 9. leta; sin pok. Jožefa Mramorja iz Cerknice 109, in
Marjeta, hči pok. Andreja Ponikvarja (Poniguar)
e) sin Jožef Mramor, * 1892, f 78 let, žena Ivana Lovko, * 1896, Dolenja iz Otonice (ex Ottoniza). Oklicana in poročena
vas 40 (Markova), t 64 let, 7 otrok. v žup. cerkvi. Poročil: Ignacij Baraga, kaplan.
Priči: Jurij Baraga in Anton Svet (Sueit). IMŠAL,
Hiša je bila pri potoku na otočku. Leta 1836 je za kolero umrla 16-letna PM, 1772. Foto: J. K.
Cecilija Mramor. Iz družine Mramor so odšli v ZDA 2 sestri in 4 bratje: Ja­
nez, (sin d), roj. 1875, Marija, roj. 1883, Jakob, roj. 1887, Ivana, roj. 1890,
Franc, roj. 1894, in Matija, roj. 1896.
110 (Gerbičeva 5). POCINOVLUKA, prej Čope, leta 1824 je bilo doma­
če ime pri Reparju (per Reparie),235 1/3 kmetije
a) Gregor Reparje imel leta 1575 domec pod šteberškim gospostvom;
b) leta 1729 je imel Jakob Repež 1/3 kmetije pod loškim imetjem
(Thurnlack);
Leta 1575 je imel Gregor Repar v Cerknici po­
c) Simon Lovko, * 1804, f 74 let, žena Elizabeta Podboj, * 1802, f 87 let, sest. Priimek je potem prešel v Repež. AS, I/48
6 otrok, 1 umrl v 1. letu; odselili so se v hišo št. 17; u. Foto: J. K.

č) Janez Ule, * 1802^ Goričice, Lipsenj, f 71 let, žena Marija Čope, *

1802, Dolenje Jezero 9 (Copetova), f 46 let, II. žena Marija Baraga, * 1810,
Dolenja vas 57 (Lingova), t 75 let, I. zakon 3 otroci, II. zakon 1 otrok, 1
umrl do 2. leta, kmetija je bila prodana;
d) posestvo je kupil Luka Otoničar, * 1864, Cerknica 69, t 89 let, žena
Ana Turšič, * 1873, Cerknica 127 (Švelcova), f 88 let, 14 otrok, 4 umrli do
1. leta.
Leta 1729 je imel Jakob Repež iz Cerknice 110
V tej hiši je bil 12. aprila 1706 rojen znani pesnik, učitelj in organist (Pocinov Luka) 1/3 kmetije pod loškim ime-
Filip Jakob Repež. Priimek Repar je prešel v Repež. Filip Jakob Repež tjem. Poleg 26 kr. in 2 denariča v denarju je
je bil prvi slovenski laik, ki je napisal cerkveno pesmarico. Tudi njegov oče pr^pi etvi "elf dan prfžetvi 'men daTpri košnji1
je bil cerkniški organist. Leta 1726 se je v Ložu poročil s Terezijo Ošaben, as, 719, s. Bistra, 1-3. Foto: J. K.
hčerko loškega organista Urbana Ošabna.236
Marija Otoničar, roj. 30. maja 1899, je bila redovnica usmiljenka. An­
gela, roj. 1910, se je poročila v ZDA in tam umrla, brat Anton, roj. 1913, je
umrl v Italiji.
111 (Gerbičeva 4). MEDENOVI, prej Perko, leta 1824 je bilo domače
ime pri Gostiši, 1/3 kmetije
a) Martin Drenik, * 1786, t 72 let, žena Marija Čope, * 1783, f 53 let,
leta 1836 je umrla za kolero, 2 otroka;
235
b) sin Martin Drenik, * 1811, f 82 let, žena Helena Rupnik, * 1805, Ho­ 236 AS, F kataster.
Filip Jakob Repež je v Ložu napisal
tedršica, f 75 let, II. žena Terezija Renk, Planina 129, f 78 let, brez otrok; tri cerkvene pesmarice, prvo z
c) hišo in zemljo je kupil Lovrenc Meden, * 1856, Cerknica 175, Šerko- naslovom Romarske bukvice že leta
1757. Pesmi so peli samo v božjepo-
tova žaga, žena Marija Opeka, * 1864, Dolenja vas 29 (Ribčkova); tni cerkvi na Križni gori. Na naslov­
č) sin Jožef Meden, * 1905, t 92 let, žena Marija Branisel, * 1907, Dole­ ni strani te pesmarice je zapisal, da
so »leti romarji večkrat prosili, da
nje Jezero 49 (Kaščena), t 75 let, 3 otroci. bi lete pejsmi radi radi imeli...« V
tretji pesmarici je začetek pesmi Od
112 (Peščenk 17). PRIMŠARJEVT, leta 1824 je bilo domače ime pri Jezusovih vsili gnad vkupej na Kri­
Primšarjevem Martinu,237 1/3 kmetije žni gori tukej: »Romar lubi, bolnik
tudi, pridi sem pod sveti Križ, Te
a) Jakob Mele (Melle), žena (-), vsaj 1 otrok; zagvišam, de boš uslišan, prosi vse,
karkul želiš.« Glej J. Kebe, Križna
b) sin Jurij Mele, žena Marjeta, vdova po pok. Andreju Žitku iz Cer­ gora, str. 69-75; J. Kebe, Loška
knice, poročena leta 1667, otrok (--), leta 1718 so v hasberškem urbarju dolina, str. 372.
237
zapisane obveznosti (tlaka), ki jih je imel Jurij Mele; AS, F kataster.
 Cerknica 275

c) Martin Mele, seje priženil, leta 1824 je imel kmetijo, žena Apolonija zf H /c^rr,.
Primšar, * 1783, f 59 let, 3 otroci;
č) sin Janez Mele, * 1811, f 74 let, žena Uršula Lončar, * 1810, Cerknica ' c-K Lbv*-./' t -
87 (Samcovi), t 75 let, 4 otroci, 2 umrla do 8. leta, leta 1855 je za kolero AlA+Yt A"*
(Cholera) umrla 8-letna Marija Mele; 4.«--cy j /uJ
d) sin Matija Mele, * 1844, t 47 let, žena Marija Kebe, * 1844, Dolenje S ■&.**£**»%,

Jezero 28 (Ta Srednja Kebeča, sorodnica pisca te knjige, moj oče Franc /*■
/v
‘"ZT'5^
,

Kebe je njen nečak), t 66 let, 9 otrok, 2 umrla do 2. leta; h 4-rttr ■ i^n-Ar*s'r*~vtL. {

e) sin Franc Mele, * 1870, f 74 let, žena Frančiška Obreza, * 1873, Cer­
knica 125 (Jožkova), t 70 let, 12 otrok, 6 umrlo do 5. leta;
f) sin Franc Mele, * 1902, t 70 let, žena Marija Udovič, * 1910, Zelše 4
(Ablerjeva), f 68 let, 5 otrok, 1 umrl v 1. letu.
Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico napadla nemška vojska, po­
tem so naredili novo.
Mele je v Cerknici star priimek. Dne 25. apr.
1667 sta sklenila zak. zvezo Jurij Mele (Melle),
sin Jakoba Meleta iz Cerknice, in Marjeta, vdo­
va po pok. Andreju Žitku (Shitko) iz Cerknice.
Poročil: Blaž Thus, kaplan. Priči: Janez Štenta
(Stenta) in Gregor Filipčič (Philepziz). NŠAL,
PM, 1667. Foto: J. K.

Leta 1718 je Jurij Mele iz Cerknice (Primšar)

služil hasberškemu gospostvu: od neke parcele
Marine Obreza v Viševku in zelnika (Kraut Gar-
ten) 1 1/2 dneva dela na polju (pau, skrajšano
od Ackerbau) in 1 gld. v denarju in za rovt ali
novino (gereitl) Jurija Mišiča 1/4 dneva in od
laza Martina Toni je dajal: v denarju. AS, 1/13
u. Foto: J. K.

Dva poročna para 4. julija 1927. Nevesti sta

bili sestrični. Od leve: Franc Škof (Malenški), iz
Dolenje vasi 63 in Antonija Petrič (Čebavsova)
iz Zelš 11; Marija Udovč, Zelše 4 (Ablerjeva) in
Franc Mele (Primšar),_Cerknica 112. Zgoraj od
leve: Marija Petrič (Čebavsova), Andrej Turk
(Kutež) iz Zelš, harmonikaš, in Alojzija Petrič
(Čebavsova). Fotografijo hrani Ana Rok.

113 (Gerbičeva 3). MARTINOVI, prej Kramar, Otočan, Čope, leta 1824
je bilo domače ime pri Slugi (per Slugi), 1/3 kmetije
a) Anton Obreza, * 1771, t 55 let, žena Neža Jerman, * 1783, t 70 let,
4 otroci;
b) sin Matija Obreza, * 1805, t 59 let, žena Marija Mele, * 1803, t 47
let, 2 otroka;
c) sin Janez Obreza, * 1825, t 40 let, žena Marija Drenik, * 1826, Cer­
knica 202 (sedaj Bavdek), t 48 let, II. mož Mihael Čandek, * 1817, Mrzlo
Polje 2, Ivančna Gorica, t 56 let, seje priženil leta 1868,1. zakon 4 otroci,
2 umrla do 9. leta, leta 1866 je umrla za kolero 9-letna Frančiška Obreza;
č) Janez Urbas, * 1856, Cerknica 140 (sedaj Domjanovi), t 34 let, žena
Helena Stražišar, * 1860, Zelše 5 (Stražišarjeva), brez otrok, možje umrl 5 let
po poroki, Helena seje drugič poročila v Cerknico 68 z Antonom Steržajem;
d) Matija Mule, * 1863, Otok 12 (Stricov), f 79 let, žena Frančiška Ko­
tnik, * 1865, Laze 1 (Ta Dolanja), župnija Stari trg, f 80 let, 5 otrok, 3
umrli do 4. leta;
e) sin Jakob Mule, * 1894, t 53 let, žena Marija Mesojedec, * 1907, Cer­
knica 147 (Mesojedec), f 78 let, 2 otroka.
Franc Mule, (sin d), roj. 1891, je umrl v ZDA. Neža Obreza, (hči c), roj.
1862, se je poročila na Reko.
Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico napadla nemška vojska.
276 VI. poglavje

114 (Gerbičeva 8). PISKOVI, prej Strancar, Čopetov Gašper, leta 1824
je bilo domače ime pri Casermanovem Antonu,238 1/4 kmetije
a) Anton Urbas, * 1789, f 79 let, žena Apolonija Petrovčič, * 1779, t 76
let, 3 otroci;
b) Andrej Caserman, * 1807,161 let, žena Jera Štenta, * 1814,145 let,
10 otrok, 7 umrlo do 10. leta, lastnik posestva (possessor) je bila Marija
Bravec, vdova Martinčič, * 1818, Lož;
c) sin Jakob Caserman, * 1843, t 40 let, žena Jera Klemenec, * 1846,
Slavina, 3 otroci, 2 umrla do 2. leta;
č) Gašper Urh, * 1832, Cerknica 196 (Čope), žena Marjeta Kovšca, * 1842,
Dolenja vas 30 (Pavlova), 3 otroci, leta 1880 so se odselili v Dolenjo vas 30;
d) Janez Istenič, * 1843, Trst, t 76 let, prejšnji posestnik na št. 136,
žena Marija Žnidaršič, * 1850, Cerknica 148 (sedaj Gorjup), t 85 let, 12
otrok, 7 umrlo do 6. leta;
e) Matija Ošaben, * 1906, Žerovnica, žena Marija Urbas, * 1911, Dole­
nja vas 5 (Anžlinova), f 69 let, 3 otroci.
Matija Ošaben je bil po vojni leta 1945 vrnjen s Koroške in ubit, mati Ma­
rija je odšla v ZDA, tja sta leta 1955 odšli tudi hčerki Cecilija, roj. 1936, in
Mihaela, roj. 1942, kije nekaj let hodila v šolo v Cerknici s piscem teh vrstic.
Leta 1575 je bil na Dolenjem Jezeru kmet Peter Pisk. Iz družine Istenič
so odšli v ZDA: Janez, (sin d), roj. 1880, Franc, roj. 1882, Frančiška, roj.
1887, in Jožef, roj. 1890, ki seje leta 1923 tam ponesrečil: »V gmajni je nanj
padla skala in je bil takoj mrtev.« Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico
napadla nemška vojska.
115 (Gerbičeva 11). RIBENČANOVI, to domače ime je bilo že leta
1824, kajža
a) Matija Branisel (Branihsu), * 1778, f 58 let, leta 1836 je umrl za
kolero, žena Elizabeta Obreza, * 1776, f 70 let, brez otrok; -
b) Štefan Branisel, * 1812, Dolenje Jezero 32 (Vrdjanov), f 86 let, žena
Marija Mele, * 1818, Cerknica 112 (Primšarjeva), t 58 let, 5 otrok, 1 umrl
do 3. leta, leta 1855 je za kolero umrla 3-letna Marjeta Branisel;
c) Anton Jerman, * 1857, Cerknica 84 (Miheljnov), seje leta 1881 pri­
ženil, žena Uršula Branisel, * 1858, t 43 let, 9 otrok, 4 umrli do 6. leta; IgHHrtft*-' v.
A k
č) sin Franc Jerman, * 1884, žena Ema Stražišar, * 1882, Mramorovo TF /
4, 1 otrok.
Leta 1594 je imel Valdek Kramar iz Cerknice
Bratje Jerman so odšli v ZDA: Anton, (sin c), roj. 1891, Andrej, roj. 1893, 116 (Kramarjevi) podružništvo pod cerkniškim
in Jožef, roj. 1897. župniščem. Na spisku je tretji. AS 1, Vic. a, šk.
72. Foto: J. K.
Po prvi svetovni vojni je v hiši stanovala družina Horvat. Franc Hor­ .Jn t . K i -
vat, roj. 1895, Gorenje Lakovnice 16, Stopiče, finančni kontrolor (zvanič-
nik finančne kontrole), žena Amalija Smrekar, roj. 1896, Studenec 5, Treb­ /k m
m»
nje, 6 otrok, 2 umrla v 1. letu. Leta 1926 je v hiši stanovala družina Puhar. m'Z
Rudolf Puhar, roj. 1882, Carpano, orožnik, žena Marija Perkounigg, roj. a m n /j 2>’ . t/r
1894, Libeliče, Velikovec, 3 otroci, 1 umrl v 1. letu. Po drugi svetovni vojni /.c /n ‘ /Z. f. V
je v hiši stanovala družina Petrovčič. Edvard Petrovčič, roj. 1913, Cerkni­
ib //. 4« M/
ca 198 (Tončkov), t 77 let, žena Terezija Mekinda, roj. 1914, Cerknica 226 S/
(Olarjeva), t 67 let, 1 otrok.
116 (Gerbičeva 16). KRAMARJEV!, 3/4 kmetije 9*.
2
+ fon Vcni m i _ „ „ din/
a) Valdek (Valdekh) Kramar (Cramer) je imel leta 1594 podružništvo JV/.

pod cerkniškim župniščem;

ei n/L Jc
b) Štefan Grebenc, žena (--), vsaj 1 otrok; ”7
&cutctjea/ /IVčt.u
/ /// trn/
S/s
c) sin Andrej Grebenc, žena Barbara Gačnik iz Cerknice, vsaj 2 otroka; njo

č) sin Anton Grebenc, žena Marija Logar iz Cerknice, 5 otrok; Kramarjeva rodbina iz Cerknice v žup. knjigi SA.
d) sin Janez Grebenc, * 1789, t 78 let, je imel kmetijo leta 1824, žena Foto: B. Ž.
Neža Urbas, * 1792, f 41 let, II. žena Marija Obreza, * 1806, f 66 let, I.
238
zakon 3 otroci, II. zakon 5 otrok, vsi odrasli; AS, F kataster.
 Cerknica 277

d) sin Janez Grebenc, * 1837, žena Frančiška Mazi, * 1844, Cerknica

7, 3 otroci, leta 1875 jim je bilo prodano in so šli na stanovanje, leta 1897
pa v Trst;
e) posestnik 1/4 in 1/6 kmetije je postal Jakob Urbas, * 1848, Cerknica
140 (Domjanovi), f 78 let, žena Marija Debevec, * 1854, Dolenje Jezero 7
(Debevca), f 48 let, 8 otrok, 4 umrli do 5. leta;
f) sin Janez Urbas, * 1886, žena Marija Lovko, * 1889, Dolenja vas 40
(Markova), 7 otrok, vsi odrasli;
g) sin Janez Urbas, * 1911,187 let, žena Marija Herblan, * 1922, Žerov-
nica 33 (Hrblanova), f 67 let, 3 otroci.
Franc Urbas, (sin e), roj. 1891, je leta 1971 umrl v ZDA. Anton Urbas,
roj. 1923, je leta 1957 utonil v Savi. Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cer­
knico napadla nemška vojska. Kmetija je bila pod cerkniškim župniščem.
117. Lastnik Jakob URBAS s št. 116, leta 1824 je bilo domače ime pri
Semiču na Mali gasi,239 kajža Leta 1575 je imel Blaž Špicelj iz Cerknice
(Pecljevi) 1/2 kmetije pod šteberškim gospo­
a) leta 1824 je imel kajžo Jakob Šemeč. stvom. AS, I/48 u. Foto: J. K.
118 (Tabor 45). PISKOVI, leta 1824 je bilo domače ime pri Pisku na
Mali gasi,240 kajža
a) Jožef Ošaben, * 1784, t 74 let, žena Marjeta Šemeč, * 1783, f 53 let,
leta 1836 je umrla za kolero, II. žena Uršula Mele, * 1809, f 43 let, vsaj 1
otrok;
b) Luka Peček, * 1813, se je priženil, žena Marija Ošaben, * 1811, 3
otroci, leta 1846 so se odselili na Ig;
c) Jakob Pintar, * 1814, Ravne 4, Bloke, t 71 let, žena Marija Kušlan, *
1826, Cerknica 214, t 66 let, 9 otrok, 1 umrl do 2. leta;
č) sin Jakob Pintar, * 1845, f 54 let, žena Marija Pavlin, * 1845,
Cerknica 132, t 80 let, 7 otrok, 4 umrli do 9. leta.
Franc Pintar, (sin č), roj. 1875, in sestra Jožefa, roj. 1891, sta
umrla v Clevelandu.
119 (Gerbičeva 17). ŠAJN, leta 1824 je bilo domače ime pri Pe-
clovem Valentinu,2411/3 kmetije
a) Blaž Špicelj (Spitzl) je imel leta 1575 polovično kmetijo;
b) Jakob Vičič, * 1782, t 70 let, žena Lucija Vičič, * 1797, t 73
let, 8 otrok;
c) sin Andrej Vičič, * 1832, t 60 let, žena Uršula Mekinda, *
1833, Cerknica 157 (Sežonova), t 84 let, 9 otrok, 1 umrl v 1. letu;
č) sin Janez Vičič, * 1857, žena Marija Škerlj, * 1867, Cerknica
130 (Trepča), 2 otroka, potem so imeli hišo v Cerknici 265; hišo in
pravice v gmajni je kupil Matija Šajn, denar pa je zaslužil v ZDA;242
d) Matija Šajn, * 1888, Jurišče (Flajšar), Knežak, t 89 let, pose­
stnik, žena Frančiška Žnidaršič, roj. 1893, Cerknica 47 (Matizelj),
t 83 let, 7 otrok, 2 umrla do 3. leta. Prvi trije otroci so bili rojeni v
ZDA, Jožef, roj. 1925, pa je bil prvi rojen v Cerknici. Družina Šajn iz Cerknice 119 okoli leta 1921
Prejšnji priimek je postal nekdanje domače ime: Špicelj, Picelj, Pecelj. predno so odšli domov iz ZDA. Od leve: Franc,
mati Frančiška, oče Matija, Jože na kolenih in
Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico napadla nemška vojska. Meri. Fotografijo hrani Stanislav Šajn.
120 (Gerbičeva 18). KUNČ, prej Šemič (Schemezh), kajža
a) Matevž Debevec, * 1775, t 68 let, žena Marija Čopec, * 1784, t 70
let, 1 otrok;
b) Štefan Urbas, * 1816, Zelše 7 (Kotni), žena Helena Šemič, * 1819,
Cerknica 124 (Šemič), t 60 let, 5 otrok, 2 umrla do 2. leta;
239
c) sin Franc Urbas, * 1855, žena Marija Vidmar, * 1861, Cerknica 141 AS, F kataster.
240
(sedaj Šemič), leto 1881 so posestvo prodali in se odselili na št. 141; AS, F kataster.
241
AS, F kataster.
č) Tomaž Mele, * 1845, Cerknica 24 (Kunč), f 86 let, žena Uršula Švi- 242
Stanislav Šajn, februar 2009, ustni
gel, * 1843, Planinca 3, Preserje, f 52 let, 7 otrok, 4 umrli do 1. leta; vir.
278 VI. poglavje

d) sin Janez Mele, * 1881, t 68 let, žena Marija Urbas, * 1886, Dolenja
vas 48 (Japceva), t 69 let, 2 otroka, 1 umrl v 1. letu;
e) Alojzij Zgonc, * 1918, Cerknica 219, f 69 let, seje priženil, žena Ma­
rija Mele, * 1913, f 56 let, 2 otroka.
Terezija Mele, rojena v tej hiši, je šla v ZDA, kjer se je poročila z možem
Jankovičem, kije bil doma s Kala, njun sin Frenk je bil kralj polke v Ameri­
ki.243 Hiša je leta 1943 pogorela, ko so partizani zažgali Ponikvarjev hlev. 244
121 (Gerbičeva 20). SIMIČAK, leta 1824 je bilo domače ime pri Blaži-
čevem Blažu, 1/3 kmetije
a) Blaž Baraga, * 1768, Dolenja vas (Lingov), t 82 let, žena Marija Ob­
reza, * 1770, Selšček, vsaj 1 otrok;
b) sin Jakob Baraga, * 1788, t 84 let, žena Neža Žnidaršič, * 1787, f 71
let, 5 otrok;
c) sin Matevž Baraga, * 1814, t 59 let, žena Marija Otoničar, * 1833,
Otonica 1 (Županova), t 79 let, 3 otroci, 2 umrla do 6. leta;
č) Anton Hribar, * 1868, Mahneti 1 (stanovanje), žena Marija Tratnik,
* 1884, Dole 17, Zavratec, 2 otroka; starša in hčerki Cecilija, * 1902, in
Marija, * 1904, so leta 1905 odšli v ZDA (1905 in America e. tot. Familia);
d) od Logarjevih so leta 1939 hišo kupili Simičakovi: Nikolaj
Simičak, roj. 1900, Pecs, Madžarska, t 52 let, brivec, žena Marija
Ponikvar, roj. 1902, Cerknica 158 (Tavželj), f 87 let, 8 otrok.
Leta 1929 je v hiši stanovala družina Dekutovski. Jožef Deku-
tovski, roj. 1898, podpreglednik finančne kontrole, žena Pavla Pe­
čjak, roj. 1902, 2 otroka. Hiša je leta 1943 pogorela, ko so partiza­
ni zažgali Ponikvarjev hlev. 245
122. NAREDOVI, leta 1824 je bilo domače ime pri Drnulcu (per
Dernulz),246 1/3 kmetije
a) leta 1752 je imel kmetijo Anton Drnuk; 247
b) Matija Kocjančič (Kozianzhizh), * 1764, f 74 let, žena Jera
Mestek, 4 otroci;
c) sin Jurij Kocjančič, * 1805, t 73 let, žena Marjeta Martinčič,
* 1809, II. žena Neža Martinčič, * 1802, Cerknica 150, f 43 let, III.
žena Marija Mele, * 1809, Cerknica 65, t 71 let, I. zakon 4 otroci,
II. zakon 4 otroci, III. zakon 5 otrok, 1 umrl do 2. leta;
č) sin Janez Kocjančič, * 1846, f 85 let, žena Marija Martinčič,
* 1851, Cerknica 83 (Mežnarjev), t 28 let, II. žena Terezija Vičič, Janez Kocijančič, roj. 1846, z drugo ženo Tere­
* 1855, Podslivnica 2 (Martinova), t 84 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 8 zijo Vičič, roj. 1855, iz Cerknice 122 z vnukinja­
ma Micko in Tončko. Fotografijo hrani Dimitrij
otrok, 3 umrli do 10. leta; Kebe.
d) sin Janez Kocjančič, * 1897, žena Uršula Obreza, * 1904, Dolenje
Jezero 5 (Godeševa), 3 otroci;
e) hišo je kupil Andrej Nared, * 1914, Mahneti 7 (Kovač), f 82 let, žena
Frančiška Knap, * 1921, Mahneti 1 (Oštirjeva), t 48 let, 4 otroci.
Janez Kocjančič, (sin b), roj. 1823, se je poročil v Trst (vercheir. In Tri-
est). Iz družine Kocjančič so odšli v ZDA: Anton, (sin č), roj. 1875, Marija,
roj. 1881, 12. maja 1912 seje tam utopila, Franc, roj. 1883, Frančiška, roj.
1888, in Jožef, roj. 1895. Hiša je leta 1943 pogorela, ko so partizani zažgali
243 D. Žižek, n. d., str. 157. Spomini
Ponikvarjev hlev.248 Hiše ni več. sester Krajc.
123 (Gerbičeva 21). ZAJCOVI, prej Dominek, leta 1824 je bilo domače 244
Jože Turšič (Švelcov), 11. avgust
ime pri Ocepku (per Ozebki), 1/3 kmetije 2009, ustni vir.
245
Jože Turšič (Švelcov), 11. avgust
a) Ozvald Ocepek (Otschepeckh) je imel leta 1496 polovično kmetijo 2009, ustni vir.
pod postojnskim gospostvom;249 246
AS, F kataster.
247 AS, T kataster.
b) Gregor Ocepek (Ozepekh) je bil gospodar leta 1718 pod hasberškim
248
gospostvom; Jože Turšič (Švelcov), 11. avgust
2009, ustni vir.
c) Matevž Ocepek, * 1790, t 53 let, žena Marija Gornik, * 1788, f 68 let, 249
M. Kos, Srednjeveški urbarji, III,
2 otroka; str. 228.
 Cerknica 279

č) sin Jurij Ocepek, 1817, žena Marjeta Cengel, * 1827, Cerknica 68

(Cinglova), 4 otroci;
d) Martin Meden, žena Marija Vičič, vsaj 1 otrok; .
e) sin Damijan Meden, * 1830, f 61 let, žena Neža Srebernak, * 1841,
Cerknica (na stanovanju), f 28 let, II. žena Katarina Katern, * 1843, Dobec i3j
3, f 50 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 3 otroci, 2 umrla do 10. leta;
f) sin Jožef Meden, * 1875, žena Frančiška Šemeč, * 1875, Cerknica 190, “ttI
s hčerko Frančiško, * 1897, so leta 1900 odšli v ZDA; A
Leta 1718 je bil Gregor Ocepek iz Cerknice (Zaj-
g) Janez Mevc, * 1850, Cerknica 143 (Zajčkov), t 80 let, žena Marija covi) gospodar na kmetiji. Od ene njive v Višev-
Zakrajšek, * 1889, Ravne 16, Sveti Vid, 3 otroci; ku je dajal nekaj dajatev. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
Ana Meden, (hči e), * 1879, je odšla v ZDA. Hiša je leta 1943 pogorela,
ko so partizani zažgali Ponikvarjev hlev. 250
124. SLABE, leta 1824 je bilo domače ime pri Semiču z Male gase, 251 *V»*$
1/3 kmetije ^**0#6*& >V«§ ‘f
a) Anton Semič, * okoli leta 1710, žena (--), vsaj 1 otrok;
b) sin Anton Semič, * okoli 1732, žena Uršula Štenta iz Dolenje vasi, II. Leta 1496 je imel Ozvald Ocepek iz Cerknice
1/2 kmetije. Od nje je letno dajal: 90 grošev
žena Uršula Mihelčič, II. zakon 2 otroka; (60 kr.) činža, 95 grošev davka in 4 mernike
c) sin Matija Semič, * 1772, žena Neža (--), vsaj 3 otroci; (1 star) ovsa, 1 pustno kokoš, 12 velikonočnih
jajc (oster ayr) in 6 pogač. AS 1, Vic. a, šk. 73.
č) sin Jakob Semič, * 1792, t 57 let, žena Jera Žnidaršič, * 1788, odselili Foto: J. K.
so se na št. 120;
d) sin Jernej Slabe, * 1803, Spodnja Idrija, f 75 let, žena Neža
Leskovec, * 1811, Spodnja Idrija, 6 otrok;
e) sin Valentin Slabe, * 1834, f 84 let, žena Neža Opeka, * 1842,
Dolenja vas 29 (Ribčkova), t 86 let, 9 otrok, 3 umrli do 10. leta.
Anton Slabe, (sin e), roj. 1889, je ostal v ZDA. Hiše ni več.
125 (Gerbičeva 22). JOŽKOVI, prej Cibkov France, leta 1824
je bilo domače ime pri Kržiču z Male gase,252 podružništvo, potem
1/3 kmetije
a) Gregor Kržič, žena (--), 4 otroci;
b) Pavel Kržič, Jera Vidmar, II. žena Marija Milavec, * 1759, t 77 let, I. Cerkniški starčki z Male gase okoli leta 1930.
zakon 2 otroka, II. zakon 3 otroka; Od leve: Tomaž Mele (Kunčov), roj. 1845;
Janez Kocjančič (Drnulcov), roj. 1846; Janez
c) sin Mihael Kržič (Kerschezh), * 1797, f 39 let, žena Jera Opeka, * Mramor (Brinarjev), roj. 1846, in Franc Urbas
1804, t 32 let, 4 otroci, od 22. do 28. julija 1836 so umrli za kolero: oba (Levstkov), roj. 1844. Foto: A. Ronko, kaplan.
Fotografijo hrani Dimitrij Kebe.
starša, 13-letna Marjeta in 10-letni Janez;
č) sin Matija Kržič, * 1833, žena Jera Vičič, * 1834, f 39 let, II. žena
Helena Homovec, * 1843, Cerknica 145 (Rožentova), I. zakon vsaj 1 otrok,
rojen drugje;
d) Franc Obreza, * 1838, Cerknica 131 (potem Piltavar), žena Marija
Prudič, * 1838, Cerknica 189 (Šklempa), f 73 let, 6 otrok, 1 umrl do 1. leta;
e) Anton Krapenc, * 1854, Cerknica 208 (Jurčkovi), f 30 let, žena Ma­
rija Vidrih, * 1855, Rakek 35 (Lekin), f 62 let, II. mož Janez Kraševec, *
1849, Martinjak 35 (Brence), se je leta 1885 priženil, I. zakon 4 otroci, 2
umrla do 4. leta;
f) Janez Ronko, * 1876, Cerknica 254 (Ronko, oče Janez Ronko), f 87 Novomašnik Anton Ronko iz Cerknice (Jožkov),
roj. 1901, z očetom Janezom, roj. 1876, leta
let, se je leta 1898 priženil, žena Frančiška Krapenc, * 1878, t 25 let, II. 1928. Fotografijo hrani Bernarda Petrič.
žena Marija Krapenc, * 1881, Cerknica 208, f 80 let, I. zakon 2 otroka, II.
zakon 6 otrok, 1 umrl v 1. letu. 250
Jože Turšič (Švelcov), 11. avgust
Janez Ronko, roj. 1876, je bil velik zidarski mojster, saj je sezidal cer­ 2009, ustni vir. Kako je Cerknica
večkrat pogorela, glej pri Cerknici
kve pri Svetem Vidu nad Cerknico, v Škocjanu pri Turjaku in v Begunjah sestavek Požari med drugo svetovno
pri Cerknici. Poleg tega je postavil kapelici v čast lurdski Materi Božji v vojno.
251
Dobcu in v župnijski cerkvi ob prezbiteriju ter kapelico Kraljice miru, kije AS, F kataster.
252
posvečena padlim vojakom v prvi svetovni vojni.253 Anton Ronko, (sin f, I. AS, F kataster.
253
zakon), roj. 2. decembra 1901, je postal duhovnik in je leta 1962 umrl kot Bernarda Petrič, ustni vir, julija
2011.
župnijski upravitelj na Robu. Hiša je leta 1943 pogorela, ko so partizani 254
Jože Turšič (Švelcov), 11. avgust
zažgali Ponikvarjev hlev. 2.11 2009, ustni vir.
280 VI. poglavje

126. BIZELJ, leta 1824 je bilo domače ime pri Sežonu (per Schescho-
ni), 1/3 kmetije
a) leta 1824 je imel kmetijo Pavel Turšič;
b) Valentin Vičič, * 1790, Cerknica 176 (Dovičev), f 64 let, žena Marjeta
Obreza, * 1797,139 let, umrla je za kolero, II. žena Marjeta Cvetko, * 1800,
Martinjak, t 50 let, I. zakon 3 otroci, II. zakon 2 otroka;
c) sin Franc Vičič, * 1827, Cerknica 129, f 64 let, žena Uršula Matičič, *
1822, Rakek 32 (Oštirjeva), t 86 let, 5 otrok, 2 umrla do 5. leta;
č) Jakob Prudič, * 1850, Cerknica 189 (Šklempa), f 86 let, se je leta Zakonca Jakob Prudič, roj. 1850, t 86 let, in
1873 priženil, žena Helena Vičič, * 1856, t 92 let, brez otrok. Helena, roj. Vičič, roj. 1856,1 92 let, iz Cerknice
126 (Bizljeva). Otrok nista imela in sta za takrat
Leta 1836 je v hiši umrl za kolero 24-letni vojak Anton Komoth. Hiša je doživela veliko starost.
leta 1943 pogorela, ko so partizani zažgali Ponikvarjev hlev.255 Hiše ni več.
127 (Gerbičeva 24). ŠVELCOVI, 1/3 kmetije U '1/iru.a J jZuTv, ,Qt:

a) Blaž Švelc (Shuelz), vdovec, žena vdova po Juriju Baragi, poročena

leta 1686;
tt&s&sSSmter
.-V iu1;,. ,
V-’/.Vatu* • a- («• ■ Vk'- <U'“*" k
b) Jernej Popek je imel leta 1743 in še leta 1756 podružništvo pod cer­
kniškim župniščem; -v:
c) Jakob Popek, * 1788, (oče Gregor, mati Marjeta Švelc) t 47 let, žena Dne 3. febr. 1686 sta se poročila Blaž Švelc,
Apolonija Martinčič, * 1790, Dolenje Jezero 43 (sedaj Mulec), t 94 let, 6 vdovec, in Neža, vdova po pok. Juriju Baragu.
Oba sta bila iz Cerknice. Po določilih trident.
otrok, 1 umrl do 4. leta; koncila sta bila oklicana in pripravljena. V žup.
č) sin Jakob Popek, * 1819, t 51 let, žena Marija Vičič, * 1822, Cerknica cerkvi ju je poročil Gregor Črvič, ki je bil župnik,
apostolski protonotar, opat in budvanski na­
176 (sedaj Dovič), f 91 let, 8 otrok, 5 umrli do 9. leta, leta 1855 sta za ko­ slovni škof. NŠAL, PM, 1686. Foto: J. K.
lero umrla 9-letna Marija Popek in 2-letni Janez, leta 1866 pa je za kolero
umrl kmalu po rojstvu Matevž Popek;
d) Blaž Turšič, * 1845, Bezuljak 8 (Matičkov), f 83 let, seje leta 1871
priženil, žena Marjeta Popek, * 1850, t 74 let, 10 otrok, 6 umrlo do 3. leta;
e) sin Franc Turšič, * 1876, t 72 let, žena Frančiška Žnidaršič, * 1892,
Dolenja vas 54 (Branislava), t 84 let, 6 otrok, 3 umrli do 3. leta. Leta 1743 je imel Jernej Popek iz Cerknice
Prejšnji priimek je postal domače ime. Matija Turšič, (sin d), roj. 1881, (Švelc) podružništvo (Untersasserey) pod
cerkniškim župniščem. NŠAL, urbar Cerknica,
in brat Jožef, roj. 1889, sta odšla v ZDA. 1743. Foto: J. K.
128. ZRIMŠEK, 1/3 kmetije
a) leta 1824 je imel kmetijo Janez Jblančič (Jeblanschitsch); v.-* /Je/ j y.
/ V)
■

I/flfi/Zi/utA tip
b) Valentin Zrimšek, * 1801, Dolenja vas, f 66 let, žena Helena Ošaben, /« « /a / tat f /J

* 1800, t 65 let, 6 otrok, 3 umrli do 3. leta; /(. J/1'/.

t//.
c) sin Andrej Zrimšek, * 1841, f 40 let, žena Terezija Milavec, * 1835, S/.
f/
y

Topol 24, Bloke, f 73 let, 4 otroci, 1 umrl do 3. leta. /j. r//?.

/
Hiše ni več. Stala je tam, kjer je sedaj Švelcova greda. 256 'V /<///., <.v.

129 (Gerbičeva 23). TA KOTNA, prej Sežonov Andrej in Becelj, 1/3 P) t-V.

kmetije
a) Matevž Obreza, žena Marija Majaron, vsaj 1 otrok;
4
fesu/t J-
V ///. //Z/« <.v.
{■

b) sin Tomaž Obreza, žena Neža Mevc, * 1755, Bezuljak, vsaj 2 otroka; 1 a-
/ITarut Jti At vA- /e&jtr-
c) Valentin Vičič, * 1790, Cerknica (Dovičev), t 64 let, se je priženil, /S i . u t/ J-,..
t. .V
<?■*> c-
žena Marjeta Obreza, * 1796, f 40 let, leta 1836 je umrla za kolero, II. žena
Marjeta Cvetko, I. zakon 4 otroci; ji
/J d
• ■&'

č) sin Franc Vičič, * 1827, žena Uršula Matičič, * 1822, Rakek 32 (Oštir­ ■* £
JV i
- t' /l te.,’
J k.-,
jeva), 5 otrok, 2 umrla do 5. leta, glej Cerknica 126. " / 6
r /U-«. J
ai?
d) Andrej Obreza, * 1829, Dolenja vas 74 (Svet), f 35 let, žena Marija V&-A
/‘ J KC6
J r,lUr6u. <f}Ui
Grebenc, * 1836, Topol 25, f 56 let, Bloke, 2 otroka, odselili so se v Cer­ H iii M*
M
/m> i
knico 196; ■f ■t- Ut

e) Janez Baraga, * 1848, Cerknica 222 (Kotni), f 84 let, žena Marija Ga- Švelcova rodbina iz Cerknice v žup. knjigi SA.
brenja, * 1849, Unec 78 (Godešev Miha), f 77 let, II. žena Marija Bombač, * Foto: B. Ž.
1891, Rakek 21 (sedaj Puntarjev Lojz), I. zakon 3 otroci, 1 umrl do 1. leta. 255
Jože Turšič (Švelcov), 11. avgust
V hiši je nekdaj bivala tudi družina Rok. Z materjo Marjeto Obreza je 2009, ustni vir.
256
leta 1836 umrla za kolero tudi 13-letna Neža Vičič. Janez Baraga, (sin d), Jože Turšič, ustni vir.
 Cerknica 281

roj. 1889, in brat Franc, roj. 1892, sta odšla v ZDA. Hiša je leta 1943 pogo­
rela, ko so partizani zažgali Ponikvarjev hlev. •i:u
130 (Gerbičeva 28). GOGALA, prej Kržičevi, leta 1824 je bilo domače
ime pri Trebcu na Mali gasi, 1/3 kmetije
a) Janez Trebeč (Trebizh) je bil gospodarje bil leta 1649;258
b) Jurij Škerlj (Sckherll) je imel leta 1718 hišo in nekaj zemlje;
c) Jernej Škerlj, žena Ana Picig, vsaj 2 otroka;
č) sin Gašper, * 1773, žena Marija Novak, * 1766, vsaj 2 otroka;
d) Gašper Škerlj, * 1805, Cerknica 79 (stanovanje), t 71 let, žena Helena
Turšič, * 1804, Cerknica 15 (stanovanje), f 76 let, 6 otrok, 3 umrli do 5. leta;
e) sin Franc Škerlj, * 1842, f 84 let, žena Marija Mele, * 1844, Cerknica
Leta 1718 je imel Jurij Škerl (Sckherll) v Cerkni­
53 (Kunč), t 61, 4 otroci, 1 umrl do 8. leta; ci hišo in nekaj zemlje. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
f) sin Franc Škerlj, * 1870, žena Ivana Pelan, * 1880, Stari trg pri Ložu
3, 3 otroci, 2 umrla do 2. leta, leta 1906 sta starša s sinom Antonom, *
1905, odšla v ZDA (migravit e tota familia in Americ. 1906);
g) Franc Kržič, * 1857, f 70 let, žena Terezija Kasork, * 1868, Veliki
Jedrč, občina Severin, poročena v Daruvarju, 4 otroci;
h) leta 1947 je hišo kupil Alojzij Gogala, * 1898, Dvorska vas 6, Begu­
nje na Gorenjskem, t 78 let, žena Ljudmila Kranjc, * 1918, Cerknica 232
(Trebeč), f 78 let, 2 otroka.
Leta 1919 je v hiši stanoval tudi Ivan Kobljar, roj. 1889, Jesenice, f 30
let, finančni knjigovodja, žena Ana Mrak, roj. 1891, Begunje na Gorenj­
skem, 2 otroka. Ana Škerlj, (hči e), roj. 1880, in Frančiška Kržič, (hči g),
roj. 1897, sta odšli v ZDA.
Do leta 1848 je bilo posestvo pod hasberškim gospostvom.
131 (Gerbičeva 30). PILTAVAR (tudi na št. 14 je bil nekdaj Piltavar),
prej Cibkov Matevž, leta 1824 je bilo domače ime pri Poladinu (per Pola-
din),259 1/3 kmetije
a) Jurij Čope je bil leta 1743 podružnik župnijske cerkve;
b) Matevž Čope, * 1782, Dolenja vas 81, f 77 let, je imel kmetijo leta
1824, II. žena Marija Pavlovčič, * 1782, Dolenja vas (Fatudava), f 73 let, 5
otrok, odselili so se na št. 132; Leta 1743 je imel Jurij Čope (Tschoppe) iz Cer­
c) Anton Obreza, * 1813, Cerknica 153 (Cibek), f 52 let, žena Marija knice 131 (Piltavar) podružništvo (Untersas-
sejey), ki je spadalo pod cerkniško župnišče.
Turšič, * 1811, Cerknica 103 (Barbeč), t 93 let, 7 otrok, 4 umrli do 3. leta, NŠAL, urbar Cerknica, 1743. Foto: J. K.
leta 1855 sta za kolero umrli 4-letna Helena in 11-letna Marija Obreza;
č) sin Matevž Obreza, * 1841, t 85 let, žena Neža Žnidaršič, * 1838, Do­
lenja vas 43 (Mešatova), t 81 let, 5 otrok, 2 umrla do 4. leta;
d) Luka Bajc, * 1853, Studeno 59 (Kalužar) pri Postojni, f 69 let, žena
Neža Potočnik, * 1849, Leskovica, f 79 let, 10 otrok, 3 umrli do 6. leta;
e) sin Alojz Bajc, * 1883, t 81 let, žena Marija Marinšek, * 1893, Stude­
no 50, t 71 let, 8 otrok.
Iz zapisa v knjigi status animarum je razvidno, daje Luka Bajc z druži­
no s šestimi otroki prišel v Cerknico 2. maja 1892. Bilje znan rezbar. Tudi
njegov sin Alojz je poklic podedoval po očetu. Naredil je veliko razpel, jaslic
in drugih nabožnih kipov. Pred drugo svetovno vojno je v cerkniški cerkvi
naredil več kipov: velik kip Srca Jezusovega, Marije Brezmadežne in sv.
Luka Bajc, roj. 1853, in žena Neža roj. Potočnik,
Bernardke v lurdski votlini ter nekaj figur za jaslice.260 Andrej Bajc, (sin roj. 1849, iz Cerknice 131.
d), roj. 1881, je leta 1905 odšel v ZDA.
132 (Gerbičeva 32). KONJEDIC, prej Kahne, leta 1824 je bilo domače
ime pri Brenclju (per Brenzl), 1/3 kmetije
257
a) Gregor Pavlin, * 1791, t 52 let, žena Marija Meden, * 1791, t 65 let, Jože Turšič (Švelcov), 11. avgust
2009, ustni vir.
5 otrok; 258
NŠAL, RMK žup. Cerknice, 1649.
b) sin Anton Pavlin, * 1821, f 81 let, žena Marija Mestek, * 1820, Mar­ 259
AS, F kataster.
tinjak 16, t 74 let, 5 otrok, 1 umrl v 1. letu; 260
T. Kebe, n. d., str. 132.
282 VI. poglavje

c) Tomaž Čope, * 1821, Cerknica 131, f 75 let, žena Marija Petrovčič, *

1818, Cerknica 198, f 84 let, brez otrok;
č) Valentin Debevc, * 1832, Begunje 5, t 83 let, žena Marija Švigel, *
1843, Cerknica 180, t 85 let, 3 otroci, 1 umrl do 2. leta.
Anton Debevc, (sin č), roj. 1879, je leta 1922 umrl v Clevelandu. Lastni­
ca hiše je bila Ivana Konjedic. Po prvi svetovni vojni je v hiši stanovala
družina Karnelutti. Ivan Karnelutti, roj. 1887, lekarnar, žena Ana Okle-
šček, roj. 1895, 2 otroka.
133 (Gerbičeva 34). KEBE, prej Logarjevi, 1/6 kmetije
a) Matija Sabec (Shaabez) je imel hišo in posest pred letom 1718;
b) Luka Logar (Loggerr) ali Ciko je imel hišo leta 1718; 1
c) sin Jakob Logar, * okoli 1724, žena Apolonija Kržič, vsaj 2 otroka;
č) sin Anton Logar, * okoli 1760, žena Marija Kržič, vsaj 1 otrok; ,-^e» • T\.. ...J
d) sin Andrej Logar, * 1785, f 71 let, žena Neža Grebenc, * 1787, f 73 cSnicihi^pred^njimjoje imel Matiji'žSeč
let, 4 otroci; (Shaabez). AS, 1/13 u. Foto: J. K.

e) sin Anton Logar, * 1814, t 67 let, žena Marija Verbec, * 1823, Cerkni­
ca 153 (sedaj Jerina), f 79 let, 7 otrok, 2 umrla do 3. leta;
f) sin Jožef Logar, * 1853, žena Marjeta Mele, * 1854, Cerknica 191
(Kunč), prodano, družina je šla na stanovanje Cerknica 67, potem so kupili
hišo v Cerknici 182;
g) 1/6 kmetije in hišo je kupil Luka Kebe, * 1858, Cerknica 135 (sedaj
Blažič), f 82 let, žena Katarina Vičič, * 1862, Cerknica 179 (Olkova), f 42
let, II. žena Marija Žnidaršič, * 1872, Cerknica 23 (Šentkova), t 80 let, II.
zakon 5 otrok;
h) sin Franc Kebe, * 1905, f 80 let, žena Ivanka Mele, * 1910, Cerknica
227 (Kunčeva), t 84 let, 3 otroci.
Franc Kebe se je odselil v hišo Cesta 4. maja 73. Bil je priznan krojač
in telovadec Sokola.
134 (Gerbičeva 35). TONKOVI, prej Kunder in Stari Primšar, 1/6 kmetije
a) Martin Primšar je imel domec (Hoffstat) ali šestino kmetije pred
letom 1718;
b) sin Andrej Primšar je imel domec leta 1718;
c) (-) Primšar, žena Neža Rožanc, * 1789, Begunje 9 (Klemenova), t 'V
66 let, II. mož Jožef Ileršič, * 1800, Rakek 28 (Ovčar), f 74 let, II. žena Leta 1718 je imel Andrej Primšar (Primbscher)
Marjeta Puntar, * 1809, Unec 48 (Brinovec), III. žena Marija Mele, * 1818, iz Cerknice domec (Hoffstat), pred njim pa ga je
Cerknica 24 (sedaj Ribenčan), t 72 let, I. zakon 2 otroka; imel oče Martin. AS, 1/13 u. Foto: J. K.

č) sin Franc Ileršič, * 1837, žena Frančiška Kranjc, * 1849, Topol 4

(Mivča), 4 otroci, 2 umrla do 4. leta, leta 1878 je bilo prodano (seit 11. dec.
1878 verkauft), družina je odšla na stanovanje;
d) hišo je kupil Franc Mihevc, * 1839, Cerknica 231, f 56 let, žena Ma­
rija Kogoj, * 1838, Logatec, t 34 let, poročila sta se v Trstu, II. žena Ana
Urbič, * 1828, Lipsenj 9, t 76 let, I. zakon 3 otroci;
e) Jakob Krajc, * 1863, Dolenje Jezero 45 (Semetov), tesar, t 91 let, žena
Uršula Mele, * 1877, Cerknica 22, f 74 let, 11 otrok, 5 umrlo do 10. leta.
Pred 250 leti je v hiši bivala družina Blažič. Od tod se je Franc Blažič
priženil k Blažičevim na Dolenje Jezero 24. Hiša je bila pri potoku, zato
je voda prišla v hišo vsako pomlad, »ne da bi vprašala, če lahko pride«, so
zapisale sestre Krajc. Če je dež padal dva dni, so že pričakovali vodo. Po
navadi je prišla ponoči. Živino in prašiče so morali umikati v sosedov hlev.
Ko so očeta vprašali, zakaj je to hišo kupil, je odgovoril, da zaradi nizke
cene. 15-letni Janez Krajc in 21-letni brat Anton sta umrla za pljučnico.
Janez se je prehladil, ko je tolkel kamen za ceste na Kamni gorici, Anton
pa med delom pri zidarjih. »Je šel k zdravniku, pa namesto, da bi šel po­
tem v posteljo, je šel sosedu pomagat krcle valit, ki jih je rezal na žagi. Čez
en teden je umrl na pepelnico.«261 Franc Krajc, (sin g), roj. 1900, je odšel v
Kanado, umrl je leta 1972. 261 D. Žižek, n. d., str. 158.
 Cerknica 283

135 (Gerbičeva 29). BLAŽIČ, prej Kebe (Kebbe), 1/3 kmetije

a) Pri tej hiši je bil star priimek Kebe; že leta 1575 se v Cerknici ome­
njata dva kmeta: Peter Kebe (Khibe) in Blaž Kobec (Kobetz), ki je imel
mlin in žago;262
b) Matija Kebe (Kobe) je bil gospodar leta 1657;
c) sin Janez Kebe (Kobe), žena Marija Cigan, poročena leta 1657, otroci (--); m jgfr-L
č) Jurij Kebe, * 1782, (oče Tomaž z Dolenjega Jezera), t 65 let, žena Jf ><s
Barbara Ule, * 1788, t 62 let, 2 otroka; I lilH'
d) sin Jakob Kebe, * 1813, t 47 let, žena Jera Branisel, * 1820, Cerkni­
ca 27 (Tekavec), t 73 let, 5 otrok, 1 umrl do 7. leta, leta 1855 je za kolero
umrla 7-letna Uršula Kebe;
...
e) sin Gregor Kebe, * 1855, t 71 let, žena Terezija Maček, * 1855, Bločice
7 (Barbanova), t 31 let, II. žena Marija Krajc, * 1857, Dolenje Jezero 45 (Se­
metova), f 53 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 6 otrok, 4 umrli do 4. leta; One 14. jan. 1657 sta sklenila zak. zvezo Janez
D sin Andrej Kebe, * 1880, žena Marjeta Kocjančič, * 1891, Cerknica Kebe (Joannes Kobe), sin Matija Kebeta (Kobe)
iz Cerknice 135, in Marina, zak. hči pok. Jurija
122 (Dernulc), 4 otroci. Cigana (Cigan) iz Cerknice (ex Cirkniz). Priči:
Dne 10. decembra 1858 seje v potoku utopil (ertrunken) 6 let in pol star Jožef Kebe in Anže Prudič. Poročil: Jurij Prener,
kaplan. NŠAL, PM, 1657. Foto: J. K.
Mihael Kebe iz Cerknice 135. Frančiška Kebe, (hči e), roj. 1888, je odšla
v ZDA, tam sta ostali tudi sestri Marija in Ivana. Ena je bila poročena
Dolinar, druga Branisel in tretja Sernel. Hčerka, por. Dolinar, je staršem
pisala pesem: »Daleč smo od domovine. Vaše hčire tri žive. In spomin na
ljube starše privabi grenke nam solze.// Daleč smo od domovine. Hčire vaše
zdaj žive. In spomin na ljube starše privabi grenke nam solze.« 263
136 (Gerbičeva 27). BRINARJEV!, prej Špehek, leta 1824 je bilo do­
mače ime pri Zimcu (per Sinki),264 1/3 kmetije
a) leta 1824 je imel kmetijo Pavel Klančar,265 žena Helena Mele, so
odšli v Cerknico 88;
b) Lovrenc Škerlj, * 1790, t 70 let, žena Marjeta Mevc, * 1793, 3 otroci;
c) Simon Švigel, * 1812, f 43 let, žena Katarina Bevčič, * 1811, Dolenje
Jezero 15 (Lovričkova), t 72 let, 4 otroci;
č) Anton Drenik, * 1839, Cerknica 199 (Žajfar), seje leta 1864 priženil,
žena Neža Švigel, * 1842, f 30 let, II. žena Uršula Meden, * 1842, Cerknica
20 (prej Krznar), I. zakon 3 otroci, II. zakon 2 otroka, 2 umrla do 3. leta,
odšli na stanovanje;
d) Janez Istenič, * 1843, Trst, bolnica, žena Marija Žnidaršič, * 1850,
Cerknica 148, družina seje preselila v hišo št. 114;
e) to hišo je kupil Franc Mramor, * 1849, Cerknica 109 (Brinarjev),
žena Marjeta Srebernak, * 1860, Cerknica 92 (Srebernakova), f 72 let, 9
otrok, 3 umrli do 1. leta.
V hiši je stanovala tudi družina Rožanc. Ivana Mramor, (hči e), roj.
1886, in brat Franc, roj. 1893, sta odšla v ZDA, tudi oče Franc je bil leta
1903 tam, daje zaslužil za nakup hiše. i—
• t

137 (Gerbičeva 26). TUMCOVI, 1/3 kmetije ■ ‘V-

a) Mihael Blažič, žena (--), 2 otroka; //. /t,r/A

7
b) sin Matija Blažič, žena Uršula (-), 3 otroci; /A.

c) sin Matevž Blažič, žena Uršula Pirman z Blok, II. žena Neža Semič, d . /V f/','. I
A/
III. žena Marija vdova Kraševec, II. zakon 8 otrok; t/ .1 r-v.
7
č) Jakob Blažič (Blasehizh), * 1769, Cerknica 134, f 80 let, žena Neža 9 fr /. //> ’ /rt i//.
J
Kraševec, * 1771, II. žena Marija Otoničar, * 1770, 4 otroci;
d) Franc Turk, * 1813, Cerknica 197, f 70 let, žena Helena Drenik, * Tumcovai rodbina iz Cerknice v žup. knjigi SA.
1819, Cerknica 41, f 62 let, 7 otrok, 2 umrla do 8. leta; Foto: B. Ž.

e) sin Jakob Turk, * 1855, t 29 let, žena Frančiška Mekinda, * 1852, 262
AS, 1/48 u.
Šteberk 31 (Malnarčkova), f 69 let, 3 otroci, 1 umrl v 1. letu; 2f>’! D. Žižek, n. d., str. 159.
D Janez Lipovec, * 1874, Begunje 32 (nova hiša), umrl v ZDA, seje leta 264
AS, F kataster.
1902 priženil, žena Frančiška Turk, * 1881, f 83 let, 4 otroci; 265
AS, F kataster.
284 VI. poglavje

g) sin Jože Lipovec, * 1908, t 83 let, žena Terezija Lovko, * 1905, Cer­
knica 237 (Urbanova), f 92 let, 5 otrok.
Franc Turk, (sin d), roj. 1846, seje poročil v Zagreb, Janez Turk, (sin e),
roj. 1885, pa je leta 1902 odšel v ZDA.
138 (Gerbičeva 25). SMUKCAVI, prej Žakelj, leta 1824 je bilo domače
ime pri Kušlanu z Male gase (per Kuschlan is Male gase),266 1/3 kmetije
a) Mihael Kušlan, * 1763, žena Elizabeta Klančar, * 1769, vsaj 2 otroka;
b) sin Jožef Kušlan, * 1808, žena (--), starša in nekaj otrok so se odselili
v Novo mesto (Rudolfwerth);
c) posestvo je kupil Janez Žakelj, * 1829, Goropeke 6, župnija Žiri (Sa-
irach), f 69 let, II. žena Terezija Meden, * 1833, Topol 9 (Jager), f 73 let,
brez otrok;
č) Matija Drenik, * 1839, žena Antonija Škerlj, * 1888, Dobec 3 (stano­
vanje), t 65 let, II. mož Anton Drenik, * 1870, Dolenja vas 89 (Smuk), f 79
let, I. zakon 1 otrok, II. zakon 2 otroka;
d) Anton Rožanc, * 1909, Cerknica (Kovačev), se je priženil, žena An­
gela Drenik, * 1914, f 87 let, 3 otroci.
Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico napadla nemška vojska.
139 (Gerbičeva 23). GERBEC, prej Simonove in Brinarjevi, leta 1824 je
bilo domače ime pri Volku (per Volek), 1/3 kmetije
a) Matevž Modic, * 1786, t 73 let, žena Uršula Urbas, * 1797,10 otrok;
b) sin Martin Modic, * 1821, žena Marija Udovič, * 1820, 6 otrok, dru­
žina seje odselila;
c) Janez Meden, * 1837, Begunje 15 (Katenčič), f 38 let, žena Marija
Mramor, * 1851, Cerknica 109 (Brinarjeva), f 72 let, II. mož Tomaž Bara­
ga, * 1844, Grahovo 40 (Cajboh), t 85 let, seje leta 1876 priženil, I. zakon
1 otrok, II. zakon 10 otrok, 5 umrlo do 10. leta;
č) sin Andrej Baraga, * 1886, žena Frančiška Zabukovec, * 1896, Gra­
hovo 53 (Gornikova), 4 otroci, leta 1931 je vse prodal in odšel na novo
Franc Baraga, roj. 23. aprila 1911 v ZDA, je bil
domačijo Reber 3, župnija Šmarje - Sap. duhovnik med izseljenimi Slovenci v Clevelan­
Okoli leta 1962 sta hišo kupila Ivan Gerbec in Alojzija, roj. Opeka (Ribč- du, kjer je umrl 11. nov. 1969. Njegov oče je bil
Anton Baraga (Brinarjev) iz Cerknice 139. Foto­
kova), iz Dolenje vasi.267 V hiši je bivala tudi družina Kristan. Leta 1866 je grafijo hrani Franc Opeka (Ribčkov) iz Dolenje
za kolero umrla 7-letna Neža Kristan. V ZDA je odšla tudi Neža Baraga, vasi.
(hči c), roj. 1882, in brat Anton Baraga, roj. 1885, kije leta 1919 umrl v Cle­
velandu. Njegov sin Franc Baraga, roj. 23. aprila 1911, je leta 1937 postal
v ZDA duhovnik in bil župnik v župniji sv. Lovrenca v Clevelandu med
Slovenci. Tam je umrl 11. nov. 1969.
140 (Gerbičeva 19 A). DOMJANOV!, leta 1824 je bilo domače ime pri
Kramarjevem Štefetu (per Kramarium Stefet),268 1/4 in 1/6 kmetije
a) Mihael Žnidaršič, žena Marina, 3 otroci;
b) sin Simon Žnidaršič, žena Elizabeta Lovko, II. žena Marjeta Malič, I.
zakon 3 otroci, II. zakon 1 otrok;
c) Jurij Žnidaršič, * 1794, t 69 let, žena Marjeta Korošec, * 1783, vsaj 1
otrok, leta 1824 je imel kmetijo kmetijo brat Štefan Žnidaršič;
č) Anton Urbas, * 1818, Cerknica 114 (Piskov), seje priženil, žena Ma­
rija Žnidaršič, * 1821, 3 otroci;
d) sin Jakob Žnidaršič, * 1848, žena Marija Debevec, * 1854, Dolenje
Jezero 7 (Debevča), preselili so se v Cerknico 116;
Antonija Obreza (Jožkova), roj. 1881, iz Cerkni­
e) Dominik Donat, * 1834, Podžaga 1, Velike Lašče, f 86 let, žena Jera ce 125 potem poročena Donat, fotografirana
Škulj, * 1847, Adamovo 2, 8 otrok, 1 umrl do 10. leta; v Trstu okoli leta 1902. Fotografijo hrani Iva
Ravšelj.
f) sin Anton Donat, * 1873, f 33 let, žena Antonija Obreza, * 1881, Cer­ 266 AS, F kataster.
knica 125 (Jožkova), t 56 let, 1 otrok. 267
Franc Opeka (Ribčkov) iz Dolenje
Frančiška Donat, (hči e), roj. 1879, in sestra Leopoldina, roj. 1884, sta vasi, ustni vir.
268
leta 1904 odšli v ZDA. AS, F kataster.
 Cerknica 285
141 (Gerbičeva 15). SEMIČEVT, prej Gornji Caserman, 1/2 kmetije
a) Matija Simič (Schimitsch) je imel četrt kmetije pred letom 1718;
b) Janez Turšič (Turschesch) je imel leta 1718 četrt kmetije pod hasber-
škim gospostvom, leta 1733 pa četrt kmetije pod starotrškim župniščem;
©
c) sin Jakob Turšič; V(XVC\T
č) leta 1768 je bil gospodar Mihael Caserman (Zasserman), žena Mina ■

5 otrok; * h. _ £a
d) pred letom 1800 je gospodar sin Štefan Caserman, žena Neža Meden Leta 1718 je imel Hanže Turšič (Turschesch) v
Cerknici 1/4 kmetije. Pred njim jo je imel Matija
iz Begunj, II. žena Uršula Matičič in Cerknice, I. zakon vsaj 3 otroci, II. Šimic. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
vsaj 1 otrok;
m Mi, Sr
e) sin Andrej Caserman, žena Apolonija Kocjančič, vsaj 1 otrok; Bi a;
f) Jernej Caserman, * 1816, t 27 let, žena Marjeta Lunka, * 1814, t 28
let, II. žena Helena Ostanek, * 1810, t 36 let, Martin Vidmar, * 1802,
Selšček 1, f 73 let, se je leta 1845 s Heleno Ostanek priženil, II. žena
i O
Leta 1733 je imel Hanže Turšič iz Cerknici 141
Jera Žnidaršič, * 1816, f 34 let, III. žena Uršula Branisel, * 1822, Dolenje polovično kmetijo pod starotrškim župniščem.
Jezero 41 (stanovanje), t 50 let, I. zakon 1 otrok, III. zakon 4 otroci, 1 ZA Stari trg, fasc. 38. Foto: J. K.
umrl v 1. letu;
g) Franc Urbas, * 1855, Cerknica 120 (Semič), f 83 let, se je leta 1879
priženil, žena Marija Vidmar, * 1861, t 72 let, 5 otrok, 2 umrla do 3. leta;
g) sin Jožef Urbas, * 1890, žena Antonija Ivančič, * 1900, Unec 30 (Pod­
boj), 5 otrok, 1 umrl v 1. letu.
Do leta 1848 je bilo četrt kmetije pod starotrškim župniščem. Leta 1843
so bile letne dajatve za to kmetijo: letna pravda 25 krajcarjev, 11 meric in
1/5 pšenice in prav toliko prosa, snopna desetina je bila vredna 1 goldinar
in 41 krajcarjev, mala pravda je bila 4/5 kokoši, kar je zneslo 8 krajcarjev,
6 povesem prediva je zneslo 6 krajcarjev.269 Hiša je leta 1943 pogorela, ko
je Cerknico napadla nemška vojska.
142 (Gerbičeva 14). LANČMAN, 1/4 kmetije
-
a) leta 1695 je imel Simon Lančman (Landtsman) 1/4 kmetije pod sta­
rotrškim župniščem;
b) leta 1733 je imel Simon Lančman isto kmetijo;
imtnu
c) Mihael Lančman je imel kmetijo po Simonu;
č) leta 1768 je bil gospodar Luka Lančman;
d) leta 1791 je imel kmetijo Mihael Lančman; Leta 1695 je imel Simon Lančman iz Cerknice
142 četrtinsko kmetijo pod starotrškim župni­
e) sin Jakob Lančman, * 1784, f 68 let, žena Marija Obreza, * 1790, t 54 ščem. ŽA Stari trg, fasc. 38. Foto: J. K.
let, 6 otrok, 1 umrl v 6. letu;
f) sin Franc Lančman, * 1815, t 63 let, žena Marija Ostanek, 1820, i vtit /
Gornja Planina 77 (Goslovek), f 62 let, 7 otrok, 3 umrl do 8. leta;
g) sin Franc Lančman, * 1851, t 83 let, žena Marija Benčan, * 1851,
Dolenja vas 13 (Šperuc), f 82 let, 4 otroci, 1 umrl do 4. leta.
Leta 1836 je za kolero umrl 13-letni Gašper Lančman. Kmetija je bila
pod starotrškim župniščem.270 Dne 8. avgusta 1867 je padel z voza in se
do smrti ponesrečil 40-letni Janez Lančman. Alojz Lančman, (sin g), roj. Leta 1733 je imel Simon Lančman iz Cerknice
142 četrtinsko kmetijo pod starotrškim župni­
1894, je odšel v ZDA. ščem. Za njim jo je imel Mihael Lančman. ŽA
143 (Gerbičeva 13). DRAŠLERJEV FRANCE, prej Zajček in še prej Stari trg, fasc. 38. Foto: J. K.
Bajec, leta 1824 je bilo domače ime pri Šparembleku,2711/3 kmetije
a) Tomaž Mevc, * 1783, t 79 let, žena Barbara Mevc, * 1778, t 68 let,
3 otroci, leta 1836 je za kolero umrla 16-letna Barbara Mevc, leta 1824 je
imel kmetijo Jožef Mevc (Miuz);
b) sin Valentin Mevc, * 1814, f 87 let, žena Marjeta Obreza, * 1816, Be-
zuljak 3, f 69 let, 4 otroci, 1 umrl do 5. leta;
c) sin Janez Mevc, * 1850, žena Jožefa Benigar, * 1851, Trnovo, Dorneg 269
ŽA Stari trg pri Ložu, urbarji.
62, II. žena Helena Rot, * 1859, Žerovnica 18, družina seje odselila v Cer­ 270
ŽA Stari trg pri Ložu, urbarji.
knico 77; 271
AS, F kataster.
286 VI. poglavje

(JU -
~ jr * h!
W 4-
•}• -C

»~*v

^^Fs. vV"Vv n ;
Leta 1575 je imel Štefan Roženta iz Cerknici
1/2 kmetije pod šteberškim gospostvom, od
katere je dajal 6 laških funtov, to je 1 gld., 20
kr. in pol kokoši, 6 jajc in 5 povesem prediva.
AS, I/48 u. Foto: J. K.

fTKofecnlo. • -S^~I 4~- &—£*■",

/ j ) SPA— <^~p - ■ -/

SSi. , .21 - - -

Leta 1718 je imel Jakob Roženta iz Cerknice

Družina Mikše iz Cerknice 143 leta 1932. Od leve: Aloj­
zij, Jožef in Miroslav; zadaj mati Antonija in oče Jožef.
1/2 kmetije pod hasberškim gospostvom. AS,
1/13 u. Foto: J. K.
Cerkniški fantje okoli leta 1920. Sedi France Kebe, od
leve stojijo: Jožef Mikše, Logar in Jakob Kebe. Fotografi­
jo hrani Štefka Šebalj-Mikše.

č) od avgusta 1889 je bil lastnik hiše Franc Mikše, * 1844, Cerknica 59,
f 66 let, žena Uršula Meden, * 1854, Begunje 51, t 83 let, 6 otrok, 3 umrli
do 4. leta;
d) sin Jožef Mikše, * 1892, t 69 let, žena Antonija Zrimšek, * 1906, Do­
lenja vas 58 (Zrimšek), 3 otroci.
Alojz Mikše, roj. 1. novembra 1925, je hodil v gimnazijo in je bival v dija­ Leta 1752 je imel Jakob Roženta iz Cerknice
škem konviktu v Križankah. Junija 1944 je moral iti pod pritiskom v kakšno (Roženta) 1/2 kmetije z njivami proti Loškem
mobilizirano enoto. Ker ni hotel iti k Nemcem, je šel k domobrancem in bil (gegen Turnlakh) itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
po vojni ubit v Sloveniji.272 V ZDA je odšel Franc Mikše, (sin č), roj. 1894.
144. BRKIN, domače ime (per Werkin) je bilo že leta 1824,273 1/3 kmetije
a) Jakob Mekinda, * okoli 1700, žena (--), vsaj 4 otroci;
b) sin Jurij Mekinda, žena Marija Baraga iz Preserja (teta od škofa
Baraga), II. žena Katarina (--), III. žena Neža vdova Batiston, I. zakon 3
otroci, II. zakon 1 otrok; Leta 1743 je imel Jurij Prudič iz Cerknice (Ro­
ženta) 1/4 kmetije, ki je spadala pod cerkniško
c) sin Jurij Mekinda, * 1792, f 59 let, kmetijo je imel že leta 1824, žena župnišče. NŠAL, urbar Cerknica, 1743. Foto: J. K.
Uršula Otoničar, * 1789, f 70 let, 6 otrok; ',-/r
M,
č) sin Ignacij Mekinda, * 1823, t 49 let, Uršula Zalar, * 1825, Zibovnik jfc 1
1 (Lazarjevi), župnija Sveti Vid, t 66 let, 2 otroka;
d) sin Jurij Mekinda, * 1864, žena Marjeta Obreza, * 1864, Cerknica
a■■■Piv l ■
.,:1............ ...... .....M
125 (Cibkova), t 78 let, 7 otrok, 1 umrl v 1. letu; Leta 1792 je imel Andrej Prudič iz Cerknice (Ro­
ženta) 1/4 kmetije, ki je spadala pod cerkniško
e) sin Jožef Mekinda, * 1900, t 36 let, žena Frančiška Gostiša, * 1906, župnišče. NŠAL, urbar Cerknica, 1792. Foto: J. K.
Cerknica 108 (Rakovcova), t 46 let, 3 otroci.
Leta 1836 je 20-letni Jožef Mekinda umrl za kolero. Franc Mekinda,
(sin d), roj. 1898, se je leta 1917 ponesrečil kot vojak v mestu Monfalcone.
Brata Anton Mekinda, roj. 1888, in Janez Mekinda, roj. 1889, sta odšla v
ZDA. Janeza Mekindo so leta 1920 v ZDA »ubili banditi«. 272
Vestnik križniškega reda, 9 (1939),
145 (Gerbičeva 7). ROŽENTA, 1/4 kmetije št. 1-4; S. Okoliš, Žrtve druge sve­
tovne vojne na ožjem Notranjskem,
a) Stefan Roženta, Rožento (Roschento) je imel leta 1575 polovično Gradivo Komisije za raziskavo
kmetijo pod šteberškim gospostvom; povojnih množičnih pobojev, pravno
dvomljivih procesov in drugih ne­
b) Jakob Roženta (Roschenta) je imel polovično kmetijo leta 1718 in še pravilnosti občine Cerknica, Ljublja­
1752 ;274 na 1996, str. 111. (Odslej: S. Okoliš,
Žrtve.)
c) leta 1743 je imel 1/4 kmetije pod cerkniško cerkvijo Jurij Prudič; 273
AS, F kataster.
274
č) leta 1792 je imel isto posest Andrej Prudič, * 1767, f 78 let; AS, T kataster.
 Cerknica 287

d) Janez Matičič, * 1788, f 60 let, I. žena (--), II. žena Elizabeta Ulaga,
* 1804,1. zakon 3 otroci, II. zakon 4 otroci, 3 umrli do 4. leta, odselili so //rt/zfi/// /f. m.
se v Cerknico št. 100; tun ct f /f' /„:4 s//.
&
4
/* dt***/^
t
e) sin Andrej Matičič, * 1825, žena Helena Rok, * 1828, Dolenja vas 5 -.7

(Anžlin), 9 otrok, 5 umrlo do 6. leta, odselili so se v Cerknico 244 na Spi- /T

lah;
D Simon Homovec (Homouz), * 1800, Hotedršica, f 78 let, je bival v \"v. 04

Cerknici 51, žena Jera Otoničar, * 1793, t 44 let, II. žena Marija Meden, *
/tA " //i
H/ SfJ

1820, t 38 let, II. zakon 11 otrok, 5 umrlo do 6. leta; 5 //

l ‘H
/ 'uc&c
H hia «4
.17/'/

g) sin Jožef Homovec, * 1839, Cerknica 51,178 let, žena Marjeta Teršar, * , c
A ut//
1839, Blekova vas 7 (Logatec, Loitsch), f 75 let, 7 otrok, 2 umrla do 6. leta;
Tumcovav rodbina iz Cerknice v žup. knjigi SA.
h) sin Anton Homovec, * 1868, f 47 let, žena Marjeta Kebe, * 1882, Do­ Foto: B. Ž.
lenje Jezero 16 (Matevževa Kebeča), 4 otroci, 1 umrl v 1. letu.
i) sin Jožef Homovec, * 1910, žena Natalija Marolt, * 1915, Bloška Polica
10 (Krištanova), 2 otroka.
Kmetija je najprej spadala pod šteberško gospostvo, potem pa pod cer­
kniško župnijo. Oče Anton Homovec, roj. 1868, je umrl leta 1915 v prvi
svetovni vojni. Leta 1718 je imel Luka Mesojedec iz Cerknice
hišo in nekaj zemlje. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
146 (Gerbičeva 2). LEVSTEK, leta 1824 je bilo isto domače ime (per
Leuschteg),275 1/2 kmetije
a) Luka Urbas, * 1782, f 78 let, žena Marija Mahne, * 1784, 3 otroci;
b) sin Luka Urbas, * 1808, t 66 let, žena Ana Kušlan, * 1811, Cerknica
138 (Smukcavi), f 68 let, 6 otrok, 3 umrli do 3. leta, leta 1855 je za kolero
umrla 13-letna Neža Urbas;
c) sin Franc Urbas, * 1844, f 91 let, žena Marija Opeka, * 1847, Zelše 10
(Petričeva), t 41 let, II. žena Neža Otoničar, * 1846, Otonica 1 (Županova), 2L’i U+r **
f 81 let, I. zakon 5 otrok, II. zakon 1 otrok, 3 umrli do 9. leta; Leta 1743 je imel Martin Mesojedec (Mesaje-
č) sin Anton Urbas, * 1884, t 80 let, žena Marija Kebe, * 1886, Dolenje diz, vulgo Fleischfresser) podružništvo, ki je
spadalo pod cerkniško župnišče. NŠAL, urbar
Jezero 38 (Skirova), t 49 let, 2 otroka; Cerknica, 1743. Foto: J. K.
d) sin Franc Urbas, * 1909, t 60 let, žena Marija Martinčič, * 1910, Cer­
knica 61 (Klobčarjeva), 3 otroci, 1 umrl v 1. letu. '■4/ G. / , , , ' ■ v ’7/.

Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico napadla nemška vojska. <i 7/t. *//■ > 7/j/rim /2/t r/Ž . A,%
i
m
147 (Gerbičeva 1). MESOJEDEC, leta 1824 je bilo domače ime pri v 'M,*.;, /,/
y> 479
Martinkovem Blažu (per Martinkou Blasch), 1/3 kmetije <i /y/7/ 7- Ar A. ’ i jfrV
a) Luka Mesojedec (Messaiedez) je imel leta 1718 hišo in nekaj zemlje; JO. 4/4 f//
b) sin Tomaž Mesojedec (Mehsajedez), * leta 1702;276 i :I 2 k i
c) Martin Mesojedec je bil leta 1743 podružnik (Untersasserey) župnij­ 4 v 4, L
v'
Sir.
ske cerkve; 4 cjtU • • •
iJL o ^4* \StJL

č) Tomaž Mesojedsec, žena Marija (--), vsaj 2 otroka; (j K &■ fiesto eS4oL

d) Gašper Mesojedec, * 1771, t 68 let, je imel leta 1824 kmetijo, žena S-?.

Marija Šparemblek, * 1771, f 65 let, 3 otroci;

e) sin Matija Mesojedec, * 1807, f 55 let, žena Uršula Ziherl, * 1811, f Mesojedčeva^ rodbina iz Cerknice v žup. knjigi
SA. Foto: B. Ž.
40 let, II. žena Elizabeta Martinčič, roj. Ulaga, * 1804, Topol 5, f 73 let, I.
zakon 4 otroci, 3 umrli do 4. leta; hči Marija Mesojedec, * 1843;
D Janez Mesojedec, sin Marije, * 1872, žena Marija Turk, * 1877, Cer­
knica 197 (Turkova), t 75 let, 6 otrok, 1 umrl do 1. leta;
g) sin Franc Mesojedec, * 1914, f 95 let, žena Alojzija Urbič, * 1918, Lip-
senj 24, f 90 let, 2 otroka.
Leta 1718 je spadalo posestvo pod hasberško gospostvo, leta 1743 pa Leta 1743 je imel Hanže Žnidaršič iz Cerknice
148 (Gorjup) polovično kmetijo, ki je spadala
pod župnijsko cerkev. Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico napadla pod cerkniško župnišče. NŠAL, urbar Cerknica,
nemška vojska. 1743. Foto: J. K.
148 (Cesta 4. maja 44). GORJUP, Pekovi, leta 1824 je bilo domače ime
Matizel, 1/2 kmetije, včasih je bila tudi gostilna in tudi pošta 275
AS, F kataster.
a) Hanže Žnidaršič je imel leta 1743 polovično kmetijo, ki je spadala 276
NŠAL, RMK, 1702, podatek pod b)
pod župnijsko cerkev; je našel L. Drame.
288 VI. poglavje

b) sin Jernej Žnidaršič je imel isto kmetijo leta 1792;

c) sin Matevž Žnidaršič, * 1785, isto kmetijo je imel leta 1817, žena Ka­ r 7. <z~.
tarina Germek, * 1790, f 79 let, 3 otroci; e: 3?. t-'
H
č) sin Matevž Žnidaršič, * 1814, f 65 let, žena Marija Hren, * 1823, Cer­ Leta 1792 je imel Jernej Žnidaršič iz Cerknice
148 (Gorjup) 1/2 kmetije. NŠAL, urbar Cerkni­
knica 34, f 36 let, II. žena Terezija Teršar, * 1821, vdova Najdar, Logatec ca, 1792. Foto: J. K.
21, f 65 let, I. zakon 8 otrok, II. zakon 1 otrok, 4 umrli do 5. leta; hiša je
bila prodana, družina je odšla v Cerknico 67;
d) Vincenc de Toni, * 1851, Treli 14 pri Vidmu v Italiji, žena Frančiška
Mekinda, * 1859, Martinjak 1 (Marof), 10 otrok, 1 umrl do 2. leta;
e) Jožef Škulj, * 1876, Adamovo 2, Velike Lašče, žena Ivana Ostanek, *
1880, Cerknica 239 (Ostanek), f 40 let, II. žena Frančiška Janež, * 1892,
Globel 10, Sodražica, f 33 let, I. zakon 4 otroci, 2 umrla v 1. letu;
f) hišo je podedoval Anton Gorjup, * 1906, Andol 3, župnija Sveti Gre­
gor, f 60 let, žena Ivana Obreza, * 1907, Cerknica 196 (Andrejcava), t 95
let, 1 otrok.
V hiši je bila znana pekarija. Iz družine Gorjup so vsi pokojni. Helena
Žnidaršič, (hči č), roj. 1844, se je poročila v Trst in tam umrla leta 1874,
brat Matevž Žnidaršič, roj. 1850, je umrl v bolnici v Vinkovcih, kjer je delal
v gozdu. V Slavoniji je umrl tudi njegov brat Anton Žnidaršič, roj. 1855.
Leta 1921 je v hiši stanovala družina Kenda. Jožef Kenda, roj. 1880, no­
tar, žena Frančiška Alojzija Vadnav, roj. 1894, 2 otroka.
Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico napadla nemška vojska. Po­
tem sojo obnovili.
149 (Cesta 4. maja 46). VOVK, leta 1824 je bilo domače ime pri Bizarju,
kajža
a) Jožef Tomc, žena Uršula Ošaben, kajžo sta imela leta 1771;
b) leta 1824 je imel kajžo Janez Bizar;277
c) Jožef Vovk, * 1842, Suhorje 14, Košana, žena Marija Horvat, * 1831,
Begunje 50 na Gorenjskem, 2 otroka, 1 umrl v 1. letu, leta 1877 jim je bilo
prodano in so odšli na stanovanje;
č) Martin Pavlovčič, * 1838, Liplje 2 pri Planini, f 66 let, žena Terezija
Mekinda, * 1849, Martinjak 1 (Marof), f 77 let, 4 otroci, 2 umrla do 4. leta.
150 (Cesta 4. maja 48). VERLI, prej Kraigar, leta 1824 je bilo domače
ime pri Dovjakovem Semetu (per Douiakoum Schemet),278 hišar
a) Simon Martinčič, * 1771, f 65 let, leta 1836 je umrl za kolero, žena
Uršula Škerlj, * 1786, f 75 let, 4 otroci;
b) sin Andrej Martinčič, * 1813, žena Marija Šega, * 1820, 7 otrok, 3
umrli do 3. leta;
c) Lenart Verli (Werli), * 1836, f 49 let, ni napisan kraj rojstva, poročil
se je v Loškem Potoku, žena Katarina Lunaček, * 1841, Trst, bivališče
Travnik 44, f 71 let, 9 otrok, 5 umrlo do 10. leta, leta 1866 je za kolero
umrla 3-letna Alojzija Verli.
V hiši je leta 1926 stanovala tudi družina Kranjc. Jakob Kranjc, roj.
1875, f 80 let, žena Ivana Škerlj, roj. 1884, Bezuljak 23, f 69 let, 14 otrok,

1
1 umrl v 1. letu. Alojzija Verli, roj. 1846, seje poročila v Italijo, Jožef Verli,
(sin c), roj. 1870, je odšel v Trst.
151 (Cesta 4. maja 50). ŽUMER, prej Mesar, leta 1824 je bilo domače
ime pri Sežonu na Voglu (per Seschon na vogli), hišar
a) Gregor Mihelič je imel hišo pod hasberškim gospostvom pred letom 5
I

1718;
Leta 1718 je imel Simon Kuret (Khurath) v Cer­
b) Simon Kuret (Khurath) je imel hišo leta 1718; knici hišo, pred njim jo je imel Mihelič (Michel-
litsch). AS, 1/13 u. Foto: J. K.
c) Anton Obreza in žena Ana Blažič sta bila v hiši leta 1771;
277
č) Janez Milavec, * 1780, f 73 let, žena Marija Delak, * 1798, Senožeče AS, F kataster.
278 AS, F kataster.
108, t 80 let, 5 otrok;
 Cerknica 289

Ivan Ronko iz Cerknice, ki je bil znan zidarski

mojster, z zapravljivčkom pred Žumrovo hišo
pred drugo svetovno vojno. Ob njem je hčerka
Iva Ronko, poročena Drenik, z nečakom, in Mari­
ja Donat, potem poročena Ponikvar. Fotografijo
hrani Iva Ravšelj.

d) sin Janez Milavec, * 1832, f 77 let, Frančiška Marija Starc, * 1842,

Šturje 29, f 39 let, 4 otroci, 1 umrl do 2. leta;
e) Edvard Cerjak, * 1866, Žalec 52, t 33 let, se je leta 1896 priženil,
žena Evgenija Milavec, * 1869, f 89 let, II. mož Janez Žumer, * 1877,
Tekačevo 7, Rogaška Slatina, t 81 let, se je leta 1903 priženil, I. zakon 1
otrok, II. zakon 3 otroci. Glej Cerknica 50. L, .
.
Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico napadla nemška vojska. V 1
152. VRBEC, leta 1824 je bilo domače ime pri Ipavcovem Janezu,279 1/2
in 1/3 kmetije
i
a) Jurko Verbec je imel leta 1575 polovično kmetijo pod šteberškim r S.H a-
gospostvom;
b) sin Matija Verbec je imel leta 1602 isto kmetijo; H. 0
Leta 1575 je imel Jurko Verbec (VVerbez) iz Cer­
c) Janez Mekinda, * 1790, t 72 let, žena Neža Škerlj. * 1785, t 52 let, 2 knice 1/2 kmetije pod šteberškim gospostvom.
otroka, so se odselili; AS, I/48 u. Foto: J. K.

č) Jurij Mele, * 1806, f 61 let, žena Marija Gostiša, * 1810, Logatec, t

76 let, 6 otrok;
iyi> unča
d) sin Franc Mele, * 1841, Cerknica 38, t 86 let, žena Marija Prudič, * / tk$ -ttiece ('cJiti m
1843, Dolenja vas 68 (Mihcova), f 81 let, 7 otrok, 2 umrla do 10. leta; -
MiO o 1.
e) sin Janez Mele, * 1880, t 34 let, žena Ivana Branisel, * 1885, Dolenja Leta 1602 je imel Matija Verbec, Jurkov sin, iz
vas 15 (Lovranova), 5 otrok, 2 umrla do 3. leta; Cerknice (Velika ulica) 1/2 kmetije. AS, II/24
u. Foto: J. K.
D sin Franc Mele, * 1908, Cerknica 62, je kupil hišo, žena Marija Obre­
za, * 1909, Cerknica 170, 3 otroci. Glej Cerknica 62. J H-
Ivana Mele, (hči d), roj. 1886, je odšla v ZDA, brat Janez Mele, roj. 1880,
je umrl v prvi svetovni vojni. Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico
Cirfc*.
napadla nemška vojska. r-
153 (Partizanska 2). JERINA, leta 1824 je bilo domače ime pri Bokalo­
tv
'*£.<!V-*., •
vem Janezu, 1/3 kmetije
i#// *>-
a) Simon Verbec je imel kmetijo leta 1824, žena Marjeta Otoničar, * • 1 i

1781, f 63 let, 3 otroci; i/Uf >

b) sin Anton Verbec, * 1815, f 69 let, žena Marjeta Branisel, * 1815,
Cerknica 12 (stanovanje), t 79 let, 6 otrok, 5 umrlo do 6. leta; r J. J-

c) sin Matevž Verbec, * 1853, žena Marija Kraševec, *1865,Ulaka 7 Verbec je bila v Cerknici stara rodbina. Leta
-Mro

(Tonetova), Bloke, f 65 let, 1 otrok, umrl V 3. letu; ^36 je bil na pusti kmetiji Mihael Verbec
7 (Verbetz). Dne 3. marca 1666 se je poročil Jurij
č) hišo je kupil Gašper Jerina, * 1866, Cevce 14, Logatec, f 78 let,žena Verbec, sin pok. Verbca, in Katarina, vdova po
Katarina Werli, * 1863, Salino, Videm v Italiji, f 70 let, 5 otrok, 2 umrla SSsMči^
do 5. leta. PM, 1666. Foto: J. K.
Rozalija Jerina, (hči č), roj. 1891, je odšla v Aleksandrijo. Hiša je leta
1943 pogorela, ko je Cerknico napadla nemška vojska. 279
AS, F kataster.
290 VI. poglavje

154 (Partizanska 4). ZIDAR, leta 1824 je bilo domače ime pri Cibku
(per Zibek), 1/3 in 1/4 kmetije
a) Jurij Ciba (Ziba) se omenja kot gospodar leta 1630;280
b) gospod (Herr) Andrej Obreza je imel leta 1688 kmetijo pod cerkvijo
sv. Stefana v Lipsenju;
c) Andrej Obreza je imel 3/4 kmetije še leta 1733;
č) Janez Obreza je imel kmetijo leta 1791;281
d) Anton Obreza, * 1772, f 64 let, leta 1836 je umrl za kolero, žena Ma­
rija Bevčič, * 1772, f 75 let, 2 otroka;
e) Janez Vidrih (Widrich), * 1806, Strmica 14 (Vidrih), župnija Stude-
no, t 74 let, se je leta 1828 priženil, žena Marija Obreza, * 1807, f 75 let, 9
otrok, 3 umrli do 2. leta;
f) sin Luka Vidrih, * 1831, f 34 let, žena Apolonija Obreza, * 1841, Brez­
je 1, f 88 let, 12 otrok, 7 umrlo do 10. leta;
g) sin Gregor Vidrih, * 1868, f 78 let, žena Neža Vidmar, * 1872, Cerkni­ Poročna fotografija Antona Zidarja in Frančiške
Debevec iz Cerknice 154 leta 1940.
ca 225 (Runčeva), f 56 let, 6 otrok, 1 umrl do 2. leta;
h) sin Alojzij Vidrih, * 1907, f 37 let, žena Ivana Caserman, * 1907, P'4 7/,t„ ilf/frtu/t /IV. .i' Ae> .*/ MV

Cerknica 58 (Ipavca), 3 otroci, oče Alojzij je leta 1944 umrl v nemškem f /Zvvi/.'/ '
7
e? '7
taborišču Buchenwald, Cibovi so naredili novo hišo pod cesto na Peščenku; ?//., «„,./// m.
i) na pogorišču je naredil novo hišo Anton Zidar, * 1914, Škrabče, f 56 f. M/A, i.M
let, žena Frančiška Debevec, * 1914, Lipsenj 8 (Debevča), f 72 let, 1 otrok. 'j /M/M M r: SJJ,

Dne 6. julija 1630 je bil pri krstu Mihaela Sekire (Sikhira) z Dolenjega tfre- ■ ■
<■— I

Jezera boter Jurij Ciba iz Cerknice. Kot drugi boter je bil pri krstu večje­ J -te
ga števila krščencev. Prejšnji priimek je postal domače ime. Do leta 1848 7/. . S4Z

je bila kmetija pod cerkvijo sv. Stefana v Lipsenju. Leta 1836 je za kolero ■i \ Z?7. tete'
umrl 65-letni Lovrenc Obreza. Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico /ki. ,v

napadla nemška vojska. V

i /to fCn j 'Tih i
155 (Partizanska 6). BRANISEL, prej mesnica, leta 1824 je bilo doma­ \
S)!
o /v ncu A/iku-z,, \. f. V///
če ime pri Erjanskem (per Erianski), 1/3 kmetije ti- f ter'
Tfkp . gej-

a) leta 1824 je imel kmetijo Anton Cenčar (Tschentschar); „ z*-/"

Sl'
it te«. s‘/g

srk
/gjo
7
b) Anton Turšič, * 1778, t 75 let, žena Helena Fajdiga, * 1796, f 70 let, (9 >»V

5 otrok; Cibova rodbina iz Cerknice v žup. knjigi SA.

Foto: B. Ž.
c) sin Peter Turšič, * 1822, f 36 let, žena Marija Udovč, * 1827, f 28 let,
leta 1855 je umrla za kolero, II. žena Uršula Zalar, * 1825, 1 otrok, umrl /F. M4
v 4. letu; ni tAJf /S- MF

č) Janez Branisel, * 1858, glej Cerknica 156; rt M

s
/i* ttn x tež

d) Anton Kravanja, * 1859, Bovec 367, f 67 let, žena Rozalija Thaler, gr.
7
* 1856, Cerknica 35, f 38 let, II. žena Marija Žitnik, * 1873, Cerknica 164, Xrp/:t ■ ■ ■ 7
t 58 let, I. zakon 8 otrok, II. zakon 7 otrok, 10 umrlo do 1. leta; glej Cer­ th
knica 35. - - */■

g.

Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico napadla nemška vojska.

156 (Partizanska 8). ŠTEFE, prej Dolenji Sežon, leta 1824 je bilo do­ ‘ i//Z&*rtyy / te- jf/i

mače ime pri Kušlanu na Veliki gasi (per Kuschlan u Velike gase),282 l/3 A rt ‘J?e>y .i z 7 Oo /•S«
kmetije ,l/7. / ute. w s/s
a) Anton Kušlan je imel kmetijo leta 1824; ,, te .-v <‘c • s
b) sin Luka Kušlan, * 1804, t 66 let, žena Marija Urbas, * 1805, f 51 let,
ty/i c^T>n/ 77

a
te
5 otrok, l umrl do 3. leta; ti"i 7*4 ■vtezr Z tfp jl

A ■7
J* '/ ,vtey
c) sin Matija Kušlan, * 1835, f 61 let, žena Marija Logar, * 1834, Cer­ m ;
knica 169 (Rutar), f 82 let, 8 otrok, 3 umrli do 4. leta; leta 1888 je bilo Nekdanja rodbina iz Cerknice (Kebe) v žup. knji-
posestvo prodano; 91SA Foto: B-z
2"'i

č) posestvo je kupil Janez Branisel, * 1858, Cerknica 157 (Sežon), žena NŠAL, RMK, 1630, podatek pod a)
je našel L. Drame.
Frančiška Kovšca, * 1863, Dolenja vas 35 (Pavlova), f 35 let, II. žena Jera 281
ŽA Stari trg, urbarji cerkve sv. Šte­
Debevc, * 1873, Padež 2 (Štalarjeva), Borovnica, 138 let, I. zakon 4 otroci, fana od leta 1688 do 1791.
II. zakon 7 otrok, 5 umrlo do 5. leta; 282 AS, F kataster.
 Cerknica 291

d) sin Frančišek Branisel, * 1891, f 34 let, žena Antonija Knap, * 1899,

Begunje 55, 4 otroci;
e) posestvo podedoval Jožef Kebe, * 1905, Cerknica 5 (Kunčov), t 75 let,
žena Marija Ule, * 1911, Bezuljak 26, f 81 let, 4 otroci.
Spiridion Janez Branisel, (sin č), roj. 1893, je bil poročen v ZDA in je
tam tudi ostal. Na ločnem portalu stare hiše je letnica 1828.
157 (Partizanska 12). SEŽONOVI, leta 1824 je bilo domače ime pri
Sežonovem Mihi, 1/3 kmetije
a) Mihael Verbec (Verbiz), žena (--), vsaj 1 otrok;
b) Matija Sežon (Shishon) se je leta 1668 priženil iz Idrije, žena Mar­
jeta Verbec;283
č) Mihael Mekinda, * 1782, t 89 let, žena Helena Doles, * 1793, t 70
let, 6 otrok;
d) Pavel Branisel, * 1825, Dolenje Jezero 32 (Vrdjanovi), t 72 let, seje
leta 1845 priženil, žena Marija Mekinda, * 1824, f 78 let, 8 otrok, 1 umrl
do 10. leta;
e) sin Jožef Branisel, * 1862, f 73 let, žena Terezija Pakiž, * 1871, Nova
vas 20, Bloke, t 84 let, 8 otrok, 1 umrl do 1. leta.
Prejšnji priimek je postal domače ime. Ana Branisel, (hči e), roj. 1893,
Ločni portal iz leta 1828, Cerknica 156. Foto:
in brat Jožef Branisel, roj. 1900, sta odšla v ZDA. Ivana Branisel, roj. 1908, L. Kebe.
je ostala samska in bila znana po tem, daje vozila hlode (furala) kot moški.
Sam sem jo videval, ko sem hodil v šolo na Veliko gaso. Hišo je podedoval
Stanislav Korošec iz Dobca 13.
«■*p*™l" /'"W’ j
Leta 1935 je v hiši stanovala družina Gornik. Anton Gornik, roj. 1892,
železniški uslužbenec, umrl star 43 let, žena Ana Opeka, roj. 1888, 5 Uy.‘,. i w fadJr'4 ** ,
otrok, 2 umrla v 1. letu. Cu.w
■fik* tke h
158 (Partizanska 16). TAVŽLOVI, prej Gornji Kovač, 1/2 kmetije nrbf Cit*
‘f*<■£ ufc-r -J-C j.<
a) Matija Verbec je imel polovično kmetijo pred letom 1718;
b) Martin Mekinda (Mekhinda) je imel leta 1718 isto kmetijo, žena "im .

Jožefa Jerala, vsaj 2 otroka;

c) sin Pavel Mekinda, žena Elizabeta Prudič, vsaj 1 otrok;
č) Matija Mekinda, žena Marija (-), * 1764, vsaj 1 otrok;
d) sin Matija Mekinda, * 1801, f 63 let, žena Neža Prudič, * 1799, Dole­
nja vas 97 (Gornikova), f 81 let, 7 otrok, 2 umrla do 7. leta;
Dne 9. maja 1668 sta se poročila Matija Sežon
(Sheshon), sin Andreja Sezona iz župnije Idrija
(ex parochia Idriens), in Marjeta, hči Mihaela
Verbca iz Cerknice (Sežonovi na Veliki gasi). Po­
ročil: Blaž Thus, kaplan. Priči: Andrej Verbec in
Andrej Kogoj. NŠAL, PM, 1668. Foto: J. K.

e) sin Matija Mekinda, * 1845, t 64 let, žena Terezija Prudič, * 1841,

Cerknica 42 (Jagenška), f 44 let, II. žena Apolonija Šebalj, Prezid 22, I.
zakon 2 otroka, II. zakon 3 otroci; vil«_ a
n 7^-» ■ • * <y»a£r-»<
f) Anton Drenik, * 1834, Cerknica 48 (Tavžljev), f 69 let, žena Marija
Mele, * 1837, Cerknica 38 (Vrbcova), f 69 let, 6 otrok, 2 umrla do 2. leta;
g) Jožef Ponikvar, * 1867, Fara 3,183 let, seje leta 1895 priženil, žena
Ivana Drenik, * 1873, f 72 let, 7 otrok; Leta 1718 je imel Martin Mekinda iz Cerknice
(Tavžljevi)) 1/2 kmetije, pred njim jo je imel
h) sin Jožef Ponikvar, * 1899, f 61 let, žena Marija Donat, * 1905, Cer­ Matija Verbec. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
knica 140 (Domjanova), t 92 let, 4 otroci, 1 umrl do 2. leta.
V hiši je bil leta 1746 rojen Andrej Mekinda, (sin b), kije bil duhovnik
in več let cerkniški kaplan. Umrl je v Cerknici 24. nov. 1818.284 Leta 1807
je po materi podedoval pristavo sv. Marije Magdalene na Marofu.285 Ana
Ponikvar, (hči g), roj. 1897, je odšla v ZDA, brata Anton Ponikvar, roj. 1908,
in Alojzij Ponikvar, roj. 1915, pa sta odšla v Kanado. Njihov stric Jernej
Ponikvar od Fare 3, roj. 21. avg. 1877, je bil duhovnik med Slovenci in
je umrl 30. marca 1952 v Clevelandu. Marija Ponikvar, roj. Donat, je po­
vedala o ljudski noši svoje mame Antonije, roj. 1881: »Moja mama je v 283 NŠAL, PMK, 1668.
Cerknici še okoli leta 1912 ob nedeljah oblekla kiklo na modrc iz tankega
284 F. Pokorn, Šematizem duhovnikov in
volnenega črnovijoličastega karirastega blaga. Zgoraj je oblekla belo srajco duhovnij v ljubljanski nadškofiji l.
in spodaj belo spodnje krilo. Ob spodnjem krilu je bilo obrobljeno z beli­ 1788, Ljubljana 1908, str. 136-137.
285
mi, doma kvačkanimi čipkami. Opasala je črn svilen predpasnik z volano. M. Smole, Graščine, str. 111.
292 VI. poglavje

□ne 19. jan. 1939 so se iz Cerknice poročili trije

pari. Pari od leve: Jožef Ponikvar (Tavžlov) in
Marija Donat (Domjanova); Franc Arhar in Ma­
rija Obreza (Cibkova); Matija Obreza (Cibkov) in
Marija Petrovčič (Tončkova). Foto: Jerovšek,
Ljubljana.

Obula je doma pletene črne nogavice in črne visoke čevlje. Pokrita je bila z
rumenkasto-modro vzorčno ruto. Včasih je imela na predpasniku posebej
prišit živoplavo in rdeče progast pas.«
159 (Partizanska 18). BRENCE, leta 1824 je bilo domače ime pri Zidar­
jevem Andreju, 1/2 kmetije
a) Matej Obreza je imel kmetijo leta 1771; ///ir//^ ;/v V
t/
& r/t
; fe
b) leta 1824 je imel kmetijo Andrej Germek, * 1770, Begunje 10, žena V/lVh/zH </JC

Marija Mikulič, * 1772, 5 otrok; jo t*>r.

c) sin Matevž Grmek, * 1803,163 let, žena Jera Baraga, * 1805, f 65 let, ///r* tt »1 / ■i.
V
M

7 otrok, 4 umrli do 10. leta; i" ‘AČ /. My/. y/</

č) sin Jakob Grmek, * 1828, t 68 let, žena Marija Zalar, * 1826, Dolenje , v. kv
Jezero 39 (sedaj Mulec), t 60 let, II. žena Terezija Šešek, * 1839, Preserje
J
20, Homec, f 89 let, I. zakon 7 otrok, 3 umrli do 10. leta; rji /f !.•/■ () y- y \ č nS s?s
d) Jožef Žurga, * 1872, Metulje 19, Bloke, žena Marija Švigel, * 1874, Ji C/7?r, j)£(/Z‘ or e ^ /V/

tjj /a* > t,j

Martinjak 31, 9 otrok, 4 umrli do 2. leta.
Leta 1866 je v hiši umrl za kolero 2-letni Franc Čuk, sin »šlosarja«. Za­
tj

V'
■7

s’
vri *■?
t/t/u/
Si *

a % £ n-
dnji lastnik hiše je bil Janez Brence. n"n' i £
Ji “II

i
,
Po prvi svetovni vojni je v hiši stanovala tudi družina Erjavec. Jožef i /l »7
//
Erjavec, roj. 1880, Vojsko 36, preglednik finančne kontrole, žena Pavlina
Ll b n oi ijjijc-oo
7 &. ir' »7. Hi*

Kopina, roj. 1887, Krško 92, 2 otroka. Leta 1931 je v hiši stanovala dru­ /c tl/
»si
žina Gabrenja. Franc Gabrenja, roj. 1905, žena Jožefa Žurga, roj. 1908, 1 Lagova rodbina iz Cerknice v žup. knjigi SA.
otrok. V hiši je med drugo svetovno vojno stanovala družina Šega: Stani­ Foto: B. Ž.
slav Šega, * 1908, Cerknica 171, mizar, t 63 let, žena Ivana Repež, * 1911,
Dolenje Jezero 43, t 78 let, 4 otroci.
160 (Partizanska 19). LAGOVI, leta 1824 je bilo domače ime pri Marti­
novih (per Martines),287 1/6 kmetije
a) Matevž Mavko, * 1757, žena (-), vsaj 1 otrok;
b) Janez Rožanc, * 1776, f 78 let, se je priženil, žena Jera Mavko, *
1782, 4 otroci;
c) sin Anton Rožanc, * 1807, f 79 let, žena Jera Obreza, * 1825, t 30 let,
Portal na Zgoncovi hiši iz leta 1799.
leta 1855 je umrla za kolero, II. žena Marija Stražišar, * 1825, t 41 let, leta
1866 je umrla za kolero, I. zakon 2 otroka, II. zakon 3 otroci, 3 umrli v
286
1. letu; M. Makarovič, Jana Dolenc, Sloven­
ska ljudska noša v besedi in podobi,
č) Franc Rožanc, (sin b), * 1819, f 64 let, žena Agnes Debevc, * 1838, Do­ Osmi zvezek, Notranjska, Bloke,
lenja vas 85 (Šemičeva), t 50 let, 2 otroka, odselili so se v Dolenjo vas 85; Cerknica z okolico, Loška dolina,
Vidovska planota, Ljubljana 1995,
d) Franc Pintar, * 1863, Cerknica 118, žena Ana Žnidaršič, * 1864, str. 13-14.
287
Podlož 28 (Mežnarjeva), 6 otrok, 3 umrli do 3. leta; AS, F kataster.
 Cerknica 293

e) Jožef Sežon, * 1877, Martinjak 34 (sedaj Ribčkovi), f 88 let, žena

Frančiška Svet, * 1884, Podskrajnik 4 (Svetova), t 82 let, 4 otroci, 1 umrl
do 1. leta;
f) sin Jože Sežon, * 1904, f 82 let, žena Marija Marolt, * 1908, Bloška
Polica 10 (Krištanova), f 75 let, 3 otroci.
V hiši je nekaj časa bivala tudi družina Peterlin. Franc Sežon, (sin e),
roj. 1907, in sestra Frančiška Sežon, roj. 1909, sta odšla v ZDA. ■ v*
161 (Partizanska 21). ZGONCOVI, prej Oberrichter (Veliki župan),
leta 1824 je bilo domače ime pri Ta Gornjem Lahu,288 1/6 kmetije
a) Jakob Detony, * 1770, Ribnica, t 80 let, žena Katarina Delkot, *
1778, t 79 let, 7 otrok; lastnik kmetije je bil Anton Kraševec iz Dolenje
vasi 97; Portal na Zgoncovi hiši iz leta 1799 z znakom
IHS (Jezus Kristus Odrešenik), detajl.
b) Andrej Zgonc, * 1868, Cerknica 219 (Zgoncov), t 63 let, žena Marija
Ronko, * 1877, Cerknica 65 (Francetova), Cerknica 254, f 74 let, 7 otrok,
1 umrl do 1. leta;
c) sin Anton Zgonc, * 1906, v ZDA, f 68 let, žena Amalija Skuk, * 1908,
v ZDA, f 89 let, 2 otroka.
Andrej Zgonc in žena Marija sta hišo kupila z denarjem, ki sta ga za­
služila v ZDA. Pri hiši sta odprla znano gostilno pri Zgoncu na Veliki gasi.
Hiša ima lep kamnit ločni portal iz leta 1799.
162 (Partizanska 21). MARTINČIČ, 1/3 kmetije Leta 1718 je imel Andrej Logar iz Cerknice, ki je
bil sodnik in upravitelj hasberškega gospostva v
a) leta 1824 je imel kmetijo Tomaž Martinčič; Planini, hišo in veliko posestvo s podložniki pod
b) potem pa Anton Kraševec iz Dolenje vasi 97. hasberškim gospostvom. Od tega bi moral letno
plačevati 18 gld., 43 kr. in 3 denariče dajatev.
V hiši je knjižnica. A lastnik haasberškega gospostva Janez Anton
163 (Partizanska 22). ROŽMAN, 1/3 kmetije, lastnik Janez Žitnik iz Jožef vojvoda Kromavski in knez Eggenberški ga
je osvobodil vseh dajatev. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
Cerknice 164
ft i- r
a) leta 1836 je v hiši za kolero umrla 80-letna Helena Mikše;
%****< fafisU f,Cy tfcvCJi.
b) Jurij Kraiger, roj. 1812, Ligasallo, žena Jožefa Marija Verli, 1 otrok, rfAbo' J! 4
je odšel v Postojno.
V hiši je knjižnica.
f*.&4‘ ir ^ ^
164. ROŽMAN, 1/3 kmetije
■f «4 jfhH A
a) Matevž Škof, * 1776, f 73 let, žena Marija Modic, * 1790, f 77 let, 1 8* • 7im r
fl
C'i"Vfi ‘V'4. fi*r,cL
otrok;
b) sin Tomaž Škof, * 1811, t 58 let, žena Marija Gerdadovnik, 1820 O Gwr>u£ ...............N \
Blekova vas, Logatec, f 81 let, 3 otroci; Dne 24. junija 1675 je bil krščen Janez Krstnik,
c) Janezv Žitnik, * 1848, Borovnica 55 (ex Franzdorf), se je priženil, zak. sin gospoda Andreja Logarja in njegove
žene Meže iz Cerknice. Kristil ga je Blaž Thus,
žena Neža Škof, * 1844, 7 otrok, 2 umrla do 2. leta. duhovnik. Botra sta bila: spoštovani gospod Ja­
Hiše ni več. nez Kandriela (Candriella), župnik v tem kraju, in
gospa Jera Viser. MŠAL, RMK, 1675. Foto: J. K.
165 (Partizanska 23). POGAČNIK, prej Škofov Janez, leta 1824 je bilo
domače ime pri Volarju (per Volarie), 1/2 kmetije in potem Pogačnikova
trgovina ^
‘x p-r-f< itg I
a) Andrej Logar (Logger) je bil leta 1671 sodnik (judex) in leta 1683
upravitelj hasberškega gospostva v Planini. Po hasberškem urbarju iz leta P
__fl 4 X fAr,
1718 je imel v Cerknici hišo in drugo posest s podložniki, od katere bi moral
hasberškemu gospostvu letno plačevati 18 goldinarjev, 43 krajcarjev in 3
denariče davkov in kontribucije. Leta 1675 je bil v Cerknici rojen in krščen
Leta 1683 je bil Andrej Logar iz Cerknice 165
Janez Krstnik, ki je bil sin gospoda Andreja Logarja in njegove žene Neže. (Pogačnik) upravitelj (Vervalter) hasberškega
Prav tako sta imela posest Franc Anton pl. Steinberg (pisano Stem- gospostva. Dne 10. marca 1683 je podpisal ri­
bolovni red na Cerkniškem jezeru. Leta 1682 je
berg) in njegova soproga Marija Cecilija Logar. V urbarju iz leta 1718 je podpisan na lesenem stropu v cerkvi sv. Petra
daljši zapis, da je visoko blagorodje knez in gospod gospod Janez Anton na Dolenjem Jezeru, da sta ga dala postaviti
Jožef vojvoda Kromavski in knez Eggenberški kot lastnik hasberškega go­ z župnikom Črvičem. AS, 719, s. Bistra, 1-3.
Foto: J. K.
spostva z oprostilno listino za vedno oprostil Andreja Logarja ne le letne
kontribucije, ampak tudi vseh službenih naklad skupaj s pripadajočim
davkom. Prav tako je isti imetnik oprostil davkov od dohodkov, ki sta jih 288
AS, F kataster.
294 VI. poglavje

X
'v> 'L)- (■) ........
, it£nafJ)tiK>-
\yirr ?’«t«VetiiSem M
W jj „■
'*j£f *f3r~ *- zjl-7* ■£.&&. <f&z~. -/iž* ionu
, /.*£!
'pj.-.f*'...............................
£5 Ifi ... .SU 5z*-*~ S-A— ~~++~4 <*«-*,.«—.

c i.Mžtl - Po letu 1774 je po Luku Mekindi dobil zakupno

kmetijoGregor Škof iz Cerknice 128, potem št.
165. NŠAL, L. kanonikat, 1774. Foto: J. K.
t Leta 1738 je imel pl. Franc A. Steinberg, ki je n
leta 1758 napisal zelo pomembno knjigo o Cer­ W«w
--■» * ' ■j-*-«’- - L • - <9 £ kniškem jezeru, v Cerknici hišo in 1/2 kmetije ^7/ V'" C/24'
hm Lb
/>!*«_«_ C. t pod Lambergovim kanonikatom. Od zakupne bam ?jU tnt&fttn
kmetije je plačeval 5 gld. in 9 kr. hubnega dav­
-sV-*~
hl — i.- -
ka, činža, hubnega denarja in novo naklado. Iz
poznejših lastnikov te kmetije in hiše sem ugo­
V li m c r |j
~UrbTr Rect. K 4>au4
©it €

tovil, da je bila to sedanja Pogačnikova hiša s Tiitftr tj*

staro hišno št. 165. Steinberg je imel tudi svojo
hišo na Marofu pri Martinjaku. IMŠAL, L. kanoni­ a,)
g*l y n [
kat, 1738. Foto: J. K.
Po letu 1796 je po Gregorju Škofu dobila 1/2
kmetije pod Lambergovim kanonikatom Helena
-i?
Zgardeli (Sgardelli) iz Cerknice 128, potem 165.
/etciSni^ N S AL, L. kanonikat, 1796-1806. Foto: J. K.

»•■■»V' y^r-/ ■ ‘If f-V-

/>'<=ht Tl / 'Pfarc l.un.T,
T
, ;i m
L.... batrn j\i tn
Zapis v hasberškem urbarju iz leta 1718 pravi, da je knez Janez Po letu 1757 je po Francu A. Steinbergu dobil * 9* u Ul e t »«i
Anton Jožef vojvoda Kromavski in knez Eggenberški, kot lastnik 1/2 zakupne kmetije pod Lambergovim kano­ 'Grb. (t Rect. i $aUi
haasberškega gospostva, z oprostilno listino za vedno oprostil An­ nikatom Luka Mekinda iz Cerknice 128, potem
dreju Logarju iz Cerknice in Francu Antonu pl. Steinbergu (pisano št. 165. Hiša na št. 128 (Zrimšek) je imela 1/3
Stemberg) in njegovi soprogi Marija Ceciliji (Logar) vse davke od kmetije in je bila na Mali ulici (gasi), kjer je se­ st U-&- Sit(tr UntKtti«

dohodkov, ki so jih imeli od podložnikov, letne kontribucije in dru­
gih naklad. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
imela od podložnikov, tudi Franca A. pl. Stemberga in njegovo soprogo
Marijo Cecilijo (Logar).
daj Švelcova greda. Na št. 165 je bila polovična
kmetija. NŠAL, L. kanonikat, 1757. Foto: J. K.
Okoli leta 1800 je Janez (Johann) Zgardeli
iz Cerknice 128 (potem 165) dobil od Helene
Zgardeli isto kmetijo. NŠAL, L. kanonikat, 1806-
1829. Foto: J. K.
9>f->rr

b) Poleg tega je imel Franc A. Steinberg, pisec zelo pomembne knjige «Vm f-ff-
4» «iu\4)Uw
o Cerkniškem jezeru, leta 1738 tudi polovično kmetijo pod Lambergo­
vim kanonikatom. Ker se je Franc A. Steinberg leta 1703 poročil z Marijo fertol’ ®W«i
Si, uti«*«
Ivano Cecilijo Logar, hčerko Andreja Logarja, je več let bival v Cerknici. 91 u m mer.
Prva hčerka Marija Frančiška je bila rojena 16. decembra 1704 in ta dan
krščena v Postojni. Krstni boter ji je bil starotrški župnik in opat Janez
Pavel Švenk, ki je bil Steinbergov bratranec.290 V svoji knjigi Steinberg fA/A
piše, da gaje oktobra 1712 v Cerknici obiskal njegov bratranec baron Jurij »Gospod« Janez Zgardeli je imel isto kmetije še
po letu 1830. NŠAL, L. kanonikat, 1830-1859.
pl. Raunach s svojim bratom Antonom in da so šli potem na lov na race.291 Foto: J. K.
Franc A. Steinberg je imel tudi hišo na Marofu.
c) Po letu 1757 je za Steinbergom dobil isto kmetijo Luka Mekinda;
č) po letu 1774 je dobil isto kmetijo Gregor Škof;
d) po letu 1796 je po Gregorju Škofu dobila isto kmetijo Helena Zgar-
delli (Sgardelli) iz Cerknice 128 (potem so hišne številke zamenjali in je
prava 165; na št. 128 je bila namreč le majhna kajža na Mali gasi, kjer je
sedaj Švelcova greda in 1/3 kmetije);
e) leta 1824 je imel kmetijo Janez (Johann) Zgardelli, sin Helene Zgar-
289
delli; AS, 1/13 u.
290
f) Janez Škof, ki seje priženil, žena Helena Zgardelli, vdova * 1792, 3 L. Schiwiz v. Schiwizhoffen, n. d.,
str. 155, 272.
otroci; 291
»Anno 1712. zu Anfang Octobris bin
g) Janez Milavec, * 1830, Cerknica 173, f 49 let, žena Frančiška Golob, ich mit meinem Vetter dem Frey-
herrn Georg von Raunach, welche
* 1838, Vrhnika 11, t 69 let, 4 otroci; mich meinem seinem Herrn Bruder
Antonio in Czirckniz besuchet hat-
h) Alojzij Pogačnik, * 1847, Ljubljana, Gradišče 38, žena Marija Mi­ te.« F. A. Steinberg, str. 55. Jurij
lavec, * 1844, Cerknica 173, 7 otrok, 5 otrok, starih do 11 let, je umrlo za pl. Raunach je bil leta 1735 lastnik
gradiča na Kalcu. Leta 1687 je gra­
neko epidemijo v času od 12. avgusta do 5. septembra leta 1881; dič na Kalcu prodal Volf Ernest pl.
Steinberg, kije bil oče Franca A.
i) sin Edvard Pogačnik, * 1877, žena Marija Premrov, * 1890, Martinjak Steinberga. Glej M. Smole, Grašči­
3 (Cesarjeva), 1 otrok. ne, str. 313.
 Cerknica 295

Janez Milavec, (sin g), roj. 1861, je leta 1901 umrl v Trstu. Po prvi sve­
-
tovni vojni je v hiši stanovala družina Krošelj. Jožef Krošelj, roj. 1884,
Slogonsko, Brežice, f 52 let, trgovski poslovodja, žena Terezija Logar, roj. ■

1892, f 38 let, 3 otroci. k W

i : '/> /
166 (Gerbičeva 31). ŠRANGARJEVI, prej Meden, leta 1824 je bilo do­ -f ■
mače ime pri Anžlincu (per Anschlinz),292 1/3 kmetije
a) leta 1824 je imel kmetijo Luka Rok;
b) Jurij Meden, roj. 1786, s št. 167, umrl v Ljubljani.
V hiši je stanoval Matej Poušnar, roj. 1863, Postojna, podpreglednik fi­
nančne kontrole v pokoju, žena Frančiška Kos, roj. 1863, Šentrupert, f 80
let, 4 otroci; in potem Franc Vivoda, roj. 1892, Cerknica 86, žena Marija j
’" 7/ /i
' ) r
v -
Petrič, roj. 1904, Topol 7, 2 otroka.
167 (Partizanska 24). ŠRANGARJEVI, prej Meden, leta 1824 je bilo
domače ime Ciko (Ziko),293 1/3 kmetije
a) leta 1824 je imel kmetijo Jakob Švigel; Portal na Šrangarjevi hiši iz leta 1827, detajl.
Postavil ga je J IVI - Jurij Meden, ki je bil rojen
b) Jurij Meden, * 1786, f 68 let, žena Frančiška Golob, * 1814, f 56 let, 1786.
II. mož Andrej Milavec, * 1821, Logatec, I. zakon 6 otrok;
c) sin Janez Meden, * 1837, f 40 let, žena Pavlina Valenčič, * 1839, Bi­
strica 2 (Feistritz), 7 otrok, 1 umrl v 1. letu;
č) sin Friderik Meden, * 1863, t 50 let, žena Ana Branisel, * 1864, Dole­
nje Jezero 32, bivala Cerknica 157, 6 otrok, 2 umrla do 1. leta;
d) Jožef Petrovčič, * 1896, Rakek 106 (na Šrangi, mitnica), bival Cer­
knica 202, f 51 let, žena Frančiška Martinčič, * 1908, Otok 9 (Amžetova), f
65 let, 7 otrok, 2 umrla v 1. letu.
Domače ime je Jožef Petrovčič prinesel z Rakeka. Hiša ima lep ločni
portal iz leta 1836 z napisom: Georg (Jurij) Meden. Okrašen kamnit stran­
ski portal nosi starejšo letnico 1827 in monogram IM (Jurij Meden). Ko­
vana mreža ima monogram IHS, ki pomeni Jezus Kristus Odrešenik. V
hiši so stanovale tudi družine Vrenko: Alojz Vrenko, roj. 1884, Lastnič 92,
Šmarje pri Jelšah, pek, žena Marjeta Puntar, roj. 1899, Brezje, 7 otrok, 2
umrla do 10. leta; Baričevič: Josip Baričevič, roj. 1895, sodnik, žena Ama­ Portal na Šrangarjevi hiši iz leta 1836. Napis:
Georg. (Jurij) Meden.
lija Ferjančič, roj. 1897, 2 otroka; Istenič: Janez Istenič, roj. 1891, Diva­
ča, prodajalec usnja, žena Amalija Jeršinovič, roj. 1896, mesto Vrhnika
249, 2 otroka; in leta 1925 družina Simčič: Frančišek Simčič, roj. 1893,
Studeno 69, finančni pripravnik, žena Jožefa Kobal, roj. 1893, Studeno 85,
5 otrok, dvojčka umrla leta 1925 v 1. letu. < ^
V cerkniški gasilski kroniki je zapis: »Dne 10. januarja 1899 je nastal
ogenj pod streho posestnika Miroslava (Friderika) Medena, zanesen od pe­ -
pela. Hitri pomoči soseda Luka Bajca se je zahvaliti, da se ogenj ni dalje
razširil.«294
> *t'
168 (Gerbičeva 33, Cesta 4. maja 68). CIBKOV MATIJA, prej Jožkovi,
leta 1824 je bilo domače ime pri Štajerjevem Andreju (per Stayeriou An-
T\/T
drei),295 1/3 in 1/4 kmetije
a) Anže Šimič (Schimitsch) je imel leta 1575 polovično kmetijo pod šte-
berškim gospostvom;
IVI
b) Matija Šemič, žena (-), vsaj 3 otroci; i

c) sin Matija Šemič, žena MarijavPuntar, * 1761, Unec, II. žena Helena Portal na Šrangarjevi hiši iz leta 1836, detajl.
Trikotnik je simbol Sv. Trojice.
Klančar, * 1760, III. žena Apolonija Švelc, II. zakon 1 otrok, III. zakon vsaj
2 otroka;
č) sin Andrej Šemič (Schemezh), * 1798, t 75 let, žena Uršula Meden, *
1802, t 61 let, 6 otrok;
d) sin Franc Semič, * 1841, f 47 let, žena Marjana Triplat, * 1842, Žirov­ 292
AS, F kataster.
nica na Gorenjskem, brez otrok; 293
AS, F kataster.
e) Anton Krapenc, * 1854, Cerknica 208 (potem Jurčkovi), t 30 let, 294
GDC, kronika, str. 122.
žena Marija Vidrih, * 1855, Rakek 35 (Lekin), II. mož Janez Kraševec, * 295
AS, F kataster.
296 VI. poglavje

1849, Martinjak 35 (Brence), se je leta 1885 priženil, I. zakon 4 otroci, 2

umrla do 4. leta; § L* T
f) Franc Obreza, * 1838, Cerknica 131 (Piltavar), f 79 let, žena Marija f: • •' '' <* c>/j- ^ ^
Prudič, * 1838, Cerknica 189 (Šklempova), 173 let, 6 otrok, 1 umrl do 1. leta;
~;7k- :k ** pufrih
g) sin Matija Obreza, * 1867, f 77 let, žena Marija Martinčič, * 1873, Do­
lenja vas 53 (Farbarjeva), t 35 let, II. žena Marjeta Urbas, * 1885, Dolenja A
vas 5 (Anžlinova), t 38 let, III. žena Marija Žnidaršič, * 1887, Žerovnica 35 A
(Tehincova), f 48 let, II. zakon 6 otrok, III. zakon 2 otroka, 1 umrl do 2. leta; /WZ* ,efi
h) sin Matija Obreza, * 1916, t 65 let, žena Marija Petrovčič, * 1918,
Cerknica 198 (Tončkova), 6 otrok.
Dne 21. febr. 1667 sta sklenila zak. zvezo Janez
Matija Obreza, roj. 1867, je bil cerkniški župan in načelnik gasilskega Šimic (Shimizh), sin pok. Jurija Simiča iz Cer­
društva v Cerknici. Ana Obreza, (hči h), roj. 1926, in brat Jožef Obreza, roj. knice, in Jera, hči pok. Jerneja Meleta (Mille)
1928, sta odšla v Kanado. iz Cerknice. Poročil: Blaž Thus, kaplan. Priči:
Matija Simič in Andrej Verbec (Verbiz). IMŠAL,
169 (Gerbičeva 38). RUTAR, domače ime pri Rutarju (per Rutarie) je PM, 1667. Foto: J. K.
bilo že leta 1824,296 3/4 kmetije, mlin in žaga
a) Pavel Logar, žena Neža (-), vsaj 3 otroci;
b) sin Franc Logar, * 1789, f 66 let, je imel kmetijo leta 1824, žena
Neža Mekinda, * 1798, t 68 let, 6 otrok;
c) sin Franc Logar, * 1819, t 76 let, žena Helena Ošaben, * 1834, Graho­
vo 68 (na stanovanju), f 49 let, 10 otrok, 4 umrli do 3. leta;
3“^ .
č) sin Anton Logar, * 1864, f 69 let, žena Marija Susman, * 1873, Preva­
lje pod Krimom 4,11 otrok, 3 umrli do 3. leta. «i>r • o.

Anton Logar, (sin b), roj. 1826, je leta 1848 umrl pri vojakih. Terezija
Logar, (hči c), roj. 1879, je odšla v ZDA, Janez Logar, (sin č), roj. 1902, pa
v Kanado.297
170 (Gerbičeva 36). CIBKOVI, leta 1824 je bilo domače ime pri Farbar-
ju (per Farbarie),298 1/3 kmetije
a) Jernej Kunstel, žena (--), vsaj 3 otroci;
Leta 1575 je imel Anže Šimič iz Cerknice 1/2
a) sin Jožef Kunstel, * 1766, f 84 let, žena Helena Germek, * 1764, t 79 kmetije pod šteberškim gospostvom. AS, I/48
let, 1 otrok; u. Foto: J. K.
c) Anton Prudič, * 1809, Cerknice 42, žena Marija Milavec, * 1816,
Cerknica 173 (Škof, glej Jagenški), 5 otrok;
č) sin Franc Prudič, * 1849, Cerknica 42, žena Marija Šparemblek, *
1853, Cerknica 104 (Blaževa), preselili so se v Cerknico 42;
d) Janez Obreza, * 1868, Cerknica 131 (sedaj Piltavar), žena Marija
Brezec, * 1877, Begunje 23 (Brešča), f 61 let, 9 otrok, 5 umrlo do 6. leta.
Od leta 1921 do 1930 je v hiši stanovala tudi družina Štrukelj. Matija
Štrukelj, roj. 1882, Zales 9, Sveta Trojica, posestnik, žena Marijana Re­ * i.
par, roj. 1884, Gora 3, Sveti Vid, 6 otrok. •~r -
171 (Partizanska 27). ŠEGOVI, prej Krznar, leta 1824 je bilo domače
ime pri Bokalovem Martinu (per Bocaloum Martin),299 1/3 kmetije IfcPtgev -:—
a) leta 1824 je imel kmetijo Martin Valenčič, * 1760, žena Marija Žni­
daršič, * 1765, vsaj 2 otroka;
I'-- i/
b) Jernej Valenčič, * 1793, lastnik Janez Meden s št. 167;
c) Jožef Kranjc, * 1842, Cerknica 232 (Trebči), žena Marija Kastelic, Leta 1614 je imel Matevž Šegec (Schegez) iz
* 1842, Cerknica 204 (Kastelin), f 40 let, 9 otrok, 4 umrli do 4. leta, pro­ Cerknice podružništvo pod cerkniškim župni­
ščem. Potem so pisali priimek Šega. AS 1, Vic.
dano; a, šk. 72. Foto: J. K.
č) Jakob Meden, * 1860, Cerknica 20 (Krznar, Svinjski rigel), žena Te­
rezija Lovko, * 1856, Cerknica 8 (Vrdjanova), 4 otroci, 1 umrl do 2. leta;
d) Janez Šega, * 1862, Cerknica 205 (prej Šlosar), f 93 let, žena Marija
Donat, * 1866, Adamovo 2, Velike Lašče, 179 let, 10 otrok, 4 umrli do 8. leta. 296
AS, F kataster.
297
Brat in sestri Šega, ki so odšli v ZDA: Janez, (sin d), roj. 1889, Franči­ Tone Kebe pravi, da je bil lastnik
obrata Edvard Pogačnik s št. 165.
ška, roj. 1894, in Marija, roj. 1906. Prim. T. Kebe, n. d., str. 17.
Leta 1614 je imel Matevž Šegec (Schegez) iz Cerknice podružništvo pod 298
AS, F kataster.
299
cerkniškim župniščem. Potem so pisali Šega. AS, F kataster.
 Cerknica 297

172. DRAŠČEVA HELENA, leta 1824 je bilo domače ime pri Volarju
(per Wolarie), 1/3 kmetije
a) Tomaž Mekinda, * 1774, f 62 let, leta 1836 je umrl za kolero, žena
Neža Stražišar, * 1782, t 67 let, 3 otroci;
b) sin Tomaž Mekinda, * 1818, žena Marija Kebe, * 1818, Dolenje Jezero
(Baštkova), 148 let, leta 1866 je umrla za kolero, 9 otrok; lastnik posestva
je bil Jernej Trebar s št. 105;
c) Helena Baraga, * 1825, Cerknica 222 (Kotna), t 88 let. Hiše ni.
173. ŠKOF, 3/4 kmetije
a) Janez Milavec (oče Jurij), * 1784, f 75 let, žena Marija Verbec, *
1797, Dole 11, Vrhnika, t 84 let, 9 otrok, 1 umrl v 1. letu;
b) Alojzij Pogačnik, * 1847, iz Ljubljane, Gradišče 38, t 56 let, se je m
«///!>%
priženil, žena Marija Milavec, * 1844, 7 otrok, 5 umrlo do 8. leta. Potomci
* C/- /tt /y s/#
glej Cerknica 165. s
cJ^r

Zadnja lastnica hiše je bila Baragova Rezka. /fi . to.

174 (Notranjska 46). KLEMEN, leta 1824 je bilo domače ime Župancov
Gregor (Schepanzou Gregor),300 1/3 kmetije # - -
a) Gregor Ule, * 1773, f 63 let, seje priženil, žena Marija Drenik, * 1780 d
-?4>.

'f-
;ž US' >

(oče Gregor Drenik), f 66 let, 2 otroka; Z ’) :j£. rt <■ (

'<f>>

b) sin Mihael Ule, * 1814, t 40 let, žena Marija Baraga, * 1810, f 45 let,
leta 1855 je umrla za kolero, 8 otrok, 6 umrlo do 6. leta, leta 1855 je za
; j jf/af/uaJ .fazane
l dlrttjfa U’/A-X£' C’C(l
f /C' fn * K y.y
SHS
7
kolero umrla 2-letna Ana Ule;
Nekdanja Klemenova rodbina iz Cerknice v žup.
c) sin Anton Ule, * 1851, žena Terezija Kranjc, * 1850, Cerknica 232 knjigi SA. Foto: B. Ž.
(Trebeč), brez otrok;
č) kmetijo je kupil Matija Rožanc, * 1827, Begunje 9 (Klemen), 183 let,
žena Marjeta Levar, * 1845, Martinjak 40 (Susman), f 66 let, 2 otroka, 1
umrl do 3. leta;
d) Andrej Knap, * 1871, Dobec 8 (Velč), t 82 let, seje leta 1898 priženil,
žena Ivana Rožanc, * 1881, t 84 let, 15 otrok, 6 umrlo do 8. leta;
e) sin Janez Knap, * 1918,145 let, žena Jožefa Urbas, * 1926, Cerknica
116 (Kramarjeva), t 84, 3 otroci. Leta 1743 je imel Andrej Gačnikjz Cerknice 175
m[in in domec. To je bila potem Šerkotova žaga.
Dne 10. decembra 1848 se je v potoku utopila (stikfluss folge des ertrun- NŠAL, urbar Cerknica, 1743. Foto: J. K.
ken) 12-letna Marija Ule.301 Verjetno seje drsala po ledu. Alojz Knap, (sin d),
roj. 1904, je bil pilot in je leta 1933 »padel z zrakoplovom v Savo in utonil«.
175 (Notranjska 40). ŠERKOTOVA ŽAGA in mlin, leta 1824 je bilo
domače ime pri Zgubi (per Sgubi),302 3/8 kmetije
a) leta 1743 je imel Andrej Gačnik (Gatschnig) mlin in domec (Hofstat) 'v
____t a r . __ • -k -•...___. l
pod cerkniškim župniščem, * 1702, žena (--), 2 otroka;;
b) Andrej Grebenc (oče Štefanije imel leta 1747 in 1756 mlin in domec, Leta 1747 je imel Andrej Grebenc iz Cerknice
175 (Šerkotova žaga) namesto Andreja Gačni­
seje priženil, žena Barbara Gačnik, * 1726, vsaj 2 otroka; ka mlin in domec. NŠAL, urbar Cerknica, 1747.
Foto: J. K.
c) sin Anton Grebenc je imel mlin in domec, žena Marija Logar, vsaj 5
otrok;
č) Jakob Grebenc (Antonov brat), * 1769, žena Apolonija Turšič, vsaj 3
u- 1

otroci;
d) sin Gregor Grebenc, * 1799, t 78 let, žena Marija Perk, * 1813, t 56
let, 8 otrok, 2 umrla do 10. leta; /#;' ■■■■■

e) sin Janez Grebenc, * 1842, žena Viktorija Himer, * 1850, Kranjska

Leta 1756 je imel Andrej Grebenc in Cerknice
Gora 77, 5 otrok, 3 umrli do 7. leta, leta 1883 so se odselili v Gradec (nach 175 (Šerkotova žaga) mlin in domec, ki je bil ve­
Gratz ausgeg. 4. jun. 1883). lik za 3/8 kmetije. NSAL, urbar Cerknica, 1756.
Foto: J. K.
D Franc Meden, * 1906, Sušak, žagar, žena Jožefa Štrukelj, * 1907,
Dolenja vas 110 (Fatudov Gregor), 6 otrok, 2 umrla do 7. leta; 300
AS, F kataster.
g) Franc Potočnik, * 1893, Želimlje 4, žagar, žena Antonija Šemič, * 301
NŠAL, MMK žup. Cerknica, 1848.
1896, Cerknica 200, 6 otrok. 302
AS, F kataster.
298 VI. poglavje

Okoli leta 1700 je bil Zguba priimek v Dolenji vasi. V starotrški krstni
knjigi je zapisano, daje bil oče nezakonskega otroka Pavel Zguba iz Dole­ ^ L u
nje vasi. Okoli leta 1850 je bil lastnik kmetije cerkniški učitelj in organist
Franc Serko, kije z nakupi povečal posestvo na 1 kmetijo in 1/4. Gregor
Grebenc, roj. 1799, in Jezerca Gregor Kebe in Valentin Leskovec so bili ILL. .
pred letom 1844 prvi 255 metrov globoko v Veliki Karlovici in v jamah pred Martin Mikulič je imel leta 1718 v Cerknici 176
zelško žago. m:: (Dovičevi) polovično kmetijo pod hasberškim
gospostvom. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
176 (Notranjska 51). DOVIČEVI, leta 1824 je bilo domače ime pri Volku
qbr-
(per Volki),304 1/2 in 1/6 kmetije
a) Martin Mikulič je imel leta 1718 polovično kmetijo pod hasberškim
gospostvom; domnevam, daje bil v tej hiši rojen Janez Krstnik Mikulič, <
vMvuk-
Z3 <C
dolgoletni cerkniški kaplan, ki ga omenja tudi pl. Franc A. Steinberg;305
b) leta 1743 je imel Martin Mikulič isto kmetijo pod cerkniško cerkvijo;
AMM ^ 1
Z/(J
c) Martin Vičič, se je priženil, žena Elizabeta Mikulič, 4 otroci; ' t
č) sin Martin Vičič je imel isto kmetijo leta 1792, žena Helena Logar, * Leta 1743 je imel Martin Mikulič iz Cerknice
1759, Žerovnica 4 (Rutar), vsaj 5 otrok; 176 (Dovičevi) 1/2 kmetije. NŠAL, urbar Cer­
knica, 1743. Foto: J. K.
d) sin Matevž Vičič, * 1785, t 55 let, žena Uršula Kržič, * 1786, Dolenja
vas 72 (stanovanje), t 74 let, 4 otroci;
e) sin Matevž Vičič, * 1812, f 80 let, žena Helena Vičič, * 1817, f 38 let,
leta 1855 je umrla za kolero, II. žena Marija Svigel, * 1828, Dolenje Jezero
33 (Petrič), f 60 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 5 otrok, 4 umrli do 5. leta;
D sin Matevž Vičič, * 1859, f 24 let, žena Ivana Intihar, * 1856, Kram-
plje 3, Bloke, t 45 let, II. mož Franc Vičič, * 1859, Cerknica 179, f 73 let,
Leta 1792 je imel Martin Vičič iz Cerknice 176
II. žena Marija Jerman, * 1880, Dolenje Jezero 31 (Mehonova), t 38 let, I. (Dovičevi) 1/2 kmetije. NŠAL, urbar Cerknica,
zakon M. Vičič -1. Intihar, 1 otrok, II. zakon F. Vičič -1. Intihar, 6 otrok, 1792. Foto: J. K.
III. zakon F. Vičič - M. Jerman, 8 otrok, 5 umrlo do 3. leta;
/U, Y^tr//,/
g) Jakob Logar, * 1864, Grahovo 21 (Gor. Dovič), t 85 let, žena Franči­
ška Štrukelj, * 1868, Zales 9, 7 otrok, 2 umrla do 7. leta. ,n /f. XLr
/j/t/,.-./™ .X r/s.
Franc Vičič, roj. 1888, in brat Matija Vičič, roj. 1897, sta odšla v ZDA, '7 y - •
Jakob Logar, roj. 1901, pa v Francijo. efi f/rr n f. </J/f.

, * t Z' 0/. 1ru

177 (Notranjska 52). TURKOVI, prej Kosov Andrej, leta 1824 je bilo
rfč6
domače ime pri Kojnaču (per Koinazi), 1/3 kmetije l'tj I‘ Z\‘ n / n

a) (--) Žnidaršič, žena Marija Ponikvar, * 1780, f 78 let, 6 otrok; m.

b) sin Anton Žnidaršič, * 1806, t 71 let, žena Marija Ongerer, * 1816,
i’?
2t>-
/•»■•<* i^r
7,
g/J
t 20 let, II. žena Katarina Joras, * 1822, Trnovo v Ljubljani, f 33 let, leta
1855 je umrla za kolero (Cholera), II. zakon 6 otrok, 1 umrl do 2. leta;
A
Pv
/ . n n. /2/i eiJ tu .
cX/./
■v y*2
c) Matija Haring, * 1828, iz Ribnice 280, f 49 let, seje leta 1872 priže­ m
- . :
>-.y
Sl*

nil, II. žena Marija Žnidaršič, * 1849, 3 otroci, družina seje odselila;
č) Andrej Kos, * 1846, Cerknica 107 (Farbar), žena Neža Škrabec, , i Dovičeva rodbina iz Cerknice v žup. knjigi SA.
-t/.

1843, Ulaka 11, 3 otroci rojeni v Cerknici 21, leta 1879 je družina odšla Foto: B. Ž.
na Bloke;
d) posestvo je podedoval Franc Turk, * 1852, Cerknica 197 (Turkov), t
87 let, žena Marija Vičič, * 1862, Cerknica 126 (Bizelj), t 86 let, 11 otrok,
8 umrlo do 7. leta;
e) Anton Turk, * 1899, f 84 let, žena Antonija Caserman, * 1907, Cer­
knica 101 (Caserman), t 71 let, 6 otrok, 2 umrla do 10. leta, leta 1947 sta
se ponesrečila z bombo pred domačo hišo.
Franc Turk, (sin d), roj. 1883, seje leta 1958 ponesrečil na »poti v skla­ 303
dišče Krajcove žage«. 306 Glej Opis jezera domačina Gregorja
Kebeta ... v 1. poglavju.
178 (Notranjska 55). RIBČKOVI, leta 1824 je bilo domače ime pri Kop- 304
AS, F kataster.
cu (per Kopzi),307 1/2 kmetije, mlin (Muhle) in žaga;308 to je bil prvi obrat 305
Glej uvod v Dolenjo vas v tem po­
na potoku od Begunj proti Cerknici glavju.
306 ŽA Cerknica, status animarum.
a) Jernej Otoničar, * 1770, žena Jera Mestek, * 1770, 5 otrok; 307
AS, F kataster.
b) sin Matevž Otoničar, Tomažev brat, * 1801, f 59 let, žena Terezija 308 Pozneje je bila samo žaga. Prim. T.
Delak, * 1813, Senožeče 18, Grad, t 47 let, 3 otroci; Kebe, n. d., str. 17.
 Cerknica 299

Leta 1930 sta se poročila Anton Turk iz Cerkni­

ce 177 in Antonija Caserman iz Cerknice. Foto­
grafijo hrani Joža Mele.

c) Anton Opeka, * 1846, Dolenja vas 29 (Ribčkov, oče Anton Opeka,

mati Marija Ule), t 80 let, seje leta 1871 priženil, žena Marija Otoničar, *
1850, t 82 let, 14 otrok, 6 umrlo do 7. leta.
Franc Opeka, (sin c), roj. 1875, in brat Janez Opeka, roj. 1880, sta odšla
v ZDA, sestra Marjeta Opeka, roj. 1877, pa v Trst. Dne 22. februarja 1896
je začela goreti »žaga pri Ribčku«. Cerkniško gasilsko društvo »je bilo na
licu mesta požarišča«. Banka iz Gradca je gasilcem poslala 15 goldinarjev
nagrade.309
179 (Hacetova 11). OLKOV, leta 1824 je bilo domače ime pri Valkovem
Matiji (per Valkoum Mathi),3101/6 kmetije
a) Janez Vičič (Vitschitsch) je imel hišo in nekaj zemlje pred letom 1718;
b) Tomaž Vičič je imel leta 1718 hišo;
c) Matija Vičič, * 1776, f 79 let, leta 1855 je umrl za kolero, žena Marjeta
p? U
Udovič, * 1780, f 68 let, 5 otrok;
č) sin Tomaž Vičič, * 1802, t 50 let, žena Barbara Drenik, * 1798, t 52 k/ :jL__
let, 5 otrok; Leta 1718 je imel Tomaž Vičič v Cerknici hišo,
d) sin Matija Vičič, * 1826, t 38 let, žena Marija Rupnik, * 1829, Cer- pred njim jo je imel Janez Vičič. AS, 1/13 u.
Foto: J. K.
kovska vas 21, župnija Gorenji Logatec, f 66 let, II. mož Anton Turk, *
1839, Logatec, t 67 let, seje priženil, I. zakon 4 otroci, II. zakon 1 otrok,
4 umrli do 5. leta;
e) Janez Kebe, * 1852, Cerknica 56 (Štefetov), seje priženil, žena Ana
Turk, * 1866, 9 otrok, glej Cerknica 5;
D novi lastnik Matija Vičič, * 1897, Cerknica 176 (Olkov), t 37 let, žena
Ana Petrič, * 1894, Jakovica 6 (Rjavcava), f 66 let, 2 otroka.
Oče Matija Vičič je bil ranjen v prvi svetovni vojni. Cerkniški gasilci so
zapisali v kroniko, daje »dne 31. julija 1909 nastal ob 8.15 dopoldne ogenj
pod kozolcem v Cerknici pri posestniku Fr. Vičiču na št. 179. Pogoreli so
kozolec, hiša in hlev. Sumi se, da so zažgali otroci. Požarna bramba je bila
takoj na licu požara in je ogenj omejila, da se ni razširil naprej.« 311
180 (Petrovčičeva 12). POTOČNIK, prej Kahne (Kachne), kajža
a) Valentin Švigel, * 1771, Dobec 4, žena Ana Modic, vsaj 2 otroka;
b) sin Jakob Švigel, * 1801, t 40 let, žena Neža Ulaga, * 1801, t 52 let,
3 otroci;
c) sin Jakob Švigel, * 1823, f 74 let, žena Neža Srebot, * 1807!, Liplje pri
Planini (stanovanje), f 86 let, 3 otroci; 309
Gasilsko društvo Cerknica, kronika
č) Valentin Debevec, * 1832, Begunje 5 (Zavrl), seje leta 1871 priženil, cerkniških gasilcev od leta 1894 do
žena Marija Švigel, * 1843, 4 otroci, 1 umrl v 1. letu; 1913, str. 120. (Odslej GDC, kroni­
ka). Kroniko hrani Zvonko Mele iz
d) Anton Kristan, * 1857, Selce 23, Slavina, žena Marija Obreza, * Cerknice.
1861, Dolenja vas 50 (Cibkova), t 43 let, II. žena Frančiška Leskovec, * 310
AS, F kataster.
1868, Hotedršica 33,1. zakon 9 otrok, 6 umrlo do 5. leta; 311 GDC, kronika, str. 126.
300 VI. poglavje

e) novi lastnik Franc Kocjančič, * 1853, Cerknica 122 (Drnulc), t 82

let, žena Marija Srebernak, * 1855, Cerknica 92 (Srebernak na Peščenku),
t 84 let, 7 otrok;
f) novi lastnik Franc Potočnik^ * 1893, Želimlje 4, f 66 let, žena Anto­
nija Semič, * 1896, Cerknica 200 (Stajerjev Jakob), 5 otrok.
Leta 1855 je za kolero umrla 34-letna Marija Svigel. Ivana Debevec, (hči
č), roj. 1872, je odšla v Trst, brat Anton Debevec, roj. 1879, pa v ZDA. Iz
družine Kristan so odšli na Reko: Anton, (sin d), roj. 1887, Jožef, roj. 1893,
in Frančiška, roj. 1895.
181 (Hacetova 7). MATOVŽIN, kajža
a) Valentin Urh iz Grahovega je imel kajžo leta 1824;312
b) Jakob Dovjak, * 1795, Cerknica 27 (oče Pavel, mati Uršula), f 41 let,
leta 1836 je umrl za kolero, žena Elizabeta Slabe, * 1791, t 61 let, 5 otrok,
1 umrl v 3. letu;
c) sin Janez Dovjak, * 1822, f 75 let, žena Elizabeta Švigel, * 1822, Do­
lenje Jezero 33 (Petrič), f 53 let, 7 otrok, 1 umrl v 1. letu;
č) sin Jernej Dovjak, * 1864, f 75 let, žena Katarina Debevec, * 1868,
Radlek 3 (Jeršan), Bloke, 8 otrok, 4 rojeni mrtvi.
Andrej Dovjak, (sin c), roj. 1846, je bil pismonoša, Franc Dovjak, (sin
č), roj. 1894, je odšel v ZDA, »kjer se je izgubil«, sestra Ivana, roj. 1897, pa
v Brazilijo.
182 (Hacetova 6). LOGAR, prej Podobar, kajža
a) Anton Baraga je imel hišo leta 1718; /%vV' . 3—h
cs-p 'i■- • •
b) sin Jožef Baraga, žena Marina (--), vsaj 5 otrok;
c) sin Simon Baraga, žena Jera Homovec, vsaj 2 otroka;
Leta 1718 je imel Anton Baraga v Cerknici hišo.
č) sin Jakob Baraga je imel kajžo leta 1824, žena Neža Ulaga, vsaj 2 AS, 1/13 u. Foto: J. K.
otroka;
d) sin Anton Baraga, * 1798, f 38 let, leta 1836 je umrl za kolero, žena
Uršula Dovjak, * 1801, f 35 let, leta 1836 je umrla za kolero, 1 otrok, hči
Jera, roj. 1836, seje poročila v Selce pri Slavini;
e) Matija Petrovčič, * 1815, Cerknica, t 62 let, žena Marija Sparem-
blek, * 1825, Dolenje Jezero 30 (Markcova), f 61 let, 9 otrok, 3 umrli do
5. leta, leta 1855 je za kolero umrl 1-letni Janez Petrovčič; leta 1880 jim je
bilo vse prodano in odšli so na stanovanje;
f) Jožef Logar, * 1853, Cerknica 133 (Rutar), f 89 let, žena Marjeta
Mele, * 1854, Cerknica 191 (Kunč), t 72 let, 5 otrok, 2 umrla do 6. leta;
g) sin Jožef Logar, * 1890, f 65 let, žena Neža Furlan, * 1893, Cerknica
262, 3 otroci;
h) Franc Logar, * 1919, žena Marija Urbas, * 1930, Cerknica 141 (Se­
mič), 2 otroka.
Anton Logar, (sin f), roj. 1885, in brat Franc Logar, roj. 1887, sta odšla
v ZDA.
183 (Hacetova 5). MATIČKOVI, leta 1824 je bilo domače ime pri Rako-
vskem Matiji (per Rakouskomu Mati),313 kajža
a) Matija Godeša, * 1774, imel je kajžo leta 1824, žena Apolonija Dov­
jak, * 1781, f 59 let, 4 otroci;
b) sin Jurij Godeša, * 1806, t 30 let, leta 1836 je umrl za kolero, žena
Marija Debevc, * 1809, t 47 let, II. mož Simon Ule, * 1807,1. zakon 2 otro­
ka, II. zakon 2 otroka;
c) Tomaž Žnidaršič, * 1818, Cerknica 148 (Matizelj), f 66 let, seje leta
1853 priženil, žena Katarina Godeša, * 1828, f 41 let, II. žena Helena Mar­
312
tinčič, * 1833, Brezje 8 (na stanovanju), f 88 let, I. zakon 7 otrok, II. zakon AS, F kataster.
313
4 otroci, 5 umrlo do 10. leta; odšli so v Trst; AS, F kataster.
 Cerknica 301

č) Anton Vičič, * 1861, Brezje 2 (Krovček), t 62 let, je bil na delu v

Braziliji in dvakrat v ZDA, žena Frančiška Milavec, * 1865, Brezovica 13,
župnija Brezovica, 11 otrok, 4 umrli do 2. leta. »- • -
Anton Vičič, (sin č), roj. 1889, je leta 1917 umrl v prvi svetovni vojni, I” 'V-*- >1
brata Franc Vičič, roj. 1885, in Janez Vičič, roj. 1886, sta odšla v ZDA. :
m 1
184 (Hacetova 3). TAVEL, domače ime (per Tauli) je bilo zapisano že |j C-* »—• —
■Sla!! i
leta 1824, kajža
a) Gregor Kovač je imel hišo pred letom 1718; Leta 1718 je imel Miklavž Skuk iz Cerknice hišo,
pred njim jo je imel Gregor Kovač. AS, 1/13 u.
b) Miklavž Skuk (Sckhuckh) je imel hišo leta 1718; Foto: J. K.
c) Janez Skuk, žena 4 otroci, vsi fantje in poročeni;
č) sin Janez Skuk, žena Jera Anzeljc, II. žena Katarina Lovko, vsaj 2 V (S
f »Ot- J. s?/.
otroka; S~\s-

- jJf.
d) sin Matevž Skuk, * 1800, leta 1824 je že imel kajžo, t 67 let, žena Ur­
šula Mihevc, * 1800, f 36 let, leta 1836 je umrla za kolero, II. žena Marjeta H
Mekinda, * 1792, t 70 let, I. zakon 2 otroka; /< - ■
yL' 'SSf

e) Gregor Opeka, * 1817, iz Selščka 3 (Brinar), t 84 let, se je leta 1864 1 tarJU Cno/nU, \m/

priženil, žena Marija Skuk, * 1828, f 62 let, 2 otroka, 1 umrl v 1. letu; * f,//«>;<* n ijitdtn- *7 t Vodi /M

D Andrej Mišič, * 1865, Bločice 11 (Mišičov), se je leta 1891 priženil, Krznarjeva rodbina iz Cerknice v žup. knjigi SA.
Foto: B. Ž
žena Neža Opeka, * 1864, f 69 let, 4 otroci, 1 umrl v 2. letu;
g) Matevž Ostanek, * 1869, Cerknica 239 (Ostanek), t 58 let, žena Ma­
rija Jakopin, * 1881, Studeno 3, Bloke, 4 otroci, 2 umrla do 4. leta;
h) Frančišek Kebe, * 1903, Dolenje Jezero 38 (Skirov), seje leta 1927
priženil, žena Angela Ostanek, * 1908, f 26 let, 2 otroka.
Družina Kebe je odšla v Kanado. V hiši je stanovala tudi družina Inti­
har. Jožef Intihar, roj. 1905, Rakek 17, f 32 let, žena Jožefa Ostanek, roj.
1907, 2 otroka.
185 (Sveti Rok NN). KRZNARJEV!, že leta 1824 je bilo to domače ime,
1/3 kmetije
a) Ignacij Meden, žena Marija Korošec, * 1782, t 73 let, 3 otroci;
b) sin Matija Meden, * 1820, t 56 let, žena Helena Obreza, * 1821, Do­
lenja vas 17 (Cibek), 5 otrok;
c) Anton Ileršič, * 1847, Rakek 28 (Ovčarjev), f 86 let, se je priženil,
žena Marija Meden, * 1851, f 35 let, II. žena Marija Štrukelj, * 1866, Pir­
mane 2 (Matiček), Sveti Vid, t 53 let, I. zakon 7 otrok, II. zakon 11 otrok, Zakonca Anton Ileršič in Marija roj. Štrukelj iz
7 umrlo do 5. leta; Cerknice 185 (Krznarjeva) okoli leta 1910.
č) sin Janez Ileršič, * 1891, t 82 let, žena Ivana Švelc, * 1898, Dolenja
vas 65 (Švelcova), t 83 let, 7 otrok, 1 umrl do 2. leta.
Bratje in sestre Ileršič so odšli v ZDA: Matija, (sin c), roj. 1875, Jožef,
roj. 1884, Marija, roj. 1889, in Franc, roj. 1893; v Kanado pa: Frančiška,
roj. 1896, in Andrej, roj. 1899.
186 (Hacetova 2). ČENČUR, leta 1824 je bilo domače ime pri Peclju
(per Pezi),3141/3 kmetije Leta 1756 je imel Miha Vičič iz Cerknice 186
(Čenčur) podružništvo (Untersasserey) ali 1/3
a) Miha Vičič je imel leta 1756 podružništvo ali 1/3 kmetije pod cerkni­ kmetije, ki je spadala pod cerkniško župnišče.
škim župniščem; NŠAL, urbar Cerknica, 1756. Foto: J. K.
b) sin Mihael Vičič je imel isto posest leta 1793;
c) sin Gregor Vičič, * 1782, f 54 let, leta 1836 je umrl za kolero, žena
t.
Elizabeta Zrimšek, * 1782, f 78 let, 7 otrok;
č) sin Anton Vičič, * 1809, t 52 let, žena Jera Gabrenja, * 1815, Unec 73 i
(Petrinčkova), f 58 let, II. mož Matevž Čenčur, * 1828, Liplje 6 (Čenčur), Leta 1793 je imel Mihael Vičič iz Cerknice (Čen­
Planina, t 61 let, se je leta 1862 priženil, II. žena Katarina Susman, * čur) 1/3 kmetije. Leta 1809 je bila kmetija iz
zakupne spremnjena v kupno. MŠAL, urbar Cer­
1843, Dolenje Jezero 24 (Blažičeva), t 97 let, zakon Matevž Č. - Katarina knica, 1793. Foto: J. K.
S. 4 otroci;
d) sin Franc Čenčur, * 1875, t 77 let, žena Marija Turk, * 1881, Marti­
njak 21 (Turkova), t 65 let, 7 otrok, 1 umrl v 1. letu; 314
AS, F kataster.
302 VI. poglavje

e) sin Jože Čenčur, * 1907, žena Antonija Urbas, * 1923, Cerknica 116
(Kramarjeva), f 81 let, 2 otroka.
Od leta 1838 do 1841 je v hiši stanovala tudi družina Dovjak. Anton
Dovjak, roj. 1815, f 59 let, žena Marija Vičič, roj. 1818, Cerknica 186, t
40 let, II. žena Marjeta Žnidaršič, roj. 1837,1. zakon 8 otrok, 5 umrlo do
6. leta.
187 (Hacetova 1). OGLAR, leta 1824 je bilo domače ime pri Kopaulu
(per Kopauli),3151/4 in 1/3 kmetije
a) Anton Mevc, * 1777, Begunje, f 85 let, žena Helena Dovjak, * 1773,
f 71 let, 1 otrok;
b) Martin Weber, * 1793, f 76 let, se je priženil, žena Marija Mevc, *
1801, 4 otroci, odselili so se na stanovanje, ker jim je bilo prodano;
c) Tomaž Jurca, * 1841, Cerknica 221 (Oglar), t 93 let, žena Frančiška
Žnidaršič, * 1849, Cerknica 190 (Vrdjanova), t 65 let, 9 otrok, 3 umrli do
3. leta;
č) sin Jožef Jurca, * 1876, leta 1910 je bil v ZDA na delu, žena Frančiška
Urbas, * 1881, Cerknica 116 (Kramarjeva), f 43 let, II. žena Uršula Tomšič,
* 1895, Topol 3 (Gregova), Begunje, f 81 let, I. zakon 3 otroci, II. zakon 3
otroci. m
Sestre in brat Jurca so odšli v ZDA: Antonija, (hči c), roj. 1880, Ivana, M1
roj. 1882, in dvojčka Uršula in Janez, roj. 1885.
188 (Notranjska 38). PRIMŠAR pri Svetem Roku, 1/4 in 1/3 kmetije JU,
a) leta 1741 je imel Jurij Homovec 1/4 kmetije pod cerkniškim župni- * »• ~. *
ščem; Leta 1741 je imel Jurij Homovec iz Cerknice
188 (Primšar pri Sv. Roku) 1/4 kmetije, ki je
b) leta 1792 je imel isto kmetijo Martin Primšar, žena Marija (--), 4 spadala pod cerkniško župnišče. NŠAL, urbar
otroci; Cerknica, 1741. Foto: J. K.
c) sin Matija Primšar, žena Uršula Otoničar, Cerknica, 3 otroci;
č) sin Jurij Primšar, * 1792, žena (--), vsaj 1 otrok;
d) sin Matevž Primšar, * 1814, f 38 let, žena Marija Lovko, * 1817, Brez­
je 6, f 73 let, 4 otroci;
e) sin Franc Primšar, * 1845, f 80 let, žena Marija Jerman, * 1851, Cer­ Leta 1792 je imel Martin Primšar iz Cerknice
knica 84 (Mihel), 3 otroci, 1 umrl v 4. letu. 188 (Primšar pri Sv. Roku) 1/4 kmetije. NŠAL,
urbar Cerknica, 1792. Foto: J. K.
189 (Kamna gorica 2). ŠKLEMPOVI, leta 1824 je bilo isto domače ime,
1/3 kmetije
a) Matevž Prudič, * 1778, Dolenja vas (Jagenški), t 79 let, je imel kme­
tijo leta 1824, žena Helena Kos, 6 otrok;
b) sin Andrej Prudič, * 1802, f 76 let, žena Marija Obreza, * 1814, Brezje
1, f 86 let, 6 otrok, 2 umrla do 2. leta;
c) sin Anton Prudič, * 1847, f 82 let, žena Ana Opeka, * 1849, Zelše 10
(Petričeva), t 77 let, 7 otrok, 3 umrli do 5. leta.
Bratje Prudič so odšli v ZDA: Anton, (sin c), roj. 1870, Janez, roj. 1872,
in Jožef, roj. 1882.
190 (Kamna gorica 4). VARDJAN (Wardian), leta 1824 je bilo domače
ime pri Vardjanovem Lovretu (per Gaurdianoum Lovret),3161/3 kmetije
a) Simon Žnidaršič, žena Elizabeta Lovko, 3 otroci;
b) sin Lovrenc Žnidaršič, * 1776, f 80 let, žena Marija Obreza, * 1800,
Bezuljak 1 (Turšič), 4 otroci;
c) sin Janez Žnidaršič, * 1817, t 32 let, žena Marija Obreza, * 1813, 55
let, 4 otroci;
č) Janez Semič, * 1836, t 56 let, se je leta 1858 priženil, žena Marija
Žnidaršič, * 1841, t 25 let, leta 1866 je umrla za kolero, II. žena Marija
Veber, * 1844, Dolenja vas 99 (Bajtar), t 61 let, I. zakon 3 otroci, II. zakon
315
11 otrok, 9 umrlo do 9. leta, leta 1866 je umrla za kolero (Cholera) 4-letna AS, F kataster.
316
Marjeta Semič; AS, F kataster.
 Cerknica 303

d) novi lastnik Janez Klančar, * 1874, Nova vas 24 (stanovanje), Bloke,

žena Frančiška Drenik, * 1876, Begunje 12 (stanovanje), 4 otroci, 1 umrl
v 2. letu.
Bratje Semič so odšli v ZDA: Andrej, (sin č), roj. 1883, Janez, roj. 1887,
in Alojzij, roj. 1889.
191 (Kamna gorica 5). KUNC, leta 1824 je bilo domače ime pri Šlosarje-
vem Matiji (per Schloserie Mathi),317 podružništvo ali 1/3 kmetije
a) Miha Turšič je imel leta 1743 podružništvo (Untersasserey) pod cer­
kniškim župniščem, leta 1756 je bilo podružništvo enako 1/3 kmetije;
b) sin Luka Turšič je imel kmetijo leta 1792, žena Uršula Gorše, 6 otrok;
c) potem je imel posestvo sin Jurij Turšič;
CkAm
č) Anton Šega (oče Matija), * 1796, t 46 let, je imel kmetijo leta 1824, JO
žena Elizabeta Debevc, * 1790, t 62 let, 4 otroci; ______________ j

d) sin Anton Šega, * 1822, žena Marija Modec, * 1823, 4 otroci, odselili
so se v Cerknico 205;
e) nov lastnik Luka Mele, * 1804, Cerknica 24 (Ribenčanov), t 72 let,
žena Cecilija Žnidaršič, * 1812, Cerknica 190 (Vardjanava), 167 let, 3 otroci;
D sin Franc Mele, * 1845, t 66 let, žena Helena Turšič, * 1851, Brezje 5,
f 62 let, 9 otrok, 1 umrl do 4. leta;
g) sin Franc Mele, * 1876, t 86 let, žena Marjeta Urbas, * 1883, Cerkni­
ca 141 (Semič), t 64 let, 9 otrok, 1 umrl v 1. letu;
h) sin Edvard Mele, * 1924, t 84 let, žena Jožefa Mevc, * 1931, Cerknica
25 (Zajčkova), f 70 let, 2 otroka.
Kmetija je bila pod cerkniškim župniščem. Bratje in sestre Mele, ki so
Leta 1743 je imel Miha Turšič iz Cerknice 191
(Kunc) podružništvo, ki je spadalo pod cerkni­
ško župnišče. NŠAL, urbar Cerknica, 1743. Foto:
J. K.
Leta 1756 je imel Mihael Turšič iz Cerknjce 191
(Kunč) podružništvo ali 1/3 kmetije. NŠAL, ur­
bar Cerknica, 1756. Foto: J. K.
.-j < t,
jel.

odšli v ZDA: Anton, (sin f), roj. 1886, Andrej, roj. 1887, Jožef, roj. 1890,
Uršula, roj. 1881, in Ivana, roj. 1892, kije imela tam 12 otrok;318 v Kanado 1
__ __________________________ I
pa je odšel Franc Mele, (sin g), roj. 1906.
Leta 1792 je imel Luka Turšič iz Cerknice 191
192 (Kamna gorica 8). MARTINČIČ, 1/3 kmetije (Kunč) 1/3 kmetije, za njim jo je imel Jurij Tur­
a) Jernej Martinčič, imel kmetijo leta 1824, žena Neža Puntar, * 1774, šič. NSAL, urbar Cerknica, 1792. Foto: J. K.
Unec, vsaj 1 otrok;
b) Andrej Puntar, * 1801, Rakek 10 (Dragar), t 49 let, se je priženil,
žena Marija Martinčič, * 1802, f 65 let, 6 otrok;
c) sin Jožef Puntar, * 1844, f 78 let, žena Marija Mevc, * 1848, Zelše 13
(Zajcova), f 84 let, 3 otroci, vsi umrli do 7. leta;
č) novi lastnik Janez Kušlan, * 1895, žena Marija Gračnar, * 1901, in
potomci.
193 (Kamna gorica 7). BOČEK, prej Bartel, leta 1824 je bilo domače
ime pri Mavru (per Mauri),3191/3 kmetije
a) leta 1824 je imel kmetijo Anton Drenik;
b) Jernej (Bartholomeus) Obreza, * 1794, f 56 let, žena Marija Tegel, *
1804, t 62 let, leta 1866 je umrla za kolero, 5 otrok; 9,
c) Jožef Mulec, * 1835, Gorenje Jezero 13 (Urbanov), f 60 let, seje leta V *
1867 priženil, žena Helena Obreza, * 1844, f 46 let, II. žena Uršula Ule, *
1863, Martinjak 10 (Rakovec), f 56 let, I. zakon 9 otrok, II. zakon 1 otrok,
7 umrlo do 7. leta;
č) novi lastnik Janez Drenik, * 1880, Begunje 12 (stanovanje), žena
Neža Vičič, * 1889, Cerknica 110 (stanovanje), poročena sta bila v ZDA, f
59 let, 7 otrok, prvih 5 otrok je bilo rojenih v ZDA, 2 pa v tej hiši, 1 umrl
v 1. letu. Leta 1614 je imel Štefan Rožanc iz Cerknice
194 (Kamna gorica 3). OŠTIR, prej Hlepc, 1/3 kmetije (Oštir) podružništvo, ki je spadalo pod cerkni­
ško župnišče. AS 1, Vic. a, šk. 72. Foto: J. K.
a) Štefan Rožanc je imel leta 1614 podružništvo pod cerkniškim župniščem;
b) Matija Rožanc je imel podružništvo leta 1747; 317
AS, F kataster.
c) Janez Rožanc, * 1798, t 38 let, leta 1836 je umrl za kolero, žena Uršu­ 318
Alojzij Mele, roj. 1919, maj 2008,
la Ule, * 1795, II. mož Jožef Obreza, * 1815, mizar, I. zakon 1 otrok, umrl ustni vir.
v 3. letu, posestvo je bilo prodano (verkauft); 319
AS, F kataster.
304 VI. poglavje

č) posestvo je kupil Pavel Debevc, * 1813, Dolenje Jezero 8 (Oštirjev),

f 45 let, žena Uršula Šparemblek, * 1831, Dolenje Jezero 14 (sedaj Vard-
janovi), f 67 let, II. mož Franc Obreza, * 1844, Selšček 9 (Šporer), f 82
let, seje leta 1876 priženil, II. žena Marjeta Matičič, * 1869, Grčarevec 10
(Brus), f 90 let, I. zakon Pavel D. - Uršula Š. 2 otroka, III. zakon Franc
O. - Marjeta M. 1 otrok, 1 umrl v 3. letu;
d) Franc Urbas, * 1900, Cerknica 141 (Šemičov), t 53 let, umrl v Kana­
di, seje leta 1924 priženil, žena Marija Obreza, * 1900, 2 otroka.
Domače ime je prišlo od Pavla Debevca, ki je bil Oštirjev z Dolenjega
Jezera.
195. ŠEMLAJ, 1/3 kmetije
a) Andrej Baraga, * 1765, t 71 let, I. žena Marija Malnarčič, II. žena
Marija Sivec, * 1766, f 70 let, II. zakon 1 otrok; oba starša sta leta 1836
umrla za kolero-,
b) sin Matevž Baraga, * 1805, t 74 let, žena Marija Turšič, * 1804, II.
žena Elizabeta Turšič, * 1805, Brezje 5, t 87 let, I. zakon 4 otroci, II. za­
kon 4 otroci, 6 umrlo do 10. leta;
c) sin Franc Baraga, * 1841, t 71 let, žena Helena Štrukelj, * 1843, Dole­
nja vas 45 (Fatudova), t 43 let, II. žena Marjeta Zadnik, * 1857, Žigmarice
1,1. zakon 6 otrok, II. zakon 1 otrok, 3 umrli do 5. leta.
Neža Baraga, (hči c), roj. 1871, seje poročila v Trst, brat Franc Baraga,
roj. 1891, je odšel v Brazilijo.
196 (Kamna gorica 1). ANDREJC, prej Čope, 1/3 kmetije
a) Anton Čope, * 1755, f 81 let, vdovec;
b) Štefan Kržič je imel kmetijo leta 1824, žena Marjeta Čope, * 1787, f
58 let, vsaj 1 otrok;
c) Jakob Urh (Urch), * 1805, Grahovo 32 (Urhov), f 66 let, seje priženil, {/'1 ih? $r»r-
žena Marija Kržič, * 1807, f 41 let, 7 otrok; Kjj.J, J. c. rivJdJLi*
•* r*!r«
č) sin Lovrenc Urh, * 1827, t 39 let, leta 1866 je umrl za kolero, žena
Elizabeta Veber, * 1826, Cerknica 187 (Oglar), 6 otrok, 1 umrl do 9. leta;
d) sin Anton Urh, * 1852, f 80 let, žena Marija Škerlj, * 1863, Krušče Dne 29. jan. 1748 sta se poročila Jakob, sin
Janeza Turka iz Cerknice, in Neža, hči Matija
1 (Jakobova), Sveti Vid, f 92 let, 9 otrok, 2 umrla v 3. letu, posestvo so Drenika iz Cerknice. Poročil: Janez Krstnik Lodl,
prodali; kajjlan. Priči: Luka Mekinda in Mihael Drenik.
NSAL.PM, 1748. Foto: J. K.
e) posestvo je kupil Andrej Obreza, * 1829, Dolenja vas 74 (sedaj Sve­
tov), f 89 let, žena Marija Grebenc, * 1836, Topol 25, Bloke, t 56 let, 2 /r/. s i U'■»/, /r nV
(j t.
/+/
. /. /f//«. . /X
otroka; 4 y //t ./ it /j i/ffS,
f) sin Andrej Obreza, * 1866, t 83 let, žena Marjeta Zgonc, * 1874, Cer­ /4. '%//i H'tl
knica 219 (Zgoncova), t 84 let, 6 otrok, 2 umrla v 1. letu;
g) sin Anton Obreza, * 1901,169 let, žena Marija Urbas, * 1913, Cerkni­
/ JV J , Ar.
4. //rS4 Jfij
ca 116 (Kramarjeva), t 87 let, 4 otroci. v / J n. It y /r/ J. A'4’ 'f/tl.

Ivana Urh, (hči d), roj. 1889, se je poročila v ZDA. f} 00. /tt K n r f?/}

197. FURLAN, prej Turkovi, 1/3 kmetije J/>6.

^2>arr
a) Simon Turk, II. žena Katarina Ižanc (Jshanez), poročena leta 1666, *r u^ccot. . 22.

otrok (--);320 tVit • V/iTn-ren. //' ift ,4

/SaS
b) Janez Turk, žena (--), vsaj 1 otrok; 65
/fct* -v..
<< As .
c) sin Jakob Turk, žena Neža Drenik iz Cerknice, poročena leta 1748, 26. <r-r
*y
vsaj 1 otrok; . J/sIa/ / \./c.y-/ rsz
//
č) Andrej Turk, * 1781, t 58 let, žena Helena Ocepek, * 1780, t 60 let, 5
■M*™*' . '
otrok; *• ^ 'J

d) sin Jožef Turk, * 1806, f 68 let, žena Neža Baraga, * 1823, Cerknica Furlanova rodbina iz Cerknice v žup. knjigi SA.
Foto: B. Ž.
221 (Kotna), f 65 let, 8 otrok, 4 umrli do 10. leta;
e) sin Jožef Turk, * 1849, t 42 let, žena Marija Branisel, * 1849, Cerkni­
ca 157, f 74 let, II. mož Janez Furlan, * 1858, Cerknica 217 (Tavželj), f 83 320
Fotografijo zapisa poroke glej Cer­
let, seje leta 1892 priženil, I. zakon 5 otrok, 3 umrli do 3. leta. knica 8 (Vrdjanovi).
 Cerknica 305

Andrej Turk, (sin č), roj. 1808, je bil učitelj (Schullehrer) v Metliki in v
Šentvidu pri Stični, brat Jožef Turk, roj. 1806, pa je bil vojak. Leta 1718 je (f ‘ .■■ /-/■te >. /,,4.
Sl*// 066* <}J‘/
imel Filip Turk v Cerknici hišo.321
198 (Notranjska 36). TONČKOVI, leta 1824 je bilo domače ime pri Ma­ 1sd | .Av/ •
‘‘/'■"■f ........... ..................... . ..... ..... F. - - ‘t:

vrovem Tomažku (per Mauroum Tomaski),322 1/3 kmetije Leta 1805 je imel Janez Petrovčič iz Cerknice
(Tončkov) 1/3 kmetije, ki je spadala pod cer­
a) Janez Petrovčič, imel kmetijo leta 1805, žena Uršula Mahne, 5 kniško župnišče. Za njim jo je imel sin Gregor.
otrok; NŠAL, urbar Cerknica, 1805. Foto: J. K.
b) sin Gregor Petrovčič, * 1805, f 75 let, žena Marija Škof, II. žena Ma­
//1 //4> iy f/?£**#&$/. /s/t* "j t /Hr
rija Opeka, * 1810, Zelše 10 (Petričeva), 182 let, I. zakon 1 otrok, II. zakon ; L7 _ /•/ 0 4
J/?
7 otrok, 4 umrli do 7. leta; ‘H -'i * <•(ffrt/nou . . -f tf. —tj
1 ‘hi tl /fIT "'f <f.
:>(
, k/ /
c) sin Franc Petrovčič, * 1845, f 79 let, žena Uršula Kebe, * 1847, Dole­ si-z
J
g
' £ . »//j .
nje Jezero 28 (Ta Srednja Kebeča), 6 otrok, 2 umrla do 5. leta;
i-AršL .4-: ^
č) sin Franc Petrovčič, * 1878, f 81 let, žena Frančiška Opeka, * 1887, fž?.
Dolenja vas 39 (Ribčeva), t 68 let, 14 otrok, 6 umrlo v 1. letu. 'i!&r
(/m t
"-jr *
- -A? . V
<)%<c
Uršula Petrovčič, (hči b), roj. 1832, seje poročila v Zagreb. Triletni brat c* i-
Jakob Petrovčič je 29. marca 1841 umrl v nesreči (durch Ungliiksfall). £ C-/t

r)t J/(n'n t
"J -t y
; as
irts
M ■ I*** trt/J

Tončkova rodbina iz Cerknice v žup. knjigi SA.

Foto: B. Ž.

Družina Petrovčič iz Cerknice 198 (Tončkovi)

okoli leta 1929. Od leve prva vrsta: Tončka, oče
Franc, Pepca, mati Frančiška, Iva, stara mati
Uršula, roj. Kebe, roj. 1847, in Marija; zadaj:
France in Edvard. Tilka in Slavka sta se rodili
pozneje. Fotografijo hrani Magda Dolničar.

199 (Notranjska 35). ŽAJFAR, leta 1824 je bilo domače ime pri Špehku
(per Spehki),323 1/4 kmetije
a) Martin Drenik, žena Neža Blažič, vsaj 2 otroka;
b) sin Valentin Drenik, * 1771,165 let, leta 1836 je umrl za kolero, žena
Marjeta Mautigar, * 1772, f 64 let, 2 otroka;
c) sin Mihael Drenik, * 1817, f 49 let, žena Marija Debevc, * 1815, Pa-
dež, f 26 let, II. žena Marjeta Bombač, * 1816, Rakek 47 (sedaj Beričič), I.
zakon 1 otrok, II. zakon 3 otroci, posestvo je bilo prodano in so se odselili
na stanovanje;
č) posestvo je kupil Anton Milavec, * 1837, Cerknica 173 (Škofov), t 64
let, žena Marjeta Gosar, * 1837, Ljubljana Šiška, f 44 let, II. žena Alojzija
Jakše, * 1863, Ljubljana, Sv. Florijana 16, I. zakon 8 otrok, II. zakon 3
otroci, 4 umrli do 6. leta;
d) novi lastnik Janez Martinčič, * 1869, Dolenja vas 24 (Farbarjev
Anton), f 84 let, žena Marija Kebe, * 1882, Dolenje Jezero 28 (Ta Srednja Zakonca Petrovčič iz Cerknice 198 (Tončkova),
Uršula, roj. Kebe, roj. 1847; Franc Petrovčič, roj.
Kebeča), f 23 let, v ZDA, 3 leta po poroki, II. žena Marjana Debevc, vdova 1845. Fotografijo hrani Magda Dolničar.
* 1868, Pristava pri Borovnici, f 80 let, I. zakon 2 otroka, 1 umrl v ZDA,
II. zakon 1 otrok; 321
Glej sestavek Turški vpadi in tabor
e) sin Janez Martinčič, * 1903, v ZDA, t 72 let, žena Marija Košir, * v tem poglavju, str. 212.
1913, Travnik 41, Loški Potok, f 89 let, brez otrok, posvojila sta sorodnico 322
AS, F kataster.
Danilo Košir iz Travnika 41. 323
AS, F kataster.
306 VI. poglavje

Marija Drenik, (hči b), roj. 1810, seje poročila v Dalmacijo. Dne 16. okt.
1866 je umrl za kolero (Cholera) 49-letni Mihael Drenik. Triletni Franc
Milavec je 16. januarja 1865 umrl zaradi opeklin (in folge Brandwunder).
Janez Martinčič se je po smrti žene Marije Kebe leta 1905 vrnil iz Amerike
in se čez dve leti drugič poročil z vdovo Marijo Debevc. S prihranki iz ZDA
in iz ženine dote je kupil posestvo v Zajfenci.324 Od Marije Kebe, roj. 1882,
tete pisca tega besedila, in od njenega moža Janeza Martinčiča je ohranje­
nih 27 pisem, ki sta jih od leta 1902 do 1905 pisala Marijini materi Mariji
Kebe na Dolenje Jezero 28. 325
200 (Notranjska 34). ŠTAJER, prej Štamcar, 1/3 in 1/4 kmetije
a) Mihael Vičič, * 1768,168 let, žena Barbara Šulc, * 1766, t 70 let, oba
starša sta umrla leta 1836 za kolero, 2 otroka;
b) sin Jakob Vičič, * 1802, žena Katarina Levar, * 1803, 2 otroka;
c) Matija Arhar, * 1810, kamnosek iz Dolenjega Logatca 3 (Steinmetz
von Leutsch), f 61 let, žena Marija Žnidaršič, * 1809, Cerknica 190, t 35
let, II. žena Uršula Obreza, * 1813, Cerknica 217, f 70 let, I. zakon 2 otro­
ka, II. zakon 8 otrok, 7 umrlo do 10. leta;
č) sin Mihael Arhar, * 1848, žena Frančiška Kovšca, * 1851, Dolenja vas Poročna fotografija Janeza Martinčiča iz Cer­
knice (Žajfarjev, bratranec pisca) in Marije Ko­
92 (stanovanje), 8 otrok, 2 umrla do 8. leta; leta 1877 jim je bilo posestvo šir leta 1931. Fotografijo hrani družina Modic.
prodano (verkauft) in so odšli na fito (na stanovanje) v Cerknico 229 in
nato v Cerknico 200 in 105;
d) novi lastnik Jakob Semič, * 1839, Cerknica 168 (sedaj Cibkov Mati­ ti..1«/1*vi* t z/vž//rj'’z../
,.4>:
y •V/

ja, oče Andrej Semič), f 62 let, žena Marija Žigon, * 1851, Dolenja Planina ^ /7'V' 6 /i r tf.

148 (Arhava), t 32 let, II. žena Marjeta Modec, * 1854, Velike Bloke 43, t S
it i it . i->/. //fn y /ft?
74,1. zakon 4 otroci, II. zakon 9 otrok; L
ti v ...... .. 'i/t/1 t/iy ... Mn y;,.y
e) sin Jožef Semič, * 1892, t 97 let, žena Antonija Gostiša, * 1899, Cer­ .My: r .1 .*•
/_av-
knica 108 (Rakovcova), t 83 let, 4 otroci;
J l/yY
f) sin Jožef Semič, * 1923,166 let, žena Marija Tekavec, * 1925, Otonica *
-fb vCifO/i , luHC/Tc .
6, 2 otroka.
Priimek Semič so pisali na več načinov. Glej poroko iz leta 1667 na št.
168. Ana Semič, (hči d), roj. 1879, seje poročila v ZDA.
201 (Partizanska 31). KUNDROVI, 1/4 kmetije Y4rS„/« '/'Prt*,, p u4e,

a) Jurij Turšič, * 1786, f 63 let, žena Neža Primožič (oče Pavel), * 1789,
Podslivnica 1, f 66 let, leta 1855 je umrla za kolero;
b) posestvo je podedoval Pavel Primožič (sin Neže Primožič), * 1812, Č

Podslivnica 1, f 75 let, žena Neža Ule, * 1824, Dolenja vas 48 (stanovanje), J >--v - ... * A-
4 -"S. '4
f 75 let, 2 otroka; ...j / „„
? * J.. . /J
c) Janez Svigel, * 1849, Martinjak 28 (stanovanje), f 24 let, se je leta a l '. t

1872 priženil, žena Marija Primožič, * 1849, t 88 let, II. mož Andrej Kra­ d m. • AA

mar, * 1843, Sveti Lenart, f 32 let, III. mož Franc Prudič, * 1853, Cerkni­ Štajerjeva rodbina iz Cerknice v žup. knjigi SA.
Foto: B. Ž.
ca 189 (Sklempa), f 66 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 1 otrok, III. zakon
8 otrok, 5 umrlo do 4. leta;
č) sin Franc Prudič, * 1881, f 34 let, žena Neža Pikovnik, * 1883, Pikov­
nik 1 (Lazar), f 92 let, 2 otroka;
d) Ludvik Branisel, * 1902, Cerknica 157 (Sežon), f 56 let, se je leta
1928 priženil, žena Marija Prudič, * 1910, t 83 let, 3 otroci.
Neža Primožič, (hči b), roj. 1847, se je poročila v Trst, Matija Prudič,
(sin c), roj. 1892, pa je odšel v ZDA.
202 (Partizanska cesta 30). BAVDEK, prej Župane, leta 1824 je bilo
domače ime pri Kumru (per Kumru),326 1/6 kmetije
a) Jakob Drenik, * 1776, žena Neža Prevec, vsaj 2 otroka;
b) sin Jakob Drenik, * 1804, je imel kmetijo že leta 1824, žena Marija 324
Danila Modic, ustni vir.
Turšič, * 1801, f 65 let, 4 otroci, 1 umrl do 10. leta; 325
Glej sestavek Pisma Marije Martin­
c) sin Franc Drenik, * 1837, f 73 let, žena Marija Knap, * 1840, Dobec 8 čič ... v tem poglavju, str. 390.
326 AS, F kataster.
(Velča), f 39 let, II. žena Elizabeta Juvančič, * 1843, Rakek 24 (Tomažič),
 Cerknica 307

t 63 let, I. zakon 4 otroci, II. zakon 1 otrok, 3 umrli do 5. leta; posestvo

jim je bilo prodano, šli so na stanovanje na št. 230;
č) nov lastnik Janez Petrovčič, * 1853, Cerknica 198 (Tončkov), f 77
let, žena Marija Vičič, * 1856, Cerknica 119 (Peclova), 7 otrok, 4 umrli do
5. leta;
d) Anton Bavdek, * 1897, Sveti Vid 12, f 88 let, znan mesarski mojster, ■

žena Pavla Pirman, * 1905, Sveti Vid 5, t 95 let, 4 otroci; nthan ... a t —1 * ~.
Andrej Drenik, (sin c), roj. 1869, seje poročil v Trst. Vojaka Janeza Pe­ novt
trovčiča, (sin č), roj. 1885, je 29. avgusta 1915 v Postojni povozil vlak. Hišo
je okoli leta 1925 kupil Anton Bavdek in zgradil novo. J
Leta 1820 je imel Jurij Turšič (Kundrov) iz Cer­
203. Leta 1824 je bilo domače ime ROJC, 1/3 kmetije knice 1/6 kupne kmetije, ki je spadala pod cer­
a) Janez Ileršič (Illerschizh), * 1795, Martinjak, f 41 let, je imel kme­ kniško župnišče. Za njim jo je podedoval Pavel
Primožič. NŠAL, urbar Cerknica, 1820. Foto: J. K.
tijo leta 1824, žena Uršula Turk, II. žena Ana Kuclar, * 1798, f 72 let, I.
zakon 1 otrok, II. zakon 7 otrok; Jm. A C.K St,*,/M
b) sin Franc Ileršič, * 1826,163 let, žena Marija Veber, * 1829, Cerknica S. /
a <V» /f- /■ „y/~

187 (Oglar), t 69 let, 6 otrok, 3 umrli do 9. leta; f At;/*'’ .-ir //. „ / f/>p
S
c) Anton Repič, * 1851, Višnje 21 pri Ajdovščini, seje leta 1881 priženil,
žena Marija Ileršič, * 1865, f 78 let, 10 otrok, 4 umrli do 9. leta.
Leta 1833 je Janez Ileršič (Rojc) naredil nov oltar v otoški cerkvi sv. Pri­
I '?■ S/lt—nr* ////
. *>‘'t ,v./r ., ,„, S/. /Č /S/j,

moža in Felicijana na Otoku, o čemer priča zapis na hrbtni strani oltarja: Sr,-'
»Den 15 april 1833 gemacht von Roiz aus Zirknitz Haus N 203.« Franc ) L VL ^
J.

'J~A:
Repič, (sin c), roj. 1891, in sestra Ana, roj. 1887, sta odšla v ZDA. Po drugi
svetovni vojni je kupil polovico hiše Anton Bavdek. a 1

204 (Partizanska 26). KASTELIN, leta 1824 je bilo domače ime pri Kundrova rodbina iz Cerknice v žup. knjigi SA.
Mihaelovem Kastelcu (per Mihaelom Kastelz), 1/6 kmetije Foto: B. Ž.
a) Gašper Drenik, * 1764, t 76 let, žena Neža Ocepek, vsaj 2 otroka;
b) leta 1824 je imel kmetijo Matevž Kastelic, * Martinjak 27 (stanova­
nje), seje priženil, žena Marija Drenik, 1 otrok;
c) sin Jakob Kastelic, * 1814, t 58 let, žena Neža Lovko, * 1817, Dolenja
vas 14 (Lekin), t 64 let, 7 otrok, 3 umrli do 6. leta;
č) sin Franc Kastelic, * 1854, t 66 let, žena Antonija Juvane, * 1853,
Cerknica 49 (Šmarčan), t 63 let, 9 otrok, 4 umrli do 5. leta;
d) sin Jožef Kastelic, * 1890, žena Terezija Rožanc, * 1894, Brezje 3
(Kovač), 4 otroci; odselili so se v Nagybecskerek (tj. Zrenjanin) na Ogrsko;
e) novi lastnici Ivana Martinčič (Farbarjeva), * 1874, Dolenja vas 24,
in sestra Marjeta Martinčič, * 1887.
Jože Kastelic je imel na klancu pod cerkvijo proti Begunjam svojo kova­
čijo. Zato se je temu klancu reklo Koštelinov klanec. Frančiška Kastelic,
(hči č), roj. 1896, se je leta 1918 poročila na Madžarsko s četovodjo Niko­
lajem Lakotosom. Že leta 1902 je Ivana Martinčič iz Dolenje vasi odprla
trgovino v tej hiši. Leta 1937 sta hišo prodali in odprli trgovino v Ljubljani; A it - ■ .I

na Streliški ulici 37 sta kupili drugo hišo. 327 Leta 1718 imel Martin Dragolič iz Cerknice 205
(Šega) domec (Hofstat) pod hasberškim gospo­
205. SEGA, prej Šlosar, leta 1824 je bilo domače ime pri Mežnarjevem stvom, pred njim ga je imel Janez Krstnik Mi­
Šemetu,328 1/6 kmetije kulič, ki je bil cerkniški kaplan in domačin. AS,
1/13 u. Foto: J. K.
a) Janez Krstnik Mikulič (Mikhullitsch), cerkniški kaplan in domačin,
je imel pred letom 1718 domec (Hofstat);329 327
Glej sestavek Pisma Marije Mar­
b) za njim gaje leta 1718 imel Martin Dragolič (Dragolz); tinčič ... v tem poglavju, str. 390.
c) Simon Dragolič je imel kmetijo pred letom 1824; S pletenjem rokavic in nogavic ter
s paketi sta Ivana in Marjeta Mar­
č) sin Martin Dragolič je imel kmetijo leta 1824, žena Marija (--), 5 tinčič po drugi svetovni vojni veliko
pomagali zaprtim duhovnikom.
otrok; Ivana Kebe, mati pisca, ustni vir.
d) Luka Mele, * 1804, Cerknica 24 (Kunčov, oče Gregor Mele, mati Eli­ 328
AS, F kataster.
329
zabeta Meden), seje priženil, žena Elizabeta Dragolič, * 1800, t 43 let, II. Steinberg pravi, da je duhovnik Mi­
žena Cecilija Žnidaršič, * 1812, Cerknica 190 (Vrdjanova, oče Lovrenc Žni­ kulič od pastirjev odkupoval srebrne
kovance, ki so jih našli na Gradišču.
daršič), I. zakon 1 otrok, II. zakon 3 otroci, odselili so se v Cerknico 191; Glej uvod v Dolenjo vas, str. 324.
308 VI. poglavje

e) Anton Šega, * 1822, Cerknica 191 (Šlosarjev), žena Marija Modec, *

1822, Cerknica 4 (Kosmač), f 83 let, 4 otroci;
f) sin Matija Šega, * 1854, f 81 let, žena Uršula Cvetko, * 1860, Marti­
njak 29 (Cekoča), f 75 let, 2 otroka, 1 umrl do 2. leta.
206. PRIMOŠČEVI, leta 1824 je bilo domače ime pri Štajerju (per Sta-
jerje), kajža
a) Primož Istenič (Istenizh), * 1779, t 57 let, žena Elizabeta Žnidaršič,
* 1784, Cerknica 188 (Primšar pri Sv. Roku), t 95 let, 4 otroci;
b) sin Andrej Istenič, * 1818, t 74 let, krojač, žena Elizabeta Lunka, *
1814, Žerovnica 56 (sedaj Petrovi), t 43 let, II. žena Jera Mramor, * 1837,
Otonica 3, t 24 let, III. žena Terezija Cimperman, * 1837, Šivče 2, Sveti
Vid, f 66 let, I. zakon 9 otrok, dvojčki in trojčki, II. zakon 2 otroka, III.
zakon 7 otrok, 10 umrlo do 8. leta;
c) sin Janez Istenič, * 1875, t 37 let, žena Uršula Mele, * 1881, Cerknica
191 (Kunčeva), 1 otrok. Portal Jurčkovega stolpa v Taboru iz leta 1666,
Marija Istenič, (hči c), roj. 1905, seje poročila v ZDA. detajl. Strokovnjakom ni uspelo razvozljati, od
katerih plemičev bi bil ta grb. Črke: CV: in S: in A
207. ŠKERJANC in IVI so začetnice nekdanjih neznanih lastnikov.
a) leta 1824 je imel hišo Matija Frank; Foto: J. K., 2009.

b) potem je bil tam vrt Janeza Medena.

208. JURČKOVI, leta 1824 je bilo domače ime pri Joškovem Antonu,
kajža
a) leta 1824 je imel kajžo Anton Mihele;331
b) Mihael Krapenc, * 1783, t 62 let, žena Marija Lančman, * 1780
73 let, 4 otroci;
c) sin Lovrenc Krapenc, * 1818, t 40 let, žena Marija Mehle, * 1826, E
lenja vas 38 (stanovanje), f 63 let, 3 otroci, 2 umrla v 2. letu;
č) sin Anton Krapenc, * 1854, t 30 let, žena Marija Vidrih, * 1855, h
kek 35 (Lekin), 3 otroci, 1 umrl v 1. letu; hiša jim je bila prodana (veri
uft) in so šli na fito (na stanovanje) v Cerknico 168;
d) novi lastnik Jurij Turšič, * 1847, soboslikar, Bezuljak 32 (stanm
nje), f 74 let, žena Ana Šuštaršič, * 1853, Lipsenj 26 (Jakopetova), f
let, II. žena Marija Bajt, * 1852, Unec 68 (Malnarček), f 81 let, I. zakor
otroka; Portal Jurčkovega stolpa v Taboru iz leta 1666.
e) sin Ivan Turšič, * 1878, f 63 let, žena Ivana Kos, * 1879, Cerknica 107
(Farbarjeva), 8 otrok, 1 umrl v 1. letu. Glej Cerknica 210!
Leta 1941 je v hiši stanovala družina Klančar. Franc Klančar, roj.
1909, Cerknica 16, delavec, žena Jožefa Veber, roj. 1912, Cerknica 223, 4
otroci, 2 umrla v 1. letu.
209 (Partizanska 15). STEBRCOVI, že leta 1824 je bilo domače ime pri
Stebrcu (per Steberzi), podružništvo ali 1/6 kmetije
a) Simon Lovko, * okoli 1734, žena Neža (-), vsaj 2 otroka;
b) Simon Lovko * 1767, žena Ana Benčan, * 1757, II. žena Marija Vičič,
* 1776, Cerknica, t 77 let, vsaj 1 otrok;
c) sin Matija Lovko, * 1806, t 67 let, žena Marija Turšič, * 1800, Cerkni­
ca 32 (stanovanje), f 77 let, 7 otrok, 2 umrla do 3. leta;
č) sin Jernej Lovko, * 1829, t 81 let, žena Jera Caserman, * 1837, Cer­
knica 101, f 24 let, II. žena Katarina Levar, * 1837, Martinjak 40 (Susma-
nova), t 84 let, I. zakon 1 otrok, II. zakon 5 otrok, 3 umrli do 5. leta.
Franc Lovko je kupil hišo št. 31 na Veliki gasi. Janez Lovko, (sin c), roj. Ivan Turšič iz Cerknice 210 v ruskem ujetništvu
1840, je odšel v Slavonijo, Anton Lovko, (sin č), roj. 1869, pa v Brazilijo in v prvi svetovni vojni. Je na desni. Fotografijo
hrani Leonida Matičič.
potem v ZDA. Hiše ni več.
210 (Tabor 42). JURČKOV TABOR, prej mesnica, znani lastniki
a) leta 1595 je cerkniški župnik Anton Štefanič pisal pismo nadvojvodi
330
Ferdinandu, da je cerkniška srenja na župnijskem pokopališču postavila AS, F kataster.
331 AS, F kataster.
tabor in kašče;
 Cerknica 309

b) naslednje leto (1596) je odstavljeni cerkniški župnik Vincencij Penger

izjavil, da so tabor in kašče cerkvena imovina (Pengerja je oglejski patriarh
odstavil zaradi protestantizma);332
c) leta 1911 je od Antona de Schiava in Frana Gerbiča tabor kupil za
5400 kron Jurij Turšič, zato seje tabor imenoval po njem;
frrfjkm
č) Jurij Turšič, * 1847, Bezuljak 32 (Matičkov), soboslikar, 174 let, žena fmort Jv/zG/kA;
Ana Šuštaršič, * 1853, Lipsenj 26, f 29 let, umrla je za jetiko, 2 otroka;
it < -v -/a*-.
d) sin Ivan Turšič, * 1878, soboslikar, Bezuljak 32, f 63 let, žena Ivana
Kos, * 1879, Cerknica 107, f 96 let, 8 otrok, 1 umrl do 1. leta; Pred letom 1810 je imel Matija Semič iz Cerkni­
ce 211 (potem Arhar) !/6 kmetije. Za njim jo je
e) sin Maks Turšič, * 1913, t 90 let, žena Marija Treven, * 1925, Rovte imel Tomaž Semič. NŠAL, urbar Cerknica, 1810.
13, t 76 let, 3 otroci. Foto: J. K.
V pritličju je imel oče znanega pevca in učitelja Frana Gerbiča mesnico.
Oče Ivan Turšič je bil v v prvi svetovni vojni štiri leta v ruskem ujetni­
štvu, potem seje leta 1918 vrnil domov.333 Tabor ima renesančno oblikovan
portal z letnico 1666. Ljudsko izročilo pravi, da je tabor gradil šteberški
graščak in daje ta portal iz šteberškega gradu.334 Maks Turšič je leta 2003
tabor prodal cerkniški občini.335
V taboru je stanovala družina Dragolič.
332
Glej sestavek Turški vpadi in tabor v
tem poglavju, str. 212.
333 D. Žižek, n. d., str. 41-49, kjer je
objavljena fotokopija pogodbe iz leta
1911. Maks Turšič je v tem delu o
svojem očetu prispeval zanimive
spomine. Oče je v prvi svetovni
vojni v ruskem ujetništvu živel pri
bogatih groficah. Bilje neke vrste
nadzornik sedmih ujetnikov, sam pa
je bolj skrbel za konje. Ujetnike je
spodbujal: »Če hočemo živeti, mora­
mo delati.« Grofici sta njemu najbolj
zaupali, tako da ju je s kočijo vozil po
ogromnih poljih. Skladišče za žito je
bilo dolgo sto metrov, a bili so precej
zaostali. Na posestvu niso znali suši­
ti mesa, ne delati klobas in salam in
ne peči kruha. Vse to jih je navadil
Turšič. Prej so zaklali eno žival,
meso nasolili in ga vložili v velike
kadi po kleteh. Ko so tisto porabili,
so zaklali drugo. Ruska narodna jed
je bila kaša. Ujetniki so dobro živeli,
imeli so dovolj mesa in kruha. Uje­
tnik kuharje moral kuhati za sedem
ljudi in tudi kruh je moral peči. Neki
ujetnik pa je kakšno vrečo živil več­
krat na skrivaj prodal. Potem je dejal
Družina Turšič iz Cerknice 210 leta 1975. Turšiču: »Vidiš, ali si ti pameten!
Jaz prodajam in bom nesel domov
novac.« Bilje Hrvat. Turšič pa mu
a) Martin Dragolič, roj. 1795, f 58 let, žena Terezija Trost, * 1805, Slap je dejal: »To ni moje, jaz se tega ne
9 pri Vipavi, 5 otrok; dotaknem. Kakor bo, pa bo.« Leta
1917 pa so se tudi tej grofiji približali
b) sin Franc Dragolič, roj. 1835, žena Katarina Sulc, roj. 1837, Dolenja boljševiki. Turšiču sta grofici naro­
čili, naj ju s kočijo pelje do nekega
vas 10,1 otrok. gozda, da se bosta skrili pred bolj­
Marija Dragolič, (hči a), roj. 1839, je služila v Trstujdient in Triest). ševiki. Kakšna usoda ju je doletela,
ni Turšič nikoli izvedel. Ko so prišli
Od leta 1869 do 1874 je v taboru stanovala tudi družina Čuk. Mihael Čuk, boljševiki na grofijo, grofic ni bilo,
roj. 1824, Čevca pri Logatcu, žena Neža Dragolič, roj. 1837, Cerknica 210, ker jih je Turšič odpeljal. Boljševiki
so ujetnike pretepli in jih silili, da
7 otrok, 2 umrla do 3. leta. morajo z njimi, a tega niso hoteli
211 (Tabor 46). ARHARJEVI, leta 1824 je bilo domače ime pri Štajer- storiti. Potem so jim pobrali vso
zlatnino, denar, prstane, vse, kar so
jevem Tomažu,336 potem je bil lastnik Franjo Gerbič, 1/6 kmetije imeli. Iz Rusije so do Kijeva potovali
a) Matija Semič je imel 1/6 kmetije pred letom 1810; peš, ker je bila železnica razbita. Iz
Poljske so potovali po železnici kon-
b) sin Tomaž Semič (Schmeezh), * 1787, Cerknica (Štajerjov), f 69 let, trabant, ker so jih boljševiki oropali.
žena Marija Debevc, * 1789, t 76 let, 3 otroci; 334 D. Žižek, n. d., prav tam. Nisem mo­
gel ugotoviti, čigav grb je v portalu.
c) sin Matevž Semič, * 1819, f 56 let, žena Uršula Švelc, * 1834, Dolenja 335
Leonida Matičič, roj. Turšič, oktober
vas 6 (Svelcova), f 68 let, 7 otrok, 3 umrli do 3. leta, leta 1866 je za kolero 2008, ustni vir.
336
umrla 9-letna Marija Semič; AS, F kataster.
310 VI. poglavje

č) sin Anton Semič, * 1864, f 41 let, žena Ana Sterle, * 1869, Podcerkev
14, t 64 let, 5 otrok, 1 umrl do 3. leta;
d) Mihael Arhar, * 1848, žena Frančiška Kovšca, * 1851, Dolenja vas 92
(stanovanje), 8 otrok (glej Cerknica 200);
e) sin Janez Arhar, * 1872, Cerknica 200, žena Terezija Rožanc, * 1881,
Topol 15 (stanovanje), 9 otrok;
f) sin Franc Arhar, * 1905, Cerknica 229, t 72 let, kamnosek, žena Ma­
rija Obreza, * 1911, Cerknica 168 (Cibkova), f 92 let, 3 otroci.
Oče Anton Semič, roj. 1864, je leta 1905 umrl v ZDA. Anton Semič, (sin
d), roj. 1893, seje poročil v Trst, kjer je bil trgovec (mercator); tja sta se po­
ročili tudi Uršula Semič, (hči č), roj. 1866, in sestra Jera Semič, roj. 1872.
Alojz Arhar, roj. 1910, je pomagal očetu Janezu pri kamnoseških delih.
Tone Kebe ga opisuje kot sposobnega telovadca, voditelja mladih Orlov,
Arharjeva družina iz Cerknice leta 1925. Od leve
igralca in cerkovnika. Čeprav je bil civilist, ki ni nosil puške, so ga partiza­ spredaj: oče Janez, roj. 1872, Anica, mati Roza­
ni 15. oktobra 1943 vseeno likvidirali v Grčaricah.337 Franc Arharje kupil lija in Tončka; zadaj: Tone, Lojz, France in Mirna.
hišo od Gerbičevih. V tej hiši je bil rojen znani ekonomist in prvi guverner
Banke Slovenije dr. France Arhar.
212 (Tabor 47). KUSKOVI, leta 1743 je bilo domače ime pri Kusku (ad
Kusek) 1/6 kmetije
a) Matija Rožanc (Kusek) je imel leta 1743 polovico podružništva pod
župnijsko cerkvijo;
b) Anton Turšič, * 1769, seje priženil, žena Marija Rožanc, * 1770, po­
ročena leta 1789, vsaj 1 otrok; Leta 1743 je imel Matija Rožanc (Kusek) iz Cer­
knice polovico podružništva (Untersasserey),
c) sin Anton Turšič, * 1806, f 61 let, žena Marija Milavec, * 1809, Stu- ki je spadalo pod župnijsko cerkev. Poleg daja­
tev v denarju je imel tri dni tlake: en dan pletve,
deno 35 (Simšič), f 75 let, 4 otroci; en dan košnje in en dan žetve. NŠAL, urbar Cer­
č) sin Matija Turšič, * 1834, f 79 let, žena Marija Udovič, * 1842, Zelše knica, 1743. Foto: J. K.
4, t 81 let, 6 otrok;
d) sin Janez Turšič, * 1871, f 76 let, žena Marija Mikše, * 1884, Cerkni­ 2Bol)iwt r/r//t> f* ■
ca 59 (Drašlerjeva), f 67 let, 6 otrok, 1 umrl v 1. letu. iX/.
e) sin Anton Turšič, * 1907, žena Frančiška Turšič, * 1913, Cerknica
Leta 1800 je imel Anton Turšič iz Cerknice (Ku­
127 (Švelc), 2 otrok. sek) 1/6 kupne kmetije. NŠAL, urbar Cerknica,
Dne 28. aprila 1865 je umrl Miha Turšič (sin č), roj. 20. avg. 1837. Bil 1800. Foto: J. K.
je 12 let v postelji in je potrpežljivo prenašal strašne bolečine. Pisal je
tudi v Rokodelske novice in Zgodnjo danico.338 Matija Turšič, (sin č), .t
roj. 1877, in brat dvojček Mihael sta odšla v ZDA.
213 (Tabor 48). GERBIČ, leta 1824 je bilo domače ime pri Gerbcu pod
turnom (per Gerbzi pod Turnom),339 1/6 kmetije ■6»
tJM
Leta 1743 je imel Jurij Gerbec iz Cerknice 213
(Gerbič) polovico podružništva. NŠAL, urbar
Cerknica, 1743. Foto: J. K

Portal na Gerbičevi hiši iz leta 1867. Postavil ga je J.
G. - Jožef Gerbec, oče Frana Gerbiča.
337
S. Okoliš, Žrtve, str. 110. Tone Kebe,
ki je bil med partizani, pravi, da se
je Lojze Arhar kot fant »zaobljubil
Bogu in Mariji« in daje bil »srečen
človek«. To je dokazoval »s skoraj
vedno vedrim razpoloženjem«. T.
Kebe, n. d., str. 217. Zakaj je Arhar
postal žrtev revolucionarjev? Zgodo­
vinar mag. Stane Okoliš pojasnjuje,
da so po kapitulaciji Italije nekateri
Cerkničani, ki so se upali izposta­
viti, med njimi je bil tudi nadučitelj
Vinko Skubic, poskušali zaščiti ljudi
in njihovo imetje pred ropanji. Ker
niso bili na strani revolucionarjev, so
postali njihove žrtve v Grčaricah in
Mačkovcu sredi oktobra 1943. Stane
Okoliš, 21. marec 2009, ustni vir.
338
Glej sestavek Miha Turšič v tem
Pomemben cerkniški glasbenik Fran Gerbič. Ilustrirani Slo­ poglavju, str. 233.
339 AS, F kataster.
venec, 1927.
 Cerknica 311

a) Jurij Gerbec je imel leta 1743 in še leta 1756 polovico podružništva

(1/2 Untersasserey) pod cerkniškim župniščem;
b) Jurij Gerbec, * 1743, žena Marija Puntar, II. žena Jera Benčan, I.
zakon 3 otroci;
Leta 1756 je imel Jurij Gerbec iz Cerknice 213
c) sin Jakob Gerbec, * 1773, t 71 let, žena Marjeta Mele, * 1772, f 64 polovico podružništva ali 1/6 kmetije. I\IŠAL,
let, 4 otroci; urbar Cerknica, 1756. Foto: J. K.

č) sin Jožef Gerbec, * 1814, f 63 let, žena Marjeta Obreza, * 1807, Cer­ /4- s**a//* i
knica 233 (stanovanje), f 81 let, 7 otrok, 4 umrli do 10. leta;
d) sin Franc Gerbič, * 1840, f 77 let, žena Emilija Daneš, * 1856, Tiipe- /'i'

lsgrun na Češkem, 5 otrok, 2 umrla v 2. letu. 41 ■ y. /4’.. ’ . 'A 2

Leta 1866 je v hiši za kolero umrla 22-letna Neža Udovič iz Dolenje vasi /A
12, kije bila verjetno dekla. Fran Gerbič sije spremenil priimek, prej so se 4 "o
vedno pisali Gerbec, in iz Franca je postal Fran Gerbič je bil najprej učitelj 4 >4. 4M

in organist ter pomemben pevec in skladatelj v Pragi, Zagrebu, Ulmu in v

Ljubljani. Po njem nosi naslov tudi Gerbičeva ulica v Cerknici.340 r rt. '/.'Zv
&
/> ■yc~
Hiša je spremenjena v muzej Frana Gerbiča. /4.,/,. // f ... Si'i
V
214. OMAHAR, pravilno Urmacher (Urar), 1/3 kmetije
a) Andrej Vičič, žena Elizabeta Turšič, vsaj 1 otrok;
L (/bai ,
M
b) Franc Kušlan, * 1797, Senožeče, f 74 let, se je priženil, leta 1824 je \[ U fi’4u 1 't' -J /n fl~**n* ShS
imel že kmetijo, žena Marija Vičič, * 1809, f 69 let, 10 otrok, 1 umrl v 1. letu; <7 W ]j

c) sin Jernej Kušlan, * 1843, f 74 let, žena Marija Furlan, * 1845, Cer­ Omaharjeva rodbina iz Cerknice v žup. knjigi SA.
knica 217 (Tavželj), f 39 let, II. žena Terezija Obreza, * 1850, Selšček 9 Foto: B. Ž.
(Sporer), f 70 let, I. zakon 7 otrok, II. zakon 7 otrok, 6 umrlo do 4. leta; 9 1

č) sin Edvard Kušlan, * 1886, t 41 let, žena Marija Modec, * 1895, Me­
tulje 3 (stanovanje), Bloke, f 62 let, 5 otrok, 1 umrl v 1. letu.
Stanislav Kušlan, (sin č), roj. 1921, in sestra Veronika, roj. 1924, sta Leta 1792 je bila pod Valentinom Baragom iz
odšla v ZDA. Cerknice 215 (Mazej) 1/3 kmetije iz zakupne
spremenjena v kupno. NŠAL, urbar Cerknica,
215 (Tabor 36). MAZEJ, 1/3 kmetije, župnijska nadarbina, hiša je pri­ 1792. Foto: J. K.
padala cerkniški župniji, leta 1824 je bilo domače ime pri Mavrovem Mate­
vžu (per Mauroum Matevž) 341
a) Valentin Baraga, leta 1792 je bila zakupna kmetija spremenjena v
kupno; k
b) leta 1824 je imel kmetijo Matevž Baraga, * 1783, Cerknica 9 (Ma­
ver), žena Uršula Drenik, * 1784, 5 otrok;
1 | *A.
c) Andrej Lovko, * 1786, žena Marija Skuk, * 1787, f 49 let, leta 1836 je A 7
umrla za kolero, 6 otrok, so odšli v Cerknico 8;
č) Jožef Mazi, * 1811, Veliki Vrh 24, Bloke, t 61 let, seje priženil, žena
Marjeta Lovko, * 1819, f 32 let, II. žena Frančiška Kuralt, * 1839, f 27 let, 1 •i
T-
JL
a i

leta 1866 je umrla za kolero, III. žena Ivana Gerdadovnik, * 1833, Spodnji
Logatec 1 (Unterloitsch), I. zakon 3 otroci, II. zakon 2 otroka, III. zakon
1 otrok, 3 umrli do 12. leta.
mh m I

Hiša je pripadala župnišču že leta 1595. V pismu oglejskemu patriarhu Bivšo župnijsko hišo, ki je stala nasproti cerkni­
jo tega leta omenja cerkniški župnik Anton Stefanič.342 Leta 1876 sta v hiši škemu župnišču, omenja cerkniški župnik Anton
stanovali družini Bonač: Lovrenc Bonač, roj. 1839, Selšček 4, žena Marjeta Štefanič v pismu oglejskemu patriarhu že leta
1595.
Škof, roj. 1848, Cerknica, 3 otroci; in Matevž Bonač, roj. 1821, Bezuljak
35, žena Uršula Lančman, roj. 1833, Cerknica 142, 4 otroci, 2 umrla do
3. leta. Pred prvo svetovno vojno je v hiši bivala tudi družina Kavčič. Jože 340
Kavčič, roj. 1876, Sv. Vid niže Ptuja, žena Marija Lakota, roj. 1874, Žab- Češki pisatelj Jan Neruda omenja,
daje leta 1868 obiskal Cerknico in
nica pri Beljaku, 3 otroci. V hiši je bival tudi Martin Košnik, roj. 1906, družino prijatelja Frana Gerbiča. O
Trstenik, organist, f 73 let, žena Amalija Gorenje, roj. 1911, Cerknica, t 83 njegovih starših piše: »Deležen sem
bil gostoljubja v družini Gerbičevih.
let, 4 otroci. Martin Košnik je leta 1945 odšel v ZDA, mati Amalija in otro­ Oče odkritosrčen, sin kot pravi brat,
ci: Vida, roj. 1932, Magda, roj. 1934, in Franc, roj. 1937, pa so odšli v ZDA mati - kot da zrem v zveste oči svoje
leta 1955. Martin Košnik je bil potem 30 let organist v slovenski cerkvi sv. češke matere.« Glej A. Lipovec, n. d.,
str. 221.
Vida v Clevelandu. Od leta 1930 do 1934 je v hiši stanovala tudi družina 341
AS, F kataster.
Škarja. Ivan Škarja, roj. 1895, Mengeš 100, mizarski mojster, žena Fran­ 342
Glej J. Kebe, Loška dolina, II. del,
čiška Zalar, roj. 1899, Cerknica 17, 7 otrok, 2 umrla v 1. letu. str. 503.
312 VI. poglavje

Žena in otroci cerkniškega organista Martina Kočnika leta 1955, ko so trije z materjo odšli za njim v ZDA. V Sloveniji je Cerkniški organist Martin Košnik, roj. 1906.
ostal samo Srečko. Prva vrsta od leve: Martinova mati, njihova stara mati, mati Amalija in Bajčeva mati; druga vrsta:
Srečko, Vida, France, Magda in njihov stric Lojze Bajc.

216 (Tabor 35). ŽLEBARJEV, leta 1824 je bilo domače ime pri Čenčar-
ju, 1/3 kmetije
a) Matija Cenčar (Schentschar) je imel leta 1718 domec (Hoffstat); '
) š-ftM
b) leta 1824 je imel kmetijo Anton Debevc, žena Jera Lončar, 2 otroka;.343 ou.~u.
c) sin Simon Debevc, * 1806, f 88 let, žena Marija Lovko, * 1809, f 40 Leta 1718 je imel Matija Čenčar iz Cerknice
let, 7 otrok, 2 umrla do 6. leta; (sedaj Žlebarjev) domec. AS, 1/13 u. Foto: J. K.

č) sin Franc Debevc, * 1846, f 43 let, žena Frančiška Zabukovec, * 1861, S7V 3 V-4
Lož, Predmestje 9 (Podgradarjeva), t 44 let, II. mož Janez Meden, * 1863,
Cerknica 20 (Krznar v Svinjskem riglu), seje leta 1891 priženil, I. zakon 5
otrok, II. zakon 10 otrok, 8 umrlo do 6. leta;
d) novi lastnik Matevž Mele, * 1883, Cerknica 191 (Kunčov), t 32 let,
žena Frančiška Baraga, 1882, Cerknica 15 (Žlebarjeva), 5 otrok, 2 umrla
do 9. leta.
Oče Matevž Mele je leta 1915 padel pri Grodnem v prvi svetovni vojni.
Leta 1743 je imel Andrej Obreza ali Tavželj iz
217 (Tabor 27). KETE, leta 1824 je bilo domače ime pri Tavžlovem Luki Cerknice 217 (Kete) podružništvo (Untersas-
(per Tauschlovem Luki),344 1/3 kmetije sejey), ki je spadalo pod cerkniško župnišče.
IMŠAL, urbar Cerknica, 1743. Foto: J. K.
a) Andrej Obreza ali Tavželj je imel leta 1743 podružništvo (Untersas-
serey) pod cerkniškim župniščem;
b) sin Simon Obreza je imel leta 1792, žena Marija Baraga, II. žena 't*.
Helena Čope, * 1752, Dolenje Jezero 9 (Čopetova), I. zakon 1 otrok, II.
zakon 4 otroci;
U /t •? rt a

Leta 1792 je imel Simon Obreza iz Cerknice 217

c) sin Luka Obreza, * 1780, f 79 let, žena Marija Baraga, * 1782, t 61 (Kete] 1/3 kmetije, za njim jo je imel Luka Obre­
let, 3 otroci; za. NSAL, urbar Cerknica, 1792. Foto: J. K.

č) Franc Furlan, * 1807, trg Vipava, t 75 let, se je priženil, žena Hele­

na Obreza, * 1818, f 38 let, II. žena Neža Logar, * 1819, Dolenje Jezero 29
(Zuča), f 61 let, I. zakon 6 otrok, II. zakon 2 otroka, 4 umrli do 5. leta,
leta 1866 je za kolero umrla 4-letna Marjeta Furlan; X
d) sin Franc Furlan, * 1852,139 let, žena Uršula Semič, * 1860, Cerkni­
Leta 1756 je imel Jurij Jernejčič iz Cerknice (Ra­
ca 190 (Vardjan); odselili so se v Cerknico 223; kove) podružništvo, ki je spadalo pod cerkniško
e) Janez Kete, * 1851, Ljubljana, Krakovo 3, f 73 let, žena Jera Kočevar, župnišče. NŠAL, urbar Cerknica, 1756. Foto: J. K.
* 1850, Stari trg pri Ložu 10 (Malnarjeva), t 45 let, 5 otrok.
Marija Alojzija Kete, (hči e), roj. 1883, je odšla v Trst.
218 (Tabor 34). RAKOVEC, leta 1824 je bilo domače ime pri Rakovco-
vem Jerneju (per Rakouzou Jerni),345 1/3 kmetije 343 AS, F kataster.
344
a) Jurij Jernejčič je imel leta 1756 podružništvo pod cerkniškim žu­ AS, F kataster.
345
pniščem; AS, F kataster.
 Cerknica 313

b) Jernej Jernejčič je imel posestvo pred letom 1810; G^ers? iircAj

c) po letu 1810 je imel posestvo Jernej Meden, * 1786, t 74 let, seje pri­ te*****"'
ženil, žena Elizabera Jernejčič, II. žena Marija Otoničar, * 1786, t 50 let,
leta 1836 je umrla za kolero, II. zakon 6 otrok; . . __

č) sin Luka Meden, * 1811, f 84 let, žena Uršula Caserman, * 1808, Cer­ Pred letom 1810 je imel Jernej Jernejčič iz
Cerknice (Rakove) podružništvo, za njim ga je
knica 101 (Caserman), t 79 let, 5 otrok, 2 umrla do 10. leta; imel Jernej Meden. NŠAL, urbar Cerknica, 1810.
d) sin Luka Meden, * 1844, t 69 let, žena Marija Žnidaršič, * 1849, Do­ Foto: J. K.
lenja vas 54 (Branisel), t 73 let, 7 otrok, 2 umrla do 5. leta;
e) sin Jakob Meden, * 1882, t 88 let, žena Antonija Kranjc, * 1895, Ko- v
žljek 12 (Kranjča), t 61 let, 8 otrok, 1 umrl v 1. letu;
f) sin Alojzij Meden, * 1914, f 80 let, žena Ivana Debevec, * 1926, Begu­
nje 105, t 82 let, 2 otroka. /\ / V
219 (Tabor 33). ZGONC, 1/3 kmetije Leta 1756 je imel Anton Mele iz Cerknice 219
(Zgonc) še podružništvo pod cerkniškim župni­
a) Anton Mele je imel leta 1756 podružništvo pod cerkniškim župniščem; ščem. NŠAL, urbar Cerknica, 1756. Foto: J. K.
b) Matevž Mele je imel 1/3 kmetije leta 1792, žena Marjeta (--), II. žena
Uršula (-), III. žena Marija Levar iz Martinjaka, I. zakon 2 otroka, II.
zakon 1 otrok, III. zakon 3 otroci;
c) potem sta bila nekaj časa na kmetiji Anton Rovan in Simon Drenik;
Leta 1792 je imel Matež Mele iz Cerknice 219
č) Matevž Zrimšek (Srimschek), * 1788, Dolenja vas, t 66 let, je imel (Zgonc) 1/3 kmetije. Za njim sta jo nekaj časa
kmetijo leta 1824, žena Marjeta Žnidaršič, * 1782, t 78 let, 2 otroka; imela Anton Rovan in Simon Drenik in Matevž
Zrimšek (Schrimscheg). NŠAL, urbar Cerknica,
d) sin Gregor Zrimšek, * 1818, žena Marjeta Gostiša, * 1819, Dolenja 1792. Foto: J. K.
vas, 7 otrok;
e) posestvo je kupil Andrej Zgonc, * 1834, Radlek 5 (Žnidar), f 78 let,
žena Marija Turk, * 1840, Ravne 8 (Koščak), Sveti Vid, t 78 let, 8 otrok,
2 umrla do 2. leta;
f) sin Franc Zgonc, * 1871, t 58 let, žena Terezija Modec, * 1881, Glina
2, Bloke, t 68 let, 6 otrok, 1 umrl v 1. letu;
g) sin Franc Zgonc, * 1905, t 71 let, žena Marija Debevec, * 1903, Bezu-
ljak 18 (Žogarjeva), t 82 let, 2 otroka.
Terezija Modec, roj. 1881, je imela leta 1904 ob poroki 1000 kron dote. Hi
Jakob Zgonc, (sin e), roj. 1881, in sestra Antonija, roj. 1884, poročena s
Francem Kosom, Cerknica 107, sta odšla v ZDA.

Ob birmi v Cerknici leta 1948. Od leve: Vinko

Zgonc, Alojz Kraševec, Franc Zgonc in boter
Avguštin Poženel.

Cerkniški nadebudneži pred Zgoncovo hišo oko­

li leta 1942. Od leve: Stanko Vidmar (Runčov),
Franc Štrukelj, Vinko Zgonc in Franc Zgonc. Fo­
tografijo hrani Franc Zgonc.

220 (Tabor 32). MALNAR, prej Kosmač, leta 1824 je bilo domače ime
pri Klančarjevem Gregorju (per Klantschariaum Gregori), 1/3 kmetije
a) leta 1824 je imel kmetijo Gregor Drenik, seje priženil, žena Marija
Klančar, vsaj 2 otroka; 346
Ženitno listino hrani Franc Zgonc.
314 VI. poglavje

b) Jurij Modec, * 1789, t 58 let, žena Marija Škof, II. žena Marija Me­
den, * 1808, f 63 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 3 otroci;
c) Gregor Urbas, * 1839, Unec 21 (Jakelj), t 91 let, se je priženil, žena
Marija Modec, * 1837, f 66 let, II. žena Ivana Opeka, * 1860, Cerknica 96
(Gmajne), f 64 let, brez otrok;
č) Andrej Zgonc, * 1868, Cerknica 219 (Zgonc), žena Marija Ronko, *
1877, Cerknica 65; družina seje odselila v Cerknico 161;
d) Janez Brence, * 1877, Martinjak 26 (Malnar), t 64 let, žena Marija
Korošec, * 1876, Zahrib 5, Sveti Vid, 7 otrok, 1 umrl do 4. leta, 4-letna
Marija pa je 11. junija 1921 utonila v »koritu Šerkotove žage«.
V hiši je bivala tudi družina Kranjc. Leta 1866 sta za kolero umrli 40-le-
tna Marija Kranjc in 5-letna Jožefa Kranjc.
221. OGLAR, leta 1824 je bilo domače ime pri Lovkovem Valentinu (per
Loukgom Walentin),347 1/3 kmetije
a) Lovre Klančarje imel leta 1743 podružništvo pod cerkniškim župni­
ščem, žena (-), 3 otroci;
b) sin Anton Klančarje imel leta 1792 1/3 kmetije, žena Elizabeta Ba­
raga, * 1737, Cerknica, otrok (--);
c) Andrej Baraga, * 1796, f 71 let, je imel leta 1824 kmetijo, žena Neža Leta 1743 je imel Lovre Klančar iz Cerknice
Petrič, * 1788, t 84 let, 4 otroci; 221 (Oglar) podružništvo (Untersasserey), ki
je spadalo pod cerkniško župnišče. NŠAL, urbar
č) posestvo je kupil Janez Jurca, * 1816, Gorenje 12, Studeno, f 74 let, Cerknica, 1743. Foto: J. K.
žena Marija Drenik, * 1818, Cerknica 193, f 75 let, 4 otroci;
d) sin Anton Jurca, * 1845, žena Jera Opeka, * 1845, 6 otrok, mati Jera /l!)

je leta 1904 umrla v ZDA. ‘

V ZDA sta odšla Matija Jurca, (sin d), roj. 1884, in brat Anton, roj. 1877. ________
Glej Cerknica št. 187 in 253. Leta 1932 je v hiši stanovala tudi družina Leta 1792 je imel Anton Klančar iz Cerknice
221 (Oglar) 1/3 kmetije. NŠAL, urbar Cerknica,
Orel. Jožef Orel, roj. 1900, podpreglednik finančne kontrole, žena Franči­ 1792. Foto: J. K.
ška Krošelj, roj. 1900, 3 otroci. Hiša je leta 1943 pogorela, ko je Cerknico
napadla nemška vojska.
222 (Notranjska 27). KOTNI, leta 1824 je bilo domače ime pri Drašlerju
(per Drašlerji), 1/3 kmetije
a) Matija Baraga, žena Marjeta (-), II. žena Marina (-), I. zakon 6
otrok, II. zakon 1 otrok;
b) Luka Baraga, I. žena Jera Klančar, II. žena Barbara Čope, II. zakon
6 otrok;
c) sin Simon Baraga, * 1772, f 64 let, žena Lucija Gačnik, 1759, vsaj
1 otrok;
č) sin Andrej Baraga, * 1793, f 53 let, leta 1824 je že imel kmetijo, žena
Marija Ule, * 1789, f 73 let, 4 otroci;
d) sin Anton Baraga, * 1827, Cerknica 221, t 79 let, žena Lucija Bonač,
* 1827, Selšček 4, f 54 let, 10 otrok, 6 umrlo do 10. leta, leta 1866 je za
kolero umrl 6-letni Andrej Baraga.
e) sin Matija Baraga, * 1863, f 46 let, žena Katarina Branisel, * 1868,
Dolenje Jezero 41 (Casermanova), 4 otroci, 2 umrla do 10. leta.
Ana Baraga, (hči d), roj. 1853, seje poročila na Reko.
223 (Notranjska 36). FURLAN, prej Tavželj, leta 1824 je bilo domače Leta 1729 je imel Anton Rok iz Cerknice 223
ime pri Anžlakarjevem Janezu (per Anslakarioum Janesi),348 1/3 kmetije (sedaj Bavdek) 1/3 kmetije pod loškim ime­
tjem. Poleg 26 kr. in 2 denariča v denarju je
a) Anton Rok je imel leta 1729 tretjino kmetije pod loškim imetjem služil s tridnevno tlako na loških njivah, en dan
(Thurnlack); pri pletvi, en dan pri žetvi in en dan pri košnji.
AS, 719, s. Bistra, 1-3. Foto: J. K.
b) Janez Rok, * 1788, t 58 let, leta 1836 je umrl za kolero, žena Mari­
ja Rok, * 1790, f 45 let, II. žena Uršula Mele, * 1791, f 77 let, I. zakon 5
otrok, 2 umrla do 10. leta, 10-letni Lovrenc je leta 1836 umrl za kolero-,
c) Jakob Baraga, * 1819, Dolenja vas 57 (Lingov), f 73 let, žena Elizabeta 347 AS, F kataster.
348
Mikše, * 1813, Cerknica 93 (Kramar), f 65 let, 3 otroci, 2 umrla do 4. leta; AS, F kataster.
 Cerknica 315

č) sin Matevž Baraga, * 1848, žena Helena Petrovčič, * 1853, Borovnica // Mi /j iy t> P/*// /t"/. /. ft/it 4>W&S/
45, 4 otroci, 2 umrla do 10. leta; 1 j)- ^ l&g
•f vfjiTM+a f, j /f */ 5

d) Anton Bavdek, * 1865, Marinčki 4, župnija Rob, t 35 let, žena Ivana * //?>,„J-',
Šemeč, * 1863, Cerknica 168, f 55 let, 4 otroci, 1 umrl v 1. letu; :r & &
f? if 7/Vg£i£.
e) hišo je kupil Anton Bavdek, * 1897, Sveti Vid in jo prodal Furlano- ^4
vim; A\ ,1
f) Franc Furlan, * 1852, Cerknica 217 (sedaj Kete), 181 let, žena Uršula
■ }-!**

J. V*
f -SIL
=2X <Sp.4y.fc2.
Semič, * 1860, Cerknica 190 (Vardjan), f 66 let, 8 otrok, 2 umrla v 1. letu; t- - /4;
g) sin Edvard Furlan, * 1900, f 87 let, žena Angela Šega, * 1906, Žerov- ^ ;..
. M
nica 1 (Vesel), f 80 let, 8 otrok, 1 umrl v 1. letu; Jj $7i4<yn j
v/
:■
1'

Iz družine Furlan so odšli v ZDA: Marija, (hči f), roj. 1884, Franc, roj. 28
1886, in Jožef, roj. 1889. Dne 16. januarja 1910 je hiša pogorela, potem
»• j&t. tlCi /cnj
4
t 'h7h
sojo obnovili.349 ju 9

224 (Notranjska 34). MATIČKOVI, leta 1824 je bilo domače ime pri Runčeva rodbina iz Cerknice v žup. knjigi SA.
Anžlakarju (per Anslakar),350 1/4 in 1/3 kmetije Foto: B. Ž.

a) Matevž Mele, * 1797, f 60 let, je imel kmetijo že

leta 1824, žena Marija Mele, * 1794, t 51 let, 4 otroci,
1 umrl v 10. letu;
b) sin Jožef Mele, * 1820, f 61 let, žena Apoloni­
ja Vičič, * 1826, Cerknica 176 (Dovičeva), t 30 let, II.
žena Neža Meden, * 1819, Kožljek 5 (Markovča), f 78
let, I. zakon 2 otroka, 1 umrl v 12. letu;
c) Janez Primšar, * 1850, Cerknica 188 (Primšar
pri Sv. Roku), seje priženil, žena Marija Mele, * 1852,
družina je odšla v Cerknico 14;
č) Jakob Žnidaršič, * 1870, Cerknica 183 (Matičk­
ov), t 73 let, žena Marija Mevc, * 1873, Dolenja vas 11
(stanovanje), t 29 let, II. žena Marija Tavželj, * 1879,
Dobec 16,183 let, I. zakon 5 otrok, II. zakon 8 otrok,
Družina Žnidaršič (Matičkovi) iz Cerknice leta
2 umrla v 1. letu. 1915. Starša: oče Jakob, roj. 1870, mati Ma­
Leta 1836 je 8-letni Andrej Mele umrl za kolero. Ivana Žnidaršič, (hči rija r. Tavželj, roj. 1879. Fotografijo hrani Vika
Tornič.
č), roj. 1893, in sestra Marija, roj. 1895, sta odšli v ZDA, Marija je imela
tam 12 otrok.
225 (Notranjska 32). RUNČEVT, leta 1824 je bilo domače ime pri Anci
(per Anzi),351 kajža
a) Gregor Rundič, * 1733, žena Uršula (--), vsaj 1 otrok;352
b) Blaž Švigel, * 1769, f 67 let, seje priženil, žena Jera Rundič, * 1770,
f 66 let, leta 1836 sta oba umrla za kolero, vsaj 1 otrok;
349
Cerkniški gasilci so v kroniko zapi­
c) Gregor Rok, * 1804, Selšček 13, t 69 let, se je priženil, žena Marija sali, daje tega dne »nastal ogenj v
Švigel, * 1802, f 34 let, leta 1836 je umrla za kolero, II. žena Helena Primo­ Cerknici pri posestnici Ivani Bavdek
žič, * 1808, f 45 let, III. žena Helena Ravšelj, * 1822, f 33 let, leta 1855 je h. št. 223. Ogenj je nastal pod streho
ob dimniku. Sumi se, da je ogenj
umrla za kolero, IV. žena Elizabeta Mihevc, * 1810, Cerknica 231 (Kunder), prišel zaradi saj, ker je dimnik v
t 90 let, I. zakon 1 otrok, II. zakon 6 otrok, III. zakon 1 otrok; slabem stanju, luknjast. Ogenj je
nastal ob 10.30 dopoldne. Požarni
č) Anton Vidmar, * 1842, Begunje 29 (Vidmar Gornji), f 75 let, se je brambi iz Cerknice in Dolenje vasi
priženil, žena Uršula Rok, * 1842, f 51 let, 8 otrok, 2 umrla v 2. letu; sta takoj na licu mesta ogenj lokali­
zirali.« Glej GDC, kronika, str. 126.
d) sin Janez Vidmar, * 1868, t 59 let, žena Uršula Klančar, * 1878, La­ 350
AS, F kataster.
šče 1 pri Borovnici, f 58 let, 6 otrok, vsi odrasli; 351
AS, F kataster.
352
e) sin Anton Vidmar, * 1900, t 62 let, žena Marija Čekada, * 1908, Iva­ NŠAL, RMK, 1733, podatek pod a)
nje selo 20 (Razpor), f 83 let, 2 otroka. je našel L. Drame.
353 NŠAL, RMK, 1655.
Prejšnji priimek je postal malo skrajšano domače ime. Leta 1655 je bil 354
Cerkniški gasilci so v kroniko za­
v Bezuljaku gospodar Andrej Runtič (Runtizh) ali Rundič.353 Marija Rok, pisali, daje »dne 22. avgusta 1911
(hči c), roj. 1840, in polsestra Neža Rok, roj. 1847, sta služili v Trstu (dient je ob 8. zvečer strela zažgala v Cer­
knici Rundčevo hišo in nekaj minut
in Triest). Leta 1855 je za kolero umrla tudi 33-letna Neža Rok. Iz družine pozneje Rakovcov skedenj. Zraven
Vidmar so odšli v ZDA brata in sestra: Anton, (sin č), roj. 1875, Franc, roj. so pogoreli še Gerbcov, Zgoncov in
Mestkov skedenj ter Matičkovega
1877, in Marija, roj. 1886, nato pa še Marija Franja, (hči d), roj. 1901. Leta Jakoba hiša.« Glej GDC, kronika,
1911 je zaradi udara strele pogorela hiša. str. 127.
316 VI. poglavje

226 (Notranjska 3). OLAR (Volar), kajža

a) leta 1824 je imel kajžo Gregor Lančman;
b) Jurij Lančman (Landschman), * 1794, t 59 let, žena Marija Bovha, *
1791, f 67 let, 5 otrok, 1 umrl v 2. letu;
c) sin Jožef Lančman, * 1820, žena Marija Klančar, * 1819, f 36 let, leta
1855 je umrla za kolero, 3 otroci, 1 umrl v 2. letu;
č) Matevž Mekinda, * 1822, f 45 let, žena Neža Branisel, * 1823, Cer­
knica 235 (sedaj Bavman), f 86 let, 4 otroci;
d) sin Jožef Mekinda, * 1857, t 78 let, žena Marija Rok, * 1858, Žerovni-
ca 20 (Živča), II. žena Uršula Turk, * 1862, Zelše 9 (Kutež), III. žena Bar­
bara Zgonc, * 1873, Radlek 9 (Šuštar), Bloke, f 76 let, I. zakon 2 otroka,
II. zakon 7 otrok, III. zakon 6 otrok, 5 umrlo do 8. leta;
e) sin Franc Mekinda, * 1912, f 54 let, žena Marija Meden, * 1918, Cer­
knica 218 (Rakovec), f 85 let, 6 otrok, vsi odrasli.
Leta 1625 je bil v Topolu gospodar Matija Volar.355 Skoraj gotovo je ta
priimek prišel tudi v Cerknico in postal domače ime. Sestre in brat Mekin­
da so odšli v ZDA: Antonija, (hči d, II. zakon), roj. 1890, Marija, roj. 1892,
Jožef, roj. 1893, Uršula, roj. 1895, in Ana, (hči d, III. zakon), roj. 1901. f >
227 (Zidanškova 1). KUNČ, že leta 1824 je bilo isto domače ime (per
Kunzi), kajža
J(U.tak,9luas.t.
a) Anton Mele je imel kajžo leta 1824;
b) Andrej Mele, * 1765, f 80 let, žen Barbara Mele, II. žena Marjeta Q - * - l

Drenik, * 1766, t 71 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 2 otroka; Leta 1718 so priimek Mele pisali tudi kot »Mul-
c) sin Jakob Mele, * 1811, f 68 let, žena Uršula Mevc, * 1815, Begunje le«. Mihael Mele je imel tega leta v Cerknici
hišo. AS, I/48 u. Foto: J. K.
7, f 63 let, 6 otrok;
č) sin Franc Mele, * 1841, t 44 let, žena Marija Caserman, * 1840, Cer­
knica 101, t 74 let, 8 otrok, 2 umrla do 1. leta;
d) sin Silvester Mele, * 1867, f 79 let, žena Frančiška Mramor, * 1879,
Cerknica 109 (Brinarjeva), f 68 let, 7 otrok, 3 umrli do 8. leta.
Pred 300 leti so priimek Mele pisali tudi kot »Mule«. V ZDA sta odšla
v~r1
Jožef Mele, (sin č), roj. 1876, in brat Franc, roj. 1879. Leta 1718 je imel Jurij Škerjanc (Skherianz) iz
Cerknice 1/4 kmetije, pred njim jo je imel An­
228 (Notranjska 21). MAZI, prej Zajc, leta 1824 je bilo domače ime drej Rok. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
Škerjanc pri Škrabci (Skerianz per Skrabzi), kajža -
B®? ct
a) Andrej Rok je imel četrtinsko kmetijo pred letom 1718; /L J V:I/■*./{ C * /.*•■*
trn ..<* <tlf - :(Vt AA Ou.,
b) Jurij Škerjanc (Skherianz) je imel isto kmetijo leta 1718; (JiLttrfK C»
c) Matija Škerjanc, * okoli 1727, žena Marija Zrimšek, Selšček, vsaj 1 r(Cr ./. x0, . 1 Jr*./ Z-J' ' J5
/ffV j/l. (OS..Ci h feAjfd
otrok; a ‘ ,k * oSjuLrX

č) sin Gregor Škerjanc, * okoli 1754, žena Marija Kranjc z Dolenjega r j Jmjinz,

Jezera, otrok (--); Dne 5. febr. 1687 sta se poročila Andrej, sin
d) Anton Škerjanc, * 1796, f 62 let, žena Jera Korošec, * 1793, t 55 let, pok. Marka Gačnika (Gaznik) iz trga (ex oppi-
do), in Neža, hči Jakoba Prenar (Prenar, potem
II. žena Jera Švigel, * 1814, f 45 let, I. zakon 1 otrok, II. zakon 3 otroci, so pisali Brenar in Brinar) iz trga. Po oklicih in
vsi umrli do 3. leta, leta 1855 sta 2 umrla za kolero; pripravi ju je žup. cerkvi poročil Boštjan Turk,
kaplan. Priči: Janez Ošaben (Osshaben) in go­
e) Matevž Kebe, * 1816, Cerknica 135, t 74 let, žena Marjeta Meden, spod Andrej Bizar (Bisar). NŠAL, PM, 1687.
vdova Švigel, * 1816, Cerknica 185, t 57 let, brez otrok; Foto: J. K.
f) Anton Zalar, * 1832, Lipsenj 34 (Zajcov), žena Uršula Ošaben, * 1841, 355 NŠAL, RMK, 1625.
Grahovo 68, II. žena Ana Mramor, * 1852, Unec, t 47 let, I. zakon 6 otrok, 356
Janeza Mazija se spominjam, ko
4 umrli do 9. leta; je beračil po Cerknici, umrl je leta
1956. Ko sem mu nekoč kot šolar
g) Ana Jaklič, vdova Mazi, * 1836, Lož 57, f 81 let, 2 otroka; dal nekaj denarja, se mi je zahvalil
h) sin Janez Mazi, * 1874, f 82 let, žena Frančiška Bezek, * 1878, Bo­ in dejal: »Bravo!« O njem je bila
znana krilatica, da mu je ob poroki
rovnica 15, brez otrok.356 dejal cerkniški dekan, da bo s poro­
ko v kraju en berač več. On pa naj
V hiši je živela tudi družina Malnarčič. bi odgovoril: »Ne, g. dekan, ko bo
229. MARONT, prej Kerznar, leta 1824 je bilo domače ime pri Zgubi žena prosila, bom jaz doma, ko bom
pa jaz prosil, bo ona doma.« Franc
(per Sgubi),357 kajža Kebe, oče pisca, ustni vir.
357 AS, F kataster.
a) Marko Gačnik (Gaznik), žena (--), vsaj 1 otrok;
 Cerknica 317

b) sin Andrej Gačnik, žena Neža Prener, poročena leta 1687, vsaj 1 ,7 ,
otrok;
c) Janez Gašnik, žena Marina (--), vsaj 4 otroci;
č) sin Anton Gačnik, * 1766, f 70 let, žena Elizabeta Šparemblek, *
1773, t 63 let, 3 otroci, oba starša sta leta 1836 umrla za kolero-,
tSLS
/ 'J *-C
d) sin Miklavž Gačnik, * 1803, žena Neža Benčina, * 1804, f 33 let, II.
žena Barbara Ponikvar, * 1814, I. zakon 3 otroci, II. zakon 3 otroci, 3 /M
umrli do 10. leta;
Dne 27. jan. 1669 sta sklenila zak. zvezo Jurij
e) hišo in zemljo je kupil Matija Knafel, * 1807, Lož, Mesto 8, f 81 let, Trebeč (Trebez), sin pok. Andreja Trebča iz
žena Uršula Pucelj, * 1810, Velike Lašče 45, 5 otrok, leta 1855 so umrli Cerknice, in Marija, hči Andreja Hlada (Hlad) iz
za kolero štirje otroci družine Knafel: 10-letna Marija, 9-letna Frančiška, Cerknice. Priče so bile Andrej Špicel (Spizell),
Mihael Srebernak (Srebenihk) in drugi. NŠAL,
6-letna Katarina in 4-letna Marjeta; PM, 1669. Foto: J. K.
f) novi lastnik Andrej Modec, * 1848, Velike Bloke 43, f 79 let, žena
Marija Zgonec, * 1844, Radlek 12, f 71 let, 3 otroci, vsi odrasli;
g) sin Jakob Modec, * 1878, f 72 let, žena Marija Lah, * 1883, Glina 6,
Bloke, 9 otrok, 4 umrli do 9. leta.
230 (Notranjska 14). ZIHERLE, prej Karlo, leta 1824 je bilo domače
ime pri Tanovi hiši (per tinou hisch), kajža
±...
a) leta 1824 je imel kajžo Gregor Grebenc;
Leta 1718 je imel Jurij Trebeč iz Cerknice hišo.
b) Karel Klauder, * 1824, župnija Rob, f 74 let, žena Ana Pertot, * AS, 1/13 u. Foto: J. K.
1841, Lokavec 85, 4 otroci, vsi so odrasli; g- jCv'
c) Anton Ziherl, * 1875, Planina 82 (Matuzlov), žena Terezija Ronko, *
1881, Cerknica 254, 7 otrok, 1 umrl do 4. leta.
V hiši je od leta 1835 do 1844 stanoval tudi Andrej Čope, * 1811, Cer­
t?
knica 131, žena Marija Švigel, * 1800, Dobec, 4 otroci. To hišo so leta 1866 Ig —— rT7tr<
uredili za bolniško hišo (Marodihaus) in je takrat umrlo v njej za kolero de­ Dne 8. sept. 1681 je bila rojena in krščena Ma­
set vojakov, ki so bili Madžari. Vsi so bili katoličani, le 28-letni korporal rina, zak. hči Jurija Trebča in njegove žene Ma­
je bil protestant (reformirt). Anton Ziherl, (sin c), roj. 1902, je odšel v ZDA. rine. Krstil jo je Janez Krstnik Mislej. Botra sta
bila Andrej Vižintin in Marina Rožentovka. Vsi
231. KUNDER, leta 1824 je bilo domače ime pri Brickovem Pavletu so bili iz Cerknice. NŠAL, RMK, 1681. Foto: J. K.
(per Brizckoum Pavlet),358 kajža
A B CČ D E F G H I J K L
a) Pavel Mihevc, * 1771, t 73 let, žena Barbara Cvetko, * 1774, f 79 let, X -6 3 3 a 3 f f x : ji J
3 otroci;
MNO PR S ŠTUVZ 2
b) sin Janez Mihevc, * 1813, f 88 let, žena Helena Rasusa * 1817, Mar­ S - e 1 4 ss y- \\ X 7 7
tinjak 14 (stanovanje), t 75 let, 3 otroci.
Pri Trebčih, ki so bili znani krojači, so iznašli celo
232 (Notranjska 18). TREBEČ, kajža svojo pisavo. V tej pisavi so v krojaški delavnici
a) Andrej Trebeč, žena (-), vsaj 1 otrok; pisali zaznambe na obleke, da jih nihče drug ni
mogel prebrati. Sorodnik Dušan Gogala iz Cer­
b) sin Jurij Trebeč (Trebez), žena Marina Hlad, poročena leta 1669, leta knice se je pisavo naučil in jo zase uporabljal.
1681 je bila krščena hči Marina, leta 1718 je imel še hišo; Foto: Dušan Gogala.

Družina Kranjc (Trebči) iz Cerknice 232 okoli

leta 1921. Od leve: Fanči, mati Frančiška, Mil­
ka, oče Tone in Tone. Fotografijo hrani Dušan
Gogala.

358
AS, F kataster.
318 VI. poglavje

c) Pavel Kranjc, * 1783, f 69 let, žena Marija Meden, * 1792, f 62 let, 8

otrok, 1 umrl v 3. letu;
č) sin Jožef Kranjc, * 1817, t 86 let, žena Ana Makovec, * 1812, Borovni­
ca 36, f 54 let, II. žena Marjeta Žganjar, * 1825, Studeno, Bloke, f 70 let, I.
zakon 5 otrok, 1 umrl do 3. leta;
d) sin Janez Kranjc, * 1847, f 75 let, žena Marjeta Turšič, * 1860, Bezu-
ljak 8 (Matičkova), f 68 let, 9 otrok, 2 umrla v 1. letu;
e) sin Anton Kranjc, * 1884, t 56 let, žena Frančiška Mramor, * 1891,
Selšček 12, f 82 let, 6 otrok, vsi odrasli.
Prejšnji priimek je postal domače ime. Pri hiši so bili znani krojači. Jožef
Kranjc, (sin d), roj. 1889, in brat Alojzij Kranjc, roj. 1893, sta odšla v ZDA.
Leta 1741 je imel Jožef Kranjc iz Cerknice podružništvo pod cerkni­
škim župniščem.
233 (Notranjska 20). KRALJ, prej Korletovi, leta 1824 je bilo domače
ime pri Bricki (per Brizki),359 kajža
a) leta 1564 je imel Tomaž Kočevar (Gotscheur) v Cerknici podružni­ Leta 1948 sta se poročila Ivanka Urbas (Še-
štvo;360 mičeva) in Tone Kranjc (Trebči). Priči: France
Urbas (Šemičev) in Darko Kranjc (Trebči). Foto­
b) Adam Kočevar (Khotscheuer) je imel leta 1718 hišo; grafijo hrani Dušan Gogala.

c) Anton Hočevar, * 1790, t 76 let, leta 1866 je umrl za kolero, žena

Ana Tomšič, * 1785, t 77 let, 7 otrok;
č) sin Miklavž Hočevar, * 1826, f 86 let, žena Marija Semič, * 1833, Cer­
knica 168 (sedaj Cibkov Matija), f 78 let, 8 otrok, 2 umrla v 1. letu;
d) sin Jožef Hočevar, * 1869, f 49 let, žena Marija Petkovšek, * 1871,
Planina, 2 otroka, nekaj let so živeli v Trstu, kjer sta se leta 1902 in 1903
Leta 1741 je imel Jožef Kranjc iz Cerknice podru­
rodila oba otroka; žništvo, ki je spadalo pod cerkniško župnišče.
e) Martin Kralj, * 1903, Raka, Dolenjska, f 42 let, podpreglednik fi­ NŠAL, urbar Cerknica, 1741. Foto: J. K.

nančne kontrole, leta 1945 umrl v nemški internaciji, žena Jožefa Hočevar,
* 1902, Trst, 2 otroka; Boris Jožef Kralj, roj. 1929, in brat Marijan Mar­ (VsmtMnMtn ■
tin, roj. 1932, sta bila priznana gledališka igralca.
Marija Hočevar, (hči c), roj. 1810, seje poročila v Ljubljano. Marija Ho­
čevar, (hči č), roj. 1861, je odšla v Trst in tam imela svojo hišo oz. bivališče
(Tergesti domi), tja je odšla tudi sestra Neža, roj. 1876.
Potem so priimek Kočevar spremenili v Hočevar. V hiši je nekaj časa
stanovala tudi družina Korče. Alojzij Korče, roj. 1890, Divača 1, klepar, L/ •_______ _ ✓ /D.
žena Ana Negro, roj. 1889, Trnovo 6, f 31 let, II. žena Neža Kušljan, roj. Leta 1564 je imel Tomaž Kočevar iz Cerknice
podružništvo. AS 1, Vic. a, šk. 73. Foto: J. K.
1888, Cerknica 214,1. zakon 6 otrok, II. zakon 4 otroci, 5 umrlo do 9. leta,
med njimi 2-letni Janezek, kije umrl v ljubljanski bolnici od opeklin. V hiši
je nekaj časa stanovala tudi družina Žurbi. Franc Žurbi, roj. 1894, Šmar-
ca, Homec, žena Helena Osenar, roj. 1900, Vrhpolje 1, Kamnik, 1 otrok.
234 (Notranjska 24). ŠTRUKLJEVI, prej Zagorček, prej Žagar, leta
.
1824 je bilo domače ime pri Jurju z Vidma (per Jur is Widma),3611/3 kmetije
Leta 1718 je imel Adam Kočevar v Cerknici
a) Jurij Obreza je imel kmetijo leta 1824; (Kralj) hišo. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
b) Anton Škrlj, * 1807, Begunje 47 (Blažov), f 71 let, žena Uršula Mele,
* 1802, t 69 let, II. žena Marija Antončič, vdova Jemec, * 1832, Babna Po­
lica 3, Cerknica 22, f 76 let, I. zakon 1 otrok;
c) Matija Štrukelj, * 1882, Zales 9, Sv. Trojica, f 74 let, žena Marjana
Repar, * 1884, Gora 3, Sv. Vid, 6 otrok.
235 (Tabor 31). BAUMAN, prej Donat in Štefe, 1/3 kmetije
a) Štefan Branisel, * 1786, t 75 let, žena Marija Modic, * 1789, f 51 let,
II. žena Uršula Kržič, * 1799,1. zakon 6 otrok, II. zakon 2 otroka;
359
b) sin Jernej Branisel, * 1828, f 45 let, žena Marjeta Drenik, * 1833, AS, F kataster.
360
Cerknica 202 (sedaj Bavdek), t 69 let, 3 otroci, 2 umrla v 1. letu; Ali je imel Tomaž Kočevar podru­
žništvo prav pri tej hiši, je nemogoče
c) sin Jožef Branisel, * 1869, žena Ivana Martinčič, * 1873, Otok 9, II. ugotoviti.
361
žena Terezija Petrovčič, * 1882, Cerknica 198, odselili so se v Cerknico 10; AS, F kataster.
 Cerknica 319

č) Janez Donat, * 1876, Cerknica 102 (na stanovanju), žena Frančiška

Zakrajšek, * 1879, Škamevec 3, župnija Rob, poročila sta se v Clevelandu,
6 otrok, 1 umrl v 1. letu;
d) Franc Bauman, * 1911, Rakek 140, t 76 let, seje priženil, žena Ivana
Donat, * 1920, f 80 let, 5 otrok.
Leta 1855 je v hiši umrl za kolero 27-letni Matija Petrič, verjetno je bil hla­
pec. Janez Donat, (sin č), roj. 1902, in sestra Marija, roj. 1904, sta odšla v ZDA. /id
236 (Tabor 30). KOS, prej Mestek, 1/3 kmetije
a) Matija Mestek je imel leta 1729 tretjino kmetije pod loškim imetjem;
b) Andrej Mestek, žena Neža Mele, 5 otrok;
fet L& /<n:
Leta 1729 je imel Matija Mestek iz Cerknice
c) Luka Mestek je imel kmetijo leta 1824, žena Marija Korbar, 5 otrok; 236 (Kos) 1/3 kmetije pod loškim imetjem
(Thurnlack). Poleg 26 kr. in 2 denariča v denar­
č) sin Simon Mestek, * 1803, t 75 let, žena Marjeta Lužar, * 1806, Mra- ju je služil s tridnevno tlako na loških njivah, en
morovo, Bloke, t 67 let, 7 otrok, 2 umrla do 7 leta; dan pri pletvi, en dan pri žetvi in en dan pri ko­
šnji. AS, 719, s. Bistra, 1-3. Foto: J. K.
d) sin Janez Mestek, * 1833, t 57 let, žena Barbara Škrabec, * 1845,
Ulaka 11, t 83 let, 5 otrok, 3 umrli do 5. leta.
L
Anton Mestek, (sin č), roj. 1836, je umrl v Trstu, Anton Mestek, (sin
d), roj. 1883, pa je leta 1914 umrl v prvi svetovni vojni v Karpatih. Hišo so
kupili Kosovi.
237 (Peščenk 13). URBANOVI na Peščenku, leta 1824 je bilo domače
I i&v. U
Leta 1718 je imel Gregor Vičič (Vitschitsch) v
ime pri Majaronu na Peščenku (per Maieron na Paschenki), kajža Cerknici hišo. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
a) Matija Žnidaršič je bil gospodar leta 1824;
b) (--) Lovko, se je priženil, žena Uršula Žnidaršič, * 1776, f 80 let, 4
otroci;
c) sin Urban Lovko, * 1797, po njem je nastalo
domače ime, f 74 let, žena Helena Mihevc, * 1805,
t 54 let, 4 otroci;
č) sin Anton Lovko, * 1834, f 40 let, žena Jera
Vidrih, * 1837, Cerknica 154 (Cibkova), f 81 let, 6
otrok, 3 umrli do 10. leta;
d) sin Franc Lovko, * 1867, f 87 let, žena Mar­
jeta Homovec, * 1871, Cerknica 145 (Roženta), t
39 let, II. žena Marija Tekavec, * 1871, Otonica 6
(Martinkova), f 65 let, I. zakon 9 otrok, II. zakon
1 otrok, 2 umrla do 3. leta;
e) sin Janez Lovko, * 1898, t 70 let, žena Frančiška Pelan, * 1906, Gra­ Družina Lovko (Urbanovi) iz Cerknice leta 1968.
Prva vrsta od leve: Franc, oče Janez, mati Fran­
hovo 59 (Pelan), t 89 let, 5 otrok. čiška in Ivan; zadaj stojijo: Danijela, por. Urbič,
238. GLAŽUTA (Glasfabrick), hiša je bila od g. Sigismunda pl. Pagli- Jože in Anica por. Verbič.
aruzzija, lastnika jezerske steklarne. Potem je hišo kupil Anton Prudič
(Jagenčar) s št. 42, nakar seje podrla (abgetragen).
239. OSTANEK, kajža
a) Gregor Vičič (Vitschitsch) je imel leta 1718 hišo;
b) Jakob Vičič, * 1790, žena Elizabeta Obreza, * 1791, 2 otroka, leta
1848 so se odselili v Šentrupert;
c) novi lastnik Jakob Ostanek, * 1819, Strmica 17 (Lovrinov), Studeno,
f 74 let, žena Neža Kavčič, * 1822, j 46 let, II. žena Terezija Bečaj, * 1836,
Kremenca 4 (Valentinova), Sveti Vid, t 69 let, I. zakon 8 otrok, II. zakon
4 otroci, 5 umrlo do 10. leta;
č) sin Janez Ostanek, * 1851, t 47 let, žena Ivana Likon, * 1857, Postoj­
na 23, f 85 let, 13 otrok, 6 umrlo do 6. leta.
Sestre Ostanek so odšle v ZDA: Marija, (hči č), roj. 1879, Antonija, roj.
1882, in Helena, roj. 1887. Hiše ni več.
240. Stavba od glažute (Glasfabrick) se je potem podrla (abgetragen), Dr. Stanko Pušenjak je bil legendarni cerkni­
ški zdravnik. Ko sem si 6-letni pisec teh vrstic
lastnik je bil Franc Gerbec iz Cerknice 213, postavili so novo hišo zlomil roki, me je dobro oštel. Fotografijo hrani
a) dr. Stanko Pušenjak, okrožni zdravnik, * 1895, žena Hedvika Cro­ Dušan Gogala.
bath, * 1901, 4 otroci. Dr. Pušenjak je bil cerkniški zdravnik. Ko sem si pri 362
Glej sestavek Moji spomini v 8.
šestih letih zlomil roki, me je dobro oštel. poglavju, str. 698.
320 VI. poglavje

V hiši je nekaj časa stanovala tudi družina Tomšič. Franc Tomšič, roj. lilHUlM]
1901, Topol 5, umrl leta 1945, ko se je vračal iz nemške internacije, žena
Marija Rupar, roj. 1906, Celovec, umrla pri 88 letih, 2 otroka.
241 (Notranjska 16). OLAR, Volar, prej Ule, kajža
a) Janez Ule, * 1840, Cerknica 10 (Matavžin), f 45 let, žena Marija
Primšar, * 1841, Cerknica 188 (Primšar pri Sv. Roku), f 40 let, II. žena
Terezija Šlajner, * 1857, Unec 62 (Urbašček), I. zakon 6 otrok, II. zakon
3 otroci, ob neki epidemiji leta 1882 so umrli 3 otroci, leta 1873 dva, leta
1884 pa eden; hiša je bila prodana in družina seje odselila na Unec;
b) Janez Mekinda, * 1853, Cerknica 226, t 78 let, žena Jera Zalar, *
1852, Gorenje Otave 8, t 43 let, II. žena Marija Ravnikar, * 1853, Padež 4
(Raunhar), župnija Borovnica, I. zakon 4 otroci, 1 umrl do 5. leta.
Franc Mekinda, (sin b), roj. 1883, je bil čevljar in je odšel v ZDA. V hiši
je stanovala tudi družina Ris. Matevž Ris, roj. 1898, Cerknica 12, t 45 let,
ubit med drugo svetovno vojno od slovenske roke, delavec, Žena Agata Ka- Družina Tomšič iz Cerknice 240 pred hišo od gla-
žute leta 1934. Od leve: mati Marija, roj. Rupar,
mnikar, roj. 1905, Stranje 1, Bela Cerkev, 8 otrok. 363 roj. 1906, sin Miloš, sin Franc in Marijina mati
242 (Kamna gorica 30). OSTANKOV!, prej Zrimšek, kajža, pripis v Ana.
nemščini: »Hiše ni več, ker ni več glažute«, nova hiša
a) novo hišo je postavil Gregor Zrimšek, * 1818, Cerknica, f 71 let, žena
Marjeta Gostiša, * 1818, Logatec, f 77 let, 5 otrok, 2 umrla do 3. leta;
b) Andrej Urh, * 1858, Cerknica 196 (Čope), seje priženil, žena Franči­
ška Zrimšek, * 1864, f 40 let, 3 otroci;
c) Jernej Ostanek, * 1862, Cerknica 239 (Ostankov), 167 let, žena Marje­
ta Ule, * 1867, Martinjak 10 (Rakovec), t 90 let, 9 otrok, 2 umrla do 5. leta;
č) sin Franc Ostanek, * 1907, t 73 let, žena Alojzija Vičič, * 1912, Cer­
knica 119 (Pecljeva), 4 otroci, 1 mrtvorojen.
Janez Ostanek, (sin c), roj. 1897, je umrl v Franciji.
243. Obrezov magazin.
244. NA ŠPILAH, hiša seje podrla (domus diruta)
a) Andrej Matičič, * 1825, Cerknica 145, t 88 let, na stanovanju, žena
Helena Rok, * 1828, Dolenja vas 5 (Anžlin), f 63 let, 9 otrok, 7 umrlo do Agata Ris, roj. Kamnikar, iz Cerknice 241.
6. leta;
b) Valentin Branisel, * 1862, Dolenje Jezero 12 (Urbanov), seje priže­
nil, žena Helena Matičič, * 1859, 4 otroci, 2 umrla do 2. leta.
245 (Kamna gorica 29). PERMOSER, prej Konjač, hišar
a) Gregor Žnidaršič, * 1854, Cerknica 177 (Konjač), 131 let, žena Mari­
ja Kenda, * 1863, Razdrto 72, f 39 let, II. mož Ignacij Kralj, * 1858, Ribni­
ca 148, prišel iz Domžal, t 39 let, III. mož Florijan Koren, * 1874, Begunje
27, t 28 let, I. zakon 5 otrok, II. zakon 5 otrok, 3 umrli do 3. leta;
b) na stanovanju je bil Ferdinand Permoser, * 1859, Zgornje Roje, stro­
jevodja v pokoju, žena Cecilija Hamuerl, * 1862, f 32 let, II. žena Alojzija
Renar, * 1866,1. zakon 6 otrok, II. zakon 5 otrok, 1 umrl do 9. leta.
Marija Kenda je bila stara 14 let in 6 mesecev, ko se je poročila. Prvi
mož Gregorje bil ob poroki star 24 let, II. mož Ignacij je imel ob poroki 27
let, III. mož Florijan je imel ob poroki 25 let, umrl je 7. decembra 1902, en
dan pred ženino smrtjo!
Angela Žnidaršič, (hči a), roj. 1880, Marija Kralj, roj. 1886, in Alojzija
Kralj, roj. 1888, so se poročile na Reko, zadnji dve z mornarjema. Siegfried, Anjka v,ei^. P°r-Mlakar-. (Pecljeva) iz Cerknice,
roj. 1889, je leta 1916 padel v prvi svetovni vojni, brat Jožef, roj. 1899, je drz| v naročju sestro Alojzijo, roj. im
363 Po drugi svetovni vojni so bile po
prav tako leta 1916 umrl v ZDA.
trgovinah in javnih ustanovah ve­
246 (Partizanska 9). ŠOLA dno vrste. Vsak se je moral postaviti
v vrsto. V neki trgovini v Cerknici
Leta 1873 je prišel v Cerknico nadučitelj Karol Dermelj in do leta 1891 so ljudje čakali v vrsti. Potem pa je
je družina stanovala v Cerknici 29, šele tega leta so se preselili v šolo; prišla še ena trgovka in Agata Ris
se je takoj postavila v novo vrsto
a) Karol Dermelj, nadučitelj, * 1841, Savenstein 35, žena Jožefa Likar, in dejala: »Ljudje, za mano, kjer je
* 1846, Idrija 51, 13 otrok, 4 umrli do 8. leta; Aga, tam je zmaga!«
 Cerknica 321

b) Leopold Hladnik, * 1886, Idrija 100, šolski upravitelj, žena Kristina

Soletti, * 1896, Žiri 62, 3 otroci;
c) Vinko Skubic, * 1907, Gornja Slivnica, Šmarje, učitelj, žena Marija
Kalčič, * 1918, Belica, župnija Osilnica, 3 otroci.
Leta 1943 so šolo požgali partizani. 364
247. DRAGOLIČ, hišar
a) Jožef Dragolič, * 1838, Cerknica 9 (Mežnarčkov), f 77 let, žena Iva­
na Vičič, * 1837, Cerknica 179 (Olkova), f 34 let, II. žena Neža Caserman, * V-
1845, Cerknica 101, f 65 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 5 otrok, 4 umrli
do 2. leta, 2 do 15. leta. a—lA-p ■
248. PAVLE, prej Mežnar, kajža
a) Janez Martinčič, * 1849, Cerknica 83 (Mežnar), žena Marija Kra­ Leta 1718 je imel Tomaž Korošec (Khoroschez)
iz Cerknice 1/4 kmetije pod hasberškim gospo­
ševec, * 1847, Martinjak 35 (Brence), f 83 let, 5 otrok, 3 umrli do 3. leta; stvom. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
odšli v svojo hišo na št. 250;
b) novi lastnik Pavel Obreza, * 1858, Bezuljak 3 (Debevči), t 36 let,
žena Ivana Šega, * 1852, Žerovnica 1 (Vesel), t 40 let, 5 otrok, 4 umrli do iQWrI M
______ "
5. leta, leta 1891 so umrli trije otroci, naslednje leto pa še mati.
249. PARADIŽ, hišar
1 m ■
kK
a) Edvard Ileršič, * 1907, Cerknica 185 (Krznar), f 77 let, žena Fran­
Leta 1718 je imel Gregor Matko (Matkho) v Cer­
čiška Zalar, * 1911, Podskrajnik 2, f 64 let, 4 otroci, preselili so se v knici hišo, pred njim jo je imel Mihael VVidmajer
Podskrajnik 5 (2). (Widtmaiir). AS, 1/13 u. Foto: J. K.
23-letni Herman Ileršič seje leta 1959 smrtno ponesrečil pri zidarjih v
ZDA. mkfei* v•v
250. MEŽNARJEVI, hišar - '
a) Janez Martinčič, * 1849, Cerknica 83, f 78 let, žena Marija Kraše­
vec, * 1847, Martinjak 35, t 83 let, 6 otrok, 4 umrli do 3. leta.
mt.
Leta 1718 je imel Pavel Razdrih iz Cerknice hišo,
251. OSTANEK, hišar dobil jo je od Matija Kebeta. Poleg činža in dav­
ka je Razdrih služil hasberškemu gospostvu, da
a) Jakob Ostanek, * 1853, Cerknica 239 (Ostankov), f 58 let, žena Ma­ je en dan v letu plel njive, en dan žel in in dan
rija Mele, * 1849, Cerknica 24 (Kunčeva), f 49 let, II. žena Marija Bečaj, * kosil. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
1871, Sveti Vid 14 (Šlosar), t 48 let, I. zakon 2 otroka; leta 1911 so umrli
obe dekleti, stari 22 in 13 let, in oče Jakob.
252. ŠTANCAR, kajža
a) Anton Arhar, * 1840, Cerknica 200, t 64 let, žena Marija Vičič, *
1841, Dolenja vas 88 (Turk), f 33 let, II. žena Uršula Zrimšek, * 1838, Do­
lenja vas 58 (Zrimškova), f 71 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 2 otroka,
3 umrli do 6. leta.
Andrej Arhar, (sin a), roj. 1883, je odšel v ZDA.
253. PRAH, prej Oglarjev Tone, hišar
a) Anton Jurca, * 1845, Gorenje 12, župnija Studeno, t 61 let, žena
Jera Opeka, * 1845, Cerknica 96, t 59 let, 6 otrok, 1 umrl do 3. leta (glej
Cerknica 221);
b) Frančišek Prah, * 1894, Sela pri Šentjerneju, žena Marija Drenik, *
1903, Cerknica 138 (na stanovanju), 2 otroka;
c) Janez Truden, * 1877, Gorenje Jezero 29 (stanovanje), žena Antonija
Jurca, * 1880, Cerknica 187 (Oglarjev Tomaž), 3 otroci.
Starša Truden in otroci: Franc, roj. 1906, Marija, roj. 1908, in Janez,
roj. 1910, so odšli v ZDA. Tja sta odšla tudi Franc Jurca, (sin a), roj. 1880,
364
in brat Matija, roj. 1884. D. Žižek, n. d., str. 31, 83. Spomini
Ane Šuster, roj. Žnidaršič. Tone
254 (Gerbičeva 6). RONKO, hišar Mihevc, kije bil med vojno pri par­
tizanih, tudi pričuje, da so partizani
a) Janez Ronko, * 1852, Cerknica 65, f 100 let in dva dni, žena Marija hoteli požgati veliko Kravanjevo
Logar, * 1856, Rakek 5 (Puntar), t 81 let, 9 otrok, 3 umrli do 4. leta. hišo in so za to že imeli pripravljen
bencin, pa jih je preprosila poštarica
255. ZRIMŠEK mlajši, hišar Marija Meden, potem poročena Kri-
sten, ker ji je takrat umirala mati.
a) Janez Zrimšek, * 1858, Cerknica 219, na stanovanju, žena Franči­ Tone Mihevc, 2. april 2009, ustni
ška Zakrajšek, * 1861, Glina 5, 6 otrok, 3 umrli do 2. leta. vir.
322 VI. poglavje

256 (Partizanska 14). DRAŠEC 1/3 kmetije

a) Janez Turšič, * 1841, Cerknica 15 (Drašcov), f 83 let, žena Franči­
ška Pintar, * 1850, Cerknica 118 (Piskava), 9 otrok, 1 umrl do 2. leta;
b) sin Leopold Turšič, * 1895, ubit med vojno 13. februarja 1945, žena
Jožefa Mele, * 1898, Rakek 124, Cerknica 278, t 30 let, II. žena Božena
Mele (sestra Jožefe Mele), * 1910, f 100 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 2
otroka.
c) Jožef Klančar, * 1927, t 66 let, seje priženil, žena
Olga Veronika Turšič, 2 otroka.
Leta 1926 je v hiši stanovala družina Matko. Franc
Matko, roj. 1896, Vransko, podpreglednik finančne kon­
trole, žena Frančiška Rus, roj. 1897, Lož 74, 3 otroci, 1
umrl v 1. letu.
257. (Kamna gorica 19). HITAJ, hišar
a) Anton Pavlovčič, * 1838, Grčarevec 14 (Kovač), t
79 let, žena Marija Dovjak, * 1856, Cerknica 26 (Hitaj),
f 63 let, 5 otrok, 4 umrli do 10. leta, leta 1887 so za epi­
demijo umrli trije otroci.
258 (Cesta 4. maja 52). NEGRO, klepar
a) Simon Negro, * 1859, Osojane, Rezija, f 59 let,
žena Frančiška Celihar, * 1865, Radohova vas 1, f 36 let,
II. žena Frančiška Mlakar, * 1878, Poljane 7, Stari trg
pri Ložu, t 83 let, I. zakon 11 otrok, II. zakon 6 otrok,
9 umrlo do 2. leta.
Angela Negro, (hči a, I. zakon), roj. 1899, je umrla v
Braziliji, sestra Ivana, roj. 1900, pa v Italiji, brat Jožef,
roj. 1897, je bil ubit na italijanski fronti pri Gorici v prvi
svetovni vojni. Amalija Negro, (hči a, II. zakon), roj. 25.
novembra 1902, je bila redovnica. Simon Negro je bil
tudi znan cerkniški gasilec.
259 (Gerbičeva 10). MEŽNARČKOVI, kajža
a) Anton Dragolič, * 1862, Cerknica 9 (Mežnarčkov), t 68 let, žena Ur­ Mati Frančiška Negro s hčerkama in sinom iz
Cerknice 258 okoli leta 1930. Od leve sedita
šula Primožič, * 1862, Mahneti 10, 7 otrok, 1 seje rodil mrtev, 1 »mortus mati in Amalija, redovnica; stojita Stanislava in
natus puer«; Alojzij. Foto: D. Rovšek, Ljubljana.
b) sin Janez Dragolič, * 1899, f 81 let, žena Marija Mramor, * 1907,
Begunje 98, f 72 let, 3 otroci.
Franc Dragolič, (sin a), roj. 1890, je leta 1952 umrl v Ameriki, leta 1906
je tja odšel tudi brat Anton, roj. 1887.
260 (Tabor 5). MIHEVC, hišar
a) Jakob Kos, * 1850, Cerknica 107 (Farbarjev), žena Marija Ana Jerše,
* 1846, Klanec pri Komnu 41;
b) Anton Mihevc, * 1886, Cevice 24, župnija Gorenji Logatec, t 78 let,
žena Apolonija Premrl, * 1890, Veliko Ubeljsko 48, župnija Hrenovice, f 83
let, 4 otroci.
V ZDA so odšli starša Kos in otroci: Jakob, roj. 1881, Frančišek, roj.
1882, in Ignacij, roj. 1884.
261 (Kamna gorica 17). KRZNAR JEV ANTON, hišar
a) Anton Ileršič, * 1873, Cerknica 185 (Krznar), žena Marija Turšič, *
1873, Cerknica 212 (Kuskova), 4 otroci;
b) sin Anton Ileršič, * 1900, žena Antonija Cimperman, * 1914, 3 otroci.
Ana Ileršič,(hči a), roj. 1909, f 84 let, je postala redovnica sester Sv.
Križa (s. Humilija).
262. FURLANOVI, kajža Družina Ileršič iz Cerknice 261 leta 1928. Od
leve: oče Anton in mati Marija; zadaj: Marija,
a) Franc Furlan, * 1852, Cerknica 217 (Tavželj), žena Uršula Semič, * por. Kranjc, Ana je postala sestra redovnica in
1860, Cerknica 190 (Vardjan), 6 otrok. Antonija, por. Negro.
 Cerknica 323

276 (Tabor 40). URBANCOV TABOR, prejšnji lastniki

a) leta 1595 je cerkniški župnik Anton Štefanič pisal pismo nadvojvodi
Ferdinandu, da je cerkniška srenja na župnijskem pokopališču postavila
tabor in kašče;
b) naslednje leto (1596) je odstavljeni cerkniški župnik Vincencij Penger
izjavil, da so tabor in kašče cerkvena imovina (Pengerja je oglejski patriarh
odstavil zaradi protestantizma); glej uvod v Cerknico;
c) v 18. in 19. stoletju je bila lastnica tabora bogata cerkniška družina
Obreza;
č) po smrti Zofija Serko s solastniki;
d) leta 1893 je tabor za 400 goldinarjev kupil Jurij Turšič, * 1844, Be-
zuljak 32, glej Cerknica 210;365
e) leta 1911 je tabor kupil trgovec Udovič, ki je potem živel v Ložu;
f) tabor je kupil Janez Urbanc, roj. 1902, Kranj, Kokrško predmestje
55, urar, žena Marija Zgonc, roj. 1902, Johnstown, ZDA, 3 otroci.
282 (Gerbičeva 9). MEKINDA, 1/3 kmetije
a) Jožef Mekinda, * 1900, Cerknica 144 (Brkinov), t 36 let, žena Fran­
čiška Gostiša, * 1906, Cerknica 108 (Rakovcava), t 46 let, 3 otroci.
287. RISOVI
a) Alojzij Risch, * 1863, žena Marija Tekavec, * 1869, Ščurkovo 2, 8
otrok;
b) sin Janez Ris, * 1900, f 81, žena Antonija Ileršič, * 1905, f 91, 1
otrok.
2. Dolenja vas
a. Kraj in cerkev
Dolenja vas je ena največjih vasi na Notranjskem, po župnijski knjigi
status animarum je okoli leta 1820 imela 101 hišo. Vas se prvič omenja v
listini šele leta 1438. Ker je bil Vigulus Šteberški z grada Šteberk dolžan
bratoma^Frideriku in Janezu Ravbarju, sta ta dva na sodišču dosegla, da
jima je Šteberški prepustil veliko posesti: 7 naseljenih kmetij in pol ter
štiri puste kmetije, mlin in žago, vse v Dolenji vasi (Niderdorff); dva trav­
nika: Poljane (Pollan, verjetno je ležal v Javorniku) in Retje (Art) na Cer­
kniškem jezeru; celo vas Viševek (01senwikg) ob Cerkniškem jezeru itd. -'iii
Dolenja vas je bila zelo povezana s stiškim samostanom. Oglejski pa­
triarh Peregrin je že leta 1145 podaril stiškemu samostanu dve kmetiji
v Dolenji vasi, vendar se Dolenja vas v listini izrecno ne omenja, ampak
samo Cerknica (Czirknicz). Listina omenja, da kmetiji ležita v kraju čisto

a in trgovina Marjete Tratnik, potem

na desni pa cerkev sv. Lovrenca. De-

D. Žižek, n. d., str. 41-44. Spomini

Maksimilijana Turšiča iz Cerknice.
Tam je fotokopija pogodbe iz leta
1893.
AS, 1438 maj 19, Ljubljana, prepis
CKSL; M. Kos, Gradivo, str. 666;
J. Sumrada, Šteberški, str. 55. Glej
sestavek Od Turkov požgana vas
Viševek ... v tem poglavju, str. 608.
324 VI. poglavje

blizu Cerknice (in loco proximo).367 Leta 1184 so imeli stiski samostanci
v Dolenji vasi že pet kmetij. To leto je namreč oglejski patriarh Gotfrid
stiškemu samostanu potrdil vse posesti, ki sojih prejeli od njegovih pred­
nikov, posebej pa pravico do štirih kmetij »na koncu naše vasi Cerknica«
(in extremitate villae nostrae de Cyrcheniz), ki so jih redovniki prejeli v
dar od patriarha Peregrina (pred letom 1161), in še eno kmetijo, ki jo je
leta 1181 samostanu podaril patriarh Ulrik.368 Stiški zgodovinar Jože M.
Grebenc je prepričan, da moramo stiske kmetije v tej vasi povezati s pre­
skrbo z ribami iz Cerkniškega jezera in s potjo, ki je vodila od morja pre­
ko Cerknice, Blok in Velikih Lašč na Dolenjsko.369 Pravila starih redov so
določala, da so smeli redovniki poleg postnega časa še ob določenih dneh
uživati samo ribje meso, zato so se samostani zelo potegovali za ribolov v
Cerkniškem jezeru.
Po stiškem urbarju iz leta 1505 so imeli samostanci v tej vasi šest kmetij.
Po podatkih iz cerkniške župnijske knjige status animarum in po podatkih B
iz vaškega arhiva Dolenja vas vidimo, da je bilo do leta 1848 pod stiško ■Ddti
opatijo pet celih kmetij, ena četrtinska kmetija in ena kajža.370 To so bile
vse hiše od Ribčkovega hleva proti Karlovici: Ribčkova, št. 29 (1/2 kmetije);
Bekšova, št. 30 (1/4 kmetije); Šemičeva, št. 31 (1/2 kmetije); Pavlicova, št.
32 (1/2 kmetije); Grilčeva, št. 33 (1/4 kmetije); Žuča, št. 34 (1/4 kmetije);
Pavlovi, št. 35 (1/2 kmetije); Logačan, št. 36 (1/2 kmetije); Tinetovi, št. 37 Leta 1575 je bilo pod šteberškim gospostvom v
(1/4 kmetije); Svetovi, št. 38 (1/2 kmetije); Ribčevi, št. 39 (l/2kmetije); Mar- Dolenji vasi 111/2 kmetije. AS, n/23 u. Foto:
kovi, št. 40 (1/2 kmetije); Mešatovi, št, 100 (1/4 kmetije) in Šemičevi, št. 41 ^_________________ ____
(kajža). Tem kmetom so malo zaničljivo dejali »Opatinci«. 371
Tudi domača imena Ribčevi in Ribčkovi kažejo, da so bili gospodarji teh )VVa
kmetij v Cerkniškem jezeru ribiči stiške opatije. Jerneja Rožento (Ribčk­ zsl* '•—
ovega) omenja tudi Valvasor na nekaj mestih četrte knjige.
Tržišče pri Dolenji vasi je bilo že stara utrdba. Že Valvasorje zapisal,
da so pri Cerknici na hribčku našli stare kovance in menili, da je tu stalo Leta 1718 so bili v Dolenji vasi trije Gačniki, Pa­
staro mesto Metulum (alte Stadt Metulum), ki ga je cesar Avgust poru­ vel je imel pol kmetije, Marko in Andrej pa po
šil.372 Steinberg pa na Valvasorjev zapis pripominja, da se iz najdbe starih en četrt kmetije. Andrej Gačnik je poleg davka v
kovancev ne more tako sklepati, oteinberg piše, daje na tržišču stala sta- 1/4 vožnje žita as 1/13 u Foto: J. K.
ra utrdba in da so tam že v njegovem času našli veliko starih srebrnih nov­
cev (alte silberne Miinzen), ki jih je Janez Mikulič (Mickulitsch), duhovnik
iz Cerknice, pokupil od pastirjev in dal iz njih narediti kelih. 373
Če sklepamo iz najdbe kovancev, ki jih je pred leti našel na Tržišču
Franc Opeka (Ribčkov) iz Dolenje vasi, so bili kovanci brez podobe ali ka­ 367 F. Schumi, n. d., I. zvezek, str. 99,
kšnega napisa. 374 št. 97. Glej tudi JL Mlinarič, Stiska
opatija, str. 60. 368 J. M. Gre-
Ko so leta 1877 začeli graditi novo cesto na Javornike in jo speljali po benc, n. d., str. 11 in 16; J. Mlinarič,
jugovzhodnem pobočju Tržišča, so naleteli na grobove. Naslednje leto so tu Stiska opatija, str. 78.
369
odkopali 66 žarnih grobov z bogatimi pridatki. Največje bilo nakita, med J. M. Grebenc, n. d., str. 16 in 197;
njimi fibul različnih oblik, kot so ločne fibule, očalarke, čolničaste in ka­ J. Mlinarič, Stiska opatija, str. 39.
370
časte fibule. Tudi zapestnice raznovrstnih oblik so bile bogato zastopane. Podatke iz vaškega arhiva mi je
posredoval Franc Opeka (Ribčkov),
Vse pa je večinoma našlo pot v dunajske muzeje. za kar se mu lepo zahvaljujem.
371
Na Gradišču je leta 1909 našel kmet Urbas depo (zakladna najdba) s Franc Opeka (Ribčkov), avgust 2010,
ustni vir.
številnimi predmeti. Tu je bilo 60 železnih suličnih osti, bronaste in žele­ 372
J. W. Valvasor, IV, str. 622.
zne sekire, bronasta čelada in še več železnih ukrivljenih mečev, imeno­ 373 F. A. Steinberg, str. 10. Mikulič je
vanih mahaire.m Vsi predmeti so izvirali iz halštatske dobe, tja pa so bili bil cerkniški kaplan in verjetno
skriti v nemirnih časih, tisti, ki so jih skrili, pa se niso več vrnili sem. Na rojen v Cerknici 176 (Dovičev).
374
tem kraju so odkrili tudi mlajše skeletne grobove in predmete, ki sodijo v Glej fotografijo najdenih predmetov
antično dobo. Naselje po starejši železni dobi torej ni bilo povsem opušče­ med barvnimi fotografijami.
375
no, ampak je še ostalo v njem življenje, seveda v veliko manjšem obsegu. 376 Moj oče mi je povedal, daje najditelj
dobil za vse predmete plačilo v vre­
Nad Svinjsko jamo je bil grad Karlovec, ki gaje Steinberg vrisal v kar­ dnosti ene krave.
376 M. Urleb, Cerknica in okolica v
to. Cerkniški kaplan in pisec Jožef Bevk je leta 1850 v Popisu Cerkniškega
davnini, NL, II (1981), str. 182-183;
jezera zapisal: »Tukej na krasni višavi, kjer se po jezeru kaj mično vidi, K. Deschmann, Eine heidnische
je bil njega dni grad Karlovec, kteriga podertine se še slede, in jami se od Urnengrabstatte bei Zirknitz in
nekdanjiga grada »Karlovški« ali »Karlovici« imenujete.«377 Krain, Mittheilungen der Anthropo-
logischen Gesellschaft 8, Wien 1878.
Od leta 1774 do 1793 je nad Dolenjo vasjo v gozdu obratovala »dolenj­ 377 J. Bevk, n. d., cit. J. Šumrada, Spre­
ska« steklarna. Prvi lastnik je bil Jakob Balletti, ki je 12. septembra mna beseda, str. 42.
 Dolenja vas 325

1774 sklenil z grofom Gvidom Kobenclom, varuhom mladoletnega lastnika

Hasberga grofa Ludvika Kobencla, pogodbo za postavitev steklarne. Okoli
leta 1777 pa je bila steklarna že last Cerkničana Karla Obreze.
V tem času je steklarno opisal znani naravoslovec in zdravnik Baltazar
Hacquet\ »Sel sem iz Cerknice proti zahodu v Karlovico, kjer sem nedaleč
od nje naletel na steklarno, ki je v precej dobrem stanju in so v njej zapo­
sleni Cehi. Peč je primerno velika in ima zaradi šestih odprtin z dolgimi
oddelki, skozi katere jemljejo delavci zmes iz loncev, obliko zvezdnatega
okopa; na enem končuje hladilna peč. Pri taki obliki imajo delavci prostor,
da prihajajo neovirano do svojih topilnih loncev, ki jih je toliko kot odprtin.
Torej je tudi toliko steklarjev pri pihanju stekla, pri tem da ne upoštevamo
pomočnikov. Steklarna kuri le z drvmi, kijih v tem kraju ne bo tako kmalu
primanjkovalo, če bodo le z njimi dobro gospodarili, kar pa spada pri nas še
med pobožne želje. Kresilnik kot tudi kremenjak in roževec morajo dobiva­
ti iz približno dve uri oddaljenega hribovja (Slivnice, op. J. K.). Najslabše
je s peskom in z glino za lonce, kiju mora steklarna dobivati zunaj dežele. mm
Pepeliko in kresilnik pripravljajo uro daleč od steklarne. Skozi Dolenjo vas Naslovnica urbarja iz leta 1718 za Dolenjo vas.
teče vodnat potok, ob katerem je mlin s stopami, kjer drobijo kresilnik v Prvi kmet je zapisan Andrej Goršinc. AS, 1/13
prah, potem pa ga spražijo. Dalj časa je steklarna pripadala nekemu trgov­ u. Foto: J. K.
cu v Trstu, kije imel tudi tovarno za rozolijo378. Steklo, ki so ga izdelovali,
je bilo videti slabo. Sedaj je lastnik steklarne neki kmet iz Cerknice. Izde­
lujejo raznovrstne in različnov velike kozarce, steklenice, steklo v ploščah,
tudi šipe za ure, tako kot na Češkem. Steklo je iz dneva v dan čistejše, ker
pazijo bolj kot drugje na sortiranje kremenjaka, ki se uporablja za steklo.
Sedanji lastnik bo bolje gospodaril kot prejšnji, ker spremlja delo in upra­
vlja steklarno. Prejšnjemu lastniku so namreč steklarno vodili uradniki in
zato je imel izgubo. Uradniki so povsem raznesli dobiček s svojimi plačami,
mogoče pa še na druge načine, kot je pri teh ljudeh navada. Zato je prvi
lastnik steklarno in vsa poslopja raje prodal sedanjemu lastniku za 100
goldinarjev, kot da bi sam gospodaril, čeprav steklarne, stanovanjskega
poslopja in skladišča ne bi mogli postaviti z manj kot 2000 goldinarji. Ve­
likega stekla za ogledala še ne izdelujejo, ker nimajo potrebne brusilnice.
Sicer pa steklo ni le precej belo, ampak je tudi kakovostno. Pri kemijskih
preizkusih, ki sem jih opravil, sem odkril, daje steklo trpežno in ga kisline
ne načenjajo, kar pomeni, daje brez apnastih delov.« 379
Verjetno tudi Obreza s steklarno ni dosegel takšnih uspehov, kot jih je
pričakoval, kajti leta 1785 je bila že v rokah novih lastnikov bratov Kreidl
in sinov, trgovcev s steklom v Trstu. Novo podjetje, ki se je pozneje imeno­
valo Franc Anton Kreidl in sinovi, je obratovalo kakšnih osem let, zadnja
poročila o steklarni so iz leta 1793. Ohranjeni podatki kažejo, da so imeli
novi lastniki finančne težave, ki so najbrž ovirale uspešno poslovanje. Ker
so se tudi podložniki hasberškega gospostva (Dolenja vas, Dolenje Jezero,
Zelše), ki so bili upravičeni do lesa za lastne potrebe v javorniških gozdo­
vih, pritožili, češ da so zaradi sekanja drv v gozdu za potrebe steklarne v
nevarnosti njihove pravice, je verjetno, daje začelo v okolici primanjkovati 378
Rosolibrantwein, liker iz cvetov
lesa in daje bil to vzrok za prenehanje steklarne. ::sn pomaranč, vrtnic.
379
Leta 1788 je loški oz. starotrški dekan Urban Krivec v vizitacijskem po­ »Dolenjsko« in »jezersko« glažuto
je raziskal Vlado Valentinčič: Ste­
ročilu za cerkniško župnijo zapisal, daje bil za delavce dolenjske steklarne klarni na Notranjskem Javorniku,
v Javorniku določen poseben duhovnik. Tega leta je bil Jurij Pečnik, leto Kronika III/1955, str. 87-93. Po­
dobna steklarna je bila tudi pri
dni prej pa kapucin Bonaventura Plaveč. Taje v prošnji za podaljšanje spo­ snežniškem gradu. Od leta 1770
vedne jurisdikcije 15. decembra 1788 navedel, da skrbi za okoli sto delavcev do 1775 je bilo krščenih 16 otrok
iz steklarne (Glassfabrick). V prošnji pravi, da je steklarna več kot uro delavcev, ki so delali v steklarni (»ex
Glashiitte« ali »ex fabrica in Schne-
oddaljena od Cerknice. Plaveč seje podpisal kot kurat v »pustoti Javornik« perg«), Priimki so nemški, češki in
(in der Einode Jauernigk). 381 tudi slovenski: Stechar, Kovazhizh
(Kovačič), Krahkiz, Reitmayer, Ge-
Poleg drugih zgradb je imela steklarna tudi kapelo sv. Janeza, ki se ihs, Voit, Plechinger, Lenkh, Winter,
omenja leta 1776. Dne 19. februarja 1776 sta bila namreč v kapeli sv. Jane­ Zelz (Cevc), Vaterlechner in Beber.
Stanovali so pri ljudeh v Kozariščah
za v gozdu pod Javornikom v steklarni (in capella Sti. Joanes in Sylva sub v hišah št. 3, 5, 6, 7, 8, 9,10. Glej
Jauernik in Fabrica vitranria) poročena (matrimonio copulati) gospod Hie­ NŠAL, RMK Stari trg, 1770-1775.
ronim Girtler, vdovec iz steklarne, imenovane Celniz, na Štajerskem v žu­ 380
V. Valentinčič, prav tam.
381
pniji sv. Lovrenca (ex Fabrica vitrania nominata Celniz in Styria parochia NŠAL, IlPfasc. 26.
326 VI. poglavje

Sti Lavrentii), in plemenita devica zakonska hči pok. gospoda Frančiška

Palma, rojena na Češkem v mestu Stanišenau in sedaj bivajoča v steklarni f.
pod Javornikom. Poročil ju je Gašper Faber, cerkniški kaplan. Priči sta bila
plemeniti gospod Jurij Prunner in gospod Jernej Sgabic (Sgabiz). 382
Steklarji in drugi delavci so imeli tudi svoje družine. V cerkniških ma­
tičnih knjigah je iz tistega časa kar nekaj vpisov krstov in tudi smrti. Tako
je 16. avg. 1783 umrl 30-letni Hermagora (-) iz glažute (ex fabrica vitrina) t
v Dolenji vasi 19 (Novakovi, takrat št. 29). n ivA *»• K
V vasi je bila oljarna, obrat za pridobivanje eteričnih olj iz hojevega ■% _

igličja, ki jo je postavil Martin Klammer z brati.383 Tudi sam sem v mlado­

sti pomagal nositi butare hojevih vej, po domače hoje, ki smo jih iz našega
gozda pripeljali v oljarno.
Pred drugo svetovno vojno se je veliko mladih iz te vasi ukvarjalo s
kontrabantom in med njimi je bilo več žrtev srbskih mejnih stražnikov.
* O . J !<£.
Predno so se naši predniki izseljevali v Ameriko, so odhajali v Trst.
Iz Dolenje vasi so odšli za delom oz. so se poročili v Trst: Helena Branisel, /■F —' LK

roj. 1859 na št. 8 (28), poročena z Joanijem Pradulinom; Uršula Branisel, 'Jt-j Jm zD g)
roj. 1851 na št. 15, poročena z Danijelom Valesio; Jernej Martinčič, roj.
1880 na št. 24, poročen s Karlo Žerjal; Lucija Mele, roj. 1842 na št. 46 (82),
je leta 1878 umrla v Trstu, tam je leta 1870 rodila hčerko Frančiško; Franc y 'f‘/ ■
Baraga, roj. 1868 v Trstu, sicer pa gospodar na št. 46; pri Mariji Mihevc,
roj. 1822 na št. 48, je zapisano »cone... Tergesti«; pri Mariji Branisel, roj. Zapis poroke z dne 19. febr. 1776, ko sta se v ka­
1855 na št. 59, je zapisano »lapsa cum gensdarmo Francesco Učak« in peli sv. Janeza, ki je stala pri dolenjski steklarni
pod Javorniki, poročila vdovec Hieronim Glitler
»nune Tergesti« (sedaj v Trstu); Marija Škof, roj. 1838 na št. 63, poročena in Ivana Palma. NŠAL, PM, 1776. Foto: J. K.
v Trst (copul. In Terges.) s Kristjjanom Rubinom; Janez Blažič, roj. 1828 ll|llll'llll—IIMF—■

na št. 65, odšel v Trst (in Triest); Franc Baraga s št. 81, roj. 1866 v Trstu; *=%e
Viktor Brezec, roj. 1891, in Janez Brezec, roj. 1893, otroka Jakoba Brezca 1 <sn K

in Neže, roj. Debevec, s št. 85, sta bila rojena v Trstu (natus Tergesti); Ana jAiL cOi

Sterle, roj. 1854 na št. 94, seje leta 1874 poročila v Trst z Janezom Kebrom i*«*dL*
iz Kamnika, prej je tam služila (dient in Triest). %
Včasih pa seje zgodilo, daje tudi kakšna Tržačanka (Tergestina) prišla
k nam na Notranjsko. Tako seje Anton Kovšca, roj. 1851 v Dolenji vasi 91 Dne 16. avg. 1783 je v Dolenji vasi 19 (Novako­
in živel na št. 104 (Podskrajnik), leta 1887 oženil s Karolino Kroll, roj. 1859 vi, takrat so zapisali št. 29) v hiši Tomaža Nova­
ka (in domo Thomae Nouak), umrl 30-letni sam­
v Trstu. Tudi gospodar Janez Lah iz Podskrajnika je bil leta 1862 rojen v ski Hermagora (priimek ni zapisan) iz steklarne
Trstu (natus Triesti). (ex fabrica vitrina). Verjetno je umrl nenadoma,
ker je prejel samo bolniško maziljenje. Na po­
Po knjigi status animarum so iz Dolenje vasi in Podskrajnika odšli v kopališču ob žup. cerkvi ga je pokopal Ignacij
tujino: v ZDA 180, v Trst 14, v Brazilijo 11, v Avstrijo 5, na Hrvaško 6, v Baraga, kaplan. NŠAL, MMK, 1783. Foto: J. K.
Avstralijo 4, v Kanado in Madžarsko po 3, v Avstrijo in Beograd po 2, v
Egipt in Italijo po 1. Skupaj: 232 izseljencev. Mlajši, ki so odšli po vojni v
Nemčijo in drugam, tu niso všteti.
Leta 1836 je v Dolenji vasi hudo razsajala kolera (Brechruhr). Prva je
za njo 14. julija umrla 45-letna Marija Turšič s št. 78, do septembra tega
leta je za to hudo boleznijo umrlo kar 51 vaščanov. Leta 1836 je bilo v vsej
cerkniški župniji 411 pogrebov.
Podružna cerkev sv. Lovrenca, mučenca, se prvič omenja leta 1581. 385
Na portalu je letnica 1616, takrat je bila cerkev prenovljena. Leta 1803
je starotrški dekan Jožef Klemenčič na zahtevo cesarske pisarne naredil
seznam o stanju cerkva in drugih zgradb in o številu prebivalcev za vso
dekanijo. Za cerkev sv. Lovrenca v Dolenji vasi pravi, da potrebuje »novo 382
NŠAL, PMK, 1776.
streho, mežnarija pa je podrta. Ljudi je 514.« 386 383
Glej Dolenja vas 9 (Klammer).
Leta 1784 je imela cerkev travnika Loka in Globoki dol v gozdu.387 Trav­ 384 NŠAL, MMK Cerknica, 1836.
nika sta menjaje kosili po dve hiši v vasi. Tiste hiše, ki so travnik pokosile, 385 J. Hofler, Trije popisi cerkva, str. 22.
so morale poskrbeti za nosilce bandera pri procesiji na veliko noč in na 386
NŠAL, Župnija Stari trg pri Ložu,
praznik sv. Rešnjega Telesa. Hiša je prišla na vrsto vsakih 7 let.388 fasc. 326, št. 858.
387
Glej sestavek Imetje cerkniške žu­
Cerkveni računi cerkve sv. Lovrenca v Dolenji vasi, ki so vpisani v treh pnije ... v tem poglavju, str. 654.
urbarjih, so ohranjeni že od leta 1612. Račune je z dvema ključarjema 388
Franc Primšar iz Dolenje vasi, no­
(syndici) naredil cerkniški župnik ali vikar. Popisana je goveja živina, kije vember 1999, ustni vir.
 Dolenja vas 327

bila v reji pri kmetih. Ena krava je bila navadno od cer­

kve, prirejeni bikci in telice pa so bili naspol (auf halb).
Tako je npr. imel leta 1613 Matija Turk iz Zelš (Kutež)
eno kravo od cerkve in tri bikce naspol, Andrej Pavlic
(Pauliiz) pa eno kravo naspol. Kravo sta ljudem kupila
ključarja, zato so jima vrednost prireje vsakoletnega
telička vračali. Tako so tudi revnejši sloji prišli do kra­
ve, cerkev pa je od živine tudi imela nekaj dohodkov.
Ključarja sta v cerkvi (po navadi na koru) hranila v
lesenih zabojih tudi cerkveno žito, pšenico, ječmen in
oves. Tako sta npr. leta 1646 ključarja hranila 29 mer­
nikov pšenice in 91 mernikov ovsa. Ko je bila stiska,
sta ga vaščanom posojala^ ob novini pa so ga z obrestmi
(mit Interesse) vračali. Žito so si izposojali tudi ljudje iz Cerknice. Leta Odhod skupine fantov, rnož in žena iz Ljublja­
ne v Kanado leta 1928. Čez »lužo« so odšli iz
1630 so si ga izposodili Cerkničani Martin Ditrih (Dietrich), Gregor Rojc Francije, do tja pa z vlakom. Prva z leve sedita s
(Roiz), Jurij Lončar (Lantschar), Jurij Cipar in Jezerci Janez Bevčič, Mi­ klobuki: Janez Mulec (Jeršinov) z Otoka in Jožef
hael Sulc (Schulz), Matija Kebe (Khube) in Martin Čope (Tshope). Na ta Obreza (Cibkov) iz Dolenje vasi 106. Foto: D. Ro-
všek. Fotografijo hrani Anita Leskovec.
način je bilo imetje podružnih cerkva, ki so ga upravljali ključarji, neke
vrste vaška banka. Od cerkvenih travnikov, živine in žita je imela cerkev
sv. Lovrenca okoli 15 goldinarjev letnih dohodkov.
Zelo zanimiv je podatek, da je cerkev sv. Lovrenca v Dolenji vasi leta
1630 darovala (dargebracht) štiri goldinarje (4 flor.) za izdelavo orgel (zu
Erbauung der Orgel) v župnijski cerkvi v Čerknici (in Kirche unser lieben
Frauen zu Zircknitz). 389
Zadnji »urbar Svetga Lovranza u Dolein vase« od leta 1841 do 1866
seje v cerkvi ohranil v dveh delih. Vsebina so cerkveni računi, dohodki in Naslovnica urbarja cerkve sv. Lovrenca v Dole­
izdatki cerkve sv. Lovrenca. Knjigo so vodili cerkveni ključarji iz Dolenje nji vasi iz leta 1841.
vasi od leta 1841 do 1866. Na koncu so spominski zapisi cerkniškega ka­
plana Janka Speča, ki je bil kaplan od leta 1947 do 1957, župnika Jožeta
Vidica, cerkovnikov Janeza Mlinarja, Janeza Opeke in ministrantov. /V,
Dohodki: Na prvi strani je spisek zemljišč in dohodki od travarine, kijih
3 At. m, a. V7**
je tega leta imela cerkev sv. Lovrenca.
1. Od Globokega dola (od globozga dula) - 1 goldinar, 36 krajcarjev.
2. Od Pod grada - 1 goldinar, 44 krajcarjev. Dohodki podružne cerkve sv. Lovrenca v Dolenji
vasi po urbarju iz leta 1841. Leta 1857 je cerkev
3. Od Rigelca pri Repešču (Repeshzhe) - 2 goldinarja, 16 krajcarjev. dobila 3 goldinarje, 7 krajcarjev od mežnarjeve-
ga »tepežkanja po soseski«.
4. Od Cerkvene loke - 2 goldinarja, 40 krajcarjev.
5. Od Cerkvene ograde - 3 goldinarje, 24 krajcarjev.
6. Od Semante - 2 goldinarja.
7. Od Mrave - 2 goldinarja, 8 krajcarjev.
Leta 1852 je prišlo do spremembe denarja, goldinar je bil vreden sto
krajcarjev, prej pa je bil vreden šestdeset. Zato so se cene nekoliko poveča­
le. »Dauk po novim dnarji«: travarina od Globokega dola je bila 1 goldinar,
68 krajcarjev; od Pod grada 1 goldinar, 81 krajcarjev; od Rigelca pri Repe­
šču 2 goldinarja, 37 krajcarjev; od Cerkvene loke 2 goldinarja, 80 krajcar­
jev; od Cerkvene ograde 3 goldinarje, 55 krajcarjev.
Zame je bilo odkritje, daje podružna cerkev dobivala dohodek od tepež-
kanja po vasi. Leta 1857 je cerkev sv. Lovrenca dobila od »tepeshkajna
po soseski« 3 goldinarje, 7 krajcarjev. Naslednje leto je dobila cerkev od
tepežkanja celo 6 goldinarjev, 18 krajcarjev. Iz zapisa iz leta 1866 je raz­
vidno, da je po vasi tepežkal vaški mežnar in da so vaščani njemu dajali
ob tepežkanju denar za vaško cerkev, on pa ga je dal ključarjema. Tega
leta (1866) je bil mežnar dolžan 1 goldinar, 6 krajcarjev, ki jih je dobil na
tepežni dan (1 f 6 kr je mežnar dužan na tapežen dan). Vprašal sem nekaj
cerkvenih zgodovinarjev, a še nobeden ni slišal, da bi imela kakšna
cerkev dohodke od tepežkanja. 389
NŠAL, urbar cerkve sv. Lovrenca,
leto 1612. Fotografijo zapisa glej v
V urbarju je vse zapisano v bohoričici. Leta 1857 so darovi v nabiralnik sestavku Kraj in cerkev v Cerknici v
(almoshna u shkrinzo) znašali 12 goldinarjev, 24 krajcarjev. Cerkev sv. tem poglavju.
328 VI. poglavje

Lovrenca je dobivala lepe darove tudi od prošnje procesije, kije vsako leto
prišla v Dolenjo vas na god sv. Marka. Leta 1859 je bilo »na svet Marka per
procesiji ofra« 27 goldinarjev, 30 krajcarjev. Daje bila ta procesija velika,
kaže primerjava teh darov z darovi ob žegnanju na god sv. Lovrenca leta
1863. Na žegnanju so darovi z darovanjem in pušico (shegnaine ofer jen
muta) znašali 13 goldinarjev, 51 krajcarjev. Toda leta 1866 so romarji »na
Križno sredo« dali le 2 goldinarja in 29 krajcarjev »almožne«, na žegnanju
pa samo 1 goldinar in 56 krajcarjev. Upoštevati je treba, daje bila tisto leto
na Notranjskem huda kolera. Tudi leta 1867 so darovali na žegnanju samo
97 krajcarjev.
Nekaj dohodkov je imela cerkev tudi od žita, ki so ga imeli na koru v
velikih skrinjah. Iz teh zapisov je razvidno, daje bilo imetje podružnih cer­
kva nekakšna vaška banka, kjer so si ljudje spomladi ali pozimi izposojali
žito, jeseni pa so ga vračali z obrestmi. Obresti so imenovali »jenteres«.
Vse to sta ključarja natančno zapisovala. Jožef Branisel s št. 98 je npr. »14.
maliga travna 1861 vzeu cerkveniga ječmena 1 mernik, 13. majn. 1861 pa
še 1 mernik ječmena«. Sledijo pripisi: »Ježe vernu 1 mernik ječmena jen
interes ... Od leta 1861 je dužan 1 mernik ječmena jen 5 krajcarjev jenteres
... 1862 mes. 8 use odraitanu.«
Od leta 1841 do 1866 sta ljudem posodila 121 mernikov ajde, 206 mer­ -<? •
nikov ječmena in 84 mernikov ovsa. Skupaj 411 mernikov žita. Od 101
vaščana Dolenje vasi je imelo tako izposojeno žito 33 vaščanov, z Dolenjega -
Jezera 4 in iz Cerknice 4. -- s*
/ 7fl.
Ključarja sta leta 1859 uspela za tri leta nazaj izterjati obresti od žita, /1AL
- n..w
ki gaje cerkev po ključarjih posojala vaščanom v višini 18 goldinarjev (»jen
od leta 1859 od useh teh trejeh let sva stirjela usega kar so na žite dužni, >_ A »1
'1 '
pride use sume 18 f«).
Franc Prudič iz Dolenje vasi 60 (Fatudov) si je iz­
Večinoma so vse žito, ki so si ga izposojali, redno vračali z obrestmi. Ne­ posodil žito od cerkve sv. Lovrenca od leta 1841
kateri pa so na vračanje pozabili, zato je ključar Blaž Martinčič, kije imel do 1850: 3 mernike ajde, 2 mernika ječmena
in 4 mernike ovsa. Urbar cerkve sv. Lovrenca.
lepo šolano pisavo, leta 1866 enajstim dolžnikom zapretil s tožbo na sodi­ Foto: J. Kebe.
šču. Nekateri so bili kar precej dolžni. Tako sije Andrej Svet od leta 1841
do 1854 izposodil 9 mernikov in pol ječmena. Do leta 1866 seje nabralo za
6 mernikov in tretjino obresti. Celotna vrednost žita je bila 22 goldinarjev
in 52 krajcarjev. Iz tega se vidi, da je bil takrat celo ječmen drag, kaj šele
pšenica, ki pa se nikoli ne omenja. Vsak dolžnik je na svoj naslov s priim­ - '41
Jt*va

kom in hišno številko dobil naslednji dopis: »Was opomnim zavolo žita od C/. /v-

cirkve S. Lourenca ker ste doužni. Ce ne vernete al ne plačate u 14 dneh c trte afi&rrt*f7e' wC ae y

boste tožbo dobili. Dolene vas ta 17 oktober 1866 Blas Martinčič.« Pri ne­ sl.ri -S72V* CŽV//-
katerih je zapisano tudi leto:»... ker ste doužni od leta 1841.« Večinoma so
bili dolžniki iz Dolenje vasi, samo Miha Rundič je bil iz Cerknice. Od leta
1847 je bil dolžan »1 M(ernik) Aide «.
Izdatki:
Cerkveni ključar Blaž Martinčič iz Dolenje vasi
Vsako leto je vodenje cerkvenih računov stalo 3 goldinarje (per raiten- 53 (Farbarjov) je leta 1866 zagrozil s tožbo
gah na conto gre 3 f). Od tepežkanja pa sta si cerkvena ključarja Blaž vsem, ki niso vrnili izposojenega žita. Urbar cer­
Martinčič in še eden, ki ni imenovan, vzela 3 goldinarje za čas, ki sta ga kve sv. Lovrenca. Foto: J. Kebe.

imela z vodenjem cerkvenih računov in s posojanjem cerkvenega žita (»od

te sume so uzeli raitenge cerkvene 3 f«). Enajst sv. maš v cerkvi je pome­
nilo za duhovnika, cerkovnika in ministrante 11 goldinarjev, 56 krajcarjev.
Leta 1857 so »pocimprali« mežnarijo. Za tesarsko delo so Jakobu Opeki
dali 6 goldinarjev, 25 krajcarjev, Luku Brinovcu pa 5 goldinarjev, 30 kraj­
carjev. »Likof jen 6 cvekov« je bilo 1 goldinar, 5 krajcarjev. Krovcem so dali
6 goldinarjev, 46 krajcarjev, zidarjem pa 4 goldinarje, 40 krajcarjev.
Tega leta so popravili tudi cerkveno streho. Pri Mekindi so vzeli 980
strešnikov. Leta 1858 so dali za cerkveno bandero 40 goldinarjev, za le­
stenec 74 goldinarjev in za mašni plašč 30 goldinarjev, 50 krajcarjev. Leta
1860 je Blaž Martinčič kupil »u Lublani 2 lampi obej so koštali 55 goldinar­
jev«. V Ljubljani je kupil 4 »laihtarje«, ki so »koštali« 24 goldinarjev in 50 390 Urbar Svetga Lovranza u Dolein vase.
krajcarjev. Za olje, kije gorelo v cerkvi, so dvakrat dali po 28 krajcarjev. ..Mil
Hrani ga Franc Opeka (Ribčkov).
 Dolenja vas 329

Žene iz Dolenje vasi čakajo na pobiralca mleka. Od leve: Antonija Švelc (Švelcova), Fantje iz Dolenje vasi na naboru (štelengi) leta 1932. Prva vrsta od leve: Jože Ope­
Majda Stražišar (Stražišarjeva), Marija Kos (Kolarjeva), Frančiška Benčan (Šperu- ka (Ribčov), Anton Borštnik (Pručov), Ivan Kos, harmonikar; Rudolf Obreza (Cib-
cova), Ivan Kos (Kolar), Jožefa Otoničar (Čebavsova) in Ana Leskovec (Farbarjeva). kov), Franc Baraga (Žlebarjev); druga vrsta: Franc Žnidaršič (Lovrkov), Alojz Svet
Foto: M. Garbajs, leta 1969. (Lončarjev), Janez Mele (Meletov) iz Zelš, Franc Opeka (Ribčkov) in Jakob Brenčič
(Kovačev). Fotografijo hrani Franc Opeka (Ribčkov).
b. Pisma Franca Škofa (Malenškega) in
Jožefe Obreza (Cibkove)
Zanimivo je pismo, ki gaje s fronte na Tirolskem Ti se takoj umaknejo, odkoder so prišli. Če pa pride
v prvi svetovni vojni leta 1916 napisal v dnevnik kakšna patrulja do naših okopov, ne gre več nazaj.
Slovenec Franc Škof (Malenški) iz Dolenje vasi Sovražnikovi ranjenci kar na polju umirajo. Če se
63. Zaradi vojaške tajnosti izpušča imena krajev. »V kakšen ranjenec priplazi do naših jarkov, ali pa če
kraju ... smo imeli v nedeljo sveto mašo in skupno jih gremo ponoči iskat, jih rešimo trpljenja. Damo
sveto obhajilo. Po sveti maši je pripel naš sivolasi mu čaja, juhe, jabolk, kruha ali kaj drugega. Ob ta­
major nekaterim junakom svetinje za hrabrost. Po­ kih prilikah nam povedo, kako je kaj sedaj v Italiji.
poldne je prišel brzojav, naj pospravimo vse, da odri­ Ubogo ljudstvo, če je vse res, kar povedo.
nemo na drugo fronto. Čakali smo do srede zjutraj. Kako se imamo pa mi? Hrane nam ne manjka.
Prišlo je 160 avtomobilov, ki so nas pripeljali do me­ Dobimo bel kruh, kuhan kostanj, vino, čaj, sir, surovo
sta ... Se isto popoldne smo odšli na fronto, potem maslo in slanino. Vsega prinesejo v strelske jarke po­
ko nam je g. kurat podelil skupno odvezo in nas še noči. Kadar smo v barakah, molimo tudi sveti rožni
malo poučil. Prenočili smo v nekem gozdu. Zjutraj venec, pa zapojemo kakšno fantovsko, kot včasih na
nas je nagovoril še major. Dejal nam je, da sovražni­ sredi vasi. Pa še jo bomo, če bo božja volja. Zabave je
ki napenjajo vse moči, da bi vzeli te hribe. Rekel je: dosti, prijetno je, ker smo skupaj sami Slovenci. Pri
'Če izgubimo te hribe, je izgubljena Tirolska, zato pisanju je 'menažšala' za mizo, kamen pa za stol.« 391
jih moramo držati.’ V jarkih so bili vojaki že 15 dni Tudi dve pismi Jožefe Obreza, roj. Petrič
in so bili tako izmučeni, da so komaj govorili. Blata (Cibkove), iz Dolenje vasi 104 in 106, ki jih je pi­
je bilo v jarkih skoraj do kolen. En dan smo preživeli sala svoji polsestri Mariji (Micki) Kovšca, por. Oša­
v jarkih še dosti mirno. ben, v ZDA, sta pretresljivi. Iz ZDA ju je posredoval
Na 19. oktobra pa je bilo tako obstreljevanje, da Marijin vnuk Robert (Bob) Ošaben. Prvo je pisala 3.
je bilo strah in groza. Vsi mogoči kalibri so streljali februarja 1920. Iz njega izvemo, da je Marijo v ZDA
na nas. Slišati je bilo en sam pok. Vsako sekundo so prevevalo hudo domotožje in da je bila po prvi sve­
padale granate. Sovražnik (Lahi) ni spustil na naš tovni vojni v Dolenji vasi velika stiska in draginja.
hribček samo tisoč granat, ampak milijon. Zemlja je Iz pisma navajam glavne misli: »Dobili smo Tvoje
bila od granat vsa prekrita, niti za korak je ni bilo pismo in karto ker se Ti prav lepo zahvalimo. Zakaj
cele. Hrib je bil ves v dimu, da nismo videli drug tako žalostno pišeš, da svi obe (z mamo, op. J. K.)
drugega. 'Si še živ,' smo vpili. Zemlja in kamenje na glas jokale, da nisvi mogle prebrat. Praviš, da bi
je pa kar letelo okrog nas. Na večer se je pripravi­ rada prišla domov. Le pridi, kadar hočeš, Ti je zmiraj
la sovražna pehota za napad. Mislili so, da so naše odprto. Saj smo imeli v vojskinem času še po 18 vo­
postojanke uničene. Tudi jaz sem mislil, da so naši jakov v hiši pa da bi Tebe ne sprejeli. Ti pišeš, da bi
vojaki vsi mrtvi. Toda cel božji dan in celo noč smo jaz prišla v Ameriko pa bi mogli vse prodat če bi tela
imeli 4 ranjence in enega mrtvega. Strelski jarki so tje prit. 18 tisoč kron košta do Nevjorka vožnja. Ti mi
ostali nepoškodovani, le tu in tam so bili malo raz­ pa ne moreš tolko poslat. Menda se ne bomo drugače
kopani. Zvečer pa je prišel sovražnik iz gozda. Mi vidli, kakor če prideš Ti domu. Mama so še živi.
smo dobili povelje: vsak k svoji puški. Tedaj pa pri­ Ti prašeš, kako smo obuti in oblečeni. Taki
leti naš šrapnel in se razpoči ravno nad sovražniki. smo, kot cigani. Hodimo v vojaških škornjih, kikle
391
Slovenec, 44 (1916), 20. november.
330 VI. poglavje

in firtohe imamo iz celtne pa še tistih ni zadosti. se nič ne dobi drugače ko na karte. Če so pa karte,
Mama imajo enih deset parov čižmov, tacih ki so se pa dnarje ni ko nima kedo zaslužit. Zajnga (moža Jo­
včasih po izbi valjali. Taka draginja je, da bi mogli žefa, op. J. K.) nisem še nič zvedla kje je, al je še živ
vse prodat, če bi se tli vsi obut in obleč. Zdaj bomo ali ne, da bi saj tolko zvedla, če je še živ. Kedo bo spet
imeli pa iz svinjske kože čižme na rujavo ustrojeno delal. Fant je še premajhen, je star 13 let, pa še v
bomo tako lepi. Tvoje čižme bomo imeli pa za pra­ šolo mora hodit, pa je mogel že lansko leto vse delat.
znike.392... Sva vse sama pokosila in vse pospravila, pa Lojzka
Praviš, zakaj sem dela denar v šparkaso, zato če tudi pomaga, bo stara pa 12 let. Dragica je stara 9
boš prišla domu, pa če ne boš imela, pa boš šla kar let, Majdi bo stara 7 let. Vida bo stara 4 leta. Zdaj
iskat... Hišo smo tako vštukali daje notri štalca, hle­ smo dobili še eno punčko, je stara 2 meseca. Franc­
vi in da je iz cementa pod za mlatit. Po eni strani ka ji je ime. Tako se sama pobivam s tacmi otroki.
smo deli pa nov cegel iz cementa na streho. Nas ko-
šta več kot dva tisoč in oče so sami delali. Imamo dve kravci in enega telička, tako da dobim
za kakšen puter kašen dinar, pa za kakšne jajca, da
Slikat se bomo šli žje enkrat, kadar bo bol gorko,
če se bomo mogli prav globoko za varžet prijet, če bo se prebijemo. Mama so bili strašno veseli paketa in
kaj notri.« pisma in slik, da so od veselja jokali. Zelo bi Vas radi
še enkrat videli. Zmiraj moljo za Vas in za nas vse
Iz te pripombe vidimo, da so bile takrat fotografi­
je drage. Na koncu sledijo pozdravi. skupaj. So pa drugače še zmiraj fain ko bi jih noge
ne bolele, še šivajo, štrikajo, samo zebe jih zdaj po
Drugo pismo je Jožefa (Pepca) Obreza pisala zimi, so največ na peči. Skoda kjer jim nisi poslala
sestri v ZDA takoj po drugi svetovni vojni 2. marca
malo cukra. Na karte ga dobimo po 15 dek, majhni
1946. Mož Jožef je bil kot civilist vrnjen iz Vetrinja
na Koroškem in ubit.393 A ona ni vedela, ah je živ otroci ga dobijo nekaj več.
ah je mrtev. Ostala je sama z otroki; pred dvema Se Ti zahvalim za voščilo k mojemu godu, kar Ti
mesecema je rodila hčerko Francko in takrat je bil meni želiš, to naj Tebi Bog da. In naj Ti ljubi Bog
otrokov oče že mrtev. vse tisočkrat povrne za vse kar si nam dala. Zdaj Ti
Najprej se sestri zahvaljuje za paket, za nove če­ pa voščim vesele velikonočne praznike, da bi jih vsi
vlje za otroke. Nato nadaljuje: »Saj ne bi blo treba zdravi in veseli obhajali. Vsem skupaj najlepši poz­
novga kupovat, saj so dobri ponošeni čevlji ah oble­ drav s. Pepca. Mama Vas vse skupaj najlepše poz­
ka, ker pri otrocih vse prav pride, posebno sedaj, ko dravljajo in Francka in družina.«
c. Spomini Ane Šuster, roj. Žnidaršič (Jernekove)
Zanimive spomine jna svojo mladost je napisa­ hoditi leta 1936 in sem nehala leta 1943, ko je šola
la Ana Šuster, roj. Žnidaršič (Jernekova), roj. pogorela, ker so jo partizani požgali. Končala sem
1929. leta, iz Dolenje vasi 28 (68), iz katerih nava­ sedem razredov. Takrat je bilo šest razredov rednih
jam nekaj misli: in dva ponavljalna. O šoli je takrat vladalo mišljenje,
»Naša prvotna Jernekova kmetija je merila en češ kaj ti bo šola. Pri nas pa so hoteli, da bi se učili.
maselc.395 Včasih se niso smeh ženiti, če niso imeli Mama je bila brihtna. V šoli je imela same enke. Ta­
maselc grunta. Včasih se je reklo: cela zemlja, pol krat so bile to najboljše ocene. Tudi sama sem imela
zemlje pa maselc grunta. Potem je oče od starega dobre ocene. Stirice in petice, trojke ni bilo v spriče­
očeta prikupil zemljo, tako da smo imeli pol zemlje. valu. Do četrtega razreda sem bila odlična, vendar
Bili smo med večjimi kmeti. Samo Farbar, Ribič, sem ostala doma na kmetiji.
Markovi so bili večji pa morda še kdo. V Dolenji vasi Ko se je začela vojna, sem bila stara enajst let.
je bilo največ takih, ki so imeli pol zemlje ah maselc. Spominjam se hudega pomanjkanja. Z atom sva se­
Nekaj je bilo tudi bajtarjev. Imeli so svojo hišo - baj­ kala drva pa mi je padla gol (gu) in mi zlomila nogo.
to, nekaj njivic za eno kravo in telička. Ti niso ime­ Tam blizu je bil še en sosed in ata je šel po kareto,
li prevoza, ker niso imeli vprežne živine za oranje. da sta me odpeljala domov. Nikamor me niso peljali,
Imeli so le majhna kulca, da so vpregli kravo. Da bila sem doma. Nogo sem imela v glavnem na stolu.
jim je šel kmet zorat, drva pripeljat ah jim naredil Tri mesece nisem mogla nikamor. Mati, ki so bili ve­
kakšne večje prevoze, so morah delati pri kmetu ob lika opora vsem nam, so mi dajali kakšen obkladek.
žetvi, košnji in pletvi po njivah. Naš ata jim je vse Mama pa je z očetom delala vsa težka dela. Povsod
zoral, pripeljal iz gozda drva, ker so imeli tudi goz- je morala biti zraven. Mati pa so bili bolj doma, so
dek, in opravil druge prevoze. Vse skupaj je bilo do kuhali. Mama je bila pridna, tudi ob treh zjutraj je
trideset prevozov na leto. včasih vstala in šla plet na njivo.
V šolo smo hodih v Cerknico. Dobro se spominjam Moja mama je dosti prestala. Desetkrat je ro­
mraza, ko nismo imeli kaj obleči. V šolo sem začela dila. Dva sta umrla, osem nas je še živih. Zadnjič
394 Gospe Aniti Leskovec se za kopiji pisem lepo zahvaljujem. Kopijo ji
392
Očitno je domov poslala paket s čevlji. je poslal sorodnik Robert Ošaben iz ZDA.
393 395 To je en četrt kmetije.
S. Okoliš, Žrtve, str. 115.
 Dolenja vas 331

je rodila, ko je bila stara 44 let. Jaz sem bila stara tako sušila, da so potem bolje gorela. Na tista drva
18 let, sestra Tonca pa 22. Otroka so peljali h krstu so potem dah peč krvavice. Lonce, kjer seje kuhalo,
'preč' drugi dan. Tudi če je bil mraz. Da ne bi otrok so dah na dno peči poleg ognja. Z drvmi seje »špara-
umrl brez krsta. Če pa je bil res preslab, gaje babica lo«, kot vse drugo.
sama krstila. Takrat so vse bolj skrivali. Porodi so Za košnjo so delili blince pa štruklje. Oboje se je
bili v glavnem ponoči, zjutraj je bil otrok. Razen pri poparilo s kuhanim vinom. To se je zjutraj neslo za
zadnjem so rekli, da je mama izčrpana. Smo mislili, kosilo. Ob treh zjutraj so šli kosci kosit, ob šestih smo
da bo umrla. Ker je bil fantek, smo bili zelo srečni, že tja prinesli kosilo. Zajtrku smo rekli kosilo, bil je
samo da je mama ostala. Starejša sestra mi je pove­ na travniku. Ce je katera gospodinja nesla kasneje
dala, da je mama noseča. Mama je jDogosto jokala. - ob osmih, je cela vas takoj vedela. To je bila sramo­
Pa sem šla enkrat k njej in ji rekla: 'Ce nas je toliko, ta. Ob desetih je bil predjužnik, opoldne pa južina.
bo pa še ta!' Tega mi ni mama nikoli pozabila. Do­ Kosih so po navadi do desetih, ah dokler je bila rosa.
stikrat mi je omenila, da sem jo takrat potolažila.
Potem ni več tako jokala. Starejši brat France se je Obstajala je vaška skupna zemlja. Posamezni
močno prehladil in dobil sklepno revmo. Ko je bil deli te zemlje so imeli različno število lastnikov. Po­
star devet let, se je stric v Planini ženil. Ker je bila nekod deset, drugje tudi sedemdeset. Tej zemlji so
čez Planinsko polje voda, je bilo treba s čolnom čez. rekli cerkvene parte, ki so bile vezane na hišno šte­
V čolnu je bila voda in je bil moker, zaradi česar se vilko. Vsako leto je prišel en solastnik na vrsto. Na
je tudi prehladil. Od takrat je vsa štiri leta bolehal. tej zemlji se je najprej pokosilo potem pa paslo. Po
Vedel je, da bo umrl. Cel dan je umiral. Ob osmih sv. Lovrencu (10. avgust) seje začela paša. Ta zemlja
zvečer je pa umrl. Prej je sklical vse otroke iz vasi je bila okoli vaške cerkve sv. Lovrenca pa na Mravi
in sorodnike, da so prišli k njemu. Prosil jih je, naj in pri Dovcah. Svoj delež pri cerkvenih partih se je
mu odpustijo, če je kaj narobe naredil. Takrat smo lahko odprodalo. Ce je kdo kupil hišo in grunt, je s
vsi jokali. 'Dajte mi za zadnjo uro vode.' Veliko je pil. tem kupil tudi cerkvene parte.
'In oče naj pride.' Oče je prišel z Brezji, kjer je bil na Naša hiša je npr. imela šest partov, zato smo mo­
vojaških vajah tik pred razpadom stare Jugoslavije. rah dati prvi dan šest koscev in šest grabljic. Ene
Prihitel je domov, objel sina, ki mu je tisti hip v na­ hiše so imele tri parte, druge pa dva. Vsak part je
ročju umrl. potem štel določeno število kopic. Število kopic na
Leta 1944 so nam partizani pobrali konje in naj­ part se je pomnožilo s številom partov. Ata je dobil
boljšo kravo. Ostali so trije majhni prašički. Nemci pet drugih koscev iz vasi. To so bili sosedje, ki jim
so nam vzeli enega boljšega prašiča in žito, kar so je oče naredil usluge z vožnjami. Bili so bajtarji in
ga našli. Ostalo smo imeli skrito pod krompirjem, a revnejši kmetje. Prej so se dogovorih, kam bodo šli
nam je vzklilo. Prašiči so ga potem pojedli. Tisto leto kosit. Pa tudi mi smo šli drugim pomagat. Nič se ni
je bilo najhuje. Nismo imeli kaj jesti. Samo krompir spraševalo, kaj se splača. Vsi smo trdo delali in smo
in vodo. Leta 1943 je toča pobrala veliko pridelka. bili veseli, da seje nekaj naredilo. Kako smo bili ve­
Od treh prašičev je bilo 28 litrov masti. Celo leto seli, ko smo njivo opleli. Oče je rekel, kako je vesel,
nam je mama s to količino belila hrano. Edino krom­ daje to za nami.
pir, zelje in repa in kar nekaj fižola je bilo. Tisto leto Zvečer smo se zbrali pri večerji in se vse zmeni­
smo še partizanom kuhali. So prišli ukazat, za ko­ li, kaj bomo delali naslednji dan. Vsak je vedel za
liko ljudi je treba skuhati, ko so hodih na »štreko« svoje delo. Ata je rekel: 'Boste šle zjutraj okopavat,
minirat. Ponoči so se vračali in takrat jedli. ob devetih pa seno.' Tako je bilo vsak večer. Čeprav
Mama nam je vedno rezala kruh. Sami ga nismo je bila doma velika kmetija, smo odrasli otroci šli v
smeh. Stali smo v vrsti. Za svete Tri kralje je oče »žernado«, ker nas je bilo veliko otrok. Hodih smo h
zjutraj rezal župnek. Tako se je reklo kruhu, ki je kmetom, ki niso imeli otrok in ne delovne sile, ah pa
bil tri svete večere na mizi. Zjutraj, ko smo prišli k zelo močnim kmetom, ki so rabili delavce. Med voj­
od maše, nas je ata razvrstil po starosti in vsakemu no in po vojni seje vse obdelovalo. Vsak je imel živali
dal na glavo kos kruha in rekel: 'Drugo leto moraš in vsak je obdeloval, ker ni bilo nikjer nič. Kupiti se
biti tolikšen, kakor je ta kruh velik.' S tem je mislil, ni dalo. Kmetje niso dobili kart. Če si šel delat (v
toliko moraš zrasti. In dal gaje tudi vsej živini, tudi tovarno), si po vojni dobil karte, kmetje pa ne.
prašičem. Dal ga je tako, da so ga iz roke jedli. Se Zjutraj smo jedli v glavnem krompirjeve žgance.
danes imam to pred očmi. Zvečer smo nalupili krompir, zjutraj so bili žganci
Paga so rekli mineštri, oziroma hrani, kije bila iz v eni uri skuhani. Za predjužnek smo jedli kavo in
različne zelenjave - kmečka hrana. Različne kombi­ kruh. Ko smo zjutraj pripravili kosilo (zajtrk) za ko­
nacije zelenjav, ki so bile doma pridelane. Jedi, ki so sce, smo blince ah štruklje polili s kuhanim vinom
se dalj časa kuhale: ješprenj, kolerada, fižol in klo­ samo toliko, kolikor so jih pojedli. Ostalo so pojedli
base - krvavice. Te so bile najboljše iz krušne peči. kot predjužnek. Včasih smo dah najprej krompirje­
V peč so dah lonce z burklami. Burkle so bile manjše ve žgance, potem tenstan krompir in kuhano suho
in večje, da so z njimi prijeli različne lonce. Na eni svinjsko meso. Mi smo imeli parte za kosit blizu,
strani peči je bilo kurišče, na drugi pa drva, ki so se zato smo kosilo prinesli še toplo.
332 VI. poglavje

Suho svinjsko meso so dobro posušili, potem so ga spekli potice: rožičeve, hruškove, včasih tudi rozino­
shranili v krušno peč. Zavili so ga v časopisni papir ve. Načeli smo jih popoldne na sveti dan, potem ko
in dali v pepel. smo prišli od večernice, kije bila popoldne. Potico je
V Dolenji vasi nas je približno deset kmetov imelo vedno rezala mama. Prej se juha ni nikoli kuhala na
skupno gredo. Vsak je na svojem delu sejal zelje (ka­ delavnik, ampak samo ob nedeljah in praznikih. To
pus), kije zelo dobro uspevalo. Sadike smo presajali se je zelo gledalo.
na velik zelnik. Pripravili smo dve veliki kadi zelja Pri nas smo na sveti večer naredili samo jaslice.
in eno kad repe, pa smo vse pojedli. Čisto vsak dan je Pri premožnih so imeli tudi kriskingel. To je bilo bo­
bila kiselna, štirikrat zelje in dvakrat repa. Meso je žično drevesce.
bilo enkrat na teden. En kilogram smo kupili za 13 Čevlje smo morali vse spraviti. Starši so rekli: 'Tu
ljudi. V nedeljo smo iz tega naredili za kosilo juho, je še ena nada.' Nada je bil star čevelj, ki je bil upo­
zvečer pa golaž. Skromno, pa smo bili bolj srečni kot raben za krpanje drugih, da seje vse porabilo. Ko je
zdaj. Oče je vedno prinesel meso. Včasih smo dobili čevljar prišel k hiši, je vse porabil in je tudi vse če­
tudi štruklje iz bele moke. To je bil velik priboljšek. vlje popravil, včasih pa je tudi naredil nove. To je bil
Na vse tri svete večere: pred božičem, pred no­ bolj redek slučaj. En parje bil za dva otroka. Eden
vim letom in pred svetimi Tremi kralji se je zmeraj seje obul in šel k maši ali pa kam drugam, potem pa
kadilo. Zegen od cvetne nedelje so dali na tri dele in se je sezul in drugi obul.
še kadilo vmes. Z žegnom in kadilom, ki so ga dali Na led smo se šli drsat v kakšnih starih čevljih
v lonec, in z žegnano vodo smo obhodili vse prostore ali bosi. Navezali smo si kakšne stare klobuke ali
v hiši in vsa naša poslopja. In vse tri svete večere stare nogavice, če so bile. Drsat smo se šli vseeno,
smo zmolili tri rožne vence. Hodili smo in še hodi­ saj je bil led pred hišo. Enkrat smo se pa udrli, da
mo k polnočnici. Na sveti dan je moralo biti boljše smo bili vsi mokri. Pa smo šli k teti, da smo se posu­
kosilo. Na to se je zelo gledalo. Na sveti večer so bile šili, zakaj doma bi bili tepeni.« 396
krvavice, kuhano suho sadje pa štrukeljci. Prej so

č. Likovni umetniki in igre na srečo v Dolenji vasi

V Dolenji vasi št. 94 je bil rojen veliki slovenski akademski slikar,
portretist Franc Sterle. Leta 1923 je portretiral tudi ljubljanskega škofa
dr. Antona Bonaventuro Jegliča.397 Zal je že 28. aprila 1930 umrl v Londo­
nu, ker gaje povozil motociklist. 398
Sklepamo, da sta bila iz Dolenje vasi tudi mizarja in rezbarja Martin
in Anže Weber - Čebavsova, ki sta v začetku 18. stoletja izdelovala po­
slikane lesene strope, oltarje in kipe po cerkvah na Primorskem. Morda .>
•
' v
/*- • X
, rem /vt' a*Ju*+.

sta bila brata ali pa je bil Anže Martinov sin.

Delni obračun prejemkov mojstra Martina We-
Martin Weber, v cerkvenih urbarjih imenovan kot mizar Čebavs iz bra - Čebavsa v denarju in naravi za poslikan
Cerknice (detto Zebaus Maringone di Zerchenza), je v letih 1705 do 1728 lesen strop v cerkvi sv. Rufa in Panteleja v Ho­
naredil več del za cerkve v takratni župniji Brezovica v Brkinih: leta 1705 tični, ki ga je dokončal leta 1714. Župnijski arhiv
Brezovica, Urbar cerkve v Hotični 1635, vložen
poslikan lesen strop v cerkvi sv. Roka v Skadanščini, v letu 1708 pol po­ listek za listom [85v].
slikanega lesenega stropa za cerkev Svetega Duha pri Tabru nad Bačem
pri Materiji (danes cerkev sv. Jurija), maja 1714 poslikan lesen strop za
cerkev sv. Rufa in Pantaleona v Hotični, leta 1723 kipe za oltar v današnji
cerkvi sv. Helene v Hrpeljah, leta 1728 pa je dopolnil ali popravil lesen
oltar sv. Jerneja v cerkvi sv. Stefana v Orehku v Brkinih. Leta 1736 je
naredil še poslikan lesen strop za cerkev sv. Lovrenca v Lokavcu na Vi­
pavskem.
Anže Weber je v letih 1736 do 1738 naredil poslikan lesen strop za
cerkev Marijinega vnebovzetja na Guri nad Povirjem.
396 D. Žižek, n. d, 23-34.
Iz nekaj opomb, ki jih je leta 1872 zapisal v knjigo status animarum cer­ 397 France M. Dolinar, Ljubljanski
kniški župnik Janez Oblak, lahko sklepamo, da so se gospodarji iz Dolenje škofje, Ljubljana 2007, str. 368.
398 S. Mikuž, Obraznik iz Dolenje vasi,
vasi predajali hazardni igri, ki jo imenuje »brcanje«. To besedo je zapisal
NL, II (1981), str. 265-277; T. Kebe,
slovensko, vse drugo je nemško. Pri Dolenji vasi 90 je na list v knjigi zapi­ Spomin na slikarja Sterleta, NL, II
sal, daje tukajšnji mlinar Mihael N., kije bil iz Planine, prinesel v Dolenjo (1981), str. 258-264.
399
vas hazardno igro. »V prajenki za žago se vso zimo igra, poleti pa zunaj. Te podatke je našel v cerkvenih
Tisti, ki igrajo, prihajajo iz cele vasi.« 400 urbarjih v arhivih župnij Brezovica,
Lokavec in Povir mag. Božidar Pre­
Pri drugem zapisu izvemo, daje šlo za hazardno igro, ki soji rekli »br­ mrl, za kar se mu lepo zahvaljujem.
400 »Mihael N. aus Planina, en Miill-
canje«, a je imela za Jakoba Lovka, roj. 1840, tragičen konec. Zato je žu­
ner darinnen, und wird im Winter
pnik Oblak dogajanje tistega dne podrobno opisal. Na listu, ki je v knjigi gespilt, im Sommer aber draussen,
pri Dolenja vas 70 (Lončar), beremo, daje bil »gospodar Jakob Lovko 20. aus ganzen Dorfe, die spilen.«
 Dolenja vas 333

marca 1872 zjutraj ubit (erschlagen worden). Na dan sv. Jožefa (19. marca)
je šel ob pol dveh v prajenco igrat (bercanje) in je priigral osem goldinar­
jev, kar je bila vrednost manjšega vola. Igral je do večera. Potem sta šla s
kovačem Sterletom k Uletu. Tja gaje šla klicat žena: 'Pridi takoj domov
večerjat!' Od doma je šel k Švelcu, št. 65 (Švelcovi). Ob 10. uri zvečer pa
je šel v Pavlovčiču, št. 35 (Pavlov), kjer je bila gostilna. Tam je pil še do
polnoči. Drugi dan ga je našel tako ležečega (do smrti ranjenega) Jakob
Opeka s št. 29 (Ribčkov, roj. 1839). Takoj je poklical Jakoba Žnidaršiča s
št. 28 (Jernekov, roj. 1849) in sta ga ob 11.30 skupaj prinesla domov. Umrl
je 20. marca brez sv. zakramentov.«
Tudi v knjigi status animarum je pri gospodarju Jakobu Lovku zabele­
žena smrt 20. marca 1872. V opombi je še pripisan vzrok smrti: ubit zunaj
doma (ex domo erschlagen worden). Umor sta zagrešila dva vaščana: An­
drej S. in Janez U. Pri obeh je zabeležen uboj (Totschlag). Verjetno sta bila
zaprta. Prvi seje na domu poročil že leta 1875, drugi pa leta 1884. Župnik
Oblak je zadnji stavek na listu pripisal slovensko, daje Janez U. »potlej
trame tesal in ko je zazvonilo (mrtvemu Lovku), mu je kar sekira padla iz
rok in je stran bežal«. n i:
Prajenka je velika stavba, ki še stoji za Milavčevo žago. Milavec je na­
črtoval, da bi tam varili pivo, vendar se to ni uresničilo. Se sedaj tej stavbi
rečejo »prejmca«. »Brcanje« se imenuje igra »babco tolč«, ki je bila znana
še po drugi svetovni vojni. Igrali so jo tudi na Dolenjem Jezeru, kar sem
tudi sam videl. Za igro se je rabila deščica, ki je bila približno na tretjini
dolžine podložena s prečnim klinčkom, tako da je imela podobo nekakšne
tehtnice, nagnjene na stran, kamor so igralci položili kovance. Ti so morali
biti vsi enake vrednosti. Tisti, kije igral, je z nogo udaril na drugem koncu
deščice in kovance je vrglo v zrak. Ce so kovanci padli na tla tako, da se
je videla podoba cesarja, so rekli, da je »mož«.
In vsi ti kovanci so bili od tistega, ki je udaril
z nogo. Za kovance, ki so padli tako, da se je
videla cesarska krona s križem, pa so rekli, da
je »križ«. In te kovance so položili nazaj na de­
ščico in na vrsto je prišel naslednji igralec, da
je udaril z nogo. In potem je udaril z nogo tretji
in četrti igralec itd. Največ možnosti, da je pri
igri dobil, je imel tisti, ki je prvi udaril z nogo.
Zato so prej določili vrstni red igralcev, tako da
so kovance metali (bližali) k deščici. Tisti, ki ga
je vrgel najbližje, je prvi udaril, drugi pa po vr­
sti, kakor so bližali.402 Na Dolenjem Jezeru pa
so strani kovanca imenovali »mož« in »cifra«.403
Dekleta iz Dolenje vasi okoli leta 1940 pred Cib-
d. Stare in nove hišne številke, kmetije in rodbine 404 kovo hišo. Dd leve: Jožefa Otoničar (Brejšča),
Jožefa Udovič (Uglava), Anica Prudič (Pavle­
Prve hišne številke so prišle leta 1770 pod cesarico Marijo Terezijo. tova), Ženi Obreza (Cibkova), Ana Petrovčič
Branislova hiša je imela št. 1. Iz tega lahko sklepamo, daje bila takrat ta (Mihova), Jožefa Ule (Žuča), Tončka Tekavec
(Martinkova) in Ivanka (-), služkinja pri Klam-
hiša prva od Cerknice na desni strani potoka v smeri proti Karlovici. Vse merjevih. Fotografijo hrani Rihard Braniselj.
druge hiše proti Cerknici so mlajše.
Na koncu je opomba, pod katerim gospostvom je bila do leta 1848
kmetija ali kajža. To pomeni, da je to zemljiško gospostvo ali cerkev ti­
sto kmetijo ali kajžo kupilo ali dobilo v dar, vsakoletne dajatve pa je ta
podložnik dajal tistemu gospostvu, pod katero je spadal, deželskosodne-
401
mu gospodu in deželnemu knezu. Podložniki enega gospostva so se čutili NŠAL, status animarum žup. Cer­
knica, II, Dolenja vas 70.
kot celota, niso pa bili vedno v najboljših odnosih s podložniki drugega 402
Franc Opeka (Ribčkov), ustni vir.
gospostva in so se pogosto prepirali zaradi gozdnih pravic in paše. Včasih 403
Ludvik Primožič, ustni vir.
so se prepirali posamezniki, včasih pa tudi cele vasi; lastniki posameznih 404
Podatki so iz cerkniške župnijske
gospostev so večkrat nastopali v obrambo svojih ljudi. V loškem gospostvu knjige status animarum, podatki
je za podložne kmete velik del bremen predstavljala ročna in vozna tlaka, iz leta 1884 pa iz vaškega arhiva
Dolenja vas; zadnje mi je posredoval
tedenska neizmerjena in letna izmerjena razvrstitev. Tlačne obveznosti Franc Opeka (Ribčkov), za kar se
so bile odmerjene po posameznih vaseh tako, da so podložniki ene vasi mu lepo zahvaljujem.
334 VI. poglavje

opravljali enako tlako, toda po količini odvisno od velikosti kmetije. Na

izmerjeni tlaki so podložniki poleg vinske vožnje opravljali razna poljska
dela. S konji so orali in branali ali pa vozili gnoj na njive, ponekod z enim, bniikilkffmM
drugod z dvema vozovoma. Na njivah so okopavali in želi. Kosili so travo,
grabili seno, pospravljali seno v kopice, ograjevali gospoščinske vrtove in [V,
ograde, sadili sadike, pospravljali žito s polja. Za vsako takšno opravilo je Leta 1602 je bilo v Dolenji vasi enajst in pol
bilo odmerjeno število tlačnih dni, običajno od enega dneva do štirih. Pri kmetije pod šteberškim gospostvom. AS, II/24
opravljanju teh del je bilo gospostvo zavezano, daje dajalo tlačanom toplo u. Foto: J. K.
hrano, kadar so orali, kosili, želi in trosili gnoj, kruh pa pri ostalih delih. 405 f C1 ?
Najprej so bile v srednjem veku skoraj vse kmetije mitne ali zakupne iOotbcciti
(Mietrechthube). Podložnik te kmetije ni mogel prodati, vsakokratni pre­
vzemnik kmetije pa je moral plačati primščino. Če je bila kmetija kupna,
pa je vsakokratni uživalec kmetije lahko zemljo z dovoljenjem gospostva
prodal ali kupil in je bila v njegovi rodbini dedna. Pod Jožefom II. je oblast pitati
^..4— O.",r. I
pritiskala na gospostva in kmete, da bi mitne kmetije spremenili s pogod­ fijiJr ■— -A~- /■
bami v kupne (Kufrechthube). Spremembe so morali podložniki gospo­
stvom plačati. Pri mitnih kmetijah je bila primščina nižja kot pri kupnih. Imi Že leta 1145 je patriarh Peregrin podaril stiške-
mu samostanu dve kmetiji v Dolenji vasi in čez
Pri nakupu parcele ali kmetije je moral podložnik plačati zemljiškemu nekaj let še dve. Leta 1184 pa je patriarh Go-
gospostvu primščino: petnajst ali deset odstotkov vrednosti nepremičnine. defrid potrdil samostanu štiri kmetije, ki jih je
podaril patriarh Peregrin, in še eno kmetijo, ki jo
Na splošno sta nakup in prodaja nepremičnin veljala pri kupnih kmeti­ je leta 1181 samostanu podaril patriarh Ulrik. Iz
jah, včasih pa se je dogodilo tudi pri zakupnih kmetijah. To se lepo vidi stiškega urbarja iz leta 1737 se vidi, da je imel
iz listin, ki jih družina Ravšelj (Martinovi) iz Markovca 10 v Loški dolini samostan v Dolenji vasi 5 in 1/2 kmetije. I\la
polovični kmetiji je bil tega leta Miha Škerlj (Pa-
hrani že od leta 1624. Ta četrtinska kmetija, ki je spadala pod podružno vlicov). AS, s. Stična, u. 19. Foto: J. K.

* *(c w-\
cerkev Marije Vnebovzete v Viševku, je bila šele leta 1798 spremenjena iz ;. || K

y„m_
zakupne v kupno, za kar je Jernej Ravšelj plačal 4 goldinarje in 20 kraj­
carjev dajatev.407 Vendar je Janez Ravšelj, ki je bil na tej kmetiji, že leta ✓
1744 kupoval nepremičnine. Poglejmo si tako pogodbo iz leta 1744, s katero cL./7
je Janez Ravšelj (Martinov) iz Markovca kupil dva laza od Jožefa Avsca
(Lukovega) s Knežje Njive. Leta 1744 je primščina pri nakupu znašala pet­ ■m'
najst odstotkov vrednosti parcele, leta 1822 pa deset odstotkov.
»Na današnji dan je Janez Ravšelj, podložnik župnišča v Ložu, z mojo L
■*?
privolitvijo kupil od Jožefa Avsca, podložnika snežniškega gospostva, dva
laza - eden leži za Javorji (saz Jauory), drugi pa v Smrekovcah (v Smreko-
vzach) - in to za 42 (dvainštirideset) goldinarjev deželne veljave. Zanju bo
snežniškemu gospostvu letno plačeval po en goldinar, 25 krajcarjev nem­
ške veljave letnih dajatev. Podpisani je od vsote že dobil deseti in dvajseti
S
f/:
4
)

1
denarič (= 15 % primščine, op. J. K), kar potrjuje s svojim podpisom. Izda­ v/l
no na gospostvu Snežnik (Herschaft Schneeberg), 17. januarja 1744. Jurij i
Gotfrid, grof pl. Lichtenberg.«408
Dolenja vas je velika vas, saj je obsegala okoli 34 celih kmetij. Leta
1575 je bilo v Dolenji vasi pod šteberškim gospostvom enajst kmetij in 17
pol,409 pod stiski samostan pa je spadalo 5 kmetij in pol. 7
Zanimivo je, da se stiške kmetije niso samo drobile, ampak tudi zdru­
ževale. Leta 1737 je bilo na stiških kmetijah 11 gospodarjev. Devet gospo­ 'a/jjA 7
darjev je imelo polovične kmetije, ena je obsegala tri četrtine kmetije, ena, L
in to županova, pa je bila četrtinska. Leta 1752 je imelo stiške kmetije le Leta 1752 je imel Hanže (Janez) Martinčič iz
9 gospodarjev. Dve kmetiji sta bili celi, šest jih je bilo polovičnih in ena Dolenje vasi (Branislov) četrtinsko kmetijo. V
četrtinska.410 spisku je vpisan šesti. AS, T kataster. Foto: J. K.

1 (14). BRANISLOVI, 1/4 kmetije 405

S. Okoliš, Izseki, str. 578.
406
a) Hanže Martinčič je imel leta 1752 četrtinsko kmetijo; S. Vilfan, Agrarna premoženjska
razmerja. V: Gospodarska in druž­
b) Andrej Martinčič, * 1802, f 36 let, žena Uršula Lukman, * 1801, 1 bena zgodovina Slovencev, Ljubljana
otrok, umrl do 5. leta; 1980, str. 448-455.
407
ŽA Stari trg, urbar iz leta 1843, št.
c) posestvo je podedoval Anton Sparemblek iz Dolenje vasi 54, leta 98, fasc. 39.
1824 je bil on gospodar;411 408 Arhiv družine Ravšelj (Martinovi)

č) sin Andrej Sparemblek, *v 1812, Dolenja vas 54, t 78 let, žena Marija iz Markovca 10. Glej J. Kebe, Loška
Blažič, * 1818, Dolenja vas 65 (Švelcova), f 61 let, 5 otrok, 1 umrl do 7. leta; 409 dolina, II. del, str. 337.
AS, 1/48 u (1575).
d) sin Andrej Sparemblek, * 1846, žena Marija Svet, * 1855, Unec 46 410 AS, s. Stična, u. 19 in T kataster,
(Hladova), t 67 let, 10 otrok, 4 umrli do 5. leta; Stična.
 Dolenja vas 335
e) sin Frančišek Šparemblek, * 1898, f 64 let, žena Antonija Martinčič, ' J/satr/t£/<h,
/
* 1901, Dolenje Jezero 18 (Juretova), f 82 let, 6 otrok, 2 umrla do 5. leta; ti’* s A
f) sin Franc Šparemblek, * 1922, f 56 let, žena Jožefa Kermaunar, * L ‘ /JrtSvf.lr! J’’*/jr a..: f/i
A**/**j* M.
1922, Laze pri Planini, f 78 let, 4 otroci, 1 umrl do 5. leta. . rti*. J5s>.
-%■

■
V .J ■ /»y
I-

Leta 1770 je bila ta hiša prva od Cerknice na desni strani potoka v 9*.

smeri proti Karlovici. Priimek Šparemblek (Spornblegkh) se omenja leta 'j*

f
1575 na Dolenjem Jezeru.412 Izhaja iz nemške besede in pomeni izdelo­ u {%■
72 Tl'

/Ji

valec ostrog. V tej hiši so leta 1836 umrli za kolero: 33-letni oče Andrej
Branislova rodbina iz Dolenje vasi v žup. knjigi
Martinčič, 5-letni sin Andrej in 2-letna hči Uršula. Andrej Šparemblek, SA. Foto: B. Ž.
(sin d), roj. 1880, je leta 1902 umrl v ZDA, tja sta odšla tudi brata Janez,
roj. 1881, in Anton, roj. 1893. V Kanado pa je odšel Stanislav Šparemblek,
(sin e), roj. 1935. Kmetija je bila do leta 1848 pod hasberškim (planinskim)
gospostvom (Herschaft Haasberg). Pri hiši imajo hišno znamenje: enojno
strehico, kije prišla od številke l.413
d
Hišno znamenje, Dolenja vas 1 (Branislovi).
2 (15). ČEBAVSOVI, nekdaj je bil na tej kmetiji župan, 1/2 kmetije
a) Martin in Matija Weber sta imela pred letom 1718 vsak eno četrtino
županove kmetije (Supp Hueben); ■
/p- 'j™
t,

c -'-JD - 1
_ d-j. ' • - '/
) Dne 11. nov. 1743 sta se poročila Matija, sin
IjrO^ cl^Jn cDfr Jakoba Webra iz Dolenje vasi 2 (Čebavsov), in
sžl Marina, hči Uršule Branislovke (Bronislouka) z
Jezera (ex Lacu). Poročil: Avguštin Jože Trager,
Pred letom 1718 sta imela vsak svojo četrtinsko župa­ Leta 1718 sta imela Matija in Martin Weber iz Dolenje kaplan. Priči: Janez Debele (Debelz) in Jakob
novo kmetijo Martin in Matija Weber iz Dolenje vasi vasi (Čebavsova) vsak eno četrtino županove kmetije Čope (Tschoppee). IMŠAL, PM, 1743. Foto: J. K.
(Čebavsova). AS, 1/13 u. Foto: J. K. (Supp Hueben). AS, 1/13 u. Foto: J. K.

Jtfpo n J(f<A' Afe/e J.

*
JI • :
'At /1 4 v
Jf
■

rj- v,7*.
CIn w :
V••
'• K 0^^ --x
1
* 'A
t Z0*-CS0 ■
>■» A
Ji'os« fO f • aI
UL Tarčoelf&vii.
Matija Weber iz Dolenje vasi (Čebavsov) je imel leta Leta 1752 je imel Hanže Weber iz Dolenje vasi (Če­
1752 četrtinsko kmetijo z njivami: Proti Jezeru (ge­ bavsov) 1/4 kmetije pod hasberškim gospostovom z
gen Seedorf), Pijavce, Za loko itd. AS, T kataster. njivami: Proti Jezeru (gegen Seedorf), Pijavce itd. AS,
T kataster. Foto: J. K.
« jlllfuLMIM 4
Foto: J. K.

b) Jakob Weber, žena (--), vsaj 1 otrok;

ilUL’7 Z
c) sin Matija Weber, * 1712, žena Marija Branisel, * 1722, Dolenje Jeze­
ro, poročena leta 1743, vsaj 2 otroka, leta 1752 je imel Matija Weber 1/4 d, i icUfjlijj 'jj
kmetije, brat Hanže Weber pa 1/4;
č) sin Andrej Weber, * 1756, žena Jera Švigelj, Begunje (oče Anton, mati c fjdl/iialkikftjj
Uršula Andrijan), vsaj 1 otrok;414
JllllS- 15?
d) sin Lovrenc Weber, * 1777, leta 1842 je imel kmetijo, t 70 let, žena
Elizabeta Stražišar, * 1776, t 60 let, leta 1836 je umrla za kolero, brez otrok; Leta 1752 je imel Matija Weber iz Dolenje vasi
(Čebavsov) četrtinsko kmetijo. V stolpcu kata­
e) Andrej Stražišar, * 1813, Zelše 5 (Stražišarjev), t 54 let, žena Uršula stra je vpisan zadnji. AS, T kataster. Foto: J. K.
Urbas, * 1818, Dolenja vas 36 (Logačenova), f 57 let, 4 otroci;
f) Franc Kranjc, * 1836, Dolenja vas 78 (Štefetov), f 82 let, se je leta
1870 priženil, žena Uršula Stražišar, * 1842, t 32 let, II. žena Elizabeta
Opeka, * 1849, Dolenja vas 18 (Primšarjeva), f 55 let, I. zakon 2 otroka,
oba umrla do 5. leta;
g) Janez Otoničar, * 1878, Dolenja vas 96 (Bajtarjov), žena Marija Ule, 411 AS, F kataster.
412
* 1886, Dolenja vas 82 (Popkova), 2 otroka. Glej J. Kebe, Loška dolina, str. 473.
413 Franc Šparemblek, risba znamenja.
Leta 1855 je za kolero umrl 6-letni Janez Stražišar. Kmetija je bila pod 414
Podatke pod b) in delno pod c) je
hasberškim gospostvom. zbral L. Drame.
336 VI. poglavje

3. MELE in še prej Tušar, 1/2 kmetije

a) Jurše Trušar (Truschar), že leta 1496 je imel polovično kmetijo pod Ir cvo
postojnskim gospostvom;415
b) leta 1564 je imel isto kmetijo Vid (Vidic) Trušar (Druschar);
c) leta 1787 je imel kmetijo Matija Mihele;416
č) Janez Ule, * 1785,168 let, žena Neža Žnidaršič, * 1799,164 let, 6 otrok;
kmetija je bila prodana (verkauft), leta 1824 je bil gospodar Janez Ule; (17
d) Matija Mele, žena Neža Caserman, 3 otroci; Leta 1496 je imel Jurše (Jurij) Trušar iz Dolenje
vasi 1/2 kmetije. Od nje je letno dajal: 90 gro­
e) sin Matija Mele, * 1775, žena Neža Turšič, 4 otroci; šev (60 kr.) činža, 95 grošev davka in 4 mernike
(1 star) ovsa, 1 pustno kokoš, 12 velikonočnih
jajc (oster ayr) in 6 pogač. Kmetijo je dobil od
svojega očeta. AS 1, Vic. a, šk. 73. Foto: J. K.

i«
,, -1
grr —/Wvl

a r.
Stari ločni kamniti portal v Dolenji vasi 3 (Mele) z letni­ Sklepni kamen na portalu v Dolenji vasi 3 (Mele), detajl. Leta 1564 je imel Vidic (Vid) Trušar iz Dolenje
co 1817. Sedaj je ta hiša Bečajeva. Poleg letnice 1817 se da prebrati črko M, ker so se pred vasi 3 polovično kmetijo. V spisku je vpisan
200 leti pisali Mele. peti. AS 1, Vic. a, šk. 73. Foto: J. K.

D sin Simon Mele, * 1822, f 1872, žena Neža Škerljt * 1836, Grahovo 51
(Zavrlova), t 89 let, II. mož Tomaž Klančar, * 1846, Zerovnica 58 (Mrga-
nov), t 72 let, I. zakon 1 otrok; odselili so se na Rakek 109;
g) Matevž Otoničar, * 1850, Dolenja vas 96 (Bajtarjov), t 73 let, žena
Apolonija Modic, * 1853, Ivanje selo 28 (Majerjov Luka), f 80 let, 6 otrok,
3 umrli do 11. leta;
h) sin Franc Otoničar, * 1882, žena Marija Stražišar, * 1897, Zelše 5
(Stražišarjeva), 1 otrok.
Prejšnje domače ime je nastalo iz priimka Trušar. Simon Mele, roj.
1822, je 15. febr. 1872 umrl v kraju Felso Tarkany na Madžarskem, kjer je
bil na delu. Obvestilo o smrti je v latinščini in ga je 12. julija 1872 poslal
župnik tega kraja. Cerkniškemu župniku se opravičuje, da ni tega že prej
sporočil. Jožef Otoničar, (sin g), roj. 1889, je v prvi svetovni vojni zbolel in
8. decembra 1917 umrl doma, ko je bil na dopustu. V hiši je gostovala tudi
družina Drenik: Matija Drenik, * 1829, Dolenja vas 29, žena Apolonija
Meden, * 1843, Topol 9, 9 otrok, 2 umrla do 5. leta. Kmetija je bila pod Leta 1718 je imel Janez Cvetko iz Dolenje vasi
hasberškim gospostvom. polovično kmetijo. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
ITT
3 1/2 (109). BEČAJEVT, prej Fatudov Jože, 1/2 kmetije
a) Jožef Štrukelj, * 1834, Dolenja vas 45 (Fatudov, oče Jernej Štrukelj, 'r » %
mati Helena Urh), žena Marija Mihele, * 1843, Dolenja vas 38, 6 otrok, 4 rn
umrli do 5. leta; družina je odšla v Brazilijo, tam je leta 1891 umrla 5-letna f K »
Frančiška; ••1

b) Andrej Bečaj, * 1855, Velike Bloke 24, žena Terezija Modic, * 1853,
Leta 1752 je imel Matevž Cvetko iz Dolenje vasi
Velike Bloke 38, 2 otroka; (Svetovi) četrtinsko kmetijo z njivami: Proti Je­
zeru (gegen Seedorf), Pijavce, Za loko. Otoške
c) sin Matija Bečaj, * 1894, t 63 let, žena Jožefa Mulec, * 1898, Dolenja itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
vas 93 (Otočanava), f 78 let, 5 otrok. Glej Dolenja vas 109!
4 (21). SVETOVI, prej Tavzelj in še prej Ciko, 1/2 kmetije 415 M. Kos, Srednjeveški urbarji, III,
str. 228.
a) Hanže Cvetko (Zwetkho) je imel leta 1718 polovično kmetijo; 416 AS, Jožefinski kataster, šk. 281
(odslej J kataster).
b) sin Matevž Cvetko (Zwetko) je imel leta 1752 četrtinsko kmetijo;
417 AS, F kataster.
c) leta 1787 je imel kmetijo Jernej Cvetko;418 418 AS, J kataster.
419 AS, F kataster.
č) Jakob Cvetko je imel kmetijo leta 1824;419
 Dolenja vas 337

d) Jakob Urbas, * 1799, Zelše 9 (Kutež), f 42 let, žena Marija Čuk, *

1803,133 let, II. žena III. žena Marija Košir, * 1810,1. zakon 3 otroci, ^ ------ OU«.ve

II. zakon 1 otrok, III. zakon 2 otroka, leta 1836 sta umrla za kolero prva
žena in 14-letni sin Jakob Urbas;
e) sin Janez Urbas, * 1827,152 let, žena Marija Kovšca, * 1834, Dolenja
vas 35 (Pavlova), II. mož vdovec Matija Modrijan, * 1843, Malni 4, župnija Leta 1718 je imel Jakob Anžlinc (Anschelinz) v
Planina, I. zakon 10 otrok, 9 umrlo do 4. leta, leta 1866 je za kolero umrl Dolenji vasi (Anžlinovi) 1/4 kmetije. Pred njim
jo je imel Lovre Prudič. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
2-letni Janez, ostali so umrli za drugimi otroškimi boleznimi;
f) Anton Tavželj, * 1870, Laze 6 pri Gorenjem Jezeru (Jurščev), f 54
let, žena Helena Švelc, * 1867, Dolenja vas 6 (Švelcova), f 67 let, 2 otroka; > y ''k j
~>
g) Franc Mlinar, * 1897, Dolenja vas 47 (Zidarjev), t 76 let, seje leta « S r»

1927 priženil, žena Marija Tavželj, * 1896, f 83 let, 5 otrok. • ■ '

Jo ‘ \
Prejšnje domače ime Ciko je prišlo od priimka Cvetko. Leta 1758 ome­ a «^ ' • * • vi
nja Steinberg v Malnih, ki jih imenuje Mlinska dolina (Miihl=Thal), pet
Leta 1752 je imel Jakob Anžlinc iz Dolenje vasi
mlinov z žagami. Na enem je bil tudi mlinar Mihael Modrijan (Madri- (Anžlinovi) četrtinsko kmetijo z njivami: Proti
ans).420 Leta 1912 je odšel v ZDA Anton Tavželj, (sin f), roj. 1899. Hiše ni Jezeru (gegen Seedorf), Pijavce, Za loko, Oto­
ške itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
več, je pogorela. Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom.
4/2, (110). FATUDOV GREGOR, 1/2 kmetije, potem hišar
a) Gregor Štrukelj, * 1830, Dolenja vas 45 (Fatudov, oče Jernej Štru­
kelj), f 72 let, žena Marija Grosinc, * 1835, Dolenja vas 81 (Lingov France),
f 76 let, 7 otrok, 3 umrli do 3. leta.
Franc Štrukelj, (sin a), roj. 1871, je leta 1901 odšel v ZDA. Kmetija je Dne 23. okt. 1743 sta se v žup. cerkvi Blažene
bila pod hasberškim gospostvom. Device Marije poročila Lovrenc, sin Jakoba An-
žlinca (Anschlinz) iz Dolenje vasi 5 (ex inferiori
5 (24). ANŽLINOVI, 1/2 kmetije villa), in Barbara, hčerka Jere Otoničarce (Otho-
a) Lovre Prudič je imel 1/4 kmetije pred letom 1718; nitscharza) iz loške župnije. Poročil: Avguštin
Jožef Trager, kaplan. Priči: Matija Mestek in
b) Jakob Anžlinc (Anschelinz) je imel 1/4 kmetije leta 1718 in še leta Andrej Kolar. NŠAL, PM, 1743. Foto: J. K.
1752;421
c) sin Lovrenc Anžlinc (Anshlinz), žena Barbara Otoničar, Dobec 11
(Kranjči), poročena leta 1743, II. žena Helena Mavko iz Lipsenja, III. žena
Helena Ipavec, I. zakon 1 otrok;
č) Luka Rok, * 1773, Cerknica 129, f 62 let, žena Neža Kranjc, * 1787, Hišno znamenje, Dolenja vas 5 (Anžlinovi).
t 49 let, leta 1836 je umrla za kolero, 5 otrok, leta 1824 je imel kmetijo
Andrej Branisel; 422
d) Matija Urbas, * 1811, Cerknica 114 (Piskov), f 72 let, seje priženil,
žena Uršula Rok, * 1811, f 46 let, 5 otrok;
e) sin Jakob Urbas, * 1841,162 let, žena Helena Petrič, * 1850, Zelše 11
(Čebavsova), t 33 let, II. žena Marija Švigel, * 1844, Dolenja vas 72 (An-
drejceva), t 70 let, I. zakon 4 otroci, II. zakon 1 otrok, 2 umrla do 7. leta; Leta 1718 je imel Janez Švelc (Schuelz) iz Do­
lenje vasi jŠvelcovi) 1 /2 kmetije, pred jim jo je
f) sin Jakob Urbas, * 1876, t 52 let, žena Uršula Leskovec, * 1884, Dole­ imel Blaž Svelc. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
nje Jezero 26 (Budova), f 45 let, 6 otrok, 1 umrl v 4. letu;
g) sin Anton Urbas, * 1908, t 78 let, žena Frančiška Kranjc, * 1913, Do­
foto* ■
lenja vas 37 (Tinetova), t 85 let, 5 otrok. . •• <
Priimek Anžlinc je prišel od imena Anže (Janez) in je postal domače
■ -

•v
ime. Poleg matere Neže Kranjc je leta 1836 za kolero umrla tudi 14-letna
Marija Rok. Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom. Pri hiši imajo
z* H
Leta 1752 je imel Janez (Johanes) Švelc iz Do­
hišno znamenje: dvojni Andrejev križ. 12:: lenje vasi (Švelcov) polovično kmetijo z njivami:
6 (26). ŠVELCOVI, 1/2 kmetije Proti Jezeru (gegen Seedorf), Pijavce, Za loko.
Otoške itd. AŠ, T kataster. Foto: J. K.
a) Blaž Švelc (Schuelz) je imel polovično kmetijo pred letom 1718; 420
F. A. Steinberg, str. 196.
b) sin Janez (Johanes) Švelc je imel isto kmetijo leta 1718 in še leta 1752; 421
AS, T kataster. Zapis v katastru glej
c) sin Anton Švelc, * 1734, leta 1756 seje poročil z Nežo Turšič, vsaj 1 pri Cebavsovih.
422
otrok;424 AS, F kataster.
423
č) sin Simon Švelc, * 1770, žena Jera Mazi, * 1773, t 74 let, 3 otroci; Janez Urbas, risba znamenja.
424
NŠAL, RMK in PMK, podatke pod
d) sin Blaž Švelc (Schwelz), * 1801, t 82 let, je imel kmetijo že leta c) je zbral L. Drame.
1824,425 žena Marija Otoničar, * 1804, Otonica, t 32 let, leta 1836 je umrla 425
AS, F kataster.
338 VI. poglavje

za kolero, II. žena Neža Štenta, * 1801, Dolenja vas 15 (na stanovanju), f
I1- \if„jSr/unc/f /t/ 0A j li n n tl W/.
70 let, I. zakon 5 otrok; /<>/

e) sin Lovrenc Švelc, * 1830, f 89 let, žena Neža Drenik, * 1835, Dolenja
J. ISO.
vas 89 (Rožentova), f 21 let, II. žena Marija Urbas, * 1840, Dolenja vas 4
(Svetova), t 78 let, I. zakon 1 otrok, II. zakon 9 otrok, 3 umrli do 3. leta; r,M.

f) sin Anton Švelc, * 1872, t 70 let, žena Frančiška Srebotnik, * 1880, Gra­ /n ^ /0. m.

hovo 7 (Kovačeva), 140 let, II. žena Marija Škerlj, vdova Bonač, * 1890, Mah- 6 :U fjp
neti 1, f 79 let, I. zakon 10 otrok, II. zakon 1 otrok, 8 umrlo od 1. do 7. leta; S,
/Pr*
Sii'
A

■3 /M Sf('
‘S /t 1*^4 JjTrtrr ?j sS/
Jl/lCttlc ■}r

n f L*
w
J a4/
//> *Jy y **/
. ✓iT/flrv}.-' x IW) )870
% - •$n4*n is *tiai '■'n

Švelcova rodbina iz Dolenje vasi v žup. knjigi

SA. Foto: B. Ž.

Hišno znamenje, Dolenja vas 6 (Švelcovi).

Družina Švelc iz Dolenje vasi 6 okoli leta 1920.

Od leve: Alojz, oče Anton, Albin, II. žena Marija
in Franc, ki postal gospodar na domu; zadaj:
teta Francka.

g) sin Franc Švelc, * 1914, f 86 let, žena Antonija Šparemblek, * 1923, V.f fr/kv^r//i/
Dolenja vas 1 (Branislava), 3 otroci. . ž.;.-/., < 7 MP 1J /L
1
V ZDA sta odšla Franc Švelc, (sin e), roj. 1877, in Anton Švelc, (sin D, 'M:A’ /-/' /j. M’ <'f
roj. 1901. Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom. Leta 1928 je v hiši %
■

/. M k
stanoval tudi Anton Žbogar, roj. 1895, Gorica, podpreglednik finančne
kontrole, žena Jožica Bajt, roj. 1896, Istra, 5 otrok, 2 umrla v 2. letu. Pri * /?. s* m.

hiši imajo hišno znamenje: prekrižana cepca. 426 /tl // nm

7 (27). MARTINŠČI, 1/2 kmetije 1 /jt/o//c/ j/. M... f. y.

& ?-,■ <rpn

a) Mihael Uršič (Urschetsch) je imel leta 1718 in še leta 1752 polovično •M
kmetijo; Židu*/ . A. /,

.'A. Martinšča rodbina iz Dolenje vasi v žup. knjigi

SA. Foto: B. Ž.
< •• ;S

Leta 1718 je imel Mihael Uršič iz Dolenje vasi (Martinšči)
1/2 kmetije pod hasberškim gospostvom. AS, 1/13 u.
Foto: J. K.
)
Leta 1752 je imel Miha Uršič iz Dolenje vasi (Martinšč)
1/2 kmetije. Naštete so njegove njive: Proti Jezeru (gegen
Seedorf), Pijavce, Za loko itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
Hišno znamenje, Dolenja vas 7 (Martinšči).

b) Simon Švigel, * 1737, Begunje 36, žena Marija Meden, * 1756, Begu­
nje 40, vsaj 1 otrok;427
c) sin Jakob Švigel, * 1788, Begunje 40, f 70 let, žena Neža Martinčič, *
1798, Dolenja vas 61 (Špajna), f 82 let, 7 otrok, 2 umrla do 3. leta;
č) sin Jakob Švigel, * 1833, f 69 let, žena Marija Prudič, * 1826, Dolenja
vas 71 (Paulinova), t 73 let, 1 otrok; 426
Drago Švelc, risba znamenja.
d) Franc Urbas, * 1864, Martinjak 33 (Mihov), f 83 let, se je priženil, 427
NŠAL, RMK, podatke pod b) je zbral
žena Terezija Švigelj, * 1868, t 70 let, 4 otroci, 2 umrla do 3. leta; L. Drame.
 Dolenja vas 339

e) sin Franc Urbas, * 1903, f 71 let, žena Marija Otoničar, * 1905, Dole­
nja vas 2 (Cebavsova), f 85 let, 4 otroci, 1 umrl v 1. letu.
Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom. Na mejnih drevesih v goz­
du imajo hišno znamenje: rešeto, tj. tri vzporedne poševne črte in tri
prečne.
8 (28). ŠVELCOVI, prej Mekina, 1/2 kmetije
a) Gregor Grmek je imel celo kmetijo pred letom 1718;
b) Martin Branisel (Braanisl) je imel leta 1718 polovico Grmkove kme­
tije, drugo polovico je dobil sosed Mihevc;
c) leta 1752 je imel Matija Branisel 3/4 kmetije;
č) sin Matevž Branisel, žena Neža Rožanc, Brezje 4, 3 otroci;
d) sin Jakob Branisel (Branihsu), * 1790, t 62 let, žena Elizabeta Vid­
mar, * 1802, Selšček, f 42 let, II. žena Marija Debevec, * 1800, Bezuljak 5
Mati Terezija Urbas, roj. Prudič, roj. 1868, iz
(Kotova), t 87 let, I. zakon 6 otrok, II. zakon 2 otroka, leta 1824 je imel Dolenje vasi (Martinšča) v zanimivi noši okoli
kmetijo Janez Branisel, verjetno je bil Jakobov brat;429 leta 1920.
e) sin Pavel Branisel, * 1826, t 53 let, žena Elizabeta Urbas, * 1827, Do­
lenja vas 36 (Logačanova), t 38 let, II. žena Ivana Gornik, * 1839, Grahovo •■CaUnM-ou«
42 (Ogrinceva), I. zakon 5 otrok, II. zakon 5 otrok; "T

f) Franc Steržaj, * 1854, Cerknica 68 (Cinglov), t 59 let, seje leta 1885 qst-U- „
priženil, žena Marija Branisel, * 1866, otrok nista imela; Srlr-AfdU 8 r

g) hišo je kupil Alojzij Svelc, zidar, * 1918, Dolenja vas 6, žena Ivana Leta 1718 je imel Martin Braniselj v Dolenji vasi
Kušlan, * 1912, Cerknica, f 41 let, II. žena Zofija Kraševec, * 1918, Hribar­ 1/2 kmetije, pred njim jo je imel Greqor Grmek.
AS, 1/13 u. Foto: J. K.
jevo, t 85 let; I. zakon 1 otrok, II. zakon 2 otroka.
Leta 1866 je umrla za kolero 4-letna Marjeta Branisel. Marija Branisel,
(hči d), roj. 1866, je dočakala zelo visoko starost in je Alojzu Svelcu posre­ (m
dovala ustna izročila o napadu Turkov, pri njej je v statusu animarum Ji - -
pripis, daje cerkvena pevka in da še z dvema dekletoma »ponoči s fanti po­ c l^rcSx-4 ''i ■
jejo, ko proso manejo in delajo Štoke s slame«. Helena Branisel, roj. 1859, . '<LTut)iiurliL iZ/ -1 .
seje leta 1883 poročila v Trst. Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom.
Alojz Svelc je dober zidar, leta 1958 je zidal še našo hišo na Dolenjem Je­ ;> llklMdah ll -
zeru 29 (34).
9 (29). KLAJMMER, prej Tratnik in Mergan, še prej Marcal, 1/4 kmetije \
a) Gašper Mihevc (Mihelz) je imel leta 1718 drugo polovico od cele kme­
tije Gregorja Grmka; 1 /V
b) sin Jožef Mihevc je imel leta 1752 četrtinsko kmetijo; Leta 1752 je imel Andrej Braniselj iz Dolenje
vasi (sedaj Švelcovi) 1/2 kmetije, v spisku je
c) sin Tomaž Mihevc, žena Marija Obreza, 4 otroci; vpisan drugi. AS, T kataster. Foto: J. K.

č) sin Mihael Mihevc, * 1769, žena Marija (-), II. žena Marjeta Ziherl,
Planina, I. zakon 1 otrok, II. zakon 2 otroka;
d) sin I. zakona Jurij Mihevc, * 1799, t 58 let, je imel kmetijo že leta
1824, žena Jera Obreza, * 1802, Brezje 25, 6 otrok, 3 umrli do 10. leta za I asa—■•
kolero leta 1836; m
e) Matija Klančar, * 1817, Žerovnica 58 (Mrganov), f 82 let, žena Neža Leta 1718 je imel Gašper Mihevc iz Dolenje vasi
Ivančič, * 1817, Runarsko 13, t 55 let, II. žena Marija Kandare, * 1822, (Klammer) drugo polovico nekdanje cele Grm­
kove kmetije. Polovico kmetije je dobil sosed
Dane 17 (Mihletova), t 73 let, I. zakon 5 otrok; Martin Braniselj. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
f) sin Pavel Klančar, * 1845, žena Marija Branisel, * 1851, Dolenje Jeze­
ro 12 (Urbanova), 6 otrok, 2 umrla do 1. leta;
g) hišo so zamenjali s hišo na št. 47 (mutavit domum cum possesore
Nr. 47), leta 1892 seje vsa družina odselila v Brazilijo, hišo je kupil Franc
Tratnik (glej Dolenja vas 10), od njega pa Martin Klammer, * 1878, Un-
tertiliach, Avstrija, žena Marija Tavželj, * 1878, Bloke, f 82 let, 5 otrok.
Leta 1752 je imel Jožef Mihevc iz Dolenje vasi
Leta 1846 je v hiši stanovala tudi družina Ule. Dne 29. junija 1846 se (Klammer) četrtinsko kmetijo. Naštete so nje­
je namreč v potoku utopil (ertuncken) 8-letni Jakob Ule iz Dolenje vasi 9. gove njive (Ackher): Proti Jezeru (gegen See-
dorf), Pijavce itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
Martin Klammer je z brati postavil prvi obrat za pridobivanje eteričnih
olj iz hojevega igličja. Leta 1911 je skladišče pogorelo. Cerkniški gasilci 428
Matej Urbas, ustni vir.
so v kroniko zapisali, da je »23. decembra 1911 ob 5.30 zjutraj izbruhnil 429
AS, F kataster.
340 VI. poglavje

Tovarno eteričnega olja Untervveger v Dolenji

vasi je postavil Martin Klammer z brati pred
prvo svetovno vojno. Po drugi svetovni vojni
so obrat nacionalizirali in Klammerjeve izgnali,
odšli so v ZDA. Doma je ostala samo učiteljica
Tilka Klammer. Fotografijo hrani Zvonko Mele.

Hišno znamenje, Dolenja vas 9 (Klammerjevi).

Družina Klammer iz Dolenje vasi 9 leta 1936.

ogenj v skladišču tovarne Untervveger, ki je bilo napolnjeno s hojem, to je

o
vejevjem od hoj. Gasilsko društvo je z eno brizgalno in 30 možmi prihitelo J'jJ \ -4’U
gasit. Kako je ogenj nastal, se ne ve.«430 Po drugi svetovni vojni so obrat
nacionalizirali in Klammerjeve izgnali, odšli so v ZDA. Se od Tratnika je
na mejnih drevesih v gozdu hišno znamenje: rešeto, tj. tri vzporedne VrfU,-frU
poševne črte in tri prečne.431 Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom. e.-* Viti*- i'»C

Po drugi svetovni vojni je bil pouk za otroke iz Dolenje vasi in Dolenjega

Jezera nekaj časa v tej hiši, ker so partizani cerkniško šolo požgali.432 Po­ ^ ,*v. cG/i-c,vr<. fA'b
učevala je učiteljica Tilka Klammer, potem poročena Mele, ki je bila tudi
moja učiteljica. Dne 20. febr. 1667 sta sklenila zak. zvezo
(cotrax. matrim. legit.) Štefan Petrič, sin pok.
10. TRATNIK, prej Žot, 1/4 kmetije Lovrenca Petriča iz Selščka (ex Selschegk), in
a) Gašper Šulc (Schullz, od nem. Schulze, županije bil gospodar že leta Uršula, hči pok. Gašperja Šulca (Sulz) iz Dolenje
vasi (ex Villa inferiori). Priči: Janez Martinčič in
1630,433 njegova hči Uršula seje leta 1667 poročila v Selšček, vsaj 2 otroka; Mihael Linga. NŠAL, PM, 1667. Foto: J. Kebe
b) Blaž Sulc je imel polovično kmetijo pred letom 1718;
c) sin Janez Sulc je imel 1/2 kmetije leta 1718; t X'.
I,
č) sin Gregor Sulc je imel leta 1752 še 1/4 kmetije;
d) sin Anton Šulc, * 1769, f 78 let, leta 1787 je že imel kmetijo pod hišno
številko 30, žena Lucija Branisel, * 1767, Dolenja vas (Lovranova), t 78 let, Leta 1718 je imel Janez Šulc iz Dolenje vasi 1/2
4 otroci; kmetije, pred njim jo je imel oče Blaž. AS, 1/13
u. Foto: J. K.
e) sin Matija Šulc, * 1802, je imel kmetijo že leta 1824, t 70 let, žena
Uršula Žnidaršič, * 1800, Bločice, t 70 let, 5 otrok;434 nL- ■' V
f) Jernej Šrajbas, * 1826, Rakek 41 (Šrajbas), se je leta 1855 priženil,
žena Marija Šulc, * 1832, 6 otrok, 3 umrli do 12. leta, po smrti moža (leta
1871 je umrl v Slavoniji pri delu) so odšli na Reko in v Sisak;
\Sp-..n '‘
g) hišo je kupil Franc Tratnik, * 1864, Idrija 9, t 57 let, žena Frančiška Leta 1752 je imel Gregor Šulc iz Dolenje vasi
Drenik, * 1858, Cerknica 46, f 52 let, II. žena Marjeta Bianzani, vdova (Tratnik) 1/4 kmetije. Naštete so njegove njive:
Dereani, * 1871, Planina 130, t 49 let, I. zakon 6 otrok, 3 umrli do 3. leta. Proti Jezeru (gegen Seedorf), Pijavce, Za loko
itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
Kmetija je bila prvotno pod šteberškim gospostvom. Tratnik je bil la­
stnik tudi sosednje hiše.
430
10 1/2, (30). BEGŠ, 1/4 kmetije GDC, kronika, str. 127.
431 Zvonko Mele, ustni vir.
a) Mihael Bougk (Beuaks) je bil leta 1615 gospodar na kmetiji;435 432 Glej Spomini Ane Šuster, roj. Žni­
b) Jernej Bougk je imel leta 1752 četrtinsko kmetijo; daršič, v uvodu v Dolenjo vas.
c) leta 1824 je imel kmetijo Matevž Šulc; 433 NŠAL, urbar cerkve sv. Lovrenca,
leto 1630.
č) Andrej Ule, * 1842, žena Marjeta Janežič, * 1853, Dolenja vas 64 (Mi­ 434 AS, F kataster.
hova), t 66 let, 8 otrok, 3 umrli do 12. leta; potem so poslali lastniki hiše 435 NŠAL, urbar cerkve sv. Lovrenca,
v Dolenji vasi 30; oče Andrej je umrl na Koroškem; leto 1616.
 Dolenja vas 341

d) Stanislav Tratnik, * 1900, v tej hiši, žena Silvina Dekleva, * 1898,

Vremski Britof 33, 2 otroka.
Domače ime Begš je staro več kot 400 let. Prejšnji priimek je postal
domače ime. Iz družine Ule so odšli v ZDA: Jakob, (sin č), roj. 1875, Anton,
f \

roj. 1880, in Marija, roj. 1886. >

9,
11. BAJTARJEVI, prej Firštava hiša (Fiirsthaus), 1/4 kmetije f0 j
i ' l
a) Mihael Prudič, * 1778, f 77 let, žena Marija Martinčič, * 1786, Dole­ 4
nja vas, f 69 let, 5 otrok; I
b) Janez Weber, * 1836, Dolenja vas 99 (Bajtarjev), f 71 let, žena Lucija 1 iŽz/4 6rmM
Muha, * 1846, Brezje 26 pri Dobrovi, f 72 let, 2 otroka; H i
/.
V hiši je nekaj časa bivala tudi družina Mevc. Priimek Prudič (Prudit-
sch) se v Dolenji vasi omenja že leta 1496.436 Priimek izhaja od »prud«, kar i
pomeni prid, priden, koristen. Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom. t
12 (32). MEDENOV!, prej Uglovi, še prej Jagenški, 1/2 kmetije i
/
a) Jurij Prudič je imel polovično kmetijo leta 1752;
b) Andrej Prudič, * 1786, t 50 let, po katastru je imel kmetijo leta 1824,
leta 1836 je umrl za kolero, žena Marjeta Škof, * 1792, Cerknica 56, f 51
J. •r

L
let, 3 otroci; 4
c) sin Jurij Prudič, * 1820, t 40 let, žena Neža Logar, * 1822, 3 otroci;
č) Jurij Udovč, * 1811, Rakek 8 (Ugel), f 41 let, žena Uršula Urbas, * i i

1814, Zelše 7 (Kotna), t 70 let, 4 otroci; Leta 1752 je imel Jernej Bougk četrtinsko kme­
tijo. AS, T kataster. Foto: J. K.
d) sin Janez Udovč, * 1840, Rakek 8, f 57 let, žena Neža Škof, * 1842,
Dolenja vas 63,14 otrok, 10 umrlo do 8. leta;
e) sin Franc Udovč, * 1865, f 48 let, žena Frančiška Sterle, * 1871, Osre­ H
dek 3 (Sterletova), f 44 let, 5 otrok;
f) sin Frančišek Udovč, * 1898, t 37 let, žena Terezija Kovšca, * 1900,
Dolenja vas 35 (Pavlova), 1 otrok. i
Iz družine Udovč so odšli v ZDA: mati Neža, roj. Škof, (žena d), in otroci: Leta 1752 je imel Jurij Prudič iz Dolenje vasi
(Medenovi) 1/2 kmetije. Naštete so njegove
Janez, roj. 1876, Marija, roj. 1886, in Rozalija, roj. 1888. Kmetija je bila pod njive: Proti Jezeru (gegen Seedorf), Pijavce,
hasberškim gospostvom. Otoške itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
13 (33). ŠPERUCOVI, piše Gašperuc, v Martinjaku je bil tudi priimek, .'
/,& I ‘/7/^.v f '/j', A "7 . '7
1/3 kmetije
J 14/si\r / 7. XV
a) Mihael Marko (Markhus), žena (--), vsaj 1 otrok; <■ ■ /J-

L.... *kn\/„ f. A//, m.

b) Luka Benčan, * 1734, Cerknica, se je priženil, žena Uršula Marko, <%(■

vsaj 1 otrok; •» /f. KM

c) sin Jakob Benčan, * okoli leta 1760, žena Marjeta Šulc, 4 otroci;437 * 7/,Y Aijj/ .. r/f ^/ /P/tr*) i:u

č) sin Anton Benčan, * 1784, f 75 let, žena Apolonija Žnidaršič, * 1784,

■ U,... . , L2
f. . S ^ v v„ . v f
Cerknica, f 68 let, 3 otroci; * 4*. i. 7 £ ^ ’• A ' j
<K. . /V f
*'S
d) sin Martin Benčan, * 1814, f 48 let, žena Marija Lastovic, * 1819, ./ŽVf ty /t E
A-'*
<0>
Žerovnica 51 (Kovačeva), t 75 let, 3 otroci; 'f .-V
7
.07-

e) sin Janez Benčan, * 1856, f 70 let, žena Marija Štrukelj, * 1863, Do­
Šperucova rodbina iz Dolenje vasi v žup. knjigi
lenja vas 45 (Fatudova), f 75 let, 9 otrok, 4 umrli do 10. leta; SA. Foto: B. Ž.
f) sin Jožef Benčan, * 1894, žena Marija Caserman, * 1905, Cerknica
101 (Casermanova), f 76 let, 3 otroci.
,sv'
Leta 1662 je bil priimek Benčan tudi v Dolenji vasi. Tega leta so krstili -vvacVU
as!U—-
otroka Janeza Benčana (Wenzhan) in žene Marije.438 Leta 1718 je imel Si­
mon Benčan v Dolenji vasi samo hišo. Priimek izvira iz imena Benedikt.
Janez Benčan, (sin e), roj. 1884, in brat Jakob, roj. 1891, sta odšla v ZDA. Leta 1718 je imel Simon Benčan (Wentschan)
Kmetija je bila pod loškim (Thurnlack) imetjem. v Dolenji vasi samo hišo. AS, 1/13 u. Foto: J. K.

14. LEKINOVI, 1/2 kmetije 436

M. Kos, Srednjeveški urbarji, III,
str. 228.
a) leta 1787 je imel kmetijo pod hišno številko 26 Lovre Lovko, 439 žena 437
NŠAL, RMK, podatke od a) do c) je
Jera Juvančič, II. žena Marija Turšič, I. zakon 3 otroci; zbral L. Drame.
b) sin Anton Lovko, * 1781, f 55 let, leta 1836 je umrl za kolero, žena Jera 438
NŠAL, RMK, 1662.
Mavec, II. žena Ana Prudič, * 1782, Dolenja vas 60 (Fatudova), 3 otroci; 439
AS, J kataster.
342 VI. poglavje

c) sin Anton Lovko, * 1822, t 52 let, žena Helena Mekinda, * 1818, Cer­
knica 157 (Sežonova), t 78 let, 4 otroci, 2 umrla do 10. leta, leta 1866 je
umrl za kolero 9-letni Janez Lovko;
m r

č) Tomaž Stražišar, * 1842, Zelše 5, seje leta 1874 priženil, žena Mari­
ja Lovko, * 1850, odšli na št. 102 v vasi;
d) Janez Bečaj, * 1858, Velike Bloke 24, t 97 let, seje leta 1883 priže­
JS
Leta 1718 je imel Andrej Braniselj iz Dolenje
nil, žena Marjeta Lovko, * 1853, t 47 let, II. žena Terezija Ogrinc, * 1873, vasi (Lovranov) polovično kmetijo, pred njim jo
Podžaga 1, župnija Sodražica, 187 let, I. zakon 4 otroci, II. zakon 5 otrok, je imel Jakob Martinčič. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
3 umrli do 10. leta. T
Domače ime Lekin je prišlo od priimka Lovko, Lovkin, Lekin. Priimek
Lovko pa je nastal iz imena Lovrenc. Kmetija je bila pod hasberškim go­ / ,k7^l Vi
spostvom.
15 (36). LOVRANOVI, 1/4 kmetije
a) Jakob Martinčič je imel 1/2 kmetije pred letom 1718;
Leta 1752 sta imela Marko in Andrej Branisel
b) Andrej Branisel je imel isto kmetijo leta 1718; iz Dolenje vasi (Lovran) 1/2 kmetije. Naštete
c) leta 1752 sta imela 1/2 kmetije Marko in Andrej Branisel; so njune njive: Proti Jezeru (gegen Seedorf),
Pijavce, Za loko itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
č) Matija Branisel (Branissu, oče Andrej), * okoli leta 1740, leta 1787 je
imel kmetijo,440 žena Neža (--), 4 otroci; 441 U] < 7 'V' U /■

-v /U/ /p-
«« ,-Xv X
d) sin Andrej Branisel, * 1772, f 76 let, po katastru je imel kmetijo leta J i f. 7V/7//. y, / f-.

1824, žena Marija Srebernak iz Cerknice, poročena leta 1789, II. žena Ma­ m
f.
rija Juvančič, I. zakon 1 otrok, II. zakon 3 otroci;
e) sin Tomaž Branisel, * 1818, t 67 let, žena Helena Sterle, * 1814, Pod-
- pt44. r y s/.r.
1 c/,. )wjzl ///
1 • t
‘Z/. .
lož 15 (Kajžarjeva), f 51 let, 5 otrok;
f) sin Franc Branisel, * 1845, f 81 let, žena Neža Martinčič, * 1843,
Dolenje Jezero 23 (Ponikvarjeva), f 37 let, II. žena Ivana Kebe, * 1859, Do­
•i /m
lenje Jezero 28 (Ta Srednja Kebeča), f 52 let. I. zakon 3 otroci, II. zakon Mir-. 1
f

>'(• J. *<r- P.:./

6 otrok, 3 umrli do 3. leta; - M//a\s f

g) sin Jožef Branisel, * 1896, f 80 let, žena Frančiška Žnidaršič, * 1900, tM ■

/>' d

Dolenja vas 43 (Mešatova), t 66 let, 5 otrok, 1 umrl v 1. letu. V ■ ‘■n H i/c M

^"7 yy.y
M
Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom. Ta polovična kmetija se i y>jii'Uni/<rl. Jn.nA
• 'djn.r n
,y r
/9 i./
je po letu 1752 delila na pol. V hiši je nekaj časa stanovala tudi družina
Stenta. Leta 1866 je umrla za kolero 47-letna Ana Sterle, ki je bila dekla
iz Podloža. Uršula Branisel, (hči e), roj. 1851, se je leta 1882 poročila z Šperucova rodbina iz Dolenje vasi v žup. knjigi
SA. Foto: B. Ž.
Danijelom Valesio v vas Pavlaro 76 pri Vidmu. Frančiška Branisel, (hči f),
roj. 23. marca 1891, je bila redovnica sestra usmiljenka (soror charitatis).
Franc Branisel, (sin f), roj. 1888, je v prvi svetovni vojni leta 1916 umrl v
italijanskem ujetništvu. Franc Branisel, (sin g), roj. 1931, je bil 16. aprila
1953 po nesreči ustreljen na lovu. Pri hiši imajo hišno znamenje: rešeto,
tj. tri vzporedne poševne in tri prečne črte. 442
16. ŽLEBARJEV, 1/4 kmetije Hišno znamenje, Dolenja vas 15 (Lovranovi).
a) leta 1718 je imel 1/4 kmetije Marko Gačnik;
b) leta 1787 je imel isto kmetijo pod hišno številko 24 Anton Gačnik;443
c) leta 1824 je imel kmetijo Jakob Prudič;444
č) Matija Nagode, * 1806, žena Marija Drenik, 3 otroci, bilo jim je
RL
k, 'V
nvLL.
Qoi.Cr?nrt.i.ft
- v -p .

prodano in so šli na stanovanje;

d) novi lastnik Miklavž Mihevc, * 1801, Dolenja vas 44 (Cibov), žena
L £% i__
. . . -U 4—
- T'
L.4- ■ -

Marjeta Petrič, * 1809, Dolenja vas 23 (Petričeva), t 70 let, 5 otrok; Leta 1718 je imel Marko Gačnik iz Dolenje vasi
e) sin Luka Mihevc, * 1839, t 54 let, žena Marija Drenik, * 1843, Cer­ (Žlebarjev) 1/4 kmetije pod hasberškim gospo­
stvom. AS, 1/13 u. Foto: J. K. Foto: J. K.
knica 48 (Tavžljeva), j 72 let, 7 otrok, 3 umrli do 6. leta.
440
Domače ime je prišlo od žleba. Hiša je stala v dolini. Leta 1836 je umrl AS, J kataster.
441
za kolero 24-letni Anton Mihevc. Antonija Mihevc, (hči e), roj. 1882, je od­ NŠAL, RMK, podatke pod č) in
delno pod d) je našel L. Drame.
šla v ZDA. Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom. 442
Marjan Branisel, ustni vir.
17 (46). LUNKOVI, prej Grličev Andrej, še prej Cibek, 1/2 kmetije 443 AS, J kataster.
a) leta 1787 je imel kmetijo pod hišno številko 23 Simon Petrič, 445 žena 444
AS, F kataster.
445
Marija Opeka, II. žena Marjeta Martinčič, II. zakon 2 otroka; AS, J kataster.
 Dolenja vas 343

Hišno znamenje, Dolenja vas 17 (Lunkovi).

Lunkova družina iz Dolenje vasi 17 leta 2006.

Od leve: Marija, Andrej, Barbara, Mihaela, mati
Jožefa, Irena, Metka, Stanko in Jana. Oče Sta­
nislav se je ponesrečil leta 2000.

b) leta 1824 je imel kmetijo sin Matija Petrič;446

c) Matevž Obreza, * 1779, Dolenja vas 50 (Žerulenov), f 75 let, žena
Neža Popek, * 1777, Cerknica 127 (Švelcova), t 59 let, leta 1836 je umrla
za kolero, 4 otroci;
č) sin Jernej Obreza, * 1809, žena Marija Veber, * 1811, Unec 58, f 84
let, II. mož Anton Primšar, * 1818, Cerknica 188 (Primšar pri Sv. Roku),
f 55 let, I. zakon 8 otrok, II. zakon 1 otrok;
d) sin Ivan Obreza, * 1833, žena Uršula Urbas, * 1844, Zelše 7 (Kotna),
t 78 let, 6 otrok; Leta 1575 je imel Gregor Prudič, ki je bil vdovec
in kmet, iz Dolenje vasi pod šteberškim gospo­
e) Andrej Brinovec, * 1835, Dolenja vas 33 (Grličov), t 79 let, žena Ma­ stvom celo kmetijo. Od nje je letno dajal: 12
rija Obreza, * 1844, Bezuljak 3, f 80 let, 7 otrok, 2 umrla do 6. leta; laških funtov, kar je bilo vredno 2 gld„ 40 kr. in
8 mernikov ovsa, 1 kokoš, 12 jajc in 6 pogač. V
f) posestvo je podedoval Franc Lunka, * 1906, Žerovnica 38 (Uleč), f 74 naturalijah je dajal manj, ker je dajal več v de­
let, žena Alojzija Petrič, * 1911, Zelše (Čebavsova), f 73 let, 3 otroci; narju. AS, I/48 u. Foto: J. K.
___
g) sin Stanislav Lunka, * 1937, t 63 let, leta 2000 seje smrtno ponesrečil
s kmetijskim strojem, žena Jožefa Petkovšek, * 1944, Grčarevec 5, 8 otrok.
Leta 1855 je umrl za kolero 46-letni Jernej Obreza. Ciril Lunka, (sin -TA' O
h
^ u-V W
f), roj. 1940, je šel maja 1964 z avtobusom na izlet v Nemčijo in ostal tam.
Iz Nemčije je odšel za nekaj časa v Avstralijo, potem pa v Kanado. V ti­
stih letih je veliko fantov in deklet bežalo iz Jugoslavije. Marinka Lunka,
T
Leta 1718 je imel Luka Prudič iz Dolenje vasi
roj. 1950, živi v Nemčiji, por. z Antonom Kočevarjem. Kmetija je bila pod 1/2 kmetije pod hasberškim gospostvom. AS,
hasberškim gospostvom. Pri hiši imajo hišno znamenje: rešeto, tj. štiri 1/13 u. Foto: J. K.
vzporedne črte poševno in štiri prečne, spodaj pa vodoravna črta.447 *■

18 (47). PRIMŠARJEVT, prej Prudič, 1/2 kmetije Oj /z

a) Gregor Prudič (Pruditsch) je imel leta 1575 celo kmetijo, bilje vdovec;
b) sin Mihael Prudič je imel leta 1602 še celo kmetijo;
c) Luka Prudič je imel leta 1718 in še leta 1752 polovično kmetijo;
č) Andrej Prudič, žena Marjeta (-), vsaj 1 otrok; UC*
d) sin Marko Prudič, žena Helena Petrič, Selšček, vsaj 3 otroci; Leta 1752 je imel Luka Prudič iz Dolenje vasi
(Primšar) 1/2 kmetije. Naštete so njegove nji­
e) sin Anton Prudič, * 1786, f 57 let, po katastru je imel kmetijo leta 1824, ve: Proti Jezeru (gegen Seedorf), Pijavce, Za
žena Marjeta Martinčič, * 1783, Cerknica, II. žena Uršula Gerbec, * 1810, loko itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
Dolenja vas 60 (na stanovanju), t 70 let, II. mož Franc Opeka, * 1815, Zelše
10 (Petričev), f 61 let, I. zakon Anton P. - Marjeta M. 2 otroka, II. zakon
Anton P. - Uršula G. 3 otroci, III. zakon Franc O. - Uršula G. 4 otroci;
f) sin Franc Opeka, * 1844, žena Marija Rupar, * 1854, Lešnjaki 6 (Rih­
tarjeva), 8 otrok, 2 umrla v 1. letu; Hišno znamenje, Dolenja vas 18 (Primšarjevi).
g) Jakob Borštnik, * 1869, Rakitna 64, f 50 let, žena Frančiška Sernel, 446
AS, F kataster.
* 1877, Sveti Vid 6 (Lukova), posestvo sta kupila, Borštnik je bil leta 1907 447 Irena Urbiha, roj. Lunka, risba
v ZDA, 7 otrok, 3 umrli do 4. leta; znamenja.
344 VI. poglavje

h) Anton Primšar, * 1891, Dolenja vas 91 (Pavlov Anton), f 77 let, seje

leta 1923 priženil, žena Ivana Borštnik, * 1900, f 46 let, 3 otroci;
i) sin Franc Primšar, * 1928, f 76 let, žena Ivana Otoničar, * 1925, Do­
lenja vas 20 (Brejšča), t 80 let, 2 otroka.
Leta 1718 je imel Mihael Novak iz Dolenje vasi
Leta 1836 sta umrli za kolero 18-letna Elizabeta Prudič in 22-letna se­ (Novakov) 1/2 kmetijo. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
stra Uršula Prudič. Janez Opeka, (sin g), roj. 1880, je odšel v ZDA. Kme­
tija je bila pod hasberškim gospostvom. Pri hiši imajo hišno znamenje:
izrezan vijak z vertikalno črtico v sredini, imenovano močeradova noga. 448
19 (48). NOVAKOVI, 1/2 kmetije
a) Marko Novak (Novatck) je imel polovično kmetijo že leta 1575 in še
leta 1615 je bil ključar dolenjske cerkve;
b) Mihael Novak je bil leta 1718 in še leta 1752 gospodar na polovični
kmetiji;449
c) Tomaž Novak, * 1723, žena (-), vsaj 3 otroci; Leta 1575 je imel Marko Novak iz Dolenje vasi
č) leta 1787 je imel Anton Novak kmetijo pod hišno številko 21, 450 žena (Novakov) 1/2 kmetije pod šteberškim gospo­
stvom, od katere je letno dajal: 6 laških funtov,
Helena Turšič, Selšček, vsaj 3 otroci; 4 mernike ovsa, pol kokoši, 6 jajc in 3 pogače.
d) sin Tomaž Novak, * 1763, f 70 let, žena Neža Pogorelc, * 1769, t 64 AS, I/48 u. Foto: J. K.

let, 3 otroci;451
e) sin Janez Novak, * 1799, žena Helena Pirman, * 1799, f 53 let, 3
otroci, Janez Novak je imel kmetijo že leta 1824;452
f) Janez Petrovčič, * 1819, Pokojišče 5 (Čolnar), t 84 let, seje leta 1837
priženil, žena Marija Novak, * 1822, f 53 let, 8 otrok; Hišno znamenje, Dolenja vas 19 (Novakovi).
g) Martin Juvančič, * 1836, Rakek 25 (Cavsov), f 79 let, seje leta 1904 ‘i, > Ste, e* <7L,,
priženil, žena Marija Petrovčič, * 1840,187 let, 7 otrok, 6 umrlo do 3. leta; */
h) sin Franc Juvančič, * 1881, t 43 let, dobil tuberkulozo v ruskem uje­
tništvu v prvi svetovni vojni,453 žena Ivana Mevc, * 1883, Dolenje Jezero 14 JO ' f.i Jt , U.* S 11 ULocia i,
OP"* fi («* '.]» »■ rojUi&A Ju*/ ■ ir. foJC.
(Zajcova), 6 otrok, 3 umrli do 3. leta;
i) Anton Udovč, * 1906, Dolenja vas 12 (Uglov), se je leta 1939 priže­
nil, leta 1943 je bil ubit v vojni, žena Marija Juvančič, * 1905, f 75 let, 2 Dne 5. jun. 1687 sta sklenila zak. zvezo Andrej,
otroka. sin Jurija Brezca (Bresaz) iz Dolenje vasi (ex
Priimek Novak je bil pri hiši že pred več kot 400 leti. Priimek je prišel villa inferiori), in Neža, hči Martina Otoničarja
iz Otonice. V žup. cerkvi v Cerknici ju je poročil
od novega kmeta, od novo pridobljene zemlje, novine. Ključar Mihael No­ Boštjan Turk, kaplan. Priči: Matija Otoničar in
vak je imel od cerkve sv. Lovrenca leta 1615 v reji en par volov, vrednih Andrej Malik. NŠAL, PM, 1687. Foto: J. K.
11 goldinarjev in 20 krajcarjev. Ključar je bil še leta 1630, ko je cerkev
sv. Lovrenca darovala štiri goldinarje (4 fl dargebracht) za nove orgle v
župnijski cerkvi v Cerknici.454 Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom.
Dne 8. okt. 1866 je umrl za kolero (Cholera) 11-letni Andrej Petrovčič. Pri
hiši imajo hišno znamenje: v desno nagnjena velika črka H s podaljšano -JI '
prečno črto, ki ima na koncu krogec.455 Leta 1783 je v hiši umrl Hermagora Leta 1718 sta imela Marko in Andrej Brezec iz
(-) iz dolenjske steklarne (ex fabrica vitrina). 150 Dolenje vasi (Brejšči) četrtinsko kmetijo. AS,
1/13 u. Foto: J. K.
20 (49). BREJŠČI, 1/2 kmetije
a) Jurij Brezec (Wresiz) je bil gospodar leta 1660;457 448
Franc Primšar, ustni vir.
449
b) sin Andrej Brezec (Bresaz), žena Neža Otoničar iz Otonice (Ottonizar AS, T kataster.
450 AS, J kataster.
ex Ottoniza), poročena leta 1687, vsaj 1 otrok; leta 1718 sta imela Marko 451
in Andrej Brezec četrtinsko kmetijo, brat Janez Brezec pa je tega leta imel NŠAL, RMK, podatke pod c) in č) je
zbral L. Drame.
Novakovo četrtinsko kmetijo, tako sta imela Marko in Andrej Brezec polo­ 452
AS, F kataster.
vično kmetijo še leta 1752; 453 Anton Udovč, ustni vir.

c) Andrej Brezec (oče Mihael) je imel leta 1787 kmetijo pod hišno števil­ 454
NŠAL, urbar cerkve sv. Lovrenca,
ko 20!,458 žena Agata Mikulič iz Cerknice, vsaj 2 otroka, leta 1772 je bila v leto 1612.
455
Anton Udovč, risba znamenja.
hiši rojena hči Marija, leta 1774 je umrl 6-letni Simon; 456
Glej Kraj in cerkev v Dolenji vasi v
č) Anton Brezec, * okoli leta 1760, žena Marija Ulaga, * 1764, Martinjak tem poglavju.
(sedaj Menišovec), poročena leta 1785, 5 otrok;459 457 NŠAL, urbar cerkve sv. Jakoba, leto
1612.
d) sin Matevž Brezec, * 1793, f 84 let, žena Uršula Drenik, * 1793, Cer­ 458 AS, J kataster.
knica, 142 let, II. žena Uršula Pirman, vdova Martinčič, * 1799, Štrukljeva 459
NŠAL, RMK in PMK, podatke pod
vas 3, t 74 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 2 otroka, Matevž Brezec je c) in č) je zbral L. Drame.
460 AS, F kataster.
imel kmetijo leta 1824;4 60
 Dolenja vas 345

e) sin Anton Brezec, * 1826, t 75 let, žena Neža Opeka, * 1827, Dolenja
vas 100 (Mešatova), f 79 let, 6 otrok, 2 umrla do 9. leta, leta 1866 je za
kolero umrla 9-letna Marija Brezec;
f) sin Jožef Brezec, * 1854, f 70 let, žena Jera Žnidaršič, * 1858, Dolenja
vas 54 (Branislava), f 80 let, 2 otroka, oba umrla v 1. letu;
g) Anton Otoničar, * 1885, Dolenje Jezero 33 (Pocinov), t 86 let, žena
Frančiška Lovko, * 1894, Dolenja vas 40 (Markova), t 71 let, 9 otrok, 1
umrl v 1. letu.
Kmet Jurij Otoničar (Ottonitscher, prišel je iz Otonice) se prvič omenja
na Velikih Blokah leta 1464, leta 1575 pa se v Podslivnici omenja kmet Ma­
tija Otoničar.461 Prejšnji priimek je postal domače ime Brejšč. Kmetija je
bila pod hasberškim gospostvom. Pri hiši imajo hišno znamenje: velika
črka N in na desni črka I.462
21 (50). BRINARJEVI, 1/3 kmetije
a) leta 1752 je imel 1/3 kmetije Andrej Malig; Zakonca Anton in Frančiška Otoničar (Brejšča)
iz Dolenje vasi 20 med prvo svetovno vojno.
b) leta 1787 je imel Matija Brinovec isto kmetijo pod hišno številko Fotografirana sta bila v Kamniku, kjer je Anton
19,463 žena Uršula Žnidaršič, II. žena Uršula Mihele, leta 1771 je bil rojen služil cesarja. Fotografijo hrani Franc Otoničar.
sin Miklavž, vsaj 2 otroka;
c) sin Matija Brinovec, * 1770, žena Marija Brezec, Dolenja vas (Brej-
šča), 4 otroci;
č) sin Luka Brinovec, * 1794, f 70 let, po katastru je imel kmetijo že leta
1824, žena Apolonija Bevčič, * 1793, Dolenja vas 76 (Dehinc), t 69 let, 6 Hišno znamenje, Dolenja vas 20 (Brejšči).
otrok, 1 umrl v 1. letu;
d) sin Matija Brinovec, * 1830, t 70 let, žena Uršula Leskovec, * 1827,
Dolenje Jezero 26 (Budova), 133 let, II. žena Marija Urh, * 1827, Cerknica ■ Vij
196 (Andrejcova), f 68 let, I. zakon 3 otroci, II. zakon 2 otroka, 3 umrli
do 3. leta; n- UL /
■m
m v
e) sin Janez Brinovec, * 1856, t 74 let, žena Uršula Primožič, * 1861, Do­
Leta 1752 je imel Andrej Malig iz Dolenje vasi
lenje Jezero 40 (Brkinova), 163 let, IL žena Frančiška Debevec, * 1891, Be- (Brinar) 1/3 kmetije. Naštete so njegove njive:
zuljak, II. mož Lovrenc Šilc, * 1891, Žerovnica 3 (Landovcov), brez otrok. Proti Jezeru (gegen Seedorf), Pijavce itd. AS, T
kataster. Foto: J. K.
Prej je bil priimek Brinar, potem se je spremenil v Brinovec. Leta 1749
je bila krščena Helena, zak. hči Matije Brinarja (Prinar, oče Matija Bri­
nar), * 1712, gospodarja v Dolenji vasi, in žene Elizabete, vsaj 2 otroka;.464
Leta 1855 sta za kolero umrla 30-letna Apolonija Brinovec in 3-letni
Janez Brinovec. Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom.
22 (51). RAZDREHOVI, 1/4 kmetije Leta 1752 je imel Jakob Razdrih (Rasdrih) kajžo
z njivami: Pod Skrajnikom (Pod Screinicam) itd.
a) Jakob Razdrih je imel leta 1752 in še prej kajžo z nekaj zemlje, po­ AS, T kataster. Foto: J. K.
tem je pridobil 1/4 kmetije; jjy£v -
BfllMafij*. .kr
b) Andrej Prudič, * 1722 (oče Luka Prudič), leta 1787 je imel kmetijo
pod hišno številko 18,465 žena Marjeta Martinčič, vdova po pok. Hanžetu n
Ciferju (Ziffer), poročena leta 1744, vsaj 1 otrok;466
c) sin Tomaž Prudič, * 1763, t 74 let, žena Neža Kranjc, * 1765, Dolenja
vas, vsaj 1 otrok;
■šfeS/ \
Leta 1718 je imel Janez Cifer (Ziffer) iz Dolenje
vasi samo hišo in nekaj zemlje. Ko je umrl, se je
č) leta 1824 je imel kmetijo Jurij Prudič; vdova Marjeta leta 1744 poročila z Andrejem
Prudičem (Razdrehovi). AS, 1/13 u. Foto: J. K.
d) Jožef Mele, * 1823, Cerknica 227 (Kunčov), f 61 let, žena Marija Pet­
kovšek, * 1814, Žibrše, f 51 let, II. žena Helena Lovko, * 1833, Dolenja vas 461
Glej J. Kebe, Loška dolina, str. 466
70 (Lončarjeva), t 41 let, I. zakon 4 otroci, II. zakon 2 otroka; in 473.
462
Jože Otoničar in Franc Primšar,
e) sin Štefan Mele, * 1866, t 74 let, žena Uršula Urbas, * 1867, Cerknica ustni vir.
146 (Levštkova), f 78 let, 9 otrok, 3 umrli do 8. leta; 463
AS, J kataster.
464
f) Jakob Kraševec, * 1908, Grahovo, se je leta 1935 priženil, bil ubit po NŠAL, RMK, 1712 in 1749.
465
vojni leta 1945,467 žena Ivana Mele, * 1910, f 76 let, 4 otroci, 1. umrl v 1. letu. AS, J kataster.
466
Od prejšnjega priimka je ostalo domače ime. Že leta 1496 je bil v Slivi- NŠAL, RMK in PMK, podatke pod
b) je našel L. Drame.
cah podložnik Martin Rejzdrih (Reystrih).468 V ZDA sta odšla Marija Mele, 467
S. Okoliš, Žrtve, str. 114.
(hči e), roj. 1891, in brat Franc Mele, roj. 1901. Kmetija je bila pod hasber­ 468
M. Kos, Srednjeveški urbarji, III,
škim gospostvom. str. 263.
346 VI. poglavje

23. PETRIČEVI, 1/2 kmetije

Q>-?- y* *
a) Andrej Grmek je imel polovično kmetijo okoli leta 1650; 'i

b) Jernej Petrič je imel isto kmetijo pred letom 1718;

c) sin Hanže Petrič je imel isto kmetijo leta 1718 in še leta 1752; K . s
r <3
Leta 1718 je imel Anže Petrič polovično kmetijo,
č) leta 1787 je imel isto kmetijo Jurij Petrič pod hišno številko 17;469 dobil jo je od Jerneja Petriča, ta pa jo je dobil od
d) sin Simon Petrič, * okoli leta 1770, žena Elizabeta Mekinda, * 1777, Andreja Grmka. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
t 59 let, podatki za 2 otroka; H ^/7/p r . .
e) sin Luka Petrič, * 1796, f 40 let, po katastru je imel kmetijo že leta
1824, žena Neža, roj. Petrič, * 1796, Selšček 2, t 82 let, 4 otroci; leta 1836 /o s \
.
M
sta umrla za kolero oče Luka Petrič in 3-letni Janez Petrič;
1) sin Anton Petrič, * 1836, t 76 let, žena Neža Švigel, * 1831, Dolenja ji ■
,»1 :
vas 7 (Martinšča), t 68 let, 8 otrok, 3 umrli do 4. leta;
Leta 1752 je imel Hanže Petrič iz Dolenje vasi
g) Janez Urh, * 1869, Dolenja vas 30 (Bekš), se je leta 1901 priženil, (Petričevi) 1/2 kmetije. Naštete so njegove
žena Marija Petrič, * 1867, t 72 let, 3 otroci, 1 umrl do 4. leta; njive: Proti Jezeru (gegen Seedorf), Pijavce itd.
AS, T kataster. Foto: J. K.
h) Viktor Godnjavec, * 1899, se je leta 1933 priženil, žena Frančiška
Urh, * 1906, in potomci.
Leta 1836 je umrla za kolero 60-letna Elizabeta Petrič, gospodarjeva $>.
sestra, dne 3. okt. 1866 pa 6-letna Marija Petrič. Ivana Petrič, (hči f), roj.
1870, in sestra Uršula, roj. 1875, sta se poročili na Reko (in Fiume). Hišo
Vli.-! s-
so leta 1955 podrli. Imela je kamnit ločni portal z letnico 1515, ki so ga I
Jbk/ iojjrul |
prenesli iz cerkve sv. Jakoba.470 To cerkev, ki je stala v Podskrajniku med t$rc
Turnom in sedanjo industrijsko cono (od leta 1990, prej je bila tam vojašni­ Ir
ca jugoslovanske vojske), je dal cesar Jožef II. leta 1789 zapreti.471 Kmetija —!
je bila pod hasberškim gospostvom. {hjnMiJiik i
24 (53). FARBARJEV ANTON, 1/2 kmetije Leta 1752 je imel Anže Petrič iz Dolenje vasi
a) leta 1752 je imel 1/2 kmetije Miha Martinčič; (Petričov) polovično kmetijo. AS, T kataster.
Foto: J. K.
b) leta 1787 je imel isto kmetijo pod hišno številko 16 Matija Martinčič;472
c) Luka Matičič, * 1765, Rakek 13 (Oštir, oče Jurij, mati Elizabeta Kebe
z Dolenjega Jezera) t 73 let, seje priženil v Dolenjo vas, kmetijo je imel še £ ■ f/
leta 1824,473 žena Marjeta Martinčič, * 1762, Dolenja vas, brez otrok;
č) kmetijo je dobil Gregor Martinčič, žena Marija Rok, vsaj 1 otrok;474 ■ ■

d) sin Blaž Martinčič, * 1811, žena Marija Čope, Dolenja vas, 3 otroci;
Leta 1752 je imel Miha Martinčič iz Dolenje
e) Anton Martinčič, * 1835, Dolenja vas 53 (Farbarjov), t 64 let, žena vasi (Farbarjev Anton) 1/2 kmetije. Naštete
Uršula Mekinda, * 1843, Martinjak 1 (Kranjča), f 89 let, 12 otrok, 5 umrlo so njegove njive: Proti Jezeru (gegen Seedorf),
Pijavce itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
do 8. leta;
f) sin Jernej Martinčič, roj. 1880, je imel trgovino s tekstilom, f 63 let,
kot civilist je bil likvidiran med vojno v Mačkovcu od slovenske roke, 475
žena Dragica Žerjal, roj. 1887, Brje na Vipavskem, t 70 let, brez otrok.
Janez Martinčič, (sin e), roj. 1869, in žena Marija Kebe, roj. 1882, Do­
lenje Jezero 28 (Ta Srednja Kebeča), sta bila v ZDA, kjer je žena umrla
leta 1905, tj. tri leta po poroki, tam je rodila dva otroka. Od nje in od moža Leta 1752 je imel Jurij Sparemblek iz Dolenje
vasi (potem Klammer) 1/4 kmetije. Naštete
Janeza Martinčiča je ohranjenih 27 pisem.476 Vdovec Janez Martinčič seje so njegove njive: Proti Jezeru (gegen Seedorf),
leta 1905 vrnil iz ZDA in čez dve leti kupil posestvo v Žajfenci v Cerknici Pijavce, Za loko itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
199 in se drugič oženil. Alojz Martinčič, (sin e), roj. 1884, je umrl v prvi sve­ 469
AS, J kataster.
tovni vojni. Franc Martinčič, roj. 1876, je odšel v ZDA za bratom Janezom. 470
Franc Opeka (Ribčkov), ustni vir.
Omenja se v Janezovih in Marijinih pismih leta 1903 in 1904. V hiši je ne­ 471 Glej sestavek Zapiranje cerkva ... v
kaj časa stanovala družina Počkaj: Franc Počkaj, roj. 1881, Čevce, Dolenji tem poglavju, str. 657.
472
Logatec, cestni nadzornik, žena Marija Marc, roj. 1891, Vrhpolje 15, Vi­ AS, J kataster.
473 AS, F kataster.
pava, 3 otroci. Do leta 1848 je kmetija spadala pod hasberško gospostvo. 474
NŠAL, RMK, podatke od c) in č) je
25. KLAMMER, prej Branisu, 1/4 kmetije zbral L. Drame.
475
a) leta 1752 je imel Jurij Sparemblek 1/4 kmetije; S. Okoliš, Žrtve, str. 114.
476
Glej sestavek Pisma Marije Martin­
b) leta 1787 je imel Mihael Sparemblek kmetijo pod hišno številko 15;.477 čič ... v tem poglavju, str. 390.
c) sin Matija Sparemblek, * 1766, kmetijo je imel še leta 1824,478 žena 477 AS, J kataster.
478 AS, F kataster.
Neža Mikolič, poročena 1787, 4 otroci;
 Dolenja vas 347
č) sin Jakob Šparemblek, * 1797, žena Marija Caserman, * 1804, Cer­ BBS'; m
knica 114 (Piskova), t 75 let, 5 otrok, 1 umrl v 1. letu; —
d) sin Jakob Šparemblek, * 1830,142 let, žena Marija Stražišar, * 1839,
Padež 1 (Vidmarjeva), t 34 let, 5 otrok, 2 umrla do 4. leta; >v> O
e) sin Janez Šparemblek, * 1867, f 34 let, žena Alojzija Kraševec, *
1872, Dolenja vas 97 (Gornikova), f 40 let, 3 otroci. yjrw-
Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom. Hiše ni več. Jernej Malig iz Dolenje vasi je imel leta 1602
polovično kmetijo od očeta Tomaža. AS, II/24
26. TOMAŽKOV JANEZ, 1/4 kmetije u. Foto: J. K.
a) Mihael Šparemblek, * 1712, žena Marjeta (--), vsaj 1 otrok;
b) sin Pavel Šparemblek, * okoli leta 1757, leta 1787 je imel kmetijo pod
hišno številko 14,479 žena Elizabeta Martinčič, poročena 1775, 5 otrok;480
c) sin Tomaž Šparemblek, * 1777, f 59 let, leta 1836 je umrl za kolero,
žena Uršula Opeka, * 1784, f 69 let, 4 otroci;
Leta 1718 je imel Andrej Malik iz Dolenje vasi
č) sin Lovrenc Šparemblek, * 1802, žena Marija Borštnik (glej Dolenja (Malgov) 1/4 kmetije. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
vas 55!);
d) sin Janez Šparemblek, * 1837, Dolenja vas 55 (Pavlicov), t 55 let,
žena Jera Šparemblek, * 1834, Dolenja vas 25 (Branislava), t 30 let, II.
žena Neža Stražišar, * 1844, Zelše 5 (Sjtražišarjeva), t 22 let, III. žena
Frančiška Mihelčič, * 1852, Klance 35 (Špeharjeva), župnija Stari trg, I.
zakon 2 otroka, III. zakon 5 otrok, 4 umrli do 3. leta.
Marija Šparemblek, (hči d), roj. 1886, je odšla v Brazilijo. Kmetija je
bila pod hasberškim gospostvom. Pri hiši je pripisano: Hiša se je podrla
(domus diruta).
27 (55). MALGOVI, 1/4 kmetije
a) Tomaž Malik (Mallig) je imel leta 1575 polovično kmetijo; Dne 5. avg. 1668 je bila krščena Ana, zak. hči
Janeza Štenta (Štenta) in njegove žene Helene.
b) sin Jernej Malik je imel isto kmetijo leta 1602;481 Krstil jo je Blaž Thenusa, duhovnik. Botra sta
bila spoštovani gospod Janez Kandriela, tukaj­
c) Andrej Malik (Malkh) je imel četrtinsko kmetije leta 1718; šnji župnik, in gospa Neža Logar (Logarin). Iz
č) Jurij Levarje bil gospodar leta 1724;482 Dolenje vasi (sedaj Jernekovi). NŠAL, RMK,
1668. Foto: J. K.
d) leta 1787 je imel kmetijo pod hišno številko 13 Gašper Levar;483
e) leta 1824 je imel kmetijo Anton Levar;484 m .jp> Jctlivet . <-
f) sin Anton Levar, * 1810, f 69 let, žena Marija Veber, * 1804, Unec, 5
otrok; ifcV n »
.jp to 'jL—-
g) sin Franc Levar, * 1843, žena Jera Urbas, * 1842, Zelše 7 (Kotna), f Leta 1718 je imel Andrej Bevčič iz Dolenje vasi
57 let, 10 otrok, 4 umrli do 8. leta; (Jernekovi) 1/4 kmetije pod hasberškim go­
h) sin Franc Levar, * 1887, f 71 let, žena Frančiška Kranjc, * 1889, To­ spostvom, pred njim je imel Andrej Štenta. AS,
1/13 u. Foto: J. K.
pol 18,1 otrok.
Malik je vzdevek za majhnega človeka. Prejšnji priimek je postal domače
ime (nomen vulgare) Malg. Leta 1855 je za kolero umrla 59-letna Uršula
Levar. Anton Levar, (sin f), roj. 1847, je bil vojak (Soldat). Andrej Levar, (sin
g), roj. 1880, seje leta 1927 smrtno ponesrečil v ZDA pri sečnji dreves »na
farmi«. Bilje poročen z Marijo Gorjanc. Tudi Franc Levar, roj. 1887, je leta
1913 odšel v ZDA. Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom. Hiše ni več.
28 (68). JERNEKOVT, 1/4 kmetije
a) Janez Štenta je bil gospodar leta 1668, žena Helena, v tem letuje
bila rojena hči Ana;
b) Andrej Štenta (Stenndta) je imel četrtinsko kmetijo pred letom 1718; 479
AS, J kataster.
480
c) Andrej Bevčič (Beltschitsch) je imel isto kmetijo leta 1718, leta 1752 NŠAL, RMK, podatke pod a) in b) je
zbral L. Drame.
pa polovično kmetijo; 481
AS, 1/48 u. in 11/24 u.
č) sin Martin Bevčič, žena (--), vsaj 1 otrok; 482
NŠAL, RMK, podatek pod č) je zbral
d) Jernej Žnidaršič, * okoli leta 1750, Cerknica 60 (kasneje Ložanovi, L. Drame.
483
oče Jurij Žnidaršič), leta 1787 je imel kmetijo pod hišno številko 12,485 se AS, J kataster.
484
AS, F kataster.
je priženil leta 1771, žena Marija Bevčič, * okoli leta 1754, II. žena Marija 485
AS, J kataster.
Cvetko, * 1749, Dolenja vas 86 (oče Gregor Cvetko), poročena 1774, III. 486
NŠAL, RMK in PMK, podatke pod
žena Helena Šparemblek, vdova Martinčič, II. zakon 4 otroci;486 č) je zbral L. Drame.
348 VI. poglavje
1 C
e) sin Anton Žnidaršič, * 1781, po katastru je imel kmetijo leta 1824, f m ca
'i ‘ <« i
76 let, žena Neža Kranjc, * 1798, Dolenja vas 86 (Cvetko), f 57 let, leta 1855
, rl.Mrjita
us tf vm AKS > Jr Jr,'t el'p H; Vf'
je umrla za kolero, 5 otrok; V. A*-'
1) sin Jakob Žnidaršič, * 1827,188 let, žena Marija Šparemblek, * 1824, JX I ttlV j&b' ji
jr A Jh' VUrM,
Dolenja vas 54 (Branislava), t 68 let, 5 otrok, 2 umrla do 10. leta, leta
i* tV (P . ■
1866 je umrla za kolero 10-letna Marija Žnidaršič;
g) sin Janez Žnidaršič, * 1853, t 61 let, žena Marija Levar, * 1867, Gra­ V&ZZZ&Š&t
hovo 26 (Rožančeva), f 83 let, 8 otrok, 1 umrl v 5. letu, 1 v 14. letu; Dne 7. febr. 1774 sta se poročila Jernej Žni­
daršič (Jernikov), vdovec (viduus), in Marija,
h) sin Janez Žnidaršič, * 1896, t 74 let, žena Antonija Lovko, * 1904, hči Gregorja Cvetka (Zuetko). Oba sta bila iz
Dolenja vas 40 (Markava), t 87 let, 10 otrok, 1 umrl v 1. letu, 1 v 13. letu. Dolenje vasi. V žup. cerkvi ju je poročil Ignacij
Baraga (VVaraga). Priči: Andrej Bevčič in Andrej
Najstarejši sin Franc Žnidaršič, (sin g), roj. 1889, je odšel v ZDA (Co- Braniselj. NŠAL, PM, 1774. Foto: J. K.
lorado) in si tam kupil veliko farmo. Mati mu je pisala: »Tebi gre dobro,
kmetijo bo prevzel Janez,« kar pa Francetu ni bilo po volji. Brat Jakob je
šel za njim in na Francetovi farmi prevažal mleko, a je zaradi silnega do­
motožja leta 1933 prišel domov in mu je stric Franc dal Tofetovo kmetijo v
Planini. V ZDA je bil tudi Franc Žnidaršič, (sin f), roj. 1859, ki seje priženil
Hišno znamenje, Dolenja vas 28 (Jernekovi).
v Planino 28. Glej fotografijo Dolenje Jezero 49!
Dne 3. novembra 1917 seje na kozolcu smrtno ponesrečil 14-letni Jožef
Žnidaršič. Ko je hitel s kozolca, se je z vrati priprl za vrat in našli so ga
»visečega mrtvega«. Mati ga ni mogla preboleti, a je zmeraj našla tolažbo v
molitvi. Govorila je: »Če ne bi bilo Boga, jaz ne bi mogla prestat.«487
Pri hiši sta bili še dve sestri gospodarja Antona (soror pf): Jera, roj.
1789, in Marija, roj. 1798. Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom. Na Leta 1752 je imel Andrej Bevčič iz Dolenje vasi
’>. 1 H
mejnih drevesih v gozdu imajo hišno znamenje: rešeto, štiri vzporedne (Jernekovi) 1/2 kmetije. Naštete so njegove
njive: Proti Jezeru (gegen Seedorf), Pijavce itd.
prečne črte v desno in tri prečne črte v levo. 488 AS, T kataster. Foto: J. K.
Družina Jernekovi iz Dolenje vasi leta 1960. Od
leve prva vrsta: Slavko, sin Antonije; Vida, hčer­
ka Anice; Aleksander, sin Antonije; druga vrsta:
Anica, mati Antonija, oče Janez, Antonija; za­
daj: Jože Šuster, mož od Anice, Jože, Frančiška,
Franc, Ivan, Stanislava in Viktor.

J V>v.. ' /A 'rf J! n *f in !t

’ ' 'm i/ /4. M/. -t >•/
///P 42 //A
b
. . f* V. ^>-/57
A-
'P<§ ■
7 'V. t ■v

/*<;• f/rJ A/

z,:.,- jSl'

L a«. %
A /!>' mV .13/f t

l tAcZi/i.V JJK,-n • ff- fuA: Č.Hi

'
7
J/l’ • Mtetij,/ u A/.< z S'A
fr pfAu rl/r’ - y t» *S62
a<kO< teti
■-te 77 «7 .»a -
20- >4
*
29 (57). RIBČKOVI, 1/2 kmetije
a) Jurij Roženta (Rosentha) je bil gospodar leta 1619; Ribčkova rodbina iz Dolenje vasi v žup. knjigi
SA. Foto: B. Ž.
b) sin Jurij Roženta je bil leta 1620 ključar vaške cerkve;489
c) ribiča Jerneja Rožento omenja Valvasor leta 1689;
č) Jožef Roženta, žena Jera (-), vsaj 4 otroci; 487
D. Žižek, n. d., str. 23, 27. Spomini
Ane Šuster, roj. Žnidaršič.
d) Jožef Opeka, * okoli 1736, Selšček 3, se je priženil, žena Marija Ro­ 488 Jože Lekšan, risba znamenja.
ženta, * 1749, poročena leta 1771, vsaj 1 otrok;490 489
NŠAL, urbar cerkve sv. Lovrenca,
e) leta 1787 je imel kmetijo pod hišno številko 11 Jurij Opeka;491 leto 1619 in 1620. V stiškem urbarju
se Roženta nikoli ne omenja.
D sin Jožef Opeka, * 1770, po katastru je imel kmetijo še leta 1824, 492 490
NŠAL, RMK, podatke pod d) in e) je
žena Marija Martinčič, * 1783, t 61 let, 5 otrok; zbral L. Drame.
491
g) sin Anton Opeka, * 1809, f 61 let, žena Marija Ule, * 1807, Dolenja AS, J kataster.
492
vas 3 (Meletova), f 88 let, 7 otrok; AS, F kataster.
 Dolenja vas 349

Leta 1496 je imel Marin Opeka (Opecka) iz

Cerknice 1/2 kmetije. Potem je prišel priimek
v Dolenjo vas. AS 1, Vic. a, šk. 73. Foto: J. K.

Hišno znamenje, Dolenja vas 29 (Ribčkovi).

Družina Opeka (Ribčkovi) iz Dolenje vasi 29 (57) leta

1931. Od leve: Antonija, roj. 1919, mati Frančiška, roj.
1883, oče Janez, roj. 1866, in Frančišek, roj. 1912. Za Družina Opeka (Ribčkovi) iz Dolenje vasi 29. Od leve:
fotografijo so prosili otroci Francka, roj. 1907, Janez, roj. Andraž, France, mati Dragica, Gregor, oče Franc, Janez
1908, in Jože, roj. 1910, ki so odšli v ZDA. in Marko.

h) sin Jakob Opeka, * 1839, f 74 let, žena Terezija Hren, * 1843, Cerkni­
ca 34 (Hrenova), t 84 let, 8 otrok, 3 umrli do 7. leta;
i) sin Janez Opeka, * 1866, t 89 let, žena Frančiška Baraga, * 1883, Jakob Dle (Bekš) iz Dolenje vasi 30 v prvi
Cerknica 139 (Brinarjeva), f 67 let, 7 otrok, 1 umrl v 1. letu; svetovni vojni. Fotografijo hrani Franc Opeka
Ribčkov).
j) sin Franc Opeka, * 1912, ubit je bil leta 1945 po vojni, 493 žena Ana
Ponikvar, * 1917, Fara, Bloke, t 73 let, 4 otroci, 1 umrl v 1. letu.
Leta 1496 je bil v Cerknici kmet Marin Opeka (Opecka). ■191
Leta 1836 je v hiši umrl za kolero 3-mesece star Anton Opeka. Jakob
Opeka, (sin f), roj. 1817, seje poročil v Cerknico 96, sestra Marija Opeka,
AfV
Hišno znamenje, Dolenja vas 30 (Bekš).

roj. 1826, pa v Bezuljak 2. Iz rodbine Opeka so odšli v ZDA: Anton Ope­

ka, (sin h), roj. 1881, Marjeta, roj. 1884, Frančiška, (hči i), roj. 1907, Ja­
“
nez, roj. 1908, in Jožef, roj. 1910. Kmetija je bila pod stiškim samostanom
(Herschaft Sittich). Pri hiši imajo hišno znamenje: peščena ura s štirimi » U fL fr 77,1..^.

prečnimi črticami. 19.3 JUtJ/'-■ - -/a.-.-/

30 (58). BEKŠ, prej Pavlov France, 1/4 kmetije, potem hišar ii JVS mijt. —V
i
a) Jožef Martinčič je imel kmetijo leta 1824;496 Leta 1735 je imel Matija Podboj iz Dolenje vasi
(Šemičov) 1/2 kmetije pod stiškim samosta­
b) Franc Kovšca, * 1818, Dolenja vas 35 (Pavlov, oče Janez Kovšca), t nom. Za njim jo je imel Hanže Podboj. AS, s.
70 let, žena Marija Prudič, * 1822, Cerknica 142, f 28 let, II. žena Marija Stična, u. 19. Foto: J. K.
Merhar, * 1827, Planina, t 75 let, I. zakon 2 otroka;
' ^ JHAg«
c) Gašper Urh, * 1832, t 67 let, Cerknica 196 (Andrejcov), seje priženil, ' ' -utU A. (Tj
žena Marjeta Kovšča, * 1842, f 74 let, 2 otroka, 1 umrl v 1. letu; odšli so .i£L *{: d/ (jjtdd/.i $**+<&-*£*. 'T>\ B

na stanovanje v Dolenjo vas 91; JUAOL Sfrff <l

WrCi
č) Jakob Ule, * 1875, Dolenja vas 10 1/2 (Begš), žena Alojzija Kraševec,
Dne 17. jam 1743 sta se poročila Matevž, sin
* 1883, Dane 25 (Drobenčeva), župnija Stari trg pri Ložu, brez otrok. pok. Jurija Škofa iz Dolenje vasi 31 (Šemeč), in
Kmetija je bila pod stiškim samostanom. Pri hiši so imeli hišno zna­ Marija, hči Andreja Verbca iz Cerknica. V žup.
cerkvi Blažene Marije Device ju je poročil Anton
menje: zobčasta pisana črka m z navpično črto v sredini.497 Wolf, kaplan. Priči: Matija Škof in Luka Mekin­
31 (59). ŠEMIČEVI, prej Anžek (od Anžeta), 1/2 kmetije, potem 1/4 da. NŠAL.PM, 1743. Foto: J. K.
kmetije 493
S. Okoliš, Žrtve, str. 114.
a) Matija Podboj je imel stiško polovično kmetijo leta 1735; 494
M. Kos, Srednjeveški urbarji, III,
b) Hanže Podboj je imel kmetijo za njim; str. 228.
495
Franc Opeka, risba znamenja.
c) Matevž Škof (oče Jurij) je imel kmetijo leta 1787,498 žena Marija Ver- 496
AS, F kataster.
bec, poročena leta 1743, živela sta drugje, vsaj 2 otroka;499 497
Franc Opeka, risba znamenja.
č) sin Andrej Škof, * 1769, žena Neža Sežon, * 1774, Cerknica (oče An­ 498
AS, J kataster.
drej Sežon), t 77 let, 3 otroci; 499
Podatek pod c) je našel L. Drame.
350 VI. poglavje

d) sin Matija Škof, * 1799, t 81 let, žena Marija Debevec, * 1814, Preva­
lje, t 81 let, 4 otroci;
e) leta 1824 je imel kmetijo Tomaž Lovko;500
f) Franc Bečaj, * 1885, Dolenja vas 41 (Semič), f 68 let, žena Marija *
Branisel, * 1899, Dolenje Jezero 12 (Urbanova), t 87 let, 7 otrok. Leta 1632 sta bila ključarja cerkve sv. Lovrenca
Od Anžeta je bilo domače ime Anžek. Hišo so zamenjali za posestvo na v Dolenji vasi Jernej Prudič in Gašper Pavlic.
št. 37 (mutavit domum cum poss. Ex Nr. 37). Kmetija je bila pod stiškim NŠAL, urbar cerkve sv. Lovrenca.

samostanom.
32 (60). PAVLICOVI, 1/2 kmetije
a) Andrej Pavlic (Paulitz) je imel polovično kmetijo leta 1613;501
b) sin Gašper Pavlič (Paullitsch) je bil leta 1632 ključar vaške cerkve in
je imel leta 1650 skupaj z Matijo Janežičem, ki je bil tega leta župan za
kmetije pod stiškim samostanom, celo kmetijo;502 Leta 1650 je imel Gašper Pavlič (Paulitsch) iz
Dolenje vasi (Pavlicov) skupaj z Matijem Jane­
c) Miha Škrlj je imel polovično kmetijo leta 1737 in še leta 1752, leta žičem, ki je bil župan (Suppan), celo kmetijo pod
1781 je v hiši umrla 60-letna Uršula Škrbca (Skerliza);503 stiškim samostanom. AS, Sam A1,16. Foto: J. K.

č) leta 1787 je imel kmetijo pod hišno številko 9 Martin Škrlj;504

d) Matevž Škrlj, * 1785, f 57 let, po katastru je imel kmetijo leta 1824,
žena Uršula Novak, * 1786, Dolenja vas 19 (Novakova), f 73 let, 3 otroci;
e) sin Andrej Škrlj, * 1821, f 56 let, žena Jera Uršič, * 1821, Martinjak
4 (Anžetova), t 34 let, leta 1855 je umrla za kolero, II. žena Helena Krajc, *
1825, Grahovo 33 (Spodnja Gregorča), t 91 let, I. zakon 7 otrok, II. zakon
6 otrok, 7 umrlo do 10. leta;
D sin Janez Škrlj, * 1854, f 26 let, žena Ivana Jeršan, * 1852, Unec 20
(Martinova), t 78 let, II. mož Janez Škof, * 1848, Jakovica 13, župnija Pla­
nina, t 82 let, se je priženil, I. zakon 1 otrok, II. zakon 6 otrok, 3 umrli
do 2. leta;
Dne 1. jan. 1781 je v Dolenji vasi št. 9 (hišne št.
so kar nekaj let spreminjali), pod stiškim gospo­
stvom (Dominio Sittizensi), umrla 60-letna vdo­
va Uršula Škrbca (Pavlicava). Bila je previdena
s sv. zakramenti. Na pokopališče Blažene Devi­
ce Marije jo je pokopal Ignacij Baraga, kaplan.
NŠAL, MMK, 1781. Foto: J. K.
t*r.

g) sin Anton Škof, * 1891, t 86 let, žena Marija Prevec, * 1912, Podsliv- t///f y,/ /«/*■

■<?
nica, f 83 let, 2 otroka. jx/., . <>/
Domače ime je staro več kot 400 let in je prišlo od nekdanjega priimka. M

Leta 1613 je bil na tej kmetiji Andrej Pavlic, ki je imel od cerkve sv. Lo­ & .Uk
s-o
vrenca v reji naspol (auf halb) eno kravo. Leta 1630 je bil na kmetiji Matija
Pavlic. V reji je imel eno kravo od cerkve (Kirchen Khiie), dva bikca naspol
in eno telico naspol.505 Jožef Škrlj, (sin e), roj. 1845, je leta 1871 odšel na
1 ■ > -v
"Mt
v-\ vi... !
Hrvaško in bil tam pogrešan (in Croatien verschollen). Jakob Škof, (sin f), d‘pf£ ,

roj. 1887, je odšel v ZDA. Kmetija je bila pod stiškim samostanom. /f*
"v*--? h)’'
33 (61). GRLIČEVI, 1/4 kmetije Grličeva rodbina iz Dolenje vasi v žup. knjigi SA.
Foto: B. Ž.
a) Jurij Ule, * okoli leta 1750, žena Elizabeta Škof, 4 otroci;
b) sin Lovrenc Ule (Ulle), * 1769, po katastru je imel kmetijo še leta
1824, f 67 let, žena Marija Škof, * 1775, Dolenja vas 42 (oče Lovrenc Škof),
t 63 let, 5 otrok;506
c) sin Anton Ule, * 1807, žena Uršula Medved, * 1809, Črni Vrh pri Pol­
hovem Gradcu, t 75 let, 5 otrok; Hišno znamenje, Dolenja vas 33 (Grličevi).

č) Tomaž Brinovec, * 1831, Dolenja vas 50 (oče Gašper Brinovec), žena 500
Marija Opeka, * 1837, Dolenja vas 56 (Ribčeva), t 68 let, 3 otroci; AS, F kataster.
501 NŠAL, urbar cerkve sv. Lovrenca,
d) sin Janez Brinovec, * 1862, f 34 let, žena Ivana Martinčič, * 1871, leto 1613 in 1630.
Malni 5, župnija Planina, t 51 let, II. mož Franc Debevec, * 1871, Pokoji- 502
AS, samostan Stična, urbar župnij
šče 3, f 72 let, seje leta 1897 priženil, I. zakon 3 otroci, II. zakon 5 otrok, Lašče, Preddvor, Dolenja vas, Štra-
nje, Studeno, Strmica, knjiga 16.
2 umrla do 2. leta; 503
AS, samostan Stična, knjiga 19.
e) Anton Mele, * 1897, Dolenja vas 22 (Razdrejhov), t 80 let, seje leta Fotografijo zapisa v urbarju iz leta
1737 glej v uvodu v Dolenjo vas.
1922 priženil, žena Ivana Debevec, * 1898, f 88 let, 4 otroci. 504
AS, J kataster.
Domače ime Grlič in tudi priimek Gerl izhajata iz imena Pankracij, 505 NŠAL, urbar cerkve sv. Lovrenca,
Pangre, Pangerl, okrajšano: Gerl. V ZDA so odšli: Frančiška Brinovec, (hči leto 1613 in 1630.
d), roj. 1892, brat Janez, roj. 1895, in Marija Debevec, roj. 1900. Kmetija 506 NŠAL, RMK in MMK Cerknica, po­
datke pod a) in delno pod b) je zbral
je bila pod stiškim samostanom. Pri hiši imajo hišno znamenje: v levo L. Drame.
507
nagnjena velika črka T z zanko.507 Vlado Mele, risba znamenja.
 Dolenja vas 351

34 (101). ŽUČI, prej Žuč Jakob, 1/4 kmetije ! f/

a) Gorše (Gregor) Balančuč (Waltschucz) je imel leta 1496 stisko kme-

tijo;.508
b) Mihael Uršič je imel leta 1737 tričetrtinsko kmetijo pod stiski m sa­ \fcxfjv t*)' f V-
mostanom;
c) za Uršičem je imel nekaj let isto kmetijo Simon Krajc;
Leta 1496 je imel Gorše (Gregor) Balančuč iz Do­
č) leta 1752 pa je imel celo kmetijo Miha Uršič, sklepamo, da je bil lenje vasi (Žuči) celo kmetijo, ki je spadala pod
Mihaelov sin;509 stiski samostan. I\la spisku so podložniki iz Do­
lenje vasi: Mihel Fezel, Lenart Jerič (Jeritsch),
d) leta 1824 je imel kmetijo Anton Uršič, žena Marjeta (--), vsaj 1 otrok; Gorše Balančuč, Gorše Skarsa in Gregor Žnidar
e) Jakob Modic, * 1802, Cerknica (oče Jurij Modic), f 59 let, žena Jera (Scheider). AS 1, Vic. a, šk. 73. Foto: J. K.
Kušlan, * 1798, Cerknica, brez otrok;
1) Jakob Ule (pastorek Jere Kušlan), * 1839, Dolenja vas 33 (Grličov, oče
Anton Ule), t 82 let, žena Helena Goršinc, * 1844, Dolenja vas 81 (Lingov
France), t 82 let, 7 otrok, 2 umrla do 10. leta;
H L
g) sin Jakob Ule, * 1878,181 let, žena Frančiška Urbas, * 1888, Dolenja s t
vas 48 (Japcova), t 87 let, 9 otrok, 1 umrl v 1. letu. ~..u #4|gjg7;J
Stiško kmetijo je imel leta 1496 tudi Tomaž Balčuč (Waltschucz). Od
Leta_1737 je imel Mihael Uršič iz Dolenje vasi
priimkov Balčuč in Balančuč je nastalo domače ime Žuč, Žuči. Prvi del 34 (Žuči) tričetrtinsko kmetijo, ki je spadala pod
priimka se je pri izgovorjavi izpustil in ostal je samo drugi del »čuč«, ki je stiski samostan. Za njim jo je imel Simon Krajc.
prešel v domače ime Žuč, Žuči. V hiši je prej živela tudi družina Brinovec. AS, s. Stična, u. 19. Foto: J. K.

Ivana Ule, (hči D, roj. 1879, in sestra Antonija, roj. 1883, sta leta 1901 odšli
v ZDA. Kmetija je bila pod stiškim samostanom.
35 (63). PAVLOVI, nekdaj je bila pri hiši gostilna (Wirt), 1/2 kmetije,
nekdaj knežja hiša
a) Martin Krajc je imel 1/2 kmetije leta 1737;
b) Jernej Pavlovčič je imel za Krajcem isto kmetijo po letu 1737;
c) leta 1752 je imel isto kmetijo Andrej Martinčič;
č) sin Anton Martinčič, * 1751, t 86 let, žena Marija Matičič, poročen
leta 1777, 2 otroka;510 Leta 1737 je imel Martin Krajc iz Dolenje vasi
(Pavlov) polovično kmetijo, ki je spadala pod
d) Janez Kovšca, * 1790, seje priženil, po katastru je imel kmetijo leta stiški samostan. Za njim sta imela kmetijo Jer­
1824, t 78 let, žena Neža Martinčič, * 1788, II. žena Neža Sežon, * 1804, nej Pavlovčič in Andrej Martinčič. AS, s. Stična,
u. 19. Foto: J. K.
Dolenja vas 69, t 50 let, III. žena Lucija Vičič, * 1797, Cerknica 149,1. za­
kon 7 otrok;
e) sin Jakob Kovšca, * 1828,146 let, žena Terezija Vičič, * 1835, Cerkni­
ca 119 (Šajnova), II. mož Matija Stražišar, * 1854, Zelše 5, t 58 let, se je ■
t/
mm.
leta 1876 priženil, I. zakon 7 otrok, II. zakon 2 otroka, 3 umrli do 10. leta;
f) sin Janez Kovšca, * 1866,187 let, žena Frančiška Urbas, * 1862, Mar­
n a.

C j
tinjak 33 (Mihova), t 78 let, 9 otrok, 1 umrl v 2. letu;

3
■ ^ 42. *7 9
yi
1 ■nc* u
J 14 /> * & IJ
X 1
Leta 1752 je imel Andrej Martinčič iz Dolenje
. i. a "V & -C_ X. • . • [
vasi (Pavlov) polovično kmetijo, ki je spadala
pod stiški samostan. V spisku je vpisan pod št.

UjB- h W*v.'w j
(j) a
rl: 13. AS, T kataster, Stična. Foto: J. K.
v t**.
i# /1^4- Jjifh
(jii i| i iii' j.

TT- ^ tAisc-

I 508
M. Kos, Srednjeveški urbarji, III,
str. 228-229.
Dne 12. febr. 1673 sta sklenila zak. zvezo Gašper Pavlov- Dne 22. dec. 1661 je bil rojen in krščen Janez, zak. sin
509
čič (Paulouzizh), sin Janeza Pavlovčiča iz Dolenje vasi - Andreja Kovšce (Koushiza) in njegove žene Elizabete. Fotografijo zapisa terezijanskega
Pavlov (ex Villa inferiori), in Marina, hči Andreja Štimca Krstil ga je duhovnik Blaž Thus. Botra sta bila Štefan katastra iz leta 1752 glej pri Pavlo­
(Stimmz) iz Cerknice. Poročil ju je Blaž Thus, duhovnik. Stražišar in Katarina Puntarca. Iz Dolenje vasi. NŠAL, vih. V spisku je vpisan 12.
Priči: Luka Pavlovčič in Janez Korošec. NŠAL, PM, 1673. RMK, 1661. Foto: J. K. 510
NŠAL, RMK, podatke č) je našel L.
Foto: J.K. Drame.
352 VI. poglavje

g) sin Franc Kovšca, * 1895, t 90 let, žena Antonija Udovič, * 1907, Ze-
lše 4 (Ablerjeva), t 85 let, 13 otrok, 3 umrli do 10. leta. ml
Af/Z
Domače ime je staro okoli 300 let in je verjetno prišlo je od nekdanjega ,: O J.., /e. .<///. 1/7
*J*a» . .■,(*<f

priimka Pavlovčič. V Dolenji vasi je bil priimek Pavlovčič že veliko prej. 1 v<. 4. m.
Leta 1673 seje npr. poročil Gašper Pavlovčič iz Dolenje vasi. y
4/y/.L S/S.
Tudi priimek Kovšca je v Dolenji vasi že star. Leta 1661 je bil v Dolenji
vasi gospodar Andrej Kovšca (Koushiza), ženi je bilo ime Elizabeta.511 Iz 9
#• S?S
družine Kovšca so odšli v ZDA: Gregor, (sin e), roj. 1874, Janez, (sin 1), roj. 4y /I/ S.>/.
1889, in Marija, roj. 1893. Kmetija je bila pod stiškim samostanom. *
S/ A /.S-
36 (64). LOGAČANOVI, 1/2 kmetije y. 7?
a) Gregor Žnidar je imel leta 1496 celo kmetijo pod stiškim samosta-
nom;.512 Pavlova rodbina iz Dolenje vasi v žup. knjigi SA.
Foto: B. Ž.
b) Hanže Žnidarje imel 1/2 kmetije pred letom 1737;
c) Anton Urbas je imel isto kmetijo leta 1737 in še leta 1752;
č) sin Lovrenc Urbas, * okoli leta 1758, žena Marija Kraševec, * 1760,
Martinjak 35 (oče Mihael Kraševec), poročena leta 1782, II. žena Uršula c
1
Obreza, I. zakon 3 otroci, II. zakon 3 otroci;513 itn

d) sin Andrej Urbas, * 1783, po katastru je imel kmetijo leta 1824, t 76 Leta 1737 je imel Anton Urbas iz Dolenje vasi
(Logačanov) polovično kmetijo, ki je spadala
let, žena Neža Obreza, * 1791, Bezuljak, f 61 let, 4 otroci,
v
1 umrl v 1. letu; pod stiski samostan, pred njim jo je imel Hanže
e) sin Luka Urbas, * 1810, t 85 let, žena Marija Svigel, * 1816, Dolenja Žnidar, as, s. Stična, u. 19. Foto: J. K.
vas 7 (Martinšča), t 66 let, 5 otrok, 1 umrl v 1. letu; o -
* Vff }/' 1^.? /t'y 0. ,.I
D sin Janez Urbas, * 1844, t 68 let, žena Marija Zakrajšek, * 1864, 7
ijf > /<r. s: w
Velike Bloke 36, II. mož Anton Ule, * 1852, Dolenja vas 80 (Uleč), umrl je 'v V’
3. aprila 1922, ker je padel z voza, ko se je vračal z rakovškega sejma; I.
m A -Ar Č/S 'K M. ^*/
zakon: 9 otrok, 5 umrlo do 2. leta. Stot >'A?.
Domače ime Logačanovi pomeni, da je nekdo iz hiše prišel iz Logatca. /ji /hn..... /2.
Janez Urbas, (sin D, roj. 1893, je odšel v ZDA. Med drugo svetovno vojno & -\ $■

je v hiši stanovala tudi družina Krašna: Janez Krasna, roj. 1889, Ljublja­ Tinetova rodbina iz Dolenje vasi v žup. knjigi
na, Rimska cesta, zidar, žena Roza, roj. Krašna, roj. 1900, Budanje 73, 5 SA. Foto: B. Ž.
otrok, 2 umrla v 1. letu. Kmetija je bila pod stiškim samostanom.
/
37 (6). TINETOVI, 1/4 kmetije
a) leta 1824 je imel kmetijo Matevž Škof; 514 \
b) Lovrenc Lovko, žena Jera Juvančič, podatek je za 1 otroka; Hišno znamenje, Dolenja vas 37 (Tinetovi).
c) sin Tomaž Lovko, * 1790, t 59 let, žena Marija Drenik, * 1800, Cer- , _
knica, t 53 let, 5 otrok; j £)Vr j ^: f - /^’
č) Valentin Kranjc, * 1821, Martinjak 42 (Mežnarjov), f 65 let, žena Eli- j J1 ** ‘ JC- V” j;
zabeta Šparemblek, * 1819, Dolenja vas 55 (Pavlicova), f 54 let, 3 otroci;
d) sin Janez Kranjc, * 1848, t 78 let, žena Frančiška Martinčič, * 1849, j
Zelše 2 (Deželova), t 43 let, II. žena Terezija Pavlič, * 1864, v župniji Ljub- J L,/.
no, t 45 let, I. zakon 10 otrok, II. zakon 6 otrok, 8 umrlo do 10. leta; j ),
e) sin Janez Kranjc, * 1887, t 87 let, žena Frančiška Urbas, * 1883, Iva- J * z'7-Aa
nje selo 16 (Kajžna), t 78 let, 5 otrok, 1 umrl takoj po rojstvu; I * - 1

f) sin Janez Kranjc, * 1923, t 86 let, žena Marija Meden, * 1929, Bezu­ Dne 16. febr. 1619 je bil rojen in krščen zak. sin
Gregor Mihele iz Dolenje vasi (Svetov). Oče je bil
ljak 17 (Tonkova), 3 otroci. Peter Mihele, mati Katarina. Botra sta bila Jurij
V ZDA sta leta 1906 odšla Jožef Kranjc, (sin d), roj. 1881, in brat Franc, in Andrej Janežič, nšal, km. 1619. Foto: j. K.
roj. 1884, in se nista več javila.515 Kmetija je bila pod stiškim samostanom. 511 nšal, rmk, 1661.
512
Pri hiši imajo hišno znamenje: veliko črko K. Fotografijov zapisa glej Dolenja vas
34 (Zuči), Žnidarje zapisan v spisku
38 (66). SVETOVI, prej pri Mihali, 1/2 kmetije zadnji.
513 NŠAL, RMK in PMK, podatke pod
a) Peter Mihele (Michaele) je bil gospodar leta 1619, žena Katarina (--),
16. februarja 1619 je bil krščen sin Gregor;516 č) je zbral L. Drame.
514
AS, F kataster.
b) Mihael Mihele (Mihelle) je bil gospodar leta 1658; 515 Janez Kranjc, ustni vir.

c) Andrej Mihele je bil leta 1686 župan tistih kmetij, ki so spadale pod 516
NŠAL, RMK, 1619, podatek je našel
stiški samostan (Sittischer Suppan);517 L. Drame.
517 NŠAL, urbar cerkve sv. Lovrenca,
č) Hanže Mihele je imel leta 1737 in še leta 1752 polovično kmetijo; leto 1668 in 1686.
518 AS, J kataster.
d) leta 1787 je imel kmetijo pod hišno številko 4 Hanže Mihele;518
 Dolenja vas 353

e) Jožef Mihele, * okoli leta 1780, žena Apolonija Turšič, 1 otrok; leta
1824 je imel kmetijo Matija Mihele, ki je bil verjetno Jožefov brat;519
f) Andrej Svet, * 1796, f 40 let, leta 1836 je umrl za kolero, seje priženil,
žena Marija Mihele, * 1805, t 78 let, 4 otroci;
g) sin Andrej Svet, * 1833, f 40 let, žena Frančiška Mekinda, * 1857, ti A
Cerknica 157 (Sežonova), f 69 let, 5 otrok, 3 umrli do 5. leta; Leta 1737 je imel Hanže Mihele iz Dolenje vasi
(Svetovi) polovično kmetijo, ki je spadala pod
h) Anton Ule, * 1852, Dolenja vas 80 (Uleč), f 70 let, seje leta 1880 pri­ stiski samostan. AS, s. Stična, u. 19. Foto: J. K.
ženil, žena Frančiška Svet, * 1857, t 57 let, II. žena Marija Zakrajšek, vdo­ '■ C5
va Urbas, * 1864, Velike Bloke 36 (glej Dolenja vas 36), I. zakon 8 otrok, t . ?./i v /ut. h f /ve/ /1/ e/. //<• //. ■ <//.

\
5 umrlo do 4. leta; Dtt M. *!U\ . ^/e /e/e /*.*'
c> S-"?)
>iv

JJ/.
i) sin Janez Ule, * 1889,172 let, žena Marija Bezek, * 1896, Rakitna 45, 4 SP. /•’" ’/
cs

t 86 let, 11 otrok, 3 umrli do 1. leta. J. /Ki/.

...... S. L
Leta 1866 sta umrla za kolero 2-letna Marija Svet in 20-letni Matija Pri­ >V / /i. SAJ
možič iz Podslivnice, kije bil hlapec. Franc Ule, (sin h), roj. 1893, je odšel
v ZDA, kjer naj bi ga ubili pri igri, ker je priigral veliko denarja.520 Luka J /7//C/U <■/.’ f/ yly/ $
?/r.j x'.>0
Svet, (sin 1), roj. 1836, je bil mlinar (Mtiller). Kmetija je bila pod stiškim
l / //vi?/ ,k,;a
V y
oy '^ICt/LC

samostanom. Pri hiši se je ohranilo hišno znamenje: prekrižana cepca, d „ ■* ■ Se-/

en ročaj je daljši, in na levi črtica.521 $ „ 72

I/ ^ J/c* / A t f/ Z 25' fv £ -t' Sh

39 (67). RIBČEVI, 1/2 kmetije . „44,. L k
eh*
a) Andrej Stražišar (Strasisher) je imel polovično kmetijo pod stiškim
Svetova rodbina iz Dolenje vasi v žup. knjigi SA.
samostanom pred letom 1737; Foto: B. Ž.
b) Mihael Mihele (Michelle) je imel isto kmetijo leta 1737 in 1752;
c) Matija Mele, Dolenja vas 3, žena Neža Caserman, 3 otroci, glej Do­
lenja vas 3;522
č) sin Matija Mele, 1775, f 69 let, žena Neža Turšič, * 1790, f 48 let, 4
otroci;
d) leta 1824 je imel kmetijo Andrej Urbas;523
e) kmetijo je dobil Jožef Opeka, * 1820, Dolenja vas 56 (Ribčov, oče Jurij
Hišno znamenje na skrinjici za lov na polhe iz
Opeka, mati Marija Ule), t 69 let, žena Apolonija Modic, * 1826, Cerknica Dolenje vasi 38 (Svetovi). Foto: P. Vesel.
51, f 61 let, 10 otrok, 3 umrli do 1. leta;
f) sin Franc Opeka, * 1849, f 74 let, žena Frančiška Zabukovec, * 1857,
Mala Slevica 1, t 79 let, 5 otrok, 2 umrla do 3. leta;
g) sin Frančišek Opeka, * 1892, t 87 let, žena Marija Turšič, * 1901, iL
Žerovnica 4 (Rutarjeva), f 73 let, 11 otrok, 10-letni Ludvik seje leta 1943 fijUf —
ponesrečil z orožjem. Leta 1737 je imel Mihael Mihele iz Dolenje vasi
(Ribčov) polovično kmetijo, ki je spadala pod
Leta 1994 je hiša pogorela in so jo obnovili. V njej je našel smrt Matija stiski samostan. Pred njim jo je imel Andrej
Opeka. Na fasadi obnovljene hiše je fresko sv. Florijana naslikal akad. slikar Stražišar. AS, s. Stična, u. 19. Foto: J. K.

Družina Opeka (Ribčevi) iz Dolenje vasi 39

(67). Od leve so: Tone, Andrej, France, Lojzka,
Janez, Micka, Matija, Pepca, Ivanka in Viktor.
Spredaj sta mati Marija, roj. 1901, in oče Franc,
roj. 1892. Fotografijo hrani Anica Antončič, roj.
Opeka.

(Hišno znamenje, Dolenja vas 39 (Ribčevi).

519
AS, F kataster.
520
Marija Zigmund, roj. Ule, ustni vir.
521
Primož Vesel, fotografija znamenja.
522
Podatke pod c) je zbral L. Drame.
523
AS, F kataster.
354 VI. poglavje

Tomaž Perko. Kmetija je bila pod stiškim samostanom. Pri hiši imajo hi­
šno znamenje: rešeto, tri vzporedne navpične črte in tri prečne vodoravne
črte.524
40 (68). MARKOVI, 1/2 kmetije
a) Lenart Marko (Markhiis) je bil gospodar na kmetiji leta 1630;525
b) Mihael Mihele je imel leta 1737 polovično kmetijo pod stiškim samo­
stanom;
c) Simon Lovko, žena Uršula Čope, vsaj 2 otroka;
č) sin Andrej Lovko, * 1765, f 71 let, kmetijo je imel še leta 1824, leta
1836 je umrl za kolero, žena Elizbeta Rožanc, * 1759, II. žena Marija Suha­
dolnik, * 1777, Borovnica, t 73 let, 4 otroci;
d) sin Andrej Lovko, * 1813, f 85 let, žena Marija Šega, * 1825, Dolenja
vas 51 (Čopetova), t 68 let, 9 otrok, 2 umrla do 1. leta;
Sklepni kamen v portalu v Dolenji vasi 39 z za­
e) sin Janez Lovko, * 1861, f 75 let, žena Marjeta Ule, * 1863, Dolenja četnicama J. 0. (Jožef Opeka) in letnico 1868.
vas 80 (Uleča), t 52 let, 8 otrok, 1 umrl do 4. leta;
4A '/e/' /f-
f) sin Janez Lovko, * 1887, t 74 let, žena Marija Cvetko, * 1899, Marti­
f-Jj « hs f /fAit /j a. , i .v.
njak 20 (Markova), f 90 let, 11 otrok, 6 umrlo do 2. leta.
J- oU' V *h /t f ///. f/k.
Domače ime je staro več kot 400 let, postalo pa je domače iz prejšnjega /...kr.
/20.
priimka. Do druge svetovne vojne so imeli gostilno. Janez Lovko, roj. 1861, n . K//.
. i/. \ /e* m n :’S.
je bil vaški podžupan. Umrl je zaradi nesreče. Ko je prodajal živino, ga je č'
2/
ob lipo stisnil bik. Tudi sin Janez, roj. 1887, je imel nesrečo. Ko so vozili f7č
Af-
les čez javorniško mejo, gaje pritisnil hlod, tako da so mu morali odrezati , . V\. . . . /e ...f
<T~V

nogo.526 Kmetija je bila pod stiškim samostanom. , t\„. _ M ■

41, potem 31. ŠEMIČEVI, kajža, nekdaj 1/4 kmetije •t'. . . ?£>■

4 :W /kZV
"J/ 3x?
a) leta 1824 je imel kmetijo Jurij Lovko, * 1770, žena Helena Rok, * i -c /U.i j. /Kt fSS
7
1776. vsaj 1 otrok; ti <• j ///,. t.*

Mn /txK ra/, tis f. •T. 4 tf,

b) Jožef Slamnek, * 1796, seje priženil, žena Marija Lovko, * 1806, II. m (Z- H o. } m »A
t/7 % Z /z..:: *<'/
mož Jožef Martinčič, * 1818, f 43 let, II. žena Neža Branisel, * 1823, I. M ■H

zakon Jožef S. - Marija L. 6 otrok; Markova rodbina iz Dolenje vasi v žup. knjigi
SA. Foto: B. Ž.
c) Franc Bečaj, * 1837, Kremenca 2, župnija Sveti Vid, f 75 let, se je
leta 1871 priženil, žena Marija Martinčič, * 1844, f 58 let, 4 otroci, 2 umr­
la do 2. leta;
č) Lovrenc Bordon, * 1852, Dolenja vas 38, med podnajemniki, f 65 let,
žena Katarina Ošaben, * 1856, Grahovo 69, f 63 let, 5 otrok, 1 umrl v 1. letu.
Iz družine Bordon so odšli v ZDA: Marija, roj. 1882, Franc, roj. 1885, Jo­
žef, roj. 1891, in Janez, roj. 1897. Kmetija je bila pod stiškim samostanom.
Hiše ni več.
42. MEŽNARIJA
a) Jožef Branisel, * 1866, Cerknica 27 (Mežnarjev), žena Elizabeta
Martinčič, * 1867, Dolenje Jezero 18 (Juretova), 6 otrok, 1 umrl v 1. letu.
Leta 1855 sta v tej hiši umrla za kolero 42-letni Lenart Kramar in 2-le-
tna Ana Nagode. Antonija Branisel, * 1891, poročena z Andrejem Lekša-
nom, je odšla v ZDA. Okoli leta 1965 je hišo kupil Lojze Perko, akademski
slikar.
43 (79). MEŠATOVI, 1/2 kmetije, potem je kmetija obsegala 1/4 in 1/3
kmetije
a) Matija Zrimšek (Srimseh), žena (--);
b) sin Matej Zrimšek (Schrimshik), * 1712, žena Marina Malig, z Rake­
ka, poročena leta 1746, vsaj 1 otrok; 524
Franc Opeka, risba znamenja.
c) sin Andrej Zrimšek, * 1747, žena Helena Brinovec, * 1746, II. žena 525 NŠAL, urbar cerkve sv. Lovrenca,
Helena Branisel, leta 1771 rojen sin Anton, vsaj 2 otroka;527 leto 1630.
526
D. Žižek, n. d., str. 27. Spomini Ane
č) sin Martin Zrimšek, * 1785, po katastru je imel kmetijo leta 1824, f Šuster, roj. Žnidaršič.
69 let, žena Helena Mele, * 1783, Cerknica, t 65 let, 6 otrok, odšli v Dole­ 527
NŠAL, RMK, podatke pod b) in pod
njo vas 58; c) je zbral L. Drame.
 Dolenja uas 355
d) Anton Žnidaršič, * 1826, Dolenja vas 58 (sin
Gašperja Žnidaršiča in Helene Kovačič), f 67 let, žena
Helena Petrovčič, * 1837, Pokojišče 5 (Čolnar), f 22 let,
II. žena Neža Mevc, * 1838, Zelše 13 (Zajčeva), f 77 let,
II. zakon 3 otroci;
e) sin Janez Žnidaršič, * 1864, t 73 let, žena Neža
Šparemblek, * 1869, Dolenja vas 25 (Branislava), f 87
let, 8 otrok;
I) sin Janez Žnidaršič, * 1896, t 80 let, žena Jožefa
Caserman, * 1910, Cerknica 101, t 79 let, 6 otrok, 1
umrl v 1. letu.
Mešatovi in Zrimškovi na št. 58 so hiši zamenja­
li. Leta 1836 je za kolero umrla 13-letna Uršula Žni­
daršič, leta 1855 pa 39-letna Marija Zrimšek. Jožefa
Žnidaršič, (hči f), roj. 1936, in brat Janez, roj. 1938,
sta umrla v Avstraliji. Kmetija je bila pod hasberškim
gospostvom. Družina Žnidaršič (Mešatovi) iz Dolenje vasi 43
pred hišo leta 1960. Spredaj mati Jožefa in oče
44. CIBOV ANTON, prej Miha, kajža Janez; stojijo od leve: Ludvik, Anton, Jožefa in
a) Matija Mihevc (Michelz) je imel leta 1752 kajžo; Jože. Sin Janez je hil tega leta že v Avstraliji.

b) Mihael Mihevc, * 1769, Dolenja vas, f 70 let, žena Marjeta Ziherl, * ■u

1775, Planina, 2 otroka; x
^ a-* v—^
c) leta 1824 je imel kmetijo sin Miklavž Mihevc;528
č) hišo je kupil Mihael Rundič, * 1810, Cerknica 225 (Runčov, oče Mi­
i
klavž, Bezuljak 23, mati Marija Mihevc), t 60 let, žena Helena Žnidaršič, *
Leta 1737 je imel Mihael Mihele iz Dolenje vasi
1812, Bločice, f 63 let, 8 otrok, 4 umrli do 3. leta; (Markov) polovično kmetijo, ki je spadala pod
d) hišo je kupil Anton Obreza, * 1853, Dolenja vas 17 (sedaj Lunkov), f stiški samostan. AS, s. Stična, u. 19. Foto: J. K.
89 let, žena Jera Urbas, * 1849, Zelše 6 (Svetova), f 76 let, 5 otrok, 1 umrl |
v 1. letu.
Jakob Obreza, roj. 1880, je padel v prvi svetovni vojni v Galiciji. Franc
Obreza, roj. 1886, in sestra Marija, roj. 1887, sta odšla v ZDA. Kajža je bila
pod hasberškim gospostvom.
cM-Jrd**** • • ■- • -

Dne 9. febr. 1746 sta se poročila Matija, sin

45 (92). FATUDOVI, 1/2 kmetije, potem 1/3 in 1/4 kmetije, pred drugo
svetovno vojno je bila v hiši gostilna
a) Peter Prunk (Pbrungk) je imel polovično kmetijo pred letom 1496;
1
Matije Zrimška (Schrimshik) iz Dolenje vasi, in
Marina, hči pok. Jakoba Malika (Malich) z Rake­
ka. Priči: Jožef Kobencl in Matija Novak. NŠAL,
PM, 1746. Foto: J. K.

b) sin Andrej Prunk je imel polovično kmetijo leta 1496;529 ■a

1
c) Andrej Prunk (Prunnckh) je imel leta 1575 celo kmetijo;
č) Gregor Pavlovčič je imel leta 1602 isto kmetijo namesto Andreja 1-0 l

Prunka;
" ■ j -»--Sr
d) Janez in Luka Pavlovčič sta imela leta 1718 na potoku žago;
e) Gregor Pavlovčič, * 1777, f 59 let, leta 1836 je umrl za kolero, žena
Neža Štrukelj, * 1785, f 61 let, 1 otrok;
I ”
Leta 1575 je imel Andrej Prunk (Prunnckh) iz
f) Jernej Štrukelj, * 1798, sorodnik Neže Štrukelj, f 61 let, žena Helena Dolenje vasi (Fatudovi) celo kmetijo pod šteber­
Urh, * 1806, Martinjak, f 66 let, 7 otrok; škim gospostvom, od katere je dajal 12 laških
funtov, to je 2 gld. in 40 kr., 8 mernikov (polov-
g) sin Janez Štrukelj, * 1839, f 60 let, žena Marija Lovko, * 1843, Dole­ nikov) ovsa, 1 kokoš, 12 jajc in 6 pogač. V natu-
nja vas 40 (Markova), t 83 let, 13 otrok, 3 umrli do 13. leta; ralijah je dajal manj, ker je dajal več v denarju.
AS, I/48 u. Foto: J. K.
h) sin Matija Štrukelj, * 1871, f 73 let, žena Marija Martinčič, * 1876,
Dolenja vas 73 (Farbarjeva), t 75 let, 7 otrok, 3 umrli do 7. leta.
Leta 1723 je v hiši bival tudi Matija Fatuda, tega leta je bila rojena
hčerka Marija Fatuda;530 in prejšnji priimek je ostal domače ime. Iz druži­
ne Štrukelj so odšli v ZDA: Andrej, (sin h), roj. 1877, Franc, roj. 1880, Jo­
žef, roj. 1882, Terezija, roj. 1884, in Anton, roj. 1888. Posestvo je leta 1907 528
AS, F kataster.
dobila Marija Švigel z Rakeka 67, Fatudovi pa so imeli polovično kmetijo 529
M. Kos, Srednjeveški urbarji, III,
na št. 60 (nune in loco Nr. 60 possesor). Kmetija je bila pod šteberškim str. 228.
gospostvom, od leta 1669 pa pod hasberškim. 530
Podatek je našel L. Drame.
356 VI. poglavje

46 (82). MLINARJEVI, prej Rupec, 1/3 kmetije

a) Jeta 1824 je imel kmetijo Anton Mele (oče Jakob, mati ■
CERTIFICATO D I D E K I IT A
Jera Švelc), žena Uršula Mele, vsaj 1 otrok;
POTRDI I, O 0 I S T 0 V 'c. T H O S T I
b) sin Luka Mele, * 1791, f 64 let, žena Jera Bečaj, * 1796, t
58 let, 7 otrok, leta 1836 je umrla za kolero 11-letna Jera, leta t iglio /a/ di
fu liatteo Martine^1 e^dj ...
sin-hči
1855 pa oče Luka Mele; Dolenja vaa 23.3.
nato /a/ ....
rejWa/ _ t Ar
c) Martin Godeša, * 1831, Rakek 40 (Jerčov), f 66 let, seje ir di profeaaione .
po poklicu

leta 1854 priženil, žena Marija Mele, * 1826, t 71 let, 5 otrok; abita a ..
stanuje v
Dolenja
.................. !?:
I C A
č) sin Lovrenc Godeša, * 1858, t 55 let, žena Rozalija Za­ issario st SrdinariO :

krajšek, * 1868, Ravnik 11, t 30 let, II. žena Marija Milavec,

* 1859, Nova vas 27, I. zakon 1 otrok, II. zakon 2 otroka, 2
V 11
umrla v 1. letu;
d) Andrej Vadnjal, * 1852, Senožeče 52, žena Marija Tomšič, * 1860, Štrukelj, Potrdilo o istovetnosti (osebna izkaznica) Marije
roj. Martinčič 1876, iz Dolenje vasi 60
Topol 3, 2 otroka; (Fatudove), ki ga je izdala cerkniška občina 27.
e) Jožef Mlinar, * 1903, Dolenja vas 47 (Zidarjev), f 71 let, žena Franči­ decembra 1942. Potrdilo hrani Ančka Truden.
ška Šparemblek, * 1902, Podskrajnik 5, t 86 let, 2 otroka; okoli leta 1935
so se odselili v Podskrajnik 2.
Alojzija Mlinar, (hči e), roj. 1932, je odšla v Avstralijo. Ludvik Vadnjal, . 'Ji
(sin d), roj. 1896, je odšel v ZDA. Lucija Mele, sestra matere Marije, roj. -pr ■ "
1842, je leta 1878 umrla v Trstu, kjer je leta 1870 rodila hčerko Frančiško.
Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom.
47, potem 9 (83). ZIDARJEVI, prej Štefek, kajža Leta 1602 je imel Gregor Pavlovčič iz Dolenje
a) Andrej Pavlovčič je imel leta 1752 kajžo pod hasberškim gospo­ vasi (sedaj Fatudovi) celo kmetijo, pred njim jo
je imel Andrej Prunk. AS, 11/24 u. Foto: J. K.
stvom;531
b) leta 1824 je imel kajžo Jakob Svet;532 m > ■

c) Štefan Mramor, * 1785, Cerknica, f 48 let, žena Marija Pavlovčič, * n\m\x.

1786, Dolenja vas 45 (Fatudova), t 57 let, 5 otrok; nujo irciš dSajULlkVt
č) sin Jakob Mramor, * 1816, f 74 let, žena Marija Štrukelj, * 1820, Ula­ /.-.■m

ka 4, t 39 let, 4 otroci; •M

d) Janez Branisel, * 1858, Dolenje Jezero 12 (Urbanov), f 32 let, se je

i i Ll

leta 1881 priženil, žena Ana Mramor, * 1858, 4 otroci, 1 umrl v 2. letu; Leta 1718 sta imela Janez in Luka Pavlovčič
na potoku žago, od katere sta letno plačevala
e) hišo je kupil Janez Mlinar, * 1853, Žibrše, f 82 let, žena Marija Mi­ 1 gld., 3 kr. in 1 denarič. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
hevc, * 1866, Cevce 24 pri Logatcu, t 73 let, 9 otrok, 2 umrla do 6. leta;
f) sin Andrej Mlinar, * 1894, f 73 let, žena Terezija Žnidaršič, * 1910,
Podlož 12 (Jernekova), t 67 let, 2 otroka;
g) Alojzij Mlinar, * 1910, brat Andreja Mlinarja, f 58 let, žena Marija
Levstek, vdova Vesel, * 1910, Dunaj, 1101 leto, 2 otroka.
Leta 1930 so v enem dnevu sezidali novo hišo. Matija Mramor, roj. 1851,
je leta 1869 odšel na Madžarsko in se tam poročil v kraju Kamen (ab anno
1869 in Ungaria, cop. In Stein). Jakob Branisel, (sin d), roj. 1882, in brat
Janez, roj. 1886, sta odšla v ZDA.
48 (77). JAPCOVI, prej Anžicov Jakob, 1/3 kmetije
a) Andrej Mihevc, * 1763, t 80 let, žena Neža (--), 3 otroci; 533
b) leta 1824 je imel kmetijo Jurij Mihevc;534
c) Luka Ule, * 1794, Dolenja vas 33 (Grlič, oče Lovrenc, mati Marija
Škof), f 42 let, se je priženil, leta 1836 je umrl za kolero, žena Elizabeta
Mihevc, * 1792, t 44 let, 5 otrok;
č) Jakob Opeka, * 1807, Dolenja vas 100 (Anžicov, sedaj Mešat), f 72
let, žena Neža Veber, * 1823, Zelše 3 (Anžetova), t 78 let, 6 otrok, 3 umrli
do 6. leta, leta 1855 sta za kolero umrli 5-letna Marija in 3-letna Uršula,
leta 1866 pa je tudi umrla za kolero (Brechdurchfall) 6-letna Ana; 531 AS, T kataster.

d) Franc Urbas, * 1853, Dolenja vas 36 (Logačan), seje leta 1880 priže­ 532 AS, F kataster.
533 NŠAL, RMK in MMK žup. Cerkni­
nil, žena Marija Opeka, * 1856, f 60 let, 5 otrok, 2 umrla do 5. leta;
ca, podatke pod a) je zbral L. Dra-
e) sin Frančišek Urbas, * 1884, t 81 let, žena Agata Zorman, * 1900, me.
534 AS, F kataster.
Trnje 53 (Novček), f 87 let, 10 otrok, 2 umrla v 1. letu.
 Dolenja vas 357

Mlinarjevo (Zidarjevo) hišo v Dolenji vasi 47

so okoli leta 1930 sezidali v enem dnevu. To
je v Dolenji vasi splošno znano. Prva vrsta od
leve:?, France Mlinar, Andrej Mlinar, roj. 1894;
mati Marija Mlinar, roj. Mihevc 1866; Alojz
Mlinar, roj. 1910, leži; Jože Mlinar, roj. 1903,
leži; oče Janez Mlinar, roj. 1853; Janez Mlinar,
roj. 1888, stoji; Anton Mlinar, z naramnicami;
Anton Mihevc, roj. 1886, materin brat, po letu
1931 se je z družino preselil v Cerknico 260; za­
daj za njim je Lovretov oče Lovrenc Martinčič,
roj. 1863, iz Dolenje vasi 108. Zadaj na vrhu so
zidarji Kastavci, Zrimšek pa igra na harmoniko.
Fotografijo hrani France Mlinar.

Marija Mihevc, roj. 1822, nez. hči (filia illeg.), je odšla v Trst. Potem je V N

f4 //// /,/ s.
pripis: »Se nič ne ve, kje je.« Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom.
$ 4 nfj t. ///£■//'t
49 (76). MEŽNARJEV!, Mežnarjev France, 1/3 kmetije
/<
7 zče
a) Andrej Štenta je imel 1/4 kmetije pred letom 1718; ... »k:..,... >(k J. I 'S /l /4L// /

b) Jakob in Marko Čope (Tschope) sta imela isto kmetijo leta 1718, leta ».y A. s//,
1752 je imel četrtinsko kmetijo Marko Čope;535 ../„ybk \/ 9cf

c) Jožef Čope (Zhoppe), žena Marjeta Baraga, vsaj 1 otrok; & z /777* JJ/T,
č) sin Tomaž Čope, * okoli leta 1756, žena Jera Ocepek, vsaj 1 otrok;536
d) sin Matevž Čope, * 1786, je imel kmetijo leta 1824, t 68 let, žena Ma­ yr7?-

m
it.

UA J, *7t.
rija Sparemblek, * 1789, Dolenja vas 25 (Branisu), f 71 let, 6 otrok;
i
e) sin Franc Čope, * 1819, f 68 let, žena Marija Intihar, * 1833, Grahovo 6. 441
54 (Lombardova), f 87 let, 6 otrok, 2 umrla do 3. leta; ■J’ ■Z • .» rZA
m7‘i h
■*<

\ /
f) sin Jakob Čope, * 1860, f 58 let, žena Frančiška Tekavec, * 1861, Što- >. v ■'/ir fi u-to
Z /S" l, .
A-A*
rovo 1, t 73 let, 5 otrok, 2 umrla do 3. leta; ■f ■"■y ■ , ■
.
g) sin Anton Čope, * 1896, f 86 let, žena Ivana Meden, * 1900, Osredek Japcova rodbina iz Dolenje vasi v žup. knjigi SA.
Foto: B. Ž.
1, f 87 let, 1 otrok.
Leta 1626 je bil v Dolenji vasi gospodar Mihael Čopa (Chopa), leta 1646
pa Martin Čope (Tshope).537 Iz prvega zapisa priimka je razvidno, da je
priimek nastal od čopa las. Andrej Čope, (sin d), roj. 1814, je bil godec / csi——,
'JJU
(Musikant). Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom.
50 (75). ŽERULANOVI, prej Intihar in Cibek, 1/3 kmetije _ -
t.. ■

a) Matija Oprešnik (Opreschnikg) je bil na kmetiji leta 1630, najprej je Leta 1718 sta imela Jakob in Marko Čope iz
Dolenje vasi 1/4 kmetije. Pred njima jo je imel
napisano Opresch, potem pa še pripisano »nikg«; Andrej Štenta. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
b) sin Mihael Obreza (Obressza) je imel kmetijo leta 1653;
c) sin Jakob Obreza (Obressy) je bil na kmetiji leta 1657;538
č) Matija Brinovec, okoli leta 1770, žena Marija Brezec, 4 otroci; 539
d) sin Gašper Brinovec, * 1802, t 34 let, leta 1836 je umrl za kolero, žena
Jera Kušlan, 3 otroci, posestvo je bilo prodano, odselili so se v Cerknico 67;
e) posestvo je kupil Janez Obreza, * 1833, Dolenja vas 17 (sedaj Lunko-
535 AS, T kataster.
vi), žena Uršula Urbas, * 1835, Dolenja vas 5 (Anžlinova), f 55 let, 7 otrok, 536
5 umrlo do 9. leta; NŠAL, RMK, podatke pod č) in d) je
zbral L. Drame.
f) Anton Kristan, * 1857, Selce 23 pri Slavini, se je leta 1881 priženil, 537
NŠAL, RMK, 1626 in urbar cerkve
žena Marija Obreza, * 1861, f 43 let, 2 otroka, potem so odšli na Reko (in sv. Lovrenca, leto 1646.
Flumine); 538 NŠAL, urbar cerkve sv. Lovrenca,
leto 1630,1653,1657.
g) Janez Intihar, * 1854, Žerovnica 47, bilje čevljar, t 52 let, žena Mari­ 539
NŠAL, RMK, podatke pod č) je zbral
ja Primožič, * 1864, Dolenje Jezero 40 (Brkinova), f 26 let, II. žena Marjeta L. Drame.
358 VI. poglavje

Mihelčič, * 1867, Goričice (Lipsenj) 5 (sedaj Rotovi), f 83 let, I. zakon 3

otroci, II. zakon 5 otrok, 4 umrli do 9. leta;
h) sin Anton Intihar, * 1898, f 75 let, žena Neža Kraševec, * 1899, Gra­
hovo 22 (Tšovi), f 87 let, 6 otrok, 1 umrl v 1. letu.
br ■ |
Leta 1630 je obstajal tudi priimek Obreza. Leta 1619 je bil v Martinja­
Leta 1752 je imel Marko Čope iz Dolenje vasi
ku kmet Janez Obreza (Opresa).540 Leta 1438 je bil v Grahovem Andrej (Mežnarjev) 1/4 kmetije z njivami: Proti Jezeru
Presnik (Presnikg). Domače ime Prusnik se je ohranilo v Lipsenju in v (gegen Seedorf) itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
Šmarati. Priimek je bil lahko motiviran z nekvašenim kruhom. Vzdevek
so dali človeku, ki je bil zelo suh.541 V ZDA sta odšla Janez Intihar, (sin g), >i$ l’lp,r, tSJT.

roj. 1887, in sestra Marija, roj. 1895. Leta 1884 je bilo 1/4 in 1/3 kmetije. V t Mr -//• . ,,
Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom. i y<A /,{*.
V
51. ČOPE, 1/3 kmetije ■i (/-v m

a) Martin Čope (Tsosape) je bil gospodar leta 1630; u/ /s 'n*. 4* O/.

‘S. f. jLr. cfA-; •
b) Gašper Čope (Tschope) je bil gospodar leta 1645, žena Marina, to leto
je bila rojena hči Helena;
c) Jakob Čope je bil gospodar leta 1688, žena Marjeta, to leto je bil rojen & ;
sin Jakob; 'V? A." t?

č) Mihael Čope (Zoppe) je imel kmetijo leta 1729;542 *4~ uti

. J'r »4 AO

d) Matevž Čope, * 1780, po katastru je imel kmetijo leta 1824, žena • tAlwi «, /3$ >'fU1 ;«r//
5* s...
Marjeta Pavlovčič, * 1782, Dolenja vas 45 (Fatudova), f 72 let, II. mož Ma­ &
- '4

JU
/eh
UH
tevž Sega, * 1793, Grahovo, f 62 let, leta 1855 je umrl za kolero, I. zakon 3 *
otroci, II. zakon 1 otrok; •:r
1.4* iti J A1
n i*7t
e) sin Matevž Čope, * 1815, f 60 let, žena Marija Ule, * 1815, Dolenja
Žerulenova rodbina iz Dolenje vasi v žup. knjigi
vas 82 (Popkova), t 67 let, 3 otroci; SA. Foto: B. Ž.
f) Matevž Kovšca, * 1841, Dolenja vas 35 (Pavlov), 186 let, seje leta 1871
priženil, žena Terezija Čope, * 1846, f 72 let, 7 otrok, 5 umrlo do 5. leta.
Leta 1836 je za kolero umrla 48-letna Marija Čope. Triletni Janez Čope
Ijf{■ r
fc&fVb tj .., Jf
se je 11. aprila 1874 utopil (ertrunken). V hiši je nekaj časa bivala tudi C vvdL) Itr* , <
družina Modic. Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom. J
52 (73). MEŽNARJEVI, nekdaj Rakove, 1/3 kmetije
'3+rc fjV/j-S,
a) Jurij Skuk, * 1792, Dolenjska glažuta (oče Blaž, mati Elizabeta), po /f / A • L A £L t..t
katastru je imel kmetijo leta 1824, f 49 let, žena Neža Modic, * 1785, t 49
let, 3 otroci, leta 1836 je 11-letni Gregor Skuk umrl za kolero;
Leta 1645 je bila rojena in krščena Helena, zak.
b) Anton Mele, * 1808, Dolenja vas 87 (Malenški), t 74 let, se je leta hči Gašperja Čopeta (Tschope) in njegove žene
1838 priženil, žena Marjeta Skuk, * 1811, f 75 let, 4 otroci; Marine. Krstil jo je duhovnik (presbitero) Janez
Košorog. Botra sta bila Gašper Prudič in Majina
c) sin Jakob Mele, * 1840, žena Ana Martinčič, * 1836, Dolenja vas 61 Ule (Velkha). Vsi so bili iz Dolenje vasi. NŠAL,
(Špajna), 7 otrok, 3 umrli do 8. leta; RMK, 1645. Foto: J. K.

č) leta 1879 je bila kmetija prodana (verkauft) in družina je šla na sta­

novanje, lastnica je postala Helena Skuk, * 1821;
d) potem je bil lastnik Luka Mele, * 1853 (Jakobov brat), žena Neža
Martinčič, * 1861, Zelše 2 (Deželova), 9 otrok, 4 umrli do 3. leta, družina
't
Mele je odšla na Štajersko (in Styria);
e) Jožef Branisel, * 1897, Dolenja vas 42 (mežnarija), f 72 let, žena Jarvc -l
Frančiška Mulec, * 1903, Cerknica 75 (Štentova), f 27 let, po porodu je
dobila pljučnico, II. žena Marija Zgonc, vdova Vivoda, * 1900, Radlek 11, t
95 let, I. zakon 4 otroci, II. zakon 4 otroci, 2 umrla v 1. letu (iz vsakega Dne 8. avg. 1688 je bil rojen in krščen Jakob,
zakona eden). zak. sin Jakoba Čopeta (Zoppe) in njegove žene
Marjete. Krstil ga je prelat in župnik Gregor Čr-
Frančiška Mele, (hči d), roj. 1875, je odšla v ZDA. Kmetija je bila pod vič. Botra sta bila Andrej Germek in Marina Pun-
hasberškim gospostvom. Jožef Mele, roj. 1897, je bil znan jamar in foto­ tarca. Da je bil krstjz Dolenje vasi, je znano iz
graf Velike Karlovice. Jame je raziskoval z Alfredom Šerkotom. (L. Drame, prejšnjih zapisov. NŠAL, RMK, 1688. Foto: J. K.
ustni vir). 540 NŠAL, RMK, 1619, podatek je po­
53 (72). FARBARJEVT, 1/4 in potem še 1/4 kmetije sredoval L. Drame.
541 Glej sestavek Osebna imena - pri­
a) Jakob Mihele je imel leta 1729 četrtinsko kmetijo pod loškim imetjem;
imki ... v tem poglavju, str. 620.
b) Mihael Kunstel, * okoli 1790, Cerknica 165 (oče Mihael, mati Uršula 542 NŠAL, urbar cerkve sv. Lovrenca,
Gornik iz Martinjaka), f 44 let, po katastru je imel kmetijo leta 1824, žena leto 1630 in 1729.
 Dolenja vas 359

Marjeta Čope, * 1806, Dolenja vas 51 (Čope, oče Matevž Čope), t 60 let,
poročena leta 1828, II. mož Blaž Martinčič, * 1811, Dolenja vas 24 (Far-
; a
barjev, oče Gregor), t 56 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 4 otroci;
c) sin Janez Martinčič, * 1842, t 74 let, žena Marija Opeka, * 1852,
Dolenja vas 39 (Ribčeva), f 71 let, 7 otrok; A,
č) sin Janez Martinčič, * 1870,185 let, žena Frančiška Klančar, * 1884, >._____ /■ •

Pikovnik 2, t 60 let, 8 otrok, 1 umrl v 3. letu;

Leta 1729 je imel Jakob Mihele (Michelle) iz Do­
d) sin Anton Martinčič, * 1918, t 75 let, žena Zofija Branisel, * 1926, lenje vasi 53 (Farbar) 1/4 kmetije pod loškim
Dolenja vas 52 (Mežnarjeva), f 55 let, 3 otroci. imetjem. AS, 719, s. Bistra, 1-3. Foto: J. K.
Blaž Martinčič, roj. 1811, je bil sposoben ključar cerkve sv. Lovrenca. V
urbarju je vestno vodil cerkvene račune, dohodke in izdatke te cerkve. Imel • '>). ///fi M.

je lepo pisavo in znal je tudi nemško. Glej Uvod v Dolenjo vas! V ZDA sta J mfl/j f' Vza gg-
V)
odšla Franc Martinčič, (sin c), roj. 1886, in brat Jakob, roj. 1890. Kmetija - v/ri/*f 4 * //.z/
je bila pod loškim imetjem (Thurnlack). Pri hiši imajo hišno znamenje: a j'
&
razširjen Andrejev križ z vodoravno črto v sredini in s črtico v desno na 'M*: f /te. £>fi. /te* .
desnem kraku.543
54 (71). BRANISLOVT, 1/4 kmetije in 1/3 na št. 3 f
T
a) Andrej Mihele (Michelle) je imel leta 1729 četrtinsko kmetijo pod tf' / . '4‘S,/t.

loškim imetjem; m
-JoJA/rt/A/ js/ -yo
b) leta 1824 je imel kmetijo Gašper Bevčič;544
l. »-//ccua- čji-c
- Pet gS 2
c) Anton Sparemblek, * 1781, Dolenja vas 1 (Branislov), f 79 let, žena /
jt S < -Alij* (trt M/O

Katarina Debevc, II. žena Helena Markun, * 1791, f 69 let, I. zakon 3 otro­
ci, II. zakon 4 otroci; Farbarjeva rodbina iz Dolenje vasi v žup. knjigi
SA. Foto: B. Ž.
č) Jurij Žnidaršič, * 1823, Dolenja vas 28 (Jernekov), f 61 let, seje leta
1848 priženil, žena Ana Sparemblek, * 1821, f 62 let, 6 otrok, 2 umrla do
2. leta;
d) sin Anton Žnidaršič, * 1855, f 80 let, žena Marija Jemc, * 1861, Gra­
hovo 52 (Šemonova), f 78 let, 10 otrok, 1 umrl v 2. letu;
e) Alojz Hrovatin, * 1900, Dol 31 pri Borovnici, t 69 let, seje leta 1928 Hišno znamenje, Dolenja vas 53 (Farbarjevi).
priženil, žena Marjeta Žnidaršič, * 1900, t 40 let, II. žena Marija Simšič,
* 1912, Žerovnica 49 (Majerjeva), f 74 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 2
otroka, 1 umrl do 3. leta.
Domače ime je prišlo iz Dolenje vasi 1. Iz družine Žnidaršič so odšli v toJtic t\
ZDA: Janez, (sin d), roj. 1885, Anton, roj. 1887, Marija, roj. 1889, in Jakob,
roj. 1902. Kmetija je bila pod loškim imetjem (Thurnlack). V cerkniški ga­ I' 'A--
silski kronikije zapis, daje »dne 20. julija 1907 treščilo v Dolenji vasi 54 v Leta 1729 je imel Andrej Mihele iz Dolenje vasi
hišo Antona Žnidaršiča. Pogorela je hiša in živinski hlev.«545 54 (Branislovi) 1/4 kmetije pod loškim ime­
tjem. AS, 719, s. Bistra, 1-3. Foto: J. K.
55 (91). PAVLICOVI, nekdaj Tomažek, 1/4 kmetije
a) Andrej Sparemblek je imel leta 1729 četrtinsko kmetijo pod loškim f /*;,),////y /J. ^ fAcfjA.

imetjem; M. M,
- "j/ ■,

b) sin Mihael Sparemblek, * 1712, žena Marjeta (--), vsaj 1 otrok; t f/z.'
c) sin Pavel Sparemblek, * okoli leta 1757, žena Elizabeta Martinčič, 4 /D.*'«yu L /V. f/f.
poročena 1775, 5 otrok;546
č) sin Tomaž Sparemblek, * 1777, f 59 let, leta 1836 je umrl za kolero, 4- 2Z°*

žena Uršula Opeka, * 1784, t 69 let, 4 otroci; leta 1824 je imel kmetijo /<■

Janez Opeka, kije bil verjetno brat Uršule Opeka;547 t.v gg. g? •w
s/KM
d) sin Lovrenc Sparemblek, * 1803, t 55 let, žena Marija Borštnik, * tj, n
j/

1805, Borovnica, t 42 let, II. žena Marija Stražišar, * 1824, Zelše 5 (Stra-
Branislova rodbina iz Dolenje vasi v žup. knjigi
žišarjeva), f 76 let, II. mož Matevž Šrajbas, * 1829, Rakek 41, t 72 let, se SA. Foto: B. Ž.
je leta 1859 priženil^ I. zakon Lovrenc S. - Marija^ B. 4 otroci, II. zakon
Marija S. - Lovrenc S. 4 otroci, III. zakon Matevž Š. - Marija S.: 4 otroci,
543
3 umrli do 8. leta; Janez Martinčič, risba znamenja.
544
AS, F kataster.
e) kmetija je bila prodana, kupil jo je Janez Škrlj, * 1868, Dolenja vas 545
GDC, kronika, str. 125.
32 (Pavlicov), žena Katarina Mestek, * 1877, Hiteno 2, t 75 let, 3 otroci; 546
NŠAL, RMK, podatke pod b) in c) je
f) sin Anton Škrlj, * 1904, f 93 let, žena Ivana Kranjc, * 1915, Dolenja zbral L. Drame.
vas 37 (Tinetovi), 3 otroci. 547
AS, F kataster.
360 VI. poglavje

Janez Šrajbas, (sin d), roj. 1860, seje poročil v Braziliji z Marijo Štru­ Ih
kelj iz Dolenje vasi 110, potem sta šla v ZDA. Janez Škrlj, (sin e), roj. 1900,
je leta 1918 umrl v prvi svetovni vojni na Tirolskem. Nekaj časa je v hiši bi- S ^ .jkJ
vala tudi družina Mihevc. Kmetija je bila pod loškim imetjem (Thurnlack). HU/, Jrll*
56 (90). RIBČEVI, 1/4 kmetije Leta 1729 je imel Andrej Šparemblek iz Dolenje
a) Jernej Pavlovčič je imel leta 1729 četrtinsko kmetijo pod loškim vasi 55 (Pavlicavi) 1/4 kmetije pod loškim ime­
tjem. AS, 719, s. Bistra, 1-3. Foto: J. K.
imetjem;
b) Jurij Opeka, * okoli leta 1733, žena Uršula (--), 4 otroci, leta 1773 je 4/. , '/4- r-/' ... tri

umrl 3-letni sin Jurij; !?■ Kr*

c) sin Jurij Opeka * 1762, leta 1787 je imel kmetijo pod hišno št. 74, 548 Jc« 7/. /~4
O
žena Marija Merkuš, II. žena Marija Debevc, 5 otrok;549 i} (l «■/.','/!. X' /e. \?y/S ,w
č) sin Jurij Opeka, * 1785, je imel kmetijo leta 1824, f 81 let, žena Ma­ 7.A J/j-
/<?. %7 Sl Cj

rija Ule, * 1797, t 69 let, 6 otrok; tii srt t)

l • /.97/,

d) sin Janez Opeka, * 1834, f 43 let, žena Terezija Otoničar, * 1845, srt
S9?
Cerknica 178 (Ribčkova), f 51 let, 7 otrok, 4 umrli do 3. leta; m.
e) sin Jožef Opeka, * 1869, žena Roza Zalar, * 1876, Hiteno 5, f 32 let, . rhi *
tj. H. -•

Ig. \x.-3u\. M
• '*■ - /i H*imi*J*

II. žena Ivana Simčič, * 1887, Studeno 46, I. zakon 5 otrok, II. zakon 4 ( V- rt CS/ScA' .- rT" S‘fy

Z
otroci, 4 umrli do 10. leta; ,v ////-/ y.>y
St-it tž t

Z“*
i.x <*’St

f) sin Jože Opeka, * 1913, f 64 let, žena Ivana Bečaj, * 1922, Dolenja vas s3. SS/

31 (Šemičeva), 6 otrok. KI '/Aii -j.

4/ M-
r/f
wc i>ru. v

Kmetija je bila pod loškim imetjem (Thurnlack). Farbarjeva, Brani- te /f (• »•' S /l

. «/ M 3*h it)/

slova, Pavlicova in Ribčeva kmetija so bile nekdaj ena sama cela kme­ Pavlicova rodbina iz Dolenje vasi v žup. knjigi
tija.550 Farbar je še dokupil ali podedoval 1/4 kmetije. SA. Foto: B. Ž.
HMMillHCIllMI
V hiši je nekaj let (od 1855 do 1860) stanovala tudi družina Bordon:
Janez Bordon, roj. 1804, Sv. Lenart in Friaul, žena Barbara Hribar, roj.
1821, Klenek, Slavina, 7 otrok, 3 umrli do 7. leta.

4/ tk

Leta 1729 je imel Jernej Pavlovčič iz Dolenje

vasi 56 (Ribčevi) 1/4 kmetije pod loškim ime­
tjem. AS, 719, s. Bistra, 1-3. Foto: J. K.
_ ( , l sp čcf{}a Q 1^* '

Dne 21. mar. 1773 je v Dolenji vasi (in Inferiori villa) 56, Dne 13. febr. 1775 sta bila iz Dolenje vasi (Pavlicov) im1
rti* v, G
ki je bila pod gospostvom bistriške kartuzije (Dominii
Fraidenizensis), umrl 3-letni Jurij, sin kmeta Jurija Opeke
poročena: Pavel, sin Mihaela Šparembleka, in Elizabeta,
hči Janeza (Anshe) Martinčiča. V žup. cerkvi ju je poročil
^
V;
(Ribčevi). Na pokopališče Blažene Device Marije ga je po- Danijel Lončič, kaplan. NŠAL, PM, 1775. Foto: J. K.
kopal Gašper Faber, kaplan. NŠAL, MMK, 1773. Foto: J. K.
Leta 1496 je imel Martin Lingo iz Dolenje vasi
57 (89). LINGA, 1/3 kmetije (Lingavi) 1/2 kmetije; prej je bil na kmetiji nje­
gov oče Lenart Robak (Lienhard Roback). AS 1,
a) Lenart Robak (Liennhart Roback) je imel polovično kmetijo pred Vic. a, šk. 73. Foto: J. K.
letom 1496; ^—^'1
b) sin Martin Lingo je imel leta 1496 polovično kmetijo; —/C-a^I
c) leta 1564 sta imela Krištof in Jernej Lingo vsak 1/2 kmetije; fA
č) Tomaž Lingo je imel leta 1575 pod šteberškim gospostvom celo kmetijo;
d) Martin Linga je bil na kmetiji leta 1630;551
e) Janez Linga, žena (-), vsaj 1 otrok;
D sin Jurij Linga, žena Jera Jakopin iz Dolenje vasi, poročena leta 1672,
otrok (--);
Leta 1564 sta imela Krištof in Jernej Linga vsak
g) Andrej Linga je imel leta 1718 polovično kmetijo; 1/2 kmetije. V spisku sta vpisana 4. in 5. AS 1,
Vic. a, šk. 73. Foto: J. K.
h) leta 1752 je imel 1/4 kmetije Matija Linga;
i) Mihael Prudič, žena (--), vsaj 1 otrok; 548 AS, J kataster.
549
j) Pavel Baraga (oče Martin iz Cerknice), se je priženil, žena Marjeta NŠAL, RMK, podatke pod b) in
delno pod c) je zbral L. Drame.
Prudič, vsaj 2 otroka, leta 1773 je umrla l-letna hčerka Elizabeta; 550
Ustno izročilo iz Dolenje vasi.
k) sin Gregor Baraga, * 1779, leta 1824 je imel kmetijo, t 73 let, žena 551
NŠAL, urbar cerkve sv. Lovrenca,
Marija Škof, * 1788, f 64 let, 5 otrok; leto 1630.
 Dolenja vas 361
mmi
H J'-U
isY7č
K-kj^ l
j

i 3 $-L&— °*-f>
' asU--

Leta 1718 je imel Andrej Linga iz Dolenje vasi 1/2 kme­

j;Oix^^///;;
&J<Ju s** *«>' “»••**/ar ^st.<a\
S iv < »~Jfl io pl <A- ‘y'-f

1 tije, brata Gašper in Matija Linga pa vsak 1/4 kmetije.

Tako so razdelili celo kmetijo. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
Dne 28. marca 1773 je v Dolenji vasi (Lingavi)
št. 57 (prva št. je bila 73), ki je bila pod has-
berškim gospostvom, umrla l-letna Elizabeta,
hčerka Pavla Barage. Na župnijsko pokopališče
cL~ Blažene DeviceJVIarije jo je pokopal Ignacij Ba­
raga, kaplan. NŠAL, MMK, 1773. Foto: J. K.

ir ji »asa
Leta 1718 je imel Gašper Linga iz Dolenje vasi 1/4 kme­
tije. AS, 1/13 u. Foto: J. K.

Flišno znamenje, Dolenja vas 57 (Lingavi).

Leta 1575 je imel Tomaž Lingo v Dolenji vasi celo kmetijo
pod šteberškim gospostvom, od katere je dajal 12 laških
funtov, to je 2 gld. in 40 kr., 8 mernikov (polovnikov) ?
ovsa, 1 kokoš, 12 jajc in 6 pogač. AS, II/23 u. Foto: J. K. F*—^ " F ■ti
vtw
u t
|f| z/ At*- //71\ HH ji 1

flf
Sl
"!T ^
jM; "Ya':‘n<L ■
;
'
Leta 1718 je imel Matija Linga iz Dolenje vasi 1/4 kmeti­
je. AS, 1/13 u. Foto: J. K. Leta 1718 je imel Hanže Bevčič (Baltitsch) iz
Dolenje vasi (Zrimšek) 1/4 kmetije pod hasber-
ir škim gospostvom. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
§f &*<'/ . *S' %

tj
H-j/ Icir fj/isjj J"/L J*CGr%7
U.’/ tsr~ I
a *>'<>•
^ '/ >/ C?
ččyma* /v*&(*■>- ^rj \ JAKt »m* t/lK’ av/ut/t4, o J.
./J / jci ■ * // /J. tCn - A?/

Dne 21. nov. 1672 sta sklenila zak. zvezo Jurij Linga, sin /“• c?*!7
pok. Janeza Linga iz Dolenje vasi (Lingavi), in Jera, hči ms
SSf
Jerneja Jakopina (Jacopin) iz Dolenje vasi. Poročil: Blaž Leta 1752 je imel Matija Linga iz Dolenje vasi (Lingavi)
Thus, duhovnik in kaplan. Priči: Jakob Germek in Matija 1/4 kmetije. Naštete so njegove njive: Proti Jezeru (gegen t tl/Jti /D. <rj//
Linga. NŠAL, PM, 1672. Foto: J. K. Seedorf), Pijavce, Za loko itd. AS, T kataster. Foto: J. K. Jr
l>. Z
JP -V- - ■
l) sin Anton Baraga, * 1808, t 79 let, žena Marija Pirman, * 1816, Zales 320
4, t 72 let, 6 otrok; r
s. p
m) sin Tomaž Baraga, * 1837, f 78 let, žena Marija Prudič, * 1839, Do­ A:y 7 ,/
lenja vas 18 (Primšarjeva), t 76 let, 10 otrok, 4 umrli do 5. leta, leta 1866
je za kolero umrl 3-letni Matevž; 1 c/j>-i 'u 2 J/ v /jjfj- *'A
jJ/i fuc §£Z2>'
/ */,
"A 4 /J/ ;F z* 6’//(

/7 sj y
n) sin Franc Baraga, * 1857, večkrat je bil v ZDA, f 85 let, žena Barbara
t 3/ft
Čope, * 1866, Dolenja vas 49 (Mežnarjeva), f 93 let, 6 otrok, 1 umrl v 1. letu. ‘i. .1 <
j/
7* r $/(
Prejšnji priimek je postal domače ime. Robak še ni bil priimek, ker ni . .. - ..»J: .i././? ■Vij
1•V/itn ; 30
„ ■i-iiU 'i-
prešel na sina Martina Lingo. Leta 1630 je bil na kmetiji Martin Linga. 4) , //zVV A SSjf

Od cerkve sv. Lovrenca je vzel v rejo dve kravi.552 Janez Baraga, roj. 1854, A - /“X"/!" r p1'
je bil čevljar (Schuster). Iz rodbine Baraga so odšle v ZDA: Marija, (hči n), Zrimškova rodbina iz Dolenje vasi v žup. knjigi
SA. Foto: B. Ž.
roj. 1877, Helena, roj. 1881, Frančiška, roj. 1892, in Antonija, roj. 1897.
Kmetija je bila pod šteberškim in potem pod hasberškim gospostvom. Pri
hiši so imeli hišno znamenje: razširjen Andrejev križ. 55:!
58 (88). ZRIMŠEK, 1/3 kmetije
a) leta 1718 je imel 1/4 kmetije Hanže Bevčič;
b) leta 1752 je imel 1/3 kmetije Hanže Bevčič;554
c) sin Gašper Bevčič, * 1749, leta 1787 je imel kmetijo pod hišno številko
71,555 po franciscejskem katastru je imel kmetijo še leta 1824, f 87 let, žena
Apolonija Cvetko, * 1758, f 78 let, 2 otroka;
č) Gašper Žnidaršič, * 1785, Dolenja vas 28 (Jernekov), f 70 let, žena
Marija Kovačič, * 1800, 5 otrok, hišo so zamenjali s hišo na št. 43; 552 NŠAL, urbar cerkve sv. Lovrenca,
leto 1630.
d) Blaž Zrimšek, * 1814, Dolenja vas 43 (Mešatov), t 60 let, žena Ana 553
Franc Opeka, risba znamenja.
Ule, * 1819, Dolenja vas 3, f 73 let, 8 otrok, 4 umrli do 7. leta, leta 1866 je 554
AS, T kataster.
za kolero (Brechruhr) umrla 6-letna Marija Zrimšek; 555
AS, J kataster.
362 VI. poglavje

e) sin Janez Zrimšek, * 1849, f 77 let, žena Marija Mulec, * 1864, Otok
4 (Urbanova), f 88 let, 9 otrok, 2 umrla v 1. letu;
f) sin Franc Zrimšek, * 1909, f 36 let, leta 1945 je umrl v taborišču
Dachau, žena Frančiška Knafelj, * 1909, Grahovo 40 (Cajboh), f 84 let, 5
otrok, 1 umrl v 1. letu. Hišo so prodali.
Janez Zrimšek, (sin f), roj. 1940, je 25. julija 1986 utonil pri Kamnah,
kjer je z ribiči lovil ribe z mrežo. Odpovedalo mu je srce. Janez Zrimšek,
(sin e), roj. 1889, je šel leta 1907 v ZDA, kjer gaje 2. junija 1911 v državi
Michigan ubil neki Ipavec (in Michigan a aquodam Ipavec necatus est). V
ZDA so odšle tudi 3 sestre Zrimšek: Frančiška, (hči e), roj. 1893, Terezija,
roj. 1896, in Jožefa, roj. 1901. Neža Zrimšek, roj. 1820, je v Planini kuhala
žandarjem (Gengarmarie Kochin in Planina). Martin Zrimšek, roj. 1826, je
bil apneničar na Reki. Anton Zrimšek, roj. 1850, je leta 1873 umrl v tržaški
bolnici. Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom. Pri hiši imajo hišno
znamenje: Andrejev križ in na koncu krakov vse štiri črtice v desno.556
59. ŽOHTA, 1/4 kmetije
a) Jurij Klemenčič je imel leta 1575 polovično kmetijo pod ŠteberŠkim Starša Zrimšek iz Dolenje vasi 58 s sinom Fran­
cem in hčerko Antonijo okoli leta 1920.
gospostvom;
b) Matevž Žohta (Schochta) je leta 1602 isto kmetijo dobil od Jurija
Klemenčiča;
c) Jurij Žohta (Shochta), žena (--), vsaj 1 otrok;
č) sin Miklavž Žohta, leta 1752 je imel četrtinsko kmetijo, žena Uršula
Malg (Malech), poročena leta 1753, otrok (--);557 Hišno znamenje, Dolenja vas 25 (Zrimškovi).
■p
d) leta 1824 je imel kmetijo Janez Martinčič;558
e) Jakob Rožanc, * 1798, t 57 let, leta 1855 je umrl za kolero, žena Eli­
zabeta Bebar, * 1796, t 75 let, 5 otrok; s
f) Jožef Branisel, * 1814, Dolenja vas 15 (Lovranov), f 72 let, seje pri­
, ČMvlVf
ženil, žena Marjeta Rožanc, * 1820, f 87 let, 5 otrok, 1 umrl v 1. letu;
/ ■ (P
g) sin Andrej Branisel, * 1861, žena Uršula Hren, * 1867, Dolenja vas 74
Leta 1575 je imel Jurij Klemenčič iz Dolenje vasi
(Svetova), t 57 let, 8 otrok, 1 umrl v 1. letu. 1/2 kmetije pod šteberškim gospostvom. AS,
Domače ime je prišlo od priimka in je staro več kot 400 let. Leta 1613 I/48 u. Foto: J. K.
je Matevž Žohta vzel od cerkve sv. Lovrenca v rejo eno kravo in eno brejo
'jiiaiiilSLcIu,
telico naspol (auf halb).559 Iz družine Branisel so odšli v ZDA: Jožefa, (hči
g), roj. 1894, Andrej, roj. 1895, in Franc, roj. 1899, v Argentino pa Matevž,
roj. 1897. Marija Branisel, (hči f), roj. 1855, je odšla v Trst. Kmetija je bila
pod šteberškim gospostvom, potem pa pod hasberškim. jjHHnl ll
Leta 1602 je imel Matevž Žohta iz Dolenje vasi
60. FATUDOVI, prej Lukež, 1/2 kmetije (Žohta) 1/2 kmetije, ki jo je dobil od Jurija Kle­
a) Luka Prudič je imel polovično kmetijo leta 1718 in še leta 1752 pod menčiča. AS, II/24 u. Foto: J. K.
hasberškim gospostvom; 2<c f - T-Jg.
b) sin Matevž Prudič, žena Elizabeta Obreza, vsaj 1 otrok; .'rt
v

c) sin Anton Prudič * 1763, leta 1787 je že imel kmetijo pod hišno šte- ' 'h .> / , ■, - - - ■■
vilko 61, žena Uršula Škof, * 1777, Dolenja vas 63 (Malenška), + 60 let, 5 '
otrok;560 Dne 19. febr. 1753 sta sklenila zak. zvezo Mi­
klavž, sin pok. Jurija Žohte (Shocht) iz Dolenje
č) sin Anton Prudič, * 1797, pod isto hišno št. (60) je imel kmetijo leta vasi 57, in Uršula, hči pok. Gregorja Malga (Ma-
1824, t 64 let, žena Marija Pikovnik, * 1808, v Pikovniku, župnija Sveti lech). Poročil ju je Jožef Gross, kaplan. Priči:
Vid, f 66 let, 1 otrok; Martin Prudič in Anton Svet. NŠAL, PM, 1753.
Foto: J. K.

m - *
* 556
Alojzija Šparemblek, ustni vir.
557 AS, T kataster.
. . \ 558
i • Cri. mul
AS, F kataster.
559 NŠAL, urbar cerkve sv. Lovrenca,
Leta 1718 je imel Luka Prudič iz Dolenje vasi (Fatudov) Leta 1752 je imel Luka Prudič iz Dolenje vasi (Fatudov) leto 1612.
1/2 kmetije z njivami: Proti Jezeru (gegen Seedorf), Pi- 560 NŠAL, RMK, podatke pod b) je zbral
polovično kmetijo pod hasberškim gospostvom. AS,
1/13 u. Foto: J. K. javce, Za loko itd. AS, T kataster. Foto: J. K. L. Drame.
 Dolenja vas 363

d) sin Franc Prudič, * 1830, žena Marija Opeka, * 1833, Dolenja vas 29
(Ribčkova), 6 otrok, so odšli na stanovanje;
e) leta 1884 je bila kmetija Windischgratzovo imetje, potem je bil la­
stnik Matija Štrukelj, * 1871, Dolenja vas 45. Glej Dolenja vas 45.
Leta 1718 je imel Hanže Martinčič iz Dolenje
Po Luku Prudiču je bilo prejšnje domače ime. vasi (Špajn) 1/2 kmetije. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
61 (93). ŠPAJNI, prišlo od župan, Stari Župan, 1/2 kmetije
a) Hanže Martinčič je imel leta 1718 polovično kmetijo;
-v 4
b) leta 1752 je imel Hanže Martinčič 3/4 kmetije, žena Marina (--), II. ift
žena Jera Korošec, vsaj 2 otroka; ■

c) sin Mihael Martinčič, * okoli leta 1760, leta 1787 je že imel kmetijo,
žena Uršula Grebenc (oče Andrej Grebenc), * okoli leta 1762, Cerknica, Leta 1752 je imel Hanže Martinčič iz Dolenje
poročena leta 1782, 5 otrok;561 vasi (Špajn) 3/4 kmetije z njivami: Proti Jeze­
ru (gegen Seedorf), Pijavce, Za loko itd. AS, T
č) sin Lovrenc Martinčič, * 1787, leta 1824 je imel kmetijo, 161 let, žena kataster. Foto: J. K.
Marija Otoničar, * 1796, Cerknica 171, f 75 let, 5 otrok;
d) sin Jožef Martinčič, * 1821, f 88 let, žena Marija Brinovec, * 1826, Do­
lenja vas 21 (Brinarjeva), t 59 let, II. žena Marija Prudič, vdova Martinčič, C'
. . ''c. ■ fiOU J
vdova Pakiž, * 1830, Cerknica 83 (Mežnarjeva), t 66 let, I. zakon 1 otrok; .•?rtffvt<*y Jl> *(?**>$
i-etfitt, '/-Dr.4’ H i :J$,
e) sin Jožef Martinčič, * 1870, f 77 let, žena Ana Kebe, * 1875, Dolenje eJ &*(*&■/* ***/ **
Jezero 37 (Ta Bogata Kebeča), t 68 let, 4 otroci, 2 umrla v 1. letu;
f) sin Jožef Martinčič, * 1904, žena Frančiška Žnidaršič, * 1923, Dolenja
Dne 24. febr. 1782 sta se poročila Mihael Mar­
vas 62 (Lovrekova), 2 otroka. tinčič, sin Janeza Martinčiča, kmečki sin (rusti-
Janez Martinčič, (sin e), roj. 1900, seje 17. marca 1921 na Gočah smr­ ci filius) iz Dolenje vasi (ex Villa inferiori), in Ur­
šula, hči Andreja Grebenca iz Cerknice. Poročil
tno ponesrečil pri padcu z voza, ker so se splašili konji. Kmetija je bila pod ju je Ignacij Baraga, kaplan. (Bil je stric škofa
hasberškim gospostvom. Friderika Barage.) Priči: Jurij Prudič in Jernej
Mekinda. NŠAL, PM, 1782. Foto: J. K.
62 (94). LOVRKOVI, 1/2 kmetije, potem 1/4 kmetije
a) Mihael Ule, * okoh leta 1751, leta 1787 je imel kmetijo pod hišno šte­
vilko 56,562 žena Marija Škof, vsaj 1 otrok;563
>b /A.
b) sin Jurij Ule, * 1770, f 67 let, žena Uršula Mevc, * 1776, f 68 let, brez ,'4.

otrok; rff 'dJ/.<oe //■

/■ 4 fin L1*) 7S.U.J/Š.

c) leta 1824 je imel kmetijo Primož Turšič;564
. Zadrta ■Zfc ri rf.Z, rS. /s/s
č) sin Andrej Turšič, * 1807, žena Marija Prudič, * 1804, Dolenja vas 68 SJ- *~9 .Ki J,

(Mihcova), 4 otroci, so odšli na stanovanje; ' /Kr

’y
d) kmetijo je kupil Andrej Žnidaršič, * 1818, f 52 let, žena Marija Cen- a- ///
J ofU tAt/l,.v,»J y>/- 4.-;. />/.> G*//
gel, * 1818, Cerknica 68 (Cinglova), 4 otroci; . rXi\ ySit, Z8.
Tl
/M,

e) sin Franc Žnidaršič, * 1844, f 68 let, žena Marjeta Turšič, * 1844, f' l/V

Martinjak 9 (Obadova), t 66 let, 4 otroci, 1 umrl v 1. letu;

D sin Franc Žnidaršič, * 1877, f 85 let, žena Marija Knafelj, * 1885,
Grahovo 40 (Cajboh), t 86 let, 7 otrok, 1 umrl do 4. leta; Lovrkova rodbina iz Dolenje vasi v žup. knjigi
g) sin Anton Žnidaršič, * 1916, t 67 let, žena Marija Baraga, * 1926, SA. Foto: B. Ž.
Pudob 17 (Štefetova), 1 otrok.
Cerkniški župnik Janez Oblak je na listu v knjigi status animarum
zapisal, da sta na št. 62 dva posestnika (dies. Hause 2 Besitzer). I. Andrej
Turšič je odstopil hišo in gospodarsko poslopje. Obdržal je samo dvorišče
in polovico vrta, na katerem bi lahko zgradil hišo. II. Franc Žnidaršič ima 561
NŠAL, RMK, podatke pod c) in
zdaj celo hišo in polovico zemljišča. Kmetija je bila pod hasberškim gospo­ delno pod č) je zbral L. Drame.
stvom. Franca Žnidaršiča, (sin D, roj. 1912, so leta 1940 ustrelili srbski 562
AS, J kataster.
obmejni stražniki, na brata Janeza, roj. 1920, pa seje leta 1943 prevrnil 563
NŠAL, RMK, podatke pod a) je
voz in ga do smrti poškodoval. Gospodar Anton, roj. 1916, seje 16. januarja delno zbral L. Drame.
564
1983 ponesrečil v gozdu, pri sečnji gaje poškodovalo drevo. AS, F kataster.
565
AS, T kataster. Škofovi so imeli prej
63 (95). MALENŠKI, 1/4 kmetije Milavcov mlin in žago. Ker so zaradi
a) Matija Škofje imel po letu 1752 kajžo;565 izgradnje velikega jezu obubožali,
so kupili to kajžo in dokupili druge
b) sin Lovrenc Škof, * okoli leta 1745, žena Marija Telban, 4 otroci;566 nepremičnine. Franc Opeka, ustni
vir.
c) sin Jurij Škof, * 1770, je imel kajžo še leta 1824, t 66 let, leta 1836 je 566
NŠAL, RMK, podatke pod b) je zbral
umrl za kolero, žena Marija Štradjot, * 1780, Dolenja vas, t 69 let, 1 otrok; L. Drame.
364 VI. poglavje

č) sin Janez Škof, * 1800, f 77 let, žena Marija Debevc, * 1795, Begunje
—A. n Sk t vuJcSvtfZS 7
(Vikletova), t 75 let, 2 otroka;
d) sin Janez Škof, * 1822, f 88 let, žena Lucija Klemenc, * 1823, Jakovi-
ca (Klemencova), f 82 let, 4 otroci; *
e) sin Janez Škof, * 1860, t 90 let, žena Helena Mele, * 1868, Cerknica Leta 1614 je imel Andrej Janežič (Janeschitsch)
112 (Primšarjeva), f 86 let, 7 otrok, 2 umrla do 2. leta, 1 pa v 14. letu; iz Dolenje vasi 64 (Mihavi) polovično kmetijo, ki
je spadala pod cerkniško cerkev in je zato dajal
v f) Franc Škof, * 1896, t 82 let, žena Antonija Petrič, * 1904, Zelše 11 tretjino desetine cerkniškemu župniku, dve tre­
(Cebavsova), f 91 let, brez otrok. tjini pa cerkniški cerkvi. Je daljni prednik pisca
te knjige. AS 1, Vic. a, šk. 72. Foto: J. K.
Marija Škof, (hči č), roj. 1838, se je poročila v Trst s Kristjanom Rubi­
nom. Ivana Škof, (hči e), roj. 1891, in brat Janez, roj. 1894, sta odšla v ZDA. Z 'r . j£gj ^ , i
A" 4'« a
Hiša z vrtom je bila do leta 1848 pod hasberškim gospostvom. Leta 1916
p+njtfktr t <V<7 ’v \
je Franc Škof napisal s fronte v prvi svetovni vojni zanimivo pismo.567 Po
*•* ^ rl\
drugi svetovni vojni pa je bil ustrahovan in zaprt.
64 (96). MIHAVI, prej Andrejan, 1/4 kmetije
a) Andrej Janežič (Yaneschitsch) je imel leta 1614 polovično kmetijo
pod cerkniško cerkvijo in je daljni prednik pisca te knjige;
b) Gregor Janežič je bil gospodar leta 1667, ko je bila rojena hči Marina,
Dne 28. maja 1667 je bila rojena in krščena Ma­
in še leta 1692, ko seje poročila na Dolenje Jezero 28 (Ta Srednji Kebeči); rina, zak. hči Gregorja Janežiča in njegove žene
c) Matija Janežič je imel leta 1743 četrtinsko kmetijo, vrečno desetino Marte- Krstl1 i° ie Blaž Thus’ duhovnik. Botra
v sta bila Jurij Novak in Elizabeta Martincicovka.
pa sta z Jurijem Janežičem (Svelcovim) istega leta dajala skupaj od polo­ Iz Dolenje vasi. NŠAL, RMK, 1667. Foto: J. K.
vične kmetije, verjetno sta bila brata;
č) sin Matevž Janežič je imel leta 1787 in še leta 1792 isto kmetijo;
d) Luka Janežič (oče Jakob), * okoli leta 1747, žena Uršula Lovko (oče ' ■" 91. rwr*
Anton Lovko), poročena leta 1771,1 otrok;569
e) Gregor Kržič, * okoli leta 1774, seje priženil, leta 1824 je imel kme­
tijo,570 žena Jera Janežič, * okoli leta 1776,1 otrok;
Leta 1743 je imel Matija Janežič iz Dolenje vasi
D Anton Janežič, * 1800, sorodnik Luke Janežiča, 165 let, žena Marija 64 (Mihavi) četrtinsko kmetijo, ki je spadala
Kolar, * 1805, Jakovica 19, Planina, f 78 let, 5 otrok; pod cerkniško cerkev. NŠAL, urbar Cerknica,
1743. Foto: J. K.
g) sin^Andrej Janežič, * 1831, f 57 let, žena Marija Matičič, * 1832, Ra­
kek 43 (Žlincova), f 52 let, II. žena Terezija Šešek, * 1839, Preserje 20 pri
Homcu, I. zakon 6 otrok, 2 umrla do 5. leta; 9j. £
h) posestvo je kupil Mihael Petrovčič, * 1864, Dolenja vas 19 (Nova­ if\ JA*.«.,- ~^
kov), leta 1909 je odšel v ZDA in tam naslednje leto umrl, t 46 let, žena ti«,k - -■J t. j

Marjeta Jakopin, * 1873, Grahovo 64 (Bajtarjeva), f 39 let, II. mož Jakob Leta 1792 je imel Matevž Janežič iz Dolenje
Oblak, * 1884, Ljubljana, I. zakon 8 otrok, 3 umrli do 10. leta; vasi 64 (Mihavi) 1/4 kmetije. NŠAL, urbar Cer­
knica, 1792. Foto: J. K.
i) sin Jožef Petrovčič, * 1900, t 85 let, žena Jožefa Juvančič, * 1897,
Begunje 19 (Fežnarjeva), f 74 let, 6 otrok, 1 umrl v 1. letu.
Domače ime Mihavi je prišlo od Mihaela Petrovčiča, roj. 1864, staro do- J4
mače ime Andrejan pa je bilo lahko še od gospodarja Andreja Janežiča iz
leta 1615. Frančiška Petrovčič, (hči h), roj. 1897, je bila poročena z Jožefom
Mevcem z Dolenjega Jezera 35 in je odšla v ZDA. Jožefa Petrovčič, (hči i), Leta 1747 sta Matija in Jurij Janežič iz Dolenje
vasi (Mihavi in Švelc) četrtinski kmetiji združi­
roj. 1933, seje poročila v Avstralijo. Kmetija je bila pod imetjem cerkniške la v polovično in od nje dajala vrečno desetino
župnijske cerkve (Pfarrkirchglt. Zirknitz). Pri hiši imajo hišno zname­ (Sack-Zehendt) od pšenice in ovsa. NŠAL, urbar
nje: dve vzporedni črti v desno in ena prečna v levo.571 Cerknica, 1747. Foto: J. K.

65 (97). ŠVELCOVI, 1/4 kmetije

a) Jurij Janežič je imel leta 1743 četrtinsko kmetijo pod cerkniško cer­
kvijo, vrečno desetino pa sta z Matijo Janežičem (Mihovi) istega leta dajala
skupaj od polovične kmetije, verjetno sta bila brata;
Hišno znamenje, Dolenja vas 64 (Mihavi).
567
Pismo glej v sestavku Pisma Franca
it a
urno jatn :
/ Škofa (Malenškega) in Jožefe Obre­
za (Cibkove) v uvodu v Dolenjo vas.
568
Franc Kebe, ustni vir.
ri n: / 569
NŠAL, RMK, podatke pod dlje zbral
Hi i L. Drame.
570
Leta 1743 je imel Jurij Janežič iz Dolenje vasi 65 (Švelco- Leta 1792 je imel Jakob Janežič iz Dolenje vasi 65 (Švelc) AS, F kataster.
vi) 1/4 kmetije. NŠAL, urbar Cerknica, 1743. Foto: J. K. 1/4 kmetije. NŠAL, urbar Cerknica, 1792. Foto: J. K. 571 Jože Petrovčič, risba znamenja.
 Dolenja vas 365
/•♦'V /‘ ,id~ **■ +*
b) sin Jakob Janežič je imel isto kmetijo leta 1787 in še leta 1792; t/i •«V> l' f1
c) Pavel Gerbec je imel kmetijo leta 1809, ko seje priženil, žena Eliza­ Irt (&*!■
beta Janežič, vsaj 1 otrok; -V-

č) Janez Blažič, * 1795, Dolenje Jezero 24 (Blažičev, oče Franc Blažič),

f 75 let, seje priženil, žena Marija Gerbec, * 1799, f 52 let, 7 otrok, 2 umr­
la do 5. leta, leta 1836 je 3-letna Apolonija Blažič umrla za kolero, 2 otroka y
'A
sta bila pogrešana (verschollen); v letih 1815 in 1829 je Janez Blažič dajal
Dne 18. nov. 1771 sta sklenila zak. zvezo Luka,
cerkvi vsako leto en mernik prosa in pol mernika pšenice; sin Jakoba Janežiča, in Uršula, hči Antona Lov­
d) sin Mihael Blažič, * 1821, f 25 let, je bil 16. febr. 1846 ubit (erschla- ka. Oba sta bila iz Dolenje vasi (ex Villa inferio-
ri). NŠAL, PM, 1771. Foto: J. K.
gen), žena Marija Vičič, * 1821, Cerknica (Peclova), II. mož Jožef Kovšca,
* 1811, Dolenja vas (Pavlov), I. zakon 2 otroka, II. zakon 5 otrok; jim je
bilo prodano in so šli na stanovanje; ■

_ _ ^
t\
e) posestvo je kupil Luka Švelc, * 1813, Dolenja vas 6 (Švelc, oče Simon -t
Švelc), t 79 let, žena Marija Petrič, * 1819, Dolenja vas 23 (Petričeva), f 61
let, 4 otroci; Leta 1809 je imel Pavel Gerbec iz Dolenje vasi
65 (Švelcovi)) 1/4 kmetije, ki je spadala pod
f) sin Franc Švelc, * 1858, f 69 let, žena Frančiška Usenik, * 1864, Kr­ cerkniško župnišče. Pred njim jo je imel Jakob
vava Peč 12, župnija Rob, t 47 let, II. žena Ivana Likon, * 1873, Selca 46, Janežič. NŠAL, urbar Cerknica, 1809. Foto: J. K.
župnija Slavina, t 77 let, I. zakon 12 otrok, II. zakon 4 otroci, 13 umrlo
do 10. leta;
g) sin Anton Švelc, * 1908, f 37 let, ubit leta 1945 po vojni,572 žena Anto­
nija Martinčič, * 1907, Dolenja vas 73 (Farbarjeva), f 32 let, II. žena Ivana
Caserman, * 1913, Cerknica 101, t 88 let, I. zakon 4 otroci, II. zakon 2 V letih 1815 do 1829 je Janez Blažič iz Dolenje
otroka, 3 umrli v 1. letu. vasi 65 (Švelc) letno dajal (entrichten) cerkvi
dajatve: mernik prosa in pol mernika pšenice.
Janez Blažič, (sin č), roj. 1828, je bil sin prejšnjega gospodarja (Vor- NSAL, urbar Cerknica, 1829. Foto: J. K.
besitzer Sohn) in je odšel v Trst (in Triest). Kmetija je bila pod imetjem
cerkniške župnijske cerkve (Pfarrkirchglt. Zirknitz).
66. Jakob SEVER, podrta hiša (diruta), lastnik Jernej Svet iz Dolenje
vasi 67. Leta 1824 je imela hišo vdova Marjeta Weber. 573
67 (98). ŠTEFETOVT, 1/4 kmetije
a) Jernej Štefuč (Steffutsch) je imel polovično kmetijo pod postojnskim
gospostvom pred letom 1496;
b) sin Pavel Štefuč je imel isto kmetijo leta 1496;574
c) leta 1564 je imel isto polovično kmetijo Matija Štefič (Stefitsch);575
č) Jurij Štefič (Stepitses) je bil na kmetiji leta 1630;576
d) Jernej Rok je imel leta 1752 četrtinsko kmetijo;
e) Blaž Sever, * okoli leta 1775, seje priženil, žena Marija Rok, * 1781,
vsaj 1 otrok;577
f) sin Jakob Sever, * 1805, t 69 let, žena Uršula Branisel, * 1804, Cer­
knica 62 (Vrbcova), f 87 let, 4 otroci, 3 umrli do 4. leta;
g) Jernej Svet, * 1827, Unec 46 (Hladov), f 69 let, seje leta 1859 priže­
nil, žena Marija Sever, * 1842, f 32 let, 2 otroka;
h) sin Janez Svet, * 1860, žena Terezija Kraševec, * 1870, Dolenja vas Mati Antonija Švelc, roj. Martinčič, iz Dolenje
vasi s hčerkama Anico in Marijo iz Dolenje vasi
97 (Gornikova), brez otrok; 65 leta 1935.
i) Jožef Štrukelj, * 1882, Dolenja vas 45 (Fatudov), žena Frančiška Žele,
* 1884, Trnje (Jernačeva), poročila sta se v ZDA, 2 otroka, 1 umrl v 1. letu;
S. Okoliš, Žrtve, str. 115.
AS, F kataster.
M. Kos, Srednjeveški urbarji, III,
str. 228.
P
<JH
/ •
Fotografijo zapisa iz leta 1564 glej
Leta 1496 je imel Pavel Štefuč iz Dolenje vasi (Štefeto- Dolenja vas 57 (Lingovi). V spisku je
vi) 1/2 kmetije. Od nje je letno dajal 90 grošev (60 kr.) O V ' vpisan zadnji.
činža, 95 grošev davka in 4 mernike (1 star) ovsa, 1 pu­ Leta 1752 je imel Jernej Rok iz Dolenje vasi (Štefetov) 576 NŠAL, urbar cerkve sv. Lovrenca,
stno kokoš, 12 velikonočnih jajc (oster ayr) in 6 pogač. 1/4 kmetije. Naštete so njegove njive: Proti Dolenjemu leto 1630.
Kmetijo je dobil od očeta Jerneja Štefuča. AS 1, Vic. a, Jezeru (gegen Seedorf), Pijavce, Za loko itd. AS, T kata­ 577 NŠAL, RMK, podatke pod f) je zbral
šk. 73. Foto: J. K. ster. Foto: J. K. L. Drame.
366 VI. poglavje

j) Alojz Martinčič, * 1884, Dolenja vas 24 (Farbarjev), f 32 let, leta JVCt 7?, m
1916 je utonil v ruskem ujetništvu, žena Frančiška Kunstek, * 1887, Gra- '
hovo 56; II. mož Vincencij Korošec, * 1890, Ograda 1, župnija Sveta Troji­
t
ca, ubit med 2. svetovno vojno, I. zakon 3 otroci; • ,v
k) Franc Mramor, * 1881, Dolenja vas 47 (Zidarjev), žena Marija Ben- Jk •[
čan, * 1899, Dolenja vas 13 (Sperucava), II. žena Frančiška Korošec, * Leta 1752 je imel Gregor Martinčič iz Dolenje
1900, Podslivnica (Mačkova), II. zakon 3 otroci. vasi (Mihcavi) 1/2 kmetije. Maštete so njegove
njive: Proti Dolenjemo Jezeru (gegen Seedorf),
Domače ime je staro več kot 500 let, saj je postal to prejšnji priimek. Pijavce, Za loko itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
Franc Mramorje kupil hišo in posestvo od Martinčiča. Denarje zaslužil v
ZDA, kjer je pridno delal in pošiljal denar domov.578 Franc Martinčič, (sin
j), roj. 1913, je odšel v ZDA. Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom.
68 (103). MIHCAVI, 1/4 kmetije
a) France Mihel (Michel) je imel polovično kmetijo pred letom 1496;579 Hišno znamenje, Dolenja vas 68 (Mihcavi).
b) leta 1752 je imel polovično kmetijo Gregor Martinčič;
c) leta 1787 je imel kmetijo Mihael Martinčič;580
č) Jakob Prudič, * okoli leta 1771, po katastru je imel kmetijo še leta
1824,581 seje priženil, žena Marija Martinčič, * 1776, f 64 let, 5 otrok;
d) sin Franc Prudič, * 1815, t 81 let, žena Marjeta Urbas, * 1815, Cer­
knica 114 (sedaj Piskovi), f 78 let, 2 otroka; D
ZV/ iV *> »t /Vrzita, //7 j.

e) sin Anton Prudič, * 1847, t 62 let, žena Jerca Otoničar, * 1860, Cer­ IpL-f« - K
r- 792
Y* -
/>$■

knica 69 (Pocinova), t 79 let, 8 otrok, 1 umrl v 1. letu; // ■ ■

/avi
f) sin Janez Prudič, * 1887, f 81 let, žena Marija Žnidaršič, * 1894, Do­ $" ¥< • .V- Ji

lenja vas 43 (Mešatova), f 84 let, 7 otrok, 1 umrl v 3. letu.

Domače ime je prišlo od nekdanjega priimka. Franc Prudič, (sin d), roj.
■£SS8k:. . s-
i/.
<’/
■■».‘t.

tis.

1851, je umrl 5. aprila 1879 kot vojak v Stolcu v Hercegovini (gestorben in yf1** /lf
Z
p . .7/

Stolac), kjer seje udeležil zasedbe Bosne in Hercegovine, kije bila do leta HAz/AVA, /P

/ -H-' %. .
1878 pod turško oblastjo. Matevž Prudič, (sin e), roj. 1895, je leta 1913 odšel T j(,.. }.
2/-
(■/.■A/.
/,V'/ 2-

v ZDA, kjer je še mlad umrl. Ivana Prudič, roj. 5. maja 1890, je bila redov­ ►-• ***■

nica usmiljenka. Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom. Pri hiši imajo
hišno znamenje: rešeto: tri vzporedne poševne črte in tri prečne črte. 582
1 '
(pCf. iV*>/4ny
c) a ■.
/j/ <?.

/6*
- ( C'J p- 4—
K at/ uarai Ti

JfJcbOs
vy*x3
2» /Jz

•’y/m Ja
3$. /i/~
Jtf.
'J
'4t *Z~-ry bi/
7/ J. tfi/.
(s

/77 ■M

** V*

f Tekavcava rodbina iz Dolenje vasi v žup. knjigi

SA. Foto: B. Ž.

* *

(J)
m //*
o
V///z ar/ 7 J
L m
s tfjnft nj/A+kA
vftjtl

9 'Vx /V' a/Z- t&j

Z
578
//. /yZf Us
Sorodniki, ustni vir.
/j/„ n ... f‘/
579
J. '#7/4. f/tP
M. Kos, Srednjeveški urbarji, III,
•J' str. 228.
580
AS, J kataster.
Jerca Prudič, roj. Otoničar, (Mihcava) leta 1860, in hči Ivana, roj. Mihcava rodbina iz Dolenje vasi v žup. knjigi 581 AS, F kataster.
1890, ki je postala redovnica, leta 1909. Foto: D. Rovšek, Ljubljana. SA. Foto: B. Ž.
582
Fotografijo hrani Ivana Dum, roj. Prudič. Alojz Prudič, risba znamenja.
 Dolenja vas 367

69 (102). TEKAVC, kajža

i e/? na -v.. .,
a) leta 1752 je imel kajžo Jakob Prudič;583
b) leta 1787 je imel kajžo Jurij Prudič;584
a fbUp ;
c) leta 1824 je imel kajžo Anton Meden;585 Ari 4M‘-~
č) Janez Ule, * 1774, f 75 let, žena (--), vsaj 1 otrok; .— ______
d) sin (--) Ule, žena Neža Sežon, * 1804, t 50 let, 1 otrok, kot vdova se Dne 14. jan. 1669 je bila krščena Neža, zak. hči
poročila v Dolenjo vas 35; Jurija Ciferja in žene Marjete. Krstil jo je Blaž
Thus, duhovnik. Botra sta bila Andrej Mihele in
e) Miklavž Obreza, * 1780, Cerknica 118, žena Uršula Kobal, vsaj 1 Helena Germica (Germek) iz Dolenje vasi. NŠAL,
otrok;586 RMK, 1669. Foto: J. K.
f) sin Lovrenc Obreza, * 1802, žena Katarina Lovko, * 1799, Grahovo 2
(Tomaževa), t 78 let, 6 otrok, 3 umrli do 5. leta;
g) Jožef Govekar, * 1806, Rovte, t 49 let, žena Marija Šparemblek, *
1807, Dolenja vas 54 (Branislava), f 72 let, 2 otroka;
h) sin Franc Govekar, * 1838, f 74 let, žena Neža Brinovec, * 1838, Dolenja
vas 21 (Brinarjeva), t 42 let, II. žena Frančiška Gabrenja, * 1845, Unec 74 Leta 1718 je imel Hanže Cifer iz Dolenje vasi 70
(Šurčkova), t 72 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 3 otroci, 2 umrla v 1. letu; (Lončar) četrtinsko kmetijo. AS, 1/13 u. Foto:
J. K.
i) Franc Obreza, * 1888, Dolenja vas 106 (Cibkov), žena Helena Ob­
reza, * 1888, Podskrajnik 1 (Cibkova), poročena v ZDA, vseh 7 otrok je
bilo rojenih v ZDA in tam so ostali: Franc, roj. 1911, Jožef, roj. 1912, Ed­
vard, roj. 1914, Anton, roj. 1916, Alojzij, roj. 1917; leta 1923 je tam umrla
tudi žena in mati Helena, II. žena Frančiška Gerbec, * 1895, Lipsenj 44,1
■fE**'- ■ • . A
'
otrok, od leta 1958 so v ZDA. 1 -. - !
Dne 23. junija 1911 je v vaškem potoku utonila 33-letna Ivana Govekar Leta 1752 je imel Hanže Cifer iz Dolenje vasi 70
(hči h), bila je samska. Kajža je bila pod hasberškim gospostvom. (Lončar) 1/4 kmetije z njivami: Proti Dolenjemu
Jezeru (gegen Seedorf), Pijavce, Za loko itd. AS,
70 (104). LONČAR, 1/4 in potem 1/2 kmetije T kataster. Foto: J. K.
a) Jurij Lončar (Lantschar) je bil na kmetiji leta 1653;587
b) Jurij Cifer je bil gospodar leta 1669, žena Marjeta (--), v tem letuje /»
bila rojena hči Doroteja;
c) Hanže Cifer (Ziffer) je imel leta 1718 in še leta 1752 četrtinsko kmeti­ tV ;t3. •
jo pod hasberškim gospostvom;
Leta 1718 je imel Hanže Prudič iz Dolenje vasi
č) leta 1787 je imel kmetijo Andrej Cifer pod hišno št. 60;588 (Pavlin) 1/4 kmetije pod hasberškim gospo­
stvom. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
d) leta 1824 je imel kmetijo sin Mihael Cifer, * 1763, žena Uršula Čen-
čar, * 1763, vsaj 1 otrok; I

e) Simon Lovko, * 1796, Brezje (Thinčev), f 83 let, se je priženil, na

A
L

starost je oslepel (blind), žena Marija Cifer, * 1795, f 54 let, 5 otrok, leta •
1836 je za kolero umrla 13-letna Marija Lovko;
:
i 4^ -
f) sin Jakob Lovko, * 1840, f 32 let, žena Jera Turšič, * 1841, Begunje
Leta 1752 je imel Jakob Prudič iz Dolenje vasi
31 (Podržajeva), f 50 let, II. mož Jakob Svet, * 1844, Dolenja vas 79 (Sve­ (Pavlin) 1/4 kmetije. Naštete so njegove njive
tov), f 75 let, seje leta 1874 priženil, I. zakon 6 otrok, II. zakon 3 otroci, (Ackher): Pijavce, Za loko itd. AS, T kataster.
5 umrlo do 7. leta; Foto: J. K.

g) sin Franc Svet, * 1877, f 56 let, žena Frančiška Avčin, * 1882, Koče
24 pri Slavini, f 76 let, 5 otrok.
Domače ime ostalo od nekdanjega priimka. V knjigi status animarum
je pripis, da je bil gospodar Jakob Lovko 20. marca 1872 ubit (erschlagen
worden), ustno izročilo pa pravi, da je bil ubit v Dolenji vasi, kjer stoji 583
AS, T kataster.
sedaj gasilni dom. Ubijalca so dobili, vest gaje preganjala in bilje več let 584
AS, J kataster.
zaprt.589 Iz družine Svet so odšli v ZDA: Franc, (sin g), roj. 1906, Janez, roj. 585
AS, F kataster.
1907, in Štefanija, roj. 1910. Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom. 586 NŠAL, RMK, podatke pod č) je zbral
71 (105). PAVLIN, prej Pavle, 1/4 kmetije L. Drame.
587
NŠAL, urbar cerkve sv. Lovrenca,
a) leta 1718 je imel Hanže Prudič 1/4 kmetije pod hasberškim gospo­ leto 1653.
stvom; 588 AS, J kataster.
589
b) leta 1752 je imel Jakob Prudič isto kmetijo; Alojz Prudič iz Dolenje vasi, marec
2008, ustni vir.
c) Anton Prudič, * 1769, leta 1824 je imel kmetijo pod hišno št. 61, žena 590
NŠAL, podatke pod c) je zbral L.
Uršula Škof, * 1777, t 60 let, 5 otrok;590 Drame.
368 VI. poglavje

č) sin Pavel Prudič, * 1801, t 70 let, žena Helena Uršič, * 1805, Dolenje Črtuf- Jto- utri) uulflur Hame <55cIiurf$*S5ati
Jezero 10 (sedaj Markcovi), t 71 let, 6 otrok, 1 umrl v 10. letu in 3-letni ViUt'.’:
f’,“" f' 7'
‘L • C- _ .
bet
Nro.
Matija, kije leta 1836 umrl za kolero; UMjnputtei
£«8 SBoiiat

d) sin Jožef Prudič, * 1829, t 56 let, žena Marija Martinčič, * 1831, Do­
lenja vas 61 (Špajna), t 70 let, 8 otrok, 1 umrl v 1. letu; .M />
ČS
e) sin Jožef Prudič, * 1862, f 70 let, žena Marjeta Svet, * 1882, Dolenja \
Ii 77
vas 70 (Lončarjeva), 6 otrok. Oh (j
S.
'L/ 6 /' /
/f /I T

YpJ,“
Jožef Prudič, (sin e), roj. 1903, seje smrtno ponesrečil v ZDA. Kmetija / 'iX (e-

Č7.
je bila pod hasberškim gospostvom. 'A it M-lit j
c* y
a i//. 2n Vn.
72 (106). ANDREJC, prej Martinčičev Andrej, 1/4 kmetije fL/SL . . . . 77, V,
7
A.
7
a) leta 1718 je imel Matija Prudič 1/4 kmetije pod hasberškim gospo­
stvom;
b) leta 1752 je imel Matija Prudič isto kmetijo; f^ < tStsj /t.

iS
c) leta 1787 je imel kmetijo Andrej Škof; 1 ./A M u rt jf/t-c Imjfn XX »r

r,. 4
.Voj’-—-o

č) kmetijo je dobil Jakob Švigel, * 1788, Begunje 40, t 70 let, žena Neža /H
* ft /■

Martinčič, * 1798, Dolenja vas 61 (Špajna), t 82 let, 7 otrok, 2 umrla do /A

I, i'1 tri
V
3. leta; iFarVtJ
i£p.
?■
/
'}>> *n-i

• ipr i >

d) sin Andrej Švigel, * 1810, Dolenja vas 7 (Martinšči), t 52 let, žena

Marija Opeka, * 1815, Dolenja vas 56 (Ribčeva), t 28 let, II. žena Marija
Urbas, * 1822, Dolenja vas 36 (Logačanova), t 63 let, I. zakon 3 otroci, II.
Pavlinova rodbina iz Dolenje vasi v žup. knjigi
zakon 6 otroci, 5 umrlo do 6. leta; SA. Foto: B. Ž.
e) sin Anton Švigel, * 1858, t 78 let, žena Jera Opeka, * 1864, Dolenja ■
vas 48 (Japcova), f 85 let, 10 otrok, 8 umrlo do 10. leta; )S. c
f) sin Franc Švigel, * 1886, t 78 let, žena Frančiška Tekavec, * 1907, c , talita. ~
Otonica 6, t 89 let, 1 otrok. 'V-p -
Leta 1836 je 30-letna Helena Prudič umrla za kolero. Kmetija je bila raii -
pod hasberškim gospostvom. Leta 1718 je imel Matija Prudič iz Dolenje vasi
(Andrejc) 1/4 kmetije pod hasberškim gospo­
V.Ul-5:
Qot.-r (p o*rj *-V 7 ^'■1' —_
stvom. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
Nro. .4 tOolinpilrtfi Nro.
•>» & SRonat Oi tU^njmrtri 7_ SHonat %
>1 '4, 46
:r~___..... F,
fkO-ti pi r-r
F* ^r '
/.
*
4- ' ■ • •

zš
y
že.
Leta 1752 je imel Matija Prudič iz Dolenje vasi
' .. &1/&1
(Andrejc) 1/4 kmetije. Naštete so njegove nji­

M- 7 ve: Proti Dolenjemu Jezeru (gegen Seedorf),

Pijavce, Za loko itd. AS, T kataster. Foto: J. K.

x
&r
y J
'krrf~' ' f
/'
V <{> S.
ib 2.\^4
J6
^ ivP_
J
M ’ t'<wi
•. <~fl ui<« fv JlrtM 3L «.»-
f/ j. ,'S/oV5

ioA- /
rr/i. Oi n j ..j /s &
-7v4^/V'
u
* - t«! zt, A-
■fu 10 iApriH
fly A ^2 2?. -'T t.. a \/7Ue«-SPrri
Vrt#/,ctc. cj./A 7/ C/c/tT- Leta 1593 je imel Simon Prudič iz Dolenje vasi
*- «^7., <, 'Ju 2,. <» / (Svetovi) polovično kmetjo, ki je spadala pod cer­
kniško župnišče. AS 1, Vic. a, šk. 72. Foto: J. K.
* 7 2Z *z /J
T'
i/

'7 J? n /u /e
fu % ?e
"7y 4,-^
$
- ylArriIyi( (k/ ^ cS o i^/u. n-g ?
/
’£ . t *- fa Z4t.
--------—
•p /j

. te- .. . /4. n ... 18*?:'

F*- - // *r

' “7**" U % ■i*

* • Leta 1614 je imel Simon Prudič iz Dolenje vasi

(Svetovi) polovično kmetijo, ki je spadala pod
Andrejcova rodbina iz Dolenje vasi v žup. knjigi SA. Foto: Farbarjeva rodbina iz Dolenje vasi v žup. knjigi SA. Foto: cerkniško župnišče. AS 1, Vic. a, šk. 72. Foto:
B. Ž. B. Ž. J. K.
 Dolenja vas 369

73 (107). FARBARJEV, prej Farbarjev Matevž, 1/4 kmetije ■ -Ul/1 '1 ... ■*/
.4 1
a) Matevž Prudič je imel kmetijo leta 1824; (_ C --j i?
b) kmetijo je kupil Matevž Martinčič, * 1838, Dolenja vas 53 (Farbar­ ■

jev), t 68 let, žena Uršula Ule, * 1840, Dolenja vas 80 (Uleča), f 57 let, 5
otrok, 2 umrla v 1. letu;
c) sin Franc Martinčič, * 1867, t 78 let, žena Ana Debevec, * 1882, Do­
lenje Jezero 35 (Gašperjova), t 90 let, 3 otroci;
č) Ludvik Leskovec, * 1897, Dolenje Jezero 44 (Pouletov), seje leta 1935
Leta 1640 so Jurij Gorjanc, Urban Roženta
(Rossentha) in Simon Prudič (Svetovi) iz Dole­
nje vasi dajali od 1/2 kmetije snopno desetino
imetniku beneficija sv. Petra v Ložu. AS 1, Vic.
a, št. 72. Foto: J. K.

priženil, žena Ana Martinčič, * 1902, f 78 let, 4 otroci, 1 umrl v 1. letu. 74S >
Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom.
74 (108). SVETOVI, prej Cibkovi in Hren, 1/2 kmetije
a) Simon Prudič je imel leta 1593 polovično kmetijo pod cerkniškim
župniščem;
b) leta 1614 je imel Simon Prudič isto kmetijo, snopno desetino je dajal
imetniku beneficija sv. Petra v Ložu; Leta 1743 je imel Jakob Ule iz Dolenje vasi 74
c) leta 1743 je imel Jakob Ule isto kmetijo pod cerkniško cerkvijo; (sedaj Svetovi) polovično kmetijo, ki je spadala
pod cerkniško cerkev. NŠAL, urbar Cerknica,
č) za njim je imel kmetijo Andrej Ule; 1743. Foto: J. K.
M
d) potem je imel kmetijo Miha Ule;
e) leta 1792 je imel kmetijo Gregor Ule; /
D potem je dobil kmetijo Martin Obreza za sina Matevža; Uftfkr--
g) Matevž Obreza, * 1776, Dolenja vas 17 (sedaj Lunkovi), f 78 let, žena
Neža Popek, * 1777, Cerknica 127, f 59 let, leta 1836 je umrla za kolero, 5 fc A .

otrok; Letu 1747 so imeli Andrej Ule, Miha Ule in Mar­

tin Obreza iz Dolenje vasi 74 (sedaj Svetovi)
h) sin Jurij Obreza, * 1807, t 52 let, žena Marija Nagode, * 1807, t 29 1/2 kmetije, dobili so jo od Jakoba Uleta. NŠAL,
let, leta 1836 je umrla za kolero, II. žena Neža Sparemblek, I. zakon 3 urbar Cerknica, 1747. Foto: J. K.
otroci, II. zakon 2 otroka; leta 1844 so se odselili v Krško;
i) novi lastnik Jakob Hren, * 1837, Cerknica 34, t 52 let, žena Marija VC/Tt. t/c- ■
Pakiž, * 1839, Velike Bloke 12, t 70 let, 13 otrok, 6 umrlo do 10. leta;
j) Jože Svet, * 1909, Dolenja vas 79 (Svetov), f 72 let, žena Frančiška ~
Kraševec, * 1914, Kozarišče 3 (Čenčarjeva), t 65 let, 3 otroci. Leta 1792 je imel Gregor Ule iz Dolenje vasi
(Svetov) 1/2 kmetije, ki je spadala pod cer­
V hiši je ostala tudi družina Obreza. Leta 1894 je bila v hiši rojena Iva­ kniško župnišče. NŠAL, urbar Cerknica, 1792.
na, starša Jožef Obreza in Marija Dovjak. Iz družine Hren so odšli v ZDA: Foto: J. K.

Jakob, roj. 1871, Anton, roj. 1873, in Franc, roj. 1876. Kmetija je bila pod f
cerkniškim župniščem.
75 (109). ŽLEBARJEVI, 1/4 kmetije
a) leta 1718 je imel Jakob Telič (Teleitsch) 1/4 kmetije; .e. CTth----. .
b) leta 1752 je imel isto kmetijo Jakob Telič; Leta 1718 je imel Jakob Telič iz Dolenje vasi
1/4 kmetije. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
c) leta 1787 je imel Jožef Telič isto kmetijo pod hišno številko 55,591 žena
Elizabeta Mele, 8 otrok; m—
U.
č) sin Lovrenc Telič, * 1782, leta 1824 je imel kmetijo pod hišno št. 75, ■-

f 72 let, žena Barbara Žnidaršič, * 1773, f 67 let, brez otrok;

d) Matevž Baraga, * 1816, Cerknica 221 (Oglarjev), f 64 let, žena Mari­ JV a
* £

ja Žnidaršič, * 1811, Cerknica 148 (Gorjupova), f 76 let, 10 otrok, 3 umrli \iyr 1

do 3. leta; Leta 1752 je imel Jakob Telič iz Dolenje vasi

(Žlebarjev) 1/4 kmetije. Naštete so njegove
e) sin Franc Baraga, * 1842,168 let, žena Marija Lovko, * 1840, Cerkni­ njive: Proti Dolenjemu Jezeru (gegen Seedorf),
ca 72 (Koprivcava), f 65 let, 6 otrok, 3 umrli do 3. leta; Pijavce, Za loko. Otoške itd. AS, T kataster.
Foto: J. K.
f) sin Franc Baraga, * 1875, t 78 let, žena Ivana Primožič, * 1882, Gra­
hovo 63 (stanovanje), f 72 let, 9 otrok, 1 umrl v 4. letu;
g) sin Franc Baraga, * 1910, t 77 let, žena Marija Mestek, * 1918, Dole­
nje Jezero 34 (Mestkova), t 82 let, 2 otroka.
Domače ime je prišlo od žleba, ker je hiša stala v dolini. Janez Bara­
ga, roj. 1836, se je leta 1870 kot bivši vojak (ablicentiatus miles) poročil v 591
AS, J kataster.
Sisku. Župnik iz Siska je 31. julija 1870 prosil v latinsko pisanem pismu 592
AS, F kataster.
370 VI. poglavje
č£r /• er/, i M
«/, Mn//f-, Oaw*ya^t/ .v- aJLy, '/fa i dvC&nli ; i/rtj \/n /»/. ; . (Č^Lt. 0a/j&rt.Lfe , .3A-JI <&*- •—• <P^“ t--4-
/V
; ///n M rit- f f>/l/U/>/*t////l (x- . &A,/. ff./t/n /f flrtttff/ll 4* y. J Si
"■tf 7 i

/L.V* n M h /b/
7
/?///* A - . i-**- ■
{■
7; •,£& ,t£. •
1
.1 a
o %
£■

lvC.»»*'>vS,
,
t>9
tP^'3
, ? ^r//it #i P tt- 1 /w

\ftit
/
<: * t i'

<4"
y-
J/. x/ tfottH**

<?0. % i
6 Leta 1718 je imel Pavel Gačnik iz Dolenje vasi 76
(Primšar) 1/2 kmetije pod hasberškim gospo­
stvom. Poleg plačevanja činža, davka in hobnega
denarja je imel moral opraviti eno vožnjo vina in
f <?* 1/2 vožnje žita. AS, 1/13 o. Foto: J. K.
> 7z>. C/
??s ■ / s.
* &
/f.
<? c€>
a y//a^t a)
/s.
W*M$sp&¥
/7

A
7 (f
* I- tl * //k n . c.

\/}fc<. / h i J j7
o
t'-' ■
4//*« *» s? . • %6-r
j! rini Hi
‘trrl

J'-tisč&S . ? ?/
4uy^yi£. 2&. TljO
L.
'• n i cA?.l&Zci eyft 2y y<-<« /
l' - '
>y
7c: U/ie /v
- /»r' ^i,i/4n.>/ </- •„ ..i 4’■

.!$bkŠ&ai) [M
V
ru
< > t /1

.<■j~K.lt ‘>
_
_”.y ■■ /

Žlebarjeva rodbina iz Dolenje vasi v žop. knjigi SA. Foto: Primšarjeva rodbina iz Dolenje vasi v žup. knjigi SA.
B. Ž. Foto: B. Ž.

cerkniškega župnika za krstni in samski list. Matija Baraga, roj. 1855, je O

ltttn?gti£iki/ 1"
bil najprej vojak (miles), potem pa je leta 1881 odšel v Slavonijo (ab anno fijud jdiiifi 1
1881 absens in Croatia). Franc Baraga, roj. 1875, je odšel leta 1903 v ZDA,
a seje vrnil. Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom.
"
n d n f

76 (110). PRIMŠARJEVI, prej Dehinc (Tuhinc, prišel iz Tuhinja), 1/4 4

kmetije
a) Pavel Gačnik je imel leta 1718 polovično kmetijo pod hasberškim e. (nhsSmk r*T•#
gospostvom; ini+nj-ii.ii
,A. j
b) Andrej Bevčič, * 1699, seje priženil, žena Helena Gačnik, 4 otroci; Ok
Leta 1752 so imeli med drugimi v Dolenji vasi
c) leta 1752 je imel isto kmetijo Andrej Bevčič; kmetije: Janez Petrič 1/2, Andrej Braniselj
č) sin Anton Bevčič, * 1753, žena Apolonija Turšič, 3 otroci;593 1/2, Janez Čenčar 1/4, Andrej Bevčič 1/2,
Jakob Telič 1/4, Jakob Anžlinc 1/4, Anton
d) sin Matija Bevčič, * 1796, kmetijo je imel leta 1824, t 67 let, žena Eli­ Svet 1/4, Anton Obreza (Praisu) 3/4. AS, T
zabeta Baraga, * 1800, Cerknica (oče Simon, mati Lucija Gačnik), 9 otrok, kataster. Foto: J. K.
2 umrla do 6. leta, družina je odšla v Planino; ... ,
e) Matija Vidmar, * 1829, Begunje 29 (Gorenji Vidmar), f 74 let, žena "
-
// 2
m
Marjeta Lovko, * 1812, Begunje 43, ob poroki je bil ženin Matija star 25 let, « 1%
nevesta Marjeta pa 42 let!, t 74 let, II. žena Ana Marinček, * 1860, Ravnik
3, t 56 let, II. zakon 2 otroka; (• * Ji
f) Janez Primšar, * 1889, Dolenja vas 91 (Pavlov Anton), žena Terezija
Ule, * 1896, Dolenja vas 82 (Popkova), 3 otroci. Leta 1752 je imel Andrej Bevčič iz Dolenje vasi
(Primšar) 1/2 kmetije. Naštete so njegove nji­
Marija Bevčič, (hči d), roj. 1827, je leta 1852 umrla v Trstu. V Trst seje ve: Proti Dolenjemu Jezeru (gegen Seedorf),
s Petrom Kavčičem poročila tudi Uršula Bevčič, roj. 1842. Janez Primšar, Pijavce itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
(sin D, roj. 1920, je odšel v ZDA. Kmetija je bila pod hasberškim gospo­
stvom. P
■nivLA-i. -».-.1 -UjU-
77 (112). PRUDIČ, prej Bunder, 1/2 kmetije J.
a) Andrej Grmek je imel polovično kmetijo pred letom 1718;
b) Simon Puntar (Pundter) je imel kmetijo leta 1718; 8-

c) leta 1787 je imel Anton Branisel isto kmetijo pod hišno številko 53, Leta 1718 je imel Simon Puntar iz Dolenje vasi
(Prudič) 1/2 kmetije, pred njim jo je imel Andrej
žena Elizabeta Peterič iz Selščka, 4 otroci; Grmek. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
č) sin Jakob Branisel, * 1775, leta 1824 je imel kmetijo, t 70 let, žena
Marija Klančar, * 1783, Cerknica, t 53 let, leta 1836 je umrla za kolero, 4
otroci;
d) sin Gašper Branisel, * 1808, f 80 let, žena Apolonija Mele, * 1807, 593 NŠAL, RMK, podatke pod a) in b) je
Zelše 1 (Meletova), 5 otrok, 3 umrli do 4. leta; zbral L. Drame.
 Dolenja vas 371

e) Andrej Opeka, * 1831, Dolenja vas 56 (Ribčov), f 81 let, se je leta

1862 priženil, žena Apolonija Branisel, * 1843, f 77 let, 11 otrok, 4 umrli
do 10. leta, leta 1866 je umrl za kolero 2-letni Jakob Opeka;
f) Matija Prudič, * 1865, Dolenja vas 60 (Fatudov), f 69 let, žena Bar­
bara Malnarčič, * 1867, Cerknica 228, t 26 let, 2 otroka, 1 umrl v 2. letu;
g) sin Franc Prudič, * 1890, žena Marija Meden, * 1898, Selšček 27, Leta 1752 je imel Anton Svet iz Dolenje vasi
otrok (-). (Svetov) 1/4 kmetije z njivami: Proti Dolenje­
mu Jezeru (gegen Seedorf), Pijavce itd. AS, T
Prejšnje domače ime je prišlo od priimka Puntar: Puntar, Buntar, Bun- kataster. Foto: J. K.
der. Marija Opeka, (hči e), roj. 1870, in brat Franc, roj. 1878, sta odšla
v ZDA. Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom. Novo hišo je naredil /j ItuU /«vs* ^ ič-až/č
Drago Debevec.
78. ŠTEFE, prej Urh, 1/4 kmetije
ižc eP
a) leta 1787 je imel Hanže Anžlinc 1/4 kmetije pod hišno številko 52, ~ /777? TTTshC '-/rt

žena Helena (-), vsaj 2 otroka; Dne 15. febr. 1773 sta sklenila zak. zvezo Ja­
kob, kmečki sin Antona Sveta (Sueth) iz Dolenje
b) Jakob Anžlinc, * 1781, leta 1824 je imel kmetijo, f 55 let, žena Marija vasi 79 (Svetov), in Marija, kmečka hči Blaža
Turšič, * 1791, f 45 let, 1 otrok, leta 1836 sta oba starša v štirih dneh drug Udovča z Rakeka. Oklicana in poročena v žup.
cerkvi. Poročil ju je Ignacij Baraga, kaplan._Pri­
za drugim umrla za kolero, hči Marija, roj. 1826, seje poročila na Dolenje či: Mihael Ule in Anton Udovč (Vduuitsh). NŠAL,
Jezero 15 (Lovričkovi); PM, 1773. Foto: J. K.
c) kmetijo je kupil Andrej Kranjc, * 1816, Martinjak 42 (Mežnarjev), f
72 let, žena Marija Urh, * 1809, Martinjak, t 78 let, 7 otrok, 2 umrla do
5. leta;
č) sin Janez Kranjc, * 1839, f 57 let, žena Marija Mikuž, * 1852, Rakitna tMiM
mr (j\Ukn
44, f 53 let, 10 otrok, 4 umrli do 3. leta. /f
Iz družine Kranjc so odšli v ZDA: Anton, (sin č), roj. 1881, Jožef, roj.
1883, in Jožefa, roj. 1894. Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom.
Hiše ni več.
79 (114). SVETOVI, 1/4 kmetije
a) Anton Svet, * okoli leta 1720, leta 1752 je imel 1/4 kmetije, žena Eli­ f-
■

zabeta (--), vsaj 1 otrok,;

b) sin Jakob Svet, * 1755, leta 1787 je imel isto kmetijo pod hišno števil­
b1. .6.
■ ■ ?
ko 51, f 65 let, žena Marija Udovič z Rakeka, poročena 15. februarja 1773, m.
vsaj 1 otrok;594 Leta 1575 je bilo v Dolenji vasi pod šteberškim
gospostvom 11 kmetij in pol. Gregor Skorsa
c) sin Andrej Svet, * 1775, leta 1824 je imel kmetijo, f 79 let, Marija Go- (Skorsa, danes Uleči) je imel 1/2 kmetije, od
deša, * 1779, Rakek 27 (Godeševa), t 32 let, II. žena Marija Stržaj, * 1774, katere je dajal 6 laških funtov, to je 1 gld. in 20
t 79 let, I. zakon 1 otrok, II. zakon 3 otroci; kr., 4 mernike ovsa, pol kokoši, 6 jajc in 3 poga­
če. AS, 11/23 u. Foto: J. K.
č) sin Jurij Svet, * 1801, iz I. zakona, f 70 let, žena Uršula Hrovatin, *
1813, Dol 4, župnija Borovnica (Franzdorf), t 82 let, 8 otrok, 4 umrli do 8.
leta, leta 1855 je umrla za kolero 8-letna Marjeta Svet;
f" vnnd a »v a!i( .\u.t
d) sin Janez Svet, * 1836, f 87 let, žena Marija Korošec, * 1851, Kržišče
1, župnija Sveti Vid, 128 let, II. žena Ivana Gornik, vdova Branisel, * 1839, Ft mr c MOt/cfuut jct. C~' w
Grahovo 42 (sedaj Ogrinec), vdova v Dolenji vasi 8 (Svelcova), t 84 let, I.
zakon 3 otroci;
e) Matija Svet, * 1867, Dolenja vas 38 (Svetov), t 74 let, se je priženil,
žena Marija Svet, * 1875, f 72 let, 9 otrok, 1 umrl v 3. letu. ■R«.. /->■
Leta 1602 je imel Gašper Goršinc iz Dolenje vasi
Iz rodbine Svet so odšli v ZDA: Jakob Svet, (sin č), roj. 1844, Janez Svet, (Uleči) 1/2 kmetije. AS, 11/24 u. Foto: J. K.
(sin e), roj. 1899, kije tam leta 1932 umrl, Matija, roj. 1900, in Anton, roj.
1903. Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom.
80 (115). ULEČI (nekdaj knežja hiša, Fiirsthaus), 1/2 kmetije
a) Križman (Crismen) je imel polovično kmetijo pred letom 1496;
b) Gorše Skarsa (Scarssa) je imel polovično kmetijo leta 1496;595
c) Gregor Skorsa (Skgorsa) je imel leta 1575 polovično kmetijo pod šte- 594
AS, J kataster, NŠAL, RMK, po­
berškim gospostvom; datke pod a) in b) je delno zbral L.
Drame.
č) Gašper Goršinč (Gorschinitsch) je imel leta 1602 isto kmetijo, ki jo 595
M. Kos, Srednjeveški urbarji, III,
je dobil od Gregorja Skarse; str. 228.
372 VI. poglavje

d) pred letom 1718 je imel kmetijo Matija Goršinc (Gaschinz);

e) Tomaž Ule (Ulle) je imel kmetijo po letu 1718, leta 1752 je imel 9/16
kmetije;
f) leta 1787 je imel Mihael Ule isto kmetijo pod hišno številko 50,596 žena ,• ' f1 .1
(--), vsaj 1 otrok; Leta 1718 je imel Tomaž Ule iz Dolenje vasi
(Uleči) 1/2 kmetije, pred njim jo je imel Gašper
g) sin Matija Ule, * okoli leta 1755, kmetijo je imel še leta 1824,597 žena Goršinc. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
Uršula Bizar, * 1758, Cerknica (oče Jernej Bizar, leta 1762 je bil priča pri
poroki Andreja Drašlerja), poročena leta 1779, f 78 let, leta 1836 je umrla /t'
za kolero, vsaj 1 otrok;598 l

h) sin Anton Ule, * 1805, t 78 let, žena Uršula Modic, * 1800, Cerknica /o-*' ■

80, f 71 let, 5 otrok, 1 umrl v 3. letu;

i) sin Jakob Ule, * 1828, t 40 let, žena Marija Kunstek, * 1832, Dolenja
vas 53 (Farbarjeva), f 23 let, II. žena Marija Debevec, * 1844, Padež 3 (Pa-
vličkova), f 82 let, II. mož Lovrenc Ule, * 1837, na domu, Jakobov brat, seje
oženil leta 1869, j 36 let; III. mož Janez Petrovčič, * 1849, Pokojišče 5 (Čol­
nar), f 70 let, seje leta 1874 priženil, I. zakon Jakob U. - Marija K. 2 otro-
ka, II. zakon Jakob U. - in Marija D. 2 otroka, III. zakon Lovrenc - Marija 4^-- *
D. 1 otrok, IV. zakon Janez P. - Marija D. 6 otrok, 5 umrlo do 9. leta;
j) sin Janez Petrovčič, * 1883, f 85 let, žena Frančiška Debevec, * Leta 1752 je imel Tomaž Ule iz Dolenje vasi
(Uleč) 9/16 kmetije z njivami: Proti Dolenjemu
1892, Dolenje Jezero 7 (Debevča), t 97 let, 8 otrok, vsi odrasli; Jezeru (gegen Seedorf), Pijavce, Za loko itd. AS,
T kataster. Foto: J. K.
k) sin Janez Petrovčič, * 1915, f 80 let, žena Marija Šega, * 1930, Šegova
vas 15, župnija Loški Potok, 2 otroka. 7,u izje- y
1. & /s
* s sj t
Leta 1855 je umrla za kolero 23-letna Marija Ule. Dne 22. junija 1886 ^ 'L 'v
je padla po stopnicah in v enem dnevu umrla Marija Ule, (hči h), roj. 1835 /V1' ^ / fppp)
(iiber die Stigen gefallen und in einigen Tagen gestorben), ki je bila sam- « . V J?.
ska. Dne 11. novembra 1939 je v jezeru utonil 20-letni Franc Petrovčič. V ; pfa r‘ifui
dobi kontrabantaje po nasipu jahal konja, kije zašel s poti. Konj seje rešil, j
Franc pa je utonil.599 Kmetija je bila pod šteberškim gospostvom in potem ^ r p, j plJe* 'Vs ^
pod hasberškim. Pri hiši imajo hišno znamenje: dvojni V. ...
81 (117). LINGOV FRANCE, 1/2 kmetije Dne 8. febr. 1779 sta se poročila Matija, kmečki
a) Andrej Goršinc (Garschinz) je imel leta 1718 polovično kmetijo in še sin Mihaela uieta iz Dolenje vasi 80 (ex villa in
polovico osminske;
b) Janez Goršinc, * 1726, žena (--), vsaj 1 otrok; Baraga, kaplan. Priči: Anton Debevc in Jurij Ule.
NŠAL.PM, 1779. Foto: J. K.
c) sin Janez Goršinc je imel leta 1787 isto kmetijo pod hišno številko 49,
žena Marija (--), vsaj 2 otroka;
č) sin Andrej Goršinc, * 1764, kmetijo je imel še leta 1824,601 f 79 let,
žena Elizabeta Prudič, 3 otroci;602
d) sin Matevž Goršinc (Gorsehinz), * 1805, t 56 let, žena Elizabeta Jer­ Hišno znamenje, Dolenja vas 80 (Uleči).
nejčič, * 1806, Unec (Štefinova), 6 otrok, 1 umrl v 3. letu;
e) sin Pavel Goršinc, * 1838, žena Antonija Molek, * 1839, Postojna 103,
3 otroci, kmetija je bila prodana in družina je šla na stanovanje;
D kmetijo je kupil Franc Baraga, * 1840, Dolenja vas 57 (Lingov), f 78
let, žena Marija Turšič, * 1841, Cerknica 212 (Jurčkova), t 32 let, II. žena w
Lucija Jene, * 1847, Žerovnica 15 (Štefacava), t 57 let, I. zakon 3 otroci, II.
■
zakon 5 otrok, 2 umrla do 3. leta;
g) sin Janez Baraga, * 1879, t 25 let, žena Marija Korošec, * 1877, Mra- Leta 1718 je imel Andrej Goršinc iz Dolenje vasi
morovo 10, brez otrok; (Lingov France) 1/2 kmetije, imel je tudi polo-
h) Franc Godeša, * 1902, Dolenje Jezero 47 (Smukov), žena Frančiška vico osminske kmetije, as, 1/13 u. Foto: J. K.
Baraga, * 1903,1 otrok. 596 AS, J kataster.
Jakob Baraga, (sin D, roj. 1872, in brat Jožef, roj. 1882, sta odšla v ZDA. 597 AS, F kataster.
Leta 1884 sta imela Franc Baraga in Franc Urbas vsak po 1/4 kmetije. 598 NŠAL, RMK, podatke pod f) in

Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom. delno pod g) je zbral L. Drame.

599 Marija Petrovčič, roj. Šega, ustni vir.
81 1/2, (111). ŠPEHAR, prej Cibkov Jurij, kajža 600 Jože Petrovčič, ustni vir.
a) Lovrenc Obreza, * 1802, Cerknica 154 (Cibov, sedaj Zidar, oče Mi­ 601 AS, F kataster.
klavž Obreza, mati Uršula Kobnar), t 76 let, žena Katarina Lovko, * 1799, 602 NŠAL, podatke pod b) je zbral L.
Grahovo 2 (Tomaževa), t 78 let, 6 otrok, 3 umrli do 5. leta, glej št. 69; Drame.
 Dolenja vas 373

b) Jurij Obreza, * 1817, Dolenjavas 69 (Tekavcov), f 56 let, žena Marija

Špehar, * 1832, Dane 35, Klance (Špeharjeva), f 78 let, 1 otrok; /#. J/Ž

c) Franc Urbas, * 1848, Dolenja vas 5 (Anžlinov), t 41 let, se je leta Y /

1875 priženil, žena Ivana Obreza, * 1858, f 23 let, II. žena Frančiška Špa-
*■ . .
A».
/j, . 6. fr,Jr
remblek, * 1851, Dolenje Jezero 30 (Markcova), f 34 let, III. žena Marjeta /yw‘
Korošec, * 1858, Lašče 1, župnija Borovnica, II. mož Franc Petkovšek, Sin*/* >i . JSl?
'J
* 1862, Stara Vrhnika 40, se je leta 1889 priženil, I. zakon 2 otroka, II. ne/-uT‘U M ■f/J

zakon 2 otroka;
č) Miklavž Mele, * 1867, Martinjak 22 (Povletov), žena Frančiška Kan-
dare, * 1863, Dane 23 (Janezkova), 5 otrok, 2 umrla do 5. leta.
Družina Urbas je bila v ZDA, ker je leta 1884 tam umrl 2-letni Jakob.
82 (118). POPROVI, 1/4 kmetije
a) Jurij Ule, * okoli leta 1750, leta 1787 je imel isto kmetijo pod hišno
številko 48, žena Elizabeta Škof, vsaj 1 otrok;
b) sin Martin Ule, * 1767, žena Katarina Opeka, vsaj 1 otrok;603 -c, ~ «
c) sin Andrej Ule, * 1786, leta 1824 je imel kmetijo, f 70 let, žena Marija
Debevc, 3 otroci; •"A
č) sin Anton Ule, * 1812, f 42 let, žena Marija Otoničar, * 1818, Begunje J AC/C m >
30 (Čopča), f 57 let, 5 otrok; £4.
>
/tlit rt* Sat

ih s ^ *< a
d) sin Andrej Ule, * 1853, t 79 let, žena Marjeta Opeka, * 1854, Dolenja I

vas 18 (Primšarjeva), t 33 let, II. žena Terezija Tekavec, * 1865, Ravne 9, v f™3
I'&/U4
župnija Sveti Vid, f 77 let, I. zakon 4 otroci, II. zakon 8, 6 umrlo do 7. leta; lUKOi. /6. Soj

e) Janez Mule, * 1906, Dolenja vas 93 (Otočanov), t 73 let, se je leta f/ I

1926 priženil, žena Jožefa Ule, * 1905, t 67 let, 3 otroci. M Sc.) Popkova rodbina iz Dolenje vasi v žup.
knjigi SA. Foto: B. Ž.
Iz družine Ule so odšli v ZDA: Marjeta, (hči d), roj. 1882, Janez, roj.
1889, in Terezija, roj. 1896, a se niso javili domačim. To informacijo sem tl f. /j/.
dobil od domačih. Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom. > /<?.
83 (120). KUNC, kajža
u*>p
% ctM
*/"$
a) pred letom 1824 je imel kajžo Jurij Ule; /jj/č Viti
b) po letu 1824 jo je imel Hanže Ule; n.
| 'f?! ,)
c) Jernej Mele, * 1807, Cerknica 24 (Kunčev), f 67 let, žena Ana Mulec, /f- m.
* 1811, Otok 3 (Gorenja), t 70 let, 4 otroci, 3 umrli do 3. leta, 13-letni sin z o/■ JJi
V/c
Matevž, * 1847, je leta 1860 umrl v ljubljanski bolnici; ‘jr. l .<//■?

č) Janez Podboj, * 1845, Strmica pri Studenem 19, f 79 let, krojač (sar- &
š T
tor), žena Marija Mulec, * 1853, Otok 3 (Gorenja), f 39 let, II. žena Marija .'c’ .
"V s' /•;-

Kandare, * 1859, Dane 15 (Kandaretova), f 73 let, I. zakon 7 otrok, II. /f.

e fi M ,y ria ( H! h A' *// »'»%• /f/j
zakon 5 otrok, 6 umrlo do 10. leta; tlim a t \ L-U X7 ms
’

- • •'//«>.»» „ 4l'4r'i'C
7 mi
d) Franc Lovko, * 1891, Dolenja vas 40 (Markov), f 93 let, se je leta ln.iUa JZ Z e* /Jhi
1920 priženil, žena Ivana Podboj, * 1899, f 40 let, 6 otrok, 1 umrl v 3. letu. i/Hhntiit • tla+th' jt. l,y
M

!h
Jt*
«4»»j
fShS
18/1

Jakob Podboj, (sin č), roj. 1870, je bil vojak in po poklicu krojač. Leta
1901 se je poročil z Zofijo Pecsanka na Madžarsko, ki je bila grkokatoliške
vere (graeco-catholica relig.). Kajža je bila pod hasberškim gospostvom.
84. GRLIČEV, prej Anžetič, 1/4 kmetije, potem hiša podrta (diruta) /t ‘ . J rt /f

a) Mihael Mihele je imel kmetijo leta 1824;604

Šemeča rodbina iz Dolenje vasi v žup. knjigi SA.
b) Janez Opeka, * 1778, žena Elizabeta Mihelčič, * 1772, f 66 let, 3 Foto:J.K.
otroci;
c) sin Jožef Opeka, * 1802, f 64 let, žena Helena Škrlj, * 1796, Dolenja
vas (Pavlicov), f 61 let, 4 otroci, 2 umrla do 5. leta; odselili so se v Dolenjo
vas 100.
85 (121). ŠEMEČ, podružništvo (poldrushtvo), potem 1/3 kmetije
a) Jožef Debevc, * 1775, f 72 let, se je priženil, žena Marija Razdrih,
vsaj 1 otrok; 603
NŠAL, RMK, podatke pod a) in b) je
b) sin Luka Debevc, * 1799, kmetijo je imel že leta 1824, t 85 let, žena zbral L. Drame.
Marjeta Cvetko, * 1800, Dolenja vas 4 (takrat Ciko), f 72 let, 4 otroci; 604
AS, F kataster.
374 VI. poglavje

c) sin Franc Debevec, * 1833, f 32 let, žena Marija Svet, * 1839, Dolenja
vas 79 (Svetova), II. mož Janez Mele, * 1830, Zelše 1 (Meletov), seje leta c 'AJHeifc
1866 priženil, I. zakon 3 otroci, II. zakon 3 otroci;
č) Mihael Mlinar, * 1842, Rovte 115, f 64 let, seje leta 1871 priženil, J
žena Marija Debevec, * 1836, f 85 let, 7 otrok, 2 umrla do 3. leta;
d) sin Jakob Mlinar, * 1876, žena Katarina Dolenec, * 1870, Žibrše 12,
:'4 'hit# ^ - r
4 otroci, 1 umrl do 3. leta, 3 otroci so bili rojeni v ZDA. t
Leta 1866 je umrl za kolero 54Jetni Andrej Ponikvar z Dolenjega Jezera
3. Janez Mlinar, (sin č), roj. 1882, je odšel v ZDA, tja je odšla tudi njegova C lrmv0u^w. t
nečakinja Antonija Mlinar, roj. 1897. Kmetija je bila pod hasberškim go­
spostvom.
/
86. CIKOCI, prej Cvetko, podružništvo, potem 1/3 kmetije
f
a) Luka Cvetko je imel podruštvo leta 1752;
b) leta 1787 je imel kmetijo Gregor Cvetko pod hišno številko 36, žena
Hm?v m t
Apolonija Branisel, vsaj 2 otroka; !
I I

c) Marko Kranjc, se je priženil, žena Marija Cvetko, * 1766, t 86 let,

vsaj 2 otroka;
č) sin Luka Kranjc, * 1796, f 87 let, kmetijo je imel že leta 1824,605 žena i/
n
Marija Mesojedec, * 1799, Cerknica 147 (Mesojedec), t 78 let, 1 otrok, Leta 1752 je imel Luka Cvetko (Zwetko) iz Dole­
nje vasi kajžo pod hasberškim gospostvom. AS,
umrl v 5. letu; T kataster. Foto: J. K.
d) Jakob Žnidaršič, * 1849, Dolenja vas 28 (Jernekov), t 76 let, žena
Frančiška Švelc, * 1851, Dolenja vas 65 (Svelcova), II. žena Jera Mazi, *
1885, Dolenja vas 95 (sedaj Strgar), II. zakon 1 otrok, umrl.
Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom. Hiše ni več.
87 (119). MALENŠKI JOŽE, prej Mele, podružništvo, potem 1/3 kmetije
a) Andrej Mele je imel leta 1752 podružništvo,606 žena Jera je umrla Lela 1752 je imel Andrej Mele iz Dolenje vasi
(Malenški Jože) podružništvo. AS, T kataster.
leta 1774; Foto: J. K.
b) sin Tomaž Mele, žena Marija Puntar, vsaj 1 otrok;607
c) sin Simon Mele, * 1773, leta 1824 je imel kmetijo, t 60 let, žena Mari­
ja Zalar, * 1778, t 58 let, leta 1836 je umrla za kolero, 3 otroci;
č) sin Martin Mele, * 1802, t 81 let, žena Neža Obreza, * 1817, Dolenja
vas 17 (sedaj Lunkovi), 1 otrok; odselila sta se v Cerknico 187, posestvo je
bilo prodano; Hišno znamenje, Dolenja vas 87 (Malenški).
d) kmetijo je kupil Jožef Škof, * 1855, Dolenja vas 63 (Malenški), f 80
let, žena Marija Sparemblek, * 1859, Dolenja vas 26 (Tomažkov Janez), f
59 let, 9 otrok, 2 umrla v 1. letu;
e) sin Janez Škof, * 1885, f 53 let, žena Marija Ovsec, * 1897, Gorenje
Jezero 24 (Tomaževa), t 91 let, 5 otrok.
Anton Mele, (sin c), roj. 1808, se je priženil v Dolenjo vas 52 (Mežnar-
jevi). Marija Škof, (hči d), roj. 1891, je bila redovnica usmiljenka (soror
caritatis). Iz družine Škof so odšli v ZDA: Franc, (sin d), roj. 1891, Jožef,
roj. 1895, Anton, roj. 1897, in Matija, roj. 1903. Kmetija je bila pod hasber­
škim gospostvom. Pri hiši imajo hišno znamenje: rešeto, štiri vzporedne
poševne črte in štiri prečne črte. nii.s

88 (23). Markcovi, prej Turk, hišar

a) Janez Turk je imel hišo leta 1824;609
b) Janez Mahne, * 1800, Cerknica, t 38 let, seje priženil, žena Marjeta
Turk, * 1794, f 63 let, 4 otroci, 1 umrl v 4. letu;
c) Jurij Vičič, * 1818, Cerknica 119 (sedaj Šajn), f 51 let, seje priženil, 605
AS, F kataster.
606
žena Uršula Mahne, * 1821, 8 otrok; odselili so se na stanovanje; Spisek glej pri hišni št. 68. Mele je
vpisan drugi.
č) Janez Dovjak, * 1846, Dolenje Jezero 43 (S konca Markec), f 83 let, 607 NŠAL, podatke pod b) je zbral L.
žena Frančiška Baraga, * 1849, Dolenja vas 57 (Lingova), t 42 let, II. žena Drame.
Marjeta Hiti, * 1864, Zala 6, župnija Sveti Vid, f 59 let, I. zakon 7 otrok, 608 Janez Škof, risba znamenja.
609
II. zakon 3 otroci, 3 umrli do 8. leta, odselili so se v novo hišo na št. 119; AS, F kataster.
 Dolenja vas 375

d) Janez Mlakar, * 1870, Dolnje Poljane 7 (Mlakarjev), žena Ana Žur­

ga, * 1868, Metulje 8, 7 otrok, 4 umrli do 3. leta;
e) Janez Stražišar, * 1875, Dolenja vas 14 (Lekinov), žena Neža Kna­
felj, * 1893, Grahovo 40 (Cajboh), 1 otrok.
—
Šestletni Anton Mahne seje 17. maja 1850 utopil v potoku pri Brezjah
Leta 1743 je imel Hanže Prudič iz Dolenje vasi
(ertrunken im Bresie). Dne 25. julija 1894 seje utopil pri kopanju (ertrun- (Roženta) hišo in 3/16 kmetije, ki sta spadali
ken beim Baden) 8-letni Anton Dovjak. Iz družine Dovjak so odšli v ZDA: pod cerkniško župnišče. NŠAL, urbar Cerknica,
1743. Foto: J. K.
Uršula, (hči č), roj. 1874, Janez, roj. 1879, Marija, roj. 1884, Frančiška, roj.
1888, in Anton, roj. 1894. Do leta 1848 je bila hiša pod hasberškim gospo­ f*'*'
stvom.
89 (22). ROŽENTA, Švelc in prej Smuk, podružništvo, 1/3 kmetije
Leta 1792 je imel Hanže Prudič iz Dolenje vasi
a) leta 1743 je imel Hanže Prudič 3/16 kmetije pod cerkniškim župni­ (Roženta) hišo in 3/16 kmetije, ki sta spadali
ščem; pod cerkniško župnišče. NŠAL, urbar Cerknica,
1792. Foto: J. K.
b) leta 1792 je imel Hanže Prudič hišo in 3/16 kmetije pod cerkniškim
župniščem; ■ro') EM
nAvcajp / bvti-.'.'. UM foanu^v
c) leta 1827 je imel isto kmetijo Anton Prudič, glej Dolenja vas 97; J - -
... \-10* —I
č) kmetijo je dobil Andrej Drenik, * 1760, žena Neža Sekira, * 1762, t 3U-. —‘
<L~ ’
f 1*46’-

74 let, 4 otroci;610
d) sin Matija Drenik, * 1795, t 79 let, žena Neža Branisel, * 1807, Dole­ Leta 1718 je imel Janez Janežič (Janeschitsch)
iz Dolenje vasi (Milavec) mlin na tri kolesa in
nja vas 15,129 let, leta 1836 je umrla za kolero, II. žena Marija Košir, vdo­ žago, za kar je letno dajal hasherškemu gospo­
va Urbas, * 1810, Borovnica, t 65 let, I. zakon 1 otrok, II. zakon 1 otrok; stvu 5 gld. in 46 kr. letnih dajatev. Pred njim
je imel mlin in žago Andrej Obreza. AS, 1/13 u.
e) sin Matija Drenik, * 1829, žena Apolonija Meden, * 1843, Topol 9, 9 Foto: J. K.
otrok, 2 umrla do 5. leta; leta 1875 je bilo posestvo zarubljeno (ist exeku-
ziren) in družina je odšla na stanovanje v Dolenjo vas 3;
f) kmetijo je kupil Janez Švelc, * 1855, Dolenja vas 6 (Švelcov), t 79 let,
žena Marija Svelc, * 1853, Dolenja vas 65 (Švelcova), f 79 let, 7 otrok, 1
umrl v 2. letu;
g) Anton Homovec, * 1905, Cerknica 145 (Rožentov), se je priženil,
žena Terezija Švelc, * 1897, 4 otroci.
Leta 1575 je bil v Cerknici kmet Štefan Roženta,611 potem je priimek
postal domače ime. Iz družine Švelc so odšli v ZDA: Jožef, (sin f), roj. 1881,
Janez, roj. 1883, Franc, roj. 1886, in Jakob, roj. 1894. Do leta 1792 je bila
kmetija pod cerkniškim župniščem, potem pa pod hasberškim gospostvom.
90 (127). MILAVEC, prej Jurkov malen (Muhle), 3/4 kmetije
a) Andrej Obreza je imel mlin in žago pred letom 1718;
b) Janez Janežič je imel leta 1718 mlin na tri kolesa in žago, leta 1715
je bil župan v Dolenji vasi;612
c) Matevž Škof je imel leta 1752 v vasi 2 celi kmetiji in mlin na tri
kolesa;
č) leta 1824 je imel kmetijo in mlin Peter Škof; ■i ■

d) Anton Meden, * 1787, t 64 let, žena Neža Goršinc, * 1783, Dolenja

vas 81 (Lingov France), II. žena Alojzija Ziherl, * 1803,1. zakon 3 otroci;
e) nov lastnik Jurij Milavec iz Cerknice 37 (sodnija);
f) Anton Milavec, * 1855, Cerknica 37, t 75 let, žena jvana Klinc, roj.
v Žužemberku 93, II. žena Frančiška Kuzman, * 1879, Žužemberk 62, I.
zakon 2 otroka, II. zakon 6 otrok.
Ta mlin in žaga se omenjata že leta 1438.614 Cerkniški župnik Janez 610
NŠAL, RMK, podatke pod b) je zbral
Oblak je okoli leta 1875 zapisal na list in ga vložil v knjigo status anima- L. Drame.
611
rum pri tej hiši: »Mihael N. iz Planine je tukaj mlinar. V prajenki za žago Glej J. Kebe, Loška dolina, str. 472.
(in der Prajenka hinter der Sage) se vso zimo igra, poleti pa zunaj. In tja 612 NŠAL, urbar cerkve sv. Lovrenca,
leto 1715.
prihajajo iz vse vasi tisti, ki igrajo.« Glej uvod v Dolenjo vas. Dne 12. junija 613 AS, F kataster.
1932 je »v Cerkniškem jezeru utonil pri kopanju« 23-letni Anton Milavec. 614
Glej sestavek Kraj in cerkev pri
Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom. Dolenji vasi, str. 323.
376 VI. poglavje

91. PAVLOV ANTON, 1/4 kmetije

a) leta 1743 sta imela Matevž in Marjeta Škof 1/16 kmetije pod cerkni­ 'V J
škim župniščem;
b) leta 1824 je imel kmetijo Tomaž Škof; 615
c) Anton Kovšca, * 1816, Dolenja vas 35 (Pavlov, oče Janez Kovšca,
mati Neža Martinčič), žena Ana Šlajner, * 1822, Unec 11,8 otrok, 2 umrla
v 3. letu;
č) lastnik (Besitzer) Tomaž Milavec iz Cerknice 37;
Leta 1743 sta imela Matevž in Marjeta Škof iz
d) Janez Primšar, * 1857, Dolenja vas 17 (Lunkov), f 97 let, seje priže­ Dolenje vasi (Pavlov Anton) 1/16 kmetije, ki je
nil, žena Marjeta Kovšca, * 1858, Dolenja vas 91, f 80 let, 3 otroci. spadala pod cerkniško župnišče. NŠAL, urbar
Cerknica, 1743. Foto: J. K.
Bratje Primšar, ki so odšli v ZDA: Janez, (sin d), roj. 1889, Anton, roj.
1891, in Franc, roj. 1895. Kmetija je bila pod cerkniškim župniščem, potem tfiitll > L* ■ Iv /, . rn fon - > -4. *'-■ -
pa pod hasberškim gospostvom. Hiše ni več. vt /•bAzAvSČ
92, glej št. 97. JAGENŠKI, 1/2 kmetije oe**- A-ŽUT ‘
a) Lovrenc Škof, * 1783, leta 1824 je imel kmetijo, f 58 let, žena Eli­ c til

Anton Lenček iz Dolenje vasi 94 je imel leta

zabeta Otoničar, * 1786, Cerknica (oče Jernej Otoničar, mati Marija), t 51 1805 kajžo in 30 sežnjev kupnopravnega ze­
let, 1 otrok; mljišča (30 Klafter kaufrechtlichen Erdreiches),
ki je spadalo pod cerkniško cerkev. Za njim je
b) sin Andrej Škof, * 1832; imela posest hči Marija Lenček, potem pa Jurij
c) Anton Kraševec, * 1869, Cerknica 29 (vnuk učitelja Antona Krašev­ Sterle. NŠAL, urbar Cerknica, 1810. Foto: J. K.
ca), f 36 let, žena Ivana Klemenc, * 1876, Rakitnik 23, župnija Slavina, 5
/V. ^-ttunm
otrok, 2 umrla do 2. leta. {'S
M S^C xr/,
Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom. (
- /y /S/. ■f/t'',
93 (13). OTOČANOVI, prej Matizelj in Cverk, kajža p n /Inn gf. Mr 1£4.
a) Luka Ule, * 1797, Žerovnica 35 (Tehinc), f 92 let, žena Ana Ule, * /4 ;f'Š.
1794, Dolenja vas 80 (Uleča), f 85 let, brez otrok; /<?
b) Andrej Majcen, * 1864, Povirje 56, župnija Šturje (Stria), žena Neža .
U4*:rt. .

2%
V
Levar, * 1863, Dolenje Jezero 13 (Bundrova), 2 otroka; •č-"1 3.
- /A
c) Franc Žnidaršič, * 1848, Cerknica 148 (sedaj Gorjup), žena Marija • t
V3.
J.
/v-

Sežun, * 1858, Lipsenj 13 (Šuštarjeva), 5 otrok, 1 umrl v 6. letu;

- - ■

* ■ fc * -Zf-
■"V\-
č) hišo je kupil Anton Mule, * 1866, Otok 4 (Urbanov), leta 1917 je umrl
v prvi svetovni vojni, žena Marija Marolt, * 1874, Bloška Polica 10 (Krišta- * ■la;

* /Z si v ■‘•t- ,u.c ’ .‘S- Sfs,

nova), f 78 let, 3 otroci. 'J' V 7’i'r. ' A' <.;1
Anton Mule, (sin č), roj. 1901, je leta 1921 odšel v ZDA. Frančiška Ma­ Tin/cn MtA a

rolt, roj. 1890 na Bloški Polici 10, ki je bila sestra gospodinje, je leta 1908
odšla v Aleksandrijo za služkinjo. Kajža je bila pod cerkniško župnijsko
1* ZT/LčteJttc SZz‘sg/ci
C/T /fi/i i- z- "
* teZgL
7%
4-
7/1
h *7>
cerkvijo.
Sterletova rodbina iz Dolenje vasi v žup. knjigi
94 (12). STERLETOVI, kajža SA. Foto: B. Ž.
a) Anton Lenček, * 1780, po urbarju je imel leta 1805 hišo in nekaj ze­
mlje, f 50 let, žena Elizabeta Kranjc, * 1784, Cerknica 20, 2 otroka;
b) Jurij Sterle, * 1811, Podlož 15 (Kajžarjev), f 45 let, se je priženil,
žena Marija Lenček, * 1817, f 79 let, 9 otrok, 3 umrli do 7. leta, leta 1855
je umrla za kolero 3-letna Apolonija Sterle;
Hišno znamenje, Dolenja vas 94 (Sterletovi).
c) sin Anton Sterle, * 1840, kovač, t 81 let, žena Terezija Kranjc, * 1837,
Rakek 37 (Godeševa), f 37 let, II. žena Marjeta Opeka, * 1850, Dolenja vas
29 (Ribčkova), f 73 let, I. zakon 4 otroci, II. zakon 8 otrok, 6 umrlo do 10.
leta, 1 mrtvorojen (todtgeboren).
Uršula Lenček, roj. 1784, seje poročila na Rakek 13 (Oštir), kjer je rodi­
la devet otrok. V družini Sterletovih je druga mati Marjeta Opeka 7. maja
1889 rodila Franca Sterleta, priznanega akademskega slikarja. Zal
je že 28. aprila 1930 umrl v Londonu, ker gaje povozil motociklist. Anton
Janez Sterle, roj. 1849, je bil najprej študent in je leta 1879 umrl v Celju
kot uslužbenec na okrožnem sodišču (Kreisgericht in Čili). Ana Sterle, roj.
1854, je služila v Trstu (dient in Triest), kjer se je poročila z Janezom Ke­
615
brom. Kajža je bila do leta 1848 pod cerkniško župnijsko cerkvijo. Pri hiši AS, F kataster.
so imeli hišno znamenje: veliko črko A. 616 616 Jože Stražišar, ustni vir.
 Dolenja vas 377

J-

+lty. n *!?
rv>
"/ri Z '***,"* cf.

/J.
C/
7t.t. ifrvm-

/fy// O'
'/j Z/. :Sy//. J20
4. v/f M.

Z/9. 77/7»; >*,'

, ■'

-vV /,/ .'•/ /»**

!'fi .y5.‘ . SJS sz sJ za

w9Za->%ir zf//»,r ; ~«r,. >c*. Zu, JfSJ
* -7S.Z<y^«r, ^fS. . . s* sr*<r
)
:\<9 SZ&*Z«9 ' S /2
■45 // J/ab^Sc /4^/
■■/

,i u/
'7 \~c S’SV
tff
--- '1 V....
■ o\> J-/ *<4
i z . / ft/ t -rrislt- ti'
//
\ juaiios )/ lffirl.***. /jye

Slikarjeva mati, akademski slikar Franc Sterle, iz leta Akademski slikar Franc Sterle. Ilustrirani Slovenec, 1927. Strgarjeva rodbina iz Dolenje vasi v žup. knjigi
1918. Ilustrirani Slovenec, 1927. SA. Foto: B. Ž.

95 (11). STRGARJEVI, prej Glažar, kajža

a) Jožef Rožanc, * 1756, t 86 let, leta 1824 je imel samo hišo, f 81 let,
žena Helena Šulc, * 1766, t 70 let, 2 otroka;
b) Andrej Mazi (Massy), * 1782, Borovnica, f 54 let, seje priženil, žena
Neža Rožanc, * 1798, f 80 let, 5 otrok;
c) sin Jernej Mazi, * 1820, f 52 let, žena Marija Škerlj, * 1823, Begunje
40 (na stanovanju), t 66 let, 10 otrok, 7 umrlo do 5. leta, leta 1866 je za
kolero umrla 5-letna Marija Mazi;
č) sin Jurij Mazi, * 1858, žena Marija Bajt, * 1858, Unec 70 (Strgarjeva),
t 72 let, 6 otrok, 2 umrla do 3. leta;
d) hišo je kupil sorodnik Janez Bajt, * 1862, Unec 70, t 52 let, žena
Frančiška Kunstek, * 1873, Grahovo 62 (Markcova), f 60 let, 3 otroci, 1
umrl do 2. leta;
e) sin Franc Bajt, * 1910, t 69 let, žena Neža Hren, * 1907, Bezuljak 32,
f 82 let, 3 otroci.
Leta 1855 je umrla za kolero 50-letna Uršula Rožanc. Družina se je od­
selila v novo hišo na št. 7, to pa je kupila Helena Peterlin. Dne 6. oktobra
1869 seje v potoku utopil (ertrunken) 5-letni Franc Mazi. Marija Sterle,
roj. 1837, seje poročila v Trst. Marija Mazi, (hči č), roj. 1882, in sestra Iva­
na, roj. 1894, sta odšli v ZDA, v Kanado pa je odšel Matija Bajt, (sin d), roj.
1905. Do leta 1848 je bila kajža pod cerkniško župnijsko cerkvijo.
96. BAJTARJEVI, kajža
a) Matevž Blažon, * 1780, leta 1824 je imel samo hišo, žena Uršula
Drenik, vsaj 1 otrok;
b) sin Janez Blažon, * 1805, t 41 let, žena Neža Rok, * 1819, Cerknica
123, II. mož Martin Otoničar, * 1812, f 58 let, I. zakon 1 otrok, II. zakon
2 otroka;
c) sin Matevž Otoničar, * 1850, žena Apolonija Modec, * 1853, Ivanje
selo 28; leta 1879 je hišo prodal in kupil hišo v Dolenji vasi 3;
č) Luka Kovšca, * 1813, Dolenja vas 35 (Pavlov), t 77 let, žena Marjeta
Lončar, * 1838, Cerknica 87 (Samcova), 147 let, 4 otroci, 2 umrla do 3. leta;
d) sin Tomaž Kovšca, * 1864, t 68 let, žena Frančiška Cvetko, * 1858,
Martinjak 29 (Ceko), 5 otrok, 3 umrli do 2. leta.
Dne 18. februarja 1849 seje v potoku utopila (ertrunken) 4-letna Neža
Blažon, dne 21. junija 1886 pa 5-letna Marija Kovšca. Leta 1886 je v hiši
stanovala tudi družina Koren oz. Dovjak: Tomaž Koren, roj. 1833, Nadlesk
378 VI. poglavje

13, žena Marjeta Vesel, roj. 1851, Velike Bloke 20, II. mož Janez Dovjak, ^4^ \ 1
roj. 1861, Cerknica 181,1. zakon 4 otroci, II. zakon 2 otroka, 1 umrl do 6. A
leta. Kajza je bila do leta 1848 pod cerkniško cerkvijo. Hiše m vec. <
97 (4). GORNIKOVI, prej Jagenčar. mlin in 1/4 kmetije, potem 3/4 kmetije
a) Urban in Martin Golba sta imela leta 1575 samo žago pod šteber- /
škim gospostvom;
Leta 1575 sta imela Urban in Anton Golba (Gol­
b) leta 1614 je imel Mihael Golba 1/4 kmetije; ba) na Cerkniškem potoku žago. To je sedanji
c) leta 1718 je imel mlin Matija Prudič, ki ga je dobil od prejšnjega ggspo^u^iačevaia9^funte^karje^bNosfkMn
mlinarj a Golbe; 1 črni denarič AS |/48 u Foto: j K
č) leta 1738 je imel Hanže Prudič mlin in žago pod Lambergovim ka-
nonikatom in 3/16 kmetije pod cerkniškim župniščem, 1/16 kmetije pa sta
imela Matevž in Marjeta Škof; * P ___

d) Janez Prudič, * okoli leta 1740, žena Marija Škof, * 1747, 3 otroci;617
e) sin Anton Prudič, * 1770, leta 1824 je imel še kmetijo,618 žena Elizabe­
ifeL_==
b-- ■ .

ta Ipavec, * 1770, Cerknica, poročena leta 1797, f 50 let, 3 otroci; Leta 1614 je imel Mihel Golba iz Dolenje vasi
(Gornik) četrtinsko kmetijo, ki je spadala pod
f) Andrej Mekinda, * 1808, Martinjak (Marof), f 57 let, seje priženil, cerkniško župnišče. AS 1, Vic. a, šk. 72. Foto:
žena Marija Prudič, * 1810, t 81 let, 9 otrok, 6 umrlo do 4. leta; J. K.
g) Anton Kraševec, * 1845, Cerknica 29 (sin učitelja Antona Kraševca), ■§
f 43 let, seje leta 1868 priženil, žena Terezija Mekinda, * 1843, f 32 let, 4 ,-C

otroci, 1 umrl v 1. letu;

h) Janez Svet, * 1860, Dolenja vas 67 (sedaj Štefetovi), f 80 let, seje leta
1891 priženil, žena Terezija Kraševec, * 1870, f 84 let, 6 otrok, 2 umrla do Tat',

1. leta, 1 umrl takoj po rojstvu in bil v sili krščen (necessario babtizatus);
i) sin Gvidon Svet, * 1913, f 75 let, žena Ana Martinčič, * 1923, Dolenja
vas 53 (Farbarjeva), f 72 let, 3 otroci.
Žaga z mlinom in kmetija so bili najprej pod šteberškim in hasberškim
Leta 1718 je imel Matija Prudič (Prudetsch) na
Cerkniškem potoku mlin, prej ga je imel Golba.
Poleg činža, davka in nove naklade je dajal 2
kopuna. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
f ■

gospostvom, potem pa je bil mlin pod Lambergovim kanonikatom, kmetija

pa pod cerkniškim župniščem. cdti-VLUHtI c3 /
98 (35). LOVRANOV JOŽE, 1/4 kmetije ' g
a) sin Jožef Branisel, * 1801, Dolenja vas 15, t 73 let, žena Marija Lov- f- '■ I
ko, * 1808, Dolenja vas 40 (Markova), f 57 let, 6 otrok, 4 umrli do 5. leta; ŽjftP' ' mm
b) sin Jožef Branisel, * 1840, žena Marija Urbas, * 1845, Cerknica 140 Leta 1738 je ime| Hanže Prudič iz Dolenje vasi
(Domjanova), 8 otrok, 1 umrl V 1. letu; 97 (Gornik) mlin pod Lambergovim kanonika-
c) Anton Mekinda, * 1908, Cerknica (Olarjev), dne 16. avgusta 1940 so 2te°vd Sl LonltmltJtmTK.^
ga usmrtili srbski mejni stražniki, žena Jožefa Meden, * 1902, Cerknica,
2 otroka.
Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom.
99. BAJTARJEVI, kajža
a) sin Jurij Weber, * 1786, t 50 let, leta 1836 je umrl za kolero, žena
Elizabeta Lovko, * 1778, Martinjak, f 60 let, vsaj 1 otrok; U. J V
Leta 1743 je imel Hanže Prudič iz Dolenje vasi
b) sin Jurij Weber, * 1815, f 75 let, žena Elizabeta Prudič, * 1813, Cer­ (Gornik) 3/16 kmetije, kar je spadalo pod cer­
knica 189 (Šklempova), f 72 let, 5 otrok, vsi odrasli; kniško župnišče. I\IŠAL, urbar Cerknica, 1743.
Foto: J. I(.
c) sin Jakob Weber, * 1839, t 66 let, žena Jera Mihevc, * 1854, Dolenja
vas 55, f 78 let, 8 otrok, 4 umrli do 10. leta;
č) Anton Kebe, * 1881, Dolenje Jezero 27 (Antonov Kebeč), se je leta
1906 priženil, žena Jera Weber, * 1882, 2 otroka.
Iz družine Weber sta odšli v ZDA: Uršula, (hči c), roj. 1884, in Franči­
ška, roj. 1894; iz družine Kebe pa so odšli oz. ostali v ZDA: starša in sinova
Franc, roj. 1907, in Anton, roj. (--), kije bil rojen že v ZDA. Hiše ni več. Leta
1824 se franciscejski kataster konča s št. 99. Leta 1743 sta imela Matevž in Marjeta Škof
1/16 kmetije, kar je spadalo pod cerkniško žu­
100. MEŠATOVI, prej Anžic, 1/4 kmetije pnišče. I\IŠAL, urbar Cerknica, 1743. Foto: J. K.
a) Janez Opeka, * 1778, žena Elizabeta Troha, 3 otroci;
b) sin Jožef Opeka, * 1802t Dolenja vas 84 (Grličov), f 64 let, leta l866 617 NŠAL, RMK, podatke pod d) je zbral
je umrl za kolero, žena Neža Škerl, * 1796, Dolenja vas (oče Martin Škerl, L. Drame.
618
mati Marija Urbas), t 55 let, 4 otroci; AS, F kataster.
 Dolenja vas 379

c) Gašper Brezec, * 1830, Dolenja vas 20 (Brejšč), f 42 let, se je leta

./<f
1864 priženil, žena Marija Opeka, * 1834, f 61 let, 1 otrok.
. f? zv**** ,r/i>
Leta 1836 je za kolero umrl 32-letni Anton Opeka. Kmetija je bila pod
stiškim samostanom. Hiše ni več.
' ...
101 (111). PRI ŽUČIH, 1/4 kmetije rt•J- . f I faz
2/- j -*>t. /tr£o
a) Jurij Ule, * okoli leta 1750, Dolenja vas 33 (Grlič), žena Elizabeta S s/. <fztr

Škof, 4 otroci; /• /'<~

b) sin Lovrenc Ule, * 1769, t 67 let, žena Marija Škof, * 1775, Dolenja
/ tfiet/i n.- v f/J

vas (oče Lovrenc Škof, mati Marija Telban), f 63 let, 5 otrok;619 & l 2C

//
Sit, *
/A4o
it J 6 f,
/S ui. 24 / y6i>
c) Jakob Ule, * 1811, f 64 let, žena Jera Košir, * 1813, Borovnica 47, t im

75 let, 6 otrok;
č) sin Anton Ule, * 1839, t 83 let, žena Uršula Švigel, * 1836, Rakek
21, f 29 let, II. žena Marija Ule, * 1840, Dolenja vas 82 (Popkova), f 68 let,
I. zakon 2 otroka, II. zakon 4 otroci, 2 umrla do 4. leta, leta 1866 je za • -P
kolero (Brechruhr) umrl 2-letni Janez Ule;
'S*
•m
2

d) sin Franc Ule, * 1871, t 35 let, žena Jožefa Hren, * 1875, Dolenja vas
74 (sedaj Svetovi), t 70 let, 5 otrok, 3 umrli do 2. leta; Žuča rodbina iz Dolenje vasi v žup. knjigi SA.
Foto: B.Ž
e) sin Janez Ule, * 1904, f 61 let, žena Terezija Bečaj, * 1906, Dolenja
vas 14 (Lekinova), f 72 let, 3 otroci.
Leta 1496 sta bila v Dolenji vasi na dveh stiških kmetijah Tomaž Bal-
čuč (Waltschucz) in Gorše Balančuč (Walantschutsch).620 Iz teh priimkov
je nastalo domače ime Zuč, Zuči. Prvi del priimka se je pri izgovoru izpu­
stil in ostal je samo drugi del »čuč«, ki je prešel v domače ime Zuč, Zuči.
Frančiška Ule, (hči č), roj. 1877, in brat Jožef, roj. 1881, sta odšla v ZDA. Hišno znamenje, Dolenja vas 102 (44), Straži-
šarjevi.
Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom.
102 (44). STRAŽIŠARJEV!, prej Stražišarjev Tomaž, hišar
a) Tomaž Stražišar, * 1842, Zelše 5 (Stražišar, oče Tomaž Stražišar,
mati Jera Veber), t 81 let, žena Marija Lovko, * 1850, Dolenja vas 14 (Le­
kinova), t 84 let, 8 otrok, 3 umrli do 4. leta;
b) sin Jožef Stražišar, * 1882, f 78 let, žena Jožefa Sterle, * 1886, Dole­
nja vas 94 (Sterletova), t 84 let, 4 otroci, 1 umrl v 1. letu.
K hiši so vzeli tržaškega najdenčka Jožefa Fabro, roj. 1837, ki seje leta
1870 poročil. Franc Stražišar, (sin a), roj. 1884, in sestra Jožefa, roj. 1887,
sta odšla v ZDA, Jožefa je tam umrla leta 1963.
Magda Stražišar, roj. 1920, je napisala nekaj povesti, ki sojih ljudje
zelo brali. Pri hiši imajo hišno znamenje: sleme hiše s prekrižanimi tra­
movi.621
Družina Stražišar iz Dolenje vasi leta 1958. Od
leve: Tone, stari oče Jože, Neža, Micka Černe iz
ZDA, Draga Burja, Jože (dober poznavalec Cer­
kniškega jezera), Tone Intihar (Žerulen), stara
mati Jožefa in njena hči Pepca, por. Burja.

619
NŠAL, RMK in MMK žup. Cerkni­
ca, podatke pod a) in delno pod b) je
zbral L. Drame.
620
M. Kos, Srednjeveški urbarji, III,
str. 228-229.
621
Jože Stražišar, risba znamenja.
380 VI. poglavje

103 (38). MEŠATOV JOŽE, hišar

a) Jože Žnidaršič, * 1908, Dolenja vas 43 (Mešatov), 188 let, žena Aloj­
zija Svet, * 1913, Dolenja vas 79 (Svetova), f 56 let, 3 otroci.
104 (43). KORLINCA, prej Antonovi, hišar
a) Anton Kovšca, * 1851, Dolenja vas 91 (Pavlov Anton), f 46 let, umrl
je za pljučnico, žena Karolina Krčil, * 1859, Trst, f 93 let, II. mož Franc
Petrič * 1855, Lipsenj 39 (Ta Žagni, oče Janez Petrič, mati Ivana Jozelj),
f 88 let, se je leta 1899 priženil, I. zakon 4 otroci, II. zakon 2 otroka, 3
umrli do 4. leta.
Marija Kovšca, (hči a), roj. 1889, in sestra Frančiška Kovšca, roj. 1890,
sta odšli v ZDA.

Družina Petrič - Kovšca iz Dolenje vasi 104 leta

1912, ko je šla Francka Kovšca v ZDA. Od leve:
Francka Kovšca, oče Franc Petrič, mati Karoli­
na, Jožefa Petrič, por. Obreza.

105 (85). MLINARJEVI, prej Tušarjev Matija, hišar

a) Matija Ule, * 1836, Dolenja vas 3, f 61 let, žena Marija Nagode, *
1863, Hrašče 13, župnija Hrenovice, 6 otrok, 1 umrl v 1. letu, leta 1896 se
je vsa družina odselila na Reko;
b) Janez Mlinar, * 1888, Dolenja vas 47, kovač, žena Marija Žnidaršič,
* 1899, Podlož 12 (Jernekova), 2 otroka.
106 (86). CIBKOVI, hišar
a) Franc Obreza, * 1857, Dolenja vas 69 (Tekavcov, oče Lovrenc Obre­
za, mati Katarina Lovko), t 69 let, žena Marija Škof, * 1857, Dolenja vas
63 (Malenška), | 82 let, 6 otrok, 1 umrl v 11. letu;
b) Jožef Obreza, * 1900, je bil kot civilist vrnjen z Vetrinja in ubit po
drugi svetovni vojni,622 žena Jožefa Petrič, * 1901, Dolenja vas 104,188 let,
7 otrok, 1 umrl v 1. letu.
Ohranjeni sta dve pretresljivi pismi, ki jih je Jožefa Obreza pisala v
ZDA svoji polsestri Mariji Kovšca iz Dolenje vasi 104. Prvo je iz leta 1920,
drugo pa iz leta 1946. V drugem je sama ob številni družini doživljala stra­
šno negotovost, ali je mož Jožef živ ali mrtev.623 O izvoru priimka Obreza Poroka Jožefe Petrič in Jožefa Obreza iz Dolenje
glej Dolenja vas 50 (Žerulanovi). Iz družine Obreza so odšli v ZDA: France, vasi 106 leta 1928.

roj. 1888, Frančiška, (hči a), roj. 1891, Janez, roj. 1893, in Anton, roj. 1896.
Za nekaj let je šel tja leta 1928 mesec dni po poroki tudi gospodar Jožef
Obreza.624 622
S. Okoliš, Žrtve, str. 115.
107 (52). KOVAČEVI, hišar 623 Pismi glej v sestavku Pisma Franca
Škofa (Malenškega) in Jožefe Obre­
a) Matija Stražišar, * 1854, Zelše 5 (Stražišarjevi, oče Tomaž Straži­ za (CibkoveJ v uvodu v Dolenjo vas.
šar, mati Jera Veber), f 52 let, žena Terezija Vičič, vdova Kovšca, * 1835, 624 Fotografijo glej v uvodu v Dolenjo
Cerknica 119 (sedaj Šajnovi), f 79 let, brez otrok; vas.
 Dolenja vas 381

b) leta 1912 je prišla v hišo družina Brenčič: Janez Brenčič, * 1871,

Hotedršica, Studeno 49, f 81 let, žena Marija Milavec, * 1874, Studeno 15,
t 83 let, 10 otrok, 1 umrl v 12. letu;
c) Franc Modic, * 1910, Lipsenj 33 (Mežnarčkov), f 75 let, se je leta
1937 priženil, žena Angela Brenčič, * 1915, f 55 let, 5 otrok.
Iz družine Brenčič so odšli v tujino: Janez, (sin b), roj. 1897, v Kanado;
Frančiška, roj. 1901, v ZDA; Marija, roj. 1898, in Justina, roj. 1912, v Be­
ograd; Ivana, roj. 1902, in Rozalija, roj. 1908, pa v Zagreb. Jakob Brenčič,
roj. 1910, je leta 1932 umrl v Mostarju za meningitisom kot vojak letalec.
108 (84). LOVRETOVI, hišar
a) Lovrenc Martinčič, * 1863, Zelše 2 (Deželov, oče Jožef Martinčič,
mati Jera Prudič), t 79 let, žena Elizabeta Bordon, * 1863, Dolenja vas 41
(sedaj Šemičevi), f 78 let, 9 otrok, 2 umrla do 2. leta;
b) sin Franc Martinčič, * 1902, t 73 let, žena Ivana Žnidaršič, * 1903,
Dolenja vas 43 (Mešatova), f 45 let, II. žena Jožefa Mekinda, roj. Meden,
* 1902, Cerknica (Lovretova), f 80 let, I. zakon 6 otrok, 2 umrla v 1. letu.
Iz družine Martinčič so odšli v ZDA: Janez, (sin a), roj. 1887, Marija, roj.
1888, in Ivana, roj. 1897.
109 (19). BEČAJEVI, prej Bločanovi, hišar
a) Andrej Bečaj, * 1855, Velike Bloke 24, t 62 let, žena Terezija Modec,
* 1853, Velike Bloke 38, t 78 let, 2 otroka;
b) sin Matija Bečaj, * 1894, t 63 let, žena Jožefa Mulec, * 1898, Dolenja
vas 93 (Otočanava), t 78 let, 5 otrok.
110 (20). GREGORJEVI, hišar
a) Gregor Štrukelj, * 1830, Dolenja vas 45 (Fatudov), f 72 let, žena
Marija Goršinc, * 1835, Dolenja vas 81 (Lingova), t 76 let, 7 otrok, 3 umrli
do 3. leta;
b) sin Franc Štrukelj, * 1871, žena Ivana Prudič, * 1868, Dolenja vas 60 Družina Obreza (Cibkovi) iz Dolenje vasi 106
leta 1953. Od leve spredaj: Vida, mati Jožefa,
(Fatudova), 4 otroci; Francka, roj. po očetovi smrti; zadaj: Majda,
Marija Štrukelj, (hči a), roj. 1869, se je poročila v Brazilijo in potem Draga, Jože in Lojzka.
odšla v ZDA, kamor je odšel tudi brat Anton Štrukelj, roj. 1873. Štiriletni
Frančišek Štrukelj se je leta 1946 utopil, šestletnega Jožeta pa je ubila
bomba.
111. KUNČEVI, hišar
a) Miklavž Mele, * 1867, Martinjak 22 (Pouletov), žena Terezija Kanda-
re, * 1863, Dane 23 (Janezkova), otrok (--);
b) Janez Mele, * 1863, Cerknica 53 (Kunčev), f 89 let, žena Neža Švelc,
* 1862, Dolenja vas 65 (Švelcova), f 77 let, 7 otrok, 6 umrlo do 2. leta.
112 (2). ZAJCOVI, hišar
a) Alojzij Škof, * 1900, Dolenja vas 87 (Malenški), med vojno leta 1943
ubit od slovenske roke, žena Helena Mivec, * 1911, 3 otroci, vsi umrli
majhni.
113 (1). KRVAVCAVI, hišar
a) Jakob Usenik, * 1861, Krvava Peč 12, župnija Rob, f 76 let, žena
Marija Petelin, * 1866, Krvava Peč 16, f 26 let, II. žena Marjeta Knafelj, *
1861, Slemena 5,144 let, III. žena Neža Pajk, vdova Ule, * 1873, Ravne 14
(Iška), f 40 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 4 otroci, III. zakon 1 otrok,
1 umrl do 12. leta;
b) sin Anton Usenik, * 1908, t 80 let, žena Helena Šraj, * 1915, Fara, t
68 let, 2 otroka.
120. CIBKOVI, posestnik
a) Anton Obreza, * 1870, žena Frančiška Martinčič, * 1883, Dolenje
Jezero 4 (Rožentova), 12 otrok, 3 umrli v 1. letu. Od leta 1914 do 1919 so
bili štirje otroci rojeni v ZDA.
382 VI. poglavje

(39). KOSOVI, Ivan Kos, * 1904, Brezje pri Dobrovi

(Grabnarjev), f 80 let, žena Marija Štrukelj * 1908, Dolenja
vas 45 (Fatudova), t 92 let, 4 otroci, 1 umrl do 1. leta. Ivan
Kos je naredil novo hišo pred drugo svetovno vojno. Bil je
znan kolar, v zimskem času pa je po vaseh klal prašiče. Ker
je bil veseljak in muzikant, je pogosto igral na ohcetih.

Podskrajnik. Do leta 1875 je bil Podskrajnik del Dole­

nje vasi. V cerkniški župnijski knjigi status animarum je
pripis, da je 17. junija 1875 postal »Skrajnik« samostojno
naselje (Ortschaft). Šele potem je ime kraja popravljeno v
Podskrajnik. Pri hišah so v oklepaju stare hišne številke, ko Kosovi iz Dolenje vasi 39 leta 1954. Od leve:
Ivan, mama Marija, Ančka, Minka in oče Ivan.
je Podskrajnik spadal še pod Dolenjo vas.
1 (102). CIBEK, prej Poljak, hišar
a) Andrej Petrič^ * 1818, Dolenja vas 23, žena Jera Škof, * 1811, Do­
Otr.-S-*"
lenja vas 31 (sedaj Semičevi), f 58 let, II. žena Katarina Drobnič, * 1832,
Bloška Polica 2 (Štentčeva), f 80 let, I. žena 4 otroci, II. žena 4 otroci, 5 ^4— rV-‘p -
umrlo do 2. leta; Leta 1718 je imel Andrej Biper (Biber) iz Dole­
b) leta 1888 je postal gospodar Jakob Obreza, * 1846, Dolenja vas 17 nje vasi 1/4 kmetije. Katero kmetijo je imel, ni
mogoče ugotoviti, ker so urbarji, mlajši od leta
(sedaj Lunkovi), f 82 let, žena Katarina Jerina, * 1852, Dolenji Logatec 95, 1718, zgoreli v planinskem gradu. AS, 1/13 u.
f 75 let, 5 otrok. Foto: J. K.
Marija Petrič, (hči a), roj. 1873, je odšla v Trst.
2 (105), 5. STRAŽIŠAR, prej Mele, hišar
a) Franc Debevec, * 1833, Dolenja vas 85 (Šemeč), f 32 let, žena Marija
Svet, * 1839, Dolenja vas 79 (Svetova), t 86 let, II. mož Janez Mele, * 1830,
Zelše 1 (Meletov), f 53 let, III. mož Tomaž Stražišar, * 1818, Zelše 5 (Stra­
žišarjev), t 76 let, I. zakon 3 otroci, II. zakon 7 otrok, 8 umrlo do 5. leta;
b) sin Janez Mele, * 1882, žena Marija Kresevič, * 1887, poročena v
Clevelandu, 2 otroka, 1 umrl v 1. letu;
c) Andrej Zalar, * 1882, Gornje Otave 10, f 69 let, umrl v ZDA, žena
Ivana Hribar, * 1887, Sleme 4, f 60 let, umrla v ZDA, 4 otroci;
č) Edvard Ileršič, * 1907, Cerknica 249 (Krznarjev), seje priženil, žena
Frančiška Zalar, * 1911, 4 otroci.
Iz družine Zalar so odšli v ZDA: Jožefa, (hči c), roj. 1906, Ivana, roj.
1908 in Andrej, roj. 1910.
V hiši je stanovala tudi družina Jernejčič: Franc Jernejčič, roj. 1902,
Slivice 10, delavec, žena Angela Palčič, roj. 1906, Kozarišče 62, 4 otroci,
1 umrl v 1. letu.
3 (104). ŽOHTA, hišar
a) Janez Branisel, * 1845, Dolenja vas 59 (Žohtov), t 71 let, žena Ma­
rija Nele, * 1848, Lož, Mesto 32, f 56 let, umrl v ZDA, 11 otrok, 6 umrlo
do 5. leta;
b) Janez Lah, * 1862, žena Frančiška Popek, * 1886, Cajnarje 5 (Me-
žnarjeva), 5 otrok;
c) sin Janez Lah, * 1906, žena Ana Lenič, * 1910, Razbor, Dramlje, 4
otroci.
Iz družine Branisel so odšli v ZDA: Frančiška, roj. 1880, Neža, roj. 1882,
Ivana, roj. 1886, Jernej, roj. 1888, je leta 1911 umrl v ZDA. Jožef, roj. 1891,
in Franc, roj. 1892, sta verjetno v nesreči umrla v Braziliji isti dan: 26.
marca 1893.
4. SVET, hišar
a) Anton Svet, * 1850, Dolenja vas 79 (Svetov), t 83 let, lesni trgovec,
žena Frančiška Škof, * 1853, Dolenja vas 63 (Malenška), f 92 let, 12 otrok,
4 umrli do 4. leta;
 Dolenja vas 383

Družina Svet iz Podskrajnika 4 okoli leta 1930.

Spredaj: mati Frančiška, roj. 1853, oče Anton,
roj. 1850, od leve: Ludvik, Frančiška, Ivanka,
Stanislava, Janez (Ivan). Zadaj je družina Svet,
p. d. Marovt. Fotografijo hrani Rihard Braniselj.

b) sin Anton Svet, * 1877, t 67 let, žena Ivana Ponikvar, * 1876, Hriblja-
ni 1, župnija Sveti Vid, f 74 let, 11 otrok; hiša je bila prodana, kupil jo je
Jernej Porok s Klanc, ki je bil v Kanadi;
c) Jernej Porok, * 1883, Klance 34 (Janeščevi), f 97 let, žena Gabrijela
Perušek, * 1901, Podcerkev 2 (sedaj Koščakovi), t 82 let, 3 otroci, 1 umrl
v 1. letu.
Štiriletna Marija Svet, (hči a), se je leta 1880 utopila. S staršema An­
tonom Svetom, roj. 1850, in Frančiško Škof, roj. 1853, so odšli v ZDA tudi
otroci: Franc, roj. 1880, Frančiška, roj. 1884, Ivana, roj. 1886, Janez, roj.
1887, Jakob, roj. 1889, Matija, roj. 1891, Jožef, roj. 1894, Marija, roj. 1896.
Ko je Anton Svet, roj. 1850, z ladjo potoval iz ZDA, je nastal strašen vihar
in vsi potniki s posadko so bili pripravljeni na najhujše. Takrat seje zaob­
ljubil, da bo, če pride živ domov, pred hišo naredil kapelico. Ker se ladja
ni potopila in je prišel živ domov, je obljubo leta 1908 izpolnil.625 Za novo
kapelico so prispevali tudi drugi vaščani. Zal kapelica že več let propada, a
spomladi leta 2011 sojo začeli obnavljati.

Leta 1908 so blagoslovili novo kapelico v čast

sv. Antonu v Podskrajniku, ki jo je zaradi zaob­
ljube postavil Anton Svet z vaščani. Na desni
je cerkniški dekan Frančišek Kunstelj. Kartico
hrani muzej v Postojni.

5. BRANISEL, hišar
a) Janez Sparemblek, * 1857, Dolenja vas 1 (Branisu), t 53 let, žena
Helena Branisel, * 1859, Dolenja vas 59 (Žoht), t 90 let, 9 otrok, 2 umrla
do 10. leta;
b) sin Anton Šparemblek, * 1900, žena Antonija Ostanek, * 1903, Cer­
knica 242 (Ostankova), 7 otrok. 625
Rihard Branisel, ustni vir.
384 VI. poglavje

Iz družine Šparemblek so odšli v ZDA: Franc, roj. 1886, Andrej, roj.

1887, Jožef, roj. 1897, in Helena, roj. 1900. Jožefa je leta 1927 ubilo v ru­
dniku v ZDA.
6 (1). SVET, hišar
a) Franc Svet, * 1880, Podskrajnik 4, žena Frančiška Modec, * 1881,
Velike Bloke 16, f 58 let, 3 otroci;
b) Anton Baraga, * 1907, Dolenja vas 75 (Zlebarjev), seje priženil, žena
Frančiška Svet, * 1910, 3 otroci.
Franc Svet, (sin a), roj. 1909, je odšel v ZDA. Desetletna Marija Svet pa
je 6. avgusta 1922 padla z drevesa in se smrtno poškodovala.
7. HREN, hišar
a) Alojzij Hren, * 1905, Bezuljak 32 (Antonov), je naredil novo
hišo, t 82 let, žena Marija Mestek, * 1910, Dolenje Jezero 15, t 71
let, 2 otroka. Alojzij Hren je leta 1939 kupil hišo v Cerknici 51.
8 (2). MLINAR, hišar
a) Jožef Mlinar, * 1903, Dolenja vas 47 (Zidarjev), t 71 let, žena
Frančiška Šparemblek, * 1902, Podskrajnik 5 (Branislova), f 86
let, 2 otroka. Hči Alojzija Mlinar, roj. 1932, je odšla v Avstralijo.

3. Dolenje Jezero
Alojzij Hren je v Podskrajniku 7 odprl čevljarsko
a. Kraj in cerkev delavnico, leta 1939 pa je v Cerknici 51 odprl
trgovino s kolesi. Fotografija je iz leta 1930,
Vas se v listini prvič omenja leta 1371. Z njo so Janez Šteberški, ime­ hrani jo Alojz Hren.
novan tudi Postojnski (Arlsperg), in njegova sinova prodali Habsburžanom
Postojno in druge kraje s pravicami do pobiranja mitnine, izjema so bili
vas in dvor v Viševku ob Cerkniškem jezeru ter vas Dolenje Jezero (des
dorfes ze dem See).626 Dvor v Viševku je bil sedanji Marof, vas Viševek
(01swig), ki je ležala v bližini studenca, ki se po nekdanji cerkvi imenuje
sv. Marija Magdalena, pa so Turki leta 1472 požgali in je vaščani niso več
obnovili.627
Franc A. pl. Steinberg (1684-1765) nam je v svoji knjigi ohranil drago­
cene podatke o Cerkniškem jezeru pa tudi o Jezercih.628 Steinberg pravi,
da »ribiči (Jezerci) pri tem jezeru tujca pogosto naplahtajo, da mu ho­
čejo prodati tudi tisto, kar obstaja le v njihovi domišljiji«.629 Steinberg je
opisal, kako sta leta 1757 Jezerca župan in Pišk naplahtala nekega tujca,
da je jezero globoko 42 metrov. 630
Vasje že od nekdaj živela tudi od gozda. Ze leta 1721 poroča Steinberg,
da so kmetje v Gorici pripravljali les za prodajo, ko jih je napadla medved­ 626
»... auzgenomen alain des dorfess
ka.631 Tudi ob požaru vasi leta 1865 je dopisnik časopisa omenjal izgrede v ze 01swig vnd des hofs dabey ze
01swig vnd des dorfes ze dem See«.
gozdu: »Sploh se pripoveduje, da so ogenj s pipo raztrosili neki malopridni 1371 februar 24, Dunaj - orig.
ponočnjaki, ki v gozdu kradejo in se v strahu pred žandarji okoli potikajo. HHStA, prepis CKSL; J. Šumrada,
Šteberški, str. 51; M. Kos, Gradivo,
Zdaj je gozd vsega kriv; da, res, gozd je veliko kriv, ako se na pretekle čase str. 235.
misli, koliko morije, pobojev, tepežev, kletvine in pijančevanja je že gozd 627
Glej sestavek Od Turkov požgana
učinil; al gozd je vendar pri vsem tem nedolžen; krivo je le to, da z gozdom vas ... v tem poglavju, str. 608.
628 Glej Opis ribolova in jezera Franca
nobenega reda ni!«632
A. Steinberga v 4. poglavju, str.
Tudi Dolenje Jezero so Turki večkrat izropali in požgali. V suši so va­ 109., sestavek Prvi zapisi o pticah
ščani dobivali vodo iz studenca Ušiva loka, ki je pod gozdom Vršič in se v 5. poglavju, str. 194. in sestavek
Steinbergova kritika Valvasorja v 1.
izliva v jezero. Studenec nikoli ne presahne. Z njim je povezano izročilo iz poglavju, str. 20.
turških časov, ki pravi, da so vaščani Dolenjega Jezera ob prvem signalu 629 »Es pflegen die Fischer an diesem

s kresom in možnarji, da se bliža turška nevarnost, takoj prepeljali s čolni See einem Fremden ofters dasjeni-
ge, was sie sich einbilden, wieder
čez jezero vse otroke, žene in stare ljudi na Ušivo loko. Ob nekem takem zu verkauffen.« F. A. Steinberg, str.
turškem napadu so možje in fantje poslušali nasvet Antonovega Kebečega 36-37.
630 Glej sestavek Steinbergova kritika
gospodarja in se oboroženi napotili ob grmovju na polje Viševek. Tu so iz
Valvasorja v 1. poglavju, str. 20.
zasede planili na četo turških konjenikov in jih z vilami pobili. Verjetno so 631 Glej sestavek Na jezeru ubita mlada
imeli posebne bojne vile, ki so bile okovane z železjem in na dolgem ročaju medveda v 7. poglavju, str. 666.
nevarno orožje za jezdece. Izročilo pravi, da so bili Jezerci pogumni, samo 632 Glej sestavek Gasilstvo in požari,
dva konjenika naj bi kmetom ušla proti Cerknici. V spomin na zmago so str. 641.
 Dolenje Jezero 385

na tem kraju zasadili lipo, pod njo pa postavili križ.633 Za Antonovega Ke-
bečega se izročilo moti, ker seje priimek Kebe pojavil na Dolenjem Jezeru
šele pred okoli 300 leti. Da pa je bil sam napad na Turke v taki obliki ver­
jeten, nam potrjuje poročanje koroškega kronista župnika Jakoba Unresta,
ko piše, da je leta 1483 prišla večja roparska četa Turkov v kraj nedaleč
od Ljubljane, imenovan Grusnizt, kjer so zbrani kmetje napadli Turke od
spredaj in zadaj, jih večino pobili in rešili vse ujetnike. 634
Pred drugo svetovno vojno se je veliko mladih ukvarjalo s kontraban-
tom živine, kar ni dobro vplivalo nanje. 635
Če je dekle pustilo fanta in vzelo drugega, se je zgodilo, da se je fant
tako maščeval, daje pri ohceti nagajal. Leta 1896 je na Otoku 26-letni An­
drej Mulec pri Mihovi ohceti »nagajal in še pozneje plahto (cunje) zažgal«.
(Glej vas Otok.) Na Dolenjem Jezeru pa je bilo 20. julija 1885 pri ohceti
24-letnega Matevža Martinčiča s št. 25 (Skircovega) in 22-letne Terezije
Opeka iz Dolenje vasi 39 (Ribčeva) še hujše. Cerkniški župnik je zapisal v
jezersko knjigo status animarum, da je 20-letni Gregor K. »leta 1885 pri
Skircovi svatovščini skozi okna kamenje lučal in pobil stekla«, zato
ga je sodišče v Ljubljani »meseca oktobra obsodilo na 4 mesece ječe«. Ko
se je čez štiri leta tudi sam poročil v Žerovnici, ni zapisano, da bi mu kdo Poročna fotografija Alojzija Leskovca z Dolenje­
»kamenje lučal«. ga Jezera (Pouletov) in Ane Krašovec iz Žage
(Velike Lašče) leta 1936. Poročena sta bila v
Kanadi, kamor sta se odselila.

Fantje in dekleta z Dolenjega Jezera pred Budo­

vim kozolcem leta 1948. Od leve spredaj sedijo:
Ivana Leskovec (Budova), Ivana Lovko (Šeme-
tova), Marija Debevec (Debevča), Ana Mar­
tinčič (Skirova), Francka Debevec (Debevča),
Antonija Debevec (Debevča); zadaj: Jože Kebe
s št. 29, brat pisca, Jože Martinčič (Skircov),
Anton Otoničar (Pocinov), Matija Debevec (De-
bevč), Franc Leskovec (Budov), Anton Primožič
(Brkinov) in Ludvik Primožič (Brkinov).

Zaradi svojega edinstvenega opisa Cerkniškega jezera leta 1860 v

Rokodelskih novicah je najbolj znan vaščan Dolenjega Jezera Gregor
Kebe - Baštkov. Rojenje bil leta 1799 na Dolenjem Jezeru 37 (Ta Bogati
Kebeč), umrl pa je leta 1885. Priženil seje k Baštkovim na Dolenje Jezero
20. Bil je daljni sorodnik pisca teh vrstic. Bil je stric moje stare matere
Marije Kebe, roj. 1858. Brati in pisati seje naučil sam. Slučajno sem leta
2009 našel edino znano pismo Gregorja Kebeta, ki ga je napisal 17. sep­
tembra 1840. leta cerkniškemu župniku in dekanu Jožefu Rozmanu zaradi 633
Prim. J. Kebe, Loška dolina, str.
košnje cerkvenega travnika Ključ pri Strženu. Iz lepe pisave se vidi, daje 285.
634
bil vajen pisanja. Bil je tudi župan in starešina na Dolenjem Jezeru. Iz S. Jug, Turški napadi na Kranjsko
in Primorsko do prve tretjine 16.
letnice pisma se tudi vidi, da se pisanja ni naučil na starost.636 Bil je prvi stol., Glasnik muzejskega društva,
tako globoko v Karlovici in v jamah pred zelško žago. V svojem deluje prvi XXIV (1943), str. 30.
635
predstavil načrt, kako bi se čistili Velika in Mala Karlovica, da jezero ne bi Na Dolenjem Jezeru je bilo veliko
prometa v dveh gostilnah in mladi
tako poplavljalo. so si iz objestnosti prižigali cigareto
Leta 1836 je v vasi razsajala kolera (Brechruhr), tako daje za njo umr­ celo z bankovcem za sto dinaijev. To
sem slišal od starejših ljudi. Kosec
lo 17 vaščanov. Prva je 15. julija tega leta za njo umrla 32-letna Marija Svi- je moral za dvajset dinarjev kositi
gel s št. 33. Ko seje kolera pojavila leta 1855, pa so umrli samo 3 vaščani, ves dan, grabljica na dnini pa je
dobila za ves dan deset dinarjev.
medtem ko jih je v Dolenji vasi umrlo 24, v Cerknici pa 54. Kolera se je 636
Glej sestavek Opis jezera domačina
širila z okuženo vodo. Ker se je kolera širila poleti, sklepamo, da so tisto Gregoija Kebeta leta 1860 v 1. po­
leto Jezerci dobivali vodo na Ušivi loki, ker v jezeru ni bilo vode, zato se glavju, str. 27.
386 VI. poglavje

niso tako nalezli. Ko se je kolera pojavila še leta 1866, pa je na Dolenjem

Jezeru št. 24 umrl samo Jurij Udovč, kije prišel z Rakeka 21, medtem ko
je v Dolenji vasi umrlo 22 vaščanov.637
Za raznimi epidemijami je konec 19. in v začetku 20. stoletja umrlo
veliko otrok v vasi. Leta 1873 jih je umrlo 9 (povsod štejemo starost do
10. leta), leta 1881 pa 25, kar je bilo največ. Leta 1892 jih je umrlo 13, leta
1896:15; leta 1897: 8; leta 1902: 7. Od leta 1869 do 1915 so umrli 203 otroci.
Podružno cerkev sv. Petra prvič omenja škof Bizancij leta 1581.638 Leta
1551 še ni bilo cerkve, kar je razvidno iz slike Cerkniškega jezera in vasi
Dolenje Jezero Georga Wernherja.639 Sedanji portal pri cerkvi so naredili
leta 1633, kar priča letnica na njem. Znamenitost cerkve je lep kasetiran
in poslikan strop iz leta 1682 in podoben kor iz leta 1753.
Cerkvena ladja, ki meri v dolžno 9,35 metra in v širino 6,70 metra,
ima raven kasetiran strop s pristrešnim kasetiranim delom. Ravni del na
stropu ima 7 vrst kaset po dolžini in 5 po širini. Kasete so obogatene z
notranjimi, ki imajo potlačene vogale in so s štirimi prečkami pritrjene
na okvir. V obodnem delu so operutničene angelske glavice in vitice s cve­
tovi. V sredini so dvoročajne vaze s šopki cvetja, preplet cvetočega vitičja,
mnogokrake zvezde sredi cvetov, vetrnice itd. Cvetovi so različno oblikova­
ni (nageljni, vrtnice, marjetke, zvončki, tulipani ...) in pisano poslikani.
Osnovna barva vseh obodnih polj je bela, v sredinskih kasetah pa je bela
ali modra. Sredinska kaseta (tretja v 5. vrsti) ima močno poudarjen okvir
(enajsterostraničen) z modrim dnom in kavljem na sredini.
Pristrešni poševni del stropa ima na vsaki strani po osem kaset. Zno­
traj osnovne kasete je ena manjša s poudarjenimi, izstopajočimi oglišči.
Obodni del kaset ima modro osnovo, poslikano s cvetlicami, sredinski del
ima belo osnovo. Obe vrsti kaset na severni strani sta okrašeni samo s
cvetlicami, na južni strani sta dve polji figuralni. Na enem je upodobljeno Portal cerkve sv. Petra na Dolenjem Jezeru z
Križanje, na drugem pa dvoglavi orel s svetno krono ter mečem in vladar­ letnico 1633 in napisom: S. PETRE 0RA PR0
IM0BIS (Sv. Peter prosi za nas).
skim jabolkom, ki ima papeški križ na vrhu.
Pristropna obrobna deska je okrašena z vitico in ima nad slavolokom
napis: R SSMVS DNVS GREGORIVS CERVITSH oo CUM DNOANDREA
LOGAR FIERI FECIT ~ ANNO 1682 M + B. Stropna tega leta dala po­
staviti in poslikati cerkniški župnik gospod Gregor Crvič in gospod Andrej
Logar. Andrej Logar je bil tega leta upravitelj hasberškega (planinskega)
gospostva.640 Leta 1671 je bil v Cerknici sodnik. 641
Kor je iz leta 1753. Poslikana sta ograja in dno kora, pri čemer se
kasete na ograji po obliki ujemajo s kasetami na pristrešnem pasu, kasete
na dnu kora pa s kasetami ravnega stropnega dela. Sprednja stranje raz­
deljena v sedem polj, kjer je na obodnih poljih osmero operutničenih an­ 637 NŠAL, MMK žup. Cerknica, 1836,
gelskih glavic med cvetlicami, notranje kasete pa so figuralno poslikane: 1855 in 1866.
1. sv. Tomaž (s tesarskim kotomerom), 2. sv. Miklavž (v škofovskem ornatu 638 »Lago, la chiesa di S. Piero«, Janez
in s tremi zlatimi kroglami na knjigi), 3. sv. Peter (s knjigo in ključi), 4. Hofler, Trije popisi cerkva in kapel
Križanje z Marijo in Janezom ob križu, 5. sv. Pavel (s knjigo in mečem), 6. na Kranjskem in slovenskem Štajer­
skem s konca 16. stoletja, Ljubljana
sv. Urh (v škofovskem ornatu in z ribo na knjigi), 7. sv. Vincencij diakon 1982, str. 21.
(kleči s sekiro v roki, podoben s poslikavo je na Bloški Polici). 639 T. Shaw, n. d., str. 58 in M. Slabe, O
starejših upodobitvah Cerknice, NL,
Dno kora je razdeljeno v dve vrsti, v vsaki je predviden prostor za sedem III (1986), str. 181.
kaset: I. vrsta: 1. in 2. kaseta: deska s cvetlično poslikavo (vhod na kor), 3. 640 Že dalj časa sem se spraševal, kdo je
sv. Simon (v oblačilu dostojanstvenika vzhodnih cerkva), 4. sv. Juda Tadej bil ta Andrej Logar. Februarja 2011
(z gorjačo in knjigo), 5. sv. Janez Krstnik (z vstajenjskim križem in knjigo), pa sem v Arhivu Slovenije našel
listino od 10. marca 1683, kjer je
6. sv. Lovrenc (z ražnjem in knjigo), 7. sv. Stefan (s tremi kamni in palmo­ Andrej Logarje v imenu hasberške­
vo vejo), II. vrsta: 1. sv. Andrej (s svojim križem za hrbtom), 2. sv. Janez ga gospostva podpisal listino o ribo­
lovnem redu na Cerkniškem jezeru.
Evangelist (iz keliha se proti tlom plazi kača), 3. sv. Uršula (s krono na 641
Glej Cerknica 165 (Pogačnik).
glavi, puščicami in palmovo vejo), 4. sv. Notburga (v kmetski opravi, za njo 642 Mogoče je hotel s tem svetnikom,
grablje, srp in vol), 5. sv. Elizabeta Portugalska (s krono na glavi, palmovo ki ima atribut ribiško ost, slikar
vejo in frančiškanskim rožnim vencem), 6. sv. Frančišek Asiški (z zavozla­ popihati na dušo Jezercem, ki so
bili že od nekdaj vneti ribiči in so v
no vrvjo v roki in sijem z neba), 7. sv. Spiridion (z ribiško ostjo in knjigo). 642 Cerkniškem jezeru lovili ribe tudi z
Nad Križanjem je na ograji napis: »1753. MDCCLIII.« ostjo (vilicami).
 Dolenje Jezero 387

Streha zvonika cerkve sv. Petra na Dolenjem Jezeru pred drugo svetov­ Podružna cerkev sv. Petra na Dolenjem Jezeru z novim zvonikom leta 1976.
no vojno. Med vojno je pogorela. Fotografijo hranijo Budovi.

Ob pogledu na to smo kar nasičeni z izjemno raznovrstnimi in barvitimi

vtisi. Na stropu prevladujejo modra, rdeča in bela barva. Barve na koru
so svetlejše in lahkotnejše. V figuralnih poljih se čuti prizadevanje po čim
večjem realizmu. Ta strop in strop v cerkvi na Bloški Polici sta si podobna
tako glede organizacije kaset kot sloga poslikave.643 Na koru iz leta 1753 je
upodobljena sv. Notburga v takratni ženski noši. mi
Leta 1784 je imela cerkev sv. Petra naslednje premoženje: kajžo, nji­
vo, ki jo je užival cerkovnik, travnik Drvošec (sedaj je to Godešev laz), (lir,
travnik Repešče in 100 goldinarjev.646 Travnik Repešče je imela v najemu
soseska Dolenjega Jezera (Nachbarschaft), leta 1756 je bila travarina 40
krajcarjev. Tega leta je imela cerkev še travnik Žerovniščico, travarina je
znašala 48 krajcarjev.
Pred več kot sto leti pa je prišlo v navado, da so Repešče vaščani kosili,
in to menjaje brez plačevanja travarine. Hiše, ki so ta travnik kosile, pa so
morale tisto leto poskrbeti za nosilce križa in dveh angelčkov (ki sta bila
na drogu, sedaj sta v vaški cerkvi) pri Markovi procesiji v Dolenjo vas in pri
procesiji v cerkev sv. Roka v Cerknico. Prvi dan je šla procesija v cerkev v
Dolenjo vas, drugi dan v cerkev na Dolenje Jezero (pri tej procesiji ni bilo
treba nositi križa in angelčkov, ker so prišle procesije iz drugih vasi na Je­
zero) in tretji dan v cerkev sv. Roka v Cerknico. Te hiše so morale poskrbeti
še za tri nosilce vaškega bandera pri velikonočni procesiji in pri procesiji
sv. Rešnjega Telesa pri fari v Cerknici. Vsaka štiri leta so se tako zvrstile
vse hiše v vasi.
Travnik Repešče so vaščani skupaj pokosili in prvi dan naredili kopice,
ki so jih sešteli in razdelili na hiše, ki so tisto leto kosile. Potem so s sla­
643
mico ali listki žrebali, katere kopice bo kdo dobil; tako je dobila vsaka hiša N. Golob, Poslikani leseni stropi na
Slovenskem do sredine 18. stoletja,
nekaj dobrega in nekaj slabšega sena. Na ta način so travnik kosili še do Ljubljana 1988, str. 141-142.
leta 1960.647 644
M. Makarovič, n. d., str. 11.
645
Vaščani so cerkev vzdrževali tudi tako, da so po velikosti kmetije dajali Laz so nekdaj imenovali: laz sv.
ključarjema žito, ki je bilo shranjeno v lesenih pregradah v cerkvi. Klju­ Petra, Jože Martinčič, ustni vir.
646
Glej sestavek Imetje cerkniške žu­
čarja sta ljudem v stiski žito posojala, oni pa so ga potem vračali z obrest­ pnije ... v tem poglavju, str. 654.
mi. Leta 1756 sta imela cerkveno žito ključarja Matija Uršič in Janez Mar­ 647
Jože Martinčič (Skircov) z Dolenjega
tinčič: 9 mernikov pšenice (43 mernikov so ga bili dolžni), mešanega žita Jezera, november 1999, ustni vir.
388 VI. poglavje

(gemischt. Getreide) 61 mernikov (107 mernikov so ga bili dolžni), ajde

(Heide) 190 mernikov (95 mernikov so ga bili dolžni) in ovsa 9 mernikov
(10 mernikov so ga bili dolžni). Andrej Debevec pa je imel doma še 40 mer­
nikov cerkvene pšenice.
Včasih je cerkveno predstojništvo cerkve sv. Petra (cerkniški župnik in
dva vaška ključarja) posojalo denar kmetom, ki so bili v stiski. Tako si
je Tomaž Martinčič (Budov, piše: Wuzel) 19. junija 1807 izposodil 50 goldi­
narjev. Obresti so bile 4-odstotne. Priči sta bila ključarja: Luka Petrič (se­
daj Korošcovi) in Jože Debevec (sedaj Gašperjevi). Leta 1816 je Martinčič
vrnil 12 goldinarjev obresti v žitu (in Getreide) in glavnico 50 goldinarjev.
Za dve leti so mu obresti spregledali. Dne 31. oktobra 1818 si je Jurij Ba­
raga iz Dolenje vasi 57 (LingovJ izposodil 50 goldinarjev. Do leta 1846 je
letno plačeval 2 goldinarja, 30 krajcarjev vsakoletnih obresti, glavnico pa
so mu potem odpisali. Vidimo, da so bile obresti za vaščane Dolenjega Je­
zera 4-odstotne, za kmete iz drugih vasi pa 5-odstotne. Dne 1. junija 1819
sije Andrej Škof iz Dolenje vasi 37 oz. 31 (Šemičov) izposodil od cerkve sv. Pečat starotrškega župnika in dekana Jožefa
Klemenčiča, ki je leta 1803 naredil seznam o
Petra tudi 50 goldinarjev. Do leta 1845 je letno plačeval 2 goldinarja, 30 stanju cerkva in o številu prebivalcev v vsej
krajcarjev obresti, potem pa so mu glavnico odpisali. (i-ln dekaniji.
Leta 1787 je bila cerkev sv. Petra na Dolenjem Jezeru
na spisku, dajo po odloku cesarja Jožefa II. zaprejo in pre­
pustijo propadu. Spisek je 23. novembra tega leta sestavil
hasberški upravitelj Mihael Štraus, podpisati pa ga je moral
tudi cerkniški župnik Gašper Faber, kije bil velik nasprotnik
zapiranja podružnih cerkva. Zaradi nasprotovanja župnika
Fabra in vaščanov Dolenjega Jezera je cerkev ostala.649
Leta 1803 je starotrški dekan Jožef Klemenčič na zahte­
vo cesarske pisarne naredil za vso dekanijo seznam o stanju
cerkva in drugih zgradb in o številu prebivalcev. Za cerkev
sv. Petra na Dolenjem Jezeru je zapisal, daje »v dobrem sta­
..‘•n

nju, mežnarija je podrta. Ljudi je bilo 237.« Najstarejša znana fotografija deklet z Dolenjega
Oltarji v cerkvi sv. Petra so poznobaročni, lestenec sredi cerkve pa je Jezera okoli leta 1910. Sedijo od leve: Debevča
Ivana, por. k Brkinovim, Brkinova Ivana (odšla
izdelala nekdanja jezerska glažuta, kar je v vasi edini ohranjeni izdelek na Štajersko) in Antonija Kebe (Skirova); stojijo
te steklarne. od leve: Marija Korošec (hišna št. 8), Francka
Godeša (Jurjeva), ? Kebe (Skirova) in Antonija
b. Jezerska steklarna Gnjezda, por. k Ta Srednjim Kebečim. Imena in
priimke je povedala Tilka Korošec. Fotografijo
Poleg dolenjske steklarne je od leta 1816 do 1845 delovala tudi jezerska hrani Ludvik Primožič.
steklarna ali glažuta. Stala je na kraju, ki se imenuje vrh Staje (Verch
Stajach) na parceli št. 33 v katastrski občini Otok I., in je merila 1502
kvadratnega sežnja. Steklarno je tvorilo 14 lesenih poslopij. Lastnik je bil
Sigismund pl. Pagliaruzzi, kije bil tudi lastnik Cekinovega gradu v Lju­
bljani.
Kakor moremo sklepati po številu zaposlenih steklarjev - leta 1828 jih
je bilo osem, najbrž brez pomočnikov - je imela eno peč z največ osmimi
lonci. Izdelovala je belo vzboklo steklo in steklene plošče (šipe). Njena pro­
izvodnja je znašala 14.000 šokov (zabojev) vzboklega stekla in 2000 šokov
steklenih plošč. Steklene plošče je prodajala v Italijo in Grčijo, deloma tudi
drugam v inozemstvo ali celo v Ameriko. Pri proizvodnji je steklarna upo­
rabljala predvsem domače surovine: kremenjak so kopali na Slivnici, čisto
pepeliko iz bukovega lesa pa so pripravljali v javorniških gozdovih. Ker
je bil kremenjak pomešan z apnencem in ni bil popolnoma očiščen vseh
primesi, proizvodi jezerske steklarne niso bili posebno cenjeni. V steklarni
zaposleni steklarji so bili v začetku s Češke in Štajerske. V vseh letih ob­
stoja steklarne so v matičnih knjigah cerkniške župnije samo trije priimki 648
NŠAL, urbar cerkve sv. Petra, leto
steklarjev, ki so bili slovenski (Govekar, Jerko in Jugovar); domačini so bili 1756.
samo gozdni delavci in vozniki. 649 NŠAL, spisi škofijske pisarne, II,
1788, fasc. 1/31. Glej J. Kebe, Loška
Steklarna se je pri sprejemanju delavcev in vajencev držala svo­ dolina, str. 307-309.
jega reda. Za steklarskega pomočnika je bil sprejet, kdor se je že 650 NŠAL, župnija Stari trg pri Ložu,
prej kot vajenec - prinašalec - izučil in znal izdelati, to je izpihati, fasc. 326, št. 858.
 Dolenje Jezero 389

kozarec in steklenico; kot pomočnik je prejemal polovico mezde pravega

steklarja. Po uspešni triletni pomočniški dobi ga je tovarnar imenoval za
steklarja in mu izdal mojstrsko pismo. Sele tedaj je postal pravi steklar in
je začel prejemati ustrezno plačo. Zaposlitev so mogli dobiti le pravi ste­
klarji, ki so dokazali, da so v tem poklicu temeljito izučeni. Letni prejemki
dobrih steklarjev so znašali do 800 goldinarjev, kar je bila izredno dobra
plača. 651
Dne 11. julija 1832 je jezersko steklarno ob birmi v Cerknici obiskal lju­
bljanski škof Anton Alojzij Wolf. Poročilo pravi, daje »popoldne, ko je šel
škof iz Cerknice, gredoč obiskal tudi steklarno nad Cerkniškim jezerom, ki
je bila visoko v gorovju.«■ ■j

Steklovina iz Pagliaruzzijeve - jezerske steklar­

ne iz okoli leta 1830. Uporabni predmeti so izre­
dno lepi. Zakladi Slovenije, 1979.

Na razstavi industrijskih in obrtniških izdelkov, ki je bila leta 1844 v

Ljubljani, je tudi jezerska steklarna razstavila svoje proizvode: steklenice,
kozarce in druge steklene izdelke, navadne, rezane in brušene. Finejše
izdelke je pripravila pač le za razstavo, dokazala je svojo sposobnost za nji­
hovo izdelovanje; njena proizvodnja pa je bila v glavnem usmerjena na ce­
neno blago. Ob tej razstavi so poročale tudi Kmetijske in rokodelske novice:
»Tudi Cerkniška steklarnica (glažuta) je s svojo mnogoverstno v razstavo
dano glažovino pokazala, de s časom naprej hiti in dobro blago izdeluje.« c:,:!
Čeprav je bilo dovoljenje za postavitev jezerske steklarne dano
za dobo 20 let in je torej leta 1836 poteklo, je steklarna obratovala
še naprej, leta 1841 pa je za krajši čas z obratovanjem prenehala.
Ob tej priliki je postojnska kresija ugotovila, daje koncesija že po­
tekla, in je zahtevala od hasberškega gospostva pojasnila, kakšne
so zaloge lesa za kurivo.
Graščinska uprava je odgovorila, daje bukovega lesa, zrelega za
sečnjo, še dovolj. Poudarjala je koristi, kijih ima prebivalstvo cer­
kniške občine od tovarne: ljudje prodajajo razne surovine, zaslužijo
z delom in vožnjami, tovarniškim delavcem prodajajo živila in dru­
ge potrebščine. Kresija je o tem poročala guberniju, ki je naročil,
naj zasliši občine gozdnih upravičencev, če nimajo morda kakšnih
pomislekov proti nadaljnjemu izkoriščanju gozdov za potrebe ste- Več kot 160 let stara steklenica, napravljena
klarne. Okrožno glavarstvo je 14. novembra 1843 poročalo guberniju, da fŠSifvtaeSj“ issZKhišifo
občine Cerknica, Dolenje Jezero in Dolenja vas nasprotujejo podaljšanju je prinesla mati Marjeta Obreza, roj. 1816 v Be-
tovarniškega dovoljenja, ker steklarna ogroža njihove pravice. Porabila je zuljaku. Foto: J. Žnidaršič,
namreč več lesa, kot je dopuščalo komisijsko ugotovljeno stanje lesne za­
loge, kar je imelo za posledico, da je bil javorniški gozd skoraj do golega
posekan.
Ker je hasberško gospostvo v maju 1844 izjavilo, da ima namen usta­
viti obratovanje steklarne, ko bo porabljena zaloga drv, ki znaša še 1000
sežnjev, kar bo pri mesečni porabi 100 sežnjev trajalo 10 mesecev, ter da 651
V. Valentinčič, n. d., str. 87-92.
ne bo več dovoljevala gozdne sečnje, je gubernij pod temi pogoji nadaljnje 652
NŠAL, Vizitacijski protokoli, knjiga
obratovanje dovolil. Pristavil pa je, da mora steklarna, če bo hotela še na­ 9 - Vizitacije škofa Wolfa.
653
prej obratovati, prositi za redno obnovitev tovarniške koncesije. Ker so se Novice, 2 (1844), str. 206.
390 VI. poglavje

leta 1844 občine Cerknica, Dolenje Jezero in Dole­

nja vas še naprej pritoževale zaradi pustošenja goz­
dov, je gubernij 20. marca 1845 prošnjo za podaljša­
nje koncesije steklarni zavrnil. Jezerska glažuta je
prenehala obratovati v prvih mesecih leta 1845.654
Lestenec, ki visi v cerkvi sv. Petra na Dolenjem
Jezeru, so naredili v jezerski steklarni.655 V vasi je
to izročilo splošno znano.
Leta 1836 je kolera prišla tudi v jezersko glažuto.
Tega leta je za kolero umrl 22-letni Jožef Polšinger,
sin steklarja iz glažute pri Cerknici (Glasmacher
Sohn u. Glasfabrick bei Zirknitz).
Pot, ki so jo zgradili zaradi te glažute, se še
imenuje fabriška oz. fabrška pot. Ko smo okoli leta
1952 kosili travnik v jezerski »Fabrki«, smo otroci v
krtinah hitro našli koščke barvnega in navadnega
stekla. Ta zemlja je namreč vaška lastnina. Takrat
je bilo še nekaj ruševin steklarne in vodnjak. Kraj,
kjer je stala jezerska steklarna, je Jezercem služil
kot točka za napoved dežja. 657
c. Pisma Marije Martinčič, roj. Kebe,
in Marjete Leskovec
Pisma Marije Martinčič
Na podstrešju hiše na Dolenjem Jezeru 28 (Ta
Srednji Kebeči) so leta 1997 našli še dobro ohranje­
na pisma, ki sta jih pisala iz ZDA Marija (Micka)
Martinčič, roj. Kebe leta 1882 v tej hiši, in njen
mož Janez Martinčič (Farbarjev), roj. 1869 v Dole­
nji vasi 24. Marija Kebe je bila teta pisca teh vrstic.
Vsa pisma so naslovljena na Marijino mater Marijo Kebe, roj. 1858, ki je Mati Marija Kebe (Ta Srednja Kebeča), roj.
bila takrat že vdova. Štiri pisma so iz leta 1902, enajst iz leta 1903, tri iz 1858, z Dolenjega Jezera 28, ki je bila v čašo
fotografiranja že vdova, z najstarejšo hčerko
leta 1904 in osem iz leta 1905.658 Marijo, roj. 1882, ki se je poročila z Janezom
Martinčičem (Farbar) iz Dolenje vasi 24 in leta
Za boljše razumevanje pisem je treba povedati, da je Janez Martinčič 1905 umrla v ZDA. Fantek Franc, roj. 1897, je
šel prvič na delo v ZDA že septembra 1899. Delo je dobil v rudniku v kraju oče pisca. Foto: D. Rovšek, Ljubljana 1902.
Jenny Lind v državi Arkansas. Po dveh letih se je vrnil domov in se 27.
januarja 1902 poročil z Marijo Kebe (Ta Srednjo Kebečo). Marca 1902 sta
šla oba nazaj v isti kraj v ZDA. Janez je delal v rudniku, žena Marija pa je
skrbela za gospodinjstvo. Ko je Janez kupil veliko hišo, je imela žena Ma­
rija tudi do sedem »puršev« (podnajemnikov) na hrani in stanovanju. To
so bili delavci, ki so tudi delali v rudniku. Na ta način sta pošiljala materi
na Jezero kar veliko denarja, ona pa ga je nalagala v banko. Že po roj­
stvu prvega otroka Ivana, roj. 16 februarja 1903, pa so se začele pri Mariji
zdravstvene težave (prolapsus uteri),659 ki jih je materi podrobno opisala v
pismu 6. aprila 1903. Se huje pa je bilo po rojstvu druge deklice Marije, roj. 654
V. Valentinčič, n. d., str. 87-92.
8. julija 1905, ko je zbolela in 27. julija istega leta zaradi tromboze umrla 655
Lestenec s cerkvenim stropom glej
stara 23 let. Za njo je 14. avgusta umrla hčerka Marija, ki je bila stara med barvnimi fotografijami.
656
dober mesec. Oče Janez Martinčič seje s sinčkom Ivanom novembra 1905 NŠAL, MMK žup. Cerknica, 1836.
657 Če se je v suši bliskalo za Javorni­
vrnil domov. Po dveh letih se je drugič poročil z vdovo Marjano Debevec
kom, so stari možje dejali: »Ne bo
in kupil posestvo v Cerknici 199 (Žajfar), kjer je postal sin Ivan gospodar. dežja!« In ga res ni bilo. Če se je pa
Ker nam pisma govorijo o življenju mlade izseljenske družine v ZDA, ki bliskalo v smeri, kjer je stala jezer­
ska steklarna, je moj oče dejal: »Dež
je bila z boleznijo in smrtjo žene in matere zelo preizkušana, je prav, da bo, preko Fabrke se bliska!« In res je
si pogledamo pomembnejša sporočila. Pisma so pisana v jeziku, ki so ga v začelo čez nekaj ur močno deževati.
658
Pisma je našel in jih hrani Tadej
naših krajih takrat govorili. Da bi bilo branje razumljivo, sem dodal ločila. Jerman.
V cerkniški šoli sta se učila pisati tudi nemško gotico, zato sta pisala črke 659
Dr. Dušan Baraga, zdravnik, infor­
a, d, h in še nekatere druge kar po nemško. macija na osnovi podatkov iz pisma.
 Dolenje Jezero 391

1. Iz prvega pisma z dne 26. marca 1902, ki ga pa nič ne dejlajo angleške ženske. Mož more zjutraj
je pisala Marija, izvemo, daje njen mož Janez Mar­ vstat, da si skuha, ženi pa na postlo prinest fruštek.
tinčič že prej delal v tem rudniku v Jenny Lindu. Jaz bi tolk rada vidla Johanco, Janeza, če je kaj
Takole piše: »Ljuba Mati! Namenila sem se Vam pi­ priden. Kaj pa Francel, je še tako korajžen, kakor je
sati nekoliko verstic iz te dalne dežele Amerike. Prej bil prej. Kaj pa stara mati, so kaj zdravi. Zdej pole­
pa ko Vam nadalje piševa, Vas v duhu poljubiva in ti se boste mogli fotografirat in nama poslat sliko.
objameva in želiva, da bi vas to pismo pri narbol- Mestkov Jakob667 je blizu naji tam, kakor Miklavcov
šem zdravju in veselju dobilo. Naznanim Vam, da z Dolenje vasi.
zdrava sva oba, hvala Bogu. Z Novga jurka smo se Pravite, da se je Mehonova Mica omožila v Cer­
pripeljali v Fortsmit 13. in sva bla tam čez noč in knico. In jast ji vošim tristo sreč in tristo blagrov in
dopoldne 14. sva se pripeljala v Ženilind. Naznanim, še več.« Na koncu pozdravlja poleg domačih in Ta
da sva Vaše pismo dobila in sva ga z veseljem čitala. Bogatih Kebečih še Mehonovo Mico, očeta in ma­
In Janez je dobil delo tam, kakor je prej delal. Haus ter, Zajcovo Johano, Žuče, Lukovo Mico, Bundrove,
pa je dobil tri firkelce proč od jame. Zdej sva sama Markcove, Smukove, Skirove »in vse sosede in moje
v hausu. Dela se pa vsak dan po trifirkelce šihta. prijatece«.
Bočkov Tone660 pa naj le pride, če hoče, v jami bo
dejlov. Dejlo bo že dobil. Preč se ne bo navadil dejlat, 3. V pismu z dne 3. avgusta 1902 piše Janez
Martinčič, daje »tukej suša, vode nam primankuje.
ane 14 dni se bo mogel učiti. In če bo šu kupit karto
Vam dam vejdit, da puršum imava pet. Dejla se pa
za Arkansas Jenni Lind, košta iz Ljublane 175 gol­
dobro.669 In dam Vam vejdit, da sem kupil en haus
dinarjev do Jenni Linda.
in drugi mesec pervega gremo noter. Tam bo imela
Tukaj je že zelenje, so že kmetje vse podejlali. puršu, kolker jih bo tela imet.670 In tu Vam nazna­
Pravite, da se Berkinovem težko zdi, pa on nej mogu nim, da sem vam poslal 200 goldinarjev, da boste
vse obletet. Pa nej bi bli oni k nam prišli. Pravite, da plačali logaško šparkaso. Zdej pa Vam ne bom mogel
je že Johana štacuno odperla, pa nama pišite, kako poslati hmali, zakej naji haus dosti košta. Zdej bom
ji kaj gre.661 Tukaj firkelc od naju je več Krajnic, so imel blizu za na šiht hodit pet minut do jame.
že po 10 let tukaj. Pravijo, da jim je vse glih tukej, Prosim Vas, pišite mi, kako se kaj imajo per
kakor da bi bile doma. Maša je bla tukaj na cvetno nas. 671 Meni se tako zdi, da bi bilo narbolši, da bi
nedejlo in na velko nedejlo bo ob 8 uri. Prazniku pa krave vse prodali in grunt dali v štant.« 672
nej nič tukej. Zdaj Vam pa vošiva te velikonočne pra­
znike, ki ste jih letaš učakali, da bi jih še mnogo let 4. Dne 2. novembra 1902 sta pisala materi Ma­
zdravi in veseli in da bi toliko časa na svet živeli, da riji, da staji 10. oktobra tega leta poslala 48 kron673.
bi duši svet raj zadobili. Vošiva jih vsem skupaj Jo- Ko bosta dobila o tem pismo, »jim bosta še nekaj po­
hanci,662 Janezu,663 Francelnu664 in ta stari materi665. slala, da bodo imeli za opravke. Če bo France674 šel
Yošiva jih Kebečim666 ujcu, ujni in njih otročičkam. v Ameriko, naj prinese Janezu gvant.« Naznanim
Če glih bodo že minuli, predno Vas bo ta prif dobil. Vam, da je tukej enga ubilo, pa ne tam kjer Janez
Zdaj Vas pa še enkrat srčno in lepo pozdraviva, po­ dejla, gaje v drugi jami. Blizu najinega hausa je pa
ljubiva in objameva. In Vam vošiva Vaš veseli god. enga mašina obej noge otergala, da je čez dva dni
Vošiva Vam vse dobro, kar od Boga želite. Zdaj pa umeri. Vreme imamo hladno. Tadrugo bi še vse blo,
sklenem to moje slabo pisanje. Vas še enkrat lepo sam Vas mi še manka tukej. Tukej pa nič ne praznu­
jejo praznikov, samo nedelje.«
pozdraviva in podava svoje desne roke čez to širo­
ko morje. Pozdraviva tudi vse iz Grahovega, Kebe- 5. Dne 8. decembra 1902 sporočata, da sta ma­
če, Zajčave, Mehonove, Bundrove, Skirove, Lukovo teri Mariji na Jezero poslala 120 goldinarjev. Fran­
Micko in vse prijatle in sosede. Pozdraviva Špajna cetu (Farbarjevemu), naj jih da 80, drugo pa naj da
Janezka in očeta. Zdaj naj prileti en golobček in naj
dene ta prif v klunček in naj ga ponese, kjer je moje 660 661
Iz Cerknice 11.
mamce srce. Adijo. Z Bogom. Johan Marija Martin­ To je bila Ivana Martinčič - Farbaijeva, roj. 1874, v Dolenji vasi
24, kije v Cerknici 205, pod cerkvijo, odprla trgovino.
čič. To je atres. Jenni Lind B H Nr. 25 Ark. Sebasti­ 662 Potem poročeni Zemljak.
jan Go Nord Amerika.« 663
Potem poročen na domu.
2. V pismu z dne 14. maja 1902 piše Marija, da 664 665
To je oče pisca teh vrstic.
sta pismo od matere z Jezera težko pričakovala. »Ja 666 Umrla je leta 1904.
vsak dan sva šla na pošto, če nej šel Žan, sem šla 667 Ta Bogatim Kebečim.
Roj. 1871, je bil dvakrat v ZDA, pa je prišel nazaj, septembra 1901
pa jast. Pa je pismice kar privandralo 5. maja. Ja je šel tja prvič.
tak sem ga bla vesela, ker so tje črkice pisale moje 668 Podnajemnikov.
mame ročike... nejsva več v tistem havsu kakor prej. 669 V rudniku seje dobro zaslužilo.
670
Zdaj 1. maja sva šla v druzga, da ima Žan bliže za Žena Marija je sprejemala podnajemnike, samske delavce na
na šiht hoditi. Ja tukej moški terpijo. Ženskam je pa 671 Vhrano in slanovanje in s tem zaslužila.
Dolenji vasi pri Farbarjevih.
tolk dobro. Menije tako dobro kakor pri vas učitelji­ 672 V najem.
cam. Pomejnim se pa tud lahko po krajnsko, je do­ 673 24 goldinarjev.
sti Kranjic tukej pa prav lušne so. Tukej v Ameriki 674 France Martinčič, roj. 1876, je bil Janezov brat.
392 VI. poglavje
nekaj Farbarjevi materi, nekaj pa naj ima sama,
»sei imate tako dosti opravku«. Marija se jezi, »kako
je pa to, da naše babe nič ne pišejo, neisva dubla
že ena 2 meseca nič pisma«. Ne pozabita pozdraviti
vse sorodnike in sosede. Za božične praznike voščita
materi Mariji na Jezero »še mnogo, mnogo let, da bi
tolko časa na svet živeli, da bi vsi v nebesa prišli in
da bi se še vsi zdravi in veseli skupaj sešli«.
6. Dne 8. januarja 1903 piše Marija materi, da
mož Janez dela v rudniku osem ur na dan od 7.30
do 15.30. Pravi, da »vreme imam pa prijetno, nei nič
snega«. Piše, da ji je mati z Jezera pisala, da bo šlo
»vse v Ameriko«. Potem pravi, »da seveda mislijo, da
se tle kar dnar pobira, pa se ga ne, se ga more trdo
zaslužit. Tukaj moški trpijo, za ženske pa je dobro.
Jest imam 7 puršu.« Matijo je v pismu vprašala, če
je Mestkov Jakob pri njih. Marija ji odgovarja, daje
ta v »Daniku«. Vožnja tja je še en dolar in pol več,
kot do njih.
Nato se jezi na nekega »prijatelja«, ki je na Jeze­
ru raznesel lažno vest, češ daje ona v Ameriki suha.
Pravi, da »sem bila še doma zmeraj debela, ki sem
po gruntu delala in take košte neisem imeila kakor
tukej. Pa kakšna sila mi je bit kumerna? Zdrava sem
še neka dobro. Hvala Bogu. Terpim tudi nič. Za jest
imam pa, kolker čem pa dobre košte. Zdaj za Božič­
ne praznike smo bili kupili enga prašiča. Pira smo
imeli tri keke675 in viške, kolikor je hotel kateri pit.«
Očitno sta na slavje povabila tudi druge prijatelje.
Potem prosi mater, »da mi kaj pišete, kako se kaj
imate. Če je Janezek kej priden, kaj pa Johanca in
Francelj, je še tako brihten kakor je bil preit?« Za­
nima jo, če se bo Zajcova Johana kaj omožila. »Pi-
šte mi, če boste imeli kej ohceti na Jezeru zdei pred
pustom? Kaj pa v Doleni vasi mislijo, ker nama nič
ne pišejo? Kaj sva se jim tako zamerila?« Na koncu
sklene: »Zdaj pa sklenem to moje slabo pisanje in
Vas iz globočine nainega serca pozdraviva Vas mati,
Johanco, Janeza, Francelna, ta starihrnater, Kebe-
če, ujca, ujno in otročičke. Pozdraviva Špajne, Zaica-
ve, Mehonove, Zuče, Mehonovo Mico in tegrahovske
vse in prijatelce in sosede. Adijo. Z Bogom Janez in
Marija Martinčič.«
7. Iz pisma, ki gaje Marija napisala materi pred
veliko nočjo leta 1903. V njem sporoča: »... smo
dobili vaš prif in sliko. Sva se Vas močno razveselila.
Nadalje Vam naznanim, da zdravi smo pa prav na-
tirlih še ne. Vreme imamo lepo, je že zelenje tukej.«
Na koncu voščita »vesele velikonočne praznike, da bi
jih še mnogo, mnogo let dočakali in da bi jih še vsi
skupaj obhajali«.
8. V pismu z dne 8. marca 1903 sporoča Janez
Martinčič na Jezero veselo novico: »Dobila sva enega
sinčka, kerstili so ga za Janezka. Sva ga močno ve­
sela, ker je zdrav, hvala Bogu. Rodil seje 16. febru­
arja en firkelc pred peto uro. Micka pa mislim, da
bo kmalu zdrava. France je tudi prišel, ker sem ga
kumej pričakoval jest in Micka. Luba mati, dajte za
dve sveti maši pri Mariji pomagaj na Brejizij.«
Pravi, da mu je njegova mati (Farbarjeva) pisa­
la, da bi se lahko njihovo posestvo »restabuliralo«,
tj. razknjižilo. Mati naj gre k »tavelikemu« sodniku
in ta naj pokliče dediče in naj to uredijo. Za stroške
sta poslala sto goldinarjev. Kebeči naj od tega dobi­
jo: Janezek dva goldinarja, dva Johanca, dva stara
mati, dva Francel »in vi jih imejte pet. To imate za
perhe. Pa tistih 70 goldinarjev si vzemite, ki ste jih
Francetu dali.«
9. V pismu z dne 6. aprila 1903 piše Marija ma­
teri o zdravstvenih težavah, ki jih je imela po po­
rodu. Dala se je pregledati dvema zdravnikoma, ki
sta ji svetovala terapijo. V lekarni je kupovala tudi
zdravila, ki so bila draga. »Glaž derži en firkelc pa
košta en tolar.« Potem pravi, da je otrok nepresta­
no jokal, da ga je morala kar naprej nositi, »je pa
že enmal bolši, glih tak je kakor Janez«. Sporoča,
da imajo še pet »puršu« (podnajemnikov), prej sojih
imeli sedem. »Delam pa težkega nič, skuham in po­
spravim.« Piše o ženi, kije imela podobne zdravstve­
ne težave in je šla v »špital, kjer so jo prerezali na
obeh straneh. Pa pravi ta žena, da bi bila bolši, ko bi
ne bla šla. Tukej so tudi špitali pa se Janez boji, da
bi ne umerla. Damu pa ne grem sama z otrokom, bi
bila preveč na šifi676 slaba. Se prej, ko sem šla sem,
sem bila tako slaba, daje strah.«
10. Dne 19. julija 1903 je pisal na Jezero Janez
Marinčič. Piše, »da je Micka še precej pri zdravju.
Janezek je pa fejst fantek velik. Kdor ga vidi, ga gle­
da, debou je jen jaku pameten.« V rudniku seje de­
lalo samo »2 ali 3 šihte na teden«. Vendar sta kljub
temu precej prihranila za v banko, ker piše: »Tukej
Vam pošleva 550 goldinarjev.«
Janez Martinčič je bil gospodar v Dolenji vasi in
je računal, da bo v Ameriki še dolgo časa. Zato je
materi naročal, naj v Dolenji vasi vse štiri krave pro­
dajo, »ker pravijo, da gresta Merjetka in Johanca od
doma služit. Grunt naj dajo u štant. Narbolši bi blo,
da bi vse prodali, zakaj naji ne bo še domu.«
11. Iz pisma, ki gaje Marija pisala poleti, ver­
jetno leta 1903. Materi sporoča: »Naznanjam Vam
zdej, da se slabo dejla, so poleti več doma kakor v
jami. Janez mi je kupil klabuk, sem šla k maši, zdej
bo tukej vsakih 14 dni maša. Zame je tukej lušnu,
mi ni trejba enkrat težko vzdignit. Vsak dan mi vodo
pripelje prav pred haus, to imamo za pit. Za prat
jo imamo pa pred hausam, kar pipo obernem pa
teče.677 Bučer678 mi pa meso pripelje, da mi ni trejba
hodit v štor.«679
12. V pismu z dne 26. avgusta 1903 piše Marija
materi, da sama ni prav pri zdravju, mož Janez pa
je zdrav. »Janezek je pa tako debeli, žleht pa je tudi
tako, da če bit zmeraj na rokah.« Mater prosi, naj ji
675
Gajbe.
676
Ladji.
677
Na Dolenjem Jezeru še niso imeli vodovoda, dobili so ga leta 1912.
678
Mesar.
679
Trgovino.

&-esrn
a/ <*• H* a
.e / ta Vtcmt* /■ &*■
«£ rk-.zu
’ .. X. • ' .
J-Tsa
4 2^4. ■/o-
sd
C/cl- s/#*. ^
A&Als
Pismo Marije Martinčič, roj. Kebe (Ta Srednja Kebeča), z Dolenjega Jezera 28, ki ga
je iz ZDA pisala svoji materi Mariji Kebe leta 1902.
pošlje »tačrni gvant, kaj mi bo doma gnil. Če si ho­
čem tukej taciga napravit, me košta še več kakor 20
tolarjev. Roba je draga, mojškre pa še bol. Od gvanta
fajn narejenega je 6 do 7 tolarjev. Fajn ga zapakiraj­
te in zapečatite. Pa nej trejba nobenmu pripovedvat.
Jest ne maram, da bi vse oznanili vsem ljudem. Vre­
me imamo lepo, gorko. Poželi smo tudi in omlatili
pa še raji.« Iz tega stavka vidimo, da sta imela tudi
njivo in žito.
Poleg domačih pozdravlja tudi »vse Farbarjeve,
mater, Johanco, Meretko,680 Lojzka, Jerneja in Cen-
cove in Johanco v Topol«.
13. V pismu z dne 5. oktobra 1903 odgovarja na
materino pismo in pravi, da je nekdo na Jezeru raz­
trosil laži o tem, kako živita z možem Janezom. Ma­
teri piše: »Ja draga mati, če boste druge ljudi poslu­
šali, ne boste daleč prišli.« Verjetno je bila povod tem
govoricam tista obleka, za katero je materi pisala,
naj jo pošlje v Ameriko. Ker piše: »Za gvant mi je pa
Janez branil, da ne smem pisat po njega. Jaz sem pa
rekla, kaj mi bo pa ležal doma.« Pravi, da mož Janez
zelo skrbi zanjo in za otroka, »ki ga ima strašno rad.
Kar mu rečem, to mi kupi.«
Potem piše, da je v »jami tri Angleže opalil gas.
Eden je umeri, dva pa boste ozdravela. Janezek je
bil tudi bolan, zdej je pa zdrav. To leto je bilo veliko
majn vroče kakor lansko leto. Letos so prišle sem
tri Krainice z možmi.« Na koncu pisma jo prosi za
račun, da »je Janez reku, da pošlite račun, koliko da
ste dali za popravilo planka in jinterese681 in šku­
po682 z eno besedo vse skup«.
Dolenje Jezero 393
14. Naslednje pismo je Marija pisala materi 14.
decembra 1903. Sporoča ji: »... se bomo šli fotogra­
/90 z. firat, kadar bo Zanik shodil. Bi se bili že šli, pa ima­
mo daleč na štacjon. Tukaj se je nesreča zgodila, je
puhar683 pogoril in že 14 dni ne delajo. Zdaj mislim,
da bodo kmalu začeli. Tukaj je mrzlo, snega pa še
ni nič. Kaj pa tam pri vas, vas kaj zebe, pišite, kako
se kaj imate. Kako se kaj imajo v Dolenji vasi?« Na
koncu voščita vesele božične praznike, da bi jih še
»mnogo let doživeli zdravi, srečni in zadovoljni«. Poz­
dravljata vse domače in sosede, vsakega posebej.
15. Naslednje pismo je bilo v Ameriki napisano
januarja 1904. To sklepam iz vsebine, čeprav je da­
tum odtrgan. Tudi del pisma manjka. Pisava je Ma­
rijina, pismo pa sta sestavila skupaj. Iz delnega za­
pisa se ne da razbrati, komu naj bi Kebeča mati dala
/iv- iZiz/tz' 200 goldinarjev, ki jih je nekdo poslal. Sklepam, da
je bil ta pošiljatelj Farbarjev Franc (Janezov brat)
in daje bil denar namenjen Farbarjevim. Naroča za
»eno sveto mašo za rančih očeta F. K«.
Nato sprašuje, »kaj pa v Dolenji vasi, kakšne so
kaj strehe, pogledite, če kaj skozi teče, bova že po­
slala, da boste kupili škupo«. Skupa so bili omlate-
ni snopi, pripravljeni za pokrivanje strehe. Iz tega
vprašanja se vidi, da je gospodar Janez Martinčič
prosil Kebečo mater na Jezeru, da popravi strehe
v Dolenji vasi pri Farbarju! Dalje piše: »Naznanim
Vam, da tukej že 14 dni ne dejlajo nič, vzrok je pa
ta, da se je mašina polomila. Vreme imamo pa lušno
brez snega. Druzega Vam nejmam kaj pisat, kakor
tarnali Ivanček je pa tako žleht, kar v zibelko pokle­
kne pa se tako ... za plezat je pa tak hiter, kar po
vseh štirih se kobaca.
Ja še eno novico: Anton Drenik je privandral sem
k nam. Vas pozdravi.« To je bil Bočkov Tone iz Cer­
knice 11, roj. 1883.
16. V pismu z dne 2. marca 1904 Marija sporoča,
da Janezov brat France »ni več pri nama, je šel dru­
gam na košto«. Potem izvemo, da so v soboto prazno­
vali Janezov in Francetov god. Ob dveh sodčkih piva
sta se Janez in France nekaj sporekla. France je bil
priden in je veliko zaslužil, ker je imel tudi »dober
plač« (dobro plačano mesto v rudniku). Sporoča, da
ima samo še dva »purša«, ker je bila bolna in tarnali
siten. Mater prosi, naj ji pošlje v kakšni škatli »lor-
berja, ga ni nič tukaj«. In na koncu je še pripisala:
»Johanci se nej trejba na grunt ženit.«
17. Iz pisma z dne 26. marca 1904 izvemo, zakaj
sta se Janez in France sprla. Ob sodčku piva je Janez,
680
Johanca in Marjetka sta od leta 1937 živeli v Ljubljani, kjer sta
na Streliški ulici 37 kupili hišo. Danila Modic, ustni vir. V tej hiši
sem pri Martinčičevih leta 1960 nekaj časa stanoval tudi sam,
čeprav takrat nisem vedel, v kakšnem sorodstvu je naša družina s
Farbaijevo. Takrat je bila živa še Marjetka Martinčič. Moja mati
mi je povedala, da sta po drugi svetovni vojni ti dve ženi veliko
pomagali zaprtim duhovnikom, da sta jim pletli nogavice in roka­
vice in jih pošiljali v zapore.
681
Obresti.
682
Slama za popravilo strehe v Dolenji vasi.
683
Ventilator.
394 VI. poglavje
ko je bil že malo »okajen«, rekel Francetu: »Ne boš
dobil Johance, nič ne misli.« France je torej gledal
za Johanco. To je bila njena sestra Ivana Kebe, roj.
1884, ki se je potem poročila z Jožetom Zemljakom,
financarjem iz Krškega. France je bil hud tudi na
Marijo in je dejal, da je tudi ona tako rekla, a ona
pravi, da »je bila kar tiho«. Mater vprašuje: »Kaj pa
Johanco, boste kaj kmalu omožili?«
Materi sporoča: »Puršu pa nejmam nič, Janez
pravi, da jih ne bova več imela, zato ker jest nejsem
nič kaj terdna. Tukej je ena punčka umerla in smo
šli vsi trije za pogrebom na Fortšmid, na Jenni Lin-
du ni nič britofa. V cerkvi pa je vsakih 14 dni maša.«
Ta maša je bila slovenska.
18. Naslednje pismo je Marija pisala 9. junija
1904. Piše, da je »tukej bol orajt kakor pa pri vas,
pravite, da plevete krompir, pri nas ga pa že 14 dni
jejmo novga. Vreme imamo zmeraj bolj deževno. Na­
dalje Vam naznanim, da smo imejli ta minuli mesec
spoved. Je bil prišel iz Kolorada kranjski gospod in
nam je svetoval, da bi tudi sem na Jenni Lind dobili
kranjskega gospoda, ker nas je tu veliko Kranjcu.«
Mati je želela, da bi jih hči poslala fotografije iz
Amerike. Marija odgovarja: »... smo se že zdavnej
dali narediti 12 tabel, je plačal zanje 5 tolarjev. Pa
je tako gerdo naredil,684 da nej za z rok dat. Pa Vam
vendar pošlem sliko tamalega Janezka, če bi ga tako
strašno radi vidli.
Nadalje se Vam lepo zahvalimo za skerb, ki jo
imate, in za škupo, ki ste jo dali, da ne bo v Dolenji
vasi noter teklo. Tukej se slabo dejla, po 3 ali 4 ših-
te na teden.« Na koncu vse pozdravlja in še pripiše:
»Tone685 je bil doma en mesec, zdaj je pa zdrav in Vas
pozdravi, pa tudi France Vas pozdravi.«
Vidimo, da se je prepir med bratoma zaradi Jo­
hance zgladil.
19. Naslednje pismo je Marija napisala na Jezero
14. novembra 1904. Sporoča: »... zdravi smo ke eno
sredno reč. Tukej so ljudje velikrat bolani. Bolezen
se imenuje fibra.686 Janez je bil zdej tud bolan ene 2
dni, nej šel nič na šiht. Dolgo ne derži ta bolezen, po
ene 3 dni ah en teden. Zdaj Vam pošleva nekaj de­
narja, mislim, da bo prišlo enih 300 goldinarjev. Pa
jih nesite na hranilnico. Janez pravi, da naj le dene­
jo dnarje v šparkaso, če bodo krave prodali v Dolenji
vasi. Na Janeza morajo det, kej bodo na kakšnega
druzga!687 Koliko pa je krav, nama pišite, če greste
kej v Dolenjo vas.
Tukej imamo vreme še precej lepo, noči so hla­
dne, podnevi pa je toplo. Letaš je tukej drago vse bol
kakor one leta. Moka je sedaj 100 funtov688 3 tolarje,
one leta je bila po 2, 25 tolarja. Krompirje en bušel,
to je po Vašem en mernik, je 1 tolar, spomladi je bil
pa 2 tolarja. Ljudje pa zmiraj prihajajo sem od vseh
krajev, tako da morjo po en teden pa tud po 14 dni
čakat za delo. V Koloradu je 4 Dolence689 ubilo, 2 se
pišeta Baraga, eden Prudič, eden pa Urbas. Saj mor-
bit da že veste, mi smo brali v časopisi. Prezident690
je spet ta zvolen, bo spet dobro ene 4 leta.«
20. Sledi pismo, ki je Marija pisala 4. marca
1905. Piše: »Mi smo bolj pri slabem zdravju. Janeza
boli roka za pestjo že ene 4 mesce, tako da bol težko
dejla. Doktor je rekel, da mora biti čez ene 14 dni
dobra. Dal mu je nekaj ercnij, pa mu nejso nič nuca-
le, je pa vseglih hodil dejlat. Dejla se pa slabo po 3
dni na teden. Bo glih za košto. Pravjo, da se povsod
slabo dejla, ker je strašno veliko ljudi prišlo in še
zmiraj prihajajo.
Vam dam vejdit, daje prišel Franc Drenik sem v
Jenni Lind, pa je bil ene tri tedne brez dejla. Potem
mu je pa Tone dal denar, je šel nemara v Pensilvani­
jo. Zdej Vam pošleva nekaj krajcarjev pa dajte za 2
sv. maši v Cerknico v čast sv. Ani, eno pa na Brezje
v čast Materi Božji v dober namen, 200 goldinarjev
pa denite v hranilnico. Kaj pa Johana691 Vam je dala
tistih 100 goldinarjev? Zanik je pa zdej zdrav. Zleht
je pa tako, Janezu pravi včasih ata, včasih pa deje.
Kako se imajo pa v Dolenji vasi, Johana še zmi-
ram baranta?692 Kaj pa Špajn Jože, bo šel morebit še
v Ameriko?
Vreme imamo lepo, je že vročina in vse zeleno,
solato bomo kmalu jedli. Druzega novega ni nič tu­
kaj. Dva Krajnca sta enga tako stepla, potem pa po­
begnila.« Na koncu vse domače in sosede vedno lepo
pozdravlja.
21. V pismu z dne 13. junija 1905 Marija pozdra­
vlja na Jezeru vse štiri domače. »Ljuba moja mati!
Ne zamerite, ker Vam toliko časa nič ne pišem. Pra­
vite, da nič pisma ne dobite. Pa sem pisala glih ta­
krat, kakor sva poslala tiste krajcarje 4,30 krajcar­
jev. Zakaj veliko Vam ne moreva poslat. Prvič zato,
ker se tako slabo dejla po 2 ah po 3 dni na teden. To
je glih za košto pa za kakšno flašo pira pa še za ka­
kšno cunjo (obleko). Ker nejmam nič puršu, gre vse
stega, kar Janez zasluži. Nadalje ga roka še zmiraj
boli. Doktar je rekel, da ga bo še dolgo bolela in da
mora zmiraj ercnije nucat.
Vročina je pa strašno huda, zakaj krompir je že
zrel, fižol tudi že jemo. Nadalje je tisto prav, da niste
kupih. Kdo se bo pa matrov, še to ne bo imel kdo
delat.693
684
Fotograf.
685
Bočkov iz Cerknice.
686
Naša viroza oz. gripa. Že leta 1889 je planinski župnik Podboj za­
pisal v kroniko o gripi: »Bolezen hripa, sploh influenca imenova­
na, se je začela novembra in decembra iz Rusije razširjati po vsej
Evropi. Pred njo trpe Dunaj, Pariz, London in druga velika mesta.
Ljubljana je močno prizadeta in šole so zaprte. To bolezen je obču­
tila tudi Planina. Ležali so po vseh hišah zlasti v Jakovici, Lazah
in Grčarevcu. Bolezen se je začela z glavobolom, splošno oslabelo­
stjo, včasih z bljuvanjem in pogostim kihanjem ter mrzlico, daje
bilo treba volens nolens (hočeš nočeš, op. J. K.) zlesti pod odejo.
Potenje je v nekaj dneh pregnalo severnega gosta.« ŽA Planina,
župnijska kronika, str. 19. Iz zapisa vidimo, da pride beseda gripa
morebiti od »hripa«, od hripati.
687 Janez je bil gospodar v Dolenji vasi.
688
Funt je bil 560 gramov.
689
Iz Dolenje vasi.
690 Predsednik ZDA.
691 Farbarjeva.
692 V Cerknici je imela trgovino.
693 Verjetno je imela mati na Jezeru namen kupiti kakšno njivo.
 Dolenje Jezero 395

Zdaj Vam pa vošimo veseli Vaš god in želimo, da

bi ga vsi skup zdravi in veseli obhajali. Pa ta tolar
Vam pošlemo za Vaš god.
Nadalje Vam ni kej posebnega pisat, kakor to, da
bom šla v rim.694 Bojim se zato, ker nisem prav na
tirlih, pa nej treba nobenmu povedat.
Zdaj pa sklenem to moje slabo pisanje in Vas prav
serčno in lepo pozdravimo Vas mati, Johanco, Jane­
za, Francelna in Kebeče vse in Žuče in sosede. Adijo
z Bogom! Pa kaj molite za nas.«
22. Naslednje pismo je Marija pisala materi že
19. junija 1905. Po pozdravih piše: »Tukaj Vam
pošleva en tolar in dajte za dvej sv. maši za rančih
mojih očeta. Večkrat se meni sanja od njih.« Pravi,
da sta z možem Janezom slišala eno jutro »cahen«.
»Kar na okno je poterkalo, tako da me je preč zbudi­
lo. Drugega novega nej nič posebnega. Vročino ima­
mo pa hudo, tako da nej moč spat. In se dejla slabo
po 2 šihta na teden.«
23. Sredi julija 1905 je Marija Martinčič, roj.
Kebe, pisala svoji materi na Jezero pismo po rojstvu
hčerke, kije bilo njeno zadnje. c' v-f 4^,/^ ■vvLSs'
»Draga mati! V začetku mojga pisanja Vas prav
srčnu pozdravimo, jaz Vaša hči in tudi moj mož. In
strašnu želnu smo pričakovali od vas pisma in smo
ga sprejeli. In Vam naznanmo, da smo dobili hčerko, Z i O!
ki seje rodila 8. julija in prav zlahka je na svet prišla
ob 8. uri zjutraj. In dobili smo krainskiga gospoda, O /V >>u U Že /u' '■ cl
C.
ki so prišli domu v haus in so krstih hčerko, ki ji je r C
fZ y i* t- ///. J s
ime Marija. 11. julija se je to zgodilo. In hvala bodi
Bogu, ki se je ponižal v moje srce prit, in sem se spo­ Eno zadnjih pisem, ki jih je leta 1905 iz ZDA pisala Marija Martinčič, roj. Kebe, svoji
vedala in sprejela sem svete zakramente ravno tisti materi na Dolenje Jezero 28.
dan, ko smo krstih. in sem skočil ven, če je kakšen človek prišel, pa ni
In ležim ta tretji teden v postliji in se prav dobro blo nobenega. Micka je rekla: Vidiš, cahen je, umer-
počutim. Postrežena sem tudi, kar se zmislim, to mi la bom. Jest sem pa reku: Morbiti bo mene ubilo v
mož prinese in da. Sedaj mi je začela taleva noga jami. Prej ko sem šu na dejlu, sem reku: Micka, če
otekat pa mislim, da bo vse tu v kratkem prešlu in me ubije, moli zame. Tisti cahen je bil zmirej pred
se mi je že na bol obrnilu. nama, dokler ni porodila. Ko je porodila, sva enmalo
Druziga posebniga vam nimam kaj pisat in vas pozabila najn.
v sklepu še enkrat prav srčnu pozdravim jaz Vaša Po porodu je že bla vstala, je bla že močna. Po­
hči in moj mož in sinček in hčerka, Vas mati in tebe tlej pa jo je začela noga bolet taleva. Dohtar je pa
sestra in vas brate in vas žlahto posebnu Kebečo vsak dan prišel. Ona je sama pri dohtarji rekla, da
ujno in ujca in otroke in vse prijatle in prijatelce. je dobra, da se dobro počuti. Potlej je pa z noge šlo
Pozdravi Vas tudi Anton Drenik. Marija in Johan na tadesni kraj. Ob dvejh popoldne je pa rekla: Lubi
Martinčič.« Janez, umrla bom. Jest sem tu jit še po druge ercni-
24. Pismo Janeza Martinčiča po smrti žene Ma­ je, pa je rekla: Ti bodi pri meni, ti ne smeš od doma.
rije Kebe, ki je umrla 27. julija 1905, njeni materi Pa sem druzga dobil za ercnije. Ona je bila do taza-
Mariji na Jezero. Verjetno je od avgusta 1905, ker dne ure pri moči. Ko je bila 7 ura, je rekla: Žan, daj
se meseca in dneva ne da razbrati. mi postlati postel. Precej sem jo prenesel na tadrugo
»Luba mati! Jest Vam pišem en par besed, s kate­ postel in sem jo postlal. Potlej sem jo pa nazaj pri­
rimi Vas pozdravim in moj sinček.« Pravi, da je bila nesel. Potlej mi je Micka rekla: Daj mi otroka, da ga
Marija »zmiraj vesela, ona ni bla nikdar žalostna«. podojim. In sem ga dal na en kraj. Rekla je: Zdaj
Bala pa se je drugega poroda, »ah porod je imela la­ mi ga daj pa na oni kraj. Potem sem ga nesel na
hak in je bilo vse v redu. Postrežena je bila pa tudi, postel nazaj. Potem pa je prišla taka zima čezno,
kar je hotla jiemet, vse reči. Kebeči oče sojo bili prišli da jo nisem še take videl. Cejgle sem ji grel pa ni
pred porodom objiskati, jih je vidla, kakor da bi bli nič pomagalo. Potlej pa reče: Sem že boli, deni vse
doma. Tri tedne pred rojstvom sva slišala cahen, zju­ strani. Jest vzamem vse strani. Se ji je začelo v glavi
traj ob pol petih je prišlo poterkat na okno. Micka je
precej slišala in rekla: Žan slišiš? Jest sem rekel: Ja, 694 Da bo šla rodit.
396 VI. poglavje

:4m »aIvav

r A- -
..a M -•■»i -
-i Jla

-^c

)JLU.
^LLL-r*-'
yc i^v lc?C 1>C

16. avgusta 1905 je bil v Jenny Lindu v ZDA pogreb enomesečne Marije Martinčič,
hčerke takrat že pokojne Marije Kebe, ki je 23-letna umrla 27. julija 1905 v ZDA,
in očeta Janeza Martinčiča, ki kleči ob krsti. Sinčka Ivana drži v naročju Klobčar C

iz Cerknice. Duhovnika ni videti, verjetno so take nedolžne otročičke pokopali kar j t' 3-
sami. Oče Janez se je potem z 2,5-letnim sinčkom Janezom vrnil domov in čez nekaj m- c ■> ^

let kupil Žajfarjevo posestvo v Cerknici. Fotografijo hrani Danila Modic. fr: f/ .
verteti. Tisto je blo kakih 10 minut, potem seje poto­ / C *>
lažila in potem...« Drugi del pisma manjka.
25. Pismo Janeza Martinčiča z dne 25. sep­
yyi£~
tembra 1905. »Luba mati! Prejel sem Vaše pismo
pa pred ko Vam nadalje pišem, Vas prav priserčno
pozdraviva jest in sinček. Sinček me zmirej praša, 5 .tesCT
kedaj da pride mama. Jest pa pravim, da spanča na J
Forčmitu695. Jest pravim, da bi bil še do spomladi r?~
tukaj. Zdaj bo zima doma in za na rajžo je še Zanek JA ‘-C-l čj-V+m** s

premlad. Jest bi rad vidil, da bi Zanek kej vejdu po­ Pismo Janeza Martinčiča po smrti žene Marije iz ZDA, november 1905.
vej dat od svojega rojstnega kraja, kje počivajo mama
in sestrica. Dau sem pa fotografirat, kje počivajo Me prašate od moje Micke. Njej se je sanjalo od
mama in sestrica mojiga Zanka ali moja zalublena očeta nekaj tednov prej, ko je porodila. Sanjalo se
Micka nikdar pozablena. Tarnale slike Vam bom pa ji je trikrat, daje očeta vidla. Potlej je rekla Micka,
že poslov. da bo dala za eno sveto mašo, da bo tolar poslala.
Vam je pisala od očeta in tolar poslala, potlej se ji
Janezek je pa zmiraj zdrav, ga nič ne merzlica. ni nič več sanjalo od očeta. Potlej čez 14 dni pa je
Prej ko je bla še mama, je bil pa zmiraj bolan. Drugi prišel cahen zjutraj ob poli petih. Sva še oba spala,
otroci so bolni, ta je pa zmiraj zdrav. Hvala Bogu. pa poterka na okno pri njeni posteli, kakor da bi z
Prodau sem pa že vse, ostalo mi je glih za karto. Do­ enim perstom. Sva se kar oba kmali zbudila. Žan,
sti denarju sta mi vzela 2 pogreba. Hvala Bogu, da me zakliče Micka, slišiš? Ja slišim, sem reku. Kar
sem v kaši imu. Me prašate, če imam denarje, imam ona reče: Vejš cahen je bil. Jest bom umerla. Jest
za na rajžo zadosti. Dejla se pa slabo. Sem zaslužu
sem pa reku, da morebit bo mene ubilo. In potlej sva
samo malo več kakor 2 tolarja na dan. Je masa dosti imela zmiraj strah, dokler ni Micka porodila. Vse je
ljudi od vsih kraju in še sem grijo. Vse govori, da bo
šlo po sreči.
spomladi štrajik.« Na koncu vse pozdravlja.
Tazadni dan je rekla: Kar pojdi na šiht, pa nej
Opomba: Leta 1899 je Dominik Modec z Bloške
trejba precej perletit domu. Potlej pa grem na šiht
Police 12 (Pavletov) v ZDA zaslužil v 12 urah v ru­
in pridem opodne domu, se umijem, pa grem notri in
dniku dva dolarja in dvajset centov, kar je bilo pet
prašam kako je kej. Pa pravi, da je dobra. Potlej pa
goldinarjev in petdeset krajcarjev avstrijskega de­
mi reče čez dve uri moja luba Micka: De vejš Žan, jest
narja. To je bila vrednost enega teleta. Bratu je od­
bom umerla. Pa sem začel jokati. Ona je pa rekla, da
svetoval, da bi šel za njim v ZDA. V rudniku je bilo
se nič ne jokej. Ona je bila zmiraj pri zdravi pameti
delo zelo nezdravo. V pismu pravi bratu, da so ru­
do zadne ure. Molimo zajno, za mojo lubo Micko. Naj
darji »černi kuker raufenkerar. Ti buoš preč bolan,
u miru počiva in večna luč naj ji svejti. Amen.«
(rudarji) so blejdi kuker smrt.« 696
Na koncu vse pozdravlja.
26. Naslednje pismo Janeza Martinčiča Kebe-
či materi na Jezero je z dne 3. novembra 1905. 27. Zadnje pismo Janeza Martinčiča Kebeči ma­
»Luba moja mati! Prejel sem Vaše pismo in sem ga z teri na Jezero z dne 14. novembra 1905. »Luba
veseljem prečital in prej ko nadalje pišem, Vas prov 695 Tam je bila pokopana.
priserčno pozdravim jest in sinček in želim, da bi 696 Pismo hrani Alojz Troha, Bloška Polica. Glej J. Kebe, Loška doli­
Vas to pismo pri narbolšim zdravju dobilo. na, II. del, str. 60.
 Dolenje Jezero
mati! Jest Vam pišem en par besed, s katerimi Vas
serčnu pozdravim, jest in sinček. Fotografije Vam
pošlem pa lube Micke neji zraven. Sem mislu, da
bo s tastare fotografije doli vzel, pa mi je (fotograf)
reku: Če plačaš 10 tolarjev, pa bom naredu. Jest sem
pa reku, daje preveč, jih bom dal v Lublani naredit.
Potlej sva se pa sama dala slikat, pa Zanek je glih
prej jokal. Fotografije vam 3 pošlem, pa eno dajte
naši materi.«
Na koncu pisma vse lepo pozdravi: »Vas serčno
pozdravim, jest in moj sinček. Adijo, z Bogom, luba
mati moje lube žene Micke nikdar pozablene.« 697
Pisma Marjete Leskovec.
Marjeta Leskovec (Pouletova) je v letih 1926 do
1929 pisala svojemu bratu Antonu Leskovcu v ZDA
zanimiva pisma in novice z Dolenjega Jezera. Ker
govorijo o življenju Jezercev v tistih letih, so vredna,
da si ogledamo glavne odlomke.
Dne 6. junija 1926: »Čez dober mesec bomo pa zvon
obešali in žegnali... Sedaj pucajo gasilni dom znotraj
in zunaj. Danes imajo v Cerknici orlovsko slavnost. Se
je nateplo od vseh strani dost ljudstva, pri tem je prvič
nastopila cerkniška gasilska godba. Čez 14 dni menda
bo pa na Jezeru veselica požarne brambe.«
Dne 22. avgusta 1926: »Torej Lojz, kakor veš je,
odšel v Canado. Ravno včeraj je pisal materi, že pred
enim tednom pa Ludvetu. Piše, da je prav zadovo­
ljen. Delo je precej dobil v tovarni za papir, dela en
teden podnevi, en teden ponoči in služi do 4 dol. na
dan. Pravi, da so pri tisti družbi Slovenci zelo obraj-
tani kot najbolj pridni. Kadar pride kak transport,
vedno povprašujejo zanje. Je rekel eden od družbe,
da bi jih mogel vsaj še enih deset dobit. Ima res sre­
čo, da je v tak kraj prišel. Če bo kaj časa tako in da
bo zdrav, si bo lahko denarja nabral.«
Dne 17. novembra 1926: »Pred vodo smo bili dol­
go v strahu, zdaj smo se pa že oddahnili, imeli smo jo
že pod kozolcem, zdej je pa že dost upadla.«
Dne 13. aprila 1927: »Letos bo pa sejanje tukaj
na Jezeru precej slabo, kar je blo blizu vode, je vse
voda pobrala, bila je pod vsemi kozolci.«
Dne 2. maja 1927: »Vreme imamo pri nas prav
lepo, vse cvete, če bo doneslo, bo sadja dost. Poorali
smo vse, čeprav bolj počasi, ker imamo slabo živino,
treba je pa druge prosit. Krompirja smo vsadili pre­
cej pod brazdo, daje prej. Lansko leto smo ga tud pa
se nam kar dopade. Krompir se sedaj najbolj splača
sadit, ker se vedno lahko proda. Letos je bil poseb­
no zdaj za seme zelo drag, 9 do 10 kron kila, ker je
nekaterim lansko leto ves segnil vsled mokrote. Mi
smo ga prodali še v jeseni, ker smo se bali vode, da
ga ni blo treba prenašat. Blažičeve Johane punca se
bo kaj kmalu odpravla v Cleveland. Radi bi ti kaj po­
slali, pa ne vem, če bodo pustili kaj nest al ne. Lojzu
smo po Jurjovmu poslali nekaj mesa pa šnopca pa
meso, so jim vse v morje pometali čez, šnopc, pravi,
da je prinesel čez, pa Lojza ni več tam dobil, ker je
med tistim časom odšel proč.
397
Naše gasilsko društvo silno napreduje, zdaj so
napravli v domu gledališki oder, kjer kažejo Jezerci
svoje igralske zmožnosti pod vodstvom načelnika in
režiserja Antona Braniselna. Zdaj bi pa dekleta vse
rade igrale in vse glavne vloge imele. To so komedi­
je! Saj dnar pa lahko spravjo.
Zdaj sva podrezala dve hoji, da bo za čoln, treba
bo napravit novga, ker stari je šel v pokoj.«
Dne 16. junija 1927: »To je pa najslabša kar je,
na meji strašijo, enkrat bo pa zagotovo izbruhnila.
Bog daj, da bi nas takrat več ne bilo.«
Dne 22. decembra 1927: »Pred kratkim je pa v
Slivnici Krstinčka povozilo, bilje takoj mrtev.«
Dne 15. avgusta 1928: »Pred dobrim tednom je
zgorela vas Gorenje jezero, kar ste gotovo že slišali,
saj bodo gotovo tudi tam zbrali zanje, so res siromaki
vsega usmiljenja vredni. Pred par dnevi je pa v Cer­
knici požar uničil dva skednja, Cinglov in Pocinov.
Udarila je strela. Zgorelo je veliko sena, žita, orodja
in strojev. Ravno sedaj, ko to pišem, pokopavajo Lo­
garjevega Toneta, ki seje opekel, ko so gasili Pocinov
in Cinglov skedenj. Bil je v Ljubljani v bolnici, pa so
mrtvega domov pripeljali, da bo tukaj pokopan.«
Dne 3. januarja 1929: »Zimo smo imeli pred pra­
zniki strašno hudo, pravijo, da je še ni blo take 30
let. Ravno danes so se spravili na led, pa ne vem,
kako bo šlo, ker ni za kola, ne za sani, posebno po
naši poti. Ko bi bla lepši pot, bi šla midva tudi kaj
zaslužit, tako pa ne vem, če bo kaj.«
Dne 12. marca 1929: »Kar od novega leta naprej
smo imeli tako strašansko zimo, kot smo včasih sli­
šali od nje samo iz Sibirije. Malo je manjkalo, da ni
živina zmrznila in še mi navrh. Pa kaj ti bom o tem
pisala, saj vem, da ste v časopisih čitali o vseh stra­
šnih nesrečah, ki jih je povzročila ta strašna zima.
Umrla sta to zimo samo dva, rodilo se jih je pa enih
deset, pri Casermanu celo dva kmalu.
Gasilno društvo je blo malo zaspalo, odkar se je
Urban oženil, zdaj se je pa spet začelo nekaj gibat.
Na pustni torek so napravli eno predstavo v domu,
za veliko noč bo pa spet ena, kakor se sliši. Za bri­
zgalno so tud nekaj 'glihali', ne vem, če bo obstalo
al ne, okrog 30 tisoč Din bo menda stala motorna.«
Dne 14. aprila 1929: »Vreme smo imeli v prazni­
kih in nekaj časa prej prav lepo in toplo, zdaj ko je
čas, da bi na polju delali, pa prav pridno nagaja, nič
se ne more od rok naredit. Pred nedavnim je strela
vžgala Gornikov skedenj v Žerovnici in hitro se je
ogenj razširil, daje pogorelo 12 poslopij. Ker je tisti
čas melo se ni nikamor videlo. Da bi bli ljudje požar
prej opazili, bi ga bili gotovo prej omejili.
Naj bo dovolj za danes, pa drugič spet kaj, do ta­
krat pa najsrčneje pozdravljen od vseh, posebno od
matere in Tvoje sestre Marjete, Bog s Teboj.«
697
Pisma hrani Tadej Jerman, Babna Polica.
698
Pisma mi je posredovala Marija Leskovec Kunstek, za kar seji
lepo zahvaljujem.
398 VI. poglavje
Razglednica z Dolenjega Jezera iz okoli leta
1910 se je ohranila pri Debevcih. Dežela ob Cer­
kniškem jezeru.

č. Razno
Po knjigi status animarum so z Dolenjega Jezera odšli v tujino: v ZDA Marjeta Leskovec (Pouletova), roj. 1894, z Do­
57, Kanado 6, Trst 4, Brazilijo 3, v Argentino in na Hrvaško po 2, v Fran­ lenjega Jezera. Foto: J. Šega, Grahovo, okoli
leta 1920. Fotografijo hrani družina Telič.
cijo, Bolgarijo in Srbijo po 1. Skupaj: 77 izseljencev. Mlajši, ki so odšli po
vojni, tu niso všteti. -
Žrtve druge svetovne vojne in povojne žrtve z Dolenjega Jezera in
iz drugih krajev bivše občine Cerknica je dobro raziskala Komisija občine tfVi i.~
Cerknica leta 1996. Skupaj z nesrečno umrlim mladoletnim Francem Oto­
ničarjem je bilo v vasi med vojno in po njej triindvajset žrtev, od tega med - . i.4-
Leta 1718 je bil na Dolenjem Jezeru na četr-
vojno devetnajst žrtev, po vojni pa štiri. 699 tinski kmetiji zidar (Maurer) Janez Martinčič.
Novi nasip. Leta 1906 so vaščani Dolenjega Jezera in okoličani ob je­ Hasberškemu gospostvu je plačeval davek in
prispevek od kmetije ter odslužil s pol vožnje
zeru zgradili nasip z mostom. Zanj je dal pobudo in naredil načrt Matevž vina, kar je bilo vredno 24 kr., in s četrt vožnje
Martinčič (Skircov), roj. 1863. Skupaj z drugimi vasmi so zbrali denar za žita, kar je bilo vredno 12 krajcarjev. AS, 1/13
delavce. Sami Jezerci so opravili tudi veliko brezplačnega dela. Nasip so u. Foto: J. K.
začeli graditi leta 1905, končali pa so ga naslednje leto. Ko še ni bilo nasi­
pa, je imela vsaka hiša za živino, ki sojo med letom pasli, hlev pri Hlevih.
Steinberg omenja Hleve že leta 1721, ko je medvedka napadla Jezerce. 700
Vodo so vaščani Dolenjega Jezera dobivali pozimi v jezeru, poleti na
Ušivi loki ali pa tudi v Cerkniškem potoku. Pred okoli sto leti so skopali
vodnjake (Šterne),701 ni pa bilo povsod vode. Ko so kopali pri Skircovih,
jim je železen lomilni drog (kolčna štanga) ušel v globino in ga niso nikoli
več dobili. Delavci so pribežali iz jame in prenehali kopati.702 Ko so pred
okoli sto leti kopali pri Brkinovih, tudi ni bilo vode, lomilni drog pa jim je
prav tako ušel v globino, ki se je pokazala. Ko so na vrv navezah ranto,
je šla cela v globino. Jamo so potem so zasuli.703 Tak vodnjak so imeli pri
Budovih, Ta Srednjih Kebečih, pri Tomaževih in še kje. Vodovod so izpod
Slivnice napeljali na Dolenje Jezero okoli leta 1912, Cerknica gaje dobila
leta 1911.704
Kupo-prodajna pogodba iz leta 1840. Zelo zanimiva je kupo-prodaj-
na pogodba z Dolenjega Jezera 28 (Ta Srednji Kebeči) iz leta 1840, ki seje
ohranila na podstrešju pri tej hiši. Ker gospodar Lovrenc Kebe, roj. 1787, Še leta 1973 so bili na Dolenjem Jezeru pred hi­
šami orehi. Franc Leskovec (Budov) sredi vasi.
in žena Marija Mulec, roj. 1778, Otok 5 (Mihova), nista imela otrok, sta
699
29. avgusta 1840 prodala kmetijo (v resnici sta jo prepustila za dosmrtno S. Okoliš, Žrtve, str. 113—114.
700
oskrbo) Francu Kebetu iz Planine. Pogodba se glasi: Glej sestavek Na jezeru ubita mlada
medveda ... v 7. poglavju, str. 666.
1. »Lovrenc Kebe prodaja in predaja s soglasjem žene Marije, roj. Mule in J. Kebe, Loška dolina, str. 614.
701 Ludvik Primožič, ustni vir.
(Mulz), mladoletnemu Francu Kebetu svojo četrtinsko zakupno kmetijo na 702
Dolenjem Jezeru, podložno gospostvu Haasberg, pod K, št. 628, in tamkaj­ France Kebe, oče pisca, ustni vir.
703
šnjo hišo št. 28. Dalje mu prodaja par volov, brano, plug, voz in druge manj­ Ludvik Primožič, ustni vir.
704
Franc Kebe, oče pisca, ustni vir. Ko
še stvari pri omenjeni kmetiji za 400 (štiristo) goldinarjev s pooblastilom je hodil v šolo, je še videl kopače, ki
za takojšnji prepis v nepreklicno last. so kopali jarek za železne cevi.
 Dolenje Jezero 399

2. Mladoletni kupec Franc Kebe se obvezuje, da bo

- namesto da bi dal kupnino - po danes sklenjenem
sporazumu z zastopstvom svojega očeta, prodajalca
in njegovo ženo dosmrtno obdržal na skupni hrani
in stanovanju (gemeinschaft. Kost und Wohnung).
Če z njim mogla ali ne bi hotela skupno živeti, jima
bo do konca življenja dajal za preživljanje naslednja
živila: tri mernike pšenice, tri mernike ajde, tri mer­
nike rži, tri mernike prosa, 24 funtov sveže slanine,
tri mernike ječmena, en mernik fižola, pet funtov
masti, pet goldinarjev v denarju in pol mernika soli.
Obenem jima bo dovolil tudi skupno uporabo opreme
pri ognjišču, drv za kurjavo, kisa in krompirja. Če pa
bi kdo od njiju umrl, bosta preživelemu poleg pravice
do skupnega stanovanja v hiši in denarja v znesku
petih goldinarjev pripadali le dve tretjini navedenih
živil. Družina Franca Susmana (Blažičevega) z Dole­
njega Jezera okoli leta 1930 v ZDA.
3. Ker poseduje prodajalec še druga zemljišča, mu mladoletni kupec po
zastopstvu svojega že omenjenega očeta za njihovo obdelovanje dovoljuje
uporabo junca, nujno potrebne živine, skednja, kozolca, kleti in sploh vseh
potrebnih prostorov pri hiši.
4. Mladoletni kupec po zastopstvu svojega pravnega zastopnika dovo­
ljuje, da se lahko kot zagotovilo življenjskega vzdrževanja, ki sta si ga iz­
govorila prodajalec in njegova žena, vse to vpiše v zemljiško knjigo pod
nepremičnine od kupca.
5. Prodajalčeva žena Marija, roj. Mule, se v dobro kupca odpoveduje
svoji pravici do kupljene četrtinske kmetije, zagotovljeni z ženitno pogodbo
z dne 6. novembra 1805. In končno:
Hasberški urbar iz leta 1718 za Dolenje Jezero.
6. Mladoletni kupec se obvezuje, da bo iz svojega plačal listinski žig, V vasi je bilo deset celih kmetij. Janez Martinčič
takso za prepis in lavdemialno pristojbino. je imel 1/4 kmetije. AS, 1/13 u. Foto: J. K.

To izpričujejo spodnji podpisi.

Okrajno gospostvo Haasberg (Planina), 29. avgusta
1840. -
Podkrižani: Lovrenc Kebe (Kebbe), prodajalec, yt /C.,*’? '

Marija Kebe (Kebbe), njegova žena,

Franc Kebe (Kebbe), kupec,
Matija Kebe (Kebbe), oče in pravni zastopnik mladole­
tnega kupca, po meni, Francu Milavcu, podpisniku in priči,
!_z< m ■
Franc Zore (Sorre), lastnoročno, 'm.jr ^
705
Ivan Zore (Sorre), priča. Ker niso znali pisati, so se Lovrenc Kebe, žena
Iz planinskih župnijskih knjig je znano, daje bil kupec Franc Kebe (Ko- Marija, roj. Mulec, (Ta Srednja Kebeča), ki sta
bee) rojen 3. decembra 1821 v Spodnji Planini (Unterplanina) 107, nečak kmetijo predala, Lovrencev nečak Franc Kebe iz
Planine, ki je kmetijo prevzel, in njegov oče Ma­
prodajalca Lovrenca Kebeta. Francev oče Matija Kebe (Kobee), roj. 1788 tija Kebe leta 1840 na pogodbi samo podkrižali.
na Dolenjem Jezeru 28 (ex Lacu 28), je bil brat Lovrenca Kebeta in se je Pogodbo je potrdilo gospostvo Planina, hrani jo
oženil z Elizabeto Čenčur (Tschentschur) v Planino, kjer sta imela štiri Tadej Jerman.
otroke. Bili so na stanovanju (Imvohner) v Spodnji Planini. 706
d. Stare hišne številke, kmetije in rodbine
Na Dolenjem Jezeru so vse kmetije spadale pod šteberško gospostvo. Po
urbarju iz leta 1575 je bilo v vasi natančno deset kmetij. Ker so bile vse
kmetije pod šteberškim gospostvom, lahko sledimo po urbarju, kako so se 705
Pogodbo je našel Tadej Jerman iz
kmetije drobile. Šteberško gospostvo je od vseh desetih kmetij z Dolenjega Cerknice, ki jo tudi hrani.
Jezera leta 1575 dobilo nekaj nad 37 goldinarjev davkov in 160 polovnikov 706
NŠAL, RMK za tista leta in knjiga
(mernikov) ovsa, 20 kokoši, 240 jajc in 120 pogač.707 status animarum župnije Planina.
Podatke je našel g. Tone Krampač,
Leta 1575 je bilo na Dolenjem Jezeru samo 19 gospodarjev. Vsi so za kar se mu lepo zahvaljujem.
imeli polovične kmetije, samo Valentin in Štefan Tiček (Titschikh) sta 707
AS, 1/48 u (1575).
400 VI. poglavje

imela celo kmetijo (sedaj Brejšči, Mehonovi in Vrdjanovi). Polovične

kmetije so imeli:
1. Peter Martinčič, piše Martinčič (Marthintschiz, Špajn) 1/2 kmetije. ctux 1\(4
2. Boštjan Tegl (danes Skirovi, št. 38).
3. Peter Pisk (Pischkh).
4. Luka Šulc (Schulz, sedaj Vrdjanovi).
Leta 1575 je imel Peter Pisk (Pischkh) na Do­
5. Jernej Šulc. lenjem Jezeru 1/2 kmetije. Od nje je plačeval
6. Jakob Martinčič (sedaj Juretovi). 8 laških (vvallisch) funtov ali 1 gld., 46 kr. in 2
črna denariča davka in 8 polovnikov (mernikov)
7. Jernej in Marjeta Bevčič, Bevčic (Weltschiz, danes Lovričkovi). ovsa, 1 kokoš, 12 jajc in 6 pogač. Ribiča Piška
(domače ime) omenja Steinberg še leta 1757.
8. Matija Ošaben (Oschaben, danes Godeševi). AS, I/48 u. Foto: J. K.
9. Miklavž Šparemblek (Sparblegkh), vdova Helena (danes Markcovi).
10. Jernej Martinčič.
inf). „ v A
U-au^mL.
11. Lovre Martinčič.
12. Garže Zulec (Sulaz), vdovec.
p
■ •

13. Martin Šparemblek.

' l
14. Jernej Branisel (Wronisel). S ; ,/n .
15. Matevž Martinčič. Ut J ( .? . o. ' l
16. Vale (Wale) Tegl (danes Ta Srednji Kebeči in Antonovi). Leta 1575 je imel Jernej Martinčič z Dolenjega
Jezera 1/2 kmetije. Od nje je letno dajal 8 la­
17. Jernej Martinčič. ških funtov ali 1 gld., 46 kr. in 2 črna denariča
davka in 8 polovnikov (mernikov) ovsa, eno ko­
18. Primož Martinčič.708 koš, 12 jajc in 6 pogač. Katera je bil ta kmetija,
Leta 1602 je bilo že 26 gospodarjev. To leto so se v vasi pojavili novi je težko ugotoviti. AS, I/48 u. Foto: J. K.
priimki: Lavrec, Sekira, Turšič, Ošabnik in Kočevar. Obdržal se je samo
Sekira, ki je danes domače ime. Priimek Teg(e)l pa se ni več pojavil. Cele
kmetije ni bilo nobene.
Polovične kmetije so imeli:
1. Štefan Lavreč (Laurez) je dobil kmetijo od Petra Martinčiča (Špajn).
2. Mihel Sekira (Sekhira, danes Skirovi) je kmetijo dobil od Boštjana
Tegla. ■ ■ L
y
3. Lovre Šparemblek je dobil kmetijo od Petra Piška. 7SL4*A-. . (7- -r~.
4. Jurij Ošabnik (Oschabnickh) je dobil kmetijo od Jerneja Šulca.
5. Jurij Martinčič je dobil kmetijo od Jakoba Martinčiča (sedaj Juretovi). ’ \
: <r.
6. Jernej in Jurij Bevčič (danes Lovričkovi).
7. Rupert in Jernej Ošaben sta kmetijo dobila od očeta Matija Ošabna
(danes Godeševi).
8. Mihel Sekira je dobil 1/2 kmetije od Jerneja Martinčiča; če je Mihel Leta 1575 je Martin šparemblek z Dolenjega
Sekira isti kot zgoraj, potem je imel Mihel Sekira celo kmetijo. Jezara daial 0(1 polovične kmetije 8 funtov ali 1
. v.v gld., 46 kr., 2 črna denariča činža in 8 mernikov
9. Bašte Turšič (Turschitsch) je dobil 1/2 kmetije od Lovreta Martinčiča, pšenice, i kokoš, 12 jajc in 6 pogač, as, ii/23
u. Foto: J. K.
10. Andrej Branisel je dobil 1/2 kmetije od Martina Šparembleka.
11. Peter Šparemblek je dobil 1/2 kmetije od Jerneja Branislja. ¥ W
12. Matevž Martinčič.
13. Peter Šparemblek je dobil kmetijo od Valentina Tegla (danes Ta
Srednji Kebeči in Antonovi).
OcrW Jeflui nctii« i. .r-

' ;
14. Andrej Martinčič je dobil 1/2 kmetije od Jerneja Martinčiča.
Leta 1602 je imel Štefan Lavrec z Dolenjega
Gašper Tiček, Valentinov sin, in Anže Tiček (verjetno je bil tudi Va­ Jezera polovično kmetijo, pred njim jo je imel
lentinov sin) sta imela vsak po 1/4 in še polovico 1/4 kmetije, kar je 3/8 Peter Martinčič. AS, II/24 u. Foto: J. K.
kmetije. Skupaj sta obe kmetiji obsegali 3/4 kmetije. Jurij Kočevar pa je
imel tega leta 1/4 nekdanje cele Tičkove kmetije, ki sta jo leta 1575 imela
Valentin in Štefan Tiček. To so sedanje kmetije: Mehonova, Brejšča, Vrd-
janova in Mestkova.
Leta 1602 so imeli četrtinske kmetije:
1. Štefan Šparemblek je imel 1/4 kmetije od nekdanje polovične kme­
708
tije Luka Šulca. AS, 1/48 u (1575).
 Dolenje Jezero 401
2. Gašper Šulc je dobil drugo 1/4 kmetije od očeta Luka Sulca.
3. Gašper Šparemblek je dobil 1/4 kmetije od očeta Miklavža. JL ^
4. Jakob Šparemblek je dobil drugo 1/4 kmetije od nekdanje polovične 'v>'* *^/ A»v» gii-\CSt\sv mjč

kmetije očeta Miklavža. |-' -v’«~v....................... ,

5. Jurij Kočevar (Gotscheer) je dobil 1/4 Tičkove kmetije (leta 1595 se
ga omenja kot navdušenega protestanta). 7"9
6. Pavel Šulc je dobil 1/4 kmetije od Goršeta Sulca (potem Matevževi
Kebeči).
7. Matevž Šulc je dobil 1/4 kmetije od nekdanje polovične kmetije Gor­
šeta Šulca.
Leta 1602 je imel Mihel Sekira z Dolenjega Je­
zera (Skircavi) polovično kmetijo, ki jo je dobil
od Jerneja Martinčiča. Če je Mihel Sekira isti
kot na Dolenjem Jezeru (Skiravi), potem je imel
ta iz dveh polovičnih kmetij celo kmetijo. AS,
II/24 u. Foto: J. K.

8. Andrej Martinčič je dobil 1/4 kmetije od očeta Primoža (Baštkovi). V

9. Andrej Branisel je dobil 1/4 Martinčičeve kmetije (Martintschiz Hu- v. m/k’, v |
eben), tako je imel 3/4 kmetije. 710 O
A: ■ 'i :
Leta 1718 je bilo že 33 gospodarjev, ki so imeli kmetije. To leto se v ‘■' 7','.-/L.-..,-- 'V
vasi pojavijo novi priimki: Bucl, kije danes domače ime; Kebe, kije bil v
tistem času na Otoku, v Cerknici, na Lazah in v Martinjaku; Debevc; Po­ r-r*:-’ <-
nikvar, kije danes domače ime; Petrič; Prudič; Godeša, kije danes domače Leta 1602 je imel Andrej Braniselj z Dolenjega
Jezera polovično kmetijo, dobil jo je od Marti­
ime: Roženta, ki je danes domače ime. Zopet se pojavi cela kmetija, ki jo na Šparembleka. Od nje je letno dajal: 8 laških
je imel Mihael Branisel. S travarino je letno plačeval 26 goldinarjev in (vvallisch) funtov ali 1 gld., 46 kr. in 2 črna dena-
58 krajcarjev. Tričetrtinsko kmetijo je imel Gašper Prudič (Prudetsch, riča davka in 8 polovnikov (mernikov) ovsa, eno
kokoš, 12 jajc in 6 pogač. AS, II/24 u. Foto: J. K.
sedaj Brejšči). Ostale so bile manjše. Polovične kmetije so imeli to leto
štirje gospodarji:
t-V A"".
1. Matija Sekira (danes Skirovi). jw
2. Jurij Branisel.
Leta 1718 je imel Mihael Branisel na Dolenjem
3. Hanže Branisel. Jezeru edino celo kmetijo. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
4. Hanže Branisel, Jurijev sin (Urbanovi).
Cetrtinske kmetije so imeli:
1. Hanže Martinčič, Andrejev sin (Baštkovi, potem Pouletovi).
2. Jakob Martinčič (Juretovi).
3. Hanže Sekira (danes Skircovi).
4. Mihael Bucl (Wuzl, danes Budovi) je dobil četrtinsko kmetijo od
Hanžeta Sekire.
5. Marko Šparemblek (danes Markcovi).
6. Mihael Šparemblek.
7. Andrej Kebe (Khiibe, danes Ta Srednji Kebeči) je dobil kmetijo od
Petra Sparembleka.
8. Mihael Šparemblek je dobil kmetijo od očeta Martina (danes Fran­
cetovi Kebeči).
9. Matevž Martinčič (danes Blažičevi).
10. Hanže Martinčič je dobil kmetijo od očeta Andreja.
11. Jakob Debevc (Debelz, danes Debevči). Dekleta z Dolenjega Jezera leta 1937. Od leve:
Pavla Martinčič (Rožentova), Marija Branisel
12. Matevž Ponikvar (Poniguar, danes Vardjanovi). (Tinetova),Jvana Leskovec (Budova) in Ma­
13. Hanže Petrič (Petritsch) je dobil kmetijo od Hanžeta Martinčiča rija Kebe (Čopetova). Fotografijo hrani Ivanka
Urbas.
(danes Tomaž Korošec).
14. Hanže Kebe.
15. Andrej Šulc je dobil kmetijo od očeta Hanžeta (Vrdjanovi).
16. Andrej Kebe (Antonovi Kebeči).
17. Hanže Martinčič je bil zidar (Maurer).
18. Valentin Godeša (Godescha, danes Godeševi) je dobil kmetijo od
Mihaela Ošabna.
709
Glej J. Kebe, Loška dolina, II. del,
19. Hanže Branisel je dobil kmetijo od očeta Jurija Branisla (Mestkovi). str. 505.
20. Andrej Šulc. 710
AS, 11/24 u (1602).
402 VI. poglavje

Fantje z Dolenjega Jezera in Otoka na naboru

leta 1946. Godec: Lenček z Blok; od leve prva
vrsta: Janez Primožič (Brkinov), Anton Primožič
(Brkinov), Janez Kebe (Ta Srednji Kebeč), An­
ton Klančar (Mrganov), Franc Kebe (Ta Srednji
Kebeč), Anton Kebe (Čopetov); druga vrsta: Mi­
lan z Otoka, Anton Korošec (Korošcev), Anton
Mulec (Mihov z Otoka) in Anton Lovko (Vrdja-
nov). Fotografijo hrani Franc Kebe.
■■■
21. Hanže Bevčič, mlajši (der Junge, danes Lovričkovi).
22. Jakob Roženta (Roschenta, danes Rožentovi) je dobil kmetijo od
,-C-
1 a.i^>čflL^)iiSu.sau
Marka Šparembleka.
% ^>—-p -
23. Matija Branisel je dobil kmetijo od Jurija Martinčiča. ■

-
24. Martin in Primož Šulc.
Leta 1718 so bili na Dolenjem Jezeru trije go­
Eno šestinko kmetije sta imela Andrej Sekira in Mihael Bucl, eno spodarji s priimkom Skira: Janez (Skiravi št.
osminko pa Hanže Bevčič, ki jo je dobil od Jurija Bevčiča, in Hanže Bev­ 39), Andrej in Matija. Matija je bil na polovični
kmetiji. Kje sta bila druga dva, je težko ugotovi­
čič, ki jo je dobil od Matije Bevčiča (Mehonovi).711 ti. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
Leta 1752 je bilo že 36 gospodarjev, ki so imeli kmetije. To leto se
pojavita nova priimka: Pavlič in Čope. Največjo kmetijo, tričetrtinsko,
je imel Matija Uršič (št. 10, sedaj Cvetko); Hanže Branisel (Urbanovi),
Anton Prudič in Hanže Debevc so imeli polovične kmetije; Gašper
Prudič (sedaj Brejšči) je imel triosminsko, ostali so imeli večinoma če-
trtinske kmetije. Leta 1718 je imel Janez Petrič z Dolenjega Je­
Cetrtinske kmetije so imeli: zera (sedaj Korošec) 1/4 kmetije, pred njim jo
je imel Janez Martinčič. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
1. Hanže Martinčič (Ponikvarjevi).
2. Jakob Martinčič (Juretovi). ~/ A

3. Lovro Sekira.
4. Anton Prudič (Casermanov). w -
5. Matija Martinčič (Budov). ju ^n ri •
/A
6. Hanže Sekira (Skircovi). ■I
7. Marko Sparemblek (Markcovi). Leta 1752 je imel Hanže Petrič z Dolenjega Je­
zera (sedaj Korošcavi) 1/4 kmetije pod hasber-
8. Matija Kebe. škim gospostvom z njivami (Ackher): Pod zelni­
ki, Pod vrtovi, Nad Jelenci itd. AS, T kataster.
9. Andrej Kebe (Ta Srednji Kebeči). Foto: J. K.
10. Mihael Sparemblek (sedaj Francetovi Kebeči). _
^omcrU.Of. '
11. Matija Prudič (Kebeč, št. 36) .
..
12. Matevž Martinčič (Bašteč). ■ At

13. Jakob Debevc (Debevči).

14. Andrej Godeša (Godeševi).
K * . .
■ , V A
. ■'

Leta 1718 je imel Matevž Ponikvar z Dolenjega

15. Martin Sekira. Jezera (Vrdjanovi) 1/4 kmetije. Poleg dajatev v
16. Hanže Sekira. denarju je moral služiti hasberškemu gospostvu
s polovico vožnje vina in četrtino vožnje žita.
17. Matevž Ponikvar (potem Vrdjanovi). AS, 1/13 u. Foto: J. K.
18. Anton Pavlič.
19. Hanže Branisel (Pocinovi).
20. Jurij in Hanže Branisel (Mestkovi). 711 AS, 1/13 u (1718).
 Dolenje Jezero 403

21. Lovro Branisel (Vrdjanovi).

22. Jakob Kebe (Matevževi Kebeči).
23. Andrej Šulc (Vrdjanovi).
24. Miha Čope (Čopetovi).
25. Andrej Martinčič.
26. Hanže Bevčič (Lovričkovi).
27. Jurij in Hanže Bevčič.
28. Jakob Roženta (Rožentovi).
29. Anton Martinčič (Mulcovi).
Eno osminko kmetije je imel Miha Godeša (Mehonovi). Poleg četrtin-
ske kmetije je imel še eno šestinko kmetije Matija Martinčič (Budov), še
eno dvanajstinko poleg četrtinke pa Hanže Sekira (Skircovi).
Samo hišo so v vasi imeli: Hanže Martinčič, Jožef Ošaben in Miha
Kebe.712
Župnijska knjiga status animarum za starotrško in cerkniško župnijo ■

/1 ^ I . u
vsebuje tudi podatke o velikosti kmetij za okoli 200 let. Zapisane so hi­ ■2/ ^ i ^ * S

šne številke, domače ime (nomen vulgo), velikost kmetije, mož gospodar in
žena ter otroci. Zapisani so datumi rojstva, poroke in smrti. Stare hišne jj j 90*4* ■ ' !
številke je leta 1770 uvedla Marija Terezija. Tu navajam samo nekatere / in
podatke za vas Dolenje Jezero.713 Leta 1788 je bilo v vasi 44 hiš.714
Bundrova je bila največja in je obsegala 5/6 kmetije; pri Baštku (Gre­
-i
Leta 1752 je imel Matevž Ponikvar z Dolenjega
gor Kebe) je bila tričetrtinska, a je kmalu prišla na osminsko. Pri Skonca Jezera (sedaj Vrdjanovi) 1/4 kmetije pod has-
Markcovih je bila tretjinska kmetija, vendar je prišla na kajžo (Keische). berškim gospostvom z njivami: Pod zelniki. Pod
vrtovi, Nad Jelenci, Nad ulci itd. AS, T kataster.
Kar 32 pa je bilo četrtinskih kmetij, dve sta bili četrtinski in osminski Foto: J. K.
skupaj (Skircova in Budova), dve osminski in tri kajže. Če primerjamo
velikost kmetij z letom 1575, vidimo, kako so se kmetije drobile. Seveda je
v novejšem času velikost posameznih kmetij drugačna.
Podložniki so gospostvu in državi dajali davek in druge dajatve, na dolo­
čene dneve pa so morali iti tudi na tlako. Tlačne obveznosti so bile odmer­
fipSS-ff, IKhu<tn.
jene po posameznih vaseh tako, da so podložniki ene vasi opravljali enako Dne 18. okt. 1773 je na Dolenjem Jezeru št. 3
tlako, vendar količinsko različno glede na velikost posestva. 715 umrl 60-letni Janez Ponikvar, previden z vsemi
zakramenti. Pokopal ga je župnik Danijel Lonča­
1. Matija MODEC, žena Uršula Pavlovič, leta 1771 je bila v tej hiši ro­ rič. NŠAL.MMK, 1773. Foto: J. K.
jena hči Jera Modec; potem je bil lastnik hiše na št. 2, hiša je bila kasneje /.< /.
</■/>,

//4.
podrta (domus diruta), stala je tam, kjer je sedaj Koroščev skedenj. 716
t/'” *<S« n I UtjjfL </.
2 (11). KOROŠČEVI, prej Petričevi, 1/4 kmetije //.
a) Hanže Martinčič je imel četrtinsko kmetijo pred letom 1718; 7
/c. .//-jv?

b) Hanže Petrič je imel isto kmetijo leta 1718 in še leta 1752; T O ■ . \ M*’
-T..- .KU
c) Lovrenc Petrič, * okoli leta 1770, žena Katarina Stražišar, 6 otrok; tf S t*~ !y.
č) sin Jernej Petrič, * 1803, t 71 let, žena Ana Lančman, * 1810, Cerkni­ Vrdjanova rodbina z Dolenjega Jezera v žup.
ca 142, f 91 let, 3 otroci; knjigi SA. Foto: B. Ž.
d) sin Jakob Petrič, * 1834, f 83 let, žena Neža Leskovec, * 1835, Dolenje
Jezero 26 (Budova), 3 otroci, 1 umrl v 2. letu;
e) Anton Korošec, * 1890, Dolenje Jezero 8, t 83 let, žena Marjeta Kra­
712
ševec, * 1891, Martinjak 35 (Brencetova), t 71 let, 5 otrok, 1 umrl v 2. letu. AS, T kataster.
713
Za vasi Gorenje Jezero, Laze, Otok
Anton Korošec je posestvo dobil zato, ker je vzel v oskrbo vdovo Nežo in Lipsenj je veliko podatkov za
Leskovec.717 Marjeta Petrič, (hči d), roj. 1870, in brat Janez Petrič, roj. 1874, vsako hišo do 250 let nazaj v knjigi
sta se oba poročila v Braziliji. J. Kebe, Loška dolina, II. del.
714 Glej sestavek Načrta novih župnij ...
3 (13). VRDJANOVI, prej Ponikvarjevi, 1/4 kmetije, potem je bil samo v tem poglavju, str. 650.
kajžar (Kaischer) '15 S. Okoliš, Izseki, str. 578. Več o tlaki
in o zakupnih in kupnih kmetijah
a) Matevž Ponikvarje imel četrtinsko kmetijo leta 1718 in še leta 1752; glej Stare in nove hišne številke,
b) sin Janez Ponikvar, * 1722, t 1772, žena Helena Prudič, * 1721, Do­ kmetije in rodbine v Dolenji vasi v
tem poglavju, str. 399.
lenje Jezero 33 (oče Gašper Prudič, sedaj Brejšči), poročena leta 1742, vsaj 716
Ludvik Primožič, ustni vir.
1 otrok;
117 Marija Tekavec, ustni vir.
c) sin Matija Ponikvar, * 1743, žena Elizabeta Žnidaršič, poročena leta 718
NŠAL, RMK in PMK, podatke pod
1768, 4 otroci;718 b) in c) je zbral L. Drame.
404 VI. poglavje

č) sin Matevž Ponikvar, * 1779, f 49 let, žena Elizabe­

ta Martinčič, * 1790, t 46 let, leta 1836 umrla za kolero,
5 otrok;
d) sin Andrej Ponikvar, * 1810, f 56 let, leta 1866 je
umrl za kolero v Dolenji vasi 85, žena Jera Debevec, *
1806, Dolenja vas 85 (Semičeva), f 74 let, 5 otrok, 3
umrli do 5. leta, posestvo je bilo prodano, lastnik (pos-
sesor) je bil Franc Serko iz Cerknice 91 in družina je šla
stanovat v Casermanovo kajžo št. 42;
e) sin Andrej Ponikvar, * 1844, Dolenje Jezero 42, f 70
let, žena Helena Sulc, * 1850, Dolenje Jezero 17 (Vdrja-
nova), t 40 let, 6 otrok, 4 umrli do 5. leta; družina je šla
na stanovanje (inqullin.) na Dolenje Jezero 42;
f) posestvo je kupil Janez Lovko, * 1856, Dolenje Je­
zero 17 (Vrdjanov), f 50 let, leta 1903 je bil v ZDA, žena
Marija Bevčič, * 1860, Dolenje Jezero 15 (Lovričkova), t
91 let, 11 otrok, 7 umrlo do 10. leta;
Družina Lovko z Dolenjega Jezera 3 (Vrdjanovi)
g) sin Franc Lovko, * 1894,182 let, žena Marija Zalar, * 1895, Lovrano- leta 1969. Spredaj: mati Marija, oče Franc; od
vo 1, t 93 let, 4 otroci. leve: Anton, znan kot poznavalec jezera, Lojzka
in France.
Marija Ponikvar, (hči č), roj. 1821, je leta 1871 umrla v Trstu (in Triest
gestorben), tam je leta 1896 umrl tudi Jakob Lovko, roj. 1844, kije bil brat
gospodarja. Lovrenc Ponikvar, Andrejev brat, roj. 1814, je bil vojak (Soldat)
in po hišnem izročilu je tudi on odšel v Trst. Marija Ponikvar, (hči e), roj.
1884, je odšla v ZDA.
Leta 1836 je za kolero umrla 50-letna teta Helena Martinčič. Pri hiši so
imeli hišno znamenje: tri navpične in vzporedne črte in na desni pika. ■i ■
r
4 (15). ROŽENTOVI, 1/4 kmetije Hišno znamenje, Dolenje Jezero 3 (Vrdjanovi).
a) Marko Šparemblek je imel četrtinsko kmetijo pred letom 1718; Foto: A. Lovko.

b) Jakob Roženta (Roschenta) je imel kmetijo leta 1718 in še leta 1752;

c) Anton Martinčič, * okoli leta 1730, se je priženil, žena Neža Rožen­
ta, vsaj 1 otrok;
csL—~ a’ -
č) sin Gašper Martinčič, * 1764, f 72 let, žena Elizabeta Brence, II. žena
Neža Turšič, * 1783, t 57 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 4 otroci;720 044t
d) sin Anton Martinčič, * 1800, žena Helena Smerdu, * 1790, Trnje pri Leta 1718 je imel Jakob Roženta z Dolenjega
Jezera (Roženta) 1/4 kmetije, pred njim jo je
Pivki, II. žena Agata Turšič, * 1823, Kožljek 3, f 57 let, II. mož Martin Pe­ imel Marko Šparemblek. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
trič, * 1820, Dolenje Jezero 2 (sedaj Korošec), t 65 let, I. zakon 3 otroci, -
II. zakon 4 otroci, vsi odrasli;
e) sin Janez Martinčič, * 1844, f 55 let, žena Marija Hiti, * 1852, Dole­ (v
nje Jezero 39 (sedaj Mulcovi), t 72 let, 12 otrok, 3 umrli do 10. leta;
f) sin Jakob Martinčič^* 1887, t 84 let, žena Frančiška Vidic, * 1896,
Lipnica 21 (Kaindorf) na Štajerskem, f 66 let, poročena v ZDA, 3 otroci.
Leta 1752 je imel Jakob Roženta z Dolenjega
Prejšnji priimek je postal domače ime. Mihael Martinčič, (sin d), roj. Jezera (Rožentov) 1/4 kmetije z njivami: Pod
1822, je odšel na Hrvaško in bil tam pogrešan (in Croatien - verschollen). zelniki. Pod vrti itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
Iz rodbine Martinčič so odšli v ZDA: Gregor, (sin e), roj. 1879, Ivana, roj.
1885, Antonija, roj. 1894; Viljem, (sin f), roj. 1915, in Franc, roj. 1918. Pred
leti so hišo prodali. Pri hiši so imeli hišno znamenje: velika črka M z de­
M
snim podaljšanim krakom v obliki črke J.721
5 (17). GODEŠEVI, 1/4 kmetije
Hišno znamenje, Dolenje Jezero 4 (Rožentovi).
a) Matija Ošaben (Oschaben) je imel leta 1575 polovično kmetijo pod 719
Anton Lovko, fotografija.
šteberškim gospostvom; 720
NŠAL, RMK in MMK žup. Cerkni­
b) sinova Rupert in Jernej Ošaben sta imela isto kmetijo leta 1602; ca, podatke pod c) je zbral L. Drame.
c) Mihael Ošaben (Aschaben) je imel pred letom 1718 četrtinsko kmeti­ 721 Marjan Tekavec, ustni vir. Zname­
nja seje spomnila mati Marija, kije
jo, leta 1669 je bil boter pri krstu Jakoba Debevca (Debevči); bila rojena v tej hiši.
722
č) od Mihaela Ošabna je leta 1718 dobil kmetijo Valentin Godeša (Go- Glej spisek gospodarjev v vasi leta
1575,1602,1718 in AS, T kataster.
descha), kije bil rojen v planinski župniji leta 1690, in se je priženil, žena Podatek, da seje Valentin Godeša
Elizabeta Ošaben (Stolz),.722 priženil, je našel L. Drame.
 Dolenje Jezero 405
■Mi
I, //t/h^r/zb^! v 'i<2. m
frV/V
sw, A LttrtUl M+-
- .v
vVis.vA'^'
te ■¥ .•s*/,: ■/:

V**^- ^.cs*~ &

‘h

Z&6
fcaiu^r' ' * u* iqJ*Cj!z+-
'A i %
7%. m'T-' ./ Dne 7. jul. 1748 sta se poročila v župnijski cer­
,„7^ ™ r’ r* z?. —%■
■/*{<■* \ JJ#
kvi: Pavel, sin Andreja Godeše z Dolenjega Jeze­
v. pc/t-t /j,č ra (ex Lacu) - Godešev, in Elizabeta, hči Janeza
r,.k.i 2 S-
f— y Martinčiča iz Dolenje vasi (ex Villa infermri).
Priči: Andrej Bevčič in Mihael Godeša. NŠAL,
# / i7) PM, 1748. Foto: J. K.

Rožentova rodbina z Dolenjega Jezera v žup. knjigi SA.

Z - b
Foto: B. Ž. Leta 1575 je imel Matija Ošaben z Dolenjega Jezera (Go-
, |; •} deševi) 1/2 kmetije pod šteberškim gospostvom. Od nje

'JwU . ,. . _ je letno dajal 8 laških funtov ali 1 gld., 46 kr. in 2 črna

denariča in 8 polovnikov (mernikov) ovsa, 1 kokoš, 12
jajc in 6 pogač. AS, II/23 u. Foto: J. K. Leta 1718 je imel Valentin Godeša z Dolenjega
Jezera (Godeševi) 1/4 kmetije. AS, 1/13 u.
•P& j) ' ' V‘ Foto: J. K.
■ -
a...SuJcL.-*!^
%±A-9zr-P ■ - -/■

m* So^>i *nMr . - ■■ir:

f- - * ' 1 • V
L.S-
Leta 1752 je imel Andrej Godeša z Dolenjega Jezera ■ TT

(Godeševi) 1/4 kmetije pod hasberškim gospostvom z Leta 1718 je imel Valentin Godeša z Dolenjega Jezera Hišno znamenje, Dolenje Jezero 5 (Godeševi).
njivami: Pod zelniki. Pod vrtovi, Nad Jelenci, Nad ulci. Pri (Godeša) 1/4 kmetije, pred njim jo je imel Mihael Oša­
•KIP
skrajnku (Per sckreinikhi) itd. AS, T kataster. Foto: J. K. ben. AS, 1/13 u. Foto: J. K.

d) sin Andrej Godeša, * okoli leta 1700, leta 1752 je imel isto kmetijo,
žena Jera (--), vsaj 1 otrok;
US S+nnijffi ■ •
e) sin Pavel Godeša, * 1724, f 60 let, žena Elizabeta Martinčič, * okoli
1727, Dolenja vas (oče Janez Martinčič), poročena leta 1748, 6 otrok; %d . * ,v
i*r. ( .. J?-
D Lovrenc Opeka, * 1760, Dolenja vas, se je leta 1784 priženil, žena Leta 1752 je imel Matevž Martinčič z Dolenjega
Marija Godeša, * 1765, 5 otrok; Jezera (Bašteči) 1/4 kmetije pod hasberškim
gospostvom z njivami: Pod zelniki, Pod vrtovi,
g) sin Lovrenc Opeka, * 1793, f 60 let, žena Elizabeta Verbec, * 1804, Nad Jelenci, Nad ulci itd. AS, T kataster. Foto:
Cerknica, f 47 let, II. mož Gregor Obreza, * 1820, Dolenje Jezero 6 (Ba- J. I(.
šteč, oče Mihael), f 81 let, II. žena Marija Selan, vdova Opeka, * 1829,
Cerknica, t 56 let, I. zakon 4 otroci, II. zakon 7 otrok, 4 umrli v 2. letu;
h) sin Andrej Obreza, * 1859, f 65 let, žena Frančiška Krajc, * 1867, Do­
lenje Jezero 45 (Semetova), 148 let, II. žena Ana Kovačič, * 1880, Milava 2,
t 44 let, I. zakon 9 otrok, II. zakon 1 otrok, 5 umrlo do 10. leta;
i) sin Franc Obreza, * 1908, t 75 let, žena Antonija Šparemblek, * 1909,
Dolenje Jezero 30 (Markcova), t 46 let, II. žena Pavla Debeljak, * 1923, Sre­
dnja vas v Loškem Potoku, t 75 let, I. zakon 4 otroci, II. zakon 2 otroka.
Domače ime je staro vsaj 250 let in je ostalo po prejšnjem priimku. Dne
22. marca 1729 je bil iz Jezera (ex Lacu) krščen Jurij Godeša, oče je bil An­
drej Godeša (Godesha), mati Jera (Gertudis), botra sta bila: Mihael Bra-
nisel in Elizabeta Branislovka. Dne 11. februarja 1859 seje v Cerkniškem
jezeru na ledu utopil (ertrunken in Jezero) 60-letni Tomaž Selan,723 oče od
druge žene Gregorja Obreze. Pri hiši so imeli hišno znamenje: grški križ,
v njem Andrejev križ in zgoraj latinski križ. 724
6. BAŠTEČI, 1/4 kmetije, nekdaj je bila gostilna
a) Matevž Martinčič je imel leta 1752 četrtinsko kmetijo, kot 70-letni
gospodar umrl leta 1776;
b) sin Matija Martinčič, žena Marija Škrlj iz Begunj (oče Tomaž), vsaj 2
otroka, leta 1771 je bil krščen sin Simon;
c) Lovrenc Martinčič, * 1780, žena Marija Korošec, 3 otroci, leta 1824
je imel kmetijo Anton Martinčič;725 723
NŠAL, MMK, 1859.
č) sin Andrej Martinčič, * 1806, f 49 let, leta 1855 je umrl za kolero, 724
Franc Obreza, risba znamenja.
žena Marija Mekinda, * 1807, Cerknica, 5 otrok; 725
AS, F kataster.
406 VI. poglavje

d) sin Anton Martinčič, * 1834, f 39 let, žena Terezija Sernel, * 1836, ' W 'j

Mahneti 4, f 66 let, 5 otrok, 4 umrli do 10. leta;

e) Anton Kebe, * 1855, Dolenje Jezero 38 (Skirov), I. žena (--), II. žena
Terezija Klančar, vdova Uršič, * 1863, Osredek 6 (Baragova), f 37 let, I. ?:&>***'v&Ji?
/.>*«£» yiy S*5lt*M,
p*/**-
zakon 2 otroka, 1 umrl v 1. letu;
^ V« *) %,-oUet4 Čfh*4*. tl *»•*-
D Janez Pirman, * 1870, Grahovo 65, žena Marija Kraševec, * 1870, 'z
Ulaka 5, 2 otroka.
Dne 11. aprila 1669 je bil rojen in krščen Jakob,
V hiši je nekaj časa bivala tudi družina Obreza. Pirmanovi so odšli v zak. sin Jakoba Debevca (Debeliz) in njegove
Martinjak 10. Ta hiša je bila že pred drugo svetovno vojno Debevča. Z De- žene Marine. Krstil ga je duhovnik Blaž Thus.
bevčo imata skupno dvorišče. Botra sta bila Mihael Ošaben (Godešov) in Ma­
rina Kebečka (Kebezka). Z Dolenjega Jezera (ex
7 (19). DEBEVCI, 1/4 kmetije Lacu). NŠAL, RMK, 1669. Foto: J. K.
a) Jakob Debevc (Debeliz) je bil gospodar leta 1669, žena Marina, tega
leta je bil rojen sin Jakob in to leto se v vasi prvič pojavi ta priimek;
b) sin Jakob Debevc (Debelz) je imel četrtinsko kmetijo leta 1718 in še 'J
°čy~P
leta 1752;
c) Andrej Debevc, * 1727, žena Uršula (--), * 1724, f 50, vsaj 1 otrok; i /-k
0. . .A
č) sin Jakob Debevc, * okoli leta 1750, žena Barbara Martinčič z Dole­ Leta 1718 je imel Jakob Debevc z Dolenjega
njega Jezera, 4 otroci; Jezera (Debevci) 1/4 kmetije pod hasberškim
gospostvom. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
d) sin Matija Debevc, * 1780, f 79 let, žena Marija Kušlan, * 1786, Cer­ I T

knica 135, 4 otroci;

e) sin Jakob Debevc, * 1818, t 62 let, žena Neža Uršič, * 1824, Dolenje
U
r* \ /-
I,
Jezero 19 (Špajna), t 60 let, 3 otroci; j • * u:
D sin Matija Debevec, * 1851, t 71 let, žena Marija Šparemblek, * 1862, ‘p ^ * ' . i

Dolenja vas 25 (Branislava), 198 let, 10 otrok, 4 umrli do 10. leta; , O, L

g) sin Matija Debevec, * 1887, t 67 let, žena Antonija Turšič, * 1896,
Kožljek 2 (Šimča), f 76 let, 5 otrok.
Leta 1752 je imel Jakob Debevc z Dolenjega
Jezera (Debevci) 1/4 kmetije pod hasberškim
gospostvom z njivami (Ackher): Pod zelniki, Pod
vrtovi, Nad Jelenci, Nad ulci itd. AS, T kataster.
Foto: J. K.

Va ‘^■>/

/.fj/nA
/./ jo. -f/J.
:■ 7?
/./ /6>. n ”< f/it.
CS
,4?. JSS,

M
J Jflc A 6 A7'. ' .-'z? c’ x/y

SZtefAiif A/ j • >. ■/■•■—t V-"' #?•/

ct-i
// Sf/
vrffa-t/ic /s/ £Sjf
‘vtu*./'* ::

Debevča rodbina z Dolenjega Jezera v žup. knji­

gi SA. Foto: B. Ž.

Birmanki sestri Tončka in Marija Debevec z

Dolenjega Jezera 7 z botro med drugo svetovno
vojno.

Matija Debevec, roj. 1929, je bil vnet ribič, dober poznavalec Cerkniške­ /\
ga jezera in dolgoletni cerkveni pevec z lepim tenorjem. Ostal je samski. /\
Zelo dobro je igral tudi šah, a jo je pri vojakih v jugoslovanski državi zaradi /\
te igre slabo odnesel. V šahu je namreč premagal vse oficirje iz kasarne in /\
eden gaje iz maščevalnosti pošiljal v pogosta dežurstva. 726
Hišno znamenje, Dolenje Jezero 7 (Debevči).
Pri hiši so imeli hišno znamenje: stilizirano hojco. 727
8 (21). KOROŠČEVI, prej Oštirjevi, 1/4 kmetije
a) Hanže Debevc je imel leta 1752 polovično kmetijo; 726 To sem slišal od domačih.
b) sin Anton Debevc, * 1745, žena Uršula Korošec, vsaj 1 otrok; 727 Janez Primožič, risba znamenja.
 Dolenje Jezero 407

c) sin Pavel Debevc, * 1780, žena Marjeta Logar, * 1779, Žerovnica (Do-
vičeva), 4 otroci; iA
č) sin Matevž Debevc, * 1803, t 33 let, leta 1836 je umrl za kolero, žena čU 'c . §n.
Neža Turšič, * 1810, Bezuljak 8 (Matičkova), f 44 let, II. mož Matija Tur­
‘U
šič, * Kožljek 3 (Turšič), I. zakon 2 otroka, II. zakon 3 otroci; JU v*nJi • •
■
•
■ 1
d) Franc Martinčič, * 1837, Dolenje Jezero 9 (Čopetov), žena Magdale­
Leta 1752 je imel Hanže Debevc z Dolenjega Je­
na Primožič, * 1834, Grahovo 20 (Štefinova), 6 otrok, 4 umrli do 10. leta; zera (sedaj Korošec) 1/2 kmetije z njivami: Pod
aprila 1876 je bilo posestvo prodano, družina je šla na stanovanje na Dole­ zelniki, Pod vrti, Nad Jelenci itd. AS, T kataster.
Foto: J. K.
nje Jezero 9 in potem v Grahovo;
e) Matija Mramor, * Otonica 3, žena Neža Lovko, * 1826, Dolenja vas
70 (Lončarjeva), t 75 let, II. mož Anton Branisel, * 1821, Dolenje Jezero
32 (Vrdjanov), | 71 let, I. zakon 1 otrok, II. zakon 1 otrok;
f) Franc Korošec, * 1862, Reparje 1 (Moskovičarjeva), t 75 let, seje leta
1889 priženil, žena Marija Branisel, * 1871, t 62 let, 12 otrok, 3 umrli do
10.leta;
g) sin Franc Korošec, * 1896, f 90 let, žena Marija Leskovec, * 1911,
Dolenje Jezero 26 (Budova), t 72 let, 5 otrok.
Jurij Turšič, roj. 1847, sin prejšnjega gospodarja (Vorbesitzer Sohn) Ma­
tije Turšiča, je bil slikar (pictor) in posestnik v Bezuljaku 32 in potem v
Cerknici 208. Jožeta Korošca, (sina f), roj. 1907, je 19. junija 1942 ustre­
lil italijanski vojak, ko je šel iz gostilne Mulec. Italijanski vojak je kričal: Napis na sklepnem kamnu Korošcovega portala
»Ferma!« Jože pa je segel v žep po robec. Vojak je mislil, da je segel po iz leta 1859. A. S. ni znan gospodar pri tej hiši,
pištolo, in gaje nedolžnega ustrelil. 728 zato so portal verjetno prenesli od drugod.

9 (23). ČOPETOVI, Zhoppe, 1/4 kmetije

a) Gašper Čope (Zhope) je prišel iz Dolenje vasi, žena Marija (--), vsaj
1 otrok; fffj) Jt/VI'**-
b) sin Mihael Čope, * pred letom 1720, t 70 let, umrl leta 1784, leta 1752 ■

je imel isto kmetijo, žena Marija (-), 4 otroci; l/V.\ L/f.srUT/ -

c) sin Pavel Čope, * okoli leta 1750, žena Marija Baraga iz Cerknice 186, Leta 1752 je imel Miha Čope z Dolenjega Jezera
poročena leta 1772, vsaj 3 otroci;729 (Čopetovi) njive od četrtinske kmetije: Pod zel­
niki, Pod vrtovi (verti), Nad Jelenci itd. AS, T
č) sin Mihael Čope, * 1773, t 67 let, žena Ana Turšič, * 1775, Cerknica kataster. Foto: J. K.
(Kuskova), f 62 let, poročena 1792. leta, znana 2 otroka, hčerki;
d) leta 1824 je imel kmetijo Andrej Puntar (Buntar);730
'***/&• /-/-2W**A y»v£i. *!*•
e) kmetijo je nasledil Simon Martinčič, * 1808, Dolenje Jezero 23 (Po-
nikvarjov), žena Marija Gabrenja, * 1818, Unec (Gabrenjeva), t 57 let, II.
mož Matevž Turšič, * 1816, Kožljek 3 (Turšičov), 10 otrok, 5 umrlo do 3.
leta;
Dne 5. febr. 1772 sta sklenila zak. zvezo Pa­
f) Pavel Kebe, * 1842, Dolenje Jezero 27 (Antonov Kebeč), t 31 let, seje vel, sin Mihaela Čopeta (Schope) z Dolenjega
leta 1873 priženil, žena Marija Martinčič, * 1843, f 38 let, 1 otrok; Jezera (ex Lacu), in Marija, hči Jožefa Baraga
iz Cerknice. Poročil ju je Ignacij Baraga. Priči:
ij- /j' St. &7<f Matija Vičič in Matevž Mele. NSAL, PM, 1772.
1 Foto: J. K.
t? A- /> m L* n v A //vr'Aa-j, »r
tf1- < A t fi/ifrd-eisAtUAde /U n*

Žife
&
f/č
a 74. //k* /1*77 I I
M ■ 2? —
J
'jgrSrČHz.
w,o 7M.
ti
i /a pjj). Dne 8. maja 1772 sta sklenila zak. zvezo Miha­
ift s. r1 b top el Čope z Dolenjega Jezera 9 (Čopetov) in Ana
/M.

sf ■£„./ .
7: "v>
Turšič. Ženin je bil star 18 let, nevesta pa 17.
Poročil ju je Andrej Mekinda, kaplan. NŠAL, PM,
21 /e yi 1772. Foto: J. K.
.
/_ .t //
* /ur
/ 'f'
■U./p, i ( 4
'Ji
anz . __
I9h* 7

V SJf /y.
JT-
Ji JLe? S Ji,
4f j£\tt / Sff
±71. &S
7. ■v*-» 7f)4 *C- »62 Jr. fsJ r
ti /■£hc^n^cJ
V: //> c/7/ Ot Tl (t
rs 728
ib t'
7 /■jf Franc Kebe, oče pisca, ustni vir in
■z | u Vi
s
* i&f, : M
JI.
ZJ ‘ ►V«!)-5
'M
°&f —7 »IS 2
729
D. Žižek, n. d., str. 302.
NŠAL, RMK, 1662 in omenjena leta,
Korošcova rodbina z Dolenjega Jezera v žup. knjigi SA. Čopetova rodbina z Dolenjega Jezera v žup. knjigi SA. podatke pod a) je zbral L. Drame.
730
Foto: B. Ž. Foto: B. Ž. AS, F kataster.
408 VI. poglavje

g) sin Franc Kebe, * 1871, t 61 let, žena Ivana Branisel, * 1869, Dolenje
Jezero 12 (Urbanova), f 86 let, 5 otrok, 1 umrl v 1. letu;
h) sin Franc Kebe, * 1894, f 78 let, žena Frančiška Mulec, * 1895, Otok
7 (Martinova), f 77 let, 10 otrok, 2 umrla do 2. leta.
Priimek Čope je prišel od vzdevka čope, od čopa las in je postal domače Hišno znamenje, Dolenje Jezero 9 (Čopetovi).

ime. Gospodar Franc Kebe, roj. 1871, je leta 1932 umrl v bolnišnici v ZDA. f \

Janez Kebe, (sin g), roj. 1900, se je poročil z Marijo Rovan z Dolenjega r
Jezera 17 in je z družino živel v Kanadi. Okoli leta 1955 sta starša z otro­
ki prišla iz Kanade na obisk na Dolenje Jezero. Pripeljali so se z velikim
osebnim avtomobilom, ki je bil takrat pravo čudo za nas vse, za mlade in
I
starejše vaščane.731 Pri hiši so imeli hišno znamenje: dve navpični vzpo­
redni črti in ena na desni pod kotom 75 stopinj. Leta 1752 je imel Matija Uršič z Dolenjega Jeze­
ra 10 (sedaj Tomaž Cvetko) 3/4 kmetje z njiva­
10 (25). MARKCOVI, prej Medenovi, 1/4 kmetije mi: Pod zelniki (zeuniki). Pod vrtovi (verti), Nad
Jelenci itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
a) leta 1752 in še leta 1780 je imel Matija Uršič 3/4 kmetije, žena Kata­
rina (-) je umrla leta 1774 stara 65 let;
b) njegova sinova Jakob in Anton Uršič sta živela v hiši vsak s svojo
družino; leta 1780 je v hiši umrla Jakobova hčerka Marija, stara 3 mesece,
leta 1782 pa 6-letna Uršula, kije bila Antonova hčerka;
c) Jernej Uršič, * 1780, žena Ana Levar, * 1778, Martinjak 6 (Rakovco- Velikokrat sta v isti hiši živeli dve družini. V hiši
va), 4 otroci, leta 1824 je imel kmetijo Jožef Uršič, verjetno je bil Jernejev gospodarja Matije Uršiča z Dolenjega Jezera
10 (sedaj Tomaž Cvetko) sta živeli dve mladi
brat;733 družini sinov Jakoba in Antona Uršiča. Dne 29.
č) sin Matej Uršič, * 1809, žena (-), vsaj 1 otrok; nov. 1780 je v hiši Matija Uršiča, ki je bila pod
hasberškim gospostvom, umrla 3 mesece stara
d) Janez Šparemblek, * 1848, Dolenje Jezero 30 (Markcov), t 83 let, se Marija, hči Jakoba Uršiča, kmeta. Na pokopali­
je leta 1883 priženil, žena Uršula Uršič, * 1857, Dolenje Jezero 10, f 85 let, šču Blažene Device Marije jo je pokopal Ignacij
Baraga, kaplan. NŠAL, MMK, 1780. Foto: J. K.
9 otrok, 2 umrla do 10. leta;
e) sin Janez Šparemblek, * 1887, t 80 let, žena Ivana Levar, * 1900, ■ U.
V
L
Uti/O? %
Dolenje Jezero 13 (Bundrova), t 82 let, 5 otrok, 1 umrl v 11. letu.
''I'Ur>fVh »"-V/t
6~y. rtr^/ <F p O .;
) C-*/ ’'a"-

/h*aC.2* vA Cb-^oVOl. 'f

V hiši gospodarja Matije Uršiča z Dolenjega
Jezera 10 (sedaj Tomaž Cvetko) sta živeli dve
mladi družini njegovih sinov Jakoba in Antona
Uršiča. Dne 13. dec. 1782 je v tej hiši umrla 6-le-
tna Uršula, hčerka Antona Uršiča, kmeta. NŠAL,
MMK, 1782. Foto: J. K.

Hišno znamenje, Dolenje Jezero 10 (Markcovi).

Družina Šparemblek (Markcovi) z Dolenjega Je­

zera 10 leta 1948. Od leve spredaj: Jernej, mati
Ivana, roj. Levar (Bundrova), Jože, oče Janez in
Iva; zadaj: Antonija Zabukovec, roj. Levar (Bun­
drova) in Janez. Malo pred fotografiranjem se
je utopil peti otrok 11-letni Franc.

Dne 6. junija 1948 seje v jezeru pri kopanju utopil 11-letni Franc Špa­
remblek. Pri hiši so imeli hišno znamenje: karo pri kartah oz. na konico
postavljen romb. 734
11 (27). POCINOVI, prej Špajni Luka, 1/4 kmetije Hišno znamenje, Dolenje Jezero 11 (Pocinovi).
731
a) Hanže Branisel (Branisl) je bil leta 1718 gospodar na polovični Glej sestavek Moji spomini v 8.
poglavju, str. 695.
kmetiji; 732
Janez Kebe, risba znamenja.
b) sin Jurij Branisel, * okoli leta 1730, žena (--), vsaj 1 otrok; leta 1752 733 AS, F kataster.
734
je imel isto kmetijo, ki jo je dobil od očeta Hanžeta; Janez Šparemblek, ustni vir.
 Dolenje Jezero 409

/r)(yr» 90f £*%</*JttV; (m

/-••y,. zre •.;. ...•
s iifcTzJ
Li iMJ-
c/
so. tf.6f.VS4 mif
L
: Aa “ /fi. ft*nn*
9 <?///*
ll>. ,U.,+j!<fj.
j/ . * ^ /
/^V-T-C, /A &0. f/f
■ ■ š-

i A,,,,. /?/ /?.\/„c/yW/

O f*r-m
j
V".
*/» ■*. jju // / - JZ

jd'
/z. s&f
ZS ZtZuVSfS'
7' "Siv/ A-J-' .? )-■

j y ///",. ■> ‘i i.•* n *yn. y*Z .'J si.ij/J SS2

Mb’’*#- ■ ■ ■ J-
ji'?! 1/i'l Z,y'A'A ) Aif" -V. „',,,_<£
Leta 1575 je bil Jernej Branisel (VVronisel) z
i jfla-tt <v , i 'a. / ss/
Dolenjega Jezera na polovični kmetiji edini
■4 •teistekV«.'
' // SS4
podložnik s tem priimkom v vasi. Od kmetije je
/-> letno dajal 8 funtov ali goldinar in 46 kr., 2 črna
ffi/cun ■■ris.- ?J its v
denariča in 8 mernikov ovsa, 1 kokoš, 12 jajc in
4/, is/ />• •'*’ JV- 2 6 pogač. AS, I/48 u. Foto: J. K.
• •z/lCu.LIM-C'ŽfinZ /y
[fji
Sr /. jrzis
Ho 7
-V/ "• \r

cv Jr v i-uj/žli pzt ■
Brata Šparemblek (Markcova) z Dolenjega Jezera 10. I\la Urbanova rodbina z Dolenjega Jezera v žup. knjigi SA.
levi France (oče znanega baletnika Milka Šparembleka, Foto: B. Ž. Cjc jsL—
ki ga leta 1957 omenja tudi pisatelj Mirko Javornik), de­
sno Anton, poročen v Cerknico.
d2r: r ^
Dne 1. febr. 1660 sta sklenila zak. zvezo Miha­
el Branisel, sin Mihaela z Dolenjega Jezera (ex
Jesero), in Marija, hči Martina Uršiča iz Dolenje
j i*J ■ ' • 1 4, vasi. Poročil ju je Jurij Prener, duhovnik. Priči:
Andrej Burja in Anže Ošaben. NŠAL, PM, 1660.
A J> 'n/grtf ' M ■v
Foto: J. K.
Leta 1752 je imel Jurij Branisel z Dolenjega Jezera (Po- im
Leta 1718 je imel Janez Branisel z Dolenjega Jezera (Po- cinovi) 1/4 kmetije z njivami (Ackher): Pod zelniki, Pod A
cinovi) 1/2 kmetije. AS, 1/13 u. Foto: J. K. vrtovi itd. AS, T kataster. Foto: J. K. • /
ari/—.
c) sin Jurij Branisel, * okoli leta 1760, žena Katarina Rok, poročena leta &
1778, vsaj 1 otrok;735
Leta 1718 je imel Hanže Branisel z Dolenjega
č) sin Tomaž Branisel, * 1788, žena Marija Drenik, 1 otrok; Jezera (Urbanovi) 1/2 kmetije. Pred njim jo je
d) Luka Uršič, * 1812, Dolenje Jezero 19 (Špajn), t 85 let, žena Marija imel Jurij Branisel. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
Grebenc, * 1822, Cerknica 116, f 55 let, 3 otroci;
H,A A ■ A/
e) Janez Leskovec, * 1844, Dolenje Jezero 26 (Budov), t 75 let, se je S,.***»'& ■ -
leta 1875 priženil, žena Marija Uršič, * 1850, t 74 let, 7 otrok, 2 umrla do
4. leta; gospodar Janez Leskovec je bil okoli leta 1925 na delu v ZDA, glej ulj v**6' v
fotografijo pri hiši Dolenje Jezero 49 (Kaščeni); vjff ■ ■M

D posestvo in hišo je kupil Jožef Otoničar, * 1887, Dolenje Jezero 33

(Pocinov), 173 let, žena Ana Korošec, * 1894, Dolenje Jezero 8 (Korošcova), Leta 1752 je imel Hanže Branisel z Dolenjega
Jezera (Urbanovi) 1/2 kmetije z njivami: Pod
f 86 let, 4 otroci. zelniki, Pod vrtovi, Nad Jelenci, Nad ulci itd. AS,
Domače ime je ostalo od priimka Pocin izpred 200 let. Pri Bundrovih T kataster. Foto: J. K.
(na št. 13) je bila leta 1784 npr. za ta mlado Elizabeta Pocin. Jožef Otoničar
in žena Ana sta bila leta 1929 botra pri blagoslovu nove vaške gasilne
brizgalne, ker sta zanjo največ prispevala. Valentin Leskovec, (sin e), roj. 'j? U«
1880, je leta 1926 umrl v Clevelandu, njegov brat Franc, roj. 1883, je tudi
odšel v ZDA, sestra Antonija, roj. 1888, pa se je poročila v Sombor. Zakon­ ------ ~
ca Otoničar sta bila ob vse štiri sinove: Jože, roj. 1923, in brat Janez, roj. Dne 23. jun. 1783 je bil z Dolenjega Jezera 12
(Urbanovi) krščen Janez, zak. sin očeta Mihae­
1926, sta bila po vojni leta 1945 vrnjena iz Vetrinja in ubita,736 leta 1943 je la Branislja (Branihsu), kmeta, in njegove žene
11-letnega Franca raztrgala bomba, Anton, roj. 1930, pa je leta 1951 umrl Marije roj. Debevc (Debeuzin) na Padežu (ex Pa­
zaradi bolezni pri vojakih v Sarajevu. Pri hiši so imeli hišno znamenje: deš). Krstil ga je Ignacij Baraga, kaplan. Botra:
Pavel Godeša (Godeisha) in Jera Drenik (Dreni-
narobe obrnjeno veliko črko N ali cirilično črko I.737 kin). NŠAL, KM žup. Cerknica, 1783. Foto: J. K.
12 (31). URBANOVI, 1/4 kmetije 735
NŠAL, podatke pod b) in c) je zbral
a) leta 1575 je imel Jernej Branisel (Wronisel) z Dolenjega Jezera 1/2 L. Drame.
736
kmetije, a se ne da ugotoviti, ali je bil prav pri tej hiši; S. Okoliš, Žrtve, str. 113.
737
Tilka Korošec, ustni vir. Pocinovi so
b) Urban Branisel (Bronisil), žena Neža (-), bila sta starša Gašperja imeli to znamenje na mejnih dreve­
Branisla, rojenega 1. januarja 1624 na Jezeru; sih v gozdu.
410 VI. poglavje

Urbanovi z Dolenjega Jezera pri spravilu sena

pred kozolcem leta 1953. Od leve: Ana, oče An­
ton, Anton s košem, Janko Doles in Pepca.

Hišno znamenje, Dolenje Jezero 12 (Urbanovi).

1772 je bila krščena Marija, zak. hči Lovrenca

c) Mihael Branisel, žena vsaj 1 otrok; Branislja in žene Marije z Dolenjega Jezera
č) sin Mihael Branisel, žena Marija Uršič iz Dolenje vasi, poročena leta (Bundrovi). Rojena je bila ob 9. uri zvečer. Krstil
jo je Gašper Faber, kaplan. Botra: Anton Debevc
1660, vsaj 1 otrok;738 in Marjeta^ Debevc (Debeuzin). Pri hišni št. je
d) pred letom 1718 je imel Jurij Branisel 1/2 kmetije; pomota. NŠAL, RMK, 1772.

e) leta 1718 in še leta 1752 je imel 1/2 kmetije sin Hanže Branisel;
f) Mihael Branisel, žena Marija Debevc s Padeža, poročena 1782, vsaj
1 otrok;
g) sin Janez Branisel (Branissu), * 1783, f 74 let, žena Elizabeta Urbas, Dne 1. febr. 1660 sta sklenila zak. zvezo Miha­
* 1784, Zelše (Kotna), f 73 let, 5 otrok; el Branisel, sin Mihaela z Dolenjega Jezera (ex
Jesero), in Marija, hči Martina Uršiča iz Dolenje
h) sin Janez Branisel, * 1822, f 80 let, žena Marija Leskovec, * 1829, vasi. Poročil ju je Jurij Prener, duhovnik. Priči:
Dolenje Jezero 26 (Budova), f 67 let, 9 otrok, 1 umrl do 7. leta; Andrej Burja in Anže Ošaben. ISIŠAL, PM, 1660.
Foto: J. K.
i) sin Anton Branisel, * 1856, f 72 let, žena Ivana Ileršič, * 1871,
Rakek 28 (Ovčarjeva), f 25 let, II. žena Marija Hribar, * 1863, Že-
rovnica 19 (Tumča), t 62 let, I. zakon 3 otroci, II. zakon 3 otroci;
j) sin Anton Branisel, * 1898, f 86 let, žena Ivana Hiti, * 1902,
Hudi Vrh 12, Bloke, t 81 let, 4 otroci.
Domače ime bi lahko bilo od gospodarja Urbana Branislja, ki se
ga omenja pred skoraj 400 leti. Leta 1836 je za kolero umrla 20-letna
Ana Branisel. Pri hiši so imeli hišno znamenje: tri vodoravne in
vzporedne črte. 739
13 (33). BUNDROVI, 5/6 kmetije
a) Lovrenc Branisel, * okoli leta 1755, žena Elizabeta Pocin (Po-
zinin, -in je nemško žensko obrazilo), vsaj 3 otroci;
b) sin Jakob Branisel, * 1784, f 51 let, po katastru je imel kmetijo
leta 1824, žena Elizabeta Kebe, * 1784, Dolenje Jezero 38 (Skirova),
poročena leta 1805, 4 otroci;
c) sin Tomaž Branisel, * 1806, f 61 let, žena Apolonija Krapenc,
* 1805, Dolenje Jezero 42, t 31 let, leta 1836 je umrla za kolero, II.
žena Helena Mahne, * 1813, Grahovo 21 (Zgornji Tomšičevi), f 69
let, I. zakon 1 otrok.
Družina Levar (Bundrovi) z Dolenjega Jezera
č) Jernej Levar, * 1836, Grahovo 26, f 92 let, se je leta 1861 priženil, leta 1935. Od leve: Franc, Kristina, Tončka in
žena Helena Branisel, * 1835, f 45 let, II. žena Uršula Tekavec, * 1855, Marija. Zadaj je oče Jernej in mati Marija. Niso
še bili rojeni: Jožefa, Alojzij in Bernarda.
Štorovo 1, f 73 let, I. zakon 7 otrok, II. zakon 8 otrok, 7 umrlo do 10. leta;
d) sin Jernej Levar, * 1897, f 71 let, žena Marija Smerdel, * 1902, Kle­
nik 51, t 80 let, 11 otrok, 4 umrli do 1. leta.
Domače ime je prišlo iz priimka Puntar (Buntar, Bunder). V Dolenji
vasi 77 je bil pred 300 leti tako priimek Puntar kot tudi domače ime Bun­ 738
NŠAL, RMK, 1624 in 1661. Podatek
der. Marija Levar, (hči č), roj. 1862, je leta 1886 vzela krstni in samski list pod b) in č) je našel L. Drame.
739
(Schein und Ledigschein) in odšla v Trst, kjer se je poročila z Matijem Ana Mulec, roj. Branisel, ustni vir.
 Dolenje Jezero 411

Stržajem z Rakeka. Tudi sestra Neža, roj. 1863 Je služila v Trstu (famulat
Tergesti) in se poročila z Matijem Majcnom v Štorje pri Sežani. Pri Bun-
drovih je bila še ena hiša s št. 13, zato je bila nekdaj to največja kmetija v
vasi. Leta 1771 je bila na Dolenjem Jezeru 13 rojena Elizabeta, starša sta
bila Andrej Martinčič in Marija s Slemena 5.
14 (35). VRDJANOVI, prej Petričevi in prej Zajcovi, 1/4 kmetije
a) Anton Šparemblek, žena Marija Godeša iz Planine, vsaj 3 otroci;740
b) sin Anton Šparemblek, * 1780, žena Jera Lovko, * Brezje (Thinčeva),
znani 3 otroci; leta 1824 je imel kmetijo Simon Šparemblek, verjetno je
bil Antonov brat;741
c) Gregor Mevc, * 1816, Zelše 13 (Zajcov), f 69 let, žena Elizabeta Pe­
trič, * 1814, Dolenje Jezero 2 (sedaj Korošcovi), t 83 let, 6 otrok;
č) sin Matija Mevc, * 1850, t 80 let, žena Marija Uršič, * 1857, Dolenje
Jezero 19 (Špajna), t 51 let, 7 otrok, 2 umrla do 2. leta;
d) sin Janez Mevc, * 1886, leta 1928 je umrl v ZDA, žena Frančiška
Opeka, * 1889, Zelše 10 (Petričeva), 3 otroci, 1 umrl v 1. letu;
e) Franc Opeka, Zelše 10 (Petričev), * 1914, umrl leta 1944 v nemškem Leta 1939 sta se na Dolenje Jezero 14 poročila
Franc Opeka in Ana Sernel. Fotografijo hrani
taborišču Flossenbiirg v Avstriji, žena Ana Sernel, * 1920, Ravnik, Bloke, Franc Opeka.
t 88 let, 1 otrok, II. mož Franc Mulec, * 1922, Otok 5 (Mihov), f 85 let. IM
Od Gregorja Mevca, ki je bil Zajcov iz Zelš, je izhajalo prejšnje domače , lani
ime. Marija Mevc, (hči č), roj. 1893, se je poročila z Antonom Urbasom iz
Ivanjega sela in odšla sta v ZDA. Priimek Mevc je nastal od Mele, Melec,
mlinar. Hišo je kupil Franc Lovko (Vrdjanov) z Dolenjega Jezera 3, Ana >
/
Opeka pa je kupila hišo v Cerknici na Peščenku 1. • • $■

15 (37). LOVRIČKOVI, 1/4 kmetije

a) Jernej in Marjeta Bevčič (Weltschitz) sta imela polovično kmetijo že T' l. . . -
leta 1575; . . O.
b) sinova Jernej in Jurij Bevčič sta imela isto kmetijo leta 1602;
Leta 1575 sta imela Jernej in Marjeta Bevčič
c) Lovre Bevčič, II. žena Jera Marko iz Dolenje vasi (Markova), poročena z Dolenjega Jezera (Lovričkovi) 1/2 kmetije.
leta 1665; Od nje sta plačevala 8 laških (vvallisch) funtov
ali 1 gld., 46 kr. in 2 črna denariča, 8 mernikov
č) Hanže Bevčič, mlajši (der Junge) je imel četrtinsko kmetijo leta 1718; 742 ovsa, eno kokoš, 12 jajc in 6 pogač. AS, II/23
u. Foto: J. K.
d) sin Hanže Bevčič (Weutschitsch), * 1723, žena (-), vsaj 1 otrok, leta ii

1752 je imel kmetijo;743 >

e) sin Janez Bevčič, * 1745, žena Helena Prudič, * 1762, iz Dolenje vasi,
poročena 1785. leta, vsaj 2 otroka;
f) sin Janez Bevčič, * 1788, t 60 let, po katastru je imel kmetijo leta
1824, žena Neža Opeka, II. žena (-), III. žena Marija Mule, * 1801, Pudob, m - - -
1

t 63 let, I. zakon 3 otroci, II. zakon 2 otroka, III. zakon 2 otroka; Leta 1718 je imel Janez Bevčič z Dolenjega Je­
zera (Lovričkovi) 1/4 kmetije. AS, 1/13 u. Foto:
g) sin Matevž Bevčič, * 1813, f 47 let, žena Marija Anžlinc, * 1826, Do­ J. K.
lenja vas 78 (Urhova, sedaj Štefe), f 32 let, II. žena Helena Švigel, * 1827,
z?
Bezuljak 12, t 74 let, II. mož Lovrenc Mestek, * 1837, Dolenje Jezero 34

/£>t itA /J .vN/z/A/ /V nL >rr

/#r. \
I.-v, j* ri” e. %#, ’’
' *
j i-niir t h 'uyj/‘/nA Mr.
L/.. /»V«,,,/r. tiplji- Ar. fAT <c~ • Leta 1752 je imel Hanže Bevčič z Dolenjega
7 Jezera (Lovričkovi) 1/4 kmetije z njivami: Pod
*W '
C' #

zelniki, Pod vrtovi (verti), Nad Jelenci itd. AS, T

A vJ/l-fl-t oŽ-& O C t // 2/f. rut
kataster. Foto: J. K.
/S J/frUT ssf-
740
>7 MZlil U se fZi NŠAL, podatke pod a) je delno zbral
i, fLanJčO L. Drame.
; /
'2o 4* z-/ 741 AS, F kataster.
tr ~ //tc /1 742
Dne 26. okt. 1665 sta se poročila Lovre Bevčič (Weu- Glej spisek gospodarjev v vasi po
;
\? zhizh), vdovec z Dolenjega Jezera (ex Lacu) (Lovričkov),
in Jera, hči pok. Janeza Marka (Markash) iz Dolenje vasi
urbarju iz leta 1575,1602 in 1718 v
tem sestavku.
Bundrova rodbina z Dolenjega Jezera v žup. knjigi SA. (Markova). Poročil ju je Blaž Thus, kaplan. Priči: Jurij Bra- 743
NŠAL, RMK, podatke pod d) je
Foto: B. Ž. nisel in Gregor Martinčič. NŠAL, PM, 1665. Foto: J. K. našel L. Drame.
412 VI. poglavje

(Mestkov), f 77 let, seje leta 1862 priženil, I. zakon Bevčič-Anžlinc, 3 otro­ /'\l Qr,>/ M f.yi.
ci, II. zakon Bevčič-Svigel, 1 otrok, III. zakon Mestek-Svigel, 1 otrok;
Q> kV /> J,jtirsrv.
h) Jakob Mestek, * 1864, t 81 let, žena Frančiška Vidmar, * 1866, Cer­ Ay /?■ Jn * //?* t/t.
knica 225 (Runčeva), f 55 let, 6 otrok, 3 umrli do 8. leta;
A J' j

i) Franc Martinčič, * 1897, Dolenje Jezero 18 (Juretov), f 66 let, se je •J ./,1/1. jV? /.“* (j M ?//.

leta 1922 priženil, žena Marija Mestek, * 1895, t 60 let, 3 otroci; IPa,,., A/ />' / <?*• ♦V f/č
j) Anton Malnar, * 1921, Ravnice, Gorski kotar, Hrvaška, f 69 let, seje *t- vuk.U Mi.
/A/>,, tf,
priženil, žena Ana Martinčič, 3 otroci. p • ty,n
g / LtŽbp. iC‘J*£c/Aue. S>y
Lahko sklepamo, da je domače ime prišlo od Lovreta Bevčiča, ki se je /f fc- o\ M
"4
ur
leta 1665 drugič poročil. Janez Bevčič, (sin f), roj. 1819, je umrl v Zagrebu,
Tomaž Bevčič, roj. 1832, pa se je poročil na Reko (geheirat. in Fiume). fi .$zr i%
Janez Bevčič, (sin g), roj. 1842, se je 11. novembra 1862 utopil v jezeru
i:
IV
/«.. L

7y
m
a ■ /•'•"‘V/ f1 ‘ ■-* SJ"/
(etrunken im See). Verjetno je po ledu lovil ribe. Ivana Mestek, (hči h), roj. $ -V/ftfri A "A .. Sil
/V/uSien Al. au&? V>,
1899, je leta 1920 odšla v ZDA, Franc Mestek, roj. 1893, pa je 27. oktobra // At*' sč*
1921 »zmrznil na poti iz Dolenje vasi«. Priimek Bevčič ali Belčič je nastal .. J* eri , .JLobM.
v ai-u

iz imena Felicijan, prim. Belcjan, Bele, Bevčič. Pri hiši so imeli hišno zna- Lovričkova rodbina z Dolenjega Jezera v žup.
knjigi SA. Foto: B. Ž.

- P
—M
Dne 6. jun. 1785 sta se poročila 40-letni Janez
Bevčič (Beuzhizh) - Lovričkov z Dolenjega Je­
zera, in 23-letna Helena Prudička (Prudizka) iz
Dolenje vasi. NŠAL, PM, 1785. Foto: J. K.

Hišno znamenje na skrinjici za lov na polhe z Do­

lenjega Jezera (Lovričkovi). Foto: P. Vesel.

Družina Matevževi Kebeči leta 1974. Od leve

sedijo: Marija, Slavka - redovnica usmiljenka,
mati Ana, roj. 1894, Pepca, in Metka; zadaj: Pe­
ter, France, Ana, Matevž in Ivan. Oče Matevž je
bil že pokojni.

16 (39) MATEVŽEVI KEBEČI, Kebe, prej so pisali Kebbe, 1/4 kmetije tlAti' sV/ L./
a) Gorše Sulc (Gorshe Schulz) je imel 1/4 kmetije pred letom 1602; */y£3i. .*»*, ■•••> " •>

b) sin Pavel Sulc je imel leta 1602 isto kmetijo;

i>r
c) Mihael Kebe, * 1703, žena Marina (--), vsaj 1 otrok; . ~ ‘V.»a -..aj. • ;
č) sin Jakob Kebe, žena Marija Martinčič, * okoli leta 1729, iz Dolenje Leta 1602 je imel Pavel Šulc z Dolenjega Jeze­
ra (sedaj Matevževi Kebeči) 1/4 kmetije pod
vasi (hči Mihaela Martinčiča), poročena leta 1748, 4 otroci; Jakob Kebe je šteberškim gospostvom. Dobil jo je od Goršeta
imel že leta 1752 kmetijo, umrl je leta 1776 star okoli 50 let; Šulca. AS, II/24 u. Foto: J. K.
•D—"Mj
d) leta 1754 je imel kmetijo Hanže Kebe, ki je bil verjetno Jakobov brat; /f " ‘75*

e) Blaž Kebe (Jakobov sin), * okoli leta 1760, žena Uršula Kranjc, * okoli
leta 1760, Martinjak (oče Primož Krajc), poročena 1781, 3 otroci; 745
D sin Janez Kebe, * 1783, t 70 let, po katastru je imel kmetijo leta 1824,
žena Elizabeta Martinčič, * 1787, Dolenje Jezero 4 (Rožentova), f 50 let, 2
otroka;
g) sin Jakob Kebe, * 1816,137 let, žena Marija Branisel, * 1816, Dolenje
Jezero 41 (Casermanova), t 35 let, 3 otroci;
h) sin Matevž Kebe, * 1843, t 84 let, žena Marjeta Švigel, * 1852, Bezu-
ljak 12, f 87 let, 10 otrok, 4 umrli do 9. leta, novembra 1881 so umrli za
otroško boleznijo trije otroci, stari 3, 7 in 9 let;
Dne 4. febr. 1748 sta se poročila Jakob, sin pok.
Mihaela Kebeta (Kobe) z Dolenjega Jezera (ex
Lacu) - Matevžev Kebeč, in Marija, hči Mihaela
Martinčiča iz Dolenje vasi. Priči: Andrej Mule in
Matija Prudič. NŠAL, PM, 1748. Foto: J. K.
744 Primož Vesel, fotografija znamenja.
745
NŠAL, RMK in PMK žup. Cerknica
za ta leta, podatke pod c), č) in d) je
zbral L. Drame.
 Dolenje Jezero 413

i) sin Matevž Kebe, * 1880, f 78 let, žena Ana Otoničar, * 1894, Cerkni­ t.
~ / - ,?
Mjjl lUl ti
,

ca 110 (Pocinova), f 90 let, 10 otrok, 1 umrl do 1. leta. J: i.

Priimek Kebe je nastal od imena Jakob. Jakob Kebe, (sin g), roj. 1847, .j
je kot vojak umrl v Slavoniji (als Soldat + in Slawonien). Leta 1907 je 18-le- '. hiijllMutiSh. ^
tnega Jakoba Kebeta, (sina h), do smrti stisnilo drevo v gozdu v ZDA (in . (ipjtjidmii j
silva ab arbore supressus est). Tja je odšel tudi brat Janez, roj. 1886. Sta­ . 'Lih/i
o tfaiisiltjrmlu j
nislava Kebe, (hči i), roj. 23. sept. 1920, je redovnica usmiljenka. Enajstle­
tni Matevž, roj. 1932, seje med vojno ponesrečil z bombo, daje popolnoma j, J »jj
jC , n /
oslepel. Kljub temu je 33 let opravljal poklic telefonista v ljubljanskih bol­ x lurtJrani/u
nicah. Odlično igra šah, tudi na pamet brez šahovnice.746 Pri hiši so imeli Cj 4
hišno znamenje: dve veliki črki K, ena poleg druge, druga obrnjena za of-ninJAtuj;,4 -14
180 stopinj.747 Leta 1752 je imel Jakob Kebe (Matevžev Ke-
beč) z Dolenjega Jezera že kmetijo. V terezijan­
17 (41). VRDJANOVI, 1/8 kmetije skemu katastru je na spisku napisan predzadnji.
a) Luka Sulc (Schulz) je imel leta 1575 polovično kmetijo, ki seje potem AS, T kataster. Foto: J. K.

verjetno delila z Matevževo Kebečo; cf .... . y ;•

J !}*/fdtebfc
b) Andrej Šulc je imel leta 1718 in še leta 1752 četrtinsko kmetijo, 10. jb ZrV gf c//tfat* ; s
febr. 1773 je umrl star okoli 90 let; /?un&MX.vA-> *
*
“il-rC |V< . i u
c) Andrej Sulc, * okoli leta 1747, žena Marija Urbas, II. žena Marija Pe­ j ./‘» -I 'V
trič iz Zelš, leta 1771 je bila rojena hči Marija, 4 otroci;748 ' A vžU-A «■»;-
č) sin Jakob Šulc, * 1769, t 67 let, leta 1836 je umrl za kolero, žena Ma­ v _.

rija Debevc, 4 otroci; Dne 28. nov. 1781 sta sklenila zak. zvezo Blaž,
d) sin Simon Šulc, * 1792, f 44 let, po katastru je imel kmetijo leta 1824, sin pok. Jakoba Kebeta z Jezera (ex Lacu) - Ma­
tevžev Kebeč, in Uršula, zak. hči pok. Primoža
leta 1836 je umrl za kolero, žena Neža Bečaj, * 1795, Ponikva, t 57 let, 5 Krajca iz Martinjaka. Priči: Gregor Škerjanc in
otrok, 1 umrl do 5. leta; Jurij Levar. NŠAL, PM, 1781. Foto: J. K.
e) sin Simon Šulc, * 1819, žena Marija Ocepek. * 1819, Cerknica 123
(Zajcova), 4 otroci;
D posestvo je kupil Jakob Lovko, * 1814, Cerknica 8 (Vrdjanov), t 72
let, žena Elizabeta Caserman, * 1812, Cerknica 141 (sedaj Semičevi), f 88
let, 5 otrok; Hišno znamenje, Dolenje Jezero 16 (Matevževi
Kebeči).
g) sin Franc Lovko, * 1840,184 let, žena Frančiška Rok, * 1845, Cerkni­
ca 225 (Runčeva), f 48 let, II. žena Marija Klančar, * 1865, Selo 8, župnija /•’ -
-L. i t A//*/ j , v J M t/Al
Rob, t 41 let, I. zakon 8 otrok, II. zakon 5 otrok, 8 umrlo do 10. leta; leta &> > , i) f /4 /.,. n ntp

c/
1896 je družina (II. žena) odšla v Brazilijo, tam je decembra 1896 umrl sin •v .'.c M/d m.
Franc, star eno leto; s J'/ S. 'P/d •A
h) Jakob Rovan, * 1870, Martinjak 19 (Kaparjev), f 37 let, se je leta 'r /i/V *. * n • W" //■
vf.4/ te?
1899 priženil, žena Frančiška Lovko, * 1880, f 69 let, 3 otroci; J fDZ

S. <52.
C/ * ■

li/«W * %

'/L - • '
Cj/A-
_____i SlSHj // /ie ;
$jrt>

/ ■.M/.cc.bjf.- ■ ♦ ■ ■
J6 «/</«/ y.<-/y
. .iz...,. / '
f'
r/ Vrdjanova rodbina z Dolenjega Jezera v žup.
knjigi SA. Foto: B. Ž.
Leta 1752 je imel Andrej Šulc z Dolenjega Jezera (Vrdja­
- ■ i- nov) 1/4 kmetije z njivami: Pod zelniki, Pod vrtovi, Nad
Jelenci, Nad ulci itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
/ J****/ ' * • •> u
YCt
—/ ctJA ^ ^a,c“-A"
. -V ■;1^- 17 /L * J/i. &ry- A X
artr-
L 'z«?
1
. . o. Leta 1718 je imel Andrej Šulc z Dolenjega Je­
zera 17 (Vrdjanovi) 1/4 kmetije. AS, 1/13 u.

■ Foto: J. K.
746
Leta 1575 je imel Luka Šulc z Dolenjega Jezera 1/2 kme­
Matevž Kebe, 22. julij 2011, ustni
’——1' " ' """ 'T' vir.
tije pod šteberškim gospostvom. Od nje je letno dajal 8
747
laških funtov ali 1 gld., 46 kr. in 2 črna denariča in še Dne 1. sept. 1771 je bila krščena Marija, zak. hči Andreja Franc Kebe, ustni vir.
8 polovnikov (mernikov) ovsa, eno kokoš, 12 jajc in 6 Šulca z Dolenjega Jezera (Vrdjanovi) jn Marije Petrič iz 748
NŠAL, RMK, podatke pod c) je
pogač. AS, 11/23 u. Foto: J. K. Zelš. Bojena je bila ob 8. uri zvečer. NŠAL, RMK, 1771. delno zbral L. Drame.
414 VI. poglavje

i) Alojzij Knez, * 1895, Šetjurij - Podkum, f 83 let, seje leta 1926 priže­
nil, žena Ivana Rovan, * 1906, t 48 let, 2 otroka. 1 JV
g
Sulc (Schulz) pomeni v nemščini župan.749 Andrej Sulc, (sin d), roj.
1829, je umrl 14. febr. 1861 v Veliki Kaniži (gestorben in Gross Kanizsa).
To je cerkniškemu župniku sporočil cesarsko-kraljevi deželni urad v Plani­
ni. Jakob Lovko, (sin e), roj. 1844, je odšel v Trst (in Triest). Janez Kebe,
roj. 1900, Dolenje Jezero 9 (Copetov), seje leta 1925 priženil, žena Marija
Rovan, roj. 1901, vsa družina je odšla v Kanado. Bi K.
^ ■h
u
18 (43). JURETOVI, 1/4 kmetije Leta 1575 je imel Jakob Martinčič z Dolenjega
a) Jakob Martinčič (Marthintschitsch) je imel leta 1575 polovično Jezera (Juretovi) polovično kmetijo, od katere
je dajal 8 laških (vvallisch) funtov ali 1 gld., 46
kmetijo; kr., 2 črna denariča činža, 8 mernikov ovsa, eno
b) sin Jurij Martinčič je imel z materjo, brati in sestrami isto kmetijo kokoš, 12 jajc in 6 pogač. AS, II/23 u. Foto: J. K.
leta 1602;
c) Jakob Martinčič je imel kmetijo leta 1718; intkx{<ni(clvi}\e . .
č) leta 1723 je imel Andrej Jaret (Jareth) ali Martinčič (oder Martinziz)
par volov naspol od župnijske cerkve;
d) leta 1752 je imel kmetijo Jakob Martinčič;
e) Anton Martinčič, * leta 1721, t 50 let, žena Neža Branisel, f 50 let,
vsaj 1 otrok;
Leta 1602 je imel polovično kmetijo sin Jurij
f) sin Janez Martinčič, * okoli leta 1750, žena Marija Opeka, 4 otroci; r:.i' Martinčič, ki je bil Jakobov sin z Dolenjega
Jezera (Juretovi). Oče Jakob je bil tega leta že
g) sin Janez Martinčič, * 1794, f 74 let, po katastru je imel kmetijo leta pokojni in Jurij je z materjo in drugimi brati in
1824, žena Marjeta Šušteršič, * 1797, Lipsenj 26 (Jakopetova), f 49 let, 9 sestrami obdeloval kmetijo in dajal dajatve. AS,
otrok, 1 umrl do 6. leta; II/24 u. Foto: J. K.

'4ja
c
A’ -
%/>

' t Gv
o/
/
j/
■

4
-------^vU*W.-
mmM
Leta 1723 je imel Andrej Jaret (Jareth) ali
Martinčič (oder Martinziz) z Dolenjega Jezera
- «, 1*^*3 A*”.-.—^ (Juretovi) naspol (auf halbj par volov (ein par
dxel) od cerkniške cerkve. Čeprav ni bil podlo­
žnik cerkniške cerkve, se mu je očitno izplačalo
Leta 1752 je imel Jakob Martinčič z Dolenjega Jezera vzeti vole na ta način. Andrej je bil Jakobov sin
(Juretov) 1/4 kmetije z njivami: Pod zelniki, Pod vrtovi,
Mad Jelenci, Nad ulci. Pri skrajnku itd. AS, T kataster.
Foto: J. K.
• -----------
\\
■ - S-
/
7y
1-At V ali brat. NŠAL, urbar Cerknica, 1723. Foto: J. K.

■ ’ Iv, . ■ )'
■m iz>. 7 ^
'ft L/Vfr
..
I* 9*
j
m. • to-
4* v y. ///
u/ , -s
■
/x\ k/// f/f Vse Dolenje Jezero z 10 kmetijami je bilo že pred letom
’ L- / t. /J. 1371 pod šteberškim gospostvom. Zapis v urbarju iz leta Leta 1602 je imel Štefan Laureč z Dolenjega
■*>. c 1575. Peter Martinčič (Špajn) je imel 1/2 kmetije, od Jezera (Špajn) 1/2 kmetije. AS, II/24 u. Foto:
a? /h? /. r. fZS. katere je letno dajal 8 laških funtov ali 1 gld., 46 kr. in 2
črna denariča, 8 polovnikov (mernikov) ovsa, eno kokoš,
/. t' ■24 p >/>? fb* 12 jajc in 6 pogač. AS, II/23 u. Foto: J. K.
"A.
'J* p/ /. rl
C'

M Dv-.,. Z. zp L .,. /<?

sf el /C.\
•■tCi ddn. . &/•
... . ■ ■1

J d/f/čtsfih C ft-J y//dt-Vi t /y^ Z/- /a/4. ' b’? j> Leta 1718 je imel Hanže Martinčič z Dolenjega
C Jezera (Špajn) 1/4 kmetije. Pred imenom in pri­
-30 S’jJf

/In 7it /i * / / f//

imkom je v urbarju lepopisno napisano Seedorff
(Dolenje Jezero). AS, 1/13 u. Foto: J. K.
n A?ayr\r(iy'//fy
frf,
'/■
st S (h
Ufi v 'A‘f //v
H ( I ‘ J U / I, /A.
:y; Lz? i' s’/p
mo
749
Glej sestavek Osebna imena - pri­
imki ... v tem poglavju, str. 620.
Juretova^ rodbina z Dolenjega Jezera v žup. knjigi SA. Hišno znamenje, Dolenje Jezero 18 (Juretovi). Foto: M. 750 NŠAL, RMK za ta leta, podatke pod
Foto: B. Ž. Žnidaršič d) in delno pod e) je zbral L. Drame.
 Dolenje Jezero 415

h) sin Matija Martinčič, * 1823, t 75 let, žena Uršula Žnidaršič, * 1834,

Begunje 4 (Susmanova), f 59 let, 6 otrok, 3 umrli do 3. leta;
i) sin Anton Martinčič, * 1861, f 77 let, žena Marjeta Branisel, * 1864,
1 o
Dolenje Jezero 12 (Urbanova), f 81 let, 9 otrok, vsi odrasli;
j) sin Janez Martinčič, * 1899, f 87 let, žena Frančiška Urbas, * 1905, ■

G
Martinjak 55 (Marof), t 90 let, 4 otroci, 1 umrl v 1. letu.
Lahko sklepamo, da je domače ime prišlo od Jurija Martinčiča, ki je ..v ■/—

imel kmetijo leta 1602. V hiši je nekaj časa stanovala še družina Gostiša.
Leta 1784 je bil v tej hiši rojen Anton Gostiša, starša sta bila Matija Gosti­ Leta 1575 je imel Primož Martinčič z Dolenjega
Jezera (Baštkovi) 1/2 kmetije. Od nje je letno
ša (incola, podnajemnik), rojen v Cerknici, in domača hči Marija Martinčič. dajal 8 laških funtov, kar je bilo 1 gld., 46 kr. in
Leta 1771 je ta družina živela na Dolenjem Jezeru 33. Dne 28. junija 1858 2 črna denariča, 8 mernikov ovsa, 1 kokoš, 12
je zaradi hude rane, ki jo je dobil v glavo (zerschmetterung des Kopfes), jajc in 6 pogač. AS, I/48 u. Foto: J. K.
umrl 28-letni Janez Martinčič z Dolenjega Jezera 18, (sin g). Bil je vojak.
Čez točno enajst let pa seje na praznik vaškega žegnanja, 29. junija 1869,
v jezeru utopil (folge des ertrunken) njegov brat 30-letni Matevž Martinčič
z Dolenjega Jezera 18. Ranocelnik je z uradnim pregledom ugotovil smrt -ybn!?xec rY^.Awm(!/fn.)>ntrr5:m:T
(gerichtlich beschaut). 751 ’/ isNv to »V, »j-(. j-viCv \

Brata in sestri Martinčič so odšli v ZDA: Marija, (hči i), roj. 1891, Anton,
roj. 1893, Ivana, roj. 1895, in Jože, roj. 1903. Gospodar Janez Martinčič,
roj. 1899, ima velike zasluge, da so Jezerci leta 1928 dobili tožbo o pravicah h@Hkč /'
ribolova v Cerkniškem jezeru. Leta 1602 je imel Andrej Martinčič z Dolenjega
Pri hiši so imeli hišno znamenje: pentagram (peterokraka zvezda z Jezera (Baštkov) 1/4 kmetije pod šteberškim
gospostvom. Dobil jo je od očeta Primoža. AS,
enim risom), ki so mu rekli bramorjeva taca. 752 II/24 u. Foto: J. K.
19. SPAJNI, prišlo od Župajni in od Županovi, 1/4 kmetije
a) leta 1575 je imel Peter Martinčič 1/2 kmetije; • mc
b) leta 1602 je imel isto kmetijo Stefan Laureč;
osLl—
c) leta 1718 je imel 1/4 kmetije Hanže Martinčič; f* '

č) Matija Uršič, * 1783, leta 1824 je še imel kmetijo, žena Neža Martin­ Leta 1718 je imel Flanže Martinčič z Dolenjega
Jezera (Baštkovi) 1/4 kmetije. Bil je tudi zidar.
čič, * 1790, Dolenja vas 24 (Farbarjeva), 5 otrok; AS, 1/13 u. Foto: J. K.
d) sin Tomaž Uršič, * 1825, t 81 let, žena Jera Puntar, * 1830, Unec 48
(Bravcova), f 73 let, 4 otroci; »V?. /<»> tJffc/čc /l/' /J. m
e) sin Janez Uršič, * 1854, t 36 let, žena Terezija Klančar, * 1863, Osre­ ! // * t\/rt »,* < 'b/r
dek 6 (Baragova), f 37 let, 2 otroka, 1 umrl v 1. letu; j ti’ Jufi/ M.
f) Franc Uršič, * 1859, Janezov brat, žena Katarina Leskovec, * 1862, // /•F. /Fi> J F* ifJ-0,

Godovič 32,164 let, II. žena Terezija (--), I. zakon 3 otroci, 2 umrla v 1. letu. t? vi -?•
Andrej Uršič, (sin d), roj. 1862, je leta 1890 umrl v ZDA, Franc Uršič, ny n n n /t f /Č. /U«r

(sin f), roj. 1889, je leta 1914 umrl na ruski fronti. Rodbina je izumrla. Na i F eJctJ.ic/eAaJ
UL
Si>?.

tem mestu je postavil hišo Anton Klančar (Merganov). A /p/ »J

20. BAŠTKOVI, 1/4 kmetije, potem 3/4 in potem 1/8 kmetije (Fi’. JUn j 12
hu
•f-ti F..- sFF
a) Primož Martinčič je imel polovično kmetijo leta 1575; L i‘ ! Ji ust- JO Jnsi vFh
t’ •*>V
b) sin Andrej Martinčič je imel leta 1602 samo četrtinsko kmetijo, ki jo
je dobil od očeta Primoža;
c) leta 1718 je imel kmetijo Hanže Martinčič, ki je bil tudi zidar;
č) sin Janez Martinčič, * okoli leta 1725, žena Marjeta (-), vsaj 1 otrok;
d) sin Anton Martinčič, * 1755, f 93 let, po katastru je imel kmetijo še
leta 1824, žena Marija Čope, * 1759, Dolenje Jezero 9 (Čopetova, hči Miha­
ela Čopeta), poročena leta 1784, 4 otroci; 753 Ji n /„ i /:» •//J'* •>; .5 Pf
e) Gregor Kebe, * 1799, Dolenje Jezero 37 (Ta Bogati Kebeč), f 86 let, IA

seje leta 1816 priženil, žena Barbara Martinčič, * 1793, t 62 let, leta 1855 Baštkova rodbina z Dolenjega Jezera v žup. knji­
je umrla za kolero, 5 otrok; gi SA. Foto: B. Ž.

f) sin Janez Kebe, * 1837, žena Uršula Žnidaršič, * 1839, Lipsenj 12 751
NŠAL, MMK žup. Cerknica, 1869.
(Tehincova), t 28 let, 3 otroci. 752
Drago Martinčič, Vida Truden, roj.
Gregor Kebe je bil moj daljni sorodnik. Bilje stric moje stare mame Ma­ Martinčič, risba znamenja in foto­
grafija.
rije Kebe, roj. 1858 pri Ta Bogatih Kebečih. Sam seje naučil brati in pisati 753
NŠAL, RMK in PMK, podatke pod
in je leta 1860 napisal zelo pomemben »Popis Cerkniškega jezera«. d) je zbral L. Drame.
416 VI. poglavje

Do takrat se ni nihče spustil tako globoko v Karlovico kakor on. 754

V tem deluje prvi predstavil načrt, kako bi se čistili Velika in Mala Karlo-
vica, da jezero ne bi tako poplavljalo. Hiša seje podrla (domus diruta), sta­
la je med mežnarijo in Pouletovo hišo. Posestvo je kupil Valentin Leskovec
s št. 44 (poss. Loči est Valentin Leskovec Nr. 44). Gašper Kebe, (sin f), roj.
1864, je rad hodil okoli (vagus), šel je na Hrvaško, umrl pa v Bolgariji. Iz­
ročilo pravi, da so Bašteti posestvo zapravili.755 V hiši je bila gostilna, kjer
se je po ustnem izročilu ustavil sam cesar, ko je obiskal te kraje.756 Edino
znano Gregorjevo pismo, ki gaje leta 1840 pisal cerkniškemu dekanu Roz­
manu, glej v tem sestavku v uvodu v Dolenje Jezero.
21 (49). MEŽNARIJA. Kupili sojo Merganovi.
22 (48). MERGANOVI, prej Škrbči, kajža
a) Matevž Škerbec je imel kajžo še leta 1824, žena Uršula (--), vsaj 1
otrok;
b) sin Janez Škerbec, * 1786, f 74 let, žena Uršula Šulc, * 1781, Dolenje
Jezero 17 (Vrdjanova), 5 otrok;
c) sin Janez Škerbec, * 1813, žena Uršula Primožič, * 1815, Podslivnica
9 (Kramarjeva), brez otrok;
Poroka Antona Godeše (Blažičevega) z Dolenje­
č) hišo so kupili Merganovi: Anton Klančar, * 1853, Dane 1 (mežnari- ga Jezera in Marije Hribar leta 1940.
ja), f 79 let, žena Marija Martinčič, * 1855, Dolenje Jezero 9 (Copetova), t
57 let, 9 otrok, 3 umrli do 8. leta;
d) sin Janez Klančar, * 1887, f 28 let, umrl leta 1915 v prvi svetovni
vojni, žena Marjeta Mulec, * 1892, Otok 7 (Martinova), t 87 let, II. mož
Janezov brat Matevž, * 1899, t 60 let, I. zakon 1 otrok, II. zakon 9 otrok, ! fe— ihrui . t
4 umrli v 1. letu. Leta 1718 je imel Matevž Martinčič z Dolenje­
V ZDA sta odšla Anton Klančar, (sin č), roj. 1882, in sestra Frančiška, ga Jezera (Blažičevi) 1/4 kmetije. AS, 1/13 u.
Foto: J. K.
roj. 1891.
23 (46). PONIKVARJEVI, prej Jakobovi, 1/4 kmetije *4 I. -LV/i'./,', x
a) Janez Martinčič, * leta 1711, t 60 let, žena (-), vsaj 1 otrok; n 11 <"/? f //* ■J. // > *’//
/
b) sin Matija Martinčič, * 1748, žena Uršula Mikše, poročena leta 1766,
vsaj 1 otrok;757 M. ^U,rr>nrtt
M
c) sin Miklavž Martinčič, * 1768, t 86 let, je imel kmetijo še leta 1824, S7y
žena Marija Prudič, * 1775, Dolenja vas, f 67 let, poročena 1796, 5 otrok; <y- gS/C .
.-.v L.*
č) sin Matevž Martinčič, * 1803, t 76 let, žena Marija Logar, * 1809,
Dolenje Jezero 29 (Žuča), f 79 let, 2 otroka; xr:. u.. <j
d) Jakob Škerlj, * 1831, Dolenja vas 32 (Pavlicov), t 52 let, se je leta * A.7
./ 7 *
1866 priženil, žena Marija Martinčič, * 1840, f 47 let, 4 otroci, 2 umrla ifcp/ 1-S',

V/- /i h'
do 4. leta; slif

e) Janez Ponikvar, * 1879, Dolenje Jezero 3 (Vrdjanov), žena Franči­ ■ _

ška Meden, * 1877, Bezuljak 44, f 79 let, 5 otrok. Blažičeva rodbina z Dolenjega Jezera v žup. knji­
Janez Ponikvar, (sin e), roj. 1909, je umrl v Kanadi. Okoli leta 1974 so gi SA. Foto: B. Ž.

hišo kupili Juretovi in naredili novo.

24 (44). BLAŽIČEVI, 1/4 kmetije \V
a) Matevž Martinčič je imel četrtinsko kmetijo leta 1718 in še 1752;758 avtalAe. -ra. ■
b) Blaž Martinčič, * okoli leta 1725, umrl je leta 1775 star 50 let, žena —. diiJU -
Neža Zrimšek, 5 otrok; 1
c) sin Tomaž Martinčič, * 1763, po katastru je imel kmetijo še leta 1824, Leta 1718 ie ime| Janez Sekira (Sikhiera) z Do-
r J lenjega Jezera (Skircavi) 1/4 kmetije. AS, 1/13
žena Helena Levar, * 1763, Martinjak 6 (Rakovcova, oče Luka Levar), po­ u. Foto: J. K.
ročena 1784, II. mož Franc Blažič (Blaschizh), * 1772, Cerknica 134 (Stari 754
Primšar), t 74 let, leta 1793 seje priženil iz Cerknice, I. zakon 3 otroci, II. Glej uvod v Dolenje Jezero in sesta­
vek Opis jezera domačina Gregorja
zakon 3 otroci; Kebeta v 1. poglavju.
755
č) Matija Susman, * 1814, Rakitna 29, t 82 let, žena Uršula Godeša, * Franc Leskovec (Budov), ustni vir.
756 Jože Martinčič (Skircov), ustni vir.
1819, Dolenje Jezero 36 (Smukova), t 76 let, 7 otrok, 2 umrla do 4. leta; 757
NŠAL, RMK, podatke pod a) in b) je
d) sin Franc Susman, * 1854, t 41 let, žena Marjeta Modec, * 1866, zbral L. Drame.
758 AS, T kataster.
Volčje 3, f 85 let, II. mož Franc Petrič, * 1852, Zelše 11 (Čebavsov), t 47
 Dolenje Jezero 417

let, III. mož Franc Godeša, * 1860, Dolenje Jezero 36 (Smukov), f 61 let,
I. zakon 6 otrok, II. zakon 2 otroka, III. zakon 7 otrok, 4 umrli v 1. letu; \
e) sin Anton Godeša, * 1911, f 83 let, žena Marija Hribar, * 1921, Stu­
denec na Blokah, f 89 let, 5 otrok.
Sestri in brat Susman so odšli v ZDA: Frančiška, (hči d), roj. 1888, Iva­ , 'j . g .,
na, roj. 1890, in Franc, roj. 1892. Nekdanji priimek je postal domače ime.
25 (42). SKIRCOVI, 1/4 in 1/6 kmetije
a) Jernej Martinčič (Martintschiz, Martinčič) je imel polovično kmeti­ J
• r~-
jo leta 1575; . b.
b) Mihel Sekira je imel leta 1602 isto kmetijo, ki jo je dobil od Jerneja /
Martinčiča;
c) Janez Sekira (Skira) je imel leta 1718 četrtinsko kmetijo, brat Andrej
Leta 1575 je imel Jernej Martinčič z Dolenjega
Sekira pa istega leta 1/6 kmetije; Jezera (Skircov) polovično kmetijo. Od nje je
č) Martin Sekira, * pred letom 1722, t 90 let, umrl leta 1784, žena (--), 4 letno dajal 8 laških (wallisch) funtov ali 1 gld.,
46 kr., 2 črna denariča, 8 mernikov ovsa, eno
otroci, leta 1749 je bil krščen Martinov sin Jakob Sekira, leta 1752 je imel kokoš, 12 jajc in 6 pogač. AS, II/23 u. Foto: J. K.
Martin 1/4 in še 1/12 kmetije, leta 1778 je v hiši umrl 25-letni Jakob Sekira;

Zakonca Martinčič (Skricava) z Dolenjega Je­

zera: mati Terezija, roj. Opeka leta 1861, in oče
Matevž, roj. 1863.

Družina Martinčič (Skircavi) z Dolenjega Jezera leta 1947. Od leve spredaj: Anton, Ivanka, Alojz; srednja vrsta: Terezi­
ja, Ana in mati Marija; zadaj: oče Jožef in Jože.
1 •
. .
1
•Jr,
™ — pv'

H
V

J .4- -
i C. . J" ■
I
Leta 1718 je imel Andrej Sekira (Sikhiera) z Dolenjega
Jezera (Skircov) 1/6 kmetije, njegov brat Janez Sekira Velika žalost je zajela celo vas Dolenje Jezero,
- pa 1/4 četrtino kmetije. AS, 1/13 u. Foto: J. K. ko je leta 1957 tovornjak na pločniku v Ljubljani
j M f " ___________ ________
do smrti povozil Terezijo Martinčič (Skircavo),
roj. 1933, ki je končala študij slavistike.
W -jf.* 2(0^ Sf‘p6'

i /*
\

l/r ‘•J’ f

Hišno znamenje, Dolenje Jezero 25 (Skircavi).

Leta 1752 je imel Martin Sekira (Sekhera) z Dolenjega
Jezera (Skircov) njive od četrtinske in dvanajstinske
kmetije: Pod zelniki. Pod vrtovi (verti), Nad Jelenci (Jel-
lenzi), Nad ulci (ullzi), Pri skrajnku (Per sereinikh). Pri
cesti, Pri križu, Nad vrtovi, Zelnik (Kraut Gortl) in vrt s
sadovnjakom pri hiši za cesto. AS, T kataster. Foto: J. K.
Dne 26. nov. 1783 je na Dolenjem Jezeru 25 v hiši Mar­
tina Sekire (Sekera), ki je bila pod hasberškim gospo­
stvom, umrla Elizabeta, Metna hči Antona Martinčiča.
Na pokopališču Blažene Device Marije jo je pokopal Igna­
cij Baraga. NŠAL, MMK, 1784. Foto: J. K.
418 VI. poglavje
■■■■M
d) Anton Martinčič, seje priženil, leta 1824 je imel še kmetijo,759 žena
Lucija Sekira, II. žena Neža Turšič, I. zakon 2 otroka, II. zakon 3 otroci,
dne 26. novembra 1783 je v hiši Martina Sekire (in domo Martini Sekera)
umrla 1-letna Elizabeta, hčerka Antona Martinčiča;760
e) sin Andrej Martinčič, * 1807,156 let, žena Marija Uršič, * 1798, Mar­ ^B BBI HH.''- ■ . b b * 'L

tinjak 4 (Anžetova), t 38 let, leta 1836 je umrla za kolero, II. žena Marjeta Leta 1718 je imel Mihael Bud (Wuzi) z Dolenje-
Grebenc, * 1818, Cerknica 116 (sedaj Kramar), t 73 let, I. zakon 3 otroci,
II. zakon 5 otrok, leta 1836 so za kolero umrli: 7-letna Marija, 5-letna Eli­
zabeta in 2-letni Franc;
. . . ,4 —
fj sin Andrej Martinčič, * 1837, f 81 let, žena Helena Kebe, * 1836, Do­ . -------
lenje Jezero 27 (Antonova Kebeča), f 65 let, 1 otrok;
g) sin Matevž Martinčič, * 1863, t 65 let, žena Terezija Opeka, * 1861, BS- - -k- jjp ■
Dolenja vas 39 (Ribčeva), f 65 let, 12 otrok, 4 umrli do 6. leta; ii. .. ..£ • J- • •
h) sin Jožef Martinčič, * 1905, f 88 let, žena Marija Debevec, * 1905, Leta 1718 je imel Mihael Bucl z Dolenjega Jeze­
ra (Budovi) poleg 1/4 kmetije tudi 1/6 kmeti­
Begunje 11 (Gornji Kranjc), f 82 let, 7 otrok, 1 umrl do 4. leta. je, enako sta imela pri sosednjih Skiravih brata
Od prejšnjega priimka je ostalo domače ime. Ta kmetija, Budova in Andrej in Janez. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
Skirova so se pred več kot 300 leti med seboj delile, ker so mejaši pri nji- -
vah.761 To potrjujejo tudi zapisi iz urbarjev. V kakšnem razmerju so se deli­
le, pa je težko ugotoviti. Lahko ugotovimo le, da so si 3/4 kmetije pred okoli
300 leti med seboj delili Skircovi in Budovi in da je vsaka hiša dobila 1/4 4fjZlt- - V/.
in 1/6 kmetije. Cerkniški župnik Anton Stefanič omenja leta 1594 v pismu *
oglejskemu patriarhu cerkniškega pisarja (schreibos) Sekiro.762 Gospodar wm o* ■
I
Matevž Martinčič, roj. 1863, si je zelo prizadeval, da so Jezerci in drugi Leta 1752 je imel Matija Martinčič z Dolenjega
okoličani ob jezeru leta 1906 zgradili v jezeru nasip z mostom. Ti;:; Matej Jezera (Budov) 1/4 kmetije z njivami: Pod zel­
niki, Pod vrtovi, Nad Jelenci itd. AS, T kataster.
Kabaj je zapisal, da se je »leta 1910 zbralo nekaj posestnikov z Dolenjega Foto: J. K.
Jezera in Dolenje vasi, ki so pod vodstvom Matevža Martinčiča te­
meljito očistili Malo Karlovico in v njej razstrelili nekaj skal. Uspeh
je bil nepričakovano dober.«764 Iz rodbine Martinčič so odšli v ZDA
bratje in sestri: Anton, (sin g), roj. 1886, Marija, roj. 1893, Franc, roj.
1896, Janez, roj. 1898, Matevž, roj. 1902, in Ana, (hči h), roj. 1931.
Pri hiši so imeli hišno znamenje v obliki velikih črk A M, ki ga
je na mejnih drevesih v gozdu uporabljal že Andrej Martinčič, roj.
leta 1807.
26 (40). BUCLOVT, 1/4 in 1/6 kmetije
a) Janez Sekira je imel četrtinsko kmetijo pred letom 1718;
b) leta 1718 je imel Mihael Bucl (Wuzl) isto kmetijo in še 1/6 kme­
tije;
c) Matija Martinčič, * okoli leta 1710, verjetno se je Martinčič
priženil, žena Apolonija (--), vsaj 1 otrok, leta 1752 je imel Matija
Martinčič 1/4 in 1/6 kmetije;765
č) sin Jurij Martinčič, * okoli leta 1746, žena Marija Bombač, Cer­
knica, poročena 1768, II. žena Apolonija Primožič, I. zakon 1 otrok,
II. zakon 4 otroci;766
d) sin Tomaž Martinčič, * 1771, iz I. zakona, t 79 let, poročen leta 1796, Budovi otroci leta 1963. Od leve: Ivica, Franc in
Marta, pozneje se je rodil Jože, Janez pa se je
po katastru je imel kmetijo leta 1824, žena Jera Primožič, * 1767, Podsliv- rodil prvi, žal mrtvorojen.
nica 5 (Matičeva), f 69 let, 2 otroka; 759
AS, F kataster.
e) Valentin Leskovec, * 1803, Idrija, f 68 let, seje priženil, žena Marija 760 NŠAL, RMK, podatke pod č) in pod
Martinčič, * 1801, t 35 let, leta 1836 je umrla za kolero, II. žena Marija d) je delno zbral L. Drame.
Zigmund, * 1806, Žerovnica 45 (Kraševec), f 82 let, I. zakon 3 otroci, II. 761 Anton Kebe, okt. 2010, ustni vir.
762 J. Kebe, Loška dolina, str. 477 in J.
zakon 5 otrok; Kebe, Loška dolina, II. del, str. 501.
f) sin Anton Leskovec, * 1838, t 69 let, žena Uršula Branisel, * 1846, 763 Glej J. Kebe, Loška dolina, str. 514.
Cerknica 157 (Sežonova), f 78 let, 8 otrok, tudi pri tej hiši so kot na št. 16 764 Glej sestavek Posegi v Cerkniško
kar trije otroci, stari 7, 4 in 2 leti, umrli novembra 1881 za neko otroško jezero ... v 2. poglavju, str. 62.
765
boleznijo; AS, T kataster.
766 NŠAL, RMK in PMK za omenjena
g) sin Janez Leskovec, * 1881, f 74 let, žena Frančiška Kovšca, * 1891, leta, podatke pod c) in č) je zbral L.
Dolenja vas 35 (Pavlova), f 87 let, 8 otrok. Drame.
 Dolenje Jezero 419

Ta kmetija, Skircova in Skirova so se pred več kot 300 leti med

seboj delile, ker so mejaši pri njivah.767 To potrjujejo tudi zapisi iz
urbarjev. V kakšnem razmerju so se delile, pa je težko ugotoviti.
Nekdanji priimek Bucl je postal domače ime. Apolonija, žena Mati­
je Martinčiča, seje verjetno pisala Bucl. Pri krstu Andreja Kebeta
(Kibeta) je bila leta 1699 za botro Helena Buclovka. Takrat so žen­
ske priimke tako tudi zapisovali. Če sklepamo po tem podatku, je
bil Mihael Bucl na kmetiji že leta 1699. Gregor Kebe omenja Valan­
ta Leskovca, daje bil z njim z majhnim čolnom prvi globoko v Veliki
Karlovci in v jamah pred zelško žago. Martin Martinčič, (sin d), roj.
1797, je odšel na delo v Slavonijo in tam umrl. Janez Leskovec, (sin
g), roj. 1915, in brat Alojzij, roj. 1922, sta odšla v Argentino. Pri hiši
so imeli hišno znamenje: velika črka A s črtico, podobno strešici
nad šumevcem.768
27. ANTONOVI KEBEČI, 1/4 kmetije
a) Andrej Kebe (Khiibe) je imel leta 1718 četrtinsko kmetijo;
b) Anton Kebe, * 1787, žena Uršula Debevc, vsaj 1 otrok, leta
1824 je imel kmetijo Gregor Kebe, kije bil verjetno Antonov brat;769
c) sin Anton Kebe, * 1805, f 70 let, žena Helena Rožanc, * 1805,
Cerknica 136 (hči Antona in Marjete Mele), t 31 let, leta 1836 je
umrla za kolero, II. žena Marjeta Logar, * 1817, Dolenje Jezero 29
(Zuča), t 58 let, I. zakon 3 otroci, II. zakon 2 otroka;
č) sin Anton Kebe, * 1833, f 51 let, žena Marjeta Martinčič, *
Alojz Leskovec (Budov) leta 1960 z družino v
1844, Dolenje Jezero 25 (Skircova), 8 otrok, 2 umrla do 3. leta. Argentini.
Bratje in sestra Kebe so odšli v ZDA: Jožef, (sin č), roj. 1867, Franc, roj.
1869, Marija, roj. 1876, Anton, roj. 1881, in Matevž Kebe, roj. 13. septem­
bra 1883, ki je tam postal duhovnik in bil župnik v Pittsburgu. V ZDA je
župnik Kebe govoril zelo lepo slovenščino.770 Umrl je v Pittsburgu v visoki
starosti. Antonova hiša je prazna in je od Skircovih.
28 (36). TA SREDNJI KEBEČI, 1/4 kmetije Hišno znamenje, Dolenje Jezero 26 (Budovi).
a) Vale Tegl je imel leta 1575 polovično kmetijo (Antonove hiše in kme­
tije še ni bilo);
b) leta 1602 je imel isto kmetijo Peter Sparemblek, dobil jo je od Valeta
Tegla;
c) sin ali
1718;
f

V..1' twsKc(L (A v-Sj/a-vmfck)

C9—
-

1St. ps

Leta 1718 je imel Andrej Kebe z Dolenjega Jezera (Anto­

^r, , 'tl—
k
Leta 1718 je imel Andrej Kebe z Dolenjega Ji
■k
' T

Srednji Kebeči) 1/4 kmetije, pred njim jo je ir

novi) 1/4 kmetije. Poleg davkov v denarju je moral gospo­
stvu odslužiti s 1/2 vožnje vina. AS, 1/13 u. Foto: J. K. Sparemblek. AS, 1/13 u. Foto: J. K.

/ , >t jM Cm

Jylitf» ŽjMtM£<>.*•' •w 4J*** /fžit£:i: &

•■■'f"'
/
. /r—> ^ A
Leta 1602 je imel Peter Sparemblek z Dolenjega Jezera
(Ta Srednji Kebeči) 1/2 kmetije. Kmetijo je dobil od Va­
lentina Tegla. Antonove hiše še ni bilo. Leta 1718 pa je
bila kmetija že razdeljena med Antonovo in Ta Srednjo
Kebečo. AS, II/24 u. Foto: J. K.
rJ C/.Ah-'* /«*>',•-"Vi?/
Leta 1575 je imel Vale Tegl z Dolenjega Jezera
/ . P o.. '•'Ji i, | (Ta Srednji Kebeči) 1/2 kmetije. Letno je dajal
8 funtov, 8 mernikov ovsa, 1 kokoš, 12 jajc in 6
pogač. AS, 1/48 u. Foto: J. K.
Dne 24. nov. 1766 sta se poročila Andrej, zak. sin pok.
767
Anton Kebe, okt. 2010, ustni vir.
768
Franc Leskovec, ustni vir.
Andreja Kebeta z Dolenjega Jezera (Ta Srednji Kebeči),
769 AS, F kataster.
in Marija, zak. hči Lovrenca Anžlinca (Anžlinova) iz Dole­
nje vasi (ex inferiori Villa). Po oklicih ju je poročil Gašper 770
To mi je povedal ljubljanski pomožni
Faber, kaplan. Priči: Miha Debevc in Jurij Medved. NŠAL, škof dr. Stanislav Lenič okoli leta
PK, 1766. Foto: J. K. 1966, ki je Kebeta obiskal v ZDA.
420 VI. poglavje
č) Andrej Kebe (Khube) je imel leta 1718 četrtinsko kmetijo, ki jo je do­
bil od Petra Šparembleka - tako je imel polovično kmetijo, ker je imel tudi
Antonovo kmetijo - žena Marina Janežič, Dolenja vas 64 (Andrejanovi,
potem Mihovi, oče Gregor Janežič), poročena leta 1692, vsaj 1 otrok;
d) sin Andrej Kebe, * 1701, žena Marija (--), vsaj 2 otroka, leta 1752 je
imel 1/4 kmetije;
e) sin Andrej Kebe (Kebbe), * 1731, žena Marija Anžlinc, * 1741, Dolenja
vas (Anžlinova), poročena leta 1766, II. žena Jera Žnidaršič, * 1752, Begu­
nje (Susmanova), 5 otrok, leta 1772 je umrla 22-letna Marija Kebe, leta
1774 pa 58-letna Helena Kebe;771
D sin Lovrenc Kebe, * 1787, otrok II. zakona, t 59 let, žena Marija Mu­
lec, * 1778, Otok 5 (Mihova), f 69 let, brez otrok, zato sta 29. avgusta 1840
posestvo predala Francu Kebetu iz Planine 107 (Lovrencovemu nečaku), ki
seje obvezal za njuno oskrbo, pogodbo glej v uvodu v Dolenje Jezero;
g) Franc Kebe, * 1821, Spodnja Planina 107, t 66 let, leta 1843 seje po­
ročil, žena Marija Urbas, * 1822, Cerknica 114 (Piskova), f 82 let, 7 otrok;
h) sin Franc Kebe, * 1853, f 46 let, umrl je leta 1899 za pljučnico, žena
Marija Kebe, * 1858, Dolenje Jezero 37 (Ta Bogata Kebeča), 183 let, 6 otrok;
i) sin Janez Kebe, * 1886, f 81 let, žena Antonija Gnjezda, * 1895, Dole­
nje Jezero 39 (sedanja Mulceva), f 81 let, 10 otrok, 1 umrl do 1. leta.
Poroka Janeza Kebeta z Dolenjega Jezera 28
in Antonije Gnjezda z Dolenjega Jezera 39 leta
1919. Od leve: Marija Kebe, ženinova mati, ob
njej je Milena Zemljak, roj. 1913, por. Trontelj,
(njen sin dr. Jože Trontelj je predsednik Sloven­
ske akademije znanosti in umetnosti), nevesta,
ženin, pred njim sedi Ana Gnejzda, roj. 1908,
por. Kebe, ob njej Stanislava Zemljak, roj. 1911,
por. Jagodič, Lovrenc in Agata, roj. Turšič, ne­
vestina starša, Vito Zemljak, roj. 1916, Jože
Zemljak, roj. 1908 (bil je krščanski socialist in
visok diplomat v povojni Jugoslaviji. Brat Stane
Zemljak, roj. 1922, mi je povedal, da ga je brat
Jože med vojno vabil v partizane in je šel. Ko pa
je videl, kaj se tam dogaja, je vse pustil in zbežal
v Italijo in potem v Avstralijo, Stane Zemljak,
nov. 2010, ustni vir); druga vrsta: Frančiška
Gnjezda; zakonca z Unca; Pavlina Gnjezda, roj.
1900, por. Mulec; Franc Kebe, roj. 1897, oče
pisca; Ivana Zemljak, roj. Kebe 1884, in njen
mož Jože Zemljak, roj. 1879. Fotografijo hrani
Franc Kebe.
t.
^ —Vi'. .
/™'~/ Z'*?/f*" ■---- /
Dne 10. febr. 1692 sta se poročila Andrej, sin
pok. Andreja Kebeta (Kebe) z Dolenjega Jezera
(ex Lacu), in Marija, hči pok. Gregorja Janežiča
iz Dolenje vasi. V žup. cerkvi ju je poročil Janez
Mikulič, kaplan. Priči: Janez Martinčič in Jakob
Kebe. NŠAL, PM, 1692. Foto: J. K.
i M'*c
yoi -U__ ]^o/. h:
**-f' /' t*0'1 (
ju'
«( '-/J* ,
■f v
H
<*T
r 'o * /%*+-
-*
-i"
'šOš.
Dne 7. nov. 1701 je bil krščen Andrej, zak. sin
Andreja Kebeta (Khebe) in žene Marine z Dole­
njega Jezera (ex Lacu). Botra: Martin Šparem-
blek in Marija Šparemblekovka z Jezera. NŠAL,
KM žup. Cerknica, 1701. Foto: J. K.
Družina Kebe (Ta Srednji Kebeči) z Dolenjega
Jezera 28 okoli leta 1940. Prva vrsta od leve:
Francka, Matija, mati Antonija, oče Janez,
Viktor in Tončka; druga vrsta: Janez, France,
Jože, Tone in Ivanka. Fotografijo hrani Ivanka
Jerman.
771 NŠAL, RMK in PMK, podatke pod
č) je zbral L. Drame.
 Dolenje Jezero 421

Priimek Kebe je bil pred 300 leti na Otoku, v Martinjaku in Cerknici. ■ >> •

Franc Kebe (Kobee) je bil rojen 3. dec. 1821 v Spodnji Planini 107 (Unter- | n J J, i
planina). Njegov oče Matija Kebe je bil rojen 1788 na Dolenjem Jezeru 28 k ■ / ,?->-»»< / »Vmv

(ex Lacu 28) in je bil brat gospodarja Lovrenca Kebeta, v Planino pa seje v / 'Z. ' ' -

oženil z Elizabeto Čenčur (Tschentschur). Imela sta štiri otroke: Uršulo,

Nežo, Franca in Janeza. V Planini so bili na stanovanju (Inwohner).772 Iz ! '4 7»**♦>»» * * f
EfiKtUU v;.-- '
v
ženitne pogodbe med Francem Kebe in Mariju Urbas z dne 6. jun. 1843 m :r:

je razvidno, da je imela nevesta 300 goldinarjev dote.773 To je bila takrat Leta 1602 je imel Jakob Sparemblek na Do­
lenjem Jezeru (sedaj Francetovi Kebeči) 1/4
zelo velika dota. Marija Kebe, roj. 1858, je od Ta Bogatih Kebečih prinesla kmetije, ki jo je dobil od očeta Miklavža; z bra­
za doto del kmetije, ki jo je leta 1842 prinesla k hiši na Dolenje Jezero 37 tom Gašperjem sta si polovično kmetijo razdeli­
njena mati Helena Ule z Gorenjega Jezera 11 (Lavričeva).774 Zato so imeli la. AS, II/24 u. Foto: J. K.
Ta Srednji Kebeči več travnikov v Lipsenju.
Dne 9. februarja 1866 seje utopil v jezeru (ertunken im See) 16-letni *Nin.
Uv
Anton Kebe (sin g), roj. 1850. Sklepamo, daje po ledu lovil ribe. Trinajstle­
l
tna Frančiška (hči h) je 16. januarja 1898 po nesreči padla v vodnjak, ki je
bil pri skednju, in se utopila; 23-letna Marija (hči h) pa je 27. julija 1905
umrla v ZDA, tri leta po poroki, kamor je šla z možem Janezom Martinči­ Leta 1718 je imel Mihael Šparemblek z Dolenje­
ga Jezera (stara št. 34) 1/4 kmetije. AS, 1/13
čem, roj. 1869, iz Dolenje vasi 24 (Farbarjev). V ZDA je 14 dni za mamico u. Foto: J. K.
umrla tudi hčerka Marija, stara dober mesec. Oče Janez Martinčič pa se je
s sinom Janezom, roj. 1903, vrnil domov in čez nekaj časa kupil posestvo v
Cerknici 199 (Žajfar).
29 (34). FRANCETOVI KEBEČI, prej Žuči, 1/4 kmetije f i Unnffl
a) leta 1602 je imel Jakob Sparemblek 1/4 kmetije, ki jo je dobil od ll {f ; * t
*V'
* '

očeta Miklavža Sparembleka;

Leta 1752 je imel Mihael Šparemblek z Dolenje­
b) Martin Sparemblek je imel 1/4 kmetije pred letom 1718; ga Jezera (sedaj Francetovi Kebeči) 1/4 kmeti­
je z njivami: Pod zelniki, Pod vrtovi, Nad Jelenci
c) leta 1718 in še leta 1752 je imel isto kmetijo Miha Sparemblek; itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
č) Janez Debevc, leta 1752 še ni imel kmetije, žena Jera (--), vsaj 1
~ „ . *■< {-
otrok; v hiši je leta 1773 umrla 75-letna vdova Jera Debevc (Debevka);
d) sin Mihael Debevc, * 1734, žena Marjeta Uršič, poročena leta 1753,
vsaj 1 otrok;
e) sin Matevž Debevc, * 1758, žena Helena Lipove, * 1759, Cerknica, Dne 29. aprila 1753 sta se poročila Mihael, sin
vsaj 1 otrok;775 Janeza Debevca z Dolenjega Jezera (Žuči), in
Marjeta, hči pok. Mihaela Uršiča. V žup. cerkvi
I) Janez Logar, * 1785, Žerovnica 46 (Dovičev), seje priženil, leta 1824 ju je poročil Martin Naglast, kaplan. Priči: An­
je še imel kmetijo, žena Elizabeta Debevc, * 1780, II. žena Marija Debevc, drej Debevc in Andrej Bevčič. NSAL, PM, 1753.
Foto: J. K.
* 1799, Dolenje Jezero 7 (Debevča), I. zakon 3 otroci, II. zakon 3 otroci;
g) sin Janez Logar, * 1821, t 85 let, žena Marija Turšič, * 1826, Kožljek
2 (Simča), 2 otroka, dve dekleti, ki se nista poročili;
h) leta 1929 je kmetijo kupil Franc Kebe, * 1897, Dolenje Jezero 28, oče
pisca tega besedila, f 81 let, žena Ivana Koščak, * 1907, Gorenje Otave 3
(Koščakova), f 82 let, 9 otrok, 2 umrla do 1. leta.
Družina Kebe z Dolenjega Jezera 29 leta 1961.
Spredaj sta mati Ivana in oče Franc. Od leve sto­
jijo: Franc, Tilka, Tone, Vida, Janez, Iva in Jože.

772
Podatki so iz krstne knjige in iz
knjige status animarum župnije
Planina.
773
Pogodbo je našel na podstrešju Ke-
beče hiše Tadej Jerman iz Cerknice.
"4 Franc Kebe, Brežice, okt. 2010,
ustni vir.
775
Podatke pod č) in d) je zbral L. Dra-
me.
422 VI. poglavje

Leta 1496 sta bila v Dolenji vasi na dveh stiskih kmetijah Tomaž Bal-
čuč (Waltschucz) in Gorše Balančuč (Walantschutsch).776 Od teh priim­
kov je nastalo domače ime Žuč, Žuči, kije prišlo v vas iz Dolenje vasi. Prvi
del priimka se je izpustil in ostal je samo drugi del »čuč«, ki je prešel v do­
mače ime Žuč, Žuči. Daje moj oče lahko kupil to kmetijo, je posekal gozd,
ki ga je s kmetijo kupil, moja mati pa je priložila doto v višini pet tisoč
dinarjev, kar je bila vrednost okoli sedem krav. Pri hiši smo imeli hišno
znamenje v obliki velike črke K, ki gaje na mejnih drevesih v gozdu upo­
rabljal oče Franc Kebe.
30 (32). MARKCOVI, 1/4 kmetije
a) Miklavž Šparemblek (Spornblegkh), vdova Helena je imela polovič­
no kmetijo že leta 1575;
b) sin Gašper Šparemblek (Šparemblek) je imel leta 1602 četrtinsko
kmetijo od očeta Miklavža, brat Jakob Šparemblek pa je dobil drugo 1/4
kmetije (sedaj sosedovi Kebeči);
c) Marko Šparemblek (Sparmblekh) je imel četrtinsko kmetijo leta 1718
in še leta 1752;777
č) Pavel Šparemblek, * 1723, žena Uršula Škof, vsaj 3 otroci, hči Neža Poročna fotografija Franca Kebeta z Dolenjega
Jezera in Ivane Koščak iz Gorenjih Otav leta
je bila rojena leta 1757, Tomaž pa leta 1771; 1929. Foto: F. Grabjec, Ljubljana.
d) sin Pavel Šparemblek (Sparmbleg), * okoli leta 1760, žena Uršula Škof,
II. žena Jera Lipovec iz Begunj, I. zakon 4 otroci, II. zakon 2 otroka;778
e) sin Anton Šparemblek,* 1781, leta 1824 je še imel kmetijo, 779 žena
K
Uršula Lipovec, * 1781, Begunje (Trantarjeva), f 55 let, 5 otrok;
f) sin Andrej Šparemblek, * 1820, t 77 let, žena Neža Rožanc, * 1820, Hišno znamenje, Dolenje Jezero 29 (Francetovi
Brezje 3, f 65 let, 8 otrok, 1 umrl 1. leta; Kebeči).

g) sin Andrej Šparemblek, * 1861, f 53 let, žena Marija Obreza, * 1863, N 1

Dolenje Jezero 5 (Godeševa), f 30 let, II. žena Marjeta Obreza, * 1857,
Dolenje Jezero 5 (Godeševa), t 38 let, III. žena Marija Leskovec, * 1873,
\ Jr v

Dolenje Jezero 44 (Pouletova), vdova po pok. Jerneju Kebetu, * 1862, Dole­

nje Jezero 28 (Ta Srednji Kebeč), I. zakon 4 otroci, II. zakon 1 otrok, III.
zakon 13 otrok, 13 umrlo do 9. leta;
h) sin Janez Šparemblek, * 1906, sin III. zakona, t 70 let, žena Marija
Kos, * 1905, Dolnji Vrh 5, župnija Prečna, f 83 let, 3 otroci.
Šparemblek je adaptirano prevzeto iz nemščine, kjer pomeni izdelo­
valec ostrog.780 Domače ime je staro okoli 300 let in lahko sklepamo, da ,

cV Ivavco \/
7W^*rv»

:»ti:j4
&JkZ Leta 1575 je imela Helena, vdova po Miklavžu
Šparembleku z Dolenjega Jezera (Markcovi),
3D asU~ 1/2 kmetije. Od nje je letno dajala 8 laških fun­

. J----' ■
Leta 1602 je imel Gašper Šparemblek z Dolenjega Jezera
(Markcovi) 1/4 kmetije, ki jo je dobil od očeta Miklavža.
AS, 11/24 u. Foto: J. K.
s-V1 - tov ali 1 gld., 46 kr. in 2 črna denariča, 8 mer­
nikov (polovnikov) ovsa, eno kokoš, 12 jajc in 6
Leta 1718 je imel Marko Šparemblek z Dolenjega Jezera pogač. AS, II/23 u. Foto: J. K.
(Markcovi) četrtinsko kmetijo. AS, 1/13 u. Foto: J. K.

A/A
'jtS* .
. V< M
ii
*>
Hišno znamenje, Dolenje Jezero 30 (Markcovi).

}L( * vr•
‘t /: 7%
•> 776
M. Kos, Srednjeveški urbarji, III,
4, str. 228-229.
1»
777
Glej spisek gospodaijev v vasi iz leta
.■?.* i Z/2,' ^ 1575,1602 in 1718 v tem sestavku.
778
NŠAL, RMK za omenjena leta, po­
Leta 1752 je imel Marko Šparemblek (Sporenblekh) z Leta 1752 je imel Miha Godeša z Dolenjega Jezera (Me- datke pod č) in d) je zbral L. Drame.
Dolenjega Jezera (Markcovi) njive od četrtinske kmeti­ honovi) njive (Ackher) od osminske kmetije: Nad zelniki, 779
je: Pod zelniki (seunikhi), Pod vrtovi (verti), Nad Jelenci Nad Jelenci itd. AS, T kataster. Foto: J. K. AS, F kataster.
780
(Jellenzi), Nad ulci (ullzi) itd. AS, T kataster. Foto: J. K. Glej J. Kebe, Loška dolina, str. 473.
 Dolenje Jezero 423

je nastalo po gospodarju Marku, ki se prvič omenja leta 1718. Marija Špa- iyy3 ,
remblek, (hči g), roj. 1888, je odšla v ZDA. Pri hiši so imeli hišno zna­
menje v obliki križa: dve navpični vzporedni črti in dve prečni vodoravni s%-
vzporedni črti. 781
31 (30). MEHONOVI, piše: Mihon, 1/8 kmetije
a) Mihael Godeša, * okoli leta 1710, Dolenje Jezero (Godešev), žena
Marjeta (--), 3 otroci; leta 1752 je imel osminsko kmetijo;
b) sin Lovrenc Godeša, * okoli leta 1741, žena Marjeta Roženta, Cerkni­
te**
ca (oče Mihael), * okoli leta 1743, poročena 1761. leta, 4 otroci; Dne 3. jan. 1773 je bil z Jezera (ex Lacu) 31
c) Andrej Jerman, * 1772, Cerknica 80 (Zrimšek), f 77 let, seje priženil (Mehonovi) krščen Gašper Godeša (Godejsha),
zak. sin Lovrenca Godeša in Marjete, roj. Rožen­
(oče Janez Jerman, mati Marjeta), žena Marija Godeša, * 1778, 6 otrok; ta, iz Cerknice. Rojen je bil ob 9. uri zjutraj. Krstil
leta 1824 je imel še kmetijo; ga je Ignacij Baraga, kaplan. Botra: Anton Ur­
šič in Jera (Gertrud) »Sekirkovka«. NŠAL, KM,
č) sin Matija Jerman, * 1796, f 74 let, žena Marija Sernel, II. žena Ma­ 1773. Foto: J. K.
rija Petrič, * 1811, Dolenje Jezero 2 (sedaj Korošcovi), t 39 let, I. zakon 2
otroka, II. zakon 5 otrok, 1 umrl do 6. leta; J. jšy.,//..
d) sin Anton Jerman, * 1843, žena Terezija Pajk, * 1846, Ravne 10, žu­ flt-H/1» f//.

pnija Sveti Vid, f 60 let, 8 otrok, 3 umrli do 5. leta; leta 1891 sta šla starša c
I /
'?■ af//.,-
z otroki za nekaj let v Brazilijo; • M. nul* / M.
K
v/
(Oj-i- « t y£i'
e) sin Franc Jerman, * 1877,151 let, leta 1910 je bil v ZDA, žena Marija tb /« • ■p /6 SJ6
. s1-.
Korošec, * 1884, Hudi Vrh 6 na Blokah, t 52 let, 9 otrok, 1 umrl v 3. letu;
■V
D sin Anton Jerman, * 1913, t 78 let, žena Ivana Kebe, Dolenje Jezero ib v -
28, 2 otroka. y /Ai «1 rs S'M

Domače ime je staro okoli 300 let in je prišlo od imena Miha, Mihon, /-•< A’«#«« flrdofa
» Uliti ..Uti /rt-mj
Z/ Ul tu'

JfJr’ it-/l
Mehon. Lahko je prišlo od Mihaela (Miha) Godeše, roj. okoli leta 1710.
Priimek Godeša je star, leta 1551 je bil v Jakovici kmet Pavel Godeša (Go- Mehonova rodbina z Dolenjega Jezera v žup.
descha). Priimek izvira iz stare slovanske osnove »god«, ki pomeni sposo­ knjigi SA. Foto: B. Ž.

ben, izvrsten.782 Jurij Godeša, (sin a), roj. 1746, se je leta 1769 priženil v
Martinjak 30 (Mehonovi), prej pa je družina živela na Dolenjem Jezeru 21
(mežnarija). Dne 3. januarja 1773 je bil krščen Gašper Godeša z Jezera (ex
Lacu) št. 31, zak. sin Lovrenca Godeše in žene Marjete, roj. Roženta, krstil
ga je Ignacij Baraga, kaplan. Botra sta bila Anton Uršič in Jera Sekira
(Sekirhouka).783 Iz rodbine Jerman so odšli v ZDA: Anton, (sin d), roj. 1874,
Janez, roj. 1886, in Frančiška, roj. 1888, v Francijo pa France, (sin e), roj.
1907. Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom (Dominy Haasberg). Pri
hiši imajo hišno znamenje: tri vzporedne navpične črte in ena v desno
Poroka Franca Jermana in Marije Korošec (Me­
nagnjena črta, ki prečka dve črti, ter ena krajša črta v levo. Znamenje je honova) z Dolenjega Jezera 31 leta 1906.
delno podobno kozolcu »psu«, le da dve črti predirata streho. 784

Hišno znamenje, Dolenje Jezero 31 (Mehonovi).

Družina Jerman z Dolenjega Jezera 31 leta

1928. Spredaj od leve: Ludvik, Edvard, mati
Marija, Zofija, Janez; druga vrsta: Anton, Fran­
ce, Alojz in Jože. Oče Franc je bil zdoma na delu
v tujini. Fotografijo hrani Janez Jerman.

781
Janez Šparemblek, ustni vir.
782
Glej J. Kebe, Loška dolina, str. 472.
783
NŠAL, RMK, 1773.
784
Tadej Jerman, risba znamenja.
Znamenje je našel na barigli.
424 VI. poglavje

32 (29). VRDJANOVI, prej Skirov Gregor in Lovreci, 1/4 kmetije ■>

•' " ‘ :

- 5 ni j
a) Lovrenc Branisel, t 70 let, umrl v hiši leta 1774, žena Marjeta (--), 4 * J J "' ' 'č o ■ •’ ^ ^

otroci, leta 1752 je imel četrtinsko kmetijo; j 11 fVLSo, !<*£

b) sin Jurij Branisel * 1762, f 83 let, po katastru je imel kmetijo še leta — ^ 4 * c' 'vn
‘ L&** £ ' *! 1£ C \

1824, žena Marija Gornik, 5 otrok;

c) sin Martin Branisel, * 1791, t 90 let, žena Elizabeta Obreza, * 1790, □ne 7. sept. 1774 je na Dolenjem Jezeru 32 (po­
Bezuljak 3 (Debevca), f 57 let, 4 otroci; tem Vrdjanovi) umrl 70-letni gospodar Lovrenc
Braniselj. Bil je previden s sv. zakramenti. Na
č) Gregor Kebe, * 1865, Dolenje Jezero 38 (Skirov), 138 let, žena Marija pokopališče pri žup. cerkvi v Cerknici ga je poko­
Jene, * 1860, Žerovnica 11 (Grbca), f 50 let, 2 otroka, oba umrla do 5. leta; pal Ignacij Baraga, kaplan. NŠAL, MMK, 1774.
Foto: J. K.
d) Anton Lovko, * 1897, Brazilija, t 68 let, njegov oče Franc je bil rojen
na Dolenjem Jezeru 17 (Vrdjanovi), žena Frančiška Nared, * 1898, Podsliv- S SftfFuuH A<A<u\
nica 3 (Kovačeva), t 78 let, 3 otroci.
Nekdanje domače ime Lovreči je bilo od Lovreta Branisla. Matevž Bra-
nisel, (sin c), roj. 1818, seje oženil v neko vas pri Reki na Hrvaškem, brat
Pavel, roj. 1825 pa v Cerknico 157 (Sežonovi na Veliki gasi). Na mestu, kjer
-
V.
7
je stala Vrdjanova hiša, so Mehonovi povečali svojo hišo. Vrdjanovi imajo • S,.
novo hišo na začetku vasi.
i7$' - ' ■ ■

' 'J-
Leta 1575 sta imela Valentin in Štefan Tiček na
Dolenjem Jezeru edino celo kmetijo. Ta kmetija
se je potem delila na Brejščo, Mehonovo in Vrd-
janovo. Brata Tiček sta od nje letno dajala 16
laških funtov, kar je bilo vredno 3 gld. in 33 kr., 1
črni denarič 16 polovnikov (mernikov) ovsa, 2 ko­
koši, 24 jajc in 12 pogač. AS, II/23 u. Foto: J. K.

C -} linpl’ti. '■ '-1(1.1,

V . ..... . '| .. ...........

*■ -v.Ui..

kv •: ■_ 4*—"

Leta 16D2 je imel Hanže Tiček z Dolenjega Je­

zera (sedaj Brejšči) 1/4 in še polovico od 1/4
kmetije, kar je 3/8 kmetije pod šteberškim go­
spostvom. Dobil jo je od očeta Valentina. AS,
11/24 u. Foto: J. K.

Pogreb Antona Lovka (Vrdjanovega) z Dolenjega Jezera 32 leta 1965. Krsto peljejo z vozom. Pogreb vodi cerkniški
župnik dr. Janez Jenko.

33 (26). BREJŠČI, prej Pocinovi in Petričkovi, 1/4 kmetije

a) Valentin in Stefan Tiček (Titschikh) sta imela leta 1575 edino celo
kmetijo v vasi, potem seje kmetija delila na Brejščo, Mehonovo, Vrdjanovo ■b K
in na Mestkovo; Leta 1718 je imel Gašper Prudič z Dolenjega
Jezera (sedaj Brejšči) 3/4 kmetije. AS, 1/13 u.
b) leta 1602 je imel Gašper Tiček 3/8 kmetije, dobil jo je od očeta Valen­ Foto: J. K.
tina Tička;
c) istega leta (1602) je imel Hanže Tiček tudi 1/4 in polovico od četrtine
kmetije, kar je 3/8 kmetije, Hanže je bil verjetno Gašperjev brat;

f 's. w
,
ti' bcf> hut nicn iitjchcijbim
j« * T Leta 1754 je imel Gašper Prudič z Dolenjega Je­
zera (sedaj Brejšči) 3/8 kmetije z njivami: Pod
P J VT'r:" ■-/ zelniki. Pod vrtovi (verti), Nad Jelenci, Nad ulci
itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
/ V ■ /'

Leta 1752 je imel Lovro Branisel z Dolenjega Jezera Leta 1602 je imel Gašper Tiček z Dolenjega Jezera (sedaj
(Vrdjanovi) 1/4 kmetije z njivami: Pod zelniki, Pod vr­ Brejšči) 1/4 in še polovico od 1/4 kmetije, kar je 3/8
tovi, Nad Jelenci, Nad ulci itd. AS, T kataster. Foto: J. K. kmetije pod šteberškim gospostvom. Dobil jo je od očeta
Valentina. AS, II/24 u. Foto: J. K.
 Dolenje Jezero 425

č) leta 1718 sta bili obe kmetiji združeni, kar je bilo 3/4 kmetije, in to je
imel Gašper Prudič; h
d) leta 1752 pa je imel Gašper Prudič samo še 3/8 kmetije, ker je šlo 1/4 ■

kmetije k Vrdjanovim, 1/8 kmetije pa k Mehonovim;

e) Mihael Švigel, * 1767, t 69 let, seje priženil, žena Marija Prudič, II.
žena Marija Debevc, * 1792, Dolenje Jezero 29, f 79 let, I. zakon 2 otroka,
II. zakon 3 otroci;
f) sin Matija Švigel, * 1808, t 57 let, žena Marija Švigel, * 1805, f 31
let, leta 1836 je umrla za kolero, II. žena Marija Martinčič, * 1812, Zelše 2
(Deželova), I. zakon 4 otroci, II. zakon 4 otroci;
g) sin Franc Švigel, * 1849, žena Ivana Obreza, * 1841, Martinjak 44
(Baštkova); Švigel je kmetijo in hišo prodal, danes imajo Petričkovi zadnjo
hišo v vasi ob cesti proti Rešetu št. 48;
h) hišo in kmetijo je leta 1879 kupil Franc Otoničar, * 1851, Cerknica
69 (Pocinov), f 91 let, žena Neža Žnidaršič, * 1861, Dolenja vas 54 (Brani-
slova), t 74 let, 4 otroci;
i) Jožef Otoničar (oče Franc), * 1887, t 73 let, žena Ana Korošec, * 1894,
Dolenje Jezero 8 (Korošcova), t 86 let, 4 otroci. Glej Dolenje Jezero 11.
Hišo je podedoval Jože Otoničar iz Dolenje vasi 20 (49).
34 (24). MESTKOVI, 1/4 kmetije
UP-
□ne 28. jul. 1771 je bil krščen Lovrenc, zak. sin
Jurija Godeše in njegove žene Marine, roj. Med­
ved, iz Martinjaka (Mehonovi). Rojen je bil sredi
noči (natus media nocte). Krstil ga je Ignacij
Baraga, kaplan. Botra: Jernej Mekinda in Neža
Gornik (Gornza). NŠAL, RMK, 1771.
. j_52> - • • t-
r ■ -jfe
■■■■■■■■■Hi
Leta 1718 je imel Hanže Branisel z Dolenjega
Jezera (Mestkov) 1/4 kmetije. Pred njim jo je
imel oče Jurij Branisel. Poleg davkov je gospo­
stvu služil s 1 /2 vožnje vina in 1 /4 vožnje žita.
AS, 1/13 u. Foto: J. K.

a) Jurij Kočevarje imel leta 1602 četrtinsko kmetijo, oddelila seje od

cele kmetije Valentina in Štefana Tička, ki stajo imela leta 1575;785 . p/
b) pred letom 1718 je imel isto kmetijo Jurij Branisel;
jiJ ‘
c) po letu 1718 je imel kmetijo sin Hanže Branisel;
č) leta 1752 je imel isto kmetijo sin Hanže Branisel, * 1705, f 70 let;
Leta 1752 je imel Hanže Branisel (VVranisu) z
d) sin Anton Mestek, * 1770, Cerknica 16 (oče Andrej, mati Neža Mele), Dolenjega Jezera (Mestkovi) 1/4 kmetije z nji­
je prišel na Dolenje Jezero, t 71 let, žena Uršula Branisel, roj. Turšič, II. vami: Pod zelniki. Pod vrtovi (verti), Nad Jelenci
itd. AS, T kataster. Foto: J. I(.
žena Uršula Martinčič, * 1787, f 59 let, I. zakon 1 otrok, II. zakon 2 otroka; / •**' J.7. ..i£ '+K
e) sin Blaž Mestek, * 1800, leta 1824 je že imel kmetijo,786 žena Marjana J#**
Jež, * 1807, Idrija, f 77 let, 3 otroci;
f) sin Ivan Mestek, * 1834, t 76 let, žena Marija Debevec, * 1832, Dole­
nje Jezero 7 (Debevča), t 83 let, 4 otroci, 1 umrl v 1. letu; 4* ■
Dne 3. nov. 1775 je na Dolenjem Jezeru št. 34
g) sin Janez Mestek, * 1865, f 68 let, žena Marija Kebe, * 1884, Dolenje (sedaj Mestkovi) umrl 70-letni Janez Branisel
Jezero 16 (Matevževa Kebeča), t 65 let, 11 otrok, 3 umrli do 8. leta; (VVranisu). Prejel je sv. zakramente. Na župnij­
sko pokopališče pri cerkvi Blažene Device Ma­
h) sin Jože Mestek, * 1910, t 89 let, žena Marija Levar, Dolenje Jezero rije ga je pokopal Ignacij Baraga, kaplan. NŠAL,
13, 3 otroci. MMK, 1775. Foto: J. K.
SM.'
35 (22). GAŠPERJEVI, prej Pocinovi, 1/4 kmetije *«■

jutU. \
5? z JH
a) Janez Debevc, žena (--), vsaj 1 otrok; rUr- -
b) sin Gašper Debevc, * okoli leta 1755, žena Uršula Branisel, vsaj 3 Dne 20. febr. 1797 sta se poročila Jožef Debevc
z Dolenjega Jezera 35 in Helena Bilc (Vielz) iz
otroci, leta 1772 je bil rojen sin Gašper, leta 1783 je umrl sin Matevž, star Ilirske Bistrice. Oba sta bila stara 22 let. NŠAL,
2 leti in 8 mesecev;787 PM, 1797. Foto: J. K.
c) sin Jožef Debevc, * 1775, f 73 let, poročen leta 1797, po katastru je imel .Z /f /V U.
kmetijo še leta 1824, žena Helena Bilc, * 1771, Ilirska Bistrica, 3 otroci; jh t /t t a<r r/&.
č) sin Miklavž Debevc, * 1798, t 51 let, žena Lucija Stražišar, * 1813, ■
/j.
Kožljek 4 (Ulagova), 1 otrok; /.:?■
i •;*<’
d) sin Jožef Debevc, * 1845, f 50 let, žena Elizabeta Meden, * 1841, Cer­ -'K; ati!
zb
knica 218 (Rakovcova), f 34 let, II. žena Uršula Petrovčič, * 1842, Dolenja f«
)*■
dl tti JS/C
/<?n
vas 14 (na stanovanju), t 76 let, I. zakon 3 otroci, II. zakon 4 otroci, 6
umrlo do 4. leta; Gašperjeva rodbina z Dolenjega Jezera v žup.
knjigi SA. Foto: B. Ž.
e) posestvo je kupil Gašper Mevc, * 1867, Dolenje Jezero 14 (Zajcev), t
80 let, žena Marija Mihevc, * 1870, Dolenji Logatec 79, t 81 let, 8 otrok, 2 785
Glej Brejšči na št. 33.
umrla v 1. letu; 786
AS, F kataster.
f) sin Franc Mevec, * 1903, t 89 let, žena Julijana Krajc, * 1913, Bločice 787
NŠAL, RMK Cerknica, podatek pod
23 (Krajc), f 85 let, 1 otrok. a) je zbral L. Drame.
426 VI. poglavje

Domače ime je prišlo od Gašperja Mevca. V hiši je nekaj časa stanovala

tudi družina Sulc. Marija Debevc, (hči č), roj. 1840, je odšla služit v Ale­
ksandrijo.
36 (20). KEBEČI, 1/4 kmetije
a) Matija Prudič je imel 1/4 kmetije leta 1752;
b) Janez Prudič je imel kmetijo pred letom 1770, leta 1774 je v hiši umrl;
c) po katastru je imel kmetijo leta 1824 sin Blaž Prudič;788
č) potem je kmetijo dobil Simon Godeša, * 1797, Žerovnica 10 (Kavžar-
jov, oče Andrej Godeša), t 76 let, žena Neža Blažič, * 1798^ Dolenje Jezero
24 (Blažičeva), 140 let, poročena leta 1818, II. žena Marija Štor, * 1796, Caj­
narje, I. zakon 5 otrok, leta 1836 je za kolero umrl 5-letni Jernej Godeša;
d) sin Anton Godeša, * 1824, f 70 let, žena Elizabeta Štor, * 1825, Caj­
narje 4 (Štorova), f 76 let, 6 otrok, vsi odrasli;
e) sin Janez Godeša, * 1857, f 78 let, žena Ana Kranjc, * 1860, Rakek
39 (Steržajeva), t 59 let, 7. junija 1919 je Ano Godeša ubila strela, II. žena
Gašperjevi z Dolenjega Jezera 35 leta 1938.
Terezija Ponikvar, * 1870, Hrbljani 1 (Martinova), brez otrok; Mati Julijana, oče Franc in hčerka Julijana.
f) Janez Kebe, * 1898, Dolenje Jezero 37 (Ta Bogati Kebeč), t 56 let, o e v77Z

žena Ana Gnjezda, * 1908, Dolenje Jezero 39 (sedanji Mulcevi), f 79 let, 2 yy^
otroka. c:
Pri hiši imajo hišno znamenje: Andrejev križ. 789
■ u„.
7: p*
’

37 (18). TA BOGATI KEBEČI, prej Kebeči, 1/4 kmetije, po letu 1842

pa 1/2 kmetije /n
a) Jakob Kebe je bil gospodar leta 1668, žena Marina (-), tega leta je /
bila rojena hči Marjeta;
Dne 30. dec. 1772 je bil krščen Gašper, zak. sin
b) leta 1718 je imel isto kmetijo Hanže Kebe; Gašperja Debevca in Uršule Branisel z Dolenje-
c) Matija Kebe, * okoli leta 1720, leta 1752 je imel četrtinsko kmetijo ga Jezera 35 (Gašperjov) Rojen je bil ob 6. uri
zjutraj. Zanimivo, da je bil Gašper rojen v nisi
žena Marina (--), 4 otroci, sin Anton se je leta 1774 priženil v sosednjo Andreja Gostiše št. 36 (in domo Andrea Gosti-
hišo k Skirovim; sche). NŠAL, RMK, 1772.

č) sin Jurij Kebe, žena Neža Branisel iz Martinjaka (oče Andrej Brani­
sel), poročena leta 1764, vsaj 4 otroci, leta 1772 je umrl 6-letni sin Tomaž;
d) sin Matevž Kebe, * 1766, t 78 let, po katastru je imel kmetijo še leta _______ ______________
1824, žena Uršula Debevc, * 1772, Dolenje Jezero 7 (Debevča), f 70 let, 7 Hišno znamenje, Dolenje Jezero 36 (Kebeči).
otrok;790
e) sin Lovrenc Kebe, * 1814, t 77 let, žena Helena Ule, * 1822, Gorenje
Jezero 11 (Lavričeva), f 46 let, 6 otrok;
Js sv.n .mm mnmmm
“7ALT - flj) ,Y •
l$Z 0* • A1
§* 11
.riAT
.X- Leta 1752 je imel Matija Kebe z Dolenjega Je­
zera (Ta Bogati Kebeči) njive od četrtinske kme­

§L t5 e pt v**
)■ 1 fff • J‘H
Leta 1752 je imel Matija Prudič z Dolenjega Jezera 36
'
tije: Pod zelniki. Pod vrtovi (verti), Nad Jelenci
itd. AS, T kataster. Foto: J. K.

[ ft. **■

(Kebeči) 1/4 kmetije z njivami: Pod zelniki (seunikhi), Leta 1718 je imel Hanže Kebe z Dolenjega Jezera (Ta Bo­
Pod vrtovi (verti) itd. AS, T kataster. Foto: J. K. gati Kebeči) 1/4 kmetije. AS, 1/13 u. Foto: J. K. ‘

1j jaC-Oka -7 , j* . Jt/ f 1 • / 6J ? ,
t*P*i
f/ ;
( J Me4V ti&VA L* V Dne 13. sept. 1773 je bil z Dolenjega Jezera št.
t %xnn<s-t rf/eJi, 3.^ * /lUriiut - 6m\ 38 (ex Lacu Nr. 38) krščen Matevž, zak. sin Ju­
j 1 ‘.-ii. inr 6o- jPr* za,, ••«*#“* § rh rija Kebeta in njegove žene Neže, roj. Branisel,
j S'amuiJo* 01* -n ‘TTt® otZf, ?./
Sy
**t
«/\j3 j
/r L« Ajuz.
J-aPc, I
I P. J*'-c- ^
iz Martinjaka. Rojen je bil opolnoči (natus media
nocte). Krstil ga je Ignacij Baraga, kaplan. Bo­
tra: Anton Uršič (Vrshizh) in Jera Prudič (Prudiz-
hin). NŠAL, KM žup. Cerknica, 1773. Foto: J. K.
Dne 26. aprila 1774 je na Dolenjem Jezeru št. 37 (hišne Dne 5. aprila 1668 je bila rojena in krščena Marjeta, 788
AS, F kataster.
številke so potem spremenili) vdano v Gospodu umrl zak. hči Jakoba Kebeta in njegove žene Marine. Krstil 789
okoli 60 let star kmet Janez Prudič, previden s sv. zakra- jo je duhovnik Blaž Thus. Botra sta bila Mihael Branisel Franc Kebe, ustni vir.
790 NŠAL, RMK za omenjena leta,
menti. Na župnijskem pokopališču ga je pokopal Gašper in Marjeta Branislovka. Z Dolenjega Jezera (ex Lacu).
Faber, kaplan. NŠAL, MMK, 1774. Foto: J. K. NŠAL, RMK, 1668. Foto: J. K. podatke pod č) je zbral L. Drame.
 Dolenje Jezero 427

D sin Franc Kebe, * 1843, t 84 let, žena Ana 01

ničar, * 1851, Begunje 51 (Copča), t 34 let, II. žei
Frančiška Rot, * 1867, Zales pri Sveti Trojici, f
let, I. zakon 4 otroci, II. zakon 9 otrok, 5 umrlo >
3. leta;
g) sin Anton Kebe, * 1896, t 63 let, žena Francisi
Martinčič, * 1900, Dolenje Jezero 25 (Skircova), t i
let, 4 otroci.
h) sin Janez Kebe, * 1929, žena Tilka Hribar,
1936, Studenec 10 (Namre), 5 otrok;
Ker se je Lovrenc Kebe leta 1842 poročil z edin'
Heleno Ule z Gorenjega Jezera 11 in priženil polovi
no kmetijo, se od takrat reče pri hiši pri Ta Bogat
Kebečih. Del te kmetije je Helenina hčerka Mari
Kebe, roj. 1858, avtorjeva stara mati, dobila za dol
ko se je poročila k Ta Srednjim Kebečim. T im

Družina Kebe z Dolenjega Jezera (Ta Bogati Ke-

julija 1882 seje v jezeru utopila (ertrunken im See) 2,5-letna Ivana Kebe beči) okoli leta 1937. Spredaj: Marija, Jože in
(hči f). Pri hiši so imeli hišno znamenje: peščena ura, notri pa dve črtici Frančiška: zadaj: Janez, oče Anton, mati Fran­
zgoraj in spodaj, ki se roba ne dotikata.792 čiška in Olga. Fotografijo hrani Marija Anzeljc.

38 (16). SKIROVI, 1/4 kmetije

a) Boštjan Tegl je imel polovično kmetijo že leta 1575;
b) Mihael Sekira (Sekhira) je leta 1602 dobil polovično kmetijo od Tegla;
c) Mihael Sekira, žena Spela (--), leta 1666 se je rodila hči Uršula, nje­ Hišno znamenje, Dolenje Jezero 37 (Ta Bogati
gova hči Marina pa se je leta 1673 poročila v Selšček, takrat je bil Mihael Kebeči).
že pokojni; 1
c ---------S--4 L- $•—-
č) Matija Sekira je imel polovično kmetijo leta 1718; °>-f> • J- ' ■
. . .
------ &8.~

d) sin Hanže Sekira (Sekhera) je imel leta 1752 četrtinsko kmetijo;) M--

e) sin Jurij Sekira, * okoli leta 1725, žena Marjeta Sparemblek, Dolenje
Jezero, poročena 1. febr. 1751, vsaj 1 otrok; B,. rt. 'UT. V.
f) Anton Kebe, * leta 1750, Dolenje Jezero 37 (Ta Bogati Kebeč), se je Leta 1718 je imel Matija Sekira z Dolenjega Je­
zera (Skirov) polovično kmetijo. Od nje je dajal
leta 1774 priženil, žena Marija Sekira, * 1755, II. žena Helena Urbas, * 1 gld., 46 kr. in 2 denariča činža; 2 gld., 46 kr.
okoli leta 1770, poročena leta 1799,1. zakon 5 otrok;793 in 2 denariča davka in 30 kr. hubnega denarja;
služil pa je z eno vožnjo vina ali 48 kr., s pol vo­
g) sin Lovrenc Kebe, * 1787, f 49 let, leta 1836 je umrl za kolero (Bre- žnje žita ali 24 kr., s poldnevnim obdelovanjem
chruhr), žena Marija Opeka, II. žena Marija Ule, * 1778, Grahovo 17 (Bo- polja ali 26 kr., in s tridnevno ročno tlako ali 16
kr. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
vščeva), f 52 let, I. zakon 4 otroci;
cVr«
U \ iJn ■ • • . ,.v /■ , •

vW'Ov»—
Lfjv %
(ur m*- - «'•#.
<■ .§
- • S rjpkrt., ij t Alk* *-*- t
Dne 1. febr. 1751 sta v skladu z odločbami tri-

{Ml M
Leta 1575 je imel Boštjan Tegl z Dolenjega Jezera (potem
Skiravi) 1/2 kmetije pod šteberškim gospostvom. Od nje
je letno dajal 8 laških (vvallisch) funtov ali 1 gld., 46 kr. in
2 črna denariča davka in 8 polovnikov (mernikov) ovsa,
1 kokoš, 12 jajc in 6 pogač. AS, 1/48 u. Foto: J. K.
\ . ^ '
//CicbU Sdcfivii,
— ■
/ 1
n 1821 priženil Helenin oče Matevž
Leta 1602 je imel Mihel Sekira (Sekhira) z Dolenjega Je­
zera (Skirov) polovično kmetijo, dobil jo je od Boštjana
Tegla. Od nje je dajal enake dajatve kot Tegl leta 1575.
AS, II/24 u. Foto: J. K.
Dne 22. avg. 1666 je bila rojena in krščena Uršula, zak.
hči Mihaela Sekire (Skiravi) in njegove žene Špele. Botra
sta bila Jurij Branisel in Marina Branislovka. Z Jezera
(ex Lacu). NSAL, RMK, 1666. Foto: J. K.
-gr^7^
//t>*
j frVc/hadU <■
jiAhe
Dne 15. jan. 1673 sta sklenila zak. zvezo Martin Petrič
iz Selščka in Marina, hči pok. Mihaela Sikire z Dolenje­
ga Jezera 38 - Skirova (ex Lacu). Poročil ju je Martin
Lipovec, duhovnik. Priči: Mihael Linga in Ivan Martinčič.
NSAL, PM, 1673. Foto: J. K.
dent. konc. sklenila zak. zvezo Jurij, sin pok.
Janeza Skire (Skira) z Dolenjega Jezera 38 -
Skirov (ex Lacu), in Marjeta, hči pok. Mihaela
Šparembleka z Jezera. V žup. cerkvi Blažene
Marije Device v Cerknici ju je poročil Ignacij
Baraga. Priči: Andrej Gačnik in Janez Prudič.
NŠAL.PM, 1751. Foto: J. K.
.
791
Franc Kebe, Brežice, okt. 2010,
ustni vir. Zato imajo Ta Srednji
Kebeči travnike v Lipsenju, ki jih je
na Gorenje Jezero k Lavričevim leta
Ule, roj. 1797, v Lipsenju 18 (Uleč).
792
Janez Kebe, risba znamenja.
793
NŠAL, RMK in PMK, podatke pod
e) in f) je zbral L. Drame.
428 VI. poglavje
Družina Kebe z Dolenjega Jezera (Skiravi) leta
1976 ob zlati poroki staršev. Sedijo od leve:
Ivan, mati Marija, roj. 1900, oče Janez, roj.
1892, in Marija; zadaj: Franc, Anton, Jože in
Alojz.

Sklepni kamen ločnega portala pri hiši na Do­

lenjem Jezeru 38 (Skiravi). G. K. (Jurij = Georg
Kebe) 1856. Leta 2011 so staro hišo podrli in
h) sin Jurij Kebe, * 1824, f 72 let, žena Marija Srebernak, * 1828, Cer­ zgradili novo.
knica 92 (Srebernak na Peščenku), f 69 let, 8 otrok, 3 deklice so umrle v '.
'■ ' .j
otroški dobi: 27. septembra 1873 je umrla 11-letna Terezija, 30. septembra
istega leta 15-letna Marija, 7. junija 1881 pa 11-letna Elizabeta; - •.- ■-
/i
i) sin Jurij Kebe, * 1851, f 81 let, žena Ivana Korošec, * 1866, Jeršiči 3 *|T:

(Antonova), f 60 let, 10 otrok, 1 umrl do 3. leta;

j) sin Janez Kebe, * 1892, f 92 let, žena Marija Štrukelj, * 1900, Sveti Leta 1752 je imel Janez Sekira (Sekhera) z
Vid 3 (Kristanova), f 78 let, 9 otrok, 3 umrli do 3. leta. Dolenjega Jezera (Skiravi) njive od četrtinske
kmetije: Pod zelniki, Pod vrtovi, Nad Jelenci itd.
Ta kmetija, Skircova in Budova, se je pred več kot 300 leti med seboj AS, T kataster. Foto: J. K.
delila, ker so mejaši pri njivah.794 To potrjujejo tudi zapisi iz urbarjev. V
2-5 Jz \
kakšnem razmerju so se delile, pa je težko ugotoviti. V ZDA sta odšla An­
ton, (sin i), roj. 1898, in sestra Ivana, roj. 1901, brat Franc, roj. 1903, pa v
Kanado. Pri hiši imajo hišno znamenje: peščena ura in v njej še manjša
ura, zgoraj in spodaj pa sta spojeni z navpičnimi črticami. 795 oJc*,~ I
39 (14). MULCOVI, prej Juretovi, 1/4 kmetije
a) Anton Martinčič (Juretov) je imel leta 1752 četrtinsko kmetijo, leta
, l
I
J
1775 je umrla 6-letna hči Elizabeta; Dne 23. maja 1774 se je na Dolenjem Jezeru s
b) sin Matija Martinčič, * 1755, f 80 let, žena Neža Kotnik, Žerovnica, št. 38 na št. 39 (ex N. 38 ad N. 39) poročil An­
ton, sin Matija Kebeta (Ta Bogati Kebeč), z Ma­
poročena leta 1783, 2 otroka; rijo, hčerjo Jurija Skere (Skirova). Oba sta bila
c) leta 1824 je imel kmetijo Andrej Martinčič, žena (--), vsaj 1 otrok; z Jezera (ambo ex Lacu). Oklicana in poročena
sta bila v žup. cerkvi. Poročil ju je Ignacij Bara­
č) Blaž Debevc, seje priženil, žena Marija Martinčič, * 1791, f 65 let, ga, kaplan. Priči: Simon Obreza in Luka Baraga.
vsaj 1 otrok; NSAL.PM, 1774. Foto: J. K.
d) Andrej Zalar, * 1804, Gora 1 (Čohovec), f 50 let, se je priženil, žena
Marija Debevc, * 1809, f 32 let, 5 otrok;
e) Jurij Hiti, * 1832, Hiteno, f 44 let, seje leta 1851 priženil, žena Uršu­
la Zalar, * 1833, t 75 let, 6 otrok, 1 umrl v 1. letu; leta 1875 je bila kmetija
prodana po kosih in Hitijevi so odšli stanovat kot podnajemniki v Cerknico Hišno znamenje, Dolenje Jezero 38 (Skiravi).
(iquillin. In Zerkniz); Jurij Hiti je umrl leta 1876 na Hrvaškem (mortuus
in Croatia), kjer je bil na delu;
fj/P* -
D hišo in nekaj zemlje je kupil Tomaž Levar, * 1843, Grahovo 26 (Ro- J
žanč), f 90 let, žena Marija Lovko, * 1850, Cerknica 8 (Vrdjanova), 9 otrok, JU -tm4f
3 umrli do 11. leta; gospodar Tomaž je popolnoma oslepel (caecus factus fj
morbo), žena pa je odšla z nekaj otroki v Brazilijo, a seje vrnila, umrla je
v ljubljanski bolnici; Leta 1752 je imel Anton Martinčič z Dolenjega
Jezera (Mulcov) 1/4 kmetije z njivami: Pod vrti,
g) Lovrenc Gnjezda, * 1868, Unec 88 (na stanovanju), t 51 let, žena Aga­ Nad zelniki, Nad ulci itd. AS, T kataster. Foto:
ta Turšič, * 1869, Kožljek 3 (Turšičeva), 166 let, 10 otrok, 6 umrlo do 3. leta; J. K.
794
h) Franc Mulec, * 1895, Otok 2 (sedaj Lekšanovi), t 77 let, se je leta Anton Kebe, okt. 2010, ustni vir.
795
1920 priženil, žena Pavlina Gnjezda, * 1900, t 82 let, 3 otroci. Anton Kebe, risba znamenja.
 Dolenje Jezero 429

Verjetno je gospodar Matija Martinčič prišel od Juretovih, kar kaže do- frpjij ^ /*/&fr
mače ime. Lovrenc Gnjezda in žena Agata Turšič sta okoli leta 1894 kupila / , , .
hišo in nekaj zemlje. V hiši je bila znana gostilna Mulec, kjer so bile tudi -f"
ribolovne dražbe za jezerski ribolov ob usihanju Rešeta, Vodonosa in Za-
dnjega kraja.796 Janez Levar, (sin f), roj. 1885, je odšel v ZDA, brat Jožef /1 ^
Levar, roj. 1886, pa v Brazilijo. /**'A
Pri hiši imajo hišno znamenje: dve vzporedni črti pod kotom 75 sto- M* \^
pinj in dve prečni vzporedni črti.797 r'£ ' ^ ***’}£''/ r ' 14 H*"*
fr/ eJ
Dne 3. febr. 1783 sta se poročila Matija, kmečki
sin (rust. filius) Antona Martinčiča z Dolenjega
Jezera 39 (sedaj Mulcavi, za eno št. je pomo­
ta), in Neža, hči Tomaža Kotnika iz Žerovnice. V
cerkvi sv. Pavla v Žerovnici ju je poročil Gašper
Simič. Priči: Matevž Mele in Luka Levar. NŠAL,
PM, 1783. Foto: J. K.

Hišno znamenje, Dolenje Jezero 39.

/
’>%■
-1 ^n r) j f frfr/frt' f /j fr' //. /fr,//., </?4
-v f /C* /<f ■ f^fr^

X/ <?/• £* r///.
c/
dv 'jjfr-” " f J*'' f/, n *• /Dfr*.

,,,,, /f,,//fr, vffr 32,

Brkinovi fantje z Dolenjega Jezera. Najmlajši Ludvik je Ivana Debevec, roj. 1889, Dolenje Jezero 7, potem po­ 4 £{£■
bil rojen kasneje. Od leve: Janez, roj. 1922, Jože, France ročena z Janezom Primožičem (Brkinovim), okoli leta
in Tone. 1920. 6• /bp/' u S’/ 2

/ Ac/ C/, /fr. t i. » <y SS /k«. sA-

T
40 (12). BRKINOVI, 1/4 kmetije jfrfr, .//L //>• £ »
/7 ffr',
a) Lovrenc Berkin, v Cerknici se omenja leta 1623, nekdanji priimek, A , J “■ 'S- /£/<(■£ O*/

ki je prišel v to hišo, je ostal kot domače ime;798 /fr

/> ... fr

b) Jakob Mekinda, roj. 1765, f 72 let, po katastru je imel kmetijo še 4 Xy g Sit

leta 1824, žena Elizabeta Godeša, 4 otroci; Nekdanja rodbina z Dolenjega Jezera 39 (sedaj
c) Tomaž Primožič, * 1807, Podslivnica 6 (Cavsov), t 57 let, seje priže­ Mulec) v žup. knjigi SA. Foto: B. Ž.
nil, žena Elizabeta Mekinda, * 1803, t 33 let, leta 1836 je umrla za kolero,
2 otroka;
č) sin Janez Primožič, * 1826, žena Uršula Kunstek, * 1829, Dolenja vas
53 (Farbarjeva), f 66 let, 6 otrok;
d) sin Janez Primožič, * 1850, t 84 let, žena Ivana Leskovec, * 1847, Hišno znamenje, Dolenje Jezero 40 (Brkinovi).

Dolenje Jezero 26 (Budova), t 71 let, 7 otrok, 6-letna Ivana, 3-letni Janez

in 1-letni Franc so umrli od 24. aprila do 2. maja 1881;
e) sin Janez Primožič, * 1884, t 56 let, žena Ivana Debevec, * 1889, Do­ -i u .
lenje Jezero 7 (Debevča), t 67 let, 5 otrok;
D sin Janez Primožič, * 1922, f 81 let, žena Marija Košir, Pristava pri j --------- - -
Borovnici, 4 otroci.
Dne 13. nov. 1771 je bila krščena Elizabeta, zak.
Dne 2. novembra 1899 je umrl V Bosljivi Loki 6 pri Osilnici 45-letni An- hči Antona Prudiča in Jere Mekinda z Dolenjega
drej Primožič, (sin č), roj. 1857. Do smrti gaje poškodoval konj (mortuus ab t^šA^R M K Vi 7 71°*6"3 blla °b 6 m
equo). Anton Primožič, (sin d), roj. 1886, je leta 1910 odšel v ZDA.
Pri hiši imajo hišno znamenje: štiri navpične vzporedne črte in štiri
prečne vodoravne črte. 799 796
Glej sestavek Ribolovne dražbe ... v
41 (10). CASERMANOVI, 1/4 kmetije 3. poglavju, str. 96.
797
Rado Mulec, risba znamenja.
a) leta 1752 je imel 1/4 kmetije Anton Prudič, f 40 let, umrl je leta 798
NŠAL, RMK, 1623, podatek je našel
1773, žena Jera Mekinda, Cerknica, leta 1771 je bila rojena hči Elizabeta; L. Drame.
b) po katastru je imel kmetijo leta 1824 Andrej Caserman; 799
Janez Primožič, risba znamenja.
430 VI. poglavje

c) Matija Branisel (Branissu), * 1789, Dolenje Jezero 13 (Bundrov), f

'--J * •/?*"" H
47 let, žena Marija Mele, * 1788, Zelše l (Meletova), f 77 let, 4 otroci;
č) sin Matija Branisel, * 1819, f 71 let, žena Marija Vičič, * 1828, Cer­ - ' V£r\ , .. n.- . ^ t-..7; 2,"... ,j
knica 179 (Olkova), f 68 let, 9 otrok, 3 umrli do 4. leta; CS/LcU--) U-{\: cV.cJ/o., l]0 ■ l
c<} n J— ®''G <Vu(4i«.
d) sin Jakob Branisel, * 1852, f 78 let, žena Marija Milavec, * 1863, ■ 1~~7 .1 L« »vi ‘ČT« a a&j/jf ft.y
Osredek 8 (Milavec), t 34 let, II. žena Marija Meden, * 1874, Bezuljak 9 f $9* *-'•*
(na stanovanju), t 80 let, I. zakon 6 otrok, II. zakon 9 otrok, 7 umrlo do fo^jtrkL-f-^r^
10.leta;
e) sin Franc Branisel, * 1898, f 79 let, žena Angela Kovačič, * 1900, Po-
všeče 4, t 54 let, II. žena Ivana Drobnič, vdova Burkeljca, * 1915, Perovo, Dne 19. dec. 1773 je na Dolenjem Jezeru št. 41
(Casermanovi) vdano v Gospodu umrl okoli 40
Sv. Gregor, f 72 let, I. zakon 6 otrok. let star kmet Anton Prudič, previden s sv. zakra­
Dne 20. julija 1888 je 43-letnega Franca Branisla (sin č) do smrti poško­ menti. Na župnijskem pokopališču ga je pokopal
Gašper Faber, kaplan. NŠAL, MMK, 1773. Foto:
doval konj rjavec (Fuchs verdorben). Bilje samski. Uršula Branisel, (hči c), J. K.
roj. 1820, je služila v Postojni (dient in Adelsberg), sestra Marija, roj. 1825,
pa na Reki (dient in Fiume). Dne 22. aprila 1948 se je v jezeru utopila
8-letna Marija Branisel. Starši so delali na Ušivi loki, ona pa je šla k njim
kar čez jezero in se utopila. Anton Branisel, (sin d), roj. 1887, je leta 1905
odšel v ZDA. Pred leti je bila hiša prodana.
Hišno znamenje, Dolenje Jezero 41 (Caserma­
Pri hiši so imeli hišno znamenje: Andrejev križ, zgoraj in spodaj vodo­ novi).
ravni črti, ki se križa ne dotikata, in še v sredini črtici zgoraj in spodaj. M»)

42. kajža
a) leta 1771 je v hiši umrl 24-letni Jakob Sekira;
b) potem je bil lastnik Matija Branisel s št. 41, ka­
jža je stala za Casermanovim hlevom;801
c) Franc Krapenc je imel kajžo leta 1824, žena Mari­
ja Primožič, leta 1805 je bila rojena Apolonija Krapenc;
č) leta 1909 je v hiši stanovala družina Levar: Tomaž
Levar, roj. 1876, Dolenje Jezero 39, žena Neža Škulj,
roj. 1875, Globel 10, t 29 let, II. žena Marija Škulj, Štru­
kljeva vas 6, I. zakon 2 otroka, II. zakon 4 otroci, 2
umrla v 1. letu.
Poroka Franca Branislja (Casermanovega), roj.
43 (7). S KONCA MARKEC, 1/3 kmetije, potem kajža 1898, z Dolenjega Jezera in Angele Kovačič s
a) leta 1824 je imel kmetijo Jurij Sparemblek (Markcov); Polšečega. Na desni je nevestin oče. Fotografijo
hrani Rihard Branisel.
b) Andrej Dovjak, * 1809, Cerknica 46, t 57 let, seje priženil, leta 1866 pji —---- T------
j
umrl za kolero, žena Marija Šparemblek, * 1809, t 86 let, 5 otrok, leta
RTU-//'™ W
1855 je umrla za kolero 4-letna Marija Dovjak;
c) sin Jakob Dovjak, * 1834, t 66 let, I. žena Marija Ponikvar, * 1835, ¥Y‘
Zerovnica 13 (Muhova), II. žena Neža Jene, * 1845, Žerovnica 15 (Štefaca-
va), f 56 let, I. zakon 1 otrok, II. zakon 8 otrok, leta 1881 so umrli trije
otroci, stari do 7. leta;
č) Franc Repež, * 1870, Martinjak 42 (Mežnarjev), f 58 let, se je leta
1901 priženil, žena Ana Dovjak, * 1882, t 94 let, 8 otrok, 2 umrla do 4. leta.
Domače ime pove vse o gospodarju iz leta 1824. Franc Repež je bil dva­ &****/%! tČV1
krat v Ameriki. V ZDA sta odšli tudi Frančiška Dovjak, (hči c), roj. 1884, Ir ___ ——

in sestra Antonija, roj. 1888. Tudi ta rodbina je bila povezana z rodbino na Dne 11. marca 1772 je bila ob 8. uri zjutraj
krščena Jera, zak. hči Jakoba Martinčiča (Mar-
št. 30, kar kažeta priimek in domače ime. tinzitzh) in njegove žene Elizabete roj. Cvetko
Leta 1909 je v hiši stanovala tudi družina Levar. Tomaž Levar, roj. (Zuetkotin), z Dolenjega Jezera 44 (Pouletova).
Botra: Anton Uršič (Urshiz) in Elizabeta Godeša
1876, Dolenje Jezero 39, žena Neža Škulj, roj. 1875, Globel 10, t 29 let, II. (Godesha). NŠAL, RMK, 1772. Foto: J. K.
žena Marija Škulj, roj. 1877, Štrukljeva vas 6,1. zakon 2 otroka, II. zakon
4 otroci, 2 umrla v 1. letu.
44 (50). POULETOVI, prej Pavletovi in Tinetovi, kajža, potem 1/4
kmetije
a) Jakob Martinčič, žena Elizabeta Cvetko, 4 otroci; Hišno znamenje, Dolenje Jezero 44 (Pouletovi).

b) Pavel Debevc, * 1758, Dolenje Jezero (Zuči, oče Mihael Debevc), seje 800 France Primožič, risba znamenja.
801 Ludvik Primožič, ustni vir.
leta 1786 priženil, žena Uršula Martinčič, * 1756, f 82 let, 5 otrok;
 Dolenje Jezero 431

c) sin Simon Debevec, * 1787, t 70 let, žena Marija Lovko, * 1786, f 69

let, vsaj 3 otroci;
č) sin Simon Debevec, * 1815, f 84 let, mežnar (»Messner«), (leta 1840
ga v pismu cerkniškemu dekanu omenja Gregor Kebe), žena Marija Je­
mec, * 1810, Grahovo 34, t 74 let, 5 otrok;
d) Valentin Leskovec, * 1842, Dolenje Jezero 26 (Budov), t 82 let, se
je leta 1870 priženil, žena Ivana Debevec, * 1851, t 42 let, II. žena Marjeta
Verbec, * 1856, Cerknica 70 (Bokalova na Peščenku), f 87 let, I. zakon 10
otrok, II. zakon 5 otrok, 5 umrlo do 4. leta;
e) sin Anton Leskovec, * 1899,186 let, žena Frančiška Leskovec, * 1913,
Dolenje Jezero 26 (Budova), t 68 let, 5 otrok.
Leta 1855 je umrla za kolero 42-letna Elizabeta Debevc. Iz družine Le­
skovec so odšli v ZDA: Franc, (sin d), roj. 1878, in brata Janez, roj. 1883, in
Jože, roj. 1889. Hiša je bila mlajša, kar kaže tudi vrstni red hišnih številk
iz leta 1770. Sklepamo, daje ta hiša dobila Baštetovo hišno številko.
Marija Leskovec Kunstek hrani zanimiva pisma, ki jih je od leta 1926
do 1929 pisala Marjeta Leskovec bratu Antonu v ZDA.802 Pri hiši imajo
hišno znamenje črki A L. :: mi
Valentin Leskovec, roj. 1842, z ženo Marjeto
Verbec, roj. 1856, z Dolenjega Jezera 44.
45 (47). SEMETOVI, prej Tonkovi, 1/8 kmetije
(2/t.r t**"'
Jsoiuen 1<«‘:
a) Anton Prudič, * 1763, leta 1824 je imel še kmetijo, žena Marjeta jfumerus Domus*:
Niitivito'*'' lit 2 An id
Singulonim habitantium
Semeč (Schemezh), * 1775, vsaj 1 otrok; It? |jj I » —
lores
Am«
,nMj ^n.i-
Nouieu & Cognomon
b) Matija Krajc, seje priženil, žena Lucija Prudič, * 1804, f 72 let, vsaj .1 Kij

1 otrok; ‘ r J'■ /S4£

smm
c) sin Andrej Krajc, * 1821, t 72 let, žena Ana Godeša, * 1829, Dolenje J
y,....... jr,. | /
/V'
-fr--- \ttcL- ....
Jezero 36 (Smukova), t 39 let, 6 otrok, 2 umrla do 2. leta; f■ '/'

č) sin Franc Krajc, * 1860,129 let, žena Helena Mramor, * 1860, Otoni- . . Hana.
A v ;«7> \: s
ca 3, t 34 let, II. mož Franc Pirman, * 1854, Pirmani 1,1. zakon 1 otrok, A

II. zakon 1 otrok, oba umrla do 7. leta; A~ «■! m* *"• £

/o-
d) hišo je kupil Simon Lovko, * 1848, Cerknica 8 (Vrdjanov), f 55 let, II Ul Ml figi

krojač (sartor), žena Lucija Rožanc, * 1852, Begunje 55 (na stanovanju), f * —« }i». ii-
‘*mt> lUuUo.

32 let, II. žena Jera Lenarčič, * 1857, Volčje 5, f 62 let, I. zakon 4 otroci, r'""w jtou Uit

S
II. zakon 6 otrok, 4 umrli do 2. leta; družina je odšla v ZDA, tam je leta ■ '•v-- h
1903 umrl oče Simon;
e) sin Janez Lovko, * 1897, t 66 let, se je vrnil iz ZDA, žena Alojzija l

Mulec, * 1898, Otok 3 (Gorenja), t 77 let, 3 otroci.
f) Anton Zorman, * 1912, Selce 44 pri Pivki, 182 let, seje priženil, žena
Alojzija Lovko, * 1921, t 62 let, 3 otroci.
Pouletova družina z Dolenjega Jezera 44 v žup.
knjigi SA. Foto: J. K.
Ohcet na Otoku pri Ta Gorenjih 9. maja 1920. Za
ženina Janeza Lovka - Šemetovega ali Saperja
z Dolenjega Jezera 45 in nevesto Alojzijo Mulec
z Otoka 3 s svati ni bilo ovira naraslo Cerkniško
jezero. Iz dveh velikih čolnov so naredili »ladjo«,
nanjo naložili voz z balo in z dvema godcema
odveslali v novo življenje.

802
Glej sestavek Pisma Marije Martin­
čič ... v tem poglavju, str. 390.
803
Alojz Leskovec, ustni vir. Na mejnih
drevesih v gozdu je znamenje delal
njegov oče Anton Leskovec.
432 VI. poglavje

Ime je verjetno prišlo od Simona Lovka, prim. Šime, Šeme. S poroke

zakoncev Lovko iz leta 1920 se je ohranila izredno zanimiva fotografija,
kako so se svatje na »ladji« po naraslem jezeru z Otoka prepeljali na Do­
lenje Jezero.
Poleg očeta Simona Lovka so v ZDA ostali njegovi otroci: Franc, roj.
1887, Marija, roj. 1894, Jože, roj. 1900, in Alojz, roj. 1889, kije bil tam pri
18. letih 2. febr. 1907 ubit.
Hiše, mlajše od leta 1824:
46. MESTKOV TINE, kajža
a) Valentin Mestek, * 1844, Dolenje Jezero 34 (Mestov), f 75 let, žena
Marija Mevc, * 1841, Dolenje Jezero 14 (Zajcova), f 85 let, 6 otrok.
47. SMUKOVI, kajža
a) Janez Kebe, * 1837, Dolenje Jezero 20 (Baštkov), vdovec;
b) Jurij Godeša, * 1863, Dolenje Jezero 36 (Smukov), f 79 let, se je
priženil, žena Marjeta Kebe, * 1863, Dolenje Jezero 20, f 83 let, 13 otrok,
4 umrli do 3. leta.
Janez Godeša, (sin b), roj. 1897, je odšel v ZDA. Poročna fotografija Antona Zormana in Alojzije
Lovko z Dolenjega Jezera 45 (Šemetovi) leta
48 (9). PETRIČKOVI, hišar 1946.
a) Franc Švigel, * 1849, Dolenje Jezero 33 (Petričkov), t 62 let, žena
Marija Obreza, * 1841, Martinjak 44 (Baštkova), f 72 let, 4 otroci, 3 umrli
do 3. leta;
b) sin Franc Švigel, * 1884, t 71 let, žena Frančiška Urbas, * 1889, Do­
lenja vas 36 (Logačanova), f 66 let, 13 otrok, vsi odrasli razen enega, kije Hišno znamenje, Dolenje Jezero 48 (Petričkovi).
umrl v 1. letu.
Takih družin danes skoraj ni več, zato se na­
šemu narodu slabo piše. Petričkova družina z
Dolenjega Jezera 48 leta 1938. Prva vrsta od
leve: Alojzij, Viktor, Stane, Slavka in Edvard;
druga vrsta: Ivana, oče Franc, roj. 1884, mati
Frančiška, roj. 1889, mati matere Frančiške
- Marija Urbas, roj. 1864, iz Dolenje vasi 36
(Logačanava) in Frančiška; tretja vrsta: Anton,
Janez, Ana, Franc in Jože. Ta družina je plača­
la največji krvni davek v medvojni moriji daleč
naokrog. Kar sedem jih je bilo ubitih med vojno,
pet so jih likvidirali slovenski ljudje (Ano kot
civilistko v Ljubljani), dva sta padla v boju. Foto­
grafijo hrani Slavka Meze, roj. Švigel.

/Mi
1
j? /J- tMA-tU '*Pf.
r (tdhMv*. Jh. I.JLt*

1 •" // j

L, * • •V j ^‘2*4/; /itn

j-f>- —* *— M-SM.

, (fian.cij-cuJ M. /SSf ■ A
Pri hiši so imeli hišno znamenje: Andrejev križ in nad njim strešico /«Sf
kot pri črki č. M l.j
*' /I. . . 'Sft
49 (28). KAŠČENI, prej Urbanov Jakob, hišar
a) Jakob Branisel, * 1867, Dolenje Jezero 12 (Urbanov), t 64 let, žena 1f- tU jSiji,

/l/ —
Marjeta Matičič, * 1864, Cerknica 244 (Na špilah), t 39 let, II. žena Neža je. . .
Ileršič, * 1880, Cerknica 185 (Krznarjeva), f 74 let, I. zakon 4 otroci, II. %!
f*-'*. S**!?
A
zakon 8 otrok, 5 umrlo do 4. leta;
b) sin Franc Branisel, * 1909, t 36 let, leta 1945 umrl v nemški inter­ 1 /jtor IH
naciji, žena Ana Žnidaršič, * 1912, Cerknica 224 (Matičkova), f 98 let, 4 Semetova družina z Dolenjega Jezera 45 v žup.
knjigi SA. Foto: J. K.
otroci, 1 umrl v 5. letu.
Jožefa Branisel, (hči a), roj. 1899, se je poročila v ZDA in leta 1956 tam
umrla, brat Janez, roj. 1897, je ostal v Kanadi. Po vojni je z družino prišel 804 Slavka Meze, roj. Švigel, risba zna­
na obisk v svoj rojstni kraj. menja.
 Dolenje Jezero 433
Družina Branisel z Dolenjega Jezera (Kaščeni)
leta 1946. Od leve: Magda, mati Ana, roj. 1912,
Marija (Mirna) in Stanislav. Ob strani sta soro­
dnika Anton in Gabrijela Branisel.

51 (6). TINETOVI, hišar

a) Valentin Branisel, * 1862, Dolenje Jezero 12 (Urbanov), f 87 let,
žena Helena Matičič, * 1859, Cerknica 145 (Rožentova), f 54 let, II. žena
Terezija Ovsec, * 1878, Šmarata 10 (Oščeva), t 57 let, I. zakon 3 otroci, II.
zakon 4 otroci, 4 umrli do 2. leta;
b) Ivan Tekavec, * 1920, Cerknica 27, f 84 let, seje priženil, žena Ma­
rija Branisel, 1920, f 89 let, 3 otroci.
Kebeči z Dolenjega Jezera 36 (20) leta 1982.
Franc Branisel, (sin a), roj. 1897, je odšel v ZDA, tam je bil tudi oče Od leve: stara mama Ana, Andreja, Karmen in
Valentin, a se je vrnil. Pri hiši imajo hišno znamenje: v desno nagnjena mamica Marija. Zadaj je oče Franc.
velika črka V, ki je začetnica gospodarjevega imena Valentin.805
52 (3). TOMAŽEVI, hišar
a) Janez Kebe, * 1867, Dolenje Jezero 38 (Skirov), f 88 let, žena Helena
Škerlj, * 1872, Dolenje Jezero 23 (Ponikvarjeva), t 86 let, brez otrok. Hišo
je podedovala Marija Kebe (Skirova). Pri hiši imajo hišno znamenje: ve­ Hišno znamenje, Dolenje Jezero 51 (Tinetovi).
lika črka V.806
53. JURETOV JAKOB, hišar
a) Jakob Martinčič, * 1870, Dolenje Jezero 18 (Juretov), t 47 let, umrl
leta 1917 v prvi svetovni vojni v bolnici v Pragi, žena Marija Dovjak, *
1872, Dolenje Jezero 43 (S konca Markcova), bila sta v ZDA, kjer mu je
leta 1910 umrla žena Marija; II. žena Marija Lunka, * 1879, Žerovnica 40,
Hišno znamenje, Dolenje Jezero 52 (Tomaževi).
I. zakon 1 otrok, umrl 22 let star.
54 (1). Anton LOVKO, hišar
55 (5). KAŠČENI, hišar
a) Anton Branisel, * 1912, Dolenje Jezero 49 (Kaščen), t 85 let, žena
Frančiška Klančar, * 1920, Dolenje Jezero 22 (Mrganova), t 89 let, 3 otro­
ci.807 Na mejnih drevesih v gozdu imajo hišno znamenje: rešeto, od spo­ Hišno znamenje Dolenje Jezero 55 (Kaščeni).
daj tri vzporedne črte poševno v desno in štiri črte v levo.808
Slovenski delavci v Kanadi okoli leta 1925.
Od leve: ?, Janez Branisel (Kaščen), roj. 1897,
Franc Žnidaršič (Jernekov), roj. 1869, iz Dole­
nje vasi 28, ?, ?, Janez Leskovec (Lukov), roj.
1890, z Dolenjega Jezera 11. Branisel je zadaj
na fotografijo v šali zapisal: »Tukaj pa je neko­
liko lumpov in pa tudi nekoliko fineh fantičkov,
ampak vsi ga radi cukamo, saj že tako izgleda-
mo.« Okoli leta 1965 je prišel Janez Branisel z
družino na obisk v svoj rojstni kraj.

805
Marjan Tekavec, ustni vir.
806
Franc Kebe, ustni vir.
807
NŠAL, statusa animarum žup.
Cerknica.
808
Toni Branisel, ustni vir.
434 VI. poglavje

4. Gorenje Jezero
a. Kraj in cerkev
Vas (Gorenje) Jezero se v listinah prvič omenja leta 1275, 809 ;m sicer v
zvezi s travnikom (pratum in Hesira). Samo Gorenje Jezero (Ober see) pa
se leta 1430 prvič omenja v župnijski listini, ki seje ohranila v starotrškem
župnišču.

Fantje in dekleta z Gorenjega Jezera pred drugo

svetovno vojno. Na harmoniko igra Jakob Porok
(Urhov), roj. 1908. Fotografijo hranijo Urhovi.

Valvasor (1679) in Steinberg (1758) omenjata posebno vlogo, ki so jo

imeli vaščani Gorenjega Jezera pri ribolovu v Cerkniškem jezeru. De-
želnosodna gosposka jim je naložila dolžnost, da so pazili, da ne bi v jezeru
nihče lovil, kadar je bilo polno. Bili so torej nekakšni čuvaji. No, za svoje
potrebe so skoraj gotovo na skrivaj potegnili kakšno ščuko iz vode, predno
je jezero začelo upadati ... Ko je jezero začelo presihati, pa so morah ob­
vestiti tista gospostva, ki so imela pravico do jezerskega ribolova. Kar so
potem nalovili s saki, so polovico dah planinskemu gospostvu, po letu 1682
pa gospostvu kartuzije Bistra.
Podobno kot Valvasorje tudi Steinberg opisal posebne ribolovne pravi­
ce vaščanov Gorenjega Jezera: »Predno je jezero dobila v zakup kartuzija A) < ^
Bistra, so imeli prebivalci vasi Gorenje Jezero (Obersee oder Verch Jeseru) 'lUs-A— I k. O-o
' '-4- A p J'
svoboščinsko listino (Freycheits-Brief), da so kot čuvaji tega jezera smeh
loviti v njem, ne da bi plačah 51 krajcarjev. Pred ribolovom so na dano
znamenje z zvonom prihiteli s polja k jezeru. Tam so tako moški kot žen­
ske lovih kar brez obleke. Pri tem niso gledali drug drugega, ampak jih je ' -3p
~rd ' - ^^
gnala le sla po ribah. To seje dogajalo nekoč, sedaj pa ni več tako. Sam sem
bil priča pri ribolovu, ko so imele žene na sebi samo srajce, moški pa so bili
čisto goli.810 Od rib, ki jih ti vaščani ulovijo, gre polovica gospostvu, druga Leta 1555 so imeli na Gorenjem Jezeru kmeti­
je: Tomaž Lekšan 1/2 kmetije, Martin Kotnik
polovica pa je od ribičev.« Ml (Župajni) celo in še 1/2 kmetije, Štefan Lavrič
Po turški zmagi pri Mohaču (1526) so se turški vpadi na naše ozemlje (Lavričevi) 1/2 kmetije, Lovro Nele 1/2 kme­
tije, Hanže Juršin (Jurshin, potem Pangretovi)
silno pomnožili. Iz urbarja gospostva Lož in Steberk in iz spiska požganih celo; Avguštin Kotnik (Mikavcavi) 1/2 kmetije
kmetij je razvidno, da so Turki leta 1528 močno požgali in opustošili Loško (leta 1536 Avguštin še ni imel priimka Kotnik),
dolino, in to od Babnega Polja, Vrha, Podgore, Iga vasi, Dan, Gorenjega Urban Kočevar (Gotscheur, možno je, da je od
tega Urbana prišla domače ime Urbanovi) 1/2
Jezera, Laz, Goričic pa vse do Otoka.812 kmetije. AS, Vic. a. 1/52, šk. 90. Foto: J. K.
Leta 1669 so bile v tej vasi vse kmetije pod planinskim gospostvom, prej
pa pod loškim. Leta 1866 je v vasi živelo 160 ljudi. Katastrska občina je 809 M. Kos, Gradivo, str. 235.
obsegala 448 oralov.813 810 Steinberg prikazuje ta ribolov v
Na Gorenjem Jezeru ni bilo veliko smrtnih primerov zaradi kolere. V tabeli 17.
811 F. A. Steinberg, str. 112-113.
mnogih vaseh je kolera razsajala v letih 1836, 1855 in 1866. Leta 1836 sta 812
AS, loški urbar 1528, fasc. 281, št.
za kolero (Brechruhr) umrli 60-letna Ana Kotnik (Zupajna) in 16-letna 409 in spisek od Turkov uničenih
Marjeta Telič (Županova). Leta 1855 ni za to boleznijo umrl nihče, leta kmetij 1.1531, Vic. A, 1/52, L-XTV.
813 ŽA Stari trg, župnijska kronika.
1866 pa samo 19-letna Frančiška Gerl (Uletovi) s št. 9. Tega leta sta zara-
 Gorenje Jezero 435

di živčne mrzlice (Nervenfieber) umrla 53-letni Anton

Jene (Pangretov) in 3-letni Jakob Kotnik (Župajn).
Nekdaj je imela vsaka hiša hišno znamenje na
orodju, na skrinjicah za polhe in na mejnih drevesih
v gozdu.814 Pri nekaterih hišah jih ohranjajo. Grede za
zelenjavo pa so imeli Jezerci nad Obrhom. 815
Nad izvirom Obrha raste v Gači staro drevo beli
gaber, ki je eno največjih tovrstnih dreves v Sloveniji.
Drevo je staro okoli 200 let, v obsegu meri 4,5 metra in
je visoko okoli 20 metrov.816
Ustno izročilo z Gorenjega Jezera pripoveduje, da so nekega zimskega Pogreb Marka Lipovca z Gorenjega Jezera leta
večera, ko je nastopila odjuga, volkovi nenavadno tulili. Verjetno je bila 1967.

takrat polna luna, vaščani so se okorajžili in šli gledat, kaj je to. Ugotovili
so, da se je na odlomljenem kosu ledu vozil po jezeru volk in ni mogel na
suho.817
Med vaščani je bilo med drugo svetovno vojno devet žrtev, po vojni
junija 1945 pa ena. M8
Z Gorenjega Jezera so odšli v tujino: v ZDA 46 (in še 2 s Starih Ogenjc),
v Brazilijo in Avstralijo po 7, v Trst 4, na Ogrsko 3, in še po 1 v Italijo in
Slavonijo.819 V vasi je bilo od leta 1850 do 1900 rojenih na družino 6,6
otroka.820

Vaščani Gorenjega Jezera leta 1936. Prva vrsta

od leve: Zofi Primožič, Jožefa Škerbec, Danica
Škerbec, Franci Primožič, Silva Primožič in
Angelca Martinčič; druga vrsta: Mici Primožič,
Jožefa Škerbec drži v naročju Majdo Škerbec,
Frančiška Škerbec drži v naročju Frančiško
Škerbec, Neža Primožič drži v naročju Stanka
Škerbca, Angela Martinčič drži v naročju Ladi­
slava; tretja wsta: Anton Škerbec, Franc Primo­
žič, Stanko Škerbec, Janez Martinčič in Stanko
Martinčič.

Podružno cerkev so vaščani postavili tik ob Cerkniškem jezeru in jo

posvetili sv. Kancijanu, mučencu, ki je zaščitnik pred povodnijo. Prvič se
cerkev omenja leta 1526, ko je dala za protiturški davek bakren kelih in tri
goldinarje. Oglejski sufragan škof Luka Bizancij je 17. junija 1558 posvetil
oltar sv. Kancijana in vanj položil sv. relikvije mučencev. V starotrškem
župnišču seje o tem ohranila pergamentna listina. 814
Viktor Ponikvar, ustni vir.
Oba stara zvonova so vzeli v prvi svetovni vojni leta 1917. Večjega je 815
Franc Komidar s Klanc, ustni vir.
okoli leta 1450 ulil beneški zvonar Franciscus de Veneciis. V 4,2 cm širo­ 816
Anej Andrejčič, seminarska naloga
kem pasu na vratu je imel napis: MAGIST(er) FRANCISCVS DE VENE­ Drevo v mojem domačem kraju,
CIIS ME FECIT (Naredil me je mojster Frančišek iz Benetk) in je bil 67 Gorenje Jezero 2009. Fotografijo glej
med barvnimi fotografijami.
kg težak. Manjši je bil ulit v prvi polovici 16. stoletja. Imel je napis: AVE 817
Milena Ožbolt, ustni vir. To je sliša­
SANCTISSIMA MARIA MATER DEI (Pozdravljena presveta Marija, mati la od tete Štefke Mulec.
Božja) in je tehtal 57 kg.821 Sedanja zvonova sta tudi bronasta, ulili so ju 818
S. Okoliš, Žrtve, str. 130-131.
leta 1922 v mariborski zvonarni Buhi. Večji je težak 80 kg in ima glas »G«, 819
Imena, priimki in letnice rojstva
manjši pa 50 kg in ima glas »B«. teh izseljencev glej v delu J. Kebe,
Loška dolina, II. del, str. 83-93.
Janez Martinčič (Vragov), roj. 1826, je bil hud lovec. Loški sodnik 820
Statistiko o prebivalstvu te vasi od
Hinko Dolenec piše okoli leta 1870, da mu je Janez Martinčič pripovedo­ leta 1800 do 1980 glej J. Kebe, Lo­
val, kako so pred medvedom bežali loški uradniki, tako Andrej Furlan, roj. ška dolina, II. del, str. 94. Glej tudi
opombo za statistiko pri Lazah.
1839 v Plužni 8 pri Bovcu, in drugi: »Komaj so se pogoniči oglasih, zaslišim 821
A. Gnirs, Alte und neue Kirchengloc-
gospoda F., ki je stal z drugimi vred više od mene, da zavpije na vso moč: ken, Wien 1917, str. 175-176.
436 VI. poglavje

Hav! - nato soseda zopet: Hav! In potem tretjega lovca ravno tako: Hav! -
in puška poči. V tem je bil pa medved tudi že pri meni in v taki naglici, da
bi ga bil skoro zamudil in da sem ga še le od zadaj streljal, ko seje postavil
črez ograjo pri ogradi, kjer sem stal. Hrbtenico sem mu prestrelil. Strašno
je rjul, se valil in si pomagal dalje še kakih dvesto korakov. Nisem si upal
za njim, ampak sem šel nazaj h gospodom, pa ni bilo nobenega na svojem
mestu.« /.../
Dolenec nato pravi: »Jaz se nasmejem, oče Vrag me pogleda in vpraša,
čemu se smejem, ter pristavi sam: 'Najbrže besedi Hav! Jaz ne razumem
nemški in ne vem, kaj pomeni ta beseda, ampak vem pa vendar, daje rav­
no tako vsak zavpil. Povejte mi, kaj pomeni ta beseda?’ /.../ Začnem se mu
na ves glas smejati ter poskušam možu dopovedati, da ta beseda je samo
izraz strahu ali začudenja, a zastonj je bil moj trud. Mož je le svojo trdil,
da jaz vem, kaj beseda pomeni, ali mu nočem povedati, in še dve leti ka­
sneje, ko je mož ravno ta dogodek pripovedoval meni in mojemu bratu, ni
se dal prepričati, da ta beseda nima posebnega pomena. Izrekel sem tudi
svoje začudenje, da gospodje niso večkrat streljali po medvedu. Oče Vrag
nekoliko umolkne, kakor bi premišljeval, potem pa reče: »’Ej, seveda so se
gospodje prestrašili, ko seje medved prikazal - pa kaj, takemu ni zameriti,
ki ni navajen zveri, katera je vendar le grozna.’« ..
Matija Škerbec, roj. 1862, Podcerkev 12, je leta 1894 sezidal novo hišo
na Gorenjem Jezeru 30. Njegov najstarejši sin Matija Škerbec, roj. 5.
novembra 1886, je postal duhovnik in potem dekan v Kranju. V Kranju je
ustanavljal zadruge in skušal dobiti denarno pomoč za ljudi, da ne bi bili
odvisni od pretežno tujih kapitalistov. V politiki se je zavzemal za sloven­
sko avtonomijo v Jugoslaviji, kar je bilo takrat pogumno. Srbska diktatura
je leta 1932 prepovedala proslave ob 60-letnici slovenskega politika in du­
hovnika dr. Korošca, zato so se pristaši SLS udeleževali režimskih shodov,
da bi tam lahko spregovorili. Po takem shodu maja 1932 na Primskovem
in v Šenčurju je bil kranjski župnik Matija Škerbec obtožen, daje ljudstvu Msgr. Matija Škerbec (Urhov) z Gorenjega Je­
zaklical: »Živela republika Slovenija! Živela samostojna Slovenija!« Čeprav zera 30.
so štirje orožniki in druge priče pod prisego izjavili, da tega niso slišali, je
sodišče verjelo prosrbskemu poslancu Mravljetu in župnika Škerbca na be­
ograjskem procesu obsodilo na eno leto zapora. Ko so orožniki prepove­
dali nadaljnji shod, je bilo vzdušje zelo razgreto in ljudje bi se lahko orožni­
kom uprli in navalili na poslanca Mravljeta, zato je Škerbec
zaklical: »Mir! Mi spoštujemo zakone in uradne osebe, zato
se mirno razidimo! Živijo Slovenija!« Celoten sodni proces in
prestajanje kazni v Beogradu in Sremski Mitroviči je popisal
v podlistku časopisa Gorenje, leta 1937 pa je Šenčurske do­
godke dal natisniti v samostojni knjigi. Umrl je leta 1963 v
Clevelandu.823
Na Gorenjem Jezeru 13 je bil 23. marca 1929 rojen prelat
Jože Škerbec, ki je imel leta 1953 novo mašo v Argentini.
Vse življenje je deloval med argentinskimi Slovenci. Veliko je
pisal in prevajal in 26 let urejal revijo Duhovno življenje v Ar­
gentini. Umrl je leta 2001 v Argentini, pokopan je na Škriljah.
Šele pred leti sem ugotovil, da moji predniki izvirajo tudi z Gorenjega Možje in fantje z Gorenjega Jezera pri kidanju
visokega snega leta 1940. Od leve: Jože Moleč
Jezera 11 (Lavričevi). V tej hiši je bila namreč rojena Helena Ule, kije bila (Petrinov),?, Janez Mulec (Oštirjev), Tone Mu­
moja prababica. Rojena je bila leta 1822 in ko je bila stara 4 leta, sta ji lec (Petrinov), Franc Avsec (Tomažev), Anton
umrla oba starša: Matevž Ule, roj. 1797, ki seje leta 1821 priženil iz Lip- Janežič (Starcov), Jakob Mahne (Rotov),?, in
Henrik Mulec (Mramorjev).
senja 18 (Uleč), in Marija Lavrič, roj. 1799, v tej hiši, in vzgojili sojo drugi
ljudje. Leta 1842 se je edinka Helena Ule poročila z Lovrencem Kebetom
na Dolenje Jezero 37 (Ta Bogati Kebeč) in hči Marija Kebe, roj. 1858, je
bila stara mati pisca teh vrstic. Ker je Lovrenc Kebe priženil Lavričevo
polovično kmetijo, so Kebeči dobili domače ime - Ta Bogati Kebeči. Prvi 822
H. Dolenec, n. d., str. 8.
znani prednik Helene Ule je bil po materini strani Štefan Lavrič, kije imel 823
Glej J. Kebe, Loška dolina, str.
pri tej hiši polovično kmetijo pod loškim gospostvom že leta 1528. Lavriče­ 141-142.
824
va hiša je bila nad Petrinovo hišo in je že dolgo ni več.824 Glej Gorenje Jezero 11.
 Gorenje Jezero 437

b. Stare in nove hišne številke, kmetije in rodbine

Leta 1536 je bilo v vasi 9 kmetij pod loškim gospostvom, leta 1752 pa
aAm 5,«
prav tako 9 kmetij pod hasberškim gospostvom.825 Kako so se kmetije de­ %-***-■ o i*. I
lile, sklepamo iz nekaterih podatkov. Težko pa je dognati to razdelitev za
200 do 300 let nazaj, ker je zadnji ohranjeni urbar iz leta 1718. Vsi mlajši ------ vA
urbarji so namreč zgoreli v hasberškem gradu spomladi leta 1944. "20
Podložniki so gospostvu in državi dajali davek in druge dajatve. Na V*) A
določene dneve pa so morali iti tudi na tlako. Tlačne obveznosti so bile Leta 1536 je bilo na Gorenjem Jezeru 9 celih
kmetij pod loškim gospostvom. Na začetku so
odmerjene po posameznih vaseh tako, da so podložniki ene vasi opravljali zapisani: Peter Lekšan (sedaj Županovi) in Jurij
enako tlako, vendar količinsko različno glede na velikost posestva. 827 (priimka še ni imel) sta od polovične kmetije
letno dajala po 25 kr. dajatev, župan (Suppan)
1 (26). PANGRETOVI, 1/4 kmetije Primož Kotnik (Khatnegkh) je od cele kmetije
(to so sedaj Župajni) letno dajal 50 kr., Lavrič
a) leta 1536 je imel pod loškim gospostvom celo kmetijo Mihael Kavel (Lauriz) pa je od polovične kmetije dajal 25 kr.
(Khauell); (Lavričev rod je v vasi izumrl, pisec te knjige pa
je krvni sorodnik Lavričeve rodbine). Pisarje po­
b) Hanže Juršin (Jursin, potem prešlo v Jeršin) je imel celo kmetijo zabil na ime, leta 1528 je zapisan Stefan Lavrič.
leta 1555;828 AS, Vic. a. I/52, šk. 90. Foto: J. K.
c) Jakob Juršin (Jurschin) je imel polovično kmetijo pred letom 1606;
č) sinova Pankracij in Simon Juršin sta imela isto kmetijo leta 1606;829
d) Luka Juršin z brati je imel leta 1718 samo 1/4 kmetije;
tfe:
r 7
e) Blaž Jene je imel leta 1752 isto kmetijo; Na Gorenjem Jezeru (Pangretovi) je bil nekdaj
f) sin Pangre Jene je imel kmetijo leta 1787,830 žena Marija Gerl (oče priimek Juršin. Leta 1606 sta imela Pankracij in
Simon Juršin (Jurshin, potem prešlo v Jeršin)
Mihael Gerl), poročena leta 1777; od očeta Jakoba z Gorenjega Jezera polovično
g) sin Anton Jene, * 1780, t 68 let, žena Elizabeta Komidar, * 1777, t 73 kmetijo pod loškim gospostvom, od katere sta
po urbarju dajala 2 gld., 41 kr. in 2 denariča čin-
let, 5 otrok; ža in še druge dajatve. AS, Gr. A, XVII Snežnik
h) sin Andrej Jene, * 1809, f 71 let, žena Uršula Šraj, * 1825, Studeno, 16. Foto: J. K.
t 72 let, 5 otrok, 1 umrl do 4. leta;
i) sin Matija Jene, * 1856,158 let, žena Elizabeta Rus, * 1866, Jurjeviča { (•P / G\. &A. | • £24-
17 pri Ribnici, t 66 let, 6 otrok.
Domače ime je prišlo iz imena Pankracij. Jakob Jene, (sin h), roj. 1849, Leta 1718 je imel Luka Juršin z brati z Gorenje­
je bil vojak (miles). Terezija Jene, roj. 1860, (hči h), je odšla v Trst; Marija ga Jezera (Pangretovi) 1/4 kmetije pod hasber­
škim gospostvom. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
Jene, roj. 1884, (hči i), in brat Janez Jene, roj. 1896, sta odšla v ZDA. Rod­
1- Vo V >16 Ji „ n n,i .
bina je izumrla. Hišo je pred leti kupil dr. Branko Plahutnik iz Ljubljane. I . /<r-~ .-#*<)• >ni
V hiši je lesen strop s prečnim tramom, letnico 1844 in z znakom IHS s 1S /. >1 ; * .1 <)»C 't to/.v t

križem. £ < H /d C\ <2 ‘C C‘ -■> Cn m /t*6-fjUvr,i

2 (4). ŽUPAJNI, 1/2 kmetije j, , h J fir-n«- a,

a) Zupan Primož Kotnik je imel celo kmetijo že leta 1536;831 /P
«.71
b) sin Martin Kotnik je imel isto kmetijo leta 1555 in še polovico kme­ ,_______________ V;!______________________

tije;832 Dne 18. maja 1777 se je poročil Pangre Jene,

c) Primož Kotnik je imel celo kmetijo pred letom 1606;
č) sin Jožef Kotnik je imel leta 1606 isto kmetijo, kot župan (Suppan) pa
za priboljšek še polovico proste kmetije;833
S-jJ ---- ~
LW $***- v#. ^
1OB,«
Leta 1536 je imel Mihael Kavel (Khauell) z Gorenjega Je­
zera (Pangretovi) celo kmetijo pod loškim gospostvom.
Od kmetije je letno plačeval 50 kr. Vsi ostali, ki so na
spisku, so imeli polovične kmetije in so od njih plačevali
po 25 kr. Po vrsti so vpisani: Lavrič (Lavričevi), Jernej
Nelic (Nelec), Avguštin, Urban Kočevar, Mihael Kavel in
Šimec. AS, Vic. a. I/52, šk. 90. Foto: J. K.
delavec, zak. sin pok. Blaža z Gorenjega Jeze­
ra 1 (Pangretov), s svojo nevesto Marijo, zak.
hčerjo Mihaela Gerla. Poročil ju je Tomaž Anton­
čič, vikar. Priči: Jakob Kranjc in Lovrenc Kotnik.
MPK. Foto: J. K.
825
AS, T kataster.
826
D. Kolenc, Dober dan, Krpanova de­
t2-Al ‘ 3 (Aj,
žela, Sprehodi po notranjskih poteh,
Postojna 2006, str. 232.
827
S. Okoliš, Izseki, str. 578. Več o tlaki
in o zakupnih in kupnih kmetijah
glej Stare in nove hišne številke,
kmetije in rodbine v Dolenji vasi v
‘Mm 828
tem poglavju.
AS, Vic. a. 1/52, šk. 90.
- 829
AS, urbar 1606, Gr. A, XVII Sne­
. n i žnik, št. 16.
830
Nekateri kmetje, ki so imeli leta 1555 na Gorenjem Jeze­ AS, J kataster.
831
ru kmetije: Štefan Lavrič (Lavričevi) je od 1/2 kmetije le­ Fotografijo zapisa glej v urbarju iz
tno dajal 30 kr., Lovro Nele od 1/2 kmetije enako, Hanže leta 1536 pred Pangretovo kmetijo.
832
Jeršin (Pangretov) je od cele kmetije letno dajal 60 kr., AS, AS, Vic. a. 1/52, šk. 90. Fotogra­
Avguštin Kotnik (leta 1536 še ni imel priimka) od 1/2 fijo zapisa v urbarju glej pri Lavriče­
kmetije 30 kr., enake dajatve so imeli od 1/2 kmetije Ur­ vih št. 11.
ban Kočevar, Martin Karli in Avguštin Kotnik. AS, Vic. a. 833
AS, urbar 1606, Gr. A, XVII Sne­
I/52, šk. 90. Foto: J. K. žnik, št. 16.
438 VI. poglavje

d) Jurij Kotnik (Kottnikh) je imel leta 1718 že polovično kmetijo in je

bil župan (Supp:), kar se vidi iz urbarja in še leta 1752 iz terezijanskega
katastra;
e) sin Lovrenc Kotnik (Kottnig) je bil gospodar leta 1787 in še leta 1807,
žena Marija Gregorič;834
f) sin Simon Kotnik, * 1783, f 67 let, žena Ana Steržaj, * 1784, Rakek
(glej Gorenje Jezero 9), t 52 let, leta 1836 je umrla za kolero, 5 otrok;
g) sin Jožef Kotnik, * 1823, t 50 let, žena Elizabeta Ule, * 1828, Gorenje
Jezero 24 (Tomaževa), f 44 let, 7 otrok, 2 umrla do 4. leta;
h) sin Janez Kotnik, * 1856, f 47 let, žena Marija Škerbec, * 1857, Šma­
rata 1 (Majerjeva), f 42 let, 10 otrok, 7 umrlo do 8. leta;
Družina Logar z Gorenjega Jezera 2 (Župajni) in
i) Janez Logar, * 1881, Lipsenj 7 (Zgornji Hribar), se je priženil, bil sosedje okoli leta 1939. Od leve: Janez in žena
je pogrešan v 1. svetovni vojni, žena Frančiška Kotnik, * 1886, t 65 let, 4 Terezija, ?, mati Frančiška, roj. 1886 (oče Janez
otroci; Logar, roj. 1881, je bil pogrešan v prvi svetovni
vojni), zadaj stojita Franc in Silvestra, druga
j) sin Janez Logar, * 1910, f 92 let, žena Terezija Troha, * 1911, Babno dva nista znana.
Polje 71 (Žlebarjeva), II. žena Alojzija Zupančič, * 1927, Praproče 3 pri Te­
menici, f 67 let, II. zakon 3 otroci;

Leta 1606 je imel Jožef Kotnik, Primožev sin

z Gorenjega Jezera (Župajn), ki je bil dejansko
župan v vasi (Suppan), celo kmetijo pod loškim
gospostvom, od katere je dajal 4 gld., 26 kr. čin-
ža in 4,5 mernika pšenice, po 3,5 mernika prosa
in ovsa, 2 kokoši, 15 jajc, 15 povesem prediva,
1 vožnjo vina in 2 tovora drv. AS, Gr. A, XVII
Snežnik 16. Foto: J. K.

Leta 1718 je bil Jurij Kotnik z Gorenjega Jezera

Poroka Janeza Logarja (Župajni) z Gorenjega Jezera 2 in Terezije Troha (Žlebarjeve) z Babnega Polja 23 leta 1937. (Župajni) tudi župan (Supp.) v vasi. Pri tej hiši
Fotografijo hrani družina Andrejčič. so bili župani več sto let, zato so imeli večjo
kmetijo. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
k) Zdravko Andrejčič, * 1962, Kozarišče 32 (Tomažev), se je priženil,
žena Darja Logar, * 1969, 3 otroci. X
Domače ime je zelo staro, travnik Župajna loka (Supainye Loka) v Cer­
kniškem jezeru, ki je še danes last te kmetije, se omenja že pred letom
X
1472.835 Sklepamo, da je 4. decembra 1888 hiša ali vsaj del hiše pogorela, Flišno znamenje, Gorenje Jezero 2 (Župajni).
ker so ta dan umrli zaradi opeklin trije otroci družine Kotnik: 9-letna Ma­
rija, 5-letni Franc in 4-letni Janez.836 Ivana Kotnik, (hči h), roj. 1888, je A
odšla v ZDA. A19
Na orodju imajo staro hišno znamenje: dva Andrejeva križa, vrisana p
navpično drug nad drugim, kar je edini primer med znanimi znamenji v
^1
Loški dolini in v vaseh okoli Cerkniškega jezera. 837
■

3. DOLENJI KOTNIKOVI, 1/2 kmetije Leta 1718 je imel Jurij Kotnik z Gorenjega Jeze­
ra (Dolenji Kotnik) polovično kmetijo. AS, 1/13
a) Avguštin Kotnik je imel leta 1555 dve polovični kmetiji, to in Me- u. Foto: J. K.
kavcovo; 834 AS, J kataster.
b) Jurij Kotnik je imel leta 1718 polovično kmetijo; 835
J. Kebe, Loška dolina, str. 613.
836
c) sin Gregor Kotnik je imel isto kmetijo leta 1752; NŠAL, MMK žup. Stari trg, 1888.
837 Janez Logar, januar 2001, risba
č) sin Jurij Kotnik je imel po katastru kmetijo že leta 1787,838 žena Neža znamenja.
Ule, * 1760, t 72 let, vsaj 1 otrok; leta 1807 je dal Jurij Kotnik od polo­ 838 AS, J kataster.
vične kmetije mernik pšenice in mernik mešanega žita za starotrškega 839 ŽA Stari trg, fasc. 6, spisek bere
učitelja;839 starotrškega učitelja.
 Gorenje Jezero 439

d) sin Matija Kotnik, * 1779, t 57 let, žena Marija Gerl, * 1780, t 64 let,
1 otrok;
e) Anton Škerbec, * 1816, Poljane 4, f 39 let, seje priženil, žena Marija
Kotnik, * 1815, f 83 let, 3 otroci;
f) sin Jožef Škerbec, * 1844, t 74 let, žena Marija Lah, * 1846, Lož, Me­
sto 10, t 63 let, 9 otrok, 3 umrli do 9. leta;
g) sin Franc Škerbec, * 1874, žena Marija Telič, * 1877, Gorenje Jezero
23, 2 otroka, 1 umrl v 1. letu.
Franc in Marija Škerbec sta odšla v ZDA in gospodar Franc je leta 1931
umrl v Clevelandu. Hiše ni več, stala je nad Župajno.
4 (2). MEKAVCOVI, prej Gornji Kotnik, 1/2 kmetije, od leta 1718 do
1807 je bilo 3/4 kmetije
a) leta 1536 je imel Avguštin (priimka še ni imel) 1/2 kmetije pod lo­
škim gospostvom;
b) Avguštin Kotnik je imel leta 1555 dve polovični kmetiji, to in Dolenjo
Kotnikovo; Družina Mavko z Gorenjega Jezera okoli leta
c) Mihael Kotnik je imel leta 1606 polovično kmetijo; 1911. Od leve: Marija, por. Štirn, na stolu Fran­
čiška, por. Koprivc injvana; zadaj oče Franc in
č) Jakob Kotnik je imel pred letom 1718 polovično kmetijo, Jurij Kotnik mati Marija. Foto: J. Šega, Grahovo. Fotografijo
pa 1/4 kmetije, potem soju združili v 3/4 kmetije; hrani Gabrijela Štefančič.
'O ■
d) leta 1718 in še 1752 imel 3/4 kmetije Hanže Mavko;840
e) leta 1787 je imel kmetijo Mihael Mavko,841 kmetijo je imel še leta
1824,842 žena Marija Kotnik, * 1762, na Lazah 5 (Kotna, oče Mihael Ko­ - - -M
tnik), poročena 26. jan. 1780,843 f 74 let, vsaj 1 otrok; ■ :

f) sin Mihael Mavko, * 1796, f 47 let, je imel okoli leta 1840 že 1/2 kme­ . s*— rfu . -
rs-L. tsU.— i
tije, žena Marija Mulec, * 1803, Gorenje Jezero 12 (Petrinova), t 68 let, 6
Leta 1718 je imel Hanže Mavko (Maukho) z Go­
otrok, 2 umrla v 1. letu; renjega Jezera (Mekavcavi) 1/2 kmetije, pred
g) sin Jakob Mavko, * 1836, žena Marija Ule, * 1835, Gorenje Jezero 24 njim jo je imel Jakob Kotnik. AS, 1/13 u. Foto:
J. K.
(Tomaževa), 12 otrok, 4 umrli do 4. leta;
h) sin Franc Mavko,:i: 1868, t 78 let, žena Marija Gregorič, * 1886, Pod- Ap jfceŽ.vuib »41* ****
cerkev 9 (Bloškena), f 39 let, 9 otrok; ■jra
K1 csU~
\*š

Leta 1718 je imel Hanže Mavko z Gorenjega Je­

zera (Mekavcavi) tudi 1/4 kmetije, pred njim jo
t / i
L j 1 J .1 2/. j" ■ je imel Jurij Kotnik. AS, 1/13 u. Foto: J. K.

i sr ■ - f ' - *
;
. /V/
Leta 1754 je imel Gregor Kotnik z Gorenjega Jezera (Dol­
nji Kotnik) polovično kmetijo. AS, T kataster. Foto: J. K.
. - o
•$ry
m* m
<~Z>
^ ir*#
Del urbarja loškega gospostva iz leta 1536 za Gorenje
Jezero. Vsi gospodarji so imeli polovične kmetije, samo
Mihael Kharll je imel celo kmetijo. Gospodarji po vrsti:
Lavrič (Lavričevi, v urbarju iz leta 1528 je zapisan Štefan
Lavrič), Jernej Nelic (potem Nelec), Avguštin (ni imel še
priimka, Mikavcavi), Urban Kočevar (Gotscheur, možno
da je od tega Urbana, prišlo domače ime Urbanovi), Mi­
hael Kavel (Khauell) in Šimec (ni imel še priimka). AS,
Vic. a. I/52, šk. 90. Foto: J. K.
... ■/..//. • |. .1
* ‘7| \ i
Leta 1606 je imel Mihael Kotnik z Gorenjega Jezera (Mi-
kavcavi) 1/2 kmetije. Poleg drugega je letno dajal 4,5 l ~
. ■ '/rt . * * ' ; p /.-/J,,; V I
mernika pšenice. AS, Gr. A, XVII Snežnik 16. Foto: J. K.
/ li.ltJ: //*/'•' ' $[ /
"-S**—'/V
I Ti
Del spiska bere za starotrškega učitelja iz leta
1807 za vas Gorenje Jezero. Na levi so hišne
številke, na desni pa velikost kmetije. Na št. 2
(Župajni) je imel 1/2 kmetije Lovrenc Kotnik;
na št. 3 (Dolenji Kotnikovi) je imel 1/2 kmetije
Jurij Kotnik; na št. 4 (Mekavcavi) je imel 3/4
kmetije Vall(lentin) Kotnik, kar je napaka, kajti
v resnici je imel kmetijo Mihael Mavko, na št. 5
(Vragovi) pa je imel 1/2 kmetije Anton Martin­
čič. ZA Stari trg. Foto: J. K.
. 0 .O:\Jd
Leta 1555 je imel Avguštin Kotnik z Gorenjega Jezera
dve polovični kmetiji: Mikavcavo in Dolenjo Kotniko­ 840
Glej fotografijo zapisa Gorenje Jeze­
vo. Imena takratnih jezerskih gospodarjev po spisku v ro 16.
urbarju: Avguštin Kotnik, Urban Kočevar,_ Martin Karli, 841
AS, J kataster.
Avguštin Kotnik, Mohor, Gregor Lekšan, Štefan Lekšan 842
in Lenart (Lienhart) Vober (VVober). AS, Vic. a. I/52, šk. AS, F kataster.
843
90. Foto: J. K. NŠAL, PMK, Stari trg, leto 1780.
440 VI. poglavje

i) Franc Koprivc, * 1901, Planina pri Sevnici, f 75 let, se je priženil,

žena Frančiška Mavko, * 1909, t 84 let, 4 otroci.
Nekdanje domače ime Gornji Kotnik je prišlo od prejšnjega priimka, -*■---- - — S**— S&j&fv!
priimek Malko, potem Mavko, se omenja na Goričicah že leta 1536.844 Na QSU~m^
.... 11
spisku bere za starotrškega učitelja iz leta 1807 pa je zapisano, daje imel Si k, • t
na Gorenjem Jezeru št. 4 Valentin Kotnik 3/4 kmetije, od katere je dajal Leta 1718 je imel Jurij Martinčič z Gorenjega
mernik pšenice in mernik mešanega žita, kar je verjetno napaka, morda Jezera (Vragov) polovično kmetijo, prej sta
pa je šlo za dogovor med Mihaelom Mavkom in Valentinom Kotnikom. jo imela Jožef in Jakob Martinčič. AS, 1/13 u.
Foto: J. K.
5 (1). VRAGOVI, cela kmetija
a) Jožef in Jakob Martinčič sta imela polovično kmetijo pred letom 1718;
b) sin Jurij Martinčič je imel isto kmetijo leta 1718 in še 1/4 kmetije, ki
jo je pred letom 1752 dobil Peter Martinčič (Poladinov); L. )AU~ '
cjAJi
c) leta 1787 je imel kmetijo Anton Martinčič,845 žena Helena Urbič iz i •’~r“'žr3’
Lipsenja, vsaj 1 otrok; Anton Martinčič je leta 1807 dal od polovične kme­
tije mernik pšenice in mernik mešanega žita za starotrškega učitelja;846 Leta 1718 je imel Jurij Martinčič z Gorenjega
Jezera (Vragov) četrtinsko kmetijo. AS, 1/13 u.
č) sin Pavel Martinčič, * 1766,182 let, žena Marija Prevec, vsaj 1 otrok; Foto: J. K.
d) sin Urban Martinčič, * 1790, t 41 let, žena Marija Kotnik, * 1791, f 47
let, 7 otrok, 1 umrl v 1. letu;
e) sin Janez Martinčič, * 1826, t 51 let, žena Marija Truden, * 1826, j
Gorenje Jezero 18 (Ponikvarjeva), f 71 let, 8 otrok, 1 umrl v 3. letu;
f) sin Matija Martinčič, * 1846, vojak, f 1872, umrl eno leto po poroki, Leta 1752 je imel Jurij Martinčič z Gorenjega
žena Marija Telič, * 1846, Gorenje Jezero 16 (Urhova), 1 otrok, umrl v 1. Jezera (Vragov) polovično kmetijo. AS, T kata­
letu; vdova Marija Telič seje leta 1875 omožila na Jeršanovo 1; ster. Foto: J. K.
g) Janez Petrič, * 1851, Lipsenj 39 (Ta Žagni), f 81
let, se je priženil, žena Ana Martinčič, * 1853, Gorenje
Jezero 5, t 37 let, II. žena Marija Hace, * 1870, Pod-
cerkev 16 (Jurjevcova), f 23 let, III. žena Uršula Ule,
* 1872, Goričice 1 (Češnjevčeva), t 71 let, I. zakon 5
otrok, II. zakon 1 otrok;
h) sin Janez Petrič, * 1884, iz I. zakona, t 85 let,
žena Marija Škerbec, * 1898, Gorenje Jezero 3 (Dol. Ko­
tnikova), f 77 let, 7 otrok, 3 umrli do 4. leta;
i) Stanislav Gerl, * 1918, Gorenje Jezero 33 (Zogar-
jev), t 75 let, se je priženil, žena Vida Petrič, * 1929, t
77 let, 2 otroka.
Leta 1772 sta pri krstu Helene Levar iz Martinjaka 6 zapisana starša: Gostilna pri Vragovih na Gorenjem Jezeru okoli
oče je bil Simon Levar, mati pa Marija, roj. Vrag (Vragin), z Gorenjega leta 1900. Fotografijo hranijo Vragovi.

Jezera (ex superiori Villa). V resnici se je pisala Martinčič, vendar so na­

pisali domače ime kot priimek. Dne 9. junija 1838 je zaradi poškodbe na
glavi (Kopfverletzung) umrl 39-letni samski Matija Martinčič z Gorenjega
Jezera 5. Umrl je na št. 11, kjer je pomagal pri delu. Pred smrtjo je še pre­
jel sv. zakramente. Gospodarja Janeza Martinčiča, roj. 1826, opisuje loški
Flišno znamenje, Gorenje Jezero 5 (Vragovi).
sodnik dr. Hinko Dolenec kot odličnega veslača, ki je štiri dni pred smrtjo
ponoči ob hudi burji sam priveslal veliki jezerski čoln z Otoka na Gorenje
Jezero.847 Bilje tudi vnet lovec. Nevesta Marija Škerbec, roj. 1898, Gorenje
Jezero 3, je prinesla k hiši pol kmetije in od takrat je pri tej hiši cela kmeti­ 844
J. Kebe, Loška dolina, str. 471.
ja. Hiša ima lep kamnit ločni portal, okrašen s karniso, grozdi in sklepnim 845
AS, J kataster.
kamnom, ki ima napis: J. P. (Janez Petrič) 1887. V hiši je bila gostilna. Na 846
ŽA Stari trg, fasc. 6, spisek bere
orodju imajo staro hišno znamenje: peščeno uro s črtama, podaljšanima starotrškega učitelja.
zgoraj in spodaj. US 847
H. Dolenec, Izbrani spisi, str. 35-40.
6 (3). KOCAVZOVI, domec (Hofstat) Dolenec ni mogel pozabiti besed,
ki mu jih je takrat, ko so priveslali
a) Jernej Grajš je imel leta 1718 podružništvo - hišo in nekaj zemlje; domov, rekel gospodar Janez Mar­
tinčič, ko mu je po velikem naporu
b) Gregor Martinčič je imel leta 1752 kajžo;849 postalo slabo: »Gospod, Vi ste še
c) sin Primož Martinčič, žena Uršula Krištof, vsaj 2 otroka, leta 1782 dečko, pa rad Vas imam, z menoj gre
pa h kraju!«
je bil rojen sin Jakob; 848 Vida Gerl, roj. Petrič, risba zname­
č) sin Tomaž Martinčič, * 1786, f 72 let, žena Neža Špeh, * 1784, t 80 nja.
849 AS. T kataster.
let, 6 otrok;
 Gorenje Jezero 441

d) sin Matija Martinčič, * 1814, f 67 let, žena Ana Žnidaršič, * 1818,

Bločice 17 (Ta Stari), f 45 let, 4 otroci, 2 umrla do 7. leta;
e) sin Janez Martinčič, * 1841, f 77 let, bilje snežniški logar v Grajšev-
ki, žena Uršula Špehar, * 1840, Dane 35, Klance (Špeharjeva), f 32 let, II.
žena Uršula Bavec, * 1849, Šmarata 7 (Zdolenja Gašprčeva), t 57 let, III.
žena Marija Troha, * 1863, Babno Polje 31 (V žlebu), t 85 let, I. zakon 2 V ,fl A ,<r .

otroka, II. zakon 11 otrok, III. zakon 1 otrok, 2 umrla v 1. letu; Leta 1718 je bil Jernej Grajš (Greisch) z Gorenje­
f) sin Jakob Martinčič, * 1866, iz I. zakona, umrl na Štajerskem, žena ga Jezera (Kocavzavi) edini podružnik (Undters-
sas) v vasi, ki je imel samo hišo in nekaj zemlje.
Frančiška Mlakar, * 1865, Knežja Njiva 12 (Zgornja Lohnetova), t 51 let, AS, 1/13 u. Foto: J. K.
II. žena Marija Škerbec, * 1891, Gorenje Jezero 30 (Zgornja Urhova), I.
zakon 4 otroci;
g) sin Janez Martinčič, * 1896, f 49 let, umrl leta 1945 v Dachauu, žena
Angela Škerbec, * 1899, Gorenje Jezero 30 (Zgornja Urhova), t 76 let, 6
otrok, dvojčici Hedviga in Majda sta umrli mesec dni po rojstvu;
h) sin Ladislav Martinčič, * 1933, žena Jožefa Nelec, * 1933, Iga vas 29
(Štorova), 1 otrok; Leta 1718 je imel Jurij Kotnik z Gorenjega Je­
zera (Dolenji Kotni) 1/4 kmetije. AS, 1/13 u.
i) sin Darko Martinčič, * 1956, žena Vanda Miklavčič, * 1960, Velike Foto: J. K.
Bloke 14, 2 otroka.
/z/ . //.v// '
Leta 1701 se je pri hiši reklo pri Kocjanu (od Kancijana), iz tega je V -%r( n ' ,us
prišlo Kocavz. Tega leta je umrla 69-letna Helena Šuštarcovka (Schustar-
zouka) ali Kocjanka (seu Koziankha) z Gorenjega Jezera.850 Leta 1807 je
bila hiša oproščena dajanja bere za starotrškega učitelja. Dne 22. julija /aCCC- C/cc/taC- Cum Sua-
Ur/it/a /t'£ gg:
1858 je umrl zaradi možganske poškodbe - na glavo mu je padel pokrov (in
Folge eines Sturzer auf den Kopf) - 12-letni Matija Martinčič (Kocavzov)
vcl/tS c/c'/ye gercnncij
z Gorenjega Jezera 6. Iz družine Martinčič (e, II. zakon) so odšli v ZDA: ./,? me ' n )/trn i um L
Janez, roj. 1876, Dominik, roj. 1882, Rudolf, roj. 1885 - leta 1909 je umrl v 'C&ttr/Z- i/tis-•i/n/e -
državi Illinois - in Alojzija, roj. 1887.
7 (25). DOLENJI KOTNI, kajža -
Dne 19. maja 1783 se je poročil Štefan Koren,
a) Jurij Kotnik je imel leta 1718 četrtinsko kmetijo; zak. sin pok. Blaža z Gorenjega Jezera 8 (Oštir­
b) (--) Kotnik, žena Katarina (--), * 1779, vsaj 1 otrok; jev) s svojo nevesto Uršulo, zakonsko hčerjo
pok. Matije Škerbca iz Kozarišč. Poročil ju je
c) sin Jakob Kotnik, * 1801, f 70 let, žena Neža Logar, * 1807, Lipsenj 7 Anton Eržen, starotrški kaplan. Priči: Anton
(Zgornji Hribar), f 52 let, 7 otrok, 1 umrl v 2. letu; Martinčič in Lenart Mule. PMK. Foto: J. K.

č) sin Jakob Kotnik, * 1836, t 49 let, žena Marija Kraševec, * 1850, Ko-
zarišče 11 (Krašovčkova), t 34 let, 5 otrok, 4 umrli do 4. leta;
d) Jernej Krajec, * 1860, Gorenje Jezero 17 (Krajnč), t 57 let, žena
Frančiška Martinčič, * 1863, Gorenje Jezero 14 (Poladinova), f 53 let, 7
otrok, 1 umrl v 2. letu;
e) sin Jernej Krajec, * 1892, t 81 let, žena Ivana Petrič, * 1892, Gorenje
Jezero 5 (Vragova), t 87 let, 3 otroci, 1 umrl v 1. letu.
Leta 1807 je bila hiša oproščena dajanja bere za starotrškega učitelja.
Iz družine Krajec so odšli v ZDA: Frančiška, (hči d), roj. 1891, Jernej, roj.
1892, žena Ivana Petrič, tam sta se rodila otroka Slava in Ludovik. Hišo je
kupila Neža Kotnik z Laz 1.
8 (5). OŠTIRJEVI, prej Gorenji Urbanovi in Korenovi, 1/2 kmetije
a) Blaž Koren, vdovec, II. žena Apolonija Martinčič, Gorenje Jezero
(oče Luka Martinčič), poročena leta 1780, vsaj 1 otrok;
b) sin Štefan Koren, žena Uršula Škerbec, Kozarišče (oče Matija Šker­
bec), poročena leta 1783, ko je bil ženinov oče Blaž že pokojni; 851
c) Anton Mulec, * 1792, Gorenje Jezero 13 (Urbanov, oče Urban), f 84
let, žena Marija Palčič, * 1805, t 47 let, 8 otrok;
č) sin Mihael Mulec, * 1816, f 75 let, žena Neža Hace, * 1817, Podcerkev
10 (Baragova), f 47 let, poroka je bila leta 1841, II. žena Marija Gregorič,
* 1822, Podcerkev 9 (Bloškena), t 61 let, I. zakon 6 otrok, 1 umrl v 4. letu;
d) Andrej Komidar, * 1846, Klance 32 (Petrov), f 49 let, seje priženil, 850
NŠAL, MMK Stari trg, leto 1701.
žena Frančiška Mulec, * 1858, t 60 let, 7 otrok, 1 umrl v 1. letu; 851
NŠAL, PMK Stari trg, leto 1783.
442 VI. poglavje

e) sin Andrej Komidar, * 1879, t 38 let, umrl je leta 1917 zaradi bolezni,
ki jo je dobil v prvi svetovni vojni, žena Helena Hribar, * 1886, Bloška Po­
lica 2 (Štentčeva), f 80 let, 3 otroci;
f) Janez Mulec, * 1910, Podcerkev 38 (Urbanov), t 85 let, seje priženil,
žena Marija Komidar, * 1913, f 75 let, 3 otroci;
g) sin Miroslav Mulec, * 1935, f 58 let, žena Vida Telič, * 1935, Gorenje
Jezero 23 (Županova), t 45 let, 2 otroka;
h) sin Bojan Mulec, * 1968, žena Romana Truden, * 1971, Nadlesk 37
(Kočevarjeva), 1 otrok.
Leta 1807 je bila hiša oproščena dajanja bere za starotrškega učitelja, a
ni mogoče ugotoviti vzroka. Domače ime kaže, daje bila pri hiši gostilna,
od okoli leta 1900 pa je bila tudi stara šola.852 Nekdaj je bilo domače ime
Korenovi, in to od prejšnjega priimka.853 Gospodar Andrej Komidar, roj.
1846, je imel načrt, da bi ob izviru Obrha v bližini Cemuna naredil vodno
žago. Pri hiši hranijo natančen načrt žage iz leta 1883. Domače izročilo
pravi, da je načrt naredil sam. Za žago je že veliko naredil in se zadolžil,
a je še mlad umrl. Po njegovi smrti so delo opustili. Hranijo tudi pismo, ki
gaje sin Andrej, roj. 1879, januarja 1915 pisal iz vojske. V njem toži, daje
še vedno bolan. Žena naj bi prosila pri oblasteh, da bi lahko prišel domov.
Pouči naj otroke, da se ne smejo igrati z ognjem. Skrbelo ga je za kaščo,
ki je ni mogel dokončati in za debele hoje v njihovem gozdu, da jih ne bi
kdo posekal. Če ga bo prišla kaj obiskat, se mora dobro obleči, da se ne bi
prehladila. s:, i
Anton Mulec, (sin c), roj. 1829, je leta 1852 umrl v Benetkah. V ZDA sta
odšla Franc Komidar, (sin d), roj. 1888, in sestra Ana Komidar, roj. 1894.
Pri hiši je pravokotni portal s karniso in napisom: F. K. (Franc Komidar)
1892. Na orodju je bilo staro hišno znamenje: tri vzporedne vodoravne
Hišno znamenje, Gorenje Jezero 8 (Oštirjevi).
črte.855
9 (16). ULEČI, prej Urhov Matija, še prej Rakovec, še prej Bacel 856
c nvA' 'tdtalSi.a Owi' V
hiša, prej 1/4 kmetije
a) Mihael in Matija Lončarič (Landtscharitsch) sta imela polovično
kmetijo pred letom 1718; __
b) Jurij Gerl je imel leta 1752 isto polovično kmetijo, verjetno seje po­ Leta 1718 sta imela Mihael in Matija Lončarič z
Gorenjega Jezera (Uleči) polovično kmetijo. AS,
tem delila z Gorenjo Andrijaževo, daje ostala četrtinska; 1/13 u. Foto: J. K.
c) leta 1787 je imel kmetijo Tomaž Gerl;857
č) Pankracij Gerl, * 1774, žena Marija Gerl, * 1786, t 48 let, 6 otrok; 4v '/f* " ' j
I\ /l
d) leta 1807 je imel kmetijo Tomaž Gerl, kije bil tudi cerkveni ključar; -/(kn-A f -fti" ■
to leto je dal od četrtinske kmetije pol mernika pšenice in pol mernika me­ • /m .
šanega žita za starotrškega učitelja;858
'" > !
e) sin Tomaž Gerl, * 1799, f 81 let, žena Elizabeta Palčič, * 1811, Vrhni­ '
ka 10 (Palščeva), f 60 let, 3 otroci;
s. ‘

f) Jurij Steržaj, * 1793, f 69 let, žena Marija Puntar, * 1803, Unec, t 75

let, 1 otrok; Leta 1754 je imel Jurij Gerl z Gorenjega Jezera
(Uleči) polovično kmetijo z njivami: na Frnačah,
g) sin Andrej Steržaj, * 1829, se je priženil, žena Marija Gerl, * 1834, na Mostnicah, Hrastene njive, Zelnik (Kraut
Garten) itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
Gorenje Jezero 9, 8 otrok, 5 umrlo do 7. leta;
h) Matija Škerbec, * 1862, Podcerkev 12, žena Frančiška Palčič, * 1865, 852
Glej Gorenje Jezero 30.
Iga vas 10 (Uletovi), glej Gorenje Jezero 30; 853 Jakob Porok, ustni vir. To je slišal
i) Franc Martinčič, * 1864, Gorenje Jezero 5 (Vragov), t 59 let, žena od starih ljudi v vasi.
854
Terezija Ule, * 1866, Goričice 2 (Uleča), t 84 let, 2 otroka, oba umrla v 1. Bojan Mulec, ustni vir. Pismo z dne
13. januarja 1915 hrani družina
letu; Mulec.
855
j) leta 1929 je v hiši bival Anton Vrh, * 1897, Podtabor 10, mizar, žena Janez Mulec iz Iga vasi, ustni vir.
856
Marija Knafelc, * 1901, Jurišče 54, 3 otroci; Leta 1638 je bil Bacel še priimek.
Glej J. Kebe, Loška dolina, str. 478.
k) nekaj let je v hiši bivala družina Schein iz Cerknice: Josip Schein, 857
AS, J kataster.
roj. 1896, Podjuna 21, podpreglednik finančne kontrole, žena Elizabeta Ko- 858
ŽA Stari trg, fasc. 6, spisek bere
žej, roj. 1893, Rožej, 3 otroci. starotrškega učitelja.
 Gorenje Jezero 443

Leta 1866 je v tej hiši za kolero (Cholera) umrla 19-letna Frančiška

Gerl. Okoli leta 1850 je bilo posestvo prodano, kupil gaje Jurij Steržaj, roj.
1793 na Rakeku, Tomaž Gerl pa je šel z družino v ribniški okraj na fito (in
der Bezirk Reifniz inter inq.). Pri hiši je bila gostilna. Ker sta Jurij Steržaj
in njegov sin Andrej sprejemala ponarejeni denar in z njim kupčevala, ju
je dobila policija in bila sta obsojena vsak na 21 let zapora. Dekan Matija
Skerbec piše, da je bilo v tistih časih v Loški dolini veliko ponarejenega
denarja. Hišo in 1/4 kmetije je leta 1888 kupil trgovec Peče iz Starega trga,
od njega pa je oboje kupil (possessor per emptionem) Matija Skerbec, roj.
1862, Podcerkev 12. V prejšnji gostilniški sobi je bila ekskurendna šola na
Gorenjem Jezeru.859 Hiša je prodana.
10 (15). GORNJI ANDRIJAŽEVI, 1/4 kmetije
a) Tomaž Gerl, žena Marija Mulec, vsaj 1 otrok;
b) sin Andrej Gerl je imel kmetijo leta 1787,860 žena Jera Lavrič, vsaj 1
otrok;
c) sin Pavel Gerl, * 1778, f 76 let, žena Marjeta Ule, * 1778, f 61 let, 3
otroci; leta 1807 je imel Pavel Gerl isto kmetijo in je dal to leto pol merni­
ka pšenice in pol mernika mešanega žita za starotrškega učitelja;861
č) sin Janez Gerl, * 1818, t žena Ana Mekinda, * 1818, Lipsenj 31 (Mal-
narčkova), poročena leta 1843, f 36 let, II. žena Marija Hace, * 1831, Pod­ Hišno znamenje, Gorenje Jezero 10 (Gornji An-
drijaževi).
cerkev 16 (Jurjovceva), f 62 let, I. zakon 4 otroci, II. zakon 5 otrok, 3
umrli do 7. leta; j 4 So
d) sin Jakob Gerl, * 1864, t 92 let, žena Marjeta Žnidaršič, * 1866, Vi-
ševek 11 (Šumradova), f 29 let, II. žena Uršula Mulec, * 1869, Viševek 23 ~ p n 3»
(Kovačeva), t 76 let, I. zakon 3 otroci, II. zakon 6 otrok; .7 C' i-
e) sin Matevž Gerl, * 1890, f 55 let, umrl je leta 1945 v Palermu, bil
interniranec, žena Frančiška Gerbec, * 1898, Lipsenj 6 (Lončarjeva), 3 Leta 1555 so imeli na Gorenjem Jezeru kmetije:
otroci; Tomaž Lekšan (sedaj Županovi) je letno dajal od
1/2 kmetije 30 kr.; Martin Kotnik (sedaj Zupaj-
f) Anton Strle, * 1928, Zala 1, f 68 let, seje priženil, žena Alojzija Gerl, ni) je imel celo kmetijo in še 1/2, od cele je le­
* 1932, 1 otrok; tno dajal 60 kr., od 1/2 pa 30 kr.; Štefan Lavrič
(Lavričevi) in Lovro Nele (Nelz) sta imela 1/2
g) Janez Srebotnjak, * 1973, Postojna, seje priženil, žena Renata Str­ kmetije, Anže Jeršin (Jershin, Pangretovi) je
le, * 1976, 2 otroka. imel celo, Avguštin Kotnik (Mikavcavi) in Urban
Kočevar (Urbanovi) pa sta imela 1/2 kmetije.
Cetrtinska kmetija seje oddelila od Uleče. V ZDA sta odšla: Janez Gerl, AS, Vic. a. 1/52, šk. 90. Foto: J. K.
(sin č, I. zakon), roj. 1848, in Jernej Gerl, (sin č, II. zakon), roj. 1861. Hiša
ima lesen strop s prečnim tramom iz leta 1929 in na orodju hišno zname­
nje: Andrejev križ in tri črte ali rimska številka 13. 862
11. LAVRIČEVI, 1/2 kmetije
a) Stefan Lavrič je imel polovično kmetijo pod loškim gospostvom že
leta 1528, leta 1536 je pisar zapisal samo Lavrič (Lavriz), leta 1555 pa
Štefan Lavrič;863 Leta 1606 sta imela Mihel in Jurij Lavrič (Lau-
b) Mihel in Jurij Lavrič (Luritsch) sta imela leta 1606 isto kmetijo; ritsch) z Gorenjega Jezera (Lavričevi) polovično
kmetijo pod loškim gospostvom, od katere sta
c) Pavel Lavrič je imel pred letom 1752 polovično kmetijo; dajala 1 gld., 46 kr., 2 denariča činža in 4,5 mer­
nika pšenice, po 3,5 mernika prosa in ovsa, 2
č) sin Primož Lavrič, žena Marija Gerl, vsaj 1 otrok; kokoši, 15 jajc, 15 povesem prediva, pol vožnje
d) sin Andrej Lavrič, * 1766, t 69 let, žena Lucija Kotnik, II. žena Marija vina, 1 tovor drv, 1,5 pogače in 1,5 kokoši. AS,
Gr. A, XVII Snežnik 16. Foto: J. K. Ta rodbina je v
Bavec, * 1778, f 57 let, I. zakon vsaj 1 otrok; leta 1807 je imel Andrej La­ sorodstvu s piscem te knjige.
vrič isto kmetijo in je dal to leto mernik pšenice in mernik mešanega žita 859
za starotrškega učitelja;864 Dekan M. Skerbec, Zgodovina in
rodovnik družine Skerbec, tipkopis
e) Matevž Ule, * 1797, Lipsenj 18 (Uleč), seje leta 1821 priženil, 129 let, hrani družina Skerbec na Gorenjem
Jezeru 30.
žena Marija Lavrič (hči I. zakona), * 1799, t 27 let, 1 otrok; oba starša sta 860
AS, J kataster.
umrla leta 1826, ko je bila edina hči Helena stara 4 leta; 861
ŽA Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
f) hči Helena Ule, * 1822, seje leta 1842 poročila z Lovrencem Kebetom 862
Alojzija Strle, Gorenje Jezero, ustni
na Dolenje Jezero 37 (Ta Bogati Kebeč), njena hči Marija Kebe, roj. 1858, vir. Znamenje je na ročaju svedra.
863
je bila stara mati pisca te knjige; AS, St. a, I, fasc. 281, Urbar gospo­
stva Lož 1528 (št. 409) in AS, Vic. a.
g) v hiši je nekaj časa bival logar (Waldheger) Janez Bek, * 1813, Turjak 1/52, šk. 90.
22, žena Marija Gabrove, * 1818, Zgornja Planina 42, 5 otrok. 864
ŽA Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
444 VI. poglavje

Domače ime je ostalo od prejšnjega priimka. Zaradi bogate Helenine

dote se pri hiši na Dolenjem Jezeru 37 reče po domače pri Ta Bogatih $
t(c.v c— i~
Kebečih. Del te kmetije je od Ta Bogatih Kebečih na Dolenjem Jezeru pri­ ejU~°i-PC
nesla za doto k Ta Srednjim Kebečim moja stara mati Marija Kebe.865 La­
vričeva hiša je bila nad Petrinovo hišo in je že dolgo ni več.866
12 (17). PETRINOVI, 1/2 kmetije, leta 1752 je bila cela kmetija in še B &L,
1/4 kmetije Leta 1718 je imel Peter Mulec z Gorenjega Jeze­
ra (Petrinov) 1/4 kmetije. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
a) Jakob Mulec je bil leta 1653 ključar cerkve sv. Kancijana;867
<•> ~y
b) Peter in Andrej Mulec (Mulz) sta imela leta 1718 vsak svojo četrtin- p
:'J' nL-e• > e-U
sko kmetijo, verjetno sta bila brata, potem so jo zopet združili, da je bila ■ 4»ii fO

naprej polovica;868 csLL* ,

c) Andrej in Pavel Mulec sta imela leta 1752 celo kmetijo in 1 /4 kmetije, p » »•’.
leta 1754 jo je imel Andrej Mulec, kmetija se je potem delila, polovična je
Leta 1718 je imel Andrej Mulec z Gorenjega Je­
ostala pri tej hiši, 3/4 pa je šla k Urbanovim s Pavlom Mulcem;869 zera (Petrinovi) 1/4 kmetije. AS, 1/13 u. Foto:
č) Lovrenc Mulec je bil gospodar po letu 1752; J. K.

d) sin Peter Mulec, * 1748, f 80 let, žena Marija Malnarčič, Gorenje Je­
zero (Urhova, oče Mihael Malnarčič), poročena 5. febr. 1776, vsaj 3 otroci; ■Hits % J
Peter Mulec je imel kmetijo leta 1787,870 leta 1807 je od polovične kmetije t J fchlh.tktJtLj. | _
dajal mernik pšenice in mernik mešanega žita za starotrškega učitelja;871 i
e) sin Mihael Mulec, * 1780,162 let, žena Marija Kovač, * 1781,151 let,
5 otrok, leta 1807 je imel Peter Mulec še vedno kmetijo;
D sin Jakob Mulec, * 1808, f 70 let, žena Elizabeta Koren, * 1813, Žerov-
nica 14 (Korenova), t 77 let, 7 otrok, 3 umrli do 4. leta; k
/
g) sin Matevž Mulec, * 1845, | 38 let, žena Marija Levar, * 1853, Graho­ X
G
vo 8 (Zgončkova), t 90 let, 3 otroci;
'

:!
■

h) sin Matevž Mulec, * 1879, t 86 let, žena Alojzija Mekinda, * 1897,
Lipsenj 31 (Malnarčkova), t 83 let, 7 otrok;
i) sin Matevž Mulec, * 1927,180 let, žena Ivana Okoliš, * 1932, Nadlesk
26 (Srpankena), f 74 let, 2 otroka.
jrrfoVJtf l/
t ii
Leta 1752 sta imela Andrej in Pavel Mulec z Go­
renjega Jezera (Petrinovi) celo kmetijo in 1/4.
V spisku sta zapisana tretja. AS, T kataster.
Foto: J. K.

Vse kaže, da seje kmetija delila z Urbanovo. Jernej Mulec, (sin e), roj.
1817, seje leta 1837 priženil h Korenovim v Žerovnico. y c * na ' ftclt ■
H
13 (19). URBANOVI, prej Dolenji Urbanovi, 1/4 kmetije
a) leta 1555 je imel Urban Kočevar 1/2 kmetije pod loškim gospostvom;
/A.. v .j... T i
b) Pavel Mulec, * 1733, (Petrinov), t 45, žena Elizabeta Petrič, 5 otrok,
1 umrl V 6. letu; Leta 1754 je imel Andrej Mulec (Petrinovi) z Go-
c) sin Urban Mulec, * 1767, t 81 let, žena Jera Ule, * 1763, t 66 let, 4 SS/SS5K™ SŠ
otroci; leta 1787 je imel Urban Mulec že 3/4 kmetije,872 leta 1807 je dajal t kataster. Foto: J. K.
mernik in pol pšenice in prav toliko mešanega žita za starotrškega učite­ - ^/
lja, kdor je imel polovično kmetijo, pa je dal samo mernik;873 i'

f 5L j -
č) sin Jernej Mulec, * 1795, f 49 let, žena Neža Kotnik, * 1805, Gorenje
Jezero 7 (Dolenja Kotna), t 73 let, 4 otroci; Leta 1555 je imel Urban Kočevar (Urbanov)
d) sin Janez Mulec, * 1830, t 52 let, žena Neža Kočevar, * 1840, Lož, 1/2 kmetije. Vpisan je zadnji. AS, Vic. a. I/52,
šk. 90. Foto: J. K.
Predmestje 1 (Opkova), t 70 let, 7 otrok, 3 umrli do 5. leta;
e) Franc Škerbec, * 1858, Nadlesk 30 (Urhov), f 56 let, se je priženil,
865 Franc Kebe (Ta Srednji Kebeč),
žena Frančiška Mulec, * 1863, f 75 let, 5 otrok, 2 umrla v 1. letu;
Brežice, okt. 2010, ustni vir.
D sin JernejŠkerbec, * 1888, t 75 let, žena Terezija Telič, * 1893, Gore­ 866
Alojzija Strle, ustni vir.
nje Jezero 23 (Županova), t 70 let, 9 otrok, 1 umrl v 1. letu; 867 M. Smole, Vicedomski urad, 4. del,

g) Andrej Porok, * 1936, Gorenje Jezero 34 (Urhov), f 61 let, se je pri­ str. 452.
868
AS, 1/13 u.
ženil, žena Jožefa Škerbec, * 1930, 2 otroka; 869 AS, T kataster.
h) sin Matjaž Porok, * 1965, žena Irma Kočevar, * 1971, Postojna, Šma­ 870 AS, J kataster.
rata 2 (Ribčeva), 1 otrok. 871 ŽA Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.

Leta 1807 je bilo pri hiši še 3/4 kmetije.874 Verjetno se je Petrinova kme­
tija delila s to kmetijo. Preseneti pa podatek, daje bila leta 1807 to tričetr­
tinska kmetija, Petrinova pa samo polovična.
872 AS, J kataster.
873 ŽA Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
874 ŽA Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
 Gorenje Jezero 445

14 (21). POLADINOVI, 1/4 kmetije /

a) Peter Martinčič (Vragov), žena (--), vsaj 2 otroka; leta 1752 je imel
četrtinsko kmetijo;
b) sin Matija Martinčič, žena Marija Jozelj, Lipsenj, II. žena Neža Ko­
tnik, Goričice (oče Luka), poročena leta 1782, vsaj 2 otroka; ji' i
c) Lenart Mulec (Urbanov, oče Pavel Mulec), žena Marija Mavko (Me-
Leta 1752 je imel Peter Martinčič z Gorenjega
kavcova, oče Tomaž Mavko), poročena leta 1782 v to hišo, v krstni knjigi Jezera (Poladinovi) četrtinsko kmetijo. AS, T
nisem našel otrok; kataster. Foto: J. K.
č) Matevž Tomšič, Grahovo 19 (Spodnji Tamšičev), se je priženil, leta /urin a m
1787 je imel že kmetijo,875 žena Marjeta Martinčič (oče Peter Martinčič), ” /J&n are/tet' Sttfr'
^i/oritJnA
poročena leta 1783, leta 1807 je imel Matevž Tomšič četrtinsko kmetijo, a
na domu je ostal Jernej Martinčič, sin Matije Martinčiča, prejšnjega go­ ffb
Car//z
spodarja; leta 1807 je dal Matevž Tomšič pol mernika pšenice in pol mer­ $izrta/

nika mešanega žita za starotrškega učitelja;876

d) Jernej Martinčič (oče Matija Martinčič), * 1777, f 83 let, žena Eliza­
beta Krajc, * 1782, Grahovo, t 76 let, 4 otroci,
e) sin Jernej Martinčič, * 1815, f 46 let, žena Marija Martinčič, * 1821,
Gorenje Jezero 5 (Vragova), t 86 let, 7 otrok, vsi odrasli;
f) sin Franc Martinčič, * 1846, f 89 let, žena Helena Porok, * 1847,
Dane, Klance 34 (Janeščeva), 136 let, II. žena Marija Gerl, * 1858, Gorenje
Jezero 10 (Gor. Andrijaževa), t 48 let, brez otrok;
g) Jernej Skerbec, * 1879, Gorenje Jezero 3 (Dol. Kotnik), f 82 let, žena
Terezija Žnidaršič, * 1891, Bločice 28 (Mihova), t 81 let, 7 otrok;
Dne 28. jan. 1782 se je poročil Lenart, zakonski
sin pok. Pavla Mulca (Urbanov) z Gorenjega Je­
zera 14, pod hasberškim gospostvom, s svojo
nevesto Marijo, zakonsko hčerjo pok. Tomaža
Mavka (Mekavcava). Poročil ju je Anton Eržen,
kaplan. Priči: Peter Mulec (Petrinov) in Anton
Petrič.

h) sin Stanislav Škerbec, * 1934, t 64 let, žena Marija Mlakar, * 1933,

Viševek 30, (Antonova), t 64 let, 3 otroci, 1 umrl v 1. letu.
Verjetno se je kmetija delila z Urbanovo, ker imajo odprto dvorišče in
so mejaši z vrtovi. Kako je bilo v resnici, je težko dognati za 200 do 300 let
Hišno znamenje, Gorenje Jezero 14 (Poladino­
nazaj. To otežuje tudi nedoslednost pisanja prvih hišnih številk, ki so se vi).
pojavile leta 1770.
Stanislav Skerbec in žena Marija sta naredila novo hišo pri stari šoli v
Starem trgu. Dne 5. okt. 1985 sta se v prometni nesreči pred Reko smrtno
ponesrečila oba njuna otroka - 24-letni Albert Skerbec, poročen, in 16-le-
tna Janja Skerbec. Nesreča je pretresla vso Loško dolino. V hiši je bil 23.
marca 1929 rojen prelat Jože Skerbec, ki je imel leta 1953 novo mašo
v Argentini, nato pa je vse življenje deloval med argentinskimi Slovenci.
Dne 4. julija 2001 gaje na Skriljah pokopal nadškof in metropolit dr. Franc / VV g
Rode. Jožef Martinčič, roj. 1858, je z družino bival pri Starih ogenjcah, kjer
je bil logar.
Hiša ima kamnit portal z ravno preklado, ki je okrašen s karniso in *
. i „ n/l
napisom: F. M. (Franc Martinčič) 1874. Na orodju imajo staro hišno zna­
menje: tri navpične vzporedne črte. 877 Leta 1718 je imel Jurij Starc z Gorenjega Jezera
(Starči) 1/2 kmetije, pred njim jo je imel Peter
15 (12). STARCI, 1/2 kmetije, leta 1718 je bila cela kmetija Starc. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
a) Peter Starc (Starz) je imel polovično kmetijo pred letom 1718; U7
b) sin Jurij Starc je imel isto kmetijo leta 1718 in še leta 1754, imel pa
e
je tudi polovično kmetijo od Marka Uleta;
c) Martin Janežič se je priženil, leta 1787 je imel že kmetijo,878 žena
A \/> v
/
Elizabeta Starc, II. žena Helena Porok z Laz (Porokova, oče Anton Porok),
r, n č
I
' ‘ I r,:‘
poročena leta 1779,879 vsaj 1 otrok; //V., f. JrU /V
č) sin Valentin Janežič, * 1776, t 82 let, žena Helena Krajc, * 1790, Leta 1754 je imel Jurij Starc z Gorenjega Jezera
(Starči) 1/2 kmetije. AS, T kataster. Foto: J. K.
Grahovo 14 (Matjaževa), t 79 let, 9 otrok, 2 umrla do 3. leta; leta 1807 je
imel 1/2 kmetije in to leto je dal mernik pšenice in mernik mešanega žita 875 AS, J kataster.
za starotrškega učitelja;880 876
ŽA Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
d) sin Jernej Janežič, * 1803, f 74 let, žena Uršula Krajc, * 1806, Graho­ 877
Jernej Škerbec, ustni vir.
vo, t 52 let, 3 otroci, 1 umrl v 5. letu; 878
AS, J kataster.
e) sin Mihael Janežič, * 1833,186 let, žena Helena Raje, * 1834, Rakek, 879
NŠAL, PMK Stari trg, leto 1779.
f 71 let, 13 otrok, 5 umrlo do 3. leta; 880
ŽA Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
446 VI. poglavje

f) sin Andrej Janežič, * 1864, f 80 let, žena Marija Mihelčič, * 1879,

Dane 35 (Špeharjeva), f 58 let, 8 otrok, 1 umrl v 1. letu;
g) sin Andrej Janežič, * 1903, f 84 let, žena Frančiška Telič, * 1916,
Gorenje Jezero 23 (Zupanova), f 76 let, 2 otroka;
h) sin Viktor Janežič, * 1941, | 54 let, žena Matilda Žnidaršič, * 1947,
Iga vas 43,1 otrok.
Prejšnji priimek je postal domače ime. Anton Janežič, (sin č), roj. 1807,
seje priženil v Žerovnico 30 (Cajboh), brat Simon Janežič, roj. 1810, pa leta
1842 v Kozarišče 19 (Belči). Loški sodnik dr. Hinko Dolenec opisuje okoli
leta 1870 gospodarja Miha, roj. 1833, kot izredno zdravega in hitrega, ki
ga ni nikoli zeblo in mu ni bilo nikoli vroče. Mihove sinove pa opisuje kot
izredne ribiče in lovce.881 V ZDA je odšla Terezija Janežič, (hči e), roj. 1877.
Hiša ima na spodnji strani vzidan sklepni kamen z letnico 1865, znakom Portal iz leta 1865, Gorenje Jezero 15 (Starci).
IHS in srcem. Le-ta je del ločnega portala pri stari Starčevi hiši, kije stala Letnica in znak IHS sta tako obrnjena na origi­
nalu.
nad Krajnčevo hišo. Po požaru leta 1928 pa so naslednje leto na sedanjem
mestu ob glavni cesti postavili novo.882 Nasproti hiše čez cesto smo leta rušama- 2L i-
1999 blagoslovili Starčev križ. -v;
'/tf/rjeeffi \
F~>----d
16 (34). URHOV!, 1/2 kmetije
f L- -
a) Urh (Ulrih) Mavko (Malkho) je imel leta 1606 polovično kmetijo pod
- -
loškim gospostvom; od njega je ostalo domače ime;
b) Matija Malnarčič (Mallnertschitsch) je bil leta 1718 gospodar na
četrtinski kmetiji, in še na 1/6 kmetije, kar je bilo skupno 5/12, leta 1752 Shjienij- 4----- j
pa je imel 11/12 kmetije, tj. skoraj celo kmetijo; - F------
c) sin Mihael Malnarčič je bil gospodar po letu 1752;884 ■ ■ ■'-4 -

č) sin Štefan Malnarčič, žena Jera Mulec, Gorenje Jezero 12 (Petrino­

uezni/• V. —
va), poročena 5. febr. 1776, bilo je vsaj 5 otrok;885
/ 7t . ----
:—'OUrief ' j- --PF-
Leta 1752 je imel Matija Malnarčič z Gorenjega
oSl,7 Jezera (Urhovi) 11/12 kmetije, kar je bila sko­
F 4F- / raj cela kmetija. AS, T kataster. Foto: J. K.
i V ' F/V :>!k
, /Al -rr/ ^<S 77yM
S 7 776' V %
| 7yS7eA>7anuy/a, _ t
Leta 1606 imel Ulrih Mavko (Malkho) z Gorenjega Jeze­ j 7 i»CTl lArti/jtrti A’ Seti/t,7$Yii o \
ra (Urhovi) polovično kmetijo pod loškim gospostvom, od
katere je dajal 1 gld., 42 kr. činža, 4,5 mernika pšenice,
po 3,5 mernika prosa in ovsa, 2 kokoši, 15 jajc, 15 pove­
šeni prediva, pol vožnje vina, 1 tovor drv, 3 pogače in 3
jajca. AS, Gr. A, XVII Snežnik 16. Foto: J. K.
FFF'
me ^
i/eJt! * e&rvan l

Dne 5. febr. 1776 se je poročil Štefan, mlad

kmečki delavec (laboriosus junvenis rusticus)
pod hasberškim gospostvom, zak. sin Mihaela
BPF 0 dU- 4~~* %r~' Malnarčiča z Gorenjega Jezera (Urhov), s svo­
jo nevesto Jero, zakonsko hčerjo, pok. Lovreta
Mulca. Poročil ju je Anton Eržen, kaplan. Priči:
Urhova družina z Gorenjega Jezera 34 (29) leta 1950.
Anton Lunka in Valentin Ule. Pri hišni št. je na­
Spredaj od leve: Andrej, stari oče Gregor, Jakob, Marija;
paka. MPK. Foto: J. K.
zadaj: oče Jakob, mati Marija v naročju z Janezom.
Leta 1718 je imel Matija Malnarčič z Gorenjega Jezera
" (Urhovi) 1/4 in 1/6 kmetije. V tem zapisu je imel 1/4

PF \
//
/z
kmetije. AŠ, 1/13 u. Foto: J. K.
881
H. Dolenec, Izbrani spisi, str. 10-11
in 33.
,/ .
/ /bt< •F.V5 882
Andrej Janežič, ustni vir.
883
C Fotografijo glej v knjigi J. Kebe,
/4* A ' i v as\• ■

z* L.
Leta 1752 je imel Matija Malnarčič z Gorenjega Jezera
(Urhovi) 11/12 kmetije. Spodaj so zapisane njive na Fr-
načah (Fernatschah), na Mostnicah itd. AS, T kataster.
Foto: J. K.
sV -
* 884
Loška dolina, II. del, str. 83.
AS, T kataster.
885
Isti dan je bila poroka tudi pri Pe­
7*1' ■ - ■'
trinovih, neveste se zamenjali. Pri
Leta 1718 je imel Matija Malnarčič z Gorenjega Jezera hišni številki je pri vpisu poroke
(Urhovi) poleg 1/4 kmetije še 1/6. Tu je imel 1/6 kmeti­ napaka. Enako pri Petrinovih. Za
je. AS, 1/13 u. Foto: J. K. eno številko so jih potem popravili.
 Gorenje Jezero 447

d) sin Mihael Malnarčič, * 1786, t 49 let, žena Uršula Kočevar, * 1791,

Podlož 1 (Valkova), t 67 let, 6 otrok, 1 umrl v 1. letu;
e) Jakob Telič, * 1815, Gorenje Jezero 23 (Županov), t 58 let, seje leta
1836 priženil, žena Marija Malnarčič, * 1818, Gorenje Jezero 16, f 31 let, 3
otroci, 1 umrl v 2. letu; Hišno znamenje, Gorenje Jezero 16 (Urhovi).

f) sin Mihael Telič, * 1841, f 77 let, žena Neža Martinčič, * 1849, Gore­
nje Jezero 5 (Vragova), f 65 let, 5 otrok, 3 umrli do 2. leta;
C
g) Gregor Porok, * 1869, Laze 3 (Porokov), t 89 let, seje priženil, žena
Marija Telič, * 1873, Gorenje Jezero 16, t 65 let, 4 otroci; *
h) sin Jakob Porok, * 1908, t 68 let, žena Marija Ključar, * 1908, Žerov-
nica 42 (Gornja Babčeva), t 83 let, 5 otrok, 1 umrl v 3. letu;
i) sin Janez Porok, * 1948, žena Ivana Truden, * 1953, Nadlesk 10 (Lu­ Leta 1718 je imel Matija Krajnc (Creinz) z Gore­
žarjeva), 3 otroci. njega Jezera (Krajnci) šestino kmetije. AS, 1/13
u. Foto: J. K.
Po zapisu v terezijanskem katastru iz leta 1752 vidimo, daje imel Matija
L T K
Malnarčič 11/12 kmetije. Po tem bi lahko sklepali, da sta bili Urhova polo­
vična kmetija in Teličeva petdvanajstinska s št. 22 pred 250 leti ta skupna i- i i
kmetija. Teličeva je obsegala 1/6 in 1/4 kmetije. Če seštejemo 1/2 te kmetije
4
in 1/6 in 1/4 Teličeve, dobimo natančno 11/12 kmetije. Leta 1807 je bilo pri i£yv, :
hiši 1/2 kmetije. V spisku bere za starotrškega učitelja tega leta pa je na
hišni št. 16 zapisano, da je Luka Skerbec dal mernik pšenice in mernik
Leta 1752 je imel Matija Krajnc z Gorenjega
mešanega žita za učitelja. Verjetno so Urhovi in Luka Skerbec (sedaj Poni­ Jezera (Krajnci) 5/12 kmetije. AS, T kataster.
kvarjevi) imeli neka medsebojna zemljiškogospodarska razmerja. Gregor Foto: J. K.
Porok si je zgradil novo hišo na Gorenjem Jezeru 34. Jožef Porok, (sin g),
roj. 1898, je odšel v ZDA, kjer ga je 1932 zasulo v rudniku, brat Janez Po­
rok, roj. 1903, je umrl v Avstraliji. Na orodju in na mejnih drevesih v gozdu
imajo staro hišno znamenje: dvojno strehico in pod njo Andrejev križ. -si;
17 (20). KRAJNCI, 5/12 kmetije Hišno znamenje, Gorenje Jezero 17 (Krajnci).
a) Matija Krajnc (Kreinz) je imel leta 1718 šestino kmetije, leta 1752 pa
5/12 kmetije, kar je še danes;887
b) Pavel Krajc seje priženil, leta 1787 je imel že kmetijo,888 žena Uršula
Krajnc, vsaj 1 otrok; leta 1807 je Pavel Krajc dal za starotrškega učitelja
p "^
5/6 mernika pšenice in prav toliko mešanega žita;889 ■ter h&J*
c) sin Luka Krajc, * 1788, f 79 let, žena Elizabeta Ule, * 1791, Goričice
2 (Uleča), t 68 let, 7 otrok, 1 umrl v 1. letu;
Leta 1606 je imel Gregor Lekšan z Gorenjega
č) sin Jakob Krajc, * 1822, t 85 let, žena Uršula Sterle, * 1829, Osredek, Jezera (Ponikvarjevi) s sinovoma Andrejem in
f 87 let, 7 otrok, 2 umrla v 2. letu; Martinom polovično kmetijo (ein halbe Hueben)
pod loškim gospostvom. AS, Gr. A., Snežnik,
d) sin Jakob Krajc, * 1856, f 58 let, žena Neža Tekavec, * 1875, Sveti XVII, št. 16. Foto: J. K.
Vid, Nad Zalo 3, 7 otrok, vsi odrasli;
e) sin Jakob Krajc, * 1908, f 79 let, žena Leopolda Lipovec, * 1921, Go-
rači 35, f 87 let, 2 otroka.
V ZDA je odšel Anton Krajc, (sin č), roj. 1868. Na orodju imajo staro
hišno znamenje: stilizirano smrečico.890
18 (28). PONIKVARJEVI, prej Dolenji Škrbči, 1/2 kmetije Leta 1718 je imela Blaž Lekšan z Gorenjega
a) Gregor Lekšan je imel leta 1606 s sinovoma Andrejem in Martinom Jezera (Ponikvarjevi) 1/4 kmetije. AS, 1/13 u.
polovično kmetijo; Foto: J. K.

b) brata Blaž in Luka Lekšan sta imela leta 1718 vsak po 1/4 kmetije, ki
se je potem združila v polovično;
c) leta 1752 je imel polovično kmetijo Luka Skerbec, kar potrjuje te­
rezijanski kataster in tudi domače ime Dolenji Škrbči, ki je zapisano v 886
Janez Porok, risba znamenja.
starotrški župnijski knjigi status animarum;891 887
AS, T kataster.
888 AS, J kataster.
č) kmetija je bila prodana, leta 1787 je bil lastnik Gregor Ule;892
889 ŽA Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
d) za njim je dobil kmetijo sin Tomaž Ule, žena Elizabeta Starc (Starča), 890
Poldi Krajec, risba znamenja.
vsaj 1 otrok; 891 AS, T kataster.
e) sin Jurij Ule, * 1772, t 81 let, žena Elizabeta Ule, * 1771, f 84 let, 1 892 AS, J kataster.
otrok, hči, umrla pri 21-ih; leta 1807 je imel polovično kmetijo, od katere 893
ŽA Stari trg, fasc. 6, spisek bere
je dal mernik pšenice in mernik mešanega žita za starotrškega učitelja;893 starotrškega učitelja.
448 VI. poglavje

f) Andrej Truden, * 1795, t 43 let, žena Jera Škrabec, * 1802, Škrabče

2, f 70 let, 4 otroci; /
g) sin Andrej Truden, * 1828, f 45 let, žena Uršula Mulec, * 1833, Otok 'LLca(k V_.C-CSCUt • -3-~
4 (Urbanova), 6 otrok, 2 umrla do 3. leta;
h) sin Janez Truden, * 1855,191 let, t žena Uršula Kotnik, * 1850, Laze csL-L<
rti
5 (Kotna), f 81 let, 6 otrok, vsi odrasli; posestvo je bilo prodano in šli so na
Leta 1718 je imel Luka Lekšan z Gorenjega Jeze­
stanovanje na Gorenje Jezero 29; ra (Ponikvarjevi) 1/4 kmetije. AS, 1/13 u. Foto:
i) posestvo sta kupila Jakob Ponikvar in oče žene Marije Lekšan; Jakob J. K.
Ponikvar, * 1854, Strmca 1, t 74 let, žena Marija Lekšan, * 1863, Stari trg />
/c
33, f 79 let, 6 otrok, vsi odrasli;
j) sin Viktor Ponikvar, * 1896, t 63 let, žena Marija Porok, * 1900, Gore­ ' A, lI ' .
nje Jezero 34 (Urhova), f 92 let, 4 otroci, 1 umrl v 1. letu;
k) sin Viktor Ponikvar, * 1939, žena Cecilija Fajdiga, * 1943, Videm, ;//"<> h' •.-i
Temenica 1, Šentvid pri Stični, 2 otroka. Leta 1752 je imel Luka Škerbec z Gorenjega
Jezera (Ponikvarjevi) polovično kmetijo. Spodaj
Pred letom 1606 se je kmetija delila na Županovo in Ponikvarjevo. To so zapisane njive na Frnačah, na Mostnicah itd.
potrjujejo urbarji in tudi to, da so mejaši z njivami. Iz družine Ponikvar so AS, T kataster. Foto: J. K.
odšli v ZDA: Franc, (sin i), roj. 1887, Janez, roj. 1888, in Neža, roj. 1894;
v Avstralijo pa Marija, (hči j), roj. 1929, in Jožefa, roj. 1935. Na orodju, na
škrinjicah za polhe in mejnih drevesih v gozdu imajo staro hišno zname­
nje: rešeto, tj. štiri vzporedne črte pod kotom 75 stopinj in tri prečne črte. Sili
19 (30). MEŽNARIJA, hiša
a) Jurij Modic, * 1762, f 71 let, žena Marija (--), 3 otroci;
b) sin Anton Modic, * 1811, f 38 let, žena Jera Steržaj, * 1801, Žerovni-
ca, 2 otroka; odselili so se v Žerovnico;
c) Matevž Klančar, * 1817, Dane 1 (mežnarija), žena Neža Ivančič, * Hišno znamenje, Gorenje Jezero 18 (Ponikvarje­
1817, 5 otrok. vi). Foto: A. Frbežar.

Pred drugo svetovno vojno in še po njej je v hiši bivala družina Lipovec.

Valvasor opisuje nalogo cerkovnika, da mora pozvoniti pri cerkvi sv. Kan-
cijana, kadar začne Cerkniško jezero usihati. Po drugi svetovni vojni je za­
čela stavba propadati in leta 1970 jo je župnik France Lokar s privolitvijo
ključarjev prodal dr. Jožetu Lokarju iz Ljubljane.
20 (22). MRAMORJEVI, 5/12 kmetije
a) Marko Škerbec je imel leta 1718 četrtino in šestino kmetije,
kar je 5/12 kmetije;
b) Matevž Škerbec je imel leta 1754 petdvanajstinsko kmetijo;895
c) Jurij Gerl, * 1756, leta 1787 je imel že kmetijo,896 žena (--), brez
otrok; leta 1807 je dal za starotrškega učitelja 5/6 mernika pšenice
in prav toliko mešanega žita;897
č) kmetijo je dobil Simon Mramor, * 1785, Viševek 24 (Bazizlov),
f 67 let, žena Marija Truden, * 1783, t 70 let, 3 otroci; Poroka Jakoba Mulca (Mramorjevega) z Gore­
d) sin Luka Mramor, * 1820, f 65 let, žena Uršula Jene, * 1818, Goričice njega Jezera 20 in Marije Štritof z Bločic 5 leta
4 (Gerlova), t 67 let, 7 otrok, 3 umrli do 10. leta, ostali pa do 22. leta; 1909. Fotografijo hrani Milena Ožbolt.

e) kmetijo je dobil Matevž Mulec, * 1853, Otok 5 (Mihov), t 80 let, žena

Lucija Zrimšek, * 1856, Otok 13 (Mežnarjeva), t 81 let, 9 otrok, 3 umrli
do 10. leta;
f) sin Jakob Mulec, * 1881, t 68 let, žena Marija Štritof, * 1888, Bločice
5 (Bečaj), t 77 let, 7 otrok, vsi odrasli;
aj6.
/>r rs
*•-/«■/ \

(Z-
-4 c /* t
u ,c JU««,
OV — V ■ •••
V-P ^jjr t /7 A r M
894
Viktor Ponikvar, fotografija zname­
! (V nja.
'-Z I
895 AS, T kataster.
Leta 1718 je imel Marko Škerbec z Gorenjega Jezera Leta 1754 je imel Matevž Škerbec z Gorenjega Jezera 896
(sedaj Mramorjevi) četrtino in šestino kmetije. AS, 1/13 (Mramorjevi) 5/12 kmetije z njivami: na Frnačah, na AS, J kataster.
897 ŽA Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
u. Foto: J. K. Mostnicah itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
 Gorenje Jezero 449

g) sin Henrik Mulec, * 1912, t 65 let, žena Marija Gradišar, * 1920, f 87

let, 1 otrok.
V ZDA sta odšla Franc Mulec, (sin e), roj. 1888, in brat Anton Mulec,
roj. 1891. Hiša ima kamnit portal z ravno preklado, kije okrašen s karniso
in napisom: M. M. (Matevž Mulec) 1882. Na orodju imajo staro hišno zna­
menje: navpično črto in Andrejev križ ali rimsko številko 9. VIS

21 (24). JOŽETOVI, prej Dolenji Andrejaževi, 1/4 kmetije

a) Jurij Gerl je bil gospodar pred letom 1779, tega leta je umrl star 80
let;899 Hišno znamenje, Gorenje Jezero 20, (Mramorje­
vi). Foto: A. Frbežar.
b) leta 1787 je bil gospodar sin Andrej Gerl,900 žena Jera Lavrič, vsaj 3
otroci;
c) Anton Gerl, * 1772, je imel leta 1807 isto četrtinsko kmetijo, od katere
je dal pol mernika pšenice in pol mernika mešanega žita za starotrškega
učitelja;901
č) sin Anton Gerl, * 1800, f 56 let, žena Marija Hribar, * 1809, Hribar­
jevo 4, f 53 let, 2 otroka;
d) sin Jožef Gerl, * 1842, f 73 let, žena Katarina Kraševec, * 1841, Stu­
denec 6, Bloke, t 51 let, 4 otroci, 2 umrla do 10. leta;
e) Jurij Komidar, * 1854, Nadlesk 22 (Kovačev), žena Marija Levec, *
1857, Nadlesk 33 (Barovčkova), 10 otrok, 4 umrli v 1. letu; leta 1896 je vsa
družina odšla v Brazilijo;
f) Janez Sterle, * 1858, Podlož 16 (Jožetov), f 83 let, žena Marija Mulec,
* 1878, Gorenje Jezero 20 (Mramorjeva), f 80 let, 7 otrok, 1 umrl v 1. letu.
Leta 1885 je bilo posestvo prodano, kupil ga je (possessor per emptio-
nem) Jurij Komidar, a ga je že leta 1896 prodal Janezu Sterletu. Hiša je
zapuščena. V Brazilijo so odšli: Jurij Komidar, žena Marija Levec in otroci:
Marjeta, roj. 1879, Janez, roj. 1881, Marija, roj. 1883, Jera, roj. 1889, in Iva­
na, roj. 1890. Janez Sterle, (sin f), roj. 1904, je leta 1991 umrl v Avstraliji.
22 (31). TELIČEVI, 1/4 in 1/6 kmetije, kar je 5/12 kmetije
a) Jurij Malnarčič je imel kmetijo pred letom 1777, žena Neža Hribar,
vsaj 2 otroka;
b) Simon Kotnik z Laz 5 (Kotni, oče Mihael Kotnik) seje leta 1777 pri­
ženil in dobil spregled zadržka, ker so bili v sorodu v 4. kolenu, leta 1787 je
imel kmetijo,902 žena Neža Malnarčič, (oče Jurij Malnarčič je bil leta 1777
že pokojni),903 vsaj 2 otroka;
c) sin Urban Kotnik, žena Uršula Mulec, * 1775, f 64 let, 4 otroci; leta
1807 je dal od 5/12 kmetije za starotrškega učitelja 5/6 mernika pšenice in
prav toliko mešanega žita, enako kot Kranjči in Mramorjevi;904
č) sin Andrej Kotnik, * 1798, f 75 let, žena Marija Mlakar, * 1794, Stari
trg 21 (Jenceva), t 69 let, 7 otrok, vsi odrasli;
d) sin Janez Kotnik, * 1818, f 82 let, žena Marija Hribar, * 1825, Žerov-
nica (Hribarjeva), f 37 let, 3 otroci;
e) sin Matija Kotnik, * 1841, f 62 let, žena Helena Ule, * 1863, Lipsenj
2 (Uleča), 8 otrok, 2 umrla do 10. leta;
f) sin Jakob Kotnik, * 1888, t 63 let, žena Terezija Arko, * 1901, Vinice 898
Hišno znamenje na srpu sem odkril
13, f 77 let, 3 otroci; slučajno 5. januarja 2001, ko sem
obiskal domače.
g) sin Alojzij Kotnik, * 1938, t 49 let, žena Ivanka Intihar, * 1949, Na­ 899
MMK, Stari trg, 1779.
dlesk 36, 2 otroka; 900
AS, J kataster.
h) sin Robert Kotnik, * 1968, žena Anja Žagar, * 1974, Postojna, Prezid, 901
ŽA Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
902
2 otroka. AS, J kataster.
903
Priimek Kotnik se v vasi omenja že leta 1528.905 Loški sodnik dr. Hinko NŠAL, PMK Stari trg, leto 1777.
904
ŽA Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
Dolenec piše okoli leta 1877, daje gospodar Janez Kotnik, roj. 1818, v svoji 905
Glej sestavek Osebna imena - pri­
hiši vpeljal zimsko šolo za jezerske otroke in da ni znal veslati čolna, imki ... v tem poglavju, str. 620.
zato gaje imenoval »suhi Jezerc«.906 Andrej Kotnik, roj. 1835, (sin č), je bil 906
H. Dolenec, Izbrani spisi, str. 35-38,
vojak in se je leta 1909 v domači sobi po nesreči zadušil z dimom. Stara in J. Kebe, Loška dolina, str. 373.
450 VI. poglavje

hiša je podrta, stala je med Teličevo in Jožetovo. Ko je leta 1917 pogorel del 5« 'Ovvvj Jr]
vasi, so Teličevi postavili novo hišo št. 29 (31) čisto na samem pod cesto.
Prej je bila na tem mestu kajža, ki jo je postavil Janez Truden, roj. 1855,
Gorenje Jezero 18. Janez Truden pa je šel v hišo št. 25.
J-
23 (27). ŽUPANOVI, 1/2 kmetije, leta 1752 in še 1807 je bila cela kmetija o ^. n
a) Peter Lekšan je imel leta 1536 dve polovični kmetiji pod loškim go­ ------- ^K
spostvom;
Urbar loškega gospostva za Gorenje Jezero leta
b) sin Tomaž Lekšan je imel leta 1555 polovično kmetijo; 1536. Peter Lekšan (zapisan je prvi. Županovi)
c) Primož in Stefan Lekšan sta imela leta 1606 polovično kmetijo, ki jo je od polovične kmetije (hat ein 1/2 Hueben)
letno dajal 25 kr., Jurij (ni še imel priimka) je
je nekdaj imel Peter Lekšan, drugo polovično kmetijo od Petra Lekšana pa imel enako kmetijo in je dajal enake dajatve,
je imel Gregor Lekšan s sinovoma Martinom in Andrejem, tako je bila cela župan (Zuppan) Primož Kotnik (Župajni) je od
kmetija; cele kmetije dajal 50 kr. AS, Vic. a. I/52, šk. 90.
Foto: J. K.
č) Simon Lekšan je imel leta 1718 zopet dve polovični kmetiji, leta 1752
pa je imel združeno celo kmetijo;907 _>>—^ ) k.
d) leta 1787 je imel celo kmetijo Andrej Gerl;908
e) potem je kmetijo dobil Gregor Telič (Tellitsch), * 1782, t 67 let, žena
Uršula Ule, * 1792, Laze 4 (Teličeva), f 57 let, 10 otrok, 2 umrla do 10. s—1 1 /? ,j? \L'v
leta; leta 1807 je imel celo kmetijo, zato je dal za starotrškega učitelja to
Leta 1555 je imel Tomaž Lekšan z Gorenjega
leto 2 mernika pšenice in 2 mernika mešanega žita, to leto je bil tudi žu­ Jezera (Županovi) 1/2 kmetije. Zapisan je prvi.
pan (Suppan);909 Letno je plačeval 30 kr. AS, Vic. a. i/52, šk. 90.
Foto: J. K.
f) sin Matevž Telič, * 1806, t 67 let, žena Neža Martinčič, * 1824, Gore­
nje Jezero 5 (Vragova), f 49 let, oba sta umrla v 14 dneh, 5 otrok, 1 umrl
1
do 4. leta; itrzf'
g) sin Jožef Telič, * 1851, t 60 let, žena Marija Škerbec, * 1857, Podcer- A-”' *
kev 12 (Urhova), t 80 let, 8 otrok, 3 umrli do 2. leta; b /

h) sin Janez Telič, * 1884, t 86 let, žena Terezija Mulec, * 1889, Otok 4 Leta 1606 sta imela Primož in Štefan Lekšan z
(Urbanova), f 81 let, 8 otrok; Gorenjega Jezera (sedaj Županovi) polovično
kmetijo od očeta Petra Lekšana. AS, Gr. A, XVII
i) sin Janez Telič, * 1931, t 51 let, žena Ana Leskovec, * 1936, Dolenja Snežnik 16. Foto: J. K.
vas pri Cerknici 73 (Farbarjeva), 2 otroka.
Pred letom 1606 se je kmetija delila im Zupanovo in Ponikvarjevo. To f 2aalm(cU. Skvkt
potrjujejo urbarji in mejaštvo z njivami. Zupanovi pa so imeli še drugo WT
polovično kmetijo, tako da so imeli leta 1718 in še leta 1807 celo kmetijo.
Katera je bila ta polovična kmetija, ni mogoče ugotoviti. Priimek Telič je
prišel na Gorenje Jezero iz Žerovnice, kjer se omenja leta 1606, leta 1754
ga na Gorenjem Jezeru še ni bilo. Leta 1836 je v hiši umrla za kolero (Bre-
Kr •
chruhr) 16-letna Marjeta Telič. Mihael Telič, (sin e), roj. 1832, je leta 1855
umrl kot vojak pri Dunaju, Franc Telič, (sin g), roj. 1890, pa 28. avgusta Hasberški (planinski) urbar za Gorenje Jezero
leta 1718. Prevod: Loški podložniki na Gorenjem
1914 v prvi svetovni vojni v Galiciji. Jezeru. Simon Lekšan (sedaj Županovi) je imel
eno polovično. AS,

\ a„ (s y

__Gr_j
1718 je imel Simon Lekšan z Gorenjega
a (Županovi) dve polovični kmetiji, leta
sta bili združeni v eno celo. AS, 1/13 u.

Za leto 1718 glej fotografijo zapisa v

urbarju pred Pangretovo rodbino, za
leto 1752 pa AS, T kataster.
908
Županova družina z Gorenjega Jezera 23 leta 1937. Od leve: Ivan, Tone, mati Terezija z Vido, oče Janez, stara mati AS, J kataster.
909
Marija, Jože in Stanko; zadaj stojita Frančiška in Franc. Fotografijo hrani družina Telič. ŽA Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
 Gorenje Jezero 451

24 (23). TOMAŽEVI (prej Srpanovi), 1/2 kmetije

a) Marko Ule je imel pred letom 1718 polovično kmetijo, leta 1718 jo je - H CdLvca . ut r'*'WvTi

imel Jurij Starc (Starč), potem pa je zopet prišla nazaj k tej hiši; '45 £U~ C«:. U
' - -
b) Tomaž Ule je imel leta 1752 polovično kmetijo;910 ■ - ■

sn.
c) Anton Lunka je imel leta 1770 polovično kmetijo in po katastru še Sij-

leta 1787,911 žena Neža Lavrič, vsaj 4 otroci; CkL~S>>^

č) Jurij Ule seje priženil, žena Marija Lunka, * 1772, vsaj 1 otrok; Leta 1718 je imel Jurij Starc z Gorenjega Jezera
(Starč) pol kmetije, pred njim jo je imel Marko
d) sin Tomaž Ule, * 1790, t 86 let, žena Elizabeta Kotnik, 1795, Gore- Ule. To je bila Tomaževa kmetija. Potem pa je zo­
nje Jezero 3 (Dolenji Kotnik), f 66 let, 6 otrok, 2 umrla v 1. letu; pet prišla nazaj k tej hiši. AS, 1/13 u. Foto: J. K.

e) sin Jernej Ule, * 1818, f 64 let, žena Neža Kotnik, * 1820, Gorenje
Jezero 2 (Zupajna), f 76 let, 2 otroka;
f) Janez Avsec, * 1853, Markovec 2 (Poladinov), t 81 let, seje leta 1878
priženil, žena Frančiška Ule, * 1857, Gorenje Jezero 24, f 72 let, 5 otrok;
g) sin Janez Avsec, * 1879, f 37, decembra 1942 ustreljen doma od slo­
venske roke, žena Marjeta Mulec, * 1895, Otok 12 (Stricava), t 87 let,
13 otrok, 4 umrli do 5. leta;
h) sin Janez Avsec, * 1920, f 81 let, žena Frančiška Kotnik, * 1925,
Otok 3 (Gorenja), f 68 let, 3 otroci, 1 umrl v 1. letu;
i) sin Igor Avsec, * 1952, žena Alojzija Šparemblek, * 1958, Postoj­
na, Dolenja vas pri Cerknici 87a, 2 otroka.
Leta 1807 je bila hiša oproščena dajanja bere za starotrškega učite­
lja, a ni mogoče ugotoviti vzroka. Matevž Ule, (sin d), roj. 1825, je umrl
26. avgusta 1869 v bolnici v Temišvaru, kjer je bil na sezonskem delu.
Hiše, ki so jih zgradili po letu 1824:
25 (11). TRUDEN, hišar
a) Uršula Truden, roj. Mulec, * 1833, Otok 4;
b) Anton Truden, * 1867, Gorenje Jezero 18, krojač, se je leta 1900
priženil, žena Elizabeta Mulec, * 1874, Gorenje Jezero 13 (Urbanova),
brez otrok.
Hišo je kupil Aleksander Mahne.
26 (7). ŠPIKARJEVI, hišar
a) Matija Avsec, * 1858, Lož, Predmestje 12, f 84 let, krojač (sar-
tor), žena Frančiška Šega, * 1863, Žerovnica 28 (Gričarjeva), t 88 let,
10 otrok, 2 umrla v 2. letu.
Iz družine Avsec so odšli v ZDA: Franc, roj. 1884, Matija, roj. 1887, Jožefa Mulec, por. Kotnik, roj. 1902 na Oto­
ku 3, je bila mati Frančiške Avsec, roj. Kotnik
Marija, roj. 1889, in Ivana, roj. 1900. Leta 1973 je hišo kupil Jože Pečar iz leta 1925. Fotografijo hrani Igor Avsec.
Ljubljane.
27 (14). ANDRETOVI, hiša
a) Mihael Janežič, * 1861, Gorenje Jezero 15 (Starč), žena Terezija
Mihelčič, * 1873, Goričice 5 (Rotova), 1 otrok, umrl v 1. letu;
Družina Šepec z Gorenjega Jezera leta 1991.
Od leve: Janez, Francka, Anica, Vinko s Polono,
Aničino hčerko, mati Marija in Marija. Oče Ivan
je bil že pokojni.

910
AS, T kataster. Fotografijo zapisa
glej pri Urhovih.
911 AS, J kataster.
452 VI. poglavje

b) Janez Šepec, * 1865, Dane 9 (Andretov), t 81 let, žena Frančiška

Škerbec, * 1877, Gorenje Jezero 3, t 69 let, brez otrok;
c) Ivan Šepec, * 1907, Stari trg 42 (Andretov), f 69 let, žena Marija
Škerbec, * 1911, Gorenje Jezero 14 (Poladinova), t 89 let, 6 otrok, 1 umrl
v 1. letu.
Mihaelu Janežiču je bila hiša prodana, kupil jo je Janez Šepec iz Dan
9, kije bil trgovec. Ker Janez Šepec in žena Frančiška Škerbec nista imela
otrok, sta posestvo dala Janezovemu nečaku Ivanu Šepcu iz Starega trga
42, ki je bil sedlar. Hiša ima pravokotni portal z napisom J. Š. (Janez Se-
pec) 1891.
28. Janez MARTINČIČ z Gorenjega Jezera 6. Hiše ni več.
29 (31). TELIČEVI, hiša
a) Janez Truden, * 1855, Gorenje Jezero 18, t 91 let, žena Uršula Ko­
tnik, * 1850, Laze 5 (Kotna), f 81 let, 6 otrok.
Janez Truden, roj. 1876, je 7. decembra 1901 nenadoma umrl v gozdu
(inopinato mort. In silva). Iz družine Truden so odšli v ZDA: Janez, roj.
1877, Franc, roj. 1886, in Terezija, roj. 1889. Po letu 1928 je na tem mestu
sezidal novo hišo Jakob Kotnik, * 1888, Gorenje Jezero 22, kije bil prej v
ZDA.912 Glej Gorenje Jezero 22.
30 (8). TA ZGORENJI URHOVI, 1/4 kmetije s hišne št. 9
a) Tomaž Škerbec na Dolnjih Poljanah 4 (Stari Urh), žena (--), vsaj
1 otrok;
b) sin Lenart Škerbec, * 1747, žena (--), vsaj 1 otrok;
c) sin Jurij Škerbec, * 1791, Poljane 4, f 77 let, seje priženil v Pod-
cerkev 12, žena Barbara Baraga, * 1793, t 71 let, 10 otrok, 2 umrla v
1. letu:
č) sin Jurij Škerbec, * 1813, t 73 let, žena Neža Sterle, Kozarišče 21
(Primoževa), t 85 let, 5 otrok, 1 umrl v 1. letu;
d) sin Matija Škerbec, * 1862, Podcerkev 12, f 67 let, žena Franči­
ška Palčič, * 1865, Iga vas 10, f 87 let, 12 otrok, 1 umrl v 1. letu;
e) sin Anton Škerbec, * 1904, f 57 let, žena Jožefa Pangerc, * 1909,
Videm 2, Šentvid pri Stični, f 88 let, 8 otrok.
Matija Škerbec, roj. 1862, Podcerkev 12, je leta 1894 sezidal novo
hišo na Gorenjem Jezeru 30. Njegov najstarejši sin Matija Škerbec,
roj. 5. novembra 1886, je postal duhovnik in bil jjotem dekan v Kra­
nju. Več glej v uvodu v Gorenje Jezero. Janez Škerbec, (sin d), roj.
1890, je leta 1912 umrl v ZDA. Dekan Škerbec je v zgodovinskem opisu
rodbine zapisal, da je brat Janez v času krize pošiljal domov iz ZDA Družina Škerbec (Ta Gorenji Urhovi), Gorenje
veliko denarja, zato mu mora družina ohraniti časten spomin. Hišni ka­ Jezero 30 leta 1941. Od leve spredaj: Majda,
mniti portal z ravno preklado je brez letnice. Na mejnih drevesih v gozdu stara mati Frančiška z Matijem, Frančiška in Jo­
žefa; zadaj: mati Jožefa, Danijela in oče Anton.
so imeli hišno znamenje: Davidovo zvezdo.913
31 (6). RJAVČKOVI, hiša
a) Matija Janežič, * 1826, Gorenje Jezero 15 (Starč), žena Marija Mra­
mor, * 1836, Stari trg 5 (Erjavčkova), 5 otrok, 3 umrli do 3. leta.
Janez Janežič, roj. 1873, je 26. januarja 1899 umrl na delu na Madžar­ Hišno znamenje, Gorenje Jezero 30, (Ta Zgore-
skem v kraju Ujvaros, brat Anton, roj. 1875, pa je odšel v ZDA. Hišo sta nji Urhovi).
kupila in popolnoma obnovila Marjan Debevec iz Logatca in žena Majda
Šepec iz Podloža 6.
32 (13). ROTOVI, hiša
a) Franc Janežič, * 1859, Gorenje Jezero 15 (Starč), f 65 let, žena He­
lena Mulec, * 1865, Otok 3 (Gorenja), f 57 let, 6 otrok;
b) sin Anton Janežič, * 1904, žena Frančiška Paternost, * 1902, Nova 912
Glej Gorenje Jezero 22.
vas 6, t 74 let, 2 otroka, 1 umrl v 1. letu; 913 Viktor Ponikvar in Igor Avsec, ustni
c) Jakob Mahne, * 1911, Goričice 5 (Rotov), f 52 let, žena Angela Šega, vir. To znamenje sta videla na mej­
nih drevesih na gozdni parceli, ki
* 1909, Lipsenj 25 (Šegovi), f 71 let, II. žena Marija Janežič, * 1920, Ralp- meji na parcelo od cerkve sv. Kanci-
ton, ZDA, t 84 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 1 otrok; jana.
 Gorenje Jezero 453

Aleksander Mahne, roj. 1952, seje priženil v Viševek 31 (36). Iz družine

Janežič so odšli v ZDA: Franc, (sin a), roj. 1890, Janez, roj. 1892, in Marija,
roj. 1894.
33 (10). ZOGARJEVI, hišar
a) Anton Grb, * 1867, Gorenje Jezero 10 (Gor. Andrijažev), f 72 let, žena
Ana Bavec, * 1879, Vrh 3 (Gašperčeva), f 80 let, 7 otrok.
Janez Gerl, roj. 1920, je leta 1944 umrl v nemškem taborišču Mauthau­
sen.
34 (29). URHOVT, glej hišno številko 16.

V Malenščah pri Gorenjem Jezeru so vaščani

leta 1930 postavili železobetonski most čez
Obrh. Denar so dobili, ko je leta 1928 pogorela
vas. Mostje aprila 1941 porušila vojska Kralje­
vine Jugoslavije, po vojni so naredili drugega.

5. Grahovo
a. Kraj in zgodovinski zapisi
Vas Grahovo (Grochaw) se v listini prvič omenja leta 1355.914 Po mne­
nju jezikoslovcev je ime kraja verjetno nastalo iz osebnega imena Grah,
manj verjetno iz rastlinskega poimenovanja.915 Na Griču (735 m) so našli
ostanke Starega gradu. Ustno izročilo pravi, da seje kraj prvotno imenoval
Grofovo.916 Grahovo je gručasta vas ob vznožju Slivnice (1114 m) na obeh
bregovih potoka Grahovščica.
Iz grahovske župnijske knjige status animarum št. 1 je razvidno, pod
katero gospostvo so do leta 1848 spadale grahovske kmetije in kajže.
V veliki večini so bile pod hasberškim (planinskim) gospostvom, le nekaj
kmetij in kajž je spadalo pod graščino Koča vas in pod cerkve.
Pod graščino Koča vas sta spadali dve polovični kmetiji: št. 4 (Grabelj-
nik) in št. 12 (Adamovi). Pod cerkniško cerkev je spadala ena kmetija in
dve kajži: št. 1 (Pelan), kajža; št. 2 (Tomaževi), kajža; št. 31 (Štefek), 1/4
kmetije; št. 33 (Zgornji Gregorči), 1/2 kmetije in št. 34 (Spodnji Gregorči),
1/4 kmetije.
Pod cerkev sv. Jurija v Starem trgu je spadala ena cela kmetija: št. 14
(Matjaževi, ta kmetija je obsegala eno celo kmetijo in eno četrtino, a po
urbarju starotrške cerkve iz leta 1843 je bila pod to cerkvijo samo četrtina
kmetije); št. 15 (Krajc), 1/4 kmetije in št. 57 (Korošči), 1/2 kmetije.
Pod cerkev na Blokah je spadala ena četrtina kmetije na št. 29 (Stefinovi).
Pod cerkev v Dobrepolju je spadala četrtinska kmetija na št. 46 (Lukovi).
Pod cerkev v Ribnici je spadala ena cela kmetija: št. 5 (Lombardovi), 1/2
kmetije; št. 55 (Rotovi) 1/4 kmetije in št. 62 (Markcovi), 1/4 kmetije. Vseh
ostalih 51 kmetij oz. kajž je bilo pod hasberškim gospostvom. 917
Dajatve od kmetij leta 1520 in 1843. V župnijskem arhivu v Starem
trgu se je ohranila pergamentna listina iz leta 1520, s katero je plemič 914
Andrej iz Sušja (von der Diirr) prodal ključarjema župnijske cerkve sv. M. Kos, Gradivo, str. 179.
915
M. Snoj, n. d., str. 151.
Jurija v Starem trgu kmetijo v Grahovem (zu Grachawo). Na polovični 916
Krajevni leksikon Slovenije, Ljublja­
kmetiji je bil Matija Korošič (Koroschitsch) in je letno dajal: 2 loška mer­ na 1968,1, str. 45.
nika in pol (lassermas) prosa, 2 mernika in pol pšenice, 2 mernika ovsa, 917 NŠAL, status animarum za župnijo
2 kokoši, 15 jajc, 15 povesem prediva in 30 šilingov v denarju. Na drugi Grahovo.
454 VI. poglavje

polovici kmetije je bil neki Janžič (Yanschitsch), takrat je bila prazna. Če

je bila zasedena, so bile njene dajatve enake kot pri prvi polovici. 918
1. Iz starotrškega župnijskega urbarja iz leta 1843 se vidi, daje Matija
Krajc iz Grahovega 15 od 1/4 kupne kmetije dajal naslednje dajatve:
Letna pravda: 57 krajcarjev in 3,5 solda.
Dajatve v žitu: 24 meric pšenice,
24 meric prosa,
19 meric in 1/5 ovsa.
Mala pravda: 4/5 kokoši,
5 jajc in 3/5,
6 povesem prediva.
Snopna desetina v naravi (Garbenzechend in natura).
2. Grahovo št. 14; Matija Krajc je imel od 1/4 zakupne kmetije (Miethrech-
tilche Hube) - samo ta kmetija je bila zakupna, ostali dve sta bili kupni
- naslednje dajatve:
Letna pravda: 57 krajcarjev in 3,5 solda.
Dajatve v žitu in mala pravda: kakor prejšnji.
Snopna desetina: prav tako.
3. Grahovo št. 57 (Korošci); Pavel Žnidaršič je imel 1/2
kupne kmetije in je od tega dajal naslednje dajatve:
Letna pravda: 1 goldinar in 55 krajcarjev.
Dajatve v žitu: 3 mernike pšenice,
3 mernike prosa,
2 mernika in 6,4 merice ovsa.
Mala pravda: 1 kokoš in 3/5 in 11 jajc,
12 povesem prediva.
Snopna desetina: v naravi. 919
Cerkev na Križni gori je imela leta 1751 miloščinsko živino (Allmosen Postavitev novega Lukovega skednja v Graho­
vem leta 1927. Fotografijo hranijo Kovačevi v
Vieh) v reji pri ljudeh. Iz Grahovega so jo imeli: Luka Gornik (Gurnikh), Grahovem.
mežnar, je imel kupljeno kravo (in Kauf) za 5 goldinarjev; Andrej Tomc
(Thumiz) je imel kupljeno kravo, vredno 7 petič, kar je bilo 2 goldinarja, 20
krajcarjev, in par volov za 12 goldinarjev, ter Gašper Cajboh (Zayboch), ki
je imel eno kravo. Ključarja te cerkve sta to živino kupila z miloščino in jo
dala v rejo. Kdor je vzel tako kravo, je imel mleko in gnoj, kar se je priredi­
lo - vrednost vsakoletnega telička - pa je vračal ključarjema. Ker so ljudje
na veliko jemali tako živino, se jim je to gotovo izplačalo. 920
Turški vpadi. Naši kraji so veliko trpeli zaradi turških vpadov. Po
turški zmagi pri Mohaču leta 1526 so se turški vpadi na naše ozemlje silno 918
Regest Komatar, MMVK, 17 (1904),
pomnožili. Slavonsko plemstvo je 25. januarja 1530 sklenilo zvezo s Turki, št. 28, str. 48; glej J. Kebe, Loška
da bi z njihovo pomočjo premagali svoje nasprotnike v Slavoniji pa tudi dolina, str. 218-219.
919
na Hrvaškem, Kranjskem in Štajerskem. In res sta Hrvaška in Kranjska ŽA Stari trg, župnijski in cerkveni
urbar iz leta 1843; glej J. Kebe,
kmalu čutili posledice te slavonsko-turške zveze. Turki so sredi februarja Loška dolina, str. 362.
1530 prišli čez Grobnik in udarili od tod na Kočevsko, v dolino Ribnice ter 920 ŽA Stari trg, računi za leto 1751,
Pivko. Utaborili so se pri Cerknici in od tod ropali na vse strani. Uničili fasc. 11. Glej J. Kebe, Loška dolina,
so vas Marof (Mayerhoff) s štirimi kmetijami, vsaj dve kmetiji na Lazah str. 346-347. Leta 1751 so imele
cerkve v Loški dolini 562 glav živi­
opustošili, tako tudi dve v Grahovem. 92'. ne v reji. Tako živino so imenovali
»preredna živina«. Delili so jo na tri
Velika nadloga so bili tudi turški martolozi (roparji), ki so v majhnih vrste: kupljena živina (in Kauf),
skupinah neprestano vznemirjali domače prebivalstvo. Naselili so se tudi živina v cerkveni lasti (Kirchen
v Loškem gozdu, na Krasu, na Kočevskem ter pri Ribnici in od tam stalno eigen) in živina v reji naspol (auf
halb). Največ so imele cerkve ku­
nadlegovali okoličane. Leta 1528 so deželni stanovi prosili nadvojvodo Fer­ pljene živine: 184 volov, 135 krav in
dinanda, naj poskrbi za obrambo pred temi roparji, ker »ti martolozi vsak 25 telic. Vse to so urejali cerkveni
ključarji sami. Cerkvene račune je
dan huje napadajo, ker jih je toliko po gozdovih, da so ubogi preprosti kmetje podpisoval snežniški grof Ignacij
prisiljeni pustiti nepožeto žito na polju in bežati v utrjene kraje«. Celo janu­ Ksaver Lichtenberg in ne starotrški
župnik.
arja leta 1530 so turški martolozi vpadli v okolico Loža in ugrabili tri ljudi. 921
AS, spisek od Turkov uničenih kme­
Poročilo pravi, da »pri teh napadih sodelujejo prav majhne sile, ki se pribli­ tij leta 1531, Vic. A, 1/52, K-XIV.
žajo skrivaj po gozdovih, in preden se ljudje sploh zavedo nesreče, Turkov že 922
S. Jug, n. d., str. 41, 45, 47-48, 51.
nikjer več ni«.922 Gozd, ki leži med Loškim Potokom in Glažuto, se še danes 923 Franc Vidmar, nekdanji župnik v
imenuje Martoloz. Verjetno so se v tem gozdu skrivali turški martolozi. v; Loškem Potoku, ustni vir.
 Grahovo 455

V tem urbarju (1606) je tudi pripomba, da kmetje v loškem gospostvu

zaradi turških martolozov niso mogli iti poleti v gozd po les, ampak samo
pozimi. Tudi lov na polhe je bil zaradi martolozov popolnoma opuščen. 924
Da so se maloštevilni martolozi potikali po vaseh in ropali, spominja ustno
izročilo z Bloške Police: pogumna Matičkova dekla je Turka prebodla z
gnojnimi vilami, ko se je pojavil na vratih hleva. Kraj, kjer so ga pokopali,
se imenuje »Mrhovški delci«.925
Brez vode ni življenja. Nekdaj so Grahovci dobivali vodo iz potoka, ki
teče skozi vas. Leta 1758 pripoveduje Steinberg, daje bilo v Grahovem veli­
ko vodnih izvirov. Pravi, da pri kmetu Lovretu Kavžarju (Kaussar) »izvira
čista, hladna in zdrava voda celo v kuhinji (in der Kuchel) prav pod pečjo.
Drugi kmetje bi jo zaradi dragocenosti kupili za znatno vsoto denarja, a
Kavžar te udobnosti ne zna ceniti in nanjo paziti.« Zapisal je, da sta bila
v tej vasi še dva majhna izvira, a sta dajala vodo samo tedaj, če je večkrat
deževalo.926
Leta 1922 so v Grahovem začeli kopati za nov vodovod. Grahovski
župnik Wester je to leto zapisal v kroniko, da so bili zaradi draginje in
nepoštenosti ljudi, ki so bili pri vodovodu, mnogi Grahovci proti vodovodu.
Ko je voda pritekla, se je spor pozabil. Vodo so zajeli v izviru Obrha pod
Slivnico, ki ga domačini imenujejo Zdravljek. ■.'•j:

Mlin na Malem potoku (Klain Pach) v Grahovem se v loškem urbarju

omenja že leta 1536.928
Iz zapisa v mrliški knjigi je razvidno, da so imeli Grahovci leta 1855 čre­
do koz, ki jo je pasel vaški pastir. To leto je namreč v hiši št. 33 umrl za ko­
lero 48-letni Stefan Cesnik iz Palčja 20, kije bil kozji pastir (Ziegenhirt).'j'

V Grahovem je kar dvakrat razsajala kolera (Cholera). Leta 1836 je

umrlo za to hudo boleznijo devet vaščanov, leta 1855 pa 21. Po dva sta
umrla v hišah št. 21, 24, 25, 41, 60, 62.
Konec 19. in v začetku 20. stoletja je veliko otrok umrlo za davico in
škrlatinko. Samo leta 1905 je v grahovski župniji za tema dvema bolezni­
ma umrlo 38 otrok, starih do 16. leta.930
Po knjigi status animarum so iz Grahovega odšli v tujino: v ZDA 55, v
Kanado 5, v Francijo 3, v Avstralijo, Nemčijo in na Hrvaško po 1. Skupaj:
66 izseljencev. Mlajši, ki so odšli po vojni, tu niso všteti.
Leta 1789 so pod cesarjem Jožefom II. cerkev sv. Miklavža na Slivnici
zaprli. A cerkev je ostala, ker sta soseski Grahovo in Martinjak 13. sep­
tembra 1794 poslali prošnjo na deželno vlado, da bi cerkev odprli. Vladaje
prošnjo posredovala škofijskemu ordinariatu v Ljubljani in ta je odgovoril,
da »ne nasprotuje odprtju, saj bodo ljudje sami skrbeli za vzdrževanje cer­ 924
AS, Gr. A., Snežnik, XVII, št. 16
kve«. Zapisali so tudi, daje to dobro za pobožnost, ljudi pa je treba prepri­ (1606).
čati, da naj opravijo z napačnim pojmovanjem, da molitev v eni cerkvi bolj 925
Jože Rok z Bloške Police, marec
pomaga kakor v drugi. Niti patron (hasberško gospostvo) niti starotrški 1993, ustni vir.
926
dekan nista nasprotovala temu, da se cerkev znova odpre. Tega leta (1789) F. A. Steinberg, str. 13.
927
je imela cerkev dva bronasta zvonova, težka 250 funtov. Z vsem jo je oskr­ Krajevni leksikon Slovenije, Ljublja­
na 1968, str. 45.
bovala cerkev Naše ljube Gospe v Grahovem. 931 928
AS, Vic. A. 1/52, L-XIV, Gospostvo
Žrtve druge svetovne vojne iz Grahovega. Med drugo svetovno Lož.
929
vojno in po njej se je nad to vas zgrnilo izredno veliko gorja. Bratomorno NŠAL, MMK žup. Grahovo, 1855.
930
NŠAL, žup. Grahovo, 1836,1855 in
ubijanje med Slovenci je Grahovo še posebej prizadelo. Občina Cerknica je 1905.
bila ena redkih občin, kije raziskala medvojne in povojne žrtve.932 Gradivo 931 NŠAL, J. Pavlin, Zgodovina prafare
Komisije za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih pro­ Cerknica, str. 75.
932
cesov in drugih nepravilnosti bivše občine Cerknica (predsednik komisije Takratni župan cerkniške občine je
bil Janez Okoliš iz Nadleska.
je bil zgodovinar dr. Janez Sumrada, podpredsednik prof. Anton Avsec; 933 S. Okoliš, Žrtve druge svetovne voj­
člani: prof. Stane Okoliš, g. Franc Opeka, prof. Valentin Schein, prof. Mi­ ne na ožjem Notranjskem, Gradivo
lan Skrabec, prof. Branko Troha in prof. Anton Žnidaršič) je v imenu komi­ Komisije za raziskavo povojnih
množičnih pobojev, pravnodvomlji-
sije zbral in leta 1996 izdal prof. Stane Okoliš.933 Iz tega zbranega gradiva vih procesov in drugih nepravilnosti
povzemam podatke. občine Cerknica, Ljubljana 1996.
456 VI. poglavje

V Grahovem je bilo osemdeset medvojnih in povojnih žrtev. Tu po­

drobno omenjam ločeno civilne žrtve, ki so bile ubite med vojno in po
končani vojni in niso nosile orožja, in žrtve, ki so nosile orožje in so
bile ubite med vojno in po njej.
Dne 30. septembra 1943 ob 11. uri so letala nemške vojske na vsem le­
pem bombardirala Grahovo. V tem strašnem napadu na nedolžne ljudi
je bilo v hišah in na prostem ubitih 22 vaščanov. Kakšno je bilo gorje in
kako je kot duhovnik pomagal ranjenim in umirajočim, je pretresljivo opi­
sal očividec grahovski vaščan Vinko Sega, ki je bil tisti čas v župnišču.
Dne 11. julija 1943 je imel namreč v Grahovem novo mašo. Vinko Sega, roj.
1917, je tem času (leta 2010) še vedno aktivni župnik na Robu.
»Zaslišal sem močno hrumenje letal. Stopil sem k južnemu oknu. Nič
nisem videl, zato sem šel k vzhodnemu oknu sobe. Nisem še prišel do nje­
ga, ko je padla prva bomba na gorenji del vasi. Vas se je zamajala, bomba
je bila zažigalna. Zdirjal sem po hodniku in stopnicah v klet. Nebo in ze­
mlja sta bobnela v silovitih eksplozijah. V kleti je bil ubogi
stari dekan in še nekaj drugih ljudi. Vsi smo trepetali...
Bombardiranje je trajalo eno uro. Vsaki bombi so sledile
tri zaporedne eksplozije. Slišali smo bombnike, kako so
se oddaljevali, pa se spet znova vračali in metali bombe s
trojno silovito eksplozijo. Ljudje v kleti smo na glas molili
in skoraj vpili: 'Moj Bog, žal mi je, da sem grešil ...!' Tre­
petaje smo čakali, kdaj bo bomba padla na župnišče.
Končno so bombniki odhrumeli v daljavo. Stari dekan
je to uro oglušel. Razdejanje je bilo veliko, pobitih je bilo
24 ljudi. Nekemu štiriletnemu fantku je šrapnel odtrgal
polovico glavice; učiteljica Pavla Sedej, ki je mene učila
v osnovni šoli, je ležala mrtva sredi ceste pred šolo. Hiša
na drugi strani ceste je bila kup ruševin, v kleti blizu šole
so bila zasuta človeška trupla. Jaz sem dirkal in iskal ra­
njence, da bi jim dal duhovno pomoč. Od daleč so me kli­
cali k sebi na ves glas: 'Sem pridite!' Srečal sem nekega
partizana s kolesom. Rekel sem mu: Daj meni kolo!’ Dal
mi gaje brez besede. Klicali so me v neko hišo in s prstom
pokazali, kam naj grem. Ko sem stopil v vežo, je bil ves
omet na tleh, vse odprto in razmetano, nobenega človeka
nikjer. Potem pa le zagledam na pragu sobice dekle, kije
klečalo na ometu. Roke je imela sklenjene k molitvi, in
groza! bila je brez spodnje čeljusti in brez jezika, z jokom,
Nema bolečina. Zakaj? Ilustracija Lojzeta Perka
kolikor je sploh mogla jokati. Nisem je poznal. Pomislil sem, daje snaha, v pesniški zbirki F. Lokarja: Posute ceste, 1966.
ki je malo prej prišla iz Bele krajine k tej hiši, rekli smo pri Spančkovih.
Sele čez čas sem izvedel, daje bila Ana Mele, po domače TanšičevaAnčka,
moja sošolka v osnovni šoli. Njena družina je dobila zatočišče pri Spančk­
ovih, ker soji hišo v vasi malo prej požgali Italijani. Pred bombardiranjem
je prala na bližnjem potoku. Ko je padla prva bomba, ji je šrapnel odtrgal
čeljust in jezik. Tako ranjena je stekla v hišo. Tam se je spomnila, da je
pri potoku pozabila svoje revne šolne. Med bobnenjem letal in bomb je šla
ponje in se spet vrnila v hišo. Po pripravi in kesanju sem ji dal duhovno
pomoč.
Hitel sem še k drugim ranjencem po razrušeni vasi. S kolesom sem se
odpeljal v vas Radljek. Tam je bilo tudi hudo, ko so Nemci bombardirali
kasarne na Blokah. Ko sem končal, sem se vrnil v Grahovo. Se enkrat 934
V. Šega, Dano tisto uro, Ljubljana
sem tam videl Tanšičevo Ančko. Klečala je v travi ob cesti, blizu mostu čez 2008, str. 15-17.
potok: spet sklenjene roke, proseče oči, krvi se ne spominjam, še vedno pa 935 Glej V. Šega, n. d., str. 15. Kako je
vidim do grla odtrgano živo meso brez spodnje čeljusti in jezika. Nesrečno 30. sept. 1943 oborožena skupina
prišla iz Lipsenja, preko Žerovnice
dekle!«934 v Grahovo in kako jo je opazovalo
nemško letalo, so VinkuŠegi po­
Kaj je po vsej verjetnosti dalo Nemcem povod za ta zločinski napad, opi­ vedali domačini. Vinko Šega, 16.
suje isti očividec Vinko Sega v sestavku Nemci bombardirajo Grahovo.935 februar 2010, ustno pričevanje.
 Grahovo 457

I. Medvojne in povojne civilne žrtve v Grahovem

A. Civilne žrtve med drugo svetovno vojno
a. Civilne žrtve, ki jih je zakrivila nemška vojska
30. septembra 1943 ob letalskem napadu na Grahovo: 22
1) Terezija Mihelčič (Lombardova), Grahovo 5, roj. 20. sept. 1909.
2) Stanislava Mihelčič (Lombardova), Grahovo 5, roj. 20. nov. 1932.
3) Janez Mihelčič (Lombardov), Grahovo 5, roj. 16. apr. 1934.
4) Ana Mele (Tomščeva), Grahovo 19, roj. 21. okt. 1917.
5) Neža Logar (Dovičeva), Grahovo 21, roj. 7. jan. 1899.
6) Ana Šega (Šegova), Grahovo 24, roj. 6. jul. 1911.
7) Stanislav Šega (Šegov), Grahovo 24, roj. 25. avg. 1943.
8) Franc Šega (Šegov), Grahovo 24, roj. 11. febr. 1940.
9) Neža Levar (Rožanča), Grahovo 26, roj. 15. jan. 1885.
10) Ana Šiljegovič, Grahovo 26, roj. 17. avg. 1905.
11) Štefanija Rakič, Grahovo 26, roj. 14. jan. 1922.
12) Jelena Rakič, Grahovo 26, roj. 13. nov. 1931.
13) Ivana Krajc (Štefinova), Grahovo 29, roj. 14. marec 1915.
14) Marija Pavlovčič (Sp. Gregorča), Grahovo 33, roj. 20. julija 1908.
15) Marija Krajc (Sp. Gregorča), Grahovo 33, roj. 28. nov. 1869.
16) Frančiška Žnidaršič (Zg. Gregorča), Grahovo 34, roj. 16. avg. 1886.
17) Antonija Winkler, Grahovo 35, roj. 11. dec. 1913.
18) Pavla Sedej, učiteljica, Grahovo 65, roj. 24. jun. 1907.
19) Anton Šega (Matevžkov), Grahovo 66, roj. 24. okt. 1889.
20) Viktor Modic (Hlepinov), Grahovo 73, roj. 14. febr. 1905.
21) Jakob Truden (Gašperjov), Grahovo 78, roj. 14. jul. 1877.
22) Ivana Kovač (Primožkova), Grahovo 96, roj. 8. april 1933.
b. Civilne žrtve, ki so umrle v nemški internaciji: 4
1) Frančišek Avsec (Avsec), Grahovo 3, roj. 21. april 1912.
2) Andrej Avsec (Avsec), Grahovo 3, roj. 21. april 1914.
3) Matija Krajc (Tastarih), Grahovo 41, roj. 10. dec. 1922.
4) Mirko Meden (Medenov), Grahovo 72, roj. 2. marec 1908.
c. Civilne žrtve, ki so umrle v italijanski internaciji: 2
1) Franc Žnidaršič (Zg. Gregorč), Grahovo 34, roj. 12. nov. 1911.
2) Alojzij Šega (Lukov), Grahovo 46, roj. 19. jun. 1921.
č. Civilna žrtev - likvidiralo jo je italijansko vojaštvo: 1
1) Marjeta Šega (Matevžkova), Grahovo 66, roj. 29. jun. 1892, ubita 20. avgusta 1942 na Ulaki.
d. Civilne žrtve - likvidirali so jih partizani: 10
Prve civilne žrtve: 11. julija 1942 so partizani na Križni gori likvidirali šest civilistov:
1) Jožefa Krajc (Špančkova), Grahovo 36, roj. 20. sept. 1911, kmečka hči.
2) Ana Martinčič (Bajtarjeva), Grahovo 64, roj. 28. aprila 1898, hči hišarja.
3) Marija Martinčič (Bajtarjeva), Grahovo 64, roj. 24. jan. 1884, hči hišarja.
4) Frančiška Žagar (Baragova), Grahovo 80, roj. 7. febr. 1914, hči hišarja.
5) Anzelm Baraga (Baragov), Grahovo 80, roj. 21. aprila 1879, oče, ostarel.
6) Ivan Žagar (Baragov), Grahovo 80, roj. 11. maj 1886, orožnik.
Naslednja partizanska žrtev je bil na praznik sv. Štefana leta 1942 župnik Franc Kanduč
(bivši babnopoljski župnik), roj. 19. aprila 1887, ki je pred Nemci pribežal iz Krope v Grahovo.
Ko je šel od maše, ki jo je imel pri Sv. Štefanu, so ga smrtno ranili, tako da je umrl v bolnici v
Ljubljani.
458 VI. poglavje

Ob partizanskem napadu na domobransko postojanko v Grahovem 24. nov. 1943 so bili likvidi­
rani trije civilisti:
1) Andrej Srebotnik (Kovačev), Grahovo 7, roj. 30. nov. 1869, ostarel.
2) Janez Herblan (Zogarjev), Grahovo 63, roj. 8. okt. 1898, hišar.
3) Miha Pelan (Pelanov), Grahovo 101, roj. 25. aprila 1869, ostarel,
e. Civilni žrtvi - likvidirali sojih domobranci: 2
Prva civilna žrtev, ki sojo 31. dec. 1943 zakrivili domobranci, je bil Jožef Hiti (Jernejčkov), Gra­
hovo 16, roj. 27. avg. 1919, sin hišarja, kije bil ubit v Ljubljani.
Njihova druga civilna žrtev je bila Amalija Gornik (Uleča), Grahovo 30, roj. 9. jul. 1923, kmečka
hči, kije bila ubita 26. aprila 1944 na Trsteniku.

B. Civilne žrtve - likvidirali so jih po vojni

a. Žrtve - likvidirala jih je OZNA: 3
1) Marija Kranjc, roj. Srebotnik (Kovačeva), roj. 21. julija 1907, Grahovo 7, kmečka žena, ubita
6. julija 1945 pri Grahovem.
2) Milena Kranjc (Kovačeva), roj. 12. febr. 1930, Grahovo 7, mladoletna, kmečka hči, ubita 10.
julija 1945 pri Grahovem.
3) Ivana Mišič, roj. Troha (Martinova), Grahovo 27, roj. 26. dec. 1903, kmečka žena, mati 9
otrok, ubita junija 1945 v zaporu v Cerknici.
b. Civilni žrtvi, vrnjeni s Koroške in likvidirani po vojni junija 1945: 2
1) Ana Baraga (Prusnikova), Grahovo 50, roj. 25. julija 1915, trgovka.
2) Jožefa Herblan (Zogarjeva), Grahovo 63, roj. 14. jan. 1928, mladoletna.
Vseh medvojnih in povojnih civilnih žrtev je bilo v Grahovem: 46.

II. Med vojno in po vojni pobiti, ki so nosili orožje

A. Žrtve med vojno
a. Likvidacije: 8
1. Med vojno so partizani likvidirali pet članov vaških straž: Janez Ule - Bovščev, roj. 7. nov.
1923, Grahovo 17 (51), 114. sept. 1943 v Pudobu; Franc Šega - Lukov, roj. 3. april 1913, Grahovo
46 (44), 122. okt. 1943 v Jelendolu; Jože Baraga - Prusnikov, roj. 20. marec 1896, Grahovo 50, t
15. okt. 1943 v Jelendolu; Matija Slak, roj. 23. nov. 1900, Grahovo 60 (27), 11. avg. 1943 pri Gori-
čicah; Janez Drobnič - Fužinarjov, roj. 6. maj 1875, Grahovo 69 (62), f 9. okt. 1943 pri Bločicah.
2. Med vojno so domobranci likvidirali dva partizana: Franc Krajc - Ta Stari, roj. 15. okt.
1915, Grahovo 41 (49), 110. sept. 1944 v Grahovem; Dušan Meden, roj. 2. maj 1911, Grahovo 72
(30), f 14. april 1945 pri Cerknici.
3. Italijanski vojaki so likvidirali enega partizana: Zdravko Ogrinc - Ogrincov, roj. 19. mar.
1922, Grahovo 42 (45), f 20. febr. 1943 v Cerknici.
b. Žrtve v boju med vojno: 16
1. Domobranci so v boju ubili pet partizanov: Janez Krajc - Anžicov, roj. 17. okt. 1910, Grahovo
18 (52), t 6. nov. 1944 v Grahovem; Anton Zgonc - Grabnarjev, roj. 23. okt. 1910, Grahovo 23
(76), f 28. sept. 1944 pri Kremenci; Janez Levar - Rožanč, roj. 14. maj 1913, Grahovo 26 (70),
t 6. nov. 1944 v Grahovem; Frančiška Levar - Rožanča, roj. 12. avg. 1919, Grahovo 26 (70), f
6. nov. 1944 v Grahovem; Anton Jemc - Šemonov, roj. 7. mar. 1911, Grahovo 52 (11), f 10. febr.
1945 pri Sv. Ani.
2. Partizani so v boju ubili tri domobrance (so zgoreli: Janez Krajc - Štefinov, roj. 1. avg. 1924,
Grahovo 29 (67), t 24. nov. 1943 v Grahovem; Franc Truden - Gašperjov, roj. 13. dec. 1920,
Grahovo 78 (87), f 24. nov. 1943; Janko Tomšič - Tomšič, roj. 2. jul. 1925, Grahovo 79 (88), t 24.
nov. 1943.
3. Italijani so v boju ubili tri partizane: Ivan Primožič - Štefinov, roj. 25. apr. 1915, Grahovo 20
(72), t 23. sept. 1942 na Klancah; Andrej Kraševec - Tšovi, roj. 7. okt. 1912, Grahovo 22 (75), f
13. avg. 1942 pri Polhovem Gradcu; Jožef Gabrenja - Petrov, roj. 15. mar. 1913, Grahovo 75 (82),
t april 1943 pri Ilirski Bistrici.
 Grahovo 459

4. Nemci so v boju ubili dva člana vaških straž: Franc Rok - Dolnji Kanteč, roj. 29. jan. 1925,
Grahovo 38 (47), f okt. 1943 pri Rakeku; Matija Logar - Dovičev, roj. 7. febr. 1915, Grahovo 81 (33),
t 3. okt. 1943 pri Begunjah.
5. Angleži so ubili enega domobranca v letalskem napadu: Andrej Funda - Mežnarjov, roj. 5.
nov. 1920, Grahovo 61 (29), f 26. avg. 1944 v Borovnici.
6. Ni znano, kdo je febr. 1944 pri Gornjem Gradu ubil v boju Franca Kovača (Adamovega), Gra­
hovo 12, roj. 27. avg. 1924, ki so ga partizani mobilizirali kot vaškega stražarja.
7. Ni znano, kako je umrl febr. 1945 na Štajerskem Anton Logar (Dovičev), Grahovo 21 (74), roj.
24. avg. 1919, kije bil pri partizanih.
B. Žrtve po vojni: 10
1. Po vojni je OZNA junija 1945 ubila v Grahovem Matija Zalarja (Zalarjev), Grahovo 77, roj.
9. jan. 1924, ki je bil domobranec, in devet vrnjenih domobrancev s Koroške: Franc Ule (To­
mažev), Grahovo 2 (28), roj. 31. okt. 1923; Jožef Sega (Lukov), Grahovo 46 (44), roj. 1. jul. 1923;
Stanislav Šega (Lukov), Grahovo 46 (44), roj. 14. dec. 1924; Janez Kranjc (Koroščev), Grahovo
57 (21), roj. 27. nov. 1903; Anton Funda (Mežnarjev), Grahovo 61 (29), roj. 6. jan. 1915; Alojzij
Funda (Mežnarjov), Grahovo 61 (29), roj. 13. marec 1919; Franc Drobnič (Fužinarjov), Grahovo
69 (62), roj. 20. jan. 1922; Matija Dolgan (Turšič), Grahovo 85 (1), roj. 18. febr. 1922; Stanko
Kočevar (Gašperjov), Grahovo 94 (31), roj. 7. jan. 1926.936

Ob razmišljanju o medvojnih in povojnih žrtvah se moramo zavedati,

daje treba storiti vse, da se okupacije sovražnih vojsk, revolucije in
bratomorne vojne ne bi nikoli več ponovile. Rečeno je bilo: »Resnica
vas bo osvobodila.« Ljudi osvobaja le resnica, naj bo kakršnakoli. Bo­
dočnost nam je odprta le v spravi, k temu pa lahko pripomorejo tudi majh­
ne spravne geste. Ko so leta 1994 postavili plošče z imeni zamolčanih
medvojnih in povojnih žrtev na viševskem pokopališču v Loški dolini, sem
kot župnik predlagal, naj med komemoracijo nesejo enako cvetje k nanovo
odkritim ploščam in k spomeniku partizanskih žrtev na tem pokopališču.
Tako so trije možje, ki so imeli največ žrtev med svojci (Zdravko Kraševec
iz Starega trga: starša in dva brata; Ludvik Kandare iz Dan: očeta in pet
bratov; Jože Sterle iz Podgore: tri brate), nesli enako cvetje k spomeniku
partizanskih žrtev.937 Enako spravno gesto so pri postavitvi tovrstnih plošč
naredili tudi leta 1993 na Blokah.938 Prepričan sem, da si vsi, 'ki v srcu
dobro mislimo', želimo čim več podobnih spravnih dejanj.

b. Cerkev, župnija in župnijska kronika Sočutna v cerkvi sv. Kancijana na Gorenjem

Jezeru.
Cerkev brezmadežnega spočetja Device Marije v Grahovem se pr­
vič omenja leta 1526, ko je dala protiturški davek. Deželni knez seje zaradi
bojev s Turki znašel v denarni zagati, zato je posegel tudi po cerkvenih
dragocenostih. Leta 1526 je Ferdinand I. zahteval popis vseh cerkvenih
dragocenosti. Cerkvam so pustili le nekaj cerkvenega posodja, odvisno od
števila duhovščine. Tega leta so cerkve Matere Božje v Grahovem, sv. Mi­
klavža na Slivnici in sv. Marka na Slivnici dale skupaj 1 bakren kelih, 3
goldinarje in 48 krajcarjev. 909
936
Vsi podatki o grahovskih žrtvah so
Leta 1788 so se zastopniki vasi Žerovnica in Grahovo prepirali, kje naj povzeti po knjigi: S. Okoliš, Žrtve,
bi bila ustanovljena lokalna kaplanija kot nova dušnopastirska enota. V str. 115-117.
937
cerkniškem župnišču seje 18. septembra 1788 zbrala komisija zastopnikov Glej J. Kebe, Loška dolina, str. 123
in J. Kebe, Loška dolina, II. del, str.
cerkvene in svetne gosposke, da bi rešila vprašanje novih lokalnih kapla- 371.
nij. Tehtnica se je nagnila v prid Grahovemu. 940 938
Branko Zadnik, takratni bloški
župnik, ustni vir.
Lokalna kaplanija Grahovo je bila samostojna dušnopastirska enota, 939
A. Koblar, Kranjske cerkvene dra­
prava grahovska župnija pa je bila ustanovljena leta 1870. K njej je bila gocenosti 1526, IMD, V (1895), str.
priključena vas Lipsenj z Goričicami. 24-33.
940
Staro pokopališče v Grahovem je bilo okoli cerkve že leta 1683. Tega Glej sestavek Načrta novih župnij ...
v tem poglavju, 650.
leta je cerkniški župnik Gregor Crvič zapisal, daje bila v Grahovem poko­ 941
Glej sestavek Pokopališča ... v tem
pana (sepult. in Grahouo) 23-letna Uršula Krajc (Kraika). 941 poglavju, str. 211.
460 VI. poglavje

Naborniki iz Grahovega leta 1930. Fotografijo

hranijo Kovačevi.

Leta 1888 pa so naredili novo pokopališče na sedanjem mestu. Župnik

Lakmayer je leta 1894 zapisal v kroniko: »Nad 60 vozov prsti smo iz stare­
ga pokopališča spravili na novega. Novo pokopališče - prostor kupljen - je
bilo napravljeno menda leta 1888 za časa župnika Saferja. Prostor je na
najmanj priličnem kraju.«942 Okrog župnijske cerkve se od takrat ni več
pokopavalo.
Leta 1803 je starotrški dekan Jožef Klemenčič zapisal v seznam cerkva
in ljudi v dekaniji, daje treba grahovsko cerkev na novo prekriti. Župnišče
je bilo dobro, mežnarija pa srednja. Ljudi je bilo 371. Mi­
Po ustnem izročilu so cerkev sv. Miklavža na Slivnici postavili na tem
mestu zato, ker je zemeljski ali snežni plaz zasul več ljudi. Od okoli leta
1880 je bila cerkev 25 let zapuščena, župnik Fran Lakmayer pa jo je leta
1897 skoraj na novo postavil. Prostovoljne darove so zbirali po vsem loga­
škem okraju. Leta 1894 je v kroniko zapisal: »Začel sem nabirati darove za
popolno popravilo cerkev sv. Miklavža na Slivnici. Tlako so radovoljno za­
stonj prevzeli farani. Zidarji so bili iz Komna pod vodstvom Miklavža Švare.
Prebivalci cele okolice imajo veliko zaupanje do sv. Miklavža in ob suši se
vselej zatečejo na Slivnico in bili so dostikrat čudežno uslišani. Vsa dela so
stala 1200 goldinarjev. Zvon iz cerkve sv. Miklavža iz leta 1641 je v pijanosti
ali po neumnosti lansko leto ubil Jožef S., zato sem dal uliti novega.«
Potem je zapisal, da »imajo prebivalci celotne okolice veliko zaupanje
v sv. Miklavža in se ob suši vselej zatečejo na Slivnico. Dostikrat so bili
čudežno uslišani.«944

na koru grahovske kapele okoli

ŽA Grahovo, Zgodovinske črtice, str.

21.
NŠAL Stari trg pri Ložu, fasc. 326,
št. 858.
ŽA Grahovo, Zgodovinske črtice, str.
24-26.
 Grahovo 461

Novomašnik Vinko Šega z ministranti iz Graho­

vega leta 1943. Od leve prva vrsta: Ivan Mišič
(Martinovcev), Emil Ule (Tomažev), novoma­
šnik, Matija Šega (Matijev), Vinko Gornik (Gor­
nikov); druga vrsta: Alojzij Gornik (Gornikov),
Ivan Grabnarjev, Božo Resinovič, Franc Kočevar
(Gašperjov) in Anton Šega (Šegov).

Dne 24. novembra 1943 so partizani požgali grahovsko župnijsko cerkev

Brezmadežnega spočetja Device Marije, ki je bila sezidana leta 1671.945 V
knjigi Dano tisto uro opisuje očividec Vinko Sega partizanski napad na
Grahovo in domobransko postojanko ter požig cerkve v sestavkih: Strašna
noč in strašen dan, Reševali smo iz goreče cerkve, Sel sem Dakija prosit,
Okamenel sem, Krvavo sovraštvo, Množičen pogreb. 946
Pred bivšo šolo (Krajcavo hišo) v Grahovem so leta 1990 postavili
spomenik velikemu slovenskemu pesniku Francetu Balantiču, roj.
1921, kije 23. novembra 1943 z drugimi domobranci našel smrt v go­
reči Krajcovi hiši.947 Balantičev grob je na grahovskem pokopališču.
Tudi župnik Leopold Končan je v kroniki zbral nekaj zapisov
o požigu cerkve, ko piše, da je bil požig že vnaprej načrtovan. Nava­
ja Matevža Haceta, ki v Komisarjevih zapiskih piše: »22. novembra
(1943). V hitrih pohodih smo prišli v bližino Grahovega ... Ustavili
smo se pri samotni Perkusovi gostilni. Neki borec iz Sercerjeve briga­
de je zavzdihnil: 'Kako rad sem hodil k deseti maši v lepo grahovsko
cerkev ... Sedaj pa bo šla po gobe prelepa cerkvica.'« 91."
V letu 1960 so smeli odstraniti ruševine. Za bogoslužje je pred
tem služila večja soba (kapela) v župnišču, ki jo je naredil starotrški
župnik Franc Lokar. Dovoljenje za sedanjo cerkev je bilo dano šele
leta 1992.949 Pod župnikom Metodom Lampetom, redovnikom sa­
lezijancem, je bila leta 1993 zgrajena nova cerkev, posvečena pa je
bila leta 2000.950 Načrte je naredil arhitekt France Kvaternik, rojen
v Šmarati. Križev pot je naslikal in podaril akademski slikar Tomaž
Perko. Nova cerkev Marije Brezmadežne v Grahovem.
V grahovskem župnijskem arhivu se je ohranila grahovska župnij­
ska kronika v dveh zvezkih in tu navajam nekaj zapisov iz nje. Izmed
grahovskih župnikov naj posebej omenim g. Janeza Saferja, ki je bil ve­ 945
Letopis Cerkve na Slovenskem, Lju­
lik botanik in častni član londonske akademije znanosti in umetnosti. V bljana 2000, str. 174.
Grahovem je bil župnik od leta 1883 do 1893. Umrl je leta 1903 kot župnik 946
V. Šega, n. d., str. 18-31.
v Dupljah. Omenjeni grahovski župnik Fran Lakmayer je v kroniko zapi­ 947
Janez Okoliš, takratni cerkniški
sal o njem: »Župnik Janez Šafer je bil rojen 21.^oktobra 1838 v Mekinjah. župan, ustni vir.
948
Poleg Šimona Robiča, župnega upravitelja na Šenturški gori, je bil Safer M. Hace, Iz komisarjevih zapiskov,
Ljubljana 1965, str. 118.
učenjak, botanikar, da mu na Kranjskem ni para. Njegovo največje veselje 949
Letopis Cerkve na Slovenskem, Lju­
so bile rastline, za katerimi je stikal in preplezal vse gore in doline tega bljana 2000, str. 174.
okraja. Kakor pripovedujejo farani, so naleteli nanj v najbolj oddaljenem 950
Oznanila župnije Grahovo, 2000.
462 VI. poglavje

kraju za vsakim grmom, ko je nabiral rože. Marsikateri faran je od njega

dobil »viržino« ali šestico za bolj zanimivo cvetlico ali mah. Po njegovem od­
hodu na Gorenjsko sem našel na podstrešju celo kopico listkov, na katerih
so bila zapisana imena rož v treh do štirih jezikih. Bil je v stiku z mnogimi
odličnimi botanikarji. Krasne herbarije je prodajal v tuje kraje. Daši je bil
pravi učenjak v tej stroki, zlasti v poznavanju mahov, vendar ni iskal časti
in slave. S svojim velikim znanjem se ni nikoli vsiljeval. Zanimivo je, daje
celo pri svoji selitvi v župnijo Duplje pozabil vzeti s seboj diplomo london­
ske akademije znanosti, ki gaje imenovala za častnega člana. Ta diploma
je ležala pod streho med navadnimi papirji. K župnišču je prikupil skedenj
in staro poslopje od nekdanjega Muhovega posestva v Žerovnici.« 951
Grahovski župnik Fran Lakmayer, kije bil po rodu Ceh in je bogoslov­
ne študije končal v Ljubljani, je leta 1893 začel pisati Zgodovinske črtice
grahovske župnije. V uvodu se je predstavil, da je bil 24. jul. 1863 rojen v
Ilosmu pri Budejovicah na Češkem. Oče je bil nadučitelj. Po gimnaziji je
želel vstopiti v budejoviško semenišče, vendar ga zaradi velikega števila
kandidatov niso sprejeli. V prvi letnik bogoslovja so smeli sprejeti samo Grahovski župnik Janez Šafer (1838-1903) je
28 prosilcev, tisto leto pa jih je bilo 160! Zato seje leta 1885 pet čeških ma­ bil velik botanik, za kar ga je londonska aka­
demija znanosti imenovala za častnega člana.
turantov vpisalo v ljubljansko bogoslovje. Slovenščine jih je učil takratni Kronika grahovske župnije.
bogoslovec Janez Ev. Krek. Pravi, da mu »ni treba omenjati, smo večkrat
omagovali, posebejv v trenutkih, ko se je oglašalo domotožje in ko smo se
borili s težavnim, Čehom nepriličnim slovenskim naglasom. A z Božjo po­
močjo in s srčno voljo smo premagali vse zapreke.«
Leta 1894 se je takoj lotil obnove zelo slabe župnijske cerkve. Sveta
maša je bila v cerkvi v Žerovnici, tja je hodil peš vsak dan maševat. Tja je
prenesel tudi sv. Rešnje Telo. Najprej so zidarji odstranili »ogromno masiv­
no kolono, kije stala med prezbiterijem in cerkveno ladjo, tako da so ljudje
šele od sredine cerkve lahko videli na oltar«. Namesto stare kolone so iz
opeke naredili novo, za 3/4 manjšo. V cerkev so dali nove hrastove klopi,
prej so bile iz mehkega lesa. Nova okna je naredil Jos. Krajc (Spanček).
Iz Pariza so dobili novi kip Brezmadežne, novo sliko Brezmadežne Device
Marije pa je naslikal Matija Bradaškaiz Kranja. V cerkvi je bilo pet ol­
tarjev. Dva so dali v cerkev sv. Pavla v Zerovnico in stojita na levi in desni
strani ladje. »Okrog cerkve smo položili kamnite plošče, ki jih je naredil
kamnosek - samouk Jakob Lekan z Bločic. Železno ograjo je naredil Jer­
nej Hiti, tukajšnji kovač in cerkveni ključar - mož poštenjak. Ker je ravno Grahovski župnik Fran Lakmayer je bil češkega
rodu, a je z drugimi štirimi rojaki v Ljubljani štu­
pred mojim prihodom strela udarila v Matjažov skedenj, sem dal na stolpu diral bogoslovje, ker so bila na Češkem polna se­
napraviti tudi nov strelovod.« S tem še zdaleč nisem naštel vseh obnovi­ menišča. Temeljito je prenovil župnijsko cerkev
in skoraj na novo zgradil cerkev sv. Miklavža na
tvenih. Na koncu vsestranske obnove cerkve je župnik Lakmayer Grahovce Slivnici. Začel je pisati župnijsko kroniko »Zgo­
pohvalil: »Ni čuda, da je po vseh teh nakupih in popravilih ostalo precej dovinske črtice grahovske župnije«. Grahovski
dolga. Ali plačal sem ga kmalu, da še sam ne vem kako. Priznati moram, župnik je bil od leta 1893 do 1898.
da so bili farani zelo požrtvovalni in postrežljivi. Kar je kdo dal, je dal pro­
stovoljno. Omenjam, daje darovanje v popravljeni farni cerkvi v nedeljo 5.
avgusta 1894 zneslo celih 180 goldinarjev in da ni bilo pri darovanju nikoli
manj kot 50 goldinarjev. Zato čast in hvala jim!«
Takoj po obnovi cerkve si je župnik Lakmayer zelo prizadeval, da bi
zgradil novo župnišče, ker je bilo staro »na pol podrto«, kot je zapisal po­
znejši župnik Alojzij Wester. Kupil je že 1141 centov apna, ki so ga spravili
v tri jame. Potem pa so mu začeli nagajati nekateri grahovski veljaki. Za­
radi tega »podlega in neznačajnega obnašanja« teh vaščanov je zaprosil za
župnijo Šentjošt nad Vrhniko.952
Ob koncu devetnajstega stoletja so kaplani in župniki po mnogih krajih
organizirali Reifeisnove posojilnice, zadruge in konzumne trgovine 951
ŽA Grahovo, Zgodovinske črtice, str.
in tako reševali kmečko prebivalstvo pred vaškimi oderuhi, ki so zahtevali 7-9. Obema župnikoma, Metodu
tudi 20-odstotne obresti. Alojz Baraga (Anžicov stric) iz Kozarišč (roj. Lampetu in Sandiju Osojniku, se za
podatke iz Zgodovinskih črtic graho­
1894, f 1991), kije imel do visoke starosti izreden spomin, seje spominjal vske župnije lepo zahvaljujem.
pripovedi stare mame, da se je njegov stari oče Luka Baraga (t 1858) za­ 952 ŽA Grahovo, Zgodovinske črtice, str.
dolžil za nakup posestva pri trgovcu Pečetu v Starem trgu in na glavnico 11-33.
 Grahovo 463

plačeval 20-odstotne obresti. Pri hiši so morali vsako leto samo za obresti
zrediti debelega vola.953 V teh posojilnicah po krščanskosocialnem vzoru
dr. Janeza Ev. Kreka pa so bile obresti najnižje, okoli 5-odstotne. V tako
imenovanih liberalnih posojilnicah po načelih Schulze-Delitsch, kjer so
imeli premožni več besede, so celo odklanjali prošnje tistih kmetov za po­
sojilo, ki niso volili liberalne stranke.954 So pa tudi v konzumnih zadružnih
trgovinah prodajah blago znatno ceneje kot pri drugih trgovcih.
Leta 1895 je župnik Lakmayer zapisal v kroniko: »Vsi, ki so šli na vo­
litvah za katoliška načela v boj, so se zamerili liberalni stranki in ti so si
izmišljali različne načine maščevanja. Tako je npr. K. iz Žerovnice, zasle­
pljen po naukih takrat zelo liberalnega učitelja Likarja in zajemajoč vso
svojo modrost iz podlega, krščanstvu, zlasti pa katoličanstvu nasprotnega
lista 'Slovenskega naroda', povzročil tako imenovani zloglasni 'kontrakt'
(dogovor, op. J. K.) z žagarji Starotrške doline (zlasti s Spetnjakom), da
naši možje odslej niso dobivali desk za vožnjo na Rakek. Nekateri bolj bo­
gati upniki so pristašem (konservativne stranke) odpovedali posojila. Zato
smo može postavili na noge, ustanovili smo v Cerknici hranilnico in poso­
jilnico in ker so trgovci, večji del liberalni, podih naše
pristaše tudi iz svojih prodajaln in jim očitno nagajali,
smo ustanovili tudi konzumno društvo v Cerknici.«955
Leta 1910 je postal grahovski župnik Alojzij Wester.
Kroniko je pisal dobro, tu pa povzemam le nekatere za­
pise. Že leta 1911 je zabeležil: »K meni so prišli možje:
Jernej Hiti, kovač iz Grahovega 16 in obenem ključar
župne cerkve, Jožef Kranjc, posestnik in podžupan iz
Grahovega 11, in kovaški mojster Matevž Hiti, da naj na
praznik Marijinega Oznanjenja oznanim pri Božji službi
za napravo velikega zvona. Omenil sem pomislek zaradi
slabega in starega župnišča, slabih oltarjev. Pa so rekli,
da bo za novo župnišče prispevala vsa župnija, ko bo vse
urejeno za zidavo, in da se bo za oltarje zbiralo pozneje.
In tako sem se vdal, da se napravi veliki zvon. Skupaj
smo določili, naj oznanim: 'Kdor v Grahovem plača 50
kron, se bo gospodarju in gospodinji zvonilo trikrat na
dan, dokler bosta ležala na mrtvaškem odru. Iz ostalih
vasi, t. j. Žerovnice, Lipsenja in Bločic, bo zvonilo en­
krat, kdor plača 15 kron. Kdor pa iz teh vasi plača 30
kron, se bo gospodarju in gospodinji zvonilo trikrat. Na
kresni dan, 24. junija, je že prišel veliki zvon na postajo
Rakek. Se isti dan gaje pripeljal Franc Gornik iz Graho­
vega 60 v Grahovo. Na železniško postajo so ga šli iskat
oba ključarja J. Hiti in J. Hiti starejši, podžupan Jožef
Kranjc iz Grahovega 11 in kovač Matevž Hiti. S cvetlica­
mi krasno okrašenega, kakor kaže slika, so ga pripeljali
proti večeru v Grahovo. Zvon je krasno delo iz tovarne J.
Takole so leta 1911 pripeljali v Grahovo veljki
Hilzer iz Dunajskega novega mesta. Tehta 1198 kilogramov, t. j. 22 Vz sta- bronasti zvon, ki je tehtal 1198 kilogramov. Žal
rih stotov. Zgoraj je lepo okrašen z železnim jarmom, da se lahko poljubno ga je že leta 1917 vzela prva svetovna vojna,
suče. Napis ima: Darovali so me župljani leta 1911, ko je bil Alojzij Wester Župnijska kronika Grahovo,
župnik, J. Hiti in J. Sega ključarja. Zvon ima lepev podobe vse naše fare:
Brezmadežno spočetje Device Marije, sv. Pavla, sv. Stefana, sv. Primoža in 953
Alojz Baraga, 20. maj 1989, ustni
Felicijana in sv. Miklavža. Drugi dan po večernici je zvon dvignil s škripci vir. Baraga je pripovedoval, daje
njegov oče postavil pri Kozariščah
Matevž Hiti, kovač v Grahovem 16, vpričo številne množice cele fare. 'Ave žago in cele noči rezal deske, da bi
Marijo' nam je že zapel veliki zvon. Bog daj, da bi nam nikdar ne oznanjal lahko poravnal Pečetu celoten dolg.
Ko pa je prišel vrnit posojilo, Peče ni
nesreče! Sedaj imamo v zvoniku štiri zvonove. V isti črti visijo: prejšnji sre­ bil zadovoljen, ker ni bilo več takih
dnji in veliki in sedanji novi. Mah pa je višje obešen, ki nam oznanja samo obresti.
954
zadnjo uro. Vse to delo (obešanje zvonov) sta brezplačno izvršila kovača B. Šuštar, Pregled zadružništva na
Cerkniškem do leta 1945, NL, III
Jernej Hiti in njegov sin Matevž iz Grahovega 16. Bog jima bodi plačnik na (1986), str. 101.
priprošnjo M. D. Matevž Hitije uredil tudi cerkveno uro, da ponavlja četrti 955
ŽA Grahovo, Zgodovinske črtice, str.
in na veliki zvon udarja ure. 29.
464 VI. poglavje

Dne 28. junija 1914 je bil v Sarajevu umorjen prestolonaslednik Franc

Ferdinand z njegovo blago soprogo Zofijo. Zaradi tega je bila Srbiji napo­
vedana vojna. Dne 26. julija je bila proglašena splošna mobilizacija in 27.
julija so vsi vojaki odrinili v vojsko.
Dne 24. maja 1915 je naš 33-letni zaveznik - polentar Italijan napove­
dal Avstriji vojno. Po treh mesecih je še vedno tam, kjer je bil v začetku
vojne. Streljanje s topovi se dobro sliši v Grahovo. Večkrat šklepečejo šipe
pri velikih kanonadah.«
Med prvo svetovno vojno pa je vojska vzela zvonove. Grahovski žu­
pnik Wester je leta 1917 ob tem žalostnem dogodku zapisal: »Šestega mar­
ca so vojaki vrgli veliki in srednji zvon iz farnega zvonika. Dopoldne so
še fantje uro in pol pritrkovali. Neizrečeno je bilo milo! Kakor bi človeku
rezalo srce, ko sliši - mogoče zadnjikrat - to lepo uglašeno zvonjenje. Zna-
biti, da ga nikoli več ne bom slišal! Iz zvonika so vrgli najprej srednji zvon.
Na robu se je malo okrušil in ena korenina se je odbila. Veliki zvon se ni
nič poškodoval. Na tleh sta ležala kakor dva mrliča. Sedmega marca pa so
šli trije vojaki k sv. Miklavžu na Slivnico in tam vzeli veliki zvon. Snega je
bilo do kolena. Osmega marca ob 9. uri so odpeljali vse tri zvonove na dveh
vozeh na Rakek. S krvavečim srcem sem se ločil od zvonov. Nikoli ne bi jaz
napravljal novi veliki zvon, če bi bil vedel, da ga bodo vojaki vzeli! Ljudje
so jih okrasili z rožami.
Dne 29. julija 1917 je bil velik požar na Gorenjem Jezeru, trinajstim
gospodarjem je skoraj vse pogorelo. Škoda je bila cenjena na 80.000 kron.
Zažgal je otrok. Darovanje je zneslo 200 kron.
Dne 12. junija je prišel g. Dernič, orglarski mojster, in po naročilu voj­
ske pobral piščali v orglah. Vzel je 26 cinastih piščali od principala. Stolkel
jih je pred cerkvijo in zapokal v zaboj. Ni konca teh žrtev!
Leto 1919 je bilo zelo mrzlo, da skoraj nobena stvar ni dozorela. Letina
je bila slaba, vrh tega je še toča 3. julija potolkla vse žito. Točaje pada­
la od 11. do 12. ure med strašnim nalivom. Uničila je vse poljske pridelke,
posebno ječmen, pšenico. Ječmen so morali večinoma pokositi. Za štiri pr­
ste je bilo toče po tleh. Prizadeta je cela fara, posebno Zerovnica.
Leta 1921 je bilo ljudsko štetje. Grahovo 470 prebivalcev (28 manj kot
leta 1911); Žerovnica 366 prebivalcev (40 več kot leta 1911); Lipsenj 271
prebivalcev (2 več kot leta 1911); Bločice 194 prebivalcev (58 več kot leta
1911). Skupaj v župniji 1301 prebivalcev.«
Leta 1922 so po cerkvah nabirali darove za Rusijo. Župnik Wester je za­
pisal v kroniko: »V Rusiji vlada velika lakota. Za gladujoče Ruse smo imeli
pušico, nabralo seje 500 kron. Vsoto smo poslali škofijskemu ordinariatu.
Dne 8. decembra 1925 seje ubil mali bronasti zvon na Bločicah. Premer
je imel 65 centimetrov, visok je bil 68 centimetrov. Zgoraj je imel napis:
CHRISTUS REX VENIT IN PACE ET DEUS HOMO FACTUS EST.956 Pod
tem napisom: OPUS BERNARDI FRANCHI DE VTINO ANNO DOMINO
MDCLVIII.957 Zvon je bil ves ovenčan s podobami. Večja podoba Jezus na
križu, pod križem Mati Božja in sv. Janez. V sredini zvona je bilo še 14 po­
dob. Zgoraj pod napisom je bilo 6 podob in več glavic angelov, ki so držale
te podobe.
Novembra 1927 je bil ponoči strašen naliv. Potok Grahovščica je silno
narastel, daje most pri Ogrincu komaj vodo požiral. Pri Lukovih je bilo vse
pod vodo, pri Stebru je bila voda v hiši do kolen. Šele popoldne je začela
upadati.
Dne 5. avgusta 1928 je ob 4. popoldne začelo goreti na Gorenjem
Jezeru. Pogorelo je 27 poslopij. Večina ni rešila drugega kot tisto, kar so
imeli na sebi. Škoda je cenjena na štiri milijone dinarjev. Naši župljani so 956 Kristus Kralj je prišel v miru in Bog
jim prišli na pomoč z vsem: z vožnjo, darovi, obleko in v denarju. Nabirka je postal človek.
za pogorelce je znesla 7000 dinarjev. V cerkvi seje še nabralo 1300 dinar­ 957 Delo Bernarda Franka iz Vidma

jev. Bog nas varuj takih nesreč! leta Gospodovega 1658.

 Grahovo 465

Leta 1931 je bilo zopet ljudsko štetje. V Grahovem je bilo 466

prebivalcev (4 manj kot leta 1921), v Žerovnici 354 (12 manj kot leta
1921), v Lipsenju 223 (48 manj kot leta 1921) in na Bločicah 176 (18
manj kot leta 1921). Skupaj je bilo v župniji 1219 ljudi.
Maja 1933 so začeli tlakovati cesto od Ogrincovega kozolca do Tur­
šiča. Znižali so tudi Matjažov klanec. Na tem kraju je bilo vedno polno
blata, upamo, da bo sedaj cesta čista.«
Leta 1935 je bil v Grahovem velik požar. Dekan in župnik Alojzij
Wester je kroniko nadaljeval: »V nedeljo zvečer, 15. septembra, smo
mirno legli k počitku. Nihče ni slutil, da bo ta noč za štiri kmetoval­
ce v Grahovem tako usodna. Ob pol 12. ponoči so fantje, ki so šli na
svoje domove, opazili, kako je iz skednja, ki je bil last Josipa Kranjca
(Urbasovega) s št. 11, švignil plamen. Takoj so alarmirali vso vas. Ta
skedenj je bil v plamenu. Z neverjetno naglico se je ogenj razširil na
hlev, kjer je bila živina. Rešili so samo enega vola, drugi vol, krava in
telica so ostali žrtve ognja. Se predno so prišli gasilci, je plamen objel
tudi hlev in svinjak Kovača Antona (Adamovega) s št. 12. Tudi nje­
mu je zgorelo seno in orodje. Nato je plamen upepelil skedenj, hlev in
svinjak siroti brez staršev Ivanki Logar (njen oskrbnik je Jakob Ule).
V teh prostorih je bilo seno od tukajšnjega peka. In tudi četrtemu sosedu Grahovski fantje okoli leta 1925. Od leve sedita:
Matevž Mihelčič (Lombardov), Franc Pelan (Pe-
Andreju Krajcu (Lovriču) je pogorel hlev in svinjak in dva prašiča. Vsi so lanov); zadaj:?, Franc Logar (Dovičev) in Jernej
bili le delno zavarovani. Da seje ogenj tako hitro razširil, je bil vzrok veter Pelan (Pelanov). Fotografijo hrani Jernej Pelan.
in slamnate strehe, ki so bile zelo blizu skupaj. Na kraj nesreče so prišli
domači gasilci in iz Žerovnice, z Dolenjega Jezera, iz Dolenje vasi in iz Cer­
knice. Rešili so, kar seje dalo rešiti. Čeprav so bile tri motorne in dve ročni
brizgalni, je bilo gašenje težko, ker ni bilo vode. Pri reševanju je sodelovalo
tudi veliko vojakov, ki so na vajah. Ljudje jokajo, se ozirajo po pogoriščih in
gledajo hiše, ki so tudi vse poškodovane in ožgane. Požarje bil tako močan,
daje veter nosil ogorke tako daleč, da sta se vneli dve s slamo kriti hiši, ki
sta bili skoraj 150 metrov od kraja požara. Vendar so hiši rešili. Posestniku
Urbasu je bila velika svinja tako opečena, da sojo morali ponoči zaklati, in
dva druga prašiča sta bila tudi hudo opečena. Vola, kije bil hudo opečen, je
zjutraj vzel mesar. Ogenj je bil brez dvoma podtaknjen. Orožniki zločinca
pridno zasledujejo. Samo da jim pride v roke! Pri reševanju seje po rokah
in glavi močno opekel orožniški kaplar Franc Lambergar, ki so ga odpeljali
AbA ... tjiUvuM
"N

v ljubljansko bolnico. L: HMvdč-liitlL :... I L. *

Dne 5. oktobra 1936 je bil lep sončen dan. Drugi dan, 6. oktobra, pa je Vpis grahovskih kmetij in podložnikov v šteber-
začelo mesti in zapadlo je do 30 centimetrov snega. Ajda in vsa 'prsteni- škem urbarju leta 1575. Pod to gospostvo je
na'je bila pod snegom. Sele čez 14 dni je sneg izginil.« spadalo osem kmetij. Janez (Janesch) Tomšič
je imel celo kmetijo. AS, I/48 u. Foto: J. K.
In še opis božiča in velike noči leta 1937: »Božič zeleni z veliko noč za­
meni. O Božiču ni bilo snega, za veliko noč pa je padlo več kot en meter
snega. Avtobus ni vozil in ves promet je bil ustavljen.« !US
c. Stare in nove hišne številke, kmetije in rodbine
£ X V

Na koncu je opomba, pod katerim gospostvom je bila do leta 1848

kmetija ali kajža. To pomeni, da je to zemljiško gospostvo ali cerkev tisto g—P-
kmetijo ali kajžo kupilo ali dobilo v dar, vsakoletne dajatve pa je ta podlo­ Najemniki košenin so v hasberškem urbarju iz
žnik dajal tistemu gospostvu, pod katero je spadal. Podložniki so gospostvu leta 1718 posebej zapisani. Matevž Kobencl iz
in državi dajali davek in druge dajatve, na določene dneve pa so morali iti Grahovega (Kobenclovi) je dajal travarino od
travnika, ki je bil od Janeza Rožanca. AS, 1/13
tudi na tlako. Tlačne obveznosti so bile odmerjene po posameznih vaseh u. Foto: J. K.
tako, da so podložniki ene vasi opravljali enako tlako, vendar po količini
različno glede na velikost posestva. 958
ŽA Grahovo, Spomenica župnije
Podatki o velikosti kmetije so vzeti iz knjige status animarum, od Grahovo za omenjena leta.
959
okoli leta 1820 naprej so se velikosti kmetij tudi spreminjale. Iz naslovnice S. Okoliš, Izseki, str. 578. Več o tlaki
in o zakupnih in kupnih kmetijah
šteberškega urbarja iz leta 1575 je razvidno, daje bilo to leto v Grahovem glej Stare in nove hišne številke,
osem celih kmetij, ki so spadale pod gospostvo Šteberk. 960 kmetije in rodbine v Dolenji vasi v
tem poglavju.
Matija Primožič (Stefinov) iz Grahovega je prvi na Notranjskem na­ 960
Fotografijo glej v Grahovem 19
redil voz za seno, imenovan gare. Take vozove je videl v Rusiji, ko je bil (Spodnji Tamšičevi).
466 VI. poglavje

Lukovi iz Grahovega 46 peljejo s Slivnice voz

sena. Ker še niso imeli gar, so seno na vozu opa­
sali z vrvjo opasivnico. Na levi je Vinko Šega,
kasneje duhovnik. Na desni je oče Jože, foto­
graf. Foto: A. Sega, leta 1936. Fotografijo hrani
prelat Vinko Šega.

Voz za seno z garami okoli leta 1970 v Graho­

vem. Gare je prvi naredil Matija Primožič (Šte-
finov) iz Grahovega. Videl jih je v Rusiji, kjer je
bil med prvo svetovno vojno v ujetništvu. Prej
so seno na vozu opasovali z vrvjo opasivnico.
Takega prizora ni mogoče več videti, traktorji
so nadomestili vole, samonakladalke pa gare.
Voznik Jože Krajc (Špančkov).

med prvo svetovno vojno tam v ujetništvu. Voz s pokončnimi lojtrcami je

zelo olajšal vožnjo sena. Prej so se kmetje zelo mučili z nakladanjem in
vožnjo sena, ker so imeli samo položne lojtrnike in dolgo vrv opasivnico.
Opasivnica se lepo vidi na fotografiji Lukovega voza iz leta 1936. Oče in
mati sta nam otrokom na Dolenjem Jezeru večkrat povedala, kako so se
mučili z nakladanjem sena, ko še ni bilo voza z garami. Ce je pihal veter Ana Lunka, por. Pelan, in njena hčerka Anica, ki
in če je bilo seno drobno, seje večkrat zgodilo, daje kar naenkrat zdrsnilo sta odšli v Argentino, in mati Marija Pelan, roj.
na tla tudi pol voza sena. In spet so morali nakladati vse od začetka. Moj 1871, iz Grahovega 1 leta 1947.
oče Franc Kebe je malo v šali večkrat dejal, da bi si tisti, kije naredil prve
gare, zaslužil Nobelovo nagrado.
1 (34). PELAN, prej Samec, kajža
a) leta 1787 je imel kajžo Lenart Kobencl;961
b) Urban Kunstek, * 1768, žena Neža Gornik, II. žena Mina Ule, Gra­
hovo 17 (Bovščeva), I. zakon 1 otrok, II. zakon 4 otroci;962
c) sin Jernej Kunstek, * 1797, t 39 let, žena Ana Kranjc, * 1800, Kožljek
(Medenova), t 43 let, 2 otroka; Hišno znamenje na orodju, Grahovo 1 (34) (Pe-
lanovi).
č) Matevž Kebe, * 1816, Dolenje Jezero 37 (Ta Bogati Kebeč), seje pri­
961
ženil, žena Marija Kunstek, * 1826, t 30 let, leta 1856 je umrla v ljubljan­ AS, J kataster.
962
ski bolnici, 5 otrok, 3 umrli do 4. leta; Podatke pod a) je našel L. Drame.
 Grahovo 467

d) hišo je kupil Jakob Pelan, * 1822, Lož, Mesto 46 (potem Kolajevi),

žena Jera Ule, * 1831, Lož, Predmestje 25 (Jurjeva), f 82 let, 4 otroci; mu
e) sin Jakob Pelan, * 1864, t 82 let, žena Marjeta Mihelčič, * 1871, Gra­ mc L I

hovo 59 (Matovževa), t 87 let, 7 otrok, 1 umrl v 10. letu; ftft&itiift i

f) sin Jernej Pelan, * 1901, t 79 let, žena Antonija Krajc, * 1908, Graho­
vo 41 (pri Ta Starih), t 86 let, 2 otroka.
1»
*6 .
Leta 1836 je v tej hiši umrla za kolero (Brechruhr) 37-letna dekla Ana Leta 1743 je bil Hanže Ule iz Grahovega (Toma­
Holc. Katarina Kebe, (hči č), roj. 1853, je odšla v Trst in tam umrla. V ževi) podružnik cerkniškega župnišča. NŠAL,
hiši je živela tudi družina Kovačič: Andrej Kovačič, roj. 1801, žena Marija urbar Cerknica, 1743. Foto: J. K.

Krajc, roj. 1811, Gorenje Jezero 17 (Kranjči), 5 otrok.

Kajža je bila pod cerkniško cerkvijo. Na orodju imajo hišno znamenje:
nemško enico s križem, kije edino znano znamenje v Grahovem.
2 (28). TOMAŽEVI, podružništvo ali 1/3 kmetije
a) leta 1743 je imel Hanže Ule podružništvo (Untersasserey) pod cer­ Leta 1756 je bila 1/3 kmetije enaka podružni-
kniškim župniščem, leta 1756 je bilo podružništvo enako 1/3 kmetije; štvu (1/3 Hueben oder eine Untersasserey)
Hanžeta Uleta iz Grahovega (Tomaževi). NŠAL,
b) nekaj časa je imel 1/3 kmetije Jurij Gorše; urbar Cerknica, 1756. Foto: J. K.
c) leta 1787 pa je dobil posestvo Anton Lovko in plačal določeno vsoto,
daje bila kmetija spremenjena iz zakupne v kupno;
č) Lovrenc Lovko, * 1765, Antonov brat, t 80 let, žena (--), vsaj 1 otrok;
A JU
a „ * 'v/

d) sin Gregor Lovko, * 1797, Dobec, t 75 let, II. žena Marija Gornik, *
1798, Grahovo (Gregorča), t 61 let, 7 otrok; odselili so se v Ivanje selo;
e) hišo je kupil Tomaž Ule, * 1828, Grahovo 31 (Štefek, oče Matevž Ule),
krojač, t 49 let, žena Helena Žnidaršič, * 1818, Grahovo 57 (Korošča), t
44 let, II. žena Uršula Švigel, * 1835, Martinjak 32 (Kovačeva), I. zakon 2
Leta 1792 je imel kmetijo Jurij Gorše iz Graho­
vega 2 (Tomaževi), leta 1787 pa Anton Lovko,
ko je bila kmetija iz zakupne spremenjena v ku­
pno (kaufrecht), za kar je Lovko plačal (bezalt)
določeno dajatev. NŠAL, urbar Cerknica, 1792.
Foto: J. K.

otroka, II. zakon 3 otroci, vsi odrasli; W:'

/
I) sin Matevž Ule, * 1860, t 59 let, žena Marjeta Mlakar, * 1861, Dane t l)i /a
14 (Mihevšča), f 58 let, 8 otrok, 1 umrl do 5. leta; jpattri Sito. J
- ... ——— ——H
g) sin Rudolf Ule, * 1897,162 let, žena Jožefa Marolt, * 1896, Veliki Vrh Leta 1787 je imel Anton Lovko iz Grahovega 2
8, Bloke, t 85 let, 4 otroci. (Tomažev) 1/3 kmetije, ki je spadala pod cer­
kniško župnijo. AS, J kataster. Foto: J. K.
Kmetija je bila pod cerkniškim župniščem.
Družina Ule (Tomaževi) iz Grahovega 2 leta
1938. Od leve: Slavka, Pepca, mati Jožefa, oče
Rudolf, Franci, sorodnik Franc Prijatelj in spre­
daj Emil.

V 7 ■

o
tv;

-r’ |
b) leta 1787 je imel kmetijo Gašper Avsec;965
Leta 1752 je imel Simon Avsec iz Grahovega
c) sin Janez Avsec, * 1790, t 64 let, po katastru je imel kmetijo leta (Uscuvi) 1/2 kmetije. AS, T kataster. Foto: J. K.
1824, žena Marija Palčič, * 1787, f 69 let, 5 otrok, vsi odrasli;
963
č) sin Jožef Avsec, * 1818, f 79 let, žena Marija Logar, * 1829, f 40 let, Ernest Pelan, slika znamenja.
964
10 otrok, 4 umrli do 2 leta, drugi odrasli; AS, T kataster. Fotografijo zapisa
(Schimiz Aussek) pred Lukom Gor­
d) sin Jernej Avsec, * 1850, t 76 let, žena Marija Muha, * 1845, Žerovni- nikom glej Grahovo 28 (Mihlač).
ca, 4 otroci, 1 umrl v 1. letu; 965
AS, J kataster.
468 VI. poglavje

e) sin Andrej Avsec, * 1880, f 76 let, žena Marija Gornik, * 1891, Graho­ J .-py
vo 4 (Grabeljnik), f 70 let, 2 otroka;
f) sin Frančišek Avsec, * 1912, f 33 let, leta 1944 je umrl v nemški inter­ k-*-
naciji,966 žena Ana Denškin, * 1913, Rarozcha, izza Urala, Rusija, Grahovo ff—
20, f 96 let, 3 otroci. ^ asi——•
n • .
Kmetija je bila pod hasberškim (planinskim) gospostvom.
Leta 1718 je imel Štefan Gornik iz Grahovega
4 (25). GRABELJNIK, 1/2 kmetije (Grabeljnik) 1/4 kmetije, pod hasberškim go­
a) Hribarje imel 1/4 kmetije pred letom 1718; spostvom, pred njim jo je imel Hribar. AS, 1/13
u. Foto: J. K.
b) leta 1718 je imel Stefan Gornik Hribarjevo četrtinsko kmetijo; PofTdToris
n,’ci
Ji« ■ 1
c) leta 1752 sta imela polovično kmetijo Jurij in Štefan Gornik;
č) Jožef Gornik, * 1749, žena Uršula Šega, Žerovnica 27 (Šegova), vsaj
1 otrok;967 'hi.
. o/ <»-»• -
d) Gregor Gornik, * 1772, Jožefov nečak, f 64 let, po katastru je imel I J
kmetijo leta 1824, žena Uršula Jene, II. žena Marija Jerič, 5 otrok; Leta 1752 sta imela Jurij in Štefan Gornik iz
e) sin Gregor Gornik, * 1803, t 63 let, žena Marija Herblan, * 1805, Že­ Grahovega (Grabeljnik) 1/2 kmetije pod has­
berškim gospostvom. AS, T kataster. Foto: J. K.
rovnica 33 (Hrblanova), t 76 let, 6 otrok, vsi odrasli;
f) sin Luka Gornik, * 1845,161 let, žena Marjeta Gornik, * 1866, Sodra­
žica 39, f 59 let, 5 otrok;
g) sin Franc Gornik, * 1886,186 let, žena Ana Primožič, * 1896, Graho­
vo 20 (Štefinova), f 89 let, 6 otrok;
Družina Gornik iz Grahovega 4 (Grabeljnik) leta
1965 ob zlati poroki staršev. Mati Ana in oče
Franc. Otroci od leve: Franc, Andrej, Marija,
Jože, Anica in Ivan.

, \r

j Q/lh\tUc Itn Srt

.. TiaM
Leta 1730 je imel Marko Krajc iz Grahovega
(Lombardovi) polovično kmetijo, ki je spadala
pod ribniško župnijo. NŠAL, u. žup. Ribnica,
1730. Foto: J. K.

h) sin Franc Gornik, * 1916, f 77 let, žena Marija Bell, * 1923, Grahovo .„ f 1
103, 2 otroka. f mt+V .V
Kmetija je bila pod hasberškim (planinskim) gospostvom. <(tuin figii fA

5 (54). LOMBARDOVI, prej Markovi, 1/2 kmetije

a) Marko Krajc je imel leta 1730 polovično kmetijo pod ribniško cerkvijo;
Po letu 1779 je Martin Bečaj iz Grahovega 5
b) po letu 1779 je dobil kmetijo Martin Bečaj (Wetschei), žena Marija (Lombardovi) dobil polovično kmetijo, ki je spa­
Hribar, 3 otroci; dala pod_ribniško cerkev. Prej jo je imel Marko
Krajc. IMŠAL, u. žup. Ribnica, 1779. Foto: J. K.
c) po katastru je imel kmetijo leta 1824 Jakob Bečaj, * 1781, žena Marija
Škrabec, * 1791, 7 otrok, 3 umrli do 10. leta, za očetom Jakobom je okoli / . ^3 . . unzV
, '■ .rt" •"
leta 1830 dobil kmetijo sin Lovrenc;
č) sin Lovrenc Bečaj, * 1812, f 32 let, žena Marija Avsec, * 1810, Gra­
hovo 3 (Uscova), f 65 let, II. mož Matija Drobnič, * 1816, Žerovnica 32
Leta 1807 je imel Jakob Bečaj iz Grahovega 5
(Gornik), t 71 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 1 otrok; (Lombardovi) 1/2 kmetije. NŠAL, u. žup. Ribni­
d) sin Janez Bečaj, * 1842, Grahovo 5, t 53 let, žena Marija Drobnič, * ca, 1807. Foto: J. K.
1850, Žerovnica 32, t 71 let, 8 otrok, 2 umrla do 3. leta; 966 S. Okoliš, Žrtve, str. 115.
e) Janez Mihelčič, * 1899, Grahovo 54 (Lombardov), f 78 let, žena Te­ 967 NŠAL, RMK za ta leta, podatke pod
rezija Žnidaršič, * 1909, Grahovo 34 (Zgornji Gregorči), t 34 let, ubita ob č) je našel L. Drame.
 Grahovo 469

nemškem bombardiranju Grahovega 30. septembra 1943, II. žena Franči­

ška Gerl, * 1912, Gorenje Jezero 33 (Zogarjeva), I. zakon 2 otroka, II. za­
kon 3 otroci, 3 umrli do 11. leta, 11-letna Stanka in 9-letni Janez sta bila
ubita ob nemškem letalskem bombardiranju Grahovega leta 1943. r ;
Domnevamo, daje prvo domače ime prišlo od Marka Krajca. Leta 1855 sV
je za kolero (Cholera) umrl 30-letni samski sin Matija Bečaj. Štirje bratje d 4*"
iz družine Bečaj so odšli v ZDA: Janez, (sin d), roj. 1870, Jakob, roj. 1875,
Mihael, roj. 1877, in Rudolf, roj. 1889. Kmetija je bila pod beneficijem sv.
Mohorja in Fortunata in sv. Rešnjega Telesa v Ribnici, ki so ga leta 1427 Leta 1575 je imel Matija Kobencl iz Grahovega
(Kobenclovi) celo kmetijo pod šteberškim go­
ustanovili celjski grofje.968 Ker je bil okoli leta 1730 beneficij pridružen rib­ spostvom. Od nje je letno dajal: 6 laških funtov
niški župniji, se dve polovični kmetiji v Grahovem (ta in četrtinski na št. aii 1 gld. in 20 kr., 10 mernikov pšenice, po 8
55 in št. 62) tega leta prvič omenjata v ribniškem urbarju. mernikov prosa in ovsa, 2 kokoši, 20 jajc in 20
povesem prediva. AS, II/23 u. Foto: J. K.
6 (22). KOBENCLOVI, 1/2 kmetije
a) Matija Kobencl (Kobenzl) je imel leta 1575 celo kmetijo pod šteber-
■ilttfcufci rW jzMifi rt Jtfi}Anm i<«:
škim gospostvom; ,-^VjlAuniH

b) sin Matevž Kobencl je imel leta 1602 še celo kmetijo, dobil jo je od v_ rS**" j,—

/7-
očeta Matije;
(■i»
c) leta 1662 je bil gospodar Gregor Kobencl, žena Helena (--);
č) Matevž Kobencl je imel leta 1718 in še leta 1752 polovično kmetijo;969 Leta 1602 je imel Matevž Kobencl v Grahovem
(Kobenclovi) še celo kmetijo, ki jo je dobil od
d) leta 1787 je imel kmetijo Gašper Kovač; očeta Matija. AS, II/24 u. Foto: J. K.
e) Gašper Kovač, * 1777, (oče Lovrenc Kovač), f 72 let, po katastru je
imel kmetijo leta 1824, žena Helena Turšič, * 1778, t 63 let, 3 otroci;
1) sin Matevž Kovač, * 1812, f 52 let, žena Neža Lunka, * 1812, Žerovni-
ca 38 (Uleča), brez otrok;
g) kmetijo je podedoval Jožef Lunka, * 1833, Žerovnica 38 (Uleč), t 83 Dne 26. febr. 1662 je bila rojena in krščena
let, žena Neža Knap, * 1843, Žerovnica 50 (Lovretova), f 86 let, 3 otroci; Jera, zak. hči Gregorja Kobencla in njegove žene
Helene. Krstil jo je duhovnik Jurij Prener. Botra
h) sin Janez Lunka, * 1869, t 68 let, žena Marjeta Mele, * 1876, Graho­ sta bila Štefan Krajc in Helena Tomšičevka. Iz
vo 30 (Uleča), t 81 let, 6 otrok; Grahovega. I\lŠAL, RMK, 1662. Foto: J. K.

i) Franc Hiti, * 1908, Velike Bloke 39,161 let, seje priženil, žena Jožefa
Lunka, * 1910, f 81 let, 2 otroka. toiSvuivb JtSobc
Od nekdanjega priimka je ostalo domače ime. Kmetija je bila pod šte- g*——
berškim in potem pod hasberškim gospostvom. Ema Hiti živi v Kanadi. cuk-SL
7 (20). KOVAČEVI, 1/4 kmetije
a) Štefan, Gašper in Andrej Kovač so imeli leta 1718 četrtinsko kmetijo Leta 1718 je imel Matevž Kobencl iz Grahovega
polovično kmetijo, ki je spadala pod hasberško
pod hasberškim gospostvom; gospostvo. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
b) leta 1751 je imel isto kmetijo Andrej Kovač;
c) Jakob Srebotnik, * 1776, žena Marjeta Mekina, * 1772, po katastru » fr*- \\

je imel kmetijo leta 1824, II. žena Ana Kovač, * 1772, t 64 let, vsaj 1 otrok; VV 5
č) sin Anton Srebotnik, * 1807, žena Helena Gornik, * 1812, Grahovo 60

m
(Mežnarjeva), t 61 let, 3 otroci, 2 umrla do 2. leta; L?
,• t* M
_ /
Leta 1752 je imel Matevž Kobencl iz Grahovega
(Kobenclov) 1/2 kmetije z njivami: V Obrhu, Lip-
tfr*tf
n senjsce itd. AS, T kataster. Foto: J. K.

V,
L Leta 1787 je imel Gašper Kovač iz Grahovega (Kobencl)
1/2 kmetije pod hasberškim gospostvom. AS, J kata­
ster. Foto: J. K.
fj fr*"** O
, - A v*£\
h
rf
*L'»
Leta 1718 so imeli Štefan, Gašper in Andrej Kovač v Gra­
968
hovem (Kovačevi) 1/4 kmetije pod hasberškim gospo­ Anton Skubic, Zgodovina Ribnice
stvom. Poleg davka v denarju so letno dajali po dva mer­ Leta 1752 je imel Andrej Kovač iz Grahovega (Kovačevi) in ribniške pokrajine, Buenos Aires
nika in pol (Šsoffln) pšenice in prosa, dva mernika ovsa 1/4 kmetije z njivami: V Obrhu, Lipovce, Kneške njive 1976, str. 138.
in sedem povesem in pol prediva. AS, 1/13 u. Foto: J. K. (danes Kneški plat) itd. AS, T kataster. Foto: J. K. 969
AS,T kataster.
470 VI. poglavje

d) sin Florijan Srebotnik, * 1840, t 75 let, žena Marjeta Gornik, *

1846, Grahovo 42 (sedaj Ogrinc), f 71 let, 4 otroci;
e) sin Andrej Srebotnik, * 1869, t 74 let, žena Uršula Rožanc, *
1874, Martinjak 5 (Razdrehova), t 69 let, 4 otroci;
f) Franc Kranjc, * 1903, Grahovo 11 (Urbasov), f 67 let, seje priže­
nil, žena Marija Srebotnik, * 1907, f 38 let, ubita po vojni, 2 otroka;
g) Ludovik Urbič, * 1930, Grahovo 39 (Štrlikarjev), f 41 let, se je
priženil, žena Marija Kranjc, * 1936, t 67 let, 1 otrok.
Domače ime je prišlo od prejšnjega priimka Kovač. Kmetija je bila
pod hasberškim gospostvom.
8 (18). ZGONČKOVI, prej Levar, kajža
a) Matija Levarje imel kajžo leta 1752;970
b) leta 1787 je imel kajžo Primož Levar, žena Marina (-), vsaj 1
otrok;
c) sin Gregor Levar, žena Uršula Bizar, Cerknica, 4 otroci;
č) sin Matevž Levar (Lever), * 1775, t 63 let, po katastru je imel
kajžo leta 1824, žena Marija Mikše, * 1784, Cerknica 91, t 66 let, vsaj
2 otroka;
d) sin Gašper Levar, * 1819, žena Uršula Ule, * 1817, Grahovo 31
(Štefek), 5 otrok; Kovačeva družina iz Grahovega leta 1940.

e) sin Lovrenc Levar, * 1846, žena Marija Logar, * 1851, Črnomelj, f 33

let, II. žena Frančiška Pintar, vdova Korošec, * 1852, Medvedjek, Velike
, IfKlUfc
jjf ffiro. gfamen tcKhuvAH
Lašče, I. zakon 8 otrok, 2 umrla v 1. letu;
f) Janez Logar, * 1859, Žerovnica 44 (Dolenji Lunkovi), f 58 let, žena •« 'V '
Neža Telič, * 1862, Žerovnica 24 (Zgornji Telič), f 51 let, 4 otroci, 1 umrl
Leta 1787 je imel Primož Levar iz Grahovega
v 1. letu; (Zgončkovi) kajžo pod hasberškim gospostvom.
g) sin Janez Logar, * 1889, t 64 let, žena Marija Susman, * 1894, Dole­ AS, J kataster. Foto: J. K.
nje Jezero 24 (Blažičeva), f 84 let, 2 otroka;
h) Jožef Doles, * 1907, Ravne 8, f 72 let, seje priženil, žena Ana Logar,
* 1921, t 84 let, 3 otroci.
Kajža je bila pod hasberškim gospostvom.
9 (16). LOVRIČEVI, 1/4 kmetije
Leta 1752 je imel Lovro Krajc iz Grahovega (Lo­
a) Lovre Krajc, * 1669, Grahovo (Matjažev), je imel leta 1752 četrtinsko vričev) 1/4 kmetije z njivami: V Obrhu, Lipovce,
kmetijo, žena Uršula (--), 8 otrok;971 Kneške njive (danes Kneški plat) itd. AS, T ka­
taster. Foto: J. K.
b) Anton Krajc, * 1710, žena Neža Otoničar, 7 otrok;
c) leta 1787 jo je imel Jožef Krajc, * 1750, žena Uršula Jene, vsaj 2 otroka;
paiifc
$tu
Jamčit MOiuuitkka
č sin Martin Krajc, * 1781, žena Neža Lipovec, *1784, Begunje 25, 2
otroka; I s*? ••'•-L.r.-l.

d) sin Jožef Krajc, * 1808, f 59 let, žena Marjeta Tavželj, * 1799,156 let, Leta 1787 je imel Jožef Krajc iz Grahovega
leta 1855 je umrla za kolero (Cholera), 4 otroci, 2 umrla do 10. leta; (Lovričevi) 1/4 kmetije pod hasberškim gospo­
stvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
e) sin Jurij Krajc, * 1830, žena Uršula Lunka, * 1841, Žerovnica 6 (Spo­
dnji Nivči), f 40 let, 8 otrok, 3 umrli do 5. leta; L/ji/mLo,A^-tGo/ i.i.aohjttaf.sv. ,
D sin Matija Krajc, * 1860, t 64 let, žena Frančiška Turšič, * 1863, Že­
rovnica 4, f 60 let, 3 otroci; t- ■ ■ "

g) Anton Mihelčič, * 1918, Grahovo 54 (Lombardov), f 64 let, žena Pred letom 1718 je imel Andrej Urbas iz Graho­
Slavka Otrin, * 1925, Grahovo 9, f 62 let, 3 otroci. vega (zdaj Smerdu) 1/2 kmetije pod hasber­
škim gospostvom, leta 1718 pa jo je imel Martin
Domače ime je prišlo od gospodarja Lovreta. Kmetija je bila pod hasber­ Janežič. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
škim gospostvom.
10 (14). SMERDU, prej Dovičevi in še prej Urbas, 1/4 kmetije
a) pred letom 1718 je imel Andrej Urbas (Urbas) 1/2 kmetije; 970
AS, T kataster.
b) leta 1718 in še leta 1752 je imel isto kmetijo Martin Janežič;972 971 AS, T kataster.
c) leta 1787 je imel kmetijo Blaž Janežič, * 1750, žena Marija Hrblan, * 972 Glej seznam katastra pri Lovričevih,
1767, Žerovnica, vsaj 3 otroci; zapisan je drugi od zgoraj.
 Grahovo 471

č) Tomaž Kranjc, * 1777, Topol 8 (Mihovčkov), t 75 let, se je priženil, // J

žena Marija Janežič, 4 otroci; - 2
'r
d) sin Janez Kranjc, * 1810, t 57 let, žena Barbara Kranjc, * 1802, t 59
. ’
let, II. žena Frančiška Drobnič, * 1829,1. zakon 5 otrok, II. zakon 4 otro­
ci, 4 umrli do 5. leta; 7 ../X\./• - iAlH
e) Janez Oblak, * 1838, Sveti Gregor, žena Marija Zakrajšek, * 1850, Leta 1752 je imel Martin Janežič iz Grahovega
Velike Lašče, 7 otrok, 1 umrl v L letu; družina Oblak se je preselila v (zdaj Smerdu) 1/2 kmetije z njivami: V Obrhu,
Lipovce, Kneške njive (danes Kneški plat) itd.
Grahovo 73; AS, T kataster. Foto: J. K.
f) Anton Ule, * 1834, Grahovo 31 (Štefek), žena Ivana Intihar, * 1841,
Grahovo 54 (Lombardova), 4 otroci; K fltro. / 3?amcn t>eš (bnuLik
g) Janez Logar, * 1857, Grahovo 21 (Dovičev), t 69 let, žena Marija In­
tihar, * 1865, Radlek 14, f 68 let, 6 otrok, 1 umrl do 5. leta; ____ LA ' ?2/>
7 “ T’
h) sin Janez Logar, * 1892, t 38 let, žena Terezija Ravšelj, * 1898, Polja­ 1
ne 2 (Matičnova), župnija Stari trg pri Ložu, f 34 let, 1 otrok. Leta 1787 je imel Blaž Janežič iz Grahovega
(Smerdu) 1/4 kmetije pod hasberškim gospo­
Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom. stvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
11 (12). URBASOV!, prej Krobat, 1/2 kmetije
a) Primož Krobat (Khrabat) je imel leta 1575 polovično kmetijo;
:Vt'tnrn
- vntttu n Čiri—l
o u. TTl
b) Jernej Krobat (Crobath) je imel leta 1602 od očeta Primoža isto kme- /
tijo; 1 1 ^■ - V 'l°'
c) Gregor Krobat (Chrobath) je imel leta 1718 in še leta 1752 polovično
kmetijo:973 ■ • ' - ®

. t,.
č) sin Luka Krobat, * 1743, žena Uršula Gornik, II. žena Neža Medved,
* 1745, Martinjak, 3 otroci;
r?^v/j• f
d) sin Matija Krobat (Krobat) * 1781,157 let, žena Marija Mule, * 1784,
f 50 let, dne 2. januarja 1834 je bila Marija Krobat, roj. Mule, ustreljena
(erschossen) v Babnem Polju, verjetno zaradi tihotapstva, II. žena Jera
Klančar, * 1804, Osredek 14 (Jakljava), t 80 let, I. zakon 2 otroka, II. za­
kon 1 otrok, 2 umrla do 10. leta; Leta 1575 je imel Primož Khrabat (Hrvat) iz Gra­
hovega (Urbasovi) 1/2 kmetije pod šteberškim
e) kmetijo je dobil Jakob Kranjc, * 1833, Grahovo 10, f 79 let, žena Te­ gospostvom. Od nje je letno dajal: 3 laške funte,
rezija Godejša, * 1835, Žerovnica 10 (Kavžarjeva), t 86 let, 4 otroci; v hiši to je 40 kr., in po 6 mernikov pšenice, prosa in
ovsa, 2 kokoši, 15 jajc in 15 povesem prediva.
so prebivali tudi Dovičevi s št. 21; AS, II/23 u. Foto: J. K.
f) sin Jožef Kranjc, * 1874,185 let, žena Marjeta Gornik, * 1876, Graho­
vo 60 (Mežnarjeva), t 53 let, 6 otrok, 1 umrl do 1. leta.
Alojzij Kranjc, roj. 1899, je bil leta 1918 ubit v prvi svetovni vojni. Kme­
tija je bila pod šteberškim in od leta 1669 pod hasberškim gospostvom.
12 (10). ADAMOVI, 1/2 kmetije
a) Andrej Kovač in Jurij Kovač sta imela leta 1751 vsak četrtino kmeti­ Leta 1718 je imel Gregor Krabat iz Grahovega
je, potem so kmetiji združili nazaj v polovično kmetijo; (Orbasovi) 1/2 kmetije pod hasberškim gospo­
stvom. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
b) leta 1787 je imel kmetijo Gregor Kovač, žena Marjeta Žnidaršič, Blo-
čice; 3 otroci;
c) sin Peter Kovač, * 1776,165 let, po katastru je imel kmetijo leta 1824, 3tv>.
žena Jera Šraj, * 1781, Bloke, f 54 let, 3 otroci; t*» f
■

č) sin Janez Kovač, * 1804, f 77 let, žena Elizabeta Jene, * 1805, f 50 let,
4 otroci, 3 umrli v 1. letu; T
Leta 1787 je imel Gregor Kovač iz Grahovega
(Adamovi) 1/2 kmetije, je spadala pod graščino
Koča vas. AS, J kataster. Foto: J. K.

Leta 1751 je imel Andrej Kovač iz Grahovega (Adamovi) Leta 1751 je imel Jurij Kovač iz Grahovega (Adamovi)
četrtinsko kmetijo, ki je spadala pod graščino Koča vas. četrtinsko kmetijo, ki je spadala pod graščino Koča vas.
AS, T kataster. Foto: J. K. AS, T kataster. Foto: J. K. 973
AS, T kataster.
472 VI. poglavje

Družina Kovač (Adamovi) iz Grahovega 12 okoli

leta 1970 ob obisku sorodnikov iz ZDA.

d) sin Andrej Kovač, * 1842, f 79 let, žena Neža Kranjc, * 1841, Grahovo
10, f 38 let, II. žena Marija Telič, * 1857, Žerovnica 8 (Jenča), f 80 let, I.
zakon 4 otroci, II. zakon 4 otroci, iz prvega zakona 2 umrla do 6. leta;
e) sin Anton Kovač, * 1890, f 51 let, žena Ivana Kranjc, * 1901, Grahovo
57 (Karošča), t 78 let, 6 otrok. Leta 1718 je imel Jakob Krajc iz Grahovega (Lin-
Iz družine Kovač so odšli v svet: Matija, (sin d), roj. 1871, na Hrvaško, govi) 1/2 kmetije pod hasberškim gospostvom.
AS, 1/13 u. Foto: J. K.
v ZDA pa: Marjeta, Marija, roj. 1890, Janez, roj. 1884, Jakob, roj. 1896, in mUUUH vvv
Franc, roj. 1898. Kmetija je spadala pod graščino Koča vas (Hallerstein). S?rt>.
S

13 (30). LINGOVI, prej Fundovi, in še prej Spajn, podrto, 1/2 kmetije , , s tl,

■Sj '-Lili- J'

a) Matija Krajc je imel leta 1575 polovično kmetijo pod šteberškim go­
spostvom; Leta 1787 je imel Tomaž Ule iz Grahovega (Lin-
govi) 1/2 kmetije pod hasberškim gospostvom.
b) Matija Krajc je imel isto kmetijo še leta 1602; AS, J kataster. Foto: J. K.
c) Jakob Krajc je imel leta 1718 polovično kmetijo pod hasberškim go­
spostvom;
č) leta 1787 je imel kmetijo Tomaž Ule, žena Marija Kobencel; /
d) Franc Ule, * 1785, (oče Jernej Ule), f 66 let, žena Marjeta Krajc, *
1797, Grahovo 15 (Miklavova), f 38 let, II. žena Uršula Kunstek, * 1813, Va*h /1^*$ • ( -)Z,-
Grahovo 56 (Kunštkova), t 71 let, I. zakon 4 otroci, II. zakon 2 otroka; . j JU.
e) sin Gregor Ule, * 1839, f 77 let, žena Helena Kotnik, * 1841, Lipsenj
29 (Tekavči), f 29 let, II. žena Marija Šparemblek, * 1849, Dolenja vas 1
(Branislova), t 80 let, I. zakon 1 otrok; II. zakon 5 otrok, vsi odrasli;
. 5,0.
1) Jakob Baraga, * 1872, Dolenja vas 57 (Lingov), f 68 let, seje priženil,
žena Terezija Ule, * 1887, 5 otrok. ^w3CVy)li^) vvVVv.v.^^ 'j * . to
Nekdaj je bil gospodar te kmetije grahovski župan, ker špajn v vaseh
ob jezeru pomeni župan. Leta 1836 je za kolero (Brechruhr) umrla 63-letna Leta 1575 sta imela Matevž in Jožef Krajc iz
Uršula Ule. Franc Ule, (sin e), roj. 1877, in sestra Frančiška, roj. 1880, sta Grahovega (Matjaž) celo kmetijo pod šteber­
odšla v ZDA. Amalija Baraga^ roj. 1924, je odšla v Avstralijo, brat Janez, škim gospostvom. Od nje sta letno dajala: 6
laških funtov ali 1 gld. in 20 kr., po 12 mernikov
roj. 1929, je umrl v Nemčiji. Župnik je zapisal v kroniko: »Dne 18. aprila pšenice, prosa in ovsa ter 2 kokoši, 20 jajc in 20
povesem prediva. AS, I/48 u. Foto: J. K.

I
/uku Jt4r*ytt>
'Mvyv'~v
/
A*'-* fr \ * rt

~ tvL/ / J*'-"-}'1"1' t 'N . '

Leta 1575 je imel Matija Krajc iz Grahovega (Lingovi)
1/2 kmetije pod šteberškim gospostvom. Od nje je letno
dajal 3 funte ali 40 kr., po 6 mernikov pšenice, prosa in
ovsa, 2 kokoši, 15 jajc in 15 povesem prediva. AS, I/48
u. Foto: J. K.
O 'J*
I 1 13 d
Leta 1602 je imel Matija Krajc iz Grahovega (Lingovi) Leta 1602 sta imela Videc in Urban Krajc iz
1/2 kmetije pod šteberškim gospostvom. AS, 11/24 u. Grahovega (Matjaževi) celo kmetijo pod šteber­
Foto: J. K. škim gospostvom. AS, II/24 u. Foto: J. K.
 Grahovo 473

1934 pred polnočjo nas je iz spanja zbudil klic: 'Gori!' Gorelo je pri Špajnu
št. 13 nasproti župnišča v Grahovem. Pogorel je kozolec in skedenj Jakobu
Baragi. Tudi 108 tramov od Alojzija Krajca je zgorelo. Kako je prišlo do t! ] ju
ognja, se ne ve.«974 Kmetija je bila pod šteberškim in potem pod hasberškim jp a- ^ - i
gospostvom.
14 (7). MATJAŽ, 1 cela kmetija in 1/4, to je bila velika kmetija
a) Matevž in Jožef Krajc (Khrayetz) sta imela leta 1575 celo kmetijo
J.
pod šteberškim gospostvom; Leta 1695 je imel Andrej Krajc iz Grahovega 14
b) Videc in Urban Krajc sta imela leta 1602 celo kmetijo; (Matjaževi) polovično kmetijo, kije spadala pod
starotrško župnišče. Od nje je dajal poleg davka
c) Andrej Krajc je imel leta 1695 tudi polovično kmetijo, ki je spadala 4 gld., 6 kr. še po 5 meric pšenice in prosa, 4
pod starotrško cerkev, žena Marina Rožanc, vsaj 1 otrok; merice ovsa, 15 jajc, 2 kokoši in 15 povesem
prediva. ŽA Stari trg, fasc. 38. Foto: J. K.
č) sin Gregor Krajc, žena Lucija (--), 6 otrok;
d) sin Andrej Krajc, * 1641, žena Marina Rožanc, okoli 1640, 4 otroci;
e) Štefan Krajc, * 1665, žena Marjeta (--), 6 otrok; (ctCM -'Jh
f) sin Matija Krajc, * 1716, žena Marija Martinčič, 6 otrok, Matija je
imel leta 1752 celo kmetijo: 3/4 kmetije je spadalo pod hasberško gospostvo
in 1/4 kmetije pod starotrško cerkev;975
g) sin Miklavž Krajc, * 1757, žena Uršula Gornik, * 1761, Grahovo 34 Leta 1736 je imel Matija Krajc iz Grahovega
(Matjažev) četrtinsko kmetijo, ki je spadala pod
(Zgornji Gregorči), f 75 let, 9 otrok;976 starotrško cerkev. AS 1, Vic. a, 1/17, šk. 32.
h) sin Gregor Krajc, * 1787, t 67 let, II. žena Ana Zalar, * 1808, Mramo- Foto: J. K.

rovo, f 53 let, 7 otrok; 1 umrl do 3. leta; / /

i) sin Matija Krajc, * 1835, t 79 let, žena Neža Drobnič, * 1839, Radlek < e MtAtilKlŠ

2, 8 otrok, 2 umrla do 2. leta; V*

sp .1
j) sin Alojzij Krajc, * 1870, f 77 let, žena Antonija Švigel, * 1881, Kožljek
7, f 27 let, II. žena Zorica Milica Žagar, * 1883, Prezid 13, f 77 let, I. zakon
Leta 1752 je imel Matija Krajc starejši iz Graho­
2 otroka, II. zakon 3 otroci; vega (Matjažov) 3/4 kmetije z njivami V Obrhu,
k) sin Matija Vladimir Krajc, * 1912, t 67 let, žena Ana Gornik, * 1920, Lipovce itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
Grahovo 60 (Mežnarjeva), f 73 let, 3 otroci.
Leta 1695 je Andrej Krajc letno plačal od polovične kmetije: 6 goldinar­
jev, 13 krajcarjev, 2 solda in 5 četrtink pšenice, 5 četrtink prosa, 5 četrtink
ovsa, 15 jajc, 2 kokoši in 15 povesem prediva.977 Anton Vekoslav Krajc, roj.
1913, je 27. junija 1934 utonil v Savi pri Tacnu. »Našli so ga šele 6. julija pri
Tacnu pod Šmarno goro. Dovršil je ravno trgovsko akademijo in maturo z
dobrim uspehom. Najbrž gaje zadela kap. Pripeljali so ga domov in 8. juli­
ja je bil pogreb.«978 Leta 1992 je Niko Krajc, (oče Alojzij, mati Zorica Milica
Leta 1733 je imel Miklavž Krajc iz Grahovega
Žagar), s soprogo Marijo podaril za novo grahovsko cerkev vse štiri brona­ (Krajc) četrtinsko kmetijo, ki je spadala pod
ste zvonove.979 Do leta 1848 je bilo 1/4 kmetije pod starotrško cerkvijo. starotrško župnjšče. Od njega je ostalo domače
ime Miklavovi. ŽA Stari trg, fasc. 38. Foto: J. K.
15. KRAJC, Vaga, prej Miklav, 1/4 kmetije
a) Gregor Krajc, žena Lucija (--), 6 otrok;
b) leta 1733 je imel sin Miklavž Krajc, * 1663, žena Neža (--), 1/4 kmetije;
c) sin Luka Krajc, * 1696, je dobil kmetijo leta 1736, žena (--), 2 otroka;980
č) po letu 1787 je imel kmetijo Simon Krajc, * 1731, in je odšel v Dolenjo
vas, žena Lucija Lovko, vsaj 4 otroci;
d) Andrej Krajc (Simonov brat), žena Jera Gornik, Grahovo (Mežnarje­
va), 4 otroci; 974
ŽA Grahovo, župnijska kronika, str.
64.
paufc
3?amen termitom 2 ra
t, 975
AS, T kataster. Fotografijo zapisa v
9txo. katastru glej pri Zgornjih Gregorcih.
r 976
Podatke od c) do e) je zbral L. Drame.
-9&*-
f ■■M
ti det ^DrcJ m At-Ai- 4 977
ŽA Stari trg, urbar 1695.
#•
978
ŽA Grahovo, župnijska kronika, str.
l■ 65.
979
Pred letom 1787 je imel Miklavž Krajc iz Grahovega Metod Lampe, takratni grahovski
(Miklav) četrtinsko kmetijo, ki je spadala pod starotrško Leta 1736 je imel Luka Krajc iz Grahovega (Miklavov) župnik, ustni vir.
cerkev, po letu 1787 pa Simon Krajc. AS, J kataster. četrtinsko kmetijo, ki je spadala pod starotrško cerkev. 980
Župnijski urbar Stari trg pri Ložu,
Foto: J. K. AS 1, Vic. a, 1/17, šk. 32. Foto: J. K. 1733 in 1736.
474 VI. poglavje

e) sin Štefan Krajc, * 1782, f 60 let, po katastru je imel kmetijo leta

1824, žena Uršula Hiti, II. žena Marjeta Sterle, * 1789,1. zakon 4 otroci, •pcrrfifrift ^puiiKrf. ,
II. zakon 1 otrok; [i«<-*' llt-d 3tro./1
I) sin Matija Krajc, * 1811, f 60 let, žena Uršula Avsec, * 1804, t 57 let,
4 otroci, 2-letni Jernej je leta 1855 umrl za kolero. Leta 1787 je imel Luka Urh iz Grahovega (Jer-
nejčkovi) hišo pod hasberškim gospostvom. AS,
Hiša je pogorela ob partizanskem napadu na domobransko postojanko J kataster. Foto: J. K.
leta 1943. Kmetija je spadala pod starotrško cerkev.
16 (50). JERNEJČKOVI, prej Dolnji Bovščevi, hišar - kovač
a) leta 1752 je imel hišo Hanže Urh;981
b) leta 1787 je imel hišo Luka Urh;
c) leta 1824 je imel hišo Matija Cajboh;
č) sin Mihael Cajboh, * 1787, (oče Urban), f 78 let, žena Helena Kovač,
* 1775, t 65 let, 4 otroci, vsi odrasli, odselili so se v Ivanje selo;
d) Jakob Šega, * 1817, se je priženil, žena Jera Cajboh, * 1822, f 54 let, Dne 3- sePl-1664 ie bl1 r°ien In krščen Andrei
oi • •• -tonr ■ ■ . i oj. • 1i j , i , zak. sin Simona Bevčiča in njegove žene Jere
21. junija 1876 jo je »ubila strela«, 3 otroci, 1 umrl do 4 leta; (Bovščevi). Krstil ga je Blaž ThJusH duhovnik Bo.
e) Andrej Virant, * 1852, Logatec65, trgovec, žena Ana Suldath, * tra sta bila Mihael Hočevar in Uršula Lavrič (Luri-
1846, Ljubljana, Poljane 42, 3 otroci, 2 umrla v 1. letu; družina se je odse- ca) lz Grahove9a' NSAL'RMK'1666 Foto J-K
lila v Bosno;
f) hišo je kupil Jernej Hiti, * 1858, Bočkovo 2, f 78 let, žena Neža Gor­ ff
nik, * 1856, Grahovo 42 (Gornji Anžic), f 77 let, 2 otroka;
g) sin Matevž Hiti, * 1883, žena Marija Gornik, * 1886, Grahovo 60
(Mežnarjeva), 9 otrok, 3 umrli do 1. leta. C*t m
Leta 1752 je imel Miha Bevc iz Grahovega (Bo­
Jožefa Hiti, roj. 18. oktobra 1914, je bila redovnica usmiljenka. Kajža je vščevi) 3/8 kmetije z njivami: V Obrhu, Lipovce
bila pod hasberškim gospostvom. itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
17 (51). BOVŠČEVI, 3/8 kmetije
TJfrp. 9Aimcn kiA^u\Vt>bcj\i
a) Matija Bovč (Bouitsh) je bil gospodar leta 1631;982
b) Simon Bevčič je bil gospodar leta 1664, žena Jera (-), v tem letu se
je rodil sin Simon;
c) leta 1752 je imel Miha Bevc (Weltsch) 3/8 kmetije; Leta 1787 je imel Tomaž Ule iz Grahovega
(Bovščevi) 3/8 kmetije pod hasberškim gospo­
č) Matevž Ule, * okoli leta 1740, seje priženil, leta 1787 je imel kmetijo, stvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
žena Marija Bevčič, vsaj 1 otrok;983
d) sin Tomaž Ule, * 1768, t 78 let, po katastru je imel kmetijo leta 1824,
žena Marija Zgonc, * 1773, t 78 let, 5 otrok, vsi odrasli;
e) sin Tomaž Ule, * 1816, f 48 let, žena Uršula Krajc, * 1817, Grahovo 33
(Spodnja Gregorča), 5 otrok, 1 umrl v 1. letu;
f) sin Matevž Ule, * 1845, t 80 let, žena Frančiška Košmrlj, * 1853, Za-
vratih 16, Sodražica, t 77 let, 1 otrok;

AS, T kataster.
NŠAL, urbar cerkve sv. Pavla, leto
1631.
NŠAL, RMK za omenjena leta,
podatke pod č) je zbral L. Drame.
 Grahovo 475

g) sin Jakob Ule, * 1884, f 93 let, žena Terezija Švigel, * 1898, Andrejce I • r . 1

3, t 78 let, 12 otrok, 2 umrla v 1. letu; " 1

\c
h) sin Jakob Ule, * 1928, f 63 let, žena Albina Sterle, * 1937, Podcerkev 1 ^
5 (Knavsova), f 64 let, 2 otroka.
Domače ime je staro, ker je prišlo od prejšnjega priimka. Kmetija je bila
¥ 7+

I
pod hasberškim gospostvom.
Leta 1752 je imel Gregor Mule iz Grahovega
18 (52). ŠPILAR JEVI, prej Anžicovi, še prej Ošaben, 1/4 kmetije (Špilarjev) 1/2 kmetije z njivami: V Obrhu, Lip-
senjsee itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
a) Gregor Mule (Mulz) je imel leta 1752 še polovično kmetijo;984
b) sin Anton Mule, žena Marija Gornik, vsaj 3 otroci; ;
c) Pavel Ošaben, * 1758, žena Marina Mule, * 1757, t 78 let, vsaj 2
otroka;985 o-M
č) sin Gregor Ošaben, * 1798, f 69 let, po katastru je imel kmetijo leta Dne 8. febr. 1773 sta sklenila zak. zvezo Matevž,
sin mlinarja (molitoris) Andreja Medena iz Žerov­
1824, žena Barbara Intihar, * 1803, Grahovo 54 (Lombardova), f 64 let, 5 nice (Landovcov), in Marija, kmečka hči Antona
otrok, 3 umrli v 1. letu; Mulca iz Grahovega (Špilarjeva). Oklicana in po­
ročena v cerkvi Blažene Device Marije. Poročil ju
d) sin Jurij Ošaben, * 1837, žena Marija Mihelčič, * 1848, Lipsenj 5 (Ro­ je Ignacij Baraga, kaplan. Priči: Gregor Levar in
tovi), 7 otrok, 2 umrla v 1. letu; Lovrenc Gornik. NŠAL, PM, 1773. Foto: J. K.
e) Jožef Krajc, * 1850, Grahovo 43 (Dolnji Anžič), t 86 let, žena Marija
Zabukovec, * 1852, Bločice 3 (Obadova), t 67 let, 4 otroci;
D sin Janez Krajc, * 1877, f 36 let, žena Marija Ogrinc, * 1888, Bločice
29 (Ogrincava), f 67 let, 2 otroka;
g) Anton Jakopin, * 1910, Grahovo 88 (Špilarjov), f 79 let, se je priže­
nil, žena Ana Krajc, * 1913, f 76 let, 3 otroci.
V hiši je nekdaj živela tudi družina Meden. Dne 8. februarja 1773 sta se
poročila Matevž Meden iz Žerovnice 3 (Landovcov) in Marija, hči Antona
Mulca iz Grahovega 18. Iz družine Krajc so odšli v ZDA: Franc, (sin e), roj.
1883, Jožef, roj. 1888, in Matija, roj. 1895. Kmetija je bila pod hasberškim
gospostvom.
19 (38). SPODNJI TAMŠIČEVI, 3/8 kmetije
a) Janez Tomšič (Thombschitsch) je imel leta 1575 celo kmetijo pod
šteberškim gospostvom;
b) sin Videc (Videz) Tomšič je imel leta 1602 še celo kmetijo; Leta 1575 je imel Janez (Janesch) Tomšič iz
c) Štefan Tomšič (Thombschitsch) je bil leta 1718 in še leta 1752 gospo­ Grahovega (Tamšičov) celo kmetijo (gannzen
hueben), od katere je letno dajal 6 laških funtov,
dar na treh osminah kmetije;986 kar je bilo 1 gld., 20 kr., 10 mernikov pšenice,
č) sin Miklavž Tomšič, žena Jera (--), vsaj 2 otroka; po 8 mernikov prosa in ovsa, 2 kokoši, 20 jajc
in 20 povesem prediva. AS, I/48 u. Foto: J. K.
d) sin Mihael Tomšič je imel kmetijo še leta 1783, žena Uršula Mahne,
Podslivnica, vsaj 2 otroka, sin Matevž Tomšič se je tega leta priženil na M
.ev.tan.tt3K
vUč0m
Gorenje Jezero 14 (Poladinovi);987 joMe — V-p
j -

e) Pavel Mahne je imel kmetijo leta 1787, žena Uršula (--), II. žena Ma­
rija Kotnik, I. zakon 2 otroka, II. zakon 4 otroci, Pavel Mahne je imel leta
1787 to kmetijo in Dovičevo na št. 21; Leta 1718 je imel Štefan Tomec v Grahovem
D sin Matija Mahne, * 1770, žena Marija Primožič, * 1766, Grahovo 20 (Spodnji Tamšičevi) 1/2 kmetije pod hasber­
škim gospostvom, pred njim jo je imel Primož
(Štefinova), II. žena Apolonija Primožič, * 1774, Grahovo 30 (Špilar), I. za­ Tomec. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
kon 3 otroci, II. zakon 8 otrok;988
1 paufc
$ro. dlamrn
l

/Jitaka :
t''* mt/ i
Leta 1787 je imel Pavel Mahne iz Grahovega
j (Spodnji Tamšičevi) 3/8 kmetije pod hasber­
7 škim gospostvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
p , . i V-,'*v nm
< I
• J
I
t
L e- - . m 984

985
AS, T kataster.
j, Podatke pod c) je našel L. Drame.
Leta 1752 je imel Štefan Tomšič iz Grahovega (Spodnji 986
AS, T kataster
Tamšičevi) njive od 3/8 kmetije: V Obrhu, Lipovce, Kne- 987
Leta 1602 je imel Videc Tomšič iz Grahovega še celo kme- ške njive (danes Kneški plat), Pod cesto itd. AS, T kata- Glej Gorenje Jezero 14.
tijo pod šteberškim gospostvom. AS, II/24 u. Foto: J. K. ster. Foto: J. K. 988
Podatke pod f) je zbral L. Drame.
476 VI. poglavje
'
g) sin Anton Mahne, * 1789, t 55 let, po katastru je imel kmetijo leta
I
1824, žena Elizabeta Mlakar, * 1802, t 61 let, 9 otrok, vsi odrasli; fc Yt-trt.lV
, »tA*. A v™

h) sin Mihael Mahne, * 1813, f 70 let, žena Terezija Žnidaršič, * 1821,

Bločice 16 (Vouknar Zadnji), 3 otroci, 1 umrl v 2. letu;
i) Mihael Mele, * 1843, Grahovo 30 (Uleč), seje priženil, žena Marjeta _
Mahne, * 1852, 3 otroci; Leta 1718 je imel Mihael Primožič iz Grahovega
(Štefinov) 1/2 kmetije pod hasberškim gospo­
j) sin Jakob Mele, * 1878, f 73 let, žena Ivana Žnidaršič, * 1878, Bločice stvom. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
16 (Vouknar Zadnji), f 83 let, 11 otrok, 2 umrla do 1. leta;
k) sin Jakob Mele, * 1922, f 50 let, žena Marija Turšič, * 1927, Bezuljak
47, 8 otrok.
Prejšnji priimek je postal domače ime. Lucija Mahne, (hči h), roj. 1832,
se je leta 1857 poročila v Trst. Tja se je leta 1873 poročila tudi sestra Ana
Mahne, roj. 1840. Ana Mele, (hči j), roj. 1917, je bila hudo ranjena ob nem­
škem letalskem bombardiranju Grahovega 30. septembra 1943 in je potem
I xi-A
Leta 1718 je imel Mihael Primožič iz Grahovega
(Štefin) poleg 1/2 kmetije tudi 1/4 kmetije.
Poleg davka je od te kmetije dajal hasberške-
umrla v Kočevju. Kmetija je bila pod šteberškim gospostvom, od leta 1669 mu gospostvu letno po 2,5 mernika pšenice
in ječmena in 2 mernika ovsa in 7,5 povesem
pa pod hasberškim. prediva. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
20 (72). ŠTEFINOVI, 1/2 kmetije
a) Marko Primožič (Primoshiz) je bil gospodar leta 1655, žena Helena; u;; u
b) Mihael Primožič je imel leta 1718 polovično kmetijo in 1/4 kmetije, f (.: >r/'pt
zato je leta 1752 zapisan v katastru, da ima 3/4 kmetije;989 -f:
c) Jernej Primožič, * okoli leta 1740, žena Marjeta Kranjc, Grahovo, 5 v *’* ^ .t . i

otrok;990 Leta 1752 je imel Mihael Primožič iz Grahovega

(Štefinov) 3/4 kmetije z njivami: V Obrhu, Lip-
č) sin Gregor Primožič, * 1768, po katastru je imel kmetijo leta 1824, senjsce itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
žena Marija Drobnič, * 1776, f 73 let, 5 otrok, vsi odrasli;
d) sin Jakob Primožič, * 1799, t 81 let, žena Barbara Mestek, * 1794, f
74 let, 5 otrok, 2 umrla do 4. leta;
e) sin Andrej Primožič, * 1829, žena Marija Remšgar, * 1823, Dobrova,
t 61 let, 1 otrok;
f) sin Janez Primožič, * 1858, t 50 let, žena Marija Hiti, * 1860, Ravnik
6, t 69 let, 5 otrok, 1 umrl do 2. leta;
g) sin Matija Primožič, * 1889, f 72 let, je bil v ruskem ujetništvu, žena
Avdakeja Astafiva, vdova Potejov, * 1886, Ragoriha, Sibirija, f 73 let, 3
otroci.
Matija Primožič je prvi v Grahovem naredil posebni voz za seno, ime­
novan gare. Take vozove je videl v Rusiji in se za njih navdušil, kajti voz
Družina Primožič iz Grahovega 20 (Štefinovi)
okoli leta 1927. Od leve: Katinka Potejov, hči II.
zakona; mati Avdakeja, roj. Astafiva, v naročju
Pavla Primožič, Marija Primožič, oče Matija Pri­
možič in Jelka Primožič; Pavla, Marija in Jelka
so otroci III. zakona; zadaj: Ana Denškin in Ivan
Denškin, otroka I. zakona. Fotografijo hrani dru­
žina Drobnič.

989 AS, T kataster.

990 Podatke pod a) in c) je zbral L. Dra-
me.
 Grahovo 477

s pokončnimi lojtrcami je močno olajšal vožnjo sena. Prej so se kmetje zelo

mučili z nakladanjem in vožnjo sena, ker so imeli samo položne lojtrnike
in dolgo vrv opasivnico.991 Primožič je iz Rusije prinesel tudi »patent« za
jezerski ribolov s košem.992 Prej takega ribolova v vaseh okoli Cerkniške­
ga jezera niso poznali.993 Oče Janez Primožič, roj. 1858, je leta 1908 umrl
v ZDA, tja je odšel tudi sin Janez Primožič, roj. 1893. Kmetija je bila pod
hasberškim gospostvom. Leta 1718 je imel Štefan Tomec iz Grahovega
21 (74). DOVIČEVT, prej Zgornji Tamšičevi, 1/2 kmetije (Dovičevi) 1/2 kmetije pod hasberškim gospo­
stvom, pred njim jo je imel Primož Tomec. AS,
a) Primož Tomec je imel pred letom 1718 polovično kmetijo; enkrat so 1/13 u. Foto: J. K.
pisali Tomšič, drugič pa Tomec; i

b) Stefan Tomec je imel isto kmetijo leta 1718; M

V
c) Jurij Tomec je imel leta 1752 polovično kmetijo; M
: ' '
č) Pavle Mahne, leta 1787 je imel Pavle Mahne to kmetijo in Spodnjo
Tamšičevo na št. 19; 1
d) sin Matija Mahne, * 1770, žena Marija Primožič, * 1766, Grahovo Leta 1752 je imel Jurij Tomec iz Grahovega
20 (Štefinova), II. žena Apolonija Primožič, * 1774, Grahovo 30 (Špilar), I. (Dovičevi) 1/2 kmetije pod hasberškim gospo­
zakon 3 otroci, II. zakon 8 otrok;994 stvom z njivami: V Obrhu, Lipsenjsce itd. AS, T
kataster. Foto: J. K
e) sin Matija Mahne iz II. zakona, * 1795, f 53 let, žena Uršula Kovač, *
1801, f 45 let, 5 otrok, prodano; £)auč=
D posestvo je kupil Pavel Logar, * 1812, Žerovnica 46 (Dovičev), t 56 StCD.
let, žena Marjeta Žnidaršič, * 1814, Kozarišče 26 (Jakobova), t 41 let, leta U'-r
1855 je umrla za kolero (Cholera), II. žena Jera Ule, * 1824, Grahovo 10,1.
zakon 7 otrok, II. zakon 3 otroci, 1 umrl do 10. leta;
Leta 1787 je imel Pavel Mahne iz Grahovega
g) sin Martin Logar, * 1841, žena Marija Krajc, * 1847, Grahovo 33, t (Dovičevi) 1/2 kmetije pod hasberškim gospo­
72, 8 otrok, 4 umrli do 1. leta; stvom. AS, J kataster. Foto: J. K.

m
h) sin Matija Logar, * 1877,169 let, žena Marija Hiti, * 1887, Lovranovo h £xrotf l
2, t 33 let, II. žena Neža Gerbec, * 1899, Lipsenj 35,144 let, ubita ob nem­ 3?amen
škem letalskem napadu na Grahovo leta 1943,1. zakon 5 otrok, II. zakon s?
i s ,,. ji

6 otrok, 1 umrl v 1. letu. ■-

f i......

Leta 1855 je umrl za kolero tudi 11-letni Jernej Logar. Kmetija je bila fr r .v

pod hasberškim gospostvom. Leta 1787 je imel Valentin Palčič iz Grahovega

(Tšovi) 1/2 kmetije pod hasberškim gospo­
22 (75). TŠOVI, prej Mahne, 1/2 kmetije stvom. AS, J kataster. Foto: J. K.

a) leta 1787 je imel kmetijo Valentin Palčič;

b) Valentin Mahne, * 1787, (oče Simon), t 68 let, po katastru je imel
kmetijo leta 1824, žena Marija Debevc, * 1787, t 61 let, 4 otroci;
c) sin Andrej Mahne, * 1816, t 57 let, žena Marija Suhadolnik, * 1813,
6 otrok, vsi odrasli;
č) Jakob Lunka, * 1832, Žerovnica 43 (Tonine), seje leta 1864 priženil, Leta 1718 je imel Lovro Kobencl iz Grahovega
(Grabnar) 1/2 kmetije pod hasberškim gospo­
žena Elizabeta Mahne, * 1837, 2 otroka; leta 1866 je družina odšla na stvom. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
Hrvaško;
d) posestvo je kupil Franc Gornik, * 1822, Grahovo 42 (sedaj Ogrinc), -
SmuS-L 3?<uncn t>e6©ru\\l)bt\wv
žena Marija Vesel, * 1830, Žerovnica 16 (Tšova), 6 otrok, 3 umrli do 10. sito.
leta; \p&
e) sin Franc Gornik, * 1859, f 35 let, žena Katarina Drobnič, * 1871, i
-v -i A
Velike Bloke 28, f 66 let, II. mož Jakob Kraševec, * 1863, Ulaka 7, t 64
Leta 1787 je imel Matevž Kobencl iz Grahovega
let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 6 otrok; (Grabnarjevi) 1/4 kmetije pod hasberškim go­
D sin Anton Kraševec, * 1901, f 61 let, žena Frančiška Zakrajšek, * spostvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
1909, Lužarji 6, t 77 let, 7 otrok.
Jožef Gornik, (sin e), roj. 1891, in brat Janez, roj. 1894, sta odšla v ZDA.
Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom.
23 (76). GRABNARJEVI, 1/4 kmetije 991
Glej uvod v ta sestavek.
992
a) Lovro Kobencl je imel leta 1718 polovično kmetijo; Miro Kunstek, ustni vir.
993
Glej sestavek Vrsta ribolova v 4.
b) Andrej Kobencl je imel leta 1752 četrtinsko kmetijo; poglavju, str. 121.
c) leta 1787 je imel kmetijo Matevž Kobencl; 994
Podatke pod dlje zbral L. Drame.
478 VI. poglavje

č) Matija Petrič, * 1794, Žerovnica 5 (Krko), t 61 let, se je priženil, po HI' v:pf

katastru je imel kmetijo že leta 1824, leta 1855 je umrl za kolero (Cholera), tA-J,
Elizabeta Kobencl, * 1794, f 21 let, II. žena Marija Modic, * 1792, f 58 let,
■/

I. zakon 3 otroci, II. zakon 3 otroci; c*u~

d) sin Tomaž Petrič, * 1822, f 52 let, žena Špela Štrukelj, * 1829, Pirma­
ne, II. mož Luka Rok, * 1833, Žerovnica 49; Leta 1718 je imel Martin Ule iz Grahovega
(Šega) 1/4 kmetije pod hasberškim gospo­
e) Matevž Zgonc, * 1865, Radlek 5, f 76 let, žena Frančiška Štrukelj, * stvom. AS, 1/13 u. Foto: J. K. Foto: J. K.
1869, Pirmane 2, t 82 let, 11 otrok, 1 umrl do 4. leta.
£>(Ui8-
Marija Petrič, (hči č), roj. 1825, je leta 1856 umrla v Trstu v bolnici (f Xto. 9?mncn te&Oftutobt
in nosocom. In Triest). Leta 1918 je za špansko boleznijo umrla 4-letna
Ana Zgonc. Franc Zgonc, (sin e), roj. 1894, in sestra Frančiška, roj. 1896, '0tir
sta odšla v ZDA, brat Pavel, roj. 1898, pa v Francijo. Kmetija je bila pod I
hasberškim gospostvom. Leta 1787 je imel Simon Šega iz Grahovega (Še-
24 (71). ŠEGOVI, 1/4 kmetije govi) 1/4 kmetije pod hasberškim gospostvom.
AS, j kataster. Foto: J. K.
a) Martin Ule je imel leta 1718 četrtinsko kmetijo;
b) leta 1787 je imel kmetijo Simon Sega, Žerovnica 27, se je priženil,
žena Uršula Kobencl, II. žena Helena Gornik, II. žena Uršula Ule, * 1757,
Grahovo 33;
c) sin Simon Šega, * 1784, iz II. zakona, f 71 let, po katastru je imel
kmetijo leta 1824, leta 1855 je umrl za kolero (Cholera), žena Marija Ule,
vsaj 1 otrok; Leta 1718 je imel Jurij Kobencl iz Grahovega
(Zalar) 1/4 kmetije pod hasberškim gospo­
č) sin Matija Šega, * 1806, f 49 let, leta 1855 je umrl za kolero, žena stvom, pred njim jo je imel Lenart Gornik. AS,
Marjeta Kovač, * 1809, Grahovo 56, t 46 let, leta 1855 je umrla za kolero, 1/13 u. Foto: J. K.

7 otrok, 3 umrli do 2. leta; V"/-,,

d) sin Gregor Šega, * 1833, f 53 let, žena Marjeta Telič, * 1833, Žerovni­
ca 24 (Zgornji Telič), f 44 let, 8 otrok, 2 umrla do 10. leta;
e) sin Anton Šega, * 1858, Grahovo 24, f 36 let, žena Frančiška Gerbec,
* 1869, Lipsenj 35, f 78 let, II. mož Jakob Šega, * 1868, Grahovo 24, t 56 jLJj;
let, I. zakon 3 otroci, II. zakon 12 otrok, 2 umrla do 10. leta; 4? fftl

f) sin Anton Šega, * 1910, t 77 let, žena Ana Pelan, * 1911, Grahovo 59, f
32 let, ubita ob nemškem letalskem napadu na Grahovo leta 1943, 7 otrok.
Leta 1918 je za špansko boleznijo umrla 9-letna Justina Šega. Bratje in
sestri Šega, ki so odšli v ZDA: Janez, (sin e), roj. 1887, Matija, roj. 1891, Ma­
rija, roj. 1892, Franc, roj. 1896, Neža, roj. 1896, in Jožef, roj. 1905. Pred leti
so bili vsi na obisku v domovini. Ob nemškem letalskem napadu na Grahovo
30. septembra in 17. oktobra 1943 sta bila ubita tudi 3-letni Franc Šega in 2
One 25. febr. 1778 sta se poročila Pavel, sin
Primoža Kovača iz Grahovega 25, in Helena,
hči pok. Primoža Pakiža (Pakish) iz Žerovnice.
Oklicana in poročena sta bila v cerkvi sv. Pa­
vla. Poročil ju je Ignacij Baraga, kaplan. Priči:
Gašper Kovač in Luka Hribar. NŠAL, PM, 1778.
Foto: J. K.

meseca star Stanislav Šega.995 Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom. ——

25. ZALAR, prej Kobencl, 1/4 kmetije

1 £><Wd=
tfrn.
3?amcn kUbn\\M>t\\v
a) Lenart Gornik (Gornekh) je imel četrtinsko kmetijo pred letom 1718;
b) Jurij Kobencl je imel četrtinsko kmetijo leta 1718;
wV ' I A.
c) Primož Kovač, žena (--), vsaj 1 otrok; Leta 1787 je imel Tomaž Kovač iz Grahovega
(Zalar) 1/4 kmetije pod hasberškim gospo­
č) sin Pavel Kovač, žena Helena Pakiž iz Žerovnice, poročena leta 1778, stvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
vsaj 1 otrok;
d) leta 1787 je imel kmetijo Tomaž Kovač;
e) Gašper Kovač, * 1782, (oče Pavel Kovač), po katastru je imel Gašper
kmetijo leta 1824, žena Neža Knap, 2 otroka;
f) kmetijo je dobil Andrej Zalar, * 1809, f 54 let, leta 1863 je zaradi
udarca (durch Sturz) umrl v Babnem Polju, žena Helena Hiti, * 1807, t 48
let, leta 1855 je umrla za kolero, 5 otrok, 3 umrli do 3. leta; 995
Ana Gerbec, rojena Šega, maj 2008,
ustni vir. Domačin iz Grahovega g.
g) sin Gregor Zalar, * 1850, f 52 let, žena Uršula Korošec, * 1852, Bočk- Vinko Šega, roj. 29. maja 1917, žu­
ovo 2, 5 otrok, 1 umrl do 10. leta. pnik na Robu, je po zapiskih napisal
pretresljivo pričevanje o medvojnem
Od prejšnjega priimka je ostalo domače ime Kobencl. Leta 1855 je umrl in povojnem dogajanju v Grahovem
za kolero tudi 20-letni sin Anton Zalar. Dne 26. septembra 1902 je zaradi z naslovom: Dano tisto uro. Bilje
očividec pri nemškem letalskem
nesrečnega padca umrl 52-letni Gregor Zalar. Kmetija je bila pod hasber­ napadu 30. septembra 1943, ko je
škim gospostvom. Hiše ni več. bilo ubitih 22 vaščanov.
 Grahovo 479
* '
26 (70). ROŽANCI, prej Levar, 1/2 kmetije i ' C'-'*'/ '/i*y // i -
a) Andrej Levar (Leuar), žena vsaj 1 otrok; I, s y - ,
b) sin Lenart Levar, žena Neža Šemon, poročena 1673, vsaj 1 otrok; C1 ttium........ „
c) leta 1752 je imel Matija Levar četrtinsko kmetijo, žena vsaj 1 otrok;
č) sin Gregor Levar, * 1745, leta 1787 je imel kmetijo, žena Jera Meden,
vsaj 1 otrok;996 /V ■
d) sin Janez Levar, * 1774, t 73 let, po katastru je imel kmetijo leta 1824,
Dne 7. maja 1673 sta se poročila Lenart, sin
žena Neža Jene, * 1777, Žerovnica 15 (Zgornji Grbči), f 68 let, vsaj 2 otroka; Andreja Levarja (Rožanc), in Neža, hči Tomaža
e) sin Tomaž Levar, * 1811, t 48 let, žena Elizabeta Godejša, * 1811, Šemona. Oba sta bila iz Grahovega. Priči: An­
drej Urbas in Janez Krobat. NŠAL, PM, 1673.
Žerovnica 10 (Kavžarjeva), 5 otrok, 1 umrl do 12. leta; Foto: J. K.
f) sin Andrej Levar, * 1833, f 80 let, žena Marija Klučar, * 1840, Žerov­
nica 48 (Dolnji Babčevi), f 78 let, 4 otroci, 2 umrla do 1. leta; JipS' fw - O

g) sin Matija Levar, * 1866, t 85 let, žena Frančiška Meden, * 1872,

Cerknica 218 (Rakovcava), t 33 let, II. žena Neža Škrbec, * 1885, Topol 8, jž,. -
Bloke, t 58 let, ubita ob nemškem napadu na Grahovo leta 1943,1. zakon Leta 1752 je imel Matija Levar iz Grahovega
(Rožanči) 1/4 kmetije z njivami: V Obrhu, Lip-
2 otroka, II. zakon 9 otrok, 1 umrl do 8. leta; senjsee itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
h) sin Franc Levar, * 1922, t 67 let, žena Marija Malešič, * 1924, Zemelj
16, župnija Podzemelj, | 83 let, 4 otroci, 1 umrl v 1. letu; I
I ^ 3-J-• ••
? i
uk)

Jernej Levar, roj. 1836, seje priženil na Dolenje Jezero 13 (Bundrovi). j L qsL~^ ,
Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom.
Leta 1718 je imel Simon Rožanc iz Grahovega
27 (69). MARTINOVCOVI, prej Rožanči, 1/2 kmetije (Martinovcovi) 1/2 kmetije pod hasberškim go­
spostvom. Pred njim jo je imel Matevž Rožanc.
a) Matevž Rožanc je imel polovično kmetijo pred letom 1718; AS, 1/13 u. Foto: J. K.
b) sin Simon Rožanc je imel isto kmetijo leta 1718 in še leta 1752;997 -—7“ B I
r) .! fl ,
c) leta 1787 je imel kmetijo Peter Sega;
č) leta 1824 je imel kmetijo Jurij Šega, žena Helena Brezec, II. žena
v I :/• -
Jera Gornik, 3 otroci;
d) sin Urban Šega, * 1803, f 75 let, Elizabeta Gerbec, * 1802, Dolenja
vas 65, t 72 let, 5 otrok; Leta 1752 je imel Simon Rožanc iz Grahovega
(Martinovcovi) 1/2 kmetije z njivami: V Obrhu,
e) sin Franc Šega, * 1836, t 88 let, žena Marjeta Kebe, * 1846, Dolenje Lipsenjsce itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
Jezero 37 (Ta Bogati Kebeči), f 70 let, 4 otroci, 1 umrl do 1. leta; -m uun Jtfur J.

D sin Matija Šega, * 1887, žena Marija Levar, * 1886, Grahovo 91, 8 1 l/zn' vrmtj' Ž _ _.
otrok, 4 umrli do 4. leta; kmetija je bila prodana, leta 1927 so starši in funJtpCnk' ir _
otroci Matija, roj. 1913, Anton, roj. 1914, Franc, roj. 1922, in Marija, roj. O
/■/'.f /)!'■'£/
Z/*,// I
1925, odšli v ZDA; p Zi i
g) kmetijo je kupil Jožef Mišič, * 1891, Bločice 1 (Martinov), t 73 let, ■ rO,UTtJn{dtyy}
žena Ivana Troha, * 1903, Babno Polje 16 (Lukova), 142 let, ubita po vojni, £" 1
9 otrok, 2 umrla v 1. letu. 4
Leta 1836 je umrl za kolero 40-letni samski Mihael Šega. Kmetija je bila
inJr
*
pod hasberškim gospostvom. 4 rJ^fau 2.
28 (68). MIHLAČ, 1/2 kmetije J
L%mic fen'ir 4
O
a) Štefan Mihelač (Mihelaz) je imel leta 1752 četrtinsko kmetijo, pripa­ c A
dajočo hasberškemu gospostvu; d/Zaifiiumi i’
d 'FftitnifJa&js Jrt
b) leta 1756 pa je imel Andrej Kovač iz te hiše tudi 1/4 kmetije pod be­ : -rj tJ b
neficijem Matere Božje v Šteberku, kar se vidi iz bloškega urbarja, zato je ‘ 7A l
bila pri hiši polovična kmetija;998 Matija Kovač je imel družino;
L, mn
i
'i2 /-. - 'j -
I/ paufc
II 9tro. i
- " $ro. 3?amenW©t Leta 1752 je imel Štefan Mihelač iz Grahovega
(Mihelač) četrtinsko kmetijo. Napisan je tretji
od zgoraj. AS, T kataster. Foto: J. K.
''"Vi A **T

cV i t 996
V *y,t' ” Podatke pod c) je našel L. Drame.
'* 997
-r— ■ AS, T kataster.
Leta 1787 je imel Gregor Levar iz Grahovega (Rožanči) Leta 1787 je imel Peter Šega iz Grahovega (Martinov­ 998
AS, T kataster in urbar župnije
1/2 kmetije pod hasberškim gospostvom. AS, J kata­ covi) 1/2 kmetije pod hasberškim gospostvom. AS, J Bloke iz leta 1775-1823, župnijski
ster. Foto: J. K. kataster. Foto: J. K. arhiv Bloke.
480 VI. poglavje

c) Jurij Kovač (Matijev sin) je dobil kmetijo po letu 1752, žena Uršula Her-
blan, Žerovnica 33 (Hrblanova, oče Miklavž Herblan), poročena leta 1743;
č) sin Matija Kovač, * okoli leta 1749, je imel leta 1775 četrtinsko kmeti­
jo pod šteberškim beneficijem,999 leta 1787 pa 1/4 kmetije pod hasberškim
gospostvom, žena Marija Mohor, vsaj 3 otroci; Innu
d) sin Mihael Kovač, * 1771, f 74 let, po katastru je imel kmetijo leta
1824, Jera Mele, * 1777, 4 otroci;
e) sin Mihael Kovač, * 1799, t 74 let, žena Jera Bonač, * 1801, Topol 1, Leta 1756 je imel Andrej Kovač iz Grahovega
Begunje, f 35 let, umrla leta 1836 za kolero, 2 otroka; (Mihač) 1/4 kmetije pod beneficijem Matere
Božje v Šteberku. AS 1, Vic. a, šk. 72. Foto: J. K.
f) sin Mihael Simon Kovač, * 1834, žena Marija Mica Ošaben, * 1830,
Grahovo 18 (Spilarjeva), 5 otrok;
g) sin Jožef Kovač, * 1859, f 60 let, žena Marjeta Šega, * 1874, Grahovo
-P
27 (prej Rožanči), f 40 let, 7 otrok, 3 umrli za jetiko do 10. leta; ' I .Jh fftA. cUr^r

h) sin Alojzij Kovač, * 1910, f 86 let, žena Ivana Zalar, * 1907, Cerknica
277, f 82 let, 4 otroci.
Dne 9. maja 1743 se je poročil Jurij, sin pok.
Domače ime je prišlo iz prejšnjega priimka. Dne 28. avgusta 1880 se Matije Kovača (Kouaz) iz Grahovega (Mihla-
je zaradi udarca v trebuh (durch ein Magenstiirz verungliikt) smrtno po- čov), s svojo nevesto (cum sua sponsa) Uršulo,
nesrečil 24-letni Jernej Kovač iz Grahovega 28. Iz družine Kovač sta leta hčerko pok. Miklavža Herbiana iz žerovmce Po-
1920 odšla v ZDA: Marjeta, (hči g), roj. 1901, in Anton, roj. 1905. Pod has- ^in jemej^oSac"'^^5J 743 Fota J.K.
berškim gospostvom je bilo 1/4 kmetije, druga četrtinka pa pod beneficijem
Matere Božje v Šteberku, ki je potem prešel pod bloško župnijo. •brrncfufr Vaa-t
29 (67). ŠTEFINOVI, prej Štefin na Špilu, 1/4 kmetije JMus 3KMI
a) Štefan Krajc je imel leta 1756 četrtinsko kmetijo pod beneficijem Tla®
Matere Božje v Šteberku, ki je prešel na bloško župnijo; Leta 1787 je imel Matija Kovač iz Grahovega
(Mihelač) 1/4 kmetije pod hasberškim gospo­
b) Miklavž Krajc je imel leta 1775 isto kmetijo; stvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
c) Tomaž Primožič, * 1785, Grahovo 20 (oče Jernej Primožič, mati
Marjeta Krajc), f 72 let, je dobil kmetijo leta 1808,1001 žena Jera Kotnik, *
1788, f 61 let, 7 otrok, vsi odrasli; 7 7,
l * * l.
/
č) sin Simon Primožič, * 1808, f 80 let, žena Terezija Zakrajšek, * 1816,
Zakraj, Bloke, f 66 let, 9 otrok, 6 umrlo do 3. leta;
d
v
M
n
/wU//A V"
d) sin Mihael Primožič, * 1849, žena Elizabeta Šega, * 1844, Grahovo 46 &
(Lukova), 8 otrok, 2 umrla v 1. letu; Z’"'*
e) Matija Krajc, * 1864, Grahovo 33, f 79 let, seje priženil, žena Fran- Leta 1756 je imel Štefan Krajc iz Grahovega
čiška Primožič, * 1872, f 35 let, II. žena Marija Ključar, * 1881, Žerovnica ^feJšte^tku.AS i^ic.a6?'SoKk!
48 (Dolnja Babčeva), t 62 let, I. zakon 3 otroci, II. zakon 6 otrok, 3 umrli vp
do 4. leta.
Domače ime je staro okoli 250 let. Kmetija je bila pod beneficijem Ma­
•gr— -U>;T|
tere Božje v Šteberku, potem pa pod bloško župnijo. ‘fak \
30 (66). ULEČI, 3/4 kmetije .vv / i
iPt-SntuC/! ;U ViH/f,:/!>( ,
a) leta 1743 je imel Jožef Ule 1/4 kmetije, Hanže Šimčič pa 1/4 kmetije
pod cerkniško župnijo, leta 1746 pa je od Šimčiča dobil kmetijo Štefan Ule —
in tega leta je bila polovična kmetija, potem so dobili pa še 1/4 kmetije;
■ŠP ■ ii-t sti
b) Janez Ule, žena Neža (--), vsaj 1 otrok;
Naslovnica urbarja šteberškega beneficija Ma­
c) leta 1787 je imel kmetijo Jakob Mele, rojen v Cerknici, se je priženil, tere Božje iz leta 1756, ki ga je imela bloška
žena Marija Ule, 5 otrok; župnija. AS 1, Vic. a, šk. 72. Foto: J. K.

-Dcrricfnifc .
m 'P:’* ■čau? Dlro.
------ r
Leta 1787 je imel Jakob Mele iz Grahovega
(Uleči) 3/4 kmetije, ki je spadala pod cerkniško
župnijo. AS, J kataster. Foto: J. K.
999
Žup. arhiv Bloke, urbar župnije
Bloke 1775-1823.
■mnr 1000 Podatke pod c) in č) je delno zbral L.

Leta 1747 je imel Jožef Ule iz Grahovega (Uleči) četrtin- Leta 1743 je imel Hanže Šimeč iz Grahovega (Uleči) 1/4 Drame.
1001 Arhiv župnije Bloke, urbar iz leta
sko kmetijo, ki je spadala pod cerkniško župnijo. NŠAL, kmetije, ki je spadala pod cerkniško župnijo, leta 1746 jo
urbar Cerknica, 1747. Foto: J. K. je dobil Štefan Ule. NŠAL, urbar Cerknica, 1747. Foto: J. K. 1775-1823.
 Grahovo 481

č) sin Andrej Mele, * 1772, t 75 let, žena Neža Kovač, * 1776, 5 otrok,
leta 1824 je imel kmetijo Anton Mele; 1002
d) sin Andrej Mele, * 1796, t 72 let, žena Uršula Bajt, * 1807, Unec 86
(Birtova), t 70 let, 7 otrok, vsi odrasli;
e) sin Pavel Mele, * 1831, f 83 let, žena Marjeta Telič, * 1846 Žerovnica
29 (Opekova), 8 otrok, 2 umrla do 9. leta;
f) sin Matija Mele, * 1882, f 35 let, žena Frančiška Levar, * 1897, Gra­ Leta 1747 je bil Hanže Ule iz Grahovega (Šte-
hovo 91 (Levar), II. mož Anton Gornik, * 1892, Grahovo 4 (Grabeljnik), I. fek) podružnik cerkniške župnije. NŠAL, urbar
Cerknica, 1747. Foto: J. K.
zakon 2 otroka, II. zakon 3 otroci.
Iz prejšnjega priimka je ostalo domače ime. Kmetija je spadala pod has-
berško gospostvo.
31 (60). ŠTEFEK, mlekarna, podružništvo
a) leta 1747 je imel Hanže Ule podružništvo pod cerkniško cerkvijo,
žena Marjeta (--); '_—
b) sin Stefan Ule je imel leta 1787 podružništvo, žena Uršula Primožič, Dne 26. dec. 1771Je bila ob 11. uri ponoči roje­
leta 1771 je bila rojena hči Neža; na Neža, zak. hči Štefana Uleta (Ulle) in Uršule,
roj. Primožič, iz Grahovega 33 (hišno številko so
c) sin Jakob Ule, * 1761, žena Ana Gornik, * 1759, vsaj 3 otroci; potem spremenili na 31). Krstil je jo Tomaž Fa-
č) sin Matevž Ule, * 1784, t 78 let, po katastru je imel kmetijo leta 1824, ber, kaplan. Botra: Štefan Cajboh in Marija Ko-
bencl (Kobenzlin). NŠAL, RMK, 1771. Foto: J. K.
žena Marija Mihevc, * 1794, t 70 let, 6 otrok, vsi odrasli;
d) sin Jernej Ule, * 1810, žena Barbara Ule, * 1816, Lipsenj, t 68 let, 3 5>au3=
otroci; 9lrc. 9?amcnkšQ)m
e) sin Martin Ule, * 1846, žena Helena Šega, * 1843, Grahovo 27 (sedaj -'. Utv ^ -
Martinovcovi), 7 otrok, 1 umrl v L letu;
f) Franc Brecelj, * 1902, Cerknica 278, žena Angela Drobnič, * 1911, Leta 1787 je bil Štefan Ule iz Grahovega (Šte-
Grahovo 69 (Fužinski), 4 otroci, odšli so na Rakek. fek) podružnik cerkniške župnije. AS, J kataster.
Foto: J. K.
Od gospodarjevega imena je ostalo domače ime. Neža Ule, roj. 1836, se
je leta 1889 poročila na Reko (vercheirat. in Fiume). Kmetija je spadala
pod cerkniško cerkvijo. & I
32 (61). BLAŽIČEV!, prej Urhovi, hišar, leta 1752 je imel domec (Hofstat)
a) Anže Urh (Urch) je leta 1718 plačeval 37 krajcarjev od hiše, ki jo je
i ■
^ *—"
lsrr^'1
Anže Urh iz Grahovega (zdaj Blažičevi) je avgusta
/ M

postavil avgusta leta 1707; 1707 naredil kajžo in od nje hasberškemu gospo­
stvu dajal 37 krajcarjev. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
b) leta 1787 je imel domec Gregor Urh, žena Apolonija Šemon, 4 otroci;
c) sin Gregor Urh, * 1775, f 63 let, žena Katarina Cvetko, * 1762, t 77 saufc
let, vsaj 1 otrok; »ro. 3?amcn
,- w' -
č) sin Jernej Urh, * 1797, f 50 let, po katastru je imel kmetijo leta 1824, ye \ r, £**■**•
žena (--), vsaj 1 otrok; ........................ ...
Leta 1787 je imel Gregor Urh iz Grahovega (zdaj
Blažičevi) domec pod hasberškim gospostvom.
AS, J kataster. Foto: J. K.

Družina Godeša (Blažičeva) iz Grahovega 32 leta 1954. Od leve spredaj: Blažičevi fantje iz Grahovega 32 leta
Franci Lipovšek, sorodnik z Rakeka, Ivo; zadaj: Marija Ponikvar iz Hri- 1952. Od leve: Alojzij, Tone in Jože. Ivo
bljanov - Angelina mati, Anton, mati Angela, Alojzij - leta 1961 se je pri manjka, ker se je bal fotografa,
1002
kopanju utopil v Rešetu - oče Jožef in Jože. AS, F kataster.
482 VI. poglavje

d) sin Tomaž Urh, * 1818, f 67 let, kovač (Schmid), žena Jera Avsec, * ■ a j&a
1813, Grahovo 3 (Uscova), 6 otrok, 1 umrl v 2. letu; mt
e) sin Luka Urh, * 1843, 90 let star je umrl v ubožni hiši v Cerknici,
žena Marija Modic, * 1845, Velike Bloke 43, 6 otrok, 2 umrla v 1. letu; 1^

A
f) Anton Kranjc, * 1876, Kožljek 12, seje priženil, žena Frančiška Urh,
* 1886,1 otrok, leta 1916 sta starša s hčerko Marijo, * 1911, odšla v ZDA; ■-phf-'7
■■»'»'V-
g) hišo je leta 1941 kupil Jožef Godeša, * 1909, Dolenje Jezero 24 (Bla-
Leta 1593 je imel Tomaž Korošec iz Grahovega
žičov), f 67 let, žena Angela Ponikvar, * 1917, Hribljane 1, Sveti Vid, f 82 (Spodnji Gregorci) polovično kmetijo, ki je spa­
let, 4 otroci. dala pod cerkniško župnišče. AS 1, Vic. a, šk.
72. Foto: J. K.
Dne 27. avgusta 1961 je 18-letni Alojzij Godeša utonil pri kopanju v Re­
šetu. Kmetija je spadala pod hasberško gospostvo. iml
33 (58). SPODNJI GREGORCI, 1/2 kmetije O
Jjau? 3ho. 0$-
a) Tomaž Korošec (Khoroshitsh) je imel leta 1593 polovično kmetijo, ki ..
je spadala pod cerkniško župnišče; Pred letom 1787 je imel Urban Krajc iz Graho­
vega (Spodnji Gregorci) četrtinsko kmetijo, ki je
b) Urban Korošec je imel leta 1614 isto kmetijo pod cerkniškim župni­ spadala pod cerkniško župnišče. AS, J kataster.
ščem; Foto: J. K.
c) leta 1729 je spadala ista kmetija pod samostan Bistra, imel jo je tudi ^1’ j
/?
Urban Korošec (Koroschez), potem pa je prišla nazaj pod cerkniško žu­
pnišče; „■ * ‘
č) Anton Krajc, žena (--), vsaj 1 otrok;
d) sin Matija Krajc, * 1758, t 91 let, žena Helena Martinčič, 5 otrok; 1003 - r
e) leta 1787 je imel 1/4 kmetije Urban Krajc, leta 1792 je imel 1/4 kme­ Leta 1792 je imel Anton Krajc iz Grahovega
tije Anton Krajc; (Spodnji Gregorci) četrtinsko kmetijo, ki je spa­
dala pod cerkniško župnišče. Iz pripisa se vidi,
f) potem je imel kmetijo Gregor Krajc, * 1784, (oče Matija Krajc), žena da je bila leta 1809 kmetija spremenjena iz
Helena Kranjc, * 1785, Dobec 1 (Podlipča), 5 otrok; zakupne v kupno. NŠAL, urbar Cerknica, 1792.
Foto: J. K.
g) sin Anton Krajc, * 1814, žena Marija Ule, * 1823, Lipsenj 10 (Toma­
ževa), 8 otrok, 1 umrl do 3. leta;
h) sin Andrej Krajc, * 1849, f 75 let, žena Marija Mele, * 1869, Grahovo
30 (Uleča), f 74 let, leta 1943 je bila ubita ob nemškem letalskem napadu,
4 otroci;
i) sin Janez Krajc, * 1891, t 82 let, žena Matilda Hartman, vdova Zalar,
* 1923, t 59 let, 2 otroka. HSlferl?
Leta 1718 je imel Jurij Gregorc iz Grahovega
Prejšnji priimek je že več kot 300 let domače ime. Leta 1855 je v hiši (Zgornji Gregorci) 1/4 kmetije pod hasberškim
umrl za kolero 48-letni Stefan Cesnik iz Palčja 20. Bilje vaški kozji pastir gospostvom. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
(Ziegenhirt). Kmetija je spadala izmenoma pod cerkniško župnišče in pod * 4-
bistriški samostan. j htn Urtey £
34 (59). ZGORNJI GREGORCI, 1/4 kmetije
a) Jurij Gregorc (Gregorz) je imel četrtinsko kmetijo leta 1718, pripa­ C /'fo&rJitfeu, if
r h a
dajočo hasberškemu gospostvu; i .mTtJnuty j)
b) Luka Gornik je imel isto kmetijo leta 1752; o.
c) sin Janez Gornik (Gornek), žena Marina (--), vsaj 4 otroci; 4
%£ Im}
č) sin Simon Gornik, * 1760, leta 1787 je imel kmetijo, f 75 let, žena Ma­ k -
♦
£
rija (-), II. žena Barbara Krajc, * 1761, Grahovo 14 (Matjaževa, oče Matija Z,
t J
c d
\
I k i 77
<hnt/ p«. \* • t« t Ct Jr
v
f. c,S ~ •£ L
.4.1-
•&\SV

: A lil *j
n um
■lUjl.- p ..
Žk Ai W A*«- We‘: '$ h**” H***1 I

. L k
-' “ '
Leta 1614 je imel Urban Korošič iz Grahovega (Spodnji
Gregorči) polovično kmetijo (dient von einer halben Hu-
eben), ki je spadala pod cerkniško župnišče. Od nje je v
denarju dajal 4 gld. AS 1, Vic. a, šk. 72. Foto: J. K.
Leta 1729 je imel Urban Korošec iz Grahovega (Spodnji
Gregorči) polovično kmetijo, ki je spadala pod bistriško
kartuzijo. Poleg dajatev 4 gld. v denarju je imel obve­
znost pripeljati ali prinesti en tovor vina z Vipavskega in
en dan tlake: oranje s plugom. AS, 719, s. Bistra, 1-3.
Foto: J.K.
Leta 1752 je imel Luka Gornik iz Grahovega
(Zgornji Gregorči) četrtinsko kmetijo. Glej za­
dnjega v spisku. AS, T kataster. Foto: J. K.
1003
Podatke pod č) in d) je zbral L. Dra­
me.
 Grahovo 483
5.— jfp-r
Krajc), poročena leta 1780,1. zakon 2 otroka, II. 9 otrok; leta 1792 je imel
1/4 kmetijo, tokrat je spadala pod cerkniško cerkev, Stefan Gornik, po vsej
verjetnosti Simonov brat;
d) sin Urban Gornik, * 1795, t 69 let, po katastru je imel kmetijo leta
1824, žena Marija Palčič, * 1793, t 60 let, 7 otrok;
e) sin Franc Gornik, * 1830, žena Terezija Kraševec, * 1822, Studenec,
Bloke, 5 otrok, 2 umrla v 1. letu; e* prfči/fe c c L*j,t
—71------- —-------- • /r /V—------------ 'iil
f) Jernej Žnidaršič, * 1853, Bločice 8 (Urhov), seje priženil, žena Ma­
Dne 31. jan. 1780 sta se poročila Simon, sin
rija Gornik, * 1855, 3 otroci; pok. Janeza Gornika (Gornek) iz Grahovega
g) sin Jožef Žnidaršič, * 1881, žena Marija Ponikvar, * 1882, Gorenje Je­ (Zgornji Gregorci), in Barbara, hči Matije Kraj­
ca iz Grahovega. Po oklicih in pripravi sta bila
zero 18 (Ponikvarjeva), f 34 let, II. žena Frančiška Šivic, * 1886, Ščurkovo poročena v grahovski cerkvi. Priči: Mihael Ule
1, f 57 let, leta 1943 je bila ubita ob nemškem letalskem napadu, III. žena (Ulle) in Tomaž Ule. NŠAL, PM, 1780. Foto: J. K
Marija Herblan, * 1895, Žerovnica 19 (Tumča), I. zakon 6 otrok, II. zakon V-
4 otroci, 3 umrli do 8. leta.
Jakob Gornik, (sin d), roj. 1833, je 6. junija 1856 utonil v morju pri
Trstu, kar je sporočila Morska komanda iz Trsta. Anton Žnidaršič, (sin
g), roj. 1904, je umrl na delu v Franciji. Leta 1718 je spadala kmetija pod Leta 1792 je imel Štefan Gornik iz Grahovega
hasberško gospostvo, potem pa do leta 1848 pod cerkniško župnišče. (Zgornji Gregorči) četrtinsko kmetijo, ki je spa­
dala pod cerkniško župnišče. NŠAL, urbar Cer­
35 (56). ŠTEFINOVI, prej Jemc, 1/2 kmetije knica, 1792. Foto: J. K.
a) Simon in Jakob Jemec (Jemez) sta imele 1/2 kmetije leta 1718;
b) Matjaž Jene (Jeniz) je imel leta 1752 polovično kmetijo; 1004
I|
B Sto.
SRamcnte&©tw«fctfo
c) Luka Jemec (Jemez), žena Ana Kotnik, * 1772, f 63 let, 2 otroka;
č) sin Luka Jemc, * 1792, po katastru je imel kmetijo leta 1824, žena Neža
pST
fr~ —f
Mele, * 1805, 8 otrok, vsi odrasli; odselili so se na Bločice 19 (pri Trapcu); Leta 1787 je imel Simon Gornik iz Grahovega
d) Andrej Primožič, * 1829, Grahovo (Štefinov), žena Marija Remšgar, (Zgornji Gregorči) četrtinsko kmetijo, ki je spa­
* 1823, Dobrova 34, II. žena Terezija Gornik, * 1834, Grahovo 4, f 50 let; dala pod cerkniško župnišče. AS, J kataster.
Foto: J. K.
e) v hiši je bival Miha Sedmak, * 1874, Jurišče 22, žena Marija Steinre-
ich, * 1881, Jurišče 48, 8 otrok, 3 umrli v 1. letu. CD T
H)4 l-V-ntca vni'
Leta 1918 je družina Sedmak odšla na Jurišče. Kmetija je spadala pod
hasberško gospostvo. jHlu i
36 (55). ŠPANČKOVI, 1/2 kmetije Leta 1718 sta imela Simon in Jakob Jemec iz
a) Vid Krajc, žena Jera (--), 5 otrok; Grahovega (Štefinov) 1/2 kmetije pod hasber-
škim gospostvom. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
b) sin Janez Krajc, žena Uršula (--), vsaj 1 otrok; M
/r-n $ ■
c) sin Matija Krajc, žena (--), vsaj 1 otrok; ?
V t
č) sin Luka Krajc, * okoli leta 1710, žena Helena Modic, Bloke, vsaj 2 /7
otroka; 1005
d) sin Matevž Krajc, * 1766, t 75 let, žena Neža Zgonc, * 1769, f 68 let,
5 otrok;
Leta 1752 je imel Matjaž Jene iz Grahovega
(Štefinov) njive od polovične kmetije: V Obrhu,
Lipovce, Kneške njive (danes Kneški plat) itd.
AŠ, T kataster. Foto: J. K.

•bmfdjaft
X n JjauS 91ro. sis

Leta 1787 je imel Luka Krajc iz Grahovega 36

(Špančkovi) 1/4 kmetije pod hasberškim go­
spostvom. AS, J kataster. Foto: J. K.

Družina Krajc (Špančkovi) iz Grahovega leta

1957. Od leve: Jožica, Sonja, Danica, oče Jože,
Vera in mati Danica.

1004
AS, T kataster.
1005
Podatke pod a) in pod b) je zbral L.
Drame.
484 VI. poglavje

e) sin Anton Krajc, * 1798, f 67 let, je imel po katastru kmetijo že

leta 1824, žena Marjeta Krajc, * 1793, Grahovo 14 (Matjaževa), f 62 let,
leta 1855 je umrla za kolero (Cholera), 5 otrok, vsi odrasli;
f) sin Gregor Krajc, * 1833, žena Elizabeta Simčič, * 1828, Žerovnica
36 (Majerjeva), 3 otroci, 1 umrl do 5. leta;
g) sin Anton Krajc, * 1866, Ljubljana, Sv. Peter 121, f 76 let, žena
Ivana Primožič, * 1876, Grahovo 29 (Štefinova), t 44 let, 6 otrok;
h) sin Jožef Krajc, * 1906, t 86 let, žena Danijela Jurejevčič, * 1924,
t 85 let, Zemelj 8, župnija Podzemelj, 4 otroci.
Iz družine Krajc so odšli v Kanado: Frančiška, (hči g), roj. 1899,
Anton, roj. 1901, in Janez, roj. 1913. Kmetija je spadala pod hasberško
gospostvo.
37 (48). ZGORNJI KANTEČ, 1/4 kmetije
a) leta 1787 je imel kmetijo Mihael Ule;
b) Mihael Prudič, * 1768, f 73 let, seje priženil, žena Helena Ule, *
1768, f 72 let, II. Neža (-), I. zakon 3 otroci, II. zakon 1 otrok;
Družina Krajc (Špančkovi) iz Grahovega leta
c) sin Mihael Prudič, * 1796vf 56 let, po katastru je imel kmetijo leta 1907. Od leve spredaj: Anton, mati Ivana, roj.
1824, žena Helena Ule, * 1801, Žerovnica 35 (Tehincova), vsaj 3 otroci; 1876, v naročju z Jožefom, roj. 1906, in Fran­
čiška; zadaj: stari oče Gregor, roj. 1833, stara
č) sin Matevž Prudič, * 1828, žena Neža Primožič, * 1825, Grahovo 29 mati Elizabeta, roj. 1828, in hčerka, ki je bila
(Štefinova), 3 otroci, 1 umrl v 1. letu; pri hiši teta. Foto: D. Žagar, Delnice. Fotografijo
hranijo Špančkovi.
d) sin Matevž Prudič, * 1857, f 80 let, žena Marija Repež, * 1861, Mar­
tinjak 42, t 70 let, 6 otrok; fMUfc
e) sin Jernej Prudič, * 1898, f 62 let, žena Amalija Zalar, * 1901, Šivče Sfro.
2, 2 otroka;
f) Stanko Otoničar, * 1922, Sleme 5, župnija Sveta Trojica, f 70 let, se £
je priženil, žena Marija Prudič, * 1924, t 83 let, 3 otroci. Leta 1787 je imel Miha Ule (Ulle) iz Grahovega
Leta 1836 je za kolero umrl 65-letni Jože Zabukovec, roj. v Prezidu. 37 (Zgornji Kanteč) 1/4 kmetije pod hasber-
škim gospostvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
Verjetno je bil hlapec. Matevž Prudič, (sin d), roj. 1892, in brat Franc, roj.
1893, sta odšla v ZDA. Kmetija je spadala pod hasberško gospostvo. <•
1/ 3famento$W
38 (47). DOLNJI KANTEČ, 1/4 kmetije f/
a) leta 1787 je imel kmetijo Blaž Jene;
b) Jakob Rok, žena Elizabeta Žnidaršič, Bločice, II. žena Jera Koren, >?*•>
Žerovnica 14 (Korenova), vsaj 3 otroci;
Leta 1787 je imel Blaž Jene iz Grahovega 38
c) sin Gregor Rok, * 1794, f 45 let, po katastru je imel kmetijo leta 1824, (Dolnji Kanteč) 1/4 kmetije pod hasberškim
žena Neža Kraševec, * 1800, Martinjak 35 (prej Brence), t 60 let, II. mož gospostvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
Anton Kovač, * 1809, t 45 let, I. zakon vsaj 1 otrok; a' ca;> «.j
>«■ -
;
č) sin Franc Rok, * 1834, Grahovo 38, f 78 let, žena Marjeta Krajc, * '1V-V J: Lj
1833, Grahovo 14 (Matjaževa), II. žena Helena Štrukelj, * 1866, Žerovnica
52 (Cednikova), t 57 let, 1 otrok, umrl v 1. letu; th udriUlctK
^'6*. U/ViHa-č’ P »--U
d) Franc Rok, * 1864, Žerovnica 20 (Živč), f 99 let!, žena Antonija Tur­ e«. ©0-62-**" «•“*■#- J
šič, * 1893, Martinjak 17 (Korobičanova), t 84 let, 3 otroci; Uf /3AA-Z ~ 9^"
e) sin Matija Rok, * 1927, f 45 let, žena Veronika Drobnič, * 1936, Nem­ ,> vi nk'w-v»U’k , Jr*,,

ška vas, Bloke, t 55 let, 2 otroka. li-«-

Leta 1632 je bil na Bločicah gospodar Mihael Kante (Cante). ..... Nekda-
nji priimek je postal domače ime. Leta 1752 na tej kmetiji še ni bilo gospo­
darja, ki bi imel priimek Rok. Kmetija je spadala pod hasberško gospostvo.
39 (46). SLIKAR in Štrlikar, 1/4 kmetije
a) Jožef Krajc, Grahovo (Matjažev), žena Helena (--), vsaj 4 otroci;
b) sin Martin Krajc, žena Marina Puntar, Dolenja vas, poročena leta
1667, II. žena Uršula Levar, I. zakon 6 otrok, II. zakon 2 otroka;
c) sin Marko Krajc, žena Marjeta Sernel, vsaj 3 otroci;
č) sin Anton Krajc, * okoli leta 1720, žena Marjeta Ule, II. žena Helena
Šimon, * 1730,1. zakon 2 otroka, II. zakon 3 otroci;1007
Dne 30. jan. 1667 sta sklenila zak. zvezo Mar­
tin, sin Jožefa Krajca iz Grahovega (Štrlikar), in
Marina, hči Andreja Puntarja iz Dolenje vasi (ex
Dolenia uass). Poročil ju je Blaž Thus. Priči: Ja-
nez Kunstek in Andrej Urbas. NŠAL, PM, 1667.
Foto: J.K.
1006 NŠAL, RMK, 1632. Podatek je našel
L. Drame.
1007 NŠAL, RMK za omenjena leta, po­
datke pod c) in č) je zbral L. Drame.
 Grahovo 485

d) sin Marko Krajc, * 1776, f 60 let, po katastru je imel kmetijo leta ► . k•

r
. /
T
1824, leta 1836 je umrl za kolero (Brechruhr), žena Uršula Mele, 1772, f
77 let, 2 otroka;
e) sin Anton Krajc, * 1815, žena Marija Srebotnik, * 1835, 4 otroci;
il. •m- 1.
■eO/ .
t . - </-/ •

f) sin Anton Krajc, * 1868, f 55 let, žena Marija Mele, * 1874, Grahovo -
19 (Spodnji Tamšičevi), f 66 let, brez otrok; Leta 1752 je imel Gašper Cajboh iz Grahove­
ga četrtinsko kmetijo pod hasberškim gospo­
g) Ludovik Urbič, * 1903, Lipsenj 24 (Mežnarjov), t 89 let, žena Tere­ stvom. AS, T kataster. Foto: J. K.
zija Mele, * 1908, Grahovo 19 (Spodnji Tamšičevi), f 85 let, je podedovala ------
posestvo, 8 otrok, 3 umrli v 1. letu. <*■<-> f*<■ rJ

Dne 17. junija 1675 je bil pri poroki Gregorja Filipčiča iz Cerknice priča
Andrej Sterlekar.1008 Nekdanji priimek je postal domače ime Slikar ali Štr-
I'fr/ JhauS /to. o

likar. Kmetija je spadala pod hasberško gospostvo. Leta 1787 je imel Štefan Cajboh iz Grahovega
40 (42). CAJBOH, 1/4 kmetije (Cajboh) 1/4 kmetije pod hasberškim gospo­
stvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
a) Gašper Cajboh (Zaibach) je imel četrtinsko kmetije leta 1752; i.-ji

b) leta 1787 je imel kmetijo Stefan Cajboh, žena Polona Sega, II. žena
Uršula Logar, I. zakon 4 otroci, II. zakon 6 otrok; j v /prA c ■n tv Afltk 31to. ^
c) sin Matija Cajboh (Zaiboh), * 1776, t 66 let, po katastru je imel kme­ i 1 Z. 7~
tijo leta 1824, žena Uršula Ule, * 1775, t 64 let, 2 otroka; Leta 1787 je imel Anton Krajc iz Grahovega 41
č) Jurij Baraga, * 1801, t 52 let, se je priženil, žena Uršula Cajboh, * (Ta Stari) 1/2 kmetije pod hasberškim gospo­
stvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
1796, f 43 let, II. žena Marija Rot, * 1800, Zerovnica 18 (Lukova), t 53 let,
I. zakon 4 otroci, II. zakon 3 otroci, 2 umrla v 1. letu;
d) sin Gašper Baraga, * 1830, žena Marija Šraj, * 1834,122 let, 3 otro­
ci, odselili so se v Grahovo 58, vdovec Gašper seje tam priženil;
e) sin Jurij Baraga, * 1826, Gašperjev brat, žena Marija Krobat, * 1839,
Grahovo 11 (Urbasovi), f 45 let, 8 otrok, 6 umrlo do 5. leta;
1) Janez Knafelj, * 1848, Ulaka 8, t 80 let, se je priženil, žena Marija
Baraga, * 1861, t 65 let, 6 otrok;
g) sin Anton Knafelj, * 1899,160 let, žena Marija Zabukovec, *
1906, Grahovo 53 (Gornikova), brez otrok.
Leta 1751 je imel Gašper Cajboh (Zaivoch) v reji eno kravo, ki
je bila od miloščinske živine (Allmosen Vieh) cerkve sv. Križa in
sv. Ane. Od nje je imel mleko, gnoj in vprego, vsakoletno prire­
jo (vrednost telička) pa je vračal ključarjema te cerkve.1009 Janez
Knafelj, (sin f), roj. 1889, je odšel v ZDA. Kmetija je bila pod has-
berškim gospostvom.
41 (49). PRI TA STARIH, 1/2 kmetije
a) Mihael Krajc, žena Elizabeta, 8 otrok;
b) sin Martin Krajc, * 1641, žena Uršula (--), 4 otroci;
c) sin Matija Krajc, * 1684, žena Jera (--), 6 otrok;
č) sin Štefan Krajc, * 1706, žena (--), vsaj 1 otrok;
d) sin Anton Krajc, * 1745, leta 1787 je imel kmetijo, žena He­
lena Mihevc, vsaj 1 otrok; 1010
e) sin Štefan Krajc, * 1772, f 64 let, leta 1836 umrl za kolero,
žena Helena Mele, * 1775, f 60 let, 4 otroci;
f) sin Simon Krajc, * 1798, t 65 let, po katastru je imel že leta
1824 kmetijo, žena Jera Modic, * 1812, Ivanje selo 16 (Majer), 160
let, 5 otrok, vsi odrasli;
Družina Krajc (pri Ta Starih) leta 1958. Od leve:
g) sin Janez Krajc, * 1838, f 75 let, Jera Mule, * 1843, Žerovnica 14 mati Terezija, roj. 1880, sin Janez, roj. 1920, in
(Korenova), 5 otrok; njegova žena Antonija, roj. 1928.

h) sin Jakob Krajc, * 1874, t 80 let, žena Terezija Korošec, * 1880, Med­
1008 NŠAL, PMK, 1675.
vedjek 4, Velike Lašče, t 79 let, 10 otrok; 1009
Glej J. Kebe, Loška dolina, str. 347.
i) sin Janez Krajc, * 1920, t 74 let, žena Antonija Jurjevčič, * 1928, Ze­ 1010
Podatke pod a) in b) je zbral L.
melj 8, župnija Podzemelj, f 73 let, 2 otroka. Drame.
486 VI. poglavje

Leta 1855 sta za kolero umrla 51-letni Tomaž Krajc in 20-letni Simon
Krajc, bila sta samska. Tega leta je v hiši za kolero umrla tudi okoli 50 let
stara beračica (Bettlerin) iz Hotedršice.
Kmetija je spadala pod hasberško gospostvo.
42 (45). OGRINCEVI, prej Gornji Anžič, 1/2 kmetije
a) leta 1787 je imel 1/2 kmetije Pavel Gornik; •Scrrfctiiit
b) Simon Gornik, žena Helena Gostiša, * 1760, II. žena Neža Knavs, I. l&v nač - $auž Sito- M
zakon 4 otroci, II. zakon 1 otrok; verjetno je bil Pavel Gornik Simonov
Leta 1787 je imel Pavel Gornik iz Grahovega 42
brat, kajti on je imel kmetijo, Simon pa družino; (Ogrinc) 1/2 kmetije pod hasberškim gospo­
c) sin Pavel Gornik, * 1788, t 64 let, po katastru je imel kmetijo leta stvom. AS, J kataster. Foto: J. K.

1824, žena Uršula Obreza, * 1796, Brezje, t 75 let, 6 otrok; Klil

č) sin Andrej Gornik, * 1818, f 64 let, žena Ana Debevc, * 1820, f 64 let,
6 otrok, 1 umrl do 5. leta;
d) Janez Ogrinc (Ogrinz), * 1854, Marolče 7, župnija Sveti Gregor, f 66
let, seje leta 1878 priženil, žena Frančiška Gornik, * 1853, f 85 let, 5 otrok;
e) sin Jakob Ogrinc, * 1894, t 88 let, žena Marija Benčina, * 1899, Retje
29, Loški Potok, f 39 let, II. žena Zofija Garmuš, * 1909, Dravograd 26, f
79 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 2 otroka.
Marija Gornik, (hči č), roj. 1849, se je leta 1874 poročila v Trst. Franc
Ogrinc, (sin d), roj. 1887, je leta 1915 padel v Galiciji v prvi svetovni vojni.
Kmetija je spadala pod hasberško gospostvo.
43, 101. PELANOVI, prej Dolnji Anžič, kajža, Pelan ima novo hišo na Mwnawmg

št. 101 £>auč= 3?amenkš(hmtk\\

Sfro.
a) leta 1787 je imel kajžo Miklavž Gornik;
/j;? s*./,. • 'yS‘
b) Pavel Gornik, žena Neža Telič, 2 otroka, Miklavž, ki je imel kajžo, tS, ^

je bil Pavlov brat;

c) Janez Gornik, * 1762, t 77 let, po katastru je imel kajžo leta 1824, Leta 1787 je imel Miklavž Gornik iz Grahovega
43 (potem Pelan) kajžo pod hasberškim gospo­
žena Neža Mele, * 1768, f 69 let, 6 otrok; stvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
č) sin Gregor Gornik, * 1807, t 55 let, žena Marija Zgonc, * 1808, f 60
let, brez otrok;
d) Jurij Krajc, * 1811, t 65 let, žena Barbara Zgonc, * 1815, Bloška Po­
lica 10 (Krištanova), f 66 let, 2 otroka;
e) sin Jožef Krajc, * 1850, žena Marija Zabukovec, * 1852, Bločice 3
(Obadova), 3 otroci;
f) Miha Pelan, * 1869, Grahovo 1, f 74 let, žena Marija Zadnik, * 1864,
Zadniki 5, župnija Sveti Gregor, t 54 let, leta 1918 je umrla za špansko
boleznijo (gripo),10121 otrok.
Anton Pelan, roj. 1902, je odšel v Francijo. Hiše ni več, prostor za hišo je 1011
Podatek pod a) je našel L. Drame.
kupil sosed Jakob Ogrinc. Kajža je bila pod hasberškim gospostvom. NŠAL, MMK žup. Grahovo, 1918.

Otroci Janeza in Ivane Škulj, Grahovo 44, leta 1965. Od leve: Lojze, Marica, Neven- Stara hiša Grahovo 44 leta 1957. Pred hišo oče Janez Škulj in mati Ivana. Janez
ka in Jani. Najmlajši Stane še ni bil rojen. Škulj je leta 1975 hišo prenovil in povečal.
 Grahovo 487

44 (80). ŠKULJ, prej Škrbičkovi, kajža

a) Andrej Škerbec, žena Marija Ule, 5 otrok;
b) Urban Škerbec, * 1769, je imel kajžo leta 1824;
c) Anton Škerbec, * 1806,153 let, žena Elizabeta Avsec, * 1815, t 51 let,
1 otrok;
č) Mihael Drobnič, * 1843, J 30 let, seje priženil, žena Marija Škerbec,
* 1852, t 55 let, II. mož Janez Žnidaršič, * 1846, Nadlesk 7 (Andrejcov), f
68 let, II. zakon 3 otroci;
d) sin Janez Žnidaršič, * 1888, žena Frančiška Muha, * 1897, Veliki Vrh
10, brez otrok;
e) hišo je kupil in povečal Janez Škulj, * 1926, Škrabče 5, žena Ivana
Gorjup, * 1924, Kališče 3, Velike Lašče, 5 otrok.
Kajža je pripadala hasberškemu gospostvu.
45. ČELESNIKOVI, prej Matevžek za potokom, kajža
a) Matevž Šega, * 1780, f 78 let, po katastru je imel kmetijo leta 1824,
žena Katarina Klemenčič, * 1777, f 80 let, 2 otroka;
b) Lovrenc Lovko, * 1829, Grahovo 2 (na stanovanju), t 54 let, žena
Špela Jakopin, * 1830,140 let, poročena 1851. leta, II. žena Marija Koren,
* 1827, Nadlesk, t 52 let, III. žena Ivana Levstek, Petrince 12, II. mož
Jernej Milavec, * 1841, Topol 16, Bloke, I. zakon Lovrenc L. - Špela J. 5
otrok, III. zakon: Lovrenc L. - Ivana L. 1 otrok, rojen leta 1881, IV. za­
kon: Jernej M. - Ivana L. 1 otrok, rojen leta 1885;
c) sin Janez Milavec, * 1885, Grahovo 45.
Hiše ni več, sedaj je tam Ogrinčev hlev. Kajža je spadala pod hasberško
gospostvo.
46 (44). LUKOVI, prej Susmanovi, prej Šlosar za potokom, 1/4 kmetije
a) leta 1787 je imel kajžo Matevž Malnarčič, potem je pridobil kmetijo;
b) Luka Šega, * 1781, f 68 let, žena (--), 5 otrok, Luka naj bi naredil
novo hišo, kjer je bil prej zelnik, vendar je bila hiša že leta 1787, kar se vidi
iz jožefinskega katastra; ustno izročilo pravi, daje imel Luka tamburice; 1013
c) sin Anton Šega, * 1812, ključavničar, zato so pri hiši rekli »Šlosar za Leta 1787 je imel Miklavž Malnarčič iz Graho­
vega 46 (Lukovi) kajžo pod hasberškim gospo­
potokom«,1014 žena Neža Kovač, * 1818, Grahovo 6 (Kobenclova), t 61 let, 13 stvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
otrok, 6 umrlo do 10. leta;
č) sin Jožef Šega, * 1852,172 let, je imel trgovino, žena Frančiška Hren,
* 1859, Bezuljak 2, t 63 let, 5 otrok;
d) sin Jožef Šega, * 1876, f 79 let, fotograf, žena Frančiška Mlakar, *
1884, Lož 69, f 88 let, 10 otrok, 2 umrla do 4. leta;
Iz Lukove družine iz Grahovega 46 so bili trije
duhovni poklici. Od leve: Julka, bogoslovec Vin­
ko, mati Frančiška in Mimi, leta 1939.

1013
Vinko Šega, september 2008, ustni
vir.
1014
Vinko Šega, ustni vir.
488 VI. poglavje
Lukova družina iz Grahovega 46 leta 1938.
Spredaj od leve: mati Frančiška, Stanko, oče
Jože; druga vrsta: Jože, Julka, kasneje redov­
nica, Franc, Alojzij in bogoslovec Vinko. Manj­
kajo: Pepca, redovnica Mimi, Lojzek, ki se je pri
4 letih opekel in umrl, in dojenček, ki je umrl v
prvem letu.

JOSIP ŠEGA
Fotograf r*
pošta Grahovo „Rakek"

Žig fotografa Jožeta Šege iz Grahovega 46. Fo­

tograf je postal okoli leta 1907.

e) Stanko Komidar, * 1927, Dane 32 (Petrov),

Klance, žena Frančiška Škrlj, * 1932, Begunje pri
Cerknici 87, 4 otroci.
Od gospodarja Luka je prišlo tudi domače ime.
Oče Jožef Šega, roj. 1876, je imel svoje prostore za
fotografiranje in bil pred prvo svetovno vojno eden
prvih fotografov na Notranjskem. Franc Šega,
(sin č), je bil gluhonem. Bil je ubit, ko je šel mirit
fante, ki so se na vasi tepli: nekdo ga je udaril s
kolom po glavi.1015 ^V hiši je bil 29. maja 1917 rojen
prelat Vincenc Šega. Od leta 1943 je mašnik in
je bil do 2011 aktivni župnik na Robu in Gori nad
Sodražico. Leta 2008 je izdal svoj življenjepis Dano
tisto uro, s podnaslovom Spomini na hude čase.
Knjigo je pisal osem let in obsega 230 strani. 1016
Njegovi sestri: Marija, roj. 1909, in Julijana, roj.
Lukovi iz Grahovega 46 so imeli tudi trgovino.
1915, sta bili redovnici usmiljenki. Stara Lukova hiša s kamnitim ločnim portalom
Kmetija je spadala pod cerkev v Dobrepolju. leta 1920. I\la desni so deklice z belimi rutami.
Fotografijo hrani družina Komidar na Klancah.
47 (9). MEŽNARIJA, prazna
48 (63). TENKOVI, prej Susman, kajža
a) Pavel Susman * 1793, Martinjak (Susmanov, oče Simon Susman,
mati Marija Zabukovec), kajžo je imel leta 1824, žena Apolonija Germek,
II. žena Marjeta Krajc, * 1794,1. zakon 1 otrok, II. zakon 7 otrok, odselili
so se na Dolenjsko (nach Unterkrain);
b) Gregor Pirman, * 1806, f 43 let, žena Marija Kranjc, * 1809, Graho­
vo 10, 4 otroci, 2 umrla do 2. leta;
c) Anton Korošec, * 1831, se je priženil, žena Marija Pirman, * 1839,
Sleme, Sv. Trojica, brez otrok; ,
č) Polikarp Škrabec, * 1875, Velike Bloke 32, f 66 let, žena Barbara I -Dm-frfiufr / e i
Milavec, * 1881, Strmca 6, Bloke, t 79 let, 5 otrok, 1 umrl do 6. leta. I J?au$ 3ko.
Kajža je spadala pod hasberško gospostvo. - I ■ —j-žešsBB

49. ŠPILAR, kajža Leta 1787 je imel Urban Krajc iz Grahovega 49

(Špilar) kajžo pod hasberškim gospostvom. AS,
a) leta 1787 je imel kajžo Urban Krajc; J kataster. Foto: J. K.
b) Gregor Krajc, * 1776, (oče Gregor Krajc), t 65 let, žena Neža Bečaj, * 1015 Vinko Šega, marec 2010, ustni vir.
1778, 3 otroci; 1016 V. Šega, Dano tisto uro, Ljubljana,
c) Janez Jakopin, * 1804, f 79 let, se je priženil, kajžo je imel že leta 2008.
1017 AS, F kataster.
1824,1017 žena Lucija Krajc, * 1798, f 57 let, 5 otrok, 2 umrla do 10. leta;
 Grahovo 489
■■■■■■■■■
č) sin Tomaž Jakopin, * 1834, f 45 let, Marija Marcelan, * 1839, Hote­
dršica 22, 4 otroci, 1 umrl v 1. letu; 3it0. 3?ameit beg©runM
d) sin Anton Jakopin, * 1862, žena Marija Kranjc, * 1859, Grahovo 10 j
(sedaj Smerdu), 11 otrok. t-it

Hiše ni več. Leta 1787 je imel Pavel Kovač iz Grahovega 50

(potem Janko) kajžo pod hasberškim gospo­
50. JANKO, hišar, trgovina stvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
a) leta 1787 je imel hišo Pavel Kovač;
b) leta 1824 je imel hišo sin Pavel Kovač;1018 h ‘pcnimft
c) sin Anton Kovač, * 1806, f 52 let, žena Marija Krajc, * 1811, f 71 let, Modtmrijfa tu/1 9tt0.
6 otrok, 1 umrl do 5. leta;
Leta 1787 je imel Lenart Šemon iz Grahovega
č) sin Anton Kovač, * 1833, žena Terezija Šega, * 1836, Ravne, 6 otrok, 51 (Zavrl) kajžo pod hasberškim gospostvom.
1 umrl do 6. leta; AS, J kataster. Foto: J. K.
d) Janko Ule, * 1871, Grahovo 2 (Tomažev), f 43 let, žena
Marija Kovšca, * 1872, Dolenja vas 35 (Pavlova), 7 otrok.
Franc Kovač, (sin c), roj. 1836, je umrl na delu na Hrvaškem.
Helena Kovač, roj. 1846, seje leta 1879 poročila v Trst. Mihael
Kovač, (sin č), roj. 1860, seje poročil v Istro (in Istrien). Hiše ni
več. Hiša je spadala pod hasberško gospostvo.
51 (81). ZAVRLOVI, kajža
a) leta 1787 je imel kajžo Lenart Šemon;
b) Martin Škrlj, * 1776, Begunje (Škrlov), f 62 let, seje priže­
nil, žena Jera Šemon, * 1771, f 65 let, vsaj 1 otrok;
c) sin Andrej Škrlj, * 1807, f 52 let, leta 1859 je umrl v Je­
senovcu na Hrvaškem, kjer je bil na delu, žena Jera Jakopin, *
1805, t 52 let, 4 otroci, 1 umrl do 3. leta;
č) kajžo je kupil Jakob Debevc, * 1824, Begunje 5 (Zavrlovi),
žena Marjeta Meden, * 1833, Kožljek 5 (Markovča), t 79 let, 7
otrok, 2 umrla do 4. leta;
d) sin Janez Debevc, * 1876, žena Marija Žnidaršič, * 1887,
Dolenja vas 28 (Jernekova), t 20 let, II. žena Frančiška Šega, *
1888, Grahovo 24 (Šegova), t 85 let, I. zakon 1 otrok, II. zakon
5 otrok, 1 umrl do 11. leta;
e) sin Jožef Debevc, * 1912, t 54 let, žena Veronika Zabukovec, * 1926, Družina Debevc (Zavrlovi) iz Grahovega 51
Grahovo 53 (Gornikova), f 83 let, 3 otroci. okoli leta 1930. Od leve: Frančiška, por. Špen­
ko, France, Jože, Marija, por. Založnik, in mati
Domače imej e prišlo z Jakobom Debevcem iz Begunj. Gospodinja Mari­ Frančiška, roj. 1888.
ja Debevc, roj. Žnidaršič leta 1887, je šest tednov po rojstvu sinčka Janeza,
leta 1907 umrla za pljučnico. Mož je napajal vole in so mu ušli, ona pa je
tekla za njimi, se prepotila, dobila pljučnico in umrla. Vdovec Janez se je
čez tri mesece ponovno poročil. Mačeha Frančiška je imela malega Janeza
zelo rada in on njo.1019 Čeprav je bila kajža, so imeli vole in krave. Kajža je
spadala pod hasberško gospostvo. Leta 1718 je imel Jakob Šimon 1/2 kmetije. AS,
52 (11). ŠEMONOVI, 1/4 kmetije 1/13 u. Foto: J. K.

a) Primož in Jurij Jemec (Jemez) sta leta 1575 imela polovično kmetijo;
b) Matija Šimon (Schimon) je imel leta 1602 četrtino Jemceve kmetije; t'

*\ 7 / ' JjaitiS 3ko. • V »'

c) Jakob Šimon je imel leta 1718 zopet polovično kmetijo;
č) sin Pavel Šimon je imel leta 1787 kmetijo, žena Marina Herblan, Že- Leta 1787 je imel Pavel Šemon iz Grahovega 52
rovnica (oče Miklavž Herblan), poročena leta 1751, vsaj 1 otrok; 1020 (Šemon) 1/4 kmetije pod hasberškim gospo­
stvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
d) sin Lenart Šimon je bil gospodar leta 1785, žena Marija Lagoj, Bločice, 1018
AS, F kataster.
II. žena Marjeta Gradišar, Pirmane, I. zakon 2 otroka, II. zakon 1 otrok;
1019 D. Žižek, n. d., str. 25-26. Spomini
e) Peter Jemc, * 1783, f 76 let, je imel kmetijo leta 1824,1021 žena Helena Ane Šuster, roj. Žnidaršič, iz Dolenje
Modec, * 1782, f 74 let, 3 otroci, vsi odrasli; vasi (Jernekove).
1020
Podatek pod č) je delno zbral L.
f) sin Anton Jemc, * 1824, žena Marija Petrič, * 1825, Selšček 7 (Veber), Drame.
4 otroci, 1 umrl do 6. leta; 1021
AS, F kataster.
490 VI. poglavje

s U^3 Iji M
A P/*W i»«•* «-/.

■ ov
X/~
‘^4
V—- . b. Wit. 'sfal' kc .-•(■'
Leta 1602 je imel Matija Simon iz Grahovega
, b- (Šemonov) 1/4 Jemceve kmetije. AS, II/24 u.
Foto: J. K.
■ X'
'J
l%Wpf!zz$ž. ‘iZk i£& f
-WV,-, ' \, 'V
Dne 25. jan. 1751 sta se poročila Pavel, sin
pok. Jakoba Simona iz Grahovega, in Mina, hči
pok. Miklavža Herblana iz Žerovnice. V cerkvi
sv. Pavla ju je poročil Martin Naglast, kaplan.
Priči: Jurij Klančar in Andrej Krajc. IMSAL, PM,
1751. Foto: J. K.
Leta 1575 sta imela Primož in Jurij Jemec v Grahovem
(Šemonovi) 1/2 kmetije pod šteberškim gospostvom. i f)mi^
Od nje sta letno dajala 3 laške funte ali 40 kr., po 6 stre. 3?amen to$©ninbW
Poroka Ludovika Jemca in Marije Stražiščar iz Grahove­ mernikov pšenice, prosa in ovsa, 2 kokoši, 15 jajc in 15
ga 52 leta 1933. Fotografijo hrani družina Jemec. povesem prediva. AS, II/23 u. Foto: J. K.

g) sin Matija Jemec, * 1849, f 85 let, žena Ivana Štrukelj, * 1866, Sv.
Vid 3 (Kristan), 120 let, II. žena Frančiška Štritof, * 1869, Ravne 3, župni­ Leta 1787 je imel Miha Herblan iz Grahovega
53 (Gornik) 1/2 kmetije pod hasberškim gospo­
ja Sveti Vid, t 91 let, II. zakon 6 otrok, 1 umrl v 4. letu; stvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
h) sin Ludovik Jemec, * 1905, t 89 let, žena Marija Stražiščar, * 1908,
Gornje Otave 12 (Pavletova), t 93 let, 6 otrok, 1 umrl do 5. leta. . i pAA
Prejšnji priimek je postal domače ime. Stanislav Jemec, (sin h), roj.
1937, je leta 2001 umrl v Avstraliji in je pokopan v Grahovem. Hiša je bila /
prodana. Kmetija je spadala pod hasberško gospostvo.
53 (13). GORNIKOVI, 1/2 kmetije i,:i. ■ JV
a) leta 1787 je imel kmetijo Miha Herblan;
b) Urban Krajc, * 1761, (oče Mihael), žena Elizabeta Ravšelj, vsaj 1 . . -v
otrok; 1022 V
c) Jurij Pakiž, seje priženil, žena Apolonija Krajc, * 1785, vsaj 2 otroka;
č) leta 1824 je imel kmetijo Štefan Pakiž;
F
d) Jernej Pakiž, * 1808, t 58 let, Jurijev sin, žena Marija Pirman, * Leta 1575 je imel Klemen Lombard iz Grahove­
1803, f 53 let, brez otrok; ga (Lombardov) celo kmetijo pod šteberškim
gospostvom. Od nje je letno dajal 6 laških fun­
e) Andrej Štrukelj, * 1821, f 27 let, žena MarijavPonikvar, * 1822, f 28 tov ali 1 gld., 20 kr., 10 mernikov pšenice, po 8
let, II. mož Andrej Telič, * 1829, Gorenje Jezero 23 (Županov), seje priženil, mernikov prosa in ovsa, 2 kokoši, 20 jajc in 20
II. žena Helena Štrukelj, * 1821, Štrukljeva vas, I. zakon Andrej Š. - Marija povesem prediva. AS, 11/23 u. Foto: J. K.
mm
P. 1 otrok, II. zakon Andrej T. - Helena Š. 6 otrok, 2 umrla do 1. leta;
f) Andrej Zabukovec, * 1856, Bločice 3 (Obadov), f 81 let, seje priženil,
Hi* r '
žena Frančiška Telič, * 1866, t 50 let, II. žena Frančiška Kotnik, * 1891, I *»»**-»V bv-r*' n ..‘•»v" ‘4 .. .
Lipsenj 22, f 86 let, I. zakon 5 otrok, II. zakon 4 otroci, 1 umrl v 4. letu. if ’>
Franc Telič, (sin e), roj. 1851, seje leta 1888 oženil na Reko, sestra Mari­ ,br <
ja Telič, roj. 1859, seje leta 1884 poročila v Trst. Frančiška Telič, roj. 1866, .> 8 .. .0 i'
je odšla na Reko. Franc Zabukovec, roj. 1891, je bil leta 1918 ubit v prvi Leta 1602 je imel Jurij, sin (Sun) Klemena Lom­
barda iz Grahovega, še celo kmetijo (ganzen Hu-
svetovni vojni. Kmetija je spadala pod hasberško gospostvo. eben) pod šteberškim gospostvom. AS, II/24 u.
54 (15). LOMBARDOVI, 1/2 kmetije Foto: J. K.

a) Klemen Lombard (Lumbard) je imel leta 1575 celo kmetijo, ki je

spadala pod šteberško gospostvo;
b) sin Jurij Lombard je imel leta 1602 še celo kmetijo;
c) Jernej Primožič, * 1712, žena (--), vsaj 1 otrok; 1022
Podatke pod b) je zbral L. Drame.
č) sin Jurij Primožič, * 1742, žena Jera Šuštar, vsaj 1 otrok, leta 1787 je 1023
Podatke pod c) in delno pod č) je
imel kmetijo Jernej Primožič; 102:1 zbral L. Drame.
 Grahovo 491

d) Anton Intihar, * 1779, t 73 let, seje priženil, žena Marija Primožič,

* 1768, t 69 let, 3 otroci; .bcrrjtfiaft JU?. . • rf-
e) sin Anton Intihar, * 1806, f 79 let, žena Marija Stražišar, * 1811, Ze- 3ito. -U
lše 5 (Stražišar), | 62 let, 5 otrok, 1 umrl do 3. leta;
f) sin Lovrenc Intihar, * 1845, žena Marija Urbas, * 1844, Dolenja vas 5 Leta 1787 je imel Jernej Primožič iz Grahovega
54 (Lombardov) 1/2 kmetije pod hasberškim
(Anžlinova), 4 otroci, 2 umrla do 5. leta; gospostvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
g) Franc Mihelčič, * 1861, Grahovo 59 (Pelanov), f 66 let, seje priženil, 'S
žena Marija Intihar, * 1871, Grahovo 54, f 28 let, II. žena Neža Intihar, * IVf/llJnti
1881, Grahovo 54, f 63 let, I. zakon 1 otrok, II. zakon 9 otrok, 1 umrl v 0
1. letu;
,1
h) sin Jožef Mihelčič, * 1911, f 75 let, žena Frančiška Hribar, * 1923, 'm mm sSfeunid 01 m
fM..
Studenec 10 (Namre), Bloke, f 86 let, 2 otroka.
( //i>u
Priimek Lumbard je prišel verjetno od Italijana, kije sem prišel iz Lom­
bardije, domače ime pa se je ohranilo od nekdanjega priimka. Kmetija je
J l r///i
1 k
najprej spadala pod šteberško gospostvo, potem pa pod hasberško. Leta 1757 je imel Primož Travnik iz Grahovega
(Rotovi) 1/4 kmetije, pred tem letom sta z bra­
55 (17). ROTOVI, prej Štritof, 1/4 kmetije tom Jurijem razdelila polovično kmetijo v Gra­
hovem (Markec). NŠAL, u. žup. Ribnica, 1757.
a) Primož Travnik, žena Neža Krajc, vsaj 1 otrok, leta 1757 je imel če- Foto: J. K.
trtinsko kmetijo, kije spadala pod ribniško župnijo, in isto kmetijo je imel
še leta 1779, z bratom Jurijem iz Grahovega 62 (Markec) sta si namreč
razdelila 1/2 kmetije;
b) Janez Štritof, se je priženil, leta 1807 je že imel kmetijo, žena Bar­
bara Travnik, * 1768, f 77 let, vsaj 2 otroka;
c) sin Jernej Štritof, * 1803, t 52 let, kmetijo je imel že po letu 1820, leta
1855 je umrl za kolero (Cholera), žena Jera Ule, II. žena Lucija Krajc, *
Leta 1756 sta imela Jurij Jene in Matija Žnidar­
1804, f 71 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 2 otroka; šič iz Žerovnice št. 41 in 42 (hišne številke so
č) Franc Petrič, * 1836, Zavrh, Sv. Trojica, se je priženil, žena Neža prišle šele leta 1770) še polovico kmetije pod
cerkvijo sv. Primoža in Felicijan na Bločicah.
Štritof, * 1841, t 45 let, 1 otrok; NŠAL, urbar Cerknica, 1756. Foto: J. K.
d) Andrej Zakrajšek, * 1853, Mramorovo 6,157 let, žena Marija Lesar, * 6’ 1
1863, Sušje 25, Ribnica, t 61 let, 7 otrok, več članov družine je odšlo v ZDA; , Jkg#™ 1
e) kmetijo je leta 1928 z ženino doto kupil Jožef Mahne, * 1896, Že-
v* aV
rovnica 18, (Lipsenj 5) t 70 let, žena Ivana Lipovec, * 1904, Babno Polje
(Mežnarjeva), f 63 let, 8 otrok, 1 umrl v 2. letu, 10-letna Danijela je bila It L
AoAA 1
„ \

leta 1942 na vozu med prevozom sena močno ranjena (zadela seje v drevo) Leta 1807 je imel Janez Štritof iz Grahovega
55 (Rotovi) 1/4 kmetije. NŠAL, u. žup. Ribnica,
in je umrla v bolnici v Ljubljani. 1807. Foto: J. K.
Leta 1836 je za kolero umrla 40-letna Jera Štritof. Anton Štritof, (sin
c), roj. 1839, je leta 1858 umrl v Bjelovarju na Hrvaškem. Kar trije bratje
Zakrajšek so umrli v prvi svetovni vojni: Anton, roj. 1890, Franc, roj. 1891,
in Karol, roj. 1894. Andrej Zakrajšek, roj. 1888, in sestra Karolina, roj.
1897, sta odšla v ZDA.

Družina Mahne iz Grahovega 55 ob smrti očeta

Jožefa leta 1966. Od leve sedijo: Pavla, mati
Ivana in Ivana; stojijo: France, Marija, Jože in
Vinko.
492 VI. poglavje

Kmetija je bila pod beneficijem sv. Mohorja in Fortunata in sv. Rešnjega mgmmm
Telesa v Ribnici, ki so ga leta 1427 ustanovili celjski grofje.1024 Ker je bil
beneficij okoli leta 1730 pridružen ribniški župniji, se dve polovični kmetiji
v Grahovem (ta, na št. 5 polovična in četrtinska na št. 62) tega leta prvič i.......
omenjata v ribniškem urbarju. II :. k

56 (19). KUNŠTKOVI, 1/2 kmetije

a) leta 1520 sta polovično kmetijo kupila ključarja starotrške cerkve sv. Leta 1695 je imel Matevž KobencI iz Grahovega
Jurija, pred tem letom jo je imel Janžič (Yanschitsch), potem je bila nekaj četrtinskojonetijo, ki je spadala pod starotrško
župnišče. ZA Stari trg, fasc. 38. Foto: J. K.
časa pusta; 1026
b) Andrej Kunst (Kunst) je bil gospodar leta 1627; 1027
c) Mihael Kunstek je imel kmetijo leta 1661, žena Marina, tega leta je
bila rojena hči Helena;
č) Matija Kunstek (Khunstekh) je imel leta 1718 polovično kmetijo pod
hasberškim gospostvom; C
■* i 4)1
d) Andrej Kunstek je imel leta 1787 kmetijo, žena Katarina Telič, vsaj Le ta 1733 je imel Miklavž Mišič iz Grahovega
1 otrok;1028 57 (hišne številko so prišle šele leta 1770) če-
trtinsko kmetijo, ki je spadala pod starotrško
e) sin Anton Kunstek, * 1781, f 78 let, žena Jera Krajc, * 1795, f 72 let, župnišče. ŽA Stari trg, fasc. 38. Foto: J. K.
8 otrok, vsi odrasli; -
f) sin Anton Kunstek, * 1820, žena Helena Vičič, * 1829, Cerknica 119 ? C p
(Pecelj), t 85 let, 5 otrok, vsi odrasli; .
g) sin Jakob Kunstek, * 1863, f 61 let, žena Lucija Drobnič, * 1866, Že- 0X
rovnica 32 (Gornikova), f 89 let, 6 otrok, 1 umrl v 7. letu; • t
h) sin Anton Kunstek, * 1915, t 62 let, žena Marija Hribar, * 1918, Že-
rovnica 19 (Tumča), t 75 let, 6 otrok. Leta 1733 je imel Lovro KobencI iz Grahovega
(Korošči) četrtinsko kmetijo, ki je spadala pod
Leta 1520 je spadala kmetija pod starotrško cerkev, leta 1718 pa je že starotrško župnišče. ŽA Stari trg, fasc. 38. Foto:
bila pod hasberškim gospostvom. J. K.
57 (21). KOROŠCI, 1/2 kmetije •berrfdpaft V *
a) Matija Korošic (Koroschitsch) je imel polovično kmetijo leta 1520, ko (f > Jjau$ A
stajo kupila ključarja starotrške cerkve sv. Jurija; 1029 1 ff.ukSll in l
b) Stefan Korošič je imel kmetijo pred letom 1667, kajti tega leta se je Leta 1787 je imel Anton Žnidaršič iz Grahovega
hči Elizabeta Korošič poročila z Matijo Primožičem v Podslivnico in je bil 57 (Korošči) 1/2 kmetije, ki je spadala pod sta­
takrat že pokojni; rotrško cerkev. AS, J kataster. Foto: J. K.

c) Matevž KobencI je bil gospodar leta 1695;

j .a.i.1111.— ■ -y——*

ti <**■£■ • -V | *Dcrrfd)ojt .jžaAsJkrf.

Ij Q/ g j U ^
f-
i
4 ^f 3fto. &
-
Jr* *}kfr -t-J-jJs i*‘ ,,
Leta 1787 je imel Andrej Kunstek iz Grahovega 56 (Kun­
-l J.' A. UkX.
stek) 1/2 kmetije pod hasberškim gospostvom. AS, J
kataster. Foto: J. K.
. 0*,‘č
o A^Lh.I
d- H' f | ri ti- 3 Leta 1575 je imel Matija Drenik iz Grahovega
(Benčinovi) 1/2 kmetijo pod šteberškim go­
( I p ./' G J*%. spostvom. Od nje je letno dajal 3 laške funte ali
Dne 10. aprila 1661 je bila rojena in krščena Helena, zak. 40 kr., po 6 mernikov pšenice, prosa in ovsa, 2
hči Mihaela Kunstka (Kunstik) in njegove žene Marine. ' ( V'>~' j/h'/ CH JU-jUfr* kokoši, 15 jajc in 15 povesem prediva. AS, I/48
Krstil jo je duhovnik Blaž Thus. Botra sta bila Janez Ca- u. Foto: J. K.
jboh in Uršula Gornica. Iz Grahovega. NŠAL, RMK, 1661. A«ac
Foto: J. K. P J/* 4. ' 1024
A. Skubic, n. d., str. 138.
/U' v— . 1025 nšAL, urbar župnije Ribnica, leto
1730.
£U ’ 1026
, • *•' ‘ n > Listina se je ohranila v župnijskem
Vr «•<* A +*• n Z- Z
's arhivu. Glej J. Kebe, Loška dolina,
. str. 218-219.
n " 'f3 ? r - 1027 NŠAL, RMK.
■ *»
Dne 23. nov. 1667 sta sklenila zak. zvezo Matija Primo­ 1028 NŠAL, RMK za ta leta, podatke pod
i h
žič (Primoshiz), sin pok. Primoža Primožiča iz Podslivni- dlje zbral L. Drame.
Leta 1718 je imel Matija Kunstek iz Grahovega (Kunštko- ce, in Elizabeta, hči pok. Štefana Korošiča (Koroshiz) iz 1029 Glej sestavek Kraj in zgodovinski
vi) 1/2 kmetije pod hasberškim gospostvom. AS, 1/13 Grahovega. Poročil ju je Blaž Thus, duhovnik. Priči: An­ zapisi (Grahovo) v tem poglavju, str.
u. Foto: J. K. drej Urbas in Janez Cajboh. NŠAL, PM, 1667. Foto: J. K. 453.
 Grahovo 493

č) leta 1733 je bila kmetija razdeljena na dve četrtinski kmetiji: sin Lo­
vre Kobencl je imel en del, Miklavž Mišič pa drugega;
' ' ■ tc&f.Č^ntntcU , 1j
d) Anton Žnidaršič je po letu 1733 dobil 1/4 kmetije od Miklavža Miši­
ča in 1/4 kmetije od Luka Kobencla; 1030 , ; i.'

'[<■ * **
e) leta 1787 je imel kmetijo sin Anton Žnidaršič; / >/ * * O' "F
» ** •4i
f) Miklavž Žnidaršič, žena Elizabeta Avsec, 3 otroci;
g) sin Pavel Žnidaršič, * 1788,163 let, je leta 1808 prevzel kmetijo, žena Leta 1606 je imel Mihael Orenik iz Grahovega
(Bencinovi) 1/2 kmetije pod šteberškim gospo­
Marija Koščak, * 1782, f 71 let, 2 otroka; stvom, dobil jo je od Matija Drenika. AS, II/24
h) Janez Kranjc^ * 1818, Martinjak 42 (Mežnarjov), seje leta 1849 pri­ u. Foto: J. K.

ženil, žena Marija Žnidaršič, * 1813, f 49 let, II. žena Frančiška Mele, * 1
1839, Grahovo 30 (Uleča), f 74 let, I. zakon 1 otrok, II. zakon 6 otrok, 1 ~J VvS •-
umrl v 1. letu;
Hi
i) sin Janez Kranjc, * 1871, t 80 let, žena Marija Urbas, * 1872, Dolenja
Leta 1718 sta imela Simon in Jakob Jemec (Je-
vas 5 (Anžlinova) f 50 let, 6 otrok, 1 umrl do 6. leta; mez) iz Grahovega (Bencinovi) 1/2 kmetije pod
j) sin Janez Kranjc, * 1903,142 let, ubit po vojni leta 1945, žena Marija hasberškim gospostvom. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
i
Petrič, * 1909, Zelše 11 (Čebavsova), t 87 let, 5 otrok.
Leta 1520 je bila kmetija polovična, leta 1688 četrtinska in leta 1768 zo­
pet polovična. Kmetija je bila pod starotrško župnijsko cerkvijo. Leta 1695
je Matevž Kobencl letno plačeval od kmetije 3 goldinarje, 6 krajcarjev in 3 m
solde. Poleg tega je dajal 2 mernika in pol pšenice in enako količino ovsa Leta 1752 sta imela Matija in Matevž Jemc iz
in prosa, 7 jajc, eno kokoš ter 7 povesem in pol prediva.1031 Mati Marija, roj. Grahovega (Bencinovi) 1/2 kmetijo pod has­
1872, je umrla zaradi zastrupitve (tetanusa), ker seje na njivi zbodla in ni berškim gospostvom. AS, T kataster. Foto: J. K.
bilo zdravil.1032 Rudolf Kranjc, (sin h), roj. 1882, je bil leta 1915 ubit v prvi
svetovni vojni.
!}vt‘ ni U Jpdit» Sito. " -
58 (23). BENCINOVI, 3/8 kmetije "T
a) Matija Drenikje imel že leta 1575 polovično kmetijo, kije spadala- Leta 1787 je imel Matevž Jemc iz Grahovega 58
pod šteberško gospostvo; (Benčina) 1/2 kmetije pod hasberškim gospo­
stvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
b) leta 1602 je imel isto kmetijo Mihael Drenik, dobil jo je od Matije
Drenika;
c) Simon in Jakob Jemec sta imela leta 1718 isto kmetijo, in to pod
hasberškim gospostvom;
č) leta 1752 sta imela isto kmetijo Matija in Matevž Jemc, leta 1787 je
imel kmetijo Matevž Jemc;
d) Lovrenc Jemc, (oče Matevž), žena Apolonija Meden, 3 otroci;
e) sin Urban Jemc, * 1779, t 69 let, žena Marija Pogorelc, * 1776, t 60
let, vsaj 1 otrok, Urban je imel kmetijo še leta 1824; 1033
f) Janez Petrič, * 1800, Žerovnica 5 (Krkotov), f 64 let, se je priženil,
kmetijo je imel že leta 1824, žena Uršula Jene, * 1801, f 71 let, 6 otrok,
vsi odrasli;
Bencinovi iz Grahovega 58 (23) leta 1967 med
obiskom brata in sestre mame Antonije Baraga,
roj. Opeka, iz ZDA. Od leve: svakinja iz ZDA,
domača hči Majda, Jože Opeka, mati Antoni­
ja, njena hči Stanka, Janez (Žan) Opeka, oče
Matija Baraga, Rosie (Žanova žena), rože drži
domači sin Franci, čepi Stanley (sin Frančiške,
roj. Opeka).

1030 ŽA Stari trg, urbarji, 1688, 1733,

1768 in 1791.
1031
ŽA Stari trg, urbar iz leta 1688.
1032
Marija Jakopin, roj. Kranjc, ustni
vir.
1033
AS, F kataster.
494 VI. poglavje

g) Franc Benčina, * 1816, f 40 let, žena Ana Zgonc, * 1823, Bloke, II.
mož Gašper Baraga, * 1830, Grahovo 30 (Cajboh), f 35 let, II. zakon 4
otroci;
h) sin Franc Baraga, * 1858, f 91 let, žena Marija Kovač, * 1862, Graho­
vo 28 (Mihlačeva), f 77 let, 10 otrok, 2 umrla v 1. letu;
ct>U~ r\ - •-
i) sin Matija Baraga, * 1907, f 64 let, žena Antonija Opeka, * 1919, Do­
Leta 1718 je imel Tomaž Ule iz Grahovega (Pe­
lenja vas 28 (Ribčkova), 3 otroci. tan) 1/4 kmetije pod hasberškim gospostvom.
Leta 1836 je za kolero umrla 7-letna Marija Jemec. Leta 1865 se je na AS, 1/13 u. Foto: J. K.
cesti nad Ložem smrtno ponesrečil Gašper Baraga iz Grahovega 58: stisni­
la ga je ročica pri vozu (Folge Erduckerung durch einer Wagensterz). Iz jih Vhf '"j
družine Baraga so odšli v ZDA: Franc, (sin h), roj. 1885, f 76 let; Anton, roj.
1888,187 let; Matevž, roj. 1890, t 75 let, Rudolf, roj. 1904,125 let in Jakob
*
Baraga, roj. 1895, t 63 let, kije bil poročen z Marijo Hribar iz Žerovnice 34.
Kmetija je spadala leta 1575 pod šteberško gospostvo, od leta 1718 pa Leta 1752 je imel Tomaž Ule iz Grahovega (Pe-
pod hasberško. lan) 1/4 kmetije pod hasberškim gospostvom.
AS, T kataster. Foto: J. K.
59 (24). PELAN, prej Matovževi, 1/2 kmetije ^
// R
. I'« A
a) Tomaž Ule in Simon Ule sta imela leta 1718 vsak svojo 1/4 kmetije; ?f • £
b) Tomaž Ule, žena Marija Kobencl, 4 otroci; Tomaž in brat Simon Ule / "
sta imela tudi leta 1752 vsak eno 1/4 kmetije; '‘JrV*
c) Andrej Ule, * 1765, leta 1787 je imel že kmetijo, žena Helena Knavs, irfa*#’ ■
* 1769, poročena leta 1786, 4 otroci; Leta 1752 je imel Simon Ule iz Grahovega (Pe-
č) sin Matevž Ule, * 1800, f 42 let, je imel kmetijo že leta 1824, žena lan) 1/4 kmetije pod hasberškim gospostvom z
njivami: V Obrhu, Lipsenjsce itd. AS, T kataster.
Helena Šega, * 1796, Grahovo 24 (Šegova), t 72 let, 3 otroci; Foto: J. K.
d) Matevž Mihelčič, * 1830, Lipsenj 5 (Rotov), tv93 let, se je priženil, /jph*<n !
žena Marjeta Ule, * 1825, t 38 let, II. žena Elizabeta Šega, * 1845, Grahovo f£
24 (Šegova), 182 let, I. zakon 7 otrok, II. zakon 3 otroci, 5 umrlo do 6. leta; cZ.\
m
e) Jakob Pelan, * 1864, Grahovo 1, f 82 let, seje priženil, žena Marjeta Dne 27. nov. 1786 sta sklenila zak. zvezo 20-le-
Mihelčič, * 1871, t 87 let, 7 otrok, 1 umrl v 10. letu; tni Andrej Ule (Ulle) iz Grahovega 59 (Pelan) in
17-letna Helena Knavs. NŠAL, PM, 1786. Foto:
f) sin Franc Pelan, * 1895, žena Ana Lunka, * 1906, Grahovo 6 (Koben- J. K.
clova), f 65 let, 3 otroci.
fi f)au$=
Leta 1855 je za kolero umrla 57-letna Jera Ule. Vsa družina Franca
Pelana je odšla v Argentino. Kmetija je spadala pod hasberško gospostvo. ittrD. 31amenM<S'
60 (27). MEŽNARJEVI, 1/2 kmetije . 9J
a) Jurij Gornik (Gornig) je bil gospodar leta 1668, žena Ana (--), v tem
letuje bil rojen sin Lenart; Leta 1787 je imel Andrej Ule iz Grahovega 59
b) sin Lenart Gornik, * 1668, je imel leta 1718 polovično kmetijo; (Pelan) 1/2 kmetije pod hasberškim gospo­
stvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
c) leta 1752 je imel Luka Gornik isto kmetijo, leta 1751 je imel v reji
kupljeno kravo (in Kauf), vredno 5 goldinarjev, od cerkve na Križni gori: to
je bila miloščinska živina (Allmosen Vieh). 1034 COL šeu-i. QO-rTW.il> • -— it

č) sin Luka Gornik (Gurnikh), (oče Lovrenc Krajc), žena Neža Krajc, •
l
poročena leta 1745, vsaj 2 otroka; > o
■■n :
d) sin Gregor Gornik, * 1761, f 81 let, leta 1787 je imel kmetijo, Marija Leta 1718 je imel Lenart Gornik iz Grahovega
Ule, Grahovo, II. žena Katarina Zalar, * 1779, f 65 let, 2 otroka; (Mežnarjevi) 1/2 kmetije pod hasberškim go­
spostvom. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
m J-/!*«“■- / zATy
■7 Ct? /r.-r Z - f 4, .*-., ue,-. f,\.i & C/1 T ’

m ‘j/ -J* f ’- f, C!f Irt? ”»■

J/2^ **■ .v' {• 7^'' A.
. V--jt pdr/**' !***, \ 4 i pz*- %*■ % ■*■/?
■ ;
H n f ni ’■ /»W -
Jc irx \'CLS l :U. i
Dne 6. nov. 1668 je bil krščen Lenart, zak. sin Jurija Gor- Leta 1752 je imel Luka Gornik iz Grahovega (Mežnarjov)
nika in njegove žena Ane (Mežnarjevi). Krstil ga je Blaž polovično kmetijo z njivami: V Obrhu, Lipovce, Kneške 1034 Glej uvod v Grahovo in v Žerovnico.
Thus, duhovnik. Botra sta bila Janez Kobencl in Marjeta njive (danes Kneški plat). Pod cesto itd. AS, T kataster.
Hrohatica (Hrobatiza). Iz Grahovega. NŠAL, RMK, 1668. Foto: J. K. 1035 NŠAL, RMK, podatke pod c) in
Foto: J. K. delno pod b) je zbral L. Drame.
 Grahovo 495
------ --£7 V
e) sin Janez Gornik, * 1785, t 70 let, po katastru je imel kmetijo leta
/T/f, ^‘"7*
1824, žena Marjeta Zalar, * 1798, vsaj 3 otroci; 7 /ut/ki /tcrri S Auecrt 2 itrni</\) ,■ ( (r/\ nnej

f) sin Franc Gornik, * 1823, t 32 let, leta 1855 je umrl za kolero (Chole-
ra), žena Marija Levec, * 1822, Sveta Ana (Kontelova), 3 otroci, 2 umrla
v 1. letu;
-• *****_____
;AAgg.
g) sin Matevž Gornik, * 1846, t 78 let, žena Marija Krajc, * 1851, Gra­
Dne 24. jan. 1745 sta sklenila zak. zvezo Luka,
hovo 14 (Matjaževa), 4 otroci, 1 umrl do 4. leta; sin Luka Gornika (Gurnik) iz Grahovega (Me­
h) sin Franc Gornik, * 1883, f 55 let, žena Neža Mulec, * 1889, Otok 5 žnarjev), in Neža, hči Lovrenca Krajca (Kraiz) iz
Grahovega. Po treh oklicih ju je v podružni cer­
(Mihova), t 76 let, 9 otrok; kvi sv. Primoža in Felicijana na Bločicah (Wlo-
i) sin Jožef Gornik, * 1911, t 85 let, žena Marija Martinčič, * 1921, Do­ zhiz) poročil Jožef Kozijan, kaplan. Priči: Matija
Ule in Andrej Tomšič, oba iz Grahovega. NŠAL,
lenja vas 53 (Farbarjeva), f 86 let, 3 otroci. PM, 1745. Foto: J. K.
Leta 1855 je umrl za kolero tudi 70-letni Janez Gornik. Alojzij Gornik, |i C>f!U«=
(sin g), roj. 1895, je odšel v ZDA in se ni več oglasil. Kmetija je spadala pod I 31 ro. SZatnftt kfKbunkbeitRc
hasberško gospostvo. ‘A- i ///“
'M
61 (29). FUNDA, prej Joželj in Petrič, kajža i wa/
‘A -
s
v.
: •'rA

a) leta 1787 je imel kajžo Matija Petrič; Leta 1787 je imel Gregor Gornik iz Grahovega
60 (Mežnarjevi) 1/2 kmetije pod hasberškim
b) (--) Petrič, žena Apolonija Krobat, * 1770, Grahovo 11, t 72 let, 2 gospostvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
otroka;
c) sin Janez Petrič, * 1794, je imel kajžo že leta 1824, žena Neža Brezec,
* 1799, f 66 let, 6 otrok;
č) sin Janez Petrič, * 1835, žena Neža Kraševec, * 1845, Lož 49;
d) Jakob Joželj, * 1869, Lipsenj 14,180 let, žena Terezija Porok, * 1871, Leta 1730 je imel Jurij Travnik iz Grahovega
(Markec) polovično kmetijo, ki je spadala pod
Dane 34, Klance (Janeščeva), 5 otrok, leta 1913 prodali hišo in kupili na ribniško cerkev. NŠAL, u. žup. Ribnica, 1730.
Lipsenju 46; Foto: J. K.
e) leta 1925 je hišo kupil Franc Petkovšek, * 1862, Stara Vrhnika 40; I1
f) leta 1933 je hišo kupil Matija Šega, * 1899, Grahovo 24, žena Marija j L,
A ,4YfUHid ■ Ti
Intihar, * 1911, Štrukljeva vas 9;
g) leta 1935 je hišo kupil Matija Funda, * 1877, Žerovnica 26, t 64 let,
c.
i rt nte. /fie-U f'
žena Neža Zakrajšek, * 1888, Zales 4, t 76 let, 18 otrok, 8 umrlo do 4. leta.
Leta 1757 je imel Jurij Travnik iz Grahovega
Glej Žerovnica 26! (Markec) samo še 1/4 kmetije, ker sta jo z bra­
Marija Petrič, (hči c), roj. 1826, seje poročila v Trst (in Triest verchei- tom Primožem razdelila. NŠAL, u. žup. Ribnica,
1757. Foto: J. K.
rat.), tja je odšla tudi sestra Terezija Petrič, roj. 1839. Kajža je spadala pod
hasberško gospostvo.
62. MARKEC, hiša podrta, 1/4 kmetije
a) Jurij Travnik (Traunikh) je imel leta 1730 polovično kmetijo pod
ribniško župnijo, leta 1757 sta si z bratom Primožem (Grahovo 55, Rotovi)
kmetijo razdelila; Leta 1779 je imel Marko Travnik iz Grahovega
62 (Markec) 1/4 kmetije. NŠAL, u. žup. Ribni­
b) leta 1757 je imel Jurij Travnik 1/4 kmetije; ca, 1779. Foto: J. K.
c) sin Marko Travnik je imel 1/4 kmetije leta 1779;
Paugt
č) leta 1787 je imel kmetijo Marko Kunstek; •Vi IV. 3?amenbc$©rutiM>cji&ct8. Sot
d) leta 1818 je kmetijo dobil Blaž Kunstek, * 1795, t 60 let, dne 4. avgu­ -<P
i72
sta 1855 je umrl za kolero (Cholera), II. žena Helena Krajc, * 1802, Graho­ \rnmm
SJ? d m <> n h o»* TOt t h

vo 14 (Matjaževa), f 53 let, dne 3. avgusta 1855 (dan pred možem) je tudi Leta 1787 je imel Marko Kunstek iz Grahovega
ona umrla za kolero, 5 otrok; (Markec) 1/4 kmetije, ki je spadala pod ribni­
ško župnijo. AS, J kataster. Foto: J. K.
e) sin Andrej Kunstek, * 1832, žena Terezija Mele, * 1837, Zavrh 4, f 68
let, umrla je pri hčerki v Dolenji vasi 95, 5 otrok, 1 umrl v 1. letu; .7.. .✓> 1
t/ccT &r.Y/

f) sin Franc Kunstek, * 1862, t 67 let, žena Barbara Modic, * 1860, Ru-
narsko 9, t 76 let, 5 otrok; JGrUtj A/!' y| A m'

g) sin Janez Kunstek, * 1884, žena Ivana Šega, * 1900, Grahovo, 3 otro­
ci, 1 umrl do 2. leta.
Kmetija je spadala pod ribniško cerkev. Po Marku Travniku je ostalo
domače ime Markec.
'Hmz/Z UJCI 1
Leta 1818 je Blaž Kunstek iz Grahovega 62 imel
1/4 kmetije, pred njim jo je imel Marko Travnik.
NŠAL, u. žup. Ribnica, 1807. Foto: J. K.
496 VI. poglavje

63 (32). ZOGARJEVI, prej Birt, kajža

a) Štefan Simon, * 1779, t 64 let, je imel kajžo leta 1824, žena Marija
Modec, * 1777, t 79 let, vsaj 1 otrok;
b) sin Mihael Simon, * 1800, f 55 let, leta 1855 je umrl za kolero, žena
Elizabeta Kraševec, * 1800, f 72 let, 6 otrok, vsi odrasli;
c) Jožef Švigel, * 1830, Kožljek 1 (Kašpar), seje priženil, žena Marjeta
Simon, * 1826, 7 otrok, 1 umrl v 3. letu;
č) Gašper Ule, * 1850, Grahovo 13 (Lingov^je kupil prvo polovico hiše,
žena Neža Primožič, * 1859, Grahovo 20 (Stefinova), 4 otroci, 1 umrl v 6.
letu;
d) Jurij Herblan, * 1849, Žerovnica 33 (Hrblanov), f 86 let, je kupil
drugo polovico hiše, žena Terezija Rok, * 1860, Žerovnica 49 (Švaganova),
t 68 let, 4 otroci;
e) sin Janez Herblan, * 1898, t 45 let, ubit med vojno, žena Marija Tra­
tnik, * 1909, Stari trg 28, t 79 let, 4 otroci.
Jera Švigel, (hči c), roj. 1862, je leta 1887 umrla na Reki (f in Fiume),
njen brat Andrej Švigel, roj. 1858, pa seje leta 1888 poročil v Sisak (matri-
mon. In Sissek). Hišo je leta 1973 kupila Marija Kunstek. Kajža je spadala
pod hasberško gospostvo.
64 (79). BAJTARJEVI, prej Kravarjevi, kajža Poročna fotografija Jožefa Gornika roj. 1911. iz
r J j j j Grahovega (Mežnarjev) m Marije Martinčič, roj.
a) (--) Tomšič, žena Elizabeta Dervol, * 1760, Viševek (Drvoleva), f 74 1921, iz Dolenje vasi (Farbarjeva).
let, vsaj 1 otrok;
b) sin Jakob Tomšič, * 1791, žena Neža Telič, * 1787,4 otroci, leta 1847
so se odselili na Dolenjsko (nach Unterkrain);
c) Anton Marcelan, * 1798, t 58 let, žena Marija Skuk, * 1799, t 55 let,
3 otroci;
č) Andrej Jakopin, * 1823, Grahovo 49 (Špilar), seje priženil, žena Ur­
šula Marcelan, * 1836, f 30 let, leta 1866 je umrla za kolero, II. žena Marija
Antončič, * 1833, Nadlesk 32 (Šumradova), I. zakon 3 otroci, II. zakon 1
otrok, 2 umrla v 1. letu;
d) Franc Martinčič, * 1858, Podslivnica 10, t 76 let, seje priženil, žena
Marija Jakopin, * 1857, t 91 let, 3 otroci.
Stare hiše ni več, na tem mestu so naredili novo. Kajža je spadala pod
hasberško gospostvo.
65 (77). VOLARJEVI, kajža
a) Matevž Tomšič, * 1775, f 64 let, žena Helena Kete, * 1774, Grahovo,
f 78 let, 3 otroci;
b) sin Simon Tomšič, * 1807, t 77 let, žena Marjeta Janežič, * 1806, f
73 let, brez otrok;
c) Lovro Pirman, * 1844, Grahovo 48 (Tenkovi), žena Terezija Sterle, *
1840, Ravnik 1, Bloke, 5 otrok, vsi odrasli;
č) Janez Gornik, * 1877, Janeži 39, Gora pri Sodražici, t 74 let, II. žena
Terezija Košir, * 1881, ubita leta 1943, ko so Nemci bombardirali Grahovo,
5 otrok;
d) sin Alojzij Gornik, * 1904, f 91 let, žena Marija Logar, * 1910, Graho­
vo 21 (Dovičeva), t 88 let, 3 otroci. LC»0 VjlicLu.1 ,

Leta 1926 je hišo kupil Janez Gornik, roj. 1902, kije odšel v Kanado.
»Leta 1919 je pogorel Volarjev hlev in Stebrova hiša. Steljo v hlevu je zaž­
gal osemletni deček.«1036 Kajža je spadala pod hasberško gospostvo.
66 (73). MATEVŽKOVI, 1/4 kmetije
a) Štefan Levarje imel 1/4 kmetije pred letom 1718;
b) potem je imel kmetijo Gregor Kunstek;
c) leta 1718 pa je imel isto kmetijo Miklavž Kunstek;
č) Matija Kunstek, žena (--), vsaj 1 otrok;
d) sin Andrej Kunstek, žena Katarina Telič iz Žerovnice, vsaj 2 otroka;
l t
Leta 1718 je imel Miklavž Kunstek iz Grahovega
(Matevžkov) 1/4 kmetije pod hasberškim go­
spostvom. Pred njim jo je imel Gregor Kunstek,
še prej pa Štefan Levar. Poleg dajatev v denar­
ju je letno dajal 2,5 škafca pšenice in prosa, 2
škafca ovsa in 7,5 povesem prediva. AS, 1/13
u. Foto: J. K.
1036 ža Grahovo, Spomenica, str. 26.
 Grahovo 497

e) sin Gregor Kunstek, * 1784, t 70 let, po katastru je imel kmetijo leta

1824, žena Elizabeta Tomšič, * 1795, f 58 let, 4 otroci;
f) sin Andrej Kunstek, * 1810, t 49 let, žena Uršula Žnidaršič, * 1811, f
77 let, II. mož Matija Vogelnik, * 1806, f 65 let, brez otrok;
g) Matevž Lesar, * 1805, Sodražica, f 79 let, žena Terezija Starc, *
1832, Sodražica, 3 otroci, 1 umrl do 8. leta;
h) kmetijo je dobil Anton Sega, * 1839, Grahovo 27 (sedaj Martinovco-
vi), 187 let, žena Marjeta Starc, * 1844, Sodražica 4,142 let, II. žena Neža
Oblak, * 1862, Grebenje 2, župnija Sveti Gregor, t 93 let, I. zakon 1 otrok,
umrl v 1. letu, II. zakon 5 otrok;
i) Stanislav Šega, * 1918, Grahovo 66, f 89 let, žena Matilda Drobnič, *
1921, Žerovnica 32 (Gornikova), 2 otroka.
Kmetija je spadala pod hasberško gospostvo.
67 (8). ŽUPNIŠČE
a) Tomaž Žirovnik, * 1820, Kranj, t 63 let, župnik;
b) Janez Šafer, * 1838, Mekinje, župnik.
68 (78). MAHNIČ, prej Kolavček, kajža
a) Lovrenc Grah je imel kajžo leta 1824; 1037
b) Anton Kolavček, * 1799, f 52 let, žena Katarina Puntar, * 1790, t
58 let, II. žena Helena Prudič, * 1804, f 65 let, II. mož Andrej Debevc, *
1813, t 57 let, brez otrok;
c) hišo je kupil Anton Troha, * 1845, Babno Polje 26 (Marjetcen Janez),
žena Uršula Antončič, * 1841, Nadlesk 32 (Šumradova), t 41 let, II. žena
Marija Gerbec, * 1848, Lipsenj, I. zakon 1 otrok, II. zakon 1 otrok, leta
1876 so se odselili na Hrvaško;
č) Gregor Ule, * 1849, Grahovo 31 (Štefkov), žena Elizabeta Štritof, *
.... 's1
1849, Bločice 6 (Bečajeva), 4 otroci; v
-tv*
d) Anton Mestek, * 1861, Martinjak 18 (Kovačev), f 70 let, žena Praxe-
' č
da Zabukovec, * 1865, Sodražica 72, f 60 let, 4 otroci, 1 umrl v 2. letu; io ^ o I. ™
e) Anton Mahnič, * 1900, Predjama 37, f 74 let, se je priženil, žena
Terezija Mestek, * 1904, t 70 let, 2 otroka.
15*-*
Jožef Mestek, roj. 1897, je leta 1965 umrl v ZDA. U Jjivc . ± ‘ rt
Grahovski župnik je leta 1934 zapisal: »Dne 24. februarja 1934 je pogo­ w \
rela hiša Terezije Mestek, poročene Mahnič iz Grahovega 68. Ogenj je naj­ Leta 1536 je imel sin Petra Drenika (Petr Dre-
brž prišel iz dimnika, kjer je bila blizu slama. Zavarovani so bili za 25.000 ynickh sun) v Grahovem mlin na majhnem
potoku, od katerega je letno dajal loškemu go­
dinarjev in še za opravo 5000 dinarjev. Zavarovalnica je izplačala samo spostvu 30 krajcarjev. AS, Vic. a. I/52, šk. 90.
11.300 dinarjev.«1038 Kajža je spadala pod hasberško gospostvo. Foto: J. K.
69 (62). PRI FUŽINI, hišar, kovačija (vodno kladivo) in mlin —
fb> ..
a) leta 1536 je imel mlin sin Petra Drenika, od njega je dajal 30 kraj­ Ču\kw ^
carjev dajatev;
b) Matija Kočevar je imel leta 1718 mlin na dva kamna, ki je spadal
pod hasberško gospostvo; j8 t
c) Jakob Ošaben, * 1795, (oče Pavel Ošaben), f 55 let, po katastru je bil
gospodar leta 1824, žena Ana Šega, * 1802, t 56 let, 6 otrok, vsi odrasli; Leta 1718 je imel Matija Kočevar iz Grahovega
mlin na dva kamna. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
č) sin Andrej Ošaben, * 1821, t 52 let, žena Marija Drobnič, * 1828, t 41
let, 9 otrok, 4 umrli do 2. leta;
d) Janez Drobnič, * 1836, Velike Bloke 16, kovač, t 80 let, žena Marija
Šega, * 1850, Žerovnica 1 (Veselova), f 92 let, 7 otrok, 2 umrla v 1. letu;
e) sin Janez Drobnič, * 1875, t 68 let, leta 1943 ubit pri Bločicah, žena
Frančiška Mlakar, * 1884, Dane 14 (Mihevščeva), f 76 let, 9 otrok, 3 umrli
do 3. leta. 1037
AS, F kataster.
Dne 9. junija 1912 seje v potoku utopila 2-letna Jožefa Drobnič iz Gra­ 1038 ŽA Grahovo, župnijska kronika, str.
hovega 69.1039 Mlin je spadal najprej pod loško gospostvo, potem pa pod 64.
hasberško. 1039 NŠAL, MMK žup. Grahovo, 1912.
498 VI. poglavje

70 (40). PERKUS, prej Špančkovi, hišar, gostilna

a) Matija Jeršan, * 1785, žena Neža Cajboh, Grahovo, * 1785, poročena
leta 1800, 2 otroka;
b) Anton Krajc, * 1819, Grahovo 36 (Špančkov), žena Jera Petrič, *
1839, Žerovnica 5 (Krkotova), 8 otrok, 3 umrli do 10. leta;
c) hišo je kupil Matija Kraševec, * 1869, Nova vas 10, f 53 let, žena
Ivana Žužek, * 1875, Strmec 4, Velike Lašče, f 86 let, 8 otrok;
č) Alojzij Zigmund, * 1897, Žerovnica 45 (Kraševec), t 72 let, seje pri­
ženil, žena Alojzija Kraševec, * 1908,1 otrok.
Hiša je prodana. Jožef Krajc, (sin b), roj. 1860, je odšel v ZDA, sestra
Uršula, roj. 1864, seje poročila v Litijo, brat Florijan, roj. 1866, krojač, se
je priženil v Pudob 20 (Vilar), potem pa je kupil hišo v Starem trgu 36.
Franc Kraševec, roj. 1900, je leta 1918 padel v prvi svetovni vojni, sestra
Marija, roj. 1898, je odšla v ZDA.
Hiše, ki so mlajše od leta 1824:
71 (85). ŠEGOVI, hišar
a) Matija Ule, * 1848, Grahovo 13, f 67 let, žena Neža Štritof, * 1841, f
91 let, brez otrok;
b) Matija Šega, * 1899, Grahovo 24 (Šegov), t 82 let, žena Marija Inti­
har, * 1911, Štrukljeva vas 9, t 70 let, 3 otroci.
Hiša je bila lesena in na kolesih, tako da so jo lahko prepeljevali na
razne kraje. 1040
72 (30). MEDEN, prej Matjaž, 1/2 kmetije.
73 (3). MODIC, prej Hlepinovi, prej Oblak, 1/2 kmetije
a) Janez Oblak, * 1838, Greben 2, župnija Sveti Gregor, f 88 let, žena
Marija Zakrajšek, * 1850, Pucelo, Lašče, t 46 let, II. žena Marija Bačnik, *
1823, Bločice 9 (Miklova), f 76 let, I. zakon 7 otrok, 2 umrla v 1. letu;
b) sin Anton Oblak, * 1890, žena Frančiška Kropin, * 1896, Lož, Pred­
mestje 27, 6 otrok, 4 umrli do 3. leta, leta 1938 sta odšla starša z dvojčk­
oma Antonom in Janezom, * 1922, v Kanado;
c) Viktor Modic, * 1905, f 38 let, leta 1943 je umrl ob nemškem letal­
skem napadu, žena Amalija Kraševec, * 1902, f 71 let, 1 otrok.
74 (97). LAZOVI, hišar
a) Alojzij Petrič, * 1864, Trst, Sveti Anton Novi 2, f 79 let, II. žena Ma­
rija Pucelj, * 1857, Bloška Polica 8 (Koččeva), f 60 let, III. žena Antonija
Turk, * 1888, Bazli 2, župnija Prezid, III. zakon 1 otrok, umrl v 1. letu.
Hiše ni več.
75 (82). PETROVI, hišar
a) Peter Mestek, * 1844, Volčje 9, Bloke, f 69 let, žena Jera Košir, *
1847, Stari trg 20, t 78 let, 2 otroka;
b) Anton Gabrenja, * 1887, Martinjak 24 (Matevžkov), se je priženil,
žena Marija Mestek, * 1884,1 otrok.
76 (90). MARKCOVI, hišar
a) Janez Kunstek, * 1884, Grahovo 62 (Markcov), t 94 let, žena Ivana
Šega, * 1900, Grahovo 24 (Šegova), 3 otroci, 1 umrl do 2. leta.
77. ZALAR, hišar
a) Jakob Škrabec, * 1857, Velike Bloke 4,169 let, žena Marija Drobnič,
* 1867, Velike Bloke 16, t 49 let, 4 otroci;
b) Janez Zalar, * 1881, Hiteno, Sveta Trojica, f 66 let, se je priženil,
žena Jožefa Škrabec, * 1886, f 58 let, II. žena Matilda Hartman, * 1923,
Hudi Kot 89, Pohorje, f 59 let, I. zakon 3 otroci, II. zakon 1 otrok.
1040
Jožefa Zalar, roj. 1910, je leta 1928 odšla v ZDA. Ernest Pelan, ustni vir.
 Grahovo 499

78 (87). GAŠPERJEVI, hišar

a) Jakob Truden, * 1877, t 66 let, 30. septembra 1943 umrl ob nem­
škem letalskem napadu na Grahovo, žena Ivana Špeh, * 1891, Šmarata 14
(Šemonova), f 88 let, 6 otrok;
b) Janez Štrukelj, * 1923, Rakek 60 (Modic), seje priženil, žena Jožefa
Truden, * 1925, t 61 let, 2 otroka.
Hiša podrta, odselili so se na Rakek.
79 (88). STEBROVI, hišar
a) Janez Zgonc, * 1853, Velike Bloke 37, f 39 let, žena Terezija Škra-
bec, * 1857, Velike Bloke 11,184 let, II. mož Tomaž Krajc, * 1848, Grahovo
41 (Ta Stari), f 61 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 2 otroka.
Jožef Zgonc, roj. 1889, je leta 1915 umrl v ZDA, tam je leta 1959 umrla
tudi sestra Marija, roj. 1892. Hiše ni več.
80 (92). BARAGOVI, prej Ipavec, hišar
a) Jernej Baraga, * 1848, Iga vas 30 (Levčkov), t 74 let, žena Terezija
Markovčič, * 1850, Bloška Polica 1 (Mežnarjeva), f 87 let, 1 otrok;
b) sin Anzelm Baraga, * 1879, t 63 let, ubit leta 1942 od slovenske roke,
žena Angela Jakopin, * 1883, Studeno 3,187 let, 6 otrok, 4 umrli v 1. letu;
c) Andrej Trdan, * 1907, Lipovec 12, Sodražica, seje priženil, žena Ma­
rija Baraga, * 1915, t 81 let, 2 otroka.
81 (33). DOVIČEVI, hišar
a) Jožef Logar, * 1848, Grahovo 21 (Dovičev), t 66 let, žena Marija Pe-
lan, * 1860, Grahovo 1 (Pelan), t 73 let, 5 otrok.
Iz družine Logar so odšli v ZDA: Jožef, roj. 1888, Frančiška, roj. 1892,
in Marija, roj. 1897.
82 (91). SUSMAN, hišar
a) Luka Štritof, * 1872, Grahovo 55 (sedaj Rotovi), f 77 let, žena Marija
Pirman, * 1872, Grahovo 65 (Volarjeva), f 63 let, 3 otroci.
83 (89). OGRINC, hišar
a) Janez Tratnik, * 1867, Vrh 15, Sv. Trije Kralji, f 65 let, žena Marija
Šuštaršič, * 1871,1 otrok;
b) leta 1935 je hišo kupil Janez Gornik, * 1877, Gora pri Sodražici, f 74
let, II. žena Terezija Košir, * 1881, t 59 let, 1 otrok.
Leopold Gornik, roj. 1921, je odšel v Francijo. Hiše ni več.
84 (84). ŠUŠTARJEVI, hišar
a) Janez Hribar, * 1861, Otonica 1, čevljar, t 69 let, hišo, narejeno leta
1898, je Hribar kupil leta 1903, leta 1930 je umrl v ZDA, žena Frančiška
Pavlin, * 1860, Cerknica 132, f 34 let, II. žena Marija Knafelj, * 1867, Bab­
no Polje 58, f 94 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 4 otroci;
b) Jože Hafner, * 1891, Godešič, t 80 let, štiri leta je bil v ruskem uje­
tništvu, eno leto je preko Japonske hodil domov,1041 seje priženil, žena Ma­
rija Hribar, * 1896, f 90 let, 1 otrok.
Iz družine Hribar so odšli v ZDA: Terezija, roj. 1887, Ivana, roj. 1892,
Janez, roj. 1895, Frančiška, roj. 1901, in Anton, roj. 1906.
85 (1). DOLGAN, hišar
a) Josip Dolgan, * 1868, Vrbica 15, Ilirska Bistrica, žena Ana Grbec, *
1876, f 31 let, II. žena Marija Zadnik, * 1887, Dednik 15, župnija Rob, t 58
let, I. zakon 3 otroci, II. zakon 2 otroka, 1 umrl do 3. leta.
86 (93). LEKŠOVI, prej Levar, 1/4 kmetije
a) hišo je kupil Aleš Švigel, * 1866, Martinjak 51, f 78 let, žena Ivana
Baraga, * 1863, Grahovo 58 (Benčinova), 185 let, 4 otroci, 1 umrl v 1. letu;
b) sin Franc Švigel, * 1894, t 72 let, žena Ivana Levar, * 1898, Grahovo
26 (Rožanča), f 79 let, 2 otroka.
Marija Švigel, (hči a), roj. 1900, in brat Janez, roj. 1904, sta odšla v ZDA. 1041
Zofka Rožič, ustni vir.
500 VI. poglavje

87 (94). PRIMOŽKOVI, hišar

a) Andrej Sernel, * 1879, Mahneti 5, žena Neža Grže, * 1885, Hruškarji
6, brez otrok.
88 (4). PIRMANOVI, prej Špilarjevi, 1/4 kmetije
a) Anton Jakopin, * 1862, Grahovo 49 (Špilarjov), žena Marija Kranjc,
* 1859, Grahovo 10 (sedaj Smerdu), 11 otrok;
b) sin Matija Jakopin, * 1885, leta 1916 je bil ubit v prvi svetovni vojni,
žena Marija Primožič, * 1886, Grahovo, f 69 let, 3 otroci.
89 (53). ŠOLA
a) učitelj Josip Kobal, * 1882, Planina pri Vipavi, žena Katarina Valen­
čič, * 1882, Nadanje selo 33, 4 otroci; oče Josip je odšel leta 1921 v novo
službo v Ljubljano v zavod za slepe;
b) od tega leta (1921) je bil šolski vodja Rudolf Žnidaršič, * 1884, Gra­
dišče 1, Gorica, žena Angela Nečima, * 1887, Fužine 1, Kamnik, 2 otroka.
90. Podrta.
91 (83). LEVAR, gostilna in trgovina
a) Matija Levar, * 1860, Grahovo 8 (Zgončkov), t 80 let, žena Marija
Logar, * 1864, Žerovnica 25 (Lunkova), t 61 let, 8 otrok.
92 (64). KOVAČ, hišar
a) Matevž Kovač, * 1868, Grahovo 28 (Mihlačov), t 51 let, žena Marija
Ule, * 1867, Grahovo 54, f 73 let, 5 otrok.
Matija Kovač, roj. 1896, je leta 1970 umrl v ZDA.
93 (86). HRUŠKARJEVI, hišar
a) Jožef Bečaj, * 1866, Hruškarji 2, Sveti Vid, t 77 let, žena Neža De­
bevec, * 1870, Grahovo 25, f 69 let, 4 otroci;
b) Jožef Švigel, * 1906, Zavrh 3, Borovnica, f 76 let, seje priženil, žena
Ana Bečaj, * 1904, f 77 let, 1 otrok.
Grahovski župnik je leta 1932 zapisal v kroniko: »Dne 24. novembra
1932 je ob 11. uri ponoči začel goreti kozolec Jožefa Šviglja (Hruškarja) in
je do tal pogorel. Škode je bilo za okoli 25.000 dinarjev. Zavarovan je bil
za 14.000 dinarjev. V cerkvi je bilo zanj darovanje. Prišlo je 500 dinarjev.
Kako je prišlo do ognja, se ne ve.« 10:2
94 (31). VIRTOVI, hišar, mizar
a) Gašper Ule, * 1850^ Grahovo 13 (Lingov), f 75 let, žena Neža Primo­
žič, * 1859, Grahovo 29 (Stefinova), | 75 let, 4 otroci;
b) Viktor Kočevar, * 1893, Lož, Predmestje 1 (Opkov), se je priženil,
/ j£.■ /.»/
žena Antonija Ule, * 1897, Brazilija, 7 otrok, 1 umrl v 1. letu. '" <
95. Matjažova nova hiša. f- .T Z ,
96 (42). PRIMOŽKOVI, hišar, čevljar X J
f f ■ • * 7 /^
a) Janez Kovač, * 1872, Grahovo 50 (Janko), f 57 let, žena Marija Oblak,
* 1873, Podslivnica 7, t 72 let, 5 otrok, 1 umrl v 1. letu, ob nemškem letal­ -V .... (T Vž' -..
skem napadu na Grahovo leta 1943 je umrla 10-letna Ana Kovač. Jk J/
97 (39). RESINOVIČ, hišar
-A-'/
a) Štefan Resinovič, * 1898, Hrpelje 5, župnija Brezovica v Istri, mizar, t/t/m"1*
t 68 let, žena Frančiška Drobnič, * 1907, v ZDA, Žerovnica (Gornikova), f
73 let, 4 otroci, 1 umrl v 3. letu. '0

98 (2). LAMPIČ, hišar
a) Alojz Lampič, * 1897, Tlake 3, Šmarje, mesar, žena Antonija Verbec,
* 1898, Cerknica 70, 8 otrok, 1 umrl v 1. letu.
Leta 1938 so se odselili naJJnec. Hišo je kupil J. Bizjak in od njega me­
sar Karel Tratnik, roj. 1911, Šentjernej 93.
99 (37). LEVAR, hišar
a) Janez Levar, * 1882, Grahovo 8 (Zgončkov), f 83 let, gostilničar, žena
Elizabeta Hudolin, Sodražica, II. žena Neža Kobenčič, * 1887, Beljak, t 59
let, I. zakon 1 otrok.
Spisek hiš in kmetij z Laz iz leta 1807 in bere
za starotrškega učitelja. Gospodarji: Simon
Kotnik (Ta Dolanji), Andrej Škerbec (Urbanovi),
Ignacij Porok (Porokovi), Simon Ule (Teličevi),
Peter Kotnik (Kotni) in Primož Tavzelj (Juršče-
vi). Polovična kmetija je dajala mernik pšenice
in mernik mešanega žita, tretjinska kmetija pa
4/6 tega. ŽA Stari trg, fasc. 6. Foto: J. K.
1042 ŽA Grahovo, župnijska kronika, str.
61.
 Grahovo 501

100 (35). MATOVŽEVI, hišar

a) Anton Mihelčič, * 1888, Grahovo 5 (Lombardov), t 76 let, žena Ma­
rija Krajc, * 1893, Grahovo 9 (Lovričeva), t 81 let, 2 otroka.
Stare hiše ni več, naredili so novo. Okoli leta 2000 je strela udarila v
skedenj in je skupaj s hlevi pogorel. 1043
101 (43). Glej št. 43!
102. ONUŠIČ, hišar
a) Janez Onušič, * 1903, Viševek 10 (Bohinc), žena Olga Štrukelj, *
1901, Sveti Vid 6, 2 otroka; odšli so na Rakek.
103 (65). BELLOVI, krovec s slamo
a) Jožef Bell, žena Sholastika Dele Čase, * 1820, vsaj 1 otrok;
A___ & 'V— - /s
b) sin Giovani Bell, * 1855, Maiano 18, videmska škofija (dioccesis Uti-
nensi), žena Neža Žnidaršič, * 1857, Fara 10, Bloke, 5 otrok, nekaj let so -
živeli na Knežji Njivi 2; J
'1

c) sin Leopold Bell, * 1896, Zales 6, Sveta Trojica, t 75 let, žena Ana -- f
Korošec, * 1894, Mramorovo 10, t 68 let, II. žena Angela Mlakar, roj. Ko­ /■

ščak, * 1903, Gorenje Otave 3 (Koščakova), Dane 31 (Zevnikova), t 90 let,

Leopold seje priženil v Dane, I. zakon 5 otrok, 1 umrl v 5. letu. ■SBBBfelb: /
Leta 1531 sta imela Štefan Lekšan in Andrej
6. Laze Bogateč (Bogatez) na Lazah vsak celo kmetijo,
Andrej Hafner pa polovično. AS, Vic. a. I/52, šk.
a. Kraj in cerkev 90. Foto: J. K.

Vas Laze se prvič omenja leta 1468 v župnijski pergamentni listini, ki

se je ohranila v starotrškem župnišču. Leta 1528 so bile v vasi štiri kme­
tije: Štefan Lekšan, Andrej Bogateč, Andrej Hafner (Lončar) in Avguštin.
Vas so leta 1528 opustošili Turki. 1044 JU/
Leta 1531 sta imela Štefan Lekšan in Andrej Bogateč na Lazah vsak
/
celo kmetijo, Andrej Hafner pa polovično.
Leta 1555 so bili na Lazah (Zum Gereutt) na 2 in
Leta 1536 in še 1555 sta imela celi kmetiji Štefan Lekšan in Štefan No­ pol kmetijah trije podložniki loškega gospostva.
vak, polovično pa Andrej Hafner (Lončar). Prva sta dajala po 60 krajcarjev S takratno nemško pisavoso po vrsti napisani:
Štefan Lekšan (Lexan) in Štefan Novak (Noua-
dajatev, Hafner pa 30 krajcarjev. 1045 kh) sta vsak od cele kmetije letno dajala po 60
Urbar iz leta 1606 omenja v vasi 5 gospodarjev, ki so imeli prav tako 2 kr. dajatev, Andrej Hafner (Andre Hafnner, Teli-
čevi) pa od polovične 30 krajcarjev. AS, Vic. a.
celi kmetiji in pol. Nekdanjo Novakovo celo kmetijo sta imela Andrej Kebe I/52, šk. 90. Foto: J. K.
(Khube) in Tomažek Lekšan, nekdanjo Miklavževo celo kmetijo pa sta imela
Tomaž Lekšan in Tomaž Ravšelj. Ena kmetija se je potem delila na tri tre­ . vnv/ u
$
tjinske kmetije: Ta Dolanjo, Porokovo in Jurščevo. Andrej Hafner je imel
1/2 kmetije.1046 Po teh podatkih in po mejaštvu njiv lahko sklepamo, da seje hm i uh} :*“
'l i Z'
<$xrL . i. *■
nekdanja Miklavževa kmetija delila na Kotno in Urbanovo1047 - leta 1606 sta „ .t--— **••*• ■

kmetijo imela Andrej Kebe in Tomaž Lekšan - nekdanja Novakova kmetija

pa seje pred letom 1718 delila na tri dele: Ta Dolanjo, Porokovo in Jurščevo. M/
Leta 1606 sta imela Tomaž Lekšan in Tomaž
Leta 1718 so imeli kmetije: Simon Mavko je imel 1/2 in 1/3 kmetije, prej Ravšel (Rampschel) na Lazah celo kmetijo od
je oboje imel Gašper Starc. Hanže Hafner (Lončar) je imel 1/2 in 1/3 kme­ Miklavža. Dajala sta 2 gld. in 30 kr. in 2 tovora
tije, Jožef Lovran pa 1/3 kmetije. Tomaž, Miha in Gregor Kotnik (Kotni) drv. AS, Gr. A, XVII Snežnik 16. Foto: J. K.

■F“J - -~ -■*
---- N 9HB|
c 1043
’ sXJLiXVrtt
Č Jjšaj-Tiu 1044
Ivan Mihelčič, ustni vir.
/ČZ-' AS, Urbar gospostva Lož leta 1528,
an /v-lJ OjT***~? ^tjL. h- Deželni stanovi za Kranjsko, fasc.
^>an cVez Silnih , tmd <Zhmxjdicii
. i-t i “ 281, Stan. I, št. 40 in Vic. A. 1/52
sl ‘ččž- < '> • T-... L-XIV.
/ 1045
AS, St. a, I, fasc. 281, Urbar gospo­
uc mašim
-
Leta 1606 je imel Andrej Lončar (Hafner) z Laz polovično
stva Lož leta 1528 (št. 409) in AS,
Vic. a. 1/52, šk. 90, urbar 1531,1636,
1555.
kmetijo pod loškim gospostvom, od katere je poleg činža
1046
Leta 1606 sta bila na Lazah na nekdanji Novakovi celi med drugim dajal 1 tovor drv (Holz Sam). Iz primerjave AS, urbar 1606, Gr. A, XVII Sne­
kmetiji Andrej Kebe (Khube) in Tomažek Lekšan. Poleg se vidi, da so bili kmetje na Lazah nekoliko manj obre­ žnik, št. 16.
drugih dajatev sta dajala dva tovora drv. AS, Gr. A, XVII menjeni kot na Gorenjem Jezeru. AS, Gr. A, XVII Snežnik 1047
Pri njivah so večkrat mejaši. Franc
Snežnik 16. Foto: J. K. 16. Foto: J. K. Kotnik, ustni vir.
502 VI. poglavje

so imeli 1/2 kmetije.1048 Andrej Hafner (Teličevi) je imel

že leta 1606 polovično kmetijo.1049 Leta 1653 sta bila pri
cerkvi sv. Brikcija na Lazah cerkvena ključarja Andrej
Kebe in Štefan Lekšan.1050
Leta 1752 so imeli kmetije: po 1/3 so imeli Simon
Mavko (Jurščevi), Jožef Lavrič (Ta Dolanji), leta 1718 sta
zapisana Lovran, in Hanže Hafner (Porokovi). Polovično
so imeli: Miha Kotnik (Kotni), Gregor Ule (Teličevi) in
Tomaž Lavrič (Urbanovi). m.-.i
Podložniki so gospostvu in državi dajali davek in
druge dajatve, na določene dneve pa so morali iti tudi
na tlako. Tlačne obveznosti so bile odmerjene po posa­
meznih vaseh tako, da so podložniki ene vasi opravljali
enako tlako, vendar količinsko različno glede na velikost
posestva. 1052 Pastirji z Laz leta 1960. Od leve: Bojan Porok,
Mirko Jurjevčič, Metka Ucman, Danica Porok in
V vasi imajo hišna znamenja vse hiše razen na št. 7.1053 Med drugo Fani Črnigoj.
svetovno vojno je bilo med vaščani pet žrtev, po vojni junija 1945 pa tri. in.- ;
Z Laz so odšli v tujino: v ZDA 6, Argentino 5, Slavonijo 3, Francijo,
Kanado in na Reko po l.1055 V obdobju od leta 1900 do 1941 je bilo v tej vasi
rojenih na družino 7,8 otrok.1056 V sedanjem času se v Sloveniji rodi 1,3 1048
AS, AS, 1/13 u.
1049
otroka na družino. Kam to pelje, je znano ... AS, urbar 1606, Gr. A, XVII Sne­
žnik, št. 16. Pravi lončarji so bili na
Podružna cerkev sv. Brikcija, škofa, ki stoji v gozdu nad vasjo, se prvič Lazah 6 (Jurščevi). Ko so pred leti
omenja leta 1526, ko je dala za protiturški davek bakren kelih in 26 kraj- pri hiši kopali neko jamo, so našli
veliko množino črepinj. Andrej Črni­
carjev. 1057 Sv. Brikcija so nekdaj imeli za priprošnjika proti plazovom. 1058 goj, sept. 2011, ustni vir.
Leta 1782 je imela cerkev 15 goldinarjev v živini pri ljudeh, travnik za 50 1050
M. Smole, Vicedomski urad, 4. del,
goldinarjev, od žita in živine je letno dobila 1 goldinar in 59 krajcarjev. 1059 str. 452.
1051
AS, T kataster. Ker so urbarji has-
Leta 1913 so zaradi dotrajanosti odstranili stari oltar. Župnik Janez berškega gospostva, mlajši od leta
Kromarje v dopisu na škofijo zapisal, da so »kipi svetnikov prave kreatu­ 1718, zgoreli, ko so spomladi 1944
re«. Cerkniški podobar Bajc je sezidal kamnit oltar za 900 kron. planinski grad »zažgali partizani,
da se ne bi v njem utrdili Nemci« (D.
Manjši zvon je bil ulit leta 1628. Na klobuku je nosil napis: GLORIA IN Kolenc, Dober dan, Krpanova deže­
la, str. 232), je težko določiti, kateri
EXCELSIS DEO (Slava Bogu na višavah). Zvon je ulil Elija (ELIAS F. A. predniki so bili na določeni kmetiji.
1628). Večji zvon, ki ga je leta 1762 ulil Zaharija Reid v Ljubljani (OPVS Da sem jih za nekaj stoletij dolo­
čil, sem si pomagal s starotrškimi
ZACHARIAE REID 1762), je bil težak 56 kg, manjši pa 24 kg. Oba so vzeli matičnimi knjigami, terezijanskim
leta 1917 za vojsko. Sedanji zvon je iz leta 1728, težak je 75 kg in ima glas katastrom in spiskom bere za staro-
Gis. Okoli leta 1922 so vaščani kupili zvon v Trnju. Pri prevozu čez jugo­ trškega učitelja in organista iz leta
1807, ki seje ohranil v starotrškem
slovansko mejo so ga srbski cariniki zaplenili, zato so morali vaščani zvon župnijskem arhivu.
1052
še enkrat plačati, Franc Kotnik (Kotni) in Lojze Hace (Urbanov) pa sta S. Okoliš, Izseki, str. 578. Več o tlaki
morala za kazen dva meseca prebiti v zaporu. 1060 in o zakupnih in kupnih kmetijah
glej Stare in nove hišne številke,
V nedeljo, 11. septembra 1994, je župnik Janez Kebe v cerkvi na Lazah kmetije in rodbine v Dolenji vasi v
tem poglavju.
blagoslovil križev pot, ki ga je na stare opeke (bobrovec) naslikal Ludvik 1053
Hišna znamenja sta zbrala Franc
Šraj iz Vrhnike.1061 V letih 2004 do 2007 je bila temeljito obnovljena po­ Kotnik in Dragica Dovč.
družna cerkev sv. Brikcija, za kar so vaščani veliko prispevali. Pobudnik 1054
S. Okoliš, Žrtve, str. 134.
obnove je bila Danica Porok z Laz. 1055
Ime, priimek in letnica rojstva teh
izseljencev glej v knjigi J. Kebe,
b. Hišne številke, kmetije in rodbine Loška dolina, II. del, str. 172-175.
1056
Statistiko o prebivalstvu za vse vasi
1. TA DOLANJI, 1/3 kmetije župnije Stari trg pri Ložu in za Bab­
no Polje od leta 1800 do 1980, glej J.
a) Jožef Lavrič (Lovran) je imel leta 1718 z ženo Nežo 1/3 kmetije, isto Kebe, Loška dolina, II. del, 11-309.
kmetijo je imel še leta 1754; 1057
A. Koblar, Kranjske cerkvene dra­
gocenosti 1526,1MD, V (1895), str.
b) Gregor Kotnik, * 1724, f 60 let, seje priženil, žena Uršula Lavrič, 6 24-33.
otrok; 105''
J. Žirovnik, n. d., str. 26.
c) sin Simon Kotnik (Kottnig), * 1779, žena Marija Gerbec, vsaj 2 otro­ 1059 ŽA Stari trg, fasc. 33.
1060
ka, leta 1807 je dal od 1/3 kmetije 4/6 mernika pšenice in prav toliko me­ Anton Porok z Laz, ustni vir.
1061 ŽA Stari trg, Naše oznanilo, 22
šanega žita za starotrškega učitelja; 1002
(1994), št. 18.
č) sin Blaž Kotnik, * 1797, t 68 let, žena Helena Sežon, * 1801, Lipsenj, 1062 ŽA Stari trg, fasc. 6, spisek bere
f 63 let, 5 otrok, leta 1824 je imel kmetijo s 34 parcelami Luka Kotnik, starotrškega učitelja.
1063 AS, F kataster.
verjetno je bil Blažev brat;1063
 Laze 503

- Cqo '
/3>i—--*
l
s^r
Ou~. ■*~a**i

Leta 1718 je imel Jožef Lavrič (Lauran) z Laz (Ta Dolanji)
s svojo ženo Nežo (ehevviirthin Nesha) 1/3 kmetije. Pr­
vič sem zasledil, da je poleg podložnika moža, omenjena
tudi žena. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
Leta 1752 je imel Jožef Lavrič z Laz (Ta Dolanji) 1/3
kmetije z Veliko njivo. AS, T kataster. Foto: J. K.
Ta Dolanja rodbina z Laz 1 v starotrški žup. knji­
gi SA. Foto: J. K.

Klešče za razpeljevanje žag Janeza Kotnika (Ta Dolanji) Orodje za brušenje žag Janeza Kotnika (Ta Dolanji) z Laz. Najstarejša znana kašča daleč naokrog iz leta
z Laz. 1746, Laze 1.

d) sin Janez Kotnik, * 1823, t 85 let, žena Marjeta Brence, * 1841, Mar­
tinjak 26, t 69 let, 6 otrok;
e) sin Janez Kotnik, * 1869, t 49 let, žena Neža Kandare, * 1872, Dane
M/ \
15, f 54 let, 8 otrok, 2 umrla v 1. letu;
D sin Janez Kotnik, * 1908, f 79 let, žena Marija Lipovec, * 1925, Gorači Hišno znamenje, Laze 1 (Ta Dolanji).
6, f 67 let, 2 otroka;
g) sin Ivan Kotnik, * 1956, žena Helena Kočevar, * 1958, Ljubljana, Lož,
Predmestje 1, 2 otroka.
Leta 1855 je za tifusom (Thifus) umrl 29-letni Jakob Kotnik. Janez Ko­
tnik, roj. 1908, je bil znan kot dober brusilec gozdnih žag. Tudi moj oče
Franc Kebe je k njemu nosil žage, ki jih je odlično nabrusil. Stara hiša ima
kamnit ločni portal s sklepnim kamnom brez letnice. Na stari leseni kašči
je letnica 1746. Na orodju imajo hišno znamenje: spojeni začetnici MK.
2. URBANOVI (prej Starčevi), 1/2 kmetije
a) Gašper Starc je imel pred letom 1718 polovično kmetijo;
b) Simon Mavko je imel leta 1718 isto kmetijo in še Jurščevo 1/3 kmetije; Leta 1718 je imel Simon Mavko z Laz (Teličevi)
polovično kmetijo pod hasberškim gospostvom,
c) Tomaž Lavrič je imel polovično kmetijo leta 1752; 1065 pred njim jo je imel Gašper Starc. AS, 1/13 u.
Foto: J. K.
č) leta 1807 je imel kmetijo Matija Starc, bero za starotrškega učitelja:
mernik pšenice in mernik mešanega žita pa je dal Andrej Skerbec;
d) Matevž Starc, žena Elizabeta Mulec, poročena leta 1771, II. žena
Marija Mavko (oče Urban Mavko), I. zakon 7 otrok;
e) sin Andrej Starc, * 1780, t 67 let, žena Ana Ule, * 1791, t 60 let, 7
otrok, 1 umrl v 1. letu;
f) sin Lovrenc Starc, * 1813, t 60 let, žena Neža Mulec, * 1827, Gorenje
Jezero 8, f 74 let, 6 otrok, 1 umrl do 6. leta;
g) Janez Žnidaršič, * 1844, Bločice 24 (Jeretov), se je priženil, žena
Marija Starc, * 1848,11 otrok, 3 umrli v 1. letu; posestvo je bilo prodano; Hišno znamenje, Laze 2. Foto: J. Kočar.

h) leta 1894 gaje kupil (possessor per emptionem) Janez Hace, * 1869,
Podcerkev 7, t 82 let, žena Neža Krajc, * 1871, Bločice 2 (Janezova), t 56 1064
Ivan Kotnik, ustni vir. Znamenje bi
let, 9 otrok; lahko pomenilo: moje, Kotnikovo.
Glej Podgora 15.
i) sin Janez Hace, * 1905,139 let, ubit leta 1944 od slovenske roke, žena 1065
AS, T kataster.
Antonija Jene, * 1920, Žerovnica 9. 1066 ŽA Stari trg, fasc. 6, spisek učite­
Posestniki so se na tej kmetiji zelo menjavali. Na orodju imajo hišno ljeve bere iz leta 1807. Prav pri tej
kmetiji so se lastniki najbolj menja­
znamenje v obliki vodoravno ležeče peščene ure.1067 Do leta 1848 je kmeti­ vali.
1067
ja spadala pod planinsko gospostvo. Franc Kotnik, risba znamenja.
504 VI. poglavje

3. POROKOVI, 1/3 kmetije

a) Hanže Hafner (Haffner, Lonzhar) je imel leta 1718 tretjino kmetije
in še Teličevo polovično;
b) leta 1752 je imel Hanže Hafner samo 1/3 kmetije; 1068
c) Janez Porok, žena Marjeta Gerl, * 1709, 27. aprila 1771 je umrla
stara 62 let, vsaj 1 otrok; 1069 Leta 1718 je imel Hanže Hafner z Laz (Porokovi)
1/3 kmetije. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
č) sin Ignacij Porok, * 1764, t 64 let, žena Marija Namre, * 1775, f 84 n
let, 10 otrok; Ignacij Porok je bil leta 1807 cerkveni ključar in je skrbel K

za pobiranje bere v vasi za starotrškega učitelja, sam je dal 4/6 mernika A

}
pšenice in prav toliko mešanega žita;1070 ‘ 4
v 'j'fy

d) sin Matija Porok, * 1806, f 72 let, žena Marija Krajc, * 1803, Gorenje
c //st **#
3^- -Jjr "u /
z*
Jezero 17, f 64 let, 7 otrok, 2 umrla do 3. leta; ">
e) sin Franc Porok, * 1833, t 80 let, žena Marija Mulec, * 1831, Otok 2 *
m
(Lukovec), t 74 let, 5 otrok;
/S tto
f) sin Janez Porok, * 1874, pogrešan v 1. svetovni vojni, žena Marija u
• '<*
k Jfet iša- ■V
Zabukovec, * 1883, Vrhnika 9, t 76 let, II. mož Matevž Jurjevčič, * 1887,
Laze 6, leta 1942 ubit od slovenske roke, I. zakon 6 otrok, II. zakon 2 *
Jf)tK
otroka; /C
t
g) sin Anton Porok, * 1913, f 86 let, žena Ivana Zakrajšek, * 1924, Mala Porokova rodbina z Laz 3 v starotrški žup. knjigi
Slevica, 2 otroka. SA. Foto: J. K.
Priimek Hafner je bil v vasi že leta 1528, priimka Porok pa leta 1752
še ni bilo v vasi. Mihael Porok, roj. 1801, je šel leta 1819 ilegalno na Hrva­
ško na delo in bil tam pogrešan (verschollen). Leta 1855 je 56-letni Pavel
Porok, samski, umrl za kolero (Brechdurchfall), drugi vaščani pa za to bo­
leznijo niso zboleli.1071 Hiša ima pri vhodnih vratih kamnit portal z ravno
preklado in napisom: F. P. (Franc Porok) 1893. Na orodju in na mejnih
drevesih gozdnih parcel imajo hišno znamenje: rešeto, tj. tri vzporedne
navpične črte in prečno tri vzporedne vodoravne črte.1072 Do leta 1848 je
kmetija spadala pod planinsko gospostvo.
Hišno znamenje, Laze 3. Foto: J. Kočar.
4. TELIČEV! (prej Štefanovi), 1/2 kmetije
^_
a) Andrej Hafner (Lončar) je imel leta 1536 in 1555 polovično kmetijo;
CA?’
b) sin Andrej Hafnerje imel leta 1606 isto kmetijo; nbrtt
c) Hanže Hafnerje imel leta 1718 polovično kmetijo in še 1/3 Porokove; ^ **•*-> .
č) Gregor Ule je imel leta 1752 polovično kmetijo; 1073

Leta 1606 je imel Andrej Hafner z Laz (Teličevi)

polovično kmetijo. Poleg činža je loškemu go­
spostvu letno dajal tovor ali voz drv in žito. AS,
Gr. A„ Snežnik, XVII, št. 16. Foto: J. K.

7//
k' .« 'OlTUC&K- ^af( vu.'.

jL. 5-4- f*

Leta 1718 je imel Hanže Hafner z Laz (Teličevi)

1/2 kmetije. AS, 1/13 u. Foto: J. K.

1068 AS, T kataster.

Janez Porok, roj. 1874, z Laz 3 je bil ubit v prvi sve­
tovni vojni na soški fronti.
1069 NŠAL, MMK žup. Stari trg, 1771.
1070 ŽA, Stari trg, fasc. 6, spisek učitelje­
ve bere iz leta 1807.
1071
ŽA Stari trg, prepis MMK, 1855.
1072 Danica Porok, ustni vir.
Anica Kotnik (Teličeva), roj. 1916, z Laz. Leta 1938
1073 AS, T kataster.
je umrla za jetiko. Fotografijo hrani Iva Mulec.
 Laze 505

d) sin Simon Ule, žena Elizabeta Kotnik (oče Štefan Kotnik), poročena
leta 1771, 5 otrok, Simon Ule je imel leta 1807 polovično kmetijo in je dal
od nje mernik pšenice in mernik mešanega žita za starotrškega učitelja;.1074
e) sin Štefan Ule, * 1776, f 77 let, žena Uršula (-), * 1778, f 57 let, 3
otroci;
f) sin Jurij Ule, * 1795, t 73 let, žena Uršula Telič, * 1801, t 25 let, II.
žena Elizabeta Hace, * 1814, Podcerkev 10, t 94 let, I. zakon 2 otroka, II. Leta 1752 je imel Gregor Ule z Laz (Teličevi) 1/2
kmetije z Veliko njivo. AS, T kataster. Foto: J. K.
zakon 5 otrok, 2 umrla do 10. leta;
g) Jakob Kočevar, * 1821, Lož, Mesto 32, t 60 let, se je priženil, žena
Terezija Ule, * 1843, 7 otrok, 3 umrli v 1. letu; leta 1887 je bilo posestvo
prodano;
h) samo hišo (domus sine fundo) je kupil Franc Kotnik, * 1856, Gorenje
Jezero 22 (Teličev), f 78 let, žena Marija Šega, * 1866, Žerovnica 28, f 26
let, II. žena (sestra Marije) Helena Šega, * 1873, Žerovnica 28, t 76 let, I.
zakon 3 otroci, II. zakon 11 otrok;
i) Dimitrij in Beti Vivoda, in potomci. Hišno znamenje, Laze 4. Foto: A. Frbežar.
Dne 16. julija 1856 je v jezeru utonil (Stickfluss Folge des ertrinken)
10-letni Anton Ule. Na orodju so imeli hišno znamenje: zvezdo v eni po­
tezi (pentagram) s križem v sredini.1075 V hiši seje ohranil star lesen strop
s prečnim tramom, ki nima letnice. Kamnit hišni portal ima napis: N. K.
(»Ndri« Kotnik) 1895 in je prenesen z Laz 5. Staro hišo sta leta 2000 kupila
Dimitrij in Beti Vivoda iz Pobegov pri Kopru in jo lepo obnovila.
5. KOTNI, 1/2 kmetije
a) Tomaž, Miha in Gregor Kotnik so imeli leta 1718 polovično kmetijo;
b) Mihael Kotnik je imel polovično kmetijo leta 1752, žena (--), vsaj 3
otroci;1076
c) Mihaelov brat Tomaž Kotnik je imel leta 1754 Veliko njivo;
č) sin Peter Kotnik je imel leta 1807 isto kmetijo, žena Helena Mavko
z Gorenjega Jezera 4 (Mekavcova), poročena 26. jan. 1780, vsaj 1 otrok;
od polovične kmetije je dal mernik pšenice in mernik mešanega žita za
starotrškega učitelja; 1077
Kotnikova rodbina z Laz 5 v starotrški žup. knji­
d) sin Mihael Kotnik, * 1786, t 65 let, žena Marjeta Hace, * 1786, t 54 gi SA. Foto: J. K.
let, 2 otroka, leta 1824 je imela kmetija 41 parcel; 1078
jjltintv* kIo tm<> )7»0
e) sin Andrej Kotnik, * 1814, t 45 let, žena Marija Malnarčič, * 1812,
Žerovnica 48, f 61 let, 8 otrok; F (pcfa j
f) sin Andrej Kotnik, * 1847, t 84 let, žena Marija Braniselj, * 1858, ZL4 £e£c>jkC'6*)-
Dolenje Jezero 41 (Casermanova), f 43 let, 12 otrok, 5 umrlo do 2. leta; jrr
H* \
g) sin Franc Kotnik, * 1893, t 84 let, žena Terezija Porok, * 1906, Laze
3, t 81 let, 4 otroci;
h) sin Franc Kotnik, * 1934.
------- r.
Dne 26. jan. 1780 sta se poročila Peter Kotnik iz te hiše s Heleno Mav­
ko z Gorenjega Jezera (Mekavcova) in Mihael Mavko z Gorenjega Jezera Dne 26. jan. 1780 se je poročil Peter, kmečki
fant, zak. sin Mihaela Kotnika z Laz (Kotni) pod
(Mekavcov) z Marijo Kotnik iz te hiše. Peter Kotnik je bil leta 1782 klju­ hasberškim gospostvom, s svojo nevesto Hele­
čar podružne cerkve. Dne 23. avgusta 1879 je umrl nasilne smrti - bil je no, zak. hčerjo pok. Tomaža Kotnika z Gorenjega
ustreljen (Gevvaltsamer Tod durch erschiessen) - 38-letni Pavel Kotnik z Jezera (Mikavcavi). Poročil ju je Luka Kodela,
starotrški kaplan. Priči: Simon Kotnik in Gregor
Laz 5. Bilje samski. Iz ustnega izročila je znano, da gaje zaradi krivolova Kotnik. PMK. Foto: J. K.
ustrelil grajski čuvaj Anton Hvala. Bila sta tako rekoč prijatelja in Hvala
/ <r *
Pp n
Om a(»b '7}hL.<ša.'lT'i>-.4 <jr«.cp. / 1074
ŽA Stari trg, fasc. 6, spisek bere
• ctu~ jfC-.JUd— fr-4- starotrškega učitelja.
osL.—»~*
<
t 'fi : / • 1 1075
1076
Franc Kotnik, ustni vir.
AS, T kataster.
1077 ŽA Stari trg, fasc. 6, spisek bere
Leta 1718 so imeli bratje Tomaž, Miha in Gregor Kotnik z Leta 1752 je imel Tomaž Kotnik z Laz (Kotni) Veliko njivo.
Laz polovično kmetijo pod hasberškim gospostvom. AS, AS, T kataster. Foto: J. K. starotrškega učitelja.
1/13 u. Foto: J. K. 1078
AS, F kataster.
506 VI. poglavje

je bil pogosto na obisku pri njem. Od takrat pa ni več prestopil praga te

hiše, ker gaje očitno pekla vest.1079 Janez Kotnik, (sin f), roj. 1880, je leta
1952 umrl v Minnesoti, kjer se je oženil z Jurjevcovo iz Podcerkve 16 in
imel šest otrok. Andrej Kotnik, (sin f), roj. 1895, je leta 1943 umrl v Kana­
di, kjer gaje v rudniku zasulo. Franc Kotnik je priznan čebelar. Na orodju
imajo hišno znamenje: zvezdo v eni potezi (pentagram), ki jo imenujejo
tudi »pajkova taca«. 10X0
6. JURŠČEVI (od priimka Jurjevčič, prej Tavzelj), 1/3 kmetije Hišno znamenje, Laze 5 (Kotni). Foto: J. Kočar.
a) Gašper Starc je imel tretjino kmetije pred letom 1718;
b) Simon Mavko (Mulkho) je imel isto kmetijo leta 1718 in še leta
1752; 1081 najti Wal>«
c) Lovro Žnidaršič, se je priženil, žena Elizabeta Mavko, leta 1784 je
bil krščen sin Blaž;
č) Primož Tavzelj se je priženil, žena Uršula Žnidaršič, * 1780, drugi
A alkai' '-Mano
v i«,o

mož Simon Turšič, * 1796, I. zakon 3 otroci; leta 1807 je imel Primož Leta 1718 je imel tretjino kmetije Simon Mavko
Tavzelj 1/3 kmetije in je od nje dal 4/6 mernika pšenice in prav toliko me­ (Mulko) z Laz (Jurščevi), pred njim jo je imel Ga­
šper Starc. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
šanega žita za starotrškega učitelja; 1082
j1 \ I \j
d) sin Matija Tavzelj, * 1811, f 44 let, žena Marija Sterle, * 1808, Pod-
cerkev 14, t 64 let, 8 otrok; ( r1
L •
e) sin Anton Tavzelj, * 1837, žena Jera Mulec, * 1842, Otok 1 (Jeršino-
va), f 63 let, 6 otrok; posestvo je bilo prodano;
p
i , ? i
// »/A
f) leta 1884je posestvo kupil Janez Jurjevčič, * 1842, Hrenovice, t 90
let, žena Ana Žižek, * 1850, Jurišče 6, f 74 let, 13 otrok;
y h
g) sin Anton Jurjevčič, * 1884, f 62 let, žena Elizabeta Dežman, * 1886, ■ St, <**■
Konjski Vrh 48, Luče pri Ljubnem, f 60 let, 8 otrok; fr
h) Andrej Črnigoj, * 1912, Podkraj 78, t 60 let, umrl v prometni nesreči X
■

na Rakeku, ko seje peljal z avtobusom, seje priženil, žena Frančiška Jur­ Jurščeva rodbina z Laz 6 v starotrški žup. knjigi
jevčič, * 1927, 3 otroci; SA. Foto: J. K.

i) sin Andrej Črnigoj, * 1956, žena Dragica Močnik, * 1960, Murska

Sobota, Martinjak 57, 3 otroci.
Matevž Tavzelj, (sin d), roj. 1838, je bil 14 let vojak, potem seje oženil na
Laze 8. Leta 1893 je posestvo kupil (possessor per empt.) Janez Jurjevčič,
logar in gozdni čuvaj planinske graščine (custos silvae Domin. Haasberg), Hišno znamenje, Laze 6 (Jurščevi).
družina Antona Tavzlja pa je šla na stanovanje (inter inquilin.) na Otok
v mežnarijo. Vdovec Simon Turšič, roj. 1796, seje leta 1834 drugič poročil
s Heleno Dragolič iz Cerknice 56, ki je bila vdova po pokojnem Stefanu
Dragoliču. Ustno izročilo pripoveduje, da je leta 1883 avstrijski cesar pri­
šel v te kraje na lov na medveda in se ustavil pri Jurščevih.1083 Iz družine
Jurjevčič so odšli v ZDA: Janez, (sin f), roj. 1873, Gabrijela, roj. 1881, in
Antonija, roj. 1889; v Argentino pa Rozalija, (hči g), roj. 1914.
Na orodju imajo hišno znamenje: rešeto, tj. (v desno) močno nagnjene
tri vzporedne črte in prečno tri vzporedne vodoravne črte.1084 Po letu 1669
je kmetija spadala pod hasberško gospostvo, prej pa pod loško.
7. KORLETOVI, kajža
a) Karel Jurjevčič, * 1872, Orehek 1 pri Hrenovicah, t 82 let, žena Ma­
rija Turk, * 1885, Bloška Polica 6, umrla v Argentini, 6 otrok;
b) Mirko Jurjevčič, * 1917, Laze 3, f 70 let, žena Franjica Naglič, * 1927, Mihael Jurjevčič, roj. 1870, z Laz 6 je bil v av­
strijski vojski narednik (Feldvvebel).
Črni Lazi, t 56 let, 2 otroka;
1079
c) sin Mirko Jurjevčič, * 1950, žena Marija Kovač, * 1955, Lautarji 10, Izročilo seje ohranilo v domači hiši
in tudi na Gorenjem Jezeru. Franc
2 otroka. Kotnik in Viktor Ponikvar, ustni vir.
1080 Franc Kotnik, ustni vir.
Leta 1909 je Janez Jurjevčič, * 1842, Laze 6, naredil novo hišo za sina
1081
Karla Jurjevčiča, kije dobila številko sedem. AS, T kataster.
1082 Stari trg, fasc. 6, spisek bere
8. TAVZLOVI, kajža starotrškega učitelja.
a) Jakob Žnidaršič, * 1774, žena Katarina (--), * 1783, druga žena Jera 1083
Frančiška Črnigoj, ustni vir.
1084
Pavlič, * 1804; Andrej Črnigoj, ustni vir.
 Laze 507

Hišno znamenje, Laze 8 (Tavzlovi).

Družina Tavzelj z Laz 8 okoli leta 1927. Od leve: Terezija Tavzelj z Laz 8 s hčerko Marijo okoli
Alojzija iz prvega zakona, mati Terezija, roj. Mu- leta 1916. Mož Franc Tavzelj je bil na delu v
lec 1893, Marija in France. Kanadi. Fotografijo hrani Iva Mulec.

b) Jurij Tavzelj, * 1814, Laze 6, f 60 let, žena Marija Škrabec, * 1825,

Gorenje Jezero, t 34 let, brez otrok;
Fantje na naboru leta 1934. Od leve: Jože Le-
c) Matevž Tavzelj, * 1838, Laze 6, žena Uršula Kotnik, * 1838, Laze 1, 3 kšan s Klanc, Jože Jurjevčič z Laz 6 in Anton
otroci; odselila sta se v Stari trg; Logar z Gorenjega Jezera (Župajn). Fotografijo
hrani Andrej Črnigoj.
č) hišo je kupil (possessor per empt.) Jožef Tavzelj, * 1850, Laze 6, f 56
let, žena Marija Mlakar, * 1854, Dane 14, t 58 let, 5 otrok;
d) sin Franc Tavzelj, * 1888, t 78 let, žena Marija Mulec, * 1891, Otok 3
(Ta Gorenja), 121 let, II. žena (sestra Marije) Terezija Mulec, * 1893, Otok 3 vi vpftu
•lugjžc
fctim •
(Ta Gorenja), 170 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 2 otroka, 1 umrl v 1. letu.
MEZNARIJA in soseskina hiša (Gemeindehaus) je stala pod Tavzlovo Hasberški (planinski) urhar za Lipsenj leta
hišo 1718. Prevod: Lipsenj pri jezeru - najbližja vas
pri Šteberku. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
a) Jožef Kristan, * 1779, Slavina, žena Helena, * 1783, f 52 let, prišla
sta iz Slavine (ex Slavinae oriundi), 3 otroci; 1085
»Ko so se cesar in njegovi spremlje­
valci pripeljali čez jezero, je Tavželj
b) Jernej Pavlič, * 1807, Podcerkev 33, t 67 let, žena Marija Janežič, * nastopil kot voditelj, in ko so prišli
1801, Vrhnika 13. do mesta, katero je Tavželj določil za
cesarja, seje pristavil, se po vojaško
Okoli leta 1865 so mežnarijo podrli. potegnil in rekel: 'Do, Kaiser, gute
Gospodarja Jurija Tavzlja, roj. 1814, je okoli leta 1870 opisal loški so­ Stand!' Pintar (nadlogar z Javorni­
ka, op. J. K.), kakor je pravil, seje
dnik dr. Hinko Dolenec, da je bil izvrsten lovec, posebno na kune. Bil je stresnil, gospoda se je pogledovala,
tudi vojak, ki je 14 let služil pod Radeckim. Dolenec pripoveduje, kako je cesar se je pa nasmehnil in vprašal
Tavžlja: 'Warst du auch Soldat?'
»Tavžel« leta 1883 kar po domače nagovoril cesarja, ko je ta prišel na lov, Tavželj se je pa zopet moško odre­
da bi v Javorniku ustrelil medveda.1085 Na orodju imajo hišno znamenje: zal: 'Jo, Kaiser.' Ko mi je Pintar to
pravil, sem komaj pričakoval, da
rešeto, tj. tri vzporedne vodoravne črte in štiri prečne navpične črte. 1086 se zopet snidem s Tavžljem, da ves
dogodek slišim tudi iz njegovih ust.
7. Lipsenj in Goričice Vse natanko, kakor se je godilo, mi
je Tavželj ponavljal in moško prista­
vil: 'Nisem li se prav obnašal? Bodo
a. Kraj in cerkev mene kaj taki učili, kakor je Pintar!
Saj nisem zastonj štirinajst let nosil
Kraj Lipsenj (bey dem Lubssem) se v listinah prvič omenja leta 1425. 1087 puške in večkrat z Radeckim govo­
Sodeč po srednjeveških zapisih, je današnje ime nastalo v narečnem ra­ ril. Tudi cekin mi je cesar podaril.'«
zvoju iz Ljubsenj, kar se je morda razvilo iz osebnega imena »Lubosenfr«, H. Dolenec, Izbrani spisi, str. 112—
114.Tavželj je Dolencu tudi povedal,
podobno kot se je razvilo za Luboslav, Borislav. 1088 da je nekoč zasledil kuno zlatico,
kije divjega petelina napadla na
Leta 1803 je starotrški dekan Jožef Klemenčič na zahtevo cesarske pi­ bukvi. Taje z njo odletel kakšnih 30
sarne naredil seznam o stanju cerkva in drugih zgradb in o številu prebi­ korakov, dokler ga ni prijela za vrat
valcev za vso dekanijo. Za cerkev sv. Stefana v Lipsenju pravi, da »je slaba, in usmrtila.
1086
Franc Kotnik, ustni vir.
mežnarija pa srednja. Oboje vzdržuje soseska.« Ljudi je bilo 239. 1089 1087
M. Kos, Gradivo, str. 326.
Ker je bil Lipsenj z Goričicami do leta 1870 pod starotrško župnijo, so 1088
M. Snoj, n. d., str. 236.
stari podatki o njunih prebivalcih v treh statusih animarum v starotrškem I"VI
NŠAL, Župnija Stari trg pri Ložu,
arhivu, novejše podatke pa je mogoče dobiti v knjigah župnije Grahovo. fasc. 326, št. 858.
508 VI. poglavje

Razglednica iz Lipsenja iz leta 1912. Dežela ob

Cerkniškem jezeru.

Lipsenj je kolera obiskala leta 1836 in 1855. Kot vzrok smrti so zapi­
sali tri izraze: Cholera, Brechruhr (ta je najpogostejši) in Brechdurchfall,
kar pomeni tudi hudo drisko. Leta 1836 so za kolero umrli trije v vasi, leta
1855 pa dvanajst, pri Gerlovih na Goričicah, Lipsenj 4, kar štirje. H I! h
Iz Lipsenja seje v Trst odselilo 10 ljudi. Trije fantje iz Lipsenja so izgu­
bili življenje v vojni med Italijo in Avstrijo leta 1859.
Leta 1866 je v vasi živelo 250 ljudi, katastrska občina Lipsenj je leta
1848 merila 931 oralov.1091 Ustno izročilo pripoveduje, da so vaščani ob de­
litvi gozda dobili večje parcele kot prebivalci drugih bližnjih vasi, ker so
najeli fantiča, daje geometru pri delu odganjal muhe. 1092
Cerkev sv. Stefana v Lipsenju je do leta 1870 spadala pod starotrško
župnijo. Na prvo nedeljo v januarju 1871 je župnik Križaj oznanil: »Po
sklepu deželnega poglavarstva 16. februarja lanskega leta in po naznanilu
škofijstva 3. februarja 1870 je lipsenjska soseska, tj. Goričice, Lipsenj in
1090 NŠAL, MMK žup. Stari trg, 1836 in
Steberk, od naše fare odločena in grahovski fari pridružena. Zatorej bodo 1855.
grahovski fajmester prevzeli kerste, obhajila, poroke in pokope itd. iz te 1091
ŽA Stari trg, župnijska kronika.
soseske in tudi premoženje cerkve sv. Stefana. Ker se pa morajo cerkvene 1092
Marjan Avsec s Knežje Njive, ustni
rajtenge še tukaj pri nas narediti, so dolžniki te cerkve resno opominjani, vir; to je izvedel od geometra Franca
Jelovška. Povsem drugače pa je bilo
interes (obresti) za pretečeno leto še ta teden plačati.« 1093 v Pudobu. Vaščani te vasi pripove­
Cerkev se prvič omenja leta 1526, ko je dala za protiturški davek sre­ dujejo, daje geometer Franc Bili,
roj. 1863 v Tišnovi na Moravskem,
brn kelih. Ustno izročilo pravi, da so cerkev po zaobljubi sezidali gospodje rad vasoval pri lepih Rajdkovih de­
Steberški. Graščakinja se je zaobljubila, da bo grad sv. Stefanu v čast se­ kletih. Ker so ga zaradi tega pudob-
zidal cerkev, če se bo mož zdrav vrnil z vojne. Ker so se gospodje Steberški ski fantje neke noči pretepli, je vsem
vaščanom odmeril gozdove v Stiski,
pogosto vojskovali, je izročilo čisto verjetno. 1094 oddaljene tri ure hoda. Dejal jim je:
»Vi in vaši potomci me boste pomni­
Leta 1653 sta bila ključarja cerkve sv. Stefana Simon Ule in Matija li.« Prim. J. Kebe, Loška dolina, II.
Krištoflič.1095 Steberški so tudi poskrbeli, da je imela cerkev redne do­ del, str. 118.
hodke od desetine in dveh kmetij. Leta 1784 je imela desetino od 6 kmetij 1093 Stari trg, oznanilna knjiga, leto
v Topolu in 4 kmetij na Hudem Vrhu, kar je letno zneslo 9 goldinarjev, 15 1871, str. 4.
1094
krajcarjev. Leta 1782 je imela v živini pri kmetih 60 goldinarjev in v žitu Izročilo je povedala Milejia Petrič
od Svetega Štefana. Za Šteberške
10 goldinarjev, 12 krajcarjev. Darovi (Opfer) so znesli 10 goldinarjev, 34 glej v 3. poglavju sestavek Šteberško
krajcarjev. gospostvo.
1095 M. Smole, Vicedomski urad, 4. del,
Cerkev sv. Stefana je imela tudi eno celo kmetijo v Iga vasi in eno v str. 452. Ribiča Andreja Krištofliča
Cerknici. Obe kmetiji sta se potem delili. Leta 1843 je bila Vidceva hišna večkrat omenja Franc A. Steinberg.
št. 1 polovična kmetija, četrtinski pa sta bili Ravšljeva (Prevec) hišna št. Leta 1661 je bil v Dolenji vasi gospo­
dar Janez Krištoflič (Christophlizh),
6 in Hlepinova (Modic) hišna št. 2. V Cerknici je imel leta 1843 polovično glej RMK, 1661.
kmetijo Jožef Obreza, četrtinski pa Janez Vidrih in Matevž Opeka. 1097 1096 Materialno stanjejiosameznih cer­
kva leta 1782/83, ZA Stari trg, fasc.
Leta 1846 je planinsko gospostvo prosilo škofijski ordinariat, da bi lah­ 33.
ko popravili podružno cerkev sv. Stefana. Cerkev je imela 720 goldinarjev 1097 ŽA Stari trg, urbar, 1843. Glej J.
posojila pri kmetih in še denar v gotovini. Popravilo strehe in druga vzdr­ Kebe, Loška dolina, str. 363.
1098 NŠAL, Župnije, fasc. 326.
ževalna dela bi stala 475 goldinarjev. Ordinariat je popravilo dovolil.1098
 Lipsenj in Goričice 509

Cerkev je imela stara zvonova: malega je ulil leta 1610 Elija Somrak v
Ljubljani in je tehtal 37 kg, veliki pa je imel napis: NICOLAVS t BOZET t
ZV LAIBACH GOS MICH f ANNO t 1632 (Miklavž Boset v Ljubljani me
je ulil leta 1632). Tehtal je 110 kg. 1099
Umetnostnozgodovinski opis. Od prvotne cerkve sta ohranjena pro­
stran poznogotski, tristrano zaključen prezbiterij in zvonik na preslico.
Leta 1715 so pod starotrškim župnikom Janezom Pavlom Švenkom vzidali
nov vhodni portal, letnica je vsekana na portalu. Letnica 1774 na slavo­
loku govori o večji baročni predelavi. Po vsej verjetnosti so takrat podrli
gotski obok v prezbiteriju in ga nadomestili z baročnim, povečali slavolok
in prvotno ladjo razširili v osmerokotnik. Ko so ladjo dvignili in razširili,
seje zvonik na preslico vključil v kompozicijo strehe. Ob tej predelavi je bil
vgrajen pevski kor.
Glavni oltar je iz leta predelave, torej iz leta 1774, in je zanimivo delo. Letnica 1715 na kamnitem portalu cerkve sv.
Štefana v Lipsenju. Nov portal so naredili pod
Posebnost so precej vitke in visoke figure v kompoziciji kamenjanja sv. starotrškim župnikom Janezom Pavlom Šven­
Stefana. Delo je lepo podobarsko uglašeno. V osrednji niši je sv. Stefan, kom.
ki ga dva kamenjata. Na straneh sta sv. Peter in sv. Pavel, na podaljšanih
krilih pa sta sv. Boštjan in sv. Rok. V atiki je na oblakih Kristus s križem.
Stranska oltarja sta izrazita primera ljudske slikovitosti. Levi je iz leta
1834 in je posvečen sv. Izidorju; v atiki ima sv. Florijana. Desni stranski
oltar iz leta 1848 je posvečen Materi božji; v atiki je kip sv. Neže, levo je sv.
Frančišek Ksaver, desno sv. Katarina.
Posebne pozornosti je vreden jožefinski (janzenistični) križev pot, saj je
ta tip križevega pota v naših cerkvah zelo redek. Nastal je po letu 1806.
Postaje po vrsti predstavljajo:
I. Jezus na Oljski gori;
II. Judežev poljub in Jezusa ujamejo;
III. Jezus pred velikim duhovnikom Kajfo;
IV. Jezusa z Barabo kažejo množici, ki zahteva Jezusovo smrt;
V. Jezusa bičajo;
VI. Jezusa s trnjem kronajo in zasmehujejo;
VIL Jezusa odvedejo, Pilat si umiva roke;
VIII. Jezus nosi križ;
IX. Jezus pade pod križem; na desni vidimo Veroniko, na levi Mater
Marijo;
X. Jezusa, pribitega na križ, s križem vred dvignejo;
XI. Jezus na križu z obema razbojnikoma; Stefaton iz množice ponuja
Jezusu gobo s kisom, na levi kockajo za Jezusovo obleko brez šiva;
XII. Longin prebode Jezusu stran;
XIII. Jezusa snamejo s križa;
XIV. Jezusa polagajo v grob, ki ima podobo pečine. noo
Ob cerkvi je pokopališče iz leta 1852. Župnik Lenart Janež je 9. sep­
tembra 1852 prosil škofijo, da bi lahko blagoslovil novo pokopališče v
Lipsenju, in škofija je dovolila. 1101
Duhovnik Jožef Bevk, ki je od leta 1850 do 1860 bival na Križni gori, 1099 Matjaž Ambrožič, Zvonarstvo na
je na praznik Treh kraljev vsako leto maševal v cerkvi sv. Stefana v Lip­ Slovenskem, AES 15, Ljubljana
senju. Izročilo z Gorenjega Jezera pripoveduje, kaj se je nekega leta med 1993, str. 73; NŠAL, Zvonovi, župni­
ja Grahovo.
pridigo na ta praznik zgodilo. Kurat Bevk je med pridigo v govorniškem noo Umetnostnozgodovinski opis je
slogu ponovil Herodovo vprašanje iz evangelija: »Trije modri, po kaj ste k prispeval dr. Ferdinand Šerbelj, za
nam prišli?« Ravno tisti trenutek pa so vstopili skozi cerkvena vrata trije kar se mu lepo zahvaljujem.
1101
Pivčani. Govorniško vprašanje: »Trije... po kaj ste prišli?« je enega zmedlo NŠAL, Župnije, fasc. 326.
1102
in je govorniku na glas odgovoril: »Ma strejla, smo pršli, da bomo kupli Ustni vir, junij 1995, Marija Poni­
kvar z Gorenjega Jezera.
vsak eno kravco!« Epilog: splošen smeh, ki se ni pozabil stoletje. 1102 1103
Nadškofijski arhiv Gorica, Fond
Ob vizitaciji goriškega nadškofa Attemsa leta 1771 je še stala podru- nadškofa Attemsa, 25 (1771), str.
žna cerkev blažene Marije Device v Šteberku, leta 1793 pa se več ne 7-10; NŠAL, Vizitacijski odgovori
dekana Jakoba Neboisa leta 1793,
omenja. 1103 III/ fasc. 26.
510 VI. poglavje

Pod šteberškim gospostvom so bile leta 1575 v Lipsenju štiri in pol

kmetije.
Iz leta 1807 se je v župnijskem arhivu v Starem trgu ohranil spisek
bere starotrškega učitelja. Po velikosti kmetije so kmetje dajali pšenico . Gnu X
in mešano žito, ki ga je učitelj prodal in imel iz tega kar lepe dohodke. m ah 1.I k .v

Tega leta so znašali njegovi letni dohodki 425 goldinarjev in 58 krajcarjev.

Z Goričic in Lipsenja je učitelj nabral 20 mernikov pšenice in prav toliko ■n
—»L >:-P ■
mešanega žita. Bero so po tem spisku pobirali več let. 1104
Hasberške kmetije na Goričicah v urbarju leta
Prvotno so bile Goričice samostojna vasica. Vendar so se hišne številke 1718. Urban Gerl je imel 1/4 kmetije, pred njim
z Goričic že od leta 1770, ko jih je ukazala pisati cesarica Marija Terezija, jo je imel Andrej Gerl. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
nadaljevale s hišnimi številkami iz Lipsenja. Prva hišna številka je bila pri
Cešenjcovih. V starotrški knjigi status animarum pa je bilo vedno označe­
no, katere hiše so z Goričic in katere z Lipsenja. To se je nadaljevalo tudi
po letu 1954, ko so uvedli nove hišne številke. Pred leti pa so postale Gori­
čice samostojna vas.
Leta 1536 sta bili na Goričicah samo dve kmetiji. Prvo je imel Pankra­ f- j ------Q ^
■—e«
cij, drugo pa Krištof Mavko (Malkho). Leta 1555 sta bili že dve polovični.
Na prvi polovični je bil Vale Malko, na drugi vdovec Čirič in na celi kmetiji
Krištof Mavko. Leta 1536 sta imela Pankracij (priimka še ni
Leta 1606 pa so se na Goričicah na štirih polovičnih kmetijah pisali vsi imel) in Krištof Malko (Malckho), potem so pi­
sali Mavko, na Goričicah vsak svojo celo kme­
Mavko: Janez (kmetijo je dobil od Valeta Mavka), Urban, Gašper in Mi­ tijo, od katere sta dajala po 50 kr. dajatev. AS,
hael. Na kateri kmetiji je bil kdo, ni mogoče ugotoviti. Leta 1752 je imelo Vic. a. I/52, šk. 90. Foto: J. K.
v zaselku pet gospodarjev dve celi kmetiji pod hasberškim gospostvom.
Polovične kmetije so imeli Anton Ule, Valentin Ule in Valentin Šuštar, 1°
četrtinske pa Jožef Gerl in Tomaž Gerl. V tem spisku pa ni vpisana Rotova
kmetija, kar je nenavadno.1105 ........ ........ 4 5«
- f , 43„
Podložniki so gospostvu in državi dajali davek in druge dajatve, na dolo­ ^ /L,4 o
* Vr
čene dneve pa so morali iti tudi na tlako. Tlačne obveznosti so bile odmer­ it« 'V
jene po posameznih vaseh tako, da so podložniki ene vasi opravljali enako
tlako, vendar količinsko različno glede na velikost posestva. 1106 :.c

b. Stare in nove hišne številke, kmetije in rodbine Leta 1555 sta imela na Goričicah Vale Malko in
Čirič polovični kmetiji, Krištof Malko pa še celo.
1 (41). Goričice, ČEŠENJCOVI, 1/2 kmetije Vse kmetije so bile pod loškim gospostvom. AS,
a) Matevž Gerbec je imel leta 1718 polovično kmetijo, ki je spadala pod Vic-a V52, šk. 90. Foto: J. K
hasberško gospostvo;
b) Valentin Ule je imel leta 1752 polovično kmetijo;
c) leta 1787 je imel kmetijo Jakob Ule,1107 polovično kmetijo še leta 1807,
od nje je letno dajal za starotrškega učitelja mernik pšenice in mernik me­
šanega žita,1108 leta 1781 mu je umrla 9-letna hči Uršula; 1109
č) sin Luka Ule, * 1786, t 68 let, žena Marija (--), * 1796, t 32 let, 4
otroci;
d) sin Luka Ule, * 1805, t 38 let, žena Katarina Zakrajšek, * 1808, f 46
let, 4 otroci;
e) sin Lovrenc Ule, * 1843, t 75 let, žena Marjana Rudolf, * 1841, Kre-
menca 4, f 83 let, 4 otroci;
Stara hiša, pokrita s slamo, Goričice 2 (Češenj-
f) sin Franc Ule, * 1878, t 64 let, žena Frančiška Strle, * 1880, Podlož covi). Nekdaj so bile take hiše.
7, f 82 let, brez otrok. 1104
ŽU Stari trg, fasc. 6, spisek bere za
m
starotrškega učitelja leta 1807.
1105 AS, T kataster.
1106 S. Okoliš, Izseki, str. 578. Več o tlaki
in o zakupnih in kupnih kmetijah
limes JCaACo VuJC ^ glej Stare in nove hišne številke,
a kmetije in rodbine v Dolenji vasi v
tem poglavju.
1107 AS, J kataster.
Leta 1606 je imel Janez Malko z Goričic (katera je bila Leta 1718 je imel Matevž Gerbec z Goričic (Češenjcovi) 1108 ŽA Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
ta kmetija, ni mogoče ugotoviti) 1/2 kmetije pod loškim 1/2 kmetije. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
1109 NŠAL, MMK Stari trg pri Ložu, leto
gospostvom. Pred njim jo je imel Vale Malko. AS, Gr. A,
XVII Snežnik 16. Foto: J. K. 1781.
 Lipsenj in Goričice 511

Kmetija je spadala najprej pod loško gospostvo, od leta 1669 pa pod

hasberško. Matija Ule, roj. 1874, (sin e), in sestra Frančiška, roj. 1875, sta ,C iv<ll-ce U-niiOjfr.m* ■ ■ ^
odšla v ZDA. ' -T, L-U. Ji ~
2 (40). Goričice, ULEČI, 1/2 kmetije
a) Marko Ule (Vile) je imel pred letom 1718 polovično kmetijo, kije spa­
k*
dala pod hasberško gospostvo;
is Sige ___ nj
Leta 1718 so imeli Simon, Jakob in Andrej Ule z
b) sinovi Simon, Jakob in Andrej Ule so imeli isto kmetijo leta 1718; Goričic (Uleči) 1/2 kmetije pod hasberškim go­
spostvom, pred njimi jo je imel oče Marko Ule.
c) Anton Ule je imel leta 1752 polovično kmetijo; AS, 1/13 u. Foto: J. K.
č) sin Andrej Ule, * 1765, leta 1787 je že imel kmetijo, f 59 let, žena (--),
vsaj 1 otrok;
d) sin Anton Ule, * 1788, f 46 let, žena Barbara Krajc, * 1799, t 70 let, &idki Sv* V \
6 otrok, 1 umrl v 1. letu, leta 1807 je Anton Ule dal od polovične kmetije
mernik pšenice in mernik mešanega žita za starotrškega učitelja; L110 ..
e) sin Janez Ule, * 1827, žena Neža Zigmund, * 1827, Žerovnica 22 (Pi­ Dne 28. apr. 1772 je na Goričicah 2 (Uleči) umrl
19-letni fant Andrej Ule, previden s sv. zakra­
škurjeva), f 98 let, 6 otrok; menti. Pokopal ga je starotrški župnik Andrej
f) sin Janez Ule, * 1859, f 83 let, žena Marija Strle, * 1865, Osredek 3, Telban. MMK. Foto: J. K.
Sveti Vid, t 84 let, 6 otrok;
g) sin Janez Ule, * 1888, t 77 let, žena Marija Arko, * 1895, Vinice 13,
Sodražica, t 84 let, 6 otrok;
h) sin Miroslav Ule, * 1928, f 68 let, žena Frančiška Sežun, * 1938, Lip­
senj 13 (Šuštarjeva), 2 otroka.
Kmetija je spadala najprej pod loško gospostvo, od leta 1669 pa pod Hišno znamenje, Lipsenj 2 (Uleči, Goričice.
hasberško. Frančiška Ule, (hči f), roj. 1891, je odšla v ZDA. Dne 10. oktobra
;/VSc M / /
1911 so ob 5. uri popoldne pri tej hiši pogoreli skedenj, hlev in kozolec.1111
Ih • t/ftC / C .< / ‘r ■ 'A

Na orodju so ohranili hišno znamenje, ki je podobno črki A, le da jo ..3? '

c //t^ / Cf 7^ *• /SV/

prečkata dve dolgi, poševni in vzporedni črti. 1112 7 9

£ i

tftrilttlM J* r
t-i
c-f

/7 0
m
" <* i , /Or
> u **
cJterLM./
V
J
■

to/J ■ ~
sit7
tke?/. V
10,
TJ ;
fatfAl////' Uleča rodbina z Goričic 2 v starotrški žup. knjigi
${tr$in iMt <A
SA. Foto: J. K.

/ jl
ij/dir) JJtfifr. J*.-
, Ojfvi \S i<L\ S« (fov-v

JgUG*S«ia^>
Popis kmetij in gospodarjev v terezi- A
Hiša s kamnitimi stebri, Goričice 2 (Uleči). Domače ustno izročilo pravi, janskem katastru iz leta 1752 za vas
da so stebre prenesli iz opuščene in podrte cerkve sv. Roka pri Goričicah. Goričice. Pet gospodarjev je imelo 2 celi
Na vojaški karti iz okoli leta 1780 je cerkev sv. Roka še vrisana. kmetiji. AS, T kataster. Foto: J. K.
Leta 1718 je imel Tomaž Šuštar z Goričic (Mal­
3 (39). Goričice, MALNARJEVI, 1/2 kmetije narjevi) 1/4 kmetije. AS, 1/13 u. Foto: J. K.

a) Tomaž Šuštarje imel leta 1718 četrtinsko kmetijo, pred tem letom jo
je imel Martin Šuštar, leta 1718 pa je imel drugo četrtinsko kmetijo Matija • < m . .b// G At
rent
Mule, obe skupaj so potem združili v polovično kmetijo; »
b) leta 1752 je imel polovično kmetijo Valentin Šuštar; tdH—L. -
c) Jožef Gerl, * 1764, t 62 let, žena Terezija (--), * 1770, t 74 let, 3 otro­ -tHt ■ - - t/mHI
ci; leta 1807 je Jožef Gerl dal od četrtinske kmetije pol mernika pšenice in
pol mernika mešanega žita za starotrškega učitelja; 1113 Leta 1718 je imel Martin Šuštar z Goričic (Mal­
narjev) 1/4 kmetije, za njim jo je imel Matija
č) sin Matevž Gerl, * 1788, f 71 let, Uršula (--), * 1791, f 39 let, 3 otroci; Mule. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
d) sin Simon Gerl, * 1806, žena Jera Bečaj, * 1838, Grahovo 5, f 81 let, lilo
ŽU Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
4 otroci; lili
GDC, kronika, str. 127.
e) sin Janez Gerl, * 1864, f 73 let, žena Barbara Gerže, * 1876, Bloke 12, 1112
Edvard Ule, ustni vir.
f 52 let, II. žena Frančiška Mahne, * 1901, Lipsenj 19, II. zakon 2 otroka. 1113
ŽU Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
512 VI. poglavje
g
Kmetija je spadala najprej pod loško gospostvo, od leta 1669 pa pod ■ b-.. “ „v • '
Menie <"
hasberško. Malnarjevi so imeli sedanji Hlepinov mlin in kmetijo. Iz te- *
A 'f' //A/V/vv f7r/7 7*
rezijanskega katastra se vidi, daje imel žago leta 1752 Primož Mule. Od '}» i

mlina je prišlo tudi domače ime. Na orodju imajo za hišno znamenje

Andrejev križ. 1114 i-
4 (38). Goričice, GERLOVI, 1/2 kmetije
a) Andrej Gerl (Gerl) imel pred letom 1718 četrtinsko kmetijo;
Malnarjeva rodbina z Goričic 3 v starotrški žup.
b) sin Urban Gerl je imel isto kmetijo leta 1718; knjigi SA. Foto: J. K.
c) Jožef Gerl je imel leta 1752 četrtinsko kmetijo, potem sojo povečali v
polovično;
č) leta 1787 je imel kmetijo Jožef Gerl,1115 leta 1780 mu je umrla 12-letna
hči Neža;
d) Gregor Jene, * 1771, t 85 let, Marija Jene, * 1785, t 70 let, leta 1855 Hišno znamenje, Lipsenj 3 (Malnarjevi, Goričice),
je umrla za kolero, 8 otrok, 3 umrli do 7. leta; leta 1807 je Gregor Jene dal ^
od četrtinske kmetije pol mernika pšenice in pol mernika mešanega žita
za starotrškega učitelja; 1116
e) sin Matevž Jene, * 1809, žena Helena Zalar, * 1817, Lipsenj 34, poro­
ka je bila leta 1842, 8 otrok; _
f) sin Janez Jene, * 1858, f 70 let, žena Marija Šega, * 1858, Žerovnica [ J
1 g— •
1 (Veselova), f 82 let, 3 otroci; L ~ ' . -
g) Anton Rok, * 1892, Žerovnica 49, t 82 let, se je priženil, žena Fran­ Leta 1718 je imel Urban Gerl z Goričic 1/4 kme­
čiška Jene, * 1897, 3 otroci; tije pod hasberškim gospostvom, pred njim jo je
imel Andrej Gerl. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
h) Ivan Žele, * 1917, Studeno 10, se je priženil, žena Ljudmila Rok, *
1921, 2 otroka, odšli so v Avstralijo.
Kmetija je spadala najprej pod loško gospostvo, od leta 1669 pa pod has­
berško. Od 2. do 9. oktobra 1855 so za kolero (Cholera) umrli trije otroci iz
družine Jene: Franc, Uršula in Janez Jene, stari 7, 9 oz. 10 let, 8. oktobra
istega leta pa 70-letna Marija Jene, stara mati umrlih otrok.1117 Terezija
Jene, roj. 1890, (hči f), je odšla v ZDA.
5 (37). Goričice, ROTOVI, prej Rusovi, 1/2 kmetije
a) Gregor Rus je imel pred letom 1718 polovično kmetijo;
b) sin Anton Rus je imel isto kmetijo leta 1718;
c) Gregor Rus (Ruhs), žena (--), vsaj 1 otrok;
č) sin Matevž Rus, žena Neža Šemon iz Grahovega, poročena 1770. leta,
Sklepni kamen na ločnem portalu iz leta 1838 z
vsaj 1 otrok; znakom IHS, Goričice 4 (Gerlovi).
d) Andrej Kotnik, * 1767, t 74 let, se je priženil, žena Uršula Rus, *
U ■ ^ki s X/' tt M?'

1778, f 70 let, 4 otroci; I ^ '< '■ ' ■ U' ‘•'"U, .[.rf-

u /Ju
■ Jfur
>•.
sJ W S
fi /So*
* -oov Um ^ JT.
t
y. '?/<f

f -.'V-

Leta 1718 je imel Anton Rus z Goričic (Rotov) 1/2 kmeti­ * \

je, pred njim jo je imel Gregor Rus. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
h-
/2
/C
sdiif***
/’ /Ž % &
i j w
*£■ ■ ■ - , ~£~fyx-lU2C-

Rotova rodbina z Goričic 5 v starotrški žup. knji­

gi SA. Foto: J. K.
Dne 5. maja 1770 sta sklenila zak. zvezo Matevž, sin
pok. Gregorja Rusa (Ruhs) z Goričic (ex Gorizhetzh) iz 1114
Stane Gerl, ustni vir.
loške župnije, in Neža, hči pok. Jakoba Šemona iz Graho- Slovenski izseljenci so služili v ameriški vojski tudi na 1115 AS, J kataster.
vega. Poročena sta bila v podružni cerkvi Blažene Device Filipinih leta 1916. Spredaj na desni je Matija Mahne 1116 ŽU Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
Marije v Grahovem. Priči: Martin Gornik in Andrej Krajc. (Rotov), roj.1889, Goričice 5. Fotografijo hranijo Mah-
1117 ŽA Stari trg, prepis MMK, 1855.
NŠAL, PM, 1770. Foto: J. K. netovi.
 Lipsenj in Goričice 513

e) Lovre Kotnik je imel leta 1807 polovično kmetijo in je od

nje dal mernik pšenice in mernik mešanega žita za starotr-
škega učitelja; 1118
f) Štefan Mihelčič, * 1808, Babna Polica 5 (Ta Stari), seje
priženil, žena Jera Kotnik, * 1810, f 77 let, 5 otrok;
g) sin Janez Mihelčič, * 1841, žena Uršula Ošaben, * 1842,
Grahovo 69 (iz Fužine), II. žena Marija Šraj, * 1837, Bloška
Polica 4 (Garupava), II. zakon 8 otrok;
h) Simon Rot, * 1847, Žerovnica 18 (Lukov), t 35 let, seje
priženil, umrl isto leto, kot seje poročil, žena Marija Mihelčič,
* 1864, f 95 let, hčerka Marija, * 1883, seje rodila po očetovi
smrti, II. mož Janez Mahne, * 1851, Lipsenj 19 (Mahnetov), Pogreb Rotove mame z Goričic 5 leta 1959.
t 83 let, I. zakon 1 otrok, II. zakon 11 otrok;
i) sin Anton Mahne, * 1906, t 46 let, žena Helena Žnidaršič, * 1905, 'TV
Podlož 2 (Jernikova), f 90 let, 3 otroci.
Kmetija je spadala najprej pod loško gospostvo, od leta 1669 pa pod i
A-črne.
oUL- ?
'Očmvu*
hasberško. Iz družine Rot in Mahne so odšli v ZDA: Marija Rot, roj. 1883, asUL, .
Mahnetovi pa: Janez, roj. 1884, Franc, roj. 1887, Matija, roj. 1889, Franči­
ška, roj. 1892, Alojzij, roj. 1902, in Pavla, roj. 1906. Leta 1718 je imel Simon Hafner iz Lipsenja (Lon­
čarjevi) 1/4 kmetije. Kmetijo je dobil od očeta
6 (2). LONČARJEVI, leta 1637 je bil priimek Lončar, 1/4 kmetije Simona. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
a) Simon Hafner (Lončar) je imel 1/4 kmetije pred letom 1718; /t
b) sin Simon (Schimez) Hafner (Hafner) je imel isto kmetijo leta 1718 ; /7
J.
in še leta 1752; , t H
ri 'z / jr f7'
'L/- C/A M & ' - t,

c) Jernej Gerbec, * 1797, f 60 let, žena Marija Gerbec, * 1800, Lipsenj

15 (Antonova), 6 otrok; p' •
č) sin Janez Gerbec, * 1825, žena Marija Kunstek, * 1827, f 28 let, II. Leta 1752 je imel Simon Hafner iz Lipsenja
žena Helena Joželj, * 1826, Lipsenj 14 (Dolenje Jožljeva), f 87 let, I. zakon (Lončarjevi) 1/4 kmetije z njivami: Velike njive,
2 otroka, II. zakon 4 otroci; Grintovci itd. AS, T kataster. Foto: J. K.

d) sin Franc Gerbec, * 1863, t 39 let, žena Marija Mihelčič, * 1870, Pod-
klanec 1, Sodražica, f 64 let, 3 otroci;
e) sin Franc Gerbec, * 1896,193 let, žena Ivana Škrabec, * 1907, Velike
Bloke 4, f 89 let, 2 otroka.
Leta 1536 je bil na Lazah nemški priimek Hafner, kar slovensko pome­
ni Lončar. Leta 1855 sta za kolero umrla 24-letno dekle Marija Gerbec in
pol leta star Franc Gerbec. Marija Gerbec, (hči d), roj. 1894, je odšla v ZDA. Hišno znamenje, Lipsenj 6 (Lončarjevi).
Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom. Na orodju so ohranili hišno
znamenje v obliki osti (kraka sta stisnjena). 1119
1 0 m e n U
O t
N,t
• t.
S c og^n oni c n
i C. O 6 n o m e n Z Dio
.i ' Men»e
-U.Vsa Mena« U-* č
t'
& / /// ^ ^ i/,,,„p rt a

Z . 7/z* * T,
/j>

J.
'
Tj./ / z y . . V./ X{ 7
i- /// j /
J
■

N /,
(T /i* v
4/
cA/1 a
/ •
T.~J\
i //a ?•/*
_ % {Sf9
: $ /V/

ir
i r
'm h ______ U.
'7
//
/M

S/*
/ /)/#///s a A4 .
tj. /!>■■

it Čr? y
j2bux./ii: •■■V

ez , /t /la n n r
A. fci. *£ c LA ’
JU f

*?-
k
r ts/
sS0

Iv jLi y AL ml
Lončarjeva rodbina iz Lipsenja 6 v starotrški žup. knjigi Hribarjeva rodbina iz Lipsenja 7 v starotrški žup. knjigi 1118 ŽU Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
1119
SA. Foto: J. K. SA. Foto: J. K. Franc Gerbec, ustni vir.
514 VI. poglavje

7 (13). ZGORNJI HRIBAR, prej Rutarjevi, 1/3 in 1/4 kmetije

a) leta 1787 je imel kmetijo Anton Logar; 1120
b) Anton Logar, * 1773, Žerovnica 4 (Rutarjov), t 70 let, žena Barbara
Joželj, * 1787, f 64 let, 7 otrok, 1 umrl v 1. letu; leta 1807 je dal od četr-
tinske kmetije pol mernika pšenice in pol mernika mešanega žita za sta-
rotrškega učitelja; 1121
c) sin Andrej Logar, * 1818, f 82 let, žena Mica Kotnik, * 1816, Gorenje
Jezero 2 (Županova), f 72 let, 3 otroci;
č) sin Miha Logar, * 1847, f 78 let, žena Marjeta Petrič, * 1862, Lipsenj
39 (Žagna), t 85 let, 12 otrok, 7 umrlo do 5. leta;
d) Jakob Kotnik, * 1882, Lipsenj 29 (Tekavč), seje priženil, žena Mari­
ja Logar, * 1889, 9 otrok, 1 umrl do 2. leta; leta 1928 so posestvo prodali Leta 1575 je imel Jurij Čebranc (Zuber) iz Lipse-
Matevžu Hribarju in kupili posestvo v Suhem Potoku 9, župnija Mozelj, in nja (sedaj Debevci) 1/2 kmetije pod šteberškim
se z nekaterimi otroki preselili tja; gospostvom. Od nje je letno dajal 12 laških fun­
tov, po 3 mernike pšenice in ovsa, 2 kokoši, 15
e) Matevž Hribar, * 1889, Žerovnica 34 (Hribarjov), 176 let, žena Julija jajc in 15 povesem prediva. AS, I/48 u. Foto: J. K.
Hiti, * 1906, Lovranovo 2, f 97 let, 2 otroka.
Jurij Logar, (sin b), roj. 1823, in njegov brat Janez, roj. 1828, sta odšla
v Trst. Podatke o rodbini Logarje delno zbral Slavko Petrič iz Postojne.
8 (12). DEBEVCI, 3/4 kmetije
a) Jurij Čebranc (Zuber) je imel leta 1575 polovično kmetijo pod šte-
berškim gospostvom;
b) Matevž Kotnik je imel polovično kmetijo pred letom 1718;
c) Matija Debevc (Debelz) je imel leta 1718 isto polovično kmetijo in še
1/4 kmetije, ki jo je dobil od Marka Gerbca;
č) sin Matija Debevc je imel leta 1752 tričetrtinsko kmetijo; 1122
m
/
Leta 1752 je imel Matija Debevc iz Lipsenja
(Debevc) tričetrtinsko kmetijo. AS, T kataster.
j rte Foto: J. K.
jPofletToris"™1
'j f-LfV-’:.:
n■« -----------

' St?cu-<0 Jfe-vL

m::'. i . * r- ■
O*■ : ''
-- \• -
a

Leta 1718 je imel Matija Debevc iz Lipsenja (Debevc)
polovično kmetijo, pred njim jo je imel Matevž Kotnik,
Poleg činža, davka in hubnega denarja je služil z eno vo-
žnjo vina. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
Leta 1718 je imel Matija Debevc iz Lipsenja (Debevci) po-
leg 1/2 kmetije tudi 1/4 kmetije, ki jo je dobil od Marka /fj ('
Gerbca. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
Leta 1752 je imel Matija Debevc iz Lipsenja (De­
bevci) 3/4 kmetije z njivami: Velike njive itd.
AS, T kataster. Foto: J. K.

Debevca rodbina iz Lipsenja 8 v starotrški žup.

knjigi SA. Foto: J. K.
1120
AS, J kataster.
1121 ŽU Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
1122 AS, 174, Terezijanski kataster za
Jože Debevec (Debevc) in Marija Šega (Šegova) iz Lipsenja ob poroki. Zakon sta sklenila med prvo svetovno vojno, Kranjsko, gospostvo Hasberg, šk. 33
ko je bil ženin pri vojakih. in šk. 7. (Odslej: AS, T kataster.)
 Lipsenj in Goričice 515

d) leta 1787 je ime 1/2 kmetije Matevž Debevc,1123 žena Neža Sežon, *
1766, t 74 let, vsaj 1 otrok; * ca
e) sin Luka Debevc, * 1781, t 64 let, žena Elizabeta Truden, * 1787, t
52 let, 5 otrok; Str r/s/t j*
f) sin Matija Debevc, * 1813, žena Ana Mažek, * 1810, Radlek 13, t 39 L Suut č'a3Zucla
let, II. žena Marija Mlakar, * 1821, Lož, Predmestje 24 (Mlakarjeva), I. fifl ■Čef:'X i'«Ar .
zakon 4 otroci, II. zakon 3 otroci;
g) Jakob Debevc, žena Frančiška Lekšan, * 1846, Dane 33, Klance (Le-
kšanova), f 73 let, 4 otroci;
h) sin Jožef Debevc, * 1874, t 77 let, žena Marija Sega, * 1881, Lipsenj
Dne 6. febr. 1775 se je poročil delaven mladenič
25 (Šegova), 134 let, II. žena Marija Kandare, * 1886, Dane 38 (Potonova), Simon Urbič iz Lipsenja 9 pod hasberškim go­
I. zakon 6 otrok, II. zakon 4 otroci. spostvom, zak. sin pok. Jurija, s svojo nevesto
Lucijo, zak. hčerjo pok. Luka Mavka. Poročil ju
Frančiška Debevec, (hči g), roj. 1882, brata Franc, roj. 1884, in Jakob, je Anton Eržen, kaplan. Priči: Blaž Janežič in To­
roj. 1887, so odšli v ZDA. Zofija, roj. 1923, (hči h), je odšla v Avstralijo. Mi­ maž Urbič. AS, PMK Stari trg, 1775. Foto: J. K.
roslav Debevc, roj. 1925, in žena Ivana Hiti, roj. 1929, sta z dvema otroko­
ma odšla v ZDA. Anton Debevc, (sin e), roj. 1828, je bil leta 1848 kot vojak
ubit v Italiji. Hiša in kmetija sta prodani. Kmetija je najprej spadala pod
šteberško, potem pa pod hasberško gospostvo. A
1 /<T
J
4t
-

/a ■
■
'

t. Stihi r # • Tj j
9 (11). OZEMČOVI, 1/4 kmetije / 'l/c
4f 'Jt
a) Jurij Urbič, zapisano je kar domače ime Ozime (Osimz), je imel kme­ //t
tijo leta 1751 in še leta 1787; 1124 %
< 'iJ* *r _ /S /,Uc >
L
b) sin Simon Urbič, žena Lucija Mavko, poročena leta 1775, leta 1807 je
dal Simon od četrtinske kmetije pol mernika pšenice in pol mernika meša­
nega žita za starotrškega učitelja; 1125
'J/, f / e<t e«
_ -ilH
J
c) sin Janez Urbič, * 1779, t 92 let, žena Helena (-), * 1782, t 66 let, 8
otrok; Urbičeva rodbina iz Lipsenja 9 v starotrški žup.
knjigi SA. Foto: J. K.
č) Andrej Urbič, žena Marjeta Žnidaršič, * 1849, Lipsenj 12 (Tehincova),
t 81 let, vsaj 1 otrok;
d) sin Jernej Urbič, * 1874, f 74 let, žena Neža Žnidaršič, * 1884, Podcer-
j.
kev 26 (Samprtova), f 93 let, 7 otrok, 1 umrl do 3. leta.
^ lipida;
Od prejšnjega priimka je ostalo domače ime. Leta 1751 je imel Jurij
Ozime iz Lipsenja v reji eno kravo, vredno 4 krone, in par volov naspol čJ/aliScLf k v
(ein paar ochsel auf hallb) od cerkve sv. Marjete v Šmarati.1126 Iz družine
Urbič sta se poročila: Anton, (sin c), roj. 1820, v Dane 18; Marija, roj. 1822, AS. Sji,4 ff •
v Lipsenj 26. Leta 1752 je imel Matevž Ule iz Lipsenja (Toma­
10 (10). TOMAŽEVI, 1/4 kmetije žev) četrtinsko zakupno kmetijo, ki je spadala
pod graščino Koča vas. AS, T kataster. Foto: J. K.
a) Tomaž Ule je imel leta 1751 družino, četrtinsko kmetijo pa je imel J &f, ,
tega leta brat Matevž Ule; i'
b) (-) Ule, žena Neža Debevec, * 1757, t 76 let, vsaj 1 otrok; 'C Ji Sr*
c) (--) Ule, žena Jera Ule, vdova, * 1778, f 69 let, vsaj 1 otrok; / V/j /

č) sin Jurij Ule, * 1799, f 67 let, cerkveni ključar (Kirchenprobst), žena £

m
"u
Marjeta Klučar, * 1798, Žerovnica (Gornja Babčeva), t 59 let, 6 otrok; *
d) sin Lovrenc Ule, * 1837, t 84 let, žena Helena Zigmund, * 1840, Že­ 'J?'"' J- ■*&

y
09
rovnica 22 (Piškurjeva), II. žena Frančiška Brence, * 1856, Martinjak 26
X l/
(Malnarjeva), t 73 let, I. zakon 5 otrok, II. zakon 6 otrok;
/iL
e) sin Lovrenc Ule, * 1876,163 let, žena Neža Žnidaršič, * 1903, Podcer- h -Jm Tč-H
kev 44 (Zgornja Samprtova), II. mož Gregor Turk, * 1896, Bloška Polica 6
Tomaževa rodbina iz Lipsenja 10 v starotrški
(Koščakov), brez otrok. žup. knjigi SA. Foto: J. K.
Leta 1751 je imel Tomaž Ule iz Lipsenja (von Lypsein) v reji par volov,
vrednih 23 goldinarjev in 17 krajcarjev, od cerkve sv. Antona na Babni Po­ 1123
lici.1127 Cerkvena ključarja sta mu vole kupila, prirejo pa je vračal cerkvi. AS, J kataster.
1124
Iz družine Ule so se poročile: Marija, (hči č), roj. 1823, v Grahovo 33; Neža, AS, J kataster.
roj. 1829, na Otok 7 (Martinovi); Jera, roj. 1834, na Bločice 11 (Mišič) z 1125 ŽU Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
1126 ŽA Stari trg, računi cerkva za leto
Mišičem. Iz družine Ule so odšli v ZDA: Franc, roj. 1877, Anton, roj. 1885, 1751, fasc. 11.
Jožef, roj. 1888, Jožefa, roj- 1895, in Andrej, roj. 1897. Kmetija je spadala 1127
ŽA Stari trg, računi cerkva za leto
pod graščino Koča vas. 1751, fasc. 11.
516 VI. poglavje

11 (9). TA STARI LONČAR, 1/2 kmetije

a) Mihael Gerbec je imel leta 1718 polovično kmetijo pod hasberškim
gospostvom na dveh krajih, to je iz dveh četrtinskih kmetij; polovično kme­
b vika
-<V</
tijo je imel še leta 1752;
b) leta 1787 je imel kmetijo sin Miha Gerbec;1128 . . .- -
šAb-4. •
c) Jurij Gerbec, * 1758, t 70 let, žena Helena (--), * 1761, t 71 let, 2 Leta 1718 je imel Miha Gerbec iz Lipsenja (Ta
otroka; leta 1807 je dal od polovične kmetije mernik pšenice in mernik Stari Lončar) 1/2 kmetije (halben Hueben), in
mešanega žita za starotrškega učitelja; 1129 to iz dveh četrtinskih kmetij na različnih krajih.
AS, 1/13 u. Foto: J. K.
č) sin Lovrenc Gerbec, * 1789, f 49 let, umrl je 13. avgusta 1838, ker se
je nesrečno ranil (Verwundung des ungliickt),1130 žena Uršula Sraj, * 1798,
. %'/* ' ■';t'*'

f 58 let, 2 otroka; "................

. ■y *>i-

i/iif & -
d) sin Gašper Gerbec, * 1823, žena Marija Zalar, * 1820, Lipsenj 34 V ir c *
>1M
(Hribarjeva), t 87 let, 6 otrok; ■ V*1 m

e) sin Janez Gerbec, * 1850, t 92 let, žena Marjeta Širaj, * 1866, Hudi Leta 1752 je imel Miha Gerbec iz Lipsenja (Ta
Vrh 15, Bloke, f 75 let, 6 otrok; Stari Lončar) 1/2 kmetije z njivami: Velike nji­
ve, Grintovci itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
f) Lovrenc Truden, * 1893, Gornje Poljane 1 (Mežnarjov), t 71 let, seje
priženil, žena Marjeta Gerbec, * 1894, f 76 let, 3 otroci.
Anton Gerbec, roj. 1828, je bil leta 1848 kot vojak ubit v Italiji (miles
mortuus in Italia 1848). Ivana Truden, (hči e), roj. 1902, je leta 1920 odšla
v ZDA. Pri hiši se je ohranilo hišno znamenje v obliki enakokrakega tri­
kotnika z dvema prečnima črtama. 1131
-Tl-c-lMI
[// t/. \\/‘Žr ,//r ,rfCrL.e f'*
02
p\ -t •/V-+"■ j/r-t •u* ^
-
__ ’j>i / / 7 U
/ •• ** /<r: f !>/.■
/ f J.t i t

* •ž? m
•j; i • • ■ mi f*’
"kSU/žžL ■ Z SA tij
7
't A a .frA.? ■m »
m iV„ZZ - /t <■-

uti / U-
/ A
/£
C /a rz-a-
<ys~ vr<’ P
/V
/?- n
/e^LALAiM f JZr °Tjf'
X- m i
■l ' v Marjeta Širaj, roj. 1866, na Hudem Vrhu 15, ki
j m lij • c/taifa** JL T r se je poročila v Lipsenj (Ta Stari Lončar).

, /n fen /■
<■<<

i \zJZ/.
Lončarjeva rodbina iz Lipsenja 11 v starotrški žup. Tehincova rodbina iz Lipsenja 12 v starotrški žup.
knjigi SA. Foto: J. K. knjigi SA. Foto: J. K.

12 (8). TEHINCOVI, piše Tuhinec, prišel iz Tuhinja, 1/2 kmetije Hišno znamenje, Lipsenj 11 (Ta Stari Lončar).

a) leta 1752 sta imela Primož in Matija Mule 7/16 kmetije pod hasber­
škim gospostvom; j
b) Simon Lunka, * 1755, f 78 let, je imel kmetijo leta 1787, 1132 žena (--), r
■ '/m*M ^vr~
brez otrok; leta 1807 je dal od polovične kmetije mernik pšenice in mernik i
mešanega žita za starotrškega učitelja;1133 ' J$. c/™** '
c) Anton Gerbec, * 1775, t 73 let, žena Marija Kovač, * 1774, f 66 let,
1 otrok; Leta 1752 sta imela Primož in Matija Mule iz
Lipsenja (Tehincovi) 7/16 kmetije pod hasber­
č) Jakob Žnidaršič, * 1816, Nadlesk 16 (Matazinov), se je leta 1833 škim gospostvom z njivami: Velike njive, Grin­
priženil, žena Jera Gerbec, * 1813, t 23 let, leta 1836 je umrla za kolero, tovci itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
II. žena Marjeta Logar, * 1817, Žerovnica 44, poroka leta 1837,1. zakon 2
otroka, II. zakon 13 otrok, 3 umrli do 7. leta; 1128
AS, J kataster.
d) sin Tomaž Žnidaršič^ * 1837, t 52 let, žena Neža Zgonc, * 1860, Bloke 1129 ŽU Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
5, f 73 let, II. mož Franc Žnidaršič, * 1863, Lipsenj 12, t 82 let; I. zakon 2 1130 ŽA Stari trg, prepis MMK, 1838.
otroka, II. zakon 6 otrok; 1131 Bojan Truden, ustni vir.

e) sin Franc Žnidaršič, * 1893, f 67 let, žena Ana Kocjančič, * 1910, Le­ 1132 AS, J kataster.
1133 ŽU Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
šnjaki 11, Sveti Vid, f 74 let, 3 otroci.
 Lipsenj in Goričice 517

Leta 1836 je za kolero (Brechruhr) umrl tudi 2-letni Jakob Žnidaršič.

Dne 4. maja 1947 seje smrtno ponesrečila 8-letna Majda Žnidaršič. Nanjo
se je prevrnil nagrobnik na pokopališču pri Svetem Štefanu.1134 Jožef Žni­
daršič, (sin d), * 1889, je leta 1917 umrl v prvi svetovni vojni v vojaški bol­
nici v Moskvi; brata Janez, roj. 1887, in Anton, roj. 1895, sta odšla v ZDA.
' $
Rodovnik pred Jakobom Žnidaršičem, roj. 1816 iz Nadleska:11351. Štefan
Žnidaršič, roj. 1653, žena Marina; II. sin Primož Žnidaršič, roj. 1705, žena - S*
Barbara Komidar, roj. 1708, Nadlesk; III. sin Valentin Žnidaršič, roj. 1742, <Z,.
žena Marija Antončič, roj. 1744; IV. sin Matija Žnidaršič, roj. 1772, žena
Jera Petrič, roj. 1772, Markovec 11 (Belmalenski); V. sin Jakob Žnidaršič, ■ /f
roj. 1816.
/y'
13 (7). ŠUŠTARJEVI, 1/2 kmetije
a) Gregor Šuštar (Schuster) je imel leta 1575 polovično kmetijo, ki je Leta 1575Je imel Gregor Šuštar (Schuster) iz
Lipsenja (Šuštarjov) polovično kmetijo. Od nje
spadala pod šteberško gospostvo; je letno dajal 1 funt in 12 šilingov činža, 3 mer­
b) leta 1718 je imel Simon Šuštar mlajši 1/4 kmetije, Simon Šuštar sta­ nike pšenice, 5 mernikov ovsa, 2 kokoši, 15 jajc
in 15 povesem prediva. AS, I/48 u. Foto: J. K.
rejši 1/8 kmetije in Bašter Šuštar 1/8 kmetije, kar je vse skupaj 1/2 kmetije;
c) leta 1787 je imel kmetijo Andrej Sežon; I |::.i
um
č) Urban Sežon (Seschon) je leta 1807 dal od polovične kmetije 21/24 ^ gL*
mernika pšenice in prav toliko mešanega žita za starotrškega učitelja; 1137 cuL-L,
-4r« ^'
d) Andrej Sežon, žena (--), vsaj 1 otrok; \ A-
e) Luka Sežon, * 1807,134 let, žena Uršula Zalar, * 1808, 3 otroci, dne Leta 1718 je imel Simon Šuštar mlajši iz Lipsenja
(Šuštarjov) 1/4 kmetije. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
4. aprila 1841 je 34-letnega gospodarja konj brcnil do smrti (von Pferden
erschlagen); 1138 m
D sin Jakob Sežun, * 1833, žena Marjeta Gerbec, * 1831, Lipsenj 35 _A ume '3 dlui
(Urbkova), t 84 let, 6 otrok; £4*. <v-f - - 4.
g) sin Janez Sežun, * 1870, f 54 let, žena Marjeta Pelan, * 1871, Lož 26,
t 86 let, 9 otrok;
h) sin Franc Sežon, * 1903, f 40 let, žena Marija Lavrič, * 1903, Veliki
it - -
Leta 1718 je imel Simon Šuštar starejši iz Lipsenja
- i A-■

(Šuštarjov) 1/8 kmetije. AS, 1/13 u. Foto: J. K.

Vrh 25, Bloke, f 60 let, 4 otroci, 1 umrl v 1. letu.
. r'\
"j/i T■//■<
'Vff_ 'x /
r -s
/m /
c c* č
'X /JVj
./..
I / yjj =
t
jj
s
m
<' /js* r // r /-t *■<

p XV
..7 iit J
Šuštarjeva rodbina iz Lipsenja 13 v starotrški
žup. knjigi SA. Foto: J. K.

Šuštarjeva družina iz Lipsenja 13 okolj leta

1920. Od leve sedijo: Ivana, por. Jene v Žerov-
nico (Zgornji Grbci), mati Marjeta, Justina, por.
Urbas v Ivanje selo 12; oče Janez, Neža, por. Ule
v Lipsenj (Uleči); stojijo: Terezija, por. Kranjc v
Zelše 14 (Mehlekovi), Jožefa, por. Ravšelj v Lip­
senj 21, Franc, por. na domu, Marija, por. Šraj-
bas v Zelše, in Alojzij, ki je umrl že leta 1924.
1134
NŠAL, MMK žup. Grahovo, 1947.
Prejšnji priimek je postal domače ime. Dne 4. januarja 1943 je konj brc­ 1135
Rodovnik je zbral Karel Kolarič, glej
nil v trebuh tudi 40-letnega gospodarja Franca Sežona.1139 Angela Sežon, J. Kebe, Loška dolina, II. del, str.
roj. 1898, (hči g), je odšla v ZDA. Garantno pismo s plačano vožnjo soji dali 1136
192.
Lončarjevi, Lipsenj 44. 1140 AS, J kataster.
1137
ŽU Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
14 (6). DOLENJI JOŽLJEVI, 1/4 kmetije, leta 1807 je bilo 3/8 kmetije 1138 Glej sestavek Utopitve ... v 7. po­

a) Janez Joželj (Joschel) je imel kmetijo že leta 1682; glavju, str. 682.
1139 NŠAL, MMK žup. Grahovo, 1943.
b) Gašper Joželj je imel četrtinsko kmetijo leta 1752; 1140
Jože Gerbec (Lončarjev), ustni vir.
c) leta 1787 je imel kmetijo Jakob Joželj; 1141 1141
AS, J kataster.
518 VI. poglavje

č) leta 1807 je Matevž Joželj (Joschl) dal od 3/8 kmetije 9/12 mernika
pšenice in prav toliko mešanega žita za starotrškega učitelja; 1142 I\
d) Matevž Joželj (Josel), * 1799, žena Helena Urh, * 1801, f 39 let, II. fkrSald
žena Uršula Kotnik, * 1803, Lož, Mesto 11 (Gorenji Šerin), II. poroka je
bila leta 1841,1. zakon 6 otrok, II. zakon 2 otroka, 2 umrla do 8. leta;
e) sin Janez Joželj, * 1831, t 88 let, žena Marija Špehek, * 1839, Lož, f 1752 je imel Gašper Joželj (Josi) iz Lipsenja
86 let, 7 otrok, 3 umrl, v 2. letu;
f) sin Janez Joželj, * 1866, f 75 let, žena Angela Mihelčič, * 1870, Pod- 2 denanča cesarskega davka in še druge daja-
klanec 6, Sodražica, j 27 let, II. žena Uršula Žnidaršič, * 1876, Bločice 24 tve. AS, T kataster. Foto: J. K.
rr^
(Jeretova), f 48 let, III. žena Marija Mlakar, * 1875, Viševek 26 (Pangreto-
va), f 79 let, I. zakon 1 otrok, II. zakon 6 otrok; -V, f, /
%
g) sin Filip Joželj, * 1911, f 51 let, žena Ivana Krajec, * 1910, Gorenje |T
t /ftt S * M.. / .

Jezero 17 (Krajnča), t 76 let, 3 otroci, 1 umrl v 1. letu. '

2
Jožljeva kmetija je spadala pod graščino Koča vas že leta 1682. Od njive j5^ 2A
/ tf/f

in ograde Janeza Jožlja je šla leta 1682 meja ribolovnih pravic, ki jih je /' C-

kupila kartuzija Bistra.1143 Andrej Joželj, roj. 1837, je umrl 5. marca 1858 / 1 Sl
v Našicah na sezonskem delu. Janez Joželj, (sin f), roj. 1895, in sestra Ma­ //rs
*/r /f /c S 'f
rija, roj. 1902, sta odšla v ZDA. Pri hiši se je ohranilo hišno znamenje: _____________ /■

id ZIjfes/L-/ ■"
enakostranični trikotik s križem, v sredini »ajdovo zrno«.
Jožljeva rodbina iz Lipsenja 14 v starotrški žup.
15. ANTONOVI, prej Novakovi, 1/4 kmetije knjigi SA. Foto: J. K.
a) Jožef Novak je imel kmetijo leta 1751;
b) leta 1787 je imel kmetijo Matevž Gerbec; 1144
c) sin Matevž Gerbec, * 1772, t 77 let, žena Marija Ule, * 1779, Lipsenj
18 (Uleča), f 50 let, 9 otrok, 2 umrla do 2. leta, leta 1807 je Matevž Gerbec
dal od četrtinske kmetije pol mernika pšenice in pol mernika mešanega Hišno znamenje, Lipsenj 14 (Dolnji Jožijevi).
žita za starotrškega učitelja; 1145
č) sin Jožef Gerbec, * 1806, t 69 let, žena Marija Turk, * 1812, Marti­
I;
njak 21 (Turkova), t 94 let, 6 otrok;
d) sin Blaž Gerbec, * 1842, f 86 let, žena Marija Jene, * 1843, Lipsenj 4
(Gerlova), t 87 let, 7 otrok. / ./(L' J J« 'f../'’
Nekdanje domače ime je prišlo od prejšnjega priimka. Leta 1751 je bil
Leta 1752 je imel Matija Ravšelj iz Lipsenja
Jožef Novak iz Lipsenja dolžan cerkvi sv. Pankracija en mernik mešanega (Gregorci) zakupno kmetijo, ki je spadala pod
žita,1146 ki si ga je sposodil leta 1737. Podružne cerkve so bile nekakšne graščino Koča vas, od katere je dajal 30 kr.
vaške banke, kjer so si ljudje sposojali žito. Po smrti očeta Blaža in mate­ cesarskega davka in še druge dajatve. AS, T
kataster. Foto: J. K.
re Marije je hiša ostala prazna oz. je bila podrta. Iz rodbine Gerbec so se n
poročili: Neža, roj. 1820, v Trst z nekim Žerovljanom, Lovrenc, roj. 1836, ‘ I j
/6 i r«rs
na Dolnje Poljane (Novak), in Valentin, roj. 1842, v Trst. Janez Gerbec, roj. ^*■ iz/?c/*

1838, je umrl leta 1860 pri Veroni kot vojak. Del podatkov o tej rodbini je % .
M > V' {
zbral tudi Slavko Petrič iz Postojne. Hiše ni več. L ■ •

i/zV/‘A »
A H J* Sl
16 (4). GREGORCI, 1/2 kmetije
-j- c k * % ■/<>

a) Matija Ravšelj je imel leta 1752 polovično kmetijo; Z i.

______ .v/’ ' Vi...
b) leta 1787 je imel kmetijo Jurij Ravšelj; 1147 , W r,yZr( z f/. >
c) sin Andrej Ravšelj, * 1785, f 65 let, žena Neža (--), * 1783, t 49 let, 5
*AU //ct 11 r 0ur V
otrok; rLM
č) sin Peter Ravšelj, * 1813, f 26 let, žena Marija Drobnič, * 1809, Ra-
dlek 2, 2 otroka;
r --
Gregorca rodbina iz Lipsenja 16 v starotrški
M

d) sin Matija Ravšelj, * 1834, žena Helena Petrič, * 1842, Žerovnica 5 žup. knjigi SA. Foto: J. K.
(Krkotova), 4 otroci, 3 umrli v 11. letu; 1142
ŽU Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
e) Franc Debevc, * 1881, Lipsenj 8 (Debevč), f 40 let^ žena Frančiška 1143 Glej pogodbo med kartuzijo Bistra
Strle, * 1885, Podlož 5 (Dajtrhova), t 76 let, II. mož Filip Sega, * 1890, Že­ in Eggenbergi iz leta 1682 v 3. po­
glavju. Ta ograda se imenuje Loka.
rovnica 1 (Veselov), t 47 let, II. zakon 3 otroci, 1 umrl v 4. letu; Jože Gerbec, ustni vir.
f) Janez Šega, * 1924, f 49 let, žena Terezija Truden, * 1926, Lipsenj 11 1144 AS, J kataster.
(Ta Stari Lončar), 2 otroka. 1145 ŽU Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
1146 ŽA Stari trg, fasc. 11, računi cerkve
Jožef Ravšelj, roj. 1792, je umrl okoli leta 1854 na sezonskem delu v sv. Pankracija.
Slavoniji (Soli circa 1854 in Kroazien geschtorben). Bil je samski. Janez 1147 AS, J kataster.
 Lipsenj in Goričice 519

Debevec, roj. 1885, in sestra Frančiška, roj. 1889, gospodarjeva brat in se­ 7
stra, sta odšla v ZDA. Leta 1752 je kmetija spadala pod graščino Koča vas. - Atuor ttu(44b
17. URBKOVI, prej Zdolenji Uleči, 3/8 kmetije
a) Marko Ule je imel pred letom 1718 četrtinsko kmetijo, ki je spadala
pod šteberško gospostvo; 'o\c OLVCO kC
d*.
b) bratje Simon, Jakob in Andrej Ule so imeli isto kmetijo leta 1718,
Jakob Ule pa je imel prav tako pod šteberškim gospostvom še 1/4 kmetije, Leta 1718 so imeli Simon, Jakob in Andrej Ule iz
Lipsenja (Urbkovi) 1/4 kmetije pod hasberškim
nakar soju združili v polovično kmetijo; gospostvom, prej pa je bila pod šteberškim. AS,
c) Jakob Ule je imel leta 1752 triosminsko kmetijo, ki je spadala pod 1/13 u. Foto: J. K.
hasberško gospostvo; 1148
č) leta 1787 je imel kmetijo Jakob Gerbec; 1 141) /GjU ota -2—f ^ tA»-
\ ^ Si* 4t**$*"
d) sin Matevž Gerbec, * 1780, t 64 let, žena Apolonija, (--), * 1781, f 48
let, 3 otroci, leta 1807 je dal od triosminske kmetije 9/12 mernika pšenice
in prav toliko mešanega žita za starotrškega učitelja;1150 posestvo je bilo Leta 1718 je imel Jakob Ule iz Lipsenja (Urbkovi)
1/4 kmetije pod hasberškim gospostvom, prej
potem prodano, kupil ga je Anton Ključar iz Žerovnice; pa je bila pod šteberškim. AS, 1/13 o. Foto: J. K.
e) Anton Gerbec, * 1831, Lipsenj 35 (Urbkov), t 95 let, žena Marija Za­
lar, * 1841, Lipsenj 34 (Hribarjeva), t 75 let, 3 otroci;
f) sin Anton Gerbec, * 1866, žena Marija Pelan, * 1874, Stari trg 3 (Kola-
P^SPPl
jeva); starša in sinova Franc, roj. 1898, in Janez, roj. 1900, so odšli v ZDA. -V Kcn-co ^
• -k.
Leta 1855 je v hiši za kolero (Cholera) umrla 13-letna Marija Petrič. Kme­ A-
tija je spadala najprej pod šteberško gospostvo, potem pa pod hasberško. ....
18 (3). ULEČI, prej Gornji Uleči, 5/8 kmetije . - .
a) Marko Ule je imel pred letom 1718 1/4 kmetije; ...../ J A:.ij
Leta 1718 je imel Simon Ule iz Lipsenja (Uleči)
b) Simon Ule je imel isto kmetijo leta 1718; 1/4 kmetije pod hasberškim gospostvom, prej
c) Jakob Ule je imel leta 1718 osmino kmetije; pa je bila pod snežniškim. Pred njim jo je imel
Marko Ule. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
č) Gregor Čabranc (Zuber) je imel leta 1718 četrtinsko kmetijo;
d) leta 1752 pa so vse tri kmetije združili v petosminsko kmetijo, ki jo
je imel Stefan Ule; n
• • l >

e) leta 1787 je imel kmetijo Luka Ule; n.-,i ■n

r ^
■ ■

D sin Valentin Ule, žena Uršula (--), * 1752, f 72 let, vsaj 1 otrok, leta ■<*—-Ax»-o
L e„■ b. .1- &
1807 je dal mernik in 3/12 pšenice in prav toliko mešanega žita za staro­
Leta 1718 je imel Jakob Ule iz Lipsenja (Uleči)
trškega učitelja; 1152 1/8 kmetije pod hasberškim gospostvom, prej
g) sin Valentin Ule, * 1794,144 let, žena Neža Mlakar, * 1792, Nadlesk, pa je bila pod snežniškim. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
f 75 let, 5 otrok;
h) sin Valentin Ule, * 1821, žena Jera Ošaben, * 1828, Grahovo 18 (Špi-
larjeva), 9 otrok, 2 umrla v 1. letu; i*- *

i) Janez Ule, * 1863, f 59 let, žena Terezija Kraševec, * 1874, Dane 25 . «

(Zgornja Malnarjeva), f 37 let, II. žena Marjeta Kraševec, * 1873, Dane :______i «v.
25 (Zgornja Malnarjeva), t 86 let, I. zakon 6 otrok, II. zakon 2 otroka, 2 Leta 1718 je imel Gregor Čebranc iz Lipsenja
1/4 kmetije pod hasberškim gospostvom, prej
umrla do 9. leta; pa je bila pod snežniškim. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
v j) sin Alojzij Ule, * 1897, t 83 let, žena Neža Sežun, * 1902, Lipsenj 13
(Šuštarjeva), t 80 let, 7 otrok. .
J> :
A ' ■
* •
r
Ta kmetija in Urbkova triosminska sta bili nekdaj cela kmetija. Gospo­ (Ji A r ;i* >»
dar Janez Ule se je leta 1922 smrtno ponesrečil: povozili sta ga obe kolesi j • n'
voza. n.v; Ana Ule, roj. 1914, je odšla v ZDA, Anton, (sin j), roj. 1932, pa živi
v Avstraliji. Neža Ule, (hči g), roj. 1819, seje poročila v Trst z nekim Idrij­ Leta 1752 je imel Štefan Ule iz Lipsenja (Uleč)
čanom. Matevž Ule, roj. 1797, se je leta 1821 priženil na Gorenje Jezero 5/8 kmetije. AS, T kataster. Foto: J. K.
11 k Lavričevim in je prednik pisca te knjige. Kmetija je spadala pod
snežniško gospostvo, potem pa pod hasberško. 1148 AS, T kataster.
19 (1). MAHNETOVI, 1/4 kmetije 1149
AS, J kataster.
a) Gregor Mahne je imel leta 1752 petšestnajstinsko kmetijo pod has- 1150 ŽU Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
1151
berškim gospostvom; AS, J kataster.
1152 ŽU Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
b) leta 1787 je imel kmetijo Urban Mahne; 1154 1153 NŠAL, MMK žup. Grahovo, 1922.
1154
c) (--) Mahne, žena Neža (-), * 1778, f 61 let, vsaj 1 otrok; AS, J kataster.
520 VI. poglavje
,!
č) sin Jakob Mahne, * 1804, f 40 let, žena Marija Gradišar, * 1800, t 55
let, 5 otrok, 2 umrla do 2. leta;
t/« 1**
fjrr; &***■ •
d) sin Jernej Mahne, * 1829, t 83 let, žena Helena Turk, * 1826, Bloška
Polica 6 (Koščakova), 6 otrok; :
e) sin Jožef Mahne, * 1863, f 86 let, žena Frančiška Palčič, * 1869, Blo- \* «.#***/** ■ • ;•

čice 1 (Martinovcovi), f 80 let, 8 otrok, 1 umrl v 1. letu. Leta 1752 je imel Gregor Mahne iz Lipsenja
(Mahnetovi) 5/16 kmetijo z njivami: Velike
Jera Mahne, (hči č), roj. 1835, seje poročila v Trst v Razzol 241 z Jože­ njive, Grintovci, Vodonosi itd. AS, T kataster.
fom Fakinom. Foto: J. K.
k' j .. I. -j | Men*« | -t j O nomen
• —L
V/
'M4 / * 1 j
Pa
vUAvcv •
J/U/'* ftr-\ /
a
V r-n. v. S
/ V/;
. ' - 1*.JrrviL'U. A
j// A 1

.W'. • 1 A/
Leta 1718 je imel Tomaž Šuštar iz Lipsenja (Lev-
:4 77 K čevi) 1/4 kmetije pod hasberškim gospostvom.
a. \
' 'Z *TV1lvW/ j£- ^ / ■
AS, 1/13 u. Foto: J. K.
< ^ /X-

v* fr cs / * ■>

' ,/*/ //: -e- *>/

' y
h vim* ■ ’ 1 fc
tr~ ss-j^
„ t/e/h ***e r ■

h «2^ e!*!&*** •t
-y ' ?fnr
(1 n r J>£
u /£- 6rri
// »2 s Leta 1752 je imel Tomaž Šuštar iz Lipsenja (Lev­
Ij , StJta/tJt* Hi m cev) 1/4 kmetije z njivami: Velike njive, Grintov­
ci, Vodonosi itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
Mahnetova rodbina iz Lipsenja 19 v starotrški Levčeva rodbina iz Lipsenja 20 v starotrški žup.
žup. knjigi SA. Foto: J. K. knjigi SA. Foto: J. K.

20 (18). LEVČEVI, 1/4 kmetije

a) Tomaž Šuštar (Schuster) je imel leta 1718 še leta 1752 četrtinsko
kmetijo; IL55
b) Jakob Šuštaršič, * 1759, t 73 let, žena Marjeta (--), * 1762, f 66 let, ■"■""G-# / Zz* J* ’ L . ’ . * ri r/•
3 otroci, leta 1807 je dal od četrtinske kmetije pol mernika pšenice in pol Leta 1752 je imel Jurij Joželj iz Lipsenja zaku­
mernika mešanega žita za starotrškega učitelja; 1156 pno kmetijo, ki je spadala pod graščino Koča
vas, od katere je dajal 22 kr., 2 denariča cesar­
c) sin Martin Šuštaršič, * 1799, f 36 let, žena Jera Žurga, * 1793, t 65 skega davka in še druge dajatve. AS, T kataster.
let, 5 otrok; Foto: J. K.
č) sin Mihael Šuštaršič, * 1825, žena Neža Telič, * 1824, Žerovnica 23
(Dolnji Teličevi), 4 otroci, 1 umrl v 1. letu;
d) Janez Ravšelj, * 1871, Lipsenj 16 (Gregorč), žena Frančiška Zalar,
* 1880, Cerknica 228 (Mazijeva), 3 otroci, 1 umrl do 3. leta; starša in oba
otroka: Franc, * 1904, in Marija, * 1907, so se odselili v ZDA.
Priimek Šuštar seje spremenil v Šuštaršič.
21 (17). GORNJI JOŽLJEVI, 1/4 kmetije, leta 1807 je bilo 1/2 kmetije
a) Jurij Joželj (Josl) je imel leta 1752 četrtinsko kmetijo;
b) sin Andrej Joželj, * 1769,164 let, žena Ana Gerbec, * 1790, f 56 let, 2
otroka, leta 1807 je Andrej Joželj dal od polovične kmetije mernik pšenice
in mernik mešanega žita za starotrškega učitelja;1157
c) sin Matevž Joželj, * 1811, f 55 let, žena Uršula Kranjc, * 1803, Ko-
žljek, f 33 let, II. žena Helena Šraj, * 1808, Metulje 8, f 47 let, I. zakon 3
otroci, II. zakon 2 otroka;
č) posestvo je kupil Simon Ravšelj, * 1816, Lipsenj 16 (Gregorč), žena
Uršula Petrič, * 1828, f 29 let, II. žena Terezija Juvančič, * 1829, Runarsko Družina Ravšelj iz Lipsenja 21 (Gornji Jožljevi)
15,1. zakon 1 otrok, II. zakon 4 otroci, 1 umrl v 2. letu; okoli leta 1937. Od leve: mati Jožefa, roj. Sežun,
sin Jože, roj. 1934, oče Matevž, Ivana Ravšelj,
d) sin Jožef Ravšelj, * 1861, f 75 let, žena Marija Ule, * 1869, Lipsenj 1 por. Kotar, in Justina Sežun, por. Urbas.
(Cešenjcova), f 57 let, 5 otrok;
e) sin Matevž Ravšelj, * 1896, f 68 let, žena Jožefa Sežun, * 1906, Lip­
senj 13 (Šuštarjeva), f 88 let, 2 otroka. 1155
AS, T kataster.
Andrej Joželj, roj. 1833, je bil 29. avgusta 1859 ubit (erschlagen) na 1156 ŽU Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
Kožljeku. Janez Ravšelj, (sin d), roj. 1890, in sestra Marija, roj. 1893, sta 1157
ŽU Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
 Lipsenj in Goričice 521

odšla v ZDA. Marija je tam umrla leta 1965. Kmetija je spadala pod grašči­ C’
_/ Meni«
« 1 <silil
<3 3
no Koča vas (Hallerstein).
22 (18). MIKAVČI, 1/4 kmetije
čl
c/fid *>
a) leta 1718 je imel Jurij Mavko 3/8 kmetije; it
b) Luka Mavko je imel leta 1752 četrtinsko kmetijo; -f -3.
n ■

2S IL L.
c) leta 1787 je imel kmetijo Primož Mavko; 1158 A Z
rt t*' ?....— 77“

č) Jurij Mavko, * 1763, f 69 let, žena Jera (--), * 1764, t 63 let, 4 otroci,
Mikavča rodbina iz Lipsenja 22 v starotrški žup.
leta 1807 je dal od četrtinske kmetije pol mernika pšenice in pol mernika knjigi SA. Foto: J. K.
mešanega žita za starotrškega učitelja; 1159
d) sin Gašper Mavko, * 1807, žena Marija Perušek, * 1820, Lipsenj 38,
3 otroci, 2 umrla do 3. leta;
e) Janez Kotnik, * 1851, Lipsenj 29 (Tekavč), 181 let, seje priženil, žena
Marija Mavko, * 1850,136 let, II. žena Ivana Levec, * 1869, Podlož 19 (Kon-
telova), f 86 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 7 otrok, 3 umrli do 10. leta; Leta 1718 je imel Matija Mavko iz Lipsenja (Kr-
f) sin Alojzij Kotnik, * 1900,168 let, žena Justina Tavželj, * 1913, Tavžlji kotovi) 3/8 kmetije. AS, 1/13 u. Foto: J. K.

1, Sveti Vid, t 88 let, 5 otrok, 1 umrl v 1. letu. i't

~
/ P 7 ■f ■ . - ■

1,1 C&t ' •

i
■(--f .
/TTi-vr) '"v5ttcuix|£x> ■ -»-J
/z - z •
. l/r i'wfr f. /ti' *- * | ’>%, •«« •

csLL. - TT *
./irMr / ^ - •

L. v^-1
,1« Leta 1752 je imel Primož Mavko iz Lipsenja
(Krkotovi) 1/4 kmetije pod hasberškim gospo­
Leta 1718 je imel Jurij Mavko iz Lipsenja (Mikavči) 3/8 Leta 1752 je imel Luka Mavko iz Lipsenja (Mikavči) četr­ stvom. AS, T kataster. Foto: J. K.
kmetije. AS, 1/13 u. Foto: J. K. tinsko kmetijo z njivami: Velike njive, Grintovci itd. AS, T
kataster. Foto: J. K. II ?°gnorn e n
■5S
_£Kt|j f J
Od prejšnjega priimka je ostalo nekoliko spremenjeno domače ime. Leta 21
1752 so imeli v vasi trije gospodarji Mavko vsak svojo četrtinsko kmetijo. h 22
0* /J
Ker so zapisani skupaj, lahko sklepamo, da seje večja, tričetrtinska kme­ / č* v t e /er
-jr-j—.

tija delila. Na Goričicah je leta 1536 bival kmet Krištof Malko (Malckho), ■ /V/ .
1
leta 1555 pa se mu je pridružil še Wale Malko; v krstni knjigi so od leta
1636 pisali Mavko. Vzdevek označuje majhnega človeka. Janez Kotnik, . w£~r~
(sin e), roj. 1883, je odšel v ZDA, v Avstralijo pa Jožefa Kotnik, (hči D, roj. ■ti m -v
1937. Kmetija je spadala pod hasberško gospostvo.
< "/Ti
----^ti- •» h
.
23 (5). KRKOTOVI, 1/4 kmetije /i 2
a) leta 1718 je imel Matija Mavko (Maukho) 3/8 kmetije; *n i
b) Primož Mavko je imel leta 1752 četrtinsko kmetijo; | ;7T
c) leta 1787 je imel kmetijo Urban Petrič, Žerovnica (Krko); 1160 /e T m
■ '//
V............. 4 «•'
č) sin Mihael Petrič, * 1779, t 55 let, žena Elizabeta (--), * 1784, t 53 let, Krkotova rodbina iz Lipsenj 23 v starotrški žup.
3 otroci, leta 1807 je dal od četrtinske kmetije pol mernika pšenice in pol knjigi SA. Foto: J. K.
mernika mešanega žita za starotrškega učitelja; 1161
d) sin Jakob Petrič, * 1822,134 let, žena Marija Telič, * 1820, Žerovnica
23 (Dolnja Teličeva), poroka leta 1841, f 47 let, 5 otrok, 2 umrla v 1. letu;
e) sin Franc Petrič, * 1850, f 73 let, žena Terezija Kraševec, * 1848, Stu­
denec 6, t 40 let, II. žena Neža Avsec, * 1854, Podlož 13 (Kotna), t 77 let, I.
zakon 4 otroci, II. zakon 2 otroka;
D sin Jakob Petrič, * 1896, t 88 let, žena Amalija Otrin, * 1899, Opale,
Žiri, f 78 let, 7 otrok, 1 umrl v 13. letu;
g) sin Anton Petrič, * 1929, žena Ana Zgonc, * 1936, Radlek, Bloke, 2
otroka.
Amalija Petrič in sestra Anica sta se odselili v ZDA. Iz družine Petrič so
še odšli v ZDA: Janez, (sin e), roj. 1872, Matevž, roj. 1881, Uršula, roj. 1883, 1158 AS, J kataster.
Frančiška, roj. 1888, Franc, roj. 1889, in Jakob, (sin f), roj. 1919. Iz rodbine 1159 stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
Petrič sta se poročili: Uršula, roj. 1817, v Trst; Marjeta, roj. 1845, v Lipsenj 1160 AS, J kataster.

24. Kmetija je spadala pod hasberško gospostvo. 1161

ŽU Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
522 VI. poglavje

24 (20). MEŽNARJEVI, 3/8 kmetije

a) Gregor Urbič (Urbitsch) je imel v Lipsenju že leta 1575 polovično
kmetijo, kije spadala pod šteberško gospostvo;
b) leta 1718 in še leta 1752 je imel Anton Urbič pod hasberškim gospo­
stvom 1/4 kmetije;
c) leta 1787 je imel kmetijo Tomaž Urbič; 1162
č) sin Tomaž Urbič, * 1777, t 76 let, žena Marjeta Sterle, * 1778, f 72 let, f
5 otrok, leta 1807 je dal od 3/8 kmetije 9/12 mernika pšenice in prav toliko
mešanega žita za starotrškega učitelja; 1163
d) sin Luka Urbič, * 1812, žena Marjeta Petrič, * 1845, Lipsenj 23 (Kr- - '
kotova), vsaj 1 otrok;
e) sin Franc Urbič, * 1874, f 80 let, žena Marija Mule, * 1877, Otok 5
(Mihova), t 66 let, 11 otrok, 1 umrl v 1. letu, 1 v 13. letu.
Jurij Urbič, roj. 1819, seje poročil v Podklanec 5; Ludovik, roj. 1903, s Leta 1575 je imel Gregor Urbič iz Lipsenja (Me-
Terezijo Mele v Grahovo 39; Frančiška, roj. 1906, z Jožefom Šepcem v Stari žnarjevi) 1/2 kmetije pod šteberškim gospo­
trg 42; Alojzija, roj. 1918, s Francem Mesojedcem v Cerknico. Franc Urbič, stvom. Od kmetije je dajal 1 funt, 12 šilingov
in 3 mernike pšenice, 5 polovnikov (mernikov)
(sin e), roj. 1897, je odšel v Francijo. Kmetija je spadala pod šteberško go­ ovsa, 2 kokoši, 15 jajc in 15 povesem prediva.
spostvo, nato pa pod hasberško. AS, 1/48 u. Foto: J. K.
men
* ‘ ^P'
t -jsf.
2* ni-
t //a A t er

///—v- '&u/ A
f /v.
* & :' •'/* C
;*
f

» A *v Sil
a. o o i.
l
Leta 1718 je imel Anton Urbič iz Lipsenja (Mežnarjevi) Leta 1752 je imel Gašper Urbič iz Lipsenja (Jokopetovi) ■

1/4 kmetije. AS, 1/13 u. Foto: J. K. osminsko kmetijo, ki je spadala pod graščino Koča vas. -jfn &****•* ' '-M ■
AS, T kataster. Foto: j. K. KS
9 //* : r/v

25 (23). ŠEGOVI, 3/8 kmetije

a) leta 1787 je imel kmetijo Lenart Urbič; i ih? Šegova rodbina iz Lipsenja 25 v starotrški žup.
knjigi SA. Foto: J. K.
b) sin Jernej Urbič je imel leta 1807 osminsko kmetijo in je od nje dal 3/12 Di«, 0 «

mernika pšenice in prav toliko mešanega žita za starotrškega učitelja; 1165 Ll*lA4r-*ultu «
Moiiso
g
<
'=
o I
c) sin Matevž Urbič, * 1799, f 43 let, žena (--); C/P /
č) posestvo je podedoval Martin Sega, * 1802, Žerovnica 28 (Gričar- IK Pe s

V ' ■-
rW r.

r* VnPvj
M/
'S'/ /
jov), žena Marija (--), II. žena Marija Mihevc, * 1801, Cerknica, I. zakon 1 < * * V- I? - /
otrok, II. zakon 6 otrok, 1 umrl do 1. leta; -• p , y
/Ca vf «/< ^rr/p'*/-
:» 'J’//
/
d) sin Jakob Šega, * 1835, žena Marija Urh, * 1840, Grahovo 32 (Urho- ’<jr /"C ^
t* '
va), vsaj 1 otrok; l Z -
**_ 'h
'f*

e) sin Janez Šega, * 1870, f 64 let, žena Marija Hace, * 1880, Podcerkev
7 (Rjavčkova), t 76 let, 10 otrok, 2 umrla v 1. letu;
f i/jr+y s. m '>VJ

1
f) sin Janez Šega, * 1905, f 74 let, žena Pavla Gerl, * 1913, Vrh 5 (Stari 7
M * vi / - T »v ’
trg), t 95 let, 4 otroci. / 'P u
Frančišek Šega, (sin e), roj. 1912, je odšel Francijo, kjer se je poročil Jakopova rodbina iz Lipsenja 26 v starotrški
z Bernardo Stimec. Marija šega, roj. 1845, se je poročila v Trst z nekim žup. knjigi SA. Foto: J. K.
Materijčanom.
26 (19). JAKOPOVI, 1/8 kmetije
a) Gašper Urbič je imel leta 1752 osmino kmetije;
b) leta 1787 je imel kmetijo Matija Šuštaršič; 1166
c) leta 1807 je imel sin Matija Šuštaršič šestino kmetije in je od nje dal 1162 AS, J kataster.
3/24 mernika pšenice in prav toliko mešanega žita za starotrškega učite­ 1163 ŽU Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
lja;1167 1164 AS, J kataster.
č) sin Andrej Šuštaršič, * 1780, f 67 let, žena Uršula Debevec, * 1786, f 1165 ŽU Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
39 let, II. žena Jera Kočevar, * 1794, f 52 let, I. zakon 4 otroci, II. zakon 1166 AS, J kataster.

3 otroci; 1167
ŽU Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
 Lipsenj in Goričice 523

d) sin Andrej Šuštaršič, * 1827, žena Marija Urbič, * 1822, Lipsenj 9 _r,r
(Ozemčova), 137 let, II. žena Jera Ošaben, * 1828, Grahovo 18 (Spilarjeva),
Jz&L ttdrct Jrtrtijel
I. zakon 5 otroci.
Jera Šuštaršič, (hči č), roj. 1811, se je poročila v Trst z nekim Žerovlja-
nom. Antonija Šuštaršič, roj. 1856, je bila nezak. hči (filia illeg.) Uršule r. • - •, f f m
■
■H&sL • ^ *____ '* ,« 4/* +/t.
Šuštaršič, roj. 1819, in je bila rojena v tržaški bolnici. Kmetija je spadala
pod graščino Koča vas. Leta 1752 je imel Andrej Urbič iz Lipsenja
(Ozemčovi) zakupno kajžo, ki je spadala pod
27 (29). OZEMČOVI, prej Jernejevi, Sv. Štefan, 1/8 kmetije graščino Koča vas, od katere je dajal 7 kr., 2
denariča davka in še druge dajatve. AS, T ka­
a) Andrej Urbič je imel leta 1752 osmino kmetije; taster. Foto: J. K.
b) leta 1787 je imel kmetijo Tomaž Urbič; 1168 I
•"r .
'CjL., -_A,V ....
A, „ /„ S7
c) sin Jernej Urbič, * 1786, t 72 let, žena Katarina Kavčič, * 1783, f 72 ; /fr ■

let, 4 otroci; / C

.
č) sin Anton Urbič, * 1829, žena Marija Klančar, * 1840, Žerovnica 58
f ti
/Sir/P
/ 'fjt

(Merganova), 3 otroci; s*« 'l <V. -

d) hišo je kupil Franc Urbič, * 1880, Lipsenj 9 (Ozemčov), umrl je v prvi

svetovni vojni, žena Neža Kovačič, * 1877, Dolenji Maharovec 9, Šentjer­ A/r^A/ 7 err.
' .
nej, t 80 let, 2 otroka; V Ar -e-reer 's At/ tj •fe' /

e) sin Franc Urbič, * 1904, t 52 let, žena Marija Žnidaršič, * 1913, Blo- ■A ( » fiC r.no- r ' Ane ■ *i ei
w/
čice 28 (Mihova), 3 otroci. >■>

p
Dne 22. julija 1855 je v hiši umrl za kolero^ (Brechruhr) 15-letni Lenart • - i ■
X Ir/jeL
Krajc iz Grahovega. Iz družine Urbič seje v Žerovnico 53 poročila z Drob­
ničem Helena, roj. 1841. Kajža je spadala pod graščino Koča vas. Ozemčova rodbina iz Lipsenja 27 v starotrški
žup. knjigi SA. Foto: J. K.
28 (30). MEŽNARIJA, prej vaška hiša e I
a) Jožef Urbič, * 1779, t 68 let, žena Marija Mahne, * 1795, t 30 let, m - ‘ ■ / C/._,
/'«
II. žena Marjeta Cvibah, * 1794, f 55 let, III. žena Marija Škrabec, vdova ," ' •V
// V*
-... /c
Bečaj, * 1791, iz Grahovega 5 (Lombardova), I. zakon 4 otroci, II. zakon 3 i

otroci, 1 umrl v 1. letu; m %

b) Anton Milavec, * 1820, Studenec, žena Marija Hiti, * 1833, Sveti I
Vid, 5 otrok. 4 'ffetee-ta ■f CM

Novo hišo je naredil Filip Pantar. fhef Jeri e’

m
29 (32). TEKAVČI, Šteberk, 1/2 kmetije Ppa /■’ t) s
a) leta 1787 je imel kmetijo Jožef Sega; 1160 Tekavča rodbina iz Lipsenja 29 v starotrški žup.
b) leta 1808 je imel Urban Šega 1/3 kmetije, * 1762, t 70 let, žena Hele­ knjigi SA. Foto: J. K.
na (-), * 1767, f 89 let, 3 otroci;
c) Luka Kotnik, * 1814, Laze 5 (Kotni), se je priženil, žena Elizabeta
Šega, * 1812, f 53 let, 6 otrok, 1 umrl v 1. letu;
č) sin Valentin Kotnik, * 1848, t 91 let, žena Jera Hribar, * 1845, Žerov­
nica 17 (Hribarjeva), II. žena Marija Ule, * 1862, Žerovnica 22 (Piškurje­
va), t 77 let, I. zakon 4 otroci, II. zakon 2 otroka;
d) sin Andrej Kotnik, * 1871, žena Terezija Brinovec, * 1882, Dolenja
vas 17 (sedaj Lunkovi), brez otrok;
e) Jakob Modic, * 1914, Lipsenj 33 (Mežnarčkov), t 64 let, žena Tilka
Kores, * 1924, Donačka Gora 18, t 70 let, 3 otroci.
Frančiška Kotnik, (hči č), roj. 1885, je odšla v ZDA. Na mestu stare je
sedanji lastnik Ivan Modic po vzoru stare postavil novo hišo za kmečki tu­
rizem. Ohranili so lesen strop iz leta 1838 in pri vhodnih vratih lep kamnit
Sklepni kamen portala iz leta 1852 z začetnica­
ločni portal s sklepnikom, rožama in napisom: K L (Kotnik Luka) 1852. ma L: K: (Luka Kotnik), Lipsenj 29 (Tekavči), ki
30. PISKOVI, 1/8 kmetije je vzidan v novi hiši. Foto: J. K.
a) Anton Ošaben, * 1752, f 83 let, žena (-), vsaj 1 otrok;
b) Andrej Jblančič, * 1801, Bločice 22 (mežnarija), se je priženil, žena
Marija Ošaben, * 1795, II. žena Uršula Kraševec, * 1810,1. zakon 3 otroci;
c) Jakob Gradišar, * 1801, Bločice 12 (Štefinov), t 54 let, žena Helena
Šuštar, * 1806, f 36 let, II. žena Helena Ipavec, * 1809,1. zakon 4 otroci,
II. zakon 3 otroci. 1168
AS, J kataster.
Hiše ni več. 1169
AS, J kataster.
524 VI. poglavje

31 (36). MALNARČKOVI, Šteberk, 1/2 kmetije in mlin z žago

a) Stefan Kočevarje imel mlin na dva kamna in stope leta 1606;
b) Matevž Koščak je imel mlin leta 1718;
c) Luka Mekinda, * 1762, Cerknica t 76 let, žena Marija, vdova
Šepec, vsaj 1 otrok;
č) sin Matija Mekinda, * 1788, t 59 let, žena Marija Otoničar, *
1782, f 58 let, 5 otrok;
d) sin Jakob Mekinda, * 1809, žena Marija Kolar, * 1815, Postojna
20,10 otrok, 1 umrl v 2. letu;
e) sin Jožef Mekinda, * 1841, t 82 let, žena Jera Turšič, * 1866,
Zerovnica 4 (Rutarjeva), t 63 let, 6 otrok;
f) sin Janez Mekinda, * 1885, f 80 let, žena Marija Lunka, * 1897,
Zerovnica 38 (Uleča), f 76 let, 7 otrok, 1 je umrl v 1. letu.
Ana Mekinda, (hči e), roj. 1890, in sestra Frančiška, roj. 1892, sta
odšli v ZDA. Jožef Mekinda, roj. 1803, se je poročil na Vrh 7, Helena
Mekinda, roj. 1814, pa v Žerovnico 19. Pri hiši se je ohranilo hišno
znamenje: prekrižani črki A in L.1170 Mlin je spadal pod šteberško
gospostvo (Stegberg gehorig).
Poroki Malnarčkovih deklet iz Šteberka leta
/r; /,. 1947. Od leve: Marija, poročena z Janezom Ca-
i N . ii w »<W .C/S -Ž >,£,.• . sermanom v Cerknico, in Veronika, poročena s
Francem Rožancem v Martinjak.
! /p /"VVailrTfl,\ VC ffrr c * "./*“•

%7 S/lG-i/oet iVlalhtCiii i'uV l /? t:

oiiVto \ Ji y\trr VWa/r J°cfScVcu-~- V.:........
yM>L.c^§/»<% , / - r JJ*
h -
Dne 21. nov. 1774 se je poročil delavni mladenič Jurij Še-
' a
L
.............

Leta 1606 je imel Štefan Kočevar iz Šteberka

Dne 19. jan. 1782 je umrl Matevž Šepec (Shepez) iz Lipse- pec iz Lipsenja 32 pod hasberškim gospostvom, zak. sin Malnarčkov mlin na dva kamna in stope pod
nja 32. Bil je previden s sv. zakramenti. Star je bil 80 let. pok. Jurija, s svojo nevesto Marijo, zak. hčerjo Pavla Pal- loškim gospostvom. AS, Gr. A, XVII Snežnik 16.
Pokopal ga je Anton Eržen, kaplan. AS, MMK Stari trg, Čiča. Poročil ju je Anton Eržen, kaplan. Priči: Matija Krajc Foto: J. K.
1782. Foto: J. K. in Gašper Sinčič. AS, PMK Stari trg, 1774. Foto: J. K.

32 (24). JOŽKOVI, prej Komidar, hišar

a) Jurij Sepec, žena (--); leta 1782 je v hiši umrl 80-letni Matevž Sepec;
b) sin Jurij Sepec, žena Marija Palčič, poročena leta 1774;
c) Andrej Modic, * 1797, žena Neža Štenta, * 1795, 8 otrok, odselili so
se v Lipsenj 33;
č) Jernej Grum, * 1809, t 46 let, žena Elizabeta Turk, * 1802, f 53 let,
leta 1855 sta oba umrla za kolero; Hišno znamenje, Lipsenj 31 (Malnarčkovi, Šte­
d) Jožef Šuštaršič, * 1846, Lipsenj 26 (Jakopetov), f 87 let, žena Marija berk). Foto: A. Frbežar.

Joželj, * 1862, Lipsenj 14 (Dolenja Jožljeva), f 59 let, 4 otroci; i

e) sin Matevž Šuštaršič, * 1882, žena Ivana Rok, * 1885, Žerovnica 20 $ .V

(Živča), 13 otrok, 4 umrli v 1. letu. _

Franc Grum, roj. 1835, je leta 1859 umrl kot vojak. Leta 1911 sta starša r/i _
s 4 otroki prišla iz ZDA, ostali so bili rojeni v Lipsenju. Iz rodbine Šuštaršič /<£>«■£’■ vV**'.vrv
-
so odšli v ZDA: Frančiška, (hči d), roj. 1887, Franc, roj. 1891, Terezija, roj. '<£ '%/ . 1t7i
1895, Matevž, roj. 1906, Anton, roj. 1907, Janez, roj. 1908, in Jožef, roj. 1910.
33 (33). Šteberk, MEŽNARČKOVI, 1/3 kmetije V*
;/
a) Andrej Modic, * 1797, t 64 let, žena Neža Štenta, * 1795, f 60 let, s
leta 1855 je umrla za kolero (Brechdurchfall), 8 otrok; Tčg-fn

b) sin Andrej Modic, * 1822, žena Uršula Sežun, * 1839, Lipsenj 13 (Šu­
štarjeva), t 85 let, 7 otrok; '/s/i ! ? - V
I r
: tV/
c) sin Janez Modic, * 1872, f 50 let, žena Marija Kotnik, * 1878, Lipsenj 5 *
29 (Tekavča), t 73 let, 9 otrok, 1 umrl do 5. leta; - ■Z™1', " ^

č) sin Janez Modic, * 1901, t 85 let, žena Antonija Lunka, * 1917, Žerov­ Mežnarčkova rodbina iz Lipsenja 33 v starotr-
nica 38 (Uleča), f 70 let, 4 otroci. ški žup. knjigi SA. Foto: J. K.

Jožef Modic, (sin b), roj. 1870, in brat Franc, roj. 1877, sta odšla v ZDA. 1170
Jože Mekinda, risba znamenja.
 Lipsenj in Goričice 525

34 (14). HRIBAR, gostilna in trgovina, prej Zajčevi, 3/8 kmetije

a) Jakob Joželj je leta 1807 imel 3/8 kmetije in je od nje dal 9/12 merni­
ka pšenice in prav toliko mešanega žita za starotrškega učitelja; 1171
b) Janez Zalar, * 1773, Studeno 5, t 83 let, žena Marija Joželj, * 1781,
f 68 let, 5 otrok;
c) sin Blaž Zalar, * 1807, žena Marija Primožič, * 1805, Podslivnica 2, 6
otrok, 1 umrl v 1. letu;
č) sin Janez Zalar, * 1829, žena Marija Mulec, * 1839, Gorenje Jezero 13
(Urbanova), 3 otroci;
d) Janez Hribar, * 1855, Žerovnica 34 (Hribarjov), t 38 let, žena Lucija Rodbina Kraševec iz Lipsenja 34 v starotrški
Intihar, * 1862, Žerovnica 47 (Anžkova), 145 let, II. mož Franc Kraševec, žup. knjigi SA. Foto: J. K.
I
*
1865, Dane 40 (Dolnji Malnarjov), t 62 let, II. žena Marjeta Mekinda, * I
1888, Lipsenj 31 (Malnarčkova), t 72 let, I. zakon Janez H. - Lucija I. 2
> ii v
v ' ■'

otroka, II. zakon Lucija I. - Franc K. 3 otroci;

e) sin Alojzij Kraševec, * 1898,159 let, žena Jožefa Drobnič, * 1904, Lož
34 (sedaj Svetovi), t 75 let, 2 otroka. ■ ' ■ • "t
Dne 9. septembra 1907 je zaradi padca z voza umrla 45-letna žena Lu­
cija Kraševec. Peter Zalar, roj. 1811, je ostal v Slavoniji. Gregor Zalar, roj. Leta 1752 je imel Jakob Urbič iz Lipsenja (Urb-
kovi) 1/4 kmetije z njivami: Velike njive, Grin­
1824, je 28. februarja 1860 umrl kot vojak na Ogrskem v okraju Nagy. tovci itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
Franc Hribar, roj. 1887, je leta 1943 umrl v ZDA.
35 (35). Šteberk, URBKOVI, 1/3 kmetije /f
a) Jakob Urbič je imel leta 1752 četrtinsko kmetijo, ki je spadala pod
hasberško gospostvo; * u n? 7f„
b) Gregor Jene (Jeniz) je imel leta 1807 četrtinsko kmetijo in je od nje Ur t*
dal pol mernika pšenice in pol mernika mešanega žita za starotrškega
/
učitelja,1172 leta 1824 pa je imel 1/3 kmetije; 1173
f*
c) Jakob Gerbec, * 1796, t 62 let, žena Helena Tomšič, * 1798, f 62 let, 'V-

5 otrok, 1 umrl v 7. letu;

JS»
č) sin Janez Gerbec, * 1833, t 95 let, žena Marija Šega, * 1832, Grahovo A 'cieJeZ. fM
27 (Šegova), 5 otrok, 1 umrl v 2. letu; -rr
i
Gfra rtcqa n*
d) sin Janez Gerbec, * 1859, t 82 let, žena Marija Gradišar, * 1870, Lip­ [t Vni* n >> /.'-'r. Jc.J- jLiL* & «2
senj 37 (Prusnikova), t 82 let, 13 otrok, 4 umrli do 8. leta;
Urbkova rodbina iz Lipsenja 35 (Šteberk) v sta­
e) sin Alojzij Gerbec, * 1908, f 86 let, žena Justina Turšič, * 1912, Pod- rotrški žup. knjigi SA. Foto: J. K.
cerkev 19 (Jakobcova), f 81 let, 3 otroci.
Od prejšnjega priimka je ostalo domače ime. Janez Gerbec, (sin d), roj.
1894, je odšel v ZDA, v Francijo pa Jernej Gerbec, roj. 1902. Na orodju ima­
jo hišno znamenje: ost puščice s tremi roglji (kraka sta razširjena, tako
daje znamenje drugačno kot v Lipsenju 6). 1174
36 (28). Sv. Štefan, ANŽEK, 1/3 kmetije
a) Andrej Jamnikar je imel leta 1718 kajžo pod hasberškim gospo­
stvom, 1/3 kmetije pa je imel še leta 1752;
Hišno znamenje, Lipsenj 35 (Urbkovi, Podšte-
b) Janez Sežon je imel leta 1807 skoraj 1/4 kmetije in je od nje dal pol berk).
mernika pšenice in pol mernika mešanega žita za starotrškega učitelja; 1177
c) Matija Adam, * 1808, žena Marija Česnik, II. žena Uršula Juha, *
1809, Dane 37 (Varh), I. zakon 3 otroci, II. zakon 1 otrok;
č) Tomaž Intihar, * 1858, Žerovnica 47 (Anžkov), f 82 let, žena Uršula
Avsec, * 1865, Grahovo 3 (Uscovi), t 82 let, 3 otroci;

/Mv-
. i c
J

1171
ŽU Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
1172
ŽU Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
1173
AS, F kataster.
Leta 1718 je imel Andrej Jamnikar iz Lipsenja (Anžkovi) Leta 1752 je imel Andrej Jamnikar iz Lipsenja (Anžkovi) 1174
kajžo in nekaj zemlje, pred njim jo je imel Štefan Geržan. kajžo z ogrado pri cerkvi sv. Roka. AS, T kataster. Foto: Marija Šepec, roj. Gerbec, ustni vir.
AS, 1/13 u. Foto: J. K. J. K. 1175
ŽU Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
526 VI. poglavje

d) Jernej Velkavrh, * 1882, Ljubljana, Strmi pot 4, železničar, f 83 let,

se je priženil, žena Marjeta Intihar, * 1892, f 84 let, brez otrok.
37 (31). PRUSNIKOVI, 1/4 kmetije
a) Matevž Gerbec (Gerbez) je imel leta 1718 polovično kmetijo;
b) Urban Gerbec je imel leta 1752 četrtinsko kmetijo;
c) Matevž Gerbec, * 1775,139 let, žena Marija * 1774,146 let, 1 otrok;
č) sin Matevž Gerbec, * 1805, f 27 let, žena Marija Kraševec, * 1797,
Metulje, II. mož Andrej Gradišar, * 1798, Topol 10,1. zakon 2 otroka, II.
zakon 3 otroci;
d) sin Jožef Gradišar, * 1842, f 96 let, žena Neža Intihar, * 1848, Žerov-
nica 47 (Anžkova), t 64 let, 3 otroci;
e) sin Franc Gradišar, * 1873, f 70 let, žena Marija Korošec, * 1888,
Jeršanovo 1, f 73 let, 6 otrok, 1 umrl v 1. letu;
f) sin Jožef Gradišar, * 1910, f 67 let, žena Ivana Milavec, * 1922, Veliki
Vrh 17,1 otrok.
Mati Marija Gradišar, roj. Korošec leta 1888 iz
Leta 1438 je bil v Grahovem Andrej Presnik, kar je po domače Pru­ Lipsenja 37 (Prusnikova), z otrokoma Terezijo,
snik, potem je domače ime prišlo v Lipsenj.1176 Leta 1855 je za kolero (Bre- roj. 1906, umrla 1925, in Jožefom, roj. 1910,
ki je postal gospodar na domu. Fotografija je iz
chdurchfall) umrl 55-letni Jakob Gradišar. Janez Gerbec, roj. 1829, se je leta 1915 in jo hrani družina Mišič.
poročil na Plosovo 35 (Velike Lašče) s Heleno Kovačič, Marjeta Gradišar,
roj. 1837, pa na Dolenje Poljane z Lovrencem Gerbcem (Novakovi).
Co S n o m e n
O I »i.
et
Meme \
2 I
‘c
£
^ lC<xlbc.v\.\o C^cvkv .-S
-r , 7’//'!>*'./
L, 77 v c //a tt er //. „
T
A f/

M, 21
Leta 1718 je imel Matevž Gerbec iz Lipsenja (Prusnikovi)
1/4 kmetije pod hasberškim gospostvom. AS, 1/13 u.
M m
Foto: J. K. McHajje.._ ijULJ. m
, i './A. A uk A Sf A,
7 *
T — s
4

h'
l\
C-s Vi
i

Vha tč-™ /y V *m Leta 1752 je imel Primož Mule v Lipsenju žago.

Leta 1752 je imel Urban Gerbec iz Lipsenja (Prusnik) AS, T kataster. Foto: J. K.
1/4 kmetije z njivami: Velike njive, Grintovci itd. AS, T Prusnikova rodbina iz Lipsenja 37 v starotrški žup. knjigi ! JŽSf?
kataster. Foto: J. K. SA. Foto: J. K.

38. ČUMLOVI, hišar

a) Anton Perušek, * 1815, Bločice.
/znattflSiUitf
Marija Perušek, * 1820, seje poročila v Lipsenj 22. Hiše ni več.
39 (27). TA ŽAGNI, prej Krkot pri žagi, mlin in žaga /A a.
a) Janez Petrič, * 1816, Zerovnica 5 (Krkotov, oče Luka Petrič), žena
Leta 1752 je imel Primož Mule z Goričic (Mal-
Ivana Jozelj, * 1823, Lipsenj 14 (Dolenja Jožljova), 7 otrok; narjov) 7/16 zakupne kmetije, ki je spadala pod
b) sin Matevž Petrič, * 1848, t 75 let, žena Jera Gerbec, * 1863, Lipsenj graščino Koča vas, od katere je plačeval 15 kr.
cesarskega davka in še druge dajatve. AS, T ka­
15 (Antonova), t 78 let, 7 otrok; taster. Foto: J. K.
c) sin Alojzij Petrič, * 1896, t 82 let, žena Alojzija Zabukovec, * 1903,
Bločice 3 (Obadova), 4 otroci. 1176
Glej sestavek Osebna imena - pri­
Ustno izročilo pravi, daje Janez Petrič naredil leta 1861 najprej mlin in imki ... v tem poglavju, str. 620.
1177 Žena Marija, roj. Joželj, gaje čakala
potem še žago. Preselil seje iz Žerovnice, kjer imajo tudi mlin. Po ustnem in v sanjah videla, da je utopljen pri
izročilu je ponoči padel z brvi za sedanjim mostom in se utopil.1177 Njegova vrbah malo nižje od brvi. Zjutraj je
mati Marija, roj. Juvančič leta 1780, je prišla iz Žerovnice in živela tukaj. rekla otrokom: »Naš oče je v vodi pri
vrbah.« In res so ga našli tam. To
Iz družine Petrič so odšle v ZDA tri sestre: Marjeta, (hči b), roj. 1888, Fran­ se je zgodilo po letu 1868. Milena
čiška, roj. 1891, in Angela, roj. 1894. Marjeta je tam umrla že leta 1913. Petrič, ustni vir.
 Lipsenj in Goričice 527

44 (15). LONČARJEVI, 1/2 kmetije, kupljene po parcelah

a) Anton Gerbec, * 1860, Lipsenj 11 (Ta Stari Lončar), f 88 let, žena
Marija Ule, * 1862, Lipsenj 10 (Tomaževa), t 94 let, 5 otrok;
b) sin Anton Gerbec, * 1900,184 let, žena Marija Lovko, * 1921, Dolenja
vas 120 (Kunca), t 81 let, 3 otroci.
Ker mati Marija, roj. 1862, ni pustila, da bi šel v ZDA sin Anton, roj.
1900, je garantno pismo s plačano vožnjo dala Angeli Sežon (Šuštarjevi) iz
Lipsenja 13. 1178

Novo vozilo Jožefa Gerbca, roj. 1892, iz Lipse­

nja 44 (Lončarjev) v ZDA (Cleveland) okoli leta
1920. Za volanom je njegova žena, zadaj pa
sin. Jožef je delal v gozdu. Fotografijo hranijo
Lončarjevi.

Družina Gerbec (Lončarjevi) iz Lipsenja 44 okoli

leta 1910 v ZDA. Spredaj je oče Anton, roj. 1860,
ki je, predno je šel v ZDA, služil 7 let, 8 mesecev in
7 dni avstrijsko vojsko, mati Marija roj. Ule, je osta­
la doma. Od leve otroci: Jožefa, Jože in Frančiška.
Fotografijo hrani družina Gerbec.
Hlepinova družina iz Lipsenja leta 1955. Prva vrsta od leve:
mati Marija z Danico, Stane, France in oče Anton; druga vr­
sta: Valerija, Tone, teta Terezija in Jožef.

45. HLEPINOV MLIN

a) iz terezijanskega katastra iz leta 1752 se vidi, da je imel to leto Pri­
mož Mule z Goričic (Malnarjov) žago (Saag), ki je spadala pod hasberško
gospostvo, in četrtinsko kmetijo, ta je spadala pod graščino Koča vas;
b) Janez Modic, * 1863, Dane 6 (Hlepinov), je mlin kupil, žena Marija
Petrič iz Lipsenja 39 (Zagna), 7 otrok;
c) sin Anton Modic, * 1910, t 70 let, žena Marija Intihar, * 1915, Pudob
11 (Primoževa), t 74 let, 6 otrok.
Na Goriškem studencu (Goriški brežiček) je bil mlin že pred 300 leti,
kot v svoji knjigi omenja Franc A. Steinberg. 1179

8. Martinjak

a. Kraj in cerkev
V listini se vas Martinjak (Marterspach) prvič omenja leta 1425. umi Urbar cerkve sv. Vida v Martinjaku leta 1630.
NŠAL. Foto: J. K.
Steinberg poroča leta 1758, da je v Martinjaku pri cerkvi sv. Vida našel
dva majhna studenca in zgoraj v vasi močan izvir, ki je tekel iz skale. Taje 1178
Jože Gerbec (Lončarjev), ustni vir.
1179
veljal za zdravilnega in vaščani so to vodo pili kot zdravilo (wie eine Arze- Glej sestavek Jezerski pritoki... v 2.
poglavju, str. 40.
ney trincken). S pomočjo te vode so začutili, da se jim je zdravje izboljšalo. 1180
M. Kos, Gradivo, str. 352.
Na osnovi lastnih izkušenj so to potrdili tudi strokovnjaki. Nedaleč stran 1181
F. A. Steinberg, str. 13. To je Mal­
sta bila jez in mlin.1181 narjev mlin in žaga. Piskovega mli­
na s kovačijo v Martinjaku, kjer so
Cerkvi sv. Vida in sv. Elija pod vasjo se prvič omenjata leta 1526, ko delali sekire, takrat še ni bilo. Prim.
sta dali za davek proti Turkom bakren kelih in šest goldinarjev, kar je A. Makovec, n. d., str. 491.
1182
bilo veliko denarja.1182 Cerkvi sta bili revni. Za vzdrževanje sta imeli nekaj A. Koblar, Kranjske cerkvene dra­
gocenosti 1526, IMD, V (1895), str.
dohodkov od dveh travnikov, od nekaj živine, ki je bila v reji pri kmetih, 24-33.
528 VI. poglavje

in nekaj od žita. Za nekaj let je pri cerkvenih računih

pripis, da tisto leto cerkvi nista imeli nobenega do­
hodka.
Leta 1787 so v času cesarja Jožefa II. cerkev sv.
Elija zaprli in prepustili razpadanju, ker je bila po­
družnica cerkve sv. Vida in ni imela svojih dohodkov.
Tega leta je imela samo 50 funtov težak zvon.1183 Cer­
kev sv. Vida je znana po kasetiranem in barvnem le­
senem stropu iz leta 1621.
Leta 1784 sta imeli obe cerkvi v Martinjaku do­
hodke od travnika, ki so ga kosili vaščani, od žita 10
goldinarjev, od drugega travnika (Cerkveni lazi v Cer­
kniškem jezeru), ki so ga kosili vaščani menjaje, pa 1
goldinar, 27 krajcarjev. 1184
Cerkev sv. Vida v Martinjaku okoli leta 1930, ko
Tiste hiše v vasi, ki so kosile Cerkvene laze v jezeru, so bile dolžne tudi še ni imela velikega zvonika. Fotografijo hrani
poskrbeti za nosilce bandera sv. Vida ob velikonočni procesiji in procesiji Anica Premrov.

sv. Rešnjega Telesa.1185

// :V. /
Leta 1803 je starotrški dekan Jožef Klemenčič na zahtevo cesarske pi­
q TliCI ^
sarne naredil zapis o stanju cerkva in drugih zgradb in o številu prebival­
cev za vso dekanijo. Za cerkev sv. Vida v Martinjaku pravi, da »je dobra.
0»f*' Qtnj\
Ljudi je 241. Tudi mežnarija je dobra.« 1186
f)(i
Vasje imela nesrečo, daje večkrat pogorela. 1187 •urj

S trebuhom za kruhom so ljudje najprej odhajali v Trst in na Hrvaško,

potem pa v ZDA. Leta 1858 seje Matija Premrov, roj. 1834 na št. 3, poročil Un-C r
v Trst (geheirathet in Triest); Jakob Svigel, roj. 1871 na št. 31, se je leta
1898 prav tako poročil v Trst; Marija Modic, roj. 1858 na št. 37, se je leta
Dne 16. febr. 1670 sta sklenila zak. zvezo Šte­
1887 v Trst poročila z Jakobom Lorcem; njen brat Luka Modic, roj. 1867, fan Grebenc, sin pok. Janeza Grebenca iz župni­
je bil vojak (miles), potem je odšel v Trst; Andrej Kraševec, roj. 1848 na je Dobrepolje (Boni Čampi), in Marina, hči Ma­
Studencu 13, in žena Marija Gornik, roj. 1848 v Grahovem 48 (najprej sta tija Kranjca (Kranizh) iz Viševka (ex Vsheuik).
Poročil ju je Blaž Thus. Priči: Adam Grebenc in
živela v Martinjaku na št. 39), sta se leta 1874 poročila v Trstu; sinova Andrej Zakrajšek. NŠAL, PM, 1670. Foto: J. K.
Emil, roj. 1875, in Janez Kraševec, roj. 1879, sta bila rojena v Trstu; Janez
Rožanc, roj. 1881 na št. 40, je bil v Trstu že od leta 1893, tam je bil čevljar (D
in seje leta 1905 poročil z Amalijo Škerlj. uuov
CkSovCo (V. n* k rbcnuTT)'-'■
Po knjigi status animarum so iz Martinjaka odšli v tujino: v ZDA 31, v
Trst 5, na Hrvaško 2, v Brazilijo in Francijo po 1, skupaj: 40 izseljencev.
Mlajši, ki so odšli po vojni, tu niso všteti.
b. Stare in nove hišne številke, kmetije in rodbine • -
V vasi so bile leta 1575 štiri kmetije pod šteberškim gospostvom. Hasberški podložniki v Martinjaku, ki so nekdaj
Podložniki so gospostvu in državi dajali davek in druge dajatve, na dolo­ spadali pod šteberško gospostvo. Hasberški ur­
bar leta 1718. Janez Gornikje imel 1/4 kmetije.
čene dneve pa so morali iti tudi na tlako. Tlačne obveznosti so bile odmer­ AS, 1/13 u. Foto: J. K.
jene po posameznih vaseh tako, da so podložniki ene vasi opravljali enako
tlako, vendar po količini različno glede na velikost posestva. 1188
Za Martinjak je značilno, da so zelo pogosto domača imena prinesli k
1183 NŠAL, spisi škof. pisarne, II, 1788,
hiši možje, ki so se priženili. fasc. 1/31.
1 (Cerknica, Cesta 4. maja 1). PRISTAVA sv. Marije Magdalene na 1184 NŠAL, fasc. 67, J. Pavlin, Zgodovina
prafare Cerknica, str. 63.
Marofu, Kranjc, 2/3 kmetije 1185 Anica Premrov iz Martinjaka, ustni
a) Matija Kranjc (Kranizh) je bil na kmetiji leta 1670, ko seje poročila vir, december 1999.
1186 NŠAL, Župnija Stari trg pri Ložu,
njegova hči Marina s Štefanom Grebencem v Dobrepolje;
fasc. 326, št. 858.
b) Franc Anton Steinberg se v zemljiški knjigi (deželni deski) navaja 1187 Glej sestavek Gasilstvo ... v tem

kot prvi lastnik, umrl je leta 1765; poglavju, 641.

1188 S. Okoliš, Izseki, str. 578. Več o tlaki
c) avtor obsežne knjige o Cerkniškem jezeru iz leta 1758 pl. Franc An­ in o zakupnih in kupnih kmetijah
ton Steinberg je po podatkih iz deželne deske (zemljiške knjige) pristavo glej Stare in nove hišne številke,
kmetije in rodbine, Dolenja vas v
kupil,1189 leta 1738 je imel v Cerknici 165 (Pogačnik) tudi hišo in polovico tem poglavju.
kmetije pod Lambergovim kanonikatom; 1190 1189 M. Smole, Graščine, str. 111.
1190 Glej Cerknica 165.
č) leta 1780 je na jožefinski karti zapisano Pri Kranjcu (Perkrainze);
 Martinjak 529

d) posestvo je podedoval duhovnik Andrej Mekinda,1191 za njim pa Anton

Mekinda, * 1777, Cerknica 3 (oče Pavel Mekinda, mati Elizabeta Prudič),
t 79 let, žena Uršula Milavc, * 1779, Jakovica, t 61 let, 5 otrok; 31a . dpau& 3(
e) sin Tomaž Mekinda, * 1801, t 77 let, žena Marjeta Hren, * 1820, Be­
Leta 1787 je imel Matevž Gornik iz Martinjaka
gunje 20, t 86 let, 7 otrok, vsi odrasli; (potem Cesar) 1/2 kmetije pod hasberškim go­
f) sin Janez Mekinda, * 1842, f 89 let, žena Marjeta Škof, vdova Bonač, spostvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
* 1848, Cerknica 164 (Rozman), t 49 let, 7 otrok, 3 umrli do 14. leta.
' //.
Leta 1923 je v hiši stanovala družina Sežon: Janko Sežon, roj. 1893, M#/« 'f /£.
t'
s-t-t
r//.
Zerovnica 21, ključavničar, žena Marija Nadilo, roj. 1896, Dolenji Logatec J’. , fn fl*

54, 3 otroci. .t m:. r.>?.

A
2 (25). MEŽNARIJA, od leta 1858 je bila vaška posest (poss. Loči com- v*
munitas). ' /sjtAjrfč .
mA . St/l

3 (9). CESARJEVI, 1/3,1/4 in 1/2 kmetije

A.H ,>j.
a) Janez Gornik (Gorneckh) je imel leta 1718 četrtinsko kmetijo pod 2- Ca n .

šteberškim gospostvom, drugo kmetijo pa je imel pod drugim gospostvom; ! -‘i/ctut,v

f/ Si 2

b) Andrej Gornik je imel polovično kmetije pod hasberškim gospostvom 7 f- c,,-

*/
leta 1752; -£l>t/on< tt
6 8SS-
ifo
/\ /c
a t'ytf ( jr*nt )
h A,
K
//■ f n .
E
?hi* m J'/V
u

V r- i'v6- -
J& A C< /in-'
■

•E/
/r yl,-
- L/~ • * a
L
*4i n
>/)
Cesarjeva rodbina iz Martijaka v žup. knjigi SA.
q[ Foto: J. K.
■;

Leta 1752 je imel Andrej Gornik iz Martinjaka (Cesarjev)
1/2 kmetije pod hasberškim gospostvom z njivami: Pri
Sv. Vidu (bei St. VVeith), Proti Grahovemu (gegen Graho-
uo) itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
t/7* I
Leta 1752 je imel Matevž Gornik iz Martinjaka (Cesar)
polovično kmetijo z njivami: Pri Sv. Vidu (bei St. VVeith),
Proti Grahovemu (gegen Grahouo), Škrlivce (na Skhrr-
lach) itd. AS, T kataster. Foto: J. K.

c) leta 1752 je imel polovično kmetijo pod hasberškim gospostvom Ma­

tevž Gornik, * 1723, t 72 let, žena Katarina (--),f 60 let, umrla leta 1787,
— - 1
vsaj 2 otroka, leta 1790 je umrl 34-letni Jurij Gornik;
"Ul v«W>ubmV-
č) leta 1787 je imel kmetijo pod hišno številko 29 sin Matevž Gornik, * - v.s.TT'-’
okoli leta 1765, žena Jera (—),f 32 let, umrla leta 1802, 4 otroci;
d) sin Gregor Gornik, * 1788, t 71 let, žena Uršula Korošec, * 1788, t 65
let, 3 otroci;1192 7.
e) Jožef Premrov, * 1800, Veliko Ubeljsko 33, župnija Hrenovice, t 82
let, se je priženil leta 1829, žena Marija Gornik, * 1811, f 35 let, II. žena
Uršula Jeršan, * 1824, Unec 10, f 89 let, I. zakon 7 otrok, II. zakon 10 - i • Uk
otrok, 3 umrli v 2. letu;
D sin Franc Premrov, * 1849, f 89 let, žena Frančiška Lah, * 1871, Lož,
Mesto 18 (Špelinova), f 80 let, 5 otrok, 1 umrl v 1. letu; ■ J°
g) sin Vladimir Premrov, * 1898, f 95 let, žena Alojzija Beneš, * 1914,
Praga, f 86 let, 1 otrok. )6
Leta 1787 je bila hišna številka tudi 29. Oče Jožefa Premrova je bil
My Sc.) Leta 1575 je imel Jurij Levar iz Mar­
Matevž Premrov, roj. 1749, umrl leta 1815, žena Katarina roj. Simčič. Ma­ tinjaka (Anžetovi) 1/2 kmetije pod šteberškim
tevžev oče je bil Andrej Premrov, žena Uršula.1193 Jožef Premrov je bil vaški gospostvom. Od nje je letno dajal: 30 šilingov
župan in leta 1861 je v Rokodelskih novicah prosil za pomoč, ker je pogo­ ali 20 kr. in po 3 mernike pšenice, prosa in ovsa
ter 2 kokoši, 10 jajc in 10 povesem prediva. AS,
rel ves Martinjak. Iz pisma se vidi, daje bil šolan.1194 Matija Premrov, (sin II/23 u. Foto: J. K.
e), roj. 1834, se je leta 1858 poročil v Trst (geheiratet in Triest). Domače
ime »Cesar« je Jožef prinesel z Ubeljskega. Jožef Premrov je kmetijo zelo 1191
Glej Cerknica 2.
povečal, daje postala ena največjih kmetij na Notranjskem. 1192 NŠAL, RMK, podatke pod b) in c) je
4 (10). ANŽETOVI, 1/2 kmetije zbral L. Drame.
1193
Podatke za Matevža in Andreja Pre­
a) leta 1575 je imel vdovec Jurij Levar 1/2 kmetije pod šteberškim go­ mrov je leta 1931 našel dr. Alfred
spostvom; Serko. Gospodu Vladimirju Premro-
vu se za podatke lepo zahvaljujem.
b) pred letom 1718 je imel kmetijo pod hasberškim gospostvom Hanže 1194
Pismo glej v sestavku O požarih v
Levar, po letu 1718 in še leta 1752 pa jo je imel Urban Branisel; tem poglavju.
530 VI. poglavje

c) leta 1787 je imel kmetijo s hišno številko 1 Hanže Jene, žena Elizabe- -hS sJUc V
ta * 1708, t 80 let, leta 1771 je umrla 17-letna hči Marjeta; j ^
č) Tomaž Uršič, * 1766, Dolenje Jezero (ex Unterseedorf), t 76 let, se je ^ \ a
priženil, leta 1824 je imel kmetijo s hišno številko 1, žena Neža Jene, II. V^iC«vUux|IfcvcV;•
žena Elizabeta Rok, * 1790, Martinjak 13 (Jernejevi, oče Jernej Rok, mati j '££-> ijjLj* ££
Uršula Nared), t 66 let, I. zakon 1 otrok, II. zakon 4 otroci; -P--
d) sin Pavel Uršič, * 1803, f 57 let, žena Marija Debevec, * 1821, Kožljek L ,.2
8, f 36 let, 5 otrok, 2 umrla v 1. letu; VA
e) sin Jožef Uršič, * 1852, f 80 let, žena Ana Turšič, * 1856, Kožljek 2, t Pred letom 1718 ie imel Hanze Levar iz Marti'
njaka (Anžetov) 1/2 kmetije, po letu 1718 pa
64 let, 6 otrok, 1 umrl v 6. letu; jo je imel Urban Branisel. Poleg davkov je go­
spostvu služil z vožnjo vina in žita. AS, 1/13 u.
f) sin Anton Uršič, * 1886, f 81 let, žena Marija Volek, * 1900, Povšeče 5, Foto:J.K.
f 36 let, na njivi jo je ubila strela, II. žena Jožefa Modic, * 1921, f 77 let, Ro-
žanče 1 (Glinščkova), I. zakon 5 otrok, II. zakon 4 otrok, 3 umrli do 10. leta. /’

J //■ 'f *

y/:l
' T h3
■

/t/
/'
/ A. '/tt
r’ J /T^/i v* /J. /?///*.
Leta 1752 je imel Urban Branisel iz Martinjaka
M. M. (Anžetov) 1/2 kmetije z njivami: Pri Sv. Vidu
'h n uit /, /
S//. itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
1
'/n n i* i/r, /- t./.
$rrvfc[)aft 4> cm s k ry.
, "a JpnuS Sto. /
in
& J3/- J#'* 'Sfj n
Leta 1787 je imel Hanže Jene (Jentz) iz Marti­
'SA/
njaka 1 (Anžetovi) 1/2 kmetije pod hasberškim
'S • . .. 'A S / . s-;*/ gospostvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
y
p'.
- p,c.. zA X
v fc,.} /i /??>*»•} gfP
/J mi
m 7 //N W /A
% .*y Hišno znamenje, Martinjak 4 (Anžetovi).
1
/ L \ ’
Poroka Antona Uršiča (Anžetovega) iz Martinjaka 4 in Anžetova rodbina iz Martinjaka v žup. knjigi SA. Foto:
Marije Volek leta 1925. J. K.

Domače ime je verjetno od Anžeta Jenca, ki je imel kmetijo leta 1787. -I • . %■

Pri hiši so imeli hišno znamenje: arabsko številko štiri. i ne. ■ 3-

• 3
5 (12). RAZDREHOVI, 1/3 kmetije - . i--
■ j
a) Andrej Razdrih (Rassdich) je leta 1575 imel polovično kmetijo pod "-pph ■ ■ \J •{.
šteberškim gospostvom;
b) Matija Razdrih (Rasdreh), žena (--), vsaj 1 otrok; Leta 1575 je imel Andrej Razdrih iz Martinjaka
(Razdrehov) 1/2 kmetije pod šteberškim go­
c) sin Gregor Razdrih, žena Barbara Cvetko (Zuetko, oče Hanže Cvetko) spostvom. Letno je plačeval 30 laških šilingov
iz Martinjaka, poročena leta 1688, vsaj 1 otrok; ali 20 kr., po 3 mernike pšenice, prosa in ovsa
ter 2 kokoši, 10 jajc in 10 povesem prediva. AS,
č) Gregor Razdrih je imel leta 1752 polovično kmetijo; II/23 u. Foto: J. K.
d) Anton Razdrih, * okoli 1756, leta 1787 je imel kmetijo s hišno številko t.. -v. , tr------
2, žena Jera Puntar z Unca, vsaj 2 otroka, leta 1773 je umrla 7 mesecev
stara hčerka Marija; 1196 Z. si- J— •“<*»-*- k v a7
‘•- Jtitz,- S*A»•
e) Jožef Modic, * 1785, Velike Bloke, se je priženil, leta 1824 je imel
Cr „ l“~r/ ^
kmetijo s hišno št. 2, f 67 let, žena Marija Razdrih, * 1780, f 68 let, 4 otroci; ■

— Dne 7. jul. 1688 sta sklenila zak. zvezo Gregor,

n sin Matija Razdriha (Rasdreh) iz Martinjaka (ex
" Martinpach), in Barbara, hči Anžeta Cvetka (Zu­
v//
y rt a ui
y—
/jn (If rjtci etko) iz Martinjaka. V podružni cerkvi sv. Vida
v Martinjaku ju je poročil Boštjan Turk, kaplan.
9 *
d-nrpti c U5 m 2 ; Priči: Anže Levar in Jernej (Jerni) Levar, vsi iz
.............. i T ..... InJ
ffntKSlt
Martinjaka. NŠAL, PM, 1688. Foto: J. K.
1195
Leta 1752 je imel Gregor Razdrih iz Martinjaka (Razdre- Leta 1787 je imel Anton Razdrih iz Martinjaka (Razdre- ^ Franc Uršič, ustni vir.
hovi) zakupno polovično kmetijo, ki je spadala pod gra- hov) 1/4 kmetije, ki je spadala pod hišno št. 2 in pod 1196 NŠAL, RMK, 1713, podatke pod c)
ščino Koča vas. AS, T kataster. Foto: J. K. graščino Koča vas. AS, J kataster. Foto: J. K in d) je zbral L. Drame.
 Martinjak 531

f) Lovrenc Cengel, * 1813, Cerknica 68 (Cinglov), f 53 let, seje priženil, /V. tfn /l\ ■ f-!'.

leta 1866 je umrl za kolero (Cholera), žena Marija Modic, * 1813, f 74 let, C/
1 otrok;
h
,* /f.-,/...,'// ,
J a"X zrl*.
f’ //K,y
g) Andrej Petrič, * 1836, Martinjak 25 (Petričov), f 30 let, leta 1866 "\'č- a* r/j.
je umrl za kolero, žena Marija Modic, * 1837, Martinjak 25 (filia illeg.), f rb J Z, y</ /j *///»

91 let, II. mož Luka Rožanc, * 1848, Martinjak 11/2 (Jožefov), f 77 let, I. J/A
zakon 3 otroci, II. zakon 4 otroci, 2 umrla v 2. letu; '£ K;V? ■ ■ 't/ J". /fr
1 >*ut- "j/

h) sin Janez Rožanc, * 1877, t 41 let, žena Marija Šparemblek, * 1886, v uaD ■
6 $*iS-
Dolenja vas 1 (Branislova), f 77 let, 5 otrok, 1 umrl v 5. letu;
;i i' tu m/
i) sin Franc Rožanc, * 1911, f 90 let, žena Vera Mekinda, * 1922, Lipsenj JIkUb n.UrUic nnU
tv ')r„/ ,j>jy

31 (Malnarčkova), f 88 let, 4 otroci. thdvtC . JT 4h -jAi 4 JVi!

Prejšnji priimek je postal domače ime. Leta 1752 je spadala kmetija pod $,
-

I u,.
j C* a©

/z »t tsb)
graščino Koča vas. Leta 1896 je pri hiši gorelo. Cerkniški gasilci so v kro­
niko zapisali, daje 7. maja 1896 »nastal ogenj vsled strele pri posestniku Razdrehova rodbina iz Martinjaka v žup. knjigi
SA. Foto: J. K.
vulgo Razdreha v Martinjaku.« Cerkniške gasilce je Banka Slavija nagra­
dila z 20 goldinarji, graška banka pa s 25 goldinarji. 1107 * L/f. ’ Č> irt Jari |

6 (14). RAKOVCOVT, prej Benetovi, 1/2 kmetije jjJ/c jfjA/A- K ,j

a) leta 1575 je imel 1/2 kmetije pod šteberškim gospostvom Lovre Jemec; CAlnrssr 5 /t-v-ctsr S-uA SorMlth
pni /z< ,-jravdi e/.r-er1' •
b) pred letom 1718 je imel 1/2 kmetije Jožef Levar; c/ ser farArtr** £&/ 'A
L,..A..-................ 1
c) sin Hanže Levarje imel kmetijo leta 1718;
Dne 14. maja 1773 je umrl 60-letni Marko Levar

_rn ^ A
l’dn idmr ' )/.
C6
iz Martinjaka 6 (Rakovcov). Prejel je vse zakra­
mente za bolnike in umirajoče. Pokopal ga je ka­
plan Jakob Mekinda, ki je bil Cerkničan. I\IŠAL,
MMK, 1773. Foto: J. K.
*
■ \ ■

/r c Jt . C'

'mu •i ;x‘r4V;n •^ ■* •>

’ . . A d r
ir'.’1

f»(*nr *»*17 ' Leta 1752 je imel Jurij Levar iz Martinjaka (Rakovcovi) * jr' č J. fM
1/4 kmetije z njivami: Pri Sv. Vidu (bei St. VVeith), Proti
,y 7,
J. • • )»■
Grahovemu (gegen Grahouo), Škrlivce (na Skhrrlach)
itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
d lJn i‘

J}/.. m itr/i
•K
,

M.
vri r.'y.

M.

J < • KM.
o.
a m. t J/p'^ . /, r?,
*t. GfL\ A.
Leta 1575 je imel Lovre Jemec iz Martinjaka (Rakovcovi)
1/2 kmetije pod šteberškim gospostvom, od katere je
tel vha j'.Km
^
ji* )ti\ f"*«*,
y &• ■

•A «U MC

letno dajal 30 šilingov ali 20 kr., po 3 mernike pšenice, £.crrtl n.J/t

prosa in ovsa, 2 kokoši, 10 jajc in 10 povesem prediva.
yj*r'n. v%%Ll

m
AS, 1/48 u. Foto: J. K. i 2?V sr/ J. /S??*/' J/a
JjH, heMfilS »M*
m. -*■ <■ ..//'1ts n*£.arr «i/ i?
A«*.
<ysn

tra:i£,iUb,^
^
» j c/i /t. /A jy.:>
(timi 7
■

v - jfx 'ct/fi AtCct

/> //d/ \<yy
c' “ >k /JU~y US
f I’ (> >1 co . //• M *(r
<X\\.vJjyx d.ttvav -r
/ti.i.tt //■

: * ■ ■ ^‘Ji .. .-.V. rrn ■ j

-n Ji’
Jr /. v., c
Hrt
ti;
cpL-U V Martinjaku 6 (Rakovcovi) je bila dne 21. maja 1772 » J*dA?
n J >K sf-i*
rojena in krščena Helena, zak. hči Simona Levarja in Ma­ ■i*,i Jthtonnt* t/heK-un-do^ /,l. .//,
y ^frrii j 13//
Leta 1718 je imel Hanže Levar iz Martinjaka (Rakovcov) rije, roj. Vrag, z Gorenjega Jezera. V resnici se je pisala vCjt\4y\i J iz .W-. nc ‘

polovično kmetijo pod hasberškim gospostvom, pred Martinčič, vendar so napisali kar domače ime za priimek.
njim jo je imel Jožef Levar. AS, 1/13 u. Foto: J. K. NŠAL.RMK, 1771. Foto: J. K. Rakovčeva rodbina iz Martinjaka v žup. knjigi
SA. Foto: J. K.
č) Jurij Levarje imel leta 1752 pod hasberškim gospostvom četrtinsko
kmetijo in Marko Levar prav tako, potem so ju združili v polovično, leta
1773 je umrl Marko Levar, star 60 let;
d) sin Simon Levar, (oče Jurij Levar), žena Marija Vrag (Martinčič) z
Gorenjega Jezera 5, poročena leta 1772, vsaj 4 otroci;
e) Andrej Keržič je imel kmetijo leta 1787, * 1748 v Begunjah, žena
Neža Cucel, poročena leta 1783, vsaj 3 otroci;1198;
f) Luka Kraševec, * 1783, Dane 25 (Zgornji Malnar), t 71 let, seje pri­
ženil, leta 1824 je imel kmetijo s hišno št. 3, žena Marija Keržič, * 1794, II. 1197
GDC, kronika, str. 120.
žena Marija Žnidaršič, * 1805, Bloška Polica, t 49 let, I. zakon 3 otroci, 1198 NŠAL, RMK, podatke pod d) in
II. zakon 3 otroci; delno pod e) je zbral L. Drame.
532 VI. poglavje

g) sin Jurij Kraševec, * 1820, sin I. zakona, f 44 let, žena Jera Mekinda,
| $errfd)«ft A/m ti 4h tU rjm
* 1827, Cerknici 157 (Sežonova), f 47 let, 6 otrok, 2 umrla do 5. leta, leta
1866 je umrla za kolero 5-letna Ivana; (; t lije j ffito. /

h) sin Jožef Kraševec, * 1853, žena Magdalena Zadnik, * 1861, Zadniki Leta 1787 je imel Matevž Ileršič iz Martinjaka
5, župnija Sveti Gregor, 5 otrok, 2 umrla do 7. leta; (Lenčkov) 1/6 kmetije, ki je spadala pod grašči­
i) Jakob Švigel, * 1886, Zavrh 1 pri Borovnici, ubit kot civilist po vojni no Koča vas. AS, J kataster. Foto: J. K.
leta 1945,1199 priženil se je leta 1922, žena Frančiška Kraševec, * 1897, f t
'4-

82 let, 4 otroci. JV<.A Z O

Dne 7. okt. 1866 je 5-letni Janez Kraševec umrl za kolero. i X • /f* \ti$.

7 (16). LENČKOVI, 1/6 kmetije

a) leta 1787 je bil gospodar Matevž Ileršič, * 1723, f 65 let, žena Marija # . .y n /n *r ’
y. »Jr

(--), vsaj 1 otrok, leta 1771 jima je umrl 18-letni Matevž Ileršič; ^Jw a i.
- J.
/J’J.4

b) leta 1824 je imel kmetijo z isto hišno številko Matija Ileršič (Ilersit- r™ * 99.

/>/U* :V < .. SJ/

sch, Matevžev sin);1200 i>f fr...v
rj včlCi //
f a.
c) potem je kmetijo dobil Simon Jemc (Jemz), * 1801, f 69 let, žena Ma­
rija Martinčič, * 1797, f 52 let, II. žena Jera Ule, Martinjak 10 (Olarjeva), ///mI/umo ~Jt c’
// / <! fnC m 8ts
leta 1870 je umrla, brez otrok; \ t/J/. t uu
'7
Soc

č) Tomaž Debevc, * 1820, Dolenje Jezero 44 (Pouletov), žena Neža

g M/P

Lenčkova rodbina iz Martinjaka v žup. knjigi SA.

Ivančič, * 1824, Slivice 4 (Lekin), 4 otroci; odselili so se na stanovanje; Foto: J. K.
d) kmetijo je kupil Matija Juvančič, * 1838, Rakek 6 (Ugelj),
žena Marija Debevc, * 1842, Dolenje Jezero 44 (Pouletova), 1
otrok, leta 1875 jim je bilo posestvo prodano in so odšli na Rakek;
e) Janez Klančar, * 1836, Studeno 10 na Blokah (Lenčkov), f
80 let, žena Uršula Mlakar, * 1852, Fara 14 na Blokah, 6 otrok, 4
umrli do 9. leta;
f) Franc Rožanc, * 1880, Martinjak 5 (Razdrehov), t 79 let,
priženil se je leta 1910, žena Marija Klančar, * 1886, f 96 let, 4
otroci;
g) sin Jožef Rožanc, * 1923, f 52 let, žena Frančiška Otrin, *
1924, Grahovo 9 (Lovričeva), t 84 let, 2 otroka.
Kmetija je spadala pod graščino Koča vas. Dne 10. avgusta
1941 je 30-letni Franc Rožanc, (sin D, na Slivnici padel s kolesa
in se ubil.1201
8 (18). KONTELOVI, Mestkov Janez, 1/4 kmetije
a) leta 1787 je imel kmetijo Andrej Ileršič;
b) gospodar Primož Ileršič * 1724, f 50 let;
c) Pavel Herblan, * 1791, f 78 let, Žerovnica, žena Marija Jene,
* 1785, Grahovo, t 69 let, II. žena Marija Sankovič, * 1813, Pesjak
pri Jelšanah, f 85 let, otrok (--); Leta 1946 sta se poročila Jožef Rožanc (Lenč­
kov) in Frančiška Otrin iz Grahovega. Zadaj od
č) Janez Mestek, * 1849, Martinjak 16 (Lukcovi), t 32 let, žena Marjeta leve: Tone Mihelčič (Matoužev), priča, Slavka
Urh, * 1847, Grahovo 32 (sedaj Blažičevi), t 78 let, 5 otrok, vsi umrli do 8. Otrin, nevestina sestra, in Franc Rožanc (Razre-
leta, zaradi hude epidemije je 24. oktobra 1881 umrla 8-letna Marija, čez tri hov), priča.
dni pa sta na isti dan umrla 32-letni oče Janez in 6-letna hčerka Frančiška; -j// V ** M
i,Yl/f) Je"1*** i
d) Janez Logar, * 1850, Lipsenj 7 (sedaj Zgornji Hribar), f 80 let, žena .Umi JjutHeipjilnh
Marjeta Levec, * 1863, Podlož 19 (Kontelova), f 67 let, brez otrok. iCftuUM /O VjcAu.HČijj’*'' k

Kmetija je spadala pod graščino Koča vas. Leta 1887 je v hiši stanovala Sc-ptcC/uji ‘ ** Cr>**W^(pu>l

tudi družina Debevec: Janez Debevec, * 1850, Martinjak 41,145 let, žena
Terezija Nagode, * 1856, Dolenja vas 92, 4 otroci, 3 umrli do 4. leta. Hiša Dne 29. julija 1774 je v Martinjaku 8 (Kontelo-
vi) umrl 50-letni gospodar Primož Ileršič. Kme­
je prodana. tija je spadala pod graščino Koča vas. NŠAL,
9 (19). OBADOVI, prej Menišovec, 1/4 kmetije MMK, 1774. Foto: J. K.

a) Gregor Rok je leta 1752 imel četrtinsko kmetijo, žena Marija Urbas 1199 S. Okoliš, Žrtve, str. 118.
z Ulake, leta 1770 je bil rojen sin Tomaž; Gregor Rok in brat Jurij Rok 1200 AS, F kataster.
(Olarjevi) sta si polovično kmetijo razdelila; 1201
NŠAL, MMK žup. Grahovo, 1941.
L202 1202
b) leta 1824 je imel kmetijo s hišno št. 9 Matevž Gerbec; AS, F kataster.
 Martinjak 533

c) Štefan Turšič, * 1818, iz Grahovega, f 62 let, žena Marija Gornik, * —krc je '1-1 ■- 4 " ■ * ; .' (
1811, Grahovo 43 (Pelanova), t 74 let, 4 otroci, 1 umrl do 8. leta, leta 1855 -rk
je za kolero umrla 8-letna Marija Turšič; -r \ 'itin* t**- : - * .
č) sin Anton Turšič, * 1844, f 84 let, žena Jera Sežon, * 1854, Martinjak
34 (sedaj Ribčkova), f 77 let, 9 otrok, 3 umrli do 9. leta; odselili so se v ■ —V
Martinjak 34; —-......
Dne 10. dec. 1770 je bil krščen Tomaž, zak. sin
d) Gregor Zabukovec, * 1830, Bločice 3 (Obadov), f 67 let, žena Marija Gregorja Roka iz Martinjaka (Obadov) in Marije
Marolt, * 1834, Strmca 3, župnija Bloke, t 76 let, 3 otroci; Urbas z Ulake. Rojen je bil ob 6. uri zjutraj. Kr­
stil ga je Ignacij Baraga, kaplan. Botra: Martin
e) Anton Mestek, * 1861, Martinjak 18 (Kovačev), se je priženil, žena Drenik in Barbara Miščavka (Mishzauka). Pri
Prakseda Zabukovec, * 1865, 1 otrok; hišni številki je pomota, vidi se, da so številke
popravljali. MSAL.RMK, 1770.
f) Jakob Zabukovec, * 1861, Unec 62, t 56 let, žena Marija Vesel, *
1853, Retje 11, župnija Loški Potok, f 69 let, 2 otroka.
g) sin Janez Zabukovec, * 1891, f 65 let, žena Antonija Skuk, * 1886,
Cerknica 90, f 78 let, 3 otroci, 1 umrl po rojstvu.
h) Alojzij Premrov, * 1908, Martijak (Jožetov), t 82 let, se je priženil,
žena Marija Zabukovec, 1921, 3 otroci. Leta 1752 je imel Gregor Rok iz Martinjaka
(Obadovi) zakupno četrtinsko kmetijo, ki je spa­
Kmetija je spadala pod graščino Koča vas. Leta 1779 je v tej hiši (in dala pod graščino Koča vas. Polovično kmetijo
domo Gregori Rokh) umrl 60Jetni Gregor Pakiž (Pakish). Ivana Turšič, sta si pred tem letom razdelila brata Gregor in
(hči č), roj. 1881, in sestra Jožefa Turšič, roj. 1884, sta odšli v ZDA. Jurij Rok (Olarjevi). AS, T kataster. Foto: J. K.

10 (20). O LARJEVI, prej Rakovec, 1/4 kmetije •Pai'/

a) Janez Rok (Rakh) je imel leta 1718 polovično kmetijo; ,s J, j) pr , ° T
-Urh*. CpM.kS%va? Sito. t o
b) sin Jurij Rok (Rackh) je imel leta 1752 četrtinsko kmetijo, ki je spa­
dala pod graščino Koča vas; Leta 1787 je imel Martin Rožanc iz Martinjaka
(Brinovec) 1/2 kmetije pod hasberškim gospo­
stvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
‘

(ot^a^S- J L- %% l / - ft - iCi—j/ -¥ f\
.
lil X3

Dne 25. marca 1812 sta sklenila zak. zvezo

24-letni Janez Rožanc iz Martinjaka (Brinov-
Leta 1718 je imel Janez Rok (Rakh) iz Martinjaka (Olar­
wx /sh.khfih cov) in 18-letna Marija Levar. IMŠAL, PM, 1812.
Foto: J. K.
jevi) 1/2 kmetije pod hasberškim gospostvom. Od nje je ..J; t

letno dajal: prispevek od kmetije, državni davek, davek Leta 1752 je imel Jurij Rok iz Martinjaka (Olarjevi) zaku-
< pip ■ . Mtihj/i/p r/ A. /V . /V.
od kmetije, namesto vožnje vina je dajal 48 kr. in za pol pno četrtinsko imetijo, ki je spadala pod graščino Koča a
vožnje žita 24 krajcarjev. AS, 1/13 u. Foto: J. K. vas. AS, T kataster. Foto: J. K. ti?//tu V//4.,;
/• /n/ f/J.
c) Blaž Ule, * 1780, Dolenja vas 82 (Popek, oče Jurij Ule, mati Elizabeta “5.-.
/Š
Škof), leta 1824 je imel kmetijo s hišno št. 5, f 66 let, žena Marija Rožanc, ■i f. f/..
č/
* 1791, Martinjak 11 (Brinovcova, oče Matija Rožanc, mati Neža), t 69 let, 1 .k/,.,/ /4 //■
'Mrry M/

5 otrok; j/rtu '1 n W.

,**
č) sin Anton Ule, * 1823, f 54 let, žena Marjeta Švigel, * 1833, Marti­
i. / fr // t It. -U M

i
njak 28 (Ceko), f 74 let, 5 otrok, 1 umrl v 11. letu; "' V\" 'ti //- i* ,4 /.

d) Jakob Kraševec, * 1852, Martinjak 35 (Brence), t 81 let, priženil se

»/>
rft
m/# m litin tiii ft 3/.

4. /ciTm* h\r.
je leta 1880, žena Marija Ule, * 1861, t 66 let, 7 otrok, 3 umrli do 2. leta; c/
e) Janez Pirman, * 1870, Grahovo 65 (Olarjev), žena Marija Kraševec,
* 1870, Ulaka 5, 3 otroci. ?2r titir
Od prejšnjega priimka je ostalo staro domače ime: Rok, Rokovec, Ra­ /-
(
ti" >^/ul r.nJ.
r».dl /•/
20 C
-/■
m
siC
kovec. Janez Pirman, (sin e), roj. 1898, je leta 1916 padel v prvi svetovni .j/cvti u. -J.----- U. 1 J/e
Ajr* S//
vojni. Ivana Kraševec, roj. 1891, (hči d), in Anton Pirman, roj. 1901, (sin e), " ,y» »\chj e C<2 H

./
■■
t
sta odšla v ZDA. Hišo so kupili Obadovi. mi ■t UŠI-

11 (22). BRINOVCOVI, 1/2 kmetije 1203 rf

..
,
v-v
ffvcd%CuH’OU »V*
*?■
ne
til7.™ l/p
ih

a) Gregor Rožanc, * 1722, Martinjak, žena Elizabeta (-), vsaj 1 otrok; Brinovcova rodbina iz Martinjaka v žup. knjigi
SA. Foto: J. K.
b) sin Matija Rožanc, * okoli leta 1760, žena Neža (--), 4 otroci; 1204
c) leta 1787 je imel kmetijo s hišno št. 6 Martin Rožanc; 1203
Kmetijo sta si okoli leta 1840 raz­
č) sin Janez Rožanc, * 1788, leta 1824 je imel kmetijo s hišno št. 6, f 74 delila brata Jožef in Matija Rožanc.
Glej podatke pri naslednji hiši.
let, žena Marija Levar, * 1794, Martinjak 6 (oče Jakob Levar, mati Uršula 1204 NŠAL, RMK, podatke pod a) in b) je
Klančar), f 67 let, poročena 1812, 8 otrok; zbral L. Drame.
534 VI. poglavje

d) sin Jožef Rožanc, * 1831, t 34 let, žena Marija Premrov, * 1836, Mar­
tinjak 3 (Cesarjeva), 180 let, II. mož Jurij Puntar, * 1829, Unec 48 (Brino­
vec), f 72 let, seje leta 1866 priženil, I. zakon 3 otroci, II. zakon 5 otrok,
3 umrli do 2. leta;
e) sin Janez Puntar, * 1873, t 82 let, žena Marija Pavlič, * 1880, Škufce
1, f 51 let, 6 otrok, 3 umrli do 11. leta;
f) Janez Kovačič, * 1910, Ravne, Bloke, f 63 let, se je priženil, žena
Frančiška Puntar, * 1908, f 91 let, 1 otrok.
Kmetija je spadala pod hasberško gospostvo. Pavel Rožanc, (sin c), roj.
1821, brat prejšnjega gospodarja, je bil leta 1848 pogrešan kot vojak pri
Komarnem na Slovaškem (als Šoldat verschollen 1848 bei Komora - mor-
tus est).
11/2 (51). JOŽEFOVI, 1/4 kmetije
a) Matija Rožanc, * 1814, Martinjak 11, t 85 let, žena Helena Koščak,
* 1813, Žerovnica 9 (sedaj Štefacova, oče Blaž Koščak), t 52 let, 8 otrok;
b) sin Franc Rožanc, * 1845, t 86 let, žena Terezija Šemon, * 1844, Gra­
hovo 63, f 76 let, 7 otrok, 1 umrl v 1. letu;
c) sin Pavel Rožanc, * 1876, f 80 let, žena Marija Mele, * 1882, Marti­
njak 43, f 33 let, II. žena Terezija Ošaben, * 1898, Martinjak 25, t 91 let,
I. zakon 2 otroka, oba mrtvorojena, II. zakon 5 otrok, 3 umrli do 6. leta;
č) Jožef Urbas, * 1914, Martinjak 33 (Mihov), t 90 let, se je priženil,
žena Frančiška Rožanc, * 1924, 4 otroci.
Okoli leta 1840 so hišo postavili na novo, ker je dobila polovično številko
11/2. Kmetijo sta si delila brata Jožef Rožanc, roj. 1831 (Brinovec), in Ma­
tija Rožanc, roj. 1814 (Jožefov). Iz družine Rožanc so odšli v ZDA: Janez,
(sin d), roj. 1873, Franc, roj. 1876, Ivana, roj. 1883, in Frančiška, roj. 1887. Uk## - -
12 (24). RUJCOVI, 1/6 kmetije ra/-
a) Jurij Rojc (Rosiz) je bil gospodar leta 1625; Leta 1752 je imel Jožef Ileršič iz Martinjaka
(Rujcov) zakupno kmetijo, ki je spadala pod gra­
b) Jožef Ileršič je imel leta 1752 celo kmetijo; ščino Koča vas. AS, T kataster. Foto: J. K.
c) sin Matevž Ileršič (Jederzhizh), * 1728, žena Mina Rok iz Martinjaka U.- UU'-'
(oče Lovrenc Rok), poročena leta 1747, 6 otrok; ,, rsr/i-'-:' ■)/, /ct /fif.J v.

č) sin Janez Ileršič, * okoli leta 1760, žena Marjeta (-), 5 otrok;1205 '$*•*
-v inhr
'rtfnm:' /"■-/!• <t',*/*/,’ '
d) sin Matevž Ileršič, * 1799, leta 1824 je imel kmetijo s hišno št. 26, f (
," ‘i4 a -•/ • /*/. • * /fl . xa -V*Ary1 :
37 let, umrl leta 1836 za kolero, žena Jera Švelc, * 1793, Dolenja vas, t 58 ” cP*rf.'/J,fgUcitf /■•/# /'V

let, 5 otrok; J '"’<£■'“/JFj (ej /.A«

e) sin Pavel Ileršič, * 1822, f 80 let, žena Marija Šemon, * 1832, Grahovo
63 (Zogarjeva), f 87 let, 7 otrok, 2 umrla do 3. leta; Dne 6. febr. 1747 se je poročil Matevž, sin Jože­
2(1,3 I SPfpmtr 3Mr fa Keršiča (Jelerzhizh, Rujcov) iz Martinjaka, s
svojo nevesto (cum sua sponsa) Mino, hčerko
pok. Lovrenca Roka. V žup. cerkvi ju je poročil
/4 K » 'r 4,r.
7 Jožef Kocjan, kaplan. Priči: Jurij Levar in Jurij
/Ji /a ** nr lt 'f/ttc/ # l(.ec Kranjc (Krainz). MŠAL, PM, 1747. Foto: J. K.

f v'« * Č**;* H [j jirfr 7Cj #

\
7 /x. f'd. ti n *
?} f : V/ #+# «=*- m
'* »1 ti// j Vf/
•4,sz m tfj fhdvi
.. // /f. /7
v4 ^CA.lt,- ft/ /r. T, n>/.
//■ V f« TTUt LsrZ?
Uzz
“• • . L*. 7 71 i' /l */y 7" ■’4 f-* Kh
^ *../ .• ■#v/ A
f “ /J' M
Dne 16. febr. 1670 sta sklenila zak. zvezo Gre­
n (/ .>cik. . //L r »4*
gor Rok, sin pok. Janeza Roka iz Martinjaka
J /t n /o-mc<■ O *7- (Susmanov), in Marina, hči Jurija Turka iz Mar­
# : ' . . j
U7
'V-6
•/*«« 2 A tinjaka (Turkovi, sedaj Šilcovi). Poročil ju je Blaž
' /7' • i\ ’ /T// Thus, duhovnik. Priči (testibus): Jakob Boštjan­
/s čič in Janez Rok. NŠAL, PM, 1670. Foto: J. K.

Ivana Otoničar, roj. 1872, s hčerkama (od leve) Francko Rujcova rodbina iz Martinjaka v žup. knjigi SA. Foto: J. K. 1205 NŠAL, RMK za omenjena leta, po­
in Marijo iz Martinjaka 12 (Rujceva) okoli leta 1918. datke pod a) in c) je našel L. Drame.
 Martinjak 535

f) Andrej Otoničar, * 1874, Otonica 1, se je priženil leta 1902, žena

Ivana Ileršič, * 1872, 5 otrok, 3 dečki umrli do 7. leta; O*£$*/«■» eA ■ /<mren 6* e* .

g) Jožef Zalar, 1908, Gorenje Otave (Kovačev), t 35 let, leta 1943 so ga

v Kočevju ubili nemški vojaki, seje priženil, žena Marija Otoničar, * 1909,
t 95 let, 2 otroka.
Prejšnji priimek Rojc je postal domače ime. Leta 1855 je za kolero umrl
5-letni Janez Ileršič, leta 1866 pa 3-letna Terezija Ileršič. Leta 1855 je za
kolero umrla 30-letna Marija Kovač iz Loža, ki je bila dekla. Kmetija je
spadala pod graščino Koča vas.
13 (26). SUSMANOVI, prej Jernejevi, 1/2 kmetije
a) Janez Rok, žena (--), vsaj 1 otrok;
Dne 6. febr. 1747 sta se poročila Gregor, sin
pok. Lovrenca Roka iz Martinjaka (Susmanov),
in Jera, hči Jerneja Lenčka (Lenzhizh, Lenčič) z
Unca (ex Maunz). V žup. cerkvi ju je poročil Jo­
žef Kocjan, kaplan. Priči: Jakob Levar in Jakob
Kovač. NŠAL, PM, 747. Foto: J. K.

b) sin Gregor Rok, žena Marina Turk iz Martinjaka (Turkova, Silcova),

poročena leta 1670, vsaj 1 otrok; Mletij um
c) Lovrenc Rok, * okoli leta 1700, žena (--), vsaj 2 otroka; f Jjauž gjto. <? o
~T ■ ■—

č) sin Gregor Rok, * 1724, žena Jera Lenček (oče Jernej Lenček, Len- Leta 1787 je imel Jernej Rok iz Martinjaka (Su-
zhizh) z Unca, * okoli leta 1724, umrla leta 1786, stara 62 let, poročena leta smanovi) 1/2 kmetije, ki je spadala pod grašči­
1747, vsaj 1 otrok; no Koča vas. AS, J kataster. Foto: J. K.

d) sin Jernej Rok, * 1748, leta 1787 je imel kmetijo s hišno št. 8,
žena Uršula Nared, poročena 1779, 5 otrok; 1206
e) sin Matija Rok, * okoli leta 1770, žena Marija Urbas, * 1776, t
68 let, 6 otrok;
f) sin Mihael Rok, * 1809, t 83 let, žena Helena Uršič, * 1816,
Dolenje Jezero 19 (Spajna), t 73 let, 3 otroci;
g) kmetijo je kupil Jožef Rožanc, * 1870, Martinjak 40, t 73 let,
žena Antonija Obreza, * 1871, Martinjak 44 (Baštetova), f 72 let, 10
otrok, 5 umrlo v 1. letu, oče Jožef je leta 1901 odšel za 3 leta v ZDA,
daje lahko kupil hišo;
h) Janez Pakiž, * 1900, Ravne 32 pri Topolu, f 79 let, seje priže­
nil in je leta 1936 postal lastnik, žena Ana Rožanc, * 1907, f 83 let,
5 otrok, 1 umrl po rojstvu.
Kmetija je spadala pod graščino Koča vas. Martin Rok, (sin e),
roj. 1819, je odšel na Hrvaško in bil tam pogrešan (veschollen), od
leta 1838 se ni več javil.
14 (28). PISKOVI, prej Mihova kovačija in mlin
a) Štefan Mišič (Migschitsch) je imel leta 1718 mlin na dve ko­
lesi.
b) sin Primož Mišičje imel mlin leta 1752, 1207 leta 1797 je v hiši
umrla 60-letna Barbara Mišič;
c) lastnik mlina (Besitzer) Jurij Ošaben iz Grahovega (Piskov); Susmanova mati z otroki iz Martinjaka 13 leta
1939. Od leve: Milka, mati Ana v naročju z Ja­
č) Franc Ošaben, * 1876, Cerknica 71, t 88 let, kovač, žena Terezija Še- nezom in Pepca.
balj, * 1881, Prezid 22, t 81 let, 8 otrok, 3 umrli do 2. leta.
Leta 1855 je v hiši za kolero umrla 58-lejtna Marija Jene. Družina Oša­
ben je leta 1905 prišla s tremi otroki iz Cabra 53. Danijel Ošaben, roj.
1900, je odšel v ZDA. Hiša je bila prodana.
15 (32). MESTKOV!, 1/4 kmetije
a) leta 1824 je imel kmetijo Jakob Mestek; 1208
b) Jurij Levar, * 1807, žena Uršula Opeka, * 1793, Rakek 22 (Opeko- Leta 1718 ie imel 8tefan Mikš'č (Migschitsch)
v Martinjaku mlin na dve kolesi. AS, 1/13 u.
va), f 43 let, II. žena Jera Vičič, * 1807, Cerknica 168,1. zakon 2 otroka; Foto: J. K
odselili so se v Cerklje;
c) Peter Mestek, * 1873, Martinjak 18 (Kovačevi, oče Blaž, mati Marija
Lavrič), žena Ivana Mohar, * 1875, Zamostec 9, brez otrok; 1206
NŠAL, RMK, podatke pod c), č) in
delno pod d)je našel L. Drame, kije
č) Jožef Otoničar, * 1906, Otonica 1, žena Frančiška Brence, * 1905, sorodnik družine Pakiž.
Rakitna. 1207
AS, T kataster.
Hiša je zapuščena. 1208
AS, F kataster.
536 VI. poglavje

16 (35). LUKCOVI, prej Kaparjev Luka, kajža .. n:mtvjfli/u&k k 4 |

a) leta 1787 je imel kajžo s hišno št. 15 Jurij Cvetko mlajši; ■
£ 44
b) Simon Mestek, * 1773, t 70 let, seje priženil, žena Marija Cvetko, 3 ]f. ' pj&vkLSiifa -z -14
otroci; 'JJkrUiam Jf\-\
c) sin Jakob Mestek, * 1795, t 64 let, žena Marija Čope, II. žena Marija fprngfmfa1-4
■Vti- C 'nlmjjrtl^o \ -
Cengel, * 1808, Cerknica (Cinglova), I. zakon 1 otrok, II. zakon 6 otrok;
č) sin Blaž Mestek, * 1840, žena Marija Lavrič, * 1839, Studeno 14, 11 .,4 ^rilMtduU 41J
otrok, 3 umrli do 5. leta, kajžo so prodali in kupili posestvo v Martinjaku . hmijfmu 2 _
18; tciTCcVJllihrt 'f. _
d) Luka Rovan, * 1836, Martinjak 19 (Kaparjev, oče Anton Rovan), t 1
L
74 let, žena Ana Ule, * 1835, Martinjak 10 (Olarjeva), t 69 let, 2 otroka; i^jvdtuVJrtlh
e) sin Anton Rovan, * 1873, f 68 let, žena Elizabeta Žurga, * 1873, Me­ ‘V ll&KO Chult č
4
tulje 8, t 78 let, 7 otrok, 1 umrl v 1. letu. A.
Hiša je prodana. /
17 (40). KOROBIČENOVI, 1/3 kmetije
1 ’ mjiu/knčil' J - /L
a) Janez Kovšca, žena Neža (--), 5 otrok; (ti Al. *>\ l
Zapis terezijanskega katastra iz leta 1752 tistih
b) leta 1787 je imel kmetijo pod isto hišno številko Jurij Kovšca, žena kmetij iz Martinjaka, ki so bile pod hasberškim
Jera Kobencl, vsaj 1 otrok; gospostvom. Primož Mišič, ki je vpisan predza­
dnji, je imel mlin na eno kolo. AS, T kataster.
c) leta 1824 je bil gospodar Peter Kovšca, žena Marija Otoničar, * 1780, Foto: J. K.
otrok (-);
č) Janez Gašperuc, žena Katarina (-), 3 otroci;
•prrrfftaft •pao* (***<
d) sin Tomaž Gašperuc, * 1799, f 62 let, žena Marija Levar, * 1799,
Martinjak (oče Andrej Levar, mati Marija Zalar), II. žena Uršula Kovačič, V«/7
* 1798, Sleme, Sv. Trojica, t 69 let, II. zakon 2 otroka; /. 1 “ T

e) sin Matevž Gašperuc, * 1836, f 60 let, žena Marjeta Šega, * 1826, Leta 1787 je imel Jurij Cvetko mlajši iz Marti­
njaka (Lukcovi) kajžo pod hasberškim gospo­
Žerovnica 27 (Šega), t 71 let, 1 otrok; stvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
f) Franc Turšič, * 1857, Kožljek 2, f 80 let, priženil seje leta 1892, žena
Neža Gašperuc, * 1866, 6 otrok, 3 umrli do 3. leta:
I $ert'tcl)rtft 'Ur.'.
g) sin Ludovik Turšič, * 1904, Martinjak 17, žena Jožefa Premrov, * f ^^ jT’ ?p <
tirni; ;■<*>• 4 L jjHitk Sito. 11
1904, Martinjak 57, 5 otrok, 1 umrl do 2. leta.
"■"" ■ .' 1■ ' 1 • I . <Ua7
Leta 1750 je bil v Martinjaku priimek Korbar. Od tega je verjetno prišlo
Leta 1787 je imel Jurij Kovšca iz Martinjaka
domače ime. Kmetija je spadala pod hasberško gospostvo. 17 (Korobičen) 1/3 kmetije pod hasberškim
18 (37). KOVAČEVI, prej Mestek, prej Namre, 1/8 kmetije gospostvom. AS, J kataster. Foto: J. K.

a) Andrej Mestek, * okoli leta 1750, žena Neža Mele, 4 otroci; 1209
b) sin Simon Mestek, * 1773, t 70 let, žena Marija Cvetko, 3 otroci;
c) sin Jakob Mestek, * 1795, f 64 let, žena Marija Cengel, * 1808, Cer­
knica 68 (Cinglova), £75 let, 5 otrok;
č) sin Blaž Mestek, * 1840, f 84 let, žena Marija Lavrič, * 1839, Studeno
14,11 otrok, 3 umrli do 5. leta; L.
*
d) Anton Logar, * 1911, Martinjak 32 (Kovačev), žena Terezija Kanda-
re, * 1920, Podgora 18 (Mihletova), f 32 let, II. žena Marija Gerl, * 1916, Leta 1620 sta bila ključarja cerkva sv. Vida
Gorenje Jezero 33 (Zogarjeva), II. zakon 2 otroka. in sv. Elije: Juri Rok in Hanže Cvetko (Zuitko).
To_ leto sta imeli cerkvi dva dukata dohodkov.
18/2 (38). TUMCOVI, prej Petek, 1/8 kmetije NŠAL, urbar cerkva sv. Vida in sv. Elije.
a) Andrej Kovačič, * 1801, t 66 let, žena Marija Kotnik, * 1802, Gori­
čice, II. žena Marija Krajc, * 1811, Gorenje Jezero 17 (Kranjči), t 68 let, I.
zakon 2 otroka, II. zakon 6 otrok;
b) Pavel Cvetko, * 1832, Martinjak 29 (Cekoč), t 50 let, priženil se je
leta 1869, žena Marija Kovačič, * 1839, hči I. zakona, f 44 let, 4 otroci, 1
umrl v 3. letu;
c) Jožef Premrov, * 1865, Martinjak 38 (Špajn), žena Frančiška Ope­
ka, * 1873, Cerknica 86 (Dragar), 8 otrok, 3 umrli v 1. letu;
č) Janez Žurga, * 1841, Metulje 5, f 64 let, žena Frančiška Zakrajšek, 1209 NŠAL, RMK, podatke pod a) je zbral
* 1840, Vrhnika pri Ložu 24 (Šilcova), t 51 let, 3 otroci; L. Drame.
 Martinjak 537

d) sin Mihael Žurga, * 1876, žena Marjeta Hiti, * 1881, Metulje 4, f 36 Nova maša Janeza Rovana (Kaparjev) iz Marti­
njaka leta 1943. Slikar Lojze Perko je v 4. vrsti
let, II. žena Frančiška Mlakar, * 1886, Babna Polica 6 (Kajžarjeva), f 47 3. od leve.
let, I. zakon 5 otrok, 2 umrla v 2. letu;
7' i i A' ^7 58
e) sin Janez Žurga, * 1906, f 68 let, žena Marija Gornik, * 1919, Graho­ tLtr^ f'1j ‘V""' t
vo 4 (Grabeljnik), t 85 let, 3 otroci.
19 (33). KAPARJEVI, 1/3 kmetije
a) Anton Rovan, * 1795, Vrhnika pri Ljubljani, f 62 let, žena Marija
Bezeljak, * 1795, Idrija, f 52 let, 5 otrok; ' J
Dne 7. marca 1661 je bil rojen in krščen Jakob
b) sin Lovre Rovan, * 1830, t 74 let, žena Terezija Cvetko, * 1832, Mar­ Cvetko (Zuetko), zak. sin Janeza in njegove
tinjak 20 (Markova), t 80 let, 5 otrok, 1 umrl v 1. letu; žene Apolonije. Krstil ga je Jurij Prener. Botra
sta bila Matevž Razdrih in Marina Levarca. Iz
c) sin Matija Rovan, * 1866, t 66 let, žena Frančiška Pirman, * 1880, Martinjaka. NŠAL, RMK, 1661. Foto: J. K.
Grahovo 65 (Olarjeva), f 98 let, 13 otrok, 6 umrlo v 1. letu;
i/

č) sin Franc Rovan, * 1909, f 81 let, žena Antonija Strgar, * 1924, Sela
13 pri Lavrici, 3 otroci. \0Utu-jvbc- .J. l&o.
Dominik Rovan, roj. 1825, je bil učitelj (Lehrer). Uršula Rovan, roj. -
4 ) J !§-»&—
1833, seje poročila v Lož 66 (Adamovi). V hiši seje 1. septembra 1911 rodil ) Qjt~~ .
Janez Rovan, kije postal duhovnik salezijanec.
Leta 1718 je imel Anže Cvetko iz Martinjaka
20 (30). MARKOVI, 1/2 kmetije (Markovi) 1/2 kmetije. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
a) Hanže Cvetko, leta 1622 gospodar in ključar podružne cerkve v Mar­
tinjaku; LV’i 4* ■ 7/

i ■
b) Janez Cvetko, gospodar leta 1661, žena Apolonija (--), leta 1661 rojen
sin Jakob; JV
c) Janez (Hanže) Cvetko (Zwetkho) je imel leta 1718 in še leta 1752 po­
lovično kmetijo pod hasberškim gospostvom; Leta 1752 je imel Hanže Cvetko (Zvvetkho) iz
Martinjaka (Markov) polovično kmetijo pod
č) Tomaž Cvetko, * okoli leta 1725, žena (-), vsaj 1 otrok; hasberškim gospostvom z njivami: Pri Sv. Vidu
d) sin Marko Cvetko je leta 1787 imel kmetijo s hišno št. 11, * okoli leta (bei St. VVeith), Proti Grahovemu (gegen Graho-
uo) itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
1755, žena Neža Opeka, * 1758, Dolenja vas (Ribčeva, oče Jurij Opeka,
mati Uršula), poročena leta 1780, 5 otrok; 1210
1210 NŠAL, RMK, podatke pod c) in č)
e) sin Matija Cvetko, * 1802, t 45 let, žena Antonija Jemc, * 1798, Gra­ je zbral L. Drame, pod a) glej urbar
hovo, t 62 let, 6 otrok; cerkve sv. Vida, leto 1622.
538 VI. poglavje

_______ 1 HA "
~ ,*,,,*Miw i.« w„*r ■>.

\ J tuU ** JrJmy*l
t®
A» ^3 <*-j»

f« h ‘ 'JJi^ /f l t^ ue rCd&. &*/: V* »VW

TU I w^£X Sf*c£ '^f^4a4
.; tafrfjaft 4-ta n ek rej. V *J/bfludfi 3*+* >*■ i
J *JTa Q**dl* ifajMv* &*f/' #

§»■
A
| ■ .irZr Ju j J?«u$ 3Jro. •Vn4ivrw ^:h^k
V ...' Dne 8. maja 1780 sta bila poročena Marko,
Leta 1718 je imel Andrej Turk iz Martinjaka (Turkovi) Leta 1787 je imel Marko Cvetko iz Martinjaka (Markovi) sin pok. Tomaža Cvetka (Zuetko), kmečki sin
1/4 kmetije pod hasberškim gospostvom. AS, 1/13 u. 1/2 kmetije pod hasberškim gospostvom. AS, J kata­ (rustici filius) iz Martinjaka (Markov), in Neža,
Foto: J. K. ster. Foto: J. K. hči Jurija Opeka (Oppeka) iz Dolenje vasi. V žup.
cerkvi ju je poročil Ignacij Baraga, kaplan. Pri-
f) sin Jakob Cvetko, * 1825, f 63 let, žena Marija Dragolič, * 1830, Cer- či: Jurij Lunka in Jakob Martinčič, nsal, pm,
knica 56, t 84 let, 7 otrok, 2 umrla v 1. letu; 1780'***l Foto:
-
JK
g) sin Jernej Cvetko, * 1858, f 92 let, žena Marija Urbas, * 1879, Cerkni­ n
/jV ^
ca 116 (Kramarjeva), f 70 let, 10 otrok, 3 umrli v 1. letu. ‘1
A 4
h) sin Franc Cvetko, * 1901, f 76 let, žena Marija Kandare, * 1912, Pod- /1()IU -Princt/J"«"
gora 18 (Mihletova), f 89 let, 2 otroka.
Domače ime je verjetno prišlo od gospodarja Marka Cvetka, roj. okoli i j oJ *
leta 1755. V hiši se je 22. junija 1915 rodil Anton Cvetko, ki je postal du­
fn<n .* r ni /u/uf
hovnik salezijanec.
21 (31). ŠILCOVI, prej Turkovi, 1/4 kmetije Vru4y; faMkatuf a/h1 '*cjh
s ba^tr&Sh >
a) Jurij Turk, gospodar leta 1625, žena Neža (--), vsaj 2 otroka, leta <v x/h* r.«
-...A*
1670 seje z Gregorjem Rokom (sedaj Susmanovi) poročila Marina, hči Ju­ -M

rija Turka; 1211 Leta nog je bil na praznik Treh kraljev rojen in
b) Andrej Turk, žena Uršula (--), vsaj 2 otroka, leta 1709 je bil krščen k!fcan Gašper Turk iz Martinjaka (sedaj šiico-
sm Gašper, leta 1718 je imel oce Andrej cetrtmsko kmetijo; ia Krsti| ga je kap|an Janez Krstnik Mikulič, ki
c) leta 1787 je imel kmetijo Martin Turk, umrl leta 1794 star 70 let, II. j?bl1 Cerkaičaa- B,otra:Btafan KovabiaAlanka
zena Uršula Kebe, z Dolenjega Jezera 16 (Matevževa), poročena leta 1756, bi|0|eta 1708 v Cerknici 151 krstov. NŠAL, KM,
vsaj 3 otroci; 1709. Foto: J. K.

č) leta 1787 je imel kmetijo s hišno št. 12 sin Tomaž Turk, * 1757, f 82 f
let, žena Jera Kovšca, vsaj 3 otroci; 1212
d) sin Jernej Turk, * 1785, žena Marija Maček, * 1798, Radlek, f 49 let, ctrviiL Jiirfo * 4»
5 otrok; J’P Uf JtiA
e) sin Blaž Turk, * 1819, t 48 let, leta 1866 umrl za kolero, žena Jera V

Jene, * 1820, Žerovnica 15 (Zgornja Grbča), t 70 let, 11 otrok, 6 umrlo do Leta 17?7 ie Imel Martm. Turk.IZ Martinjaka
5. leta, leta 1866 sta za kolero umrla 3-letna dvojčka Janez in Tomaž; JEoSv^ASjkSaSer fTo: jV^
D sin Matevž Turk, * 1847, t 72 let, žena Marija Rovan, * 1862, Marti­
njak 19 (Kaparjeva), f 71 let, 6 otrok, 1 umrl v 3. letu;
g) sin Jakob Turk, * 1885, leta 1916 umrl kot vojni ujetnik v Rusiji, žena n‘" * 1 ’'£Mlb 9iU\ 4 |
Ana Kebe, * 1891, Dolenje Jezero 16 (Matevževa Kebeča), t 79 let, II. mož Leta 1787 je ime, Tomaž Turk iz Martinjaka
Janez Turk, * 1893 (Jakobov brat), t 53 let, I. zakon 1 otrok, II. zakon 2 (sedaj šilcovi) 1/4 kmetije, ki je spadala pod
otroka; graščino Koča vas. AS, J kataster. Foto: J. K.

h) Ludvik Žnidaršič, * 1921, Grahovo 34 (Zgornji Gregorč), f 33 let, se d/& J * tfhp/ /t/
/g, 9?* ^ S/6
je priženil, žena Marija Turk, * 1924, t 61 let, II. mož Jakob Sile, * 1913, h
r/ j/u(* .
Žerovnica 3 (Landovcev), t 78 let, seje priženil, I. zakon 1 otrok, II. zakon ■v &£
ji , :*9V?~SL
/
2 otroka. Sr7n tftlZv.V

v t,- ji™
Leta 1779 je v tej hiši (in domo Martino Turk) umrla 2-letna Marjeta . /V' ■t.tC. isf
t'//to s/r
?
Ravšelj. Oče je bil kmet (rusticus) Anton Ravšelj. Kje je imel Ravšelj kme­ , /l.V " J
A-' gsf
tijo, nisem mogel ugotoviti. Podobnih primerov je še več. Iz teh zapisov »j ir ,A— - in

lahko sklepamo, da so tega leta nekatere hiše v vasi pogorele in da so ; :4xnA' - ) ■

yii 1 /vrV

jih sosedje vzeli pod streho. Leta 1855 je za kolero (Cholera) umrla tudi šilcova rodbina iz Martinjaka v žup. knjigi sa.
42-letna Uršula Turk, sestra gospodarja Blaža. Marija Turk, roj. 1822, se Foto: J. K.
je poročila v Lož 72 k Navlakovim (vulgo Navlak). Gospodar Janez Turk, 1211 Fotografijo zapisa poroke glej pri
roj. 1893, je bil več let v ZDA. Tam se je srečal z ljudmi, ki so mu pripo­ Susmanovih.
vedovali, kako so se leta 1912 reševali ob potopu ladje Titanic. Pridobil si 1212 NŠAL, RMK, podatke pod a), c) in č)
je ameriško državljanstvo, ker je v ameriški vojski služil 18 mesecev. Leta je zbral L. Drame.
1213 Majda Šilc, ustni vir.
1922 je prišel domov in se poročil.1213
 Martinjak 539

22 (47). PAVLIČKOVI, prej Petrič, kajža jipBBP .......i

a) leta 1787 je imel kajžo Anton Kovač; 1214 !

b) sin Anton Kovač, * 1741, f 46 let, žena Ana (--), leta 1772 je bil v hiši
rojen sin Jakob; /fn 41 “V/GA/jfj

c) Andrej Bebar, * 1803, (oče Luka, mati Marija Levar), t 49 let, žena fji' Vc . prJCK j-”'j
Marija Petrič, * 1794, Lipsenj, t 64 let, II. mož Jernej Mele, * 1809, Cer­
knica 38, f 80 let, II. žena Elizabeta Branisel, * 1826, Dolenje Jezero 13 Dne 25. julija 1772 je bil krščen Jakob, zak.
(Bundrova), umrla leta 1896 v Braziliji (mortua est in Brasilia), I. zakon sin Antona Kovača in žene Ane iz Martinjaka
Andrej B. - Marija P. 2 otroka; (Pouletovi). Rojen je bil ob 4. uri zjutraj. NŠAL,
RMK, 1772.
č) sin Miklavž Mele, * 1867, žena Terezija Kandare, * 1863, Dane 23 ,
(Janezkova); odselili so se v Dolenjo vas 111;
_-—tr- c *
d) posestvo je kupil Pavel Ošaben, * 1866, Grahovo 69 (Fužinarjov), f
45 let, žena Frančiška Petrič, * 1864, Martinjak 25 (Petričeva), t 55 let, 6 ItAfK
otrok, 1 umrl v 1. letu;
‘tofi
/</ l ^ r~ *-----v I
£. D
e) sin Pavel Ošaben, * 1900, t 82 let, žena Frančiška Korošec, * 1902,
Rakitna 103, t 86 let, 3 otroci, 1 umrl v 5. letu. Jt
Leta 1790 je v hiši umrla 80-letna Jera Kovač. Janez Mele, (sin b), roj. Cv-V~~3 * j
1861, je leta 1895 odšel v Brazilijo, kjer je bil po pripovedovanju umorjen
(trucidatus). Gospodar Pavel Ošaben, roj. 1866, je bil več let v ZDA, kjer Leta 1555 je imel Simon Ajhšič iz Martinjaka
(Šemacovi) celo kmetijo, od katere je letno dajal
je zaslužil denar za nakup hiše. Anton Ošaben, (sin d), roj. 1895, in sestra 60 kr. činža, Gregor Šuštar pa je kot podružnik
Frančiška Ošaben, roj. 1897, sta odšla v ZDA. letno dajal 8 kr. Andrej Kranjc (Crainiz) s Stude-
nega je imel celo kmetijo. AS, Vic. a. I/52, šk.
23 (48). ŠEMACOVI, 1/2 kmetije 90. Foto: J. K.
a) Blaž (priimka še ni imel) je imel leta 1531 celo kmetijo pod loškim
gospostvom; eJ/Ctrt-buis
d ar.1'
b) leta 1536 je imel to kmetijo Jurko (ni imel priimka), od katere je da­
jal 50 krajcarjev, Martin Razdrih pa je kot podružnik dajal 8 krajcarjev;) dlan (cit ... /Ji
c) Simon Ajhšič (Ajchschitsch) je imel isto kmetijo leta 1555;
K; .
Leta 1606 je imel Janez Mišič iz Martinjaka
(Šemacov) 1/2 kmetije. AS, Gr. A, XVII Snežnik
16. Foto: J. K.
% ■ J) - • J

]i)Qf Q- iftv-V, >' • 1

■
T7
-»w
K

sil
Leta 1531 je imel Blaž (priimka še ni imel) iz Martinjaka
(Šemacovi) celo kmetijo pod loškim gospostvom. Od nje
je letno dajal 2 funta činža in po 4 mernika pšenice, pro-
sa in ovsa. AS, Vic. a. I/52, šk. 90. Foto: J. K.
Leta 1536 je imel Jurko iz Martinjaka (Šemacovi) celo
Leta 1633 sta bila Janez Mišič (Mishitz) in
Lenart Skok ključarja dveh: cerkva sv. Vida in
kmetijo, od katere je letno dajal 50 kr., Martin Razdrih
sv. Elije. Andrej Cvetko je prečrtan. NŠAL, urbar
pa je kot podružnik letno dajal 8 krajcarjev. AS, Vic. a.
cerkva sv. Vida in sv. Elija.
I/52, šk. 90. Foto: J. K.
S

č) Janez Mišič (Mishitz) je imel leta 1606 že polovično kmetijo, leta . . Jff , j’
1633 je bil ključar vaške cerkve;
d) sin Mihael Mišičje bil gospodar leta 1651; 1215
Leta 1752 sta imela Matija in Miha Mišič iz
e) Matija in Miha Mišič (Misiz) sta imela polovično kmetijo leta 1752; Martinjaka (Šemacovi) 1/2 kmetije z njivami:
D Jernej Mišič, * 1748, leta 1787 je imel kmetijo s hišno št. 20, 12 6 žena Pri Sv. Vidu, Proti Grahovemu (gegen Grahouo)
itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
Neža Puntar, * okoli leta 1760, Cerknica, poročena leta 1783, 5 otrok; 1217
g) sin Simon Mišič, * 1784, leta 1824 je imel kmetijo s hišno št. 44, f 52
let, leta 1836 je umrl za kolero, žena Marija Kovač, * 1790, Grahovo (oče
Pavel Kovač), t 77 let, 4 otroci; 1214
AS, J kataster.
1215
h) sin Matevž Mišič, * 1818, f 71 let, žena Helena Cvetko, * 1820, Mar­ NŠAL, urbar cerkve sv. Pavla, leto
1633 in 1651.
tinjak 29 (Ceko), f 67 let, 6 otrok, 3 umrli do 2. leta; 1216
AS, J kataster.
i) sin Lovrenc Mišič, * 1845, f 44 let, žena Marija Modic, * 1859, Volčje 1217
NŠAL, RMK, podatke pod 0 je našel
3, f 77 let, 5 otrok, 1 umrl v 4. letu; L. Drame.
540 VI. poglavje

j) sin Lovrenc Mišič, * 1883, žena Marija Kotnik, * 1886, Laze 5 (Kotna),
At H, / z*. Z&A* zn
župnija Stari trg, f 71 let, 2 otroka, oba sinova, Frančišek Mišič, roj. 1923,
in Janez Mišič, roj. 1924, sta bila ubita junija 1945. 1218 4% f«
/f. f/<f
Ne drži govorica, da so Mišiči prišli iz Črne gore, to je slovenski priimek,
1$ >1 ■Z
nastal od Mihael.1219 Marija Mišič, (hči i), roj. 1881, in brat Franc Mišič, roj.
M
1884, sta odšla v ZDA.
24 (49). MATEVŽKOVI, kajža
a) leta 1787 je imel kajžo Urban Turk, žena Helena Hekman (Laze), III. /f. /J/J

žena Helena Kebe; //. /,>VV'

b) Andrej Gabrejna, * 1767, Cerknica, f 78 let, žena Marija Modic, * *-> 4 .•Uk
/k. ^7
1776, Bloke, vsaj 2 otroka, leta 1803 je umrl 6-letni Jurij Gabrenja, leta S/,.r

1824 imel kajžo s hišno št. 16 Anton Gabrenja; 'j

m Ur
'f C
c) Matevž Gabrejna (oče Andrej), * 1811, f 42 let, žena Marija Turšič, * // ,A’V
■ " -j/uivcu^' . /c i/
lUs’
1812, Martinjak 9 (sedaj Obadovi), t 59 let, 1 otrok; =4* 7*

č) sin Anton Gabrejna, * 1844, f 88 let, žena Neža Žgajnar, * 1848, Veli- šemacova rodbina iz Martinjaka v žup. knjigi
ke Bloke 9, f 86 let, 8 otrok, 1 umrl v 1. letu; viuuivu vto
d) sin Franc Gabrejna, * 1879, t 65 let, žena Frančiška Žnidaršič, :
1885, Grahovo 34 (Zgornja Gregorča), f 77 let, 4 otroci. j: i
ktttAŽ»4
e) Jože Abrahamsberg, * 1903, Planina, f 92 let, se je priženil, žena
Antonija Gabrenja, * 1908, f 88 let, 3 otroci. Leta 1787 je imel Urban Turk iz Martinjaka (Ma-
tevžkov) kajžo pod basberškim gospostvom.
25. PETRIČ, kajža AS, J kataster. Foto: J. K.
a) leta 1787 je imel kajžo s hišno št. 33 Martin Rok;
b) Gregor Urh, * 1770, f 66 let, žena Marija Cvetko, * 1772, Martinjak, #crrfMt
2 otroka; ; ,.(ryr, ivc/. JaaiU Sito. J. <
c) Andrej Kranjc, * 1816, Martinjak 42 (Mežnarjov), se je priženil, žena f
Marija Urh, * 1809, 2 otroka; odselili so se v Dolenjo vas 78 (Štefetovi), Leta 1787 je imel Martin Rok iz Martinjaka (Pe­
tričev) kajžo, ki je spadala pod graščino Koča
kjer je Andrej Kranjc kupil kmetijo; vas. AS, J kataster. Foto: J. K.
č) Janez Petrič, * 1804, Selšček 7, je kajžo kupil (angekauft), t 50 let,
žena Elizabeta Cengel, * 1810, Cerknica 68 (Cinglava), f 80 let, 1 otrok; llrtkn'Jmuji1 JL
d) sin Andrej Petrič, * 1836, f 30 let, leta 1866 je umrl za kolero, žena L
lUpcrMuak^-
Marija Modic, * 1837, Martinjak 5 (Razdrehova), II. mož Luka Rožanc,
* 1848, Martinjak 11/2 (Jožefov), f 77 let, I. zakon 3 otroci, II. 4 otroci; . ‘ilaliiaJjn^ jji
e) Franc Ošaben, * 1854, Grahovo 69 (Fužinarjov), f 91 let, seje priže­ ^ rmtfjlifjfik A
nil, žena Marija Petrič, * 1862, f 88 let, 8 otrok, 1 umrl v 1. letu. J
Leta 1866 je za kolero umrl 5-letni Janez Petrič. Frančiška Ošaben, (hči Z
e), roj. 1880, in brat Jožef Ošaben, roj. 1886, sta odšla v ZDA. Hiše več ni.
Za ostale podatke glej Martinjak 27.
ji 'Zidiš/t/ i
r [}] P
26 (50). MALNARJEVI, 1/4 in 1/4 kmetije tl •
* 'MTtCSctUlt J-
i
a) Gašper Kovač je imel četrtinsko kmetijo leta 1718 in še leta 1752, M
brat Gregor Kovač je imel leta 1718 tudi četrtinsko kmetijo, leta 1752 je ' ST
imel njegovo kmetijo Matija Kovač, potem sta se četrtinski kmetiji združili, Zapis iz terezijanskega katastra iz leta 1752.
zato je samo pri tej kmetiji zapisano: 1/4 in 1/4 kmetije;1221 Gašper Kovač in Matija Kovač iz Martinjaka
(Malnarjevi) sta imela vsak svojo četrtinsko
b) leta 1787 je imel kmetijo s hišno št. 21 Matija Kovač; kmetijo, ki se je potem združila v polovično. AS,
T kataster. Foto: J. K.
c) Jožef Turk, * 1776, Volčje, župnija Bloke, leta 1824 je imel kmetijo s hi­
šno št. 20, f 76 let, žena Marija Mele, * 1775, Martinjak 43, f 65 let, 4 otroci;
^errfdiaft
fA\i 'M*
pčf 'hbnil 4/TV’A l jcljl '- tAfpilUJ 3ito. *'
’
•'-'-dl ,, d— -A- Lit
-P - Leta 1787 je imel Matija Kovač iz Martinjaka
osL u 26 (Malnarjevi) kmetijo pod hasberškim gospo­
csU-.
i ti \ B* ) C
L stvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
E a- M, x‘
l
4'' fs
Leta 1718 je imel Gašper Kovač iz Martinjaka (Malnarje-
^4 .1 -
Leta 1718 je imel Gregor Kovač iz Martinjaka (Malnarje­
1218

1219

1220
S. Okoliš, Žrtve, str. 118.
A. Breznik, n. d., str. 262.
vi) četrtino kmetije, njegov brat Gregor pa drugo četrti- vi) četrtino kmetije, njegov brat Gašper pa drugo četrti­ AS, F kataster.
1221
no. AS, 1/13 u. Foto: J. K. no. AS, 1/13 u. Foto: J. K. AS, AS, 1/13 u in AS, T kataster.
 Martinjak 541

č) Martin Brence, * 1811, Rakitna 27, f 70 let, seje priženil, žena Ka­
/u/ tč. ■Mr.
tarina Turk, * 1816, f 71 let, 5 otrok, vsi odrasli; cs
'' vV.f.
d) sin Janez Brence, * 1838, t 73 let, žena Marjeta Skuk, * 1850, Cer­ . ... . //V#

knica 90, t 63 let, 5 otrok, 1 umrl v 2. letu; c/Zf /. m

n rt '/?/' j. r: f/c
e) Franc Premrov, * 1874, Martinjak 38 (Špajn), 174 let, seje leta 1904
■čcf. y rtu.
priženil, žena Marija Brence, * 1883, f 84 let, 11 otrok, vsi so odrasli, ra­
zen Frančiške, ki je umrla stara eno leto. V* /Tp^. v
Kmetija je spadala pod hasberško gospostvo. Marija Premrov, (hči e), roj. ( *4* ^vi/A u-octi: 3 ‘Užr&J* a/S.
25. maja 1906, in njena sestra Antonija Premrov, roj. 12. junija 1912, sta 5»?
bili redovnici. Antonija Premrov je po vojni izstopila iz reda in bila zaradi / tir
sovraštva do vere 14. januarja 1949 umorjena v Cerkniškem jezeru. 1222 t v-\A~ ' 'V
.—J
. A.,\< jrtr Srt ir
27 (46). PETRIČEVI, prej Škof, 1/2 kmetije .■y /V*V /rM
a) Gregor Rok je pred letom 1718 imel polovično kmetijo pod hasber- •P r: . ll-O- -Ul-■“?:■■■ t y/j
/tzr.i rr. Srt’
škim gospostvom;
Malnarjeva rodbina iz Martinjaka v žup. knjigi
b) Gregor Medvedje imel kmetijo leta 1718; SA. Foto: J. K.
c) Marko Medved je imel kmetijo leta 1752,1223 leta 1771 mu je umrla
7-letna hči Marija;1224

¥ n
rcaor

<SL .
c.
• -f-*~^ * 1

d.
rM-b .1 A Or*r~ ‘

Leta 1718 je imel Gregor Medved iz Martinjaka (Petriče- Leta 1752 je imel Marko Medved iz Martinjaka (Petriče­
vi) 1/2 kmetije pod hasberškim gospostvom, pred njim vi) 1/2 kmetije pod hasberškim gospostvom z njivami:
jo je imel Gregor Rok. AS, 1/13 u. Foto: J. K. Pri Sv. Vidu (bei St. VVeith), Proti Grahovemu (gegen
Grahouo) itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
č) Jakob Škof, * 1761, Dolenja vas 31 (Šemičov, oče Matevž Škof, mati
Marina Verbec), žena Marjeta Lah, 4 otroci;
d) sin Mihael Škof, * 1800, f 39 let, žena Elizabeta Ileršič, 8 otrok;
e) sin Anton Škof, * 1825, f 67 let, žena Marija Urbas, * 1823, Martinjak
Leta 1718 je imel Jakob Cvetko (Zvvetkho) v
33 (Mihova), f 43 let, leta 1866 je umrla za kolero (Cholera), 9 otrok, 6 Martinjaku 1/2 kmetije pod hasberškim gospo­
umrlo do 7. leta, leta 1855 je za kolero umrl tudi 7-letni Janez Škof; stvom. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
f) sin Janez Škof, * 1861, žena Frančiška Jeršan, * 1869, Unec 20 (Če-
kada), 5 otrok, 1 umrl v 1. letu; • l WI; •
g) hišo je kupil Janez Ošaben, * 1883, Martinjak 25 (Petrič), f 88 let, ■C p: Oktf • •
žena Marija Kovačič, * 1894, Cerknica 83, f 77 let, 3 otroci. #,
Leta 1855 je za kolero umrla 58-letna Elizabeta Škof. Leta 1903 sta
odšla v ZDA Janez Škof, (sin d), roj. 1891, in sestra Marija Škof, roj. 1893.
*r£j7 ' j
U
[

28 (45). BENETOVI, 1/8 kmetije Leta 1752 sta imela Tomaž Cvetko iz Martinja­
ka (Cekoči) 1/4 kmetije z njivami: Pri Sv. Vidu
a) Jurij Cvetko, * 1767, žena Marija Puntar, vsaj 1 otrok; (bei St. VVeith), Proti Grahovemu (gegen Graho­
b) Simon Švigel, * 1803, Martinjak 31 (Ciko), t 73 let, se je priženil, uo), Škrlivce (na Skhrrlach) itd. AS, T kataster.
Foto: J. K.
žena Neža Cvetko, * 1790, II. žena Uršula Matičič, * 1805, Cerknica 83, f
75 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 7 otrok; 1222
»Ker je začela v Cerknici učiti cer­
c) sin Franc Švigel, * 1835, f 64 let, žena Marija Gornik, * 1838, Žerov- kveni pevski zbor, pri katerem je
nica 7 (Stricova), t 75 let, 9 otrok, 4 umrli do 10. leta. Leta 1866 sta za sodelovalo veliko mladih, je bilo to
zanjo usodno. Tistega dne, ko je šla
kolero (Cholera) umrla 9-letna Frančiška Švigel in 2-letni Janez Švigel. na pevske vaje, so jo pri prvih hišah
Lastnik hiše je Franc Velišček. v Cerknici pričakali neznanci z avto­
mobilom. Potisnili sojo vanj.« Glej
29 (44). CEKOČI, 1/4 kmetije Palme mučeništva, str. 66-367.
1223
a) Jakob Cvetko je bil leta 1718 gospodar na polovični kmetiji pod has­ AS, T kataster.
berškim gospostvom; 1224 NŠAL, MMK, 1771.
1225
AS, J kataster.
b) sin Tomaž Cvetko je imel leta 1752 četrtinsko kmetijo; 1226 NŠAL, RMK, podatke pod b) in c) je
c) sin Jurij Cvetko, * okoli leta 1751, leta 1787 je imel kmetijo s hišno št. zbral L. Drame. Pod a) in b) ni ugo­
18, 1225 žena Apolonija Branisel, * okoli leta 1752, Dolenje Jezero (oče Jurij tovljena sorodstvena povezava, ker
bi bil lahko Jakob Cvetko leta 1718
Branisel), 5 otrok; 1226 gospodar pri Markovih.
542 VI. poglavje

č) sin Jernej Cvetko, * 1781, t 55 let, žena Marija Martinčič, II. mož Mi­ i /j. Srn
.j/V A„„ iff/Z/?’ .j/ /t/.
hael Zbačnik, * 1800, Hudi Vrh (Besenberg), 169 let, II. žena Neža Modic,
* 1792, Glina, f 70 let, I. zakon 3 otroci, II. zakon 4 otroci; p s*,
n: i --
d) sin Mihael Cvetko, * 1828, 25. januarja 1881 je zmrznil pri Bloški
Polici, žena Uršula Kranjc, * 1828, Martinjak 42 (Mežnarjeva), f 75 let, 10 . Aru c /i/ ‘K Sef. Z/c>.

otrok, 2 umrla do 10. leta; //>- bv>

e) sin Franc Cvetko, * 1854, t 75 let, žena Frančiška Milavec, * 1865, f.'/’.

Runarsko 11, f 69 let, 7 otrok, 2 umrla v 1. letu; . 1 IVV* A<’ 'J

f) sin Anton Cvetko, * 1897, f 88 let, žena Terezija Rok, * 1896, Žerovni- * V/, A11 //•»*-
a
ca 36 (Svaganova), f 71 let, 4 otroci.
Leta 1866 je za kolero umrla 1-letna Terezija Cvetko. V ZDA sta odšli j Z ty .
Marija Cvetko, (hči e), roj. 1885, in sestra Ana Cvetko, roj. 1890. /s.
30 (29). MEHONOVI, prej Medved, 1/3 kmetije /f fot* .‘N/
•"7/-C
„<V -s/fstr/n ov
a) Matija Medvedje bil gospodar leta 1623; ICCIt iV
*; -*j K‘-y
" h >s ti /L-’ /6 fitc
b) Jurij Medvedje imel leta 1718 in še leta 1752 polovično kmetijo;
c) Anton Medved, * okoli 1711, t 1771, žena Elizabeta Švigelj, vsaj 1
fret /t«/.

« /AN
n/y Ufo
z/'/ V/v, g.
jj
otrok; <• vHoUtJuuMA
/•••■• uv
M.
č) Jurij Godeša, * 1746, Dolenje Jezero 31 (Mehonov), se je priženil, ~ »5 (Ja. 12 71

žena Marija Medved, * okoli leta 1748, poročena leta 1769, 5 otrok, nekaj Cekoča rodbina iz Martinjaka v žup. knjigi SA.
Foto: J. K.
časa so živeli na Dolenjem Jezeru 21 (mežnarija), leta 1771 je bila krščen
sin Lovrenc; b.
d) sin Andrej Godeša, * 1777, f 76 let, dne 19. avgusta 1853 je po nesreči
utonil v jezeru (im See ertrunken), žena Marija Prudič, II. žena Marija cy-p
Ule, * 1775,1. zakon 1 otrok; cstL— .
e) Mihael Matičič, * 1814, Rakek 5 (Puntar), t 63 let, se je priženil,
žena Jera Godeša, * 1800, poročena leta 1836, t 86 let, 1 otrok; Leta 1718 je imel Jurij Medved (Meeduet) v
Martinjaku (Mehonovi) 1/2 kmetije pod has-
D sin Tomaž Matičič, * 1841, t 68 let, žena Neža Cvetko, * 1841, Marti­ berškim gospostvom. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
njak 20 (Markova), f 59 let, 4 otroci, 2 umrla v 3. letu;
// • \ •' j
g) sin Jakob Matičič, * 1867, t 68 let, žena Frančiška Kušljan, * 1871, ■'

Cerknica 214, f 72 let, 9 otrok, 2 umrla v 1. letu; \

h) sin Jožef Matičič, * 1905, ubit po vojni leta 1945, 1227 žena Marija Škrlj,
* 1914, Sleme, župnija Sveta Trojica, j 87 let, 5 otrok.
Leta 1752 je imel Jurij Medved iz Martinjaka
Kmetija je bila pod hasberškim gospostvom. Domače ime Mehonovi je (Mehonovi) 1/2 kmetije z njivami: Pri Sv. Vidu
prišlo z Dolenjega Jezera 31, ker je Andrej Godeša, roj. 1777, prišel v Mar­ (bei St. VVeith), Proti Grahovemu (gegen Graho-
uo) itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
tinjak. Janez Matičič, (sin D, roj. 1870, je odšel v ZDA. Mati Marija Matičič,
roj. Škrlj, je znala veliko narodnih pesmi, nekatere sem tudi zapisal.1228 V
vaški cerkvi je bila dolga leta mežnarica. Kadar je bil cerkniški kaplan za­
držan, je v svoji hiši učila tudi verouk in pri tem predvajala razne filme.1229
31 (25). ŠENTKOVI, prej Ciko, 1/4 kmetije
a) leta 1743 je imel Matija Debevc polovično kmetijo, ki je spadala pod Leta 1743 je imel Matija Debevc iz Martinjaka
(Šentkovi) polovično^ kmetije, ki je spadala pod
cerkniško župnijo; cerkniško cerkev. NŠAL, urbar Cerknica, 1743.
b) leta 1747 in še leta 1787 je imel isto kmetijo s hišno št. 13 Jernej Me­ Foto: J. K.
kinda, ki seje iz Cerknice priženil (oče Luka Mekinda), umrl je leta 1797
v starosti 70 let, žena Marjeta Debevc, umrla je leta 1789 v starosti 45 let; 1

c) Gregor Švigel, * okoli leta 1745, žena Neža Kovač, * 1751, Martinjak
(oče Gregor Kovač, mati Marjeta), vsaj 1 otrok; 1230
-iCp . .1

* - - \ -.•**' qtUy7>4 >• * o11 Lf m Leta 1747 je imel Jernej Mekinda iz Martinjaka
(Šentkovi) polovično^kmetijo, ki je spadala pod
1 cerkniško cerkev. NŠAL, urbar Cerknica, 1747.
fj $ertfcf)aft «tv F • *f}U» y Foto: J. K.
/ 1227
S. Okoliš, Žrtve, str. 118.
... r ' 1228 Glejsestavek Iz ljudskega izročila v
tem poglavju, str. 660.
Leta 1792 je imel Gregor Švigelj iz Martinjaka 31 (Šent- 1229 Leon Drame, ustni vir.
Leta 1787 je imel Jernej Mekinda iz Martinjaka (Šent- kovi) 1/2 kmetije, za njim pa Jakob Švigelj. Leta 1787
kov) 1/4 kmetije, ki je spadala pod cerkniško župnijo. je bila kmetija iz zakupne spremenjena v kupno. NŠAL, 1230NŠAL, RMK, podatke pod c) je zbral
AS, J kataster. Foto: J. K. urbar Cerknica, 1792. Foto: J. K. L. Drame.
 Martinjak 543

č) sin Jakob Švigel, * 1789, leta 1824 je imel kmetijo s hišno št. 35, f
57 let, žena Elizabeta Logar, * 1781, Cerknica, t 72 let, 5 otrok;
d) sin Jakob Švigel, * 1813, Cerknica 167, t 66 let, žena Marija Vičič,
* 1820, Cerknica 189 (oče Matija Vičič, žena Katarina Udovič), f 27 let,
II. žena Neža Rožanc, * 1828, Martinjak 11 (Brinovcova), f 65 let, I. za­
kon 4 otroci, II. zakon 6 otrok, 3 umrli do 9. leta, leta 1866 je za kolero
umrl 9-letni Jakob Švigel;
e) sin Jožef Švigel, * 1841, f 75 let, žena Marija Škof, * 1833, Marti­
njak 27, f 85 let, 4 otroci, 1 umrl v 1. letu;
f) sin Jakob Švigel, * 1871, žena Ana Valas, * 1876, Strmec na Pre­
delu 35, Log pod Mangartom, 2 otroka, vsa družina je odšla v ZDA;
g) leta 1921 je posestvo^ od Švigla, ki je bil v ZDA, kupil Jožef Žni­
daršič, * 1882, Cerknica (Šentkov), 150 let, žena Ivana Obreza, * 1894,
Dolenja vas 74 (Cibkova, sedaj Svetovi), 6 otrok, 5 otrok rojenih v ZDA.
h) Janez Mele, * 1914, Cerknica 112 (Primšarjev), t 60 let, seje pri­
ženil, žena Jožefa Žnidaršič, * 1922, 2 otroka.
Leta 1861 je umrla v Trstu (gestorb. in Triest) 23-letna Marija Švi­
gelj, (hči č). Frančiška Žnidaršič, (hči g), roj. 1917, in brat Anton Žnidar­ Družina Žnidaršič iz Martinjaka (Šentkovi) okoli
šič, roj. 1919, sta ostala v ZDA. leta 1940. Od leve spredaj: Jožefa, roj. 1922,
mati Ivana, roj. 1894; zadaj: Ludvik, roj. 1920,
32 (23). KOVAČEVI, prej Gregor in še prej Kovač, 1/2 kmetije Frančiška, roj. 1919, in Anton, roj. 1919.
a) Martin Kovač, žena (--), vsaj 2 otroka, leta 1673 seje poročila hčer­
-..1
ka Jera Kovač z Janezom Tomcem v Podlož;
<j )—■ ton.
\\
l(h
lt 7 ^4^. M-)~y
) ■ ‘ ^

J’*"" J-L) /».«!,, J.

Leta 1792 je imel Gregor Švigel iz Martinjaka,
JCnft > <6 ^ rr<LJ /«~T. ' . , hišna št. je bila takrat 22 (Kovačev), 1/2 kmeti­
je, ki je spadala pod cerkniško cerkev. Za njim jo
(jerirult je imel Jakob Švigel. Leta 1787 je bila kmetija
spremenjena iz zakupne v kupno. NŠAL, urbar
Cerknica, 1792. Foto: J. K.
Leta 1743 je imel Štefan Kovač iz Martinjaka (Kovačevi)
llhj (bL/j polovično zakupno kmetijo, ki je spadala pod cerkniško J
župnijo. NŠAL, urbar Cerknica, 1743. Foto: J. K. 04 /7 w.
■ CyrT' $ (j^2/, J,’, c/
6M? //.

l
"7
Ao- Jjt-i **r y' j Ctrr jturiimt;
T
‘
V' /f/ S?cf.
ih n i L iHj (\ {fci Bito. ' t /
Dne 3. maja 1673 sta se poročila Janez Tomc (Tumiz), ./K/
sin Matije Tomca iz Podloža v loški župniji, in Jera, hči c/
s.
Martina Kovača (Kouazh) iz Martinjaka (Kovačeva). Po- Leta 1787 je imel Anton Kovač iz Martinjaka (Kovačevi)
ročil ju je Blaž Thus. Priči: Marko Kočevar (Hothevar) in polovično kmetijo, ki je spadala pod cerkniško župnijo. 4.
Martin Žnidaršič. NŠAL, PM, 1673. Foto: J. K. AS, J kataster. Foto: J. K.

b) Štefan Kovač je imel leta 1743 polovično kmetijo, kije pripadala cer­
7
2 <l//*ty C pr-č' h
kniški župniji, leta 1786 je umrla žena Marjeta Kovač, stara 60 let; j/> 2/i ^ M
1/ ,1/f /C?///. 2
7
c) leta 1787 je imel kmetijo s hišno št. 22 Anton Kovač; >7;
y* /v-
7 .
S2l-

4»
č) leta 1792 je imel kmetijo Gregor Švigel; C* " f<, 2 o.r A.
Z" —
d) leta 1824 je imel kmetijo Jakob Švigel, * 1775, Otonica 5, leta 1824 •it „ ft-/e /- x"y/ J
n y//tt,-čt u i ux /2 Vr
je imel kmetijo pod hišno št. 22,161 let, (sin Gregorja Švigla in Marije Pri­ 'j ./ // 2 «K / s'J/
možič), žena Marija Kebe, * 1779, Dolenje Jezero 38 (Skirova), 3 otroci; 1231 n c »i 77
f~u **■
e) sin Peter Švigel, * 1801,149 let, žena Jera Mestek, * 1802, Martinjak * to -
H U / l- 7i rt t>.‘a ‘
fk
2v
/fin h V/,
octt

(oče Jurij Mestek, mati Uršula Gornik), t 55 let, 5 otrok; v ‘VJi,

4 T/
D sin Anton Švigel, * 1829, f 69 let, žena Marjeta Vidmar, * 1833, Be­ Kovačeva rodbina iz Martinjaka v žup. knjigi
SA. Foto: J. K.
gunje 2,121 let, II. žena Elizabeta Meš, * 1826, Laze 9, župnija Planina, f
70 let, I. zakon 1 otrok, II. zakon 9 otrok, 5 umrlo do 4. leta;
g) Janez Logar, * 1866, Unec 40 (Kovačev), f 87 let, seje leta 1899 pri­
ženil, žena Terezija Švigel, * 1870, 4 otroci.
h) sin Janez Logar, * 1902, žena Frančiška Katern, * 1912, Strmica 13
(Magajna), 2 otroka. 1231
NŠAL, RMK, podatke pod a) je zbral
Janez Švigel, (sin D, roj. 1844, je bil postiljon na Blokah. L. Drame.
544 VI. poglavje

33 (21). MIHOVI, 1/2 kmetije 1 •hftrfc&aft VVJf. uisr|U-. ■

a) Andrej Kovač, žena Jera vsaj 2 otroka;
£4 p - =. $«u$ Sito. «
b) Mihael Kraševec, * okoli leta 1730, Dane (Malnarjev), seje priženil,
žena Marija Kovač, II. žena Marija Mekinda, * okoli leta 1740, Cerknica Leta 1787 je imel Jožef Urbas iz Martinjaka
(Mihov) 1/2 kmetije, ki je spadala pod graščino
(oče Jakob Mekinda), III. žena Neža Rok, vsaj 3 otroci, leta 1794 je umrl Koča vas. AS, J kataster. Foto: J. K.
18-letni sin Nikolaj Kraševec;
4-
c) Jožef Urbas, * 1760, Dolenja vas 36 (Logačan, oče Anton Urbas, mati
Marjeta), leta 1782 seje priženil, leta 1787 je imel kmetijo pod hišno št. 23,
žena Barbara Kraševec, * 1764, iz II. zakona, t 87 let, 5 otrok, leta 1797 je
umrl 12-letni Jožef Urbas, leta 1793 je umrl 2-letni Anton Urbas; 1232
7
D
■dOlci ««• ■

č) sin Lovrenc Urbas, * 1795, leta 1824 je imel kmetijo s hišno št. 23, t
77 let, žena Neža Švigel, * 1794, Kožljek 7, f 80 let, 6 otrok;
Leta 1752 je imel Matija Ulaga iz Martinjaka
v 4(4 ,, ‘.Mjl (Menišovec) polovično zakupno kmetijo, ki je
</ spadala pod graščino Koča vas. AS, T kataster.
/j. /rn ^ /iifl ■v* Foto: J. K.
7 m
vy 7

‘nhpttmnJjf /< Y /A. /'nu.« f/Y,

'7>
// '7^ • /V*'*/* *1 ~f£0-

tj? ir *i
t
44.
7
/<?/■ . -TV/'
77-/. 7, - Ate JtuJŠTuA: /f'*- "
7
a A?V,y&{ ef/OL, ?o-*y ■■ (i»h V:f
ts
S
J /fllfj/t / /?. y Y/r J
P/ V m"7
jCn-Z/i»n /cs/r
7 2V
/*• /'.V/

if /7-i-
7
/> .H
t yjlc>nl c+o tte

n.
V1 v i
V/2
_ Id
/i

. •$$***■*£ CoS t ■V«.), i*

X-p/; ig',,
Dne 29. nov. 1771 je bila v Razdrtem, župnija
Hrenovice, rojena Marija, zak. hči Jerneja Ulage
in Marjete Kavčič (roj. v Razdrtem) iz Martinja­
ka (Menišovcova). Tam jo je krstil zelo spošt.
g. Andrej Brezec, tamkajšnji kaplan. Botra: zelo
hi G\ • spošt. g. Osana, kaplan z Ubelskega, in Marija
Otroci iz Martinjaka leta 1960. Prva vrsta od leve: Milka
4$t v v< »M n <r ' •y- y.//. >/« Kavčič iz Razdrtega. IMŠAL, RMK, 1771.
Urbas (Jožefova), Janez Urbas (Jožefov), Ivanka Urbas M.*«.,,, 7'f & m* «r*

(Mihova); druga vrsta: Franc Urbas (Mihov), Peter Urbas

(Jožefov); zadaj: Jože Urbas (Jožefov). Mihova rodbina iz Martinjaka v žup. knjigi SA. Foto: J. K.

d) sin Jožef Urbas, * 1819, t 90 let, žena Katarina Mestek, * 1834, Mar­
\M
Leta 1787 je imel Jernej Ulaga iz Martinjaka
(sedaj Ribčkovi) 1/2 kmetije, ki je spadala pod
tinjak 38 (Spajna), t 66 let, 6 otrok, 1 umrl v 8. letu; graščino Koča vas. AS, J kataster. Foto: J. K.
e) sin Janez Urbas, * 1859, f 82 let, žena Ana Obreza, * 1880, Cerknica
131 (Cibkava), t 38 let, 7 otrok, 2 umrla v 1. letu; !b(\$
iP 1
D sin Franc Urbas, * 1902,185 let, žena Ivana Leskovec, * 1918, Dolenje
Jezero 26 (Budova), f 88 let, 3 otroci. %. ■
.^
Domače ime je verjetno od Mihaela Kraševca, roj. okoli 1730. Hiša ima •i i j- ■
It'
kamnit portal z ravno preklado, karniso in napisom: J. U. (Janez Urbas) ■■ 7'

1899. Leta 1695 je imel Jernej Levar iz Martinjaka

(sedaj Tratnik) polovično kmetijo, ki je spadala
34 (17). RIBČKOVI, prej Menišovcovi, prej Ulaga, 1/2 kmetije pod starotrško župnišče. ŽA Stari trg, fasc. 38.
Foto: J. K.
a) Matija Ulaga (Ullaga) je imel leta 1752 polovično kmetijo, kije spa­
dala pod graščino Koča vas;
b) sin Jernej Ulaga je imel leta 1787 kmetijo s hišno št. 24, žena Marjeta
Kovač, Razdrto, * 1745, t 50 let, leta 1771 je bila v Razdrtem krščena hči
Marija;
c) Jožef Sežon, * 1776, t 72 let, se je priženil iz Cerknice, leta 1824 je
imel kmetijo s hišno št. 24, žena Marija Ulaga, * 1789, Martinjak 34, 1
otrok, II. žena Neža Hribar, * 1791, t 70 let, 2 otroka;
č) sin Jožef Sežon, * 1810, t 70 let, žena Neža Martinčič, * 1815, Dolenje
Jezero 4 (Rožentova), f 64 let, 8 otrok, 2 umrla v 1. letu;
1232 NŠAL, RMK in MMK žup. Cerkni­
d) sin Franc Sežon, * 1849, t 56 let, žena Marija Kranjc, * 1850, Graho­ ca, podatke pod a) in b) je zbral L.
vo 57 (Korošcova), f 34 let, 3 otroci; so se odselili; Drame.
 Martinjak 545

e) Anton Turšič, * 1890, Martinjak 9 (Menišovec), f 83 let, žena Ivana

Jene, * 1894, Žerovnica 9 (Stefacova), f 83 let, 9 otrok, 2 umrla v 1. letu.
Anton Turšič je posestvo kupil, bilje s Sežoni v sorodstvu. Janez Sežon, t Syc's 0
(sin č), roj. 1843, je bil leta 1877 ubit v Dolnjem Miholcu v Slavoniji, kjer je
bil na sezonskem delu. \ ; *cc

35 (15). TRATNIKOVI, prej Brencetovi, 1/2 kmetije Dne 24. dec. 1776 je umrl 96-letni gospodar
Martin Brence iz Martinjaka (sedaj Tratnik). Bil
a) Matija Brecelj je imel polovično kmetijo, ki je pred letom 1592 spa­ je previden s sv. zakramenti. Na pokopališče pri
dala pod starotrško župnijo; žup. cerkvi v Cerknici ga je pokopal Ignacij Bara­
ga, kaplan. Prva hišna številka je bila 25, potem
b) leta 1592 je kmetijo kupil Simon Matic (Matiz); pa 35. NŠAL.MMK, 1776. Foto: J. K.
c) Jernej Levar (Leuer) je imel polovično kmetijo leta 1695;
č) Martin Brence (Branže) je imel 1/4 kmetije leta 1703 in še 1733,
umrl je leta 1776 star 96 let!
,* fl
d) leta 1787 je imel isto kmetijo s hišno št. 25 Primož Kraševec;
e) sin Mihael Kraševec je imel kmetijo leta 1791, žena Elizabeta Kovač, )*• —
Martinjak 25, II. žena Neža Ulaga, Martinjak 34, vsaj 1 otrok; 1233 t
Leta 1733 je imel Martin Brence iz Martinjaka
f) sin Mihael Kraševec, * 1805, t 75 let, žena Marija Petrovčič, * 1816, polovično kmetijo, ki je spadala pod starotrško
Zavrh 1, župnija Borovnica, t 73 let, 7 otrok, leta 1855 je za kolero umrl župnišče. ŽA Stari trg, fasc. 38. Foto: J. K.
13-letni Franc Kraševec;
g) sin Jožef Kraševec, * 1841,176 let, žena Marjeta Bonač, * 1852, Topol O ir
1, t 32 let, II. žena Terezija Juvančič, * 1863, Slivice 1, t 73 let, I. zakon 3
otroci, II. zakon 3 otroci, vsi odrasli;
h) sin Franc Kraševec, * 1886, t 69 let, žena Marija Strajner, * 1887, . 3.
Budganja vas 33 pri Žužemberku, f 64 let, 4 otroci.
Leta 1592 je kmetijo kupil Simon Matic od Mateja Breclja. Kupopro­
dajna listina se je ohranila v starotrškem župnijskem arhivu.1234 Kmetija • 3'
je bila pod starotrško župnijo, zato so podatki od leta 1688 iz župnijskih o. 'vi > . .
urbarjev. Franc Kraševec, roj. 1820, je umrl na delu na Hrvaškem. Janez
Kraševec, (sin g), roj. 7. avgusta 1888, je 15. septembra 1914 padel v vojni v - V'
Galiciji. Iz rodbine Kraševec so odšli v ZDA: Helena, roj. 1882, Marija, roj. . j . - j°-
1912, Franc, roj. 1915, in Jožef, roj. 1918. Dne 11. novembra 1904 je pogorel \ \
kozolec te hiše. »Požarni hrambi iz Cerknice in iz Dolenje vasi sta bili takoj Leta 1575 je imel Štefan Kandare iz Martinjaka
(Kandare) 1/2 kmetije pod šteberškim gospo­
na licu mesta pri gašenju.«1235 stvom. Letno je od nje plačeval 30 laških šilin­
36 (13). KANDARETOVI, 1/2 kmetije gov ali 20 kr., po 3 mernike pšenice, prosa in
ovsa ter 2 kokoši, 10 jajc in 10 povesem predi­
a) Stefan Kandare (Contira) je imel polovično kmetijo pod šteberškim va. AS, 11/23 u. Foto: J. K.
gospostvom že leta 1575; F ;fs‘ Xr
b) Jakob Kandare, * 1689, žena Marija (--), vsaj 1 otrok;
;u
c) sin Jurij Kandare, * 1732, žena Marjeta Mišič, * 1701, Martinjak,
poročena leta 1752, t 80 let, vsaj 1 otrok; f 4s-m.
č) sin Blaž Kandare (Candare), * 1760, leta 1787 je imel kmetijo s hišno
št. 26, žena Marija Jene, * 1761, Žerovnica, 4 otroci, vsi so pomrli mladi; L236 Dne 24. aprila 1752 sta se poročila Jurij, sin
d) Matija Ileršič, * 1763, leta 1824 je imel kmetijo s hišno št. 26, žena pok. Jakoba Kandareta (Kondare) iz Martinjaka
(Kandare), in Marjeta, vdova po pok. Mihaelu
Helena Ulaga, II. žena Elizabeta Turšič, II. zakon 2 otroka; Mišiču (Mishiz) iz Martinjaka. V žup. cerkvi ju je
e) sin Lovrenc Ileršič, * 1807, f 48 let, leta 1855 je umrl za kolero (Cho- poročil Danijel Lončič, kaplan. Priči: Primož Mi­
šič in Andrej Gornik. N ŠAL, PM, 1752. Foto: J. K.
lera), žena Marjeta Gornik, * 1799, Cerknica 99 (Kovšcava), t 86 let, 2
otroka, oba umrla do 2. leta; •bm-fcfMt 4« n s iUmi
D Peter Gornik, * 1821, Cerknica 99, sorodnik Marjete Gornik, t 63 Jpau* Sftro. JL’
let, žena Helena Kranjc, * 1834, Bezuljak 14, f 79 let, 6 otrok, 1 umrl v 5.
Leta 1787 je imel Blaž Kandare (Condare) iz
letudeta 1866 je 5-letni Janez Gornik umrl za kolero; Martinjaka (Kandare) 1/2 kmetije pod hasber-
g) sin Pavel Gornik, * 1863, f 77 let, žena Marija Hribar, * 1879, Žerov­ škim gospostvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
nica 34 (Hribarjeva), f 94 let, 6 otrok, vsi odrasli. 1233 ŽA Stari trg, fasc. 38, urbarji za ta
h) sin Janez Gornik, * 1903, t 75 let, žena Marija Opeka, * 1921, Dole­ leta in status animarum cerkniške
župnije.
nja vas 39 (Ribčeva), 3 otroci. 1234
Glej J. Kebe, Loška dolina, str. 221.
Prejšnji priimek je postal domače ime. Leta 1779 je v tej hiši (in domo 1235
GDC, kronika, str. 125.
Georgi Candare) umrl 1-letni Martin Mišič, ki je bil kmečki sin (rustici 1236
Podatke od b), č) in delno pod c) je
filius) Jurija Mišiča. Podobnih primerov je v župnijski mrliški knjigi v vasi našel L. Drame.
546 VI. poglavje

vpisanih še več. Iz teh zapisov sklepamo, da so tega leta nekatere hiše v

vasi pogorele in da so pogorelce drugi sosedje vzeli pod streho. Franc Gor­
nik, (sin g), roj. 1905, je umrl v Franciji.
37. KANDARETOVI, kajža
Ov
. ( . G.
a) leta 1787 je imel kajžo s hišno št. 27 Jernej Gornik; Z*A< • f'WW|j
b) Anton Petrič, * 1781, t 53 let, žena Marija Turšič, * 1795, f 42 let, j - .6.
vsaj 2 otroka, sin Anton Petrič, * 1831, seje priženil v Cerknico 66; V*** • F
c) Andrej Modic, * 1822, Martinjak 5 (Razdrih, oče Jožef Modic, mati
Marija Razdrih), f 70 let, žena Elizabeta Lunka, * 1828, Žerovnica 43 (To­ J/M-Km/jL, k*u»—'J.jt \
nine), t 54 let, 4 otroci; v Leta 1575 je jnje| Štefan Šparemblek iz Mar-
č) sin Andrej Modic, * 1856, žena Marija Škof, * 1855, Martinjak 27, 3 tinjaka (potem špajn) celo kmetijo in je od nje
dajal 3 funte ali 40 kr., po 6 mernikov pšenice,
otroci, 2 umrla do 5. leta. prosa in ovsa, 4 kokoši, 20 jajc in 20 povesem
Kajža je bila pod hasberškim gospostvom. Hiša je prodana. prediva. AS, 11/23 u. Foto: J. K.
38 (11). ŠPAJN, ime prišlo od župan, cela kmetija V
M tre. te. d.
a) Štefan Šparemblek (Sparmlegkh) je imel leta 1575 celo kmetijo pod tli ///tr*n vt/hsi/sa > /A
V<

šteberškim gospostvom;
b) leta 1787 sta imela isto kmetijo s hišno št. 32 Luka Levar in Martin Iffe*
h}\/h ,^/f/ r „
A/

//
T,?/4. .‘p

r.u
Rožanc; A m//,
c) sin Jakob Levar, * 1768, t 68 let, žena Uršula Gornik (Cesarjeva), *
1778, f 74 let, 1 otrok, hčerka Marija, * 1821, seje poročila v Topol 1; /.<• tj. ■

1 i /J n s/
aZc VSi’
č) Janez Mestek, * 1808, t 51 let, žena Marija Mekinda, * 1804, f 43 'X
:Vj/;,:./
T
t-

let, II. žena Antonija Dekleva, * 1828, Mali Otok pri Postojni (stric Anton Vinje/utr. J u.c
^■odcf. t, a/ 2
iV 'L, y
ZJ- /,A/. S s* ^
Dekleva je bil župan v Postojni), t 67 let, II. mož Gregor Premrov, * 1832, St
V ttf*

Martinjak 3 (Cesarjev, oče Jožef Premrov, mati Marija Gornik), t 48 let, I. U n Z l- >UttUi.tjr ;>/ fji si'H
/ j
zakon Janez M. - Marija M. 5 otrok, II. Janez M. - Antonija D. 5 otrok, 0* rt n rt j ta
V
■’,v
■V/ttt M
•fji
. f1’/ «•'* ■ t u 2 H, ...i
III. zakon Gregor P. - Antonija D. 7 otrok, od vseh je 1 umrl v 1. letu; ' tt J 7 •-'.u/ //•//>
it j*
d) sin Janez Premrov, * 1863, f 87 let, žena Marija Turk, * 1874, Ravnik
22, f 89 let, 13 otrok, 6 umrlo do 1. leta.
J l\UUV»
iv f~B y/^/' s.
u j v 'Pcrri^aft /aailjir.' . /k «**'
S" 6, /Sl te. [p

**> S.# t— /

’ u-r. < /u.,. ty/

J/.
. tf-,2-iU-.-.-.l. u
///^ fr*
.1.
___ „. // /\ - /,y-_ f /t.
Leta 1787 je imel Jernej Gornik iz Martinjaka (Kandare) Leta 1787 sta imela Luka Levar in Martin Rožanc iz
kajžo pod hasberškim gospostvom. AS, J kataster. Foto: Martinjaka (Špajn) celo kmetijo pod hasberškim gospo- Špajna rodbina iz Martinjaka v žup. knjigi SA.
J. K. stvom. AS, J kataster. Foto: J. K. Foto: J. K.

Mova maša dr. Jožeta Premrova (Špajn) leta 1934 v Martinjaku. Ob njem sta mati in oče, na levi pa novomašni pridigar pisatelj Franc Šaleški Finžgar.
 Martinjak 547

e) sin Rudolf Premrov, * 1911, t 63 let, žena Francka Pikelj, * 1920, Do-
brljevo, Izlake, t 88 let, brez otrok, zato sta jih posvojila.
Leta 1855 je za kolero umrl 23-letni Janez Mestek. V tej hiši je bil 6.
februarja 1906 rojen dr. Jože Premrov, duhovnik in dolgoletni urednik
verskega časopisa Družina. W M
■■'■■■■< r'"' 7*' A
39 (7). ŠTENTA, prej Martink, kajža '(X) OtuJ!4 £**•/ ** 4 '4 te tt&cc L C Se a. j

a) Andrej Mesojedec, * 1811, Cerknica 147 (Mesojedec), f 72 let, žena

Marjeta Kraševec, * 1807, Martinjak 35, t 70 let, brez otrok;
Dne 20. avg. 1777 sta se poročila Andrej, sin
b) Andrej Kraševec, * 1848, Studenec 13, župnija Bloke, žena Marija pok. Marka Levarja, in Marija, vdova po pok.
Gornik, * 1848, Grahovo 42, leta 1874 sta bila poročena v Trstu, kjer so Martinu Susmanu. Oba sta bila iz Martinjaka.
živeli do leta 1879, 5 otrok, 1 umrl v 1. letu; Andreju Krašovcu je bila leta Po določilih trident. konc. sta bila oklicana in
poročena v cerkvi sv. Vida. Poročil ju je Ignacij
1885 hiša prodana, z družino je šel na stanovanje v Grahovo 72; Baraga, kaplan. Priči: Luka Levar in Matevž Mi-
c) hišo je kupil Anton Hribar, * 1863, Bloška Polica 2 (Štenčev), t 78 kše. NŠAL.PM, 1777. Foto: J. K.
let, žena Marija Cvetko, * 1870, Martinjak 18/2, leta 1901 sta se poročila LfMtlfc
£ituf- <3u- mili tuilflrtr lliuiic ©c&urf$=Sumim
Dcr
na Križni gori, 3 otroci; j. UhiljnparU-i I«|g 952eitat 3<tlh
č) Franc Repež, * 1910, Martinjak 42, se je priženil, žena Marija Hri­
bar, * 1905,1 otrok. A,‘/ir’ /erfifc /v/' 44. Mf,

V hiši je nekaj let bivala tudi družina Jerneja Ostanka, * 1862, Cerknica v n /«• '/'% ^ 4/f„X .'/t

239, žena Marjeta Ule, * 1867, Martinjak 10,10 otrok, 3 umrli do 5. leta. / ///
40 (13). MIŠČEVT, prej Susman, 1/4 kmetije 4/

a) Martin Susman, * okoli leta 1724, žena Marija (-), II. mož Andrej : ■44. vT fM.

2*
Levar, * 1734, Martinjak (oče Marko Levar, mati Marija), seje leta 1777
?■ >-/t\
priženil, II. žena Ana Žnidaršič, I. zakon 3 otroci, II. zakon 4 otroci; Ii-I7 'i
:/
e/
-5 ■-4,4u

b) sin Luka Levar, * 1788, f 89 let, žena Jera Maček, * 1798, Radlek A .V-fj

(Mačkova), t 80 let, 6 otrok;

tt/i-t
sf
t/rar* ,<.7.Jl oar y>/r
IJSL ju:
/>* %r
c) Luka Rožanc, * 1833, Begunje 9, t 62 let, se je leta 1867 priženil, S ihbr- A?/0

žena Jera Levar, * 1840, 6 otrok, 2 umrla v 3. letu;

Miščeva rodbina iz Martinjaka v žup. knjigi SA.
č) sin Jožef Rožanc, * 1870, f 73 let, žena Antonija Obreza, * 1871, Mar­ Foto: J. K.
tinjak 44 (Baštetova), f 72 let, 10 otrok, 5 umrlo v 1. letu, oče Jožef je leta 'lauf- <3u- utiii tmltpu’ Hame 'Katinu
1901 odšel za 3 leta v ZDA in družina seje tega leta preselila v Martinjak Nro.
Det'
lHtiljnpartet 3'abr
Ing SJionat
št. 13;
d) od Jožefa Rožanca je kmetijo kupil Anton Mišič, * 1871, Bločice 11 /r/. //fy« n */■
./"nj

(Mišičov), t 84 let, žena Marija Krajc, * 1872, Martinjak, f 69 let, po poroki M.

. 7 “ d/e/Zc £eXV ///X. (//.
leta 1896 sta bila nekaj let v Braziliji, kjer seje leta 1899 rodil prvi otrok, V
6 otrok, vsi odrasli; 9 'jm
Yf.
e) sin Franc Mišič, * 1904, f 40 let, žena Terezija Modic, * 1907, Šte-
S.f4- '
f-
berk, t 33 let, II. žena Marjeta Mlakar, * 1913, Iga vas 3 (Mihova), f 84 let, t>'4 y/
/
I. zakon 3 otroci, II. zakon 4 otroci.
41 (3). TURKOVI, prej Kavžarjevi, ime prišlo od kajžar, hišar
a) Lovrenc Malnarčič, * 1772, Žerovnica (Kavžarjev), f 66 let, se je
priženil, žena Jera Debevc, * 1791, f 59 let, II. žena Marija Špehar, * 1774,
II. zakon 1 otrok;
b) Mihael Debevc, * 1814, f 76 let, žena Marjeta Mele, * 1811, Cerknica
(oče Jakob Mele, mati Ana Tomšič), f 67 let, 2 otroka; f '

c) sin Luka Debevec, * 1845,158 let, žena Marija Milavec, * 1844, Topol
3, župnija Bloke, t 81 let, 6 otrok, 2 umrla v 1. letu;
č) sin Janez Debevec, * 1880, t 89 let, žena Marija Martinčič, * 1888,
Otok 11 (Kržiščarjeva), f 94 let, 5 otrok. > .
W \t>4» n 4/. vY7;y/£
y, s

V Martinjaku seje rodila hči Frančiška Debevec, roj. 1907, ki seje poro­ t AT. ,i * A .

čila na Otok 3 (Gorenji), v ZDA pa so se Janezu Debevcu in Mariji Martin­

čič rodili še štirje otroci. Starša in štirje otroci so umrli v ZDA. Sin Janez Turkova rodbina iz Martinjaka v žup. knjigi SA.
Foto: J. K.
Debevec, roj. 1925, je bil ameriški marinec, kije bil v sedmih bitkah v dru­
gi svetovni vojni proti Japoncem na otoku Iwo Jima in Okinawi sedem­
krat odlikovan. »S seboj je prinesel 7 zvezd za boje v Južnem Pacifiku. 1237 NŠAL, RMK, podatke pod a) je
Preko morja je služil 28 mesecev in vse bojne nevarnosti srečno prestal«. delno našel L. Drame.
548 VI. poglavje

V Clevelandu pa se je maja 1946 s tremi vojnimi in šolskimi prijatelji v

prometni nesreči smrtno ponesrečil. Ameriški slovenski časopis je o tem
zapisal: »Prijatelj Wyatt je dobil avto od svojega očeta in povabil ostale
tri prijatelje, da bi praznovali njegov 21. rojstni dan. Ob enajstih ponoči
v ponedeljek so pobrali Johna Debevca, ko je nehal z delom pri Cleveland
Graphite Bronze Co. Mnogo so si imeli povedati iz šolskih in vojaških let,
a niso slutili, daje to njihov zadnji večer.« 1238
V hiši je nekaj let stanovala tudi družina Brešar: Ivan Brešar, * 1891,
delavec na žagi, žena Angela Pristovšek, * 1893, Stari trg pri Ložu, f 33
let, II. žena Marija Šega, * 1894, Zbitki 14, Prezid, I. zakon 3 otroci, II.
zakon 5 otrok.
42 (6). MEŽNARJEVI, 1/4 kmetije
a) leta 1794 je v hiši umrla 80-letna Jera Kranjc;
b) Luka Kranjc, * 1775, žena Helena Žnidaršič, * 1779, 2 otroka;
c) sin Luka Kranjc, * 1795, t 74 let, žena Marija Levar, * 1791, Marti­
njak 40 (Susmanova, sedaj Mišič), t 79 let, 5 otrok;
č) sin Janez Kranjc, * 1818, žena Marija Žnidaršič, * 1813, Grahovo 57 Janez Debevec, roj. 1925 v ZDA, Kavžarjev iz
Martinjaka, je bil za boje v drugi svetovni vojni
(Korošča), 1 otrok, deklica v Južnem Pacifiku na otokih lwo Jima in Okina-
d) Jožef Repež, * 1836, Lož, Mesto 17 (pravnuk znanega loškega orga­ wa sedemkrat odlikovan. Fotografijo hrani Iva
Mulec.
nista in pesnika Filipa Jakoba Repeža), t 81 let, se je leta 1861 priženil,
žena Marija Kranjc, * 1838, f 77 let, 5 otrok, vsi odrasli;
AA /'/■ /0. j//.!

e) sin Anton Repež, * 1869, od leta 1905 je bil nekaj časa v ZDA, f 86 let, it' 2/f[. •20. /ftf n »/!' ?///
žena Terezija Cvetko, * 1866, Martinjak 20 (Markova), t 74 let, 5 otrok, 1 č?
S/š.
umrl v 1. letu. SA
‘“i r/A
Franc Repež, (sin d), roj. 1870, seje priženil na Dolenje Jezero 43, brat 7 7
K,/.V.;, J/
Janez, roj. 1874, je odšel v ZDA. Hiša je ruševina. 7
/s77//,. >. i

43 (8). PALČIČ, prej Kunč, 1/3 kmetije

a) Jožef Mele, * 1781, Martinjak (oče Andrej, mati Neža Žnidaršič), f 71
2. |
u
Sv /7/7 j.v

let, žena Uršula Likovič, * 1791, Rakitna, t 83 let, 2 otroka; // ^ V

'Zfterp
b) sin Jernej Mele, * 1822, f 75 let, žena Marija Škrlj, * 1823, Kožlek 10, K$CfUU- ‘% tc/ r'

J}{0*1 Č7
7 y 22
P Ut,
S.\</
&S/
f 72 let, 6 otrok, 3 umrli do 8. leta; > Ijf /c Us'
„ t /). I
c) sin Jakob Mele, * 1845, f 68 let, žena Ivana Knap, * 1859, Dobec 8, ♦ i- .
čv t
t 50 let, 9 otrok, 3 umrli do 10. leta, oče Jakob je bil lesni delavec (faber
lignarius) Nekdanja Mežnarjeva rodbina iz Martinjaka v
žup. knjigi SA. Foto: J. K.
V hiši je nekaj časa stanovala družina Palčič. Leta 1930 je v hiši stano­
vala tudi družina Vrhovnik: Anton Vrhovnik, * 1896, Spodnja Šiška, knji­
govodja, žena Frančiška Demšar4 * 1904, Železniki, 1 otrok. V hiši je bivala
tudi družina Žnidaršič: Anton Žnidaršič, * 1866, žena Marjeta Korošič,
* 1877, t 39 let, II. žena Marjeta Gabrenja, * 1882, Martinjak, I. zakon 6
otrok, II. zakon 1 otrok. Leta 1936 je v hiši stanovala tudi družina Ron-
ko: Franc Ronko, * 1905, Cerknica 125, t 54 let, zidarski tehnik,
žena Marija Urbas, * 1909, Martinjak 55, t 88 let, 3 otroci, 1
umrl v 1. letu. Po drugi svetovni vojni so Ronkovi kupili hišo v
Cerknici 272. Hiše št. 43 več ni.
44 (27). BAŠTETOVI, 1/4 kmetije
a) Matija Gerbec, * 1792, Lipsenj, t 47 let, žena Elizabeta
Kraševec, * 1802, Martinjak 35 (sedaj Tratnik), t 61 let, II. mož
Janez Obreza, * 1813, Dolenje Jezero 6 (Bašteč, oče Matija Ob­
reza, mati Marija Korošec), t 48 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon
2 otroka;
b) sin Ivan Obreza, * 1844, t 48 let, bil je lesni delavec (faber lignari­ Leta 1946 sta se poročila Franc Obreza (Bašte-
tov) in Ana Cvetko (Markova).
us), žena Marija Godeša, * 1833, Dolenje Jezero 36 (Smukova), t 82 let, 2
otroka;
c) sin Tomaž Obreza, * 1866, t 90 let, žena Marija Lunka, * 1874, Gra­ 1238 Ameriška podporna jednota, leto
hovo 6 (Lombardova), 6 otrok, 2 umrla v 1. letu; 1946, list hrani Iva Mulec z Otoka.
 Martinjak 549

č) sin Franc Obreza, * 1906, t 72 let, žena Ana Cvetko, * 1925, Marti­
njak 20 (Markova), f 68 let, 3 otroci.
Janez Obreza (a) je domače ime prinesel z Dolenjega Jezera. Janez Ob­
reza, (sin c), roj. 1897, je leta 1917 umrl kot vojak v prvi svetovni vojni v
bolnici v Budimpešti.
Hiše, ki so mlajše:
45. JEMC, hišar
a) Ivan Debevc, * 1851, Martinjak (oče Tomaž Debevc, mati Neža Ivan­
čič), žena Marjeta Kordiš, * 1848, Dane 19 (Maškovi), f 60 let, II. žena
Marija Lesar, vdova Zakrajšek, * 1863, I. zakon 4 otroci, 3 umrli do 2.
leta. Hiše ni več.
46. GAŠPERUC, hišar
a) Anton Sežon, * 1845, Martinjak 34 (Ribčkov, oče Jožef Sežon, mati
Neža Martinčič), 1. januarja 1879 je umrl kot vojak v Brodu na Savi, žena
Marija Gašperuc, * 1839, Martinjak 17 (Korobičenova), f 45 let, 2 otroka,
1 umrl v 1. letu;
b) sin Franc Sežon, * 1876, žena Ana Kržič, * 1884, Cerknica, 5 otrok, Hišno znamenje, Martinjak 26 (Susmanovi).
1 umrl v 7. letu. Hiše ni več.
47. GORNIK, hiša
a) v hiši je nekaj časa stanoval Janez Gornik, * 1877, Janeži, Gora,
agent lesne trgovine, žena Terezija Košir, * 1881, Kržeti, Gora, 9 otrok, 3
umrli do 6. leta.
b) od leta 1926 do 1931 je v hiši stanoval: Janez Košmrl, *
1894, Segova vas 33, lesni agent, žena Antonija Vesel, * 1898,
Hrib 18, 5 otrok. Hiše ni več.
48. NAGODE, hiša
a) Gregor Nagode, * 1855, Dolenja vas, žena Apolonija Gode-
ša, * 1855, Dolenje Jezero 36 (sedaj Kebeči), 5 otrok;
b) sin Janez Nagode, * 1888, žena Marija Mišič, * 1908, 2
otroka.
53 (Cerknica, Cesta 4. maja 2). Marof, Palčič, prej Mihovi,
hiša
Poroka Antona Urbasa (Mihov) in Frančiške
a) Anton Urbas, * 1868, Martinjak 33 (Mihov), f 68 let, žena Helena Turk z Marofa leta 1907. Ženin je bil vdovec.
Šraj, Bloke, II. žena Frančiška Turk, * 1889, Martinjak 21 (Turkova), t 71 Fotografijo hrani družina Palčič.
let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 5 otrok, 1 se ponesrečil do 5. leta;

Mihova družina z Marofa. Spredaj sta mati

Frančiška in sin Anton, roj. 1903, ki je prišel
iz Kanade na obisk. Zadaj od leve: Marija, por.
Ronko v Cerknico, Janez, Frančiška, por. Mar­
tinčič na Dolenje Jezero 18 (Juretova), Jože,
Ivana, por. Palčič. Frančiška in Anton sta bila iz
prvega zakona. Fotografijo hrani družina Palčič.
550 VI. poglavje

b) Anton Palčič, roj. 1907, Kozarišče 62 (Uletov), t 86 let, seje priženil,

žena Ivana Urbas, roj. 1912, Martinjak 53, f 89 let, 2 otroka. 1239

Fantje iz Martinjaka pred drugo svetovno vojno

po naboru. Tisti, ki so okrašeni, so bili potrjeni.
Od leve sedijo: Lenčkov France, Rudolf Premrov
(Špajn), Franc Rožanc (Razdrehov),?, Janez
Rovan (Kaparjov), ki je postal duhovnik, Franc
Rovan (Kaparjov), Janez Mišič (Miščev); od
leve stojijo: Jože Razdrehov, Jože Kandare, Lojz
Obreza (Baštetov) in Tone Rožanc (Lenčkov).
Fotografijo hrani Anica Premrov.

Kartica iz Martinjaka okoli leta 1925. Hrani jo

Milka Mele Petrič.

- SlhqM 's
Č L
Jlim I n Z.
»fcucijfi HHufo\\
X-a

• z ?in uir&pm H
Q . ■ A1
dlua. km# *
-
p furiMuH# -A1
9. Otok
a. Kraj in cerkev I fndrcffliittf i
Otok je edina slovenska vas, ki leži na otoku, ki ga dva nasipa povezuje­ L ln(cn0cJ\-i
ta z nepoplavnim področjem. Valvasor pravi, da »je vas na griču sredi Cer­
kniškega jezera, namreč na otoku. Ima imeniten gozdič, polje in travnike
pa cerkev sv. Primoža in Felicijana.«1240 Vas se prvič omenja v pergamentni
t ImIiJLIu1,%JL
re
<1
listini leta 1468, ki se je s pečatom Miklavža Raubarja ohranila v staro- ■7 c
trškem župnijskem arhivu. Z listino sta ključarja otoške cerkve kupila od
Mihaela Ritterja iz Podcerkve za 18 ogrskih zlatnikov (guld unger) travnik Popis kmetij in gospodarjev za Otok leta 1752.
pri Lazah zadaj za studencem. Leta 1494 pa sta otoška ključarja Martin, Pisar ni poznal priimkov in jih je po svoje za­
Pavlov sin (ni imel še priimka), in Jurij Srebernak (Srebrnakt) kupila od pisal. 1/2 kmetije so imeli: Anton Kebe (Jer­
šinovi), Jurij Mule, Andrej Mule, Anton Porok
Hermana Raubarja za 25 zlatnikov tri travnike: Veliki in Mali Ključ ter (Jagenški) in Andrej Martinčič (Anžetovi); 3/4
Senožet (Schynoschet), ki »ležijo v tistem delu jezera, ki spada pod loško kmetije je imel Jakob Mule (Mihovi), 1/4 pa
sodišče«.1241 Jožef Mule (Ta Gorenji), Jurij Krapenc in Luka
Gerbec (Lukovec, sedaj Lekšanovi). AS, T kata­
Za vas je značilno, da imajo že skoraj 200 let skoraj vse družine pri­ ster. Foto: J. K.
imek Mulec, a leta 1536 in še 1606 ni bilo še nobenega vaščana s tem 1239 Podatke je
priimkom. V vasi prvič zasledimo priimek Mulec leta 1718. Leta 1528 in prispevala Milena Petrič,
roj. Palčič, za kar se ji lepo zahvalju­
1536 so bile v vasi 4 kmetije. Cele kmetije so imeli: Matija Kebe (Khibe, jem.
Jeršinovi), Martin (ni imel še priimka, Anžetovi) in Primož Skobole (Mar­ 1240 J. W. Valvasor, II, str. 216.

tinovi), polovično pa sta imela Ferand in Jakob Srebernak. Leta 1606 so 1241 J. Kebe, Loška dolina, str. 214-215.
 Otok 551

bile v vasi štiri kmetije in pet gospodarjev. Celo kmetijo so imeli: Jurij Kebe
(Khube, priimek so potem pisali Kibe, Kobe, Skibe, Kebbe, to je sedanji j
priimek Kebe, Jeršinovi), Boltežar Starc (sedaj Anžetovi) in Miklavž Sko- \uvcam-' $lunici -
bole (Skhoballe, sedaj Martinovi), polovično pa Pankracij Šurca (Schuriza)
in Jurij Srebernak.
Leta 1718 so imeli polovične kmetije: Anton in Jožef Kebe (Khuube,
Jeršinovi), Matija Starc (Anžetovi), Stefan Gerbec, Jožef Mule (Urbanovi)
in Andrej Mule. Cetrtinske so imeli: Jurij Krapenc (šola, Jurjevi), Luka Leta 1606 je imel Pankracij Šurca (Schuriza)
Gerbec (sedaj Lekšanovi), Miklavž Lončar, Anton in Martin Lončar, Jakob z Otoka polovično kmetijo. Pred njim jo je imel
Matevž Furlan. Poleg davka v denarju je dajal
Mulec in Jakob Mulec (Jakob Mulec je imel 3/4 kmetije, sedaj Mihovi), tudi tovor lesa. Iz katere hiše je bil, ni mogoče
Jakob Mule mlajši (der Junge, to je sedanja Stricova kmetija) in Jakob ugotoviti. AS, Gr. A, XVII Snežnik 16. Foto: J. K.
Mule.1242 Leta 1752 je bilo na Otoku devet gospodarjev, ki so še vedno imeli
4 cele kmetije. Tričetrtinsko je imel Jakob Mulec, polovične so imeli: Anton ■

'Y \
Kebe, Jurij Mulec, Andrej Mulec, Anton Porok, Andrej Martinčič, četrtin- “-'i
i
ske pa: Jožef Mulec, Jurij Krapenc in Luka Gerbec.1243 v A $ <■

Leta 1807 je bilo na Otoku devet gospodarjev z devetimi hišami: št. 1 I 4. A 5?

(Jeršinovi) Jurij Mulec: 1/2 kmetije; št. 2 (Lukovec, sedaj Lekšanovi) Luka 1 ■f
/ /
Mulec: 1/4 kmetije; št. 3 (Gorenji) Blaž Mulec: 1/4 kmetije; št. 4 (Urbano­
vi, sedaj Martinčičevi) Janez Martinčič, št. 5 (Mihovi) Mihael Mulec: 1/2
S ' ' , >.« t / . ^
/ /
kmetije; št. 6 (šola, Jurjevi) Jurij Mulec: 1/2 kmetije; št. 7 (Martinovi) An­ 47 i
/ /
drej Mulec: 1/4 kmetije; št. 8 (Jagenški) Martin Škof: 1/2 kmetije in št. 9 / i • ' f .V
$ 'i
(Anžetovi) Miklavž Martinčič: 1/2 kmetije.1244 Druge hiše in kmetije v vasi J , 'V * f / /
?
so mlajše. 7- / /
Do leta 1669 so bile vse kmetije v vasi pod loškim gospostvom, potem pa g 'i
pod hasberškim (planinskim), razen mežnarije št. 10. 4 n
Podložniki so gospostvu in državi dajali davek in druge dajatve, na dolo­ Spisek hiš in kmetij z Otoka iz leta 1807 in bere
čene dneve pa so morali iti tudi na tlako. Tlačne obveznosti so bile odmer­ za starotrškega učitelja. Polovične kmetija je
jene po posameznih vaseh tako, da so podložniki ene vasi opravljali enako dajala mernik pšenice in mernik mešanega žita,
četrtinska kmetija pa polovico tega. Vsa vas je
tlako, vendar količinsko različno glede na velikost posestva. 1245 dajala po osem mernikov obojega žita. ŽA Stari
Na polotoku Otočcu, ki se imenuje tudi Drvošec, so v Debevči gozdni trg, fasc. 6. Foto: J. K.
parceli z Dolenjega Jezera ostanki ruševin treh ali štirih hiš. Ustno izroči­
lo pravi, da se je zaselek imenoval Otočnica.
Leta 1866 je v vasi živelo 126 ljudi. Tega leta je katastrska občina Otok itrtj lW j/LcicSor id,-Jžt
obsegala 11.157 oralov, kar je največ v primeri z drugimi občinami v okoli­ „2 \ ■ “•4/ 4
ci.1246 Nekdaj je vsaka hiša imela čoln drevak. ■ /

Če je dekle pustilo fanta in vzelo drugega, se je fant maščeval tako, da Leta 1606 je imel Jurij Srebernak, Mohorjev
je pri ohceti okrog hiše smodil cunje. Dne 18. maja 1896 je bila na Otoku v sin z Otoka, polovično kmetijo. Poleg davka v
cerkvi sv. Primoža in Felicijana poroka Marije Mulec - Mihove z Otoka in denarju je dajal tudi tovor lesa. Katera je bila ta
kmetija, ni mogoče ugotoviti, ker so leta 1944
Franca Urbiča iz Lipsenja 24. Župnik Anton Ponikvarje v knjigo status ani- zgoreli urbarji v planinskem gradu. AS, Gr. A,
marum pri Otoku št. 5 zapisal, da je 26-letni Andrej Mulec (bil je nevestin XVII Snežnik 16. Foto: J. K.
sosed) »nagajal pri ohceti in še pozneje plahto zažgal«. Drugo leto se je
oženil tudi Andrej Mulec, a mu plahte niso žgali. Nekdaj je bila v vasi nava­
da, da so fantje ob jesenskih večerih hodili met proso na Poljane v Loško
dolino. Materam so rekli: »Dajte nam hitro večerjo, gremo na Poljane.« 1217 1242
AS, 1/13 U.
Nekdaj so z Otoka nosili otroke h krstu v Stari trg v posebni zibki. 1243
AS, T kataster.
Mati Rozalija Mulec (Mežnarjeva), roj. 1896, je povedala, da so njo zadnjo 1244 ŽA Stari trg, fasc. 6, spisek učitelje­
nesli z Otoka h krstu v taki zibki, ki so jo uporabljali samo za to priliko. ve bere v starotrški šoli leta 1807.
1245
V tistih letih pa naj bi se starotrški župnik čudil, češ da še v zibki nosijo S. Okoliš, Izseki, str. 578. Več o tlaki
otroke h krstu, in potem jih niso več tako nosili.1248 in o zakupnih in kupnih kmetijah
glej Stare in nove hišne številke,
V vasi so se ohranile tri stare kašče: pri Lekšanovih ima letnico 1790, kmetije in rodbine, Dolenja vas, v
tem poglavju.
pri Gorenjih 1793,1847 in 1874 in pri Mihovih 1836 z znamenjem križa in
1246 ŽA Stari trg, župnijska kronika.
IHS. Ob križu sta črki »i« in »k«, kar bi lahko pomenilo začetnici imena in 1247
Ivanka Mulec (Gorenja), ustni vir.
priimka tesarja, kije delal kaščo.1249 Stari leseni stropi s prečnim tramom 1248
Ivanka Mulec (Gorenja), ustni vir.
v »hišah« so se ohranili: pri Jeršinovih z letnico 1828, pri Lekšanovih iz To ji je povedala Rozalija Mulec.
okoli leta 1840 in pri Mežnarjevih iz leta 1846. Kamniti ločni portali pri 124!)
Lahko bi bil Jakob Kotnik z Gore­
vhodnih vratih z napisom in letnico na sklepnem kamnu so se ohranili njega Jezera, ki je delal strop na
Bloški Polici pri Koščakovih, kjer se
pri Jeršinovih: T. M. (Tomaž Mulec) 1845, pri Lekšanovih: J. M. (Janez je podpisal J. K. 1843. Črki I in J so
Mulec) 1875 in pri Mihovih: 1848. Pri Martinovih in pri Anžetovih št. 9 pa večkrat zamenjali.
552 VI. poglavje

sta kamnita portala z ravno preklado. Prvi ima napis: A. M. (Anton Mulec)
1898, drugi pa J. M (Jožef Martinčič) 1929 Š. 9. Pri Lekšanovih ima kozo­
lec letnico 1841, hlev pa 1844. Pri Gorenjih imajo na dvorišču edinstveno
»jamco« z lesenim ogrodjem za skladiščenje krompirja, ki jo je pokrivala
velika kopica s steljo, kjer krompir nikoli ni zmrznil.
Kot v drugih vaseh okoli Cerkniškega jezera je imela tudi na Otoku
vsaka hiša na južni strani Otoškega griča svojo gredo, kjer so pridobivali
zeljne sadike in sadili drugo zelenjavo. Vaške grede ležijo pod vasjo na juž­
ni strani. Se sedaj nekatere hiše V gredah sadijo krompir. 1250
Leta 1868 je vas na kratko, a zanimivo opisal češki pisatelj Jan Ne­
ruda. »Ne vem, ali se imenuje otoček Vornek in vasica na njem Otok ali
je obratno, kar bo verjetnejše - o obojem sem bral in slišal - vendar si nič
žanrsko lepšega od otočka in vasice, celo nič bolj ganljivega, ne moreš pred­
Takole so se Otočani po naraslem jezeru ob
neki poroki prepeljali v Cerknico. Fotografija je
nastala med letoma 1925 in 1935. Od leve sta
na osmem in devetem mestu zakonca Martin­
čič (Anžetova) z Otoka: Marija Martinčič, roj.
Avsec, roj. 1884, in mož Jožef Martinčič, roj.
1876; trinajsti je Stricev z Otoka, šestnajsti pa
Janez Leskovec (Budov), roj. 1881, z Dolenjega
Jezera. Fotografijo hrani Aleksander Zgonc.
C
> -
I r c 'jbtcl au
; £
j L.

stavljati. Košček sveta je to komaj tako velik kot Stvance na Vltavi, vendar Leta 1718 je imel Miklavž Lončar (Landtschar)
z Otoka četrtinsko kmetijo. Iz katere hiše je bil,
se dviga strmo, obrobljen je z vrbjem in grmičevjem. Zgoraj je nekaj polja ni mogoče ugotoviti, ker so leta 1944 zgoreli ur­
in travnikov, malo sadnega drevja in kakšnih deset zamišljenih, vendar barji v planinskem gradu. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
posnaženih malih domačij, ki kot da so posute z otroki (podčrtal J. K.) 1251
Na končuje majhna cerkvica, enkrat na leto odprta in posvečena redkima
mučencema, Primožu in Felicijanu. In cerkvica, ki leži čisto na vrhu oto­ (Tot
i t.. I
<?
ka, z rahlim praprotjem porasla, z visokim in starim gozdičem obrobljena,
tako tiha in pozabljena, slikovita in preprosta, senčnata in ganljiva, je ne­ R. csl*——*
navadno poetična. Njena senčna podoba kane kot kaplja balzama v dušo I a_t’ 1.—■
- tukaj srce v samovoljno predani robinzonadi postalo spet otroško, bogato! J

Leta 1718 je imel Jožef Mule z Otoka polovično

Vstopil sem v eno od otoških hiš. Cisto je tu kot nasploh v vseh sloven­ kmetijo. Katera je bila ta kmetija, ni mogoče
skih domovih. Lepo obložen strop in z lesketajočo se barvo natrt, stene kot ugotoviti. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
kreda bele in vse naokoli so v širokem pasu visele na steklo slikane zrcalne
podobe in v papir uokvirjeni izrezi fantastičnih barv; miza in postelja, ble­
ščeči od beline, in ogromna peč, ki zavzema četrtino hiše.« 1252
Okoli leta 1870 je o Otočanih pisal loški sodnik dr. Hinko Dolenec:
»Otok je kakor mala republika: navada je ustvarila postave in razmere, ki 1250
Jože Ule (Anžetov), november 2007,
jih vseh ne smem svetu ovajati... Dandanašnji kupujejo Otočani tobak in ustni vir.
1251
sol v Cerknici. Še se pa spominjajo starejši ljudje, daje to bilo narobe. Za Videli smo, daje leta 1866 vas štela
126 ljudi, zato je bil Nerudov vtis,
suho meso so se tedaj preskrbovali v gozdu, pravijo, daje bilo od pitanih je­ »da so bile domačije posute z otroki«
lenov, katere so klali s svincem. Tudi sem zvedel na Otoku, da se krača od povsem na mestu. In danes? Da­
nes šteje vas 28 ljudi. V treh hi­
debelega medveda prav malo loči od prašičje, samo da nekoliko bolje diši. šah živi samo po eden. Rajko Mulec
Sploh so Otočani gostoljubni in kogar spoznajo, da mu je zaupati, temu (Stricov), oktober 2007, ustni vir.
1252
dosti povedo, kar se drugod ne izve.« A. Lipovec, n. d., str. 210-221.
 Otok 553

Zanimivo je opisal Matija Martinčiča - Anžetovega, roj. 1824, in lov na

race. »Anžetov rod je bil čvrst na telesu in ravno tako na umu. Fantje so
sloveli za najbolj zale okrog jezera, prav tako tudi dekleta. Stari Anže je bil
'sportsmen', več ali manj tudi sinovi; njim je šla prva beseda, kadar so si
Otočani pripravljali bodisi postno ali drugo meso. Kožarji iz loškega okra­
ja so bili pri Anžetovih ravno tako znani kakor v domači fari in Anžetova
gospodinja je hodila zmerom s cajnico po svetu, v kateri seje pod navadno
ruto nahajal najfinejši gozdni in jezerski pridelek.
Anže je bil miren človek in kaj malo besedi; tudi gibal seje mirno, kadar
pa je bilo treba, rinil (hodil, op. J. K.) je in storil kot nihče drug. Kakor vsa­
kemu pravemu gozdarju je klada enkrat tudi njemu zlomila nogo. Ta noga
je služila na Otoku namesto barometra in je po svojem gospodarju tudi
meni večkrat bolje naznanjala vreme kakor stoletna pratika. Anže se ni
dal siliti, storil je rad in vztrajno, kar je bilo treba, posebno, ako je stregel
človeku, kije bil po njegovi volji.«
Anže, ki je bil odličen poznavalec lova na race, je po jezeru »prepeljeval
kneze in grofe, je vedel dosti povedati o gospodih iz Bistre ter njihovih
(ribolovnih) pravicah na jezeru in je poudarjal spretnost teh gospodov kot
strelcev. Ni bil nagel v sodbi kakor Miha Starc, kije videl povsod na tisoče
rac in rib na cente; toda kadar je Anže rekel: 'Letos pa bo mladih rac’, ali Jur kr1?
-..............................
pa: 'Danes je pravi dan', takrat pa le v čoln pa po jezeru z njim!
Leta 1718 je imel Jakob Mule z Otoka četrtinsko
Kadar je bilo treba več voznikov, je Anže med pogovorom stal navadno kmetijo, pred njim jo je imel Andrej Mule. Katera
bolj zadaj, malo seje oglasil, ali takrat je že opazoval ljudi in orožje, in ka­ je bila ta kmetija, ni mogoče ugotoviti. AS, 1/13
u. Foto: J. K.
dar je bilo zadosti besed, vselej je on določil, kod in kako se bo vozilo. Čoln
je bil v Anžetovih rokah pero. Nihče ni znal tako tiho vozit kakor on. Rekel
je sam, da kadar je vreme pravo in strelec zato, njega veseli vozit kakor
fanta plesat. Zgodilo seje pa tudi, da sem Anžetu izročil človeka, ki gaje že
čez uro pripeljal nazaj, dasiravno je dosti rac in sapa prava; ali kdor ni znal
streljati, temu je Anže tako ali enako povedal: 'Gospod, pojdiva, vrniva se,
midva nisva za to!'
Lov na race s čolni se začne okoli sv. Jakoba, kadar začno letati mlade
race. Prvi pogoj za ta lov je sapa. Ako te ni, race zletijo pred šumom, ki ga
napravlja čoln po gosti trsici, ali se plavaje umičejo. Kadar je pa sapa, dela
ta po trsici toliko šuma, da race zletijo šele takrat, ko jim je čoln že blizu,
in tako jih doseže ves strel.« 1253
Vsa vas je spadala pod loško gospostvo, od leta 1669 pa pod hasberško
(planinsko).
Otočani so že od nekdaj živeli tudi od ribolova in lova. Franc A. Stein-
berg je opisal in narisal nenavaden ulov jelena v jezeru pri Otoku leta
1709.1254
Da bi kaj zaslužili, so še pred drugo svetovno vojno ženske nosile proda­
jat žive ribe v škafu na glavi, ki so ga imele posajenega na svitku. Ker Tudi z Otoka je odšlo v svet s trebuhom za kru­
je bil škaf poln, je moral ženski pri namestitvi pomagati moški. Bremena hom kar precej vaščanov. Franc Mulec (Jerši­
nov), roj. 1902, v Kanadi.
pa si vso pot ni mogla olajšati, ker bi se voda izlila. Kako je bilo to naporno!
Prav tako ji je moral nekdo pomagati, ko je škaf odložila. Od Kržiščerjevih
so ženske nosile ribe prav v Dolenjo vas h Klammerju. Pot je bila dolga 1253
J. Dolenec, Izbrani spisi, str. 26-28.
okoli osem kilometrov.1255 1254
Glej sestavek Najlepši jeleni v 7.
poglavju, str. 665.
Na veslih in orodju je imela vsaka hiša hišno znamenje, da seje vede­ 1255
Ivanka Mulec (Gorenja), ustni vir.
lo, čigavo je orodje. Pri nekaterih hiša znamenje še obnavljajo. Med drugo To staji povedali njena mati in
svetovno vojno so bile med vaščani štiri žrtve.1256 Rozalija Mulec - Mežnarjeva. Glej J.
Kebe, Loška dolina, II. del, str. 204.
Z Otoka so odšli v tujino: v ZDA 13, v Kanado 10, v Italijo 1, na Ogrsko 1256 S. Okoliš, Žrtve, str. 138.
1, v Reko 1, v Slavonijo 1 in v Trst 1. V obdobju od leta 1900 do 1941 seje 1257 Ime, priimek in letnica rojstva
v tej vasi rodilo na družino 8,1 otroka.1257 Zdaj se v Sloveniji na družino teh izseljencev glej v delu J. Kebe,
rodi 1,2 otroka. Loška dolina, II. del, str. 204-210.
Statistiko o prebivalstvu za vse vasi
Cerkev je stala že leta 1468. Večkrat sojo obnavljali. Leta 1681 je verje­ (tudi za Otok) župnije Stari trg pri
Ložu in za Babno Polje od leta 1800
tno nastal sedanji prezbiterij, kar izpričuje letnica, vklesana na zunanjem do 1980, glej J. Kebe, Loška dolina,
kamnitem okviru južnega okna. Vhodni portal so postavili leta 1647 pod II. del.
554 VI. poglavje

starotrškim župnikom Matijem Lossarjem (Ložarjem), o čemer govori vse­ -e ' y}

kana letnica. Leta 1856 so dali na cerkev sedanji obok iz opeke. Prejšnji 'COKbC
strop je bil lesen. Ob tej predelavi so italijanski zidarji zgradili tudi vhodno _ - ^
lopo (klonico) pred cerkvijo. Prenova je veljala 525 goldinarjev. Nad vho­
dom je zvonik na preslico, spredaj pa je vhodna lopa, v kateri sta zvonova. ■^n^Cvi^v—fr. ^
Cerkev je imela stara zvonova, ki so ju vzeli v prvi svetovni vojni. Večji je '5*''' Jvt^__ -g^. j £f0
imel napis: f VERBVM f DOMINI f MANET f IN t ETERNUM. f LIEN- fr j 4
HART f GIESSER t VON f LABACH j HAT f MICH f GOSSEN t MDLIX b> - —/ ■ * I
t “•* (
t AVS t DEM t FEVER f BIN f ICH f GEFLOSSEN (Gospodova bese­
Leta 1555 so imeli na Otoku kmetije: Matija
da ostane vekomaj. Lenart Giesser iz Ljubljane me je ulil 1559, iz ognja Kebe (sedaj Jeršinovi) je imel celo kmetijo, po­
sem pritekel). Na manjšem je pisalo: OPVS JACOBI SAMASSA, LABACI tem se je delila: Jeršinovi imajo polovično, 1/4
ANNO 1794. Sedanja zvonova sta železna, ulita leta 1924 na Jesenicah, imajo Ta Gorenji in 1/4 (Lukovcovi oz. Lekšano-
vi); Miklavž Fernad je imel celo kmetijo, Jakob
tehtata pa 520 in 330 kilogramov. Imata glasova Cis in Ais.1258 Srebernak polovično, Gregor Martin (ni imel še
Leta 1653 sta bila pri cerkvi na Otoku cerkvena ključarja Matija Sure priimka) celo in Gašper Škobole (sedaj Martino­
vi) tudi celo. AS, Vic. a. I/52, šk. 90. Foto: J. K.
in Jakob Mule.
JO /
■ ,/SM,n '"t kun«/ *
Vaška cerkev je travnike dajala v najem, večinoma vaščanom. Leta 1818
//Ah- iy, t* ^ ^
so travnike imenovali: »Ključ na teh Večih Pašnah, Ključ na teh Malih
Pašnah, Log pod Lazami, Ključ poleg Ložarce in Ključ poleg Lekačovke (Le- / SrXa~'J f-*«*.
N
hazhouke).« Senožeti sta se imenovali po lastniku Ložarju in Lekaču. Tega
leta so vaščani dajali za košnjo vseh cerkvenih zemljišč 6 goldinarjev, 48 —
krajcarjev. Kot je razvidno iz računov za leta 1782, seje cerkev vzdrževala
tudi z žitno desetino. Desetina je letno znašala osem mernikov pšenice 'J h —....S ‘ U’//. \..' . t .
in šestnajst mernikov mešanega žita. Vrednost tega žita je bila 14 goldi­
narjev, 48 krajcarjev. Od polovične kmetije je desetina znesla tri četrtine Leta 1536 so bile na Otoku pod loškim gospo­
mernika pšenice in mernik in pol mešanega žita. 1259 stvom 4 kmetije. Matija Kebe (Khibe) je imel
celo kmetijo, od katere je letno dajal 50 kr.
Podružna cerkev sv. Primoža in Felicijana je leta 1782 imela 48 goldi­ dajatev, Miklavž Ferand in Jakob Srebernak
narjev v živini, kije bila v najemu pri ljudeh. To leto sta cerkvena ključarja sta od polovične kmetije letno dajala po_25 kr.,
Martin (priimka še ni imel) in Primož Škobole
Pavel Mule in Stefan Mule za cerkveni denar kupila živino (kravo) in jo (Shobolle) pa od cele tudi 50 krajcarjev. AS, Vic.
dala ljudem v najem. Kravo sta kupila za 8 goldinarjev in 12 krajcarjev. a. I/52, šk. 90. Foto: J. K.
Najemnik je cerkvi vrednost krave vračal z vsakoletnim teličkom. Tako so A,.:
UtlC
tudi revnejši sloji prišli do krave. In kdor je imel kravo, ni bil več revež. ' p
V tistih časih je bilo imetje vaških cerkva nekakšna vaška banka, ., 'J “ ‘'W PL ft P?
ki stajo upravljala ključarja. Vsaka cerkev seje morala vzdrževati sama.
■ ,j.

Ker so bili vaščani revni, skoraj niso zmogli darov, iz katerih bi se cerkev t '?/
vzdrževala.1260 Ut...” '
b. Stare in nove hišne številke, kmetije in rodbine Leta 1606 je imel Jurij Kebe (Khube) na Otoku
(sedaj Jeršinovi) celo kmetijo pod loškim gospo­
1 (3). JERŠINOVI, 1/2 kmetije stvom. Od nje je letno dajal 3 gld., 26 kr. dajatev
in 2 tovora drv (Holz Sam) ter še novo dajatev 1
a) Matija Kebe (Khube) je imel leta 1528, 1536 in še leta 1555 celo gld.. AS, Gr. A, XVII Snežnik 16. Foto: J. K.
kmetijo; 1261
b) potomec Jurij Kebe (Khube) je imel leta 1606 celo kmetijo;
c) potomca Anton in Jožef Kebe (Khuube) sta imela leta 1718 že polovič­ 7
J<VU.CTYU^!.
no kmetijo, Anton Kebe se je leta 1678 poročil s Spelo Sekira z Dolenjega
Jezera;
č) sin Anton Kebe je imel polovično kmetije še leta 1752; ■L.

~w thc/uiiP umu rveamaun. oocv Hasberški (planinski) urbar za Otok leta 1718.

3 k uPi
n C-
ri
<Ca.vrtn llS c
pa* Prevod: Otok onstran jezera pod Javornikom.
Anton in Jožef Kebe sta imela polovično kmetijo
(sedaj Jeršinovi). Priimek Kebe je bil na Otoku
£«t. it* C c *T'*L*- a
1 že leta 1528. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
S^iCAmi
IjfL/ 'tcyy<Af '' AL&T*- .. l-Mm W ir* • 4 1268 ŽA Stari trg, glej J. Kebe, Loška
p dolina, str. 193.
. . ». j
1259 J. Kebe, Loška dolina, str. 193.

l^l----- —Z , .> & v 1260

Dne 3. jul. 1678 sta sklenila zak. zvezo Anton Kebe (Khe-
be) z Otoka in Špela, hči pok. Gašperja Sekire (Sekirra)
z Dolenjega Jezera (ex Lacu). Priči: Jurij Zadnik in Jakob
Mevc (Meuzh). N ŠAL, PM, 1678. Foto: J. K.
ji./V/f - ■ J. Kebe, Loška dolina, str. 343-352.
1261 AS, urbar gospostva Lož iz leta 1528
Leta 1752 je imel Anton Kebe z Otoka (sedaj Jeršinovi) (Deželni stanovi za Kranjsko, fasc.
polovično kmetijo. Naštete so njive: Velike njive, Za gri- 281), Stan I, št. 409. Fotografijo za­
čem itd. AS, T kataster. Foto: J. K. pisa iz urbarja iz leta 1536 in 1555
glej v uvodu v vas Otok.
 Otok 555

t
t //..A
Sil!
y?j
irfTst* c a r -2
.A'1' ti*- ■

/2>
in*
.....
2-
mi**
7
*/ 4
irM
/ ■**& *ir‘

____
r4. /.♦ L __
' O

Jeršinova rodbina z Otoka 1 v starotr- Jeršinova družina z Otoka I okoli leta 1969.
ški žup. knjigi SA. Foto: J. K.

d) Pavel Mulec (Mulz) je leta 1787 imel isto kmetijo, 1262 žena Barbara
Ravšelj, leta 1781 je bila krščena hči Magdalena;
e) sin Jurij Mulec, * 1771,158 let, žena Neža Kotnik, 5 otrok, leta 1807
je Jurij Mulec dal mernik pšenice in mernik mešanega žita za starotrške-
ga učitelja; 1262
f) sin Tomaž Mulec, * 1795, t 63 let, žena Marija Žnidaršič, * 1808, Blo- Jeršinova mati Marija, roj. 1839, z Otoka 1 okoli
čice, f 72 let, 8 otrok, 1 umrl v 13. letu; leta 1910. Fotografijo hrani družina Mulec.

g) sin Anton Mulec, * 1832, f 71 let, žena Marija Hribar, * 1839, Žerov-
nica 34 (Hribarjeva), t 78 let, 3 otroci;
h) sin Anton Mulec, * 1865, t 88 let, žena Frančiška Kraševec, * 1880,
Martinjak 35 (sedaj Tratnik), f 60 let, 10 otrok;
i) sin Janez Mulec, * 1904, f 72 let, žena Marija Košmrl, * 1925, Retje Hišno znamenje. Otok 1 (Jeršinovi).

64, Loški Potok, 4 otroci, 1 umrl v 2. letu.

Kmetija seje pred letom 1718 delila na nekdanjo Lukovcovo četrtinsko
kmetijo in na Gorenjo četrtinsko kmetijo. Leta 1555 je bil na Gorenjem '
Jezeru kmet Hanže Jeršin (Jursin) in še leta 1718 Luka Juršin.1264 Še leta
1-i.c'dLO

sLu.
v-
1638 je bil na Lazah priimek Jeršin (Jershin).1265 Lahko sklepamo, da je
od tam prišlo domače ime. V hiši so ohranili lesen strop s prečnim tramom Leta 1718 je imel Luka Gerbec z Otoka (danes
iz leta 1828 in pri vhodnih vratih kamnit ločni portal, okrašen s karniso, Lekšanovi) četrtinsko kmetijo. Pisarje verjetno
po pomoti zapisal Verbez, vendar je v mlajšem
rožama in napisom na sklepnem kamnu: T. M. (Tomaž Mulec) 1845. Na zapisu v katastru leta 1752 zapisano Gerbec.
orodju imajo hišno znamenje: rešeto, tj. štiri vzporedne vodoravne črte in AS, 1/13 u. Foto: J. K.
tri vzporedne navpične črte. 12'.'
2 (2). LEKŠANOVI, prej Gorenji Jeršinovi in Lukovcovi, 1/4 in 1/4
kmetije
* ■
UM
\ L _
a) Luka Gerbec je imel četrtinsko kmetijo leta 1718 in še leta 1752;
b) Jernej Mulec seje priženil, po katastru je imel leta 1787 kmetijo, 1267
(-ff* ' 1
žena Marija Gerbec (v krstni knjigi leta 1780 je pisano Škerbec), vsaj 1 r, /; > .->> K' ■' *> t
otrok; Leta 1752 je imel Luka Gerbec z Otoka (Lukov­
covi, sedaj Lekšanovi) četrtinsko kmetijo. Imel
c) sin Luka Mulec, * 1769, t 77 let, žena Marjeta Kotnik, * 1771,153 let, je Velike njive, Za gričem itd. AS, T kataster.
4 otroci, leta 1807 je Luka Mulec dal od četrtinske kmetije pol mernika Foto: J. K.

pšenice in pol mernika mešanega žita za starotrškega učitelja, potem so

pridobili še 1/4 kmetije; 1268
č) sin Andrej Mulec, * 1793, t 59 let, žena Helena Plos, * 1799, f 36
let, II. žena Lucija Srpan, roj. Antončič, * 1807, Vrh 1, f 74 let, I. zakon 6
otrok, II. zakon 2 otroka, 2 umrla do 5. leta, II. mož Lucije Srpan: Janez 1262
AS, J kataster, za Otok šk. 285.
Mulec, * 1806, Otok 6, zakon brez otrok; 1263 2u gtarj t-rg; fasc. 6, učiteljeva bera.
d) sin Janez Mulec, * 1843, t 27 let, dne 7. decembra 1870 je dve leti po 1264
Glej Gorenje Jezero 1 (Pangretovi).
1265
poroki zmrznil (erfroren) v Martinjaku, kjer so mu pri mostu domači na Glej J. Kebe, Loška dolina, str. 471.
1266
kraju smrti postavili kapelico, ki so jo po vojni podrli, ko so širili cesto, 1269 J. Bogataj, Vas Otok na Cerkniškem
žena Marija Lunka, * 1846, Žerovnica 6 (Spodnja Nivča), f 89 let, 1 otrok; jezeru, NL, I (1977), str. 222.
1267
AS. J kataster.
e) sin Janez Mulec, * 1869, t 77 let, žena Frančiška Pavlič, * 1876, Pod- 1268 Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
cerkev 11 (potem Kordiševi), t §4 let, 13 otrok, 2 umrla do 4. leta; Janez 1269
Rado Mulec z Dolenjega Jezera,
Mulec, * 1869, se je odselil na Štajersko k Sv. Juriju (ob Južni železnici), junij 2008, ustni vir.
556 VI. poglavje
Družina Mulec (Lukavcovi) z Otoka 2. Prva vr­
sta od leve: Franc, poročen na Dolenje Jezero
39, stara mati Marija, roj. 1846, oče Janez, roj.
1869, mati Frančiška, roj. 1876, Tone; druga vr­
sta: Angela, Jože, Micka, Neža, Slavko, Franc­
ka, Justina; zadaj Milan. Fotografirano pri Sv.
Primožu pri Celju leta 1922. Fotografijo hrani
Rado Mulec.

m* £ |
I ‘ ■ '/ ------

m'SS' 4"’, v'j ,: /

j" I j Sp, /fa.A /Ž&i
Vf
I, »
/7
$ V
' a — .. ■

- «
a?
J( -A <-■//<( /V jvftictn
- //,\'e j / • //• A- /■#

njegov sin Franc, * 1895, kije postal gospodar na domu, pa se je leta 1920 •4. //
/I
priženil na Dolenje Jezero 39; T
t & '7
S m
D hišo je leta 1930 kupil Jakob Lekšan, * 1894, Klance 33, t 82 let,
\ ; /■- * A***' ‘LP,.
žena Amalija Levec, * 1904, Podlož 19 (Kontelova), f 83 let, 3 otroci, sin Lukovcova rodbina z Otoka 2 ima zanimivo zgo­
dovino. SA Stari trg. Foto: J. K.
Miroslav, * 1931.
Že nekdanje domače ime Gorenji Jeršinovi pove, da seje kmetija odde­
lila od Jeršinove cele kmetije. Verjetno je nekdanje domače ime Lukovec
prišlo od Luka Gerbca. Da so nekdaj imeli kmetijo Gerbci, kaže podatek,
daje leta 1778 v tej hiši umrl 80-letni Matevž Gerbec.1270 Hiša ima zanimi­
Hišno znamenje v obliki kurjih tac. Otok 2 (Le-
vo in zapleteno rodbinsko zgodovino.1271 Pri vhodnih vratih je kamnit ločni kšanovi).
portal, okrašen s karniso, rožama in napisom na sklepnem kamnu: J. M.
(Janez Mulec) 1875. Vhodna vrata so lepo rezbarsko delo. V hiši hranijo 1
t aT. ■ - %
■t
star lesen strop s prečnim tramom iz okoli leta 1840. Kozolec ima letnico
' fp l ■$/■* / )>■’:/ t
1841, hlev 1844, kašča pa celo 1790. Na orodju imajo hišno znamenje, ki
je podobno Lekšanovemu na Klancah. Staro hišno znamenje Lukovih pa
je bilo podobno rimski številki II s prečno črto spodaj in zgoraj. 1272
Leta 1752 je imel Jožef Mulec (Mulz) z Otoka
3 (1). TA GORENJI, 1/4 kmetije (Ta Gorenji) četrtinsko kmetijo z njivami: Velike
njive (Velke njive). Za gričem (gritschom) itd.
a) Jožef Mulec je imel četrtinsko kmetijo pred letom 1752 in še to leto; AS, T kataster. Foto: J. K.

. A*•
n-
- / ft;
C Vii /rv / tL
/ z
't/A ii A' -n >' <TS i
t
y
* Si
Stb&udtiJ %
Ta Gorenja rodbina z Otoka 3 v starotrški žup.
knjigi SA. Foto: J. K.

Hišno znamenje, Otok 3 (Ta Gorenji). Foto: A.

Frbežar.

1270 ŽA Stari trg, MMK.

1271
Družina Mulec (Ta Gorenji) z Otoka 3 leta 1925. Sedita starša: Janez, roj. 1855, Otok 3, in Frančiška, roj. Porok 1866; Glej J. Kebe, Loška dolina, II. del,
zadaj stojijo: Neža, roj. 1905, Jožefa, roj. 1902, Alojzija, roj. 1898, Janez, roj. 1911, Terezija, roj. 1893, in Angela, roj. str. 205.
1272 Rajko Modic, fotografija znamenja.
1908. Na fotografiji manjkajo še Marija, roj. 1891, Ana, roj. 1900, in Ivana, roj. 1896. Fotografijo hrani Iva Mulec.
 Otok 557

b) sin Martin Mulec je imel po katastru leta 1787 še kmetijo, 1273

žena Barbara Vrbec, vsaj 1 otrok;
c) sin Blaž Mulec, * 1764, f 66 let, žena vsaj 1 otrok, leta 1807
je Blaž Mulec dal od četrtinske kmetije pol mernika pšenice in pol
mernika mešanega žita za starotrškega učitelja; 1274
č) sin Andrej Mulec, * 1784, f 49 let, žena Marija Kandare, * 1781,
Dane, t 69 let, 7 otrok, 1 umrl v 1. letu;
d) sin Gregor Mulec, * 1827, t 71 let, žena Marija Jene, * 1827,
Zerovnica 41 (Klčarjeva), f 62 let, 10 otrok, 1 umrl v 2. letu;
e) sin Janez Mulec, * 1855, f 76 let, žena Frančiška Porok, * 1866,
Laze 3, f 90 let, 9 otrok;
1) sin Janez Mulec, * 1911, f 90 let, žena Frančiška Debevec, *
1907, Martinjak 41, t 88 let, hči Ivanka, * 1949.
Hiša je 12. maja 1942 pogorela, ker so jo med streljanjem iz Cer­
knice z granato zadeli italijanski vojaki. Ostala je samo stara kašča,
ki ima letnici 1793 in 1847. Na dvorišču imajo edinstveno »jamco« za
skladiščenje krompirja pod kopico stelje, kjer krompir nikoli ne zmr-
zne. 1275 Pri hiši hranijo lepo zibko, v kateri so nosili otroke v Stari trg
h krstu. Na orodju imajo hišno znamenje, kije podobno tesarskemu
kotniku, le da sta oba kraka enako dolga in da je prvi iz treh in drugi
iz dveh črt.1276 Ta Gorenji z Otoka so imeli na dvorišču posebno
»jamco« za skladiščenje krompirja v obliki ko­
4 (4). MARTINČIČEVI, prej Urbanovi, 1/2 kmetije pice s steljo. Družina Mulec leta 1952: od leve
a) Jožef Mulec je imel leta 1718 polovično kmetijo; 1277 oče Janez, Iva in mati Frančiška.

b) leta 1752 je imel kmetijo Jurij Mulec;

i !
c) Gregor Mule, * 1715,122. junija 1776, žena Urša (--), * 1719,4 otroci; a:. ./urim /77?
9 '?•*'*'*' T/y
č) sin Gašper Mule, * 1739, žena Uršula Karl, II. žena Uršula Koren, *
1748, Podcerkev, I. zakon 6 otrok, leta 1787 je imel kmetijo Hanže Mar­ , .M-
tinčič;1278
d) sin Urban Mulec, * 1773, f 81 let, žena Apolonija Starc, * 1772, Laze
Dne 9. nov. 1778 je bila rojena in krščena
(Urbanova), f 71 let, vsaj 1 otrok, leta 1807 je Janez Martinčič za staro­ Barbara Mule z Otoka 4 pod hasberškim go­
trškega učitelja dal od polovične kmetije mernik pšenice in mernik meša­ spostvom, zak. hči Gašperja in njegove žene
nega žita; 1279 Uršule, roj. Karl. Rojena je bila ob 6. uri zjutraj
in krščena ob 10. uri dopoldne. Krstil jo je Anton
e) sin Gregor Mulec, * 1805, t 77 let, žena Uršula Mulec, * 1800, Otok 1 Eržen. Botra sta bila: Urban Debevc in Elizabeta
(Jeršinova), f 55 let, 4 otroci; Žnidaršič. AS, RMK Stari trg, 1778. Foto: J. K.

f) sin Matevž Mulec, * 1830, žena Marija Južna, * 1835, Lož, Mesto 47,
141 let, II. žena Marija Žnidaršič, * 1840, Podcerkev 6 (Baragovi), t 41 let,
I. zakon 9 otrok, II. zakon 1 otrok, 2 umrla do 3. leta;
g) sin Franc Mulec, * 1858, t 58 let, žena Marija Šepec, * 1855, Dane 9
(Andretova), t 40 let, II. žena Neža Bavec, * 1870, Podcerkev 18 (Gregori- Hišno znamenje, Otok 4 (Martinčičevi).
nova), I. zakon 6 otrok, II. zakon 12 otrok;
h) Anton Martinčič, * 1905, Otok 9 (Anžetov), t 92 let, žena Ana Ku-
reš, * 1911, Razljev, Sveti Križ, Hrvaška, f 89 let, 8 otrok;
i) sin Slavko Martinčič, * 1940, t 71 let, žena Julijana Obreza, * 1946,
Begunje pri Cerknici, 4 otroci.
Na orodju imajo kot hišno znamenje rešeto: štiri vodoravne in štiri
navpične črte. 1280 1273
AS, J kataster.
1274 ŽU Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
1275
U . // Ivanka Mulec (Gorenja), ustni vir.
ulov p' /V 1276
§LL~. n ■
Ivanka Mulec (Gorenja), december
2000, ustni vir. O zibki glej zapis

"V* 1 v' 1277

tift&LL.
Leta 1718 je imel Jožef Mulec z Otoka (Urbanov, sedaj
Martinšči) polovično kmetijo. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
tudi na Otoku 13 (Mežnarjevi).
AS, 1/13 u.
1278
AS, J kataster.
12,9 ŽA Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
Leta 1752 je imel Jurij Mulec z Otoka (sedaj Martinčič) Zakaj je bero dal Janez Martinčič,
1/2 kmetijo z njivami (Ackher): Velike njive (Velkhe ni mogoče ugotoviti.
1280
niue), Za gričem itd. AS, T kataster. Foto: J. K. Slavko Martinčič, ustni vir.
558 VI. poglavje

5 (5). MIHOVI, 1/2 kmetije mm f«: c p

a) Andrej Mulec (Mulz) je imel pred letom 1718 polovično kmetijo in še <) *-
1/4 kmetije;
b) sin Jakob Mulec, žena Neža Martinčič, Jakob je imel leta 1752 še -
gXA~- as.
vedno 3/4 kmetije; • . f-.

Leta 1718 je imel Andrej Mulec z Otoka (Mihov)

c) leta 1787 je imel kmetijo Mihael Mulec; verjetno je od njega nastalo polovično kmetijo in še četrtinsko. AS, 1/13 u.
domače ime;1281 Foto:J. K.
č) sin Gregor Mulec, * 1771, f 70 let, žena Jera Kebe, * 1775, Dolenje *
«• ili
Jezero 28 (Ta Srednja Kebeča), f 72 let, 2 otroka, (v hiši sta bivali dve
družini, 25. februarja 1790 se je poročil 28-letni Mihael Mulec, Gregorjev f /* i
{t /***
t
‘
mi
brat, s 17-letno Marijo Mulec; iz bere za starotrškega učitelja sklepamo, / A
da je imel leta 1807 Mihael Mulec polovično kmetijo, ker je tega leta dal ,, • S|
mernik pšenice in mernik mešanega žita); 1282
Leta 1752 je imel Jakob Mule z Otoka (Mihovi)
d) sin Janez Mulec, * 1812, f 78 let, žena Marina Kotnik, * 1813, Gore­ 3/4 kmetije. Od njiv je imel Velike njive. Za gri­
nje Jezero 2 (Zupajna), por. 1835, t 70 let, 4 otroci; čem itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
e) sin Gregor Mulec, * 1840, f 84 let, žena Frančiška Ule, * 1854, Lip-
senj 18 (Uleča), f 61 let, 8 otrok, mati Frančiška je leta 1915 utonila v
jezeru; i
f) sin Franc Mulec, * 1898, t 71 let, žena Frančiška Mulec, * 1897, Otok k -i/c ?>/ ■/

te
12 (Stricova), f 81 let, 9 otrok, 1 umrl v 10. letu; i ■

> / 7'
g) sin Anton Mulec, * 1924, t 80 let, žena Ana Braniselj, * 1934, Dolenje Ul

Jezero 12 (31), 3 otroci; % r ■ •

h) sin Gvido Mulec, * 1958, žena Irena Primožič, * 1963, Podslivnica 4, a. J€ §is ti

3 otroci. /dnrV/u'<"’!*r</ J

Frančiška Mulec, roj. 6. avgusta 1884, je bila od leta 1905 redovnica sv.
f T 3$/--
4 iK
it
Križa v Gradcu. Med prvo svetovno vojno je v bolnici slučajno srečala svo­ _
m
jega svaka (Ta Starega) z Babne Police, ki je bil vojak in je zbolel na očeh, n

in mu stregla.1283 Dne 10. maja 1788 je v jezeru utonil (im See ertrunken) m
/f
/
25-letni Gašper Mulec - Mihov z Otoka.1284
Mihova rodbina z Otoka 5 v starotrški žup. knji­
gi SA. Foto: J. K.

Hišno znamenje, Otok 5 (Mihovi). Foto: A. Fr-

bežar.

Mati Frančiška Mulec (Mihova) z Otoka in otro­

ci z družinami ob smrti očeta Franca leta 1969.

Vhodna vrata imajo kamnit ločni portal s sklepnim kamnom in letni­ 1281
AS, J kataster.
co 1848, kašča pa ima letnico 1836, znak križa in IHS. Ob križu sta črki 1282 ŽA Stari trg, fasc. 6, spisek učitelje­
ve bere v starotrški šoli za leto 1807.
»i« in »k«, kar bi lahko pomenilo začetnici imena in priimka tesarja, ki je 1283
Frančiška Truden, roj. Šraj, ustni
delal kaščo.1285 Na orodju imajo staro hišno znamenje: Andrejev križ z vir, to je slišala od svoje mame.
1284
vertikalno črto po sredini, desni zgornji krak pa ima še eno črto v desno J. Kebe, Loška dolina, II. del, str.
588.
stran.1286 Na Otoku so imeli vsekano hišno znamenje tudi pri vozovih na 1285
Lahko bi bil Jakob Kotnik z Gore­
premi (na »frači«). ! 287 njega Jezera, ki je delal strop na
Bloški Polici pri Koščakovih. Črki I
6 (7). ŠOLA, nekdaj Jurjevi, 1/4 kmetije in J so večkrat zamenjali.
1286 Anton Mulec, ustni vir. J. Bogataj,
a) Jurij Krapenc je imel leta 1718 in še leta 1752 četrtinsko kmetijo;
n. d., str. 222, je znamenje napačno
b) leta 1787 je imel kmetijo Tomaž Mulec; 1288 obrnil. Dokaz je fotografija na škri-
njici za polhe.
c) Jurij Mulec z Otoka 4 (Urbanov, oče Gregor), žena Ana Ravšelj iz 1287 Stanko Mulec (Mihov) z Rakeka,
Lipsenja (oče Jurij Ravšelj), poročena leta 1782, II. žena Ana Mulec, * ustni vir.
 Otok 559

;
W ■

\ • * \' ^

L. i rtu a **_i H
Leta 1718 je imel Jurij Krapenc z Otoka (potem Leta 1752 je imel Jurij Krapenc z Otoka (potem
šola) četrtinsko kmetijo. Prejšnje domače ime je šola) 1/4 kmetije. AS, T kataster. Foto: J. K.
nastalo po njem. AS, 1/13 u. Foto: J. K.

1756, t 78 let, vsaj 2 otroka, leta 1807 je imel Jurij Mulec polovično
kmetijo, za starotrškega učitelja je dal mernik pšenice in mernik
mešanega žita; 1289
č) sin Martin Mulec, * 1778, t 66 let, žena Marija, roj. Mulec, *
1779, f 84 let, 5 otrok;
d) posestnik Janez Mulec, Otok 2; leta 1923 je kupil hišo Anton
Berghaus, * 1892, Kostrivnica 8, Štajerska, žena Ivana Mulec, *
1896, Otok 3 (Ta Gorenja), hči Milka, * 1920, vsi so odšli v Kanado;
e) Jože Mulec, * 1905, Otok 1 (Jeršinov), žena Marjeta Kovač,
* 1908, Grahovo 92 (Kovačeva), 2 otroka; odselili so se v Grahovo.
Birma leta 1923. Od leve: Alojzija Tavzelj, roj.
Nekdanje ime Jurija Krapenca je postalo domače ime Jurjevi. Od leta 1911, Laze 8, njena sestra Marija, roj. 1914,
1906 je bila v hiši dvakrat tedensko ekskuredna (izpostavljena, oddalje­ in Janez Mulec, roj. 1911, Otok 3; botra: Ivana
Mulec z Otoka (Ta Gorenja) in njen mož Anton
na) šola. Verouk so hodili učit starotrški kaplani.1290 Na orodju so imeli hi­ Berghaus.
šno znamenje: Andrejev križ z majhno vodoravno črtico pod središčem. 1291
7 (8). MARTINOVI, prej Štefe in še prej Škobnikovi, 1/4 kmetije
a) Primož Škobole (Skhobole) je imel leta 1528 in 1536 celo kmetijo;.1292
b) sin Gregor Škobole je imel leta 1555 celo kmetijo; 1293
c) sin Gregor Škobole (Sckhoballe) je imel celo kmetijo pred letom 1606; Hišno znamenje. Otok 6.

č) sin Miklavž Škobole je imel celo kmetijo leta 1606;

. * * < /£, A
d) Štefan Mulec, žena (--), vsaj 2 otroka, 4. avg. 1776 je umrl 22-letni ■

•P
Janez Mulec, Štefanov sin; iijfnh
e) Andrej Mulec je imel 1/2 kmetije leta 1752;
k )t /< 4
te

'kr
f) Andrej Mulec (oče Štefan Mulec) je imel kmetijo leta 1787, žena Ma­ ~-j~ L P f/

rija Ule iz Lipsenja (oče Janez Ule), poročena leta 1782; 1294 >' V ■ *

■ r

g) sin Andrej Mulec, žena Lucija Ravšelj, * 1771, Lipsenj (Gregorca), f 4 -i-k/"- - " -7*
56 let, vsaj 1 otrok, Andrej Mulec je imel leta 1807 četrtinsko kmetijo in \ // * \ u .

je od nje dajal mernik pšenice in mernik mešanega žita za starotrškega

učitelja; 1295 j -j ItrrP rt:.*-*-,
/*r
7

h) sin Martin Mulec, * 1793, t 59 let, žena Marija Ravšelj, * 1796, Polja­ [L ,,
ne 2 (Matičnova), t 65 let, 6 otrok; Dat;:#Ti:§^/.e --*■*"* m . kV!
• /___________________

i) sin Jakob Mulec, * 1830, t 69 let, žena Neža Ule, * 1829, Lipsenj 10 Martinova rodbina z Otoka 7 v starotrški žup.
knjigi SA. Foto: J. K.
(Tomaževa), f 82 let, 6 otrok, 4 umrli do 6. leta;
j) sin Anton Mulec, * 1861, t 75 let, žena Marjeta Kotnik, * 1867, Laze
1 (Ta Dolanja), f 31 let, II. žena Marija Katern, * 1876, Dobec 3, f 85 let, I.
zakon 4 otroci, II. zakon 8 otrok, 4 umrli do 7. leta;
k) sin Franc Mulec, * 1900, f 71 let, žena Frančiška Štenta, * 1911, Že- Hišno znamenje. Otok 7 (Martinovi). Foto: R.
Modic.
rovnica 54 (Štentova), f 58 let, 1 otrok.
T~ 1288
AS, J kataster.

JluiLiS&Mo
t/ 1289ŽA Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
1290
F. Dolničar, Iz šolske kronike Loške
M ;7 doline, NL, 1(1977), str. 169.
Errr
W
^ A M *' ' 1291
1292
J. Bogataj, n. d., str. 222.
Fotografijo zapisa iz urbarja iz leta
v H h-< .-v '• • Li 1293
1536 glej v uvodu v vas Otok.
AS, Vic. a. 1/52, šk. 90. Fotografijo
zapisa iz urbarja iz leta 1555 glej v
Leta 1606 je imel Miklavž Škobole (Skhoballe) z Otoka Leta 1752 je imel Andrej Mulec z Otoka (sedaj Martino-
(Martinovi) celo kmetijo (ganzen Hueben). Poleg davka vi) 1/2 kmetije z njivami (Ackher): Velike njive (Velkhe uvodu k vasi Otok.
v denarju je dajal 2 tovora lesa. AS, Gr. A, XVII Snežnik niue). Za gričem itd. AS, T kataster. Foto: J. K. 1294 NŠAL, PMK Stari trg, 1782.
16. Foto: J. K. 1295 ŽU Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
560 VI. poglavje
v _ v

Prejšnje domače ime Skobnik seje ohranilo od nekdanjega priimka Sko-

bole. Kako seje cela kmetija delila, ni mogoče ugotoviti. Hiša ima kamnit
\ , .S-Ll L-
portal z ravno preklado in napisom: A. M. (Anton Mulec) 1898. Na orodju
so imeli hišno znamenje, podobno Andrejevemu križu s črto zgoraj in z
vodoravno črto iz središča na levo.1296
8. Nekdaj JAGENŠKI, 1/4 kmetije
a) Štefan Gerbec je imel leta 1718 polovično kmetijo; Leta 1718 je imel Štefan Gerbec z Otoka (Jagen-
ški) polovično kmetijo. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
b) Anton Porok je imel leta 1752 polovično kmetijo;
c) leta 1787 je imel kmetijo Matija Prudič,1297 leta 1807 pa Janez Pru­
..... ■ h ..
dič;1298
č) leta 1807 je imel polovično kmetijo Martin Škof (Škof), za starotrške-
ga učitelja je dal mernik pšenice in mernik mešanega žita; 1299
j n- (U‘:f
d) Janez Majerhofer, * 1787, žena Marija Zabukovec, * 1783, brez ■ii' ‘ /1/ U
otrok; okoli leta 1850 seje hiša podrla (domus diruta), posestvo 1/4 kmetije AS^kataster^Dto^j^"
je kupil Matija Prudič iz Cerknice.
9 (9). ANŽETOVI, 1/2 kmetije
a) Martin (še ni imel priimka) je imel celo kmetijo leta 1528 in še
j) (m / ,M.
1536;1300
M
b) Gregor in Martin (še nista imela priimka) sta imela leta 1555 isto / A'< »
kmetijo;1301
c) Boltežar Starc (Starez) je imel leta 1606 celo kmetijo, ki jo je dobil od Zetovi ^ polovično kmetijo^s'ttatasterVoto"
Gregorja in Martina; J. K.
č) Bašte Starc je imel pred letom 1718 že polovično kmetijo;
d) sin Matija Starc (Starez) je imel leta 1718 isto kmetijo;

7//
j UcSjut,
<r7-:r ■ U ^-°^f

Leta 1606 je imel Boltežar Starc z Otoka (sedaj Anžeto-

;1 _I
vi) celo kmetijo. Dajal je enake dajatve kot Jurij Kebe. Leta 1718 je imel Štefan Starc z Otoka (Anžetovi) polo­
Poleg dajatev v denarju je dajal dva tovora drv. AS, Gr. vično kmetijo, pred njim jo je imel Bašte Starc. AS, 1/13
A, XVII Snežnik 16. Foto: J. K. u. Foto: J. K.

e) Andrej Martinčič je imel polovično kmetijo leta 1752;

f) sin Miklavž Martinčič, žena Marjeta (--), * 1765, f 64 let, II. žena Jera
Joželj, Lipsenj, vsaj 1 otrok, leta 1807 je Miklavž Martinčič dal od polo­
vične kmetije mernik pšenice in mernik mešanega žita za starotrškega
učitelja;1302
g) sin Janez Martinčič, * 1789, t 42 let, žena Neža (--), * 1785, t 58 let, Gospodar Jože Martinčič (Anžetov) z Otoka, roj.
1876, je bil v ZDA, da je lažje preživel družino.
5 otrok, 2 umrla do 4. leta; Fotografijo hrani družina Ule.
h) sin Matija Martinčič, * 1824, f 63 let, žena Elizabeta Malnarčič, *
1821, Žerovnica 48 (Dolnja Babčeva), f 63 let, 7 otrok, 1 umrl v 4. letu; /
/
i) sin Matija Martinčič, * 1844, t 59 let, žena Frančiška Mulec, * 1852, /
Otok 1 (Jeršinova), t 45 let, 7 otrok, 1 umrl v 5. letu;
j) sin Jožef Martinčič, * 1876, f 64 let, žena Marija Avsec, * 1884, Gore­ Hišno znamenje, Otok 9 (Anžetovi).
nje Jezero 24 (Tomaževa), f 74 let, 7 otrok;
k) Alojzij Ule, * 1924, Lipsenj 26 (Jakopetov), f 56 let, se je priženil, 1296 Rajko Modic, fotografija znamenja.
žena Stanislava Martinčič, * 1923, t 85 let, 3 otroci, 1 umrl v 1. letu; 1297 AS, J kataster.
1) sin Jožef Ule, * 1953, žena Anica Opeka, * 1961, Dolenja vas pri Cer- 1298 ŽA Stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
knici 90, 3 otroci. 1299 stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
1300 Fotografijo zapisa iz urbarja iz leta
Loški sodnik dr. Hinko Dolenec opisuje Janezovega sina Matija Martin­ 1536, glej v uvodu k vasi Otok.
čiča, roj. 1824, ki je bil odličen veslač in poznavalec račjega lova na Cer­ 1301 Fotografijo zapisa iz urbarja iz leta
kniškem jezeru. Iz družine Martinčič so leta 1903 odšli v ZDA: Franc, roj. 1555, glej v uvodu k vasi Otok.
1878, Gregor, roj. 1883, Janez, roj. 1888. Ker se niso od takrat nič javili, so 1302 žu stari trg, fasc. 6, učiteljeva bera.
1303 Jože Ule (Anžetov), ustni vir.
sklepali, da jih je zasulo v rudniku. 1303
 Otok 561

Na orodju imajo hišno znamenje: dve vzporedni navpični črti in ena i ^ ■/„ y c •2-
Men«,
:
«; 4
prečna črta.1304 Hiša ima kamnit portal z ravno preklado in napisom: J. M.
(Jožef Martinčič) 1923 Š. 9. . !h. si

10. BAŠTKOVT, prej mežnarija, 1/4 kmetije C

oj /A U- m
a) Lovre Šemeč, * 1777, okoli leta 1880 je bila hiša že podrta. Pose­ S;/l
stvo je bilo prodano, kupil gaje znameniti popisovalec Cerkniškega jezera 92-
-
Gregor Kebe (Baštek) z Dolenjega Jezera. Stavbišče in vrt sta bila pod A&Al/V // 9 m
župnikom Francem Lokarjem prodana, kupil ju je Jože Logar in postavil
vikend hišico.
«2tu/Tr77
Q „
Ja cc ¥■
.f
/
^u
9

i
<0 £25
11 (10). KRŽIŠČARJEVI, kajža —7/t ,, ~ -------- -
7
a) Janez Martinčič, žena Elizabeta Martinčič, * 1773, f 61 let, vsaj 1 Anžetova rodbina z Otoka 9 v starotrški žup.
otrok; knjigi SA. Foto: J. K.

b) sin Tomaž Martinčič, * 1793, se ni oženil;

c) Luka Porok, * 1803, Laze 3 (Porokov), f 65 let, žena Lucija Truden,
* 1818, Podcerkev 15 (Blaževa), f 76 let, 3 otroci;
č) Jakob Martinčič, * 1856, Otok 9 (Anžetov), f 69 let, žena Terezija
Hišno znamenje, Otok 11 (Kržiščarjevi).
Tavzelj, * 1868, Otok 10, t 71 let, 13 otrok, 7 umrlo do 10. leta;
d) sin Alojzij Martinčič, * 1906,180 let, žena Angela Mulec, * 1912,
Nadlesk 6 (Zgornji Komidar), f 87 let, 2 otroka, 1 umrl v 1. letu.
Leta 1843 se je poročil Matija Martinčič, sin pok. Janeza Martin­
čič, z Elizabeto Malnarčič, rojeno v Žerovnici 44. Na orodju so imeli
hišno znamenje v obliki na desno nagnjene črke H s črtico v sredini
in na levi strani.1305
12 (6). STRICOVI, prej Martinovi in Jurjevi, 1/4 kmetije
a) Jurij Mulec, rojen na Otoku št. 5 (Mihov), žena Ana Ravšelj,
vsaj 1 otrok;
b) sin Anton Mulec, * 1796, t 70 let, žena Marija Žurga, * 1802, f
44 let, 4 otroci, 1 umrl v 1. letu;
c) sin Martin Mulec, * 1827, f 80 let, žena Marija Nelec, * 1832,
Dane 24 (Zgornja Malnarjeva), f 77 let, 7 otrok, 2 umrla do 2. leta;
č) sin Janez Mulec, * 1851, t 73 let, žena Terezija Mulec, * 1857,
Otok 3 (Gorenja), t 73 let, 6 otrok;
d) sin Franc Mulec, * 1888, f 89 let, žena Marija Ovsec, * 1899,
Radlek 8, t 83 let, 5 otrok;
e) sin Jožef Mulec, * 1924, t 64 let, žena Jožefa Zabukovec, * 1926,
Martinjak 9 (Obadova), 2 otroka; Kržiščerjevi z Otoka okoli leta 1917. Od leve:
f) sin Rajko Mulec, * 1960, žena Lilijana Kebe, * 1965, Dolenje Jezero Frančiška Debevec, Martinjak 41, potem poro­
čena na Otok 3; Alojzij Martinčič, zadaj mati
51, 2 otroka. Terezija, roj. 1868, in hči Terezija. Fotografijo
hrani Iva Mulec.

Trije Stričevi otroci z Otoka so šli 16. junija

1936 k birmi v Starem trgu. Od leve: Zofija,
Jože in Marija. Zadaj sorodnica in botri:?, Juli­
jana Ovsec z Rakeka, Anton Ovsec z Radleka in
Frančiška Debevec z Otoka 11, potem poročena
Mulec (Ta Gorenja). Fotografijo hrani Iva Mulec
z Otoka.

1304
Jože Ule, ustni vir.
1305
J. Bogataj, n. d., str. 222.
562 VI. poglavje
\-\i
Janez Mulec, roj. 1851, je pridobil 1/4 kmetije. Jakob Mulec, roj. 1836, -f c /n. /*-* c /AiSi
je bil vojak in je 1. januarja 1860 umrl v vojaški bolnici pri Vicenci (+1. 1. t------
fr t /
1860 im Militarspitale zu Vicenza). Na orodju imajo hišno znamenje v e /Y'L NŽ n ^/J
e/K'"* \t'" ■

2i.
obliki preproste mize z vodoravno črto po sredini.1306 9(lt
r% /f* r /e /7 ^ /V %
13 (11). MEŽNARJEVI, kajža :
7/ *’)
*:■

V f
a) vdovec Jernej Zrimšek; * 1774, f 61 let, vsaj 1 otrok; 3
b) sin Mihael Zrimšek, * 1804, f 55 let, žena Uršula Mulec, * 1801, t 24 JL m
ffi
let, II. žena Helena Šuštaršič, * 1791, t 54 let, III. žena Neža Jene, * 1823, T sTf
Goričice 4 (Gerlova), t 58 let, III. zakon 5 otrok; £/?? q-TrcM y.

c) Tomaž Tavzelj, * 1846, Laze 6, f 76 let, se je priženil, žena Marija <• r r. X %r

Zrimšek, * 1848, Otok 13 (Mežnarjeva), 139 let, II. žena Marjeta Komidar, Stricava rodbina z Otoka 12 v starotrški žup.
* 1859, Lož, Predmestje 8 (Lončičeva), 89 let, I. zakon 4 otroci, II. zakon knjigi sa. Foto: J. K.
3 otroci;
č) Jožef Jurjevčič, * 1891, Laze 6 (Jurščev), f 31 let, seje priženil, žena
Rozalija Tavzelj, * 1896, t 82 let, II. mož, Janez Mulec, * 1897, Lož, Mesto
10, t 65 let, I. zakon 1 otrok, II. zakon 2 otroka.
Iz te hiše so na Otoku opravljali mežnarsko službo. Rozalija Mulec je Hišno znamenje. Otok 12 (Stricavi).
veliko let redno zvonila z otoškimi zvonovi. Naj jo Gospod nagradi!1307 Pred
leti je hišo kupil Mitja Klančar iz Ljubljane. Matija Tavzelj (Mežnarjev),
roj. 1882, Otok 13, je 31. maja 1909 v ZDA umrl nesrečne smrti, v mestu
Jonestown gaje povozil vlak. V hiši so ohranili lesen strop s prečnim tra­
mom iz leta 1846. Mlajši hišni znak je bil J M (Janez Mulec). 1308
Po letu 1824 zidana hiša:
16. Franc TAVZELJ, * 1877, Laze 6, žena Marjeta Sterle, * 1883, Ko-
zarišče 11, in potomci.
Leta 1913 je Franc Tavzelj odšel tretjič v ZDA in je ostal tam. Hiše ni
več, stala je nasproti križa pred vasjo. 1309

10. Zelše
a. Kraj in cerkev
Vas Zelše (Selse) »v okolici Cerknice« se v listinah prvič omenja leta
1285, ko sta brata Oton in Herbord iz Pudoba (de Eyche) dobila od grofa
Valterja Strmškega v fevd kmetijo v tej vasi. 1310
X
Cerkev sv. Volbenka je okoli leta 1680 postavil cerkniški župnik in opat
Gregor Crvič imenovan tudi Škof. Valvasor pravi, da so jo zgradili pred Trno Domini. j 6x1
približno devetimi leti in da se v njej godi veliko čudežev. Vendar je bila cer­
kvena oblast do čudežev kritična. Valvasor imenuje Zelše »Rožni hribček«
(Rosenberglein).1311 Naj večja umetnina v cerkvi je bila Bergantova slika sv. 'Jtji
Volbenka. Urbar cerkve sv. Jakoba v Zelšah, 1621. I\IŠAL.
Leta 1784 je imela cerkev sv. Volbenka v Zelšah travnike, ki sojih me­ Foto: J. K.
njaje uživali vaščani, in 100 goldinarjev glavnice. Darovi v denarju in žitu
so znesli 40 goldinarjev in 10 krajcarjev. Precejšnji darovi nam povedo, da 1306
Rajko Mulec, ustni vir.
je bila cerkev božjepotna. 1312 1307
Ko sem bi še kot fantič z očetom v
gozdu nad Zadnjim krajem, seje
■J".,- lepo slišalo opoldansko zvonjenje na
!. • *#•£ tajili H Otoku. Ob petkih je zvonilo tudi ob
I r / l../ 15. uri.

M ~ - 1308
J. Bogataj, prav tam.
1309 Ivanka Mulec (Gorenja), ustni vir.

j-j s&t 1310 Listina 1285 III 31. Greifenberg; B.

Cerkev sv. Volbenka v Zelšah z višine. Foto: L. Kebe in
A. Janežič.
Otorepec, Grad Snežnik in snežniški
ftt tf !’ v srednjem veku, NL, III (1986), str.
33. (odslej Grad Snežnik).
j™**" /7?0: 1311 »S. Wolffgangi im Rosenberglein.
Dieser Kirchen, welche ungefahr
Urbar cerkve sv. Volbenka iz leta 1756. Za vzdrževanje von neuen Jahren erst erbauet ist.«
je imela cerkev dohodke od travnikov, ki so jih kosili va­ J. W. Valvasor, VIII, str. 733.
1312 Glej J. Kebe, Loška dolina, II. del,
ščani, od živine v najemu pri kmetih in od žita. NŠAL.
Foto: J. K. str. 597.
 Zelše 563

Še pred nedavnim je vsaka kmetija v vasi kosila menjaje en travnik

brez obveznosti. Vsakih 12 let (v vasi je 12 polovičnih kmetij) so vsi kosili
vse travnike, bilo je namreč 12 travnikov.1313
Pod Zelše je spadala tudi podružna cerkev sv. Jakoba, ki je stala pri
Podskrajniku. Leta 1789 so jo pod Jožefom II. zaprli in prepustili propa­
du.1314 Leta 1863 jo omenja cerkniški kaplan Andrej Likar: »V Brodecu je t. J
stala nekdaj cerkev sv. Jakoba, ki so jo pa ob cesar Jožefovem času do tal Leta 1718 je imel Matija Turšič (Turschitsch) iz
Zelš 3/4 kmetije, leta 1752 pa je imel enako
podrli in še kamenje v zemlji ni imelo miru, ampak izruvali so ga delavci kmetijo Matevž Svet. Matija Turšič je imel tega
pred štirimi leti in ga porabili za novo ondi peljano cesto.«1315 Cerkev sv. Ja­ leta 1/2 kmetije, kar je nenavadno. Lahko so
se pri zapisu tudi zmotili. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
koba omenja prvič leta 1581 škof Bizancij (Selsa, la chiesa di S. Giaco). : m l <.
Urbar premoženja cerkve sv. Jakoba v Zelšah (in Selshie) je ohranjen od
leta 1612. Cerkev je imela tri travnike, ki sta jih ključarja dajala v najem.
Leta 1612 je bila travarina za Zadnji laz 30 krajcarjev, za Cerkveno loko 16
krajcarjev in za Laz v skali 22 krajcarjev. To leto sta bila ključarja: Jurij -G--f-S-e
Medved in Jernej Turk. Cerkev je imela to leto 6 goldinarjev dolga.1317 Pri
Podskrajniku imajo parcele še ime: Pri sv. Jakobu. 1318
Dne 29. decembra 1859 je v Brodcu pri Zelšah (Brodez bei Selsach) Leta 1718 so bili v Zelšah štirje podružniki (Un-
dtersassen) ali kajžarji, ki so imeli hišo in nekaj
utonil (ertrunken) 41-letni Matija Prevec. Bilje kurjač na lokomotivi (ma- zemlje. Prvi je bil Matija Svet. AS, 1/13 u. Foto:
schinenheitzer). 1319 J. K.
Po knjigi status animarum so iz Zelš odšli v tujino: v ZDA 25, na Hr­
vaško 2, v Trst 1. Skupaj: 28 izseljencev. ii

b. Stare in nove hišne številke, kmetije in rodbine v S-/

Nekdaj je bilo v Zelšah 6 celih in ena polovična kmetija. Danes je v Ze­ & - e. ^ L 1^
lšah 13 polovičnih kmetij. Po terezijanskem katastru iz leta 1752 vidimo,
Leta 1718 je bil podružnik Janez Turk iz Zelš.
daje bilo tega leta 11 gospodarjev. Andrej Meden in Andrej Martinčič sta AS, 1/13 u. Foto: J. K.
imela vsak celo kmetijo. Matevž Svet je imel tričetrtinsko, polovične pa
so imeli: Jožef Svet, Matija Turšič, Jurij Stražišar, Andrej Petrič, Martin T~
Urbas, Peter Stražišar in Anže Turšič. Cetrtinsko je imel samo Miha Svet,
verjetno sta celo kmetijo delila z bratom Matevžem, kije imel tričetrtinsko \
M
kmetijo. Potem pa so iz teh dve nastali dve polovični kmetiji. Leta 1718 je ^ J

bila še ena cela kmetija, na kateri je bil Andrej Meden, pred njim pa An­ A
drej Matičič. To je bila sedanja Meletova kmetija. Kmetije so se delile in Leta 1718 je bil podružnik Jurij Svet iz Zelš. Has-
tudi združevale. berškemu gospostvu je služil s činžem, davkom
in tlako: en dan je plel, en dan kosil in en dan žel.
Leta 1718 so bili v Zelšah štirje podružniki (Undtersassen), ki so imeli AS, 1/13 u. Foto: J. K.
vsak svojo hišo in nekaj zemlje. To so bili kajžarji: Matija Svet, Janez Turk,
Jurij Svet in Jurij Suhadolnik. 183" 7.
| ,/v a-" mnn O&SiijUIU/fe . ^
mM
I ^ i-i 1
■

* v ZjZ- *" •• • , /JT

CK z
7
•ju.-dt > j i
Ul,...
Leta 1718 je bil podružnik Jurij Suhadolnik iz
jjJLUth i - - -
I srbeč*- ■ H / —
v'' .....
fjSU ■
a**#- ■ ■
Zelš. AS, 1/13 u. Foto: J. K.

■4-

I;.
j-
.
□ne 22. febr. 1679 sta se poročila Matija
Svet iz Zelš (Svetov) in Katarina, hči Ju-
A )
' />
^
Jf
t

k Peter Stražišar. Matija Svet je bil podru­
* L*. i fi .J IM
'Ar
Leta 1752 so pod cesarico
Marijo Terezijo popisali
kmete in kmetije v t. i. te­
rezijanskem katastru. Popis
za Zelše. Andrej Meden in
Andrej Martinčič sta imela
celi kmetiji, vse druge so
bile manjše. AS, T kataster,
Foto: J. K.
rija Gardija z Unca. Priči: Jurij Medved in
žnik, imel hišo in nekaj zemlje. NŠAL, PM,
1679. Foto: J. K.
i -
Leta 1718 je imel Andrej Meden iz Zelš
(potem Meletovi) celo kmetijo pod has-
berškim gospostvom, pred njim pa jo je
imel Andrej Matičič (Matitschitsch). AS,
1/13 u. Foto: J. K.
> 1
< • 1313
Franc Mevc (Zajcov) iz Zelš, ustni
vir, november 1999.
U
1314
Glej sestavek Zapiranje cerkva ... v
cu e3-r f^ tem poglavju, str. 657.
1315
Novice, 21 (1863), str. 40,164.
1316 J. Hofler, Trije opisi, str. 21. Valva­
Leta 1752 je imel Andrej Meden iz Zelš sor jo imenuje Sv. Jakob na polju
(Meletovi) celo kmetijo pod hasberškim (im Felde).
gospostvom z njivami: Manderge, Sredin- 1317
NŠAL, urbar cerkve sv. Jakoba, leto
cah (sedaj Srejdence), Na plateh (sedaj 1612.
Platovi), Na hribeh (sedaj Lopatni hrib), 1318
Franc Mevc (Zajcov), julij 1991,
Na Devcah (sedaj Delci), Pod gozdom (se-
ustni vir.
daj Pod hribom), Kraut Garten (Zelnik),
vrt pri hiši - tam je dovozna pot. Ograda 1319 NŠAL, MMK Cerknica, 1859.
pod gozdom. AS, T kataster. Foto: J. K. 1320
AS, 1/23 u.
564 VI. poglavje

Podložniki so gospostvu in državi dajali davek in druge dajatve. Na do­

ločene dneve so morali iti tudi na tlako. Tlačne obveznosti so bile odmer­ a. -A. ■ •
jene po posameznih vaseh tako, da so podložniki ene vasi opravljali enako
tlako, vendar količinsko različno glede na velikost posestva. 1321 % J V?*****- f«*# 'Ah 4« J

1 (4). MELETOVI, 1/2 kmetije
a) Andrej Matičič je imel celo kmetijo pred letom 1718;
b) Andrej Medenje imel isto kmetijo leta 1718 in še leta 1752;
c) Andrej Mele, * 1723, domnevam, da se je priženil, ker leta 1752 v
Zelšah še ni bilo priimka Mele, žena (--), vsaj 1 otrok;
č) sin Simon Mele, * okoli leta 1740, žena Marjeta Martinčič iz Dolenje
Dne 23. nov. 1772 sta sklenila zak. zvezo
Simon, sin Andreja Meleta (Melle) iz Zelš (ex
Sheushe), in Marija, hči Janeza Martinčiča iz
Dolenje vasi (ex villa inferiori). Oklicana in poro­
čena v žup. cerkvi v Cerknici. Poročil ju je Ignacij
Baraga, kaplan. Priči (testes fuer.): Jožef Lončar
in Janez Martinčič. NSAL, PM, 1772. Foto: J. K.
'. ,) . /C'
-tn;5 I 97kn.it

vasi, poročena leta 1772, II. žena Neža Goršinc iz Dolenje vasi, III. žena
Neža Turšič, vsaj 1 otrok; 1322
/
t 'tt //>« il 'V
r
-///a/m-« c /j* tor.
Z
d) sin Jožef Mele, * 1778, t 70 let, po katastru je imel kmetijo leta 1824,
žena Marjeta Zalar, II. žena Neža Žnidaršič, * 1791, Cerknica 189,1. zakon
3 otroci, II. zakon 7 otrok, 1 umrl do 2. leta;
e) sin Štefan Mele, * 1803, t 73 let, žena Magdalena Tomazin, * 1808,
m /;/
:. .
J/

//f. Vn Vn
9./ -
j:>s>

'9‘2$
Novi svet 67, Hotedršica, t 78 let, 6 otrok;
f) sin Anton Mele, * 1838, f 82 let, žena Terezija Urbas, * 1843, Zelše 6 >2 TČ p
(Svejtova), t 67 let, 10 otrok, 6 umrlo do 5. leta;
g) sin Janez Mele, * 1885, f 87 let, žena Marija Kranjc, * 1892, Kožljek
12 (Kranjča), f 80 let, 10 otrok, 1 umrl v 1. letu;
h) sin Janez Mele, * 1913, t 69 let, žena Marija Bespalec, * 1923, Pre­
serje, f 86 let, 3 otroci.
Mihael Mele (Melle), verjetno iz Cerknice, je imel leta 1704 od cerkve
sv. Jakoba v reji nekaj živine.1323 Frančiška Mele, (hči f), roj. 1879, se je
poročila v ZDA z Matijem Šega iz Žerovnice.
ftS /•/•'e* \/j. /p

/t/S2‘.’ČnjujU. č/. ta> £

«. 3. o«, -
Meletova rodbina iz Zelš v žup. knjigi SA. Foto:
B.Ž.

Družina Mele (Meletovi) iz Zelš ob biserni po­

roki zakoncev Janeza in Marije leta 1970. Od
leve: Marija, Janezova žena; Ana, por. Svet; Iva­
na, por. Babič; Marija, Ludvikova žena; Anton
Babič, Ludvik, Janez, Andrej; Marija, Andrejeva
žena; Veronika, Jožetova žena. Manjkajo še
Jože, ki je slikal, Franc, roj. 1916, ki ga je leta
1943 ubila nemška vojska, in Alojzij, roj. 1924,
ki ga je po vojni 16. junija 1945 ubila Ozna.

2 (5). DEŽELOVI, 1/2 kmetije

a) Andrej Martinčič je imel pred letom 1752 celo kmetijo,1324 žena (--),
vsaj 1 otrok, gospodar Andrej je umrl leta 1771, star okoli 50 let;
b) sin Matija Martinčič je imel celo kmetijo leta 1752;
1321
c) sin Andrej Martinčič, * okoli leta 1765, žena Marija Kranjc, poročena S. Okoliš, Izseki, str. 578. Več o tlaki
in o zakupnih in kupnih kmetijah
1783, vsaj 1 otrok;1325 glej Stare in nove hišne številke,
č) sin Jakob Martinčič, * 1785, f 64 let, po katastru je imel kmetijo leta kmetije in rodbine, Dolenja vas, v
tem poglavju.
1824, žena Neža Furlan, II. žena Uršula Debevc, * 1791, Cerknica 8 (na
1322 NŠAL, RMK in PMK za omenjena
stanovanju), I. zakon 3 otroci, II. zakon 2 otroka; leta, podatke pod č) in delno pod c)
d) sin Jožef Martinčič, * 1819, f 58 let, žena Jera Prudič, * 1826, Cerkni­ je zbral L. Drame.
ca 83, t 70 let, 7 otrok, 1 umrl v 1. letu; 1323 NŠAL, urbar cerkve sv. Jakoba, leti
1612 in 1704.
e) sin Jožef Martinčič, * 1852, žena Marija Logar, * 1856, Cerknica 169 1324 AS, T kataster.
(Rutar), 9 otrok, 3 umrli do 4. leta. Jožef je odšel z družino na Koroško 1325 NŠAL, RMK, podatke pod c) je zbral
(emigravit cum famil. In Carinthiam); L. Drame.
 Zelše 565

f) Jože Mihevc, * 1901, Logatec, žena Marija Koščak, * 1906, Pikovnik,

brez otrok.
ittenut
I

A/ //(/Yc//fr4<f4ys/ / //4 /m 'Wc M /Z., /• */ frn Mr, /0. /K

fr sifr/S- /'h^vs.;' ZZiC
& Z -y/.
/■ fr/fr *
4&pz.
* b fZsfrfr///// /s<r z. /***»«'
7 C/
S/6

r‘ t -7' & . /Z. Z/S*,P>S ‘V?. Zfri/ž /iA V2 A V;

ih mit /</

0 p//X„/7.>/
/.' * /v. ■■M‘ m.

//. ■ //tttij
Z
*/t/.
/n
. >
M
/6. /'////f Sf/.

rje.
.fa /frfrt-fr ■ ,
Leta 1752 je imel Matija Martinčič iz Zelš (De­
* SK ti ntfrvi/zr. ('■ . ■ 7. /?■
.'/■//
•fj/.
žela) 1/2 kmetije pod hasberškim gospostvom
///»„. y/ c/. // . n/Z /j//t z njivami: Manderge, Sredincah (sedaj Srejden-
/. s Sz ce), l\la plateh (sedaj Platovi) itd. AS, T kataster.
n &ifrn> n It-frjZ./iHitir *
- }fct HCi, J/. /j*-
/
'
Si jtstfnt i m Foto: J. K.
Z>/ «■/ Z ^/ /6. ’7 • /t ft- S4 c
/Sttr-t t, ‘j//,/
/[j li l / X^*’ .• /-
■y. yfr g tUuf- jSu- uiiii iniltjiu- Hame 0c6urt6*£)afum

•* ( fr/,Y n c /c fr’
7-
.'
«•/-!J-:. / £'jt/ frZ/ . ; n
v 9
us
/z/e
ai.

Nro. , 4il</
i>cr
IVoljnjntrtcr Srtg SPJniitt Safir
<■ y /h'c-7' A- S/ / " " *' s** '; n- ******
/ti / A
C
Z~i y//f
'/■*

/«c X srs 4 l/n t %nn • /fr /•/</'///// M. JVZ

>* Z7y ta Z
h ,>«ri«M
J?P ,//**■ s or
^ ,/> . * t
, t n uti t/čl/faz//*// u& /f-
&
/± fM
j n /J-
i. a /h7/7 /'r ,r. >/
__ f/
Skifi m trt /t / //>■

Deželova rodbina iz Zelš v žup. knjigi SA. Foto: B. Ž. Anžetova rodbina iz Zelš v žup. knjigi SA. Foto: B. Ž.
•r 77//0 y-t.. . . SA f/

3 (11). ANŽETOVI, 1/2 kmetije

fA/ 'fr,' - U/.

, /s*,/.:, y, JA/

a) Janez Weber, * okoli 1730, žena Elizabeta (--), 4 otroci; ,7\-- , . ?• //*/
!/ /kfr
S.?/1
b) sin Janez Weber, * 1761, po katastru je imel še leta 1824 kmetijo, £ Vy , r // ///// /'c yc/ 7) A/

žena Neža Meden, vsaj 1 otrok; 1326 /a z/fr Sn 6

ZlCtsnt ■ ,

c) sin Janez Weber, * 1802, f 62 let, žena Neža Švigel, * 1800, Dolenje
Jezero 33 (sedaj Brejšči), f 50 let, II. žena Marija Mikše, * 1816, f 64 let, I.
zakon 7 otrok, 1 umrl do 10. leta;
č) sin Andrej Weber, * 1842,131 let, žena Marija Mikše, * 1840, Cerkni­
ca 59, f 79 let, II. mož Andrej Svet, * 1843, Rakek 33 (Lukov), f 68 let, I.
zakon 4 otroci, II. zakon 5 otrok, 6 otrok umrlo do 5. leta;
d) sin Anton Svet, * 1881, umrl v prvi svetovni vojni leta 1916 na Ma­ (A
džarskem, ker je bil ranjen, žena Marija Debevec, * 1887, Padež 3 pri Bo­ J /r/Zt/n' ižfrzk/k iSJ. SZ//r /Z?
rovnici, f 86 let, II. mož Frančišek Veber, * 1894, Rakek 24 (Anžetov), t 71 i/ /fn At/1 < ///, ,'t S/. /// //<
A
let, I. zakon 4 otroci, 1 umrl v 1. letu, II. zakon 2 otroka. //>/» no s/ /r. (?//•

Andrej Svet, (sin č), roj. 1885, je leta 1909 odšel v ZDA.
jz.
fr
/,y U‘/

S/
4 (10). ABLERJEVI, 1/2 kmetije y s//Z 6
t n n t><

a) (-) Abler, žena (-), vsaj 1 otrok; Ablerjeva rodbina iz Zelš v žup. knjigi SA. Foto:
B. Ž.
b) Martin Udovič, * 1769, Rakek (oče Andrej Udovč), se je priženil, po
katastru je imel še leta 1824 kmetijo, žena Marija Abler, * 1772, t 73 let, 6- :
■ fr
5 otrok; ' fr 7Z
- :'' 7 . fA
c) sin Andrej Udovič, * 1810, f 64 let, žena Ana Kovačič, * 1805, Povšeče, , 9‘tc frrS /fr? i
t 76 let, 7 otrok; frfrfr ■ • '\
/k zti*/J ■ i
č) sin Jurij Udovič, * 1839, f 80 let, žena Terezija Lovko, * 1846, Dolenja
vas 40 (Markova), t 61 let, 6 otrok, 2 umrla do 8. leta; Leta 1752 je imel Jurij Stražišar iz Zelš (Stra-
žišarjevi) 1/2 kmetije pod hasberškim gospo­
d) sin Janez Udovič, * 1870, t 82 let, žena Marjeta Lovko, * 1884, Dole­ stvom z njivami: Manderge, Sredincah (sedaj
nja vas 40 (Markova), f 20 let, II. žena Antonija Stražišar, * 1889, Kožljek Srejdence), Na plateh (sedaj Platovi), Na hribeh
(sedaj Lopatni hrib) itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
13 (Dolnja Pavlova), t 80 let, I. zakon 1 otrok, umrl v 2. letu, II. zakon 7
otrok;
e) sin Janez Udovič, * 1906, t 72 let, žena Jožefa Mele, * 1924, Dolenja
vas 33 (Grličeva), 4 otroci.
Franc Udovč, roj. 1813, je bil vojak (Soldat). Antona Udoviča, (sin č), roj. 1326 NŠAL, podatke pod a) in b) je zbral
L. Drame.
1884, je zasulo v rudniku v ZDA. Ker je bil zavarovan, so domači po njegovi 1327
Jožefa Udovič, roj. Mele, avgust
smrti dobili veliko denarja. 1327 2008, ustni vir.
566 VI. poglavje

5 (12). STRAŽIŠARJEVI, 1/2 kmetije

a) Stefan Stražišar (Stashiscer) je bil na kmetiji leta 1678, z bratom
Petrom sta si celo kmetijo razdelila okoli leta 1669, Peter je postal gospo­
dar na sedanji Mehletovi kmetiji; 1328
c) sin Jurij Stražišarje imel polovično kmetijo leta 1718 in še leta 1752;
č) sin Matija Stražišar, žena Marija Pirc z Rakeka, 5 otrok; 1329
d) sin Matija Stražišar, žena Marija vsaj 1 otrok;
e) sin Jakob Stražišar, * 1791, po katastru je imel kmetijo leta 1824,
žena Katarina Gornik, * 1787, Žerovnica, 6 otrok;
f) sin Tomaž Stražišar, * 1818, f 76 let, žena Jera Veber, * 1817, Laze 28,
f 55 let, 9 otrok, 2 umrla do 9. leta;
g) sin Franc Stražišar, * 1863, f 87 let, žena Marija Steržaj, * 1868,
Rakek 48 (Pavletova), f 27 let, II. žena Marija Martinčič, * 1876, Cerknica
89, t 31 let, III. žena Terezija Hrblan, * 1886, Žerovnica 30 (Cajboh), f 34
let, IV. žena Ana Kranjc, * 1874, Kožljek 12 (Kranjča), I. zakon 4 otroci, II.
zakon 6 otrok, III. zakon 8 otrok, 9 otrok umrlo do 5. leta;
h) sin Jožef Stražišar, * 1912, f 33 let, ubit po vojni junija 1945, 1881! žena
Ivana Svet, * 1916, Zelše 3, t 88 let, 3 otroci.
Leta 1678 je imel Stefan Stražišar od cerkve sv. Lovrenca v Dolenji vasi
v reji enega bikca naspol (auf halb) in eno kravo naspol. V ZDA sta odšla
Janez Stražišar, (sin g), roj. 1888, in sestra Neža, roj. 1894.
6tt Leta 1718 je imel Jurij Stražišar iz Zelš (Stra­
N io.
tVoJjnpartcr 9)fcniit 3Mr žišar) polovično kmetijo. Pred tem letom sta
'ji ' A‘ '' " ' M m si celo kmetijo razdelila z bratom Petrom, ki je
začetnik Mehletove domačije. AS, 1/13 u. Foto:
/ttJ* / t Z/tajc/tfi/ra \ p 4?.
J. K.
#///*■
,u
fltpKti/n tn-t* {/v * 'kV /t*’ 7 c*
v.y v o
. ,6 7? »f
K
/ja /+ ?/</.
^-/icrCJru, S. /*;-
/ft' /yf>*4> y <1*1 '/l f
.
J//. /j. f-t/i s ~-4- . . /.
/tn <fl?i .V
X.-' <ff4
,, ■ŽA.p.p ,-;:-
V' r i(,i j /jIt* - ^At:r<4<4’ / /v
«V. )3J0

4 7Jkt,.«s7r 7
S/7. 7^ f/i
7 7
r ’ -to
x:.Jk v'-«- 'V~f> - - •
<0exl.
/
tfi &/\7/
7 'tU.
. . . ^ 4„n ». Z Leta 1718 sta imela Jožef in Anton Svet iz Zelš

A-
tX-tf
A- /J3/’ /JJ (Svetovi) 3/4 kmetije pod hasberškim gospo­
stvom. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
a> /h »’
20.
■!<!.
ff Cd Jr

- - V
pfž.v. i z <7A-’
t/77*. 7/iu-j J
č
/r /L,.'
<c S7;
o* ■ 1 */
•jtfntli.. /S t-. j'.’7 C &'f F " *
J/7u. K ct/ / if
j. <y<
/V.,
t 1 ,36
/a - /t‘*
Sii
I. < U,7,yt> ■ij. ■V>’

A% fro/« f ‘ • ■
Stražišarjeva rodbina iz Zelš v žup. knjigi SA. Foto: B. Ž. Svetova rodbina iz Zelš v žup. knjigi SA. Foto: B. Ž. Pa l * •
6 (14). SVETOVI, 1/2 kmetije Leta 1752 je imel Matevž Svet iz Zelš (Svetovi)
3/4 kmetije pod hasberškim gospostvom z nji­
a) Jakob Svet (Swejd) se na kmetiji omenja leta 1642;1331 vami: Manderge, Sredincah (sedaj Srejdence),
Na plateh (sedaj Platovi), Na hribah (sedaj Lo-
b) leta 1718 sta imela Jožef in Anton Svet 3/4 kmetije; patni hrib) itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
c) leta 1752 je imel isto kmetijo Matevž Svet;
č) sin Mihael Svet, * okoli leta 1745, žena Uršula (--), 2 otroka, hčerki;
d) Anton Urbas, * v Zelšah, se je priženil, po katastru je imel kmetijo 1328 NŠAL, urbar cerkve sv. Lovrenca,
leto 1678.
leta 1824, žena Helena Svet, * okoli leta 1770, vsaj 1 otrok; 1332 1329 NŠAL, RMK za omenjena leta,
e) sin Mihael Urbas, * 1808, t 84 let, žena Uršula Juvančič iz Zelš 8 podatek pod č) je našel L. Drame.
1330
(sedaj Mehonova), 4 otroci; S. Okoliš, Žrtve, str. 119.
1331 NgAL, urbar cerkve sv. Jakoba, leto
D sin Anton Urbas, * 1851, f 90 let, žena Jera Intihar, * 1851, Žerovnica 1642.
47, f 38 let, II. žena Uršula Mahne, * 1859, Lipsenj 19, f 77 let, I. zakon 6 1332 NŠAL, RMK za ta leta, podatke pod
otrok, II. zakon 4 otroci, 3 umrli do 4. leta; c) in č) je zbral L. Drame.
 Zelše 567

g) sin Janez Urbas, * 1890, f 45 let, žena Frančiška Zakrajšek, * 1903, „- uj,.
Velike Bloke 33, t 83 let, 6 otrok. g /tv-a-n 'A yKl- '
A' --p
Prejšnji priimek je postal domače ime. Bratje in sestre Urbas so odšli
v ZDA: Franc, (sin f), roj. 1872, tam je leta 1955 umrl, Matija, roj. 1884,
Frančiška, roj. 1886, Marija, roj. 1892, Anton, roj. 1896, 14. maja 1924 je Era -
bil tam ustreljen, in Jožefa, roj. 1904. Po drugi svetovni vojni je domačim s Leta 1718 je imel Matevž Svet iz Zelš (Kotni)
paketi največ pomagala Marija. Poslala je celo moko. Tri vredne pakete z 1/4 kmetije, Jernej Svet pa pred njim. Potem se
je ta kmetija povečala na polovico, ker je prišlo
moškimi oblekami je poslala tudi Frančiška. 1333 1/4 kmetije od Svetovih. Tako sta bili obe kme­
7 (15). TA KOTNI, 1/2 kmetije tiji polovični. AS, 1/13 u. Foto: J. K.

a) Jernej Svet je imel četrtinsko kmetijo pred letom 1718; X’

M 'M..
"5
b) Matevž Svet je imel isto kmetijo leta 1718; : fZ /it.

?’/'■ M.
c) Tomaž Urbas, * 1775, Zelše 8 (Podboj), t 77 let, po katastru je imel še Z/.
J
leta 1824 kmetijo, žena Jera Petrič, * 1782, Dolenja vas, f 73 let, 7 otrok; t.iA.') J-T/fžaJ. .
Z:
ir 9hZ- .
č) sin Jožef Urbas, * 1809, t 87 let, žena Neža Knap, * 1810, Mahneti 1 V -
(Oštir), f 70 let, 6 otrok; 'ž/. 'U;
rž
im^ Jf.//■ JJv.
d) sin Matevž Urbas, * 1832, t 74 let, žena Marija Levar, * 1832, Dolenja j' i.JUmZ r< '//.•‘i S 4/f

vas 27 (Malgova), t 53 let, II. žena Marija Mihevc, * 1848, Cerknica 231,1. _J. ^ ?■////>i r 11 s Z/t. /ct J yi • 3Z ,L- ( «/?

zakon 3 otroci, 2 umrla do 3. leta; l .tffetAU'

7 //
?s A,/ .)W-

e) Franc Opeka, * 1862, Begunje 24 (na stanovanju, oče JožeD, f 43 tl tj oZtsUsrrtl

,ih.., uti*,' /2 eftflfc WJ
let, se je priženil, žena Marija Urbas, * 1866, t 30 let, II. žena Marija
Mikuž, * 1878, Pekel 3, župnija Borovnica, t 39 let, I. zakon 5 otrok, II.
zakon 3 otroci, 4 umrli do 1. leta, II. mož Franc Bajt, * 1879, Zelše 15
(Primožič), f 80 let, seje priženil, II. Bajtova žena Marija Opeka, * 1896,
Rakitna 43, f 29 let, III. Bajtova žena Antonija Prudič, * 1903, Grahovo
37, f 53 let, I. zakon Franc B. - Marija M. 4 otroci, II. zakon Franc B.
- Marija O. 2 otroka, III. zakon Franc B. - Antonija P. 1 otrok, 1 otrok
umrl v 1. letu;
f) Jožef Opeka, * 1924, Zelše 10 (Petričev), f 83 let, seje priženil, žena
m O
/O'.

/z. d
'•>4 Z/j

% / /!/ Zr. /iy ro/,

Stanislava Bajt, * 1930, 3 otroci. Z'
■v

Franc Opeka, (sin e), roj. 1892, umrl je 28. junija 1915, odšel v ZDA J/ s ,A
č&nUtuL. /< / f/t/

(Richwood), kjer seje v gozdu ponesrečil. V bolnici je sprejel sv. zakramen­ s-'!

Kotna rodbina iz Zelš v žup. knjigi SA. Foto: B. Ž.

te in kmalu nato umrl. Mihael Urbas, roj. 1793, se je poročil v Slavonijo.
Franc Bajt, (sin Bajt-Mikuž), roj. 1914, je bil 18. oktobra 1933 ubit na Rav- f
i

barkomandi.1334
8 (16). MEHONOVI, prej Podboj, 1/2 kmetije
a) Gregor Urbas, * okoli leta 1745, žena Helena Svet, otrok (--);
- 3*41 r* •
b) Mihael Juvančič, * 1774, f 63 let, po katastru je imel kmetijo leta Leta 1718 je imel Martin Urbas iz Zelš 1/2
1824, žena Neža Logar, t 55 let, 4 otroci; 1335 kmetije pod hasberškim gospostvom. AS, 1/13
c) Anton Srebernak, * 1804, Cerknica 92, t 82 let, se je priženil, žena u. Foto: J. K.

Marija Juvančič, * 1794, t 70 let, II. žena Elizabeta Lovko, * 1829, Dolenja
..
vas 70, brez otrok.
č) Simon Jerman, * 1833, Dolenje Jezero 31 (Mehonov), t 87 let, žena
Ufi
Uršula Dovjak, * 1836, t 38 let, II. žena Uršula Urbas, * 1844, Zelše 7, f 78
let, I. zakon 7 otrok, II. zakon 5 otrok, 6 umrlo do 10. leta. Z-
Janez Jerman, (sin č), roj. 1861, je odšel v Trst. Anton Urbas, roj. 1867,
Leta 1752 je imel Martin Urbas (Kutež) iz Zelš
nezak. sin (filius illeg.) Uršule Urbas, je umrl v ZDA. Franc Jerman, (sin polovično kmetijo pod hasberškim gospostvom
Jerman-Urbas), roj. 1887, je leta 1914 padel v prvi svetovni vojni v Rusiji, z njivami: Manderge, Sredincah (sedaj Srejden-
Anton Jerman, roj. 1895, je umrl v ZDA. ce), Na plateh (sedaj Platovi) itd. AS, T kataster.
Foto: J. K.
9 (20). KUTEŽEVI, 1/2 kmetije
1333
a) Martin Urbas je imel leta 1718 in še 1752 polovično kmetijo; Marija Urbas, ustni vir.
1334 ŽA Cerknica, status animarum
b) Jurij Urbas, žena Uršula Abler z Rakeka, vsaj 1 otrok; Zelše 7.
c) sin Anton Urbas, * 1755, žena Uršula Mehle iz Zelš 14 (Mehletova, 1335 NŠAL, RMK, podatke pod b) in
delno pod c) je zbral L. Drame.
oče Jožef Mehle), poročena leta 1776, 5 otrok; 1337 1336
AS, T kataster.
č) sin Martin Urbas, * 1777, t 59 let, po katastru je imel kmetijo leta 1337 NŠAL, RMK, podatke pod b) in c) je
1824, žena Elizabeta Stražišar, * 1783, t 71 let, 1 otrok; zbral L. Drame.
568 VI. poglavje

d) Tomaž Turk, * 1809, Dolenja vas 88 (sedaj Markcovi), f 50 let, se je I, ;:/j . . "j,
priženil, žena Marija Urbas, * 1809, t 36 let, 4 otroci; ji | ..-V A| iW4 v> ‘ v (>, ~
e) sin Janez Turk, * 1835,142 let, žena Ana Hren, * 1832, Cerknica 34, L- 'f. ’ '7 4 >/ / '•
f 26 let, II. žena Uršula Kolar, * 1840, Jakovica 17, f 42 let, II. mož Andrej L : . 77 1-7 '
Facia, * 1831, t 51 let, I. zakon 1 otrok, II. zakon 5 otrok, III. zakon (Fa- » ^ 'c
C' t
cia - Kolar) 1 otrok, 2 umrla do 10. leta;
D sin Andrej Turk, * 1868, f 73 let, žena Neža Vičič, * 1866, Cerknica
(Pecelj), f 90 let, 6 otrok; Dne 3. jun. 1776 sta sklenila zak. zvezo Anton,
sin pok. Jurija Urbasa iz Zelš 9 (ex Sheushe,
g) sin Andrej Turk, * 1908, t 76 let, žena Stanislava Veber, * 1923, Zelše Kutežov), in Uršula, hči pok. Jožefa Mehleta
3, 3 otroci. (Mechle) - Mehletova iz Zelš. V žup. cerkvi ju
je poročil Tomaž Faber. Priči: Marko Petrič in
Iz družine Turk je odšlo v ZDA vseh pet sester: Ivana, (hči D, roj. 1891, Jakob Abler. NŠAL, PM, 1776. Foto: J. K.
Frančiška, roj. 1894, Marija, roj. 1896, Alojzija, roj. 1899, in Jožefa, roj. \
1905.
. 30. /..v
TlMjitpartci S«s5 ©lomit Sflhr
: & j/ /a: ta
$ 7 .M y.</
V/l\pK, tTth/i/ ///■ M- /. "j k* , :il.
99 /v * “p11 Z A c.'. /z r/y
Leta 1718 je imel Andrej Petrič iz Zelš (Petričev)
/// //ft* *mt s////. D.
r /J tl (/"' "7% 1/2 kmetije pod hasberškim gospostvom. AS,
, ■ Itf 1/13 u. Foto: J. K.

čsz ~ <3če e*. 1

*A*/A'! ff
* . 4f . .SA. 2Z. i jtfsJUtZ §e/i-*d' jcmnh ]Ve{tir
. /jiici R*. A }-ft1:
£ jr /ux/3/1 //< v xv M

$ ys/ V, J vtcvt &■ ,Meurie. fn&t «(■

ff W'Ji> . ... - /7 // (/ 7 fone. Icnunttafi c4
Jllju /« ‘j/r f/tv *
r' /V. // / j}'/o

ZViiiž, ‘CtpoZeJh' ^/*e n/ ;’■« fpeoft fftiaJji

/Z Si\'
fcetSuio- a. nC. j/Antu/ee Z/M &n-
I P/t j ic-fcj ? i'«r f/ J\ J. /ir f

‘ < fiMu \/ ,v .,/ !'/>

. / fftct-l < '•! ;7r ------ ^ j_________
'7
Dne 30. jun. 1783 sta se poročila Mihael, kmeč­
Kuteževa rodbina iz Zelš v žup. knjigi SA. Foto: B. Ž.
tl' /J'. 'fo
'y /v ki sin pok. (defuncti) Janeza VVebra iz Zelš 11 -
ff. ■ ctt
Čebavsov (ex Seushe), in Flelena, vdova po pok.
/**b /* /• /./, Z Gregorju Urbasu iz Zelš. Po oklicih ju je v žup.
/V cerkvi poročil Franc Wolf, kaplan. Priči: Matija
$ 7/u„ r/s
r - - j-
A >/l<
Juvančič in Jakob Svet. M ŠAL, PM, 1783. Foto:
J. K.
< v V ///

(K 7,
r• //Z./7/7+ riV
I - *‘* 1 "'
J ''V! UNonat

tti%i /i /v.)

'/%/ /A •
Leta 1752 je imel Andrej Petrič iz Zelš (Petričevi) 1/2
kmetije z njivami: Manderge, Sredincah (sedaj Srejden-
ts

n
/77/ ' '/ //M
7,
74. A, „,/ rj.
1 Vy

/fa*
ate
<f.
O
<y. iTM

i70. /ustn i
ce). Na plateh (sedaj Platovi), Na hribeh (sedaj Lopatni
•77- f/s.
hrib) itd. AS, T kataster. Foto: J. K. Petričeva rodbina iz Zelš v žup. knjigi SA. Foto: B. Ž.
ff. f.uun, fla
10 (19). PETRIČEVI, 1/2 kmetije / /V ■Z
ff. f/4
a) Jernej Petrič je bil gospodar leta 1715; 1338 /
b) sin Andrej Petrič (Petritsch) je imel leta 1718 polovično kmetijo pod ‘ia.KAZ^
hasberškim gospostvom; iAffSŽ.Z. m
SVVtk,
c) sin Andrej Petrič je imel leta 1752 polovično kmetijo; .S/
4. /J/. 6
č) Anton Opeka, * 1777, f 57 let, seje priženil, po katastru je imel kme­
tijo leta 1824, žena Marija Petrič, * 1786, t 60 let, 8 otrok; /4 etriJ J .vnjnc

, J/4.t /.A..- *V-v

d) sin Andrej Opeka, * 1813, t 71 let, žena Barbara Rupnik, * 1821, Cer- ■’ - AfLAfl CM,A
///■

kovska vas 21, Logatec, f 85 let, 8 otrok, 4 umrli do 8. leta;

e) sin Matevž Opeka, * 1857, f 34 let, žena Ivana Brancelj, * 1860, Gor­
nja Brezovica 6, Preserje, t 69 let, II. mož Janez Mihevc, * 1866, Martin
hrib 26, Logatec, I. zakon 4 otroci, II. zakon 5 otrok, 1 umrl v L letu; : 'i%
'Z/.■.////;■. /ia/ f/.
D sin Matevž Opeka, * 1884, žena Marjeta Knafeljc, * 1888, Ulaka 8, t
74 let, 12 otrok, 1 umrl v 1. letu. Čebavsova rodbina iz Zelš v žup. knjigi SA. Foto:
Prejšnji priimek je postal domače ime. Marija Opeka, roj. 2. avgusta B. Ž.
1912, je bila redovnica uršulinka. Jožef Opeka, roj. 1829, je bil 18. dec.
1338 NŠAL, urbar cerkve sv. Jakoba, leto
1878 ubit v Vranduku v Bosni (Vranduk in Bosnien) ob okupaciji Bosne, 1715. Leta 1752 je bil priimek Petrič
ki je bila do tedaj pod turško oblastjo. Bratje in sestre Opeka so odšli v samo pri tej hiši v vasi.
 Zelše 569
Oči*
ZDA: Frančiška, (hči e), roj. 1889, Janez, roj. 1890, Anton, roj. 1893, Franc, Nio. '/ta c tUuljiipiulci SttPIMt
roj. 1896, in Ana, roj. 1899.
11. ČEBAVSOVI, 1/2 kmetije /<).
a) Janez Weber; b/hrt/tA /tt
/t. '.
//,
z
A.,//
. //. Jff/

K 'J
7
b) sin Mihael Weber, žena Helena, vdova po Gregorju Urbasu iz Zelš, ' cf. rj/

poročena leta 1783, vsaj 1 otrok; 1339 /&. ///.

/O. A>>/>*/ J7A4
c) sin Anton Veber, * 1788, f 83 let, po katastru je imel kmetijo leta
Zf-si-A'
1824, žena Neža Hlad, * 1788, Unec 7 (na stanovanju), f 75 let, 4 otroci; 'P
&
č) Matija Petrič, * 1824, Ivanje selo 3 (Mihovcov), t 86 let, se je leta
7V fr
-
1842 priženil, žena Neža Veber, * 1820, f 90 let, 6 otrok, vsi odrasli; k
yA\' . . a.
d) sin Janez Petrič, * 1857, t 77 let, žena Frančiška Stražišar, * 1880, i //■

Zfr., S'fi ■

Kožljek 13 (Dolnja Pavlova), f 38 let, mati je leta 1918 umrla za špansko

boleznijo, 7 otrok, vsi odrasli; 1 H /? m3
■ /traniii f-. o« 41 V\l
e) sin Franc Petrič, * 1908, žena Ana Drobnič, * 1917, 3 otroci.
Matevž Veber, roj. 1797, ki je bil brat prejšnjega gospodarja, je odšel na
Hrvaško in bil pogrešan (in Croatien - verschollen). Janez Petrič, (sin d),
roj. 1906, je leta 1930 umrl v ZDA.
12. MEŽNARIJA. c
13 (7). ZAJCOVI, 1/2 kmetije /j//. mi

a) Matija Mevc, * 1774, Dolenja vas 25 (na stanovanju), t 62 let, po ka­

tjr-n jif * (At 'f' 'fr Mj,,
rf Al /■
A"7 ru
tastru je imel kmetijo leta 1824, žena Jera Tavželj, * 1768,168 let, II. žena
^ <*» /A S-
Barbara Svet, * 1770, Rakek, 5 otrok;
/f.V/Zr r/r
b) sin Mihael Mevc, * 1806, t 71 let, žena Uršula Urbas, * 1808, Planina
Zajcava rodbina iz Zelš v žup. knjigi SA. Foto:
26 (Šuštar, na stanovanju), t 73 let, poročena leta 1829,10 otrok; B. Z.
c) sin Jakob Mevc, * 1833, t 88 let, žena Uršula Obreza, * 1845, Brezje O*. H \
A C., 7
1, f 80 let, 5 otrok, 1 umrl v 1. letu; | r**'- A>Y >(r-
_ c.
č) sin Jožef Mevc, * 1881, t 79 let, žena Neža Žnidaršič, * 1905, Lipsenj /fr''k
12 (Tehincova), f 83 let, 3 otroci, 1 umrl v 1. letu.
-"GU lO /a/ c:
v. m
14 (13). MEHLETOVI, 1/2 kmetije
a) Peter Stražišar (Strashishar) je bil gospodar leta 1669, žena Jera * k.<; AL.
(--), leta 1669 je bil rojen sin Jurij;
tZ O-jLe.
b) sin Peter Stražišar je imel polovično kmetijo leta 1718 in še leta ..
1752; 1340 Dne 19. marca 1669 je bil rojen in krščen Jurij,
zak. sin Petra Stražišarja in njegove žene Jere
c) Jožef Mehle (Mechle), žena (--), vsaj 1 otrok; 1341 iz Zelš (Mehletovi). Krstil ga je Blaž Thus, du­
v v
č) Janez Srajbas, * 1780, Rakek 5 (Srajbas), f 78 let, seje priženil, po hovnik. Botra sta bila Matija Medved in Marina
Medvedka. NŠAL, RMK, 1669. Foto: J. K.
katastru je imel kmetijo leta 1824, žena Marija Mehle (Mechle), * 1774, t
65 let, 4 otroci;
d) sin Jožef Srajbas, * 1819, t 82 let, žena Uršula Debevc, * 1818, Padež
4 (Pri hišci), f 71 let, 8 otrok, 6 umrlo do 4. leta;
e) sin Janez Šrajbas, * 1862, žena Ana Brinovec, * 1870, Dolenja vas 17
(sedaj Lunkovi), 2 otroka, oba umrla do 10. leta;
D Franc Kranjc, * 1902, Kožljek (Krajnč), f 32 let, ubit leta 1945 po Leta 1718 je imel Peter Stražišar iz Zelš (Me­
vojni,1342 žena Terezija Sežon, * 1907, Lipsenj 13, f 83 let, 4 otroci, 1 umrl hletovi) 1/2 kmetije. Pred tem letom sta si celo
v 1. letu. kmetijo razdelila z bratom Jurijem, ki je ostal na
domu Zelše 5. AS, urbar 1/13(1718). Foto: J. K.
15 (17). PRIMOŽIČEVI, prej Bajtar, kajža
a) (-) Petrič, žena Uršula Matičič, * 1778, f 68 let, II. mož Jožef Švo-
ger (Schwoger), * 1787, t 68 let, I. zakon 1 otrok;
b) Jernej Bajt, * 1802, Unec (Birtov), f 58 let, žena Marija Prudič, *
1339 NŠAL, RMK in PMK, podatke pod
1816, Dolenja vas 44 (sedaj Cibov Anton), t 61 let, 2 otroka; b) je zbral L. Drame.
1340
c) sin Franc Bajt, * 1849, t 93 let, žena Barbara Janežič, * 1854, Žerov- Fotografija urbarja iz leta 1718 in
AS, T kataster.
nica 30 (Cajboh), f 59 let, 9 otrok, 3 umrli do 5. leta; 1341
Leta 1752 v Zelšah še ni bilo priim­
č) leta 1975 je hišo kupil Jože Primožič, * 1934, Mahneti 1, t 62 let, ka Mehle.
žena Milka Prevec, * 1932, Podslivnica, Mahneti 2, 3 otroci. 1342
S. Okoliš, Žrtve, str. 119.
570 VI. poglavje

Marjeta Bajt, (hči c), roj. 1890, je odšla v ZDA.

16. Poslopje s hišo, po domače Turn, hiša je bila bivališče za strojni­
ka v Brodcu (Maschinengebeiide und Wohnhaus des Maschinenfurers in
Brodeč)
a) Jakob Smrdu, roj. 1890, Postojna 99, strojnik na železnici, žena Mar­
jeta Logar, roj. 1901, Grahovo 10, 5 otrok.
17. Železniška stražarnica Laze št. 392 (Wachterhaus)
a) Anton Ivančič, * 1897, Rakek 109, t 35 let, železniški čuvaj, žena
Antonija Poženel, * 1900, 5 otrok.
18. Železniška stražarnica Laze št. 392/a (Signalhutte).
19. MELETOV JURIJ, kajža
a) Jurij Mele, * 1820, Zelše 1, f 73 let, žena Neža Šulc, * 1824, Dolenja
vas 11, f 66 let, 6 otrok, 2 umrla v 3. letu.
Janez Mele, (sin a), roj. 1859, se je oženil v Slavoniji (Vrbanja) z Marijo
Skerbec iz Podcerkve.
20 (8). ISTENIČ, hišar
a) Pavel Stražišar, * 1840, Zelše 5, f 76 let, žena Marjeta Urbas, *
1838, f 90 let, 2 otroka;
b) Jernej Istenič, * 1867, Cerknica 206, f 32 let, čevljar, seje priženil, Poročna fotografija Franca Kranjca s Kožljeka
žena Marija Stražišar, * 1868, f 70 let, 3 otroci; in Terezije Sezon iz Lipsenja (Zelše 14 - Mehle­
tovi) leta 1934.
c) sin Jernej Istenič, * 1899, čevljar, žena Neža Popek, * 1896, 5 otrok.
21. PEČKAJ, hiša
a) Karol Pečkaj, * 1917, Dolenji Logatec 21, rokovalec vodne črpalke, f
77 let, žena Marija Oblak, * 1916, Podslivnica 7, t 87 let, 4 otroci.
v

11. Zerovnica
a. Kraj in cerkev
Vas Zerovnica se v listini omenja prvič leta 1393, ko je
Jurij Lambergar z grada Snežnika prejel v fevd od oglejske­
ga patriarha Johannesa tole posest: četrtino gradu Snežnik
s kmetijo blizu gradu, kmetijo v Podgori, dve kmetiji v Iga
vasi, eno v Viševku, eno v Šmarati, kar je vse ležalo v loški
(starotrški) župniji. Poleg tega je prejel še pet kmetij v Ze-
rovnici (Sernawincz) v cerkniški župniji.1343
V vaškem izročilu je še vedno živa razlaga imena Zerov-
nice iz besede žir, žerica - plod bukve, s katerim so se hra­
nili prašiči. Pasli so jih pod hrastovimi gozdovi in nabirali
žir. Tudi ostale izpeljanke iz besede so za vas pomenljive:
žirnica »prostor v gozdu, kjer svinje jedo žir«, žiroven »rodo­
viten, hranljiv«, Žirovnica »denar, ki ga lastnik svinj plača
lastniku gozda« in »vaški zbor, ki na njem obravnavajo, kdo
bo kje pasel«. 1344 Žerovnica je znana po mlinih, ki so zelo stari.
Pergamentna listina iz leta 1512, ki se je ohra­
Znano je, da so od nekdaj v tej vasi bavili s prašičerejo, posebno od 16. nila v starotrškem župnijskem arhivu. Z njo je
stol. naprej, ko so poleg mesa bolj uporabljali tudi mast. Prašiče so kupo­ Jernej Cokler prodal pravico do zakupa mlina,
vali tudi na Hrvaškem in jih v čredah gonili na Kranjsko. Žerovnico so ki je stal v Žerovnici in bil last oltarja Matere
Božje v žup. cerkvi sv. Jurija. Ta mlin je danes
imenovali kar »prašičja vas«. O tem govori tudi že leta 1606 dokumentiran Mekavcov.
priimek kmeta Gregorja Švajneka (Schweinneckh),1345 ki je verjetno redil
veliko prašičev ali z njimi kupčeval. Domače ime od tega priimka se je
ohranilo. V začetku 20. stol. so imeli pri neki hiši »praščarja«, še leta 1974 1343 AS, 1393 maj 29; B. Otorepec, Grad
so imeli pri Ulečih merjasca. Pujske so z vozom ali vozičkom še v 70. letih Snežnik, str. 37; M. Kos, Gradivo,
vozili prodajat na Hrvaško: v Prezid, Cabar. Vzreja prašičev je bila težko str. 773.
1344 F. Bezlaj, Etimološki slovar sloven­
delo, kije v času pomanjkanja vendar prinesla kakšen dinar, da so vaščani
skega jezika, Ljubljana 2005, S-Z,
lažje preživeli. l:: 1(1 str. 456.
1345 AS, Gr. A., XVII, Snežnik 16.
Pravi izvor imena Žerovnica pa bi lahko bila beseda žrmlje, ročni mlin,
1346 Marija Hribar, ustni vir.
saj je prvotno ime Žernovnica.1347 Naši predniki so najprej mleli žito na
1347 M. Snoj, n. d., str. 491.
roko, potem pa so si naredili mline ob potokih. Ti mlini so zelo stari, ker
 Žerovnica 571

se ob potokih, ki tečejo v Cerkniško jezero, omenjajo jezovi in mlini že leta

1040. To leto je namreč kralj Henrik III. podaril oglejskemu patriarhu Po-
ponu in njegovi Cerkvi v Cerknici in okoliških krajih petdeset kraljevskih
kmetij. Poleg več cerkva so v listini našteta polja, travniki, pašniki, gozdo­
vi, lov na divje živali, ribolov, vode in potoki in tudi kamniti jezovi z mlini
(moliš, molendinis). 1348
Zerovniščica izvira tik pod cesto izpod stene kot močno vrelo. »Svoje vode
dobiva iz uvale Bloška Polica - Bločice ter iz hriba Soviča (791 m), manjše
vode pa iz Bloške planote skozi Križno jamo, kot so ugotovili z barvanjem
vode. Sekundarna razvodnica Žerovniščice vodi na severovzhodno stran
med Bloško planoto: Koštrabon (868 m), Loža (875 m), Radovski vrh (817
m), približno 600 metrov zahodno od vasi Radlek in Mala Slivnica (956 m).
Na severozahodni strani kote 766 metra na državni cesti 874 metra in 735
metra pa križa cesto približno 600 metrov vzhodno od vasi Grahovo. Na
jugu pa črta vodi ob sekundarni prelomnici, ki se odcepi od glavne Idrijske
prelomnice pri koti 673 metra ter vodi dalje ob južnem robu uvale Bloči­
ce - Bloška Polica na vrh Koštrabona. Povodje Žerovniščice meri okrog
13 kvadratnih kilometrov, ker dobiva vodo tudi iz Idrijske prelomnice in
deloma z Blok. Pretok ob veliki vodi pa je okrog 7,50 kubičnega metra na
sekundo.«1349
Ob Žerovniščici je bilo še pred stoletji pet mlinov, zdaj
pa mlinska kolesa v glavnem mirujejo, nekatere vodne žage
pa še občasno režejo.
Leta 1536 se v loškem delu Cerkniškega jezera v Žerov-
nici, v Grahovem in v Martinjaku omenjajo pod loškim go­
spostvom štirje mlini. Mlini, ki so bili pod drugimi gospo­
stvi, se v tem urbarju ne omenjajo. Na prvem mlinu je bil
Stefan Župan, na drugem Jurij, Matijev sin, tretji je bil v
Grahovem na malem potoku, na njem je bil sin Petra Dreni-
ka. Vsi so plačevali po 30 krajcarjev letnih dajatev. 18311
Leta 1555 je mlel v Žerovnici samo še prvi od naštetih
mlinov, na njem je bil isti Stefan Župan, čeprav so zapisali
Župančič, vsi ostali so bili opuščeni (odt). 1351
Dokler niso v Žerovnici imeli vodovoda, so vodo
Leta 1606 omenja loški urbar v Žerovnici sedem mlinov (Miihlen zu dobivali iz Žerovniščice. Hiše so imele »bačo«, s
Seraunez). Pet jih je bilo v Žerovnici, šesti je bil Malnarčkov v Šteberku, katero so vozili vodo. Vodo so natakali v bačo
sedmi mlin pa je bil verjetno pri Goričicah (pred leti Hlepinov mlin). med gasilnim domom in Čednikovo hišo. Voznik
je stal na brvi, s korcem zajemal vodo in jo vlival
a) Na prvem je bil Stefan Melec (Melez), pred njim pa Simon Župančič v lijak, ki so mu rekli »traktor«. Prvotno so bile
(Supantschitsch). Mlin je imel dva kamna in žago. Od njega je Melec plače­ bače lesene, potem pa so začeli uporabljati že­
lezne sode. Tehincova Marica na bači leta 1961.
val 40 krajcarjev, od žage pa je dajal 50 desk (Saag Dillen 50).1352 Leta 1606 Foto: J. Žnidaršič (Tehincov).
je samo pri tem mlinu omenjena žaga. Mlin je spadal pod loško gospostvo.
To je sedanji Veselov mlin.
b) Mlin z dvema kamnoma je imel Jurij Blažič in je spadal pod loško
gospostvo (Laas gehorig). Mlinar je bil Pavel Čudu (Tschudu). Letno je
plačeval 30 krajcarjev. Sklepam, daje bil to Krkotov mlin.
c) Gašper Telič (Tellitsch) je od mlina s tremi kamni dajal 45 krajcar­
jev. Mlin je pripadal snežniškemu gospostvu (Schneeberg gehorig). Od leta [f ~ Au
1669 je spadal pod hasberško (planinsko) gospostvo. Leta 1718 je imel mlin
Gregor Telič. Sklepam, daje bil to sedanji Landovcov mlin.
ii
Do leta 1630 je imela cerkev sv. Pavla v Žerov­
č) Marko Mlinar ali Malnar (Mallinar) je od mlina z dvema kamnoma nici mlin pri izviru Obrha (ein Muli in Oberch)
na potoku Žerovniščici. NŠAL, urbar cerkve sv.
plačeval 30 krajcarjev. Tudi ta je spadal pod snežniško gospostvo. Pavla, 1623.
d) Matija in Simon Lunka (Lulkha) sta od mlina z dvema kamnoma in
eno stopo dajala letno 45 krajcarjev. Gospostvo ni zabeleženo. Iz urbarja
1348
cerkve sv. Pavla v Žerovnici iz leta 1612 je razvidno, da je ta cerkev imela F. Schumi, n. d., I. zvezek, št. 27,
mlin pri izviru Obrha (ein Muli in Woberch) na potoku Žerovniščici. Lah­ str. 34.
1349
A. Hočevar, n. d., str. 109.
ko sklepamo, daje bil ta mlin od te cerkve. Pri letnih računih ga zasledimo 1350
AS, Vic. A. 1/52, L-XIV, Gospostvo
do leta 1630, potem so ga prodali. Sklepam, daje to sedanji Rutarjov mlin. Lož.
e) Malnarčkov mlin v Šteberku je pripadal šteberškemu gospostvu 1351
AS, Vic. A., prav tam.
(Stegberg gehorig). Na njem je bil Štefan Kočevar (Kotscheuar). 1352
AS, Gr. A., XVII, Snežnik 16.
572 VI. poglavje

f) Najboljše podatke imamo za Mekavčev mlin, ki je drugi od izvira, Takole so naši delavci sekali in vlačili hlode iz
ameriških gozdov (PA) okoli leta 1905. Spredaj
ker je do leta 1848 spadal pod župnijsko cerkev v Starem trgu. V listini, ki sedi prvi z leve Franc Hribar iz Žerovnice 34, ki
se je ohranila v župnijskem arhivu v Starem trgu, se namreč ta mlin, ki je je bil delovodja. Leta 1906 se je tam poročil in
bil last ustanove oltarja Matere Božje na koru cerkve sv. Jurija v župnijski se leta 1912 z ženo in tremi otroki vrnil domov.
Konji so imeli drugačne komate kot pri nas. Fo­
cerkvi v Ložu (Lieben Frauen altar auf der porkirchen (empora = kor) zu tografijo hrani Marija Hribar.
Sand Jorgen in der Pfarr zu Laas), omenja že leta 1512, ko sta ga za pet
ogrskih zlatnikov in za funt denaričev od Jerneja Coklerja (Zogkler) kupila
Pavel in Andrej Drenik (Drenigk) iz Grahovega. Na dan sv. Petra in Pavla
sta temu oltarju plačevala en ogrski zlatnik dajatev. »Hkrati bosta mlin
gradbeno vzdrževala, če ga bosta prodala naprej, pa lahko to storita samo
z vednostjo predstojnikov imenovanega oltarja.«1353 Mlin je bil last oltarja
Matere Božje. Cokler je vzel mlin v zakup, pravico do uživanja nepremič­
nine pa je prodal Drenikoma.
Leta 1606 je imel mlin z dvema kamnoma (zweyen Laufern) Mihael
Drenik (Dreinekh) in je od njega dajal 30 krajcarjev. Spadal je pod starotr-
ško cerkev sv. Jurija (gehort der Kirchen Sankt Jorgen).
Iz urbarjev se vidi, daje leta 1688 imel mlin Matija Štrukelj (Struckhl)
in je zanj plačeval dva goldinarja na leto, leta 1718 gaje imel Jurij Štrukelj,
mlin je imel tri kolesa, leta 1768 gaje imel Andrej Štrukelj in leta 1788 Ja­
kob Korošič. To leto je Korošič letno plačeval en goldinar, 5 krajcarjev in
3 solde dajatev. Od Korošičevih so ga okoli leta 1890 kupili Mekavčevi. 1354
Jez so obnovili leta 1806, kar kaže letnica.
V urbarju 1797-1848 se omenja v Zerovnici mlin Matevža Petriča. Za
njim je bil mlinar Luka Petrič. Od mlina je plačeval 7 goldinarjev in 43
krajcarjev, od žage pa 16 krajcarjev. Mlin je bil takrat pod hasberškim go­
spostvom (unter Herschaft Haasberg). To je sedanji Krkotov mlin.
Po knjigi status animarum so iz Žerovnice odšli v tujino: v ZDA 30, v
Francijo 3, v Trst 2, v Kanado 1. Skupaj: 36 izseljencev. Mlajši, ki so odšli
po vojni, tu niso všteti.
1353
Če pogledamo umrljivost otrok do 10. leta v vaseh okoli Cerkniškega je­ Regeste Komatar, MMVK, 17
(1904), št. 23, str. 47; prevod v slo­
zera od leta 1800 do 1900, vidimo, da jih je najmanj umrlo v Zerovnici. Kaj venščino: J. Kebe, Loška dolina, str.
je k temu pripomoglo, je težko reči. Tudi kolera je v primerjavi z Graho­ 215-216.
1354 Da so okoli leta 1890 od Korošičevih
vim morila samo leta 1836, ko je v Zerovnici umrlo 11 vaščanov. Leta 1855
kupili mlin Mekavčevi, je leta 1994
ni za to boleznijo umrl noben Žerovljan, v Grahovem pa jih je umrlo 21. 1355 povedal 88-letni gospodar Janez
Verjetno so se med seboj bolj malo družili ali je morda k temu pripomogla Mavko - Mekavčev.
1355 NŠAL, MMK Grahovo za ta leta.
bolj zdrava voda.
 Žerovnica 573

Prav velikih požarov, da bi pogorela vsa vas Žerovnica, kot so požari pri­
zadeli druge vasi, npr. Martinjak, Gorenje Jezero, Dolenje Jezero, nisem
zasledil. Večji požar je prizadel Žerovnico leta 1929. Grahovski župnik
Alojzij Wester je v kroniko zapisal: »Dne 2. aprila je okoli poldne zače­
lo snežiti in grmeti. Okoli pol ene je strela udarila v skedenj posestnika
Janeza Sega v Žerovnici 37. Skedenj je bil takoj v plamenih. Ogenj se je
začel hitro širiti na zgornjo in spodnjo stran. Na zgornji strani so pogoreli
vsi kozolci in skednji do Segove hiše št. 31: Nivčev, Švaganov, Tuhinjcev,
Hribarjov, Herblanov in Gornikov skedenj in kozolec. Na spodnji strani so
pogoreli: Ulečov skedenj in kozolec, Opekov in Brinarjev skedenj. Skupaj je
pogorelo 10 skednjev in 3 kozolci. Janez Sega, pri katerem je začelo goreti,
ni mogel rešiti niti ene reči iz gorečega skednja, tako nenavadno seje ogenj
razširil. Pri Gornjem Nivču je ostal le kozolec, ker je bil pokrit z opeko.
Skoda je ocenjena na 500.000 dinarjev. Vsi skupaj so bili zavarovani za
141.000 dinarjev. Za pogorelce smo imeli darovanje v cerkvi. Prišlo je 700
dinarjev, g. župnik Jernej Hafnerje iz Starega trga poslal 350 dinarjev, g.
Mat. Ježek pa 150 dinarjev.«
Dne 14. aprila 1929 je Marjeta Leskovec (Pouletova) z Dolenjega Jezera
pisala bratu Antonu v ŽDA: »Pred nedavnim je strela vžgala Gornikov ske­
denj v Žerovnici. Hitro seje ogenj razširil, daje pogorelo 12 poslopij. Ker je
tisti čas melo, se ni nikamor videlo. Da bi bli ljudje prej opazili, bi ga bili
gotovo prej omejili.« ir.;
Cerkev sv. Pavla se prvič omenja leta 1497 v listini, s katero je Ju­
rij Lambergar s Snežnika odprodal od snežniške posesti dva travnika pri
jezeru in pri Lipsenju, in sicer cerkvi sv. Pavla (sand Pauls kirchen) v Že­
rovnici (Sernaunitz) in tamkajšnji bratovščini.1358 Travnika sta za cerkev
kupila ključarja te cerkve. Prav tako sta ključarja žerovniške cerkve leta
1519 kupila obdelano kmetijo na Bloški Polici za 19 funtov denaričev od
plemiča Jurija Loškega in njegove žene Maruše.1359
Vaščanke iz Žerovnice trejo lan pri Rutarjevih
za Zgornje Babčeve leta 1932. Ta navada se je
ohranila še do druge svetovne vojne. Prva vrsta
od leve: Mica Hribar, njen vnuk Viktor, Slava
Jene (Klčarjeva), Ana Klučar (Zgornja Bati­
čeva), otrok ni znan, Anica Mule (Korenova),
Janez Telič (Tonine), Marija Klučar (Zgornja
Babčeva) - mati Ane in Ivane Klučar, por. Ule
(Piškurjeva); druga vrsta: Johana Logar (Lun-
kova), Ivana Klučar, por. Ule (Piškurjeva), (-)
Ponikvarjeva, (-) (Muhova), Anica Herblan, por.
Štrukelj (Čednikova), Franca Lunka (Zgornja
Nivča), Johana Jene (Klčarjeva), Mica Funda
(Mežnarjeva), Lojzka Mule (Korenova), Alojzija
Turšič (Rutarjeva), Ira Telič (Toninceva). Zadnja
vrsta je nepoznana. Fotografijo hranijo Rutarje­
vi in Ivan Ule (Piškurjev).
1356 n
ZA Grahovo, Spomenica, str. 53.
1357
Pisma hrani Marija Leskovec Kun-
stek z Dolenjega Jezera.
1358
AS, 1497, april, 21; B. Otorepec,
Grad Snežnik, str. 42; M. Kos, Gra­
divo, str. 773. Cerkev sv. Primoža
in Felicijana na Bločicah se prvič
omenja leta 1397; glej M. Kos, n. d.,
str. 28.
1359
AS, 1519, avgust, 10.
574 VI. poglavje

Leta 1615 je imela cerkev sv. Pavla travnike: Velika loka, Mala ločica
(lozhizha), Stopa, Ključ na Plehi, in Blate. Imela je tudi mlin v Obrhu v
Martinjaku, ki pa so ga leta 1620 prodali. Ki«!
Leta 1782 je cerkniški župnik Gašper Faber naredil seznam ustanovnih
maš. V cerkvi sv. Pavla v Žerovnici sta se vsako leto opravljali dve usta­
novni maši za pok. Martina Logarja, Jakoba Teliča in sorodnike. Glavni­
ca je bila 50 goldinarjev in je bila vedno enaka, ker seje dar za maše jemal
le iz obresti.1361
Do leta 1848 so kmetije v vasi spadale pod določeno gospostvo ali žu­ Urbar cerkve sv. Pavla v Žerovnici, 1620. NŠAL.
pnišče. Večina kmetij v vasi je spadalo pod hasberško gospostvo. Dve celi Foto: J. K.
kmetiji sta že pred letom 1438 spadali pod šteberško gospostvo, to leto
sta ju dobila brata Ravbarja, leta 1444 pa so jih Steberški zopet pridobili
nazaj.1362 Leta 1575 so pod šteberško gospostvo spadale naslednje kmetije:
Stricova/Jenča, Hribarjeva, Dovičeva in Anžkova. Vse so bile polovične. Po
letu 1669 so prišle pod hasberško gospostvo.
Pod ustanovo Lambergovega kanonikata v Ljubljani je spadal bene­ Naslovnica urbarja beneficija sv. Barbare v
ficij sv. Barbare v Ložu, pod katerega je v Žerovnici spadalo pet četrtinskih Ložu, ki je prešel v Lambergov kanonikat; v
kmetij: Stefacova/Zgornja Grbča, Stecnarjeva, Piškurjeva, Lunkova in Do­ njem so naštete kmetije in dajatve. Dohodke od
lenja Lunkova. Duhovniki, ki škofu pomagajo voditi škofijo, so kanoniki. teh kmetij je prejemal duhovnik - kanonik, ki je
pomagal škofu pri vodenju škofije. Vsako leto je
Vsak je imel določeno ustanovo ali kanonikat, ki mu gaje podelil škof. Iz bil dolžan opraviti določeno število maš in se
dohodkov te ustanove je živel in opravljal razne dolžnosti, ki so bile pove­ vsak dan udeleževati kornih molitev v ljubljan­
zano z ustanovo. Poleg drugih opravil v korist škofije je vsak mesec opravil ski stolnici. Iz Žerovnice je bilo pod jo ustanovo
pet četrtinskih kmetij: Štefacova, Stecnarjeva,
določeno število maš za dušni blagor ustanovnikov tega kanonikata in se Piškurjeva, Lunkova in Dolenja Lunkova. NŠAL,
udeleževal kornih molitev v ljubljanski stolnici. L. kanonikat, 1738. Foto: J. K.
Leta 1752 so pod graščino Koča vas spadale Tšova, Krašovcova, Gor­
.
nikova in Stentova kmetija. Prvi dve sta bili polovični, drugi dve pa četr-
tinski. Pod starotrško župnišče je spadala Spodnja Nivča, Gornja Nivča,
Kovačeva, Cednikova in Mekavčev mlin. Pod cerkev sv. Primoža in Feli­
c
•S '
. rkmuuu.
cijana na Bločicah sta spadali dve četrtinski kmetiji: Klčarjeva in Zgornja
Babčeva.1363 Že leta 1400 sta obe kmetiji kupila od Snežniških plemičev *'■ »■ rrfdc« €<vt3>rXflt-
ključarja te cerkve.1364 k "‘V-1 1
Če v Žerovnici seštejemo vse kmetije, dobimo natančno 12 celih kme­
tij. S tem se ujema staro izročilo, ki pravi, daje bilo nekdaj v vasi 12 go­
Naslovnica urbarja Lambergovega kanonikata iz
spodarjev. 1365 leta 1738. NŠAL, L. kanonikat, 1738. Foto: J. K.
Podložniki so gospostvu in državi dajali davek in druge dajatve. Na
določene dneve pa so morali iti tudi na tlako. Tlačne obveznosti so bile
odmerjene po posameznih vaseh tako, da so podložniki ene vasi opravljali
enako tlako, vendar po količini različno glede na velikost posestva. 1366
1360 NŠAL, urbar cerkve sv. Pavla, leto
1612.
1361
Glej sestavek Imetje cerkniške žu­
pnije ... v tem poglavju, str. 654. Ko
je denar propadel, ni bilo več obve­
znosti maševanja.
1162 J. Šumrada, Steberški, str. 55.
1363 NŠAL, I. status animarum župnije
Grahovo. Večino podatkov, pod ka­
tero gospostvo ali drugo ustanovo
so spadale kmetije, je zbrala Marija
Hribar.
1364
AS, listina 1400, april, 11, glej B.
Otorepec, Grad Snežnik, str. 38.
1365
Izročilo, ki gaje slišala od vaških
gospodarjev, je leta 1971 zapisala
Irena Winner. Prim. Irene Winner,
Slovenian Village Žerovnica, Brown
University Press, 1971, str. 57. Za
podatek se zahvaljujem Mariji Hri­
bar.
1366
S. Okoliš, Izseki, str. 578. Več o tlaki
in o zakupnih in kupnih kmetijah
Vaška posebnost v Žerovnici so bile žitne kopice, v katerih so sušili žito. Narejene so bile tako, da dež ni zmočil klasja. glej Stare in nove hišne številke,
Tehincove kopice v Žerovnici leta 1968. Ob kopici so Darja Žnidaršič in njena stara starša Franc in Jožefa (Tehincova). kmetije in rodbine, Dolenja vas, v
Foto: J. Žnidaršič (Tehincov). Fotografijo hrani Marica Pakiž. tem poglavju.
 Žerovnica 575

Leta 1803 je starotrški dekan Jožef Klemenčič na zahtevo

cesarske pisarne naredil seznam o stanju cerkva in drugih
zgradb in o številu prebivalcev v dekaniji. Za cerkev sv. Pavla
v Zerovnici pravi, da sta »cerkev in mežnarija dobri.« Prebi­
valcev je bilo 283. 1367
Leta 1788 so se zastopniki vasi iz Žerovnice in Grahove­
ga prepirali, kje na bi bila ustanovljena lokalna kaplanija,
nova dušnopastirska enota. V cerkniškem župnišču se je 18.
septembra 1788 zbrala komisija zastopnikov cerkvene in sve­
tne gosposke in odločila v prid Grahovemu. I36S
Pokopališče ob cerkvi se omenja leta 1683. Tega leta je cerkniški žu­ Dne 12. junija 1948 je škof Anton Vovk birmal v
pnik Gregor Crvič zapisal zadaj v poročno knjigo tiste, ki so prejeli sv. cerkvi sv. Pavla v Žerovnici 85 otrok. V vas ga
je pripeljal Jakob Ule (Bovščev) iz Grahovega.
maziljenje. Potem je pripisal tudi, kje so bili pokopani. Med drugimi so Fotografijo hranijo Bovščevi.
bili od leta 1683 do 1687 na pokopališču v Zerovnici iz Žerovnice pokopani
(sepult. in Serouniza): 80-letni Jakob Jene (Jenz), 9 mesecev star Simon
Stržaj (Starsai) in 50-letna Marina Znojc (Snoizouka). 1369
Cerkev na Križni gori je imela leta 1751 miloščinsko živino (Allmosen
Vieh) v reji pri ljudeh. Iz Žerovnice so jo imeli: Matija Rutar kupljeno
kravo (in Kauf) za 7 petič, kar je bilo 2 goldinarja, 20 krajcarjev, in ene­
ga vola naspol; Jurij Steržaj eno kravo naspol in enega vola naspol; Jurij
Muha eno kupljeno kravo za 6 goldinarjev. Ključarja te cerkve sta živino
kupila z miloščino in jo dala v rejo. Kdor je vzel tako kravo, je imel mleko
in gnoj, kar se je priredilo - vrednost vsakoletnega telička pa je vračal
ključarjema. Ker so ljudje na veliko jemali tako živino, se jim je to gotovo
izplačalo.
Poleg živine so imele podružne cerkve tudi žito, ki so ga dobile od dese­
tine, da so se na ta način vzdrževale. Če je bila potreba, sta cerkvena klju­
čarja žito tudi posojala, ljudje pa so ga vračali z obrestmi. Podružne cerkve
se bile na ta način podobne vaškim bankam, kamor so se ljudje zatekli v
sili ali slabi letini.
Npr. februarja 1663 so pri cerkvenih računih ugotovili, daje imela cer­ Za evharistični kongres, ki je bil v Ljubljani leta
1935, so vaščani Žerovnice pri cerkvi postavili
kev sv. Pavla v Žerovnici 135 mernikov ovsa, 30 mernikov mešanega žita evharistični križ. V noči od k do 9. avg. 1962
in 30 mernikov pšenice. Cerkvena ključarja sta bila to leto Bašte Nelec so ga »neznanci« podžagali. Župnijska kronika
(Nellez) in Andrej Klučar (Khlutschar). Grahovo.

Žerovnica leta 1932. Leta 1842 je cesar Fer­

dinand I. dal vasi pravico do živinskih sejmov
na ponedeljek po svetih Treh kraljih in na sredo
pred binkoštmi. Sejmi so bili za cerkvijo. Listi­
no z visečim pečatom hranijo v vaškem arhivu
pri Švaganovih. Listino je prevedel mag. Stane
Okoliš. Prevod hranijo Lunkovi. Na levi je bača
za vodo. Foto: Šega. Fotografijo hrani Franc
Lunka.

1367
NŠAL, Župnija Stari trg pri Ložu,
fasc. 326, št. 858.
1368
Glej sestavek Načrta novih župnij ...
v tem poglavju, str. 650.
1369
Glej sestavek Pokopališča ... v tem
poglavju, str. 211.
1370 ŽA Stari trg, računi za leto 1751,
fasc. 11. Glej J. Kebe, Loška dolina,
str. 346-347. Leta 1751 so imele
cerkve v Loški dolini 562 glav živi­
ne v reji. Tako živino so imenovali
»preredna živina«. Delili sojo na tri
vrste: kupljena živina (in Kauf).
živina v cerkveni lasti (Kirchen
eigen) in živina v reji naspol (auf
halb). Največ so imele cerkve ku­
pljene živine: 184 volov, 135 krav in
25 telic. Vse to so urejali cerkveni
ključarji sami. Cerkvene račune je
podpisoval snežniški grof Lichten-
berg, ne starotrški župnik.
576 VI. poglavje

Včasih je imela v Žerovnici skoraj vsaka hiša na orodju ali v gozdu na

mejnih drevesih hišno znamenje. Za 31 hiš jih je še uspelo zbrati. 1371
Kot se dogaja danes, so se tudi v zadnjih 400 letih ljudje po vaseh ob
jezeru priseljevali in odseljevali. Leta 1666 je bil v Žerovnici tudi priimek
Kebe.1372
*
/.A . -O*
b. Stare in nove hišne številke, kmetije in rodbine Leta 1663 je imela cerkev sv. Pavla v Žerovni­
ci 135 mernikov ovsa, 30 mernikov mešanega
1 (59). vVESELOVI,
„
3/8 kmetije, mlin in žaga žita in 30 mernikov pšenice. Vaške cerkve so
a) sin Stefana Zupana (Suppan) je imel leta 1536 mlin pod loškim go- bile nekakšne vaške banke. Cerkvena ključarja
spostvom; sta bila tisto leto Bašte Nelec (Nellez) in Andrej
Klučar (Khlutschar). NŠAL, urbar cerkve sv. Pa­
b) sin Simon Zupančič (ker je bil Županov sin, je dobil priimek Župan­ vla, 1663. Foto: J. K.
čič) je pred letom 1606 imel mlin na dva kamna in žago;
c) Štefan Melec (Melez, potem Mele) je leta 1606 imel mlin na dva ka­ 'wvf ‘6$ynfwmvt;9/
mna in žago; od mlina je plačeval 40 krajcarjev, od žage pa je dajal 50 desk;
samo pri tem mlinu je leta 1606 omenjena žaga. 1373
^ y&if /o & ffr p r/ a’ /£> y /
f SVtpicli t rieicA «y/c~....
Sy, 3Y<,vfoM> am ttvuie
l i’ Leta 1536 je imel sin Štefana Župana v Žerovni­
ci (sedaj Veselovi) mlin pod loškim gospostvom,
, „ .v. ' od katerega je letno dajal 30 kr. činža. AS, Vic.

km r
Leta 1575 je imelo šteberško gospostvo v Žerovnici samo
Leta 1606 je imel Štefan Melec (Melez, potem Mele)
mlin na dva kamna in žago v Žerovnici (sedaj Veselov
mlin). Prej ga je imel Simon Župančič. AS, Gr. A, XVII
a. I/52, šk. 90. Foto: J. K.

dve celi kmetiji, AS, I/48 u. Foto: J. K. Snežnik 16. Foto: J. K.

č) Janez Telič je imel mlin leta 1718;

d) Miklavž Veselje imel leta 1752 mlin na tri kolesa, od njega je ostalo Ck>—~P ‘ 'I,/1
domače ime; 1374
e) Jakob Šega, * 1772, f 81 let, žena Neža Petrič, * 1786, Žerovnica 5 .z. ~ - *
(Krkotova), f 63 let, 3 otroci; <*. '3-
f) sin Andrej Šega, * 1813,135 let, žena Marija Logar, * 1822, Žerovnica iiMs-____, ^ ■ aU

44 (Dolenji Lunka), 12 otrok, 3 umrli do 4. leta; Leta 1718 je imel Janez Telič iz Žerovnice se­
danji Veselov mlin na Žerovniščici. Med drugim
g) sin Valentin Šega, * 1849, t 73 let, žena Helena Turšič, * 1868, Žerov­ je hasberškemu gospostvu letno dajal dva kopu­
nica 4 (Rutarjeva), t 70 let, 6 otrok; na. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
h) sin Matija Šega, * 1893, t 80 let, žena Angela Benčina, * 1902, Retje
95, Loški Potok, 125 let, II. žena Frančiška Modec, * 1896, Bloška Polica 14
(Jeršanova), t 70 let, I. zakon 3 otroci, II. zakon 3 otroci, 2 umrla v 1. letu.
Dne 20. julija 1858 se je v potoku utopila (folge ertrunken) 2,5-letna
Jera Šega iz Žerovnice 1. Pri hiši so imeli hišno znamenje: peščeno
uro. 1375 Do leta 1669 sta mlin in žaga spadala pod loško gospostvo, potem
pa pod hasberško.
2 (58). MEKAVČEVI, 1/8 kmetije, mlin in žaga
a) Do leta 1512 je bil mlinar Jernej Cokler (Zogkler); Hišno znamenje na cepinu iz Žerovnice 1 (Ve­
selovi).
b) leta 1512 sta pravico do uporabe mlina kupila Pavel in Andrej Dre-
nik (Drenigk) iz Grahovega; 1376
c) leta 1606 je imel mlin z dvema kamnoma (zweyen Laufern) Mihael
1371
Drenik (Dreinekh), kije spadal pod starotrško cerkev sv. Jurija (gehort der Večino hišnih znamenj jev Žerov­
Kirchen Sankt Jorgen); 1377 nici zbral Franc Lunka (Zgornji
Nivč), za kar se mu najlepše za­
č) leta 1688 je imel mlin Matija Štrukelj (Struckhl); hvaljujem. Zahvalo sem dolžan tudi
pokojnemu Ivanu Debevcu (Krko-
d) leta 1718 je imel mlin na tri kolesa Jurij Štrukelj; tovemu), ker je tudi on zbiral v vasi
hišna znamenja.
1372
Glej Žerovnica 20 (Živci).
^ -AiSvLf&fL- -z-l*- 1373
AS, Gr. A., XVII, Snežnik 16.
1374
AS, T kataster.
——
/ t 1375
Marko Lovko, fotografija znamenja.
1376 Glej sestavek Kraj in cerkev v Že­

Leta 1606 je bil Mihel Drenik (Dreinekh) mlinar v Žerovni- Leta 1718 je imel Jurij Štrukelj iz Žerovnice (Mekavcovi) rovnici v tem poglavju, str. 570.
1377 AS, urbar, 1606, Gr. A., XVII, Sne­
ci (Mekavcovi). Mlin na dve kolesi je bil od cerkve sv. Ju- mlin v Žerovnici. Med drugim je hasberškemu gospostvu
rija v Starem trgu. AS, Gr. A, XVII Snežnik 16. Foto: J. K. letno dajal dva kopuna. AS, 1/13 u. Foto: J. K. žnik 16.
 Žerovnica 577

e) leta 1733 in še leta 1752 je mlinv imel Andrej Gombač; 1378

f) leta 1768 je imel mlin Andrej Štrukelj, žena Helena Mišič z Bločic,
vsaj 1 otrok;
g) leta 1787 je imel mlin Jakob Korošic, ki se je priženil, žena Jera
Štrukelj, vsaj 1 otrok; 1379
h) sin Lovrenc Korošic, * 1786, t 55 let, leta 1841 je umrl zaradi padca
(folge eines Stiirzes), žena Neža Kovačič, * 1810, t 73 let, 4 otroci, vse Leta 1733 je imel Andrej Gombač iz Žerovnice
hčerke; Mekavcov mlin, ki je spadal pod starotrško žu­
pnišče. ŽA Stari trg, fasc. 38. Foto: J. K.
i) Franc Marolt iz Lašč, Črni Potok (Miškarjov), se je priženil, žena
Jera Korošič, * 1838, II. mož Janez Marolt, * 1817, Lašče, II. zakon 3
otroci;
j) sin Lovrenc Marolt, * 1844, žena Marija Ule, * 1835, Gorenje Jezero
24 (Tomaževa), t 82 let, brez otrok;
Hišno znamenje, Žerovnica 2 (Mekavcovi).
k) mlin je aprila 1908 kupil Matevž Mavko, * 1861, Gorenje Jezero 4
(Mekavcev), f 56 let, žena Frančiška Žnidaršič, * 1871, Bločice 24 (Jereto-
va), f 87 let, 9 otrok;
l) sin Janez Mavko, * 1906, t 97 let, žena Ana Žnidaršič, * 1920, Bločice
12 (Štefanova), t 75 let, 5 otrok.
Do leta 1848 je mlin spadal pod starotrško župnišče. Več podatkov o
mlinu glej v uvodu v Žerovnico. V ZDA so odšli bratje Mavko: Matevž, (sin
k), roj. 1892, Valentin, roj. 1894, in Jakob, roj. 1897. Pri hiši imajo hišno
znamenje: peščena ura s črtico v vsakem polju. 1380
3 (57). LANDOVCOVI, 1/8 kmetije, mlin in žaga
a) Gašper Telič (Tellitsch) je od mlina pod snežniškim gospostvom s
tremi kamni leta 1606 dajal 45 krajcarjev dajatev;
A
A
QčCeliti 7 n Inirc garivfii »
7J
jL/Z rt-lv > JYt TJ &
i
PH'
Leta 1606 je imel Gašper Telič v Žerovnici (Landovec) Leta 1718 je imel Gregor Telič iz Žerovnice (Landovcov)
mlin, je spadal pod snežniško gospostvo, od katerega je mlin. Do leta 1669 je mlin spadal pod snežniško gospo- Spisek kmetij in mlinov iz Žerovnice iz leta
letno dajal 45 krajcarjev. AS, Gr. A, XVII Snežnik 16. stvo potem pa pod hasberško. AS, 1/13 u. Foto: J. K. 1752. V četrtem stolpcu je število koles posa­
meznih mlinov, ki so jih imeli Miklavž Vesel,
b) leta 1718 je imel Gregor Telič mlin, kije pripadal loškemu gospostvu; Andrej Gombač, Jakob Kobencl, Martin Logar in
Miha Petrič. AS, T kataster. Foto: J. K.
c) po terezijanskem katastru iz leta 1752 je imel to leto mlin na tri kole­
sa Jakob Kobencl (Krkotov); 1381
č) Andrej Meden, * 1712, žena Marina (--), 5 otrok; 1382
d) leta 1787 je imel mlin Pavel Meden, žena Marija Rok iz Cerknice, II.
žena Marija Gornik, Dolenja vas, 3 otroci; 1383
e) Luka Meden, * 1763, žena Marija Telič, * 1768, II. žena Marija Ma­
ček, * 1775, Bločice 7 (Barbaršič), t 62 let, 3 otroci;
D Matija Malnarčič, * 1792, Žerovnica 10 (oče Lovrenc, mati Marija
Špehar), t 55 let, se je leta 1836 priženil, žena Helena Meden, * 1806, II.
žena Marija Urbas, * 1793,1. zakon 6 otrok, II. zakon 6 otrok; Janez in Ivana Šilc iz Žerovnice 3 (Landovcova)
g) Jurij Šilc, * 1811, Lašče, 168 let, žena Jera Petrovčič, * 1822,7 otrok, leta 1914, eno leto po poroki. Fotografijo hrani­
jo Landovcovi.
1 umrl do 4. leta;
h) sin Lovrenc Šilc, * 1849,149 let, žena Marija Lesar, * 1857, Jurjeviča
6, Ribnica, t 75 let, 9 otrok; 1378
AS, T kataster.
i) sin Janez Šilc, * 1879, f 67 let, žena Ivana Janežič, * 1891, Vrhnika 1379 ŽA Stari trg, župnijski urbarji za
pri Ložu 25, t 73 let, 6 otrok, vsi odrasli. omenjena leta, za leto 1787 pa AS, J
kataster.
Mlin je spadaj pod snežniško gospostvo, potem pa pod hasberško. Prii­ 1380
Janez Mavko, risba znamenja.
mek Šilcje bil v Žerovnici že leta 1631. Tega leta je bil v Žerovnici gospodar 1381
AS, T kataster. Glej fotografijo zapi­
Boštjan Sile (Shilanz).1384 Leta 1773 seje Matevž Meden priženil v Grahovo sa iz katastra.
18 (Spilar). Pri hiši je živel tudi Ludvik Janežič, roj. 1897 v Vrhniki 25 pri 1382
Podatke pod č) je zbral L. Drame.
Ložu, kije bil tudi grahovski organist. Bilje samski in je živel Bogu posve­ 1383
AS, J kataster.
čeno življenje. 1384 NŠAL, RMK, 1613.
578 VI. poglavje

4 (56). RUTARJEVI, 1/4 kmetije, mlin in žaga

a) Matija in Simon Lunka (Lulkha) sta imela leta 1606 mlin na dva
.•jftdSlcrv gd cSJcmaap
9
71
kamna;
b) Martin Logar (Logger) je imel mlin na tri kolesa leta 1718 in še leta u'
1752;1385 ">•'......
‘T
c) Matija Logar, * okoli 1712, žena Jera II. žena Uršula Dovič, I. /
zakon 5 otrok, II. zakon 1 otrok; Leta 1606 sta imela Matija in Simon Lunka v
Žerovnici (Rutar) mlin na dva kamna. Verjetno
č) sin Jakob Logar, * okoli leta 1740, leta 1787 je imel še mlin, 1386 žena je bil ta mlin do leta 1630 od cerkve sv. Pavla
Jera Mišič iz Martinjaka (ex Martenbach), II. žena Neža Krajc, I. zakon 7 v Žerovnici, kar kažejo podatki v urbarju o tej
cerkvi. AS, Gr. A, XVII Snežnik 16. Foto: J. K.
otrok;1387 '

1
d) sin Gregor Logar, * 1771, žena Marija Krajc, * 1789, Grahovo (Matja­
ževa), II. žena Jera Škof, * 1792,173 let, II. mož Luka Turšič, * 1802, f 32
let, III. mož Gregor Kunstek, * 1809, f 43 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon
4 otroci, 3 umrli do 4. leta; I
m T.-

f) sin Jurij Turšič, * 1828, žena Helena Turšič, * 1834, Begunje (Mivča), Leta 1718 je bil Martin Logar na Rutarjevemu
f 78 let, 10 otrok, 1 umrl v 1. letu; mlinu v Žerovnici, ki je imel tri kolesa. Med dru­
gim je hasberškemu gospostvu letno dajal dva
g) sin Andrej Turšič, * 1872, t 83 let, žena Marija Jaklič, * 1876, Ravnik kopuna. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
17, t 82 let, 6 otrok, vsi odrasli;
h) sin Andrej Turšič, * 1911, t 89 let, žena Marija Zabukovec, * 1918,
Bločice 3 (Obadova), t 60 let, 4 otroci. .
■

•
m
vil
[> 1.
n - ■ , ■„ - /£7 v j

Leta 1752 je imel Martin Logar iz Žerovnice

(Rutarjevi) 1/4 kmetije z njivami: Zamostnice,
Za vrti itd. AS, T kataster. Foto: J. K.

Družina Turšič (Rutarjeva) iz Žerovnice leta

1895. Od leve sedijo: Frančiška, roj. 1863, por.
Krajc v Grahovo (Lovričevi), z otroki; oče Jurij,
roj. 1828; mati Helena, roj. 1834; Helena, roj.
1868, por. Vesel v Žerovnico (Vesel), z otroki, v
naročju je Matija Vesel, roj. 1893; zadaj stojijo:
Andrej, se je poročil na domu; Janez, se je priže­
nil v Podcerkev (Jakopcovi); dva sinova Marije
Turšič, roj. 1855; Marija Turšič, roj. 1855, por.
Remžgar v Žerovnico 56 (pri Petrovih), in Jera
Turšič, roj. 1866, por. Mekinda v Lipsenj (Mal-
narčkovi), s sinom. Foto: D. Žagar. Fotografijo
hranijo Rutarjevi.

1385 AS,T kataster.

1386 AS,J kataster.
1387
Podatke pod c) je zbral L. Drame.

f * 1
m'’

7/, %
m.

s ,*i i
§ ii 1 ]
Družina Turšič (Rutarjevi) iz Žerovnice okoli leta 1930. Sedita: mati Marija, roj.
1876, oče Andrej, roj. 1872; od leve stojijo: Angela, Lojzka, Mica, Jože, Andrej,
poročen doma, in Matija. Rutarjevi pri mlinu in žagi leta 1934. Namesto koles so potem namestili turbino.
 Žerovnica 579

Martin Rutarje bil gospodar leta 1751, prvotno je Rutarjeva hiša stala
med Živčo in Tumčo hišo.1388 Leta 1751 je imel Martin Rutar v reji kupljeno
(in Kauf) kravo od cerkve sv. Križa in Sv. Ane, vredno 7 petič, kar je bilo I ....
dva goldinarja, dvajset krajcarjev, in vola naspol (auf halb). V slovensko ! ' • 'L/ . ■ - -
pisanih računih iz leta 1768 so živino v reji imenovali »preredna živina«. 1389
Prejšnji priimek je postal domače ime. Do leta 1848 je obrat spadal pod Leta 1606 je bil na Krkotovem mlinu na dve
hasberško gospostvo. Dne 4. januarja 1880 je bil 18-letni Jakob Turšič, kolesi, ki je spadal pod loško gospostvo, mlinar
Pavle Čudu. Mlin je bil od Jurija Vlašiča. AS, Gr.
mlinarjev sin iz Žerovnice 4, po nesreči ustreljen (in solge einer zufallig A, XVII Snežnik 16. Foto: J. K.
erlitteren Schuss verletzung).1390 Po ustnem izročilu se je nesreča zgodila
na lovu.1391 Janez Turšič, (sin e), roj. 1874, se je priženil v Podcerkev 19
(Jakopcovi).
5 (55). KRKOTOVI, 1/4 kmetije, mlin in žaga
f L
IgE'
a) Leta 1606 je imel Jurij Blažič v zakupu mlin z dvema kolesoma; 1392
b) leta 1606 je bil mlinar Pavel Čudu (Tschudu);
E1 9i-—— . -

f'rcAžri:? ■ • j , ...
c) leta 1718 je imel mlin Jakob Kobencl; Leta 1718 je bil Jakob Kobencl mlinar na Krko­
č) Mihael Petrič, * 1700, Cerknica, f 61 let, seje okoli leta 1724 priže­ tovem mlinu v Žerovnici. Pred njim je bil Pavel
nil, žena Uršula Kobencl, 6 otrok, po terezijanskem katastru je bil leta Čudu. AS, 1/13 u. Foto: J. K.

1752 že gospodar mlina s tremi kolesi; ]:;;i: i

d) sin Gregor Petrič, * 1725, f 60 let, žena Marina (--), 9 otrok, 3 umrli y?.-: if. C/sran'
• (/ t
do 10. leta;
e) sin Matevž Petrič, * 1756, t 69 let, leta 1787 omenja jožefinski kata­ <-
T'
f 9
ster, daje imel kmetijo,1394 žena Marija Mele, * 1755, t 57 let, 11 otrok, 5
Leta 1757 je imel Gregor Petrič iz Žerovnice
umrlo do 10. leta; (Krkotovi) 1/4 kmetije pod Lambergovim kano-
D sin Luka Petrič, * 1783, žena Marija Juvančič, * 1780, t 81 let, 7 nikatom. NŠAL, L. kanonikat, 1757. Foto: J. K.
otrok, 1 umrl v 2. letu;
g) sin Luka Petrič, * 1811, t 90 let, žena Helena Hribar,
* 1812, Žerovnica 34 (Hribarjeva), f 79 let, 6 otrok, 3 umrli
do 2. leta;
h) sin Janez Petrič, * 1855, t 23 let, umrl zaradi tuberku­
loze, žena Marija Dobravec, * 1852, Škrlovica 10, f 69 let, II.
mož Janez Debevc, * 1853, Pokojišče 3,1. zakon 1 otrok, II.
7 otrok, 1 umrl v 1. letu;
i) sin Janez Debevc, * 1881, t 75 let, žena Frančiška Hri­
bar, * 1901, Žerovnica 46 (Dovičeva), f 73 let, 4 otroci, 1 umrl
v 3. letu.
Oče Mihaela Petriča je bil Janez Petrič, roj. 1666 v Cerknici, žena Eli­ Krkotovi pred domačim mlinom leta 1956. Go­
spodar Ivan, sestra Dani s sinčkom Brankom.
zabeta (-), imela sta 7 otrok. Njegov oče pa je bil Matija Petrič (Krko), ki
je bil leta 1631 rojen v Selščku.1395 Do leta 1669 je mlin spadal pod loško
gospostvo (Laas gehorig), potem pa pod hasberško. Jakob Petrič, (sin D,
roj. 1818, je bil ubit na Hrvaškem. Anton Debevc, (sin h), roj. 1889, je odšel
v ZDA. Pri hiši so imeli hišno znamenje: med dvema navpičnima črtama
FHišno znamenje, Žerovnica 5 (Krkotovi).
ležeča peščena ura z Andrejevim križem v sredini.1396
6 (6). SPODNJI NIVČI, 3/8 kmetije 1388
Andrej Turšič, ustni vir.
a) Hanže Neuc (Neuz) je bil leta 1615 ključar cerkve sv. Pavla v Žerov- 1389
J. Kebe, Loška dolina, str. 344-347.
niči; 1390 NŠAL, MMK žup. Grahovo, 1880.
1391
b) Gregor Nele (Nelz) je bil gospodar leta 1668 in 1675^ žena Marina (--), Ivan Turšič, ustni vir.
1392
od leta 1666 do 1675 so bili rojeni otroci: Jakob, Marija, Stefan in Lovrenc; Mihael Blažič je leta 1591 kupil
Rozinov mlin v Pudobu, leta 1608
c) Hanže Nilc je imel leta 1695 četrtinsko kmetijo, ki je spadala pod pa je mlin in žago prodal Erazmu
starotrško cerkev; Scheyerju za 500 goldinarjev. Glej J.
Kebe, Loška dolina, II. del, str. 257.
č) leta 1733 je imel Hanže Nilc 3/8 kmetije; 1393
AS, T kataster.
1394
d) Jožef Lunka, * okoli leta 1745, se je priženil, leta 1768 je bil že go­ AS, J kataster.
1395
spodar, žena Uršula Nilc (Neuzin), rojena v tej hiši (nata ibidem), vsaj 3 Podatke od č) do e) je zbral Slavko
otroci; Petrič.
1396
Ivan Debevc, risba znamenja.
e) sin Gašper Lunka, * 1771, t 71 let, žena Marija Intihar, * 1775, f 64 1397 NŠAL, urbar cerkve sv. Pavla, leto
let, 3 otroci; 1615.
580 VI. poglavje

’ (7/0
c5 .
rw
^.
3.....
£
-ar ' ' ‘
Leta 1695 je imel Hanže Mile iz Žerovnici (Spo­
dnji Nivč) 1/4 kmetije, ki je spadala pod staro-
trško cerkev. ŽA Stari trg, fasc. 38. Foto: J. K.

Dne 25. jul. 1666 je bil rojen in krščen Jakob, zak. sin Leta 1733 je imel Hanže Nilc iz Žerovnice (Spodnji Nivč)
Gregorja Nelca in njegove žene Marine (Spodnji Nivči). 3/8 kmetije, ki je spadala pod starotrško cerkev. ZA Sta-
Krstil ga je Blaž Thus, duhovnik. Botra sta bila Pavel Ule ri trg, fasc. 38. Foto: J. K.
in Neža Kočevarca. NŠAL, RMK, 1666. Foto: J. K.
f) sin Janez Lunka, * 1811, žena Marija Lunka, * 1820, Žerovnica 40 Hišno znamenje, Žerovnica 6 (Spodnji Nivč).
(Brinarjeva), f 61 let, 8 otrok, 2 umrla do 3. leta;
g) sin Janez Lunka, * 1857, žena Marija Hribar, * 1863, Žerovnica 46
(Dovičeva), t 76 let, 6 otrok;
h) sin Janez Lunka, * 1887,196 let, žena Angela Primožič, * 1900, Gra­
hovo 20 (Štefinova), f 88 let, 6 otrok, 2 umrla v 1. letu.
Nekdanji priimek postal domače ime: Nilec, Nilc, Nivč. Kmetija je spa­
dala pod starotrško župnišče. Prvotno je obsegala 5/8 kmetije. Dne 27. maja
1799 je gospodar Gašper Lunka odstopil (abgetreten) svojemu bratu (sein.
Bruder) Mihaelu Lunku 2/8 kmetije. Kmetija je bila tega leta obremenjena
z letnimi dajatvami v vrednosti 6 goldinarjev, 45 krajcarjev; 2/8 kmetija v Pfitaumb •
Žerovnici 55 pa z dajatvami v vrednosti 5 goldinarjev in 15 krajcarjev. Leta <■" i O
1843 je kmetija imela dajatve: letna pravda 50 krajcarjev, tovorna tlaka je Mifftvn i\e ^itrcoCviMa Ant ■
bila vredna 2 goldinarja in 42 krajcarjev, dajatve v žitu so bile 14 meric in
2/5 pšenice (okoli pol mernika) in prav toliko prosa, a tega ni dajal. 139,9
Andrej Lunka, (sin g), roj. 1893, je odšel v ZDA. Pri hiši so imeli hišno Leta 1602 je imel Štefan Jemec iz Žerovnice
znamenje: v desno nagnjeno okno s šestimi okvirji. 1399 (Jenči) 1/2 kmetije, ki jo je dobil od očeta Mar­
ka. AS, II/24 u. Foto: J. K.
7 (7). STRICOVI, prej Jene, 1/4 kmetije
a) Marko Jemec (Gemez) je imel leta 1575 polovično kmetijo Mm ^ t
pod šteberškim gospostvom, to je isti Marko Jemec, kot pri Jen- -PP*? *O
čih, ker se ne ve, katera hiša je bila prva, ali ta ali Jenča; v
b) sin Štefan Jenec (Genez) je imel leta 1602 isto kmetijo, ki jo
dobil od očeta Marka, potem so kmetijo delili;
c) Marko Jemec (Jemez) je imel četrtinsko kmetijo pred letom
1718, četrtinsko pa brat Jakob Jemec (Jenč);
č) sin Urban Jemec je imel četrtinsko kmetijo po letu 1718;
d) leta 1787 je imel kmetijo Štefan Jene; , - - - -
e) sin Mikavž Jene (Jentz), žena Jera Vesel, * 1770, f 70 let, 2 otroka; Leta 1718 je imel Urban Jemec iz Žerovnice
(Stricovi) četrtinsko kmetijo, pred njim jo je
D sin Jakob Jene, * 1803, f 33 let, (mogoče je bila vzrok smrti kolera, imel Marko Jemec. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
ker je za kolero (Brechruhr) tega leta (1836) umrl tudi 39-letni brat Matija
Jene), žena Ana Hribar, * 1804, f 45 let; II. mož Mihael Gornik, * 1808, f
41 let, I. zakon 3 otroci, II. zakon 4 otroci, prodano;
iS1_j9?<intcii tcžOnuntbcfuici/.
g) Matevž Šega, * 1827, Žerovnica 31 (Šegovi), t 40 let, žena Marija
| /1 J?"'^ ' , .:/.a
JL— I y ^ • /
Telič, * 1830, f 53 let, II. mož Tomaž Kraševec, * 1819, Bloke, I. zakon 1
Leta 1787 je imel Štefan Jene iz Žerovnice (Stri-
otrok; cavi) 1/4 kmetije pod hasberškim gospostvom.
h) Anton Lunka, * 1861, Žerovnica 6 (Spodnji Nivč), f 73 let, žena Fran­ AS, J kataster. Foto: J. K.
čiška Kraševec, * 1863, Dane 2 (Malenška), f 77 let, 8 otrok, vsi odrasli;
i) sin Janez Lunka, * 1891, t 66 let, žena Frančiška Jakopin, * 1908,
Zavrh 1, Sveta Trojica, f 53 let, 1 otrok.
Do leta 1669 je kmetija spadala pod šteberško gospostvo, potem pa pod
1398 ŽA Stari trg, župnijski urbarji za ta
hasberško. Franc Lunka, (sin g), roj. 1887, je leta 1915 padel v prvi svetov­ leta, o razdelitvi kmetije je zapis v
ni vojni v Karpatih; Anton Lunka, (sin h), roj. 1885, in sestra Jožefa, roj. urbarju iz leta 1843, fasc. 38.
1399 Janez Lunka, risba znamenja.
1888, sta odšla v ZDA.
 Žerounica 581

8 (9). JENČI, 1/4 kmetije

a) Marko Jemec (Gemez) je imel leta 1575 polovično kmetijo pod šte-
berškim gospostvom, to je isti Marko Jemec, kot pri Stricovih, ker se ne ve, H
rtf.
katera hiša je bila prva, ali ta ali Stricova;
b) sin Stefan Jenec (Genez) je imel leta 1602 isto kmetijo, ki jo je dobil
od očeta Marka, potem so kmetijo delili;
c) Marko Jenec (Jenez) je bil gospodar leta 1672, žena Marjeta, leta
1672 je bila rojena hči Marina;
irš- ■
■ i

fe -
m
^ //
č) Jakob Jemec je imel leta 1718 četrtinsko kmetijo, brat Marko Jemec
/f
(Stricovi) pa drugo četrtinsko;
Leta 1575 je imel Marko Jenec (Genez) izžerov-
d) Tomaž Telič, se je priženil, žena Elizabeta Jemc, II. žena Elizabeta nice (Jenči) 1/2 kmetije pod šteberškim gospo­
Ule, vsaj 4 otroci; 1400 stvom. Od nje je letno dajal: 3 funte v denarju,
po 5 mernikov pšenice in prosa, 6 mernikov
e) sin Andrej Telič, * 1761, leta 1787 je imel že kmetijo, žena Marija ovsa, 2 kokoši, 15 jajc in 15 povesem prediva.
Jene, * 1757 (oče Matija Jene), poročena leta 1780, II. žena Jera Hribar, Že- AS, I/48 u. Foto: J. K.

rovnica 17 (oče Luka Hribar), III. žena Marija Mahne iz Grahovega (Tom­ Za ■■
tf«***«. fn*rU v
šič), vsaj 1 otrok;
*v hJ
f) sin Andrej Telič, * 1794, t 42 let, žena Marija Škerlj, * 1802, t 51 let, Jk«.
4 otroci; ***&. ch.

g) sin Matija Telič, * 1825, žena Uršula Zigmund, * 1821, Žerovnica 22 Dne 1. febr. 1672 je bila rojena in krščena Ma­
(Piškur), | 44 let, 6 otrok, 1 umrl do 3. leta; rina, zak. hči Marka Jenca (Jenez) in njegove
žene Marjete (Jenči). Krstil jo je duhovnik Blaž
h) sin Simon Telič; Thus. Botra sta bila Tomaž Svajnoh (Shuainoh)
in Meža Hočevarca. Iz Žerovnice. MSAL, RMK,
i) Janez Palčič, * 1867, Pudob 30 (sedaj Kordiševi), t 37 let, žena Ma­ 1672. Foto: J. K.
rija Mavko, * 1866, Gorenje Jezero 4 (Mekavcova), t 82 let, prišli so iz Pu-
doba, II. mož Simon Telič, * 1846, Žerovnica 8, t 85 let, I. zakon 7 otrok;
j) sin Ignac Palčič, * 1901, žena Uršula Anzeljc, * 1904, Nemška vas 11 '<Aco(j
(Petronovi), 2 otroka.
Prejšnji priimek je postal domače ime. Leta 1775 se je Tomaževa hči .. - . ■- '

Elizabeta poročila k Dovičevim. Janez Palčič, (sin i), roj. 1892, je odšel v
ZDA, brat Matevž Palčič, roj. 1895, pa je leta 1968 umrl v Franciji. Kmetija -
Leta 1718 je imel Jakob Jemec iz Žerovnice (Jen­
je spadala pod šteberško gospostvo, nato pod hasberško. či) 1/4 kmetije pod hasberškim gospostvom.
9 (11). ŠTEFACOVI, prej Koščak, 1/4 kmetije Poleg dajatev v denarju je imel obveznost vožnje
vina (VVeinforth). AS, 1/13 u. Foto: J. K.
a) Matija Koščak (Khoszakh) je imel četrtinsko kmetije pred letom 1718;
paut* 3?amc«
b) sin Jernej Koščak je imel isto kmetijo leta 1718 in še leta 1752; 1401 Sito.
c) po jožefinskem katastru je leta 1787 imel kmetijo Anton Koščak, žena
. /v-aZg-J /,"Z
Ivana Hribar, II. žena Marija Hribar, I. zakon 3 otroci, II. zakon 4 otroci;
Leta 1787 je imel Andrej Telič iz Žerovnice (Jen­
č) sin Urban Koščak, žena Marija Zigmund, poročena 1780, vsaj 4 či) 1/4 kmetije pod hasberškim gospostvom.
otroci;1402 AS, J kataster. Foto: J. K.

d) sin Blaž Koščak, * 1785, žena Marija Žnidaršič, * 1791, f 49 let, 4

otroci;
(SZl (/Še O,

e) sin Jurij Koščak, * 1820, t 53 let, žena Uršula Lunka, * 1817, Žerov­ |K1 nsi.A
A ^ £ I I) -:1 f TV
nica 38 (Uleča), f 56 let, 5 otrok.
Leta 1718 je imel Jernej Koščak iz Žerovnice
f) Jernej Jene, * 1851, Žerovnica 15 (Zgornji Grbči), t 76 let, žena (--), (Štefacovi) 1/4 kmetije, pred njim jo je imel
II. žena Marija Turšič, * 1852, Rakek 22, f 78 let, II. zakon 8 otrok, vsi Matija Koščak. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
odrasli;
g) sin Franc Jene, * 1879, t 78 let, žena Antonija Turšič, * 1897, Marti­
njak 34 (Menišovcova), t 82 let, 6 otrok, vsi odrasli.
Domače ime bi bilo lahko od Štefana Koščaka, ki je imel kmetijo leta
Hišno znamenje, Žerovnica 15 (Štefacovi).
1628. Do leta 1848 je kmetija spadala pod hasberško gospostvo. Bratje
Jene so odšli v ZDA: Anton, (sin f), roj. 1876, Janez, roj. 1878, Jernej, roj.
1884, in Jožef, roj. 1889. Pri hiši so imeli hišno znamenje: tri strehe z 1400
Podatke pod d) je zbral L. Drame.
grškim križem v sredini.1403 1401
AS, T kataster.
1402
10 (13). KAVŽARJEVI, 1/4 kmetije RMK, podatke pod č) in d) je zbral
L. Drame.
a) Tomaž Malnarčič, žena Jera Ule, 4 otroci; 1403
Janez Jene, risba znamenja.
582 VI. poglavje

b) Gregor Godeša seje leta 1774 priženil z Dolenjega Jezera 31 (Miho- L Zfe ^
nov), žena Katarina Tomc, II. žena Jera Malnarčič, I. zakon 1 otroci, II. ^ jo
zakon 3 otroci;1« . '
c) sin Andrej Godejša,1405 * 1775, žena Helena Ule, * 1773, Žerovnica, t V&d. «* kv^/ri.
63 let> Poročena 1794, 5 otrok;
č) sin Matija Godejša, * 1800, f 60 let, žena Uršula Kovač, * 1813, Blo-
ška Polica 3 (Mlakarjeva), poročena leta 1832, 4 otroci, 1 umrl do 3. leta; —f _ J ?
d) sin Matija Godejša, * 1839, žena Marija Zigmund, * 1842, Žerovnica Dne 4. jul. 1774 sta se poročila Gregor Godejša,
45 (Kraševec), 5 otrok. vdovec z Dolenjega Jezera 31 (Mehonov), in
Jera, vdova po pok. Tomažu Malnarčiču iz Že-
e) sin Jakob Godejša, * 1879, f 65 let, žena Ivana Knafelj, * 1886, Ulaka rovnice 10 (Kavžarjevi). V cerkvi sv. Pavla ju je
8, f 77 let, 10 otrok, 1 umrl v 1. letu; poročil Ignacij Baraga, kaplan. Priči: Lovrenc Go­
dejša in Tomaž Telič. NŠAL, PM, 1774. Foto: J. K.
D sin Janez Godejša, * 1903, t 80 let, žena Frančiška Luskovec, * 1912,
Godešiči, t 75 let, 3 otroci, 1 umrl v 1. letu. r
Kmetija je spadala pod hasberško gospostvo. Na drevesih v gozdu imajo 'gf
./A/Z
hišno znamenje Andrejev križ, le da ima levi krak tri črte, desni pa dve, ^ .Ms"?
ki sta daljši. 1406 ■' —f ^^

11 (15). SPODNJI GRBCI, 1/4 kmetije Leta 1787 je imel Gregor Godeša iz Žerovnice
(Kavžarjevi) 1/4 kmetije pod hasberškim go­
a) Jurij Gerbec, * 1703, žena (--), otrok (-); 1407 spostvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
b) Andrej Gerbec je imel leta 1752 četrtinsko kmetijo pod hasberškim
gospostvom;
c) leta 1787 je imel kmetijo Marko Gerbec;
1 J J-/;

j Hišno znamenje, Žerovnica 10 (Kavžarjevi).

Jh
f>J* $>*&£•
m
‘ l|
pm*
3tro.
y j
9?dttten
</4' i■

A >** >**■* • iJ -
Hišno znamenje, Žerovnica 11 (Spodnji Grbči).
Leta 1752 je imel Andrej Gerbec iz Žerovnice (Spodnji Leta 1787 je imel Marko Gerbec iz Žerovnice (Spodnji
Grbči) 1/4 kmetije z njivami: Zamostnice, Za vrti, Med
poti itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
Grbči) 1/4 kmetije pod hasberškim gospostvom. AS, J
kataster. Foto: J. K.
■>< i » —i« ...... i_ A
jf| Im / Sffdtttflt
c) Matija Ule (Vile), žena Marija Bevčič, vsaj 1 otrok; s-

č) sin Anton Ule, * 1780, f 68 let, žena Marija Joželj, * 1796, Lipsenj, f ■ j ' “' " 1

40 let, leta 1836 je umrla za kolero (Brechruhr), 3 otroci; Leta 1787 je imel Matija Lunka iz Žerovnice 12
d) Pavel Jene, * 1817, Gorenje Jezero 1 (Pangretov), t 49 let, se je pri­ (sedaj Teličevi) 1 /4 kmetije pod hasberškim go­
spostvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
ženil, žena Marija Ule, * 1818, f 60 let, 3 otroci;
e) sin Andrej Jene, * 1847, f 69 let, žena Jera Lunka, * 1843, Zerovnica
55 (Zgornji Nivč), t 74 let, 6 otrok, vsi odrasli;
f) sin Matevž Jene, * 1875, t 83 let, žena Marija Anzeljc, * 1890, Velike
Bloke 9, f 83 let, 9 otrok, 2 umrla do 4. leta. Hišno znamenje, Žerovnica 12 (Pirmanovi).
Nekdanji priimek je postal domače ime. Rodbina je bila sorodstveno
povezana z Zgornjimi Grbčmi, čeprav niso sosedje. Do leta 1848 je kmetija
spadala pod hasberško gospostvo. Anton Jene, (sin e), roj. 1878, je odšel
v ZDA. Na mejnih drevesih v gozdu imajo hišno znamenje: rimsko šte­
vilko 13.1408
12 (17). TELIČEVI, prej Pirmanovi, 1/4 kmetije
a) leta 1787 je imel kmetijo Matija Lunka; Leta 1657 je bil Pavel Koren gospodar v Žerov­
nici. Cerkvi sv. Pavla je bil nekaj dolžan. NŠAL,
b) Jurij Pirman, žena (--); u. sv. Pavla. Foto: J. K.

c) Matija Knap, * 1788, Mahneti 1 (Oštir), f 71 let, žena Neža Anzeljc, 1404 NŠAL, rmk in pmk, podatke pod
* 1789, f 54 let, 6 otrok, vsi odrasli; 1405 «inT delno pod a) našel ^ °rame'
Na Jezeru so pisali priimek Godeša,
č) sin Anton Knap, * 1814, t 68 let, žena Marija Rok, * 1822, Zerovnica v žerovnici pa Godejša.
20 (ŽivČa), 5 otrok, 1 umrl do 7. leta; 1406 Janez Godejša, risba znamenja.
d) sin Jožef Knap, * 1847, žena Marija Telič, * 1867, Žerovnica 39 (Ope- naš^LRDrame°datek P°d a) J6
kova), 5 otrok. 1408 Franc Jene, ustni vir.
 Žerovnica 583

e) sin Jožef Knap, * 1886, f 87 let, žena Marija Jakopin, * 1889, Grahovo
88 (Spilarjeva), f 53 let, 5 otroci, 2 umrla v 1. letu.
f) Jožef Mertelj, * 1900, Log, Kranjska Gora, seje leta 1939 priženil,
žena Marija Knap, * 1911, 1 otrok;
g) hišo je kupil Matija Telič, * 1933, Žerovnica 23, f 64 let, žena Fran­
čiška Šoštarič, * 1931, Babno Polje 19 (Jožetova), 3 otroci.
Do leta 1848 je kmetija spadala pod hasberško gospostvo. Mater Marijo
Knap, roj. 1889, so leta 1942 na Ulaki ustrelili italijanski vojaki, 1409 Pri
hiši so imeli hišno znamenje: tri vzporedne črte v desno in dve prečni. 1410
13. MUHOVI, 1/4 kmetije
a) Matevž Muha (Mucha) se pri hiši omenja leta 1651; 1411
b) Miklavž Muha je imel četrtinsko kmetijo leta 1718 in leta 1752;1412
c) Jurij Muha je bil gospodar leta 1751, žena (--), vsaj 1 otrok;
č) sin Anton Muha, žena Marija Šemon, Grahovo, poročena 1776, vsaj
1 otrok;
d) sin Andrej Muha je imel kmetijo leta 1787, 1413 žena Helena Gerl, 1
otrok, hčerka Marija Muha, * 1776;
Poročna fotografija Jožefa Mertlja iz Loga in
e) Gregor Ponikvar, * 1773, f 82 let, žena (--), 3 otroci; Marije Knap iz Žerovnice 12 leta 1939. Mertelj
je bil orožnik.
f) sin Gregor Ponikvar, * 1807, t 35 let, žena Marija Logar, * 1808, t 38
let, 2 otroka;
g) sin Matevž Ponikvar, * 1832, žena Ana Štrukelj, * 1836, Žerovnica 52 c Žl^ectoLu. 'žlltavba. •
(Cednikova), 7 otrok; ^ ct~Je. §4-s—r^—P • •
~-) csU~ -
h) sin Franc Ponikvar, * 1856, f 73 let, žena Marija Intihar, * 1874, Blo-
čice 20 (Ciko), t 69 let, 4 otroci, vsi odrasli.
Leta 1718 je imel Miklavž Muha iz Žerovnice
Leta 1751 je imel Jurij Muha (Mucha) v reji eno kupljeno (in Kauf) (Muhovi) 1/4 kmetije pod hasberškim gospo­
kravo, vredno šest goldinarjev, in sicer od cerkve sv. Križa in sv. Ane. To stvom. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
pomeni, da sta ključarja teh cerkva za 6 goldinarjev kupila kravo in jo dala
v rejo Muhi. Muha je imel od krave mleko, gnoj in vprego, prirejo (vrednost G)
telička, če je bil vsako leto) pa je Muha vračal cerkvenima ključarjema. 1414 Mcvox ■ -9~.
Do leta 1848 je kmetija spadala pod hasberško gospostvo. Matevž Poni­
kvar, (sin g), roj. 1859, je leta 1886 umrl v Trstu, kamor je odšla tudi sestra
Leta 1718 je imel Miklavž (Miklau) Koren iz
Marija Ponikvar, roj. 1862. Hiša je podrta, zemljišče so kupili Korenovi. Žerovnice (Koren) 1/4 kmetije pod hasberškim
14 (19). KORENOVI, 1/4 kmetije gospostvom.AS, 1/13 u. Foto: J. K.
a) Janez Koren (Coren), gospodar leta 1638;
b) sin Pavel Koren (Coren), gospodar leta 1657; \ r *y'y^ t? ”"* n »
c) sin Štefan Koren, gospodar leta 1665 in 1668, žena Ana (--), 11. julija k'
-i
&
1668 je bil krščen sin Jakob Koren; 1115 r

č) sij Jurij Koren, žena Špela (--), vsaj 1 otrok; U

d) sin Miklavž Koren je bil rojen leta 1682 in imel leta 1718 in še leta , . ■, / •

1752 četrtinsko kmetijo; 1416 Leta 1752 je imel Miklavž Koren iz Žerovnice
(Korenovi) njive od četrtinske kmetije: Zamo-
e) sin Matija Koren, * 1712, žena Uršula (-), umrla leta 1785, stara 80 stnice, Za vrtovi. Med poti itd. AS, T kataster.
let, vsaj 2 otroka; Foto: J. K.

f) sin Gregor Koren, * 1745, žena Elizabeta Ule, leta 1787 ga kot gospo­
darja omenja jožefinski kataster,1417 poročena 1769, vsaj 3 otroci, leta 1770
je bila rojena Marija Koren, leta 1772 je bil rojen Primož Koren; 1409
S. Okoliš, Žrtve, str. 119.
..... ............ __ %«.. ^jl r is* 7/v »iitq 1410
Slavko Kotnik, risba znamenja.
/V* /. .. f I 1411
NŠAL, urbar cerkve sv. Pavla, leto
1651.
f* ' 1412
AS, T kataster.
'e? ~r-£žifa? ^ aJt’ d-u^S-^ier :. ^ /\ul> S d.tl** }. Cv* 1413 AS, J kataster.
1414
w /P‘J Glej J. Kebe, Loška dolina, str.
"-4sA"' t | 1 far S U' 345-347.
1415
NŠAL, urbar cerkve sv. Pavla, leto
Dne 4. dec. 1682 je bil rojen in krščen Miklavž, zak. sin Dne 5;jun. 1769 sta se poročila Gregor, sin Matije Kore- 1638,1657,1665 in RMK, 1638,
Jurija Korena in njegove žene Špele iz Žerovnice (Kore- na iz Žerovnice (Korenov), in Elizabeta, hči pok. Jakoba 1668. Podatke pod c) je našel L.
novi). Krstil ga je duhovnik Jos. Kompare. Botra sta bila Uleta iz Žerovnice. V cerkvi sv. Pavla juje poročil Tomaž
Drame.
1416
Jakob Tomec in Jera Klučarica, sobotra pa Anže (Anshe) Faber. Priči: Tomaž Kotnik in Andrej Žnidaršič. NŠAL, AS, T kataster.
Nele in Helena Dovič. NŠAL, RMK, 1682. Foto: J. K. PM, 1769. Foto: J. K. 1417
AS, J kataster.
584 VI. poglavje

g) sin Jurij Koren, * 1771, žena Jera Lunka, * 1777, Žerovnica (Uleča),
t 59 let, leta 1836 je umrla za kolero (Brechruhr), 4 otroci, leta 1836 sta
za kolero umrla tudi sinova: 30-letni Andrej Koren in 18-letni Jožef Koren,
oba samska,1418 leta 1824 je imel kmetijo Andrej Koren (Korren), star 18
let; 1419
h) Jernej Mule, * 1817, Gorenje Jezero 12 (Petrinov), t 64
let, se je priženil leta 1837, žena Marija Koren, * 1807, f 77
let, 2 otroka;
i) sin Anton Mule, * 1838, žena Marija Ule, * 1851, Lipsenj
18 (Uleča), 7 otrok, vsi odrasli;
j) sin Janez Mule, * 1871, f 53 let, žena Terezija Intihar,
* 1883, Črni Potok 4, Velike Lašče, t 94 let, 7 otrok, vsi od­
rasli;
k) sin Matija Mule, * 1904, f 70 let, žena Terezija Hribar,
* 1915, Žerovnica 46 (Dovičeva), f 88 let, 3 otroci.
Elizabeta Koren, (hči g), roj. 1813, se je poročila na Gorenje Jezero 12, Voz z jezersko krmo v Ključu na Blatah leta
1965. Na vozu je Matija Mule (Korenov) iz Že-
vzela je Jernejevega brata Jakoba Mulca, roj. 1808. Obe poroki sta bili 31. rovnice.
januarja 1837. Prejšnji priimek Koren je postal domače ime. Do leta 1848
je kmetija spadala pod hasberško gospostvo. Dne 27. decembra 1924 se je
na vasi v Žerovnici smrtno ponesrečil gospodar Janez Mule, roj. 1871, pa­
del je z voza in se ubil.1420 Župnik Wester je v kroniko zapisal: »Dne 27. de­
cembra se je ponesrečil Janez Mule, posestnik v Žerovnici št. 14. Z vozom
je peljal trame. Pri Svaganovi hiši sta se križala dva voza in zadela eden
ob drugega. On je sedel na tramih, padel je iz voza in se ubil. Zapušča ženo
in 7 otrok, večinoma nedoraslih. Bil je dober, miren in pošten. Naj v miru Hišno znamenje, Žerovnica 14 (Korenovi),
počiva!« Marija Mule, (hči i), roj. 1880, in njena sestra Terezija Mule, roj.
1882, sta bili redovnici, Marija je umrla leta 1920 v Gradcu. Janez Mule,
roj. 1893, je leta 1924 umrl v Člevelandu, Stanislav Mule, roj. 1911, je umrl
leta 1964 v Franciji. Že pred letom 1900 je bila pri hiši trgovina.
Pri hiši so imeli hišno znamenje: tri vzporedne, v desno nagnjene črte,
in ena prečna pod manjšim kotom. 1421 Hišno znamenje, Žerovnica 15 (Zgornji Grbci).

Korenova družina iz Žerovnice leta 1916. Od leve: Stanko, Lojzka, mati Terezija, Slovesnost pred Korenovo trgovino v Žerovnici leta 1896.
Marija, Janez in Matija. Gospodar Janez je bil vojak v prvi svetovni vojni.

it

- .v.* - *• » .» * * Hišno znamenje, Žerovnica 16 (Tšovi).

£7^* ----- '/* '*

1418
1419
NŠAL, MMK Grahovo, 1836.
A ~ 1 AS, F kataster.
- * Leta 1738 je imel Matija Ule iz Žerovnice (Zgornji Grbci)
Leta 1640 je imel Mihael Ule iz Žerovnice (Zgornji Grbci) 1/4 kmetije pod Lambergovim kanonikatom. Za njim jo 1420 NŠAL, MMK Grahovo, 1924, in
1/4 kmetije pod beneficijem sv. Petra v Ložu. Za njim je imel Andrej Štrukelj in potem Gregor Petrič. NŠAL, L. Spomenica, str. 41.
1421 Stanislav Mule, risba znamenja.
jo je imel Jurij Ule. AS 1, Vic. a, 1/17, šk. 32. Foto: J. K. kanonikat, 1738. Foto: J. K.
 Žerovnica 585

15 (21). ZGORNJI GRBCI, 1/4 kmetije

a) Mihael Ule je imel leta 1640 četrtinsko kmetijo pod
beneficijem sv. Petra v Ložu;
b) Jurij Ule je imel isto kmetijo za Mihaelom Uletom;
c) Matija Ule je imel leta 1738 isto kmetijo pod Lam-
bergovim kanonikatom;
č) sin Jernej Ule je imel isto kmetijo po letu 1738;
d) sin Stefan Ule je imel isto kmetijo leta 1757;
e) sin Valentin Ule je imel isto kmetijo in je umrl pred
letom 1774, žena Marija Ule, * 1746, II. mož Anton Jene,
* 1757, Žerovnica 41 (Hčarjev), seje leta 1774 priženil, po
jožefinskem katastru je imel kmetijo leta 1787, II. žena
Marija Telič, II. zakon 3 otroci; 1422
Poročna slika Franca Vesela iz Žerovnice (Tšov)
in Ivane Jurjevčič z Laz (Porokova) iz leta 1947.

'U&JiMmr- ‘aj^ '

. : ržgpsjgg*;
'JUL;«* g t&tO, i

c / t/jti****
Attt&o cjc
*//VCe U-tdtCA.
$£*hL b£~-
'i
i/
i <**<!$ '~Z?e nu*ua-/i v- / faht-uZr/? $u*J, ^ J

Leta 1757 je imel Štefan Ule iz Žerovnice (Zgornji Grbci)

Poletu 1738 je imel Jernej Ule iz Žerovnice (Zgornji Grb- 1/4 zakupne kmetije pod Lambergovim kanonikatom,
či) 1/4 kmetije pod Lambergovim kanonikatom. MŠAL, L. leta 1774 je spadala kmetija pod otoško cerkev in jo je
kanonikat, 1738. Foto: J. K. imel Anton Jene. NŠAL, L. kanonikat, 1757. Foto: J. K. Dne 4. jul. 1774 sta se v cerkvi sv. Pavla v Že-
rovnici poročila: Anton, sin pok. Jurija Jenca
f) sin Luka Jene (Jentz), * 1778, f 62 let, žena Jera Jakopin, * 1791, f 65 (Jentz, Klčarjev), in Marija Ule (Zgornja Grbča),
vdova po pok. Valentinu Uletu. Po določilih tri-
let, 6 otrok, vsi odrasli; dent. koncila (jur. Concil. Trident.) sta bila v isti
g) sin Jurij Jene, * 1812, f 70 let, žena Jera Primožič, * 1817, Grahovo cerkvi oklicana. Priči: Matija Telič in Mihael Ule.
Poročil ju je Ignacij Baraga, kaplan. NŠAL, PM,
(Štefinova), t 68 let, 4 otroci; 1774. Foto: J. K.
h) sin Jernej Jene, * 1851, žena Marija Turšič, * 1852, Rakek 22 (Ope- -
kova), 6 otrok; * ■- .? r

i) sin Franc Jene, * 1885, f 77 let, žena Ivana Sežun, * 1899, Lipsenj 13 H*
(Šuštarjeva), t 80 let, 3 otroci, 1 umrl do 4. leta. ^ n'-th
,
.v...
K**
ii
Kmetija je najprej spadala pod beneficij sv. Petra v Ložu, potem pa pod
Lambergov kanonikat. Pri hiši imajo hišno znamenje: rimsko številko 15.1423
16 (23). TŠOVI, 1/4 kmetije Dne 8. jun. 1631 je bila krščena Helena iz Žerov­
a) Martin Tšuta (Tphuta), žena Ana (--), leta 1631 je bila krščena hčer­ nice (Tšovi). Oče je bil Martin Tšuta (Tphuta),
mati Ana. Botra se lahko prebere samo Janeza
ka Helena; I 121 Švajnaha (Joann Svveinah). Vsi so bili iz Žerov­
nice. NŠAL, RMK, Cerknica, 1631. Foto: J. K.
b) Andrej Vesel (Weseu) je imel leta 1752 polovično kmetijo, ki je spa­
. M
dala pod graščino Koča vas;
tIH\u Acf.K'1
c) sin (--) Vesel, žena Uršula Urbič, * 1771, vsaj 2 otroka;
č) sin Janez Vesel, * 1799, f 55 let, žena Marija Lunka, * 1800, f 69 let,
O
-4&>/X »V- IŽ.Ši$ ■

6 otrok;
d) sin Andrej Vesel, * 1827,185 let, žena Helena Stražišar, * 1837, Štru­ L ^M'4'n4 */('u
kljeva vas 2, 9 otrok, 3 umrli v 1. letu; Leta 1752 je imel Andrej Vesel iz Žerovnice
(Tšov) polovično kmetijo, ki je spadala pod
e) sin Janez Vesel, * 1864, t 77 let, žena Frančiška Mramor, * 1889, Za­ graščino Koča vas, od katere je plačeval 30 kr.
vrh 3, Sveta Trojica, t 57 let, 13 otrok, vsi odrasli razen enega, kije umrl cesarju, 5 gld., 40 kr. drugih davkov in še po 6
v 3. letu; mernikov pšenice in prosa, 12 mernikov ovsa, 2
kokoši in 15 povesem prediva. AS, T kataster.
f) sin Franc Vesel, * 1920, f 75 let, žena Ivana Jurjevčič, * 1919, Laze 3 Foto: J. K.
(Porokova), t 89 let, 3 otroci.
1422 NŠAL, RMK za omenjena leta,
Domače ime Tšovi je staro okoli 350 let, prišlo je od priimka Tšuta. An­ podatke pod e) je našel L. Drame.
drej Vesel, (sin e), roj. 1913Je odšel v Francijo. Iz župnijske kronike: »Dne 1423
Jože Jene, risba znamenja.
13. avgusta 1936 je bila v Žerovnici huda nevihta. Treščilo je v Tšov ske­ 1424 NŠAL, RMK, 1631, podatek je našel
L. Drame.
denj, kije pogorel. Za pogorelca je bilo v cerkvi darovanje, kije zneslo 250
1425 ŽA Grahovo, župnijska kronika, str.
dinarjev. To sem gospodarju izročil.«1425 Pri hiši so imeli hišno znamenje: 72.
navzdol obrnjeno ost s tremi kraki.1426 1426
Franc Vesel, risba znamenja.
586 VI. poglavje

17 (25). HRIBARJEVI, 1/4 kmetije

a) Štefan Hribar je imel leta 1650 v najemu dve kravi, ki sta mu jih
kupila ključarja cerkve sv. Pavla, vrednost vsakoletnih teličkov je vračal
cerkvi oz. ključarjema;
b) Luka Hribarje bil Štefanov naslednik;
Leta 1650 je imel Štefan Hribar iz Žerovnice
c) Jernej Hribar je imel leta 1752 četrtinsko kmetijo pod hasberškim (Hribarjevi) v najemu dve kravi, ki sta ju kupila
gospostvom; ključarja cerkve sv. Pavla, vrednost vsakoletnih
teličkov pa je vračal cerkvi oz. ključarjema. Za
č) leta 1787 je imel kmetijo Andrej Hribar;1427 njim je bil gospodar Luka Hribar. IMŠAL, urbar
cerkve sv. Pavla, leto 1650. Foto: J. K.
d) sin Andrej Hribar, žena Apolonija Logar, * 1769, f 69 let, vsaj 1 otrok;
e) sin Franc Hribar, * 1795, f 75 let, žena Helena Drobnič, * 1793, Blo­
ška Polica 2 (Štentčeva), f 90 let, 6 otrok, vsi odrasli;
f) sin Luka Hribar, * 1829, t 65 let, žena Neža Klučar, * 1839, Žerovnica
42 (Gor. Babča), 143 let, II. žena Terezija Kraševec, * 1853, Studenec 20, f Hišno znamenje, Žerovnica 17 (Hribarjevi).
79 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon, (--) otrok;
g) sin Janez Hribar, * 1892,144 let, žena Terezija Lunka, * 1899, Žerov­
nica 6 (Spodnja Nivča) f 93 let, 7 otrok.
Julija 1856 je 21-letni Franc Hribar iz Žerovnice 17, (sin f), padel s če­
s.
šnje in se ubil (folge des Sturzes von ein. Kirschbaum). Pri hiši imajo hi­ \
šno znamenje: veliko črko H, začetnico priimka. : i2s .3JI4-S—1i
tvCCUp
18 (27). LUKOVI, prej Rotovi, 1/4 kmetije
a) Luka Ule (Ulle) je imel četrtinsko kmetijo leta 1718 in še leta 1752; ] 129 nsU~
b) Jakob Ule, žena (--), vsaj 1 otrok; Leta 1718 je imel Luka Ule iz Žerovnice (Lukovi)
c) sin Mihael Ule je imel kmetijo leta 1787,1430 žena Marjeta Milavc, vdo- 1/4 kmetije pod hasberškim gospostvom. Lah­
ko sklepamo, da je domače ime nastalo prav po
va po pok. Antonu Milavcu, Veliki Vrh, župnija Bloke, poročena leta 1772, tem Luku. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
vsaj 2 otroka; '4 "ej—-——— ---------------------- —----- —

č) Matevž Rot, * 1771, f 78 let, seje priženil, žena Jera Ule, * 1783, t V
61 let, 5 otrok;
«*. rei h i, (;,4
d) sin Luka Rot, * 1810, t 67 let, žena Marija Prudič, * 1819, Cerknica VkI rCp/M ituvL. -#55«.
54 (Bolkec), 6 otrok; v*(*rj’.- C-* J

e) sin Simon Rot, * 1847, t 35 let, žena Marija Mihelčič, * 1864, Lipsenj
5 (Rusova), II. mož Janez Mahne, * 1851, Lipsenj 19 (Mahnetov), I. zakon Dne 26. febr. 1772 sta se poročila Mihael, sin
pok. Jakoba Uleta iz Žerovnice 18 (Lukovi), in
1 otrok, II. zakon 11 otrok; Marjeta Milavc, vdova po pok. Antonu z Veli­
D kmetijo je kupil Luka Škrlj, * 1862, Rožanče 5, f 71 let, žena Terezija kega Vrha, župnija Bloke. Poročena sta bila na
Blokah. NŠAL, PM, 1772. Foto: J. K.
Zalar, * 1862, Lovranovo 1, t 73 let, 4 otroci, 1 umrl v 1. letu;
g) sin Jože Škrlj, * 1886,149 let, žena Jožefa Tomšič, * 1901, Stari trg 8 c -it. j-1-1
pri Višnji Gori, f 20 let, II. žena Marija Oblak, * 1902, Topol 10, Begunje,
ari—- -a
t 74 let, I. zakon 1 otrok, II. zakon 4 otrok, vsi odrasli.
Do leta 1848 je kmetija spadala pod hasberško gospostvo. Ivan Škrlj,
(sin D, roj. 1898, je leta 1919 umrl v bolnici v italijanskem ujetništvu, Alojz
Leta 1718 je imel Matevž Tomec (Thomez) v
Škrlj, (sin g), roj. 1923, je leta 1945 umrl v nemški internaciji. Žerovnici (Tumči) četrtinsko kmetijo. AS, 1/13
19 (29). TUMČI, 1/4 kmetije u. Foto: J. K.

a) Matevž Tomec (Thomez) je imel leta 1718 četrtinsko kmetijo;

•pcri‘fd)ilft ■biift/if <~cj
b) sin Simon Tomec je imel isto kmetijo leta 1750, umrl leta 1773, star
70 let; 'C’a r Jpaib 3bo. /p
^_
1787 je imel Luka Hribar iz Žerovnice 19
či) 1/4 kmetije pod hasberškim gospo-
n. AS, J kataster. Foto: J. K.

Leta 1752 je imel Simon Tomec iz Žerovnice (Tumči) 1/4
kmetije z njivami: Zamostnice, Za vrtovi, Med poti itd.
AS, T kataster. Foto: J. K.
AS, J kataster.
Viktor Hribar, risba znamenja.
Leta 1752 sta imela Luka Ule (Lukovi) in Jurij Hribar 1429 AS, T kataster.
(Tumči) iz Žerovnice 1/2 kmetije z njivami: Zamostnice,
1430 AS, J kataster.
Za vrtovi. Med poti itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
 Žerovnica 587

c) v katastru iz leta 1752 je zapis, da sta imela Luka Ule (Lukovi)

in Jurij Hribar od te hiše 1/2 kmetije. Kmetije so se torej delile in
združevale;
č) Luka Hribar, * 1733, leta 1787 je imel kmetijo, žena Marija Pe­
trič, 4 otroci; 1431
d) sin Urban Hribar, * 1766, žena Helena Petrič, * 1770, Žerovnica 'J

5 (Krko), t 49 let, 5 otrok; OMd j ‘

e) sin Jernej Hribar, * 1814,141 let, žena Helena Mekinda, * 1815,
Lipsenj 31 (Malnarčkova), t 55 let, 4 otroci;
f) sin Martin Hribar, * 1840, f 89 let, žena Terezija Knap, * 1836,
Žerovnica 50 (sedaj Godeševi), 3 otroci; Dne 8. okt. 1693 je bil rojen in krščen Simon,
zak. sin Antona Uleta in njegove žene Marjete iz
g) sin Franc Hribar, * 1867, t 73 let, žena Marjeta Herblan, * 1872, Že­ Žerovnice (Živci). Krstil ga je g. prelat in župnik
rovnica 33 (Hrblanova), t 66 let, 5 otrok; Gregor Črvič. Botra sta bila Tomaž Švajnoh in
Neža Razdrehovka. NŠAL, RMK, 1693. Foto: J. K.
h) Janez Špehar, * 1900, v Romuniji, bival Dane 22 (sedaj Maček, Skri­
lje), f 36 let v Franciji, se je priženil, žena Ivana Hribar, * 1910, II. mož
Jakob Joželj, * 1908, Lipsenj 14 (Dolenji Jožljev), I. zakon 1 otrok, II.
zakon 3 otroci.
a^~P
Prejšnji priimek je postal domače ime. Kmetija je spadala pod hasber- 1*4—
ško gospostvo. Janez Hribar, (sin g), roj. 1907, je odšel v Francijo.
20 (31). ŽIVCI, 1/4 kmetije Leta 1718 je imel Anton Ule iz Žerovnice (Živč)
1/4 kmetije pod hasberškim gospostvom. AS,
a) Anton Ule je bil gospodar leta 1693 in je imel četrtinsko kmetijo še 1/13 u. Foto: J. K.
leta 1718, žena Marjeta (--), leta 1718 seje rodil sin Simon;
P* f ČU <r
b) Andrej Rok, se je priženil, žena Neža Ule, vsaj 2 otroka; i Z-z>
zf' ^ “ f*. \
c) leta 1787 je imel kmetijo Valentin Rok; 1432 toč c'S! \
č) Štefan Rok, * 1798, f 52 let, poroka leta 1822, žena Barbara Škof, *
1799, f 65 let, 7 otrok; P*?"
d) sin Mihael Rok, * 1825, t 42 let, žena Jera Logar, * 1829, Žerovnica
44 (Dolnja Lunkova), 6 otrok, 1 umrl v 1. letu; " U:
/// ...
e) sin Mihael Rok, * 1855, t 80 let, žena Frančiška Drobnič, * 1859, Dne 20. dec. 1666 je bila krščena Neža, zak. hči
Žerovnica 32 (Gornikova), f 75 let, 5 otrok; Miklavža Kebeta in njegove žene Ane. Krstil jo
f) sin Matija Rok, * 1894,184 let, žena Marija Turšič, * 1897, Martinjak je Blaž Thus, duhovnik. Botra sta bila Blaž Telič
in Uršula Živka (Shiuka). Živč je bil lahko to leto
17 (Korobičanova), f 80 let, 3 otroci. priimek ali pa kaplan zapisal domače ime: Živka,
Živč je bilo leta 1666 domače ime ali priimek. Do leta 1848 je kmetija Zivč. NŠAL, RMK. 1666. Foto: J. K.

spadala pod hasberško gospostvo, a v spisku leta 1752 je ni. Pri hiši so ime­
li hišno znamenje: strehica s tremi podpornimi črticami.1433 Med Živčo in
Tumčo hišo je stala prvotna Rutarjeva hiša. 1434

Hišno znamenje, Žerovnica 20 (Živči).

ZJata poroka zakoncev Rok iz Žerovnice 20

(Živči) 10. maja 1930. Od leve sedijo: Marija
Šuštaršič, roj. Rok (Gričarjeva); zlatoporočenca:
mati Frančiška in oče Miha; Marija - ta mlada,
in njen mož Matija. Spredaj ležita brata France
in Vladimir Šuštaršič (Gričarjeva). Fotografijo
hranijo Živči.

1431
NŠAL, RMK, podatke pod č) je zbral
L. Drame.
1432
AS, J kataster.
1433
Tone Primožič, risba znamenja.
1434
Andrej Turšič, ustni vir.
588 VI. poglavje

21 (33). ŠTECNARJEVI, prej Glavinc, 1/4 kmetije, od leta 1899 gostilna y

a) Gregor Steržaj je imel leta 1640 četrtinsko kmetijo pod beneficijem

Jfčcjčr Wt'p
sv. Petra v Ložu;
> * * v'
b) Simon Steržaj je imel isto kmetijo po Gregorju Steržaju, leta 1686 je *■/'**!

r
imel Simon v reji par volov od cerkve sv. Pavla;
c) Jernej Steržaj je imel leta 1738 isto kmetijo pod beneficijem sv. Bar- L?,a 1640 ie Imel Gre9°r Steržai|Z žerovmce
, T v i c- .. . v n n n , 10^o t l i -i , Štecnarjevi 1/4 kmetije pod beneficijem sv.
bare v Ložu, beneficij je prešel do leta 1848 na Lambergov kanomkat v Petra v Ložu Za njim jo je ime, Simon Steržaj
Ljubljani; AS 1, Vic. a, 1/17, šk. 32. Foto: J. K.
č) sin Anton Steržaj (Strschey), * 1722, je imel kmetijo leta 1757 in še
1787, žena Marina Tomc, II. žena Jera Žurbi, I. zakon 5 otrok;
d) sin Jurij Steržaj, * 1757, žena Marija Meden, Žerovnica (Landovec),
5 otrok;1435 G/* ‘V« V (\ &}
e) Gregor Logar, * 1777, Žerovnica (Dovič), t 79 let, seje leta 1818 pri­
ji:

ženil, žena Marija Steržaj, * 1795, t 72 let, 5 otrok;

Leta 1738 je imel Jernej Steržaj iz Žerovnice
f) sin Gašper Logar, * 1824, žena Marjeta Lavrič, * 1841, Veliki Vrh, (štecnarjev) 1/4 kmetije pod beneficijem sv.
Bloke, f 24 let, II. žena Jera Škerbec, * 1836, Škrabče, I. zakon 2 otroka, Barba/Lv, L?z/m p0,d La!1lb0e0r9rVim ^aaomka‘
’ ’ ’ ’ ’ ’ tom.NSAL, L. kanonikat, 1738. Foto: J. K.
II. zakon 3 otroci, 2 umrla v 1. letu;
g) posestvo je kupil Matej Sežon, * 1845, Dane 3 (Janezov), trgovec,
žena Katarina Lunka, * 1850, Žerovnica 55 (Zgornja Nivča), t 27 let, II.
žena Terezija Lunka, * 1856, sestra Katarine Lunka, I. zakon 2 otroka, II. n/W' ■ f
zakon 5 otrok, 3 umrli v 1. letu;
h) leta 1897 je kmetijo kupil Jakob Marolt, * 1866, Mala Slevica 13, Leta 1757 je imel Anton Steržaj iz Žerovnice
Velike Lašče, t 80 let, žena Marija Kraševec, * 1872, Breg 21, Ribnica, 4 (štecnarjev) 1/4 kmetije, nšal, l. kanonikat,
otroci; 1757. Foto: J. K.

i) Miha Rok, * 1887, Žerovnica 20 (Živč), f 68 let, se je priženil, žena

Karolina Marolt, * 1899, f 97 let, 3 otroci, 2 umrla do 6. leta.
Šestletni Anton Rok je 13. aprila 1941 na Lužarjevem klancu padel z
voza in se smrtno ponesrečil.1436 Franc Marolt, roj. 1902, (sin h), je leta Hišno znamenje, Žerovnica 21 (Štecnarjevi).
1969 umrl v Kanadi. Pri hiši imajo hišno znamenje: tri vodoravne vzpo­
redne črte.1437
22 (35). PIŠKURJEVI, 1/4 kmetije
a) Jakob Steržaj (Stersay) je leta 1640 imel 1/4 kmetije pod beneficijem
sv. Petra v Ložu;
b) sin Gregor Steržaj je imel isto kmetijo za očetom Jakobom;
c) leta 1738 je imel Jurij Steržaj četrtinsko kmetijo pod beneficijem sv. Leta 1640 je imel Jakob Steržaj iz Žerovnice
Barbare v Ložu, ta pa je prešel na Lambergov kanonikat v Ljubljani; (Piškurjevi) 1/4 kmetije pod beneficijem sv.
Petra v Ložu. Za njim jo je imel Gregor Steržaj.
č) Jurij Ravšelj je leta 1743 prejel kmetijo od Jurija Steržaja; AS 1, Vic. a, 1/17, šk. 32. Foto: J. K.
d) sin Jurij Ravšelj je po jožefinskem katastru imel kmetijo leta 1787,
žena Katarina iz Loža, leta 1780 je bil v hiši rojen sin Mihael Ravšelj; f ■< , /

u iS-’, j

. j .
y::Ai
tiBMH

Leta 1738 je imel Jurij Steržaj (Stersajj) iz

Žerovnice (Piškurjevi) 1/4 kmetije pod benefi­
cijem sv. Barbare v Ložu in pod Lambergovim
kanonikatom. Za priimkom piše: »služi od če-
trtinske kmetije z davkom, činžem« (dient von
Jh h.t - * y-i einer viertl Hueben - Steuer, Zinss). Čez nekaj
■ - 7h let je imel kmetijo Jurij Ravšelj. NŠAL, L. kano­
* nikat, 1738. Foto: J. K.

Leta 1738 je Jurij Steržaj iz Žerovnice (Piškurjev) letno
dajal od 1/4 kmetije 3 gld., 25 kr. in 2 denariča činža
in davka v denarju (davek v denarju je pripadal tudi de-
želnemu knezu) in dajatve v naravi (Contribution): po 2
škafca (Schafl) pšenice in prosa, 6 škafcov ovsa, 1 ko-
koš, 7 jajc in pol in 7 povesem in pol prediva. Podobne
dajatve so dajali tudi drugi vaščani, ki so bili pod drugimi
gospostvi. NSAL, L. kanonikat, 1738. Foto: J. K.
Dne 23. sept. 1780 je bil v Žerovnici št. 22 (Piškurje-
vi), ki je bila pod beneficijem sv. Barbare v Ložu, krščen
Mihael, zak. sin Jurija Ravšlja in njegove žene Katarine,
1435 NŠAL, RMK Cerknica za omenjena
rojene v Ložu. Rojen je bil ob 9. zvečer. Krstil ga je Ignacij leta, podatke pod č) in d) je zbral L.
Baraga, kaplan. Botra: Tomaž Kotnik in Marjeta Ule (Ul- Drame.
letin), oba iz vasi. NŠAL, RMK, 1780. 1436 NŠAL, MMK Grahovo, 1941.
1437 Ana Rok, risba znamenja.
 Žerovnica 589

e) sin Matevž Ravšelj je imel kmetijo leta 1796, žena Marija Kovač, * f Tfarr
1778, vsaj 1 otrok; u

f) Anton Zigmund, Žerovnica 45 (Kraševec) je prejel kmetijo od Mate­ n- ‘m*.

f** - • bifitst J,
b«on ju inttii
vža Ravšlja po letu 1796; j 91 n m e t S J>« »1
g) Anton Zigmund (vnuk Antona Zigmunda), * 1793, t 85 let, se je pri­ Ur!.. Km.

ženil, žena Helena Ravšelj (oče Matevž Ravšelj), * 1803, f 39 let, 5 otrok; »n J
h) Lovrenc Ule, * 1833, Goričice 2 (Uleč), se je leta 1852 priženil^ žena O? n It
Lucija Zigmund, * 1832, f 26 let, II. žena Elizabeta Lunka, * 1839, Zerov- mm*
I....S _ tlitti*
nica 55 (Zgornja Nivča), I. zakon 2 otroka, II. zakon 4 otroci, 2 umrla do
2. leta; Po letu 1796 je Anton Zigmund iz Žerovnice
(Pjškurjevi) prejel kmetijo od Matevža Ravšlja.
i) sin Franc Ule, * 1865, f 86 let, žena Neža Srebotnik, * 1876, Grahovo NŠAL, L. kanonikat, 1796. Foto: J. K.
7 (Kovačeva), t 78 let, 8 otrok, vsi odrasli;
j) sin Janez Ule, * 1905, t 83 let, žena Ivana Klučar, * 1915, Žerovnica
42 (Gornja Babčeva), f 90 let, 2 otroka.
France Ule, (sin i), roj. 1897, žena Ivana Lunka, roj. 1898 v Braziliji,
Žerovnica 57, in hčerka Amalija, roj. 1920, so odšli v ZDA. Hišno znamenje, Žerovnica 22 (Piškurjevi).
Kmetija je spadala pod beneficij sv. Barbare v Ložu in potem pod Lam­
bergov kanonikat. Pri hiši imajo hišno znamenje: dvojna streha s podalj­ - —i«®!
šanimi črtami in prečna črta. 1438
J 6 70 . ’i

g ■'•‘•V Ac *7c4;>
23 (37). DOLNJI TELIČEVI, 1/4 kmetije i -‘V -t/ - L
a) Mihael Telič, žena (-), vsaj 1 otrok; ffar tf *+*-'$*-r Cč
<s*r. * > / fk. k ~
b) sin Boštjan Telič (Teliz), * 1648, žena Marija Mikulič iz Cerknice, jgp .'G «'M, C* ? C * *Y h“
poročena leta 1670, vsaj 1 otrok; 7'*i *•'*''< Ua
c) Blaž Telič (Tellitsch), starejši (der alte) je bil gospodar leta 1718 in še
1' * ------
leta 1752;
Dne 8. jan. 1670 sta sklenila zak. zvezo Bo-
č) Matija Telič, žena Marija (-), vsaj 2 otroka; štjan, sin pok. Mihaela Teliča (Teliz) iz Žerovni­
d) sin Andrej Telič, * 1757, t 80 let, Marjeta Herblan, iz Žerovnice 33 ce (Dolnji Teličev), in Marina, hči Jurija Mikuliča
(Mikuliz) iz Cerknice. Priči: Martin Mikulič in
(Hrblanova), 3 otroci; 1439 Jurij Mele (Melle). NŠAL, PM, 1670. Foto: J. K.
e) sin Luka Telič, * 1783, f 60 let, žena Jera Modic, * 1786, Žerovnica 25
(na stanovanju), f 79 let, 3 otroci;
f) sin Luka Telič, * 1815, t 75 let, žena Helena Knap, * 1821, Žerovnica S>'-ra!ic
12 (sedaj Teličeva), 6 otrok, 2 umrla do 3. leta;
g) sin Valentin Telič, * 1848, f 43 let, žena Ivana Sežun, * 1862, Lipsenj i LmI
13 (Šuštarjeva), f 30 let, II. mož Janez Telič, * 1859, Žerovnica 23, f 77 let, Leta 1718 je imel Blaž Telič (Tellitsch) starejši
II. žena Marija Zakrajšek, * 1871, Ponikve 2 (Markot), t 65 let, I. zakon 2 iz Žerovnice (Dolnji Teličevi) 1/4 kmetije. AS,
1/13 u. Foto: J. K.
otroka, II. zakon 4 otroci, vsi odrasli;
h) sin Matija Telič, * 1898, t 75 let, žena Marija Jene, * 1902, Žerovnica
4cunhrq
41 (Klčarjeva), t 89 let, 4 otroci.
Zdi se, da sta leta 1718 oče Blaž Telič in sin Blaž Telič polovično kmetijo \Jln<sK' TdJfri' Jjauš 3ko. W m
tratili
razdelila na dve četrtinski kmetiji. Blaž Telič starejši (der alte) je bil go­ j Sknfflmmj) t)tf Area >
j. i-r Hutma
spodar pri Dolnjih Teličevih, sin Blaž Telič mlajši (der junge) pa pri Zgor­
Leta 1787 je imel Andrej Telič iz Žerovnice 23
njih Teličevih. Do leta 1848 je kmetija spadala pod hasberško gospostvo. (Dolnji Teličevi) 1/4 kmetije pod hasberškim
Pri hiši imajo hišno znamenje: dvojna strehica in v njej razširjena črka gospostvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
V, ki ima kraka skozi streho.1440
24 (39). ZGORNJI TELIČEVI, 1/4 kmetije
a) Janez Telič (Tellzh), žena (--), vsaj 1 otrok;
b) sin Boštjan (Woste) Telič, žena Neža Ule (Ollam), poročena leta 1671,
vsaj 1 otrok; Hišno znamenje, Žerovnica 23 (Dolnji Teličevi).
c) Blaž Telič mlajši (der junge) je bil gospodar leta 1718 in še leta 1752;
č) po jožefinskem katastru je imel leta 1787 kmetijo Matija Telič, žena
Jera Modec, vsaj 2 otroka, leta 1772 je bila rojena hči Marija Telič;
1438 Lvan Ule, risba znamenja.
d) sin Jernej Telič, * 1788, t 66 let, žena Neža Ule, * 1792, f 51 let, 7
1439
otrok, vsi odrasli; NŠAL, RMK Cerknica za omenjena
leta, podatke pod č) in d) je zbral L.
e) sin Gašper Telič, * 1828, t 53 let, žena Neža Debevec, * 1838, Zavrh, Drame.
1440
župnija Borovnica, 7 otrok, vsi odrasli; Jože Telič, risba znamenja.
590 VI. poglavje

f) sin Anton Telič, * 1866,158 let, žena Frančiška Lunka, * 1880, Žerov- . -
nica 55 (Zgornja Nivča), t 85 let, 9 otrok, vsi odrasli;
A
g) sin Franc Telič, * 1900, f 77 let, žena Justina Urbič, * 1911, Lipsenj 9 £*' Jh b- ' •-■ vin utni^r
(Ozemčova), t 97 let! 3 otroci.
jDnf&iLf. 6''*4vr-p %
Do leta 1848 je kmetija spadala pod hasberško gospostvo. V treh gene­
racijah so vsi otroci odraslil Marija Telič, (hči f), roj. 1904, je odšla v ZDA.
Pri hiši imajo hišno znamenje, kije podobno Dolnjemu Teličevemu, le da
ima črka V dvojna kraka. ! 141
Dne 18. maja 1671 sta sklenila zak. zvezo Bo­
25 (41). LUNKOVI, hišar štjan (Woste) Telič (Tellzh), sin Janeza Teliča
iz Žerovnice (Zgornji Teličevi), in Neža, hči pok.
a) leta 1787 je imel kajžo Simon Lunka; Gregorja Uieta (Ollam). Priči: Jakob Lunka in
b) Martin Funda, * 1789, Žerovnica, 147 let, leta 1836 je umrl za kolero, Urban Telič. Poročil ju je Martin Lipovec. NŠAL,
PM, 1671. Foto: J. K.
žena Helena Jene, vdova * 1787, Žerovnica 7 (Stricova), t 62 let, 4 otroci;
c) Anton Štenta, * 1811, Cerknica 75 (Štentovi), se je priženil, žena
Neža Funda, * 1814,135 let, II. žena Katarina Zigmund, * 1816, Žerovnica
45 (Kraševec), f 47 let, I. zakon 3 otroci, II. zakon 3 otroci, 3 umrli do 3.
D /L ,A v -
iy. -j?
-A -" b '' i

---------------------------------------------- ■—

Leta 1787 je imel Simon Lunka iz Žerovnice 25

(Lunkovi) kajžo pod graščino Koča vas. AS, J
'»

leta; odselili so se v Žerovnico 54;

č) Martin Jonke, * 1800, žena Marija Furlan, * 1820, 1 otrok, umrl v
1. letu;
d) Martin Sega, iz Grahovega 63, žena Marjeta Krajc, 3 otroci, druži­
na Sega seje odselila v Grahovo 36;
e) hišo je kupil Andrej Logar iz Žerovnice 44 in jo imel leta 1834;
f) sin Jurij Logar, * 1834, Žerovnica 44 (Dolenji Lunkov), f 93 let, žena
Helena Štrukelj, * 1842, Žerovnica 52 (Čednikova), f 71 let, 5 otrok, vsi
odrasli;
g) Janez Telič, * 1920, Žerovnica 39 (Opekov), žena Ana Ule, roj. 1930,
Grahovo 17 (Bovščeva), 4 otroci.
Hiša je spadala pod graščino Koča vas. Janez Logar, (sin f), roj. 1870, je
umrl v ZDA.
kataster. Foto: J. K.
Leta 1718 je imel Blaž Telič (Tellitsch) mlajši iz
Žerovnice (Zgornji Teličevi) 1/4 kmetije pod
hasberškim gospostvom. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
•perrfc&flft U ft n 5 in »-g ■
|Jpguž ?)h'0.~'4
Leta 1787 je imel Matija Telič iz Žerovnice
(Zgornji Teličevi) 1/4 kmetije pod hasberškim
gospostvom. AS, J kataster. Foto: J. K.

26 (43). MEŽNARIJA, 1/8 kmetije

a) leta 1787 je imel 1/8 kmetije Luka Modec;
b) Mihael Funda, * 1843, t 32 let, žena Marija Knap, * 1846, Žerovnica
50, II. žena Marija Šega, * 1844, Žerovnica 37 (Kovačeva), I. zakon 2 otro­ Hišno znamenje, Žerovnica 24 (Zgornji Teličevi).
ka, II. zakon 3 otroci;
c) sin Matija Funda, * 1877, f 64 let, žena Neža Zakrajšek, * 1888, Zales Paul’
sto. 9?amctt te6(brutttbcut)cA
4, t 76 let, 18 otrok! 8 umrlo do 4. leta; leta 1935 so kupili hišo v Graho­
vem 61. Glej Grahovo 61!
27 (50). ŠEGOVI, 1/8 kmetije
Leta 1787 je imel Luka Modec iz Žerovnice 22
a) Lovrenc Šega, * okoli 1722, žena (--), vsaj 1 otrok; (Mežnarija) 1/8 kmetije pod hasberškim gospo­
stvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
b) sin Simon Šega, žena Uršula Kobencl, Grahovo 24, II. žena Helena
Gornik, Grahovo (oče Pavel), III. žena Uršula Ule, * 1757, Grahovo 33, II. 9Mmcn
zakon 3 otroci, III. zakon 2 otroka;1442 Sto.

c) leta 1787 je imel kmetijo Jožef Šega; ur

č) Tomaž Šega (sorodnik Simona Šega), * 1796, f 53 let, žena Marija Leta 1787 je imel Jožef Šega iz Žerovnice 27
Jene, * 1796, t 69 let, 9 otrok, 3 umrli do 6. leta; (Šegovi) 1/8 kmetije pod hasberškim gospo­
stvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
d) sin Anton Šega, * 1838, f 77 let, žena Elizabeta Knap, * 1839, Žerov­
nica 50 (Lovretova), f 74 let, 5 otrok, vsi odrasli; SŽamett kKbnmfbtjir/tj,
e) sin Jakob Šega, * 1874, t 72 let, žena Marija Truden, * 1880, Grahovo
6 (stanovanje), 8 otrok, 3 umrli v 1. letu;
f) sin Jakob Šega, * 1905, f 63 let, žena Marija Mihelčič, * 1914, Graho­
Leta 1787 je imel Jakob Šega iz Žerovnice 28
vo 54 (Lombardova), 1 otrok. (Gričar) 1/8 kmetije pod hasberškim gospo­
stvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
Kmetija je spadala pod hasberško gospostvo. Pri hiši imajo hišno zna­
menje: del nagnjenega rešeta in na levi karo. 1443 1441
Franc Telič, risba znamenja.
1442
NŠAL, RMK, podatke pod a) in b) je
28 (48). GRIČARJEVI, prej Štenta, 1/8 kmetije zbral L. Drame.
a) Jakob Šega je imel leta 1787 eno osmino kmetijo; 1443
Danica Plos, risba znamenja.
 Žerovnica 591

b) sin Andrej Šega (oče Anton Šega), * 1801, f 41 let, žena Marija Hiti,
* 1804, t 66 let, II. mož Janez Lunka, * 1804, Žerovnica 40 (Brinar), f 86
let, I. zakon 4 otroci, II. zakon 2 otroka, 2 umrla do 5. leta;
c) sin Franc Šega, * 1836, žena Marija Malnarčič, * 1837, Žerovnica (oče
Matija, stanovanje), 8 otrok, 2 umrla do 6. leta, družina se je odselila na
Gorenje Jezero 21;
č) Jernej Primožič, * 1822, Podslivnica 10 (Gričar), žena Helena Ster­
žaj, * 1808, Žerovnica 21 (Štecnar), f 76 let, 2 otroka; Hišno znamenje, Žerovnica 27 (Šegovi).
d) sin Matija Primožič, * 1851, žena Antonija Šuštaršič, * 1856, 2 otro­
ka, oba umrla v 1. letu;
<
e) Janez Šuštaršič, * 1879, f 91 let, sin Antonije Šuštaršič, žena Marija >
Rok, * 1883, Žerovnica 20 (Živča), t 70 let, 7 otrok, 1 umrl v 1. letu.
Do leta 1848 je kmetija spadala pod hasberško gospostvo. Pri hiši imajo
hišno znamenje: prevrnjena strehica, ki jo prečka navpična črta. M 1-1 Hišno znamenje, Žerovnica 28 (Gričarjevi).

29 (47). MEŽNARJEVI, 1/8 kmetije

a) leta 1787 je imel kmetijo Gregor Klančar;
b) Marko Klančar, žena (--), vsaj 1 otrok;
c) sin Anton Klančar, * 1797, f 66 let, Marija Polončič, * 1814, Dolenje
Poljane 5 (Polonšča), 6 otrok, 4 umrli do 5. leta; so se odselili;
č) Matija Malnarčič, * 1791, Žerovnica 48 (Dolnji Babčev), t 56 let,
žena Marija Urbas, * 1793, f 42 let, II. žena Helena Meden, * 1806, Žerov­
nica (Landovec), t 58 let, I. zakon 6 otrok, II. zakon 1 otrok; prišli so iz
Žerovnice 48;
d) sin Jožef Malnarčič, * 1844, t 29 let, žena Terezija Kotnik, * 1843,
1 otrok, umrl v 1. letu, II. poročena z Janezom Lunkom v Žerovnico 55
(Zgornji Nivč);
e) hišo je kupil Franc Funda, * 1868, Žerovnica 26 (mežnarija), f 78 let,
žena Marjeta Vesel, * 1875, t 88 let, 6 otrok;
f) sin Franc Funda, * 1905, t 85 let, žena Amalija Debevc, * 1919, Lip-
senj 8 (Debevča), f 86 let, 2 otroka.
Do leta 1848 je hiša spadala pod hasberško gospostvo, a leta 1752 v ka­
tastru tega gospostva gospodarja Klančarja ni.
30 (46). CAJBOH, 1/8 kmetije
a) Mihael Cajboh, žena Neža (-), II. žena Helena (-) je bila mati Ma­
tije Jeršana;
b) Matija Jeršan, * 1785, Žerovnica (Perkus), f 65 let, se je priženil,
žena Neža Cajboh, * 1787, t 73 let, 5 otrok, vsi odrasli;
c) Anton Janežič, * 1807, Gorenje Jezero 15 (Starči), leta 1842 se je
priženil, žena Uršula Jeršan, * 1810, f 64 let, 4 otroci;
č) Andrej Herblan, * 1854, Žerovnica 33 (Hrblanov), t 85 let, seje pri­
ženil, žena Ana Janežič, * 1850, f 93 let, 5 otrok, 2 umrla v 1. letu;
d) sin Janez Herblan, * 1913, f 36 let, žena Ivana Hribar, * 1926, Žerov­
nica 34 (Hribarjeva), t 82 let, 2 otroka.
Prejšnji priimek je postal domače ime. Do leta 1848 je kmetija spadala
pod hasberško gospostvo.
31 (45). ŠEGOVI, prej Ribčevi, 1/8 kmetije 1:---------------—-------------------------- -

a) Jožef Šega je imel kajžo pod hasberškim gospostvom leta 1752; 1445 Dne 30. jan._ 1752 sta se poročila Primož, sin
pok. Jožefa Šege (Schega) iz Žerovnice (Šego­
b) sin Primož Šega, žena Elizabeta hči pok. Jerneja Goršeta iz Cerkni­ vi), in Elizabeta, hči pok. Jerneja Goršeta iz Cer­
ce, poročena leta 1752, vsaj 3 otroci; knice. Poročil ju je Danijel Lončič, kaplan. Priči:
Andrej Šega in Matija Rožanc. NŠAL, PM, 1752.
c) sin Štefan Šega, * 1754, Žerovnica (na stanovanju), po jožefinskem Foto: J. K.
katastru je imel kmetijo leta 1787, žena Jera Gradišar s Studenega na
1444 Janez Šuštaršič, risba znamenja.
Blokah, leta 1776 je bila v hiši rojena hči Uršula Šega, vsaj 2 otroka;1446 1445
AS, T kataster.
č) sin Anton Šega, * 1796,140 let, leta 1836 je umrl za kolero (Brechru- 1446 nšal, RMK, podatke pod c) je zbral
hr), žena Elizabeta Gornik, * 1801, f 56 let, II. mož Mihael Funda, * 1800, L. Drame.
592 VI. poglavje

priženil se je leta 1839,1. zakon 6 otrok, II. zakon 4 otroci, 1. umrl do 7.

leta;
d) sin Andrej Šega, * 1824, žena Jera Telič, * 1825, Žerovnica 24 (Zgor­
nja Teličeva), f 35 let, II. žena Marija Štrukelj, * 1839, Žerovnica 52 (Če-
dnikova), I. zakon 3 otroci, II. zakon 4 otroci, 3 umrli do 10. leta;
e) sin Anton Šega, * 1856, t 60 let, žena Neža Mestek, * 1869, Štorovo
4, f 67 let, 4 otroci, 2 umrla do 7. leta. Leta 1698 je imel Jernej Gornik iz Žerovnice
(Gornikovi) od cerkve sv. Pavla v reji nekaj živi­
f) sin Rudolf Šega, * 1901, žena Frančiška Cerk, * 1904, Borovnica 89, ne. Leta 1700 je imel eno majhno telico naspol
brez otrok. (hat eine kleine Khalbizin auf halb). Leta 1712
pa sta mu ključarja te cerkve kupila (in kauf)
Kmetija je spadala pod hasberško gospostvo. Leta 1836 sta za kolero par volov, vrednih 8 kron, tj. okoli 16 gid.NŠAL,
umrla 7-letni Anton Šega in 19-letna Uršula Šega. Janez Šega, (sin č), roj. urbar cerkve sv. Pavla, 1698. Foto: J. K.
1831, je umrl leta 1852 pri vojakih. Hišo je kupil Jakob Godejša (Kavžar- SO: ' * 1

jev) iz Žerovnice 10. !c Cd

Ltl^ru *'sd*tlhu j?
32 (44). GORNIKOVI, l/4 kmetije
a) Jernej Gornik (Gornekh) je bil gospodar leta 1698 in je imel od cer­ L/X-/
kve sv. Pavla v reji nekaj živine;
b) Jožef Lunka je imel leta 1752 četrtinsko zakupno kmetijo;
Leta 1752 je imel Andrej Lunka (Lunic) iz Že­
c) po jožefinskem katastru je imel leta 1787 kmetijo Jožef Gornik; rovnice (Gornikovi) 1/4 zakupne kmetije, ki je
spadala pod graščino Koča vas. AS, T kataster.
č) Andrej Drobnič, * 1759, t 78 let, žena Uršula Petrič, * 1787, 5 otrok; Foto: J. K.
d) sin Tomaž Drobnič, * 1800, t 58 let, žena Elizabeta Stražišar, * 1804, **>*>
j/ i‘£W|ri)aft: &4ai{e'r]utn
Zelše 5 (Stražišar), 7 otrok, vsi odrasli;
\y r * a
e) sin Gašper Drobnič, * 1829, žena Marija Mulec, * 1836, Otok l (Jer- A-p'Anity $au& fRto.n .
šinova), 7 otrok, 2 umrla do 2. leta;
Leta 1787 je imel Jožef Gornik iz Žerovnice 32
f) sin Jakob Drobnič, * 1863, f 73 let, žena Uršula Kunstek, * 1866, (Gornik) 1/4 kmetije, ki je spadala pod graščino
Grahovo 56 (Kunstek), t 90 let, 6 otrok, vsi odrasli; Koča vas (Hallerstein). AS, J kataster. Foto: J. K
g) sin Jakob Drobnič, * 1890, f 57 let, žena Jožefa Kranjc, * 1889, Žur- ISf fV ■ p Vo-r.
kov Dol 16, Sevnica, 7 otrok, l umrl v l. letu.
h) sin Anton Drobnič, * 1925, f 40 let, žena Alojzija Jene, * 1930, Žerov­ H k* . Ch
nica 41 (Klčarjeva), 2 otroka. . (PiHsu .
Domače ime je prišlo od nekdanjega priimka. Jakob Drobnič, (sin d),
roj. 1846, je leta 1877 umrl v Slavoniji na delu. Iz rodbine Drobnič so odšli f ^4*. ■ l J.AfcA . . ...

v ZDA: Jakob, (sin f), roj. 1890, Janez, roj. 1894, in Franc, roj. 1913. Med j vibf-r J
Gornikovo in Hrblanovo hišo je nekdaj stala Stentava hiša.1447 Do leta 1848 . a
je kmetija spadala pod graščino Koča vas (Hallerstein). * ta -VM /-r* ,

33 (42). HRBLANOVI, 1/4 kmetije Dne 18. nov. 1665 se je v Žerovnico (Hrblanovi)
a) Lenart Hribarje bil brat Jurija Hribarja, s katerim sta si pred letom J^jkovS^Elošk" &?(«
1665 razdelila polovično kmetijo pod šteberškim gospostvom, da je imel Nadlishik Parochiae Oblok), poročil je Marino,
vsak eno četrtino: Jurij je ostal na domu, Lenart pa sije postavil novo hišo; vdovo (vidua) po pok. Lenartu Hribarju (Hribar)
Lenart Hribar, žena Marija (-), II. mož Jurij Herblan (Hreblan) iz Paj­ iz1665. Žerovnice. Poročil ju je Blaž Thus. NSAL, PM,
Foto: J. K.
kovega (Nadlishik), seje 18. nov. 1665 priženil, II. žena Marina Malnarčič
(oče Štefan Malnarčič), poročena 19. jun. 1675, vsaj 1 otrok; rrp
b) sin Jurij Herblan je bil leta 1718 gospodar na četrtinski kmetiji; l <va .<
c) sin Miklavž Herblan, žena (--), vsaj 1 otrok, leta 1752 je imel kmetijo
brat Jernej Herblan; 1448
č) sin Matija Herblan, * okoli leta 1717, t 60 let, žena (--), vsaj 1 otrok; -ZU*J . •
d) sin Jernej Herblan, * 1755, f 80 let, po jožefinskem katastru je imel Leta 1718 je imel Jurij Herblan iz žerovnice
v
leta 1787 kmetijo, žena Marjeta Petrič, * 1759, Žerovnica 5 (Krko), vsaj 1 (Hrblanovi) četrtinsko kmetijo pod hasberškim
gospostvom. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
otrok;1449
e) sin Anton Herblan, * 1784, t 57 let, žena Jera Zgonc, * 1785, t 68 let,
6 otrok, vsi odrasli;
D sin Anton Herblan, * 1813, žena Marjeta Logar, * 1822, Žerovnica 4 1447
Ana Rok, ustni vir.
(Rutarjeva), t 34 let, poročena leta 1843, 4 otroci, vsi odrasli; 1448 AS, T kataster.
g) sin Matija Herblan, * 1844, f 80 let, žena Marjeta Lunka, * 1849, 1449 NŠAL, RMK za omenjena leta,
Žerovnica 6 (Spodnja Nivča), f 65 let, 7 otrok, 3 umrli do 4. leta; podatke pod d) je zbral L. Drame.
 Žerovnica 593

h) sin Franc Herblan, * 1886, f 83 let, žena Marija Žnidaršič, *

1891, Lipsenj 12 (Tehincova), t 81 let, 9 otrok, vsi odrasli, razen ene­
ga, ki je umrl v 1. letu.
i) sin Anton Herblan, * 1931, f 64 let, žena Jožefa Ule, * 1940, Gra­
hovo 17 (Bovščeva), 1 otrok.
Kmetija je spadala pod hasberško gospostvo. Pri hiši so imeli hišno
znamenje: dvojni Andrejev križ: dve vzporedni črti v desno in dve
prečni vzporedni črti. 1150
34 (40). HRIBARJEVI, 1/4 kmetije
a) Jakob Hribarje imel leta 1575 polovično kmetijo pod šteberškim
gospostvom;
b) Jakob Hribarje imel leta 1602 polovično kmetijo;
c) Jurij Hribarje bil gospodar pred letom 1663; z bratom Lenartom
sta si razdelila polovično kmetijo: Jurij je ostal na domu, Lenart pa
si je postavil novo hišo (Hrblanovi); Jurij Hribar se je kot vdovec leta
1663 poročil z ženo Apolonijo Telič, (oče Gregor), leta 1667 je bila roje­
na hči Elizabeta, leta 1672 pa hči Marina; Franc Herblan, roj. 1886, z ženo Marijo, roj.
č) Janez Hribarje bil leta 1718 gospodar na četrtinski kmetiji; Žnidaršič leta 1891, in sinčkom Janezom iz Že-
rovnice 33 leta 1917. Fotografijo hrani družina

I; “ ■■■ iv-
Herblan.

/ iry ^h 14 ^ L 7^S
f- a;

I aJv' - J?ri\r I ’d**/* ‘ W%3,

* ^ ' fS' •• *

_ . ’ .vA,x
csi---*
V " % Vv i&iii.____ ___ ^ y J „

Leta 1718 je imel Janez Hribar iz Žerovnice (Hribarjevi)

Dne 7. jam 1663 sta se poročila Jurij (Juri) Hribar, 1/4 kmetije, pred njim jo je imel Jurij Hribar. AS, 1/13
vdovec iz Žerovnice (Hribarjov), in Apolonija, hči pok. u. Foto: J. K. Dne 13. sept. 1777 je v Žerovnici št. 32 (za eno
Gregorja Teliča iz Žerovnice. Priči: Miklavž Vesel in Ja­ št. so potem spremenili), ki je bila pod hasber-
kob Grajš. Poročil ju je Blaž Thus, duhovnik. NŠAL, PM, V**- cl $C}-<3U*-^
r" škim gospostvom, umrl kmet Matija Herblan,
1663. Foto: J. K. star okoli 60 let. Previden s sv. zakramenti je
■f ^ y vdano v Gospodu umrl. Na pokopaljšču v tem
Ar
kraju ga je pokopal Gašper Faber. NŠAL, MMK,
§ UL 1$ j /n.. f[ j~r A 7 /f1( cq f'"'c'1 1784. Foto: J. K.
Alb
t LJ* (ji*. L I j-ii
Cjc/ W’ .1

r4r» ^ ^ ^ ; fik 'dzjf;

//s (c«»/.•>^4.

Hišno znamenje, Žerovnica 33 (Hrblanovi).

s/^, ^ ^ lz ZJo ^

Dne 8. majaJ780 sta se poročila Martin, zak. sin Luka

Dne 15. nov. 1667 je bila rojena in krščena Elizabeta, zak. Hribarja (iz Žerovnice št. 34, pisano 33), in Neža, zak.
hči Jurija Hribarja in njegove žene Apolonije. Krstil jo je hči Tomaža Jenca. Po oklicih sta bila poročena v cerkvi v
Blaž Thus, duhovnik. Botra sta bila Jurij Slane in Jera Žerovnici (in eccl. ibi). Priči: Lovrenc Malnarčič in Janez
Klučarica. Iz Žerovnice. NŠAL, RMK, 1667. Foto: J. K. Pakiž (Pakhuis). NŠAL, PM, 1780. Foto: J. K.

d) sin Luka Hribar, žena (-), vsaj 1 otrok, leta 1752 je imel kmetijo
Miha Hribar, Lukov brat;
e) sin Martin Hribar, * 1754, t 80 let, žena Neža Jene, * 1760, Žerovnica
41 (Klčarjeva, oče Tomaž), poročena leta 1780, 2 otroka, dvojčici, umrli do
2. leta, II. žena Marija Pirman, * 1773, f 70 let, II. zakon 4 otroci;
f) sin Mihael Hribar, * 1813, f 79 let, žena Uršula Prevec, * 1813, Lož,
Mesto 33 (Zotlarjeva), f 34 let, poročena leta 1836, II. žena Neža Herblan,
* 1826, Žerovnica 33 (Hrblanova, oče Anton Herblan, mati Jera Zgonc), f
49 let, poročena leta 1848,1. zakon 4 otroci, 1 umrl v 1. letu, II. zakon 5
otrok, dva umrla do 3. leta; Franc Hribar iz Žerovnice 34 in Antonija Dovjak
g) sin Andrej Hribar, * 1851, f 90 let, žena Terezija Lunka, * 1856, Že­ z Dolenjega Jezera 43 sta se leta 1906 poročila
v ZDA (Ashtola PA) in potem imela 11 otrok.
rovnica 40 (Brinarjeva), f 56 let, 7 otrok, 1 umrl v 1. letu; Fotografijo hrani Marija Hribar.
h) sin Franc Hribar, * 1877, f 83 let, žena Antonija Dovjak, * 1888, Do­
lenje Jezero 43 (S konca Markcova), f 91 let, 11 otrok, 2 umrla do 3. leta. 1450
Anton Herblan, risba znamenja.
594 VI. poglavje
i) sin Janez Hribar, * 1910, f 90 let, žena Julijana Intihar, * 1924, Stra­
žišče (Francetova), t 85 let, 2 otroka, 1 umrl v 1. letu.
Kmetija je spadala pod šteberško gospostvo, nato pod hasberško. Iz dru­
žine Hribar sta odšla v ZDA: Marija, (hči g), roj. 1907, in Franc, roj. 1908.
Iz ZDA je leta 1912 prišel Franc Hribar z ženo Antonijo Dovjak in s tremi
naj starejšimi otroci.
»Dne 2. januarja 1934 je pogorel kozolec - dvojnik od Franceta Hribarja
iz Žerovnice št. 34. Bil je krit s slamo. Kako je prišlo do ognja, se ne ve.
Mogoče je kdo čakal zajca, ki prihaja v bližino kozolcev, odvrgel ogorek
cigarete in seje tako vnelo.«1451 Pri hiši imajo hišno znamenje: rešeto, tj.
tri vzporedne poševne črte in tri prečne črte. 1452
35 (38). THINCOVI, prej Matazinovi, 1/4 kmetije
a) Luka Ule je imel leta 1718 četrtinsko kmetijo;
b) Jernej Ule je imel leta 1752 isto kmetijo;
c) Luka Ule, * 1771, f 63 let, žena Marija Tomc, * 1771, f 65 let, vsaj 2
otroka;
č) po jožefinskem katastru je imel leta 1787 kmetijo Simon Tomc;
d) Pavel Logar, * 1812, Žerovnica 46 (Dovičev), žena Marjeta Žnidaršič,
* 1814, Kozarišče 26 (Jakobova), f 41 let, leta 1855 je umrla za kolero (Cho-
lera), 7 otrok; odselili so se v Grahovo 21;
Družina Hribar iz Žerovnice 34 leta 1929 pred
novim skednjem. Stari je sredi aprila tega leta
pogorel. Fotografirali so se, ker je Marija, roj.
1907, odšla v ZDA. Prva vrsta od leve: Ivana,
mati Antonija, roj. 1888, Jože, Jožefa, oče
Franc, roj. 1877, Matevž, stari oče Andrej, roj.
1851; druga vrsta: Marija, France, Janez (ti tri­
je so bili rojeni v ZDA) in Antonija. Alojzija je
bila rojena leta 1931. Fotografijo hrani Marija
Hribar.
Hišno znamenje, Žerovnica 34 (Hribarjevi).
Leta 1718 je imel Luka Ule iz Žerovnice (Tehin-
cov) 1/4 kmetije pod hasberškim gospostvom.
AS, 1/13 u. Foto: J. K.
/Ufo
:t ■ < <
. t /U *'
f.
J. . ,
Leta 1752 je imel Jernej Ule iz Žerovnice (Te-
hincovi) 1/4 kmetije z njivami: Zamostnice, Za
vrtovi, Med poti itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
V * . .batk
...................... ' 1.11/1111.1 m................ ....................................-
Leta 1787 je imel Simon Tomc iz Žerovnice 35
(Thinc) 1/4 kmetije pod hasberškim gospo­
stvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
Dne 26. maja 1924 sta se poročila Franc Žni­
daršič (Thincov) iz Žerovnice 35 in Jožefa Mele
(Primšarjeva) iz Cerknice 112. Od leve sedijo na
tleh: Janez Mele in Tončka Mele (Primšarjeva)
in Matija Obreza (Cibkov); na stolih sedijo: An­
ton Intihar (Anžkov), Jožefa Škof (Malenška) iz
Dolenje vasi, nevesta in ženin, Matija Obreza
(Cibkov) in Marija Žnidaršič (Thincova); tretja
vrsta: Jože Mele (Primšar), Marjeta Intihar (od
Sv. Štefana), Franc Mele (Primšar), Franc Mele
(oče neveste), Tavžljeva Micka iz Cerknice z
Velike gase, Drobnič (Gornikov) iz Žerovnice,
furman in godec Janez Šuštaršič (Gričarjov);
zadaj sta Edvard Knap (Klemenov) iz Cerknice,
furman in Franc Žnidaršič (Thincov) iz Lipsenja.
Nevesta in priča sta bili v Marijini družbi, zato
nosita Marijino svetinjo. Fotografijo hrani Ana
Rok.
1451 Kronika župnije Grahovo, str. 63.
1452 Marija Hribar, risba znamenja.
 Žerovnica 595

e) Luka Hiti, * 1816, žena Neža Klančar, * 1819, Žerovnica 58

(Merganova), f 47 let, 7 otrok, posestvo je bilo prodano, kupil gaje
Matija Žnidaršič (Matazinov) iz Nadleska, kije bil stari oče Jakoba
Žnidaršiča, roj. 1851 v Lipsenju 12, ta pa gaje dobil za doto od očeta
Jakoba Žnidaršič, roj. 1816, ki seje v Lipsenj priženil; ] i:.:i
f) Jakob Žnidaršič, * 1851, Lipsenj 12 (Thincov), f 41 let, žena
Marjeta Lunka, * 1865, Žerovnica 38 (Uleča), f 71 let, 3 otroci;
g) sin Franc Žnidaršič, * 1888, f 82 let, žena Jožefa Mele, * 1905,
Cerknica 112 (Primšarjeva), t 83 let, 8 otrok, 1 umrl v 1. letu.
Do leta 1848 je kmetija spadala pod hasberško gospostvo.
36. JEMEC, prej Švaganovi, to hišo so zamenjali s št. 49, prej
Šemon in Majer, 1/4 kmetije
a) leta 1787 je imel 1/4 kmetije Luka Mekinda;
b) Janez Simšič, * 1773, žena Marija Šrajbas, * 1790, Rakek 5, f
64 let, 3 otroci;
c) sin Gašper Simšič, * 1826, žena Marija Rok, * 1830, Žerovnica
49 (Svaganova, oče Martin Rok), f 37 let, II. žena Marija Štrukelj,
* 1837,1. zakon 5 otrok, II. zakon 2 otroka, oba umrla do 4. leta;
č) Anton Rok, * 1856, Žerovnica 49 (Švaganov), f 71 let, žena
Marija Knap, * 1864, Žerovnica 12 (Teličeva), t 66 let, 7 otrok, vsi
odrasli; Marija Žnidaršič, roj. 1887, iz Žerovnice 35
(Thincova), por. z Matijem Obrezo v Cerknico,
d) Ludvik Jemec, * 1934, Grahovo 52 (11), žena Justina Bavec, * 1935, in mati Marjeta, roj. leta 1865. Fotografirali sta
Iga vas 35 (7), t 64 let, 3 otroci. se leta 1909, da sta lahko poslali sliko bratoma
oz. sinovoma Francu in Jakobu, ki sta delala v
Do leta 1848 je kmetija spadala pod hasberško gospostvo. Janez Rok, ZDA. Fotografijo hrani Marica Pakiž. Foto: J.
(sin č), roj. 1894, je odšel v ZDA. Hišo je kupil Ludvik Jemec z ženo Justino Šega, Grahovo.
Bavec. Švaganovi pa so kupili Remžgarjevo hišo Žerovnica 56 (3) in tam ST
#crrfdjflft ‘'Mus ?i>y-
naredili novo.1454 ■"im- t-Vli/t ir At jjauf Sfto/A’
37 (32). KOVAČEVI, 1/4 kmetije
Leta 1787 je imel Luka Mekinda iz Žerovnice
a) Andrej Čuda (Zudha) je leta 1695 imel 1/4 kmetije; 36 (sedaj Jemec) 1/4 kmetije pod hasberškim
b) sin Andrej Čuda je bil na kmetiji še leta 1733; gospostvom. AS, J kataster. Foto: J. K.

c) sin Simon Čuda;

č) sin Jurij Čuda je imel kmetijo leta 1768 in še leta 1787, žena Marija
Malnarčič;1455
d) Gregor Šega, * 1769, Žerovnica, f 74 let, žena Elizabeta Gornik, *
1775, t 71 let, 3 otroci; Leta 1733 je imel Andrej Čuda iz Žerovnice (Ko-
e) sin Anton Šega, * 1803, t 56 let, žena Lucija Gornik, * 1806, t 42 let, vačevi)_četrtinsko kmetijo. Za njim jo je imel za
Simon Čuda. ŽA Stari trg, fasc. 38. Foto: J. K.
II. žena Elizabeta Južna, * 1808, I. zakon 2 otroka, II. zakon 1 otrok, 1 •Trii'.

umrl do 5. leta; •s /

D sin Franc Šega, * 1833, žena Marija Južna, * 1836, Lož, Predmestje
28 (sedaj Miklovi), t 83 let, 5 otrok, vsi odrasli; Leta 1787 je imel Jurij Čuda iz Žerovnice (Kova­
g) sin Janez Šega, * 1858, f 75 let, žena Marjeta Intihar, * 1869, Pudob čev) 1/4 kmetije, ki je spadala pod starotrško
župnijo. AS, J kataster. Foto: J. K.
11 (Primoževa), f 81 let, brez otrok;
1453
h) kmetijo je podedoval Janez Intihar, * 1880, Pudob 11 (Primožov) in Marija Pakiž, roj. Žnidaršič, ustni vir.
1454
Franc Lunka, ustni vir. Ko je bil An­
od njega jo je leta 1965 kupil Jože Prijatelj, * 1926, Dolenje Kališče, Ve­ drej Rok star tri leta, je s kladivom
like Lašče, t 80 let, žena Frančiška Zajc, * 1928, Podžaga 5, Velike Lašče, v roki stal v hiši (glavna soba) pred
oknom, kije bilo čisto nizko. Stari
2 otroka; oče Anton je bil na peči obrnjen pro­
i) Alojz Kuzma, * 1948, Sela pri Dragatušu, f 62 let, žena Slavka Pri­ ti zidu. Andrej gaje vprašal: »Oče,
a čem?« Ta je dejal: »Daj.« In slišal
jatelj, 1 otrok; seje žvenket stekla, ker je Andrej s
kladivom razbil šipo. Vera Lipovac,
Do leta 1848 je spadala kmetija pod starotrško župnišče. Leta 1843 so roj. Rok, ustni vir.
bile letne dajatve od te kmetije: letna pravda 31 krajcarjev, vrednost tovor­ 1455
ŽA Stari trg, urbarji za omenjena
ne tlake je bila 1 goldinar in 48 krajcarjev, 9 meric in 3/5 merice pšenice leta.
in prav toliko prosa, vendar tega ni dajal.1456 Gregor Šega, roj. 1840, je leta 1456 ŽA Stari trg, urbarji za ta leta, fasc.
:w
1863 umrl pri vojakih (f beim Militer). Leta 1929 je strela zažgala skedenj 1457
Glej sestavek Kraj in cerkev v Že-
in ogenj seje razširil tudi k sosedom. 1457 rovnici v tem poglavju, str. 570.
596 VI. poglavje

38 (30). ULEČI, 1/2 kmetije

a) Marko Ule (Ollau) je imel kmetijo leta 1615;1458
b) Anton Ule je imel 1/2 kmetije pred letom 1752;
c) Anton Lunka je imel isto kmetijo leta 1752;1459
č) leta 1787 je imel kmetijo Jožef Lunka, žena Helena Mevc, 3 otroci;
Leta 1752 je bij Anton Lunka (Ule je prečrtano!
d) sin Andrej Lunka, * 1789, t 74 let, žena Marija Palčič, * 1788, t 79 eden redkih v Žerovnici, ki je imel 1/2 kmetije
let, 6 otrok, vsi odrasli; z njivami: Zamostnice, Za vrtovi (Za verti) itd.
AS, T kataster. Foto: J. K.
e) sin Matevž Lunka, * 1826, žena Marija Debevc, * 1833, Begunje 10
(Grmek), 7 otrok, 1 umrl v 1. letu;
.'Vre.
f) sin Anton Lunka, * 1861, f 73 let, žena Neža Brinovec, * 1876, Dolenja
7/
vas 17 (sedaj Lunkovi), t 77 let, 7 otrok;
g) sin Anton Lunka, * 1909, f 74 let, žena Antonija Hribar, * 1912, Že-
Leta 1787 je imel Jožef Lunka iz Žerovnice 38
rovnica 34 (Hribarjeva), t 88 let, 2 otroka. (Uleči) 1/2 kmetije pod hasberškim gospo­
stvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
Prvotni priimek pri hiši je bil Ule, potem domače ime. Pred 400 leti so
priimek Ule zapisali kot »Ollau«. Kmetija spadala pod hasberško gospo­
stvo. Pri Frančiški Lunka, (hči e), roj. 1872, je v statusu animarum pripis:
»Jako pridna.«
39 (28). OPEKOVI, 1/4 kmetije
Leta 1694 je imel Matija Opeka iz Žerovnice
a) Matija Opeka (Opekha) je imel leta 1694 poleg druge živine tudi (Opeka) poleg druge živine tudi eno brejo kravo
brejo kravo od cerkve sv. Pavla; od cerkve sv. Pavla (der Khirchen aig.j. NŠAL,
urbar cerkve sv. Pavla, 1694. Foto: J. K.
b) sin Matija Lunka ali Opeka (Lulkha oder Opekha) je imel četrtin-
sko kmetijo leta 1718; leta 1752 je zapisano Matija Opeka (Obekha);
I Li-iL-iSo.
c) sin Anton Opeka, * 1713, žena (--), vsaj 1 otrok;
č) sin Blaž Opeka, * 1744, leta 1787 je še imel kmetijo, žena Marija Ko­ aaLL. ■
ren iz Žerovnice (Korenova), II. žena Neža Lavrič z Gorenjega Jezera 12 Leta 1718 je imel Matija Lunka (Lulkha) ali
Opeka iz Žerovnice (Opekovi) 1/4 kmetije pod
(Lavričeva), poročena leta 1780, vsaj 1 otrok;1460 hasberškim gospostvom. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
d) Blaž Opeka, * 1771, žena Marjeta Lunka, vsaj 3 otroci;
e) Andrej Telič, * 1811, Žerovnica 24 (Zgornji Telič, oče Jernej Telič, ' c

mati Neža Ule), f 70 let, seje priženil, žena Marija Opeka, * 1807, t 59 let, U
II. žena Jera Mele, * 1841, Grahovo 30 (Uleča), I. zakon 1 otrok, II. zakon V
3 otroci;
D sin Andrej Telič (sin iz II. zakona), * 1872, t 50 let, žena Frančiška
Leta 1752 je imel Matija Opeka iz Žerovnice
Lekan, * 1883, Pudob 25 (Matjonova), t 28 let, II. žena Neža Logar, * 1876, (Opekovi) 1/4 kmetije z njivami: Zamostnice
Žerovnica 25 (Lunkova), f 59 let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 4 otroci, 1 itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
umrl v 1. letu;
£errfc&«ft beias krc) ■ ;
g) sin Jožef Telič, * 1914, f 93 let, žena Terezija Ule, * 1926, Grahovo 17
(Bovščeva), 4 otroci. ' 1a,/r> fct. Jpaus) 3tW--V_
-J- T gnusit in I
Do leta 1848 je kmetija spadala pod hasberško gospostvo. Pri hiši imajo Leta 1787 je imel Blaž Opeka iz Žerovnice 39
hišno znamenje: dve vzporedni vodoravni črti. 1461 (Opeka) 1/4 kmetije pod hasberškim gospo­
stvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
40 (26). BRINARJEVI, 1/4 kmetije
a) Andrej Lunka, žena (--), vsaj 1 otrok;
b) Matija Lunka je imel leta 1752 četrtinsko kmetijo, žena Marina Ger­
bec, vsaj 1 otrok;
Hišno znamenje, Žerovnica 39 (Opekovi).

/fr Sjpž *
X-.'Ja ■ v/

1468 NŠAL, urbar cerkve sv. Pavla, leto

A
Sj. tŠ***™-i e
A J{'dh us1 <Cm\ k$auš
Leta 1752 je imel Matija Lunka iz Žerovnice (Brinarjev)
1/4 kmetije z njivami: Zamostnice, Za vrtovi. Med poti
itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
a\
Leta 1787 je imel Matevž Lunka iz Žerovnice 40 (Bri-
narjevi) 1/4 kmetije pod hasberškim gospostvom. AS,
J kataster. Foto: J. K.
1615.
1459
AS, T kataster.
1460 NŠAL, RMK, podatke pod c) in del­
no pod č) je zbral L. Drame in PMK,
Stari trg, za leto 1780. Neža Lavrič
je daljna sorodnica pisca te knjige.
1461 Nuša Zalar, risba znamenja.
 Žerovnica 597

c) sin Andrej Lunka, * 1757, žena Marija Steržaj, * 1763, Žerovnica 21

(Stecnarjeva), poročena 5. februarja 1781, vsaj 1 otrok, leta 1787 je imel
■[T A \
kmetijo Matevž Lunka, verjetno Andrejev brat; [f jj'1 > ^d/lAi 'AU >*//a Lly
č) sin Andrej Lunka, * 1786, t 83 let, žena Marija Gornik, * 1787, f 73
let, 5 otrok, vsi odrasli; ' (n ?JLO Al j
f ‘ * l<i. C' i O*-, *-•- j. ?
d) sin Anton Lunka, * 1816, žena Neža Petrič, * 1821, Žerovnica 5 (Kr- \faeitirh afot ct, p^b-
kotova), 8 otrok, 2 umrla do 3. leta; 2
%11 *
e) sin Franc Lunka, * 1844, f 77 let, žena Helena Hribar, * 1845, Žerov­
Dne 5. febr. 1781 sta sklenila zak. zvezo Andrej,
nica 34 (Hribarjeva), f 83 let, 5 otrok; sin Matija Lunka iz Žerovnice 29 (Brinarjev), in
f) sin Janez Lunka, * 1882, t 56 let, žena Kristina Hiti, * 1903, Lovra- Marija^ hči Antona Stržaja (Shtersai) iz Žerov­
nice (Stecnarjeva). Po oklicih sta bila poroče­
novo 2, f 85 let, 4 otroci; na v cerkvi sv. Pavla v Žerovnici. Priči: Marko
g) sin Janez Lunka, * 1924, žena Terezija Avsec, * 1927, Knežja Njiva 1 Gerbec in Tomaž Jene. Kmetija je bila pod has-
berškim gospostvom (Domin. Haaspergensis).
(Gornja), 2 otroka. NŠAL.PM, 1781. Foto: J. K.
Kmetija je spadala pod hasberško gospostvo. Anton Lunka, (sin e), roj.
1878, je odšel v ZDA. Pri hiši so imeli hišno znamenje: rešeto: štiri vzpo­
redne črte, prepletene s štirimi prečnimi črtami. 1462
41 (49). KLČARJEVI, 1/4 kmetije
a) leta 1642 je bil na kmetiji Stefan Jene (Jeniz); 1463 Hišno znamenje, Žerovnica 40 (Brinarjevi).

b) leta 1743 in še leta 1756 sta imela Jurij Jene (Jemez) in Matija Žni­
daršič polovično kmetijo;
c) sin Tomaž Jene, * 1741, žena Katarina Petrič, vsaj 2 otroka, pred
aC rut,sa
letom 1792 je bila polovična kmetija že razdeljena, ker je tega leta imel
Tomaž Jene 1/4 kmetije;1464
č) sin Jernej Jene, * 1797, t 75 let, žena Marija Hribar, * 1798, Žerovnica L
\ 7tn C
iL,
19 (Tumči), f 55 let, 3 otroci; m
d) sin Jožef Jene, * 1828, žena Terezija Logar, * 1833, Žerovnica 46 (Do- Leta 1743 sta imela Jurij Jemec (Klčarjev) in
vičeva), f 25 let, II. žena Marija Ule, * 1837, Grahovo 19,1. zakon 1 otrok, sosed Matija Žnidaršič (Gornji Babčev) iz Žerov­
nice polovico kmetije, ki je spadala pod cerkev
II. zakon 3 otroci; sv. Primoža in Felicijana na Bločicah. Ključarja
J te cerkve sta to kmetijo kupila že leta 1397 od
ti-*1-!
*-*asuu- Snežniških plemičev. NŠAL, urbar Cerknica,

Tl 1743. Foto: J. K.

»pfrrfrfiflft ^faa rčvtuUAH

tx'n
Leta 1756 sta imela Jurij Jene (Klčarjev) in Matija Žni- Leta 1792 je imel Tomaž Jene iz Žerovnice 41 (Klčarjev) *..,uu ta ’
daršič (Gornji Babčev) iz Žerovnice in še 1/2 polovico 1/4 kmetije, ki je spadala pod cerkev sv. Primoža in Fe- Leta 1787 je imel Tomaž Jene iz Žerovnice (Kl­
kmetije, ki je spadala pod cerkev sv. Primoža in Felicijan licijana na Bločicah. NŠAL, urbar Cerknica, 1792. Foto: čarjev) 1/4 kmetije, ki je spadala pod cerkniško
na Bločicah. NŠAL, urbar Cerknica, 1756. Foto: J. K. J. K. cerkev. AS, J kataster. Foto: J. K.
e) sin Janez Jene, * 1872, leta 1916 padel v prvi svetovni vojni, žena
Frančiška Kotnik, * 1875, Gorenje Jezero 7 (Dolenji Kotnik), f 39 let, 7
otrok, 1 umrl v 2. letu;
D sin Rudolf Jene, * 1910, f 76 let, žena Ivana Vesel, * 1922, Žerovnica
16 (Tšova), f 85 let, 3 otroci. Hišno znamenje, Žerovnica 41 (Klčarjevi).
Kmetija je spadala pod cerkev sv. Primoža in Felicijana na Bločicah že
od leta 1400, ker stajo 11. aprila tega leta od Snežniških plemičev kupila
ključarja te cerkve.1465 Leta 1747 je bila kmetija še polovična, imela stajo
Jurij Jemec in Matija Žnidaršič. Gotovo je bila to Gornja Babčeva kmetija,
ker so bili do požara sosedje s hišami in ker so še mejaši pri parcelah. 1466
Anton Jene, Jurijev sin, seje leta 1774 priženil k Zgornjim Grbčim. Neža
1462
Jene, roj. 1760, pa se je poročila k Hribarjevim. Triletni Jožef Jene je 26. Janez Lunka, risba znamenja.
aprila 1950 padel z mosta v Lipsenjščico in utonil. Pri hiši so imeli hišno 1463 NŠAL, urbar cerkve sv. Pavla, leto
1642.
znamenje: rimsko številko šest.1467 1464
Podatke pod c) je delno zbral L.
42 (24). GORNJI BABČEVI, prej Kučar, 1/4 kmetije Drame.
1465
AS, listina 1400, april, 11, glej B.
a) leta 1594 je imela vdova Klučarica (Hutschariza) 1/2 kmetije; Otorepec, Grad Snežnik, str. 38.
b) Tomaž Klučar (Kutschar) je bil leta 1612 gospodar in ključar cerkve 1466
Janez Jene, ustni vir.
sv. Pavla, leta 1614 je še imel isto kmetijo; 1467
Janez Jene, risba znamenja.
598 VI. poglavje

'
;
,/NSercM.nvn.

\#*&m i£u
r,,.UK%rr>»S SvyW,

'.t/Zurun^fr* /*w-.
Leta 1594 je imela vdova Klučarica iz Žerovnice (Gor- Leta 1614 je imel Tomaž Klučar iz Žerovnice (Gornji Bab-
nji Babčevi) 1/2 kmetije, ki je spadala pod cerkev sv. cevi) 1/2 kmetije, ki je spadala pod cerkev sv. Primoža Dne 24. junija 1676 je bil rojen in krščen Janez,
Primoža in Felicijana na Bločicah. AS 1, Vic. a, šk. 72. in Felicijana na Bločicah. AS 1, Vic. a, šk. 72. Foto: J. K. zak. sin Andreja Klučarja in njegove žene Jere.
Foto: J. K. Botra sta bila Tomaž Švajnoh (Suaynoch) in
c) Urban Klučar (Klutschar) je bil leta 1639 in še leta 1651 ključar cer- mc^Nfa^rmk^i67K Foto j' k°b'h'Z
kve sv. Pavla;-1-1(18
č) Andrej Klučar (Kluzhar) je bil gospodar leta 1676, žena Jera, leta ^ ^Vf.- ^ '“‘Ir"/
1676 se je rodil sin Janez; ’J. 3 .
d) Matija Žnidaršič in sosed Jurij Jemec (Klčarjev) sta leta 1747 in še a/ tw e. ■,. l

1756 imela 1/2 kmetije od cerkve sv. Primoža in Felicijana na Bločicah; Leta 1792 je imel Marko Klučar iz Žerovnice 42
(Zgornji Babčevi) 1/4 kmetije, ki je spadala pod
e) Anton Klučar, * okoli leta 1730, žena Marija (--), vsaj 1 otrok; cerkev sv. Primoža in Felicijan na Bločicah. Za
1469 lpfn njim jo je imel sin Simon. IMSAL, urbar Cerknica,
f) sin Marko Klučar, * 1757, žena Marija Zgonc, vsaj 1 otrok, 1792. Foto: J. K.
1787 je imel Marko Klučar že 1/4 kmetije, za njim jo je dobil sin Simon;
g) sin Simon Klučar, * 1785, t 82 let, žena (--), II. žena Helena Koren,
* 1804, Žerovnica 14 (Korenova), f 74 let, I. zakon 1 otrok, II. zakon 5
otrok, vsi odrasli;
h) sin Jurij Klučar, * 1837, žena Neža Koščak, * 1852, Žerovnica 9 (sedaj
Štefacava), 4 otroci, 2 umrla do 8. leta;
Leta 1738 je imel Martin Lunka iz Žerovnice
i) sin Franc Klučar, * 1881, f 79 let, žena Marija Opeka, * 1885, Dolenja (Lunkovi) 1/4 kmetije pod Lambergovim kano­
vas 39 (Ribčeva), f 72 let, 9 otrok, 1 umrl v 2. letu; nikatom. IMSAL, L. kanonikat, 1738. Foto: J. K.
j) sin Franc Klučar, * 1906, t 77 let, žena Frančiška Telič, * 1906, Žerov­ « 7V*TV'' •

nica 24 (Zgornja Teličeva), t 81 let, 3 otroci.

Kmetija je spadala pod cerkev sv. Primoža in Felicijana na Bločicah že mt- ■- -• -*. t
od leta 1400, ker stajo 11. aprila tega leta od Snežniških plemičev kupila
ključarja te cerkve.1470 Daje imel leta 1747 in še leta 1756 Matija Žnidaršič -
i
f • /7lw-- •
- ?
1/2 kmetije s sosedi Klčarjevmi, lahko sklepamo iz tega, ker so imeli Zgor­ 1 Jhfcr • ‘ '
nji Babčevi pred tem letom hišo drugje in potem so za Žnidaršičem dobili ik
to kmetijo in hišo. Leta 1631 je bil v Žerovnici priimek Babič (Bavits).
Hi 'f ■
r-t
Tega leta je bil krščen Gregor Babič, oče je bil Boštjan. 1471 U________
43 (22). LUNKOVI, prej Tonine, 1/4 kmetije Leta 1744 je Martin Lunka iz Žerovnice (Tonine)
. T , , x , /T n i \ • iii i -v i ... ii letno dajal od kmetije: 3 gld., 25 kr., 3 denariče
a) Jakob Lunka (Lulkha) je imel leta 1640 polovično kmetijo pod be- jn po 2 škafca pšenice in prosa, 6 škafcov ovsa,
neficijem sv. Petra v Ložu, leta 1738 je bila ta kmetija že razdeljena na 1 kokoš, 7 in eno petino jajc in 7 in eno petino
dve četrtinski kmetiji: na to in na sosednjo Dolnjo Lunkovo, ki sta bili pod Prediva- ^AL, L. kanonikat, 1738.
beneficijem sv. Barbare v Ložu, ta pa pod Lambergovim kanonikatom;1472 v
kateri je leta 1640 živel Jakob Lunka, ni mogoče ugotoviti;
b) leta 1738 je imel Martin Lunka 1/4 kmetije pod beneficijem sv. Bar­
bare v Ložu, kije prišel pod Lambergov kanonikat; Martinov brat Primož
Lunka je imel družino;
c) sin Pavel Lunka, Primožev sin (to se vidi iz zapisa Pavlove poroke), 1468 NŠAL, urbar cerkve sv. Pavla, leto
žena Marija Kunstek, Grahovo (oče Matija Kunstek), poročena leta 1751, 1612 in 1651.
vsaj 1 otrok, Pavel je imel kmetijo leta 1757; 1469
Podatke pod d) in e) je zbral L. Dra-
me.
č) po letu 1774 je od očeta prejel kmetijo sin Anton Lunka, * 1761, žena 1470 AS, listina 1400, april, 11, glej B.
Marjeta Logar, * 1759, Žerovnica (oče Jakob, na stanovanju), 4 otroci;1473 Otorepec, Grad Snežnik, str. 38.
d) sin Matevž Lunka, * 1785, f 74 let, žena Marija Zalar, * 1799,173 let, 1471
NŠAL, RMK, 1631, podatek je našel
6 otrok, vsi odrasli; L. Drame.
1472
Lambergov kanonikat pri ljubljan­
e) sin Matevž Lunka, * 1822, t 70 let, žena Marija Cvetko, * 1827, f 39 ski stolnici je 28. avgusta 1717
let, II. žena Marija Ule, * 1829, Martinjak 10 (stanovanje), f 41 let, I. zakon potrdil z ustanovno listino cesar
6 otrok, II. zakon 1 otrok, 3 umrli do 3. leta; Karel VI. M. Smole, Vicedomski
urad, 4. del, str. 81.
D sin Jožef Lunka, * 1853, žena Frančiška Stražišar, * 1844, Štrukljeva 1473 NŠAL, RMK, podatke pod c) je našel
vas 2, 5 otrok; L. Drame.
 Žerounica 599
g) hišo je kupil Andrej Telič, * 1849, Žerovnica 8, f 88 let, žena Ivana
Šuštaršič, * 1851, Lipsenj 20 (Levčevi), j 84 let, 2 otroka;
h) sin Anton Telič, * 1880, t 81 let, žena Jera Funda, * 1888, Žerovnica
26 (mežnarija), t 90 let, 9 otrok, 3 umrli v 1. letu.
i) sin Jože Telič, * 1925, t 81 let, žena Ana Lunka, * 1930, Žerovnica 6
(Spodnji Nivč), 2 otroka;
Prejšnje domače ime Tonine je prišlo od Antona Lunka, roj. 1761. Do
leta 1848 je kmetija spadala pod Lambergov kanonikat, prej pa pod bene­
ficij sv. Petra v Ložu. Jurij Lunka, (sin č), roj. 1836, je bil od leta 1853 vojak
(ab anno 1853 miles). Takrat je bil star 17 let. Hišo je leta 2008 kupil sosed
Jožef Logar (Dolenji Lunkov).
44 (20). DOLENJI LUNKOVI, 1/4 kmetije
a) Jakob Lunka (Lulkha) je imel leta 1640 polovično kmetijo pod bene­
ficijem sv. Petra v Ložu, leta 1738 je bila ta kmetija že razdeljena na dve če-
trtinski kmetiji: na to in na sosednjo Tonincovo, ki sta bili pod beneficijem
sv. Barbare v Ložu, ta pa je bil pod Lambergovim kanonikatom; v kateri
hiši je leta 1640 živel Jakob Lunka, ni mogoče ugotoviti;
b) leta 1738 je imel Hanže Lunka 1/4 kmetije pod Lambergovim kanoni­
katom; sklepamo, da sta si polovično kmetijo razdelila z bratom Martinom
Lunko (prej Tonincovi);
Poroka Andreja Logarja (Lunkov) in Ivane Hri­
( \zte/vurti.' T bar (Dovičeve) iz Žerovnice leta 1931.

-v *
•1 \
l4
Po letu 1774 je imel Janez (Johanes) Logar iz Žerovnice
(Dolenji Lunkovi) 1/4 zakupne kmetije (Miti. Hueben), h;t. j,

.................
dobil jo je od Simona Lunke. Stara hišna števila je bila
43. NSAL, L. kanonikat, 1774. Foto: J. K. - - •
7m f/ „ . . •
Leta 1738 je imel Hanže Lunka iz Žerovnice (Dolenji Lun­
tlOUmrp. ,4. kov) 1/4 kmetije. NŠAL, L. kanonikat, 1738. Foto: J. K.

ihtUi-
Sto. 9?amcn \
A/C
. 'S/l j,,./-;//
_
Leta 1640 je imel Jakob Lunka iz Žerovnice (Dolnji Lun-
kovi in Tonincovi) 1/2 kmetije (dient von einer halben Leta 1787 je imel Simon Lunka iz Žerovnice 44 (Dolnji
Hueben) pod beneficijem sv. Petra v Ložu. AS 1, Vic. a, Lunka) 1/4 kmetije pod beneficijem sv. Barbare - Lam­
1/17, šk. 32. Foto: J. K. bergov kanonikat. AS, J kataster. Foto: J. K.
c) sin Simon Lunka je imel po očetu Hanžetu kmetijo še nekaj let po
letu 1757;
Andrej Logar (Lunkov), roj. 1896, iz Žerovnice
č) leta 1787 je imel kmetijo Simon Lunka, Simonov sin; v prvi svetovni vojni. Bil je tudi Maistrov borec
d) Janez Logar, (Žerovnica 4 (Rutar), je imel kmetijo po letu 1787, žena za severno mejo. Fotografijo hrani Jožef Logar.
Marija Lovko iz Cerknice (Stebrcova), vsaj 1 otrok;
e) sin Andrej Logar, * 1791, f 70 let, žena Neža Brezec, * 1790, t 75 let,
poročena 1812, 6 otrok, vsi odrasli;
f) sin Lovrenc Logar, * 1823, f 43 let, žena Neža Rok, * 1828, Žerovnica
20 (Živča), 3 otroci, vsi odrasli; Hišno znamenje, Žerovnica 44 (Dolenji Lunkovi).
g) sin Andrej Logar, * 1856,196 let, žena Neža Zgonc, * 1852, Radlek 1,
t 82 let, 3 otroci, 1 umrl v 1. letu;
h) sin Andrej Logar, * 1896, f 75 let, žena Ivana Hribar, * 1906, Žerov­
nica 46 (Dovičeva), t 83 let, 3 otroci.
Iz prejšnjega priimka Lunka je nastalo domače ime. Do leta 1848 je
1474
kmetija spadala pod Lambergov kanonikat. V stari hiši pri Dovičevih Že­ Leta 1991 je družina Logar strop
prodala Narodnemu muzeju Slove­
rovnica 46 se je ohranil lesen strop iz leta 1661, ki je bil prenesen iz opu­ nije. K. Čufar, M. Lozar Stamcar,
ščenega šteberškega dvorca. Podatek se ujema z Valvasorjevimi podatki Dendrokronološko datiranje lese­
o postavitvi dvorca. Strop je bil narejen iz jelovega lesa.1474 Pri hiši imajo nega stropa iz dvorca Steberk na
Cerkniškem, Argo, 47 (2004), št. 2,
hišno znamenje: Andrejev križ s prečnima črtama, ki se križa ne doti­ str. 70, 75.
kata.1475 1475
Jožef Logar, risba znamenja.
600 VI. poglavje

45 (18). KRAŠEVEC, 1/2 kmetije

a) Matija Kraševec je imel leta 1752 četrtinsko kmetijo;1476
b) Jakob Šemon (Shimon), žena vsaj 1 otrok; 7)
c) Anton Zigmund, Topol na Blokah, seje priženil 2. maja 1757, žena mfcjouitp
Elizabeta Šemon, * 1731, vsaj 1 otrok, leta 1787 je kmetijo še imel;1477 ... ■ /■ L>.
G'-'
V,. ' „ O, ' /J A
č) sin Luka Zigmund, * 1759, f 84 let, žena Marija Lunka, * 1767, f 85
let, 4 otroci; Leta 1752 je imel Matija Kraševec iz Žerovnice
(Kraševec) zakupno kmetijo, ki je spadala pod
d) sin Jakob Zigmund, * 1790, f 80 let, žena 4 otroci; graščino Koča vas, od katere je dajal 30 kr.
cesarskega davka in še druge dajatve. AS, T
e) sin Jakob Zigmund, * 1813, f 61 let, žena Marija Ošaben, * 1825, Gra­ kataster. Foto: J. K.
hovo 69 (pri Fužini), f 21 let, II. žena Marija Meden, * 1826, Begunje 40
(Spodnji Malenški), I. zakon 1 otrok, II. zakon 9 otrok, 4 umrli do 10. leta; 3T3
f) sin Jožef Zigmund, * 1857, f 85 let, žena Marija Petrič, * 1861, Velike f*?,
Bloke 21, t 34 let, II. žena Alojzija Truden, * 1871, Nadlesk 16 (Matazino-
va), f 62 let, I. zakon 3 otroci, II. zakon 6 otrok, vsi odrasli, razen Alojzije,
ki je leta 1912 umrla teden po rojstvu;
g) sin Janez Zigmund, * 1906, t 70 let, žena Marjeta Mavko, * 1911,
Žerovnica 2 (Mekavcova), f 94 let, 7 otrok.
Kmetija je spadala pod graščino Koča vas. Leta 1752 je Matija Kraše­
vec dajal od polovične kmetije 6 goldinarjev, 43 krajcarjev, poleg tega pa KreSS
še po 6 škafcev pšenice in prosa, 12 škafcev ovsa, 2 kokoši in 15 povesem bloški župniji in v soseski Sv. Justa (parochia
prediva,1478 kar je bilo več kot pri enaki kmetiji v Cerknici. Pri hiši so imeli Obiazensis ex Topou in vicinitatis S: Justi), in
, .v . v , . 1470 Elizabeta, hči pok. Jakoba Semona (Simon) iz
hišno znamenj ^prečrtana ost. Žerovnice (Kraševec). Poroka je bila v cerkvi
46 (16). DOVTČEVI, 1/2 kmetije sv. Marka v Grahovem. Priči: Martin Jakopin in
J Tomaž Gerbec. NSAL.PM, 1757. Foto: J. K.
a) Gašper Dovič (Dauitsch) je imel leta 1575 polovično kmetijo pod ste-
berškim gospostvom;
Vfi 0?<jntčn
b) sin Luka Udovč (Vduuizch) je imel leta 1602 isto kmetijo, leta 1613
je bil tudi ključar cerkve sv. Pavla;1480 -/ J s ■&'
1 "S y
c) sin Boštjan Dovič (Dauitsis) je bil gospodar leta 1631, žena Marina
Leta 1787 je imel Anton Zigmund iz Žerovnice
(-), vsaj 1 otrok; 45 (Kraševec) 1/2 kmetije pod ortneškim go­
č) Matija Logar, žena Jera (--), vsaj 1 otrok, leta 1752 je bil Matija spostvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
Logar vpisan v terezijanskem katastru kot gospodar četrtinske kmetije; 1481
d) sin Matija Logar, * 1759, leta 1787 je imel kmetijo, žena Elizabeta
Telič, * 1757, Žerovnica 8 (Jenča), f 77 let, poročena leta 1775, 5 otrok;1482
e) sin Matija Logar, * 1782, f 60 let, žena Marija Žnidaršič, * 1781, Že­
rovnica, f 71 let, 3 otroci; Hišno znamenje, Žerovnica 45 (Kraševec).
j pttttl-,
f) sin Matevž Logar, * 1803, f 67 let, žena Elizabeta Prudič, * 1805, Do­
»ra S?«men
lenja vas 60 (Fatudova), f 69 let, 7 otrok, 1 umrl do 3. leta; 1 —^
g) Anton Hribar, * 1837, Žerovnica 34 (Hribarjev), se je priženil, žena
Katarina Logar, * 1843, t 40 let, II. žena vdova Neža Plos, roj. Kočevar, *
1842, Viševek 19 (Jernusova), t 75 let, I. zakon 4 otroci, vsi odrasli; Leta 1787 je imel Matija Logar iz Žerovnice
(Dovičev) 1/2 kmetije pod hasberškim gospo­
stvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
cV
v
NVa*M/ ¥0 ¥? ^'mn sV**,
^ b a tol f r5( c) Utrni (ui/
Hišno znamenje iz Žerovnice 46 (Dovičevi).
ftUrituL/patri%I jutri jjutlb* 1476 AS, T kataster.
C/nvL, e/ ffULiivL (jfulfdmtfj 1477
1478
NŠAL, PMK, 1757.
AS, T kataster, graščina Koča vas.
- i— ' 0X1/^
? __ _._L
-j 1479 Marija Kandare, roj. Zigmund, risba
znamenja.
1480 NŠAL, urbar cerkve sv. Pavla, leto
1612.
Leta 1575 je imel Gašper Dovič iz Žerovnice (Dovičev) Dne 12. marca 1631 je bila krščen Gregor, zak. sin Bo-
1481 AS, T kataster. Fotografijo zapisa
1 /2 kmetije pod šteberškim gospostvom. Od nje je letno štjana Doviča (Dauitsch) in njegove žene Marine. Botra
dajal: 3 laške funte ali 40 kr., po 5 mernikov pšenice in sta bila Matija Jene (Geniz) in Marina Klučarica (Glut- glej Žerovnica 33 (Hrblanovi).
1482 Podatke pod c) in č) je zbral L. Dra-
prosa, 6 mernikov ovsa, 2 kokoši, 15 jajc in 15 povesem sesariza). Vsi so bili iz Žerovnice (omens ex Seroniza).
prediva. AS, 11/23 u. Foto: J. K. NŠAL, KM žup. Cerknica, 1631. Foto: J. K. me.
 Žerovnica 601

J*

d.
iti) ■ //

/T'
' /T

Leta 1575 je imel Martin Jene (Genez) iz Žerov-

nice (Anžkovi) polovično kmetijo. Od nje je letno
dajal 3 laške funte, po 5 mernikov pšenice in
prosa, 6 mernikov ovsa, 2 kokoši, 15 jajc in 15
povesem prediva. AS, I/48 u. Foto: J. K.

% v\%
1»».* X
Poroka Antona Hribarja in Marije Marolt iz Žerovnice 46
(Dovičeva) leta 1899.
Družina Jožeta Hribarja, roj. 1903, iz Žerovnice 46 (Dovi-
čev) leta 1947 v Avstraliji.

h) sin Anton Hribar, * 1868, t 84 let, žena Marija Marolt, * 1880, Mala
križ;.; 1 k

Leta 1752 je imel Jurij Jemec iz Žerovnice (Anž­

kovi) 1/4 kmetije z njivami: Zamostnice, Za
Slevica 13, Velike Lašče, t 47 let, 11 otrok, 1 umrl do 1. leta. vrtovi, Med poti itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
Kmetija je spadala pod šteberško gospostvo, potem pa pod has-
berško. Jožef Hribar, (sin h), roj. 1903, in žena Jožefa Ponikvar, roj.
1915, Povšeče 2, sta odšla v Avstralijo. Hišo in kmetijo je z darilno
pogodbo dobil Jožef Logar (Lunkov) iz Žerovnice 44 (20). Pri hiši
imajo na orodju hišno znamenje: Andrejev križ s prečno vodo­
ravno črto, kije na levi obrnjena navzgor, na desni pa navzdol. 1483
47 (14). ANŽKOVI, 1/4 kmetije
a) Martin Jenec (Genez) je imel leta 1575 polovično kmetijo;
b) Martin Jenec (Genez) je leta 1602 obdržal četrtinsko kmetijo,
četrtinsko pa je dobil sosed Jakob Malnarčič (Dolenji Babčevi);
c) Jurij Jenec ali Jemec je imel leta 1752 četrtinsko kmetijo;
č) leta 1787 je imel kmetijo Tomaž Lunka;
d) Andrej Intihar, * 1766, t 70 let, seje priženil, žena Barbara
Lunka, * 1772, (oče Primož Lunka), t 64 let, leta 1836 je umrla za
kolero (Brechruhr), 4 otroci;
e) sin Matevž Intihar, * 1816, žena Marija Logar, * 1819, Žerov­
nica 4 (Rutarjeva), t 61 let, 8 otrok, vsi odrasli, leta 1824 je imel
kmetijo brat Anton Intihar; 1484
D sin Anton Intihar, * 1840,181 let, žena Marija Lunka, * 1857,
Družina Intihar (Anžkovi) iz Žerovnice 47 okoli
Žerovnica 38 (Uleča), f 68 let, 4 otroci; leta 1905. Spredaj sta oče Anton, roj. 1840, in
g) sin Anton Intihar, * 1887, f 72 let, žena Jožefa Škof, * 1906, Dolenja mati Marija, roj. 1857; zadaj od leve so otroci:
Matija, Frančiška, por. h Kovačevim, in Janez,
vas 63 (Malenška), f 80 let, 6 otrok, 1 umrl v 1. letu. ki je leta 1918 umrl v italijanskem ujetništvu.
Kmetija je spadala pod šteberško, nato pod hasberško gospostvo. Janez Sin Anton,ki se je poročil doma, je bil takrat na
delu v ZDA. Foto: D. Žagar, Delnice. Fotografijo
Intihar, roj. 1893, je leta 1918 umrl kot vojni ujetnik v Italiji. Pri hiši imajo hrani Ana Rok.
hišno znamenje: dvojni Andrejev križ. 1485
h <r> O Dtamm t>c§©ninVbc\i^txi
‘UK , Km
t , t/*-.1!* ~r-- .
Hišno znamenje, Žerovnica 47 (Anžkovi).
Leta 1602 je imel Martin Jene (Genez) iz Žerovnice (Anž- Leta 1787 je imel Tomaž Lunka iz Žerovnice (Anžkovi) 1483
Jože Logar, risba znamenja.
kovi) že četrtinsko kmetijo, leta 1575 pa polovično, ki 1/4 kmetije pod hasberškim gospostvom. AS, J kata- 1484
se je v tem času delila s sosedom (Dolnji Babčevi). AS, ster. Foto: J. K. AS, F kataster.
II/24 u. Foto: J. K. 1485
Ana Rok, risba znamenja.
602 VI. poglavje

48 (12). DOLNJI BABČEVI, prej Lavrenčinovi, 1/4 kmetije

b) Jakob Malnarčič je imel leta 1602 četrtinsko kmetijo, ki jo je dobil /vaJinnvifclUld. 11, i .
,—^ v /..,■ /"V
od Martina Jenca (Anžkovi);
c) Jakob Malnarčič je imel leta 1718 in še leta 1752 četrtinsko kmetijo; 1486 / )• I

č) Lovrenc Malnarčič (oče Urban Malnarčič), žena Elizabeta Hribar, Leta 1602 je imel Jakob Malnarčič (Malinart-
vsaj 2 otroka; schitsch) iz Žerovnice (Dolnji Babčevi) četr­
tinsko kmetijo, ki jo je dobil od Martina Jenca
d) sin Lovrenc Malnarčič, * 1768, leta 1787 je že imel kmetijo, f 87 let, (Anžkovi). AS, II/24 u. Foto: J. K.
žena Marija Špehar, * 1774, Dane, f 77 let, vsaj 1 otrok;
5L
e) sin Matija Malnarčič, * 1791, f 56 let, žena Marija Urbas, * 1793, t
42 let, II. žena Helena Meden, * 1806,1. zakon 6 otrok, II. zakon 1 otrok; c0(,
posestvo so prodali in se odselili v Žerovnico 29;
ojL-i- •.
f) posestvo je kupil Anton Klučar, * 1794, Žerovnica 42 (Gornji Babčev),
f 69 let, žena Marija Polončič, * 1806, Dolnje Poljane 5 (Polonščeva), 6
otrok, 4 umrli do 5. leta; Leta 1718 je imel Jakob Malnarčič (Mallnert-
schitsch) iz Žerovnice (Dolnji Babčev) 1/4
g) sin Gregor Klučar, * 1842, žena Marija Lunka, * 1847, Žerovnica 40 kmetije pod hasberškim gospostvom. AS, 1/13
(Brinarjeva), t 73 let, 6 otrok, 1 umrl do 2. leta; u. Foto: J. K.

h) sin Anton Klučar, * 1876,183 let, žena Frančiška Logar, * 1889, Gra­
hovo 21 (Dovičevi), f 52 let, 7 otrok, 1 umrl v 1. letu;
i) sin Anton Klučar, * 1912, t 75 let, žena Ana Opeka, * 1931, Zelše 10
(Petričeva), t 48 let, 1 otrok.
;fb , i/..t fi'
Leta 1836 je za kolero umrla 69-letna Marjeta Malnarčič. Leta 1843 se
je poročila Elizabeta Malnarčič, (hči e), z Matijo Martinčičem z Otoka 11. Leta 1752 je imel Jakob Malnarčič iz žerovnice
Kmetija je spadala pod šteberško, potem pa pod hasberško gospostvo. V (DQ|ni' Babčevi) 1/4 kmetije z njivami: Zamo-
hiši je bil leta 1804 rojen Pavel Malnarčič, ki je bil pozneje zelo premožen, stnice'Za vrtl ltd'AS'T kataster Foto J K
saj je okoli leta 1868 v Pudobu kupil Rozinovo posestvo z mlinom in žago. 0 paiS-j
Čeprav je bil drugič poročen, ni imel otrok. Bilje velik dobrotnik starotr- htlto. sTanint k*
ške in pudobske cerkve. S prvo ženo Ano Ukmar, roj. 1797, sta leta 1862 za l <,77777
starotrško cerkev kupila novo monštranco, leta 1862v pa za pudobsko cer-
kev nove zvonove.1487 Leta 1934 je pogorel hlev. Glej Žerovnica 49 (Majer)! Leta 1787 je imel Lovre Malnarčič iz žerovnice
Dne 11. septembra 1942 je električni tok ubil 14-letnega Jožefa Klučar- (Dolnji Babčevi) 1/4 kmetije pod hasberškim
to 1488 Janez Klučar, (sin D, roj. 1886, in brat Franc, roj. 1890, sta umrla v gospostvom. AS, J kataster. Foto: J. K.

ZDA. Pri hiši so imeli hišno znamenje: rešeto: tri vzporedne poševne črte
v desno in tri vzporedne prečne črte. 189
49 (10). MAJERJEVI, prej Švagan, 1/4 kmetije, to hišo so zamenjali s
št. 36
Hišno znamenje, Žerovnica 48 (Dolnji Babčevi.
a) Gregor Švajnek (Schweinneckh) je imel leta 1606 pod loškim gospo­
stvom polovično kmetijo; 1490
b) Anže Švajnoh (Swainoh) je bil gospodar leta 1656, od cerkve sv. Pavla
r ; \

je imel v najemu travnik; 1

c) sin Tomaž Švajnah (Schwainach) je bil gospodar leta 1669 .1491 j 77Mp "ff K’
č) sinova Tomaž in Janez Švajnah (Schweinach) sta imela leta 1718
četrtinsko kmetijo pod hasberškim gospostvom; j&s
d) Tomaž Švajnoh (Schweinof in Schweinnach) je imel leta 1752 četrtin- Leta 1656 je imel Anže švajnoh (Svvainoh) iz
olrn Irmptiirv1492 Žerovnice (Švagan) v najemu travnik od cerkve
J ’ sv. Pavla v Žerovnici. NŠAL, urbar cerkve sv.
e) Jožef Rok, žena (--), vsaj 1 otrok; Pavla, 1656. Foto: J. K.

D leta 1787 je imel kmetijo sin Jakob Rok, žena Elizabeta Žnidaršič,
Bločice, II. žena Jera Koren, Žerovnica, II. zakon 3 otroci;

& c 1486 AS, T kataster.

1487 J. Kebe, Loška dolina, str. 164-165.

>-> t- .
. 1488 NŠAL, MMK žup. Grahovo, 1942.
1489 Anton Klučar, risba znamenja.
I im/s ‘ \: 1490
AS, Gr. A., XVII, Snežnik 16.
Leta 1718 sta imela Tomaž in Janez Švanjah (Schvvei- Leta 1752 je imel Tomaž Švajnah (Schvveinnach) iz Že- 1491 NŠAL, urbar cerkve sv. Pavla, leto
nach) iz Žerovnice 1/4 kmetije pod hasberškim gospo- rovnice (Švaganov) 1/4 kmetije z njivami: Zamostnice, 1669.
1492 AS, T kataster.
stvom. AS, 1/13 u. Foto: J. K. Za vrtovi itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
 Žerovnica 603

g) sin Martin Rok, * 1786, t 61 let, žena Marija Klučar, II. žena Helena
Nilc (Nijuz), * 1794, Žerovnica 6 (Spodnji Nivč), f 57 let, I. zakon 2 otroka,
II. zakon 6 otrok, 1 umrl do 5. leta;
l
1
h) sin Mihael Rok, * 1816, žena Katarina Puntar, vdova Gabrenja, * u n, J
1822, Unec 73 (Gregoricava), 6 otrok, 2 umrla do 4. leta;
i) sin Anton Rok, * 1856, t 71 let, žena Marija Knap, * 1864, Žerovnica
m i
12 (Teličeva), t 66 let, 7 otrok, vsi odrasli, glej Žerovnica 36;
j) Jožef Simšič, * 1859, Žerovnica 36 (Majer), f 80 let, žena Frančiška Leta 1752 je imel Tomaž Švajnoh (Schweinof)
Herblan, * 1879, Žerovnica 33 (Hrblanova), 147 let, 5 otrok, 1 umrl v 1. letu. iz Žerovnice (Švaganovi) četrtinsko kmetijo. V
spisku je vpisan drugi. AS, T kataster. Foto: J. K.
Domače ime Svagan seje ohranilo od priimka. Iz župnijske kronike: »V
nedeljo, 25. julija 1934 je bila popoldne silna nevihta z gromom in treskom. tl pons*.
* ,/.m i 9?mncn
Treščilo je v Žerovnici. Pogorela je Majerjeva hiša in gospodarsko poslopje
z dvema prašičema. Pri Babiču in pri Lovretovih sta pogorela oba hleva.
Vsi trije nesrečneži so bili zavarovani.«1493 Do leta 1669 je kmetija spadala
pod loško gospostvo, potem pa pod hasberško. Pri hiši so imeli hišno zna­ Leta 1787 je imel Jakob Rok iz Žerovnice 49
(nekdaj Švaganovi) 1/4 kmetije pod hasber-
menje: trojna strehica in trojna narobe obrnjena strehica. 1494 škim gospostvom. AS, J kataster. Foto: J. K.
50 (8). GODEŠEVI, prej Lovretovi, 1/4 kmetije
a) Lovre Robek (Robekh) je imel četrtinsko kmetijo leta 1718 in še leta
1752;1495
| Spilili
■utre- j
9?amnt Hišno znamenje, Žerovnica 49 (Majerjevi.)
OioU h •
~7>
i 't *■
o$l^~ j' 1i \m m
9Hi* n
i : Leta 1787 je imel Luka Kotnik iz Žerovnice 50 (Gode- 1
Leta 1718 je imel Lovre Robek (Robekh) iz Žerovnice 1/4 sevi) 1/4 kmetije pod hasberškim gospostvom. AS, J
kmetije. AS, 1/13 u. Foto: J. K. kataster. Foto: J. K.
I
b) leta 1787 je imel kmetijo Luka Kotnik; Leta 1752 je imel Lovro Robek iz Žerovnice (Go-
deševi) 1/4 kmetije z njivami: Zamostnice, Za
c) Laure Knap, žena Neža Klančar, * 1778, t 66 let, 2 otroka, leta 1824 vrtovi itd. AS, T kataster. Foto: J. K.
je imel kmetijo Jožef Knap (Knapp), verjetno Lovretov brat;1496
č) sin Gregor Knap, * 1805, t 71 let, žena Marija Turk, * 1802, f 52 let,
5 otrok, 1 umrl do 2. leta;
d) Jožef Lunka, * 1833, Žerovnica 38 (Uleč), se je priženil, žena Neža
Knap, * 1843, 7 otrok;
e) Alojzij Godeša, * 1908, Dolenje Jezero 47 (Smukov), t 77 let, žena
Marija Obreza, * 1908, Martinjak 44 (Baštetova), t 90 let, 3 otroci.
Leta 1836 je umrl za kolero 64-letni Valentin Knap. Leta 1934 je pogorel
hlev. Glej Majerjevo hišo! Kmetija je spadala pod hasberško gospostvo.
51 (4). KOVAČEVI, prej Lastovic, 1/8 kmetije
a) po jožefinskem katastru je leta 1787 imel kmetijo Tomaž Modec;1497
b) Anton Lastovic (Lastowiz), žena (--), vsaj 3 otroci;
c) Urban Muha, * 1793, Žerovnica, t 58 let, se je priženil, žena Jera
Lastovic, * 1809, t 32 let, II. žena Elizabeta Bizar, * 1811, Cerknica, f 65
let, I. zakon 2 otroka, II. zakon 3 otroci, 2 umrla v 1. letu;
č) sin Valentin Muha, * 1843, žena Marija Fortuna, * 1846, Vrhnika pri
Ložu 36 (sedaj Semac), 3 otroci;
d) Matija Šega, * 1873, Žerovnica 37 (Kovačev), 153 let, žena Frančiška
Mele, II. žena Frančiška Intihar, * 1884, Žerovnica 47 (Anžkova), f 34 let,
III. žena Terezija Intihar, * 1887, Pudob 11 (Primoževa), t 77 let, I. zakon
1 otrok, II. zakon 2 otroka, III. zakon 1 otrok, vsi odrasli; 1493 ŽA Grahovo, župnijska kronika, str.
cr..
e) sin Janez Šega, * 1913, f 61 let, žena Viktorija Medved, * 1924, Novo 1494
Branko Simšič, ustni vir.
mesto, 3 otroci. 1495
AS, T kataster.
Kmetija je spadala pod hasberško gospostvo. Dne 14. februarja 1855 se 1496
AS, F kataster.
1497
je v potoku utopila (im Sherovnic Bache ertrunken) 6-letna Lucija Muha. AS, J kataster.
604 VI. poglavje

52 (5). ČEDNIKOVI, 1/8 kmetije

a) Andrej Robek je leta 1695 imel četrtinsko kmetijo;
b) sin Matija Robek je isto kmetijo imel leta 1733;
c) Lovrenc in brat Luka Robek sta bila na kmetiji leta 1791; 149,S
č) Martin Štrukelj (oče Andrej Štrukelj, na stanovanju), žena Neža
*4:
Ule, * 1774, t 63 let, vsaj 2 otroka; ' i

d) sin Andrej Štrukelj, * 1806, t 80 let, žena Marjeta Funda, * 1809, Leta 1695 je imel Andrej Robek iz Žerovnice
četrtinskoJanetijo, ki je spadala pod starotrško
Žerovnica 53 (na stanovanju), f 74 let, 10 otrok, vsi odrasli! župnišče. ŽA Stari trg, fasc. 38. Foto: J. K.
e) sin Štefan Štrukelj, * 1833, f 80 let, žena Uršula Rok, * 1831, Žerov­
nica 49 (nekdaj Švagan), 4 otroci, 1 umrl v 1. letu;
f) sin Janez Štrukelj, * 1869,143 let, žena Uršula Telič, * 1869^ Žerovni­
ca 24 (Zgornja Teličeva), t 39 let, II. žena Ana Herblan, * 1888, Žerovnica
30 (Cajboh), I. zakon 3 otroci, II. zakon 1 otrok; .ČL Jok-4 «•
g) sin Janez Štrukelj, * 1902, t 57 let, žena Ivana Marolt, * 1904, Nova
vas 26, t 77 let, 5 otrok, 1 umrl v 1. letu. Leta 1733 je imel Matija Robek iz Žerovnice
Kmetija je pripadala starotrškemu župnišču. Po urbarju iz leta 1843 (Čednikovi) 1/8 kmetije pod starotrškim župni­
ščem. Za njim jo je imel Luka. ŽA Stari trg, fasc.
so bile letne dajatve od kmetije: letna pravda 16 krajcarjev, tovorna tlaka 38. Foto: J. K.
je bila vredna 54 krajcarjev, 4 merice in 4/5 pšenice in prav toliko prosa,
vendar tega ni dajal. 1499 i
.-/čra
53 (52). JOŠTOVI, mizar, 1/8 kmetije
a) Šefan Robek je imel leta 1752 kajžo; 1500
b) leta 1787 je imel kmetijo Lovre Robek;
bC1
I
,-T ,//1 *

Leta 1787 je imel Lovre Robek iz Žerovnice 53

c) Lovrenc Krobat, * 1809, Grahovo 11, žena Helena Kotnik, * 1800, t (Joštovi) 1/8 kmetije. AS, J kataster. Foto: J. K.
40 let, II. žena Marija Kovač, * 1798, brez otrok, leta 1843 so se odseli v
Cerknico;
č) Anton Drobnič, * 1808, Žerovnica, žena Marija Gornik, * 1819, Gra­
hovo 34 (Zgornja Gregorča), t 42 let, II. žena Helena Urbič, * 1841, Lipsenj
27 (Jernejeva), I. zakon 5 otrok, II. zakon 4 otroci, 3 umrli do 4. leta;
d) sin Franc Drobnič, * 1865, t 88 let, žena Marija Zalar, * 1872, Velike Hišno znamenje, Žerovnica 53.

Bloke 6, f 53 let, 6 otrok;

Xa
" Jfh
e) sin Matevž Drobnič, * 1910, f 65 let, žena Ana Mulec, * 1917, Otok 7
(Martinova), f 87 let, 3 otroci. D V.kp/cŽuatii. t

Gospodar Franc Drobnič, roj. 1865, je bil mizar, ki je znal popravljati

stare ure. V hiši je bival tudi Janez Romandele, roj. 1838, Trst, II. žena
Marija Zgonc, * 1845, Bloška Polica, I. zakon 1 otrok, II. zakon 8 otrok, ~n* Srna
4 umrli do 10. leta. Leta 1752 je imel Jožef Lunka iz Žerovnice
Hiša je spadala pod hasberško gospostvo. Na orodju so imeli hišno zna­ (Štentovi) 1/4 kmetije, ki je spadala pod gra­
ščino Koča vas. AS, T kataster. Foto: J. K.
menje: veliko črko »D«. 1501
54 (53). ŠTENTOVI, prej Lokavcovi, 1/4 kmetije
a) Jožef Lunka je imel leta 1752 četrtinsko zakupno kmetijo graščine
Koča vas;
b) Jurij Funda, žena Marjeta Modic, 3 otroci;
c) sin Martin Funda, * 1789, t 47 let, leta 1836 je umrl za kolero, žena
Helena Jene, * 1787, f 62 let, 4 otroci; priselili so se iz Žerovnice 25, leta
1834 so imeli samo hišo, Štenta pa je zopet pridobil 1/4 kmetije;
č) Anton Štenta, * 1811, Cerknica 75 (Štentov), f 71 let, seje priženil,
žena Neža Funda, * 1814, t 35 let, II. žena Katarina Zigmund, * 1816,
Žerovnica 45 (Kraševec), t 47 let, I. zakon 4 otroci, II. zakon 5 otrok, 3
umrli do 3. leta;
d) sin Gašper Štenta, * 1837, t 85 let, žena Marija Lunka^ * 1834, Že­ 1498 ŽA Stari trg, urbarji za leto 1695,
rovnica 55 (Zg. Nivča), f 27 let, II. žena Uršula Rok, * 1835, Žerovnica 20 1733 in 1791.
1499 ŽA Stari trg, urbarji za ta leta, fasc.
(Živča), II. zakon 5 otrok; 38.
e) sin Franc Štenta, * 1868, f 81 let, žena Helena Zalar, * 1880, Fara 2, 1500 AS, T kataster.
1501 Franc Drobnič, ustni vir.
Bloke, f 47 let, 8 otrok;
 Žerovnica 605

f) sin Franc Štenta, * 1904,169 let, žena Ivana Lunka, * 1904, Žerovni­
ca 55 (Zgornja Nivča), t 67 let, 4 otroci, 1 umrl v 1. letu.
Leta 1752 je kmetija spadala pod graščino Koča vas, 1834 pa pod hasber-
ško gospostvo. Nekdaj je hiša stala med Gornikovo in Herblanovo hišo.1502
55 (34). ZGORNJI NIVČ, 1/4 in 1/4 kmetije
a) Mihael Lunka, * 1778, t 75 let, gospodarje postal leta 1799, ko mu je
brat Gašper Lunka, gospodar v Žerovnici 6 (Spodnji Nivč), odstopil (abge-
treten) 2/8 kmetije, žena Neža Lunka, * 1778, t 56 let, 4 otroci;
b) sin Andrej Lunka, * 1806, f 74 let, žena Marija Rok, * 1810, Žerovnica
49 (Švaganova), f 64 let, 8 otrok, 1 umrl v 10. letu;
c) sin Janez Lunka, * 1836, t 79 let, je priženil četrtino kmetije, žena
Terezija Kotnik, vdova Malnarčič, * 1843, iz Žerovnice 29 (Mežnarjeva), 5
otrok, vsi odrasli;
č) sin Janez Lunka, * 1875, f 87 let, žena Lucija Hribar, * 1880, Že­
rovnica 46 (Dovičeva), t 42 let, II. žena Ivana Palčič, * 1888, Vrhnika 28
(Anžetova), Stari trg pri Ložu, f 66 let, I. zakon 12 otrok, 2 umrla v 1. letu,
II. zakon 2 otroka;
d) sin Matija Lunka, * 1901, t 79 let, žena Ana Vesel, * 1918, Žerovnica
16 (Tšova), t 82 let, 4 otroci.
Četrtina kmetije je pripadala starotrškemu župnišču. Andrej Lunka je
prevzel kmetijo leta 1827. Leta 1843 je dajal od 2/8 kmetije: 31 krajcarjev
letne pravde, tovorna tlaka je bila vredna I goldinar in 48 krajcarjev, daja­
tve v žitu so bile 9 in 3/5 merice pšenice (okoli 1/4 mernika) in prav toliko
prosa, a tega ni dajal.1503 Matija Lunka, (sin d), živi v ZDA. Pri hiši imajo
hišno znamenje: nekakšno v desno stran nagnjeno okno in nad njim še
Hišno znamenje, Žerovnica 55 (Zgornji Nivč).
eno okence.1504
56 (3). SVAGANOVI, prej pri Petrovih, prej Zrimšek, gostilna in trgo-
vina
a) (--) Lunka, žena Neža Zrimšek, * 1777, Dobec 9, t 68 let, 3 otroci;
b) sin Martin Lunka, * 1803, žena Uršula Tomšič, * 1800, Grahovo 65
(Volarjeva), 4 otroci; odselili so se na Dolenjsko (nach Unterkrain);
1502
c) Peter Remžgar, * 1814, Brezovica, t 47 let, žena Jera Herblan, * Ana Rok, ustni vir.
1819, Žerovnica 33 (Hrblanova), 5 otrok, 3 umrli do 4. leta; 1503 ŽA Stari trg, urbarji za ta leta, fasc.
:SS.
č) sin Franc Remžgar, * 1851, t 68 let, žena Marija Turšič, * 1855, Že­ 1504
Franc Lunka, risba znamenja. Zbral
rovnica 4 (Rutarjeva), f 57 let, 3 otroci; je tudi večino znamenj iz Žerovnice.

Dne 15. maja 1931 je bila v Grahovem birma. Birmanci, starši, sorodniki in vaščani Žerovnice pred Remžgarjevo trgovino ob ljudskem slavju.
606 VI. poglavje

d) sin Janez Remšgar, * 1882, f 74 let, žena Antonija Lampe, *

1887, Črni Vrh pri Logatcu 9,146 let, II. žena Marjeta Kraševec,
roj. Mekinda, * 1888, Lipsenj 31 (Malnarčkava), t 72 let, I. zakon
10 otrok, 6 umrlo do 3. leta.
e) Andrej Rok, * 1889, Žerovnica 36 (Švaganov), f 81 let, žena
Marjeta Gornik, * 1898, Grahovo 4 (Grabeljnik), f 81 let, poroče­
na leta 1920, 7 otrok, 1 umrl v 3. letu;
Hišo sta kupila Andrej in Stane Rok iz Žerovnice 36. 1505 Do
leta 1848 je hiša spadala pod hasberško gospostvo. Pri hiši so
imeli hišno znamenje: dve vzporedni vodoravni in dve prečni
črti pod kotom 75 stopinj.
57 (2). BRINARJEV LOVRE, prej Krkot, hišar Dne 6. sept. 1920 sta se poročila Andrej Rok
(Švaganov) iz Žerovnice 36 in Marjeta Gornik iz
a) Luka Petrič, * 1783, f 64 let, žena Marija Juvančič, * 1780, f 82 let, Grahovega 4 (Grabeljnik).
4 otroci, vsi odrasli;
b) sin Janez Petrič, * 1816, žena Marija Joželj, * 1823, Lipsenj 14 (Dolnji //
Joželj), 7 otrok, leta 1857 so se odselili v Lipsenj 39, leta 1861 je Janez //
Petrič naredil tam mlin in žago (Zagni);
c) Lovrenc Lunka, * 1859, Žerovnica 40 (Brinarjev), t 45 let, žena Ma­ Hišno znamenje, Žerovnica 36 (Švaganovi).
rija Gerbec, * 1857, Lipsenj 6 (Lončarjeva), t 80 let, 5 otrok, vsi odrasli;
č) sin Franc Lunka, * 1882, f 85 let, žena Ivana Levec, * 1894, Podlož 19 r ■tl
$\*~r O* ?.

č. *■ #*9V<A** t'.- uv-o-' - -1 jidu}

(Kontelova), Sveta Ana, f 68 let, 5 otrok, vsi odrasli; -t
d) sin Franc Lunka, * 1926, žena Marija Loknar, * 1928, Frbežari, Tr­
stje, 2 otroka.
Do leta 1848 je kmetija spadala pod hasberško gospostvo. Iz družine I
rlfemrfc- ^
Lunka so odšli v ZDA: Anton, (sin c), roj. 1889, Marija, roj. 1893, in Lovro, Dne 11. maja 1750 sta se poročila Jurij, sin
Luka Klančarja iz Žerovnice (Mrganov), in Jera,
roj. 1900. hči Jakoba Šimona (Schimon) iz Grahovega.
58 (51). MERGANOVI, 1/8 kmetije Poročena sta bila v podružni cerkvi Blažene
Marije Device v Grahovem. Priči: Gašper Joželj
a) Jurij Klančar, * okoli leta 1684, žena Marija (--), vsaj 1 otrok; in Andrej Kovač. NŠAL, PM, 1750. Foto: J. K.
b) sin Jurij Klančar, * 1712, žena Jera Simon iz Grahovega, poročena jb -...
1750, vsaj 2 otroka; fAZreun'}*- .

c) sin Gregor Klančar, * 1751, žena Jera Cajboh, * okoli leta 1750, poro­
čena leta 1774, vsaj 1 otrok; 1507 .r,w ^ y-- -

č) sin Pavel Klančar, * 1788, f 46 let, žena Uršula Modic, * 1790, f 75
let, 7 otrok, vsi odrasli;
d) sin Pavel Klančar, * 1811, f 66 let, Neža Antončič, * 1811, Markovec
9 (Lohnetovi, prej Valetovi), t 60 let, 4 otroci, vsi odrasli;
e) sin Jakob Klančar, * 1837, t 37 let, žena Marija Gerbec, * 1847, Lip­
senj 15 (Novakova), t 92 let, II. mož Tomaž Janežič, * 1846, Žerovnica 30
(Cajboh), t 88 let, I. zakon 3 otroci, II. zakon 3 otroci, 1 umrl v 1. letu;
f) sin Janez Janežič, * 1879, leta 1940 je umrl v ZDA, žena Frančiška
Korošec, vdova Brezec, * 1883, t 68 let, 4 otroci;
g) sin Anton Janežič, * 1910, Brezje 11, t 75 let, žena Alojzija Simšič, *
1917, Žerovnica 49 (Majerjeva), t 91 let, 2 otroka.
Kmetija je spadala pod hasberško gospostvo.
59 (54). LUNKOVI, hišar, podrto
a) Jožef Lunka^ * 1853, Žerovnica 43 (Tonine), t 74 let, žena Frančiška
Stražišar, * 1844, Štrukljeva vas 2, f 74 let, vsaj 1 otrok;
b) sin Franc Lunka, * 1873, žena Frančiška Jakopin, * 1879, Otonica 3,
1 otrok.
GLAVINC (Stecnarjevi), verjetno je imel v tej hiši stanovanje, potem
pa svojo hišo
a) Gregor Glavinc (Glauinz), žena (-), vsaj 1 otrok;
b) sin Matevž Glavinc ali Glavic, žena Maruška Lovko (Maruška Lau-
kotauka) z Rakeka, poročena leta 1685, otrok (--);
c) Hanže Glavinc je imel leta 1752 v Žerovnici samo hišo.
Dne 18. febr. 1685 sta se poročila Matevž, sin
Gregorja Glavinca (Glauinz) iz Žerovnice (Štec-
narjev), in Maruška Lovkotovka (Maruška Lau-
kotauka), hči Matije Lovka (Lauko) z Rakeka. V
podružni cerkvi sv. Urha na Rakeku ju je poročil
Janez Mikulič, kaplan. Priči iz Žerovnice: Mihael
Jene (to je priimek Jene, čepravje zapisano Je-
nziz) in Anže (Anshe) Glavinc. NSAL, PM, 1685.
Foto: J. K.
Leta 1752 je imel Anže Glavic (Glaviz) v Žerov­
nici hišo. AS, T kataster. Foto: J. K.
1505 Vera Lipovac, roj. Rok, ustni vir.
1506 Znamenje je narisano na zadnji
strani poročne slike staršev iz leta
1920.
1507 Podatke od a) do c) je zbral L. Dra-
me.
Žerovnica 607

Mladi rod iz Žerovnice leta 1970. Prva vrsta

od leve: France Jene, Matjaž Debevc, Anton
Herblan, Bojan Štenta, Hermina Štenta, Vera
Jene; druga vrsta z leve: ?, Janez Debevc, Janez
Herblan, Marija Škrlj, Robert Godejša, France
Lunka, Marija Hribar; tretja vrsta z leve: Mira
Šuštaršič, Branko Simšič, Marija Baraga, Janez
Jene. Fotografirala je Marija Baraga (rojena
Hribar), ko je poleti leta 1970 prišla na obisk
iz Amerike (roj. v Ameriki leta 1907, leta 1912
prišla v Žerovnico, leta 1929 pa za vedno odšla
v Ameriko). Imela je rada vaške otroke in jih je
večkrat sklicala, da so se posladkali z lučkami,
lizikami... Ob drugi priliki jim je prinesla balone.

Žerovnica pred letom 1930. Precej hiš je imelo

še slamnato streho. Kartico je založil Ivan Rem-
žgar, hrani jo Zvonko Mele.

Fantje iz Žerovnice, ki so bili na vojaškem na­

boru potrjeni v vojake leta 1936. Harmonikar
Slave Drobnič (Gornik), za njim stojita od leve:
(-) Telič (Tonine) m Janez Herblan; zadaj od
leve: Matija Šega (Šega), Matevž Drobnič (Gor­
nik) in Franc Lunka (Zgornji Nivč). Fotografijo
hrani Franc Lunka.
608 VI. poglavje

12. Od Turkov požgana vas Viševek pri Marofu

Pri studencu sv. Marije Magdalene je nekdaj stala velika vas Viševek.
Ime je dobila po olšah, tj. jelšah, kar se je v narečju po ljudski etimologiji
razvilo v Viševek. Prvič se omenja leta 1371, ko so plemiči Janez Steber-
ški, imenovan Postojnski, in njegova sinova Viljem in Janez prodali Postoj­
no avstrijskima vojvodoma Albrehtu in Leopoldu za 28.000 firentinskih
dukatov. Poleg postojnskega gradu so Steberški prodali tudi odvetščine,
gozdove, ribiške pravice v Cerkniškem jezeru, 900 mark šilingov letnih
dohodkov (dohodki po urbarjih, desetine, carine, mitnine, sodišče) in vse
druge pravice, razen vasi in dvora v Viševku (01swig) ob Cerkniškem jeze­
ru ter vasi Dolenje Jezero (dorfes ze dem See), »ti vasi sta od starih časov
spadali pod Postojno«. 1508
Leta 1444 je vas Viševek (Olschebikg) obsegala triindvajset kmetij.
Ce jo primerjamo z Dolenjim Jezerom, kjer je bilo enajst kmetij, je bila to
zelo velika vas. Poleg tega je bil to leto v njeni bližini, kjer je sedaj Marof,
tudi dvor (hof), ki je obsegal deset kmetij.1509 V najstarejšem popisu jam
v jezeru, kije nastal med letoma 1455 in 1472, sejama Retje imenuje Vi-
ševsko Retje (Alscheukha Orethye). Tam je še pripomba, da jama »leži
nasproti vasi Viševek« (liegt gegen dem Dorf Olscheuitsch). Kdaj je bila
vas požgana?
V seznamu od Turkov požganih kmetij gospostva Steberk leta 1531 ■

piše, da so pred kakšnimi 50 leti vas Viševek ob Cerkniškem jezeru Turki

docela požgali.1510 V urbarju istega gospostva iz leta 1575 pa je opomba, da
je vas Viševek (Vlschewikgh), ki je imela 21 kmetij, ležala med Martinja­ VmiiljtVAHllHJ Oil PlUbOl •

kom in Cerknico. In še pripis: »V minulem 71. letu je bila vas od Turkov

opustošena« (durch den Tiirgken verodt worden).1511 Ker leta 1471 Turkov Zapis v šteberškem urbarju leta 1575 o vasi Vi­
na Cerkniškem ni bilo, so vas gotovo opustošili istega leta kot Cerknico, ševek (Vtscheunigkh), ki je ležala pri sedanjem
tj. leta 1472. V urbarju je še opomba, da so 240 travnikov v Osredku na Marofu in je imela 21 kmetij. AS, li/23 u. Foto:
J. K.
Cerkniškem jezeru in 140 travnikov na Slivnici kosili podložniki opuščene
vasi Viševek. Steberško gospostvo je potem dajalo travnike v najem dru­
gim podložnikom za 42 dukatov ali 56 goldinarjev. Ljudsko izročilo, da je
prvotna Cerknica ležala na Viševskem polju, seje izoblikovalo prav zaradi
te nekdanje vasi. Seveda se to izročilo moti. 15 1 L'
V bližini studenca na Marofu, ki se imenuje po sv. Mariji Magdaleni,
so po letu 1526 postavili cerkev sv. Marije Magdalene. Cerkev se prvič
omenja leta 1581, leta 1526 je še ni bilo. Cerkev je imela tri oltarje: sv.
Magdalene, sv. Mihaela in sv. Andreja. Leta 1787 je imela cerkev 191 gol­
dinarjev v gotovini in 241 goldinarjev posojila pri kmetih. Dva bronasta
zvonova sta tehtala 80 funtov. Cerkev so prepustili propadanju pod cesar­
jem Jožefom II. Cerkniški kaplan Andrej Likarje leta 1863 zapisal, daje
cerkev pri Marofu stala pod sedanjo cesto. 1518
B. Prvo šolstvo ob Cerkniškem jezeru
1. Jožefinsko šolstvo v Cerknici (leta 1784)
Avstrijska vladaje pod Marijo Terezijo in njenim sinom Jožefom II. ho­
tela s šolskimi reformami omejiti upravno vlogo plemstva in uvesti avto­
ritativni sistem civilne uprave. Z dvigom kulturne ravni prebivalstva je 1508
nameravala dvigniti tudi zaostalo gospodarstvo. Pismen kmet in obrtnik 1371 februar 24, Dunaj, glej J. Šu-
mrada, Steberški, str. 51.
bosta umno gospodarila, zaslužila bosta več, zato bosta zmogla tudi višje 1509 J. Šumrada, Gospodarske posledice
davke. Za višjo izobrazbo navadnega človeka pa te šolske reforme niso ime­ turških vpadov na Kras do tridese­
le namena skrbeti. To zgovorno potrjuje patent Marije Terezije 16. marca tih let 16. stoletja, Družbena in kul­
turna podoba slovenske reformacije,
1771, ki pravi, naj kmečkim sinovom graščinska gosposka ne dovoli študi­ Ljubljana 1986, str. 21 in Steberški,
rati, če niso prej prosili za dovoljenje cesarske deželne gosposke. Kmečkim str. 55.
1510 AS, Vicedomski urad za Kranjsko,
sinovom naj se študij dovoli samo izjemoma in le, če gre za izredno nadar­
1/52, L-XIV, šk. 90.
jene dečke, pa še ti so morali k vojakom, medtem ko so bili študentje višjih 1511
AS, 1/48 u (1575).
in meščanskih stanov vojaščine prosti. 1512 J. Kebe, Loška dolina, str. 281.
Dokler jih niso razočarali neuspehi teh zgolj nemških šol, so bili kmetje 1513
J. Kebe, Loška dolina, str. 226 in
po nekaterih krajih za šolo zgledno vneti. Svoje sinove so pozimi prevažali 308.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 609

do šole na saneh ali jih nosili v koših, samo da ne bi pri pouku zaostali.
Našega kmeta sta od podeželske šole odvračala nemško ime in nemški
značaj.1514 Škof Slomšek je leta 1850 pisal: »Učilnice ali šole so se po
naših krajih prav za prav šele pred nekoliko trideset leti vnele. Kakor so
radi otroci v šolo hodili, tako prehitro je starišam in otrokom veselje do
šole vgasnilo, v katerih seje nauk le po nemško dajal. In ni se čuditi, de so
mogli stariše kakor otroke z beričem v šolo strašiti in kader so šolo odrasli,
niso nemščine, pa tudi slovenščine znali, zgubljeni so bili stroški, zgubljen
mladosti zlati čas. Zase so prazno slamo mlatili, drugim pa prah na veter
nosili. Brez modre glave in pravičnega serca je tudi nemška beseda prazen
mak. Slovenci! Ne bodite abotne šalobarde, le na nemščino gnati, pobi-
strenje glave in požlahtanje serca pa zanemariti. Ovo bi bilo narobe delo.
Nezarobljeni, napuhneni otroci vas bodo po nemško kleli, vi starši bote pa
po slovensko solze točili.« 1515
Cesar Jožef II. je takoj ob svojem vladarskem nastopu razglasil, da
je vsakdo dolžan pošiljati otroke v šolo svojega kraja, sicer plačajo
bogati dvojno šolnino, malomarni starši revnih zamudnikov pa morajo za
kazen opravljati tlako pri zidanju šol, graditvi cest itd. Leta 1787 je Jožef
II. določil, da mora za nove šolske zgradbe dati gradivo (opeko, kamenje in
les) graščinska gosposka, župni patron plača rokodelce, občina pa preskrbi
vožnjo in težake. Leta 1789 so začeli redno pobirati šolnino, ki sojo v šolah
po deželi plačevali za prvi razred 8, za drugi pa 12 krajcarjev na mesec.
Tisti starši, ki niso pošiljali otrok k pouku, pa so plačevali še kazen. Polo­
vica kazenske šolnine je pripadala učitelju. Revni so bili šolnine oproščeni.
Redna in kazenska šolnina se je štela učitelju v letno plačo, ki bi morala
znašati 130 goldinarjev, pa je v tej dobi redkokje dosegla to višino.
Naglica in brezobzirnost, s katerima so se izvajale jožefinske reforme,
sta izzvali v vseh slojih odpor do cesarjevih novotarij. Nejevolja je postala
nevarna tudi mnogim dobrim zakonom. Samovoljna vladna politika je od­
bila dva za šolstvo zelo pomembna dejavnika: škofijski ordinariat in gra­
ščinsko gosposko. Po smrti cesarja Jožefa II. so deželni stanovi celo zah­
tevali, naj se odpravijo vse šole na deželi in se premestijo v mesta, zanje
pa naj skrbi država sama. Leta 1792 je bilo na Kranjskem 42 osnovnih
šol, leto prej pa 59.1516 V vsej ljubljanski škofiji je leta 1805 od 49 šol delalo
samo 26.1517
Leta 1805 je bilo avstrijsko osnovno šolstvo reorganizirano. Po novem
naj bi se mladina vadila v branju, pisanju in računanju, poleg učenja ka­
tekizma pa naj bi se s primernimi berili gojilo versko in moralno življenje.
Nadzorstvo nad osnovnimi šolami (Trivialschule) na deželi dobijo
župniki, okrožni nadzornik je dekan. Dosedanje svetne šolske nadzor­
nike nadomesti v vsaki škofiji po en duhovni nadzornik, navadno kanonik,
ki vodi in poroča o vsem »nemškem šolstvu« v škofiji. Cerkev in šola sta
bili tesno združeni, vendar tako, da je imela duhovščina bolj nadzorstvo,
medtem ko si je vso upravo pridržala vlada, ki je na predlog ordina­
riata (konzistorija) imenovala redne učitelje in nadzornike. Začasne
učitelje in učiteljske pomočnike je imenoval škofijski konzistorij. Za izo­
brazbo učiteljev so vpeljali trimesečne tečaje, učitelji, ki so hoteli poučevati
na glavnih šolah, pa so morali dokončati vsaj polletni pedagoški tečaj. Leta
1811 so učitelje oprostili vojaške službe, kar pa ni veljalo za učitelje pomoč­
nike. Leta 1815 so jim zvišali plačo na letnih 250 goldinarjev, pomožnim
učiteljem pa na 120 goldinarjev. Marsikje je bila plača manjša ali pa tudi
večja.
2. Boj za slovensko šolo
1514
Ljudska ali »nemška« šola, kakor so jo uradno nazivali v nasprotju z J. Mal, n. d., str. 150-151.
1515
višjim, latinskim šolstvom, naj bi bila tudi po teh spremembah v letu 1805 Anton M. Slomšek, Knjiga njegovih
misli in življenja, Ljubljana 1939,
nekak pomožni urad, ki bi polagoma pripeljal slovanske narode, živeče str. 69.
v okviru avstrijske monarhije, v nemški pristan. Ljubljanski škofijski 1516
J. Mal, n. d., str. 152.
konzistorij je spoznal hibe stare, k ponemčevanju usmerjene šole, 1517
NŠAL, Šolstvo, fasc. 1/2/4.
610 VI. poglavje

zato je v poročilu vladi 18. marca 1806 načel vprašanje učnega jezika. Za­
pisal je: »Kajti če naj šole na Kranjskem uspevajo, se mora ves pouk po
vaških šolah vršiti izključno le v slovenskem jeziku.« Na te in druge pre­
dloge je vlada odgovarjala, da se sme sicer pri pouku slovensko razlagati,
šola sama pa se mora obravnavati le kot nemška in poučevati se sme le v
nemškem jeziku. 1518
Pod Francozi (1809-1813) je bil v naših šolah učni jezik slovenski.
Težava pa je nastala, ker ni bilo pri roki slovenskih knjig. Tu seje izkazal
Valentin Vodnik, ki je v manj kot dveh letih napisal pet šolskih knjig za
ljudske šole. Ker se je pod Francozi smelo v osnovnih šolah poučevati slo­
vensko, je to opogumilo ljubljanski škofijski konzistorij, daje znova načel
to vprašanje. V svojem poročilu dunajski vladi je 13. julija 1814 predlagal,
naj se v ljudske šole (trivialke) po Kranjskem uvedejo samo slovenske učne
knjige.
Ljubljanski gubernij (deželna vlada) in študijska dvorna komisija sta
se ogrevala za tiskanje nemško-slovenskih knjig. Na isti strani naj bi se v
enem stolpcu tiskalo nemško besedilo, v drugem pa slovensko. Ljubljanski
škofijski konzistorij je 12. januarja 1815 zopet opozoril na potrebo, da se
za podeželske ljudske šole založijo potrebne knjige v čisti slovenščini, saj
brez tega ni mogoča nobena ljudska prosveta. Konzistorij je pristavil, daje
izkušnja pokazala, da seje z nemškim poukom v ljudskih šolah kvarila
slovenščina v svoji čisti izraznosti, nemščine pa se otroci tudi niso nauči­
li. Vendar zaman, tiskali so se nemško-slovenski učbeniki.
Več let sije ljubljanski ordinariat močno prizadeval za slovenske učbe­
nike in slovenski pouk v šolah. Sele leta 1829 je vlada na Dunaju dovolila
slovenski pouk na podeželskih šolah. Kakor je razvidno iz Kosmačevega
zapisa, je bil slovenski jezik samo v prvem razredu. V mestih in trgih so
ostale šole dvojezične, kar je pomenilo - nemške.1519
Žalostno stanje zaradi vsiljevanja nemščine v podeželske šole je v črtici
Pravi prijatelj slikovito opisal naš domačin Jurij Kosmač iz Dan. Jurij
je bil rojen 4. aprila 1795 na št. 18, pri Kosmačevih, umrl pa je 1. oktobra
1872 v Ljubljani. Dve leti je bil Prešernov sošolec, pozneje pa licejski knji­
žničar v Ljubljani. 1520
Najprej je zapisal, da so njegov pokojni oče, »ki so sami počasi brali in
nekoliko za svojo rabo tudi čečkati znali, želeli, da bi se tudi jez in Andrejč,
moj mlajši bratec, (roj. 24. oktobra 1798) saj toliko brati naučila, da bi zna­
la iz bukvic v cerkvi moliti, zato so nama abecednik, tako imenovani pla-
teltof, kupili«. Ker sta kmalu znala počasi brati, ju je oče sklenil v domačo
farno šolo dati. Jurij je bil star 7 ali 8 let. Katehet in učitelj (šolmošter) sta
Jurija hvalila »zastran lepega zaderževanja in verle učenosti«. Na koncu
leta je bil obdarovan s »šolskim darilom«. Med počitnicami je očeta pogo­
sto spraševal, kdaj se bo začela šola, »tem bolj, ker sem vedel, da v drugi
razred prestopim«.
Na praznik vseh svetnikov seje pouk začel. Tu pa ga je čakalo razočara­
nje, ker »kmalo vidim, česar popred nisem vedil, namreč, da sem nem proti
vsemu, kar se v drugem razredu uči. V tem razredu sem pač zlo slovenšči­
ne pogreševal, ker se tudi naš učenik, čeravno bivši domorodec, ni veliko
ž njo pečal. Govoril je le bolj po nemško, učil nas je nemško slovnico,
računstvo in pravopisje le po nemško, in po tem takem je bil popolnoma
popihal naš slovenski jezik iz šolske sobe. Malokdaj je z nami v domačem 1518
J. Mal, n.d., str. 154-155.
jeziku govoril, in jez, uboga sirota, ki nisem kar besedice nemške vedil, ga 1519 J. Mal, n. d., str. 385-395.
nisem drugega razumel, kakor če me je, ko mu nisem na vprašanje: Wel- 1520 V Slovenskem biografskem leksiko­
che Hauptworter gehoren zu der 1. Abanderungsart, was heisst addieren? nu, I, Ljubljana 1925-1932, str. 531
itd. odgovora nemškega dati znal, z oslovsko glavo psovati in obrekovati so rojstni podatki napačni. Po krstni
knjigi in knjigi status animarum
začel, kar je pa le tri do štiri tednov trpelo, dokler nam je zastran slabega župnije Stari trg pri Ložu in po
učenja prizanašal, potlej je pa po navadi šiba pela, naj je po herbtu ali po seznamu učencev starotrškevšole z
dne 1. aprila 1807 v NŠAL, Šolstvo,
rokah, koder nas je večkrat tako ošverkal, da smo po več dni na njih otekle fasc. 1/2/4 je bil Jurij Kosmač rojen
klobase nosili. Slišal si, dragi bravec, zakaj seje mladost v preteklih letih 4. aprila 1795 in ne 14. aprila 1799.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 611

v ljudskih šolah tako malo naučila, zato namreč, ker se je le nemški jezik
v glavo vtepal, kteriga ni razumela.
Dokler sem se, kakor sem ti pravil, v šoli le v materinskem jeziku učil,
sem lahko vse umel, znal in odgovarjal, ko bi rezal, v drugem razredu sem
pa nem sedel kakor božji voliček, nevedoč zakaj hlače tergam. In taka je še
dandanašnji, posebno ondi, kjer se mladini nemščina s silo v glavo vtepa,
ktere ne zastopi!« 1521
Kosmačev učitelj je bil Pavel Knobl. V Starem trgu je služboval od
leta 1796 do 1807, v letih 1817 do 1821 pa je bil učitelj v Ribnici.1522
Se leta 1851 so na naše šole pritiskali, da bi imela nemščina kar najviš­
je mesto. To leto poroča Jožef Bevk, kurat pri sv. Križu na Križni gori,
Podpis starotrškega učitelja Pavla Knobla leta
prej pa kaplan na Blokah in v Cerknici, o šolskem spraševanju na Blokah. 1804. ŽA, Stari trg, fasc. 3.
Pravi, daje »pri ti poskušnji poslušavce posebno veselilo, daje bilo vse po
domače slovensko, kakor pravi prid ljudskih šol terja«. Nadaljuje, da bo
»gotovo vsak pošten in umen domorodec z menoj edinih misli, ki zapopade
namen ljudskih učilnic: saj mervico omike med naše prosto ljudstvo na de­
želi zasaditi. V tacih ljudskih šolah, čigar učenci čez 2, 3 ali 4 leta doma pri
kmetijstvu ali rokodelstvu ostanejo, bi se dalo veliko potrebnih in koristnih
reči v domačem jeziku naučiti, namesto da se otroci z nemšino mučijo, kte­
re se ravno toliko naučijo, daje nič ne znajo.« Potem navede primer pisma
nekega odraslega, kije obiskoval tako ljudsko šolo, pismo pa je napisano v
obupni in nerazumljivi nemščini. Nato zatrjuje: »Ako se pa za slovenščino
v ljudskih šolah potegnem, naj me nihče protivnika nemškega jezika ne
čerti. Vsaka reč ima svoje mesto in tudi jaz dobro vem: koliko jezikov kdo
zna, toliko človekov velja - ali omika človeka ne obstoji v znanju kakiga tu­
jega jezika, ampak v prilastenju tistih potrebnih vednosti, ktere si človek
pridobi iz naturznanstva, poznanja sveta, zgodovine itd. in katerih vsih si
učenec igraje pridobi v materinem jeziku. Ali niso ljudske šole po vsim
svetu v materinem jeziku? Pa kaj bom ponavljal, kar je bilo že tisučkrat
jasno dokazano! Zamorcev vunder ne bom umil. Njim (nemškutarjem) ni
ljudska omika pri sercu, taki imajo radi kmeta neumniga, zato ga mo­
tijo s stvarjo (pouk v nemškem jeziku), ktere se revež naučiti ne more,
med tem pa zanemarijo podučenje v druzih njemu potrebnih in koristnih
rečeh.«1523

3. Dekanova poročila o cerkniški šoli

Nadzorstvo nad trivialnimi šolami so na deželi dobili župniki, okrožni
nadzornik pa je bil dekan. Taje vsakoletna poročila pošiljal na škofijo, kjer
so se ohranila. O šoli v Cerknici je prvi podatek iz leta 1789. Starotrški
dekan Urban Krivec je v poročilu na ordinariat leta 1789 za Cerknico
ugotovil, da »več kot 160 šolosposobnih otrok ne hodi v šolo, ker ni šolske
sobe«. Cerkniški kaplani Ignacij Baraga (stric Janeza Nepomuka Barage,
očeta škofa in misijonarja Friderika Barage), Frančišek Wolf in Gregor
Pelosi so 20. aprila 1792 prosili ordinariat za novo stanovanje, ker je kapla-
nija določena za šolo normalko (pravilno: trivialko, op. J. K.). 1524
Tudi leta 1795 je v poročilu dekana rečeno, da šole v Cerknici ni (non
scholae habentur).1525 V poročilu o stanju vseh nemških šol v ljubljanski
škofiji za leto 1804/05 pa piše nadzornik Alojzij Humel o cerkniški šoli:
»Pred nekaj leti razpadlo trivialno šolo bi bilo treba nujno oživiti. Solospo-
sobnih je 322 otrok. Šolskega pouka ni. Otroke, ki hodijo v šolo, obrtniki
lažje pogrešajo kot kmetje. Starši ne skrbijo veliko za vzgojo. Tega od njih 1521 J. Kosmač, Pravi prijatelj, Slovenski
tudi ni mogoče zahtevati, saj sami v mladosti niso hodili v šolo.« glasnik, 4 (1861), št. 15.
1522
Poddekan Humel dalje ugotavlja, da bi lahko samo šolski pouk izboljšal A. Skubic, n. d., str. 470.
1523
izobrazbo. Za ponovno uvedbo šole v Cerknici je predvsem treba najhitreje Novice, 9 (1851), str. 205.
zgraditi šolsko zgradbo in mežnarijo. Plača organista in učitelja je 170 gol­ 1524 NŠAL, III/fasc 26.
dinarjev, kar je še vedno znosno (ertraglich). Leta 1808 je imel učitelj 385 1525 NŠAL, št. 222, katalog ljubljanske
nadškofije zal. 1795-1800, dekanija
goldinarjev dohodka. V seznamih ordinariata je cerkniška šola imela 47. Lož.
tekočo številko.1526 1526 NŠAL, Šolstvo, fasc. 1/2/4.
612 VI. poglavje

Kdaj je v Cerknici nastala organizirana šola? Leta 1676 je bil v Cer­

knici organist in učitelj (organista et ludirectoris) Gregor Lubi. Or­
J '* ^
(fr«yry -ri? /V*W 81 ^‘6'
ganisti so bili tudi neke vrste laiški učitelji, ki so jih imenovali »ludima-
J-uVl , Cra^sU H- g^i\YtnVcyJ,
gister« ali »ludirector« in tudi »Schulmaister«. Učili so ljudi peti v cerkvi,
vsaj omejeno število otrok pa tudi brati in pisati. A iz tega podatka ne
moremo sklepati, da bi bila v Cerknici organizirana šola. jtjiirtVj CSi » 'fldtjV.7 /W 1 •*<*

Loški organist in pesnik Filip Jakob Repež, ki je bil 12. aprila 1706
rojen v Cerknici (iz krstne knjige se vidi, daje bil tudi njegov oče organist) :c•«- ** <£ 4-t/ ■"'cr^?-

in se je leta 1726 priženil v Lož, tudi v organistovo hišo, je izdal tri pesma­ < «4 ■

rice cerkvenih pesmi, ki so jih peli na Križni gori. V predgovoru prve iz ■»MbVTh
leta 1757 piše: »Leti romarji so večkrat prosili, de bi lete peismi radi imeli.« Dne 5. marca 1676 je bil rojen in krščen Gregor,
zak. sin Gregorja Lubija, organista in učitelja, in
V drugi, ki je izšla leta 1764, pravi, da je zato napisal molitve in pesmi, njegove žene iz Cerknice. Krstil ga je Blaž Thus,
»de bi romarji kei leipiga kupili, ino sojem mlajšem damu nesli, de bi se vikar. Botra sta bila spoštovani g. Eljja Lužnak
taistem nyh otroci štemali (po njih ravnali) ino drugim otrokom kazali.« V (Lusnag) in plemenita gospa žena. NŠAL, RMK,
1676. Foto: J. K.
tretji pesmarici leta 1770 pa zatrjuje, »... kir pak per vsaki andohti (slo­
vesnosti) eni romarji tukaj prašajo, ali je kej posebej pisaniga, ali
drukaniga, kar smo dones slišali, kateru bi oteli radi damu nesti,
še tim drugim pokazat.« 1527
Iz teh zapisov vidimo, da je v teh krajih več ljudi znalo slovensko brati
in pisati. Skoraj gotovo je tudi, daje bila organizirana šola v Cerknici jože-
finska ustanova, kakor pravi zgoraj omenjeni poddekan Humek Cerkniški
župnik Gašper Faber navaja leta 1784 v fasiji za cerkniško župno cerkev
letni izdatek za učitelja in organista 19 goldinarjev, 42 krajcarjev.1528 V tem
času je učitelj in organist v Cerknici torej gotovo bil.Glede na to bi lahko
imeli leto 1783 za začetek cerkniške šole. Istega leta (1783) seje začela
tudi starotrška jožefinska šola. 1529
V poročilu za leto 1805/06 je rečeno, da so obnavljali šolsko poslopje.
Leta 1806 je prišel z ljubljanske normalke učitelj Anton Copec. Solo so
odprli v začetku septembra 1806. Tisto leto je znašal šolski fond v Cerknici
11.425 goldinarjev, kar je bilo veliko denarja. Iz poročila za leto 1806/07
izvemo, daje katehet Janez Bedenič goreč in prizadeven. Učitelj Anton
Copec je priden, sposoben in neoporečen. Bil je tudi vnet lovec na labode v
Cerkniškem jezeru.1530 V kraju je šolosposobnih 149 dečkov in 146 deklic.
V zimskem polletju je šolo obiskovalo 40 dečkov in 12 deklic, poleti pa le 8
dečkov in 4 deklice. V letu 1807/08 je pozimi obiskovalo pouk 38 dečkov in
12 deklic, poleti pa 8 dečkov in 3 deklice.
V letu 1814/15 je učiteljeval Fortunat Kundara. V šolskem poročilu iz
Starega trga za leto 1806/07 se vidi, da so takrat priimek Kandare pisali:
Kundara. Zdi se, da je bil učitelj Fortunat Kundara doma iz Loške doli­
ne. Leta 1814 je bila v Cerknici že tudi nedeljska šola. Od 264 otrok jo je
pozimi obiskovalo 61 dečkov in 20 deklic, poleti 37 dečkov in 13 deklic. V
šolo so prihajali iz Cerknice, Dolenjega Jezera, Dolenje vasi, Zelš, Brezij
in Begunj. Ni jih bilo pa iz Bezuljaka, Dobca, Kožljeka, Selščka, Topola, 1527
F. J. Repež, Romarske bukvice, Lju­
Podslivnice, Martinjaka in Rakeka. V Grahovem in na Uncu šole še ni bljana 1757, str. 2-3; Nebešku blagu,
bilo. Za pouk je bila v Cerknici na razpolago samo ena soba, in še ta je Ljubljana 1764, str. 5; pesmarica
Romarsku drugu blagu, Ljubljana
bila premajhna. »Ker je les strohnel, grozi streha, da se bo podrla. Učitelj 1770, str. 4-9, vse v Semeniški
nima lastnega stanovanja. Uredili bi ga lahko v kaplaniji, ki so jo dali na knjižnici v Ljubljani, tretja je tudi
v ZA v Starem trgu. Prim. J. Kebe,
voljo šoli. Za novo šolsko zgradbo so že leta 1809 napravili načrt, vendar Križna gora, str. 21, 70.
še ni uresničen. V ta namen je dala župnija 109 goldinarjev. Sola v najetih 1528
Glej sestavek Imetje cerkniške žu­
sobah je tudi na Vrhniki in v Logatcu, kjer še nič ne mislijo na novo šolo!« pnije ... v tem poglavju, str. 654.
1529
piše v poročilu. J. Kebe, Loška dolina, str. 373.
1530
V izkazu za leto 1815/16 pravi dekan, da je šola v Cerknici v bednem Loški sodnik Hinko Dolenec piše,
da mu je sin učitelja Antona Copca
stanju. »In celo tisti dve sobi, ki so ju leta 1810 pripravili za pouk, sta v povedal, daje njegov oče streljal
nevarnosti, da se strop poruši, če se ne bo popravil.« Učitelj Kundara labode na Cerkniškem jezeru pozimi
na tak način, daje po ledu sprožil
je učil dve uri dopoldne in dve uri popoldne, in sicer pozimi 57 dečkov in kroglo nad jato labodov. Dolenec
13 deklic, poleti pa 22 dečkov in 3 deklice. V šestih krajih, od koder naj prav tam pripoveduje, daje bilo
okoli leta 1880 na Cerkniškem je­
bi učenci hodili v šolo, je bilo 155 dečkov in 133 deklic, v osmih krajev, od zeru vsako zimo veliko labodov. H.
koder niso hodili v šolo, pa je bilo 86 dečkov in 64 deklic. Dolenec, Izbrani spisi, str. 80.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 613

Leta 1816/17 je učil učitelj Kandare, pozimi pa še šolski pomočnik To­

maž Pust. Ta je poleti odšel v Šentrupert. Od 465 šolosposobnih otrok je
pozimi šolo obiskovalo 88 dečkov in nobena deklica. Poleti ni bilo pouka. V
poročilu je še opomba: »Lansko poročilo o slabem stanju obeh šolskih sob je
bilo povod, da so dovolili sečnjo lesa v hasberškem gozdu. Les so posekali,
potem pa nič naredili. Bomo morali leta 1820 sporočiti, da se je šola
podrla na glave otrok?« Leta 1817/18 je šolo pozimi obiskovalo 66 učen­
cev, poleti 43, naslednje leto pa pozimi 90 dečkov, a niti ena deklica, poleti
pa 101 deček in 8 deklic. Iz vasi, od koder so učenci hodili v šolo, je bilo 330
šolosposobnih otrok, iz vasi, od koder niso hodih, pa 189 otrok. To leto je
učil učitelj Jožef Škraber.
Leta 1819/20 je imel učitelj Škraber pomočnika, 18-letnega Blaža Rak-
tlja. Pozimi je šolo obiskovalo 134 dečkov in 39 deklic, poleti 155 dečkov in
39 deklic. Vidimo, daje mladi in sposobni učiteljev pomočnik Raktelj v šolo
pritegnil več otrok. Potem je več let učil v starotrški šoli. Leta 1820/21 sta
poučevala Matevž Zupan in šestnajstletni učiteljski pomočnik Fortunat
Škraber. Pozimi je hodilo v šolo 147 dečkov in 5 deklic, poleti 170 dečkov,
a nobena deklica. Vseh šolosposobnih otrok v fari je bilo 472. Leta 1821/22
je pozimi prihajalo v šolo 151 dečkov in 4 deklice, poleti pa 146 dečkov in Podpis cerkniškega učiteljskega pomočnika Bla­
5 deklic.1531 ža Raktlja. ŽA, Stari trg, fasc. 3.

4. Nedeljska šola v Cerknici

Razen rednih ljudskih šol trivialk so obstajale še posebne ponavljalne
šole. Že ko so pripravljali novi ljudskošolski zakon, je Dvorna pisarna 1.
1804 opozarjala, da v šolskem načrtu omenjena doba obiskovanja šole za
otroke od 6. do 12. leta ne zadostuje. Duhovniki in učitelji naj bi zato pro­
stovoljno in brezplačno poučevali odraslo mladino do 18. leta še ob nedeljah
in praznikih popoldne. Te nedeljske šole, ki jih je 15. decembra 1808 še
posebej priporočil dekret Dvorne pisarne, so zlasti v pofrancoski dobi (po
letu 1813), ko je zgledno in požrtvovalno delovala slovenska duhovščina,
neizmerno pripomogle, daje ljudstvo bolj in bolj čutilo potrebo po izobrazbi
ter vzljubilo knjige v svojem jeziku. Te šole so bile predvsem ponavljalne
in nadaljevalne, ki jih V. Vodnik imenuje poprijemne šole. Obiskovali so
jih lahko tudi tisti, ki niso nikoli mogli obiskovati redne šole - nihče ni
bil izključen. Če je bilo učiteljskega osebja dovolj, so učence razdelili po
znanju na več oddelkov. V okrožnici iz leta 1816, ki jo je poslovenil Vodnik,
je program ponavljalne šole: »... Pisali bodo mladenči in dekliči in skladali
iz svoje glave. Rajtali bodo domače obrajtve, hišne prejemke, izdajke in
gospodarske al pa gospodinjske preštetve. Take berila, pisma in štetve jim
bodo glavo čedalje bol zbrisale.«
Ker je bilo na deželi malo trivialnih - ljudskih šol, so bile tudi ponavljal­
ne šole redke. Večje bilo nedeljskih šol, v katerih so duhovniki ob nedeljah
ah pa še kak drug dan nudili mladini najpotrebnejši osnovnošolski pouk,
ne da bi za to prejemali kakršnokoli nagrado. Edino, kar so požrtvovalni
duhovniki želeli, je bilo to, da bi jim vlada dala kaj slovenskih knjig, da bi
lahko razdelili med revne učence. Poudariti moramo, da so bile te šole
vedno slovenske.
Razlikovati moramo torej dve vrsti šol ob nedeljah. V ponavljalnih seje
nadaljeval pouk redne ljudske šole, v nedeljskih šolah pa so se otroci, vča­
sih tudi odrasli, učili šele naj preprostejših stvari. Pri vladi tega niso dobro
razlikovali, zato je prihajalo do pogostih prerekanj s škofijskim konzistori-
jem. Ker je namreč bila trivialka nemško-slovenska, je vlada zahtevala, da
se nemščina goji tudi v ponavljalnih šolah. Isto je zahtevala od nedeljskih
osnovnih šol, saj je imela oboje za eno in isto ustanovo.
Ljubljanski ordinariat je leta 1819 in kasneje večkrat prepričeval vladne
kroge, da nedeljske šole niso nikakršne ponavljalne šole. V njih ni mogo­
če ničesar ponavljati, najmanj pa nemščino. Te šole so za začetnike
in so starejše od ponavljalnih šol. Ustanovili sojih skrbni duhovniki, ki ob 1531
NŠAL, Šolstvo, fasc. 1/2/4.
nedeljah in praznikih farni mladini posredujejo osnovno izobrazbo.1532 1532
J. Mal, n. d., str. 402-406.
614 VI. poglavje

Slomšek trdi, da so te nedeljske šole v kmečkem okolju obudile naro­

dno zavest. »Skerbni in modri duhovski pastirji so spoznali, de se slovenski
vinograd po nemško ne obdeluje prav, ker se Slovenci ponemčiti ne
morejo, in de se ljudstvo tako izobrazlo ne bo... Jeli (začeli) so otroke nar
prej slovenski učiti in za slovenskim naukam nemško saditi. Sole so ožive­
le, se pomnožile in se po deželi hitro poznale.« 1554
Leta 1822 pa navaja, kako se ljudje veselijo, ker imajo mlajši dušni pa­
stirji zadnjih deset let po 50, 100 ali celo 150 učencev v nedeljski šoli, kjer
jih učijo brati, pisati in peti. Leta 1819 je na Kranjskem v nedeljskih šolah
poučevalo 90 duhovnikov in 65 učiteljev. 1534
Iz poročila za leto 1817/18 vidimo, da so v nedeljski šoli v Cerknici po­
učevali Fortunat Kundara, Tomaž Pust in kaplan Matija Eržen. Pouk je
trajal od 12.30 do 14.30 ure, bil je samo pozimi, obiskovalo pa ga je 52
učencev. Učitelja sta učila precej površno, za učenje pa je bil pohvaljen ka­
plan. V letu 1818/19 so poučevali učiteljski pomočnik Valentin Ravnikar
ter kaplana Matija Eržen in Aleks Martinjak. Pozimi je šolo obiskovalo
58 otrok, poleti 60.
Leta 1819/20 so v nedeljski šoli učili Valentin Ravnikar, Jožef Škraber
in kaplan Aleks Martinjak. Pozimi in poleti jo je obiskoval 101 otrok; učili
so se branja, pisanja, računanja in verouka. Leta 1820/21 je šolo obiskovalo
pozimi 28 dečkov in 30 deklic, poleti 20 dečkov in 15 deklic. 1535

5. Prvi učitelji in šola v Cerknici

Prvi doslej znani cerkniški učitelj (leta 1806) je bil Anton Copec. O
njem vemo, da je 27. septembra 1813 pokazal avstrijskim vojakom skri­
vališče Francozov na Loškem. V hudem boju, v katerem so bili Francozi
premagani, je padlo na obeh straneh skupaj 42 vojakov. V skupni grob jih
je pokopal cerkniški kaplan. Ker so bili preplitvo zakopani, so grobišče po­
zimi razkopali volkovi.1536 Kapelica, kije stala ob stari cesti med Cerknico
in Rakekom, je bila spomin na te padle vojake. Pred leti so tam postavili
novo kapelico.
Učitelj Fortunat Kundara je leta 1814 prišel iz Starega trga, a že ju­
nija 1818 so ga odstavili zaradi tihotapstva (Schwarz Handlungen). Šolski
nadzornik Alojzij Humel je 2. marca 1820 pisal, da je bil Fortunat Kun­
dara obsojen na mesec dni zaporne kazni in na poravnavo 43 goldinarjev
sodnih stroškov. O tem, ali bo še poučeval, bo odločil škofijski konzistorij.
Oktobra 1820 je Kundara ponovno polagal izpit iz učiteljske stroke, a se
je tako slabo odrezal, da ga je Humel priporočil samo še za mežnarja na
manjši župniji. Gubernij je konzistoriju sporočil, da je Kundara nesposo­
ben za učitelja, saj ne zna pisati nemško.1537 Leta 1818 je cerkniški učitelj
prejemal 373 goldinarjev čistega dohodka, kar je bila lepa plača.
Učitelj Ludvik Jožef Škraber je prišel junija 1819. Star je bil 48 let,
doma iz Preserij. Njegov oče je bil več let učitelj v Šmartnem pri Kranju in
Preserjah. Sin Fortunat je bil izurjen v učiteljski metodi in v igranju orgel,
za kar je že položil izpit. Pred tem je bil že 30 let učitelj. Leta 1782 je učil v
Kranju, leta 1787 v Žičah, zadnjih 10 let pa v trgu Studenice, župnija Polj­
čane. Leta 1796 je njegova žena začela brezplačno poučevati kvačkanje in
šivanje. Sam je pridnim učencem v spodbudo podarjal knjige. S to označbo
seje Škraber pismeno predstavil. Njegov učiteljski pomočnik je bil Anton
Železnik, nasploh pa je učiteljev sin Fortunat Škraber pri poučevanju
pokazal več prizadevnosti kot oče Ludvik. Oktobra 1819 je Železnik sa­
movoljno zapustil mesto pomočnika in se vrnil domov v Ribnico. Župniku
1533
je pisal, da je odšel zaradi tega, ker je Škraber z njim despotsko ravnal. A. M. Slomšek, n. d., str. 69.
1534
Kadar je zadržal otroke čez popoldansko uro, gaje vpričo njih nadrl: »Sem J. Mal, n. d., str. 404, 406.
1535 NŠAL, Šolstvo, fasc. 1/2/4.
mar jaz vaš hlapec?« Javno je tudi grajal Železnikovo učno metodo, zato 1536 Prim. L. Podlogar, n. d., str. 101;
so otroci izgubili spoštovanje do njega, on sam pa veselje, da bi v Cerknici Koledar Družbe sv. Mohorja, 1874,
še učil. Železnik je očital Škraberju, da želi s takim ravnanjem le svojemu str. 199.
1537 NŠAL, Šolstvo, šk. 51, fasc. 21/2/4.
sinu preskrbeti mesto učiteljskega pomočnika. Dekan je na to pristavil, da
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 615

je gotovo tudi Železnik česa kriv, npr. da seje pritoževal

nad hrano, da pa tudi Škraberja ne more opravičiti, ker
je včasih preveč popustljiv, včasih pa preveč strog.
Leta 1820 je dekan ugotovil, da v dekaniji ni zanima­
nja za nemške učne knjige, vsi si želijo nemško-sloven-
skih, katerih pa že od 1. 1807 ni mogoče dobiti. Želijo si
tudi kranjskega katekizma.
Učitelj Ludvik Jožef Škraber je 22. februarja 1821
neznano kam izginil in v Cerknici pustil družino. De­
kan je poročal, daje sin Fortunat priznal, kako je oče s
Štajerske pobegnil v Cerknico s ponarejenimi spričeva­
li. Čeprav je zamenjal deželo, se njegovo srce ni spreme­
nilo. Razen družine in šolskega pomočnika je imel na
hrani še dva/anta in od njiju si je že vnaprej vzel denar
za hrano ... Šola in cerkvena služba ne bosta z njim nič
izgubili, kajti težko bi našli še slabšega učitelja.
Ker se ni več javil, je 28. avgusta istega leta ljubljan­
ski časopis objavil razpis za drugega učitelja. Na razpis
so se javili:
Matevž Zupan, rojen 13. julija 1792 v Sv. Križu pri Tržiču, začasni Učitelji in učiteljice nižje gimnazije in osnovne
šole v Cerknici junija 1959 na šolskem vrtu. Od
učitelj v Semiču, kjer je imel 300 goldinarjev plače. Leto prej je bil učitelj leve: spredaj Franc Dolničar in Viktor Žnidaršič;
v Dobu. stojijo: Vera Kravanja, Jože Verbec, Sonja Ver-
bec, Minka Negro, Bibijana Bavdek, Lea Bole,
Franc Serko, rojen 2. oktobra 1794 na Vačah, umrl 1855 v Cerknici. Tilka Mele, Jolanda Lah Udovič, Nada Milavec
Od leta 1816 do 1818 je bil uradni pisar, nato organist in prostovoljni uči­ in Heda Perovič. Fotografijo hrani Bibijana Bav­
telj na Turjaku. Od leta 1821 je bil začasni učitelj v Mokronogu, kjer je dek.
imel 130 goldinarjev dohodkov.
Fortunat Škraber, rojen 3. aprila 1805 v Studenicah pri Poljčanah. S
13 leti je postal šolski pomočnik v Slovenski Bistrici in potem v Cerknici.
Obiskoval je šolo v Mariboru in odlično igral orgle. Zadnja plača (pomočni­
ka) je znašala 70 goldinarjev.
Štefan Sternad, rojen 18. decembra 1791 v Kompoljah, župnija Dobre­
polje. Od 1806 do 1809 leta je bil mežnar v Ribnici, po študiju je bil od leta
1810 dalje šolski pomočnik v Cerknici, v Starem trgu pri Ložu (verjetno je
bil tu samo praktitant) in v Sodražici. Od leta 1813 do 1815 je bil začasni
učitelj v Mokronogu, od leta 1815 do 1817 učitelj v Kranjski Gori, potem pa
učitelj na Vačah.
Anton Šinkovec, rojen pred 23 leti v Šmarju pri Novem mestu. Bil je
začasni učitelj v Ljubljani, nato pa v Kostanjevici, kjer je imel 90 goldinar­
jev dohodkov.
Pavel Vidmar, rojen pred 45 leti v Rihenberku pri Gorici. Od leta 1803
je bil začasni učitelj v Senožečah, leta 1807 v Škofji Loki, 1810 na Igu, od
1820 v Dobu pri Ljubljani. Na orgle je igral slabo.
Za učitelja v Cerknici so sprejeli Franca Šerka, Fortunat Škraber pa
je šel na Jesenice.1538
V začetku januarja 1822 je župnik zaprosil za novega pomočnika, saj
kaplani zaradi obilnega pastoralnega dela v šoli ne morejo poučevati.
Konzistorij je za pomočnika kmalu imenoval Lovrenca Zupanca, ki je
po normalki obiskoval tri razrede gramatike in po poslušanju metodike
naredil učiteljski izpit. Do takrat je bil začasni učitelj v Metliki. Zupanc se
je marca leta 1823 pritožil šolskemu nadzorstvu, češ da ga Šerko ne pusti
in ne uči igrati na orgle, njegova žena pa da ga zmerja z oslom in mu pravi
»fante« (Bursche). Zato prosi za premestitev. Šerko je napel drugačne stru­
ne: Zupanc da ga je obrekoval in se izdajal za cerkniškega učitelja, da je
ukradel gostilničarju Margi v Podpeči psa in ga prodal, daje nato z Jane­
zom Obrezom odpotoval v Trst itd. Zupanc je odgovoril, da se ga hoče Šerko
znebiti, da bi prejemal tudi njegovo plačo. Dekan Pfajfarje sporočil konzi-
storiju, da sta kriva oba in tudi Šerkova žena, ki ne zna brzdati jezika.
Konzistorij je 6. maja 1823 zahteval, naj se učitelja med seboj domenita, 1538 NŠAL, Šolstvo, šk. 50, fasc. 21/1/1.
616 VI. poglavje

sicer je pa navada, da se začasni učitelj vsaki dve leti zamenja. Za novega

šolskega pomočnika zato so imenovali Jožefa Lavriča iz Loškega Potoka.
Študiral je v Novem mestu in Celju, orglanja se je naučil pri bloškem uči­
telju. Leta 1826 je Lavrič zaprosil za premestitev v Krško.
Okrožni postojnski urad je 3. decembra 1829 pisal konzistoriju, daje na
urad prišlo več pritožb zoper učitelja Šerka. Obtožujejo ga, da prekupčuje
z zadolžnicami (Schuldenablesungen) in da za dolžnike terja rubež in za­
por, pritožujejo se, daje poučevanje zanj samo postranska zadeva^ in zah­
tevajo, naj ga premestijo iz Cerknice in s hasberškega ozemlja. Škofijski
konzistorij je 1. januarja 1830 od šolskega nadzorstva zahteval preiskavo,
ker da tako učiteljevo ravnanje presega vse meje. Če se ne bo poboljšal, ga
je treba premestiti. Šerko seje 15. marca 1830 na dolgo opravičeval, da ga
je k nakupovanju zadolžnic nagnila krščanska dobrota in daje ljudem po­
magal do pravice. Do avgusta 1830 je bil šolski pomočnik Jakob Virant,
septembra gaje nasledil Gašper Gabrovec, maja 1832 je prišel pomočnik
Anton Kraševec, star 21 let, mirnega vedenja. Ko je leta 1836 odšel v
Dob, gaje zamenjal učiteljski pomočnik Franc Braznik.
O razmerah v cerkniški šoli je pisal sam škof Anton Alojzij Wolf 16.
avgusta 1837 šolskemu nadzorniku, starotrškemu dekanu Zerovcu. Spo­
minja ga, daje 17. julija ob birmi vizitiral tudi cerkniško šolo: »Učence, ki
so se zbrali v eni sobi, je spraševal mlad in malo izkušen šolski pomočnik.
Učitelj Serko seje pri tem obnašal, kot da ga šola sploh ne zanima. Za Podpis cerkniškega učitelja Franca Šerka
(1794-1855 ). Hišni arhiv družine Kebe z Do­
tako obnašanje sem od njega zahteval pojasnilo. Povedal mi je, da od velike lenjega Jezera 28.
noči poučuje samo šolski pomočnik. Ker hodi v šolo malo otrok, zadostuje
en učitelj. Čisto gotovo je, daje Šerko postal zelo premožen in seje naveli­
čal poučevanja, zato vse šolske obveznosti prepušča pomočniku. Kjer starši
opazijo gorečnost za šolo pri učitelju in uspeh pri otrokih, navadno radi
pošiljajo otroke k pouku, sicer jih k temu prisili tudi gosposka. Če pa v Cer­
knici, ki je trg z veliko šolosposobnih otrok ter je šola tako zelo potrebna,
otroci šolski pouk slabo obiskujejo, meče to slabo luč na učitelja in župnika,
ki bi moral šolo nadzorovati. To vse sem povedal vpričo župnika učitelju
Šerku in mu namignil, da mora takoj razdeliti otroke po njihovih sposob­
nostih v dve učilnici in jih s pomočnikom poučevati, če hoče še naprej ostati
šolski učitelj. Ko sem mu to povedal, seje zelo razburil in je zatrjeval, da bo
pustil šolsko službo. Potem pa je vseeno obljubil, da bo tudi sam poučeval,
kar sem vzel na znanje s pripombo, da se bom o tem prepričal. To pomeni,
da tudi šolski nadzornik (dekan) slabo opravlja svojo službo, če neki učitelj
neha poučevati. Zelo neprijetno mi je, da moram šolskega nadzornika sam Podpis starotrškega župnika in dekana Karla
opozarjati na slabosti župnijske šole (Pfarrschule) v Cerknici in mu s tem Žerovca. Leta 1837 ga je škof Anton A. Wolf
trdo prijel, da slabo opravlja službo šolskega
pismom naložiti, da sam obišče to šolo in se o tem prepriča. Šolski nadzor­ nadzornika, ker ni opozoril, da cerkniški učitelj
nik mora škofijskemu konzistoriju sporočiti, če se je učitelj Šerko res bolj Franc Šerko zanemarja pouk.
zavzel za šolo in pouk.«
Iz pisma je razvidna velika škofova skrb za uspešno šolstvo. 26. junija
1841 je škof Wolf v Cerknici spet opravil vizitacijo šole in 30. julija pisal
guberniju, daje ob vizitaciji dopoldne videl učitelja Šerka pri najboljšem
zdravju in mu naročil, naj ob štirih popoldne zbere v šoli vse otroke. Iz
obeh razredov se jih je zbralo kakih 40 v eni učilnici samo s šolskim po­
močnikom. Šerka ni bilo blizu in se niti opravičil ni. Šele zvečer je sporočil,
da mu je takrat, ko se je bližala šolska ura, močno narasel krvni pritisk
(Blutwallungen). Moral je leči in poklicati zdravnika, česar mu pa nihče ni
verjel. Občinski komisar in upravitelj hasberškega gospostva Franc Zore
je škofu povedal, da je Šerko že prej pravil naokrog, da bo na dan škofove
vizitacije zbolel, da mu ne bo treba priti v šolo. Zaradi tega pa tudi zaradi
slabega uspeha učencev in njihovega skromnega števila je škof od župnika
in dekana zahteval, naj povesta, zakaj se šola ne more dvigniti iz bednega
stanja. Škofje zvedel, da se duhovščina boji, da ne bi Šerko nahujskal proti
njej kmetov, kijih srečuje vsak četrtek v sodnem uradu; da se Šerko že dol­
go ukvarja z nakupom zadolžnic, kijih izterjuje s sodnijo; da sije nakupil
posesti in si zgradil novo hišo, v katero seje iz šole že preselil; da sije tudi
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 617

Dijaki četrtega razreda nižje gimnazije v Cerkni­

ci se poslavljajood šole maja 1958. Prva vrsta
od leve: Janez Škrlj, Milena Peterlin, ?, Anton
Hrblan, Janez Opeka, ?, ? Prudič, ? Rožanc, ?;
druga vrsta: ?, Alojz Urh, Janez Hren, ? Popek,
Mitja Klančar, Hermina Zalar, Marina Kranjc, ?,
učiteljica Sonja Verbec in Ivan Hace; tretja vr­
sta so učitelji: Konrad Knez, Franc Dolničar, Lea
Bole, Jože Verbec, Vera Kravanja, Viktor Žnidar­
šič in Sonja Kristen. Imena učencev je povedal
Janez Hren.
oskrbel dovoljenje, da odpre gostilno in trgovinico ter da se je kot vdovec
povsem vrgel na pridobitništvo. Na šolo gleda kot na nekaj postranskega;
kadar je v šoli, ne poučuje otrok, kar staršem jemlje veselje do pošiljanja
otrok v šolo. Dopoldne ga še ni mučil visok krvni pritisk, naročil si ga je
šele za popoldansko šolsko uro. Trg Cerknica šolo zelo potrebuje. Škof dalje
piše, da so, kot govori januarski gubernijski dekret št. 78, Cerkničani moč­
no nagnjeni h grobim ekscesom, torej že zaradi tega potrebujejo urejeno
šolo, da bi položili vsaj skromen temelj za prihodnjo, boljšo generacijo. Na
koncu dopisa škof Wolf zahteva, naj gubernij učitelja Šerka odstavi, »ker
je učiteljski poklic nezdružljiv z drugo dejavnostjo«. 1539
Gubernij je 21. avgusta 1841 učitelja Franca Šerka odstavil. Ob razpi­
su za novega učitelja je 23. oktobra 1841 50 župljanov prosilo za Antona
Kraševca, učitelja iz Doba, ki je bil že štiri leta začasni učitelj v Cerkni­
ci.1540 Vendar je bil Kraševec imenovan za učitelja šele 25. februarja 1842,
ker je Šerko, kljub odstavitvi, začel jeseni 1841 poučevati v šoli.
Leta 1842 je bil šolski pomočnik Janez Dolinar. Od leta 1844 do 1850
je poučeval Anton Kraševec sam. Leta 1850 je 76 otrok obiskovalo pouk v
prvi skupini, 57 pa v drugi, zato so razpisali mesto šolskega pomočnika.
Na razpis se je javil tudi Matevž Mladič, študent prvega letnika teologije
iz tržaške škofije. Ker se dekan ni mogel odločiti, ali naj ga sprejme ali ne,
mu je škof Wolf odgovoril, da ni ovire za sprejem, saj je šolskih pomočnikov
malo. Starši so leta 1852 plačali letno po en goldinar, 40 krajcarjev šolnine,
kar je deset krajcarjev na mesec. Gubernij je leta 1852 povišal dotacijo za
učitelja na 409 goldinarjev, za pomočnika pa na 150 goldinarjev.
Iz leta 1856 je ohranjen načrt nove cerkniške šole. Šolski pomočnik
Ignac Kavčič je leta 1857 odšel za učitelja v Sežano. V začetku naslednje­
ga leta je začel poučevati šolski pomočnik Matjaž Hiti, rojen v Šivčah.
Prvi podučitelj Franc Čuk je bil imenovan leta 1858. Prej je bil šolski
pomočnik v Senožečah. Že 28. septembra 1859 pa je pisal dekan Anžlovar,
1539
da je Čuk izginil neznano kam. Oktobra je bil že imenovan šolski pomoč­ NŠAL, Šolstvo, šk. 51, fasc. 21/4, št.
213.
nik Franc Stupa od Sv. Lenarta v Zabukovju. Podučitelj Franc Papler 1540
Med podpisniki je bil tudi Gregor
je prišel novembra 1862 iz Ovsiš na Gorenjskem, čez dve leti pa je službo Kebe (Kebbe), župan z Dolenjega
podučitelja nastopil Jože Dornik iz Radeč. Šolski nadzornik dekan An­ Jezera, znan po opisovanju Cerkni­
škega jezera. Glej Novice, 18 (1860),
žlovar je oktobra 1865 pisal, da Dornik ni uresničil pričakovanja, ker mu str. 267.
preveč diši vino in ker nima avtoritete. Konzistorij je Dornika odstavil in 1541
NŠAL, Šolstvo, šk. 50, fasc. 21/1/4.
25. oktobra imenoval za podučitelja Janeza Vovka. Taje bil prej provizor Nekateri cerkniški učitelji so našteti
v Planini pri Semiču (Stockendorf). Čez dve leti je postal podučitelj Ga­ brez časovnega vrstnega reda tudi
v knjigi Logaško okrajno glavarstvo,
šper Hrovat iz Poloma (Ebenthal). 1541 1889, str. 11.
618 VI. poglavje

Leta 1865 je bilo šolsko spraševanje. Neznani pisec ga je v Uči­

teljskem tovaršu takole opisal: »Vsakdanjo in nedeljsko šolo je obi­
skovalo 348 otrok in so dobro znali. Sobi v šoli sta pretesni. Cer­
kljam so postavili v sredi terga novo šolsko poslopje, dosti prostor­
no za šolo. Le škoda, da so zidarji čisto pozabili na učitelje, kajti
poslopje nima ničesar druzega, kakor dve izbi za šolo. Prihodnje
leto spomladi utegne se mladost preseliti v novo šolo in potem
bodo zanesljivo starši otroke bolj pridno v šolo pošiljali. Pri novi
šoli je tudi prostor za vertno šolo. Nadjamo se, da bo šola imela v
prihodnje drevesno šolo in razširjala po cerkniški fari sadjerejo,
kar bi bilo za ta kraj sila sila koristno in potrebno, homci okoli
Cerknice so goličave, le sim ter tje raste kakošin lešjev germ.« 1542
Leta 1874 je neimenovan cerkniški učitelj pisal: »Šolsko obisko­
vanje tukaj ne more že k redu priti. O vseh svetih razsajala je
kolera in žeje bilo na tem, da se šola porabi za bolnišnico. Hvala
Bogu, da je kmalu ponehala kužna bolezen. Dne 10. novembra
smo pričeli z vsakdanjim poukom. Meseca decembra smo izgubili
podučitelja, šoli na škodo. Zdaj se nam pa koze spet silijo. V okoli­
ci so močno razširjene. Na Uncu je nekaj šolske mladine in drugih
otrok za kozami zbolelo. Tudi ondotni učitelj varuje posteljo, stra­
ža pa šolsko hišo, da se sovražnik derži v sponah. Naše šolske raz­
mere so še precej ugodne, ker imamo mnogo šolskih prijateljev.
Naj omenim posebnega dobrotnika naše šole gospoda Antona Krašovica, Učitelji grahovske šole pred drugo svetovno voj­
posestnika v Dolenji vasi, ud okrajnega šolskega sveta, mnogospoštovan no pred šolskim portalom. Od leve: Alma Roes-
sman, Franc Mercina, ? Zadek, Marija Premrov
rodoljub, daroval je svoj čebeljnak, ki je stal na šolskem vertu, tukajšnji (Špajna) in Pavla Sedej. Fotografijo hrani Anica
ljudski šoli v popolno last. Slava!« 1543 Premrov.

Po drugi svetovni vojni so otroci iz Dolenje vasi in Dolenjega Jezera ho­

dili nekaj časa k pouku v Klammerjevo hiši v Dolenjo vas, ker so leta 1943
šolo v Cerknici požgali partizani.1544 Učila jih je učiteljica Tilka Klammer,
potem poročena Mele.
6. O prvi šoli v Grahovem, na Gorenjem Jezeru in na Otoku
a. Grahovo
V Grahovem je že leta 1820/21 kaplan Jernej Zupan učil vsak dan
razen nedelje od 13. do 16. ure pozimi in poleti 56 dečkov in 23 deklic. V
poročilu za leto 1823/24 je za Grahovo rečeno: »Tu zasluži vso pohvalo ka­
plan Anton Pagon, ki na lastno pobudo vsak dan uči mladino z najboljšim
uspehom.« 151.1
Nova šola v Grahovem je maja 1863 že drugo poletje čakala, da bi va­
njo postavili nove peči in opravili nekaj manjših dopolnitev. Za učitelja,
mežnarja in organista so leta 1862 znašali čisti dohodki 286 goldinarjev.
Šele zadnji dan leta 1867 je bil imenovan prvi učitelj Franc Petrič, dotlej
začasni učitelj v Št. Vidu pri Brdu. 1546
b. Gorenje Jezero
Že leta 1877 pripoveduje loški sodnik dr. Hinko Dolenec o zimski šoli v
Teličevi hiši na Gorenjem Jezeru: »Telič je bil mož, že starček, bolj tenak in
1542
suhljat, belih las, sploh miren in pobožen človek. Kar gaje takrat najbolj Učiteljski tovarš, 5 (1865), str. 285.
1543 Učiteljski tovarš, 14 (1874), št. 2, str.
veselilo, bilo je to, da so napravili na Jezeru šolo in so se otroci shajali v 29.
njegovi hiši. ,Kakšno šolo?’ bodete vprašali, ,saj ni šole na Gorenjem Jeze­ 1544
D. Žižek, n. cl., str. 31. Spomini Ane
ru.’ Takrat je bila, učiteljeval je neki starček, ki je poleti pasel, pozimi pa Šuster, roj. Žnidaršič, iz Dolenje
otroke učil čitati in pisati in reči moram, da Telič ni preveč trdil, da več ko vasi (Jernekove). To vedo vsi starejši
krajani, npr. Tone Mihevc iz Cerkni­
v drugih šolah znajo jezerski otroci za mali čas, kar se učijo. Vselej, kadar ce, 2. april 2009, ustni vir.
sem prišel na Jezero, sem moral priti v šolo in Telič mi je vse razkladal 1545 NŠAL, Šolstvo, šk. 52, fasc. 1/2/4..

kakor kakšen nadzornik in posebno mi je predstavljal svoje vnuke, ki so 1546 NŠAL, Šolstvo, šk. 52, fasc. 21/1/1.
1547
bili v resnici hvale vredni.«1547 H. Dolenec, Izbrani spisi, str. 35.
Dolenec jo šolo opisal leta 1877, ko
Po sklepu cesarsko-kraljevega deželnega šolskega sveta z dne 13. februar­ je umrl Janez Martinčič, Vragov
ja 1890 se je pričel 10. aprila 1890 pouk na »izpostavljeni (ekskurendni) gospodar z Gorenjega Jezera.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 619

šoli« na Gorenjem Jezeru. Ob začetku je šolo obiskovalo 46 učencev ^ ~ l||| •

(24 dečkov in 22 deklic). V šolskem letu 1903/1904 je šolo obiskovalo . Kp
64 otrok, ker so prihajali tudi otroci z Otoka. > 7

Dne 25. oktobra 1909 je bilo sklenjeno, da se na Gorenjem Jeze­ V

Is
ru ustanovi enorazredna direktivna šola, ki bo skrbela tudi za
pouk ekskurendne šole na Otoku. Enorazrednica na Gorenjem Jeze­ /
ru je začela delo 1. novembra 1909 in njen prvi učitelj je bil Anton
Urbanič.
i J"\
m
Dne 30. maja 1921 je enorazrednica na Gorenjem Jezeru zopet I
prišla pod vodstvo starotrške šole in zopet postala začasno eksku- |
rendna šola s poukom dvakrat tedensko, prej je bila pod cerkniško |
li ■■■: ' v

šolo. V starotrški šolski kroniki je jezerska šola omenjena še leta 1940.1548 ueenci in užiteljLado Furlan s podružnične šole
na Gorenjem Jezeru leta 1935.
V šoli na Gorenjem Jezeru so verouk poučevali tudi starotrški kaplani.
Leta 1926 je bil verouk 2 uri v enem razredu in 2 uri v ponavljalni šoli.1 549
c. Otok
Leta 1905 so se Otočani zaradi oddaljenosti (nad 4 kilometre) • w K
uprli pošiljanju otrok na Gorenje Jezero. Deželni šolski svet v /V /
I n
K
Ljubljani je njihovo prošnjo zavrnil, a njihovo pritožbo je ugo­ V
dno rešilo ministrstvo za uk in bogočastje na Dunaju, ki je dne
13. decembra 1905 ukazalo, da se odpre ekskurendna šola
mk
r '■
na Otoku. Pouk se je začel 2. aprila 1906 in je bil dvakrat te­ - lil
densko (ob ponedeljkih in četrtkih). Vpisanih je bilo 18 otrok (8
dečkov in 10 deklic). V šolskem letu 1906/07 je bilo v otoški šoli
20 otrok. Kot nagrado za pouk je učitelj prejel dodatnih šeststo , . k
> ■.on
goldinarjev letno. Leta 1921 je šola na Otoku ponovno prišla pod ;-f
vodstvo starotrške šole, prej je bila pod cerkniško šolo.1550 : -.
V šoli na Otoku so poučevali verouk tudi starotrški kaplani. Ker je bila Šolarji otoške šole okoli leta 1935 z učiteljem
Jožetom Jordanom. Fotografijo hrani Igor
otoška šola leta 1919 pod cerkniško šolo, je starotrški župnik Janez Kro­ Avsec.
mar prosil šolski odbor v Cerknici, da bi imel starotrški kaplan v šoli na
Otoku vsak drugi četrtek po 2 uri verouka skupaj, kar je šolski odbor do­
volil. Leta 1926 je bil na Otoku verouk tudi dvakrat mesečno po tri ure v
enem razredu.1551 1548
F. Dolničar, n. d., str. 168-170.
Ohranilo se je ustno izročilo, da so tudi duhovniki na Križni gori 1549 ŽA Stari trg, šolstvo, fasc. 9. Poleg
okoli leta 1840 učili otroke brati in pisati. Med tednom da so prihajali šole na Gorenjem Jezeru in na Oto­
učenci z Goričic in iz Lipsenja, morda pa tudi z Gorenjega Jezera in z Blo­ ku so leta 1926 starotrški kaplani
učili verouk še v šolah: v Starem
ške Police.1552 trgu (18 ur tedensko), v Iga vasi
Leta 1833 je bilo stanje šolstva v dekaniji Lož naslednje: Stari trg 4.403 (15 ur tedensko), na Babni Polici
(2 uri tedensko) in na Dolnjih
ljudi - šola, Cerknica 4.105 ljudi - šola, Bloke 2.362 ljudi - šola, Sv. Vid - Poljanah (2 uri tedensko).
Zilce 1.379 ljudi - šola, Grahovo 951 ljudi - ni šole, Sv. Trojica - Šivče 838 1550
F. Dolničar, n. d., str. 169-170.
ljudi - ni šole, Babno Polje 412 ljudi - ni šole, Unec 896 ljudi - ni šole.1553 1551
ŽA Stari trg, šolstvo, fasc. 9.

1552
J. Kebe, Križna gora, str. 66. Zelo zanimiv je začetek šole pri Sve­
tem Vidu nad Cerknico. Župnik Jernej Murnik je 24. januarja
1822 pisal škofijskemu konzistoriju, da seje že 25. junija 1819
obrnil na okrožni urad v Postojni, češ daje nujno treba zgraditi šolo
in da je prosil za podporo. Razloga za novo šolo sta: zadostno število
otrok in velika oddaljenost od drugih šol. Murnik zagotavlja, da so
že leta 1819 začeli s šolskim poukom pri Svetem Vidu. Komisija, ki
sojo sestavljali zastopniki gospostva Nadlišek in gospostva Turjak,
sije pod vodstvom župnika Jerneja Murnika in krajevnega odbora
24. avgusta 1819 vse ogledala in zapisala. Gradivo z načrtom in
predvidenim predračunom 788 goldinarjev in 30 krajcarjev je pre­
dložila okrožnemu uradu v Postojni. Namesto da bi gospostvo Sne­
žnik poslalo svojega zastopnika, je poslalo dopis, da šola pri Sve­
tem Vidu ni potrebna. Leta 1820 je okrožni urad v Postojni javil,
daje operat za šolo sprejet, vendar s pripombo, daje treba streho
namesto s slamo pokriti s skodlami (šindro), za kar se predračun
poviša na 815 goldinarjev, 30 krajcarjev. Vse to je župnik sporočil
patronu grofu Vajkardu Turjaškemu, a od tam ni bilo odgovora.
Leta 1820 je bilo v župniji 208 otrok starih od 6 do 12 let. Postojn­
ski okrožni urad je 8. avgusta 1825 predlagal, naj se zidanje šole
pri Svetem Vidu odloži. Škofijski konzistorij mu je 22. oktobra
istega leta odgovoril, da ovire niso tako velike, da bi morali opustiti 1553 NŠAL, Šolstvo, šk. 52, fasc. 1/2/4.
misel na novo šolo. Istočasno je tudi novi župnik Jožef Zupan pisal,
da so za novo šolo ljudje ugodno razpoloženi. Tudi dekan je
21. decembra 1825 pisal konzistoriju, da so ljudje za novo šolo zelo
zavzeti in da redno pošiljajo otroke k pouku.
Zanimivo je pismo, ki gaje ljubljanjski škofijski konzistorij pisal 16.
januarja 1826 guberniju v Ljubljano. Najprej navaja vsa poročila za
ustanovitev nove šole, nato pribije, »naj se gubernij sam odloči, ali
bo poslušal dušne pastirje in ljudi tega kraja ali pa snežni­
ško gospostvo, da se s tem izognejo vsakemu očitku, češ da
je treba pripisati vplivu duhovščine, da ni bila ustanovljena
šola« (...als ob das nicht aufkommen, dieser Schule dem Einflusse
der Geistlichheit zu zuschreiben ware.)
To je pomagalo. Na dopis gubernija z dne 13. julija 1826, št. 13159,
je konzistorij 26. avgusta 1826 razpisal mesto učitelja, organista in
mežnarja pri Svetem Vidu v Žilcah z dohodkom 135 goldinarjev iz
bere, štolnine in šolnine. Zadnja šolnina je znašala 10 krajcarjev
na mesec za učenca iz vsake premožne hiše, revni niso plačevali
nič. Glej NŠAL, Šolstvo, fasc. 21/1/1. Šola, ki sojo takrat sezidali, je
pogorela leta 1861, nakar je bil vse do leta 1886 pouk v kmečki hiši.
Glej Logaško okrajno glavarstvo, str. 81.
620 VI. poglavje

C. Osebna imena - priimki v naseljih okoli Cerkniškega jezera

Večina priimkov seje pri nas izoblikovala ob koncu 16. stoletja, nekateri
pa so starejši. Leta 1555 še niso bili izoblikovani vsi priimki v Loški dolini,
leta 1606 pa že vsi. Predno so priimki nastali, so imeli hišni gospodarji
le krstna imena, npr. Janez, Pavlov sin. Priimke lahko razdelimo na štiri
velike skupine:
1. imenski priimki, ki so nastali iz imen,
2. krajevni, ki so nastali iz krajevnih in ledinskih imen,
3. stanovski, ki so nastali iz nazivov za poklic, obrt ipd.,
4. vzdevni, ki so se razvili iz najrazličnejših vzdevkov.
1. Nekateri najstarejši priimki
Leta 1327 je bil v Starem trgu pri Ložu priimek Perko (Percho). Nastal
je iz imena Pernhard, Bernhard, sv. Bernard.1554 V listini so omenjeni še
sodnik Jakob, imenovan Zobec (Sobez, vzdevek od zob), Janez, imenovan
Jagodic (po barvi jagode), tkalec Martin in drugi. Istega leta je na Babni
Polici živel kmet Ule (Wle, iz Vele in to iz Veleb, Velep). Priimek je nastal
iz imena Filip.1555 V Nadleskuje bil na celi kmetiji Križman (Chrisman-
nus, nastal iz Kristijan).1556 V Šmarati je bil na celi kmetiji Martin Kacula
(Kaculi, iz imena Kancijan). ir.r.T
Listina iz leta 1399 omenja v Zerovnici kmete: Peter Petrus, Martin
Haiber (domnevamo, da se pravilno imenoval Hribar, kar bi pomenilo,
da je prišel s hriba, ali da je na hribu), župan Martin z bratom Janezom
(Janes), Martin Kunšič (nastal iz imena Konrad), Jakob, Jure in mlinar
Ditrih (Ditrich, ki je nem. izvora). V Viševku je to leto živela vdova Pereč
1554
ali Pirc (Perez).1558 Priimek seje ohranil, v vasi pa je domače ime Pirči. Iz tega imena so še priimki: Per­
nat, Perčič, Perše, Prše, Prša,
V listini, s katero sta leta 1438 Friderik in Janez Ravbar dobila od Wi- Peršin, Peršina, Pršina, Peršak,
gulasa Šteberškega več kmetij, se v Cerknici omenjajo: Jurij Žagar (Sha- Peršek, Peršič, Perne, Pernič,
Pernuš, Pirkovič. Glej A. Bre­
gar), Janez Zgorenji (Oberlinczer), Vipavec (Wippaiz, prišel iz Vipave). znik, n. d., str. 262-263. Iz imena
Domače ime je bilo živo še pred kratkim (leta 1599 je bil Vipavec navdušen Bernard so tudi priimki: Berne,
Bernot, Brne, Brnard, Bernard,
luteran). Križe Vidmar (Widmar), priimek je izpeljan iz besede videm, Bernardini, Bernardi.
cerkvena nadarbina, torej naseljenec na cerkveni posesti ali vidmu. Dalje 1555
A. Breznik, n. d., str. 263. Prof.
se omenjajo: Konrad Unger (Oger), Kuzman (Cusman, iz imena Kozma), Jakopin gaje izvajal iz imena Ulrik.
Glej J. Kebe, Loška dolina, str. 462.
Martin Kreča (Kretscha, vzdevek; človek, ki kar naprej tarna, stoka), Iz imena Filip so priimki: Filipan,
Martin Šutra (Schutra, vzdevek po poklicu: nem. Sutter, »čevljar« - ali Filipič, Filipovič, Filipec, Fila,
od nem. Sutte, »mlaka«: tako bi bil Šutra vzporednica z našim priimkom Filej, Fili, Lipe, Lipec, Lipovec,
Lipovšek, Lipše, Lipej, Pipan.
Mlakar, kije zelo pogost); v Novi vasi so bili: Marin Prislande (Prislan- Vele, Veleb, Velep, Velepič, Ha-
de, rad se je kam prislonil), Stari Perič (Periz, iz imena Peter), Štefan leb, Olip, Oliban. Olipic, Olipan.
Olifčič, Ulepič, Vele, Velepec; glej
Šimic (Schymicz, iz imena Simon), Urban Štrukelj (Strukell, iz vzdevka A. Breznik, n. d., str. 264, in Janez
štrukelj), Peter Potiš (Potisch, Potisk), Miha Švanka (Schwanka, verjetno Keber, Leksikon imen, Izvor imen na
Slovenskem, Celje 1988, str. 177. Če
Šivanka, suh kot šivanka ali vzdevek za krojača), Svetec (Swtitz, svet člo­ sledimo jezikoslovcu Brezniku, je iz
vek, prim. priimek Svetik, Svetek), mlinar in žagar Gorše Kristan (Gorše imena Filip prišlo tudi domače ime
Hlepin, ki je v Podcerkvi domače
iz Gregor, najbrž še ni bil priimek);1559 v Martinjaku je bil kmet Marin Do­ ime, leta 1663 pa je bil v isti vasi
brajc (Dowraycz, priimek je nastal iz samostalnika dobrava, kmet, ki je priimek Hlepan. Prof. Jakopin gaje
bival pri dobravi). Istega izvora je tudi Dobravec; v Grahovem se istega leta razlagal po glagolu hlempati, kol­
cati. Glej J. Kebe, Loška dolina, str.
(1438) omenjajo: Marin Tokavški (od tokava), Mainer Zlatiš (Slatisch, od 476.
zlato) in Andrej Presnik (Presnikg). Domače ime Prusnik se je ohranilo 1556
Od tod še priimki: Kristan, Krže,
v Lipsenju in Šmarati. Vzdevek (suhec) je lahko nastal po nekvašenem Kržič, Kržan, Kržina. A. Breznik,
n. d., 262.
kruhu. Na Bločicah so bili Marin Smole (Smolle, vzdevek po smoli), Jurij 1557
1327, december, 10., AS.
Zupan (Suppan) in Marin in Pavel Kancijan. V Lipsenju sta bila Fride­ 1558
AS, listina 1399, april, 15.
rik Lepi (der Lebe) in Huter (Hutter, klobučar; lahko pa tudi čuvaj, od 1559
Iz imena Gregor so še priimki: Gor­
glagola huten). 1560 še, Goršič, Grže, Grzej, Gržina,
Grzincic, Grzmcic, Grgincic,
Leta 1447 se omenjajo v vaseh naslednji priimki: v Cerknici sta bila Gregorač, Gregorc, Gregorčič,
kmeta Primož Gerže (Gerse, iz imena Gregor ali iz imena Križe) in Fran­ Gregorič, Gregorin, Gregorin-
čič, Gregorka, Gregar, Grgič.
ko Linga (Linga). Linga pomeni obod vrat. Verjetno je bil mizar, ki je to Glej A. Breznik, n. d., str. 261, in J.
nenavadno besedo večkrat uporabljal. Leta 1676 je na Dunaju študiral Keber, n. d., str. 191.
1560 AS, listina 1438, maj, 19.
Gregor Linga iz Cerknice. Več kmetov je imelo družinsko ime po delu, ki
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 621

so ga opravljali, npr. Anže Schmid (kovač), Anže Schuster (čevljar), verje­

tno ta imena še niso bili priimki. V vasi Viševek ob Cerkniškem jezeru (vas
z najmanj 24 hišami so Turki okoli leta 1472 požgali) je živel kmet Ludvik
Bebar (tkalec), v Dolenji vasi pa Tomaž Lebar (tudi tkalec). Na Dolenjem
Jezeru in v Grahovem seje priimek Levar ohranil.
Leta 1496 sta bila na Otoku ključarja podružne cerkve Jurij Sreber-
nak (Srebrnakt), verjetno izhaja vzdevek od srebrnih las ali od srebrnika,
in Martin, Pavlov sin. V tej vasi je bil priimek Srebernak še leta 1718, v
Cerknici pa je bil še do nedavnega domače ime.
Leta 1496 so bili med podložniki v Dolenji vasi: Matija Cimerman
(Zymmerman, nem. tesar), prej je bil na isti kmetiji France Mihel (od Mi­
hael, domače ime seje še ohranilo),1561 Martin Lingo, prej je bil na kmetiji
njegov oče Lenart Robak (Lienhard Roback, robak je poljsko črv). Ker
očetovo ime Robak ni prišlo na sina, ampak je sin Martin dobil vzdevek
Lingo, sklepamo, da Robak še ni bil priimek. Domače ime Linga, Lingo se
je ohranilo. 1562
V vasi so bili še Gregor in Andrej Prunk (Pbrunhk, nem. vzdevek za _.r.
gizdalina ali pa iz nem. imena Brunkhard; malo spremenjeno domače ime
s črko »č« se je ohranilo). Pred Gregorjem Prunkom je imel kmetijo Jurij
Ocepek (Očepek, Otschepekh). YW!TTf
: J-__ _ ---------n
— 4fXCC* p
Leta 1496 sta bila v Dolenji vasi na dveh stiških kmetijah Tomaž Bal- ly\wtvw»
1
čuč (Waltschucz) in Gorše Balančuč (Walantschutsch).1563 Od teh priim­ (j;™
lr
kov je nastalo domače ime Zuč, Zuči. Prvi del priimka seje opustil, ostalo ------
je samo »čuč«, kije prešel v domače ime Zuč, Zuči. Ime je prišlo iz Boltežar,
Baltazar).1564 Pavel Štefuč (Steffutsch, od Štefan, domače ime Štefetovi se Leta 1496 je imel Gregor Prunk (Pbrungk) iz
Dolenje vasi 1/2 kmetije pod postojnskim go­
je ohranilo), Jurše Trušar (Truschar, nem. Truchsess, stolnik, ^služab­ spostvom. Od nje je letno dajal 90 grošev (60
nik, ki je stregel na dvoru ali gradu pri mizi, domače ime Tušarje bilo še kr.) činža, 95 grošev davka in 4 mernike (1
pred 200 leti), Jurij Dobravič (Dobrawitsch, od dobrava), Martin Prudič star) ovsa, 1 pustno kokoš, 12 velikonočnih jajc
(oster ayr) in 6 pogač. Pred njim jo imel kmetijo
(Pruditsch, od prud - dobiček, prid, korist) in Lenart Jerič (Jeritsch iz Jurij Ocepek. AS 1, Vic. a, šk. 73. Foto: J. K.
Jeronim, ta pa iz Hieronim). Istega leta (1496) so bili v Cerknici na polo­
vičnih kmetijah Marin Opeka (Opecka, od glagola opeči), priimek se je
ohranil, Peter Skalčič (Skaltschusz, od skala) in Ozvald Ocepek (Otsche-
peckh), ki se je tudi ohranil na raznih krajih Slovenije.
Na Rakeku so bili to leto (1496): Lenart Kokel (Kockel, od kokalj,
plevel), Martin Rupel (Ruepl, od imena Rupert), Gašper Kosmač (Go-
schmatsch, vzdevek od kosmat), Gregor Caserman (Zassermon, nem. 1561 Iz imena Mihael so priimki: Mišič,
Zaser+mann, nit - dolgin ali krojač), Peter Lisec (Lissecz, vzdevek od lisa, Mešek, Mišec, Meše, Mihalič,
Mihelak, Mihelač, Mihelčič,
lisast), Martin Janko (Jangko), Peter Marko (Marchko), Jakob Moho­ Mihelič. Mihelin, Mihevc, Miško;
rič (Mocherutsch, iz imena Mohor), Jurij Kočevar (Kotschewer, prišel iz glej A. Breznik, n. d., str. 262, in J.
Keber, n. d., str. 293. Istega izvora
Kočevja), Marin Weber (tkalec), Peter Marinčič (Marintschutz, iz imena sta tudi domači imeni: Mihač in
Marin) in Jurij Zagosjan (Sagossian). V Slivicah je bil Pavel Gal (Gali, Mišjak.
1562
domače ime Galetovi je bilo tu še pred leti), Ahac Bukvič (Bugkuvvitsch, Glej Dolenja vas 57 (Lingovi).
1563
uskok) in Martin Rejzdrih (Reystrich, od razdreti). Leta 1499 je bil na M. Kos, Srednjeveški urbarji, III,
str. 228-229.
Glini podložnik Matko (Madco, od imena Matej), v Novi vasi pa Lenart 1564
Iz imena Boltežar so priimki: Bav­
Urbas (Wurbass, od imena Urban).1566 Oba priimka sta se ohranila. čar, Vavtižar, Lavtižar, Bolčar,
V urbarjih nadliškega gospostva iz let 1464, 1501, 1504, 1509 in 1510 Bolta, Boltar, Bolte, Boltin, Bol­
čin (leta 1643 v Kozariščah priimek
so zapisani priimki kmetov, po katerih so nastala imena naselji na vido- Bolčin, danes je tam domače ime),
vskem, trojiškem in delno tudi na bloškem svetu. Volta, Vavčar, Vavtižar; glej A.
Breznik, n. d., str. 260, in J. Keber,
Leta 1464 se na Blokah omenjata Gregor Sernel (Serlan, vzdevek od n. d., str. 127.
srna) in Jurij Otoničar (Ottonitscher, prišel iz Otonice). V letih 1504, 1565
Iz imena_Štefan so priimki:_Štefe,
1509 in 1510 se omenjajo podložniki: Andrej z Vrha (zu Verch) -Andrej- Štefin, Štefulj, Štefulja, Štefec,
Štepec, Štebe, Štebej Štebih,
če; Primož Bečaj (Wutschey, lahko v zvezi z glagolom bečati, otrok beči, Šteblaj, Štepic, Štef. Stefanec,
ovce bekajo) - Bečaji\ Gašper Boček (Wutschickh, pomanjševalnica od Štefane, Štefančič, Štefanič, Šte-
fic, Štefko, Stepančič (leta 1638
boč, ograjen vodnjak na polju) - Bočkovo; Tomaž Bramor, Mramor (Wra- v Kozariščah priimek Stepančič),
mor, od bramor) - Mramorovo; France Cajner (Zaynner, vzdevek od cajna, Stepinc, hrv. Stepinac; prim. A.
verjetno je delal cajne) - od tega priimka je ime naselja Cajnarji; Janez Breznik, n. d., str. 263, in J. Keber,
n. d., str. 358.
Nečehovin (Netzuchowin, ni Čehovin; priimek ni v zvezi s Čeh, ampak 1566
M. Kos, Srednjeveški urbarji, III,
verjetno iz ital. Cecco, od zadnjega dela imena Francesco) - Čokovo; Pavel str. 228-230 in 263.
622 VI. poglavje

Godič (Goditsch, od goden, dober, zrel, debel) - Godičevo; Janez Gradišar

(Gradisch, živel blizu gradišča) - Gradiško; Pavel Hiti (Hitich, vzdevek od
hiteti) - Hiteno; Tomaž Hribar (Hribar, prišel s hriba) - Hrbljani; Jurše
na hribu (Jurše am Perg) - Jeršam; Miklav Jerič (Ywrlitsch, iz imena
Hieronim)1567 - Jeršiči; Stefan in Luka Korošec (Korosetz, prišel s Koro­
ške) - Korošce; Jurij Krajnik (Krainnckh, bil je na koncu vasi) -Krajnče;
Janez Kremenčič (Jannes Kermentschitsch), po njem je dobil ime zase­
lek Kremenca; Mihael Krušeč (Krusetz) - Krušče; Peter Lah (Lach, od
Lah) -Lahovo; Primož Janez Lešnjak (Luschnackh, od lešnik) - Lešnjaki;
Jurij Milavec (Mulawitz, prišel z Muljave) - Milava; Stefan Pajk (Peickh,
vzdevek od pajk) -Pajkovo, kjer so Turjačani postavili manjši grad; Tomaž
Pikalik (Pickalickh, od pikati) - Pikovnik-, Povše v divjini (Weusche im
Wild) - Povšeče; Mihel Ravnjan (Rawnw, prebivalec Raven, verjetno se to
leto Ravne prvič omenjajo); Matija in Jernej Repar (Reppar, leta 1464 Re-
petz, iz imena Rupert) - Reparji; Primož Rožanc (Roschanez) -Rožanče;
Martin Štor (Štor, vzdevek od štor) - Štorovo-, Peter Škrabec (Schckra-
bitz, vzdevek od škrabati) - Škrabče\ Peter Štrukelj (Struckhl, vzdevek
od štrukelj, verjetno je bil okrogel kot štrukelj) - Štrukljeva vas\ Tavželj
(Teusllin, iz Tevž, Matevž) - Tavzlji; Lenart Rudolf (Reudolff, iz Rudolf) -
Rudolfovo; Klemen Zales (Sallessa) - Za/es; Janez Zalar (Saller, prišel iz
Zale); Urh Zupan (Suppy) - Zupeno.
Tudi naselji Zilce pri Svetem Vidu (danes Sveti Vid) in Šiv če pri Sveti
Trojici (danes Sveta Trojica) sta poimenovani po Janezu in Primožu Šilcu
(Schylletz, od šilo). Eden se je naselil pri današnjem Svetem Vidu, drugi
pa pri današnji Sveti Trojici. Imeni obeh naselji sta imeli v preteklosti
različne oblike: Zilce, Šivče, Zilce in Šilce. Vidimo, da bi bila zadnja oblika
najboljša.
V teh naseljih so živeli v letih od 1504 do 1510 še drugi podložniki:
Janez Zalar (Saller), Urh Muha (Mucha), Miha Kerne (Kerintz), Andrej
Zgonec (Sgonetz), Andrej Grah (Grahk), Mihny Ciligoj (Zilligoy), Janez
Kucel (Cutzl), Jurij Lukmančič (Luckmantschitsch) na hribu (am Perg),
Gregor Maček (Mattschickh), Janez Bašnik (Wasnigkh, potem nastalo
Zbašnik), Gregor Petelin (Pettelin), Jurij Zimic (Zmutz), Mihael Sitar
(Sittar), Jurij Maričič (Maritzitz), Jurij Okorn (Okorn), Urban Dornberg
(Dormberg); Gregor Maček (Mattschickh); Matija Debevc (Debewz).
Leta 1504 se omenja Pavel iz Ponikve (Pauli zu Ponickl), leta 1509 pa
je Pavel že dobil priimek Ponikvar (Pannickwar). Leta 1504 in 1509 se na
Blokah omenjajo Janez Modec(ov) sin (dec Modetz sun, iz imena Modest) 1567
Iz imena Jeronim - sv. Hieronim
in Modic; Lenart Benko (Bencko, iz imena Benedikt);1568 Miha Klančar so še priimki: Jere, Jerko, Jerič,
Jerkič, Jerkovič, Jerom, Jero-
(Glanntzar, od klanec, imel je hišo pri klancu) v Osredku (im Osredikh); melj, Jeromen, Jerončič, Jero-
Jurij Kovačič (Kabatschitsch, od kovač); Gregor Kraševec (Kraschautz, nel, Runko, Runovec. Runovc;
glej A. Breznik, n. d., str. 261, in J.
prišel s Krasa); Videc Usenik (Vsanngkh, od Ovsenik, od oves); Jurij v mla­ Keber, n. d., str. 198.
ki (Bmlackh), potem nastal priimek Mlakar; Blaž z Otav (zw Ottaw). 1568
Iz imena Benedikt so še priimki:
Leta 1512 se v župnijski listini, ki seje ohranila v župnišču v Starem Bede, Bedenek, Benedetič,
Benedičič, Benedik, Benedikt,
trgu, v Zerovnici omenja Jernej Cokler (Zogkler, od cokel, delal je cokle), v Benkovič, Benčič, Benčina; glej
Grahovem pa Pavel in Andrej Drenik (Drenigk). Vzdevek izvira iz imena A. Breznik, n. d., str. 260, in J.
Keber, n. d., str. 119. Istega izvora
za grmičevje - dren. Gre za človeka, ki je bil »trden kot dren«.1570 so tudi priimki: Beden, Bedene,
Bedenk, Bedenik, Bedenčič,
Leta 1515 se v župnijski listini, ki se je ohranila v župnišču v Starem Benda, Benčan in drugi. Iz imena
trgu, omenjajo kmetje v Starem trgu: Klemen Lubec (Lubetz, ljubkovalno Bonifacij so nastali priimki: Bone,
ime po glagolu ljubiti, podobno hrv. Ljubič), Florijan Weber (Tkalec), Miha­ Bonač, Bonča, Bončina, Vončina
(iz Bončina), Bonšek, Bonšjak, glej
el Menko (Mencko, danes je v Kozariščah domače ime Minek in izhaja iz A. Breznik, n. d., str. 260.
imena Dominik) in Andrej Recelj (Retzel, vzdevek po recelj, ročaj); v Ložu: 1569 AS, zbirka urbarjev, 42u (1501), 43u

Stefan Špehek (Spechick), ki je bil sodnik in ključar bratovščine Matere (1504), 44u (1509), 45u (1510) in J.
Kebe, Loška dolina, str. 462-481.
Božje. V Ložu je bil priimek znan še do nedavnega. Vzdevek izvira iz »Špe­ 1570 Regeste Komatar, MMKV, 17 (1904),
ha«, debelosti. Istega izvora sta tudi priimka Špeh in Špehar. 1571 št. 23, str. 47; glej prevod: J. Kebe,
Loška dolina, str. 215.
Leta 1516 se v župnijski listini v Nadlesku omenjata kmeta Ivan Sinčič 1571 Regeste Komatar, MMKV, 17 (1904),
(Syntzitz) iz Kastva (še danes ohranjeno domače ime Šimček in prihaja iz št. 24, str. 47; glej prevod: J. Kebe,
imena mesta Sinj na Hrvaškem ah od imena Simeon) in Kristjan Truden Loška dolina, str. 216-217.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 623

(Trudin, od pridevnika truden). Iz opisa kmetije v listini vidimo, da je bil

to Tekavčev gospodar. Na Babni Polici pa je bil Andrej Žagar (Sagar, ki je
stanovski priimek). 1572
Leta 1517 je na Bloški Polici bival kmet Jakob Žitnik (Schitneckh, leta
1855 je bilo še domače ime na št. 3). Priimek je v povezavi z žitom. NaB/o-
čicah sta bila 1.1. ključarja podružne cerkve sv. Primoža in Felicijana: To­
maž Maje (Miatz, od imena Matjaž) in Primož Kocijančič (Kotziantsizt).
Zadnji priimek izhaja iz imena Kancijan. Kot vidimo zgoraj, je bil leta
1438 na Bločicah kmet Pavel Kancijan, leta 1517 pa je že zapisan priimek
Kocijančič. 1573
Leta 1518 se v župnijski listini omenja, da je bil nekdaj v Danah kmet
Martin Rataj (Rattay, orač), v Ložu pa meščan Štefan Ere ali Jere (Erre,
od imena Jera).1574 Na Bločicah se je ohranil kot domače ime.
Leta 1520 sta v župnijski listini, ki se je ohranila v župnišču v Starem
trgu, omenjena v Grahovem kmeta Matija Korošič (Koroschitsch, doma­ 1572
če ime se je ohranilo, potem pogost priimek Korošec, prišel s Koroške) in Regeste Komatar, MMKV, 17 (1904),
št. 26, str. 48; glej prevod: J. Kebe,
Janžič (Yanschitsch, iz imena Janez, Janž, Janžič). 1575 Loška dolina, str. 217-218.
1573
Za razlago nastanka nekaterih družinskih imen so pomembni zapisi AS, listina 1517, avgust, 9. Iz imena
Kancijan z vzporedno obliko Kocijan
podložnikov v urbarjih loškega gospostva za leta 1528,1531,1536,1555, so nastali še priimki: Kocjančič,
1606, r.Ti; v urbarjih gospostva Turjak (Auersperg) za leta 1501, 1504, Koce, Kocijan, Kocjan, Kocjane,
1509, 1510 1577 v urbarjih gospostva Šteberk za leti 1575 in 16021578 in v Kocjanec, Koci, Koc.
1574
urbarjih gospostva Hasberg za leti 1551 in 1573.1579 Regeste Komatar, MMKV, 17 (1904),
št. 27, str. 48; glej prevod: J. Kebe,
Zanimiv je razvoj priimka Kebe. Na Otoku je bil leta 1528 kmet Mati­ Loška dolina, str. 218.
1575
ja Kube (Khube), čez osem let je pisar zapisal Matija Kibe (Khibe), leta Regeste Komatar, MMKV, 17 (1904),
1555 pa zopet Matija Khube in leta 1606 Jurij Khube. Leta 1575 sta bila v št. 28, str. 48; glej prevod: J. Kebe,
Loška dolina, str. 218-219.
Cerknici Blaž Kobeč (Kobetz) in Peter Khibe, v Podložu pa Jurij Khube. V 1576
AS, Stan. A. (fasc. 281), urbar go­
starotrški krstni knjigi so od leta 1635 pisali Kobe, Kibbe in Kebe. V Sta­ spostva Lož, št. 409; urbar, 1606 pa
rem trguje bil leta 1664 kmet Štefan Kibe, leta 1667 pa so zapisali Štefan je v AS, Gr. A., XVII, Snežnik 16.
1577
Kebe. Na Lazah je bil leta 1667 kmet Janez Kebe. Mogoče je bil kaplan AS, Zbirka urbarjev, urbarji gospo­
stva Turjak (Auerspreg): 42u (1501),
Jurij Kobe, ki je služboval v Starem trgu od leta 1635 do 1641, domačin. 43u (1504), 44u (1509), 45u (1510).
Ker so priimke boter pisali v ženski obliki, so pri tem priimku vedno pisali 1578
AS, Zbirka urbarjev, urbarji go­
npr. Marija Kebečka, ne Kobečka. V Loški dolini je priimek izumrl, največ spostva Steberk (Stegberg): 1/48 u
(1575), 11/24 u (1602).
Kebetov se je ohranilo v moji vasi Dolenje Jezero. Včasih so pri priimku 1579
AS, Vic. A., 1/49, H-III/3,4 Urbar go­
podvojili črko »b« in pisali Kebbe. Take zapise zasledimo posebno po letu spostva Hasberg (1551); Vic. A. 1/49,
1785. V teh letih je bilo na Dolenjem Jezeru pet hišnih gospodarjev s tem H-III/16 Urbar gospostva Hasberg
priimkom. Po sodbi akademika Franca Jakopina je priimek Kebe nastal (1573).
1580
od Jakoba,1580 po mnenju Jakoba Miillerja pa samo taka razlaga ne razloži J. Kebe, Loška dolina, str. 470. Iz
imena Jakob so še priimki: Jaklič,
naj starejših zapisov Kube / Kibe. Jaklin, Jakobčič, Jakobe, Jako-
Leta 1528 je bil na Lazah kmet Štefan Lekšan (Lekshan), na Gore­ bec, Jakobin, Jakomin, Jakopec,
Jakopič, Jakopin, Jakoš, Jakše,
njem Jezeru pa Klemen Lekšan. Leta 1555 so imeli na Gorenjem Jezeru Jakšič, Kobej, Kobe. Kobetič,
ta priimek kar štirje gospodarji: Peter, Primož, Gregor in Štefan. Nato je Kobi, Kopše, Kapš in drugi. Glej
A. Breznik, n. d., str. 262, in J.
prišel priimek na Klance. Priimek izhaja iz imena Luka, Lukan, Lukšan, Keber, Leksikon imen, str. 212.
Lekšan.1581 Leta 1528 je na Gorenjem Jezeru prvič zapisan priimek Kotnik. 1581
Iz imena Luka so tudi priimki:
Štefan Kotnik (Khottnnig) je imel polovično kmetijo. Leta 1555 pa so bili Lekše, Lukše. Lukšič, Lukša.
Lukač, Lukas, Lukač, Lukek,
v tej vasi na kmetijah Martin in dva Avguština Kotnik. Vzdevek je dobil Lukič, Lukman, Lukovšek, Lu­
kmet v kotu vasi. kša in drugi; glej A. Breznik, n. d.,
str. 262, in J. Keber, n. d., str. 262.
Na Lazah je bil leta 1555 kmet Štefan Novak (Novatck). Leta 1528 1582
Iz imena Rupert so še priimki:
ga še ni bilo, zato je dobil vzdevek Novak (prebivalec novine, tj. novopri- Rape, Rope, Repe, Repše, Re-
dobljene, novoobdelane zemlje). Zaradi pogostih novin je to najpogostejši pež, Repežič, Repina, Repinc,
priimek v Sloveniji. Repovž, Rapovž, Rupe, Rupel,
Rupič, Repič, Ropič, Ropač:
V Nadlesku se leta 1536 omenja Andrej Repinec (Repinez, iz imena glej A. Breznik, n. d., str. 263, in J.
Rupert).1582 Na Bloški Polici je domače ime Reparjevi. Na Goričicah je leta Kebe, Loška dolina, str. 471 in 465.
Istega izvora tudi: Rep, Repanšek,
1536 bival Krištof Malko (Malckho), leta 1555 pa se mu je pridružil še Repar, Rupnik in drugi.
kmet Wale Malko, v krstni knjigi so od leta 1636 pisali Mavko. Vzdevek 1583
Iz imena Lovrenc so priimki: Lov­
označuje človeka majhne rasti. Na Gorenjem Jezeru je bil leta 1528 kmet ko, Lovša, Lovše, Lovšin, Lo­
všina, Lovrin, Lovre, Lovrinc,
Ahac Kočevar (Gotschevar). Priimek je krajevni, priseljenec je prišel s Lovriha, Lavriša, Lavrenčič,
Kočevskega. Iz imena Lovrenc je priimek Lavrič (Lavritz). V isti vasi je Lovrenčič, Lavrač, Lavre, La-
bil leta 1528 in še 1555 kmet Štefan Lavrič. Še leta 1855 je bilo na št. 11 vrinšek, Lavrenko, Lovrenščak,
Lovrič; glej A. Breznik, n. d., str.
domače ime »Lavreč«.1583 Leta 1718 je bil na Lazah gospodar Jože Lavran, v 262, in J. Keber, n. d., str. 258.
624 VI. poglavje

Dolenji vasi je domače ime Lovranovi. Leta 1536 je bil na Gorenjem Jezeru
priimek Mohar (Mochar). Nastal je iz imena Mohor. Tudi Hanže Juršin ^__4,
(Jursin) je leta 1555 živel na Gorenjem Jezeru (Pangretovi). Juršini so
bili leta 1638 na Lazah in leta 1663 v Podcerkvi. Domače ime Jeršin se je
ohranilo na Otoku. Priimek izvira iz imena Jurij, Juršin, Jeršin. 1584
Andrej Hafner (nem. lončar) je bil na Lazah leta 1528. V tej vasi je bil
Gregor Lončar še leta 1637, potem pa je prišel v Lipsenj, kjer je danes do­
mače ime. Na Lazah je bil leta 1528 tudi kmet Andrej Bogateč (Bogatez).
Priimek sam zadosti pove. Na Gorenjem Jezeru je bil leta 1536 na celi kme­ Leta 1564 sta imela Pankrac Kušlan in Matija
tiji Mihael Kavrl (Khaurl), leta 1555 pa seje imenoval Karli. Priimek Karl Švajnek iz Planine zemljišče Videm. Od Švajne-
ka se je v Žerovnici ohranilo domače ime Sva-
je bil v tej vasi še leta 1636, danes je v Nadlesku domače ime. Leta 1531 gan. AS 1, Vic. a, šk. 73. Foto: J. K.
je v Danah živel Stefan Kalčič (Kaltziz, iz tkalec, bil je že priimek). Leta
1530 so Turki kmetijo požgali. Na drugi pusti kmetiji je bil Hrvat (Kra-
bath). Leta 1536 je bil na Goričicah (Lipsenj 4) kmet Pankracij (Pangraz),
še pred 200 leti so se pri tej hiši pisali Gerl (Mihael Gerl, roj. 1792), sedaj •' *Z -4-0 n/

je domače ime Gerlovi. Priimek Gerl ali Grl je nastal iz imena Pankracij: f
Pankrac, Pangerc, Pangre, Pangrl (manjšalnica) in okrajšano Grl, Gerl. K

Domače ime Pangre in Pogrčin (okoli leta 1800 je bil v Kozariščah 34 in v

Šmarati 9 še priimek Pangrečin) seje v Loški dolini ohranilo.1585 Leta 1575 je Krištof Lužnik iz Cerknice letno
dajal od cele kmetije 12 laških funtov ali 2 gld.,
Iz urbarjev je dobro viden nastanek priimkov na -ič. Leta 1528 in 40 kr., 1 kokoš, 12 jajc in 10 povesem prediva.
1536 je bil na kmetiji v Podcerkvi kmet Ambrož, leta 1555 pa je bil na isti Cerkniški župnik Anton Štefanič je pisal o njem,
kmetiji Jakob Ambrožič (Ambroshiz), kar pomeni sin Ambroža. Prav tako da je bil protestant, ki mu je kot katoliškemu žu­
pniku nagajal. AS, II/23 u. Foto: J. K.
je bil v letih 1528, 1536 in 1555 v Podcerkvi kmet Pavel (Pauli), leta 1606
pa Lenart Pavlič (Paulitsch). MNC
1584
Iz imena Jurij so številni priimki:
Leta 1536 je bil v Zerovnici na prvem mlinu Štefan Zupan (župan), leta Jere, Jeran, Jurca, Jurman,
1555 so zapisali Štefan Zupanič (Schupanitsch), leta 1606 pa je bil na Jurše, Juršič, Jeršič, Jerala, Je-
mlinu Simon Zupančič (Supantschitsch). ralič, Jeranko, Jeraša, Jeretič,
Juretič, Jeretina, Jeriha, Jerin,
Leta 1536 so bili v Cerknici na pustih kmetijah Mihael Kokolj (Khok- Jerina, Jerine, Jeriša, Jeršan,
holl), Mihael Verbec (Verbetz) in Štefan Lužnik (Lussnygkh). Kokolj je Jerše, Jeršinovec, Jurak, Ju­
rančič, Jurka, Jorka, Jurkovič,
od kokolj (plevel), Verbec je nastal iz Urbana in seje v Cerknici še ohranil, Jurčič, Jurkec, Jorkec; glej A.
Lužnik je od luža. Leta 1595 je bil Ivan Lužnik luteran. Leta 1564 je bil Breznik, n. d., str. 261.
1585
v Planini Pankrac Kušlan (Khuschlan) in Matija Svajnek (Shvaenich). Iz imena Pakracij so še priimki:
Pankračič, Pangerčič, Panger-
Leta 1573 se omenja Marko Ravšelj (Rampschel, vzdevek po ramšlju, šek, Pangrac, Pangracij, Pan-
gretič, Pangrič, Pongre, Pograc,
medvedjem česnu) iz Markovca, kije bil čuvaj mestnega obzidja v Ložu. Pongračič, Pongrašič, glej J.
Priimki podložnikov šteberškega gospostva leta 1575: Keber, n. d., str. 316,
1586
Glej J. Kebe, Loška dolina, str.
V Cerknici: Pavel Vipave (prišel z Vipave), Gregor Lužnik (Lusch- 468-475. Iz imena Pavel so priimki:
nickh, Gregor in brat Krištof Lužnik sta bila protestanta), Marko Čutara Pavše, Povše, Pavša, Pavšin,
(Zuttara, vzdevek od čutara), Blaž Špicelj (Spitzl), kar pa ne pomeni ova­ Pavšič, Pavšek, Pavko, Pavlič,
Pavlin, Pavliha, Pavletič, Pavlo­
duha, saj se špicelj v tem pomenu v nemščini pojavi šele v 19. stoletju, 1587 vič, Pavlovčič. Pavline, Pavlica,
torej bo vzdevek po špička, morda špičasta brada ali uhlji; domače imevse je Pavlovec, Pavlinič, Pavčič, Pav­
ček; glej A. Breznik, n. d., str. 263,
ohranilo), Andrej Osilničar (Osunitschar, prišel je iz Osilnice), Anže Šimč in J. Keber, n, d., str. 318.
(Schimtsch, priimek Semič se je ohranil), Anton Tomšič (Tombschitsch, 1587
F. Bezlaj, Etimološki slovar, IV,
iz Tomaž),1588 Anton Kokal (Khockahl), Jurko Verbec (Verbetz), Martin 2005, str. 99.
1588 Iz imena Tomaž so tudi priimki:
Lipec (Lippiz, iz imena Lipe, Filip), Blaž Kobec (Kobetz, iz Jakob; kjer
Tome, Tom, Tomše, Tomšič,
je priimek Kebe, je domače ime Kebeč), Peter Kibe (Khibe), Martin Su­ Tomšej. Tomc, Tomec, Tomažič,
hadolnik (Suchadolnigkh, iz Suhega Dola), Jurij Vidmar, Jakob Zupanc Tomažin, Tomažinič, Tomlje.
Tonih; glej A. Breznik, n. d., str.
(Supanez, od župan), Blaž Gorič (Goritsch), Lenart Grmek (Germegkh, 263, in J. Keber, n. d., str. 367. Iste­
vzdevek od grmiček), Gregor Mohorič (Mochoritsch, od Mohor), Anže ga izvora so tudi priimki: Tomazin,
Juršin (Jurschin) in Gregor Šot (Schot, iz nemškega, krošnjar). Toman. Tominc, Tominec, Tom­
inšek in drugi.
V Dolenji vasi: Gregor Skorsa (Skohrza), Andrej Prunk (Prunickh), H-:1 Valvasor omenja v Dolenji vasi
Matija Štradjot (Stradioth, gr. stradiotes, grški ali albanski konjenik, ki Jerneja Rožento (Roschenta), ki
seje leta 1655 spustil s sakom v
je služil Benečanom v 15. stoletju, v Dolenji vasi je bil priimek živ še pred Veliko Bobnarico v Zadnjem kraju,
200 leti: Marija Štradjot, roj. 1780, je bila žena Jurija Škofa v Dolenji vasi da bi ujel kaj rib. Iz jame naj bi ga
63, Malenški), Tomaž Linga, Gregor Prudič (Pruditsch), Štefan Rožen- pregnalo čudno vpitje in vrešča­
nje. Drugi dan je našel sak v jami
ta (Roschenta, iz Erazem, domače ime, ki je prišlo iz Cerknice, se je še zlomljen in je domneval, daje to
ohranilo),1589 Tomaž Malik (Mallig, vzdevek od majhen), domače ime Malg naredil kakšen strah (Gespenst).
Valvasor pa pravi, da gaje gotovo
se je ohranilo, Marko Novak (Novatck) in Blaž Križe (Khrise, iz imena zlomil sam, ko je bežal iz jame. J. W.
Križman, Kristjan). Valvasor, IV, str. 647.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 625

Na Dolenjem Jezeru: Peter Martinčič (Marthintschitsch, iz imena Mar­ 7 'S

tin, v vasi je več družin s tem priimkom); Sebastijan Tegl (Tegl, vzdevek / j V5
od teglc - lonček za rože), Wale Tegl, Peter Pišk (Pischkh, od piskati, pred / *
:“zo

200 leti je bil še priimek), Luka in Gerse Sulc (Schulz, iz nemščine,kjer ■k

pomeni nekakšnega župana, na Dolenjem Jezeru in v Dolenji vasi je bil po­
gost priimek), Jurij Bevčič (Weltschitz, iz imena Felicijan, Belcjan, Bele,
€- . ^

Bevčič, pred 200 leti je bil še priimek), Matija Ošaben (Oschabn), Miklavž
Šparemblek (Spornblegkh, iz nem., kjer pomeni izdelovalec ostrog, je še Leta 1575 je imel Marko Čutara iz Cerknice po­
lovično kmetijo, od katere je dajal 6 funtov ali 1
priimek, od tod tudi priimka Sporer in Spolar), vdova Helena Martinčič gld., 20 kr. činža, pol kokoši, 6 jajc in 5 povesem
(Martintschitsch), Štefan Tiček (Titschikh, od tiček ali od Matiček, pred prediva. AS, I/48 u. Foto: J. K.
leti je bilo še znano domače ime), Jurij Sulc (Sultz), Jernej Branisel (Wro- f .... "S —............
nisel, najbrž pomanjševalnica iz imena Branisl-av, v vasi je več družin s
tem priimkom).
V Martinjaku: Štefan Kandare (Cantira), Andre Razdrih (Rassdich,
od razdreti) in Lovre Jemec (Jemetz, iz imena Janko).
V" Grahovem: Matija Šemon (Semon, iz imena Simon), Matija Kobencl »mr ci *
(Kobenzel, morda od Kobe (Jakob)), Matija Krajec (Khrayetz, hišo je imel
Leta 1575 je imel Andrej Osilničar iz Cerknice
na začetku vasi, od kraja), Jakob Osmak (Osmackg, osmi otrok v druži­ 1/2 kmetije. V primerjavi z enakimi kmetijami
ni), Klemen Lombard (Lubmard, prišel je iz Lombardije), Primož Krabat iz vasi so imeli Čerkničani manjša bremena. A.
(Khrabat, prišel je s Hrvaške) in Miklavž Drenik (Drenackh, vzdevek od Osilničar je poleg štirih laških funtov ali 53 kraj­
carjev dajal še pol kokoši, 6 jajc in 5 povesem
dren). prediva. AS, I/48 u. Foto: J. K.
V Zerovnici: Marko Jene (Genz), Gašper Dovič (Dauitsch, od vdovec,
priimki: Udovč, Udovič) in Janez (Johan) Hribar (Hribar, prišel je s hriba),
V Lipsenju: Jurij Cebranc (Zuber, prišel je iz Čebra oz. Čabra), Peter
Urbič (Urbitsch, iz imena Urban),1590 Lenart Kočevar (Gotscheuer, prišel
iz Kočevja ali pa je bil kočevski Nemec), Anton Rožanc (Roschanetz, iz
imena Erazem). 1591
V Danah: Videc Sluga (Sluga, od sluga) in Gregor Avsec (Aussetz, Leta 1575 je Janez (Hanns) Juršin (Jurschin,
vzdevek od ovsa). potem so pisali Jeršin) iz Cerknice plačeval
davek od neke ograde. AS, 1/48 u. Foto: J. K.
V Podložu: Tomaž Kočevar (stara rodbina je bila pri Matjonovih), Jurij
Kube (Khube, potem Kebe, iz Jakob) in Peter Kastelic (Khosstalatz, od
kastel, kostel - grad, ali pa je prišel iz Kostela ob Kolpi).
Na Bločicah: Jurij Konte (Conte, it. grof ali iz imena Konrad, leta 1647
je bil priimek Kontel, leta 1729 je bil Jurij Kontel v Cerknici, danes je pri
Sveti Ani domače ime), Martin Mikšič (Mikschitsch, iz Miklavž) in Štefan
Jure (Jure, domače ime Jere se je ohranilo), Gregor Žnidaršič (Schne-
ider, od krojač), Lenart Žnidaršič.
V Metuljah: Janez Žurga (od Sigismund), Andrej Šraj (Schrey, od nem.
kričati), Luka Cernuga (Tschernuga, od črne noge, potem Crnugelj).
V Nemški vasi: Jurij Vesel (Wesel, vzdevek vesel), Andrej Lukman 1590
Iz imena Urban so priimki: Vrbe,
(Lugkhman). Vrbič, Urbič, Verbič, Verbec,
Verbič, Verbinc, Urbinc, Urbanc,
Na Slemenu: Jurij Škrl (Skgerl), Primož Rožanc (Roschanez), Tomaž Urbiha, Urbanija, Urbančič, Ver-
Hribar (Hribar, prišel s hriba). ban, Verbančič, Vrban: prim. A.
Breznik, n. d., str. 264, in J. Keber,
VPodslivnici: Blaž Primožič (Primoschitsch, iz imena Primož),1592 Lo­ n. d., str. 370.
1591
vre Mahne (iz glagola mahniti), Matija Otoničar (Ottonitscher, prišel iz Iz imena Erazem so še priimki:
Otonice), Osvald Otoničar in Blaž Skočaj (Skhotschey, od skočiti). Leta Oraže, Orož, Oraž, Oraš, Orožen,
Orožim, Oražen, Oražem, Ra-
1602 je bil na tej kmetiji, ki je imela žago, Andrej Obreza (Obresa, prii­ žem, Rože, Rožej, Reže, Režek,
mek je nastal po glagolu obrezovati). Režen, Režun, Režonja, Rožič,
Rožman; glej A. Breznik, n. d., str.
Na Brezjah: Jakob Obreza (Obresa, od obrezati) in Jakob, Anžetov sin, 262, in J. Keber, n. d., str. 166.
1592
vidimo, da mož še ni imel priimka. Iz imena Primož so priimki: Perme
(iz Prime), Primec, Primc, Pri­
Na Blokah: leta 1575 Andrej Kristan (Cristan, iz Kristijan) in Jakob mic, Primčič, Primon. Primar,
Widmar (Widmer, kmet na cerkveni zemlji). 1593 Princi, Prinčič, Primus, Primuš,
Primužič; glej A. Breznik, n. d., str.
Leta 1592 se v listini, ki seje ohranila v starotrškem župnišču, omenja 263, J. Keber, n. d., str. 323, in Tele­
v Grahovem kmet Matej Brecelj (Wretzel, od brecelj ali iz nem. Brezel, fonski imenik Ljubljana.
1593
mala presta). 1594 AS, urbar gospostva Šteberk, II, 23
u (1575).
Leta 1602 so bili v Cerknici podložniki šteberškega gospostva: Jožef 1594
Regeste Komatar, MMVK, 17
Mihčič (Michtschitsch, iz Mihel, Mihael), Anže Debevec (Debeltz, od (1904), št. 31, str. 48.
626 VI. poglavje

debel) in Andrej Rok (Rock, ime Rok); na Dolenjem Jezeru: Mihel Sekira
(Sekhira, od sekira, pri dveh hišah se je ohranilo domače ime Skirovi),
Stefan Lavreč (Lauretz, ohranilo se je domače ime Lovričkovi) in Jurij
Ošabnik (Oschabnickh, od ošaben, potem priimek Ošaben); v Martinjaku:
Martin Levar (Webar, iz nem., tkalec) in Jurij Rak (Račk, iz rak); v Gra­
hovem: Matija Simon (Schimon, iz Simon)1595 in Peter Robek (Robeck,
leta 1496 sta bila v Dolenji vasi Jernej Robak in Peter Rabak, v Zelšah pa
Martin Rabič (Rabicz). 1596
Leta 1606 se je na Otoku pojavil nov priimek Starec (Starez, tj. star
človek, priimek je potem prišel na Gorenje Jezero in se ohranil kot domače
ime). Istega leta se v loškem urbarju omenjajo v Zerovnici: Simon Lulka,
Lunka (od travnika loka, lonka, lunka ali pa od ljuljke, plevel), Luka Zno­
ječ (Snoyez, od znojiti, zelo se je^znojil), Pavel Šenk (Schenngkh, iz nem.,
kjer pomeni krčmar) in Gregor Švajnek (Schweinnewckh, redil je veliko
prašičev), domače ime Švagan seje v tej vasi ohranilo. Leta 1606 so bili v
Zerovnici mlinarji: Gašper Telič (Tellitsch, iz Žerovnice je priimek prišel
na Gorenje Jezero)^ Stefan Melec (od glagola mleti, od tega nastal tudi prii­ Leta 1575 je imel Štefan Roženta v Dolenji vasi
polovično kmetijo pod šteberškim gospostvom,
mek Mele), Pavel Čudu (Tschudu, od čuditi se), Marko Mlinar ali Malnar od katere je dajal 6 funtov ali 1 gld., 20 kr. čin-
(Mallinar), Jurij Blažič (Wlaschitsch, od Blaž). Istega leta je bil v Marti- ža, 4 mernike ovsa, pol kokoši, 6 jajc in 3 poga­
njaku priimek Mikšič (Mikhschitsch). Blizu mu je današnji Mikše. Izvor če. AS, 1/48 u. Foto: J. K.
ima v imenu Mikec, Miklavž.1597 Leta 1399 je bil v Podgori kmet Mikec.
Leta 1606 je bil na Gorenjem Jezeru kmet Primož Guštin (Guštin), leta
1536 pa je bil v vasi gospodar Avguštin. Izvor priimka je lepo viden. Leta
1606 se omenjajo podložniki: Tomaž Urbiha (Urbicha, nastal iz Urban) v
Podgori; Kodrca (Kodriza, prišel od kodrastih las) na Vrhu\ Janez Okoliš
(Achalich, od glagola okolišiti) v Vrhniki; Luka Gregorič (Gregoriz, od
Gregor) v Podcerkvi; Miklavž Pakiž (Pachisch, od češkega imena Pako-
slav) v Novi vasi-, na Hudem Vrhu: Gregor Levštek ali Levstek (Leustockg,
lahko po stojalu za leščerbo, levštek) in Anže Košmrl (Koschmerl, iz nem.
Kaser, sirar).
Leta 1628 sta bila v Martinjaku cerkvena ključarja Janez Opeka
(Opekha) in Jurij Skok (Skokh).
Leta 1636 je bil na Gorenjem Jezeru priimek Bazil (nastal je od imena
Bazilij), danes je v Loški dolini domače ime Bazizelj. Leta 1672 je bil v isti
vasi Peterlin (od imena Peter), danes je domače ime Petrinovi. Na Dolenje
Jezero seje iz Cerknice priženil Franc Blažič (Blaschizh), roj. 1772, danes
je domače ime Blažičevi. Leta 1720 je bil krščen Pavel Sekira z Dolenjega
Jezera. Leta 1594 omenja cerkniški župnik Anton Stefanič v pismu oglej­
skemu patriarhu v Cerknici pisarja (schreibos) Sekiro v Cerknici.1598 Tudi
sedanje domače ime Bucl je bilo nekdaj na Dolenjem Jezeru priimek. Leta
1699 je bil z Dolenjega Jezera krščen Andrej Kebe (Kibe). Za botro je bila 1595 Iz imena Simon in Simon so pri­
Helena Buclovka. Pri ženah so dali priimku žensko obliko. Tudi domače imki: Seme, Sem, Semič, Simič,
ime Čope (Zhoppe) je bilo na Dolenjem Jezeru pred manj kot 200 leti še Simčič, Simec, Simončič, Sirno;
nič, Simonšek, Simčič, Šimec, Ši­
priimek. Pred letom 1782 je bila pri župniku v Cerknici naročena ustanov­ menc, Šimic, Šmon, Šme, Šime,
na maša z oficijem ob asistenci vseh štirih duhovnikov in še 12 maš vsako Šume, Šeme; glej A. Breznik, n. d.,
str. 263, in J. Keber, n. d., str. 350.
leto za pok. Urbana Braniselj, Jakoba Čope in sorodnike z Dolenjega Jeze­ 1596
AS, urbar gospostva Šteberk, II/24u
ra. Glavnica je bila 592 goldinarjev in travnik v vrednosti 400 goldinarjev. (1602).
Obresti in najemnina od travnika so bile 35 goldinarjev in 42 krajcarjev. 1597 Iz imena Miklavž so še priimki:
Ker se je za maše smelo vzeti denar samo od obresti, je bila glavnica vedno Makse, Mekše. Mikš, Mikuž,
Mikuš, Mikelj, Mikel, Miklavc,
enaka.1599 Leta 1720 je bil v Dolenji vasi še priimek Brejšč (Breisz), danes Miklavčič, Miklavec, Miklavič,
je domače ime tudi na Dolenjem Jezeru. Leta 1753 je bil v Gahovem prii­ Miklavžič. Miklavžin, Miklavži­
na, Miklič, Miklošič, Mikolič,
mek Poladin (iz Poldin, Leopold), danes je v Loški dolini domače ime. 1600 Mikša, Mikulin, Nikolič; prim. A.
Breznik, n. d., str. 262, in J. Keber,
2. Nekateri priimki, ohranjeni kot hišna imena (nomen vulgo) n. d., str. 295.
1598 J. Kebe, Loška dolina, 11. del, str.
Ob priženitvi je prišel k hiši nov priimek, priimek neveste pa je lahko 501.
ostal hišno ime. Pri nekaterih kmetijah se je ohranjalo isto domače ime, 1599 J. Kebe, Loška dolina, II. del, str.
čeprav so se priimki spreminjali. Spodaj navajamo nekatere priimke, ki so 599.
1600 J. Kebe, Loška dolina, str. 476-477.
se ohranili kot hišna imena:
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 627

a) Cerknica. Leta 1438 je bil kmet Vipavec (Wippaiz), domače ime 23

je bilo živo še pred kratkim. Leta 1447 je bil v Cerknici kmet Franko Lin-
ga, potem je šel priimek v Dolenjo vas. Leta 1499 je bil kmet Klementin /zM4*
(Clementin), ohranilo seje domače ime Klemenovi. Leta 1575 je bil Blaž
Spicelj (Spitzl), od njega je ostalo domače ime: Spicelj, Picelj, Pecelj. Leta
1594 je imel Valdek Kramar podružništvo pod cerkniškim župniščem, do­
mače ime se je ohranilo. Jurij Sante (Shante) se v Cerknici omenja leta
1619, od tega priimka je ostalo domače ime Šentkovi. Leta 1630 se v Cer­
knici omenja gospodar Jurij Ciba (Ziba), od njega je domače ime Cibovi in
Cibkovi. Leta 1625 je bil v Topolu gospodar Matija Volar, skoraj gotovo je
ta priimek prišel tudi v Cerknico in je po izumrtju priimka postal domače , 1 :

ime Volarjevi. Trebči, leta 1669 se je poročil Jurij, sin Andreja Trebča Dne 23. febr. 1667 je bil rojen in krščen Matija,
(Trebez), prejšnji priimek je postal domače ime. Pocinovi, leta 1666 je bil zak. sin Janeza (Joannis) Popka in njegove žene
Uršule. Krstil ga je Blaž Thus, duhovnik. Botra
v Cerknici gospodar Janez Poticin, izumrli priimek je postal domače ime. sta bila Adam Vrag in Marjeta Rožanka. Iz Cer­
Vrdjanovi, istega leta (1666) je živel v Cerknici Gregor Vardjan (Vardia- knice. NŠAL, RMK, 1667. Foto: J. K.
no), šel je za poročno pričo Simonu Turku iz Cerknice.1601 Domnevamo, da
je prišel v Cerknico iz Italije. V Sloveniji je priimek Vardjan še živ. Po mne­ ?
nju prof. Janeza Kebra ima izvor v italijanski besedi »guardia« - straža,
stražnik. Morda pa ima priimek 2000-letne korenine. Plinij Mlajši, rimski ■ ■ ■ rtjf
upravitelj v Bitinji, omenja okoli leta 110 v svojih pismih ljudstvo Vardajci
(Vardaei), kije v njegovem času živelo v Dalmaciji.1602 Jožef Bokal je bil go­
spodar še leta 1758, od njega je ostalo domače ime Bokalovi. Andrej Dra­
šler (Drashler), roj. 1713, je bil gospodar na št. 59, ko je priimek izumrl, je
ostal kot domače ime Drašlerjevi, leta 1628 je bil v Begunjah kmet Andrej
Drašler. Runčevi: leta 1733 je bil rojen Gregor Rundič v Cerknici 225, ker Leta 1564 so bili v Cerknici naslednji podružni-
je imel v zakonu samo hčerko, se je okoli leta 1855 priženil Blaž Švigelj, ki: Matevž Žnidar, Mihel ?, Primož Artač, Janez
(Jannesch) Debevc (Deboliz), Peter Šloser, Mi­
nekoliko spremenjeni nevestin priimek je postal domače ime. Sežonovi: hel Pirih in Matija Prunk. AS 1, Vic. a, šk. 73.
leta 1668 seje v Cerknico priženil Matija Sežon (Sheshon) iz Idrije, prej so Foto: J. K.
se pri hiši pisali Verbec, od njega je ostalo domače ime 250 let.
V Cerknici je pogosto domače ime Kunc, ki je prišlo od nekdanjega
priimka. Leta 1762 sta se poročila Jožef, sin pok. Martina Kunča (Kuntzh)
in Elizabeta, hči Janeza Kebeta (Kebbe), oba iz Cerknice.1603 Leta 1399 je v
Žerovnici kmet Martin Kunšič (Cunshish), tam je bil še leta 1752 na četr-
tinski kmetiji Andrej Kunič (Kuniz), to je Kunč. Leta 1850 seje k Cinglo-
vim na št. 68 priženil Matevž Stržaj z Rakeka, vzel je domačo hčer Nežo BraL / _~
Cengel in prejšnji priimek je postal domače ime. Bajčkovi: leta 1914 seje
Leta 1575 je živel v Cerknici Jernej Mebak, šte-
priženil Anton Žnidaršič iz Begunj, vzel je domačo hčer Marijo Bajc, njen berškemu gospostvu je plačeval 8 laških funtov
prejšnji priimek je postal domače ime. od neke ograde. AS, II/23 u. Foto: J. K.
b) Dolenja vas. Leta 1496 sta bila v Dolenji vasi na dveh stiških kmeti­
jah Tomaž Balčuč (Waltschucz) in Gorše Balančuč (Walantschutsch). 1604 ■iJJ.« U.J0
Od teh priimkov je nastalo domače ime Žuč, Žuči. Prvi del priimka se je J-S-ftPl - ■ r
opustil, ostal je samo »čuč«, ki je prešel v domače ime Žuč, Žuči. France
Mihel (Michel) se v Dolenji vasi omenja leta 1496, od njega je domače ime
Mihcovi. Istega leta (1496) je bil v Dolenji vasi gospodar Martin Lingo, Leta 1718 je imel Jurij Sežon iz Cerknice 1/2
leta 1630 je bil še priimek, potem je postal domače ime Lingovi. Istega domca (Hoffstatt). Pred njim ga je imel Gregor
leta (1496) je bil v vasi Andrej Prunk (Pbrunhk), malo spremenjeno doma­ Cigan (Zigan). Domec je imel približno velikost
četrtinske kmetije. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
če ime Pručevi seje ohranilo 500 let. Istega leta (1496) je bil v vasi kmet
Jurše Trušar (Truschar), pri hiši št. 3 je bilo domače ime še pred 100
leti. Istega leta (1496) je bil gospodar Pavel Štefuč (Steffutsch), domače
ime Stefetovi je ostalo. Leta 1575 je bil gospodar Tomaž Malig (Mallig),
še leta 1615 je bil Primož Malich, potem je postalo domače ime Malgovi.
Jakob Anžlinc je bil v vasi rojen leta 1690, Janez Anžilinc je bil gospodar
še okoli leta 1750, od njega je domače ime Anžlinovi. Mihael Begš (Bo- 1601
Fotografija vpisa poroke, glej Cer­
uaks) je bil gospodar leta 1615, od priimka je ostalo domače ime. Domače knica 8.
1602
ime Razrehovi je nastalo od priimka: leta 1496 je bil v Slivicah podložnik F. Wiesthaler, Latinsko-slovenski
Martin Rejzdrih (Reystrih), ki je prišel v Dolenjo vas. Gašper Pavlic je slovar, Ljubljana 2007, VI, str. 564.
1603
Fotografija zapisa poroke, glej Cer­
bil leta 1632 gospodar in ključar vaške cerkve sv. Lovrenca, od priimka je knica 53.
ostalo domače ime Pavlicovi. Andrej Pavlovčič je bil v vasi gospodar leta 1604
M. Kos, Srednjeveški urbarji, III,
1621, od njega je postalo domače ime Pavlovi. Lenart Marko (Markhiis) je str. 228-229.
628 VI. poglavje

bil gospodar leta 1630, od priimka je postalo domače ime Markovi. Matija
Fatuda (Fatuda) je bil v vasi rojen leta 1702, priimek je postal domače ime
Fatudovi. Leta 1613 je bil v vasi na kmetiji Matevž Žohta (Schochta), od
priimka je ostalo domače ime Žohta. Leta 1631 je bil na kmetiji Janez
Lončar (Lontsar), od priimka je ostalo domače ime. Leta 1718 je bil na
kmetiji Jurij Simič (Schimitsch), ostalo je domače ime Semičevi. Leta 1718 je imel Italijan Karlo Benalijo (Bena-
c) Dolenje Jezero. Leta 1718 je bil pri Godeševih gospodar Valentin glio) v Cerknici polovično kmetijo. AS, 1/13 u.
Foto: J. K.
Godeša. Mihael Čope, roj. 1773, je bil gospodar na Jezeru pri Copetovih.
Elizabeta Pocin je bila na Jezeru pri Pocinovih rojena okoli leta 1750.
Franc Blažič (Blaschizh), roj. 1772, Cerknica 134 (Stari Primšar), seje leta
1793 priženil na Jezero 24, priimek je postal domače ime Blažičevi. Se
pred 250 leti je bil na Jezeru v dveh hišah priimek Sekira, danes je domače
ime Skirovi. Leta 1699 je bil na št. 26 gospodar Mihel Bucl, danes je do­
mače ime Budovi. Leta 1623 se omenja Lovrenc Berkin, nekdanji priimek
je ostal kot domače ime Brkinovi. Leta 1718 je bil pri Rožentovih gospo­ Leta 1718 je imel Mihael Harer (Harre) v Cerkni­
ci hišo. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
dar Jakob Roženta. Leta 1718 je bil v Dolenji vasi Simon Pundter (Puntar),
od tega je prišlo domače ime Bunder, Bundrovi na Jezeru.
č) Gorenje Jezero. Se leta 1855 je bilo domače ime na št. 9 Baclovi,
prišlo je od priimka Bacel, ki se omenja leta 1638. Leta 1672 je bil na Go­
renjem Jezeru priimek Peterlin, potem je postal domače ime Petrinovi.
Okoli leta 1765 seje k Starcu priženil Martin Janežič, nevestin priimek je
postal domače ime Starci. Leta 1667 je bil v Cerknici priimek Vrag, to leto Leta 1718 je imel Jurij Pristave v Cerknici trav­
nik, pred njim ga je imel Znojc (Snoiz). AS, 1/13
je šel za botra Adam Vrag, danes je v vasi domače ime Vragovi. u. Foto: J. K.
d) Grahovo. Leta 1575 je bil v Grahovem gospodar Klemen Lombard
(Lumbard), še leta 1662 pa Urban Lombard (Lumbard), priimek seje ohra­
nil kot domače ime Lombardovi. Matija Bovšč (Bouitsh) je bil gospodar G
leta 1631, priimek je postal domače ime Bovščevi. Leta 1631 je bil v Zerov-
nici gospodar Andrej Tšuta, od njega je tudi v Grahovem domače ime Tšo-
vi, kije prišlo iz Žerovnice. Leta 1620 je bil krščen Stefan Gregurč (Gergu- 2V
retz), leta 1720 je bil gospodar Jurij Gregurč (Gregurz), od tega priimka je
prišlo domače ime Gregorci. Leta 1632 je bil na Bločicah gospodar Mihael
Kante (Cante), potem je priimek prišel v Grahovo, od starega priimka je - -
ostalo domače ime Kanteči. Leta 1776 je bil rojen gospodar Matija Cajboh Leta 1718 je imel Hanže Luci (Luzy) v Cerknici
(Zaiboh), priimek je postal domače ime Cajboh. Leta 1623 je bil rojen To­ polovično kmetijo. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
maž Semon (Shemon) iz Grahovega, po letu 1800 je priimek izumrl, ostalo
je domače ime Semonovi. Leta 1520 je bil v Grahovem podložnik Matija
Korošic (Koroschitsch), ko je priimek pri tej hiši izumrl, je ostalo domače
ime Karošči. Leta 1675 je bil pri poroki Gregorja Filipčiča priča Andrej
Sterlekar;1605 nekdanji priimek je postal domače ime Slikar ali Strlikar.
Leta 1816 je bil rojen gospodar Franc Benčina, ker ni imel otrok, je pri tej Leta 1718 je imel Hanže Strev (Streu) v Cerknici
hiši priimek izumrl, ostalo pa je domače ime Bencinovi. Leta 1752 je bil v hišo. Pred njim jo je imel Andrej Malg. AS, 1/13
Grahovem Stefan Mihaleč, ostalo je domače ime Mihlač. u. Foto: J. K.

e) Lipsenj. Goričice. Pri Rotovih št. 5 se je nekdaj reklo pri Rusovih.

Priženil seje Andrej Kotnik, vzel je Uršulo Rus, v tej hiši rojeno leta 1778.
Leta 1528 je bila na Lazah Andrej Lončar (nem. Hafner), kjer je bil Gregor &
Lončar še leta 1637, potem pa je prišel v Lipsenj, kjer je danes domače ime
Ta Stari Lončar. Leta 1438 je bil v Grahovem gospodar Andrej Presnik,
po domače Prusnik, potem je priimek prišel v Lipsenj, kjer je danes doma­ Leta 1718 je imel Hanže Mervec (Meruez) v Cer­
če ime Prusnikovi. Leta 1751 je bil v Lipsenju Jurij Ozime (Osimz), od knici hišo. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
njega je ostalo domače ime Ozemčovi.
D Martinjak. Leta 1625 je bil na št. 2 gospodar Jurij Rojc (Roiz); ko je
priimek izumrl, je postal domače ime Rujcovi. Se pred 200 leti je bil pri
Razdrehovih priimek Razdrih, ko se je priženil Jožef Modic, je postal
domače ime. Tudi nekdanji priimek Kandare na št. 36 je postal domače .fcV k ; .
Pred letom 1718 je imel v Cerknici hišo Hanže
ime, ko je prišel k hiši priimek Ileršič. Leta 1718 je bil na št. 6 Janez Rak
Pac (Paz), potem jo je imel Gregor Sterle (Sterl-
(Rakh), ki je imel polovično kmetijo; le). AS, 1/13 u. Foto: J. K.
g) Otok. Čeprav je bilo nekdaj na Otoku več različnih priimkov, npr.
leta 1494 je bil cerkveni ključar Jurij Srebernak, sta se samo dva ohranila
1605
kot domači imeni. Leta 1555 je bil na Gorenjem Jezeru kmet Anže Jeršin NŠAL, PMK, 1675.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 629

(Jursin); še leta 1638 je bil priimek Jeršin (Jershin) na Lazah, potem je

prišel na Otok. Ko je izumrl, je postal domače ime. Leta 1528 je bil na Oto­
ku (na Martinovi kmetiji) Primož Škobole (Skhobole), od katerega je bilo
še pred 150 leti domače ime Skobnik. Od gospodarja Martina Mulca, roj.
1793, pa izvira domače ime Martinovi.
■&

1
h) Zelše. Pred 200 leti je bil pri Ablerjevih priimek Abler, pred letom Leta 1718 je imel Venci Cvet (Zueth) v Cerknici
hišo. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
1800 pa se je priženil Martin Udovč z Rakeka, ki je vzel Marijo Abler,
rojeno 1771, in prejšnji priimek je postal domače ime. Podobno je bilo pri ?. J
Svetovih na št. 6, kjer je bil priimek Svet. Pred letom 1800 seje priženil
Anton Urbas, kije vzel Heleno Svet, roj. okoli leta 1770, in prejšnji priimek t/ tk
je postal domače ime.
i) Žerovnica. Rutarjevi: Martin Rutar je bil gospodar leta 1751; od
priimka je ostalo domače ime. Spodnji in Gornji Nivč: leta 1688 in še leta Leta 1729 je imel Jernej Poderin (Poderin) iz
1733 je bil gospodar Janez (Hanshe) Nilc (Nielz), od prejšnjega priimka Cerknice domec (Hoffstat). Poleg plačila 22 kr.
je ostalo domače ime. Pri Spodnjih Grbcih je bil pred 300 leti priimek in 2 denaričev je moral opraviti tridnevno tlako
na loških njivah: en dan pri pletvi, en dan pri že­
Gerbec, od tam je prišel tudi h Gornjim Grbčim, ko je moški rod izumrl, je tvi in en dan pri košnji. AS, 719, s. Bistra, 1-3.
postal domače ime. Muhovi: Matevž Muha (Mucha) se pri hiši omenja leta Foto: J. K.
1651, od priimka je ostalo domače ime. Pavel Koren (Coren) je bil gospodar
leta 1657; ta priimek je ostal do leta 1837, ko se je priženil Jernej Mule
>
(Petrinov) z Gorenjega Jezera in prejšnji priimek je postal domače ime Ko­ Mukomiittt.\>v
renovi. Leta 1631 je bil v Žerovnici na kmetiji Andrej Tšuta (Tshuta), od
priimka je ostalo domače ime Tšovi. Cajboh: Matija Jeršan seje priženil, s
&***#£%lit,
vzel je Nežo Cajboh, roj. 1787, njen priimek je postal domače ime. Gorni­
kovi: Jurij Gornik je bil gospodar leta 1683, od njega je ostalo domače ime, . .
priimek Drobnič pa je pri hiši že vsaj 250 let. Opekovi: Jurij Telič se je i ■ ■ "t
pred skoraj 200 leti priženil, vzel je Marijo Opeka, roj. 1807, njen priimek
je postal domače ime. Dovičevi: Gašper Dovič (Dauitsch) je bil na kmetiji . s.
leta 1575, njegov priimek je postal domače ime. Svaganovi: leta 1606 je ■ ?
bil na kmetiji Gregor Svajnek (Schweinneckh), verjetno je redil in prodajal
veliko prašičev; leta 1652 se omenja^ Janez Swainoh, potem je priimek po­
Leta 1575 je imel Matija Štradijot (Stradioth) iz
stal domače ime. Leta 1718 je bil v Žerovnici na četrtinski kmetiji Matevž Dolenje vasi 1/2 kmetije pod šteberškim gospo­
Tomec, priimek je postal domače ime Tumči. 1606 stvom, od katere je dajal 6 laških fontov, to je 1
gld. in 20 kr., 4 mernike ovsa, pol kokoši, 6 jajc
3. Nekateri izumrli priimki v vaseh okoli Cerkniškega jezera in 3 pogače. AS, II/23 u. Foto: J. K.

a) Cerknica. Leta 1564 so bili podružniki: Primož Artač (Ardatsch),

Janez Drobnič (Deboliz), Peter Sloser (Shloser), Mihel Pirih (Pirich),
Matija Prunk (Prungkh) in Matej Legat (Legath). 1607
Leta 1575 je bil na polovični kmetiji Blaž Gorič (Goritsch), na drugi po­
lovični kmetiji Anton Kokalj (Khockhel); Urban in Anton Golba (Golba)
sta na Cerkniškem potoku imela žago (einer Saag), sedaj Gornikov mlin v Leta 1729 je imel Matija Zaverhavec (Sauer-
Dolenji vasi. Istega leta je bil v Cerknici Gregor Sot (Schott), Andrej Osil- hauez) iz Cerknice domec. AS, 719, s. Bistra,
ničar (Osiunitschar) pa je imel pol kmetije. Krištof Lužnik (Luschnigkh), 1-3. Foto: J. K.
protestant, je imel gornji vrt.1608 Martin Lipec iz Cerknice je imel travnik
Pristavo, bilje šteberški oskrbnik in je podpiral protestante.1609 Leta 1575
sta živela v Cerknici Anže Juršin in Jernej Mebak (Mebackh), ki je go­
spostvu plačeval od neke ograde. Leta 1593 je bil podružnik cerkniškega
župnišča Matevž Godec. Istega leta je imel podružništvo tudi Martin Fi­
lipčič. Leta 1718 je imel v Cerknici hišo Jernej Filipčič (Philliptschitsch).
Leta 1621 je bil v Cerknici Jakob Bernard (Pernart), leta 1634 pa Gašper 1606
Podatki iz let 1575,1602 in 1718 so
Boštjančič. Leta 1602 je imel polovično kmetijo Lovre Dedina (Dedina), v AS v urbarjih: 1/48,11/24 in 1/23.
Za druga leta so podatki iz cerkni­
leta 1640 pa Janez Dednikar. Istega leta 1640 je bil v Cerknici Andrej Bi- ške krstne in poročne knjige, ki jih
zar (Wisar), Jurij Gorjanc (Gorianz) pa je imel 1/2 kmetije in dajal žitno je večinoma zbral L. Drame.
1607
desetino imetniku beneficija sv. Petra v Ložu. Leta 1575 je bil v Cerknici na AS 1, Vic. a, šk. 73.
1608
kmetiji Marko Čutara (Zuttara), leta 1718 pa Jurij Čutara (Zutara). Leta J. Kebe, Loška dolina, II. del, str.
1743 je imel polovično kmetijo, ki je spadala pod župnijsko cerkev, Jakob 505, 506.
1609
Čutara (Zuttara). Leta 1649 se je poročil Janez Baricelo (Warizello), kar J. Kebe, Loška dolina, II. del, str.
499.
je po domače »Barigla«. Leta 1657 je bil gospodar Jurij Cigan (Zigan), I(ill) 1610
Glej Cerknica 135, fotografija zapisa
do leta 1718 pa je imel kmetijo Gregor Cigan (Zigan). Leta 1665 je bil v Cer­ poroke iz leta 1657.
1611
knici organist (organista cirknizensis) Blaž Sulc (Schulz).1611 Leta 1666 se NŠAL, RMK, 1665.
630 VI. poglavje

je poročil Gregor Mlač (Mlazh). Istega leta je bil v Cerknici Matija Butala
(Wutale), leta 1667 pa Janez Pronk (Pronk). Leta 1718 je imel v Cerknici
polovično kmetijo Andrej Prunk (Prunckh). Leta 1679 se je poročil Jurij
Tavs (Thaus) iz Cerknice. Leta 1753 seje v Cerknici poročil Jakob Matjon
(Mattion), leta 1669 Martin Hlad (Hlad), leta 1685 pa Simon Kuret, ka­
teremu je bil priča Mihael Ilija (Illia). Leta 1718 je imel Kuret v Cerknici Leta 1614 je imel v Cerknici domec Jurij Kuntel
hišo, ki jo je dobil od Gregorja Miheliča. To je sedanja Žumrova hiša. Tudi (Cuntel). AS 1, Vic. a, šk. 72. Foto: J. K.
Mihael Ilija je imel hišo pred letom 1718. Leta 1687 je bil gospodar Andrej
Lenkec (Lenkez), potem so se pisali Lenček. Leta 1720 je bil gospodar Ja­
nez Kavčič (Kauziz). Leta 1718 je imel kmetijo Karlo Benaljo (Benaglio),
priimek kaže, da je bil Italijan. Leta 1718 je imel Mihael Harer (Harrer)
v Cerknici hišo, Jurij Pristave (Pristauz) pa travnik, ki ga je pred njim
imel Znojc (Snoiz). Znojci so bili takrat v Žerovnici. Istega leta je imel v
Cerknici polovično kmetijo Janez Luci (Luzii), Matija Tomažič (Toma- LL.Licl>v
schitsch) pa neko posest, ki sta jo pred njim imela Andrej in Janez Stok Leta 1575 je imel Blaž Križe (Khrisey) iz Dolenje
vasi celo kmetijo pod šteberškim gospostvom.
(Stockh). Leta 1718 so imeli v Cerknici hišo: Primož Eržen (pred njim jo AS, 1/48 u. Foto: J. K.
je imel Skuk), Andrej Pruner (Pruner), Andrej Jerič (Jeritsch), Janez
Strev (Streu), Janez Mervec (Meruez) (pred njim jo je imel Martin Kebe),
Mihael Kandare (Cantare), dalje Mihael Glinšek (Glinschekh), Jernej 'U anvk>#t
■'-m** \gJUO)ipc-,jrgrL o* , \
Popek (pred letom 1718 je imel hišo Janez Pac (Paz), po letu 1718 pa Gre­
gor Sterle), Štefan Čuk, Vencel Cvet (Zueth), Jurij Škerjanc (Skherianz) V- ifa
pa je imel kmetijo. Leta 1722 je bil v Cerknici Pavel Resuša (Ressusha),
kije leta 1789 je umrl v Martinjaku na št. 34. Leta 1752 je imel v Cerknici //WW V'
polovično kmetijo Andrej Ravsa (Rhausha).1612 Leta 1724 je imel hišo Jurij
Kocjančič, leta 1729 je imel domec Jernej Poderin. Istega leta sta imela .. -
domec Matija Zaverhavec in Matevž Šegec (Sehegez). Leta 1614 je imel v Dne 4. jan. 1671 sta sklenila zak. zvezo Matija
trgu domec Jurij Kuntel (Cuntel), katerega je njegov potomec Jurij Kuntel Krištoflič (Kristoflizh) iz Dolenje vasi in Eliza­
beta, vdova po pok. Matiju Oberšnaku (Ober-
imel še leta 1729. snagk). Poročil ju je Martin Cipanš (Zipansh),
b) Dolenja vas. Leta 1575 je imel polovično kmetijo Matija Štrad- duhovnik. NŠAL, PM, 1671. Foto: J. I(.
jot (Stradioth); v Dolenji vasi je bil priimek živ še pred 200 leti. Marija
Stradjot, roj. 1780, je bila žena Jurija Škofa v Dolenji vasi 63, Malenški. \V
Leta 1575 je bil na polovični kmetiji Gregor Skorsa (Skgorsa), Blaž Kri­ v .VLVv
že (Khrisey) je imel celo kmetijo, Jurij Klemenčič (Clementschitsch) pa
polovično. Leta 1602 je njegovo kmetijo dobil Matevž Žohta (Schochta).
Leta 1622 sta jo imela Jakob Brodeč (Brodiz) in Andrej Križaj (Crisai), Leta 1718 je bil v Dolenji vasi na četrtinski kme­
leta 1623 Matej Matko (Matko), leta 1626 Janez Boltičer (Woltizier), leta tiji Hanže Baltič (VValtitsch). AS, 1/13 u. Foto:
1631 pa Jurij Golba (Mihael Golba (zdaj Gornik) je imel še leta 1729 četr- J. K.
tinsko kmetijo). Leta 1651 sta imela v vasi polovično kmetijo pod stiškim
samostanom Janže (Jansche) in Primož Poznič (Posznitsch). Leta 1671 se
je Matija Krištoflič (Christophlizh) poročil, njegovega sina Andreja Kri- v, -3-«—
štofliča večkrat omenja Franc A. Steinberg v svoji knjigi kot sposobnega
■

ribiča. Leta 1701 je bil gospodar Jurij Andrijan (Andrian). Leta 1718 so
Leta 1718 je imel Andrej Viper ali Biper iz Do­
bili v vasi trije gospodarji s priimkom Cenčar; še leta 1776 se je vdovec lenje vasi 1/4 kmetije. AS, 1/13 u. Foto: J. K.
Janez Čenčar (Zhenzhar) iz Dolenje vasi (ex inferiori villa) poročil z Marijo
Mule z Otoka. V Dolenji vasi 81 je bil gospodar Pavel Goršinc, roj. 1838.
■ 'zo /-
Leta 1718 je bil na kmetiji Janez Narkuš (Narkhusch), na drugi kmetiji pa
Janez Baltič (Waltitsch); četrtinsko kmetijo je imel Andrej Biper (Viper),
polovično kmetijo Jakob Godeša, Andrej Tiček (Titschekh) pa je imel če­
trtinsko kmetijo, katero je pred njim imel Jurij Uršič (Urschitsch).
c) Dolenje Jezero. Leta 1602 sta bila tu dva kmeta: Gašper Tiček
(Tizihg) in Jurij Ošabnik (Osshabnikh). Leta 1624 sta bila Janez Šulc 'A* m
(Schulz) in Simon Rode (Rode), v 19;, stoletju pa so bili: Matej Uršič, roj. Leta 1575 je imel Jakob Osmak iz Grahovega
1809, Janez Bevčič, roj. 1813, Janez Škerbec, roj. 1813, Janez Logar, roj. celo kmetijo, od katere je letno dajal 6 funtov
ali 1 gld., 20 kr,, 10 mernikov pšenice, po 8
1821, Jakob Dovjak, roj. 1834, in Lovrenc Gnjezda, roj. 1868. mernikov prosa in ovsa, 2 kokoši, 20 jajc in 20
č) Goričice. Do leta 1800 je bil na Goričicah 5 priimek Rus. povesem prediva. AS, I/48 u. Foto: J. K.

d) Grahovo. Leta 1575 sta imela vsak celo kmetijo Jakob Osmak
(Osmackh) in Miklavž Drenik (Drenackh); v Grahovem se priimek ni
ohranil. V Grahovem so živeli tudi Matija Glažar (Glaser) leta 1624, An­
1612
drej Durak (Diuraks) leta 1628, Matija Dovjak (Dujak) leta 1631, Janez AS, T kataster.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 631

Kebe (Kubi) leta 1640. Leta 1662 je bil v Grahovem gospodar Marko Po­
rok, leta 1688 se v krstni knjigi omenja gospodar Jakob Kristan (Kri­ u.($>
stan); ta priimek je prišel v Cerknico kakšnih 140 let prej. Leta 1688 je
živel v Grahovem Martin Lekše (Lexse), leta 1752 je bil v Grahovem tudi
O 1cv-#>!

priimek Poladin.
Cfl.—«
e) Laze. Leta 1528 so bile v vasi štiri kmetije: Stefan Lekšan, Andrej - ^
p jv
Bogateč, Andrej Hafner in Avguštin. Leta 1536 in še 1555 je imel kmetijo
Leta 1718 je imel Matevž Kristan (Christan)
Stefan Novak. Leta 1606 je imel pol nekdanje Novakove kmetije Andrej iz Grahovega četrtinsko kmetijo. V denarju je
Kebe (Khube). v
dajal činž, davek, hubni denar in novo naklado.
f) Lipsenj. Leta 1575 je bil na polovični kmetiji Marko Cebranc (Zuber). AS, 1/13 u. Foto: J. K.

Leta 1718 je bil v Lipsenju kajžar Gregor Ciber (Ziber); imel je travnik, ki
je pripadal hasberškemu gospostvu. Priimek Ciber je nastal iz Cuber. ti
i
g) Martinjak. V Martinjaku so živeli: leta 1620 Matija Jerič (še leta
1787 je bival v hiši št. 5 Jakob Jerič) in Janez Opeka, leta 1623 Matija
Medved (Meduet), leta 1626 Štefan Robič (Robič), leta 1628 Jurij Starc
aN
(Stariz), leta 1630 Jernej Rode (Rode), leta 1632 Janez Kebe (Skube), leta
(3tS"«* 134*v . ■3—J s—

1666 Ivan Oberstnjak (Oberstniak), leta 1689 Jakob Kandare, leta 1722 Leta 1718 imel Gregor Ciber (Ziber) iz Lipsenja
Jurij Gaušek (Gauseg), leta 1727 Luka Samsa (Samsa). neki travnik pod hasberškim gospostvom. Prii­
h) Otok. Leta 1642 je bil v vasi priimek Krumpel, leta 1672 Zadnik, mek Ciber ima izvor v priimku Čebranc (Zuber).
Leta 1575 se namreč v Lipsenju omenja Jurij
leta 1718 so bili na Otoku še priimki: Srebernak (ta je bil že leta 1494), Čebranc (Zuber). AS, 1/13 u. Foto: J. K.
Mulec, Krapenc, Gerbec, Starc, Lončar in Kebe (Khube, ta je bil že r O-? r.
p st', A”'
leta 1528).
j* j-.a
i) Žerovnica. Leta 1615 je bil v vasi Jurij Cucel (Zuzill), leta 1621 7- •Ac" j
Gregor Polikanec (Polikaniz), leta 1631 Jernej Grajš (Greish), leta 1636
■<au^c
<4- ^ ~ '
Štefan Jure (Jurey) in Martin Čuda (Tschuda), leta 1662 Andrej Robek JUntU /L
(Robekg), leta 1683 Gregor Znojc (Snuiz). Leta 1675 seje poročil Lovrenc
Sirca (Serza) iz Žerovnice, vzel je Nežo Korošec iz Grahovega. Leta 1704 <lrf />4^ -7-^,
je bil gospodar Andrej Rode. 1613
. *
Č. Hišna znamenja v vaseh ob Cerkniškem jezeru Dne 4. maja 1675 sta se v Žerovnici poročila
Lovrenc Širca (Serza) in Neža, hči pok. Antona
Navada hišnih znamenj Korošca (Koroshez) iz Grahovega. NŠAL, PM,
1675. Foto: J. K.
Navada hišnih znamenj seje ohranila v vaseh okoli Cerkniškega jezera
in v Loški dolini še do nedavnega.1614 Hišna znamenja so gospodarji vrezali,
narisali ali vsekali v/na leseno in železno orodje, na kamnite mejnike in 1613
NŠAL, urbar cerkve sv. Pavla, leto
na drevesa, ki so rasla ob mejah gozdnih parcel. Znamenja so vrezovali 1612, in RMK za omenjena leta, iz
nje je veliko podatkov našel L. Dra­
na kladiva, dleta, obliče, ročaje svedrov in srpov, na grablje, vile, cepce, me, in RMK žup. Stari trg za vas
sita, rete, velnice, ribežne, gradaše za čišenje slame za škupo in za lan, Otok.
1614
na pasti za polhe (škrinjice), na ostrnice, kjer so sušili seno, na prvo in Iskrena zahvala Francu Opeki
(Ribčkovemu) iz Dolenje vasi, ki
zadnjo premo voz in celo na nagrobnike. Družina Škerbec (Urhovi) iz mi je novembra 2007 v Dolenji vasi
Podcerkve 12 je dala po prvi svetovni vojni vklesati hišno znamenje, po­ zbral 18 znamenj, Jožetu Stražišar­
dobno tesarskemu kotniku, le da sta oba kraka enako dolga in da je prvi ju, tudi iz Dolenje vasi, ki mi je od­
kril še dve hišni znamenji, in Marku
iz treh in drugi iz dveh črt, tudi na družinski nagrobnik na pokopališču Lovku, ki je prispeval eno znamenje.
na Škriljah. Obkrožata ga pšenična klasa in je podobno državnim grbom. Prvi je nekaj znamenj (10) s tega po­
dročja objavil leta 1977 J. Bogataj,
Znamenje, ki je kamnoseško umetniško delo, je naredil kamnosek Janez bistveno več pa jih je predstavljenih
Lekan (Štancarjev) iz Starega trga 62.1615 V nekaterih hišah znamenja še v J. Kebe, Loška dolina, II. del.
ohranjajo. Znamenj pa niso imeli samo zato, da bi vedeli, čigavo je orodje, 1615
J. Kebe, Loška dolina, II del, str.
če seje orodje izgubilo ali če gaje kdo ukradel, ampak še bolj zato, ker so 238.
1616
si orodje med seboj posojali. Vasi so namreč imele skupne vaške travnike, V neki vasi ob Cerkniškem jezeru se
je pred kakšnimi 35 leti zgodilo tole:
ki sojih skupaj kosili in si seno razdelili. Ker so ta dela opravljali skupaj, Dva gospodarja sta se na vaški poti
seje orodje pomešalo, toda ker je bilo zaznamovano s hišnimi znamenji, je ustavila, da bi se malo pogovorila.
Tretji je domov peljal prazen voz, pa
vsak brez težav spoznal svoje. Z znamenji na orodju so se zavarovali tudi je ustavil konje in se jima pridružil.
proti tatvini.1616 Dognal sem, da so hišna znamenja pri nekaterih hišah Ko so se tako nekaj časa pogovarjali,
stara več kot 200 let. Lahko sklepamo, da so nekatera starejša od prvih je eden zagledal »trikelc« (vago),
ki je bil zaznamovan z njegovim
hišnih številk, ki so se v teh vaseh pojavile leta 1770 in jih je ukazala Ma­ hišnim znamenjem, in dejal: »Ta
rija Terezija. trikelc je pa moj!« Stopil je k vozu,
odpregel konja in vzel trikelc, in
Pomen hišnih znamenj »prejšnji lastnik« ni ugovarjal, am­
pak je domov odpeljal voz z enim
Težko je ugotoviti, ali je imela oblika znamenja kakšen pomen ali pa konjem. Glej J. Kebe, Loška dolina,
so ga gospodarji izbrali slučajno, da bi bilo znamenje čim bolj enostavno II. del, str. 19.
632 VI. poglavje

in različno od drugih v vasi. Še največkrat se da razložili pomen in starost

tistih znamenj, kijih sestavljajo velike začetnice. Npr. v Kozariščah 5 ima­
jo za hišno znamenje črko K, ker je bil do leta 1798 pri hiši priimek Kra­
ševec, po tem letu pa je bil priimek Mlakar. Iz tega podatka vidimo, daje
znamenje staro več kot 200 let. Neko znamenje ima črko M po gospodarju
Martinu Baragu, roj. 1774 (Kozarišče 4), pri Rihtarjevih (Podcerkev 14) pa
ima M še dva križa, ker sta se dva gospodarja zapored imenovala Martin:
Martin Sterle, roj. 1776, pred njim pa njegov oče Martin. Kar nekaj zna­
menj je v obliki spojenih črk MK, kar bi po pripovedi1617 pomenilo moje,
Kotnik (Laze 1) ali moje, Kandare (Dane 3) ali moje, Kraščev (Podgora 15).
Krajcavo hišno znamenje iz Grahovega je iz nemške oblike številke 1 in Izredno zanimivo hišno znamenje iz Podcerkve
križa, ker je bila pri njih hišna številka 1. Nekaj znamenj ima tudi začetni­ 12 (Urhovi) na nagrobniku na Skriljah iz okoli
co gospodarjevega priimka in imena ali samo priimka. A M je znamenje na leta 1920.
Dolenjem Jezeru 25 (42) po gospodarju Andreju Martinčiču, roj. 1807. leta.
Oblika hišnih znamenj
V tem delu so narisana samo hišna znamenja v vaseh ob Cerkniškem
jezeru, iz Loške doline in z Rakeka so objavljena v knjigi Loška dolina z
Babnim Poljem, II. del.1618 Najpogostejše znamenje ima podobo rešeta -
tri ali štiri navpične ali poševne vzporedne črte in tri ali štiri vodoravne
ali prečne vzporedne črte (Dolenja vas 36, 67, 103 in 119; Dolenje Jezero 'W'
12; Martinjak 26; Gorenje Jezero 18; Klance 7; Laze 3, 6 in 8; Otok 1 in 4;
Žerovnica 12, 26, 34). 1619 "■*

V Dolenji vasi 46 imajo pod rešetom še vodoravno črto. Takega zname­

nja ni nikjer drugje. Pogosto znamenje je Andrejev križ v pokončni ali
Hišno znamenje, detajl v obliki pravokotnika,
vodoravni legi z eno ali dvojno črto (Dolenja vas 24 in 25 in 96; Dolenje Podcerkev 12.
Jezero 36 in 39; Lipsenj 3, Otok 6 s črtico; Žerovnica 33). Samo v enem pri­
meru (Gorenje Jezero 2) sta Andrejeva križa navpično eden nad drugim. 1617
Slavko Sterle iz Podgore, ustni vir.
Grški križ imajo na Dolenjem Jezeru 32, latinski križ imajo v Dolenji 1618 J. Kebe, Loška dolina, II. del, str.
vasi (neznano znamenje, škrinjico za polhe s tem znamenjem imajo na 18-23.
1619 Rešeto imajo še v Šmarati 5 in 13,
št. 57), grški in latinski križ skupaj pa na Dolenjem Jezeru 5. Kar precej
na Rakeku Na vasi 19, s križem na
hiš ima znamenje v obliki peščene ure z raznimi dodatki (Dolenja vas 57, levi pa v Iga vasi 28.
Dolenje Jezero 37, 38 in 41; Gorenje Jezero 5 in Žerovnica 44). Pri vseh 1620
Znamenje v obliki peščene ure imajo
naštetih oblikah so peščene ure pokončne, le na Lazah 2 in v Žerovnici še v Danah 18, v Iga vasi 29, na
Knežji Njivi 10, v Kozariščah 23, v
5 je oblika ležeča s križem v sredini.1620 Znamenje v podobi enojne, dvojne Nadlesku 16, v Podložu 9, v Šmarati
ali trojne strehice s križem v sredini imajo na Bločicah 6, v Dolenji vasi 3 in 17, na Vrhu 4, 9 in 10.
1621
14, na Gorenjem Jezeru 16 in v Žerovnici 9. Štiri znamenja imajo podobo Ustni vir: Marija Lekšan, roj. Ko­
pentagrama (peterokraka zvezda v eni potezi), od tega ima znamenje z tnik, za Laze; Vida Truden, roj.
Martinčič, in Franc Kebe za Dolenje
Laz 4 v sredini grški križ, s Klanc 6 grška križa na desni in levi, na Lazah Jezero. Pentagram s križem imajo
5 in Dolenjem Jezeru 43 pa imajo pentagram brez križa. Tej zvezdi rečejo še na Knežji Njivi 3, v Predmestju
Loža 9; brez križa v Nadlesku 9 in v
na Lazah pajkova taca, na Dolenjem Jezeru pa bramorjeva noga. 1621 Viševku 25.
Znamenje naj bi bilo vražjeverno in naj bi bilo že v srednjem veku zaščita 1622
Leksikon Cankarjeve založbe, Lju­
pred čarovnijo in hudimi duhovi,1622 s križem, ki je v sredini ali poleg nje, bljana 2002, str. 785.
1623
pa so znamenje »pokristjanili«. Franc Primšar, leto 2000, ustni vir.
S sedaj pokojnim Francem Primšar-
V Dolenji vasi 47 imajo izvirno znamenje, ki je podobno izrezanemu jem sem se pogovarjal po telefonu.
vijaku z vertikalno črtico v sredini. Temu znamenju so rekli močeradova Takrat sem mislil, da se za »moče­
radovo nogo« skriva pentagram. Iz
noga.1623 Pri eni hiši ima znamenje podobo Davidove zvezde - Gorenje Je­ risbe (dec. 2007) pa se vidi, daje to
zero 30. Znamenja v podobi osti s tremi roglji imajo v Lipsenju 6 in 35 in čisto izvirno in edinstveno zname­
nje, ki gaje Franc Primšar imenoval
v Žerovnici 23.1624 Znamenji v Žerovnici 6 in 34 sta podobni oknu, vendar močeradova noga. Glej J. Kebe,
nista enaki, dve pa sta stilizirani smrekici oz. hojici na Dolenjem Jezeru Loška dolina, II. del, str. 22.
1624
17 in na Gorenjem Jezeru 17. Dve znamenji sta iz treh vodoravnih črtic - Osti so imeli še na Vrhu 1, v Vi­
Gorenje Jezero 8 in Dolenje Jezero 31; iz treh navpičnih črtic s piko sta ševku 28; osti s prečno črto pa še
v Starem trgu 17, v Iga vasi 20, v
znamenji z Gorenjega Jezera 14 in z Dolenjega Jezera 3.1625 Dve znamenji Šmarati 18 in z dvema križema v
imata obliko ptičjih nog s kremplji, kijih imenujejo tudi kurje tace - Otok Kozariščah 19.
1625
2 in Klance 8, v sredini pa imata grški in Andrejev križ.1626 Dve znamenji Tri vodoravne črtice imajo še v
Danah 16, na Dolnjih Poljanah 6, s
imata Andrejev križ z vertikalno črto po sredini, desni zgornji krak pa črko V na desni pa v Kozariščah 32;
ima še eno črtico v desno - Otok 5 in Dolenja vas 72. Znamenji sta izvirni tri navpične črtice imajo na Dolnjih
Poljanah 8, pod kotom 75 stopinj pa
in popolnoma enaki. Dve znamenji sta podobni mizi - Otok 7 in 12; dve v Podcerkvi 31.
pa tesarskemu kotniku, le da sta oba kraka enako dolga in da je prvi iz 1626 Kuije tace imajo še v Danah 24 in 25,
treh in drugi iz dveh črt - Otok 3 in Podcerkev 12 ter na nagrobniku na v Pudobu 13 in 25 in v Viševku 20.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 633

pokopališču na Skriljah, kar je edinstveno v vsej Sloveniji. Dve znamenji

imata obliko enakostraničnega trikotnika, ki spominja na Božje oko in mu
rečejo ajdovo zrno Dolenje Jezero 15 in Lipsenj 14.1627 V sredini ima grški
križ. Iz te hiše je znamenje prišlo tudi v mesto Lož 57. Dve znamenji sta
podobni prekrižanemu cepcu: Dolenja vas 26 in Dolenja vas 38, le da
ima drugo en ročaj cepca daljši in na levi še eno črtico.1628 Trojno streho
s trami imajo v Dolenji vasi 44, nagnjeni veliki črki H s krogcem na desni
pa v Dolenji vasi 48. Enakokraki trikotnik z dvema prečnima črtama
imajo v Lipsenju 11. Nekaj znamenj je tudi začetnica priimka ali imena in
priimka gospodarja. Daje znamenje izvirno in se nikjer ne ponovi, je v
seznamu spodaj označeno z oznako: ZNP.
Število hišnih znamenj
Leta 1977 je Janez Bogataj zbral 10 hišnih znamenj z Otoka.1629 Leta
2002 pa sem v knjigi Loška dolina z Babnim Poljem, II. del, objavil 233 hi­
šnih znamenj iz Loške doline, iz vasi ob Cerkniškem jezeru in z Rakeka.1630
V tem delu pa sem zbral še 56 novih hišnih znamenj iz vasi okoli jezera.
Skupaj sem tako zbral 289 hišnih znamenj iz Loške doline in iz vasi okoli
Cerkniškega jezera. Od tega objavljam v tem delu 122 hišnih znamenj iz
vasi okoli Cerkniškega jezera.
Na Dolenjem Jezeru so imele do druge svetovne vojne vse hiše hišno
znamenje na držalu helebarde, ki so jo imenovali »bajnpik«.1631 S helebar­
do je ponoči nosil vaščan, ki je po vrstnem redu varoval vas pred ognjem.
Da ne bi zaspal, je moral vsako uro klicati, koliko je ura, nočni čuvaj na
Dolenjem Jezeru pa je moral vsako uro zapeti pesem, ki se je ohranila v
ustnem izročilu.1632
Hišno znamenje na Bločicah
Martinovi, št. 6: dvojna strehica, ZNR L633
Hišno znamenje v Cerknici
Janez Caserman, št. 101: velika črka Z s črtico na sredi. Črka z je v bo­
horičici znamenje za glas c, torej začetnica imena Caserman. Znamenje 1627
Ajdovo zrno imajo še na Babni Polici
imajo na mejnih drevesih v gozdu.1634 5, v Nadlesku 27 in v Danah 15.
1628
Hišna znamenja v Dolenji vasi Tako znamenje je še v Iga vasi 17 in
v Šmarati 14.
1. Branislovi, št. 1 (14): enojna strehica, kije podobna enki. ZNR1635 1629
J. Bogataj, n. d., str. 222.
1630
2. Anžlinovi, št. 5 (24): dvojni Andrejev križ. 1636 J. Kebe, Loška dolina, II. del, str.
18-23.
3. Švelcovi, št. 6 (26): prekrižana cepca. 1637 1631
Janez Jerman, julij 2001, ustni vir.
4. Martinšči, št. 7 (27): rešeto, tri vzporedne poševne in tri prečne 1632
Pesem je ohranil Anton Lovko (Vrd-
črte.1638 janov), glej v sestavku Iz ljudskega
izročila v 6. poglavju.
5. Klammerjevi, št. 9 (29): rešeto, tri vzporedne prečne črte v desno in 1633
Stari oče Matija Mišičje znamenje
tri prečne črte v levo.1639 vrezoval na Skrinjice za polhe, na
vile, na grablje in drugo orodje.
6. Lovranovi, št. 15 (36): rešeto, tri vzporedne poševne in tri prečne Leopold Mišič, risba znamenja.
črte.1640 1634
Janez Caserman, ustni vir.
1635
7. Lunkovi, št. 17 (46): rešeto, štiri vzporedne črte, poševno štiri prečne Franc Šparemblek, risba znamenja.
1636
črte, spodaj vodoravna črta, ZNP. 1641 Janez Urbas, risba znamenja.
1637
Drago Švelc, risba znamenja.
8. Primšarjevi, št. 18 (47): izrezan vijak s črtico v sredini, znamenje so 1638
Matej Urbas, risba znamenja.
imenovali močeradova noga, ZNP. 1642 1639
Zvonko Mele, risba znamenja.
9. Novakovi, št. 19 (48): v desno nagnjena črka H s podaljšano prečno 16 13
Marjan Braniselj, risba znamenja.
črto, ki ima na desni na koncu krogec, ZNP. 1643 1641
Irena Urbiha, roj. Lunka, risba
znamenja.
10. Brejšči, št. 20 (49): velika črka N, ZNP.1644 1642
Matija Mule in Franc Primšar, ustni
11. Jernekovi, št. 28 (68): rešeto, štiri vzporedne prečne črte v desno in vir.
1643
tri prečne črte v levo.1645 Anton Udovč, risba znamenja.
1644
Jože Otoničar, risba znamenja.
12. Ribčkov, št. 29 (57): peščena ura s štirimi prečnimi črticami, ZNP.1646 1645
Jože Lekšan, risba znamenja.
13. Bekš, št. 30 (58): zobčasto pisana črka m z navpično črto v sredini, 1646
Franc Opeka, risba znamenja.
ZNP.16« 1647
Franc Opeka, risba znamenja.
14. Grličevi, št. 33 (61): zavita črka T s spodnjo zanko, ZNP. 1648 1648
Vlado Mele, risba znamenja.
634 VI. poglavje

15. Kranjc, št. 37 (6): velika črka K.1649

16. Svetovi, št. 38 (66): prekrižana cepca, en ročaj daljši s črtico na levi,
ZNP.1650
17. Ribčevi, št. 39 (67): rešeto, tri navpične in tri vodoravne črte.1651
18. Farbarjevi, št. 53 (72): razširjen Andrejev križ z vodoravno črto v
sredini in s črtico v desno na desnem kraku.1652
19. Lingovi, št. 57 (89): razširjen Andrejev križ. 1653 Neznano hišno znamenje iz Dolenje vasi.

20. Zrimškovi, št. 58 (88): Andrejev križ in na koncu krakov vse štiri
črtice v desno, ZNR 1654
21. Mihovi, št. 96: dve črti v desno in ena črta, prekrižana v levo, ZNR IH.V,
22. Mihcovi, št. 103: rešeto, tri vzporedne poševne in tri prečne črte. 1656
23. Uleči, št. 80 (115): Kot dvojni W prekrižani črki, ZNR 1657 Neznano hišno znamenje iz Dolenje vasi.
24. Malenški, št. 87 (119): rešeto, štiri vzporedne poševne in štiri prečne
črte.1658
1649
Janez Kranjc, risba znamenja.
25. Sterletovi, št. 94: velika črka A.1659 1650
Primož Vesel, fotografija znamenja.
26. Stražišarjevi, št. 102 (44): sleme hiše s prekrižanimi tramovi. 1660 1651
Franc Opeka, risba znamenja.
27. Neznani lastnik znamenja: latinski križ na polharski škrinjici, 1652
Janez Martinčič, risba znamenja.
ZNP.1661 1653
Urban Baraga, risba znamenja.
1654
28. Neznani lastnik znamenja: Andrejev križ s prečno črto na polharski Alojzija Šparemblek, risba zname-
nja.
škrinjici, ZNR : 2
hh
1655
Jože Petrovčič, risba znamenja.
29. Neznani lastnik znamenja: spremenjena ost na polharski škrinjici, 1656
Alojz Prudič, risba znamenja.
ZNP.1663 1657
Jože Petrovčič, risba znamenja.
30. Neznani lastnik znamenja: stilizirana kupa na polharski škrinjici, 1658 Janez Škof, risba znamenja.
ZNP.1664 1659
Jože Stražišar, risba znamenja.
1660
31. Neznani lastnik znamenja: Andrejev križ z vodoravno črtico na de­ Jože Stražišar, risba znamenja.
1661
snem kraku, ZNR 1665 Franc Opeka, risba znamenja.
1662
Franc Opeka, risba znamenja.
32. Neznani lastnik znamenja: veliki črki T je dodana še spodnja vodo­ 1663
Jože Obreza, risba znamenja.
ravna črtica, ZNP. ;nnn 1664
Jože Obreza, risba znamenja.
Hišna znamenja na Dolenjem Jezeru (stare hišne številke) 1665
Franc Opeka, risba znamenja.
1. Vrdjanovi, št. 3: tri navpične vzporedne črte in pika na desni, ZNP. 1HH7 1666
Franc Opeka, risba znamenja.
1667
2. Rožentovi, št. 4: velika črka M z desnim podaljšanim krakom v po­ Anton Lovko, fotografija.
1668
dobi črke J, ZNP.1668 Marjan Tekavec, ustni vir. Zna­
menja seje spomnila mati Marija,
3. Godeševi, št. 5: grški križ, v njem Andrejev križ in zgoraj latinski rojena v tej hiši.
1669
križ, ZNP.1669 France Obreza, Laze pri Planini,
risba znamenja.
4. Debevči, št. 7: stilizirana hojica, ZNP. 1670 1670
Janez Primožič, risba znamenja.
5. Copetovi, št. 9: dve navpični vzporedni črti in ena črta na desni pod 1671
Janez Kebe, risba znamenja.
kotom 75 stopinj, ZNP.1671 1672
Janez Šparemblek, risba znamenja.
1673
6. Markcovi, št. 10: »kara« pri kartah - navpično stoječ romb, ZNP.1672 Tilka Korošec, ustni vir. Pocinovi so
imeli znamenje na mejnih drevesih
7. Pocinovi, št. 11: narobe obrnjena velika črka N ali črka I v cirilici, v gozdu.
ZNP.1673 1674
Ana Mulec, rojena Braniselj, ustni
vir.
8. Urbanovi, št. 12: tri vodoravne vzporedne črte. 1674 1675
Primož Vesel, glej Lovričkovi, foto­
9. Lovričkovi, št. 15: enakostranični trikotnik (Božje oko) z grškim kri­ grafija znamenja.
žem v sredini.1675 1676
Franc Kebe, ustni vir.
1677
10. Matevževi Kebeči, št. 16: dve veliki črki K, obrnjeni druga proti dru­ Drago Martinčič, Vida Truden, roj.
Martinčič, risba znamenja in foto­
gi, ZNP.1676 grafija. Za ime Juretovega znamenja
11. Juretovi, št. 18: pentagram (z eno potezo narejena peterokraka zvez­ bramorjeva taca mi je povedal moj
oče Franc Kebe.
da), imenovan bramorjeva taca. 1077 1678
Jože Martinčič, ustni vir. Znamenje
12. Skircovi, št. 25: veliki črki A M, ZNP.1678 sta začetnici gospodaija Andreja
Martinčiča, roj. 1807. Znamenje je
13. Budovi, št. 26: velika črka A, le da črtica v njej ni vodoravna, ampak na drevesih v gozdu in na kamnitih
je podobna strešici črke č, ZNP.1679 mejnikih v jezeru.
1679
Franc Leskovec, risba znamenja.
14. Francetovi Kebeči, št. 29: velika črka K.1680 1680
Moj oče Franc je delal tako zname­
15. Markcovi, št. 30: znamenje v obliki križa - dve navpični vzporedni nje na mejna drevesa v gozdu.
črti in dve prečni vodoravni vzporedni črti. 1681 1681
Janez Šparemblek, risba znamenja.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 635

16. Mehonovi, št. 31: tri vzporedne navpične črte, ena v desno nagnjena
črta, ki dve črti prečka, in ena krajša črta v levo. Znamenje je delno
podobno kozolcu, zgrajenem »na psa«, le da dve črti predirata stre­
ho, ZNP. i'
17. Kebeči, št. 36: Andrejev križ. 1683
18. Ta Bogati Kebeči, št. 37: peščena ura in dve črtici, ki pa se roba ne
dotikata, ZNP. 1684 Neznano hišno znamenje iz Dolenje vasi.
19. Skirovi, št. 38: večja in manjša peščena ura, zgoraj in spodaj spojeni
z navpičnima črticama, ZNP.1685
20. Mulcevi, št. 39: dve vzporedni črti pod kotom 75 stopinj in dve prečni
vzporedni črti. 1686
21. Brkinovi, št. 40: rešeto, štiri vzporedne in štiri prečne vzporedene
črte.1687 Neznano hišno znamenje iz Dolenje vasi.

22. Casermanovi, št. 41: Andrejev križ, zgoraj in spodaj vodoravni črti,
ki se križa ne dotikata, in v sredini mali črtici, ZNP.1688
23. Pouletovi, št. 44: veliki črki A L.1689
24. Petričkovi, št. 48: Andrejev križ in nad njim strešica kot pri črki č,
ZNP.1«90 Neznano hišno znamenje iz Dolenje vasi.
25. Tinetovi, št. 51: v desno stran nagnjena velika črka V, ZNP. 1691
26. Tomaževi, št. 52: velika črka V, ZNP.1692
Hišna znamenja na Gorenjem Jezeru (stare hišne številke) 1682
Tadej Jerman, risba znamenja.
1. Zupajni, št. 2: dva Andrejeva križa navpično eden nad drugim, Znamenje je našel na barigli.
io.v;
Franc Kebe, ustni vir.
ZNP.1693 1684
Janez Kebe, risba znamenja.
2. Vragovi, št. 5: peščena ura s podaljšanima črtama zgoraj in spodaj, 1685
Anton Kebe, risba znamenja in
ZNP.1694 fotografija.
1686
3. Oštirjevi, št. 8: tri vodoravne vzporedne črte. 1695 Rado Mulec, risba znamenja.
1687
Janez Primožič, risba znamenja.
4. Gornji Andrijaževi, št. 10: rimska številka 13, ZNP.1696 1688
Franc Primožič, risba znamenja.
5. Poladinovi, št. 14: tri navpične vzporedne črte.1697 16-11
Alojz Leskovec, ustni vir. Znamenje
6. Urhovi, št. 16: dvojna strehica in pod njo Andrejev križ, ZNP.1698 je na mejnih drevesih v gozdu.
1690
Slavka Meze, roj. Švigel, ustni vir.
7. Kranjči, št. 17: stilizirana smrečica, ZNP. 1699 1691
Marjan Tekavec, ustni vir.
8. Mramorjevi, št. 20: rimska številka 9, ZNP. 1700 1692
Franc Kebe, ustni vir.
1693
9. Ta zgorenji Urhovi, št. 29: Davidova zvezda, ZNP. 1701 Janez Logar, januar 2001, risba
znamenja.
Hišno znamenje v Grahovem I 1 ■' 1 I
Vida Gerl, roj. Petrič, risba zname-
Pelan, št. 1: stara enka s križem na desni, ZNP. 1702 nja.
1695
Hišna znamenja na Lazah Janez Mulec, Iga vas, ustni vir.
1696
Alojzija Strle, ustni vir. Znamenje je
1. Ta Dolanji, št. 1: spojeni začetnici MK. 1703 na ročaju svedra.
1697
2. Urbanovi, št. 2: ležeča peščena ura, ZNP. 1704 Jernej Škerbec, ustni vir.
1698
Janez Porok, risba znamenja.
3. Porokovi, št. 3: rešeto: tri navpične vzporedne črte in prečno tri vo­ 1699
Poldi Krajec, risba znamenja.
doravne vzporedne črte.1705 1700
Znamenje sem leta 2000 našel na
4. Teličevi, št. 4: pentagram s križem v sredini.1706 ročaju srpa.
1701
5. Kotni, št. 5: pentagram, ki ga imenujejo pajkova taca. 1707 Viktor Ponikvar in Igor Avsec, ustni
vir.
6. Jurščevi, št. 6: rešeto: tri prečne vzporedne črte, prekrižane s tremi 1702
Nikolaj Krajc, ustni vir.
vzporednimi črtami.1708 1703
Ivan Kotnik, risba znamenja. Zna­
7. Tavzlovi, št. 8: rešeto: tri vodoravne vzporedne črte in štiti prečne menje bi lahko pomenilo: »moje,
Kotnikovo.«
navpične vzporedne črte.1709 1704
Franc Kotnik, risba na škrinjici.
Hišna znamenja v Lipsenju 1705
Danica Porok, risba na škrinjici.
1706
1. Uleči, Goričice, št. 2: podobno veliki črki A, ki jo prečkata dve pošev­ Franc Kotnik, risba znamenja.
1707
ni vzporedni črti brez vodoravne črtice, ZNP. 1710 Franc Kotnik, risba na škrinjici.
1708
Andrej Črnigoj, risba znamenja.
2. Malnarjevi, Goričice, št. 3: Andrejev križ. 1711 1709
Franc Kotnik, ustni vir.
3. Lončarjevi, št. 6: ost s tremi stisnjenimi kraki. 1710
Edvard Ule, fotografija znamenja.
4. Ta Stari Lončarjevi, št. 11: enakokraki trikotnik z dvema prečnima 1711
Stane Gerl, ustni vir.
črtama, ZNP. 1712 1712
Bojan Truden, risba znamenja.
636 VI. poglavje

5. Dolnji Jožljevi, št. 14: enakostranični trikotnik - ajdovo zrno z gr­

škim križem.1713
6. Mekinda, Malnarčkovi, Šteberk, št. 31: prekrižani veliki črki A in L,
(ZNP). 1714
7. Gerbec, Urbkovi, Podšteberk, št. 35: ost s tremi razširjenimi kra­
ki.1715
8. Neznani: Andrejev križ, krak v desno ima na levo in desno vzpore­
dni črti in na levi in desni še dva križa, ZNP.
9. Neznani: iz prekrižanega kvadrata spojena črka K, kije lahko zače­
tnica priimka Kotnik iz Lipsenja 5, (ZNP). 1716
10. Neznani: vodoravna črta in dve krajši prečni črti. Enako znamenje
imajo v Viševku 48, 24 (Kordiševi).
Hišni znamenji v Martinjaku
1. Anžetovi, stara št. 4: arabska številka štiri, ZNP. 1717
2. Susmanovi, št. 26: rešeto, tri vzporedne poševne črte v desno in tri
vzporedne prečne črte. 1718
Hišna znamenja v Žerovnici
1. Veselovi, št. 1 (59): peščena ura. 1719
2. Mekavčevi, št. 2 (58): peščena ura in v vsakem polju vodoravna črti­
ca.1720
3. Krkotovi, št. 5 (55): med dvema navpičnima črtama ležeča peščena
ura z Andrejevim križem v sredini, ZNP. 1771 1713
Janez Joželj in Sašo Mulec, ustni
4. Spodnji Nivč, št. 6 (6): v desno nagnjeno okno s šestimi okvirji, vir. Iz te hiše je znamenje prinesel v
ZNP.1722 Lož, Mesto 57 Alojz Joželj, roj. 1906.
1714
Jože Mekinda, risba znamenja.
5. Štefacovi, št. 9 (11): tri strehice z grškim križem v sredini, ZNP. 1723 1715
Marija Šepec, roj. Gerbec, fotografija
6. Kaužarjevi, št. 10 (13): Andrejev križ, le da ima levi krak tri črte, znamenja.
1716
desni pa dve, ki sta daljši, ZNP. 1724 Edvard Ule, fotografija znamenja.
1717
Franc Uršič, ustni vir.
7. Spodnji Grbči, št. 11 (15): rimska številka 13, ZNP.1725 1718
Janez Pakiž, risba znamenja. Zna­
8. Teličevi, št. 12 (17): tri vzporedne črte v desno in dve prečni. 17 - menje imajo na mejnih drevesih v
gozdu.
9. Korenovi, št. 14 (19): tri vzporedne, v desno nagnjene črte, in ena 1719
Marko Lovko, fotografija znamenja.
prečna pod manjšim kotom, ZNP.1727 1720
Janez Mavko, risba znamenja.
10. Zgornji Grbči, št. 15 (21): rimska številka 15, ZNP.1728 1721
Ivan Debevc (Krkotov), risba zname­
11. Tšovi, 16 (23): ost s tremi kraki, obrnjena navzdol. 1729 nja. Vsa znamenja v Žerovnici sta
zbrala Ivan Debevc in Franc Lunka,
12. Hribarjevi, 17 (25): velika črka H, začetnica priimka, ZNP. 1730 za kar se jima najlepše zahvaljujem.
1722
Janez Lunka, risba znamenja.
13. Živči, št. 20 (31): strehica s tremi podpornimi črticami, ZNP. 1731 1723
Janez Jene, risba znamenja.
14. Stecnarjevi, št. 21 (33): tri vodoravne in vzporedne črte. 1732 1724
Janez Godejša, risba znamenja.
15. Piškurjevi, št. 22 (35): dvojna streha, a črte se podaljšajo in prečna 1725
Franc Jene, ustni vir.
črta, ZNP.1733 1726
Slavko Kotnik, risba znamenja.
1727
16. Dolnji Telič, št. 23 (37): dvojna strehica in v njej razširjena črka V, ki Stanislav Mule, risba znamenja.
1728
ima kraka skozi streho, ZNP. 1734 Jože Jene, risba znamenja.
1729
Franc Vesel, risba znamenja.
17. Zgornji Telič, št. 24 (39): znamenje je podobno predhodnemu, le da 1730
Viktor Hribar, risba znamenja.
ima črka V dvojna kraka, ZNP. 17:;:. 1731
Tone Primožič, risba znamenja.
18. Šegovi, št. 27 (50): del nagnjene lestve in na vrhu karo, ZNP. 1736 1732
Ana Rok, risba znamenja.
1733
19. Gričarjevi, št. 28 (48): prevrnjena strehica s črto, ki jo prečka nav­ Ivan Ule, risba znamenja.
1734
pična črta, ZNP. 1737 Jože Telič, risba znamenja.
1735
Franc Telič, risba znamenja.
20. Hrblanovi, št. 33 (42): dvojni Andrejev križ: dve vzporedni črti v de­ 1736
Danica Plos, risba znamenja.
sno in dve prečni vzporedni črti. 1738 1737
Janez Šuštaršič, risba znamenja.
21. Svaganovi, št. 36 (3): dve vodoravni vzporedni črti in dve prečni v 1738
Anton Herblan, risba znamenja.
desno pod kotom 75 stopinj. 1739 1739
Znamenje je narisano na zadnji
strani poročne fotografije Andreja
22. Hribarjevi, št. 34 (40): rešeto, tri poševne vzporedne črte in tri preč­ Roka in Marije Gornik.
ne vzporedne črte. 1740 1740
Marija Hribar, risba znamenja.
23. Opekovi, št. 39 (28): dve vodoravni vzporedni črti. 1711 1741
Nuša Zalar, risba znamenja.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 637

24. Brinarjevi, št. 40 (26): rešeto: štiri vzporedne črte, prepletene s šti­
rimi prečnimi črtami. 1742
25. Klčarjevi, št. 41 (49): rimska številka šest, ZNP.1743
26. Dolenji Lunkovi, št. 44 (20): Andrejev križ s prečnima črtama, ki se
križa ne dotikata, ZNP. 1744
27. Kraševec, št. 45 (18): prečrtana ost, ZNP.1745
28. Dovičevi, št. 46 (16): Andrejev križ s prečno vodoravno črto s črtica­
ma navzgor in navzdol, ZNP. 1746
29. Anžkovi, št. 47 (14); dvojni Andrejev križ. 1747
30. Dolnji Babčevi, št. 48 (12): rešeto: tri poševne vzporedne črte v desno
in tri prečne vzporedne črte.1748
31. Majerjevi, št. 49 (10): trojna strehica in trojna narobe obrnjena stre­
hica, ZNP. 1749
32. Joštovi, št. 53 (52): velika črka D, ZNP. 1750
33. Zgornji Nivč, št. 55 (34): nekakšno v desno stran nagnjeno okno in
nad njim še eno okence, ZNP. 1751

D. O gradnji cest
Verjetno se malokdaj vprašamo, kdo je zgradil ceste, po katerih hodimo
in se vozimo. Menim, da je o tem dobrodošel vsak podatek.
Ljudje so nekdaj večinoma hodili peš. Se pred nedavnim so ljudje peš na
hrbtu nosili tudi žito v mlin. Premožnim pa so konji služili za ježo in za
nošenje tovorov. Leta 1690 piše Marija Izabela por. Marenzi iz Trsta svo­
ji materi baronici Ester Maksimilijani Coraduzzi v grad Koča vas v Loški
dolini slovensko pismo, kjer pravi, da so tovorniki (touorniche) krivi, da
se je vino spridilo. V Trstu so jim dah v lodrice (lesene posode za vino) naj­
boljše vino »je bilo čisto ino lepe farbe koker zlatu, da ga belu lepu videt« in
da ni »mogoče drugo, kakor da so tovorniki kako šelmario storile«. Potem
pravi: »Lubezniva moja gospa mate, oni morajo dobro vedet, de be jest na
bila toku nespametna, de be jim poslala tako žle(h)t vino, zakaj vem, kaj
tovornike koštajo; ono ni drugo, tovornike so ga skazile.« 1752
Ko je imel leta 1767 birmo in vizitacijo nadškof Karel Mihael Attems,
je prijezdil z Blok pred župnijsko cerkev sv. Jurija v Stari trg »po dveurni
strmi in gorati poti«. 1753
Tudi duhovniki so do oddaljenih podružnic potovali s konji. Leta 1803 1742
Janez Lunka, risba znamenja.
je bila starotrška kaplanija zelo slaba, zato sta kaplana stanovala v neki 1743
Janez Jene, risba znamenja.
vasi v župniji. Na vprašanje s škofije, zakaj ne večerjata v župnišču, sta 1744
Jožef Logar, risba znamenja.
odgovorila, da stanujeta daleč od župnišča in da sta v tej nevarni pokra­ 1745
Marija Kandare, roj. Zigmund, risba
jini negotova pred tatovi in roparji. Da ravno v tej vasi (ime ni navedeno) znamenja.
1746
Čiči (Tzcshitschen) pogosto prosijo in kradejo, zato zvečer nerada pustita Jože Logar, risba znamenja.
1747
stanovanje prazno. »Ker prihajata iz oddaljenih krajev pozno domov, je Ana Rok, risba znamenja.
1748
treba najprej napasti konja, zato bi morali v župnišču hrano zanju po­ Anton Klučar, risba znamenja.
1749
grevati.«1754 Branko Simšič, ustni vir.
1750
Franc Drobnič, risba znamenja.
Leta 1719 je cesar Karel VI. razglasil Trst in Reko za svobodni pristani­ 1751
Franc Lunka, risba znamenja.
šči. Od tega leta so hoteli blago iz teh pristanišč na Dunaj prevažati znani 1752
R Merku, n. d., str. 23.
prevozniki iz kraja Mestre pri Benetkah. A habsburški dvor je temu na­ 1753
Nadškofijski arhiv v Gorici, 1767, sv.
sprotoval, ker je hotel zaščititi domače prevoznike. Veliko malih kmetov in 22, str. 114.
kajžarjev je namreč živelo od zaslužka s tovorjenjem. Glavna cesta je tekla 1754
NŠAL, fasc. 326.
po stari tovorni poti skozi Logatec, Planino in Postojno v Trst. Leta 1719 je 1755
Ferdo Gestrin, Trgovina slovenske­
ukazal cesar to pot popraviti in razširiti, da sta se na cesti lahko srečala ga zaledja s primorskimi mesti od
13. do konca 16. stoletja, Ljubljana
dva vozova.1755 1965, str. 89; F. Gestrin, Oris gospo­
Kronist Janez Dolničarje leta 1718 zapisal, da »pl. Steinberg zaradi v darstva na Slovenskem v obdobju
zgodnjega kapitalizma, Kronika
prihodnosti načrtovane trgovine z veliko vnemo popravlja ceste na No­ XVII (1969), str. 2-3; M. Kebe, O
tranjskem, ki vodijo proti Reki«. 1756 furmanstvu na osrednjem Notranj­
skem med obema vojnama, NL, III
Steinberg poroča, daje leta 1755 Planino prizadela velika poplava, zato (1986), str. 136.
1756
je grof Leopold pl. Lamberg, cesarski cestni nadzornik na Kranjskem, dal V. Steska, n. d., str. 84.
638 VI. poglavje

speljati novo cesto od Postojne do Unca, da so Planincem lahko pripe­

ljali pomoč.1757 Ta cesta teče sedaj ob avtocesti.
Ob glavnih cestah so bile za tovornike gostilne in hlevi za njihove konje.
Daje bil ob deželni cesti v Planini pri Rakeku velik promet, nam govori zani­
miv podatek iz leta 1824: 20. februarja je dvorna pisarna v korist planinske
šole dovolila uvedbo davka v višini pol krajcarja za merico vina v vseh gostil­
nah v Planini. V enem letu, od 1. maja 1824 do konca aprila 1825, seje tako
nabralo 354 goldinarjev,1758 kar je približno enako številu dni v letu. Vsak
dan je torej navrgel en goldinar. Ker ima goldinar 60 krajcarjev in ker je bil
davek na merico pol krajcarja, je steklo v planinskih gostilnah po grlu 120
meric vina na dan, kar kaže na velik tujski promet ob deželni cesti. L759
V Stari trg je bila iz Grahovega cesta speljana čez Sveto Ano. Ko je imel
ljubljanski škof Alojzij Wolf leta 1827 v Starem trgu birmo in vizitacijo,
»se je s svojimi konji in vozom pripeljal preko Zerovnice do Lipsenja, kjer
so njegove konje odpregli. Od tod so ga trije pari kmečkih konj pripeljali v
poldrugi uri do Starega trga.« 1711»
Železnica, ki je stekla leta 1857 preko Rakeka iz Ljubljane v Trst, je
odprla vrata v svet. Zato je bilo treba od Prezida do Rakeka zgraditi novo
cesto. Ker država ni imela denarja, so morali ceste zgraditi sami prebivalci.
Leta 1858 je škofijska pisarna pritiskala na oblast, da bi v Cerknici
zidali novo šolo. Ljubljansko glavarstvo pa je 30. septembra 1858 sporočilo
škofijski pisarni v Ljubljani, da prebivalci cerkniške občine nikakor ne mo­
rejo prispevati za novo šolo, saj »so lansko leto dali šest tisoč goldinarjev
za novo občinsko cesto do Strmca (Stermez-bezirgsstrasse), to leto gradijo
cesto od Grahovega do Bločic, naslednje leto pa jo bodo gradili od Cer­
knice do Rakeka.«1761
Loški glavar Anton Ogrinc (Ogrinz, bilje velik nasprotnik slovenskega
jezika) je ukazal, da morajo pri gradnji nove ceste Babno Polje-Podgora
in Lož-Bloška Polica sodelovati vsi posestniki. Zaradi gradnje ceste Lož-
Bloška Polica je bilo leta 1857 veliko hrupa. Vaščani Vrhnike, Viševka in
Pudoba, in zdi se, da tudi drugi prebivalci Loške doline, so tej cesti odločno
nasprotovali. Hoteli so, da bi se stara pot v Loško dolino iz Grahovega čez
Sveto Ano le razširila, Ogrinc pa je vztrajal, da mora iti nova cesta pre­
ko Bloške Police. Zdi se, da je bil proti tej veliki obremenitvi prebivalcev
Loške doline tudi križnogorski kurat Jožef Bevk, ki je sicer zelo podpiral
gospodarski napredek, saj je bil leta 1854 v Starem trgu izvoljen celo za
predsednika podružnice c.-kr. (cesarsko-kraljeve) Kmetijske družbe.
V zvezi z gradnjo ceste seje v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani ohranil
dokument. Dne 25. maja 1857 je namreč glavar Ogrinc vložil na Planini
1757
tožbo zaradi upora in vstaje proti oblasti. V tožbi je navedel, da je kurat F. A. Steinberg, str. 4-5.
Jožef Bevk s Križne gore 8. maja 1857 oznanil procesijo, med katero naj 1758 NŠAL, Šolstvo, fasc. 1/2/4.
1759
bi hujskal ljudi proti Ogrincu. Pri procesiji naj bi bili prosili, »da bi Bog Glej J. Kebe, Loška dolina, str. 400.
1760 NŠAL, Vizitacijski protokoli, knjiga
Ogrinca k sebi vzel«. Bevk naj bi rekel, daje taka molitev dovoljena.
9 - Vizitacije škofa Wolfa.
Kurat je dekanu priznal, da je rekel, da je Ogrinc »oderuh in žival« 1761 NŠAL, šk. 50, fasc. 21/1/4. Novo
(Schiender), za kar se mu je pred sodiščem že opravičil, ni pa bilo res, da bi šolo z dvema učilnicama so zgradili
on zbral procesijo. V Cerknici je navada, da gre prošnja procesija vsako po­ leta 1865, pouk v njej pa se je začel
naslednje leto. Glej sestavek Prvi
mlad na Križno goro. Procesijo sta od Loža vodila urar (Uhrmacher) Janez učitelji... v tem poglavju, str. 614.
Janežič (Janežev, roj. 1822, v Vrhniki 25, poročen v Vrhniko 41)1762 in Ma­ Sedanjo staro šolo so potem pove­
čali, zato je na vratih sedanje šole
tevž Petrič iz Vrhnike 8 (Okolišev, roj. 1816). Bevk je izpostavil Najsvetejše letnica 1887.
in molil litanije. Dekan piše, da nobenemu niti na misel ni prišlo, da bi 1762 Leta 1999 sem v platnicah župnij­

ljudi hujskal k uporu. Ogrinc je zahteval, naj Janežiča in Petriča zaprejo. ske knjige status animarum našel
pismo, ki gaje leta 1859 Janez
Sodišče je 25. julija 1857 razsodilo, da se zaradi pomanjkanja objektivnih Janežič iz Vrhnike pisal svojemu
dokazov to dejanje ne more šteti za kaznivo, zato je proces ustavilo.1763 bratu Jakobu, ki je bil knjigovez na
Starem trgu v Ljubljani. Na istem
Ogrinc je pri gradnji vztrajal in cesto so z velikimi žrtvami naredili. mestu sem odkril še šest zanimivih
Vsaka hiša (kmetija) je bila dolžna zgraditi določen kos ceste. pisem, ki jih je leta 1859 v Ljubljani
prejel Jakob Janežič. Glej J. Kebe,
Osemdesetletni Anton Jozelj z Babnega Polja se je spominjal pripovedo­ Loška dolina, II. del, str. 548-552.
vanja Antona Troha s št. 16, po domače Lukovega starega očeta, da je 56 1763 NŠAL, Župnija Stari trg pri Ložu,
babnopoljskih posestnikov delalo cesto od Jermendola do mejnega kamna fasc. 327, prepis.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 639

pred Prezidom. Lenčkovi s št. 2 in Lukovi so bili po žrebu dolžni narediti

t. i. Jakobov most, da je voda tekla pod cesto na senožeti. Da so Lenčkovi
mogli kamnosekom plačati svoj delež, so morali prodati gozd Predgoro pri
Zupanovem lazu, kije meril okoli dva hektarja. 1764
Že močno spran nemški napis na mejnem kamnu med Babnim Poljem
in Prezidom pove, da so leta 1859 od Podgore do tega mesta zgradili
novo cesto (neue Strasse gebaut) pod cesarjem Francem Jožefom I., de­
želnim glavarjem grofom Karlom Gustavom Chorinskym in loškim glavar­
jem (Bezirksversteher in Laas) Antonom Ogrincem. Upodobljeni roki ka­
žeta v obe smeri: »Bezirk Laas in Krain« in »Bezirk Cubar in Kroatien«.1765
Upravnik loške pošte Karel Hojkar je leta 1860 napisal potopisno čr­
tico Iz Loža v Cubar, kjer med drugim pravi: »Namesto prejšnih stermih
in nevarnih cest okolice loške se vozarimo zdaj po zloženih in ravnih potih
...Iz Loža na Horvaško pelje cesta skozi Stari trg in vasi Pudob, Iga vas in
čez Verh (sedanjo cesto iz Podgore so naredili pozneje, op. J. K), potem se
zavije na levo okoli nekega griča in gre dalje po dolu, imenovanem Jermen
dol. Perva vas od Kranjskega na Horvaško se imenuje Prezid, dve uri deleč
od mesta Loža. Ime Prezid je od tod, ker je nekdaj bil konfin - meja med
Kranjskim in Horvaškim prezidan. Prezid je velika in dolga vas s 130 hiša­
mi in s farno cerkevjo, po sredi pelje cesta dalje v Čubar. Pred vasjo je par­
na žaga s štirimi pilami, kjer se tisoč žagane, dil in mnogoverstne lesnine
zreže; vlastnik nje je gospod Aleksander Vilhar, veri domoljub in iskren
Slovenec. Ravno ta parna žaga je naše Ložane letošnjo zimo silnega glada
(lakote) obvarovala, ker so imeli obilno zaslužka z vožnjo na Rakek.« 1766
Iz Grahovega čez Bločice na Bloke pa je pot obstajala že leta 1832,
a verjetno je bila podobna kolovozu. Omenjena je v poročilu o slovesnosti
sv. birme, ki jo je 11. julija 1832 imel škof Alojzij Wolf v Starem trgu: »Iz
Cerknice je škof pripotoval do Grahovega. Popoldne, ko je šel iz Cerknice,
je gredoč obiskal tudi steklarno nad Cerkniškim jezerom, kije bila visoko
v gorovju. V Grahovem, kjer cesta zavije na Bloke, je pustil svoje konje in
voz, nakar je na dekanovem vozu pripotoval čez Lipsenj in Sveto Ano v
Stari trg.« 1767
Cerkniški kaplan Andrej Likar je leta 1863 v spisu Cerknica in nje­
na okolica omenjal novozgrajene ceste: »Z Rakeka pelje lepa in zložena, z
velikim trudom in znojem zdelana cesta proti Cerknici, Grahovemu, Ložu,
Prezidu, Cabru, in se bo menda zdelala naprej na Hrvaško. Že zdaj gre po
tej cesti voz za vozom, kaj bo šele potlej, kadar bo vsa cesta, kakor je osno­
vana, tudi popolnoma dovršena!«
Ob gradnji nove ceste omenja Likar tudi podružno cerkev sv. Jakoba
v Podskrajniku: »V Brodecu je stala nekdaj cerkev sv. Jakoba, ki sojo pa
ob cesar Jožefovem času do tal podrli in še kamenje v zemlji ni imelo miru,
ampak izruvali so ga delavci pred štirimi leti in ga porabili za novo ondi
peljano cesto.« 176"
Neznani pisec (gotovo učitelj) je leta 1865 v učiteljskemu glasilu takole
opisal prometnice: »S Križne gore sem šel v Deželo. Tako imenujejo Loža­
ni svoj kraj. To dolino obdaja na vseh krajih hribovje, tedaj je prava dežela
1764
- kraj zase. Lepa, prav dobra izpeljana, pred nekoliko leti izdelana cesta Anton Jozelj, ustni vir, februar 1991.
1765
veže to dolino s Cerknico in dalje z železnico na Rakeku, na drugo stran pa Pred 30 leti je napis še lahko pre­
z Oblokami. Prava dobrota je ta cesta za Loško dolino. Veliko lesene robe bral Bogdan Mlakar iz Prezida. Zdaj
se vidijo samo še upodobljeni roki in
se vozi po tej poti na železnico in žita v dolino. Zakaj neki sosedje Hrovatje letnica. Leta 2009 je bilo torej 150
od svoje strani ne izpeljejo ceste čez Prezid?« Dalje piše, da »moški v tej let, odkar je bila cesta zgrajena.
1766
dolini hodijo na jesen in zimo na Hrovaško, kjer po šumah dervarijo«. Kot Novice, 18 (1860), str. 218-219.
1767
učitelj žalostno ugotavlja: »Ta dolina bi bila zares raj - ali v raju so rastla NŠAL, Vizitacijski protokol, knjiga
9 - Vizitacije škofa Wolfa.
sadna drevesa, po Loški dolini jih pa le malokje vidiš«.1769 1768
Novice, 21 (1863), str. 40, 164. Pri
Leta 1877 so gradili novo cesto od Dolenje vasi na Javornik in pri Podskrajniku imajo parcele še ime:
Pri sv. Jakobu. Franc Mevc, julij
Tržišču naleteli na grobove iz halštatske dobe.1770 1991, ustni vir.
Dopisnik iz Žerovnice je leta 1910 poročal: »To leto so začeli graditi ce­ 1769
Učiteljski tovarš, 5 (1865), str. 205.
1770
sto: Grahovo-Zerovnica-Jezero-Varh; je že polovico narejene; dva čisto M. Urleb, n. d., str. 182.
640 VI. poglavje

Meletovi fantje delajo nov avtobus okoli leta

1937. Dnevno je vozil iz Pudoba na Rakek, vo­
zna karta iz Podoba do Rakeka pa je veljala 20
dinarjev, kar ni bilo poceni. To je bil celodnevni
zaslužek kosca. Fotografijo hrani Zvonko Mele.

nova mosta, eden v Žerovnici, drugi čez vodo Lipsenjščico.«1771 To leto so

dokončali tudi novo cesto Stari trg-Javornik. Vest je prinesel Domoljub:
»Častnim občanom starotrške občine so izvoljeni gozdni svetnik g. Putick,
agrarni komisar g. dr. Lukan in deželni poslanec g. Drobnič radi zaslug za
zgradbo ceste Javornik-Stari trg.« 1772
Leta 1907 se je v Loško dolino pripeljal prvi avto. Dopisnik je poročal:
»Prvi avtomobil smo dobili v Loški dolini sredi avgusta 1907. Omislil si
gaje notar g. Jakob Kogej. 6. septembra 1.1. seje ustrašil avtomobila konj
g. Schweigerja, gostilničarja v Iga vasi. Daši je g. notar avtomobil ustavil,
se vendar žival ni dala pomiriti. G. Schweiger je padel z voza ter se hudo
pretresel in poškodoval. Dasiravno je ponesrečeni že prileten, upamo, da
poškodba ne bo smrtonosna.« 1772
Leta 1928 je starotrški župnik Jernej Hafner blagoslovil novo cesto
Markovec-Viševek mimo Belega malna. »V gradbenem odboru so bili:
Kržič (župan), Hafner (župnik), tehnik Vrhovec in delovodja Miha Janežič.
Stroške 750.000 dinarjev je poravnala državna oblast.«1774
Leta 1931 so naredili novo cesto Laze - Otok.1775 Gotovo je šlo samo
za odcep od glavne ceste na Otok.
Stare letnice in napisi v Križni jami. Leta 1999 je Alojz Troha z
Bloške Police 7 odkril v stranskem Kittlovem in Medvedjem rovu in pri 1771
Domoljub, 23 (1910), št. 48.
Prvem jezeru v Križni jami stare letnice in napise. Letnice, ki se jih lahko 1772
Domoljub, 23 (1910), str. 783
prebere, so: 1567, 1571 in 1597. Pri ostalih dveh se zadnje številke ne da 1773
Domoljub, 20 (1907), str. 601. Glej
prebrati: 157(?), 157(?). Zapisane so tudi letnice z rimskimi številkami MD tudi J. Kebe, Loška dolina, str.
507-512.
L (1550?). Tudi napisi v latinščini so bili napisani takrat kot letnice. Lahko 1774 Kronika župnije Stari trg pri Ložu,
preberemo samo: AVXILIO (v pomoč) in FELIX (srečen). Letnice in napisi ŽA Stari trg, str. 14. Tej cesti so
so napisani z ogljem od ostanka trsk, s katerimi so razsvetljevali jamo. Iz močno nasprotovali voditelji li­
beralne stranke v Loški dolini. O
napisov se vidi, da so bili takratni obiskovalci jame izobraženi in so znali tem priča pismo župnika Jerneja
Hafnerja iz leta 1928: »Trideset
let je bila cesta čez Viševek povod
prepirom, skoro vsak nastop vode je
za cele tedne onemogočil promet po
glavni cesti skozi Loško dolino. /.../
Tri dni, predenje udaril prvi kramp
v klanec pri Belem malnu, je sivi
sokol, glavni demokratski agitator
za severovzhodni del Loške doline,
še oznanjal, da bomo prej 'opolzli'
(mrtvi), preden se bo delala ta ce­
sta.« Glej J. Kebe, Loška dolina, str.
511-512.
1775 Andrej Črnigoj z Laz 6 hrani foto­
grafijo delavcev, ki delajo novo cesto.
Zadaj je napis: Gradba ceste Laze -
Otok, 15. marec 1931.
1776 Glej J. Kebe, Loška dolina, II. del,
str. 557, kjer je tudi fotografija teh
Delo na novi cesti Laze-Otok leta 1931. Fotografijo hrani Andrej Črnigoj. zapisov.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 641

E. Gasilstvo in požari v vaseh ob Cerkniškem jezeru

1. O začetkih gasilstva
Iz podatkov o požarih je razvidno, da so imeli po krajih na Notranjskem
gasilstvo že zelo zgodaj. Ko je leta 1861 gorel Martinjak, so prihitele »ga-
sivnice iz Grahovega, Cerknice in Unca«.1777 Bločice so prvič pogorele
leta 1854. Ko je duhovnik na Križni gori Jožef Bevk gašenje tega požara
natančno opisal, še ni omenil brizgaln,1778 zato lahko sklepamo, da leta
1854 na Notranjskem še ni bilo brizgaln. Ko je leta 1865 pogorelo Dolenje
Jezero, so tudi možje in fantje »iz Cerknice z gasivnico na pomoč prihite­
li«.1779 Pri opisu požara na Uncu leta 1886 je poročevalec omenil: »Hvalno
moram omenjati pridnih sosedov z Rakeka, Planine in Cerknice, kteri
so nam z brizgalnicami na pomoč prihiteli, ter k omejitvi ognja znatno
pripomogli, ravno tako ognjegascev iz Postojne, kateri so tudi še po ognju

Gasilci iz Grahovega okoli leta 1930. Fotografi­

jo hranijo Kovačevi.

Po teh podatkih se grahovsko, cerkniško in uniško gasilstvo prvič

omenja leta 1861, planinsko in rakovško pa leta 1886. Res je, da to še
niso bila organizirana društva, ampak sposobna skupina fantov in
mož, ki so kupili brizgalno in ob požaru prihiteli gasit.
V Cerknici je bilo prostovoljno gasilsko društvo ustanovljeno 6. mar­
ca 1887. V kroniki cerkniških gasilcev od leta 1887 do 1913 so zanimivi
podatki o vajah, dohodkih in izdatkih društva, številu gasilcev in o takra­
tni politični in družbeni klimi in trenjih med sokoli in orli.
Že takoj ob ustanovitvi leta 1887 je iz popisa inventarja razvidno, daje
imelo društvo dve brizgalni, stara je bila vredna 200, nova pa 1200 gol­
dinarjev, kar je bilo veliko denarja. Stara brizgalna je bila enocevna, nova
pa dvocevna. Leta 1890 so imeli voz za cevi, kije bil vreden 80 goldinarjev,
voz za »vožnjo orodja«, voz »za vožnjo soda«, ki so ga potem prodali za 15
goldinarjev, in 140 metrov cevi, ki so bile vredne 130 goldinarjev. Leta 1906
so imeli že 400 metrov cevi, 2 lestvi, vredni 20 goldinarjev, 52 peharjev
(posod, s katerimi so vodo nosili in vlivali v brizgalno), 58 delovnih oblek in
28 paradnih bluz, 18 sekiric, 5 piščalk, 2 vrvi, 1 meč, 3 trompete, 12 čelad
za voditelje in 48 za moštvo, 1 rdeč pas, 1 bel pas, 24 društvenih čepic, 12
bakel na petrolej itd.
Leta 1906 so imeli veliko in malo cesarsko zastavo in veliko in malo 1777
Novice, 19 (1861), str. 289.
slovensko zastavo. »Dne 19. aprila 1896 seje vršila vaja z brizgalnicama 1778
Novice, 12 (1854), str. 368.
v navzočnosti gasilnega nadzorništva«. Istega leta seje »društvo udeležilo 1779
Novice, 23 (1865), str. 258.
1780
sv. maše na dan sv. Florijana. Na praznik sv. Rešnjega Telesa seje društvo Zgodnja danica, 39 (1886), str. 318.
642 VI. poglavje

udeležilo v paradni obleki sv. maše in procesije.« Dne 19. junija 1898
»je bila vaja z brizgalno po veliki in mali ulici«. To leto je bilo 48 gasilcev.
V letu 1902 so »bile 3 vaje z orodjem in 4 male vaje«.
Leta 1894 je odstopil načelnik Ivan Korče, nakar so soglasno izvolili no­
vega načelnika »gospoda Josipa Werlija, posestnika in trgovca v Cerknici«.
Dalje so bili izvoljeni: namestnik Miroslav Meden, voditelj I. oddelka Si­
mon Negro, klepar; voditelj II. oddelka Anton Lovko, kolar; voditelj III. od­
delka Luka Bajc, podobar; poročnik Matija Obreza, tajnik Karol Dremelj,
nadučitelj v Cerknici, ki seje pod zapisnik podpisoval kot »perovodja«.
Leta 1897 je imelo društvo 42 članov in 17 podpornih članov, ki so za
društvo darovali 12 goldinarjev in 50 krajcarjev. Dne 28. februarja so skle­
nili, da se »slavnost 10-letnega obstanka gasilnega društva odloži na po­
znejše čase«.
Leta 1898 je umrl Anton Hren, ki je bil vodja III. oddelka. »Požarno
brambovci so nosili rakev, vence in sveče. V farni cerkvi je bila sv. maša in
potem sprevod na pokopališče. Omeniti je še, daje prišla požarna bramba
v polnem številu predvečer rajncega kropit, kar je bilo zelo ganljivo.« Na
seji 13. marca so »s hvaležnostjo vzeli na znanje, ker je posojilnica klerikal­
ne stranke podarila znesek 10 (deset) goldinarjev za društvene namene.«
Društvo je pri gospe Ani Hofbauer v Ljubljani naročilo novo zastavo za
160 goldinarjev. Blagoslovljena je bila »29. maja 1898 ob 9. uri dopoldne.
Navzoči so bili gospod društveni nadzornik Matija Petrič iz Postojne, slav­
no županstvo in drugi odličnjaki.«
Na seji občnega zbora dne 20. junija 1909 so med sklepe zapisali: »Ker
je politika zaradi občinskih volitev napravila eno sovraštvo na mlado dru­
štvo Orla, da so eni ognjegasci napadali društvenike Orla s psovko »ščuk«,
se od strani Načelstva strogo prepoveduje vsem udom gasilnega društva,
da kdor bode napadal ali zmerjal društvo Orel, se bo takoj izključil iz ga­
silnega društva. In ta zapoved velja za zmeraj. Sklenilo seje tudi, da kdor
je pri društvu Orel, se ga ne sprejme v gasilno društvo, ker se pri obeh
društvih ne more udeleževati, kadar je kaka slavnost.«
Zadnji sklep so 2. januarja 1910 na občnem zboru gasilskega društva
Cerknica razveljavili. Takole so zapisali: »Društvu se naroča in zapove­
duje, da se ne sme napadati in zmerjati društev Orla ali Sokola. Tisti, ki
se ne pokori temu sklepu in se pregreši zoper ta sklep, to je, da sramoti
ta društva, bode izključen iz društva in se mu vzame obleka. Na seji 20.
junija 1909 seje sklenilo, da se člane društva Orel ne sprejme h gasilnemu
društvu. Sedaj se pa ta sklep prekliče, da tisti, kateri hoče od društva Orel,
lahko pristopi h gasilnemu društvu. Stavil se je namreč predlog, da tudi
tiste, ki so pri društvu Sokol, se ne sprejme h gasilnemu društvu, ali se jih
od gasilnega društva odpusti, ker so tudi člani Orla odstopili od gasilnega
društva. Ce torej odpustimo še sokole, se uniči gasilno društvo, zato se
sedaj sprejemajo tudi orli in sokoli. Sklenilo seje tudi, da se vsi udje sokol­
skega društva sprejmemo pod pogojem, da če pride kakšna slovesnost, da
seje sokoli v prvi vrsti udeležijo pri gasilnemu društvu. Pod tem pogojem
se sprejmejo sokoli, drugače ne.«
To je pomenilo, da so pri slovesnostih dali sokoli prednost gasilskemu
društvu, ne sokolskemu. Zdi se, da se trenja med sokoli in orli še niso po­
legla, ker so na seji 5. junija 1910 zopet poudarili: »Naj se vzame na znanje
zaradi napada raznih društev in strank. G. Anton Lovko stavi predlog,
da se vsakteri ud gasilnega društva kaznuje s 5 kronami globe v korist
društva, če bo napadal različna društva s psovkami v društveni obleki.
Takoj se ga izobči iz društva in se mu vzame tudi obleka. Ta predlog je bil
soglasno sprejet. Načelstvu se naroča, da te sklepe izpolnjuje, da se ohrani
disciplina ne oziraje se ne na levo ne na desno.« Na tej seji so tudi »sogla­
sno sklenili, da mora vsak gasilec nositi znak ob nedeljah in praznikih.
Kogar bi se zalotilo brez znaka, ga doleti kazen 10 vinarjev. Globa gre v
društveno blagajno.«
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 643

Zanimivo je naročilo o obnašanju pri požaru, zapisano na seji 1. no­

vembra 1910: »Društvu seje naročalo, kako naj se obnaša pri požaru. Gra­
jalo se je ene ude, kako so prišli k požaru kamot tudi s palico v roki kakor
kak gospodin. Dalje seje poudarjalo, kako so eni udje se šli najprej domov
preobleč v pražnjo obleko in potem so prišli k ognju. Take jih ljudje gledajo
in rečejo: 'Poglejte, takšni gasilci so.' Ce pride tak slučaj, je lepše ne priti
k pogorišču, ker ljudstvo je ob požaru popolnoma brez uma in pravi, da
morajo vse narediti samo gasilci.«
V nedeljo, 4. avgusta 1912 je cerkniško gasilsko društvo proslavljalo 25.
obletnico obstoja. Društveni tajnik kolar Anton Lovko je vso slovesnost
natančno popisal: »Društvena zastava se je okrasila s trobojnim trakom.
Gospa Antonija Mramorje društveno zastavo pozdravila in s kratkimi be­
sedami priporočila društvu naše domovje v varstvo sv. Florijana, društve­
nega patrona, 'v znamenje zahvalnosti ti pripem ta trak'. Obenem je poz­
dravila vse došle gasilna društva 'za Vašo naklonjenost, ki ste prihiteli na
naš slavnostni dan, naj se okrase Vaša junaška prša s šopki zvečih cvetlic.'
Gasilci so se korpativno udeležili sv. maše ob 10. uri, nato je pod staro-
znano lipo pred cerkvijo gospod župan Ivan Lavrič v imenu občine čestital
gasilnemu društvu k jubileju. Nato je podnačelnik gasilske zveze gospod
Matija Petrič iz Postojne pripel na prša častno odliko 25-letnemu gasilcu
g. Simonu Mramorju iz Cerknice. Ob 1. uri je bil slavnostni obed, ki se ga
je z drugimi povabljenci udeležil občinski odbor. Popoldne se je na vrtu
restavracije Javornik razvila živahna prosta zabava.
In to se je vršilo ob času, ko je vladal avstrijsko-ogrsko cesarstvo po
milosti Božji predobrotljivi najvišji gospod cesar starček 82 let, v letu 64-
temu svojega vladanja cesar Franc Jožef I. Bil je predsednik vojvodine
Kranjske gospod Emil baron Schwarz. Deželni glavar gospod deželni in
državni poslanec dr. Ivan Šušteršič. Okrajni glavar gospod Karel Ekel v
Logatcu. Cerkniški župan gospod Ivan Lavrič. Gospodarskega cerkniškega
odseka načelnik gospod Matija Obreza ter obenem načelnik prost, gasil,
društva v Cerknici. Društveni tajnik gospod Anton Lovko.
Sveto Cerkev je vladal sveti oče Pij X. Ljubljansko škofijo
prevzvišeni gospod Anton Bonaventura Jeglič. Cerkniško
župnijo častiti gospod župnik Franc Kunstelj. Pisano v
Cerknici, dne 6. avgusta 1912. Anton Lovko, tajnik.«
Leta 1913 so na seji odbora predlagali, »da naj bi se
odbralo iz društva 6 mož za rešitelje, ki naj bi imeli v prvi
vrsti nalogo, da na licu mesta požara pregledajo hiše, hle­
ve za rešitev ljudi, živine in orodja.« Na isti seji je načel­
nik predlagal, naj se »voz za orodje zoži za 20 centimetrov
in če je potreba, da se pri tastari brizgalni kolesa 'pre­
perijo' in če je treba tudi nove šine.« 1781
Gasilsko društvo v Planini in v Starem trgu pri
Gornjejezerska dekleta so se leta 1937 oblekla
Ložu je bilo ustanovljeno leta 1888. 1782 v obleke gasilcev z Gorenjega Jezera. Od leve:
Prva brizgalna se v Ložu omenja leta 1872. Ko je to leto pogorel Sta- Vida Petrič (Vragova), Vera Logar (župajna),
ri trg, je bila objavljena javna pohvala »pridnim Ložanom, ki ste tako .nanfkaSžopanovafmfeoiifda
skrbno branih pri požaru, posebna hvala g. Lahu, svetovalcu mestnega Krajc (Krajnca), imena in priimke je povedala
starešinstva, kije tako pametno vodil svoje ljudi, da so gasilnico na rokah Vera L°9ar-
prepeljevali, ker njegovi debeli konji bodo najbrž za meso.« 1783 1781
GDC, kronika, str. 68, 72-73, 78, 80,
94-95,102, 110.
V Dolenji vasi pri Cerknici so požarno brambo ustanovili maja 1891. 1782
Prim. GDC, kronika, str. 30 in Ga­
Štela je štirideset mož, ki jih je vodil J. Petrovčič.1784 Leta 1910 so v Žerov- silska kronika Planina, str. 1.
nici dobili novo brizgalno in gasilski dom. 1785 1783
Novice, 30 (1872), str. 313.
1784
Na Dolenjem Jezeru so ustanovili gasilsko društvo leta 1923, 1786 na 1785
Domoljub, 4 (1891), št. 10.
Gorenjem Jezeru pa leta 1934. 1787 Domoljub, 23 (1910), št. 48.
1786
J. Kebe, Loška dolina, str. 442. Prvi
Leta 1918 je poročevalec zapisal, da sta h gašenju požara na Velikih predsednik je bil Franc Mevc, prvi
Blokah »prihiteli dve domači brizgalnici in iz Zerovnice, Grahovega, Sta­ iajnik pa moj oče Franc Kebe.
1787
rega trga in Loža«.1788 Arhiv PGD Gorenje Jezero, Dušan
Mulec, ustni vir.
Za preplah proti ognju so na deželi na zvonove bili plat zvona. 1788
Slovenec, 46 (1918), št. 51.
644 VI. poglavje

2. O požarih
V naši domovini so ognjeni zublji večkrat povzročali veliko škode. V delu
navajam nekaj podatkov o požarih za vasi ob Cerkniškem jezeru, za vso
Notranjsko in tudi za mnoge druge kraje pa sem jih zbral leta 2002. 17S!)
Cerknica je gorela leta 1743.1790 Leta 1789 so v Cerknici delno pogoreli
župnišče, stara kaplanija, gospodarsko poslopje in še druge hiše. Staro-
trški dekan Urban Krivec je tega leta (1789) ob vizitaciji zapisal: »Streha
župnijske cerkve in zvonika je dobra, župnišče in gospodarsko poslopje pa
je letos deloma pogorelo. Župnik in tisti, ki stanujejo blizu ceste, morajo
zbrati vse moči, da bodo zgradbo na lastne stroške popravili. Pogorela je
tudi hiša, ki je bila last bistriške kartuzije in v kateri so za skromno pla­
čilo stanovali kaplani. Ti so se znašli tako rekoč na cesti.«1791 Cerkniška
soseska je 8. julija 1798 prosila vlado, naj na dan sv. Antona, JL3. junija,
zopet dovoli zaobljubljeno procesijo k cerkvi sv. Kancijana v Škocjanu,
ker so Cerkničani vedno v strahu pred požari. »Odkar se je ta pobožnost
odpravila, gori v Cerknici skoraj vsako leto in ne le enkrat, tudi večkrat,«
so zapisali.1792
Dne 10. aprila 1867 so v Cerknici pogoreli trije kozolci, en skedenj,
en hlev in ena hiša. Poročevalec je zapisal: »Najbrž je zopet fajfa bila
kriva požara. Skoraj vsako leto Cerkljane ogenj straši in jih opominja, da
bi si zavarovali svoja poslopja, ali žalibog, da jih je še prav malo zavarova­
nih.«1793
V Cerknici je 9. junija 1869 ob 11. uri zopet pogorelo deset hiš in devet
poslopij. Župan je sporočil: »Površna cenitev kaže 5.500 goldinarjev ško­
de. Pogorelci sov večinoma zadolženi hišniki. Nekaterim revežem je ostala
samo obleka.« Župan Obreza je prosil za pomoč vse domačine, znance in
prijatelje, kjer koli bivajo, »da se oni revežev po svojej moči usmilijo«. 1794
Cerkniški gasilci so zapisali, da je »dne 18. avgusta 1904 treščilo v Vi-
ševku pri Cerknici v neki kozolec in je pogorelo pet kozolcev. Požarna
bramba je bila s svojim pripravami takoj na licu mesta, ter zabranila, da
se ni ogenj še bolj razširil.«
V isti kroniki so cerkniški gasilci zapisali, da so 30. oktobra istega leta
(1904) na »Peščenku pogorele tri hiše. Požarni brambi iz Cerknice in
Dolenje vasi sta se udeležili gašenja.«
Večji požarje bil v Cerknici leta 1911. Cerkniški gasilci so v kroniko
zapisali, da je »dne 22. avgusta 1911 ob 8. zvečer strela zažgala v Cerkni­
ci Rundčevo hišo in nekaj minut pozneje pa Rakovcov skedenj. Zraven so
pogoreli še Gerbcov, Zgoncov in Mestkov skedenj in Matičkovega Jakoba
Gasilci iz Dolenje vasi ob nakupu motorne bri­
zgalne leta 1929. Od leve: Janez Mulec (Otoča­
nov, Popkov zet), Jože Mlinar (Zidarjev), Ma­
tija Šparemblek (Branislov), Viktor Klammer
(Klammer), Matija Bečaj (Bečajev), Janez Čope
(Mežnarčkov, Lombardov), Jakob Brenčič (Ko­
vačev), Anton Opeka (Ribčov) in Jože Opeka
(Ribčkov). Kopijo hrani Rihard Braniselj.

1789 Glej J. Kebe, Loška dolina, II del,

str. 511-535.
1790
B. Goleč, n. d., str. 763.
1791 NŠAL, III/fasc. 26.
1792 NŠAL, Jernej Pavlin, Zgodovina
prafare Cerknica, str. 77, rokopis.
1793 Novice, 25 (1867), list 25.
1794 Novice, 27 (1869), str. 155.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 645

Gasilci in gasilke iz Žerovnice okoli leta 1950.

Ob motorni brizgalni sta od leve: Tone Lunka
(Brinarjev) in Viktor Hribar (Spodnji Hribarjev);
sedijo od leve: Matija Mule (Korenov), Rudolf
Jene (Klčarjev), Janko Lunka (Spodnji Nivč),
Andrej Šilc (Landovcov), Janez Jene (Spodnji
Grbč); stojijo od leve: Tončka Žnidaršič (Thinco-
va), Zalka Rok (Živča), Lojzka Hribar (Zgornja
Hribarjeva), Dana Lunka (Brinarjeva), Marija Zi-
gmund (Krašovcova), Ana Škrlj (Lukova); zadaj
od leve: Tone Klučar (Spodnji Babčev), Marija
Rok (Živča), Franc Vesel (Tšov), Mara Hribar
(Spodnja Hribarjeva), Janez Telič (Opekov),
Slavka Godejša (Spodnja Kavžarjeva) in Ivan
Debevc (Krkotov).

hiša. Na licu mesta je bilo takoj gasilno društvo iz Cerknice in je ogenj

lokaliziralo, da se ni razširil naprej. Na pomoč so prihitela gasilna društva
iz Dolenje vasi, iz Žerovnice in iz Rakeka.« 1795
Leta 1928 sta pogorela Cinglov in Pocinov skedenj. Marjeta Leskovec
(Pouletova) z Dolenjega Jezera 44 je 15. avgusta 1928 pisala svojemu bra­
tu Antonu v ZDA: »Pred dobrim tednom je zgorela vas Gorenje jezero, kar
ste gotovo že slišali, saj bodo gotovo tudi tam zbrali zanje, so res siromaki,
vsega usmiljenja vredni. Pred par dnevi je pa v Cerknici požar uničil dva
skednja, Cinglovega in Pocinovega. Udarila je strela. Žgorelo je veliko
sena, žita, orodja in strojev. Ravno sedaj ko to pišem, pokopavajo Logar­
jevega Toneta, ki seje opekel, ko so gasili Pocinov in Cinglov skedenj. Bil
je v Ljubljani v bolnici, pa so mrtvega domov pripeljali, da bo tukaj poko­
pan.«1796
Leta 1959 je velik požar upepelil velik del cerkniške tovarne Brest. 1797
Bločice so pogorele 12. novembra 1854 in 4. aprila 1863. V prvem po­
žaru je vse pogorelo enajstim posestnikom, v drugem pa šestnajstim.
Drugič je ostalo samo šest hiš in cerkev. V obeh primerih je bil vzrok ne­
pazljivost. Križnogorski duhovnik Jožef Bevk je ob prvem požaru v Roko­
delskih novicah poročal: »Zvečer ob 9. uri tega dne sem bil priča strašnega
ognja, ki je na Bločicah tri četrtinke ure na polnočni strani Križne gore,
enajstim posestnikom hiše v žalostne razvaline in njih pridelke v pepel
spremenil. K sreči se je na Križni gori kmalu zapazil ondotni ogenj, ki
je hipoma od severne strani cerkve na gori tako razsvetlil, da se je lahko
slehern napis na zidu bil razločno bral. Plat zvona na dobro glasen zvon iz
starotrške in bloške župnije v temni noči obilno množico v pomoč kliče, ka­
mor se urno tudi g. okrajni predstojnik iz Loža po kaj nezložni poti z žan-
darji vred poda. Ljudje so res marljivo delali in mokre plahte po strehah
pogrinjali, ali studenec je le prepičlo vode iz sebe poganjal, sicer bi se bilo
še kaj več otelo. Hvala Bogu, da ni vetra bilo, sicer bi vsa človeška pomoč
ne bila piškovega lešnjeka vredna. Pričetek ognja je bil v nekem hlevu na
sredi vasi.«
In nadaljuje: »... berž ko ne seje tukaj, kakor se tudi drugod pogostoma
primerja, iz presladke pipe prebridki pelin izcimil, zakaj pogostoma vidi­
mo zarobljence v hlevu tobak piti (kaditi), kjer steljo in seno premetujejo
ali pa živini pokladajo; oni morajo pipo v ustih imeti, kakor da bi jim bila
1795
k ustom prirašena!« GDC, kronika, str. 124 in 127.
1796
Pisma hrani Marija Leskovec Kun-
Dalje pravi, da je pred dvema letoma toča vso letino uničila, »da se ni stek.
bila od šerpa rija odregnila in da je cep tisto jesen na 'pika pok' pozabil« 1797
J. Kebe, Loška dolina, str. 443.
646 VI. poglavje

ter ugotavlja, da je hudo, »ko nemila zima serdito na vrata terka...bodo

primorani pri usmiljenih revnih sosedih zase in za živino prenočiška iska­
ti. Kdor takemu revežu kaj pomaga, je svoj milodar v neizrečeno potrebne
roke položil in naložil na obresti, kijih nebeški Oče stotero povrača!«
Darove naj pošljejo »na g. podfajmoštra v Grahovo ah pa na g. tehanta
v Cerknico«. Kurat Bevk je priporočal, da bi sredi vasi med hišami in po­
slopji posadili košata drevesa, lipe in divje kostanje, »ki bi v enaki nesre­
či mnogo pripomogla. Neizrečena koristnost drevja se je tabart (to­
krat) očitno pokazala. Po versti je tu 5 hiš v strašno bobnečem plamenu
bilo, blizu zadaj pa so trije z mervo napolnjeni skednji stali in še zdaj stoje.
Kako sijih neki ljudje odteli (rešili)? Z vodo jih niso mogli polivati, ker je ni
bilo. Drevje je pred skednji raslo, kije zdaj po eni strani zlo poškodovano,
vendar je tukaj lepih dnarjev vredno bilo.« ITil."
Ob drugem požaru (1863) je »Dragotin« - Karel Hojkar, vodja pošte v
Ložu, pisal: »Včeraj zvečer je zadela Bločice v fari grahovski velika ne­
sreča; pogorelo je 16 hiš z mnogimi drugimi poslopij; samo 6 hiš je ostalo
in cerkev. Revščina je grozna, ker so siromaki po zadnjem požaru pred
devetimi leti komaj svoje pogorelo poslopje pokrili. Kaj bodo posejali in v
zemljo dah, s čim si oblačila kupili, kako si stanovanja in poslopja naredi­
li? Prosim tedaj v imenu nesrečnih Bločičanov hitre pomoči; pomagajte z
živežem, s semenom, s krompirjem, z obleko in kar kdo dati more, saj vam
mili Bog bo obilno povrnil! Dvakrat da, kdor hitro da!«
Za pogorelce so pobirali po vseh cerkvah v deželi, v loškem okraju tudi
v naturalijah.1800 Pri prvem požaru je bilo škode za 6.721 goldinarjev, pri
drugem pa za 10.260 goldinarjev. 1801
Dolenje Jezero je dvakrat do tal pogorelo. Prvič je pogorelo leta 1779.
Ta podatek je zapisal dopisnik Zgodnje danice, ko je 31. julija 1865 vas
drugič pogorela: »Pripoveduje se, de je 86 let, od kar je bilo tudi Jezero
pogorelo.«1802 O drugem požaru je tudi neznani dopisnik v Novicah poročal:
»Strašen ogenj je 31. julija pokončal Dolenje Jezero pri Cerknici. Akoravno
so ljudje iz jezerskih senožeti in iz Cerknice z gasilnico na pomoč prihiteli,
ni bilo mogoče ljutega plamena zadušiti, ker ne kaplje vode ni bilo pri ro­
kah. Letos seje cerkniško jezero tako posušilo, da ni bilo drugej vode dobiti,
kakor pri mlaki pri 'Vodonosu', kjer živino napajajo, pa še ta je tako daleč
od vasi, da ni bilo časa jo od tam voziti. V poldrugi uri je bila vsa vas s 43
hišami in ravno toliko hlevi, skednji in kozolci v pepelu. Samo na zgornjem
koncu vasi je ena, na spodnjem tudi ena hiša ostala in pa cerkev. Zgorelo
je tudi 20 prašičev. Ker so seno in žito že vse domu pospravili, jim je tudi
to vse zgorelo. Grozna nesreča. Zavarovanih ni bilo več kot 9, akoravno so
Blagoslov nove motorne brizgalne (ki še deluje)
na Dolenjem Jezeru leta 1929. Jože Otoničar in
žena (Pocinova) sta bila pri slovesnosti »botra«,
ker sta za brizgalno največ prispevala. Društvo
je bilo ustanovljeno leta 1923. Prvi predsednik
Franc Mevec (ob kaplanu Kirarju), prvi tajnik
Franc Kebe, oče pisca.

1798
S Križne gore na Notranjskem,
Žalostna prigodba, mila prošnja
in še nekaj, Novice, 12 (1854), str.
368-371. in 21 (1863), str. 119.
1799 Novice, 21 (1863), str. 119.

1800 ŽA Stari trg, ekshib. protokol, 1863,

št. 154, fasc. 39.
1801 ŽA Stari trg, ekshib. protokol, 1863,
št. 154, fasc. 39.
1802 Zgodnja danica, 18 (1865), št. 25.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 647

pred tremi tedni tukajšnji gosp. kaplan pri krščanskem nauku korist ase-
kuracije (zavarovanja) lepo razlagali in k pristopu ljudi nagovarjali. Novice
so že tolikrat opominjale, pa zastonj. Kdaj se bodo vendar ljudem oči odpr­
le!« (Brez strehe je ostalo okoli 200 ljudi, op. J. K.)
V nadaljevanju nam je dopisnik razkril vzrok požara in vse hudo, ki se
je takrat v naših krajih dogajalo: »Sploh se pripoveduje, da so ogenj s pipo
raztrosili neki malopridni ponočnjaki, ki v gozdu kradejo in se v strahu
pred žandarji okoli potikajo. Zdaj je gozd vsega kriv; da, res, gozd je veliko
kriv, ako se na pretekle čase misli, koliko morije, pobojev, tepežev, kletvine
in pijančevanja je že gozd učinil; al gozd je vendar pri vsem tem nedolžen;
krivo je le to, da z gozdom nobenega reda ni! Čeprav zanikrni gospodar,
ki ne zavaruje svojih poslopij, res ni vreden pomoči, se nam vendar smili
človek, in v tem človeškem usmiljenji naj odpro dobrotniki svoje blage
roke in če tudi majhen dar naklonijo revežem. Da brez ovinkov hitro pride
vsak dar na svoje mesto, naj bi ga poslali do g. tehanta v Cerknico. Kaj, ko
bi tudi slavno cesarsko kraljevo deželno poglavarstvo blagovolilo iz tistega
ostanka, kije Notranjcem namenjen, nekoliko tem revežem podeliti?« 1803
Dopisnik v Zgodnji danici je še ugotovil, daje nesreča toliko večja, »ker
je lani polje toča pobila, letos pa so gosenice vse končevale. Gosenic je bilo
toliko, da so se v kepah deržale in v hiše lezle in v jed silile.«1804
Znani vaščan Gregor Kebe (Baštkov) z Dolenjega Jezera je požar opi­
sal: »Prežalostnega srca preljubim 'Novicam' naznanim silno nesrečo, ki
se je nam Jezercem 31. julija pripetila. Ob lA 5 popoldne se je pokadilo
iz kozolca, ki je stal sredi vasi, in v pol uri je bila zunaj dveh bajt, enega
skednja, enega kozolca in cerkve v strašnem plamenu vsa vas, ki šteje 42
gospodarjev. Ker so bili ljudje večidel na polji, bilo je moč sila malo rešiti,
nad polovico gospodarjev ni moglo kar nič oteti. Vozove, orodje, klajo, čez
štirideset prašičev, obleko in živež nam je požrl nenasitljivi ogenj. Kar je
živeža ostalo, ni zadosti, da se pol leta preživimo, ako se bratovsko razdeli
med srenjčane. Vas ima nad dvesto repov, sena prav nič. Kaj bo? Ljudje se
jokajo in tarnajo, da je joj.
Edino tolažbo imamo gospodarji, ki smo bili v Gradcu zavarovani. Koli­
ko dobrota, da so zavarovalnice, bralo se nam je na obrazu, ko je 17. dne t.
m. gospod Koren iz Planine, opravnik graščinske zavarovalnice, brez vsega
zadržka nam brž izplačal čez 4.000 goldinarjev. Radi bi to srečo v nesreči
naklonili vsem ubožnim jezerskim pogorelcem, al prepozno ostane prepo­
zno! Da bi žalostno jezersko pogorišče pač predramilo vse kmetovalce ter
jim pokazalo pot do dobrodelnih zavarovalnic! Naj bi ta v Novicah že sto in
stokrat ponavljani opomin ne bil bob ob steno! Nagovarjaje svoje sosede,
da zavarujejo svoja pohištva, jih opominjem še tega, naj se pri asekuraciji
ne šacajo premalo, pa tudi ne preveč; oboje je napaka in le na škodo zava­
rovancu.« 1805
Sedmega avgusta je že prišel ukaz, da se za jezerske pogorelce zbira
po vseh cerkvah v deželi. Takrat škoda še ni bila ocenjena, bila pa je zelo
velika.1806
Ker so bili požari tako številni, je oblast ukazala, daje moral vsako noč
1803
en vaščan bedeti in varovati vas pred ognjem. V rokah je imel helebardo. Novice, 23 (1865), str. 258.
1804
Da ni zaspal, je moral zaklicati vsako polno uro, nočni čuvaj na Dolenjem Zgodnja danica, 18 (1865), št. 25.
1805
Jezeru pa je moral vsako uro zapeti: »Ura je enajst (dvanajst itd) odbila, Novice, 23 (1865), str. 300.
gospodarjem naznanila, varte (varujte) ogenj, varte luč, Bug vam daj svojo 1806 ŽA Stari trg, ekshib. protokol, 1.
1865, št. 220, fasc. 39.
pomuč - in svet Florjan.« Poleti je čuvaj čuval do druge ure zjutraj, zato je 1807
Anton Lovko (Vrdjanov) z Dolenjega
tudi zapel: »Ura je dvej, vahtar je frej!« Pozimi pa je bedel do štirih zjutraj. Jezera, ustni vir. Njemu je to po­
Takrat je zapel: »Ura je štiri, vahtar gre k miri!« 1807 vedala stara mati Marija, roj. leta
1860. Note glej v sestavku Iz ljud­
Velik požar je na Dolenjem Jezeru 16. aprila 1952 dopoldne zanetil skega izročila v tem poglavju.
1808
udar strele. Treščilo je v Debevčev kozolec in v dobri uri je pogorelo deset Matija Debevec z Jezera, ustni vir.
Tudi sam sem na dvorišču cerkniške
skednjev in kozolcev. Poslopja so bila še krita s slamo. Gasilci so komaj šole slišal tresk. Takoj seje pojavil
preprečili, da se ni požar še bolj razširil. 1808 daleč viden dim in ogenj.
648 VI. poglavje

Martinjak je pogorel štirikrat, o treh požarih sem našel zapise. De­

setega avgusta 1861 je ob petih popoldne pogorelo 38 gospodarjem 105 hiš
in gospodarskih poslopij. Zupan Jože Premrl je v Rokodelske novice pisal:
»Seno in žito smo imeli že spravljeno, pa požar nam je upepelil vse, tako da
si nismo drugega oteli, kakor revno vsakdanjo obleko, ki smo jo imeli na
sebi, in pa živino, kije bila na paši. Mi smo bili pri delu na polji, pa preden
smo prišli domu in preden so prihitele gasivnice iz Grahovega, Cerknice
in Unca, je bila zastonj vsa pomoč. Kdo bi popisal našo žalost in revščino.
Pa vas ljube Novice ponižno prosim, potrkajte na duri usmiljenih sere. Mi
nimamo ne strehe, ne dnarja, ne obleke, ne živeža ne zase ne za živino.
Naši nedolžni otročiči nas kruha prosijo. Namesto dati ga jim, pretakamo
britde solze na razvalinah svojega domovja.« Urednik je prošnjo priporočil
in Jože Premrl se še v istem dopisu zahvaljuje Janezu Baumgartnerju iz
Ljubljane, kije za pogorelce poslal 100 goldinarjev. 1809
Skoda je bila ocenjena na 60.075 goldinarjev in 15 krajcarjev. Darove
so zbirali po vseh cerkvah v deželi.1810 Iz zapisa bogoslovca Janeza Bilca
je razvidno, da vaščani 24 dni po požaru niso uspeli pokriti niti ene hiše:
»Gole zidine šterlijo kvišku, strehe še ni nobene bilo. Mislil sam si, da vi­
dim kako azijsko mesto, ko sem se bližal pogorišču velike vasi. Milo mi je
pri sercu bilo, ko sem vidil pred hišami cele družine sedeti in s solznim oče­
som zavživati svojo revno večerjico. Neki siv mož je globoko zdihnil rekoč:
'Kaj bo z nami sirotami, ko jamejo merzli zimski vetrovi pihati!« 1811
Sredi junija 1870 je v Martinjaku pogorelo dvajsetim gospodarjem se­
demnajst hiš, enaindvajset hlevov, dvanajst skednjev, šest kozolcev in ena
kašča. Zavarovanih je bilo le osem gospodarjev. 1812
Martinjak je zopet pogorel 24. avgusta 1902. Domoljubje pisal: »Ker
so bila poslopja večinoma s slamo krita, je bila vsa vas hitro v plame­
nu. Prihitelo je sicer gasit šest gasilnih društev, a primanjkovalo je vode.
Od triinpetdeset hiš je nepoškodovanih komaj
enajst, nad dvajset hiš in sedemdeset gospodar­
skih poslopij z vsemi pridelki in orodjem je zgo­
relo. Zgorelo je tudi sedeminpetdeset prašičev in
sedem glav živine. Enemu je zgorelo tudi 1.100
kron gotovega denarja, drugemu okoli 400 kron.
Nekaterim družinam je zgorela tudi vsa obleka,
rešili so samo, kar so imeli na sebi. Revščina je
nepopisna, ljudje so obupani, ker so bili skoraj
vsi zadolženi, zavarovani pa le za nizke vsote.
Dne 10. avgusta 1861 je pogorela vsa vas in od
tedaj je to že četrti požar. V imenu nesrečnih
prebivalcev prosimo nujne pomoči. Tudi obleko
ljudje živo potrebujejo«.1813 Za pogorelce so pobi­
rali po cerkvah v vsej škofiji.1814 Vzrok požara je
bila nepazljivost. V velikem požaru je 3. julija 1954 zgorela tovar­
na lesnih izdelkov v Martinjaku. Tisti dan sem
Cerkniški gasilci so zapisali, daje »bilo cerkniško gasilno društvo z vsem bil z očetom na polju in videl, kako se je začel
orodjem takoj na licu mesta in je po trudapolnem delu ogenj omejilo. Gasili valiti dim.
so celo noč in drugi dan in drugo noč. En oddelek gasilcev je ostal z eno
brizgalno na pogorišču in gasil goreče trame in kopice sena in slame.« IMo 1809 Novice, 19 (1861), str. 289.
1810
Bloški župnik Andrej Makovec je v kroniko zapisal, daje 3. julija 1954 ŽA Stari trg, ekshib. protokol, 1.
1861, št. 315, fasc. 39.
v velikem požaru v Martinjaku pogorela tovarna za lesno predelavo, 1811 Janez Bilc, Tri dni v Cerknici, Slo­
nekdanja Cesarjeva žaga. 1816 venski glasnik, 5 (1862), str. 11-16,
Dne 15. julija 1864 je Gorenje Jezero prvič pogorelo. Poročilo pravi: cit. J. Sumrada, Spremna beseda,
str. 4.
»V lesenem dimniku (podčrtal J. K.) se je ogenj vnel in v slamnato streho 1812
Novice, 28 (1870), str. 202.
šinil. V dveh urah je pogorelo devetnajst hiš in ravno toliko drugih poslopij, 1813 Domoljub, 15 (1902), št. 17.
t. j. skednov, hlevov in kozolcev. S cerkvijo je ostalo le pet hiš, ktere so bile 1814
J. Kebe, Loška dolina, str. 432.
malo oddaljene od vasi. Le malo so oteli, ker domači ljudje so bili na polji, 1815
GDC, kronika, str. 123.
po senožetih in drugod na delu raztreseni, drugi pa so na pomoč prihiteli, 1816 ŽA Bloke, župnijska kronika, 4.
ko je že skoraj vse pogorelo. Med 19 pogorelci sta bila samo dva gospodarja zvezek, str. 108.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 649

zavarovana. Toliko revščine potrebuje velike pomoči. Okrajna gosposka in

naš gospod fajmošter (Jurij Križaj) sta brž začela nabirati milošnje ali v
lesu, živeži, obleki, denarji itd. Bog daj, da se jih usmilijo še drugod do­
brotniki! Pa brez unanje pomoči bo le malo pomagano pogorelcem, ki so
na beraški palici.« Škode je bilo za 12.000 goldinarjev. (Da si bomo lažje
predstavljali, kolikšna je bila škoda,: leta 1865 je bil funt (pol kilograma)
laškega olja 1 goldinar in 65 krajcarjev, par srednjih volov pa je bil vreden
okoli 80 goldinarjev.) Za pogorelce so zbirali po vseh cerkvah v deželi.1817
Avgusta 1896 je pogorel Urhov skedenj na Gorenjem Jezeru 30, ki še ni
bil do konca zgrajen. Vzroka požara niso mogli ugotoviti. 1818
Na praznik sv. Petra in Pavla leta 1917 so na Gorenjem Jezeru sedmim
gospodarjem pogorele hiše in gospodarska poslopja. Ob 7. uri zjutraj je
začelo goreti pri Mramorjevih. Zažgal je sedemletni fantek, ker je kadil
na hlevu. Do tega praznika so vaščani ob sobotah in dan pred praznikom
pripravili vodo za gospodinjstvo in živino. Na praznik sv. Petra in Pavla t.
1. pa je šel Mramorjev oče prvi po vodo. Če bi ostal doma, bi verjetno bolj
pazil na fantiča. Mati ga je namreč to jutro prepodila s hleva, kjer se je
igral z ognjem. Pogorelo je pri Mramorjevih, Jožetovih, Župajnih, Kotnih,
Mkavcovih, Kranjčevih in Starčih. 1819
V nedeljo 5. avgusta 1928 je Gorenje Jezero tretjič pogorelo. Starotrški
župnik Jernej Hafner je v kroniko zapisal: »Pogorelo je štiriindvajset hiš
in poslopij, v vasi je ostalo nepoškodovanih, celih le šest stavb in cerkev.
Goreti je začelo zaradi neprevidnosti. Zaradi vetra in hude suše je bilo
gašenje nemogoče. Vest o požaru je v dolino prinesel župnik Hafner, ki
se je vračal iz vasi. Za pogorelce so se zavzeli farani, okolica, oblasti, po­
slanca Dušan Sernec in dr. Marko Natlačen. Ustanovili so poseben odbor,
ki so ga sestavljali načelnik župan Kržič, tajnik župnik Hafner, blagaj­
nik trgovec Ožbolt, Sepec z Jezera, Karel Kovač, tovarnar, L. Schauta iz
snežniške graščine in Škrbec iz Dan. Zbiranje sredstev je sijajno uspelo.
Država je dala (s prizadevanjem dr. Korošca) dva
milijona dinarjev, oblast 40.000 dinarjev. Nabirka
po cerkvah (26. avgusta je znesla nabirka v župnij­
ski cerkvi 1.911 dinarjev, v Ložu 224 dinarjev) in na
pobudo glavarstva, zbiranje ameriških Slovencev,
ti so na župnika Hafnerja poslali 1.274 dolarjev in
48.000 dinarjev, darovi v lesu, živilih, krmi, obleki
in zavarovalnina so znesli tri milijone dinarjev. Vas
je nastala na novo, neprimerno lepša, z moderno ce­
sto, vodovodom, hlevi in gnojišči. Zaradi velikih iz­
boljšav se jih je še več zadolžilo. Hvaležnosti ni dosti
(nekateri trdijo, bolje bi bilo, da ne bi od oblasti nič
dobili, tako bi lahko zidali po svoje).« 1820 Za pomoč
pogorelcem se je veliko žrtvoval starotrški župnik
Jernej Hafner. Dne 5. avg. 1928 je velik požar upepelil vas Go­
Naslednje leto je Slovenec med drugim poročal: »Danes je pogled na renje Jezero. Ilustrirani Slovenec, 1928.

ljubko vasico ob Cerkniškem jezeru povsem drugačen, kot je bil pred letom 1817
Novice, 22 (1864), str. 298 in ŽA Sta­
dni. Vse hiše so čedne zunanje oblike. Vsi prostori so zračni, okna večja, ri trg, Kronika župnije Stari trg pri
vse lepo pobeljeno. Hlevi so zdaj mnogo lepši in, kar je glavno, bolj zdravi, Ložu, str. 99, in ekshibitni protokol,
notranjost kot zunanjost je urejena po novih, modernih načelih. Vsak hlev, 1864, fasc. 39.
1818
Dekan Matija Škerbec, Zgodovina
vsako dvorišče ima svojo gnojnično jamo, solidno zgrajeno iz močnega be­ in rodovnik družine Škerbec, str. 7.
tona. Vsa dela pri stavbah so vodili oblastni inženirji, nadzirali pa so jih Tipkopis hrani družina Škerbec z
vešči domači posestniki. V krogu gospodarskega odbora je bil in je še duša Gorenjega Jezera 30.
1819
vseh dobrih del v tej yasici neumorni trgovec Šepec. Brez deleža pri pre­ Marija Štirn, roj. Mavko, z Gorenje­
ga Jezera, 20. maja 1992, ustni vir.
novitvi tudi ni ostala Šepčeva mama, ki je že ob požaru in potem vse skozi 1820 Stari trg, župnijska kronika, str.
vneto in z vso ljubeznijo ter z neizmerno požrtvovalnostjo skrbela zlasti za 14, in J. Kebe, Loška dolina, str.
najbolj prizadete in nesrečne prebivalce.«1821 Za pogorelce so pobirali tudi 440.
1821
po vseh cerkvah v škofiji. 1822 Slovenec, 57 (1929), 23. oktober.
1822
Ljubljanski škofijski list, 68 (1929),
Dne 30. julija 1907 je treščilo v Žerovnici v skedenj gospodarja Franca str. 72.
Remžgarja, št. 56, in poslopje je pogorelo. 1823 1823
GDC, kronika, str. 125.
650 VI. poglavje

Leta 1929 je Žerovnico prizadel velik požar. Dne 14. aprila 1929 je Mar­
jeta Leskovec (Pouletova) z Dolenjega Jezera pisala bratu Antonu v ZDA:
»Pred nedavnim je strela vžgala Gornikov skedenj v Zerovnici. Hitro se je
ogenj razširil, daje pogorelo 12 poslopij. Ker je tisti čas melo, se ni nika­
mor videlo. Da bi bli ljudje prej opazili, bi ga bili gotovo prej omejili.« 182 1
Aprila 1929 so v starotrški cerkvi pobirali za pogorelce iz Zerovnice.
Ljudje so darovali 585 dinarjev. Pogorelo je deset skednjev in trije kozolci.
Strela je zažgala poslopje pri Janezu Šegi, št. 37. Škode je bilo za 500.000
dinarjev. 1825
Januarja 1931 so v starotrški cerkvi pobirali darove za pogorelca Fran­
ca Hribarja iz Zerovnice 19. 1826
Dne 19. februarja 1905 je pri Jožefu Primožiču iz Podslivnice 6 »pogo­
rela hiša, orodje, obleka in druga oprava.«
Dne 24. maja 1906 je bil velik požar v Topolu pri Begunjah na št. 10 in
16. Pogorelo je 11 poslopij. 1827
Cerkniški gasilci so v kroniko zapisali: »Dne 28. oktobra 1912 ob 11.
uri zvečer je ogenj izbruhnil v Dolenji vasi pri posestnici Tereziji Mele
po domače Vragovki, št. 105, v svinjskem hlevu. Pogorelo je še pri Francu
Baragi, p. d. Linga, št. 81, in Andreju Uletu, p. d. Popek, št. 82.« Na pomoč
je prišlo 31 gasilcev z brizgalno iz Cerknice, ki so preprečili, da se ogenj ni
razširil naprej. 1828
Tudi leta 1929 je gorelo v Dolenji vasi. Dne 6. oktobra 1929 so v cer­
kvah pobirali zanje. V Starem trgu so darovali 1.120 dinarjev.1829 Pogorelo
je okoli deset hiš in petnajst gospodarskih poslopij. Zažgali so otroci. 1830
Ustno izročilo pravi, da je nekdaj pogorel tudi Otok. Ostala je samo
sedanja Kržiščerjeva hiša, ki leži stran od vasi. Vse hiše so bile lesene in
krite s slamo.1831
Velik požarje bil 26. junija 1869 na Rakeku. Starotrški župnik je zapi­
sal, daje bilo škode za 15.000 goldinarjev. Za pogorelce so pobirali po vseh
cerkvah v deželi.1832
Decembra (na kvaterni ponedeljek pred božičem) 1884 sta na Uncu
pogoreli dve hiši s poslopji. Unški župnik je v kroniko zapisal, daje »po­ 1824
Pisma hrani Marija Leskovec Kun-
gorelo pri Andreju Gabrenji, št. 74, in sosedu Gregorju Gabrenji, št. 73. stek z Dolenjega Jezera.
Gorelo je zvečer, zažgal je hlapec zaradi nepazljivosti. Ljudje so ogenj po­ 1825 ŽA Stari trg, oznanilna knjiga, leto
gasili. Na pomoč so prišli tudi Rakovci. K sreči sta bila oba posestnika 1929, in ŽA Grahovo, Kronika 1929.
zavarovana.«1833 1826 ŽA Stari trg, oznanilna knjiga, leto
1931.
Na Uncu je gorelo tudi 27. septembra 1886. Pogorelo je šest hiš in 1827
GDC, kronika, str. 125. Tam so
dvajset poslopij. Goreti je začelo ob 11. uri dopoldne. Vzrok je bila nepa­ podatki za Podslivnico in Topol.
zljivost, škode pa je bilo za 20.000 goldinarjev. Župnik Klemenc je v Zgo­ 1828
GDC, kronika, str. 128.
dnji danici prosil pomoči za pogorelce.1834 V veliki nevarnosti je bila tudi 1829 ŽA Stari trg, oznanilna knjiga, leto
župnijska cerkev. Župnik je v kroniko zapisal, da seje bal, da bo moral iz 1929
1830 Franc Primšar iz Dolenje vasi, 21.
cerkve odnesti Najsvetejše, vendar je zavetnik sv. Martin izprosil, da tega avgust 2000, ustni vir, in ŽA Stari
ni bilo treba. Župnik je zbral 400 goldinarjev, grof Hugo Windischgratz iz trg, oznanilna knjiga, leto 1929.
1831 Miro Lekšan z Otoka, ustni vir.
Planine pa je daroval 100 goldinarjev. 1835
Njemu je to povedala Rozalija Mulec
(Mežnarjeva) z Otoka.
F. Načrta novih župnij v Zerovnici in na Gorenjem Jezeru in 1832 ŽA Stari trg, ekshib. protokol, 1869,
št. 272, fasc. 39.
ubožni sklad 1833 ŽA Unec, Župnijska kronika za to
leto, str. 7.
1. Načrta. Reforme cesarja Jožefa II. pri ustanavljanju novih župnij so 1834
Zgodnja danica, 39 (1886), str. 318.
marsikje prinesle tudi veliko dobrega za lažje dušno pastirstvo. Pri usta­ 1835 ŽA Unec, župnijska kronika za to
navljanju novih župnij se je predvsem gledalo na število ljudi in njihovo leto, str. 9. V knjigi Loška dolina,
oddaljenost od župnijske cerkve ali pa na slaba pota. Pravilo je bilo: kjer II. del, str. 518-533, sem zbral tudi
okoli 350 požarov izpred 150 in več
ima župnija (parochia) več kot 700 vernikov, naj se ustanovijo nove lokalne let po Notranjski in vsej Sloveniji,
kaplanije. Lokalne kaplanije (capellaniae locales) ali lokalije so bile sa­ ki so zapisani v župnijskem arhivu
Stari trg pri Ložu, v Laibacher
mostojne dušnopastirske enote, ki so vodile matične in druge župnijske Zeitung, Laibacher Diozesanblatt in
knjige, dušni pastir pa je imel naslov lokalni kaplan (capellanus localis). drugje.
1836
Na župniji je imel dušni pastir naslov župnik (parochus). 1836 Glej J. Kebe, Loška dolina, str. 314.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 651

Po prvem načrtu iz leta 1782 naj bi poleg župnije sv. Jurija

v Starem trgu bilo še šest lokalnih kaplanij: 1. Križna gora
(obsegala bi Lipsenj, Goričice, Podlož in Bloško Polico in bi šte­
la 472 ljudi). 2. Gorenje Jezero (poleg Jezera bi obsegala še
Klance, Laze in Otok in štela 241 ljudi). 3. mesto Lož (s pred­
mestjem bi imelo 341 ljudi). 4. Župnija sv. Jurija Stari trg (bi
imela še Podcerkev, Nadlesk in Dane in bi štela 788 ljudi). 5.
Višjevek (poleg Viševka bi zajela še Pudob, Iga vas, Kozarišče
in Šmarato, štela bi 778 ljudi). 6. Vrhnika (s Knežjo Njivo in
Poljanami bi združila 305 ljudi). 7. Babna Polica (z Babnim
Poljem, Podgoro in Vrhom bi imela 454 ljudi). 1837
Drugi načrt iz leta 1788 je predvideval v župniji Stari trg
le še tri samostojne lokalije: Babno Polico, mesto Lož in Go­
renje Jezero. Lokalije Gorenje Jezero bi poleg vasi, kije štela
117 ljudi, obsegala še Klance s 24 ljudmi (s Klanc je bilo do
Starega trga uro in četrt, do Jezera pa le četrt ure hoda), Otok
s 53 ljudmi (Otočani so do Starega trga hodili 2 uri in četrt),
Laze z 38 ljudmi, Goričice s 30 ljudmi in Lipsenj s 155 ljudmi
(Lipsenjci so imeli do Starega trga uro in četrt, do Jezera pa
le tri četrt ure). Lokalija Gorenje Jezero bi štela 417 ljudi. Na
Gorenjem Jezeru bi bila potrebna nova zakristija in kaplanija. V času cesarja Jožefa II. so po načrtu iz leta
Celotna starotrška župnija je leta 1788 štela 3.400 ljudi. 1788 nameravali iz starotrške župnije narediti
več manjših dušnopastirskih enot: na Babrn Po­
Postojnski okrožni urad je 13. januarja 1789 poslal škofijskemu ordi­ lici, v mestu Ložu in na Gorenjem Jezeru. IMŠAL.
nariatu poročilo, kjer pravi, da bi moral duhovnik na Gorenjem Jezeru
dobivati za življenje iz verskega sklada letno 200 goldinarjev.
Ne prvi ne drugi načrt se ni uresničil. Škofijska pisarna je 26. junija
1797 sporočila, da se ustanovitev lokalnih kaplanij na Babni Polici in na
Gorenjem Jezeru odloži na boljše čase, mesto Lož pa naj z dohodki te po­
družnice vzame kaplana.1838 Vendar tudi v Ložu nikoli ni bilo župnije.
V cerkniški župniji sta bili že leta 1785 ustanovljeni lokalni kaplaniji
v Grahovem in na Uncu, vendar so priprave trajale še tri leta. Kje bi bil
sedež lokalije, se v začetku niso mogli odločiti, eni so bili za Žerovnico,
drugi za Grahovo. V cerkniškem župnišču seje 18. septembra 1788 zbrala
komisija zastopnikov cerkvene in svetne gosposke, da bi rešila vprašanje
novih lokalnih kaplanij. Župnik Gašper Faber je predložil pregled vasi, ki
bi ostale v župniji ah se priključile novim lokalijam v Žerovnici, na Uncu
in v Bezuljaku.
Trg Cerknica je imel 200 hiš, 300 družin in 1.221 ljudi. Dolenja vas je
štela 88 hiš, 100 družin in 451 ljudi. Dolenje Jezero je imelo 44 hiš, 60 dru­
žin in 218 ljudi. Martinjak je imel 32 hiš, 40 družin in 171 ljudi. Na Brezjah
je bilo 6 hiš, 8 družin in 49 ljudi. Zelše so imele 13 hiš, 16 družin in 74 ljudi.
V Otonici je živelo 35 ljudi, v Mahnetih 56 in v Podslivnici 49 ljudi. Vse te
vasi bi ostale v župniji, ki bi štela 2.186 ljudi.
K lokalni kaplaniji Žerovnica bi spadale Žerovnica, ki je imela 54 hiš,
70 družin in 281 ljudi, Grahovo z 62 hišami, 80 družinami in 332 ljudmi
in Bločice z 22 hišami, 30 družinami in 124 ljudmi. V vsej lokaliji bi bilo
737 ljudi.
Cerkniški župnik Faber je izjavil, da je v dušnem pastirstvu v župniji
sedem duhovnikov: on, trije kaplani, Ignacij Baraga (stric očeta škofa Ba­
raga), Frančišek Wolf, Andrej Mekinda (Cerkničan); na Uncu je duhovnik
Franc Rožanc, v Begunjah Frančišek Jerkič in v Grahovem Ludovik Les­
jak. Zadnje trije nastavil arhidiakon in dobivajo od svojih občin: unški 100
mernikov pšenice, begunjski 110 mernikov in grahovski 100 mernikov.
Starotrški dekan Urban Krivec je pripomnil, da je duš v Cerknici za
štiri duhovnike preveč, ker se morajo v tem času (jožefinizem, op. J. K.)
duhovniki veliko ukvarjati s politično stroko in gospodarstvom. Zato bi bilo
primerno, da bi se vas Martinjak priključila grahovski lokalni kaplaniji, od 1837
AS, Graščinski arhiv Dol, fasc. 179.
katere je oddaljena le četrt ure. 1838 NŠAL, protokol št. 421, leto 1797.
652 VI. poglavje

V izjavi okrajnega komisarja barona Antona Marenzija pa je 19. sep­

tembra 1788 rečeno, da bi bilo število duš s priključitvijo Martinjaka v
Grahovo preveliko za enega duhovnika, zato naj martinjska soseska osta­
ne pri cerkniški župniji. Marenzi je dalje poročal, da sije v družbi dekana
Krivca ogledal Zerovnico in Grahovo, »ki se prepirata zaradi lokalne
kaplanije«. Župnijo bi radi imeli Žerovljani. Ti so trdili, da ima dušni pa­
stir na voljo stanovanje, Marenzi pa je ugotovil, da stanovanje v Žerovnici
»ni nič drugega kakor bedna kmetska hišica, ki obsega čumato, v kateri je
peč, sobo, ki bi morala biti za kuhinjo, in zelo ozko klet. V vseh prostorih
pa je gola zemlja, brez poda ali tlaka.« Za cerkev v Žerovnici je ugotovil, da
je sicer prostorna, a brez zakristije in slabo zidana; stari leseni oltarji so
neprimerni za karkoli. Za zidanje novega kaplanovega stanovanja je vas že
navozila 50 voz kamna in približno 30 voz peska, nakar je okrajno načel­
stvo zbiranje materiala ustavilo. Za Grahovo je ugotovil, daje bila »cerkev
zidana šele pred malo leti. Ima zakristijo, je dobro zidana, prostorna in
primerna za lokalno kaplanijo. Gorenjski arhidiakon je že nastavil duhov­
nika, ki ima dobro, svojemu stanu primerno stanovanje.«
Zastopnika Žerovnice (Luka Hribar in Miha Ule) sta navedla, daje so­
seska že pripravila material za novo kaplanijo, »zato prosimo, naj bo naša
soseska oproščena vsake tlake pri zidanju nove kaplanije v Grahovem«.
Zastopniki Grahovega (Urban Krajc, Matija Kovač, Blaž Jene, Lenart Si­
mon) so povedali, da so duhovniku Lesjaku dajali le zato po 100 mernikov
pšenice, ker so imeli z njim pogodbo. Povedali so, da »s tem nikakor nismo
prevzeli trajne obveznosti. Od vsake kmetije, katerih je v naši soseski 23,
smo pripravljeni prispevati (za stalnega duhovnika) štiri maseljce (merice) Podpis starotrškega dekana Urbana Krivca, ki
pšenice.« je leta 1788 predlagal, naj bi Martinjak prišel
v novo ustanovljeno lokalno kaplanijo v Graho­
Postojnski okrajni načelnik Jožef Kreizberg je v svojem poročilu 13. ja­ vem.
nuarja 1789 ugotovil, da bi ta ponudba grahovske soseske znesla manj kot
tri mernike pšenice. Vas Grahovo je najbolj primerna za lokalno kaplanijo.
Nato navaja, da hasberško (planinsko) gospostvo noče prevzeti patronata
nad nobeno novo lokalijo. Ker cerkniški dušni pastir brez težav oskrbuje
Begunje, tam lokalija ni potrebna. Kreizberg je ugotovil, da »po znanih
pravilih prevzema patronat nad novimi lokalijami v Grahovem in na Uncu
verski sklad. Po sedanjem stanju verskega sklada in po dobljenih navodilih
naj duhovnika vzdržuje soseska. Izda naj se le dovoljenje za ustanovitev
lokalije, kije bila podložnikom že obljubljena. Ko bo nastavljen samostojen
dušni pastir, naj bo v začetku dana primerna pomoč iz premoženja cerkve­
nih podružnic.« 1839
Vidimo, da so bile pri vzdrževanju duhovnika težave in da verski sklad
cesarja Jožefa II. pri tem ni bil ravno velikodušen.
2. Ubožni sklad
Ko je cesar Jožefih ukinil bratovščine, je njihovo imetje prešlo v župnij­
ski ubožni sklad (Armeninstitut), ki naj bi skrbel za reveže, uboge popo­
tnike in za druge dobre namene. V starotrški župniji so imetje bratovščin
leta 1785 prodali na javni dražbi za 1631 goldinarjev. Leta 1806 je glavnica
znašala že 2.233 goldinarjev in 57 krajcarjev in je bila naložena pri grofu
Lichtenbergu in pri šestnajstih kmetih. Obresti so bile 4-odstotne. To leto
so med štirinajst ubogih v župniji razdelili 80 goldinarjev, ubogi popotniki
pa so dobili osem goldinarjev in 10 krajcarjev.
Od leta 1835 je sklad prejemal denar od obresti, takso od dovoljenj za
plesno glasbo (Tanzenbewilligungs Gelder) in kazni, ki jih je prisodilo lo­
ško sodišče. Nekatere kazni (Policey-Strafgeldern) so izterjali tudi orožni­
ki. Iz natančnih letnih računov vidimo, katera leta so največ plesali. Leta
1835: 62 goldinarjev (gld.); 1843: 65 gld., 1846: 67 gld., 1848: 62 gld. itd.
Leta 1883 je dohodek od plesne glasbe usahnil.
Od leta 1858 so znane nekatere kazni. Loška žandarmerija je 1.1. kot 1839 NŠAL, Cerknica, fasc. 36; glej J.
kazen za prekršek izterjala za uboge dva hlebca kruha po 12 krajcarjev. Kebe, Loška dolina, str. 314-317.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 653

Zaradi nedovoljene sečnje (kraje) so Tomažu Mlakarju, Tomažu Milavcu,

Simonu Mlakarju, Antonu Fatuiju, Simonu Janežiču, Tomažu Krašovcu,
Mihaelu Antončiču in Valentinu Skerbcu odvzeli sekire, ki so bile leta 1859
v korist sklada na dražbi prodane za 36, 11, 30, 40, 15, 11, 28 goldinarjev
in 16 krajcarjev. Hasberško gospostvo je leta 1869 prispevalo v sklad 90
goldinarjev, ki jih je iztržilo s prodajo zaplenjenih sekir. Tega leta je Janez
Bavec iz Podgore plačal kazen 2 goldinarja, 20 krajcarjev, ker je pri prevo­
zu v Trst premalo nadzoroval 14-letno nečakinjo Nežo Bavec, kije bila pod
njegovim varuštvom.
Leta 1860 so bili kaznovani: Luka Hace (1 goldinar), ker je izvabljal v
Trst mlada dekleta; Anton Antončič iz Markovca (2 goldinarja), ker je brez
dovoljenja točil žganje; Janez Martinčič (Vragov) z Gorenjega Jezera (2 gol­
dinarja), ker ni imel dovoljenja za plesno glasbo (njega opisuje loški sodnik
dr. Hinko Dolenec kot odličnega veslača: štiri dni pred smrtjo (1877) je po­
noči ob hudi burji v družbi z vaščanom Teličem in Dolencem sam priveslal
z velikim jezerskim čolnom z Otoka na Gorenje Jezero);1840 Matevž Štritof
iz Starega trga 56 (2 goldinarja), ker so pri njem ponoči meli proso; Marija
Bravec iz Loža (2 goldinarja), ker se je pregrešila proti požarni varnosti;
Matej Anzeljc (2 goldinarja), ker je brez dovoljenja zidal poslopje. Antonu
Antončiču iz Markovca so orožniki zaplenili steklenico žganja in jo v korist
sklada prodali za 56 krajcarjev. Iz tega podatka vidimo, da so bile žgane
pijače zelo drage. Gostilničarka Uršula Tomšič, Stari trg 27 (pošta, ta hiša
je stala sredi Starega trga in so jo nedavno podrli), je bila kaznovana, ker
je v času Božje službe v nedeljo točila alkoholne pijače.
Leta 1861 so bili kaznovani: Tomaž Avsec iz Pudoba (5 goldinarjev), ker
je malopridni mladini točil žgane pijače in ji nudil prenočišče; Jernej Pre­
vec iz Loža (1 goldinar), ker je kadil (Tabakrauchen) na požarno nevarnih
krajih; Janez Vilar iz Pudoba (3 goldinarje), ker je kršil prepoved, ki pravi,
da ob svadbah ni dovoljeno stati pod okni. Kazni zaradi izostankov od šol­
skega pouka so v šolskem letu 1861/62 znesle 12 goldinarjev, 30 krajcarjev.
Polovico je dobil ubožni sklad, polovico učitelj.
Značilne kazni leta 1862: Rudolf Lasky, revirni gozdar (2 goldinarja),
ker seje pustil podkupiti; Jurij Onušič iz Starega trga (1 goldinar), ker je
po cesti vlačil hlode; Jakob Mlakar iz Pudoba, ker je opustil nočno čuvanje
vasi; Marjeta Sežon iz Lipsenja (5 goldinarjev), ker je kupovala sumljivo
(ukradeno) blago.
Leta 1863 so bili kaznovani: Anton Mulec z Otoka 1 (10 goldinarjev),
ker je njegov odvezani pes ogrožal življenje drugih; Matevž Tomšič iz Loža
23 (15 goldinarjev), ker je samovoljno gradil: Gašper Mulec in Anton Bara­
ga iz Pudoba (3 goldinarje), ker sta speljala odtočno vodo na cesto; Marjeta
Kovač iz Starega trgaje bila po sklepu sodišča kaznovana, ker je prekršila
prepoved, po kateri se »vojaškim nabornikom ne sme dati za plačilo niti
zastonj nobenih alkoholnih pijač«. 1841
V korist ubožnega sklada je šel tudi izkupiček od zaplenjenega orožja
divjih lovcev. Leta 1875 je sklad prejel 23 goldinarjev in 53 krajcarjev
za odvzete in prodane puške. Prodani puški Janeza Šterleta z Gorenjega
Jezera in Štefana Zajca iz Loža sta leta 1879 vrgli 16 goldinarjev in 69
krajcarjev.
Skladje prejemal tudi prispevke od vsake prodane nepremičnine in od
vrednosti zapuščine. Zabeleženi so iz leta 1866. Največ so znašali 15 gol­
dinarjev.
Dobrotniki so skladu volili tudi v oporokah. Loško sodišče je leta 1877
poslalo skladu prepis oporoke Janeza Zabukovca, p. d. (Fižolka), iz Loža,
Mesto 44; v njej je skladu zapustil devetsto goldinarjev, cerkvi sv. Roka v 1840
H. Dolenec, Izbrani spisi, str. 35-40.
Ložu pa sto goldinarjev. Starotrški župnik Blaž Lenček (+1890) je skladu 1841
Loški sodnik bi se prijel za glavo,
zapustil tristo goldinarjev. Grof Hugo Windischgratz je leta 1882 daroval ko bi videl nabornike nekaj let pred
današnjimi časi. V najnovejšem času
skladu 35 goldinarjev, pri tem pa je izrazil željo, da 20 gld. razdelijo med pa jih sploh ni, ker imamo poklicne
reveže na Otoku, 15 pa med reveže na Lazah in na Gorenjem Jezeru. vojake.
654 VI. poglavje

Od leta 1806 do 1836 je dobilo denarno podporo vsako leto povprečno

12 ljudi, nato pa je število naraslo na povprečno 75 ljudi. Revnim učen­
cem je dajal sklad tudi denarno podporo. Anton Avsec, kovaški pomočnik
in učenec veterinarstva, je na priporočilo vodstva Veterinarske bolnišnice
(Tierspitaldirection) v Ljubljani leta 1860 iz ubožnega sklada za stroške
šolanja dobil 24 goldinarjev. Na osnovi ubožnega spričevala, ki ga je izdal
starotrški župnik, je civilna bolnišnica v Ljubljani leta 1860 Jero Jernejčič
oprostila stroškov zdravljenja, ki so znašali 51 goldinarjev. Enako potr­
dilo je prejel tudi Tomaž Pavlič, apotekarski laborant, rojen 1806. leta v
Starem trgu 17. Zdravil se je v bolnišnici sv. Roka v Pešti in bil dolžan tri
goldinarje.
Natančna poročila (naložbe glavnice, obresti, dohodki, izdatki) so vodili
učitelji. Poleg župnika sta jih podpisala ali podkrižala tudi starotrška cer­
kvena ključarja, ki sta se imenovala očeta ubogih (Armenfater).
Leta 1891 je ubožni sklad prevzela civilna oblast. Sklad je imel 3.014
goldinarjev in 82 krajcarjev v obligacijah, na posodo pri ljudeh 1.190 gol­
dinarjev, 84 krajcarjev in v gotovini 437 goldinarjev. Starotrška občina je
dobila 81,61 % imetja, loška občina pa 18,39 %. Starotrški župnik Anton
Ponikvar je oddajo sklada pospremil z besedami: »...da bodo od sedaj
naprej deležni ubožnega sklada vsi drugi, samo revni ne!«1842
Koliko se je napoved župnika Ponikvarja uresničila, ne vemo. Dejstvo
je, da je dobro poznal takratno situacijo občinskih institucij1843 in da od
tega leta dalje ni nikjer nobenih podatkov o starotrškem ubožnem skladu.

G. Imetje cerkniške župnije leta 1784

Župnijska cerkev Device Marije v Cerknici
Cerkev je imela med drugim 6 kmetij in pol skupaj z desetino. Po odbi­
tju davkov so kmetije dale 63 goldinarjev in 35 krajcarjev. Ustanovni mlin
v Cerknici je po odbitju popravil vsako leto prinašal 38 goldinarjev. Mlin
so s travnikom Ložica leta 1823 prodali Antonu Mekindi. Sest vinogradov
v Vipavi je po odbitju stroškov prinašalo letno 19 goldinarjev dohodka.
Darovanje in miloščina je zneslo 110 goldinarjev, kar je bilo zelo veliko.
Dohodke so dobivali tudi od obresti. Samo za olje in voščene sveče pa so
letno porabili 100 goldinarjev in 10 krajcarjev. Organistu in učitelju so dah
19 goldinarjev, 42 krajcarjev. Vseh dohodkov je bilo 467 goldinarjev in 51
krajcarjev, izdatkov pa 345 goldinarjev in 22 krajcarjev. Razliko so hranili
za razna popravila.
Imetje podružničnih cerkva
a. Cerkev sv. Roka je imela 150 goldinarjev glavnice.
b. Cerkev sv. Janeza na polju je imela njivo, ogrado in 125 goldinarjev
glavnice.
c. Cerkev sv. Magdalene na polju (stala je pri izviru na Marofu) je
imela dohodke od travnika v Viševku in od desetine 1 goldinar, 53 krajcar­
jev, od najemnine travnika pri cesti (per Zeiste) 1 goldinar, 42 krajcarjev,
od njive na Dolenjem Jezeru 2 goldinarja, 1 krajcar, od travnika Loka 14 1842 NŠAL, fasc. 327; glej J. Kebe, Loška
krajcarjev in obresti od 250 goldinarjev glavnice. 1SM dolina, str. 317-320.
1843
Glej J. Kebe, Loška dolina, str.
č. Cerkvi sv. Vida in sv. Elija v Martinjaku sta dobili od travnika, ki so 332-340.
ga kosih vaščani, in od žita 10 goldinarjev, od drugega travnika (Cerkveni 1844
Cerkev sv. Magdalene je ob vizitaciji
lazi v Cerkniškem jezeru), ki so ga kosih vaščani menjaje, pa 1 goldinar, 27 starotrške župnije leta 1752 obiskal
gorški nadškof Karel Mihael grof
krajcarjev. Cerkvi sta imeli tudi 250 goldinarjev glavnice. Attems. Cerkev je imela tri oltarje:
d. Cerkvi sv. Miklavža na Slivnici in Naše ljube Gospe v Grahovem sv. Magdalene, sv. Andreja in sv.
Mihaela. Nadškofijski arhiv Gorica,
sta imeli pol kmetije, 2 travnika in 150 goldinarjev glavnice. Vizitacijski zapisnik nadškofa At­
temsa, št. 7/1 r.
e. Cerkev sv. Primoža in Felicijana na Bločicah je imela eno celo 1845
To je bila sedanja Lekšanova kmeti­
kmetijo na Bloški Polici,1845 pol kmetije v Žerovnici, desetino od sedmih ja, ki stajo leta 1517 kupila ključar­
kmetij na Bloški Polici, vinograd v Vipavi in 100 goldinarjev glavnice. ja te cerkve.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 655

f. Cerkev sv. Pavla v Žerovnici je imela celo kmetijo na Bloški Polici,1846

nekaj drugih nepremičnin in 210 goldinarjev glavnice.
g. Cerkev sv. Petra na Dolenjem Jezeru je imela kajžo, njivo, katero je
užival cerkovnik, travnika Drvošec (sedaj je to Godešev laz1847) in Repešče
ter 100 goldinarjev glavnice.
Opomba: Travnika so menjaje kosili vaščani do leta 1960.1848
h. Cerkev sv. Lovrencija v Dolenji vasi je imela travnika Loko in Glo­
boki dol v gozdu in 50 goldinarjev glavnice.
Opomba: Travnika sta menjaje kosili po dve hiši. 1849
i. Cerkev sv. Volbenka v Zelšah je imela travnike, ki sojih menjaje uži­
vali vaščani, in 100 goldinarjev glavnice. Darovi v denarju in žitu so znesli
40 goldinarjev in 10 krajcarjev.
Opomba: V Zelšah pa je vsaka kmetija v vasi kosila menjaje brez obve­
znosti. Vsakih 12 let (v vasi je bilo 12 kmetij) so prišle na vrsto vse kmetije,
ker je bilo 12 travnikov. IM. ii
j. Cerkev sv. Urha na Rakeku je imela tri hiše, njivo pod Jelonco in 150
goldinarjev glavnice.
k. Cerkvi sv. Kancijana v Škocjanu in sv. Martina na Uncu
sta imeli tri kajže, travnike in njive, od katerih sta letno dobi­
vali 20 goldinarjev, 23 krajcarjev.
l. Cerkvi Blažene Device Marije in sv. Hieronima v Iva-
njem selu sta imeli nekaj travnikov in 240 goldinarjev glavnice.
m. Cerkev sv. Lenarta v Dobcu je imela dva travnika in tri
ograde, ki sojih menjaje uživali vaščani, štiri majhne vinogra­
de na Gočah pri Vipavi in 200 goldinarjev glavnice.
n. Cerkev sv. Ane na Kožljeku je imela štiri majhne vino­
grade na Gočah pri Vipavi, dva travnika in njivo, ki sojo uživali
vaščani, in 100 goldinarjev glavnice.
o. Cerkev Naše ljube Gospe v Bezuljaku je imela pet vinogradov s kle­ Hrenov mlin je do leta 1823 spadal pod cerkni­
ško župnijsko cerkev. Leta 1967 so ga podrli,
tjo na Gočah, ki so letno prinašali 40 goldinarjev dohodka, pet travnikov, ko so uredili Cerkniški potok. Fotografijo hrani
ki sojih menjaje kosili vaščani, in 560 goldinarjev glavnice. Janez Hren.
Opomba: Vaščani so za košnjo travnikov zbrali na leto za osem soseski -
nih maš, ki sojih duhovniki opravili v tej podružnični cerkvi. Vsako leto je
travnike pokosil en vaščan, v 18 letih (bilo je 18 kmetij) so se zvrstili vsi. 1851
p. Cerkev sv. Jerneja v Begunjah je imela nekaj travnikov in 200 gol­
dinarjev glavnice.
r. Cerkev sv. Križa v Selščku je imela dve kajži, dva travnika Dervo-
šec na Slivnici, ki so ju menjaje kosili vaščani, travnik Goli vrh, ki so ga
kosili ustanovnikovi dediči, majhen vinograd v Gabrjah na Vipavskem in
40 goldinarjev glavnice. Iz seznama ustanovnih maš cerkniške župnije je
razvidno, da sta bili v cerkvi dve ustanovni maši za pok. Jurija Obrezo in
1846
družino ter sorodnike Otoničar. Ustanovniki (Obreza in Otoničar) so za te Kmetijo sta kupila cerkvena ključar­
ja leta 1519, prim. listino AS 1519,
maše dali 40 goldinarjev in travnik Goli vrh, ki je bil vreden tudi 40 gol­ januar, 2.
dinarjev. Dar za maši (duhovnik, cerkovnik, cerkev in ministrant) so bile 1847
Laz so nekdaj imenovali Laz sv.
obresti od glavnice in najemnina od travnika Goli vrh, ki jo je plačevala Petra, Jože Martinčič, ustni vir.
1848
Obrezova kmetija, kar je letno zneslo 3 goldinarje in 35 krajcarjev. Kako so Repešče kosili in delili
kopice, glej sestavek Kraj in cerkev
Opomba: Za košnjo travnikov na Slivnici so bili vaščani dolžni zbrati na Dolenjem Jezeru v tem poglavju,
za dve soseskini maši: na praznik povišanja sv. Križa in na žegnanje. 1852 str. 384.
1849
Kako so travnika kosili in kakšne
s. Cerkev sv. Tomaža v Topolu je imela travnik in 50 goldinarjev glavnice. obveznosti so bile, glej sestavek Kraj
š. Cerkev sv. Frančiška Ksaverja v Podslivnici je imela 200 goldinar­ in cerkev v Dolenji vasi v tem po­
glavju, str. 323.
jev glavnice. 1850
Franc Mevc iz Zelš, november 1999,
t. Cerkev sv. Jurija na Brezju je imela travnik in 50 goldinarjev glavnice. ustni vir.
1851
Marija Hren iz Bezuljaka, november
Za šolo so po 1 goldinar letno prispevale cerkve: Cerknica, Unec in Iva­ 1999, ustni vir.
nje selo, druge podružnice pa po 30 krajcarjev. Za papeževo takso za pozi­ 1852
Ivan Obreza iz Selščka, december
davo protiturških trdnjav v Temišvaru so prispevale cerkve: v Cerknici 4 1999, ustni vir.
656 VI. poglavje

goldinarje, na Uncu in v Ivanjem selu po 1 goldinar, druge podružnice pa

po 30 krajcarjev. Devet jih ni plačevalo nič.

Ustanovne maše
Leta 1770 je bilo v cerkniški župniji 263 ustanovnih maš, od tega so jih
10 opravili na podružnicah. Glavnica 3677 goldinarjev je bila naložena v
obligacijah, v vipavskih vinogradih za 34 maš, v zgoraj omenjenem mlinu
pa za 6 maš. Kapital od 6 maš je imela župnijska cerkev, za kar je plače­
vala obresti. Natančen seznam teh maš je leta 1782 naredil župnik Gašper
Faber:
Vsako leto 180 maš in obletnic, ki naj jih opravijo vsi štirje duhovniki
za pok. g. Stefana Bevčiča, tukajšnjega župnika, in njegove prijatelje.
Glavnica je bila 1700 goldinarjev, obresti pa 68 goldinarjev. I
Kvatrne maše v župnijski cerkvi za pokojne Tomich, Marijo in Ano
Dietrich, Elizabeto in Jero Disar. Ustanova je bila v glavnici 378 goldi­
narjev in v vinogradu v Vipavi v vrednosti 100 goldinarjev.
Kvatrne maše in oficij za pokojne člane bratovščine sv. rožnega venca.
Glavnica je bila 200 goldinarjev in prostovoljni prispevki.
Obletna maša z oficij em ob asistenci vseh štirih duhovnikov za pok.
Mihaela Branislja. (Največ Branisljev je na Dolenjem Jezeru in v Dolenji
vasi.) Glavnica je bila 500 goldinarjev, obresti pa 20 goldinarjev. (Mašne
darove so smeli vzeti samo iz obresti, op. J. K.)
Obletna maša z oficijem ob asistenci vseh štirih duhovnikov in še 12
maš vsako leto za pok. Urbana Branislja, Jakoba Copeta in sorodnike
(oba sta bila doma z Dolenjega Jezera).1854 Glavnica je bila 592 goldinarjev
in travnik v vrednosti 400 goldinarjev. Obresti in najemnina od travnika
so bile 35 goldinarjev, 42 krajcarjev.
Peta maša brez oficija in 4 kvatrne maše za pok. Jožefa Logarja in
svaka. Glavnica 800 goldinarjev je bila naložena v »Rutarjev mlin«. Obre­
sti so znesle 38 goldinarjev.
Štiriindvajset maš, kijih opravijo vsi 4 duhovniki za pok. g. Lauscher-
ja, župnika v Cerknici, in sorodnike. Glavnica 300 goldinarjev je bila nalo­
žena v vinogradu v Vipavi. Obresti so bile 12 goldinarjev.
Šest maš, ki jih opravi župnik za družino Mekinda in Marijo Škrlj.
Glavnica 200 goldinarjev je bila naložena v vipavskem vinogradu. Obresti
so bile 8 goldinarjev.
Šest maš za pokojno družino Obreza, Mihaela Gostišo in Kobencla.
Glavnica je bila 172 goldinarjev.
Ena maša za pokojno Marijo Abler, glavnica je bila 30 goldinarjev.
Peta maša in 9 navadnih maš v cerkvi sv. Roka za člane bratovščine sv.
Štefana, prvega mučenca. Glavnica je bila 250 goldinarjev, obresti pa 16
goldinarjev.
Ena maša 15. maja za pok. Gregorja Juvančiča v cerkvi sv. Urha na
Rakeku. Glavnica 60 goldinarjev je bila naložena v cerkveni blagajni. Ka­
planu je cerkev letno plačevala 51 krajcarjev.
Dve maši za pok. Jurija Obrezo, družino in sorodnike Otoničar.
Glavnica je bila 40 goldinarjev in 40 goldinarjev v travniku.
Ena maša 3. maja za pok. Jerneja Šimčiča v cerkvi sv. Martina na
Uncu. Glavnica je bila 50 goldinarjev, kaplan je dobil 51 krajcarjev, ostalo
cerkev.
1853 Štefan Bevčič je bil od leta 1658
Ena maša 14. septembra za pok. Janeza Putiharja in sorodnike v cer­ do svoje smrti 1689 župnik v Šen­
kvi Matere Božje v Ivanjem selu. Glavnica je bila 40 goldinarjev v cerkveni trupertu. Prim. Ivan Steklasa,
Zgodovina župnije Šentrupert na
blagajni, kaplan je dobil 51 krajcarjev. Dolenjskem, Ljubljana 19i3, str. 90
Tri maše z oficijem za pok. Andreja, Matijo in sina Matijo Medena. in 97. Daje imel Bevčič tudi cerkni­
ško župnijo, je znano samo iz teh
Glavnica je bila 100 goldinarjev in travnik, vreden tudi 100 goldinarjev. ustanovnih maš.
Travnik so kosili dediči, za maše pa so letno plačevali 3 goldinarje, 55 1854 Domače ime Čope se je ohranilo na

krajcarjev. Dolenjem Jezeru.

 Naselja ob Cerkniškem jezeru 657

Dve maši za pok. Martina Logarja, Jakoba Teliča in sorodnike v

cerkvi sv. Pavla v Žerovnici. Glavnica je bila 50 goldinarjev.
Poleg zgoraj omenjenih bratovščin našteva zapisnik tudi bratovščino sv.
Rešnjega Telesa pri župnijski cerkvi, ki je imela 150 goldinarjev glavnice.
Starejši zapisnik (letnica ni navedena) pa omenja še bratovščino Kristuso­
vega telesa, bratovščino petih Kristusovih ran (kip Ecce homo pri oltarju
zadnje večerje), večno češčenje v župnijski cerkvi, škapulirsko bratovščino
na Žalostni gori v cerkvi Sedmih žalosti Matere Božje in bratovščino sv.
Jožefa v cerkvi sv. Jožefa pri Preserju. Zadnja je povsem prenehala. 1855
H. Zapiranje cerkva pod cesarjem Jožefom II.
Cesar Jožef II. ni razumel bistva Cerkve, zato je zaprl veliko samosta­
nov, razpustil skoraj vse bratovščine in z dvornimi odloki ukazal zapreti
veliko oddaljenih podružnih cerkva. Vse cerkvene ustanove je hotel v
svojih deželah spraviti v službo državne moči. V tem času so na Notranj­ :^|Wr7W ■;
skem zaprli več cerkva ter jim odvzeli premoženje.
Starotrški dekan Urban Krivec je 23. januarja 1789 na škofijo poslal
LN/*—..' n.
Jurij Medved in Jernej Turk sta bila ključarja
poročilo o zaprtju cerkva. Krivec je študiral na Dunaju in bil vnet pristaš cerkve sv. Jakoba leta 1613. NŠAL, urbar cer­
jožefinskih reform. V poročilu pravi, da so v dekaniji Lož zaprli vse cerkve, kve sv. Jakoba.
katere je bilo ukazano zapreti. Poročilu je priložil spisek cerkva.
V planinskem vikariatu so zaprli:
1. Cerkev Sv. Duha na Hribu (am Hiigel).
2. Cerkev sv. Ane na Gori.
3. Cerkev sv. Magdalene na polju.
4. Cerkev Naše ljube Gospe v Jakovici (omenjajo Valvasor).
5. Cerkev sv. Jedrt pod gozdom.
Cerkev Naše ljube Gospe v gorovju (in Gebiirge) na Planinski gori - je
ostala.1856
V cerkniški župniji so zaprli:
1. Kapelo sv. Ožbalta v Begunjah.
2. Cerkev sv. Elija v Martinjaku.
3. Cerkev sv. Jakoba pri Zelšah. 1857
4. Cerkev Naše ljube Gospe v Ivanjem selu.
5. Cerkev sv. Kancijana.
6. Cerkev sv. Notburge.
Cerkev sv. Miklavža na gori Slivnici je ostala, ker sta soseski Grahovo 1855 NŠAL, fasc. 67. J. Pavlin, n. d., str.
63, 72, rokopis.
in Martinjak 13. septembra 1794 poslali prošnjo na deželno vlado, naj bi 1856
Podložniki hasberškega gospostva so
cerkev spet odprli. Vlada je prošnjo posredovala škofijskemu ordinariatu 21. julija 1599 prosili patriarha, da
in ta je odgovoril, da ne nasprotuje odprtju, saj bodo ljudje sami skrbeli za bi lahko na nekem hribu (na Gori)
sezidali novo cerkev v čast Materi
vzdrževanje cerkve; zapisali so tudi, da je to dobro za pobožnost. Niti pa- božji. A. Koblar, Drobtinice, IMD, 2
tron niti dekan ponovnemu odprtju nista nasprotovala.1858 (1892), str. 81.
1857
V starotrški župniji so zaprli naslednje cerkve: Pri Podskrajniku nosijo parcele še
ime Pri sv. Jakobu. Franc Mevc iz
1. Cerkev sv. Petra v Podcerkvi - na Ulaki. Zelš, ustni vir. Cerkniški kaplan An­
drej Likarje 1. 1863 o cerkvi zapisal:
2. Cerkev sv. Ane v Podložu. »V Brodecu je stala nekdaj cerkev sv.
3. Cerkev sv. Pankracija na Klancah. Jakoba, ki so jo pa ob cesar Jožefo­
vem času do tal podrli in še kamenje
4. Cerkev sv. Urbana v Danah. v zemlji ni imelo miru, ampak izru­
vali so ga delavci pred štirimi leti
5. Cerkev sv. Jedrt v Nadlesku. in ga porabili za novo ondi peljano
6. Cerkev sv. Jakoba v Pudobu. cesto.« A. Likar, Cerknica in njena
okolica, Novice, 21 (1863), str. 164.
7. Cerkev sv. Benedikta v Kozariščah. Cerkev sv. Jakoba prvič omenja 1.
1581 škof Bizancij (Selsa la chiesa di
8. Cerkev sv. Marjete v Šmarati. S. Giaco). - J. Hofler, Trije opisi, str.
9. Cerkev sv. Tomaža na Vrhu. 21. Valvasor jo imenuje Sv. Jakob
na polju (im Felde). Kamnit ločni
10. Cerkev sv. Miklavža na Babnem Polju. portal z letnico 1515 so po razpa­
du cerkve prenesli v Dolenjo vas 23.
11. Cerkev sv. Andreja na Gornjih Poljanah. Glej hišno številko 23 v Dolenji vasi.
12. Cerkev sv. Trojice na Knežji Njivi. 1858
J. Pavlin, n. d., str. 75.
658 VI. poglavje

Zaprte cerkve so morale odstopiti premoženje tistim cerkvam, ki so še

ostale. Dekan Krivec je za starotrško faro pripisal še prošnjo, da bi odprli
vse cerkve, ki ne stoje na samem. Izvzeti sta samo cerkev sv. Petra na Ula­
ki in cerkev sv. Ane, ker nimata premoženja in sta podružnici podružnic:
sv. Peter je podružnica sv. Martina v Podcerkvi, sv. Ana pa podružnica sv.
Križa na Križni gori. Lahko domnevamo, da so ljudje pritiskali na Krivca,
da bi cerkve odprl. Sam je namreč pokorno izvrševal odloke o zapiranju po­
družnic. 16. marca 1789 je zopet vprašal ordinariat, če se podružne cerkve
za bogoslužje lahko odprejo. Škofijski pisarni je tudi sporočil, da so mašne
plašče iz zaprtih cerkva prenesli v snežniški grad. Nadškof Brigido je 4.
maja 1789 odgovoril, da se vse podružne cerkve v župniji Stari trg lahko
odprejo za bogoslužje, razen cerkve sv. Petra na Ulaki in sv. Ane v Podložu,
ker stojita na samem in sta podružnici podružnic.
Tuje odgovor, zakaj in kdaj je propadla cerkev sv. Petra na Ulaki. Zvon,
kelih, oltar sv. Petra in drugo opremo so prenesli v cerkev sv. Martina v
Podcerkev. Da je cerkev sv. Petra hitro propadla, sklepamo po kamnitem
vhodnem portalu in kropilnem kamnu, ki sta bila prenesena v hišo št. 5
(Točkovi) v Podcerkev. Portal, ki nosi letnico 1796 in ime gospodarja Hace-
ta, so po ustnem izročilu prinesli iz propadle cerkve na Ulaki. Cerkev sv.
Ane pa so rešili.
Iz zapisa, ki ga je starotrški dekan Urban Krivec 20. februarja 1790
poslal škofijski pisarni, vidimo, kako so se ljudje upirali zapiranju cer­
kva. V primeru cerkve sv. Janeza Krstnika v Cerknici tudi na neprime­
ren način. Krivec piše: »Po naročilu postojnskega kresijskega urada z dne
13. januarja 1790 naj bi jaz sporočil, če seje vredno ozirati na prošnjo, ki jo
je v imenu soseske vložil pri tamkajšnjem uradu cerkniški župnik, da bi se
v cerkniškem trgu ohranila podružna cerkev sv. Janeza. Tega naročila ni­
sem mogel izpolniti brez ogleda cerkve, kije sploh nisem poznal. Zato sem
si hotel ogledati to cerkev v Cerknici dne 17. februarja, ko sem se vračal
domov iz Ljubljane, pa sem se tedaj nepričakovano znašel v kar največji
življenjski nevarnosti. Če bi se zakasnil le za nekaj trenutkov, bi me vrgli v
vodo ali obsuli s kamenjem. Ko sem ob tričetrt na peto zvečer prišel v Čer-
knico, sem stopil do župnika v župnišče, ki je na koncu trga. Ob vstopu v
župnišče sem prosil za kaplana, ki naj bi me precej pospremil do cerkve, a
ponudil seje župnik sam. Takoj sva se odpravila. Medtem je župnik poslal
sluga k cerkovniku z naročilom, naj odpre cerkev. Taje tekel naprej, midva
pa sva šla mimo nekaterih hiš in prišla na prosto. Na levi so bili domači
cerkniški vrtovi, na desni pa Cerkniško polje.
Že čez nekaj trenutkov sem videl čez domače vrtove od vseh strani pri­
hajati ljudi. Vprašal sem župnika, kdo so ti ljudje in kam gredo, a nisem
dobil natančnega odgovora. Greva naprej, vendar je župnik šel počasi, vča­
sih pa je celo obstal. Končno sva prišla do cerkve na odprtem polju in našla
tam precej ljudi. Komaj sem prišel v cerkev in zmolil nekaj molitev, je žu­
pnik naročil zvoniti avemarijo, ker seje mračilo. Cerkovnik je zvonil precej
dlje, kot je v navadi. Potem smo šli iz cerkve. Na vprašanje neke ženske, če
bodo večernice, sem odvrnil, da zanje ni časa.
Ko smo spet krenili proti trgu, sem zaslišal od zadaj strašno zmerjanje,
med drugim klic: 'V vodo z njim!' Vprašal sem župnika, komu to velja. Od­
vrnil mi je, da so to pač glasovi. Do tedaj sem mislil, da sem med olikanimi
ljudmi in kristjani, ter nisem slutil nobene življenjske nevarnosti. Obrnil
sem se in zagotavljal ljudem, da cerkev gotovo ne bo zaprta, če so morda v
skrbeh zanjo. Ko smo prišli do mostu v trg, sem naenkrat zagledal strašno
množico ljudi, ki so enoglasno kričali: 'V vodo z njim! Udarite po njem!' (Ins
Wasser mit ihn, schlagt zu). Na smrt sem se prestrašil, še posebej zato, ker
so na mene začeli leteti kamni, od katerih sta me dva zadela v hrbet, da od
takrat čutim bolečine. Tedaj sem začel bežati. Bežal sem k cesarsko-kra-
ljevemu pobiralcu davkov. Komaj sem zaprl vežna vrata, je pritekla mno­
žica in se s kamni spravila nanje. Končno je prišel trški sodnik s sodnim
slugom in polagoma razgnal ljudi. Nisem se še počutil varnega. Ko sem
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 659

moral naslednji dan odpotovati, so se tu in tam že spet zbirali ljudje, zato

je cesarsko-kraljevi pobiralec davkov poslal pošto na vojaško poveljstvo v
Planino za vojaško spremstvo. To je res prišlo in me spremilo domov (v
Stari trg). To je resničen potek dogodkov, ki sem jih prestal, čeprav nisem
dal zanje nobenega povoda.
Že 19. t. m. sem zadevo sporočil slavnemu postojnskemu kresijskemu
uradu. To sporočam tudi ljubljanskemu nadškofijskemu ordinariatu kot
svojemu višjemu oblastvu, da to hudobijo cerkniške soseske kaznuje. Če
jih že ni treba kaznovati zaradi mene, pa jih naj zaradi drugih slabih po­
sledic. Iz njih bo sledilo, da se bo vsak pošten duhovnik branil službovati
na deželi, če bo to hudo kaznivo dejanje le površno obravnavano. Se manj
pa jih bo pripravljeno nositi breme dekanove službe, kije nujno povezana
z različnimi preiskavami. Iz okoliščin se zdi, da je to zlobno dejanje izha­
jalo naravnost ali posredno z vednostjo duhovščine, kajti za moj prihod
ni vedel nihče in tudi govoril nisem z nobenim človekom. Sel sem samo v
župnišče in bil tam največ 3 minute. Že tedaj sem videl ljudi, ki so z menoj
hiteli iz trga. Zunaj sem našel tudi cerkvena ključarja. Od kod torej klic?
Znamenje je moralo priti iz župnišča po cerkovniku, kije pred menoj tekel
naprej. Vendar se tega brez preiskave ne more trditi, kar vse prepuščam
višji oblasti, kateri se pokorno priporočam v milost, varstvo in obrambo.«
Iz pripisa vidimo, daje nadškof poslal to pismo skupaj z naročilom vrh­
niškemu dekanu. Ta naj v zadevi zasliši cerkniško duhovščino ter predloži
poročilo in svoje mnenje. Izid zaslišanja ni znan. Nadškof je na Krivčev do­
pis pripisal: »Da se izognemo hudim posledicam grdega ravnanja z loškim
dekanom Urbanom Krivcem v času opravljanja njegovih uradnih opravil,
sem prisiljen zahtevati primerno zadoščenje.« 1859
Postojnski okrožni urad je 8. aprila 1790 poslal zapisnik zaslišanja na
ordinariat, »da dobi dekan Urban Krivec zadoščenje za prizadeto krivico«.
V dopisu navaja, daje snežniško gospostvo raziskalo dogodek, s čimer naj bi
bila zadeva zaključena. V dopisuje tudi prošnja cerkniških podložnikov, naj
se ohrani cerkev sv. Janeza Krstnika. Okrožni urad ugotavlja, da »je dekan
Urban Krivec pri obisku te cerkve ravnal proti pravilom, ker ni upošteval
navodil hasberškega gospostva in ker je pregled cerkve opravil zvečer, kar
je dalo povod, da so se zbrali ljudje. Kljub temu je dogodek vreden kazni
in je treba najti krivce. Cerkniški župnik Gašper Faber zasluži najostrejši
opomin, s cerkvene strani pa ustrezno kazen. Čerkveni služabnik (mežnar)
Jakob Dragolič in ključar Matija Bizar izgubita službo kot neprimerna. Na
dva meseca zaporne kazni je obsojena Margareta Srebernak. Na stroške
cerkniške občine bo kazen prebila v ljubljanski kaznilnici. Potrebno je ka­
znovati tudi cerkniško občino, cerkev sv. Janeza Krstnika pa je treba zapre­
ti.« Na koncu prosi ordinariat, naj pove svoje mnenje o tej zadevi.
Izrecnega mnenja ordinariata nisem našel. Zanimivo je bilo zaslišanje.
Ker je predolgo, ga ne morem navesti v celoti. Župnik Faber je povedal, da
so ljudje zato planili na dekana, ker so mislih, da je prišel zapret cerkev.
Da cerkvi grozi zaprtje, je povedal ljudem sam; tako je bilo rečeno tudi ob
sestavljanju cerkvenih računov. Župnik je tudi povedal, da so na dekana
vpili samo fantje. Ko je videl, kaj se dogaja, je mimo mitnice brž odšel po
sodnika. Zaslišani so bili še: Jakob Dragolič, Matija Bizar, Miha Dovjak,
Miha Srebernak, Andrej Cingel, Pavel Kržič, Margareta Srebernak, Mari­
ja Sežon in drugi. Margareta Srebernak, stara 60 let, je rekla, daje prišla
k cerkvi zato, ker so ljudje govorili, da jo hoče dekan podreti. Dekanu je
rekla: »Zakaj nam hočete podreti cerkev? Tu (v Cerknici) nas je 55 kmetov
in jo lahko vzdržujemo.« Dekan je odvrnil: »Nič se ne bojte, mati, cerkev bo
že ostala!« Ona pa: »Hvala Bogu in vam!« Zdi se, da sojo obsodili zato, ker
je naročila Andreju Cinglu, naj gre pogledat, kajti »vzeti hočejo cerkev sv.
Janeza«. Domnevamo, da seje dekan Krivec po ogledu cerkve odločil, naj
cerkev ostane. Šestdesetletni Miha Dovjak je pričal, da je dekana prosil,
naj posreduje, da bi cerkev ostala. Ta mu je rekel: »Tako resnično kot sem
duhovnik - ta cerkev bo ostala.« Potem so pritekli ljudje in dekan je pred 1859 NŠAL, III/fasc. 26.
660 VI. poglavje

njimi pobegnil. Tudi na prošnjo Matija Bizarja je dekan odvrnil, da bo sto­

ril vse, da bo cerkev ostala.
Anton Zeller, upravnik hasberškega gospostva, je v dopisu zapisal, da
po nobeni uredbi ni utemeljena ohranitev cerkve sv. Janeza, saj stoji na
samem, ni uporabna za lokalno kaplanijo in nima imetja. Zato za »verski
sklad nič ne pomeni, naj jo zaprejo ali ne«. Ker pa trg Cerknica tako vztra­
ja, naj cerkev ostane, saj bi njeno zaprtje izzvalo še veliko večji upor kot ta­
krat, ko sojo samo pregledali. Zato predlaga, naj cerkev ostane, vzdrževati
pa jo mora cerkniška občina.1860 »Cerkljani« so zmagali!

I. Iz ljudskega izročila
Ljudska legenda o nastanku Cerkniškega jezera
»V kotlini, ki jo danes napolnjuje Cerkniško jezero, je bila pred davnimi
časi neka vas. Nekoč, na nedeljo v adventu, so tam plesali pozno v noč. Ko
so se plesalci najbolj divje zabavali, se na pragu plesne dvorane pojavi mož
častitljive starosti z dolgo, snežnobelo brado. Roke je vzdignil proti nebu
in prigovarjal tistim podivjanim plesalcem, naj se spomnijo, daje sveti ad­
ventni čas in naj nehajo plesati, 'sicer se bo zgodila velika nesreča'.
A družba seje iz starca norčevala in še naprej so se drli in poskakovali.
Starec seje vrnil še drugič in tretjič, toda njegovih svaril ni nihče poslušal.
Tedaj je odmašil sod, ki je stal v bližini, iz njega pa je začela teči voda, to­
liko vode, daje poplavilo vso vas.
Tako je nastalo Cerkniško jezero, v katerem, pravijo, živi tudi zmaj in
od koder v sušnem času voda vedno znova izginja.«1861
Čolnar Anton Lovko (Vrdjanov) z Dolenjega
Jezera okoli leta 1960. Foto: Jože Žnidaršič.
Založil TOBAK Ljubljana. Kartico hrani Boštjan
Mulec.

1860 NŠAL, III/fasc. 43, št. 37.

1861 J. Šumrada, Spremna beseda, str.
36.
1862
Pesem je z Dolenjega Jezera in je
umetna. Tudi to pesem mi je pove­
dal moj oče in sem jo zapisal, ko sem
bil v tretjem razredu osnovne šole.
Njemu jo je povedala njegova mati
Marija, rojena 1858. Glej J. Kebe,
Loška dolina, II. del, str. 557.

Pesmi in stare molitve ob Cerkniškem jezeru

Tožba starega Kranjca

Kaj doživel sem na svetu, Bog se usmil, kaj se godi,
vsak zlahka če živeti in pregreham kraja ni.
Sedanja kmetiška dekleta kakor žlahtne so gospe,
kakor iz škatlice so vzete, v zlatu, svili, to se ve.
Vsak je oškonban po soldaško,
zaje mu striže pod brado, hlače nosi po francosko,
Nemec, Lah je za pestjo.
Barke nam blago nesejo, žganje, vino ljubi vsak,
že kofe berač pijejo, kmal me to bi vrglo vznak.
Trgovci le na odrtijo in na oko,
obrtniki imajo goljufijo za tovarišico zvesto.
Kdor gosposki hoče biti, začne vero zaničvat,
da ga svet začne hvaliti, trapa večnega imenvat.
Kar srce je zlezlo v hlače, opasica pa v vrat,
glava noče bit drugače, torej jedla sem mešat.
Oh, ko bi ranjki oživeli, vidli, kaj je sedaj na svet,
za glavo bi se prijeli, naglo si želeli umret.
Če tako še dalje pojde, sam ne vem, kaj bo iz tega,
pa saj bo brez moje škode, kmalu pojdem s sveta. 1862
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 661

Vojaška pesem iz Martinjaka

1. 2.
Fantje se zbirajo, daleč masirajo, Po klancu špancira en zauber vojak,
daleč masirajo. ki greha ni delal, čeprav je bil mlad.
Marija jih je srečala, milo jih je vprašala, Nasproti pa pride dekletce mlado,
milo jih je vprašala: lepo ga pogleda, prav milo smehlja:
Kaj vam je, fantje vi, da ste tak žalostni, Jaz bi rada šla v klojšter, pa nimam blaga,
da ste tako žalostni? sem staršev prerevnih, mi manjka vsega.
Kaj ne bi bli žalostni, ko moramo na vojsko it, Za roko jo prime, jo v klojšter petja,
ko moramo na vojsko it. jo v klojšter pripelje pa jo nuncam čez da.
Kroglica prileti, fantič mrtev obleži, Čez tri leta pa pride Marija k njej v vas,
fantič mrtev obleži. lepo jo pogleda in reče na glas:
Fantič le gori vstan, gremo za Jezusom, Tvoj fantič je danes v vojski pal,
gremo za Jezusom. ker lepo je živel, v nebesa je šel. 1863
Ker si Boga častil, zdaj se boš veselil,
zdaj se boš veselil.

Pesem o sv. Pelegrinu iz Martinjaka

Stoji, stoji en zelen boršt,

pod borštom cesta uglajena,
po cesti fura furman mlad
in se joka na ves glas.
Srečal ga je en mlad fantin,
en mlad fantin, sv. Pelegrin.
»Le kaj je tebi, furman mlad,
da se jokaš na vse glas?«
»Konjički mi dol popadali,
ko ne bodo več gor vstajali.«
»Le pojdi, pojdi, furman mlad,
za eno sveto mašo dat!
Ko mašnik bode mašo bral,
konjčki bodo rezgetal.
Ko mašnik bo evangelij bral,
konjički bodo gor vstajal.
Ko mašnik bode povzdigoval,
konjičke bodeš domov peljal.
Ko mašnik mašo bo končal,
konjički bodo doma zobal.«
0 srečna fara, srečna vas,
ki sv. Pelegrina za patrona imaš. Ljudska izročila z narodnimi pesmimi so se v veliki meri prenašala iz roda
v rod ob zimskih večerih, ko je bila družina na peči. Družina Švelc iz Do­
Kjer bom hodil, kjer bom bil, lenje vasi 6 okoli leta 1965. Spredaj: mačeha Marija, roj. Škerlj; od leve:
oče Franc, Milena, Drago, mati Antonija in Gvido. Fotografijo hrani družina
sv. Pelegrina bom vedno častil. 1864 Švelc.

1863
Pesem mi je povedala Marija Matičič - Mehonova iz Mar­
tinjaka. Pesmi jo je naučila stara mati, rojena okoli leta
1850. Glej J. Kebe, Loška dolina, str. 485.
1864
Pesem mi je povedala Marija Matičič - Mehonova iz Marti­
njaka. Pesem jo je naučila stara mati. Glej J. Kebe, Loška
dolina, str. 484.
662 VI. poglavje

Pesem na Silvestrovo z Dolenjega Jezera

0 polnoči ure glas doni,

v hipu vse se spremeni:
Fint
staro leto je minulo, febUlTj HMhJM.NMU Uh/l
novo nam je nastopilo, 0- pol-no-či kure^. qlas dohi, vht-pu \ise se sp^-me- ni;
faL-kor 'blisk f-tecjsloje Jsk-rc prečTn rib- •&>) ne bb gfc- vet
kakor blisk goreč
šlo je staro preč
~ sk-ro le-td je mi- nui—Itf, no-vo namjt na-sto- pi-lo.
in nazaj ne bo ga več.1865

Pesem na novega leta dan iz Martinjaka Pesem na Silvestrovo v Šmarati

1. O naglo, naglo čas beži, Smo slišali ptičice peti

v brezmejno večnost zgine, ob lepemu staremu leti.
naj tudi kdo vesel živi, Se lepše 'mo slišali
vse časno hitro mine. v novemu letu,
To mislimo današnji dan, če bomo veseli vsi skup.
ko tek je leta dokončan, Veselo je srčece moje,
vsa srca naj prešine. ker vidi zveličanje svoje.
2. O Bog, dobrotljiv nam si bil, Le hitro gor vstani,
naj ti bo hvala peta, pleničke pregani,
za dobro, kar si nam delil, saj Jezus že rojen leži.
ves čas končanega leta:
Marija ga je rodila,
za zdravje, srečo, sladki mir, v plenice ga je povila.
za milosti vseh tvojih vir
te hvali duša vneta. V plenice povila,
v jasli položila,
3. Daj, Bog, da srečno leto bo, Svet Jožef za varha je stal. 1867
ki smo ga dans začeli,
podpiraj s svojo nas močjo,
%
sveto bomo živeli.
Odpusti stari dolg, o Bog,
a Smo
j '•sli -sa- li fii-ci-ce pe-ti/
rf|Jfrr|J ih
ob le- |»e-nu’ sVtUmu Ipfc'
obvari novih nas nadlog,
I r r, 1 1 Df f f,l I [ r,f I *Ji'-j ' i/J
a služmo ti veseli.1866
Se- le-pse mo sli-ša-li v io-ve-mu le-iu;Č£ bo-mo ve-se-li vsi sfcup’’^

Pesem vaškega nočnega čuvaja z Dolenjega jezera

Ker so bili požari tako številni, je oblast ukazala, daje moral vsako noč
en vaščan bedeti in varovati vas pred ognjem. V rokah je imel helebardo.
Da ni zaspal, je moral klicati ure, nočni čuvaj na Dolenjem Jezeru pa je
moral vsako uro zapeti: »Ura je enajst (dvanajst itd) odbila, gospodarjem 1865 Pesem pojejo na Silvestrovo po moli­
naznanila, varte (varujte) ogenj, varte luč, Bug vam daj svojo pomuč - in tvi rožnega venca v vaški cerkvi sv.
Petra na Dolenjem Jezeru. Nekdaj
svet Florjan.« Poleti je čuvaj čuval do druge ure zjutraj, zato je tudi zapel: sem z vaščani pesem pel tudi sam.
»Ura je dvej, vahtar je frej!« Pozimi pa je bedel do štirih zjutraj. Takrat je 1866 Pesem so peli na novega leta dan v

zapel: »Ura je štiri, vahtar gre k miri!« I ;- m

¥ U|J J Ul N. Illjj fJljLUpi P
U-rp dvoj j*. že od- bi- la, Go-sco-aar-jem
(L
]| U1 j. i j ,'i x j.1 u xfi i'' j, ji
*xm daj Sto-jo po-tuuc. In s*d Tlo- rj*r\, ll-rajt
>5
vaški cerkvi sv. Vida.
1867 Pesem pojejo na Silvestrovo v vaški
cerkvi sv. Marjete v Šmarati. Ker
/J 3=5
je edinstvena, jo objavljam, čeprav
la. Mar-te o-yhj,vnr-fe luo •
Šmarata ni ob Cerkniškem jezeru.
Transkribiral: Igor Cvetko, Glasbe-
nonarodopisni inštitut, SAZU, 1996.
1868 Anton Lovko (Vrdjanov) z Dolenjega
E Jezera, ustni vir. Njemu je to po­
alej, \uk% je fpij.
vedala stara mati Marija, roj. leta
1860. Transkribirala: prof. Valerija
Žabkar, maja 2010.
 Naselja ob Cerkniškem jezeru 663

Stare molitve

Angel Gospodov
Kaj angelci pravijo, v nebesih je lepo, v nebesih je svetlo. Bog nam daj
jih gledat, Bog nam daj jih uživat. Marija pravi: v paradižu so zlate hiše,
zlate mize, so vsi trije jogri, vsi trije, Marija med njimi kleči, bele bukve
v rokah drži, moli sveti roženkranc za pozabljene duše. Ena duša gre s
Kranjske gore, jo satan sreča: Ti duša ne greš z mano, znaš angelsko češče-
nje moliti. Srečen je tisti, kije tebe to molitev navadil, in srečen si ti, ki si
sejo naučil moliti. Se ni treba bati ne vode ne gore ne peklenskega ognja.
To molitev se mora moliti zjutraj in zvečer. Amen.1869

Zvečer
S svetim križem se pokrižam,
s petimi Jezusovimi ranami se odenem, »...zdravje naši mami.... ki rada s kruhom stre­
pod Marijinim plaščem zaspim in dušo že.« Otroška molitev iz Cerknice. Gospodinja
svojo nebeškemu Očetu izročim. 1870 Antonija Švelc, roj. 1923, Švelcova iz Dolenje
vasi 6, mesi kruh v mentrgi. Fotografijo hrani
Molitev pred spanjem družina Švelc.
Svet križ, k me duol položiš, Večerna molitev
s'm rjeku ležat,
trdnu zespat, Pojmo spat, Bog je zlat,
nobenga se bat, pojmo gledat na stezice,
tri angelčke poslat. na vodice, kaj Marija dela.
P'ru me buo vižou, 1871 Marija si v belem studenčku
drug' me buo špižou, 1872 nožiče umiva. Molimo jo,
tret' me buo h mrzim studenčk pjelou h ujčk'. 1873 star, mlad, ubog
Marija je tam klečala, in bogat. Hvaljen bodi
bejle ročice umivala, Bog Jezus Kristus. Amen. 1877
j'n grejšne dušice napajala.1874
Večerna molitev
Otroška molitev Pojdmo spat, Bog je zlat,
zlata postelja, zlati krog.
Jezušček tam gori v svetem božji dvori
sveti križ drži, z angelci sedi. S križem belim do polnoči,
angel varuh po polnoči,
Prve hlače nosim in kleče te prosim, Devica Marija do belega dne,
zdravje naši mami, ki me zjutraj drami, Jezus Kristus noč in dan
češe in umiva, meni srajčko šiva, pet krvavih ran.
zlatih jabolk reže, rada s kruhom streže.
Če sem zjutraj živ, naj Bogu
Ohrani mi očeta, ki je gnal past teleta, hvalo dam, če sem mrtev,
past v telečjo stajo, travnik za ograjo. naj Bogu dušo dam. 1*78
Če se volk prikaže, s kolom ga namaže,
1869
da nabit zadosti spet izgine v hosti. Povedal Jože Rok z Bloške police 15 (1). Molitev gaje naučila sta­
Ohrani mi še strice, brate in sestrice, ra mati Lucija Rok, roj. Sega, roj. 1831 v Žerovnici 27 (Šegova).
1870
Povedala Ivana Kandare iz Dan. Molitev jo je naučila stara teta,
al najprej pa meni ocvirkov na žgance deni.1875 rojena 1857.
1871
Vodil, nem. weisen.
Molitev k svetemu Miklavžu 1872
Hranil, nem. speisen.
1873
Zaspat.
Pridi sveti Nikolaj 1874
Povedala Tilka Korošec z Dolenjega Jezera, ki molitev še moli, ko
in obišči nas sedaj. leže k počitku.
1875
Povedala Marija Perušek iz Podcerkve. Molitev jo je naučila
Vsi te pričakujemo, tašča Ivana Perušek, roj. 1894, Cerknica 200, njo pa je naučila
vsi se že radujemo. stara teta. Glej J. Kebe, Loška dolina, str. 485-488.
1876
Povedala Marija Leskovec Kunstek. Pri njih so to molitev molili
Pridnim boš darov delil, otroci.
saj si vedno dober bil. 1877
Majda Ule, roj. Obreza (Tomaževa) iz Grahovega, rojena v Do­
lenji vasi 106, dec. 2009, ustni vir. Njo je molitev naučila stara
Če ne veš, kje sem doma, mati Karolina Petrič, roj. 1859.
naj te pa angelček pripelja. 1876 1878
Tončka Kraševec, roj. Levar (Bundrova), Dolenje Jezero.
664

VII. poglavje
RAZNOTEROSTI
A. Še druge zanimivosti Franca A. Steinberga iz leta 1758
1. Lov na polhe
Veliko pripoveduje tudi o lovu na polhe. Pravi, da te živalice prezimi­
jo v luknjah pod zemljo, ki jim po domače rečejo polšnje (Pauschina oder
Pillichlocher). Lovili sojih s samojstri (Pallaster)1 vjavorniškem bukovem
gozdu in na polšjih luknjah. Pasti so nastavljali zvečer, ponoči pa so si sve­
tili z baklami. Če je imel lovec poleg pasti na drevesu še več polšjih lukenj
(polšenj), je ujel več polhov.2 Za polšje luknje so morali plačati gospostvu3
za eno sezono: za dobre luknje 2 goldinarja in 16 krajcarjev, za srednje do­
bre 2 goldinarja in za slabše 1 goldinar in 42 krajcarjev. Pred tako luknjo
so nastavili past, ki je imela obliko zaboja iz desk. Takrat je bil ta veliki
hrib Javornik porasel z mnogimi bukvami.4 Lov traja celo noč. Nastavljajo
samojstre, ujete polhe pa jemljejo ven. Zaradi polšjega lova so se domačini
zelo zanimali za ta bukov gozd, ker so jim polšje kožice prinašale dobiček.
»Kožice prodajajo krznarjem, ki jih obdelajo in sešijejo v kvadratne kose,
ki jih po 60 skupaj prodajo naprej. Polšje kože rabijo kanoniki za podlogo
plaščev, ko v cerkvi opravljajo korne molitve, pa tudi ženske za krznene
podloge (Pelz-Futter). Pošiljajo jih tudi v tuje dežele. Tukajšnji deželani
sojih poleg škorpijonovega olja (Scorpion Oel)5 in drugega drobnega blaga 1 Pred nedavnim so te pasti imenovali
nosili v Holandijo, od koder sojih izvažali celo v Indijo. Ker so ti polhi zelo samojstre ali samojstrne.
debeli, kmetje njihovo mast stopijo, meso pa pojedo z zeljem ali repo, kar 2 Tudi danes lovijo polhe na skrinjice
in na pasti pri polšnjah. Se po drugi
jim zelo prija.«6 svetovni vojni sojih lovili tudi na
V drugem razdelku petega poglavja pravi Steinberg, da polhov ne pre­ škrilje. Na ravni skali so dvignili
ravno škrilj in jo nastavili s tremi
ganja hudič s pokanjem in žvižganjem kot njihov pastir ali čuvaj, kot piše klinčki. Na koncu vodoravnega
Valvasor, ampak je njihov sovražnik tak hudič, ki gaje sam že večkrat imel klinčka so nataknili vabo. Jože
Avsec, oktober 2007, ustni vir. Avsec
v svojih rokah in to je nočna sova (Nacht=Eule) velika uharica. je tako lovil s svojim očetom pri
Zgodbo o nočni sovi in polhih je Steinbergu povedal gospod pl. Hochen- kamnolomu med Ložem in Bloško
Polico.
wart. Doživel jo je njegov podložnik, kije žgal oglje v gozdu in bil hud lovec 3 Man zahlet fiir dergleichen
na polhe. Tisto noč je ujel na nastavljene pasti samojstre na stotine polhov. Pauschinen der Herschaft...
Kmalu zatem se je zaslišalo pokanje in žvižganje in od tistega časa ni mo­ 4 Dieser grosse und mit vielen
gel ujeti nobenega polha več, čeprav je nosil pasti od dreves v gozdno kočo. Buchen bewachsene Berg und Wald
Jauornig.
5 Škorpijonovo olje so pridobivali z
namakanjem škorpijonov v olivnem
olju. Po takratnem vraževerskem
prepričanju je to olje veljalo za
učinkovito zdravilo proti vsem
boleznim.
6 F. A. Steinberg, str. 70. Hinko
Dolenec, sodnik v Ložu, si je
okoli leta 1870 zapisoval, kaj je
doživel kot lovec v Loški dolini in v
okolici Cerkniškega jezera. Veliko
pripoveduje o lovu na polhe in o
tem, kako so si takrat ponoči svetili
še z baklami. Pravi, da je poznal
polharja Tomaža iz Kozarišč, »kije
nesel s seboj, ko je šel polhat, samo
za dva dni živeža, in to le koruzne
moke in nekoliko masti, v gozdu pa
je ostal še tretji dan in tretjo noč
in nalovil sam do 400 polhov«. Bil
je tako lačen, daje komaj prišel
domov. Čeprav se mu je od slabosti
že tema delala pred očmi, se polhov
ni dotaknil, da bi si jih spekel.
Dolenec pripominja, da »pravi
polhar bi raje prej od gladu poginil,
kakor si že v gozdu privoščil polha«.
Glej H. Dolenec, Izbrani spisi, str.
Steinberg je mojstrsko upodobil lov na polhe. Prvi je narisal tudi pasti. F. A. Steinberg, 1758. 63-64.
 Raznoterosti 665

Ta kmetje bil zmotno prepričan, da hudič kot polšji pastir s po- L

kanjem in žvižganjem odganja polhe, zato ne more nobenega več
ujeti. Menil je, daje ves trud zaman, in je šel počivat. Steinberg I
pa pravi, daje bilo to pokanje in žvižganje le od nočne sove. Polhi RS
so pač bežali v luknje iz strahu pred njo.7 73
tv
2. Najlepši jeleni
Steinberg nadaljuje, da je bilo na Javorniku še precej divja­
di, »razen jelenov, ki niso tu tako številni kakor v Avstriji in na ___ I IM; * '71

(avstrijskem) Štajerskem. Prvi vzrok za to je, ker v tem gorovju r

zapade zelo veliko snega in se živali nimajo kam umakniti, da bi ŽŽMS.
preživele. Drugi vzrok, da ni toliko divjadi kot v omenjenih de-
želah, je v tem, ker zanjo manj skrbijo in je veliko pobijejo divji OMrcgi
lovci (Wild-Schutzen). Tretji vzrok pa je v številnih roparskih ži- I
valih, kot so risi in volkovi (Luchsen und Wolfen), ki povzročajo I
tu veliko škodo.8 Res pa je, da so se ravno tukaj našli najlepši I te j
jeleni, dokler je bilo hasberško gospostvo v posesti knežje hiše I
Eggenbergov, ki so zdaj po moški strani izumrli. Pokojni knez I
Seyfried pl. Eggenberški je na tem območju ustrelil tako izre- I
dnega jelena, da ni po lastni izjavi našel takšnega na nobenem I s
svojem lovišču na (avstrijskem) Štajerskem. Zato je shranil nje- ■
govo rogovje kot izjemno redkost in mu pridružil rogovje vseh *■
jelenov, uplenjenih v tem gozdu in drugje, ne glede na to, kdo
in kdaj jih je ustrelil. Vse rogovje je dal v svoji sobi popisati in
poslikati.«9 Princa Wolf in Ulrich Schonburg VValdenburg
pred snežniškim gradom z uplenjenima jeleno­
Leta 1708 je Steinberg videl med veliko in malo mašo v javorniškem ma leta 1923. Zadaj sta logarja Janez Almajer
gozdu ustreljenega jelena, kije bil nenavadno velik. Njegovo rogovje in Razdrih ter služabnik Matevž Kočevar. Foto­
je bilo takšno, da skorajda ne bi mogel imeti več parožkov. Rožo (obrobljeni grafijo hrani Valerija Kandare iz Starega trga.
del roga je roža) je imel kakor zrasel čop, kjer naj bi bili parožki na vejah,
pa je sedelo pravo koščeno grmovje. Veji rogovja sta bili povsem enaki, a
obe debeli. Sam jelen pa je bil nenavadne, belo-sive barve.10 Potem pravi:
»To rogovje kaže, da so tukajšnji jeleni, čeprav jih je manj kot v drugih kra­
jih, nenavadno veliki. Knez Anton pl. Eggenberg je to rogovje podaril svo­
jemu očetu Seyfriedu v Gradec, kije bil velik ljubitelj lova, ta pa gaje kot
nekaj izrednega poslal na Dunaj njegovemu cesarskemu veličanstvu.«11
Daje bila v tistih časih divjad v naših krajih večja kot drugod, je ugoto­
vil tudi Valvasor, ko pravi, »da na Kranjskem uplenijo tako težke in velike
jelene, medvede in merjasce, da se z divjadjo drugih pokrajin Rimskega
cesarstva s Češko ne morejo primerjati«. To so mu potrdili visoki gospodje,
ki so bili odlični lovci, pa tudi navadni poklicni lovci, domači in tuji. Pravi,
da se tem bogatim trofejam tujci niso mogli načuditi.12
Steinberg potem zatrjuje, da se v tem gorovju v gozdu najdejo tudi med­
vedi, volkovi, risi, divje svinje, srne, zajci, lisice, divje mačke, kune, dihurji
in podlasice.13 V velikih množinah se pojavlja tudi perjad: divji petelin,
gozdni jereb in različne vrste divjih golobov, ki prebivajo v jamah in votli­
nah na Javorniku in tudi v votlih drevesih. Ljudje jih lovijo v gozdu in ob
jezeru. 7 F. A. Steinberg, str. 72-77.
9 F. A. Steinberg, str. 58-59.
Loški sodnik Hinko Dolenec pravi, da so mu okoli leta 1870 še »najstarejši polharji vedeli veliko
povedati, da so takrat po naših gozdovih prehajali tudi še roparji in tolovaji, katerih seje bilo 10 »... das seine Geweyhe fast keine
dosti bolj bati kakor medveda, in da je redkokdaj noč minila, da ne bi slišali tuliti volka in Zinken mehr gehabt haben. Die
lajati risa«. Pravi, da med polharji »redkokdaj mine tak razgovor, da bi v njem ne prišel na vrsto Rosen waren wie ein zusammen
'opankah, 'kosmantin', ako te je hudo prestrašil 'grdoba' - in kdo bi pomnil vsa imena in vse gewacksener Quasten und wo die
pridevke, katere prenaša medved po gozdu«. Dolenec piše, kako se je okoli leta 1860 Blaž Polončič Zinken nach den Stangen seyn
(Polonščev), roj. 1804, umrl leta 1886, z Dolnjih Poljan 5 srečal z medvedom: »Stari Polončič nam sollten, da sass ein ordendlich
je pravil, daje nekoč po gozdu prehajal in nasekoval dolgih prekel za slamnato streho. 'Zašel sem knorrichtes Gewachse. Die Stangen
v bolj grd svet. Rasla je košata hoja v skalovju in imela je veje bolj do tal. Ko eno privzdignem, da waren an sich selbst gleich, aber
bi si naprej pomagal, kar privzdigne glavo in zrohni proti meni - medved. Se nikoli kaj takega! Ne dicke und der Hirsch hatte eine
pedenj daleč od mojih stegen je bil gobec in še domov sem prinesel na hlačah izbruhnjene sline. ungewohwenliche Farbe, welche
Ne vem, kaj sem rekel, vem pa, da sem imel v mislih reči: 'Le umakni se, jaz se nimam kam, saj Weiss-grau zu seyn schiene.«
ti nič nočem!' In res se je medved mrmraje obrnil od mene, jaz sem pa še precej časa stal kakor 11 F. A. Steinberg, str. 59.
zid, predno sem se pripognil, pobral sekiro, ki mi je bila padla iz roke, in šel naravnost domov. 'Ali
verjamete, prijatelji,' je še pristavil stari Blaž, 'da dva dni nisem bil za nobeno delo in mi je moja 12 J. W. Valvasor, XI, str. 269.
stara očitala, da sem se zlenobil.'« Glej H. Dolenec, Izbrani spisi, str. 60-61. 13 F. A. Steinberg, str. 59-60.
666 VIL poglavje

Trije mladeniči z Otoka so leta 1709 pri Otočcu

z veslom ubili jelena, ki so ga volkovi prignali v
jezero. Ob tem je Steinberg zapisal: »Nedvomno
takšno divjad kmetje večkrat ulovijo in na tihem
pojedo, vendar se to zelo redko izve.« Narisal: F.
A. Steinberg, 1758.

Steinberg je opisal in narisal tudi nenavaden ulov jelena, ki so ga

20. junija 1709 izvedli trije kmečki fantje (Bauern-Buben) z Otoka v vodi
Cerkniškega jezera. Tega dne so v majhnem račjem čolničku (Enten-Schi-
flein) pri Otoku lovili race golice. Ko so pluli proti polotoku Drvošcu (Der-
voschez),14 so v jezerskem trstju slišali nenavadno šumenje. Bil je jelen,
kije pred volkovi pribežal v jezero iz javorniških gozdov. Ko so mladeniči
to opazili, so se mu s čolnom hitro približali in ga z veslom in močnimi
palicami pogumno napadli. Nagnali so ga v gosto travo in trstiko in ga
tako dolgo tolkli po glavi in drezali, da so ga čisto oslabili, in na koncu je
postal njihov plen. Ti »tepeški lovci« (Klopf-Jager) so najprej nameravali
žival skriti v grmovje, a so se zbali, da jih je morda kdo opazil iz okoliškega
gozda. Ker tako velikega jelena niso mogli spraviti v svoj čolniček, so šli
domov in povedali, kaj so naredili. Starši so nato prišli z velikim čolnom in
ubitega jelena prepeljali v vas. Medtem pa so že obvestili trškega sodnika
(Markrichter) v Cerknici, ki je prišel k Steinbergu na Marof, oba pa sta
šla na Otok. Ker ni bilo izkušenih lovcev, so poklicali mesarja, ki je po
Steinbergovih navodilih jelena iztrebil, sodnik pa gaje dostavil gospostvu
na hasberški grad. Na koncu zgodbe je zanimiva Steinbergova pripomba:
»Ni dvoma, da takšno divjad kmetje večkrat ulovijo in jo na tihem pojedo,
vendar se to zelo redko izve,«15 ki dokazuje, da so prebivalci vasi ob Cerkni­
škem jezeru v vseh časih podobno lovili divjad in na tak način svojo skro­
mno prehrano vsaj malo obogatili z živalskimi beljakovinami. Sklepamo,
da otoških fantičev grof ni kaznoval, ker Steinberg tega ne omenja. V naših
časih je ne bi tako poceni odnesli...
3. Na jezeru ubita mlada medveda (leta 1721) 14 Domačini so še pred nedavnim rekli
temu polotoku »Drvosejč«. Anton
Steinberg piše, da sta bila leta 1721 na Cerkniškem jezeru ubita dva Lovko (Vrdjanov), avgust 2007, ustni
mlada medveda, kar je prikazano na risbi št. 8. Kmetje z Dolenjega Jeze­ vir. Sedaj se imenuje Otočec.
ra so blizu otoka Gorica pod vznožjem Javornika zaradi paše zgradili hlev 15 F. A. Steinberg, str. 56-57.
(einen Stali erbauet), kjer je živina prenočevala, zgodaj zjutraj pa so jo 16 V resnici je imela tu vsaka hiša
svoj hlev, kar je vrisano tudi v
pastirji odgnali na pašo.16 Zgodilo pa seje, da seje medvedka z mladičema franciscejskem katastru. Temu
pridružila čredi goveje živine, ki je bila zaradi nenavadne druščine tako mestu se še danes reče Pri hlevih.
prestrašena, daje v velikem diru pritekla nazaj v hlev. Prav v tistem času 17 »Indem nun zur selbigen Zeit
pa je bilo na Gorici nekaj kmetov, ki so vlačili podrta drevesa za prodajo.17 in dieser Gegend sich bey der
Insul Goriza einige Bauern
Ko so videli, kako živina teče nazaj v hlev, jih je zaskrbelo, ali se bodo lah­ aufhielten, welche das, in dem
ko s plavanjem rešili čez še ne preveč naraslo jezero; hkrati pa so začeli Wald, geschlagene Holz abzufuhren
beschaftigen waren.« Iz tega zapisa
glasno kričati, da bi medvedko z mladičema prestrašili in odpodili. Medve­ vidimo, da so kmetje z Dolenjega
di so zaradi kričanja postali samo še bolj divji in so planili nad kmete, ki so Jezera že takrat prodajali les.
 Raznoterosti 667

Možje in fantje z Dolenjega Jezera so se leta

1721 pri Gorici v čolnu komaj ubranili pred raz­
jarjeno medvedko. Steinberg je zapisal, da sta
mladiča njeno predrznost plačala z življenjem.
Narisal: F. A. Steinberg, 1758.

morali bežati v bližnje grmovje in na vrh Gorice. Nekaj pa jih je skočilo v

čoln in se odpeljalo na jezero, a medvedka z mladičema je razkačena zapla­
vala za njimi. Ko je bil čoln že nekoliko oddaljen od brega in seje upočasnil,
gaje medvedka zlahka dohitela. Zgrabila je čoln in hotela vanj. Takrat pa
so se kmetje opogumili in začeli z močnimi vesli tolči po zasledovalki. Na
pomoč so poklicali še druge, ki so stali na bregu, da so s svojim čolnom pri­
hiteli na pomoč tovarišem v stiski. Ko je medvedka to videla, jo je minilo
vse veselje do boja in je začela bežati. Ker je bila močnejša in v plavanju
hitrejša, hkrati pa tudi sposobnejša prenesti udarce kot njena mladiča, se
je rešila. Tako sta medvedkino predrznost plačala z življenjem samo njena
mladiča, saj njuna koža še ni bila dovolj utrjena za tako hude udarce z ve­
sli (Ruder-Stosse). Njuni koži so poslali njegovi ekscelenci grofu Gašperju
Kobenclu, lastniškemu gospodu hasberškega gospostva, v Ljubljano.18
Steinberg je opisal tudi srečanje z medvedom - ribičem, o čemer mu
je pripovedoval njegov prijatelj in stari ribič Andrej Krištoflič. Ko je jezero
že usahnilo, je šel s sakom k mlaki, ki jo je dobro poznal, da bi proti večeru
ulovil nekaj manjših rib. Ko je skozi trščico prišel tja, je pred seboj zagledal
velikega medveda, kije s tacami lovil ribe. Tako seje ustrašil, daje dvignil
kvišku sak in glasno zakričal. Tacasti ribič (Bratzen-Fanger) pa je takoj
zbežal, ne da bi mu kaj žalega storil.19

4. Steinbergov nesrečni padec na Otoku (leta 1735)

V enajstem poglavju pripoveduje o svojem nesrečnem padcu. Konec sep­
tembra 1735 je na Otok povabil na lov nekega cesarskega oficirja, rudar­
skega sodnika ter gozdnega mojstra Janeza Antona Podobnika. Podobnik
je pripotoval iz Idrije. Z njimi so bili še trije lovci, neki podoficir in slu­
žabnik. Steinberg jim je hotel pokazati, kako se na Cerkniškem jezeru v
enem dnevu lovijo ribe in divjačina, seje in žanje žito ter kosi tra­
va. Pravi, da so ravno takrat na Otoškem griču želi ajdo, v Otoškem Obrhu
pa so med kamenjem lovili menke, zato mu to ni bilo težko pokazati.
Ob prihodu na Otok so se srečali z znanim in izkušenim ribičem Mihom
Zajcem, ki je imel koso na rami. Steinberg ga je prosil, naj odpelje konja s
hlapcem h kmetu županu in tam poskrbi zanju. Potem pa naj v Otoškem
Obrhu zanje ujame nekaj menkov, jih odnese k županu in tam za vse naroči
kosilo. Čeprav seje mož odpravljal na košnjo, je Steinbergu na ljubo to opu­
stil, odnesel koso domov in odšel v Obrh lovit menke. Steinberga so medtem 18 F. A. Steinberg, str. 57-58.
dohiteli lovci s psi gonjači, ki jim je velel, da naj kake četrt ure zatem, ko 19 F. A. Steinberg, str. 161.
668 VII. poglavje

bodo prišli do Otoškega griča, spustijo pse, da bi si privoščili lovski užitek.

Toda to je preprečila nevarna nesreča. Na vrhu, kjer so hoteli loviti lisice
in zajce, mu je skočil pred noge zajec, ki so ga lovci hoteli že ustreliti. Ker
pa so bili kmetje pri delu, tega niso mogli storiti. Zajec je odskočil, da bi
stekel čez grič. Steinberg pa je hotel to preprečiti in zajca ustreliti. Toda
ko seje plazil skozi grmovje, seje zapletel v trnje, tako da ni mogel naprej.
Izgubil je ravnotežje in v padel čez skale in pečine v globino, kar je pomeni­
lo zanj veliko življenjsko nevarnost. Pri tem sije z dvojnim udarcem prebil
klobuk na glavi in kožo na lobanji, puškina cev pa seje zlomila na tri dele.
Ker je občutil v glavi hude bolečine, je menil, da mu je počila lobanja in se
mu bliža konec. Ko pa se je potipal po glavi, je ugotovil, da ima lobanjo še
celo. S krvavim obrazom je obležal tam, dokler ni prišel k njemu omenjeni
oficir. Ko ga je našel v takem stanju, se je zelo prestrašil. Iz glave je na­
mreč tako krvavel, kot da bi mu uhajali možgani. Oficirje zaklical: »O Bog!
Kaj pa zdaj?!« Steinbergu je odleglo in odgovoril mu je: »Gospod, bo že šlo,
kakor Bog hoče.« Potem so mu glavo tesno povezali s sveže opranim prtom,
sam pa sije z dvema prstoma zatiskal rano.
Medtem so zajec in psi tekli naprej.
Kmalu so prišli za njimi tudi lovci, ki
so se njegovega, s krvjo oblitega obraza,
zelo prestrašili. Velel jim je, naj prive­
žejo pse, sam pa se je postavil na noge
in šel proti Otoku. Spotoma je oficirju
pokazal kraj, kjer so ljudje želi ajdo,
sejali ozimino in delali na njivi. Mimo­
grede mu je še pokazal, kako nekateri
na jezeru kosijo seno, in mu rekel, da bi
se lahko ves dan zabavali z lovom in v
Otoškem Obrhu z rokami lovili menke,
če se ne bi pripetila nesreča. Med pogo­
vorom so prišli do vasi Otok, od koder
je takoj poslal sla k padarju (Bader)20
v Cerknico, ki naj bi šel v Lož k njego­
vemu bratrancu (zu meinem Vetter) ce­
sarskemu župniku in ga tam počakal.
Medtem si je želel s kisom sprati rane, a ga niso imeli. Pri roki je bilo Ker je jugoslovanska vojska porušila most pri
Malenščah, so se vaščani z Laz leta 1941 prepe-
samo pokvarjeno vino. S tem sije očistil rano in položil nanjo v vinu sprane Ijevali na drugo stran struge s čolnom.
koščke slanine, ker ni imel drugega.21 Povezal je rano in sedel poleg oficirja
na konja. Odšli so proti Gorenjemu Jezeru, kije kake pol ure oddaljeno od
Otoka. »Komaj smo odšli iz vasi, žeje prišel kmet Miha Zajc s štirimi men­
ki, ki jih je ujel v Otoškem Obrhu in so bili po dva pednja dolgi. Tako sem
oficirju nazorno pokazal, da lahko na tem jezeru ljudje istočasno lovijo,
žanjejo, ribarijo in kosijo.
Potem smo prišli do Gorenjega Jezera. Tu smo morali čez strugo pri
Malenščah, kjer je menda nekoč stal mlin, a takrat je bila voda zelo nizka.
Oficirju sem rekel, da bomo tu lovili ribe. Zelo se je začudil in ni mogel
verjeti, da bi bilo tu moč uloviti eno samo ribo, saj je bilo jezersko dno čisto
suho. Toda prav tako, kot je omenjeni Zajc z Otoka ulovil prve menke, so
ribiči z Gorenjega Jezera tudi tu prej kot v četrt ure ujeli štiri lepe ščuke
in jih odnesli h kmetu županu, kjer smo obedovali, nad čimer je bil moj
gost zelo začuden. Ko bi to videl kak drug tujec, ki bi hotel imeti poročilo o
jezeru in bi bil povsod zraven, bi se še bolj čudil kot ta oficir. Vendar priha­ 20 Iz tega vidimo, da so imeli tega leta
jajo popotniki na jezero večinoma takrat, ko se vse to ne da videti, možno v Cerknici že padarja.
je le takrat, ko jezero usiha in so lahko navzoči pri ribolovu v nekaterih 21 Skoraj gotovo si je Steinberg dal na
rane salo. Kmečki ljudje so živini
jamah.« Na koncu poglavja pristavlja, da ne more jamčiti, da bo po svojem še pred nedavnim rane namazali s
petnajstletnem bivanju, tu v bodoče kljub marljivemu raziskovanju odkril salom.
še kaj novega.22 22 F. A. Steinberg, str. 155-159.
 Raznoterosti 669

B. Redki in dragi kamni na gričih ob Cerkniškem jezeru leta

1778
Francoski naravoslovec in zdravnik Baltazar Hacquet (1739-815) je
mnogo potoval po naši deželi in napisal delo Oryctographia Carniolica, ki
je temelj naše geologije in mineralogije.23 V prvi knjigi iz leta 1778 je opisal
tudi redke in drage kamne, ki jih je našel na gričih ob Cerkniškem jezeru.
O jezeru piše takole: »Poplavljanje jezera ne škodi travnikom, če le ni
predolgo. Kadar pade veliko dežja, se pogosto šele čez tri tedne prikaže
voda, ker se morajo najprej napolniti globoke jame. Potem pa se voda dolgo
zadržuje, kajti vodotopni apnenec ne tvori le kapnikov, ampak zamaši tudi
jezerske odtoke. Druge jame so na debelo pokrite z ilovico in laporjem. Naj­
prej začnejo požirati jame: Karlovici, Vranja jama in Bobnarice. Edini, ki
je pojave na jezeru do zdaj razlagal, je bil Steinberg, drugi so le prepisovali
od njega. Tisti pred njim so povedali o Jezeru komaj kaj izvirnega. Celo
Schonlebnu se je to zgodilo. Ta je dejal: 'Ker so najstarejši pisci le malo
govorili o tem jezeru, je lahko nastalo tako, da seje prevrnil del gore, kakor
nam je znano v drugih podobnih primerih. Okoličani pa morajo paziti, da
se požiralniki, ki požirajo vodo, ne zamašijo z naplavljenim lesom.'
Tudi Valvasor ne pove o tem ravno veliko, kakor pravi tudi Steinberg.
Kar pa je napisal o zapovrstnem odtekanju vode skozi požiralnike, je vse Baltazar Hacquet (1739-1815) je bil francoski
prej kot resnično. Morda se je to res kdaj zgodilo, ampak on je nasploh naravoslovec in zdravnik. Bil je kirurg v idrij­
zavzet zlasti za čudežne pojave. Gotovo je Cerkniško jezero res nekaj ta­ skem rudniku in je veliko potoval po naši deželi.
Njegova »Oryctographia carniolica« je temelj
kšnega, ampak Valvasor vseeno pretirava.« naše geologije in mineralogije. Leksikon Cankar­
Nato Hacquet opisuje, kako se je z Loškega podal raziskovat hribovje jeve založbe, 1973.
na južni strani. »Pod manjšim hribovjem na južni strani je zanimiv apnen­
čast grič, kjer se nekoliko više nahaja druga vrsta prodnatega kamna, ki
je sive barve in občasno prinaša s seboj lepe kristale. Čeprav sem po tej
pokrajini veliko iskal, nisem našel nič posebnega, le po večjih nalivih je
najti lepe in čiste kristale, s katerih spirajo zemljo tamkajšnji prebivalci,
jih zbirajo in prodajajo ljubiteljem. Gora, na kateri jih je mogoče najti, je
Ranza Rebra. S te gore teče v dolino voda, ki nadaljuje pot skozi Cerknico
v Jezero. Potem sem šel naprej čez Slivnico, kije iz prav takšnega apnenca
in večinoma brez zemlje in drevja (meistens von Erde und Baumen kahl).
Tu pa tam se najdejo v njej majhne jame, v njihjia se pogosto zadržujejo
golobi. Največji od njih pravijo Vremenska ali Čarovniška jama. O tem
govori Valvasor, toda v času Marije Terezije so te namišljene zgodbe začele
izginjati. Celo pri preprostih ljudeh seje to že skoraj izgubilo v pozabo.« V
nadaljevanju še govori o vremenskih jamah.
Ko je šel uro daleč proti severu, je tam spet naletel na nastavek rožen-
ca (Hornstein), ki je bil mestoma izpolnjen s kristali. »Roženec, ki leži na
apnencu, je temno siv, pogosto progast, na več krajih pa močno prepreden
s kremenom. Kremenovi kristali so navadno mlečno bele barve, med njimi
pa jih je bilo tudi nekaj podobnih ametistu, vendar so bili zelo lomljivi in
barvno neobstojni. Prosti kristali, ki sem jih tukaj našel, pa so bili, kot
sem povedal že zgoraj, z dvema konicama in osemnajstimi stranskimi plo­
skvami. Nekateri niso imeli vseh ploskev, ampak so bili naravno zaoblje­
ni in nekam mastnega videza kakor quarzum pingue (mastni kvarc). Na
Ogrskem sem na to stvar naletel le dvakrat, čeprav je predgorje Karpatov,
kjer se nahajajo kristali, nenavadno bogato z različnimi kristalnimi obli­
kami, kakor je mogoče videti iz Scopolijeve Kristalografije. Na nekaterih
krajih, kjer so kamnolomi za glažuto, sem videl velike zagozde roženca in
kremena, kako so gole ležale pod nasipom. Proti površini so bile obrnjene
z nazobčanimi izboklinami, ki so bile rjavo-sivo obarvane, a pogosto tudi
prevlečene s kristali. Manj sem se čudil temu, da so bili kamni črni od ze­
mlje, kot dejstvu, da so od njih sprejeli črnino tudi kristali, s tem pa izgu­
bili svojo prozornost. Poleg tega sem našel tam še naslednje vrste kamnov:
Velike črne jajčaste krogle s premerom od gosjega jajca do polovice 23 Leksikon Cankarjeve založbe,
ali enega čevlja iz zelo gostega roženca črne barve, ki se včasih preliva v Ljubljana 1973, str. 327.
670 VIL poglavje

pepelnato sivo in je povsem neprozoren. V prerezu se sveti kot črn pečatni

vosek. Zdi se mi, daje to Silex nigricans Walerii ali, kakor mu tudi pravijo,
Petrosilex opacus. Pogosto imajo ti kamni skorjo iz finih kremenastih kri­
stalov, kar pomeni, da svoje okrogle oblike niso dobili zaradi razpadanja,
kot se domneva za rožence, ki se najdejo v krednih plasteh. So gosti in le
redki se razletijo na koščke. Če bi jih dobro spolirali, bi marsikateri kos
imeli za črni jaspis (Lapis Thracius). Iz njega se dajo napraviti najboljši
liditi. Tu jih je moč najti samostojno v laporju.
Drugič: Petrosilex stillatitius, storžast ali kapniški sivi roženec. Mesto­
ma je prepreden z ahatnimi žilami z belo- ali azurno-rumenimi šeststra-
ničnimi kremenčevimi kristali. Tudi roženčeve konice so prevlečene s taki­
mi kristali. Če tak storž odbijete, je znotraj zelo gost in sestoji iz krožcev,
ki se menjavajo v beli in sivi barvi.
Tretjič: Petrosilex achatinus subdiaphanus albo caerulescens. Ta kra­
sni roženi ahat se pogosto razbije v zelo veliko koščkov, ki so včasih obro­
bljeni z omenjenimi kristali, pogosto obarvanimi z barvo češkega topaza.
Mnogi pa so tudi zelo mastnega videza, podobno kot mastni kremen.
Četrtič: Ista vrsta kamna, vendar je temno rdeče barve, pomešane s
sivo modro (kot oniks in kalcedon). Je prav tako prozoren kot prejšnji in
ima zelo lep videz, najbolj je soroden krvavemu ahatu.
Petič: Mlečno beli ali beli ahat, zelo prozoren, močno podoben kalcedo-
nu, včasih z madeži, ki vlečejo na modro.
Šestič: Mesnate barve, preprežen z belimi madeži, ki tvorijo v njem
majhne jamice, napolnjene s kristali (crystallis acaulibus), ki se končujejo
s šestimi ploskvami. Ta roženi ahat je manj prozoren, najmanj prozoren pa
je naslednji: Achates tricolor ali tribarvni roženi ahat. Je vedno sive, ru­
mene in mesne barve. Vse do rumene barve je prozoren. Mešanica barv ni
progasta, marveč pegasta. Ta vrsta je manj lomljiva kot prejšnje. Rumeni
cerachates, pomešan z rdečo in sivo barvo, je čisto neprozoren. Včasih je
obdan s črnkastimi in slabo prozornimi kristali. Za zadnjih šest vrst velja,
da so pravi ahati, le da so zelo lomljivi, zato jih imenujemo roženi ahati.
Škoda, da jih ni več na enem kraju, so namreč zelo prijetnih barv. Ne ležijo
globoko pod zemljo.
Tudi sivi in rdeči jaspis se da najti v tej pokrajini. Vendar sem jih našel
samo na površini in so bili zato zelo krhki. V globini bi se verjetno našli
gostejši primerki, ki bi jih bilo mogoče tudi prodajati.
Najbolj nenavaden primer, ki sem ga videl v tej pokrajini, je kristal,
ki so ga našli kako leto pred mojim prihodom. Omenjeni naravoslovec, ki
je šel po sledeh mojih raziskav, jih ima kar nekaj v svojem kabinetu. Kri­
stal je šesterokotne oblike in meri pol cole v višino in kako colo v prerezu.
Je samo prizma, na obeh koncih v sredini upognjena (eingebogen), tako
na zgornjem kot na spodnjem koncu ima šest konic, ki tvorijo prav toliko
kristalov in predstavljajo piramide s šestimi ploskvami. Dvanajst konic
ali kristalov ne sedi na ploskvah velikega kristalnega telesa, marveč na
vogalih, čisto na robu. Visoki so dve ali tri črte (črta je dvanajstina cole) in
spodaj prav toliko široki. Po svoji obliki zasluži ime corona imperialis, saj
predstavlja krono prvih rimskih cesarjev.
Nedaleč od tega kraja, pri Mahnetih (Machneteh), se lomi zelo trden in
pisano pegast prodnik v plošče, debele dve do štiri ali tudi več col. Njegovo
poglavitno vezivo sta kalcit in kremen. Skorja, ki ga pokriva, je zemljaste
barve in iz samih majhnih bradavic. Sestavine tega kamna so take kot pri
ahatu in jaspisu. Kraj, kjer lomijo ta roženec ali prodnik za glažuto, se
imenuje Otonica (Odenize) in obsega pet hiš tamkajšnjih kmetov.
Po tem in po gori Rama Rebra sem utemeljil svojo domnevo, da kristali,
ki se najdejo ob Cerkniškem jezeru, ne prihajajo iz jam, marveč od pred­
gorja, ki ni samo iz apnenčastih sort.«24 24 B. Hacquet, n. d., str. 138-145.
 Raznoterosti 671

C. Razni zapisi Jožefa Bevka, cerkniškega kaplana in kurata

na Križni gori
Tu objavljam še nekaj drugih Bevkovih zapisov. Leta 1845 je bil kaplan 25 J. Bevk, Popis Križne gore in božjiga
na Blokah, potem kaplan v Cerknici in od leta 1850 do 1860 kurat pri bož- pota, Slovenski romar, Koledar
jepotni cerkvi sv. Križa na Križni gori nad Ložem. Na Blokah in v Cerknici 1858, str. 24.
26 Glej J. Kebe, Križna gora, str. 66-
seje podpisoval s psevdonimom »Podgrivarski«, ko je bival na Križni gori, 67.
pa »Križnogorski«. Poleg pastoralnega dela za romarje, ki so v velikem šte­ 27 Glej naslednjo opombo.
vilu prihajali iz vseh koncev Slovenije in Hrvaške na Križno goro, je duhov­ 28
Zgoraj je povedal, da 'do občinskega
no oskrboval tudi vasi. Ko je leta 1858 popisal božjepotno cerkev sv. Križa, gojzda v lepim vremenu seljani po
je pristavil: »Duhoven (na Križni gori) ima tu čez 500 duš oskerbovati v tri ure potrebujejo'.
vaseh: Lepsen, v zglavji jezera (Gorenje Jezero), Bloško polico in Podlož. 29 Podgrivarski (Jožef Bevk), Huda
zima na Blokah in raba šmečev,
Poroke in kersti se v Starim tergu opravljajo. Kader gre duhoven (s hriba Novice, 3 (1845), str. 62-66. Več
na Križni gori) kam obhajat, čelo in herbet suhote na poznata, kar je zares Bevkovih zapisov je zbranih tudi
v delu J. Kebe, Križna gora, str.
dober lek zoper putiko.«25 Prav v tem zapisu je ohranil ljudsko izročilo, 60. Od piscev o bloškem smučanju
da so se ljudje pred Turki zatekali tudi na Križno goro: »Les so se ljudje jih več ne omenja, daje bil ta
»Podgrivarski« bloški kaplan
Turkam in morde tudi kaki drugi nadležni derhali umikovali, kjer je bilo Jožef Bevk. Prim. M. Jeločnik,
kaj lahko se s slabim orožjem braniti, posebno od polnočne strani (severne Pomen ljudskega smučanja na
strani, op. J. K.), kjer čversti zid stoji brez človeškiga truda.« Otroci iz teh Bloški planoti, NL (1981), str. 197.
Valvasor piše v četrti knjigi, pogl.
vasi so hodili na Križno goro k verouku in tam imeli tudi prvo sveto obha­ 28, str. 584, o železnih derezah,
jilo. Duhovniki, ki so bivali na Križni gori, so imeli tudi šolo za te otroke ki jim na Kranjskem pravijo
krampeži, nato pa nadaljuje: »Poleg
in so jih učili brati in pisati. Janez Ule, roj. 1827, z Goričic 2 (Uleč) je z tega poznajo kmetje ponekod na
drugimi otroki iz Lipsenja in z Goričic hodil med tednom na Križno goro v Kranjskem, zlasti pri Turjaku
in tam okoli, neki redek izum,
šolo in se naučil brati in pisati.26 kakršnega nisem videl še nikoli
Leta 1845 je Bevk v Novicah objavil znameniti članek Huda zima na v nobeni deželi, namreč, da se
spuščajo pozimi, ko leži sneg, po
Blokah in raba šmečev, kije sploh prvo poročilo o bloškem ljudskem visokem hribovju z neverjetno
smučanju. Resnici na ljubo je treba povedati, da Valvasor niti z besedico naglico v dolino.« (Es haben auch
die Bauren in Crain an theils Orten
ne omenja bloškega smučanja, kar mu mnogi napačno pripisujejo.27 Smu­ sonderlich bey Aursperg und
či je Bevk takole opisal: »To orodje imenujejo šmeče, in tudi plohi se mu dort herum eine rare Invention,
pravi. Šmeče so bukove deske, po 5 čevljev dolge, 6 do 7 palcov široke in welche ich niemaln in einigem
Land gesehen, nemlich, im Winter,
pol palca debele. V sredi so z usnjato podvezo previdene, kamor se stopalo wann der Schnee ligt, liber einen
vtakne, de k nogi desko derži, in kjer se stopi, de ne polzi, je klobučina per- hohen Berg, mit unglaublicher
Gechwindigkeit hinnuter zu faren.)
bita. Sprednji konec šmečev je senem enak; de v sneg ne rije, je nekoliko Prim. tudi M. Rupel, Valvasorjevo
zakrivljen, kar se lahko naredi, če se v to rabo odločena in gladko razobla- berilo, Ljubljana 1969, str. 146-147.
na deska pri ognju ogreje in umetno zakrivi. V tem selu (Metuljah) ljudje Valvasorje seveda Bloke poznal,
saj je v osmi knjigi opisal župnijo
smeče najpridnejši rabijo, clo ženske ob nedeljah po njih pridejo k božji Bloke (Pfarr Oblok). Župnija je
službi. Dvoje takih šmečev, ko sim jih v c. k. pisarnico kmetijske družbe bila cesarska s pravico prezentacije
za poskušnjo poslal, je Juri Šraj, kmet v Metljah (Metule) naredil... Prav (župnika je predlagal cesar).
Župnijska cerkev je bila posvečena
serce se človeku veseli, kader se po debelem snegu in čez visoke zamete, zavetniku sv. Mihaelu nadangelu.
posebno po ravnim (če se preveč sneg ne primlje) urno šmeče potiskaje, Takrat je bil bloški župnik Jakob
Matičič (Matthizhiz), kaplan pa
skorej, kar iz skušnje povem, tako hitro, kakor po kopnim, zamore spreha­ Valentin Milesič (Millesich). Pravi,
jati. Hoja v hrib je bolj težavna in kesna, kjer je treba na ovinke hoditi, in da se na dan sv. Mihaela zbere v tej
župniji na letnem sejmu in žegnanju
če je treba dolgo v reber iti, se hitrej in ložej v kerpljah, ko po šmečeh pride. veliko ljudi vseh narodnosti, ki
Na zdol pa kdor je vajen, se ko blisk po gladki dolini spusti. Tisti pa, ki je pripeljejo s seboj veliko živine
na šmečeh menj zurjen, se dolge palice posluži, na ktero se navdol dersaje (machtig viel Viehes herbei frihren).
Slovesnosti v cerkvi trajajo skupaj
naslanja.« s sejmom tri dni. Ker je ta kraj pod
dvema deželnima sodiščema, pošlje
V začetku istega sestavka je opisoval hudo zimo na Blokah. »Sneg je vsakokrat grof Turjaški in deželni
tu po 3, 4 in tudi včasi po 5 čevljev debel. Razen tega pa navadna burja maršal svoje bobnarje in piskače
z njim silne zamete dela, skidane poti kmalo spet zasuje in večkrat za in nekaj vojakov z zastavo. Gospod
grof deželni maršal postavi vedno
pešcam komej toliko sledu odgazi, kolikor pred njim pusti. Kdo zamore dva ali tri velike turške šotore
takrat zmerzle derva tako dalječ28 sekat iti in domu zvozevati, kader mu (grosse Tiirckische Zelte), kjer se
drenja največ ljudi. Valvasorje
skorej bližniga soseda ni moč obiskati? Strašno hudo je, v taki zimi brez popisal 16 podružnih cerkva. Pri
derv biti! Marsikteri kmet je persilen potrebno orodje, kar se je tudi pri Marijini cerkvi na Velikih Blokah
je opazil lep, velik tabor (Tabor), ki
nekterih letaš godilo, za kurjavo oberniti, de saj peč en malo ogreva.«29 so ga zaradi turških vpadov zgradili
Kmete je učil, da naj čuvajo gozd in kako naj posekajo drevesa, da bodo Turjaški grofje. Na tem kraju je
dedni sovražnik (Turek) večkrat
parobki čimprej strohneli. »Ko bi pač vsi grajšinski gospodje, kterih kme­ izkusil viteško hrabrost braniteljev.
tje pravico imajo v občinskih gojzdih derva sekati, hotli slehernimu svoj Na koncu pravi, da se v tej župniji
vsako leto rodi sto otrok, kar je
delež odločiti! Kmetam bi bilo pa tudi priporočevati, de bi svoje gojzdičke veliko več, kot jih umre. Glej J. W.
skerbno varovali, zakaj potraten bo pa tudi kmalo obilni gojzd, če vlastnik Valvasor, VIII, str. 784-785.
672 VIL poglavje

ne zna z njim pametno gospodariti, če ga po versti seka, kakor kosec tra­

vo kosi, ali pa, če iz njega clo les prodaja, ga sam po cestah vozari in se
na prihodno revšino raduje pri vinskim kozarcu. Kdor tako gospodari, bo
morde že sam, gotovo pa njegov sin pri peči zmerzoval, vnuku pa bo kazalo
clo od hiše iti. Nikar tedej, ljubi kmetje, ne sekajte mladiga drevja, ampak
staro, poškodvano in dozoreno, kader začne obletovati; ne pušajte visokih
porobkov stati, ampak odsekujte drevesa pri tleh in dajte nizkimu porobku
podobo stoječe sklede, de hitrej, ker se vanjo dež lovi, strohni in drugim
prostor naredi!« "
Dne 16. novembra 1851 je Bevk opisal strašno poplavo v Loški doli­
ni. »Scer jako prijazin ali sedaj sila žalosten pogled se razprostira s Križne
gore. Dve dolgi in široki jezeri vidim pred seboj, ki od 3. do 16. listopada
vedno bolj in bolj naraščata. To jezero ali bolj prav strašen nastop, kakr-
šniga ljudje sedanjega veka v tej okolici se spomniti ne morejo, se širi od
Golobine do Uševske vasi. Meče svoje neugodne valove na šolski prag pred
Starim tergam in splakuje kamnite gredice (stopnice) pred vrati šneperške
grajšine. Od osmero vasi narlepši polje, ki je z ozimino obsejano, globoko
pod vodo, in čez 150 hišnikov je s svojo družino dosihmal na splavih iz svo­
jih hiš pobegnilo. Pač so reveži loške fare preserčniga milovanja vredni, za­
kaj celo leto so se z revščino terdo vojskovali. Voda jim je čez leto na njivah
hudo škodovala, toča jih je bila silno zadela, po toči vsajeno ajdo je slana
posmodila, zelje zdaj v posodah in druga pičlo pridelana skuha v vodi pod
zlo gre, in obilno seno se na odrih kisa, čez mline v tej dolini voda stoji in
čez Danskiga, desiravno je visok, se lehko s čolnom pelješ. Scer so nepre­
nehoma Ložani z lesnino za kupčijo na cesti bili, sedaj pa zavoljo vode po
narpotrebniši derva v gojzd iti ne morejo. Po pečeh nekaterih vasi lahko
Možje na Blokah gredo s smučmi k maši v žu­
ribe gnezdijo in po strehah se pijavke obešajo. pnijsko cerkev. Bloški kaplan Jožef Bevk je leta
En kos zime smo ta mesec že prestali, zakaj po bližnjih hribih okrog 1845 v Novicah prvi opisal bloško smučanje.
Smučanja na Blokah Valvasor ne omenja. Foto:
Loža je sneg 18 palcev debel bil, ki seje raztopil, in danes, ko to pišem, že Ilustrirani Slovenec, 1932.
spet sneg enake debelosti tukej talo zemljo krije. Kaj bo, če ga jug osope?
Po loškim nastopu že dve veliki strehi plavate in mnogo se jih giblje, ko
postonja, kadar misli zleteti. Le nekoliko mlačna sapa, kar je strah misliti,
naj valove zdraži, in strehe se bodo dalječ iz svojih mest, kakor race pred
lovcem premestile.
Zares se mora milo storiti človeku, kader vidi, kako se ljudje na sla­
bih in nevarnih splavih od mraza drgetajoči in solzni povračujejo na svoj
zapuščeni dom, da še zase in za revno živino skozi streho in okna kako
stvarco vodi umaknejo. Nadjam se, da bo vlada pri davkih tem siromakom
velikodušno kaj pregledala. Pa tudi bi bilo potrebno, da bi ona, ki velikan­
ska dela pri vodah in cestah z začudljivo umetnijo izdeluje, tem ubogim
soseskam, kader voda odteče, pomagati blagovolila, da bi se Golobina in
drugi zamašeni požirki posnažili in tudi razširili.«31 Cesar Franc Jožef je
poplavljenemu daroval 8.000 goldinarjev.32
V cerkvi sv. Jakoba v Pudobu je zapisano na ploščo: »16. novembra 1851
je bila v cerkvi sv. Jakoba v Pudobu voda 2 m, 85 cm visoka.«
Duhovnik Jožef Bevk se je z vso dušo vključil tudi v boj za slovensko
šolo. V petdesetih letih so na naše šole močno pritiskali, da bi imela nem­
30 J. Kebe, Loška dolina, str. 326; J.
ščina kar najvišje mesto. Leta 1851 poroča Jožef Bevk, kurat pri Sv. Križu Kebe, Križna gora, str. 65.
na Križni gori (prej kaplan na Blokah), o šolskem spraševanju na Blokah. 31 Križnogorski (Jožef Bevk), Novice,
V članku se sprašuje: »Ali niso ljudske šole po vsim svetu v materinem 9 (1851), str. 245. V pudobski cerkvi
je bila voda 2,85 m visoka, o čemer
jeziku? Pa kaj bom ponavljal, kar je bilo že tisučkrat jasno dokazano! Za­ priča napis v cerkvi. Sele leta 1934
morcev vunder ne bom umil.«33 so pred Golobino in v njej opravili
velika regulacijska dela. Glej 2.
Bevk si je zelo prizadeval za napredek sadjarstva in poljedelstva pogl., str. 55.
na Notranjskem. Leta 1852 je imel v planinski podružnici Kmetijske druž­ 32 Križnogorski (Jožef Bevk), Novice, 9
be pomembno predavanje, ki so ga Novice objavile na prvi strani. V njem (1851), str. 266.
se je odločno zavzemal, da bi se naši ljudje bolj navdušili za sajenje sadne­ 33 Križnogorski (Jožef Bevk), Novice,
9 (1851), str. 205. Celotno besedilo
ga drevja in za murve. V svoji zgovornosti je govor začel takole: »Drevje glej v sestavku Prvo šolstvo ... v 6.
ni le prijazin kinč, temuč drevje je v nekaterih krajih, kjer vetrovi hudi poglavju, str. 608.
 Raznoterosti 673

razsajajo, tako zemlji potrebno, da, ako se tisto nespametno

pokvari, ona bolehati in hirati prične, in namesto priroje­
ne radovitnosti svojim prebivalcem le gole rebra in pusto
skalovje kaže, česar se slehern lahko na Krasu prepričati
zamore, kjer je njega dni hrastje bilo. Daje sploh drevje po
mnogih načinih zemlji neizrekljivo koristno, je razvidno kot
beli dan, če pomislimo, da se drevesne korenine vrivajo med
ozke pečinske spoke, kamor zraku in zmerzlini pot odpirajo,
ki sčasoma silne skale zdrobtinčita in spersteneta. Pa tudi iz
zraka drevje v obilni prid zemlje po preji (listju) in vejicah re-
divnost serka, in tla krog sebe ob vročini presušenja varje,
pozimi pa s svojim osutim perjem kaj ugodno gnoji.
Vsakteri torej lahko spozna, da nemočirni travniki in
suhi spašniki pešajo in ob vso ceno pridejo, če se drevje po
njih preveč zatare, da sončni žarki njih mastno perst ško­
dljivo prekuhujejo in žlahtne travne koreninice, ki zemljo
vežejo, pomorijo, kjer kmalo viharna sapa gnojno perst do
gole skale spihlja.« Potem pravi, kako cvetoče drevje lepša
hribe in ravnine naše zemlje, in nadaljuje: »Veselje je v tacih
krajih biti jeseni, kader se vejice pod rumenim in dišečim
sadjem šibe, in lepa pomoč je za kmeta, če on, kakor je meni
od nekaterih znano, samo od dreves, ki ob potih in po spa-
šnikih rastejo, marikatero leto 200 mirnikov suhih černivk
(take baže hrušk, ki so tepkam močno podobne, rodovitne in
nekoliko dni popred dozore) za svojo hišo in hišne potrebe
prihrani.«
Požiralnik Stara Golobina v Danah z naravnim
Za pospeševanje sadjarstva daje kurat Bevk čisto določene predloge: oknom okoli leta 1930. V oknu sedijo danski
1. Kmetijskim podružnicam mora biti to glavna skrb. fantje. Od leve: Lojze Špehar, Franc Kraševec
(Kovačev) s Skrilj, Lojze Kraševec (Kovačev),
2. Posebno je zanimiv predlog, da »naj vsaka župnija neodjenljivo terja, Karel Žnidaršič in?. Fotografijo hrani dr. Janez
da mora vsak, ki se oženi, v dveh letih, ki se od dobe poroke šteje, Kandare.
desetero dreves na svojim zemljišču, ali na kakšnim drugim od srejn-
skiga predstojnika v ta namen odločnim kraji, posaditi. V zastavo, da bo
ženin svojo delo v rečeni dobi gotovo zveršil, naj pred poroko 10 goldinarjev
županu vloži, kteri mu bodo o pretečeni dobi dveh let po številu zelenih
dreves povernjeni. Tudi naj vsak oče, kader se mu dete rodi, županu goldi­
nar zastavi, da hoče za otroka v dveh letih sadno drevo vsaditi, in ob dobi
druziga leta dobi oče, če je svojo dolžnost spolnil, svoj denar nazaj.«
3. Ker se mlado sadno drevje od drugod težko prenaša, »je torej skerbeti,
da se sčasoma doma iz pešk, košic in semena (murv) drevje zredi«. V ta na­
men naj bi imela vsaka šola šolski vrt, kjer bi se otroci učili sadjereje. »Da
bi se otroci čbelarstva naučili, bi mogel, če je kraj za čbelarstvo ugoden,
tudi ulnak v takim vertu biti.« Na Notranjskem je močno priporočal sajenje
murve. Nato piše: »Izgovor, da v nekaterih krajih, kakor postavim v Cer­
knici itd., zima murbo zatira, je piškav, ker sim to reč, ljubljanske murbe
posadivši, sam skusil; murbe namreč so zalo rasle in srečno prezimile.
Tudi sta dva cerkniška moža, ki kmetijstvo čislata, že več let nekaj
murbnih dreves ohranila in eden teh je clo sviloprejk, ki so jajčka zlegle,
izgojil.« Potem toži, da mnogi »njih sadje skrivaj pobašejo«. Vendar »se
iz izkušnje ve, da v tistih krajih, kjer je sadja dovolj, se le redkokrat kdo
pritoži zastran te hudobije; v krajih pa, kjer se sadje zanikerno glejšta, ga
mesec, preden dozori, rad posuši«. Predavanje je končal z zagotovilom, da
»bi v 20 do 30 letih kraj, ki je v ti reči na nar nižji stopnji, kar sadjerejo tiče,
rajsko lepoto doseči mogel, če bi se po teh nasvetih ravnali«.34
Leta 1853 je v članku Koderčija in mletvina opozarjal na stisko
kmeta in pohlepnost mlinarjev. Najprej pravi, da »dokler je se podzemljic
(krompirja) pridelovalo, je Ložka, Potoška in Bloška okolica dokaj opitanih
prascev v Terst poprodala; pretečno leto so pa še nekteri odtod za svojo hi­
šno rabo Špeh v Terstu kupovali! Scer se pri kakšnemu mlinarju še najde, 34 Novice, 12 (1852), str. 242.
674 VII. poglavje

drugod pa pri kmetih je tukej debel prašeč skorej bela vrana. Več vasi je
že tu (v Loški dolini, op. J. K.), kjer čezzimo ni v svinjaku kermaka (praši­
ča). Pomladi praščarji z Dolenjskega, Štajerskega in Horvaškega cele jate
prascev priženejo, ki jih po jako visoki ceni in tudi na brado prodajajo.
Kaj pa je kupčija na brado, bi tisti najumevnejši povedal, ki je primoran
se ž njo pečati. Medlo svinče na brado kupiti se pravi ga čez leto pridno
rediti, da se vendar v jeseni, ako se pitano po sreči proda, praščar odrajta.
To se pravi kmetovati, daje gorje! Švenska kupčija tedaj na brado že več
let gerdo kmetu guli brado. Pa tudi neke pijavke v zdanjih siromaških
okoljišinah dovelj zlega napravijo. Pa to niso pijavke tiste baže, ki jih Lahi
na vozičkih z oslovsko vprego iz Karlovca vozijo, kjer jih na desni stra­
ni Kope (Kolpe) po močvirju na mimike naberejo. Te pijavke so s svojim
serkanjem za človeški rod prave dobrotnice: one marsikteremu bolniku k
zdravju pripomorejo. Druge pijavke pa, ki v mlakah in močvirju ne žive,
se le poleg tekočih voda in bistrih potokov znajdejo,... so krivični mlinarji.
Tak mlinar četrtino ali pa še skoraj polovico za mlevšino pobaše.« Kurat
Bevk je potem predlagal, da bi žito in moko tehtali. Zvedel je^da so mlinar­
ji s pomočjo tehtnice jemali mlevšino na Koroškem in na »Cubranskem«.
Na koncu pravi, da »pisavec pa tega iz zabavljivosti ne piše, ampak iz zgol
dobrega namena, da bi se v tej reči tolikanj škodljive napčnosti zaterle.
Tudi on misli, da ga pošteni mlinarji, ki morejo ž njim v tej reči ene misli
biti, ne bodo pisano gledali; tisti pa, ki so bili svojo vest na kljuko obesili,
kjer se je zaprašila, naj jo v svoj naj večji dobiček lepo očistijo, in tudi oni
mu bodo gotovo hvaležni! Križnogorski.«35
Istega leta (1853) je v Novicah opisal zanimivo igro mizoples iz Loške
doline: »Mizoples je tu v Ložu znana reč. Ta ples pa ni tukaj nič zbirčen,
kar je pisavec sam vidil, zakaj on tudi sivim glavam v kratki dobi nedolžno
veselje privoši. Berž ko ne, da so deželani, brez zamere! Mimo mestjanov
v tej reči bolj izurjeni in mizoplesu bolj imejo postreči. Tukaj zgornji del
mize vzdignejo, na spodnji del velike mize kako skledo poveznejo, in verh
nje zgornji del mize polože. Ljudje se okrog nje v kolobar vstavijo in perste
brez pavcev na mizo rahlo polože in kmalu, če je tudi kakšen starček vmes,
se ples oživi! Križnogorski.«36
Ko je govoril o uničevanju majskega hrošča in črva in o zgodnjem na­
biranju kebrov, je omenil tudi krta, ki pa je koristen za poljedelca. »Dober
zatiravec červa, ki ga je Stvarnik kmetu dal, je kert, pravi dobrotnik
pri kmetiji, za kterga je razumen kmet Bogu hvaležen, nespameten pa ga
gerdo preklinja in včasih po tri ure na travniku z motiko, kakor vsajen sto­
ji, da svojega dobrotnika, ki začne parst prizdigovati, nehvaležno vsmerti.
Prijatelj! Bi za kertom, ki si za svoj živež le červov iše in se nobene koreni­
nice rastlinske ne dotakne, pri tem pa tebi v tvoj največji prid zemljo rahlja
in rodovitniši dela, da mokrota, zrak in toplota do korenin priti zamore,
raji pogostoma gomilice (krtine) poravnaval, zakaj kmalo se bodeš prepri­
čal, posebno po travnikih, da kerte moriti je kaj nespametno djanje. Pa
čemu bi o tem govoril, ker še celo nekteri grajšaki kertomorivce plačujejo,
da smertno orodje kertom po kertinah na-stavljajo!« Zemlja poravnanih
krtin »travo jako pognoji in travnik poboljša«, tisti pa, ki krtin ne morejo
gledati, »naj se razveseljujejo nad golimi plešami, ki jih množica červov, ki
jih kert ni smel povžiti, široko po travnikih razgrinja«.37
Posebno po letu 1854 je Kmetijska družba v Ložu bolj oživela. Tega leta
je bil 15. februarja izvoljen za njenega predsednika sam Jožef Bevk,
»duhovni oskerbnik na Križni gori, kot izveden kmetovalec in iskren za
blagor občinstva. Odbornika sta bila izvoljena: gospod France Verbec, po­
sestnik in cesarsko-kraljevi poštar v Starem trgu, in pa gospod Janez Ko­ 35 Križnogorski (Jožef Bevk), Novice,
šir, okrajni cesarsko-kraljevi sodnik v Ložu.« Na tej seji so se tudi pogovar­ 11 (1853), str. 107.
jali, »kako bi bilo mogoče, da bi si vsak kmetovalec, ki ima reztresena in 36 Križnogorski (Jožef Bevk), Novice,
11 (1853), str. 227. Skleda seje
oddaljena zemljišča, zamogel svoje posestvo bolj vkup spraviti. Želeti je, da začela sama od sebe vrteti. Janez
bi se ta važna reč, ktere korist je vsakemu kmetovalcu jasna kot beli dan, Lekan, maj 1987, ustni vir.
od vseh kmetijskih družb z ozirom na okolij šine vsake dežele tako natanko 3' Novice, 13 (1853), str. 336.
 Raznoterosti 675

pretresla, da vlada bo zmogla iz teh podlag potem postavo osnovati, ktera

bo v prid kmetijstvu.«38
Ob požaru na Bločicah je to leto (1854) priporočal, da bi med hišami in
poslopji posadili košata drevesa, lipe in divje kostanje, ki bi ob morebi­
tnem ognju obvarovali zgradbe pred požarom. Z žalostjo je poročal, da ima
»po nekaterih okolicah peklenska kača svoje najemnike, kterih posebno
veselje je, vsako zasajeno drevesce pokvariti in ugonobiti. Na Blokah je do­
moljubni gospodar Jernej Kraševec - slava mu! - lep kos svojega zemljišča
prostovoljno šoli prepustil, naj bi se vert za sadjorejo napravil. Učitelj se
je z vertom jako trudil; učenci so ko mravljinci neutrudljivo sadne peške
znašali, sadili in drevesca cepili, in so tudi v šoli pokazali, da niso makove
glavice. Al neka peklenska duša se prikrade na vert, in nedolžne drevesca
poholomasti, in trud verlega učitelja in marljivih učencev nedolžno veselje
je preč!
Kmetijska podružnica v Ložu kaj živo spozna potrebo verta, kjer bi se
drevesca požlahnovale in potem okrog razširjevale; ker ga pa ona ne more
s kitajskim zidom zapažati, puša vse pri starem, raje, kot da bi prazno
slamo mlatila. In kdo ji more to očitati?« Potem je ugotovil, da se »tako
zaničljivo djanje, ki je le hudobnemu zveršku človeštva lastno, se žalibog!
semtertje pogostoma ponavlja«. Takega hudobneža vest ne peče, »ampak
se skrivaj še smeja, kot da bi bil junaško delo storil, in ne pomisli, da bota
dva roda, ki ju še ni na svetu, zavoljo jima storjenih kervic njegova tožni­
ka. Ta hudobija izvira iz grozno pokvarjenega in brezvestnega serca in je
v nekaterih krajih človeški družbi tako škodljiva, da ni izreči.« Urednik dr.
Bleiweis je svetoval, da so zoper tako početje edino zdravilo ostre sodnijske
kazni.39
Leta 1855 je napisal notico O zadevah slovenskega slovstva, kjer
pravi, da »veseliti mora domoljuba, ako vidi, da se število domačih pisa­
teljev vedno množi; saj je tudi res potreba marljivo delati, po raznih potih
v prid slovenščini. Al poštenost naj povsod velja! Pritožim se tedaj Vam,
ljube » Novice« (očitati pa vam o tej reči celo nič ne morem), da sem mno­
go nemških in slovenskih spisal v raznih knjigah in časnikih bral, ki so
si tako podobni, bi skorej rekel, kakor kaplja kaplji, in vendar se vidi, da
nemški pisavec nič za slovenskega ne ve, in tudi slovenski mlaji pisavec nič
za nemškega ne. Ako je mlaji pisavec o ravno tisti reči navdihnjen bil, je
prav, sicer pa le pošteno »vsakemu svoje«! Zakaj bi se ne povedalo, da ta in
ta hruška ni na našem vertu zrastla? Ipavec svoje rudeče češnje prodaja,
ko Nemcu komaj češnja cvete, Nemec se pa češinj ne sramuje kupovati in
očitno povedati, da so ipavske, pa tudi za Ipavca ni sramota češinj med
Nemci prodajati. - Menim, da so me razumeli pisatelji naši, ktere ta bese­
dica zadeva. Križnogorski.«40
Istega leta (1855) je v članku Poduk, kako umni angleški kmetje
bob sejejo poudaril, da je treba zemljo dobro gnojiti, potem bo pridelek
obilen. Na končuje zapisal: »Angleži, ki tako z bobom v čaker hodijo, pride­
lajo boba, daje kaj; kajti steblo 60 do 80 strokov obrodi. Pozabiti se pa zra­
ven tudi ne sme, da Angleži bobu močno gnoje. Oni svoje poljske pridelke v
veliko mesto London prodajajo, pa tudi nazaj grede iz mesta po 15 ur deleč
nekteri razne baze gnoj za svoje polje vozarijo. Ako bi se pri Ljubljani tisti
gnoj, ki po Ljubljanici splava (podčrtal J. K), na kakošno posebno gnoj-
nišče spravljal in se mu še kaj druge soderge pridevalo, in potem za bobovo
setev porabil, bi si krajnska dežela pač veliko več pridelovala. Ljubljančani
zastonj gnoj v Banat pošiljajo, Karlovčanom pa zato še vsako leto lepi dnar
plačujejo, zakaj vsaki teden več sodov te robe konjederec v Korano, to je,
v vodo, ki se pod Karlovcem s Kolpo združi, v ponočni tihoti izpeljuje. Pa 38
vendar za vse te dobrote iz Banata noče nihče v Karlovec in v Ljubljano Novice, 14 (1854), str. 60.
39 Novice, 14 (1854), str. 371.
brez dnarja žita pošiljati. Kmetijstvo! Kako dolgo boš še spalo?! Ali te še
40 Križnogorski (Jožef Bevk), Novice,
ne budijo okoljšine časa? Ali ni zadnji čas, da vsak, naj je kmetovavec ali 13 (1855), str. 399-400.
ne - ker jesti mora vsaki, ako hoče živeti - po vsi svoji moči pripomaga k 41 Križnogorski (Jožef Bevk), Novice,
zbuji in povzdigi umnega kmetovanja. Križnogorski.«41 13 (1855), št. 14.
676 VII. poglavje

Poleti istega leta (1855) je bila v Loški dolini in na Notranjskem epide­

mija kolere. Dne 29. septembra je pisal s Križne gore: »Po starotrški fari
pri Ložu je tudi kolera, obiskovaje tu vse vasi, nemalo razsajala. Pred njo
je bil primoran kosec koso na steno obesiti in žanjica šerp na stran položi­
ti, ter njej opravljati v čast neprijetne in gnjusobne obrede. Ona je v dveh
mesecih od 27. malega serpana do 27. kimovca pobrala 165 oseb in v celi
dobi sta le dva dneva bila brez merliča. V veselje naše okolice in v tolažbo
bolnikom so se bili preblagorodni gospod deželni poglavar Chorinski kmalo
v začetku bolezni les priti potrudili in bolnike osebno obiskovali.
Da je huda bolezen zdravniku in duhovnom, ker ponoči in podnevi ni
dalo mirovati, nedopovedljivo veliko opraviti dala, je brez mojega popiso­
vanja vsakemu razvidno, če se spomni letošnje vročine, kije nekaj dni ter-
pela, in če si verh tega misli sem ter tje raztresene vasi, ki niso blizu farne
cerkve, kamor je po večkrat na dan bilo treba k bolnikom hiteti. Kmalo ko
se je kolera sem priklatila, je bila tudi cerkev na Križni gori, dasiravno je
prostorna, skoz 10 dni zaporedoma kakor ob izrednih shodih od pobožnega
ljudstva napolnjena, ki je pri Svetemu Križu zoper hudo nadlogo pomoči
iskalo. Tudi spovednice so bile od spovedancev okrožene kakor Sevastopol
od vojakov.«42
Leta 1855 je v črtici Kratočasno berilo napisal: »Kako se pravlica
od 'hude babe' na Krajnskem pripoveduje. Narodna serbska pravlica
od 'hude babe', ki so jo 'Novice' v 91. listu priobčile, je tudi med Slovenci
znana, toda v nekoliko drugačni obleki. Ona se, kakor sem jo jaz iz ust
nekega priprostega rojaka slišal, takole glasi: 'Neki mož gre s svojo ženo,
ki je neizrekljivo termasta bila, čez travnik, ki je bil ravno pokošen. Mož
jame na cente kosce hvaliti, da jim je kosa dobro rezala in da so kaj lepo
travnik pokosili. Zena mu v besedo seže in mu ven in ven ugovarja, da
travnik ni pokošen, temuč ostrižen, verh tega ga še začne gerdo vjedati,
in celo bedakom prištevati, da ima tako malo možganov, da celo majhne
stvari ne more presoditi, namreč, da travnik ni pokošen, temuč ostrižen.
Mož si na vso moč prizadeva, ženo previriti, da je travnik pokošen; ali
vse je bilo zastonj. Poslednjič moža togota zgrabi in ženo zavolj njenega
strupenega jezika v veliko vodo, ki se je skozi travnik vervila, treši. Mož
zdaj svojega hudega križa prost, se komaj nekoliko glavo ohladi ter domu
prisope. Precej pa začne reveža vest peči, kaj daje storil, in sklene napčno
djanje saj toliko, kolikor je še mogoče, popraviti. On gre tedaj svoje žene
iskat, da bi jo dal pošteno pokopati. Išče je in išče toliko časa, da je tje
dospel, kjer je voda izvirala. In tu se mu ščurkoma solze čez lica vderejo.
Ljudje vidivši ga, kako je ves zamišljen po vodi se oziral, ga pobarajo:
'Zakaj žalujete in jokate?' On jim pično vse razloži. Ljudje ga osupojeno
gledajo, in nekdo mu reče: »Smilite se nam, - pa brez zamere, ali se vam
niso nekoliko možgani pregreli, saj vendar voda stvari, ki se vanjo veržejo,
seboj doli vleče, vi pa greste svoje žene gori k izviru iskat?' Bog bodi milo­
stljiv meni in moji ženi! Naj vam povem, da sem ves čas v hudi šoli bil pri
svoji ženi in da sem se neprenehoma prepričoval, daje ona navado imela
po svoji termi vsako stvar napčno speljevati; kako bi tedaj jaz, revni siro­
mak, mogel misliti, da bo ona v smerti drugač delala, kakor je v življenji
vajena bila?' Križnogorski.«43
Leta 1856 je priporočal mline na veter. »Te verste mlini bi bili za
hribovce kaj velika dobrota, kajti oni v doline žito nosijo in zopet nazaj na
višavo moko. Jeseni imajo oni s steljo, lesom in kuho čez glavo dela, da celo
ne utegnejo se z moko za zimo preskrbeti, in če sneg kmalu zasuje pota na
debelo, vode in potoki pred ledom usahnejo in mlinska kolesa praznujejo,
hribovcem prede za moko, daje joj! Pa tudi v Loški dolini bi mlin na sapo
večkrat zaželjen bil, zakaj tukaj morajo včasih večkrat na leto nekateri
mlinarji urno svoje kopita pobrati in od strani gledati, kako jim voda mlin­
ske kamne poplakuje, in to se bo tu še dokajkrat in še zmiraj huje pona­ 42 Novice, 13 (1855), str. 316.
vljalo, dokler ne bo umetna roka skozi berdo med Ložem in Cerkniškim 43 Križnogorski (Jožef Bevk), Novice,
jezerom odtoke pospešila. 13 (1855), št. 101.
 Raznoterosti 677

V naši deželi jug in burja nekaterikrat več dni neprenehoma rogovilita

in delata veliko škodo pri drevju in poslopji. Burja na Notranjskem celo
vojaku drugače veleva stopati, kakor ga njegovi predstojniki učijo, in če je
termast in je ne uboga, ga kaznujejo do kervavega, - ona tudi vozarjem, če
se ji o pravi dobi iz poti ne umaknejo, najtežje vozove prekucne.« Na kon­
cu članka se sprašuje, »zakaj bi naši ljudje teh dveh rogoviležev (burje in
juga), ki mu delata toliko škode, ne upregali tako, da bi jim tudi kterikrat
kaj koristila in sukala mlinske kamne. Križnogorski.«44
Na njegov članek o mlinih »na sapo« se je v Novicah oglasil neki Ložan,
ki je priporočal, da je potrebno potočne struge očistiti in tudi jezerski
Obrh. Bevk mu je med drugim odgovoril: »Vaš svet, gosp. Ložan, naj bi
tukaj soseske marljivo potrebile požeravnike in strugo, ker si bodo s tem
dokaj dobička naklonili, je skoz in skoz hvale vreden. Ako dovolite, Vam še
povem, daje tukajšna kmetijska podružnica razdelila že več torbic enacih
občnokoristnih svetov v tej zadevi kakor tudi v ozir sadja in živinoreje; ker
pa reva zamore le svetovati in prositi, ne pa mogočno velevati in nemarne-
žev spodobno kaznovati, je njeni glas bil dosihmal le glas vpijočega v pu-
šavi. Velik del staroterške fare je bil v jeseni leta 1851 pod vodo. Takrat bi
bilo več ljudi gotovo od lakote pomerlo, če bi jim ne bili usmiljeni dobrotniki
pristopili na pomoč, med kterimi je Njih veličanstvo, presvetli cesar Franc
Jožef 8000 gold. - zares velik dar! podelil. Če bi bil kdo v tisti dobi tolikanj
hude nadloge nagovarjal soseske, naj bi raztrebile vodi odtoke, kakor hitro
bo mogoče, bi takrat za to delo vsi uneti bili; potlej pa, ko je voda odtekla,
nihče na to resnobno ni mislil, dasiravno leto za letom soseske kaj glasno
opominja na strašne prigodbe, ki sojih bile nemilo zajele in jih utegnejo še
strašnejše zadeti.«
Opozoril je na neenotnost vasi in na sebičnost posameznikov, ko je
šlo za skupno dobro: »Soseske se v potrebnih delih ne zedinijo; župani so
pa večidel kot kralji na kvartah brez volje in veljave. O tem se lahko pre­
pričamo, če se le na poti ozremo, po kterih soseska vozari gnoj, žito, seno
in derva, - kakošne so? Ali se po njih ne vdirajo kola do pest in še čez? Ali
je kje za pešca neukretniša hoja kakor dokajkrat po soseskinih kolovozih?
- Poznam sosesko - imenujem je pa ne, ker je nočem pred celim svetom
osramotiti - ktera ima dober studenec s koritom, kjer se živina napaja.
Studenčni tok seje pa bil nekoliko pohabil, daje voda pod korito tekla. Ako
bi ta studenec imel le enega gospodarja, bi on gotovo ne bil pustil vode čez
dva dni teči pod korito; - ker pa studenčno dobroto vživa soseska, ki ima
vsako leto nekaj lepih prostih prihodkov, mora studenec že dve leti čakati,
da bi se ga usmilila in ga popravila. Kaj smešno je gledati, kadar se tu
živina napaja. Tu prinese, kdor prižene živino na vodo, vselej seboj korec,
in vodo zajema spod korita, ter jo vanj naliva, zraven pa kaj skerbno pazi,
da bi kaka kapljica v koritu ne ostala za sosedovo živino, torej raje svojo na
pol žejno domu zapodi!
Lahko bi tudi še drugo vas povedal, pa ji nočem dobrega imena odvzeti,
zato tudi zamolčim njeno ime. Skozi to ne ravno majhno vas teče močan
potok, in čez potok je bila berv, ki je pa strohnela in ni več za rabo.
Slehern dan veliko ptujih in domačih skoz potok brede. Mislim, da slehern
soseščan je nekoliko nevoljen, kadar vodo gazi, pa se zopet potolaži, videč,
da tudi njegovi sosedje brez razločka večkrat snažijo v potoku svojo obutev!
Marsiktere reči bi soseska z majhnim trudom lahko popravila v svoj naj
veči prid, pa rajše veliko veliko škodo terpi! Al bi ne bilo potrebno zdravilo,
da bi c. k. okrajne gosposke zavolj takih nemarnosti sosesko kaznovale pa
tudi županu ne pregledale, če je nemaren in soseske ne opominja popravi­
ti, kar ni čez njeno moč in ji je v gotov dobiček?
Ne zamerite, gospod Ložan, da se še nekoliko pomudim in Vam nekaj
priobčim, česar morde ne veste. Vi pravite, da bi tudi Oberh v jezeru
mogli raztrebiti. O tem sem tudi jaz vaših misli in želim, da bi tudi Graho-
44 Križnogorski (Jožef Bevk), Novice,
všci in Podsterberšci, ki na velike ovinke tečeta, se tok naravnost speljal. 14 (1856), str. 33; glej tudi J. Kebe,
Potoki po jezeru pa tudi za mejnike veljajo in to je ravno težavna reč. Naj Križna gora, str. 59-64.
678 VIL poglavje

kdo termastemu posestniku dopoveduje, da bo namesto enega centa sena

pridobil šest centov, ki mu bodo prirastli po strugi okrog ovinka, se bo on
skorej rajše odpovedal dobičku kakor pa svoji termi.«
Potem pravi, da jezerskim travnikom najbolj škoduje jez, ki so ga
vaščani Dolenjega Jezera naredili pred osmimi leti v Vodonosu. »Kaj
pomaga potokom toke zravnovati in jih lepo snažiti, dokler se ne odpravi
poglavitna overa (ovira), ktera že osem let zlo zlo poškoduje posestnike
jezerskih travnikov.«
Zaradi tega jeza je Jezerce hudomušno okrcal: »Znana je
bravcom 'Novic' tista huda bolezen, ktera seje pred 8 leti po
Europi klatila, ki je najrajše ljudem možgane napadala ter
mnogo škodljivih nastopkov zapustila; ta pošast se je bila
tudi pri jezeru nekterim nekoliko v možgane vgnjezdila.45
Naredili so bili namreč Dolenji Jezerci jez pred velikim po-
žeravnikom, ki se Vodonos imenuje, kamor so želeli žago
postaviti... Križnogorski.«46
Jezerci so jez v Vodonosu zgradili torej leta 1848. Potem
so ga v strugi odstranili, predjamo Skednenco pa je ostal do
danes. Ustno izročilo pravi, daje ta jez in žago svetoval Poci-
nov z Jezera.47 Na katero bolezen je cikal Bevk? Verjetno na
revolucionarno leto 1848.
Istega leta (1856) je Bevk v članku Seprun ali pastirski
deževni plajšč in cokle svetoval ljudem takšen plašč in
cokle. »Ali je seprun prava slovenska beseda, naj drugi pre­
sodijo; jez tukaj le povem, kako naj se naredi, in kako je, kar
iz lastne skušnje vem, za pastirje koristen in da bi se ga tudi
nekteri vozarji utegnili poslužiti. Sepruna pa nisem nikjer
drugod na Kranjskem vidil in tudi ne imena slišal, kakor po
okolicah okrog Sorice, kjer se jih skorej v sleherni hiši več
znajde.48 Seprun, narejen iz lipovega ličja, dolgo dolgo terpi;
ker se pa premalo ličja dobiva, se tudi šepruni delajo iz čiste drobne slame, Vodna žaga. Leta 1848 so nameravali vaščani
Dolenjega Jezera zgraditi v Vodonosu žago, da
ki pa malokdaj čez leto terpe. Za to delo je režena slama, ki se prideluje bi rezali les iz javorniških gozdov, kot je leta
v lazih po požarjih, skorej naj bolja. Naj slabši šeprun je enoversten, bolj­ 1856 zapisal križnogorski duhovnik Jožef Bevk.
ši dvojnoversten in naj bolji trojnoversten, ki se ne premoči, če še toliko Vendar je bila lokacija čisto zgrešena. Ilustracija
Lojzeta Perka v pesniški zbirki F. Lokarja: Posute
dežuje, samo da je nekoliko prepezan. Enoversten šeprun naredi takole: ceste, 1966.
Vzemi dve vervici, naredi zanjko, vzemi za perst na debelo čiste skope ter
jo pod klasjem čversto zasuči, na dol klasje zavi, v zanjko položi, da zavitek
iz zanjke en pavec moli, in jo terdno zategni; pokladaj zopet tako slamo v
drugo in tretjo zanjko itd., in zanjke proti zateguj z obema stremenoma,
dokler ni tolika versta, da lahko oba konca pod brado zapneš in tako do-
veršiš enoversten šeprun. Poslednjič ga še na desko položi ter ga s sekiro
okrog prisekaj, da se vidi, kakor da bi bil lično pristrižen. Za dvojnoversten
šeprun moraš tri vervice vzeti, da zamoreš po dve zanjki vštric vkladati
in za trojnoversten pa štiri vervice, da slamo, ktere je memo enoverstnega
šepruna za sleherno zanjko manj treba, lahko v tri zanjke ubiraš.
Po gorenskih višavah okrog Sorice se pastir dežja in mraza malo boji,
kadar ima on dober klobuk, terden šeprun, nogovice iz domačega sukna in
pa cokle, ki jih tudi Sorčani iz lesa kaj lično izdelujejo in se jih sploh doma
pri svojih opravilih kot narodne obutve posluževajo. Po bolj nizki ceni in
boljše pastirske oprave memo ravno imenovane si ni lahko omisliti. Bolj 45 S to boleznijo, kije »ljudem
drago in mnogo slabšo obleko imajo pastirji, kjer ne poznajo cokel, in ho­ možgane napadala«, cika Bevk
verjetno na revolucionarni prevrat
dijo s kupljenimi dežniki za živino po goščavi, kjer jih mnogokrat polomijo leta 1848.
in se do polti premočijo. Za pastirsko usnjato obutev se dokaj potroši; če pa 46 Križnogorski (Jožef Bevk), Novice,
pastir cokle nosi, ki se zamorejo s starimi žeblji, ki niso za nobeno rabo več, 14 (1856), str. 62. Glej sestavek
podkovati, ne bo na coklah čez 30 krajcarjev na leto zapravil. Kdor cokle Posegi v Cerkniško jezero v 2.
poglavju, str. 40.
nosi, se ravno z nježno hojo ne more ponašati, ker so težeje in neukretni- 47 Anton Lovko (Vrdjanov), ustni vir.
še memo čevljev, vendar se jih človek tudi kmalo privadi in se uterdi, da 48 Ker je bil Bevk doma iz Sorice, je
je poslednjič čverst kot hrast. Od mladih nog uterjen človek šteje mnogo tak plašč dobro poznal.
 Raznoterosti 679

srečnih ur; on se rad vseda v južni sneg; kadar je žejin, ledeno svečico v
usta dene ali pa iz pesti kepo snega poserka, in prost je mnogih nadlog, ki
bi na manj uterjenega v enaki zadevi hipoma serdito planile. Mehkužnež
je siromak in večjega reveža skorej pod soncem ni memo mehkužnega člo­
veka iz kmetijskega stanu. Že v starodavnih časih so nekteri modri mestni
predstojniki pri tistih, ki so želeli med mestjane uversteni biti, na njih
roke gledali, če so bile za delo uterjene; pa tudi dandanašnji bi se marsik-
teri gospodar toliko ne vjedal, če bi bil on, tovaršico zbiraje, saj nekoliko
bolj pogledal na njene roke in druge lepe čednosti, kakor pa da je preveč
hrepenel po dnarjih in je bil ves zamaknjen v reči, ki so le mehkužnost
razodevale. Križnogorski.«49
Leta 1857 je s Križne gore napisal članek o razširjenosti vraž med
ljudstvom: Ali se res bolezen, ki se po domače vrok imenuje, z očmi drugim
vcepljuje? V začetku pravi, da bi se ta nadloga smela imenovati narodna,
»ker je berž ko ne v vsej deželi razširjena. Kadar koga med kmečkimi lju­
dmi začne glava boleti, mu nobena jed ne sledi in so mu oči v tesnobi, kakor
da bi premalo prostora v jamicah imele: takrat pravijo ljudje, da se ga je
'vrok' prijel, daje 'vročen', ali kako v tej okolici pravijo, daje 'vročljiv'. Tak
bolnik se pa kmalo ozdravi z nekim domačim preprostim zdravilom. Verže-
jo namreč nekoliko živih ogljev v skodelico z vodo, s katero si bolnik sam ali
pa mu je kdo drug en malo časa na glavo derži, da soparica bolniku okrog
glave puhti; tudi bolnik nekoliko te vode popije, - in v kratem jenja 'vrok'.
Žalostne nasledke ima pa, kakor ljudje mislijo, ta nadloga pri živini.
Marsikrat je slišati, da komu kak lep vol cepne, če ga je kdo, ki ima ško­
dljive oči, preveč ogledoval, da seje potem vol vročljivosti nalezel, ki se, če
se doba zakasni, malokdaj ozdravi. Tako pravijo ljudje.
Od neke žene mi je znano, da ko je prascom v korito jedi vsula, in je
nato pritekla soseda jih občudovaje gledat, so prasci hrano pustili, začeli
po hlevu riti. Zastran tega gre žena nemudoma dobro uro daleč v sodnijo
sosedo tožit. Sodnik v zadregi, ker ne najde nobene postave zoper krivico
vroka, pošlje ženo k duhovnemu v poseben poduk. Ravno iz strahu, da bi
se mu živina ne vročila, je nekteri kaj nerad v hlevu dovoli ogledovati, pa
se tudi marsikdo, ki se boji s svojimi očmi sosedovi živini škodovati, skerb-
no ogiblja, da je ne pogleda. Kar se mene tiče, nisem te nadloge pri svoji
živini nikdar zapazil.
Zoper živinsko vročljivost se mnogo mnogo pomočkov rabi, ki so večidel
vraže. V nekterih krajih menijo, da se začne živina, ako jo je kak tujec po­
sebno gledal, med seboj kar hudo čertiti, da ne porajta hrane, gerdo gleda,
renči ter z nogami gnoj razgreblja. Te znamenja razodevajo po njih mislih
vrok. Ljudje jo z žegnano vodo škropijo in pravijo, da vselej pomaga.
V drugih krajih pravijo, da je treba vročljivo živino skoz velik obroč
prepeljati. Kaj čuden lek! Spet drugod terdijo, da se živina, kadar je vro-
čljiva, mora opahati. Opahanje se pa takole dela, da kdo vzame klobuk ali
pa kako cunjo, ter se živini okrog nog, okrog glave in drugod s klobukom
maha, s cunjo pa najraje ženske okoli vročljive živine svoje burke uganjajo.
Ali ni vse to bosa? Ako je živina bolna in če bolezen sčasoma sama po sebi
ne preide, se bo javalne (zaman) s klobukom ozdravila, in tudi cunja, če je
tudi kdaj draga in v časti bila, živini ne bo smerti odpodila.
Morda je tudi ta pomoč zoper vrok, s ktero se po vražni šegi prisad
izgovarja takole: 'Prisad, pojdi iz mesa pod kožico; spod kožice na dlako;
iz dlačice na travico; iz travice na lističek; iz listička na skalnato ost, kjer
zvonovi ne zvonijo, kjer petelin ne poje; tam bo za te dobro, tam boš pre­
bival!' Vsako besedo pri 'izgovarjanji' je treba dvakrat ponoviti in dvakrat
'amen' pristaviti, da pomaga. Tako pravi stara vraža - plod neumnosti
nekdanje pa tudi semtertje še današnje!
Po nekterih izgledih mi je znano, daje marsikrat živini, če seji vrok pri­
sadi', žalostna usoda odločena, zakaj nekteri ljudje se za druge zdravila več 49
Križnogorski (Jožef Bevk), Novice,
ne starajo (odločijo), ako tisti, ki so v tistem kraji zoper to nadlogo navadni, 14 (1856), št. 13, str. 49-50.
680 VIL poglavje

precej ne pomagajo. Naj vam bode ljube 'Novice' vrok v potres izročen! Ve
mu zamorete bolj v serce pogledati in spoznati: ali je tudi menda v kaki
zvezi z živalskim magnetizmom? - Križnogorski.«50
Leta 1858 je s Križne gore poročal o zgodnji zimi, ko je po prazniku
vseh svetnikov zapadel visok sneg in pritisnil hud mraz. »19. novembra je
na gorkomeru 8 stopinj kazalo, sneg je bil skopnil in led na Cerkniškem
jezeru se raztopil; tudi so ljudje obilo repe in korenja pospravili. Zelnate
glave je pa hudi mraz spridil, da ne bodo za rabo. Bili smo jih nekaj pose­
kali in v sneg zasuli, misleči, da bodo dobre, kadar se sneg ojuži, al pre­
suhi sneg in dvanajstdnevna burja sta zaterla vso moč življenja zelnatim
glavam; ko smo jih izpod snega kopali, so bile kaj lahke in so Smerdele po
gnjilobi, torej smo kadi le s perjem in zeljnatimi vehami natlačili; pa tudi
storži so mehki, da skoraj ni kaj za seme pustiti. Nekateri so si že navozili
pred sv. Martinom na saneh derv za zimo; Bog ve, ali se bo tudi kaj listja
dalo letos nagrabiti? Ako bo treba slamo vstiljati, bo živina kaj merzlo
ležišče imela, bo šembrano (presneto) malo gnoja in še klaje bo primanj­
kovalo. Skušnje uče, kadar jame jeseni mraziti in ptice tiše pod streho,
da je v kratkem sneg. Letošnjo jesen je bilo tukaj toliko drobnih ptičkov,
da jih nikdar še nisem toliko vidil, in tisti teden pred vsemi svetniki so se
kaj pogostoma na okna vsedli milo gledaje v moje stanovanje. Mislil sem,
da se ptički motijo, ker so zunej imeli še obilo hrane, in na gorkomeru je
kazalo 13 stopinj gorkote; zato jim nisem hotel verjeti, da oni sneg napo­
vedujejo. Ko bi bil nedolžnim pratikarjem (ptičkom) verjel, ki so me toliko
nadleževali, bi bil pač lep dobiček imel, če bi jim bil tudi nekaj mernikov
prosa podaril!
Jezero in jezero (silno veliko) debelih polhov se je letos tu nalovilo.
Nekdo mi je pripovedoval, daje samo od kožic nastergal čez cent masti, ki
se kaj drago za lek prodaja. Kakošne bolezni se z njo ozdravljajo, ne vem
povedati, morda madron (revmatizem)? Obutev, ki se s polhovco namaže,
kakor tu ljudje terdijo, tudi ne zmerzne v najhujši zimi. Tudi žiru so ljudje
mnogo nabrali in dobivajo iz mernika po dva bokala olja, ki se da dobro za
svečavo porabiti.«51
Se nekaj mesecev pred smrtjo je Bevk pisal o poskusnem sajenju ra­
znih kultur v Loški dolini in na Blokah. »Dežnovo seme (sibirisch Heil-
kraut) je bilo v več krajih tukajšnje Kmetijske podružnice lansko pomlad
posejano; to pomlad smo čakali, da bo zelenilo, al up je bil prazen. Morda
je bilo seme premalo dozorelo? O lupini ali volčjem bobu (Lupine) so Nemci
mnogo pisarili. Potem zatrjuje, daje veliko bolje saditi grah kot volčji bob.
»Siva ajda se lani ni mogla zavolj prehude suše tukaj kaj posebno obnesti,
zato pa mislim, da bo letos to, kar je lani zamudila, obilno nadomestila,
zakaj prav lepo cvete. Petero liber mnogoverstnih podzemljic (krompirja,
op. J. K), ki nam jih je preteklo leto slavna Kmetijska družba iz Ljubljane
poslala, je bilo posajenih; da bi se obsadilo z njimi več prostora, se je tudi
nekaj posameznih očes izročilo zemlji, ki pa niso zmožne bile kliti, kar oči­
tno kaže, da celo premajhnih kosičkov ne velja saditi. Vendar seje v veliki
suši in tudi na suhem kraji bilo pridelalo teh podzemljic jerbas srednje
mere, ki so bile lepe in skoz in skoz zdrave; letos pa mislim, da se bodo na
mernike merile. Brali smo, da voda ne zmerzne in se ne vledeni, če se v
nji raztopi galuna. To smo poskusili, in bi bili res radi v cerkvenih kamnih
in posodici na aldovniku52 vodo ohranili v najhujši zimi; toda zimski mraz
ni galuna nič porajtal - ta je tedaj bosa. Križnogorski.«53

Č. Ujme ob Cerkniškem jezeru 50 Križnogorski (Jožef Bevk), Novice,

17 (1857), str. 106; glej tudi J. Kebe,
Leto 1843. Dne 26. septembra 1843 je v izjemno hudem mrazu umr­ Loška dolina, str. 490.
lo na Javorniku in Nanosu sedem ljudi. Novice so poročale: »Iz Cirknice 51 Križnogorski (Jožef Bevk), Novice,
pismo pravi, de je 26. kimovca na Nanosu pet Vipavcev zmerznilo, tudi se 16 (1858), str. 383.
sliši, de sta na Javorniku ravno tisti dan dva Pivčana tako ob življenje pri­ 52 Pušici za darove.
šla. V toplim vremenu so šli slabo oblečeni v goro po derva. Ko so na goro 53 Novice, 18 (1860), št. 32.
 Raznoterosti 681

prišli, je strašna burja, kakor je na Krasu navadna, vstala in sneg je začel

mesti. Pomagati si niso mogli in zmerznili so. To se je 3 dni pred sv. Mihe-
lom zgodilo. Take prigode v začetku jeseni se gotovo nar starejši ljudje ne
bodo spomnili.«54
Leto 1852. Dne 6. julija 1852 je debela toča »kakor golobje in tudi
kakor kurje jajce« pol ure klestila na Notranjskem. Tako pravi poročilo od
Svete Trojice. Kurat Jožef Bevk (Križnogorski) je to hudo uro takole opi­
sal: »Sivočerni oblak od Krima preverši čez Sv. Vid pri Zilcah, podfaro Sv.
Trojico, zahodno stran bloške fare, čez podfaro Grahovo, Križno goro in čez
polovico starotržanske fare pole Loža, ter se zmota čez šneperški gojzd v
Tržaško škofijo. Ta strašni oblak zapusti za seboj, koliko je pisavec sam vi-
diti mogel, čez 7 ur dolgo s suho po velikosti oreha debelo točo posuto cesto,
ko je še drugi dan do devete ure sončnim žarkom prederzno vkljubovala.
Strehe, posebno lesene in nekoliko postarane, so od toče kaj hudo pokvar­
jene. Za cerkvijo na Križni gori v nekim kotu še danes, šesti dan po nevihti,
velik kup toče leži. Cerkvena streha je od toče v mnogih krajih prebita in
hudo razdejana, kakor da bi z njo podgane gospodarile.«55
Leto 1854. Dne 22. septembra 1854 je pritisnil izjemno hud mraz s
snegom. Dragotin Hojkar iz Loža je sporočil, da je »v snežniškem gojzdu
pri Klanski polici blizu Snežnika bilo tako hudo, daje 32 glav živine, neko­
liko volov, nekoliko pa ovac zmerznilo; tudi en mož od Klanga je zmerznil,
eniga so pa komaj še smerti oteli. Snega je bilo nad dva čevlja debelo. Res
čudno vreme!«56
Leto 1864. Dne 2. avgusta 1864 je toča potolkla polje. Dragotin Hoj­
kar je poročal iz Loške doline, daje Gornjejezerce zopet prizadela nesreča:
»Nesreča nesrečo podi. Tako je tudi z našimi ubogimi jezerskimi pogorelci.
2. dan t. m. (2. avgusta) okoli polnoči so se hudi oblaki s točo pripodili od
Javornika in se vlekli čez Laze, Vrh Jezero, Dane, nad Šmarato, Kozari-
ščami, Pudobom in proti Uševku in Vrhniki. Najhuje je toča potolkla polje
Vrh Jezera, lastino tistim revežem, kterih hiše in poslopja so 14 dni popred
pogorela. Še celo požeto žito je uničeno, ker je zavoljo pomanjkanja poslopja
moralo na polju ostati. Zares posebnega usmiljenja so vredni naši Jezerci,
za ktere tudi vas blage 'Novice' prosimo, da potrkate na duri svojih časti­
tih bravcev in zanje pomoči prosite, ker nimajo stanovanja ne zase, ne za
živino, pa tudi ne živeža od domačega pridelka. Za trdno upamo, da tudi
današnja prošnja ne bo zastonj, kakor prva ni bila, ker je po gospodu fajmo-
štru na Gojzdu pri Kamniku došlo 50 goldinarjev pogorelcem Jezercem.«57
Leto 1875. Dne 14. junija 1875 je toča močno stolkla Cerkniško
polje in polje v Loški dolini. Dopisnik iz Cerknice je poročal v Sloven­
skem narodu: »14. junija ob pol 4. pop. začelo se je proti zahodu strašno
oblačiti. Ljudstvo je plaho gledalo tja, od koder je žugala priti nesreča in
kmalu je bilo čuti ropot po Javorniku, kateri se je bližal Dolenji vasi in
Cerknici. Komaj dve minuti potem vsula se je golobjim jajcem enaka toča
po Dolenjskem in Cerkniškem polji, ter ugonobila v 12 minutah dve tretji­
ni čeznavadno lepe letošnje letine. Ako se pomisli, da imamo uže štiri leta
zaporedoma po zmerzlini in toči poškodovano polje, ter slab pridelek, naj
vendar nikar nobeden več ne trdi, da so klimatične razmere našega kraja
dobre. Obžalovati je treba, da o takih prilikah se sliši toliko babjih vraž in
se dolžijo nekateri, da so vzrok naturne nesreče po toči.«58
Leto 1962. Dne 12. julija 1962 je bila ob Cerkniškem jezeru huda toča.
»Naredila je veliko škode na polju in na strehah v Grahovem, Martinjaku,
Žerovnici, v manjši meri pa v Lipsenju, na Bločicah in na Bloški Polici.
Škode je bilo za okoli 30 milijonov dinarjev.«59 54 Novice, 1 (1843), str. 60.
55 Novice, 10 (1852), str. 228.
Leta 1965 je Notranjsko pretresel strašen vihar. Grahovski župnik 06 Novice, 12 (1854), str. 315.
Leopold Končanje leta 1965 zapisal v kroniko: »Dne 4. julija je bil strašen 07 Novice, 22 (1864), 4. avgust, št. 32.
dan za grahovsko župnijo pa tudi za vso Notranjsko od Cerknice do Loža. 08 Slovenski narod, 8 (1875), št. 137.
Že zjutraj je ob 7. uri divjala huda nevihta z grmenjem in vetrom. Potem se 59 ŽA, kronika župnije Stari trg pri
je zjasnilo. Proti večeru pa so se zbrali novi temni oblaki, ki niso obetali nič Ložu, leto 1962.
682 VIL poglavje

dobrega. Približno ob 18.15 pa je završalo. Župnišče seje streslo, ostrešje je

škripalo, šipe so žvenketale, veter pa je tulil skozi vsako špranjo in skozi od­
prtine, ki jih je s silo naredil. Površen pogled skozi okno je šele pokazal, kaj
se zunaj dogaja. V komaj četrt ure je nastalo hudo razdejanje po vsej No­
tranjski. V gozdovih in sadovnjakih je podrlo okoli 100.000 kubičnih metrov
lesa in le malokatera streha je ostala cela. Časopisni reportaži bi mogel
dati naslov: Generalna vaja za sodni dan. Viharje razkril del strehe na žu­
pnišču, odkrilo je 300 opek, z gospodarskega poslopja je odneslo 150 opek.« 60
Tudi cerkvena streha na Bločicah in v Žerovnici je klicala k popravilu.
Ker požrtvovalni in bolehni župnik Končan ni imel sredstev, je zaprosil
oblast, da bi lahko po hišah v župniji zbiral prostovoljne darove za popra­
vilo streh. V Ljubljani so mu na Verski komisiji dejali, da mu ne dajo dovo­
ljenja, Skupščina občine Cerknica pa mu gaje za 6 mesecev dala (načelnik
za notranje zadeve je bil Maks Kebe).
Vredno je, da si pogledamo župnijsko kroniko še naprej, ker nam pove, s
kakšnimi težavami se je pri ohranjanju kulturne dediščine srečeval sloven­
ski župnik. Župnik Končan nadaljuje: »Zdaj se začenja trnjeva pot. Obišči,
kolikor je le mogoče, vse hiše v župniji in bodi pripravljen sprejeti denar ali
pa posmeh. V lipsenjski soseski je to delo opravil domačin Matija Joželj,
ki je bil predstavnik odbora za vaške zadeve. Drugje sem obhodil sam. Po
večini sem bil prijazno sprejet, a tudi očitkov ni manjkalo. Z ozirom na raz­
krite cerkvene strehe in druga prepotrebna popravila je bila nabrana vsota
majhna. Nekateri so se obvezali, da bodo darovali les. Bilo pa je z dovoljenji
za razrez lesa in oprostitev plačila gozdne takse ter s prošnjami podpisni­
kom darovalcem toliko potov, da vrednost lesa ne bi dosegla stroškov, če
bi se pota morala plačati. Se danes, 20. aprila 1966, ko to pišem, še vedno
manjka polovica obljubljene količine lesa.«61
Vihar je prevrnil zvonik cerkve sv. Janeza Krstnika na
cerkniškem pokopališču,62 močno poškodoval cerkev sv.
Vincencija na Bloški Polici (zvonik na preslico se je prevr­
nil v cerkev) in druge stavbe. Izruval je skoraj vse hruške,
ki so rasle ob cesti med Cerknico in Dolenjim Jezerom.
»Močan jugo se je spremenil v pravi orkan, ki se je v
sunkih zaletaval po celini in pometel za seboj vse, kar mu
je prišlo pod roko. Strešna opeka je letela s streh, da so
ostrešja v hipu pokazala rebra. Po javorniških in bloških
gozdovih so vrtinci vetra v nekaj minutah naredili pravo
pravcato opustošenje.«63
Takole je orkan 4. jolija 1965 opravil s kozolcem
Delo je o tem viharju pisalo: »Občinska komisija je ugotovila, daje vihar v Martinjaka, potem ko ga je za štiri metre pre­
v gozdovih povzročil za več kot 700 milijonov dinarjev škode, v kmetijstvu stavil. Foto: Tovariš, 1965.
in na objektih pa čez 400 milijonov, tako da znaša skupna škoda v cer­
kniški občini milijardo, 115 milijonov dinarjev. Kmetijski posevki so po­
polnoma uničeni na 240 hektarih, močno prizadeti pa na 2.543 hektarih.
V sadovnjakih je polomilo čez 11.000 dreves, popolnoma uničilo pa 2.350
dreves. V gozdovih je neurje polomilo in podrlo 71.800 kubičnih metrov
iglavcev ter okoli 10.000 kubičnih metrov listavcev. Po dosedanjih cenitvah
je podrtega okrog 82.000 kubičnih metrov lesa, vendar pa dobiva občinska 60 ŽA Grahovo, Zgodovinske črtice
skupščina še nove in nove prijave.« 64 grahovske župnije, str. 96.
61 ŽA Grahovo, Zgodovinske črtice, str.
96.
D. Utopitve v jezeru in nesrečne smrti 62 Fotografijo podrtega zvonika glej v
sestavku Moji spomini v 8. poglavju,
1. Utopitve v jezeru s pritoki str. 738.
63 Neurje, ki ga ne pomnimo, revija
V Cerkniškem jezeru je utonilo več vaščanov iz vasi ob jezeru in od dru­ Tovariš, št. 28, 16. julij 1965.
god. Večino podatkov o teh nesrečnih smrtih sem dobil iz matičnih knjig 64 V cerkniški občini čez milijardo din
župnij Stari trg pri Ložu, Cerknica in Grahovo. škode, Delo, 22. julij 1965.
65 ŽA Stari trg, Gradivo za zgodovino
Dne 10. maja 1788 je v jezeru utonil (im See ertrunken) 25-letni Ga­ župnije, str. 32. Glej J. Kebe, Loška
šper Mulec (Mihov) z Otoka.65 dolina, II. del, str. 588.
 Raznoterosti 683

Petega avgusta 1825 je v jezeru utonilo (ertrunken) 22-letno dekle He­

lena Mramor iz Cerknice.
Prvega septembra 1840 je v jezeru utonila (im See ertrunken) 17-letna
Marija Svete iz Rakitne 7.
Dne 28. junija 1841 se je v jezeru zadušil in utonil (stiickfluss im See
ertrunken) 22-letni Anton Rožanc iz Martinjaka 11 (Jožefov). Dne 17.
maja 1850 sta na isti dan utonila 3-letna Frančiška Meden iz Cerknice
167 (potem Srangarjevi) in 6-letni Anton Vičič iz Dolenje vasi 88 (Mark-
cov). Verjetno sta utonila v Cerkniškem potoku. Dne 19. avgusta 1853 je v
jezeru utonil (im See ertrunken) 76-letni Andrej Godeša iz Martinjaka
30 (Mehonov). Dne 16. julija 1856 je v jezeru utonil (Stickfluss in folge
durch ertrunken) 10-letni Anton Ule (Teličev) z Laz 4. Dne 11. februarja
1859 je v Cerkniškem jezeru na ledu utonil (stiickfluss in folge durch er­
trunken im See) 60-letni Tomaž Selan, oče Marije Selan, ki seje poročila
na Dolenje Jezero 5 (Godeševi). Dne 22. maja 1862 je utonil (ertrunken)
15-letni Janez Kovšca iz Dolenje vasi 35 (Pavlov). Drugega junija 1862
je v jezeru utonil (ertrunken im See bei Zirkniz) 78-letni Tomaž Mevc iz
Cerknice 143 (potem Drašlerjevi). Dne 11. junija 1862 je v jezeru utonil (er­
trunken im See) 35-letni Janez Meden iz Cerknice 151, rojen na Kožljeku
5. Dne 11. novembra 1862 je v jezeru utonil (ertrunken im See bei Zirkniz)
20-letni Janez Sulc (Shulz) z Dolenjega Jezera.66 Verjetno je po ledu lovil
ribe. V matičnih knjigah se ta priimek na Dolenjem Jezeru omenja že pred
tristo leti. Dne 6. avgusta 1865 je v jezeru utonil 25-letni orožnik Janez
Bokovka, bival je v Cerknici na št. 94.
Leta 1862 je potopisec duhovnik Janez Bilc obiskal znanega pisca Gre­
gorja Kebeta na Dolenjem Jezeru in ta mu je povedal, da se spominja, ko
je »enkrat mož iz Šembij pri Notranjski Bistrici spomladi, ko se je jezero
že tajati začelo, po jezeru hodil; potem je malo postal, ter potegnil iz žepa
kresilo, da bi si nakresal ognja za pipo. Pa glej! Kaj se zgodi? Led se vdere
in nesrečni človek se vanj pogrezne.«67
Na praznik vaškega žegnanja na Dolenjem Jezeru, 29. junija 1869, je v
jezeru utonil (stiickfluss folge d. ertrunken) 30-letni Matevž Martinčič
(Juretov) z Dolenjega Jezera 18. Ranocelnik je potrdil njegovo smrt. Dne
16. oktobra 1869 je v potoku utonil 5-letni Franc Mazi iz Dolenje vasi 95
(potem Strgarjevi). Dne 23. januarja 1877 je utonil (ertrunken) 35-letni
mežnar Luka Hiti z Gorenjega Jezera, verjetno je lovil ribe. Dne 21. julija
1882 je v jezeru utonila (ertrunken im See) 2-letna Ivana Kebe (Ta bogati
Kebeči) z Dolenjega Jezera 37. Dne 21. junija 1886 je v potoku utonila (er­
trunken) 5-letna Marija Kovšca iz Dolenje vasi 96 (Bajtarjevi). Dne 25.
julija 1894 je pri kopanju v jezeru utonil (ertrunken beim Baden) 8-letni
Anton Dovjak (Markcov) iz Dolenje vasi 88. Dne 8. aprila 1898 je utonil
4-letni Janez Mulec (Lukovcov) z Otoka. Oče gaje vzel s seboj v čoln, ko
je peljal na Goričice žito v mlin. Ko je nesel žito v mlin, je otrok spal, ko pa
se je vrnil, ga ni bilo več v čolnu.68 Dne 28. januarja 1903 je utonil 14-le-
tni Matija Jene (Pangretov) z Gorenjega Jezera 1. Ko je lovcem naganjal
race, seje pod njim vdrl led. Lovec mu je ponudil puško, da bi seje oprijel,
a fant seje prijel za jermen, ki seje utrgal, potem pa mu ni bilo več pomoči.
Na praznik velike maše 1905 je pri kopanju utonil 19-letni Ernest Jur­
jevčič z Laz 6 (Jurščev).
Dne 23. junija 1911 je v Dolenji vasi v potoku utonila 33-letna Ivana 66
NŠAL, MMK žup. Cerknica za ta
Govekar iz Dolenje vasi 69 (Tekavc). Devetega junija 1915 je utonila 61-le- leta.
tna gospodinja Frančiška Mulec (Mihova) z Otoka. Nesrečno je padla s 6' J. B.-C. (i. e. Janez Bilc), Tri dni
čolna, ko sta s hčerko peljali do Dolenjega Jezera prašiča. Doma je bila iz v Cerknici, Slovenski glasnik, 8
(1862), str. 11-16, cit. J. Šumrada,
Lipsenja 18 (Mahnetova). Ker ni znala plavati, je utonila.69 Spremna beseda, str. 72-73.
68
Med prvo svetovno vojno so utonili štirje vojaki: Dne 27. junija 1915 je Iva Mulec, april 2001, ustni vir.
69
pri kopanju v Vodonosu utonil 24-letni vojak Franc Ziibko. Doma je bil iz Ludvik Šraj iz Vrhnike, ustni vir. To
je izvedel od svoje matere Frančiške,
Galicije. Devetega junija 1917 je pri kopanju v jezeru utonil 25-letni vojak kije bila doma od Ta Starih z Babne
17. regimenta Joža Mihajlovič. Dne 19. avgusta 1919 je v jezeru utonil Police 5.
684 VII. poglavje

27-letni vojak Marijo Drobuf iz Senja. Bil je poročen in se

je vračal iz italijanskega ujetništva. Dne 11. julija 1917 je v
jezeru utonil 24-letni vojak Jurij Sitikar.70
Dne 12. junija 1932 je »pri kopanju« v jezeru utonil 23-le-
tni Anton Milavec iz Dolenje vasi 90 (Milavcov). Dne 27. no­
vembra 1934 je v Vodonosu v Tilovem grabnu utonil 10-letni
Alojzij Mestek (Mestkov) z Dolenjega Jezera. Trije fantiči so
se drsali na tankem ledu. Ko so prišli skupaj, se je led udrl.
Ko je to videl Janez Lovko (Semetov) z Dolenjega Jezera, je
tekel k plotu, iz njega odtrgal ranto in jim jo ponudil. Ivana
Kebeta in Antona Ponikvarja je na ta način rešil, Mestka pa ni uspel.71 Kopanje v Cerkniškem jezeru je bila za marsiko­
Dne 11. novembra 1939 je utonil 20-letni Frančišek Ule iz Dolenje vasi ga usodno. Kopanje leta 1925. M. Kabaj.

80 (Uleč). Dne 7. avgusta 1937 je utonil 14-letni Edvard Hrbljan iz Cer­

knice 42. Dne 5. junija 1941 je v jezeru utonil 25-letni vojak Ripari Gino
Ileyginus, rojen v Maceratu.
Dne 18. avgusta 1945 je v jezeru utonil 18-letni Alojz Tominc iz Hruši­
ce v Istri.72 Dne 22. aprila 1948 seje utopila 8-letna Marija Braniselj (Ca-
sermanova) z Dolenjega Jezera. Starši so delali na Ušivi Loki pri gozdu in
ona je šla k njim kar čez strugo in utonila. Dne 16. junija istega leta (1948)
je pri kopanju v Vodonosu utonil 11-letni Franc Sparemblek (Markcov)
z Dolenjega Jezera 10.73 Dne 26. aprila 1950 je v Lipsenjščici pod mostom
utonil 3-letni Jožef Jene iz Žerovnice 41 (Klčarjev). Dne 27. avgusta 1961
je pri kopanju utonil 15-letni Matevž Levec (Kontelov) iz Martinjaka. Na­
redil je malo maturo in se že vpisal v gimnazijo, v nedeljo popoldne pa se
je šel kopat v jamo Retje, kjer so ga našli mrtvega.74 Istega dne je v Rešetu
utonil tudi 18-letni Alojzij Godeša iz Grahovega 32 (Blažičov) in v obeh
vaseh je zavladala nepopisna žalost.75 Dne 10. julija 1966 je pri kopanju
v Rešetu utonil 15-letni Marjan Mele iz Zelš 3. Dne 25. julija 1969 sta
v Vodonosu ob presihanju jezera utonila 17-letni Marjan Arh in 17-letni
Srečko Malnar iz Črnih Lazov pri Trstju na Hrvaškem, ki sta se na Gra­
dišču v Cerknici učila za zidarja.76 Sla sta v vodo, a nista znala plavati. 77
V nedeljo, 11. julija 1971, je pri kopanju v jami Rešeto utonil 19-letni
Stanislav Urbiha iz Podgore 21 (Matjacov) v Loški dolini.78 Junija 1979 70 NŠAL, MMK žup. Cerknica za ta
je pri mostu pri Gorici utonil 18-letni maturant Darko Kapelj iz Košane. leta.
Dne 19. februarja 1987 je pri mostu pri Otoškem griču utonila 50-letna 71 Franc Leskovec (Budov), ustni vir.
Amalija Skrij, roj. Lekšan, z Otoka (Lekšanova). Dne 10. avgusta 1987 je v '2 NŠAL, MMK žup. Cerknica za ta
leta.
Rešetu utonil 48-letni Anton Braniselj (Urbanov) z Dolenjega Jezera. Dne
73 ŽA Cerknica, MMK za ta leta.
30. novembra 1987 je v jezeru utonil 39-letni Edvard Mevc iz Dolenje vasi.
74 Cerkniški župnik dr. Janez Jenko
Približno v tistih letih je v jezeru utonil tudi en vojak jugoslovanske je v mrliško knjigo pri njem zapisal,
vojske. Dne 6. julija 1993 je pri kopanju v jezeru utonil 22-letni Aleš Kri­ daje bil tisti dan pri spovedi in sv.
obhajilu.
žanič iz Cerknice.79 Dne 26. januarja 2001 je pri mostu v Malenščah utonil 75 ŽA Grahovo, MMK za to leto.
20-letni Janko Porok z Gorenjega Jezera 34 (Urhov), ki je bil izreden 76 Slavka Truden (Hlepinova) iz Iga
poznavalec Cerkniškega jezera. Ko je tistega dne prišel iz šole iz Novega vasi, maj 2007, ustni vir.
mesta, je voda po velikem deževju močno naraščala, domačini pravijo temu 77 Franc Leskovec (Budov) z Dolenjega
Jezera, maj 2007, ustni vir. Ko sta
»nastop«, in z veliko silo tekla pod mostom. V čolnu gaje pod mostom vzelo bila že kakšne pol ure pod vodo, je
in pogoltnilo.
M)
po naključju prišel tja s kosilnico
Leskovec. Takoj je skočil v vodo, ki
Mislil sem, da sem z zbiranjem podatkov o utopitvah v Cerkniškem jeze­ je bila kalna, in enega takoj zatipal.
ru končal, a sem se zmotil. Vso Cerkniško in Loško dolino je pred božičem Drugega pa je našel šele čez čas, a
je bilo za oba prepozno. Čeprav je
pretresla vest, da sta se 22. decembra 2007 med 4. in 5. uro zjutraj v prome­ bilo tam več ljudi, ni bil nobeden
tni nesreči po trčenju v ograjo na mostu, ki je na nasipu pri Gorici, z avtom tako pogumen, da bi skočil v vodo in
prevrnila in utonila 21-letni Robi Pantar in 23-letni Jure Sega, oba iz ju skušal reševati.
78 Isto nedeljo sem imel novo mašo.
Lipsenja. To noč je bilo okoli 15 stopinj pod ničlo in izredno gosta megla. To žalostno novico je na slovesnost
nove maše prinesel sedaj že pokojni
2. Nekaj nesrečnih smrti takratni starotrški župnik Janez
Voljč.
Dne 9. novembra 1808 je v gozdu zmrznil Jurij Žurga iz Raven na '9 ŽA Cerknica, MMK za ta leta.
Blokah. Smrt je potrdil cerkniški kirurg Johan Hufer.81 Dne 13. avgusta 80 J. Kebe, Loška dolina, II. del, str.
1838 seje nesrečno poškodoval (Verwundung des ungluckt) 48-letni gospo­ 588-594.
dar Lovrenc Gerbec (Ta Stari Lončar) iz Lipsenja 11. Bilje takoj mrtev. 81 NŠAL, MMK žup. Stari trg, 1808.
 Raznoterosti 685

Devetega junija istega leta (1838) je zaradi poškodbe na glavi (Kopfverlet-

zung) umrl 39-letni samski Matija Martinčič z Gorenjega Jezera 5 (Vra­
gov). Umrl je na Gorenjem Jezeru 11, kjer je pomagal pri delu. Pred smrtjo
je bil še previden. Dne 4. aprila 1841 je konj ubil (von Pferden erschlagen)
33-letnega gospodarja Luka Sežona (Šuštarjev) iz Lipsenja 13. Umrl je
takoj in smrt je bila tudi uradno potrjena.82
Novice so poročale, da je 26. septembra leta 1843 na Nanosu zmrznilo
pet Vipavcev, dva Pivčana pa na Javorniku.83 Nenavaden mraz s sne­
gom je pritisnil tudi 22. septembra 1854. V snežniškem gozdu pri Klanski
polici je zmrznilo okoli 30 ovac in nekaj volov. Tudi neki mož od Klanga je
zmrznil, enega so pa komaj rešili.84
Dne 22. julija 1858 je umrl zaradi možganske poškodbe - na glavo mu
je padel pokrov (in Folge eines Sturzer auf den Kopf) - 12-letni Matija
Martinčič (Kocavzov) z Gorenjega Jezera 6.
Dne 22. marca 1865 seje v snežniškem gozdu smrtno ponesrečil Janez
Martinčič iz Cerknice, ki je bil gozdni oz. lesni delavec (Holzarbeiter).
Istega leta (1865), 20. maja, se je na cesti nad Ložem smrtno ponesre­
čil Gašper Baraga iz Grahovega 58 (Benčinov). Stisnila ga je ročica pri
vozu (Folge Erduckerung durch einer Wagensterz). Dne 8. avgusta 1867
je padel z voza in se ubil 40-letni Janez Lančman iz Cerknice 142. Dne
23. marca 1870 je na poti v Cerknico tako nesrečno padel z voza 27-letni
Andrej Žnidaršič z Bloške Police 11 (Tončkov), da je umrl.85 Dne 7. de­
cembra 1870 je dve leti po poroki v Martinjaku zmrznil (erfroren) 27-letni
gospodar Janez Mulec (Lukovcev) z Otoka 2. Zapustil je ženo in sinčka,
ki je čez leta postal gospodar na kmetiji.
Dne 23. avgusta 1879 je umrl nasilne smrti, bilje ustreljen (Gewaltsa-
mer Tod durch erschiessen), 38-letni Pavel Kotnik z Laz 5 (Kotni). Našli
in pokopali so ga 18. septembra. Pregledala sta ga dr. Raspet in R. Peter­
nel. Iz ustnega izročila je znano, da gaje zaradi krivolova ustrelil grajski
čuvaj Anton Hvala. Bila sta tako rekoč prijatelja in Hvala je bil pogosto
na obisku pri njem. Od takrat pa ni več prestopil praga njihove hiše, ker
ga je očitno pekla vest.86 Ta neusmiljeni čuvaj je streljal tudi na Franca
Ponikvarja z Gorenjega Jezera 18, ko je čakal na race. K sreči ga ni ubil.
Ponikvar seje zdravil na Škrbčevi peči, kjer so mu iz hrbta pobirali šibre,
kar nekaj pa jih je nosil vse življenje. Franc je šel z dvema bratoma in se­
stro v Ameriko, kjer se je oženil z Mihevščevo iz Dan. Imela sta več otrok
in dva od njih sta bila pilota v drugi svetovni vojni. Eden od njiju je 40-krat
letel iz Italije preko naših krajev nad Nemčijo in takrat je vedno dejal: »Tu
so doma moji starši.«87
Dne 25. januarja 1881 je pri Bloški Polici zmrznil 67-letni gospodar Mi­
hael Cvetko iz Martinjaka 29 (Cekoč), žena in 8 otrok je žalovalo za njim.
Dne 22. junija 1886 je zaradi padca po stopnicah (uber die Stigen zufallen
82 NŠAL, MMK žup. Stari trg za ta
und in einigen Tagen gestorben) umrla 51-letna samska Marija Ule iz Do­ leta.
lenje vasi 80 (Uleča). Dne 20. julija 1888 je 43-letnega samskega Franca 83 Novice, 1 (1843), str. 60. Glej tudi
Branislja z Dolenjega Jezera 41 (Casermanov) do smrti poškodoval konj sestavek Nekatere ujme ... v tem
poglavju, str. 680.
pram (Fuchs verdorben). 84
Novice, 12 (1854), str. 315.
Dne 4. decembra 1888 so zaradi opeklin umrli trije otroci iz družine 85 »Durch einen Sprung ab Sturz wom
Kotnik z Gorenjega Jezera 2 (Zupajni): 9-letna Marija, 5-letni Franc in Wagen nach Zirckniz verungliickt.«
4-letni Janez. Verjetno je zgorela hiša ali soba. Dne 8. novembra 1889 se ZA Stari trg, status animarum. IV,
Bloška Polica.
je do smrti opekla 3-letna Terezija Martinčič z Otoka 9 (Anžetova). Dne 86
Izročilo seje ohranilo v domači hiši
13. junija 1893 je zaradi opeklin, ki jih je dobil v vrelem kropu, umrl 3-letni in tudi na Gorenjem Jezeru. Franc
Andrej Kotnik z Gorenjega Jezera 22 (Teličevi). s." Kotnik in Viktor Ponikvar, ustni vir.
87 Viktor Ponikvar, ustni vir.
Dne 15. decembra 1895 seje v gozdu na Madžarskem pri kraju Sampe- 88
NŠAL, MMK žup. Stari trg za ta
trish ponesrečil 28-letni samski Janez Marolt z Bloške Police 13 (Šlape- leta.
tov). Nanj je padel hrast.89 Dne 2. novembra 1899 je v Bosljivi Loki 6 pri 89
ŽA Stari trg, status animarum, IV,
Osilnici umrl 45-letni Andrej Primožič z Dolenjega Jezera 40 (Brkinov). Bloška Polica. »Ist am 15. dezember
1895 in Samperish - Anod medie
Do smrti ga je poškodoval konj (mortuus ab equo). Dne 7. decembra 1901 Verungliick - erschlagen durch
se je v gozdu ponesrečil 25-letni Franc Truden z Gorenjega Jezera 29 einen Eichbaum.«
686 VIL poglavje

(Teličevi). Leta 1907 se je smrtno ponesrečil 18-letni Jakob Kebe z Do­

lenjega Jezera 16 (Matevžev Kebeč). Stisnilo gaje drevo v gozdu v ZDA.90
Dne 30. maja 1909 se je v Ameriki v mestu Johnstovm na železnici
smrtno ponesrečil 27-letni Matija Tavzelj z Otoka 13 (Mežnarjev). »Že­
leznica ga je raztrgala«; starši so za njegovo dušo poskrbeli z ustanovno
mašo. Dne 2. junija 1911 je v državi Michigan v ZDA neki Ipavec ubil (in
Michigan a aquodam Ipavec necatus est) 22-letnega Janeza Zrimška iz
Dolenje vasi 58.
Dne 16. maja 1912 seje v Ameriki ponesrečil 22-letni Janez Škerbec
z Gorenjega Jezera 30. Ko se je peljal z vlakom, gaje prijatelj strojevodja
povabil, naj gre k njemu na lokomotivo. Vlak je vozil počasi. Janez je skočil
z vagona in se hotel povzpeti na lokomotivo, pri tem pa mu je spodrsnilo
in je z eno nogo padel pod stroj, ki mu jo je odrezal. Takoj so ga odpeljali
v bolnišnico, a je izkrvavel. Zgodovina in rodovnik družine Škerbec pravi
o njem: »Janez Škerbec je iz Amerike pošiljal denar domov in tako pred
polomom rešil bratovo družino in posestvo. Leta 1906 je kot 16-letni deč­
ko odšel v Ameriko in pošiljal ves svoj zaslužek domov. Vse, kar je poslal
domov, je šlo za obleko, hrano, obresti in za nov skedenj, ki je bil končan
leta 1910. Prvi je leta 1896 pogorel. Janez je bil zelo talentiran fant, dobro
je govoril angleško, nemško in hrvaško. V bližini, kjer je delal, bi se rada z
njim poročila bogata hči nekega ameriškega farmarja, pa je odklonil, ker je
hotel domov. Umrl je kot žrtev za domačo hišo, ki mu mora ohraniti trajno
topel spomin. Če bi ne bilo brata Janeza, bi naša hiša danes ne bila več v
rokah našega rodu!«91
Dne 1. avgusta 1915 seje v nesreči »na jezeru pri lovu na race ustrelil v
pljuča in umrl« 31-letni Ernest Serko iz Cerknice 91 (Šerko).
Dne 26. avgusta 1915 so žandarji ustrelili (ob sodnem rubežu) 40-le-
tnega Janez Turšiča iz Cerknice 64 (Gešpin). Dne 29. avgusta 1915 je v
Postojni povozil vlak 30-letnega vojaka Janeza Petrovčiča iz Cerknice
202 (sedaj Bavdkovi). Dne 4. oktobra 1916 se je v Clevelandu ponesrečil -
ob 11. uri ponoči gaje v tovarni ubil električni tok - 26-letni Janez Mikše
iz Cerknice 59 (Drašlerjev). Dne 3. novembra 1917 seje na kozolcu smrtno
ponesrečil 14-letni Jožef Žnidaršič iz Dolenje vasi 28 (68): »Z vrati se je
doli grede priprl za vrat in našli so ga mrtvega.« Dne 5. novembra 1920 se
je v javorniškem gozdu pri sekanju drv smrtno ponesrečil 62-letni gospo­
dar Janez Lovko iz Cerknice 8 (Vrdjanov).
Dne 4. januarja 1932 se je z ogljikovim monoksidom »žarečega oglja«
zadušil 19-letniv kovaški vajenec Anton Kotnik z Laz 4 (Teličov). Učil se
je pri Mihaelu Šegi v Lipsenju. Verjetno je zaspal v topli kovačiji. Dne 17.
marca 1921 je padel z voza, ker so se na Gočah splašili konji, in se smrtno
ponesrečil 21-letni Janez Martinčič iz Dolenje vasi 61 (93). Dne 27. okto­
bra 1921 je zmrznil na poti iz Dolenje vasi domov 28-letni samski Franc
Mestek (Lovričkov) z Dolenjega Jezera 15. Na tem mestu še sedaj stoji
križ.
Dne 26. februarja 1923 se je ponesrečil v ZDA 33-letni samski Jožef
Istenič iz Cerknice 114 (Piskov). Nanj je padla skala in ga ubila.
Dne 16. avgusta 1928 je umrl za opeklinami, ki jih je dobil pri gaše­
nju Cinglovega skednja v Čerknici, 24-letni Anton Logar iz Cerknice 105
(Logarjev). Dne 3. maja 1933 je »padel z zrakopolovom v Savo in utonil«
29-letni Alojzij Knap iz Cerknice 174 (Klemenov). Dne 24. julija 1934 je
v reki pri Postojni utonila 29-letna samska Ivana Braniselj iz Cerknice
10 (Štefetova).
Od leta 1918 do druge svetovne vojne so na javorniški meji ustrelili
90 ŽA Cerknica, status animarum za
srbski obmejni stražniki več fantov, ki so »švercali« živino v Italijo. Dne 18. Dolenje Jezero. »In silva ab arbore
maja 1936 so ustrelili 32-letnega Janeza Gerla (Andrejaževega) z Gore­ supressus est.«
njega Jezera 10. Mati Uršula ga je tisti dan prosila: »Janez, ne hodi več!« 91 Matija Škerbec, dekan: Zgodovina in
rodovnik družine Škerbec. Tipkopis
In on: »Mama, samo še danes grem, potem ne bom šel nikoli več.« In tisti hrani družina Škerbec, Gorenje
dan je bil res zadnji. V Danah je imel dekle in se je nameraval poročiti. Jezero 30.
 Raznoterosti 687

Pokopan je v Trnovem.92 Dne 16. avgusta 1940 so srbski obmejni stražniki

ustrelili 48-letnega Antona Mekindo iz Dolenje vasi 98, kije bil poročen,
in 38-letnega fanta Franca Žnidaršiča (Lovrkovega) iz Dolenje vasi 62.
Dne 4. novembra istega leta so na meji ustrelili 25-letnega Jožefa Lekša-
na s Klanc 8. Prestrelili so mu pljuča.
Dne 2. septembra 1943 seje ponesrečil - voz seje prevrnil nanj - 23-le-
tni Janez Žnidaršič (Lovrkov) iz Dolenje vasi 62, brat ustreljenega Fran­
ca. Leta 1943 je v rudniku v Kanadi zasulo 50-letnega Andreja Kotnika
z Laz 5 (Kotni). Leta 1943 je bomba ubila 11-letnega Franca Otoničarja
(Pocinov) z Dolenjega Jezera 11. Dne 4. maja 1947 seje smrtno ponesrečila
8-letna hčerka Majda Žnidaršič iz Lipsenja 12 (Thincava). Nanjo se je
prevrnil nagrobnik na pokopališču pri Sv. Stefanu.
Dne 20. decembra 1949 seje v gozdu ponesrečil 68-letni Jakob Mulec
z Gorenjega Jezera 20 (Mramorjev). Dne 31. oktobra 1951 se je v gozdu
ponesrečil 82-letni Janez Hace z Laz 2 (Urbanov). Dne 13. marca 1955 se
je pri prevozu hlodov na Krajcovi žagi ponesrečil 17-letni Janez Zalar iz
Cerknice 17 (Martinov).
Dne 7. julija 1957 je utonil v Savi 34-letni samski Anton Urbas iz Cer­
knice 116 (Kramarjov). Leta 1958, 16. novembra, je bil na lovu v gozdu
Sovinek po nesreči ustreljen 30-letni Janez Mihelčič (Špeharjev) s Klanc
35.93 Dne 6. julija 1976 se je ponesrečil pri delu doma 68-letni Jakob Po­
rok z Gorenjega Jezera 29 (Urhov). Dne 28. aprila 1930 se je v Londonu
ponesrečil - povozil gaje motor - 41-letni akademski slikar Franc Sterle
iz Dolenje vasi 94. Dne 16. maja 1953 je bil po nesreči ustreljen na lovu
22-letni Franc Braniselj (Lovranov) iz Dolenje vasi.
Dne 11. decembra 1956 seje z avtom ponesrečil 34-letni Franc Potoč­
nik iz Cerknice 180 (Potočnik). Dne 22. novembra 1957 je v Ljubljani po­
vozil avto 24-letno Terezijo Martinčič z Dolenjega Jezera 25 (Skircavo).
Zaradi prometne nesreče pri Brezovici pri Ljubljani - da ne bi z motorjem
povozil otroka, je zapeljal s ceste - je 24. avgusta 1962 umrl 31-letni Jože
Kebe z Dolenjega Jezera 29, brat pisca teh vrstic. Dne 3J3. avgusta 1972
se je na Rakeku v avtobusu ponesrečil 60-letni Andrej Črnigoj z Laz 6
(Jurščev). Dne 19. junija 1980 se je v Dolenji vasi na cesti ponesrečil z
motorjem - zadel gaje avto - 71-letni Alojzij Perko, akademski slikar, iz
Dolenje vasi pri Cerknici. Pokopan je v Podcerkvi.94 Za posledicami nesreče
v gozduv(suh vrh drevesa je padel nanj) je 16. januarja 1983 umrl 67-letni
Anton Žnidaršič (Lovrkov) iz Dolenje vasi 62.

92 Alojzija Strle, roj. Gerl, ustni vir.

Zadnja pot, na katero bomo vsi krenili. Ko sem zbiral imena in priimke rodbin za knjigo, sem kot duhovnik pogosto 93
molil za vse pokojne, ki so zapisani v njej: Naj se jih Gospod usmili in jih reši trpljenja na onem svetu in naj jim bo Starejši vedo povedati, da so bile pri
milostljiv. Gospod, daj jim večni pokoj in večna luč naj jim sveti! Ilustracija Lojzeta Perka v pesniški zbirki F. Lokarja: tem še druge okoliščine.
Posute ceste, 1966. 94 MMK žup. Stari trg za ta leta.
 691

Maturantski izlet 4. razreda

Nižje gimnazije Cerknica v Ši­
beniku leta 1957. Spredaj če­
pijo od leve: Jože Kebe, Srečo
Šparemblek, Anton Zidar, Ja­
nez Petrič, Metod Lampe, Rudi
Skumavec, prof. Vera Kravanja
in Anton Vidrih; zadaj stojijo:
Slavko Hren, Viktor Leskovec,
Franc Novak, Antonija Turk,
Franc Bajt, Slavko Hrovatin,
Rozalija Turšič, pisec Janez
Kebe, Iva Košir, Genovefa Fra­
netič, Magda Usenik, Franc Po­
pek in prof. Sonja Verbec.

Maja 1981 je bila na Cerkniškem jezeru regata. Arhiv Brestovega obzornika.

Fantje z Dolenjega Jezera in iz Cerknice igrajo hokej v Rešetu leta 1976. Arhiv Brestovega obzornika.
692

Cerkniška gasilska godba z dekleti in ženami v narodnih nošah leta 1935. Fotografijo hrani Milka Petrič iz Martinjaka.

Prvi b razred Nižje gimnazije Cerknica leta 1954 pred staro šolo. Prva vrsta od leve: Franc Nared, Vinko Brezec, Janez Šega, Slavko Hren, pisec Janez Kebe, Anton Vidrih,
Slavka Štrukelj, Zofija Opeka, Iva Švelc in Nada Levar; druga vrsta: učiteljica Sonja Verbec, Geni Franetič, Marija Mekinda, Metod Lampe, Franc Opeka, Anton Zidar, Jože
Knap, Jože Žnidaršič, učiteljici Roza Bolha in Lea Bole; zadaj od leve: Metoda Perhaj, Alojzija Meden, Iva Košir, Marija Intihar, ravnatelj Jože Kristen, Cirila Perhaj, Janez
Kebe, ?, Franc Prudič, Franc Knap, Anton Baraga in Jože Ule.
 693

Cerkniška kaplanija, ki je bila leta 1943 požgana, je bila v trgu pomembna zgradba. Na sliki je slovesnost ob 50-letnici Gasilskega društva Cerknica, ki je bilo ustanovljeno
leta 1887. Fotografijo hrani Zvonko Mele.

Pogled na Svinjski rigl v Cerknici okoli leta 1935. Foto: Vekoslav Kramarič. Fotografijo hrani Slovenski etnografski muzej v Ljubljani.
694

Pogled s Cerkniškega jezera. Spredaj je Dolenje Jezero s cerkvijo sv. Petra. Foto: F. Korošec, jan. 2011.

Ostrnice pri Gorenjem Jezeru. Foto: France Korošec, 1995.

 695

Moji spomini VIII. poglavje

Ker rad berem tuje spomine, sem napisal tudi svoje, a pisati o sebi
ni lahko. V glavnem se ljudje vedno bolj ograjujejo v svoj svet. Napisana
beseda pa gre med ljudi in želi prispevati vsaj majhen kamenček pri obli­
kovanju mozaika življenja tudi drugim. Spomine sem napisal zato, ker kot
veren človek vidim Božjo roko, ki me je spremljala na življenjski poti. Pri
tem se spominjam pisatelja in duhovnika Franca S. Finžgarja, ki je ob
koncu svoje življenjske zgodbe zapisal, daje v dolgih letih življenja videl,
daje človekovo življenje tako skrotovičeno, a nad vsem snuje Božja misel.

A. Od mladosti naprej
Francu in Ivani, roj. Koščak, sem se rodil kot sedmi otrok. Vseh otrok
nas je bilo devet, dva sta umrla kmalu po rojstvu. Ko sem bil star komaj
dobri dve leti, se megleno spominjam prvega bolečega dogodka iz svojega
otroštva. V noči na 9. junij 1944, na praznik sv. Rešnjega Telesa, so prišli
partizani po mojo mamo Ivano in jo skupaj s trgovko Dragico Martinčič,
roj. Žerjal, iz Dolenje vasi 24 (Farbarjevo) odpeljali najprej na Bloke in
nato na grad Snežnik. Tam je z drugimi ženami delala do jeseni. Dragica
Martinčič je bila naša sorodnica. Kako seje začelo?
Znano je, daje bila med vojno huda stiska za hrano. Oče mi je povedal,
da so takrat skromno jedli samo dvakrat na dan. Zato je šla moja mama z
drugimi ženami, ki so imele številne družine, po »fasengo« (hrano) na Ra­
kek k Nemcem. Ker je bil na Rakeku pod nemško zaščito njen brat Janez
iz Gorenjih Otav (tja so šli fantje, ki niso hoteli iti k partizanom), so vaški
terenci dali moji mami za spremljevalko 15-letno vaščanko, ki so jo doma
dobro poznali, češ da ji bo domov pomagala peljati kareto. Njena naloga
pa je bila vse kaj drugega. Ko je mama dobila »fasengo«, se je na Rakeku
srečala tudi z bratom. V navzočnosti tega dekletca sta se pogovarjala o
domačih v Otavah in na Jezeru, kot je navada, če se srečata brat in sestra.
Mama je odločno in vedno zatrjevala, da z bratom nista omenjala ne poli­ Moja mama Ivana Kebe, roj. Koščak, kakšnih 10
let po poroki.
tike ne partizanov. Kaj naj bi se v vojnem času drugega pogovarjala in še v
družbi tretje osebe, ko ljudje svojemu lastnemu bratu niso zaupali?! Toda
to dekletce je že v Dolenji vasi mamo pustilo samo in šlo naprej na Jezero
k vaškim terencem ter jim nekaj natvezilo, kar je bilo slabo za mojo mamo.
Ko je namreč mama pripeljala živila v vas, jo je že ustavil vaščan J. G. in
ji dejal: »Vse vemo, šla boš z nami.« Tako so tisto noč partizani prišli po
mamo. Ob tej priliki so vzeli vse vreče »fasenge«, ki jih je mama s težavo
pripeljala z Rakeka.1 Isto noč so prijeli tudi trgovko Dragico Martinčič.
Mama nam je pripovedovala, da so jima partizani na Blokah ukazali
pri neki družini najprej očistiti hlev. Ko sta vse počistili, sta pogledali tudi
pod jasli. Pod kupom slame sta zagledali kanglico. Ko sta jo odprli, sta
ostrmeli. Polna je bila zlatih verižic, prstanov in druge zlatnine. Mama je
večkrat povedala, da sije pomerila debelo verižico, kije bila tako dolga, da
si jo je ovila dvakrat okrog pasu. Seveda sta vse zlato dali nazaj, kanglico
pa sta prestavili na drugi kraj v hlevu. Kmalu je prišel v hlev partizanski
oficir. Ker na tistem mestu ni bilo kanglice, je bil ves vznemirjen. Ko mu je
Dragica pokazala, kam je kanglico prestavila, jo je takoj odnesel. Čigavo je Dragica Martinčič, roj. Žerjal, iz Dolenje vasi 24
bilo zlato? Verjetno je bilo s kakšnega gradu. Nato so ju odpeljali na grad (Farbarjeva) je bila med drugo svetovno vojno
skupaj z mojo mamo na prisilnem delu. Fotogra­
Snežnik, kjer sta na prisilnem delu partizanom lupili krompir in opravljali fijo hrani Metoda Perdih.
druga dela, dokler ju niso čez štiri mesece izpustili.
Ko so mamo odpeljali, sem bil star dve leti in tri mesece. Ker sem vedno
jokal in klical mamo, je k nam prišla teta Francka Koščak iz Otav, ki ni
imela svojih otrok. Nekega dne je iz štedilnika padla žerjavica. Bos sem 1 Iva Primožič, roj. Kebe, sestra pisca,
jo pohodil in prilepila se mi je med prsta. Seveda sem tulil na vse grlo, junij 2009, ustni vir.
696 VIII. poglavje

teta pa ni vedela, kaj mi je. In prav tega bolečega dogodka se megleno

spominjam še danes. Tisti trenutek je prišel pred hišo eden od vašča­
nov, ki so spravili od doma mojo mamo. Ker sem na vso moč pretresljivo
klical: »Mama, mama,« kar seje slišalo tudi zunaj hiše, gaje kar odneslo.
Dogodek mi je teta opisala pred tridesetimi leti. Ker je imela mama težave
z žolčem, so jo jeseni, ko so doma pred mrazom pobirali korenje, pripeljali
domov na vozu.2 Ljudje moramo krivice odpuščati. Naša mama je vse od­
pustila in ni nikdar zagovarjala nasilja.
Drugi dogodek, ki se ga iz otroštva spominjam, pa se je zgodil kmalu
potem, ko je prišla mama domov. Jeseni leta 1944 so prišli v našo vas nem­
ški vojaki in zahtevali prašiča in konja. Hoteli so vedeti, kdo je predstavnik
vasi ali vaški župan. Čeprav je bil moj oče samo vaški odbornik, jih je R.
iz vasi, ki je znala nemško, pripeljala k nam. Ko je oče slišal zahtevo in
so Nemci odšli od hiše, je vzel sekiro in odšel v gozd, mama pa je ostala
z nami otroki doma. Oče je vedel: če bi kakšnemu vaščanu rekel, naj da
Nemcem konja, bi si nakopal sovraštvo ali pa celo smrt. Pri nas smo imeli
vole. Vojaki so se vrnili. Ker niso dobili od nas konja, so zahtevali prašiča.
Vojak je ukazal mami, naj odpre hlevna vrata, kjer sta bila prašiča. Oba
sta bila velika, vendar je bil eden težji. Hotel je imeti težjega, a mama ga
je preprosila, da ima številno družino in seje zadovoljil z lažjim.3 Se sedaj
se spominjam prizora: ko je mama odprla vrata, sem seje držal za krilo,
vojak pa je s puško pomeril na prašiča. Kaj se je dogodilo potem, ne vem
več. Gotovo me je mama odvedla stran od hleva. Starši so mi povedali, da
je vojak šel potem na sosedov hlev k Ta Srednjim Kebečim po steljo. Ko je
skozi lino v stropu videl konje, je vzel sosedovega konja s komatom. Bratra­
nec Franc Kebe (Ta Srednji Kebeč) mi je povedal, da so jim nemški vojaki
vzeli tudi voziček (zapravljivček). Nanj so vrgli našega zaklanega prašiča
in se odpeljali iz vasi. Gredoč so odrezali še dve kiti čebule, ki sta viseli Birmanka, moja sestra Tilka, z botro sestrično
pod napuščem našega hleva.4 Sosedovi niso nikdar več videli ne konja ne Stano Jagodič, roj. Zemljak, leta 1946.

zapravljivčka.
Italijanski vojaki so večkrat prišli v našo vas, ker so imeli v Cerknici
postojanko. V tistem času so vaški otroci posnemali italijanske vojake v
igri moro. Odpirali so prste obeh rok in pri tem šteli po italijansko do deset
in kričali: »Moro, moro.«5
Med italijanskimi vojaki so bili tudi primorski Slovenci. To mi je
povedal Miroslav Troha z Babnega Polja. Ko so ga 29. julija 1942 na
Babnem Polju italijanski vojaki prijeli, je bil star 18 let. Ena skupi­ 2 Kdaj so mamo izpustili, mi je pove­
dala sestra Iva.
na je bila določena za taborišče na Rab, druga pa za Vražji vrtec. Ko
3 Daje mama za težjega prašiča pre­
je fant po sodbi stopil v skupino, ki je bila določena za ustrelitev na prosila nemškega vojaka, mi je pred
Vražjem vrtcu, je italijanski oficir prišel ponj, ga zagrabil za ovra­ nedavnim povedala sestra Iva.
tnik in ga peljal v skupino, ki je bila določena za taborišče, in mu 4 Iva Primožič, roj. Kebe, ustni vir.
dejal: »Tle dol sed, pa čist tiho bodi, si me razumu!« Troha je dejal, 5 Franc Kebe, oče pisca, ustni vir.
da ni mogel verjeti svojim ušesom, daje to res.6 6 Trohi je z drugimi vaščani sodilo
italijansko naglo vojaško sodišče
Ko sem bil star dobrih pet let, se spominjam nenavadne nesreče, ki na Babnem Polju, ker je pomagal
je zadela našo vas: jugoslovansko vojaško letalo je streljalo na čredo partizanom nositi municijo na Te-
lebačnik. Odgovarjal je, daje bil
krav. Nekaj kravje ubitih ali ranjenih obležalo na Starih delcih, druge, ki k temu primoran, da tega ni delal
so lahko hodile, pa so pritulile v vas. Srhljivo mukanje sem doživljal, kakor prostovoljno. V potrditev, daje bil
k temu primoran, je Troha pokazal
da bi krave jokale. V živo se ga spominjam še danes. Krije tekla nekaterim na Kunstlja in dejal: »Saj je orožje
iz gobcev, drugim iz prestreljenih vimen. Vsi vaščani so prišli iz hiš na vas nosil tudi on.« Tisti trenutek se je
spomnil, da so zaboj municije nosili
in zaskrbljeno iskali svojo živino. Ubitih in ranjenih je bilo okoli petnajst štirje, poleg njega je bil prav Kun­
govedi. Naše krave niso bile ranjene. stelj. In Kunstelj je to potrdil, daje
bilo to res. Zato gaje oficir pripeljal
Kako seje to zgodilo? Junija 1947 je bil lep, sončen dan. Ob jezeru seje v drugo skupino. Miroslav Troha,
pasla stoglava čreda goveje živine iz naše vasi. Nekateri domačini so bili 2. september 2008, ustni vir. Priča:
Franc Truden iz Podgore.
ta dan na Starih delcih, ko je kar na lepem pristalo letalo JNA, nemška 7 Jože Martinčič (Skircov) z Dolenjega
štorklja. Iz letala so vojaki znosili tarče in po srbsko dejali fantom: »Bežite, Jezera, 10. februarja 1992, ustni vir.
čez eno uro bo tu pokalo.« Čez dolgo časa je res priletelo vojaško letalo in Poročilo o tem dogodku sem zaman
iskal v dnevniku Slovenski poroče­
streljalo na tarče. Pastir Jerč je pred kroglami komaj ušel in čez Viševek valec. Glej tudi J. Kebe, Loška doli­
pribežal v vas. Pilot je streljal kar na čredo krav, ki seje približala tarčam.7 na, str. 455.
 Moji spomini 697

Jezerska čreda gre s paše leta 1987. Arhiv Bre­

stovega obzornika.

Po drugi svetovni vojni so bili Stari delci in Gorica prikladen teren za

vojaške vaje. Že spomladi leta 1946 so s Starih delcev streljali v Gorico
s topovi. Pri teh vajah so bili kot gostje tudi ruski oficirji. Po končanih
vajah so prišli ruski in jugoslovanski oficirji v gostilno Mulec na Dolenje
Jezero. Vaščanom, ki so se razumeli na vojaške čine, seje zdelo čudno, da
je jugoslovanski polkovnik stal v pozoru pred ruskim kapetanom. Ko so
se pozdravili, je sledilo nazdravljanje. Točajka je prinesla žganje in stam­
pede (kozarčke), ki so v navadi za žgano pijačo. Ruski oficir pa je odkimal
in dejal: »Ničevo!« Potem je prinesla kozarce, ki so držali en deci. Spet je
slišala: »Ničevo!« Sele kozarci, ki so držali dva deci, so mu bili dovolj veliki.
Natočili so si do polovice ali več. Potem je Rus zaklical: »Za Stalina, za Tita
do konca!« Najprej za Stalina, čeprav je bil v Jugoslaviji; Tito je bil takrat
Stalinu podrejen. Seveda so bili kmalu vsi pijani.8
Na Starih delcih, ki so last vaške gmajne (skupnosti), je imela vojska
še naprej strelske vaje s tanki in letali. Spominjam se, da so leta 1949
prihrumeli v našo vas veliki ruski tanki, da so se vse hiše tresle. Vsa vas
jih je bila polna. Ko smo jih vaški fantiči prišli gledat, so nas srbski vojaki
takoj ogovarjali. Pogosto so vpraševali: »Kako se zoveš?« Ker je bilo takrat
ime Janez zelo pogosto, saj je znana krilatica o slovenskih Janezih tudi
pri južnih narodih, so se vedno zasmejali, ko sem jim odgovarjal: »Janez!«
Nekega dne okoli leta 1955 paje skozi vas pridrvel tank z nenavadno hi­
trostjo in se na ovinku zaletel v Semetovo hišo. Odbil ji je vogal in se krep­
ko zaril vanjo. Semetova matije pripovedovala, daje tankovska cev prišla
prav nad krušno peč, ki je bila na drugem koncu sobe. Se sreča, da ni bilo
takrat nobenega v hiši. Ljudje so govorih, da je bil tankist pijan. Hišo so
morah seveda popraviti vojaki in kar dolgo je trajalo, da sojo obnovili.
V času strelskih vaj ni smel nihče v gozd, ker je stal v Rešetu stražar.
Granate so letele tudi po gozdu, zato so bile hoje in smreke iz Gorice in
tudi iz Vršiča še veliko let potem polne jeklenih drobcev, ki so bili huda na­
dloga za gozdne sekače. Ko so streljali z letali, so medeninasti tulci streliva
padali po vseh Starih delcih in pastirji smo jih radi zbirali.
Jeseni leta 1948 so bile na drevesu, ki je raslo pri naši šupi za orodje,
zrele prve slive. Star sem bil šest let in pol. Zahotelo se mi je prvih sladkih
sadežev. Splezal sem na šupo, da sem prišel do zrelih sliv. Pri tem sem
neprevidno stopil na vrata, da so se zavrtela, padel na tla in si v zapestju
poškodoval obe roki. Pri eni je bila kost zlomljena, pri drugi pa počena.
Brat France me je peljal s kolesom v Cerknico k zdravniku dr. Stanku Pu­
šenjaku, ki mi je uravnaval roki in ugotavljal, ah sta zlomljeni, čeprav sta Franc Kebe (Ta Srednji Kebeč), Bre­
nemočno viseli. Seveda sem pri tem tulil od bolečin. Zdravnik Pušenjak žice, 4. september 2008, ustni vir.
698 VIII. poglavje

pa je energično vzkipel: »Taki molči, ne ubogajo ne očeta ne matere, če se

jim pa kaj zgodi, hodijo sem k meni čivkat!« Ker je bil s Štajerske, je dejal:
»Molči!« Končno sem dobil opornice in brat me je z vlakom odpeljal v bol­
nico v Ljubljano. Tam so mi dali roki v mavec, eno od zapestja do komolca,
drugo pa od zapestja do rame. V začetku so me morali pitati, potem sem se
navadil jesti z žlico. Ker je brat te posrečene Pušenjakove besede povedal
doma, so se v šali večkrat ponavljale in se niso pozabile.
Leta 1949 sem začel hoditi v cerkniško osnovno šolo. Otroci smo v
šolo vedno šli peš. Če je padal dež in pihala burja, smo bili Jezerci mokri
do pasu, čeprav smo imeli dežnike. Burja namreč neusmiljeno vleče po rav­
nem cerkniškem polju od Martinjaka proti Dolenji vasi. Če je bilo hladno,
so nam učiteljice dale prostor pri peči, da smo se posušili. Cerkniški otroci
so se čudili, da smo Jezerci od velike noči do praznika vseh svetnikov hodili
v šolo bosi.9
Na šolo imam sicer lepe spomine. V prvem razredu nas je učila učitelji­
ca, ki se je pisala Juričič in je stanovala na Rakeku, potem pa tudi Sonja
Mlač, poročena Kristen. V začetku sem težko sedel pri miru. Če sem se
obrnil nazaj k Viktorju Leskovcu, se je zaslišalo: »Janez, po šoli!« Ko smo
leta 2007 učenci z učitelji proslavljali 50-letnico male mature, sem gospe
Sonji v šali omenil, da je imela dobre vzgojne metode. V drugem razredu
nas je učila Nada Milavec iz Dolenje vasi, v tretjem pa Heda Perovič, ki je Prva moja fotografija, ko sem bil star šest let,
bila iz Ljubljane. Od Milavčeve sem si zapomnil, daje treba na vprašanje s sestrico Vido.
gladko odgovoriti »kakor vodo piti«. Nekoč sva z Leskovcem prišla v šolo
prej. Obiskat sva šla učiteljico Perovičevo, kije stanovala v šoli v gornjem
nadstropju. Takoj nama je dala odličen biskvit, ki gaje ravno spekla. Zdaj
sta obe že pokojni. Pred nekaj leti pa sem ju obiskal, prvo na domu, drugo
pa v Domu starejših občanov Cerknica.
V tretjem razredu nas je učil Viktor Žnidaršič (Bajčkov) iz Cerknice. Še
na starost je bil znan pevovodja. Naučil nas je, da je treba vaditi, kako se
poje s prepono: treba se je doma uleči na hrbet in čim dalj skozi zobe spu­
ščati glas »s«. Tudi njega sem pred leti obiskal v Domu starejših občanov
Cerknica, v tretjem razredu nisem imel pevskega posluha^ pridobil sem ga
pozneje. Ko so namreč v razredu zapeli kakšno pesem, je Žnidaršič naročil
meni, Slavku Hrovatinu in še enemu: »Vi trije bodite tiho, ostali pojte!«
Verouk smo prav tako imeli v šoli, a naš razred samo prvo leto. Enkrat
na teden nas je zadnjo šolsko uro prišel učit priljubljeni cerkniški kaplan
Janko Špec. Vedno je bil v črni obleki s kolarjem, pod pazduho pa je nosil
črno aktovko. Samo Tone iz Cerknice je šel domov, vsi drugi smo ostali pri
verouku. Prav ta me je v prvem razredu strašil, da me bodo zaprli v Piskov Mama Ivana Kebe z vnukoma Gregorjem in Ano,
ki sta bila pri prvem sv. obhajilu, leta 1988.
kevder.
Na prvo sv. obhajilo nas je lepo pripravil kaplan Špec. Bilo nas je
veliko, saj smo šli k obhajilu vsi šolarji razen enega. Za to slovesnost sem
dobil prvo novo obleko. Ker je bilo takrat težko za obleko, je mama prosila
kaplana Špeca, da bi šel k birmi v isti obleki že naslednje leto. Ker je bil
kaplan dober, si je naložil še dodatno delo in je mene in sosedovega Šreča
učil tudi za birmo. Zdaj je že pokojni, Gospod naj mu nakloni večno luč.
Je pa veliko zahteval. V kratkem času sem znal dobesedno odgovoriti na ' >
skoraj vsa vprašanja iz celotnega katekizma. Tako pripravljen sem šel že Zapis znanega cerkniškega kaplana Janka Špe­
v drugem razredu k birmi v ljubljansko stolnico. Brat France, ki mi je bil ca v urbarju cerkve sv. Lovrenca v Dolenji vasi,
ko je leta 1957 odšel iz Cerknice. Foto: J. Kebe.
boter, meje peljal z vlakom. V veliki gneči meje birmal škof Anton Vovk, ki
je naredil name velik vtis: glasno je pridigal in na koncu birmance in botre
povabil, da pridejo v cerkev še k zadnjemu blagoslovu.
Kaplana Špeca in sploh duhovnike smo vedno pozdravljali s »Hvaljen
Jezus!« Duhovniki so okrog vratu nosili širok, snežno bel kolar. Kaplan
Špec se je večkrat sprehajal z zdravnikom Pušenjakom od Cerknice proti
pokopališču. Ko sem ju na poti domov srečal, seje na moj »Hvaljen Jezus!«
kaplan vedno priklonil in mi odzdravil: »Vekomaj, amen!« Že naslednje leto
pa smo imeli verouk v cerkvi in potem v sobi nad zakristijo. Vsi učenci smo 9 Toni Zidar, oktober 2008, ustni vir.
 Moji spomini 699

imeli posebej radi kaplana Speča, ker nas je poleg verouka učil še marsikaj
drugega: zgodovino, lepega obnašanja in praktične reči. Predno seje vpisal
na teologijo, je že naredil dva letnika medicine. Bilje tudi cenjen spovednik.
Sploh so kaplana Speča izredno spoštovali vsi ljudje, tudi tisti, ki niso hodili
v cerkev. Zaradi dobrih pridig in razlage cerkniške cerkvene zgodovine so
nedeljski krščanski nauk obiskovali skoraj tako kot nedeljsko mašo. Posebej
so ga cenili možje, saj jih je ob nedeljah popoldne obiskal tudi v gostilni pri
Zgoncu ali v Zajfenci ali na Peščenku pri Anci in se ob kozarcu vina z njimi
pogovoril. Kar tekmovali so, kdo mu bo dal za dva deci vina.
Poleti je bila včasih skušnjava, da smo namesto k verouku šli igrat no­
gomet na Ločice. V osmem razredu nas je učiteljica tudi vprašala, kdo hodi
k verouku. In tisti, ki smo hodili, smo večinoma dvignili roke. Mislim pa,
da so se nekateri ustrašili in rok niso dvignili.
Moja sestra, kije štiri leta mlajša od mene, sije po končani osnovni šoli
zaželela, da bi postala trgovka. Ko se je predstavila direktorju trgovskega
podjetja, jo je najprej vprašal, če hodi v cerkev. Ko je povedala, da hodi,
ji je naravnost rekel, daje zaradi tega ne morejo sprejeti.10
Pred nekim državnim praznikom so šolsko mladino obiskali takratni
cerkniški veljaki. Poučevali so nas o medvojnem dogajanju. Namen obiska
je bil tudi omajati naše zaupanje v duhovnike. Eden izmed njih je poleg
drugega pripovedoval, kako naj bi eden od slovenskih duhovnikov dajal
med vojno z zvonika informacije nemški vojski. To naj bi delal s svetlobni­
mi signali. Danes vem, daje bila to propagandna izmišljija.
Poleti 1951 je vse prebivalce na Notranjskem pretresla novica, da so
na jezerskem travniku našli umorjeno nekdanjo redovnico Antonijo Pre-
mrov iz Martinjaka, cerkniško organistko. Spominjam se, da so pri nas Birmanka, moja sestra Iva, z botro sorodnico
doma o tem veliko govorili in z njo in domačimi sočustvovali. Ivano Petrič (Kunčevo) leta 1946.
»Ko je 14. januarja 1949 proti večeru šla peš v Cerknico učit cerkveni
zbor, so jo pri prvih hišah v Cerknici pričakali neznanci z avtomobilom
in jo potisnili vanj, jo zaprli, mučili, onečastili ter v jezeru umorili. Njeno
torbico so potem pri nekom videli. Verjetno jih je motilo cvetoče versko ži­
vljenje v župniji. Antonija Premrov, kije bila povsem nepolitična, je zbirala
pri zboru veliko mladih. Zato so ji vzeli življenje. Storilcev milica seveda ni
odkrila. Ko je avgusta 1951 sosed Žnidaršič kosil travnik pod Martinjakom
ob strugi Žerovniščice, je našel ostanke Antonijinega trupla. Milica doma­
čim ni dovolila, da bi jo odpeljali in pokopali. Nekateri pravijo, da so prišli
ljudje v belih oblekah in truplo zakopali na postojnskem pokopališču, češ
da ne gre za pogrešano Antonijo. Domači sojo spoznali po obleki in plašču
in so odtrgali kos plašča. Kmalu je prišel na Antonijin dom miličnik in
odnesel odtrgani kos plašča ...«n
Leta 1952 so okoli Cerknice podrli križe, ki so stali na javnih mestih.
To so naredili pri belem dnevu. Ljudje so govorili: Kdor križe podira, ne bo
10 Vida Debevec, roj. Kebe, maj 2009,
imel Božjega blagoslova. Takrat so požagali tudi Ta veliki križ in Ta mali ustni vir. Za podobno izkušnjo sem
križ, ki sta stala ob poti med Dolenjim Jezerom in Cerknico. K maši ob izvedel septembra 2011, ko sem bil
na žegnanju na Lazah. O tem so mi
nedeljah smo vedno hodili peš. Se po drugi vojni se je ob nedeljah družba pokazali celo časopis. Tudi Danica
za družbo pomikala od vasi proti Cerknici k maši. Če smo na tej poti koga Porok z Laz 3 ni dobila štipendije
srečali, smo si za orientacijo pomagali s pokopališčem, s Ta velikim kri­ za otroško negovalko, čeprav je bila
v osnovni šoli odlična učenka. Pa
žem, s Ta krevljasto hruško, ki je rasla od Ta velikega križa proti Jezeru, tudi za prodajalko je leta 1969 niso
s sredino Urbanove njive ali s Ta malim križem, ki je stal kakšnih dvesto sprejeli. Sprejeli pa so takšne, ki so
v osnovni šoli komaj zdelovali. Njeni
metrov od vasi. Čeprav križev ni bilo več, so kraji, kjer sta stala, še vedno materi so nekateri ljudje naravnost
ostali v naših mislih in dušah. Ta veliki križ so vaščani znova postavili leta povedali: »Če bi bila borčevski otrok,
bi prav gotovo uspela.« Ob tem seje
2006. Blagoslovil gaje cerkniški župnik Jožef Vidic. Ker stoji na naši njivi, novinarka spraševala: »Je mogoče,
je križ kupil in postavitev organiziral moj brat Tone. da celo šolarje, rojene desetletje po
vojni vihri, delimo na borce in ne-
Ko smo domači hodili peš v gozd, na travnike in na njive, smo večkrat borce?« Glej B. Rakovec, Na podeže­
med potjo molili. Pred vojno je prihajal k nam na Jezero stari oče Janez lju mnogi najboljši učenci ne morejo
Koščak iz Gorenjih Otav, da je pomagal očetu pri delu v gozdu. Mama mi naprej v šole, Tedenska tribuna, 30.
oktobra 1969.
je povedala, daje med potjo v gozd vedno molil polglasno naprej, drugi pa 11 Glej Palme mučeništva, str. 366-
so odgovarjali. 367.
700 VIII. poglavje

Dne 16. aprila 1952 je našo vas prizadel velik požar.

Dopoldne, ko smo imeli šolarji v cerkniški šoli daljši odmor
in smo bili na dvorišču, se je pripravljalo k nevihti. Kar na­
enkrat je močno treščilo in kmalu smo videli na Dolenjem
Jezeru dim, ki se je vzpenjal v nebo. Takoj smo vedeli, daje
strela zanetila požar. Učiteljica nas je Jezerce takoj spustila
domov. Treščilo je v Debevčev kozolec in v dobri uri je pogo­
relo deset skednjev in kozolcev v okolici.12 Nekatera poslopja
so bila še pokrita s slamo. Gasilci so komaj preprečili, da se
nista vnela tudi Korošcev hlev in hiša. Težave so bile z vodo,
ker so jo morali črpati prav iz jezera. Veliko ljudi je bilo na
polju in ko so prišli domov, so dobili samo pogorišče.
Požarje spodbudil vaščane, da so čez nekaj let naredili v
vasi dva velika bazena in ju napolnili z vodo. Največ sije za
to prizadeval Franc Mevec (Gašperjov).
Ko sem pisal te spomine, mi je prišlo na misel, da so se
ob Cerkniškem jezeru rodili duhovniki v tistih vaseh, ki so
večkrat do tal pogorele ah drugače trpele.13 V Cerknici je
sedež župnije in ima posebno mesto. V Martinjaku, ki je
pogorel leta 1861, 1870 in 1902, so se rodili trije duhovniki:
dr. Jože Premrov (Spajn), dolgoletni urednik verskega ča­
sopisa Družina, roj. 6. februarja 1906, Martinjak 38; Janez
Rovan (Kaparjov), salezijanski duhovnik, roj. 1. septembra
1911, Martinjak 19, deloval je med koroškimi Slovenci; in
Anton Cvetko (Markov), salezijanski duhovnik, roj. 22. ju­
nija 1915, Martinjak 20, ki je tudi deloval med koroškimi Slovenci. Z Go­ Poročna fotografija Janeza Koščaka iz Gorenjih
Otav in Ane Žmuc iz Želimljega, mojih starih
renjega Jezera, kije dvakrat v celoti pogorelo, leta 1864 in 1928, in še staršev, leta 1902. Foto: J. Miiller, Ljubljana.
enkrat delno, izhajata dva duhovnika: msgr. Matija Skerbec (Ta zgorenji
Urhov), roj. 5. novembra 1886 v Podcerkvi, a so že od leta 1894 živeli na
Gorenjem Jezeru 30, bil je dekan v Kranju in zaradi klica »Živela Sloveni­
ja!« na shodu v Šenčurju leta 1932 pod srbsko diktaturo: istega leta lažno
obtožen in na beograjskem procesu obsojen in zaprt eno leto,14 in prelat
Jože Škerbec (Poladinov), roj. 23. marca 1929, Gorenje Jezero 14, kije od
nove maše leta 1953 v Argentini deloval med argentinskimi Slovenci, ki so
po vojni zbežali na Koroško, kasneje pa odšli v Argentino. Na Dolenjem
Jezeru, ki je dvakrat v celoti pogorelo, leta 1779 in 1865, sva bila rojena
dva duhovnika: Matevž Kebe (Antonov Kebeč), roj. 13. septembra 1883
na Dolenjem Jezeru 27, in jaz - pisec teh vrstic. Matevž Kebe je še mlad
odšel z brati in sestrami v ZDA in tam študiral bogoslovje. Dolga leta je bil
župnik v Pittsburghu, kjer je umrl v visoki starosti. Ljubljanski pomožni
škof dr. Stanko Lenič, ki gaje tam obiskal, mi je povedal, daje župnik Kebe Duhovnik Matevž Kebe z Dolenjega Jezera 27
govoril zelo lepo slovenščino, čeprav je od mladosti živel v tujem svetu.15 (Antonov Kebeč), roj. 1883, je bil leta 1911 po­
svečen v ZDA, kjer je umrl leta 1969. Fotografi­
V Grahovem je bil 29. maja 1917 rojen duhovnik prelat Vinko Šega, jo hrani škofija v Pittsburghu.
ki je še leta 2010 opravljal službo župnika na Robu. Dne 13. junija 2010
12 Matija Debevec (Debevc) z Jezera,
sem ga še videl na evharističnem kongresu v Celju. Tudi ta vas je bila med ustni vir.
vojno zaznamovana s strašnim trpljenjem. 13 Podatke za požare glej v sestavku
Gasilstvo ... v 6. poglavju, str. 641.
Ko je Cerkniško jezero presahnilo, se je zemlja hitro osušila in na trav­ 14 Glej J. Kebe, Loška dolina, str.
nikih je kmalu pognala visoka trava, imenovana kravina.1G Travo smo ko­ 141-142. O tem procesu in prestajanju
sih z vprežno kosilnico. Ker smo v enem dnevu pripeljali dva voza, smo zaporne kazni v Beogradu in Sremski
Mitroviči je Skerbec napisal knjigo:
drugi voz nakladali tudi do večera. Enkrat se je pri nakladanju krme en Šenčurski dogodki, Kranj 1937. Sker­
vol ulegel, ker je voz dalj časa stal. Ravno takrat je prišel mimo akademski bec se je po vojni leta 1945 umaknil
v ZDA, kjer je v Clevelandu napisal
slikar Lojze Perko. Tega prizora je bil zelo vesel in gaje začel takoj slikati. več knjig o medvojnem dogajanju na
Vprašal je, ali bo vol še dolgo ležal. Oče mu je med smehom odvrnil: »Tega Notranjskem. Tam je deloval kot dušni
pa ne vemo.« Sliko je lahko v miru skiciral. pastir med Slovenci. Glej sestavek
Kraj in cerkev na Gorenjem Jezeru v
Ker smo z nakladanjem drugega voza končali šele v mraku, smo prišli 6. poglavju, str. 434.
domov v trdi temi. Če je bilo jasno, smo na senu gledali zvezdnato nebo in 15 Glej Dolenje Jezero (Antonovi).
16 Besedo pozna Pleteršnik, n. d., I. del,
občudovali lepoto Božjega stvarstva, medtem ko so voli počasi vlekli voz str. 459, »neka trava na Cerkniškem
proti domu. Takrat je bila v naših krajih ponoči še tema, ki je sedaj ni več, jezeru«. SSKJ in BSJ te besede nimata.
 Moji spomini 701

kajti tudi tema je onesnažena. Oče, kije veliko bral, nam je razlagal, daje
v svetli Rimski cesti na milijarde in milijarde zvezd. To je bil tudi čas za
pogovor. Takrat se nam ni nikamor mudilo. Starša sta nam marsikaj pove­
dala o svoji mladosti, o domotožju, ki gaje po poroki imela mama, ko seje
ozirala na Spičasto Stražišče, kjer so v bližini Otave. Ob takih priložnostih
nas je mama tudi spomnila, da smo vsi skupaj zmolili večerno molitev.
Na nekaterih travnikih pa je zemlja še dolgo ostala mehka.
Desetleten sem spremljal očeta, ko je šel z vprežno kosilnico in
voli kosit travo v Plese. Kar naenkrat je postala zemlja mehka
in težji vol Muro, kije tehtal 930 kilogramov, seje vdrl skoraj
do vampa. Drugi vol Sivec, kije bil lažji, pa je lepo stal ob njem.
Seveda se je oče ustrašil. Hitro je odpregel vola in na srečo se
je sam izkopal na površino. Mislim, da sva takoj prenehala s
košnjo in šla kosit šele potem, ko seje zemlja dovolj osušila.
Da je tisti vol tehtal toliko, se spominjam, ker ga je moral
tisto leto (1952) oče dati za obvezno oddajo. Kmetje so mo­
rali vsako leto dajati takratni oblasti zastonj določeno količi­
no mesa, žita, mleka, krompirja in lesa. Tisto leto so občinski
možje naši hiši poleg drugih dajatev predpisali 380 kilogramov
žive teže govejega mesa. Ker je bil Muro težji od obvezne letne
oddaje, je dobil oče za ostalo težo od nekega vaščana junico.
Huda obremenitev je bila tudi predpisana količina pripeljane
hlodovine, ki jo je moral kmet posekati v svojem gozdu. Vendar
niso zahtevali od vseh lastnikov gozdov teh dajatev. Tisti, ki so
režim podpirali ali drugače z njim sodelovali, so bili teh daja­
tev na tiho oproščeni.17 Spominjam se, da sem že v tistih letih
po Radiu Trst slišal, daje Milovan Dilas, kije bil najprej Titov
človek, imenoval obvezno oddajo rop in nasilje.
Takrat smo radi poslušali Radio Trst, ki je bil kakor glas svobode iz Družina Koščak iz Gornjih Otav leta 1947. Spre­
daj od leve: Janez, moj stari oče Janez, France
drugega sveta. Ljubljanski radio ni črhnil ene pozitivne besedice o veri, in Jože; zadaj mati Ana in oče Janez (moj stric).
ampak je vero pogosto napadal, tržaški pa je vsako nedeljo prenašal slo­
vensko sv. mašo iz stolne cerkve sv. Justa. Poglobljene pridige, prepletene
z rusko duhovnostjo, je imel z izredno dikcijo dr. Stanko Janežič. Še danes
mi zvenijo njegove besede o pobožnosti svetih ruskih starcev. Tudi Radio
Celovec smo radi odprli. V oddaji Glasba po željah so poslušalci pogosto
naročali pesem Zlati časi, predvsem zato, ker je ljubljanski radio črtal za­
dnjo kitico, ko mati reče sinu, ki gre med vojake: »Bodi Bog s teboj in angel
varuh tvoj, oh adijo, dijo, sinko moj!« Tudi večerna poročila na Radiu Lon­
don je oče redno poslušal. Seveda smo jih poslušali tudi ostali družinski
člani. Že razpoznavni znak tega radia, kije bil začetni motiv Beethovnove
Pete simfonije, je bil nekaj nenavadnega, kakor da bi prihajal iz drugega
sveta. Sledil je prijetni glas Lada Lavrenčiča: »Radio London!« Od tam so
bile politične novice čisto nekaj drugega kot z Radia Ljubljana. Prav tako
smo poslušali Radio Vatikan in Glas Amerike. Ko sem na kratkih valovih 17 Janez Žnidaršič (Šumradov), roj.
1931, iz Viševka 11 v Loški dolini je
z gumbom iskal te postaje, sem pri mnogih naletel na glasno hreščanje. I. oktobra 2000 pričeval, da »je bila
To so bile zahodne radijske postaje, ki so oddajale v ruskem, ukrajinskem, neizprosna obvezna oddaja samo za
poljskem, češkem, madžarskem in drugih jezikih vzhodnih dežel, ki so bile tiste, ki niso soglašali z režimom«.
Njim so leta 1951 na treh gozdnih
pod rusko »železno zaveso« in sojih po ukazu iz Kremlja motili, daje bilo parcelah brez vprašanja posekali
nemogoče kaj razumeti. »Veliki brat« je ukazal samo eno »resnico«. 360 kubičnih metrov najlepših hoj.
Ko je za Štefanovo leta 1951 prišel
Leta 1956 smo v naši družini po tržaškem radiu budno spremljali de­ na dopust od vojakov, je na domači
mokratično vstajo na Madžarskem proti boljševističnemu totalitarizmu. parceli dobil tri voznike, ki so imeli
po ukazu samozvanih oblastnikov
Spominjam se dramatičnega poziva za pomoč, ki ga je voditelj Imre Nagy naložene zadnje hlode. Druge se že
naslovil na evropske vlade v več jezikih. Toda Zahod je ostal nem in vstajo odpeljali. Rekel jim je: »Hlode takoj
vrzite dol!« Dva sta^to takoj storila,
so ruski tanki zadušili v krvi, tanki so pregazili na trgu obkoljeno mladino, J-c pa seje upiral. Žnidaršič mu je
veliko ljudi pa je zbežalo v Avstrijo. Tržaški radio je poročal, da so v poulič­ na vozu takoj presekal rajtel, da so
nih bojih v Budimpešti žene metale na ruske tanke steklenice, napolnjene se hlodi zvalili po tleh. Več let zatem
se mu je J-c opravičil in priznal, da
z bencinom. so bili takrat brez vesti, ko so jim
na tak način jemali edino zalogo v
Okoli leta 1956 smo v naši vasi kuhali eterično olje iz storžev jelke gozdu. Glej: J. Kebe, Loška dolina,
in ga prodajali podjetju Silvaprodukt v Ljubljano. Storže smo nabirali v II. del, str. 288.
702 VIII. poglavje

javorniških gozdovih, jih zmleli v stari mlatilnici pri Brkinovih, ki jo je po­

ganjal konj, vprežen v gepel, in jih kuhali v dvestolitrskem kotlu iz nerja­
veče pločevine. Paro so vodili preko preprostega hladilnika, napolnjenega s
hladno vodo, kot se ga rabi pri kuhanju žganja. Posoda za olje je bila enaka
kot pri kuhi brinjevca, skozi gornjo cevko je teklo olje, skozi spodnjo pa
voda. Liter olja je veljal več kot 3000 dinarjev, kar je bil lep denar. Ko sem
nabral voz storžev, sem imel vse leto za knjige in druge šolske potrebščine
v zadnjem letu osnovne šole. Seveda je bilo še veliko dela s storži, preden
je priteklo olje, a to so opravili domači.
Storže sva nabirala z očetom med počitnicami. Splezal sem na tisto dre­
vo, kije bilo najbolj obloženo z njimi. Vsakega je bilo treba odlomiti. Ker so
bili vsi izredno smolnati, se je smola prijemala rok. Oče jih je pod hojami
pobiral in jih s košem nosil na kupe blizu poti, kamor je lahko prišel voz.
Ce je hoja, na kateri sem bil, rasla blizu druge, ki je bila tudi bogata s
storži, sem včasih kar preskočil na to drugo, da sem si prihranil plezanje.
Z eno roko sem objel vrh drevesa, na katerem sem pobral vse storže, z
drugo pa sem prijel za vejo sosednje hoje in jo vlekel tako dolgo k sebi (pri
tem sem si pomagal tudi z drugo roko, kije objemala vrh), da sem se z eno
roko lahko oprijel za njen vrh. Potem sem izpustil prvo drevo in se zagnal
na drugo. Seveda je bil tak način preskakovanja z enega drevesa na drugo Ivano Kebe, por. Zemljak, roj. 1884, z Dolenje­
nevaren. Srce mi je pri tem močno bilo, danes tega ne bi več počel. Spomi­ ga Jezera (Ta Srednjo Kebečo), teto pisca teh
vrstic, večkrat omenja v svojih pismih iz ZDA
njam se, da sem takrat tudi vedno molil k sv. angelu varuhu. njena sestra Marija, por. Martinčič. Z Jožetom
Leta 1957 smo šli učenci in učenke na končni izlet na Plitvička jezera Zemljakom sta imela šest otrok, ki so vsi dose­
gli visoko izobrazbo. Fotografijo hrani družina
in v Dalmacijo; tja smo potovali z vlakom, nazaj na Reko pa z ladjo. Spre­ Vidmar.
mljale so nas učiteljice. Denar za izlet smo zbirali po podjetjih. Kmetijska
zadruga Cerknica je prispevala največ, ker smo vsi iz našega razreda na
Slivnici sadili borovce. Fantje smo v vrstah, ki so nam jih določili logarji,
kopali jame, dekleta pa so sadile. Ko se ozrem na Slivnico, se spominjam
našega pogozdovanja in ocenjujem, koliko so od takrat borovci že zrasli.
Po končani mali maturi leta 1957 nisem vedel, kam naj se usmerim.
Sedaj vem, da me je na življenjskih poteh vodil Nekdo drug. Najprej so
me starši vpisali v Kmetijsko srednjo šolo v Maribor. Iz Cerknice je šel na
to šolo tudi sošolec Anton Vidrih (Cibov), kije danes univerzitetni profesor
v Ljubljani. Ker je bil moj oče zadružni odbornik, so ga na seji nagovorili,
češ da zadruga potrebuje kmetijske tehnike. V Mariboru sem že naredil
sprejemni izpit, a v šob nisem ostal. Ne spominjam se natanko, kaj je pri­
šlo vmes. Mislim, daje šolanju v oddaljenem Mariboru nasprotovala naša
mama pa tudi sam nisem silil v to šolo.
Ko sem delal sprejemni izpit v šoli pod Kalvarijo v Mariboru, sem v
sobi, kjer sem se pripravljal na izpit, odkril knjižico o katoliških mučencih
v Indokini, ki so bili mučeni konec 19. stoletja. Pretresle so me azijatske Birmanec, Marko Jagodič, z botrom Vitom Ze­
metode mučenja teh žrtev. Rabelj je imel pred seboj koš z noži, na vsakem mljakom leta 1946. Oba sta moja sorodnika.
je bilo napisano ime človeškega organa ali uda. Sodnik je izustil: »Roka!«
in rabelj je vzel nož, na katerem je pisalo roka, in žrtvi odrezal roko in tako
naprej. Dokler ni ukazal: »Srce!« in je žrtvi izrezal srce. Kristjani so pri
obsodbi vedeli, kaj jih čaka, a so ostali zvesti od mrtvih vstalemu Kristusu, 18 Slovenski salezijanec Jože Kerec, ki
je bil dolga leta silno goreč misijo­
ker so živo verovali, da jih On čaka v novem življenju.18 nar na Kitajskem, je pripovedoval,
Že naslednji dan sem z vlakom odšel iz Maribora in na Rakek pripotoval kakšne načine mučenja so upora­
bljali kitajski komunisti pod Mao
okrog polnoči. Ker ni bilo prevoza, sem šel peš proti Cerknici. Ustavil pa mi Cetungom in s kakšnim terorjem so
je rešilni avto, ki ga je vozil Alojz Avsec iz Bajerja v Loški dolini. Se pred se polastili imetja in oblasti. Nekega
lastnika velike tovarne so vprašali:
nedavnim sva se z Avscem o tem pogovarjala. V Cerknici sem izstopil in šel »Ali nam boš dal tovarno?« Ce je od­
proti domu mimo pokopališča. Vem, da se nisem preveč bal, ko sem se ozrl klonil, so mu opisali mučilno orodje,
ki gaje čakalo. Žrtev so privezali s
na pokopališče in molil za duše v vicah. Takrat je bilo pokopališče pri cer­ hrbtom na mizo, nad trebuhom pa
kvi sv. Janeza Krstnika res na samem, saj sta bili zadnji cerkniški hiši pri so namestili veliko nihalo v obliki
Zgoncovih na vrtovih in pri Srebernaku. Danes pa je skoraj že med hišami. ostrega ukrivljenega noža, ki se je
ob vsakem zamahu znižalo za mili­
Ostal sem doma, čez nekaj časa pa sem se v cerkniški zadružni trgovini meter. Ko je lastnik tovarne slišal za
to strašno mučenje, je v hipu dejal:
začel učiti za trgovca. Tam sem kmalu prodajal jestvine od moke, mar­ »Tovariši, tovarna je vaša.« J. Kerec,
melade do jedilnega olja, ki smo ga točili iz dvestolitrskega soda. V podob- ustni vir.
 Moji spomini 703

nem sodu pa je bil na drugem koncu trgovine na prodaj celo kolomaz. Vendar
sem bil trgovec le dober mesec. Vodstvo zadruge je namreč starše obvestilo, da
moram iti z drugimi mladimi za nekaj mesecev v delovno brigado. To je bila
neke vrste politična vzgoja mladine. Takrat pa je nastopila moja mama: »V
brigado pa ne boš šel! Ostani doma! Gotovo se bo našlo kaj drugega.« Nisem
se upiral, še posebej, ker me trgovina ni pritegnila. Mesec dni sem ostal doma,
pozimi leta 1957 pa sem se začel v Postojni učiti za elektroinstalaterja.
V Postojno sem zašel po nasvetu vaščana
Franceta Primožiča (Brkinovega), kije bil tam
gradbeni tehnik in se je poznal z Edijem Šker­
jancem, šefom majhnega podjetja Radiotehnika
Postojna. To je bila delavnica za elektroinsta-
lacije, za popravilo radijskih sprejemnikov in
za finomehaniko. K podjetju je spadala tudi
trgovina, ki je bila na drugi strani ceste. Spre­
jeli so me k elektroinstalacijam. Mojster je bil
Vinko Vičič. Zelo bolnega sem pred leti zadnjič
obiskal v Domu upokojencev v Postojni. Z dru­
gimi fanti, izučenimi pomočniki in vajenci, smo
napeljevali električne instalacije po novih sta­
novanjskih blokih, ki sojih takrat v Postojni na
veliko gradili. Najprej je bilo treba s kladivom
in železnim sekačem izsekati kanale za cevi in odprtine za razvodnice. Ker Družina moje tete Ivane Kebe z Dolenjega
Jezera, por. Zemljak, leta 1838. Od leve:
nismo imeli rokavic in ker je včasih kladivo spodletelo, smo bili po rokah vsi mati Ivana, Iva in oče Jože Zemljak; zadaj
obtolčeni. Še bolj je bolelo, če so po ranah padali novi udarci. Kjer je bila v so; Vito, Milena, Jože, Stana in Stane.
zidu opeka, ni bilo težav; iskre so se kresale v kleteh, kjer so bili zidovi iz
armiranega betona. V Postojni so meščani rekli, da se učim za »električista«.
Na sodelavce imam lepe spomine: na Alojza Žaklja iz Zagona, Aleksandra
Vilharja iz Velikega Otoka - ta dva sem na cerkvene praznike vedno videval
pri maši v postojnski cerkvi - Branka Paternosta, Ivana OgrizkatRada Smer­
delja, Jožeta Vesela, Nandeta Premrla, Franca Poljšaka, Rada Cuka, Bruna
Požarja in druge. Zadnjih pet jih je bilo pri radijski tehniki in finomehaniki.
Poleg šefa Škerjanca in mojstra Vičiča so že pokojni: Paternost, Smerdelj in
Čuk. Novi šef je potem postal Tone Milharčič.
Poleg praktičnega dela smo imeli vsako leto tri mesece pouka v vajeniški
šoli v Cerknem. Stanovali smo v Šolskem domu, pouk pa smo imeli v poslo­
pju Elektrogospodarske šole (EGŠ). Imeli smo svojega vzgojitelja, kije skrbel,
da smo se učili in delali naloge. V domu so stanovali tudi učenci osnovne šole
iz Cerknega, ki so bili doma iz oddaljenih krajev in niso mogli vsak dan hoditi
domov. Po desetletjih sem spoznal na Teološki fakulteti v Ljubljani Dominika
Brusa, ki je bil med učenci v cerkljanskem Šolskem domu. Sedaj je župnik
v Podnanosu. Lep spomin imam na ravnatelja Jožeta Petkovška in učitelje
Doljaka, Drobniča in druge. Kakšne politične vzgoje nismo občutili, niso pa v
Šolskem domu radi videli, če smo šli v cerkev. Na veliko soboto je bila v Cer­
knem sv. maša ob polnoči. K maši sva iz Šolskega doma ušla z Mihom Zavr­
lom. Bila sva pri spovedi in obhajilu. Cerkev je bila polna žensk, moški pa so
bili vsi na galerijah oz. korih na levi in desni, v cerkvi sem videl samo enega
starčka. Drugi dan na veliko noč je ravnateljica doma že vedela, da sta bila
dva učenca v cerkvi. Ni naju naravnost prijemala, pač pa je pri učni uri vsem
govorila, da je vera nekaj zaostalega. Mislil sem si svoje. Ob božiču pa sva
bila pri polnočnici s Francem Rovtarjem. Tudi takrat je vodstvo doma takoj
izvedelo za ta podvig, a je bilo tiho. Učili smo se pridno, nekateri smo vstajali
že ob petih zjutraj. To seje poznalo na koncu, ko nas je bilo v tretjem letniku
kar pet odličnih in smo lahko šli za en teden domov, ostali pa so delali maturo.
Zaradi burje so bile postojnske zime izredno hude. Spominjam se, daje
leta 1958 takratni časopis TT prinesel veliko naslovnico: »Postojna - 29 sto­
pinj C.« Res pa je, da mladega človeka manj zebe. Nekaj časa sem stanoval pri
sorodnikih Fajdigovih v Velikem Otoku na zidanici. Gospodinja Ivanka je bila
mamina sestrična. Da me ne bi zeblo, so mi dali v posteljo bakreno posodo z
704 VIII. poglavje

vročo vodo. Ker so imeli v stari kmečki hiši samo eno veliko sobo,
pri hiši pa je bilo pet otrok, sem iskal stanovanje drugje.
Nekoč sem popravljal električno napeljavo v stari hiši v spo­
dnjem delu Postojne na Jenkovi 7. Videl sem, da sta bila pri hiši
samo oče in mati in da sta imela kmetijo. Prišlo mi je na misel, da
bi vprašal, če imata kakšno sobico za čez teden. Nekega dne sem
šel tja in res dobil sobico pri dobri družini Kranjc, po domače pri
Grgotovih. Tam je sedaj nova avtobusna postaja. Vprašali so me,
če znam kositi. Že v osmem razredu sem z očetom in bratoma ves
dan kosil na Slivnici, da meje okoli pasu vse bolelo. Prav tako mi
je oče naročil, naj se naučim sklepati koso. Imeli smo lažje klepa­
nje z babco, ki je bila nasajena na stol. Ko sem kot »stari« kosec
nabrusil koso in začel na vrtu pri Grgotovih korajžno kositi, daje
trava kar letela, mi je oče Karlo dejal: »V redu, kositi znaš.« Dali
so mi tudi zajtrk in večerjo. Matije znala odlično pripraviti pašta-
šuto in rižoto, kar seje naučila pod Italijani. Pri nas doma nismo
poznali tako pripravljenih jedi. Za oskrbo pa sem po končanem
delu pomagal na kmetiji, kosil travo na velikem vrtu, krmil konje,
krave in prašiče.
V hiši sta bivala samo oče Karlo, kije imel izredno lepo pisavo
in je vsak dan z veliko zavzetostjo pregledal časopis Delo, posebno osmr- Pri dobri družini Kranic (Grgotovi) iz Postojne
i • i.’T i m** • • T7" i tv/t’1 ■ 77^ ‘i l •i • v j sGm ii3 Jenkovi 7 stsnovsl skorsj dv6 Isti. IVlsti
tmce, m mati Ivanka. Trije sinovi: Karlo, Mirko m Emil so bili ze zdoma. |vanka in o5e Kario z vnukinjama Darjo in Vesno
Karlo je bil v Ljubljani, Mirko je bil šef Kompasa v Opatiji, Emil pa je bil leta 1962.
v službi pri Jami. Ko je včasih zvečer prišel Mirko domov, je mati potrkala
na vrata: »Janez, Mirko je prišel.« Vedel sem, da moram iti spat na pod­
strešje, ker so imeli samo to sobico. Vendar se nisem jezil; hvaležen sem
bil, da sem imel sobico. Vsi so že pokojni in se jih spominjam v molitvi.
V mesecu maju se po cerkvah bere duhovno branje z
imenom šmarnice. Otroci iz naše vasi smo vsak dan ho­
dili k šmarnicam v Cerknico. Bil je maj leta 1959. Šmar­
nice so me močno vabile, postojnska cerkev ni bila daleč.
Grgotovo mater sem prosil, če bi lahko zvečer hodil k
šmarnicam^ prej bi nakrmil živino in prašiče, delo ne bi
nič trpelo. Četudi ni bila ta družina po drugi svetovni voj­
ni več povezana s Cerkvijo, mi je mati dejala: »Janez, kar
pojdi, kar naredi tako.« Imela je zelo verno in dobro ma­
ter, večkrat mi je kaj povedala o njej. Pokazala mi je tudi
njen stari molitvenik, ki ga je čuvala kot svetinjo. Na ta
način sem se tistega maja vsak večer udeleževal šmarnic
v postojnski cerkvi sv. Štefana. Novi župnik je bil Franc
Bole, sedanji glavni urednik revije Ognjišče in direktor
Radia Ognjišče. Bratje Kranjc (Grgotovi) iz Postojne ob Emilovi
poroki leta 1955. Spredaj nevesta Ana Zavr­
Vsebina šmarničnega branja je bila duhovništvo, napisal pa ga je jezuit šnik, zadaj od leve: Karlo, Mirko in Emil.
p. Miha Žužek: kaj pomeni duhovniški poklic; kako je nekaj neizmernega,
da Jezus skesanemu kristjanu po duhovniku odpusti vse grehe za vedno;
kaj pomeni darovati sv. mašo. V branju je bilo tudi veliko zgledov iz življe­
nja, npr. o tem, kako je neka vas v bosanskih hribih izgubila župnika. Eno
leto so bili brez duhovnika. Ko je prišel nov župnik in imel prvo mašo, je
jokala vsa cerkev. Župnik jih je po maši vprašal: »Ja, ljudje Božji, kaj vam
pa je?« In ljudje so mu odgovarjali: »Od veselja jokamo, da je med nami
spet sv. maša, daje med nami spet Jezus v cerkvi, da boste naše otroke po­
učevali verouk, obiskovali bolnike in jim prinašali sv. obhajilo. To so solze
veselja. Bog naj nam da rajši smrt, kot da bi bili še eno leto brez duhovni­
ka.« Ob poslušanju teh šmarnic sem nekega večera, ko sem stal pod korom,
slišal v duši tako jasen glas, ki ga ne bom nikoli pozabil: »Pa bi ti postal
duhovnik!« Glas je bil tako prijeten, nič vsiljiv, le vabil je. Moj odgovor je
bil najprej: »Kje neki! Saj to je nemogoče. Saj sem le navaden električar.«
Vendar meje ta glas še klical. P. Miha Žužek je pred leti umrl. Gospod naj
ga v večnosti obilno nagradi!
 Moji spomini 705

Ko sem se leta 1960 izučil v poklicu, me je novo podjetje Tegrad poslalo

na delo v Ljubljano. V Postojni je imel namreč ljubljanski Tegrad svojo
podružnico. V Ljubljani smo napeljevali inštalacije v novem 84-stanovanj-
skem bloku na Smoletovi 12. Mojster je bil Ljubljančan Božidar Čuk, so­
delavec Ivan Lukaček in nekaj fantov s Hrvaške, vodja pa je bil Jože Pra­
šnikar. Čuk je pred leti umrl, Lukaček pa meje leta 2011 obiskal v Starem
trgu. Takrat (1960) sem prvič videl banane, ki jih je imel Čuk za malico.
Dohodke sem imel zelo visoke, ker sem dobival še terenski dodatek. Sta­
noval sem na Vojkovi 60, kjer je imelo naše podjetje s Pošto Slovenije dom
za samske delavce.
Poleti leta 1960 je bila v ljubljanskem Tivoliju velika proslava ob 15.
obletnici konca druge svetovne vojne, na kateri je govoril Tito. Pri pripravi
se ni gledalo, koliko bo vse to stalo. Naše podjetje je skrbelo za električno
razsvetljavo. Zaradi varnosti smo morali vedno namestiti dvojna stikala in
dvojne kable. Dodatne ure smo dobili posebej plačane.
Najprej sem se nameraval vpisati na večerno tehniško šolo na Vegovi, a
po nasvetu Romana Stepančiča sem se vpisal v večerno gimnazijo na Šubi­
čevi. Takole je bilo: več fantov se nas je vsak dan srečevalo pri večerni sv.
maši na Prešernovem trgu pri frančiškanih. Z nekim ljubljanskim gospo­
dom, ki sem ga poznal le iz te cerkve, kjer sem ga vsak večer videval pri ob­
hajilu, sva se slučajno srečala na trolejbusu. Zvečer sem se iz centra mesta
peljal na stanovanje proti stadionu. Ogovoril me je, čeprav sem ga poznal
samo iz cerkve. Vprašal me je, kje delam, kaj sem po poklicu. Vprašal me
je tudi, ali bom kaj naprej študiral. Ko sem mu povedal, da sem se vpisal v
elektrotehniško šolo, mi je na vsem lepem dejal: »Vpišite se v večerno gim­
nazijo, vi imate duhovniški poklic.« In res sem ga ubogal. To je bil inženir
gradbeništva Roman Stepančič, ki je pred leti umrl. Že vsega ubogega sem
obiskal v bolnici. Na njegovem pogrebu na Žalah sem to povedal. Veliko let
je bil cerkovnik pri cerkvi sv. Terezije na Kodeljevem.
Pouk na večerni gimnaziji na Šubičevi je trajal od 19. ure do 22.30, ob
6. uri zjutraj pa seje začelo delo v podjetju. Zato sem bil včasih kar zaspan.
Iz večerne gimnazije na Šubičevi pa je po maturi vstopilo v bogoslovje več
fantov, ki so danes duhovniki: Štefan Stele, Stanislav Sikošek, Marijan Več fantov nas je ob delu obiskovalo večerno
Kranjc, kije moj sorodnik, Lojze Markelj, Emil Drev, Janez Mlakar in še gimnazijo na Šubičevi v Ljubljani in se po ma­
turi vpisalo na Teološko fakulteto. Na sliki smo
kateri. Učili so nas profesorji iz redne gimnazije. Za nekatere smo vedeli, trije na Planinski gori okoli leta 1963, ki smo
da so verni: Štefan Plut, France Šušteršič, rojen na Rakeku, Mirko Avse­ potem postali duhovniki. Od leve: pisec teh vr­
nak, Ladislav Lampič, ki je bil duhovnik in je maševal bolj na samem, ter stic, Marijan Kranjc iz Planine (moj sorodnik),
ki je postal redovnik v Jezusovi družbi, in Stane
znana Dora Vodnik, profesorica nemščine, ki je napisala več učbenikov. Sikošek s Štajerske, ki je postal redovnik kla-
Bila je žena pesnika Antona Vodnika. rentinec.
Zamenjal sem službo in začel delati pri podjetju Elektrodvigalo na Kar­
lovški ulici ob Karlovškem mostu. Kmalu sem se priučil v novi stroki in
po raznih krajih Slovenije in Hrvaške popravljal osebna in tovorna
dvigala. Večkrat sem bil v Mariboru, Celju, Kranju, Izlakah, Kobaridu,
Zagrebu, na Reki in drugod. Šolske naloge za gimnazijo sem delal kar na
vlaku ali v avtobusu. Mojster je bil Marjan Kopitar, kije že pokojni, direk­
tor je bil Franc Mulej, tehnični direktor pa Jože Kastelic (Aco), ki me je
leta 2008 obiskal. Oba sva bila vesela, da sva se po dolgih letih srečala in
obujala spomine. Dal sem mu drugo knjigo o Loški dolini z Babnim Poljem,
da bo spoznal Notranjsko.
Moji sodelavci so bili: Filip Sušnik, kije bil pokrovitelj pri treh knjigah,
ki sem jih od leta 1996 izdal, in je leta 1996 naredil na nadškofiji novo
dvigalo, s katerim se je peljal papež Janez Pavel II., ko je to leto obiskal
Ljubljano; Jože Kraškovic, bil je tudi na novi maši; Petar Tanasič, prišel
je iz Beograda in sva se dobro razumela; Tone Ložar, Peter Erzar, njegov
brat Andrej Erzar, Miha in Slavko Kadunc, Janez Kukec z Vrhnike; Ka­
rel Sinkovič iz Ljubljane, ki je bil najstarejši in je patentiral neki izum iz
elektrotehnike; Marjan Lunar, Peter Večerin, Alojz Golija, Peter Colarič,
šofer Brane Godič in drugi. Ko sem delal maturo, mi je direktor dal teden
706 VIII. poglavje

plačanega dopusta. Dejal mi je, da je tudi sam zadovoljen in ponosen, da

sem ob delu naredil večerno gimnazijo.
Ko sem za nekaj časa našel stanovanje na Streliški ulici, sva šla nekaj­
krat po končanem pouku s prof. Vodnikovo skupaj proti domu. Nekega dne
meje vprašala, kaj bom po maturi študiral. Dejal sem ji, da bi šel rad v bo­
goslovje. Tega je bila vesela. Čez nekaj tednov sva šla po končanem pouku
zopet skupaj domov. Med pogovorom mi je rekla: »Veste, da sem povedala
mojemu Tonetu, da v večerni gimnaziji učim tudi fante, ki bodo vstopili
v bogoslovje. Tone mi je ves srečen dejal: 'Kako lepo, kako lepo, samega
Boga bodo držali v svojih rokah.'« To je bila zame spodbuda, da ima veliki
pesnik tako trdno vero v Jezusa pod podobo kruha.
Ko sem moral zopet iskati stanovanje, sem ga dobil na Jurčičevem trgu
2 pri gospe Doljanovi. Študentom in dijakom je oddajala dve sobi. V eni
sobi smo se našli trije fantje, ki smo potem postali duhovniki: Andrej Gla­
van, ki je študiral kemijo in iz kemije tudi diplomiral, sedanji novomeški
škof; Stanislav Sikošek, ki je bil zidar, zdaj pa je redovnik klaretinec, in
jaz. Gospa Doljanova je bila vdova. Nekega večera se je ob močnem dežju
zamašila kanalizacija. Voda je začela vdirati v stranišče in potem naprej.
Doma sva bila dva in hitro sva skočila pomagat. V zgornjem nadstropju
pa so se ob vsakem nalivu na hodniku smejali in zanalašč spuščali vodo v
stranišča. Takrat sem prvič občutil, kaj pomeni sovraštvo. Ta privoščljivi
smeh je bil tako zloben, satanski, da me je pretresel. Ker sva pomagala,
nama je tisti mesec stanarino skoraj spregledala.
Ko sem bil star 20 let, sem doživel tragično bratovo smrt. Leta 1962
se je namreč z motorjem ponesrečil brat Jože. V Zapužah se je izučil za
kovača. Nekaj časa je koval v Cerknici pri Mesojedcu, potem pa je naredil
izpit za kurjača tlačnih kotlov in bil kurjač v tovarni Brest. Kupil si je
motor NSU primo z majhnimi kolesi, ki so ga naredili v Sarajevu. To je
bil prvi motor pri hiši, ki pa je prinesel smrt. Prej smo poznali samo kolo.
Tistega dne sta se s sestro Ivo peljala v Ljubljano. Nesreča se je zgodila
v Podsmreki pri Brezovici, kjer je zapeljal v ograjo kamnitega mostu ob
cesti, ko se je izogibal otroku, ki je stekel čez cesto. Nekaj dni je bil še pri
zavesti in je prejel sv. zakramente. Ko sem ga obiskal, sije želel, da bi videl
še mamo. Naslednjega dne pa ni bil več pri zavesti, ker so mu odpovedale
ledvice, imel pa je tudi druge poškodbe. Ko mi je prof. Žumer, rojen v Cer­
knici, povedal, da bo umrl, sem prosil, da bi ga pripeljali domov še živega.
Ustregli so mi, ko sem podpisal nek formular. To je bila žalostna vožnja, ki
je trajala eno uro in pol, in vso pot sem ob šoferju potiho molil. Sredi poti je
brat izdihnil. Ko seje razvedelo, daje rešilni avto pripeljal mrtvega brata,
so tudi vaščani jokali. Na pogrebu, ko smo se peš bližali pokopališču, sem
mami povedal, da bom šel v semenišče in da bom kot duhovnik maševal za
brata. Mama je bila potolažena in je v veri sprejela sinovo smrt. To je bil
zadnji pogreb iz naše vasi, ko je šest fantov na nosilih nosilo krsto. Štirje
so nosili, dva pa sta se malo odpočila in potem zamenjala druga dva. Pri
naslednjih pogrebih iz naše vasi so krste vozili.
Po končani maturi sem leta 1964 vstopil v bogoslovno semenišče in se
vpisal na Teološko fakulteto. Ko sem se predstavil rektorju semenišča
dr. Janezu Oražmu, kije bil doma z Runarskega na Blokah, in mu povedal,
da imam večerno gimnazijo in da sem bil prej elektromehanik za dvigala,
meje najprej vprašal, če kadim. Kadilcev ni gledal z veseljem. Ko sem za­
nikal, meje vprašal, koliko sem imel plače. Ko sem mu povedal, da 52.000
dinarjev, se je nasmehnil in dejal: »Jaz pa imam kot docent na fakulteti
24.000 dinarjev.« Moja plača je bila res visoka, ker sem opravljal dela, ki
sojih po navadi izvajali delavci z visoko kvalifikacijo. Poleg tega sem imel
še dnevnice, tako da sem prišel do 70.000 dinarjev na mesec. Aprila to leto
(1964) je bila začetna plača delavke v tovarni Kovinoplastika Lož v Loški
dolini 12.000 dinarjev.19 Te »dinarske številke« včasih povem komu, če mi
reče, da sem šel v bogoslovje zaradi višjih dohodkov, kot sem jih imel kot 19 Delavka O. R. iz Loške doline, leta
elektromehanik za dvigala. Moji sodelavci pri Elektrodvigalu so postali 2000, ustni vir.
 Moji spomini 707

Ker nas je bilo v tistih letih v ljubljanskem se­

menišču dvesto bogoslovcev (največ nas je bilo
dvesto dvajset), smo študirali kar v sobah. Leta
1966 pri študiju.

podjetniki. Omenil sem že, da se je leta 1996 papež Janez Pavel II. na
nadškofiji v Ljubljani peljal z dvigalom, ki ga je napravil moj nekdanji
sodelavec Filip Sušnik.
Rektor dr. Oražem naju je s Stefanom Steletom predstavil škofu dr.
Jožefu Pogačniku, ki je bil tisto leto posvečen v škofa. Ko sem se mu
predstavil, me je vprašal, od kod sem doma. Potem me je vprašal, če po­
znam N. N., ki seje pisal tako kot jaz in je bil njegov paznik v zaporu. Pod
totalitarno oblastjo je bil namreč nadškof Jožef Pogačnik zaradi vere več
kot pet let zaprt.20 Kar malo je bil v zadregi, ko sem mu povedal, daje to
moj sorodnik.
Na semenišče in Teološko fakulteto imam nadvse lepe spomine. Takrat
nas je bilo v semenišču preko dvesto bogoslovcev. Imeli smo razne prire­
ditve in tudi kulturnega in družabnega življenja je bilo veliko. Če je bilo
lepo vreme, smo imeli večerne prireditve na veliki ploščadi sredi semeni-
ške zgradbe. Posebno doživetje so bila miklavževanja, ker smo vsi dobili
simbolične darove. Predno je Miklavž izročil dar, je moral vsak odgovoriti
na vprašanje, kije bilo napisano na zavitku. Vprašanja so bila duhovita in
tudi kočljiva, največkrat povezana z dogodki, ki so se zgodili v semenišču
ali na fakulteti.
Vodstvo ljubljanskega semenišča z darovi, ki so
jih dobili od Miklavža. Od leve: rektor dr. Janez
Oražem, spiritual Jože Vesenjak in prefekta dr.
Marijan Smolik in dr. Drago Klemenčič. Leto
1966. Fotografijo hrani Jože Klun.

20 Letopis Cerkve na Slovenskem, Lju­

bljana 2000, str. 1156.
708 VIII. poglavje

Bogoslovci na ljubljanski Teološki fakulteti med

odmorom leta 1966. Od leve: Anton Perger,
Franc Potokar, Bogdan Berce, Slavko Hrast,
Martin Erklavec, pisec (Janez Kebe) in Franc
Raspor.

Ker država Teološke fakultete ni priznavala, nismo imeli zdravstvenega

zavarovanja. Zdravstvene usluge smo morali plačevati sami, vendar smo
jih le redko, ker smo se smilili sestram in zdravnikom, ki so že tako ure­
dili, da ni bilo potrebno plačati. Večje zdravstvene stroške, npr. operacije,
pa je pokril rektor. To je bil čas številnih duhovnih poklicev. V zahodnih
evropskih deželah se je že čutilo pomanjkanje poklicev, pri nas pa je bilo
semenišče polno. Spalnico z najmanj sedemnajstimi posteljami so naredili
tudi iz dvorane sv. Jožefa. Da smo lahko šli vsi v kapelo, so napravili velik
kor. Ko smo odhajali na fakulteto, smo oblečeni v duhovniške obleke kar
preplavili živilski trg.
Življenje v bogoslovju pa je pretrgal poziv za služenje vojaškega roka.
Ker študentom Teološke fakultete niso priznavali statusa študenta, smo
služili po 18 mesecev in so nas vpoklicali, kadar se jim je zahotelo. Drugi
študenti so bili vpoklicani šele po končanem študiju in so služili eno
leto. Od bogoslovcev, ki so šli k vojakom, smo se vsako leto poslavljali
v obednici in kapeli s sv. mašo. Večina je pri vojakih veliko pretrpela,
ker so bili poslani v kazenske enote. O tem, kaj je doživljal v taki ka­
sarni, je v Glasu koncila pisal sedaj že pokojni duhovnik dr. Franček
Križnik. Pisal je, da so ga v kasarni vojaki takole spraševali: »Sta si,
ili si lopov ili pop?« Tako pisanje je bilo v prejšnjem sistemu pogumno
dejanje in Križnika so imeli po teh člankih še posebno na piki. Po­
dobne izkušnje je imel tudi msgr. Alojz Uran, nadškof v pokoju, ki je
služil vojaški rok v kazenskem bataljonu v Ohridu s tistimi, ki so bili
za kriminalna dejanja - tudi umore - že obsojeni. Na vojnem odseku
v Ljubljani so mu napisali zlonamerno karakteristiko, da je »versko
blazen in protidržavni element«. Zato so bili do njega še posebej ne­
zaupljivi. Dolgo časa mu v kasarni niso zaupali niti puške. Ironija je
bila v tem, daje to karakteristiko sam prinesel v kasarno.21 A stiske
pri vojakih so naš poklic samo utrdile in rektor dr. Oražem je večkrat
dejal, daje vojaščina »zelo dober letnik teologije«.
Poleti leta 1965 smo nekateri bogoslovci obiskali vojake bogoslovce
po takratni Jugoslaviji. Bili smo na Hrvaškem, v Srbiji, na Kosovu in
v Makedoniji. Večkrat smo prenočili pri slovenskih sestrah usmiljen­
kah. Od blizu smo videli, da so bili skoraj vsi bogoslovci poslani v kazenske Poleti leta 1965 smo nekateri bogoslovci obi­
skali vojake bogoslovce v Srbiji, na Kosovu in
vojašnice. Veliko so pretrpeli na vojaških vajah, kjer so po več deset kilo­ v Makedoniji. Ogledali smo si tudi stare srbske
metrov prepešačili z vso bojno opremo. Večinoma so bili namreč vsi poslani in makedonske samostane. Pred portalom v
v pešadijo. (Alojz Uran je povedal, da so na taki vaji v bojni opremi prepe­ Dečanih.
šačili 120 kilometrov.) Seveda so bili vojaki bogoslovci našega obiska zelo
veseli. Čez Kosovo smo potovali s potniškim avtobusom. Ne bom pozabil,
21 Alojz Uran, 20. junij 2010, ustni vir.
kako je naša govorica težko razumljiva pri južnih narodih. Ker smo imeli Msgr. Alojz Uran je bil tega dne v
lepe potovalne torbe, so nas imeli za tujce. Ko smo se pogovarjali po naše, Starem trgu pri Ložu, kjer je krstil
Aleša, osmega otroka v družini
smo slišali, da so se med seboj spraševali, kdo smo. In drugi so odgovarjali: Tomaža Kvaternika in Suzane, roj.
»Ovi su Njemci.« Zabukovec, iz Loža.
 Moji spomini 709

Naj še omenim, daje oblast naše semenišče budno nadzirala in vede­

la za vse, kar seje v njem dogajalo. Okoli leta 1966 seje odpravljala k vo­
jakom nova skupina bogoslovcev. Bogoslovec Renato Podbersič, kije takrat
že odslužil vojsko, je s skupino zaigral prizor iz vojaškega življenja. Danes
ima visoko službo na škofiji v Kopru. Seveda je bil prizor hudomušno zači­
njen. Skupina je strumno prikorakala v obednico. Namesto pušk so imeli
na ramah polena, ki sojih dobili v drvarnici. Podbersič je kot desetar vsa­
kega poklical po imenu in priimku. Vsak se je strogo po vojaško javil. Na
koncu je prebral še svoje ime, ki je bilo ime njegovega desetarja, in dejal:
»A, to sam ja!« Zvedeli smo, da so rektorja Oražma takoj drugi dan zgodaj
zjutraj poklicali na Mačkovo, kjer je bila notranja uprava (UDBA), in ga
prijemali zaradi »vojaške« predstave, ki je bila prejšnji večer v semeniški
obednici.
Po četrtem letniku bogoslovja so tudi mene poklicali k vojakom. Nekaj
hudomušnežev med bogoslovci mi je že v drugem letniku napisalo pona­
rejen poziv za služenje roka, česar v prvi zmedenosti nisem odkril. Pravi
poziv pa je prišel dve leti pozneje. Na naboru sem bil potrjen v težko artile­
rijo in sem služil nekaj manj kot osemnajst mesecev. Vpoklican sem bil 25.
februarja leta 1969, teden dni pred 27. rojstnim dnevom.
Bil sem v severni kasarni Mostarja. Slišal sem, da so bile med nedavno
vojno vse naprave uničene. Tudi na vojaščino imam v glavnem kar lepe
spomine, posebno na Mostar. Kako doživeto sem molil rožni venec, ko sem
bil na straži podnevi ali ponoči. Čutil sem, da nisem sam. To je bil čas od­
juge po vdoru ruskih čet na Češkoslovaško. Takrat je bilo vodstvo države
in vojske preplašeno in protiverski pritisk je zelo popustil, skorajda ga ni­
sem čutil. Na »politički nastavi« ni bilo protiverskih tem. Z menoj je služil
vojsko tudi bogoslovec Tone Košar s Štajerske, kije
bil redovnik križnik. Vsako nedeljo sva šla k franči­
škanom v Mostar. Prebrala sva verski tisk, bila pri
večerni maši, potem pa so naju povabili na večerjo.
Samostanski brat naju je v cerkvi vedno poiskal in
povabil: »Bogoslovca, obvezno pridita na večerjo!«
Te gostoljubnosti ne bom nikoli pozabil. Ker je
bila ob nedeljah v kasarni za večerjo suha hrana,
sem jo vedno z veseljem pustil komu drugemu.
Tudi vojaki v kasarni so takoj vedeli, kdo sem.
Iz Loške doline, iz Grahovega in z Blok so šli na­
mreč z menoj z vlakom tudi fantje, ki so me poznali
in vedeli, da se je na ljubljanski železniški postaji
od mene poslovilo kar nekaj bogoslovcev. Ti fantje
so bili: Drago Skvarča iz Starega trga, Anton Žni­
daršič (Samprtov) iz Podcerkve, Anton Žnidaršič
(Pogrčinov) iz Ige vasi, ki je že pokojni, Mirko Jur­
jevčič z Laz, Ivan Mihelčič iz Grahovega in Janez
Kovačič z Raven na Blokah. Vojaki iz prejšnje cerkniške občine na složenjo
vojaškega roka v Mostarja leta 1969. Spredaj:
V začetku se je iz mene poskusil norčevati neki Mariborčan, a se mu ni­ Anton Žnidaršič (Samprtov) iz Podcerkve in pi­
sem pustil. Imel sem že štiri leta teološke fakultete. Izmed šeststo vojakov sec (Janez Kebe); zadaj od leve: Mirko Jurjevčič
smo imeli samo trije fakultetno izobrazbo. Norčeval pa se je iz mene pred z Laz, Janez Kovačič z Raven, Drago Skvarča iz
Starega trga in Anton Žnidaršič (Pogrčinov) iz
drugimi vojaki po večerji pred kasarno. Dejal sem jim: »Fantje, ne bom se Iga vasi.
pustil poniževati. Po zakonu imam enake pravice kot vi. Če bo treba, bom
javil generalu, poznam zakone. Nastradali boste! Bodimo kolegi.« Ponudil
sem jim cigarete, ki sem jih kupil v kantini, da bi jih komu dal, čeprav sam
nisem kadil. Takoj se je situacija spremenila, vzeli so cigarete in govorili: 21a
Nekega dne je naš desetnik Zoran
»Kebe, dobar čovek.« Nikdar več se niso iz mene norčevali.213 Mišič moral zbrati podatke, katere
šole je naredil vsak vojak. Ko sem
V začetku julija 1969 sem bil v Mostarju najbolj vesel obiska novo- mu jaz naštel, da imam osemletko,
mašnika Stefana Steleta iz Tunjic pri Kamniku, s katerim sva skupaj tri leta vajeniške šole, štiri leta
gimnazije in štiri leta teološke fa­
obiskovala večerno gimnazijo in bila v semenišču. Takoj po posvečenju v kultete, je vzkliknil: »Ovakve škole
ljubljanski stolnici je z bogoslovcem Jožetom Tomšičem odpotoval v Mostar nema čitavo naše selo.«
710 VIII. poglavje

in imel v kapeli pri frančiškanih prvo sv. mašo. Pri tej maši sva bila le Jože
Tomšič in jaz. Kaj pomeni sv. maša, še bolj začuti vojak, ki je v kasarni
pahnjen v čisto drug svet duhovne revščine. Kar nekaj dni sem se veselil
obiska prijateljev, tudi v kasarni so mi dali popoldne prosto. Novomašnik
tudi ni pozabil na mojo vojaško denarnico, za kar sem mu bil hvaležen. V
Mostarju je bilo vroče do 37 stopinj Celzija in ni treba poudarjati, da se je
v taki vročini vrček piva še kako prilegel.
Komandant kasarne je bil slovenski polkovnik Stanislav Telban. Neke­
ga dne smo imeli četno konferenco. Na njej je bilo izpostavljeno, da so
nekateri vojaki iz kasarne metali smeti kar skozi okno. Kapetan Budimir
Damjanovič, po narodnosti Srb, je rekel, da so se tega fantje naučili doma.
Javil sem se za besedo in mu odgovoril, da imam dokaz, da se fantje tudi
pri vojakih naučijo kaj slabega. Vsi so napeli ušesa, kaj bo pa sedaj. Pove­
dal sem, da so se nekateri vojaki naučili v vojski preklinjati. Kapetan mi je
odgovoril, da je za Srba preklinjanje nekaj normalnega, tudi preklinjanje
matere. Odgovoril sem mu, daje preklinjanje nekaj slabega in nedopustno,
da se kultura naroda kaže tudi v govorjenju in v spoštovanju matere. Pri
tem sem se skliceval celo na pravilo vojaške službe. Oglasil se je koman­
dant Telban: »Vojak Kebe ima prav.« Potem je povedal, da so med vojno za­
radi preklinjanja v njihovi partizanski četi izgubili štiri vojake. Od takrat
ni nihče v četi več preklinjal, a štiri življenja so bila izgubljena. Kaj več ni
povedal, a predvidevali smo, da so bili v četi Srbi in Albanci in so se zaradi
preklinjanja med seboj pobili.
Neke noči, ko smo ob 23. uri ravno dobro zaspali, nas je prebudil klic:
»Uzbuna!« Vojak v sekundi ve, kaj to pomeni. Vsa kasarna s šeststo vo­ V gostoljubnem frančiškanskem samostanu v
jaki je bila v trenutku budna. Hitro smo se oblekli, vzeli puške in tekli k Mostarju julija 1969.
hangarjem, kjer so bili težki topovi M-155. Vsak top je bil težak 13,5 tone
in hitro smo jih pripravili za premik. Prišel je traktor, ki je bil kot manjši
tank, vsakega posebej zapregel in že smo bili na določenem zemljišču. Pri­
šel je naš poročnik, ki pa seje zelo čudno vedel. Čez petnajst minut je sledil
ukaz: Topove nazaj na svoja mesta, vojaki pa spat. Drugi dan smo slišali,
daje naš poročnik preveč pogledal v kozarec in na lastno pest ukazal pre­
plah. Mislim, da so ga kaznovali.
Pri metanju ročne bombe pa seje v četi zgodila nesreča. Vsak vojak je
moral vreči pravo bombo. Pri tej vaji smo morali imeti čelade. Ob vojaku, ki
naj bi vrgel bombo, je stal oficir in mu dajal navodila. Z bombo je bilo treba
udariti ob trd predmet, npr. ob kamen, in jo čez nekaj sekund zalučati na
cilj. Vse je potekalo v redu, dokler ni v tretjem oddelku čete vojaku aktivi­
rana bomba ostala v roki. Kakor v krču, ki se ne more sprostiti, jo je držal
nad glavo. Ko je k njemu planil oficir, je bomba eksplodirala. Oba ranjena
so takoj odpeljali v bolnico; vojaka niso mogli rešiti, oficir pa je ozdravel.
Vojak je bil Albanec s Kosova. Zato so bili oficirji še bolj v skrbeh, kako naj
na pogrebu nesrečo pojasnijo domačim. K sreči sta bila z njim v četi še dva
druga vojaka Albanca iz domačega kraja, ki sta šla na pogreb in domačim
razložila, kako je prišlo do nesreče. Potem smo izvedeli, da so hoteli doma
pred pogrebom krsto odpreti, a so jim oboroženi vojaki to preprečili.
Hrana je bila dobra in bilo je je dovolj. Vsak je dobil pri kosilu četrt
štruce svežega kruha. V začetku so vojaki pojedli vsega in ga celo iskali od
drugih. Večkrat sem ga komu iz Loške doline ponudil, ker nisem pojedel
vsega in gaje z veseljem vzel. Po nekaj mesecih pa so začeli s kruhom raz­
metavati. Iz sredice so naredili kroglice in z njimi ciljali drug drugega. Ko
sem odhajal ven, sem videval dva vojaka, ki sta skrbela za red, kako sta
cele kupe kruha pometala v smeti. Mislil sem si, kruha boste še lačni. In
med zadnjo vojno ob razpadu Jugoslavije se je to res zgodilo.
Nogomet ima med južnimi narodi čisto poseben pomen. Vsako nedeljo
in še v ponedeljek je vse govorilo samo o rezultatih jugoslovanskih nogo­
metnih klubov. Že po tem se je videlo, katere narodnosti je kdo. Srbi so
navijali za Crveno zvezdo in Partizana, Hrvati pa za Lokomotivo, Hajduk,
 Moji spomini 711

Velež. Tudi mladi frančiškanski patri so ob nedeljah popoldne

vsak s svojim tranzistorjem spremljali nogometne tekme. it.il1 W
,l r v . f
Neke noči se je ob kasarni ustavil avto s češkimi turisti. Ko ■s ; s ss «
se je straža ob 10. uri menjala, smo korakali mimo njih. Vodja n r. ■ iji."*,,'
straže jim je dejal po srbsko, daje ustavljanje prepovedano. Niso
ga razumeli. Nato sem se oglasil jaz in jim povedal po nemško.
Kako so se ostali vojaki čudili mojemu znanju.
Po šestih mesecih je bil slovesen konec »obuke«. Iz naše čete
sem dobil deset dni nagradnega dopusta. Priznati moram, da
je bil kapetan Damjanovič mož, ki me je kljub burni četni kon­
ferenci predlagal za nagrado. In to bogoslovca. To nagrado je
prinesla odjuga v jugo-totalitarnem sistemu po vdoru ruskih čet
na Češkoslovaško.
Pred kasarno v Mostarju leta 1969. Izmed 600
»V prekomando« so me poslali v Sarajevo v vojaška^ skladišča. Tudi tu vojakov samo imeli samo trije visoko izobrazbo.
sem bil vsako nedeljo pri maši in nekoč se je nadškof Čekada oziral proti I\la levi je inženir s Hrvaške, v sredini ekonomist
iz Beograda, na desni pisec (Janez Kebe). Glej
meni, ker sem bil v vojaški uniformi, kar je bilo takrat v cerkvi redkost. opombo 21 a.
Aprila 1970 sem na plakatu prebral, da bo imel znani zagrebški mar­
ksist dr. Branko Bošnjak v mestni dvorani predavanje z naslovom Pod­
zemna biblija. Prosil sem starejšega vodnika Hasana Karabašiča, da bi DOZVOLA ZA 1ZLAZAK IZ KASARNE

lahko šel na to predavanje. Bilje ponosen, da ima vojaka, ki se za tako pre­ Vojniku !žeW Jo.ne2-
&1SS-ZO Saravfcio odobrava se izlazak
davanje zanima, in dovolilnico še sedaj hranim. Predvideval sem, da bo dr. iz V.P. br. u

PR1VATNOM POSLU.
Bošnjak poskušal po marksistično razlagati Sveto pismo in da se bodo tega Dozvola mu važi za J704,'7o od irdo
predavanja udeležili tudi sarajevski bogoslovci s kakšnim profesorjem. Ni­
sem se zmotil. Na predavanju je bilo veliko frančiškanov z dr. Ljudevitom
Rupčičem, profesorjem Svetega pisma na sarajevski frančiškanski visoki
bogoslovni šoli. Prof. Rupčič je sodeloval v debati in dokazoval, da dogajam, ...... ... . ., . .
ki Jih opisuje Sveto pismo, ne moremo razlagati z marksističnim bojem za apri|a ig70. Da sem lahko šel poslušat preda-
oblast. Po Bošnjakovo naj bi namreč Mojzes V boju za oblast dal kaznovati vanje Podzemna biblija v mestno dvorano Bura
upornike. Dr. Rupčič je nato vprašal: »Kdo pa je kaznoval Mojzesa, da ni V Sara*evu'sem dobl1 dovol*en'e do
smel iti v obljubljeno deželo?« Na to vprašanje Bošnjak seveda ni znal od­
govoriti. Taje tudi priznal, da se ni učil hebrejščine, da bi Sveto pismo bral $Odi'
v originalu, za katero je bil dr. Rupčič ekspert. M- £>-£>.%
Tudi v Sarajevu sem dobil sedem dni nagradnega dopusta, o čemer so
lahko pred rusko invazijo na Češkoslovaško bogoslovci samo sanjali, ker so
bili državni »neprijatelji«. Podoficir Hasan Karabašič, ki je bil musliman,
Sn '/■f i
meje zaradi nove maše Jožeta Tomšiča z Brezovice celo pustil domov osem
dni pred vsemi drugimi vojaki. Neke noči sem ga med dežurstvom prosil,
da bi šel rad na novo mašo. Dejal je: »Jaz vem, kaj je nova maša (mlada Na hrbtni strani dovolilnice je pripis vodnika
Hasana Karabašiča. Ta me je zaradi nove maše
misa). Ker si dober vojak, te bom pustil prej domov.« Seveda drugim voja­ Jožeta Tomšiča na Brezovici izpustil iz vojske
kom in oficirjem tega ni povedal. osem dni prej, kar je bilo takrat nekaj izrednega.

Sproščeno vzdušje na novi maši Jožeta Tomšiča

na Brezovici leta 1970. Pod dežnikom je župnik
Miro Perme, na desni novomašnik in pisec (Ja­
nez Kebe).
712 VIII. poglavje

Izkoristil sem še sedem dni nagradnega dopusta in pol meseca pred

drugimi odšel domov.
Kako sem bil od marca do avgusta 1969 v Mostarju in potem do 7. julija
1970 v Sarajevu skoraj vsako nedeljo pri maši in kako sem šel zaradi pri­
jateljeve nove maše osem dni prej domov, sem januarja 2009 pripovedoval
Antonu V. v Babnem Polju, kije kot vojak izkusil protiverski pritisk v JLA.
Ko sem mu povedal, da nameravam vse to popisati v knjigi, mi je dejal:
»Tisti, ki so doživeli, kako so v vojski nasprotovali že sami misli na vero,
vam bodo kar težko verjeli. Vse to, kar ste povedali, je skoraj neverjetno.«22
Srečno sem z vlakom prišel domov. Vodniku Karabašiču sem takoj napi­
sal kartico in se mu zahvalil. Na Teološki fakulteti v Ljubljani sem pohitel
z izpiti in bil v šestem letniku posvečen. Na svojo novo mašo, ki sem jo
obhajal 11. julija 1971 v cerkniški cerkvi, sem povabil tudi profesorje z
večerne gimnazije in sodelavce Elektrodvigala. Z Jožetom Kraškovicem iz
Lavrice, kije bil moj sodelavec pri Elektrodvigalu, sva se zelo dobro razu­ Redovnica usmiljenka Vida (Otilija) Koščak,
moja teta, leta 1948, ko je bila odpuščena iz
mela in mi je vsa leta voščil za praznike. Lansko leto pa je nenadoma umrl. slovenjgraške bolnice. Do upokojitve je delala v
Gospod naj mu da večni mir in srečo! bolnici v Kikindi. Tako redovno obleko so usmi­
ljenke nosile do leta 1964.
Za novomašnega pridigarja sem naprosil sošolca in prijatelja Stefana
Steleta. Bogoslovec Andrej Glavan, sedanji novomeški škofje skrbel, daje
slovesnost lepo potekala. Prof. Mirko Avsenak in prof. Franc Šušteršič, ki
sta me učila na večerni gimnaziji, sta spregovorila pri novomašnem kosilu.
Že dolgo sta pokojna, naj jima Gospod podari vse dobro. Pri kosilu je imel
govor tudi inž. Roman Stepančič, ki sem ga že omenil. Na večerjo pa sem
povabil vse vaščane Dolenjega Jezera in zdelo se mi je, da je nova maša
vso vas povezala.
Na novo mašo so prišle tudi vse tri moje tete oz. mamine rodne sestre -
redovnice usmiljenke Ančka (s. Aldemara), Pavla (s. Nikolaja) in Vida (s.
Otilija) Koščak, ki so zame veliko molile. Povojna oblast jih je iz sloven­
skih bolnic izgnala, v Srbiji, na Hrvaškem in v Makedoniji pa so jih radi
sprejeli. Zadnje so izgnali na dan žena 1948, ko je prišel zakon, da medicin­
ske sestre ne smejo biti več redovnice v redovnih oblekah, v civilnih pa so
lahko ostale. Teta Vida, kije bila medicinska sestra v slovenjgraški bolnici,
mi je povedala, da je 8. marca 1948 vodstvo bolnice sklicalo vse sestre re­ Redovnica usmiljenka Pavla (Mikolaja) Koščak,
moja teta, na desni. Leta 1948 je bila odpušče­
dovnice in jim povedalo, da morajo v nekaj urah predati vse službene reči na iz ljubljanske bolnice, nakar je delala v bol­
civilnim sestram in bolnico zapustiti. Ker so dolga leta živele za bolnike nici v Skopju.
in jim stregle s srcem, so jokale. Prav tako so jokali bolniki pa tudi mar­
sikateremu zdravniku je bilo hudo, saj so vedeli, da so sestre usmiljenke
stregle bolnikom z ljubeznijo, ne da bi gledale na uro, kdaj bo konec službe.
Vse so pristale na cesti. Novim oblastnikom so šle v nos redovnice z
redovno obleko. Tiste, ki so se redovništvu odpovedale in slekle redovno
obleko, so lahko ostale. Izgnane so večinoma šle domov ah k sorodnikom. 22 Daje bil takrat v partiji velik strah
Tako so bile vse tri sestre Koščak do zime pri svoji rodni sestri Angeli, po­ in da so v hudih časih dobri tudi
politični »neprijatelji«, potrjuje
ročeni Mlakar, v Danah 4 (Zevnikovi) v Loški dolini. Zakonca Mlakar nista tudi moja karakteristika, kije bila
imela otrok. Starejši vaščani iz Dan se jih zelo dobro spominjajo, kako so napisana v vojaško knjižico 7. julija
1970 ob odpustu: »Po prirodi miran,
pridno kot mravlje delale na kmetiji. Redovno vodstvo pa je za redovnice tih, skroman. Kao vojnik dobar,
iskalo delovna mesta v bolnicah po Jugoslaviji in jih tudi našlo. Na jugu disciplinovan i uredan u izvršenju
takratne države so redovnice usmiljenke zelo spoštovali in cenili. O tem naredenja predpostavljenih sta­
rešina. Za svoj rad je pohvalivan i
sem se prepričal, ko sem teto Vido obiskoval v Kikindi. Ko sem z njo vstopil dva puta nagradivan odsustvom.
na mestni avtobus, so potniki - če so bili sedeži zasedeni - takoj vstali in Vojno-stručnu i političku nastavu
savladao sa odličnim uspehom. Od
jo prijazno vabili: »Evo Vam stolica sestra.« Zelo so jih spoštovali tudi v drugova cenjen i poštovan. Stari
jugoslovanskih vojaških bolnicah.23 vodnik Karabašič Hasan.« Se ne­
kaj podatkov iz vojaške knjižice: 8)
Naslednjo nedeljo po novi maši sem imel zahvalno mašo. Zahvalil sem »Zanimanje i soc. poreklo: študent
se dobremu Bogu, sv. Devici Mariji, staršem, ki so me kot sedmega otroka teologije - sred. kmečka porod. 9)
Nacionalnost: Slovenac. 10) Skole
sprejeli, in vsem, ki so mi kaj dobrega storili in pomagali, da sem prišel do u gradanstvu: 4. raz. gimnazije, 4.
nove maše. Pridiga je bila o gostoljubju; prvo berilo je namreč govorilo o Rimsko - kat. fakultet.«
tem, kako je Abraham postregel trem popotnikom. Omenil sem slovansko 23 Anton V., ustni vir. V. je to videl v
veliki vojaški bolnici v Petrovara-
gostoljubnost, ki jo opisuje Franc S. Finžgar v romanu Pod svobodnim son­ dinu pri Novem Sadu, ko je bil leta
cem. Eden daljnih sorodnikov (Ta Bogati Kebeč Janez) mi je potem dejal, 1958 tam pri vojakih.
 Moji spomini 713

da se je med mašo skrival za cerkvenim stebrom, ker se je bal, da se mi

bo med pridigo ustavilo. Hvala Bogu, ni se. Jože Pungerčar mi je po maši
dejal: »Zahvali se Bogu za razločen govor.«
Nadškof Jožef Pogačnik me je istega leta (1971) poslal za kaplana v
Stari trg pri Ložu, kjer sem nastopil službo na praznik Marijinega vne­
bovzetja.
Loško dolino sem poznal, saj sem bil že kot desetleten leta 1952 v Da­
nah na počitnicah pri Zevnikovih, kjer je bila poročena moja teta Angela
Mlakar, rojena Koščak. Stric Anton je imel rad živino, še rajši pa je ba­
rantal na sejmih. Pomagal sem pri košnji, tako da sem s palico mešal redi
trave, ki so jih kosci pustih, da se je seno prej posušilo, na vozu pa sem
tlačil seno. Stric je kosil tudi v javorskih senožetih. Tja je vodila ozka in
slaba pot, danes je široka. Nekoč sem po kosilu vprašal strica: »Kako pa
v Danah kličete tistega ptiča, ki kokoši pobira?« Dejal je: »Kregu, kregu .«
Jaz pa na to: »Mi na Jezeru ga pa nič ne kličemo, ker pride kar sam.« Teta Redovnica usmiljenka Ana (Aldemara) Koščak,
je pogledala strica in vsi smo se zasmejali. moja teta. Leta 1948 je bila odpuščena iz lju­
Spominjam se, da so se danski fantiči takrat zelo zanimali za orožje in bljanske bolnice, nakar je delala v bolnicah v
Beogradu in Osijeku.
so me vedno spraševali, če ga imamo kaj skritega na Dolenjem Jezeru. To
so bili: Malnarjeva Lojze in Vinko, Malenški Lojze, Albinov Peter, Janezov
Branko in drugi. V poletni vročini smo se hodih kopat k Malenškemu mli­
nu, kije takrat še stal. Kakšno nedeljo popoldne pa smo šli na hrib Devin,
od koder je bil lep razgled, ker takrat še ni bil poraščen. Ob nedeljah smo
iz Dan v Stari trg hodih peš k maši. Na Mandergah se spominjam hišice, ki
je bila zidana na goli skali. V primerjavi s cerkniško cerkvijo se mi je zdela
starotrška cerkev nizka.
Ko je teta Angela, drugič poročena z Leopoldom Bellom, delala oporoko,
sem jo prosil, daje dala dve gozdni parceli cerkvam: eno cerkvi sv. Andreja
na Gornjih Otavah v župniji Sveti Vid in eno župnijski cerkvi sv. Jurija in
podružni cerkvi sv. Urbana na Skriljah. Obe parceli na Golgorici merita
skupaj čez tri hektare. Smreke so še nizke, a čez kakšnih štirideset let bo
lep gozd, če Bog da, da bodo imele cerkve od njega korist. Nadškof Alojzij
Šuštarje zato potrdil ustanovo, da vsak starotrški župnik Angelo Bell vsa­
ko leto vključi v ustanovno mašo, ki se že od časa pred drugo svetovno
vojno opravlja za pok. Antona Paternosta iz Dan in ustanovnike beneficija
sv. Petra v Ložu.
V Loški dolini sem bil večkrat tudi kot bogoslovec. Ob nedeljah
sem šel s kolesom k maši v Stari trg in župnik Lokar me je prosil, da
sem na koru pel obhajilni spev. Prosil meje tudi, da sem napeljal ele­
ktrično napeljavo v župnijskih gospodarskih poslopjih in v viševski,
pudobski in šmaraški cerkvi. Novo napeljavo, ki še sedaj služi svoje­
mu namenu, sem naredil tudi v dveh hišah: v Šmarati pri Valetovih
in v Markovcu pri Jožetu in Mariji Palčič.
Kdo bi si mislil, da bom prišel za kaplana in potem za župnika
prav v Loško dolino. Na novo mašo je prišel tudi starotrški župnik
Janez Voljč. Povedal je, daje prav tisto nedeljo utonil pri kopanju v
Cerkniškem jezeru v jami Rešeto 19-letni Stanislav Urbiha (Matja-
cov) iz Podgore in daje v Loški dolini velika žalost. Voljč je bil doma z
Vrhnike pri Ljubljani. Kar osem let je bil kaplan in imel je veliko pa­
storalnih izkušenj. Bil je sposoben in leta 1972 je začel izdajati prva
tiskana oznanila z naslovom Naše oznanilo, kar je bilo v takratnih
razmerah na Notranjskem nekaj izrednega, zato so oblastne insti­
tucije pazile na vsako zapisano besedo. Oznanila sva tiskala vsako
soboto na ročni ciklostil. Najprej je bilo treba narediti matrico. Ker
je bil Voljč dober risar, je oznanila lepo oblikoval z risbami. Leta 1973 je župnik Janez Voljč je v Naše oznanilo leta 1973
mojstrsko upodobil prizor pogovora pri medvedovih, potem ko je z avtom lepo narisal prizor, naslovljen Pri medvedovih.
sam naletel na medveda nad Ložem.
Že leta 1972 so bile v župniji prve volitve za župnijski svet in župnik
Voljč je vse izvoljene člane takoj napisal v Naše oznanilo. Po nekaterih
tovarnah v Loški dolini je zaradi tega kar završalo in vsi vodilni člani
714 VIII. poglavje

partije so imeli to številko na mizah. Čeprav je ta župnijski organ čisto

pastoralnega značaja in pomaga župniku, gaje partija razlagala kot vzpo­
redno strukturo oblasti. Vse člane so takoj vnesli v svoje evidence in jih
nadzorovali.24
Na kaplanska leta imam lepe spomine. Ko sem spoznaval ljudi, sem se
tudi zanimal, kako se pri kakšni hiši reče po domače. Za domača imena
(nomen vulgo) sem se že takrat zanimal. To zanimanje sem prinesel iz
rojstne vasi, saj v večjih naseljih ni domačih imen. V tistih letih so ljudje
še zelo gojili domača imena, in to zaradi lažje identifikacije, po priimkih
je bilo to veliko težje. Žal se v zadnjih desetletjih domača imena vedno bolj
opuščajo.
V Starem trgu in na Babnem Polju sem imel okoli dvajset ur verouka.
Edina učilnica je bila v kaplaniji, kjer je sedaj kapela. Pozimi sem pred
veroukom v učilnici z drvmi zakuril peč, da se je prostor do prihoda otrok
ogrel. Če je zapadel sneg, sem ga okoli kaplanije odmetal. Ko sem nekega
jutra odmetaval čez noč zapadli sneg, je prišel po Mandergah domačin Starotrški župnik Janez Voljč se ni bal takratnih
Matevž Hace, kije napisal več romanov in pripovedi o Loški dolini in o do­ oblastnikov. Žal se je leta 1977 smrtno pone­
srečil v Severni triglavski steni.
gajanju med vojno, in mi v šali dejal: »No, vendar vidim duhovnika fizično
delati.« Jaz pa hitro: »Pri meni ste se pa zmotili, sedem let sem že opravljal
poklic električarja in popravljal po Sloveniji dvigala.« »A tako.« Matevž
Hace seje kot literat zelo dobro poznal s starotrškim župnikom Francetom
Lokarjem, kije pisal pesmi in izdal več pesniških zbirk. Lokarje bil župnik
pred Voljčem.
Ker je župnija z Babnim Poljem velika, sem takoj po novi maši kupil ra­
bljeno vozilo. Žal sem ga moral kmalu zamenjati, ker je motor za pot v Lju­
bljano porabil skoraj liter olja. V Ljubljani sem v zadnjem letu bogoslovja
naredil vozniški izpit. Rektor dr. Janez Oražem nam je dejal: »Naredite
vozniški izpit v šestem letniku fakultete, na župniji ga boste težko.« In res
sem ga naredil v Ljubljani z devetnajstimi urami vožnje. To mi je uspelo,
ker mi je svak Ludvik Primožič posodil za nekaj ur fičkota (FIAT 600), da
sem pri Hlevih v gozdu sam vadil. Miličniki v Starem trgu so kar pogleda­
li, ko so videli, da ima novi kaplan vozniški izpit. Prejšnji ga ni imel in je
hodil v Babno Polje z avtobusom.
Takrat so bile hude zime, kakšen mraz je tiščal šele v Babnem Polju.
Ne bom pozabil, kako meje v Babnem Polju prvo leto pri polnočnici treslo,
ko sem za mašo odložil suknjo. Hvala Bogu, da se nisem prehladil. V žu­
pnišču v Babnem Polju je stanovala Julka Škerlj, sestra takrat že pok. žu­
pnika Alojzija Škerlja, in mi je po polnočnici postregla s toplim čajem. Čez
nekaj let je šla domov v župnijo Rob. Naj jo Gospod na onem svetu nagradi!
Že naslednje leto sem v starotrški in babnopoljski cer­
kvi za božič napeljal razsvetljavo z reflektorji, ki so bili
usmerjeni v strop. Ko sem jo delal v cerkvi v Babnem Polju,
je bilo v cerkvi osem stopinj pod ničlo, na božič pa je bilo
zjutraj petindvajset stopinj pod ničlo. Pri napeljavi luči me
je v cerkvi opazoval šestletni Rihtarjev Janez in mi lepo po
domače dejal: »Gaspud, vi ste vrejdni.« Ko sem ga vprašal,
kaj dela, mi je odgovoril: »Ma, narim, ko prpalenc.« (Danes
je Jane Weber glasbeni urednik na ljubljanskem radiu.) Že
takrat sem vzljubil pojoči babnopoljski dialekt.
Ko je škof dr. Stanislav Lenič leta 1972 birmoval
v Babnem Polju, je pri spraševanju pred birmo vprašal:
»Otroci, kaj je vaša glavna hrana?« Nekaj časa je bilo tiho, potem pa seje Birma v Babnem Polju leta 1972. I\la levi lju­
bljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič.
nekdo oglasil: »Mešu.« Mislim, daje bil s Prezida. Seveda je bil škof malo
v zadregi, ker je pričakoval odgovor kruh. Potem so seveda prešli od mesa
h kruhu.
Škoda, da se narečja čedalje bolj izgubljajo. Zanimive so stare besede
iz Babnega Polja, kijih včasih uporabljajo samo še starejši. Nekaj sem jih 24 To je povedal mojemu bratu Tonetu
zapisal že v prvi knjigi Loška dolina z Babnim Poljem leta 1996. Preprosti delavec takratne milice.
 Moji spomini 715

hrani: zelju, kolerabi, krompirju rečejo v Babnem Polju robudje. »Ob robu-
dnju smo zrasli.«25 V Loški dolini pa temu rečejo debelina.26 Okroglemu od­
rezanemu kosu lesa za drva rečejo prugelj.21 Sraufarji so v Babnem Polju
železni kavlji za vlačenje hlodov. Krivcu pa rečejo brinov nožač28 Kačur je
bila v Babnem Polju sobica. »Imam ta kačur.«29 Tumolj pomeni gluh.30 Na-
štrbunkati seje pomenilo preveč se najesti. »Preveč sem se naštrbunkal.«31
Sator pomeni vrag.32 Stara škarpa je pomenilo stara krava. »Odpelji to
staro škarpo v meso!«33 Pohudičiti se pomeni zelo se pokvariti, postati zelo
hudoben. »Si se pohudiču!«34 Stedilnikovi pečici so rekli trumpa. »Krom­
pirje v trumpi.«35 Kupljenemu predmetu so rekli kapično. »Pri hiši imam
samo kopično mleko.« Tako sem slišal reči Antonijo (Tonico) Lipovac, kije
več let bivala v župnišču in skrbela za čiščenje in krašenje cerkve. Doma je
bila s hrvaške strani.
V Babnem Polju so imeli zelo radi župnika Antona Črnuglja, ki je
Priljubljeni babnopoljski župnik Anton Črnugelj.
prišel v župnijo leta 1927 in je tam umrl leta 1953. Zapomnili so si njegove
originalne opazke. Na neki nezapovedani praznik je bilo pri maši zelo malo 25 Anton Veber, november 2008, ustni
moških. Prav tisto noč je padal dež in žene so šle sadit kolerabo, ki ji na vir. M. Pleteršnik pozna izraz robuda
Babnem Polju in v Loški dolini rečejo kaura. Župnik Crnugelj je šel na pri­ v pomenu slaba trava (schlechtes
Gras), II. del, str. 430, a BSJ izraza
žnico, pogledal na kor in dejal: »Ali so šli tudi moški kavro sadit?« Jeseni so ne pozna.
moški lovili polhe. Neko nedeljo, ko je bilo pri maši tudi žensk bolj malo, se 26 »Ob debelini smo zrasli.« Marija Ba­
je ozrl na žensko stran in dejal: »Ali so šle tudi ženske polhe lovit?«36 vec, Stari trg, ustni vir. M. Pleteršnik
in BSJ ne poznata besede v tem po­
Takratno ozračje vzgoje in odločnost župnika Voljča nam kaže nje­ menu.
gov uvodnik v župnijskih oznanilih junija 1972. 27 Blaženka Mlakar, Iga vas, ustni vir.
M. Pleteršnik, II. del. na str. 358
»OB NEKEM DOGODKU ... Kar seje še pred desetletjem zdelo skoraj navaja razlago »lesen klin pri plugu,
nemogoče, je danes povsem normalna stvar: Tito obišče papeža in se z njim ki se imenuje drugod kurelj«. Izraz je
iz nem. der Priigel, ki pomeni palica,
pogovori, Nixon se včeraj rokuje z Mao Cetungom, danes napije zdravico gorjača, oklešček. Franc A. Steinberg
Brežnjevu itd. Duh medsebojnega razumevanja, sožitja, spoštovanja in str­ pravi leta 1758, da vaščani z Dole­
pnosti očitno zmaguje. njega Jezera pobijajo race golice s
palicami iz čolna. In tak lov imenuje
Presenetljivo anahronistično zato izzvenijo žaljive in do vernih učencev Prugel-Jagd. Glej sestavek Prvi zapi­
si o pticah na jezeru v 5. poglavju, str.
nestrpne izjave, ki so bile te dni izrečene na mladinskem zboru Osnovne 194.
šole Janeza Hribarja v Starem trgu: 'Menda ni med nami nobenega več, 28 Anton Veber (Bebaijov), ustni vir.
ki bi še veroval v pravljice in bajke o Bogu ... Za take ni mesta med nami!' Sraufarji so nem. popačenka, zanimi­
vo pa je tudi ime za krivec.
Alije res potrebno, da prihajajo učenci v letu 1972 iz šole ponižani, uža­ 29 Beseda je verjetno prišla od koče. Ne
ljeni, z občutkom krivde in manjvrednosti samo zato, ker so verni, kot je Pleteršnik in ne BSJ ne poznata izra­
verna večina človeštva? Nobenih privilegijev ne zahtevamo zase, upraviče­ za v tem pomenu. Pleteršnik ga pozna
v zvezi s kačo (Schlangenmannchen),
no pa pričakujemo vsaj tisto mero strpnosti in spoštovanja našega prepri­ Pleteršnik, I. del, str. 377.
čanja, ki nam ga zagotavljata ustava in zakon. Menda smemo to pričakova­ 30 Ne Pleteršnik in ne BSJ ne poznata
ti tudi od prosvetnega delavca, pa čeprav je mladinski mentor!?«37 Seveda besede.
31 Pleteršnik ima besedo naštrbunkati
je po tem članku partija budno pazila na Voljča. v pomenu natepsti. Pleteršnik, I. del,
Štiri leta po tem zapisu so ga celo kaznovali s precejšnjo denarno str. 672.
32 V tem pomenu ni beseda v nobenem
kaznijo, ker je na veliko noč leta 1976 z gramofonom in zvočniki, ki niso slovarju. Verjetno izhaja iz šater (der
imeli kakšne velike moči, z okna župnišča med deveto in deseto uro predva­ Zauber) v pomenu čar, čarati. Glej
jal cerkveno glasbo. S tem je »občutno motil okolico s hrupom« in še »drugi Pleteršnik, II. del, str. 617.
33 V tem pomenu beseda ni znana. Ver­
dan so ljudje spraševali na postaji milice, kako da so kaj takega dovolili«. jetno je prišla od škarpa v pomenu
Župnik Voljč se je zagovarjal, da »to ni bilo posebno ozvočenje, kar bi sicer star čevelj. Neobičajna je tudi raba
besede meso, ki tu pomeni zakol.
moralo biti, če bi želel doseči močno oddajanje na odprtem prostoru«. Menil Stavek je povedala Jožefa Sterle (Pod-
je, da bi morali biti prebivalci v Loški dolini bolj strpni drug do drugega. klanceva) iz Babnega Polja.
34 Nino Bajc, november 2008, ustni vir.
Dne 27. julija 1976 se je Voljč pritožil na Republiški senat za prekr­ To je slišal od svojega starega očeta.
ške. V pritožbi je med drugim zapisal: »Ali meje res mogoče obsoditi zato, BSJ, str. 570, pozna besedo pohudi-
ker sem sredi belega dne predvajal skladbe priznanih domačih avtorjev riti. M. Pleteršnik, II. del, str. 113,
pozna soroden izraz pohudobiti (bose,
(Riharja, Premrla, Tomca) in največjih mojstrov svetovne glasbene ume­ schlecht machen).
tnosti (Haydna, Handla) v izvedbi uglednega ljubljanskega zbora Consor- 33 Blaženka Mlakar, roj. Lipovac, ustni
tium musicum, češ da sem s tem občutno motil okolico s hrupoml? Slovar vir.
36 Jožefa Sterle (Podklanceva) iz Babne­
slovenskega knjižnega jezika, 1970,1., razlaga besedico hrup na str. 832 z ga Polja, ustni vir.
'močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, npr. iz gostilne' .« 37 ŽA Stari trg, Naše oznanilo, 1 (1972),
Vse je bilo zaman. Senat za prekrške je potrdil kazen sodnika za pre­ št. 23, 4. junij.
38 ŽA Stari trg, fasc. 1/1, Odločba o
krške. Za predvajanje te glasbe je bil kaznovan z denarno kaznijo petsto prekršku, Cerknica, 13. julij 1976,
dinarjev, kar je bila protivrednost sedemsto nemških mark.38 P-216/76.
716 VIII. poglavje

Župnik Voljč je včasih kakšno besedilo tudi hudomušno začinil, za kar

pa oblast ni imela posluha; takoj so ga klicali k sodniku za prekrške in
denarno kaznovali. V nedeljo 20. junija 1976 je bila npr. v Starem trgu
birmanska slovesnost. Prav tisto nedeljo so poklicali izredno veliko mož in
fantov iz Loške doline na Bloke na orožne vaje. Ljudje so bili prepričani,
daje bik ta akcija namerna, da bi bilo pri birmanski slovesnosti čim manj
moških. Župnik Voljč je tisti teden pred birmo v Naše oznanilo zapisal: »Na
mnoga vprašanja odgovarjamo, da bo birma v vsakem primeru prihodnjo
nedeljo v Starem trgu, razen seveda, če bi bil slučajno tudi g. nadškof
poklican na orožne vaje (podčrtal J. K.). Vsi, ki imate težave z botri, ki
so vpoklicani, pa si skušajte za birmansko slovesnost najti namestnika.«39
Seveda so ga takoj klicali k sodniku za prekrške. Župnik Voljč seje tam
zagovarjal, da »z objavljenim tekstom ni vznemirjal ljudi, kajti ljudje so bili
zaradi pozivov na orožne vaje že vznemirjeni. Med poklicanimi so bili tudi
starši in botri birmancev, zato se je pojavilo vprašanje, kako naj to rešijo.
Menil je, da mora v zvezi s tem dati poročilo. Pripomba glede nadškofa se
mu zdi umestna, dopušča pa možnost, daje malo hudomušno napisana ...«
Odločba sodnika nadaljuje: »Nadalje menimo, da tekst v članku Pred-
birmanska oznanila ni le hudomušen, saj se ne da prezreti, da omenjena
oseba glede na starost ni več vojaški obveznik ... zato je bil obdolženi spo­
znan za krivega.«40
Večkrat sem slišal, da je na to nedeljo neki pogumen mož na orožnih
vajah na Blokah pogledal na uro in dejal jugoslovanskemu oficirju: »No,
saj birma je minila, sedaj nas lahko spustite domov.« Za te besede naj bi
bil kaznovan z denarno kaznijo.41
Da bi ovirali praznovanje verskih praznikov, so v tistih časih vsako leto
klicali na orožne vaje na Bloke može in fante prav na veliko noč. To vedo
vsi starejši krajani. Tam so običajno preverili, če so prišli vsi, pregledali
opremo in čas »velikonočne procesije je kmalu minil ...«
V tistih letih je vsako prvo nedeljo veliko mož in fantov prejelo sv. za­
kramente. To navado je vpeljal župnik France Lokar. Po maši so se možje
in fantje še srečali v učilnici, kjer so se pogovarjali o raznih verskih in tudi
gospodarskih temah. Posebej radi so vsi poslušali očeta Antona Primšarja
s Knežje Njive 7, roj. 1889 v Cerknici 14. Posestvo na Knežji Njivi je pode­
doval. Med prvo svetovno vojno je več let preživel v ruskem ujetništvu. Bil
Starotrški župnik France Lokar na zvoniku cer­
je živ leksikon podatkov in doživetij iz vojne in ujetništva. Kot kaplan sem kve sv. Križa na Križni gori leta 1960. Pred van­
o njem veliko slišal in ga še pred smrtjo obiskal. O njegovih doživetjih v dalizmom je rešil cerkev na Križni gori.
ruskem ujetništvu mi je še leta 2010 veliko pripovedovala njegova hčer­
ka Angela, roj. 1930, ko sem jo obiskoval v domu za ostarele Talita kum
v Postojni. Ker je bil Primšar izredno bister, se je v kratkem času naučil
ruščine. Naučil se je tudi pisati, kar je bilo takrat na ruskem podeželju
nekaj izrednega, zato gaje neki inženir vzel k sebi v službo. In tam se mu
je dobro godilo. Rusi so ga cenili, ker je znal rusko in ker je bil avstrijski
ujetnik. Pripovedoval je, kako ruska zemlja bogato rodi in da so imeli na
kmetih v vsaki hiši mesa in kruha na pretek. Ovčje in kurje meso in kruh
so imeli v nekakšni mentrgi. Dejali so mu: »Vzemi, jej, kolikor hočeš.« Pri­
povedoval je o globoki veri preprostih pravoslavcev. Kako so se na veliko
noč pozdravljali: »Kristus je vstal!« In odgovor: »Da, zares je vstal!« Kako
so na veliko noč po liturgiji gospodarji čakali pred cerkvijo in vsak je hotel
odpeljati na dom vojaka ujetnika, daje bil na ta praznik njihov gost. Govo­
rili so: »Kristusa bomo imeli za gosta.« Ko so bili že vsi ujetniki dodeljeni,
so drugi gospodarji tožili: »Joj, k nam pa ne bo prišel Kristus.« Potem so
se zmenili, da bo ena hiša gostila ujetnika dopoldne, druga pa popoldne.
To je bil čas ruske revolucije. Nekega dne so boljševiki ujeli 36 vojakov 39 ŽA Stari trg, Naše oznanilo, 5
(1976), št. 24.
plave garde, ki so bili na strani carja in so se bojevali proti revoluciji. Nek­
40 ŽA Stari trg, fasc. 1/1, Odločba
do je obvestil Primšarja, naj pride tja, ker so imeli ujetnike. Ko je prišel, sodnika za prekrške, Cerknica, 9.
je že videl dva mitraljeza in zvezane ujetnike. Vodja boljševikov je ukazal: december 1976, 348/76.
»Ogenj!« in vse so postrelili. Potem se je obrnil k Primšarju in mu dejal: 41 J. B., ustni vir.
 Moji spomini 717

»Anton Ivanič (ker je bil njegov oče Ivan, so ga po ruskem načinu klicali
Anton Ivanič), kaj praviš na to.« On pa mu je dejal, da se z ujetniki tako ne
dela, da bi jih morali pustiti živeti in jim dati delo. »Jaz sem vaš ujetnik in
živim in vaši ujetniki v Avstriji živijo.« Boljševik pa njemu: »Anton Ivanič,
pri nas je boljševiška revolucija. Mi se živih nasprotnikov bojimo. Samo
mrtvih nasprotnikov se ne bojimo!«42 Tako razmišljanje in ravnanje po kon­
čani drugi svetovni vojni tudi pri nas na žalost ni bilo nič nenavadnega.
Po treh kaplanskih letih, ki so hitro minila, me je nadškof Pogačnik
leta 1974 poslal za župnijskega upravitelja v Stari trg ob Kolpi. Upra­
vljal sem tudi župniji Nemška Loka in Spodnji Log. Prejšnji župnik Martin
Gorše, ki je bil že upokojen in bolan, je ostal v župnišču. Kmalu sem spo­
znal blagi belokranjski značaj, ljudje so bili zelo prijazni in gostoljubni. Na
pridige sem se dobro pripravljal in ljudje so bili izredno hvaležni poslušal­
ci. Prejšnji župnik je imel malo govorne napake, tako da so ga ljudje težje
razumeli, če je govoril bolj hitro.
Župnik Voljč meje spodbudil s svojimi oznanili, zato sem tudi v Starem
trgu ob Kolpi takoj začel izdajati tiskana oznanila, kar je bilo v Beli kra­
jini novost. Sliko na prvi strani mi je narisal akademski slikar Lojze Perko.
Poleg sporeda bogoslužja, oznanil in uvodnika z razlago Božje besede je
imela vsaka številka tudi kotiček Zgodovinske drobtinice, kjer sem pisal o
zgodovini župnije. Gradivo sem dobil v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani.
Glasilo so ljudje takoj z veseljem sprejeli. Seveda sem moral tri izvode po­
šiljati na Notranjo upravo, daje vedno budno oko velikega brata spremljalo
tudi vaškega župnika v Poljanski dolini. Kako seje Udba zanimala za moje
Oznanilo, so mi povedali župljani. Miličniki so prišli v hišo župljana M. v
Sodevce in hoteli videti Oznanilo pretekle nedelje. Ko so jim ga dali, so
potegnili iz torbe drugo Oznanilo in primerjali, če je vsebina enaka. Oko,
»ki ne zadremlje«, je preverilo, ali dobijo ljudje v starotrški cerkvi enaka
Oznanila, kot jih župnik pošilja Notranji upravi v Novo mesto.
Ker so bila okna v cerkvi tako slaba, da seje burja čutila tudi v notranj­
ščini, smo takoj jeseni naredili dodatna okna iz žičnih stekel. Da bi bili
stroški čim manjši, me je steklar naučil, da sem sam rezal tudi okrogla
žična stekla za polkrožna okna, kar ni lahko, ker žično steklo ob jekleni
žici hitro poči. Poklical sem tudi mojstra, daje tapeciral klopi, ker cerkev
ni bila ogrevana. Za božič sem naredil velike jaslice s tekočo vodo v strugi,
kar je bilo za kraj nekaj izrednega. Celo učitelji sojih prišli gledat. Takih
obiskovalcev si v tistih časih v Starem trgu pri Ložu nisem mogel zamisliti.
Vsakega novega župnika je praviloma obiskal tudi delavec Udbe, kije
posebej budno spremljal delo duhovnikov. Za Belo krajino je bil pristojen
tovariš iz Novega mesta. Da bom dobil takšen obisk, so me opozorili drugi
dekanijski župniki. Kakšnega pol leta po nastopu službe je prišel tudi k
meni. Bilje zelo prijazen, vprašal je, če imam kakšne težave itd. Pohvalil je
župnika na Suhorju, kije imel veliko krav in mleka. Vedno sem bil previ­
den, kar bi lahko označil s pregovorom: »Tlmeo Danaos et dona ferentes.«43
Ta gospod (danes smo vsi gospodje, včasih pa ni bilo tako) se mi je mor­
da majčkeno zasmilil, ko sem izvedel, daje pri župniku Metodu Oblaku pri
Sv. Duhu naletel na mino. Na vse načine ga je spraševal, ali ima kakšne
težave, da bi mu pomagal. Župnik Oblak pa, ki je imel že veliko takih obi­
skov, da gaje potrpljenje že malo minevalo, mu je nekoč odgovoril, da ima
sicer težavo, ampak da mu on ne more pomagati. Ta tovariš pa je začel
tiščati vanj, naj mu pove, kaj ga muči. Takrat mu je Oblak dejal: »Veliko
težavo imam, noge se mi potijo in smrdijo.« Tovariš je poskočil, češ da se
župnik iz njega norčuje, ta pa je dejal: »Saj sem vam večkrat zatrdil, da
moje težave vi ne morete rešiti. Ker pa ste vame kar naprej tiščali, sem
vam jo povedal.« Nikdar več ga ni bilo k njemu.
42 Angela Poropad, roj. Primšar, 1. maj
Daje tudi mene nadzorovala Udba (Služba državne varnosti), sem dobil 2010, ustni vir.
dokaz 18. aprila 2003, ko se je na spletni strani www.udba.net pojavil se­ 43 »Bojim se Danajcev, četudi prinašajo
znam slovenske Službe državne varnosti z mnogimi imeni. Na seznamu darove.«
718 VIII. poglavje

so bili tisti, ki so bili sodelavci te zločinske organizacije, in tisti, ki jih je

ta organizacija zasledovala. Na tajskem strežniku je podatke objavilo neko
podjetje, dobilo pa naj bi jih od Dušana Lajovica, generalnega častnega
konzula Slovenije na Novi Zelandiji. To je bil pravi šok za sile kontinuite­
te, ki so napadle tiste, ki so sezname razkrili, ne pa Udbo, kije naše ljudi
mučila, ubijala in ustrahovala skoraj 50 let.44 Med nadzorovanimi osebami
sem pod št. 401142 našel tudi sebe. Poleg osebnih podatkov sem lahko
prebral še tole: »Kraj prebivališča: Stari trg ob Kolpi 54. Poklic: duhovnik.
Visoka izobrazba. Dosje SDV: 0016960-00000.« Med drugimi šiframi je La­
jovic odkril, da so od 0016000 do 0018000 »registrske številke in oznake
nadzorovanih oseb po kategorijah«.45
Ta spletna Stranje po prizadevanju slovenskih starih sil kmalu ugasnila.
Dne 1. junija 2011 sem zaprosil Arhiv Republike Slovenije,
da bi si rad ogledal svoj dosje, ki ga je o meni vodila nekdanja REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KULTURO
ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE
Služba državne varnosti pod oznako 16960, ki sem jo našel na Zvezaarska 1. 1127 Ljubrana

spletni strani www.udba.net. Iz Arhiva RS so mi že drugi dan (2. Kebe Janez

junija 2011) odgovorili, da v ohranjenem gradivu Službe državne Pot na Ulako 5

1386 Stari trg pri Ložu

varnosti niso našli dosjeja s to oznako, ki ga je o meni vodila ta Številka

Datum:
62530-151/2011/2
02 06.2011
služba. Pač pa so ugotovili v t. i. Evidenci dosjejev, ki ga v Arhivu
RS hranijo od leta 2007, »daje nekdanja uprava Službe državne Zadeva:
Zveza:
Janez Kebe, dosje SDV - odg
Vaša vloga z dne 01.06.2011

varnosti pod zaporedno številko 16960 dejansko vodila dosje, Spoštovani.

ki se je nanašal na Vas. Po podatkih, navedenih v evidenci, naj Sporočamo Vam, da smo pregledali evidence in del arhivsikega grradiva v fondu Sl AS 1931,
Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS , v katere m hranimo tudi ohranjeno gradivo

bi bil dosje odprt leta 1982 ter naj bi obsegal 60 strani (označil nekdanje Službe državne varnosti. V predanem g radivu nismo našli dosjejai z oznako 16960, za
katerega je iz vpisa v t i Centralno ak tivno eviden co razvidno, da ga jje nekedanja Služba državne
varnosti vodila v zvezi z Vami.
J. K.). V rubriki Spremembe-opombe se nahaja zapis ČRTANO. Pri pregledu t i. Evidence dosjejev, ki jo v Arhivu RS hranimo od leta 2007, smo ugotovili, da je

Datum črtanja ni razviden. Vpis ne vsebuje drugih podatkov, de­ nekdanja Uprava službe državne varnosti pod zaporedno številko 16960 dejansko vodila dosje, ki
seje nanašal na Vas Po podatkih, navedenih v evidenci, naj bi bil dosje odprt leta 1982 ter naj bi
obsegal 60 strani. V rubriki Spremembe-opombe se nahaja zapis »ČRTANO« Datum »črtanja« ni
nimo razloga odprtja dosjeja. V Arhivu RS pojasnjujemo, da ve­ razvidenA/pls~ne vsebuje drugih podatkov, denimo razloga odprtja dosjeja.

like večine dosjejev z navedeno oznako od izročitelja arhivskega V Arhivu RS pojasnjujemo, da velike večine dosjejev z navedeno oznako od izročitelja arhivskega
gradiva nismo prevzeli in jih torej ne hranimo.

gradiva nismo prevzeli in jih torej ne hranimo.«46 Iz tega sledi, da

Pripravil:
je Udba vodila o meni vsaj dva dosjeja, prvega že, ko sem bil žu­ Tadej Cankar
višji svetovalec - arhivist
dr Dragan Matič
direktor

pnik v Starem trgu ob Kolpi (1974-1977), drugega pa vsaj od leta

1982. Verjetno tudi od leta 1977 do 1982 niso dremali. Če sklepa­
mo, da so arhive Udbe uničevali leta 1989 tik pred samostojnostjo
Dokument Arhiva RS z dne 2. junija 2011, iz
naše države, sem bil že s svojo službo režimu dovolj nevaren, da so vohuni katerega se vidi, da je nekdanja Udba vodila o
za mojih hrbtom pa tudi pri javnih nastopih v sedmih letih napolnili 60 meni dosje, ki je od leta 1982 obsegal 60 strani.
strani dosjeja ...
Sredi poletja 2003 je Dušan S. Lajovic napisal še knjigo Med svobodo in
44 Prim. Demokracija, 8 (2003), št. 18;
rdečo zvezdo, kjer je z mikrofilmov seznama Udbe navedenih okoli 15.000 Družina, 52 (2003), št. 17.
tajnih sodelavcev te organizacije.47 Filme je dal Lajovicu neki udbovec ob 45 www.udba.net, Dobrodošli v CAE
padcu komunističnega režima leta 1991. Lajovic med drugim pravi: »Do­ (Centralna Aktivna Evidenca), str.
končno sem ugotovil, da imam v rokah udbovsko evidenco, iz katere je mo­ 2. CAE je zbirna evidenca Republi­
škega sekretariata za notranje zade­
goče zanesljivo razbrati, kdo je bil v komunističnem sistemu njihov agent ve Socialistične republike Slovenije
in koga so še posebej nadzorovali. S pomočjo svojih prijateljev po svetu in (RSNZ).
s primerjavo posameznih kategorij in imen posameznikov smo razvozlali 46 Glej fotografijo odgovora Arhiva RS.
skoraj vse šifre. V veliko pomoč so nam bili tisti filmi - žal jih ni bilo veli­ 47 Na tem seznamu so tudi nekateri
duhovniki, ki jih je za sodelovanje
ko - na katerih so bila objavljena poročila nekaterih agentov ah zapisi o dobila Udba s prisilo. Župnik
nadzorovanih nasprotnikih režima. V. B. iz V. je povedal, da so prišli k
njemu agenti Udbe in ga obtožili,
Čakal sem, da bo tudi Slovenija tako kot ostale države, v katerih so daje neko deklico, staro okoli 13 let,
se na začetku devetdesetih otresli komunizma, odprla udbovske arhive in po verouku vprašal, če ima mesečno
perilo. Ker je župnik V. B. to obtožbo
zadolžila posebne institucije, da raziščejo delovanje tajne komunistične po­ odločno zanikal, so udbovci prisilili
licije, razkrinkala njene agente in omogočila žrtvam nadzora in tudi zlora­ deklico in njenega očeta, da sta kri­
bljenim agentom, da se seznanijo s tajnim delovanjem režima proti njim. vo pričala. Potem so mu rekli: »Če
nam boste pa povedali, kaj se du­
Vse filme sem bil pripravljen takoj izročiti takšni instituciji. A se ni zgodilo hovniki pogovarjajo na konferencah,
nič. Kar so zmogli Čehi, Poljaki, Vzhodni Nemci, Madžari, Slovaki, Ukra­ vas ne bomo razkrili v časopisu.« Na
tak zločinski način so ga pridobili.
jinci in celo Bolgari ter Romuni, Slovenija ni zmogla. Oblast je odgovarjala, Župnik F. K., 3. september 2003,
da arhivov ni, da so vsi sodelovali s tajno policijo, daje bila to povsem nor­ ustni vir. V. B. mu je to sam pove­
dal. Lahko si samo predstavljamo,
malna služba, s katero so morah državljani normalno sodelovati, da so vsi kakšne duhovne rane je Udba s tako
odgovorni in da so zahteve v resnici nekakšen lov na čarovnice. /.../ prisilo zadala vsem trem: župniku,
očetu in deklici. To so pa druga
Začel sem razmišljati, kaj lahko v takšnih razmerah storim. Če bi fil­ hudodelstva Udbe, ki so zapisana
me izročil oblastem, bi jih najverjetneje prej ali slej uničili ali pa bi kako samo v človeških srcih.
 Moji spomini 719

drugače poskrbeli za to, da bi bili nedostopni za prizadete, še posebej za

tiste, ki so največ trpeli. Posvetoval sem se z nekaterimi prijatelji po svetu
in predlagali so objavo na internetu/.../.« 48
V knjigi je na strani 163 pod naslovom Seznamu na pot pomanjklji­
vo označeno, da imajo navedene osebe poleg prve oznake tudi drugo -
0055000 - kar naj bi pomenilo »opuščeni sodelavci Udbe«. A to ne drži
pri vseh osebah. Kajti drugo oznako - 0055000 - imajo tudi duhovniki
Katoliške cerkve in študentje Teološke fakultete, ki jih je Udba le nad­
zorovala in niso bili njeni sodelavci. Ti imajo prvo oznako od 0013820 in
naprej. Tako je duhovnik dr. Rudolf Koncilija, ki ima v knjigi prvo oznako
0013853-00000 in drugo 0055000, javno izjavil: »Pred Bogom, ki vse ve in
vidi v srce, z mirno vestjo izjavljam: NIKOLI NISEM BIL SODELAVEC
UDBE in nisem podpisal nobene izjave o sodelovanju z Udbo.« Nato pove,
da pa so ga udbovci večkrat zasliševali in ustrahovali.49
Se hujšo izkušnjo z Udbo sta imela sedanji mariborski nadškof dr.
Franc Kramberger in moj nekdanji prof. dr. Marijan Smolik. Oba je Udba
ustrahovala in jima hotela preprečiti, da bi šla v bogoslovje. Če pa bi že šla,
bi morala postati sodelavca Udbe in poročati o duhovnikih. Uprla sta se.
Smolik je bil 70 dni tudi zaprt.50
V dolini Kolpe je bilo dovoljeno gibanje samo do zaselka Bilpa, naprej
je ležalo skrivnostno kočevsko ozemlje. Nekateri ljudje iz župnije so
tja hodih v službo. Kaj seje dogajalo tam, niso nikoli črhnili niti besedice.
Ljudje pa so sumili, da imajo tam taborišča z delavci še od povojnega časa.
Ko so po vojni minirali pod zemljo, seje slišalo po vsej Beli krajini. Bilpa je
imela pokopališče v Goršetih, ki ležijo na hrvaški strani čez reko Kolpo. Ko
je umrl stari kovač Verderber iz Bilpe, sem pri pogrebu pel psalm »Usmili
se me, Bog« poleg krste v čolnu. Iz čolna so krsto prenesli v cerkev sv. Lu­
cije, kjer je bilo slovo.
Naslednje leto so me ljudje iz Goršetov prosili, da bi imel žegnanje v
njihovi cerkvi sv. Lucije, ker je bil njihov župnik takrat zadržan. Ker sem
vedel, da je cerkev majhna, sem vzel s seboj tudi majhno ozvočenje, ki
na srečo ni delalo. Takoj naslednji teden se je namreč oglasila pri meni
hrvaška milica in me zasliševala, zakaj sem napeljal ozvočenje v cerkvi v
Goršetih brez dovoljenja. Očitno je nekdo ta poskus ozvočenja takoj prija­
vil. Izgovoril sem se, da so me za žegnanje prosili ljudje s hrvaške strani.
Da bi ljudem ustregel, sem mislil napeljati ozvočenje, ker je cerkev zelo
majhna. Za prošnjo za dovoljenje pa ni bilo časa. V tem primeru pa nisem
storil prekrška, ker ozvočenje sploh ni delalo, sama misel pa ne more biti
kazniva ... Odšli so z dolgim nosom.
Upokojeni župnik Martin Gorše in drugi starejši župljani so mi pripove­
dovali o sodnem procesu zoper starotrškega župnika Alfonza Jarca, ki
je potekal od 22. do 24. februarja 1949 v Črnomlju. Na ta proces je hotela
UDBA spraviti čimveč ljudi. Iz Starega trga ob Kolpi so jih pripeljali en
avtobus. Toda na tem montiranem procesu ni potekalo vse gladko, kot je
želela UDBA.
»Jarca so privedli zvezanega, po obrazu so se mu videli udarci. Župnik
Jarc je med razpravo glasno ugovarjal sodniku: 'To ni res!' Ta mu je odgo­
voril: 'Pri preiskavi ste priznali.' Jarc je odgovoril, daje to storil potem, ko
je prebral Savellijevo izjavo, in po dveurnem mučenju. 'Danes pa rečem, 48
Dušan S. Lajovic, Med svobodo in
da to ni res.' V dvorani je završalo: 'Jarca so mučili!' Miličniki pa so rekli: rdečo zvezdo, str. 148-149.
'Kdor bo govoril, da je bil mučen, bo zaprt.'«51 Župnika Alfonza Jarca so 49
Družina, 52 (2003), št. 36.
aretirali 7. januarja 1949 in ga obsodili na smrt. Sodišče je sporočilo smr­ 50 Cerkev v krempljih Udbe, Demokra­
tni dan: 10. avgust 1949. A očividec je povedal, daje bil kot interniranec in cija, VIII (2003), št. 39.
hlapec v Gotenici živ še leta 1961.52 51 Palme mučeništva, str 242. Zakon­
ca Seteja iz Starega trga ob Kolpi, ki
Ker sta župniji Nemška Loka in Spodnji Log spadali pod kočevsko de­ sta bila navzoča na procesu, in Jo­
kanijo, je večkrat prišel v Stari trg tudi dekan Anton Pogorelec iz Fare žefa Bevc, maj 1975, ustni vir Da so
Jarca mučili, seje kmalu razvedelo
pri Kočevju. Pripovedoval je, koliko hudega je doživel med drugo svetovno po vsej Beli krajini.
vojno in po njej. Povedal je tudi, kako je bil po Božji previdnosti po angelu 52 Letopis Cerkve na Slovenskem, str.
varuhu čudežno rešen gotove smrti. Neke poletne noči med vojno, ko je 1139.
720 VIII. poglavje

trdno spal v župnišču pri Fari, se je nenadoma prebudil in notranji glas

mu je ukazal: »Takoj steci iz župnišča!« Ubogal gaje in kar v spalni srajci
stekel na vrt. Čez pol minute je v njegovo spalnico v župnišču priletela
granata in jo spremenila v prah ...
Zelo seje pomnožilo število ministrantov. Zanje sem dal sešiti lepe oble­
ke. Obrobe na rokavih, ki so se lesketale kot zlato, sem nakupil čez mejo v
Italiji. Ministranti so bili zelo korajžni; pri vseh nedeljskih mašah so lepo
peli prošnje za vse potrebe. Prošnje so bile res bolj kratke, a vseeno so bili
pogumni. Tudi pri birmi, ki jo je imel škof dr. Stanislav Lenič, so birmanci
prošnje peli, česar do takrat še nisem doživel. Ministrantom pa sem pri­
pravil tudi nagrado: z bratom Tonetom sva jih peljala na izlet na Triglav.
Tudi drobne lučke za okrasitev smrek za božič sem nakupil čez mejo
na Travniku v stari Gorici, ker jih v takratni Jugoslaviji ni bilo mogoče
dobiti. Več sto drobnih lučk sem kupil v zavitkih, doma pa sem naučil mla­
dino, kako se jih poveže z žico. Na ta način je dobila cerkev najcenejše okra­
šene smreke za božične praznike. Župniki smo tam kupovali tudi figurice
za cerkvene jaslice. Kako smo s takimi rečmi prišli čez mejo, pa je bilo od­
visno od carinikov. Včasih so take predmete tudi zaplenili. Leta 1975 pred
božičem sva šla z rakovskim župnikom g. Vinkom Čampo kupovat okrasne
lučke v staro Gorico. Na meji sva povedala, da sva kupila nekaj drobnarij
in tudi lučke za okrasitev cerkve. Carinik nama je pregledal avto in lučke
zložil na kup. Govoril je: »Vi radite svoj posao, a ja svojega.« Že sva se bala, Ministranti iz Starega trga ob Kolpi so bili leta
da se taka radovednost ne bo končala dobro za najine lučke, da nama bo 1975 na vrhu Triglava. I\la levi je Pavel Frice, na
vse zaplenil. Ko pa je vse lučke zbral na zadnjem sedežu, je na najino veli­ desni Tone Kebe.
ko presenečenje dejal: »Ako je za crkvu, slobodno napred!« Oddahnila sva
se in se mu lepo zahvalila. Tudi angelom varuhom sva se zahvalila.
Leta 1975 je izbruhnila afera s tržaško revijo Zaliv. V njej je namreč
pisatelj Boris Pahor natisnil Kocbekovo besedilo, v katerem je bil prvič po
drugi svetovni vojni v naši bližini omenjen poboj domobranske vojske.
Izseljenci v Argentini so že leta 1968 izdali knjižico V Rogu ležimo pobiti
in leta 1973 Teharje so tlakovane z našo krvjo.53 Obe knjigi in revijo sem
v slovenski knjigarni v Travniku imel v rokah in jih listal. Toda notranji
glas mi je rekel, da knjig ne smem kupiti in res jih nisem. Očitno je moje
ogledovanje sovražne emigrantske literature, kot jo je imenoval stari re­
žim, v knjigarni nekdo opazoval in javil milici na slovensko stran. Ko sem
namreč prišel v Rožni dolini na našo stran meje, sem moral takoj zapeljati
na poseben prostor in miličnik je začel pregledovati moje vozilo. S koles mi
je celo snel pokrove in iskal. Avto je bil volkswagnov hrošč. V notranjosti
vozila je pri vratih in ob zadnjih sedežih odtrgal blazine, pregledal pod
sedeži, a zaman, corpus delicti ni bil odkrit, ker ga ni bilo. Potiho sem se
mu smehljal. Toda gorje mi, če bi knjigo dobil. Znano je: ko so pri pisatelju
Dragu Jančarju našli na meji knjigo V Rogu ležimo pobiti, so ga obsodili na
eno leto zapora! Tako se je oblast bala glasu drugega zvona.
Belokranjski priimki so slovenskega, nemškega, hrvaškega in usko-
škega izvora. Daje Bela krajina ostala pod Slovenijo, ima v zgodovini naj­
večjo zaslugo križniški red. Zanjo so križniki vodih več stoletij dolge boje z
zagrebškimi arhidiakoni.54 Na uskoke spominja belokranjsko kolo s pesmi­ 53 T. Kovač (Branko Rozman), V Rogu
ležimo pobiti, Buenos Aires 1968; M.
mi, npr. Pobelelo polje z ovcama, ki se nadaljuje: čobanče je leglo, zaspalo Klepec (Niko Jeločnik), Teharje so
... ah: Stnoč so mi došle tri vile i so meni srce vadile ah: Kuupa nosi, vrbje tlakovane z našo krvjo, Buenos Aires
1973.
i kamenje ... Te in še druge pesmi sem pred župniščem slišal že prvo leto
54 Zgodovina Cerkve na Slovenskem,
vsako jesensko jutro. Za nastope, na katerih so prikazovali belokranjsko str. 71.
kolo, so namreč vadili otroci višjih razredov osemletke pred starotrško šolo. 30 Prvo besedo razlaga M. Pleteršnik
Ko sem prišel v Stari trg, sem prvič slišal značilni belokranjski besedi iz turške besede mufte, ki ima enak
pomen (zastonj, na lahek način,
muhte in vale 55 Fantje so se po končani tekmi pogovarjali: »Muhte smo jih brez napora), drugo pa kot vadije,
premagali.« Če je kdo dobil kaj poceni, je dejal: »Cez muhte ga ni.« Mati na vedle, velje, kar pomeni vštric in
takoj, nem. daneben in sogleich, M.
vasi pokliče hčerko, naj gre domov, in ta odgovori: »Vale pridem.« Pleteršnik, I. del, str. 617, in II. del,
Za veliko noč sem v cerkvi zagledal suhega moža, okrašenega z meda­ str. 745, 759. Vale izhaja iz stare
hrvaščine. Prim. F. Bezlaj, Etimolo­
ljami in odlikovanji. Začudil sem se in razmišljal, kateri borec si upa tako ški slovar slovenskega jezika, IV, str.
okinčan priti k maši. Po maši pa se mi je ponosno predstavil, da je Jože 274.
 Moji spomini 721

Belokranjsko kolo starejše starotrške skupine

pred župniščem v Starem trgu ob Kolpi okoli
leta 1975. Od leve: Jože Štulac, Jožica Kobe in
Viljem Šterbenc, prvi par; Lučka Rom in Silvo
Majerle, drugi par; sodevski tamburaši: Jožef
Mihelčič st., vodja skupine (brač), Peter Barič
(berda), Jože Kobe (I. bugarija), Ivan Medved
(II. bugarija), Ivan Panjan (II. brač), Jože Mihelič
ml. (bisernica).
Veber iz Predgrada. Ta številna odlikovanja sije zaslužil kot Maistrov bo­
rec. Včasih je imel svojo trgovino v Predgradu. Ljudje so ga spoštovali, ker
je bil velik poštenjak.
Vsako drugo nedeljo sem maševal tudi v župnijah Spodnji Log in
Nemška Loka, ki sta bili v soupravi. Kadar sem maševal v Spodnjem
Logu v župnijski cerkvi sv. Petra, sem bil vedno dobrodošel pri Justinu
Škofu, ki je bil cerkveni ključar. Ker so do medvojnega časa tukaj bivali
nemški Kočevarji, še danes piše v cerkvi na slavoločni steni: »Heilige Pe-
trus, bitte fiir uns!« Leta 1948 so ponoči ukradli bronast zvon. Vaščani
so slišali, kako so z razbijanjem razširili line in skoznje vrgli zvon. Seveda
si nihče ni upal priti blizu. Ljudje so izvedeli, daje iz zvonov, ki sojih vzeli
iz številnih kočevskih cerkva, vlit partizanski spomenik v Kočevju. Stara
modrost nas uči, da ukradeno blago nima blagoslova. V zvoniku sta ostala
dva železna zvonova.56 V Spodnjem Logu je bilo pred odhodom Kočevarjev
42 hiš in okoli dvesto prebivalcev. Pod župnijo Spodnji Log so spadale še
vasi oz. zaselki: Vrt, Laze, Bilpa, Latinje, Pockstein in Knežja Lipa.57
Maševal sem tudi v podružni cerkvi Žalostne Matere Božje v Čepljah,
ker so po vojni leta 1951 minirali veliko župnijsko božjepotno cerkev Ma­
rije Device Tolažnice v Nemški Loki. Do takrat so v cerkvi še maševali.58
Sedaj že pokojni starotrški župnik Martin Gorše mi je povedal, kako so po
letu 1951 žene v peči kurile oltarje in svetnike iz te cerkve. Povedal mi je
še, daje malo manjkalo, da ga niso sosedje v cerkvi napadli, tako da jim je
komaj ušel. Potem ni več šel tja.
Kadar sem se mudil v Spodnjem Logu in v Čepljah, sem se rad ustavljal
v vaseh in obiskoval družine. Neke nedelje mi je oče A. pripovedoval, koliko
je kot šestnajstietnik pretrpel med vojno: noge si je tako prehladil, da
skoraj ni mogel hoditi. Slabo oblečen in odet s skromno odejo je celo noč
prebil žameten v snegu. Poleg tega so njega in še enega fanta skoraj vsako
noč pošiljali na stražo, medtem ko so stari borci lahko spali. Bilje že tako
izmučen, da se je bal, da bo na straži zaspal. Nekemu starejšemu vojaku
se je fant zasmilil in ga je poučil, kaj naj stori, da se bo rešil stalne straže.
Dejal mu je, naj ponoči kar strelja in potem trdi, da je nekaj videl. In res
je tako naredil. Ko ga je komandant zasliševal, zakaj je streljal, je vedno
zatrjeval, daje nekaj videl.
Ker je komandant vedel, da to ni res, je posumil, da je fanta poučil nek­ 06 Martin Gorše, prejšnji župnik, ustni
do od starejših. Hotel je izvedeti, kdo od vojakov mu je tako svetoval. Vojak, vir.
57 Justina Makse, roj. Škof, ustni vir.
ki ga je takov navadil, pa je prišel skrivaj k njemu in mu zabičal, da ga ne
58 G. Zupan, M. Ferenc, F. M. Dolinar,
sme izdati. Če ga izda, ga bodo takoj ustrelili. Res ga ni izdal. Komandant Cerkve na Kočevskem nekoč in da­
pa je fanta pred četo celo pohvalil: »Vemo, da ni res, kar A. vztrajno trdi. nes, str. 173-174.
722 VIII. poglavje

Vemo, da laže. To je dobro. Ker če bi A. ujel sovražnik, bi enako tajil in ne

bi izdal vojaških podatkov...«Na ta način seje A. rešil stalnih nočnih straž.
Ob poletnih večerih sem rad molil rožni venec ob cerkvi na pokopališču.
Ko sem hodil med grobovi, sem prosil za vse tiste, ki so bili tam pokopani.
Prosil sem jih tudi, naj iz večnosti prosijo zame in za vso župnijo. Na ve­
likih lipah pri cerkvi je ob večerih večkrat skovikala sova. Že od nekdaj je
njeno oglašanje vzbujalo vražjo vero, da bo koga izpela, da bo umrl. To sem
slišal tudi v Starem trgu od Patrove matere, ki je bila naša soseda. Ko je
ta žena, kije bila doma s hrvaške strani, prišla iz hiše in zaslišala sovo, je
dvignila roke in zaklicala: »Ou, ou, speki zoveš nekoga!«
V Poljanski dolini so poznali poleg domače šunke tudi šunko divjega
prašiča. Ko sem obiskal neko hišo v Podgori, so mi ponudili lepo šunko, ki
ni bila prav nič mastna. Bila je odlična. Povedali so mi, daje od divje svi­
nje. Gospodar, kije bil lovec, mi je razložil, kako je svinjo počakal in uple­
nil. Zaradi lovske žilice, ki sem jo imel od doma, sem ga napeto poslušal.
Nekaj vasi v Poljanski dolini je bilo složnih tudi v divjem lovu, čeprav so
imeli med seboj prave lovce. Lovci so divjačino uplenili, vsi vaščani skupaj
z lovci pa so si jo bratsko razdelili. Ker so znali vsi molčati, je bilo vse v
redu, saj se je žival pasla na njihovi zemlji in jim povzročala veliko škodo
na posevkih.
Tretje leto smo obnavljali veliko podružno cerkev sv. Fabijana in Bo­
štjana v Predgradu. V ladji, ki meri 20 krat 10 metrov, smo po načrtih ar­
hitekta Franca Kvaternika, kije doma iz Šmarate, delali nov lesen strop.
Ker ni bilo moških ali pa so bili v službi, so pridne žene prenašale trame
in tako pomagale tesarju.
Sredi te obnove me je 21. julija 1977 pretresel telegram cerkniškega
župnika in dekana Jožeta Pungerčarja, da seje starotrški župnik Janez
Voljč smrtno ponesrečil v Severni triglavski steni. Z njim sta omahnila
v smrt tudi domačina Franc Mulec iz Podgore in Stanko Intihar iz Loža.
Vso Loško dolino je zajela velika žalost. Ljubljanski pomožni škof dr. Sta­
nislav Lenič se je v Starem trgu pri Ložu poslovil od vseh treh žrtev gora.
Vsa cerkev je jokala ob tej veliki izgubi.
Župnik Voljč je malo prej v cerkvi sv. Petra v Ložu pripravil odmevno
razstavo cerkvenih dokumentov, knjig, mašnih plaščev in drugih reči ob
500-letnici ustanovitve mesta Loža. Škof dr. Stanislav Lenič je 10. julija
maševal in pridigal v župnijski cerkvi. Na slovesnosti v Ložu ob odprtju
razstave je bil tudi pisatelj domačin Matevž Hace, kar so mu nekateri za­
merili. Pela sta dva cerkvena zbora in o slovesni obletnici je poročal tudi
Radio Vatikan.
Toda življenje je teklo naprej. Na škofiji so iskali drugega župnika. Nad­
škof Jožef Pogačnik meje prosil, če bi sprejel mesto župnika v Štarem trgu
pri Ložu. Za novo službeno mesto se nisem mogel takoj odločiti. V Poljanski
dolini sem se zelo vživel in spoznal blagi belokranjski značaj. Potem pa me
je prešinilo spoznanje, da se v škofovi volji kaže Božja volja, in sem sprejel.
Pri slovesu sem v župnijski cerkvi sv. Jožefa govoril o krščanskem upa­
nju, s katerim hodimo za Jezusom z vsem srcem, da se bomo srečali tam,
kjer ne bo več solza. Nisem gledal po cerkvi. V cerkvi sem se dobro držal,
ko pa so začeli v zakristiji hlipati še ministranti, je tudi mene zvila bole­
čina slovesa.
V Stari trg pri Ložu sem prišel za župnika 21. avgusta 1977. Čeprav
sem Loško dolino spoznal kot kaplan, je kar nekaj časa trajalo, da sem
zaživel v novem okolju. Nadaljeval sem z izdajanjem tedenskega Našega
oznanila, ki gaje začel župnik Janez Voljč. Poleg rednih oznanil sem za­
čel tudi s kotičkom Zgodovinske drobtinice. To so bili zapisi o starotrških
duhovnikih od najstarejših časov. Obisk nedeljske maše je bil v primerjavi
s sledečimi desetletji visok. To so bila leta, ko seje pri mladinskem verou­
ku mladih kar trlo. Ob sobotah sem imel dve skupini, v vsaki jih je bilo tri­
deset. Kot šibice smo se drenjali v škofovi sobi v župnišču. Ob nedeljah po
maši pa je imel srečanje še z eno mladinsko skupino kaplan Anton Ferlič.
 Moji spomini 723

V teh letih se je zvrstilo več kaplanov, ki mi jih je g. nadškof pošiljal v

pomoč. Na vse imam lepe spomine. Pa naj zapišem še dogodek, ki ga je
doživel kaplan Peter Miroslavič leta 1988 na veliko soboto v Babnem Po­
lju. V praznem babnopoljskem župnišču je tista leta stanovala dobrodušna
Antonija (Tonica) Lipovec, kije bila doma s hrvaške strani v Bazlih. Bila je
samska in invalidna, težko je hodila. Skrbela je tudi za čiščenje in krašenje
cerkve in za čiste oltarne prte. Vse je prala še na roke. Na veliko soboto
med blagoslovom jedil je bila v Babnem Polju navada, da so fantje z žico
zavezali železna vrata pri vhodu na pokopališče. S tem so hoteli pre­
prečiti, da ne bi katero od deklet prvo prišlo domov. Po stari šegi naj bi se
namreč dekle, kije z blagoslovljenimi jedili prvo priteklo domov, tisto leto
poročilo. In vsako leto sta bila po blagoslovu krik in vik, ker dekleta in žene
niso mogle priti z jerbasi domov. Trajalo je, preden se jih je kakšen moški
usmilil in s kleščami žico odstranil. Starotrški kaplan Peter Miroslavič in
mežnarica Tonica pa sta se tisto leto zmenila, da naj bodo cerkvena vrata
med blagoslovom odprta, da si fantje ne bi upali zavezati vrat. Žene in
dekleta, ki so prinašale jedi v cerkev, pa niso vedele za ta dogovor in ena
od njih je vrata zaprla. Takrat pa je Tonica izpred oltarja glasno ukazala:
»Uetpert vrata, leeti sem ja gazda.« Vsi prisotni s kaplanom vred so se
seveda pomenljivo namuznili, te nenavadne pripombe v cerkvi pa vaščani
niso pozabili.
Tonica je živela skromno in zato je doživela skoraj 89 let. Kako se je
veselila, ko je bil izvoljen slovanski papež Janez Pavel II. Govorila je: »Oče
papež je dejal, oče papež pride k nam.« Vsak dan je poslušala Radio Vati­
kan. Mrtvo, od kapi zadeto, sem našel na prvi petek marca 1996 v župni­
šču, ko sem ji prinesel sv. Rešnje Telo. Prejšnji dan je bila poklicana s tega
sveta. Naj uživa večno srečo pri Bogu!
Kmalu po prihodu v Stari trg pri Ložu se je pokazala potreba po nujnih
obnovitvenih delih na številnih cerkvah in drugih župnijskih zgradbah.
Tudi obnova župnišča in kaplanije je prišla na vrsto.59 O tem sem precej
zapisal v dveh knjigah o Loški dolini z Babnim Poljem, ki sta izšli leta
1996 in 2002. Za prvo sem zbiral zgodovinsko gradivo več kot deset let, za
drugo pa šest. Prva vsebuje 19 poglavij in obsega 614 strani velikega for­
mata. Poleg arheoloških predmetov iz pradavnine, ki so jih našli v Loški
dolini in na Babnem Polju, je predstavljena pražupnija Stari trg pri Ložu,
ki je z imenom Lož obstajala že leta 1160, in njeni duhovniki, opisi števil­
nih cerkva, 21 pergamentnih listin s pečati, ki so se ohranile v starotrškem
župnišču (prva je iz leta 1341 in najmlajša iz leta 1635), vizitacije in poro­
čila (od leta 1684 do 1995), stari beneficiji in ustanovne maše, bratovščine
in cerkveno petje, turški vpadi, naravne nesreče itd.
Ljudje so na Štefanovo leta 1996 v starotrškem
Domu kulture pozorno spremljali predstavitev
knjige Loška dolina z Babnim Poljem. Foto: Sta­
nislava Sluga.

59 Kakšno leto po prihodu so mi prija­

telji svetovali, da si naj priskrbim
nemškega ovčarja, a zgodba z njim
bi se kmalu nesrečno končala. Pes
je bil še mlad. Ker se nisem z njim
dovolj ukvarjal, je začel napadati
otroke. Ko so se otroci smučali na
Ulaki, mi je ušel in začel vpričo
mene napadati sosedovega Saša.
Ugriznil ga je v nogo, mu raztrgal
bundo, tako da sem ga komaj ugnal.
Se huje je napadel Valerijo iz Stare­
ga trga. Takoj sem ga oddal.
724 VIII. poglavje

V drugi knjigi, ki obsega 660 strani velikega formata, sem zbral podat­
ke o 974 hišah oziroma kmetijah in kajžah, o rodbinah za 200 do 400 let,
o 147 kamnitih hišnih portalih, o 26 starih lesenih stropih, o petih hišnih
arhivih (najstarejša listina je iz leta 1624 pri Martinovih v Markovcu). V
Loški dolini in vaseh okoli Cerkniškega jezera sem zbral tudi več kot 220
zanimivih hišnih znamenj, ki so jih ljudje imeli na orodju in na mejnih
drevesih v gozdu. Za to knjigo sem jih zbral še v ostalih vaseh ob Cerkni­
škem jezeru.
V prvi knjigi je zbranih tudi okoli sto starih besed, ki se hitro izgu­
bljajo, zato jih je treba zapisati. Nekaj takih besed sem odkril tudi v za­
dnjem času. Stromiti pomeni v Loški dolini paziti. »Stromi voh!« »Otroka
je premalo stromil, ker je delal neumnosti.«60 Bolečino okoli pasu zaradi
dela so imenovali ortna. »Od dela sem vsa ortna.«61 Kvasu so nekdaj re­
kli presgern. »Pojdi v trgovino po presgern!«62 Strajnet pomeni, da se na
starost v mrazu težko poje. »Ko se ti v mrazu v grlu začne štrajnet, ne
moreš več peti.«63 Okroglemu odrezanemu kosu lesa za drva rečejo zgon-
tek.6i Leta 1895 navaja M. Pleteršnik, da so izraz zgčnt poznali v Loškem
Potoku: »Hlod se razreže na kake štiri zgonti.«65 V nekaterih vaseh v Loški
dolini rečejo temu kosu tudi furek in pencliček. Furek pomeni tudi košček
travnika ah njive. »Se ta furek moram pokositi.«66 Iti s potrdajnimi kulci
(vozičkom) je pomenilo iti peš. »Na vlak na Rakek bomo šli s potrdajnimi
kulci.« Štrnbtrn je pomenilo hoditi sem ter tja po sobi.67 Leta 1999 sem v
platnicah starotrške župnijske knjige status animarum odkril šest pisem
iz let 1859 in 1860, ki so bila naslovljena na Jakoba Janežiča, roj. 1825 v
Vrhniki pri Ložu št. 25, ki je bil tista leta knjigovez v Ljubljani. Župnik
Jurij Križaj je namreč prav tisto leto (1860) dal v Ljubljano vezati te knjige
in Janežič je pisma zalepil v nove platnice. Iz teh pisem sem zbral nekaj
zanimivih besed.
Ležati v belem je nekdaj pomenilo ležati v postelji z rjuhami. Fantje
so po navadi spah na hlevu ah skednju. Leta 1859 je pisala Mica Janežič
(Janeščeva) iz Vrhnike pri Ložu 25, roj. 1824, svojemu bratu Jakobu v Lju­
bljano: »So jaku ljudje bolni pri nas, duje jih je umerlo (to so bili otroci),
kar si ti odšu, eno pri Nacetovih, eno pa pri Malnarjevih. Naš Franček je
tudi bolan, glava ga boli, leži v belem ko en kejden.« Podnajemnik je bil
fttar. Mica Janežič piše v istem pismu: »Antonova mati ... pravijo, vsa­
ki fitar je delal jentrigo (spletke), leta (to je Jakob Janežič) je pa naji (z
možem) zmiraj meril. Te pustijo lepo pozdravet.« Ratenga68 je bila obrok
denarja. Na koncu pisma se je bratu takole zahvalila: »Zdej te pa pustim
lepo pozdravit hm te zahvalim, ki si toliko pomujaš, de notri iz Ljubljane
pošilaš ratenge.« Šklavsati pomeni opravljati. Franc Janežič iz Vrhnike 25 60
je pisal istega leta (1859) bratu Jakobu v Ljubljano: »Če glih ti ni vse prav, Marija Bavec, ustni vir. Pleteršnik
pozna besedo v pomenu vzdigniti,
pa bodi potolažen, de imaš mir ino kterikrat kakšno veselje, jez ga nimam vzravnati (nem. emporrichten), M.
ni. Se drugač me bol oče šklavsajo, kakor so ranciga Urbana. Sim bolan, Pleteršnik, II. del, str. 594.
ne morem delati, kakor sim prej, pa ne verjamejo, pravijo, da bi lahko, pa 61 Marija Bavec, Stari trg, ustni vir. M.
Pleteršnik in BSJ ne poznata bese­
da nočem.« Majhno sobico pri glavni sobi (hiši) so imenovali štibelc,69 V is­ de v tem pomenu.
tem pismu opisuje Franc Janežič nenavaden dogodek s človekom, ki je bil 62 Marija Bavec, Stari trg, ustni vir.
»duhovsko oblečen« in gaje v Koča vasi videl neki vojak: »Tega 17. kimovca Beseda ima nemški koren.
je v Koča vasi en soldat, ki je šil k Pikci (hiša št. 30 v Vrhniki, kjer je bila 63 Olga Mlakar, roj. Ravšelj, Viševek,
ustni vir. Njej je to povedal oče An­
gostilna) po vino, v zgorenjim cimri vidil eniga človeka kakor po duhovsko drej, roj. 1899.
oblečenega. Kir je šil nazaj z vinam, gaje vidil pa v štibelčki, v eni roki je 64 Franc Mlakar ml., Iga vas, ustni vir.
deržal svečo, v eni pa flašo in vino notri, pa je s svečo vse okuli po zidi in 65 Das Spaltstiiek eines Holzblockes,
gori okoli prečnika svetil.« glej M. Pleteršnik, II. del, str. 917.
66 Glej J. Kebe, Loška dolina, str. 519.
Knjigoveza so nekdaj imenovali bukovez. Andrej Antončič iz Markovca, Hrvaško je furak in pomeni siro­
kije bil davkar v Kostanjevici, je leta 1859 pisal svojemu prijatelju Jakobu maka. Izraz je turško-arabski. M.
Pleteršnik teh besed ne pozna.
Janežiču v Ljubljano: »Tvoje tazadno pismice že iz Ljubljane me je zelo
67 Ivanka Špehar, Dane, ustni vir.
razveselilo, zato kir si me tokrat ubogal in si se šel za bukoveza.« Davke so 68
Nem. Rate pomeni obrok.
nekdaj imenovali fronki. To je bil spomin na Francoze. Isti Antončič je leta
69 Besedo najdemo v SSKJ, Pleteršnik
1859 iz Kostanjevice pisal Jakobu Janežiču: »Ne misli, da sem na Te poza­ pa je nima, ker je v slovar vključeval
bil, jest bi bil na Tvoje drago pismice od 8/9 precej rad odgovor dal, pa ver- le redke nemcizme.
 Moji spomini 725

Januarja 2003 je bila v babnopoljski šoli pred­

stavitev knjige Loška dolina z Babnim Poljem II.
del. Družabno srečanje po predstavitvi.

jemi, da nisem imel do dons prov nič časa in sim bil skorej cel teden zunaj,
ki sem fronke tirjal in se strašno martral, zdej, hvala Bogu, bom spet per
miru v pisarnici.« Brke so imenovali šnurbart.10 Isti Antončič iz Markovca
je leta 1860 pisal, kako seje 8. septembra s špiritom opekel po obrazu, ko
je kuhal kavo: »Kir je okoli mašine (za kuhanje kave) preveč gorelo, sem
pa enkrat pihnil in pri tej priči je bil ves ogenj v obrazi, je bila flaša počila,
tako de sem precej nazaj padil, in ko ustanem, sem se za obraz perjel, ki
me je peklo, in sem si celo kožo doli potegnil, lasje, obervi in šnurbart so
mi zgoreli in sem mogel celih 8 dni v cimru biti in se nisem smel na zraku
(Luft) pokazati.«71
Tudi v vaških knjigah iz Ige vasi, Kozarišč, Markovca, Nadleska, Vi-
ševka in Vrhnike pri Ložu so zanimive stare besede. Leta 1903 so v Iga
vasi dali za popravilo šternaka72 pri vaškem vodnjaku 5 kron, 40 vinarjev.
Sternak je bil posoda, s katero so iz vodnjaka zajemali vodo. Travnike, ki
so jih izmenoma kosile eno leto ene, drugo leto pa druge hiše, so imenovali
počedija. Člani vaške skupnosti iz Nadleska so leta 1889 morali plačati »se-
seskine davke od gozda, od gmajne in od počedije«, in sicer 216 goldinarjev
in 17 krajcarjev. Za košnjo takega travnika so se hiše čejdle. Izraz je nastal
od dajanja pastirja (poganjiča) za pašo vaške črede. Enkrat gaje dajala ena
hiša (vsak dan za eno glavo živine), drugič pa druga. Na Gorenjem Jezeru
pa imenujejo take travnike menjavke.13 Steljo v gmajni so imenovali višje.
Leta 1918 je nadleška vaška skupnost dobila »za višje« 502 kroni. Ograjo
na mostu so imenovali konope. Leta 1895 je vas zbrala »za konope« 54 gol­
dinarjev, 22 krajcarjev.74 V Vrhniki pri Ložu so pašne ovce imenovali pašne 70 Nem. Schnurrbartige za slovensko
škabe. Leta 1876 so v vrhniški gmajni pasli 45 pašnih škab, ki so bile iz iztočnico brkač, M. Pleteršnik, I. del,
str. 63.
Viševka, Podgore, Vrhnike in Markovca.75
71 J. Kebe, Loška dolina, II. del, str.
Tudi loški sodnik dr. Hinko Dolenec je v svojih črticah okoli leta 1870 549-551.
zapisal marsikatero staro besedo, ki so jo rabili lovci v Loški dolini. Lovci 72 Izrazje zanimiv, nastal od Šterna.
so žival krajdali. Kuno so sledili v snegu. Če je bila v krogu, ki so ga obšli, Vaška knjiga iz Iga vasi. Hranijo
Justin Bavec.
je bila v krajdi. Kakor da bi bil krog zaznamovan s kredo. Dolenec pravi, 73 Viktor Ponikvar, Gorenje Jezero,
da »se beseda rabi različno: Okrajdali smo žival, v krajdi smo jo imeli, dol­ ustni vir.
go krajdo smo naredili, hitro je bila v krajdi.«76 74 Vaška knjiga vasi Nadlesk, hranijo
Jože Gorše.
Če je kuna ušla v luknjo med kamenje, so jo preganjali z dimom. Pred
73 Vaška knjiga Vrhnike pri Ložu,
eno votlino so zakurili, pred drugo pa sojo čakali s sakom. Ko je kdo slišal, hranijo jo Pirnatovi.
da se je kuna v votlini premaknila, je tistemu, ki je kuril, zaklical: »Le 76 H. Dolenec, Izbrani spisi, str. 88.
futaj, futaj, se že premiče!«77 Tudi še v novejšem času poznajo
lovci besedo kraj dati. Jože Avsec,
Na Otoku je stara beseda oplazi. Če orač zaradi kamenja ni mogel lepo ustni vir.
preorati njive, je njivo pustil in domačim naročil, »pojdite prekopat oplaze, 77 H. Dolenec, Izbrani spisi, str. 90.
ki sem ji naredil«.78 78 Iva Mulec, ustni vir.
726 VIII. poglavje

V teh letih sem krstil veliko otrok, poročil veliko parov in spremil na
pokopališča z upanjem vere veliko župljanov. Zelo sem vesel molitvenih
in zakonskih skupin, ki so nastale v župniji. Prav tako sem vesel vsako­
dnevnega češčenja Svetega Rešnjega Telesa po maši, ki je poleti v cerkvi,
pozimi pa v kapeli kaplanije. Najbolj pa sem Bogu hvaležen za tri nove
maše: Simona Onušiča, Janeza Kvaternika in Pavla Okoliša, ki so jih v
tem obdobju obhajali v starotrški cerkvi.
Da je tudi mene spremljalo budno oko Udbe in da so mi po telefonu
prisluškovali na miličniški postaji, sem izvedel od zanesljivih ljudi kmalu
po prihodu v Loško dolino. Pa ne samo to. V župnijskem arhivu hranim
neizpodbitne dokaze, da je župniščnemu telefonu Udba prisluškovala še
oktobra 1989. leta, ko smo bili z eno nogo že v svobodi.79
Ko se spominjam nazaj, čutim, da me je Gospod obvaroval
marsikatere nesreče. Tako npr. nesrečnega padca s kozolca. Ob
počitnicah sem v letih bogoslovja rad pomagal doma pri kmečkih
delih. Nekega poletja sem pomagal pri nakladanju pšeničnih sno­
pov iz Pocinovega kozolca. Ker je bil naš kozolec samec poln, smo
prosili Pocinove, da smo v njihov kozolec obdeli pšenico. V tem
kozolcu, ki gaje naredil Pocinov oče, čeprav se ni učil za tesarja, so
bile nekatere late (remeljni) v štantu slabo izdelane, nekatere pa
prekratke. Ko je bila pšenica v snopih suha, jo je bilo treba omla-
titi. Skirovi so imeli veliko mlatilnico še izpred druge svetovne voj­
ne. Snope je bilo treba vzeti iz štanta in jih zložiti na velik voz, ki
smo mu rekli gare.80 Ko sem iz štanta jemal snope in jih metal na
voz, na katerem je bila mama, sem se z eno roko držal za remelj, z
drugo roko pa sem publ snope iz štanta. Ko sem bil prav na vrhu
štanta, seje iz vdolbine naenkrat izmaknil najvišji remelj in padel
sem najmanj tri metre v globino na napol prazen voz. S trebuhom
sem priletel na ranto pokonci postavljene stranice. Podzavestno
sem napel trebušne mišice in jo odnesel brez hujših posledic, za
kar gre vsa zahvala Gospodu. Če bi priletel na ranto v drugačni
drži, bi si lahko zlomil hrbtenico ali se drugače poškodoval. Obdevanje krme v kozolec. Nekdaj smo na Dole­
njem Jezeru obdevali v kozolec deteljo in snope.
Gospod nas je na izreden način obvaroval velike nesreče 8. novem­ Ilustracija Lojzeta Perka v pesniški zbirki F. Lo­
bra 1992. V starotrškem župnišču se je tisto nedeljo popoldne začel tečaj karja: Posute ceste, 1966.
priprave na zakon za fante in dekleta. Ker je bilo na Blokah ob istem času
dekanijsko srečanje župnijskih svetov, sem bil na bloškem srečanju, g. ka­
plan pa je ostal doma, da je pozdravil predavatelja in udeležence tečaja.
Ker se je pri centralni peči, ki smo jo kurili z drvmi, pokvaril ventil vleke,
bi kmalu prišlo do katastrofe, da bi peč pod velikih pritiskom eksplodirala.
Tako pa je zaradi silnega pritiska razneslo radiator v cerkvi in voda s paro
je poplavila cerkev, župnišče pa je bilo rešeno. Če bi razneslo peč, bi odne­
slo pol župnišča in lahko bi bile žrtve med udeleženci tečaja. Hvala in slava
Božji previdnosti, da seje tako končalo.
Posebno varstvo angelov varuhov sem doživel 20. julija 2007 na cesti
na Blokah. Tega dne sem se peljal okoli devete ure spovedovat na Kure-
šček pri Ljubljani, kjer je p. James Manjackal iz Indije vodil karizmatični
seminar, na katerem seje zbralo okoli pet tisoč ljudi. Peljal sem se od Nove
vasi, v blagem ovinku pred zaselkom Veliki Vrh pa mi je nasproti pripeljal
avtobus, za njim pa je vozilo kakšnih pet osebnih vozil. Kar naenkrat sem
zagledal, daje začel kolono z veliko hitrostjo prehitevati rdeč osebni avto.
Vozil je naravnost proti meni. V trenutku sem zapeljal z desnim kolesom
s ceste, da smo se istočasno srečali avtobus, vozilo iskalca smrti in moje
vozilo. Če bi bila tam ograja, ki so jo naredili lansko leto, se ne bi mogel
79 ŽA, RMK, 1989!
umakniti, in ne bi bil več med živimi. 80 Izraz pozna Pleteršnik: die Wagenle-
Poseben poseg Božje milosti pa sem doživel 25. marca 2003, ko se iter, M. Pleteršnik, II. del, str. 207.
je po molitvi v molitveni skupini v Starem trgu v župnijski učilnici Jezus 81 O tem čudežnem ozdravljenju sem
vse podrobno popisal v treh števil­
Zdravnik dotaknil mojega telesa, duha in duše, da sem čudežno ozdravel, kah lista Prenova, XV (2004), 1,
kar so potrdili tudi zdravniki v Kliničnem centru v Ljubljani.81 Po petih 27-30; 2, 28-31; 3, 28-30.
 Moji spomini 727

letih se je zdravje malo poslabšalo, a je še vedno trikrat boljše kot pred 25.
marcem 2003. Take čudeže dela Jezus Odrešenik tudi danes, da bi verovali
vanj, daje živi Bog. Seveda moramo vsi umreti. Lahko se to zgodi jutri, saj
ne vemo »ne dneva ne ure« (Mt 25,13). Kristjani pa imamo že skoraj 2000
let trdno upanje v večno življenje, ki nam gaje s smrtjo na križu in z vsta­
jenjem od mrtvih zaslužil naš edini Odrešenik Jezus Kristus.
S tem končujem svoje osebne spomine, nadaljujem pa spomine v zvezi
s Cerkniškim jezerom. Vesel bom, če bodo komu v spodbudo v upanju, »ki
ne osramoti« (Rim 5,5).

B. Ribolov in življenje ob jezeru

Igralska skupina fantov in deklet z Dolenjega

Jezera v Vodonosu leta 1953. Spredaj čepijo:
Alojz Klančar, Bronislava Obreza (Godeševa),
Janez Martinčič (Juretov), Iva Kebe (Franceto­
va Kebeča), Anton Kebe (Skirov); druga vrsta:
Antonija Debevec (Debevca), Marjetka Kebe
(Matevževa Kebeča), Jožica Levar (Bundro-
va), Ana Braniselj (Urbanova), Iva Šparemblek
(Markcova), Tončka Kebe (Ta Srednja Kebeča),
Jože Klančar (Mrganov); tretja vrsta: Franc
Kebe (Francetov Kebeč), Marija Debevec (De-
bevča), Francka Debevec (Debevča), Franc
Kebe (Kebeč), Ana Martinčič (Lovričkova),
Janez Šparemblek (Markcov), Ivanka Klančar
(Mrganova) in Anton Klančar (Mrganov).

Ker sem se rodil in rasel ob Cerkniškem jezeru, imam žive spomine na

jezerski ribolov in na življenje ob jezeru. Posebno doživetje je bil ribolov
v Ribiških jamah v Rešetu. Zdaj ločujemo vsaj tri Ribiške jame: jamo
Pod velbom, Petričkovo jamo in Ta globoko jamo. V jamo Pod velbom se
pride skozi rov, ki se razširi v velik jarek, globok okoli štiri metre, širok
okoli meter do meter in pol. Dve vzdolžni steni se navpično dvigata in sta
visoki okoli tri metre in pol. Od enega konca se pride v jarek brez težav, na
njegovem dnu pa je glavna jama v obliki luknje, o kateri govorita Valvasor
in Steinberg. Vanjo se človek komaj splazi, potem pa se malo razširi, zato
je dobila ime Pod velbom. Globoka je okoli štiri metre in v njej je ostrnica,
da gre lahko ribič vanjo. Na dnu sejama zoži in tam se dobijo ribe. Od vrha
do dna je okoli sedem do osem metrov.82
V Petričkovo jamo se pride po velikem rovu na levo, na desno pa po opi­
sanem jarku v jamo Pod velbom. Ta globoka jama je imela dno okoli pet do
šest metrov pod površjem in vanjo seje prišlo tudi po ostrnici ali z vrvjo ali
pa so vaščani Dolenjega Jezera prineslHestev in šli po ribe na dno jame.83
Možno pa je bilo priti iz jame v jamo. Če je bil ribič vitek in dovolj pogu­
men, je skozi ozko luknjo splezal iz Petričkove jame v Ta globoko jamo in
tudi tam pobral ribe, če pred njim ni že drugi splezal vanjo. Zal je že nekaj
let Ta globoka jama zasuta z blatom in zemljo, kar je posledica velikega
umetnega nasipa v Rešetu.84 82
Tone Kebe in Franc Leskovec (Bu­
Nenapisan zakon, ki mi ga je zabičeval tudi moj oče, je bil, da je moral dov) z Dolenjega Jezera, ustni vir.
vsak ribič, kije šel po ribe v to ali drugo Ribiško jamo, čim več lukenj zama­ 83 Franc Leskovec (Budov), marec
šiti s kamenjem. Če je bila jama na dnu slabo zamašena, je namreč veliko 2007, ustni vir.
84
rib pobegnilo skozi luknje in so bile za ribiča izgubljene. In tudi naslednje Edo Švigelj (Petričkov) z Dolenjega
Jezera, ustni vir, 26. februar 2007;
leto, ko je jezero usahnilo, je ribič dobil manj rib. Zagotovo je dobil samo Marjan Tekavec z Dolenjega Jezera,
tiste, ki jih je v jami ulovil, ko je bila še voda. Če je jezero usihalo poleti, so oktober 2007, ustni vir.
728 VIII. poglavje

Lov z rokami pri usihanju jezera leta 1980. Ar­

hiv Frenka Pence.

se namreč ribiči z upadajočo vodo počasi pomikali v globino jame in ribe

lovili z rokami. Vsak je imel pri sebi čez rame privezano vrečo. Ker seje z
upadanjem vode prostornina v jamah manjšala, so ribe plavale vedno bolj
skupaj; glasno so čofotale in skušale uiti spretnim ribičevim rokam. Če
pa je jezero usahnilo pozimi, so ribe samo pobrali, kar jih je ostalo na dnu
jam. Ko je voda v jamah začela počasi upadati, se je za ribe v vsaki jami
zanimalo več ribičev, ne samo eden. Vsaj za jamo Pod velbom sta po navadi
čakala dva ali celo trije. Vsak je skušal čim več rib uloviti še v vodi. Ribe,
ki so ostale v sami luknji Pod velbom, sta si običajno dva delila. Eden je šel
v jamo po ostrnici, z ribami napolnil vreče in jih podajal drugemu.
Oče mi je pripovedoval, daje neko leto pred drugo svetovno vojno jeze­
ro usihalo že proti pomladi, a ker je prej tiščal hud mraz, je bil led debel
okoli 30 centimetrov. Veliki kosi ledu so se obesili nad jarkom in nad jamo
Pod velbom. Posijalo je sonce, ki je imelo že nekaj moči in od ledu je začelo
kapljati. Vaški ribiči so bili na trnih. Radi bi šli v jamo Pod velbom, ker je
bil prehod še prost, vendar jih je kar nekaj zadrževalo. Ko so razpravljali,
ali je varno iti v jamo, je naenkrat zagrmelo in okoli štiri tisoč kilogramov
ledu se je vsulo v veliki jarek in zasulo vhod v jamo. Če bi šli takrat v
jamo, bi vse zmečkalo. Čeprav jih je potem čakalo veliko dela, so bili živi
in zdravi. Kos za kosom so led odstranili, si tako naredili vhod v jamo in iz
nje potegnili nekaj vreč ščuk, linjev in klenov.
Ko sem poleti pasel živino, smo fantiči objezerskem bregu lovili ščuke
na zanko. Zanko smo napravili iz tanke žice in jo privezali na dolgo palico.
Že Steinberg je leta 1758 opisal in narisal tak ribolov fantičev v Dolenji
vasi, le da so takrat za zanko uporabljali konjsko žimo. Ščuka ima namreč
navado, da kot roparica nepremično ždi in prav to njeno mirova­
nje izkoriščajo ribiči na zanko. Ribič se mora z zanko ščuki počasi
približati. Ko je zanka nataknjena za škrgami, je potrebno palico
hitro potegniti. Seveda se pri tem lovu nismo smeh ščuke dotakniti
z zanko, tedaj je namreč kot blisk odplavala na varno.
Kadar je oče lovil s sakom in nisem bil v šoli, sem mu iz saka po­
biral ribe in jih nosil v vrečo. Če je bilo hladno, smo fantiči zakurili
ogenj in se greh. Kadar se je v saku kaj ujelo, me je oče poklical.
Hitro sem pritekel in iz saka pobral ribo. Če je ujel ščuko, je vedno
zaklical: »Janez, riba!« Takoj sem vedel, daje ujel ščuko. Če je ujel
menka, je namreč zaklical, da je v saku menek. Če je ujel linja, je
zaklical, daje v saku šlajn. Najmanj cenjen je bil klen. Anton Lovko (Vrdjanov) z Dolenjega Jezera s
Hinko Dolenec je dobro slišal, da so Jezerci in Otočani ščuko imenovali sakom in ribami okoli leta 1977. če je bil ulov
riba. Tako poimenovanje ščuke se je v vaseh ob Cerkniškem jezeru ohra- manjši, je ribič odnesel domov ribe kar v saku. v
nilo do danes. Vse druge ribe: menek, linj (domačim rečemo slajn, kar ^ pence
je nemškega izvora), klen in tudi potočna postrv, ki sicer bolj poredkoma
 Moji spomini 729

Če jezero presahne pozimi, ostanejo ribe pod

ledom. Arhiv Frenka Perice.

zaide iz pritokov v jezero, za nas niso bile prave ribe. Za nas je bila riba
samo ščuka. Tako poimenovanje pomeni, daje ščuka najbolj žlahtna riba
v Cerkniškem jezeru.
Posebej se spominjam ribolova nekega poletja v Zadnjem kraju, na Ko­
tlu in na Cešlenci, ko še nisem bil star deset let. Oče je s sakom ulovil lepe
ščuke. Bilo je vroče, zato mi je naročil, naj ribe nesem takoj domov, da jih
bo mama čimprej odnesla prodat, sicer se bodo pokvarile. Vzel sem vrečo, v
kateri je bilo okoli pet kilogramov rib, in jih z veliko muko prinesel domov.
Med potjo sem včasih kar jokal, tako so bile težke. Mama meje pohvalila,
da sem jih v tisti vročini zmogel prinesti. Hitro je natrgala kopriv, vanje
zavila ribe in jih nesla prodat v Cerknico ali na Rakek, daje dobila kakšen
dinar za gospodinjstvo.
Ko je jezero usihalo, so se dobile ribe v vsaki luži. Okoli leta 1968
sem poleti med počitnicami pomagal doma na kmetiji. Z očetom sva šla po
steljo v Trščene senožeti, ko je jezero ravno usihalo. Sam sem se peljal s
kolesom. Ko sva voz naložila, sem dejal očetu, da grem malo pogledat za
ribe. Sel sem malo vstran in kar ne lepem naletel na nižino, kjer je bilo še
malo vode. Ko sem prišel blizu, je kar zašumelo. Takoj sem vedel, da bom
ujel precej rib. Voda mi je segala pod kolena. V pol ure sem z roko nalovil
okoli petdeset ščuk, ki so tehtale natančno enajst kilogramov. Potem sem
tekel h gozdu, kjer sem v grmovju narezal vrbovih šib in jih uvil v trte.
Nanje sem skozi škrge nataknil ribe in jih v obliki zvitkov obesil na krmilo
kolesa. Srajco sem slekel, jo vrgel čez ribe in jih pripeljal domov mimo ribi­
čev, ki so lovili od mosta proti Križu. Dobro se mi je zdelo, daje na mojem
kolesu enajst kilogramov ščuk migalo z repi pod mojo srajco, medtem ko
sem se peljal mimo ribičev ... Če bi me dobili z ribami, bi me gotovo vpraša­
li, kje sem jih ulovil. Mislim pa, da mi ne bi delali težav, ko bi izvedeli kraj
in način mojega ribolova, a takrat jih vseeno ne bi rad srečal. Če rib ne bi
polovil tisti dan, bi naslednji dan poginile.
Pozimi smo ribe lovili po ledu, kot opisujeta Steinberg in Dolenec.
Vendar je bil tak ulov skromen in morali smo imeti srečo, da smo dobili
kakšno ribo. Za drsanje in za ribolov po ledu smo uporabljali lesene dr­
salke, ki smo si jih naredili sami. Drsalki sta bili dve deščici v širini in
dolžini čevlja, ki sta bili spredaj in zadaj po debelini postrani odrezani.
Drsalka je drsela po dveh okoli pet milimetrov debelih in vzporednih žicah.
Vsaka žica je bila spredaj in zadaj pritrjena v postrani zarezani deščici in
malo zakrivljena v obliki kaveljčka, grifa, ki je bil ošiljen, da se je ob na­
gibu noge zapičil v led. Sprednja grifa sta služila, da se je drsalec odrinil,
zadnja pa, da je zavrl, ko je spredaj nogo malo dvignil in se oprl na peto.
Drsalko je bilo treba privezati na čevelj. Za to sta služila dva jermena.
Sprednji je bil manjši in je objemal čevelj kot natikač, zadnji pa je bil večji
730 VIII. poglavje

in je objemal nogo nad peto. Da jermen ni popustil

in zdrsnil s pete, je bil z vrvico privezan okoli noge
nad gležnjem. Zdi se, daje fantiča, ki drsa s takimi
lesenimi drsalkami, že pred letom 1758 naslikal F.
A. Steinberg.85
Če v hudem mrazu ni pihalo, se je na jezeru na­
redil lep, gladek led. Ko je bil dovolj debel, smo se
na jezeru radi tudi drsali. Nekaj posebnega pa je
pokanje ledu, o čemer je že leta 1758 pisal Stein­
berg. Pravi, da se pri pokanju ledu na Cerkniškem
jezeru sliši tako grozen glas, da bi tujci in nevedneži
mislili, da je to rjovenje strašne in nenavadne živa­
li. Pravi, da se pokanje sliši tudi eno miljo daleč.86
Če je led debel okoli 30 centimetrov, je pokanje res
glasno in presunljivo. Led poka zaradi upadanja je-
zernice. Ko voda v jezeru upade, se pokažejo hribčki,
na katere se led usede. Ob vznožju takega hribčka
nastanejo taline,87 ki smo se jih najbolj bali, ker tam
seje drsalec kaj hitro prelevil v plavalca. Ko sem bil
star kakšnih deset let, sem pri drsanju v Vodonosu
smuknil v tako talino in se do vratu okopal. Drugi
fantiči so mi hitro pomagali, da sem prišel nazaj na
led. Nič se nisem prehladil, čeprav se nisem šel ta­
koj domov preobleč, ampak sem se sušil pri kotlu v
svinjski kuhinji. Tam me je dobila sestra. Pač, mla­
dost je norost, čez vodo skače, kjer je most. Jezerske drsalke Urbanovega Boštjana z Dole­
Včasih pa se je drsanje (ali ribolov) po ledu končalo tudi tragično. V njega Jezera. Foto: J. Krajc.
cerkniški župnijski knjigi status animarum je zapis, da seje 9. februarja
1866 utopil v jezeru (ertunken im See) 16-letni Anton Kebe (roj. 1850) z
Dolenjega Jezera 28, torej moj daljni sorodnik. Sklepam, daje po ledu lovil 85 F. A. Steinberg, str. 65, risba št. 11.
-o
ribe ali pa drsal. Glej sestavek Pokanje ledu ... v 2.
poglavju, str. 52. Milja je merila okoli
Poleti smo v jezeru lovili tudi rake, ki jih omenja tudi Valvasor. Ne­ 7,5 kilometra.
kega poletja smo šli v jezero blizu Žerovniščice po steljo. S seboj smo vzeli 87 Beseda talina pride od tal v pomenu
kopen, brez ledu. Besede ne poznajo
tudi vrečo za rake. Ko smo naložili voz, smo šli k strugi in oče je takoj začel niti Pleteršnikov slovar niti SSKJ niti
loviti rake. Iz lukenj je jemal samo ta velike. Ko jih je bilo v vreči za en BSJ, pač pa jo navaja F. Bezlaj 2005 v
velik lonec, smo odšli domov. Ko je voda zavrela, smo jih dali vanjo. Kmalu etimološkem slovarju. Prav tako jo na­
vaja tudi Anton Janežič v Slovensko-
so postali rdeči, saj še (star) pregovor pravi: Si rdeč kot kuhan rak. Odlično -nemškem slovarju, Celovec 1908, str.
meso je bilo v kleščah in v repu. 726 (aufgetante /schneefreie/ Stelle).
88
F. A. Steinberg, str. 154.
Dognano je, da voda, ki jo požirajo jame v Vodonosu, izvira tudi v Bistri. 89
V vasi Laze so imele vse hiše majhne
Iz Vodonosa teče čez polja naše vasi proti Cerknici. Zaradi kraškega terena parcele V gredah nad vasjo. Povedal:
se včasih naredi udor, kije lahko nevaren. Ko je med prvomajskimi poči­ Franc Kotnik z Laz, november 2007.
Vas Gorenje Jezero je imela vaške
tnicami okoli leta 1970 naš sosed Markcov oče delal s konjem na njivi Nad grede za zeljne sadike nad Obrhom.
Jelenci, sem bil z domačimi na bližnjih njivah, ki se imenujejo Pod cerkvijo. Povedala: Jakob in Janez Porok (Ur-
hova) z Gorenjega Jezera, september
Kar naenkrat smo zaslišali pretresljiv klic: »Na pomoč! Na pomoč!« Ozrli 2007. Vas Lipsenj je imela vaške
smo se in videli samo soseda, konja ni bilo nikjer. Ko smo pritekli tja, smo grede za zeljne sadike v Vrtačah. Po­
videli srhljiv prizor. Konj je ležal dva metra pod zemljo v okrogli jami s vedala: Ana Marija Zgonc iz Lipsenja,
november 2007. Vas Zerovnica je
premerom kakšna dva metra in pol. Ležal je zvit na hrbtu, noge pa je ne­ imela vaške grede za zeljne sadike ob
močno molel kvišku. Možje so tekli po orodje in ga odkopali, da seje obrnil potoku Žerovniščici V gredah. Pove­
dal: Janez Godejša iz Zerovnice, no­
in prišel nepoškodovan iz jame. Udor je nastal v obliki oboka, katerega je vember 2007. Vas Grahovo je imela
na vrhu pokrivala samo travna ruša, pod težo konja pa je obok popustil. vaške grede pod sedanjo novo šolo na
desnem bregu potoka. Povedala: Mile­
Na južni strani Gorice je imela vsaka hiša Dolenjega Jezera Na gredah na Leskovec iz Grahovega, november
svojo gredico za zeljne sadike. Če je bila voda velika in nismo mogli iti z 2007. Vas Martinjak je imela vaške
grede nad vasjo nad izvirom potoka.
vozom po nasipu, smo s čolnom drevakom prepeljali gnoj, gredico preko­ Povedala: Marija Pakiž iz Martinjaka,
pali, pognojili in posejali zelje. Zemlja je bila odlična, črna, rahla kot pepel november 2007. Dolenja vas je imela
in kmalu so zrasle sadike. Ta navada je bila stara vsaj tristo let, saj jo že vaške grede V gredah nad Jamskim
zalivom tja do Dolenjske glažute.
okoli leta 1700 omenja Steinberg, ki pravi, da domačini na tem otoku pri­ Nekatere gredice so še pri vasi in so
delujejo lepo kuhinjsko zelenjavo.88 Zdaj ni več vaških gredic, ampak imajo ograjene. Povedala: Jože Stražišar
iz Dolenje vasi in Irena Urbiha, roj.
tam čebele. Podobne grede so imele tudi druge vasi ob Cerkniškem jezeru Lunka, iz Podgore, november 2007. Za
in drugod. 89 vas Otok glej vas Otok v 6. poglavju.
 Moji spomini 731

Pod gozdom pri Pretržju so Jezerci nekdaj zgradili hleve in temu kraju
se še reče Pri hlevih. Pri poročanju o napadu medvedke na Jezerce pri
Gorici leta 1721 hleve omenja že F. A. Steinberg.90 Parcele, kjer so bili hle­
vi, so okoli leta 1830 vrisali tudi v Franciscejski kataster. V hlevih je živina
prenočila, zjutraj pa sojo pastirji odgnali na pašo na Javornik. Se posebej
so bili hlevi potrebni, kadar je bila voda v jezeru visoka in živine niso mo­
gli prignati domov. Hleve so gotovo rabili do leta 1905, dokler niso Jezerci
zgradili sedanji nasip od Rešeta do Gorice. Sami vaščani so pri delu nasipa
opravili veliko dela brezplačno. Pozimi so po debelem ledu dovažali velike
skale z Vršiča in od drugod, druge vasi pa so zbrale denar za delavce.
Ko še ni bilo nasipa, so vaščani v naraslem jezeru
zvezali dva velika čolna drevaka, ki so ju imenovali
ladja, in v njih prepeljali živino. S prvimi nogami je
živina stala v enem čolnu, z zadnjimi pa v drugem.
Voli niso čakali, da bi čolna pristala pri bregu, am­
pak so vedno prej poskakali v vodo. Vožnje s čolnom
se je živina privadila že od mladega, ker so na tak
način prevažali že teleta.91
Če je bila v jezeru voda visoka, so živino v čol­
nih prepeljevali tudi Otočani. Leta 1915 se je uto­
pila 61-letna gospodinja Frančiška Mulec (Mihova)
z Otoka. Nesrečno je padla s čolna, ko sta s hčerko
peljali do Dolenjega Jezera prašiča.92
V zvezi s pašo v gozdu pripoveduje staro izročilo, da seje pred davni­ Takšen je bil stari nasip leta 1925. M. Kabaj.
mi leti izgubil na paši v Javorniku velik vol. Drugi dan so ga pastirji našli,
kako je z zadnjimi močmi tiščal k drevesu medveda. Ko je vol odnehal, se
90
je mrtvi medved sesedel, zato ga je vol spet pritisnil, ker je mislil, da je F. A. Steinberg, str. 57. Glej sesta­
medved še živ. Če vola ne bi našli, bi tam poginil.93 vek Na jezeru ubita mlada medveda
... v 7. poglavju, str. 666.
Ko sem bil star kakšnih devet let, sem moral na jezeru že pasti domača 91 Kako so prevažali v čolnih živino,
vola. Najprej sem se bal, potem pa je šel z menoj oče in dejal: »Vidiš, da mi je leta 1991 povedal sedaj pokojni
Jože Martinčič (Skircov). Njemu je
se lepo paseta, nič se ni treba bati.« In res sem se okorajžil. Najraje sta se to povedal njegov oče Matevž Mar­
pasla na jezeru po travi, ki jo imenujemo mekuza.9i Ta mehka trava zra­ tinčič, roj. 1863, kije bil tudi organi­
ste, ko jezero presahne. Vaški črednik je s poganjičem pasel vaško čredo. zator dela pri nasipu. Glej J. Kebe,
Loška dolina, str. 514-515. Zvezana
Poganjiča je morala dati vsaka hiša toliko dni, kolikor glav živine je imela. čolna in prevažanje para konj čez
Čreda je včasih štela tudi dvesto glav.95 reko Savo je upodobil že Valvasor, II,
str. 202.
Včasih je bilo poleti skoraj vse jezero pokošeno, spet drugo leto pa sta je­ 92 J. Kebe, Loška dolina, II. del, str.
zerska voda ali slabo vreme spravilo krme preprečila. Na splošno je živina 592. Ludvik Sraj (Sumradov) iz Vrh­
nike, ustni vir. To je izvedel od svoje
jezersko krmo še kar jedla, zlasti če ni bilo boljše, veliko pa sojo uporabljali mame Frančiške, ki je bila doma od
za steljo. Spominjam se, kako smo z naše Trščene senožeti, ki leži sredi Ta Starih z Babne Police 5. Njena
jezera in meri več kot dva hektara, pripeljali veliko voz jezerske krme. Če mati Terezija Sumrada, roj. Mulec,
roj. 1886, pa je bila hčerka utopljene
je bila vmes trava, ki so ji rekli biudnca (bilnica), smo jo rabili za krmo, Frančiške Mulec. Terezija je hodila
večinoma pa smo jo zmetali na velike kopice in jo spomladi rabili za steljo. z Babne Police peš na Otok, daje
pomagala onemoglemu očetu, ker
Če je bila trava velika, smo krmi rekli štrdja.96 pri hiši še ni bilo ta mlade. Z Otoka,
Če seje voda ponovno razlila, ko je jezerska trava že rasla, je bila krma kjer je bila vedno voda, se ni mogla
privaditi na Babni Polici in je vedno
blatna in se je prašila. Taka krma, ki smo ji rekli, da je povaljana, je bila pogrešala vodo. Glej tudi sestavek
slabša in so jo večinoma uporabili za steljo. Kadar je med košnjo prišlo Utopitve ... v 7. poglavju, str. 682.
hudo deževje in je voda hitro narasla, je bila vsa pokošena trava izgubljena. 93 Franc Kebe, oče pisca, ustni vir. To
izročilo je znano tudi v drugih vaseh
Pri reševanju take krme je šlo za ure, ker je voda zelo hitro naraščala. Zato okoli Cerkniškega jezera. Lojze Le-
sem o jezerski košnji večkrat slišal pregovor: V jezeru odreži in beži. kšan s Klanc, september 2007, ustni
vir.
Če je bilo malo sena, so vaščani v jezeru želi tudi trst, ki ga na No­ 94 Izraz pozna Pleteršnik, I. del, str.
tranjskem imenujemo tršca (knjižno tršica).97 Želi so jo vedno takrat, ka­ 568:»... razne mehke trave, rastoče
dar je bila v jezeru voda. Eden je vozil čoln drevak, drugi pa so iz čolna želi po Cerkniškem jezeru«.
tršco in jo povezovali v snope. Želi so jo bolj pri vrhu, da je bila boljša za 95 Ko je Dolenje Jezero 31. julija 1865
čisto pogorelo, je imela vas več kot
krmo. Ko je bil čoln poln, so snope pripeljali k bregu in jih zložili na kup. 200 repov. Glej sestavek Gasilstvo
Z vozom sojih pripeljali domov in jih obdeli v kozolec, da so se posušili. Za ... v 6. poglavju, str. 641.
en voz je bilo treba več čolnov tršce. 96 Besede nima niti SSKJ niti Pleter-
šnikov slovar, pozna pa jo BSJ, str.
Če je bila pozimi huda stiska za seno, so si včasih pomagali tudi z nabi­ 838.
ranjem omele v gozdu. Spominjam se, da sem kot deček spremljal očeta, ko 97 Pleteršnik, n. d., II. del, str. 699.
732 VIII. poglavje

Fantje in dekleta z Dolenjega Jezera v nedeljo

popoldne okoli leta 1955 pri Gorici. Od leve:?,
Ana Martinčič (Skircova), Rezka Martinčič
(Skircova), Franc Primožič (Brkinov) z veslom,
Jože Martinčič (Skircov), Matija Debevec (De-
bevč), France Debevec (Debevč), Marija De­
bevec (Debevča), Francka Debevec (Debevča),
Jože Primožič (Brkinov) z veslom, Tončka De­
bevec (Debevča), Ivanka Martinčič (Skircova)
in Anton Martinčič (Skircov). Fotografijo hrani
Tone Primožič.
sva šla po omelo v gozd Vršič. Ker je bila v jezeru visoka voda in debel led,
sva šla kar po ledu. Oče je splezal na hoje, ki so imele veliko omele. Ko jo je
bilo dovolj, jo je povezal s srobotom v butare in sva jo nesla domov kravam,
ki so jo imele za priboljšek.
Včasih smo pozimi na jezeru kosili steljo celo po ledu, kar je skoraj
težko verjeti. Ker je jezersko dno plitko, pokriva voda velike površine samo
nekaj decimetrov visoko. Zaradi velikih površin ni bilo jezero v določenih
predelih nikoli pokošeno. Če je pritisnil hud mraz, ko je bila jezerska voda
ravno prav razlita, je nad ledom ostala suha trava kravina.98 In takrat je
nastala izvrstna prilika za košnjo suhe kravine po ledu. Bila je odlična za
steljo, ker je dobro vpijala vlago in seje kar drobila. Ker je bila trava suha
in krhka, ni bilo treba kose niti brusiti, po ledu je drsela kot po maslu.
Prav tako nismo rabili grabelj, ker so kosci kosili travo v redi. Ko je prišel
voz, smo steljo z vilami jemali v redih in jo nakladali na voz.99 Ne vprežna
živina ne voz se nista udirala, če je bil led močan. Tako steljo so kmetje
veliko bolj cenili kot tisto, ki je bila pokošena poleti.
Oče mi je povedal, kako je kot fant neko zimo kosil kravino po ledu. Z
njim je bil še drug vaščan, ki je dejal: »Bom poskusil, kako bo ta kravina
gorela.« In je prižgal pa je trava zagorela kot bakla. In ves dopoldan sta
morala gasiti, ker je začelo tudi pihati, da sta komaj preprečila, da ni trava
zagorela na stotinah hektarjev v jezeru.
Včasih so kmetje starino tudi sami požgali. Janez Mulec (Stentov) iz
Cerknice pripoveduje, da je ostalo veliko jezerine nepokošene, kadar je­
zero ni povsem presahnilo. Pozno jeseni so ljudje to starino zažigali in ob
večerih in ponoči je bilo videti velike ognjene kače. Se bolj strašljivo z dvi­
gajočimi iskrami je gorelo visoko trstje.100 Pogled na morje ognja je bil iz
Peščenka še bolj viden, iz naše vasi pa nisem tega nikoli opazil.
Spomladi, ko se je led stopil, je potrgal veliko jezerske trave in trstja 98 Pleteršnik, n. d., I. del, str. 459:
in valovi so to prinesli k bregu. Med trstjem je bilo marsikdaj tudi poko­ neka trava na Cerkniškem jezeru.
šeno seno, ki ga niso mogli odpeljati, če je ob deževju voda v jezeru hitro SSKJ in BSJ nimata te besede.
Trava je zelo ostra in se z njo lahko
narasla. Temu trstju, ki seje tudi uporabljalo za steljo, smo rekli plovje.101 pošteno urežeš. Tudi zeleni travi
Valovi so prinesli plovje k bregu, in ko je voda upadla, seje posušilo. Da se rečemo kravina. Besedo (Riedgras)
ima tudi Anton Janežič, n. d., str.
je bolj posušilo, gaje bilo treba z vilami obrniti in spet seje začelo tekmo­ 207.
vanje. Kdor je namreč plovje prvi obrnil, je bilo njegovo. Drugi tistega ni 99 Na Gorenjem Jezeru so tako kravino
smel vzeti. Včasih je zato prišlo do prepira. Ker se pri plovju ni bilo treba po ledu samo grabili z grabljami.
mučiti s košnjo, ampak gaje bilo treba samo obrniti, je bilo še bolj privlač­ Viktor Ponikvar, september 2007,
ustni vir.
no za tiste, ki jim je zmanjkovalo stelje. 102 100
J. Mulec, n. d., str. 59.
Njive, ki so ležale ob jezeru, je visoka voda večkrat poplavila, a kljub 101 SSKJ in Pleteršnikov slovensko-

temu smo imeli z ajdo, ki smo jo sejali po ječmenu, dvojno žetev. Ajda je -nemški slovar nimata te besede,
BSJ pa jo pozna, toda z naglasom
dobro uspevala na njivah v Vrbju pri Martinjaku. Okoli leta 1955 je oče po­ plovje.
vedal, da smo v Vrbju pridelali 35 mernikov lepe ajde. Zrna so bila debela 102 Žena je rekla možu: »Pojdi obrnit
in siva. Radi smo jedli ajdov kruh, belega ni bilo. Takrat nismo vedeli, daje plovje.«
 Moji spomini 733

črni kruh bolj zdrav kot beli. Razen ajdovih žgancev je naša mama kuhala
tudi odlične ajdove štruklje. Tega seje naučila že doma, ker so v Otavah
pridelali veliko ajde. Testo je zamesila s kvasom v podolgovate štruklje,
jih dala kuhati v vročo osoljeno vodo in zelo pazila, da se ji niso razkuhali.
Lepo kuhani ajdovi štruklji so kuharska umetnost. Štruklje je razrezala
na lesenem podstavku in jih v skledi postavila na mizo. Bili so rahli, da
so se kar tresli. Še prej jih je zabelila z Ocvirkovo mastjo in posula s slad­
korjem. Po molitvi je vsak član družine zajemal štruklje iz skupne sklede.
Otroci smo pomagali tudi pri žetvi. Najmlajši so pobirali klas­
je, kije odpadlo, malo večji pa smo že naredili preveslo in ga polo­
žili k žanjici. Da so možje žanjicam olajšali težko delo, so žito tudi
kosili. Na kosje so pritrdili posebno držalo, ki je pri košnji zadr­
ževalo žito, da ni padlo na tla kot trava, ampak se je pokošeni red
naslonil na stoječe žito. Na ta način je žanjica hitro naredilo snop
in ga položila na poveslo. Če je bilo lepo vreme, smo snope postavi­
li v kupe na njivi. Kupu, kije bil zgrajen vsaj iz osmih snopov, smo
rekli razstava. Snop je imel klasje na vrhu, na ritovju pa je stal.
Pred vremenskimi nesrečami je bilo bolj varno tisto snopje, ki smo
ga pripeljali domov in obdeli v kozolec. Če sem pomagal, sem na
vozu podajal snope, brat ali oče pa sta jih obdevala. Z drogom, ki
smo mu rekli podajač in je imel na koncu kovinsko nasadilo, sem
prijel snop in ga podal. Kdor je obdeval, je stal na stolu, ki je bil
obešen na late. Stol je moral vsake toliko premakniti, daje snope
obdel po vsem štantu.
Vsi, ki smo pomagali pri žetvi, smo pred praznikom vseh sve­
tih dobili prešce. To so bili hlebčki, ki jih je mama spekla iz prve
moke, ki sojo zmleli iz novega žita.
Če v kleti ni bilo dovolj prostora za skuho, smo v jeseni repo zakopali Materina sreča in skrb. Ilustracija Lojzeta Perka
v zemljo. Najprej smo izkopali okrog 40 centimetrov globoko jamo, ki je v pesniški zbirki F. Lokarja: Posute ceste, 1966.
imela površino okoli treh kvadratnih metrov, in jo obdali s slamo. Če je bilo
več repe, je bila površina jame večja. Repi smo odrezati perje, jo zmetali v
jamo in pokrili s slamo in zagrnili z zemljo. Spomladi pa smo repo pripe­
ljali domov.
Okoli leta 1950 so morali vaščani poleti ob nedeljah, če ni bilo dežja, is­
kati koloradskega hrošča. Pregledati so morali vsa vaška krompirišča.
Od vsake hiše je moral iti eden. V steklenici so imeli vzorec hrošča. Oblast
je razglasila, da bo hrošč, kije prišel iz Amerike, uničil ves krompir. Dolgo
niso nič našli, a neke nedelje so zagledali rdeče ličinke in hrošča. Čeprav
je krompir dobil hudega zajedalca, smo ga še vedno pridelovali. Oče meje
naučil tudi pesem o krompirju, ki sem si jo zapisal v tretjem razredu
osnovne šole:
1. Nov gostač je prišel k nam, 4. Gospod ga rad v solati je,
časti in hvalevreden, sparjenega v kozic,
pred nekaj leti zanj nekdo še to pove,
ni vedel skor nobeden. da dober je v potic.
2. Višji so ga priporočeval, 5. Kmet ga prav žlahtno napravi,
da bi ga s častjo sprejeli, iz njega žgance skuha,
dober mož je, da smo ga spoznal, med zelje in repo ga stavi,
da smo ga vsi veseli. da z njim prišpara kruha.
3. Gospod krompir je ta gostač, 6. V oblicah je dober prav berač,
dost dobrega je storil, tud lakoto odpelje,
to priča kmet, gospod, berač, ker ga ni moč napravt drugač,
dost lakote pomoril. ker ni moke ne zabele.
7. Tako da izreč mogoče ni, 103
Pesem je umetna, neznanega avtor­
dobrotnega gostača, ja. Očetu jo je povedala mati Marija
Kebe z Dolenjega Jezera, rojena
kdor ga ne hvali in časti, 1858. Krompirje ukazala saditi
ni vreden, da se vanj obrača. 103 cesarica Marija Terezija.
734 VIII. poglavje
Oče me je naučil tudi staro pesem Tožba stare­
ga Kranjca. 104
Gotovo smo otroci ušpičili tudi marsikatero poba­
linstvo. Eno takih je bilo spuščanje vrabcev v ku­
hinje ob zimskih večerih. Ko sem bil star kakšnih
deset let, sem enkrat sodeloval pri takem »podvigu«.
Zvečer sem se izmuznil domačemu nadzoru in se
pridružil skupini vaških fantalinov. Med starejšimi
vaščani je bilo v navadi ime vaški mulci. Starejši v
skupini so predlagali: »Gremo vrabce lovit!« Vrabci
so pozimi prenočevali v kozolcih z latami, ki so bile
napolnjene s steljo. Najprej je bilo treba dobiti ribi­
ški sak. Tega so po navadi dobili doma. Ko smo prišli
do kozolca, je starejši fant vzel sak in ga pokladal po
stelji v kozolcu. Preplašeni vrabci so z glasnim čiv­
kanjem zleteli iz zavetja in se ujeli v sak. Iz njega so
jih pobrali starejši in jih dali nam mlajšim spremlje­
valcem. Ko smo imeli vsaj nekaj vrabcev, je bil lov
končan. Sedaj je prišlo na vrsto spuščanje vrabcev
po kuhinjah.
Šli smo po vasi in starejši so določili hišo, pred
katero smo se potiho ustavili. Po kakšnem ključu so
izbirali hiše, še sedaj ne vem. Če so živeli v hiši samo
starejši ljudje, nismo zavili k njim. Prav tako nismo
šli k hiši, kjer je bil doma odraščen fant hitrih nog.
Bali so se, da se ne bi lov na vrabce obrnil v lov na
vaške pobaline in potem bi padali udarci. Zdi se mi,
da so vodje druščine zavih k tistim hišam, kjer te
nevarnosti ni bilo in so bile doma mlajša dekleta, da
so se potem smejali, ko je v kuhinji nastala panika.
Takrat so bila pri vsaki hiši zvečer vhodna vrata od­
klenjena. Starejšemu v skupini smo dali v roke vrab­
ca, ta je potem vhodna vrata počasi in čim bolj potiho
samo toliko odprl, da je skozi odprtino pomolil pest
in vrabca izpustil. Ker takrat še v vseh hišah med
vežo in kuhinjo ni bilo pregrade, je vrabec poletel
naravnost v kuhinjo. Domači so lahko videli samo
roko, ki je spustila vrabca, od zunaj pa smo za tre­
nutek videli vse, kar se je v kuhinji potem dogajalo.
Po navadi so takrat po hišah kuhali večerjo. Lahko
si predstavljamo, kakšen vrišč so zagnala dekleta in
kako so domači hitro skočili k štedilniku, da ubogi
vrabček ne bi pristal v skledi. Še danes imam pred
očmi prizor tistega večera. Ko je naša pobalinska
druščina pri Kaščenih spustila vrabca, so na štedil­
niku v veliki kastroli ravno cvrli mast, ker so imeli
koline. Ob tej in še ob drugih vragolijah se spomi­
njam psalmistovih besed: »Gospod, grehov moje mla­
dosti se ne spominjaj« (Ps 25,7).
Nekdaj so v noči na pustni torek naredili v vasi
kakšno norčijo tudi odrasli fantje. Tej navadi so re­
kli ploh vleči. To je pomenilo sredi vasi razbijati po
kakšnem sodu ah kadi, da so se ljudje zbudili. Fan­
tje so imeli posebno veselje, da so ploh vlekli pred
tistimi hišami, kjer so imeli dekleta, ki se tisto leto
niso poročila. Zaklicali so znani pregovor: Prišla je
pepelnica, ostala si srotlca. Neko leto po drugi sve­
tovni vojni so fantje pri hiši, kjer so imeli dva fan­
ta, ki sta po navadi tudi vlekla ploh, naskrivaj vzeli
manjšo kadco in začeli po njej razbijati. Vneto se jim
je pridružil tudi domači fant, ker ni vedel, da razbija
domačo kad. To je izvedel šele zjutraj. Seveda se je
temu plohu smejala vsa vas. 105
Okoli leta 1954 je za vleko ploha služil majhen
dotrajan čoln, ki gaje iz jezera nekdo privlekel v vas.
Fantje, ki so bili seveda malo okajeni, so ponoči raz­
bijali po njem. Ker se je razbiti čoln zjutraj znašel
pred našo hišo, smo ga otroci privlekli po ledu na
naše dvorišče. Deli čolna so bili spojeni z lepimi me­
deninastimi vijaki, ki jih je brat brez težave odvil. Se
dolgo sem jih videval v naši delavnici, ker so bili taki
vijaki cenjeni. Tisto leto je ploh zgorel v naši krušni
peči. Navada vlačenja ploha je trajala do okoli leta
1955, dokler ni vas dobila javne razsvetljave. Fantje
so vlekli ploh samo v zavetju teme, da so se skrili
pred drugimi vaščani.
Druga norčija, ki so jo ponoči za pusta zagodli
vaški fantje, pa je bila, da so sredi vasi v sam vrh
kakšnega drevesa zvlekli cel voz ali njegovo premo.
Po navadi so se lotili neokovanega Pocinovega voza
in ga zvlekli na vrh njihove hruške. Kolesa pri tem
vozu so bila stara, narejena v obliki križa. To so da­
nes znamenita križna kula, ki so v muzeju. Otroci,
ki smo šli zjutraj v šolo, smo voz na hruški seveda
opazili. Pocinov oče seje pa jezil: »Barabe!« ko je mo­
ral voz dobiti s hruške. Vaščani so take podvige ko­
mentirali: »Zopet so se odštrikali vaški voli.«
Moj oče je kakšno besedo rad obrnil, da je do­
bila drug pomen. Pripovedoval je, da je pred vojno
pri Mlinarju v Podskrajniku kupil betonske strešni­
ke za skedenj. Ko so nalagali slemenjake, ki jim na
Dolenjem Jezeru rečemo škorci, je prodajalcu dejal:
»Škorce mi boš dal pa za povrh.« Ta pa: »Ne, ne mo­
rem, saj veš, da je cement tako drag, da se mi delo
komaj izplača.« Oče pa: »No, za povrh mi jih boš dal.«
On pa je zopet trmaril, da jih za povrh ne more dati.
Tudi drugi možje so prisluhnili, kako se bo to konča­
lo. No, končno mu je oče dejal: »Škorce mi boš dal za
povrh strehe, ne zastonj, za povrh strehe.« Seveda so
se vsi smejali. Če je bilo več nevest v vasi, je imel oče
navado reči: »Neveste, kam greste?« kar se je lahko
razumelo tudi: »Ne veste, kam greste!«
Ko sem končal osmi razred, so vaščani Dolenjega
Jezera in Otoka med počitnicami popravljali cesto
od Dolenjega Jezera do Otočca. Občina je poskrbela
za denar in kdor je prišel na delo, je bil plačan na
uro. Tudi jaz sem nekaj dni vozil samokolnico. Se­
veda sem dobil na uro manj kot odrasli. Mihov oče z
Otoka je bil vodja del in so mu rekli bas.106 Moj oče,
dober v računstvu, pa je bil njegov pomočnik. Sta pa
na splošno prav tako delala kot drugi. Mihov je skr­
bel, da seje delo ob določeni uri začelo in ob določeni
uri končalo, oče pa je pisal ure. Proti koncu nekega
dne je nekdo v šali Mihovemu dejal, da njegova ura
104
Glej sestavek Iz ljudskega izročila v 6. poglavju, str. 660.
105 Ludvik Primožič (Brkinov), oktober 2008, ustni vir.
106 Besede seveda Pleteršnik nima, vzeta pa je iz ameriške angleščine
(boss) in pomeni vodja, šef.
 Moji spomini 735

zaostaja. Moj oče je na to pripomnil: »Saj jo nazaj daje!« Mihov pa pokonci:

»Kje jo nazaj dajem?« Moj oče: »Pa jo, saj sem te videl!« On pa: »Kje si me
videl?« Vsi delavci so obstali, kako se bo ostri dvogovor končal. Potem pa je
moj oče razložil: »Ja, žepno uro nazaj v žep daješ, saj te vsi vidimo.« Sledil
je splošen smeh, ki se ni pozabil.

Poročna fotografija sestre Vide in Jožeta De­

bevca leta 1965.

Obisk ožjih sorodnikov v domači hiši na Dole­

njem Jezeru 29 (34) leta 1974. Za mizo sedi­
jo od leve: Ludvik Primožič (Brkinov) s sinom
Ludvikom, Ludvikova žena in sestra pisca Iva
Kebe s hčerko Majdo, mama Ivana in oče Franc,
starša Jože Debevec in Vida, roj. Kebe (sestra
pisca) in otroci: Jože, Boštjan, Metoda, Roman
in Marko.

Ob zimskih večerih je oče pripovedoval razne zgodbe. Večkrat je pove­

dal, kako sije Spajn oče (Franc Uršič), kije bil v Ameriki, izmišljal zgodbe
in jih pravil otrokom: »V Ameriki so pa tako velike čebele kakor ovce in
vsaka prinese za cajno medu.« Če so ga otroci vprašali, kako veliki pa so
panji, jim je odgovoril, da so taki kot na Jezeru. Po navadi so otroci vpra­
šali naprej: »Kako pa gredo čebele v panje, če so tako velike?« In Špajn je
odgovoril: »To je pa njih skrb, ne moja.« In druga njegova zgodba: »Ko sem
bil mlad, sem imel tako puško, da sem šel pred hišo in sem na Krivcu (se­
nožet sredi Javornika) videl srnjaka (kar je bilo seveda nemogoče), pomeril
'pok' in je padel.« Zena pa mu je rekla: »Kaj spet sanjaš!«
Okoli leta 1955 sta prišla na Dolenje Jezero iz Kanade na obisk Janez
Kebe (Čopetov) in žena Marija Rovan (Vrdjanova) z odraslimi otroki. S
seboj so na ladji pripeljali čez ocean velik osebni avtomobil, ki seje pri
vožnji zibal kakor ladja in je bil pravo čudo za mlade in starejše. Dejali
smo: »Ladja se pelje.« V tistem času smo večinoma hodili peš, zato smo
še z večjim občudovanjem gledali tako bogato udobje na štirih kolesih. V
tem velikem vozilu se je vsa družina prepeljevala po prašnih cestah. Ob
nedeljah so se peljali k maši v Cerknico. Takrat je bila asfaltirana samo
glavna cesta Postojna-Ljubljana, bencinska črpalka pa je bila samo v Po­
stojni. Tja so se vozili po gorivo. Kdor se je takrat vozil s kolesom, je bil
že premožen. Moj brat France je za navadno kolo vzel posojilo, v tovarni v
Cerknici pa je delal zanj skoraj pol leta. Ob slovesu, ko so se vračali nazaj
v Kanado, so na pojedino povabili tudi vaške pevce. Večina pevcev je pela
pri cerkvenem zboru, vendar so znali tudi narodne.
Ko je bila v jezeru voda dovolj visoka, so kmetje iz vasi ob jezeru prepe­
ljali les iz gozda v Vodonos ali v Rešeto na flosih (splavih). Z naše gozdne
parcele v Vršiču smo večkrat pripeljali hlode v Rešeto v flosu. Hlode smo
naprej potegnili k bregu jezera. Ko je voda narasla, sta oče in brat (ali
Birmanec, moj brat France, z botrom bratran­
pa sam oče) flos zvezala z verigami. Vse hlode je bilo treba privezati na cem Jožetom Zemljakom pred drugo svetovno
prečno ranto, da ne bi kakšen ušel. Včasih so na čoln prečno položili dve vojno.
736 VIII. poglavje

ranti in na te privezali vsak hlod dvakrat, da so bili brez skrbi, če

bi začel vleči veter. Na fotografiji iz leta 1947 vidimo, da so otoški
fantje flos tako naredili.
Če je bila voda mrzla, so pozneje imeli dolge gumijaste škornje,
dokler pa škornjev ni bilo, so šli kar bosi v mrzlo vodo. Če je bil na
voljo čoln drevak, gaje flosar zapeljal za flos, daje flos z veslanjem
iz čolna potiskal naprej. Če pa ni bilo čolna, je flosar pribil na hlode
deske, na katerih je stal in potiskal flos naprej. Seveda je bil čoln
bolj udoben, ker je bilo lažje veslati v cigo, zlasti če je bila voda
globoka, ker z veslom ni dosegel jezerskega dna. Veslati v cigo107 je
pomenilo, daje veslač potisnil veslo v zanko, imenovali smo jo ciga,
kije bila pritrjena skozi luknjo na stranici čolna. Vsak čoln je imel
vsaj dve cigi; eno na desni, drugo na levi stranici čolna. Ciga je bila
v obliki trte spletena iz leskove šibe. Veslati je bilo treba vedno sto­
je. Če je veslač vozil čoln v cigo sam, je moral znati dobro veslati,
da je čoln plaval naravnost. Ko pa je čolnar z veslom dosegel dno,
je potiskal čoln opiraje z veslom ob čolnu.108 Tak flos je po navadi
obsegal okoli 20 do 30 kubičnih metrov lesa. Otoški fantje vozijo splav (flos) s čolnom 13.
Ko je flos pristal k bregu, so prignali vprežno živino. V vsako klado so aprila 1947. Ker je bilo jezero nemirno, so hlode
privezali na rante. Fotografijo hrani Igor Avsec.
na koncu zabili železne kavlje, ki jim na Dolenjem Jezeru pravimo grebe,
in zapregli živino. Dokler je klada še plavala v vodi, je živina kar stekla, ko
pa je bil les na suhem, je morala potegniti v breg z vso močjo. Ko je bil hlod
na rampi, so s cepinom odstranili grebe in šli po naslednjega. Ko je bil ves
les na rampi, so hlode naložili na voz s pomočjo dveh leg. Pri nakladanju so
hlod vrteli po legah z orodjem, ki smo mu rekli henduk.109 Če so bili hlodi
dolgi do osem metrov, je obe premi voza povezovala sora, če pa so bili hlodi
zelo dolgi, npr. za trame, so pri prvi premi dali skrivljen drog (sorico), ki
je imel odprtino za iglo pri oplenu, daje držal oje.110
Leta 1949 sem videl največji flos, v katerem je bilo sto kubičnih metrov
hlodov. Iz Zadnjega kraja v Vodonos so ga pripeljali Mihovi fantje in oče
in Stricova oče in sin Jože. Dno flosa je bilo sestavljeno iz klad v dolžini
okoli petdeset metrov in v širini štirih metrov. Na dno so prečno navalili
štiri metre dolge hlode, da so se stikali. V sredini zadaj je bil čoln drevak,
v katerem so flosarji veslali. Ivan Mlakar z Babnega Polja, kije tista leta
služil pri Mulcevih na Dolenjem Jezeru, se spominja, da je voda v jezeru
zaradi deževja močno naraščala, zato so morali vlačiti hlode na suho kar v
dežju.111 Flose so delali samo takrat, ko je bila voda visoka, ob nizki vodi ni
bilo varno. Gorje, če bi flos ostrmel na kakšni jezerski vzpetini, ne z vesli
ne na drug način ga ne bi več mogli premakniti. Izraz ostrmeti se večkrat
rabi. Tudi smreka v gozdu ostrmi, kadar se nasloni na drugo drevo in ne
pade na tla.
Flos (splav) na Cerkniškem jezeru pri Otočcu
(nekdaj se je imenoval Drvošec, kar je od Drvo-
sejč) okoli leta 1960. Foto: J. Krajc.

107
Beseda je nemškega izvora, Pleter-
šnik jo pozna v pomenu škripčevje
(nem. Flaschenzug), M. Pleteršnik,
I. del, str. 82. Po slovarju nemških
izposojenk je cigar splavar na Savi
(der Schiffziehr auf der Save). Prim.
H. Striedter-Temps, Deutsche Leh-
muorter im Slovenischen, str. 101. Na
to meje opozoril prof. Jakob Miiller,
za kar se mu lepo zahvaljujem.
108
Novejši prislov je opiraje.
109 Besede nima niti Pleteršnikov slovar
niti BSJ.
110
V Loški dolini rečejo temu drogu štti-
klaj. Prim. J. Kebe, Loška dolina, str.
516. Besede nima niti Pleteršnikov
slovar niti BSJ.
111 Ivan Mlakar z Babnega Polja, decem­
ber 2009, ustni vir.
 Moji spomini 737

V čolnu drevaku so Jezerci vozili tudi drva iz gozda. Največkrat iz Vr­

šiča. Če je bilo jezero mirno, ni bilo težav. Če pa je začela pihati burja in
je bil čoln obtežen z drvmi, so valovi nevarno pljuskali čez stranico čolna.
Ko sva nekoč z očetom vozila drva iz Vršiča, je začelo močno pihati. Oče je
dejal: »Burja je vstala, pripravi polačo.« Ko se je voda začela nabirati na
zadnjem koncu čolna, kjer je oče veslal, sem vzel velnici podobno leseno
polačo in začel iz čolna polati vodo.112 Vsak čoln je imel polačo v majhnem
prostoru, narejenem iz desk prav na koncu čolna. Nad tem prostorom sta
bili pritrjeni dve prečni deski, da sta na njih lahko sedela dva človeka.
Daje bilo jezero lahko nevarno za čolnarje, kaže do­
godek, ki gaje po izročilu zapisal dr. Janez Mulec (Sten-
tov) iz Cerknice. Njemu ga je povedala njegova teta.
Stentovi sorodniki Stricovi z Otoka so hodili na Dolenje
Jezero orat njive. Kadar je bila v jezeru visoka voda, so
morali vole prepeljati na dveh čolnih, ki so ju med seboj
povezali. Takrat še ni bilo nasipa, tega so vaščani zgra­
dili leta 1905. Vola sta stala s prednjimi nogami v enem,
z zadnjimi pa v drugem drevaku. Ko so se nekega dne
vračali, jih je pri Otoku zajelo silovito neurje. Nastali so
valovi in voda je začela zalivati čolna. Tedaj je oče zavpil
sinu: »Udari z veslom po volih!« In vola sta skočila iz
čolnov, splavala na breg in Stricova sta bila rešena.113
V Dolenji vasi je bila oljarna, kjer so iz hojevega igličja kuhali eterično Ribiči v novem čolnu drevaku leta 1980. Arhiv
olje. Ko smo posekali hoje, je bila navada, da smo s krivcem očistili veje, Frenka Pence.
primerne za kurjavo, ki jim rečemo garivci, majhne vejice igličja pa smo
zvezali s srobotom v butare in jih odpeljali prodat v oljarno v Dolenjo vas.
Te veje smo imenovali hoje.114 Rekli smo: »Napravili smo dvojno koristno
delo; garivci bodo za drva, za hoje pa bo denar.« Krivcu rečemo na Dole­
njem Jezeru fouč.
Naša mama je imela zelo rada garivce, ko je pekla kruh v krušni peči.
Ker so imeli veliko smole, so naenkrat močno zagoreli. Z njimi je peč prav
razgrela, da seje vsa peka - sedem hlebcev kruha - ravno prav spekla.
Z gozdom smo bili zelo povezani in večkrat me je oče že v osmem razre­
du vzel s seboj, da sva spodrezala kakšno hojo. Čeprav sem bil še mlad,
sem za rožičke že vlekel gozdno žago, ki jo je znal Ta Dolenji Janez na
Lazah najbolje nabrusiti. Njemu sta brat ali oče nosila brusit žago. Če je
žaga dobro rezala, so iz drevesa leteli dolgi delci žaganja, ki smo jim rekli
ležanje.115 Oče je dejal: »Dobro reže, glej kakšne ležanje meče.« Prav tako
rečemo rezancem iz testenine. Pri sečnji je bila najtežja sključena drža
telesa, ker je moral biti parobek čim nižji. Za gospodarja bi namreč bilo
sramotno, če bi drevo spodrezali bolj visoko, kar bi sicer olajšalo sečnjo.
Najprej je bilo potrebno pogledati, v katero smer bo drevo padlo, da bo
čim manj škode na sosednjih mlajših drevesih. Ob taki priliki mi je oče
povedal, kako sta sekala hoje neki oče in sin, ki sta mladost preživela v Les na rampi pred vasjo Otok. Foto: M. Bezek,
mestu in sta imela gozd v Javorniku. Nič nista gledala, da bi drevo padlo v avg. 2011.
tisto smer, da bo najmanj škode. Ko soju drugi vaščani opozorili, da sta s
sečnjo polomila veliko mladega drevja, naj bi oče dejal: »Saj je dobro, bodo
pa rante in kolči.«
112 »Polati vodo s polačo« pozna pisatelj
Nekdaj so gozd zelo čuvali. Če seje kakšna mlada hojica ali smrekica Mirko Javornik iz Cerknice. »Če
nagnila, ko sva z očetom vlačila hlode, mi je dejal: »S sekiro usekaj v lesko­ ne znaš jezerskega težkega čolna
voziti in obtičiš na pesku, si ostrmel.
vem grmu rogovilo in hojico podpri, da bo prav rasla.« Dandanes tega več Prej kakor voziti boš znal iz njega s
ni, ko stroji neusmiljeno »gospodarijo« v gozdu. polačo vodo polati.« Glej Zemlja ob
jezeru v uvodu v knjigo.
Ko je bila določena smer, kamor naj bi hoja padla, sva najprej zarezala 113 J. Mulec, n. d., str. 30-31.
rez za izsek, ki smo mu rekli zaseka. Ta rez je že kazala smer poseka. Oče 114 Besede ne poznajo niti Pleteršnikov
mi je dejal: »Pojdi pred žago, iztegni roke nad rožičke in poglej, kam kaže.« slovar niti SSKJ niti BSJ.
Če sva ugotovila, da smer ni prava, da bi lahko hoja padla na drugo hojo 115 Niti Pleteršnik niti BSJ izraza ne
poznata. Verjetno je prišel iz re­
in ostrmela, sva rez na eni strani popravila. Oče je nato s sekiro izsekal zanje, nem. Sagespane, ki ga ima
zaseko. Potem je v zaseko vtaknil sekiro in po toporišču pogledal smer, ki Pleteršnik, II. del, str. 423.
738 VIII. poglavje

pa ni bila prava, ker po navadi sekira in toporišče nista pravokotna. Zato

je sekiro obrnil in tako ugotovil približno pravo smer. Stare gozdne žage
niso imele kočnikov, ampak samo leve in desne zobe, zato so slabo rezale,
daje bilo žaganje bolj podobno moki. Iz Amerike pa so naši delavci prinesli
odlične ameriške žage, ki so bile zaradi kočnikov veliko bolj uspešne. Tem
žagam so rekli amerikanke. Take žage je po drugi svetovni vojni pošiljala
k nam tudi ameriška organizacija Unrra.116 Združene države so prek te
organizacije pošiljale po drugi svetovni vojni pomoč obubožanim državam.
Pojavile so se tudi ameriške sekire, ki so imele rezilo na obe strani, v sredi­
ni pa je bila odprtina za toporišče, a se niso obnesle. Od oblike te sekire je
prišel pregovor: »Si takšen kot ameriška sekira.« To je pomenilo človeka, ki
nima trdnega prepričanja in odobrava enkrat eno, drugič pa drugo stran,
kakor mu kaže, daje trenutno bolje zanj, pa naj bo to na področju morale
ali politike.
V gozdu se je zgodilo veliko nesreč. Božja previdnost je pred smrtjo
Poročna fotografija brata Franca in Tončke De­
obvarovala mojega očeta in brata Franca okoli leta 1948, kar je oče večkrat bevec leta 1959.
povedal. Tisto leto je vihar v našem gozdu v Vršiču podrl nekaj debelih
hoj. Hoja, ki je bila podrta po hribu navzdol, je bila s koreninami, zemljo
in kamenjem velika nevarnost za gozdne sekače, če niso pustih velik kos
debla zgniti v gozdu. Tega pa kmečki človek ni rad naredil, še posebej, ker
je bila po vojni velika stiska. Tako sta oče in brat žagala debelo hojo blizu
korenine. Zavarovala sta se tako, da sta korenino prej podprla, kar pa ni
bilo dovolj. Ko sta namreč prerezala deblo, seje velika korenina kljub pod­
pornim kolom prevrnila, tako da sta komaj odskočila. Če bi se kdo od njiju
spotaknil, bi ga velika gmota na mestu pokopala. »Bila sva neprevidna.
Hotela sva odrezati čim daljši hlod,« sta dejala. Potem sta pa rada pustila
pod zemljo uničeno žago in še štiri metre debla.
Do leta 1912, ko je Dolenje Jezero iz Podslivnice dobilo prvi vodovod,
so bili vaščani Dolenjega Jezera v suši odvisni od studenca Ušiva loka. Iz
tega studenca, ki izvira izpod javorniškega gorovja in v najhujši suši ni­
koli ne presahne, so vozili domov pitno vodo.117 Voda je še danes odlična in
tako mrzla, da človeka kar strese. V zvezi s tem studencem je z Dolenjega
Otroci Franca Kebeta (brata pisca) in Tončke,
Jezera ohranjeno ustno izročilo iz turških časov, kako so Jezerci iz zasede roj. Debevec, leta 1975. Od leve so: Marko,
premagali četo turških konjenikov. 118 Franci, Metoda in Marija.
Do leta 1965 so ob cesti od Dolenjega Jezera do Cerknice na vzhodni
strani na vsakih dvajset ah trideset metrov rasle debele hruške. Njihovi
plodovi so bili drobni - bili so za mošt - in ko so bili medni, smo jih šolarji
radi jedli. Leta 1965 pa je izredno hud vihar hruške večinoma podrl. Vihar
je takrat prevrnil tudi streho zvonika na pokopališki cerkvi sv. Janeza Kr­
stnika. Drevesa, kijih vihar ni porušil, so odstranili leta 1971, malo pred P%L
mojo novo mašo, ko so razširili cesto. Okoli leta 1860 je hruške zasadil cer­
kniški kaplan (imena se ne da ugotoviti), da so Jezerci vedeli za pot proti
Cerknici tudi v snegu, ko je bila tema ah megla. Zvedel je namreč, da so
jezerske žene, ki so šle pozimi ob nedeljah k prvi maši, ki je bila ob šestih
zjutraj, ob zapadlem snegu in temi večkrat izgubile orientacijo in prišle v Rušilni vihar je 4. julija 1965 odtrgal streho
zvonika podružne cerkve sv. Janeza Krstnika
Martinjak namesto v Cerknico. Dejal naj bi: »Čakajte, jaz vam bom poma­ pri Cerknici.
gal, da se ne boste več izgubile.« 119
Dejanje cerkniškega kaplana se ujema z nekdanjim ukazom cesarice
Marije Terezije, da naj ljudje ob cestah sadijo sadno drevje, da bi s tem
pomagali popotnikom. Popotnik sije smel s tem sadjem postreči, kolikor je
lahko pojedel, s sabo pa ga ni smel vzeti. i." 116
Jože Martinčič (Skircov) z Doienjega
Omenili smo, da Franc A. Steinberg vsaj na dveh mestih omenja v ja- Jezera, ustni vir.
vorniških gozdovih tudi divji lov. Prebivalci okoli Cerkniškega jezera so 117 Franc Kebe, ustni vir.
se že od nekdaj ukvarjali z njim. Moj oče je bil pred drugo svetovno vojno 118 Glej sestavek Vas Dolenje Jezero v
pravi lovec, po vojni pa pod novo oblastjo ni več hotel biti in je puško prodal, 6. poglavju, str. 384.
119 Franc Kebe, ustni vir. Mojemu očetu
vendar je v gozdu še lovil kune zlatice, doma pa dihurje. Kuneje lovil na je to povedala njegova mati Marija,
past, ki se imenuje kladica. Od doma je vzel tri lesene, zarezane klinčke, roj. 1858.
120 Prof. Božidar Premrl, ustni vir.
v gozdu pa je iz leskovih palic in kamenja naredil kladico. Spominjam se,
 Moji spomini 739

daje leta 1950 ujel izredno lepo in veliko kuno zlatico, kije z repom merila Lovci z Loške doline z bogatim plenom 14. no-
natanko meter. Kunar se kar ni mogel od nje ločiti in jo je kupil za dvajset Si somu
tisoč dinarjev, kar je bilo takrat zelo veliko denarja. Povprečna plača je bilo dali poslednji grižljaj), 14 srn, 2 lisici in 2 zajca.
okoli 2500 do 3000 dinarjev.121 Kdor je hotel ujeti kuno zlatico, je moral iti Foto: J ^ga. Grahovo. Fotografijo hrani druži­
na Prezelj v Zagrebu.
ob vsakem sneženju v gozd in kunam slediti, kje najpogosteje hodijo. V
bližini stečin je potem nastavil past. Neko zimo je bil oče prepričan, da 121 Franc Ravšelj (Mežnarjev), oktober
2007, ustni vir. Ravšelj se spominja,
mu nekdo z Otoka iz pasti jemlje kune. Zato je vsako kladico zamaskiral z daje prva delavska plača, ki jo je dobil
vejami in lovska kraja je prenehala. Kune so lovili tudi pravi lovci. julija 1949, znašala 3016 dinarjev.
Trgovke in gostinke so zaslužile okoli
Kdor je hotel ujeti kuno zlatico, je moral nastaviti najboljšo vabo, po 2000 do 2500 dinarjev. Podobno je po­
prepričanju mojega očeta srnjakovo drobovje. Zato je moral lovec seveda vedal tudi Franc Ovsec (Polovnikov).
najprej upleniti srnjaka, šele potem je lahko z večjo gotovostjo upal, da bo Hinko Dolenec pripoveduje, daje »za
časa Valvasorja naša dežela slovela
ujel tudi kuno. V hišah na Dolenjem Jezeru, kjer so bili pravi ali divji lovci zaradi kakovosti kožuhovine. Na
(raubšici), so iz srnjakovega mesa znali narediti srnjakovo pašteto. Go­ ljubljanskem sejmu o sv. Pavlu, 25.
januarja, so prihajali kupovat kože
spodinja je na ročnem strojčku zmlela čisto meso, ga opekla in ga v loncu iz daljnih krajev in celo iz severne
zalila s svinjsko mastjo. Za obrok je meso opekla na masti, ga pomešala Nemčije. V Valvasorjevi dobi je imela
s pečenimi jajci in ponudila s kruhom. Ker je bila takrat v vasi glavna koža kune zlatice vrednost manj­
še krave in celo postava je določala
kmečka hrana za zajtrk zabeljeni ječmenovi krompirjevi žganci, za kosilo stanove, katerim je bilo dovoljeno po­
in večerjo pa krompir, zelje, repa, polenta, kruh itd., seje tak divjačinski našati se s to kožuhovino. Leta 1873
so nabiralci kožuhovine plačevali na
priboljšek še kako prilegel. licu mesta kožo zlatenke s petnajstimi
Oče je znal divjačino zelo dobro pognati, da je pritekla naravnost pred goldinarji. Poznal sem ljudi, ki so
na jesen premišljevali, ali bi šli čez
lovca na štantu. Tudi lovci so ga prosili za pogon. Nekoč je povedal: »Lovcu zimo na Hrvaško za zaslužkom kot
J. M. sem na štant za Vršičem prignal jelena, tri košute in še nekaj srnja­ drvarji ali bi ostali doma in se pečali
s kunjim lovom. Ako je zima ugodna
di, pa je vse zgrešil.« Povedal je, da je bilo treba v Vršiču pognati nekako in ima kožuhovina dobro ceno, je tudi
takole: v nekem talu je bilo treba s sekiro močno potolči po hoji, hitro teči doma dober zaslužek. Ugodna je pa
zima takrat, kadar pogostoma zapade
v drugi tal in tam enako napraviti in teči še v tretji tal in vsa divjačina, ki sneg, pa ne predebel, ker to daje sled
je bila v tistem predelu Vršiča, je pritekla po gozdni poti naravnost pred in ne prehude hoje. Vztrajen pešec
pa mora biti kunar in snega in mraza
lovca. Verjetno mu je to lovsko umetnost povedal kdo od starejših vaščanov, se ne sme bati.« H. Dolenec, Izbrani
saj so se taka izročila prenašala iz roda v rod. spisi, str. 83-84.
740 VIII. poglavje

Naj zapišem še resnično lovsko zgodbo izpred 50 let. Ker je oče pogo­
sto sledil kune, je v gozdu marsikaj opazil. Leta 1958 je bila huda zima in
jelenjad je pritisnila v Gorico na robidovje, ki gaje bilo tam na pretek. Se
kot dvanajstletni deček sem se rad sladkal z robidnicami, ko sem pri Gorici
pasel vole. Oče je dejal sosedoma: »V Gorici so jeleni!« Takoj so se odločili,
da gredo nadnje. Sli so ob petih zjutraj. Iz naše družine sta šla oče in brat.
Ta je vzel s seboj gnojne vile, za lovca nenavadno orožje. Od sosedovih je
šel fant in še drugi iz sosedstva, ki je vzel s seboj pištolo, ki jo je imel kot
nekdanji partizan. Vsi štirje so že precej časa pokojni. Jezero, ki je bilo
polno, je pokrival debel led, le cesta na Pretržju je bila kopna. Oče je šel
v Gorico pognat jelene, drugi pa so čakali na cesti na Pretržju. Vedeli so,
da bo divjad bežala proti njim v javorniške gozdove. Ko so pritekli jeleni,
sojih pustili pri miru, košute pa so napadli. Moj bratje z vilami suval ve­
liko košuto, ki ji je na gladkem ledu spodrsnilo in je padla. Skočil je k njej
z njene hrbtne strani, jo zagrabil za glavo in tiščal k ledu. Tistemu, ki je
imel pištolo, je zaklical: »Tone, ustreli jo, samo da ne boš mene!« In Tone
jo je res ustrelil. Košuto, kije bila izredno velika, so takoj odrli, eden pa je
šel domov po rjuhe in staro pregrinjalo. Prebili so led in kožo z drobovjem
spustili v bolj globoko vodo, odrto košuto pa zavili v rjuhe, pokrili s pre­
grinjalom in obesili na drevo v bližnjem gozdu. Ponoči pa so šli s kareto
ponjo. Ker sta bila iz naše hiše dva lovca, smo dobili polovico košute.122 Pri 122
Nekdaj so divji lovci delili plen
nas doma so takoj zaklali dva prašiča in naredili veliko salam. V tistem po posebnih pravilih. Skupaj so
času sem bil v šoli za elektromonterja v Cerknem. Ko sem po treh mesecih razsekali žival na toliko delov, koli­
prišel domov, sem vse izvedel. Da ni bila lovska zgodba izmišljena, so me kor je bilo lovcev. Eden izmed njih je
odšel malo stran, da plena ni videl.
prepričale dobre salame iz divjačine. Ta, ki je delil, je vzel v roke en del
Toda zgodbe še ni konec. Pozno spomladi, ko je voda upadla, so kožo in vpričo vseh vprašal tistega, ki je
gledal stran: »Čigav je ta del?« Vpra­
opazili vaški otroci in povedali lovcem. Ti so si kožo ogledali in takoj vedeli, šani je povedal ime enega lovca in ta
koliko je ura. Poslali sojo v Ljubljano na pregled. Od tam pa so dobili odgo­ je tisti del dobil. Tako so nadaljevali,
dokler niso razdelili vseh delov.
vor: »Velika košuta, a krivce iščite med lovci, ker je bila ustreljena s šibra- Povedal Alojz Kraševec (Malenški)
mi.« Lovski strokovnjaki v Ljubljani še v sanjah niso pomislili, da bi bile iz Dan, november 2000. Njemu je
to povedal njegov oče. Podobno so
lahko tiste luknjice v košutini koži od gnojnih vil jezerskih raubšicov ... ribiči delili tudi ribe. Naredili so
toliko kupov, kolikor je bilo ribičev.
Gledali so, da so bile vrste rib
Bogu Stvarniku sem hvaležen, da sem doživljal lepote in zanimivosti primerno porazdeljene. Da ne bi
Cerkniškega jezera, kjer si »ribič in lovec, voz in čoln, kosec in plaveč na nekdo dobil same ščuke, ki so bile
najbolj cenjene, drugi pa same linje
ravno isti planjavi v enim letu najdejo svoja opravila«, kot je leta 1850 za­ ali celo klene. Povedal Franc Lunka
pisal kurat na Križni gori in nekdanji cerkniški kaplan Jožef Bevk. (Zgorenji Nivč) iz Žerovnice.

Ribiča na Cerkniškem jezeru. Foto: F. Korošec.

 741

Lake Cerknica and the people who Iive on its shores

There are few places which have since time immemorial been of such interest for scientists and
other people as has Lake Cerknica. In 1689, the historian Janez Vajkard Valvasor wrote about it: “It
seems that this lake has been worthy of ali my efforts for I consider it to be one of the greatest of
natural vvonders. I do not believe that one can find anywhere else in Europe or in the remaining three
parts of the world so vvonderful a lake that possesses as many rare properties as this lake does.”
In the first chapter I have summed up descriptions of Lake Cerknica from those first ones that
precede Valvasor to those that were vvritten in the mid-19th century. Natives of the lake’s shores may
be particularly proud of Gregor Kebe who explored the Karlovica sinkhole and being well acquainted
with the lake wrote an account of it in 1860.
In the second chapter I have described the natural environment and man’s interventions in the lake.
I have collected information on the occasions when the lake flooded dramatically between the years
1655 and 2000. Of particular interest is a list of 34 of the lake’s sinkholes which is 200 years older than
Valvasor’s naming of sinkholes as it dates back to betvveen 1455 and 1472. How the lake’s sinkholes
changed is described in the section “Changes to the Lake’s Sinkholes betvveen 1720 and 1898”. This
chapter also includes a revievv of ali major interventions in the lake that took plače betvveen the years
1844 and 2009, and crucial changes that have taken plače due to interventions in the lake in recent
years.
In the third chapter I have collected information on the process of acquiring fishing rights for the
lake betvveen 1040 and 1888. The historical sources clearly shovv hovv the villagers of Dolenje Jezero
strived to retain the rights they had gained on the basis of a lavv from 1888 but vvhich they lost in 1954
due to a socialist lavv, vvhich flagrantly violated property lavv.
The fourth chapter contains descriptions of the lake and fishing from before Valvasor’s time,
follovved by accounts vvritten by Janez V. Valvasor in 1689, Janez Dolničar in 1714, Anton F. Steinberg
betvveen the years 1714 and 1758, the curate in Cerknica Jožef Bevk from 1850, the native of Jezero
Gregor Kebe from 1860 and the judge from Lož, Hinko Dolenc from around 1870, as well as other
interesting information about fishing, methods of fishing used on the lake and about hovv many fish
vvere caught, how they vvere dried and hovv ice from the lake was made use of.
Chapter five presents the vvealth of flora, birds, butterflies and dragonflies to be found around Lake
Cerknica.
In chapter six I have collected information on the betvveen 200 and 400-year history of around
700 families in 11 settlements around Lake Cerknica. For my sources I used parish registers (status
animarum), central registers and land registries.
742 Summary

The section on the first schools to appear around Lake Cerknica includes the oldest records
mentioning the schools in Cerknica, Grahovo, Gorenje Jezero and Otok. This chapter also lists the
oldest surnames appearing in the settlements around the lake, over one hundred household emblems
from villages around Lake Cerknica with which farmers marked their tools and boundary trees in
the forest (these emblems have become a rarity in ethnological literature), the earliest records of
road-building around Lake Cerknica, information on fire-fighting and fires in villages by the lake, the
closure of churches on the lakeside during the rule of Emperor Josef II and records from folk tradition.
In chapter seven, Miscellanea, there are important reports on hunting by Franc A. Steinberg from
the years 1705 - 1735, on rare and precious stones on the hills around Lake Cerknica found in 1778, on
some storms by the lake and about unfortunate drovvnings in the lake betvveen 1788 and 2007.1 also
collected various vvritings by Jožef Bevk who was curate in Cerknica and Križna Gora betvveen 1843
and 1860 and was the first to vvrite about Lake Cerknica in the Slovenian language.
In the last chapter I have vvritten my own memories from the days of my youth onvvards including
memories of fishing and life by Lake Cerknica.
I am convinced that readers will enjoy ali the descriptions of fishing, especially Steinberg’s precious
reports of fishing on the lake and of hunting for wild birds and game vvhich he wrote betvveen 1705
and 1758 and vvhich have not been translated until now.
When I was a child, the vvater in Lake Cerknica was clean and we drank it with relish like vvater from
a stream when we travelled by dugout canoe from Rešeto to Vršič to get firevvood. We should grow in
the avvareness that this Earth has only been handed down to us to look after for our descendants. Ali
the pollution man has hitherto imposed on this Earth has injured it and man is already suffering the
consequences. What does the future hold in store for us if we carry on like this! If this book makes at
least a small contribution to preserving the beautiful and clean natural environment of Lake Cerknica
then I will be very happy.
Janez Kebe

TISKANI VIRI IN LITERATURA
Ambrožič, Matjaž: Zvonarstvo na Slovenskem. - Acta
ecclesiastica Sloveniae 15. Ljubljana 1993.
Andrejčič, Anej: Drevo v mojem domačem kraju.
(Seminarska naloga.) Gorenje Jezero 2009.
Barle, Janko: Iz Schonlebnovih zapiskov o Kranjskem
plemstvu. -Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, 8
(1908), str. 130-135.
Bedjanič, Matjaž: O kačjih pastirjih (Odonata).-Jezero, ki
izginja. Ljubljana 2002, str. 139-143.
Besedišče slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki.
Ljubljana 1998.
Bevk, Jožef (psevd. Križnogorski): Ali se res bolezen, ki se
po domače vrok imenuje, z očmi drugim vcepljuje? -
Novice gospodarske, obertnijske in narodske, 15 (1857),
št. 27, str. 106.
Bevk, Jožef (psevd. Križnogorski)^ Iz Križne gore na
Notranjskem, 12. listopada. Žalostna prigodba, mila
prošnja in še nekaj. (Novičar iz austrianskih krajev.)
- Novice kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči, 12
(1854), št. 92-93, str. 368, 371.
Bevk, Jožef (psevd. Križnogorski): Iz Križnegore 16. nov.
(Novičar iz slovanskih krajev.) - Novice kmetijskih,
rokodelnih in narodskih reči, 9 (1851), št. 48, str. 244-
245.
Bevk, Jožef (psevd. Križnogorski): Iz Križnegore na
Notranjskem 29. sept. (Novičar iz austrijanskih krajev.)
- Novice gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari
13 (1855), št. 79, str. 316.
Bevk, Jožef (psevd. Križnogorski): Iz Križnogore. (Novičar iz
slavenskih krajev.) -Novice kmetijskih, obertnijskih in
narodskih reči, 11 (1853), št 57, str. 227-228.
Bevk, Jožef (psevd. Križnogorski): Iz Notranjiga. (Novičar iz
slovenskih krajev.) -Novice kmetijskih, rokodelnih in
narodskih reči, 9 (1851), št. 40, str. 204-205.
Bevk, Jožef (psevd. Križnogorski): Iz okolice Cerkniške.
(Novičar iz slavenskih krajev.) -Novice kmetijskih,
obertnijskih in narodskih reči, 11 (1853), št. 84, str. 336.
Bevk, Jožef (psevd. Križnogorski): Iz okolice Ložke na
Notranjskem. (Novičar iz avstrijanskih krajev.) -Novice
gospodarske, obrtniške in narodne, 16 (1858), št. 48, str.
383.
Bevk, Jožef (psevd. Križnogorski): Kako bi se s sadnim
in murbinim drevjem v kratkim marsiktera soseska
obogatiti zamogla. - Novice kmetijskih, rokodelnih in
narodskih reči, 10 (1852), št. 61, str. 241-242.
Bevk, Jožef (psevd. Križnogorski): Kako se pravlica od »hude
babe« na Krajnskem pripoduje. (Kratkočasno berilo.) -
Novice gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari,
13 (1855), št. 101, str. 403.
Bevk, Jožef (psevd. Križnogorski): Koderčija in mletvina.
-Novice kmetijskih, obertnijskih in narodskih reči, 11
(1853), št. 27, str. 106-107.
Bevk, Jožef (psevd. Križnogorski): Moje misli ozir mlinov na
sapo. - Novice gospodarske, obertnijske in narodske, 14
(1856), št. 9, str. 33.
Bevk, Jožef (psevd. Križnogorski): Nekaj poskušinj iz
Notranjskega. - Novice gospodarske, obertniške in
narodne, 18 (1860), št. 32, str. 249.
Bevk, Jožef (psevd. Križnogorski): O zadevah slovenskega
slovstva. - Novice gospodarskih, obertnijskih in
narodskih stvari, 13 (1855), št. 100, str. 399-400.
743
Bevk, Jožef (psevd. Križnogorski): Odgovor na opombo ozir
mlinov na sapo in na pristavek (glej Ložan). - Novice
gospodarske, obertnijske in narodske, 14 (1856), št. 16,
str. 61-62.
Bevk, Jožef (psevd. Križnogorski): Poduk, kako umni
angležki kmetje bob sejejo. - Novice gospodarskih,
obertnijskih in narodskih stvari, 13 (1855), št. 14, str.
53.
Bevk, Jožef (psevd. Križnogorski): Šeprun ali pastirski
deževni plajšč in cokle. - Novice gospodarske,
obertnijske in narodske, 14 (1856), št. 13, str. 49-50.
Bevk, Jožef (psevd. Podgrivarski): Huda zima na Blokah in
raba šmečev. - Kmetijske in rokodelske novice, 3 (1845),
št. 17-18, str. 62, 66.
Bevk, Jožef (psevd. Podgrivarski): Popis Cerkniškiga jezera
na Notranjskim. - Novice kmetijskih, rokodelnih in
narodskih reči, 8 (1850), št. 14-16, 18, 20-21, str. 57-
58, 60-61, 64-65, 75, 83, 87; ponatis v: Janez Šumrada,
Spremna beseda. Cerknica 1991, str. 37-49.
Bevk, Jožef: Popis Križne gore in božjiga pota. - Slovenski
romar, Koledar v poduk in kratke čas za leto 1858.
Ljubljana 1857, str. 21-25.
Bezlaj, France: Etimološki slovar slovenskega jezika, I-IV.
Ljubljana 1976-2005.
Bilc, Janez: Tri dni v Cerknici. - Slovenski glasnik, 8
(1862), str. 11-16; ponatis v: Janez Šumrada, Spremna
beseda, Cerknica 1991, str. 66-75.
Bleiweis, Janez: Popis obertinske razstave v Ljubljani. -
Kmetijske in rokodelske novice, 3 (1844), št. 41-52, od
str. 162 do 206.
Bogataj, Janez: Vas Otok na Cerkniškem jezeru. -
Notranjski listi, 1 (1977), str. 215-222.
Božič, Ivo A.: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926-
1982. -Scopolia, suppl, 4 (2009), str. 23-110.
Breznik, Anton: Življenje besed. Maribor 1967.
Carnelutti, Jan: Metulji Cerknice in okolice I.
Macrolepidoptera, Rhopalocera. - Acta Carsologica, 8
(1978), str. 261-272.
Catalogus cleri Dioecesis Labacensis. Labaci 1843-1963.
Cerkev na Slovenskem. Ljubljana 1971.
Cvet skrivnosti, Vodnik po rastlinskem svetu Cerkniškega
jezera in okolice. Cerknica 2009.
Čelik, Tatjana: Dnevni metulji, dolgo skriti zaklad
Cerkniškega polja. - Jezero, ki izginja, 2002, str. 187-193.
Čufar, Katarina in Lozar Štamcar, Maja: Dendrokronološko
datiranje lesenega stropa iz dvorca Šteberk na
Cerkniškem. - Argo, 47 (2004), št. 2, str. 70-75.
Dakskobler, Luka: Veliki finale. Ko ribe potrebujejo ribiče
(S).-Ribič, 66 (2007), št. 6, str. 152-155.
Dakskobler, Luka: Vodni minimum Cerkniškega jezera. Ko
ribe potrebujejo ribiče (1). - Ribič, 66 (2007), št. 4, str.
78-80.
Debeljak, Tine: Mirko Javornik - pisatelj. Za
sedemdesetletnico ob izidu knjige Pero in čas II. -
Mirko Javornik, Razdalje. Izbrano delo. Celje 2009, str.
9-67.
Deschmann, Karl (Karel Dežman): Eine heidnische
Urnengrabstatte bei Zirknitz in Krain. (Mit 2
lithographirten Tafeln.) - Mittheilungen der
Anthropologischen Gesellschaft in Wien, 8 (1878), str.
137-142.
744 Tiskani viri in literatura
Di Manzano, Francesco: Annali del Friuli, Vol. IV. Udine
1862.
Dimitz, August: Urkunden zur Geschichte der Reformation
in Krain. - Mittheilungen des Historischen Vereins fiir
Krain, 22 (1867), str. 43-124.
D-n.: Iz Ložke doline 15. sveč. (Novičar iz austrianskih
krajev.) -Novice kmetijskih, rokodelnih in narodskih
reči, 12 (1854), št. 15, str. 60.
D-n.: Iz Ložke doline. (Novice iz slovanskih krajev.) -Novice
kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči, 9 (1851), št.
52, str. 266.
Dolenec, Hinko: Črtice o burji. - Ljubljanski zvon, 26
(1906), str. 25-29,111-115, 178-181, 232-235, 281-287.
Dolenec, Hinko: Izbrani spisi. Ljubljana 1921.
Dolenec, Hinko: O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh. -
Ljubljanski zvon, 23 (1903), str. 173-179, 227-232, 284-
288, 347-353, 416-422, 491-495, 551-556, 605-609,
675-682.
Dolenec, Hinko: Spomini o Cerkniškem jezeru. -
Ljubljanski zvon, 1 (1881), str. 17—22, 81-84, 149-153,
336-340, 562-566, 657-662.
Dolinar, France M.: Ljubljanski škofje. Ljubljana 2007.
Dolničar, Franc: Iz šolske kronike Loške doline. -
Notranjski listi, 1 (1977), str. 168-176.
Dragolič, Janez: V jami po 70 letih. - V: Križna jama.
Grahovo 2010, str. 64-65.
Dragotin: Iz Loža na Notranjskem 5. apr. - Novice gospodar­
ske, obrtniške in narodne, 21 (1863), št. 15, str. 119.
Esenko, Ivan: Vrt, učilnica življenja. Ljubljana 2010.
F. J.: Se nekaj od mlinov na sapo. - Novice gospodarske,
obertnijske in narodske, 14 (1856), št. 25, str. 98.
Fister, Peter: Tabor v Cerknici na Notranjskem. -
Notranjski listi, 1 (1977), str. 72-84.
Gestrin, Ferdo: Oris gospodarstva na Slovenskem v obdobju
zgodnjega kapitalizma. - Kronika, 17 (1969), št. 1, str.
1-8.
Gestrin, Ferdo: Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi
mesti od 13. do konca 16. stoletja. Ljubljana 1965.
Gnirs, Anton: Alte und neue Kirchenglocken. Wien 1917.
Goleč, Boris: Družba v mestih in trgih Dolenjske in
Notranjske od poznega srednjega veka do srede 18.
stoletja. (Doktorska disertacija.). Ljubljana 1999.
Golob, Nataša: Poslikani leseni stropi na Slovenskem do
sredine 18. stoletja. Ljubljana 1988.
Grebenc, Jože M.: Gospodarska ustanovitev Stične ali njena
dotacija leta 1135. Stična 1973.
Gregori, Janez: Prispevek k poznanju ptičev Cerkniškega
jezera in bližnje okolice. -Acta Carsologica, 8 (1979),
str. 301-329.
Gregori, Janez: Zbirka ptičev in sesalcev na gradu Snežnik.
-Kronika, 48 (2000), št. 1-2, str. 125-128.
Griesser-Pečar, Tamara: V krempljih Udbe. - Demokracija,
8 (2003), št. 39, str. 44-45.
Gruber, Tobias: Briefe hydrographischen und physikalischen
Inhalts aus Krain an Ignaz Edlen von Bom ... Wien
1781.
Gruden, Josip: Doneski k zgodovini protestantizma na
Slovenskem. - Izvestja muzejskega društva za Kranjsko,
17 (1907), str. 1-15, 53-65,121-140.
Habič, Peter: Tesnjenje požiralnikov in presihanje
Cerkniškega jezera. - Acta Carsologica, 6 (1974), str.
35-56.
Habjan, Vlado: Celjsko-avstrijska vojna od leta 1438 do 1443
ali vojna za Ljubljano in Istro. - Kronika, 19 (1971), str.
141-144.
Hacquet, Baltazar: Oryctographia Carniolica I. Leipzig
1778.
Hadži, Jovan: Življenje se prilagaja presihanju.
(Naravoslovne raziskave na Cerkniškem jezeru. Stari
dolgovi pred poravnavo.) - Delo, 10 (1968, 2. marec) št.
60, str. 20.
Hirc, Dragutin: Gorski kotar. Slike, opisi i putopisi. Zagreb
1898; ponatis: Rijeka 1993.
Hočevar, Alojz: Cerkniško jezero,.Ljubljana 1940.
Hofler, Janez: Trije popisi cerkva in kapel na Kranjskem
in slovenskem Štajerskem s konca 16. stoletja. (Viri za
zgodovino Slovencev 6.) Ljubljana 1982.
I. C.: Leta 1970 že stalno jezero. Naposled Cerkniško jezero
po pričakovanjih. - Dnevnik, 19 (1969, 12. november),
št. 308, str. 7.
Javornik, Mirko: Pero in čas. Ljubljana 1944.
Javornik, Mirko: Razdalje, Izbrano delo. Izbral in uredil
France Pibernik. Celje 2009.
Javornik, Mirko: Zemlja ob jezeru. - Pero in čas. Ljubljana
1944, str. 61-75.
Jeločnik, Marjan: Pomen ljudskega smučanja na Bloški
planoti. - Notranjski listi, 2 (1981), str. 195-202.
Jeločnik, Niko (psevd. Matjaž Klepec): Teharje so tlakovane
z našo krvjo. Buenos Aires 1973.
Jevnikar, Martin: Javornik Mirko. - Primorski slovenski
biografski leksikon, 7. snopič. Gorica 1981, str. 573-575.
Jezero, ki izginja. Monografija o Cerkniškem jezeru.
Ljubljana 2002; ponatis 2003.
Jug, Stanko: Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do
prve tretjine 16. stol. - Glasnik muzejskega društva za
Slovenijo, 24 (1943), str. 1-61.
Kabaj, Matej: Cerkniško jezero in okolica. Ljubljana 1925.
Kačičnik Gabrič, Alenka: Lov in ribolov na snežniškem
posestvu. - Kronika, 49 (2001), št. 3, str. 245-254.
Kebe, Gregor: Popis Cerkniškega jezera. - Novice
gospodarske, obertnijske in narodske, 18 (1860), št.
34-36, 38-39, 41, str. 267-268, 274-275, 283, 298-299,
308-309, 327-328; ponatis v: Janez Sumrada, Spremna
beseda, Cerknica 1991, str. 49-66.
Kebe, Janez: Križna gora nad Ložem. Opis božje poti in
njene znamenitosti. Stari trg pri Ložu 1987.
Kebe, Janez: Loška dolina z Babnim Poljem [I. del].
Ljubljana 1996.
Kebe, Janez: Loška dolina z Babnim Poljem, II. del.
Ljubljana 2002.
Kebe, Janez: Slovenska plemiška in druga pisma od leta
1686 do 1700 na Notranjskem in Tržaškem. - Obrh.
Javno glasilo občine Loška dolina, 6 (2005), št. 5, str.
25-26.
Kebe, Melita: O furmanstvu na osrednjem Notranjskem
med obema vojnama. - Notranjski listi, 3 (1986), str.
136-158.
Kebe, Tone: Cerknica in njeni ljudje. Ljubljana 1994.
Kebe, Tone: Spomin na slikarja Sterleta. - Notranjski listi, 2
(1981), str. 258-264.
Kebe, Vekoslav (soavtorja Peter Skoberne in Dare Sere):
Presihajoče Cerkniško jezero: čudež kraške narave.
Dolenje Jezero 2001.
Keber, Janez: Leksikon imen. Izvor imen na Slovenskem.
Celje 1988; novejše izdaje 1996, 2001, 2008.
Koblar, Anton: Drobtinice iz furlanskih arhivov. - Izvestja
muzejskega društva za Kranjsko, 1 (1891), str. 1-38 (str.
20 Cerknica); 2 (1892), str. 30-92 (str. 81 Planina); 3
(1893), str. 16-27, 61-66, 101-109, 184-201, 244-252; 4
(1894), str. 13-30, 73-79.
 Tiskani viri in literatura
Koblar, Anton: Kranjske cerkvene dragocenosti 1526. -
Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, 5 (1895), str.
20-33, 76-83, 116-118, 143-153, 194-205, 236-259.
Koblar, Anton: O človeški kugi. - Izvestja muzejskega
društva za Kranjsko, 1 (1891), str. 39-55.
Koledar Družbe sv. Mohorja v Celovcu 1874. Celovec 1873.
Kolenc, Drago: Dober dan, Krpanova dežela. Sprehodi po
notranjskih poteh. Postojna 2006.
Komatar, Franz: Archiv-Inventare. - Mittheilungen des
Musealvereines fiirKrain, 17 (1904), str. 34-50, 62-67,
208-212. (Arhivski inventarji, med njimi tudi za Lož,
str. 43-45, in župnijo Stari trg, str. 45-48.)
Komatar, Franz: Das Schlossarchiv in Auersperg. -
Carniola, NS 1 (1910), str. 20-34, 118-135, 226-243.
Korošec, Branko: Cerkniško jezero v opisih domačih in
tujih avtorjev. - V: Franc Anton Steinberg, Grundliche
Nachricht von dem in dem Inner-Crain gelegenen
Czirknitzer See ...Ljubljana 1970, str. 240-259.
Korošec, Metod: Petdeset let težkega dela cerkniških
ribičev. RD Cerknica praznuje petdeset let svojega
delovanja. - Ribič, 65 (2006), št. 11, str. 306.
Kos, Milko: Gradivo za historično topografijo Slovenije (za
Kranjsko do leta 1500). Ljubljana 1975.
Kos, Milko: Srednjeveški urbarji za Slovenijo III, Urbarji
Slovenskega primorja II. Ljubljana 1954.
Kos, Milko: Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega
stoletja. Ljubljana 1955.
Kosmač, Jurij: Pravi prijatelj. - Slovenski glasnik, 7 (1861),
št. 15-18, 20-22, str. 77-78, 85-87, 91-94, 107-108,
112-114,119-122.
Kozak, Juš: Mirko Javornik, Črni breg. - Ljubljanski zvon,
54 (1934), str. 116-118.
Kozlevčar, Ivanka: Dopisovanje med Danielom Serkom in
Mirkom Javornikom. - Zaveza, 17 (2007), št. 64, str.
67-85; št. 65, str. 83-92; št. 67, str. 94-108; Zaveza, 18
(2008), št. 68, str. 85-100.
Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana 1937.
Krajevni leksikon Slovenije, I. knjiga. Ljubljana 1968.
Kranjc, Andrej: Hidrološke značilnosti. - V: Jezero, ki
izginja, Ljubljana 2002, str. 27-37.
Kranjc, Janez: Privilegij mesta Loža iz leta 1477. -
Notranjski listi, 1 (1977), str. 41-64.
Kronika grofov Celjskih. Prevod in opombe: Ludovik Modest
Goba. Maribor 1972.
Kunaver, Pavel: Cerkniško jezero. Ljubljana 1961.
Kunaver, Pavel: Čarovniški vajenci. Da bi Cerkniško jezero
ne bilo betonska banja. - Delo, 12 (1970, 26. avgust), št.
231, str. 7.
Kunaver, Pavel: Roke proč od cerkniških voda! - Delo, 11
(1969, 18. november), št. 316.
Lajovic, Dušan S.: Med svobodo in rdečo zvezdo. Ljubljana
2003.
Lapajne, N.: Neurje, ki ga ne pomnimo! Ofenziva je oddivjala
v 30 minutah. (D. Kralj, slike.) - Tovariš, 21 (1965,16.
julij), št. 28, str. 22-24.
Lavrič, Andrej: Čevljarska bratovščina sv. Ane v Cerknici. -
Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 8 (1926/27),
str. 17-20.
Lavrič, Andrej: Čevljarska in usnjarska zadruga v Ložu. -
Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, 19 (1909), str.
116-123.
Leksikon Cankarjeve založbe. Ljubljana 1973 (prva izdaja).
Leksikon Cankarjeve založbe. Ljubljana 2002 (ponatis 2.
dopolnjenega natisa).
Leksikon Sova. Ljubljana 2006 (4. izdaja).
745
Letopis Cerkve na Slovenskem. Ljubljana 2000.
Letopis Matice slovenske za leto 1888. Ljubljana 1888.
Likar, Andrej: Cerknica in njena okolica. - Novice gospo­
darske, obertnijske in narodske, 21 (1863), št. 18-24,
str. 139-140,147-148,154-155, 164-165, 171-172,
179-180,186-187. Izšlo v posebni knjižici kot ponatis iz
Novic, Ljubljana 1863; odlomek iz nadaljevanja v Novi­
cah 1863, od str. 172 do 186, ponatisnjen tudi v: Janez
Sumrada, Spremna beseda, Cerknica 1991, str. 75-80.
Lipovec, Albinca: Nerudove potopisne slike Postojne,
Predjame in Cerkniškega jezera. - Notranjski listi, 3
(1968), str. 210-222.
Ložan: Od mlinov na sapo, pa še nekaj druzega. - Novice
gospodarske, obertnijske in narodske, 14 (1856), št. 12,
str. 45.
M. R.: Zakaj je bilo letos tako dolgo in tako na široko
poplavljeno Planinsko polje. Obtoženo (zajezeno)
Cerkniško jezero. - Dnevnik, 20 (1970, 18. maj), št. 132,
str. 3.
Makarovič, Marija: Slovenska ljudska noša v besedi in
podobi, zvezek 8, Notranjska: Bloke, Cerknica z okolico,
Loška dolina, Vidovska planota. (Jana Dolenc, slike.)
Ljubljana - Cerknica 1995.
Makovec, Andrej: Popis mlinov, žag in nekaterih drugih
proizvodnih obratov na osrednjem Notranjskem. -
Notranjski listi, 2 (1986), str. 489-493.
Mal, Josip: Zgodovina slovenskega naroda. Celje 1928-1939;
ponatis 1993.
Martinčič, Andrej in Leskovar - Stamcar, Ivana: Vegetacija.
- Jezero, ki izginja. Ljubljana 2002, str. 81-94.
Merku, Pavle: Slovenska plemiška pisma. Trst 1980.
Mikuž, Stane: Obraznik iz Dolenje vasi. - Notranjski listi, 2
(1981), str. 265-277.
Mlinarič, Jože: Kartuzija Bistra. Ljubljana 2001.
Mlinarič, Jože: Stiska opatija 1136-1784. Novo mesto 1995.
Mulec, Janez: Segljaj spomina. Postojna 2009.
Obreza, Adolf: Ein kleiner Beitrag zur Geschichte der
Turckeneinfalle in Krain. -Archiv fiir Heimatkunde, 2.
zvezek. Ljubljana 1884 in 1887, str. 40-41.
Okoliš, Stane: Izseki iz zgodovine Loža in okolice, 2. del. -
Zgodovinski časopis, 49 (1995), št. 4 (101), str. 557-581.
Okoliš, Stane: Žrtve druge svetovne vojne na ožjem
Notranjskem, Gradivo Komisije za raziskavo povojnih
množičnih pobojev, pravnodvomljivih procesov in
drugih nepravilnosti občine Cerknica. Ljubljana 1996.
Orožen, Ignacij: Celska kronika. Celje 1854; ponatis 1997.
Otorepec, Božo: Grad Snežnik in snežniški v srednjem veku.
-Notranjski listi, 3 (1986), str. 28-46.
Otorepec, Božo: Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na
Slovenskem. Ljubljana 1988.
Palazzi - Folena: Dizionario della lingua italiana. Torino
1995.
Palme mučeništva. Celje 1995.
Peklaj, Andreja: Cerkniško jezero. Mengeš 1994.
Pintar, Anton: Pisma in življenje Janeza Brenceta. -
Zgodnja danica, 23 (1870), št. 34-43, str. od 271 do 344.
Pleteršnik, Maks: Slovensko-nemški slovar, I—II. Ljubljana
1894-1895; ponatisi: 1974, 2004, 2005, 2006.
Podlogar, Leopold: Iz zgodovine kranjskih trgov. - Vrtec, 40
(1920), str. 101.
Pokorn, Franc: Sematizem duhovnikov in duhovnij v
ljubljanski nadškofiji l. 1788. Ljubljana 1908.
Polak, Slavko: Cerkniško jezero - mednarodno pomembno
območje za ptice. - Jezero, ki izginja, Ljubljana 2002,
str. 237-247.
746 Tiskani viri in literatura
Portis-Winner, Irene: Semiotika kmetstva v tranziciji.
Ljubljana 2005.
Povž, Meta: Ribe in ribištvo. - Jezero, ki izginja, Ljubljana
2003, str. 202-206.
Razgled po domovini. Proti Notranjskim vodovodom! -
Domoljub, 22 (1909), str. 821.
Reisp, Branko: Korespondenca Janeza Vajkarda Valvasorja z
Royal Society. Ljubljana 1987.
Repež, Filip Jakob: Nebeshku blagu. Ljubljana 1764.
Repež, Filip Jakob: Romarske bukvize. Ljubljana 1757.
Repež, Filip Jakob: Romarsku drugu blagu. Ljubljana 1770.
Ribnikar, Peter: Posestne in gospodarske razmere loško-
snežniškega gospostva od XVI. do XVIII. stoletja. -
Kronika, 3 (1955), str. 35-39.
Rozman, Branko (psevd. Tomaž Kovač): V Rogu ležimo
pobiti. Buenos Aires 1968.
Sapač, Igor: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji, III.
Notranjska, 2. knjiga: Med Idrijo in Snežnikom.
Ljubljana 2006.
Schein, Valentin in Dakskobler, Luka: Svet, ki izginja, a se
vedno znova vrača. - Ribič, 66 (2007), št. 3, str. 45-47.
Schiviz von Schivizhoffen, Ludwig: Der Adel in den
Matriken des Herzogtums Krain. Gorz 1905.
Schollmayer-Lichtenberg, Heinrich von: Snežnik in
schonburški vladarji. Zgodovina gospostva Snežnik na
Kranjskem. Prevedel Jože Sterle. Postojna 1998.
Schumi, Franz: Urkunden und Regestenbuch des Herzogtums
Krain, I—II. Laibach 1882-1887.
Scopoli, Giovanni Antonio: Entomologia Carniolica.
Vindobonae 1763.
Seidl, Ferdinand: Cerkniško jezero. Kritična ocena
Žirovnikove knjige. - Ljubljanski zvon, 19 (1899), str.
638-640, 697-703; ponatis v: Janez Šumrada, Spremna
beseda, Cerknica 1991, str. 21-35.
Shaw, Trevor: Foreign travellers in the Slovene Karst 1486-
1900. Ljubljana 2008.
Skoberne, Peter: O rastlinstvu Cerkniškega jezera. - V:
Vekoslav Kebe: Presihajoče Cerkniško jezero: čudež
kraške narave. Dolenje Jezero 2001, str. 32 (slike),
33-35.
Skoberne, Peter: O varstvu Cerkniškega jezera. - Jezero, ki
izginja. Ljubljana 2002, str. 259-262.
Skoberne, Peter: O slavi Cerkniškega jezera. Skrivnostno
presihanje. O varstvu Cerkniškega jezera. - V: Andreja
Peklaj, Cerkniško jezero. Mengeš 1994, str. 14-18.
Skubic, Anton: Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine.
Buenos Aires 1976.
Slabe, Marijan: Cerknica. Maribor 1981.
Slabe, Marijan: O starejših upodobitvah Cerknice. -
Notranjski listi, 3 (1986), str. 181-194.
Slomšek, Anton Martin: Knjiga njegovih misli in življenja.
Zbral in uredil Tine Debeljak. Ljubljana 1939.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, I-V. Ljubljana 1970—
1991; ponatis v enem zvezku 2000.
Slovenski biografski leksikon, I-IV. Ljubljana 1925-1991.
Smole, Majda: Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana
1982.
Smole, Majda: Vicedomski urad za Kranjsko, 13. stol.-1747:
4. del, Cerkvene zadeve, Lit. L; 5. del: Cerkvene zadeve,
Lit. M-R; 6. del, Cerkvene zadeve, Lit. S-Z. Ljubljana
1994, 1995, 1997.
Smrekar, Aleš: Gospodarski načrti in posegi. - Jezero, ki
izginja. Ljubljana 2002, str. 276-287.
Snoj, Marko: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih
imen. Ljubljana 2009.
Steinberg, Franz Anton von: Griindliche Nachricht von
dem in dem Inner-Crain gelegenen Czirknitzer See ...
Laybach 1758; ponatis: Ljubljana 1970.
Steinberg, Franz Anton von: Griindliche Nachricht von dem
in Inner-Crain liegenden Czirknizer-See ... Gratz 1761.
Steska, Viktor: Dolničaijeva kronika. - Izvestja muzejskega
društva za Kranjsko, 11 (1901), str. 18-32, 69-98,
141-186.
Striedter-Temps, Hildegard: Deutsche Lehnworter im
slovenischen. Wiesbaden 1963.
Sveti Ciprijan nam govori iz svojih del. Po prevodu Franca
Ksaverja Lukmana pripravil Janez Kebe. Koper 2006.
Svetličič: Fran: Cerkniško jezero. (Pesem - po ljudski
povesti.) - Slovenski glasnik, 8 (1862), str. 41-43.
Šega, Vinko: Dano tisto uro. Ljubljana 2008.
Šercelj, Alojz: Paleovegetacijske raziskave sedimentov
Cerkniškega jezera. -Acta Carsologica, 6 (1974), št. 16,
str. 233-240.
Šerceu, Alojz: Palinološke raziskave Cerkniškega jezera.
- Tretji mednarodni mladinski raziskovalni tabor.
Cerknica 1969, str. 69-71.
Šere, Dare: Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji,
1983-2008. - Scopolia, suppl., 4 (2009), str. 111-174.
Šere, Dare: Ptiči Cerkniškega jezera. - V: Vekoslav Kebe,
Presihajoče Cerkniško jezero: čudež kraške narave.
Dolenje Jezero 2001, str. 31 (slike), 36-37.
Šerko, Alfred ml.: Barvanje ponikalnic v Sloveniji. -
Geografski vestnik, 18 (1946), str. 125-139.
Škerbec, Matija: Šenčurski dogodki. Kranj 1937.
Šumrada, Janez (et. Milan Škrabec, Marjan Slabe): Dežela
ob Cerkniškem jezeru. Cerknica 1990.
Šumrada, Janez: Gospodarske posledice turških vpadov na
Kras do tridesetih let 16. stoletja. - Družbena in kulturna
podoba slovenske reformacije. Ljubljana 1986, str. 17-25.
Šumrada, Janez (ur.): Spremna beseda, opombe, recenzija
Zirovnikove knjige, slovenski opisi Cerkniškega jezera s
konca 18. in iz 19. stoletja. Dodatni zvežčič k ponatisu
knjige: Jožef Žirovnik, Cerkniško jezero, Cerknica 1991.
Šumrada, Janez: Šteberški in njihova posest v srednjem
veku. - Notranjski listi, 3 (1986), str. 47-60.
Šuštar, Branko: Pregled zadružništva na Cerkniškem do
leta 1945. - Notranjski listi, 3 (1986), str. 99-118.
Tavžeu, Franc: Jez je vzdržal, voda pa je odtekla! - Brestov
obzornik, 3 (1969), št. 26.
Telefonski imenik Slovenije. Ljubljana 1993.
Trstenjak, Anton: Ko bi še enkrat živel. Celje 1986.
Udovč, Frank: Ribolov in osuševanje Cerkniškega jezera. -
Glas naroda, No. 074. Thursday, March 30, 1933.
Umek, Ema: Ribištvo in ribolov. - Gospodarska in družbena
zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, 1. zve­
zek: Agrarno gospodarstvo. Ljubljana 1970, str. 495-520.
Urleb, Mehtilda: Cerknica in okolica v davnini. - Notranjski
listi, 2 (1981), str. 179-194.
Valentinčič, Vlado: Steklarni na Notranjskem Javorniku. -
Kronika, 3 (1955), str. 87-93.
Valvasor, Johann Weichard: Die Ehre des Hetzogthums
Crain, I-XV. Laibach - Niirnberg 1689.
Valvasorjevo berilo. Prevedel in uredil Mirko Rupel.
Ljubljana 1969.
Verne, Mihael: Potovanje po nekaterih jugo-slavenskih
krajih. - Novice kmetijskih, rokodelnih in narodskih
reči, 10 (1852), 20 pisem - v nadaljevanjih od št. 32 do
51, od str. 126 do 203.
Vilfan, Sergij: Agrarna premoženjska razmerja. -
Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev,
Zgodovina agrarnih panog, 2. zvezek: Družbena
razmerja in gibanja. Ljubljana 1980, str. 403-479.
 Tiskani viri in literatura 747

Vilfan, Sergij: Pravna zgodovina Slovencev. Od naselitve do
zloma stare Jugoslavije. Ljubljana 1961; ponatis 1996.
Vodnik, Valentin: Popissuvanje krajnske deshele. - Velika
pratika ali kalender sa tu lejtu 1795 (brez paginacije). -
Ponatis v: Janez Sumrada, Cerknica 1991, str. 37.
Wiesthaler, Fran: Latinsko-slovenski slovar, I-VI. Ljubljana
1993-2007.
Winner, Irene: A Slovenian Village. Žerovnica. Providence
1971.
Zgodovina Cerkve na Slovenskem. Celje 1991.
Zupan, Gojko - Ferenc, Mitja - Dolinar, France M.: Cerkve
na Kočevskem nekoč in danes. Kočevje 1993.
Žirovnik, Jožef: Cerkniško jezero, Ljubljana 1898.
Faksimilirani ponatis: Cerknica 1991. Prim.
dodatni zvežčič: Spremna beseda, opombe, recenzija
Žirovnikove knjige, slovenski opisi Cerkniškega jezera
s konca 18. in 19. stoletja, sestavil Janez Sumrada,
Cerknica 1991.
Žižek, Dušanka: Toku je blu na Cerkniškem. Cerknica 2001.
www.cae-udba.net. CAE (Centralna Aktivna Evidenca),
zbirna evidenca Republiškega sekretariata za notranje
zadeve Socialistične republike Slovenije.

ČASOPISI IN REVIJE
Acta Carsologica Notranjski listi
Acta ecclesiastica Sloveniae Novice gospodarske, obertniške in narodne
Archiv fur Heimatkunde Novice kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči
Argo Novice gospodarske, obertnijske in narodske
Brestov obzornik Kmetijske in rokodelske novice
Delo Obrh. Javno glasilo občine Loška dolina
Demokracija Oznanila župnije Grahovo
Dnevnik Prenova v duhu
Domoljub Ribič
Družina Scopolia
Geografski vestnik Slovenec
Glas naroda (časopis ameriških delavcev) Slovenski glasnik
Glasilo KSKjednote (Ameriška podporna jednota) Slovenski narod
Izvestija Muzejskega društva za Kranjsko Slovenski poročevalec
Kronika slovenskih mest Tovariš
Laibacher Diozesanblatt Učiteljski tovarš
Laibacher Zeitung Vestnik križniškega reda
Ljubljanski škofijski list Vrtec
Ljubljanski zvon Zaveza
Mittheilungen des Musealvereines fur Krain Zgodnja danica
Mittheilungen des Historischen Vereins fur Krain Zgodovinski časopis

Okrajšave in kratice
AADJ Arhiv agrarnih upravičencev Dolenje Jezero (1911-2001)
AADJ-90 Arhiv agrarnih upravičencev Dolenje Jezero iz novejšega časa
AS Arhiv Republike Slovenije
AS, Vic. (urad) Arhiv vicedomskega urada za Kranjsko v Arhivu Republike Slovenije
BSJ Besedišče slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki
CKSL Centralna kartoteka slovenskih listin
CZ Cankarjeva založba
DZS Državna založba Slovenije
F kataster Franciscejski kataster
HHStA Haus-, Hof- und Staatsarchiv na Dunaju
IMD Izvestija Muzejskega društva za Kranjsko
J kataster Jožefinski kataster
KAL Kapiteljski arhiv Ljubljana
Kronika Kronika slovenskih mest
MHVK Mittheilungen des Historischen Vereins fur Krain
MMK Mrliška matična knjiga
MMVK Mitteilungen des Musealvereines fur Krain
NL Notranjski listi
Novice Novice kmetijskih, rokodelskih in narodnih reči
NS nova series (nova vrsta)
NŠAL Nadškofijski arhiv Ljubljana
PGD Prostovoljno gasilsko društvo
PMK Poročna matična knjiga
RMK Rojstna matična knjiga
SBL Slovenski biografski leksikon
SSKJ Slovar slovenskega knjižnega jezika
T kataster Terezijanski kataster
ŽA Župnijski arhiv
748

Kazalo priimkov v sestavku Osebna imena-priimki v naseljih okoli Cerkniškega

jezera in domačih imen iz sestavka Kraji in zanimivosti v VI. poglavju

Abler 629 Benko 622 Butkovič 239 Dovjakovi 253 Gornji Jožljevi 520
Ablerjevi 565 Benkovič 622 Cajboh 485,591,628 Dragar 270 Gorše 620
Adamovi 471 Berkin 628 Cajner 621 Dragolič 321 Goršič 620
Albrehtovi 253 Bernard 620 Caserman 269,271,429,621 Drašcovi 245 Grabeljnik 468
Ambrožič 624 Bernard 629 Cekoči 541 Drašec 322 Grabnarjevi 477
Andrejc 304,368 Bernardi 620 Cengel 627 Drašler 257,627 Gradišar 622
Andretovi 451 Bernardini 620 Cesarjevi 529 Drašlerjev France 285 Grah 622
Andrijan 630 Berne 620 Ciba 627 Drašlerjevi 627 Grajš 631
Antonovi 518 Bernot 620 Ciber 631 Drenik 622,625 Grbci 629
Antonovi Kebeči 419 Bevčič 625 Cibkovi 296,380,381,382 Drobnič 629 Grebencovi 248
Anžek 525 Biper 630 Cibov Anton 355 Durak 630 Gregar 620
Anžetovi 529,560,565 Bizar 629 Cigan 629 Ere 623 Gregorač 620
Anžkovi 601 Bizlovi 243,280 Cikoči 374 Eržen 630 Gregorc 620
Anžlinovi 337,627 Blaževi 255 Ciligoj 622 Farbarjev Anton 346 Gregorci 518,628
Arharjevi 309 Blažič 283,416,481,626,628 Cimerman 621 Farbarjevi 273,358,369 Gregorčič 620
Artač 629 Blažičevi 628 Cinglovi 260 Fatuda 628 Gregorič 620,626
Bacel 628 Boček 621 Cinglovi 627 Fatudov Gregor 337 Gregorin 620
Bajc 627 Boček 243,303 Cokler 622 Fatudovi 355,362,628 Gregorinčič 620
Bajček 239 Bogateč 624 Cucel 631 Fila 620 Gregorjevi 381
Bajčkovi 627 Bokal 627 Cumlovi 249 Filej 620 Gregorka 620
Bajtarjevi 341,377,378,496 Bokal 255,261 Cvet 630 Fili 620 Gregurč 628
Balančuč 621,627 Bokalovi 627 Čebavsovi 335,569 Filipan 620 Grgič 620
Balčuč 627 Bolčar 621 Čebranc 625,631 Filipčič 629 Grginčič 620
Baltič 630 Bolčin 621 Čednikovi 604 Filipec 620 Gričarjevi 590
Baragovi 499 Bolta 621 Čelesnikovi 487 Filipič 620 Grl 624
Barbeč 243,272 Boltar 621 Čenčar 630 Filipovič 620 Grličevi 350,373
Baricelo 629 Bolte 621 Čenčur 301 Francetovi 244,259 Grmek 624
Bašnik 622 Boltin 621 Černuga 625 Francetovi Kebeči 421 Grudnovi 253
Bašteči 405 Bonač 622 Češenjcovi 510 Funda 495 Grzej 620
Baštetovi 548 Bonča 622 Čope 626,628 Furlan 304,314 Grzinčič 620
Baštkovi 415,561 Bončina 622 Čopetovi 358,407 Furlanovi 322 Grže 620
Bauman 318 Bone 622 Črnugelj 625 Gal 621 Gržina 620
Bavčar 621 Bonšek 622 Čuda 631 Galetovi 621 Gržinčič 620
Bavdek 306 Bonšjak 622 Čuk 630 Gašperjevi 425,499 Guštin 626
Bazizelj 626 Boštjančič 629 Čumlovi 526 Gašperuc 549 Hafner 624
Bebar 621 Bovšč 628 Čutara 624 Gaušek 631 Haiber 620
Bečaj 621 Bovščevi 474 Debevc 622 Gerbec 284,631 Haleb 620
Bečajevi 336,381 Bovščevi 628 Debevči 406,514 Gerbič 310 Harer 630
Bede 622 Bramor 621 Dedina 629 Gerl 624 Hitaj 322
Beden 622 Branisel 290,383,625 Dednikar 629 Gerlovi 512 Hlad 630
Bedenčič 622 Branislovi 334,359 Deželovi 564 Gerže 620 Hlepan 620
Bedene 622 Brecelj 625 Ditrih 620 Glavinc 606 Hlepin 620
Bedenek 622 Brejšči 344,424 Dobrajc 620 Glažar 630 Hlepinov Mlin 527
Bedenik 622 Brence 292 Dobravič 621 Glinšek 630 Hrblanovi 592
Bedenk 622 Brinarjev Lovre 606 Dolenji Jožljevi 517 Gnjezda 630 Hren 255,384
Begš 340,349,627 Brinarjevi 274,283,345,596 Dolenji Kotni 441 Godec 629 Hrenov Malen 269
Bellovi 501 Brinovcovi 533 Dolenji Kotnikovi 438 Godeša 628 Hribar 525,620,622,625
Benaljo 630 Brkin 286,429 Dolenji Kovačevi 251 Godeševi 404,603 Hribarjevi 586,593
Benčan 622 Brkinovi 628 Dolenji Lunkovi 599 Godič 622 Hrobat 264
Benčič 622 Brnard 620 Dolgan 499 Gogala 281 Hruškarjevi 500
Benčina 622,628 Brne 620 Dolnji Babčevi 602 Golba 630 Hrvat 624
Benčinovi 493,628 Brodeč 630 Dolnji Kanteč 484 Gorič 624 Huter 620
Benda 622 Bud 626,628 Dolnji Teličevi 589 Gorjanc 629 llija 630
Benedetič 622 Budovi 418 Domjanovi 284 Gorjup 287 Ipavc 257
Benedičič 622 Bukvič 621 Dornberg 622 Gornik 549,629 Istenič 570
Benedik 622 Bunder 628 Dovič 625 Gornikovi 378,490,592 Jagenški 252,376,560
Benedikt 622 Bundrovi 410 Dovičevi 261,298,477,499,600 Gornji Andrijaževi 443 Jagodic 620
Benetovi 541 Butala 630 Dovjak 630 Gornji Babčevi 597 Jaklič 623
 Kazalo priimkov in domačih imen 749
Jaklin 623 Juretovi 414 Koren 629 Lavran 623 Lubec 622
Jakobčič 623 Jurka 624 Korenovi 583 Lavre 623,624 Luci 630
Jakobe 623 Jurkec 624 Korletovi 506 Lavreč 626 Lukač 623
Jakobec 623 Jurkov Malen 271 Korobičenovi 536 Lavrenčič 270,623,624 Lukas 623
Jakobin 623 Jurkovič 624 Koroščevi 403,406 Lavrenko 623,624 Lukcovi 536
Jakomin 623 Jurman 624 Korošči 492 Lavrič 623 Lukek 623
Jakopec 623 Jurščevi 506 Korošec 622 Lavričevi 443 Lukič 623
Jakopič 623 Jurše 624 Korošič 623 Lavrinšek 623,624 Lukman 623,625
Jakopin 623 Juršič 624 Kosmač 621 Lavriša 623,624 Lukmančič 622
Jakopovi 522 Juršin 624 Kosovi 246,382 Lavtižar 621 Lukovcovi 555
Jakoš 623 Kacula 620 Košmrl 626 Lazovi 498 Lukovi 487,586
Jakše 623 Kalčič 624 Kotni 314,505 Lebar 621 Lukovšek 623
Jakšič 623 Kancijan 620 Kotnik 623 Legat 629 Lukša 623
Janežič 628 Kandare 630 Kovač 500 Lekinovi 341 Lukše 623
Janko 489,621 Kandaretovi 545 Kovačevi 380,469,536,543,603 Lekšan 623 Lukšič 623
Janžič 623 Kante 628 Kovačič 622 Lekšanovi 555 Lunka 626
Japcovi 356 Kanteči 628 Kovšca 259,270 Lekše 623,631 Lunkovi 342,590,598,606
Jemc 549 Kaparjevi 537 Krabat 625 Lekšovi 499 Lužnik 624
Jemec 595,625 Kapš 623 Krajc 473 Lenček 630 Maček 622
Jene 625 Kastelic 625 Krajec 625 Lenčkovi 532 Mahne 625
Jenči 581 Kastelin 307 Krajnči 447 Lenkec 630 Mahnetovi 519
Jerala 624 Kaščeni 432,433 Krajnik 622 Lepi 620 Maje 623
Jeralič 624 Kavrl 624 Kralj 318 Lešnjak 622 Majerjevi 602
Jeran 624 Kavžarjevi 547,581 Kramar 627 Levar 500,621,626 Makše 626
Jeranko 624 Kebbe 623 Kramarjevi 269,276 Levčevi 520 Malenški 363
Jeraša 624 Kebe 240,282,623,625,631 Krapenc 631 Levstek 287 Malenški Jože 374
Jere 622-625 Kebeč 624 Kraševec 600,622 Levštek 626 Malg 624
Jeretič 624 Kerne 622 Kravanja 249,251 Linga 620 Malgovi 347,627
Jeretina 624 Kete 312 Kreča 620 Lingo 621 Malik 624
Jerič 622,630 Kibe 624 Kremenčič 622 Lingov France 372 Malnar 313,626
Jeriha 624 Klammer 339,346 Kristan 620,625,631 Lingovi 360,472,627 Malnarčkovi 524
Jerin 624 Klančar 622 Krištoflič 630 Lipe 620 Malnarjevi 261,511,540
Jerina 289,624 Klčarjevi 597 Križaj 630 Lipec 620,624 Maričič 622
Jerine 624 Klemen 297 Križe 624 Lipej 620 Marinčič 621
Jeriša 624 Klemenovi 627 Križman 620 Lipovec 620 Markcovi 374,408,422,498
Jerkič 622 Klementin 627 Krkotovi 521,579 Lipovšek 620 Markec 495
Jerko 622 Klobčar 242,258 Krstinček 262 Lipše 620 Marko 621,627
Jerkovič 622 Kobe 623 Krumpel 631 Lisec 621 Markovi 354,537,628
Jernejčkovi 474 Kobec 624 Krušeč 622 Ljubič 622 Maront 316
Jernekovi 347 Kobej 623 Krvavcavi 381 Logačanovi 352 Martinčič 293,303,625
Jeram 622 Kobend 625 Krznar 245 Logar 272,300,630 Martinčičevi 557
Jeromelj 622 Kobendovi 469 Krznarjev Anton 322 Lombard 625 Martinovcovi 479
Jeromen 622 Kobetič 623 Krznarjevi 301 Lombardovi 468,490,628 Martinovi 244,275,559
Jerončič 622 Kobi 623 Kržan 620 Lončar 367 Martinšči 338
Jeronel 622 Koc 623 Krže 620 Lončar 624,628,631 Matevževi Kebeči 412
Jeršan 624 Kocavzovi 440 Kržič 620 Lončarjevi 513,527 Matevžkovi 496,540
Jerše 624 Koce 623 Kržina 620 Lovko 623,624 Matičkovi 300,315
Jeršič 624 Koci 623 Kržiščarjevi 561 Lovkotovi 250 Matjaž 473
Jeršin 624,628 Kocijan 623 Kunč 627 LovranovJože 378 Matjon 630
Jeršinovec 624 Kocijančič 623 Kunčevi 240,255,277,303,316, Lovranovi 342,624 Matko 621,630
Jeršinovi 554 Kocjan 623 373,381 Lovre 623,624 Matovževi 501
Jorka 624 Kocjane 623 Kundrovi 306,317 Lovrenčič 623,624 Matovžin 300
Jorkec 624 Kocjančič 623,630 Kunšič 620,627 Lovrenščak 623,624 Maver 240
Joštovi 604 Kocjanec 623 Kunštkovi 492 Lovretovi 381 Mavko 623
Jožefovi 534 Kočevar 623,625 Kuntel 630 Lovrič 624 Mazej 311
Jožetovi 449 Kodrca 626 Kuret 630 Lovričevi 470 Mazi 316
Jožkovi 279,524 Kokal 624 Kuskovi 310 Lovričkovi 411,626 Mebak 629
Jurak 624 Kokel 621 Kušlan 624 Lovriha 623,624 Meden 498
Jurančič 624 Kokolj 624 Kuteževi 567 Lovrin 623,624 Medenovi 274,341
Jurca 624 Konjedic 281 Kuzman 620 Lovrinc 623,624 Medved 631
Jurčič 624 Konte 625 Lagovi 292 Lovrkovi 363 Mehletovi 569
Jurčkov Tabor 308 Kontel 625 Lah 622 Lovša 623,624 Mehonovi 423,542,567
Jurčkovi 308 Kontelovi 532 Lampič 500 Lovše 623,624 Mekavcovi 439
Jure 625,631 Koprivc 261 Lančman 285 Lovšin 623,624 Mekavčevi 576
Juretič 624 Kopše 623 Landovcovi 577 Lovšina 623,624 Mekše 626
Juretov Jakob 433 Korče 272 Lavrač 623,624 Ložanovi 258 Mele 336,626
750 Kazalo priimkov in domačih imen

Melec 626 Mohar 624 Pangretič 624 Pocin 628 Rataj 623
Meletovi 564 Mohorič 621,624 Pangretovi 437,624 PocinovLuka 274 Ravnjan 622
Menko 622 Mozetič 264 Pangrič 624 Pocinovi 256,260,408,627 Ravsa 630
Merganovi 416,606 Mramorjevi 448 Pankracij 624 Poderin 630 Ravšelj 624
Mervec 630 Muha 622,629 Pankračič 624 Pogačnik 293 Razdrehovi 345,530
Mesojedec 287 Muhovi 583 Paradiž 321 Pograc 624 Razdrih 625
Mestkov Tine 432 Mule 629 Pavček 624 Pogrčin 624 Razrehovi 627
Mestkovi 425,535 Mulcovi 428 Pavčič 624 Poladin 626,631 Ražem 625
MešatovJože 380 Nagode 549 Pavko 624 Poladinovi 445 Recelj 622
Mešatovi 354,378 Naredovi 278 Pavletič 624 Polikanec 631 Rejzdrih 621,627
Meše 621 Narkuš 630 Pavlic 627 Pongračič 624 Rep 623
Mešek 621 Nečehovin 621 Pavlica 624 Pongrašič 624 Repanšek 623
Mežnar 265 Nikolič 626 Pavlicovi 350,359,627 Pongre 624 Repar 622,623
Mežnarčkovi 242,322,524 Niic 629 Pavlič 624 Ponikvar 622 Reparjevi 623
Mežnarjevi 357,358,494,522, Novak 623,624 Pavličkovi 539 Ponikvarjevi 416,447 Repe 623
548,562,591 Novakovi 344 Pavliha 624 Popek 630 Repež 623
Mihač 621 Obadovi 532 Pavlin 367 Popkovi 373 Repežič 623
Mihaleč 628 Oberstnjak 631 Pavlin 624 Porok 631 Repič 623
Mihalič 621 Obreza 625 Pavline 624 Porokovi 504 Repina 623
Mihavi 364 Ocepek 266 Pavlinič 624 Poticin 627 Repinc 623
Mihcavi 366 Ocepek 621 Pavlov Anton 376 Potiš 620 Repinec 623
Mihcovi 627 Oglar 302,314 Pavlovčič 624,627 Potočnik 299 Repovž 623
Mihčič 625 Ogrinc 499 Pavlovec 624 Pouletovi 430 Repše 623
Mihel 621,627 Ogrincevi 486 Pavlovi 351,627 Povše 622 Resinovič 500
Mihelač 621 Okoliš 626 Pavlovič 624 Povše 624 Resuša 630
Mihelak 621 Olar 316,320 Pavša 624 Poznič 630 Rezini 241
Mihelčič 621 Olarjevi 533 Pavše 624 Prah 321 Reže 625
Mihelič 621 Oliban 620 Pavšek 624 Presnik 620 Režek 625
Mihelin 621 Olifčič 620 Pavšič 624 Pri Fužini 497 Režen 625
Miheljnovi 265 Olip 620 Pavšin 624 Pri Ta Starih 485 Režonja 625
Mihevc 322 Olipan 620 Pecelj 627 PriŽučih 379 Režun 625
Mihevc 621 Olipic 620 Pečkaj 570 Primar 625 Ribčevi 353,360
Mihlač 479,628 01 kov 299 Pelan 466,494 Primc 625 Ribčkovi 298,348,544
Mihovi 544,558 Omahar 311 Pelanovi 486 Primčič 625 Ribenčanovi 247,276
Mikavči 521 Onušič 501 Perčič 620 Primec 625 Risovi 323
Mikec 626 Opeka 621,626 Perič 620 Primic 625 Rjavčkovi 452
Mikel 626 Opekovi 596 Perko 620 Primon 625 Robak 621
Mikelj 626 Oraš 625 Perkus 498 Primoščevi 308 Robek 626
Miklavc 626 Oraž 625 Perme 625 Primožič 625 Robič 631
Miklavčič 626 Oraže 625 Permoser 320 Primožičevi 569 Rode 630
Miklavec 626 Oražem 625 Pernat 620 Primožkovi 500 Rojc 628
Miklavič 626 Oražen 625 Perne 620 Primšar 243 Rok 626
Miklavžič 626 Orož 625 Pernič 620 Primšar pri Svetem Roku 302 Ronko 321
Miklavžin 626 Orožen 625 Pernuš 620 Primšarjevi 274,343,370 Ropač 623
Miklavžina 626 Orožim 625 Peršak 620 Primus 625 Rope 623
Miklič 626 Osilničar 624 Perše 620 Primuš 625 Ropič 623
Miklošič 626 Osmak 625 Peršek 620 Primužič 625 Rotovi 452,491,512
Mikolič 626 Ostanek 319 Peršič 620 Princi 625 Rožanc 622,625
Mikš 626 Ostankovi 320 Peršin 620 Prinčič 625 Rožanči 479
Mikša 626 Ošabnik 626,630 Peršina 620 Prislande 620 Rože 625
Mikše 626 Oštir 303 Petelin 622 Pristave 630 Rožej 625
Mikšič 625,626 Oštirjevi 441 Peterlin 626,628 Pronk 630 Roženta 286,375,624,628
Mikulin 626 Otočanovi 376 Petričevi 346,541,568 Prša 620 Rožentovi 404
Mikuš 626 Otoničar 621,625 Petričkovi 432 Prše 620 Rožič 625
Mikuž 626 Ozemčovi 523,628 Petrinovi 444 Pršina 620 Rožman 293,625
Milavec 375,622 Ozemčovi 515 Petrovi 498 Pručevi 627 Rujcovi 534,628
Miščevi 547 Ozime 628 Petrus 620 Prudič 370,621 Runčevi 315,627
Mišec 621 Pac 630 Pikalik 622 Pruner 630 Rundič 627
Mišič 621 Pajk 622 Piltavar 281 Prunk 621,624 Runko 622
Mišjak 621 Pakiž 626 Pipan 620 Prusnik 628 Runovc 622
Miško 621 Palčič 548,549 Pirc 620 Prusnikovi 526,628 Runovec 622
Mlač 630 Pangerc 624 Pirih 629 Rabič 626 Rupe 623
Mlakar 620,622 Pangerčič 624 Pirkovič 620 Radovčen 267 Rupel 621,623
Mlinar 384,626 Pangeršek 624 Pirmanovi 500 Rakovcovi 531 Rupič 623
Mlinarjevi 356,380 Pangrac 624 Piskovi 276,277,523,535 Rakovec 273,312 Rupnik 623
Modec 622 Pangracij 624 Pišk 625 Rape 623 Rus 628
Modic 498,622 Pangre 624 Piškurjevi 588 Rapovž 623 Rutar 296,629
 Kazalo priimkov in domačih imen 751
Rutarjevi 578 Šemacovi 539 Štefec 621 Tomše 624 Vrag 628
S Konca Markec 430 Šeme 626 Štefek 481 Tomšej 624 Vragovi 440
Samec 259 Šemeč 373 Štefetovi 365,621 Tomšič 624 Vragovi 628
Samsa 631 Semetovi 431 Štefic 621 Tončkovi 305 Vrban 625
Schmid 621 Šemičevi 349,354,628 Štefin 621 Tonkovi 282 Vrbe 625
Schuster 621 Šemlaj 304 Štefinovi 476,480,483 Trantar 272 Vrbec 258,289
Sekira 626,628 Šemon 628 Štefko 621 Tratnik 340 Vrbič 625
Sem 626 Šemonovi 489,628 Štefuč 621,627 Tratnikovi 545 Vrdjanovi 241,403,411,413,
Seme 626 Šenk 626 Štefulj 621 Trebči 245,627 424
Semič 624,626 Šentek na Peščenku 263 Štefulja 621 Trebeč 317 Widmar 625
Sernel 621 Šentkovi 246,542,627 Štenta 547 Trepek 265 Zadnik 631
Sežon 627 Šerko 268 Štentovi 262,604 Truden 451,622 Zajcovi 278,381
Sežonovi 291,627 Šerkotova žaga 297 Štepec 621 Trušar 621,627 Zajčkovi 263
Simčič 626 Šilcovi 538 Štepic 621 Tsovi 477,585,628 Zalar 478,498,622
Simec 626 Šileč 622 Štok 630 Tsuta 628 Za les 622
Simič 626 Šime 624 Štor 622 Tumcovi 283,536 Zaverhavec 630
Simičak 278 Šime 626 Štradjot 624 Tumči 586 Zavrlovi 489
Simončič 626 Šimec 626 Štrlikar 484,628 Tumči 629 Zbašnik 622
Simonič 626 Šimenc 626 Štrukelj 622 Turkovi 298,547 Zgonc 258,313
Simonšek 626 Šimic 620,626 Štrukljevi 318 Udovč 629 Zgoncovi 293
Sinčič 622 Šimic 628 Šulc 625 Ule 620 Zgončkovi 470
Sitar 622 Šimon 626 Šume 626 Uleči 371,442,480,511,519, Zgonec 622
Skalčič 621 Širca 631 Šuštarjevi 499,517 596 Zgorenji 620
Skircovi 417 Škerbec 630 Šutra 620 Ulepič 620 Zgornji Grbči 585
Skirovi 427 Škerjanc 308 Švagan 602,626 Unger 620 Zgornji Gregorči 482
Skočaj 625 Škerjanc 630 Švaganovi 605 Urbanc 625 Zgornji Hribar 514
Skok 626 Šklempovi 302 Švajnek 624,626,629 UrbancovTabor 323 Zgornji Kanteč 484
Skorsa 624 Škobnik 629 Švanka 620 Urbančič 625 Zgornji Nivč 605
Skukovi 251 Škobole 629 Švelcovi 280,337,339,364 Urbanija 625 Zgornji Teličevi 589
Slabe 279 Škrabec 622 Ta Bogati Kebeči 427 Urbanovi 409,444,503 Zidar 290
Sluga 625 Škrl 625 Ta Dolanji 502 Urbanovi na Peščenku 319 Zidarjevi 356
Smerdu 470 Škulj 487 Ta Gorenji 556 Urbas 621 Ziherle 317
Smole 620 Šlikar 484,628 Ta Kotni 567 Urbasovi 471 Zimcovi 246,266
Smukcavi 284 Šloser 629 Ta Srednji Kebeči 419 Urbič 625 Zlatiš 620
Smukcovi 244 Šme 626 Ta Stari Lončar 516 Urbiha 625,626 Znoječ 626
Spodnji Grbči 582 Šmon 626 Ta Zgorenji Urhovi 452 Urbinc 625 Zobec 620
Spodnji Gregorči 482 Šot 624 Tavel 301 Urbkovi 519,525 Zogarjevi 453,496
Spodnji Nivči 579 Špajn 546 Tavs 630 Urhovi 446,453 Zotler 264
Spodnji Tamšičevi 475 Špajni 363,415 Tavzlovi 506 Uscuvi 467 Zrimšek 264,280,361
Srebernak 269,621,631 Špančkovi 483 Tavzelj 622 Usenik 622 Zupanc 624
Starc 631 Šparemblek 625 Tavžljevi 254 Usnjarjevi 256 Žagar 620,623
Starči 445 Špeh 622 Tavžlovi 291 Vardjan 302,627 Žajfar 305
Starec 626 Špehar 372,622 Tegl 625 Vavčar 621 Žerulanovi 357
Stebrcovi 308 Špehek 622 Tehincovi 516,594 Vavtižar 621 Žitko 267
Stebrovi 499 Šperucovi 341 Tekavc 367 Vele 620 Žitnik 623
Stepančič 621 Špicelj 624,627 Tekavcovi 248 Veleb 620 Živči 587
Stepinac 621 Špikarjevi 451 Tekavči 523 Velep 620 Žlebarjevi 312,342,369
Stepinc 621 Špilar 488 Telič 626 Velepec 620 Žmuc 622
Sterlekar 628 Špilarjevi 475 Teličevi 449,452,504,582 Velepič 620 Žnidaršič 625
Sterletovi 376 Špolar 625 Tenkovi 488 Verban 625 Žohta 628
Stražišar 382 Šporer 625 Tinetovi 352,433 Verbančič 625 Žohta 362,382
Stražišarjevi 379,566 Šraj 625 Tokavški 620 Verbec 624,625 Žuč 627
Strev 630 Šrangarjevi 295 Tom 624 Verbič 625 Žuči 351,621
Strgarjevi 377 Štajer 306 Toman 624 Verbič 625 Žumer 254,288
Stricovi 561,580 Štancar 321 Tomazin 624 Verbinc 625 Žumrov kot 254
Stržaj 627 Štebe 621 Tomaževi 433,451,467,515 Vesel 625 Župajni 437
Suhadolnik 624 Štebej 621 Tomažič 624,630 Veselovi 576 Župan 620,622,624
Susman 499 Štebih 621 Tomažin 624 Vidmar 620,624 Župančič 624
Susmanovi 535 Šteblaj 621 Tomažinič 624 Vipave 624 Županovi 450
Svet 382,384,629 Štecnarjevi 588 Tomažkov Janez 347 Vipavec 620,627 Žurga 625
Svetec 620 Štef 621 Tomc 624 Virtovi 500
Svetovi 336,352,369,371,566 Štefacovi 581 Tome 624 Vivodovi 266
Šajn 277 Štefane 621 Tomec 624,629 Volar 627
Šante 627 Štefančič 621 Tominc 624 Volarjevi 496,627
Šega 307 Štefanec 621 Tominec 624 Volta 621
Šegec 630 Štefanič 621 Tominšek 624 Vončina 622
Šegovi 478,498,522,590,591 Štefe 371,621 Tomlje 624 Vovk 286
752
Adamovo (o. Velike Lašče) 284,296
Ajdovščina 211,239,307
Aleksandrija 255
Andol (žup. Sv. Gregor) 288
Andrejče 475,621
Babna Polica 318,513,537,623,651
Babno Polje 434,438,441,471,479,
491,499,583,638,639,657,696,
714,715,723,736
Barcelona 222
Bazli (žup. Prezid) 498
Bečaji 621
Begunje na Gorenjskem 281,288
Begunje pri Cerknici 86,212,220,236,
239,244,249,254,257,261,273,
282,283,284,286,292,296,297,
299,303,313,315,318,320,322,
338,364,367,368,370,373,377,
415.418.420.422.427.431.459,
470,488,489,531,543,547,557,
567,578,596,600,655,657
Belica (žup. Osilnica) 321
Beljak 226,500
Benetke 442
Beograd 228,229
Bezuljak 86,212,220,267,270,274,
280,285,288,291,302,308,309,
311,313,318,321,339,343,345,
349,352,355,377,407,411,412,
416,424,430,476,487,545,655
Bilpa 719,721
Bistra 26,31,56,73,86,87,109-113,
116,117,482
Blatna Brezovica 272
Blekova vas (Logatec) 293
Bločice 81,212,238,259,266,283,301,
340,355,425,441,448,458,462,
463,465,471,475,476,479,483,
484,486,489,490,497,498,503,
518,520,523,526,533,547,555,
577,578,583,598,620,625,633,
638,645,651,654,675,681
Bloke 23,62,80,81,210,243,250,253,
258,280,304,318,324,339,349,
453,459,471,483,494,511,516,
580,625,671,672,726
Bloška Polica 287,293,376,382,386,
442,455,486,498,499,506,515,
520,531,547,582,586,623,628,
681,682,685
Bočkovo 478,621
Bohinjska Bistrica 249
Bombay 51
Borovnica 252,257,271,305,315,316,
348.354.359.375.377.379.459,
500,592
Bovec 290
Breg (žup. Ribnica) 588
Brezje pri Dobrovi 341,382
Brezje 220,236,259,265,290,295,
301-304,307,339,411,422,486,
569,612,625,655
Brezovica (v Brkinih) 332
Brezovica 301,605,711
Brežice 295
Krajevno kazalo
Brje (na Vipavskem) 346
Bruselj 20
Budganja vas (Žužem.) 545
Budimpešta 230
Buenos Aires 227,230,231
Cajnarje 262,382,426,621
Carigrad 85
Celje 251,254,705
Celovec 226,320,701
Cerknica 12,14,16,17,23,26,27,
31-33,36,38,41,47,49-51,53,
56,61,63,65-71,73-80,86,88,
89,82,94,98,99,101,106,108,
113,116,120,125,197,199,202,
205,207-216,219-221,223,
230,233-325,327,328,333,
337,339-347,349,351-358,
360,363-365,367,369-378,
380-387,389-391,393,394,
396-398,400,404-407,409,
412,413,416,418,420,421,
423-425,428-433,454,455,
458,463,465,470,480,481,492,
499,500,520,522,524,528,529,
531,532,535,536,538-549,
564-568,579,586,590,591,
595,599,603,604,611-621,
623-631,638,639,641-644,
654-659,666,668,669,671,673,
680-687,696-700,702,704,
706,727,732,735,737,738
Cerkno 703
Cerkovska vas (Logatec) 299,568
Cleveland 221,257,261,263,277,282,
284,291,311,319,397,439,
548,584
Čedad 79
Čemšenik 240
Čeplje 721
Cevce (Logatec) 289,309,346,356
Čohovo 621
Črni Lazi 506
Črni Potok (V. Lašče) 577,584
Črni Vrh (nad Idrijo) 606
Črni Vrh (pri Polh. Gradcu) 350
Črnomelj 251,470,719
Dachau 249
Dane 29,48,54,76,85,349,373,381,
434,441,446,452,459,467,497,
501,503,507,515,519,525,531,
539,544,549,557,561,580,587,
588,602,623,625,657,713
Dečani 708
Dednik (žup. Rob) 499
Devin 230
Divača 295,318
Dob 253,615
Dobec 220,254,258,291,306,315,
337,482,559,655
Dobračeva (žup. Žiri) 265
Dobrepolje 211,453,528
Dobrnič 238
Dobrova 476,483
Dol pri Borovnici 359,371
Dolenja vas (žup. Cerknica) 12,13,16,
38,41,42,45,49,55,61,64,
70-72,74,80,88,89,93,115,
116,121,127,208,212,213,
219,220,241,242,244-248,
253-256,259,260,264,266,267,
270,271,274,277-281,284,286,
287,290-293,296,297-299,
301.302.304-310,313-315,
320,321,323-330,332-388,
390-394,404-407,410-412,
415,416,418,420,425,429,432,
433,450,451,465,472,479,484,
489,491,493-495,523,527,531,
537,541,543-545,549,560,564,
565,567-570,577,596,598,600,
601,612,621,624,627,630,632,
633,643,650,655,656,657,683,
686,687,695
Dolenje Jezero 11,12,19-21,25,27,
31,33,35,38,39,42,44-46,
48-51,54,55,57,61,62,64-71,
73-76,83,89-101,114,115,
122,124,126-128,193,196,206,
212,213,216,220,240,241,244,
253,255,256,258,260,262,264,
265,267,272,276-278,280,
282-285,287,292,295,297,298,
300.301.304-306,312,314,
316,321,325,333,335,337,339,
340,342,344,345,350,354,356,
357,363-365,368,369,372,
373,374,376,378,381,384-388,
390-395,396-433,436,465,
466,470,479,482,505,530,532,
535,538,539,541,542,543,544,
548,549,554,556,558,561,565,
582,591,593,603,608,612,625,
626,628,630,632-634,643,
646,647,655,656,662,666,678,
682-684,686,699,700,712,727,
730,734,736,738
Dolenje Kališče 595
Dolenje Otave 253
Dolnje Poljane 375,452,602
Daljni Vrh (žup. Prečna) 422
Domžale 320
Donačka Gora 523
Donji Miholjac (Hrv.) 545
Dornberk 270
Drage pri Metliki 240
Dramlje 221,247
Dravograd 486
Dunaj 63,80,213,220,250,256,356,
450,657,665
Duplje 461
Dvorska vas 281
Fara (Bloke) 291,501,604
Ferbežari (Trstje, Gorski kotar) 606
Frankfurt 233
Fužine (Kamnik) 500
Glina 271,313,317,321,542
Globel 430
Godešič 499,582
Godičevo 622
Gora (nad Sodražico) 496,499
Gora (Sv. Vid) 296,318
Gorači (Gorski kotar) 447,503
Gorenja Brezovica 568
Gorenja vas 250,255
Gorenje (p. Studeno) 314,321
Gorenje Brezovo 252
Gorenje Jezero 11,12,19,29,34,38,
42,44,50,54,62,68,69,76,81,
82,87,88,102,104,108,111,
115,121,194,198,202,251,303,
374,397,426,434-453,464,467,
469,483,490,504,505,507,514,
518,519,525,531,536,555,558,
577,581,582,584,591,596,597,
618,619,623,624,626,628,632,
635,643,648-651,668,682,
684-687,700
Gorenje Kališče 249
Gorenje likovnice 276
Gorenje Otave 255,320,382,421,490,
535,695
Gorica 226,338
Goričice 81,358,434,440,442,445,
447,451,452,507,508,510-512,
562,589,623,624,630
Gorje 259
Gornja Planina 285
Gornje Poljane 471,516,551,657
Gornji Grad 459
Goropeke (žup. Žiri) 284
Goršeti 719
Gotenica 719
Grad Snežnik 21,54,220,570
Gradec 20,220,297,665
Gradiška 220
Gradiško 622
Grahovo 12,16,38,42,69,81,122,210,
212,250,259,260,262,264,284,
296,298,304,316,319,336,338,
339,345,348,350,354,357-359,
362,363,364,366,367,369,372,
377,407,410,427,431,444,445,
453-501,511,513,519,522,523,
532,533,535,538-540,544,
548,567,570-572,577,578,580,
581,583,585,589,590,592,593,
595-598,600,602,604-606,
618,620,623,625,628,630,635,
638,639,641,651,652,654,681,
684,685,700,709
Grčarevec 304,322,343,559
Grčarice 310
Grebenje (žup. Sv. Gregor) 497,498
Gura nad Povirjem 332
Hiteno 359,360,498,622
Hotedršica 274,299,381,486,489
Hotična 332
Hrašče (žup. Hrenovice) 380
Hrbljani 426,622
Hrenovice 506
Hribarjevo 339,449
Hribljane (žup. Sv.Vid) 263,383,482
Hrpelje 332,500
Hrušica 213
Hruškarji 500

Hudi Kot (Pohorje) 498
Hudi Vrh (Bloke) 410,423,508,516,542
Idrija 291,320,321,425
Ig 277
Iga vas 48,434,441,442,452,547,725
Ilirska Bistrica 36,74,425,458,499
llosin pri Budejovicah 462
Ingolstadt 17
Ivanje selo 212,241,315,352,377,485,
569,655,657
Izlake 705
Jakovica 299,350,364
Jelendol 458
Jeršani 622
Jeršanovo 526
Jeršiči 428,622
Johnstovvn (ZDA) 262,323
Jurišče 442,483,506
Jurjeviča (pri Ribnici) 437,577
Kališče (žup. Velike Lašče) 487
Kamnik 500
Kastav (Hrv.) 210
Kikinda 712
Klance 347,373,383,441,445,458,
488,495,515,556,657,687
Klanec pri Komnu 322
Klenik 360,410
Knežja Lipa 721
Knežja Njiva 441,597,657,716
Kobarid 705
Koblenz 17
Koča vas 19,87,213,518,519,527,532,
533-535,574,585,592,605
Koče (žup. Slavina) 367
Kočevje 213,476
Konjski Vrh (Luče/Ljubno) 506
Koper 229
Korošče 262,622
Kostanjevica 251,615,724
Kostrivnica (Štajerska) 559
Kozarišče 49,201,369,382,438,441,
446,452,462,477,550,562,594,
657,725
Kožljek 212,244,313,315,404,406,
407,425,428,466,473,482,489,
496,520,530,536,544,548,
564-566,569,655
Krajnče 622
Kramplje 298
Kranj 243,436,705
Kranjska Gora 297,615
Kremenca (Sv. Vid) 319,354
Križišče (Sv. Vid) 371
Krtina 253
Krušče 304,622
Krvava Peč 365,381
Kržeti (žup. Gora) 549
Kurešček 726
Lastnič (o. Podčetrtek) 295
Lašče (pri Borovnici) 315,373,577
Latinje 721
Lautarji 506
Laze (Nemška Loka) 721
Laze (Planina) 258,335
Krajevno kazalo
Laze 41,43,44,81,202,209,275,337,
400,434,439,445,447,448,450,
452,454,501-507,540,543,557,
559,561,562,585,623,624,631,
635.640.683.685.687
Leskovica 238,281
Lešnjaki 262,343,516,622
Libeliče 276
Liplje pri Planini 288,299,301
Lipnica (na Štajerskem) 404
Lipovec (žup, Sodražica) 499
Lipsenj 16,19,42,44,69,81,87,249,
254,264,265,271,274,287,290,
308,309,337,376,380,381,414,
415,436,438,440,441,443,449,
452,459,463,465,472,475,477,
478,481,482,485,490,494,497,
502,507-527,531,548,558,
559,560,566,569,584-587,
589-591,593,595,599,604,
606,625,628,631,635,681,684,
685.687
Ljubljana Šiška 305
Ljubljana 20,22,50,64-67,70,75,80,
87,89,90,92,93,95,98,101,
109,198,210,213,214,222,223,
230,232,233,240,243,251,255,
257,272,294,297,307,311,312,
328,352,448,451,457,474,484,
588,638,667,704-708,712,714,
724,726
Log (Kranjska Gora) 583
Logatec 74,78,79,91,92,93-95,250,
252,253,255,258,268,272,282,
288,295,306,320,322,382,425,
474,568,570
Lokavec (na Vipavskem) 317,332
London 19,220,332,701
Loška dolina 46-49,63,76,85,99,118
Loški Potok 266,272,305,454,616
Loško 44
Lovranovo 404,477,514,597
Lož - predmestje 261
Lož 63,79,81,82,84,85,87,107-110,
112,113,118,123,198,210,215,
216,220,256,257,260,267,274,
312,317,322,333,382,439,444,
451,454,467,487,498,500,503,
505,515,517,518,525,529,557,
562,588,589,593,595,624,638,
643,651,674,722
Lužarji 477
Mahneti 220,322,338,406,567,569,
582,670
Maiano (škofija Videm) 501
Mala Loka 232
Mala Slevica 353,588,601
Mali Otok (pri Postojni) 546
Malni (žup. Planina) 337,350
MaloUbeljsko 271
Maribor 702,705
Marinčki (žup. Rob) 315
Markovec 48,251,451,517,606,624,
713,725
Marof 16,20,41,45,53,221,454,666
Marolče (žup. Sv. Gregor) 486
Martinj hrib (Logatec) 568
Martinjak 16,19,36,38,41,44,56,
74,75,220,243,255,258,261,
263,267-270,279,281,288,
294,296,297,301,303,307,308,
313,317,320,321,338,344,346,
350,351,352,354,355,363,371,
377,378,400,403,408,412,413,
415,416,423,425,432,455,467,
470,484,498,503,506,515,518,
527-550,557,561,581,587,598,
620,625,626,628,631,636,648,
654,657,661,681,683-685,699
Mašun 47
Matenja vas 261
Medvedje Brdo 265
Medvedjek (žup. V. Lašče) 470,485
Mekinje 461
Mengeš 311
Metlika 305
Metullum 38,324
Metulje 240,248,311,375,520,526,
536,625
Milava 405,622
Mokronog 615
Moskva 517
Most na Soči 270
Mostar 709,710,712, b
Mramorovo 276,319,473,501,621
Mrzlo Polje 275
Nadanje selo 500
Nadlesk 48,377,442,444,447,449,
487,496,497,516,519,561,600,
622,623,657,725
Nemška Loka 717,721
Nemška vas 484,581,625
Nova vas 303,356,498,604,620,726
Novi Grad 213
Novo mesto 603
Opale (žup. Žiri) 521
Opatija 704
Opčine 229,232
Orehek (pri Postojni) 506
Orehek (v Brkinih) 332
Osredek 259,341,357,406,415,430,
447,471,511
Otok 11,12,19,20,24,50,54,61,
68-72,74,81,85,87,93,99,119,
125,127,195-197,200,202,203,
206,208,295,318,362,373,376,
385,398,400,408,416,428,431,
434,448,450-452,452,495,504,
506,507,522,547,550-562,592,
604,619,623,626,628,631,640,
650,666-668,682-686,734,737
Otonica 268,274,278,287,306,308,
319,337,344,345,368,431,535,
543,606,670
Padež 39,290,305,320,347,372,410,
565,569
Pag 250
Pajkovo 41
Palčje 482
Pariz 220,462
Pavlaro (škofijaVidem) 342
Pekel (žup. Borovnica) 567
Perovo 430
Pikovnik 306,359,362,622
Pirmane 301,431,478,489
Pittsburgh 419
Pivka 211,213
Planinca (Preserje) 277
Planina pri Sevnici 440
753
Planina 29,31,38,45,63,64,73,83,
106,108,115,210,219,220,239,
293,331,339,340,248,362,370,
398,399,421,569,637,638,
641,643
Pockstein 721
Podcerkev 48,82,259,273,310,383,
439,440,442,443,450,452,475,
503,505-507,515,522,525,555,
557,561,709
Podgora 434,536,538,638,639,713,
722
Podjuna 442
Podklanec (žup. Sodražica) 513,518,
522
Podkraj 506
Podlož 254,292,342,356,376,447,
449,513,518,521,532,543,556,
606,625,657
Podmelec (p. Most na Soči) 270
Podplanina (pri Dragi - Hrv.) 259
Podskrajnik 255,293,321,326,346,
356,382,384
Podslivnica 220,278,366,416,418,
429,475,492,500,525,558,569,
570,625,650,655
Podtabor 442
PodvelikiVrh 726
Podžaga (o. Velike Lašče) 284,342,595
Pokojišče 39,350,355,372,579
Polhov Gradec 252,458
Poljane (Stari trg ob Kolpi) 213
Poljane (Stari trg pri Ložu) 259,322,559
Ponikva 413
Ponikve 589
Postojna 31,45,70,74,83,122,214,
220,293,307,319,372,430,443,
524,637,638,641-643,703,704,
716,735
Povšeče 530,565,622
Praga 311,529
Praproče pri Temenici 438
Predgrad 721
Predjama 497
Preserje 277,286,364,564,614
Prevalje pod Krimom 296,350
Prezid 215,216,291,449,473,535,
548,570,638,639
Primskovo 436
Pristava (pri Borovnici) 305
Pudob 46,363,411,458,527,595,596,
603,638,657,672
Radlek 268,313,316,317,456,471,
473,478,515,518,521,538,547,
561,599
Radmirje 240
Radohova vas 262,322
Ragoriha (Sibirija) 476
Raka (na Dolenjskem) 318
Rakek 26,50,51,52,207,212,216,220,
223,230,235-237,241,246,251,
254,255,260,263,264,267,279,
280,282,295,300,301,305,306,
321,322,341,346,354,356,358,
359,364,371,376,379,410,426,
443,445,459,499,535,542,565,
566,569,570,581,585,595,621,
638,641,650,655,695,727
754 Krajevno kazalo

Rakitna 245,343,353,371,416,539, Stična 80,81,102,103,106,107, Trebnje 251 Zagorje (ob Savi) 50

548 109-113,123
Rarozcha (izza Urala) 468 Stolac (Hercegovina) 366
Ravenna 41 Stranje (pri Škocjanu) 320
Ravne (žup. Sv. Vid) 263,266,279,313, Stražišče 594
373,381,423,489,490 Strmca (na Blokah) 448,488,533,543
Ravne na Blokah 534,535,709 Strmica (pri Postojni) 259,319,373
Ravnica 265
Studenec na Blokah 417,427,449,483,
Ravnice (Gorski kotar) 412 491,521,586
Ravnik (Bloke) 356,370,411,476,496, Studenice (pri Poljčanah) 615
546,578 Studeno na Blokah 281,318,295,301,
Razbor (p. Dramlje) 382 310,318,360,381,437,499,512,
Razdrto 118,320,544 525,536,591
Studeno (pri Postojni) 258,314
Reber (žup. Šmarje-Sap) 284
Sušak 297
Regensburg 17
Reka 80,118,210,211,221,247,320, Sušje (žup. Ribnica) 491
340,357,430,490,496,553,705 Sveta Ana 458,495,638
Renče 264 Sveta Trojica 256,622,681
Reparje 407,622 Sveti Gregor 288
Retje (Loški Potok) 272,486,533,555, Sveti Lenart 306
576 Sveti Vid (nad Cerknico) 263,266,279,
Ribnica 211,213,272,320,453,492 286,306,308,315,321,343,428,
447,490,501,622
Riccione 225
Sveti Vid niže Ptuja (Videm pri Ptuju)
Richvvood (ZDA) 567
311
Ricmanje 272
Ščurkovo 323,483
Rihemberk (pri Gorici) 615
Šembije 35
Rim 225,226
Šenčur 436
Rob 279,315,456
Šentjernej 500,523
Rovte 309,374
Šentjošt nad Horjulom 462
Rožanče 530,583
Šentjurij - Podkum 240,414
Rožej 442
Šentrupert 295
Runarsko 339,495,520,542,706
Šentvid (Ljubljana) 221
Sarajevo 464,711
Šentvid pri Stični 305,448
Sela pri Dragatušu 595
Šivče (žup. Sv. Vid) 308,484,622
Sela pri Lavrici 537
Škamevec (žup. Rob) 319
Selce (žup. Slavina) 299,357,365,430
Škocjan pri Turjaku 279
Selo (žup. Rob) 413
Škofja Loka 227,615
Selšček 86,220,285,301,304,311,314,
Škrabče 448,588,622
316,318,339,340,344,346,348,
370,371,489,655 Škrlovica 579
Škufče 250
Semič 615
Šmarata 48,433,438,441,444,499,
Senožeče 288,298,311,617
657,662,713
Sežana 617
Šmarca (Homec) 318
Sisak 213,340,496
Šmartno ob Paki 257
Slap (pri Vipavi) 272,309
Šmartno pri Kranju 614
Slavina 299
Šteberk 16,42,54,83,84,87,106,109,
Sleme (žup. Sv. Trojica) 484,488,536, 112,113,123,283,479,480,
542,625
547,571
Slemena 381,382
Števerjan pri Gorici 265
Slivice 262,545 Štorovo 357,410,592,622
Slovenska Bistrica 615 Štrukljeva vas 344,430,490,495,498,
Slugovo 267 585,598,606,622
Sodražica 210,263,468,474,497,500, Šturje 289
615 Tabor nad Bačem (grad) 332
Spodnja Idrija 279 Tavžlji (žup. Sv. Vid) 521
Spodnja Planina 306,420 Tekačevo (p. Rog. Slatina) 289
Spodnji Log 717,721
Temenica 448
Srednja vas (Loš. Potok) 405 Terpo 38
Stara Vrhnika 373,495 Topol (na Blokah) 304,479,487,508,
Stari trg ob Kolpi 717,722 526,600
Stari trg pri Ložu 48,63,211,221,270, Topol pri Begunjah 86,220,238,266,
281,312,448,452,453,459,496, 280,282,284,287,295,302,320,
336,347,375,471,480,545,586,
498,519,572,573,611,615,620,
622,638,643,651,713,717, 650,655
722,726 Travnik (Loški Potok) 266,305
Stavča vas (pri Žužemberku) 262 Travnik (v Gorici) 720
Trnje 356,365,404 Zagreb 90,91,94,271,305,311,705
Trnovo (pri Ilir. Bistrici) 36,263,318 Zahrib 314
Trnovo (Ljubljana) 298 Zakraj 480
Trst 51,80,118,210,213-215,217, Zala 268,271,374,443
221,223,225-233,239,242,243, Zales 298,318,361,427,495,501,
250,261,264,268,278,282,288, 590,622
295,299,300,304,306,307,309,
Zamostec 261,535
312,315,318,319,326,357,365,
Zavrati 474
370,377,380,411,414,437,476,
478,483,486,489,490,495,498, Zavrh 39,495,500,532,545,580,585,
519-523,528,543,553,563,572, 589
583,604,615,637,638,673,701 Zelše 16,26,32,44,212,213,260,261,
Tržič (Italija) 286 275,287,302,303,305,310,316,
Tunjice (pri Kamniku) 709 325,327,337,341,343,347,351,
352,355,356,358,359,364,370,
Turjak 87,102,104,106,108,110,112,
374,379,381,382,410,411,416,
113,123,443,615 425,430,491,493,562-570,592,
Ulaka (žup. Bloke) 289,319,356,406, 602.612.629.655.657.684
477,568,582
Zemelj 479,484,485
Ulm 311
Zgornja Slivnica (Šmarje) 321
Unec 45,210,212,254,259,271,272,
Zibovnik (žup. Sv. Vid) 286
280,282,285,295,301,303,308,
316,320,333,343,347,350,365, Zrenjanin 307
367,372,375,377,407,415,428, Žabnica (pri Beljaku) 311
481,529,530,534,535,541,543, Želimlje 297
569,603,618,638,641,650
Žerovnica 12,16,42,44,69,81,212,
Vače 615 246,252,257,264,276,285,298,
Velike Bloke 266,306,317,336,342, 315,316,321,336,341,345,353,
352,353,369,378,381,384,441, 357,359,372,376,385,397,407,
469,477,481,488,498,499,530, 410,418,421,424,428,430,433,
567,582,600,604 444,446-449,451,462-465,
Velike Lašče 80,81,236,249,284,288, 467-472,477-481,483-485,
317,324,471,498,595 489,491-493,495-498,500,
503,505,511-516,518-526,
Veliki Otok 703
538,545-547,555,557,559,560,
Veliki Vrh 253,311,467,487,517,526, 566,570-607,620,622,625,626,
586,588 629,631,626,643,649-652,655,
Veliko Ubeljsko 322,529 681.684
Verd 29 Žibrše 356,374
Vetrinj 330 Žimarice 304
Videm (Temenica) 448,452 Žilce 622
Videm (Italija) 211 Žiri 321,521
Vinice (žup. Sodražica) 449,511 Žirovnica (na Gorenjskem) 295
Vinkovci 288 Žužemberk 375
Vipava 210,211,272
Viševek (pri Cerkniškem jezeru) 23, 53,
56,83,207,323,384,608
Viševek (v Loški dolini) 49,261,443,
445,448,453,501,518,600,638,
651,725
Višnje (pri Ajdovščini) 307
Voglarji 265
Vojsko 292
Volčje 416,431,498,539,540
Vransko 322
Vremski Britof 341
Vrh (v Loški dolini) 434,453,522,555,
657
Vrhnika (pri Ljubljani) 211,249,295,
537,713
Vrhnika (pri Ložu) 54,251,272,442,
504,507,536,577,603,605,638,
651,724,725
Vrhpolje pri Kamniku 318
Vrt 721
VVashington 232,233
VViirzburg 18
Zabočevo 252
Zadniki 486
Zagorje (pri Pivki) 240
 755

Kazalo

Spremna beseda 7
Uvodne misli. .. 9
Predgovor.......... 11
Uvod.................. 13
I. poglavje
CERKNIŠKO JEZERO JE ENO NAJVEČJIH NARAVNIH ČUDES (Valvasor) ... 17
A. Opisi jezera pred Valvasorjem............................................................ 17
B. Valvasorjev opis jezera leta 1689 ....................................................... 19
C. Opis jezera Franca A. pl. Steinberga leta 1758................................. 20
1. Steinbergova kritika Valvasorja................................................. 20
Č. Gruberjeva razlaga presihajočega jezera leta 1781........................... 22
D. Opis jezera cerkniškega kaplana Jožefa Bevka leta 1850 .............. 23
E. Opis jezera domačina Gregorja Kebeta leta 1860............................. 27
F. Opisa jezera in okolice bogoslovca Janeza Bilca leta 1862
in cerkniškega kaplana Andreja Likarja leta 1863........................... 36
G. Enkratnost Cerkniškega jezera......................................................... 38
II. poglavje
NARAVA IN POSEGI V CERKNIŠKO JEZERO............................... 40
A. Cerkniško jezero v pradavnini........................................................... 40
B. Jezerski pritoki in odtoki in okolica jezera po Steinbergu.............. 40
C. Velike jezerske poplave in suše......................................................... 44
1. Izkoriščanje jezerskega ledu od leta 1876 do 1951.................. 50
2. Pokanje ledu v jezeru.................................................................. 52
C. Imena požiralnih jam in izvirov v jezeru med letoma 1455 in 1472 53
1. Spremenjene jezerske jame od leta 1720 do 1898..................... 58
D. Posegi v Cerkniško jezero.................................................................... 62
E. Cerkniško jezero v zadnjih letih ....................................................... 76
1. Jezero se spreminja...................................................................... 76
2. Čas usihanja jam seje obrnil na glavo..................................... 77
3. Nove vrste rib v jezeru................................................................ 78
III. poglavje
RIBOLOVNE PRAVICE NA CERKNIŠKEM JEZERU................................... 79
A. Oglejski patriarhi (od leta 1040)........................................................................ 79
B. Samostan Stična (od leta 1145).......................................................................... 80
C. Loško gospostvo (od sredine 12. stoletja)............................................................ 81
C. Steberško gospostvo (od leta 1366) in postojnsko gospostvo (od leta 1371). . . 83
D. Turjaški grofje (od leta 1455).............................................................................. 84
E. Mesto Lož (od leta 1477)...................................................................................... 84
F. Snežniška graščina (od okoli leta 1500).............................................................. 85
G. Kartuzijanski samostan Bistra (pred letom 1459)........................................... 86
H. Ribolovne pravice od leta 1782 do 1945.............................................................. 88
I. Ribolovne pravice upravičencev Dolenjega Jezera (od leta 1888 do leta 1954) 89
1. Boj za ribolovne pravice in sodba iz leta 1927 ......................................... 89
2. Ribolovne dražbe na Dolenjem Jezeru in skrb za ribji zarod................... 96
3. Ribolovne pravice upravičencev Dolenjega Jezera po letu 1954 ............ 98
4. O skrivnem ribolovu v Cerkniškem jezeru............................................... 99
756

IV. poglavje
RIBOLOV NA CERKNIŠKEM JEZERU..................................................... 102
A. Opis ribolova pred Valvasorjem.................................................................. 102
B. Opis ribolova po Valvasorju........................................................................ 103
1. Čas usihanja jezerskih jam................................................................ 103
2. Ribolov z vršami.................................................................................. 104
3. Ribolov na Gorenjem Jezeru.............................................................. 104
4. Ribolov z velikimi mrežami................................................................ 105
5. Ribolov z mrežo metalnico.................................................................. 108
6. Ribolov s saki...................................................................................... 108
7. Vsi lovijo............................................................................................... 108
C. Kratek opis ribolova Janeza Dolničarja (leta 1714)................................. 109
Č. Opis ribolova in jezera Franca A. pl. Steinberga (po knjigi iz leta 1758) 109
1. Ribolov z vršami.................................................................................. 109
2. Ribolov z ravšlji in s saki.................................................................... 110
3. Ribolov z velikimi mrežami................................................................ 110
4. Ribolovni red v jamah.......................................................................... 111
5. Ribolov s saki v kompanijah................................................................ 114
6. Ribolov po ledu.................................................................................... 115
7. Ribolov na zanko.................................................................................. 116
8. Usihanje jezera leta 1714.................................................................... 116
9. Vrste rib................................................................................................. 118
D. Opis ribolova loškega sodnika Hinka Dolenca (prvi zapisi iz leta 1870). 118
E. Še nekaj zanimivosti o ribolovu na Cerkniškem jezeru........................... 121
1. Vrsta ribolova...................................................................................... 121
2. Veliko rib in naj večje ščuke................................................................ 122
3. Ribe se vrnejo iz jam............................................................................ 125
4. Sušenje rib............................................................................................ 127
Barvna slikovna priloga.......................................................................................... 129
V. poglavje
BOGASTVO RASTLIN, PTIC, METULJEV IN KAČJIH PASTIRJEV
NA CERKNIŠKEM JEZERU........................................................................ 193
A. Bogastvo rastlin.......................................................................................... 193
B. Bogastvo ptic................................................................................................ 194
1. Prvi zapisi o pticah na jezeru............................................................. 194
2. Steinbergov opis lova na race, labode in sovo................................... 195
3. Dolenčev opis ptic in lov na race in labode..................................... 199
4. Mednarodni pomen jezera za ptice................................................... 203
C. Bogastvo metuljev...................................................................................... 205
Č. Množica kačjih pastirjev............................................................................ 206
VI. poglavje
NASELJA OB CERKNIŠKEM JEZERU..................................................... 207
A. Kraji in zanimivosti.................................................................................. 207
1. Cerknica.......................................................................................... 207
a. Kraj in cerkev.............................................................................. 207
b. Bratovščina sv. Ane...................................................................... 210
c. Pokopališča v nekdanji cerkniški župniji................................... 211
č. Turški vpadi in tabor.................................................................. 212
d. Izseljevanje...................................................................................... 214
e. Tihotapstvo med vojnama............................................................ 216
f. Kuga, kolera, gripa....................................................................... 219
 757

g. Franc Anton pl. Steinberg......................................................... 220

h. Mirko Javornik............................................................................ 221
1. Marijina stopinja.................................................................... 223
2. Javornikova pisma.................................................................. 225
i. Miha Turšič ................................................................................ 233
j. Požari med drugo svetovno vojno............................................... 235
k. Stare hišne številke, kmetije in rodbine................................... 237
2. Dolenja vas s Podskrajnikom..................................................... 323
a. Kraj in cerkev.............................................................................. 323
b. Pisma Franca Škofa (Malenškega) in Jožefe Obreza (Cibkove) 329
c. Spomini Ane Šuster, roj. Žnidaršič (Jernekove)....................... 330
č. Likovni umetniki in igre na srečo v Dolenji vasi....................... 332
d. Stare in nove hišne številke, kmetije in rodbine ..................... 333
3. Dolenje Jezero................................................................................ 384
a. Kraj in cerkev.............................................................................. 384
b. Jezerska steklarna...................................................................... 388
c. Pisma Marije Martinčič, roj. Kebe, in Marjete Leskovec........ 390
č. Razno............................................................................................ 398
d. Stare in nove hišne številke, kmetije in rodbine....................... 399
4. Gorenje Jezero .............................................................................. 434
a. Kraj in cerkev.............................................................................. 434
b. Stare in nove hišne številke, kmetije in rodbine....................... 437
5. Grahovo............................................................................................ 453
a. Kraj in zgodovinski zapisi........................................................... 453
b. Cerkev, župnija in župnijska kronika....................................... 459
c. Stare in nove hišne številke, kmetije in rodbine....................... 465
6. Laze.................................................................................................... 501
a. Kraj in cerkev.............................................................................. 501
b. Hišne številke, kmetije in rodbine............................................. 502
7. Lipsenj in Goričice........................................................................ 507
a. Kraj in cerkev.............................................................................. 507
b. Stare in nove hišne številke, kmetije in rodbine....................... 510
8. Martinjak.......................................................................................... 527
a. Kraj in cerkev.............................................................................. 527
b. Stare in nove hišne številke, kmetije in rodbine....................... 528
9. Otok.................................................................................................. 550
a. Kraj in cerkev.............................................................................. 550
b. Stare in nove hišne številke, kmetije in rodbine....................... 554
10. Zelše.................................................................................................. 562
a. Kraj in cerkev.............................................................................. 562
b. Stare in nove hišne številke, kmetije in rodbine....................... 563
11. Žerovnica.......................................................................................... 570
a. Kraj in cerkev.............................................................................. 570
b. Stare in nove hišne številke, kmetije in rodbine....................... 576
12. Od Turkov požgana vas Viševek pri Marofu................................... 608
B. Prvo šolstvo ob Cerkniškem jezeru.......................................................... 608
1. Jožefinsko šolstvo v Cerknici (leta 1784)......................................... 608
2. Boj za slovensko šolo.......................................................................... 609
3. Dekanova poročila o cerkniški šoli................................................. 611
4. Nedeljska šola v Cerknici.................................................................. 613
5. Prvi učitelji in šola v Cerknici.......................................................... 614
6. O prvi šoli v Grahovem, na Gorenjem Jezeru in na Otoku.......... 618
758

C. Osebna imena - priimki v naseljih okoli Cerkniškega jezera...................... 620

1. Nekateri naj starejši priimki...................................................................... 620
2. Nekateri priimki, ohranjeni kot hišna imena (nomen vulgo).............. 626
3. Nekateri nekdanji (izumrli) priimki v vaseh okoli Cerkniškega jezera, 629
C. Hišna znamenja v vaseh ob Cerkniškem jezeru............................................. 631
D. O gradnji cest.................................................................................................... 637
E. Gasilstvo in požari v vaseh ob Cerkniškem jezeru......................................... 641
1. O začetkih gasilstva................................................................................ 641
2. O požarih................................................................................................... 644
F. Načrta novih župnij v Zerovnici in na Gorenjem Jezeru in ubožni sklad . . 650
G. Imetje cerkniške župnije leta 1784 ................................................................. 654
H. Zapiranje cerkva pod cesarjem Jožefom II..................................................... 657
I. Iz ljudskega izročila........................................................................................ 660
VII. poglavje
RAZNOTEROSTI................................................................................................. 664
A. Se druge zanimivosti Franca A. Steinberga iz leta 1758 ............................. 664
1. Lov na polhe............................................................................................. 664
2. Najlepši jeleni.......................................................................................... 665
3. Na jezeru ubita mlada medveda (leta 1721)......................................... 666
4. Steinbergov nesrečni padec na Otoku (leta 1735)................................. 667
B. Redki in dragi kamni na gričih ob Cerkniškem jezeru leta 1778 .............. 669
C. Razni zapisi Jožefa Bevka, cerkniškega kaplana in kurata na Križni gori 671
C. Ujme ob Cerkniškem jezeru............................................................................ 680
D. Utopitve v jezeru in nesrečne smrti................................................................ 682
1. Utopitve v jezeru s pritoki...................................................................... 682
2. Nekaj nesrečnih smrti............................................................................ 684
Crnobela slikovna priloga............................................................................................ 688
VIII. poglavje
MOJI SPOMINI..................................................................................................... 695
A. Od mladosti naprej.......................................................................................... 695
B. Ribolov in življenje ob jezeru.......................................................................... 727

Summary................................................................................................... 741
Tiskani viri in literatura............................................................................................. 743
Kazalo priimkov v sestavku Osebna imena-priimki v naseljih okoli Cerkniškega
jezera in domačih imen iz sestavka Kraji in zanimivosti v VI. poglavju.............. 748
Krajevno kazalo............................................................................................................. 752
 759

IZDAJO KNJIGE
CERKNIŠKO JEZERO IN LJUDJE OB NJEM
SO PODPRLI

OBČINA CERKNICA

SLOVENSKA PROSVETNA MATICA V TRSTU

AGRARNA SKUPNOST DOLENJE JEZERO

AGRARNA SKUPNOST MARTINJAK

AGRARNA VAŠKA SKUPNOST GORENJE JEZERO

AGRARNA SKUPNOST DOLENJA VAS

#br
BREST POHIŠTVO D. O. O., CERKNICA

FOTO ŽNIDARŠIČ CERKNICA

YDRIA MOTORS D. O. O., PODSKRAJNIK 16

STAV B NO

PO H I S T VO

POLSKAVA

SP POLSKAVA STAVBNO POHIŠTVO D. D., SPODNJA POLSKAVA 248

KMETIJSKA ZADRUGA CERKNICA

760
Geografsko-družbeno-kulturna monografija Cer­
kniško jezero in ljudje ob njem je tretja knjiga Jane­
za Kebeta, duhovnika in neutrudnega raziskovalca
zgodovine rodne Notranjske. Prva, o romarski cerkvi
na Križni gori, je izšla leta 1987, v obsežnem diptihu
Loška dolina z Babnim Poljem (I. - 1996, II. - ŽOOŽ)
pa je enciklopedično tematiziral kraje in ljudi, kjer s
triletno zarezo pastoralno deluje že 37 let. Z najno­
vejšo knjigo se vrača v domačo župnijo, k Jezeru in
ljudem okrog njega ter k svojim Jezercem in k sebi.
Monografija trdno stoji na bogatih arhivskih virih, ki
jih hranijo Arhiv Republike Slovenije ter nadškofijski
arhivi v Ljubljani, Gorici in Vidmu (Udine). Veliko po­
datkov izvira iz urbarjev, iz župnijskih matic in sta­
tusov animarum, iz vaških, društvenih in družinskih
arhivov. Tretja bazična plast so ustna pričevanja in
spomini domačinov ter avtorja. Seznam uporabljene
literature sestavlja 220 bibliografskih enot v več kot
tristoletnem časovnem obsegu.
Osrednja tema knjige je naslovno jezero, ki je glavni
junak kar petih poglavij. Ljudje so predvsem njegovi
opisovalci, občudovalci in raziskovalci (J. W. Valvasor,
F. Steinberg, T. Gruber, J. Bevk, G. Kebe, P. Kunaver),
uporabniki, spremljevalci in žrtve. Jezero je ljudi oko­
li sebe stoletja hranilo z obilico rib, zato je bil ribolov
v njem pravno trdno urejen. Ljudje so Jezero spošto­
vali, čeprav je bilo zaradi svoje nepredvidljivosti in
hitre spremenljivosti večkrat grozeče nevarno, včasih
tudi pogubno. Ljudje so ga poskušali obvladati, ne­
premišljene posege pa je Jezero vselej maščevalo.
Šesto poglavje, statistična epopeja o 12 živih naseljih
(in o davno izginulem Viševku) ob Jezeru, obsega to­
liko strani kot vsa ostala poglavja skupaj. Vsaka hiša
v vsaki vasi ima domače ime, gospodarski status,
genealogijo gospodarjev in njihovih žena, statistiko
rojstev in vzrokov smrti. Na pogled suhoparni, knji­
govodski podatki so kdaj nabiti s tragiko, npr. naracija
o družini s sedmimi otroki, ki jih je v enem tednu za­
radi epidemije umrlo pet; o kontrabantu med obema
vojnama, kije obsedel številne Notranjce; o množič­
nih izseljevanjih v tujino, zlasti ZDA; o medvojnih in
povojnih tragedijah. V uvodnih oddelkih k zgodovini
posameznih vasi in v specialnih odstavkih je obde­
lana družbena, šolska, gospodarska, infrastrukturna,
cerkvena, migracijska, zdravstvena, vojaška, dru­
štvena, jezikovna, zlasti imenoslovna, kulturna in
osebnostna zgodovina Cerkniškega.
Zadnje, osmo poglavje je avtobiografska pripoved o
lastnem človeškem, družbenem in duhovnem formi­
ranju, naracija zgodovinarja in memoarista, katerega
vitalizem sega od izjemne delovne vneme do hudo­
mušnega razumevanja krivolova.
Dr. Jožica Narat

Fotografije na naslovnici:
- pomlad, poletje: Valentin Schein
-jesen, zima: Franc Korošec
Na hrbtni strani:
-mavrica: Valentin Schein