Dragisa Zdravkovski - генеза и развој на анзабегово-вршничката културна група PDF

GENEZA I RAZVOJ NA ANZABEGOVO-VR[NI^KATA
KULTURNA GRUPA
UNIVERZITET SV. KIRIL I METODIJ - SKOPJE
FILOZOFSKI FAKULTET
__________________________________________________________________
Institut za istorija na umetnost i arheologija
DOKTORSKA DISERTACIJA
GENEZA I RAZVOJ NA ANZABEGOVO -

VR[NI^KATA KULTURNA GRUPA
Kandidat: Mentor:
Mr Dragi{a Zdravkovski Prof. D-r Dragi Mitrevski
Skopje
_____________________________________________________________________
MMVI godina
Sodrìna:
Predgovor …. 4
I-Voved ..... 5 - 7 str.
II - Geografski ramki i prirodni uslovi ..... 8 - 12
III-Istorija na istraùvawata i stepen na istraènost …13-19
IV - Soznanija za procesot na neolitizacija

1. Neolitizacija na Evropa .... 20 - 24
2. Neolitizacija na Makedonija … 25- 31
V- Teritorijalnite i hronolo{kite karakteristiki na

Anzabegovo-vr{ni~kata grupa
1. Granici na grupata …. 32
2. Stratigrafija i periodizacija na grupata …. 39
a.Ran neolit …. 41
b.Sreden neolit …. 43
v.Docen neolit …. 50
g. Datirawe … 51
VI. Kulturni karakteristiki na Anzabegovo-vr{ni~kata grupa
1.Odredeni specifiki vo keramografijata …. 53

a. Floralen stil vo slikanata keramika … 53
b.Pokarakteristi~ni formi na sadovi … 57
2. Kultna plastika … 61
a. Kultot na Golemata Majka … 61
b. Antropomorfna plastika … 69
v. Zoomorfna plastika … 73
g. Kultni predmeti - `rtvenici … 76
VII- Pogrebuvawe i antropolo{ki karakteristiki … 79
VIII - Vrskite me|u Anzabegovo-vr{ni~kata

i Velu{ko-porodinskata grupa ..... 80
1. Relacii vo materijalnata i duhovnata kultura …. 82
2. Osvrt na hronologijata na dvete grupi …. 94
IX - Definiraweto na kulturniot profil na

Anzabegovo-vr{ni~kata grupa ..... 109
X-Zavr{ni razgleduvawa ..... 118
XI- Summary …. 129
XII - Katalog ..... 143 -196
XIII - Bibliografija …. 197 - 202

Predgovor
Interesot za prou~uvawe na mladoto kameno vreme vo Makedonija

go nosam od 1969 godina, od mojata prva poseta za vreme na istraùvawata
na neolitskata naselba “ Barutnica” vo Anzabegovo. Potoa toj prodolì
za vreme na studiite na Filosofskiot fakultet vo Skopje koga
u~estvuvav na nekolku istraùvawa na neolitski naselbi.Po
zavr{uvaweto na studiite se vrabotiv vo Muzejot na Makedonija na
zbirkata za neolit. Taka ve}e nad 25 godini ovie i nau~ni i muzeolo{ki
problemi se mojata profesionalna preokupacija.
Od tuka proizleze determiniraweto i prifa}aweto na temata so
ovoj naslov, za {to podr{ka dobiv od mentorot prof. Dr Dragi
Mitrevski. Nemu sum mu blagodaren za postojanata podr{ka, iskaàniot
takt i korisni meritorni sugestii vo site fazi na rabotata. Osobeno mi
zna~e{e podr{kata i sugestiite od mojata profesorka Dr. Vera
Bitrakova-Grozdanova. So nea, uvaèn profesor i drag prijatel,
sorabotuvame od 1975 godina. Osobeno be{e dragocena sorabotkata vo
redakcijata na Macedoniae acta archaeologica. Od nea nau~iv pri rabotata da
imam ladna glava, no istovremeno silen istraùva~ki àr i detska
qubopitnost neophodni za sekoj istraùva~. Taa ukaà na vrskite i
kontinuitetot na kultot na Golemata majka vo Makedonija od neolit do
anti~kite boèstva. Isto taka se zablagodaruvam na moite ceneti
profesori i kolegi Dr. Elica Maneva i Dr. Viktor Lil~i} koi
postojano se interesiraa za tekot na izrabotkata na tezata. Finalniot
tehni~ko – likoven izgled na trudot vo vakva forma, go dolàm na moite
dragi kolegi od Muzejot na Makedonija Elena Stojanova-Kanzurova i
Mihail Stojanoski.
Se nadevam deka mojot trud }e bide skromen doprinos vo
prou~uvaweto na mladoto kameno vreme na Makedonija i edno kamen~e vo
slikata od toj mozaik i voedno afirmacija na ovoj dale~en arheolo{ki
period od preistorijata na Makedonija.
Skopje,
Januari MMVI
GENEZA I RAZVOJ NA ANZABEGOVO-VR[NI^KATA KULTURNA GRUPA
"GENEZA I RAZVOJ NA ANZABEGOVO-

VR[NI^KATA KULTURNA GRUPA "
I–VOVED
Neolitskata kultura vo Makedonija zazema istaknato mesto vo

ramkite na preistorijata na Balkanskiot poluostrov. Vo nekolku
deceniskite rekognoscirawa i terenska prospekcija registrirani se
okolu 200 arheolo{ki lokaliteti. Od ovoj broj poznati naselbi,
istraùvani se samo mal del1. Od rezultatite pak sosema malku se
publikuvani, a so toa i nau~no verifikuvani. Na arheolo{kata nauka
seu{te i ostanuva da gi koristi katalozite od izlo`bite
organizirani i izdadeni vo sedumdesettite godini na HH vek.
Rezultatite od istraùvawata vo sedumdesettite i ranite
osumdesetti godini na HH vek, ovozmoìle preistoriskata
arheologija da formira prvi~na i osnovna slika za mladoto kameno
vreme vo Makedonija2.
Neolitskata kultura vo Makedonija e definirana i
determinirana generalno kako Anzabegovo-vr{ni~ka i Velu{ko-
porodinska kulturna grupa3. Definiraweto e bazirano vrz
arheolo{kite i osnovnite umetni~ki i estetski karakteristiki na
keramikata i kultnata plastikata. Nivnoto poznavawe ovozmoùva
formirawe arheolo{ka slika za neolitskiot period na
preistoriskata kultura na Makedonija. Vo posledno vreme Voislav
Sanev spored svoite istraùvawa definira i vovede vo naukata i
nekoi drugi grupi i fazi, koi naukata doprva treba da gi potvrdi ili
otfrli.4
Vrz osnova na rezultatite od istraùvawata na lokalitetite
Vr{nik-s.Tarinci, Barutnica-s. Anzabegovo, Rug Bair-s.Gorobinci i
nekoi slu~ajni naodi od dolinata na Bregalnica, determinirana e
Anzabegovo-Vr{ni~kata kulturna grupa vo Isto~na Makedonija, kako
del od Balkansko -Anadolskiot kulturen kompleks na postariot
neolit.Istovremeno vo Pelagonija egzistirala Velu{ko-
1
Arheolo{ka karta na Republika Makedonija, 1996, Skopje
2
Gara{anin M,Simoska D,Sanev V.1971,Predistoriski kulturi vo
Makedonija,[tip;Gara{anin M. 1975,Nekoi problemi na makedonskata
praistorija,Maced.aca archaeol.1,Prilep...Gara{anin M.1979,Grupa Anzabegovo-Vr{nik,
PJZ II Sarajevo,84-106
3
Ibid.84-114;Sanev V.1976,Mladoto kameno doba na Makedonija vo dosega{nite
arheolo{ki istraùvawa,Materijali XIV Prilep,67-89
4
Sanev V. 1995 Neolit i neolitski kulturi vo Makedonija,Civilizaciite na
po~vata na Makedonija(MANU),21-46
5
porodinskata kulturna grupa. Dvete grupi nikoga{ ne bile dovedeni

vo zaemen stratigrafsko kulturen odnos.Isklu~ok e razmislata na
M.Gara{anin za grubata i barbotin keramikata od dvete grupi5.Isto
taka i konstatacijata na V.Sanev za antropomorfnite cilindri od
Pelagonija deka "...dosta se sli~ni" so onie od Golemata Majka od
skopsko6. Vo 1961 godina M.Gara{anin ja definira i determinira
Vr{ni~kata grupa, samo vrz osnova na rezultatite od istraùvaweto
na naselbata Vr{nik vo s.Tarinci, [tip.Toj smeta{e deka taa e
rezultat na neolitizacijata {to se odvivala po dolinite na rekite
Struma-Strume{nica i Lakavica na sever kon Ov~e Pole7.Istata
teza ja prifa}a i V.Sanev koga vo 1976, vrz osnova na rezultatite od
istraùvawata na naselbite od Ov~e Pole Barutnica kaj
s.Anzabegovo i Rug Bair kaj s.Gorubinci, ja doprecizira grupata kako
Anzabegovo - Vr{nik, so edna zabele{ka deka "...vo posledno vreme se
pove}e e prisutno misleweto deka postariot neolit, odnosno
Anzabegovo-vr{ni~kata grupa e taa koja u~estvuvala vo razvitokot na
star~eva~kata grupa i toa so migracii {to se odvivale preku Ju`na
Morava (Grivac, Divostin) i Struma, {to e mnogu poprifatlivo i
pologi~no".8
Vakvata determinacija vo naukata vaè{e do istraùvawata na
nekolku lokaliteti vo Gornovardarskiot region. Istraùvawata na
Tumba Maxari, Cerje s.Govrlevo, Slatina s. Zelenikovo, Tumba s.
Mr{evci, Tumba D.Pal~i{te, Tumba s. Sten~e, Na Breg- s. Ml.
Nagori~ino, Mramori s.â{ka i drugi, dadoa mnogu novi podatoci za
tipot na naselbite, arhitekturata, vnatre{niot raspored,
keramikata za sekojdnevna upotreba, luksuznata keramika i kultnite
predmeti. Najgolemo arheolo{ko otkritie po svoeto zna~ewe
pretstavuva otkrivaweto na kultot na Golemata Majka na nekolku
lokaliteti vo Gornovardarskiot region.
Rezultatite od ovie istraùvawa i po obemot i po nau~nite
informacii se nesporedlivo pogolemi od istraùvawata i
rezultatite na eponimnite lokaliteti Anzabegovo i Vr{nik. Odamna
e anahronizam neolitot vo Severo-isto~na Makedonija se u{te da se
narekuva vaka i zatoa e neophodno redefinirawe na grupata, ili
odreduvawe na negovata geneza i celosen razvitok. No bez objavuvawe
na kompletnite rezultati toa e nemo`no.
Ponatamu e neophodno da se preciziraat nejzinite granici
koi ve}e odamna e jasno deka na zapad odat do [ar Planina, no kon
5
Gara{anin M.1979, Velu{ko-porodinska grupa, PJZ II,Sarajevo,110
6
Sanev V.1995 Neolitot i neolitskite kulturi vo Makedonija,Civilizacite na
po~vata na Makedonija(MANU) ,31
7
Gara{anin M.Gara{anin D. 1961,Neolitska naselba Vr{nik kaj
s.Tarinci,Zbornik na {tipskiot naroden muzej II,[tip,7-39
8
Sanev V.1995 o.s.31
6
Pelagonija i jug ne postojat, bidej}i genezata na grupata treba da se

bara tamu, na jug kon Tesalija.
Nau~no e opravdano i celishodno, site rezultati i informacii
odnovo da se razgledaat i da se preciziraat zaedni~kite
karakteristiki so Velu{ko-porodinskata kulturna grupa od
Pelagonija. Osobeno mesto i vnimanie zasluùvaat predmetite
(`rtvenicite) svrzani so kultot na Golemata Majka koja e
dominantniot kult i veruvawe na neolitskiot ~ovek vo Makedonija i
se ni{kata {to gi povrzuva dvete kulturni grupi.9
Najreprezentativen del od mnogubrojniot arheolo{ki
materijal e kultnata plastika - razni tipovi `rtvenici,
antropomorfni i zoomorfni figurini, modeli na ku}i i zasega
seu{te nepoznati predmeti izraboteni od keramika. Vtorata
komponenta se slikanata keramika-panici, pehari i amfori. Se
razbira, sekoj del od celiot korpus na keramikata zasluùva posebno
vnimanie i studiozna analiza. Na ovie pra{awa se u{te ne im e
posveteno sootvetno vnimanie. Taka makedonskata preistoriska
nauka denes seu{te se sluì samo so preliminarni izve{tai. Od tuka
i sintezite ~esto pati se postaveni bez fundirana nau~na osnova, ili
pak bez sootvetna potkrepa so adekvatni artefakti. Pokraj toa
osoben problem e voveduvaweto i koristeweto na najnovite metodi so
koi se analiziraat "U"-ipsilon hromozomite i DNK analizi. Vo
pogled na ostanatite sovremeni fizi~ko-hemiski analizi isto taka
stoime mnogu lo{o. Od tuka, vo na{ata rabota se sluèvme so
podatocite od radiojaglerodnite, S-14, analizi {to se napraveni na
nekolkute primeroci od Vr{nik, Anzabegovo, Govrlevo i Pilavo
Buril~evo.Vo isto vreme }e bidat koristeni i S-14 analizite na
brojni primeroci od pove}e lokaliteti vo Bugarija i Grcija, so cel
odredena sinhronizacija na neolitskite pojavi na po{irokiot
Balkanski prostor.
Tezata ima za cel da gi pretstavi glavnite karakteristiki na
materijalnata i duhovnata kultura (umetnosta i kultot) na neolitot
vo Severna Makedonija i da predloì redefinicija na neolitskite
grupi vo Makedonija, pokaùvaj}i gi eventualnite zaedni~ki
karakteristiki na Anzabegovo-vr{ni~kata i Velu{ko-porodinskata
kulturna grupa.
So toa }e se dobie celosna slika za neolitot vo ovoj del na
Balkanot bazirana kako sumirawe na starite arheolo{ki naodi i
u{te pove}e na najnovite podatoci od istraùvawata vo poslednite
tri decenii. So toa o~ekuvame da se sozdade neophodna nau~na osnova
za natamo{ni podetalni prou~uvawa i nau~i vrednuvawa na op{to
balkanskite neolitski pojavi i procesi.
9
Sanev V.1995 o.s.31
7
II – GEOGRAFSKI RAMKI I PRIRODNI USLOVI
Teritorijata na koja egzistirala Anzabegovo-vr{ni~kata

kulturna grupa generalno se nao|a na centralniot del na Balkanskiot
poluostrov i Severna Makedonija.Toa e prostorot od zapadnite
padini na Ogra`den i Male{evskite planini na istok, [ar Planina
na zapad, pre{evskata vododelnica na sever i na jug uslovno do Demir
Kapija.
Karta 1- Makedonija
8
Morfologijata na terenot vo Severna Makedonija ja

karakteriziraat nekolku kotlini, dolini i poliwa formirani okolu
rekata Vardar so svoite pritoki Lepenec, P~iwa, Bregalnica,
Treska, Babuna,Topolka i drugi pomali.Samo Lakavica i Strumi~ka
reka ne se vlevaat vo Vardar , no preku Struma pripa|aat na Egejskiot
sliv. Vo morfologijata na terenot denes se izdvojuvaat nekolku
zatvoreni poliwa i reoni: Polog10, Skopskata kotlina11, Kumanovsko,
@egligovsko i Slavi{ko pole, Pijanec, Ko~ansko pole i Ov~e Pole,
Azot, dolinata na rekata Vardar-Povardarje, Radovi{ko i Strumi~ko
pole.Vo periodot na holocenot delovi od ovie poliwa bile pokrieni
so voda.Takov e slu~ajot so Skopskata i Ko~anskata kotlina i
Strumi~ko pole. Stanuva zbor za mali slatkovodni ezera ili
mo~uri{ta kako {to se [amak, Blatija i Ku~evi{ka bara vo
Skopsko, isu{eni vo ranite peesetti godini na HH vek.
Oble{evskoto (Ko~anskoto) blato e isu{eno vo Vtorata svetska
vojna. Seu{te aktivno postoi Monospitovskoto blato vo Strumi~ko
pole.Toa e sovremen primer {to ovozmoùva da ja rekonstruirame
slikata na pejsaòt vo vremeto na holocen, vo periodot na borealot i
atlantskata klima. Dene{nata morfologija na terenot e rezultat na
fluvijalnite nanosi i sedimentacija vo vreme na postoewe na
ezerata/mo~uru{tata i eolskite aktivnosti.Taka site planinski
vrvovi i ridovi se zaobleni, a simnatiot materijal vodite go
taloèle po dnoto na ovie ezera. Nivnata uloga vo obezbeduvaweto
hrana na neolitskiot ~ovek bila nesomneno golema. Za ova zboruva i
neodamna pronajdenata jadica od rog vo Tumba Maxari, mnogu tegovi za
mreì od Maxari i Sten~e, koski od krap, ptici, divi ìvotni i dr.
Komunikacijata me|u ovie poliwa i dolini e lesna. Bez
problemi lu|eto i ìvotnite moèle da se dviàt vo site pravci12.
Vrz osnova na polenovite dijagrami se smeta deka niskite ridovi i
planini do 500 metri nadmorska viso~ina ne bile obrasteni so
{uma13.Tokmu do ova nivo se voglavnom site dosega poznati
lokaliteti (me|u 200 i 500 metri). Na ovie poliwa vo periodot na
neolitot se odvival intenziven ìvot na najstarite zemjodelski
zaednici.
Naselbite redovno se podigani pokraj reki, potoci, so eden
zbor do voda. Po poliwata dominiraat naselbite od tipot tumbi. Na
visoramninite tie se pove}e so horizontalna stratigrafija.Ona na
{to denes mora da se ukaè e vidoizmenetiot pejsa` i horizont vo
odnos na periodot na egzistiraweto na naselbite. Imeno, zaradi
intenzivnite pove}edeceniski orawa denes se zaramneti mnogu delovi
od po~vata. Samo kako primer }e ja navedeme naselbata na zapadniot
10
Trifunovi} J. 1976,Polog,Beograd, 8-33
11
Karaman S. 1931, Zoolo{ke prilike skopske kotline,GSND H/4,Skopqe,214-239
12
Koro{ec P.Koro{ec J.1973 Barutnica,Prilep,61
13
Benac A.Gara{anin M.Srejovi} D.1979,Uvod, PJZ II,Sarajevo,19
9
rab na Ov~e Pole ju`no od seloto Mamut~evo.Taa denes se nao|a srede

golema niva, izgubena vo ramninata. Vnimatelnata prospekcija na
terenot i negovata rekonstrukcija pokaùva deka vo periodot na
egzistirawe na naselbata, taa se nao|ala okolu edno malo poto~e. So
nego taa bila podelena na dva dela. Istovremeno toa pretstavuvalo
izvor na ìvotot. Denes terenot e razoran i zaramnet. Poto~eto e
izgubeno od povr{inata, no toa i ponatamu te~e vo podzemnite sloevi.
Dlabokite arteriski bunari vo blizina na naselbata gi sobiraat site
vodi i obezbeduvaat voda za seloto {to e nekolku stotini metri
severno. Vo kolektivnata memorija, denes nikoj ne se se}ava za
to~noto ime na mesnosta, pa taka nekoi go narekuvaat sosema
neadekvatno Pista? Za àl vo Makedonija nikoj ne se zanimava so
pejsa`na arheologija. Zatoa nekoi sostojbi i procesi samo so
standardnite metodi ne moè da se voo~at.
Istraùvawata na kvartarnata vegetacija14, osobeno vo
holocen, dobiena od polenovite dijagrami na bigorite na Matka i
osobeno analizite na Anzabegovo15 i drugi regioni na Makedonija,
zboruva za visoko povlekuvawe na ledot. Toa ovozmoìlo rastewe na
vrbi-Salic caprea, Hedera felix, breza- Betula pendula, javor-Acer
pseudoplatanus, Acer platanoides, Acer tataricum, nekolku vrsti na dab,
osobeno-Quercus ceris, bor- Pinus, ela-Abies, leska-Corylus, lipa-Tilia i
drugi drvja {to i denes rastat vo {umite vo regionot. Site ovie drvja
rastat vo t.n.me{oviti dabovi {umi, poznati vo botanikata kako
ju`nobalkanski tip, odnosno makedonski pottip.
Sosema e sigurno deka mo~uri{tata bile obrasteni so gusti
grmu{ki, trska i {avar. Od poslednoto rastenie vo Pelagonija,
Velu{ka tumba II, se nao|ani ukrasi vrz grubata keramika.16 Re~nite
terasi i niskite delovi na ledinite bile obrasteni so treva i niska
vegetacija.
Verojatno u{te toga{ antropogeniot faktor imal golema
uloga vo goleminata i kvalitetot na {umite.ôvekot sekoga{ imal
golema potreba od drvo kako gradeèn i ogreven materijal.
Najverojatno deka samo se~el drvja no ne sadel. Vo toj priroden
ambient paralelno so ~ovekot ìveele i mnogu divi ìvotni: me~ka-
Ursus, kozorog- Capra ibex, diva sviwa, lisica, volk, zajak, dabar-Castos
fiber, mnogu ptici osobeno guski, {atki, erebici, ~avki, stra~ki,
vrapci, sokol, orel, jastreb, site preselni ptici17.
Vo vodite na rekite i mo~uri{tata kade se mrestel se lovelo
krap, som, popadika, klen i dr. So riba se hranele gluvci, èlki,
vidri, dabar i drugi. Vo taa sredina pred se imalo izobilstvo hrana za
14
Beug Jürgen-Hans,1976 Botanical Investigations,Neolithic Macedonia,o.c.287-293
15
Grüger E.1976 Polen Analisis,Neolithic Macedonia, o.c.294-299
16
Simoska D.,Sanev V. 1975 Neolitska naselba Velu{ka tumba kaj Bitola, Maced.acta
archaeol 1,Prilep,25-88,T.III, 1-2
17
Karaman S.1931,o.s.2 30
10
~ovekot. Vo najlo{ite godini, koga poledelstvoto davalo skromna

ètva, mo~uri{teto bilo vo blizina i bilo postojan rezervoar za
hrana. Pri toa mora da se ima vo predvid faktot deka sepak samo 6%
od ìvotinskite koski vo Anzabegovo se od divi, loveni ìvotni ,
iako okolu 15-17 vidovi ìvotni se registrirani vo osteolo{kiot
materijal.Toa zna~i deka sepak neolitskiot ~ovek prvenstveno se
potpiral na sopstvenoto proizvodtsvo. Analizata na mnogubrojniot
osteolo{ki materijal od Tumba Maxari18 i pred se Anzabegovo19
pokaà deka bile odgleduvani odamna domesticirani ìvotni i toa:
koza, ovca, sviwa, govedo, magare, ku~e i koko{ki.20 Isto taka
ihtiolo{ki osteolo{ki ostatoci se najdeni mnogu malku. Toa pak
ukaùva i na faktot deka, akvati~nata ishrana e sosema zanemarliva,
pokraj toa {to mnogu naselbi se locirani okolu mo~uri{ta i ezera.
Ova zboruva za mnogu dolgo vrzuvawe za odredena teritorija, odnosno
razvien sedentarizam. Planinite i re~nite dolini bile bogati so
kamen potreben za izrabotka na orudija i oru`ja. Kremenite noìwa
najverojatno gi proizveduvale od bliskite resursi.Takov e primerot
so lokalitetot "Kremewa~a" kaj Volkovo na leviot breg na rekata
Lepenec.Toa e naselba od docen neolit so dominanta kamena i kremena
industrija21 ili gi dobivale po pat na razmena so naselbite od Ov~e
Pole kade izobiluva ovoj materijal, bidej}i se nao|a neposredno do
Zletovsko-kratovskata eruptivna zona. Prou~uvawata na Anzabegovo
pokaàle deka maznetite orudija najpove}e se izrabotuvani od zelen
kamen komponiran od pove}e minerali glavno serpentin i àdeit so
intruzii na azbest {to go dobivale od planinata Bogoslovec, ju`no
od naselbata22.Poznato e deka postoela i primitivna trgovija so
minerali i osobeno so opsidijan.Toj bil nao|an vo Mersin, Melos,
Kos i drugi mesta i razmenuvan do Panonija. Vpro~em neolitskite
kremeni od s/i Bugarija se najdeni vo Pelopenez.23
Plodnoto zemji{te i nivite na neolitskiot ~ovek se nao|ale
na starite po~vi.Tie denes se pod nivoto na podzemnite vodi na
naselbite tumbi, a na re~nite terasi odamna se pokrieni so novi
erozivni nanosi. Zatoa prakti~no nikade na Balkanot ne se najdeni
obrabotlivite neolitski povr{ini, duri ni vo Panonija.
Blagoprijatnite prirodni uslovi i razvienoto zemjodelstvo i
sto~arstvo ovozmoùvale i postojan rast na populacijata na
13
Lasota Moskalewska A,.SanevV.1989 Preliminary analysis of bone remnants of animals from
the neolithic archaeological site tumba Madzari near Skopje,Maced.acta archaeol.10,Skopje,55-
75
19
Bökönyi S.1976 V.Vertrebrate fauna, Neolithic Macedonia,LA 313-374
20
Lasota Moskalewska A.Sanev V.1989 o.c 62
21
Lokalitetot ne e registriran vo Arheolo{kata karta na
Makedonija.Informacijata ja dobiv od D.Mitrevski, za {to srde~no mu
zablagodaruvam.
22
Smoor J.Bert, 1976 6.polished Stone Tools, Neolithic Macedonia, o.c.177-188
23
Kaczanowski J. Kozlowski K. 1998 Najdawnejsce…, Krakow, 103
11
naselbite. Samo kako ilustracija da spomeneme deka vo Anzabegovo I

ìveele me|u 1000 i 1500 lu|e vo okolu 300 ku}i. Vo poslednata faza,
Anzabegovo IV, ìveele okolu 4000 lu|e vo okolu 710 ku}i24.
Sl. 1- Sad na ~etiri noze, Vr{nik, s.Tarinci
24
Gimbutas M.1976 o.c.37
12
III- ISTORIJAT NA ISTRA@UVAWATA I STEPEN

NA ISTRA@ENOST
Vo arheolo{kata nauka dosega se napraveni nekolku pregledi

na istraùvawata na neolitot vo Makedonija. Nivnata cel e samo
nabrojuvawe na istite, bez kriti~ki osvrt. Vo ramkite na temata, za
da se izvedat pravilni zaklu~oci smetame deka treba da se napravi
kriti~ki osvrt na site istraùvawa so poseben akcent na
najgolemite. Ova e nu`no od pove}e pri~ini, a osnovnata e {to i
samite istraùva~i vo tekot na svojata rabota nekoi svoi postari
tezi i datacii gi zamenuvaat so novi. Pri toa ne ja objasnuvaat
motiviranosta. Takvi primeri ima pove}e, samo }e go navedeme
datiraweto na sadot na ~etiri visoki noze od Vr{nik. Najprvo e
datiran vo ran neolit, potoa vo sreden25. Denes e sosema jasno deka toj
pripa|a na docniot neolit. (Sl.1) Vo stratigrafski to~no fiksirani
sloevi ova ne smee da se slu~i.
Istraùvawata vo Severna Makedonija moè uslovno da se
podelat vo dve fazi:
Prvata faza go opfa}a periodot od peesettite, {eesettite
sedumdesettite godini na HH vek. Vo najgolem del istraùva~i i
rakovoditeli se stranski (vo toa vreme jugoslovenski) arheolozi.
Posle prvite rekognoscirawa,26 organizirani se istraùvawa vo
Ov~e Pole, Skopsko i Pelagonija. Prvite arheolo{ki istraùvawa
na neolitski lokalitet gi vr{i Miodrag Grbi} i Petra Gockova vo
1950 na lokalitetot Slatina kaj Zelenikovo. Podocna vo 1953 i 1964
godina i Risto Galovi} }e raboti na ovoj lokalitet. Rezultatite }e gi
objavi vo 1971 godina27. Vo niv toj }e gi prezentira osnovnite naodi i
sogleduvawa,a naselbata }e ja dovede vo vrska so Star~eva~kata i
Vin~anskata kultura. Vo 1974 i 1975 godina na ovoj lokalitet pod
rakovodstvo na Milutin Gara{anin istraùva stru~na ekipa vo ~ij
~len bila i Gordana Spasovska. Rezultatite }e gi prezentiraat vo
25
,Vo Katalogot Predistoriski kulturi vo Makedonija( Gara{anin M.Sanev
V.Simoska D.Kitanoski B.1971,[tip,kat.br.47),i Praistorija vo Makedonija (
Sanev V.Simoska D. Kitanoski B. Saròski S. 1976 Skopje, kat.br. 85) e datiran vo
ran neolit.Vo katalogot Od arheolo{koto bogatstvo na SRMakedonija,1980
Skopje,kat.br.72, V.Sanev go datira vo sreden neolit!
26
Grbi} M. 1954, Arheolo{ki nao|ali{ta vo Makedonija, Glasnik MKD I-
9,Skopje
27
Galovi} R. 1971, Zelenikovo-neolitsko naseqe kod Skopqa,Zbornik
Narodnog muzeja V,Beograd,127-252
13
Maced.acta archaeol. 428. Toga{ se otvoreni 2 bloka so dimenzii 5h5

metri, {to e skromno vo odnos na istraùvawata na Galovi}, koj samo
vo 1953 otvoril sonda so 40 metri kvadratni. Obemot na istraùvawa
od 1964 ostanale nepoznati. Vo 1981 godina M.Gara{anin na
Zelenikovo raboti vo sorabotka so Milo{ Bilbija. Nivnite
sogleduvawa parcijalno se prezentirani vo 1988 vo Maced.acta archaeol.
9. Tie generalno se sveduvaat na toa deka postariot sloj Zelenikovo I,
pripa|a na Anzabegovo-vr{ni~kata kulturna grupa, a pomladiot,
docnoneolitski definiran od Gara{anin kako kulturna grupa
29
Zalenikovo II.
Vo 1958 godina Milutin i Draga Gara{anin vr{at
istraùvawe na neolitskata naselba na lokalitetot Vr{nik vo
s.Tarinci30. Ovie istraùvawa po obem se najgolemi. Primeneti se
najsovremenite metodi vo arheologijata i izvr{eni se
multidisciplinarni istraùvawa od sootvetni stru~waci so
egzaktni metodi. Za prv pat se napraveni S-14 analizi na
pronajdenoto ìto, so dobiena data 4.915 plus/minus 150 godini. Vo
toa vreme M.Gara{anin ovaa brojka ne ja prifa}al smetajki ja za
nerealna i mnogu visoka i "...zatoa smetame deka ovoj datum ne moè da
se prifati kako to~en, osobeno koga se ima vo predvid polemikata za
sigurnosta na metodot S-14..."31 Ovaa data treba da se sfati uslovno,
kako prva analiza.Taa e napravena na del od ìtoto najdeno vo
ambarot od horizontot II, odnosno Vr{nik III fazata. Toa e docna faza
od ìvotot na naselbata. Razgleduvaj}i ja vo kontekst so dosega
poznatite analizi od drugi lokaliteti, od dene{en aspekt, naprotiv,
taa se ~ini kako mnogu prifatliva.
Pokraj ova osobeno zna~ajni se izvr{enite analizi i na
semiwata.Toga{ e zaklu~eno deka p~enicata triticum monococum raste
prirodno na teritorijata od Peloponez do Makedonija.Taka sobrana
bila skladirana i najdena vo istraùvawata. Se smeta deka vo
procesot na neolitizacijata od Bliskiot istok bila donesena
Triticum dicocum i triticum vulgare32.So eden zbor toa bile najdobro
organizirani istraùvawa dotoga{ vo Makedonija. Zabele{kata za
ranoto datirawe moè da se sfati kako nedostatok od sootveten
materijal za komparativni analizi.Toj materijal }e bide dobien so
dvegodi{nite, 1969/70 god., istraùvawa na Anzabegovo.Se {to
podocna e kaàno pri toa bez da se vodi smetka za nau~nata
28
Gara{anin M.Spasovska G.1976,Novi iskopuvawa vo Zelenikovo,Maced.acta
archaeol.2, Prilep,87-117
29
Gara{anin M.Bilbija M.1988, Ku}a 1 vo Zelenikovo,Maced.acta archaeol. 9 Skopje,31-
41.Docnoneolitskata grupa Zelenikovo II toj ja voveduva vo naukata...
30
Gara{anin M.Gara{anin D. Vr{nik, 1961, Neolitska naselba Vr{nik kaj
Tarinci,Zbornik na {tipskiot naroden muzej II,[tip ...
31
Gara{anin M.Gara{anin D. 1961,o.s.33
32
Gara{anin M.1979,o.c.PJZ II,98
14
izdrànost, treba seriozno da se analizira i kritikuva. Denes e

sosema jasno deka neolitskata naselba Vr{nik so svoite fazi pripa|a
na krajot na sredniot i docniot neolit. Zna~i sosema e opravdano, , za
edna faza da se podigne hronologijata na Vr{nik. Poto~no Vr{nik I
e sinhron so Anzabegovo II , Vr{nik II so Anzabegovo III, Vr{nik III so
Anzabegovo IV, Zelenikovo II i Angelci II. Analizata na kerami~kiot
materijal, vo koj dominira sivata i crnata sjajna vo odnos na crveno
pe~enata keramika sosema go opravduvaat toa. Ako vo edna jama
istraùva~ite na{le tri crveni kerami~ki fragmenti so belo
slikawe, pri toa ranoneolitskiot sloj ne e konstatiran, a dominira
sivata i crnata keramika so site svoi karakterisktiki za docen
neolit,sosema e nekorektno pove}e da se smeta deka Vr{nik e
ranoneolitska naselba. Se razbira, sosema e mo`no postoewe na rano
neolitski sloj so belo slikawe (vpro~em najdeni se nekolku
fragmenti), no toj sloj ne e pronajden. Taka prvi~noto datirawe
moèlo da se prifati, no do istraùvawata vo Anzabegovo. Posle toa
ne. Na dene{en stepen od razvojot na arheologijata hronologijata na
naselbata Vr{nik mora da se korigira.33 Toa zna~i deka na Vr{nik
postoi najstara faza so belo slikawe, no ne e istraùvana, potoa
srednoneolitska so kafeavo slikawe i najmo}na e docnoneolitskata
faza od koja poteknuvaat najgolemiot del artefakti. Poto~no, vo
istraùvawata sondite bile na delot od poslednata faza od ìvotot
na naselbata.
Vo 1960 godina Josip i Paola Koro{ec vo sorabotka so Sarò
Saròski prv pat vo dve kampawi ja istraùvaat naselbata
Barutnica kaj Anzabegovo.Toga{ napravile i sondi na Rug Bair kaj
s.Gorubinci.Ovie istraùvawa }e bidat objaveni vo 1973 godina vo
posebna monografija34.Vo nea moè da se najdat site neophodni
informacii, stavovi i mislewa potkrepeni so sootvetni materijalni
dokazi. Ovie avtori istraìle eden pogolem prostor so povr{ina
okolu 160 metri kvadratni. Pokraj site problemi {to gi naveduvaat
proizlezeni od sedimentacijata na sloevite i nesre}no izbraniot
prostor za istraùvawe,tie konstatirale 3 kulturni horizonti na
ìveewe.
Najstariot, prviot, go karakterizira belo slikanata keramika
na crvena osnova.Toa se razvle~eni triagolnici, kapki postaveni po
meridijani na tikvesti sadovi i mali sad~iwa. Genezata na
triagolnicite i kapkite avtorite sosema ispravno ja doveduvaat vo
korelacija so sootvetnite od Nea Nikomedia i krugot okolu Sesklo
vo Tesalija, pripi{uvaj}i gi na protosesklo fazata.Vo prilog na ova
odi i monohromnata crvena keramika, koja voop{to dominira vo ovoj
najstar horizont. Taka smetaat istraùva~ite,.." ovde do{lo do ist
33
Gara{anin M.Gara{anin D. 1961,o.s.33
34
Koro{ec P.Koro{ec J.1973, Barutnica,Prilep
15
kulturen razvoj kako i na gr~kata teritorija."35 No ona {to go

izdvojuva Anzabegovo od tesalskiot krug se apstraktnite floralni
motivi, ili kompozicii vo slikaweto na ovaa keramika, kako gi
narekuvaat avtorite36.Toa e spored niv avtohtoniot element vo
formiraweto na doma{niot kulturen habitus na raniot neolit37.
Istoto vo svoite istraùvawa go zaklu~ila i Marija Gimbutas38, {to
e osobeno va`no i zasluùva posebno vnimanie i podocna detalno }e
go razgledame. Interesna e zabele{kata na P.iJ.Koro{ec za
stolbovidnite statuetki koi se smetaat za kontinentalen tip i
nivnata povrzanost so Protosesklo i Sesklo na jug no i so
Protostar~evo na sever. Za impreso keramikata kako mediteranski
element tie smetaat deka nemaat dovolno staratigrafski podatoci da
ja razgleduvaat.Sepak pravat sporedba so Vr{nik, konstatiraj}i deka
tamu e mnogu pozastapena i dobro fiksirana vo fazata Vr{nikI.
Keramikata so barbotin dekoracija spored niv, se javuva vo II faza
kako i vo Vr{nik II, {to odgovara na Star~evo II a i v.
Vtoriot horizont go karakterizira dominiraweto na barbotin
keramikata nad site predhodni. Isto taka, osobeno e markantna i
crveno pe~enata koja bila so mnogu nijansi i valeri, masnata crna i
dr. Vo slikanata keramika tie go potenciraat kafeavo/braon
slikaweto so ornamenti ispolneti so mreà. Voop{to, hronolo{ki
ovoj horizont go smestuvaat "...me|u grupata {to pa|a vo periodot na II
V faza Star~evo i keramikata ukrasena so plitki kaneluri i lenti
ispolneti so ubodi"39.
Nad ovoj kulturen horizont .."sleduva vin~anskata kulturna
grupa"40 Dvi`niot materijal od ovoj horizont e osobeno dobro
prezentiran vo pove}e tabli.Toa e keramika prete`no so siva
povr{ina, mazneta do visok sjaj, pri toa so vidlivi potezi. Dràlkite
se raznovidni, so rog~e, so jadec, zadebeleni obodi, visoki dna,
naglasena bikonusnost i sl. Ona {to ja pravi ovaa monografija
upotrebliva, e mo`nosta da se kompariraat odredeni tipovi na
keramika i formi i da se vidi na koja dlabo~ina se najdeni vo
Anzabegovo. Ovaa dimenzija ja pravi mnogu korisna, bidej}i pod sekoj
crte` se nao|a podatok na koja dlabo~ina e najden predmetot.
[to se odnesuva do genezata na grupata, avtorite smetaat deka
taa treba da se bara vo vlijanijata od jug po dolinata na rekata
Vardar. No pri toa dozvoluvaat postoewe na nekoi avtohtoni postari
elementi koi imaat sekundarno zna~ewe vo formiraweto na
naselbata.Toa se spored niv tikvestite sadovi koi gi nema vo
35
Koro{ec P.Koro{ec J.1973 Barutnica,Prilep,62-63
36
Ibid 63
37
Ibid 63
38
Gimbutas M.1976, o.c.37
39
Ibid 66
40
Koro{ec P.Koro{ec J.1973 Barutnica 66
16
protosesklo fazata41 i floralnite ornamenti-kompozicii. Ovaa

zabele{ka e osobeno zna~ajna i za dene{nite i idnite analizi na
keramikata od ranite etapi na neolitot vo Makedonija.
Slednata golema kampawa vo Anzabegovo se zaedni~kite
Amerikansko-jugoslovenski ekspedicii vo 1969 i 1970 godina pod
rakovodstvo na Milutin Gara{anin i Marija Gimbutas. Del od taa
ekipa vo 1970 godina pod rakovodstvo na Vojislav Sanev raboti na Rug
Bair kaj s.Gorubinci. Za àl, samo amerikanskata strana gi
prezentira rezultatite od istraùvawata. M.Gara{anin nikoga{ ne
gi objavi site relevantni infirmacii i artefakti. Vo nau~nata
literatura se pojavuvaa samo negovite razmisluvawa i zaklu~oci. Ona
{to dopolnitelno ja iskomplicira rabotata e negovoto otfrlawe na
rezultatite od amerikanskata ekipa prezentirani vo monografijata
Neolithic Macedonia42. Isto taka iznenaduva i za~uduva faktot {to vo
svoite trudovi na ovaa tema voop{to ne ja konsulira monografijata
Barutnica od P.i J.Koro{ec. Bidej}i denes nemame nikakov uvid vo
tie istraùvawa i sootvetnata dokumentacijata, smetame deka
arheolo{kata nauka e nepovratno hendikepirana. Isto taka toj fakt
na izvesen na~in gi stava pod somne` site stavovi i mislewa na
M.Gara{anin, bidej}i ne moè da se proverat, odnosno nema
povtorlivost na nu~niot metod. Od tie pri~ini, neophodno e da se
razgledaat site stratigrafski i drugi problemi povrzani so
istraùvawata na Anzabegovo.
Denes na naukata i stojat na raspolagawe dvete spomenati
monografii i objavenite stratigrafski sistemi od nekoi lokaliteti
od ovoj krug. So pomo{ na komparativniot metod }e ja sporedime
stratigrafijata na Anzabegovo i Vr{nik so Govrlevo, Tumba Dolno
Pal~i{te i nekoi drugi lokaliteti ~ii rezultati se objaveni.
Treba da se istakne deka ovie avtori, vo formiraweto na
generalnite zaklu~oci, doneseni vrz osnova na rezultatite, posebno
koga stanuva zbor za najstarata faza, naveduvaat tri mnogu va`ni
momenti:
"1. neposrednata blizina na gr~kite oblasti,
2. odli~nite komunikacii, koi skoro organski gi povrzuvaat
na{ie oblasti so gr~kite podra~ja i
3. analogniot geo-biofiziolo{ki karakter na obete oblasti
{to im dal ista ekonomska, a so toa verojatno i mnogu sli~na
op{testvena struktura vo vremeto koga ovie primarni faktori
sluèa kako baza za formirawe odredena kulturna fizionomija."43
Denes imajki gi vo predvid site istraùvawa i rezultati so
koi raspolaga sovremenata arheolo{ka nauka, sosema se soglasuvame
so ovie konstatacii po site osnovi.
41
Ibid.62
42
Gimbutas M.1975:Neolithic Macedonia, UCLA LA
43
Ibid.61
17
Vtorata faza se istraùvawata vr{eni od makedonski

arheolozi vo poslednite dve decenii na HH vek do denes.Tie se
vr{eni, vo Skopsko, Polog, Kumanovsko, Radovi{ko, Strumi~ko i
drugi regioni na Makedonija.
Vo 1978 godina Voislav Sanev vr{i istraùvawa na naselbata
Amam vo s.Lopate44. Istata godina toj gi pravi prvite istraùvawa i
na Tumba Maxari. Potoa, po~nuvaj}i od 1981 godina vo kontinuitet, so
mali isklu~oci, }e go istraùva ovoj lokalitet do 2001 godina45. Vo
1985 godina toj vr{i sonda`ni istraùvawa na naselbata na
lokalitetot Stranata vo s.Angelci46. Vo 1982 godina zapo~nuvaat
sistematskite istraùvawa na lokalitetot Cerje vo s.Govrlevo pod
rakovodstvo na Milo{ Bilbija47, koi so prekini traat do denes.
Vo 1986 godina se vr{eni istraùvawa na lokalitetot Na Breg
vo Mlado Nagori~ane od Dragi{a Zdravkovski48. Istata godina
Vojislav Sanev raboti na naselbata âkovec kaj s.Resava49. Vo 1987 i
1988 godina Voislav Sanev raboti na istraùvawe na naselbata na
lokalitetot Kanli âir-Bojkovci50. Vo 198751 i 1988 napraveni se
prvite sondi na Tumba s.Dolno Pal~i{te pod rakovodstvo na Sarò
Saròvski i Dragi{a Zdravkovski. Vo 1987 sevr{eni za{titnite
istraùvawa na Tumba Mr{evci od Voislav Sanev52. Vo 1988 godina
Trajanka Jov~evska od Narodniot muzej vo Veles, vr{i sonda`ni
istraùvawa na naselbata Mramor vo s.â{ka53. Istata godina
Dragi{a Zdravkovski so nekolku sondi go istraùva lokalitetot
Atici kaj s.Crni~ani54. Vo 1989 godina D.Zdravkovski i S.Saròski
vr{at sonda`no istraùvawe na naselbata na lokalitetot ûbuk
44
Rezultatite ne se objaveni,materijalot deponiran vo Muzejot na
Makedonija.Poznati se eden `rtvenik od docen neolit-kat.br.106 i statuetka
kat.br.105,objaveni vo katalogot Od arheolo{koto bogatstvo na SR
Makedonija,Skopje 1980
45
Sanev V. 1988 Svetili{teto od Tumba Maxari,Maced.acta archaeol.9,Skopje9-
46
Sanev V.1986 Stranata, AR 26,Ljubljana,44-45
47
Bilbija M.1986,Cerje,AP 26,Ljubljana ,35-36
48
Zdravkovski D.1987 Na Breg,AR 27,Ljubljana,44-45;
1988 Istraùvawe na lokalitetot "Na Breg",s.Mlado Nagori~ane, Maced.acta
archaeol.9,Skopje,43-
49
Sanev V. 1987 âkovec,naselba od raniot i sredniot neolit,AR 27,Ljubljana,39-40
50
Sanev V. 1989 Bojkovci/Kanli âir,AR 28, Ljubljana,36-37
51
Zdravkovski D.Saròski S.1989Tumba Pal~i{te,AR 28, Ljubljana,43
52
Sanev V. 1989 Sredselo/Mr{evci,AR 28, Ljubljana,41-42
53
Jov~evska T,1990 Mramor /â{ka,AR 29,Ljubljana ,56-58
54
Zdravkovski D.1990Atici /Crni~ani,AR 29,Ljubljana,44-45
18
ê{ma vo s.Niku{tak55. Vo 2000 godina se vr{eni sonda`ni

istraùvawa na Tumba vo s.Sten~e,Tetovsko.56
Vo site spomenati istraùvawa i drugite za koi nemame
informacii, otkrieni se novi naodi i dobieni se novi nau~ni
informacii. Navedenite istraùvawa po obem i po postignatite
rezultati se mnogu pogolemi od istraùvawata od prvata faza. Za àl
mnogu malku rezulatati se publikuvani i dostapni na verifikacija
na nau~nata javnost. No sosema e sigurno deka tie ovozmoìja
formirawe na edna rekonstruirana slika na mladoto kameno vreme
mnogu pobogata, pocelosna i poto~na od predhodnata. êsto pati ovie
rezultati }e ni koristat vo uto~nuvaweto i korigiraweto na nekoi
postari stavovi, mislewa, datirawa i nau~ni zabludi.
Od dene{en aspekt e interesno , imaj}i go vo predvid faktot
{to Milutin Gara{anin so sorabotnicite nikoga{ ne gi objavi
rezultatite od svoite istraùvawa na Anzabegovo, {to Josip i Paola
Koro{ec smetaat za ovie podocne`ni istraùvawa. Imeno, na krajot
od svojata monografija tie gi komentiraat prvi~nite soop{tenija
{to gi dobile za Anzabegovo od izlo`bata Predistoriski kulturi
vo Makedonija, katalogot od istata i od avtopsijata na materijalot
{to bil izloèn.57Pozitivno gi ocenuvaat rezultatite od
istraùvawata za arhitekturata, pogrebuvawata, naslojuvawata na
tri horizonti i dr. Navra}ajki se na kerami~kiot materijal, tie
generalno mu zabeleùvaat na M.Gara{anin na tri momenti. Prvo,
{to ne gi naveduva i ne gi objasnuva protosesklo elementite. Ova
najpove}e se odnesuva za floralnite elementi -kompozicii koi se
zastapeni vo najstarata faza na Anzabegovo I. Dali toa zna~i deka
postoi mo`nost protosesklo elementite- razvle~enite belo slikani
triagolnici da se sekundarni. Ponatamu avtorite vtorata zabele{ka
ja stavaat za braon/kafeavo slikanata keramika koja kaj M.Gara{anin
se sre}ava i voAnzabgovo IV zaedno so keramikata so plitki kaneluri
so siva - crna boja, roèsti dràlki i ~estata barbotin keramika,
zna~i docnoneolitskata. Tie naveduvaat deka kaneliranata keramika,
karakteristi~na za Vin~a vo istraùvawata vo 1960 god. se pojavuvala
isklu~itelno od 1,50m pa nagore. Zna~i vo "...eden horizont , koj e vo
sekoj slu~aj pomlad od horizontot od spomenatoto slikawe i
barbotinirawe na keramikata."58
55
Zdravkovski D.1993 Neolitska naselba ûbuk ~e{ma,s.Niku{tak,Kumanovsko,
Maced.acta archaeol.13,Skopje,17-30
56
Zdravkovski D.2005,Tumba Sten~e,Zbornik na Muzej na Makedonija -arheologija
2,Skopje,(vo pe~at); Sreden neolit bo Gornobardarskiot region,2004 (magisterski
trud na potpi{aniot)
57
Istata bila organizirana vo 1971 god. po povod VIII Kongres za pra i proto
istorija odràn vo Belgrad.
58
Koro{ec P.Koro{ec J,1973,69
19
Vo na{iot trud }e bidat analizirani rezultatite od

istraùvwata na eponimnite lokaliteti Anzabegovo i Vr{nik i site
podocne`ni pogore navedeni {to se publikuvani. Isto taka del od
rezulatatite od nepublikuvanite materijali {to mi bea dostapni }e
bidat razgleduvani vo kontekst na temata.59
IV- SOZNANIJA ZA PROCESOT NA

NEOLITIZACIJA
1- Neolitizacija na Evropa
Generalno, vo naukata seu{te se vodat diskusii okolu

potekloto na neolitot na evropskoto kopno, odnosno na Balkanskiot
poluostrov. Najstara teorija definikana vo XIX vek, Eh oriente lux,
dopolnuvana vo me|uvreme, seu{te ima mnogu zastapnici. (Karta 2, 3))
Karta.2: Pravci na neolitizacijata na Evropa (Prevzemeno od M.Budja)
59
Ovde pred se rezultatite od istraùvawata na Tumba Maxari vo koi u~estvuvav, a
materijalite se vo fundusot na Muzejot na Makedonija.
20
Taka vo sklad so nea, i istraùva~ite na Anzabegovo-

vr{ni~kata kulturna grupa, po~nuvaj}i od prvite, smetaat deka taa e
dojdena od istok. Zastapnik na ovaa teorija e osobeno M.Gara{anin.
Karta 3:Neolitizacijata na Evropa (prezemeno od M.Budja)
21
Karta.4: Model na neolitizacijata na Evropa (Prevzemeno od M.Budja)
22
Karta 5: Model na neolitizacijata-pove}e fazna kolonizacija na Evropa

(Prevzemeno od M.Budja)
Vtorata teorija, za avtohtonoto poteklo na neolitot, ja

definira K.Renfrei posle istraùvawta na Nea Nikomedia vo
Egejska Makedonija. Nejzin najgolem zastapnik sekako e D.Srejovi}
posle otkrivaweto na Lepenski vir.Ovaa teorija vo svojata osnova ja
sodrì tezata za pove}e epipaleolitski i neolitski centri.Toa vo
su{tina zna~i genetska proekcija na neolitizacijata na Balkanskiot
Poluostrov.Vo toj kontekst toj vo s/i Bugarija go definira
Poljanica-Ov~arovo kulturniot kompleks na stariot neolit.60 Vo
naukata se pove}e se prifa}a ovaa teza deka tuka najprvo se izvr{ila
neolitizacijata na Bugarija.Neilitizacija na Trakija i ponatamu
Karanovo, se rezultat na neolitizacijata inicirana od dolinata na
Struma.
Isto taka treba da se spomene deka i vo posledno vreme na ovaa
teorija i se posvetuva vnimanie i nekoi istraùva~i dozvoluvaat
postoewe na epigravetienski ni{i vo koi procesot od love~ko-
sobira~ko, vo zemjodelsko- sto~arsko stopanstvo se odvival na pove}e
mesta.61 Najbliska naselba, vo koja e konstatiran kulturen i
hronolo{ki kontinuitet od mezolit do neolit, do na{ata grupa e
naselbata Teopetra vo Egejska Makedonija. (Karta 7)
Karta 6: Pove}e stepen model neolitizacija na Evropa (spored M.Budja)
60
Srejovi} D. 1992 Balkan und Anatolien in der mittleren und jungeren Steinzeit, Anatolica
19, Istanbul 269-282
61
Pinhasi R.2003 A new model for the spresd of first farmers in Europe, Documenta Praehistorica
XXX,Ljubljana,1 - 47
23
Karta 7: Centri na mezolitska kultura na Balkanot (spored M.Budja)
Osnovnite elementi za ova }e kaème podolu. Obemot na

istraùvawata na neolitskite naselbi vo Makedonija, a so toa i na
Anzabegovo-vr{ni~kata kulturna grupa, zasega ne dava dovolno
elementi vo prilog na ovaa teza.
Treba da se imaat vo predvid i nekolkute razraboteni modeli
vo poslednite nekolku godini za neolitizacijata na evropskoto
kopno62 i Grcija63. (Karta 5,6)
62
Pinhasi R.2003,o.c.41
63
Perles C. 2003 An alternate (and old-fashioned) viw of Neolithisation in Greece, Documenta
Praehistorica XXX, Ljubljana, 99-113
24
Karta 8: Neolitizacija na Grcija ( spored Perles K.)
2-Neolitizacija na Makedonija
Problemot na neolitizacijata na Makedonija dosega

parcijalno e razgleduvan vo ramkite na prou~uvawata na najstarite
fazi na Anzabegovo- vr{ni~kata i Velu{ko-porodinskata kulturna
grupa na raniot neolit od Balkansko-Anadolskiot kulturen
kompleks.
Glavnoto pra{awe {to se nametnuva e dali grupata e
formirana vo tekot na ovie nekolku veka egzistirawe na
teritorijata na s/i Makedonija, ili taa e dojdena od strana kako
25
gotova. Kako {to pokaàvme pogore, site istraùva~i smetaat na ovoj

element. Tie vertikalnata stratigrafija na Anzabegovo i
hronologijata ja delat na tri fazi, od koi na stariot neolit
hronolo{ki mu odgovara prvata faza so beloto slikawe.Tie vo
istraùvawata ovaa faza ne ja delat na tri etapi kako Gara{anin,
Gimbutas( na dva) i Sanev. Genezata na grupata kako {to be{e kaàno,
ja doveduvaat vo vrska so Protosesklo i preku Egejska Makedonija po
dolinata na rekata Vardar ja donesuvaat vo Ov~e Pole.(Karta 9)
Karta 9: Neolitizacijata po dolinata na Vardar spored M.Gimbutas
Ovaa teza generalno ja zastapuva i M.Gimbutas. Taa smeta deka

Anzabegovo I e najranata neolitska naselba vo centarlna Makedonija.
Keramikata, vklu~itelno ubavata so engoba, maznetata i belo
slikanata na crveno, maznetite alatki od zelen serpentin, raznite
alatki od koski kako i plastikata, se datiraat 6.200/6.100 godina do
5.800 god.p.n.e. Okolu 300 godini bile dovolni da se slu~i doa|aweto,
stabiliziraweto i razvojot na ovaa naselba od raniot neolit. Taa
isto taka smeta deka dolinata na rekata Vardar e trasata po koja se
odvivala neolitizacijata. Sepak i taa na ranata slikana keramika so
floralni ornamenti i dava "... avtohton karakter", i "taa e nesomneno
proizvod na dolga tehni~ka tradicija". Isto taka i H.Todorova smeta
deka neolitizacijata odela po rekata Vardar ili Pra-Vardar i Pra-
Struma kako gi narekuva.64 Taa smeta deka prviot bran se odvivaval
64
Todorova H. Vasov I. 1993 o.s. 59
26
vo periodot me|u 6.400 -5.900 god.p.n.e.,koga nivo na svetskoto more

bilo za 20 metri ponisko od dene{noto.Toga{ so ~amci bilo vr{eno
osvojuvawto na evropskoto kopno. Najprvo "… Tesalija (Ahileijon I,
Sesklo I), Pelagonija (Anzabegovo Ia, Gimbutas 1976), Ju`na Albanija (
Vla{ I), Sredna Struma (Krajinci), Centralen Balkan- Divostin do
@eleznata Vrata ( Lepenski Vir)…""65
M.Gara{anin ja zastapuva tezata deka grupata-kulturata, so
najstarata faza pred se, pripa|a na Balkansko -Anadolskiot kulturen
kompleks. Sledstveno, smeta deka e donesena kako ve}e formirana od
strana66. Patot na doa|aweto e kako {to kaàvme od Trakiskiot breg,
dolinite na Struma i Strumica do Bregalnica i Ov~e Pole67.(Karta
10)
Karta 10: Isto~no makedonskiot neolitski/predistoriski pat

(M.Gara{anin)
Pri toa toj na{iroko gi obrazloùva site elementi od

naselbite vo Tesalija i Egejska Makedonija,ukaùvaj}i pred se na
sinhronizmite so Presesklo fazata vo Tesalija68. Ako grupata e
dojdena od strana kako gotova, toj dozvoluva i postoewe na nekoja
nepoznata i neotkriena postara grupa na teritorijata na
Makedonija69. Dosega{nite istraùvawa seu{te ne dale odgovori na
ovie pra{awa. Sledeweto na ovoj proces na terenot e sosema druga
rabota. V.Sanev po pra{aweto na genezata go zastapuva istiot stav so
65
Todorova H.2002.o.c. 264
66
Gara{anin M. 1979 o.c.101
67
Gara{anin M. 1979 o.c.80
68
Benac A.Gara{anin M.Srejovi} D.1979 o.c.643
69
Gara{anin M. 1979 ibid.101-102
27
M.Gara{anin70. Isto taka i po odnos na hronologijata i

stratigrafijata na grupata go deli negovoto mislewe. Pogore
iznesenoto mislewe na Paola i Josip Koro{ec vo odnos na mo`nosta
za postoewe na avtohton element koj se izrazuva vo slikanata
keramika kako floralen stil i tikvestite sadovi e osobeno
interesen i zasluùva vnimanie vo idnite istraùvawa.
Nie celosno, ili so nekoi aspekti od iznesenite tezi za
pravcite na neolitizacijata ne se soglasuvame. Smetame deka
dolinata na Rekata Vardar ne e taa najdobra trasa. Vpro~em i
M.Gara{anin smeta deka Demir Kapija e nepremostliva prirodna
bariera. Isto taka mora da se smeta i so otsustvoto na neolitski
lokaliteti po dolinata na Vardar, taka {to i toa e pokazatel za
trasata na neolitizacijata. Smetame deka ako se ima ovoj fakt, toga{
najlogi~en pravec e od Tesalija - Egejska Makedonija -Pelagonija.71
Najprvo procesot na neolitizacija go zafa}a Gornovardarskiot
region. Kako {to kaàvme, zaradi otsustvo na neolitski lokaliteti
po dolinata na Vardar, ovoj pravec trebra potpolno da se otfrili.
Procesot se odvival od Pelagonija po dolinata na Treska do
Skopskata kotlina . Isto taka i po dolinata na rekata Babuna preku
kotlinata Azot na sever do Skopsko. (Sl.11)
Sli~na e sostojbata i so neolitizacijata na Pelagonija,
odnosno so nastanuvaweto na Velu{ko-porodinsta kulturna grupa.
Vedna{ da kaème deka seu{te vo Makedonija nema istraèno
neolitska naselba na toj stepen kako vo sosedstvoto {to }e ovozmoì
kompleten odgovor na ova mnogu sloèno pra{awe. Sepak,
dosega{nite ssoznanija dozvoluvaat realno da se postavat nekoi
pravci na neolitizacijata.
70
Sanev V.1976,Mladoto kameno doba na Makedonija vo dosega{nite arheolo{ki
istraùvawa,Materijali XIV,Prilep,69
71
Gara{anin M.1979 o.c.80
28
Karta 11: Pravec na neolitizacijata na Makedonija
Najstarata naselba, zasega otkriena vo severna Pelagonija,

ednoslojnata Pe{terica, koja pripa|a na monohromniot neolit, e
moèbi prviot punkt na neolitizacijata od jug.72 Isto taka,
najstarite kerami~ki naodi od Golemata Trnska tumba, ( keramika
ne{to pokvalitetna od Pe{terica, so crvena boja, zatvoreni formi,
bez belo slikawe) ukaùva na sinhronizacija so Presesklo fazata od
Tesalija.73 Na sega{niot stepen na istraènost moème da smetame
deka od ovie dva punkta zapo~nuva ekspanzijata vo vremeto na raniot
neolit. Taka naselbite {to se istraùvani, nivnite najstari sloevi,
skoro sekoga{ od raniot neolit se so ve}e formirana kulturna slika.
Karakteristi~na e belo slikanata ubava crvena keramika.
Procesot na neolitizacijata za kuso vreme ja opfa}a cela
Pelagonija kade se registrirani 70 naselbi so stratigrafija od site
periodi na neolitot.(Karta 12)
72
Simoska D.Kitanoski B.Todorovi} J.1981Pe{terica...Maced acta archaeol.. 6,Skopje.
Za àl ovoj trud e prakti~no neupotrebliv za seriozni nau~ni prou~uvawa, bidej}i
ne nudi avtenti~ni crteì i fotografii na keramikata i ne e ureden sootvetno.
73
Gara{anin M.1989.Problemi neolita i eneolitaCentralnog Balkana u vezi sa
rezultatima istraìvawa u Makedoniji,Maced.acta archaeol. 10,Skopje ,30
29
Sl.2: Belo slikana keramika,Gurgur Tumba,Bitola, Velu{ina-Porodin II
Sl.3: Belo slikana keramika,Govrlevo,Velu{ina-Porodin II
Sl.4: Belo slikan sad, Velu{ka Tumva, Velu{ina-Porodin II
30
Karta 12: Predistoriski naselbi vo Pelagonija (prevzemeno od M.Vasileva)
31
Istovremeno procesot sukcesivno se dviì na sever vo Azot i

Gornovardarskiot region. Tuka se re|istrirani 31 naselba, vo
najgolem del od razvieniot neolit. Imaj}i ja vo predvid
najintenzivnata grade`na ekspanzija vo periodot po Vtorata svetska
vojna {to se vr{ela na ovoj del na Makedonija, sosema e jasno deka toj
broj bil sigurno pogolem. Od Skopsko bez nikakvi problemi
neolitskite ekonomski i kulturni pridobivki brzo prodiraat vo
Kumanovsko, Ov~e Pole i Polog. Ovoj proces se odvival vo peridot od
6.200 - 6.100 godina p.n.e74. Nabrzo se slu~uvala i neolitizacijata na
Struma. M.Gimbutas smeta deka taa e izvr{ena so prodori od zapad.75
Vo prilog na ova se i istraùvawata na reonot na Strume{nica vo
Petri~ko. Imeno, registrirani se 22 lokaliteti ~ija hronologija se
dviì od sreden neolit do eneolit76. Najgolemiot del se od docen
neolit so materijal identi~en so Angelci.77 Rezultatite od
istraùvawata na naselbata Kova~evo, locirana na zapadnite padini
na Pirin Planina, pokaùvaat sinhronost so Karanovo I i II, {to
zna~i se ne{to pomladi od Anzabegovo I a.78
74
Gimbutas M.1976 Neolithic Macedonia, LA 1976, VIII
75
M.Gimbutas 1976 o.c.413
76
L.Permiceva,The Lower Strumesnica vally in prehistoric,ancient and Early Medieval times,
Krakow 1983,11-33
77
V.Sanev,M.Stamenova, Neolitska naselba "Stranata" vo selo Angelci,Zbornik na
trudovi 1,Strumica 1989,9-64
78
Demoule J.P.Lichardus-Itten M.1994 Fouilles Franco-Bulgares du site Neolithique ancien de
Kovacevo (Bulgarie du sud-ost), BCH 118, Paris , 561-618
32
V-TERITORIJALNI I HRONOLO[KI
KARAKTERISTIKI NA ANZABEGOVO -
VR[NI^KATA GRUPA
1- Granici na grupata
Postarite istraùvawa granicite na Anzabegovo-vr{ni~kata

kulturna grupa voglavno neprecizno gi crtaa vo j/i del na Republika
Makedonija. Dolinata na rekata Bregalnica i Ov~e Pole bila
primarnata teritorijata na koja se razvivala grupata. Novite
istraùvawa ve}e so sigurnost granicite na zapad gi fiksiraa do
[ar Planina. Na sever tie se gubat vo op{tite karakteristiki na
materijalnata kultura na Balkansko-anadolskiot kulturen kompleks.
Ova proizleguva od faktot {to procesot na neolitizacijata se
odvival od jug kon sever. Vo docniot neolit, M.Gara{anin smeta deka
ovie prodori i vlijanija od sever, se odvivale direktno po dolinata
na Morava preku Pre{evskata vododelnica kon Ov~e Pole. Sepak,
drugi istraùva~i, vrz osnova na arheolo{kite rezulatati od
istraùvawata na naselbite po dolinite na Iskr i Struma, osnovano
smetaat deka toa e vsu{nost pravecot po koj se dviàt kulturnite
vlijanija od Vin~a kon jugoistok niz Balkanskiot poluostrov. Denes
vo naukata ovaa teza e dokaàna i prifateno e misleweto, deka
docniot neolit se {iri po obraten pat.79 Toa zna~i golemiot procut
na zemjodelskite kulturi vo Panonsko-Karpatskiot krug, pretstavuva
izvor na novi kulturni vlijanija i migracii. B.Brukner smeta deka po
Vardarsko-moravskata transverzala od sever Vin~anskata grupa se
{iri prakti~no do Ciganskata klisura. Ova se odnesuva samo vo
periodot na Vin~a-Tordo{ I-II, spored nego vo vreme na Anza IV,
Zelenikovo II, Trnska Tumba IV. Vo apsolutna hronologija toj
predlaga deka ova vlijanie se slu~ilo vo period me|u 4.500 i 4.000
godp.n.e. Istraùvawata na lok.Atici na izvesen na~in zboruvaat za
ovie relacii. Ve}e vo slednata faza na Vin~a -Plo~nik I-II toa
vlijanie se zaokruùva samo na Skopskata kotlina do Taorskata
klisura.Vremenski i kulturno se poklopuva so krajot na grupata
Zelenikovo II. Me|utoa sosema e nejasno kako docnoneolitskite
kulturni dostigawa od krugot na Dimini-Fotolivo- Paradimi i
osobeno spomenatata Akropotamos/Topolnica grupa nemaat pogolemo
i pozna~itelno vlijanie na spomenatata teritorija. Taka Panonsko-
Podunavskiot docnoneolitski kompleks i Balkansko-Anadolskiot
79
Brukner B.1985 Die Vin~a -gruppe und ihr verhaltnis zu den Spatneolithischen kulturen in
Nord-Ost-Griechenland, Archaeologia Jugoslavica XXII-XXIII, Beograd 1-14, Abb 1
33
kulturen kompleks se sekundarnite centri na neolitizacijata

povrzani so direktni vrski so primarniot centar vo Predna Azija.
Vrz osnova na terenskata prospekcija i rezultatite od
arheolo{kite istraùvawa, denes moè poprecizno da se fiksira
teritorijata na koja egzistirala Anzabegovo-vr{ni~kata kulturna
grupa. Generalno toa e prostorot definiran so zapadnite padini na
Male{evskite planini od istok-celiot tek na rekata Bregalnica,
dolinata na Vardar so pritokite Babuna, Topolka i drugi pomali
potoci so Azot. Na zapad grupata se {iri do [ar Planina i izvorot
na rekata Vardar. Vo prilog na ova se rezultatite od istraùvawata
na dva lokaliteti od Polog. Toa se Tumba vo selo Dolno Pal~i{te i
Tumba(ili Podseslo tumba) vo s.Sten~e. Ovie dve naselbi
stratigrafski i kulturno potpolno korespondiraat so grupata
Anzabegovo -Vr{nik II-IV, odnosno vo sredniot i docniot neolit.
Teritorijata na koja egzistirala Anzabegovo-vr{ni~kata
kulturna grupa e prostorot na Severna Makedonija. Odnosno, na
istok zapadnite padini na Male{evskite planini, na sever do
pre{evskata vododelnica i ju`nite padini na Skopska Crna Gora, na
zapad [ar Planina. Na jug planinite od Centralna Makedonija,
odnosno Povardarje so kotlinite i dolinite upateni na nego, kako
Azot i Tikve{ijata, do Demir Kapija. Toa zna~ni naselbite na
grupata se upateni na rekata Vardar so svoite pritoki. Vo odredeni
fazi taa teritorija se namaluvala. (Karta 13)
Karta 13- Granicite na Anzabegovo-vr{ni~kata grupa
34
Osobeno se intenzivni relaciiite so naselbite Tumba Maxari,

Mr{evci i Govrlevo80 od Skopskata kotlina so naselbite od Polog.
[ar Planina vo periodot na neolitot bila nepremostliva prirodna
granica na Anzabegovo-vr{ni~kata grupa na zapad kade egzistirala
Va{temi-Podgorie kulturnata grupa81. Ovaa golema bariera ne
dozvoluvala poseriozni kontakti me|u dvete grupi. Sekako ovde ne
treba da se ispu{tat od predvid zaedni~kite karakteristiki {to
proizleguvaat od zaedni~kata op{ta baza nastanata vo procesot na
neolitizacijata. Taa e zaedni~ka i odi od Tesalija i Egejska
Makedonija preku Pelagonija na sever. Drugiot pat e od Egejska
Makedonija na zapad kon albanskite kotlini. No ponatamu
evolucijata odela vo razli~ni pati{ta. Vo neolitot na ju`na
Albanija se evidentni kulturnite vrski so klasi~no Sesklo
konstatirani vo naselbite na grupata Va{temi - Podgorie. Taa svojot
po~etok go ima na krajot na stariot neolit. Nejzinite manifestacii
se monohromnata keramika, belo slikawe na crvena osnova, impreso i
barbotin keramika. Spored M.Korkuti82 taa ima nekoi sli~nosti so
Velu{ko-Porodinskata grupa od Pelagonija, "… a vo ponatamo{nite
paraleli so Anzabegovo-Vr{nik I"83. Vo sredniot neolit vo ovoj del
na Albanija se slu~uva procut na neolitskata kultura ~ija glavna
manifestacija e kulturnata grupa Cakran. Vo keramikata dominiraat
topkalestite sadovi kafeavo slikani pred se spirali mreèsto
ispolneti. Prisuten e i barbotinot, impreso keramikata . Ritonite
na ~etiri noze direktno ja povrzuvaat vo ista kulturna i hronolo{ka
linija so KakawI- DaniloI - Elatea II vo Grcija.84 Se smeta deka ovaa
grupa zaradi barbotinot i impreso keramikata, direktno e nastanata
od postarata Va{temi- Podgorie I. Docnoneolitskata grupa Mali~ I-
Kamnik ja karakterizira sivo-crna monohromna keramika, crveno
slikana i black-topped. Nejzinite kulturno- hronolo{ki vrski se
nao|aat vo Tesalija so poslednite fazi na Dimini III- IV grupata.
Vo sredna i severnite delovi na Albanija i bregot egzistirala
Kol{ grupata so tri fazi. Od niv Kol{ I e od star neolit so istite
manifestacii vo keramikata: monohromna, impreso i slikana so
kafeava boja. Vo slednite podocne`ni fazi na sredniot neolit se
razviva edna kultura so me{awe na elementite od Balkansko-
Anadolskiot i Cirkummediteranskiot kompleks, definirana kako
80
Zdravkovski D. 1990 Za granicite na Anzabegovo-Vr{ni~kata kulturna grupa vo
sredniot neolit,Maced.acta archaeolo.11Skopje 51-57
81
Benac A. 1989 Neki problemi odnosa Makedonija i zapadnog Balkana u neolitskom
dobu,Maced.acta archaeol.10,Skopje 9-23
82
Prendi F.1976 Le neolithique et eneolithique en Albanie,Iliria VI,Tirana 55;Shqiperi
Arheologjike 1971,Tirana , sl.7-10
83
Benac A.1989 o.c.12
84
Prendi F.1976 o.c.60
35
Kol{ II. Osnovnite elementi karakteristi~ni za Balkansko-

Anadolskiot kompleks na stariot i pomladiot neolit se vidlivi i vo
nea. Toa osobeno se odnesuva na keramikata slikana so kafeava boja na
crvena osnova. No toa se elementi ili prosto "modni trendovi"
prisutni na keramikata vo celiot prostor na Centralniot
Balkanski poluostrov. Mnogu drugi elementi i detali ostanuvaat da
gi karakteriziraat i razlikuvaat dvete grupi. Vo docniot neolit,
ovoj prostor kako i Kosovo se pod silno vlijanie na jadranskiot
kulturen kompleks i osobeno krugot na Danilo grupata85.
Na{ata grupa na sever kon Kosovo ostanuva vo ramkite na
Polog i Skopskata kotlina. Ekspanzijata na docniot neolit, posebno
kosovskata varijanta na Vin~a kulturata na Kosovo ne se odnesuva i
na Makedonija86. Zna~i, grupata na zapad se {irela vo Polog, a [ar
Planina e zapadnata nejzina granica koja ja odvojuva od spomenatite
neolitski grupi od Albanija87.
Vo Anzabegovo-vr{ni~kata grupa vleguvaat naselbite od
Kumanovsko i @egligovsko Pole i moèbi dolinata na Kriva Reka i
Slavi{ko pole88. Od regionot na Kriva Palanka registriran e samo
lokalitetot Mal Kamle{, {to verojatno ne e vistinska odraz na
realnata sostojba na terenot89. Na sever grupata nema fiksna granica
so Star~eva~kata. Ovaa granica dosega ne e registrirana bidej}i i ne
postoi. Smetame deka taa e difuzna so ogled na vlijanieto na
egejskiot kulturen krug i Anzabegovo-vr{ni~kata grupa vo procesot
na neolitizacijata na Pomoravjeto i Panonsko-karpatskiot basen90.
Isto taka i M.Gara{anin smeta deka kon sever nema ostra granica i
toa treba da bide Pre{evskata vododelnica91. (Karta 13)
Isto~nata granica na Anzabegovo-vr{ni~kata kulturna grupa
vo celiot period na nejzinoto egzistirawe, kako {to spomenavme e do
zapadnite delovi na Ogra`den i Male{evskite planini, odnosno
dolinata na rekata Bregalnica. Vo dolinata na rekata Struma
otkrieni se i istraùvani pogolem broj lokaliteti. Napraven e i
obid za kulturno povrzuvawe bez pogolema osnova na naselbite od
dolinata na Struma i Anzabegovo-vr{ni~kata grupa. Ovde }e se
zadrìme na nekoi aspekti od toj problem. Imeno, vo gorna Struma
otkrieni se nekolku naselbi od koi najmarkantni se Galabnik i
Kremenik. Grupata Galabnik ima tri interni fazi od svojot razvoj.
85
Benac A.1989 o.s.20
86
Gara{anin M,1979 B.Kosovska varijanta,PJZ II, Sarajevo 189-191
87
Korkuti M.2003 Researches and studies of Prehistory in Albania, Recent Research in the
Prehistory of the Balkans,Thessaloniki , 204-255
88
Zdravkovski D 1990 ibid.54
89
Krstevski C, 1996,Mal Kamle{,AK 199
90
Budja M.1999 The transition to farming in Mediterranean Europe-an indigenous
respond,Documenta Praehistorica XXVI,Ljubljana 119-141
91
Gara{anin M.1979,o.c.85
36
Vo najstarata, Galabnik I, karakteristi~na e keramikata slikana so

bela boja na crvena osnova.Toa se pehari so bikonusna ostra
profilacija, na tri mali niski noze ili visoka prazna noga. Slikani
se site delovi na sadot, venecot, stomakot i nogata. Vo na{ata grupa
nogata nikoga{ ne e slikana. Zaradi ovie karakteristiki, ovaa
naselba od tipot tumba, avtorite Pavuk i ôhaxiev ja definirale
kako posebna grupa.Taa e istovremena so Anzabegovo-Vr{nik I,
Karanovo I i Gura Ba~ului.92 Vo slednata srednoneolitska faza
Galabnik II, keramikata e so crvena cigla pe~ena boja ili cveklo
(vinski talog), slikana so kafeava boja. Sli~nostite so keramikata od
Anzabegovo-Vr{nik se golemi i evidentni i ovoj lokalitet e
najisto~nata to~ka do koja se sre}avaat nekoi od karakteristikite na
na{ata grupa vo sredniot neolit. No ona {to gi razlikuva, pokraj
spomenatoto, e belo slikanata keramika koja se sre}ava i ostanuva i
ponatamu niz celiot sreden i docen neolit na ovoj lokalitet vo
dolinata na Gorna Struma. No i vo nea ima mnogu porazli~ni
elementi i motivi. Isto taka potpolno otsustvuva kultot na
Golemata Majka so takvi umetni~ki izrazi i karakteristiki kako
{to e vo Anzabegovo-vr{ni~kata kulturna grupa.Formite na sadovite
vo sredniot neolit se menuvaat i odat kon Star~evo II i Grivac.
Poslednata faza Galabnik III so kerami~kiot korpus na crvenata
slikana i sivata keramika e identi~na so Star~evo III -Kri{. Sli~na
e sostojbata i so drugite lokaliteti od Gorna Struma kako Krajinci93
kaj ]ustendil, Kremenik kaj Sapareva Bawa 94, Blgr~evo i drugi.
Nivniot po~etok e datiran vo periodot na Karanovo III/IV, a nivnata
ponatamo{na kulturna evolucija moè da se sledi do periodot na
Karanovo IV. Nakuso, poznavaj}i go odli~no materijalot i soznanijata
od naselbite po dolinata na Struma, H.Todorova i I.Vajsov, imaj}i go
vo predvid materijalot od Anzabegovo-vr{ni~kata grupa, ja
definiraat Zapadnobugarskata neolitska grupa.95
[to se odnesuva do dolnoto te~enie na rekata Struma, vo
reonot na Petri~ i Sandanski, {to e mnogu blizu do egejskiot bereg,
registrirani se 22 lokaliteti ~ija hronologija se dviì od sreden
neolit do eneolit96. Najgolemiot del se od docen neolit so materijal
identi~en so Angelci.97 Rezultatite od istraùvawata na naselbata
92
Pavuk J.-ôhadìev M.1984 Neolithische teilsiedlung bei Galabnik in
Westbulgarien,Slovenska archaeologija XXXII 1,Bratislava, 195-228
93
Tchohadjivev S.Bakamska A. 1990Etide du site neolithique ancien de Krainitsi dans le
departemnt de Kustendil,Studia praehistorica 10, Sofiя 51-76
94
Nikolov V. 1983,OrnamentaciE na ranoneolitnata risuvana
keramika:sistematizaciE i karakteristika,ArheologiE ,XXV/102 SofiE,195-228
95
Todorova H.Vasov I.1993 Novokamennata epoha v Bl;gariE ,SofiE
96
L.Permiceva,The Lower Strumesnica vally in prehistoric,ancient and Early Medieval
times,Krakow 1983,11-33
97
V.Sanev,M.Stamenova, Neolitska naselba "Stranata"vo selo Angelci,Zbornik na
trudovi 1,Strumica 1989,9-64
37
Kova~evo98, locirana na zapadnite padini na Pirin Planina,

pokaùvaat sinhronost so Karanovo I i II, odnosno malku pomladi od
po~etokot na Anzabegovo Ia, moèbi so fazata Anzabegovo Iv-s. Za
odnosot na Anzabegovo-vr{ni~kata grupa so Karanovo dosega vo
naukata e mnogu zboruvano. Samo nakuso da gi potcrtame razlikite i
sli~nostite. H.Todorova smeta deka Trakija e neolitizirana podocna
od linijata Tesalija-Makedonija-Pomoravje-[umadija i Struma
(Krajinci-]ustendil) koi se neolitizirani vo periodot od 6.400 do
6.300 god.p.n.era99.Trakija ne{to podocna i spored nejze okolu 6.200
g.p.n.era.100Ova se dolì na otsustvoto na monohromna keramika vo
Karanovo. Ubavata crvena keramika so engoba se pojavuva vo
Anzabegovo Ib i prakti~no egzistira do Anzabegovo IV. Vo Karanovo
se pojavuva i zavr{uva samo vo Karanovo I. Najkarakteristi~nite
formi na sadovi vo Anzabegovo-Vr{nik I i II se lejki, topkalesti i
polutopkalesti sadovi (amfori), pehari na mali noze i pehari na
prazna niska noga.Vo Karanovo toa se peharite vo forma na lale
(Tulpenpecher) ukraseni so belo slikani motivi i toa vo najstarata
faza se javuva spiralata. Taa vo Anzabegovo-Vr{nik se pojavuva vo
sredniot neolit, vo tretata faza. Vo Karanovo paralelno so belo
slikanata keramika egzistira i kafeavo slikanata. No vtorata vo
Karanovo II i ponatamu se gubi. Kako {to vidovme pogore vo Galabnik
se sre}ava vo site fazi. Vo Karanovo I se pojavuva i sivata kanelirana
keramika koja vo na{ata grupa se pojavuva vo Anzabegovo-Vr{nik II
fazata. Vo srednata faza na Karanovo III se pojavuvaat dràlkite so
plasti~ni kop~iwa na vrvot.Tie vo Anzabegovo-vr{ni~kata kultura
otsustvuvaat, no gi ima na poslednite najmladi horizonti na
lokalitetite, vo Vin~anskiot horizont definiran kako grupa
Zelenikovo II - Angelci. [to se odnesuva do impreso keramikata taa
vo Makedonija e prisutna vo site etapi od ìvotot na naselbite od
Anzabegovo-vr{ni~kata grupa. Vo Trakija e prisutna samo vo
Karanovo I-II.[to se odnesuva do naj~estata gruba keramika vo
Anzabegovo-vr{ni~kata grupa, keramikata so barbotin ukrasi,
prisutna od po~etokot do krajot na ìvotot na naselbite, vo
Karanovo i Trakija potpolno otsustvuva. Vo smisol na razlikite }e
go spomene dominantniot kult na Golemata Majka vo Anzabegovo-
vr{ni~kata grupa koj potpolno otsustvuva vo Trakija i Karanovo.
Isto taka vo Karanovo i Trakija ne e najdena monohromnata keramika,
konstatirana vo Anzabegovo-vr{ni~kata grupa vo site fazi. Zaradi
nejzinoto otsustvo se smeta deka ovaa kultura e produkt na eden
prodolèn, neanadolski prodolèn proces.101 Trakija e
98
Demoule P.J Itten-Lichardus M.1994 Fouilles Franco-Bulgares du site Neolithique ancien de
Kovacevo (Bulgarie du sud-ost), BCH 118, Paris , 561-618
99
Todorova H. Vasov I.1993, o.s.61
100
Todorova H. Vasov I. 1993,os.62
101
Todorova H.Vasov I.1993, o.s.61
38
neolitizirana, kako {to rekovme, kako rezultat na zaladuvaweto vo

periodot od 6.200- 6.000 god.p.e. od seveoisto~na Bugarija.102 Ve}e
kaàvme deka Makedonija e neolitizirana vo prvata etapa vo period
od 6.400-5..900 g.p.n.e.103 Zna~i vo toj period treba da se datira i
najstarata faza na Anzabegovo Ia fazata. Ova, kako {to kaàvme, go
potvrduvaat i datumite dobieni so dendrohrnonolo{kite i
radiokarbonskite analizi od Anzabegovo.
Po dolinata na rekata Vardar poznati se nekolku arheolo{ki
lokaliteti. Od niv se istraùvani samo âkovec s.Resava104,Mramori
vo s.â{ka105 i Atici vo s.Crni~ani.106
Za rezultatite od istraùvawata na naselbata âkovec moème
da se informirame samo od preliminarniot izve{taj. V.Sanev smeta
deka keramikata od ovaa naselba vo postarite sloevi ima sli~nosti i
dominirawe na Velu{ko-porodinskata grupa, a vo pomladite
Anzabegovo-vr{ni~kata. Vlijanieto na ovaa grupa se vr{elo po
dolinata na Crna Reka vo ~ija dolina leì lokalitetot i po ~ija
dolina se vr{ele vlijanijata. Vo Mramori s.â{ka, naselba so dva
kulturni sloja na ìveewe, sostojbata e poinakva. Imeno, vo
postariot sloj datiran vo sredniot neolit dominira vlijanieto od
Anzabegovo-Vr{nik II i III grupata i osobeno materijalot e sli~en so
Maxari. Pomladiot sloj, spored V.Sanev, e od docen neolit i e sli~en
so Zelenikovo II.107 Sli~na e sostojbata i so Atici kaj s.Crni~ani, vo
blizina na Dojranskoto ezero. Naselbata e mnogu devastirana no
sepak vrz osnova na tipolo{kata analiza na materijalot moè da se
izdvojat dva sloja. Postariot e so barbotin i crvena monohromna
keramika. Najdeno e edna mala ènska statuetka od kru{kolik tip so
naglasena steatopigija, karakteristi~na za sredniot neolit na
Anzabegovo-Vr{nik grupata. Vo pomladiot materijal dominira
sivata mazneta keramika so karakteristi~ni dràlki i dve mali
statuetki karakteristi~ni za docniot neolit.108 Od niv edna e
fragmentirana i stolbovidna , a drugata e minijaturna, sli~na na
eden primerok od posledniot sloj na Tumba Maxari.
[to se odnesuva do antropolo{kite karakteristiki i na~inot
i formite na pogrebuvawe, osven spomenatite podatoci i
informacii, zasega nedostiga ovoj segment od arheolo{kite
istraùvawa. Pri~ina se nivniot mal obem i sistemati~nost.
102
Todorova H.Vasov I.1993, o.s.63
103
Ibid.
104
Sanev V. 1987 âkovec,naselba od raniot i sredniot neolit,AR 27,Ljubljana,39-40
105
Jov~evska T,1990 Mramor /â{ka,AR 29,Ljubljana ,56-58
106
Zdravkovski D.1990 Atici/Crni~ani,AR 29,Ljubljana,44-45
107
Sanev V. 1995, o.c.26
108
Zdravkovski D. 1989Arheolo{ki istraùvawa na lokalitetot "Atici" vo selo
Crni~ani,Gevgelisko,Maced.acta archaeol. 10,Skopje 79-87
39
2-Stratigrafija i periodizacija na Anzabegovo-

vr{ni~kata grupa
Istraùva~ite, pred se M.Gara{anin, ne se soglasni za

stratigrafijata na naselbite.Taka, kako {to spomenavme
M.Gara{anin ja otfrla stratigrafijata na J.Koro{ec koj prezentira
tri fazi od ìvotot na Anzabegovo. Gara{anin izdvoi ~etiri fazi, a
vo Anzabegovo I tri potfazi109.
Site istraùva~i se soglasni okolu stratigrafijata na
najranata faza od razvojot na neolitot vo Makedonija. Moèbi
podelbata na tri etapi e nepotrebna, no bidej}i zasega samo na
Anzabegovo e konstatiran, mora da ja prifatime. Ova se nametnuva od
edna ednostavna pri~ina {to spored op{to prifatenite hronolo{ki
podatoci, taa traela mnogu malku, me|u 6.100 i 5.800 god.p.n.e. Smetame
deka vo ovie nekolku veka, glavno ìvotot te~el mirno i so
kontinuirani napori da se iskoristat resursite na najbliskata
prirodna okolina
Vo istraùvawata od vtorata etapa stratigrafijata na
eponimnite lokaliteti e nadopolneta so nekolku novi sogleduvawa
osobeno na lokalitetite od skopsko Tumba Maxari i Govrlevo, i
Tumba Sten~e vo Polog. (Sl.5-7)
Sl.5: Mamut~evo, Ov~e Pole,zapaden profil
109
Gara{anin M.1979,o.c.85
40
Sl.6: Tumba Sten~e,severen profil na sonda F i D
41
a. Ran neolit
Najstarata faza Anzabegovo Ia ja karakterizira ubavata

keramika so belo slikani slobodno rasporedeni triagolnici i
floralni motivi-ornamenti. Srednata, Anzabegovo Ib faza, ja
karakterizira stepenesto i pravilno geometriski rasporedeni
triagolnici naslikani so bela boja. Poslednata, Anzabegovo Is
faza,ja karakterizira ubavata keramika so sjajno mazneta povr{ina,
so tenki yidovi, ukrasena so beli to~ki (kapki) na linija {to go sledi
vertikalniot profil na sadot i na venecot. Barbotinot e redok.
42
M.Gimbutas pak izdvojuva samo dve fazi Anza Ia i v110. No, Draga i
Milutin Gara{anin smetaat deka taa, pokaraj toa gi smenila mestata
na vtorata i tretata faza111. D.Gara{anin misli deka na sektorot
kade rabotela amerikanskata ekipa na M.Gimbutas ne moèlo da se
izdvoi fazata Ic i IV bidej}i toa bila periferijata na naselbata.
Zamenata na III i II faza i nepoklopuvaweto e apsolutno nejasna.
Po~etocite na ìvotot, stariot neolit, konstatiran so belo
slikanata keramika vo Govrlevo i Tumba Sten~e, pokaùva golemi
sli~nosti so najstarata faza od Anzabegovo i so Velu{ko-
porodinskata kulturna grupa vo Pelagonija. Vo Sten~e se najdeni
nekolku fragmenti od voglavno 2 tipa sadovi: mali panici i
topkalesti sadovi. (Sl. 9;
Sl.9-Panici, Tumba, s.Sten~e-Polog,Anzabegovo-Vr{nik I
Prvite se so tenki yidovi, mali dimenzii so temna i svetla

crvena sjajno polirana povr{ina, odnatre zamazneti. Ukraseni se
belo slikani ornamenti od razvle~eni triagolnici, so engoba. Eden
primerok ima dekoracija so posna bela boja, bez engoba. Najverojatno
ornamentite se isti so predhodnite. Ovie fragmenti-sadovi se
identi~ni so dobro poznatite od Anzabegovo Ia i Alin Dol.
Podebelite fragmenti imaat zatvoreni linii i najverojatno se od
topkalesti sadovi so sjajna temno crvena boja, beli razvle~eni
triagolnici ili linii, pokrieni so engoba. Odvnatre se zamazneti i
so temno kafeava boja.Fragmenti so belo slikawe se najdeni i vo
Tumba Pal~i{te112 i Govrlevo113.
110
Gimbutas M. 1976,o.c.29
111
Gara{anin D.1989,Odnos Star~eva~ke grupe prema neolitu Makedonije,Maced.acta
archaeol. 10 Skopje,41
112
Zdravkovski D.Saròski S.1989,o.s.43
113
Bilbija M.1986,35-36
43
v. Sreden neolit
Slednata etapa od razvojot i evolucijata na neolit e sredniot.

Spored H.Todorova, vtoriot bran na neolitizacija se odvival posle
5.500 god.p.n.era, a ovaa etapa od neolitot taa go datira vo periodot od
5.500-5.200 god.p.n.era114.Toa e periodot na klasi~no Sesklo, Cakran I,
Star~evo, Karanovo II-III, vo Zapadna Bugarija Galabnik.
Vo Anzabegovo-vr{ni~kata grupa, toa e vtora faza, Anzabegovo
II, koja e po~etok na sredniot neolit. Belo slikanata keramika e
retka, a keramikata so barbotin ukrasi e ~esta. Motivite so kapki
sega se slikani so kafeava boja no i tie retko se sre}avaat.
Dominiraat temnite motivi na svetla osnova. Po pravilo toa se
geometriski (vertikalni debeli i tenki linii, lenti so mreèsti
ornamenti, vise~ki triagolnici na venecot i cik-cak linii. Se
pojavuvaat i krivolinski motivi.
Vo slednata srednoneolitska Anzabegovo III faza..." ovaa
tradicija prodolùva so zgolemuvawe na temnata monohromna,
impreso i barbotin keramika."115 Vo slikanata keramika se pojavuva
kafeavo slikanata spirala. Vo Anzabegovo IV spiralata e pod venecot
i te~e okolu nego. Isto taka i ovaa faza, spored D. i M.Gara{anin
pripa|a na sredniot neolit.
Ovoj period e najdobro poznat i prou~en zatoa {to najgolemiot
broj istraùvani lokaliteti pripa|aat na ovaa faza. Isto taka treba
da se znae deka ovie sloevi se na relativno pomala dlabo~ina od
predhodnite i istraùvawata se polesni. Samo kako primer,
istraùvawata na Anzabegovo I bile do 4,60 metri dlabo~ina, Tumba
Pal~i{te 3,70 i ne e dojdeno do zdravica. Podzemnite vodi vo Polog
ne dozvolile da zavr{at istraùvawata na ovoj horizont. Ovoj period
se smeta za procut na neolitskata kultura vo Makedonija.
Glavnite karakteristiki na dvi`niot kerami~ki materijal, se
golemiot broj fragmenti i sadovi {to se nao|aat vo istraùvawata.
Grubata keramika na na{ite lokaliteti dominira.
114
Todorova H. 2002 o.c.272
115
Ibid.41-42
44
Sl.10: Grnci so razli~na golemina, Tumba Maxari, Anzabegovo-Vr{nik -III
Toa se fragmenti ili celi sadovi za ~uvawe zrnesta hrana. Po

golemina se razli~ni od mali grniwa do golemi pitosi. Po forma se
voglavno topkalesti, so ramni dna, naglaseno ramo i vrat. Naj~esto se
ukrasuvani so barbotin vo vid na kora od drvo, so povlaki od prsti vo
polukru`ni potezi i sl. Ramoto i vratot naj~esto se zamazneti i so
edna plasti~na lenta so otisoci od prsti se odvoeni od stomakot.
Relativno se lesni {to se dolì na zemjata {to e bogata so pleva i
~esto pati se dobro pe~eni. Imaat po nekolku lentesti dràlki, vo
45
dolniot del i vo gorniot, izraboteni od dve spoeni lenti. Druga

forma se {irokite plitki ili dlaboki ~inii so ramni venci,
dekorirani so barbotin. Potoa razni frutariumi i mali grniwa.
Sl.12: înii-frutariumi, Tumba Maxari, Anzabegovo-Vr{nik- III
Ona {to mu dava osoben beleg na kerami~kiot materijal

osobeno na lokalitetite od Gornovardarskiot region se askosite. Toa
se klasi~ni formi na sadovi {to se "rodile" od me{inite. Imaat
asimetri~no, topkalesto telo so ramno, ~esto nenaglaseno dno, visok
malku izvien vrat i ramen venec. Redovno imaat po pet lentesti
dràlki, od koi edna na grbot i 4 na stomakot. Vo niv se stavalo jaè,
a za da ne se lizga ima izraboteno plasti~ni rebra {to go dràt.
êsto se ukrasuvani so lesni povlaki od prsti, vo forma na perduvi.
Mnogu se lesni, {to se dolì na zemjata bogata so pleva i pesok od
koja se izraboteni. Gi ima vo najrazli~ni golemini, odnosno za deca i
vozrasni. Na prv pogled li~at na barski {atki (guski). So ogled na
brojnosta bile omilena forma kaj majstorite i ìtelite vo sredniot
neolit, osobeno na lokalitetite od Gornovardarskiot region.
Moèbi toa se dolì na blizinata na mo~uri{tata? Sepak da
spomeneme deka fragmenti se najdeni i na drugite lokaliteti, od koi
eden od Rug Bair116. Verojatno zaradi svojata asimetri~na forma
te{ko bilo da se detektiraat i da se rekonstruiraat. Otkrivaweto
na desetina celi na Tumba Maxari, Zelenikovo i Govrlevo go
nadmina ovoj problem.
116
Sanev V. Rug Bair .o.s.T.III,4
46
Sl.13: Askosi os razni golemini, Tumba Maxari, Anzabegovo-Vr{nik- III
Na ubavata ili luksuznata keramika i pripa|aat

najmarkantnite predmeti amforite i peharite. Za prvite nakuso
ne{to rekovme. Samo da dodademe deka se izrabotuvani od dobra
pre~istena glina, so podebeli yidovi odo{to kaj peharite, imaat
mnogu skladna forma i se razli~ni po dimenzija. Povr{inata im e
dobro zamazneta so visok sjaj, imaat boja na prirodna koà
(Lederbraum) ili òltocrvena. Pod venecot se dekorirani so nacrtani
mali rombovi vo niza, ista niza ima i na po~etokot na vratot.
47
Sl.14: Tikvesti/lejka sadovi, Tumba Sten~e, EN; tri od ku}a 1voTumba Maxari,
Anzabegovo-Vr{nik- III
Vratot moè da ne e dekoriran ili na nego da ima spirala. Taa

e na stomakot vertikalno stavena vo metopa. Floralniot karakter
jasno se ocrtuva vo nejziniot negativ. Ponekoga{ listovite se
naturalisti~ki nacrtani vo kafeava boja, polni ili mreèsti.
Amforite moè da imaat mali vertikalni tunelesti dràlki ili toa
mesto e potencirano so mala plitka vdlabnatinka. Redovno
dràlkata i vdlabnatinkata se potencirani i naglaseni so naslikani
polukru`ni ili kru`ni linii. Dnata na ovie sadovi sekoga{ se ramno
zase~eni. Od niv najubavi primeroci se najdeni na Tumba Maxari. Tri
primeroci, eden mal i dva golemi, tolku se sli~ni {to ukaùvaat na
pomislata deka gi izrabotil ist grn~ar. Otkrieni se vo ku}a 1 vo
istraùvawata vo 1981god.117
Peharite se slednata kategorija koja na sredniot neolit mu
dava posebna ubavina. Izrabotuvani se vo razli~ni golemini-od mali
1/2 litar do golemi od 2 litri. Site se so dobra faktura, odli~no
pe~eni, slikanite se so sjajno mazneta povr{ina. Imaat mala
prstenesta plitka noga. Vo zavisnost od goleminata taa e konusna ili
117
Sanev V.1988 Neolitsko svetili{te od Tumba vo Maxari,Skopsko,
preliminarno soop{tenie od iskopuvawata vo 1981 , Maced.acta archaeol. 9, Skopje, 9 -
39
48
cilindri~na. Teloto e yvonoliko, venecot kaj postarite e ramen, a kaj

pomladite malku naglasen i odi do prekr{en. Po boja se razli~ni.
Monohromnite se so temna crvena boja, slikanite so crvena i temna
oker. Tie se omilenata forma na grn~arite od neolitot vo
Makedonija. Nivnata forma se sledi od malite panici na tri mali
noze od raniot neolit, preku topkalestata forma vo sredniot, do
docniot neolit. Sega, kako primerite od Tumba Sten~e, topkalestite
pehari evoluiraat vo poelegantni, so poostar profil i naglasena
bikonusnost. Nekoga{ na ramoto ima kosi turban kaneluri.
a b v
g d |
Sl.15: Pehari, Tumba Maxari- a-|,;Tumba Sten~e-b. Anzabegovo-Vr{nik- II
Sl.16: Pehari, Tumba Maxari, Anzabegovo-Vr{nik- II- III
49
Sl.17: Pehari, Tumba Maxari i Rug Bair, Anzabegovo-Vr{nik- III
Sl.18: Pehari, Tumba Maxari , Anzabegovo-Vr{nik- III- IV
Sl.19: Pehari, Tumba Maxari , Anzabegovo-Vr{nik - IV
50
v.Docen neolit
Vo poslednata faza, koja na najgolemiot broj naselbi e

razorana i kompletno devastirana, doa|a do crpewe na site kreativni
resursi. Brojot na naselbite se smaluva i zatoa samo na nekoi postoi
mo}en docnoneolitski sloj, {to M.gara{anin go definira kako
docnoneolitska grupa Zelenikovo II. Pogore kaàvme deka ovoj sloj e
vsu{nost logi~no prodolùvawe na tretata faza na grupata. Toa {to
samo na nekoi lokaliteti ovoj sloj e mo}en a na pove}eto tenok ili
nepostoi, se dolì na dve pri~ini. Prvata e deka navistina e razoren
i nemame uvid vo negovata kompletna slika. Vtorata pri~ina e
op{toto osiroma{uvawe i istro{enost na polodelskata
civilizacija i nejzinite prirodni resursi. No fakt e deka
kerami~kata produkcija e so poskromni estetski i tehni~ko-
tehnolo{ki karakteristiki vo odnos na keramikata od ran neolit.
(Sl.20)
a-TumbaPal~i{te b-Alin Dol
v - Anzabegovo g-Anzabegovo
d,|-Zelenikovo
Sl.20: Keramika i plastika od docen neolit,Anzabegovo-Vr{nik IV
51
Glavnata karakteristika na topkalestite pehari, e toa {to

evoluiraat vo poelegantni, povisoki, so poostar profil i naglasena
bikonusnost. (Sl.20 a) Nekoga{ na ramoto ima kosi turban kaneluri. a
fakturata ostanuva i ponatamu dobra.
Sl.20 a: Pehari, Tumba Sten~e , Anzabegovo-Vr{nik – IV
g. Datirawe
Hronolo{kite ramki vo koi ekzistirala grupata se

fiksirani so stratigrafskiot metod vo iskopuvawata na eponimnite
lokaliteti. osobeno va`ni za hronologijata se novite istraùvawa
na Tumba Maxari, Tumba Pal~i{te i Cerje Govrlevo.
Vo istraùvawata se sobrani primeroci od materijal na koj e
izvr{eno analiza so radioaktiven jaglen S-14 i
termoluminiscencija. Najgolemi analizi se izvr{eni pri
iskopuvawata na Anzabegovo so metodite S-14 i termoluminiscencija.
Spored niv, Anzabegovo I e datitano vo period od 6.100 do 5.800
god.p.n.e.Anzabegovo II 5.800, Anzabegovo III 5.300 i Anzabegovo IV vo
periodot od 5.200 do 5.000 god.p.n.e.118
Isto taka i datumite dobieni od analiziraniot materijal od
vtoriot i tretiot sloj na Govrlevo, gi dadoa datite 5.800 i 5.300
godini p.n.e119.
Na eneolitskata naselba Pilavo vo s.Buril~evo, za postarata
faza 4.540-4.330, a za pomladata 3.750 god.p.n.e.120 Zna~i, sosema e
prifatliva ovaa data za materijal {to poteknuva od
docnoneolitskiot sloj na Vr{nik III.
118
Gimbutas 1976 o.c.29
119
Informacija dobiena od M.Bilbija za {to najsrde~no mu blagodaram.
120
Informacija dobiena od istratùva~ot I.Koli{trkoska Nasteva, za {to
srde~no i blagodaram.
52
Izvr{enite radiokarbonski analizi na Govrlevo za sredniot

neolit gi potvrdija porane{nite za Anzabegovo deka toj egzistiral
vo periodot me|u 5800 i 5300 god.p.n.era121. Imeno, analizata na
materijalot od vtoriot sloj na Govrlevo go datira vo 5800 godina
p.n.e. Rezultatite pak od analizite na jaglenisaniot materijal od
~etvrtiot horizont go datiraat vo 5300 godina p.n.e. Vr{nik e
datiran vo 4950 god.p.n.e. Kon ova ako se zemat vo predvid i datumite
od analizite na eneolitskata naselba Pilavo vo Buril~evo, koi
pokaùvaat deka prviot sloj e datiran vo 4200, a vtoriot vo 3750
godina p.n.era, sosema e adekvatno prifatlivo koristeweto na
predloènata apsolutna hronologija. Dokolku ovie podatoci se
sporedat so sosednite od Zapadna Bugarija i Grivac122 vo Pomoravjeto
(datumite se od termoluminiscentnite analizi), }e se vidi deka
sosema se vklopuvaat vo stratigrafsko-hronolo{kata ramka na
balkansko-anadolskiot kulturen kompleks.
121
Informacija od kolegata Bilbija Milo{, i Nasteva Koli{trkoska Irena za
{to im blagodaram srde~no.
122
Bogdanovi} M. 2004 Grivac, Kragujevac,
53
VI- KULTURNI KARAKTERISTIKI NA

ANZABEGOVO – VR[NI^KATA GRUPA
1.Oddredeni specifiki vo keramografijata
Vnimatelno razgleduvaj}i go kerami~niot materijal se

nametnuva vpe~atokot deka vsu{nost floralnite ornamenti se
konstanta vo dekoracijata na Anzabegovo-vr{ni~kata kulturna grupa
vo site nejzini fazi.
a. Floralen stil vo slikanata keramika
Dosega, za àl keramografijata vo prou~uvawata na neolitot

ne e detalno analizirana i studirana. Sepak, evidentno e deka vo
najranata, Anzabegovo-Vr{nik I faza, karakteristi~ni se
realisti~ki so bela boja naslikani mali listovi. Postaveni se so
svoite koreni vo dvojna niza svrteni kon dnoto na sadot vo vertikalna
niza.(Sl.21-23)
Sl. 21: Belo slikana keramika, Tumba s.Sten~e-Polog, Anzabegovo-Vr{nik I
54
Sl.22: Belo slikan sad,Anzabegovo, Anzabegovo-Vr{nik
Sl. 23: Belo slikan sad, Alin Dol; Anzabegovo,Anzabegovo-Vr{nik i
Sl.24: Listovi od maslinka
Smetame deka toa se listovi od maslinka.(Sl.24) Vo

istraùvawata na Tumba Maxari vo 2002 godina e najdena semka od
diva maslina-Olea europea. Ovaa niza, poto~no venec na plodorodnosta
kako se narekuva vo naukata, ili girland, moè da se sledi i na
podocne`nata keramika slikana so kafena boja na crvena ili
posvetla oker osnova. Ovde }e gi navedeme primerite na malata i
golemite amfori od Tumba Maxari, peharot od Rug Bair, fragmenti
od pehari od Anzabegovo, Tumba Mr{evci i drugi.(Sl.25-28)
55
Sl.25: Tikvesti/lejka sadovi, ku}a 1,Tumba Maxari,Anzabegovo-Vr{nik

III,ukraseni so "venec na plodorodieto"
Sl.26: Tikvest/lejka sad, ku}a 1,Tumba Maxari,Anzabegovo-Vr{nik III

ukrasen so "venec na plodorodieto"
Sl.27: Pehar, ,Tumba Maxari,i fragment od pehar od

Anzabegovo,Anzabegovo-Vr{nik III ukraseni so "venec na plodorodieto"
56
Sl.28: Pehar, Rug Bair, pehar i Tumba Maxari,Anzabegovo-Vr{nik III-IV

ukraseni so "venec na plodorodieto"
Istata koncepcija kako na amforite i peharite {to se

slikani ja ima i fragmentot od stomak so vreàna dekoracija od
Malata Trnska Tumba123. Toa e fragment od stomak na golem sad so
siva sjajna boja, dekoriran so vreàni zaobleni triagolnici
ispolneti so mreì, dopreni so aglite i postaveni vo 10 vertikalni
nizi. (Sl.29)
Sl.29: Fragment od tikvest sad, Mala Trnska Tumba,Velu{ina-Porodin IV

ukrasen so "venec na plodorodieto"
Na stomakot na sadot vertikalno se vidlivi dve vertikalni

nizi od po{iroki linii vo forma na triagolnici {to gi flankiraat
poliwata so plitko grebani linii. Ispolneti se so bela posna boja.
123
Simoska D.Sanev V.1976 Praistorija vo centralna Pelagonija,Bitola,kat.br.184
i 185.
57
Negativot na povr{inata na sadot me|u izgrebanite

triagolnici pravi vertikalna niza od rombovi. Tie nedvosmisleno
asociraat na floralnite listovi samo sega mnogu geometrizirani.
Kaj spomenatite amfori i pehari ovie vertikalni nizi se mnogu
zaobleni, poplasti~ni i realisti~ki. Ovaa sli~nost osobeno
iznenaduva bidej}i vo site dosega{ni klasifikacii ovoj lokalitet od
Pelagonija datiran vo sredniot neolit se atribuira{e "..kako
najuèn lokalitet na preodnata (prelaznata) zona"124.
Sosema skromna analiza na keramografijata samo na
materijalot {to e objaven zboruva deka nekoi nejasnotii pred se se
dolàt i prizleguvaat od maliot obem na arheolo{kite
istraùvawa na neolitskite naselbi vo Makedonija. Denes i pokraj
navedeniot broj istraùvawa, za àl nema lokalitet koj e celosno
ili vo najgolem del istraèn i multidisciplinarno analiziran,
sistematiziran i klasificiran. Isto taka smetame deka vkupniot
fond na kerami~ki fragmenti so koi se raspolaga, ne dozvoluva nekoi
poseriozni statisti~ki analizi po razni osnovi. Imeno, od skromen
fond te{ko moè da se donesuvaat zaklu~oci za toa vo koja etapa
dominira intenzivno crvenata, rozikavata ili pak temno crvenata
keramika.
b. Pokarakteristi~ni formi sadovi
Vo kontekst na keramografijata, ako gi analizirame

kerami~kite formi karakteristi~ni za najstarata faza Anzabegovo-
Vr{nik I a - c, }e vidime bogatstvo na formi. Monohromnata keramika
se ubavi panici, blago bikonusni, so ramno dno, blago izvle~en
stomak, koj ostro zavr{uva vo ramoto, od koe konkavno se vovlekuva
vratot i blago zavr{uva venecot.(Sl.32-33)
Sl. 30: Panica so belo slikawe; panica-Velu{ka Tumba i
124
Benac A. 1979 o.c.Prijelazna zona,460
58
Sl. 31: Panici , Velu{ka Tumba- i
Sl. 32: Panici, Tumba Sten~e, Anzabegovo-Vr{nik- I
Sl. 33: Panici, Kanli âir i Tumba Maxari, Anzabegovo-Vr{nik- I
Imaat malku spleskana forma, na stomakot i ramoto ponekoga{

blago zadebeluvawe vo koe e napravena dupka-dràlka. Izraboteni se
od dobra glina so visok sjaj dobien od intenzivno maznewe. Za toa
koristele koskeni alatki -spatuli izraboteni od ìvotinski rebra.
Pe~eni se na visoka temperatura so intenzivna crvena boja i na
fakturite. Ponekoga{ imaat kako i slikanite sadovi i boja na vinski
talog ili cveklo. Druga forma se malite panici na niski noze so
ramni venci i bez bikonusnost. So svojata ednostavna forma i
nenametliva dekoracija zboruvaat za visoko razvieniot grn~arski
zanaet. (Sl. 34)
59
Sl. 34: Belo slikani sadovi na ~etiri noze, Anzabegovo, Anzabegovo-Vr{nik- i
Tretata forma na sadovi se topkalestite ili spored Koro{ec

tikvesti. Toa e mnogu stara forma, koja dolgo ìvee i evoluira vo
ramkite na grupata. (Sl. 35) Ovaa forma ja ima vo ranite sloevi na
Pelagonija. (Sl.37)
Sl. 35: Tikvest/lejka sad, Tumba Sten~e, Anzabgovo-Vr{nik- I
Nam pove}e ni li~at na lejki, ili pak od toa e samo ideata za

nivno izrabotuvawe. Kako i da e toa se sadovi so sovr{eno
harmoni~na forma, dobra keramika,ubavo izmazneta, so tenki yidovi i
dobro pe~eni. Imaat ramno dno, topkalesto telo, visok vrat i ramen
venec. Na stomakot imaat tri plasti~ni cicki rasporedeni na
60
podednakvo rastojanie. Spored P.i J. Koro{ec, tie se toj doma{en

avtohton proizvod. M.Gimbutas za niv smeta deka se rezultat na
"...dolga tehni~ka tradicija."125 Vo istraùvawata na Tumba Sten~e e
najden eden vakov sad i vo naselbata Na Breg. Ovaa forma e mnogu
ednostavna i smetame deka e zna~ajna kako baza vo ponatamo{nata
evolucija na kerami~kite formi na sredniot neolit na Anzabegovo-
vr{ni~kata kulturna grupa. Od nea vo sreden neolit direktno se
razviva amforata vo razni golemini.Taa pretstavuva mnogu omilena
forma kaj ìtelite i majstorite na na{ite lokaliteti.
Sl. 36: Tikvesti /lejka sadovi od ku}a 1, Tumba Maxari, Anzabgovo-Vr{nik- III
Sl. 37: Tikvesti /lejka sadovi , Velu{kaTumba , Velu{ina -Porodin -II
Za da se dojde do ovoj stepen sigurno e deka formata bila dolgo

upotrebuvana i vle~ela u{te podolgi koreni {to se prenesuvale na
novite generacii spontano i nenametlivo. Gu{nata vo racete na
vozrasnite i na decata lesno se nosela do izvorot ili rekata. Taa
forma, tikva ili lejka, }e ostane niz celiot neolit omilena forma
na sad od koja vo podocnata prei- praistorija }e se razvie stomnata
125
Gimbutas M.1976,o.c.37
61
2-Kultna plastika
a.Kultot na Golemata Majka
Najmarkantna pojava vo neolitot na Makedonija, sledstveno i

vo Anzabegovo-vr{ni~kata kulturna grupa, se `rtvenicite, me|u koi
osobeno mesto i zna~ewe ima tipot Golemata Majka.Vo istraùvawata
na Rug Bair vo 1970 godina se otkrieni tri fragmenti od ovaa
skulptura.Toa se del od dnoto i yidot na ku}ata-postamentot,
polovina od kapakot na cilinderot so dupka i fragment od prstite na
rakata od pokrivot126.Vo toa vreme istraùva~ot, poznavaj}i go
materijalot od Pelagonija, sosema korektno pomislil: " Spored
za~uvaniot del od osnovata na koja se nao|aat ostatoci od triagolni
otvori, se gleda deka stanuva zbor za oblik {to mnogu potse}ava na
`rtvenicite vo oblik na ku}a, kakvi {to se najdeni vo Porodin i
Velu{ka Tumba"127. Ovoj primerok e najden vo slojot 3 koj
stratigrafski odgovara na Anzabegovo II, odnosno na po~etokot na
sredniot neolit.128 Za prv pat celosno so~uvan e otkrien vo ku}a 1vo
1981 god. vo Tumba Maxari129. Ovoj primerok, so svoite impresivni
dimenzii od 0,39 m visina, klasi~nata smirena poza na izniknuvawe od
ku}ata i voedno bdeewe nad nejziniot mir i ogni{te, ja pravi ovaa
terakotna pretstava ekskluzivna. (Sl. 40)
Sl.38: @rtvenik, Tumba Sten~e, Anzabegovo-Vr{nik- i
126
Sanev V.1976 Neolitskata naselba Rug Bair kaj s.Gorobinci,Zbornik na
[tipskiot naroden muzej IV-V,203-246,T.XIV sl.3-5
127
Sanev V.ibid.221
128
Sanev V.ibid.225
129
Sanev V.1981Neolitsko svetili{te od Tumba vo s.Maxari, Skopje (folder od
izlo`bata)
62
Najstarata forma na praideata za Golemata Majka e

`rtvenikot od Tumba Sten~e. Napraven e od eden ~etvrtest
postament-ku}a, so po 2 ~etiriagolni i 2 otvori vo forma na linijata
na bukvata "M", postaveni na sprotivnite starani. Vrz nego se izdiga
eden cilinder so malku izvle~en venec. @rtvenikot e visok 25 sm,
izraboten od crveno pe~ena osredna keramika, so tragi od sekundarno
gorewe. Najden e vo edna razru{ena ku}a zaedno so fragmentite belo
slikana keramika i tikvestiot sad. Ovoj naod e izvonredno zna~aen
bidej}i korespondira so nekoi identi~ni cilindri od
Pelagonija.(Sl.38-39)
Sl.39: Ednostavni cilindri, Vrbjanska ~uka, Velu{ina Porodin -I
Pokraj toa toj zboruva za starite koreni na po~ituvawe na

kultot na Golemata Majka u{te od stariot, vo kontinuitet niz celiot
sreden neolit. Isto taka toe e eden od elementite {to zboruva za
povrzanosta me|u Anzabegovo-vr{ni~kata i Velu{ko-porodinskata
kulturna grupa.
Najdominantna pretstava na Golemata Majka e "klasi~niot"
primerok od Tumba Maxari i naodite od krugot na Gornovardarskiot
region.(Sl.40) Za nego ve}e go kaàvme zna~eweto i karakteristikite.
No samo nakuso da go podvle~eme osnovnoto. Imeno, filosofskata
idea za pra roditelkata, od koja zapo~nuva se, e prikaàna kako eden
cilinder so osnovnite antropomorfni karakteristiki: o~i, nos,
~esto nema usta, retko prikaàni gradi i papok, race so belezici
{to cvrsto stojat na ku}ata-odnosno ja dràt (prikaàna kako
nepravilna kockesta forma), so razni formi na otvori za prozorci.
Ima primeroci na dnoto na osnovata na ku}ata se so dupka koja
vertikalno komunicira so otvorot vo sredinata na cilinderot.
Moèbi toa e komunikacijata na zemjata i neboto. Primerokot od
Cerje Govrlevo e vo izminat graviditet.(K.br.151) Eden primerok od
Tumba Maxari visok 31,5 sm. nema race, no ku}ata e osobeno markantna
vo odnos na cilinderot i liceto.(Sl.44 b) Zatoa ni se ~ini deka kaj
ovoj primerok dominira ku}ata nad antroposot. Na ova asociraat i
63
pove}eto otvori na yidovite. Ova e slu~aj i vo Pelagonija i zatoa

smetame deka ovoj primerok e postar od dobro poznatiot od ku}a 1 od
1981 god. Primerocite {to gi prezentirame se so razli~na golemina-
od najmalit od Tumba Mr{evci so 14 sm, Tumba Maxari 39 sm i 34 sm,
do fragmenti od koi moè da gi nasetime golemite razmeri. Takov e
eden fragment od cilinder od Tumba Maxari so golemi dimenzii od 15
sm.Isto taka i primerokot od Tumba âir, koj e slu~aen naod i za àl
samo vo fragmenti ima sli~ni dimenzii. Me|u niv so ubavinata na
umetni~ki izvajanata kosa ispletena vo dvojna pletenka i fatena so
igla. Na ~eloto se naslikani ne`ni {i{ki so crvena boja, nosot e
mal, o~ite samo vreàni. Najden e vo Tumba Maxari.(Sl.41) Isto taka
zasluùva vnimanie i primerokot od Tumba Pal~i{te.Toj se
razlikuva od site poznati kaj koi o~ite se samo vreàni ili blago
naglaseni. Ovoj primerok ima navistina impresivni o~i. Zenicata e
plasti~no izvajana stavena vo ubavo bademesto oko, ~ij kapaci
zavr{uvaat vo dolga plasti~na linija, koja ostava vpe~tok na linija
od {minka. Vo Tumba Sten~e pokraj spomenatiot od postariot neolit,
vo srednoneolitskiot sloj se najdeni nekolku fragmenti od cilinder
i od ku}ata. Na eden primerok od cilinder kosata e izvajana kako
kru`ni nalepki aplicirana so vtisnuvawe od prstite na majstorot.
Kako i kaj site primeroci, fakturata e gruba, zemjata nepre~istena,
vajana okolu edno drvo od koe e ostanat otisok vo pozitiv.
Analiziraj}i gi site dosega poznati, kako {to kaàvme, moè
da se zabeleì slednoto: Nekoi primeroci imaat o~i vreàni, nekoi
podotvoreni nekoi otvoreni, nekoi so spu{teni gorni kapaci. Ustata
kaj nekoi e vreàna poslabo, kaj drugi poizrazena, kaj eden primerok
od Tumba Maxari, taa e vo pla~. Na eden primerok od Tumba Mogila,
so izrazena gracilnost i elegancija ustata e sobrana i zaedno so
srame`liviot pogled asocira "primo bachio".(Sl.43 g) Ovie elementi
moèbi se osnovata za odreduvaweto na upotrebata na ovie
`rtvenici. Denes so sigurno znaeme deka tie ne bile izrabotuvani
samo " in usum mortuorum", odnosno imale funerarna funkcija.
Golemata Majka od Govrlevo prikaàna so nabreknati gradi i
poodminat graviditet, toa kategori~no go otfrla za naodite od
Anzabegovo-vr{ni~kata kulturna grupa. (Sl.83 b) Za naodite od
Velu{ko-porodinskata treba da se izvr{at detalni analizi. No i
tuka pogolema e verojatnosta deka se povrzani so kultot na plodnosta.
64
Sl.40:Terakota na Golemata Majka,ku}a 1 Tumba Maxari , Anzabegovo-Vr{nik - III
Taa }e stane glavnata ni{ka {to go povrzuva duhot na ~ovekot

osobeno od sredniot neolit vo Severna Makedonija. Na cilinderot
nad o~ite so kafeava boja e nanesena kosa vo vid na {i{ki.
Taa na zadniot del e plasti~no prikaàna i sobrana. Vo
podocne`nite istraùvawa se otkrieni i drugi fragmenti od
cilindrite i ku}ata so razli~ni dimenzii i frizuri.(Sl.41-43)
Na zna~eweto na ovoj aftohton neolitski kult za Makedonija,
prva }e ukaè V.Bitrakova-Grozdanova vo svoite prou~uvawa na
anti~kite kultovi: "… taa se po~ituva kako boìca na plodnosta,
kako {to tuka se po~ituvala odamna,Golemata Majka pod imeto Majka
na Bogovite." Vo antikata ovaa pra idea za majkata kako za{titni~ka
na rodot i na plodnosta }e bide razviena vo kult kon Demetra, Kibela
i drugi sinkreti~ki boèstva130.
130
Bitrakova-Grozdanova V. 1999 Religija i umetnost vo antikata vo Makedonija.
Skopje, 204
65
Sl.41: Fragment od Golemata Majka, Tumba Maxari, Azabegovo-Vr{nik III
Nekoi se plasti~no izvajani so afro, drugi samo naglaseni so

vreùvawe i t.n. Voop{to frizurite zboruvaat za izvonredno
bogatata moda na neolitskata èna. Site poznati primeroci imaat
razli~en tretman na o~ite. Nekoi se so zatvoreni o~i, nekoi so
poluotvoreni, drugi so {iroko otvoreni. (Sl.42)
66
Sl.43: Fragmenti od Golemata Majka, Tumba Maxari, Azabegovo-Vr{nik III i Tumba

Mogila,Velu{ina -Porodin -III
67
a b
Sl.44: Golemata Majka, Tumba Mr{evci i Tumba Maxari, Azabegovo-Vr{nik II
Sl.45: Fragmenti od Golemata Majka, Tumba Maxari, Azabegovo-Vr{nik III
68
Licata na cilindrite od Pelagonija imaat triagolna forma i

asociraat na maski.(Sl.47) Kaj primerocite od na{ata grupa imaat
malku pove}e realizam.Osobeno primerokot od Tumba Pal~i{te vo
toj pogled otskoknuva od site drugi. Nekoi primeroci na Golemata
Majka imaat slikarski dosliki-intervencii so crvena boja identi~na
so bojata od slikanata keramika. Cilindrite bile modelirani okolu
edno drvo {to se gleda po otisocite na pogolemiot broj cilindri.
Ovoj tip `rtvenik e izrabotuvan vo razli~ni golemini-od najmali,
samo desetina santimetri do spomenatata so skoro 40 sm.
Sl.47: Fragment od Golemata Majka, Tumba Opti~ari i Tumba Porodin, Velu{ina-

Porodin- III
69
Treba da se spomene, eden slu~aen naod na edna markantno

izvajana vo prirodna golemina glava na èna. Liceto e ramno so
vreàni i plasti~no izvedeni o~i i nos, usta nema. Frizurata e so
plasti~ni dlaboki brazdi- pletenki sobrani na ednata strana vo kok.
Sl.48: Antropomorfna glava,Tumba Maxari, Anzabegovo-Vr{nik II (slu~aen naod)
Zasega ostanuva bez sootvetni analogii i ostanati nau~ni

informacii. Na analogiite na ovoj tip `rtvenici }e se osvrneme
podolu koga }e gi razgleduvame kontaktite so Pelagonija. (Sl.48)
b.Antropomorfna plastika
Druga osobeno interesna kategorija predmeti se

antropomorfnata plastika. Taa e osobeno brojna na site lokaliteti,
no za àl malku primeroci se objaveni. Ona {to e prezentirano vo
postavkite na Muzejot na Makedonija i Muzejot na grad Skopje, kako i
kerami~kite sadovi e bez arheolo{ki kontekst i situacija.
Edinstveno na raspolagawe ni e tipolo{kiot metod za nau~na
valorizacija.Antropomorfnata plastika i pokraj golemiot broj
studii objaveni za nea, seu{te nema jasno definirana funkcija.Taa
pove}e go prezentira jazikot na neolitskiot ~ovek odkolku {to
reprezentira ne{to. Otkrivaweto na tajnite za jazikot na
prezentacija e te{ko. Arheolo{kata nauka pri toa se sluì so
objasnuvawa {to gi ima od podocne`nata pred se egipetska, asirska i
gr~ka skulptura. No tokmu ovie imaat za cel i funkcija da
reprezentiraat vladeteli, bogovi, lu|e, ìvotni ili nastani.
Neolitskite skulpturi se stolbovidni so plasti~en nos, sede~ki ili
70
stoe~ki, so race ili bez race ili samo pe~at (sugeriran vpe~atok) na
race.O~ite se vreàni ili vo vid na zrno p~enica, bez usta, glavata e
obi~no kako venec- kruna na teloto.131
Od raniot neolit vo Anzabegovo (Sl.49) i Rug Bair se najdeni
samo 3 fragmenti od statuetki so stolbovidni i sumarno naglaseni
antropomorfni atributi i karakteristiki. Od niv eden primerok e
od Rug Bair so spleskana cilindri~na forma, blago vdlabnata na
slabinite, dekorirana so belo slikani rombovi. Ostanatite se
fragmenti bez jasni linii i formi. Eden primerok od Tumba Maxari,
so stolbovidna-falusoidna forma, kosata i o~ite se vreàni, nosot
plasti~en, a na desnata strana se dve plasti~ni nalepki {to
sugeriraat race vo poza na zamavnuvawe od desno. Ovaa statuetka so
falusoiden izgled, {to e praktikuvan vo kultot na neolitskiot
~ovek, moèbi e od krajot na stariot i od po~etokot na sredniot
neolit.(K.br.93) Od istiot lokalitet poteknuva i eden drug
minijaturen falus izraboten od koska, datiran vo sredniot neolit.
Vo slednite srednoneolitski fazi ènskite figurini se
izrazito steatopigni (ili kru{koliki idoli kako gi narekuvaat),
izvajani od dve identi~ni polovini, a potoa spoeni. Glavata obi~no
nedostiga.(K.br.113,114,155) Polnite organi se naglaseni so eden
vreàn triagolnik. Vo Tumba Maxari e najden eden primerok izvajan
vo bel kamen. @enata e prikaàna so naglasena steatopigija, gradite
se mali, vratot tenok, racete tordirani, glavata nedostiga. (K.br.100)
Od ovoj lokalitet e i malata glava od belutrak so naglasen nos.
Prirodnata forma na kamenot e maksimalno iskoristena. Izrabotena
e dobro, so golemo ~uvstvo za forma, izmazneta so golem nos, na
~eloto so mala te{ko zabele`liva traga od crvena boja. Na prv
pogled, no samo formalno, mnogu potsetuva na podocne`nite
Kikladski idoli. (K.br.125)
Vo najmladata faza statuetkite se poisten~eni i se prikaàni
i sekundarnite polni karaktertistiki. Isto taka toga{ se po~esta e
pojavata i na ma{kata pretstava. Ve}e formite se poizdolèni so
naglaseni polni karakteristiki i pred se sivo pe~eni. Od
figurinite mnogu ~esto se praveni samo glavi so osnovnite
karakteristiki - nos, o~i i ponekoga{ usta. Naj~esto frizurata e
vnimatelno umetni~ki pretstavena na site primeroci.Takvi se
primerocite od Tumba Sten~e, Tumba Pal~i{te,ûbuk ê{ma, Amam,
Atici i dr. (K.br.119-133)
Kako {to istaknavme kultot na Golemata Majka e osnovniot
kult po koj, me|u drugoto, neolitot od Makedonija se razlikuva od
sosednite regioni.Vo Albanija vo naselbata Kamnik e najden eden
primerok na terakota koja e vsu{nost lapidarno dadena bista na èna
so bledo oker boja ukrasena so kosi meandri i mali triagolnici
131
71
naslikani so crvena boja. Koncepciski sosema ne{to podrugo od

dobro poznatite i prezentirani na{i primeroci.
93 106 120 121
108 107 122 123
Anzabegovo I Kutline Senokos
139
Sl.49:Antropomorfna plastika - izbor od katalogot
72
124 119
92 101 136
Sl.50:Antropomorfna plastika - izbor od katalogot
Sl.51: Antropomorfna plastika: Haxilar,Rakitovo i âtal Hijik
Iako ve}e nad dvaeset godini pominaa od otkrivaweto na

prvite primeroci od ovie terakoti, sepak se nedovolno afirmirano
vo naukata, iako vo kulturnoto ìveewe se prifateni i se neguvaat so
poseben respekt. Moèbi za ova doprinesuva krajno skromno
prezentiranite primeroci pred nau~nata i kulturnata javnost.
73
v.Zoomorfna plastika
Neolitskiot ~ovek svrten kon obezbeduvaweto hrana, svojata

blagosostojba ja dolèl na poledelstvoto no i na sto~arstvoto.
Zdraviot dobitok, kravite, ovcite, kozite, magareto, sviwata i
koko{kite, mu obezbeduvale hrana vo sekoe vreme, nezavisno od
vremenskite priliki. Dlaboko ~uvstvuvaj}i go toa, neolitskiot ~ovek
nekoi ìvotni gi po~ituval i vo tekot na dolgite mileniumi na
paleolitot i neolitot sozdadeni se kultovi kon niv. Najgolem kult e
sozdaden kon bikot. Po~nuvaj}i od crteìte vo paleolitskite
pe{teri, toj e pretstavuvan i vo umetnosta na neolitot. Vo nekoi
neolitski kulturi kultot bil tolku golem, {to se podigani celi
svetili{ta. Takvi se svetili{tata vo âtal Hijik vo Anadolija i
Parta vo Transilvanija.132 Vo ramkite na istraùvawata na na{ata
grupa, poznati se pove}e primeroci, no toa e sitna plastika vo
terakota, a samo vo eden primer, e glava na jarec so realni dimenzii.
@ivotnite sekoga{ se prikaùvani so osnovnite prepoznatlivi
karakteristiki i atributi. Od najstariot sloj na Anzabegovo Ia
poteknuva glava na bik mnogu sumarno prikaàna. Podocne`nite se
poplasti~ni i posilni, izraboteni od nepre~istena zemja. Ponekoga{
na grbot imaat aplicirano plitok recipient. Eden primerok od
Tumba Maxari e so ~ove~ki lik i potse}a na anti~kite
kentavri.(Sl.54) Nekoi istraùva~i smetaat deka vo recipientite se
~uvalo zrna ìto za seme za slednata seidba.133
Kako slu~aen naod, moèbi od Tumba, kako {to spomenavme e
edna kerami~ka pretstava na glava na oven(bik)-bukranion.134 So
prirodni dimenzii (32-33-27 sm), so inkrustrirana bela posna boja
(moèbi pepel?) vo nozdrvite, so otvori vo koi bile vsadeni prirodni
rogovi, taa zboruva za kultot kon ovenot-bikot. Kako i drugite
vajarski dela ukaùva na visokite umetni~ki i estetski dostreli na
kerami~arite vajari od Tumba.(Sl.55) Bidej}i zadniot del i e
potpolno mazen, najverojatno bila aplicirana na fasadata na nekoja
ku}a. Takvi bukranioni se nao|aat vo neolitskite svetili{ta vo
Haxilar, Romanija i dr.135 Imeno V.Sanev smeta deka glavata e
modelirana spored model na uriel ovcata (Ovis Vingeli). Taa bila prva
132
Gh.Lazarovichi -M.Lazarovichi,o.c.72-76
133
Vetni} S. 2001, o.s.12
134
V,Sanev,Terakotna glava na oven od arheolo{kata zbirka na Muzejot na
Makedonija,Maced.acta archaeol.15,Skopje 1999,15-24
135
Gh.Lazarovici-M.Lazarovici,The Neo-Eneolithic Arhitecture in Banat,Transylvania and
Moldova, Research in the Prehistory of the Balkans ,Thessaloniki 2003,367-486,Fig. 69,,70,72,74
svetili{te 1 i svetili{te 2, Fig.72-76
74
pripitomena vo Predna Azija i donesena vo Ov~e Pole. Primerokot

go datira na krajot na sredniot neolit. Postoeweto na ova ìvotno vo
docnite fazi na sredniot neolit vo Skopsko e nesigurno.
Pronajdenite primeroci koski se pomali, pa moèbi treba da se
datira na krajot na raniot neolit. Na ova ukaùvaat i
morfolo{kite karakteristiki, pa zatoa ovoj redok naod poto~no e da
se datira vo krajot na raniot neolit. Od analizata na glinata od koja
e napravena V.Sanev pomisluva i predlaga deka moèbi poteknuva
nadvor od skopskiot region. Od drugite zoomorfni pretstavi, pokraj
spomenatite, kozata so recipient na grbot i kentaur(Sl.52,54), isto
taka so recipient na grbot136, interseni se i dve minijaturni
prestatvi na bik (prikaàni samo rogovite bez glavata) i vol so
silna glava i spu{teni rogovi od Govrlevo.
Sl.52:@rtvenik so forma na koza,Tumba Maxari,MN;riton patka,Kanli âir,LN
Sl.53: Goveda, Tumba Porodin, Velu{ina -Porodin -IV
136
A.Moskalewska, V.Sanev, Preliminary analisis of bone remnants of animals from the
Neolithic Archaeological site Tumba Magzari near Skopje, Maced.acta archaeol. 10, Skopje
1989,fotografija na str.57
75
Sl.54:Zoomorfni `rtvenici, Tumba Maxari, Anzabegovo -Vr{nik III
Sl.55:Prase,Leskovica,Anzabegovo-Vr{nikIV;Bukranion,TumbaMaxari,
Anzabegovo-Vr{nik -II
76
g. Kultni predmeti - `rtvenici
Ovaa kategorija kultni predmeti e mnogu ~esto zastapena na

lokalitetite od Anzabegovo-vr{ni~kata kulturna grupa. Nivna
klasifikacija i tipologija ne e napravena, bidej}i najgolem del od
niv ne se publikuvani. Osnovnata forma na `rtvenik masi~ka se
sostoi od recipient i postament na koj stoi. Toa moè da bide malo
~ini~e so dnoto postaveno na masi~ka so ~etiri noze so razli~na
viso~ina. Moè da bide i plitok recipient vklopen vo masata na
masi~kata, so blago profiliran venec. Postarite po forma se
triagolni so vdlabnat kruèn recipient. Nozete i teloto se
dekorirani so vtisnati ornamenti. Eden vakov primerok e najden vo
Zalenikovo. Eden fragmentiran primerok od agol na masi~ka najden
slu~ajno vo Tumba Brvenica ima ubava crvena boja so dobra
faktura.Ukrasen e so beli mali kapki naredeni vo dva reda. (Sl.56)
Ovoj tip na `rtvenici ima vertikalni ~etiriagolni ili okrugli
noze ~esto me|usebno povrzani so niza od vreàni triagolnici.Nekoi
primeroci imaat nazabeni arki kako kaj `rtvenicite od Velu{ko-
porodinskata grupa. Drugi imaat vreàni linii po periferijata na
nozete koi prodolùvaat do drugata noga.Na sredinata me|u niv moè
da ima malo izdolùvawe koe prostorot me|u nozete go deli na dve
arki, mnogu sli~no na zadniot del od `rtvenikot od Velu{ka Tumba
so protomi od zmii? Ovaa kategorija predmeti e dobro hronolo{ki i
stratigrafski fiksirana i determinirana. Najstarite primeroci se
so neizrazen plitok recipient, a kaj najmladite toj e prakti~no
odvoen i izgleda na ~ini~e zalepeno za masi~kata so visoki
~etvrtesti noze. Po forma moè da bidat ~etiriagolni ili
pravoagolni.(Sl.57)
Drug tip `rtvenici se od tipot osnova na ku}a.Imaat
ednostavna ~etiriagolna forma so podlabok recipient i so
plasti~no nazna~eno ogni{te. (Sl.59 d,|; 71)
Sl.56:@rtvenici so to~ki od bela boja,Tumba Brvenica,Anzabegovo-Vr{nik I
77
a b
v g
d |
Sl.57:@rtvenici:a-Tunba Pal~i{te;b-|Tumba Maxari-Anzabegov-Vr{nik III
a b
Sl.58:@rtvenici:a-Brvenica,b-Zelenikovo-Anzabegovo-Vr{nik I
78
a b
v g
d |
Sl.59:@rtvenici:a- Vr{nik, b-g Tumba Maxari, d-Kostin Dol,|- Amam

Lopate,Anzabegovo-Vr{nik IV
79
VII. POGREBUVAWE I ANTROPOLO[KI

KARAKTERISTIKI
[to se odnesuva do antropolo{kite karakteristiki na

naselenieto i formite i na~inot na pogrebuvawe, seu{te nema
dovolno podatoci za donesuvawe na nekoi prodlabo~eni analizi i
komparacii. Osven 34 -te groba od Anzabegovo poznati se samo u{te
edno bebe od Tumba Maxari137 i eden ènski grob od Mamut~evo138.
Prou~uva~ite na skeletniot materijal od Anzabegovo
Neme{keri i Lengel smetaat deka "..neolitskoto naselenie pripa|a
na gracilniot mediteranski tip na granica na dolihomezokranija vo
koja moàt da se prepoznaat i nekoi so~uvani elementi na
kromawonoidniot tip vo gracilizirana forma".139
Vo Mamut~evo, pri kopaweto na rovot za cevkite na
naftovodot Solun-Skopje, vo 2000 godina, se otkrieni skeletni
ostatoci od èna. Vo za{titnite arheolo{ki intervencii otkrien i
istraèn i ekonstatirano deka se
raboti za grob vo zgr~ena polo`ba na èna na vozrast od 45-50 gorini,
datiran vo sreden neolit.140
Vo Velu{ko-porodinskata grupa zasega nema otkrieno
pogrebuvawa i ne se vr{eni antropolo{ki analizi. Od analizite na
pogrebuvawata na Anzabegovo se znae deka individualnite grobovi se
nao|aat vo ku}ata, odnosno intra. Vakviot na~in na pogrebuvawe se
sre}ava vo ramkite na Balkansko-anadolskiot kompleks po~nuvaj}i od
Zapadna Anadolija, potoa Trakija, Isto~na Tesalija, Vardarska
Makedonija i Bugarija.141 Ovoj na~ina na pogrebuvawe e najstar i se
pojavuva vo po~etokot na neolitskiot period vo Anadolija. Vtoriot
vid na pogrebuvawe e vo ramkite na naselbata i e praktikuvan na edna
{iroka teritorija od Mramornoto more do Dalmacija i od Peloponez
do Moldavija.142
137
Veqanovska F. 2000, Antropolo{ki karakteristiki na naselenieto na
Makedonija od neolit do sreden vek, Skopje 45
138
Veqanovska F.2005Neolitski skeletni naodi od Pista-Novo Selo,Maced.acta
archaeol.16 Skopje(vo pe~at).
139
Ibid.44 i 150
140
Za F.Veqanovska najsrde~no i se zablagodaruvam za informaciite.
141
Bo~varov K. 2003,Neolitni pogrebalni obredi,SofiE,251
142
Ibid.252. Avtorot pravi odli~na studija i analiza za site tipovi i vrsti
pogrebuvawe vo neolit.
80
VIII. VRSKITE MEGU ANZABEGOVO-VR[NI^KATA I

VELU[KO- PORODINSKATA GRUPA
Preistoriskata arheologija nikoga{ seriozno ne gi sporedila

kulturnite vrski me|u dvete grupi i dvata regioni. Ova najpove}e od
pri~ini {to istraùva~ite, osobeno M.Gara{anin, opravdano
smetale deka genezata na dvete grupi e Anadolija, no pati{tata na
neolitizacijata se razli~ni. Za Anzabegovo- Vr{nik toa e
trakiskiot breg, dolinite na rekite Struma, Strume{nica i
Lakavica i na sever preku Ov~e Pole do kumanovsko-pre{evskata
vododelnica. Genezata na neolitot vo Pelagonija pak e na jug vo
Tesalija.(Karta 1)
Istraùvawata vo poslednite decenii na HH vek pokaàa
mnogu sli~nosti vo materijalnata i duhovnata kultura na dvata
regioni. Zatoa e neophodno tie elementi da se markiraat i da se
otfrli tezata za genezata na neolitot vo Isto~na Makedonija.
Pravecot na procesot na neolitizacija e od Tesalija na sever kon
Pelagonija. Od tuka na sever kon Skopsko od kade prvite zemjodelci
po pat na difuzija se {irele na istok kon Ov~e Pole i dolinata na
Bregalnica i Sredna Struma; na sever kon Panonija i na zapad do [ar
Planina. Osobeni sli~nosti se vidlivi vo belo slikanata keramika,
grubata barbotin keramika i vo plastikata i osobeno kultot na
Golemata Majka.
M.Gara{anni smeta deka Velu{ko-porodinskata grupa se
razvivala i egzistirala na edna mala teritorija ograni~ena na
Pelagonija143.Sepak toj dozvoluva nekoi kulturni manifestaci
"…kako poedine~ni naodi… da se najdat i vo ramkite na drugite
kulturni celini (Anzabegovo-Vr{nik i âvdar)"144.
Za da moème ovaa teza da ja razgledame, samo nakuso }e gi
prezentirame osnovnite karakteristiki na ovaa pelagoniska
kulturna grupa.
Grupata egzistira vo eden priroden ambient i uslovi potpolno
identi~ni so pejsaòt okolu naselbite od Anzabegovo-vr{ni~kata
grupa. @itelite bile orientirani kon mo~uri{tata kade imalo ribi,
èlki, ptici, eleni i drugi ìvotni. Okolnite planini bile izvor na
drvo za greewe. Nivite se nao|ale na suvite povisoki mesta koi bile
plaveni vo odredeni periodi. (Sl.60)
143
Gara{anin M.1979 Velu{ko-Porodinska grupa, PJZ II,Sarajevo 107-114
144
Ibid.107
81
Sl.60:Velu{ka Tumba
Sl.61:Tumba Sten~e
82
Sl.62: Tumba Maxari
Identi~no kako i vo Severna Makedonija i ovde dominiraat

naselbite od tipot tumbi.(Sl.62) Naselbite na re~ni terasi se
malubrojni-Pe{terica145,Vlaku vo s.@ivojno i Bela Crkva kaj
s.Brod.146 Ku}ite se gradeni na potpolno identi~en na~in od pleter,
cepeni gredi i ponekoga{ na podot imalo substrukcija od kolci kako
izolacija od vlagata. Modelite na ku}ite izraboteni od keramika
najdobro gi ilustriraat objektite za ìveewe. Vo Porodin e najdena
edna trapezoidna ku}a sli~na so Slatina kaj Sofija od najstarata
faza.
1. Relacii vo materijalnata i duhovn kultura
Keramikata od Velu{ko-porodinskata grupa gi ima slednite

karakteristiki:
Grubata barbotin keramika so povlaki od prsti, arkadniot
barbotin i neorganiziraniot, plasti~ni lenti so vtisnuvawa od
prsti, najpove}e e primenuvana kaj golemite sadovi pitosi, ili
145
Kitanoski B., Simoska D., Todorovi} J.1983Naselbata Pe{terica i problemot
naraniot neolit vo Pelagonija,Maced.acta archaeol.6, Skopje ,9-20
146
Simoska D.-Sanev V. 1976 Praistorija vo Centralna Pelagonija,Bitola,11
83
grnci,~inii i crepni. Barbotinot kako {to kaàvme pogore kako

karakteristika na Star~eva~kata kultura doa|a od jug i se {iri po
dolinata na Ju`na Morava na sever.
Impreso tehnikata e kaj sadovi so pomali dimenzii od
predhodnite.Toa se ukrasi so vdlabnatinki, otisoci od nokti,
{tipnuvawa vo vid na ìten klas i zrna p~enica. Istite se prisutni
i vo keramikata na Anzabegovo-Vr{nik grupata147. Potpolno se
sli~ni moèbi samo kvalitetot na keramikata e razli~en. No toj e
razli~en i vo ramkite na grupata vo zavisnost od toa kakva e zemjata-
glinata od koja se izrabotuva i koja go opkruùva majstorot.Taka
keramikata od Tumba Maxari e mnogu pokvalitetna od onaa od
sosednite naselbi vo Zelenikovo i Govrlevo.
Ubavata keramika e monohromna i slikana.Toa se ~inii so
polutopkalesta forma, ~inii so profiliran vrat, amfori, kapaci
pehar na prazna mala konusna noga. Keramikata e so dobra faktura,
dobro izmazneta so visok sjaj. Vo postarata faza slikanata keramika e
so bela boja naneseni sigmi, pravilni triagolnici, skalesti lenti i
ornamenti vo forma na bukvata "Z".(Sl.67) Vo pomladata faza
keramikata se slika so polumese~inki, {iroko otvoreni agli, kru`ni
to~ki, branovidni lenti, razvle~eni triagolnici i stilizirani
floralni ornamenti 148 i "...geometriski formi stilizirani i
upotrebeni do neopredelenost."149 (Sl.63-67) Keramikata ukrasena so
kafeava ili razredena crvena boja (Gurgur Tumba) e skromno
zastapena vo Velu{ko-Porodinskata grupa i se vrzuva za sredniot
neolit. Vo docnite fazi dominira sivata keramika.
Sl.63: Razni kerami~ki formi od Velu{ina-Porodin-I- III
147
Simoska D.-Sanev V. 1976 o.s. 13
148
Simoska D.-Sanev V. 1976 o.s. sl.20-26
149
Simoska D.-Sanev V. 1976 o.s.14
84
Sl.64 : Razni kerami~ki formi od Velu{ina-Porodin-I- III
85
Sl.66: Slikana keramika, Tumba Sten~e, Anzabegovo-Vr{nik I
86
Plastikata vo Velu{ko -Porodinskata grupa e ososbeno bogata

i raznovidna. Zoomorfnata plastika se pretstavi na govedo i bik,
elen, ovca i drugo.(Sl.53,69) Nekoga{ toa se stilizirani bez detali
skulpturi, nekoga{ realisti~ki prikaàni so golema plasti~nost.
Postojat pretstavi bez recipienti i drugi so niv. Osobeno interesni
se `rtvenicite so elenski protomi. Toa se mali plitki recipienti
postaveni na ~etiri niski noze so vovle~en venec i na ednata strana
se izdigaat dve protomi svrteni kon nadvor. V.Sanev i D.Simoska
smetaat deka toa se protomi od elen.150 (Sl.70)
Sl.68: Zoomorfni pretstavi, Velu{ina-Porodin-I- III
Sl.69: Pretstavi na eleni, Velu{ina-Porodin-I- III
Vakvata determinacija i mislewe e prifatena i od drugi

avtori. Nam ni se ~ini deka se raboti za sosema ne{to drugo. Imeno,
ako dobro se analizira celiot `rtvenik }e se zabeleì slednoto.
Prvo, zadnite noze se izvajani so po dve mali zadebeluvawa {to
se plasti~no prikaàni kako da se spu{teni, odnosno asociraat na
debela koà sobrana i nate`nata od starost. Recipientot ima
zaoblena forma so izrazito vovle~en venec. Glavite se na visoki
vratovi so grklan, mali usti i roèsti zadebeluvawa na zadniot
del.Tie se prikaàni kako da izniknuvaat od recipientot, odnosno
kako da se istegnuvaat.(Sl.70)
150
Sanev V.Simoska D.1976 o.s.15,sl.87
87
Sl.70:@rtvenik so pretstava na èlka, Tumba Porodin, Velu{ina-Porodin III
Prednite noze imaat samo po edno zadebeluvawe na koàta, no i

toa e dovolno kako i na zadnite da se dobie asocijacija deka se raboti
za debela koà. Pome|u glavite se nao|a malo triaglesto
zadebeluvawe, vnatre prazno, isto so toa {to e na `rtvenikot osnova
na ku}a od Tumba Porodin, datiran vo ran neolit. Ovde toa e razbrano
kako zatvoreno ogni{te.151
Sl.71:@rtvenik osnova na ku}a, Tumba Porodin, Velu{ina-Porodin III
Ovoj potpolno identi~en detal ni dozvoluva so golema

sigurnost da pomislime deka ovie dva `rtvenika, najdeni vo ista ku}a
gi izrabotil ist majstor. Se soglasuvame so misleweto deka toa se
zatvoreni ogni{ta ili pe~ki. No, ideata deka ovoj tip na `rtvenik
ima ìvotinski (eleni) protomi ni izgleda sosema neadekvatna.
Razgleduvaj}i go vnimatelno celiot `rtvenik smetame deka se raboti
151
Sanev V. 1980 Od arheolo{koto bogatstvo na SR Makedodnija,k.br.45
88
za stilizirana èlka. Imeno, vo kontekst na ideata i kultot na

Golemata Majka i ku}ata, ovaa idea ni se ~ini realna.
@elkata e ìvotno koe ìvee vo golem broj i denes vo
Makedonija i sigurno i vo periodot na neolitot. Poznato e deka taa
nejzinite jajca {to gi polaga se jadat. Sigurno fenomenot na
noseweto na ku}ata sekade so sebe gi fasciniralo neolitskite lu|e
od Pelagonija.Taka ova ìvotno dovedeno vo korelacija so kultot na
Golemata Majka ili vo Pelagonija kade pove}e dominira samata ku}a
nad Antroposot, ni izgleda sosema prifatlivo ova objasnuvawe. Kon
ova treba da se dodade i eden siten detal od ovoj `rtvenik na zadnata
strana ima malo kuso opav~e sosema identi~no na korupkata od ku}ata
na sekoja èlka.
Ovde sakame da potsetime deka navistina vo Pelagonija se
najdeni i uvavo izvajani glavi od eleni so rogovi i kozorozi, no ovoj
tip na `rtvenici smetame deka se stilizirani èlki koi bile
interesen priroden fenomen za neolitskiot ~ovek od Pelagonija za
kogo Ku}ata bila predmet od isklu~itelno zna~ewe. Ako bikot,
elenot i kozorogot bile umetni~ki i filosofski predizvik,
èlkata u{te pove}e kako ìvotno koe pri sekoja opasnost vedna{ se
krie vo svojata ku}a. Isto kako i sekoj ~ovek. Smetame deka ovoj
fenomen bil golem predizvik za umetnicite i voop{to za
neolitskiot ~ovek od Pelagonija. (Sl.72) Vpro~em, pokraj
spomenatite osnovi na ku}i, dobro se pozati i modelite na ku}i so
pokriv na dve vodi i antropomorfen cilinder na pokrivot kako oxak,
potoa modelite-`rtvenici bez pokriv samo so triagolno prikaàni
bo~ni yidovi so otvori postaveni na visoki nazabeni postamenti(
dali se raboti za palafiti?. Seto ova zboruva vo prilog na faktot
deka neolitskiot ~ovek od Pelagonija navistina ~uvstvuval i neguval
golem kult kon ku}ata i doma{noto ogni{te.(Sl.73) Ovoj fenomen e
prisuten i vo podocne`nite periodi na praistorijata i osobeno vo
herojskoto vreme na Helada. Sekako vo ovoj kontekst dobro e poznato
zna~eweto na zborot-poimot faraon kako Golema Ku}a vo star Egipet
ili Golemata / Velikata Porta za Otomanskata imperija. Kaj
makedonskiot narod koga }e se kaè ku}a, se misli pred se na zadniot
del od ku}ata kade se nao|a ogni{teto za greewe i gotvewe, kov~ezite
so leb i dobitokot. No osnovi na ku}i ne se samo ekskluzivitet za
Pelagonija i Velu{ko-Porodinskata grupa. Niv gi ima i vo
Anzabegovo-Vr{ni~kata. ]e potsetime na `rtvenikot osnova na ku}a
od Ja~kov Dol vo s.Leskovica, Del~evsko od docen neolit.152 Model na
stilizirana ku}a, sli~na so modeliite od Pelagonija e modelot -
`rtvenikot od Vr{nik isto taka od docen neolit153.(K.br.152)
152
Sanev V.Simoska D.Kitanoski B.Saròski S.1976 Praistorija vo Makedonija,
Skopje, K.br.325
153
Ibid.96
89
Tumba Porodin; Vrbjanska ûka
\orev rid, Suvodol
Sl.72:@rtvenici,Velu{ina -Porodin I-III
Antropomorfnata plastika od Velu{ko -Porodinskata grupa e

dobro poznata i neolitskiot umetnik sekoga{ go predizvikuvalo
~ove~koto telo. Toa se naj~esto ènski statuetki od stolboviden i
kru{kest tip. Prvite se mnogu ednostavni, so kosa, nos i sekundarni i
primarni seksualni karakteristiki. Kosata e svitkana vo kok.
Vtorite se so naglasena steatopigija, malo telo i ~esto {ematizirana
glava ili bez nea. Naj~esto se vo polusvitkana polo`ba so racete na
stomakot i mal plasti~en disk na pubusot. Najve~atlivi se
antropomorfnite cilindri koi se vo razli~na golemina i gi ima od
ednostavni strogo stilizirani i {ematizirani do poplasti~no i
realisti~ki prikaàni karakteristiki. Izrabotuvani se na
identi~en na~in kako i vo Anzabegovo-Vr{ni~kata grupa. Do
pronao|aweto vo Severna Makedonija se smetaa za karakteristi~na
specifika na Velu{ko-Porodinskata neolitska grupa koja pokraj
drugite ja oddeluva kako posebna grupa.
90
Velu{ka Tumba; Tumba Opti~ari
Velu{ka tumba; Vr{nik Tarinci
Velu{ka Tumba,Tumba Porodin
Sl.73:@rtvenici so forma na ku}a
Edna prodlabo~ena analiza na ovie umetni~ki najimpresivni

dela }e pokaè mnogu interesni momenti. Imeno, nekoi od likovite
imaat otvoreni o~i so pogled aposkopeion . Drugi se so zatvoreni
o~i prikaàni samo kako linija. Treti imaat poluotvoreni o~i.
91
Tumba Opti~ari, Tumba Porodin
Velu{ka tumba
Tumba Maxari
Tumba Pal~i{te, Tumba Maxari
Sl.74: Antropomorfni cilindri, fragmenti od `rtvenikot Golemata Majka
92
Cilinderot od Tumba Mogila ima izrazito elegantna forma.

Vratot e so izrazita gracilnost, naglasena so konkavnosta na
formata. Rakursot na o~ite e malku spu{ten pogled, {to e postognato
so plasti~noto modelirawe na gornite kapaci. So toa umetnikot
uspeal da prikaè eden izvonredno emotiven mig, a toa e
srame`livost na mlada devojka. (Sl.75)
Sl.75:Antropomorfren cilinder,Tumba Mogila, Velu{ina-Porodin III
Isto kako i vo istraùvawata na Anzabegovo-Vr{ni~kata

grupa (osven Anzabegovo) i vo Pelagonija nedostiga edna
prodlabo~ena analiza na liti~kiot materijal za da moè da se
sporeduva so na{ata grupa i sosednite lokaliteti od Egejska
Makedonija i Tesalija. Zaradi nedostatok na takvi analizi, vo
pettata i sedmata glava ne spomenavme za ovoj segment od dvi`nite
naodi ni{to. Ovde sosema kuso, bidej}i pokraj faktot {to {to ovoj
materijal ima pretrpuvano najmali promeni vo istorijata, stanuva
jasno kolkav e na{iot hendikep vo donesuvaweto na relevantnite
zaklu~oci koga se raboti za sporeduvaweto me|u dvete grupi. Vo ovoj
kontekst se i site proizvodi od "koskenata industrija"- igli, spatuli,
{ila, belezici, prsteni, svirki, ukrasi od {kolki i drugo.(Sl.76,77)
93
Sl.76: Kremeni, Tumba Maxari,Anzabegovo-Vr{nikII - III
Sl.77:Koskeni alatki, Tumba Maxari,Anzabegovo-Vr{nik II - III
94
Sl.78: Amulet od belutrak,Tumba Maxari,Anzabegovo-Vr{nikII - III
Vo dvete grupi se nao|aat i razni kerami~ki top~iwa za pra}i,

tegovi i drugi predmeti {to se nao|aat na site neolitski naselbi vo
Makedonija i po{iroko. Isto tolkavo zna~ewe imaat i
antropolo{kite i drugite sootvetni analizi koi nedostasuvaat.
Zna~i, pokraj dosega spomenatite osobenosti i karakteristiki na
Velu{ko-Porodinskata grupa, za àl seu{te nemame informacii
bazirani na osteolo{ki ostatoci za da moè da se sporedat so
Anzabegovo-Vr{ni~kata. Ova, kako {to kaàvme, e zatoa {to vo
istraùvawata vo Pelagonija ne se najdeni neolitski pogrebuvawa i
nekropoli.
2. Osvrt na hronologijata na dvete grupi
Velu{ko-Porodinskata grupa istraùva~ite ja podelile na

~etiri interni fazi. Od niv I -II pripa|aat na postariot neolit
konstatiran na Velu{ka Tumba, sinhron so Anzabegovo-Vr{nik I c.
Zna~i grupata se pojavuva vo krajot na najstarata faza na Anzabegovo.
Ovaa konstatacija zasega nema da ja komentirame, no se ~ini deka e
donesena bez nekoja prodlabo~ena analiza i studija na materijalot od
Pelagonija i negova komparacija so Anzabegovo.Vo ovoj kontekst se
postavuva pra{awe za hronolo{koto mesto na najstariot sloj od
Tumba Sten~e sporeden so Velu{ka Tumba. Kako {to vidovme i
pokaàvme belo slikanata keramika ima direktni analogii so
Pelagonija.Taka smetame deka najstariot sloj od ovaa naselba
kulturno i hronolo{ki pripa|a na Velu{ko-porodinskata grupa i toa
na najstarata faza.Podocna vo sredniot neolit doa|a do direktni
vlijanija na Anzabegovo-vr{ni~kata grupa. Takov e slu~ajot i so belo
slikanata keramika od Govrlevo. Adekvatno na ova i najstariot sloj
so belo slikanata keramika od Damjan sporeden so Anzabegovo,
pokaùva golemi sli~nosti i vo kvalitetot i vo dekoracijata. Dali
95
toa zna~i deka tie se pomladi od Anzabegovo i za kolku? Smetame deka

Velu{ko-Porodinskata grupa e ne{to postara od Anzabegovo-Vr{nik
i deka taa se razvivala pod direktno vlijanie na raniot neolit od
Tesalija.Vo Pelagonija koja imala izvonredni uslovi za zemjodelstvo
i sto~arstvo grupata se razvivala spokojno vo relativna
blagosostojba, onaka kako {to se razvival i neolitot vo Panonija i
od kade podocna se zra~at novi intenzivni vlijanija vo site pravci i
osobeno vo docen neolit kon jug. Slednite dve fazi III-IV pripa|aat na
klasi~en Porodin i se sinhroni so Anzabegovo-Vr{nik II-III.154
Gara{anin postavuva pra{awe dali grupata go nadìveala sredniot
neolit i koga zavr{uva.155 Toj smeta deka grupata, osobeno vo
koristeweto na elementite od ornamentikata i vo nea "…pokaùva
edna dekadentna faza, a nejzinite klasi~ni ( rani etapi) fazi ne se
poznati". Li~no smetame deka grupata go zavr{ila svojot ìvot vo
krajot na docniot neolit, onaka kako {to poleka toa se slu~uva so
Anzabegovo-Vr{ni~kata grupa. Vtorata ja nasleduva edna izmeneta
Vin~anska varijanta definirana kako Zelenikovo II ( ili AngelciI-
Zelenikovo II spored V.Sanev) vo Severna Makedonija i Akropotamos-
Topolnica vo dolinata na Struma i Egejska Makedonija, spored
H.Todorova.156 Ovaa grupa egzistira i vo ju`nite delovite na
Pelagonija. Treba da se ima predvid golemata sli~nost na keramikata
od postarite fazi na na{ata grupa so Nea Nikomedeia.
Isto taka i vo docniot neolit materijalot od Velu{ko-
porodinskata grupa ima sli~nosti so bliskata naselba Mandalo na
ju`nite padini na Pajak planina.Taka sosema se neopravdani
sporedbite i analogiite so severniot Vin~anski krug. Sprema toa,
spored na{e mislewe, potrebno e grupata Mala Trnska Tumba da se
razgleda vo svetlinata na novite arheolo{ki otkritija.Ovde gi
imame vo predvid i naodite od Tumba Dolno Pal~i{te, Pelagonija i
spomenatite od Mandalo vo Grcija157.(Sl.79)
Sl.79: Stomak od sad Mala TrnskaTumba,vrat od amfora Tumba Pal~i{te, LN
154
Gara{anin M. 1979 PJZ II,107-114
155
Gara{anin M.1979 o.c. 114
156
Todorova H. Vaisov I. 1993 o.s.
157
Papanthimiou- Papaefthymiou A. Papasteriou -Pilali A.1997 Prehistoric Macedonia: An
Itinerary,Thessaloniki
96
Stratigrafski i kulturni relacii na dvete grupi

Od prezentiranite nau~ni informacii i artefakti
karakteristi~ni za Velu{ko-Porodinskata grupa, imaj}i gi vo
predvid predhodno iznesenite artefakti, informacii i mislewa za
Anzabegovo-Vr{ni~kata grupa, stanuva sosema prirodno da se napravi
obid za nao|awe na nekoi zaedni~ki elementi. Ova od pri~ini {to i
nekoi skromni mislewa vo minatoto se iskaàni po odnos na dvete
grupi.Taka ovde moè da rezimirame i da gi nabroime elementite
prisutni i vo dvete grupi158.
1-Najprvo toa e istiot priroden ambient i morfologija na
terenot vo koj egzistirale naselbite vo tekot na krajot na VII i VI
milenium p.n.era.Zna~i ìtelite i od dvete grupi imale identi~ni
uslovi za ìvot, {to e mnogu va`no vo razvojot na zemjodelskata
neolitska kultura. (Karta 1)
2-Pelagonija e prva neolitizirana bidej}i se nao|a poblizu do
Egejska Makedonija, odnosno Tesalija koja e prvo par~e zemja od
Evropa {to e naseleno od nositelite na zemjodelskata
civilizacija.159 Naselbite od Pelagonija, odnosno od Velu{ko-
Porodinskata grupa se najbrojni i prakti~no se 1/3 od brojot na
naselbite vo Makedonija. Procesot na neolitizacija na Severna
Makedonija odi od Pelagonija.Taa e prvoto sosedstvo za ìtelite na
najstarite neolitski ìteli na Anzabegovo-Vr{ni~kata grupa.Vo
dvete grupi dominanten tip na naselbi se tumbite koi nastanale
ve{ta~ki kako rezultat na nekolku stotici godini sedentarizam na
niv. êsto paleni i ru{eni, ku}ite bile obnovuvani so zaramnuvawe i
nivelacija na terenot na istoto mesto.Taka nivnata vertikalna
stratigrafija odi od 2,50m vo Tumba Porodin, 4,5metri vo Velu{ka
Tumba i Tumba Crnobuki, Tumba Sredselo Mogila 4.80 m, do 6,35
metri vo Tumba Karamani. Poslednata e so kontinuitet vo
stratigrafija od ran neolit, sreden, docen, eneolit i bronzeno vreme.
Vo Anzabegovo-Vr{ni~kata grupa naselbite tumbi imaat sli~na
debelina na kulturniot sloj: Tumba Pal~i{te 3,80m (na ovaa
dlabo~ina se pojavi slojot so belo slikawe,{to zna~i toj e pod ova
nivo), Govrlevo 3,0,Tumba Maxari nad 3 m( vo delot koj ne ve centarot
na naselbata), Anzabegovo odi do 6,30 metri i t.n.Zna~i sakame da
pokaème deka naselbite od dvete grupi egzistirale i se razvivale
istovremeno i pod isti nadvore{ni okolnosti i uslovi.
3 - Vo dvete grupi najdeni se fragmenti od ku}en lepe` boeni
so bela boja.160
158
Simoska D. Sanev V. 1975 o.s.62; Gara{anin M. 1979 o.c. 112
159
Budja M.1999 The transition to farming in Mediterranean Europe indigenous respond,
Documenta Praehistorica XXVI, Ljubljana119-141
160
Gara{anin M. 1979,o.c.109
97
4- Grubata barbotin keramika(Sl.64) e ista i se javuva kaj dvete

grupi vo krajot na najstarata faza i egzistira do krajot na ìvoto na
naselbata.Barbotinot kako karakteristika na mediteranskiot krug,
doa|a od jug i odi na sever do Panonija.Vo Star~eva~kata grupa }e ima
va`no i pogolemo mesto i uloga. Formite na sadovite se isti, pitosi
i golemi sadovi grnci so lentesti dràlki. Barbotinot naj~esto e
povlaki od razredena glina, arkadno postaven, odelen od zamaznetiot
vrat na sadot so plasti~na lenta so otisoci od prsti.(Sl.10-12) Vo
Pelagonija se sre}avaat i plasti~no aplicirani rozeti. Vo
Anzabegovo-Vr{nik zasega ne se otkrieni. M.Gara{anin isto taka
zabeleùva deka "…fakturata na grubata keramika e sli~na so onaa
od Anzabegovo".161
5-Ubavata crvena ili potemna monohromna keramika se
polutopkalesti ~inii {to gi ima vo dvete grupi.Vo na{ata grupa
osobeno e ubav eden primerok od Kanli âir.(Sl.33) Toa se odnesuva i
za malite ~inii so vrat blago profiliran, so tenki yidovi i dobro
mazneti povr{ini do visok sjaj.(Sl.30-33) Primerocite od Tumba
Sten~e se dokaz za vrskite na Polog so Pelagonija.(Sl.63)
Isto taka evidentni se i sli~nostite vo najstarata slikana
keramika so bela boja. Toa se razni razvle~eni triagolnici, skalesti
ornamenti, stilizirani floralni elementi i dr. Formite na ~iniite
i amforite se istite vo dvete grupi. Poslednite vo Pelagonija se
slikani so sigmi od raniot, a vo Anzabegovo-Vr{nik se prisutni od
raniot, karakteristi~ni po ubavinata vo sredniot neolit koga se
slikani so kafeava boja so spirali i floralni ornamenti.
Sl.80: înija, Velu{ka tumba, fragmenti od ~inii, Govrlevo I-ran neolit
161
Gara{anin M. 1979, o.c. 110
98
Sl.81: Fragment od ~inija, Govrlevo I-Velu{ina -Porodin I

Kako umetni~ki ornament, forma i moda vo dezenot ìveat mnogu
dolgo.
Ona {to go nema vo Pelagonija se malite panici na tri mali noze od
najstariot sloj na Anzabegovo I, no moèbi vo Pelagonija
istraùvawata ne se dojdeni do toa nivo. (Sl.80,81)
6 - Impreso keramikata i vo dvete grupi e dojdena od jug.
Sprema toa, kako osnovna karakteristika na Cirkummediteranskiot
kompleks ne moè da se sporeduva. No sepak e evidentna sli~nosta na
ornamentite i otisocite na nokti, {tipnuvawa, ostri predmeti i sl.
i vo dvete grupi.(Sl.11)
7 - Kako {to kaàvme porano, ona {to osobeno zasluùva
vnimanie e kultot i predmetite determinirani kako kultni. Smetame
deka toa e onaa zlatna ni{ka koja e najva`na vo izdvojuvaweto na
dvete grupi no i potenciraweto na zaedni~kite vrednosti. Se
predhodno kaàno za keramikata i keramografijata e va`no no
ponekoga{ toa se glavnite modni trendovi {to gi ima na edna
po{iroka teritorija.Toa ovozmoùva nau~no da se definiraat
kulturnite kompleksi162 i kulturnite blokovi163. Vo dvete grupi e
evidentno prisustvoto na antropomorfnite cilindri kako delovi od
`rtvenici.Toa se {ematizirani i stilizirani pretstavi na èna
postaveni na eden postament koj vo Anzabegovo-Vr{ni~kata grupa e
kvadar, vrz koj stoi Golemata Majka. Zna~i `rtvenikot e sostaven od
dva elementi ôvek/Majka i Ku}a/ogni{te. êsto imame vpe~atok
deka taa izniknuva od ku}ata. Vo Govrlevo Majkata e pretstavena vo
poodminat graviditet(Sl.68), {to u{te pove}e zboruva za toa deka
ovie predmeti se `rtvenici izrabotuvani za ovoj dominanten kult vo
ovaa grupa. Site imaat o~i, nos, kosa so razli~na frizura, race so
golemi belezici, najverojatno od {kolki kakvi se najdeni vo
istraùvawata na lokalitetite i papok.Toj e vaèn detal, toj e
vrskata na Majkata i bebeto, toj e vsu{nost ìvotot za nego. Kako
{to kaàvme vo pretstavite od Anzabegovo-Vr{ni~kata grupa
dominira Majkata/Antropogeniot del. Vo Velu{ko-Porodinskata
grupa dominira ku}ata. Voop{to taa e mnogu porealisti~ki
prikaàna od ôvekot. Toj e samo stiliziran,~esto potse}a na maska.
162
Benac A.Gara{anin M.Srejovi} D.1979 PJZ II, o.c. 635-667
163
Todorova H.Vasov I.1993 o.s.71
99
Prikaàni se samo osnovnite stilizirani i {ematizirani konturi.

Nema frizuri i ubavi o~i. No razgleduvani vo kontekst na celiot
korpus na `rtvenici od grupata ( ku}a-osnova so ogni{te, vistinska
ku}a, ku}i bez pokriv samo so bo~nite yidovi na visoki
postamenti/noze, potoa èlkata kako ku}a), jasno e deka vo Velu{ko-
Porodinskata grupa taa dominira nad Antroposot. [to vo socio-
antropolo{ka forma toa zna~i dvete grupi. Treba da se potsetime
deka ovoj kult ne e ekskluzivitet samo na neolitot vo Makedonija.
Kultot kon majkata e najstariot i najra{ireniot kult.(Sl.83)
Od neolitskiot period se Majkite od Haxilar i âtal Hijik
vo Anadolija164(Sl.51 d), Sesklo i Dimini vo Tesalija, Star~evo i
Vin~a vo Centralen Balkan. No vo Makedonija se raboti za dualizam
vo ideata i spored toa vo umetni~koto prikaùvawe. Taka ovie
`rtvenici smetame deka se glavnata karakteristika na neolitskite
grupi vo Makedonija bidej}i go izrazuvaat duhot na neolitskiot
~ovek. Iako kaàvme deka pretstavite od dvete na{i grupi se sli~ni
ili imaat razliki, mora da se smeta na ist prapo~etok, odnosno koren.
Pretstavite od Velu{ko-Porodinskata grupa kako postari, ja
nadminale fazata koga ~ovekot dominiral. Neolitskiot ~ovek od
Pelagonija ja sfatil ulogata na ku}ata, ogni{teto i nejzinata
toplina vo odrùvaweto na semejstvoto i negovata blagosostojba i
dobrobit. Vo ovoj prilog odi i `rtvenikot od Tumba Sten~e koj e
poblizu do filosofijata na Pelagoniskiot krug. (Sl.82)
Sl.82: @rtvenik, Velu{ka Tumba II-III, Tumba Sten~e I
Vpro~em i celiot materijal od postariot sloj ima direktni

analogii so Velu{ko-Porodinskata grupa. Vo Anzabegovo-
Vr{ni~kata grupa site pretstavi se od sreden neolit i sega na
~ovekot mu se dava dominantna uloga. Ovaa sostojba }e prodolì i vo
docniot neolit. Mnogu bliska pretstava do filosofijata na na{ite
`rtvenici e primerokot od Bariqevo , datiran vo Vin~a-Tordo{ I.
Iako tuka ~ovekot e prikaàn kako sedi na stol~e, no strani~no
164
Mellaart J.1976 The Neolithic of the Near Est, London
100
poglednato se ~ini deka e sednat na domot/ku}ata.165 Ovoj geografski

oddale~en naod od Gornovardarskiot region, vremenski e zadocneta
manifestacija na socio-ekonomskite promeni koi ve}e se izvr{eni
vo Makedonija. Dominacijata na matrijarhatot go izgubi primatot i
ve}e se instalira patrijarhatot.Voop{to kultot na neolitskiot
~ovek od Velu{ko-Porodinskata i Anzabegovo-Vr{ni~kata kultura
zasluùva pogolemo vnimanie i toa e zasebna tema. Razgleduvajki gi
vo ovoj kontekst i `rtvenicite od tipot masi~ka, }e se zabeleàt
mnogu zaedni~ki elementi osobeno vo ukrasuvaweto na nozete ili
lakovite {to gi spojuvaat. (Sl.56-59)
Sl.83:@rtvenici Golemata Majka:Tumba Maxari,Govrlevo i Suvodol, sreden neolit
8- Vo istraùvawata na otkrienite ku}i vo naselbite od

Velu{ko-porodinskata i Anzabegovo-vr{ni~kata grupa, po~nuvaj}i
od trapezoidnata ku}a od Porodin do poslednata od Mramori
s.â{ka, otkrieni se objekti za koi ponekoga{ se smetalo deka se
`rtvenici, ponekoga{ pe~ki. Zabunata doa|a od otkrienite vo Tumba
Maxari vo 1981 god.Tie se pogre{no determinirani kako `rtvenici.
(Sl.84)
Na ovoj zaklu~ok, vo vreme na istraùvawata upati faktot {to
zapadniot "`rtvenik" podignat kako masivna platforma od kal, so
mnogu kamen i keramika vo sredinata i dimenzii 1h1m i viso~ina
0,40m,na aglite i vo sredinata ima modelirani vo glina fini noze,
spoeni so blag lak me|u sebe. Gorniot del, imal recipient od koj se
najdeni in situ fragmenti vo vid na venec-obod visoki do 10
sm.Vnatre{nosta na recipientot bila {iroka 0,80 h 0,80 m.so otvor na
ju`nata strana. Okolu nego se najdeni in situ 8 sadovi, me|u koi 2
slikani amfori(Sl.14), pehar, grnci so barbotin ukrasi, frutarium i
mala piksida so plasti~en reqef na dnoto kako
165
Gara{anin M. 1979 o.c.T. XXXIII, 1
101
pintadera(K.br.26).Sanev, zaradi otsustvo na gare`, smeta deka

stvanuva zbor za `rtvenik za libacija.
Na isto~nata strana od parapetot se nao|a `rtvenikot B, so
~etvrtesta forma, dimenzii 1,30 h 1,30m i viso~ina 0,40m. Isto taka i
toj na aglite i na sredinata ima plasti~ni noze povrzani so lak, no
poslabo naglaseni .Teloto na `rtvenikot zavr{uva so recipient so
kalotesta forma , stesnet i so golemina 1,0 h 1,0m.Recipientot vnatre
se izdiga koso.Podot na recipientot e od debel sloj glina so pove}e
premazi. Tragi od gorewe ne se konstatirani, osven "mno{tvo pepel
od slama verojatno upadnata od pokrivot vo vreme na poàrot". Sanev
nejzinata forma ja doveduva vo vrska so kalotestite pe~ki od ku}a 1
vo Zelenikovo, no sepak smeta deka taa bila `rtvenik upotrebuvan vo
kultni obredi, vo koj ishranata bila predmet na tretirawe.(Sl.84 a)
@rtvenikot V leì vo sredi{niot, isto~en del na
ku}ata.Postaven e na platforma visoka 0,37m, {iroka 0,50 m.Spored
Sanev ima forma na lotos , so plitok recipient vo koj e stavena edna
triagolna melnica od zelen peso~nik.166
a b
166
V.Sanev, Neolitsko...o.s.23,Sl. 11,14
102
v
Sl.84: Pe~ki za pe~ewe leb: a-ku}a 1,Tumba Maxari; b-ku}a 2 Zelenikovo; v-Tumba
Sten~e;
Bidej}i na plo~ata ne se zabeleàni tragi od triewe , Sanev smeta
deka i toj e `rtvenik svrzan so nekoj kult, odnosno samo bra{noto
bilo simboli~no pripremano. Dvaeset i ~etiri godini posle
otkrivaweto, sosema e nepotrebno da se elaborira apsurdnosta na
ovaa teza. (Sl.84 a)
Sl.85: Pe~ka za pe~ewe leb, ku}a 2,Tumba Maxari;
103
Sl.86: Ostatoci od pe~ka za pe~ewe leb, ku}a 2,Tumba Maxari;
Vo me|uvreme, od 1981 do 2004 g. otkrieni se nekolku ku}i na

razni naselbi: Cerje, Sten~e (Sl.84), Mramori, Slatina pa i vo Tumba
Maxari . (Sl. 85) Vo site tie se najdeni identi~ni ili sli~ni objekti.
Denes vo arheologijata nedvosmisleno se determiniraat kako pe~ki
za pe~ewe leb.
Tie bile zatopluvani so àr, koj potoa e vaden ili so
intenzivno gorewe na slama koja razviva do 800 stepeni C. Denes na
ist na~in starite furni se zatopluvaat so zapalena slama ili drva,
potoa àrot i pepelot se isfrlaat, dnoto se bri{e so mokra krpa
(taka ostanuva sloj premaz-mazalka) i potoa se stava lebot da se pe~e.
I denes na ist na~in kaj primitivnite narodi se pe~e lebot-korata
zalepuvaj}i go na vnatre{nata strana od kalotata. Toa e star zanaet
na koj se vi~ni site selani vo ~ovekovata civilizacija, koi vo svojata
kulturna evolucija uspeale da ja otkrijat tajnata na podgotovkata i
pe~eweto na lebot.Toa e najgolemiot skok vo ~ovekovata istorija,
napraven tokmu vo raniot neolit. Moèbi toa e "neolitskata
revolucija" za koja zboruva âjld.
Vo istraùvawata na Tumba vo 1982 godina e otkriena ku}a vo
koja se najdeni ist `rtvenik kako `rtvenikot A od svetili{teto,
kru`no ogni{te i eden golem plasti~no modeliran vo glina krug so
recipient i "dekorirano ~elo". Za àl ovoj objekt kako i drugite i
posle 20 godini ne se objaveni. Tokmu toj objekt }e be{e najdobriot
nem demant na tezata za svetili{teto i `rtvenicite.
Isto taka, za àl pod impresiite i vpe~atocite od Tumba i
M.Gara{anin vo Zelenikovo vo 1981 g.otkrienite pe~ki gi
determinira kako " `rtvenik-melnica" i pe~ka.167 Ovoj primerok od
Slatina- Zelenikovo ima isti fino profilirani noze i dekorirani
strani so plasti~no vreàni kosi linii.Samo zaradi ovaa dekoracija
toj smeta deka e `rtvenik.(Sl.84 b)
Vo istraùvawata na Sten~e vo 2000 godina isto taka e otkrien
postamentot od vakva pe~ka so profilirani noze-pilastri. Za àl i
167
M.Gara{anin-M.Bilbija,Ku}a I...,o.s.35-36,Sl.3,plan II
104
tuka kalotata be{e zgme~ena. Ista e sostojbata so "`rtvenikot" od

ku}a 1 od naselbata Mramor vo s.â{ka vo dolinata na Azot.168
Vo Pelagonija vo istraùvawata na Tumba Porodin, vo
trapezoidnata ku}a se otkrieni 2 pe~ki so kru`na osnova, zaedno so
ku}ata datirani vo Porodin IV. Kru`na osnova ima i pe~kata-
ogni{te od ku}a 2 vo Maxari, neobjaveno. Me|u najinteresnite i
najimpresiven so svoite dimenzii e `rtvenikot od Vrbjanska ûka.169
Sl.87: Pe~ka, Vrbjanska ~uka, Pelagonija(rekonstrukcija)
Negova rekonstrukcija e napravena i e postaven vo postojanata

postavka na Narodniot muzej vo Prilep. (Sl.87) Ima ~etvrtesta
forma, otvorena od prednata strana, izgraden od masivni yidovi. Ona
{to pa|a vo o~i e profiliranite noze na aglite. Tie na ednata bo~na
strana kon kadite se povrzani so eden plasti~en detal kako i kaj
malite `rtvenici od tipot masi~ka {to asocira na golemo M. (Sl.82)
Takov detal ima bo~nata strana od Golemata Majka na prestol so
leopardi od âtal Hijik I.(Sl.51 d) Sostaven del na "`rtvenikot" se
~etiri plitki kadi modelirani od glina/lepe` postaveni bo~no od
nego.Site se postaveni na ista ramnina, pa taka imaat razli~no nivo
na svoite dna/podovi. Smetame deka e toa e pogre{no. Mislime deka e
poverojatno nivnite dna da bile na isto nivo ili so minimalna
razlika za da moè te~nosta da te~e ili da se preleva. Takov e
slu~ajot so "`rtvenikot" od ku}a 2 od Tumba Maxari otkrien vo 1982
godina, samo {to tie kadi bea vo forma na bubreg i mnogu poplitki
(Sl.85). Okolu kadite od `rtvenikot od Prilep se najdeni nekolku
sadovi za voda i mnogu {kolki. Smetame deka i vo ovoj slu~aj ne se
raboti za `rtvenik. Naprotiv toa e eden objkt so utilitarna namena.
Smetame deka kadite se koristeni za desolenizacija na voda od koja
kristalizirala sol.Takva funkcija imale i spomenatite od ku}a 2 od
Tumba Maxari. Ista funkcija imale i edna kada od Tumba Sten~e,
najdena na podnoto nivo od ku}ata od ran neolit i sli~nata od Tumba
Maxari od krajot na sredniot neolit. Analizite na skramata od
168
Jov~evska T.1993,o.s.35,Sl.3-5
169
Kitanoski B.Simoska D.Jovanovi} B. Die Kultplatz auf der fundstatte Vrbjanska ]uka bei
Prilep,Vin~a i wen svet, Beograd 1990,107-111
105
poslednata nedvojbeno zboruvaat za nekoi soli. Voop{to na

problemot na gotvarskata sol, bez koja prakti~no e nezamisliv
ìvotot na ~ovekot i opstanokot na doma{nite ìvotni, ne mu e
posveteno nikakvo vnimanie. Tokmu sopstvenikot na ovoj primerok od
Vrbjanska ûka moèbi e proizvoditel na doma{na sol.
Na krajot na{e mislewe e deka treba da se napu{ti idejata za
kultni objekti-`rtvenici. Ovie objekti treba da se tretirat kako
kalotesti pe~ki za pe~ewe leb, gotvewe, desolenizacija na voda i
dobivawe sol i zatopluvawe na domot. Taka i funkcijata na tretiot
`rtvenik V, od ku}a 1, ili svetili{teto od Tumba Maxari, spored
Sanev, smetame deka bila mesto kade bra{noto i vodata se mesele i
se podgotvuval lebot.Toj tuka potoa bil pokrien so platno i vo
blizina na pe~kata, na sootvetna temperatura ostaven da stasa. Potoa
e razmesuvan i pe~en vo `rtvenikot A, poto~no furna/rerna. Nekoi
sovremeni traidicionalni zaednici korite leb gi pe~at vrz kalotata
koja odvnatre se zagreva. Ovoj fakt treba da se ima vo predvid vo
situaciite koga in situ se istraùva nekoj vakov objekt.
Ovie objekti se sli~ni od dvete grupi i iako imaat
univerzalno zna~ewe sepak smetame deka se vaèn del od
sekojdnevniot ìvot na neolitskiot ~ovek. Primerocite od â{ka170
i Zelenikovo171 imaat dekorirani strani so vreùvawe od prsti. Vo
prviot slu~aj toa se branovidni linii, a vo Zelenikovo toa se cik-cak
vreùvawa. Treba da se kaè deka vo arhitektonskata i
urbanisti~kata koncepcija na ku}ite,voobi~aeno se smeta deka ku}ite
otkako se gradele, potoa se podigale i vnatre{nite objekti kako
ogni{ta i pe~ki.
Vo istraùvawata na neolitskata naselba vo Rakitovo
istraùva~ite dobile podatoci {to zboruvaat tokmu za sprotivnoto.
Imeno, tie smetaat deka najprvo se gradela pe~kata i se stavala vo
funkcija. Otkako }e se konstatiralo deka taa e dobra i bezbedno
funkcionira, toga{ se podigale perimetralnite yidovi na objektot i
na kraj se staval pokrivot.172 Potpolno se sloùvame so ovie
konstatacii dobieni od istraùvawata i izvr{eniot eksperiment.
Sepak smetame deka redosledot na dejstvijata e delumno podrug.
Imeno, na{ite prou~uvawa na sovremenite primeri na ku}i od
s.Kowsko na Prespanskoto ezero, nedvosmisleno ukaùvaat na faktot,
deka najprvo se podigal pokrivot na masivni drveni stolbovi- direci.
Potoa sleduva gradeweto na yidovite spored voobi~aenata grade`na
tehnika i ma~kawe so kal.173
170
Jov~evska T.1993 o.s. Sl.3
171
Gara{anin M.Bilbija M. 1988, o.s.T.III sl.3
172
Radun~eva A. 2002 Raskopki i prou~vaniE XXIX,SofiE,53-57
173
Zdravkovski D. 1990 Na~in na gradewe na neolitskite ku}i, Kulturno nasledstvo
14-15, Skopje,75-80
106
9-Vo Velu{ko-porodinskata grupa black-topped keramikata e

retka, dodeka vo poslednata faza na Anzabegovo-Vr{nik e prisutna
vo zna~itelen broj. Isto taka vo postarite fazi na Velu{ko-
porodinskata grupa, I-II dominiraat poostrite profilacii, vo
slednite fazi III-IV formite se poblago zaobleni. Vo ovaa grupa
ornamentot kapki naslikani so bela boja ( stilizirano maslinovo
gran~e) se zadrùva vo site fazi od egzistriraweto na naselbite. Vo
Anzabegovo-Vr{nik ovoj ornament e karakteristi~en samo za prvata
najstara faza(Sl.23).Vo Anzabegovo-Vr{nik II moè da se najdat samo
sporadi~no, kako kaj `rtvenikot od Tumba Brvenica. (Sl.56)
Sl.88: Kapaci so belo slikawe, Velu{ka Tumba
Vo Velu{ina-Porodin III-IV se pojavuva i dominira ornamentot

peso~en ~asovnik vo negativ ili pozitiv.
Ovoj ornament, naj~est kaj kapacite, barem zasega e potpolno
nepoznat vo Anzabegovo-vr{ni~kata grupa.(Sl.88)
Sl.89:Fragment od `rtvenik so kapki od bela boja-Tumba Brvenica i sad-

lejka,Anzabegovo i
107
Od dosega iznesenoto i ilustriranoto, sosema e jasno, deka

definitivno treba da se napu{ti starata teza za "faktot koj
pokaùva deka Pelagonija vo docen neolit zaradi svojata geografski
izolirana polo`ba ostanala i kulturno izolirana od posilini
vlijanija na podunavskata vin~ansko-plo~ni~ka kultura, kako i
egejskiot neolit"174. Vrskite na naselbite od Pelagonija vo docniot
neolit, prodolùvaat so ju`nite regioni, na Dimini grupata i
osobeno bliskata naselba Mandalo i krugot na Akropotamos-
Topolnica od Dolna Struma i egejskiot breg. Pelagonija nikoga{ ne
"ostanala" izolirana bidej}i nejziniot ekonomski potencijal,
osobeno vo ovoj agrokulturen period, bil ogromen. Vo prilog na ova,
pokraj spomenatoto, }e ukaème na eden drug formalen likoven
element na spomenata keramika od Malata Trnska Tumba. Imeno,
dokolku se razgledaat vnimatelno rombovite kaj nea i se pogleda
statuetkata od Mogila vo s.Senokos, }e se zabeleì istata
vertikalna niza od rombovi plitko vreàni na stomakot. Isto taka i
edna druga statuetka od Ustie na Drim na grbot ima vreàni plitki
rombovi. (Sl.90)
Sl.90: Statuetki ukraseni so stiliziran venec na plodorodnosta, Usta na Drim i

Mogila s. Senokos, docen neolit
Prvata e datirana vo docen neolit, a vtorata vo krajot na

sreden nelit. Ovie dva artefakti sodràt nekoi re{enija na
enigmata za kulturnata grupa Mala Trnska tumba. Taa e datirana vo
krajot na sredniot neolit.175 Na{e mislewe e deka taa vtora faza od
ìvotot na naselbata egzistirala vo docen neolit. Sli~na keramika
so vreàni ornamenti inkrustirani so bela ili crvena boja se
sretnuvaat i na drugi lokaliteti. Taka na Tumba (Sl79,92) Pal~i{te
vo najmladata faza se najdeni nekolku fragmenti. Me|u niv e eden
174
M.Grbi}...1960,o.c.78
175
Benac A.PJZ II o.c. 467
108
konusen vrat od amfora so ista faktura kako i Trnskite.

Predhodnata sporedba i ve}e iznesenoto, ukaùva na eden star
neolitski manir na koristewe i aplicirawe na ornamentot romb.
Sl.92: Keramika od Mala TrnskaTumba, LN
Toj e omilen vo celiot neolit i se vreùva kako sam so namera

da dominira bidej}i e zatvoren i definiran mikrokosmos. Toj, kako
{to vidovme pogore, e samo edna apstrakna geometriska pretstava na
floralnite elementi slikani na keramikata. So nego zavr{uva
neolitskata kultura. Podocna, vo eneolit ve}e na steatopignite
figurini rombovite se sekundarni ili tercielni ornamenti. Tie se
dale~no eho na ekonomskiot i kulturniot procut i vo taa smisla na
floralniot stil vo umetnosta vo Makedonija. Moèbi e preterano
ako se kaè deka toj e del od folklorot i e nositel na zaedni~kite
kulturni i umetni~ki elementi na grupata koi go obedinuvaat
"etnosot" {to egzistiral na teritorija na Severna Makedonija i
Pelagonija vo periodot me|u 6.300 i 4.200 god.p.n.e. Zatoa smetame deka
vo redefiniraweto na ovoj Pelagoniski slu~aj treba da se zemat vo
predvid i ovie razmisli.
109
IX - DEFINIRAWE NA KULTURNIOT PROFIL NA

ANZABEGOVO – VR[NI^KATA GRUPA
Imaj}i gi vo predvid rezultatite od istraùvawata osobeno vo

Skopsko i Polog, gustinata, tipot i brojot na naselbite i
geografskiot raspored na naselbite od edna, o~iglednite vrski so
Pelagonija i razvieniot kult kon Golemata Majka, se nametnuva kako
neminovno dopolnuvawe na definicijata na kulturniot facies na
grupata. Na istok od grupata vo dolinata na Struma egzistira
Zapadnobugarskata neolitska grupa na slikanata keramika. Granicata
me|u dvete grupi se Osogovskite, Male{evskite planini i Ogra`den.
Na zapad od [ar Planina e Va{temi - Podgorie grupata so
intenzivni vrski so Tesalija vo ranata etapa. Razlikite so ovie dve
grupi se evidentno doka`ni. Granicata so severnata Star~eva~ka e
nevidliva (difuzna) zaradi faktot {to taa e rezultat na prvi~nite
postojani vrski so jug od kade crpi energija do migot na golemiot
procut od sredniot neolit {to doveduva i do formiraweto na
docnoneolitskiot Podunavsko-karpatski kompleks. Toj od svoja
strana zra~i vo obraten pravec duri do Anadolija. Nazivot na grupata
sosema korektno bi moèlo da predloìme da bide Severno
makedonska grupa na postariot neolit.
Vo na{ata rabota }e se koristime so apsolutnata hronologija
prifatena za Egejska Makedonija176 i Zapadna Bugarija. Pri toa
sekoga{ sporedeni so nekoi apsolutni dati od lokaliteti vo
Makedonija, osobeno Anzabegovo. Smetame deka ova e opravdano od
pove}e pri~ini, a najseriozna e ju`noto poteklo na neolitot na
Republika Makedonija i vrskite so istovremenite lokaliteti. Isto
taka mora da se ima predvid i golemata sli~nost na najstarite
kerami~ki formi i ornamentite so belo slikana boja od
makedonskite i tesalskite lokaliteti. Zaradi seto ova, nekoi
istraùva~i ve}e se koristat so ovaa hronologija.
Nakratko, da potsetime na najkarakteristi~nite elementi na
keramikata od po{irokite sosedni regioni. Vo ukrasuvaweto na
najstarata keramika od Tesalija se koristat linearnata geometriska
ornamentika i ednostavnata uprostena floralna kompozicija.Ovaa
poslednata niz sredniot neolit opa|a, a vo docniot kompletno
is~eznuva, otstapuvaj}i mesto na apstraknite ornamenti. Vo
Pomoravje i Panonsko-|erdapskiot, karpatskiot region, vo
najstarata grupa, Protostar~evo I-III, dominira geometriskata
176
Papaefthymiou-Papanthimou A.,Pilali-Papasteriou A.1997Prehistoric Macedonia: An Itinerary,
Thessaloniki ,72-79
110
ornamentika sostavena od sloèni elementi: triagolnici, klinesti i

romboidni motivi. Kon krajot na grupata i fazata, se pojavuvaat
kurvolinearni, spiraloidni i retko floralni elementi. Vo tekot na
sredniot neolit, vo Star~eva~kata grupa, geometriskata dekoracija
dominira.Toa se razni triagolnici, klinovidni i spiraloidni
ornamenti. Vo Anzabegovo-vr{ni~kata grupa vo site nejzini fazi od
najstarata do najmladata, floralnite ornamenti sekoga{ se prisutni
i se omilen motiv, nezavisno od modniot trend.
Vo istraùvawata na neolitot vo Anzabegovo-Vr{ni~kata
grupa, osven vo Anzabegovo i Vr{nik, ne se vr{eni fizi~ko -hemiski
i S-14 analizi.Istite od Govrlevo ne se objaveni. Vostanovenata
periodizacija i hronologija e bazirana na istorisko-komparativniot
metod.Toj vo poslednite nekolku decenii na HH vek e doveden do
prifatlivi granici i sporeden so S-14, dendrohronolo{kiot,
termoluminiscentniot, polenovite analizi i dr. se dobivaat
prifatlivi rezultati i dati. So ovoj problem se zanimavale
M.Gara{anin. D.Gara{anin, M.Gimbutas, V.Sanev i dr. Sepak od
izvr{enite S-14 analizi vo Anzabegovo i Vr{nik, iako ne se
kalibrirani, so komparativno-istoriskiot metod ( komparacii so
Tesalija, dolinata na Struma i \erdap), vo preistorijata se
prifateni slednite fazi koi se odnesuvaat za Anzabegovo-
vr{ni~kata kulturna grupa:
1-Prvata faza, od najraniot monohromen neolit konstatiran na

ednoslojnata naselba Pe{terica- 6.400 g.p.n.e. i se sinhronizira so
vtorata finalna faza na monohromniot neolit vo Tesalija, kultura
Ahilejon.177
Ostanuvaat i ponatamu neobjasneti najstarite naodi od Golemata
Trnska Tumba i nivnata eventualna sinhronizacija so Presesklo.178
2- Vtorata faza se odnesuva na najstarite fazi na neolitot vo

Anzabegovo-vr{ni~kata kulturna grupa, Anza-Vr{nik I a-c,
karakteristi~en so belo slikanite ornamenti na crvena osnova.Taa
faza egzistira vo periodot me|u 6.100 - 5.800 g.p.n.e.so svoi tri
interni me|ufazi, a-s. Ovaa faza sporedena so najstarata faza
Galabnik I i ponatamu so Galabnik II i III }e zabeleì golema
sli~nost, no i razliki. Kako {to ve}e kaàvme, vo Galabnik motivite
na belo slikanata keramika imaat forma na izdolèni sferni
triagolnici, branovidni linii, ~esto kurvolinearni i se
dobliùvaat do spirala. Isto taka ~esto spiralata se javuva kako
negativ me|u belo slikanite poliwa. Kako i vo Anzabegovo I, se
177
Kitanoski B.Simoska D.Todorovi} J.1983 o.s.,9-20;Praistorija vo Makedonija-
katalog,Skopje1976,41
178
Gara{anin M,1989 o.s..30
111
slikaat srpesti motivi ili beli damki pod obodot na sadot.179Belo

slikanata keramika vo Galabnik se sretnuva niz site fazi na
naselbata.180Na naselbite od Anzabegovo-vr{ni~kata kulturna krupa,
samo vo najstarata prva faza.181 No ona {to e od glavna
karakteristika na belo slikanata keramika se floralnite ornamenti
i formiraniot floralen stil vo umetnosta na grupata. Pokraj
mnogute navedeni primeroci, za ova govorat i prezentiranite
sat~iwa od Anzabegovo i Alin Dol so beli floralni ornamenti i
"venec na plodorodieto", odnosno maslina. Istite se od najstarata
faza, datirana vo 6300/6100 god.p.n.e. Moèbi se izraboteni na isto
mesto i potoa razmeneti. Dvata lokaliteti me|usebno se oddale~eni
ssa 20 km, no spored materijalnata kultura pripa|aat na ist kulturen
i estetski krug.
Ornament maslinovo gran~e ima i sadot so forma na lejka od
Anzabegovo. Ovoj za na{ata grupa omilen ornament, vo Egejska
Makedonija e redok. Poznata e eden fragment od Servija najden vo
sloj so srednoneolitska keramika, karakteristi~na za neolitot na
Tesalija.182
Vo docnite periodi na ovaa faza na Balkansko-anadolskiot
kulturen kompleks, vleguva Galabnik I,Sesklo, Karanovo I, prviot
sloj na Azma{kata mogila,183Star~evo I ( i pove}e lokaliteti od
\erdap) 184. Od Makedonija pogolem broj lokaliteti me|u koi:
Velu{ka Tumba185, Tumba Pal~i{te186, Tumba Sten~e, ûbuk ~e{ma
187
,Cerje-Govrlevo,188i drugi.
3- Tretata faza se izdvojuva po crvenata fina keramika so

temnite braon ornamenti na crvena osnova, a beloto slikawe e sosema
sporadi~no i se gubi. Taa trae me|u 5.800 i 5.500 g.p.n.e.Vo nea
vleguvaat razvienite fazi na site na{i lokaliteti i sootvetnite od
sosednite:Galabnik II, Karanovo II, Star~evo II 189, Rug Bair,
Vr{nik190, Mramori191 i lokalitetite od Velu{ko-porodinskata
kulturna grupa II.192
179
Gara{anin M.1979 o.c. 90
180
Pavuk J.-Cohadziev M.o.c....
181
Gara{anin M. o.c.90
182
Prezemeno od Bogdanovi} M. 2004 Grivac, Kragujevac,485 ( Kirkbride 1972; P. X:3,10)
183
Todorova H.-Vasov I.1993 o.s.88
184
Ibid.88
185
Simoska D.-V.Sanev V.1976 o.s.31-33
186
Saròski S.-D.Zdravkovski D.1989 o.s.43
187
Zdravkovski D.1993 Neolitska naselba "ûbuk ~e{ma"-
s.Niku{tak,Kumanovo,Maced.acta archaeol.13,Skopje,17-30
188
Bilbija M. Cerje-neolitsko naselje,AP 26, Ljubljana 1988,35-36
189
Todorova H.-Vasov I. 1993o.s.88
190
Gara{anin M.Problemi ..1989.o.s.28-29
112
4- êtvrtata faza, e karakteristi~na po pojavata na spiralata

so braon/ temnokafena boja na pehari so mala prstenesta noga. Datite
sleguvaat od 5.500 do 5.000 godina, koga zapo~nuva docniot neolit na
naselbite. M.Gara{anin ovaa faza ja deli na dve interni. Imeno, toj
vo svojata periodizacija tretata faza na Anzabegovo-Vr{nik grupata
smeta deka ja karakteriziraat navedenite pehari, no ukraseni so
spirala. Kafeno slikanite vertikalni alternirani debeli i tenki
linii, ~esto so vertikalni spirali me|u niv gi izdvojuva kako ~etvrta
faza, Anzabegovo-Vr{nik IV.193
Sosema e prifatliva generalnata periodizacija na raniot
neolitot na tri fazi kako {to ja tretira preistoriskata nauka vo
sosednite zemji. Vpro~em i stratigrafskite podatoci na Anzabegovo
mu ovozmoìle na J.Koro{ec da determinira tri fazi.194Isto taka i
M.Gimbutas na Anzabegovo izdvojuva tri fazi: prva- belo slikana
keramika, vtorata-pojava na braon ornamenti-spirala i tretata faza
vertikalnite braon slikani linii.Kako i Gara{anin i taa ja
izdvojuva poslednata "vin~anska" docnoneolitska faza.195 V.Sanev
vo istraùvawata na Rug Bair ja prifa}a periodizacijata na
Gara{anin i izdvojuva tri fazi, bez belo slikawe.196
Istraùvawata vo Gornovaradarskiot region pokaàle deka na
lokalitetite sekoga{ staratigrafski se izdvojuvale tri razvojni
fazi. Ovde treba da se isklu~i posledniot docnoneolitski sloj so
sivata keramika so bela pastozna ili crvena boja vo vreàni poliwa
ispolneti so punktirawa.Slikanata keramika {to Gara{anin ja
izdvojuva vo dve fazi stratigrafski vo Tumba Pal~i{te, Na breg,
Zelenikovo, Govrlevo i Mr{evci se nao|a vo eden sloj. Takva e
sostojbata i vo Tumba Maxari, no ne e publikuvana. Isto taka i
R.Galovi}, kako {to vidovme, determinira tri fazi od rezultatite
na istraùvawata vo Zelenikovo.197 Zatoa se ~ini sosema e
neopravdano da se izdvojuvaat ovie dve pojavi, koga stratigrafski se
nao|aat istovremeno na edno mesto.198 Stariot floralen stil vp
ukrasuvaweto na keramikata prodolùva so novi invenci. Kako moden
trend na vremeto se pojavuva i noviot konstruktivno-geometriski
stil. Donesen e od sever kako star~eva~ki element. Kako takov
{iroko e prifaten od kerami~arite i neolitskite "potro{uva~i".
191
Jov~evska T.1993 Ku}ata od horizont I vo neolitskata naselba Mramor kaj
â{ka,Maced.acta archaeol. 13, Skopje , 31-41
192
Gara{anin,1989 Problemi...o.s.30
193
Gara{anin M.1979 o.c.94-95,sl 9
194
Koro{ec P.i J. 1973o.s.61
195
196
Sanev V. 1975 Neolitskata naselba Rug Bair..o.s.203-246
197
Galovi} R. 1971 o.s.
198
Bilbija M.1988 Cerje-neolitsko naselje,AP 26, Ljubljana ,35-36
113
Vo izmenata na nekoi elementi vo definicijata, odnosno

kulturniot facies na grupata, se ~ini deka e neopravdano i
izdvojuvaweto na tri interni fazi na belo slikanata keramika od
prviot horizont. I denes seu{te arheologijata nema sigurni indicii
za najstariot protohumus, nivite na neolitskiot ~ovek i sl. i zatoa
ova se e ~ini neopravdano199 No vo sekoj slu~aj ostanuva vo naukata
kako stratigrafski element. Idnite istraùvawa so pogolem obem
kone~no }e go demantiraat ili potvrdat. Zasega e mala verojatnosta
da gi potvrdat i dvete opredelbi na M.Gara{anin. Vpro~em i
M.Gimbutas vo Anzabegovo I ima odvoeno dve fazi.200 Vo ovoj pogled,
osoben pridones }e dadat dokolku se objavat, celosnite rezultati od
pove}egodi{nite istraùvawa na Tumba Maxari, Amam Lopate, Tumba
Mr{evci, Cerje Govrlevo, Zelenikovo i drugi .
Krajot na raniot neolit vo smisol na Balkansko-anadolskiot
kulturen kompleks, ili sredniot/razvien vo Makedonija, zavr{uva so
pojavata na t.n."vin~anska" docnoneolitska keramika.201 Kako {to
kaàvme taa e odli~no registrirana na Tumba Pal~i{te, Vr{nik,
Zelenikovo i Angelci so pove}e fragmenti. Najkarakteristi~na e
spomenatata crna sjajno mazneta keramika, so inkrustacija na bela i
crvena posna boja vo ornamenti na triagolnici i punktirawa vo
vreàni poliwa.
Vo Gornovardarskiot region docnoneolitskata keramika
dominira vo naselbata Slatina, determinirana kako Angelci -
Zelenikovo II kulturnata grupa na docniot neolit so dve interni
fazi. Nejziniot kraj zna~i i kraj na neolitskata civilizacija vo
Gornovardarskiot region i is~eznuvawe na ìvotot. Toj }e se obnovi,
kako i vo drugite delovi na sreden i juèn Balkan so doseluvaweto na
nositelite na prvata metalurgija. Me|u dvete pojavi zasega
rezultatite od skromnite istraùvawa pokaùvaat postoewe na
hijatus na nekoi lokalitetiti ( moèbi se kompletno devastirani) no
idnite istraùvawa }e go dadat kone~niot odgovor. Sepak
staratigrafskite podatoci ovozmoùvaat determinirawe na
posledniot sloj od Anzabegovo-Vr{nik IV kako docnoneolitski.
Negovite glavni karakteristiki se crnata gla~ana i kanelirana
keramika, bikonusna profilacija, dràlkite so jadec i prekr{eni,
potoa izvle~enite od profilot i sl. Stratigrafski ovaa keramika se
nao|a vo sloj {to e mnogu podloèn na devastirawe. Sepak od naodite
vo Anzabegovo, Rug Bair i Alin Dol vo Ov~e Pole i posledniot sloj
definiran kako Zelenikovo II, posledniot sloj od Tumba Pal~i{te i
osobeno dobro fiksiran vo Govrlevo, moè slobodno da se kaè deka
mu pripa|a na Anzabegovo-Vr{nik IV, odnosno na docniot neolit. Toj
e sinhron so sootvetnata Vin~a-Tordo{ I faza na sever. Istovremeno
199
Ibid. 35
200
Gimbutas M.1976 o.c.37-43
201
Mitrevski D.2001 o.c.88
114
ovie elementi se karakteristi~ni i za Paradimi kulturata vo

Severna Grcija. Nekoi istraùva~i smetaat deka taa na istok se
pro{irila do Dramskoto pole, no ne navlegla po dolinata na
Struma.202 Vo ovoj region vo toj period dominira crveno slikanata
keramika vrz oran` osnova. Ovaa keramika se sretnuva na nekolku
lokaliteti: Sitagroi I i II, Dimitra i Milopotamos. Ovie sadovi
imaat zadebelena usta, dolg vrat i dràlki so izrastoci.203
Podocna na ovie prostori, isto~no od Pangej, dramskoto pole
do Termajskiot zaliv se formira spomenatata Topolnica-
Akropotamos grupa. Taa e definirana spored slikanata keramika. Toa
e keramika so visok kvalitet, so sivo-be` ili kafeava povr{ina i
krem engoba vrz crvena osnova. Slikana e so kafeava ili crna boja so
linearni ornamenti, spirala i koncentri~ni krugovi. Mreèstiot
ornament e redok.Po forma toa se predimno bikonusni sadovi so
nizok vrat. Ovaa keramika po dolinata na Struma se sretnuva vo
Akropotamos, Dimitra, Sitagroi I i II, Dikili Ta{ I. Po dolinata na
Struma severno se nao|a na lokalitetite Topolnica, Damjanica,
Blgar~evo, Strumsko i dr. Ovaa keramika lokalno se razviva vo edena
varijanta crno na crveno i egzistira i podocna vo eneolit-
halkolit.204 Vo krajot na V- ot milenium vo dolinata na rekata
Struma se pojavuva i polihromnoto ukrasuvawe na keramikata. Toa se
lenti ispolneti so crveno i flankirani so crna linija.
Nadvore{nata strana e bez engoba, ili retko krem engoba. Po forma
toa se grniwa so dve dràlki, profilirani panici i sl. Ovaa
keramika e bliska do Akropotamos keramikata i se nao|a na pogore
spomenatite lokaliteti. Nekoi postari istraùva~i direktno ja
doveduvaat vo vrska so Tesalija, no najnovite smetaat deka taa e
rezultat na vrskite na Balkanot so Isto~niot Mediteran.205 Taka
crveno slikanata keramika vrz oran` osnova se doveduva hronolo{ki
vo vrska so Mersin XXV- Xan Hasan 3, 2 V- Haxilar I- Hagios Petros
II- Sitagroi I/II. Kafeavo slikanata keramika vrz be` osnova se
doveduva vo vrska so Mersin XXIII- Xan Hasan 2V3- Haxilar I- Dikili
Ta{ I- Sitagroi II, Blgar~evo II/III A. Na krajot posledna od Anadolija
vo dolinata na Struma doa|a polihromnata keramika i toa preku
Mersin XIX- Xan Hasan 2A- Dikili Ta{ I- Sitagroi III A, Blgar~evo
III/IV.206
Interesno e misleweto na M.Kulova- Grabska, deka site
navedeni procesi ne ja zafa}aat Isto~na Makedonija. Nerazbirlivo
e kako dolinata na Strume{nica moè da bide podaleku od Struma i
202
Kulova-Grebska M. 2003, o.s.5
203
Papaefthymiou-Papanthimou A.,Pilali-Papasteriou A.1997Prehistoric Macedonia: An Itinerary,
Thessaloniki , 76-79
204
Kulova-Grebska M. 2003, o.s.6
205
Ibid. 6
206
Kulova -Grebska M. 2003 o.s. 13
115
da ostane nadvor od navedenite kontakti koga duri 13 lokaliteti

vleguvaat vo ovie procesi i kontakti so Anadolija. Mnogu poblizu do
dolinata na Struma se Strumi~ko pole odkolku na primer Karanovo.
Smetame deka ova pred se se dolì na slabata istraènost na na{ite
regioni i u{te pove}e na nepublikuvaniot materijal. U{te edna{ }e
potsetime deka duri i vo Tumba Maxari, vo ku}a 1 e najdena keramika
so oran` osnova slikana so kafeava boja.Taka {to ovie procesi ne
ostanale nadvor od teritorijata na Anzabegovo-vr{ni~kata grupa.
V.Sanev koga gi definira osnovnite keramografski elementi
i karakteristiki na grupata Angelci- Zelenikovo II, smeta deka
"...Bidej}i ovie oblici na sadovi i ornamentalni motivi se zastapeni
vo poslednata faza na grupata Anzabegovo-Vr{nik IV, proizleguva
deka do kone~noto zamirawe na sredniot neolit ìvotot na starite i
novodojdenite populacii se odvival paralelno"207 na ovoj stepen na
istraènost, ovaa konstatacija se ~ini realna i prifatliva. Na jug
istovremeno egzistirala naselbata vo Angelci, koja e sinhrona so
Zelenikovo II. Naselbata Akropotamos raspoloèna vo poleto na jug
od Pangejskata planina, spored H.Todorova kako {to kaàvme,
pokaùva analogii so naselbata Topolnica od dolinata na
Struma.Vrz taa osnova ja definira ovaa istoimena docnoneolitska
grupa.Spored fakturata,bojata na keramikata i ornamentacijata ima
analogii so Mandalo pod Pajak planina i Sitagroi vo Dramskoto
pole. Ovaa grupa se pro{irila i egzistirala na lokalitetot Kastri
na ostrovot Tasos208. Isto taka, ako se ima vo predvid deka ovaa grupa
egzistirala i vo dolinata na rekata Struma, osobeno vo Petri~ko-
Sandanskoto pole, sosema e opravdano naselbata vo Angelci da se
dovede vo hronolo{ka i kulturna vrska so nea. Zatoa smetame deka vo
Angelci ne se raboti za "...novodojdeni populacii..." , no ednostavno
stanuva zbor za evolutiven proces na zemjodelskite kulturi.Isto taka
e nerazbirlivo, zo{to nekoi novodojdeni populacii "...preku Ju`na
Morava i pre{evskata vododelnica, navlegle vo kumanovskiot kraj i
ottamu vo Skopskata kotlina, Polog i Ov~e Pole, dodeka drugi po
dolinite na Struma i Strume{nica vo Strumi~ko i Radovi{ko".209
Dokolku se prifati tezata deka do{le od sever, logi~no e da
prodolàt na jug do Stumi~ko. Zo{to se zadràle samo do Polog,
Skopskata Kotlina i Ov~e Pole. Ovie reoni ne se vetena zemja vo
koja se doa|a i se ìvee vo blagosostojba. Naprotiv, zemjata od
dolgoto eksploatirawe {to traelo nad 1000 godini ve}e isposneta i
sigurno ne davala takvi prinosi zaradi koi nekoi dojdenci }e ostanat
na taa zemja. Od druga strana, arheolo{kite podatoci zboruvaat tokmu
za sprotivnoto. Imeno, ìvotot te~el po ustalenite {emi i site
promeni vo kulturnata evolucija se "priroden " proces na edna
207
Sanev V. 1995 o.s.33
208
Papaefthymiou-Papanthimou A.,Pilali-Papasteriou A.1997 ,fig.28-35
209
Sanev V. 1995 ibid.
116
kultura vo ramkite na eden kompleks i zemjodelskata civilizacija.

Apsolutno nema nikakvi dokazi na terenot "... deka migraciite po
dolniot tek na Struma se postari od ju`nomoravskite, a dolinata na
Bregalnica uslovno da se zeme kako mesto na nivno povtorno
sre}avawe".210
Tokmu po dolinata na Struma se dviàt vlijanijata kon
Strumi~ko kade kulturniot sloj od docen neolit e debel kako i vo
Petri~ko. Toa e i sosema prirodno kolku {to se dvete poliwa
prirodno i organski povrzani i upateni na sebe. Nema nikakvi dokazi
za toa deka ovoj pravec bil postar i pove}e koristen. I toa vo
pravec od sever kon jug. Samiot V.Sanev analiziraj}i ja kerami~kata
produkcija za karakteristi~nite dràlki }e zaklu~i deka se
izraboteni "...na na~in kako i golem del od dràlkite vo Karanovo
III."211
Impozantnata golemina na Karanovskata mogila so mo}nite
staratigrafski horizonti od najstarite periodi na preistorijata, mu
go odreduvaat i zna~eweto. Mestoto na ovaa naselba vo preistorijata
se odli~no poznati vo naukata.So toa i vlijanijata {to gi imala.
Isto taka treba da se ima predvid deka istata keramika od postariot
sloj na Angelci I se sretnuva i vo Anzabegovo IV. Toa se dlaboki ~inii
so zaoblena profilacija, vertikalno izvle~eno grlo, ramno dno.
Potoa markantni se amforite so spleskan stomak i izvle~en vrat,
naj~esto ukraseni so vreàni triagolnici, {iroki lenti ili plitki
kaneluri.
Vo sledniot, pomlad sloj, determiniran kako Angelci II, vo
ukrasuvaweto na keramikata se gubat vreànite triagolnici,
dominiraat bikonusnite formi na sadovi i ve}e spomenatite formi
na dràlki. Zatoa smetame deka vo ovoj slu~aj, na ovaa teritorija
kulturnite vlijanija se od jug. Geografskata blizina i prirodnata
povrzanost sosema odgovaraat na realnosta manifestirana vo
kerami~kata produkcija. Vpro~em ve}e kaàvme za istovremenite i
paralelni procesi {to se slu~uvaat vo docniot neolit vo
Panonskiot, primarno Vin~anski kulturen krug i Tesalskiot docen
neolit so Cangli fazata na Dimini kulturata. Vo Republika
Makedonija, osobeno vo nejzinite ju`ni delovi kako {to se
Strumi~ko pole i Pelagonija, ovie manifestacii treba da se povrzat
zaradi prirodnata povrzanost so jug, tokmu za ovie promeni. Sepak se
~ini vlijanieto na mo}nata Vin~a kultura dostigalo so slab
intenzitet vo Gornovardarskiot region, Ov~e Pole i Slavi{ko
Pole. Na ova upatuva i tenkiot docnoneolitski sloj na naselbite od
ovie regioni. Sepak treba da se smeta na nekoi slabi vlijanija, no se
~ini Vin~a kulturata se {iri do Kosovo kade dostignuva procut. Tuka
210
Sanev V.1995 o.s 33
211
Sanev V.1995 o.s. ibid.
117
taa ima svoj razvoj i dostiga visok stepen na razvienost so svoi

specifiki. Tie dozvoluvaat da se definira kako Kosovska varijanta
na grupata. Toa ne e slu~aj so na{ite regioni.212 Vo site poznati
neolitski naselbi vo Anzabegovo-vr{ni~kata grupa vo Makedonija,
najmo}en kulturen sloj od docen neolit zasega poznat i istraùvan e
na lokalitetot "Stranata" vo Angelci, Strumi~ko, so dva horizonti
na ìveewe od docniot neolit.213 Vo idnina ostanuva finata
komparacija so navedenite procesi i vrski so Anadolija da se
razgleda i eventualno naselbite po dolinata na Strume{nica da se
stavat vo toj kontekst.
212
Gara{anin M.1979 o.c.189-190
213
Sanev V.,Satmenova M. 1989, Neolitska naselba "Stranata" vo selo
Angelci,Zbornik na trudovi I,Strumica
118
X- ZAVR[NI RAZGLEDUVAWA
Genezata na Anzabegovo-vr{ni~kata kulturna grupa,

materijalnata i duhovnata kultura na najstarata zemjodelska
populacija vo Severna Makedonija, nejzinite vrski osobeno so
Velu{ko-porodinskata kulturna grupa vo Pelagonija, se osnovnite
nau~ni pra{awa i ramka vo koja se dviàt razmisluvawata,
odgovorite i otvorenite novi zagatki. Del od nau~nite soznanija od
ranite sedumdesetti godini na HH vek odamna se nadminati i
otfrleni i ne gi zadovoluvaat sovremenite rezultati na
praistoriskata nauka na poleto na prou~uvawata na neolitot vo
Makedonija.
Samo nakuso da gi rezimirame tezite {to gi postavivme i na
koi se obidovme da dademe odgovor vo svetlinata na najnovite
arheolo{ki istraùvawa.
Bidej}i neolitskata kultura e dominantno zemjodelska
civilizacija, sosema realno taa e uslovena i zavisna od prirodnite i
geomorfolo{kite uslovi na terenot. Pejsaòt vo Makedonija vo
{estoto iljadaletie e identi~en na celata teritorija.Terenite na
Pelagonija pokraj Crna Reka i osobeno nejziniot lak se pokrieni so
golemi mo~uri{ta, plitki ezera i bari obrasteni so trska, {evar i
treva. Takvi se pejsaìte i vo Polog, Skopsko i Strumi~ko.Ovie
mo~uri{ta se prirodni akumulatori na toplinska energija koi gi
pravele zimite poblagi.Toa zna~i prirodnata baza na egzistencija na
neolitskata civilizacija vo Makedonija, a so toa i na teritoriite na
dvete grupi e ista.Toa e najva`niot faktor za egzistencija na ~ovekot
i razvojot na kulturnite grupi.Prirodnite uslovi se i prirodna
osnova za nivno egzistirawe i evolucija.
Spored toa, Anzabegovo-vr{ni~kata kulturna grupa e nastanata
vrz {irokata kulturna baza od procesot na primarnata neolitizacija
so dominantno u~estvo na monohromnata polirana i slikanata
keramika. Toj proces se odvival vo periodot od 6.400 do 6.100 god.p.e.
Dosega{nite istraùvawa na neolitot vo Makedonija ne otkrija
postoewe na predkerami~ki arheolo{ki tragi za da moè da se smeta
deka grupata e avtohtona. Zasega ostanuva iznesenoto deka taa e
rezultat na migracija kako gotova od jug, odnosno od Tesalija.
Pravecot na dvièwe na nositelite e preku Egejska Makedonija do
Pelagonija.Tuka najstari naselbi se smetaat214 deka se Golemata
214
Mitrevski D.2001 Prehistory in the Republic of Macedonia, The Balkans in prehistory, Athens,
87-100; Mitrevski D.2003 Prehistory in Republic of Macedonia-F.Y.R.O.M., Recent Research in
the Prehistory of the Balkans, Thessaloniki ,13-72
119
Trnska Tumba i Pe{terica. Od tuka neolitot se {iri na sever preku

Pe{terica kon dolinata na Babuna i Azot i ponatamu kon Skopskata
kotlina.Najstara naselba ovde e Govrlevo od kade grupata se {iri po
celata kotlina i na istok vo Ov~e Pole, na sever kon Kumanovsko
pole, a preku Pre{evskata vododelnica na sever po dolinata na
Morava. Od Ov~e Pole na istok po dolinata na Bregalnica se {iri
kon Sredna Struma.Po dolinata na rekatata Lakavica odi na jug kon
Strumi~ko pole. Zasega najverojatno vo Polog grupata e rezultat na
direktnite kontakti so Pelagonija bidej}i formite na keramikata i
ukrasuvaweto na najstariot sloj od Tumba Sten~e se identi~ni so
Velu{ko -Porodinskata grupa. Vo ovaa najrana faza kontaktite na
naselbite od Polog so Pelagonija se evidentni i realni.No vo
slednata etapa, vo sredniot neolit, naselbite od Polog direktno
hronolo{ki i kulturno komuniciraat so istovremenite od Skopsko.
Vo kontekst na neolitizacijata na Makedonija, samo nakratko
da potsetime na najnovite rezultati od istraùvawa na neolitot vo
Grcija.Imeno, istraùvawata na pe{terata Teopetra, na zapadniot
rab na Tesalija, pokaùvaat priroden evolutiven kontinuitet vo
preminot od mezolit vo neolit. Za ova zboruvaat nekolku elementi.
Imeno, najdeni se nepe~eni fragmenti monohromna keramika, koj
moè da zboruvaat za prvite po~etoci na ovaa produkcija {iroko
razviena vo neolitot. Paleo-zoolo{kiot materijal pokaà deka,
karpovidite, kozata i ovcata, ve}e bile domesticirani kaj ìtelite
na Teopetra. Ako se ima vo predvid i maliot procent na koski od
dive~ vo ishranata na neolitskiot ~ovek, sosema e jasen
kontinuitetot vo domestikacijata na ovie dve ìvotni. Tretiot
element vaèn za zemjodelskata neolitska kultura e odgleduvaweto
na divoto ìto i {estozrnestiot ja~men. Ovoj fakt zboruva za
pomislata deka zemjodelieto se razvivalo avtohtono, lokalno i ne e
doneseno od istok. êtvrtiot element e biolo{kata homeogenost na
antropolo{kite ostatoci od mezolit i neolit. Ovie analizi odat vo
prilog na iznesenoto deka vo periodot na osmoto i sedmoto
iljadaletie, prirodnata kulturna evolucija odela vo pravec na ona
{to se narekuva neolitska revolucija, so site ekonomsko-kulturni
karakteristiki. Se razbira deka ovoj fenomen dokolku se gleda
izolirano, moè da se prifati deka preminot od mezolit vo neolit se
odvival vo reonot na Tesalija, odnosno Teopetra. No sepak pove}eto
rezultati zboruvaat deka vrskite na Gr~koto kopno so Mala Azija
bile intenzivni vo eden podolg vremenski period od samoto datirawe
na ovie naodi.215
Drugi avtori pak razgleduvaj}i gi ovie naodi od Tesalija so
rezultatite od pe{terata Frankti vo Argolida, i kompariraj}i gi so
215
Apostolika-Kyparissi N, 2000 The Mesolithic/Neolithic Transition in Greece as Evidenced by
the Data at Theopetra Cave in Thesaly, Documenta Prraehistorica XXVII, Ljubljana, 133-140
120
Zapadna Anadolija, sepak smetaat deka kontaktite postoele vo eden

podolg vremenski period i neolitizacijata na Grcija ja gledaat vo
ve}e pogore iznesenite tezi za vrskite na dvete kopna i ostrovite
me|u niv kako most. Tokmu naodite od ostrovite Melos, Zakintos,
Kipar i drugi vo ranata faza, nivnite analogii so Anadolskoto
kopno od edna i so Peloponez od druga strana, zboruva vo prilog na
tezata za Ex Oriente lux.216 Ovie kontakti se osobeno intenzivni vo
docniot neolit spored Anadolskata hronologija, koja odgovara na
ranite fazi na neolitot spored hronologijata na Tesalija.
Blagodarenie na otkritijata na Teopetra, vo posledno vreme se
javuvaat razmisluvawa koi dozvoluvaat deka sepak vo ekolo{kata
ni{a \erdap (toj proces se odvival kontinuirano).Taka se
reafirmira starata teza za avtohtonoto poteklo na neolitskata
kultura vo |erdapskiot bazen, iznesena od D.Srejovi}.217 Toj, vrz
osnova na rezultatite od otkrivaweto i prou~uvaweto na Lepenski
Vir, ja definira teorijata za avtohtonata geneza na neolitot.Spored
nea, procesot na neolitizacijata se odvival bez hijatus, vo
kontinuitet od mezolit do ranite etapi na neolitot. Taka avtohtono
se formirala neolitskata kultura vo reonot na @eleznata vrata.
Imeno, toj smeta{e: "Jasno e deka ekonomsko-kulturnata preobrazba,
{to ja dokumentiraat najstarite naselbi na star~eva~kata kultura
(Lepenski vir III a, Gura Ba~ului, Divostin) ne e predizvikan od
prilivot na novi populacii, bidej}i e utvrdeno deka nivnite ìteli
se neposredni potomci na starata populacija."Pokraj drugoto,
Srejovi} smeta{e deka "...ornamentite na keramikata (mreèstiot
motiv, vise~kite triagolnici, {rafiraite lenti) potpolno se
identi~ni so poranite gravuri na predmetite od koska, rog i
kamen."218
Ostanuva sepak za idnite istraùvawa kone~no da ja
definiraat genezta na neolitskata kultura na Balkanot. So toa i
edna od dvete tezi kone~no }e otpadne. Vo toj pogled teritorijata na
Makedonija ne e bez zna~ewe i bi trebalo da dade svoj doprinos vo
razre{uvaweto na ovoj problem.
Keramikata od najstariot sloj vo Anzabegovo, spored formite i
ornamentikata ima vidlivi vrski so Anadolija, barem {to se
odnesuva do svoite op{ti karakteristiki. Vrskite so Tesalija,
fazite na naselbite od Protosesklo, Presesklo i klasi~no Sesklo se
poevidentni.Toa se odnesuva i za naselbite od Egejska
Makedonija.Vpro~em toa vo praistorijata e dokaàno. Vo najstarata
faza na Tesalskiot neolit dominira monohromnata crvena i temna
polirana keramika nad slikanata so bela boja. So ogled na faktot
216
Thisssen L, 2000 Thessaly, Franchthi and Western Turkey: Clues to the Neolithisation of
Greece, Documenta Praehistorica XXVII, Ljublana, 141-154
217
Srejovi} D. 1979 Kultura Lepenskog vira, PJZ II, Sarajevo,75
218
Srejovi} D. 1979 ibid. 75
121
{to vo Presesklo fazata vo Ocaki Magula ve}e ja nema slikanata

keramika, se smeta deka najstarata faza od Anzabegovo Ia treba da
bide hronolo{ki paralelna so Protosesklo. No bidej}i impreso
(ubodi od {kolka) keramikata vo Anzabegovo se javuva vo najstaraiot
sloj, a vo Ocaki Magula prv pat se pojavuva vo Presesklo fazata,
o~igledno e deka ovaa pojava malku podocna doa|a na teritorijata na
na{ata grupa.Taka ovoj element ukaùva na paralelizmot vo kulturna
i hronolo{ka smisla na na{ata grupa so Tesalija.No sporedbata so
ranata faza na Nea Nikomedia vo Egejska Makedonija pokaùva,
pokraj site op{ti i zaedni~ki elementi (golemo prisustvo i na dvata
lokaliteti svetlo rozevata monohromna keramika i dr.) i nekoi
razli~ni. Imeno, vo ovaa naselba vo najstariot sloj dominira
keramikata slikana so temna boja iako ornamentikata e skoro ista.
Imaj}i gi vo predvid site ovie elementi, moè da se zaklu~i deka
Anzabegovo-vr{ni~kata kulturna grupa pripa|a na edna zavr{na faza
na stariot neolit vo smisol na Tesalija i Nea Nikomedia i sepak
edna lokalna varijanta.219
Vo ponatamo{nata evolucija, vo tekot na celiot sreden neolit,
grupata Anzabegovo -Vr{nik se razviva na ovaa avtohtona baza na
teritorija koja e mnogu namalena, no so evidentni sli~nosti i
razliki so severnata Star~eva~ka grupa. Samo nakratko, sli~nostite
se vo ornamentikata i formite na slikanata keramika, no postojat i
razliki. Vo na{ata grupa lajt motiv ili konstanta e lentata so
floralni ornamenti (vegetativni), {to otsustvuva vo takva forma vo
Star~evo, iako postoi i ponatamu evoluira kako spiraloid ili
girlandoid stil.220 Vo Star~evo primaren e konstruktivno
geometriskiot stil, koj, kako {to vidovme spored D.Srejovi} vle~e
direktni koreni od graviranite vise~ki triagolnici na koskite i
skiptarite od Lepenski vir.
No nau~no nedokaàno i sprema toa neprifatlivo e da se smeta
deka ovie elementi vo slikanata keramika na Anzabegovo-Vr{nik II-
III se rezultat na importirawe od sever.221 Protiv ova zboruva
izneseniot element na floralnite ornamenti vo ukrasuvaweto i
kultot i veruvaweto na neolitskiot ~ovek. Ovaa grupa vo svojata
ideologija, ostanala vrzana za osnovniot kult kon Golemata Majka.
Toj e ra{iren na celata teritorija na grupata.No i na teritorijata
na Velu{ko-porodinskata grupa taa e osnovnoto veruvawe od
najstarite fazi. Zatoa vo skulpturata e tolku markantno i ~esto
izrabotuvana. Vakvi idoli ili `rtvenici na Kosovo i Pomoravje se
javuvaat duri vo docen neolit. Nema nikakvi nau~ni argumenti za
preslikuvawe na slu~ajot so formiraweto na Obre I grupata i vo
219
Gara{anin M. PJZ II, o.c.103
220
Dimitrijevi} S. PJZ II o.c.246
221
Gara{anin M. PJZ II o.c. 143
122
Makedonija. Imeno, poznato e deka vo ovaa bosanska grupa se sudiraat

isto~nite, Star~eva~ki vlijanija so barbotin i kafeavo slikanata
keramika od edna, so impreso keramikata od zapad, odnosno
Cirkummediteranskiot kulturen kompleks, od druga strana.
Argumentite na teren i rezultatite ne dozvoluvaat direktno vo
Makedonija da se preslika ovaa pojava. Toga{, {to e so sli~nostite na
Anzabegovo-vr{ni~kata grupa so Nea Nikomedia, nekoi paraleli so
Galabnik vo Gorna Struma i drugi lokaliteti. Jasno e deka postoele
vzaemni vlijanija na relacija jug - sever i obratno. No se ~ini deka
onie od Panonsko-karpatskiot basen dominiraat duri vo krajot na
docniot neolit. Odnosno, pritisnati od pomobilnite i povitalnite
nositeli na metalot, nositelite na Vin~a kulturata poleka se {irat
na site strani, pa i na jug. No istovremeno, na jug vo Grcija, se
slu~uvaat sli~ni procesi kako i vo Panonija. Tie se rezultat i pod
vlijanie na golemite neolitski centri za opsidijan i sol od
Anadolija. Taka na nekoi naselbi na ostrovite se formiraat golemi
trgovski emporiumi koi trguvaat so Grcija i Trakija. Takov e
slu~ajot so Hios, Saliagos, Severnite Sporadi i dr. Tie kontakti
postoele u{te od ran neolit i nikoga{ ne prestanale. Po tie
pati{ta se prenesuvaat i metalite. Vpro~em, po dolinata na rekata
Morava ima naselbi koi se pove}e od skromni vo odnos so na{ata
grupa. Ova osobeno e nesporedlivo so Pelagonija, kade ima nad 70
naselbi so ogromen stratigrafski potencijal. Glavnite ekonomski i
kulturni vrski na naselbite od Anzabegovo-Vr{nik, po~nuvaj}i od
formiraweto, sekoga{ bila i ostanala Pelagonija.
Vtorata teza za tipot na naselbite karakteristi~ni za dvete
grupi, odamna e jasno deka apsolutno ne stoi. Taa bila izgradena vrz
osnova na krajno skromni elementi i nepoznavawe na terenot. Imeno
se smeta{e deka vo Anzabegovo-vr{ni~kata grupa naselbite bile
podigani na re~ni terasi. Naprotiv, istraùvawata pokaàa deka
vsu{nost najgolemiot broj naselbi od grupata pripa|aat na tipot
tumbi, koj vo postarite prou~uvawa se smeta{e deka e
karakteristi~en za Pelagonija. Kako {to e poznato takvi se i nekoi
naselbi po dolinata na Struma, kako na primer Galabnik,
Kova~evo,Topolnica i drugi.
Tretata teza za granicite na Anzabegovo-vr{ni~kata grupa e
isto taka mnogu interesna. Imeno, kako {to pokaàvme, vo najstarata
faza, grupata e ograni~ena na edna mala teritorija so centar vo
Skopsko, Ov~e Pole, dolinite na sredna Bregalnica i Lakavica. Vo
ovaa faza Polog i Torbe{ijata se direktno pod kulturno vlijanie na
Velu{ko-porodinskata gripa. Moèbi kon ova treba da se priklu~i i
Azot, no nedostatokot od istraùvawa na najstarite sloevi na
naselbite zasega toa ne go dozvoluva. No ova ostanuva kako edna
mo`na razmisla za idnina. Vo sredniot neolit grupata se pro{iruva
na celiot Gornovardarski region, Kumanovsko pole, dolinite i
123
poliwata okolu rekite P~iwa, Kriva reka, Bregalnica, Lakavica,

Strumica i Vardar do Demir Kapija. Moèbi naselbata "Atici"
zasega e najju`nata naselba na grupata vo sreden i docen neolit. Pri
toa grupata ne ostanala hermeti~ki zatvorena vo sebe, no naprotiv
imala intenzivni kontakti so site sosedni grupi. Ova osobeno se
odnesuva so Star~eva~kata na sever so koja granicata e difuzna i
prakti~no i ne postoi. Toa se dolì spored na{e mislewe na
prirodnata vrska vospostavena me|u dvete teritorii so samiot proces
na neolitizacijata koga taa se odvivala preku Anzabegovo-
vr{ni~kata grupa.Vo krajot na ìvotot na grupata, vo fazata
Anzabegovo-Vr{nik IV, teritorijata bitno ne se namaluva, no se
namaluvaat prirodnite resursi i doa|a do napu{tawe na nekoi
naselbi i koncentracija na ìvotot samo na nekoi. Na ova ukaùva
spomenatiot fakt za tenkite sloevi od ovaa faza na pove}eto
lokaliteti, a kaj nekoi tie se mnogu mo}ni. Takov e slu~ajot so
Stranata kaj Angelci vo Strumi~ko pole, Zelenikovo vo Skopsko i
nekoi tumbi od Pelagonija kako Kravari, i drugi.
êtvrtata teza se odnesuva za stratigrafijata na naselbite.
Imeno, istraùva~ite na eponimniot lokalitet Anzabegovo,
M.Gara{anin i M.Gimbutas ne se soglasuvaat za fazite na
egzistencija i evolucija na naselbata. Kako {to kaàvme , Gara{anin
razlikuva 4 fazi i tri etapi vo najstarata prva faza. Gimbutas pak
razlikuva isto taka ~etiri, no vo prvata izdvojuva samo dve.
Postarite istraùva~i Josip i Paola Koro{ec izdvoile tri fazi.
Dokolku se analizira materijalot i ako se sporedi so
stratigrafijata na Tumba Dolno Pal~i{te, Tumba Maxari i
Govrlevo, sosema e realno da se prifatat ~etiri fazi. No prvata, ili
Anzabegovo-Vr{nik I so belo slikawe pripa|a na raniot/stariot
neolit. Slednite vtora i treta faza, Anzabegovo-Vr{nik II-III
pripa|a na sredniot neolit. Iznesenite argumenti od Gara{anin i
Gimbutas pokaàvme deka vo Tumba Maxari, Tumba Pal~i{te,
Govrlevo i drugi, ne dozvoluvaat vakva podelba. Imeno site ukrasni
elementi, spiralata i vertikalnite linii i kombinaciite, se
sretnuvaat vo Maxari vo eden ist sloj.Odnosno dvata stila i
floralniot i konstruktivno-geometriskiot egzistirale paralelno.
Zatoa poprifatlivo i nau~no argumentirano e, da se smeta na edna
vtora faza na sredniot neolit kako {to konstatira J. Koro{ec. No
vo ovoj mig, se dodeka ne se objavi kompletniot materijal od Govrlevo,
Maxari i drugi lokaliteti, ovaa teza ostanuva neodgovorena dokraj.
Odnosno, ne moème da obezbedime dovolno argumentirani i
dokumentirani artefakti. Poslednata faza, Anzabegovo-Vr{nik IV,
pripa|a na docniot neolit i so nea zavr{uva ìvotot na naselbite i
krajot na neolitot vo Makedonija. Pri toa taa e evolutivno
prodolènie na ìvotot i kulturata i rezultat na promenite
nastanati vrz osnova na procutot na neolitskata kultura vo sredniot
124
neolit. Smetame deka nema dovolno argumenti i zatoa e neopravdano

da se izdvojuva kako posebna docnoneolitska kulturna grupa
imenuvana od M.Gara{anin Zelenikovo II, a od V.Sanev definirana
kako Angelci-Zelenikovo II. Kulturnite prodori na sosednite
docnoneolitski grupi i kontaktite so niv se normalna rabota. Vo
keramikata toa se gleda vo oker/portokalovata engoba na finata
keramika i specifi~nata plastika. No pri toa formite ostanuvaat
starite da evoluiraat i da se usovr{uvaat poznati u{te od najstariot
neolit.
Pettata teza za dominacijata na kultot na Golemata Majka i
vrskite so Pelagonija i Velu{ko-porodinskata grupa se s# pojasni.
Kako {to kaàvme, ovoj kult go izdvojuva neolitot na makedonija od
neolitot na sosednite oblasti, osobeno Star~evo, dolinata na Struma
i Nea Nikomedia (Sesklo- Dimini) i Va{temi-Podgorie. Umetni~ki
i vajarski dela so vakva koncepcija i ekspresivnost se karakteristika
samo za makedonskiot neolit. Pri toa, mora da se podvle~e deka vo
Velu{ina-Porodin dominira ku}ata, zna~i semejstvoto kako osnovna
kletka na op{testveniot i ekonomskiot ìvot. Vo krugot na
semejstvoto, koe ìvee sega na edno mesto, vo svoja ku}a-dom, se odviva
ìvotot. Tuka se slu~uvaat site ubavi i lo{i raboti. Neolitskiot
~ovek sega ne e edinstveno upaten na svojata majka kako vo paleolitot
koga samo nejze ja znae. Sega go znae svojot tatko, bra}ata i sestrite,
babite i dedovcite. Toa e krugot ispolnet so ìvotna radost od koj
~ovekot gi crpi site znaewa i informacii, qubov i grià za
edinkata. Griàta za potomstvoto, nivnoto educirawe na osnovnite
ìvotni normi, znaewa i iskustvo se crpat od toj izvor. Vospostaven
vo tie dale~ni periodi na ra|aweto na civilizacijata, }e ostane do
denes osnovnata kletka na op{testvoto i dvigatel na civilizacijata.
Ovaa idea vo prirodata najubavo se gleda kaj èlkata. Toa e ìvotno
koe ~esto se sretnuva nasekade. [tom }e bide ispla{eno, instiktivno
se vovlekuva vo svojata ku}a.Ostroto oko na neolitskiot ~ovek go
zabeleàlo toj fenomen. Toj razbral deka e isto i so nego i negoviot
dom. Zatoa gi izrabotuval `rtvenicite so protomi na èlka za koi
dolgo i neopravdano se smeta{e deka se glavi od elen, iako i toj e
inspiracija za umetnicite od neolitot. Isto taka `rtvenicite vo
forma na osnovi na ku}ite se poinpresivni vo Pelagonija. Vo
Anzabegovo-Vr{nik, spored analizite na ovie `rtvenici dominira
ôvekot/Antroposot. Ova smetame doa|a od faktot {to vo Pelagonija
porano zapo~nala neolitizacijata i pobrzo doa|ale site novini od
Bliskiot istok i Anadolija. Vo na{ata grupa e najdena i
monumentalna antropomorfna plastika. Takva zasega otsustvuva vo
Pelagonija.
Ponatamu, repertoarot na kultnata plastika vo Anzabegovo-
vr{ni~kata grupa pokaùva malku poinakvi manifestacii. Pri toa,
vo antropomorfnata plastika nekoi bitni razliki me|u dvete grupi
125
nema. Vo zoomorfnata plastika vo Pelagonija dominira èlkata,

bikot, elenot i dr. Vo Anzabegovo-vr{ni~kata grupa èlkata i
elenot otsustvuvat, a bikot i pticata se prisutni. Vo kultnite
masi~ki zasega nemoè da se kaè za nekoi golemi razliki.
Fenomenot na floralnite ornamenti vo ukrasuvaweto na
kerami~kite sadovi i nivnite formi, definiran kako floralen stil
kako i celata keramografija zasluùva posebna analizira, zasebna i
odvoena od site aspekti na problemot {to go nosi na{ata tema. No
samo nakuso }e podvle~eme deka ovoj fenomen go zabeleàl u{te vo
prvite istraùvawa i Josip Koro{ec. Nie samo go akcentirame kako
mnogu vaèn element vo korpusot na karakteristikite na na{ata
grupa i nejzinoto definirawe kako Anzabegovo-vr{ni~ka. Kolku
prirodata bila inspiracija ukaùva i faktot {to floralnite
elementi naslikani vo venec formiraat edna faza od Star~eva~kata
kultura vo Panonija i Slavonija definirana kako girlandoid stil222.
Vo na{iot slu~aj skromnite terenski istraùvawa seu{te ne
dozvoluvaat precizni determinacii. No o~igleden e faktot, kako {to
pokaàvme, deka od najstarite fazi, pa niz sredniot neolit i vo
docniot neolit, ornamentot na venec od lisja e prisuten vo celiot
korpus na keramografijata.Toj stil e folklorniot fenomen
imanenten na lu|eto vo ramkite na grupata Anzabegovo-Vr{nik.Po
nego tie se odvojuvaat od ostanatite istovremeni grupi. So nego
zaedno odi i lejkata (tikvata!) kako osnova i inspiracija za izrabotka
na amforite. Tie se najubavite i najimpresivnite formi na sadovi
koi se sretnuvaat na naselbite od na{ite grupi.Trite amfori najdeni
vo ku}a 1 od Tumba Maxari se prvite artefakti na tloto na
Makedonija za koi moè so sigurnost da se kaè deka se izraboteni od
eden majstor kerami~ar. Ovie primeroci zboruvaat deka toj imal
sigurna raka, odli~no go poznaval zanaetot, no i talent za izvonredni
umetni~ki dela. Delata od negovata rabotilnica lesno se
prepoznavaat po svoite tehni~ki i estetski karakteristiki i
sovr{eni klasi~ni formi. Ova e mnogu zna~ajno za sfa}aweto na
socio-ekonomskite odnosi vo neolitskoto op{testvo. Golema e
verojatnosta deka toj majstor bil poznat i po~ituvan vo sredinata vo
koja ìveel, a negovite dela imale visoka vrednost. Nekoi od
peharite od ku}a 1 vo Tumba Maxari, isto taka se delo na negovata
raka. Zatoa smetame deka, vo edna prodlabo~ena analiza na
kerami~kata produkcija vo ramkite na mikro regionot, golema e
verojatnosta da se prepoznaat i drugi negovi dela.
Vtorata karakteristika na ukrasuvanata keramika e
konstruktivno-geometriskiot stil.Toj e moden trend dojden sever,
univerzalno prifaten vo celiot Balkansko-anadolski i Karpatsko-
panonski kulturen kompleks. Kako {to kaàvme, D.Srejovi} go
222
Dimitrijevi} S. 1979, PJZ II o.c.237
126
dovedeuva vo vrska so epigravetienskite-mezolitski elementi i smeta

deka e avtohton, originalen i nasleden od pre/protostar~eva~kata
kultura. Vo polniot nejzin procut toj }e stane nejzina glavna
karakteristika vo slikanata keramikata.
Istraùvawata na neolitskite lokaliteti vo Makedonija
dosega ne bile so sistemastki karakter za da moè posebno da se
analiziraat slikanite ornamenti i vrz osnova na toa da se donesat
relevantni zaklu~oci koi eventualno }e ovozmoàt determinirawe
na poseben stil kako {to e slu~ajot so spomenatiot girlandoid od
Slavonija ili trakiskiot od Karanovo ili rakitovskiot od
Centralna Bugarija.223
Isto taka i drugata markantna forma, peharite zasluùvaat
vnimanie vo toj kontekst. Od dosega{nite otkrieni primeroci moè
da se izraboti stratigrafska slika za razvojot na ovaa forma.Taa
zapo~nuva od edna prosta polutopkalesta forma so vovle~en venec,
malku naglasen stomak i mala prstenesta noga. Vo po~etokot ne se
dekorirani so slikawe. Ponatamu taa se razviva vo yvonesta forma so
blaga Y profilacija dekorirana luksuzno vrz engoba so vertikalni
linii, triagolnici i sl. Kon krajot na sredniot neolit dobiva
"barokna" Y profilacija so zadebelen venec, odli~no izmazneta do
visok sjaj povr{ina, ukraseni so spirali ili vertikalni linii,
vise~ki triagolnici ili kombinacii od dvete.Odnosno ovaa forma e
omilena i popularna i vo dvata slikarski stila.Vo docniot neolit
ovaa forma na luksuzni sadovi dobiva ostra Y profilacija, so turban
kaneluri na ramoto i siva sjajna metalna boja, postaveni na povisoka
prazna noga.
[to se odnesuva do `rtvenicite-objekti na podovite na ku}ite,
pokaàvme deka nau~no se neopravdani mislewata i tezata deka toa se
objekti za kultna namena. So svojata kalotesta forma jasno e deka toa
se pe~ki za pe~ewe leb.Skoro vo site otkrieni ku}i od Anzabegovo-
vr{ni~kata i Velu{ko-porodinskata grupa se otkrieni vakvi
objekti.Tie naj~esto pravilno se determinirani kako pe~ki. Zabunata
nastana koga V.Sanev pogre{no ja determinira ku}ata 1 od Tumba
Maxari kako svetili{te. Od tuka, razbirlivo e deka sekoe
svetili{te treba da ima nekakvi oltari. No bidej}i i podocna
otkrienite ku}i sodrèa vakvi objekti, sosema otpadna ovaa teza.
Objektite pak so forma na kada, so golema sigurnost pretpostavuvame
deka sluèle za desolenizacija na vodata i dobivawe gotvarska sol,
neophodna za zdrav dobitok. No na ovoj fenomen ostanuva vo idnite
istraùvawa da mu se posveti posebno vnimanie. Se razbira deka
`rtvenikot od Vrbjanska ~uka spored na{e mislewe e samo edna
golema pe~ka - kamin. Od temperaturata {to ja zra~ela isparuvala
223
Macanova V. 2002 Rakitovski stil,Neolitno seli9e…, Raskopki i prou~vaniE
XXIX, Sofi E,118-131
127
solenata voda vo ~etirite kadi~ki do nea i na nivnoto dno ostanuval

tenok sloj sol, nameneta pred se za doma{nite ìvotni. Goleminata
na ovoj objekt smetame deka e sootvetna na prirodnite uslovi
diktirani od nadmorskata viso~ina na koja e Pelagonija. Isto taka
pokaàvme deka e sosema jasno, deka ku}a 1 od Tumba Maxari, ne e
svetili{te. Vo Makedonija zasega ne e otkrieno takov objekt. No
kako {to kaàvme pogore, nekoi naodi, kako bukranionot, glavata od
idolot i dr., ukaùvaat deka treba da se o~ekuva postoewe na vakov
vid objekti.
Kako prestanuva ìvotot na naselbite od docen neolit na
Anzabegovo-vr{ni~kata kulturna grupa zasega e te{ko da se
pretpostavi. Eventualnite razurnuvawa i paleì vremeto gi pokrilo,
a sovremenata obrabotka na zemjata gi devastirala ovie povr{inski
sloevi. Istoriski, grupata ne moèla da go nadìvee svojot
ekstenziven na~in na stopanisuvawe. Otkritieto na metalot i
dominiraweto na sto~areweto kako osnovna ekonomska baza gi
diktira i kulturnite dvièwa. Toa sistematski gi menuva od koren
site socioekonomski odnosi vo op{testvoto. Mirniot ìvot na
naselbite prestanuva, doa|aat novi populacii so drugi znaewa i
iskustvo. No toj kraj ne se slu~il odedna{, tuku bil proces {to trael
dolgo. Moèbi gasneweto na neolitskata zemjodelska civilizacija
traela niz celiot docen neolit. Na ova ukaùva skromniot
stratigrafski sloj na na{ite lokaliteti. Osven vo Stranata kaj
Angelci, kade e mo}en, na drugite naselbi e mnogu tenok. Isto taka i
brojot na naselbite bitno se smaluva.Na primer vo Pelagonija od 70
naselbi, sloevi od docen neolit ima samo na mal del i toa tie tumbi
se so golema stratigrafija. Najeklatanten e primerot so Tumba
Karamani. Vrz ranoneolitskata naselba tumba se formira nova
naselba-tumba vo eneolit i bronza. Taka kulturniot sloj iznesuva 6,50
metri.
Anzabegovo-vr{ni~kata kulturna grupa pretstavuva najvisok
socio-ekonomski i kuturen fenomen vo mladoto kameno vreme na
Centralen Balkan.Taa e formirana na pitoma teritorija koja mu
dozvolila na neolitskiot ~ovek lesno da ja osvoi.Toj bil ispolnet od
nea i nejzinite manifestacii - plitki ezera i mo~uri{ta, niski
ridovi obrasteni so pitomi {umi. Site izgrevi i zalezi na sonceto
go ra|ale i go hranele ovoj pejsa`. Vo nego mirno i spokojno se
odvival ìvotot so site nebidnini. Neolitskiot ~ovek ja sakal ovaa
zemja i dolgo ìveel na nea.Od ra|aweto bil vrzan za nea so cvrsta
papo~na vrvca. Nikoga{ ne ja napu{til, ostanal na nea prisuten niz
arheologijata do den dene{en, nadgraduvj}i gi svoite ìvotni
iskustva. Toj ostavil mnogubrojni tragi i informacii koi ~esto za
nas se nerazbirlivi i nejasni. Na poleto na umetnosta ostanale
sovr{eni kerami~ki sadovi koi i denes imaat moderni formi i ìvi
ukrasi. Vo niv se za~etocite na nekakov vid poraki so razni {ari i
128
{krtki naredeni vo odreden ritam i so nejasna simbolika i so

nerazbirliva harmonija. Prou~uvaweto na ovaa etapa od ~ovekova
evolucija i po~etok i razvoj na sedentarizmot e osnovata na
civilizacijata.
Grupata Anzabegovo - Vr{nik e najvisok i zaokruèn izraz na
neolitskata civilizacija koja iskoristuvaj}i ja svojata energija i
energijata na prirodata, poleka i tivko zgasnuva vo tekot na pettoto
iljadaletie p.n.era. Taa e zameneta so povitalna kultura, koja ne bila
vrzana za zemjata, za svojata Golema Majka, so papo~na vrvca. Ve}e vo
slednata epoha od civilizacijata, eneolitot, ~ovekot e se pozavisen
od svoeto stado i od svojot Pater familias.
Na krajot, kusata definicija na Anzabegovo-vr{ni~kata
kulturna grupa e: Anzabegovo-vr{ni~kata neolitska grupa vo
periodot na raniot neolit, 6.300- 5.800 god.p.n.e., potoa sredniot 5.800
-5.300 i docniot 5.300-4.200 god.p.n.e. e najvisokata kulturna
manifestacija na teritorijata na Severna Makedonija. Nejziniot
specifi~en kulturen profil, ili facies, pokraj voobi~aenite i
univerzalni elementi za Balkansko-anadolskiot kompleks, se kultot
kon Golemata Majka, a vo slikanata keramika floralniot stil,
gran~e so lisja od maslina kako venec na plodorodieto.
Skopje,
MMV- Oktomvri
129
XI - Summary
GENESIS AND DEVELOPMENT OF THE ANZABEGOVO - VRSHNIK
CULTURAL GROUP
The genesis of the Anzabegovo - Vrshnik cultural group, the material and
spiritual culture of the oldest agricultural population in North Macedonia, its
relations especially with the Velush - Porodin cultural group in Pelagonium, are
the basic scientific questions which form the framework of different
considerations, answers and new enigmas. Some of the scientific facts established
in the early seventies of the twentieth century have been considered outdated
since they do not satisfy the contemporary results of prehistoric science in the
area of Neolithic studies in Macedonia.
Let us summarize the aforementioned theses to which we tried to give an
answer in the light of the newest archaeological researches.
Since the Neolithic culture concerns a predominantly agricultural civilization, it is
quite realistic for it to be conditioned by the natural and geomorphologic
conditions on the terrain. Macedonian landscape in the sixth millenium is
identical on the whole territory. Pelagonia terrains by the river Crna, especially its
meanders are covered with large swamps, shallow lakes and ponds covered in
reed and grass. Same are the landscapes in Polog, Skopje region and Strumica
region. These swamps represented natural heat energy accumulators which made
winters milder. This means that the natural basis for existence of the neolithic
civilisation in Macedonia, and at the same time on the territories of both groups, is
the same. This is the most important factor for human existence and development
of cultural groups. Natural conditions are at the same time a natural basis for their
existence and evolution.
According to this, the Anzabegovo - Vrshnik cultural group arose on the
wide cultural basis through the process of primary neolithisation with a
130
predominant participation of monochrome polished and painted pottery. This

process was taking place in the period from 6400 to 6100 BC. The researches
concerning the Neolithic period conducted in Macedonia so far did not discover
the existence of pre-pottery archaeological traces which could help to consider
this group as autochthonous. For the time being, the fact remains that it is a result
of migration coming from south, that is, from Thessaly. The direction of
movement was through Aegean Macedonia towards Pelagonia. In this area, the
biggest settlements are considered224 to be Golema Trnska Tumba and Peshterica.
This is the point from where Neolith spreads north through Peshterica to the
Babuna valley and Azot, and further on to the Skopje valley. The oldest
settlement in this area is Govrlevo from where the group spreads throughout the
entire valley towards Ovche Pole in the east, Kumanovsko Pole in the north, and
through the Preshevo watershed up north in the Morava valley. Then, eastern of
Ovche Pole down the Bregalnica valley it spreads towards Middle Struma region.
It then moves south down the Lakavica valley towards Strumicko Pole. It is most
probable that in the Polog region, the group is a result of direct contacts with
Pelagonium since the forms of the pottery products and the decoration of the
oldest layer in Tumba Stenche are identical with those of the Velush - Porodin
group. In this earliest stage the contacts among settlements in Polog and
Pelagonium are evident and real. But in he next stage, middle Neolithic period,
the settlements in Polog communicate directly and chronologically with their
contemporaries in the Skopje region.
In the context of the neolithisation of Macedonia, let us briefly recall the
latest results from the researches concerning the Neolithic period in Greece.
Namely, the researches of the Theopetra cave in the western part of Thessaly
show a natural continuity of evolution in the transition from mesolithic to neolith.
Several elements contribute to this. Raw fragments of monochrome ceramics have
224
Mitrevski D.2001 Prehistory in the Republic of Macedonia, The Balkans in prehistory,
Athens, 87-100; Mitrevski D.2003 Prehistory in Republic of Macedonia-F.Y.R.O.M., Recent
Research in the Prehistory of the Balkans, Thessaloniki ,13-72
131
been found which testify of the beginnings of this production massively

developed during the neolithic period. The paleozoologic material showed that
species such as goats and sheep, have already been domesticated among the
Theopetra inhabitants. Bearing in mind the small percentage of game remains in
the nutrition of the neolithic man, the continuity of the domestication of these two
types of animals becomes completely clear. The third element of importance for
the agricultural neolithic culture is the cultivating of wild corn and barley. This
fact speaks of the possibility for the agriculture to have been developed in an
autochthonous way, and not been brought from east. The fourth element is the
biological homogeneity of the anthropologic remains from the Mesolithic and
Neolithic periods. These analyses are in favour of the aforementioned facts
according to which in the eighth and seventh millennia, the natural cultural
evolution was going in the direction of what was named as neolithic revolution,
with all its economic and cultural features. Of course, if this phenomenon is
considered in isolation, it might be accepted that the transition from Mesolithic to
Neolith was taking place in the Thessaly region, namely in Theopetra.
Nevertheless, most of the results show that the relations between continental
Greece and Asia Minor were intensified during a period of time that was much
longer than the one these researches refer to225. Other authors, observing the
findings from Thessaly and the ones from Franchthi cave in Argolida, and
comparing them with those from West Anadoly, still think the communication
existed during a longer period of time and explain the neolithisation of Greece
through the above mentioned theses on the relations between the two lands and
the islands between them acting as bridge. The findings from Melos, Zakintos,
Cyprus and other islands in the early stage, their analogies with the Anatolian land
on the one hand, and the Pelloponnese on the other, speak in favour of the theses
for the Ex Oriente Lux226. These contacts especially intensify in the late neolithic
225
Apostolika-Kyparissi N, 2000 The Mesolithic/Neolithic Transition in Greece as Evidenced by
the Data at Theopetra Cave in Thesaly, Documenta Prraehistorica XXVII, Ljubljana, 133-140
226
132
period according to the Anatolean chronology, which agrees with the early stages
of the neolithic period according to the Thessalian chronology. Thanks to the
discoveries in Theopetra, recently there have been considerations according to
which this process was continuously taking place in the ecological niche of
Gerdap. In that way, the old thesis on the autochthonous origin of the neolithic
culture in the Gerdap basin, established by D. Sreyovich227, was reaffirmed. On
the basis of the discovery and study of Lepenski Vir, he defines the theory on the
autochthonous genesis of neolith. According to it, the process of neolithisation
was performed without a hiatus , in continuity from mesolithic to the early stages
of neolith. Thus, the neolithic culture in the area of the Iron gate was formed in an
autochthonous way. Sreyovich believes that " it is clear that the economic and
cultural transformation, the evidence of which are the oldest settlements of the
Starchevo suture (Lepenski Vir IIIa, Gura Bachului, Divostine) is not triggered by
the influx of new populations, since it was established that their inhabitants are
direct descendants of the old population". Among other, Sreyovich thought that
"...the ornaments on the pottery (the net-like motive, hanging triangles, cross-
hatched stripes) are completely identical with the early engravings and carvings
on objects made out of bones, horns and stone"228. What still remains is for the
next researches to finally define the genesis of the neolithic culture in the Balkans.
This would also finally eliminate one of the mentioned hypotheses. In this sense,
the territory of Macedonia is not without importance and should give its
contribution to the solving of this problem.
The pottery found in the oldest layer of Anzabegovo, according to its
forms and ornaments, has evident relations with the Anatolian one, at least when
it comes to its general features. The relations with Thessaly, the Protosesclo,
Presesclo and classic Sesclo stages of the settlements are more evident. The same
argument goes for the settlements in the area of Aegean Macedonia, which has
been proved by prehistoric science. In the earliest stage of Thessalian neolith, the
monochrome red and dark polished pottery dominates the white - painted one.
227
Srejović D. 1979 Kultura Lepenskog vira, PJZ II, Sarajevo,75
228
Srejović D. 1979 ibid. 75
133
Bearing in mind the fact that in the Presesclo stage painted pottery does not exist
anymore in the Otsaki Magula, it is considered that the oldest stage of
Anzabegovo Ia should be chronologically parallel to the Protosesclo. But since
the impresso (shell prints) pottery occurs in Anzabegovo in the oldest layer, and
in Otsaki Magula in the Presesclo stage, it is obvious that this phenomenon occurs
a bit later on the territory of our group. Thus, this element points to the
parallelism of our group with the Thessalian one from a cultural and
chronological point of view. Yet, besides all of the common and general elements
(the great presence of light pink monochrome pottery on both sites etc. ), the
comparison with the early stage of the Nea Nicomedia in Aegean Macedonia
shows some differences as well. In this settlement namely, although the
ornaments are almost identical, the primacy is given to the pottery painted with
dark colours. Taking into consideration all of these elements, it can be concluded
that the Anzabegovo - Vrshnik cultural group belongs to the final stage of early
neolithic period in the context of Thessaly and Nea Nicomedia but is still a local
variant229. In its further evolution, during the whole middle neolith, the
Anzabegovo - Vrshnik group develops itself on an autochthonous basis, on a
much smaller territory, containing obvious similarities and differences with the
North Starchevo group. Briefly, the similarities can be found in the ornaments and
forms of painted pottery, but yet there are differences in this sense as well. The
leitmotiv or the constant of our group is the line of floral (vegetative) ornaments,
which is not present in that same form in Starchevo, although it exists and is
further developed as spiraloid or guirlandoid style230. In Starchevo, the primacy is
given to the constructive geometric style, which, as D. Sreyovich said, originates
directly from the engraved hanging triangles on the bones and scepters from
Lepenski Vir.
229
Garašanin M. PJZ II, o.c.103
230
Dimitrijević S. PJZ II o.c.246
134
Scientifically unproved and thus unacceptable is to consider these elements in the

painted pottery of the Anzabegovo - Vrshnik II - III cultural group as imported
from south231. An additional argument against this would be the above-mentioned
element of floral ornaments in the decoration and the cults and beliefs of the
neolithic man. In its ideology, this group remained faithful to the basic cult of
Magna Mater, which is spread on the whole territory of the group. But this is the
fundamental belief in the earliest stages of the Velush - Porodin group as well.
This is why the sculpture has been so frequently and noticeably made. In Kosovo
or Pomoravje, these kind of idols or sanctuaries do not occur before the late
neolithic period. There are no scientific arguments whatsoever for applying this to
the creation of the Obre I group in Macedonia. It is known that this bosniac group
existed in the area where the eastern, Sarchevo influence, featuring barbotine and
brown painted ceramics, clashes the western impresso pottery, i.e. the
Circummediterranean cultural complex. The arguments gathered on the field and
the results do not allow the direct reflection of this phenomenon on Macedonian
territory. If so, what about the similarities of the Anzabegovo - Vrshnik cultural
group with Nea Nicomedia, some parallels with Galabnik in the Upper Struma
region and other sites? It is clear that mutual influence existed in the relations
between the north and south, but it seems that those from the Panonean and
Carpathian basin do not dominate until the end of the late neolithic period.
Suppressed by the more mobile and more vital metal bearers , the members of the
Vincha culture gradually spread in all directions, including south. Simultaneously,
similar processes to those in Panonia take place in the south of Greece. They are a
result of the great obsidian and salt centers in Anadoly and are under their
influence. Thus, some of the settlements on these islands witness the creation of
great trade emporia which traded with Greece and Trakia. Such is the case with
Chios, Saliagos, the North Sporadic islands etc. These contacts existed during the
early neolithic period and never ceased. Those were the paths used for transfer of
metals as well. Down the Morava river valley, even more modest settlements
231
Garašanin M. PJZ II o.c. 143
135
were discovered in comparison with those of our group. On the other hand, this
cannot be compared with Pelagonia, having over 70 settlements with a huge
stratigraphic potential. The main economic and cultural relations of the
Anzabegovo - Vrshnik settlements, starting from their formation, remained
connected to Pelagonia.
It has been clear for a long time now that the second hypothesis on the type of
settlements characteristic for both groups cannot be supported. It was based on
extremely modest elements and lack of field knowledge. On the contrary,
researches have shown that most of the settlements are of the "tumba" type,
formerly considered as characteristic for the Pelagonia region. Such settlements
have been discovered in the Struma valley, for example Galabnik, Kovachevo,
Topolnica etc.
The third hypothesis on the limits of the Anzabegovo - Vrshnik group is
also quite interesting. As was already mentioned, in its earliest phase, the group
was limited to a small territory with its center in the Skopje, Ovche pole, middle
Bregalnica and Lakavica regions. In this phase Polog and the Torbeshija region
are under the direct cultural influence of the Velush - Porodin group. The region
of Azot might also be included in this hypothesis, but the lack of research
concerning the oldest layers of the settlements does not allow such a step. Yet,
this leaves a possible reflection for the future. In the middle neolith the group
spreads in the whole upper Vardar region, Kumanovo region, the valleys and
fields around Pcinja, Kriva Reka, Bregalnica, Strumica and Vardar rivers up to
Demir Kapija. The settlement Atici is considered to be the most southern
settlement of this group during the middle and late Neolithic period. In the course
of this period, the group did not remain isolated; on the contrary, it had intensified
contacts with all of the neighbouring groups. This especially concerns the
Starchevo group in the North, with which the border is diffused and practically
does not exist. According to our opinion, this is due to the natural connection
established between the two territories during the process of neolithisation itself
while it was taking place at the Anzabegovo - Vrshnik group. By the end of the
136
group's existence, in the phase of Anzabegovo- Vrshnik IV, the territory does not
reduce, but there is a certain decrease of the natural resources which lead to the
abandon of some of the settlements and concentration of population in just a few
of them. This can be seen from the above-mentioned fact on the thinness of the
layers in this phase at most sites, and the abundancy at some of them. Such is the
case with the Strana near Angelci in Strumica region, Zelenikovo in Skopje
region and several tombs in Pelagonia as for example Kravari etc.
The fourth phase refers to the strategraphy of the settlements. Namely, the
researchers dealing with the eponymous site Anzabegovo, Mr. Garashanin and
Mr. Gimbutas do not agree on the phases of existence and evolution of the
settlement. As we already said, Garashanin distinguishes four phases and three
stages in the oldes, first phase. Gimbutas on the other hand, distinguishes four
phases, but only two stages. Older researchers such as Yosip and Paola Koroshec
distinguished three phases. If the given material is analysed and compared with
the stratigraphy of Tumba Dolno Palchishte, Tumba Madjari and Govrlevo, it is
quite realistic to accept the existence of four phases. But the first one, i.e.
Anzabegovo-Vrshnik I characterized by white painting belongs to the early / old
neolith. The following second and third phase, Anzabegovo-Vrshnik II and III
belong to the middle neolith. The arguments set forth by Garashanin and
Gimbutas showed that in Tumba Madjari, Tumba Palchishte, Govrlevo and
others, this kind of distinction is not possible. Namely, all of the decorative
elements, the spirals, as well as the vertical stripes and combinations, can be
found in a single layer in Madjari. This would mean that the floral and the
constructive - geometric style existed at the same time. This is why it would be
more acceptable and scientifically well-argued to take into consideration the
existence of a second phase of the middle neolithic period, as stated by J.
Koroshec. But at the moment, and at least until the publishing of the complete
findings from Govrlevo, Madjari and other sites, this hypothesis remains as it is,
due to the lack of arguments and documented artifacts. The last phase,
Anzabegovo - Vrshnik IV, belongs to the late neolith and it marks the end of the
137
existence of these settlements and neolith in general on the territory of

Macedonia. At the same time, it marks the evolution of life and culture and is a
result of the changes emerging from the flowering of neolithic culture in the
middle neolith. We believe that there are no arguments, and is thus unjustifiable
to consider Zelenikovo II as a separate late neolith cultural group, named as such
by M. Garashanin, and defined as Angelci - Zelenikovo II by V. Sanev. The
cultural penetration of the neighbouring late neolith groups and the contacts
among them are cosidered as something normal. This can be seen in the ochre /
orange engoba on fine pottery and specificity of plastic artwork. Nevertheless, the
forms existing in the earliest neolithic period still had the possibility to evolve and
develop.
The fifth hypothesis on the domination of the Magna Mater cult and the
relations with Pelagonium and the Velush - Porodin group has become much
clearer. As we already stated, this cult separates neolith in Macedonia from
neolith in the neighbouring areas, especially Starchevo, Struma valley and Nea
Nicomedia (Sesclo - Dimini) and Vashtemi-Podgorie. Works of art and sculpture
with such concept and expressiveness are a feature only of macedonian neolith. In
this sense, it should be pointed out that in Velushina - Porodin the primacy is
given to the house, i.e. the family as a basic cell of economic and social life. The
family, this time concentrated in one area, in its own house / home, is where life
happens, along with all the good and bad things that might arise. This time, the
neolithic man is not only focused on his mother, the only person known to him in
the Paleolithic period, for example. He now knows his father, mother, brothers
and sisters, grandparents - that is the circle filled with joy where all the
information and knowledge, love and care come from. The care and education of
posterity, the basic rules of life, knowledge and experience are drawn from this
source. Established in those distant ages which marked the birth of civilisation,
the family remains up to these days, the basic cell of society and the moving force
of civilisation. In the Nature, this idea is remarkably reflected in the life of
tortoise . As is known, tortoise can frequently be found anywhere. As soon as a
138
tortoise is intimidated, it instinctively backs away in its shell. The sharp eye of the
neolithic man remarked that phenomenon. This is why he made sanctuaries
featuring tortoise protoms which used to be wrongfully considered as deer heads,
although deer was also a frequent inspiration for neolithic artists. Also,
sanctuaries in the form of bases of houses are very impressive in the Pelagonian
region. According to the analyses of these sanctuaries, in Anzabegovo - Vrshnik,
the primacy is given to the Man / Anthropos. We believe this comes from the fact
that Pelagonium experienced neolith much sooner and all of the novelties from
the Middle East and Anaoly came much sooner. Monumental anthropomorphic
plastic was also found in our group, which is absent in Pelagonia.
Furthermore, the repertoire of cult plastic of the Anzabegovo - Vrshnik
group shows a bit more different manifestations. Still, the anthropomorphic
plastic of the two groups does not show considerable differences. In the
zoomorphic plastic artwork in Pelagonia the tortoise, taurus, deer etc. are
predominant. In the Anzabegovo - Vrshnik group, the motives of tortoise and deer
are absent, while those of taurus and birds can be found. Cult tables do not show
considerable differences.
The phenomenon of floral ornaments in the decoration of the pottery
vessels and their forms defined as floral style, as well as the ceramography as a
whole deserves a special analysis, completely separated from what is dealt with in
this occasion. We will mention only briefly that this phenomenon was registered
in the first researches made by Josip Koroshec. We would just like to accentuate it
as a very important element in the corpus of features of our group and her
definition as Anzabegovo - Vrshnik group. To what extent the Nature was an
inspiration shows the fact that the floral elements painted in the form of a wreath
are defined as an entire phase of the Starchevo culture, named as guirlandoid
style232. In the case we are dealing with, the modest field researches do not allow
precise definitions. But, as we already mentioned, it is quite obvious that from the
oldest phases, through the middle and late Neolithic period, the ornament
232
Dimitrijević S. 1979, PJZ II o.c.237
139
representing a floral wreath is present in the whole corpus of pottery painting.

This style is immanent to the people of the Anzabegovo - Vrshnik group, and it
separates them from the other groups existing at that same period. One of its
features is the gourd serving as a basis for the production of amphorae. They are
the most impressive and beautiful forms of vessels found in the settlements of our
groups. The three amphorae found in the house No. 1 in the Tumba Madjari are
the first artifacts on the territory of Macedonia which could be considered as
made by a master at pottery. These examples speak of the existence of a skill,
great craftsmanship, but also a talent for creating remarkable works of art. The
works of his workshop are easy to recognize since they have specific technical
and aesthetic features and perfect classic forms. This is very important for the
understanding of the social and economic relations in the neolithic society. It is
very probable that he was respected by the environment he lived in, and that his
works were of great value. Some of the cups found in house No. 1 in Tumba
Madjari were also part of his work. This is why we believe that, by means of a
more profound analysis of the pottery production in the microregion, it is very
possible to recognize more of his works.
The second feature of decorated pottery is the constructive - geometric style. It is
a fashion tendency which came from north, and was universally accepted in the
entire Balkan, Anadolean, and Carpathian and Panonic cultural complex. As we
already stated, D. Sreyovik brings it in relation with the epigravetian - mesolithic
elements and considers it as autochthonous, original and inherited from the pre /
proto Starchevo culture. During its period of flourishing, this style will become
its main characteristic of the painted pottery.
The researches of the neolithic sites in Macedonia were not of a systematic kind
so that we could perform separate analysis of the painted ornaments and make
relevant conclusions which would eventually make it possible to define a specific
140
style as is the case with the already mentioned guirlandoid in Slavonia or Trakia
in Karanovo or for example the rakitovo style in Central Bulgaria233.
The other significant form, the cups, also deserves attention in this context. The
examples discovered so far give the possibility to elaborate a stratigraphic image
of the development of this group. They begin with a simple semi-circular form
with a wreath on the inside, emphasized ball-shape and a small ring-like leg.
There is no painted decoration at the beginning. Afterwards it develops a bell-
shaped form with a light S profile decorated luxuriously over an engoba with
vertical lines, triangles etc. By the end of the middle neolith, it acquires a
"baroque" S profile with a thicker wreath, fine shiny surface decorated with
spirals or vertical lines, hanging triangles or combinations of both. This form was
popular and favourite in both painting styles. In the late neolithic period this form
of luxury vessels acquires a sharp S profile, with turban canelures at the shoulders
and shiny gray metal colour, situated on a higher hollow leg.
Regarding the cult objects on the house floors, we have shown that the opinions
and hypotheses according to which these were cult objects are scientifically
unjustified. Their scull-capped shape shows clearly that these were intended for
baking bread. This type of objects is found in almost every discovered house in
the Anzabegovo - Vrshnik and Velush - Porodin groups, and have been rightfully
considered as furnaces. The misunderstanding arose when V. Sanev wrongfully
defined the house No. 1 from Tumba Madjari as a sanctuary. Thus, it is
understandable that every sanctuary should contain a certain type of altars. But as
the houses discovered later contained this type of objects, his hypothesis was
rejected.
We suppose with great certainty that the tub - shaped objects were used to
desalinate water and obtain cooking salt, necessary for healthy cattle.
Nevertheless, this phenomenon deserves special attention. According to our
opinion, the sanctuary from Vrbjanska Chuka is only a big furnace / fireplace.
233
Macanova V. 2002 Rakitovski stil,Neolitno seli9e…, Raskopki i prou~vaniE
XXIX, SofiE,118-131
141
The salty water in the four tubs next to it was evaporating and leaving a thin layer
of salt, intended for the domestic animals mostly. We believe that the size of this
object is proportional to the natural conditions and elevation of the Pelagonia
region. We also showed clearly that the house No. 1 in Tumba Madjari is not a
sanctuary. Such an object has not been discovered in Macedonia so far. But as we
mentioned above, some findings, as for example the buchranion , the head of the
idol etc. point to the fact that we should expect the existence of this type of
objects.
For the time being, it is difficult to imagine how the life of the late neolithic
settlements of the Anzabegovo - Vrshnik culture ended. The eventual destruction
and fires are covered by time, and the modern cutivation of lands devastated these
surface layers. Historically speaking, the group was not able to survive its own
extensive way of trading. The discovery of metals and the predominance of cattle
- breeding as an economic basis dictates the cultural movements as well. It
systematically changes the social and economic relations in the society. The
peaceful way of living in the settlements disappears, new populations with new
knowledge and experience are coming. Still, this end did not happen momentarily
- it was in fact a process which lasted a long period of time. Perhaps the
disappearance of the neolithic agricultural civilisation lasted trough the whole late
Neolithic period. This can be supported by the modest stratigraphic layer of our
archeological sites. Apart from the Stranata site near Angelci, where this layer is
rich, in the other settlements it is quite thin. The number of settlements is also
considerably reduced. For example, out of 70 settlements in Pelagonia, only a
small number contains layers from the late neolithic period, namely tombs with
rich stratihaphy. The most striking example is the Tumba Karamani. A new tumba
settlement with eneolith and bronze was formed over an early neolithic
settlement, and thus the cultural layer reaches 6,50 m.
The Anzabegovo - Vrshnik cultural group represents the most remarkable early
neolithic phenomenon in the central Balkans from a social, economic and cultural
point of view. It was formed on a such a territory that was very easy for the
142
neolithic man to conquer. He was fascinated by it and its manifestations - shallow

lakes and swamps, hills covered with fertile woods. Life was peacefully going on
with all of its ups and downs, coloured by the sunrises and sunsets which enriched
the landscape. The Neolithic man loved this territory and lived on it for a long
time, as if connected with an umbilical cord. He never left it, leaving his traces
and presence in archaeology up until nowadays, to witness the experiences he
acquired during his lifetime. He left multiple traces and information, frequently
not understandable and unclear to us. In the field of art - perfect vessels with
shapes and decorations actual even today. They bear the beginnings of messaging,
featuring different ornaments and scribbles ordered by a certain rhythm, having a
vague symbolics and incomprehensible harmony.
The study of this stage of the human evolution as well as the beginning and
development of sedentarism is the basis of civilisation.
The Anzabegovo - Vrshnik cultural group is the highest complete expression of
neolithic civilisation which, using its own and Nature's energy, slowly and silently
disappears during the fifth millenium B.C. It was substituted by a more vital
culture which was not connected to the Earth, to its Magna Mater, with an
umbellical cord. In the era of civilisation which followed, man was growing more
and more dependant on his cattle and on his Pater Familias.
Finally, the brief definition of the Anzabegovo - Vrshnik cultural group would be:
The Anzabegovo - Vrshnik neolithic group in the period of early neolith 6300-
5800 BC, then in the middle neolith 5800-5300 BC and the late neolith 5300-4200
BC, is the highest cultural manifestation on the territory of North Macedonia. Its
specific cultural profile, or facies, besides the traditional and universal elements
characteristic for the Balkan - Anadolean complex, contains the cult to the Magna
Mater and the ortiginal floral style in painted pottery.
143
XII - K A T A L O G
A -Formi na kerami~ki sadovi:
1.Sad-panica
Amzabegovo, Ov~e Pole
Visina: 10, 2 sm
Mal polutopkalest sad so vertikalni tenki
yidovi,ramen obod, dno so ~etiri kusi noze.Na
stomakot naslikani so bela boja dva stilizirani
golemi cveta, postaveni na sprotivnite strani.
Me|u niv se dve vertikalni lenti so floralen
ornament -listovi od maslinka, postaveni vo
poliwata me|u cvetovite.Osnovata e crvena.Faktura dobra, boja crvena.
Inv.br.S 930.Istraùvawe 1969/70.Anzabegovo-Vr{nikI
Naroden muzej [tip
Lit.:Kat.br. 4 vo Predistoriski kulturi 1971; Kat.br.51 vo Praistorija vo
Makedonija 1976;Kat.br.9 vo Od arheolo{koto bogatstvo na SR Makedonija
1980; Praistorija Jugoslovenskih zemalja II, Sarajevo 1979,T.HIII sl.3;
2.Sad-panica
Alin Dol,Nemawici, Ov~e Pole
Visina:
Malo polutopkalesto sad~e so tenki yidovi, ramen
obod, dno so ~etiri kusi noze.Na stomakot so bela
boja naslikan apstrakten floralen ornament-cvet,
na sjajna crvena osnova.Faktura dobra, boja crvena.
Inv.br.bb.Otkrien 1994.Anzabegovo-Vr{nik I.
Naroden muzej Sv.Nikole
3.Sad~e-panica
Amzabegovo, Ov~e Pole
Visina: 12 sm
Mal polutopkalest sad so tenki vertikalni
yidovi, ramen obod i dno so ~etiri kusi noze.Od
obodot do dnoto so bela boja naslikani tenki
paralelni branovidni lenti so ostri
linii.Faktura dobra, boja crvena.
Inv.br. F 1069.Otkrien 1969/70. Anzabegovo-
Vr{nik I
Naroden muzej [tip
Lit.:Kat.br.5 vo Predistoriski kulturi 1971; Kat.br.52; Praistorija
Jugoslovenskih zemalja II, Sarajevo 1979,T.HIII sl.6;
143
4.Sad
Anzabegovo,Ov~e Pole
Visina: 20 sm
Topkalest sad so forma na lejka. Obod ramen i
blago razgrlen,kus vrat i me{est stomak so
nenaglaseno ramno dno. Ukrasen so dve vertikalni
nizi od listovi (nerazvieni pupki na vrba ? Vo
postarata literatura smetani za kapki voda) i
apstraktni floralni ornamenti naslikani so bela
boja.Faktura dobra, sjajna temno crvena povr{ina.
Inv.br. 37.Otkrien 1960.Anzabegovo-Vr{nik I.
Naroden muzej [tip
Lit.:Kat.br.7 vo Predistoriski kulturi 1971; Kat.br.54 vo Praistorija vo
Makedonija 1976;Kat.br.10 vo Od arheolo{koto bogatstvo na SR Makedonija
1980; Jugoslovenskih zemalja II, Sarajevo 1979,T.HIII sl.1
5.Fragment od ~inija
Kanli âir, dolina na Lakavica
Sonda 6, otkop 10,
Visina: 11,5 sm
Fragment od sad-~inija so topkalesta forma, ustata
ostro izvle~ena i razgrelna.Povr{ina sjajna so
engoba i naslikana so bela boja.Pod ustata sitni
to~ki i mreèsti triagolnici. Od obodot se spu{ta
niska od kapki.Na stomakot mreèst triagolnik.
Faktura dobra, boja temno crvena.
Inv.br.274.Istraùvawe 1988.Anzabegovo-Vr{nik I.
Muzej na Makedonija
6.Fragment od pehar
Sonda 6, otkop 10,
Visina: 3,8 sm
Fragment od stomak i usta na pehar so topkalesta forma,
ustata vertikalna i odvnatre blago razgrelna. Povr{ina
sjajna so engoba. Od ustata poa|a kosa bela linija i tri
polukru`ni paralelni naslikana so bela boja. Faktura
dobra, yidot tenok. boja temno crvena ( boja na cveklo ili vinski talog).
Inv.br.bb.Istraùvawe 1988.Anzabegovo-Vr{nik I.
Muzej na Makedonija
144
7.Fragment od sad
Tumba Sten~e,Polog
[iro~ina: 6 sm
Fragment od stomak na sad( amfora) so crvena mazneta
povr{ina. Ukrasen so naslikani beli triagolnici
vnatre {rafirani so kosi linii.Faktura dobra, boja
crvena.
Inv.br.bb. Istraùvawe 2000 god.Velu{ina-Porodin
I.
Muzej na Makedonija
8.Fragment od sad
Gurgur Tumba,Pelagonija
Visina: 5,3 sm
Fragment od stomak na sad so crvena sjajno gla~ana
povr{ina i naslikani beli geometriski
ornamenti.Faktura dobra.
Inv.br.635. Rekognoscirawe 1949.Velu{ina-Porodin I.
Muzej na Makedonija
9.Fragment od sad
Visina: 7,5 sm
povr{ina i naslikani beli geometriski
ornamenti.Odvnatre mehani~ki maznet. Faktura osredna.
Muzej na Makedonija
10.Fragment od sad
Visina: 4,2 sm
Fragment od usta na mala panica so crvena sjajno gla~ana
povr{ina i naslikani beli geometriski ornamenti.
Faktura osredna.
Muzej na Makedonija
145
11.Fragment od sad
Tumba Sten~e,Polog
Visina: 5 sm
Faktura osredna.
Inv.br. 588.Istraùvawe 2000. Anzabegovo-Vr{nik I
Muzej na Makedonija
12.Fragment od sad
Tumba Sten~e,Polog
Visina: 7,5 sm
Fragment od stomak na sad so braon sjajno gla~ana
Faktura osredna.
Inv.br. 589.Istraùvawe 2000. Anzabegovo-Vr{nik
I, Muzej na Makedonija
13.Fragment od amfora
Tumba Dolno Pal~i{te, Polog
Sonda 2
Visina: 3,6 sm
Fragment od stomak na amfora so gla~ana povr{ina
na koja so bela boja se naslikani tri linii.
Faktura dobra, boja temno crvena.
Inv.br. 392. istraùvawe 1988. Anzabegovo- Vr{nik
14.Fragment od amfora
Sonda 2
Visina: 5,5 sm
Fragment od stomak na amfora so gla~ana povr{ina na
koja so bela boja e naslikan mreèst ornament. Faktura
dobra, boja temno crvena.
Inv.br. 393. istraùvawe 1988. Anzabegovo- Vr{nik I
Muzej na Makedonija
146
15.Sad-lejka
Tumba Sten~e, Polog
Visina: 27 sm
Sad so topkalest stomak, visok vrat i ramen
obod.Potsetuva na lejka.Na stomakot tri mali
bradavici, dno ramno nenaglaseno. Faktura osredna,
boja kafeava.
Inv.br. 527. Istraùvawe 2000.Anzabegovo-Vr{nik
I
Muzej na Makedonija
16.@rtvenik
Tumba Sten~e,Polog
Ku}a 1
Visina: 24 sm
@rtvenik so forma na ~etiriagolna ku}a so
cilindri~en oxak na sredinata, malku
razglen.Na dvete strani se ~etiriagolni otvori
a na drugite dve vo forma na bukvata M. Faktura
osredna, dobro pe~ena terakota boja.
Inv.br.507. Iskopuvawe 2000. Anzabegovo-
Vr{nik I
Muzej na Makedonija
17.Pehar
Tumba Dolno Pal~i{te,Polog
Sonda 1
Visina: 9,5 sm
Polutopkalest pehar na mala prstenesta prazna
noga. Na stomakot mali bradavi~esti
zadebeluvawa.Povr{ina mazneta.Faktura dobra,
boja temno kafeava.
Inv.br.386.Istraùvawe 1987.Anzabegovo -
Vr{nik II, Muzej na Makedonija
147
18.Panica
Bojkovci/ Kanli âir, dolina na Lakavica
Sonda II-1987
Visina: 14 sm
Dlaboka polutopkalesta panica so {iroka
usta i malo nenaglaseno dno.Mehani~ki
mazneta, faktura dobra, boja crvena so sivi
nijansi- renbow keramika ?
Inv.br.258. Istraùvawe 1987.Anzabegovo -Vr{nik I.
Muzej na Makedonija
19.Panica
Tumba Maxari, Skopska kotlina
Kv.J 4, ku}a 1
Visina: 11 sm
Mala panica so vertikalni yidovi na
stomakot, leì na mala ramna noga.
Povr{inata sjajno mazneta.Faktura dobra,
boja temno siva..
Inv. br. 154.Iskopuvawe 1981, Anzabegovo-
Vr{nik III, Muzej na Makedonija
20.Panica
Kv. 2-1978
Visina: 11 sm
Mala panica so malo prekr{eno na nadvor
ramo, stomak polutopkalest, ramno dno.
Povr{inata sjano mazneta.Faktura dobra, boja
kafeavo siva.
Inv. br.193.Iskopuvawe 1978, Anzabegovo-
148
21.Panica
Kp.J 4- J 5,
Visina: 12 sm, dijametar 6,8 sm
Mala dlaboka panica so zaobleno dno. Ustata
ramna i potesna od stomakot.Povr{inata sjajno
mazneta.Faktura dobra, boja kafeava. Potsetuva na
drvenite vagani.
Inv. br. 110.Iskopuvawe 1981, Anzabegovo-Vr{nik
III, Muzej na Makedonija
22.Panica
Tumba Sten~e,Polog
Ku}a 1
Visina: 9 sm
Polutopkalesta panica so naglasen stomak, kus vrat
so slabo razgrlena usta, dno
nenaglaseno.Povr{inata sjajno Mazneta.Faktura dobra, boja svetlo crvena.
In.br. 556.Istraùvawe 2000. Anzabegovo- Vr{nik I, Muzej na Makedonija
23.Panica
Tumba Sten~e,Polog
Ku}a 1
Visina: 11,4 sm
Polutopkalesta panica, malo blago bikonusno ramo
i kus vrat so slabo razgrlena usta, dno
nenaglaseno.Na stomakot ~etiri vertikalni
tunelesti dràlki. Povr{inata sjajno
mazneta.Faktura dobra, boja svetlo crvena.
In.br. 562.Istraùvawe 2000. Anzabegovo- Vr{nikI, Muzej na Makedonija
24.Grne
Slu~aen naod 1983
Visina: 11,5 sm
Malo topkalesto grne, so blaga bikonusna forma
i ~etiri vertikalno produp~eni dràlki na
stomakot.Vrat kus, venec ramen. Faktura
gruba,boja crenikava.
Inv.br.197.Anzabegovo-Vr{nik II
Muzej na Makedonija
149
25.Grne
Sonda 1
Visina: 11 sm
Topkalesto sat~e, bez vrat so ramen obod.Faktura
osredna, boja sivo kafeava.
Inv.br.414.Istraùvawe 1987.Anzabegovo-Vr{nik
26.Piksida
Kv K 5, pod pe~ka 1 od zap.strana vo ku}a 1
Visina: 0,8 sm dijametar 0,7 sm
Sad~e-piksida so pravilna kru`na forma, ramno
ramo, nizok vertikalen vrat perforiran so 8
pravilni dup~iwa. Na teloto vo pozitiv 4 spirali
vo niza izvedeni vo kopani~ewe. Identi~ni se
nao|aat na amforite i peharite naslikani so
temna kafeava boja. Na dnoto e vreàn ornament od linii vo forma na krst.
Sluèl kako pintadera.Faktura osredna, boja kafeavo-crvena.
Inv.br.93. Iskopuvawe 1981, Anzabegovo-Vr{nik III
Muzej na Makedonija
27.]up
Kv. L4, ku}a 1
Visina:39 sm
Sad so golem stomak, ramno dno. Vrat
zamaznet, usta izvle~ena-razgrlena
nanadvor.Ukrasen so barbotin lepenki,
vle~eni vo site pravci, delumno i
vertikalni.Faktura gruba, boja svetlo
crvenikava.
Inv.br.61. Iskopuvawe 1981 god. Anzabegovo-
Vr{nik III
Muzej na Makedonija.
150
28.Grnec
Kv.L 5,
Visina:22 sm
Mal topkalest grnec so ramno zase~en venec,
zamaznet vrat i spleskan stomak, ukrasen so
barbotin povlaki od razredena glina. Faktura
gruba, boja svetlo kafeava, dno ramno.Faktura
gruba, boja svetlo kafeava.
Inv. br. 62.Istraùvawe 1981 Anzabegovo-Vr{nik III
29.Sad za cedewe
Kp L 4-L5
Visina: 28 sm, dijametar na usta ssa 0,50 m
Cedilka so konusovidna forma, dno
ramno.Stomakot ukrasen so grub barbotin od
povlaki od prsti, vratot zamaznet. Ustata
ramna, na dve mesta od po 8 `leba sprotivno postaveni. Pod ustata od
vnatre{nata strana se dve horizontalni rebra sprotivno postaveni.Faktura
gruba, boja temno kafeava.
Inv.br. 63.Istraùvawe 1981 Anzabegovo-Vr{nik III
30.Sad za cedewe
Kp K 3-K 4
Visina: 22 sm, dijametar na usta ssa 0,50 m
Cedilka so konusovidna forma, dno
ramno.Stomakot ukrasen so grub barbotin od
povlaki od prsti, asocira na kora od drvo.
Ustata ramna, na dve mesta od po 7 `leba
sprotivno postaveni.Faktura gruba, boja
kafeava.
Inv.br. 73.Istraùvawe 1981. Anzabegovo-Vr{nik III
151
31.Polutopkalest sad
Kp K4/ K5
Visina: 23,5 sm, dijametar na ustata 42 sm
Polutopkalest sad so ramna usta, telo ukraseno so
povlaki od prsti vo barbotin tehnika, dno
ramno.Faktura gruba, boja svetlo kafeava-
crvenikava.
Inv.br. 67.Iskopuvawa 1981. Anzabegovo-Vr{nik III
32.Sad~e
Sonda 8
Visina: 10,5 sm
Malo topkalesto sad~e so asimetri~en pro{iren
stomak, nenaglaseno ramo i vrat.Na stomakot dve
bradavi~esti dràlki sprotivno postaveni, dno
malo ramno. Ukraseno so impreso ubodi od ostar
predmet, rasporedeni vo horizontalna niza od
pet/~etiri vo reda. Faktura dobra sjajno maznet,boja kafeava.
Inv.br.265.Iskopuvawa 1988. Anzabegovo-Vr{nik III
33.Askos
Kocka K 3/4-L3/4, j /i agol na ku}a 1
Visina:32 sm
Askos so visok vrat, malku razgrlena usta so
kru`na forma. Stomakot na ednata strana e
pro{iren so vertikalna lentesta dràlka.Na
drugata strana vo linijata na zavr{uvawe na
stomakot se po 2 horizontalni lentesti
dràlki.Od nivnite koreni po~nuvaat plasti~ni
lenti ukraseni so vdlabnatinki.Dno
ramno.Faktura gruba,boja temno siva.
Inv.br. 65.Istraùvawe 1981 Anzabegovo-Vr{nik
III, Muzej na Makedonija.
152
34.Askos
Kv.K4
Visina: 46,2 sm
Askos so visok vrat, malku razgrlena usta so kru`na
forma. Stomakot na ednata strana e pro{iren-
ekcentri~en i ukrasen so barbotin povlaki od
prsti.Na gornata strana e vertikalna lentesta
dràlka.Na drugata strana vo linijata na zavr{uvawe
na stomakot se po 2 horizontalni lentesti dràlki
edna pod druga, vo korenot povrzani so plasti~ni
rebra Me|u niv leì flankirano jaèto za nosewe.
Od korenite na dr{kite po~nuvaat plasti~ni lenti {to zavr{uvaat kako
noga od ptica. Dno ramno.Faktura gruba,boja kafeavo siva.
Inv. br.71.Istraùvawe 1981 Anzabegovo-Vr{nik III
35.Askos
Kp.K 3- K 4
Visina: 46,2 sm
Askos so visok vrat, malku razgrlena usta so kru`na
ekcentri~en i zamaznet.Na gornata strana e
vertikalna lentesta dràlka.Na stranata {to leì na
grbot pri nosewe, se 2 horizontalni lentesti dràlki
edna pod druga, povrzani so plasti~ni rebra.Me|u niv
leì jaèto za nosewe. Od korenite na dr{kite
po~nuvaat plasti~ni lenti {to zavr{uvaat kako noga
od ptica. Dno ramno.Faktura gruba,boja svetlo kafeavo .
36.Askos
Kv.J 4
Visina: 17,8 sm
Askos so visok vrat, usta so kru`na forma. Stomakot na
ednata strana e pro{iren- ekcentri~en i zamaznet.Na
gornata strana e vertikalna lentesta dràlka.Na
stranata {to leì na grbot pri nosewe, se 2
horizontalni lentesti dràlki edna pod druga.Me|u niv
leì jaèto za nosewe. Stomakot ukrasen so barbotin
153
povlaki od prsti, {to asociraat na perduvi. Dno ramno.Faktura gruba,boja
kafeavo crvena .
37.Askos
Kp. F2-F3
Visina: 20,5 sm
Askos so visok blago zafrlen vrat, usta so kru`na
ekcentri~en i zamaznet.Na gornata strana e
vertikalna lentesta dràlka.Na stranata za nosewe,
se 2 horizontalni lentesti dràlki edna pod druga
povrzani so plasti~ni rebra .Me|u niv leì jaèto.
Dno ramno.Faktura gruba,boja kafeavo crvena .
Inv. br.174.Istraùvawe 1983 Anzabegovo-Vr{nik III, Muzej na Makedonija.
38.Askos
Sonda 8-1988
Visina: 28 sm; dolìna; 35 sm
Askos so forma na vodna ptica.Kus
cilindri~en vrat so kru`na usta i zaoblen
rab.Stomakot asimetri~en i elipsovideno
dno so ope~atok od tkaenica-pletilo. Faktura
osredna, boja kafeavo-crvena.Inv.br.267.
Istraùvawe 1988.Anzabegovo- Vr{nik IV
39.Askos
Tumba Sten~e, Polog
Visina: 11 sm;
Askos so kus cilindri~en vrat so kru`na usta
.Stomakot asimetri~en, so pet dràlki, dno ramno.
Faktura gruba, boja kafeavo-crvena.
Inv.br.570. Istraùvawe 2000.Anzabegovo-Vr{nik III
154
40.Grne
Kv. K4, pokraj s /i profil
Visina: 12,7 sm
Grne so spleskan stomak, {irok vrat grubo
zamaznet, ramen obod. Dno ramno,
nenaglaseno.Stomakot dekoriran so grubi povlaki
od barbotin nalepci.Faktura gruba, boja
svetlokafeava.
Inv.br. 69. Istraùvawe 1981 Anzabegovo-Vr{nik III
41.Grne
Kp. G 3- G4, ku}a 2
Visina: 11 sm
Grne so kru{kolika forma, spleskan {irok
stomak, kus vrat ,ramen obod. Dno ramno,
nenaglaseno " Y" profilacija. Faktura gruba, boja
svetlo kafeava.
Inv.br. 171. Istraùvawe 1981 Anzabegovo-
Vr{nik III, Muzej na Makedonija.
42.Grne
Tumba Maxari,Skopska kotlina
Kv. G- 4
Visina: 12,7 sm
Grne so topkalesta forma -stomak, mal vrat grubo
zamaznet, ramen obod. Dno ramno,
nenaglaseno.Stomakot dekoriran so impreso
bockawa so nokti vo vertikalni nizi {to
po~nuvaat od ramoto do dnoto.Faktura gruba, boja
crveno-kafeava. Inv.br.155. Istraùvawe 1982,
Anzabegovo-Vr{nik III, Muzej na Makedonija.
155
43.Grne
Tumba Sten~e, Polog
Visina: 10 sm
Sad~e so polutopkalest stomak, visok vrat i ramna
usta.Na stomakot tri bradavici, dno ramno.
Faktura osredna, boja crvena.
Inv.br. 508. Istraùvawe 2000.Anzabegovo-
Vr{nik II
Muzej na Makedonija
44.Grne
Tumba Sten~e, Polog
Visina: 12 sm
Sad~e so topkalest stomak, kus vrat i malku
razgrlena usta.Na stomakot tri bradavici,
dno ramno. Ukrasen so impresso otisoci od
nokti. Faktura osredna, boja svetlo kafeava.
Inv.br. 566. Istraùvawe 2000.Anzabegovo-
45.Sad
Tumba Sten~e, Polog
Visina: 12 sm
Sad~e so topkalest stomak, kus vrat i
malku razgrlena usta, dno ramno. Ukrasen
so impresso otisoci od nokti. Faktura
osredna, boja temno siva so tragi od
gorewe.Inv.br.557.Istraùvawe2000.
Anzabegovo-Vr{nik II
Muzej na Makedonija
156
46.Pitos
Kv. K4
Visina: 54 sm, dijametar na usta 49 sm
Pitos-}up so blago zaoblen stomak, ramno dno.
Raot nenaglaseno, vratot kus verikalen.Ustata
blago razgrlena. Stomakot ujkrasen so
barbotin povlaki od prsti vo vid na perduvi.
Na stomkot 3 grupi od po 2 horizontalni
lentesti dràlki.Faktura gruba, boja kafeavo
siva.
Inv.br. 70.Istraùvawe 1981 Anzabegovo-
Vr{nik III
47.Pitos- vr~va
Kv. J5
Visina: 54 sm, dijametar na usta 49 sm
Pitos-}up so blago zaoblen stomak, malo
ramno dno. Ramoto nenaglaseno, vratot kus
verikalen.Ustata blago razgrlena. Stomakot
ukrasen so barbotin povlaki od prsti. Na
stomkot 3 vertikalni lentesti dràlki, me|u
niv plasti~na lenta od vtisnati
prsti.Faktura gruba, boja nevoedna~ena
kafeavo siva.
Inv.br. 76.Istraùvawe 1981 Anzabegovo-Vr{nik III
48.Panica- frutarium
Kv. KJ 5,
Visina: 12 sm, dijametar na usta 44,7 sm
Panica so neramen kruèn recipient, dno ramno
i malku naglaseno. Vnatre{nata povr{ina
zamazneta, a nadvore{nata so tenok premaz od razmatena glina. Faktura
gruba,boja kafeavo- crvena.
Inv.br.75.Istraùvawe 1981. Anzabegovo-Vr{nik III
Muzej na Makedonija
157
49.Panica
Kv. K 4, najdena na 0,50 m zapadno od Golemata Majka.
Visina: 10,5 sm, dijametar na usta 17,2 sm
Konusovidna panica so neramen kruèn recipient,
dno ramno i malku naglaseno.Povr{inite neramno
zamazneti. Faktura gruba,boja sivo-kafeava.
Inv.br.72.Istraùvawe 1981. Anzabegovo-Vr{nik III
Muzej na Makedonija
50.Amfora
Kv. J 5, ku}a 1, vo blizina na pe~ka 1.
Visina: 15 sm
Mala amfora so visok konusoviden sad i blago
spleskan stomak so 4 vertikalni tunelesti
dràlki, dno ramno. Ukrasena so temno kafeavi
slikani ormanenti vrz crvenikava osnova. Na
vratot e niza od spirali.Korenot na vratot e
naglasen so tenka liniija od koja se spu{taat 4
vertikalni lenti ispolneti so listovi od
maslinka.Okolu dràlkite se naslikani 2 koncentri~ni kruga.Faktura
dobra, boja crvenikava, so engoba.
Inv. br. 77.Iskopuvawe 1981 Anzabegovo-Vr{nik III
Muzej na Makedonija
51.Amfora
Kp. J 5- K 5, ku}a 1, vo blizina na pe~ka 1.
Visina: 37 sm
Amfora so visok konusoviden sad i blago spleskan
stomak so 3 elipsovidni vdlabnatinki, dno ramno.
Ukrasena so temno kafeavi slikani ormanenti vrz
oker osnova. Na vratot pod ustata e naslikana niza
od rombovi.Korenot na vratot e naglasen so ista
niza, no vo centarot na rombovite se staveni
to~ki.Od korenot na vratot po ramoto i stomakot
se spu{taat 4 vertikalni lenti ispolneti so listovi od maslinka. Od niv
dve se oboeni a dve se so mreà.Okolu dràlkite se naslikani po 3 srpesti
linii {to odat od polovina na ramoto do polovina na stomakot.Faktura
dobra, boja svetlo oker, so engoba.
Muzej na Makedonija
158
52.Amfora
Kp. G 2- H 2 , ku}a 1
Visina: 23,5 sm
Stomak na amfora, nedostiga vratot. Stomakot
blago spleskan so 3 elipsovidni vdlabnatinki, dno
ramno, malku naglaseno. Ukrasena so temno
kafeavi slikani ormanenti vrz crvena osnova. Od
korenot na vratot po ramoto i stomakot se spu{taat 4 vertikalni lenti
ispolneti so floralen ornament listovi od maslinka. Od niv dve se oboeni,
a dve se ispolneti so mreà.Okolu dràlkite se naslikani po 2 srpesti
linii {to po~nuvaat nad ramoto i odat do polovina na stomakot.Faktura
dobra, boja svetlo crvena so engoba.
Muzej na Makedonija
53.Pehar
Rug Bair, Gorobinci, Ov~e Pole
Visina:14,7 sm
Pehar na visoka prazna konusna noga. Yidovi tenki i
vertikalni, obodot ramen. Na stomakot so kafeava
boja se naslikani tenki vertikalni linii me|u dve
podebeli {to poa|aat od obodot.Vo edna lenta, vo boja
na osnovata e naslikan vertikalen floralen ornament-gran~e od
maslina?Faktura dobra, povr{ina sjajno mazneta, boja crvena.
Inv.br.V 48.Iskopuvawe 1970.Anzabegovo -Vr{nik III
Naroden muzej [tip
Lit.:Kat.br. 64 vo Predistoriski kulturi 1971; Rug Bair T.VIII sl.1;
Kat.br.79 vo Od arheolo{koto bogatstvo na SR Makedonija 1980;
54.Pehar
Kv 2- K 5,
Visina: 14 sm, dijametar 25,6 sm
Yvonolik pehar so ramen obod, sosema blago
razgrlen.Postaven na visoka prstenesta noga,
odvnatre malku prazna. Prema~kan so sjaen crven
premaz.Stomakot odnadvor ukrasen so slikana golema spirala so boja na
osnovata vo negativ sedum pati povtorena. Na vnatre{nata strana se
branovidni linii (ili stilizirani floralni ornamenti).Faktura dobra,
boja svetlo crvena.
Inv.br.192, Istraùvawe 1978, Anzabegovo-Vr{nikIII
Muzej na Makedonija
159
55.Pehar-fragment
Kv - 2
Visina: 9,6 sm,
Fragment od stomak i obod na pehar so ramen obod,
sosema blago zatvoren, stomakot topkalest.
Povr{inata e so crvena engoba. Naslikan e so
temno kafeava boja. Ornamentite se floralni,
lotosov cvet so lisja pod obodot i edna horizontalna linija go deli ramoto
od stomakot. Na nego se isto taka cvetovi. Faktura dobra, boja crvena.
Inv.br.190, Istraùvawe 1978, Anzabegovo- Vr{nik II
Muzej na Makedonija
56.Pehar
Kv K 4, ku}a 1
Visina: 15,5 sm
Yvonolik pehar so ramen obod, ostro izvle~en i
sosema blago razgrlen.Sjajno maznet postaven na
mala prstenesta noga, malku prazna. Faktura
osredna, boja svetlo kafeava.
Inv.br.91,Istraùvawe1981,Anzabegovo-Vr{nik
57.Pehar
Kp K 4- K 5, ku}a 1 juèn del
Visina: 18,5 sm, dijametar 19-21 sm
razgrlen.Postaven na mala prstenesta noga, malku
prazna. Stomakot ukrasen so slikana spirala sedum
pati povtorena. Praznite delovi pod usta i me|u
spirala se ispolneti so mreèsti ormanenti.Kon
nogata se spu{taat mali lastari.Faktura osredna,
boja svetlo kafeava.
Inv.br.90, Istraùvawe 1981, Anzabegovo-Vr{nik III
Muzej na Makedonija
160
58.Pehar-fragment
Kp I 5 - J 5
Visina:12,5 sm,
Fragment od stomak i obod na yvonolik pehar so
ramen obod.Povr{inata e so crvena engoba.
Ukrasen e so temno kafeavi {rafirani
triagolnici {to poa|aat od ustata do ramoto.
Od koe poa|aat vertikalni linii kombinirani
so mreèst ornament me|u dve linii i 5 ili 6
linii samo na stomakot. Faktura dobra, boja svetlo crvena.
Inv.br.108, Istraùvawe 1981, Anzabegovo- Vr{nik III
Muzej na Makedonija
59.Pehar-fragment
Kp I 5 - J 5
Visina: 7,5 sm,
Fragment od stomak i obod na yvonolik pehar so ramen
obod.Povr{inata e so crvena sjajna engoba. Ukrasen e
so temno kafeavi {rafirani triagolnici {to
poa|aat od ustata do ramoto.Od niv poa|aat
vertikalni linii kombinirani so mreèst( {rafiraweto e od levo na
desno) ornament me|u dve linii i grupa od 6 linii od koi samo perifernite
se podebeli. Faktura dobra, boja svetlo crvena.
Muzej na Makedonija
60.Pehar-fragment
Kocka G 8- G 9- G7-G 8
Visina: 15 sm,
ramen obod i malku naglasen vrat.Povr{inata e so
okeresta engoba. Ukrasen e so temno kafeavi
{rafirani vise~ki triagolnici {to poa|aat od
ustata do ramoto.Od niv poa|aat drugi vertikalni dolgi ispolneti so
vertikalni linii, site so ista debelina. Me|u dva triagolnika se nao|a eden
segment od tri linii.Faktura dobra, boja svetlo crvena.
Inv.br.445, Istraùvawe 1985 i 1989. Anzabegovo- Vr{nik III
Muzej na Makedonija
161
61.Pehar
Kp H1 04
Visina: 15 sm
Pehar so polutoklaesta forma, ramen obod, sosema
blago razgrlen.Postaven na mala prstenesta noga,
malku prazna.Faktura osredna, boja svetlo crvena,
na mesta tragi od gorewe.
Inv.br.448, Istraùvawe 1989, Anzabegovo-
62.Pehar
Kv H 3
Visina: 11,7 sm
razgrlen.Povr{inata e so crven- oker engoba.
Ostatoci od ukrasuvaweto so "vise~ki
triagolnici" naslikani pod obodot. Od niv
poa|aat tenki linii grupirani vo lenti, slikani
so kafeava boja.Pregoren vo silen ogan. Faktura
dobra, boja crveno siva.
Faktura dobra, boja svetlo kafeava.
Muzej na Makedonija
63.Pehar-fragment
Kp E 5 - F 5
Visina: 15 sm,
ramen zaoblen obod.Povr{inata e so crven-oker
sjajna engoba. Ukrasen e so temno kafeavi
{rafirani triagolnici {to poa|aat od ustata do
ramoto.Od niv poa|aat vertikalni linii kombinirani so
potenki.Kombiniran e od dva vise~ki triagolnika poa|a edna lenta i
sleduva lenta {to poa|a od eden triagolnik,Vnatre{nite linii se tenki.
Faktura dobra, boja svetlo crvena.
Muzej na Makedonija
162
64.Pehar
Kv I - 4
Visina: 12,3 sm
Pehar so ramen obod, sosema blago razgrlen, so
mala prazna noga. Od dvete starani so sjaen crveno-
kafeav premaz.Pregoren vo silen ogan. Faktura
dobra, boja crveno kafeava.
65.Pehar
Kv I - 3, ku}a 2
Visina: 13,2 sm
Pehar so topkalesta forma, ramen obod, sosema
blago naglasen. Od dvete starani so sjaen crveno-
kafeav premaz.Naslikan so golemi vise~ki
{rafirani triagolnici {to poa|aat od ustata.
Faktura dobra, boja crveno kafeava.
Muzej na Makedonija
66.Pehar-fragment
Ku}a 5 vo podot
Visina: 8,8 sm
Pehar so topkalesta forma, ramen obod, sosema blago
naglasen. Od dvete starani so sjaen crveno-oker
premaz.So kafeava boja naslikani mali {rafirani
vise~ki triagolnici pod obodot do ramoto. Od nego,
soedineti vo edna linija se spu{taat golemi vise~ki {rafirani
triagolnici. Faktura dobra, boja crveno -oker.
Muzej na Makedonija
163
67.Pehar-fragment
Kv.J 2
Visina: 8,8 sm
Fragment od, ramen obod, sosema blago naglasen. Od
dvete starani so sjaen crven premaz. So kafeava boja
naslikani dve debeli lini ( del od spirala) a me|u niv
vise~ki triagolnik so {rafirani lini po venecot. Od nego, soedineti vo
edna linija se spu{taat golemi vise~ki {rafirani triagolnici. Faktura
dobra, boja crveno -oker.
Inv.br.297. Istraùvawe 1984, Anzabegovo- Vr{nik III
Muzej na Makedonija
68.Pehar-fragment
Kv.J 2
Visina: 11 sm
Fragment od ramen obod, sosema blago naglasen. Od
dvete strani so sjaen crven-oker premaz. So
kafeava boja naslikana spirala so debeli lini (
del od spirala). Centarot zavr{uva so {rafirana
elipsa. Faktura dobra, boja crveno -oker.
Inv.br.301. Istraùvawe 1985, Anzabegovo- Vr{nik III
Muzej na Makedonija
69.Pehar-fragment
Kp F 1- F-0
Visina:6,6 sm
Fragment od pehar so ramen obod, naglasen so mali
kosi linii naslikani so kafeava boja.Pod niv poa|aat
verikalni poliwa so alternirani po dve debeli i
tenki linii. Faktura dobra, boja crvena.
Inv.br.296.Istraùvawe 1984.Anzabegovo-Vr{nik II
Muzej na Makedonija
164
70.Pehar
Kp F 7-8, ku}a 6
Visina: 16 sm,
Fragmentiran pehar so ramen obod blago razglen,
na mala prstenesta noga. Ukrasen so izdolèni
triagolnici ispolneti so {rafirani linii so
crveno-kafeava boja. Kombinacijata na ukrasata e
eden triagolnik od venecot nadolu, do nego
obratno. Faktura dobra.
Vr{nik III
Muzej na Makedonija
71.Pehar-fragment
Kv F 8, ku}a 6
Visina: 12,8 sm,
Fragment od pehar so ramen obod blago razglen. Ukrasen
so izdolèni triagolnici ispolneti so {rafirani
linii so crveno-kafeava boja. Kombinacijata na ukrasata
e eden triagolnik od venecot nadolu, do nego obratno.
Faktura dobra, na povr{inata crvenikava engoba.
Muzej na Makedonija
72.Pehar-fragment
Kp E 4-F 4, osnova na ku}a 3
Visina: 12,8 sm,
Fragment od pehar so ramen obod blago razglen.
Ukrasen so vise~ki koso {rafirani triagolnici
pod ustata do ramoto. Od niv po~nuvaat izdolèni
triagolnici ispolneti so {rafirani linii so
crveno-kafeava boja. Faktura dobra, na povr{inata crvenikava engoba.
Muzej na Makedonija
165
73.Pehar-fragment
Anzabegovo, Ov~e Pole
Visina:7 h 11,5 sm
Fragment od pehar so ramen obod.Pod obodot
naslikana lenta so kafeava boja ispolneta so
stilizirani floralni ornamenti {to te~at vo
spirala.Od nea kon dnoto poa|aat vertikalni lenti od
koi dve se podebeli i flankiraat dve potenki. Faktura dobra, povr{ina
sjajno mazneta, boja intenzivna crvena.
Inv.br. E 359.Istraùvawe 1969/70.Anzabegovo-Vr{nik III.
74.Pehar
Vr{nik, Tarinci, Sredna Bregalnica
Visina 14 sm
Pehar so blaga bikonusna forma, ramen obod malku
naglasen i izvle~en.Dno blago ispaknato so ~etiri
visoki noze. Povr{inata sjajno mazneta i ukrasena
so kosi plitki kaneluri. Faktura dobra, boja temno
kafeava.Inv.br.1080.Istraùvawe 1960.Anzabegovo-
Vr{nik IV. Naroden muzej [tip
Lit.:Vr{nik...24, sl.26:Kat.br.47 vo Predistoriski kulturi 1971; Kat br.85
vo Praistorija vo Makedonija 1976; Praistorija jugoslovenskih zemalja II 1979, sl
9/7; Kat.br.72 vo Od arheolo{koto bogatstvo na SR Makedonija 1980;
75.Pehar
Sonda 1
Visina: 15 sm
Pehar so konusen recipient, malku naglasen vrat,
blaga Y profilacija. Dno na mala konusna noga
malku prazna.Ukrasen so braon slikani
vertikalni lenti {to formiraat poliwa a vo niv
krivi linii. Slikaweto izvedeno so ~etka so neprecizni rabovi.Faktura
dobra,boja bledo oker.
Inv.br.253. Istraùvawe1987. Anzabegovo-Vr{nik III
Muzej na Makedonija
166
76.Fragment od pehar
Sonda 2
Visina: 15 sm
Fragment od stomak na pehar so bikonusna
profilacija.Ukrasen kafeavi vertikalni
po{iriki i potenki linii.Faktura
dobra,boja crvena.
Inv.br. 369. Istraùvawe1988.
Anzabegovo-Vr{nik III
77.Fragment od sad
Sonda 2
Viisina: 5,3 sm
Fragment od sad so ramen obod, vreàno
ramo i kosi poliwa. Me|u dve prazni e edno
so vreàni tenki kosi linii.Faktura
osredna, boja temno crvena.
Inv.br.329. Istraùvawa 1988. Anzabegovo-Vr{nik IV
Muzej na Makedonija-Skopje
78.â{a
Sonda 1
Viisina: 5 sm
â{a so plitok recipient, malku
konusoviden i dràlka gruba vo nivo na
ramnoto dno.Faktura osredna, boja oker.
Inv.br.367. Istraùvawa 1987. Anzabegovo-
Vr{nik IV
167
79.Fragment od sad
Sonda 2
Visina: 6,5 sm
Fragment od sad -amfora, so ramen
obod,konusovidna forma.Ukrasen so
vreàni kosi i vertikalni linii {to
formiraat poliwa so zamazneta povr{ina. Me|u niv se ubodi tapi
ispolneti so crvena inkrustacija.Faktura osredna, boja siva.
Inv.br.368. Istraùvawa 1988. Anzabegovo-Vr{nik IV
80.Fragment od usta
Sodna1
Visina: 4,7 sm
Fragment od obod na sad so ramna usta i ramen stomak.
Ramoto naglaseno sa vreàna linija. Me|u dve
paralelni vreàni linii se vreàni polukru`ni so
mali zaseci vnatre, kako da formiraat listovi.
Faktura dobra, boja crvenkasta.
Inv.br. 326.Istraùvawe 1988.Anzabegovo -Vr{nik III
81.Pehar
Tumba Sten~e,Polog
Visina: 12 sm
Pehar so prava usta, malku povien rab i kus
vrat. Stomakot bikonusen ukrasen so plitki
vertikalni kaneluri. Dno na mala konusna
noga malku prazna. Faktura dobra,
Inv.br.509. Istraùvawe 2000. Anzabegovo-
Vr{nik IV
168
82.Pehar
Tumba Sten~e,Polog
Visina: 10,5 sm
Pehar so konusen recipient, malku
naglasen vrat.Stomakot ukrasen so kosi
kaneluri, noga konusna i prazna. Dno na
mala konusna noga malku prazna.
Faktura dobra, so ostatoci od crven
premaz.
Inv.br.565. Istraùvawe 2000.
Anzabegovo-Vr{nik IV
83.înija-fragment
Kanli âir, Lakavica
Visina:10,3 sm
Sonda IV
Dlaboka zaoblena ~inija so tenki yidovi i edna
vertikalo aplicirana lentesta dràlka, aglesto
prekr{ena i izvle~ena.Povr{inata mazneta so
vertikalni potezi, faktura dobra, boja kafeavo-
crvena.
Inv.br.272.Anzabegovo-Vr{nik IV.
Visina 4,8 sm
Fragment od ramen venec, kos vrat so malo
bradavi~esto zadebeluvawe na ramoto. Ukrasen
so plitki kosi kaneluri ispolneti so crvena
boja. Faktura dobra, boja siva i mazneta sjajno povr{ina.
Inv.br. 12. Istraùvawe 1960. Anzabegovo-Vr{nik IV
169
85.Fragment od sad
Visina 7 sm
Fragment od sad so zadebelena venec {to zavr{uva
branovidno. Faktura dobra, boja crna so tragi od
maznewe..
Inv.br. 15. Istraùvawe 1960. Anzabegovo-Vr{nik
IV
86.Fragment od sad
Visina 7,2 sm
Fragment od sad so zadebelena venec i izvle~en
na nadvor. Povr{inata ukrasena so plitki kosi
kaneluri {to po~nuvaat pod venecot. Faktura
dobra, boja crna so tragi od maznewe.
Inv.br. 15. Istraùvawe 1960. Anzabegovo-
Vr{nik IV
87.Fragment od sad
Visina: 12,5 sm
Fragment od sad bikonusen sad so tenok
ramen venec.Ramoto zadebeleno i so dràlka
so dve rog~iwa. Faktura dobra, boja siva
odnadvor i kafeava vnatre.
Inv.br. 33. Istraùvawe 1960. Anzabegovo-
Vr{nik IV
Visina: 10,4 sm
Fragment od bikonusna ~inija. Ramoto zadebeleno
i so dràlka vo forma na jazik izvle~ena nagore.
Faktura gruba, boja siva.
IV
170
Visina: 6,5 sm
Fragment od bikonusna ~inija. Ramoto zadebeleno
i so roèsto-lisi~esta dràlka izvle~ena nagore.
Faktura dobra, boja siva.
IV
90.@rtvenik
Ja~kov Rid, Kostin Dol, Pijanec
Visina: 6 sm; dolìna: 17 h 15,5 sm
@rtvenik vo forma na osnova na ku}a so
pravoagolen recipient, vo eden agol na dnoto
ogni{te. Ramno dno ukraseno so vdlabnatinki od
prsti. Faktura osredna, boja kafeavo-crvena.
Inv. br. bb. Slu~aen naod 1958. Anzabegovo-Vr{nik IV
Naroden muzej [tip
Lit.: Kat.br. 325 vo Praistorija na Makedonija 1976
B- Antropomorfna plastika:
91.Fragment od raka
Fragment od stomak na sad, odnadvor aplicirana
ubavo modelirana plasti~na raka- desna {aka so
~etiri prsti, izdolèni so golema gracilnost.
Boja otvoreno crvena, faktura osredna.
Inv.br.D 469.Istraùvawe 1969-70. . Anzabegovo-
Vr{nik II
Naroden muzej [tip.
Lit.:Kat.br.44 vo Praistorija vo Makedonija 1976
171
92.Glava od statuetka
Tumba Sten~e,Polog
Antropomorfna glava so izdolèno lice, visoko ~elo,
vreàni o~i, potkr{en nos, usta kako dlapka, brada
ostra.Ednoto uvo e potkr{eno.Kosata e nazna~ena so
vreàni polukru`ni linii. Faktura osredna, boja svetlo
kafeava so tragi od gorewe.
Inv.br.558.Istraùvawe 2000. Anzabegovo-Vr{nik II
93.Statuetka
Tumba âir, , Skopska kotlina
Slu~aen naod.
Visina: 12 sm
Stobovidna falusoidna statuetka , so malku pro{irena
stopa.Nosot e plasti~no izvle~en, ve|ite i o~ite koso
vreàni.Kosata ubavo is~e{lana vo frizura na patec od
vreàni linii. Na temeto mala dlapka. Faktura osredna, boja
crvena.
Inv.br. 502.Slu~aen naod 1999.Anzabegovo-Vr{nik II
94.Fragment od `rtvenik
Tumba Sten~e,Polog
Visina:5,5 sm
Fragment od ku}a na `rtvenik od tipot Golemata
majka, so crvena boja vrz koja e naslikan snop beli
linii. Faktura gruba.
Inv.br. 586.Istraùvawe 2000. Anzabegovo-Vr{nik
95.Antropomorfen cilinder, terakota

Tumba , s. Dolno Pal~i{te, Polog
Visina: 6,5; {irina 7,5 sm
Del od lice, so plasti~no prikaàni i {iroko
otvoreni bademesti o~i, Zenicite se otvoreni so
pogled "nadaleku". Ve|ite so ubav lak poa|aat od
nosot, nazna~uvaj}i ja o~nata dupka. Nosot e
mal.Glavata zavr{uva so dve koso vreàni linii, koi
verojatno se del od |erdan. Kosata e plasti~no prikaàna so vreàni
plitki cik-cak linii.Faktura dobra, boja crvenikava. Ima tragi od gorewe.
Otkrien vo 1987 god.
Inv.br.255. Grupa Anzabegovo-Vr{nik III
172
Muzej na Makedonija, Skopje
Lit.:Zdravkovski D., Saròski 1989 Tumba-Pal~i{te, AR 28,
Ljubljana 43; S.Saròski S., Zdravkovski D. 1991 Tumba vo selo
Dolno Pal~i{te-Tetovo, Maced.acta archaeol. 12, Skopje,131-144;
Zdravkovski D. kat .br.52 vo Praistoriskite dami od Makedonija,
Skopje 2005

Tumba Sred selo, s.Mogila, Pelagonija
Visina: 13,3 sm.
Prazen cilinder, del od `rtvenik Golemata Majka.
Nosot e plasti~no naglasen, golem i izleguva od linijata
na ve|ite. O~i bademesti so spu{ten pogled i naglaseni
gorni kapaci.Ustata sobrana i nazna~ena so edno
zadebeluvawe, kako da asocira srame`liv prv bakne`.
Vratot zavr{uva so plasti~en |erdan vo forma na
bukvata "M". Faktura dobra,boja crvena.
Inv.br.339. Velu{ina-Porodin II
Lit.: Sanev V.. 1980 Od arheolo{koto bogatstvo na SR Makedonija,
Skopje, 21, kat.br. 56 (katalog) Atanasova M., Zdravkovski D.
kat.br.47 vo Praistoriskite dami od Makedonija, Skopje 2005

Tumba âir, Skopska kotlina
Visina:15,5 sm
Antropomorfen cilinder del od `rtvenik Golemata Majka,
so blaga ~etrvrtesta forma. Izvajan okolu drvo od koe se
ostanati tragi vo pozitiv. Liceto so vreàni zatvoreni
o~i, mal nos,od koj zapo~nuvaat ubavi polukru`ni
ve|i.Ustata e mala plitko vreàna.Kosata plasti~no
modelirana vo afro frizura, temeto produp~eno. Faktura
dobra, boja svetlo crveno-oker.Otkrien slu~ajno vo1999 god.
Inv.501. Grupa Anzabegovo-Vr{nik III.
Muzej na Makedonija, Skopje.
Lit.:Atanasova M.,Zdravkovski D. kat .br.53 vo Praistoriskite
dami od Makedonija, Skopje 2005
173
Visina: 18 sm
Antropomorfen cilinder del od `rtvenik Golemata Majka,
so blaga ~etrvrtesta forma. Izvajan okolu drvo. Liceto e so
plitko vreàni zatvoreni o~i, spu{teni na krajot od nosot.
Toj e mal i od nego zapo~nuvaat ubavi polukru`ni ve|i.
Kosata e plasti~no modelirana vo dvojni pletenki fateni
so vertikalna {nola. Temeto produp~eno, so tragi od
gorewe.Faktura osredna, boja svetlo oker.Otkrien vo 1985
god.
99.Antropomorfen cilinder , terakota

Visina: 14 sm
Del od `rtvenik Golemata Majka, so blaga ~etrvrtesta
forma. Izvajan okolu drvo .Liceto so plasti~no
prikaàni bademesti o~i, ve|ite so ubav lak poa|aat od
maliot nos nazna~uvaj}i ja o~nata dupka.Ustata
nazna~ena so malo plasti~no krug~e.Pod nego mali
plasti~ni gradi. Racete otkr{eni.Kosata obrabotena vo
afro frizura.Na temeto dupka. Boja crvenikava. Otkrien
vo 1981 god.

Visina: 10,5 sm.
Prazen cilinder, del od `rtvenik Golemata
Majka.Liceto e so golem nos vo koj zavr{uvaat
polukru`ni ve|i. O~ite se bademesti i {iroko
otvoreni. Na temeto dup~e. Kosata spletena vo
prcliwa triagolno sobrani. Boja bledo crvena.
Otkrien vo 1982 god.
Lit.:Atanasova M.,Zdravkovski D. kat .br.49
vo Praistoriskite dami od Makedonija, Skopje 2005
174
101.Antropomorfna statuetka, terakota
Visina: 9,5 sm
Antropomorfna statuetka so spleskana forma. Glavata i
liceto se izdolèni so plitko vreàni o~i. Nosot e mal,
ve|ite tenki polukru`ni i plasti~no pretstaveni. Kosata
plasti~na so afro frizura. Temeto produp~eno so tragi od
gorewe. Faktura dobra,boja oker.Iskopuvawe 2003 god.
Lit.:Atanasova M.,Zdravkovski D. kat .br.10 vo
Praistoriskite dami od Makedonija, Skopje 2005
102.Antropomorfna glava, terakota

Visina: 29 sm
Glava izrabotena od nepre~istena zemja mnogu
ednostavno modelirana okolu golem kolec.Liceto
e spleskano, o~ite plitko vreàni, ve|ite slabo
nazna~eni, nosot mal. Liceto prema~kano so
nekolku premazi glina, spoeno so masivniot
vrat.Kosata ispletena vo prcliwa sobrani vo kok
na levata strana. Glavata e otrkr{ena najverojatno od monumentalna statua
totem.Faktura osredna,boja bledo oker.Slu~aen naod vo 1984 god.
Inv.br.493. Grupa Anzabegovo-Vr{nik II.
Lit.: Sanev V.2005 Totemot od Maxari, Maced.acta archaeol. 17, Skopje
(vo pe~at); Zdravkovski D. kat .br.41 vo Praistoriskite dami od
Makedonija, Skopje 2005
103.Golemata Majka,terakota
Kv K 4, ku}a 1
Visina: 39 sm
@rtvenik od tipot na Golemata Majka. Taa e
prikaàna dopojasno vrz ~etiriagolna ku}a.Glavata i
teloto se stolbesto modelirani vrz kolec od koj se
ostatoci vo pozitiv. Liceto e ramno, ve|ite
polukru`ni zapo~nuvaat od nosot.O~ite se zatvoreni i
plitko vreàni. Gradite se mali, stomakot so golem
papok. Kosata e plasti~no prikaàna vo ubava
frizura. Na ~eloto se naslikani tri {i{ki so
kafeava boja.Na temeto ima dup~e.Liceto e
prema~kako so nekolku premazi od glina.Vo nivo na gradite racete se
175
svitkani i potpreni so dlankite vrz ku}ata so ra{ireni prsti.Prikaàn e
migot koga Majkata se ra|a, izleguva od ku}ata i bdee vrz mirot nad
doma{noto ogni{te. Na racete se po dve masivni belezici.Ku}ata e
~etvrtesta so po dva elipsovidni otvora na frontalnata i zadnata strana, a
na bo~nite golemi ~etvrtesti. Na ~etirite agli na pokrivot ima dup~iwa za
zaka~uvawe.
Boja svetlo kafeava.Otkriena vo 1981god. vo ku}a 1.
Inv.br.68. Grupa Anzabegovo-Vr{nik III.
Lit.:Sanev V.1981, Neolitsko svetili{te od Tumba vo s.Maxari,
Skopje (katalog); Neolitsko svetili{te od Tumba vo
Maxari,Skopsko, Maced.acta archaeol.9-39, Skopje. Zdravkovski D.
kat.br.42 vo Praistoriskite dami od Makedonija, Skopje 2005
Tumba sredselo, Mr{evci, Skopska kotlina
Visina: 15,7 sm
prikaàna dopojasno vrz ~etiriagolna ku}a.Glavata i
teloto se stolbesto modelirani vrz kolec od koj se
ostatoci vo pozitiv.Glavata nedostiga. Vo nivo na
gradite racete se svitkani i potpreni so dlankite vrz
ku}ata so ra{ireni prsti. Na desnata nadlaktica ima
belezica. Ku}ata e so ~etvrtesta zaoblena forma.
Faktura gruba,boja svetlo kafeava. Otkriena vo 1987
god.
Inv.br. 318. Grupa Anzabegovo-Vr{nik II
Lit.:Sanev V. 1996 Sredselo Mr{evci, AK 2,Skopje 378-379;
Zdravkovski D. kat .br.48 vo Praistoriskite dami od Makedonija,
Skopje 2005
Visina 31,5 sm
prikaàna dopojasno vrz ~etiriagolna ku}a. Liceto
e ramno, o~ite zatvoreni i kosi, plitko
vreàni.Ve|ite slabo istaknati.Nosot ostar. Kosata
sobrana vo ubava afro frizura.Na temeto ima dup~e
so tragi od gorewe. Ku}ata e ~etvrtesta so po ~etiri
elipsovidni otvora na frontalnata i zadnata strana.
Na ednata bo~na golem otvor vo forma na M. Na
~etvrtata 2 kosi otvori. Na ~etirite agli na
pokrivot ima dup~iwa za zaka~uvawe.
176
Inv.br. 592 Faktura dobra,boja svetlo kafeava.Otkriena vo 198? god.
Sreden neolit. Grupa Anzabegovo-Vr{nik II
Muzej na Makedonija
Lit.: Zdravkovski D. kat. br.44 vo Praistoriskite dami od
106.@enska statuetka, mermer

Visina 6,8 sm
Stilizirana ènska statuetka izvajana od eden kamen so
naglasena steatopigija. Glavata otkr{ena, torzo triagolno
so mali gradi.Racete spu{teni na stomakot, pubi~niot del
slabo naglasen. Polovinata tenka, nozete kusi i zdepasti,
gluteite naglaseni.
Bel sitnozrnest mermer so tragi od gorewe.Otkriena vo
ku}a 6 vo 1989 god.
Inv.br. 317. Grupa Anzabegovo-Vr{nik II.
Muzej na Makedonija
Lit.:Atanasova M., Zdravkovski D. kat. br.1 vo Praistoriskite dami
od Makedonija, Skopje 2005
107.@enska statuetka, terakota

Ma~evo, Gorna Bregalnica
Visina: 10,1 sm
Dolen del od ènska figurina vo stoe~ka polo`ba, na mevot
tri reda bocnati to~ki.Nenaglasena steatopigija, na nozete
vreàni to~ki vo traki so ostra aglesta forma.
Faktura osredna,boja svetlo kafeava.Slu~aen naod.
Inv.br. bb. Grupa Anzabegovo-Vr{nik IV.
Lit.: Sanev V.1992 Vodi~ niz arheolo{kata postavka, Skopje,
22; Keramit~iev A. 1996 Berovo, 3 Vladimirovo, AK 2 Skopje, 10-11;
Atanasova M. Zdravkovski D. kat. br.17 vo Praistoriskite dami od
108.Statuetka, terakota
Vsina: 2,7 sm.
Minijaturna ènska statuetka so stolbesto telo,
prosopomorfno lice so naglasen nos i kosi vreàni
o~i.Kosata e sobrana vo spleskana punxa, na vratot malku
zadebelena.
Bledo oker boja.Otkriena vo 2003 god.
177
Inv.br. 528. Grupa Anzabegovo-Vr{nik IV.
Lit.:Atanasova M., Zdravkovski D. kat. br.16 vo Praistoriskite dami od
109.Antropomorfna glava, terakota

Visina: 9 sm.
Glava od `rtvenik od tipot Golemata Majka, otkr{ena
vo korenot na vratot. Liceto e stilizirano so blaga
triaglesta forma.O~ite se poluotvoreni, vreàni so
plasti~no naglaseni kraevi na kapacite. Ve|ite vo blag
lak po~nuvaat od maliot nos.Pod nego ustata sobrana vo
gr~.Kosata e so dlaboki vreàni linii, na temeto
dupka so tragi od gorewe.
Faktura dobra, boja svetlo crvena.Slu~aen naod vo 1988 god.
Inv.br.418. Grupa Anzabegovo-Vr{nik III.
Lit.:Atanasova M., Zdravkovski D. kat. br.40 vo Praistoriskite dami od
110.Fragment od antropomorfen cilinder, terakota

Tumba Sten~e, Polog
Visina: 8 sm.
Fragment od zaden del na cilinder od Golemata majka, so
afro frizura oblikuvana so plasti~ni nalepki vo
redovi. Faktura gruba, boja kafena.Istraùvawe vo 2000
. 1988 god.
Inv.br.bb. Grupa Anzabegovo-Vr{nik II-III.
111.Golema Majka-fragment
Tumba Maxari-Skopje
KP J8
Visina 7,7, {irina 9,5 sm
Fragment od lice na boìca so {iroko otvoreni
plasti~no vajani o~i, ve|ite spoeni vo korenot na nosot,
koj e o{teten. Zenicite plasti~ni krug~iwa.
Faktura gruba, boja svetlo crvena, vnatre crna.
Istraùvawe 1986.
Inv.br.638
Muzej na Makedonija
178
112.Golema Majka- fragment
Tumba Maxari-Skopje
KP G 9 - H9 vo podot pod glinata
Visina 5, 5 sm
Fragment od lice na boìcata, so slabo naglaseni
plasti~ni zatvoreni o~i i mal nos.
Faktura gruba, crveno pe~ena. Istraùvawe 1998.
Inv.br.639
Muzej na Makedonija
113. Golema Majka - fragment

Tumba Maxari- Skopje
Povr{inski naod
Visina 5, 3 sm
Fragment od poln cilinder na boìca, so nepravilna
kru`na forma. Liceto spleskano. O~ite horizontalno
vreàni, ve|ite malku plasti~no naglaseni.Nosot
mal.Cilinderot modeliran na mazno drvo ili trska.
Faktura gruba, boja svetlo crvena, vnatre siva lo{o
pe~ena. Istraùvawe 1987.Inv.br.639
Muzej na Makedonija
114.Golema Majka - fragment

KP 45/46
Visina 5, 3 sm
Frtagment lice so levo oko na boìca, so del od
nosot. O~ite bademesti plasti~no modelirani.
Nosot o{teten.
Faktura gruba, boja kafeavo crvena.
Istraùvawe 1984.
Inv.br. 641
Muzej na Makedonija
179
115. Golema Majka - fragment
Visina 10 sm
Fragment od cilinder, otkr{ena raka, pod nea plasti~no
horizontalno rebro so dve zadebeluvawa od prsti. Faktura
gruba, boja kafeavo crveno kafena, modelirana na drvo.
Slu~aen naod 1984.
Inv.br.642
Muzej na Makedonija
116.Fragment od raka
Tumba Maxari-Skopje
Kv. N 9
Dolìna 10 sm
Fragment od raka na boìca, so zadebeluvawe na
laktot.
Faktura gruba, boja kafeno-crvena. Istraùvawe 1993.Inv.br.643.
Muzej na Makedonija
Tumba Maxari-Skopje
Povr{inski naod
Dolìna 7 sm
Fragment od desna nadlaktica na raka od boìca,
so dve zadebeluvawa-belezici nad laktot.
Faktura gruba, boja kafeno-crvena. Istraùvawe 1985 .
Inv.br.644
Muzej na Makedonija
Tumba Maxari-Skopje
Povr{inski naod
Dolìna 8,5 sm
Fragment od desna nadlaktica na raka od boìca,
so dve zadebeluvawa-spiralni belezici nad
laktot.
Faktura gruba, boja kafeno-crvena. Istraùvawe 1988 .
Inv.br.645
Muzej na Makedonija
180
Visina: 10 sm.
Stolbesta ènska statuetka vo stoe~ka polo`ba, so
spleskana elipsesta forma. Lice prosopomorfno, so
vreàni o~i, plasti~en nos i ve|i blago naglaseni.
Racete sobrani i potencirani so po dve vreàni linii.
Na temeto kosata so cik-cak vreàni linii.
Faktura osredna,boja svetlo oker.Slu~aen naod.
Inv.br. bb. Grupa Anzabegovo-Vr{nik IV.
Lit.:Koro{ec P.i J. 1973 Barutnica, Prilep, T.XI sl.14;
Atanasova M., Zdravkovski D. kat. br.14 vo Praistoriskite dami od

Amam, s.Lopate-Kumanovsko pole
Visina: 5,1 sm.
Dolna polovina od stolbesta ènska statuetka, nozete
sostaveni.
Faktura dobra,boja svetlo oker.Istraùvawe 1978 god.
Inv.br. Grupa Anzabegovo-Vr{nik IV.
Lit.:Atanasova M., Zdravkovski D. kat. br.2 vo
Praistoriskite dami od Makedonija, Skopje 2005

Stobi, Povardarje
Visina: 8,5 sm.
Inv.br. MF 675
Stolbesta ènska statuetka vo stoe~ka polo`ba, so
spleskana elipsesta forma. Lice prosopomorfno, so
vreàni o~i, plasti~en nos i ve|i blago naglaseni.
Racete izvle~eni i potencirani so dve dup~iwa.
Faktura osredna,boja svetlo oker.Istraùvawa 1978
god.
Inv.br. A 80. Grupa Anzabegovo-Vr{nik IV.
Lit.: Sanev V.1992 Vodi~ niz arheolo{kata postavka, Skopje, 23;
Atanasova M., Zdravkovski D. kat. br.15 vo Praistoriskite dami od
181
122.Antropomorfen sad
Visina: 9 sm
Dolen del na ènsko telo so topkalesta forma i
naglasena steatopigija. Obodot ramno ise~en, nozete
kusi.Ukrasen so impreso ubodi vo paralelni trojni i
dvojni horizontalni cik-cak nizi.Povr{inata sjajno
mazneta, boja temno kafeava.Istraùvawa 1960.
Inv.br.952 ( 103).Anzabegovo- Vr{nik IV.
Naroden muzej [tip.
Lit.:Vr{nik...24, sl.33;Kat.br. 48 vo Predistoriski kulturi 1971; Kat.br. 91
vo Praistorija vo Makedonija 1976; Praistorija jugoslovenskih zemalja 1979,T.
XIV sl 1; Kat.br. 74 vo Od arheolo{koto bogatstvo na SR Makedonija;
Kat.br.27 vo Praistoriskite dami od Makedonija 2005;
123.@enska statuetka
Ustie na Drim, Ohridski basen
Visina: 7,5 sm
@ena sednata vo joga polo`ba.Topkalesta mazna
glava, visok vrat,teloto ispraveno.Liceto so blago
naglaseni o~i, nos i usta.Racete gi obeleùva linija
na stomakot.Gazot mazeni spoen so svienite noze za da
sedi. Na grbot vreàni rombovi eden vo drug. Faktura
osredna, boja temnosiva.
Inv.br.276.Istraùvawe 1962.Velu{ina Porodin IV.
Muzej na Makedonija- Skopje
Lit.:Kat.br.129 vo Predistoriski kulturi vo Makedonija 1971; Kat.br.359 vo
Praistorija vo Makedonija 1976;Kat.br.121 vo Od arheolo{koto bogatstvo
na SR Makedonija 1980; Kat.br.56 vo Praistoriskite dami od Makedonija
2005.
124.Statuetka, terakota
Kp L 7- M 7
Visina: 7,5 sm.
@enska statuetka so stolbesto telo,plosnato teme, lice so
naglasen nos i vreàni o~i.Levata raka e svitkana vo
predelot na gradite. Desnata nedostiga.
Faktura gruba, siva boja.Istraùvawa 1985 god.
Inv.br. 417. Anzabegovo-Vr{nik IV.
Muzej na Makedonija, Skopje.Antropomorfna glava
182
125.Glava
Tumba Maxari
Jama vo kocka i 2/3 - j 2/3
Visina 4,5 sm
Stilizirana glava so elipsovidna forma,
golem nos i mal vrat. Dolnata vilica ubavo
zaoblena. Izvajana vo belutrak.
Inv. br. 295. Istraùvawe 1984.Anzabegovo-
Vr{nik III-IV
Muzej na Makedonija- Skopje
126.@enska statuetka,terakota
Mramor, â{ka, Azot
Visina: 3.4 sm
Fragment od ènska statuetka od koja e
za~uvano torzoto i stolbovidno izvedeniot
vrat i glava. Glavata e stilizirana i
edinstveno se zabeleùva naglaseniot
plasti~no izveden nos. Torzoto e ploskato
so blago naglasen stomak. Racete se bradavi~esto izvedeni i se
blago naglaseni.
Inv. br. I-8. Faktura gruba,boja kafeava. Amzabegovo-Vr{nik IV
Naroden muzej - Veles
Lit.: Jov~evska T.kat.br.8 vo Praistoriskite dami od Makedonija,
Skopje 2005

Mramor, â{ka, Azot
Visina: 5.2 sm
Fragment od ènska figurina so ploskato
izvedeno torzo i nenaglaseni race. Na
stomakot od torzoto e vreàna edna
horizontalna linija. Gradite se
dekorirani so eden plasti~no izveden
kruèn medaljon pricvrsten na tri vreàni ni{ki.
Inv.br.I-2.Faktura dobra,boja sivo-kafeava.Anzabegovo-Vr{nik
IV
Lit.:Jov~evska T.kat.br73 vo Praistoriskite dami od
183
Mramor, â{ka, Azot
Visina: 6.4 sm
Fragment od ènska statueta, od koja e
za~uvana samo desnata noga. Taa e tenka i
izdolèna so plasti~no naglasen zaden del.
Gorniot del nedostiga.
Inv. br. I-9.Faktura dobra, boja sivo-kafeava.
Amzabegovo-Vr{nik IV
Naroden muzej - Veles.
Lit.:Jov~evska T.kat.br.35 vo Praistoriskite dami od Makedonija,
Skopje 2005

Mramor, â{ka, Azot
Visina: 4.1 sm
Fragment od ènska statuetka vo sede~ka
polo`ba. Ima naglasena steatopigija. Od
statuetkata e za~uvano desnoto bedro i
gorniot del od nogata. Nogata e
dekorirana so horizontalni i
vertikalni vreàni linii vo vid na pajakova mreà. Dolniot del
od nogata e dekoriran so kru`ni linii.
Inv. br. I-11.Faktura dobra, boja temno siva.Amzabegovo-Vr{nik
IV
Lit.:Jov~evska T.kat.br.83 vo Praistoriskite dami od

Yuniver, s. Izvor, Azot
Visina: 3.2 sm
Del od ènska statuetka vo
sede~ka polo`ba. Fragmentot
pretstavuva del od levoto bedro,
zadnikot i polovinata. Zadnikot
i bedrata se steatopigni i
masivni. Od torzoto na
statuetkata e za~uvan samo del od
polovinata, koja e zna~itelno potesna vo odnos na teloto.
Inv. br. I-186. Faktura dobra, boja temno crvena. Amzabegovo-
Vr{nik IV
Naroden muzej Veles.
184
Visina: 4,2 sm
Fragment od antropomorfna
/ènska statuetka vo sede~ka
polo`ba od koja e za~uvana samo
desnata noga, koja vo dolniot
del e o{tetena. Za~uvanata
noga e kusa i nabiena, so ostar
zavr{etok vo predelot na
stapaloto. Bedroto e masivno i
naglaseno. Od vnatre{nata strana nogata e ramna, a vo presekot
ima polutop~esta forma. Vo gorniot del se nao|a mal
horizontalen otvor za pricvrstuvawe na obete noze.
Inv. br. I-57. Faktura dobra, boja temno crvena. Amzabegovo-
Vr{nik IV
Naroden muzej Veles

Visina: 4.2 sm
Del od ènska statuetka izrabotena od
crvena glina. Od statuetkata e za~uvan samo
del od desnata noga, bedroto i polovinata.
Figurinata ima steatopigija i naglaseni
bedra, a nogata nadolu blago se stesnuva, no
nekade na sredinata e otkr{ena. Od
polovinata e za~uvan samo del koj isto taka
blago se stesnuva. Od vnatre{nata strana
nogata e grubo zaramneta.
Inv. br. I-59 Faktura dobra, boja crvena. Amzabegovo-Vr{nik IV
Naroden muzej Veles

Visina: 5,3 sm
Torzo od figurina, od ramenicite do
stomakot, ploskato izvedeno. Racete se
bradavi~esti i blago izvle~eni od
185
trupot na statuetkata. Gradite se plasti~ni, nezna~itelno
naglaseni.
Inv. br. I-55. Faktura gruba so liskun, boja sivo-crvena.
Amzabegovo-Vr{nik IV
Skopje 2005

Kartalica, s. Izvor, Azot
Visina: 3,7 sm
Fragment od ènska statuetka od koja
e za~uvan del od vratot i del od
torzoto vo predelot na ramenicite i
gradite. Vratot e masiven i
stolboviden. Od nego nadolu
prodolùvaat blago naglasenite
ramenici. Na gradite visi plasti~no
izveden kruèn medaljon pricvrsten na pandelka plitko vre`na.
Inv. br. I-187. Faktura dobra, boja crvena. Amzabegovo-Vr{nik IV
Skopje 2005
135.Golema Majka, terakota

Cerje-Govrlevo, s. Govrlevo
Visina: 35 sm
Antropomorfna figura so telo i glava
cilindri~no modelirani na kubusno
ovalen postament, so otvori od napred i
nazad. Nad o~ite se naglaseni ve|i, a nosot
e izvle~en. Racete svitkani vo laktite, a
so prstite se potpiraat na postamentot-
ku}ata. Posebno se naglaseni dojkite i
bremeniot stomak so papokot. Na
zase~enoto teme ima dupka, kako i na
~etirite agli na postamentot, koj
pretstavuva model na ku}a. Nadlakticite
i podlakticite se ukraseni so po dva para belezci. Okolu vratot e
vrzan lentest |erdan {to visi na gradite i grbot so po edna alka.
Preku strukot e vrzan kolan na vid na plasti~ni bobinki.
Frizurata e nazna~ena so plitki kosi vreùvawa.
186
Inv.br.176 Faktura dobra, povr{ina sjajno mazneta, boja sivo-oker.
Anzabegovo -Vr{nik III
Muzej na Grad Skopje
Lit.:Milo{ Bilbija, Arheolo{ki pregled 26, LJubljana 1986, 36;
Z.Georgiev, M. Bilbija, Kulturno nasledstvo,Skopje 1984, 41; V.
Sanev, Arheolo{ka karta na Republika Makedonija, T.I, MANU,
Skopje 1994, 40; N. âusidis, V. Lil~i}, A.Serafimova, E. Aleksiev,
Makedonija-kulturno nasledstvo, Skopje 1995, 33;Bilbija
M.kat.br.46 vo Praistoriskite dami od Makedonija, Skopje 2005
136.Antropomorfen sad
So.VII, pod polukru`nata pe~ka.
Visina: 11, 5 sm; {irina: 18 sm.
Triagolno lice na èna so plasti~ni
bademesti zatvoreni o~i i dolg nos.Kosata
svitkana vo dva koka.Na gradite aplicirani
plati~ni cicki, stomakot ramen na nego
poloèna leva raka so tri prsti. Faktura
dobra, boja crveno-kafeava.
Inv.br.268.Istraùvawe 1988.Anzabegovo-
Vr{nik II
Tumba D.Pal~i{te, Polog
Visina: 5,8 sm
Desna noga i glutej od ènska kru{kolika statuetka, so
vreàn pubus. . Faktura dobra, boja crvenikava.
Inv. br. 323. Istraùvawe 1988 Anzabegovo- Vr{nik II
Tumba D.Pal~i{te, Polog
Visina: 6 sm
Leva polovina i glutej od ènska stobovidna statuetka, so
naglaseni gradi i usta. Faktura dobra, boja crvenikava.
Inv. br. 357. Istraùvawe 1988. Anzabegovo- Vr{nik III
187
139.Statuetka
Tumba Sten~e, Polog
Visina:5,5 sm
Leva noga i glutej od ènska stobovidna statuetka, so
naglaseni gradi i usta. Faktura dobra, boja crvenikava.
Inv. br. 567. Istraùvawe 1988. Anzabegovo- Vr{nik III
Zoomorfna plastika
140.Bukranion
Tumba Maxari ?
Najdena vo Kur{umli an.
Visina: 33,5 sm; debelika 24 sm
Skulptura na glava na ko~ od semejstvoto
Ovis.Modelirana precizno so fini linii, mucka so
nazna~eni nozdri i usta. Mandibulata otkr{ena.
O~ite se ovalni plasti~no oblikuvani so
nazna~eni zeneici, nad niv ve|ite.Pod muckata na
vratot se vdlabeni nepravilni kru`ni ornamenti
{to asociraat na |erdan ili resi.Pod vratot osum
reda rebresti kaneluri. Na glavata se dupki za
vsaduvawe rogovi. Faktura gruba, boja terakota.
Inv. br. 492. Moèbi od rekognosciraweto za avtopatot vo 1964 g.
Anzabegovo-Vr{nik II
188
141.Zoomorfen `rtvenik
Dolìna 12,7 sm , visina 7,2 sm
Slu~aen naod 1982
Grubo modelirana pretstava na oven so {irok
vrat, krivi zdepasti noze, opa{ka spu{tena. Na
vratot nedostiga konusen recipient.
Inv.br. 178.Faktura gruba, boja kafeavo-crvena.Anzabegovo -Vr{nik II
Muzej na Makedonija
142.Kentavr?
Visina: 10,3 sm; dolìna: 13 sm
Pretstava na ìvotno so ~etiri mali noze noze,
kusa podignata opa{ka.Glavata so dva vertikalni
{iroki roga, nazabeni strani~no. Lice na ~ovek so
vreàni o~i i ve|i, dolg klunest nos, od stranite
mali u{i nazna~eni so {tipnuvawe. Na sredinata
na grbot e visok konusen recipient.Faktura gruba,
boja svetlokafeava.
Inv.br.202.Anzabegovo - Vr{nik II, Muzej na Makedonija
143.Riton-vodna ptica
Visina: 14 sm; dolìna: 21 sm
Stilizirana ednostavno izvajana ptica so
izvle~rn klun, spleskano telo so elipsovidno
zamazneto dno, opa{kata-izlivnikot o{teteni.
Povr{ina mazneta, faktura dobra, boja svetlo
kafeava.Istraùvawe 1987.
Inv.br.280.Anzabegovo-Vr{nik IV.
Muzej na Makedonija
144.Glava na prase
Leskovica, Sredna Bregalnica
Visina: 19 sm
Glava na sviwa-prase, so kusa mucka so rnki, usta
zase~ena , o~i vreàni, u{i kusi.Faktura osredna,
boja crveno-òlta.
Inv.br.bb. Slu~aen naod. Anzabegovo-Vr{nik IV
Naroden muzej [tip
Lit.:Kat.br.324 vo Praistorija vo Makedonija 1976
189
Kultni `rtvenici
145.@rtvenik
Kv.H 4
Visina 8,8 sm; recipient 13,2 sm
Plitok kruèn recipient postaven na
~etiriagolna masi~ka so ~etiri noze.Recipientot
e konusen so ramen obod.Rabot na plo~ata e ukrasen
so niza od vreàni triagolnici, a nozete so kosi
paralelni linii. Faktura dobra, boja kafeava. Istraùvawa 1982.
Inv.br.160.Anzabegovo -Vr{nik III.
Muzej na Makedonija
146.@rtvenik
Kp F 3 - G 3, ku}a 3
Visina 9 sm;
Plitok pravoagolen recipient so zaobleni agli i
venec.Postaven na ~etiri noze la~no povrzani i
vo dolniot del pro{ireni. Faktura dobra, boja
svetlo kafeava. Istraùvawa 1983.
Muzej na Makedonija
147.@rtvenik
Visina: 6 sm; dolìna 11,5 sm;
Plitok pravoagolen recipient so ostri agli
i ramen venec.Postaven na ~etiri masivni
noze, piramidalno pro{ireni vo dolniot
del. Na aglite od recipientot se plasti~ni
zadebeluvawa. Rabot e ukrasen so nazabeni
triagolno zase~eni ornamenti. Faktura dobra, boja svetlo kafeava.
Muzej na Makedonija
190
148.@rtvenik-fragment
Slu~aen naod 1983
Visina: 8,5 sm
Fragment od `rtvenik so visok recipient i edna
so~uvana noga, koja so koleno izleguva od
profilot.Ukrasen so vreàni linii vo vid na "V"
i aglest koncentri~en meander. Liniite
ispolneti so bela pastozna boja.Faktura osredna,
boja svetlo crvena.
Inv.br.415.Anzabegovo -Vr{nik IV.
Muzej na Makedonija
149.@rtvenik-fragment
Kv.36
Visina: 5 sm
Fragment od `rtvenik so visok recipient i edna
so~uvana noga, koja so koleno izleguva od
profilot.Ukrasen so vreàni linii vo vid na "V".
Liniite ispolneti so bela pastozna boja.Faktura
osredna, boja svetlo crvena.
Inv.br.416.Anzabegovo -Vr{nik IV.
Muzej na Makedonija
150.@rtvenik
Tumba Sten~e, Polog
Visina: 8 sm;
Dlabok konusen recipient postaven na ramna
~etvrtesta plo~a so ~etiri noze. Faktura dobra,
boja crvenkasta so tragi od gorewe.
Inv.br.571. Istraùvawe 2000.Anzabegovo -
Vr{nik IV.
Muzej na Makedonija
191
151.@rtvenik
Kv. 9 vo lepe`.
Visina: 5 sm; {iro~ina 6,5 sm;
Plitok pravoagolen recipient so ostri agli i
ramen venec.Postaven na po{iroka plo~a so
~etiri masivni noze, povrzani so nazabeni
ornamenti vo lak.Faktura dobra, boja svetlo
kafeava.
Inv.br.441.Istraùvawe 1981.Anzabegovo -Vr{nik III.
Muzej na Makedonija
152.@rtvenik
Visina: 15,5 sm; dolìna 14,5 sm
@rtvenik na ~etiri noze so pravoagolen
recipient, ~elnite strani go nadvi{uvaat; na
aglite plasti~ni zadebeluvawa. Ukrasen so
vreàni linii. Faktura osredna, boja
terakota.
Inv.br.86. Istraùvawe 1960.Anzabegovo-
Vr{nik IV
Naroden muzej [tip
153.Postament
Kanli âir- Lakavica
Sonda 8, zapadno od pe~kata
Visina: 14 sm
Postament so nepravilna ~etiriagolna forma, tri
strani pravi a edna sedlesto vdlabnata.Sredi{niot
del perforiran vo forma na klepsidra ili
peperuga.Faktura dobra, boja kafeava. Namena nejasna.
Muzej na Makedonija
192
154.Postament
Kanli âir, Lakavica
Sonda 8, zapadno od pe~kata
Visina: 12 sm
Postament so nepravilna forma, tri strani pravi a
edna sedlesto vdlabnata.Izraboten od ~etiri noze
spoeni na dnoto i vrvot. Na ~elnata strana se
pravoagolni otvori a na bo~nite nepravilna peperuga
ili bubreg.Faktura dobra, boja kafeava. Namena
nejasna.
Muzej na Makedonija
155.Pintadera
Tumba Sten~e, Polog
Ku}a 1
Visina: 3 sm; dolìna 5 sm
Pe~at so pravoagolna forma, vertikalna mala
dràlka so dup~e. Na glavata vreàni linii so
zaobleni rabovi vo forma na bukvata V. Faktura
osredna, boja crvena.
Inv.br. 561. Istraùvawa 2000. Anzabegovo-Vr{nik I
Muzej na Makedonija
156.Pintadera
Tumba Maxari
Kv H 1
Visina: 1,4 sm; dolìna 2,3 sm
Pe~at so pravoagolna forma, vertikalna mala
dràlka so dup~e. Na glavata vreàna dvojna
spirala so forma na Y linii so zaobleni rabovi.
Faktura osredna, boja oker-crvena.
Inv.br. 572. Istraùvawa 2004. Anzabegovo-Vr{nik II
Muzej na Makedonija,
157- Dleto
Tumba Maxari - Skopje
KP L8-L9
Visina 6,8 sm
Jazi~esto dleto, dobro mazneto od sitnozrnest siv granit.
Se~ilo od dve strani, so `leb od upotreba ?
193
Istraùvawe 2000
Inv.br.646
Muzej na Makedonija
158- Sekira
KP L8-L9
Visina 6 sm
Sekira od sivo bel kamen, dobro mazneta so trapezoidna
forma. Se~iloto od ednata strana koso.
Istraùvawe 2000
Inv.br.647
Muzej na Makedonija
159- Noè
KP L8-L9
Visina 3,6 sm
Fragment od noè od proyiren kafeav kremen,
o{teteno bez retu{.
Istraùvawe 2000
Inv.br. 648
Muzej na Makedonija
160.Noè
Tumba Maxari
Kp.R 3/R 4
Dolìna: 8 sm
Izraboteno od siv kvarcen kamen, so dve
rebra na gornata strana i ostri to~eni
se~iva.
Inv.br.:180.Istraùvawa1983. Anzabegovo-Vr{nik III, Muzej na Makedonija
161.Noè
Novo Selo, Strumica
slu~aen naod.
Dolìna: 4 sm
Noè so klinesta forma,izraboteno od
siv kremen, so dve rebra na gornata
strana i retu{ na se~ilata.
Inv.br.: 483.Istraùvawa 1983. Anzabegovo-Vr{nik III, Muzej na Makedonija
194
162.Amulet
Tumba Maxari
Kp.I 1/J 1
Dijametar: 9 sm
Izraboteno od belutrak, so nepravilna kru`na
forma, so dve dup~iwa za stavawe konec.
Inv.br.: 186.Istraùvawa 1984. Anzabegovo-Vr{nik
163.Igla
Tumba Maxari
Kv N 5
Dolìna : 8,5 sm
[ilo od cepena no`na koska od ovca, vrvot
za{ilen, na zadniot del del od zglobot.
164.Spatula
Tumba Maxari
Kp I 2/ J 2
Dolìna : 18 sm
Cev~esta koska od ovca, vrvot izmaznet,
na zadniot del del od zglobot.
165.Spatula
Tumba Maxari
Kp L 6
Dolìna : 17 sm
Cev~esta koska od ovca, vrvot izmaznet, na zadniot del del od zglobot.
195
166.Spatula
Tumba Maxari
Kp J 3/ J4
Dolìna : 14 sm
Cev~esta koska od ovca, vrvot
izmaznet, na zadniot del del od zglobot.
167.Gladilka
Tumba Maxari
Kp I 2/ I 3
Dolìna : 13,2 sm
Koska od rebro odli~no
izmazneta, na ednata strana zaoblena.
Inv.br.: 183.Istraùvawa 1984.Anzabegovo-Vr{nik III, Muzej na Makedonija
168- Spatula
KP L8-L9
Dolìna 3,6 sm
Fragment od spatula od dolga koska, dobro
izmazneta so tragi od gorewe.
Istraùvawe 2000
Inv.br.649
Muzej na Makedonija
196
XIII-Bibliografija:
Andreou S., Fotiadis M. , Kotsakis K.2001 The Neolithic and Bronze Age of Northern
Greece,Aegean Prehistory-A Review V,Boston ,259-320
Apostolika-Kyparissi N, 2000 The Mesolithic/Neolithic Transition in Greece as

Evidenced by the Data at Theopetra Cave in Thesaly, Documenta Prraehistorica XXVII,
Ljubljana
Bogdanovi} M.2004 Grivac, Kragujevac (grupa avtori)
Bo~varov K. 2003,Neolitni pogrebalni obredi,SofiE
Budja M.1999 The transition to farming in Mediterranean Europe indigenous respond,

Documenta Praehistorica XXVI, Ljubljana119-141
Demoule P.J Itten-Lichardus M.1994 Fouilles Franco-Bulgares du site

Neolithique ancien de Kovacevo (Bulgarie du sud-ost), BCH 118, Paris , 561-618
Fewkes V. 1934 Archaeological Reconnaisance in Yugoslavia, American

Expedition, Season of 1933, Preliminary Report,American School of Prehistoric
Research, Buletin 10, Washington
French H.D.1964 Prehistoric pottery from Macedonia and Trace, Praehistorische

Zeitschrift 42,Bon , 30-48
Galis K. 1987 Die stratigraphische Einordnung der Larisa-Kultur:eine Richtigstellung,

Praehistorische Zeitschrift 62/ 2, Berlin,147-163
Galovi} R.1971 Zelenikovo-neolitsko naselje kod Skopqa, Zbornik

Narodnog muzeja V,Beograd
Gara{anin M.1973 Praistorija na tlu Srbije,Beograd
Gara{anin M.Sanev V.Simoska D. Kitanoski B.1975 Predistoriski kulturi

vo Makedonija,[tip ,(katalog)
Gara{anin M.1979 Grupa Anzabegovo - Vr{nik , PJZ II,Sarajevo, 84-106
Gara{anin M.1979 Velu{ko-Porodinska Grupa , PJZ II,Sarajevo, 107-114
Gara{anin M. Bilbija M.
1988 Ku}a 1 vo Zelenikovo, Maced.acta archaeol. 9,Skopje , 31-41
197
Gavela B.1956 Magna Mater kao pojam i likovni izraz, @iva antika VI-2,Skopje 255-265
Gimbutas M. 1973 The Classification of old Europe- 7000-3500 B.C.,Actes du VIII -e

Congres internatiopnal des sciences Prehistoriques et Protohistoriques, Beograd, 235-242
Gimbutas M. 1976 Neolithic Macedonia, LA
Gimbutas M.2001The Living Goddesses,London
Gockova P.1954 Na lokalitetot "Vr{nik" probno iskopuvawe, Vesnik

MKD 1-2/II, Skopje , 19-21
Gramenos D. 1984 Prahistorische siedlungen in Ostmazedonien, Dritter Internationaler

Thrakologischer Kongres, Sofija, 75-87
Grbi} M. 1954 Arheolo{ki nao|ali{ta vo Makedonija, Glasnik

MKD, Skopje
Grbi} M,Ma~ki~ P,Simoska D,Stalio B.1960,Porodin,Bitolj
Gronenborn D. 2003 Migration, acculturation and culture change in western temperate

Eurasia, 6500-5000 cal BC, Documenta Praehistorica XXX, Ljubljana, 79-91
Hauptman H.1967 Zum Neolithikum in Makedonien,Istanbuleler Mitteilungen 17,

Istanbul ,1-21
Heurtly A.W. 1939,Prehistoric Macedonien
Hrisostomu A. Georgiadu A.2003 The Apsalos-Aridaia road:Rescue exavation at the

Apsalos junction, AEMKTH 15/2001,Thessaloniki, 523-535,sl.6-7 plasti~ni
aplikacii od arhitektura vo vid na meandar
Jov~evska T.1993 Ku}ata od horizont I vo neolitskata naselba

Mramor kaj â{ka,Maced.acta archaeol. 13, Skopje , 31-41
Kaczanowski J., Kozlowski K. 1988 Najdawniejsze dzieje ziem Polskich, Krakow,103
Karaman S. 1931, Zoolo{ke prilike skopske kotline,GSND H/4,Skopqe,214-

239
KitanoskiB.1978 Ranoneolitska naselba Pe{terica kaj Prilep,Materijali

XIV,Beograd ,155
Kitanoski B., Simoska D., Todorovi} J.1983Naselbata Pe{terica i

problemot naraniot neolit vo Pelagonija,Maced.acta archaeol.6, Skopje 9-20
198
Kitanoski B. 1989 Vrbjanska ~uka, AR 28,Ljubljana , 47-48 (so eden model
`rtvenik ku}a kako od Sten~e)
Kitanoski B.Simoska D.Jovanovi} B. Die Kultplatz auf der fundstatte Vrbjanska

]uka bei Prilep,Vin~a i wen svet, Beograd 1990,107-111
Koro{ec,P i J,1973 Barutnica,Prilep
Korkuti M.2001 Epoka neolitike dhe epoka bronzit, The Balkans in prehistory,Athens ,
128-115
Korkuti M.2003 Researches and studies of Prehistory in Albania, Recent Research in the
Prehistory of the Balkans,Thessaloniki , 204-255
Kraus R. 2001 Die Prahistorische Siedlung beim Dorf Djakovo,Kr.Kjustendil(Bulgarien)

Ein Beitrag zum Aneolithikum im Strumtal, Praehistorische Zeitschrift 76, Berlin,129-
178
Kruk J., Milisauskas S.1999 Rozkwit i upadek spoleczenstw rolniczych neolitu, Krakow
Kuzman P. 1990 Zlastrana, neolitska naselba vo Ohridsko, Maced.acta

archaeol.11, Skopje,35-50
Lazarovici Gh. Lazarovici M.2003 The Neo-Eneolithic Arhitecture in Banat,Transylvania

and Moldova, Recent Research in the Prehistory of the Balkans,Thessaloniki ,367-
486,Fig. 69,,70,72,74 svetiliste 1 i svetiliste 2, 72-76
Lazarovici -Mantu C.M.2004 Sanktuarele Precucuteni-Cucuteni, Arheologia Moldovei

XXV,Bucuresti 47-67
Milonas G.1941 The site of Akropotamos and the Neolithic period of Macedonia,AJA
45, Washington ,557-576
Mitrevski D.2001 Prehistory in the Republic of Macedonia, The Balkans in prehistory,

Athens,87-100
Mitrevski D.2003 Prehistory in Republic of Macedonia-F.Y.R.O.M.,Recent Research in

the Prehistory of the Balkans,Thessaloniki ,13-72
Moskalewska A., Sanev V.1989 Preliminary analisis of bone remnants of animals from
the Neolithic Archaeological site Tumba Madzari near Skopje, Maced.acta archaeol. 10,
Skopje ,55- 78
Nikolov V.1986,Vrzki na dolinata na r.Mesta s AnatoliE prez ranniE

neolit, ArheologiE XXVIII/2 SofiE 5-10
199
Nikolov V.2001Aspekti od k;snata praistoriE na b;lgarskite zemi, The
Balkans in prehistory,Athens ,31-43
Nikolov V. 2003 Holger Schubert,Die bemalte Keramik des Fruneolitikums in

Sudosteuropa,Italien und Westanatolien, Inernational Archaeologie, Bd.47,
Rahden,Verl.Marie Leidorf GmbH,1999,Arheologija XLIV/1 Sofija ,55-56
Orfanidh L. 1995 Prwimh eidoloplastikh kai neoliqikes

latreies sthn Anatolikh mesogeio kai sta Balkania, Atqhna
1995 ( ELLENIKH EPITROPH SPOUDWN NOTIOANATOLIKHS EURWPHS-
KENTRO SPOUDON NOTIOANATOLIKHES)
Papanthimou-Papaeythymiou A. Pilali-Papasteriou A.1997 Mandalo-Archontiko,

AEMKTH 10 A, 1996,Thessaloniki ,143-158,Sh.crtez na
Pavuk J.Cohadziev M.1984 Neolithische teilsiedlung bei Galabnik in

Westbulgarien,Slovenska archeologija XXXII 1,Bratislava ,195-228
Papanthimiou Papaefthymiou A. Papasteriou -PilaliA.1997 Prehistoric Macedonia: An

Itinerary,Thessaloniki
Pekov A.1985 Za osnovnite problemi na neolitnata revoluciE ,

ArheologiE XV/2 SofiE 1-7
Perles C. 2003 An alternate (and old-fashioned) view of Neolithisation in Greece,

Dokumenta Praehistorica XXX, Ljublana, 99- 113
Perniceva L.1983 Prehistory of the Strumesnica valley,The Lower Strumesnica valley in

prehistoric,ancient snd Early Medieval times, Krakow , 11-33
Petrovi} B. 1999 Model pe}i iz Progara, Godi{wak XLVII-XLVIII,

Beograd, 11-21
Pinhasi R. 2003 A New model for the spread of the first farmers in Europe, Documenta
Praehistorica XXX,Ljubljana,1-47
Prendi F.-Andrea Zh. 1981/2 Te dhena te reja mbi neolitin ne Shqiperi, Iliria 12/1,
Tirane,15-40
Radun~eva A. i drugi 2002 Neolitno seli9e do grad Rakitovo, Raskopki i

prou~vaniE XXIX, SofiE
Tchohadjivev St.,Bakamska A. 1990 Etude du site neolithique ancien de Krainitsi dans le

departement de Kustendil,Studia praehistorica 10, Sofia, 51-76
200
Simoska D.,Sanev V. 1975 Neolitska naselba Velu{ka tumba kaj Bitola,

Maced.acta archaeol 1,Prilep,25-88
Sanev V.1976 Neolitskata naselba Rug Bair kaj s.Gorobinci, Zbornik IV-V,
[tip,203-247
Sanev V.1978Mladoto kameno doba na Makedonija vo dosega{nite

arheolo{ki istraùvawa,Materijali XIV,Beograd
Sanev V. Simoska S. Saròski S. Kitanoski B.1976 Praistorija vo

Makedonija,Skopje (katalog)
Sanev V.1980 Od arheolo{koto bogatsvo na SR Makedonija,Skopje
Sanev V.1988 Neolitsko svetili{te od Tumba vo Maxari,Skopsko,

preliminarno soop{tenie od iskopuvawata vo 1981 , Maced.acta
archaeol. 9, Skopje, 9 -39
Sanev V.,Satmenova M. 1989, Neolitska naselba "Staranata" vo selo

Angelci,Zbornik na trudovi I,Strumica,
Sanev V.1994 Mlado kameno vreme,AK na Republika Makedonija 1,Skopje ,26-

34
Sanev V.1999 Terakotna glava na oven od arheolo{kata zbirka na Muzejot na

Makedonija,Maced.acta archaeol.15,Skopje ,15-24
Saria B.1923 Izve{taj o prehistoriskom, rimskom i numizmati~kom

odelewu, Godi{wak SKA HHHII, Beograd , 303
Saròski S.,Zdravkovski D. 1991 Tumba vo selo Dolno Pal~i{te-Tetovo,

Maced.actaarchaeol.12, Skopje , 131-144
Simoska D.Sanev V.1976 Praistorija vo centralna

Pelagonija,Bitola,katalog
Slavska Gockova P.1955 Ostatoci od edna praistoriska kultura na

Skopskata tvrdina Kale,Skopje (posebni izdanija na Muzej na grad Skopje 1)
Tasi} N.N. Tasi} N.2003 Serbian Prehistory Arcaeology in the 1990s, Recent Research in
the Prehistory of the Balkans,Thessaloniki ,73-128
201
Temelkovski D.Mitkoski A. 2001 Neolitski antropomorfni statuetki vo
predistoriskata zbirka na Zavod i Muzej Prilep, Makedonsko nasledstvo
VI/17,52-57
Theoharis D. & com.1973 Neolithic Greece,Athens
Todorova H-Vasov I. 1995 Novokamennata epoha v B;lgaria,SofiE
Todorova H. 2003 Prehistory of Bulgaria, Recent Research in the Prehistory of the

Balkans,Thessaloniki ,256-328
Trifunovi} J. 1976,Polog,Beograd, 8-33
Urem Urem-Kotsou D.Kotsakis K.Stern B.2002 Definig function in Neolithic

cereamics:the example of Makriyalos,Greece,Documenta Praehistorica XXIX, Ljubljana
,109-118
Vasic R.2001 Praistorija Jugoslavije, The Balkans in prehistory,Athens ,59-70
Veqanovska F. 2000, Antropolo{ki karakteristiki na naselenieto na

Makedonija od neolit do sreden vek, Skopje
Vetni} S.2001 Star~eva~ki `rtvenici sa naseqa u basenu

Velike Morave,Glasnik SAD 15-16,Beograd,9-21
Vlachos D.2002 Changes in the production and use of pottery from the Early Neolithic to
the "secondary products revolution": some evidence from LN Makriyalos, Northern
Greece, Documenta Praehistorica XXIX, Ljubljana , 119-126
Vukanovic P.T.1972 Cult of the Goddess of gravidity in the Neolithic society of the
Balkan Peninsula,Vrawski glasnik VIII, Vrawe , 1 -49
Weinberg S.1937 Remains from Prehistoric Corinth,Hesperia VI
Zdravkovski D.1988 Istraùvawe na lokalitetot "Na breg" , selo Mlado

Nagori~ane, Maced. acta archaeol.9, Skopje,43- 63
Zdravkovski D. 1989 Arheolo{ki istraùvawa na lokalitetot "Atici" vo

selo Crni~ani, Gevgelisko, Maced.cta archaeol. 10,Skopje 79-87
Zdravkovski D.1993 Neolitska naselba ûbuk ~e{ma

s.Niku{tak,Kumanovsko, Maced.acta archaeol. 13,Skopje,17-30
Zdravkovski D.1995 Middle Neolithic in The region od Skopje, Zbornik N.S. 1,Skopje ,
11-16
Zdravkovski D. 2004 Sreden neolit vo Gornovardarskiot region,
202
Skopje (magisterski trud)
Kratenki:
AK - Arheolo{ka karta na Republika Makedonija

A P - Arheoloski pregled
Maced.acta archaeol. - Macedoniae acta archaeologica
AEΣMKT-
TOAPHAIOΛΟΓΙΚΟ ΕΡΓΟ ΣΤΕ ΜΑΚΕΔΟΝΙΑ ΚΑΙ ΘΡΑΚΗ (ΘΕΣΣΑΛΟΝΙΚΗ)
TIR - Tabula Imperii Romani
AJA - American Journal of Archeology
BHC - Bulletin Helenic Corespondans
GSkND - Glasnik skopskog Nau~nog Dru{tva
KN - Kulturno Nasledstvo
203

Dragisa Zdravkovski - генеза и развој на анзабегово-вршничката културна група PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Dragisa Zdravkovski - генеза и развој на анзабегово-вршничката културна група PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

GENEZA I RAZVOJ NA ANZABEGOVO-VR[NI^KATA

GENEZA I RAZVOJ NA ANZABEGOVO -

III-Istorija na istra`uvawata i stepen na istra`enost …13-19

IV - Soznanija za procesot na neolitizacija

V- Teritorijalnite i hronolo{kite karakteristiki na

VI. Kulturni karakteristiki na Anzabegovo-vr{ni~kata grupa

1.Odredeni specifiki vo keramografijata …. 53

VII- Pogrebuvawe i antropolo{ki karakteristiki … 79

VIII - Vrskite me|u Anzabegovo-vr{ni~kata

IX - Definiraweto na kulturniot profil na

X-Zavr{ni razgleduvawa ..... 118

XI- Summary …. 129

XII - Katalog ..... 143 -196

XIII - Bibliografija …. 197 - 202

Interesot za prou~uvawe na mladoto kameno vreme vo Makedonija

"GENEZA I RAZVOJ NA ANZABEGOVO-

Neolitskata kultura vo Makedonija zazema istaknato mesto vo

porodinskata kulturna grupa. Dvete grupi nikoga{ ne bile dovedeni

Pelagonija i jug ne postojat, bidej}i genezata na grupata treba da se

II – GEOGRAFSKI RAMKI I PRIRODNI USLOVI

Teritorijata na koja egzistirala Anzabegovo-vr{ni~kata

Morfologijata na terenot vo Severna Makedonija ja

rab na Ov~e Pole ju`no od seloto Mamut~evo.Taa denes se nao|a srede

~ovekot. Vo najlo{ite godini, koga poledelstvoto davalo skromna

naselbite. Samo kako ilustracija da spomeneme deka vo Anzabegovo I

Sl. 1- Sad na ~etiri noze, Vr{nik, s.Tarinci

III- ISTORIJAT NA ISTRA@UVAWATA I STEPEN

Vo arheolo{kata nauka dosega se napraveni nekolku pregledi

Maced.acta archaeol. 428. Toga{ se otvoreni 2 bloka so dimenzii 5h5

izdr`anost, treba seriozno da se analizira i kritikuva. Denes e

kulturen razvoj kako i na gr~kata teritorija."35 No ona {to go

protosesklo fazata41 i floralnite ornamenti-kompozicii. Ovaa

Vtorata faza se istra`uvawata vr{eni od makedonski

^e{ma vo s.Niku{tak55. Vo 2000 godina se vr{eni sonda`ni

Vo na{iot trud }e bidat analizirani rezultatite od

IV- SOZNANIJA ZA PROCESOT NA

Generalno, vo naukata seu{te se vodat diskusii okolu

Karta.2: Pravci na neolitizacijata na Evropa (Prevzemeno od M.Budja)

Taka vo sklad so nea, i istra`uva~ite na Anzabegovo-

Karta 3:Neolitizacijata na Evropa (prezemeno od M.Budja)

Karta.4: Model na neolitizacijata na Evropa (Prevzemeno od M.Budja)

Karta 5: Model na neolitizacijata-pove}e fazna kolonizacija na Evropa

Vtorata teorija, za avtohtonoto poteklo na neolitot, ja

Karta 6: Pove}e stepen model neolitizacija na Evropa (spored M.Budja)

Karta 7: Centri na mezolitska kultura na Balkanot (spored M.Budja)

Osnovnite elementi za ova }e ka`eme podolu. Obemot na

Karta 8: Neolitizacija na Grcija ( spored Perles K.)

Problemot na neolitizacijata na Makedonija dosega

gotova. Kako {to poka`avme pogore, site istra`uva~i smetaat na ovoj

Karta 9: Neolitizacijata po dolinata na Vardar spored M.Gimbutas

Ovaa teza generalno ja zastapuva i M.Gimbutas. Taa smeta deka

vo periodot me|u 6.400 -5.900 god.p.n.e.,koga nivo na svetskoto more

Karta 10: Isto~no makedonskiot neolitski/predistoriski pat

Pri toa toj na{iroko gi obrazlo`uva site elementi od

M.Gara{anin70. Isto taka i po odnos na hronologijata i

Karta 11: Pravec na neolitizacijata na Makedonija

Najstarata naselba, zasega otkriena vo severna Pelagonija,

Sl.2: Belo slikana keramika,Gurgur Tumba,Bitola, Velu{ina-Porodin II

Sl.3: Belo slikana keramika,Govrlevo,Velu{ina-Porodin II

Sl.4: Belo slikan sad, Velu{ka Tumva, Velu{ina-Porodin II

Karta 12: Predistoriski naselbi vo Pelagonija (prevzemeno od M.Vasileva)

Istovremeno procesot sukcesivno se dvi`i na sever vo Azot i

Postarite istra`uvawa granicite na Anzabegovo-vr{ni~kata