Professional Documents
Culture Documents
ISBN 978-9989-2461-6-6
KLEOPATRA SEDMA
MAKEDONKATA
RISTO POPOVSKI
KLEOPATRA SEDMA - MAKEDONKATA
Izdava~:
Angelina Markus
Za izdava~ot:
Makform - Skopje
Kompjuterska obrabotka
i podgotovka za pe~at:
Bojan Simovski
Korica:
Risto Popovski
Pe~at:
Bims kompani - Skopje
Tira`:
1000 primeroci
RISTO POPOVSKI
KLEOPATRA SEDMA
poslednata makedonska carica
vo Aleksandrija
E DI C I J A
K LE A
Skopje, 2008
Kleopatra Sedma,
Makedonkata
Za Kleopatra,
Cve}e na Mirot
od @ivko Popovski
SODR@INA
ISTORIJA NA MAKEDONIJA........................................................................
19
23
25
31
37
41
KLEOPATRA SEDMA...........................................................................................
43
45
49
57
BIBLOTEKATA VO ALEKSANDRIJA.........................................................
59
63
65
RA\AWETO NA CEZARION.............................................................................
76
77
80
83
93
97
PREDGOVOR
Ne postoi `ena koja tolku go ima fascinirano anti~kiot i dene{niot svet kako {to e toa slu~ajot so Kleopatra Sedma. Preku pi{anite dela od Horacie, Vergilie, Proper, Ovidie, Lukijan, Juvenal,
kako i preku istoriskite zapisi od Plutarh, Sveton, Apijan, Dio Kasij
i Josif Flavij, ovaa makedonska carica vleze vo literaturnata istorija. Dante i Boka~o se zanimavale so nea. Me|u 1540 i 1905 godina na teatarskite sceni se odigrani nad 127 dela posveteni na Kleopatra, od
koi 77 drami, 45 operi i 5 baleti. Za Kleopatra pi{uval i [ekspir
(dramata Antonio i Kleopatra), potoa G. B. [avs (dramata Cezar i
Kleopatra) i drugi. Za nea sozdavale kompozitori kako Masne i Prokofiev, a pi{uvale i romansieri. Za vozbudliviot `ivot na ovaa poznata Makedonka, snimeni se i mnogu filmovi.
Likot i karakterot na Kleopatra pove}e od 2000 godini po nejzinata smrt nemaa izgubeno ni{to od svojot privle~en sjaj, koj bil pogolem i od sjajot na faraonite, koi denes pretstavuvaat simbol za goleminata na stariot Misir.
Sepak Kleopatra pred se bila pripadnik na Makedoncite, na onaa
bela rasa lu|e, na koja pripa|al i slavniot kral Makedon. Taa bila carica na Makedonija vo Misir, no vo nejzinite veni ne te~ela misirska
krv, tuku makedonska. Ptolemejskata dinastija, na koja taa i pripa|ala,
poteknuvala od Makedonija. Nejzin osnova~ bil polubratot na Aleksandar Makedonski, po ime Ptolemej. Od site generali na Aleksandar, samo na Ptolemej Prvi Soter (Spasitel) mu uspealo da izgradi carstvo,
koe go dostignalo svojot najvisok dostrel.
Ne mo`e da se zaobikoli istorijata na Ptolemejskata dinastija
ako se saka celosno da se sogleda i sfati likot na Kleopatra, zatoa
{to taa ne e kako Julie ili Napoleon ili pak kako Teodora od Carigrad, koi od temninata na istorijata, naedna{ izlegoa na videlina i
vedna{ se zdobija so golemi zaslugi. Kleopatra bila naslednik na Ptolemejskata dinastija koja bila dinastija {to postignala najvisok
Risto POPOVSKI
2 Avgust 1992
Risto Popovski
ISTORIJA NA MAKEDONIJA
Vo Makedonija, najstarata otkriena kultivirana naselba datira
od okolu 6200 god. pred Rista. Ova zna~i deka za prv pat na evropsko tlo,
tokmu vo Makedonija bila sozdadena edna visoka i napredna kultura,
koja podocna }e postigne dostreli so bezvremenska vrednost. Makedoncite prvi vo svetot imale soznanie za obrabotka na metalite, za umetnosta na gradewe so kamen i za sozdavaweto gradska forma na naselbi.
Tie poseduvale svoevidna sposobnost s da preoblikuvaat spored nivnoto sopstveno znaewe. Nivniot istra`uva~ki duh ja istra`uval osnovata na ne{tata i bil temel na evropskata nauka. Tie gi sozdale literaturnite vrednosti kako {to se: etikata, tragedijata, komedijata, lirikata, epigramot i ostanatite umetni~ki formi. Tie dale zna~aen pridones
i vo izgradbata na hramovi, plastikata, slikarstvoto na vazni i sl.
Nivniot ideal na li~nata sloboda i samoopredeluvaweto go ostvarile
vo mati~nata dr`ava Makedonija, koja bila prvata centralizirana
dr`ava vo Evropa.
Nivnata teritorija ovozmo`ila silen razvitok na duhovnite i
politi~kite potencijali na poedinecot. Makedoncite nikoga{ ne bile
zadovolni so postignatoto, pa sekoga{ barale novi dostreli. So pro{iruvaweto na Bliskiot istok tie go prenele makedonskiot na~in na `ivot i `ivotna filozofija i srede drugi narodi.
Makedonskiot duh dejstvuval niz vekovite od razni centri na svojata mo}. Nekoi od ovie centri bile: Troja kako glaven grad i prva prestolnina na Makedoncite, Knosos kako vtora prestolnina, Ege kako treta prestolnina, Pela kako ~etvrta prestolnina, Aleksandrija kako petta prestolnina, Rim kako {esta prestolnina, Vizant kako sedma i Skopje
kako osma prestolnina na Makedonskoto carstvo. Ne treba da se zaobikoluva nitu Solun kako prestolnina formirana od Kasandar vo ~est
na Filipovata }erka Tesalonika, so koja {to se o`enil. Solun najdolgo vreme ostanal kulturno Makedonsko `ari{te so monetokovaweto,
episkopiite i Kirilskoto pismo.
10
Risto POPOVSKI
11
12
Risto POPOVSKI
13
Pra{aweto {to dobiva{e Kleopatra od Rimjanite, ne mo`e lesno da se odgovori. Golem del od nejziniot `ivot taa nastojuva{e da im
pomogne na Aleksandrijcite, a taa navistina nema{e pri~ina pove}e
da gi saka Rimjanite. Kako i pove}eto Makedonci taa go smeta{e za nesre}a rimskiot imperijalizam i veruva{e deka Misir bi mo`el da bide pot~inet od Rim poradi {to Makedoncite ve~no vodele me|usebni
vojni. Kleopatra mo`e{e da vladee so Rim kako Aleksandar so istokot.
Nekoi Rimjani, sepak, sosema ja osuduvaa spored nivniot li~en
vpe~atok, a nekoi ja po~ituvaa. I edinstvenite dvajca ma`i, koi osven
nejziniot tatko, igraa va`na uloga vo nejziniot `ivot, bea Rimjani.
Koga Kleopatra be{e mlado devoj~e, vo Rim vladee{e edna od najsilnite i najinteligentni li~nosti, koi proizlegle od ovoj grad - Julie
Cezar. Vo tekot na edna rimska gra|anska vojna, toj dojde vo Aleksandrija vo glavniot grad na Misir i se o`eni so Kleopatra.
Te{ko mo`e da se proceni, kolku silno Kleopatra
bila pod vlijanie na stavovite i sfa}awata na Julie. Julie
be{e vistinski Rimjanin, no
ima{e povremeno mnogu razbirawe za aleksandriskiot na~in na `ivot i razmisluvawe.
Ova u{te pove}e se odnesuva na
Marko Antonie, koj vo natamo{niot tek na gra|anskata vojna
go prezel vodstvoto na carstvoto i kako vtor ma` na Kleopatra, dojde na mestoto na Julie.
Vo Antonie taa povtorno najde ma`, koj ne gi dele{e
predrasudite na svoite rimski sovremenici za Misircite.
Od ovaa vrska nastana nov seriozno promislen i sprovedliv koncept za izgradba na noJulie Cezar
14
Risto POPOVSKI
15
Aleksandar Makedonski do Kleopatra, nitu eden narod ne mo`el izolirano da ja pre`ivee Makedonskata asimilacija. Obrazovanite Makedonci ili makedoniziranite `iteli na istokot se voodu{evuvale vo toa
vreme na klasi~nata (anti~kata) Makedonija ~ij najgolem raste` bil vo
vremeto na Aleksandar Makedonski - Veliki (336 - 323 god. pred Rista).
Kleopatra Sedma i nejzinite sovremenici bile pod silno vlijanie na
neobi~niot `ivoten vek na Aleksandar Makedonecot, koj pove}e od 300
godini prethodno gi predizvikal silnite promeni vo makedonskiot svet,
koi nie (iako istorijata prodol`uva i ne mo`e da se podeli vo oddelni
epohi) gi ozna~uvame kako po~etok na Makedonskiot vek.
Ovaa nova era do`iveala silna geografska eksplozija vo sebe.
Makedonizmot, ograni~en dotoga{ na Egejskoto, Jadranskoto i Crnoto
more, sega mo`el da go ra{iri svoeto vlijanie do Avganistan i Indija.
Ovaa kultura be{e za~uduva~ki edinstvena. [ireweto na ideite ne se
spre~uvalo, kako denes, so granicite na zemjite. Zatoa brgu se probil
makedonskiot na~in i sfa}aweto za `ivotot, do dotoga{ nedoprenite
so toa, varvari. No, i tie imale vlijanie vrz Makedoncite, bidej}i Makedonija nikoga{ porano ne bila tolku tolerantna i otvorena. Se slu~ilo
16
Risto POPOVSKI
golemo me{awe so siriskite i hebrejskite tradicii, kako i so tradiciite na Persijancite i Misircite, koi nastanale niz mnogu godini i bile
razli~ni edni od drugi. Pa sepak Makedoncite ostanaale svesni, na
paradoksalen na~in, za svojata posebnost za vreme na celiot toj period.
I bile mo{ne gordi, koga gi pobedija svoite neprijateli. Sepak eden od
zna~itelnite napredoci pod makedonsko vladeewe e smaluvaweto na
voenite sudiri. Vo dale~nite oblasti na makedonskiot svet, vo vremeto
na 3 i 2 vek pred Rista. Makedoncite postojano vojuvale me|usebe, iako
imalo i periodi na mir. Ovde `iveele zna~ajni nau~nici, pisateli i
umetnici. Klasi~noto makedonsko carstvo se na{lo vo sostojba na bankrot, poradi neprekinatite zategnati odnosi so svoite sosedi.
No, Makedoncite i natamu forsirale napredok vo kulturniot i
politi~kiot `ivot. Duri vo ponovo vreme po~nuvame da gi razbirame
raznovidnite vrednosti na ovaa makedonska era, iako s u{te mnogu
istoriski knigi zastanuvaat tokmu tamu, kade {to e napraven ovoj nov
po~etok.
Toa vo golem del e vina na Rimjanite. Tie se voshitija od anti~kata makedonska kultura, no ni{to ne napravija za nivnite makedonski
bra}a sovremenici, koi gi zateknuvaa nasekade okolu sebe. Zatoa od
edna strana ja po~ituvaa anti~kata klasi~na Makedonija, a od druga go
smetaa sovremenoto za pomalku dragoceno. Osven toa, se slu~i mnogu
Makedonci vo Rimskoto carstvo sli~no da razmisluvaat, taka {to veli~ieto na nivnite makedonski sonarodnici, koi gi sre}avaa kako `iveat
spored klasi~noto staro vreme, ostanaa nezabele`ani. No Kleopatra
Sedma, koja gordo se navra}a{e na delata na nejzinite makedonski pretci, ne mo`e{e ovaa gre{ka lesno da ja zaobikoli. Za nea i nejzinite
sovremenici, od prviot vek pred Rista, ima{e eden sosema drug i specifi~en problem. Taa be{e posledniot pretstavnik na Makedonskata
kultura, koja ima{e svoja dr`ava, no istovremeno be{e vo postojana
opasnost od mo}nata Rimska imperija. So ovie pra{awa Kleopatra
`estoko se zanimava{e.
Taa nikoga{ ne veruva{e deka makedonskata epoha od Aleksandar
zavr{ila i saka{e da stori se za da go prodol`i nejzinoto traewe, koe
ve}e ima{e izminato nad 300 godini. Sepak, iako granicite ~esto se
pomestuvaa, centar na Makedonskata imperija i mo} be{e Aleksandrija
17
18
Risto POPOVSKI
RODOSLOVIE NA PTOLEMEITE
MAKEDONSKA CARSKA DINASTIJA VO MISIR
PTOLEMEJ PRVI SOTER (304 - 285 g. pred Rista)
PTOLEMEJ VTORI FILADELF (285 - 246 g. pred Rista)
PTOLEMEJ TRETI ENERGET (246 - 221 g. pred Rista)
PTOLEMEJ ^ETVRTI FILOPATOR (222 - 204 g. pred Rista)
PTOLEMEJ PETTI EPIFAN (204 - 180 g. pred Rista)
PTOLEMEJ [ESTI FILOMETOR (181-145 g. pred Rista)
PTOLEMEJ SEDMI NEO FILOPATOR (145-144 g. pred Rista)
PTOLEMEJ OSMI i ENERGET VTORI so KLEOPATRA VTORA 163 - 145 g. pred Rista)
PTOLEMEJ OSMI I ENERGET VTORI (povtorno izbran 164 - 116 g. pred Rista)
KLEOPATRA VTORA (131 - 127 g. pred Rista)
KLEOPATRA TRETA (116 - 101 g. pred Rista)
PTOLEMEJ DEVETTI SOTER VTORI (116 - 107 g. pred Rista)
PTOLEMEJ DESETTI i ALEKSANDAR PRVI
i KLEOPATRA BERENIKA (101-88 g. pred Rista)
PTOLEMEJ DEVETTI SOTER VTORI (povtorno izbran 88 - 81 g. pred Rista)
PTOLEMEJ EDINAESETTI i ALEKSANDAR VTORI
i KLEOPATRA BERENIKA (80 g. pred Rista.)
PTOLEMEJ DVANAESETTI NOV DIONIS AULET (80 - 58 g. pred Rista)
KLEOPATRA PETTA zaedno so BERENIKA ^ETVRTA (58 g. pred Rista)
KLEOPATRA SEDMA (51 - 30 g. pred Rista) vladeela zaedno so:
PTOLEMEJ TRINAESETTI (51 - 47 g. pred Rista),
PTOLEMEJ ^ETIRINAESETTI (47 - 44 g. pred Rista) i
PTOLEMEJ PETNAESETTI CEZARION (44 - 30 g. pred Rista)
OSTANATI ^LENOVI NA PTOLEMEJSKATA DINASTIJA
PTOLEMEJ KERAUN (umrel 279 g. pred Rista) - najstariot sin na Ptolemej PRVI Soter.
PTOLEMEJ APION (umrel 96 g. pred Rista) - sin na Ptolemej SEDMI.
Stanal kral na Kirenaika (dene{na Libija).
PTOLEMEJ FILADELF (roden 36. g. pred Rista) - sin na Marko Antonie
i Kleopatra SEDMA
PTOLEMEJ MAVRITANSKI (umrel vo 40 g. po Rista.) - vnuk na Kleopatra SEDMA.
Kral na Mavritanija.
PRETCITE NA CARICATA
KLEOPATRA SEDMA
Ptolemej Prvi Soter, osnova~ na Ptolemejskata dinastija bil
polubrat na Aleksandar. I samiot bil u~enik i prijatel na Aristotel
so site ostanati carski drugari. Voedno bil istori~ar i general na
makedonskata vojska pod Aleksandar Makedonski. Za nego se znae oti se
rodil okolu 367 g. pred Rista vo Makedonija i del od svoeto detstvo go
pominal vo dvorot na carskata palata kade vladeel Filip Vtori.
Podocna, zaedno so Aleksandar, posetuval isto u~ili{te. Na dvorot
se zboruvalo oti Ptolomej e sin na Filip Vtori i Arsinoja, {to zna~i
deka bil polubrat na Aleksandar Makedonski (za {to pi{uvaat i nekoi anti~ki avtori). Zna~i, ne slu~ajno toj go dobil najvisokoto mesto
vo dr`avata pod Aleksandar.
U{te koga Filip bil `iv Ptolemej Prvi, `iveel vo palatata i
site slu~uvawa tamu gi bele`el. Toa go prodol`il i podocna koga bil
postaven za glaven general na Makedonskata vojska vo imeto na Aleksandar. Tie u{te kako deca zaedno izrasnale, si igrale i u~ele. I Ptolemej bil pod vlijanie na ideite na Aristotel, pa i samiot so golema
tvore~ka sposobnost organiziral nau~ni ispituvawa. Toj napi{al kniga za borbata na Makedonizmot za vreme na pohodot od Aleksandar Makedonski, koja pak denes se smeta za zagubena. Negovite zapisi pretstavuvale zna~aen izvor za podocne`nite istori~ari.
Postojat zapisi od toa vreme vo koi se opi{ani privatnite semejni drami, koi se odigruvale vo makedonskata kralska palata. Edna od tie
drami bila i objavata za `enidbata na Filip Vtori so mladata ubava
Kleopatra, koja bila }erka na kralot od Molosija. Negovata prethodna
`ena Marija (koja podocna bila nare~ena Olimpija - majkata na Aleksandar Makedonski) ne se soglasuvala so vakvata `enidba. Za vreme na
svadbenata veselba vo palatata, izvesen Atal (koj bil rodnina na mladata Kleopatra) rekol deka site treba da se molat na Zevs, Kleopatra
da rodi sin, koj }e bide iden naslednik na Filip. Vo toj moment skoknal
20
Risto POPOVSKI
21
22
Risto POPOVSKI
Indiskiot okean. Taka zapo~nal da se {iri Makedonizmot, makedonskata kultura. Se otvorile novi pazari kon Azija, se otvoril noviot
karavanski pat kade od sever na jug se razmenuvale produkti, koi se
proizveduvale vo Makedonija. Makedonskiot stil, makedonskiot jazik,
obi~ai, umetnost i nauka po~nale da se {irat do dale~niot istok. Makedonskata kultura stanala svetska kultura, a makedonskiot jazik stanal
svetski jazik. Vo Indija, pa duri i vo Kina, se najdeni makedonski skulpturi i sliki {to doka`uva oti na tamo{nite umetnici im bila poznata Makedonija.
Ako idnite generacii vo Makedonija baraat nov pretsedatel na
svojata dr`ava, }e treba da si odberat takov kako {to be{e Aleksandar
Makedonski.
Aleksandar vo negoviot kratok `ivot izgradil poveke od 70 gradovi, 16 so imeto Aleksandrija. Otkako Aleksandar vladeel 12 godini, toj na 33 godi{na vozrast na 10 juni 323 godina vo Vavilon, go
zavr{il svojot `ivot. Nekoi smetaat poradi bolest, a nekoi deka bil
otruen od izvesen Jola. Na smrtnata postela Aleksandar go napi{al
svojot testament so koj Makedonskoto carstvo go podelil na ~etiri dela
me|u negovite verni generali. Otkako po~inal, vo celoto Makedonsko
carstvo bile proglaseni denovi na `alost. Aleksandar ostavil golemo makedonsko carstvo, no ne ostavil naslednik. Negovata `ena Roksana bile bremena vo 6-ti mesec i go o~ekuvala idniot naslednik.
(Poslednive pasusi se vrz osnova na knigata Testamentot na
Aleksandar Makedonski od Pandil Kosturski).
24
Risto POPOVSKI
TESTAMENTOT
NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI
Testamentot spored B. Hekel prestavuva mnogu interesen dokument, zna~aen za istorijata na Makedoncite. Toj sodr`i detali od ve~erata kaj Medios Tesaliecot, na koja spored golem broj avtorski ka`uvawa, e otruen Makedonskiot car od strana na Jola, kako i detali za carskite odai, prisutnite vo niv i na~inot na koj e sostavan testamentot.
Spored napi{anite izvori, vo carskata odaja Aleksandar po vtor
pat e otruen od Jola.
Neguvan od Roksana, negovata `ena, Aleksandar ~uvstvuval olesnuvawe na bolkite od prvoto truewe, poradi zdraviot i silen organizam. Vo eden moment toj pobaral da mu donesat ~a{a voda i toga{ Jola
povtorno mu dava doza od otrovot. Dodeka ja pie vodata dobiva ma~nini
i predviduvaj}i si ja sopstvenata smrt im soop{tuva na svoite prijateli deka saka da gi ostavi svoite posledni `elbi vo testament.
Perdika vedna{ go povikuva Antipatar da prisustvuva pri pi{uvaweto na testamentot.
So gr~ na liceto Aleksandar go diktira testamentot vo prisustvo
na Roksana, Perdika, Antipatar i Holkit. Otkako go izdiktiral, otrovot po~nuva da mu go odzema jazikot i so golema maka uspeva da gi izgovori zborovite: Ponesete me bogovi i zbogum prijateli. Negovata posledna `elba e upatena kon Ptolemej, da go odnese negovoto telo, spored
edni avtori, vo Makedonija, a spored drugi vo Misir.
Roksana so straoten krik kornej}i ja kosata se frla pred nozete na
Perdika, no Holkit ja dodr`uva nosej}i ja do Aleksandar. Carot, ~kripejki so zabite pod tovarot na straotniot bol, di{ej}i go posledniot
zdiv ja zema nejzinata desna raka i baknuvaj}i ja, ja stava na Perdikovata
desna raka kako blagoslov, pritoa davaj}i mu go svojot prsten na Perdika.
Ve~erta na 10 juni 323 g. pred Rista, smrtta go sovlada carot. Roksana so bakne` mu ja ispra}a du{ata i mu gi zatvora o~ite.
Perdika i ostanatite prisutni blagorodnici go mestat teloto
na carot vo mrtove~kata postela, oble~eno vo carskata ruba i purpur-
26
Risto POPOVSKI
27
Holkid, otkako gi dobi naredbite od carot, go pro~ita Testamentot. Ona {to sledi e samo verzija od rakopisot na Mec, dopolneto so
nekolku va`ni odredbi najdeni vo Psevdo Kalisten.
TESTAMENT
Testamentot e napraven od carot Aleksandar, sin na Amon (Bog
na Sonceto) i Olimpija.
Ako moeto dete od `ena mi Roksana e ma{ko, toj pred site drugi
treba da bide car na Makedonija, a vo me|uvreme, sinot na Filip, Aridej, da bide voda~ na Makedoncite. Ako deteto od mojata `ena Roksana, bide `ensko, dozvolete Makedoncite da vidat deka taa e odgledana
i oma`ena na na~in {to dolikuva na mene i mojot rang i dozvolete da
si izberat car - ~ovek za koj tie mislat deka e dostoinstven za toa.
^ovekot taka izbran treba da bide car na Makedoncite.
Na mojata majka Olimpija i go dodeluvam pravoto da `ivee na
Rodos, ili na koe bilo drugo mesto {to taa go po`eluva, a carot na
Makedonija treba sekoja godina da proveruva dali i se dava se {to i
se davalo za vreme na mojot `ivot. Dodeka Makedoncite odlu~at da
naimenuvaat car, carot Aleksandar, sin na Amon i Olimpija, go odreduva Krater za nadgleduva~ na celoto carstvo na Makedonija, i mu ja
dava za `ena Kinane, }erkata na Filip, porane{niot car na Makedonija. Lizimah, go stavam odgovoren za Trakija, i za `ena mu ja dodeluvam Tesalonika, }erkata na Filip, porane{niot car na Makedonija
(Ps. - Kall. 3.33.13 ). Leonid go zadol`uvam za Helespont i mu ja davam
rakata na sestrata na Holkit, Kleona. Go nazna~uvam Evmen, mojot
sekretar, za vladetel na Kapadokija i Paflagonija.
Izjavuvam, ostrovite da bidat slobodni: da gi zadr`at svoite
prethodni posedi i da bidat avtonomni.
Go nazna~uvam Antigon, vladitel na Panfilija, Lucija i Golema Frigija i go opolnomo{tuvam za Karija i Asander, kako i za teritorijata koja {to le`i pod rekata nare~ena Halis; preku ovaa zemja
go nazna~uvam vladetel Antipatar. Vladetel za Silisija e Nikanor,
28
Risto POPOVSKI
29
Makedonskoto carstvo
301-180 g. pred Rista
NASLEDNICITE
NA MAKEDONSKOTO CARSTVO
Aleksandar uspeal da gi obedini Makedoncite i drugi narodi vo
edna Makedonska imperija, koja bila dr`ava so eden jazik {to se vikal
koine. Toa se gleda i od monetite na negovite naslednici. Nikoga{ pobednikot ne koval pari na jazikot od pobedeniot. Negovite makedonski
naslednici pove}e od 300 godini upravuvale spored zakonite {to gi
postavil Aleksandar Makedonski vo svojot testament. Po izvesno vreme od negovata imperija se rodile tri makedonski kralstva pod vodstvo
na negovite generali: Ptolemej, Seleuk i Antigon. Podocna nivnite
potomci vojuvale me|u sebe.
Vo Aleksandrija Ptolemej najprvo vladeel kako satrap (lokalen
guverner) vo ime na Aleksandar Veliki Makedonski, a potoa i vo ime
na Aleksandar ^etvrti (sinot na Aleksandar Makedonski, koj toga{ bil
maloleten). No, otkako Aleksandar ^etvrti bil ubien zaedno so majka
mu Roksana, Ptolemej vo 304 g. pred Rista se proglasil sebesi za car i ja
osnoval Ptolemejskata dinastija.
Toj se poka`al kako sposoben vladetel. Go osnoval prviot muzej na
svetot i otpo~nal knigoizdatelska dejnost vo Aleksandarija. Istovremeno ja odbranil i pro{iril svojata teritorija. Za prvpat vo Misir gi
vovel parite. Dotoga{ vo Misir se rabotelo samo so razmena na surovini. Vovel monetarna reforma. Toj i negovite naslednici kovale moneti
so sliki na Ptolemejcite i toa vo razni pretstavi, a pod Kleopatra se
pojavile i moneti so visokata glava na Ptolemej Prvi i poln rog ili dvoen poln rog kako simbol na kralskata vrska. Site Ptolemejci ne go zaboravile stariot makedonski obi~aj da nosat zlatna lenta okolu glavata.
Ptolemejskoto carstvo dolgo vreme egzistiralo kako uspe{na dr`ava.
Negovi pozna~ajni vladeteli bile: Ptolemej Prvi (323 - 283 g. pred Rista),
Ptolemej Vtori (285-246 g. pred Rista) i Ptolemej Treti (246 - 221 g. pred
Rista), koj go ostvaril negoviot najgolem obem. Glavniot grad Aleksandrija bil rasposlan vdol` strujnata oblast na rekata Nil. Toj bil lociran vo eden agol na morskiot breg, pa taka mo`el lesno da se brani. Samo
32
Risto POPOVSKI
Ptolemej Prvi i
Berenika Prva
Ptolemej Vtori i
Arsenoja Vtora
Ptolemej Treti
33
34
Risto POPOVSKI
35
36
Risto POPOVSKI
t.e. premini na reki i za gradski kupatila, koi bile pod kontrola na carskata familija.
Site ovie danoci bile pla}ani vo sitni pari. So nivnite sitni
zlatni, srebreni i bronzeni pari, koi vo golemina i broj naskoro go
nadminale kovaweto od site drugi zemji. Ptolemejcite za prv pat vo
zemjata vovele sopstvena valuta vo sitni pari. Pod faraonite domorodcite se zanimavale so naturalno stopanstvo, a podocna, pod Persijancite, nedoverlivo gi merele, persiskite sitni pari. Sega bil voveden
organiziran platen promet vo Aleksandrija i vo ostanatite delovi.
So vakva stopanska sila Ptolemej Prvi ja pro{iril teritorijata na Misir kon drugi strate{ki zemji, koi gi pripoil kon Ptolemejskoto carstvo. Na zapadot toa bila Kirena, koja izvezuvala hrana, perja,
volna i med. Ju`na Sirija stanala zemja za koja Ptolemej postojano vojuval. Ovde bile i teritorijata na Gaza, niz koja vrvele karavanite od
ju`noarapskite carstva Kataban i Hadranaut, koi nosele za~ini, blagorodni kamewa i tutun. Bila aktuelna i trgovijata so Indija. Kontrolata na Ptolemejcite na ovaa trgovija im ovozmo`ila monopol vo jugoisto~nata trgovija, koja se vodela od zapadniot morski breg na Crvenoto More i se za{tituvala preku premesteni trgovski mesta i voeni
utvrduvawa se do somaliskiot morski breg. Vo Tir i Sidon, stignuvale
trgovskite pati{ta od vnatre{na Azija, na bregot na Sredozemnoto
More. @itelite, vo oblasta Fenikija, kako vredni mornari, stanale najva`no steblo na ptolemejskata flota, od siriskite planini se snabduvale so drvo za izgradba na brodovite, koi vo prirodata na Misir bile
is~eznati. Istite prednosti gi nudel i bliskiot ostrov Kipar, koj Misircite, gi snabduval so neophoden bakar za kovawe na pari.
DINASTIJATA NA ANTIGONIDITE
I SELEUKIDITE
Sekoe od trite golemi makedonski carstva, a posebno samata dr`ava Makedonija, bile duhovna tatkovina na site Makedonci. Aleksandrija so aleksandrijcite pod vostvo na Ptolemejcite se zdobila vo
golema mera so po~it, so svojata neiscrpna {irokogradost i pritoa
stanala centar na svetskiot pazar, centar na site nauki i glaven grad
na inteligencijata na toga{niot svet pogotovo so otvaraweto na bibliotekata. Za vreme na sve~enoto otvorawe bile pokaneti nad 2000 eminentni gosti od politi~kiot i ekonomski svet od celata makedonska
imperija. Pristignale gosti i od Pela, stariot glaven grad na Pelazgite, koj poleka po~nal da go gubi sjajot so koj nekoga{ svetel, posebno otkako Aleksandrija stanala glaven grad na Makedonskata imperija. Imalo gosti i od Antiohija, glavniot grad na Seleukidite. Makedonskite kralskite ku}i preku `enidbi bile krvno povrzani, iako me|u
sebe i ~esto vojuvale. Pred portata na ogromnata prostorija vo koja
trebalo da se odr`i sve~anosta stoele dva zlatni lava, a vnatre prostorijata bila polna so statui od golemite anti~ki filozofi, lekari i
carevi. Imalo i golem broj sliki i gobleni so koi celata sala bila
nakitena. Vo centarot od prostorijata na podot imalo mozaik vo koj
bilo vtisnato Makedonskoto sonce - simbolot na makedonskata carska dinastija od Filip i Aleksandar.
Za vreme na sve~enosta bilo potencirano bogatstvoto na Ptolemejcite i tie so polno pravo vo sve~enite pridru`bi go nosele zlatniot poln
rog, kako simbol na nivnata vlast i mo}. Ovaa propaganda, artikulirana preku opi{anite sve~enosti, koi se odr`uvle vo Aleksandrija, no i
von Misir vo poskromni ramki, imala svoja politi~ka cel. Ptolemej
Vtori posebno ja razvil vakvata forma na vladetelski kult. Dodeka
staromakedonskite golemi nacionalni sve~enosti bile vrzani za edno
odredeno kultno mesto, Ptolemejcite mo`ele nasekade da proslavuvaat,
tamu kade {to se po~ituval nivniot nositel na imeto. Poznati se
38
Risto POPOVSKI
RODOSLOVIE NA ANTIGONIDITE
MAKEDONSKA CARSKA DINASTIJA VO PELA
ANTIGON PRVI MONOFTALMOS (306 - 301 g. pred Rista)
DIMITRIJA PRVI POLIORKET (294 - 288 g. pred Rista)
ANTIGON VTORI GONAT (283 - 239 g. pred Rista)
DIMITRIJA VTORI MAKEDONSKI (239 - 229 g. pred Rista)
ANTIGON TRETI DOSON (229 - 221g. pred Rista)
FILIP PETTI MAKEDONSKI (221 - 179 g. pred Rista)
PERSEJ MAKEDONSKI (179 - 168 g. pred Rista)
FILIP [ESTI (168 - 148 g. pred Rista)
ALEKSANDAR [ESTI (148-142 g. pred Rista)
RODOSLOVIE NA SELEUCITE
MAKEDONSKA CARSKA DINASTIJA
SELEUK PRVI NIKATOR (305 - 281 g. pred Rista)
ANTIOH PRVI SOTER SPASITEL (281 - 261 g. pred Rista)
ANTIOH VTORI TEO (261 - 246 g. pred Rista)
SELEUK VTORI POBEDNIK (246 - 225 g. pred Rista)
SELEUK TRETI SPASITEL (225 - 223 g. pred Rista)
ANTIOH TRETI VELIKI (223 - 187 g. pred Rista)
SELEUK ^ETVRTI FILOPATOR (187 - 175 g. pred Rista)
ANTIOH ^ETVRTI EPIFAN (175 - 164 g. pred Rista)
ANTIOH PETTI EUPATOR (164 - 162 g. pred Rista)
DIMITRIJA PRVI SOTER SPASITEL (161 - 150 g. pred Rista)
ALEKSANDAR BALA (150 - 145 g. pred Rista)
DIMITRIJA VTORI NIKATOR (prvo vladeewe, 145 - 139 g. pred Rista)
ANTIOH [ESTI EPIFAN DIONIS (145 - 139 g. pred Rista?)
DIODOT TRIFON (140 ? -138 g. pred Rista)
ANTIOH SEDMI EURGET (138 - 129 g. pred Rista)
DIMITRIJA VTORI NIKATOR (povtorno izbran, 129 - 126 g. pred Rista)
KLEOPATRA TIA (126 - 123 g. pred Rista)
SELEUK PETTI FILOMETOR (126 / 125 g. pred Rista)
ANTIOH OSMI KRUP(126 - 96 g. pred Rista)
ANTIOH DEVETTI FILOPATOR (113 - 96 g. pred Rista)
SELEUK [ESTI EPIFAN (96 - 95 g. pred Rista)
ANTIOH DESETTI (95 - 92 g. pred Rista ili 83 g. pred Rista)
DEMETRIJE TRETI TEO FILOPATOR (95 - 88 g. pred Rista)
ANTIOH EDINAESETTI FILADELF (95 - 92 g. pred Rista)
FILIP PRVI FILIDELF (92 - 83 g. pred Rista)
ANTIOH DVANAESETTI DIONIS (87 - 84 g. pred Rista)
FILIP VTORI FILORIMSKI (84 - 83 g. pred Rista)
(TIGRAN PRVI) (83 - 69 g. pred Rista)
SELEUK SEDMI (?)
ANTIOH TRINAESETTI (69 - 64 g. pred Rista)
39
40
Risto POPOVSKI
Antigon Monoftalmos
Filip Petti
Persej
TATKOTO
NA KLEOPATRA
Mojot tatko Ptolemej Dvanaesetti Neos Dionis
Aulet (Noviot Dionis kavalxijata) be{e car vo Misir. Toj sekoga{ vnimave{e
da bide ubavo oble~en i mnogu se doteruva{e. Be{e qubitel na `eni, a najmnogu gi
saka{e muzikata i vinoto.
Toj be{e mnogu vesel i ~esto
pijan kako i Dionis. Zatoa
dobi prekar Nov Dionis
kako bogot na vinoto. Tatko
mi ~esto dr`e{e predavawa
na univerzitetot po muziPtolemej Dvanaesetti
ka. Toj sviri na pove}e instatkoto
na Kleopatra Sedma
trumenti, a najmnogu na kaval i gajda. Toj ne samo {to
gi sviri tradicionalno site makedonski melodii tuku toj i samiot
gi komponira{e. Nego da go slu{a{ kako sviri, ne e mo`io, a da ne se
raspla~e{.
Od ovoj talent ima prifateno i mojata polusestra Ira. I taa
ima dosta nasledeno od mojot tatko i mo`e da gi sviri site pesni.
Isto taka taa mnogu ubavo pee. Ja slu{nav edna{. Jas ne sum nadarena za toa. Moite postignuvawa se na drugi poliwa. Mojata sila e vo
toa {to jas sum dobra oratorka znam da zboruvam, mnogu sum pametna i poqubopitna od nea, sakam da znam se i sekojdnevno sum vo bibliotekata od kade go crpam moeto golemo znaewe. Se mo`e da se postigne
ako se ima interes i ambicii kako kaj mene, a potrebna e i bo`ija
darba, se razbira.
42
Risto POPOVSKI
Tatko mi odvreme navreme zaminuva{e vo Rim, Antiohija, Seleukija i Pela kade gi naplatuva{e trgovskite zdelki koi gi imame
sklu~eno so tamo{nite na{i kralski ku}i. Pogotovo ~estopati
ode{e vo Rim.
Nie Makedoncite od Aleksandrija gi snabduvame na{ite bra}a
Rimjanite so p~enica i razni tropski ovo{ja, taka {to Rimjanite
bea mnogu zavisni od Aleksandrijcite, poto~no od Makedoncite.
Mojot tatko po~ina od mnogu piewe i jadewe vo 51 godina pred
Rista. Pred da po~ine napi{al Testament, koj go ostavil kaj Rimjanite. Vo nego be{e napi{ana negovata posledna `elba - negovata 18
godi{na }erka Kleopatra Sedma i nejziniot 16 godi{en brat Ptolemej Trinaesetti zaedno da vladeat so carstvoto na Gorniot i Dolen
Misir. Voedno se obratil vo testamentot do Rimjanite so molba
da obrnat vnimanie a voedno da gi ~uvaat i branat caricata i carot.
Vakviot testament forsiral praksa {to ja ima tuka, no ja nema vo Makedonija, a toa e dvojniot prestol {to go dr`at brat i
sestra. Ovaa praksa ima dlaboki koreni vo tradicionalna misirska
religija. Toj dvoen prestol na brat i sestra pretstavuva imitacija na bogot Oziris i na negovata sestra Iza, od koi se pretpostavuva deka poteknuvaat faraonite. Na{ite pak, po~naa da gi imitiraat Misir~anite. Se `enat i ma`at za treti, ~etvrti bratu~edi, i
~esto so polusestri i polubra}a. Doktorite ka`uvaat deka toa ne
e vo red, oti kaj narednite generacii }e se ra|aat degenerirani potomci. Dosega nema podatoci oti nekoj od faraonite bil degeneriran.
Sigurno vakvite brakovi bile samo kako simbolika, a ne vo vistinska
smisla na zborot kako normalen, ili priroden, brak. Sestrata vo toj
slu~aj sedela do bratot na prestolot, no od druga strana, tie vo
krevet si spiele so drugi, se razbira od carskiot dvor.
KLEOPATRA
SEDMA
Stotici godini pominale otkako Aleksandar Makedonski - sin na bogot na sonceto - stanal faraon vo Misir,
koga zimata 69/68 g. pred Rista,
vo carskata makedonska prestolnina Aleksandrija, vo rasko{nata i udobna carska soba,
se rodilo edno prekrasno devoj~e koe ke se vika Kleopatra Sedma. Taa bila }erka na
makedonskiot car PtolEmej
Dvanaesetti. Tuka vo Aleksandrija po smrtta na Aleksandar
Makedonski, makedonskata dinastija na Ptolomeite ostanala da vladee, pa tuka ne bilo
samo sedi{teto na carskata
familija, tuku bil i centarot
na Makedonizmot.
Po dolgo ~ekawe na maKleopatra Sedma Makedonkata
kedonskite i na misirskite
sve{tenici, se ispolnilo pretska`uvaweto, spored koe, }e se rodi dolgo
o~ekuvanata }erka na bogot na sonceto Amon Ra (koj kaj Makedoncite
bil istoveten so bogot Ma). Toa bila bo`jata }erka Kleopatra Sedma.
Kleopatra u{te mnogu rano sfatila deka nejzinite rodnini ne
se mnogu omileni srede Misir~anite i zatoa ne bile vo dobri odnosi
so niv. Nejziniot tatko Ptolemej Dvanaesetti bil poznat po svoite
lo{i dela, a i poradi sojuzot so Rim, bil omrazen kaj Misircite.
Okolu 58 g. pred Rista, se slu~il bunt na gra|anite na Aleksandrija.
44
Risto POPOVSKI
45
46
Risto POPOVSKI
Makedonska mumija
Pogrebuvaweto i kaj
Ptolemeite e so mnogu nakit
kako vo Filipovata grobnica i
Trebeni{te.
Zlaten nakit
47
48
Risto POPOVSKI
KLEOPATRA SEDMA
I ALEKSANDAR MAKEDONSKI
Denes povtorno }e odam na grobot na mojot slaven pradedo Aleksandar Makedonski. Otkako go otkriv ova mesto, pove}e pati vo godinata go posetuvav ovoj grob, ovie poseti sum gi pravela ne samo na
sekoj rodenden, tuku i sekoga{ koga sum bila luta, ta`na ili zbuneta. Denes se slu~i toa poradi site tie pri~ini. Denes polnam 14 godini. Sega sum `ena, i edinstveniot zakonski makedonski naslednik na
prestolot vo Misir, pa taka zaboravena, kako da sum ve}e mrtva kako
Aleksandar. Negovata krv te~e vo moite veni, i koga go nabquduvam
negovoto lice, koe e se u{te ubavo i po tri stoletia, srceto mi ~uka
se posilno od voshit, qubov i vozbuda, ~uvstvuvam kako krvta me bocka
vo moite zglobovi na racete, pulsira na mojot vrat i ~uka vo moite
gradi i me stresuva.
Ova {to velam, deka vo moite veni ja imam krvta na Aleksandar
Makedonski, isto va`i i za site moi bra}a i sestri. Va`i i za onie
stari vladea~ki lu|e od carskata loza na Ptolemejcite. Vo sebe, jas bev
Makedonka so vrodena inteligencija i razum na ovoj golem narod. Interesno e {to obete sme siraci od majka. Ira i jas se rodivme vo ist den,
i dvete na{i majki po~inaa na porodot vo isto vreme, mojata vo kralskata soba, a nejzinata vo vizbata pod skalite, taa e so posvetol ten
od mene, a nejzinata kosa e rusokosa `oltenikava kako `ito, bidej}i
nejzinata majka, robinka, be{e od severnite plemiwa, Galka. Vo eden
voen pohod patuvala i taa so nejziniot ma`, koj bil plateni~ki rimski vojnik. Ma`ot i zaginal vo borbite, tatko mi ja spasil i ja donel
vo carskiot dvor za sluginka, za{to bila mnogu ubava, pa mu go polnela
ponekoga{ negoviot krevet. Taa ne znae{e makedonski da zboruva.
Velat deka po~esto go kolnela tatko mi, duri i koga umirala, no toa
{to rekla nikoj to~no ne mo`el da razbere, bidej}i nikoj ne mo`e{e
da go razbere nejziniot varvarski jazik. Ovie `eni od severot se mo{ne
doverlivi, verni i vredni. Jas gi vidov vo voenite logori kako gotvat,
perat i krpat ali{ta i gi odgleduvaat svoite deca.
50
Risto POPOVSKI
51
52
Risto POPOVSKI
53
Kleopatra
Sedma
54
Risto POPOVSKI
lo koe izgleda deka nema{e {ev, celiot kov~eg be{e hermeti~ki zatvoren. Nie go gledavme vko~aneto i ne se osmeluvavme da zememe vozduh. Aleksandar isto taka gleda{e nagore vko~aneto vo nas, bidej}i
o~ite mu bea ostaveni otvoreni, ubavi nebesno sini, kako dva skapoceni kamewa. Mu gi bea ostavile otvoreni. ^ovek ima{e ~uvstvo, deka
sekoj mig }e se svrtat kon nas i deka bi mo`el da ne vidi kako stoime
pred nego zad stakloto. Toj le`e{e tuka kako padnata statua, no so
boi, koi nieden umetnik ne bi mo`el da gi naslika. Toa bea boite na
prirodata so nejzinite izvonredni prelivi. Be{e ubav i mlad koga
po~inal i ovaa mladost mu ostana ve~na, zasekoga{. Tuka be{e dokazot za umetnostite na na{ite misirski podanici, koi se stari kolku i vremeto, a pred svetot gi zadr`aa kako tajni. Tie baraa teloto sovr{eno da se odr`uva, za du{ata da mo`e nekoga{ povtorno da
go naseli; toa be{e stara religija, koja se u{te se praktikuva{e vo
gorniot del od Nil. Ima kralevi, koi se stari tri iljadi godini, pa
i postari, no se vo isto takvo telesno sovr{enstvo kako ova {to
sega go nabquduvavme. Tie le`ea pod piramidite. Pokraj mene, zdivot
na Ira se slu{a{e glasno, kako da tr~a, poradi toa {to dolgo go zadr`uvala. Toa bi mo`ela da bide{ ti - {epote{e taa. Ti mo`e{
toa da bide{, tuka da le`i{, gleda{ kolku ti e sli~en?
Jas pred toa, ve}e mislev taka, no samo tajno; Mnogumina porano mi bea rekle deka li~am na mojot pradedo Aleksandar Makedonski.
Jas toa ~uvstvo sekoga{ go ~uvav vo sebe i nikoga{ nikomu ne go ka`uvav. Od mojot xeb izvlekov malo polirano srebreno ogledalo. Na pove}e mesta be{e is~ukano, bidej}i mojot najmal brat go koriste{e kako
igra~ka i zatoa naokolu be{e nagrizano. U{te koga bil mal mu niknale zabi, no i pokraj toa mo`e{e vo nego da se vidi re~isi celosno
jasna slika. Go gledam nego, se gledam sebesi i navistina izgledame
potpolno isto! Edinstvena razlika imavme vo bojata na o~ite. Toj
ima{e nebesno sini, a jas zeleni o~i, ne{to podolg, no pravilen nos,
nisko {iroko ~elo i silni ispaknati ve|i, tesna trkalezna brada i
polni ostro prese~eni usni vo usnite agli. Toa e lice koe podobro
odgovara za ma`, otkolku za `ena; vo nego se nao|a hrabrost i premnogu
sila. Kosata na Aleksandar ne se gleda{e bidej}i nose{e persiska
mitraformna kruna, no spored negoviot svetol ten na ko`ata, bi
55
mo`elo da se pretpostavi, deka e svetlo rusa, malku porusa od mojata. Gledav dolgo vo maloto srebreno ogledalo i koga ve}e se uveriv
deka navistina sum kako Aleksandar, radosna i zadovolna go staviv
ogledalceto vo xebot. Toa be{e podarok za mojot prv rodenden kako
vozrasna `ena. Bev presre}na, oti tuka, vo Misir, sum slu{ala deka
navistina `iveele ubavi `eni, Makedonki, koi iljadnici godini nanazad vladeele zaedno so svoite ma`i, a pred toa sedele duri i sami na
tronot na faraonite. Imame i nie ubavi `eni, Makedonki, mo`ebi i
poubavi od ovie vo Misir. Ete jas Kleopatra Sedma sum edna od niv, no
ne sum edinstvena. Pred mene, samo so imeto Kleopatra, poznati se
{est drugi, no sakam svetot da gi zaboravi site drugi, edinstveno
samo na mene da se se}ava.
Se navednav vrz kov~egot od alabaster vo koj le`e{e teloto
na golemiot Aleksandar. Se obidov od negovoto lice ne{to da pro~itam, no ne dobiv nikakva poraka. Brgu se navednav i go baknav ladnoto staklo preku negovata glava. Toa za mig se zamagli od mojot zdiv,
no vedna{ pak se izbistri. Liceto na Aleksandar stoe{e pred moite
o~i. Jas sekoga{ nego go imav kako talisman kako sudbina na mojata
mo}; jas se molev na nego, oti nie Makedoncite vo su{tina i nemavme
drug bog na kogo mu se molevme osven na Aleksandar Makedonski.
56
Risto POPOVSKI
ALEKSANDRIJA,
GLAVNIOT GRAD NA MAKEDONIJA
Pela e mnogu ubav grad, no e vtor po ubavina. Aleksandrija e u{te poubava i taa e mo{ne golem moderen i bogat grad. Aleksandar dobro ja odbral polo`bata na svojot grad so zamisla toa da bide glaven
grad na ~etvrtoto makedonsko Bo`je carstvo. Tamu mo`ea lesno da
se donesat proizvodite na kopnoto, a potoa od Nil, so brodovi, mo`ea lesno da se odvezat kon sever i zapad. Gradot stoi vo deltata na
Nil na edno par~e zemja me|u Sredozemnoto More i Mareotis ezeroto i e sosema oddelen od vistinskiot Misir.
Aleksandrija na ovoj na~in ne e povrzana so ostanatiot del od
carstvoto Misir, no sepak vladee so nego. Ima sovr{eno pristani{te. Me|u gradot i moreto se nao|a ostrovot Faro i opfa}a dva dolgi
poluostrovi vo prostorot me|u niv. Toa e sigurna podloga za usidruvawe na brodovite. Golem del od gradot e osnovan u{te od Aleksandar
- go pro~itav soop{tenieto od negoviot polubrat Ptolemej, vo koe
se veli kako golemiot heroj gi proektiral ulicite so ja`iwa i drveni
kolci, koi so svoja raka gi nabival vo zemja. No toj umrel pred da go vidi zavr{uvaweto na svoeto delo. Sepak, mnogu ulici i denes go nosat
imeto koe im go dal.
Podobro go poznavav mojot grad otkako se vrativ od Pela. Se
u{te se se}avam koga vlegovme vo pristani{teto, prvoto ne{to
{to go vidov be{e svetilnikot na Faro. Se vbrojuva vo svetskite
~uda, no negovata vozvi{enost ne ja prepoznav voop{to pravilno. Toj
e izgraden od sosema bel mermer.
Pradedo mi Ptolemej Vtoriot nastojuval da se donese najdobriot bel mermer od vnatre{nosta na negovata tatkovina. Koga sonceto go osvetluva se pojavuvaat to~ki so boi na vino`itoto na negovite
mazni zidovi. Tie se iska~uvaat neprekinato nagore 180 metri; oddaleku izgleda kako prst koj poka`uva kon neboto. Nie pristignavme dewe
za da go vidime najsilniot svetilnik na svetot. Toj sveti kon more-
58
Risto POPOVSKI
BIBLOTEKATA VO ALEKSANDRIJA
Ptolemejskite kralevi se ~uvstvuvale kako prvo Makedonci, koi
gi prezirale Misircite i gi smetale kako pot~ineti. Koga gi osnovaa
muzejot i bibliotekata, tie donesoa od celoto carstvo nau~nici a
osobeno od Pela, im stavile na raspolagawe golemi sredstva za nau~ni
celi, taka {to sjajot na glavniot grad mnogu se zgolemil. Aleksandrija
isto taka e i grad na nau~nicite. Vo golemite hali na muzejot na kralskiot univerzitet istra`uvaa i predavaa ugledni nau~nici na staroto vreme. Od filozofijata kako op{ta nauka za mudrosta se razgranija oddelnite nauki. Vo Aleksandrija posebno se neguvaa prirodnite
nauki. Astronomite gi nabquduvaa vo golemata opservatorija zvezdite
i go presmetuvaa nivniot tek. Botani~arite i zoolozite gi nadgleduvaa `ivotnite i gi unapreduvaa rastenijata. Vo anatomijata nau~nicite
ja istra`uvaa gradbata na ~ovekovoto telo. Geografite crtaa karti i
razmisluvaa za goleminata na zemjata. Matemati~arot Euklid napi{a
u~ebnik po geometrija. Heron be{e ve{t mehani~ar i fizi~ar i pronajde mnogu prakti~ni ma{ini koi rabotea na vozdu{en i voden pritisok. Taka toj e pronao|a~ na vodenata prskalka protiv po`ar i drugi
korisni raboti.
Isto taka na poseben na~in se neguvala naukata za jazikot filologijata. Jazi~nite istra`uva~i preveduvaa pi{ani dela od zna~ajni
pisateli poeti i sozdadoa re~nici i gramatiki. Naukata i umentosta
zedoa visoko mesto vo makedonskiot svet. Osnovaweto na muzejot se
navra}a na Ptolemej Prvi Sotir, kako i na Aleksandar, koj pokraj svoite politi~ki, poka`a i nau~ni interesi i povika mnogu nau~nici vo
svojot dvor. Negovata biblioteka go najde svoeto mesto vo gradskiot
~etvrt Bruhejon najubaviot del vo noviot grad neposredno do plovnoto pristani{te kade {to se nao|aa i kralskite palati. Pred se prvite
trojca od lozata posebno se trudea za unapreduvawe na bibliotekata.
Pritoa izgleda deka vo semejstvoto be{e nasledna sigurna bibliomanija. Bibliotekata sodr`ela pove}e od 100 000 papirusni svioci. Brojot
na delata sodr`ani vo svioci ne mo`e voop{to da se proceni; bidej}i
60
Risto POPOVSKI
vo nivnata sobira~ka
dejnost imalo i mnogu
duplikati, prepisi
koi se vr{ele vo bibliotekata; drug sviok
mo`e{e da sodr`i
pove}e mali dela ili
obratno edno golemo
delo podeleno vo pove}e svioci.
Pod vlasta na
Ptolemej Treti be{e
poka`an u{te pogolem interes. Toj li~no izdade naredba na
svoite mornari nasekade kade patuvaat da
gi otkupuvaat site papirusni svioci kako
dragocena stoka, koi
potoa bile noseni so
brodovi. Zaradi ova
Ptolemej Treti bogato gi nagraduva{e moStela so natpis Kleopatra
rnarite. Razbirlivo e
deka vo vakvi uslovi starata biblioteka ne }e be{e dovolna da gi
sobere site ovie dela, pa zatoa se otvori vtora pomala biblioteka
Serapeum vo hramot na Serapis.
Vo Aleksandrija se nao|ale najzna~ajnite rakopisi od toa vreme.
Aleksandrija bila centar na intelektualcite, tamu se sre}avale razni
nau~nici od celiot toga{en nau~en svet i se vr{ele razmeni na mislewa. Vo ovaa aleksandriska {kola se ~uvale delata na matemati~arot
Euklid, na poetite Teokrit i Kalimah, kako i na umetnikot Apel, iako
tie dela nastanale vo 3 vek pred Rista. Tamu le`e{e i kopija na pette
knigi od Mojsie - Petokni`ieto, napi{ano na imperijalniot jazik
61
62
Risto POPOVSKI
64
Risto POPOVSKI
Kleopatra
66
Risto POPOVSKI
67
Tamu bilo mestoto kade {to bil zakopan negoviot idol Aleksandar
Makedonski, pa Julie pobaral da go poseti {to mu bilo odobreno. Toj
zastanal pred negoviot sarkofag i go videl najgolemiot heroj na svetot, pogolem i od onie od vojnata za Ilion - site junaci od taa vojna
zaedni~ki ne mo`ele da se merat so nego. Julie se zablagodaril i se
upatil kon carskata palata. Ovde go ~ekala makedonskata carica vo
neviden rasko{ oble~ena vo polna kralska makedonska nosija vo prekrasni boi, od koi e istaknuvala crvenata boja, koja najmnogu dominirala vo kralskata ku}a, nakitena so zlatni |erdani i zlatni pari.
Cezar gi okokoril o~ite i ne mo`el da se nagleda na ubavinata koja zra~ela od Kleopatra. Toj trgnal kon nea so nasmevka i so ra{ireni race.
Taa isto taka so nasmevka na liceto mu padnala vo pregratka i toj ja
baknal. Otkako se pozdravile Kleopatra go povikala da izlezat vo
dvorskiot botani~ki park i da se pro{etaat. Toj prifatil i nabrgu se
na{le vo parkot, koj bil mnogu golem i prekrasen, so site vidovi drvja,
rastenija i ubavi cve}iwa. Takva ubavina Julie dotoga{ nemal videno.
Toa bilo idealno mesto za vqubeni. Kleopatra bila majstor na inscenirawe, taa znaela da glumi i da zboruva so svoite prekrasni usni {to
na Julie mu ostavile golemo vlianie. Vo eden mig toj i rekol deka samo
taa mo`e da mu bide vistinska `ena. Otkako se dogovorile da napravat svadba, se baknale i sekoj vo svoite sonuva~ki misli se upatil vo
svojata odaja vo palatata.
Otkako Pantej, li~niot sovetnik na Ptolemej Trinaesetti slu{nal za svadbata, vedna{ po~nal da pravi plan za ubistvo na Julie. Toa go
slu{nal berberot na Julie i mu go prenel na svojot vladetel. Julie naredil da go fatat Pantej i da go ubijat poradi zavera protiv carot.
Naredbata vedna{ bila izvr{ena. Nedolgo potoa Arsinoja go napu{tila gradot i zaedno so vojskovoditelot Ahil sakala da mu se sprotivstavi na Julie.
Koga Ptolemej Trinaesetti razbral za ubistvoto na negoviot li~en sovetnik i za podgotovkata okolu svadbata, siot naluten izletal
od carskata palata, no vedna{ bil faten od vojskata na Julie. Do{lo
do nemiri i sudiri pome|u vojskata na Julie i misirskata vojska. Julie
moral da go pu{ti Ptolemej Trinaesetti, koj podocna bil najden mrtov
kaj pristani{teto.
68
Risto POPOVSKI
Toga{ za prvpat Kleopatra se po~uvstvuvala sigurna bidej}i nejziniot brat Ptolomej Trinaesetti i negoviot sovetnik bile mrtvi.
Julie i vetil deka toj li~no }e se zalaga za nejzinata bezbednost, a voedno i za nejziniot pomal brat Ptolemej ^etirinaesetti. Taa bila presre}na zatoa {to si obezbedila tolku silen branitel.
Vtoriot den od doa|aweto na Julie, Kleopatra izdala naredba deka
saka da se ven~a so nego. Kralskata ku}a trebalo da se podgotvi za svadbata so siot rasko{ {to mo`e da ja ponudi za da im podari sladok `ivot.
Edna nedela pred svadbata, vo kralskata soba kade trebalo da se
smestat mlado`encite, celiot pod bil poslan so papirusni lisja. Vakviot obi~aj kaj Makedoncite slu`el i imal cel da se za{titat mladite
od razni magiski dejstva i drugi opasnosti, no i po principot na homeopatskata magija, da im se obezbedi qubov, dolg `ivot, zdrav porod i
po~it vo krugot na semejstvoto. Ovoj obi~aj e povrzan so veruvaweto
vo magiskata mo} na ova rastenie, a vo pesnite {to se peele po ovoj
povod se istaknuvala brzata razdelba na devojkata so roditelite i rodniot dom. Nekolku dena pred svadbata so razni obi~ai se izveduvalo
seeweto na `itoto, pleteweto na mlado`enskata postela, pleteweto
na vencite za zetot i nevestata, zamesuvaweto na obredniot leb, koj se
mesel i vo domot na mom~eto i vo domot na nevestata, kiteweto na bajrakot, kiteweto na kartata za kanewe na svatovite i sli~no.
Za ovie obi~ai bilo zemano ma{ko dete so `ivi roditeli, so {to
se imalo za cel, vrz principot na imitativnata magija, mladata bra~na
dvojka da ima pove}e ma{ki deca ili barem prvoto da e takvo zatoa {to
toa bilo va`no za prodol`uvawe na semejnata loza. So mnogu vnimanie
bilo prosleduvano snabduvaweto na prehrambenite artikli za svadbata. Bile upotrebeni 30000 kilogrami leb, 3000 iljadi volovi na ra`en
ispe~eni, 10000 ovci i kozi, 20000 koko{ki, 300 kazani so grav 50000
litra vino 20000 litri rakija, salati, razni manxi, razni piti, razni
kola~i, razno ovo{je. Takva gozba dotoga{ svetot nemal videno. Muzikata svirela bez prekin, a oroto traelo kolku i svadbata - tri dena i
tri no}i. So mnogu vnimanie bilo prosleduvano preto~uvaweto na vinoto. Posebno zadovolstvo i prosledeno so mnogu golemi magiski dejstva, bilo obrednoto bri~ewe na Julie, zatoa {to se smetalo deka od toj
moment toj se otklonuva od roditelite i se priklonuva kon Kleopatra.
69
70
Risto POPOVSKI
Vo domot na nevestata svatovite gi pre~ekale rodninite pre~ekuva~i na Kleopatra koi gi pozdravile, im gi smestile kowite i se pogri`ile se da bide vo najdobar red. So posebno vnimanie bil pre~ekan
Julie kogo go pridru`uvale negovite pobratimi. Julie bil do~ekan od
{urata i bil daruvan so riza. Pritoa Julie mu dal jabolko so vtisnata
zlatna para, na koe {urata vtisnal u{te dve takvi zlatni pari i mu gi
vratil na Julie. Toj go ~uval ova jabolko do prvata ve~er pred da legnat
da spijat, a potoa go jadele zaedno so Kleopatra za sre}a i edinstvo.
Za vreme na svadbata Julie i Kleopatra se veselele so golem broj
prijateli i rodnini koi pristignale od dvete carstva, a voedno i celiot
narod imal udel vo proslavata na svadbata. Kleopatra proglasila tridnevno nerabotewe za da se slavi, pie i jade na smetka na Kralskata
ku}a. Za vreme na svadbata se pravele {egi, mladencite im baknuvale
race na pristignatite gosti {to sekojpat bilo pridru`uvano so pesni.
Po zaigruvaweto na sva}ata so {amijata vo rakata site se grabele da
zemat del od poga~ata. Osobeno mom~iwata i devojkite veruvale deka
ako kasnat od nea, po niv }e tr~aat momite kako {to tr~aat po sva}ata.
Sepak vo domot na Kleopatra se ~ustvuvala izvesna taga poradi
zaminuvaweto ne eden ~len od semejstvoto, a takvata atmosfera dostignala kulminacija koga Kleopatra ja izvele i ja ka~ile na kow. Kowot,
do pragot, go donelo edno ma{ko mom~e so `ivi roditeli, a na trgnuvawe svekorot preku nevestata prefrlal {e}er, suvo grozje i suvi smokvi,
za da bidat mladite blagi eden na drug i da se sakaat.
So mnogu obi~ai i magiski dejstva, pesni i ora bil prosleden ~inot na pristignuvaweto na Kleopatra vo domot na Julie. Kleopatra bila pre~ekuvana od svekrvata koja na glavata nosela sito so poga~a i stomna so vino vo desnata raka. Vo domot na Julie, Kleopatra ja udirale so
glavata vo oxak, za da se vrze za ogni{teto na ku}ata, za da bide dobra doma}inka, a potoa seela bra{no i zasukuvala {to isto taka imalo simboli~no zna~ewe. Vo ovaa prilika se izveduvale i mnogu drugi obi~ai, kako
{to se onie so vencite i guveeweto. Julie ja poprskal ustata na Kleopatra
so vino. Kleopatra vo skutot dr`ela ma{ko dete, a svekrvata ja zaranuvala Kleopatra so leb i {e}er {to prethodno gi zaxvakala i.t.n. Mnogu od
ovie obi~ai kaj Makedoncite simbolizirale magiska za{tita za Julie i
Kleopatra no i inicirale zdravje, plodnost i dolg `ivot.
71
72
Risto POPOVSKI
73
74
Risto POPOVSKI
75
Julie ja posetil i bibliotekata vo Aleksandrija. Gi videl papirusite vo koi bilo sobrano znaeweto na celiot poznat nau~en svet.
Kleopatra mu organizirala predavawa od site toga{ni nauki. Tamu im
se rodila ideja za sozdavawe na nov jazik za potrebite na novoto carstvo. Kleopatra i Julie im naredile na lingvistite vo Aleksandrija da
sozdadat nov jazik, koj bil nare~en latino, isto kako {to Aleksandar
go formiral jazikot koine za svoeto golemo carstvo. Voedno tie posetuvale pretstavi vo teatarot i konceti, na koi bilo svireno na poznatite makedonski instrumenti. Seto ova na Julie mu deluvalo kako son.
Kleopatra i Julie po~nale da planiraat gradbi za eden nov Rim, kade
trebalo da bide novata prestolnina i glaven grad na novata Makedonska
imperija. Aleksandrija bila inspirator za fantazijata na imperatorot. Kolku beden nasproti nea bil `ivotot vo Rim. U{te ne{to na Julie mu padnalo vo o~i. Dodeka vo negoviot roden grad senatot mo`el
odvaj da se odbrani od narodot, a carstvoto bilo zapletkano vo gra|anska vojna, ovde `iveele lu|e i vojski od razni zemji podeleni vo kvartali. Aleksandrija bila multikulturen lonec vo koj se topele narodite. Profitnata trgovija i mo`nosta za mnogu prednosti i privilegii
gi obedinuvale zadovolnite gra|ani na ovoj golem i bogat grad.
RA\AWETO NA CEZARION
Koga Julie go zavr{il patuvaweto niz Nil, tie se vratile vo
Aleksandrija. Za vreme na nivnata otsutnost niz imperijata (osobeno vo
Mala Azija) zavladeale nemiri poradi nivnoto ven~avawe. Julie dobil
voznemiruva~ki vesti {to go nateralo da se zafati so re{avawe na problemot na imperijata. Otkako gi sredil politi~kite pra{awa vo Misir i go osigural vladeeweto na Kleopatra, pominal na re{avawe na
drugite problemi. I bez lo{ite vesti od Mala Azija, toj naskoro planiral da go napu{ti Misir.
Julie voodu{even, vquben i poln so novi planovi, no i potkrepen
finansiski od Kleopatra za izgradba na novata palata vo Rim, ja pokanil da go poseti Rim. Kleopatra se soglasila i se dogovorila so Julie
da izgradat nova palata nalik na onie koi se nao|aat vo Aleksandrija
za da mo`at da `iveat vo rasko{ kako dotoga{, a voedno i da upravuvaat so celata imperija. Za vakviot dogovor Kleopatra na Julie mu gi
dala najdobrite graditeli i arhitekti, koi vo toa vreme se nao|ale vo
Aleksandrija. Taa
Cezarion sinot
toga{ bila vo devetna Kleopatra
tiot mesec na brei Julie Cezar
menost. Okolu 10 juni Julie ja napu{til Aleksandrija.
Podocna, na 23 juni,
se rodil negoviot
sin Cezarion. Ovoj
podatok ostanal zapi{an na eden stolb
vo Aleksandrija. Po
edna godina Julie
stignal vo Rim kade
bil pre~ekan kako
heroj.
77
Aleksandrija
78
Risto POPOVSKI
79
ma mera istaknati. Tamu kade {to obi~niot ~ovek ne mo`e da vidi ni{to, tuku gleda samo pustiwa, genijalecot zdogleduva izobilstvo.
Toa e kako list {to treperi pri najmal veter. Ve~na struja pominuvala niz celoto bitie na Kleopatra. Se bilo vo dvi`ewe vo nea, site
gledale kon nea, site ne{to o~ekuvale; taa planirala i pregovarala.
Promenlivata igra na nejzinite misli i ~uvstva mora da deluvala kako
magija. Golema privle~nost se nao|ala me|u nejzinata krotkost i neskrotlivost, kako i me|u nejziniot temparament i gracioznost. Vo nejzina blizina ~ovek ne mo`el da se dosaduva nitu za vreme na qubovta, nitu za vreme na rabotata. Ima `eni koi se sre}ni vo qubovta, no za vreme na no}ta gi gubat ambiciite. Drugi se smeli drugari na ma`ot, dodeka
stanuva zbor za dejnosta i dejstvuvaweto, no tie ne mo`at da se poka`at
na poleto na qubovta. Nekoi imaat ubavo telo, no ne i duh. Nekoi poseduvaat duh, no ne se tolku ubavi. Kleopatra obedinila vo sebe neiscrpno izobilstvo na razli~ni osobini. Taa bila prekrasna qubovnica,
carska `ena so ista mo} bez razlika dali svetelo sonceto ili zvezdite.
Julie mo`el da gi pu{ti svoite misli da talkaat kraj nejzinite bez da
se izmori.
Taa ne bila devojka, koja vo ma`ot gleda samo objekt na zadovlostvo na svoite qubovni `elbi. Dodu{a nejzinite neprijateli tvrdat za
nea deka vo sebe gi sobrala site slatki ne{ta od Makedonija i deka nitu edna naslada ne mo`ela da ja zadovoli. Vo nejziniot mozok se vkrstuvale najludi dosetki koi se odnesuvale na sekojdnevni {egi posveteni
na najserioznite misli za vladeewe so svetot. Ova me{awe na radosta
na momentot i zadr`uvaweto na golemite zada~i bila edna od nejzinite
osobni dostojni za voshit. Taa bila genie na detalite na raspolo`enieto, pa sepak vo dlabo~inata na svojata du{a nikoga{ ne gi zaboravila zna~ajnite celi koi zna~ele nejzin `ivot. Nejzinata glava vo koja
se menuvale razni dosetki i raspol`enija sekoga{ ostanala opsednata
od sonot za vladeewe vo koj granicite na dr`avata se menuvale, no vo
princip ostanale neograni~eni.
Vo nejzino vreme Kleopatra bila caricata na najgolemoto carstvo na zemjata Makedonija. Makedonskite granici se prostirale od Pela
do Aleksandrija, a u{te pogolemi mo`ele da bidat samo zaedno so Rim,
a ne protiv nego.
KLEOPATRA VO RIM
Kleopatra vo Rim `iveela vo zaedni{tvo so Julie Cezar. I tuka
va`i istoto {to go spomnavme i za Aleksandrija, a toa e deka celta na
ovaa sredba bilo nivnoto u{te pogolemo zbli`uvawe. Vo septemvri
46 god. pred Rista, po vra}aweto od Afrika, Julie gi proslavuval svoite golemi triumfi vo Rim. Na eden takov triumf vo Rim, Arsinoja,
sestrata na Kleopatra, koja bila zarobena vo edna vojna koja ja vodela
protiv Julie, okovana vo lanci i bosa bila vodena niz ulicite na Rim.
Istori~arite ne se sigurni dali Kleopatra bila svedok na vakviot
triumf na Julie i poni`uvawe na nejzinata sestra. Julie vaka postapil
so Arsinoja zatoa {to se pla{el deka ubivaweto na edna princeza mo`elo da predizvika nemiri i vostanija.
Vo me|uvreme site planovi okolu izgradbata na carskata palatata izgradena po nejzininite prekrasni planovi so golemite arhitekti od Aleksandrija, bile zavr{eni. Sega Julie trimfiral i ja pokanil
negovata carica da dojde i da vidi {to ima izgradeno vo Rim za nivno
zaedni~ko `iveewe so nivniot sin Cezarion. Makedonskata carica ne
do{la za da go razurne Rim, tuku naprotiv da go izgradi i za da napravi
red vo haosot vo koj se nao|al ovoj grad.
Koga Kleopatra pristignala pred portite na Rim vo pridru`ba na
svojot sin, bila ka~ena na ogromna kola, koja ja vle~ele nekolku stotici
slugi. Tamu bil postaven makedonskiot zlaten vladitelski prestol na
koj Kleopatra sedela, a kraj nea imalo u{te eden ist mal prestol od zlato
na koj sedel idniot car i naslednik na carstvoto Cezarion. Kleopatra
bila ukrasena so zlatni gerdani, obetki, carski prsten so dijamanti na
koj bil vtisnat lav. Nejzinata carska obleka bila izrabotena vo makedonski stil od ~ista svila vo razni ubavi boi, srede koi dominirala crvenata carska makedonska boja. Koga Kleopatra ja pominala vleznata trimfalna porta, Rimjanite se nao|ale na ulicite i likuvale za nivnata carica. Tie i priredile do~ek kako {to dolikuva na edna bo`ica.
Kleopatra ostanala da `ivee dve godini vo Rim, vo palatata, koja
Julie ja izgradil so parite {to samata mu gi dala. Od ovaa carska pala-
81
Kleopatra Sedma
Julie Cezar
82
Risto POPOVSKI
mozaici i ja vovela makedonskata kultura. Nad 1000 blagorodni i obrazovani aleksandrijci do{le vo Rim. Nivnoto znaewe gi zasililo interesite za obrazovanie na Rimjanite, kako i za kulturata i dobroto odnesuvawe. Se zgolemil interesot kon anti~kite tragedii i drug vid umetnost. Zna~i Kleopatra gi zapo~nala prvite kulturni nastani vo Rim, so
u~enite Makedonci, {to gi prifatil Julie - poznatiot Cezar.
Sinovite na senatorite dobile od Aleksandrija doma{ni u~iteli; koi gi u~ele so noviot imperijalen jazik latino, mladite potomci
na blagorodnicite patuvale za Pela ili za Aleksandrija i tamu studirale filozofija, lingvistika ili govorna ve{tina. Nekoi od niv izu~uvale medicina i stanuvale lekari, dodeka vo voenite akademii se
steknuvale so znaewa za vodewe voeni operacii. Toa bile idnite generali na imperijata. Mnogu Rimjani sakale da se odnesuvaat kako aleksandrijcite, tie ja zasakale aleksandriskata-makedonska kultura i
na~inot na `ivot tamu. Kleopatra sekoga{ koga mo`ela, nastapuvala
pred narodot so svojot sin Cezarion so cel da im stavi do znaewe deka taa
e nivna carica, a nejziniot sin e nivniot iden imperator. So ova kaj
Rimjanite predizvikala revolt. Tie ne mo`ele da se pomirat da imaat
delumen stranec kako naslednik na carstvoto. Kleopatra stanala trn
vo okoto na Rim. Julie se izjasnil deka toj saka da upravuva so carstvoto kako {to toa go pravel Aleksandar Makedonski. Kleopatra bila
negova carica, no taa dominirala nad Julie. Julie se pove}e po~nal da
ja gubi vlasta i kontrolata, pa Kleopatra sama odlu~uvala za site va`ni odluki. Julie samo go slu{al i go sproveduval seto ono {to go re{avala Kleopatra. Toa bilo provokacija, koja Rimjanite ne mo`ele dolgo
da ja trpat. Zatoa Kleopatra re{ila vedna{ na Julie da mu ja dodeli
carskata kruna i da go krunisa vo Rim za car.
84
Risto POPOVSKI
no mislam deka eden od niv e Kasij. Ne znam kolkumina se zad seto toa,
no znam deka takvo ne{to se {u{ka. Slu{nav povici koi vikaa Dolu
tiraninot Julie. Takvi ne{ta slu{nav.
Go pra{av Marko:
- Ka`i mi? Misli{ li ti, deka tie mo`at ne{to da storat?
- Pa {to mo`at? Ni{to! Samo mo`at da klevetat i da drdorat protiv Julie. Se razbira sekoj ima protivnici i neprijateli.
[to mo`at neprijatelite da napravat koga Julie }e se krunisa?
Ni{to ama ba{ ni{to.
Dojde denot na krunisuvaweto Julie, oble~en sve~eno kako site
dotoga{ makedonski carevi. Kleopatra }e ja izvadi makedonskata kruna
od ~isto zlato i }e mu ja dade na Marko Antonie koj }e mu ja stavi na
glavata. So toa Julie stana Cezar i }e se zacari so makedonskoto svetsko
carstvo. Tie zaedno }e sednat na dva zlatni prestola i }e se dr`at za raka, simboliziraj}i obedinetost na svetskoto makedonsko carstvo. Kleopatra celo vreme }e bide vesela i nasmeana, nejzinata `elba i zamisla
se ispolnuvaa. Taa deluva{e za celo vreme dodeka trae{e ceremonijata dominantno i se gleda{e oti taa nikoga{ ne ja izgubila mo}ta nad
Julie Cezar, toa }e bide su{tinska pri~ina za katastrofata na 15 mart
44 god. pred Rista: ubistvoto na Julie Cezar. Na toj den dojdoa Idite
po `ivotot na Cezar, spored Etrurskoto pretska`uvawe.
U{te rano utroto Julie Cezar stanal po nemirnite soni{ta za
da se upati od svojata vila kon senatot. Otkako se pojavile pratenicite
na senatorite, Julie Cezar zaedno so niv trgnal kon senatot, no patot
mu go popre~il Artemidos, negov star prijatel. Toj doznal za planovite
na atentatorite i gi zapi{al detaljite, no samo {to posakal da mu ka`e za atentatorite, Julie Cezar go povikale na priem vo senatot.
Koga vlegol vo senatot site senatori stanale od mestata na noze
za da mu dadat po~est na Julie Cezar.
Zagovornicite protiv Julie Cezar na vratata od senatot go imale
postaveno Trebonij, koj imal za zada~a da go zadr`i Marko Antonie da
ne vleze vedna{ vo senatot, zadr`uvaj}i go vo razgovor. Samo {to Julie
Cezar posakal da sedne na svoeto mesto, eden senator po ime Tulus Cimber istapil i pobaral milost za progonetiot brat. Julie Cezar go odbil
i posakal da sedne na zlatnata stolica. Vo toj moment Cimber nenadej-
85
no mu go trgnal purpurno crveniot mantil i mu go soblekol. Toa bilo dogovoren znak za zagovornicite za napad. Istovremeno Cimber izvikal:
Prijateli {to ~ekate?
^a{ka so svojot me~ mu go zadal prviot udar na Julie Cezar pogoduvaj}i go vo vratot. No povredata ne bila opasna. Julie Cezar se svrtel,
se fatil za svojot me~ i viknal: ^a{ka, predavniku, {to pravi{?.
No, toga{ bratot na ^a{ka go probodel so me~ot, a voedno i Kasij go probodel vo liceto.
Julie Cezar se branel kako lav, no sekoja krenata raka protiv nego go proboduvala i ja prolivala negovata krv. Decimus Brut mu go zabodel me~ot vo butot, Buculianus vo grbot, Marko Brut go probodel vo
gradite. Julie Cezar vo toj moment iznenaden izvikal Zar i ti, sine
Brute? Senatorite go izbodele Julie Cezar za da neJulie Cezar
ma samo eden edinstven ubiec na tiraninot - taka bilo
dogovoreno. Pogoden so mnogu ubodi Julie Cezar padnal
so ko{ulata povle~ena preku glavata. Taka ostanal da
le`i vo svojata krv na mermerniot pod kraj statuata na
Pompej. Iako padnat na podot, atentatorite kako izludeni i natamu go bodele so
svoite me~ovi, pa vo vakvata zaslepuva~ka omraza tie
i me|usebno se povredile.
Julie Cezar bil mrtov,
a Marko Brut izlegol pred
senatot za da ka`e ne{to, no
ve}e nemalo nikogo od senatorite, koi se razbegale.
Koga go videle toa, se razbegale i ubijcite. Nenadejniot
86
Risto POPOVSKI
87
88
Risto POPOVSKI
89
poradi toa {to najdolgata reka na svetot Nil so dol`ina od 6671 km.
(na koja izvorot se naogal vo centralna Afrika i se vleva vo Sredozemnoto More kaj Aleksandrija) sekoja godina koga doa|ale golemite do`dovi, se prelevala od svoeto korito i gi navodnuvala site poliwa. Toa
se slu~uvalo vo juli i traelo se do avgust i septemvri. Otkako vodata se
povlekuvala ostanuvala tiwata koja bila mnogu plodna, a vo noemvri
zemjata bila tolku tvrda {to mo`ela so ralo da se ora. Otkako taa
godina ne zavrnal do`d, Nil ne se prelil i ne go navodenil svojot breg
kade Misir~anite sadele p~enica i prehrambeni produkti, pa taka da
se slu~ila katastrofa. Voedno na ovie plodni padini pasel i dobitokot. Toj sega nemal {to da pase i masovno po~nal da izumira so {to
nastanal glad i katastrofa vo prenaseleniot grad Aleksandrija. Kleopatra trebala vo ovaa katastrofalna situacija da gi otvori i podeli
dr`avnite rezervi.
Poradi vakvata kriza selanite po~nale da gi navodnuvaat poliwata na stariot na~in so kofi so koi crpele voda od Nil. Kleopatra od
Makedonija donela specijalna crpka koja ja izmislil Arhimed, pa na
toj na~in uspeale nekako da ja namalat katastrofata koja gi sna{la.
Tie pravele kanali za navodnuvawe i ja podelile zemjata vo pomali parceli za da mo`at da ja obrabotuvaat. Okolu rekata Nil `iveel mnogu
narod vo pomali sela i gradovi. Tie glavno se zanimavale so zemjodelstvo, trgovija i izu~uvale razni zanaeti: grn~ari, pravele }eramidni
plo~ki, zlatari, ~evlari, se pletele korpi, se obrabotuvala tkaenina za
}ilimi i obleka i drugo. Od rudnicite se vadelo zlato i tirkiz.
Vo Aleksandrija vo po~etokot se pielo pivo, no so vremeto toa se
promenilo zatoa {to Ptolomejcite piele samo vino, pa taka vo Aleksandrija vinoto po~nalo sekojdnevno da se upotrebuva, isto kako i vo
Pela. Selanite po rekata Nil se dvi`ele so mali ~amci od papirus so
koi vr{ele trgovija. So golemite brodovi se vr{ela trgovijata so ostanatiot del na Afrika po Crvenoto More, kade bil otvoren nov trgovski centar {to go dobil imeto Berenika.
Kleopatra imala 35 godini i nejzinoto vlijanie od den na den se
pove}e rastelo. Vakvata situacija Oktavijan ne mo`el da ja podnese.
Za nego Misir bil primamliv plen. Sudirot me|u dvete carstva stanal
neizbe`en.
90
Risto POPOVSKI
91
92
Risto POPOVSKI
i pred svetili{teto na Belona simboli~no frlil edno kopje protiv neprijatelite. Vojnata ne bila protiv Antonie, tuku protiv Kleopatra.
Oktavijan bil mnogu religozen i
vo svetili{teto na Mars - bogot na vojnata, podnel dar.
Kleopatra Sedma e nasledni~ka na Tutankamon i Aleksandar. Se pojavuva so faraonski i makedonski carski obele`ja vo ukrasite, sonceto,
bistite, falangata...
94
veruvala, se informirala za
negovite ambicii, za negovoto znaewe i za negovite slabosti. Marko Antonie, koj odsekoga{ bil sklon kon istokot i makedonskiot na~in na
`ivot, potpadnal pod nejziniot {arm i po dve godini tie ja
podelile imperijata pome|u
sebe. Kleopatra go dobila istokot, a Oktavijan Avgust
(kako naslednik na Cezar,
Rimskoto carstvo) zapadniot
del na imperijata. Antonie ja
ispratil svojata `ena Oktavija, inaku sestra na Oktavijan, nazad vo Rim i vo 36 g. pred
Rista, se o`enil so makedonskata carica Kleopatra. Ovoj
gest zna~el i oficijalno priznavawe na Cezarion za legitimen sin na Julie Cezar i
naslednik na carstvoto. Bilo
proglaseno i deka testamentot so koj Oktavijan bil proglasen za naslednik, bil falsifikat. So ova Oktavijan bil
degradiran od Kleopatra i
Antonie pred celiot svet.
Zna~i vo Aleksandrija `iveel edinstveniot ~ovek, koj
imal pravo da se imenuva kako naslednik na Julie Cezar,
bidej}i Oktavijan bil samo
usvoen sin na Cezar, t.e. toj
Risto POPOVSKI
Marko Antonie
Kleopatra Sedma
95
96
Risto POPOVSKI
98
Risto POPOVSKI
99
101
102
Risto POPOVSKI
da pomine ako mo`e pobrgu oti mirisot mu go kine umot. Posle ubavata ve~era Kleopatra napi{ala pismo do noviot Cezar (Oktavijan) i go
ispratila svojot sluga da mu go odnese. Potoa ja otpu{tila seta nejzina posluga, gi ostavila samo nejzinite dve verni sluginki i ja zaklu~ila
vratata. Otkako Cezar go otvoril pismoto vo koe Kleopatra go molela
da ja pogrebe pokraj Antonie, Cezar sfatil {to }e se slu~i, prvo sakal
on li~no da otr~a i da ja spasi, no se odlu~il da isprati drugi za da
ispitaat {to se slu~ilo. Seto toa traelo kratko i Kleopatra ja na{le
kako le`i mrtva na eden zlaten krevet oble~ena so makedonskata nosija, celata so gerdani i zlatni nizi na zlatni pari, so pafti od zlato i zlatni obuvki. Nikoj ne znae to~no kako umrela. Na nejzinata raka mo`elo
samo da se vidat dve sitni dupki. Edni ka`uvaa deka se pretpostavuva
deka imala sokrieno zmija vo edna vazna pa so nea se ubila.
Kako i da e Kleopatra ~esto eksperementirala so otrovi i znaela
koj otrov e najefikasen zatoa {to nejziniot pradedo, bo`iot sin Aleksandar Makedonski e isto taka otruen, zatoa {to i taa bila bo`ja }erka
i ne mo`ela da umre so normalna smrt tuku so otrov. Zatoa i taa se re{ila da umre na istiot na~in, so otrov. Zmijata ne e pronajdena a edna
zmija ne mo`ela da gi ubie i nea i dvete nejzini sluginki. Mavzolejot
ne e pronajden do den denes i ne mo`e da se ka`e dali taa e pogrebana
spored makedonski obi~ai. Isto taka ne e pronajden i grobot na Aleksandar Makedonski. Tie si zaminale na neboto kaj nivniot tatko - Bogot na sonceto.
Igrata kone~no zavr{ila i sonot za sozdavawe na golemo Makedonsko-Aleksandrisko-Rimsko carstvo zavr{il.
Nejzinata smrt zna~ela kraj na 300 godini vladeewe na Ptolemejcite vo Misir. Poslednata makedonska carica bila mrtva. Aleksandrija ne stanal glaven grad na svetot.
Oktavijan sega bil vladetel na celata aleksandrisko-rimska imperija, no Makedoncite ne is~eznale od ovaa imperija. Makedoncite }e
vodat u{te mnogu vojni za prevlast me|u sebe zatoa {to nemalo drug so kogo da se borat i nivnata prestolnina }e ja premestuvaat na drugo novo
mesto, posle 300 godini, kako vo Kastantinopol so Kostantin ili Skopje kako glaven grad na Makedonskata imperija za vreme na Justinijan.
Podocna Vasil Vtori i Samoil, mnogumina od niv vladeele so ovaa dr-
103
`ava s do nejzinata propast, Koga Makedonskite Evropjani }e ja svedat samo na onie nekolku kvadratni kilometri koi {to denes ja pretstavuvaat Republika Makedonija.
So smrtta na Filip Vtori ne prodol`i elinizacijata tuku se
sozdade najmo}nata Makedonska imperija pod vodstvoto na Aleksandar
Makedonski. Toj e ~ovekot, Makedonecot, carot so najgolema svetska
slava. Makedonskoto carstvo i dr`ava so mnogu vojni i vostanija go prodol`uva svoeto postoewe do denes.
Po smrtta na Aleksandar, Makedonija so novite dinastii vladee{e
na tri kontinenti. Vo makedonskite prostori se formira{e Carstvo na
Ptolemeite, na Seleukidite, na Antiohite i drugi dinastii niz Makedonija {to gi sozdadoa Aleksandrovite generali, princovi i princezi od site porane{ni carski provincii. Interesot za Kleopatra ne e
samo za nea li~no kako za najslavna kralica na svetot. Preku nea se
povrzani site vladeteli vo dinasti~kite listi, pove}e od 300 godini na
makedonskoto vladeewe i vlijanie na makedonskata kultura po svetot
i vo idnite istoriski periodi pa se do denes.
Materijalnite dokazi, kako {to se gradbite na palati, teatri,
pati{ta, {koli, mozaici, svetili{ta... prisutni s nasekade i ni gi
poka`uvaat najstarite artefakti, pisma, pari... sozdadeni vo makedonski stil. Ne se toa samo arheolo{ki i muzejski eksponati. Sepak najva`no od s e organiziraweto na site dr`avni institucii, vodeweto na
bitkite i vladeeweto vo mir, vo obedinetiot svet kakov {to go sozdale
Makedoncite a koj slu`i kako primer i vo dene{niot sovremen svet.
Makedonskite tradicii pre`iveale nasekade, obi~aite, umetnosta, i site kuturni manifestacii gi zadr`ale makedonskite karateristiki. Toa najdobro se gleda vo Egipet, toga{en Misir, kako paralelno
Ptolemeite bile i carevi i faraoni. Kleopatra go nasledila Tutankamon vo site institucii i e prika`uvana so kobra na glavata po hramovite. Vo isto vreme taa e naslednik i olicetvorenie na Aleksandar
Makedonski so kogo se poistovetuva, ja bara i ja doka`uva sli~nosta.
Site nejzini statui se istovetni so carskite likovi na kipovite i parite, izraboteni se so isti stil sozdavan od makedonski umetnici po svetili{tata i gradovite.
104
Risto POPOVSKI
RECENZIJA
za knigata Kleopatra Sedma od Risto Popovski
Za Makedonija, za carskata makedonska dinastija, za Aleksandar
i Kleopatra, ne se dovolni ni filmovite, ni knigite, ni napisite, za
da se izcrpi taa tema, tolku zna~ajna vo svetskata istorija. Kolku pove}e ni se osporuva identitetot, tolku pove}e se aktuelizira problematikata vo fokusot na site nastani okolu toa dali bevme, dali sme i
dali }e bideme toa {to sme. S pove}e Makedonci nastapuvaat so vistinski argumenti i materijalni dokazi za osoznavawe i na samite
Makedonci, zabludeni od lagite {to vo svetot se vovedeni pred dva veka. Taa gre{ka so koja Makedonskata kultura se prika`uva kako Gr~ka
poleka se isprava. Elinizmot se zamenuva so Makedonizam. Gr~kata
kultura se tretira kako Anti~ka, za da se nare~e so vistinskoto ime
Drevno-Makedonska kultura. I samite Grci ve}e po muzeite artefaktite gi narekuvaat makedonski.
Risto Popovski e eden od tie Makedonci {to `ivotot go posveti
vo istra`uvawe na s {to e Makedonsko. Rabotej}i vo Germanija, sekojdnevno i bukvalno kopa po bibliotekite i kni`arnicite, s {to se
pi{uvalo za Makedonija, sobira vo edna golema arhiva i gi pottiknuva lu|eto da gradat ist stav kako nego. Knigi, CD-a, napisi kako pottik
za razrabotka na makedonskite temi stignuvaa do Sime Pandovski, Pandil Kosturski, Spase [uplinovski, Risto Ivanovski, Tihomir Stojanovski, Aleksandar Donski i mnogu drugi.
Prvata kniga ja izdade so Kosturski pod naslov Aleksandar Makedonski-Makedonecot, vtorata Filip-Makedonecot kako koavtor so
Angelina Markus i sega samostojno ja pe~ati svojata prva kniga za Kleopatra, a podgotvuva i cela serija drugi, so sodr`ina od bogatata makedonska istorija.
Vo novata kniga Risto Popovski vr{i povrzuvawe na najva`nite
nastani vo Makedonija i ja objasnuva vrskata so Egipet i Rim, za da ja
doka`e naslednosta na Makedonskata dinastija od Aleksandar do Kleopatra. Toa logi~no nadovrzuvawe na nastanite so koe {to se izdignu-
106
Risto POPOVSKI
107
Intuicijata na Kleopatra ja vodela kon obezbeduvawe na prestolot so ra|aweto na pette deca. Ne mo`eme so sigurnost da tvrdime, dali
taa e posledna makedonska carica. Opstanaa makedonskite obi~ai, jazik,
kultura i imeto Makedonija. Ostana toa {to na mnogu narodi im ostavivme vo nasledstvo, da ne slavat so pismo, so biblija, so Aleksandar i
Kleopatra do deneska, so mnogu silni li~nosti Makedonci {to bez prekin defiliraat niz istorijata, na{ata Makedonska i svetskata.
Ni ostanuva da gi ohrabruvame Makedoncite, da se borat za sopstvena afirmacija onaka kako {to toa go pravi Risto Popovski so razni
aktivnosti i so pi{uvawe knigi. Mnogu sre}a mu posakuvame vo realizacija na negovite idei za Makedonija kako Makedonec.
Angelina Markus.
BELE[KA ZA AVTOROT
Risto Popovski e roden vo selo
P'pli Lerinsko - Belomorska Makedonija
na 29.11.1947 godina. Sirak u{te od detstvoto, tatko mu Stojan gi ostavil koskite da mu se beleat do den denes na planinata Gramos kade {to se vodele najte{kite i najkrvavite borbi za osloboduvawe
na Makedonija. Vo ofanzivata koja ja vodel Gr~kiot okupator vo 1949 godina negovoto semejstvo bilo proterano od svoeto vekovno ogni{te zaedno so iljadnici
drugi Makedonci i prinudeno da bega prvo vo Albanija a podocna vo Polska kade
{to `iveel vo pove}e domovi za deca na proteranite Makedonci. Vo
1958 godina se vra}a vo Makedonija i `ivee vo Domot za deca na proteranite Makedonci 11. Oktomvri Skopje se do 1968 godina koga zaminuva vo Germanija kade {to i den denes tvori i pi{uva za negovata mila
tatkovina Makedonija i za makedonskata kauza.
Govori pove}e jazici, a onie {to go poznavaat go smetaat za afirmator, publicist, istori~ar, pisatel i borec za pravata na Makedoncite.
Materijalite za ovaa kniga se crpeni od 16 knigi za Kleopatra
od razli~ni pisateli. Isto taka koristeni se i materijali od golem
broj arhivi niz pogolemite gradovi na Evropa: Diseldorf, Berlin,
Minhen, Amsterdam, Brisel, Pariz, Rim, Kopenhagen, Stokholm i
London... kako i bezbrojni napisi vo spisanijata niz Evropa.
^itatelite {to sakaat da se uverat vo ona za {to toj pi{uva treba
ili da go pominat istiot pat na kopawe po arhivite i prou~uvawe na
iljadnici dokumenti za Makedonija i Kleopatra ili da ja pro~itaat
ovaa kniga. I vo dvata slu~ai }e se gordeat {to se Makedonci i }e po~nat da ja gledaat Makedonija na poinakov na~in i so poinakvi o~i.
KORISTENA LITERATURA
Ich, Kleopatra - Martha Rofheart
Von Alexander bis Kleopatra - Michael Grant
Kleopatra - Michael Grant
Kleopatra - Benoist -Meechin
Kleopatra - Oskar von Wertheimer
O Mann Kleopatra - Francoise Xenakis
Kleopatra - Manfred Clauss
Kleopatra - Herrscherin und Geliebte - Joachim Brombach
Kleopatra - Ein Lebensbild - Pat Southern
Kleopatra - Die genialste Frau der Weltgeschichte
Kleopatra - Lebensweg einer Knigin - Joel Schmidt
Kleopatra - Jack Lindsay
Der Traum der Kleopatra - Terenci Moix
Kleopatra - Geschichte einer Knigin - Emil Ludwig
Kleopatra - Carlo Maria Franzero
Kleopatra - Karen Essex
Testamentot na Aleksandar - Pandil Kosturski
Kleopatra Sedma - Sime Pandovski
Poemi za Kleopatra - Angelina Markus