Univerzitet Sv.

Kiril i Metodij Skopje Filolo{ki fakultet Bla`e Koneski Katedra za makedonska kni`evnost

Makedonskata juna~ka epika

Marko Krale centralniot epski lik vo makedonskata epika - Seminarska tema -

Mentor: Izrabotila: Prof. d-r Nina Anastasova-[kriwari} Spasovska

Kate

Skopje, dekemvri 2011

Sodr`ina

Sodr`ina ............................................................................................. ................ 1 Voved ................................................................................................. ................... 2 Op{to Nekolku Marko Marko Krale za mitovi Krale centralniot lik mitot za ja vo za Krale Krale gubi juna~kata Marko ................................................................... 3 Marko .................................................................. 4 silata ............................................................................ 6 epika ................................... 8 Zaklu~ok ............................................................................................ .................. 9 Literatura............................................................................................. ............ 10

Voved Krali Markovoto ime go ima vo mnogu toponimi: Markovo kale, Markovi kuli, Markov kamen, Markova stena, Markova pe{tera, Markov manastir. Toa e samo mal motiv da gi istra`uvame temite za na{ite mitski junaci. Da gi doznaeme kulturnite, literaturnite i istoriski bogatstva na na{ata Makedonija. Da ne ostane vo minatoto ona {to bilo, tuku toa da se prenesuva na generaciite i da ostane zapameteno. Postojano da se istra`uva i doznava novini za mitot i legendite, za na{ite predci. Interesno e da gi razgledame faktite za gubeweto na silata na Marko Krale, koj od Gospoda bil naka`an da ja izgubi svojata napre`na 3

sila za negovoto samofalstvo deka i so Gospoda mo`el da izleze na megdan i deka seta zemja mo`el so edna raka da ja prevrti. No, sepak Gospod odredil Marko i vo idnina da pobeduval, no so itrini i so izmamvawe. Glavnite protagonisti vo makedonskito juna~ki epos se Bolen Doj~in, Mom~ilo Vojvoda i sekako Marko Krale. Marko Krale e li so istoriski prototip, a ne samo poetska konstrukcija. Marko Krale e centralnata li~nost vo makedonskite juna~ki epski pesni i vo eposot na ju`noslovenskite narodi voop{to. Vo ovaa istra`uva~ka tema dobro }e se zapoznaeme so literaturata i sodr`inite koi zboruvaat za Marko Krale centralniot lik vo juna~kata epika.

Op{to za mitot za Krali Marko Vo makedonskata epika, centralen epski junak e Krali Marko, kako i vo epikata na drugite ju`noslovenski narodi. Za golemata popularnost na ovoj zaedni;ki mit, govori i toa {to se sre}ava i kaj Albancite, Grcite i Romancite, na eden po{irok balkanski prostor. Istoriski, kako postojbina vo ko koja najmnogu obitaval se ozna~uva Makedonija, so prestolnina vo Prilep. Me|utoa kade i koga prvobitno e sozdaden ciklusot na Krali Maro vo naukata ne e utvrdeno, za toa ima razli;ni pretpostavki kaj site istra`uva~i. 1 Vo naukata ima i mnogu razlini teorii i mislewa za genezata, prirodata i popularnosta na likot na Krali Marko. Vo tie slo`eni pra{awa,
1

Nanevski, Du{ko; Ra|aweto na metaforata, str. 73

ni do den denes ne e re{ena edna kontradikcija: kako Krale Marko, koj ne izlegol na megdan so Turcite, koj im stanal vazal, izrasnal vo jugoslovenski, zaedni~ki junak nad junacite? Site dosega{ni istra`uvawa i tolkuvawa na likot na Krali Marko vo naukata, vo vremenski raspon od eden vek, mo`at da se svedat ne nekolku osnovni teorii. Za nas osobeno e zna~ajno {to i mitologot ^ajkanovi} pokraj drugite go spomenuva Krali Marko kako poznata mitska li~nost, sekako sozdadena so transformacija na nekoe staro bo`estvo, po toa [to nalikuva na slovenskiot Svetovid. Za Krale Marko se napraveni golem broj na istra`uvawa, se postaveni i golem broj na teorii i postojano so doznavaat novi raboti, no nikako da se stigne do edna jasna vistina i edna kone~na teorija. Duri i sovremenata folkloristika glavno e orientirana kon istoriskata podloga i bara vo ciklusot za Krali Marko istoriski sloevi, nastani i podatoci. Apostojano doa|a do novi i novi soznanija. Prvite ukazanija deka za Krale Marko po~nal da se sozdava mit gi imame vo narodnata legenda po koja Krali Marko ja presekol klisurata Demir Kapija niz koja poteklo Maloto More i taka se sozdalo pole, za tamu da `ivee narodot. Nekolku mitovi za Marko Krale Marko i nare~nicite Za genezata na mitot okolu Marko govori u{te vo negovoto ra| awe niz mitski epizodi. Toa go ka`uva makedonskata pesna za trite nare~nici {to mu ja odredile sudbinata. Na tretata ve~er, enda od nare~nicite narekla: Marko da e junak! Tatko mu Volka[in koga go slu{nal toa gi stavil vo ko{nica nama~kana so smola i go frlil vo rekata. Marko bil spasen od nekoj ov~ar i go odgledal kaj sebe, no 5

poradi nevidenata sila go izbrkal od doma. Marko vedna{ si napravil svoja ku}a pokraj rekata i tamu `iveel. Po nekoe vreme toj povtorno po~nuva da gi poka`uva svoite nadprirodni sili, na svadbata na koja bil dever ubil golema yverka i ja spasil nevestata. So toa Marko dobila oreol za junak so mitska sila. Na taa svadba Marko go povreduva duri i sopstveniot tatko, a potoa doznava deka mu e tatko i si prostuvaat eden na drug. Marko izbira kow i oru`je Mitskata sila na Marko skoro sekade se sporeduva so silata na Herakle. Taa e vo nego u{te od peleni. Od mal Marko go bara od majka si tatkovoto oru`je, iako taa odbivala da mu go ka`e. Marko so svojata sila i upornost dobiva odgovor od majka si i odi da ja bara kobilata na svojot tatko, no ja nao|a i stanuva junak so kow. Ovie momenti na nao| awe na kowot i na oru`jeto se dosta opeani vo pesnite i ostaveni kako mitsko i epsko bogatstvo. Vo edna od pesnite se opejuva kako Marko Krale od Stambola so pomo{ na \ur|a samovila kupil ostra sabja. a te`ok 66 oki, a sekoga{ uboit. So sabjata, bozdoganot i kowot, koi se izrazit simbol na ma[kiot princip, Marko se slavi kako junak nad junacite vo pesnite. Vo ovoj juna~ki ocrt na Marko sekako u~estvuval narodnito epos. Dlabokata ideja na ova mitska prikazna e vo slednoto, so porodot da se odr`i narodot, vo vreme na ropstvoto. Marko ubiva lamja
2 2

Pokraj sabjata, Marko Krale imal i `olt bozdogan, nasleden od tatka si,

Nanevski, Du{ko; Ra|aweto na metaforata, str. 78

Me|u mitskite podvizi na Marko, edna drevna pesna govori deka toj ubil i lamja. Nie ve}e znaeme deka vo makedonskite pesni, za razlika od zmejot, koj e ~ovekolik duh na plodnosta, lamjata e mnoguglavo ~udovi{te, koe go obira plodorodieto. Za razgrani~uvaweto na zmejot od lamjata govori i pesnata vo koja Marko ja ubiva morskata lamja. , . , . Marko i rekol na Markoica: Iskapi mi ma{ko dete, povi go vo svileni peleni, vo srebreni lulki, so zlaten povoj, }e go vodam na {etawe. Taa go spremila deteto, stegnala na kowot devet poprazi, mu stavila ostra sabja i `olta bozdogana. I oti{ol Marko vo gora zelena, si otvoril bela ~adora, si ostavil ma{ko dete, si povel sokoli, zagari, lova da si lovi. Lovel, lovel i zaboravil si dete, si izlegla veternata lamja i mu goltnala dete od ~adora. Togaj Marko za dete se setil, gleda nazad prazna lulka, deteto nigde go nema. Ta se razlutil Marko i ubil veterna lamja i si go spasil svoeto ma{ko dete. 3 Vo ovaa pesna jasno se gleda borbata na Marko so lamjata za da go spasi svojot sin, no i da ja spasi plodorodnosta. Marko ubiva Crna Arapina Mo`ebi zatoa {to pri naezdata na turskata vojska vo nea imalo i stra{ni Arapini, ili zatoa {to vo ropstvoto sobirale danok, vr[ele nasilstva, pusto{ele zemja, narodot ozdal grozen lik na Crna Arapina {to simbolizira krven vrag. Nalik e na ~udovi{te, golem nasilnik i qubovnik, strav i trepet za devojkite. Od tuka i bitkata so Crna Arapina dobiva razmeri na odbrana na rodot. Za ovaa borba na Marko Krale so
3

Nanevski, Du{ko; Ra|aweto na metaforata, str. 84

Crna Arapina se pi[uva mnogu vo literaturata, no e i opeana vo mnogu epski pesni, ne samo vo makedonskata kni`evnost tuku i vo srpskata i vo ju`noslovenskata voop{to. Marko Krale ja gubi silata Marko Krale od edna strana doblesen junak i dobro~initel, a od druga strana krajno nemilosrden i nemoralen junak, ponekoga{ komi~no stiliziran so crti na mitski izmamnik. Genezata na motivot za gubeweto na ~udesnata sila na junakot, nesomneno pretstavuva internacionalen si`et. Na na{eto podra~je postojat nekolku zapisi za spomenatiov si`et. Za najpotpolna se smeta pesnata Krali Marko ja gubi silata ili Marko Krale ja gubi pre`nata sila, koja za prv pat e objavena pod naslov Kraq Marko, Narodna pesna od resensko. Vo prviot del od pesnata se razotkriva likot na Marko Krale, razven~an od mitskata slava i ograni~en vo svoite mo`nosti. Najvpe~atliviot portret na junakot go imame vo negovata prekumerna sila. So {to se dobiva pretstava ne samo za negovito grandiozen i markanten nadvore{en, fizi~ki izgled, tuku se tematiziraat i negovite juna~ki atributi. Marko Krale, junakot so neizmerna sila, koj gi pobedil site protivnici i ve}e nemal so kogo da podeli megdan, se obrnuva i kon yvezdata Ve~ernica, da mu odgovori na negovto pra{awe: Dali na zemjata postoi junak dostoen na negovata sila. Vo migot koga prekumernata sila na junakot ve}e ne mo`e da najde povolen izraz na dejstvuvawe, Marko Krale }e izre~e duma nerazumna, i }e go predizvika Gospod na megdan. Po ovie drski, bezumni, bogohulni zborovi, zapo~nuva dramata na junakot, drskiot predizvikuva~ na Gospoda, koj e uveren deka i zemjata mo`e da ja pokrene so edna 8

raka. Vo ovie stihovi se otkriva gigantskata sila na junakot, koj nalikuva na titan ili bog od anti~kata mitologija. Sleduva bo`jata intervencija: Gospod se vme{uva za da ja sankcionira i ograni~i prekumernata sila na junakot, na toj na~in {to go isku{uva prestoren vo nemo}en starec. Sednuva na krstopat i go moli junakot da mu ja potkrene torbata male~ka (koja so bo`ji blagoslov ja dobiva seta sila na zemjata). Kako razvrska na slo`enoto epsko dejstvo, junakot se pokajuva i sfa}a deka napravil nerazumno delo, a Gospod go blagoslovuva so blagoslov, koj{to ja odreduva negovata natamo{na sudbina: pak da bide junak nad junacite, no da pobeduva ne samo so juna{tina, tuku i so itrina. Pesnata Marko Krale ja gubi silata najuspe{no go predava ovoj motiv na gubeweto na silata. So svoite prekrasni opisi na negovata sila, falbata pred yvezdata Ve~ernica, sredbata so gospoda, nivnite dijalozi, i samiot ~in na gubeweto na silata. Nevidenata, mitska sila na Marko, {to narodot ja razvil do herkulski razmeri, vo eden mig na povisoko soznanie, ja odmeruva od gledi{ten a svoeto svrhiskustvo, vo stroga funkcija na `ivotot. Toa se otkriva vo mudrata pesna za odzemaweto na Markovata sila. Vo ovaa pesna, prvo sre}avame ~udesna slika za silata na Marko: ^udo gleda yvezda Ve~ernica/ kaj mi {etat Kralevi}e Marko/ duri mi spotnal od velika sila/ a ne znaet s nea {to da storit/ za{to nemat junak sproti sebe/ niti lamja, niti a`der luti/ niti vila, niti samovila!, a yvezda mu odgovara: Kako tebe ja junak ne vidov! Togaj se ispu{til Marko Prilep~anec, i si rekol duma nerazumna: Da mi slezit Gospod od nebesi/ i so nego na megdan izlegvam/ kraj da imat majka crna zemja/ s edna raka }e potkrenam!. I razigral kowa pelivana, se zatresla kutra crna zemja/ zavejale silni vetrove/ probu~ile reki i ezera/ zaigralo ona Crno More/, Sino More bu~it i kloko~it ... . Od ovaa slika 9

na odvrzana sila, nepoznata stihija, ramna na lo{ duh, na gospoda mu do`alilo oti videl zemja ne }e mo`e, taka grda sila na podnese. Tuka se vme{uva Gospod. Vo ovoj dvoboj so Boga ja ima humanata ideja deka, onoj {to saka da ja drma seta zemja, ja gubi silata. Marko Krale centralniot lik vo juna~kata epika Krali Markoviskiot ciklus nema da gi tretirame niz prizmata na paradigmata koja upatuva na kli{irana fraza otporot protiv tiranijata, tuku }e se obideme temite da gi podredime poinaku niz prizmata na mitskata biografija na herojot. Generalno zemeno, vo ju`noslovenskiot ep mo`at da se

razgrani~at tri si`etni jadra, koi gi otslikuvaat centralnite epski temi vo juna~kata epika: 1. si`etot za borbata na junakot so razni nadprirodni su{testva, 2.borbata na herojot so realni, istoriski neprijateli, 3.si`etot juna~ko svatovstvo ili juna~ki svadbi. Site tri si`etni tipa se prisutni i vo Krali Markoviot ciklus i dokolku pravilno se podredat klu~nite epizodi od mitskata-epskata biografija na herojot, nivnite konturi sami po sebe }e ja iscrtaat i si`etnata linija na epot za Marko Krale. Isklu~itelnata sila na junakot naj~esto se objasnuva so negovoto nesekojdnevno ra|awe. Samoto toa isklu~itelna sila na deteto ne soodvetstvuva na negovata vozrast, go pravi prokolnatao i toa biduva izop{teno od kolektivot. Si`etnata linija na pesnata e prili~no razviena pa najpregledno e vo nea da se oddale~at nekoi mitolo{ki epizodi, kako {to se: proro{tvoto na nare~nicite, Volka{in go frla Marko vo vodata, Marko e proteran i od noviot dom, Marko e pokanet na juna~ka svadba- vo uloga na dever, Marko deli megdan so ~udovi{te i 10

pobeduva, ispolnuvawe na proro{tvoto. Razgleduvaj}i gi motivite vo ovaa pesna prepoznavame elementi od mitot za Edip. ^udnata sila na junakot se dol`i i na negovoto ~udno poteklo. Naj~esto se raboti za netprirodno i polubo`no poteklo, kako {to imaat i mitskite heroi na starogr~kata mitologija. Vo samata narodna tradicija Marko Krale e pretstaven kako sin na zmej, a negovata majka kako samovila, toa ni poka`uva dopolnitelni elementi za natprirodnoto vo Krale Marko.

Zaklu~ok

Vo naukata se izneseni pove}e pretpostavki za toa kako do{lo do transformacija na eden gore-dolu prose~en istoriski lik vo mitski dimenzioniranata poetska biografija. Poetskata biografija na Marko Krale varira pove}e internacionalni motivi: motiv za ~udesnoto ra|awe na mitskoto dete, motiv za steknuvawe na ~udesnata sila na junakot, na~inot na koj junakot go izbira svojot kow, motive za negovite juna~ki borbi i podvizi. Marko Krale od edna strana doblesen junak i dobro~initel, a od druga strana krajno nemilosrden i nemoralen junak, ponekoga{ komi~no stiliziran so crti na mitski izmamnik. 11

Narodniot tvorec na Marko Krale mu podaruva dolg `ivot i go napravil sovremenik na mnogu istaknati junaci. Spored narodnite veruvawa i predavawa se veruva deka Marko Krale ne e mrtov, tuku e `iv i go ~eka povtornoto vra}awe na zemjata.

Literatura
Anastasova-[kriwari}, Nina: Kralimarkovskiot ciklus - na ~ekor od epopeja, Skopje, Tabernakul, 2007 Nanevski, Du{ko: Ra|awe na metaforata, Skopje, Misla, 1982 Panu{liski Kiril: Marko Krale - legenda i stvarnost, Odbrani folkloristi~ki trudovi (kn.3), Skopje, Makedonska kniga, 1988 Penu{liski Kiril: Bolen Doj~in, Skopje, Makedonska kniga, 1986

12

13