ANTON AŠKERC – NAJLEPŠI DAN

1. Življenjepis avtorja
Anton Aškerc se je rodil leta 1856 v Globokem pri Rimskih Toplicah.
Osnovno šolo je obiskoval v Šmarjeti pri rimskih toplicah osem let
gimnazije pa v Celju. Študiral je teologijo v Mariboru. Po poklicu je bil
prevajalec urednik in duhovnik. Delal je v župnijah na Štajerskem, nato je
postal mestni arhivar na Magistratu v Ljubljani. Rad je potoval, zato je v
svojih delih pogosto uporabljal osebe in motive iz tujih kultur. Umrl je
leta 1912 in je pokopan v Ljubljani (Navje). Uporabljal je tudi veliko
umetniških imen oz. psevdonimov, na primer: Gorazd, Nenad, duhovnik…

2. Uvrstitev v literarno obdobje in značilnosti obdobja

Živel in pisal je v obdobju med romantiko in realizmom. Slovenski

realizem vključno z obdobjem “med romantiko in realizmom” je trajal od
leta 1849 do leta 1899. Realistični pisatelji so pisali zelo stvarno, resnično
in naravno življenje. Zavračali so nenavadne snovi in nasprotovali
romantiki. Zgradba del je bila preprosta, jezik pa pogosto vzet iz
vsakdanjega govora in iz narečij. V obdobju slovenskega realizma se je na
slovenskem bolje razvila epika, ter novi zvrsti: roman in novela.
Predstavniki slovenskega realizma so: Fran Levstik, Simon Jenko, Josip
Jurčic, Janko Kersnik,...
Za prvi del tega obdobja na slovenskem je še značilno, da se kažejo tudi
elementi romantike in predromantike, zato lahko v delih Antona Aškerca
najdemo tudi nekaj romantičnih lastnosti.

3. Pregled avtorjevih del

Anton Aškerc je prav tako pisal večinoma epske pesmi, ki so značilne za
realizem: balade in romance, na primer: Najlepši dan, Čaša nesmrtnosti,
Mejnik in Zimska romanca.

4. Besedilo in analiza:
 Na postelji smrtni kralj stari leži, ko z lovorjem venčan si prišel
pri postelji hči mu edina kleči, domov,
Sosedi so snubit jo prišli trijé pozdravljen od zvestih očine
vsem trem je kraljična vžgala srce. sinóv.-"

Pokliče snubače kralj k sebi vse tri,
poslavlja od njih se tako govori:
"Ko v sanjah življenje jaz gledam sedaj,
življenje minulo, viharno nekdaj ...
Kateri pove mi najlepši moj dan
- dni?"
ta danes moj srečni naj zet bo
izbran!"
In reče mu prvi: "To dan je bil
zlat,
ko kronan s kraljico si vračal se
v grad!-
In reče mu drugi: "Oh, to je bil
dan,
ko boj je na meji bil ljuti končan,
In tretji: "V tlačanstvu tvoj ječal
je rod;
usmilil si ljudstva se, sužni sirot,
svobodo si zlato mu vrnil,
gospod.
Zato domovina te tvoja časti -
ni dan li najlepši iz tvojih to
In starcu skali, porosi se oko,
snubaču on tretjemu stisne
rokó;
kraljičino lepo za ženo mu dá -
najlepši je dan mu pogodil pač
ta.

Kralj je umiral in iskal snubca za svojo hči. K njemu so prišli trije sosedi in vsi so
se zaljubili v kraljično. Kralj jim je rekel: kdor opiše moj najlepši dan bo moj zet.
Prvi snubec mu reče, da je njegov najlepši dan bil, ko je postal kralj in se poročil.
Drugi snubec mu reče, da je njegov najlepši dan bil, ko je zmagal v boju na meji
in vsi so mu čestitali. Tretji snubec mu reče, da je njegov najlepši dan bil, ko se
je usmilil nad svojim ljudstvom ter rešil sirote in sužnje. Kralju so se porosile oči.
Stisnil je roko tretjemu snubcu in mu rekel, da je kraljična njegova žena.

ANALIZA:
 snov: sredji vek, zgodovina, prestolonaslednik
 motiv: smrt, snubljenje, kralj, snubači, kraljična..
 tema: zgodovinska, ljubezenska, smrt, iskanje
 ideja: največji iz podvigov je usmiljenje in dobrota, človek umira, ampak njegova
dobra dela ostanejo v spominu.
 simboli: usmiljenje, zmaga, kronanje
 ZUNANJA ZGRADBA (oblika): To je epska lirika, ima osem kitic, ki imajo od 5 do 2
verza, stopica je amfibrah, na koncu je nepopoln. Rima je zaporedna, ženska
(dvozložna).
 JEZIKOVNI SLOG:
1. stilizacija (arhaizacija): snubači, minulo, ljuti, sužni, roko…
 BESEDNI SLOG:
1. metafora: lovorjev venec, zlati dan, vžgati srce, rosa v očesu (solze)
2. Okrasni pridevek: stari (kralj), edina(hči), zlati (dan), ljuti (boj), zvesti
(sinovi),
zlata (svoboda), (starec) skala, lepa (kraljična)
 STAVČNI SLOG:
ponavljanje ali iteracija: anafora (in reče mu) (na postelji, pri postelji).ž
Vprašanja:
 Kako bi izrazil idejo pesmi?
 Ali ste v pesmi zaznali stopnjevanje? Na kakšen način se kaže?
 Kako je zgrajena pesem (kitice, verzi). Najdite čim več rim.
 Kaj mislite, zakaj pesnik uporablja inverzijo oz. spremenjeni besedni red?
 Katere stalne okrasne pridevke uporablja pesnik, zakaj?
 Napiši kratke oznake za tri snubce.

5. Mnenje:
Všeč mi je bila zgodba pesmi, to da je kralj preveril snubače svoje hčere.
In je izbral najbolj zvestega in bistrega. Kralj je izbiral takega moža, ki ima
podobne poglede na svet, kot on sam. Menim, da bi kralj moral vprašati
za mnenje tudi svojo hčer, saj bo to njen mož. Všeč mi je , da je v
besedilu uporabljeno veliko stilnih sredstev npr. okrasnih pridevkov, ki v
bralcu vzbujajo več čustev in ga povlečejo v zgodbo. Pomembno se mi
zdi, da je pesnik, kot največji podvig kralja predstavil njegovo dobroto in
usmiljenje.