1.listek ANTIKA (1000 pr.n.št - 5.st.n.št): 1. STAROGRŠKA: 1.

obdobje: ARHAIČNO/PREDKLASIČNO (8. - 6. st. pr. n. št.) - razvije se:

epika - Homer, lirika - Sapfo, Anakreon. 2. obdobje: ATIŠKO-
/KLASIČNO (5. - 4. st.pr.n.št.) - razvije se: tragedija, komedija, proza
(najpomembnejši pisci tragedij: Ajshil, Evripid, Sofokles) 3. obdobje:
HELENISTIČNO (4.st.pr.n.št.-5.st.n.št) - razvije se: komedija, lirika,
pripovedništvo - roman 2. STARORIMSKA: ( 240 pr.n.št. - 5.st.n.št)
1.obdobje: ARHAIČNO komedija - Plavt, Terenc, v manjši meri
tragedija, satira, začetek epike in proze . 2.obdobje: KLASIČNO
delimo: zlati, srebrni vek. Epika, roman, lirika.
3.obdobje: POZNEGA CESARSTVA: upad književnosti ANTIČNI EP
EP: najobsežnejše pripovedno delo v verzih. Osrednja knj.vrsta v
antiki. TEMA: mitološki, junaški. (epska širina - zelo obširno napisan,
okrasni pridevki, homerska primera - slikovita in obširna primerjava
dogodka z drugimi > značilnosti homerskega sloga) HOMERSKO
VPRAŠANJE: “Ali je Homer sploh zares živel oziroma ali je avtor dveh
največjih epov antične Grčije - Iliade in Odiseje?” in “Ali je oba epa
napisal en avtor sam?” Homer: Iliada - Predzgodba (to je mit o
trojanski vojni): Poroka tesalskega kralja Peleja in morske nimfe
Tetide - povabljeni vsi bogovi razen boginje Eride. Zaradi užaljenosti
med svate vrže zlato jabolko z napisom “Najlepši” za katerega se
zagrebejo tri boginje: Hera, Atena in Afrodita. Te se k sodbi obrnejo
trojanskemu kraljeviču Parisu, ki se odloči za Afrodito (ta mu obljubi
najlepšo žensko in srečo v ljubezni) kar užali ostale boginje - privede
do sovraštva med boginjami in Trojanci. Paris špartanskemu kralju
Menelaju ugrabi prelepo ženo Heleno. Menelaj zaradi tega skupaj z
bratom Agamemnonom zbere mogočno grško vojsko in se odpravi
proti Troji. Med odpravo se vojska ustavi na pristanišču v Aulidi, kjer
srečajo jasnovidca Khalasa, ki napove, da bo vojna med Ahajci in
Trojanci trajala 10 let. - Povzetek: 10. leto vojne: Agamemnom
Ahilu odvzame lepo služkinjo Brizdeldo, kar silno razjezi Ahila, ki
zagrozi grkom, da jih ne bo več branil. Grki prosijo Ahila, da jih brani
pred Hektorjevo vojsko vendar jih Ahil ne usliši. Ahilov najboljši
prijatelj Partokles se obleče v Ahilova oblačila in obrani Grke pred
Trojanci, vendar ga med tem ubije Hektor. Ahila to prizadene tako, da
se pobota z Agamemnom in ubije Hektorja. Hektorjev oče Priam pride
v Ahilov šotor in ga prosi, da mu vrne mrtvega sina - Ahil mu truplo
izroči - iz krutega maščevalca postane plemeniti zmagovalec. -
Zgradba: 24 spevov - Heksameter: verz s 6 stopicami: 5 daktil +
zadnji trohej. - Mit o trojanski vojni: podlaga za nastanek epa: delno
opisan v predzgodbi (Paris, - Helena, Ahil in njegova tetiva, itd.,
magar si poglejte na netu mal o tem) NEBESEDNO
SPORAZUMEVANJE P.M. Besedni jezik - temeljno sredstvo
sporazumevanja, ki ga dopolnjujemo z nebesednim jezikom: -
Dogovorjen (formaliziran): natančno določen in splošno
prepoznan (prometni znaki, luči na semaforju, itd.) - Nedogovorjen:
Z njim se razodevamo (geste in mimika - telesna govorica)
Sporazumevamo se predvsem z besedami, zato pravimo, da je
temeljno sredstvo sporazumevanja besedni jezik. Marsikdaj
sporočamo tudi z nebesednim jezikom. Prvine nebesednega jezika pri
govorjenju so npr. glasnost, hitrost, melodija govora, mimika, kretnje,
drža telesa; pri pisanju pa npr. fotografije, grafi, preglednice, slike,
vrsta tiska, velikost črk. Včasih se sporazumevamo samo z
nebesednim jezikom, tj. z dogovorjenimi znamenji, ki vsem
uporabnikom pomenijo isto. Takšna znamenja so npr. prometni znaki,
piktogrami, zastava na pol droga, policistovo gibanje in kretnje v
križišču, znakovni jezik… 1b SOFOKLEJ je najznamenitejši grški
traged. Njegove tragedije se še da živel je v Periklejevines uprizarja na
odrih. Nastopal je kot igralec, uveljavil se je kot dramatik, dobi, v
času razcveta Aten. Poleg Antigone je napisal tudi Kralja Ojdipa. Zvrst
Antigone: dramatika, tragedija. Klasična oblika: dramski trikotnik,
tragikomični junak je Antigona, ker umre v prizadevanju izpolnitve
višjih ciljev (zoperstavi se oblasti, ker stori kar je prav: pokoplje truplo
Polinejka), dialogi, polilogi, prisotnost zbora, zgodba z začetkom in
koncem. Konča se s katarzo (očiščenje nabreklih čustev, ki jih
gledalci občutijo zaradi usode junaka). Enotnost kraja (vse na istem
mestu), časa (24h), dejanja (dramski trikotnik je zacementiran). Lirika
v moderni: (moderna se začne 1899 z izidom pesniške zbirke Erotika
in Čaša opojnosti) -Kette: Na trgu/ Na molu San Carlo – ljubezenske,
razpoloženjske, izpovedne, miselne pesmi. Slog je impresionizem-
vidne, slušne impresije (lunina mesečina) -Murn: Pesem o ajdi-
kmečki motivi, bivanjska problematika, simbolika letnih časov, vtisi iz
narave -Župančič; Duma-domovinska pesem (refera na problem
izseljevanja in na socialne zagate), čustveno izpovedovanje, vzkliki,
zvočno slikanje, refleksija, prosti, svobodni verzi Te trije avtorji
skupaj s Cankarjem so bili člani Zadruge. Pisali so v slogu nove
romantike (enako kot romantika, vendar z dodano čutnostjo) z
elementi dekadence in simbolizma. Pojavijo se svobodni verz in
svobodnejši soneti, pesmi so razpoloženjske, osebno izpovedne,
ljubezenske in miselne.
________________________________________ 2. listek ( spada pod
antiko, glej prvi listek) STARORIMSKA: ( 240 pr.n.št. - 5.st.n.št)
1.obdobje: ARHAIČNO komedija
2.obdobje: KLASIČNO delimo: zlati, srebrni vek. Epika, roman, lirika.
3.obdobje: POZNEGA CESARSTVA: upad književnosti Katul:
Blagoslov ljubezni: ljubezenska pesem, nima rime, nagovor. Lirski
subjekt je pesnik sam, poziva k uživanju v ljubezni. Katulu ljubezen
pomeni vse in vsebina pesmi odgovarja naslovu. Duhovno in telesno
ljubezen postavi na isto stran. Pesem je monolitna z neurejeno rimo.
Nova vrednota: prej dolžnost do države -> zdaj hedonizem - uživati
življenje, uživanje ljubezni. PRIMERJAVA ROMANOV:
TRADICIONALNI ROMAN MODERNI ROMAN Začetek v 13. stoletju
Vrh doseže v realizmu, prvi so viteški Začetek v 20. stoletju Vrh
med 1. sv. Sklenjena podoba sveta Ne sklenjena podoba sveta
Natančna zgradba, zgodba, ideja, jezik Nelogično urejena
Fragmentarnost mimetičnost nemimetičnost Vsevedni
pripovedovalec Resničnost izražena skozi junakovo zavest (misli,
predstave) - personalni pripovedovalec Kompozicija je zgodba
(fabula) Kompozicijo narekujejo asociacije, spomini, podzavest.
Nehotni spomin Tok zavesti z notranjim monologom, polpremim
govorom, refleksija, opisovanje Razumljivo, obsežen, povezan v
celoto. Težko- ali nerazumljiv, notranji monolog. Dogodki povezani
v celoto Zgodba je skrčena na minimum (deepizacija - zgodbe
skoraj ni) Npr. Stendhal: Rde če in črno, Tolstoj: Vojna Npr.
Marcel Proust: Combray, Virginia Woolf: Gospa Dalloway In mir,
Cervantes: Don Kihot , Gustave Flaubert: Gospa Bovary, Dostojevski:
Zločin in kazen Kafka: Preobrazba (to je bolj moderna novel
v Joyce: Ulikses Tu še dodajte js
nevem kaj naj 2b Psalm 130- prošnja iz globočine -Psalmi so nastali v
Izraelu, bili so pomembni del judovskega in krščanskega bogoslužja. -
Psalmi so bili del stare zaveze in sicer v Knjigi psalmov. -Prošnja iz
globočin je spokornii psalm. - Vernik priznava nemoč in napake,
nagovarja boga za odpuščanje. Prosi tudi za celotno Izraelsko
ljudstvo. Značinosti> psalmi so slavilni, hvalnice, ki poveličujejo boga
ali judovski tempelj. Poznamo več vrst psalmov: stopniški (iz romanj),
prošnje in spokore, žalostinke, poučne (o babilonski zgodovini) Pesmi
so spremljane z inštrumenti. Novejši psalm (Gregorčič: Človeka nikar!
Je tudi liričen in delno posveten-ljubezenski) Lastnosti: paralelizem
členov (ponavljanje podobno oblikovanih stavkov), nagovor Bogu,
vzkliki, retorično vprašanje, antiteza, stopnjevanje. 3. Listek a.)
*mensezdi je to b) listek, not 100% sure tho* ja je ja! Petrarca: O,
blažen bodi čas pomladnih dni Obdobje renesanse (v Italiji 14. stol.
drugod 15. In 16.stol), iznajdba tiska!, HUMANIZEM( nova ideologija -
v ospredju človek, ne bog. Erazem Rotterdamski), RENESANSA
(umetnostna smer, novo rojstvo - prerod, umetnost se začne
osvobajati). Delimo na: zgodnja, visoka, pozno. SONET: pesemska
oblika iz 14 verzov, najpogosteje enajstercev, ki se združujejo v štiri
kitice – prvi dve sta štirivrstični (kvartini), zadnji dve trivrstični
(tercini). Rime so v kvartinah (običajno oklepajoče), v tercetih so
lahko različne. (elizabetinski sonet - Shakespeare ANALIZA PESMI:
Tema je ljubezenska, motiv: neuslišana, nesrečna, usodna ljubezen.
Slogovna sredstva: ANTITEZA (nihanje razpoloženja),
PONAVLJANJE, STOPNJEVANJE. Motivi in ideje slovenskih romanov
v 2. polovici 20. stoletja (Prišleki, Triptih Agate Schwarzkobler itd.)
Nekateri romani se naslanjajo na socialni realizem npr. avtorji: Miško
Kranjec, Ciril kosmač, Boris Pahor. Socialistični realizem se ni razvil
(podoben kot socialni realizem s to razliko, da socialistični temelji na
poveličevanju in ideološki vzgoji ljudi v duhu socializma in
komunizma, ta realizem se je najbolj razvil v Sovjetski zvezi) socialni
realizem je vključeval tudi modernistične prvine npr. eksistencializem
in moderne npr. simbolizem, tudi dekadenca in novo romantika.
Florian Lipuš napiše modernistični roman u kjer kritično obsoja
različne ustanove, ki želijio kontrolirati družbo, s tem omogočajo
človekov razvoj. Dve pripovedni tehniki znotraj postmodernizma sta
metafikcija (avtor neposredno komentira dogajanje) in
medbesedilnost (nanašanje na druga literarna dela) Roman Prišleki je
eno izmed redkih avtobiografskih del, ki opisuje velik del
Kovačičevega življenja, delo je pomembno, ker obravnava več
tematik, bivanjsko: novo življenje v Ljubljani, prvo so bili v
blagostanju po preselitvi pa so izkusili celo beračenje, socialna
tematika: bolezen očeta, življenje v revščini, občutek zavrnitve s
strani Slovenskih sorodnikov, asimilacija v drugačno kulturo.
Zgodovinska tematika: obravnavanje vojne (1941-1945), opisovanje
osvoboditve Ljubljane. Lojze Kovačič: Prišleki Tema: Motiv:
Bivanjska Že na začetku se pojavi tema z motivi OTROŠKIH ŽELJA IN
HREPENENJA (nikoli se ne uresničijo Socialna Različni motivi
revščine Bubijeve družine in drugih »malih ljudi« Motivi bolezni
(Očetovo bolehanje in smrt) Zgodovinska To je čas pred, med in po
drugi svetovni vojni. Teme se prepletajo in se prilagajajo razvojni
stopnji Bubija. 4. listek Romeo & Julija/Hamlet (RENESANSA, GLEJ 3
LISTEK) RENESANČNA DRAMATIKA: Antični vzori, Elizabetinsko
gledališče The Globe. Najpomembnejši dramatik tega časa William
Shakespeare (1564-1616) Pisal je sonete, pesnitve, drame-tragedije,
komedije. Snov iz anticne in ang. zgodovine Primerjava z antično
tragedijo: večje št. oseb, ni enodejanka, torej daljši dogajalni čas, več
dogajalnih prostorov - ne velja TROJNA ENOTNOST. O tragični usodi
junaka ne odločajo bogovi, vzrok za propad je v njegovem značaju ali
v okolju. Torej pomemben posameznik, lastne želje in ne pod vplivom
bogov. DRAMSKI TRIKOTNIK (zasnova -> zaplet -> vrh -> razplet ->
razsnova)ol Tragedije so večinoma napisane v golih verzih. Jambski
enajsterec brez rime. Pomemben element njegovih dram je
MONOLOG/SAMOGOVOR (Hamlet) SHAKESPEAROV POMEN: velika
življenjska širina in globina, odkriva bistvena življenjska vprašanja,
aktualna še danes, pomembno oblikuje angleški jezik Hamlet: Govori
o danskem princu, ki se sestane z duhom svojega očeta in ta mu
veleva, naj se maščuje stricu Klavdiju ( on naj bi ubil Hamletovega
očeta in se poročil z njegovo ženo) in pol Hamlet začne hlini blaznost.
VRH je MIŠNICA, ko se Hamlet hoče prepričati ali je Klavdij res ubil
njegovega očeta. Izkaže se, da ga je, zato se Hamlet hoče maščevati.
O Zgodba se konča za vse tragično: kraljica spije Hamletu
namenjeno kupolo zastrupljenega vina, Laert in Hamlet se med bojem
ranita z zastrupljeno konico meča ter Hamlet tik pred smrtjo uspe
zabosti še Klavdija. O tragični usodi ne odločajo več bogovi, ampak je
vzrok za junakov propad v njihovem značaju/okolju Drama je
napisana v blank verzih (ritmiziran, a brez rime) Pogosti monologi
(npr. biti ali ne biti) Nastal na podlagi srednjeveške kronike Ključna
motiva: KRVNO MAŠČEVANJE IN NEODLOČNOST TRAGIČNEGA
JUNAKA; slednja sproži verigo dogodkov, ki se končajo s smrtjo vseh
ključnih oseb v drami - Stanislav Škrabec (O glasu in naglasu
našega knjižnega jezika v izreki in pisavi, 1870) utemeljitelj
slovenskega pravorečja. - En duhovnk k je bil istočasno jezikoslovc
al neki in se je ukvarju s tem da bi slovenci v šolah pa u cerkvah se
učil slo. Knjiž jezika in se z njim sporazumeval in v njem pisal. Pa pisu
je neke razprave o naglasih, izrekih pa pisavi - Besedilo velja za
začetek slovenskega glasoslovja - opiše probleme naglasnih znamenj
in opiše nekatere slovenske naglase; opiše tonemski naglas (višina),
določi polglasnik kot samostojni fonem; razvije samoglasniški sistem
z 9 samoglasniškimi fonemi 1Romeo in julija Sintetična drama,
tragedija Snov: iz italijanske novele o nesrečnih ljubimcih, iz
sodobnega časa Motiv: spor med družinama (Montegovi in
Capuletovi),ljubezenski par Tema: tema večne ljubezni, tema smrti
Motivi-kontrastni: življenje-smrt, ljubezen-sovraštvo, sreča- obup Vrh:
poročna noč Sklepni moment: družini se pobotata Romeo in Julija
tragična junaka, žrtvi usode in lastnih odločitev. Stanislav Škrabec:
frančiškanski menih, eden največjih slovenskih jezikoslovcev 19. Stol.
Škrabčeva prva jezikoslovna razprava O glasu in naglasu
slovenskega knjižnega jezika v izreki in pisavi je izšla leta 1870 v
izvesti novomeške gimnazije in velja za začetek slovenskega
glasoslovja. Boril se je za pismenost Slovencev. Jezikovni
priročniki:PRAVOPIS: pravila o pravilnem zapisovanju besed, rabi
velikih in malih črk, rabi ločil, deljenju besed, pisanju skupaj in
narazen pisanji prevzetih besed + slovarski del. SSKJ : oblikovne in
vsebinske podatke o besedah slovenskega besedišča. V njem so
zbrane tudi neknjižne besede,vse besede, ki jih dovolj pogosto
uporabljamo. SLOVENSKA SLOVNICA: jezik po enotah (glasoslovje,
besedoslovje, besedotvorje, oblikoslovje, skladnja, sporočanje …) in
razlaga pravila. -Tematski, terminoloski, etimoloski, slovar tujk ... b.)
Dante: Božanska komedija (odlomek o grofu Ugolinu-izdajalec
domovine) (SREDNJI VEK (5. - 15. Stol. n.št.)) Trubadurske pesmi-
potujoči vitezi opevajo ljubezen. Poznosrednjeveška poezija - sladki
novi slog, konec 13. Stol. v Italiji Dante Alighieri- rodil v Firencah.
Zaljubljen v poročeno Beatrice. Opeva jo tudi po njeni smrti.
Božanska komedija je versko-alegorični ep (ALEGORIČNO: Dante je
abstraktne pojme in resnice o človekovem odnosu do boga in
posmrtnega življenja izrazil s konkretnimi prispodobami). 1 Skozi
pekel in vice ga spremlja rimski pesnik Vergil Vergil: alegorija razuma
Beatrice: alegorija božje milosti Dante: alegorija človeške duše
Poimenoval komedija: nesrečno začne, srečno konča. Pridevnik
božanska dodali drugi (Boccaccio), zaradi odličnosti. Mitološko št. (33
spevov predstavlja Kristusova leta) 3 DELI: pekel, vice, nebesa: 3x33
spevov + uvodni = 100 Kitice: tercine Verz: italijanski enajsterec,
jambska stopica. Slovenska dramatika po 2. sv vojni: prevladuje
socialni realizem, tematika malega človeka. Problematika
posameznika in vrženost v svet. Takoj po vojni še vedno vojna tema
in zgodovinska snov. Nato kritika oblasti, komunizma… Glavni
predstavnik-Dominik Smole. V njegovi Antigoni imena in kraj enaka.
Antigona na odru sploh ne nastopa ampak je le omenjena. Najdba
Polinejkovega trupla je v Smoletovi drami šele na koncu. Gre za
spopad med legitimnim in legalnim, med posameznikom in oblastjo
na drugi strani. Giovanni Boccaccio: Novela o sokolu. -zbirka novel
Dekameron: 7 mladenk, 3 mladeniči, umaknili na podeželje zaradi
kuge v Firencah. V 10-ih večerih vsak povedal eno zgodbo 10x10=100
zgodb. NOvela o sokolu je zgodba petega dne z ljubezensko vsebino:
Obubožani Friderik zaljubljen v Giovanno. Ona je vdova, njen sin zboli
zaželi si Friderikovega sokola. On ga Giovanni zaradi revščine speče
za kosilo. Ona se z njim želi poročiti- vidi duhovno lepoto. Pesništvo
drugo polovice 20.stol. : eksistecializem- tesnoba, groza, odtujenost,
nesmisel človekovega bivanja. 5. Listek -Janez Svetokrišk,(Tobia
Lioneli), rojen v Vipavskem križu, mati slovenka, oče italijan. Stopil je
v kapucinski meniški red, kot pridigar je služboval na primorskem
(‘odličen pridigar’), večino svojih pridig (233) je objavil pod naslovom
Sveti priročnik. Obdobje nastanka dela: BAROK (1600 začetek, skozi
celotno 17. stoletje). Barok je bil razvit predvsem med meščanstvom.
Pomeni ponovni vpliv k vvvvv <- same Baročna pridiga: uvod (napove
temo + komu je pridiga namenjena); jedro (z ekspemli podkrepi svojo
temo - 1. Kratke zgodbe v slovenskem jeziku?); zaključek (povzetek
sporočila) Odlomek sestavljajo 4 zgodbe (o cesarici Liviji in Avgustu;
o Sokratu in Ksantipi; o drozgih in kosih in o malovrednem možu).
Vse zgodbe služijo kot zgled zakonskim ženam in možem, kakšni
morajo biti da bodo srečni v zakonu. Moralni nauk pridige: strpnost in
potrpežljivost, pridigar moralizira in jim svetuje s stališča krščanske
morale. Eksempel- moralni nauk Strpnost in potrpežljivost v zakonu. -
ZNAČILNOSTI EVROPSKE ROMANTIKE (1800 - 1850): romantika
poimenuje književnost, ki je nastala iz predromantičnih spodbud.
Nastala je kot izraz industrijskega meščanstva v Angliji. Izhaja iz
besede roman (romantiki naj bi pisali tako kot v srednjeveških
romanih - fantastično, pustolovsko, pravljično, sanjsko). Vodilno
mesto ima lirika, prevladala sta osebna izpoved in subjektivistična
pripoved. Čustva so se razvila v sentimentalizem, ki je najbolj prišel
do izraza v Nemčiji. avtorji :Goethe, Heine, Lermontov, Puškin,
Prešeren, Čop Motiv izjemnega junaka, ki je v družbi odvečni človek,
doživlja svetobolje. Junak je udan v usodo (fatalizem) in poskuša
zbežati iz stvarnosti. Posameznik v boju z družbo propade, ker nosi
drugačne vrednote. Iz družbe se potem tudi umakne. Umetniški
navdih je božji dar. -razkol med stvarnostjo in ideali=> posameznik
doživlja svetobolje, fatalizem=> posameznik se uda v usodo
(panteizem: Bog je v vsaki živi stvari) - Vpliv Jean-Jacque-Rousseauja
(“nazaj k naravi”) - Romantični junak: mlad, lep, izobražen, ima
drugačne vrednote od družbe, ki je okrog njega, zateka se v naravo;
izjemen človek, ki v družbi ne more uspeti (rešitev išče v smrti) -
Odvečni človek: skrajni romantični - Kult umetnika - umetnik
omogoča beg iz kapitalističnega sveta b.) Cervantes: Don Kihot,
odlomek Boj z mlini na veter RENESANSA Začel pisati roman v
zaporu, prvi del romana izšel leta 1605, drugi deset let kasneje. fa
Sančo Pansa je realist. Tema: nasprotje med idealom in stvarnostjo,
vprašanje videza in resnice. RELATIVNO! Ideja: kritika
srednjeveškega viteškega romana in nesmiselnost vztrajanja 9v
preživelih idealih. Novoveški roman + psihološki roman Literarne
zvrsti slovenske moderne Lirika: ljubezenska, razpoloženjska,
miselna in osebnoizpovedna pesem (Župančič: Čaša opojnosti slap)
Pripovedništvo: črtica, novela, povest. (Cankar) Dramatika: Zelo
pomembna, vrh slo. dramatike. Tragedije, komedije, drame, ljudske
igre. (Cankar: velja za enega najboljših slo. dramatikov. Obravnaval
bistvene socialne in politične probleme. Aktualne teme). MODERNA
Začetek leta 1899( izid dveh pesniških zbirk. Cankar: Erotike in
Župančič: Čaša opojnosti) do leta 1918 (konec prve sv. vojne,
Cankarjeva smrt). Drugo veliko književnostno obdobje, pomembno za
našo narodno usodo. Pisali o družbenih problemih. Umetnostni slog
IMPRESIONIZEM.(trenutni čutni vtis) Predstavniki: Kette, Murn,
Cankar, Župančič. Smeri: NOVA ROMANTIKA: poudarja čustva in
človekovo duhovno lepoto, skuša pričarati v pesmih različna
razpoloženja. DEKADENCA: je knj. smer. Mešajo elementi naturalizma
in moderne. Drzni erotični motivi, umazane podrobnosti,
bogokletnost. (Čaša opojnosti in Erotika- primera slo dekadence)
SIMBOLIZEM: Vrh moderne na prehodu iz 19. v 20. stol. Niso se
ukvarjali z zunanjim svetom, temveč z globljo resničnostjo,
neotipljiva, ne moremo dojeti z razumom. SIMBOL 6. listek Moliere:
znameniti francoski komediograf, rojen v Parizu v premožni družini.
Študiral je pravo, vendar se je zelo mlad navdušil za gledališče.
Ustanovil je svojo gledališko skupino, bil je vodja pisec in igralec.
Ludvik XIV ga je ščitil pred napadi duhovščine in plemstva. Umrl je na
odru med igranjem Namišljenega bolnika. V svojih delih je smešil
družbeno nazadnjaštvo in nasilje med človekovo svobodo, zato
pravimo da so to komedije značajev. b Tartuffe (1664): komedija
kritična do predstavnikov višjih slojev v takratni francoski družbi (zato
bila cenzurirana). Gl. junak je hinavec (svetohlinec) Tartuffe
(predstavlja klerikalno združbo). Postavljen v tipične splektarske
položaje. Sčasoma se razkrije njegova pokvarjenost, zoper katere
ukrepa kraljevo posredovanje. KLASICIZEM: izhaja iz besede
klasičen, odličen, prvovrsten. Klasicizem je lahko oznaka za vse
književne zvrsti, ki se zgledujejo po antiki. V klasicizmu se lirika
skoraj ni razvila, najpomembnejša je bila dramatika. Posebej so
poudarjali pravilo 3 enotnosti (enotnost kraja, časa in dogajanja) SLO.
LIRIKA V 2. POL. 20. STOL. Intimizem ( Tone Pavček, Janez Menart,
Kajetan Kovič in Ciril Zlobec =vsi te izdajo Pesmi štirih leta 1953 )
predstavniki mladega pesniškega vala, vračajo se nazaj k
subjektivnem doživljanju sveta, Človeško hrepenenje po idealih. Zajc
(Črni deček) ekspresionističen slog, sodi v drugi pesniški val,
obravnava bivanjskoavček-Vitalizem: optimističen pogled na svet.
Menart (Croquis) kritika malomeščanske družbe in brezdušnosti
sodobnega življenja. Kovič (Južni otok) č in poetološko tematiko,
njegov človek je osamljen in odtujen od družbe, motiv absurdnega
vztrajanja. Strniša (Večerna pravljica) zanj je značilen
kozmocentrizem, pesem podob kjer se prepleta pravljičnost in
fantastičnost narave s podzavestjo človeka, ki skriva grozote, tesnobe
in nelagodje. Večinoma pesmi iz 2. Pol. 20. Stol obravnavajo bivanjski
položaj človeka v povojni družbi. Šalamun in Boris A. Novak sta malo
bolj moderna. Šalamun se že približa reizmu, medtem ko Novak piše
postmodernistično. 6b. Rošlin in Verjanko Moška balada, gre za umor
iz koristoljubja. Avtor ni znan, delo je iz ljudskega slovstva Vsebina:
mati se poroči z Rošlinom, morilcem svojega moža in brata. Da bi
preprečila dedovanje Verjanka, prepriča Rošlina, naj ga ubije pri
studencu, kjer bo Verjanko, kot mu bo mati naročila, zajel vodo.
Verjanko sliši evil mastermind plan in ubije rošlina pri studencu,
materi pa prinese njegovo kri. Motiv: očetomor0 epska balada,
temačno ozračje, dvogovor, srednje dolga pesem Socialne zvrsti
jezika se delijo na KNJIŽNO ZVRST in NEKNJIŽNO ZVRST -->zborni
jezik -->prostorske -interesne:sleng,žargon,argo -->knjiž. Pog.
Jezik (narečja in pokrajinski pogovorni jezik) Pokrajinski
pogovorni jezik se govori na širšem območju kot narečje: mesto
naglasa, melodija, narečne besede (en tak pog. Jezik govori LJ z
okolico) Narečje govorijo ljudje na določenem majhnem geo.
Prostoru, ki obsega le nekaj vasi-50 narečij- 7 narečnih skupin:
koroška, primorska, rovtarska, gorenjska, dolenjska, štajerska,
panonska. ________________________________________ 7. Listek
Valentin Vodnik: Zadovoljni Kranjec (1781): Stanovska kmečka pesem
(predvsem namenjena kmetom), idejno tudi budnica - socialna in
moralna spodbudna pesem. Izdana v zbirki Pisanice od lepih
umetnosti. Vodnik opeva lego Kranjske (med Štajersko, Italijo in
hrvaškimi deželami) in “povprečnega” (idealističnega) Kranjca, ki živi
v njej: kmet s kmetijo, kjer orje, seje in pridela za svoje preživetje - je
samozadosten, ima lepo ženo, je domoljub, dobro jé ipd. Vodnik
čezmerno hvali Kranjca, ker je delaven, sposoben, se pripravljen učiti,
lepo oblečen, vedno dobre volje… Zgradba: šest kitic iz osmih verzov
(alpska poskočnica) Razsvetljenstvo (“čas razuma”): meščansko in
duhovno družbeno, filozofsko in umetniško gibanje v 18. Stol.
Razsvetljenski misleci se zavzemali za: svobodo izražanja, kritiko
religije, poudarjen pomen razuma novih znanstvenih spoznanj. Še
nekatera ostala dela: Guliverjeva potovanja - Swift, Robinson Crusoe -
Defoe. Evropski predstavniki: Voltaire, Kant, Rousseau... Na
slovenskem glavni predstavniki: Valentin Vodnik, Žiga Zois, Anton
Tomaž Linhart, Marko Pohlin. POVOJNO SLO. PRIPOVEDNIŠTVO 3.
Generacije: - 1. Povojna generacija - Beno Zupančič, Dominik
Smole, Lojze Kovačič, Vladimir Kovčič +Vitomil Zupan? - 2. Povojna
generacija: - Florjan Lipuš, Rudi Šeligo, Jože Snoj - 3. Povojna
generacija: - Drago Jančar, Dimitrij Rupel, Mate Dolenc, Franček
Rudolf Motivi in teme: Prva generacija predvsem črpala snov iz časa
okupacije, partizanstva in NOB Povojni čas z izrazitim političnimi,
socialnimi, in moralnimi prelomnicami Sodobno življenje brez izrazitih
časovnih potez. Zgodovinske teme iz preteklost (zgodovinski,
biografski romani, povesti in novele) 7.b Puškin: Jevgenij Onjegin
Puškin: rodil se je v Moskvi, zelo plodovit ruski pisatelj, umrl je v
dvoboju. roman v verzih, onjeginska kitica Jevgenij je plemič, ki živi v
Petrogradu. Ponoči je na zabavah, podnevi spi. Naveličan takega
življenja se preseli na podeželje. Tam spozna Tatjano, ki se zaljubi
vanj in mu ljubezen izpove v pismu. Onjegin jo zavrne, zagreje se za
Olgo, njeno poročeno prijateljico (poroka z Lenskim, njegovim
prijateljem). Motiv dvoboja med Lenskim in Jevgenijem, L. je poražen.
Ko se Onjegin vrne na podeželje in sreča poročeno Tatjano, jo hoče
zase, se ji izpove v pismu, a tokrat ga zavrne ona. Romantični lik goji
zanimanje samo za nedosegljive, kar pa Tatjana na začetku ni bila.
Romantika vs. realizem: ROMANTIKA: idealen, estetski, duhovno
bogat, čustven, razgibano življenje (LIT: LIK) individualnost,
fantastika, poezija, preteklost, povzdignjen jezik, spor osebe z okolico
(ideali in resničnost se ne marajo, zato junak na nek način pobegne iz
okolja: stori samomor/ odpotuje/ sanja/FATALIZEM) REALIZEM:
povprečen, vsakdanji, nižji sloj, monoton lajf (LIT: LIK) razum,
objektivnost, znanost, proza, sedanjost, naraven jezik, dvig na
družbeni lestvici (poroka, duhovništvo, vojska, študij, dedovanje,
zločin) ________________________________________ 8. listek A)
Anton tomaž Linhart: Matiček se ženi Anton Tomaž Linhart:
rodil v Radovljici, po gimnaziji šel v samostan, pa mu ni pasalo, pol
študiral pravo na Dunaju in se tam seznanil z razsvetljenskimi idejami,
član Zoisovega krožka, do smrti opravljal uradniške službe. Prvo pisal
v nemščini, (Miss Jenny Love) pa Blumen aus Krain, ko pride v Lj ga
Zois prepriča da piše u slovenščini, najpomembnejši deli Županova
Micka in Ta veseli dan. Kot predlogo za komedijo je uporabil
Beaumarchaisovo Figarovo svatbo, to delo je imelo izrazite
razsvetljenske poudarke, v svoji priredbi je Linhart omilil
razsvetljenske ideje, besedilo pa skrajšal in poenostavil. Uprizoritev
dela ni dočakal, morda zaradi cenzure ali pa zato ker je bilo besedilo
kljub temu da ga je Linhart poenostavil za amaterske igralce še
vedno prezahtevno. Komedija je bila izdana leta 1790, prvič
uprizorjena pa leta 1848, v Novem mestu. Linhart je Figarovo svatbo
skrajšal, zmanjšal št. oseb, jim spremenil imena in socialni položaj,
vse dogajanje je postavljeno v slovensko okolje (Gorenjska). V
komediji je obdržal nekaj razsvetljenskih poudarkov, ki se nanašajo
na slovenske razmere.(Matiček na sodišču in raba slovenskega jezika,
četudi je bila uradna nemščina.,-razsvetljensko stališče, da je ena
temeljnih pravic pravica do rabe lastnega jezika!, baron kot
predstavnik plemstva moralno pokvarjenost opravičuje s
sklicevanjem na fevdalne pravice, Matiček kot predstavnik nižjega
stanu pa nosilec moralnih vrednot.) Splošno o razsvetljenstvu: V slo
ni meščansko gibanje, 1. razsvetljensko delo je Pohlin:Kranjska
gramatika, oblastnika Mati Terezija, Jožef II. -razsvetljeni absolutizem-
dajeta podložnikom različne pravice v ogib revoluciji. Pesništvo-
pesniški almanah in pesme za pokušino-Vodnik, dramatika-Linhart:
Matiček se ženi, Županova Micka. Prvi časopis Lublanske novice,
Vodnik urednik, 1. Strokovna besedila (pratike), kuharica (babiške
bukve), zgodovinska knjiga (linhart), slovnica (bohorič), poskušajo
dvigniti narodno zavest, deluje več krožkov- redovniški (pohlin, delo
pisanice), zoisov (vodnik in linhart). V splošnem poudarja
sposobnosti, razum, znanje, razvije v Franciji, racionalizem,
empirizem, deizem. Pripovedništvo med romantiko in realizmom help
Razvijejo se povest (Janez Ciglar, Sreča v nesreči, prva slovenska
povest), značajevke in slike. Npr. Tilka je značajevka, gre za
psihološki oris ene izmed oseb dogajanje je zelo skrčeno a ne tako
kot npr. slika ali kasneje črtica. Dobimo tudi prvi slo roman Deseti
brat. Roman Jara gospoda temelji na poetičnem realizmu, gre za
kritiko malomeščanske družbe. Ivan tavčar napiše zgodovinski roman
Visoška Kronika, gre za obsežno pripoved, ki zajema čas trideset
letne vojne in protireformacije na Slovenskem. Cvetje v jeseni od
Tavčarja je lep primer tega pripovedništva, saj je v njej veliko
realističnih in romantičnih značilnosti. Tavčar uporablja bogato
metaforiko in veliko arhaizmov, da doseže občutek starinskosti in
pristnosti njegove pripovedi. Tavčar napiše Visoško leta 1919, to ni v
času realizma ampak ma realistične značilnosti (razvije se vzporedno
s slovensko moderno, namesto nasprotovanja realizmu kot preostala
moderna nadaljuje socialni realizem!) 8b) Jadro: Lermontov Avtor je iz
stare plemiške družine, študij v Moskvi, vojaška šola v Moskvi, umre
zaradi dvoboja kot Puškin, ker je nekdo žalil njegovo ženo Pesem:
resignacija (vdanost), jadro je metafora za človeka, ki si želi
razburkanega morja (metafora za razgibano življenje) in vetra, v jadrih,
ki bi popestrila njegovo bedno življenje. Manjka mu akcije v življenju,
pesem je napisal v najstniških letih. Pripovedništvo v slovenski
moderni: močni vplivi realizma, naturalizma z modernejšimi elementi:
razpoloženja, lirski značaj. Bolj kot roman so priljubljene krajše prip.
Oblike- črtice, novele, povesti. Tematika: socialna, politična,
nacionalna problematika. Cankarjev Martin Kačur, Na klancu, Fran S.
Finžgar: Pod svobodnim soncem.
________________________________________ 9. Listek - France
Prešeren: Slovo od mladosti 1. O čem govori odlomek, umesti v
obdobje, avtor, tema, motiv, slog. Pesem je refleksivna/razmišljujoča,
Prešeren razmišlja o mladosti, in o spoznanju, da razuma, znanja,
pravičnosti in ljubezni nihče ne ceni v njegovem svetu. Skozi celotno
pesem je razviden fatalizem (vdanost v usodo), kar je značilnost
romantike, ta pesem je prva Prešernova romantična pesem, ki jo je
napisal v svojem zrelem obdobju (vse obravnavane pesmi so iz tega
obdobja) Dokler je človek mlad upa in se veseli življenja, ko pa
spozna resnico, ko je starejši, ugotovi, da je upanje nesmiselno. Gre
za antitezo med človekovo notranjo podobo sveta in zunanjim svetom
(motiv svetobolja in razklanosti posameznika v družbi). Napisana je v
elegičnem slogu. 2. S katerim drugim delom iz romantike bi lahko
primerjal to delo? Lahko bi primerjali s Soneti nesreče, kjer gre tudi za
fatalistično pojmovanje sveta, opazimo idejno stopnjevanje, prvo
imamo sonet domotožja, potem v naslednjih sonetih imamo motiv
spoznanja, razočaranja in življenjskega poraza, naslednji sonet govori
o vdanosti v usodo, potem s pesnik opiše smrt kot rešiteljico teh
njegovih muk, v končnem sonetu pa fatalistično sprejme usodo in
sprejme trpljenje, vztrajanje v bivanjskem položaju je edino kar lahko
človek naredi. - Kaj je komedija? Primerjaj komedijo in tragedijo,
katera se ti zdi bolj prepričljiva? Utemelji. Je dramska vrsti, ki vzbuja
veselje in smeh. Razvila se je v Grčiji, njena glavna sestavina je
komičnost, to lahko dosežemo s situacijsko, besedno, telesno in
karakterno komiko.Od tragedije se razlikuje po snovi, ker predstavlja
sodobni svet v katerega so postavljeni tipizirani liki in preprosti
vsakdanji ljudje, ti so lahko tudi moralno sporni. Pri tragediji je
značilna katarza (očiščenje zaradi močnih čustev), ki pa je pri
komediji gledalec ne doživi. Kasneje se komedija razvije v satiro,
najbolj skrajna pa je groteska. 10b) Sonetje nesreče so nastali 1832,
izdani v Kranjski Čbelici. Sonete lahko pripisujemo Prešernovemu
nezadovoljstvu z življenjem, predvsem v romantičnemu nazoru.
Sonete sestavlja 6 sonetov: elegičnih, refleksivnih, bivanjska tema. 1.
Sonet je Vrba: domotožje, preprosto življenje in težnja po izobrazbi
(kača), metonimija (delovna ročica-zvesta žena). 2., 3. Sonet govorita
o spoznanju, razočaranju, življenski poraženosti-popotnik v puščavi.
4.-vdanost v usodo, nesmiselnost človekovih prizadevanj, 5. Smrt-
življenje je ječa, 6. Vztrajanje –pesnik se je navadil udarcev, ni več
strahu, ker je notranje otopel. EP: najobsežnejše pripovedno besedilo
v verzih, prvi so prikazovali dejanja bogov in drugih mitičnih oseb. Ep
o Gilgamešu, Eneida, Odiseja, Mahabharata- antični epi in starejši. Epi
iz srednjega veka so Pesem o Rolandu, Pesem o Cidu, Pesem o
Nibelungih (junaški epi), Dantejeva Božanska komedija je verski. V 18.
Stoletju ep skoraj izgine, ker ga je nadomestil roman-epopeja (Tolstoj-
vojna in mir). ________________________________________ 11.
Listek France Prešeren: PEVCU Velja za eno najlepših Prešernovih
pesmi. Nastala je leta 1838, objavljena v Ilirskem listu. Bila je pod
drugim naslovom - Osrčenje iz glagola osrčiti = ohrabriti. V poezijah
pa je bila pod naslovom Pevcu. Velja za vrh bivanjske in poetološke
lirike. Pesem je sestavljena iz 5-ih kitic. V prvih 4-ih imamo retorična
vprašanja v zadnji pa je retorični odgovor. V prvi kitici govori o krizi
duha in sprašuje se kdo bi mu pomagal. V drugi govori, da so ranjena
njegova čustva. Povzetek: Takoj na začetku pesnik odpre temo
trpljenja. Trpljenje je zajelo duna (um ali duša) in srce (čustva).
Preteklost pesniškega subjekta je mučna, sedanjost prazna,
prihodnost pa brezupna. Čeprav je nevzdržno, ga je treba sprejeti.
Brez trpljenja namreč ne bi bilo poezije. Ko Prešeren govori o čustvih
uporabi motiv Prometeja. Prometej je grški junak, ki je ukradel
bogovom ogenj) in ga dal ljudem. Zeus ga nato kaznuje, prikuje ga na
skalo in jastreb mu prihaja kljuvat drobovje, ki potem znova zraste.
Obsojen je na trpljenje, tako kot Pesnik. Zgradba: Zgradba pesmi je
samo na videz svobodna / neurejena. V resnici je zelo premišljena in
urejena. St. verzov v kiticah si sledi po tem redu 23432. Na sredi je
vsebinski vrh. Rima je napravljena po redu, po samoglasniški lestvici
aeiou. V sredino je dal i, ki je najbolj napet. Predstavil vam bom
največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Kot verjetno
veste, se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi blizu Radovljice. Bil je prvi
sin in tretji otrok Šimna in Marine Prešeren. Ko je bil France star 8 let,
so ga poslali k stricu Jožefu Prešernu, lokalnemu kaplanu, da bi se
pripravil na šolo. Od leta 1810 do 1812 se je učil na normalki v Ribnici.
V šoli je bil odličen učenec. Tretji razred normalke pa je končal v
Ljubljani. Nato pa je vstopil še v ljubljansko latinsko šolo, in tudi tukaj
je bil vedno odličnjak. Pri 16. je zaprosil za štipendijo, a je do marca
1821 ni dobil. Zato je med tem časom opravil tudi izpit za domačega
učitelja in pričel poučevati. Leta 1819 pa je začel študirati filozofijo. Po
odlično opravljenih izpitih konec drugega letnika, je Prešeren začel
študirati pravo. Zato je odšel na Dunaj, kljub temu, da mu je mati
prigovarjala, naj postane duhovnik. Po odlično opravljenem prvem
letu, je premišljeval, da bi se vrnil domov, vendar je domotožje
premagal. Nato je do leta 1828 ostal na Dunaju. Vmes pa je hodil na
počitnice v Slovenijo, kjer se je zaljubil v Zaliko. Leta 1828 je začel z
delom v odvetniški pisarni v Ljubljani, nato pa še na sodišču. Po
Prešernovi vrnitvi z Dunaja se je spoprijateljil Z Matijem Čopom.
Prešeren je doživel veliko nesrečnih ljubezni, od katerih je najbolj
znana ljubezen do Primicove Julije. Leta 1835 pa je Prešerna zelo
pretresla Čopova smrt. Zaradi nje in zavračanja Julije je celo
premišljeval o samomoru. Vendar ga je od tega odvrnila tudi poezija.
Zanima me, če veste katero delo je Prešeren napisal takrat? (to je Krst
pri Savici) Nato pa je Prešeren spoznal Ano Jelovškovo, s katero je
znova zaživel in imel tri nezakonske otroke. Leta 1840 pa je nenadoma
umrl njegov prijatelj Smole. To je Prešerna ponovno vrglo v
osamljenost. Zatekal se je v svojo pisarno in krčmo »V pekel«.
Prešeren je skušal urediti življenje z Ano, ki je hotela zakonsko zvezo,
vendar se on ni odločil zanjo. Leta 1842 mu je umrla mati. Njegova
kariera je postajala vse bolj vprašljiva. Leta 1846 se je preselil v Kranj,
kjer je končno dobil svojo odvetniško pisarno. Tam je tudi
pregledoval svojo zbirko Poezij. V Kranju je živel normalno do smrti
prijatelja in nekdanjega šefa dr. Crobatha leta 1848. Njegova smrt ga
je tako potrla, da si je poskušal vzeti življenje. Ko pa si je opomogel,
je zbolel zaradi trebušne ciroze. Zato je tudi 8. februarja 1849 tudi
umrl. Njegova zapuščina je prišla v roke kranjskega dekana Jožefa
Dagarina, ki pa jo je dal večinoma uničiti. Del rokopisov pa je vzela
tudi sestra Katra. Kljub temu, da je bilo tako izgubljenih veliko
Prešernovih del, pa so Prešernove Poezije eno najpomembnejših del
slovenske literature in tudi eno najmogočnejših spodbud za kulturno
delo in politično osvoboditev Slovenije. Poglejmo si še Prešernov
pesniški razvoj. Njegovo življenje lahko razdelimo v tri pomembnejša
obdobja: Mladostno obdobje, ki je trajalo od 1824 do 1828. V tem
obdobje njegovega ustvarjanja so vidni vplivi razsvetljenstva in
baladne predromantike. V njegovih delih se vidi ironičen in zbadljiv
pogled na življenje in lahkotna ljubezenska doživetja. Iz tega obdobja
so najbolj poznana dela: Povodni Mož, Dekletam in Zvezdogledan.
Nato pa je prišlo zrelo obdobje, ki je trajalo od 1828-1840. Iz tega
obdobje so najbolj znana dela: Slovo od mladosti, Sonetje nesreče,
Sonetni venec, Gazele, Glosa in Krst pri Savici. Pesnik v tem obdobju
prevzame romantičen pogled na življenje in zavestno uvaja nove
pesniške obliko, kot so gazela, glosa, sonet, sonetni venec… To je
tudi obdobje, v katerem pesnik dozori v hudih preizkušnjah ob izgubi
prijateljev in nesrečni Ljubezni. Nato pa nastopi pozno obdobje, ki se
je začelo leta 1840. V tem obdobju se je Prešeren pomiril po hudi
življenjski krizi. Zateče se k preprostim oblikam in opusti visoke
romantične teme in se posveti vsakdanjemu življenju.
Najpomembnejše dela iz tega obdobja so Zgubljena vera, V spomin
Andreja Smoleta, Neiztrohnjeno srce in seveda Slovenska himna –
Zdravljica. Če povzamemo vsa njegova dela lahko rečemo, da so
glavne teme njegovih del ljubezen, narod in bivanjska tematika.
Prešeren je pisal gazele, glose, sonete in sonetni venec, balade,
romance in povest v verzih Krst pri Savici. Od kitičnih in verznih oblik
je Prešeren uporabljal stanco, tercino in epigram. RAZVOJ IN
ZNAČILNOSTI GRŠKE DRAMATIKE (gledališče) Grška dramatika se je
začela razvijati na prehodu iz arhaičnega v klasično obdobje, vrh pa je
doživela v klasičnem obdobju. Grška dramatika pozna naslednje
dramske vrste: - tragedija, -komedija, - satirska igra (avtorji
so smešili mite), - Mim (mimos) - kratke igre, za katere je značilen
robat, grob ljudski humor. Razvoj dramatike je povezan z verskimi
obredi na čast boga Dioniza (bog trte, vina in plodnosti). V Atenah so
vsako pomlad potekale velike prireditve v obliki sprevoda. Dioniz se je
pripeljal v mesto, spremljali so ga fantje, oblečeni v Kozlovske kože
(tragedija po grško pomeni ‘kozja pesem’), ki so predstavljali satirje.
Dioniz se je pogovarjal s satirji in iz tega se razvije dramatika. Satirji
so bili mitološka bitja, pol človek pol kozlim, znani so po svoji pohoti.
Prvo igro je uprizoril dramatik Tespis (6. st. pr. n. št.) Ajshil doda še
enega igralca, tako, da imamo zdaj 2 igralca in nazadnje še Sofokles
doda še tretjega in na odru so lahko bili samo trije. Grško gledališče
ali amfiteater Značilnosti: ● Zgrajen je na prostem, zaradi
ugodnega vremena, ● Bilo je polkrožne oblike ● Grajeno ob
vznožju griča, tako, da je bil prostor za glodalce privzdignjen, ● Bila
so velika, lahko so sprejela več 1000 ljudi, ● Najbolj znano je bilo
gledališče v Epidavrosu - 14.000 ljudi, ● Igrali so samo moški,
nosili so maske in koturne - obutev z visokim podplatom ali hodulje in
nosili so halje ● Poleg igralcev je obstal še zbor, ki je s petjem,
plesom spremljal dogajanje. Poznali so vrljiva gledališča, ogledala,
deus ex machina (“bog kot stroj”) - škripec, s katerim so z vrha
spustili boga, da je razrešil dogajanje (ta poseg ‘’višje sile’’ v
razrešitev dogajanja se vidi tudi kasneje npr. Tartuffe: poseg kralja, ki
Orgonu poplača zvestobo, Tartuffa pa kaznuje). Danes to pomeni
neko pomoč, rešitev (nepričakovano). Sceno je uvedel Sofokles, ni
bila bogata. Grška tragedija izvor besede izhaja iz besede dve grških
besed: tragos =) kozel; ode =) pesem. Povezan je z zgodovinskimi
osnovami grškega gledališča. Tragedija je dramsko delo z resnobnim
dogajanjem. V ospredju je običajno propad junaka. V Grških
tragedijah so junaki mitični, v ospredju dogajanja so pretresljivi
dogodki iz njihovega življenja z žalostnim izidom. V ospredju je
dogodek ko se njihovo življenje spreobrne iz sreče v nesrečo.
Gledalec ob takem življenjskem preobratu doživlja katarzo. To je
duševni proces, ki se dogaja v gledalcu ob spremljanju predstave.
Gre za očiščenje. Gledalec najprej doživi čustven pretres, nato pa
sledi pomiritev, ob spoznanju, da življenje uravnavajo bogovi.
Tragično oz. tragičen junak: junak je tragičen, če propade zaradi vojne
bogov, usode, družbenih razmer, lastnega značaja. Bistvo tj. je v tem,
da je nosilec neke pozitivne ideje, medtem ko si prizadeva, da bi to
idejo uresničil, propade, ideja pa zmaga. Pravimo da je junak brez
krivde. Pisci tragedij so: Ajshil - Vklenjeni Prometej, Oresteja;
Sofoklej, Evripid - Medeja. Razvoj in značilnosti grške dramatike
(gledališče…) Grška antična dramatika - povezana z verstvom,
filozofijami, družbeno, politično, kulturno življenje - razvija se v
klasičnem obdobju - razvijeta se tragedija in komedija Značilnosti
grške tragedije: ● TESPIS (začetnik grške tragedije) ● AISHILOS
● SOFOKLES (najpomembnejši grški dramatik) – Antigona ●
EVRIPIDES - motivi iz življenja višjih družbenih slojev -
sintetična in analitična tehnika - tragični junak, ki psihično in fizično
propade - tragičnost – dramsko osebo pelje v propad - snov je
mitološka: človekova podrejenost volji bogov in polbogov, junaki -
enotnost dogajanja - verz – verzificirano delo - bolj pomembna kot
komedija - katarza oz. očiščenje Značilnosti grške komedije: ●
ARISTOFAN (stara komedija - satiričen odziv na tedanje
politično, kulturno, družbeno življenje) ● MENANDER (nova
komedija - omejila le na prikazovanje vsakdanjega življenja) - snov je
iz vsakdanjega življenja - preprost, vsakdanji jezik - sintetično –
analitična tehnika - satira – rimska komedija, ki je zelo ostra do
političnih sistemov - Kakšen pomen glede na sporočilnost ima
danes takšna književnost, ki je nastala že stoletja nazaj. Ima velik
pomen, saj so dela zaradi življenjskih vprašanj, ki jih ne moremo
zlahka odgovoriti, še danes relevantna (npr. legitimnost/legalnost-
Antigona). Po grških filozofijah in znanostih se še danes zgledujemo
in jih imamo za temelj evropske civilizacije. Dela spisana v tistem
času še vedno navdihujejo današnje umetnike.
________________________________________ 12. listek –Realizem
(1850 – 1900). Je umetnostna smer, ki se najprej razvije v FRA, RUS,
ANG. Pozornost ni več vpeta v človekov notranji, subjektivni svet,
vendar k stvarnemu objektivnemu življenju. Ljudje spet verjamejo v
moč človeškega razuma. Pisatelji opazujejo in analizirajo družbo.
Glavni junak ni več izjemen človek kot v romantiki ampak sodobni
človek vseh družbenih slojev, predvsem meščanstva. Značilni sta dve
zvrsti in sicer pripovedništvo v prozi in prozni govor v dramatiki.
Poznamo več vrst realizma in sicer romantični realizem (slo pisatelji),
objektivni realizem (gospa Bovary), poetični realizem, psihološki
realizem ( Zločin in kazen), impresionistični realizem in kritični
realizem. - Flaubert: Rojen v bolnišnici v kateri je bil njegov oče
kirurg. Študiral pravo, vendar zaradi epileptičnega napada prekinil
študij. Zaradi družinskega premoženja se je lahko ukvarjal s pisanjem.
Pisal romane. - lirika intimizma: po letu 1950, kažejo se značilnosti
romantike (prvoosebni govor, osebna izpovednost, razkol med lepo
dušo in grdo stvarnostjo, zatekanje v naravo). Intimne teme, intimno
doživljanje sveta. Zbirka Pesmi štirih. Janez Menart, Kajetan Kovič,
Tone Pavček, Ciril Zlobec. Napredek v liriki? Oblika ni več nujno
tradicionalna (npr. Croquis), nasilje in trpljenje tistega časa namesto s
kritiko izražajo prek ljubezni, glavne vrednote (Ivan Minatti) Nevem
točno zakaj je pomembna v slovenski literaturi Zbirka Pesmi štirih je
pomembna, ker je pomenila odklon od zapovedane umetniške smeri t.
i. graditeljske poezije (teme so bile družbene npr. izgradnja nove
domovine), ki jo je zagovarjala nova povojna oblast. Namesto
družbenih tem je tematika zbirke skrajno intimna, polna notranjih
občutij in razpoloženj posameznika. Človek kot posameznik postane
središče zanimanja in je obravnavan kot nosilec enkratne usode.
Zbirka velja za prvo sodobno slovensko pesniško zbirko in
napoveduje začetek sodobne slovenske književnosti. 12b) STRAHOVI
so nastali v realizmu. So tezna drama, ker je v njej avtor Henrik Ibsen
preverjal determinante (dednost, okolje, čas) in njihov vpliv na akterje.
Ibsen je Norvežan, rojen v Skienu, njegov oče je v tranziciji izgubil
delavnico, zato se mu je kapitalizem močno zameril. Napisal je tudi
Peer Gynta in Noro /Hišo lutk. Zgodba se odvije v enem dnevu, vendar
se vrača 10 let nazaj v čas smrti generala Alvinga (analitična). Umrl je
zaradi razuzdanega življenja-sifilis. Ga. Alvingova in Osvald, sin
Alvinga, (dedoval je po očetu način življenja), želi, da mu mati skrajša
muke in mu da morfij, ker trpi za sifilisom. Konec je odprt, zato ne
vemo, ali ga ubije ali ne. (à Regine je Osvaldova polsestra, pastor
Menders) ________________________________________ 13a Simon
Jenko- rodil se je v podreči pri Mavčičah v revni kmečki družini.
Obiskoval je gimnazijo v Novem mestu in Ljubljani, študiral
bogoslovje v Celovcu, vendar se je kasneje prepisal na študij prave.
Ni ga dokončal. Služboval je kot domači učitelj, umrl je v Kranju. Izdal
je pesniško zbirko Pesmi(Obujenke, Obrazi). Napisal je tri
novele( Tilka, Jeprški učitelj, Spomini) Obdobje (med romantiko in
realizmom(?))- začetek po Prešernovi smrti, konec z izidom
Cankarjeve erotike leta 1899, ki napove moderno. Kuje se narodna
zavest, zato se oblikujejo čitalnice. Prevladujoča zvrst je
epika(Levstik, Jenko, Kersnik,...), razmahne se tudi lirika, vendar so
permi preprosteje od Prešernovih. Dramatika se je razvijala slabše.
14a Visoška Kronika-Ivan Tavčar Ivan Tavčar(1851-1923) se je rodil v
Poljanah nad Škofjo Loko. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu in
Ljubljani, kasneje šel študirat pravo na Dunaju. Zaposlil se je kot
odvetnik v Ljubljani. Bil je deželni poslanec, tudi ljubljanski župan.
Umrl je v Ljubljani. Njegova najpomembnejša dela: Kmečke novele in
povesti, romani z zgodovinsko tematiko Visoška kronika-zgodovinski
roman- zajema snov iz časov pred pisateljevim življenjem , snov
protireformacije, obdobje preganjanja čarovnic. Roman je deloma tudi
psihološki. Roman je zapisan v sintetično-analitični tehniki, iz 14
poglavij. Prva zgodba govori o kesanju Polikarpa Khallana(7 poglavij),
drugo piše Izidor sam o sebi, o življenju na Visokem(7 poglavij).
Pripovedovalec romana je Izidor Khallan - gre za prvoosebnega
pripovedovalca(pripoveduje dogodke, v katerih je bil sam udeležen),
zadnje poglavje (epilog) napiše njegov sin Georgius. Razvoj soneta
Sonet je stalna pesniška oblika, zgrajena iz 14 verzov. Sestavljena je
iz štirih kitic. Prvi dve sta štirivrstični — kvartini in sestavljata
kvartetni del, drugi dve pa sta trivrstični — tercini.Verz je po večini
laški enajsterec(U-U-U-U-U), v kvartinah je rima običajno oklepajoča-
abba, v tercinah pa različna, večinoma ženska-ababab. Prva pisca
sonetov sta bila Dante in Petrarca, z širjenjem petrarkizma se je
pojavilo tudi več pesnikov, ki so uporabljali to pesniško obliko. Na
slovenskem je sonet uveljavil Prešeren. Razvoj slovenske dramatike:
Razvoj slovenske dramatike od razsvetljenstva (Linhart) do
sodobnega časa. 1-Linhart 2-moderna. Cankarjeve drame. Farsa ali
burka, ki se je razvila v srednjem veku in velja za grobo obliko komike
(situacijska, telesna komika), nastala v FR, vplivala na razvoj domedia
del arte. Cankarjeva farsa Pohujšanje v dolini šentflorjanski je
zapletena farsa, ker je tudi groteskn, poetična in simbolična. 3-Gogi:
ekspresionistična, fragmentarna, simultanka, odprt konec, didaskalije
dopuščajo ogromno svobode izvedbi 4-Smole, Jančar: Valček-
nesmisel, psihološki pritiski, EDINA OBLIKA SVOBODE; KI ŠE
OSTANE JE NOROST-absurd. Ima ogromno didaskalij, dramski
trikotnik, groteska. 15a Charles Baudelaire - Omamljajte se! Pesem je
izšla v zbirki Pariški spleen, 1869. Govori o naveličanosti v
življenju(vedno se je treba omamljati, da ne čutimo bremen
vsakdana), obupu zaradi praznine. Tema pesmi je občutenje časa in
minljivosti, ki ga lahko oblaži samo omama. Čas je poosebljen, ura
ima simbolni pomen minljivosti, nehanja. Pesem poziva k umiku iz
realnosti v subjektivno dojemanje resničnosti, resničnost je pa
znosna le skozi omamo. Nova romantika- literarna smer, ki se pojavi
po letu 1850 V Franciji, drugod pozneje.Temelji na subjektivnosti in
poudarja pomen čustev, domišljije in razpoloženja. Vsebuje bogate
podobe, slogovne učinke in zvočne učinkovitosti. razvoj slovenske
dramatike od razsvetljenstva do sodobnega časa razsvetljenstvo-
posnemanje antike, trojna enotnost (Matiček se ženi) realizem- tezna
drama (Ibsen - bolj naturalizem) kateri je slo primer dramatike v času
realizma?(ga ni- pri nas je bil kvečjemu poetični realizem- Jara
gospoda, novela pa Šarevčeva sliva od Tavčarja) moderna- vpliv
realizma na drame (Cankar) ekspresionizem- Grum(Razklan človek)
Dramatika absurda, antidrama, mitologija(Smole- Antigona) 16a -
Župančič: Duma,literarna zvrst(lirsko-epska),začetek
moderne,njegovi sodobniki(Cankar,Kette,Gradnik..) - Izvor tragedije
in komedija primerjava in razvoj. - Splošna igra z vzvišeno snovjo,
ki prikazuje resno in tehtno zgodovinsko ali izmišljeno dejanje. Njen
junak, ki je do 19. st. morala biti oseba iz visokega rodu, ima boljši
značaj od povprečnih ljudi, a ne popolnega, saj ima šibko točko,
zaradi katere doživi propad. Zelo si prizadeva doseči nek vzvišeni cilj,
pri čemer pa se zaplete v boj s premočnimi silami. Po hudem
duševnem trpljenju doživi poraz, toda brez prave osebne krivde. Ima
zgradbo dramskega trikotnika. Junak propade samo fizično, moralno
in idejno zmaga. (tak učinek so Grki i. katarza, ki naj bi jo doživeli ob
sočutju in strahu). Zbor v tragedijah predstavlja glas ljudstva in igra
vlogo povezovalca, razsodnika in didaskalij. [Sofoklej : Antigona,
Kralj Ojdip] 17. Listek Moderna v slo : 1899(izid Župančičeve Čaše
opojnosti in Cankarjeve Erotike)-1918( smrt Cankarja in konec 1. sv)
Izraz Moderna, ki je latinskega izvora (nedaven,sodoben), je bil konec
19 st. v rabi predvsem za nove književne smeri, ki so bile drugačne od
tradicionalne književnosti. Poimenovanje tega obdobja primeren zato,
ker služi kot skupno ime, ki združuje vse te vsebinske in slogovne
pojave. Moderna je eden od izrazov, s katerimi označujemo duhovno,
kulturno in umetnostno gibanje, ki je Evropo zajelo ob koncu
19.stoletja. Najprej se je pojavil v avstrijski in nemski književnosti,
nato slovenci ki so studirali na dunaju so ga prinesli k nam. Smeri
Evropske Moderne (fin de siecle, trajalo naj bi samo od 1890-1990) -
Nova romantika : značilnosti romantike - Dekadenca : pomeni
propad, razkroj - Simbolizem - Impresionizem : (a niso smeri
dekadenca, simbolizem pa nova romantika, impresionizem je pa
slog?)- ja - Značilnosti moderne so: Lirika, pripovedništvo, dramatika
Predstavniki so Oton župančič, Dragotin Kette, Josip Murn, Ivan
Cankar, Alojz Gradnik + Tavčar (je ustvarjal v času moderne, ne pa v
slogu; je predstavnik obdobja med romantiko in realizmom) Ivan
Cankar : Na Klancu IVAN CANKAR Se je rodil 1876 v hiši Na Klancu
(Vrhnika) kjer je tudi obiskoval osnovno šolo na vrhniki. Po mature se
je odpravil v dunaj kjer je študiral tehniko (ni koncal) ostane 11 let 1.
pesniska zbirka je izšla 1899 (Erotika). Pred 1 sv. vojno je bil arentiran
zaradi podpiranja jugoslovanske ideje. Bil vpoklican tudi v vojsko
ampak so ga izpustili zaradi zdravja. Na klancu : Ideja, ki jo lahko
razberemo iz romana, je zelo pesimistična. To je ideja brezizhodnosti
iz revščine, kdo se na klancu rodi da tam umre. Vsi poskusi da bi
ubežali, jim ne rata. Vendar na koncu Cankar zanika to tezo, ko lojze
misli, da izhoda ni zagleda luč na učiteljevem oknu. – ta luc sporoča,
da obstaja pot iz bede in siromaštva, to pa je izobrazba. Roman se
konča s to optimisticno idejo. OSEBE : Glavne osebe Francka
(avtobiografske značilnosti njegove matere): Prikazana je kot izredno
požrtvovalna oseba. Vse žrtve, med njimi tudi prosjačenje, ki jih mora
prenesti, sprejme zaradi otrok. Pri njej so prisotni ljubezen,
požrtvovalnost, pomanjkanje najmanjše sebičnosti. Z njo je Cankar
predstavil pretresljivo podobo ženske, matere, ki ne obsoja nikogar za
svoje žalostno življenje. Dogajanje naperjeno proti njej sprejme kot
usodo. S tem je ji je pisatelj dodelil mučeniške in svetniške poteze. Ob
padcih v življenju se večkrat spomni na njen tek za vozom proti
romarski Gori. Kot otrok je bila večkrat okarana, ponižana, saj je
mama stresala svojo do moškega, ki jo je zapustil, do njegove hčerke
Francke. Poslušnosti in pokornosti se je tako naučila že zelo zgodaj.
Taka je ostala celo življenje. Tone Mihov: Njen mož, ki je bil močneje
pripet na stvarnost. Izredno ga je prizadel prihod tekmeca. Izgubil je
ogromno strank, uteho je začel iskati v pijači. Hkrati z izgubo kruha, je
zbledela tudi pojava očeta in moža. Večkrat se je zatekal k iluzijam,
kar je izraženo z branjem knjig o daljnih krajih. Tako tudi njegova ideja
o pobegu s Klanca ni tako presenetljiva. Zgradba : Roman ima
ciklično zgradbo in sicer je zgrajeno iz 8 poglavij od katerih lahko
vsako beremo kot celoto. Poglavja veze vodilni motiv hrepenenja.
Simbolika / vodilni motiv : Roman je izrazito simbolističen gl. motiv je
Franckin tek za vozom v 1. delu Francka v resnici teče za vozom,
kasneje pa njen tek pomeni lovljenje sreče, ki je nikoli ne ujame.
Pomemben simbol je klanec. Klanec je simbol zavozenosti in
dokončne poraženosti. Ker se lojzetu zazdi, da se klanec širi po vsej
deželi, ga lahko razumemo tudi kot simbol slovenstva, revščine. 3.gl
simbol po delu je luc na učiteljevem oknu, ki sporoča, da vendale je
neka rešitev. Tu je še simbol kruha/rute= blagostanje, vera Primeri
Slovarjev SODOBNI JEZIKOVNI PRIROČNIKI Sodobni jezikovni
priročniki so slovar, pravopis in slovnica. V Slovarju slovenskega
knjižnega jezika (SSKJ) lahko poiščemo pomen besede in kako se jo
pravilno zapiše ter izreče (pravopis, pravorečje). V njem so vse
besede, ki se jih uporablja v !!KNJIŽNEM!! slovenskem jeziku (ni
narečnih besed, itd.). Za tujke moramo pogledati v slovar tujk, za izvor
besede gledamo v etimološki slovar, za strokovne izraze z
določenega področja gledamo v terminološki slovar. V pravopisu
preverimo, kako se besedo pravilno zapiše in izreče, v slovnici pa
najdemo slovnična pravila in skladenjske lastnosti slovenskega
jezika. 18a Proust-Combray Combray je moderni roman. Zgodba je
razbita (fragmentarna), časovne perspektive se mešajo med seboj,
pripoved izhaja iz toka zavesti pripovedovalca, roman je težko
razumljiv. Pripovedovalec je osebni(Svet spoznavamo skozi zavest
literarnega junaka). Ima dva razdelka. V prvem se predstavi zapis
pripovedovalčevega spominjanja in razkriva ozek izsek iz otroštva.
Drugi del izhaja iz nehotnega spomina. Combray ima ciklično
zgradbo, saj se konec vrača k začetku besedila. Moderni roman-
podoba ni sklenjena, poudarjanje toka zavesti, resničnost je podana
skozi zavest, dogodki so razbiti, pripovedovalec je osebni, branje je
zahtevnejše. tradicionalni roman- podobe so sklenjene, dogodki so
povezani v celoto, pripovedovalec je vsevedni, branje ni zahtevno,
obstaja neka logična notranja zgradba (fabula- zgodba). primerjava
ep-roman Ep je dolga pripoved v verzih, pripovedovanje je razširjeno
in predstavljeno podrobno. Ep ne opeva zasebnega sveta, temveč
javne dogodke. roman- napisan v prozi, poleg epa najobsežnejša
pripovedna zvrst. Dogajalni prostor je širok, dogajalni čas dolg..
3420a Realistični roman- Zapletajo se usode številnih posameznikov,
ki jih usodno zaznamujeta kraj in čas vzpona meščanstva ali propada
plemstva. So obsežni in opisujejo notranje stiske posameznikov.
Osebe so vsakdanji liki, povprečneži. Romani so oblikovani kot odsev
stvarnosti, pisateljeve sposobnosti. Teme in motivi so različni;
pokvarjenost meščanstva, vzpon v višji družbeni sloj, propad
plemstva,... Jezik je naraven in neizumetničen. Pripovedna tehnika je
različna, spreminja se tudi pripovedovalec. Pripovedovalec je
večinoma vsevedni. Primeri: Flaubert- Gospa Bovary, Dostojevski-
Zločin in kazen, Zola- Beznica (a ni to že naturalističen roman?),...
20b listek Slavko Grum rojen 1901 pri Šmartnem pri Litiji. Družina se
je preselila v Novo mesto, kjer je oče dobil službo. Umre 1949 zaradi
raka na jetrih. Pokopan je v Novem mestu. Književna dela: Dramatika
(Upornik, Trudni zastori), Dogodek v mestu Gogi). Pisal je tudi kratko
prozo, za časa njegovega življenja mu ni uspelo izdati zbirke (Beli azil
in Izgubljeni sin). Gruma so v lit. zanimali nenavadni liki, z bolno
dušo, to kar je izkrivljenega, grotetskega (estetika grdega). Ti liki so
ujeti v malomeščanjesko okolje, želijo si rešitve, vendar do tega ne
pride. Dogodek v mestu Gogi - napiše jo l. 1929, izide 1930 v knjižni
izdaji. 1931 jo uprizorijo v LJ in MB. Za to igro dobi tudi nagrado na lit.
natečaju v Beogradu. Zgradba: delo je sest. iz 2. dejanj. Notranja: delo
je sest. kot montaža, kot mozaik različnih zgodb in vse te zgodbe
povezuje okolje in to je Goga. Zgodbe povezuje tudi grozljivo vzdušje.
Prikaz teh raz. zgodb omogoči tudi scena tako, da se nekateri dogodki
zgodijo hkrati. Gre za t.i. SIMULTANI / SOČASNI ODER (sred. dr.)-
vpliv Ibsena (meščanski salon). Idejne prvine: Sporočilo se veže na
vprašanje: kaj sploh Goga je? To mesto lahko razumemo kot simbol,
ki pa ga je nemogoče do konca razložiti. Zato obstajajo tudi različne
razlage dela. Prva od ideji je t.i. socialna ideja. Po tej ideji je Goga
simbol za malomeščansko okolje, za neke tesne, zadušljive,
nesvobodne razmere, ki človeku ne dopuščajo, da bi svobodno
zaživel. To idejo podpirajo tudi citati iz Ibsenovih strahov. Te dialoge
vodi Teobald (grbavec). Druga ideja je povezana s psihoanalizo
(Freud), z dejstvom, da je večina ljudi nevrotikov. Večinoma so
njihove težave povezane z erotiko. Tretja razlaga Gogo razlaga kot
sanjski svet, neka sanjska dimenzija. Ujeti smo v grozljive sanje.
Najbolj realna razlaga pa je , da ljudje čakamo na dogodek, ki bi prišel
od zunaj, do rešitev moramo priti v nas samih. Ob koncu drame so
osebe v enakem položaju kot na začetku, tudi Hana se ni odrešila zla
(preliha)-> dramaturška zaokroženost, značilna za moderne drame.
Odlomek: V tem odlomku je prikazano odrešilno Hanino dejanje. V
tem dogodku se močno osamosvojijo didaskalije in temu pravimo
EPIZACIJA dramskega besedila. Pomeni, da se premika v smer epike
ali pripovedništva. Značilnosti moderne drame: - Drobljenje zgodbe,
časa prostora, - Krožna dramaturgija, - Ni logičnosti v dog., -
Osebe so kot lutke, - Spominski prebliski, - Simultanost
dogodkov - Montaža, - Obsežne didaskalije.8 Grum: Dogodek v
mestu Gogi (odlomek, ko gresta Hana in Tereza na hrib, pogovarjata
se o Prelihu); zakaj je ta drama drugačna od tradicionalne (ni zgradbe
dramatskega trikotnika, ni katarze, na odru vsi hkrati - oder razdeljen
na več delov).to nevem, lahko nekdo drugi zapiše Nima dramskega
trikotnika, ni nobenega osrednjega dogodka, čeprav osebe čakajo
nanj, (vse skupaj se nič ne zgodi), Gogi ne more nihče ubežati,
vsebuje osebe z duševnimi ali fizičnimi motnjami, krožnost (Prelih ni
mrtev, se ničesar ne spomni), prizori različnih oseb se dogajajo
hkrati- simultano ( se npr Hana pogovarja s sluškinjo in tist tip z lutko
(ne spomnm se imena sori). 21.a Listek (SAMORASTNIKI +
DVOJEZIČNOST NA SLOVENSKEM KOROŠKEM) Prežihov Voranc se
je rodil leta 1893 na Koroškem in bil vse življenje povezan s Koroško.
Ves čas je ostal zaveden Slovenec. Med prvo svetovno vojno se je
udeležil vojne na Soški fronti in o tem napisal vojni roman Doberdob.
Med drugo svetovno vojno se dve leti preživel v taborišču in se iz
njega vrnil bolan ter kmalu po koncu vojne umrl. Pisal je predvsem
romane, novele in povesti. Novelo Samorastniki je napisal leta 1937.
Bistvo novele je zajeto že v naslovu. Novela opisuje veliko otrok, ki se
preživljajo sami. Imajo mater, ki jim pa ne more nuditi vsega. Novela
ima okvirno zgodbo iz katere izvemo, kako se avtor in njegov prijatelj
odpravita na neko kmetijo na Koroškem, kjer je živela ženska, ta jima
je pa povedala zgodbo o Karnicah. Pripovedovalke sprva ne
prepoznamo, kasneje se izkaže, da je to najmlajša hči. Karničniki so
bili mogočni gospodarji, premožni ošabni in samoljubni. Karnice
ležijo na pobočju gore Obir, čas dogajanja pa je fevdalni čas. Bogati
Karničniki so gostili dninarje, ena izmed njih je bila Meta. Med njo in
Karničnikovim sinom Ožbejem se je rodila ljubezen, čeprav je bil
odnos prepovedan (bogati-revni). Meta je kmalu zanosila, zato so jo
zaradi sramote hudo kaznovali z mučenjem. To mučenje pisatelj
opisuje z naturalističnimi prvinami, saj ne opisuje le objektivno,
ampak tudi zelo natančno. Tudi, ko je morala čez prag njunega
odnosa z Ožbejem ni bilo konec, kmalu se jima je rodil prvi otrok.
Sprva so ljudje gledali Meto kot grešnico, a z vsakim novim otrokom
so nanjo začeli gledati drugače in jo začeli spoštovati. Ožbej se je
zavedal, da je slabič, saj Meti ni stopil v bran, temveč se je le vdajal
pijači obenem pa upal, da se bosta z Meto poročila. Kasneje se Ožbej
utopi v jezeru. Meta je z rojstvom otrok izkazovala močno voljo in
materinsko ljubezen. Sami sebe so poimenovali pankrti in se tega tudi
niso sramovali, saj so se zavedali, da jih bo čez leta več in več, ter
bodo tako lahko branili svojo čast. Skozi Metin nagovor pisatelj
simbolno nagovarja slovenski narod, ki se ne sme podrediti
germaniizacijskim pritiskom. To lahko razumemo tudi kot nagovor
delavstvu oziroma proletariatu. V 19. In 20. stoletju se je z nastopom
nacionalizma kot prevladujoče ideologije po vsej Evropi začela
asimilacija koroških Slovencev načrtno pospeševati s strani nemških
organizacij. Otroci koroških Slovencev so bili prisiljeni obiskovati
šole v nemškem pogovornem jeziku, vedno bolj se je pod vplivom
vladajoče politike uveljavljalo načelo enojezične, nemške Koroške.
Kot rezultat take politike je delež slovensko govorečih Korošcev
konstantno upadal. Posledično se je konflikt med obema narodoma,
ki sta dolga stoletja mirno živela drug ob drugem zaostril.
Narodnostna razpotja so po 1. Svetovni vojni pripeljala do koroškega
plebiscita. Slovenija kot del Kraljevine SHS si je prizadevala, da bi bilo
ozemlje, ki je pred pospešeno germanizacijo izpričeval slovensko
večino bil spet pod matično državo. Po svetovnih vojnah je bila
podpisana Avstrijska državna pogodba v kateri so bile opredeljene
vse pravice slovenski manjšini. Obvezne so postale dvojezične šole,
uradovanje, javni napisi … Ko je postalo znano, da bo Avstrija kot
samostojna država obstala so pridobitve slovenske manjšine do
danes bolj ali manj začeli ukinjati. 21.b Listek (MATKOVA TINA +
EKSISTENCIALIZEM) Ivan Pregelj se je rodil leta 1883 na Primorskem.
Z njegovo rojstno pokrajino je povezana ysasaaxyvečina njegovih del.
Njega zanimajo predvsem splošni človeški problemi (ne pa socialni in
politični), kar je nekaj novega v slovenski literaturi. V te probleme je
vpletal zgodovinsko snov zlasti usodo Primorcev, obdobje
reformacije, protireformacije, kmečkih uporov. V slogu je
ekspresionist. Matkova Tina je ekspresionistična novela, ki je
povezana s tolminskim kmečkim uporom. V središče je postavljena
usoda ženske Matkove Tine, ki je bila zaročenka Janeza Gradnika,
enega vodilnih puntarjev. Noseča Tina se je odpravila na trg Travnik v
Gorici, kjer naj bi usmrtili upornike. Novela prikazuje, kako na poti
premaguje fizične, duševne in moralne ovire. Vzdušje je žalostno,
moreče. Na začetku novele pisatelj opisuje Tininega očeta Matka.
Pijan poje puntarsko pesem. Trpel je zaradi svoje hčere, ki bo imela
nezakonskega otroka, kar je pomenilo sramoto za celo družino.
Matkova pesem, besede;ki jih Tina ponavlja kot molitev (poljubiti želi
glavo Janeza, da bo otrok mirno živel). Ti motivi dobijo simbolne
razsežnosti. Delo je novela, postavljena v čast Tolminskega kmečkega
upora. Teme bolečine, trpljenja, ljubezni, žrtvovanja. Zgodovinske
okoliščine, ki so ji vzele zaročenca in okolica, ki jo obsoja
nezakonskega materinstva. Tinina pot je pravi križev pot.
Eksistencializem je filozofska smer, katere predstavniki so se
ukvarjali s človeškim obstojem. Temeljni problem, ki ga izpostavljajo
je časovna omejenost in enkratnost človekovega bivanja in
neizbežnega konca – smrti. Človek išče smisel bivanja, ki pa je
pogosto absurdno. Pogost sta strah in trpljenje. Sartre: ateistični
eksistencializem-eksistenca je pred esenco (obstoj pred bistvom),
vsak človek je odgovoren za svojo usodo; Camus: filozofija absurda,
človek in svet sta si nasprotna (človek teži k popolnosti, svet pa je
kaotičen) Slovensko eksistencialistično delo je Edvard Kocbek – Črna
orhideja. Kocbek izhaja iz Sartrove filozofije, vendar ne pristaja na
njegov tip eksistencializma- ni ateist. Kocbekove ideje so bolj
optimistične z vero v smiselnost življenja (ima svoj namen),
zgodovino in vlogo posameznika v njej (je krščanski socialist, torej
verjame v vero!). “Nisem lih nek filozof, če zna kdo bolj dopolnt
eksistencializem bi blo super” V književnost prodre iz filozofije,
človek je vržen v nesmiseln svet, v katerem mora sam poiskati svoje
bistvo, ki pa ni določeno vnaprej, in za svoja dejanja prevzeti
odgovornost, pred katero čuti strah. (obstoj v družbi se večkrat zdi
nesmiselen, vsakršno napredovanje in rešitve iz krize tudi- Tujec od
Camusa) Kot književna vrsta se razvije pred 2. svetovno vojno v
Franciji, vrh pa doseže med njo in po njej. Cilji te smeri niso le
estetski, ampak obravnavajo tudi socialna, moralna, filozofska in
politična vprašanja. 22a Kajuh- Bosa pojdiva dekle, obsorej Lirika
upora, pesmi, ki so nastajale med 2. svetovno vojno ali po njej in
imajo vojne motive in teme. Tema- ljubezen in trpljenje v vojnem času
Motivi- ljubezen, padli talci in zaljubljenca z mislijo na padle -
>ljubezen do soljudi! sporočilo- ljubezen v času boja za svobodo. Ta
ne more biti brezskrbna, zaljubljenci ne smejo pozabiti na žrtve.
Ljubezen daje upanje v svetlejšo prihodnost. Pesem je iz treh
štirivrstičnih kitic, katerih kompozicija je enakovredna dvojni tematiki
vojne in ljubezni. Pesniški jezik se igra z rimo (prestopna in
zaporedna). Ritem je daktilski. Kajuhov slog je nezapleten, razumljiv
širšim množicam. 23a Janez Menart- Croquis Janez Menart se je rodil
v Mariboru leta 1929. Po gimnaziji, ki jo je obiskoval v Ljubljani, je
študiral slovenistiko in primerjalno književnost. Prvo pesniško zbirko
je objavil v knjigi Pesmi štirih, 1953. Začel je z liriko, potem se pa
začel usmerjati proti satiričnemu realizmu in pisati epske pesmi.
Spada v obdobje intimizma- snov je človekovo doživljanje sveta,
intimna in osebna tematika. Motivi in tematika Naslov Croquis izhaja
iz francoske besede in pomeni sliko, skico. Hkrati postane motiv
odtujenega človeka, ki je pesnik sam in ki si za kavarniško mizo-ta
predstavlja realnost- s prstom nariše iz lužice politega konjaka svoj
sanjski svet. Pesnik nam sporoča, da je v življenju treba vztrajati
(somaturantke/ki, ne obupat!), tematika je bivanjska; prikazuje
hrepenenje sodobnega človeka po ljubezni, lepem, duhovno polnem
življenju (po idealu, ki mu je nedostopen!). Oblikovno in slogovno je
pesem tradicionalna. Rima je oklepajoča, verz je jambski deset- in
enajsterec. A je res tradicionalna- ne čisto- je likovna pesem (Carmen
figuratum), kjer so verzi narisani v oblike o katerih pripoveduje avtor
(hiša, sonce), na začetku so samo navedeni samostalniki brez
glagola( nominalni slog), sicer pa precej tradicionalna. Pesem lahko
uvrstimo tudi kot likovno delo, saj je napisana kot neka slika in ima
madeže konjaka? realizem-dramatika Za realistično dramatiko je
značilno, da so drame zapisane v prozi, govor oseb pa je vsakdanji
jezik. Tudi v dramatiki je snov vzeta iz stvarnosti, in sicer zajema
družbene probleme tedanjega časa (predvsem meščanska in satirična
drama). Pogoste so drame s tezo (predstavi nek problem in navadno
znotraj konteksta poda tudi rešitev). Pogosta je uporaba analitične
tehnike. Primer-Ibsen: Nora ali Hiša lutk Leđends :) hwaiting:) 24a
Kajetan Kovič- Južni otok - INTERPRETACIJA: prva kitica: nekaj je,
južni otok obstaja, je zelo daleč, komaj se ga sluti. JUŽNI OTOK: je
eksotika, nekaj nedosegljivega. Druga kitica: enkrat je, drugič ga ni-
mišljenje se giblje med pozitivnim in negativnim smislom. Tretje
kitica: od slasti, želje po otoku, si pijan, negativen (GA NI), pozitiven
(prepričan si DA JE). Četrta kitica: tega otoka NI. Peta kitica pride
neko novo upanje in JUŽNI OTOK zopet JE. - SPOROČILO: izraža
poudarjeno teženje po utopiji (deziluziji) in idealiteti (nek cilj, ki na
začetku izgleda nedosegljiv) oziroma izraža nihanje med upom, da
JUŽNI OTOK je in strahom, da ga ni. Človek brez nekih osebnih ciljev
in upov ne more živeti. Postavi si cilje in jih doseže. Zgradba je
tradicionalna, posebnost je uporaba polnopomenskega glagola biti -
obstajati Slovenska povojna dramatika- Značila pestrost tokov, smeri
in gledaliških postopkov. Po 1945 se nadaljuje družbenokritični
realizem(Potrč, Bor,..) pišejo realistične drame in vanje vpletajo
kmečko in malomeščansko problematiko ob izgradnji socialistične
družbe. Po 1955 se uveljavi eksistencializem, ki je vplival na dela
Smoleta(Antigona) in Jančarja. Sredi 50. let je viden tudi vpliv
modernizma, posledica tega je nastanek groteskne in absurdne
drame. Zvrstno nastajajo eksistencialistične drame(Kozak), poetične
drame( Smole, Strniša), absurdna drama(Jančar, Smole) Pardon neki
sm zajebala in je use prečrtano:( 24.b Listek (DANE ZAJC- ČRNI
DEČEK/VELIKI ČRNI BIK + RAZVOJ SLOVENŠČINE) Dane Zajc: Rodil
se je leta 1929 v Zgornji Javorščici pri Moravčah. Je bil del 2. Skupine
1. Povojne pesniške generacije, napisal je Veliki črni bik in Črni
deček. Med drugo svetovno vojno so mu nacisti požgali domačijo,
prav tako je izgubil očeta in dva brata, ki sta padla v partizanih.
Sodobna slovenska književnost: Opisovali so domovino, vojne
teme… uporabljali filozofijo eksistencializma, absurda. Črni deček: Je
pesem, v kateri avtor opisuje položaj pesnika v družbi (zato bivanjska
tema). (tudi poetološka) V pesmi je veliko prispodob (ptice- pesmi,
starci- družba, črni deček- avtor). Ustvarja napeto, temačno,
utesnjeno, osamljeno vzdušje s pomočjo uporabe barv (oranžen
puščavski pesek, črni deček) in opisom okolice (tenke kačje vjuge…).
V pesmi prikaže kako se družba odzove na njegove pesmi- takoj ga
utišajo ko želi nekaj povedati, ker ne sprejemajo drugačnega mišljenja
ali pa prikazovanja resnice. Kljub temu, da so vse njegove pesmi
zavržene in niso sprejete, se avtor ne preda- napiše, da ima še ptice
ker brez njih ne more živeti. Motiv absurda, nesmisla! Tu ni nujno
poetološka tematike, odvisno kako interpretiraš. Deček je lahko
vsakdo, pesem pa na splošno prikazuje vztrajanje v nesmislu
življenja.k Slovanski jeziki: Poznamo tri skupine- vzhodna (ruski,
beloruski, ukrajinski jezik), zahodna (poljski, češki in slovaški jezik),
južna (slovenski, hrvaški, srbski, bošnjaški, bolgarski, makedonski
jezik). Razvoj slovenščine iz indoevropščine: Indoevropščina se je
razdelila na dve skupini, to sta kentumska (zahod) in satemska
(vzhod). Glede na besedo sto (cent ali sto). V satemski skupini je
skupina slovanskih jezikov, med katerimi je tudi slovenščina. Razlika
med slovenščino in ostalimi slovanskimi jeziki: Slovenščina uporablja
dvojino. Kako bi ohranjali slovenski jezik: Ohranjanje jezika je
odvisno od govorcev, zato je pomembno, da se jezik še zmeraj
prenaša in se ga ohranja. Prav tako se je potrebno izogibati
germanizmom in raznoraznim besedam, ki so prirejene iz drugih
jezikov, dandanes je največ besed prirejenih iz angleščine in ostalih
slovanskih jezikov, ki se ne glede na podobnosti še zmeraj razlikujejo
od slovenščine. Zato je pomembno, da se še naprej uči knjižni jezik in
se ga pogosteje uporablja. S tem bi lahko tudi zmanjšali vplive tujih
jezikov na slovenščino. 27. Dominik Smole: Antigona 28.a DIJAKA
TJAŽA/ ČUDEŽNI FELIKS/ TRIPTIH AGATE SCHWARZKOBLER
Florjan lipuš: rojen na koroškem avstrijskem, zamejski slovenec, pisal
vse predvsem v modernističnem slogu. Zmote dijaka Tjaža: kratka
obnova, socialni roman oz. roman odraščanja, tema je
bivanjska(socialna), Tjaž je v strogi ustanovi omejen in ko ga vržejo iz
zavoda se v svobodnem svetu ne znajde in zato stori samomor,
roman je kritika ustanovam in okolici, ki mlademu človeku
onemogoča normalen vsestranski razvoj. Razvoj jezika: prva besedila
so brižinski spomeniki nastali ok. Leta 1000, pisani so v karolinški
minuskoli s sledmi praslovanščine. Slovanščina spada v satemsko
skupino jezikov, slovenščina pa pod južnoslovanske jezike.
Slovenščina se od drugih jezikov razlikuje predvsem po uporabi
dvojine in majhnemu številu glagolskih časov.
________________________________________ X (7b?) Listek
Aleksander S. Puškin: Jevgenij Onjegin Aleksander S. Puškin: Izhajal
je iz plemiške družine, odraščal v Moskvi. Z ruskim slovstvom ga je
zbližala varuška Anna Rodionovna. Obiskoval licej v Carskem Selu,
zaradi liberalnih idej pregnan v južno Rusijo, idejno bil blizu
dekabristov, ki so se uprli carskemu absolutizmu. Umrl je v dvoboju
za ženino čast. Je eden najpomembnejših ruskih književnikov,
ustvaril sodobni ruski umetnostni jezik. Pisal je lirske pesmi;
romantične pesnitve, pravljice v verzih, drame, povesti, novele v
prozi, roman v verzih (JO). O romantiki: Razvije se vzporedno z
razsvetljenstvom (2. Polovica 18. stoletja), uveljavi se tudi v umetnosti
ter glasbi. Razvije se kot nasprotje razsvetljenstva, uveljavi se po
celotni Evropi. V ospredje postavlja čustva, duševnost, notranja
razpoloženja. Temeljno romantično nasprotje je nasprotje med ideali
in stvarnostjo. Idealom se človek želi približati, so vrednote znotraj
njega, so abstraktni in neminljivi, stvarnost pa je vse, kar je zunaj
človeka in določa njegovo življenje. Vodi v nesrečo romantikov in
svetobolje ter pasivni pesimizem. Romantiki so izjemne osebnosti,
prepričani, da čutijo globlje od drugih. Jevgenij Onjegin Verzni roman,
združuje poezijo in prozo. Izražanje vsakdanjega življenja na pesniški
način, prvi romani v 12. Stol viteški romani, ima manj izpovednih prvin
kot pesnitve, jezik se približa vsakdanjemu pogovoru, Puškin je
uporabil onjekinsko kitico; kitico, ki je ustrezala pesniškemu jeziku.
Odvečni človek- Jevgenij je prvi tak lik, ne pa zadnji. Je inteligenten in
izobražen, a kmalu spregleda plitvost in izumetničenost plemiške
družbe. Nima moči, da bi zaživel drugače. Vse ga dolgočasi in mu je
odveč, še sam sebi je preveč. Je egoističen, brezčuten in vzvišen,
zato zavrne Tatjano in sprejme dvoboj. Je tipičen romantičen junak-
sprt s svetom. Tudi drugi liki so romantični; Lenski, Tatjana. Dogaja
se v času peterburških plemiških salonov, ruskega podeželja, kritika
do ruske družbe, ki omogoča odvečne ljudi. Razlike med romantiko in
realizmom, realizem, delo iz realizma Namen v realizmu je
prikazovanje stvarnosti in vse kar je zunaj človeka, romantika pa v
ospredje postavlja čustva ter notranja razpoloženja. Realizem
stvarnost opisuje objektivno, nepristransko, kot je v resnici,
romantika pa stremi za ideali in refleksijo notranjosti na zunanjost,
torej je subjektivna. V realizmu ni junakov, temveč glavne osebe, ki so
tipične, antijunaki, v romantiki pa so romantične osebe izjemne
osebnosti, popolnoma drugačni od ostalih ljudi. Realizem:Realizem:
Opisi so izjemno natančni, prikazovanje stvarnosti, dogajanje v vseh
družbenih slojih, antijunaki, značilni za določeno okolje. Tipi realizma:
1. romantični (prehod med romantiko in realizmom, izjemni junaki v
realistično okolje- Balzac, Gogolj, Dickens) 2. Objektivni (v ospredju
neosebno, neprizadeto opisovanje, ta objektivnost je obsojena na
propad- Flaubert, Tolstoj) 3. Psihološki realizem (v središču
duševnost literarnih oseb, avtorji izbirajo nenavadne like-
Dostojevski) 4. Kritični realizem(kritizirajo stvarnost, izpostavljajo
slabe stvari, kritizirajo nižje družbene sloje- Dickens, Gogolj, Balzac,
Tolstoj...) 5. Impresionistični realizem (obravnava preplet čutnih
zaznav-Čehov) 6. Poetični (blizu romantičnemu). Zvrsti-
pripovedništvo (roman-daljše pripovedno delo, več oseb, več zgodb,
snov: meščansko sodobno življenje, namenjen zahtevnejšim bralcem,
največkrat v ospredju ljubezenska zgodba. Uveljavi cikel romanov,
roman epopeja-nadomesti klasični ep+novela-realistična, sledi
načelom klasične novele-Boccaccio, uveljavi tudi karakterna novela-
osrednja oseba razkriva svoj značaj), dramatika (satirična komedija-
kritizira družbene pojave)+(meščanska drama- drama v meščanskem
okolju-posebna oblika tezna drama, ki izpostavi problem in ima jasno
sporočilo). Potem se pojavi naturalizem, popisovanje s fotografsko
natančnostjo-skrajni objektivni realizem-, na osebe vplivajo tri
determinante: dednost, okolje, doba- E. Zola, Maupassant, Ibsen
Gogolj- plašč. Karakterna/značajska novela, v ospredju Akakij
Akakijevič, nižji uradnik, ko se mu strga star plašč, začne varčevati,
nov plašč mu ukradejo, na poti domov se prehladi in umre, po smrti v
mestu straši duh, ki krade toliko časa plašče, dokler ne ukrade Važni
osebi, pri kateri je prej neuspešno iskal pomoč, je antijunak, kritičen
realizem-kritizira vzvišene uradnike, mali ljudje v tej družbi ne morejo
uspeti-obsoja nehumanost družbe. Je groteska- popačena ali
deformirana podoba stvarnosti. 30a Realizem je literarna in
umetnostna smer 19. stoletja. Začel se je v Franciji 1830. Vrh doseže
1850 in traja do 1870, ko se iz njega razvije naturalizem, ki traja do
1899, ko se v literaturi pojavijo nove smeri in ponovno obudijo
romantiko. naturalizem ni nasprotje realizma, je pa poglobljeno
nadaljevanje realizma, še bolj skrajni realizem. Značilno je natančno
opisovanje po opazovanju, jezik je pust in vsakdanji, večkrat grob,
zlasti v naturalizmu, ko avtorji uporabljajo celo žargonske in narečne
izraze. Avtor najprej opazuje dogajanje in ga nato do podrobnosti
opiše. Henrik Ibsen je bil norveški dramatik, ki se je rodil 20. marca
1828 v Skienu, na Norveškem. Rodil se je v premožni trgovski družini,
a je kaj kmalu njegov oče bankrotiral. Sprva je Ibsen postal lekarniški
vajenec, ker mu je bila pot do študija zaradi bankrota, zaprta. Pod
vplivom marčne revolucije je leta 1848 napisal prvo dramo, nato pa ga
je pot zanesla v gledališče. Ker ga je malomeščanska družba vedno
bolj omejevala in dušila, je v sredini 60-ih let odpotoval v tujino, za
skoraj 30 let. V tem času je postajal evropsko priznan dramatik. Velja
za enega največjih norveških književnikov vseh časov in njegova
tematika, se je večini tedanje družbe zdela sporna in škandalozna. V
svojih dramah je razkrival duhovno bedo in nenravnost obstoječe
družbe. Širše je znan, kot oče sodobne dramatike. Iz tujine se je za
stalno vrnil na Norveško, v začetku 90-ih let, kjer je ostal do svoje
smrti in bil deležen mnogih časti in priznanj. Umrl je 23. maja 1906 v
Kristianii, današnjem Oslu. Njegova najbolj znana dela so: Nora ali
Hiša lutk (1879), Strahovi (1881), Gospa z morja (1888), Divja račka
(1884). STRAHOVI Čas: 19. Stol., od poznega popoldneva do jutra
Kraj: hiša nad norveškim fjordom Dramska enotnost Dogajanje:
strnjeno, brez zastranitev dramska enotnost Lit. smeri: ☺
Naturalizem: dednost, alkoholizem, razvrat, determiniranost z
okoljem, bolezen ☺ Realizem: malomeščanska družba in težnja po
materializmu Tema: posledice zlaganih družinskih odnosov (in
zakonskih) Teza drame: kritika meščanske družbe Dramska tehnika:
sintetično-analitična – vzrok za katastrofo izvemo naknadno. Zgodbo
izvemo iz razgovora. Osebe: Gospa Alving = podobna je Emi Bovary,
Ani Karenini, Ančki Vrbanoj. Je zavrta ženska, ki trpi v zakonu z
lahkoživim moškim in alkoholikom. Je tragična oseba, saj je
osamljena mati, ki se mora odločiti za nekaj najboj strašnega. V nas
vzbuja sočutje, grozo.. G.Alving =v konzervativnem okolju prikriva
svojo radoživost,zapade alkoholu, razvratu, povzroči sinovo bolezen
Osvald = mati ga 7 letnega pošlje v FRA, da bi postal slikar in ker mu
hoče prikriti prezgodnje spoznanje o očetu. Šele po očetovi smrti se
vrne in šele zdaj izve resnico o očetu, mater pa prosi naj ga reši
trpljenja z morfijem, ki ga vedno nosi s seboj. Pastor Manders = v
njega je bila nekoč zaljubljena Ga. Alvingova. Ko je spoznala, kakšen
je njen mož, je zbežala k Mandersu, toda ta jo je zavrnil z razlogi
verske in meščanske morale. Regine = Osvaldova polsestra in
Alvingova nezakonska hči, ki ves čas živi v hiši zraven ge. Alvingove,
ki pa na njeno moralno podobo ni mogla vplivati. Nazadnje pristane v
pristaniškem bordelu za mornarje. Prvine naturalizma: dednost,
alkoholizem, Alvingovo razuzdano življenje, nezakonski otrok,...
Prvine realizma: povzpetništvo v meščanski družbi (Alvingova se
poroči z Alvingom zaradi denarja) SLOVENSKA KNJIŽEVNOST MED
2.SVETOVNO VOJNO Književnost med NOB (narodno osvobodilni
boj) Npr. Karel Destovnik kajuh: Bosa pojdiva, dekle obsorej:
Vsebina: 1. kitica razkriva romantična čustva. 2. kitica Pesnik
sočustvuje s padlimi ter se zaveda, da je njihova žrtev dragocena za
vse. 3 kitica Pesnik združuje svojo ljubezen s spoštovanjem in
hvaležnostjo do tistih, ki so dali svoja življenja, tako da lahko on živi
lepše življenje. Tema: Pesem je ljubezenska, vendar gre za ljubezen,
izpovedano v vojnem času. Izpoved ljubezni ne bi bila iskrena brez
misli na trpeče ljudi. Ne morata uživati v ljubezni, ker je vojna. Pesem
združuje dve temi: ljubezen med dekletom in lirskim subjektom in
trpljenje nesvobodnega naroda. Slog: Obe temi sta pesniško izraženi
z vidnim barvnim kontrastom ( nasprotjem )=> Ljubezen-beli češnjevi
cvetovi: trpljenje naroda- temni grobovi talcev. Kontrast poudarjata: -
ponavljanje ( beli so, beli so ) in -stopnjevanje ( temni, pretemni ) Belo
in temno se v pesmi izmenjujeta, ljubezen in misel na trpeči narod se
prepletata. Lirika upora Ta lirika je motivno raznolika: na eni strani
okupacija, boj in življenje v taborišču, na drugi pa pogosto tudi
ljubezenski motivi. Pesništvo upora predstavljajo narodne in
revolucionarne budnice, himne, bojne pesmi, pa tudi razpoloženjske,
ljubezenske in miselne pesmi, tercine in celo soneti. 31b Prvo se
vprašanje nanaša na Sonetni venec - magistrale ( poves nekaj o
avtorju - Prešeren, mislim da je nekje gor že opisan. O romantiki, opis
po verzih-ne pozabi na akrostih; Primicovi Julji, teme, motivi,
aktualizacija z vrednotenjem pomena presernovih del danes) Drugo je
Razvoj novele: Boccaccio je zacetnik z Dekameronom, potem v
realizmu je Plasc, Jurcic Telecja pecenka (znacajevka!), Kafka
Preobrazba (groteskna novela!). + Matkova Tina, Boj na požiralniku,
Samorastniki, Tantadruj, Črna orhideja. KOMENTARJI Js nimam
pojma o 20. Stoletju sm tak hahah Magar sprot po netu poglej pa
napiš tist k vidš idk jz tko delam lol Fak men se neda vec js sm out <3
KDORKOL TO DELA JS TE VOLIM Dont stop PROSIM VAS 30 NAS JE
NOT VSAK EN LISTEK NAPISE PA MAMO PROSIMMM PA BOMO HIT
KONC CE BOMO SAM TRIJE POSAMEZNIKI NE BOMO KONC DO
JUTR Ma pus *****, js sm napisu ze 4 haha JA JS TUT SE ZE 2 URE TU
ZAJEBAVAM Vi k copypasteate, dejte vsaj mal uredit pls Hejla :) Ma
kdo kej o razvoju slovenske dramatike? Would be very helpful! Ja
prvo maš recimo Škofjeloški pasjon, potem v razsvetljenstvu napiše
A. T. Linhart Ta veseli dan.. in potem neki časa ni nič do moderne kjer
Cankar napiše več pomembnih del (use ku smo dejansko meli za esej)
in morda še Lepa vida v simbolističnem slogu. Kasneje je še v 1. Pol.
20 stol. Ekspresionistična drama Slavka Gruma : dogodek v mestu
Gogi, kaže že neke težnje po eksistencializmu npr. Absurdnost
čakanja na nek dogodek. Potem pa v 2. Pol. 20 stol. imamo Antigono
in Veliki briljantni valček, obe dramistazelo družbeno kritični in
opozarjajo na nevarnost pretiranega družbenega nadzora in
oblastništva nad ljudstvom, kritika totalitarnih režimov. Razvile so se
tudi komedije v duhu socialnega realizma npr. Moj ata socialistični
kulak. Nekatere sodobnejše drame obravnavajo teme iz vojen,
partizanskih časov in jemljejo motive iz kmečkega in meščanskega
okolja Omg hvala! Ej kdorkol je to odgovoru a mi prosm piše na
facebook: Tia Prajs Ker mam še par uprašanj bl podrobno Sem not
tudi prilepi prosim. Lhko napiss kr sm uprasanja, mord bo se komu
pomagalo Če kdo ve za pripovedništvo med romantiko in realizmom
lohko dopolne 7.2 pls ko js to nč nimnimam Tisti ki ste jutri vprasani,
grete danes spat? Očitno ne Bl ne Ah i wish da bi lahka spala dans:/ :(
Ojla, kj mogoče kdo ve kdo je pri uno 4. Vp stanislav škrabec En
duhovnk k je bil istočasno jezikoslovc al neki in se je okvarju s tem da
bi slovenci v šolah pa u cerkvah se učil slo. Knjiž jezika in se z njim
sporazumeval in v njem pisal. Pa pisu je neke razprave o naglasih,
izrekih pa pisavi Ok hvala ti full NIMAM POJMA ZAKAJ VS JE VN
FUKNL SORI ŠERITE ŠE DRUGIM ČE SE DA, OZ. ČE NE PRIDEJO
NOT A MA KDO KAJ ZA MODERNO LIRIKO NAPISANO 1.B
VPRAŠANJE SE MI ZDI Q: Zakaj se odgovori za 3. Pa 4. Listek
tematsko razlikujejo od dokumenta VPRAŠANJA?? Pač srednji vek
dante & renesansa shakespeare?? A ne bi mogl bit ti odgovori
zamenjani :O Crke pa stevilke so vsepovprek zamesali Mensezdi bi
kar je tukej 3.a) Petrarca - O blažen bodi čas pomladnih dni - to bi
moral spadat pod B, ker ima naša šola ta sklop in je v našem drive-u
tudi to delo not. ŽENSKI LIKI V REALIZMU?????????? KAKŠNA JE
BILA PODOBA ŽENSK V EVROPSKI REALISTIČNI KNJIŽEVNOSTI? >
Osebe so načeloma predstavljene realistično in so povprečni
predstavniki neke tradicionalne malomeščanske družbe. Prav tako so
ženske v realizmu predstavljene v njihovi “tradicionalni” vlogi. Od njih
se je pričakovalo, da bodo poslušne, da bodo dobre mame in žene,
skrbele za otroke in moža, da bodo opravljale gospodinjska opravila,
kuhale, bile na voljo možu za karkoli kar si bo zaželel,.. Od njih se je
pričakovalo tudi, da bodo vedno manirne, vljudne, spodobne, ne
glede na situacijo doma, v družini, družbi,.. Tudi če je njihov duh
zlomljen, so popolnoma podrte morajo to skrivati. (Gre se za ugled)
Sicer pa obstaja nekaj izjem: - V enodajalki Gospodična Julija (Julija
je zabavna, brezskrbna, celo malo je perverzna?) - Gospa Bovary
(Emma je imela kar pestro/zanimivo življenje z dvema ljubimcema,
čeprav se to njej ni zdelo tako) A kdo ve kšn je razvoj slovenske
lirike?? -nevem kok je prou sam js mam tko neki zapisan: razvijejo se
dokončno v slovenski moderni, zgledujejo se meddrugim po Prešernu
pa razdeli se na podoknico in impresionistično simbolno pesem-
Župančič:Duma,Kette:Na trgu Kot prvega slovenskega pesnika
štejemo Valentina Vodnika (Zadovolni Kranjc - stanovska kmečka
pesem), torej čas razsvetljenstva, kjer ni veliko lirike predvsem pa je
preprosta in verska. Potem v obdobju romantike mamo našega
preljubega Prešerna, ki dvigne slovensko liriko končno na evropsko
raven z uporabo zahtevnejših oblik kot so sonet, sonetni venci,
gazele… (s tem jezik kultivira in nas predstavi kot kulturni narod). V
realizmu se lirika ne razvija zares. Potem imaš moderno, glavni
predstavniki so Kette, Murn, Gradnik in Župančič… Tuki uvajajo
predvsem vplive 19. stoletja (nova romantika, dekadenca,
impresionizem, simbolizem), spet so glavna čustva, povezujejo
tradicionalne oblike (sonet, gazela…) ampak z njimi ravnajo nekako
svobodno. Pootem imaš liriko med obema svetovnima vojnama, kjer
je značilen predvsem ekspresionizem (iztis, zunanji temačni in krut
svet je zrcalo notranje duševnosti, zelo je ekspresivno uglavnm… Za
to obdobje je predstavnik predvsem Kosovel, ki ima zeelo širok
spekter ustvarjanja (od manifestov, konstrukcij oz. lepljenk do
impresionističnih balad itd.). Potem leta 1943 Kajuh napiše še tisto
Bosa pojdiva v ciklu 8 pesmi - domoljubne, tradicionalne, preproste.
Povojna sodobna se pa začne po letu 1950 - prej je t.i. graditeljska
poezija, potem 1. rod 1. Povojne generacije so intimisti (Ivan Minatti,
pesmi štirih), značilne romantične ideje, subjektivnost, osebne oz.
intimne teme, 2. Rod je poezija odtujenosti (Dane Zajc, Gregor
Strniša),značilen ta nek absurd, nasprotje med vsemogočno naravo in
krhkim človekom, 2. Povojna generacija pa so Makarovič, Šalamun in
Košuta, k spet neki eksperimentirajo (sploh Šalamun v/na tistih
Gobicah). 3. Povojna se vrača k tradiciji torej postmodernizem, glavni
predstavnik je Milan Jesih. To je pa tut se mi zdi da to:) Razlika med
povojno in moderno slo liriko? Btw na nasi soli so zacel z drugim
kompletom iz prve; +1 na nasi tut, razen ce sva slucajno ista sola xD