PRIPRAVA NA USTNI IZPIT IZ SLOVENINE NA

POKLICNI MATURI 2011/2012

Zbrala in uredila: Ana Lavri in Marko Pongrac
Viri in literatura:
- zapiski pri pouku slovenine 2008 - 2012 prof. Lucija Zajc;
- berilo Svet knjievnosti 1, 2, 3, 4.
- Knjievnost na maturi '98; Ana Jesenovec, Jaka Lenardi

Kazalo
1. LETNIK

. ............................... 4

1. Obdobje: BIBLIJA ................................................................................................................................. 4

Besedilo: Prilika o izgubljenem sinu .................................................................................................... 4
2. Obdobje: ANTINA KNJIEVNOST ....................................................................................................... 4
Besedilo: HOMER: Iliada ..................................................................................................................... 5
Besedilo: SOFOKLEJ: Kralj Ojdip.......................................................................................................... 5
3. Obdobje: SREDNJI VEK ........................................................................................................................ 6
Besedilo: Briinski spomenik II ........................................................................................................... 6
4. Obdobje: LJUDSKO SLOVSTVO............................................................................................................ 6
Besedilo: PEGAM IN LAMBERGAR ...................................................................................................... 6
Besedilo: KRALJ MATJA ..................................................................................................................... 6
5. Obdobje: EVROPSKA RENESANSA ....................................................................................................... 7
Besedilo: WILLIAM SHAKESPEARE: Romeo in Julija............................................................................ 7
Besedilo: MIGUEL DE CERVANTES SAAVEDRA: Don Kihot .................................................................. 7
6. Obdobje: REFORMACIJA, PROTIREFORMACIJA IN BAROK NA SLOVENSKEM ..................................... 7
Besedilo: PRIMO TRUBAR: Proti zidavi cerkva.................................................................................. 7
Besedilo: JANEZ SVETOKRIKI: Na noviga lejta dan............................................................................ 7
7. Obdobje: RAZSVETLJENSTVO NA SLOVENSKEM .................................................................................. 8
Besedilo: ANTON TOMA LINHART: Ta veseli dan ali Matiek se eni ............................................... 8
Besedilo: VALENTIN VODNIK: Zadovolni Krajnc ali Dramilo ................................................................ 8
2. LETNIK

. ............................... 9

8. Obdobje: EVROPSKA ROMANTIKA (berilo 2, str 10) ........................................................................... 9

Besedilo: ALEKSANDER SERGEJEVI PUKIN: Jevgenij Onjegin (berilo 2, str. 39) ............................. 9
9. Obdobje: ROMANTIKA NA SLOVENSKEM (berilo 2, str 62) ................................................................ 9
1

Besedilo: France Preeren: Sonetni venec (1., 7., 8. in 15. sonet) (berilo 2, str 80) ......................... 9
Besedilo: France Preeren: Krst pri Savici
Besedilo: France Preeren: Zdravljica

(berilo 2, str 85) ......................................................... 10

(berilo 2, str 93) ................................................................. 10

10. Obdobje: EVROPSKI REALIZEM IN NATURALIZEM........................................................................... 10

Besedilo: GUSTAVE FLAUBERT: Gospa Bovary ................................................................................ 10
Besedilo: FJODOR MIHAJLOVI DOSTOJEVSKI: Zloin in kazen......................................................... 11
Besedilo: EMILE ZOLA: Beznica.......................................................................................................... 11
Besedilo: HENRIK IBSEN: Strahovi ..................................................................................................... 11
11. Obdobje: MED ROMANTIKO IN REALIZMOM NA SLOVENSKEM ..................................................... 12
Besedilo: SIMON JENKO: Obrazi ....................................................................................................... 12
Besedilo: SIMON JENKO: Tilka .......................................................................................................... 12
Besedilo: JOSIP JURI: Deseti brat ................................................................................................. 13
Besedilo: JOSIP JURI: Teleja peenka.......................................................................................... 13
Besedilo: JANKO KERSNIK: Jara gospoda .......................................................................................... 13
Besedilo: IVAN TAVER: Visoka kronika ......................................................................................... 14
Besedilo: ANTON AKERC: Mejnik .................................................................................................... 14
12. Obdobje: EVROPSKA MODERNA ..................................................................................................... 15
Besedilo: OSCAR WILDE: Saloma ....................................................................................................... 15
3. LETNIK

. ............................. 16

13. Obdobje: MODERNA NA SLOVENSKEM........................................................................................... 16

Besedilo: DRAGOTIN KETTE: Na trgu ................................................................................................. 16
Besedilo: IVAN CANKAR: Na klancu ................................................................................................... 16
Besedilo: IVAN CANKAR: Hlapci......................................................................................................... 16
Besedilo: IVAN CANKAR: Kostanj posebne sorte............................................................................... 16
Besedilo: OTON UPANI: Duma .................................................................................................... 16
14. Obdobje: EVROPSKA KNJIEVNOST V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA............................................... 16
Besedilo: FRANZ KAFKA: Preobrazba................................................................................................ 16
15. Obdobje: SLOVENSKA KNJIEVNOST V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA ............................................. 17
EKSPRESIONIZEM............................................................................................................................... 17
Besedilo: SREKO KOSOVEL: Slutnja ................................................................................................. 17
Besedilo: SREKO KOSOVEL: Ekstaza smrti ....................................................................................... 17
Besedilo: SREKO KOSOVEL: Kons 5 .................................................................................................. 17
Besedilo: IVAN PREGELJ: Matkova Tina............................................................................................. 17
Besedilo: SLAVKO GRUM: Dgodek v mestu Gogi.............................................................................. 17
2

SOCIALNI REALIZEM .......................................................................................................................... 17

Besedilo: PREIHOV VORANC: Boj na poiralniku ............................................................................ 17
Besedilo: PREIHOV VORANC: Samorastniki .................................................................................... 17
4. LETNIK

. ............................. 18

16. Obdobje: SLOVENSKA KNJIEVNOSTI PO DRUGI SVETOVNI VOJNI, SODOBNA SLOVENSKA

KNJIEVNOST ......................................................................................................................................... 18
16.1. PESNITVO / LIRIKA ...................................................................................................................... 18
Besedilo: JANEZ MENART: Croquis ................................................................................................... 18
Besedilo:KAJETAN KOVI: Juni otok................................................................................................. 18
Besedilo:DANE ZAJC: rni deek ....................................................................................................... 18
Besedilo: GREGOR STRNIA: Veerna pravljica ................................................................................. 18
Besedilo:TOMA ALAMUN: Stvari 5 ................................................................................................ 18
16.2. PRIPOVEDNITVO ......................................................................................................................... 19
Besedilo: EDVARD KOCBEK: rna orhideja ....................................................................................... 19
Besedilo: CIRIL KOSMA: Tantadruj .................................................................................................. 19
Besedilo: VITMIL ZUPAN: Manuet za kitaro ...................................................................................... 19
Besedilo: LOJZE KOVAI: Prileki ..................................................................................................... 19
16.3. DRAMATIKA .................................................................................................................................. 19
Besedilo: DOMINIK SMOLE: Antigona .............................................................................................. 19
Besedilo: DRAGO JANAR: Veliki briljantni valek ............................................................................ 19

1. LETNIK

1. Obdobje: BIBLIJA
Hebrejska knjievnost, znailnosti, zgradba, pomen Biblije
-

Nastanek: 1500 let pred kristusom/naim tetjem (ustno izroilo)

Temeljno delo hebrejske knjievnosti
S posredovanjem kranstva je postala ena najpomembnejih kulturnih, literarnih in verskih knjig
Delimo jo na staro zavezo (opisuje as pred kristusom, napisana je v hebrejini in delno arabejini)
in novo zavezo (opisuje as kristusa in po njem, je napisana v stari grini)
Prevladuje epika, dramatike skoraj da ni, najbolj pomembna pa je lirika

Besedilo: Prilika o izgubljenem sinu

Motivno-tematska analiza, prilika ali parabola, sporoilo, svetopisemski slog
-

Vrsta pripovedi: Prilika (pouna, kratka zgodba s primeri iz lovekega, ivalskega,... sveta ponazarja
verski ali moralni nauk)
Govori o oetu in dveh sinovih
Eden izme sonov oeta prosi za denar, potem odpotuje, vse zapravi in se ponino vrne k oetu
Manj prizanesljiv je bil njegov brat, ki je vse svoje ivljenje delal na polju
Njene znailnosti:
Namen:

2. Obdobje: ANTINA KNJIEVNOST

asovna umestitev, znailnosti
-

asovna umestitev: 1000 let pr. n. t. do 5 st. n. t.

Kulturno zgodovinski oris: grka in rimska kultura
Ustvarjalci: Homer, Sofoklej, Plavt
Deli se na starejo grko in mlajo rimsko

GRKA KNJIEVNOST
Predstavlja temelje evropske knjievnosti
Dobro se razvijejo vse tri literarne zvrsti (epika, lirika in dramatika (ep, tragedija, komedija)) (epik
Homer - Iliada, Odiseja; dramatik Sofoklej Kralj Ojdip, Antigona)
Grki razvijejo poleg knjievnosti tudi filozofijo, znanost, likovno umetnost,...

RIMSKA KNJIEVNOST (... 476)

Rimska lirika je bila spremljana z glasbili
Zgledovali so se po grkih
Elegino pesnitvo: alostinke
Jambsko pesnitvo: lahkotneje
Melino: spremljano z glasbili
Z njo se kae rimski pogled na svet, tenja po uivanju, prepletanje prijetnega s koristnim
Kona se s propadom rimskega cesarstva, takrat se zane novo obdobje, srednji vek

Besedilo: HOMER: Iliada

Mit o trojanski vojni, ep, slogovne in oblikovne znilnosti dela
POVZETEK: Grki Ahila ualijo z odvzemom lepe sunje Brizeide. Ahil je izredno dober bojevnik, znan po nagli jezi
in ranljiv samo v peto. Zaradi iualjenosti Grkom zagrozi da jih ne bo ve branil. Tako se njegov najbolji prijatelj
Patroklos preoblee v Ahila, premaga Trojance a umre, tako se Ahil pobota z Grki (Agamemnom) in ubije
Patroklejevega morilca Hektorja. Hektorjev oe pride prosit za njegovo truplo, Ahil mu ustree in se prelevi v
plemenitega zmagovalca. S pokopom Patroklosa, Hektorja in Ahilovega srda se Iliada izpoje.
INTERPRETACIJA: Iliada je tragina pesnitev. Vsaka stvar ima tragino usodo..
- glavna znailnost je ritmina razgibanost (izmenjava alost veselje).
- tevilne prispodobe (primere)
-

Epika: Ep je najobirneja pripovedna pesnitev. Pri grkih se razvije iz junakih pripovednih pesmi. Zanj
je znailen epski slog, epska irina. Vsak ep je razdeljen na 3 dele (uvod, dokaz, pripovedovanje)
Junaki ep: govori o dogodku ki je lahko resnien ali izmiljen
Mitoloka podlaga:
Mit o trojanski vojni:
Nain pripovedovanja, opisovanja:
Epska irina: vse opisuje na dolgo in iroko, tudi v napetih trenutkih, duevnega razvoja junakov ne
pokae, znaaj je e dograjen, pa pa okoliine.

Besedilo: SOFOKLEJ: Kralj Ojdip

Grko antino gledalie, tebanski mit, tragedija, traginost, zgradba, sporoilo, dramska tehnika, katarza
POVZETEK:Ojdip vlada e dlje asa, ko nastopi v mestu kuga. Preroie pove, da bo prenehala takrat, ko bodo
odkrili morica kralja Laja (Ojdipov oe). Ojdip raziskuje zadevo, saj hoe obvarovati mesto prd kugo. Konno
odkrije, da je morilec sam. Ob tem spoznanju se Ojdip oslepi, e da so ga oi napano vodile, njegova ena
mati pa se obesi. Ojdip odide v izgnanstvo.
INTERPRETACIJA: Kralj Ojdip je tragedija. Sofoklej napravi Ojdipa za ideologa, ki hoe uresniiti svojo idejo
(prerokbo), eprav deluje sam proti sebi. To je najveja traginost drame. Pisec iz Ojdipa napravi literarnega
junaka, ki je kriv, eprav ni kriv.
Kralj Ojdip je analitina drama.. glavna tema je bivanjska saj spoznava samega sebe.
-

Dramatika:
Dramatska dogajalna zgradba: dramatski trikotnik (zasnova, zaplet, vrh, razplet, razsnova)
Tragedija, traginost, vzroki traginosti: tragedija je splona igra z vzvieno snovjo, zgradba
dramatskega trikotnika. Junak je oseba iz visokega rodu, ima bolji karakter od povpreja, ima ibko
toko doivi propad. Prizadva si dosei viji cilj pri emer po hudem duevnem trpljenju doivi poraz,
brez prave osebne krivde. Propade fizine, moralno in idejno zmaga.
Antino gledalie:

3. Obdobje: SREDNJI VEK

asovna umestitev, znailnosti
-

asovna umestitev: 476 1492 (5.stoletje 15.stoletje)

Kulturnozgodovinski oris: je kulturno, politino in drubeno nazadovanje, nov verski sistem
kranstvo, uporaba latinine, znanost nima pomembne vloge, filozofija je teoloka (cerkvena)
Zane se s propadom rimskega cesarstva (476) in kona s kolumbovim odkritjem Amerike (1492)
Velik vpliv kranstva in fevdalizma
Pomembno vlogo igrajo samostani, saj v njim menihi piejo in prepisujejo besedila so najbolj
izobraeni
Epika: najbolj pomembna, Razvijejo se viteki romani (Kralj Artur ipd.)
Lirika: Trubadurji; potujoi pevci, ljubezenske pesmi, junake pesmi,...
Dramatika: pasijoni (o kristusovem trpljenju), mirakli (udei), misteriji (dramatizacija prizorov iz
biblije), moralitete (nauki)
Zvrsti: junaki ep, ljubeznske pesmi, poune pesnitve verske drame, romane v verzih in prozi

Besedilo: Briinski spomenik II

Vsebina, zgradba, nastanek, jezik, pisava, pomen
-

Najstareje ohranjeni zapisi v slovenskem jeziku

V njih ni narene razcepljenosti
Nastali okoli leta 1000 na zgornjem korokem z namenom irjenja vere
Najpomembneji je 2. Spomenik, ki govori pridiga o grehu in pokori in o tem, le lovek nebi naredil
izvirnega greha, da bi ivel veno in nebi trpel
Prvi in tretji sta obrazca splone spovedi
Pisava je karolinka minuskula
Vsebina in pomen: 1. obrazec splone spovedi; 2. pridiga o grehu in pokori; 3. obrazec splone spovedi
BS 2: je pridiga, najpomembneja oblika kranske knjievnosti..
Pridiga kot polliterarna vrsta: gre za cerkveno snov, ki je predstavljna z mnogimi literarnimi potezami.
Njene znailnosti, namen: Gre za utrjevanje vere

4. Obdobje: LJUDSKO SLOVSTVO

-

Prenaalo se je iz roda v rod, vsak je kakno stvar dodal, spremenil, zato imamo toliko razlinih razliic
iste zgodbe
Bajeslovni motivi
Ljudsko slovstvo je dragocena kulturna vrednota, ki je vplivala na razvoj umetnega slovstva

Motivno-tematske in jezikovno-slogovne znailnosti:

Zvrsti in vrste:
Pomen ljudske tradicije:

Besedilo: PEGAM IN LAMBERGAR

Balada, ki govori o boju med Pegamom in Lambergarjem iz Ljubljane
-

Epska ljudska pesem: motivi, jezik in slog.

Besedilo: KRALJ MATJA

Ljudska pripoved: motivi, jezik, slog

5. Obdobje: EVROPSKA RENESANSA

-

asovna umestitev: Zane se v 14. stoletju v Firencah

Izhaja iz francoske besede Renaissance, ki pomeni ponovno rojstvo
V tem obdobju mono naraste zanimanje za antino kulturo Grkov in Rimljanov
Poudarja se lovekov razum, znailno pa je tudi obudovanje narave in uivanje v utnosti
Ustvarjalci: Giovanni Boccaccio, William Shakspeare, Miguel De Cervantes Saavedra

Besedilo: WILLIAM SHAKESPEARE: Romeo in Julija

Renesanna tragedija, vzroki traginosti.
Dramatska dogajalna zgradba.
Renesanno gledalie.
Besedilo: MIGUEL DE CERVANTES SAAVEDRA: Don Kihot

6. Obdobje: REFORMACIJA, PROTIREFORMACIJA IN BAROK NA SLOVENSKEM

-

asovna umestitev: 16. Stoletje/17. stoletje

Reformacija je obdobje, v katerem je deloval Martin Luther, ki se je boril za reforme v cerkvi
95 tez Martina Luthra
V reformaciji se borijo za prepreitev odkupovanja odpustkov, za prepreitev bogatenja cerkve in zato,
da bi biblijo brali vsak v svojem jeziku
Pri nas je v tem obdobju deloval Primo Trubar, ki leta 1550 napie Abecednik in Katekizem, ki sta prvi
slovenski knjigi (protestantizem)
Protireformacija je odgovor katolike cerkve na reformacijo, katolika cerkev se ustrai, da bi se
zgodilo to, kar zahtevajo reformatorji zato ukaejo poiganje protestanstkih knjig in vsega s tem
povezanega
Preganjanje protestantov
Barok oznauje literarna dela, ki nastanejo kot posledica krize renesanse, reformacije in
protireformacije
Slog barone knjievnosti je pretiran, veliko je metafor, ki so zapletene, veliko podrobnosti
V baroku z vsem pretiravajo
Pri nas je baroni slog dosegel vrh z Janezom Svetokrikim
Janez Vajkard Valvasor
Ustvarjalci: Primo Trubar, Janez Svetokriki

Besedilo: PRIMO TRUBAR: Proti zidavi cerkva

Protestantske ideje v besedilu.
Jezik in slog.
Besedilo: JANEZ SVETOKRIKI: Na noviga lejta dan
Pridiga kot polliterarna vrsta;
njene znailnosti, namen
Baroni slog.

7. Obdobje: RAZSVETLJENSTVO NA SLOVENSKEM

-

asovna umestitev: 18. Stoletje

Poudarja znanost in razum, kritiko cerkve, poudarjali so vrednost lovekega ivljenja
Valentin Vodnik: Prva slovenska pesnika zbirka Pesmi za pokuino, prvi slovenski novinar
Anton Toma Linhart: Ta veseli dan ali Matiek se eni in upanova Micka sta prvi slovenski komediji
Velik vpliv na razstvetljenstvo na slovenskem imata tudi Marija Terezija in Joef II., ki uvedeta tevilne
reforme (olske,...)
Renesanno gledalie, zaetki slovenskega gledalia (A. Toma Linhart)
Ustvarjalci:

Besedilo: ANTON TOMA LINHART: Ta veseli dan ali Matiek se eni

Zaetki slovenskega gledalia.
Komedija, kominost vrste kominosti.
Razsvetljenska in prerodna miselnost
Besedilo: VALENTIN VODNIK: Zadovolni Krajnc ali Dramilo
Razsvetljenska in prerodna miselnost.
Jezik in slog

2. LETNIK

8. Obdobje: EVROPSKA ROMANTIKA (berilo 2, str 10)

-

asovna umestitev: zaetek 19. stoletja

Kulturnozgodovinski oris:
Ustvarjalci: Jean-Jacques Rousseau, Johann Wolfgang Goethe, George Gordon Byron, Aleksander
Sergejevi Pukin, Mihail Jurjevi Lermontov, Giacomo Leopardi, Heinrich Heine, Edgar Allan Poe
Pomen obdobja: (odvrne se od razsvetljenstva in njegovega poudarjanja razuma. Spodbudijo
razoaranje nad drubo in miselnost, da je ivljenje malo vredno in da je lovek igraa usode in da
nima nobenega vpliva na to, da bi lahko spremenik tvoj poloaj) Romantini avtorji zaradi neizbene
usode zanejo poi+udarjati in izraati otonost, maloduje in mranost. Svet romantiki doivljajo kot
krut temen in nepravien, iz katerega se lahko reimo je z zatekanjem v sanjski svet, naravo ali clo
smrt. Svet, ki je poln boleine. Temeljna ideja romantike je prepad med ideali in stvarnostjo. Pjavi se
nov tip osebnsti, to je romantini junak. To pomeni da je lep, plemenit, poln ustev, a ga druba zatira
in zato je nesren.

Besedilo: ALEKSANDER SERGEJEVI PUKIN: Jevgenij Onjegin (berilo 2, str. 39)

Omenjeno delo je roman v verzih, ki govori o ljubezni med naslovnim junakom Jevgenijem ter Tatjano. Jvgenij
je tipino romantina oseba, ki kae sledovepotrtosti. Ker je plemi ima veliko prostega asa, tako da hodi na
razne zabave s katerih se vraa pozno oz. v zgodnjih jutranjih urah. Tatjana je opisana kot posebno dekle, saj
izstopa e kot deklica iz svoje drube. Je zasanjana in nena zato jo Onjegin e toliko bolj prizadane, ko jo sprva
zavrne.
Tatjana se na koncu romana poroi z nekim generalom, takrat pa Jevgenij spozna svojo ivljensko zmoto, saj je
Tatjana kljub temu, da ga e vedno ljubi, zanj za vedno izgubljena.
-

Romantina knjievna oseba: Jevgenij Onjegin, tipin romantini junak. Pukin prikazuje as v katerem
je ivel junak zelo stvarno, zato je delo tudi realistino
njen pogled na ivljenje:
Roman v verzih: bralcu daje obutek da z njim klepeta ( izraa se lahkotneje in manj prisiljeno)

9. Obdobje: ROMANTIKA NA SLOVENSKEM (berilo 2, str 62)

Abecedna vojna ali rkarska pravda. Kopitar predlaga METELICO in DANJICO. Ljudevit Gaj na hrvakem
reformira pisavo (sh-) GAJICO, ki jo prevzamemo tudi mi. (prvi jo uporabi Janez Blewis v Kmetijskih in
rokodelskih novicah). Kopitar pravi slovenski jezik le za kmete, nemki za izobraence. Preeren in op se
upreta, naj vsi piejo v slovenskem jeziku.
-

asovna umestitev: 1830 - 1848

Kulturnozgodovinski oris:
Predstavniki: (Jernej Kopitar, Miha Kastelic), Matija op, France Preeren, Janez Cigler, anton Martin
Slomek, Josipina Turnograjska
Pomen obdobja:

Besedilo: France Preeren: Sonetni venec (1., 7., 8. in 15. sonet) (berilo 2, str 80)
Sonet:
o 1.sonet: govori o zgradbi sontnega venca in komu je namenjen Juliji. Pesnik povezuje
ljubezensko tematiko s pesniko.
o 7.sonet: z osmim predstavlja vrh sonetnega venca. Govori o Orfejevem motivu.(Orfej je s
svojimi pesmimi kultiviral grko ljudstvo)
o 8.sonet: o slovenski zgodovini, o slovenski nesamostojosti. Slovenska pesem je aostna
o 15.sonet: je mojstrski ali magistrani sonet. Govori o povezavi med njegovim pesnitvom in
Julijo ki je njegova muza. Prve rke verzov dajo misel PRIMICOVI JULIJI, to je
posvetilo/akrostih
Zgradba Sonetnega venca: zajema tri teme: ljubezensko, poetoloko in domovinsko

Teme, motivi, pesnike podobe: temeljna misel: e bi Julija Preerna usliala, bi s njegova poezija
razmaknila in kulturno povzdignila slovenski narod. Po zunanji shemi pa je pesnitev ljubezenski
nagovor Juliji.
Romantine znailnosti

Besedilo: France Preeren: Krst pri Savici (berilo 2, str 85)

Zgradba pesnitve:
o 1.del: posvetilni sonet Matiji opu;
o 2.del: uvod; vojaki dogodek
o 3.del: krst; rtomrova duevna drama: pogled nazaj, spmin na Bogomolino ljubezen pred
vojno.
Oblika, sestava kitic
povezava z dogajanjem
Teme, motivi, pesnike podobe
Epsko in lirsko: krst pri savici je epska (pripovedna) pesnitev. Krst je o duevni drami, zato ima veiko
lirskih in dramskih elementov.
Romantine znailnosti.
Besedilo: France Preeren: Zdravljica (berilo 2, str 93)
. 7. Kitica je slovenska himna ki govori o zdruevalnih idejah narodov. Na koncu pa Preren eli nazdraviti vsem,
ki dobro mislijo. Pesem ni pivska saj gre za situacijsko ogrodje, kamor so poloene politine ideje.
-

Zgradba, oblika: likovna pesem, saj Preeren kitice likovno prikae v obliki ae
Nacionalna in politina ideja: Politina pesem, ki govori o usodi zatiranih narodov. To so slovenski
narodi. Preeren eli da bi dosegli enakopravnost, medseojno soitje in pomiritev

10. Obdobje: EVROPSKI REALIZEM IN NATURALIZEM

-

asovna umestitev: 1830 1870/80 (19. stoletje)

Realizem spodbudi razvoj meanske drube in s tem propadanje plemstva
Pisatelje zanima, kako drubene, politine razmere, stvarnost in vsakdanje ivljenje vplivajo na
posameznika, razvije se v ve smeri
Romantini realizem; vsebuje veliko romantinih prvin
Psiholoki realizem (Dostojevski); v njem se junaki znajdejo v zapletenih psiholokih situacijah,
prikazuje mentalno raven posameznika (notranjost)
Objektivni realizem; prikazuje stvari objektivno, nepristransko prikazuje stvarnost (iz njega se razvije
naturalizem)
Kritini realizem; kritika meanske drube
Ustvarjalci: Nikolaj Vasiljevi Gogolj, Fjodor Mihajlovi Dostojevski, Lev Nikolajevi Tolstoj, Emile Zola,
Henrik Ibsen,.

Besedilo: GUSTAVE FLAUBERT: Gospa Bovary

POVZETEK:Glavna junakinja romana je Ema, ki je mladost preivela v samostanu. Poroi se z zdravnikom
Charlesom, kljub temu da ga ne ljubi. Mo jo dolgoasi, tudi materinstvo ji ne dii, zato si poie ljubimce s
katerimi se zabava. Na koncu zapade v depresijo in se zastrupi s strupom.
-

Realistini roman: Roman je napisan v objektivnem realizmu, to pomeni, da je pisan nepristransko,

neprizadeto in je pisec pisal bolj kot znanstvenik in mislec ne kot umetnik. Najpomembneja je resnica
ne lepota.
Knjievna oseba: Ema Bovary roamantina junakinja razklana med stvarnostjo in ideali
motivacija za njeno ravnanje: druba je osebnostno bedna in v taki drubi zmagujeta le sprenevedanje
in la. elja po neki globji ljubezni(v romanih), kot si jo Ema eli, pa v taki drubi ni mogoa.
Vloga drubenih okoliin oz. knjievnega prostora in asa

10

Besedilo: FJODOR MIHAJLOVI DOSTOJEVSKI: Zloin in kazen

POVZETEK:Glavna oseba v romanu je tudent raskolnikov, ki nartuje umor oderuke starke Aljone Ivanovne, ki
oderuko premalo ocenjuje zlatnino, ki jo prinsejo ljudje v stiski. Razkolnikov ubije Aljono in njeno sestro ki se
prehitro vrne. e ime Razkolnikov nam pove da je razklan v dui. Zaradi slabe vesti se izpov Sonji, ki mu svetuje
naj se izpove oblastem, ki mu ne verjamejo zaradi iste preteklosti. Na koncu ga obsodijo na prisilno delo v
Sibiriji. Z njim gre tudi Sonja, saj se ljubita. eprav oba odhajata v trpljenje za oba kazen pomni oienje in
zaetek novega ivljenja.
INTERPRETACIJA:
Psiholoki realistini roman: Roman je pisan v stilu psiholokega realizma, pomeni da prikazuje
junakovo duevnost. Za moderni roman je znailno, da opisuje podzavestna stanja ljudi
Miselnost in ravnanje glavne knjievne osebe: Raskolnikov je zapleten lik. Je reven tudent, v stalnih
dolgovih, z vsem srcem na strani ponianih, zlasti trpeih nedolnih otrok ki mu predstavljajo istost in
dobroto. On je prizadet ob misli nemonih, tako je prizadet tudi ob usodi Sonje. Zato misli, da je
poklican, da take nivredne ljudi spravi s sveta.
Vloga drubenih okoliin oz knjievnega prostora in asa: Razkolnikov deli ljudi na Napolepone za
katere zakoni ne veljajo in redo ljudi, ki slepo ubgajo in sledijo vsem pravlom.
Besedilo: EMILE ZOLA: Beznica
POVZETEK:Garvaise je potomka brezdelneev in pijancev, ki se eli reiti bede. Je mati dveh nezakonskih otrok,
ko ju oe zapusti, se poroi in ima e enega otroka hi Nana o kateri napie cel roman. Z moem Garvaise
sprva ivi v srenm zakonu, nakar se mo ponesrei, zdravljenje pa veliko stane. Mo postane invalid, ki se
zapije. Garvaise se mora preseliti v manje stanovanje saj nima dvolj denarja za preivljanje druine. Zaplete se
tudi z oetom prvih otrok. Tudi sama se preda pijai, otrok nima ve pod nadzorom, mo v hudih mukah umre,
sama pa ostane brez doma in se prodaja za kozarec pijae, nazadnje pa v strani bedi umre.
INTERPRETACIJA: uporabil je naturalistino teorijo in jo prikazal z drubenega dna. Zola pripoveduje izredno
stvarno, neolepano, niesar ne zamoli. Jezik in slog sta groba, vasih vulgarna. Za roman je znailna estetika
grdega. Opisi izjemno natanni, kot bi gleali gotografski posnetek. Ideja romana je naturalistina, saj na loveka
vpliva najbolj bedno.
Naturalizem kot skrajni realizem.
Naturalistini roman teme, motivi, jezik in slog;
vpliv dednosti, asa in okolja na ivljenje knjievnih oseb.
Besedilo: HENRIK IBSEN: Strahovi
POVZETEK:Glavna oseba je Helena Alving, ki je bila v mladosti zelo lepa a revna. Ljubila je pastirj, a se zaradi
bogastva poroila s stotnikom, ki je bil nepobolljiv enskar, lahkoivec in pijanec. Stotnik je imel s slukinjo
nezakonsko herko Regino ki jo je Helena vzela pod okrilje, svojega sina Osvalda pa poslala na olanje v tujino, a
se vrne domov zaradi sifilisa, ta pa se e naprej ozira za polsestro Regino. Helena ugotovi, da je enak kot oe,
enskar in da ga ni mogla reiti pred krvnim sorodstvom. Prav tako tudi Regina odpre bordel. Helena nikoli ni
ljubila moa, neuspena pa so bila tudi njna prizadevanja za lepo prihodnost otrok.
INTERPRETACIJA: to je tezna drama, saj je jasno izraeno stalie obravnavanega problema. Ibsen postavi tezo,
kako pogubne so posledice dvojne morale malomeanske drube. lovek bi moral iveti po svoji vesti in se
svobodno odloati. Drama se dogaja na enem kraju, v enem dnevi, dogajanje se vrti okrog spoznanja gospe
Alvingove. Drama je analitina saj za pretklost izvemo iz pogovorov. (je realistino naturalistina drama)
natuiralistina je snov sin podeduje oetovo bolezen. (estetika grdega)
realistina sta odrska tehnika in dialog
Ibsen pua gledalce pri odprih vpraanjih.
-

Realistina, tezna, meanska drama:

Odnosi med knjievnimi osebami, njihove vloge v druinskem in drubenem ivljenju:
Analitina dramska tehnika:

11

11. Obdobje: MED ROMANTIKO IN REALIZMOM NA SLOVENSKEM

-

asovna umestitev: 1848 1899 ( v Evropi realizem e 1830)

Nikoli intenzivnega realizma
Romantika in prvine realizma
Doseemo ga konec 19. Stoletja
Slovenci se oblikujejo kot narod, uspena borba proti ponemevanju, tenja po politinem program
Preeren dobi v literaturi dostojno mesto (Levstik)
Organizacija politinih shodov Taborov, italnice, ustanavljanje strank
asopisi: Naprej, Slovenski narod
Kulturnozgodovinski oris.
Ustvarjalci: Josip Juri, Ivan Tavar, Simon Jenko, Janko Kersnik, Anton Akerc

Besedilo: SIMON JENKO: Obrazi

Motivno tematska in oblikovna analiza
POVZETEK: pesem govori o tem, kako je lovek minljiv in nepomemben v nasprotju z naravo, ki je mogona in
traja.
0.Narava se giblje po lastnih zakonih, rom.:lastna ustva , real.: narava kot iv organizem
5. Beda bivanja, minevanje, kljub hvali je sonce do loveka hladno, se zanj ne zmeni
7. Minljivost loveka, smisel bivanja, dela. Sanje, lovek nima moi nad ivljenjem in minevanjem
10.Motiv herine smrti, razrueno razmerje med lovekom in naravo
INTERPRETACIJA: narava v pesmi je poosebljena, lirski subjekt pa je v ppolni harmoniji z njo. Ideja pesmi , da
lovek in narava tvorita celoto je romantina.
je lirsko delo. Oblika obrazov je enotna tristopini trohej. Metaforika je enostavna, prilastki so redki. Je blie
ljudski romantini poeziji.
Epsko-razpoloenjska pesem, literarna zvrst
- 20 pesmi + uvodna, vsak obraz 3 kitice
- Narava in ivljenje
- Tematika: Domovinska, ljubezenska in bivanjska
- Romantine in ljubezenske, realistini obrazi, razoaranja (premik v realizem)
- Vrh v slovenski realistini liriki
Besedilo: SIMON JENKO: Tilka
Znaajevka, vsebina
POVZETEK: Govori o glavnem junaku Tilki, ki je duevno in teesno zaostal stari pa ga elijo poroiti saj bi tako
ena prevzela skrb zanj. Tilka se odpravi do Pohorieve neveste, ta se mu zane glasno smejati, Tilka pobegne,
snubitev pa se kona.
INTERPRETACIJA: Je novela znaajevka. Tilka je tragi-komien junak, saj je osramoen, kar se kae z njegovo
nesamostojnostjo, nekritinostjo in nodlonostjo.
Znaajevka:
- Oblika kraje pripovedne proze iz 19. Stoletja v slovenski knjievnosti
- Vako okolje, med anekdoto in novelo, v ospredju smeen lik

12

Besedilo: JOSIP JURI: Deseti brat

Zgradba romana, romantine in realistine prvine
Prvi slovenski roman.
POVZETEK:
Lovro Kvas kot tudent na grad Slemenice, pouevat graakovega sina
Graakov hi Manica se zaljubi vanj, a se ne more z njim poroiti
Manica + Marijan (sin graaka Pikava grad Polesek)
Na zabavi se Marijan in Lovro spreta, pride Martinek Spak (10 brat)
Spak pove, da Manica ne bo nikoli Marijanova, Marijan ga v besu ustreli
Marijan je polbrat Lovrota, Pikav je Lovrotov oe
Marijan je bratranec Spaka, Pikav je Spakov stric
Lovro odide tudirati pravo na Dunaj, se vrne in zasnubi Manico
Pikav zbei, grad Polesek Lovrotu Kvas
INTERPRETACIJA: Roman ima sintetino-analitino zgradbo, pomeni, da se sintetina zgodba odvija pred naimi
omi po asovnem zaporedju, analitino pa gre za pogled v preteklost. Sintetina je zgodba (od prvega do
ponovnega prihoda Lovrota na Slemenice) analitino ( zgodba Spaka).
asovno dve zgodbi: zgodba 10 brata(realistino) in ljubezenska zgodba Lovrota in Manice (romantino)
Romantino: Zgodba spaka, Spak (ustveno reagira, oeta sovrai, mater ljubi), popis skrivnostnih dogodkov,
motiv maevanja nad oetom
Realistino: opis kmekih shodov, Manica (objektiven lik), jasne predstave o dobi, drubenih razmerah
Ljubezenski, druinski roman
Besedilo: JOSIP JURI: Teleja peenka
Znaajevka, vsebina
POVZETEK: Glavna oseba je upokojeni oficir Bitio, ki ima v svojem ivljenju eno samo veselje, da vsak veer v
gostilni poje en kos teleje peenke. Ko ugotovi, da jo kuha umazana kuharica se odloi da se poroi, tako naj bi
mu ena kuhala in pekla.
INTERPRETACIJA/LASTNOSTI: Je novela znaajevka, za katero je znailno da se osredotoi na en sam znaaj
gavne osebe.
Besedilo: JANKO KERSNIK: Jara gospoda
Poetini realizem, analiza pripovednih oseb, ideja
POVZETEK:
Na podeelski trg prispe nov sodnik Andrej Vrbanoj, pozna ga adjunkt Pavel (se stepeta neko zaradi
ljubezni Julke)
Vrbanoj se zaljubi v krmarjevo hi Anko, se poroita, ona ne pozna manir meanske drube, Vrbanoj
se neha posveati zakonu, Anka ima razmerje s Pavlom, Vrbanoj o tem izve v anonimnem pismu
Zapustita jo oba
Postane brezposelna, prosjaiti je prepovedano pa vendar, zboli
Pavel ji sodi 3 dni zapora kjer Anka umre za tifusom
Na pogreb pride le Pavel
INTERPRETACIJA:
Ideja: Kritika trkega malomeanstva v odnosu do politike in ljubezni, duhovne revine
Teme: moralna sprijenost slovenskega malomeanstva
Motivi: nepremiljen zakon med Anko in Andrejem
Pripovedne osebe: Anka, Pavel, Andrej
Slog: sintetino analitina, raznolik jezik, od pogovornega do strokovnega, arhaizmi, reenice, inverzije

13

Besedilo: IVAN TAVER: Visoka kronika

Zgodovinski roman, zgradba, prvoosebna pripoved: razmerje med avtorjem in pripovedovalcem
POVZETEK:
- Polikarp, je Visoko kupil v 30-letni vojni, ena Barbara, sinova Jurij in Izidor Khallan (pie kroniko)
-Polikarp ubije Jota Schwarzkoblerja in mu vzame ukradeni denar
- Pasaverica, ena Schwarzkoblerja, se izpove Polikarpu kako sta s herko Agato trpeli po moevem umoru
- Polikarp ugotovi, da je njen mo Jot Schwarzkobler
- Polikarp naroi naj se Izidor poroi z Agato ali naj ji izplaa polovico denarja
- Izidorju, Juriju in Maksu (bratu Margarete) je Agata ve
- Agata zavrne Maksa ta jo obtoi arovnitva , preizkus z vodo (e plava je oproena)
- Iz reke jo rei Jurij, se poroita, dobita Visoko
- Izidor v vojsko, se poroi z Margareto, ki jo je vseskozi ljubil
INTERPRETACIJA:
Zgodovinski roman:
- as protireformacije, deloma psiholoki (Izidorjev psiha), navezan na zemljo, malce neodloen
- Praznoverje prebivalstva (ogled je)
Zgradba:
- 14 poglavij, iz dveh zgodb: analitina 7 poglavij, sintetina 7 poglavij
Ideja: loveka prevevajo strasti, ustva, vse se ukroti z razumom
- Nasprotje: Izidor (vraeveren, se ni sposoben spopasti z resninostjo, Agato, domaijo), Jurij (svet razuma in
odloanja), Vsevedni pripovedovalec, Sintetino-analitina tehnika
Besedilo: ANTON AKERC: Mejnik
Balada, epske in dramatske prvine, monolog, dialog
POVZETEK:
Govori o Martinu ki je po poklicu vojak in se ponoi s sejma vraa domov skozi gozd v katerem naj bi
strailo a on se tega ne boji.
glas iz teme ga vpraa kam naj premakne mejnik.
hotel ga prestaviti da bi popravil krivico.
Zabliska se, vidi podobo soseda Vida ki na rami nosi mejnik
Doma mu povedo, da je sosed Vid ponoi umrl
INTERPRETACIJA:
Pesem je balada, vzduje v njej je grozljivo. Pripovedna pesem. Vsebuje tudi dramatske prvine: monolog in
dialog, ki nista znailna za poezijo.

14

12. Obdobje: EVROPSKA MODERNA

-

asovna umestitev: 19. stoletje do prve svetovne vojne (1914)

Razvije se kot odgovor zoper realizem
V tem obdobju pride do izraza iracionalno, metafizika, v ospredje postavi lovekovo notranjost,
spiritualizem
Vaneji od stvarnosti jim je postal svet domiljije

Naturalizem (lat. Natura = narava): To je skrajni realizem, ki predstavlja ivljenje objektivno, po znanstvenih
naelih
Nova romantika: To je nekakna obnova stare romntike z zaetka 19. stoletja, njene domiljije, ustev in
oblik, toda z novim zagonom in v skladu s spremenjenimi razmerami
Dekadenca (fr. Decadence = propad): To je iskanje novih oblik lepote v izjemnih, bolestnih, sprevrenih
oblikah ivljenja kot nasprotje vsakdanjemu normalnemu ivljenju meanske drube- za te pisatelje je bilo
znailno, da so se omamljali
Simbolizem (gr. Symbolon = znamenje): To je umetniko predstavljanje skrivnostne resninosti, skrite za
vidnimi pojavi, s pomojo simbolov, ki v nasprotju z razumskimi prispodobami ostajajo dvoumni in nejasni.
Impresionizem (fr. Impression = vtis, odtis): To je ime za francosko smer v letih 1860-1890, uveljavila je
zabrisano slikanje predmetov, ki jih zastira ozraje, zato se na platnu sestavljajo iz barvnih lis in tok; s tem
so povdarili subjektiven nain gledanja.
-

Ustvarjalci: Oscar Wilde, Ibsen, Byron, Heine

Besedilo: OSCAR WILDE: Saloma

Poetina drama, motivi, snov, slog
POVZETEK:
Herod, judejski tetrarh, je v svoji palai organiziral slavje.Na balkonu je ob Herodiadinem pau stal mladi Sirijec,
ki je neprestano zrl v Herodiadino her Salomo. Pa ga je opozarjal naj je ne gleda, saj lahko pride nesrea, saj je
ta veer Luna udna, kot da bi opozarjala na prihajajoo nesreo. Toda Sirijec se na njegove opombe ni zmenil.
Saloma se je naveliana zabave prila hladit na balkon. Tedaj se zaslii glas. Prerok Johanaan je oznanjal prihod
boga. Pogosto je psoval Herodiado, Herodovo eno. Salomo je prerok zanimal. elela si ga je ogledati, kar ni
bilo mogoe, saj je tetrarh to strogo propovedal. Toda Saloma je trmoglavila in dosegla, da ji ga e Sirijec
pripeljal iz vodnjaka, v katerem je bil zaprt. Saloma se je na prvi pogled zaljubila v Johanaanovo telo. Prerok je
ni hotel niti pogledati, zato si je okoli oi zavezal trak. Saloma ga je hotela poljubiti, toda ni se pustil. Mladi
Sirijec se je umoril, ko je videl, kako Saloma obouje Johanaana. Prisotni so sklenili, da kralju ne bodo niesar
povedali. Toda nakljuje je hotelo, da je bilo Herodu, Salominemu stricu, bilo vroe in sklenil, da bo zabavo
preselil na prosto. Spodrsnilo mu je na Sirijevevi krvi. To je bil slab znak, je menil Herod. Kaj hitro je izvedel,
igava je kri in bilo mu je al mladega Sirijca, ki mu je pred nekaj dnevi povial in. Herod je cel veer gledal
svojo neakinjo. Prevzet od njene lepote ji je obljubil vse, kar hoe, pa etudi pol njegovega kraljestva, e mu
zaplee. Salomo je ponudbazamikala in takoj je zaplesala. Herod jo je z obudovanjem opazoval. Po plesu ga je
opozorila na obljubo. Tetrarh je nameraval obljubo drati, vendar, ko mu je Saloma povedala svojo eljo, jo je
preprieval, naj si izbere kar koli drugega. Saloma je hotela Johanaanovo glavo na srebrnem kroniku.
Herodiada je salomo podpirala, saj jo je prerok neprestano alil. Tetrarh se je preroka bal, saj je Johanaan
razglaal prihod odreenika. Saloma ni popustila in dobila kar je hotela. Samo tako je lahko poljuvila Johanaana
na ustnice. Herod je prestraen nad tem, kar se je zgodilo, saj naj bil tudi Luna opozarjala na nesreo, odhitel v
palao. S stopnic je ukazal, naj vojaki ubijejo Salomo. Vojaki so planili naprej in pod svojimi iti zmekali
Salomo, Herodiadino her, judejsko princeso.
INTERPRETACIJA:to je drama. Snov je verska a ima erotini pomen. Je tipina dekadenna (razkroj razpad)
poetina drama

15

3. LETNIK

13. Obdobje: MODERNA NA SLOVENSKEM

-

asovna umestitev: Od leta 1899 do leta 1918

Leta 1819 Cankar izda pesniko zbirko Erotika in Zupani izda pesniko zbirko aa opojnosti
Kona se s Cankarjevo smrtjo oz. z s koncem 1. svetovne vojne
Slovenci smo pod AO oblastjo
Gospodarski pritiski se zaenjajo tudi na podeelju
Na politinem prizoriu se oblikujeta klerikalna in socialdemokratska stranka
Deli se enako kot moderna v Evropi (dekadenca, nova romantika, impresionizem, simbolizem)
Ustvarjalci: Ivan Cankar, Oton Zupani, Fran Milinski, Zofka Kveder

Besedilo: DRAGOTIN KETTE: Na trgu

Besedilo: IVAN CANKAR: Na klancu
Besedilo: IVAN CANKAR: Hlapci
Besedilo: IVAN CANKAR: Kostanj posebne sorte
Besedilo: OTON UPANI: Duma

14. Obdobje: EVROPSKA KNJIEVNOST V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA

-

Zapis obutij, psihinih vsebin posameznika

Brez olepav, realno mnenje
Notranji monolog (samogovor)
Jezik je svoboden, vasih nerazumljiv
Razvijejo se tevilne zvrsti
Kubizem; Prvo se razvije v slikarstvu, v literaturi rui vsa jezikovna in slovnina pravila
Dadaizem; Zavraa vsekakrno tradicijo, vraa se k primitivnim besedam, nesemiselne asociacije
Nadrealizem; Predvsem podzavest, sanje, halucinacije, izkljuuje razum
Konstruktivizem; Besede same po sebi niso logino povezane, ele skupek besed v doloenem
kontekstu ima nek smisel
Socialni ralizem; Odraz drube, drubenih trenj, opisuje tako kot je bilo
Futurizem; Zavraa jezikovna in slovnina pravila, kakne besede so nanizane brez povezave,
posnemajo glasove iz narave
Ekspresionizem; Nasprotje impresionizmu, na ekspresioniste vplivajo politine razmere, izlivajo svoja
ustva, piejo o tesnobi, strahu, najbolj se razvije v liriki
Eksistencializem; Eksistencialisti so prepriani, da je lovek vren v absurdni svet, kjer ie svoje bistvo,
bivanjska vpraanja, vpraanja obstoja,...
Ustvarjalci: Gustave Flaubert, Albert Camus,...

Besedilo: FRANZ KAFKA: Preobrazba

16

15. Obdobje: SLOVENSKA KNJIEVNOST V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA

- Knjievnost med obema vojnama
- Velja enako kot za evropsko knjievnost 20. Stoletja
- Ustvarjalci: Sreko Kosovel, Slavko Grum, Ivan Pregelj, France Bevk, Preihov Voranc, Tone Selikar,...
EKSPRESIONIZEM
Besedilo: SREKO KOSOVEL: Slutnja
Besedilo: SREKO KOSOVEL: Ekstaza smrti
Besedilo: SREKO KOSOVEL: Kons 5
Besedilo: IVAN PREGELJ: Matkova Tina
Besedilo: SLAVKO GRUM: Dgodek v mestu Gogi

SOCIALNI REALIZEM
Besedilo: PREIHOV VORANC: Boj na poiralniku
Besedilo: PREIHOV VORANC: Samorastniki

17

4. LETNIK

16. Obdobje: SLOVENSKA KNJIEVNOSTI PO DRUGI SVETOVNI VOJNI, SODOBNA

SLOVENSKA KNJIEVNOST
-

asovna umestitev: 1945 do danes

Po letu 1945 se slovenska knjievnost razvije v ve literarnih smeri

Intimizem
Izrine povojno liriko, zopet poudari
lovekova ustva, pesnika zunanji svet
ne zanima (KAJETAN KOVI, CIRIL
ZLOBEC, JANEZ MENART, TONE PAVEK)

SODOBNA LIRIKA 1. SKUPINE

Avantgarda
Popolno zavraanje tradicije, besedila
so polna absurda, brez logike, in pravil
(TOMA ALAMUN, FRANCI
ZAGORINIK)

Post modernizem
edalje bolj tradicionalne
oblike (SVETLANA
MAKAROVI, BORIS A.
NOVAK, MILAN JESIH)

SODOBNA LIRIKA 2. SKUPINE

Novi ekspresionizem
Nadrealizem
Govori o dvomih, boleinah in trpljenju, temneji absurd, odvrnejo se od tradicionalnih oblik (DANE ZAJC,
GREGOR STRNIA, BENO TAUFAR)

SODOBNA PROZA (EPIKA)

Zane se pojavljati po letu 1950, gre za MODERNIZEM in POSTMODERNIZEM, obravnava se predvsem sodobno
ivljenje, vendar brez asovnih potez (VITOMIL ZUPAN, KOCBEK, KOVAI, RUDI ELIGO)

SODOBNA DRAMATIKA
Nastajajo absurdne in groteskne drame, razvije se poetina drama, ki je zasnovana v verzih, zateejo se k
ljudskem izroilu in zgodovinskim temam. Razvijejo se: KOMEDIJA, TRAGEDIJA, POETINA DRAMA, GROTESKA,
ABSURDNA DRAMA. Teme: mitologija, partizanski boji, domiljijski elementi, sodobni politini, drubeni in
bivanjski problemi (DRAGO JANAR, DOMINIK SMOLE,...)

16.1. PESNITVO / LIRIKA

-

asovna umestitev.
Kulturnozgodovinski oris.
Ustvarjalci
Pomen obdobja

Besedilo: JANEZ MENART: Croquis

Besedilo:KAJETAN KOVI: Juni otok
Besedilo:DANE ZAJC: rni deek
Besedilo: GREGOR STRNIA: Veerna pravljica
Besedilo:TOMA ALAMUN: Stvari 5

18

16.2. PRIPOVEDNITVO
Besedilo: EDVARD KOCBEK: rna orhideja
Besedilo: CIRIL KOSMA: Tantadruj
Besedilo: VITMIL ZUPAN: Manuet za kitaro
Besedilo: LOJZE KOVAI: Prileki

16.3. DRAMATIKA
Besedilo: DOMINIK SMOLE: Antigona
Besedilo: DRAGO JANAR: Veliki briljantni valek

19