BESEDOSLOVJE

BESEDA Poimenujemo predmetnost (korenina, rde, ...) Razmerja v predmetnosti (za, ko, pred...) Lastno razmerje do predmetnosti/naslovnika (izvrsten, elim, joj...) Na prvine predmetnosti le kaemo (tukaj, zdaj, letos.. ) Besede glede na poimenovalne vloge Predmetnopomenske (travnik, dijakinja, dvajset...) Slovnine (v, na ker, in...) Naklonske (mogoe, hvala) Kazalne (ta, njihov, .. Lastnosti besede: Ima dogovorjen pomen (znotraj posamezne jezikovne skupine) Ima dogovorjeno tvorno stran (izgovorjene besede + zapisane besede); glasovi si sledijo v doloenem zaporedju Pomen besede: Beseda je ime esa; pomeni konkretno (avto) ali abstraktno (ljubezen). Glede na tevilo pomenov jih delimo na: o Enopomenke (poved, biolog; navadno strokovni termini) o Vepomenke (jezik, krilo; dejanski pomen prepoznamo iz sobesedila) Pomenska razmerja: Sopomenke / sinonimi (pameten razumen bister enak pomen) Protipomenke / antonimi (dolg kratek nasproten pomen) Nadpomenke / hipernimi (glasbilo iri pomen) Podpomenke / hiponimi (violina, kitara, fagot oji pomen) o Besedna druina (pisati, pismo, opis, oris..; besede z istim / skupnim korenom in sorodnim pomenom) o Tematsko polje (igrie, oga, mrea, parket, sodnik, ekipa; skupna tematika!) Izrazna razmerja: Enakozvonice / homonimi (enako zvenijo/se piejo imajo pa drugaen pomen) o Enakoglasnice (rob-rop, trg-trk; enak izgovor, drugaen pomen, drugaen zapis) o Enakopisnice ( celo-celo, klop-klop; razlien izgovor, razlien pomen, enak zapis) Blizuzvonice / paranimi (trenerka-trenirka, etien-etnien; podoben zapis in izgovor, razlien pomen) Slogovna vrednost besed: Slogovno nezaznamovane besede (knjiga, profesor; lahko jih uporabljamo v katerem koli besedilu, ker le poimenujejo predmetnost) Slogovno zaznamovane besede (bukva, prfoks; lahko jih uporabljamo le v nekaterih besedilih in govornih poloajih, ker razodevajo tudi sporoevalevo razmerje do predmetnosti, pokrajinsko, starostno, poklicno, strokovno pripadnost) Ura Heberle, 2. Stran 1 Slovenina - Slovnica

o ustveno zaznamovane besede: Ljubkovalnice (srek, puni) Olepevalnice (nelep, okrogel) Otroke besede (ninati, pupati, iati) Slabalnice vekati, ene) Zmerljivke: - psovke: prasec - kletvice: jebelasto - prostake: posranec - ironine: heroj o neustveno zaznamovane besede: pokrajinsko: - narene (guati, ompe) - pokrajinsko pogovorne (dila, alka) drubeno zaznamovane besede. - slengovse (kul, komad) - argonske (prebukirati, pritepati) Funkcijsko zaznamovane besede - praktinosporazumevalne (pundra, pildek) - uradovalne (odloba, predraun) - strokovne (skladnja, fonem) - publicistine (predvajati, spektakel) asovno zaznamovane besede - noveje besede / neologizmi (kriie, medmreje) - starinske / arhaizmi (ako, dasiravno, duri)

Izvor besed: domae besede: o izvirajo iz prednika dananje slovenine (pra. Slovanine, zgodnje slovenine danes se tega izvora ne zavedamo ve, ker so besede glasovno prilagojene slovenini: stol, ebula, ura, aga) o nastale v novejem asu na podlagi starejih slovenskih besed (gost, zgostiti, zgoenka) o izvirajo iz posnemanja naravnih zvokov, glasov (mijavkati, kukavica) prevzete besede: so prile v slovenino iz jezikov, s katerimi nismo povezani razvojno, ampak zemljepisno ali kulturno (life, desert, korupcija). Glede na to kako so besede prilagojene slovenini loimo: o sposojenke (popolnoma prilagojene SKJ, v izgovoru, pisavi, pregibanju avto) o tujke (delono prilagojene SKJ, v izgovoru in pregibanju pa ohranjajo originalen zapis peugeot, Shakespeare) o citatne besede (ohranjajo originalen zapis, izgovor, slovnine lastnosti first lady, in vino veritas) Obna imena ponavadi popolnoma prilagodimo SKJ (izjema so glasbeni izrazi, znamke avtomobilov) Ura Heberle, 2. Stran 2 Slovenina - Slovnica

Lastna imena pa naeloma ohranjajo izvirni zapis (latinica), nekatera pa tudi podomaujemo (Kolumb, Petrarka, Ren, benetke, Dunaj...) Tvorjenost besed: koren ( osnovni morfem s konkretnim pomenom, skupnim celi besedni druini miza) obrazilo (morfem s stvarnim pomenom; mizica) konnica (morfem s slovninim pomenom: miza) tvorjenke (besede z obrazilom; miz-ica) netvorjenke (besede brez obrazila; miz-ica) podstava (del tvorjenke, ki se ohrani pri tvorjenju; mizica, namizni) o tvorjenke (koren + obrazilo; miz-ica stvaren pomen majhen) o netvorjenke (koren + konnica; miz-a slovnien pomen doloi spol, tevilo) BESEDNE VRSTE Pregibne: - samostalnika beseda - pridevnika beseda - glagol Nepregibne: - prislov - predlog - veznik - lenek - medmet

Samostalnika beseda: pomen poimenuje bitja, rei in pojme SAMOSTALNIK Beseda s katero neposredno poimenujemo bitja, rei, pojme. delitev po pomenu na: o lastna imena (osebna, zemljepisna, stvarna) o obna imena tevna in netevna: snovna: moka, mleko skupna: gorovje, divjad pojmovna: mir. Ljubezen oblikovne lastnosti samostalnika o spol: moki enski srednji o tevilo: ednina (singular stol, knjiga) dvojina (dual stola, knjigi) mnoina(plural stoli, knjige) Pazi na edninske (sadje je) in mnoinske (hlae so) samostalnike!! Pri parnih organih telesa (roke, noge, uesa) in oblailih zanje (rokavice), namesto dvojine uporabljamo mnoino!!

Ura Heberle, 2.

Stran 3

Slovenina - Slovnica

o Skoln:

Imenovalnik Rodilnik Dajalnik Toilnik Mestnik Orodnik

kdo ali kaj je koga ali esa ni komu ali emu dam koga ali kaj vidim pri/o kom ali em s/z kom ali im

o Sklanjatev enska - 1. enska lipa, mati - 2. enska perut, stvar - 3. enska mami, Ines, Karmen Moka - 1. moka kajak, lovek - 2. moka poslovodja, Luka - 3. moka OZN, SAZU Srednja - 1. srednja mesto, polje

PRIDEVNIKA BESEDA: pomen: poimenuje:

vrste: o lastnostni kaken o vrstni kateri o svojilni igav

lastnosti vrsto svojino koliino

oblikovne lastnosti pridevnika: o v spolu, sklonu, tevilu se ujema s samostalnikom, ki ga ta doloa Lastnostni pridevniki se lahko sklanjanjo z glasovnimi konnicami (dober) ali z -0 konnico (poceni) stopnjevanje (lastnostnih pridevnikov) o tristopenjsko (osnovnik, primernik, presenik) mlad mlaji najmlaji o dvostopenjsko (osnovik, elativ) udovit preudovit oblika o nedolona (velik, kaken) o doloen (velik, kateri) to obliko uporabljamo tudi kadar govorimo o zneni lastnosti samostalnika

Ura Heberle, 2.

Stran 4

Slovenina - Slovnica

kadar pridevnik oznauje posebno vrsto za kazalnimi in svojilnimi zaimki

Pridevniki zaimki: osebni svojilni svojina sporoevalca (moj, tvoj, njegov) povratni svojilni svojina osebka (svoj) neosebni (vpraalni, oziralni, kazalni, koliinski) TEVNIKI glavni (tevilo, petdeset) vrstilni (vrstni red, stoti) loilni (tevilo razline vrste, dvoje vrat) mnoilni (pomnoitev, dvojna kava) neodloni (koliino, ve) GLAGOL pomen: poimenuje dejanje, dogajanje, spreminjanje, stanje, zaznavanje, razmerje o polnopomenski (brati) o nepolnopomenski: - fazni (zaeti) - naklonski (smeti) - biti (kadar ne pomeni obstajati knjiga je dobra oblikovne lastnosti o oseba (1., 2., 3.) o tevilo (ednina, dvojina, mnoina) ga spregamo o as (sedanjik, preteklik, prihodnjik, predpreteklik) o naklon: povednik vstanem velelnik vstani! Pogojnik bi vstal, e... o nain: tvornik kuham kosilo trpnik kosilo se kuha o vezljivost (lastnosti glagolov, da ob sebi predvidevajo doloena dopolnila: KDO iveti KJE o prehodnist (glagol je prehoden, e glagolsko dejanje prehaja na predmet) glagolske oblike glede izraanja osebe o osebne (e dolgo ivim tukaj) o neosebne: nedolonik ti, -i (ob modalnih glagolih) namenilnik t, -t (ob glagolih premikanja) opisni delenik l ( z njim sestavljamo vse 4 ase) opisni delenik n, -t (z njim delamo trpnik)

Ura Heberle, 2.

Stran 5

Slovenina - Slovnica

PRISLOV loimo 4 vrste o krajevni (domov, noter) o asovni (danes, zveer) o nainovni (zaspano, humano) o vzroni (nenamenoma, note) PAZI!! Pravi prislovi so samo posamezne besede oz. samostojne besede ( v soboto, brez besed predlona zveza) in besede ki neposredno poimenujejo (tja, tod, marsikdaj) -> prislovni zaimki kje? notri, gori kam? dol, gor nekateri prislovi se tudi stopnjujejo (zeleno bolj zeleno najbolj zeleno) PREDLOG poimenujejo neenakovredna razmerja med besedami in besedni zvezami o prostorska o asovna o nainovna o vzrona predlog samo zase nima pomena, vendar pa doloa v katerem sklonu bo samostalnik za njim. Nekateri predlogi se veejo samo z enim, drugi z dvema ali ve skloni nekaj vezav: o Odel je brez slovesa. Brez denika ne hodi nikamor. BREZ z rodilnikom o Skala je ez ovire. EZ s toilnikom Konno so prili do velikega mesta. o Borisli so se do zadnjega diha DO z rodilnikom o Postavil se je k tabli.

Ura Heberle, 2.

Stran 6

Slovenina - Slovnica