SLOVENINA - skripta za interno uporabo

BESEDNE VRSTE
Program: O ZA ODRASLE

Sestavila: Snjeana Soldat, prof. slovenine in sociologije

BESEDNE VRSTE
Glavne besedne vrste so: - samostalnika beseda,
- pridevnika beseda,
- glagol,
- prislov,
ostale pa so e: povedkovnik, predlog, veznik, lenek, medmet.

SAMOSTALNIKA BESEDA
Samostalnika beseda poimenuje bitja, stvari in pojme.
1. samostalniki: knjiga, veselje, Micka
2. samostalniki zaimki: jaz, ga, kdo
3. posamostaljena pridevnika beseda: deurni, modri
SAMOSTALNIK
Samostalniki se delijo na lastna in obna imena.
Lastna imena:
a) osebna: sem spadajo imena, priimki, vzdevki
Primer: Tone, Micka; Novak, Janei, ; Miki, Koko, Tacek,
b) zemljepisna:imena naselbin ( krajev, mest), voda ( reke, jezera, morja), gora,
planetov,
Primer: Gorica, Maribor, ; Soa, Jadran, Atlantik, ..; Triglav, Bo, ..; Zemlja,
Mars
c) )stvarna: sem spadajo imena revij, tovarn, zavodov, organizacij, knjig, filmov,
Primer: Mladina,Veer, ; Meblo, Aero, ; Osnovna ola Poljane; Olimpijski
komite Slovenije, ; Pod svobodnim soncem, ; Terminator
Lastna imena piemo z veliko zaetnico!!

Obna imena:
a) tevna: ta lahko tejemo
Primer: ena miza, dve mizi, pet miz, 112 miz
b) netevna: teh ne moremo teti. Mednje sodijo:
- snovna: moka, olje, sladkor, kisik
- skupna listje, drevje, sadje, srnjad
- pojmovna: lepota, veselje, svoboda
Snovna imena lahko merimo samo s kozarci, litri, kilogrami (Pojdi v trgovino po 2
litra olja in 3 kg bele moke.)
Skupna imena
Nekateri samostalniki so si na prvi pogled podobni.
Primer.
(tri) srne srnjad
Kateri samostalnik je teven in kateri neteven?
Pomaga si tako, da samostalnik uporabi v povedi.
Srne so plane.

Srnjad je plana.

Drevesa so ozelenela.

Drevje je ozelenelo.

OBLIKA GLAGOLA
KAE NA MNOINO.

OBLIKA GLAGOLA
KAE NA EDNINO.

Samostalniki, ki poimenujejo skupna imena, se veinoma rabijo v slovnini ednini.

Pojmovna imena
Pojmi so tisto, esar ne more zaznati s uti, to je videti, sliati, otipati, poduhati. Tudi
pojmovna imena obiajno uporabljamo v ednini.
Primer: Zdravje je srea, ki je ne moremo kupiti.
Ljubezen je slepa.

KATEGORIJE SAMOSTALNIKA
ali kaj doloimo samostalniku
1. SPOL (sp.)
Samostalnik je lahko:
a) mokega spola: korak, hlod, Ale
b) enskega spola: mama, cvetica, perut
c) srednjega spola: drevo, polje, cvetje

Kako ugotovi katerega spola je samostalnik?

Pomaga si s pridajanjem besedice:

tisti za moki spol (m. sp.)..( tisti klobuk)
tista za enski spol (. sp.).. ( tista roa)
tisto za srednji spol (sr. sp.) .. ( tisto mesto)
tisti, - a, - o + samostalnik v imenovalniku ednine kae na spol samostalnika

2. TEVILO (t.)
Slovenina pozna 3 tevila:
a) ednino (singular): nanaa se na vrednost ena; 1 sliva, 1 deek, 1 pero
b) dvojino (dual): nanaa se na vrednost dva; 2 slivi, 2 deka, 2 peresa
c) mnoino (plural): nanaa se na vrednost ve kot dva; 3 slive ali ve sliv, 3 deki
ali ve dekov, 3 peresa ali ve peres

Edninski in mnoinski samostalniki

a) edninski samostalniki
Kateri samostalniki so to?
V koari je prinesel sadje.
Sadje je zrelo.
V katerem slovninem tevilu je beseda sadje? V ednini.
Kako je sadje v ednini, ko pa med sadje spadajo hruke, slive, enje ?

Beseda sadje res oznauje mnoico sadeev. Toda slovnino vzeto jo pritevamo
med edninske samostalnike.
Dokaimo, da to dri:
Sadje je zloeno v koari. oblika glagola kae na ednino.
Hruke so zrele.

-- oblika glagola kae na mnoino

Edninski sam. so tudi: delavstvo, drevje, trnje, veselje, sladkor, voda, lepota idr.
Slovnino tevilo dokaemo tako, da sporno besedo uporabimo v stavku
kot osebek ( na zaetku stavka). Oblika glagola bo pokazala tevilo.
b) mnoinski samostalniki
So tisti, ki se uporabljajo samo v mnoini.
Primer: karje so nabruene.
Na razprodaji si bom kupil smuarske hlae.
Vrata so odprta.
Koliko predmetov si predstavlja pod besedo karje ali hlae ali vrata?
Prav gotovo ene same karje, en par hla in ena vrata. Slovnino so ti samostalniki v
mnoini, eprav oznaujejo eno samo stvar.
Mnoinski sam. So tudi: usta, Jesenice, jasli, oala,
- Kako doloi ali je samostalnik zares v mnoini?
Usta so odprta. glagol je v mnoini
To so Jesenice. kae na mnoino
POZOR!
V mnoini je tudi tisto, kar je v paru.
Npr. Uesa so rdea.
V lica si zagorel.
Roke me bolijo.

3. SKLON (skl.)
Slovenina ima 6 sklonov. Prvi sklon je imenovalnik; za sklone od 2. do 6. sklona
pravimo, da so odvisni skloni.
Vpraalnica za
Ime sklona

Okrajava loveko

neloveko

1. sklon

imenovalnik

im.

kdo

kaj

2. sklon

rodilnik

rod.

koga

esa

3. sklon

dajalnik

daj.

komu

emu

4. sklon

toilnik

to.

koga

kaj

5. sklon

mestnik

mest.

(pri) kom

em

6. sklon

orodnik

or.

(s) kom

im

Kako doloimo sklon?

Vpraaj se z vpraalnico za loveko in neloveko hkrati.
Primer: Ta pesem je vesela.
KDO ali KAJ ( je vesel )? Pesem; je v imenovalniku
Marike ni doma.
KOGA ali ESA ( ni doma) ?... Marike; je v rodilniku

4. SKLANJATEV ( sklanj.)

Slovenina pozna moko, ensko in srednjo sklanjatev. Vsaka pa ima e tiri

vzorce.
a) MOKA SKLANJATEV
1. moka sklanjatev
Po 1. m. sklanj. se sklanjajo samostalniki mokega spola, ki imajo v im. ednine
konnico O ( beri: nito konnico), v rod. ed. pa konnico a ali u.
Im.
ED. korakO
DV. koraka
MN. koraki

rod.
koraka
korakov
korakov

daj.
koraku
korakoma
korakom

to.
korakO
koraka
korake

mest.
(pri ) koraku
korakih
korakih

or.
(s) korakom
korakoma
koraki

2. moka sklanjatev
Po 2. m. sklanj. Se sklanjajo samostalniki mokega spola, ki imajo v im. ed.
konnico a, v rod.. ed. pa konnico e.
Im.

rod.

daj.

to.

ED. vojvoda

vojvode

vojvodi

vojvodo

DV. vojvodi

vojvodO

vojvodama

MN. vojvode

vojvodO

vojvodam

mest.

or.

(pri) vojvodi

(z) vojvodo

vojvodi

vojvodah

vojvodama

vojvode

vojvodah

vojvodami

3. moka sklanjatev
Po 3. m. sklanj. se sklanjajo samostalniki mokega spola, ki imajo v vseh
sklonih O konnico.
Im.

rod.

daj.

ED.

AO

AO

AO

AO

AO

AO

DV.

AO

AO

AO

AO

AO

AO

MN

AO

AO

AO

AO

AO

AO

Primer:

to.

mest.

or.

Veliki A je rka v abecedi.

Velikega A ni na strani 15.
Velikemu A so dodali e B.
Veliki A riem na risalni list.
Pri velikem A se nahaja veliki B.
Z velikim A se zaenja abeceda.
4. moka sklanjatev
Po 4. moki sklanj. se sklanjajo samostalniki mokega spola, ki imajo v im. ed.
konnico i, v rod. ed. pa konnico ega.
Ti samostalniki se sklanjajo kot pridevnike besede.
Primer: deurni, deurnega, deurnemu, pri deurnem, z deurnim.

b) ENSKA SKLANJATEV
1. enska sklanjatev
Po 1. . sklanj. se sklanjajo samostalniki enskega spola, ki imajo v im. ed.
konnico a, v rod. ed. pa konnico e.

Im.

rod.

ED.

lipa

lipe

DV.

lipi

lipO

MN.

lipe

lipO

2. enska sklanjatev

daj.
lipi

to.

mest.

or.

lipo

pri lipi

z lipo

lipama

lipi

pri lipah

z lipama

lipam

lipe

pri lipah

z lipami

Po 2. . sklanj. se sklanjajo samostalniki enskega spola, ki imajo v im. ed.

konnico O, v rod. ed. pa konnico i.

Im.

rod.

daj.

to.

mest.

or.

peruti

peruti

perutO

pri peruti

s perutjo

ED.

perutO

DV.

peruti

peruti

perutma/-ima

peruti

pri perutih

s perutma

MN.

peruti

peruti

perutim

peruti

pri perutih

s perutmi

3. enska sklanjatev
Po 3. . sklanj. se sklanjajo samostalniki enskega spola, ki imajo v im. ed. in
vseh preostalih sklonih nito konnico ( O ).
Im.

rod.

ED.

IrisO

IrisO

DV.

IrisO

MN.

IrisO

daj.

to.

mest.

or.

IrisO

IrisO

pri IrisO

z IrisO

IrisO

IrisO

IrisO

pri IrisO

z IrisO

IrisO

IrisO

IrisO

pri IrisO

z IrisO

4. enska sklanjatev
Po 4. enski sklanj. se sklanjajo samostalniki enskega spola, ki imajo v im. ed.
konnico a, v rod. ed. pa konnico e.
Primer: deurna, deurne, deurni, deurno, pri deurni, z deurno.

c) SREDNJA SKLANJATEV

1. srednja sklanjatev
Po 1. sr. sklanj. se sklanjajo samostalniki srednjega spola, ki imajo v im. ed.
konnico o, v rod. ed. pa konnico a.
Im.

rod.

daj.

to.

mest.

or.

ED. mesto

mesta

mestu

meto

pri mestu

z mestom

DV. mesti

mestO

mestoma

mesti

pri mestih

z mestoma

MN. mesta

mestO

mestom

mesta

pri mestih

z mesti

2. srednja sklanjatev
Noben samostalnik srednjaga spola se ne sklanja po 2. sr. sklanjatvi.
3. srednja sklanjatev
Sem spada le malo samostalnikov. Sklanjajo se z nito konnico v vseh sklonih
in tevilih.
Primer: jesti, piti, doma
(dobro) jesti in piti
(veliko dobrega) jesti in piti
(ljubo) doma, (ljubega) doma
4. srednja sklanjatev
Po 4. sr. sklanj. se sklanjajo samostalniki srednjega spola, ki imajo v im. ed.
konnico o/ -e, v rod. ed. pa konnico ega. Tako se sklanjajo
posamostaljene pridevnike besede sr. spola.
Primer: belo, belega, belemu, belo, pri belem, z belim

SAMOSTALNIKI ZAIMKI

Samostalniki zaimki so besede, ki jih rabimo zlasti takrat, kadar noemo ali
ne moremo ponavljati istega samostalnika.
Primer: Tonek je obiskal Metko in Metki podaril opek.
Bolje: Tonek je obiskal Metko in ji podaril opek.
- Ali se je pomen kaj spremenil? Ne, le povedano je kraje, bolj zgoeno.
Samostalniki zaimki so mokega, enskega in srednjega spola.
Primer:

Ali jo pozna ? - Poglej ga. Nekaj ima za bregom.

Zaimkom lahko doloimo tevilo (osebni in posamostaljeni prid. zaimki poznajo

vsa tri tevila, drugi le eno, veinoma ednino) in jih sklanjamo.
a) osebni zaimki
Poimenujejo: - govoreega, to je 1. 0seba: jaz, mi, midva,
- ogovorjenega, to je 2. oseba: ti, vi, vidva,
- neudeleenca pogovora, to je 3. oseba: on, oni, onadva,
Primer sklanjanja:jaz, mene, meni, mene, pri meni, z menoj / mano
Ti, tebe, tebi, tebe, pri tebi, s teboj / tabo
On, njega, njemu, njega, pri njem, z njim
b) povratni osebni zaimek
Je neke vrste posebnost, saj nima imenovalnike oblike in pozna le ednino.
Preostale oblike so: sebe, sebi, sebe, pri sebi, s seboj / sabo
Naslonske oblike: se, si, se
Navezne oblike: zase, podse ...
Ta zaimek rabimo takrat, kadar sta osebek in predmet ista oseba ali stvar.
Primer: Andra je Andrau kupil knjigo. Andra si je kupil knjigo.

c) vpraalna zaimka

Vpraalna zaimka sta:

- kdo: z njim spraujemo po osebi. Je mokega spola. ( Kdo je pozvonil? )
- kaj: s tem zaimkom spraujemo po stvareh ( Kaj dela? )
Zaimka se sklanjata:
- kdo

koga

komu

koga

(pri) kom

- kaj

esa

emu

kaj

(pri) em

(s) kom
(s) im

d) oziralna zaimka
Samostalnika oziralna zaimka sta:
- kdor; je mokega spola in se nanaa na osebo (Kdor moli, devetim odgovori.)
- kar; je srednjega spola in se nanaa na stvar (Kar si kupil, to bo lupil.)
Sklanjamo ju:
- kdor

kogar

komur

kogar (pri) komer

- kar

esar

emur

kar

(pri) emer

(s) komer
(s) imer

e nekaj kar ti bo olajalo pomnjenje: v em je razlika med oblikama kdo in kdor?

Zapomni si, da je za oziralne zaimke znailen glas r na koncu besede.
e) nedolona zaimka
Sta:
- nekdo: nanaa se na loveka
- nekaj: nanaa se na vse drugo
Dobro si ju oglej: nekdo, nekaj. Te na kaj spominjata?
Vpraalnemu zaimku je dodana predpona ne- . Ali to pomeni, da se tudi sklanjata kot
vpraalna zaimka? Seveda.
Nekdo je pred vrati. Uitelj je zaslutil, da nekoga ni pri uri. Matja z nekom klepeta.
Nekaj ima v epu. Neemu se pa le ni mogel odrei.
f) nikalna zaimka
Nikalna samostalnika zaimka sta nihe in ni.
Nihe me ni ustavil.
Ni ni lepega od spanja.

Kaj povesta nikalna zaimka? Zaznamujeta neobstajanje kake osebe (nihe) ali
stvari (ni).
Sklanjata se podobno kot oziralna zaimka. V vsakdanjem govoru nam zlasti zaimek
ni dela precej preglavic, zato poglejmo sklanjatveni vzorec:
nihe

nikogar

nikomur

nikogar

pri nikomer

z nikomer

ni

niesar

niemur

ni

pri niemer

z niimer

.
PRIDEVNIKA BESEDA
Pridevnike besede povejo lastnost, vrsto, svojino in koliino.
Sem sodijo:
1. pridevnik; planinski, Majin, rde ...
2. tevnik; tri, tretji, tisoeren ...
3, pridevniki zaimki; moj, tvoj, svoj, kateri ...
PRIDEVNIK
Na travniku je rasel rdei mak. Imel je ljubke cvetove. Toplo sonce je sijalo nanj in
deevni oblaki so ga zalivali. Makovega veselja je bilo kmalu konec; cvetni listi so
odpadli.
Vpraajva se po pridevnikih:
KAKEN: rde, ljubke, toplo, deevni
KATERI: cvetni
IGAV: makovega
Po pridevnikih se vpraamo: kaken, kateri in igav. Pridevnik torej zaznamuje:
- kakovost (ljubke, toplo)
- vrsto (pisalni, cvetni)
- svojino (makovega, bratov)

a) Svojilni pridevniki: zaznamujejo igavo je kaj: oetov klobuk, tetin denik, striev
avto ampak Tomaevo kolo, Mojina kapa
Kadar je svojilni pridevnik izpeljan iz lastnega imena, je pisan z veliko.
b) Vrstni pridevniki povedo vrsto: planinski aj, angleki pesnik, dirkalni avto
Preeren je slovenski pesnik.
Vrstne pridevnike, ki so izpeljani iz lastnega imena, piemo z malo zaetnico.
c) Kakovostni pridevnik: izraa neko kakovost in se po njem vpraamo: kaken
( koliken) in ga piemo z malo zaetnico.

Stopnjevanje pridevnika

S stopnjevanjem izraamo razlino mero lastnosti oziroma neenakost med

dvema predmetoma.
Vsaka stopnja ima svoje ime:
- osnovnik; hiter, rde, tih
- primernik; hitreji, bolj rde, tiji
- presenik; najhitreji, najbolj rde, najtiji
Poznamo 2 vrsti stopnjevanja:
1. stopnjevanje z obrazili;
- osnovnik: lep, drag, debel
- primernik: tvorimo tako, da osnovniku dodamo obrazila i, -ji, -eji: lepi,
draji, debeleji
- presenik: tvorimo tako, da primerniku dodamo predpono naj- : najlepi,
najdraji, najdebeleji
2. opisno stopnjevanje; vseh pridevnikov se ne da stopnjevai po prejnjem
zgledu, npr. rde, rdeeji, najrdeeji. Zato uporabljamo opisni nain
stopnjevanja:
- osnovnik; bel
- primernik; tvorimo tako, da damo osnovniku dodamo prislov bolj ali manj:
bolj bel, manj bel

- presenik: tvorimo tako, da primerniku dodamo predpono naj-: najmanj bel,

najbolj bel
TEVNIK
tevniki so besede, ki nam povedo zaporedje (prvi), drugi oznaujejo tevilo
(pet, deset), tretji izraajo pomnoitev esa (dvojen), etrti pa razline vrste
predmetov (dvoje).
Vrste tevnikov:
1. GLAVNI TEVNIKI

Glavni tevniki povedo tevilo enot neesa.

! Kako jih zapisujemo?

- Glavne tevnike od 1 do 99 pii skupaj: pet, enajst, sedemintrideset,
devetindevetdeset
- Stotice piemo skupaj: petsto, dvesto, devetsto
- Tisoice, milijone, milijardepiemo narazen: dva milijona, tri milijarde,
estintrideset milijard
2. VRSTILNI TEVNIKI

Vrstilni tevniki oznaujejo zaporedni vrstni red tvari / oseb, ki zahteva

samostalnik v ednini.
Kako zapisujemo vrstilne tevnike?

!- Kadar jih zapisujemo s tevkami, za njimi piemo piko: 15., 47., 101.,
- kadar pa jih zapisujemo z besedo, jih vedno piemo skupaj: petnajsti,
sedemintirideseti, stoprvi
3. LOILNI TEVNIKI

Loilni tevnik ima dva pomena:

- pomeni to kar glavni tevnik, torej koliino; dvoje vrat, ( v pomenu 2 vrati ),
petero otrok, stotero kapljic

- pomeni razline vrste: dvoj med ( na primer med dveh vrst: cvetlini in akacijev),
troja oala ( npr. sonna, zaitna, z dioptrijo ), etveri stroji,
Loilne tevnike tvorimo z dodajanjem obrazil er in oj.
Primer: enoj, dvoj, troj, etver, stoter,
4. MNOILNI TEVNIKI

Mnoilni tevnik izraa:

- tolikokratno pomnoitev, kot jo izraa tevnik: trojno= v pomenu 3 niti,. To
pomeni, da pove isto kot glavni tevnik.
- tolikere vrste; dvakratna= v pomenu 2 vrsti zahvale
Primer: dvojen, trojen, etveren, peteren,ali dvakraten, trikraten, tirikraten,
petdesetkraten,
5. NEDOLONI TEVNIKI

Taki tevniki so: ve, najve, najmanj, veliko, malo, mnogo

PRIDEVNIKI ZAIMKI
Pridevnike zaimke rabimo namesto pridevnikov, od tod tudi njihovo ime.
Primer: Janja je deklica. Ima kolo. Janja mi je posodila Janjino kolo.
Ali govorimo tako? Najbr ne.
Zgornjo poved bi bolje zapisali tako:
Janja je deklica, ki ima kolo. Posodila mi je svoje kolo.
Pridevniki zaimek se v spolu, tevilu in sklonu vedno ravna po samostalniku, na
katerega se nanaa.

Preglednica pridevnikih zaimkov:

Razredi
Osebni svojilni

Zaimki
Ed.

1.os.
moj

Mn.

na

dv.

najin

2. os.
tvoj

3. os.
njegov

va

njihov

vajin

njun

Povratni svojilni

svoj

vpraalni

kaken, kateri, igav, kolik

oziralni

ki, kateri, igar, kolikor

kazalni

ta, tisti, oni, tolik, toliken

1. Osebni svojilni zaimek; izraa lastnino ali pripadnost glagolski osebi.

Primer: Ali je oetov in tvoj avto nov? Bolje: Ali je vajin avto nov?
Peter je verjel Sonjinim oem. Bolje: Peter je verjel njenim oem.
Andreja, ki stanuje pri vas, poznam. Bolje: Vaega Andreja poznam.
2. Povratni svojilni zaimek: izraa lastnino osebka, zaimek svoj rabimo takrat,
kadar elimo izraziti lastnino osebka v tem stavku.
Primer: Vsak bera svojo malho hvali.
Marko je boal le svojega psa, ker se je Lojzetovega bal.
3. Vpraalni zaimki; vpraujejo po:
- kakovosti- kaken: Kaken se ti zdi sosedov Jure?
- vrsti- kateri: Katerega smo danes?
- svojini igav: igav je ta zvezek?
- koliini- koliko: Koliko stane kosilo?

4. Oziralni zaimki; izpeljujemo jih iz vpraalnih, zanje je znailen glas r.

To so: kakren, kateri, ki, igar, kolikor
Primer: Cesta po kateri smo hodili, je bila blatna.
Kakren oe, taken sin.
Steza, po kateri smo hodili, je bila strma.
5. Kazalni zaimki; se imenujejo tako zato, ker nekaj kaejo.
To so. Ta, tisti, temu, to, tistega, tisti, .
Primer: Mama je s sinom kupovala sadje na trnici.
- Mami, ali je to zeleno jabolko e zrelo?
- Najbr je. Raje bi kupila tisto rdee.
- Raje mi kupi ono rumeno hruko. Bo?
- Saj ve, da ti kupim tako sadje, kot si ga eli.

GLAGOL
Glagoli so besede, ki izraajo dejanje, stanje, potek.
Odslonil je desko, otipal pehar, zgrabil pest hruk in jih stlail v ep.
Oblikovne lastnosti glagola:
Glagol

Predpona

Koren

Pripona

Obrazilo

narisati

na-

ris-

-a-

-ti

popletem

po-

plet-

-e-

Konnica
/
-m

Torej je glagol sestavljen iz ( primer glagola popisovati )

- korena, ki je nosilec predmetnega pomena: pis- glagolska pripona: -ova- ; ostale so e: -ni- ( pogrezniti ), -a- ( pograzati)
- glagolska predpona; nahaja se pred korenom; v naem primeru je to: po- ( ostale
so e: pri-, so-, nad-, za-, )
- konnica: je del glagola, ki nam pove osebo, tevilo: napiem, gledava

- obrazila: - ti ( delati ), - i( pei ), -o ( pio ); dodajamo jih kar korenu ali pa za

glagolsko pripono

Kaj doloamo glagolu?

Glagolski obliki sta 2 vrst.

a) osebna glagolska oblika; je tista oblika glagolov, ki ji lahko doloi osebo.
Primer: hodiva, se smeje, jej,
b) neosebna glagolska oseba: ne moremo ji doloiti glagolske osebe: veseliti
se, pisal, pregledat,
o Glagolu doloimo osebo in tevilo in as
Glagolske osebe so tri:
a) 1. os.; oznauje govoreega ( hodim, sem, pojemo)
b) 2. os.; oznauje ogovorjenega ( hodi, si, pojete )
c) 3. os.; oznauje neudeleenca pogovora ( hodi, je, poje, sedita )
Povedali smo e, da ima slovenina 3 tevila:
a) ednino ( rie, tipka, je zaplesala); pove, da je samo eden tisti ki nekaj pone
b) dvojina ( rieva, tipkata, sta zaela); pove, da sta dejavna dva
c) mnoina ( riemo, pleejo, so zaeli ) ; pove , da gre za tri ali ve enot
Vrste asov
V slovenskem jeziku se loijo tirje asi: sedanjik, preteklik, prihodnjik in predpreteklik
a) Sedanjik pove dogajanje v trenutku govorjenja.
Danes je nedelja. Mama kuha kosilo, oe isti avto, midva z bratom pa igrava ah.
b) Preteklik izraa dogajanje pred trenutkom govorjenja.
Fantje so se zbrali pri napol podrtem mlinu. Vsak je prinesel s seboj kaj uporabnega.
Zaeli so graditi skrivalie.
Preteklik je sestavljen iz pomonega glagola biti in opisnega delenika.
Primer:

je /so

pomoni glag.

+ prinesel

= je prinesel

+ delenik na-l = preteklik

c ) Prihodnjik izraa tisto, kar se bo ele zgodilo.

Komaj akam, da bo pomlad. Drevje bo pognalo popke, toplo sonce me bo zvabilo v
naravo.
Tvorimo ga:
bo /bom

+ pognalo

pomoni glagol

+ delenik na l

= bo pognalo
= prihodnjik

o Glagolu doloimo e naklon, vid in nain.

1. GLAGOLSKI NAKLON
Nakloni so trije: povedni, velelni in pogojni. Odnos govoreega do glag. dejanja,
stanja, dogajanja izraa glagolski naklon.
a) povedni naklon; pove, ali se glagolsko dejanje uresniuje ali zanika ali pa se
sprauje po njem. Izraen je s povedno obliko glagola.
Primer: Ali obstaja e kaken iv vulkan? Da, to je vulkan Etna v Italiji. Sedaj je
ponovno oivel.Ne ve se, kdaj bo prenehal delovati.
b) pogojni naklon pove, pod kateri pogojem se dogodek uresnii ( ali pa se ne
uresnii).
Primer: Fantje so razmiljali: Ko bi povedali resnico, bi nas soseda zatoila
starem. Doma bi pa radi imeli mir.
c) velelni naklon podaja dejanje kot zahtevano, zaeleno oziroma nezahtevano in
nezaeleno.
Primer: Pojdi ven in si oisti evlje! Ne hodi po preprogi! je mama ukazovala sinu.

2. GLAGOLSKI NAIN
Glagolski nain pove, ali je osebek vrilec dejanja ali ne.Poznamo tvorni in trpni
nain.
a) tvorni nain ali tvornik; o njem govorimo takrat,
- kadar je osebek stavka vrilec dejanja ali nosilec stanja,
- kadar v stavku ni vrilca dejanja in si ga ni mogoe zamiljati
Primer:
A)

- Jernej zida hio.

- Kupila sem sladoled.

Kdo zida?

Jernej.

Kdo je kupil sladoled ? Jaz.

- Uenci so posadili drevo. Kdo je posadil drevo?

Uenci.

Torej imamo povsod vrilce dejanja. Lahko reeva, da je osebek v stavku dejaven.
B) Ves dan je deevalo.

Vroe mu je bilo. Shladilo se je.

Vrilec iz stavkov ni razviden, pa si ga tudi ni mogoe zamiljati.

b) trpni nain ali trpnik; za trpnik gre takrat, kadar osebek ni vrilec dejanja, niti
nosilec stanja ali poteka.
Primer: Hia se zida.

Sladoled je kupljen.

Drevo je posajeno.

Zudi tokrat se vpraajva kdo je vrilec dejanja v teh stavkih? Iz stavkov tega ni
mogoe razbrati. Vsak stavek sicer ima osebek ( hia, sladoled, drevo) vendar ti niso
dejavni, aktivni.

Pretvorbe iz tvornika v trpnik in obratno

a) pretvorbe iz tvornika v trpnik
Uitelj je pohvalil uenko.----- To je tvornik, ker imamo aktivni osebek-uitelj !
Uenka je bila pohvaljena. ( od uitelja ) --- To je trpnik, ker uenka ni dejavna!
Kako torej pretvarjamo? Glagolska oblika ( je pohvalil ) se zamenja z obliko
pomonega glagola biti + delenik na n /-t ( je bila pohvaljena ).

b) pretvorbe iz trpnika v tvornik

Trava je pokoena ( od koscev ). .Gre za trpnik, ker osebek ni dejaven.
Kosci so pokosili travo.

..

Gre za tvornik, ker je osebek stavka aktiven.

Pravilo za tvorjenje trpnika v tvornik je ravno obratno prejnjemu.

!! Trpnik lahko pretvorimo v tvornik. Vsakega tvornika pa ne moremo
spremeniti v trpnik.
Primer.
Tvornik

Trpnik

Ana je napisala pismo.

Pismo je napisano.

Matej bere v svoji sobi.

Zveer bom la v kino.

3. GLAGOLSKI VID
Glede na trajanje glagol delimo na 2 skupini:
- omejeno trajanje ( je preletel, se je prikazala, je napravil )
- neomejeno trajanje ( se je udil, je razmiljal, bi bilo )
Glagoli, ki oznaujejo po trajanju omejeno dejanje, so dovrni. Dejanje traja le
doloen as. Nedovrni glagoli so tisti, ki izraajo po trajanju neomejeno dejanje.
!! Da doloimo ali je glagol dovrni ali nedovrni, si pomagamo s vpraalnicama: Kaj
je storil (za dovrni) in Kaj je delal (za nedovrni).
Menjava glagolskega vida
a) tvorba dovrnih iz nedovrnih glagolov
Vzemiva nedovrni glagol piem in mu dodajva predpono na- :
Na-

Predpona

piem
nedovrni glagol

= napiem
= dovrni glagol

Dovrne glagole delamo iz nedovrnih tako, da nedovrnim dodamo predpono.

b) tvorba nedovrnih iz dovrnih glagolov

1. e dovrniku izpustimo predpono, postane glagol nedovren: prinesem nesem,
pomaem maem
2. nedov. delamo dovrnikov z zamenjavo glagolske pripone ( nahaja se za korenom
glagola):
pogreznem (dov.) pogrezam (nedov.)
pogledam (dov.) pogledujem (nedov.)
3. in e nadomestni koren:
vidim (dov.) gledam (nedov.)
vrem (dov.) meem (nedov.)