Albert Camus - Tujec Bibliografski podatki Albert Camus Tujec Zbirka Klasje IV.

Letnik DZS 1994 BESEDA O AVTORJU Albert Camus se je rodil 7.novembra 1913, v Aliriji kot sin francoskega obrtnika, ki je kasneje padel v vojni. V Aliru je tudiral filozofijo in knjievnost, potoval po Evropi in bil leta 1940 izgnan iz Alirije zaradi kritike socialnih razmer. Ustanovil je delavsko gledalie. Po tudiju je bil najprej novinar v Parizu. Med 2. svetovno vojno je bil aktiven lan odpornikega gibanja. Po vojni je bil reiser, dramaturg in lektor pri zalobi Gallimard. Leta 1952 je doivel razdor s Sartrom. Leta 1957 je postal dobitnik Nobelove nagrade. Poleg Sartra je bil najvidneji predstavnik francoske eksistencialistine knjievnosti. Novele, romani in drame so tesno povezani z njegovimi filozofsko-esejistinimi deli in izhajajo iz filozofije absurda. Umrl je v avtomobilski nesrei 1960. DELA Camusevo delo obsega predvsem romane in novele, poleg njih pa najdemo v njegovi zapuini e esejistine knjige in drame. Romani: Tujec (1942), Kuga (1947), Padec (1956), Srena smrt (1971) Novele: Izgnanstvo in kraljestvo (1957) Esejistine knjige: Sizifov mit (1942), Uporni lovek (1952) Drame: Kaligula (1944), Nesporazum (1944), Obleganje (1948) in Praviniki (1949) Roman je najobirneje epsko delo v prozi. To je pripoved, ki ima tevilna poglavja, dogajanje je zapleteno in po navadi zajema dalje asovno obdobje. V njem nastopa mnoica knjievnih oseb, znaaj osrednje pa se razvija v samem dogajanju romana. V romanu odsevajo medloveki odnosi in drubene razsenosti asa in kraja dogajanja. EKSISTENCIALIZEM Delo je nastalo v asu eksistencializma, ki se je v knjievnosti pojavil po letu 1920. Nauk eksistencializma govori, da mora lovek iveti v zavesti svoje popolne svobode, neutemeljenosti svojega bitja, zaradi esar se mu svet kae kot nekaj nesmiselnega, brez vije vrednosti in cilja. Zato se uti osamljenega v svetu, ki mu je tuj. Ker ga ni ne doloa vnaprej, je v svojih dejanjih popolnoma svoboden in za vse odgovoren. OBLIKA Roman je razdeljen na dva dela, na prvi del, ki opisuje Meursaultovo vsakdanje ivljenje in drugi, v katerem Meursault opisuje svoje ivljenje v zaporu. Prvi del obsega 6 poglavij, drugi pa 5 poglavij, esto poglavje prvega dela romana predstavlja vrh romana, oz. tragini preobrat. JEZIK Jezik v delu je bogat in izrazito utne narave, kar se kae v tevilnih iteracijah, prispodobah (slepei de, ki se je usipal z neba, svetloba je brizgnila.kot dolgo aree rezilo), stopnjevanju, primerjavah in metaforah. Preko njih skua pisatelj izraziti ustveno stanje glavnega junaka.

ZGRADBA IN SLOG Po obliki in slogu je Tujec tradicionalen. Svojo idejo ponazarja s preprosto, vendar znailno zgodbo. Pripoved je enostavna in prvoosebna, upoteva pa tudi modernistine postopke za opis zavesti in njenih doivljajev. Meursault pripoveduje o doivljajih kot jih je sam sprejemal. V obeh delih si dogodki sledijo v zaporedju-oba dela imata sintetino zgradbo. KRAJ IN AS Na zaetku romana je dogajalni prostor hiralnica v Marengu.Udelei se materinega pogreba in gredo do cerkve. Potem se dogajalni as preseli na njegov dom, obalo in okolico. V drugem delu pa e v zapor in sodie. 1 del - as glede na as predstavlja kratek dogajalni as-le en teden 2.del - as dogajalni as pa je dalji, in sicer enajst mesecev TEMA V srediu tega romana je tema absurda oz. nesmisla. Camus skua preko glavnega likamladega uradnika Meursaulta- opisati razmerje med lovekom in svetom, ki je po njegovi miselnosti nekaj absurdnega in nesmiselnega. To pomeni, da se lovek in svet medseboj nikakor ne ujemata, ampak sta si nasprotna. Svet je nasproten lovekemu razumu, srcu in nenazadnje tudi njegovemu idealu. Le-ta je trden in hkrati brezbrien, brez lanivih in nesmiselnih upanj, ki jih druba goji in zahteva. Absurd je nesmisel. Bistvo ideje absurda lei v odnosu posameznik - druba. Vsak posameznik tei k skladnosti, popolnosti, srei, esar mu druba ne daje, zato ostaja to razmerje nesmiselno, absurdno. KRATKI POVZETEK 1. Prvi odlomek je iz zaetka knjige, ko dobi Meursault obvestilo, da mu je umrla mati. Novico sprejme hladno, brez ustev, saj je edino vpraanje, ki si ga zastavi, kdaj je umrla. Tudi njegova pripoved o dogodkih, ki so sledili, je hladna. Ob 14.00 je el na avtobus in se odpeljal v hiralnico v Marengo (80 km iz Alira). Veino poti je prespal. efa je prosil za dva dni dopusta in si izposodil kravato in alni trak. Ko je prispel do hranilnice, so ga napotili k ravnatelju, da bi uredil formalnosti. Matere ni obiskal e leto dni. Meursault je odel na pogreb svoje matere. Drugi dan, v soboto, se je odpeljal kopat, sreal Marijo Cardonovo in se zapletel v ljubezensko razmerje. V nedeljo se je dolgoasil in drugi dan po slubi je na stopnicah sreal Salamana s psom. Potem je vstopil drug Meursaultov sosed, Raymond Suites, ki ga je povabil k sebi. Pripovedoval mu je o tem, kako je pretepel nekega Arabca, brata svoje ljubice. Vpraal ga je za nasvet, kako naj kaznuje ljubico, ki ga je varala. V soboto sta z Marijo odla na plao in potem k njemu. Drugo nedeljo so Meursault, Marija in Raymond odli k Raymondovem prijatelju Massonu in njegovi eni. Tam so sreali Arabce in nastal je pretep, v katerem je bil Raymond ranjen. Kasneje sta Meursault in Raymond odla na sprehod do nekega studenca, kjer sta zopet sreala Arabca, ki sta se zaradi Raymondove pitole umaknila. Tako sta se Raymond in Meursault vrnila, vendar je odel Meursault nazaj in tam tirikrat ustreli v Arabca. Po aretaciji so ga vekrat zaslievali.

Najprej je k njemu priel odvetnik, drugo zaslianje pa je imel pri preiskovalnem sodniku. V procesu so zasliali prie in Meursaulta obsodili na smrt. 2.Drugi odlomek je s konca knjige, ko Meursaulta v zaporu obie spovednik, vendar se Meursault noe spovedati in ne dovoli, da bi spovednik molil zanj. Vso svojo jezo iztisne iz sebe ko vpije na spovednika. Po spovednikovem odhodu se pouti umirjenega. Pri tem se spomni na svojo mater in konno le pokae svoja ustva. eli si, da bi bilo na njegovem obglavljenju im ve ljudi, ki bi ga sprejeli s sovratvom. OZNAKA GLAVNIH OSEB Meursault je lovek, za katerega je znailen izrazito ravnoduen odnos do sveta, kar se kae v tem, da ivljenje sprejema takno, kakrno je. ele zaradi sodno neprimernega naina ugotavljanja njegove krivde se zane spraevati o smislu svojega ivljenja. Spozna popolno nesmiselnost sveta in spor med lovekom in nesmiselnostjo sveta mu predstavlja edino otipljivo resnico. Reitev za loveka je samo v osebno odgovornem zavedanju absurdnosti sveta in v sizifovsko trmastem vztrajanju sredi nesmiselnega in tujega sveta. Meursault je vseskozi ravnal po absurdnem obutju ivljenja. ele po pogovoru s spovednikom, ki ga obice v jei, se absurdnosti jasno zave. Marija je enska, ki zna uivati ivljenje. Vedno je polna energije in se vsega veseli, je nad vsem navduena. Zdi se poplno nasprotje Meursaulta. Je optimistka in je polna upanja, ko obie Meursaulta v jei, mu prigovarja, da bo kmalu zunaj in se bosta poroila. Ona je tista, ki s svojim pismom v katerem opisuje svoje svobodno ivljenje, prvi obudi Meursaultovo miljenje o ivljenju. Raymond je okrutne in zelo grob lovek. Nima nekih moralnih vrednot. On je tisti, ki popelje Meursaulta do uboja. Rad se prepusti alkoholu. Na svet, podobno kot Meursault, gleda brezbrino in neljubee. MISLI

Svet je za zmeraj brez smisla, ki bi ustrezal loveku. Z eno ni bil nikoli sreen, a e dobro pomisli, se je nanjo navadil.(p.29) Brez dvoma sem imel mamo rad, a to ni ne pomeni. Vsa zdrava bitja so bolj ali manj elela smrti tistim, ki so jih ljubila. (p.40) A vsi vedo, da ivljenje ni vredno, da ga ivimo. (p.71) Ali je obtoen, da je pokopal svojo mater, ali da je ubil loveka?(p.60)