Ivan Cankar: HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA

Predstavila Vam bom povest Hlapec Jernej in njegova pravica, katere avtor je Ivan Cankar.

Cankar je knjigo napisal, ker je bil pripadnik socialno demokratske politične stranke in je hotel na
volitvah prejeti kar največ glasov. Knjiga je bila napisana in izdana takoj po volitvah. V tem delu je
Cankar opozarjal na spopad med pravico lastnine in pravico delavcev.

Povest je prevedena v številne tuje jezike in je med avtorjevimi pomembnejšimi deli. Temelji na
Cankarjevih resničnih doživljajih socialne problematike doma in po svetu. Cankar je to delo napisal v
svojem zrelem obdobju ustvarjanja. (izšla leta 1907).

KAJ JE POVEST? Je srednje dolgo delo, poudarek je le na eni ali dveh osebah. V povesti so ponavadi
zgledi iz življenja.

OSEBE:

Glavna oseba v povesti je hlapec Jernej, bil je star in slaboten. Prav tako je bil je gospodar starega
Sitarja. Po značaju je miren (v prepirih z mladim Sitarjem vedno ohrani mirno kri, se ne razburja) ,
prav tako je vztrajen in neustrašen. Zaupal je bogu in njegovi milosti. Napačno je pojmoval lastnino,
kar je bil tudi vzrok za spor.

Mladi Sitar: Sitarjev sin. Bil je brezsrčen (napil na pogrebu očeta) , ukazljiv (jernej sezuvati čevlje) ,
hitro razburljiv, osoren, nagle jeze …

Stranske osebe: Sitarica, Gostačev(študent), Župan, pravični sodnik, Košir (sodnik v Lj) , potepuh
(sostanovalec v zaporu)

VSEBINA:

Jernej je bil 40 let hlapec staremu Sitarju na Betajnovi. Stari gospodar mu je obljubil, da bo lahko živel
pri njih do njegove smrti. Ko pa stari Sitar umre, mladi naslednik (Sitar) vrže Jerneja na cesto. Jernej je
nato le odšel in tukaj se začne njegovo iskanje pravice mlademu Sitarju je obljubil, da mu jo bo
prinesel napisano in zapečateno.. Najprej ogovori mimoidočega študenta Gostačevega, ki mu pravi,
da naj se sprijazne in trpi krivico. Svetuje mu še, da naj se vrne k mlademu Sitarju in ga prosi za
''ponižen kot tiste hiše.

Jernej se na študenta razjezi, in gre po pravico k županu. Župana ne zanima kje je pravica, temveč kje
bo Jernej spal sedaj, ko je bil napoden od Sitarja. Pravice torej ne najde niti pri županu. Med njunim
pogovorom so v krčmo prihajali ljudje, ki so se mu posmehovali, iz krčme je odšel z otroci, ki so ga
potem obmetavali z kamenjem.

V sitarjevo hišo se nato odpravi po culo. Tam zmoli za pravico. Nato se odpravi do pravičnega
sodnika, tam pa sta se mu sodnik in pisar le posmehovala in ga nagnala.

Jernej se je nato še odpravil v Ljubljano, v upanju da bo tam našel srečo. V Ljubljani gre do sodnika, ki
se mu je posmehoval nato pa so ga razbojniki odpeljali in ga dali v zapor. Čez nekaj dni, so ga iz
zapora izpustili, Jernej se je odpravil do krčme kjer bi se naj odpočil, a je tam videl sliko cesarja iz
Dunaja in v njem videl upanje.

Do Dunaja ni prišel, vmes je bil še enkrat zaprt v zapor, ko so ga izpustili so ga odpeljali nazaj v njegov
roden kraj. Zadnje upanje je domači župnik, ki ga kruto odslovi. Jernej vzame pravico v svoje roke in
zažge domačijo Sitarjevih. Ko so ljudje videli, kaj je storil, so v ogenj vrgli tudi njega in ga tako umorili.
OBLIKA: Napisana je v vzvišenem, biblijskem slogu. Ima veliko metafor, simbolov, okrasnih pridevkov,
retoičnih vprašanj, nagovorov…

MOTIVI:

- Brezpravnost hlapca, izkoriščanje

- Brezuspešno iskanje pravice, dvom o njenem obsotju
- Razočaranje nad državnim pravom in cerkvijo
- Jernejev obup- simbol nujne revolucije

TEMA: Osebna tragedija hlapca Jerneja v boju za lastno pravico ← kaže se kot osebna drama.

SPOZNANJE: posameznik nima moči za dosego pravice v ustanovah in zakonih meščanske družbe