VELIKI BRILJANTNI VALČEK

Zavod svoboda osvobaja: zaprta zgradba polna pacientov. Prostor kjer ljudje dobijo travme
(preosebljanje…). Tam so pacienti prisiljeno, doživljajo namensko nasilje.
Groteskni, absurdni prostor. Občutek zadušljivosti, blaznost, spraševanje po njihovem namenu in vlogi
v zavodu.
FRUSTRACIJE: nasilje, zaprtost, poskusi preosebitve, frustracija ljubice in nedokončanega študija,
frustracija Simona in poosebitve. Tukaj jim ustvarjajo nove travme.
»VSI SMO V«- da so pod nadzorom npr. totalitarnem kot v valčku ali pa zaradi lastnih frustracij kot v
gogi. Vsi so ujeti v patologijo (družbo, razlike). Ni mogoč izhod. Upor posameznika je obsojen na
propad.
Scena: velika dnevna soba, ki se skozi dramo spreminja tudi v plesno dvorano. Barve so bele/svetlo
zelene, na galeriji so sobe in celice, hodnik oz. prostor za obiskovalce, pisarna .

Simon Veber: je zgodovinar in intelektualec, ki se po prekrokani noči zbudi v zavodu »Svoboda

osvobaja«. Bil je športnik, živahen. Je uporniški. Zraven sebe je ime raziskovalno gradivo o poljskemu
oficirju Drohojowskem in razglednico na katero se je tako tudi podpisal. Zato so mislili da je zmešan in
so ga tam tudi zadržali. Njegova žena Klara je mislila da je alkoholik in ga je zato tudi privolila v to da
ostane na zdravljenju. Zaradi napačne identifikacije dokazov ga doktor in njegov pomočnik Volodja
obsodita kot norega. Spremeni se v Drohojowskega.

Volodja: je preprost neizobražen človek, ki ga žene mamična volja do moči in dokazovanje pred
drugimi, usodno prevede Doktorjevo podmeno o nujnosti zdravljenja z zatiranjem izvora bolezni. V
sebi ima potrebo uzakonitve sveta, za katerega je po njegovem mnenju bistven kaos. Prevzame oblast
v zavodu v svoje roke: najde poreklo vsega zla in dobesedno odreže Simonu nogo. Prepričan, da ga bo
s tem ozdravil in osvobodil zavod Svoboda osvobaja.

Doktor: Je zdravnik v zavodu, ki je že zdavnaj pozabil da vsak sam odgovarja za svoja dejanja. Raje se
je odločil za onemogočanje svobode drugih, kot za lastno svobodo. Duševno zdravega človeka
psihično zlomi in mu zamenja identiteto, je oportunist in cinik, ki je že zdavnaj pozabil da vsak sam
odgovarja za svoja dejanja. Alkohol kot edina oblika pozabljenja samo še stopnjuje njegove
halucinacije in šele Volodjevo fizično nasilje ga pripelje na sam rob spoznanja. Raje se je odločil za
onemogočanje svobode drugih, kot za lastno svobodo.

Klara je stara okrog 30 let, urejena, zapeljiva in samozavestna. Nima lastne volje in je hči
pomembnega komunističnega funkcionarja. Je plitka oseba in ni zmožna pravih čustev, tudi do
svojega moža Simona ne. Prepričana, da je Simon v zavodu zaradi pijančevanja in ni zmožna videti
njegovega strahu in trpljenja, kljub temu da ji to skuša povedati.

Ljubica, ena izmed bolnic, je komaj 23-letna anglistka, ki je padla na izpitu, zaradi svoje ljubezni do
poezije. Zna nekaj jezikov, toda le kakšno besedico ali dve. Zaljubi se v Simona, ki pa tega ne opazi.
Tudi ljubosumna postane, ko Klara pride na obisk. Je rahločutna, do vseh prijazna, veliko se smehlja in
je ljubljenka vse družbe. Svoje občutke izraža s slikanjem, posiljena je bila (volodja). Želi si pobega, ki
ga načrtuje s Simonom.

Emerik je pianist, star 45 let. Dobro igra kitaro in

Drohojowski: vstajnik iz 19. stoletja. Nogo je zgubil v vojni. Poljak. Oba sta bila živahna. Bila sta
kaznovana (s Simonom).

Teme: ujetost, nadzor, nasilje, anarhija, čudno, grotesknost, ljubezen, umetnost, svoboda
 DOGODEK V MESTU GOGI

GOGA:

- Zanikrno, razpadlo in dolgočasno mesto, morbidno s čudaškimi prebivalci

- 2-3 hiše
- Vzdušje je zadušljivo
- je polno nezadovoljnih in zdolgočasenih ljudi, željnih nekega ''dogodka'', ki ga nikoli niso
doživeli. preplavljeno j z ljubeznijo, ki jo vsak doživlja drugače ali pa je nikoli ne doživi, je pa to
njegov glavni cilj. Mesto je staro in zanemarjeno, to se izraža skozi duše ljudi.
- Prostor je grotesken in absurden (živo/mrtvo)
- Občutek ujetosti, zdolgočasenosti.
- FRUSTRACIJE: želja po dogodku, dolgčas, želja intime, ljubezni.
- OZRAČJE: temačno, pesimistično

Hana: glavni lik, ženska, ki je bila kot otrok zlorabljena s posilstvom s strani Preliha. Prelih je bil hlapec
pri njenem očetu- pomembnega trgovca Vajde. Lastil si jo je od njenega trinajstega leta, zato se je
Hana odselila. Po 8 letih se je vrnila v mesto Goga, da bi se znebila očutkov strahu, nemoči in sramu,
ter normalnega intimnega življenja brez travm. Ti so jo ovirali pri možnosti, da bi se zaljubila, poročila
in imela tudi bolj intimne odnose s partnerjem. Ni imela matere, prav tako pa se tudi očetu ni imela
poguma izpovedati, šele gospe Terezi je začela pripovedovati kaj se je zgodilo, vendar ni izdala, da se
je to zgodilo njej, ampak njeni prijateljici. Med liki je prikazana najbolj človeško. Je edina, ki je
zapustila gogo s selitvijo v tujino. Ima fanta Franka. Je edina, ki se osvobodi patološke oblike
erotičnega nagona, katerega je imel prelih nad njo.

Otmar Prelih: nadležen, pedofil, dvoličen, hinavski, igra moči, rad ima občutek nadvlade in se težko
upre erotičnim nagonom. Nasilen, grob. posiljeval je 13 letno Hano. Vanjo ni bil zaljubljen, prav tako,
do nje ni gojil nobenih čustev. Lastil si jo je le za zadovoljevanje lastnih potreb, saj ni bil poročen in
verjetno tudi teh užitkov nikoli ni potešil. Veliko je pil. Hana ga je opisala kot gnusnega, starega in zelo
sivnega.

Eliza: je tiha žena, ki dneve in dneve biva in spi v svoji sobi. Noče jesti, saj hoče počasi narediti
samomor. Razlog za to je, da si želi vrniti k svojemu ljubimcu Eriku, ki je prav tako naredil samomor. V
igri pa je tudi Afra, ki si prizadeva, da Elza na noben način nebi storila samomora, saj si ne želi, da bi se
vrnila k Eriku, saj je bila ona z njim poročena. Erik se je z njo poročil tako ne iz poželenja ali ljubezni
namreč Afra je imela veliko denarja, ki ga je Erik potreboval pri študiju. Samomor pa je storil, ker ga
Afra ni pustila svobodnega, da bi lahko živel in užival ljubezen z Elzo, katero je resnično ljubil. To ji je
tudi priznal tik pred smrtjo. Elza je tudi zanosila in z neznanim razlogom zapustila svojega otroka na
polju, kjer ga je prepihal veter. Zaradi tega, mu je dolgo časa »teklo« iz hrbta, prav tako pa je dobil
grbo, ki ga je ovirala pri igralstvu, kar je bilo njegova največja strast.

Tereza: bila pomočnica pri Haninem očetu. Bila je Hanina zaupnica, čeprav ji Hana ni imela poguma
povedati za posilstvo. Bila ji je tudi kot nadomestna mama, vendar si ni hotela priznati, da je Prelih
posilil Hano. Hana ji je za posilstvo povedala, vendar zgodbo obrnila, kot, da se je zgodila njeni
prijateljici.

Afra: sestra Tarbule. Bila je ena od mestnih opravljivk, prav tako je vedela čisto vse kar se je v mestu
dogajalo- motiv nadzora. O vsem je bila obveščena in celo svoje življenje je čakala nekaj, kar ni in ni
doživela. Zato se je verjetno počutila neizpopolnjeno, s stalnim občutkom praznine in neizživetosti.
Zaradi Erikovega izkoriščenja se je maščevala Elzi, z mislijo, da ji je ona vzela kar je imela, čeprav tega v
resnici nikoli ni zares imela. Afra je zaslepljena od neresnične ljubezni, saj je enostranska.

Tarbula: sestra Afre, nikoli doživela ljubezni, mestna opravljivka. Prav tako kot vsaka oseba v mestu si
želi dogodka. Tarbula, bi rada bila ljubljena in želi si doživeti ljubezen na katero čaka že vse življenje.
Ukvarjata se samo z drugimi, tako kontrolirata vse kot nekakšen sistem. Radovedni, zdolgočaseni,
frustrirata se.

Klikot: pesnik in poet in glasbenik, igra flavto, zaljubljen v Hano. Kasneje se pokaže, da njegova čustva
niso več le zaljubljenost, vednar ljubezen. Klikot Hano občuduje, misli nanjo, ji piše celo pisma, čeprav
je ni videl kar nekaj let. Živi v svojem svetu, kjer doživlja in prejema Hanino ljubezen, čeprav je v
resnici platonska in enostranska. Na svoja pisma, ki ji jih piše vendar nikoli ne odpošlje si piše tudi
odgovore, katere naj bi napisala Hana. Te spravlja v drugo škatlo. Želi storiti tudi samomor, ko ga Hana
le izkoristi za znebitev trupla. Za to mu ponudi svoje telo, kar priča o povsem nasprotnem. Hani se je
očitno spolnost prenehala gabiti takoj po tem, ko je udarila Preliha s svečnikom. Klikot si njenega
telesa ne želi, do erotike čuti odpor.

Kaps: birič

Klef: izprijen lik, pedofil in prešuštnik. Njegova šepavost simbolizira duševno stanje meščanov goge.
Izven mesta se je

Julijo Gapit: muči ga huda preganjavica, doživlja halucinacije in je prepričan, da mu prisluškujejo. Od

ljudi je popolnoma odtujen in ni možen z njimi komunicirati. kupuje oblačila in vino za svojo lutko. Ta
lutka je človeške velikosti, on pa je zaljubljen vanjo in zanjo skrbi bolj kot marsikdo za svojo ženo. Tudi
njegova ljubezen se mi zdi bolj obsedenost z iskanjem nečesa, kar v svojem življenju ni doživel. Želja
po občutenju te ljubezni je tako velika, da si jo že domišlja. Ima tudi motiv samomora.

Grbavec Teobald: je pohabljen, ker ga je njegova mati, mirna žena Elza, kot dojenčka zavrgla, da mu je
pričelo teči iz hrbta, tedaj se mu je naredila grba. Rešila ga je afra, vendar on tega ne ve. Živi s
služkinjo, gospo prestopil in cele dneve vadi prizore iz Ibsenovih Strahov. Njegova umetnost je
protiutež sami Gogi. ima občutek zapuščenosti.

Juta: služkinja

Umrli naddavkar: Pred nekaj dnevi je umrl in sedaj vstal od mrtvih, saj naj bi iskal svojo ženo. Po
njegovih besedah žena (ki je izgubila spomin) brez njega ne more živeti. Je bolestno samoljuben,
neprestano poriva naprej stvari, ki jih je storil za svojo ženo.

MOTIVI: pedofilija, hrepenenje po ljubezni,pregnjavice, beg pred travmo, samomora!, želje po

dogodku, umetnost, osamljenost, Gapitova pisma, obupanost…

Scena:

- PRVA HIŠA (Hana)

- DRUGA HIŠA (Kliklot (opazuje Hano, saj jo ljubi) - Tarbula in Afra (lahko prežita na vse strani, kot živa
vest ali tajna policija))

-TRETJA HIŠA (Teobald - Elza - Gapit (najbližje tlem, ker je potlačen) Kliklot in Teobald sta oba v
najvišjih nadstropjih (na podstrešju), saj sta ometnika v celotnem mestu in edini osebi, ki imata
ambicije. Posledično sta od vseh najbližje zvezdam.
-V najnižjih nadstrpjih so tisti, ki v življenju nimajo namena nič doseči.