ZAPRTA VRATA 1943 – 1944

 Uprizorjena v 1944 v okupiranem Parizu

 V prvo uprizoritev je bil vključen Camus
 Literature 20. St., smer eksistencialistična dramatika
 Tezna drama/tudi Ibsenova dramatika je tezna – teza je pravzaprav ideja – lit. vrsta
 Temelji na konverzaciji, ne a dogajanju, temveč na pogovoru – konverzacijska zgradba
 Zunanja zgradba: 1 dejanje, 5 prizorov (prizor, ko pride nova oseba) – enodejanka, 1.-4. Prizor je
zasnova, peti pa je ključni prizor. Kombinacija moderne in tradicionalne zgradbe
 Dogajalni prostor: soba = pekel, modernizirani pekel, soba je neke vrste salón
1. Pri Danteju je pekel predstavljen s krogi pekla (9 krogov – v zadnjem so izdajalci) – prizori, ki
so povezani s fizičnem mučenjem, a pri Sartru je mučenje psihološko, kar je element
moderniziranega pekla – ni močilnih naprav, pričakovali pa so sicer jih, a sobar meni da je to
le neumna človeka predstava
2. Salón je opremljen s kiparskim slogom iz sredine 19. St. – Garcinu ta slog ni všeč, mu je
zoprn, luč je v sovi vedno prižgana, ni postelj torej ni spanja, ljudje nimajo vek, ne zapirajo
oči, ves čas gledajo in so prisebni
 Dogajalni čas: neka večnost, tudi retrospektivno vračanje v dogodke v preteklosti – analitična
zgradba ter sintetični del – kako se gradijo odnosi med liki – tudi Ibsen uporablja kombinacijo
analitične in sintetične zgradbe
 Ciklično krožna zgradba – novost, ni tradicionalno
 Notranje dogajanje
 Snov je filozofska – Sartrov eksistencializem
 Sartre bil tudi filozof
 Predavanje: eksistencializem je vrsta humanizma 1945 – Sartre

Filozofija: eksistence pride pred esenco, (eksistenca= obstoj, esenca= bistvo, smisel), saj se človek rodi
brez vnaprej določenega namena in smisla, “V življenje je vržen.”, vendar je svoboden, celo obsojen na
svobodo in odgovoren za vse kar naredi. Smisel si ustvari sam s svobodnim izborom dejanj

Zaradi odgovornosti se človek počuti tesnobno, osamljeno, prestrašeno, tuje, lahko tudi
nesmiselno/absurdno – z zatiskanjem oči pred svobodo se ustvarja svetilo

 Vojna v franciji: leta 1940 okupirana – kapitulacija

Sartre je bil prej v ujetništvu v Nemčiji – nanj naj bi vplivalo to, da je bil vpoklican (v
ujetništvu se mu nebi nič takega zgodilo) – šele v vojski je spoznal raznovrstnost družbe.

Etiko določa človek, tako, da ne krši svobode drugega človeka

1. podoba ni pričakovana (pri Danteju 9 krogov z različnimi grešniki, 9. Krog – izdajalci domovine (Dante
je umrl v izgnanstvu), pri Danteju fizično mučenje), pri Sartru psihično – modernizacija: Garcin je
pričakoval mučilne naprave
2. Garcin je pričakoval fizično mučenje, sobarju se je to zdela neumna predstava
3. Njihove sobe so drugačno opremljene. Drug kulturni krog, a pekel je za vse ne glede na to, kaj je vera
4. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
5. Francoski neoklasicizem: Garcinu slog ni všeč, grdo mu je in neprijetno biti med takim pohištvom,
tudi Estelle se pritožuje nad barvami in oblikami opreme. Garcinovo življenje je lažno/ni avtentično,

1
 ZAPRTA VRATA 1943 – 1944

saj ves čas sebi laže, da je junak. Pravi, da je v tem užival – kaže nemoralnost oz. Notranjo
deformacijo – hotel je biti nekaj kar ni bil
6. Naprave za fizično mučenje, ki ga je pričakoval v peklu.
7. Šele ko je ugotovil da mu ne grozi (fizično) mučenje se mu vrača človeško dostojanstvo (zobna ščetka
– čistoča in higiena). Težnja človeka, da skriva svoje slabe značilnosti tudi, če se jih zaveda. Sobar je
mislil resno saj ščetke ne bo potreboval več, ker je namreč že mrtev
8. Odlitki antičnih del – relativno poceni. Garcinu odlitek ni všeč (“kakšna mora”). Garcin je delal v
uredništvu neke revije – rajši je v srajci z zavihanimi rokavi kot v suknjiču med samimi moškimi
9. Zaradi počitka in sekundnega pobega iz življenja, tudi pred samim seboj (kako bi se prenašal, ko ima
zajedljiv značaj – samega sebe grize). Pekel so mu drugi, vendar je človek lahko tudi sam sebi pekel.
10. Posmehuje se besedi “živeti”. Poglabljali se bodo sami base s pomočjo drugih, saj ogledala ni.
11. Ves čas bo delovala luč zavesti, ne bo se mogel umakniti v stanje podzavesti
12. S tem,. Ko sprašuje po vsaki stvari je to normalna človeška reakcija ko išče smisel v novem
prostoru/situaciji. Nož uporabi Estelle, ko skuša zabosti Ines – nož je bil samo dokazno gradivo, da e
more več uporabljati za življenje v laži (vse kar je v dogajalnem prostoru mora biti kasneje
uporabljeno – chekhova pištola)
13. V dogodku v mestu Gogi niso fizično zaprti v prostor/sobi z izjemo Gapita in Elze (ker ji Tarbula ne
dovoli umreti), ostali pa so psihično in družbeno zaprti, v Zaprtih vratih pa so tudi fizično)
14. Sobar in gostje<. Vloga 2. Prizora je razlaganje o funkciji sobarja, na koncu odprejo vrata in pride
nova oseba, Ines. Garcin je vzkipljiv, hitro se počuti ogroženega, trpečega, želi si rešitve – prikaz, da
res ne morejo zapustiti te sobe ker zvonec res ne deluje.
15. Ines je vzvišena, sobarja ignorira, je ponosna, drugačna od Garcina, ona že ve odgovore na vsa
vprašanja, vse ve in vse predvidi  brez veze ji je, ve da je vse tu z namenom brez naključja; vse
razume.
16. Odgovor Garcina kot posledica prihoda/prisotnosti Ines  biti z neko žensko je zanj že pobeg al?, ne
želi si več pobega/oz. Ni več tako nujen, morda jo je želel tudi impresionirati
17. Florence -> povzročila dvojni umor (samomor + umor), je bila prismoda, ji ni do nje,, ni ji pomembna
zares, njene ljubezni so prehodne, gledanje trpljenje drugih (sadizem) – za Ines Florence ni bila prava
ljubimka, samo sadistično jo je zlorabila za svoje potrebe, tudi zaničevala jo je
18. Rablja je strah – ker je ona sama svojo vlogo v življenju Videla kot vlogo rablja, saj je uničevala ljudi in
se je že Videla v ogledalu, zato ve da je rablja tudi strah. Strah jo je odgovornosti, ali same sebe -po
eksistencialistični teorije človek odgovarja sam sebi – človek je nujno odgovoren za svoja dejanja –
človek ima vest, ki ga muči – Sartre e izogiba uporabljanju takih krščanskih izrazov kot “vest”. Strah je
je pred to ogabo, zlom ki ga ima v srcu in je zmožno vse te zlorabe, ki jo je počela
19. Rablja, kole in klešče povezuje fizično mučenje. Oba pričakujeta fizično mučenje – čeprav ni nujno,
lahko tudi psihične muke – prenesen pomen.
20. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
21. Se ne boji več, ker nima upanja da se bo kazni lahko izognila; je že tu in nič več ne more
22. Obe besedili: kompleksna človeška čustva, boj med upanjem in strahom  bivanjska praznina, zlo ju
ni napolnilo z zadovoljstvom ali drugače na sploh, zavedata se, da sta prazna, sadista (skupne točke)
ni več upanja, možnosti (zbežat pred samim seboj) - čas za soočanje. Smrt je konec, nič več ni po
tem
23. Vse sobe so enake, brez oken, vrat, postelj in zobnih ščetk. Imajo kamin in bronast odlitek. Odnos je
spoštljiv, ker Morata biti vljudna saj živita skupaj pod isto streho, Ines pa gre on že takoj na živce. Ne
bosta bila v miru. Na koncu tretjega prizora š ene vesta kako bosta trpela
24. Takoj reče naj ne prikazuje obraza  misli da je njen samomorilski ljubimec – zamenja ga zanj
25. Najprej uporabi tikanje, saj misli da ga pozna, potem ko spozna da je neznanec pa ga vika – formalni
odnos

2
 ZAPRTA VRATA 1943 – 1944

26. Ceni estetiko, je privilegirana, ker je poročena z bogatašem  razvajena, skrbi za svoj zunanji izgled,
ne kaže notranjosti, vizualni svet.
27. Estelle pritožuje o naslanjači, Ines ji želi ustreči in ji ponudi svoj naslanjač, a ona zahteva njegov
naslanjač, potem ko garcin to opazi želi popraviti (njegov vtis) – kaže na ljubezenski trikotnik. Garcin
se pokloni, želi se predstaviti, a Ines stopi predenj in ga prehiti
28. Ker je zadnja umrla, njenega pogreba še ni konec, umre z manj trpljenja za pljučnico
29.
30. Prijatelje in svojce – Ines je želela izvedeti več o sami zgodbi z gospodom, ki si zakriva obraz. Ines
namiguje, da j e tudi sama estelle nemoralna, saj se druži z ljudmi, ki bi pristali v peklu “so dobri
prijatelji”  ali pa cilja na njeno vlogo v tistem preluknjanem obrazu
31.
32. Vse je postavljeno zanalašč, vse kar tvori ta prostor ni naključje Estelle postane samoobrambna –
postavi se sebi v bran. Poskuša odbiti pričakovanja, naredi ravno obratno od njih. Pravi, da lahko
prebere ljudi, kaj od nje pričakujejo, da se lahko pred njimi že preventivno zaščiti. Garcin pričakuje od
nje, da mu potrdi, ds ni strahopetec. Nekaj časa mu poskuša ugajati, a na koncu prizna da ji je
vseeno. Obrazov v peklu ne mor prebrat.
33. Da se je mogoče vodstvo zmotilo, čaš da ona ni nič takega storila da bi zaradi tega pristala v peklu,
gre za pomoto saj ona je velika, etična, plemenita dama. Naveže se na skrb za brata in n ato, da
njena dejanja niso dosti nemoralna, da bi pristala v peklu. Plemenito dejanje, da se je poročila, da bi
rešila sebe in bolnega brata
34. Garcin jo je potegnil iz blata – iz slabega stanja, situacije, položaja. Plemenito dejanje – to ima za
izgovor, da lahko grdo ravna z njo
35. Ines je Jasna v svojem izražanju, realistična, artikulirana, sarkastična in ironična, posmehuje se, zbada
z ironijo. Onadva poskušata jo utišati, češ naj ne uporabi prostaških besed, kao da sta drugačna, Ines
se zave, da so že pogubljeni
36. Nek okus – šele ko se izpove dovoli odvleči cote
37. Varčujejo z osebjem, gostje si postrežejo sami kot v samopostrežni restavraciji – komična
ironija/komični dodatek, tragi-komika (literarna perspektiva)
38. Pesem govori o tem kako so postavljali giljotino, o rablju in obglavljanju škofov, ki grejo v nebesa in
lepo naličeni mladi dami. Človek mora umreti, da pride v pekel, tudi rabelj, odmor/premor po
ugotovitvi (ključni), da so si drug drugemu rabelj
39. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
40. On ne ugane, saj ona že pove “on, ona in jaz” – sklepa, da je odnos tak: moški se je ubil, ker je razpet
med dvema ženskama, ljubezenski trikotnik pač
41. Ker je estelle svetlolasa – tri osebe<: tako kot oni, povezuje estelle z Florence
42. Bratranec(povezovalni člen) + Florence, Ines(dominanti člen), “ljubila” je Florence. Florence ni več
zdržala, ker jo je Ines trpinčila, manipulirala, zaničevalno je gledala na bratranca in svoja lastna
mnenja o njem indoktrinirala v Florence. Psihično mučenje
43. “vidiš ljubica ubili sva ga” -nalagala je smrt bratranca na Florence (in njo), da sta krivi za njegovo smrt
– vsak dan ji je to govorila – sadistična oznaka
44. Ne more razumeti, ker ni izkusila prave ljubezni- ne razume zakaj bi se zaradi ljubezni ubil – saj njen
mož ni nič posumil, ne razume o čem je problema. Ne razume zakaj je njen detomor pred njegovimi
očmi imel tak vpliv nanj – je psihopat
45. Sami so odgovorni, in to je bistvo Sartrejeve literature, naša dejanja nas opredeljujejo, ne to, kar bi
mi radi, temveč to, kar smo z dejanskimi dejanji dosegli. Človek je vržen v svet in takoj obstaja, bistvo
pa pridobiva cel čas svojega obstoja z svobodnimi dejanji
46. Otrok z žensko, ki ga je ljubila (oz. On njo) + motiv ljubezenskega trikotnika in samomor kot posledica
ženske. Z umorom otroka je razkrila svojo realnost, razkrinka predstavo, razočaranje nad ljubljeno
žensko (Hana mu razbije predstavo s ponudbo erotike)

3
 ZAPRTA VRATA 1943 – 1944

47. Takoj se zave svoje krivde in zato jo plaši Garcin, ki ga zamenja za ljubimca
48. Ko se zavesta, da je ničvredna – od samega začetka si je želela <garcina spoznati, njegove erotike(po
tem ko ugotovi da ni njen bivši ljubimec), do Ines ni imela teh čustev
49. Da ji je zapeljala ljubezenski interés, ni zadovoljna – ona je namreč odvisna od mnenj drugih – gradi si
identiteto le na podlagi tega, kaj si drugi mislijo o njej saj je ona sama v bistvu prazna, je le lupina, ki
si jo polni le z mnenji drugih ljudi saj sama po sebi je ničvredna
50. Izgubila je upanje, da jo bo kdo ljubil, zato je njena zadnja možnost le še Garcin. Garcinu pravi, da ga
bo počakala, ko ne bo več raztresen, samo da si je želi.
51. Srnica, kristalček – za življenje v laži. Ines zavrača, ker morda v njej prepozna samo sebe, le da je Ines
manipulatorka in ne more živeti brez trpljenja drugih (vsi so drug drugemu ogledalo)
52. Garcin se upre odhodu v vojsko pod pretvezo pacifizma (nagnjenje k miru, upre se sodelovanju v
vojni, ker noče ubijati). Pred pozivom v vojno je bil Garcin urednik v pacifističnem časopisu. Pri
generalu ni bil – ni se jasno in odločno uprl proti vojni in izrazil, da ne bo sodeloval, ker bi bila kazen
zaprtje – že tega se ustraši, zato raje zbeži (Ines pravi humorno/ironično (kot je značilno za njen
govor/slog), da je zbežal kakor lev – strahopeten je. Estelle: “kako si zapleten:” – pokaže, da ni
zmožna globjega razumevanja – je prostaška, želi le da bi imela Garcina. “Ti preveč razmišljaš.” –
Garcin bi se poglabljal base, Estelle pa se to zdi neumno, nepotrebno, saj je ona plehka – brez
globine
53. Da bi bil odrešen, ker bi vsaj en verjel v to, da ni strahopeten. Njegov ključni rabelj je Ines, estelle ni
dovolj globoka. Obema estelle in garcinu je skupna želja po odrešitvi.
54. Vseeno ji je ali je Garcin strahopetec, ker je lahkomiselna.
55. Estelle potrebuje Garcina za erotično ljubezen, Garcin potrebuje Ines, da ga odreši, Ines potrebuje
estelle za ogledalo same sebe
56.
57. To je hujše mučenje, kot bi bilo fizično. Slogovna sredstva: naštevanje – stopnjevanje, ponavljanje –
paralelizem
58. Garcin zaradi Ines in estelle zaradi garcina – nerazdružljivi so, krivdi ne morejo ubežati, tudi če grejo
iz sobe
59.
60. Oba sta strahopetca – Ines in garcin. Oba sta v peklu, oba se zavedata, da sta zla, priznata si da sta v
peklu. Razlika: Ines je iskrena o sebi, sprejela je trpljenje, je brez utvare glede odrešitve. Garcin si ne
prizna, da je strahopetec in upa na odrešitev, si tudi ne prizna da je strahopetec.
61. Garcin ima v pesti Ines, saj ima estelle, če estelle izraža neko erotično nagnjenje, bo Ines javkala
62. Vidi, da si drug drugemu povzročajo trpljenje, ljudje se vidijo v drug drugemu
63.
64. …..
65.
66.
67.
68. Ciklična zgradba: nedvomna krožnost. Pomen: nakazuje večnost trpljenja, da ni nobene odrešitve.
Gogi – prebivalci so ujeti v Gogi, ni upanja na pobeg iz nje, če konec razumemo kot nadaljevanje
dogajanja – odvisno od razumevanja gledalca – ni nujno ciklična zgradba – odvisno kako si razlagamo
dodatek ob koncu