<?

1 9 424 5

PROBLEMI

K A Z A L O
I. P s i h o a n a l i z a in k u l t u r a Slavoj iek, Smrt in deklica, ali enskost med dobroto in dejanjem 5

II.

Od Boga do neskonnega univerzuma M i r a n B o o v i , Okazionalizem in norost G r e g o r K r o u p a , Nekateri aspekti ideje Boga in nia, obravnavani v kartezijanskeni duhu M a t j a Vesel, Correlaria praembularia ad inferendum unum infinitum universum: Nikolaj Kuzanski in neskonnost univerzuma Imanenca Peter K l e p e c , Plan imanence l o v e k o v e p r a v i c e , prisila in s v o b o d a M i c h a e l Walzer, O toleranci J e r e m y W a l d r o n , Rushdie in religija Janez Krek, lovekove pravice, kot prisila in kot struktura P o v e z a v e f r e u d o v s k e g a polja A l e n Obolt, Telo telesa telesu Hegel G. W. F. H e g e l , Gospostvo in hlapevstvo M a t e j A m a n , Naturna filozofija

27 51

59

III.

79

IV.

strpnosti

97 139 147

V.

195

VI.

225 241

VII. Freud Uredniki O Sigmund Sigmund Sigmund

uvod k Tehninim spisom obravnavi od 1911 do 1915 [1914J Freud, Uporaba razlage sanj v psihoanalizi Freud, Nasveti zdravniku pri psihoanalitini Freud, Poti psihoanalitine terapije

obravnavi

289 295 301 311

p ^~XjZlE7KXZZ

Psihoanaliza

in

kultura

Slavoj iek SMRT IN DEKLICA ALI ENSKOST MED DOBROTO IN DEJANJEM

1
Trije n e d a v n i filmi, ki se ukvarjajo z z a g a t o e n s k e D o b r o t e in rtvovanja (film M i k e a FiggisaZbogom Las Vegas [Leaving Las Vegas] - ZLV, film T i m a R o b b i n s a Zadnji sprehod [Dead man Walking] - Z S , in film L a i s a von Triera Lom valov [Breaking Waves] - LV) n a m ponujajo n e k a k n o m a t r i c o treh nainov, k a k o l a h k o e n s k a d o s e e s a m o m e j o dejanja: histerinega, per v e r z n e g a in psihotinega. Prva dva filma, Zbogom Las Vegas in Zadnji sprehod, sta dejansko komple mentarna inju m o r a m o brati skupaj, kot dve verziji istega mita pri Lvi-Straussu. V obeh primerih se enska na nek nain bori za duo mokega, ki mora na koncu filma umreti: v ZLV gre za prostitutko in poraenca, ki se j e odloil, da se bo zapil d o smrti; v Z S pa za nuno in obsojenega posiljevalca in morilca. V obeh primerih obstaja nekdo Tretji, na katerega enska naslavlja svojo zaobljubo: odsotni psihoanalitik v ZLV in s a m Bog v Z S . M o k i j e v obeh primerih ivi mrtvec, j e tik pred svojo smrtjo in torej v stanju m e d d v e m a smrtima, e zaznamovan s smrtjo, a e v e d n o iv; Bena (Nicholas Cage) v ZLV bi lahko najbolje opisali prav z naslovom drugega filma-dejansko j e na svojem zadnjem sprehodu. Prav tako se v obeh primerih gibljemo na sami meji ideoloke regresije: bo Sera, dobrosrna prostitutka (Elisabeth Shue). odreila svojega m o k e g a in mu prepreila, da bi uresniil svoje samomorilske namene? B o sestra Helen (Susan Sarandon) uspela najti dobrodunost v srcu okrutnega posiljevalca in morilca (Seana Penna)? A noben od teh dveh filmov ne podlee skunjavi Dobrote: Sera se dri svojega etinega d o g o v o r a z B e n o m , ki sprejme njeno povabilo, da se preseli k njej in ostane z njo, pod pogojem, da nikdar in nikoli ne bo zahtevala od njega, da preneha piti; sestra Helen pri Seanu Pennu ne odkrije nikakrne notranje duevne Dobrote - ne uspe ga odreiti in on ostane odvraten posiljevalec. ZS j e v bistvu film o skrajni meji kranske ljubezni d o svojega blinjega: e ljubi n e k o g a , k i j e najslabi izprijenec, se ujame v z a n k o p e r v e r z n o s t i , ki

j e v tem, da z morilcem in posiljevalcem ne soustvuje navkljub njegovi odvrat nosti ali ne glede nanjo, pa pa zaradi nje. Prav to j e razlog, zakaj si sestra Helen tako vztrajno p r i z a d e v a izraati svoje soustvovanje tudi s stari rtev to depatologizira njeno soustvovanje z m o r i l c e m . Nasprotje te d v o u m n o s t i predstavlja d v o u m n o stalie filma d o smrtne kazni: vse p r e v e preprosto bi bilo Z S brati kot o b s o d b o s m r t n e k a z n i , saj morilca ele bliina njegove lastne smrti spodbudi, da svoje g n u s n o dejanje v z a m e nase v gesti subjektivacije. Sklepni prizor usmrtitve, poln kristolokih n a m i g o v (umirajoi Penn j e pred stavljen kot kriani Kristus), j e v n e k e m smislu celo bolj odvraten in neprijeten kot izvorni zloin: za zloin s m o vedeli, kdo j e bil zanj o d g o v o r e n , n a e zadovoljstvo nad kaznovanjem pa pokvari dejstvo, d a j e odgovornost zanj brez imna, razprena, da j o p r e v z a m e veliki Drugi Institucije. Flashback prizori izvornega zloina, ki so prepleteni s p r i k a z o m usmrtitve, torej delujejo v obeh smereh: p o eni strani poudarjajo p o d o b n o s t m e d o b e m a d o g o d k o m a , s i m e r u s m r t i t e v s p r e m i n j a j o v o b s c e n o p o n o v i t e v z l o i n a (kot v K i e s l o w s k e g a Kratkem filmu o ubijanju); v e n d a r pa p o drugi strani neokrnjen prikaz grozlji vosti zloina slui tudi kot a r g u m e n t za u p r a v i e n o s t in zasluenost stroge kazni. - F i l m Z S torej, dale od tega, da bi bil glasnik politine korektnosti, opozarja prav na zagato tega stalia: ko p r e k o r a i m o d o l o e n o mejo soutja, se znajdemo v m r a n e m o b m o j u , kjer se soutje sprevrne v perverzijo, v kate r e m skrb za zloinca zaseni trpljenje njegove rtve, v katerem izvritev Z a k o n a p r i v z a m e p o t e z e o b s c e n e g a rituala. Ta zagata temelji v notranji omejitvi dre ljubezni d o svojega blinjega, ki si prizadeva zvesti blinjega na podobnika in zakriti t r a v m a t i n o j e d r o uitka drugega: v svojem n e u s t r a n e m j u n a t v u si sestra Helen prizadeva v ljubezni d o svojega blinjega iti do k o n c a in sprejeti tega blinjega v s a m e m Zlu n j e g o v e g a uitka. ZLV pa p r e o b r n e ta dispositiv filma Z S : soutna e n s k a j e prostitutka, ne nuna; ne p o s k u a razumeti m o k e g a , odloenega, da bo umrl. pa pa le spre jeti njegovo odloitev o s a m o m o r u . Ta odloitev o s a m o m o r u j e a v t o n o m n o etino dejanje, ki ga ne bi smeli zvesti na uinek zunanje travme (ko ga vpraajo o vzrokih njegovega s a m o m o r i l s k e g a nagnjenja, Ben pravi, da ne ve, ali g a j e ena zapustila zato, ker j e pil, ali p a j e zael piti, ker g a j e zapustila ena...). Tu n i m a m o o p r a v k a zgolj s p a s i v n i m o b u p o m in depresijo, pa pa z osvobajajoim dejanjem odloitve: kakorkoli cinino se e to slii, j e ZLV v bistvu optimistien film, film o s a m o m o r u kot o u s p e n e m dejanju. S e v e d a lik m o k e g a , ki si n e o m a j n o eli umreti, pri e m e r ne gre za patetino teatralino pritegovanje p o z o r n o s t i , p a pa za temeljno odloitev, o kateri p r i a vse njegovo bitje, nujno

zbuja d o l o e n o nelagodje. Dovolj j e , da se s p o m n i m o slavnega primera Garyja G i l m o r a , k i j e p o prepiru s svojim d e k l e t o m umoril d v a m o k a , p o t e m p a j e bil v Utahu leta 1977 obsojen na smrt z ustrelitvijo in tudi u s m r e n - kljub neumor n i m p r o n j a m in n a s v e t o m svojega brata, svojih o d v e t n i k o v in h u m a n i t a r n i h skupin, ki so n a s p r o t o v a l e smrtni kazni, j e na guvernerja naslovil pronjo z zahtevo, da ga usmrtijo. Ni udnega, d a j e ta primer, ki p o v s e m porui h u m a n i tarne p r e d p o s t a v k e nasprotnikov smrtne kazni, povzroil t o h k n o nelagodje in s p o d b u d i l N o r m a n a Mailerja, d a j e o njem napisal r o m a n z naslovom Rabljeva pesem (Executioner's Song, 1979). G i l m o r o v brat, ki s i j e v n e t o prizadeval, d a bi G i l m o r e ostal iv, j e v svojem r o m a n u Strel v srce (Shot in the Heart, 1994) zapisal: K o razpravlja z n e k o m , ki j e trdno in n e o m a j n o o d l o e n umreti, s p o z n a , da ne bo, e bo izgubil b e s e d n i d v o b o j , nikakrne m o n o s t i ve za nadaljnjo r a z p r a v o , saj bo to osebo videl zadnjikrat. [...] Z boleznijo, ki j e napadla tvojega ljubljenega ali tebe, ali pa z avtomobilsko nesreo ali morilcem, ki v z a m e ivljenje brez opozorila, seveda ne more razpravljati. A m p a k s love k o m , ki si eli umreti... Torej, e naj to p o v e m o z b e s e d a m i Alaina Badiouja,' bi lahko ZLV dojeli kot film, ki se o s r e d o t o a na etini dogodek: brezdanji utemeljitveni d o g o d e k j e B e n o v a odloitev o s a m o m o r u ; k o n n o dejanje, ki b o udejanilo dogodek, j e sam samomor, njegova smrt; film pa govori o (Serinem, ne B e n o v e m ) prizadevanju, da bi ohranila zvestobo temu D o g o d k u . P o m e n filma j e torej v p r i k a z a n e m spopadu m e d etino d r o z v e s t o b e D o g o d k u in Scrino D o b r o t o , torej j e p a r a d o k s n o njena D o b r o t a (tenja, da bi B e n a reila pred njegovo s a m o u n i e v a l n o potjo) predstavljena kot skunjava, ki se ji je potrebno upreti.- ( K o za kratek trenutek Sera res popusti elementarnemu l o v e k e m u soutju in poskua prepriati Bena, naj odide k zdravniku, j e to predstavljeno kot oiten primer k o m p r o m i t i r a n j a p o s a m e z n i k o v e efine dre.) Toda ali ni p r e d s t a v a o enski, ki p o m a g a svojemu m o k e m u , da d o k o n c a izvri svoj s a m o m o r i l s k i projekt in si ga ne p r i z a d e v a od tega odvrniti, m o k a fantazma v najbolj isti obliki? Ali sklepni prizor filma - Benova smrt med spolnim o d n o s o m , d o katerega konno pride, torej d o b e s e d n o udejanjenje p r e g o v o r n e g a

1. 2.

Glej Alain Badiou, L'tre el l'vnement. Seuil, Pariz 1988. Glede te Serine razcepljenosti je odloilen prizor, v katerem Benu kot darilo ponudi majhno kovinsko cutaneo za pijao: Ben je za kratek trenutek zbegan, saj mu ni jasno, kaj naj to darilo pomeni. In res prave razlage ni: ohraniti je potrebno vse tri mone razlage (to je majhna steklenika, pij pomalem, da bo preivel; brezmejno te ljubim in te sprejemam taknega, kakren si, torej kar pij...; napij se do smrti, crkni!), saj je sporoilo tega prizora prav neopredeljivost tega dejanja, ki povzema neprosojno skrivnost darovanja.

sovpadanja smrti in o r g a z m a - prav tako ne nakazuje, da s m o na podroju fantazme? (Zelo zgovorno j e dejstvo, d a j e ta spolni o d n o s p o v s e m deseksualiziran, sprevrnjen v dejanje iste kranske zdruitve.) In ali nek drug izmed kljunih prizorov filma, v k a t e r e m Sera v p u a v s k e m letoviu sede obkorai Bena, mu v z a m e steklenico tekile in j o zane piti na nain, kot to obiajno pone on, se p o t e m slee in si polije pijao p o obrazu in prsih ter se skloni nadenj, m e d t e m ko on poljublja in lie njeno z a l k o h o l o m prepojeno telo - ali ni ta prizor pravo uresnienje pijanskih sanj? Vendar p a j e na n e k e m globljem nivoju prav Ben sam tisti, ki predstavlja Scrino fantazmo: fantazmatskega ideal nega partnerja histeriarke, partnerja, ki j o fascinira s svojo popolno predanostjo nagonu smrti: ta film bi morali brati tudi kot udejanjenje mazohistine fantazme histeriarke. (To dvojno fantazmatsko zrcaljenje j e n a k a z a n o v dialogu m e d Sero in B e n o m : p o t e m ko ga ona rei iz neprijetnega poloaja v kazinu, ji on p o v e , da si predstavlja, d a j e ona njegov angel varuh, bolj pijanska prikazen kot pa resnina oseba, na kar mu ona odgovori, da tudi ona izrablja njega.) Tu i m a m o opravka z istim poloajem kot v primeru parov ljubimcev v Wagnerjevih operah, kjer vsak partner predstavlja iluzorien privid drugega: e v Leteem Holandcu j e H o l a n d e c uresnienje vseh Sentinih sanj, in vice versa, tudi Senta j e dekle, o kateri j e Holandec sanjal vsa dolga stoletja svojega blodenja po irnih morjih... Drugae reeno, kako Ben vzbudi S e n n o ljubezen? S pomojo svoje popolne predanosti nagonu smrti: eprav j o ljubi, se njej na ljubo o z i r o m a zavoljo svoje ljubezni d o nje ni pripravljen odpovedati svoji s a m o m o r i l s k i odloitvi. Tu gre torej za skrajno inaico m e l o d r a m velikih glasbenikov, v katerih ljubezen enske vzbudi prav s a m o dejstvo, da se moki, eprav j o g l o b o k o ljubi, zaradi nje ni pripravljen odpovedati s v o j e m u g l a s b e n i k e m u poklicu - e n s k a j e z v e d e n a na n e m o prio n a g o n a m o k e g a . ' ZLV retroaktivno p o k a e , d a j e poklic, ki zahteva strastno predanost (znanstveni, glasbeniki. politini...), in zaradi kate rega se v obiajni m e l o d r a m i m o k i ne m o r e v celoti predati ljubljeni enski, hkrati p a j e vzrok njegove neustavljive privlanosti, le m a s k a , p o j a v n a oblika nagona smrti. Seveda Sera sprejme B e n o v o samouniujoe pijanevanje le zato, ker j e tudi ona sama e na poti samounienja (zapletena v m a z o h i s t i e n odnos z litvanskim z v o d n i k o m , ki j o zato, ker d o m o v ne prinaa dovolj denarja, kaznuje s tem. da j o z britvijo ree po stegnih). e p r a v j e ujeta v svoj lasten

3.

Po.sebej zanimiva je tu preobmitev obiajnih spolnih vlog: obiajno je enska tista, ki jo obladuje nagon smrti, medtem ko si jo mo.ki obupno prizadeva prebuditi, jo izvlei iz otopelo.sti in vkljuiti v normalni tok ivljenja v ljubezenski zvezi.

samouniujoi blodni krog, pa Sera vendarle ohrani svojo subjektivnost i n j e p o t e m t a k e m toka nae histerine identifikacije kot gledalcev: Ben j e prepri ljiv le, ker (in kolikor) ga opazujemo skozi Sero, s p o m o j o njene humanosti, p r e k njene m e a n i c e z a s k r b l j e n o s in sprejemanja.

2
F i l m Larsa von Triera Lom Valov, naslednji od filmov o notranjih zagatah Dobrote.^ pa p r e o b r n e matrico, ki j e s k u p n a filmoma Z S in ZLV: v njem j e enska, in ne m o k i , tista, ki j o obvladuje nagon smrti in dejansko tudi u m r e v n e k a k n e m dejanju menjave. F i l m j e postavljen v 70-ta leta v m a j h n o prezbiterijansko s k u p n o s t na zahodni obali k o t s k e . B e s s , preprosta in g l o b o k o verna d o m a i n k a , se poroi z J a n o m , strastnim in k r e p k i m d e l a v c e m na naftni ploadi, kar izzove negodovanje vakih starein. P o seksualnem zanosu njunih m e d e n i h tednov Bess ne m o r e prenesfi, da bi se Jan vrnil na naftno pload, zato zaprosi B o g a , naj ji Jana vrne, reko d a j e v z a m e n o za njegov povratek pripravljena prestati vsakrno preizkunjo svoje vere. K m a l u zatem se, kot v o d g o v o r na te njene pronje, Jan d e j a n s k o vrne, a ohromljen od pasu navzdol zaradi nesree na naftni ploadi. Priklenjen na svojo bolniko posteljo Jan pove Bess, da se m o r a ljubiti z drugimi m o k i m i in m u svoja izkustva p o d r o b n o opisati - le na ta nain b o l a h k o ohranjala njegovo voljo d o ivljenja: in eprav b o odnos fizino opravljala z drugimi m o k i m i , bo d o resnine spolnosti prilo ele v njunem p o g o v o r u o njej... K o se p o njeni prvi uspeni pustolovini J a n o v o stanje nekoliko izbolja, se Bess nalii kot v u l g a r n a prostitutka in se z a n e sestajati z m o k i m i kljub svarilu svoje m a t e r e , da j o bodo izobili iz cerkve. P o vrsti v z p o n o v in padcev, ki j i h doivi njun perverzni d o g o v o r z J a n o m (ki ga spremljajo njegovi obasni napadi depresije, v katerih pravi, da si eli umrefi; p o tem, k o j o vaki fantje skoraj linajo, p o t e m pa j o odpeljejo v u m o b o l n i c o , od k o d e r p o b e g n e ) , j o obvestijo, da Jan umira; to si razlaga kot znak, da zanj ni storila dovolj, zato se vrne na z a s i d r a n o tujo ladjo, kjer j o j e n e k o nek sadistini m o r n a r e porezal z n o e m i n j e komaj uspela pobegniti, eprav se d o b r o zaveda, kaj j o t a m aka. Tam j e okrutno pretepena in k o potem, k o j o pripeljejo v bolninico, izve, da se Jan e v e d n o ne pouti bolje, v obupu

4.

Hotel sem posneti film o dobroti. (Naked Miracles, intervju z Larsom von Trierom, Sighl and Sound 6, t. 10, str. 12)

u m r e . Na vpraanje m r l i k e g a o g l e d n i k a zdravnik, ki j e prej skrbel zanjo, o d g o v o r i , d a j e bila njena resnina bolezen r a v n o Dobrota. K o j i kljub temu noejo omogoiti dostojnega pogreba. Jan (ki zdaj kot p o udeu spet l a h k o hodi) in njegovi prijatelji ukradejo njeno truplo in ga predajo zadnjemu poitku na dnu odprtega morja. Pozneje j i h zbudi zvok c e r k v e n i h zvonov, ki u d e n o odzvanja visoko nad nafno ploadjo... Ta sklepni prizor filma - z v o n o v i , ki zvonijo v i s o k o na nebu - gre dojeti kot psihotini o d g o v o r realnega: halucinatorini p o v r a t e k v R e a l n e m tistega boanskega uitka, k a t e r e g a izkljuitev iz S i m b o l n e g a nakazuje o d s o t n o s t c e r k v e n i h z v o n o v v c e r k v e n e m zvoniku (cel film p o s l u a m o pritobe nad odstranitvijo z v o n o v iz vake cerkve). Ta zadnji o d g o v o r realnega sklene d o l g o serijo menjav in delovanj prek posrednika, ki sledijo Izgonu iz rajskega u/van^a. D r u g a e r e e n o , v p r v e m delu filma, v asu njene kratkotrajne z a k o n s k e sree, Bess neomejeno uiva v spolnem ivljenju s svojim m o e m na p o v s e m nedolen nain (vse p r i p o m b e o njeni spolni zavrtosti v nekaterih ocenah filma so p o v s e m n e u s t r e z n e ) ; in prav ta njena pretirana n a v e z a n o s t nanj j o s p o d b u d i , da zagrei svoj izvirni greh: ker ni sposobna prenesti loitve od Jana, zapade v divje izbruhe n e m o n e j e z e in besa, z a t e m pa v obupani molitvi ponudi B o g u p r v o s i m b o l n o m e n j a v o - pripravljena s e j e odpovedati emurkoli in pretrpeti sleherno izgubo in ponianje, da se le Jan vrne nazaj k njej... K o se, kot v o d g o v o r na te njene pronje. Jan d e j a n s k o vrne, a p o v s e m ohromljen od pasu navzdol, si Bess njegovo nesreo razlaga kot prvi o d g o v o r r e a l n e g a , kot c e n o , ki j o j e B o g postavil za uresniitev njene b r e z p o g o j n e elje. Odtlej si vse d o k o n c a filma celo najmanje s p r e m e m b e v n j e g o v e m razpoloenju in zdravju razlaga kot z n a k e , naslovljene nanjo: ko Jan p o n o v n o z a p a d e v depresijo, j e to posledica dejstva, da se ona ni dovolj rtvovala zanj, itd. V skladu s t e m se proti k o n c u filma, k o j e videti, da bo Jan d o k o n n o padel v komo, Bess odloi, da bo opravila poslednje dejanje menjave in obiskala sadistino stranko, ki j o bo, esar se d o b r o zaveda, pretepla do smrti - in res, p o t e m k o Bess u m r e , Jan u d e n o p o n o v n o shodi. Ta razplet j e seveda p o v s e m fantazmatski: J a n o v a u d e n a ozdravitev j e o d g o v o r realnega na njeno absolutno rtvovanje, tj. p o v s e m d o b e s e d n o se on p o n o v n o postavi na noge r a v n o preko njenega trupla. Spolni o d n o s s tujci j e za Bess poniujoe in m u n o i z k u s t v o , in prav to trpljenje potrjuje njeno v e r o v a n j e , da sodeluje v r e s n i n o v e r s k e m dejanju rtvovanja, ki ga opravlja na ljubo s v o j e m u b l i n j e m u , da bi mu ublaila njegovo boleino in mu omogoila, da uiva prek posrednika. V teh njenih deja njih j e z lahkoto m o g o e razbrati obrise tega, kar L a c a n opredeli kot m o d e r n o .

p o s t - k l a s i n o t r a g e d i j o : ' najvijega rtvovanja iz ljubezni ne predstavlja to, da o s t a n e ist, n e d o t a k n j e n , za o d s o t n e g a (ali s p o l n o n e m o n e g a ) ljubimca, pa pa, da grei zanj, da se zanj o m a d e u j e . Najvije rtvovanje iz ljubezni j e s v o b o d n o in p r o s t o v o l j n o sprejeti vlogo drugega, prek k a t e r e g a subjekt uiva: ne trpeti za d r u g e g a , pa p a uivati zanj. B e s s torej p r i v z a m e v l o g o objekta i n t e a s i v n e g a uivanja svojega ljubljenega, cena, ki j o za to plaa, p a j e j e zdaj v b e s e d a h , ne v stvareh - ne v sami p o p o l n a odtujitev: njen uitek

telesni spolni dejavnosti, pa p a v njenih p r i p o v e d i h o svojih doivetjih o h r o m Ijenemu Janu... Tu se s e v e d a ponuja s a m o u m e v e n oitek filmu: ali torej LV ni k a r s e d a skrajno m o k o o v i n i s t i e n film, ki slavi in v v z v i e n o dejanje rtvovanja povzdiguje tisto vlogo, ki j e e n s k a m v patriarhalnih d r u b a h nasilno vsiljena (da sluijo kot o p o r a m o k i m m a s t u r b a t o r s k i m f a n t a z m a m ) : Bess j e p o v s e m odtujena v m o k o falino ekonomijo, svoj uitek rtvuje v korist duevni masturbaciji svojega pohabljenega partnerja. Vendar pa so stvari, e sijih poblie o g l e d a m o , bolj z a p l e t e n e . P o obiajni razlagi l a c a n o v s k e teorije e n s k a necelost p o m e n i , da e n s k a ni v celoti ujeta v falini uitek: v e d n o j e razpeta m e d tisto svojo platjo, ki s p r e j e m a v l o g o zapeljevalske m a k e r a d e , n a m e n j e n e oaranju m o k e g a in pritegnitvi m o k e g a pogleda, ter svojo d r u g o platjo, ki se upira vpotegnitvi v dialektiko (moke) elje, platjo skrivnostnega Mi ?A:aonstran Falosa, o katerem ni m o g o e povedati niesar... Prva pripomba, s katero m o r a m o dopolniti to obiajno r a z l a g o j e , da je namigovanje sten sestavni del za masko, konstitutivno za ensko na nek nedoumljiv zapeljevalsko skrivno makerado:

tisto, s i m e r e n s k a zapelje in oara m o k i pogled, j e n a t a n k o to, d a p r i v z a m e v l o g o uteleene E n i g m e , kot da j e vsa njena pojavnost le v a b a , tanica, ki z a k r i v a n e k o neizrekljivo skrivnost. Z d r u g i m i b e s e d a m i , s a m p o j e m e n s k e skrivnosti, n e k e g a s k r i v n o s t n e g a uitka, ki se i z m i k a m o k e m u p o g l e d u , j e konstitutiven za falini prizor zapeljevanja - prvi nauk e n s k e g a zapeljevanja se glasi, d a j e nasebje v e d n o za-nas, za s a m e g a D r u g e g a , k a t e r e g a dojetju se izmika (kot j e poudaril Hegel v svoji kritiki kantovske stvari na sebi): notranji sestavni del faline e k o n o m i j e j e napotevanje na neki skrivnostni X. ki za vedno ostaja zunaj njegovega d o s e g a . ' In v e m p o t e m t a k e m j e e n s k i uitek onstran falosa? N e m a r a n a m o d g o v o r ponuja p r a v radikalna dra B e s s v LV: B e s s s p o d k o p l j e falino e k o n o m i j o in vstopi v obmoie enskega uitka prav s tem.

5. 6.

Glej Jacques Lacan, Seminar VIII: Le transfert. ditions du Seuil, Pariz 1988. Za natannej.o pojasnilo o tem vidiku enske makerade, glej 2. poglavje knjige Slavoj iek, The Indivisible Remainder, Verso, London 1996.

da s e j i b r e z p o g o j n o preda, da se o d p o v e s l e h e r n e m u preostanku nedosegljive e n s k e m i s t i k e , n e k e g a s k r i v n o s t n e g a O n s t r a n a , ki se bojda i z m i k a m o k o falinemu zajetju. Bess torej sprevrne logiko falinega zapeljevanja, v k a t e r e m enska privzame podobo Skrivnosti: Bessino rtvovanje je brezpogojno, onstran njega ni niesar, in prav ta p o p o l n vpis vanjo, ta njena absolutna ima nenca spodkoplje falino e k o n o m i j o - k o j e o r o p a n a lastne neloljive p r e k o raitve (fantazme o n e k e m s k r i v n o s t n e m O n s t r a n u , ki se i z m i k a njenemu zajetju), se falina e k o n o m i j a razkroji. Film LV j e s u b v e r z i v e n prav zaradi svojega pretirano d o s l e d n e g a , skrajnega udejanjenja fantazme o e n s k e m rtvovanju za mo.ki uitek. B i s t v e n o j e torej, da u p o t e v a m o r a d i k a l n o nesimetrijo m e d p o l o a j e m a Bess in Jana: J a n o v uitek ostaja falien ( m a s t u r b a t o r s k i uitek, ki se opira na fantazme D r u g e g a in o D r u g e m ) , o b n a a se kot n e k a k e n libidinalni vampir, ki se hrani s f a n t a z m a m i drugih, da bi v z d r e v a l vir svojega falinega uitka, m e d t e m k o j e pozicija B e s s v t e m . da ga p r o s t o v o l j n o hrani s krvjo fantazem. Nesimetrija j e p o s l e d i c a dejstva, d a j e J a n o v a zahteva, naj ima Bess s p o l n e o d n o s e z d r u g i m i m o k i m i in m u o njih p o r o a , s a m a na sebi d v o u m n a : p o l e g s a m o u m e v n e r a z l a g e (da mu s t e m priskrbi fantazme, ki mu b o d o olajale prestajanje h r o m o s t i ) j o l a h k o r a z l a g a m o tudi kot dejanje s a m o r t v o v a n j a zaradi izjemne D o b r o t e - kaj e Jan to p o n e zato, ker se zaveda, da si b o Bess sicer hotela vzeti ivljenje, ki j e o b s o j e n o na prisilno v z d r n o s t ? To. da j o prosi, naj ima spolne o d n o s e z d r u g i m i m o k i m i , j e torej strategija, ki naj bi prepreila, da bi se ona rtvovala, ki naj bi j o torej spodbudila k uivanju v spolnosti s tem. da bi ji za to p o n u d i l a opraviljiv razlog (saj ona to v resnici p o n e le zato. da bi osreila njega...). Film nakazuje, d a j e Jan ta d o g o v o r spoetka r a z u m e l kot dejanje najisteje nesebinosti, ki naj bi Bess o m o g o i l , da uiva v spolnosti: p o l a g o m a pa se j e vanj p o v s e m vivel in zael v stvari v e d n o bolj r e s n i n o uivati, tako da se j e tisto, kar se j e zaelo kot dejanje skrajne D o b r o t e , sprevrnilo v p e r v e r z n o uivanje - da se Jan te pasti, v k a t e r o se j e ujel, z a v e d a , j e r a z v i d n o iz n j e g o v e g a p o g o v o r a z d u h o v n i k o m proti k o n c u filma, k o mu prizna, d a j e slab in zloben lovek, ki ga p r e e m a j o zle misli... J a n o v a pot torej pelje od i z h o d i n e D o b r o t e d o svojega blinjega d o p e r v e r z n e g a izkorianja tega d r u g e g a , B e s s - nauk, ki iz tega sledi. p a j e , da j e to nujna u s o d a skrajne D o b r o t e . Lom valov lahko torej, na kratko, r a z u m e m o kot sprevrnitev obiajnega m e t a f i z i n e g a nasprotja m e d isto d u o in u m a zanim telesom: v njem i m a m o o p r a v k a z ( J a n o v o ) u m a z a n o d u o v nasprotju z (Bessinim) istim telesom.

B e s s j e torej lik iste, absolutne Vere, ki p r e s e g a (ali, e bolje, odpravlja) s a m razcep m e d velikim D r u g i m in uivanjem, m e d S i m b o l n i m in R e a l n i m : c e n a . ki j o m o r a plaati za takno n e p o s r e d n o s o v p a d a n j e religiozne Vere in s e k s u a l n e g a uitka, p a j e psihoza. Je p o t e m t a k e m tudi film s a m p s i h o t i e n ? K a k o j e d a n e s , v d a n a n j e m c i n i n e m p o s t m o d e r n e m o b d o b j u , m o g o e tako n e p o s r e d n o z g o d b o o udeih napraviti prepriljivo? Klju n a m pri Lomu valov ponuja napetost m e d p r i p o v e d j o in n a i n o m , k a k o j e film posnet, m e d njegovo v s e b i n o in formo. P o z o r n e m u g l e d a l c u n i k a k o r ne m o r e t a uiti dve formalni znailnosti filma: ( 1 ) r o n a k a m e r a z v i d n o zrnato sliko, ki daje vtis. kot da bi gledali film. k i j e bil posnet z d o m a o v i d e o k a m e r o in bil p o z n e j e p o v e a n ; (2) p r e l o m i in prekrivanja v toku p r i p o v e d i ( p o s n e t k i , ki si sledijo, p o g o s t o prinaajo a s o v n i p r e l o m ali pa isti d o g o d e k prikaejo iz d r u g a n e g a z o r n e g a kota). Ti d v e potezi dajeta filmu n e k a k n o h i s t e r i z i r a n o a m a t e r s k o intenzivnost, ki nas spominja na slavne zgodnje Cassavetesove filme:' na nivoju forme j e ta film d o obiajnih v i s o k o p r o r a u n s k i h filmov v e n a k e m o d n o s u , kot so d o m a posneti amaterski pornografski film d o profesionalne pornografije. (Dovolj z g o v o r n o j e , d a e d i n o i z j e m o predstavljajo o d k r i t o kiasti r o m a n t i n i prizori pokrajine z n a s l o v i , ki uvajajo v s a k o od e p i z o d - ti so n e k a k e n n a d o m e s t e k za r o m a n t i n o vsebino.) Von Trier j e s a m p o u d a r i l , da bi, e bi film posneli na odkrito m e l o d r a m a t s k i in ustven n a i n , za k a t e r e g a se zdi, da bi ustrezal njegovi vsebini,
bilo to vse preve tesnobno. Tega ne bi mogli prenesti. Tisto, kar s m o storili, p a j e bilo to, da s m o posegli po stilu in ga poloili na z g o d b o kot nekaken filter. Tako kot pri kodiranju televizijskega signala, ko mora plaati, da bi si film ogledal: tu pa s m o kodirali filmski signal, za katerega bo gledalec pozneje sam poskrbel, da bo dekodiran. Grobi, dokumentarni stil, s katerim sem prekril film in ki ga dejansko .spodbija in mu oporeka, p o m e n i , da z g o d b o sprejemamo takno, kakrna je.*

7.

Film Johna Cassavetesa Ohrazi (Faces) je zanimiv e na povsem formalni ravni, zaradi naina, kako postavitve in premiki kamere krijo obiajno hollywoodsko pravilo ameri kega kadra (ki osebe v pogovoru kae od njihovega pasu navzgor); v Obrazih se kamera igralcem priblia malo preve, saj se obiajno osredotoi le na njihove obraze in del ramen, in prav ta vsiljiva pretirana bliina povzroi vznik nekaknega neprijetnega in nelagodnega uinka desublimacije, zaradi katerega subjekti postanejo odvratni, saj podrobno prikazuje histerina popaenja njihovih obrazov. 8. Naked Miracles. op. cil., str. 12.

Prav v t e m lei p a r a d o k s ; edini nain, da gledalec z g o d b o sprejme takno, k a k r n a j e , j e ta, d a j e k o d i r a n a v obliki, ki j o spodbija in ji o p o r e k a , d a j e torej p o d v r e n a nekakni sanjski predelavi. e ve, p a r a d o k s , ki ga tu ne bi smeli spregledati, j e v tem, da j e von Trierov p o s t o p e k n a t a n n o nasprotje obiajnega melodramatskega postopka, pri katerem se potlaeno j e d r o pripovedi p o v r n e v p r e s e k u forme: izraziti patetiki glasbe, s m e n i s e n t i m e n t a l n o s t i igranja, ipd. - tu j e s a m a p r i p o v e d s m e n o r o m a n t i n a , patetina, pretirana, forma pa ublai (namesto da bi ga p o u d a r i l a ) pretiran patos vsebine. Pri tem filmu j e torej kljuno prav to protislovje m e d u l t r a - r o m a n t i n o vsebino Vere in p s e v d o - d o k u m e n t a r n o formo - vendar pa j e to njuno razmerje g l o b o k o d v o u m n o . Kot poudarja s a m von Trier, ne gre p r e p r o s t o za to, da bi forma s p o d k o pavala vsebino: prav s p o m o j o trezne distance d o vsebine film le-to napravi prepriljivo in preprei, da bi d e l o v a l a s m e n o (tako kot v p o g o v o r u , v k a t e r e m bi strastna izjava ljubezni, e bi bila izreena n e p o s r e d n o , delovala s m e n o , l a h k o pa d o s e e svoj uinek, e j e zavita v varovalni pla ironije). In ali ni istega protislovja prav tako m o g o e razbrati tudi v okviru s a m e vsebine, v podobi napetosti m e d asketsko prezbiterijansko v e r s k o skupnostjo, ujeto v versko obredje, iz katerega j e odstranjena v s a k a sled uitka (to odstranitev nakazuje tudi odstranitev cerkvenih z v o n o v ) , in pristnim o s e b n i m o d n o s o m d o B o g a , ki temelji na i n t e n z i v n e m uitku: kaj pa e j e videz strogega nasprotja m e d suho d o s l e d n o r k o obreda (ki ureja ivljenje v protestantski skupnosti) in ivim D u h o m resninega verovanja onstran d o g m e (pri B e s s ) zavajajo? Kaj pa e j e - prav tako, kot j e pretirana r o m a n t i n a pripoved l a h k o prepriljiva le skozi p r i z m o p s e v d o - d o k u m e n t a r n e k a m e r e - f o r m e - tudi isto in pristno verovanje l a h k o prepriljivo le na ozadju - ali skozi filter - zaprte o r t o d o k s n e verske skupnosti? Tu pa se zanejo p r o b l e m i tega filma: dananja prevladujoa oblika subjektivnosti namre ni identifikacija z zaprto in o z k o g l e d o o r t o d o k s n o versko skupnostjo (proti kateri bi se lahko p o t e m upirali), pa pa odprti, s v o b o d o m i s e l n i permisivni subjekt, ki se i z m i k a kakrnikoli trdni o b v e z nosti - p a r a d o k s pa j e v tem, da se v Lomu valov oba nasprotujoa si pola v n e k e m smislu nahajata na isti strani nasproti tej prevladujoi obliki subjektiv nosti. V drubi, v kateri j e zato, ker ni B o g a ( Z a k o n a ) , vse bolj in bolj vse prepovedano, ta film vzpostavlja temeljno Prepoved, ki odpira prostor za avten tino Kritev. P r o b l e m filma pa j e v tem, da ta tretji element, prevladujoa oblika dananje subjektivnosti, v njem preprosto umanjka: Trier z v e d e konflikt na spopad m e d tradicijo (Cerkev kot Institucija) in p o s t m o d e r n o s t j o (ude) izgine pa prav znailno moderna razsenost. Ta razsenost sicer resda j e prisotna,

a le S svojim n e p o s r e d n i m m a t e r i a l n i m o b s t o j e m (v p o d o b i naftnih rpali in ploadi, tipinih oblik dananjega izkorianja narave) - na ravni svojega subjektivnega vpliva p a j e odpravljena. P o t e m t a k e m j e vse preve e n o s t a v n o r a z u m e t i Bess kot zadnje uteleenje lika naivne avtentine enske vernice, ki j o njeni omejeni p r a v o v e r n i okoliki prebivalci zavraajo kot p r o m i s k u i t e t n o b l a z n o e n s k o . F i l m bi morali prej razumeti kot meditacijo o teavnosti, celo n e m o n o s t i . Vere v d a n a n j e m asu: vere v u d e e , vkljuno s u d e e m kinematografije s a m e . F i l m se ne uspe izogniti obiajni usodi vseh povratkov k a v t e n t i n e m u v e r o v a n j u : ista Vera se s p r e v r n e v le e eno od estetskih iger. A p o v r n i m o se k s k l e p n e m u prizoru zvonov, ki zvonijo na nebu: ena od m o n i h razlag LV bi se l a h k o glasila, d a j e natanko to toka, na kateri film zdrsne v v e r s k o mranjatvo. D r u g a e reeno, zdi se, da bi bilo m o g o e trditi, da bi se film m o r a l konati s smrtjo Bess in J a n o m , ki lahko p o t e m d o g o d k u p o n o v n o shodi: tako bi imeli o p r a v k a z nekak no neodloljivo p a s c a l o v s k o stavo, z norim zanaanjem na b o a n s k o Voljo, ki v nakljunih d o g o d k i h vidi o d g o v o r e r e a l n e g a , v istosti tega verovanja pa ga ohranja prav dejstvo, da ga ni m o g o e objektivno preveriti (tako kot v j a n z e n i s t i n i teologiji, ki poudarja, da se lahko udei prikaejo kot taki le tistim, ki e verjamejo v njih - nepristranskim o p a z o v a l c e m pa se nujno zdijo le n e s m i s e l n o sovpadanje in nakljuje). e bi bilo tako, bi bilo najpomembneje sporoilo filma LV, da v s a k d o od nas nosi b l a e n o vizijo Raja in O d r e i t v e v s a m e m sebi, ne da bi se opiral na zunanjo realnost... Vendar pa filmu LV uspe dosei nekaj, kar spominja na d o b r o znani anr p a r a n o i n i h z g o d b , v katerih se izkae, d a j e j u n a k o v a ide fixe resnina in ne zgolj njegov umislek: k o n a se z b r e z o b z i r n o in n e p r i a k o v a n o dejstveno potrditvijo Bessine vere, kar j e nekaj p o d o b n e g a , kot e bi r o m a n Henryja J a m e s a Obrat vijaka predelali tako, da bi se zakljuil z objektivno potrditvijo dejstva, da so bili zli liki, ki se v njem pojavljajo, resnini, ne pa le histerine halucinacije otroke v a r u k e . Prav na tej toki bi morali vpeljati razlikovanje m e d m o d e r n i z m o m in p o s t m o d e r n i z m o m : e v njem ne bi bilo nobenih neprikritih udeev, n o b e n i h z v o n o v na nebu, bi film predstavljal znailno m o d e r n i s t i n o delo o traginih zablodah absolutne vere; zadnje m i n u t e filma, k o ude d e j a n s k o .ve z g o d i , so n e k a k e n postmodernistini dodatek sicer tragini modernistini eksistencialistini drami o Veri. D r u g a e r e e n o , za p o s t m o d e r n i z e m j e znailno n a t a n k o to, da se v njem lahko p o v r n e m o v predmoderni zaarani univerzum, v katerem se udei dejansko dogajajo, kot estetski prizor, ne da bi v to resnino verjeli, a tudi brez v s a k e ironine ali cinine distance. K o n e c filma LV m o r a m o torej dojeti

na isti nain kot m o r a m o sprejeti tudi tiste arobne trenutke v filmih D a v i d a Lyncha, v katerih o s e b e (ki sicer p o g o s t o uteleajo p o p o l n o pokvarjenost) n e n a d o m a p r e v z a m e verska vizija angelske blaenosti; v Modrem ametu (Blue Velvet), na primer, z a n e L a u r a D e r n n e p r i a k o v a n o p r i p o v e d o v a t i Kylu M a c L a c h l a n u o svoji viziji p u s t e g a vesolja, ki ga n e n a d o m a preplavijo taice in njihovo petje, ki ga spremlja c e r k v e n a orgelska glasba - bistvenega p o m e n a j e , da tega prizora n e d o l n e blaenosti ne j e m l j e m o s cinino d i s t a n c o . S e v e d a v z a d n j e m prizoru maModri amet v i d i m o taico, ki v s v o j e m kljunu kruto dri m r t v o uelko, s i m e r se vzpostavi p o v e z a v a s t r a v m a t i n i m p o s n e t k o m z zaetka filma, k o se k a m e r a priblia zemlji in p o k a e o s t u d n o g o m a z e n j e ivljenja - toda prav tako kol pri prerafaelitskih slikah sta tudi tu rajska blaenost in gnus nad pokvarjenostjo ivljenja dve plati iste medalje. In ali ni najisteji p r i m e r te radikalne d v o u m n o s t i L a u r a P a l m e r iz nadaljevanke Twin Peaks, skrajno r a z u z d a n o dekle, zapleteno v p r o m i s k u i t e t n o spolnost in d r o g e , ki p a j e p o svoji m u e n i k i smrti kljub temu povzdignjena na poloaj angela? V s k l e p n e m prizoru filma Ogenj, hodi z mano (Fire Walk With Me), ki se dogaja pred nadaljevanko Twin Peaks, v k a t e r e m j e brutalno posiljena in umorjena L a u r a Palmer odkupljena in odreena ter dobi p o d o b o srenega, smehljajoega se lika, ki opazuje a n g e l s k o vizijo s a m e sebe, ni p o p o l n o m a n o b e n e ironije. A b s o l u t n o bistveno pri z a d n j e m prizoru zvonov v filmu LV j e p o t e m t a k e m , da j e toka pogleda k a m e r e na prizorie od zgoraj, torej toka p o g l e d a s a m e g a B o g a - prav tako kot v H i t c h c o c k o v i h Ptiih, v katerih j e slavni p o s n e t e k zaliva B o d e g a posnet od zgoraj, iz zraka (mar ptii, ki se prikaejo v kadru, niso strogo h o m o l o g n i Trierovim z v o n o v o m ? ) . Vendar pa ta p o d o b n o s t pri poseganju p o toki Bojega p o g l e d a razliko med filmoma le e poudari: m e d t e m k o gre pri H i t c h c o c k u za z l o h o t n o b r e z b r i n o s t o b s c e n e g a n a d j a z o v s k e g a boanstva, k i j e brezbrino d o lovekih zadev, pa i m a m o pri Trieru o p r a v k a z d o b r o d u n o , spravljivo platjo R e a l n e g a b o a n s k e g a Uitka.

3
Vsi trije filmi, Z S , ZLV in LV, se p o t e m t a k e m ukvarjajo z mejo D o b r o t e , saj raztegnejo D o b r o t e prek d o l o e n e meje, na kateri se ta sprevrne v svoje nasprotje (ali, e bolje, s o v p a d e z njim): pretirano soutje sestre Helen d o o d v r a t n e g a morilca raziri ljubezen d o blinjega v p e r v e r z n o fascinacijo; Serina zvestoba Benovi odloitvi o s a m o m o r u pregovorno usmiljenost prostitutk

radikalizira v sprejemanje drugega, kolikor ta deluje v nasprotju s svojimi interesi in svojim d o b r i m ; Bessina dobrota pa j o s p o d b u d i , da uprizori nena v a d n o s i m b o l n o menjavo, ki obsega sprejemanje skrajnih ponianj in nasilne smrti. Ti trije filmi p o t e m t a k e m sestavljajo n e k a k n o triado, ki j o zarisujejo tudi tri e n s k e pozicije v o d n o s u d o m o k i h : ( p e r v e r z n a ) nuna, (histerina) prostitutka in (psihotina) poroena enska. Prav tako ponujajo tudi tri variacije na z n a n o s c h u b e r t o v s k o t e m o smrt in deklica - vsi trije m o k i , s katerimi se sooijo enske, so v n e k e m smislu ivi mrtveci, nahajajo se v o b m o j u med d v e m a s m r t i m a : sestra Helen se sooi z na smrt o b s o j e n i m m o k i m , ki a k a na svojo u s m r t i t e v ; Sera z m o k i m , ki se s a m o d l o i , da se bo ubil in se zapija d o smrti: Bess pa z m o k i m , ki j e p o v s e m p o h a b l j e n . - K a k o j e torej m o g o e d o s e i n o r m a l n o z a k o n s k o i v l j e n j e ? Ali p o v e d a n o n e k o l i k o d r u g a e , obiajno v i k t o r i j a n s k o m o k o o v i n i s t i n o m o d r o s t , p o kateri j e edini n a i n , da e n s k a o h r a n i d u e v n o zdravje (tj. da se i z o g n e i z b r u h o m histerije ali p e r v e r z n i r a z u z d a n o s t i ) ta, da se p o r o i , bi m o r a l i p r e o b r n i t i : r e s n i n o v p r a a n j e j e n a m r e , k a k o j e m o g o e , da se e n s k a p o r o i , ne da bi z a p a d l a v p s i h o z o . O d g o v o r se s e v e d a glasi, da m o r a sprejeti p a r t n e r j e v o ( m o e v o ) kastracijo, tj. d e j s t v o , da partner zgolj ima falos, ni p a falos s a m v s a k a e n s k a sicer l a h k o le sanjari o D r u g e m M o k e m , ki bi bil falos sam, posledice dejanskega sreanja s takim m o k i m pa so katastrofalne, kot nazorno pria p s i h o t i n a u s o d a B e s s . Skratka, LV j e film o poroki, k i j e v celoti uspela, v kateri j e identifikacija z v l o g o ene p o p o l n a , brez d i a l e k t i n i h p o s r e d o v a n j in skrivnih sanjarjenj o D r u g e m M o k e m . . . Kot nasprotje te psihotine p o p o l n e identifikacije se n a m ponuja stalie moralne modrosti, ki ga opisujejo m n o g i p r e g o v o r i , v p a r a d i g m a t s k i obliki pa j e prisotno tudi v veliki francoski tradiciji m o r a l i s t o v od la R o c h e f o u c a u l d a dalje: tako i m e n o v a n a ivljenjska pravila modrosti predstavljajo n e s k o n n e variacije na t e m o , k a k o j e p o g u b n o ostati zvest svoji elji in kako j e edino sredstvo za d o s e g o sree to, da se n a u i m o z m e r n o s t i in o d p o v e d i , torej tega, kako popustiti glede svoje elje. Prav zato j e film Erica R o h m e r a Moralne povesti {Contes moraux) d e j a n s k o n e k a k e n francoski moralistini protipol L a c a n o v e etike psihoanalize (Ne popusti glede svoje elje!), saj ponuja est n a u k o v o tem, k a k o dosei ali ohraniti sreo s tem, da p o p u s t i m o glede svoje elje. S k u p n a matrica vseh estih filmov vsebuje m o k e g a j u n a k a , razpetega m e d idealizirano ensko, svojo (bodoo) e n o , in zapeljivko, ki vzbudi njegovo eljo p o strastnih pustolovinah; j u n a k p r a v i l o m a ni pasivni objekt zapeljivkinih p r i z a d e v a n j - p r e c e j a k t i v n o si p r i z a d e v a z g r a d i t i n a d v s e p o d r o b e n

fantazmatski scenarij z a k o n o l o m n e p u s t o l o v i n e , a le zato, da bi se svoji skunjavi lahko uprl - skratka, i z v e n z a k o n s k e pustolovine rtvuje zato, da bi e poveal vrednost p o r o k e , ki ga aka. K o n n a formula teh filmov (kot napol v ali priznava sam R o h m e r ) j e torej naslednja: sanjari o p r e p o v e d a n i ljubezenski pustolovini, anepreidi k dejanju, pusti, da ta pustolovina ostane zasebna fantazma o tem. kar bi se lahko zgodilo, fantazma, ki ti bo omogoila prenaati in ohranjati svoj zakon. T o d a ali j e ta izbira m e d p s i h o z o in m o d r o s t j o n e i z b e n a , ali pa obstaja tudi tretja m o n o s t ? L a c a n o v o d g o v o r j e seveda i/a: tretjo m o n o s t predstavlja tisto, kar i m e n u j e D E J A N J E . T o d a k a r j e p r a v o d e j a n j e ? J a c q u e s - A l a i n Miller"' predlaga kot definicijo prave enske d o l o e n o radikalno D E J A N J E : dejanje, s k a t e r i m m o k e m u , s v o j e m u partnerju, v z a m e , izbrie, c e l o unii tisto, kar j e v njem ve kot on s a m , k a r m u p o m e n i vse in d o esar m u j e v e kot d o svojega l a s t n e g a ivljenja, tisto d r a g o c e n o agalma. o k r o g k a t e r e se vrti vse njegovo ivljenje. Najznameniteji tovrsten lik iz svetovne literature j e s e v e d a M e d e j a , ki p o t e m , k o izve, d a j o njen m o J a z o n n a m e r a v a zapustiti zaradi mlaje enske, ubije njuna m l a d a otroka, ki sta njenemu m o u p o m e n i l a najvejo d r a g o c e n o s t - prav s t e m , d a j e na grozljiv nain uniila listo, kar j e n j e n e m u m o u p o m e n i l o najve, j e d e l o v a l a kot prava enska, kot j e dejal L a c a n . ( L a c a n o v d r u g i p r i m e r j e e n a A n d r e j a G i d a . ki j e po njegovi smrti s e g a l a vsa njegova njej n a m e n j e n a l j u b e z e n s k a p i s m a , saj j i h j e imel za svojo najvejo d r a g o c e n o s t . ) Ali ne bi bilo m o g o e na e n a k nain interpretirali tudi e d i n s t v e n e g a lika femme fatale v novih ;/ filmih 90-tih let, kakrnega predstavlja Linda Fioren tino v D a h l o v e m filmu Zadnje zapeljevanje {Last Seduction)! V nasprotju s k l a s i n o noir femme fatale iz 40-tih let, ki ostaja neujemljivo f a n t o m s k o bitje, j e za novo femme fatale znailna neposredna, izrecna seksualna agresivnost, tako verbalna kot fizina, n e p o s r e d n o samo-poblagovljenje in s a m o - m a n i p u lacija, zvodniki duh v telesu k u r b e , ali kot so zapisali v reklami za film: Veina ljudi ima svojo t e m n o plat... ona pa ni i m e l a n i e s a r d r u g e g a . Znailnosti obeh anrov in likovfemme fatale zgovorno ponazarjala dva dialoga: klasina izmenjava d v o u m n o s t i o hitrostni omejitvi, ki zakljui prvo sreanje B a r b a r e S t a n w y c k in F r e d a M c M u r r a y a v filmu Billvja Wilderja Dvojno

9. Glej izvr.stno tudijo Pascala Bonitzerja, Eric Rohmer, Cahiers du Cinma, Pariz 1993. 10. Glej Jacques-Alain Miller, Des semblants dans la relation entre les sexes, v; LM Cause freudienne 36. Pariz 1997, str. 7-15.

zavarovanje (Double Indemnity), in p r v o sreanje L i n d e Fiorentino z njenim partnerjem v filmu John Dahla Zadnje zapeljevanje, o b k a t e r e m mu ona brez odlaanja odpre zadrgo, mu see v hlae in si ogleda njegovo premoenje (penis), p r e d e n ga sprejme za svojega ljubimca (Nikoli ne k u p i m niesar, za kar ne vem, kako veliko j e ) , pa tudi pozneje zavraa vsak topel loveki stik z n j i m . " K a k o to b r e z o b z i r n o samo-poblagovljenje. ta z v e d b a s a m e sebe in svojega m o k e g a partnerja na objekt, ki g a j e potrebno zadovoljiti in izkoriati, vpliva na d o m n e v n o subverzivno vlogo femme fatale glede na oetovski Zakon Govorice? P o mnenju obiajne feministine filmske teorije j e v k l a s i n e m filmu noir femme fatale k a z n o v a n a na ravni izrecne p r i p o v e d n e vsebine, doivi unienje, ker j e s a m o z a v e s t n a in s p o d k o p a v a ter o g r o a m o k o patriarhalno g o s p o s t v o : mit m o n e , s e k s u a l n o agresivne e n s k e najprej dovoli u t n o izraanje njene n e v a r n e moi in zastraujoih posledic te moi, nato pa j o unii, s i m e r izraa potlaene strahove pred e n s k o kot gronjo m o k e m u g o s p o s t v u ' - ; / e m m e fatale torej k o n n o izgubi fizino gibljivost in vpliv na premikanje k a m e r e , p o g o s t o pa se tudi d e j a n s k o ali s i m b o l i n o znajde v ujetnitvu zgradbe filma, ki n a d z o r nad njo izvruje in izraa na vizualni ravni, [...] vasih pa se srena znajde v zavetju l j u b i m c a . " A eprav j e uniena ali u d o m a e n a , njena p o d o b a preivi njeno fizino unienje kot tisti element, ki d e j a n s k o obvladuje dogaja nje - prav v tem, v nainu, kako filmska struktura postavlja na la in subvertir njegovo izrecno p r i p o v e d n o vsebino, j e vir s u b v e r z i v n e g a znaaja noir filmov. V nasprotju s k l a s i n i m noir filmom pa -;> filmi 80-tih in 90-tih let, od K a s d a n o v e g a filma Telesna strast (Body Heat) do Zadnjega zapeljevanja, odkrito, na sami ravni izrecne pripovedi, dovolijo femme fatale, da z m a g a , da svojega partnerja s p r e m e n i v na smrt obsojenega p o r a e n c a - ona pa bogata in s a m a preivi p r e k o njegovega trupla. Junakinja ne preivi v obliki fantomske n e s m r t n e gronje, ki libidinalno obvladuje prizorie c e l o p o svojem fizi n e m in d r u b e n e m unienju: zmagoslavje slavi n e p o s r e d n o , v sami d r u b e n i realnosti - kako to vpliva na s u b v e r z i v n o ost l i k a / e w w e fatalel Ali dejstvo, da j e njeno z m a g o s l a v j e dejansko, ne spodkoplje njenega m n o g o m o n e j e g a (lahko bi celo rekli: sublimnega) fantomsko/fantazmatskega zmagoslavja, tako

11. Tu se opiram na Kate Stables, British Film Institute, London. 12. Janey Place. Women in film noir, v: Women in film noir, ur. Ann Kaplan, BFI, London 1980, str. 36. 13. Op. C I / . , str. 45.

da se zanjo izkae, da namesto vsemogone fantomske gronje, ki kljub njenemu fizinemu unienju ostaja neuniljiva, predstavlja le vulgarno, b r e z u t n o in manipulirajoo v l a u g o , o r o p a n o vsake aure? Z drugimi b e s e d a m i , ali se tu nujno ujamemo v dialektiko izgube in sublimnosti, v kateri je empirino unienje cena, ki j o j e treba plaati za fantomsko v s e m o g o n o s t ? N e m a r a bi tu morali spremeniti okvir razprave in najprej p o k a z a t i , k a k o dale od tega, da bi preprosto predstavljala gronjo m o k i patriarhalni identi teti - k l a s i n a femme fatale deluje kot notranja k r i t e v p a t r i a r h a l n e g a s i m b o l n e g a univerzuma, kot m o k a mazohistino-paranoina fantazma izkori ajoe in spolno nenasitne e n s k e , ki nas hkrati obvladuje in uiva v svojem trpljenju, nas nasilno izziva, da si j o v z a m e m o in j o z l o r a b i m o . ( F a n t a z m a v s e m o g o n e enske, katere neubranljiva privlanost predstavlja gronjo ne le m o k e m u gospostvu, pa pa tudi sami identiteti m o k e g a subjekta, j e temeljna f a n t a z m a , nasproti kateri m o k a simbolna identiteta definira in ohranja s a m o sebe.) G r o n j a / e m m e fatale }e torej lana: dejansko predstavlja f a n t a z m a t s k o o p o r o patriarhalnega g o s p o s t v a , lik sovranika, ki ga j e ustvaril patriarhalni sistem sam. e u p o r a b i m o b e s e d e Judith Butler,'" je femme fatale temeljna utajena strastna navezanost m o d e r n e g a m o k e g a subjekta, fantazmatska tvor ba, k i j e sicer potrebna, a j e ni m o g o e odkrito vzeti nase, tako d a j o j e m o g o e priklicati le p o d p o g o j e m , d a j e na ravni izrecne p r i p o v e d n e vsebine (ki pred stavlja j a v n o d r u b e n o - s i m b o l n o podroje) k a z n o v a n a i n j e ureditev m o k e g a g o s p o s t v a p o n o v n o v z p o s t a v l j e n a . A l i e to p o v e m o s f o u c a u l t o v s k i m i b e s e d a m i : prav tako kot diskurz o seksualnosti, o njeni potlaitvi in uravna vanju, ustvari spolnost kot skrivnostno, n e d o u m l j i v o entiteto, ki j o j e p o t r e b n o podjarmiti, patriarhalni erotini diskurz ustvari femme fatale kot notranjo gronjo, nasproti kateri se m o r a vzpostaviti m o k a identiteta. In d o s e e k neonoir filmov j e , da privedejo na dan to skrito temeljno fantazmo: nova femme fatale, ki v celoti sprejema m o k o igro manipulacije in m o k e g a takoreko potole na n j e g o v e m l a s t n e m terenu, m n o g o bolj uinkovito o g r o a oetovski Z a k o n kot klasina f a n t o m s k a femme fatale. S e v e d a bi bilo m o g o e trditi, da ta nova femme fatale ni ni manj halucinacijski privid, da njen n e p o s r e d e n pristop do m o k e g a ni ni manj uresnienje ( m a z o h i s t i n e ) m o k e fantazme; vendar pa ne s m e m o pozabiti, da n o v a / e m m e fatale subvertir m o k o f a n t a z m o natanko s tem, da j o n e p o s r e d n o in brez obzirno udejani. d a j o zaigra v r e s n i n e m ivljenju. N e gre torej le za to, da

14. Glej Judith Butler, The Psychic Life of Power, Stanford University Press, Stanford 1997.

20

j u n a k i n j a udejani m o k o halucinacijo - zelo d o b r o se zaveda, da m o k i halucinirajo o t a k n e m n e p o s r e d n e m pristopu, in d a j e to, da j i m da n a t a n k o tisto, o e m e r halucinirajo, najbolj uinkovit nain, k a k o s p o d k o p a t i njihovo g o s p o stvo... Z drugimi besedami, v pravkar o p i s a n e m prizoru iz f'maZadnje zapelje vanje i m a m o o p r a v k a natanko z e n s k i m p r o t i p o l o m p r i z o r a iz filma D a v i d a L y n c h a Divji v srcu (Wild at Heart), v k a t e r e m W i l l e m Dafoe v e r b a l n o p o n i a in osramoti L a u r o Dern, tako d a j o prisili, da izree b e s e d e Pofukaj m e ! , p o t e m k o ona to k o n n o stori (tj. k o vzbudi njeno f a n t a z m o ) , pa to r a z u m e kot pristno prostovoljno p o n u d b o in j o vljudno zavrne ( N e . hvala, oditi m o r a m , m o r d a pa kdaj drugi...): v o b e h prizorih subjekt doivi ponianje, k o j e nje gova fantazma b r e z o b r z i r n o razkrita in p o v n a n j e n a , p o t e m pa mu j o vrejo nazaj v o b r a z . " Skratka, L i n d a Fiorentino tu r a v n a kot pravi sadist, ne le zato, ker svojega partnerja z v e d e na nosilca parcialnih objektov, ki nudijo uitek (s i m e r oropa spolni o d n o s v s a k e l o v e k e in u s t v e n e topline ter ga s p r e m e n i v b r e z u t n o fizioloko o p r a v i l o ) , pa pa tudi z a r a d i krute m a n i p u l a c i j e s fantazmo d r u g e g a ( m o k e g a ) , ki j o n e p o s r e d n o odigra in tako preprei, da bi lahko d e l o v a l a kot o p o r a elje. In ali ni ta poteza, s katero n a m e r n o in b r e z o b z i r n o o d v r e f a n t o m s k o auro t r a d i c i o n a l n e / e w m e fatale, prav tako ena od oblik dejanja/^rave enske? Ali ni objekt, ki njenemu partnerju p o m e n i ve kot on s a m , zaklad, okoli k a t e r e g a se vrti vse njegovo ivljenje, sama femme fatale? Ali s tem, k o b r e z o b z i r n o unii svojo f a n t o m s k o auro e n s k e skrivnosti, k o r a v n a kot brezuten m a n i pulirajoi subjekt, ki ga z a n i m a le goli seks, pri e m e r svojega partnerja z v e d e na parcialni objekt, zgolj dodatek svojemu penisu (oziroma njegovega nosilca), ali s tem b r e z o b z i r n o ne unii tudi tega, kar m u p o m e n i ve kot on s a m ? Skrivnostnost te no\cfemmefatalere v tem, da se kljub temu, d a j e v nasprotju s klasino femme fatale p o v s e m razvidna, odkrita (odkrito p r i v z e m a vlogo preraunljive vlauge, p o p o l n e g a uteleenja tega, kar j e Baudrillard i m e n o v a l razvidnost Zla), njena skrivnostnost ohranja. Tu n a l e t i m o na p a r a d o k s , ki ga j e uvidel e Hegel: vasih p o p o l n o samorazkritje in s a m o r a z v i d n o s t , tj. zavest, da se v ozadju ne nahaja nikakrna skrita vsebina, subjekta naredi celo e bolj skrivnostnega; vasih j e to, da si p o v s e m odkrit, najbolj uinkovit in zvijaen nain, da prevara drugega. Zato nto-noir femme fatale e naprej ohra nja svojo neubranljivo zapeljevalsko m o n a d s v o j i m u b o g i m partnerjem -

15. Za natanno analizo tega prizora iz filma Divji v srcu, glej 2. poglavje knjige Slavoj iek, Kuga fantazem, Analecta, Ljubljana 1997.

njena strategija j e v tem, da ga odkrito prevara s tem, da pove resnico. M o k i partner tega ni s p o s o b e n sprejeti, o b u p a n o se opira na preprianje, da se m o r a za brezutno manipulirajoo povrino skrivati dobrosrno.st. ki j o j e treba odreiti, torej oseba toplih lovekih ustev, pri kateri njen brezutni manipulirajoi pristop predstavlja le nekakno o b r a m b n o strategijo. Tako bi lahko v duhu dobro znane F r e u d o v e idovske ale, ki se glasi: Zakaj mi pravi, da gre v Krakov, ko pa v resnici gre v Krakov?, formulirali tudi temeljni implicitni oitek partnerja-poraenca novi femme fatale: Zakaj ravna, kot da si le brezutna m a n i pulirajoa vlauga. e pa si v resnici le brezutna manipulirajoa vlauga?. To n a m o m o g o a p o d r o b n e j e opredeliti lacanovski p o j e m a v t e n t i n e g a dejanja. Dejanje j e treba zoperstaviti goli dejavnosti: dejavnost se opira na neko fantazmatsko oporo, m e d t e m k o avtentino dejanje p o m e n i poruenje (prekoraenje) fantazme. V natanko t e m smislu j e dejanje za Lacana na strani objekta<:oi realnega v nasprotju z oznaevalcem (govornim dejanjem): govorno dejanje lahko izvrimo le, kolikor s m o sprejeli temeljno odtujitev v s i m b o l n e m redu in fantazmatsko oporo, nujno za delovanje tega reda, m e d t e m k o j e dejanje kot realno nek d o g o d e k , ki se zgodi ex nihilo, brez vsakrne fantazmatske opore. Kot tako j e dejanje kot objekt treba zoperstaviti tudi subjektu, vsaj v obiajnem l a c a n o v s k e m p o m e n u odtujenega razcepljenega subjekta: korelat dejanja j e razcepljeni subjekt, a ne v t e m smislu, da bi zaradi tega r a z c e p a dejanje v e d n o spodletelo, bilo p r e m e e n o , itd. - nasprotno, prav dejanje s svojo travmatino t}che']c tisto, ki razcepi subjekt, ki ga nikdar ne m o r e subjekti virati, vzeti nase kot svojega l a s t n e g a , se postaviti kot njegov avtor-izvritelj - avtentino dejanje, ki ga o p r a v i m , je v e d n o p o definiciji tujek, vsiljivec, ki me hkrati privlai/oara in odbija, in e o z i r o m a k o se mu p r e v e pribliam, to pripelje do mojega aphanisis, samoizbrisa. e obstaja subjekt dejanja, p o t e m to ni subjekt subjektivacije, vkljuitve dejanja v u n i v e r z u m simbolne integracije in prepoznanja, prevzetja tega dejanja nase kot svojega lastnega, pa pa nas protno nek nelagodni, skrivnostni brezglavi subjekt, prek katerega se dejanje zgodi kot tisto, kar j e v njem ve kot on s a m . V neupravieno zapostavljeni melodrami Opulsa Ujeta {Caught) lahko najdemo edinstven trenutek etine odloitve, v k a t e r e m dejanje s o v p a d e s tem. da ga ne storimo: j u n a k i n j a filma L e o n o r a tiho opazuje svojega m o a Smitha, k a k o v krih (zaradi lanega histerinega srnega n a p a d a ) lei na tleh, in se ne meni za njegove o b u p n e pronje, naj mu prinese kozarec v o d e in zdravila preprosto tiho odide, z m o n o eljo, da bi njen m o umrl (kot tudi sama pozneje prizna). (Prizor j e p o s n e t z g l o b i n s k i m k a d r o m , v k a t e r e m se m o nahaja v

ospredju, ona pa v ozadju.) Z a t e m se znebi e otroka (zadnje m o e v e zapu ine), in j e prav na k o n c u filma p o v s e m prerojena, pripravljena zaeti novo ivljenje s svojo p r a v o ljubeznijo, d o k t o r j e m Q u i n a d o . Ta prizor predstavlja e n e g a od tistih redkih primerov, ko j e H o l l y w o o d prestopil meje i d e o l o k o , d o v o l j e n e g a - s a m o spraujemo se lahko, k a k o s e j e uspel izogniti p r e d p i s o m H a y e s o v e g a z a k o n i k a . Z lacanovskimi b e s e d a m i . L e o n o r i n a izbira vzpostavi razmejitev med D o b r i m in pravim etinim staliem, saj predstavlja izbiro m e d D o b r i m ( l o v e k i m soutjem in ideologijo z a k o n s k e zveze, ki narekujeta, da p o m a g a m o trpeemu m o u v stiski) na eni strani in etino d r o n a g o n a smrti na drugi, ona pa izbere nagon smrti. Ko sprejme to odloitev, Leonora d o b e s e d n o doiviaphanisis, se onesvesti, p o v s e m j e negibna in preeta z o b u t k o m krivde (tj. ni s p o s o b n a sprejeti svojega p o p o l n e g a z a g o v o r a n a g o n a smrti); na k o n c u p a j e p o n o v n o rojena, odreena b r e m e n a krivde in pripravljena na nov zaetek. V n a t a n k o t e m smislu ima dejanje za L a c a n a status n e z n o s n e g a objekta, ki ga subjekt ni s p o s o b e n vzeti nase in subjektivirati. S e v e d a se, kot j e pokazala M a r y A n n D o a n e v svoji pronicljivi a n a l i z i , " film k o n a s p o v s e m odkrito zatiralsko patriarhalnim zakljukom. Paradigmat ski j e prizor v reilnem avtomobilu proti koncu filma, ko med tuljenjem avto mobilskih siren Q u i n a d a pove Leonori, k a k o s v o b o d n a bi bila lahko, e bi otrok umrl. Prizoru Q u i n a d e , ki se vsiljivo priblia Leonori, ki negibna lei na nosilih reilnega avtomobila, se pridrui e poloaj k a m e r e , ki j e ni manj vsiljivo p o s t a v l j e n a n e p o s r e d n o o b njej - n j e n a o s v o b o d i t e v j e t a k o d o b e s e d n o uprizorjena kot njen vstop v novo (zdravniko) ureditev podrejanja. Z drugimi b e s e d a m i , njena osvoboditev j e v tem, da j e prela od e n e g a m o k e g a k drugemu. Prav tako j e tudi moki (stareji kolega Quinade) tisti, ki zanjo oziroma v njenem imenu izvri njeno osvoboditev od simbola njene zasunjenosti Smithu, pa tudi na splono idealu bogastva in kulture videza (krznenega plaa), saj sestri naroi, naj se znebi Leonorinega k r z n e n e g a plaa. L e o n o r a j e tako ne le z v e d e n a na objekt menjave med d v e m a m o k i m a j u n a k o m a , pa pa j e lana tudi njena osvoboditev od ara bogastva, saj se ujema s preprianjem, da se pri poroki ne s m e prekoraevati razrednih lonic (v nasprotju z b o g a t a e m S m i t h o m Quinada pripada njenemu razredu). Toda dejanje, s katerim j e zavrnila skunjavo.

16. Drugi taken prizor nedvomno predstavlja slavna izjava Jamesa Masona - ki prav tako igra v filmu / / C / - Bogje ravnal napano! (ko je v zadnjem trenutku prepreil, da bi Abraham rtvoval Izaka) iz filma Nicholas Raya Veje od ivljenju {Bigffer Than Life). 17. Glej 6. poglavje knjige Mary Ann Doane, Tlie Desire to Desire, Indiana UP, Bloomington 1987.

da bi p o p u s t i l a soutju, ta trenutek o d k r i t e g a z a g o v o r a n a g o n a smrti, kljub temu ostaja njeno lastno, in ozdravljena j e ele p o dejanju n o v e g a m o k e g a v njenem ivljenju. O h r o m l j e n o s t e n s k e j u n a k i n j e torej ni p r e p r o s t o izraz njene p o d r e d i t v e ; prej pria o aphanisis, s u b j e k t o v e m s a m o i z b r i s u , ki v e d n o spremlja dejanje zaradi n j e g o v e s a m o m o r i l s k e r a z s e n o s t i . V r n i m o se torej k prizoru v r e i l n e m a v t o m o b i l u : b i s t v e n o j e , da klavstrofobini znaaj tega prizora r a z u m e m o kot izraz (zdravnike) nujnosti, ki j o e stopnjuje zvok siren, ki slui kot n e n a v a d n o ozadje intimnosti prizora - n e m a r a j e Q u i n a d a tu zveden na v l o g o porodniarja, ta i n t i m n o s t pa prej nakazuje p r e h o d skozi ( s i m b o l n o ) smrt in p o n o v n o rojstvo, ki mu sledi. N a s i l n a intimnost prizora v r e i l n e m a v t o m o b i l u nas n e m u d o m a s p o m n i na istovrstno intimnost ob k o n c u H i t c h c o c k o v e g a filma Razvpita, k o Cary Grant zastrupljeno in napol o h r o m l j e n o Ingrid B e r g m a n n e s e p o s t o p n i c a h v s v o b o d o (tj. v njuno sreno z a k o n s k o p r i h o d n o s t ) : tudi t u j e e n s k a k o n e c k o n c e v objekt menjave m e d d v e m a m o k i m a . In ali ne predstavljata najboljih h i t c h c o c k o v s k i h p r i m e r o v taknih p r i z o r o v v r h u n c a njegovih d v e h filmov s Tippi H e d r e n , Fn'ev nMarniel V o b e h filmih j e j u n a k i n j a - ki j e na zaetku filma aktivna, samozavestna m l a d a enska, ki vrsto dri v rokah svoje ivljenje (eprav le na p o v r i n s k i ali p a t o l o k i nain: m a n i p u l i r a j o a b o g a t a i c a v Ptiih, k l e p t o m a n k a v Mamie) - na k o n c u z v e d e n a na o h r o m l j e n o , o t o p e l o m u m i j o : zdaj, k o s e j e njeno n e a v t e n t i n o o b v l a d o v a n j e svojega ivljenja nasilno p o r u i l o , j e pripravljena, da vstopi v z a k o n s k o zvezo...'* P o n o v n o j e p o t r e b n o postaviti p o d vpraaj s a m o u m e v n o s t takne feministine r a z l a g e :

Elisabeth Bronfen (glej 8. poglavje knjige The Knotted Subject, Princeton UP, 1998) opozarja na to, kako konni spopad Tippi Hedren s ptii (v Ptiih), ki jo zvede na 11 mumijo, zmono le divjih histerinih kretenj obrambnega kriljenja z rokami, ponovi scenarij gotskih romanov v stilu Radciiffa, v katerih mlada in nedolna junakinja konno zbere pogum, da se povzpne po stopnicah in vstopi v sobo na podstreju, mesto prepovedanih skrivnosti, iz katere se ponoi po hii irijo kriki in epetanja - v nekakni ironini sprevmitvi te formule je sama Hedren zvedena na noro ensko na podstreju. Prizor, v katerem se vzpenja po stopnicah, je strogo homologen prizoru iz filmu Psycho, v katerem se detektiv Arbogast vzpenja po stopnicah hie Batesove matere, potem pa ga napade materinska podoba: to je seveda nadaljnja potrditev dejstva, da napadajoi ptii predstavljajo sproeno silo materinskega nadjaza... Soba na podstre.ju s skrivnostno odprtino v stropu je torej dobesedno mesto ex-timnosti: mesto v samem srediu hie, ki skriva grozljivo zunanjo.st (napadajoe ptie). Skrivnost je potemtakem v tem, da .se resnino mesto grozljive zunanjosti nahaja prav znotraj same hi.e, zato nas pred njo ne morejo obvarovati nikakrne lesene ograje: freudovska razlaga pa .se seveda glasi, daje soba na podstreju, ki seji pribliuje Hedren, spalnica njenih starev.

res j e , da s m o tu prie s i m b o l n e smrti j u n a k i n j e , v e n d a r p a ostaja o d p r t o vpraanje, k a k e n b o k o n n i izid n j e n e g a s p o p a d a s t r a v m a t i n o Stvarjo, tj. v k a k n i p o d o b i se b o p o n o v n o r o d i l a . e sc torej za konec na hitro p o v r n e m o k mu Zadnje zapeljevanje: dejanje Linde Fiorentino vendarle ne ustreza p o v s e m opisu p r a v e g a etinega dejanja, saj j e predstavljena kot p o v s e m d e m o n s k o bitje, kot subjekt z diabolino voljo, ki se p o p o l n o m a zaveda tega, kar p o n e ; svoja dejanja v celoti subjektivira, torej j e njena Volja na ravni njenih zlih dejanj. Kot taka ostaja m o k a fantazma: fantazma sreanja s p o p o l n i m S u b j e k t o m v podobi p o v s e m pokvarjene enske, ki n a t a n n o ve, kaj pone, in natanko to tudi h o e .

Ob boga do neskonnega

univerzuma

Miran Boovi OKAZIONALIZEM IN NOROST

1
P o M a l e b r a n c h u vzrok naih idej in obutkov niso s a m a telesa oziroma utni objekti, a m p a k Bog, ki naega duha v prisotnosti teles aficira z idejami teh teles.' K a d a r neko telo g l e d a m o , Bog s p o m o j o ideje tega telesa naega duha aficira in modificira z o b u t k o m doloene barve. Kar torej takrat, kadar g l e d a m o n e k o m a t e r i a l n o telo. n e p o s r e d n o v i d i m o , j e zgolj intelegibilno o z i r o m a idealno telo, m e d t e m ko materialno telo sploh ne m o r e delovati na duha i n j e p o t e m t a k e m n e v i d n o in n e z a z n a v n o . Tisto, kar n a m j e n e p o s r e d n o d o s t o p n o , tisto, kar torej neposredno v i d i m o in u t i m o , j e p o t e m t a k e m prav ideja telesa, k i j e v Bogu, in ne n'}enideatum v zunanjem svetu. M e d telesi, k i j i h neposredno vidimo, se pravi m e d idejami teles o z i r o m a intelegibilnimi telesi, in telesi, ki jih g l e d a m o , se pravi materialnimi telesi, j e neka n e s k o n n a r a z l i k a . ' P o v s e m e n a k o seveda velja tudi za nae lastno telo, se pravi za m a t e r i a l n o telo, ki ga a n i m i r a m o . M a l e b r a n c h e pravi takole: le corps materiel que nous animons, materialno telo, ki ga a n i m i r a m o , n 'est pas celui que nous voyons, lorsque nous le regardons, ni tisto, ki ga v i d i m o takrat, kadar ga g l e d a m o , je

1.

Pri zgodnjem Malebranchu je bila utna percepcija tako reko kombinacija heterogenih elementov, namre obutka in iste ideje: medtem ko nam je Bog zgolj razodel svojo idejo, paje obutek proizvedel neposredno v na.em duhu. Zato smo ideje videli v Bogu, utili pa smo neposredno v sebi. Da sta ta dva elementa dejansko raznorodna, je jasno, saj vsak od njiju vkljuuje drugo povezavo naega duha-razodela ideja povezavo naega duha z Bogom oziroma z intelegibilno substanco univerzalnega Uma, obutek pa povezavo duha s telesom, ki ga duh animira. Pri poznem Malebranchu pa Bog ob utni percepciji obutka ne pridrui ideji, ampak ga v nas proizvede s pomojo same ideje, in sicer tako, da naega duha s pomojo idej aficira z razlino intenziteto. Posledica tega, da neko zgolj intelegibilne ideje tudi .same postanejo utne, je seveda ta, da zdaj - paradoksno - tudi utimo v Bogu. Ve o tem glej Andr Robinet, Systme et existence dans l'oeuvre de Malebranche (Paris: J. Vrin, 1965), 259-84; prim e Nicholas Jolley, The Light of the Soul: Theories of Ideas in Leibniz, Malebranche and Descartes (Oxford: Clarendon Press, 1990), 108-13. Malebranche, Entretien d'un philosophe chrtien et d'un philosophe chinois, v: Oeuvres compltes de Malebranche (odslej OC), ed. Andr Robinet (Pariz; J. Vrin, 1986), 15:23.

2.

veux dire lorsque nous tournons les yeux du corps vers lui, se pravi takrat, kadar vanj u s m e r i m o svoje telesne oi - le corps que nous voyons est un corps intelligible, telo, ki ga v i d i m o , j e intelegibilno telo.' Ker p o t e m t a k e m na d u h a ne more delovati niti telo, ki ga ta d u h animira, j e takrat, kadar nek del svojega telesa, na primer svojo roko, g l e d a m o oziroma utimo - recimo, da nas boli - , spet prav Bog tisti, ki duha s pomojo ideje roke aficira in modificira z o b u t k o m d o l o e n e barve o z i r o m a boleine. Kar torej n e p o s r e d n o v i d i m o in u t i m o , ni m a t e r i a l n a roka, a m p a k / a main idale, idealna roka; kar torej tvori neposredni p r e d m e t naega duha, strogo vzeto, ni del materialnega telesa, ki ga animi ramo, a m p a k l'ide de la main, ideja roke, ki j e v B o g u . Torej niso s a m o zunanja telesa tista, ki jih v i d i m o na osnovi delovanja bojih idej na n a e g a duha - tudi svoje lastno telo u t i m o s a m o na osnovi delovanja bojih idej."* Ker ne nae lastno telo ne telesa, ki ga v zunanjem svetu obdajajo, ne morejo biti neposredni p r e d m e t naega duha, j e vse, kar s m e m o rei takrat, kadar telesa vidimo, samo to, d a j i h vidimo in da ta telesa, kijih vidimo, se pravi intelegibilna o z i r o m a idealna telesa, tudi d e j a n s k o obstajajo. Telo, ki ga v i d i m o , j e n a m r e vselej neka bitnost; telo, ki ga v i d i m o , ne more biti nek ni, kajti v tem primeru bi namre videli nek ni, kar p a j e n e m o g o e . Po M a l e b r a n c h u namre voir rien & ne point voir, c'est la mme chose,^ videti ni p o m e n i prav toliko kot sploh ne videti; appercevoir le nant, c 'est ne rien appercevoir,'' zaznavati ni p o m e n i prav toliko kot ni nc zaznavati. Kadar torej v i d i m o - to, kar v i d i m o , p a m o r a obstajati, saj sicer sploh ne bi m o g l i rei, da v i d i m o .

3.

Malebranche, cuircissements, OC 3:61. Prevajalec cluircissements v angleino, T. M. Lennon, Malebranchevo sintagmo e 5 materiel que nous animons, napano prevaja kol the material world we animate (prim. Malebranche, The Search after Truth and Elucidations of the Search after Truth (Columbus: Ohio State University, 1980), 572-3); e bi le corps materiel que nous animons pomenilo telo na sploh, se pravi materialni svet, v katerem ivimo oziroma ga naseljujemo, in ne materialnega telesa, ki ga animiramo, potem bi bili stavki, v katerih nastopata oba izraza, le monde in le corps que nous animons, hkrati, seveda popolnoma nesmiselni; prim.: C'est dans ce monde-l [namre un monde intellifiihle] que nous sommes & que nous vivons, quoique le corps que nous animons vive dans un autre. & se promene dans un autre [namre un monde coiporel] (Entretiens sur la mtaphysique et sur la religion, OC 12-13:38). Napako iz Lennonovega prevoda ponavljajo tudi tevilne 111: Steven Nadler, 4(i(/<///i ///7f Cartesian Philosophy of Ideas (: Princeton University Press, 1989), 74; S. Nadler. Malebranche & Ideas (Oxford: Oxford University Press, 1992), 159; pa tudi Malebranche, Philosophical Selections, ed. S. Nadler (Indianapolis: Hackett, 1992), 81-2. Glej Malebranche, Entretien d'un philosophe chrtien et d'un philosophe chinois, OC 15:9. Ihid. Malebranche, Rponse la troisime Lettre de M. Arnauld, OC 8-9:916.

4. 5. 6.

D r u g a e p a j e s telesom, ki ga g l e d a m o . Ker telo, ki ga g l e d a m o , nikoli ni tisto, ki ga vidimo, na osnovi tega, da telesa v i d i m o , n i k a k o r ne m o r e m o rei tega, da obstajajo tudi telesa, k i j i h g l e d a m o , tj. m a t e r i a l n a telesa, in da so ta telesa kakorkoli p o d o b n a tistim, ki jih v i d i m o , se pravi tistim, ki so n e p o s r e d n i p r e d m e t naega duha takrat, kadar jih g l e d a m o . e p r a v takrat, kadar n e k o telo v i d i m o , praviloma obstaja tudi telo, ki ga g l e d a m o , pa se p o g o s t o primeri, da intelegibilna o z i r o m a idealna telesa v i d i m o tudi takrat, k a d a r njim ustrezajoa materialna telesa ne obstajajo. Ker tega. kar g l e d a m o , ne v i d i m o niti takrat, kadar obstaja, j e obstoj materialnih teles lahko samo stvar razodetja in verovanja. S tem. k o Bog s pomojo ideje telesa naega duha aficira s utno percepcijo, n a m razodeva obstoj tistega telesa, ki j e objekt te ideje. Z drugimi b e s e d a m i , Bog nas v prisotnosti teles, ki so s a m a vzrono p o v s e m neuinkovita in ne morejo delovali na naega duha, s utno percepcijo aficira zato, da bi mi verjeli, da so ta telesa prisotna.' Poleg naravnega razodetja - se pravi obutkov, ki j i h Bog v prisotnosti teles proizvaja v n a e m duhu - obstaja e tako i m e n o v a n o n a d n a r a v n o razodetje,* namre Sveto p i s m o , ki prav tako prihaja od B o g a , kjer b e r e m o , d a j e Bog ustvaril nebo in zemljo in brez tevila drugih stvaritev. Ker eksaktna demonstracija obstoja m a t e r i a l n e g a sveta ni m o n a , j e r a z o detje - v obeh svojih podvrstah - e d i n o , na kar lahko o p r e m o svoje verovanje v obstoj m a t e r i a l n e g a sveta. E k s a k t n a demonstracija n e k e resnice je po M a l e b r a n c h u m o n a s a m o takrat, kadar m e d njo in njenim p r i n c i p o m obstaja neka nujna relacija. Ker j e B o g , kot n e s k o n n o p o p o l n o bitje, p o v s e m s a m o z a d o s t e n , nujne relacije ni med njim in n o b e n o izmed njegovih stvaritev. Torej tudi m e d B o g o m in m a t e r i a l n i m s v e t o m ni n i k a k r n e nujne relacije; z d r u g i m i b e s e d a m i , svet ni nujna emanacija B o g a , kajti B o g ga prav l a h k o tudi ne bi bil ustvaril; e g a j e ustvaril, g a j e ustvaril z a t o . ker j e s a m tako hotel in ker j e tako hotel s v o b o d n o . Obstoj teles j e p o t e m t a k e m arbitraire,'' k o n t i n g e n e n . Ker p o j e m n e s k o n n o p o p o l n e g a bitja ne le, da ne vkljuuje nujno volje, da bi ustvaril telesa, a m p a k j e videti, da j o celo izkljuuje, j e prav razodetje e d i n o j a m s t v o , ki ga i m a m o za to, d a j e Bog hotel ustvariti telesa."' Pri M a l e b r a n c h u p o t e m t a k e m , kot nekje opozarja G u e r o u l t , " ni B o g tisti, ki bi bil p r e d m e t razodetja in verovanja - B o g o z i r o m a intelegibilni svet idej.

7. 8. 9. 10. 11.

Malebranche. Recherche de la vrit (Pariz: Galerie de la Sorbonne, 1991), 417. Malebranche, Entretiens sur la mtaphysique et sur la religion, OC 12-13:142-3. Ibid., 137. Ibid. Martial Gueroult, Malebranche, zv. 1 (Pariz: Aubier, 1955), 147-8.

ki tvori vsebino njegovega neskonnega uma, j e namre tisto, kar n a m j e najbolj neposredno dostopno, se pravi tisto, kar j e predmet pristnega racionalnega spozna n j a - , a m p a k nasprotno, sam materialni svet vkljuno s telesom, ki ga animiramo, j e tisti, k i j e radikalno n e s p o z n a v e n in nedostopen in kot tak p r e d m e t razodetja in verovanja. e kje, p o t e m bi prav v M a l e b r a n c h e v e m u n i v e r z u m u veljalo to, kar nekje pravi Lacan, da so namre prav materialisti les seuls croyants authenti ques,^- edini pristni verniki. Kar n e p o s r e d n o v i d i m o in u t i m o , so ideje teles, s katerimi Bog aficira naega duha, m e d t e m k o njihovih objektov, se pravi materialnih teles, ne vidimo in ne u t i m o - v obstoj materialnih teles zgolj v e r j a m e m o . e bi torej Bog v n e k e m trenutku izniil materialni svet in e bi o b e n e m naega d u h a e naprej aficiral z istimi idejami, se v naih oeh ne bi prav ni spremenilo - e v e d n o bi videli in utili natanko tako, kot v i d i m o in u t i m o zdaj, in e v e d n o bi verjeli, da materialni svet obstaja, saj ni ta svet tisti, ki bi deloval na naega d u h a . " O b tem ne gre za to, da M a l e b r a n c h e v Bog za to, da bi naega d u h a aficiral z idejami teles, ne potrebuje samih materialnih teles - prej o b r a t n o , s a m j e za to, da j e ustvaril telesa, pred t e m potreboval ideje teles kot m o d e l e o z i r o m a arhetipe, p o zgledu katerih jih j e p o t e m ustvaril: a b s o l u t n o nujno j e , da ima Bog v sebi ideje vseh bitij, ki jih j e ustvaril, saj j i h sicer ne bi bil m o g e l ustvariti''' - niti naega lastnega telesa, se pravi naih m o g a n o v o z i r o m a njihovega p o g l a v i t n e g a dela, saj j e esa takega, strogo vzeto, z m o e n prav vsak B o g , k i j e vreden svojega imena, r e c i m o D e s c a r t e s o v Bog. G r e za nekaj drugega, n a m r e za to, da m e d t e m k o bi, p o eni strani, D e s c a r t e s o v Bog ideje teles v n a e m duhu s a m proizvajal s a m o v najbolj r n o g l e d e m scenariju, se pravi v primeru, da telesa ne bi obstajala, on pa bi v nas hotel ustvariti in vzdrevati iluzijo materialnega u n i v e r z u m a - br k o bi poel kaj takega, seveda e ne bi bil ve vreden svojega imena - , kadar pa zunanja telesa obstajajo, so s a m a vzrok svojih idej v n a e m duhu, pa, po drugi strani, M a l e b r a n c h e v B o g n a e g a d u h a z idejami teles aficira p r a v i l o m a takrat, kadar zunanja telesa obstajajo, kajti niti takrat, k a d a r s a m a obstajajo, niso ta telesa tista, ki so vzrok idej in obutkov, ki jih i m a m o o njih.

12. Jacques Lacan, Le Sminaire, livre XVII: L'envers de la psychanalyse (Pariz: ditions du Seuil. 1991), 74. 13. Prim, pismo Mairanu, 12, junija 1714, v: Malebranche, Correspondance avec J.-J. Dortous de Mairan, ed. Joseph Moreau (Pariz: J. Vrin, 1947), 135. 14. Malebranche, Recherche de la vrit, 408; glej tudi pismo Mairanu. 12. junija 1714, v; Malebranche, Correspondance avec J.-J. Dortous de Mairan, 135.

S p o m n i m o se na hitro D e s c a r t e s o v e g a d o k a z a za obstoj m a t e r i a l n e g a sveta oziroma teles iz este meditacije: i m a m o ideje utnih o b j e k t o v o z i r o m a telesnih stvari in o b e n e m m o n o nagnjenje, da v e r j a m e m o , da te ideje v nas proizvajajo prav s a m e telesne stvari, ki d o m n e v n o obstajajo zunaj nas. e telesne stvari ne bi obstajale in e bi njihove ideje v nas proizvajal B o g , bi bil varljivec, saj svoje nagnjenje, da v e r j a m e m o , da te ideje v nas proizvajajo prav telesne stvari, d o l g u j e m o prav njemu. Ker pa Bog ni varljivec, so prav s a m e telesne stvari - ki p o t e m t a k e m tudi d e j a n s k o obstajajo zunaj nas - tiste, ki v nas proizvajajo te ideje.'"' Torej na osnovi tega, da i m a m o ideje teles, l a h k o p o Descartesu s k l e p a m o tako to, da telesa obstajajo, kot tudi, da so prav telesa resnini v z r o k idej o z i r o m a obutkov, ki jih i m a m o o njih. Pri M a l e b r a n c h u p a j e tudi v p r i m e r u , k o j e m a t e r i a l n a telesa ustvaril in ta p o t e m t a k e m d e j a n s k o obstajajo zunaj n a s , p r a v Bog - in ne s a m a telesa tisti, ki deluje na n a e g a d u h a in ga aficira z idejami teh teles. Torej b o d i s i da z u n a n j a telesa obstajajo, bodisi da ne obstajajo - v v s a k e m p r i m e r u j e p r a v B o g tisti, ki n a e g a d u h a aficira z idejami teh teles. D r u g a e p o v e d a n o , b o d i s i d a nas v a r a - p o d o b n o kot D e s c a r t e s o v , bi tudi M a l e b r a n c h e v B o g veljal za varljivca, e bi n a e g a d u h a z idejami teles aficiral v o d s o t n o s t i teh teles - , bodisi da nas ne vara, M a l e b r a n c h e v B o g na n a e g a d u h a v o b e h p r i m e r i h deluje na p o p o l n o m a e n a k nain. V s a r a z l i k a j e s a m o v t e m , da v p r i m e r u , k o nas B o g ne vara, zunaj nas res obstajajo rnaterialna telesa - t o d a p r i s o t n o s t teles, ki so s a m a p o sebi v z r o n o p o v s e m n e u i n k o v i t a , se pravi n e v i d n a , n e z a z n a v n a in ne m o r e j o d e l o v a t i ne na telo ne na d u h a , na n a e m i z k u s t v u ne s p r e m e n i prav niesar. In v t e m j e nelagodje, ki ga B o g o k a z i o n a l i z m a , kot edini vzroni dejavnik, v n e s e v u n i v e r z u m . Prvi, ker telesa niti takrat, kadar dejansko obstajajo zunaj nas, niso v z r o k idej in obutkov, k i j i h i m a m o o njih, to pa p o m e n i , da j i h tudi takrat, kadar obstajajo, zgolj h a l u c i n i r a m o . In drugi, ker j e prav B o g tisti, ki n a e g a d u h a v prisotnosti teles aficira z idejami teh teles, to pa p o m e n i , da M a l e b r a n c h e v Bog tudi takrat, kadar materialni svet obstaja, r a v n a n a t a n k o tako, kot bi D e s c a r t e s o v Bog ravnal takrat, kadar materialni svet ne bi obstajal, on p a bi v nas hotel ustvariti iluzijo, da materialni svet obstaja. Z d r u g i m i b e s e d a m i , tudi takrat, kadar j e resnicoljuben, se pravi takrat, kadar ne vara, Malebranchev Bog ne deluje prav ni drugae, kot bi deloval Descartesov zlobni duh o z i r o m a d e m o n .

15. Glej Descartes, Meditacije,

prev. P. Simoniti (Ljubljana: Slovenska matica, 1973), 108.

2
V lui zgoraj p o v e d a n e g a si seveda ni teko predstavljati, d a bo M a l e b r a n c h e v a p o z o r n o s t v prvi vrsti veljala prav tistim i z m e d filozofskih likov, ki so rtve najrazlinej.ih h a l u c i n a c i j - tistim, ki p r e d s a b o vidijo stvari, ki j i h v resnici ni pred n j i h o v i m i o m i ; tistim, ki se imajo za nekaj d r u g e g a , kot so v r e s n i c i ; in tistim, ki utijo b o l e i n o v r o k i , ki j e nimajo ve - , se pravi p r a v n o r c e m in e n o r o k c e m . M e d t e m k o so norci in e n o r o k c i e pri D e s c a r t e s u ali utiani ali pa odrinjeni n e k a m na o b r o b j e , pa imajo pri M a l e b r a n c h u , pri k a t e r e m tako r e k o ni dela, v k a t e r e m ne bi n a s t o p a l i , prav p o s e b n o d e m o n strativno teo. P o g l e j m o najprej tiste norce, ki pred sabo vidijo stvari, ki jih v resnici ni pred njihovimi omi. V e m - e sploh v e m - j e razlika med njimi in nami. ki pred sabo v i d i m o stvari, ki dejansko obstajajo pred naimi o m i . in ki p o t e m t a k e m sami zase v e r j a m e m o , da s m o pri zdravi p a m e t i ? R e c i m o , da oboji - tako mi kot norec - v i d i m o neko d o l o e n o sobo. in da se mi zares n a h a j a m o v takni sobi, m e d t e m k o se norec nahaja kjerkoli na prostem. Soba, v kateri se nahajamo, tj. materialna soba, j e p o M a l e b r a n c h u par elle-mme absolument invisible."' s a m a na sebi a b s o l u t n o nevidna - kar namre v resnici vidimo, kar j e dejansko neposredni predmet naega duha takrat, kadar g l e d a m o sobo, v kateri se nahajamo, j e prav la chambre intelligible.''' intelegibilna soba, se pravi ideja sobe, s katero Bog v prisotnosti materialne sobe deluje na n a e g a d u h a . e bi Bog materialno sobo, v kateri se nahajamo, izniil in e bi o b e n e m naega duha e naprej aficiral z istimi idejami, se v naih oeh ne bi prav ni spremenilo - e v e d n o bi videli natanko tako, kot v i d i m o zdaj, in e vedno bi verjeli, da se nahajamo v sobi, saj ni ta soba tista, ki bi delovala na naega duha. Celo nek Kitajec, ki e nikoli ni stopil v to sobo, bi lahko kjerkoli na Kitajskem videl vse to, kar v i d i m o mi, ko g l e d a m o sobo, v kateri se nahajamo, e bi Bog na njegovega duha deloval z istimi idejami, kot zdaj deluje na naega duha. In ker j e prav to tisto, kar se zgodi v primeru norcev, ker p o t e m t a k e m norci stvari, k i j i h v resnici ni pred njihovimi o m i , vidijo prav zaradi tega, ker B o g njihovega d u h a v odsotnosti objektov aficira z istimi idejami, kot so tiste, s katerimi aficira n a e g a d u h a v prisotnosti objektov, j e s e v e d a j a s n o , da i m a m o

16. Malebranche. Emreliens sur lu mtaphxsiqiie el sur la religion. OC 12-13:39.

17. IhuL.AO.

ne glede na to, ali objekt obstaja ali ne - se pravi ne glede na to, ali se n a h a j a m o v sobi ali na p r o s t e m - , oboji e n a k e percepcije. Norci torej tega, kar vidijo, zaradi tega, ker objekt, ki ga gledajo, ne obstaja, ne vidijo ni manj kot mi, ki g l e d a m o objekt, ki d e j a n s k o obstaja p r e d naimi omi - kadar v i d i m o svetlobo, b a r v e ali d r u g e objekte, j e res, da j i h v i d i m o , quand mme nous serions frntiques, pa e p r a v bi bili nori; kajti ni ni bolj res kot to, da vsi norci {les visionnaires) res vidijo to, kar vidijo,'" pravi M a l e b r a n c h e . N e gre torej za to, da bi si norci domiljali, da vidijo, a m p a k za to, da vidijo to. kar bi si sicer morali s a m o domiljati.''' O d tod s e v e d a tudi ime, s katerim M a l e b r a n c h e oznai tiste n o r c e , ki pred sabo dejansko vidijo stvari, ki jih v resnici ni, n a m r e les visionnaires des sens.-" Dejstvo, da v naem primeru objekt dejansko obstaja pred naimi omi in da se p o t e m t a k e m sami za razliko od norcev ne m o t i m o , j e v univerzumu, v katerem so objekti v z r o n o p o v s e m n e u i n k o v i t i in p o t e m t a k e m niti takrat, k a d a r obstajajo, ne morejo delovati na n a e g a duha, seveda p o v s e m b r e z p r e d m e t n o . Mi sami obstojeega, a absolutno n e v i d n e g a objekta prav g o t o v o ne vidimo ni bolj, kot norec vidi nek neobstojei objekt. Ker tudi takrat, k a d a r g l e d a m o nek obstojei objekt, vidimo zgolj idejo objekta, to pa p o m e n i , da naa lastna percepcija realnih bitnosti ni prav ni d r u g a n a od noreve percepcije fanto m o v o z i r o m a imaginarnih nebitnosti. Ker j e pri M a l e b r a n c h u realnost s a m a fantomska, j e prav noreva percepcija fantomov p a r a d i g m a percepcije realnosti. Ker i m a m o torej oboji p o v s e m e n a k o v r e d n e utne percepcije - prav te pa so tiste, ki imajo vlogo naravnega razodetja, se pravi tiste, ki n a m razodevajo obstoj objekta ideje, s p o m o j o katere jih Bog proizvaja v n a e m duhu - , mi sami za to. da verjamemo, da stvari, ki j i h v i d i m o pred sabo, tudi dejansko obstajajo pred naimi o m i . n i m a m o prav ni boljih razlogov, kot jih imajo norci za to, da verjamejo v obstoj fantomov o z i r o m a imaginarnih nebitnosti. e p r a v v n a e m primeru ideji, s katero Bog deluje na naega duha, v zunanjem svetu ustreza neko materialno telo, pa ga mi zaradi tega ne h a l u c i n i r a m o ni manj, kot norec halucinira neobstojei objekt. Kot v univerzumu, v k a t e r e m objekti niti takrat, kadar sami obstajajo, niso tisti, ki bi delovali na naega duha, odsotnost objektov ne more biti znamenje norosti, tako seveda tudi njihova prisotnost e ni nikakrno j a m s t v o za to. da s m o pri zdravi pameti.

18. Malebranche, Recherche de la vrit, 130. 19. Prim, ibid., 161. 20. Ibid., 294.

3
P o g l e j m o zdaj tiste norce, ki se imajo za nekaj drugega, kot so v resnici. M e d slednjimi s r e a m o tiste, ki verjamejo, da so se spremenili v peteline in kokoi; tiste, ki verjamejo, da imajo na glavi r o g o v e o z i r o m a da so narejeni iz m a s l a ali iz stekla; tiste, ki verjamejo, da so postali kralji ali cesarji,^' itn. skratka, iste anekdotine like norcev kot v D e s c a r t e s o v i Prvi meditaciji. V e m natanko j e njihova norost p o M a l e b r a n c h u ? M a l e b r a n c h e pravi takole: Ti norci se dejansko vidijo takne, kot mislijo, da so - strogo vzeto, njihova zmota ni v samem obutku, ki ga imajo, ampak v sodbi, ki jo izrekajo. e bi rekli samo to, da se utijo peteline oziroma da se vidijo podobne petelinom, se ne bi niti najmanj zmotili. Motijo se samo v tem, da verjamejo, daje njihovo telo podobno tistemu ki ga utijo, se pravi telesu, ki je neposredni predmet njihovega duha takrat, kadar opazujejo sami sebe." Ker se torej norci dejansko vidijo takne, kot mislijo, da so, se pravi kot peteline, j e njihova norost lahko s a m o v tem, da mislijo, da so tudi dejansko takni, kot se vidijo, se pravi p o d o b n i p e t e l i n o m . K a r torej norci z m o t n o verja mejo, j e to, da j e materialno telo, ki ga animirajo, p o d o b n o intelegibilnemu telesu, ki ga vidijo takrat, kadar ga pogledajo, se pravi ideji telesa, s katero Bog aficira njihovega duha, m e d t e m k o j e p o M a l e b r a n c h u m e d o b e m a neka neskonna razlika.-' Toda d o te m e r e s m o s p o n t a n o nori prav vsi o z i r o m a vsaj neuka veina, zanesljivo pa vsi tisti, ki sami z a s e v e r j a m e m o , da s m o ljudje - to pa kljub dejstvu, da s m o tudi v resnici takni, kot m i s l i m o , da s m o . To, da m i , ki sami zase verjamemo, da s m o takni, kot s m o v resnici, o svojem telesu ne presojamo prav ni d r u g a e kot norci o s v o j e m in da p o t e m t a k e m n i s m o ni manj nori od njih, se najlepe p o k a e takrat, kadar mi p r e s o j a m o o njihovem telesu; naa norost ni nikoli bolj oitna kot prav takrat, kadar p r e s o j a m o o norosti drugih. K a k o m i , neuka veina, navadno presojamo o norosti? Zakaj i m a m o nekoga, ki s a m zase verjame, d a j e petelin, za norega? P r e p r o s t o zaradi tega, ker oitno ni taken, kot misli, d a j e . O z i r o m a z b e s e d a m i , s katerimi ta uteeni kriterij

21. Ibid.. 320; prim. claircissements, OC 3;56. 22. Malebranche, claircissements, OC 3;57. 23. Malebranche, Entretien d'un philosophe chrtien et d'un philosophe

chinois, OC 15;23.

norosti p o v z e m a M a l e b r a n c h e ; to, da se les hypocondriaques [namre tisti, ki verjamejo, da so se spremenili v peteline in k o k o i ; tisti, ki verjamejo, da so postali kralji ali cesarji] motijo, j e m o g o e videti - da bi se d o k o p a l i d o des preuves sensibles, utnih d o k a z o v o njihovih blodnjah, z a d o a , da o d p r e m o o i . " N e k o g a , ki s a m zase verjame, da s e j e spremenil v petelina, torej p o g l e d a m o in v i d i m o , da temu ni tako, saj ima e v e d n o telo, k i j e p o d o b n o n a e m u , l o v e k e m u telesu. Toda e j e M a l e b r a n c h e v norec nor zato, ker verjame, da j e njegovo telo p o d o b n o tistemu, ki ga uti. se pravi tistemu, ki j e neposredni predmet njegovega duha takrat, kadar norec opazuje s a m sebe, p o t e m tudi tisti, ki o norosti sodi na osnovi taknih utnih dokazov, s a m ni ni manj nor. N a m r e ; da bi j a z sploh lahko sodil, d a j e on nor, se pravi, da bi lahko sodil, d a j e njegovo materialno telo d r u g a n o od tistega, ki j e neposredni p r e d m e t njegovega d u h a takrat, kadar norec opazuje s a m sebe, m o r a m seveda s a m pred tem verjeti, da j e njegovo materialno telo p o d o b n o tistemu, k i j e neposredni predmet mojega duha takrat, kadar jaz opazujem njega. S to svojo s o d b o pa seveda zagreim natanko isto z m o t o , kot j e tista, na osnovi katere on s a m zase verjame, d a j e petelin. e ve. da bi lahko sodil, da ima norec v resnici telo, k i j e p o d o b n o m o j e m u , l o v e k e m u telesu, m o r a m s e v e d a pred t e m verjeti, da i m a m jaz sam l o v e k o telo - to pa lahko v e r j a m e m s a m o , e zmeraj e v e r j a m e m , d a j e m o j e lastno telo p o d o b n o tistemu, k i j e neposredni p r e d m e t m o j e g a d u h a takrat, kadar j a z o p a z u j e m s a m sebe, se pravi samo, e zmeraj e v e r j a m e m , da s e m tudi j a z s a m d e j a n s k o taken, kot se vidim, se pravi p o d o b e n l o v e k u . Torej ne le o n j i h o v e m - s a m o s v o j e m telesu p r e s o j a m na enak nain kot norci o svojem. Kolikor na osnovi utnih d o k a z o v sam zase verjamem, da s e m lovek, strogo vzeto, n i s e m ni manj nor kot tisti, ki s a m zase verjame, d a j e petelin. O z i r o m a z M a l e b r a n c h e v i m i b e s e d a m i , tudi tisti, ki san^i zase verjamejo, da so takni, kot so v resnici {ceux- mmes qui croyent tre tels qu 'ils sont ejfectivement), niso ni bolj razsodni od norcev, kolikor se ob tem opirajo na svoje ute.-' R e s j e , d a j e razlika m e d n o r c e m in m a n o v tem, da j a z n e m a r a res a n i m i r a m l o v e k o telo, m e d t e m ko norec najbr ne animira petelinjega telesa t o d a to dejstvo j e p o v s e m b r e z p r e d m e t n o , saj sta n a m a telesi, k i j u v s a k zase a n i m i r a v a , o b e m a e n a k o n e d o s t o p n i . Po drugi strani pa so najine percepcije p o v s e m e n a k o v r e d n e o z i r o m a imajo p o p o l n o m a e n a k o teo: ces fous se voyent

24. Malebranche, Recherche de lu vrit, 32 L 25. Malebranche, claircissements, OC 3:57.

effectivement tels qu'ils pensent tre}'' ti norci se dejansko vidijo takne, kot mislijo, da so. Ker se torej norec ni manj dejansko ne vidi petelina, kot se j a z v i d i m loveka, j a z s a m za to, da se i m a m za loveka, se pravi za to. kar s e m v resnici, n i m a m prav ni boljih razlogov, kot jih ima norec za to, da se ima za petelina. Kot norec ni nor zaradi tega, ker v resnici ni taken, kot misli, d a j e , tako tudi j a z sam zaradi isto k o n t i n g e n n e g a dejstva, da sem v resnici taken, kot m i s l i m , da sem, n i s e m ni bolj razsoden o z i r o m a pri zdravi pameti: oba se d e j a n s k o vidiva takna, kot misliva, da sva - najina norost p a j e v tem, da oba verjameva, da sva tudi d e j a n s k o takna, kot se vidiva. Strogo vzeto, s e m torej nor p o v s e m brez ozira na to, da i m a m nemara res prav takno telo, kot verjamem, da ga i m a m . e se j a z za razliko od norca ne m o t i m , j e to lahko s a m o sreno nakljuje in prav ni ve - dejstvo, da i m a m p o n e k e m s r e n e m nakljuju prav in da s e m tudi v resnici taken, kot m i s l i m , da sem, m e p o t e m t a k e m nikakor ne razbremenjuje moje norosti. Pri M a l e b r a n c h u torej oitno velja to, kar o norosti pravi L a c a n : ni nor s a m o b e r a , ki s a m zase misli, d a j e kralj - nor j e tudi kralj, ki s a m zase misli, d a j e kralj.-' V l o g a p r e g o v o r n i h norcev, se pravi tistih, ki se imajo za nekaj drugega, kot so v resnici, pri M a l e b r a n c h u torej ni v tem, da bi kazali na razsodnost nas, ki sami zase v e r j a m e m o , da s m o takni, kot s m o v resnici, a m p a k prav v tem, da kaejo na nao lastno norost. Kar z a d e v a izkustvo narave lastnega telesa, prav vsi d e l i m o usodo norcev. e bi se mi, ki se i m a m o za ljudi, za v s a k o c e n o eleli razlikovati od tistih, ki se imajo za peteline, bi n e m a r a lahko rekli, da so slednji nori prav zato, ker se utijo peteline, se pravi preprosto zato, ker \]des sentimensparticuliers.-* posebne obutke, in p o t e m t a k e m stvari vidijo o z i r o m a utijo drugae kot ostali. S t e m bi norost razglasili za stvar k o n s e n z a : odloa veina, norci pa so tisti, ki so v manjini. N a ta nain bi za norce e v e d n o veljali tisti, ki se imajo za peteline. A ker ti za norce ne bi veljali zato, ker bi se peteline utili kakorkoli manj dejansko, kot se mi u t i m o ljudi, a m p a k s a m o zato, ker so s svojimi obutki v manjini, se pravi zato. ker se veina uti ljudi - m o r a m o seveda mi. ki se u t i m o ljudi, o b e n e m dopustiti m o n o s t , da v primeru, k o se s svojimi o b u t k i z n a j d e m o v m a n j i n i , tudi s a m i o b v e l j a m o za n o r c e . O z i r o m a z M a l e b r a n c h e v i m i b e s e d a m i , si tous les hommes croyaient tre comme des coqs.

26. Ibid. 27. Jacques Lacan, crit.t (Pariz: ditions du Seuil, 1966), 170. 28. Malebranche, claircissements. OC 3:57.

celui qui se croirait tel qu'il est. passerait certainement pour un insens,^'' e bi vsi ljudje verjeli, da so p o d o b n i petelinom, p o t e m bi za norca z a g o t o v o obveljal tisti, ki bi verjel, d a j e taken, kot j e .

4
Poglejmo zdaj e les manchots, e n o r o k c e , se pravi tiste, ki utijo b o l e i n o v roki, k i j e nimajo ve. Gre za pojav, ki ga medicina p o z n a kot izkustvo oziroma halucinacijo tako i m e n o v a n e g a p / i i o m limb, f a n t o m s k e g a uda, M a l e b r a n c h e pa ga pozna iz D e s c a r t e s o v e este meditacije. Nai duhovi, pravi Malebranche, /; 'habitent que dans la Raison universelle,^" prebivajo zgolj v u n i v e r z a l n e m U m u , tj. v u m u Boga. M e d t e m k o torej, kot duhovi, ivimo v intelegibilnem svetu, pa telo, ki ga a n i m i r a m o , p o M a l e branchu ivi in se sprehaja v n e k e m d r u g e m svetu, namre v materialnem oziroma telesnem s v e t u . " M a l e b r a n c h e v lovek p o t e m t a k e m natanko ustreza B r o w n o v i podobi loveka, ki kot great and true Atnphibium, velika in resnina dvoivka, za razliko od vseh ostalih bitij ivi not only... in divers elements, but in divided and distinguished worlds,'- ne le v dveh razlinih elementih e n e g a in istega sveta, a m p a k v dveh m e d sabo razdvojenih in razlinih svetovih. Videti j e torej, d a j e pri M a l e b r a n c h u d u a vnanja m a t e r i a l n e m u telesu, ki ga animira - in se torej ne nahaja v m o g a n i h o z i r o m a v njihovem poglavitnem delu - , to pa kljub dejstvu, da j e s tem telesom physiquement unie, fizino zdruena. e n a m r e , kot d u h o v i , p r e b i v a m o v u m u Boga, to najbr p o m e n i , da ne m o r e m o o b e n e m naseljevati m a t e r i a l n e g a telesa, ki ga a n i m i r a m o , saj bi se sicer m o r a l o v Bogu o z i r o m a v njegovem umu nahajati tudi s a m o materialno telo, kar p a j e seveda nesmisel. M a l e b r a n c h e v B o g ni telesen, a m p a k razlien od telesnega sveta. Res je, da Malebranche ves as govori, d a j e dua neposredno zdruena s p o g l a v i t n i m d e l o m m o g a n o v in da p o t e m t a k e m prebiva v njem. Toda to p o m e n i s a m o to, da so prav afekcije tega dela m o g a n o v edine afekcije telesa, ki j i m sledijo ustrezne afekcije v duhu. in prav ni ve. Z M a l e b r a n c h e v i m i b e s e d a m i , ko pravim, da dua prebiva v p o g l a v i t n e m delu moganov, s tem

29. 30. 31. 32.

Ibid.. 58. Malebranche, Entretiens sur la mtaphysique et sur ta religion, OC 12-13:46. Ibid., 38. Sir Thomas Browne, Religio Medici, v: The Major Works, ed. C. A. Patrides (Harmondsworth: Penguin, 1977), 103.

mislim s a m o to, da dua zaznava vse s p r e m e m b e , ki se primerijo v njem ... Preprian sem n a m r e , da l a h k o dua n e p o s r e d n o prebiva s a m o v idejah, ki j o edine lahko aficirajo..."" In kaj natanko ima M a l e b r a n c h e v mislih takrat, k o pravi, d a j e dua fizino zdruena s svojim telesom? D u a j e fizino zdruena s tistim telesom, katerega ideja - oziroma natanneje, Bog s pomojo te ideje - v njej proizvede tako i m e n o v a n o perception interessante, tj. boleino; in to telo, se pravi objekt ideje, s katero Bog deluje nanjo, ima dua za svoje telo o z i r o m a za del same sebe. Ker due s percepcijo boleine ne aficira s a m o materialno telo, a m p a k ideja tega telesa, s katero Bog deluje nanjo, to pa p o m e n i , da sc dui za to, da bi bila z n e k i m telesom fizino zdruena, oziroma za to, da bi ga imela za svoje, nikakor ni treba nahajati v njem - d o b e s e d n o katerokoli telo bi lahko imela za svoje, e bi seveda Bog z idejo tega telesa v njej proizvajal line perception interessante. e bi torej Bog z idejo zidu ali pa lista papirja oba primera sta M a l e b r a n c h e v a " - v meni namesto indiferentne percepcije beline proizvajal percepcijo boleine, zidu o z i r o m a lista papirja ne bi imel zai</ corps tranger, tuje telo, a m p a k za del m e n e s a m e g a o z i r o m a za un corps auquel mon me serait physiquement unie, telo, s katerim bi bila moja dua fizino zdruena. Lep zgled tega, da se dui za to, da bi bila z n e k i m telesom fizino zdruena, oziroma za to, da bi ga imela za svoje, ni treba nahajati v njem, utelea Gurduloo, j u n a k novele Itala Calvina z naslovom Neobstojei vitez, ki ne le, da ima za del samega sebe prav vsa telesa, ki v zunanjem svetu obdajajo njegovo lastno telo tako se ima enkrat za raco, drugi za ribo in tretji spet za h r u k o itn., in v oeh drugih zaradi tega seveda velja za n o r e g a - , a m p a k e ve: svoje lastno telo, se pravi telo, ki ga v resnici naseljuje, ima o b e n e m za tuje telo. Pri njem j e Descartes o v a o z i r o m a M a l e b r a n c h e v a formula - da i m a m o za svoje tisto telo, ki nas boli, vsa tista telesa, ki v nas zbujajo zgolj indiferentne utne percepcije, pa za tuja t e l e s a - p o p o l n o m a sprevrnjena: G u r d u l o o ima namre z a d e l s a m e g a sebe vsa tista telesa, ki v njem zbujajo perceptions indiffrentes, m e d t e m ko se d o telesa, ki v njem zbuja perception interessante, tj. boleino, o b n a a kot d o tujega telesa. Slui kot o p r o d a viteza Agilulfa, ki p a j e s a m sploh brez telesa in zato naokrog hodi kot p r a z e n o k l e p - in to j e ' n e o b s t o j e i ' vitez iz naslova. M e d t e m k o j e Agilulf isti, neuteleeni duh, ki zgolj zaasno prebiva v p r a z n e m oklepu, p a j e G u r d u l o o duh, ki tako reko - vsaj v oeh njega samega - naseljuje prav vsa telesa razen svojega.

33. Malebranche. Recherche de la vrit, 95. 34. Prim. Malebranche, Entretien.^ sur la mort, OC 12-13:408 in Malebranche, Rponse la troisime Lettre de M. Arnauld, OC 8-9:961-2.

Prav ta sprevrnitev j e tista, ki obvladuje njegovo norost; o z i r o m a d r u g a e p o v e d a n o , njegovo brezglavo poetje postane razumljivo ele na ozadju te sprevrnitve. N a primer, k o j e laen, se najprej na g l a v o vre v kotel z j u h o ; ob t e m njegova norost ni v tem, da ne bi vedel, d a j e on tisti, ki bi m o r a l jesti j u h o , in ne j u h a njega - G u r d u l o o to prav d o b r o ve. Njegova norost j e v tem, da o b e n e m verjame, d a j e j u h a njegovo telo o z i r o m a del njega samega, se pravi, da j e j u h a on; on s a m o z i r o m a njegovo telo pa j u h a . se pravi tuje telo. K o mu d o p o v e d o , da m o r a j u h o z lico nositi v usta, lice spet ne nosi v svoja usta, a m p a k m i m o njih v v d o l b i n o v d r e v e s u , pod katerim j e sedel, saj svoja usta zamenjuje z ' u s t i ' drevesa. K o g o v o r i s K a r l o m Velikim, pravi takole: p a d e m na svoje n o g e k vaim k o l e n o m (kdorkoli drug bi rekel: p a d e m na svoja k o l e n a k vaim n o g a m ) - tu v svoji norosti ni isto dosleden, kot da se ne more odloiti, katero od obeh teles pravzaprav naseljuje, svoje ali kraljevo. K o plava p o morju, na veliko golta m o r s k o v o d o , pri e m e r spet ne gre za to, da ne bi vedel, d a j e on tisti, ki bi m o r a l biti v morju, in ne morje v njem, a m p a k za to, da verjame, d a j e morje njegovo telo o z i r o m a del njega s a m e g a , se pravi, d a j e morje on; on s a m o z i r o m a njegovo telo pa morje, se p r a v i tuje telo. Itn. S a m e g a sebe d o b e s e d n o vidi vsepovsod, v vseh telesih, ki ga obdajajo, s a m o v svojem telesu ne; samega sebe ima dobesedno za vse, samo za samega sebe ne: e ga pokliemo p o imenu, bo mislil, da k l i e m o kozo ali kogarkoli d r u g e g a ; e pa r e e m o sir ali hudournik, pa se takoj oglasi in ree tukaj s e m . ' ' S k l a d n o s tem p o s k u a G u r d u l o o na vsak nain ' d e z a n i m i r a t i ' prav tisto telo, ki ga v resnici naseljuje. Se pravi s a m e g a sebe p o s k u a konsistentno razli kovati od telesa, katerega u s o d a ima zanj takne p o s l e d i c e , kot jih nima u s o d a n o b e n e g a d r u g e g a telesa, oziroma od telesa, nad gibanjem katerega ima taken nadzor, kot ga nima nad gibanjem n o b e n e g a i z m e d tistih teles, za katera s a m verjame, da j i h naseljuje. K o ga v spanju j e z b o d e v n o g o , b o l e e g a uda kljub dejstvu, da g a j e boleina v njem prebudila, n i m a za del s a m e g a sebe, a m p a k se d o njega o b n a a kol d o tujka o z i r o m a tujega telesa, saj verjame, da vbodljaj kodi nogi, in ne njemu s a m e m u . N o g a se mu zasmili, zalo ji ree: Hej, noga, tebi govorim! Kaj vendar pone, neumnica? Ne vidi, da te ta stvor egeta? O, n-o-o-o-g-a! O, neumnica! Zakaj se vendar ne odmakne? Ali ne uti, da te boli? Neumnica! Pa tako malo bi ti bilo treba storiti.

35. Italo Calvino, The Nimexi.stent Knight & The Cliiven Viscount, prev. A. Colquhoun (New York: Harcouit Brace, 1962), 28-31.

premakniti se mora samo za ped! Glej, kako se pusti mrcvariti! Noga! Poslu.aj! Odmakni se no e! Ker se n o g a na njegovo pregovarjanje ne o d m a k n e s a m a od sebe, ji sklene sam pokazati, kaj m o r a storiti za to, d a j e ne bi ve bolelo. To pa stori preprosto tako, da u p o g n e koleno in n o g o potegne k sebi. N a t o pa z m a g o s l a v n o ree: No, vidi, kako preprosto je to; br ko sem ti pokazal, kaj mora stonti, si to storila sama od sebe. Neumnica, zakaj si tako dolgo mirovala in se pustila zbadati? Torej p o d o b n o kot pred njim e pri Descartesu, tudi pri M a l e b r a n c h u velja, d a j e nae telo tisto, ki nas boli o z i r o m a v nas p o v z r o a b o l e i n o . Ker pa pri M a l e b r a n c h u za razliko od D e s c a r t e s a telo, ki v nas p o v z r o a boleino, ni s a m o m a t e r i a l n o telo, ki ga a n i m i r a m o - kot v e m o , na duha ne m o r e delovati niti telo, ki ga ta duh animira - , to s e v e d a p o m e n i , da, strogo v z e t o , ni to telo tisto, ki n a m v resnici pripada. In prav k podkrepitvi te p a r a d o k s n e teze, d a j e dua prej kot z m a t e r i a l n i m telesom, ki ga animira, z d r u e n a z n e k i m d r u g i m , s u b h m n i m telesom, so namenjeni vsi tevilni zgledi enorokcev - se pravi tistih, ki utijo b o l e i n o v roki, ki j e nimajo ve - , ki jih n a j d e m o pri M a l e b r a n c h u . P o d o b n o kot za les visionnaires des sens, ki si, kljub dejstvu, da stvari, za katere verjamejo, d a j i h vidijo pred svojimi omi, v resnici ne obstajajo oziroma obstajajo zgolj v njihovi domiljiji, ne domiljajo, d a j i h vidijo, a m p a k to, kar bi si sicer morali s a m o domiljati, tudi d e j a n s k o vidijo, in za tiste norce, ki se kljub dejstvu, da niso dejansko takni, kot se vidijo, dejansko vidijo takne, kot mislijo, da so, po M a l e b r a n c h u velja tudi za e n o r o k c e : e p r a v j e ud sam imaginaire, namiljen, p a j e boleina, ki j o utijo, trs relle, zelo realna."' Katera r o k a j e tista, ki boli e n o r o k c e ? Tu seveda ne m o r e biti n o b e n e g a d v o m a : R o k a , ki enorokce aficira z o b u t k o m boleine, prav g o t o v o ni tista, ki so j i m j o odrezali; to j e torej l a h k o saraoVide de la main, ideja r o k e . " Ker njen ideatum v m a t e r i a l n e m svetu ne obstaja v e , j e roka, ki boli e n o r o k c e in ki j i m p o t e m t a k e m zares pripada, lahko s a m o intelegibilna o z i r o m a idealna roka, se pravi ideja roke, k i j e v B o g u . N a n e k e m d r u g e m mestu p a M a l e b r a n c h e razmilja takole: e n a m amputirajo obe roki in j u r e c i m o upepelijo ali pa zakopljejo, tako da razpadeta, in e, kot se r a d o zgodi, v r o k a h , k i j u n i m a m o

36. Malebranche, Recherche de lu vrit, 95. 37. Malebranche, Entretien d'un philosophe chrtien et d'un philosophe chinois, OC 15;9.

ve, e v e d n o u t i m o boleino, p o t e m to s e v e d a p o m e n i , da i m a m o encore deux autres,'*' e d v e drugi roki, ki v n a e m d u h u p o v z r o a t a boleino. Ti d v e drugi roki pa v nas nista zaeli povzroati b o l e i n e ele zdaj, k o s m o ostali brez prvih dveh - prav ti dve drugi roki sta tisti, ki sta v nas p o v z r o a l i boleino e ves as. Kadarkoli torej u t i m o b o l e i n o v rokah - r e c i m o , da s m o si j u takrat, k o s m o j u e imeli, m o n o priprli z vrati - in v e r j a m e m o , da nas bolita prvi dve roki, se pravi tisti, ki s m o s i j u priprli z vrati, nas v resnici bolita nai drugi dve roki. In prav ti dve drugi roki sta tisti, s katerima j e naa dua v resnici zdruena. Nai drugi dve roki sta plus reels,'"' bolj realni od tistih dveh, ki s m o j u zgubili, in v n e k e m s m i s l u [njous,^'-' bolj [n]ai od prvih dveh. e v e , za razliko od prvih dveh, ki ne obstajata ve - segali s m o j u ali pa sta zgnili - , sta nai drugi dve roki incorruptibles,*' nepreminljivi. pravi M a l e b r a n c h e , i n j u p o t e m t a k e m p o s e d u j e m o tudi takrat, ko prvi d v e z g u b i m o . Ker tisto, kar d u o aficira z o b u t k o m b o l e i n e , ni s a m o m a t e r i a l n o telo, ki ga d u a a n i m i r a , a m p a k prav ideja tega telesa, s k a t e r o Bog deluje n a n j o , in ker j e d u a l a h k o z d r u e n a s a m o s tistim, kar l a h k o deluje nanjo. p o t e m s e v e d a ni in ne m o r e biti zdruena"*^ s t e l e s o m , ki ga a n i m i r a , a m p a k s a m o z i n t e l e g i b i l n i m o z i r o m a i d e a l n i m t e l e s o m , ki e d i n o l a h k o deluje nanjo in v njej p o v z r o a boleino. e torej dri, d a j e nae telo tisto telo, ki v nas p o v z r o a b o l e i n o , p o t e m j e telo, ki n a m v r e s n i c i p r i p a d a , p r a v l'ide du corps, ideja telesa, ki j e v B o g u , in ne njen ideatum v m a t e r i a l n e m svetu. P o l e g m a t e r i a l n e g a telesa, ki ga a n i m i r a m o , se pravi p o l e g telesa, s k a t e r i m nas d r u i v z a j e m n o s t m o d a l i t e t , p o M a l e b r a n c h u p o t e m t a k e m o i t n o p o s e d u j e m o e n e k o d r u g o , n e p r e m i n l j i v o , s u b l i m n o telo. M e d t e m k o d u a . p o eni strani, ni z d r u e n a s t e l e s o m , ki ga a n i m i r a , in se ne nahaja v njem - s t e m da v z d r u j e v z a j e m n o s t njunih m o d a l i t e t , j u B o g p o v e z u j e t a k o r e k o od zunaj,"' s u b s t a n c i a l n a z v e z a med njima p a j e zgolj utvara, ki j o j e p o r o d i l izvirni greh, k i j e t a k o m o n o utrdil z v e z o nae d u e s t e l e s o m , da se n a m zdi, da sta ta d v a d e l a nas s a m i h zgolj e n a s a m a s u b stanca"'' - , p a j e , po drugi strani, s svojim drugim, se pravi z intelegibilnim

38. Malebranche, mrfficn. .sur/ii mor/, OC 12-13:405.

39. hid.

40. 41. 42. 43. 44.

Ibid. Ibid. Malebranche, Entretiens sur la mtaphysique et sur la religion, OC 12-13:149. Martial Gueroult. Malebranche, op. cit., 183. Malebranche, Recherche de la vrit, OC Lviii.

o z i r o m a i d e a l n i m telesom, k i j e s a m o v B o g u , zelo tesno zdruena in se tako r e k o nahaja v njem. P o M a l e b r a n c h u so namre n a e percepcije tako reko razprostrte vzdol idej, ki nas aficirajo;"' eprav so nae percepcije razline od idej, pa vsaj v asu, ko nas te ideje aficirajo, vendarle niso loene od njih.'*'' In ker j e dua neloljiva od svojih percepcij - kot j e pa v s a k a substanca nelo ljiva od svojih modalitet - , nous sommes assurment o sont nos perceptions, nos propres modalitez*' s m o sami z a g o t o v o tam, kjer so nae percepcije, se pravi nae lastne modalitete. S a m a d u a j e torej sur les ides qui la touchent, na idejah, ki j o aficirajo, dans les ides qui la pntrent.*'^ v idejah, ki j o p r e e majo. C e j e torej d u a ob percepciji v e d n o dans Vide qui la penetre ... & non pas dans l'objet qui rpond a cette ide,'*'' v ideji, ki j o p r e e m a , in ne v objektu, ki ustreza tej ideji, p o t e m s e v e d a tudi ob percepciji telesa, ki ga animira, ne more biti v njem, ampak v njegovi ideji, k i j e sama v Bogu. O d tod Malebranchev kriptini stavek: ce n'est qu'en Dieu que l'on sent son propre corps,svoje lastno telo utimo s a m o v Bogu. Ironija p o s e b n e vrste j e , d a j e M a l e b r a n c h e prednost idej n e k o videl prav v tem, da dui za to, da bi o p a z o v a l a s o n c e , z v e z d e in druga zunanja telesa, ni treba zapustiti lastnega telesa in se sprehajati naokrog p o nebu.''' N e le za to, da bi o p a z o v a l a oddaljena telesa - d u a m o r a lastno telo zapustiti e za to, da bi l a h k o opazovala prav to telo s a m o , se pravi telo, s katerim j o drui vzajemnost modalitet in ki ji j e p o t e m t a k e m m e d v s e m i najblije.
D u a ni n e p o s r e d n o z d r u e n a n e s s v o j i m t e l e s o m ne z m a t e r i a l n i m s v e t o m , a m p a k z l'idee de son corps, idejo s v o j e g a telesa in z i n t e l e g i b i l n i m s v e t o m , z eno besedo, z B o g o m , z intelegibilno substanco univerzalnega U m a . "

E n a roka, dve roki - etudi bi s pohabljanjem nadaljevali tako dolgo, da bi na koncu ostali p o v s e m brez telesa, ki ga a n i m i r a m o , to za duo, ki ni n e p o sredno zdruena ne s svojim t e l e s o m ne z m a t e r i a l n i m s v e t o m , a m p a k z idejo

45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52.

Prim. Malebranche, Rponse la troisime Lettre de M. Arnauld, OC 8-9:961. Malebranche, Entretiens sur la mort, OC 12-13:401. 400-1. 401. Ihid., 399. Malebranche, Rponse la troisime Lettre de M. Arnauld, OC 8-9:960. Malebranche, Recherche de la vrit, 383. Malebranche. Entretiens sur la mort. OC 12-13:409.

svojega telesa in z intelegibilnim s v e t o m , seveda ne bi smelo imeti usodnejih posledic. In res. Pri M a l e b r a n c h u j e enorokec tako reko tosveten zgled zagrobnega ivljenja: e n o r o k e c n a m r e e v t e m ivljenju d o d o l o e n e m e r e utelea izkustvo p o s m r t n e g a ivljenja d u h a . Kot e n o r o k c a a m p u t a c i j a ne m o r e loiti od tiste r o k e , ki j e zares njegova, se pravi od intelegibilne o z i r o m a idealne roke, ki j e e d i n a z m o n a delovati na njegovega d u h a in v njem povzroati b o l e i n o , a m p a k s a m o od m a t e r i a l n e g a uda, ki e takrat, k o j e e bil del telesa, ki ga e n o r o k e c animira, ni m o g e l delovati nanj, od uda, ki ga ni zgubil ele takrat, k o so mu ga odrezali, saj mu nikoli ni zares pripadal, od uda, ki e takrat, k o j e e obstajal, ni bil ni bolj realen, kot j e zdaj, k o j e p r e n e h a l obsta jati - tako tudi nas smrt ne bo loila od tistega telesa, s katerim s m o neposredno zdrueni, od telesa, v k a t e r e m kot d u h o v i dejansko p r e b i v a m o , se pravi od n e p r e m i n l j i v e g a , s u b l i m n e g a telesa, ki j e edino z m o n o delovati na nas, a m p a k s a m o od tistega telesa, ki j e e takrat, k o s m o bili z njim e fizino zdrueni, se pravi takrat, k o nas j e z njim e druila vzajemnost modalitet, ivelo in se sprehajalo v n e k e m d r u g e m svetu, od telesa, ki j e bilo e takrat, k o j e bilo e pri ivljenju, p o p o l n o m a n e u i n k o v i t o , z e n o b e s e d o , od telesa, ki j e bilo tako reko m r t v o e pred smrtjo. Pri M a l e b r a n c h u i m a m o p o t e m t a k e m naslednjo - p o v s e m sprevrnjeno sliko i z k u s t v a o z i r o m a h a l u c i n a c i j e f a n t o m s k e g a uda: ni s a m o ud, ki ga h a l u c i n i r a m o v odsotnosti m a t e r i a l n e g a uda, tisti, ki j e fantomski, se pravi tisti, ki j e privid, slepilo, b l o d n j a - tudi s a m m a t e r i a l n i ud j e f a n t o m s k i . Materialni ud pa ni postal fantomski ele takrat, ko s m o ga zgubili - fantomski j e bil e takrat, k o s m o ga e imeli. N i s m o ga zaeli halucinirati ele takrat, k o s m o ga zgubili - ker niti takrat, k o s m o materialni ud e imeli, ni bil ta ud tisti, ki s m o ga videli o z i r o m a utili, e takrat s m o ga lahko le halucinirali. Tista roka, ki enorokca boli takrat, kadar so mono vzdraeni tisti ivci, ki so ustrezali njegovi roki preden so mujo odrezali, je idealna roka. Kajti njegova roka, za katero verjame, daje tista, ki v njem povzroa percepcijo boleine, ne obstaja ve. Se preden so mujo odrezali, ni bila ta roka tista, ki jo je videl in ki jo je neposredno util, saj lahko duha aficirajo samo ideje.'' Ker niti takrat, k o j e materialno r o k o e imel, ni bila ta r o k a tista, ki j o j e videl in util, to pa p o m e n i , da naa percepcija n a e lastne r o k e ni isto ni

53. Malebranche v pismu Mai ranu, 12. junija 1714, in Malebranche, Curiespondunce Dortous de Mairan, 138.

avec J.-J.

drugana od e n o r o k e v e percepcije tiste roke, k i j e n i m a ve - ne le enorokca, a m p a k tudi nas takrat, kadar n a m r e c i m o k d o m o n o stisne roko, boli intele gibilna o z i r o m a idealna roka.''* N a e izkustvo nae lastne roke ni zaradi isto k o n t i n g e n n e g a dejstva, da v n a e m primeru ideji roke, s katero Bog aficira naega duha, v zunanjem svetu ustreza neka materialna roka, prav ni drugano: ker B o g v obeh primerih na d u h a deluje z idejo r o k e - z idejo, ki j e bolj realna ne le od i m a g i n a r n e , a m p a k tudi od realne, se pravi obstojee r o k e - , j e s e v e d a j a s n o , da prisotnost m a t e r i a l n e r o k e , ki j e s a m a na sebi n e d o s t o p n a in neuinkovita, na nai percepciji ne spremeni prav n i e s a r Ker neposredni p r e d m e t naega d u h a ni materialno telo, ki ga a n i m i r a m o , ker torej ni to telo tisto, ki ga v i d i m o in u t i m o - kar v i d i m o in u t i m o , j e vselej ideja telesa, k i j e v Bogu - , je nae izkustvo naega lastnega telesa v v s a k e m primeru zgolj halucinacija f a n t o m s k e g a telesa. Kar n e p o s r e d n o v i d i m o in u t i m o , j e intelegibilno o z i r o m a idealno telo - telo, ki ga a n i m i r a m o , pa j e f a n t o m s k o telo. F a n t o m s k i ud torej ni neko izjemno, izkrivljeno o z i r o m a p o p a e n o izku stvo, ki bi bilo lastno s a m o p o h a b l j e n c e m , se pravi tistim, ki j i m manjka ta ali oni del telesa; ker j e tudi s a m o materialno telo, ki ga a n i m i r a m o , f a n t o m s k o , j e prav e n o r o k e v a percepcija tiste roke, ki j e nima ve, epitomizacija izkustva lastnega telesa - v izkustvu svojega lastnega telesa prav vsi d e l i m o u s o d o e n o r o k c e v o z i r o m a pohabljencev.

5
D o vseh teh patolokih pojavov prihaja takrat, kadar v moganih v odsotnosti objekta pride d o enakih afekcij (oziroma m o g a n s k i h sledi), kot e bi bil objekt d e j a n s k o prisoten: norci torej pred sabo vidijo neobstojee stvari takrat, kadar esprits animaux njihove m o g a n e aficirajo enako m o n o kot zunanji o b j e k t i ; " pohabljenci o z i r o m a amputiranci utijo b o l e i n o v manjkajoih delih telesa takrat, kadar so njihovi m o g a n i aficirani na e n a k nain, kot e bi bili ti deli dejansko p o k o d o v a n i . ' ' ' Esprits animaux, ki aficirajo m o g a n e , so n a m r e lahko vzburjeni ali od zunanjega ali od notranjega vzroka. Kadar ima gibanje esprits animaux zunanji

54. Pnm. Malebranche, Entretiens sur la mori, OC 12-13:409. 55. Malebranche, Recherche de la vrit, 161. 56. hid., 95.

v z r o k - kadar esprits animaux, v s e b o v a n i v ivnih vlaknih, draljaj prejmejo od zunaj, se pravi, kadar gre za delovanje objekta - , j e afekcija m o g a n o v o z i r o m a m o g a n s k a sled m o n a ; k a d a r pa ima to gibanje notranji vzrok, se pravi, kadar gre za delovanje in ukaz nae volje, j e afekcija m o g a n o v ibka. V p r v e m primeru d u a uti in sodi, da to, kar uti, obstaja v z u n a n j e m svetu, se pravi, da objekt z a z n a v a kot p r i s o t e n ; " v d r u g e m p r i m e r u pa si dua s a m o domilja in sodi, da to, kar si domilja, ne obstaja v z u n a n j e m svetu, a m p a k s a m o v moganih, se pravi, da objekt zaznava kot odsoten.'* Kar zadeva doga janje v telesu in v moganih, j e razlika m e d utenjem in domiljanjem po M a l e b r a n c h u zgolj razlika m e d ve in manj."* K a d a r pa v telesu - zaradi stradanja, nespenosti, vroice itn. - pride do n o t r a n j e g a n e p r o s t o v o l j n e g a gibanja esprits animaux, l a h k o to gibanje m o g a n e o z i r o m a njihov poglavitni del aficira e n a k o m o n o , kot e bi imelo zunanji vzrok, se pravi enako m o n o kot zunanji objekti. To pa p o m e n i , da bo tudi v duhu prilo do enakih afekcij. kot e bi bila afekcija m o g a n o v rezultat delovanja zunanjega objekta. Torej ne glede na to, ali j e vir afekcije m o g a n o v zunanji objekt ali ne - ker so afekcije m o g a n o v , kot okazionalni vzroki bojega delovanja v d u h u . v o b e h primerih e n a k e , so seveda tudi s a m e afekcije duha obakrat e n a k e . e p r a v B o g prav g o t o v o ve, da zunanjega objekta v t e m primeru ni, pa - zavezan splonosti psiho-fizinih z a k o n o v - v duhu proizvede utno percepcijo, se pravi tisto afekcijo. s katero nam razodeva obstoj objekta. Tako se zgodi, da norci zaradi notranjega neprostovoljnega gibanja esprits animaux utijo to. kar bi si sicer morali s a m o domiljati, in verjamejo, da pred sabo vidijo objekte, ki obstajajo zgolj v njihovi domiljiji.'''' N e gre torej za to, da bi se norci takrat, kadar sodijo, da afekcijam njihovega d u h a v zunanjem svetu ustreza n e k a realna bitnost, motili, mi pa bi imeli prav. Ker Bog v duhu norcev v odsotnosti objekta ne deluje prav ni drugae, kot v n a e m duhu deluje v prisotnosti objekta, norci seveda fantomov oziroma imagi narnih nebitnosti ne vidijo ni m a n j . kot mi v i d i m o realne bitnosti. Norci torej za to, da verjamejo v obstoj f a n t o m o v o z i r o m a i m a g i n a r n i h nebitnosti, nimajo prav ni slabih razlogov, kot j i h i m a m o mi za to, da v e r j a m e m o , da stvari, ki jih vidimo pred sabo, tudi dejansko obstajajo pred naimi omi. eprav obstajajo

57. 58. 59. 60.

Ibid., Ibid., Ibid., Ibid.,

160. 161. 161 in 294. 161.

Zgolj v njihovi domiljiji, pa fantomi v oeh norcev niso ni manj uteleeni v zunanjem svetu, kot so v naih oeh v zunanjem svetu uteleene realne bitnosti. Gre za nekaj drugega, n a m r e za to, da B o g n o r c e s utnimi percepcijami, ki jih v njihovem duhu proizvaja v odsotnosti objekta, zavaja, nas pa ne - r a z o d e v a j i m n a m r e obstoj neobstojeega objekta. S tem ko Bog n o r c e m razodeva obstoj neobstojeega objekta, se pravi s t e m k o takrat, kadar v m o g a n i h norcev v odsotnosti objekta pride do afekcij, ki so enake tistim, ki so rezultat delovanja zunanjega objekta, v njihovem duhu deluje tako, kot da bi bil objekt dejansko prisoten, jih seveda ne zavaja n a m e n o m a , a m p a k s a m o zvesto sledi psiho-fizinim z a k o n o m , se pravi dosledno vzdruje vzajemnost modalitet telesa in duha; e n a k i m afekcijam m o g a n o v vedno sledijo enake afekcije duha. Bog nas sicer res zavaja ved, ne pa n a m e n o m a . In prav zato, ker e n a k i m afekcijam m o g a n o v v e d n o sledijo e n a k e afekcije duha, tudi e n o r o k c i takrat, kadar so njihovi m o g a n i aficirani na e n a k nain, kot e bi bili ti deli telesa dejansko pokodovani, utijo zelo realno boleino, eprav j e ud s a m i m a g i n a r e n . Iz istega r a z l o g a se seveda tudi tisti norci, ki se imajo za peteline, dejansko vidijo takne, kot mislijo, da so, eprav v resnici niso takni, kot se vidijo. Dejstvo, da samo naravno razodetje ni ve infaillible," absolutno zanesljivo, in da p o t e m t a k e m / ^ / a n t m e s , fantome, p o g o s t o z a m e n j u j e m o z ralitez, realnimi bitnostmi, j e m o g o e razloiti s samo postlapsarno fiziologijo, ki j o u s o d n o zaznamuje prav upor esprits animaux. F a n t o m e n a m r e z realnimi b i t n o s t m i z a m e n j u j e m o zaradi tega, ker v e r j a m e m o , da tudi afekcijam, ki v duhu sledijo tistim afekcijam m o g a n o v , ki same niso rezultat delovanja zunanjega objekta, v z u n a n j e m svetu ustreza neka realna bitnost. To p a v e r j a m e m o zaradi tega, ker tistih afekcij m o g a n o v , ki so rezultat notranjega neprostovoljnega gibanja esprits animaux, ne z n a m o ve razlikovati od tistih, ki so rezultat delovanja zunanjega objekta. M e d afekcijami z notranjim in tistimi z zunanjim v z r o k o m pa ne z n a m o ve razlikovati zaradi tega, ker tiste afekcije, ki so rezultat notra njega neprostovoljnega g i b a n j a e p r / f animaux, v enaki meri uhajajo nai volji kot tiste, ki so rezultat delovanja zunanjega objekta. D o s a m e g a notranjega neprostovoljnega g i b a n j a e j p n i s animaux, k i j e tisto, ki v m o g a n i h v odsotnosti objekta sploh p r o i z v e d e tiste afekcije, na osnovi katerih Bog v duhu deluje tako, kot da bi bil objekt dejansko prisoten, pa s e v e d a prihaja ele, o d k a r so se n a m uprli esprits animaux.

61. Malebranche, Entretiens sur la mtaphysique

et sur la religion. OC 12-13;37.

Pri A d a m u pa j e bilo s e v e d a p o v s e m d r u g a e . P o M a l e b r a n c h u n a m r e A d a m v paradiu za razliko od norcev in v r o i n e e v ali nas s a m i h v snu f a n t o m o v ni zamenjeval z realnimi bitnostmi - to pa zato, ker j e bilo gibanje esprits animaux e p o p o l n o m a podrejeno njegovi volji."- Ker j e bilo gibanje esprits animaux p o p o l n o m a p o d r e j e n o njegovi volji, j e A d a m s e v e d a vedel, kdaj so njegovi m o g a n i aficirani od zunanjega in kdaj od notranjega vzro ka. D a zunanji objekti obstajajo, j e A d a m po M a l e b r a n c h e v i h b e s e d a h sodil s a m o takrat, kadar so bili njegovi m o g a n i aficirani od z u n a n j e g a vzroka, se pravi s a m o takrat, kadar j e neka njegova m o g a n s k a sled nastala par l'action des objets,''' z delovanjem objektov. Kar ima o b t e m v mislih M a l e b r a n c h e , j e l a h k o s a m o tole: ker j e A d a m gibanje esprits animaux v popolnosti obvladoval, ker j e torej kot kak vsevedni anatom ves as vedel, kaj p o n e j o najmanji delci njegove krvi in telesnih sokov, j e o b stiku svojega telesa z n e k i m u t n i m o b j e k t o m vir draljaja esprits animaux, ki so tisti, ki aficirajo m o g a n e , najbr lahko pravilno lociral v vnanje dele svojega telesa, r e c i m o v k o n i c e prstov. Toda e p r a v j e gibanje esprits animaux v t e m p r i m e r u res i m e l o zunanji v z r o k , p a ta v z r o k n i k a k o r ni m o g e l biti objekt s a m - in p o t e m t a k e m ni lo za delovanje objekta - . a m p a k j e bil prav Bog tisti, k i j e ta draljaj v prisot nosti u t n e g a objekta podelil esprits animaux v A d a m o v e m telesu. N e le na d u h a - telesa ne m o r e j o delovati niti na d r u g a telesa. Tu j e M a l e b r a n c h e s a m p r e m a l o natanen, ko zunanji vzrok istoveti s s a m i m objektom. S a m o delo vanje objekta j e v o k a z i o n a l i z m u protisloven k o n c e p t in p o t e m t a k e m n i m a kaj iskati v njem. D r i , pri A d a m u j e bil objekt sicer v e d n o res t a m - B o g pa j e bil tisti, ki j e deloval na njegovo telo. Telesa torej e pred u p o r o m esprits animaux niso ni manj n e d o s t o p n a kot p o njem; s a m a r e a l n o s t j o p o t e m t a k e m e v p a r a d i u fantomska. Dejstvo, da A d a m kljub temu fantomov ni zamenjeval z realnimi bitnostmi, se pravi dejstvo, d a j e vsaki ideji, s katero j e Bog aficiral njegovega d u h a . v z u n a n j e m svetu v e d n o ustrezala neka realna bitnost, skratka dejstvo, d a j e bilo pri A d a m u n a r a v n o razodetje absolutno zanesljivo, b o zato treba razloiti d r u g a e . Dejstvo, d a j e bilo gibanje esprits animaux pri A d a m u p o p o l n o m a p o d r e j e n o njegovi volji, s e v e d a p o m e n i tudi to, da pri njem sploh ni m o g l o priti d o tistih afekcij m o g a n o v , do katerih pri norcih prihaja zaradi notranjega n e p r o s t o v o l j n e g a gibanja esprits animaux; se pravi, da pri A d a m u v odsotnosti

62. Ibid., 140. 63. Ibid.

objekta ni m o g l o priti do tistih afekcij moganov, na osnovi katerih bi B o g v njegovem duhu deloval tako, kot da bi bil objekt dejansko prisoten. Edini razlog, zakaj Bog A d a m a z n a r a v n i m razodetjem ni zavajal, j e torej v tem, da za kaj takega pa ni imel prilonosti. Prav zaradi tega, ker so prav uporni esprits animaux tisti, ki ele porajajo fantome o z i r o m a i m a g i n a r n e nebitnosti, so pri M a l e b r a n c h u prav norci tisti, ki so najdlje od A d a m a , se pravi tisti, ki so A d a m o v o nekdanjo m o nad g i b a n j e m esprits animaux zgubili v najveji meri: m e d t e m k o j e bilo gibanje esprits animaux pri A d a m u e p o p o l n o m a podrejeno njegovi volji, pa j e insens, norec, definiran kot tisti, ki s svojo pozornostjo ne m o r e ne brzdati ne deter minirati toka esprits animaux.^'^ Ne le. da A d a m ni mogel blazneti. a m p a k e ve: ker notranje gibanje esprits animaux e ni uhajalo njegovi volji, A d a m niti sanjati ni m o g e l , vsa njegova domiljija p a j e bila lahko s a m o hotena, se pravi ves as pod n a d z o r o m njegove volje, kot nekje pripominja Alqui.*' e torej A d a m fantomov ni zamenjeval z realnimi bitnostmi, p o t e m j e bilo temu tako preprosto zato, ker v paradiu - tj. pred u p o r o m esprits animaux - f a n t o m o v ali ni bilo ali p a j e vedel, da so prav to, se pravi fantomi o z i r o m a i m a g i n a r n e nebitnosti. eprav afekcije A d a m o v e g a duha, strogo vzeto, niso bile prav ni d r u g a n e od tistih, ki jih B o g v duhu n o r c e v proizvaja v odsotnosti objekta, pa se j e A d a m nanje vendarle lahko zanesel - to pa s a m o zato, ker v njegovih m o g a n i h v odsotnosti objekta ni m o g l o priti d o tistih afekcij, na osnovi katerih bi B o g v njegovem duhu deloval tako, kot da bi bil objekt dejansko prisoten, in ne m o r d a zato, ker bi bila s a m a zunanja telesa pred u p o r o m esprits animaux k a k o r k o l i bolj dostopna. eprav zunanja telesa e v paradiu niso bila ni manj nedostopna in v z r o n o neuinkovita, eprav j i h j e A d a m haluciniral - pa so bila telesa v e d n o res tam. e p r a v telesa niso bila ni manj nevidna, pa mu j e bilo za to, da bi se preprial, da obstajajo, treba s a m o odpreti oi. Res j e , da se A d a m nikoli ni m o t i l , k a d a r j e na o s n o v i p r i e v a n j a svojih u t o v o z i r o m a na o s n o v i n a r a v n e g a razodetja sodil, da zunanja telesa obstajajo - toda eprav j e imel v e d n o prav, j e bilo to e v e d n o zgolj sreno nakljuje. V s e m M a l e b r a n c h e v i m n o r c e m j e s k u p n o to, da imajo fikcijo za realnost. M e d t e m k o A d a m te norosti ni bil z m o e n , p a j e bil z m o e n neesa drugega,n a m r e derealizacije realnosti. To m u j e o m o g o a l a prav tista m o , ki m u Je

64. Malebranche, Trait Je la morale, ed. J.-P. Osier (Pariz; Flammarion, 1995), 192. 65. Ferdinand Alqui, Le cartsianisme de Malebranche (Pariz: J. Vnn, 1974), 469.

o n e m o g o a l a , da bi imel fikcijo za realnost, se pravi m o , ki j o j e imel nad gihanjcm esprits animaux. A d a m o v a p r e d n o s t pred n a m i j e bila dvojna. N e le, d a j e bilo notranje gibanje esprits animaux v celoti o d v i s n o od njegove volje, a m p a k e ve: takrat, kadar j e imelo zunanji vzrok, se pravi pri utni percepciji oziroma naravnem razodetju, j e A d a m gibanje esprits animaux lahko zausta vil.'''' Torej ne le, da v njegovih m o g a n i h v odsotnosti objekta ni m o g l o priti do tistih afekcij, na osnovi katerih bi B o g v n j e g o v e m d u h u deloval tako, kot da bi bil objekt d e j a n s k o prisoten - A d a m j e lahko n a s t a n e k tistih afekcij, d o katerih j e v njegovih m o g a n i h prilo v prisotnosti objekta, prepreil, kadar j e tako hotel. S tem j e s e v e d a Bogu prepreil, da bi celo takrat, kadar j e bil objekt dejansko prisoten, v n j e g o v e m duhu deloval tako, kot da j e objekt prisoten. K a d a r pa A d a m gibanja esprits animaux, ki j e imelo zunanji vzrok, ni p o v s e m zaustavil, a m p a k s a m o upoasnil - k d o r z m o r e ve, prav g o t o v o z m o r e tudi manj - , tako d a j e to gibanje zdaj v njegovih moganih proizvedlo ibko afekcijo, j e s t e m dosegel, da s i j e zgolj domiljal to, kar bi sicer m o r a l utiti. S p o m n i m o se. kar zadeva dogajanje v m o g a n i h , j e razlika m e d u t e n j e m in domiljanjem p o Malebranchu zgolj razlika med m o n o in ibko m o g a n s k o s l e d j o . " M e d t e m k o torej A d a m ni m o g e l utiti tega, kar bi si m o r a l s a m o domiljati, pa si j e brez d v o m a lahko s a m o domiljal to, kar bi sicer m o r a l utiti. Z d r u g i m i bese d a m i , m e d t e m ko A d a m fikcije ni m o g e l imeti za realnost, p a j e prav g o t o v o lahko imel s a m o realnost za fikcijo, e j e le tako hotel.

66. Malebranche, Recherche tie la vrit, OC 2:143. 67. Glej op. 59 zgoraj.

Gregor Kroupa NEKATERI ASPEKTI IDEJE BOGA IN NIA, OBRAVNAVANI V KARTEZUANSKEM DUHU

O d prve izdaje D e s c a r t e s o v i h Meditacij o prvi filozofiji j e m i n i l o e ve kot tristopetdeset let in zvest kartezijanec bi verjetno rekel, da e ve kot tristopetdeset let bivanje Boga za lovetvo sploh ni nobeno vpraanje. Racionalizem j e p a iskal v s o r e s n i c o v m a t e m a t i n i m e t o d i , ki j o j e s k u a l a p l i c i r a t i v filozofiji ne le na m e t a f i z i k o , t e m v e , kot n p r v S p i n o z o v e m p r i m e r u , tudi na etiko. Z a t o D e s c a r t e s ni niti prvi, e zdale pa ne zadnji, ki skua proglasiti filozofijo za znanost. D a n e s , nekaj stoletij kasneje, pa kajpada ne b o m o razprav ljali o tem, ali b o m o d o b e s e d n o astili kartezijanstvo ali ne, l a h k o pa p l o d n o u p o r a b i m o n e k isto fiktivni d i a l o g s t e m m i s l e c e m , e b o m o le g o v o r i l i v n j e g o v e m m i s e l n e m k o n t e k s t u in mu skuali ugovarjati znotraj n j e g o v e g a lastnega sistema. N e b o m o torej argumentirali z n o v i m i d o s e k i znanosti nifi z n o v e j i m i a v t o r j i ; e pa b o m o k a k e g a c i t i r a l i , p o t e m a r g u m e n t ne b o specifino n o v e g a kova. P r o b l e m a se b o m o lotili tako r e k o p o kartezijansko. e l i m razpravljati o nekaj p r o b l e m i h , ki se mi v Meditacijah zdijo vredni o b r a v n a v e , m e d d r u g i m tudi o ideji nia. D e s c a r t e s bi verjetno p r i z n a l , da se t a k a ideja ( e p r a v z e l o z m e d e n a ) v n j e m nahaja, saj nekje v Meditacijah p r a v i , da kar se tie idej. pravzaprav ne morejo biti lane, e jih opazujem v njih samih in jih ne veem na kaj drugega zakaj e si lahko e tako elim kaj izprijenega ali celo kaj sploh neobstojeega, zato vendar e ni ni manj res. da si to elim.' N e s m i s e l n o in p r o t i s l o v n o j e s e v e d a s p l o h misliti n e k ni, ki ga ni, zato p a e ni ni manj r e s , da vsaj s k u a m mislifi n e k a j , kar j e n e m o g o e . S m i s e l t e g a p a ni v t e m , da bi h o t e l D e s c a r t e s u p o l a g a t i na j e z i k n e k e misli, k i j i h ni izrekel, skual b o m n a m r e p o k a z a t i , k a k o p o d o b n a in p o svoje s i m e t r i n a j e ideja nia, e j o v p e l j e m o v s i s t e m p o njegovih p r a v i l i h , njegovi lastni ideji B o g a .

1.

R. Descartes, Meditacije.

SM, Ljubljana 1988, str. 67-68.

T a k o i m e n o v a n i p r i n c i p v z r o n e adekvatnosti Descartes vzpostavi s p o m o jo isto z d r a v o r a z u m s k e g a p r e m i s l e k a , da n a m r e mora biti v celotnem uinkujoem vzroku vsaj prav toliko, kolikor je v uinku tega istega vzroka. e naj torej vzrok podeli n e k o bivanje uinku, m o r a vsaj prav toliko bivanja imeti tudi sam. To j e neko isto splono naelo, s katerim Descartes ne namerava reevati p r o b l e m o v fizike, a m p a k ga aplicira na svoje ideje. Toda poleg tega ne more biti v meni ideja toplote ali kamna, e je ni vame poloil neki vzrok, ki je v njem vsaj toliko realnosti, kolikor sije zamiljam v toploti ali kamnu.' K a v z a l n i princip torej velja tudi pri idejah, le da te zrcalijo le objekt(iv)no r e a l n o s t ( m o n o s t , bistvo v smislu bitnosti) svojih objektov, katerih realnost j e f o r m a l n a ( o b l i k o - d a j n a ) . " Z o z i r o m na s t o p n j o o b j e k t i v n e r e a l n o s t i v p o s a m e z n i h idejah D e s c a r t e s sestavi lestvico le-teh, v kateri j e na najvijem m e s t u (se pravi ima najve objektivne realnosti) prav ideja B o g a ( n e s k o n n e s u b s t a n c e ) , sledijo ideje k o n n i h substanc in pa m o d u s o v oz. lastnosti. Preden b o m o poskuali postaviti idejo B o g a poleg ideje nia, se vpraajmo, ali j e tako idejo sploh m o g o e vpeljati v D e s c a r t e s o v sistem. Ta k o r a k n a m bo p o v z r o i l nekaj teav. T. H r i b a r v n e k e m lanku o D e s c a r t e s u navaja, da se ni in ideja izkljuujeta. Neposredno neobstaja niti ideja nia niti ni kot ideja, marve obstajajo zgolj in samo ideje neesa....^ Kaj p o m e n i ta nepo sredno! Z a t o , ker ima ideja vselej nek svoj objekt, ta objekt j e pa vselej nekaj, objekt ne m o r e biti p r a z e n - ali bolje: ideja n/a bi p o t e m t a k e m sploh ne imela s v o j e g a objekta in v t a k e m p r i m e r u sploh ne bila ideja. I n t e n c i o n a l n o s t n a m pravi, da pri motrenju neke stvari naa zavest na doloen nain ima tisto stvar, ali e bolje - na nek nain d u a je tista stvar", kot nekje pravi Patoka. Pri prisotnosti ideje nia v zavesti (dui) bi p o t e m t a k e m d u a postala nekako n i n a ! S t e m se pa n i k a k o r ne b o m o sprijaznili. Z a t o l a h k o r e e m o , da taka ideja obstaja zgolj posredno, se pravi, da n a m e s t o svojega objekta postavi le n e k o ikono, b e s e d o , nekaj praznega, ki ga skua misliti. Misliti ni p o s r e d n o , tu stvari niso ve tako j a s n e , tu m o r a m o biti bolj natanni. V s a k a ideja ima t a k o r e k o p o s r e d n i k o vlogo. Je p o s r e d n i k m e d m a n o ( m o j o zavestjo) in o b j e k t o m ideje, le da ideja posreduje realnost objekta zgolj objektivno. A ideja

2. 3. 4. 5. 6.

str. 71. Ihid. V prevajanju sholastine terminologije se opiram na lanek T. Hribarja v: Phuinomenu. t. 17-18 V/96, str. 74-75. T. Hribar v: Phuimmena, t. 17-18 V/96, str 81. J. Patoka, Uvod do fenomenologick filosofe, ISE oikmen, Praga 1993, str. 26.

nia j e le nek navidezen posrednik, saj ne posreduje m e d d v o j i m bivajoim. N j e g o v a v l o g a tukaj j e zgolj v besedi, kajti n e s m i s e l n o j e rei, da ima ideja nia svoj objekt. Ni ne m o r e biti p r e d m e t neesa. K a k n a j e torej naloga v s a k e g a p o s r e d n i k a ? Pa, da posreduje. In ideja nia ne predstavlja s a m e g a nia, ga zgolj posreduje; posreduje pa nekaj, esar ni m o g o e niti misliti. e jasneje: tisto, e m u r p r a v i m o ideja nia j e torej p o s r e d n i k m e d e g o m (torej bivajoim) in niem ( n e b i v a j o i m ) in s tem s m o mislili tisto, k o s m o rekli, da j e ta p o s r e d n i k zgolj n a v i d e z e n . O b e vrsti idej sta p o s r e d n i k i , le da j e ideja nia le o z n a e v a l e c , k a t e r e g a o z n a e n e c j e nerealen. e namre za primer postavimo, da je v ideji najti nekaj, esar ni bilo v njenem vzroku, tedaj ima to ideja iz nia. Kakor je e nepopoln ta nain bivanja [stvari v ideji]..., vendar zagotovo ni ni in zato ne more izvirati iz nia'', p r a v i D e s c a r t e s in s t e m izkljui monost, da bi ob motrenju te ideje postal s a m nien. V i d i m o , d a j e D e s c a r t e s o v a izhodina pozicija precej d r u g a n a od P a t o k o v e , ki se v izreku dua j e tista stvar sklicuje na Aristotela. Ko P a t o k a z A r i s t o t e l o m misli m i z o , njegova zavest na nek nain postane m i z a - ali bolje: njegova zavest se pri motrenju m i z e identificira s t e m o b j e k t o m , z a t o s k l e p a m o , da P a t o k a idejam n i k a k o r ne bi priznal p o s r e d n i k e vloge. P r e d p o s t a v i m o , da i m a m o v sebi idejo nia; ta ideja s a m a p a j e e nekaj, zato ne m o r e na noben nain ustrezati realnosti. Ali i m a ideja nia sploh k a k n o objektivno realnost? Nekaj j e e m o r a imeti, saj bi d r u g a e sploh ne bila ideja in rekli s m o , da ta ideja ima nek svoj prazen objekt, ki m u d o l o i m o neko vsebino e s tem, da ga s k u a m o misliti. e to dri, p o t e m bi to idejo Descar tes brkone uvrstil na najnijo stopniko na svoji lestvici. Ideji s m o torej podelili nek ontoloki status, uvrstili s m o j o m e d ostale ideje. A tu se problemi ele zanejo, kajti zdi se, da ni ni tejega, kot pojasniti njen nastanek na osnovi principa vzrone adekvatnosti, apliciranega na ideje. Ideja nia ima n a m r e p o t e m t a k e m m n o g o ve objektivne realnosti, kot njen objekt - e ve: ona e d i n a i m a sploh n e k o realnost, ker dejanskega objekta kajpada ni. In e bi, p a r a d o k s n o reeno, ni obstajal, p o t e m bi lahko D e s c a r t e s ta p r o b l e m reil zelo e l e g a n t n o , izrekel bi n a m r e neko protislovje (to bi bila tudi le majhna m o d i f i k a c i j a p o m e n a t e g a , k a r D e s c a r t e s na n e k a j m e s t i h v Meditacijah d e j a n s k o izree)", ki pa ne bi bilo protislovje, e bi ni obstajal, n a m r e : e

7. 8.

Descartes, Meditacije, str. 72. Ibid., str. 71, 72, 78..., opomba: na str. 78 Descartes ne govori o idejah, ki bi dobile svojo realnost iz nia, temve o sebi - prim, ....daje bilo meni mnogo tee vznikniti iz nia...

ima neka ideja ve objektivne realnosti kot njen objekt formalne realnosti, p o t e m ima ideja svojo realnost iz s a m e g a nia in kavzalni princip bi ostal nedotaknjen. Dejstvo najbr j e , da bi D e s c a r t e s nastanek te ideje pojasnil le z velikimi t e a v a m i ali pa bi m u preostala le e zadnja m o n o s t , rekel bi, da m u j e to idejo na u d e e n nain priskrbel s a m B o g . O g l e j m o si zdaj nekoliko blie idejo B o g a v Tretji meditaciji. Ta ima seveda najve objektivne realnosti. e ve: Descartes spozna, da e je objektivna realnost katere izmed mojih idej tolikna, da sem preprian, da ta realnost ni v meni ne formalno ne eminentno in da zatorej jaz sam ne morem biti vzrok te ideje, iz tega nujno sledi, da na svetu nisem sam.'' N a toki, kjer D e s c a r t e s spozna, da ta ideja ni m o g l a priti od drugod kot od s a m e g a B o g a , na tej toki se zrui solipsizem, v k a t e r e g a ga j e spravila Prva tneditacija. B o g torej biva. Poglejmo e, k a k n e atribute m u pripisuje Descartes: ...pojmujem nekega naj vijega, venega, neskonnega, vsevednega, vsemogonega Boga, stvarnika vsega, kar biva razen njega,...'" Descartes se tudi pravilno vpraa, ali m o r d a le ni m o g e l s a m proizvesti te ideje, saj se tudi s a m izpopolnjuje in e ne bi bil smrten, bi b r k o n e tudi njegovo spoznanje (pa ne le spoznanje) naraalo vse tja v n e s k o n n o s t - kaj bi ga p o t e m t a k e m sploh e loevalo od s a m e g a B o g a ? Tu d o d a B o g u e n e k e za nas zelo p o m e m b n e atribute, kot b o m o videli kasneje, d a j e n a m r e v bistvu neskonnega, da ga jaz, ki sem konen ne dojamem". Pa eprav m o r e moje spoznanje rasti v n e s k o n n o s t , nikoli ne bo m o g l o dosei stopnje, da ne bi hotelo biti e veje, Bog pa j e tako neskonen, da njegovi popolnosti ni mogoe niesar dodati.'^ Tu s p r e g o v o r i m o nekaj besed o d o m n e v n i neskonnosti ideje Boga. Descar tes pravi, kot s e m e o m e n i l , d a j e n e m o g o e , da bi si bil n e s k o n n e g a B o g a izmislil, kajti njegovi popolnosti ne m o r e m niesar dodati (ker j e najbolj popoln) niti o d v z e t i (ker m o r a imeti vse p o p o l n o s t i ) . V naslednjih vrsticah b o m skual dokazati, d a j e tudi p o striktno kartezijanskih pravilih m o g o e p o k a z a t i , d a j e lahko tudi ideja B o g a plod mojih u m s k i h s p o s o b n o s t i , e n a k o kot, na primer, krilati konj. P o s k u s i m o vlei paralelo m e d idejo, k i j e od mene narejena, se pravi idejo krilatega konja, ter idejo Boga. Ideje, ki so plod mojih u m s k i h sposobnosti zdrijo a r g u m e n t k a v z a l n e g a principa, e p r a v nimajo v svetu svojih o b l i k o - d a j n i h objektov. Krilati konj

9. 10. 11. 12.

Ibid.. Ibid.. Ibid. Ibid..

.str. str. str. str.

72-73. 70-71. 76. 77.

l a h k o obstaja le v obliki ideje in to s p o m o j o sestavljanja r a z l i n i h idej ter m o d u s o v v eno s a m o u m s k o enoto. G l e d e k a v z a l n e g a principa j e vse v najlep e m redu, kajti p o s a m e z n e sestavine ideje so prile v m o j o zavest v skladu z v s e m i pravili, n a m r e s a m e te sestavine nimajo (kot n p r ideja konja ali krila) ni ve objektivne realnosti, kot imata dejanski konj ter dejansko krilo formalne realnosti. e se lotimo te formulacije po isto m a t e m a t i n e m merilu, lahko r e e m o naslednje: formalna realnost konja + formalna realnost kril sta vsaj tolikni, k o l i k n a j e objektivna realnost ideje krilatega konja. K t e m u l a h k o d o d a m e d r u g e atribute, takne, kakrna j e pa moja p r e d s t a v a o krilatem konju. Tu p o s t a v i m o vpraanje: ali z n a m o p o e n a k e m receptu sestaviti tudi idejo b o g a ? D e n i m o , da njegovi popolnosti r e s n i n o ne m o r e m o niesar niti odvzeti niti dodati, kot to zahteva Descartes. Ta zahteva daje videz, kot d a j e d e j a n s k o n e m o g o e idejo boga sestaviti p o d o b n o kot krilatega konja iz konja in kril. e bi bilo to m o g o e , p o t e m bi lahko b r k o n e ideji b o g a katerikoli m o d u s odvzeli ali dodali, k a r pa j e v nasprotju z zgoraj o m e n j e n o z a h t e v o . Zdi se torej, d a j e poleg v s e b i n s k e razlike idej krilatega konja in b o g a edina razlika ta, d a j e ena ideja deljiva in druga nedeljiva. A kaj j e ta tako i m e n o v a n a nedeljivost, ki daje tako specifien ontoloki status ideji b o g a ? M a r ni tudi nedeljivost zgolj nek m o d u s , atribut? P o t e m t a k e m p r i p i e m o p o isti metodi v s e m bojim p o p o l n o s t i m e atribut nedeljivosti in ideja p o s t a n e nedotakljiva. P a r a d o k s te ideje p o t e m p o s t a n e to, da ji p o tem, k o j o s e s t a v i m o vkljuno z nedeljivostjo, ne m o r e m o ve niesar dodati niti odvzeti, skratka - idejo B o g a j e m o g o e sestaviti le enkrat in za vselej, m e d t e m k o poti nazaj ni. Tu l a h k o z a n e m o vlei v z p o r e d n i c e in odkrivati neke vrste simetrijo m e d idejo B o g a in nia, kot smo j o (eprav malce nasilno) zrinili m e d Descartesove ideje. Poglejmo... Prvi. T a k o ni kot tudi n e s k o n n o s t i m a t a d v a a s p e k t a - k v a n t i t a t i v n i in kvalitativni. Prvi l o v e k o v e m u k o n n e m u (a tudi ne n i n e m u ) u m e v a n j u ne predstavlja n i k a k r n e g a p r o b l e m a . V n a e m p r i m e r u nas pa veliko bolj z a n i m a d r u g i , k v a l i t a t i v n i aspekt. N e s k o n n o s t i B o g a ne m o r e m o n i e s a r dodati niti o d v z e t i , n j e g o v a n e s k o n n o s t j e kvaliteta, saj j e n a m r e enost, enostavnost ali neloljivost vsega, kar je v Bogu, ena izmed poglavitnih popolnosti, ki jih spoznavam v njem.'^ T a k o tudi ni v d o b e s e d n e m p o m e n u ne p o m e n i tevila, a m p a k zgolj nek ni, ki ga ni, saj to ni le p o m a n j k a n j e , t e m v e odsot nost v s a k r n e g a bivanja.

13. IhiJ.. str 80.

Drugi. Ideja B o g a vselej zaobsee premalo. B o g a se lahko vselej le dotak n e m z mislijo, saj v e m , d a j e n e s k o n e n in n a d v s e p o p o l n , a vseh njegovih atributov ne z n a m nateti. P o z n a m torej ledajstvo in ntkajstvo njegove popol nosti. Pri ideji se godi ravno nasprotno, kajti ta ideja zaobsee vselej preve in to s a m o s t e m , d a skua misliti nekaj, kar j e ni. S a m a prisotnost ideje e pria o tem, da gre za neko vsebino, pa naj b o e tako prazna. Tretji. O b a sta nedoumljiva. Bog zato, ker ima vse tiste popolnosti, kijih sicer ne morem zapopasti, se jih pa morem nekako dotakniti z mislijo." In spet n a s p r o t n o : n i j e tudi nedoumljiv, ker n i m a n o b e n e popolnosti, e v e , ker na njem ni kaj u m e v a t i . etrti. Objektivna realnost ideje B o g a j e tako velika, d a j e ni mogel ustvariti nihe drug, nobena stvar nima v sebi toliko formalne realnosti kot s a m Bog. In spet: nobena stvar nima manj objektivne realnosti kot s a m a ideja nia. A ni te ideje ni ustvaril, saj sam nima prav nobene realnosti. e jasneje: Bog lahko ustvari idejo v loveku, ker j e tak, kakren j e . M tega ne zmore, ker ga sploh ni. Peti. B o g j e najpopolneja oblika bivanja, ker ima v sebi mo, da biva po sebi.'^ Ni ni najmanj p o p o l n a oblika, j e celo ista odsotnost bivanja. P o t e m v i d i m o , da bi si bila p o j m a v D e s c a r t e s o v e m sistemu d e j a n s k o kontrarna. V s a kontrarnost p a j e izpeljana s a m o iz n a r a v e , ki j o ideja ima oz. nima. V t e m k o n t e k s t u pa e l i m opozoriti e na e n o stvar. V z e m i m o D e s c a r t e s o v ontoloki d o k a z za obstoj B o g a v Peti meditaciji. Tu se loti dokazovanja obstoja B o g a iz bistva s a m e g a Boga, se pravi brez kavzalnega principa, apriorno. M a t e matine resnice imajo svoje lastnosti, ki so neloljive od njih samih, tako j e , na primer, b i s t v o n e k e g a trikotnika ne le v t e m , d a ima tri kote, t e m v e si tudi ne z n a m o zamisliti trikotnika, katerega trije koti ne bi bili enaki d v e m a p r a v i m a . ' " Descartes rad navaja e en primer, d a j e n e s m i s e l n o misliti si goro, ki bi ji manjkala dolina". S t e m h o e p o k a z a t i , da k o si z a m i l j a m o n e k o stvar, ne m o r e m o te stvari loiti od njenega bistva. A vse te stvari imajo v primerjavi z B o g o m n e k o p o m a n j k l j i v o s t , pri njih l a h k o l o u j e m n j i h o v o b i s t v o od njihovega bivanja, kajti zagotovo pa iz tega, da si mislim goro z dolino, ne sledi, da je na svetu kaka gora.'^ Descartes tu ugotovi, d a j e edinole B o g tisti.

14. 15. 16. 17. 18.

Ibid., str. 82. Ibid., str. 80. Ibid.. str. 96. Ibid Ibid.

pri katerem ne m o r e m o loevati bistvo od bivanja, bivanje j e od njega neloljivo, p r a v tako, k a k o r j e gora neloljiva od doline. Misliti Boga (...), ki bi mu manjkalo bivanje (se pravi, ki bi mu manjkala neka popolnost), je prav tako nesmiselno kakor misliti si goro, ki bi ji manjkala dolina." Z drugimi bese d a m i , ker hoe D e s c a r t e s vlei v z p o r e d n i c o z m a t e m a t i n i m i r e s n i c a m i , B o g brez bivanja j e tak kot trikotnik, katerega trije koti niso enaki d v e m a p r a v i m a . Z a t o v i d i m o , d a j e narava trikotnika d r u g a n a od n a r a v e B o g a , kajti tu gre za s a m o bivanje, to pa od B o g a ni loljivo, m e d t e m k o od trikotnika v s e k a k o r j e . To sicer e ne p o m e n i , d a j e primer trikotnika tu n e u s t r e z e n , kajti s a m spet ni loljiv od svojega bistva, a bistvo trikotnika in B o g a sta d v e razlini stvari. Z a t o p o s k u s i m o spet uporabiti na ni in p o g l e j m o , ali m o r d a ne bi bil celo bolj ustrezal od trikotnika. Kaj s m o n a m r e rekli, da j e od B o g a n e m o g o e loiti? Pa bivanje, saj j e to za D e s c a r t e s a najvija popolnost. A potemtakem od nia ne m o r e m o loiti prav nebivanja, saj s i j e n e m o g o e predstavljati ni, ki bi bival. Tu v i d i m o , d a j e tu spet na delu n e k a simetrija. Torej, ali se ne zdi zelo j a s n o in razlono, da e j e B o g pa tak, da vselej biva, p o t e m j e (in tu ne m o r e m o , da se ne bi izrazili malce paradoksno) bistvo nia p r a v v tem, da ne more bivati? Sicer pa m o r a m o biti s t n i d o Descartesovega primera, kajti upote vati m o r a m o njegov namen, da n a m r e m o r a bivanje Boga zame imeti vsaj tako stopnjo gotovosti, kakrno so do zdaj imele matematine resnice.''-'^ Njegov namen j e bil torej e od s a m e g a z a e t k a primerjati g o t o v o s t bivanja B o g a z gotovostjo matematinih resnic, saj ne s m e m o pozabiti, da na ta njegov d o k a z n e s t n o aka e vse od konca P r v e meditacije nek krog bralcev, neki geometri ateisti, ki j i h m o r d a d o k a z v Tretji meditaciji ni preprial. M o r a m o se tudi zavedati, da bi Descartesova uporaba tega primera spet terjala bralce - filozofe in zato m o r d a niti v Peti meditaciji ne bi uspel prepriati geometrov - ateistov. Rekli s m o , da se D e s c a r t e s v M e d i t a c i j a h s to idejo ni ukvarjal in l a h k o s a m o u g i b a m o , kaj bi m u p o m e n i l a . S a m nekje v etrti meditacijipravi, k o se sprauje zakaj se moti, da sem tako reko postavljen na sredo med Boga in ni ali med najvije bitje in ne-bitje.-' V s e k a k o r te ideje ni eksplicitno opredelil in iz n e k e g a mesta, kjer pravi, ...da je pred mano...neka negativna ideja nia ali tega. kar je na vso mo dale od vsakrne popolnosti,...^-^ l a h k o sklepamo, da bi bila ta ideja vsekakor zelo z m e d e n a .

19. Ihid. 20. Ihid. str. 95.

21. Ihid.. str. 84.

22. Ibid.

Matja Vesel CORRELARIA PRAEAMBULARIA AD INFERENDUM UNUM INFINITUM UNIVERSUM: NIKOLAJ KUZANSKI IN NESKONNOST UNIVERZUMA

I. e j e psihoanaliza v svojem temelju nauk o neskonnem in kontingentnem u n i v e r z u m u , ' in e si ni m o g o e misliti, kot pravi L a c a n , da bi psihoanaliza kot praksa, da bi n e z a v e d n o , namre F r e u d o v o n e z a v e d n o , kot odkritje, dobila svoje m e s t o pred rojstvom znanosti v stoletju, ki so ga i m e n o v a l i stoletje genija, tj. sedemnajsto stoletje, znanosti, ki j o j e treba dojeti v a b s o l u t n e m smislu [...] in ki seveda ne izbrie tega, kar s e j e prej pojavljalo p o d istim i m e n o m , ki pa ne ie t a m svojih pralikov, pa pa prej potegne rto tako, da bolje p o k a e svojo razlinost od vsega d r u g e g a ^ potem j e psihoanalizo n e m o g o e razumeti, ne da bi razumeli tudi rez, ki ga d o tradicionalnega a n t i n e g a o z i r o m a srednjevekega k o n n e g a k o z m o s a vzpostavi m o d e r n a znanost. R e e n o d r u g a e , psihoanalize ne m o r e m o r a z u m e t i , e ne r a z u m e m o nasprotja, ali bolje, m e d s e b o j n e g a izkljuevanja, ki vlada m e d psihoanalizo, k i j e p o v e z a n a z m o d e r n o znanostjo, in tradicionalno episteme. Psihoanaliza ima svoj pozitivni pogoj v navezavi na m o d e r n i univerzum, njen negativni pogoj pa j e izginotje antine znanosti razumeti episteme p o m e n i torej tudi razumeti p s i h o a n a l i z o . N e zgolj preko nasprotja, temve p r e k o notranjega razmerja m e d s e b o j n e g a izkljuevanja.' eprav j e rez m e d p r e d m o d e r n o znanostjo in u n i v e r z u m o m m o d e r n e zna nosti, kot ga na podlagi Koyrja in Kojva razvije L a c a n , m o g o e interpretirati kot n e k r o n o l o k o k o n c e p c i j o reza, ni kljub temu ni manj z a n i m i v o analizirati

1.

2. 3.

J.-C. Milncr. Lacan et la science moderne, v: luiccm uvee les philosophes. Albin Michel, Pariz 1991, str. 343. Slov. prev. Lacan in modema znanost, prev. P Klepec, ProhlemiEseji 1-2 (1993), str. 125. Cf. tudi L'Oevre claire. Lacan, la science, la philosophie. Seuil, Pariz 1995, .str. 67. J. Lacan, Spisi, prev. T. Erzar et al.. Dru.?tvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana 1994, str. 307. J. C. Milner, L'Oevre claire. Lacan. la science, lu philosophie, Seuil, Pariz 1995, str. 53.

ta rez v njegovi historini dimenziji - kot j e to poel Koyr. V tej razdelavi k r o n o l o k e g a koncepta reza, k o n c e p t a , ki eli slediti neki realni e p i s t e m o l o k i sledi, kar p o m e n i , da eli o p a z o v a t i , k a k o se izoblikuje njena mrea in kako se ta razpleta v d o l o e n o tevilo e l e m e n t o v v n e k e m d o l o e n e m z g o d o v i n s k e m m o m e n t u , izgubimo namre izpred oi e najmanj tiste dimenzije pri konstituciji n e k e g a u n i v e r z u m a , za k a t e r o M i l n e r trdi, d a j e t e m e l j n a za L a c a n o v o epistemologijo - to j e kontingentnost. V tem prispevku nas bo torej z a n i m a l a vzpostavitev m o d e r n e g a u n i v e r z u m a , natanneje konceptualizacija ene od last nosti tega u n i v e r z u m a , njegove neskonnosti, in to pri avtorju, ki mu zelo p o g o s t o pripisujejo zaslugo ali zloin, da j e zagovarjal n e s k o n n o s t univer zuma'' in njegovo desubstancializacijo oziroma radikalno nedoloenost kar j e presenetljivo p o d o b n o Milnerjevi zgoeni kozmoloki opredelitvi psiho analize kot n a u k a o n e s k o n n e m in k o n t i n g e n t n e m U n i v e r z u m u . II. Nikolaj Kuzanski s e v e d a ni znanstvenik. Ali r e e n o bolje, ni p r e d v s e m znanstvenik in kolikor p o s e g a v polje, ki bi ga d a n e s opredelili za znanost z n a n o j e , da se j e m e d d r u g i m zanimal tudi za astronomijo in da si j e kupil n a j s o d o b n e j o a s t r o n o m s k o n a p r a v o t i s t e g a a s a t o r k v e t , ' - , so n j e g o v e intervencije zelo spekulativne narave. Njegov p r i m a r n i teoretski interes j e p r e d v s e m filozofski o z i r o m a c e l o teoloki - p r e d v s e m ga zaposluje p r o b l e m , k a k o misliti razmerje m e d k o n n i m in n e s k o n n i m ob upotevanju tega, da interfinitum et infinitum nulla est proportio - tako, da so njegove k o z m o l o k e trditve v celoti posledica njegovih temeljnih filozofskih konceptov.*" Njegov prispevek k znanosti kot znanosti, r a v n o tako kot tudi njegov vpliv na razvoj znanosti, j e , kar zadeva pozitivne z n a n s t v e n e rezultate, p r a v z a p r a v nien. Toda to e ne p o m e n i , da so njegove drzne filozofske zamisli brez vrednosti

4. 5.

6.

A. Koyr. Od sklenjenega sveta do neskonnega univerzuma, prev. B. Kante, KUC/FF, Ljubljana 1988, str. 16. Naprava, ki jo je kupil Kuzanski, je danes najstareji ohranjeni evropski primerek. Cf. F. Hoyle, Astronomija, Mladinska knjiga, Ljubljana 1971, str. 42-45. Poleg astronomije s e j e Kuzanski ukvarjal tudi z matematiko in napisal 12 matematinih razprav, prijateljeval je z P P Toscanelijem, bil v stiku z Regimontanom in Peurbachom, napisal je delo De staticis e.xperimentis, v katerem predlaga nekakno eksperimentalno znanost, ki paje v veliki meri e vedno omejeno na mi.selne eksperimente itd. Perspektivo bi lahko tudi obrnili in rekli, da so njegovi temeljni filozofski koncepti, predvsem imamo v mislih pravilo uene nevednosti, regula doclae ignoraniae, nasledek nekaterih spoznanj, do katerih je priel ob ukvarjanju z kozmolokimi problemi. Cf H. G. Senger. Die Philosophie des Nikolaus von Kues vor dem Jahre 1440. Untersuchungen zur Entwicklung einer Philosophie m der Frueieit des Nikolaus ( 1430-1440), Aschendorff, Muenster 1971, str. 78-154.

za z g o d o v i n o znanosti. Pri razmerju znanosti in filozofije n a m r e ne gre s a m o za to, da sta z n a n s t v e n a in filozofska misel v tako t e s n e m v z a j e m n e m o d n o s u in tako tesno p o v e z a n i , da loeni postaneta n e r a z u m l j i v i , ' a m p a k j e m o g o e c e l o z gotovostjo rei, da so velike z n a n s t v e n e revolucije v e d n o d o l o e n e z motnjami v filozofskih koncepcijah in da se z n a n s t v e n a misel, p r e d v s e m v polju fizike, ne odvija in vaccuo, t e m v e se v e d n o nahaja v n e k e m okviru idej, o s n o v n i h nael, a k s i o m a t s k i h oividnosti, o katerih se obiajno meni, da v p r a v e m p o m e n u besede spadajo v filozofijo.* Rojevanje m o d e r n e znanosti tako poleg transformacije filozofskega stalia o z i r o m a p r e o b r a t a v vednosti, ki j o pripisujejo intelektualnemu spoznanju v primerjavi z u t n i m izkustvom, sprem lja tudi odkritje p o z i t i v n e g a znaaja p o j m a n e s k o n n e g a . V tej zgodbi o uni enju K o z m o s a in infinitizaciji u n i v e r z u m a pa j e r a v n o Nikolaj K u z a n s k i tisti, k i j e zael odvijati njeno nit: z njegovo trditvijo o n e s k o n n o s t i o z i r o m a bolje reeno o n e d o l o e n o s t i u n i v e r z u m a , se zaenja p r o c e s miljenja, ki b o pripeljal do nove ontologije, do geometrizacije prostora in izginjanja hierarhine sinteze.'' A l i j e vloga, ki j o K o y r pripie K u z a n s k e m u utemeljena? A l i j e bil Kuzanski dejansko tisti, k i j e zael z infinitizacijo u n i v e r z u m a ? Ali, e vpra anje postavimo nekoliko drugae, kaj glede neskonnosti univerzuma dejansko pravi K u z a n s k i ? K a k n a j e njegova teorija n e s k o n n o s t i ? Ali se njegovi o d g o vori na vpraanja, ki jih zastavlja p r o b l e m a t i k a n e s k o n n e g a , dejansko tako r a d i k a l n o razlikujejo od tradicionalnih, kot se zdi na prvi p o g l e d ? Upotevajo d r u g o knjigo Uene nevednosti, knjigo, v kateri K u z a n s k i o b r a v n a v a u n i v e r z u m - u n i v e r z a l n o enost biti, k i j e izpeljana iz a b s o l u t n e g a M a k s i m u m a , in eksistira iz tega k o n t r a k t i r a n o in kot u n i v e r z u m ' " - in v kateri razvije ... nekaj misli o u n i v e r z u m u , ki presegajo obiajno pot filozofov in b o d o za m n o g e n e n a v a d n e , " ki j o z a n e s p o g l a v j e m , k a t e r e g a naslov Corre laria praeambularia ad inferendum unum infinitum universum, kar bi l a h k o p r e v e d l i kot Opombe, kipredhodijo dokazu enega neskonnega univerzuma in

A. Koyr, Od sklenjenega svela do neskonnega univerzuma, prev. B. Kante, KUC/FF, Ljubljana 1988, str. 7. 8. Cf. npr. A. Koyr, De l'influence des conceptions philosophiques sur l'volution des thories scientifique, v: tudes d'histoire de la pense philosophique, Gallimard, Pariz 1973, str. 253-270. 9. A. Koyr, L'apport scientifique de la renaissance, v: tudes d'histoire de la pense scientifi que, Gallimard, Pariz 1973, str. 54. 10. Cf De doct. ign. I, 2. 11. Df doct. ign. III, Epistola auctoris: Secundus ex ilio pauca de universo supra philosophorum communem viam elicit rara multis.

7.

ki dejansko obeta za tedanji as n e n a v a d n e misli, j e tako r a z u m e l b o a n s k e g a K u z a n s k e g a {divinus mihi Cusanus) G i o r d a n o B r u n o , za k a t e r e g a j e z n a n o , nuncius. d a j e bil v veliki m e r i o d v i s e n r a v n o od K u z a n s k e g a , tako pa ga r a z u m e t a tudi K e p l e r in D e s c a r t e s . K e p l e r se, g o v o r e o G a l i l e j e v e m delu Sidreas sprauje, zakaj G a l i l e o G a l i l e i , e j e elel lagati o n o v i h planetih, ni izumil n e s k o n n i h planetov, ki se vrtijo okoli n e s k o n n i h z v e z d stalnic, da bi se tako ujemal s k a r d i n a l o m iz K u z e , ' - D e c a r t e s pa v z n a n e m p i s m u s v o j e m u prija telju C h a n u t u ( C h a n u t p o r o a o n e k a t e r i h razmiljanjih Kristine v e d s k e , k i j e d v o m i l a , da bi l a h k o l o v e k v n e s k o n n o r a z i r j e n e m D c s c a r t e s o v e m univer z u m u e v e d n o z a v z e m a l sredini p o l o a j , ki m u ga j e v s k l a d u z n a u k o m religije dal B o g pri slvarjenju sveta) p r a v i , da so n a p o s l e d ' k a r d i n a l iz K u z e in m n o g i d r u g i doktorji p r e d p o s t a v i l i , d a j e svet n e s k o n e n , ne da bi j i h C e r k e v zaradi te t e m e kdajkoli grajala; n a s p r o t n o , verujejo, d a j e to njegova dela veljajo za zelo velika, a e n j a B o g a " . " K u z a n s k i naj bi tako, s tem, d a j e infinitiziral u n i v e r z u m , zael ruiti stavbo srednjevekega o m e j e n e g a in k o n n e g a k o z m o s a , ki ga omejuje sfera zvezd stalnic, onkraj katere ni n o b e n e g a prostora in n o b e n e g a bivanja in niti m o n o s t i bivanja,'* s p o d b i l naj bi k o n c e p c i j o , ki j o j e srednji

12. Cf. T. Lai, Nichola.s of Cusa and the Finite Uni verse, Journal of the History' of Philosophy II (1973), str. 161. 13. A. Koyr, Od sklenjenega sveta do neskonnega univerzuma, prev B. Kante, spremna beseda M. Boovi, KUC/FF Ljubljana 1988, str. 16. Cf. Ren Descartes, Lettre Chanut, 6. junij 1647, Ouvres de Descartes V, ur. Adam Tannery, Vrin, Pariz 1991, str. 55 in dalje. 14 Konnost univerzuma, njegova sklenjenost, je v tej srednjeveki aristotelsko-ptolomejski podobi sveta, seveda samo eden od elementov zelo konsistentne teorije. Vesolje, kot ga razumejo srednjeveki filozofi narave, je ogromna, enkratna, konna, materialna sfera, ki je vsepovsod napolnjena z materijo. Ta sfera je razdeljena v tevilne podsfere oziroma orbite, ki so posajene druga v drugo. Ta ogromna sfera je razdeljena na dva dela: nebesni in zemeljski oziroma supralunami in sublunami. Prvi del se zane s konkavnim povr.jem lunarne sfere in se dviga vse do sfere zvezd stalnic in celo onstran empirijskih nebes, najbolj zunanje sfere sveta, kjer naj bi iveli blaeni. Nebesna regija je napolnjena s popolno, neminljivo substanco, petim bistvom, etrom, katerega osnovna lastnost je med drugimi tudi zmonost gibanja z enakomernim kronim gibanjem, ali pa zmonost biti giban od esa drugega, na primer angela oziroma inteligence. Ker so koncentrino urejene nebesne orbite, katerih tevilo variira od osem do enajst, sestavljene iz etra, se gibljejo okoli sredia na.ega sferinega vesolja z enakomernim kronim gibanjem in nosijo zvezde stalnice in .sedem planetov. Osem sfer nosi nebesna telesa: osma sfera nosi sfero zvezd stalnic, .sedem nijih sfer pa sedem planetov. Zemeljska regija, ki se zane pod konkavnim oblijem lunarne sfere, se spua do geometrinega sredia vesolja. V nasprotju z nebesno regijo, je sublunami svet zaznamovan z nenehnim spreminjanjem, v njej nepopolna telesa nenehno nastajajo in preminevajo. Ta zemeljska telesa so sestavljena iz tirih elementov, ki so urejeni v nizu tirih koncentrinih

vek p o d e d o v a l od antine kozmologije ( p r a v z a p r a v od Aristotela), in ki ostaja ujeta v n e k o p o d o b o sveta, ki ni nikoli dovolila niti s a m e m u Aristotelu etudi bi si teko v vsej zgodovini l o v e k e misli zamislili d u h a takne m o g o nosti - da bi se izvlekel iz zapore, ki j o j e n j e g o v i m o e m nudil n e b e s n i svod, in da ne bi opazoval sveta medlovekih odnosov, sveta govorice, kot vkljuene v v e n o n a r a v o , k i j e v osnovi o m e j e n a . " 111. Toda tak vesoljni ustroj, ki j e z m o d e r n e perspektive neutemeljen, j e p o p o l n o m a plavzibilen nasledek nekaterih temeljnih nael Aristotelove fizike, o emer se m o g o e lahko e najbolje p o u i m o iz njegove razprave o neskonnosti, v okviru katere daje glavni poudarek ravno na neskonnosti telesa iz Fizike 111, 4-8. Kako Aristotel utemeljuje sklep, da k o z m o s ne more biti n e s k o n e n ? ' " Aristotel se vpraanja neskonnosti, apeiron. o z i r o m a b r e z m e j n o s t i ali n e o m e j e n o s t i , loti na podlagi predhodnih lilozofemov, ki so se na tak ali dru g a e n nain dotikali p r o b l e m a t i k e n e s k o n n e g a . " S svojimi p r e d h o d n i k i se strinja, daicapeiron poelo oziroma princip, k i j e nenastal in neminljiv, katerega konceptualizacija pa j e teavna, saj tako v primeru, da t r d i m o , da n e s k o n n o obstaja, kot v primeru, da obstoj n e s k o n e g a z a n i k a m o , nastopijo a b s u r d n e posledice. P r e d v s e m pa Aristotela vpraanje n e s k o n n o s t i z a n i m a z empiricistinega vidika, se pravi, ali j e karkoli l a h k o n e s k o n n o v naravi (karkoli v a s o v n e m in p r o s t o r s k e m svetu), p r e d v s e m ali obstaja n e s k o n n a u t n o zaz n a v n a velikost o z i r o m a telo. V tem k o n t e k s t u definira apeiron kot tisto, esar
orbit, vsaka od teh sluil kot naravno mesto enega elementa. V sestopajoem redu od konkavne lunarne sfere navzdol, je prva orbita naravno mesto ognja, druga zraka, tretja vode in etrta zemlje, ki predstavlja naravno in negibno sredie univerzuma. Vsak element ima prirojeno zmonost za naravno gibanje k svojemu naravnemu mestu. Prevladujoi element v vsakem telesu doloa smer naravnega gibanja telesa, ki je vedno v smeri naravnega mesta prevladujoega elementa. Kadar zemeljska telesa niso ovirana, so tista, ki so teka po naravi vedno padla proti srediu vesolja, medtem ko se ognjena telesa, ki so absolutno lahka, dvigujejo proti lunarni konkavnosti. Ker je nebesna regija neminljiva in nepropadljiva, je tudi bolj popolna in zato bolj odlina od zemeljske regije, v kateri negibna zemlja skupaj s svojim sredinim poloajem zamvzema tudi najnepopolneje in s tem najnije mesto. To je seveda tipina podoba srednjevekega univerzuma. Cf. npr E. Grant, The Foundations of Modern Science in The Middle Ages. Their Religous. Institutional and Intellectual Context, Cambridge University Press, Cambridge Mass., 1996. str. 133-135. 15. J. Lacan, Etika psihoanalize, prev E, D. Bahovec et al.. Delavska enotnost, Ljubljana 1988, str. 123. 16. Pri analizi Aristotelovih argumentov smo upotevali 111 E. Husseya, v Physics. Books III and IV. prev. in napisal uvod in opombe E. Hussey, Clarendon Press. Oxford 1993. 17. Za zgoen pregled predaristotelskih nazorov o apeironu cf. npr. A. W. Moore. The Infinite, Routledge, London/New York 1991, str. 17-33.

ni m o g o e preiti (dielthein), kar j e n e p r e h o d n o , in ga razdeli na n e s k o n n o z dodajanjem (neskonno veliko) in n e s k o n n o z delitvijo (neskonno majhno). Z a v r a a t a k o A n a k s i m a n d r o v o stalie, d a j e n e s k o n n o neka substanca s a m a p o sebi, in tudi atomistino stalie, d a j e n e s k o n n o s t lastnost mnotva, saj ne verjame v idejo n e s k o n n e g a tevila: tevilo j e zanj n a m r e nekaj, d o esar p r i d e m o s tetjem, tetje v n e s k o n n o s t pa bi p o m e n i l o p r e h o d skozi n e s k o n en niz tevil. Aristotela torej ne z a n i m a , ali obstaja n e s k o n n o m n o t v o p o s a m e z n i h stvari, edino vpraanje, ki ga v zvezi z neskonnostjo r e s n i n o z a n i m a , j e , ali je k a k n a p o s a m e z n a stvar, n p r voda, ali zrak itd., n e s k o n n a ? To p a j e vpraanje o m o n o s t i obstoja n e s k o n n e g a telesa. e p r a v j e telo e per defnitionem nekaj k o n n e g a , saj j e definicija telesa, d a j e o m e j e n o z povrino, pa razvije Aristotel celo serijo d o k a z o v za n e m o n o s t n e k o n n e g a telesa, ki temeljijo na njegovi fiziki, natanneje na njegovem kon ceptu narave in naravnega gibanja. Zakaj torej n o b e n o telo (to p o m e n i k o z m o s ) po Aristotelu ne more biti n e s k o n n o veliko? Prvi fizikalni a r g u m e n t pravi, da n e s k o n n o telo ne m o r e biti niti sestav ljeno niti e n o s t a v n o . V p r i m e r u (iz ve teles) s e s t a v l j e n e g a n e s k o n n e g a m a t e r i a l n e g a telesa, ob p r e d p o s t a v k i , d a j e teles k o n n o m n o g o (toda ve kot eno), (i) ni m o g o e , da bi bilo s a m o eno od o s n o v n i h teles (ogenj, zrak, voda, zemlja) n e s k o n n o , kajti n e s k o n n o telo bi v tem primeru uniilo k o n n o telo, (ii) niti ne morejo biti n e s k o n n a vsa telesa hkrati, ker bi se tako vsako raztezalo v n e s k o n n o s t v vseh s m e r e h , tako pa bi vsako p o s a m e z n o n e s k o n n o telo d o p u a l o s a m o k o n e n prostor za ostale e l e m e n t e . R a v n o t a k o pa ne m o r e obstajati eno e n o s t a v n o n e s k o n n o telo, (i) kajti takega e n o s t a v n o ni v t v a r n e m svetu, (ii) pa tudi e bi predpostavili, d a j e k a k n o , bi to izniilo ostale, tako kot v o d a iznii ogenj. Naslednji argument izhaja iz Aristotelovega naela, da ima vsako fizino telo svoje naravno mesto, v smeri katerega se p o svoji naravi giblje in v katerem j e po svoji naravi na miru. In e ve, vsak del celotnega telesa m o r a po naravi mirovati kjerkoli znotraj naravnega mesta celote, naravno mesto celote pa m o r a biti dovolj veliko, da sprejme celotno telo. e bi obstajalo n e s k o n n o h o m o g e n o telo, bi bilo njegovo naravno mesto neskonno razseno. Poglejmo katerikoli del tega telesa. Ta mora ali naravno vsepovsod mirovati, v tem primeru ne bo naravnega gibanja (in tudi ne nenaravnega, prisiljenega gibanja, k i j e odvisno od naravnega gibanja), ali pa naravno ne bo nikjer v stanju mirovanja, v tem primeru pa naravno gibanje ne bo imelo konca. Toda tudi to je nemogoe, kajti v neskonni razsenosti ne more biti privilegiranih mest oziroma smeri, ki bi doloale gibanje.

e pa n e s k o n n o telo ne bi bilo h o m o g e n o , bi imel v s a k del svoje n a r a v n o m e s t o , telo pa bi bilo p o e n o t e n o z s t i k o m . K a k o r k o l i , da k o n n o tevilo delov n e s k o n n e g a telesa ne m o r e obstajati, j e Aristotel e p o k a z a l , ne more pa obstajati niti n e s k o n n o m n o g o razlinih, kot j e p o k a z a l v D e caelo 111, 4.'* Nadaljnji a r g u m e n t i proti obstoju n e s k o n n e g a telesa so e naslednji: (1) P r e d p o s t a v k a n e s k o n n e g a u t n o - z a z n a v n e g a t e l e s a j e v nasprotju z Aristote lovo tezo, da se vsako tako telo giblje p o svoji naravi ali gor, stran od sredia, ali dol, proti s r e d i u . " (2) V n e s k o n n i razsenosti ni n o b e n e g a temelja, na p o d l a g i k a t e r e g a bi l a h k o napravili a b s o l u t n o distinkcijo m e d zgoraj in spodaj, m e d levo in desno in m e d naprej in nazaj, kar so distinkcije, ki so p o Aristotelu nujne za gibanje. (3) V s a k o telo j e v mestu, toda n e s k o n n o telo bi m o r a l o biti v n e s k o n n e m mestu, ki pa ne m o r e obstajati, torej ne more obstajati tudi n e s k o n n o telo. N a p o d l a g i tega bi l a h k o sklepali, da n e s k o n n o ne m o r e obstajati. Toda na drugi strani obstaja cel niz razlogov, ki govorijo v prid obstoja n e s k o n n o s t i , ki p a j e d r u g a n e vrste od n e s k o n n o s t i telesa. Prvi razlog, ki govori za obstoj n e s k o n n e g a , z a d e v a as, saj se zdi, d a j e as n e s k o n e n . AristoteF" zanika, da bi as imel zaetek in k o n e c . D r u g i zadeva delitev velikosti, saj m a t e m a t i k i uporabljajo n e s k o n n o delitev. V evklidski geometriji j e v s a k a rta deljiva ad infinitum, na podlagi tega pa j e m o g o e sklepati, da to v naelu velja tudi za fizini svet. Sklepati j e m o g o e , da v s a k a rta (ali p a tudi vrsto telo), tako abstraktno kot k o n k r e t n o , vsebuje n e s k o n n o tevilo delov. Aristotel zavraa tudi nedeljive velikosti. Tretji razlog, ki p o d p i r a tezo o obstoju n e s k o n n e g a , se n a n a a na kontinuirano porajanje in minevanje novih stvari, k i j e integralni del n a r a v n e g a dogajanja in ne bi bilo m o g o e brez n e s k o n e g a d o t o k a m a t e rije. etrti, zdi se, d a j e vse, k a r j e o m e j e n o ali k o n n o , o m e j e n o z neim, kar j e izven tega, tako da ne m o r e obstajati zadnja meja niesar. In nazadnje in n a j p o m e m b n e j e : zdi se, d a j e apriorna resnica m a t e m a t i k e , ne s a m o , d a j e niz

18. tevilne argumente, ki jih navede proti obstoju neskonnega telesa v De caelo I, 5-7, bi lahko zgoeno povzeli v naslednjo shemo. Izhodie argumentacije je ugotovitev, da zaradi tega, ker je sleherno telo ali enostavno ali sestavljeno, in ker sestavljeno telo ne more biti veje od vsote sestavnih delov, za plavzibilen sklep o nemonosti obstoja neskonnega telesa zadoa pokazati, da ne more biti nobeno od enostavnih teles (eter, zemlja, zrak, ogenj, voda) neskonno. Poleg dokazov, ki izhajajo iz pretresa teh petih enostavnih teles, doda Aristotel e splone dokaze proti obstoju neskonnega telesa. 19. Cf. De caelo lU, 2. 20. Cf. Fizika VIII, 1 251a8-252a5.

naravnih tevil n e s k o n e n , temve tudi, da so n e s k o n n e m a t e m a t i n e velikosti in d a j e n e s k o n n o tisto, kar j e izza n e b e s . Z a v s a k i m tevilom si l a h k o pred stavljamo e veje tevilo, za v s a k o g e o m e t r i n o figuro isto, za v s a k o d a n o k o n n o velikostjo e vejo onstran te. V primeru, da n e s k o n n o s t ne obstaja, kar bi lahko bila implikacija n e m o nosti obstoja n e s k o n n e g a telesa, p o t e m b o imel as zaetek in k o n e c , deljive velikosti ne b o d o obstajale, ne bo pa tudi n e s k o n n o s t i pri tevilih. Aristotel torej tretjega in etrtega razloga, ki j u j e n a v e d e l v p o d p o r o tezi o obstoju n e s k o n n o s t i , n i m a za relevantna, za ostale tri pa ponudi reitev, in sicer tako, da loi dva p o m e n a neskonnosti: n e s k o n n o na neki nain je, na neki nain pa ni. Bili o z i r o m a je lahko p o m e n i biti potencialno, biti v monosti ali pa biti d e j a n s k o . N e s k o n n o ne more biti aktualno, d e j a n s k o , l a h k o pa je p o t e n c i a l n o . Kaj to n a t a n n o p o m e n i ? K a k o j e nekaj p o t e n c i a l n o nes k o n n o , razloi Aristotel s p r i m e r o m potencialne n e s k o n n e deljivosti rte, pri e m e r opozarja, da j e treba potencialnost tu r a z u m e t i d r u g a e kot v primeru potencialnosti nekega kipa v bronu, kjer bo potencialnost brona dejansko postala a k t u a l n o s t kipa. N e s k o n n o s t je p o t e n c i a l n a v p o m e n u , d a se ne m o r e realizirati v celoti, vsa naenkrat, v n e k e m d o l o e n e m asu, kot j e to m o g o e pri potencialnosti brona. Biti ima m n o g o p o m e n o v , od katerih j e eden tudi ta, da nekatere stvari so (dejansko), etudi vsi njihovi deli e niso aktualizirani: na ta nain je dan, ali pa so olimpijske igre. Ta p o m e n biti d o p u a distinkcijo med aktualno in potencialno: eprav ni nujno, da bodo naslednje olimpijske igre prirejene, j e e v e d n o pravilno rei, da olimpijske igre so, e to r a z u m e m o kot p o t e n c i a l n o eksistenco olimpijskih iger. N a splono, pravi Aristotel, j e n e s k o n n o na nain, da se ena stvar n e n e h o m a jemlje za drugo - vsaka vzeta stvar j e konna, toda tej vedno sledi druga. Tako j e neskonen as, loveka vrsta in niz tevil, in tako j e deljiva rta. N e s k o n n o s t j e za Aristotela torej p o p o l n o m a sprejemljiva, pod pogojem, da ne obstaja vsa naenkrat, aktualno, torej dejansko, a m p a k kot monost, da obstaja potencialno. Ali reeno nekoliko drugae: nekaj j e lahko potencialno neskonno, ne m o r e pa biti dejansko neskonno. S tako reitvijo Aristotel lahko zavrne neskonnost, kar pomeni, da zavraa aktualno, dejansko neskonnost, in o b e n e m sprejme neskonnost, a m p a k s a m o kot potencialno neskonnost. N e s k o n n o torej ni tisto, kar imajo obiajno za neskonno: neskonno ni to, zunaj esar ni niesar, marve to, zunaj esar j e vselej nekaj.-' Aristotel torej eksplicitno poudarja, da j e

21 Fizika 111,6 207a 1-2.

neskonno nekaj, kar j e neccio, kar ima vedno nek del zunaj sebe, kar j e v oitnem nasprotju z tradicionalnim razumevanjem neskonnega kot celega in dovrenega. N e s k o n n o j e torej tisto, e m u r j e mogoe, k o se m u z ozirom na kvantiteto karkoli v z a m e , vzeti e kaj, kar j e z u n a j . T o p a j e r a v n o nasprotno od definicije celega in dovrenega. N e s k o n n o ni tisto, kar n i m a niesar zunaj sebe, (ni ni dejansko neskonno), temve j e neskonno tisto, kar i m a v e d n o nekaj izven (to j e d e n i m o potencialna neskonnost tevil). S tem pa Aristotel vzpostavi n e k o distinkcijo med d v e m a razumevanjema neskonnosti, ki bi j o lahko imenovali razlika m e d m a t e m a t i n i m neskonnim in metafizinim n e s k o n n i m (celo, dovreno, enotno) - distinkcijo, ki bo odigrala odloilno vlogo tudi v kranstvu. N a podlagi svoje reitve lahko Aristotel sprejme neskonnost z dodajanjem naravnih tevil, ki so zanj abstrakcije stvari in procesov naravnega sveta, kar ne pomeni, da obstaja neskonno m n o g o tevil, niti ne, d a j e kako p o s a m e z n o tevilo neskonno, temve, da ni konca v procesu tetja. N e s k o n n a kvantiteta j e za Aristotela, kot s m o videli, taka kvantiteta, da lahko vedno v z a m e m o e nek del, ki j e izza oziroma p r e k o tistega, kar j e bilo e vzeto. Pri tevilih pa ne obstaja neskonnost z delitvijo, kajti enica j e prvo nedeljivo poelo tevil. R a v n o tako j e lahko sprejel neskonnost asa, ki j e neskone tako z delitvijo kot tudi z dodajanjem. Toda, kar zadeva neskonnost z dodajanjem v primeru doloene kvantitete (oziroma kozmosa) Aristotel - na podlagi napanega sklepanja - zatrdi, da ne more obstajati ne s a m o dejansko neskonen univerzum, a m p a k tudi ne potencialno neskonen, kar j e seveda v protislovju s tem, kar j e zatrdil glede potencialne neskonnosti asa ah loveke vrste. e dri, da ne more obstajati dejansko n e s k o n n o razseno telo, kot naj bi dokazal, to e ne p o m e n i , da ne m o r e obstajati p o t e n c i a l n o n e s k o n n o telo, ki bi v k l j u e v a l o k o n t i n u i r a n o , neomejeno iritev nekega vedno konnega univerzuma. Aristotel tu uporabi dodatno premiso, da velikost univerzuma ni s a m o konna, temve tudi doloena, nekaj, kar verjetno jemlje kot s a m o p o sebi u m e v n o , saj pravi, da zato, ker ne obstaja neskonna utno zaznavna velikost, tudi ne more biti preseganja vsake doloene velikosti, kajti v t e m primeru bi obstajalo nekaj, kar j e veje kot svet. D a k o z m o s ne more biti niti potencialno neskonen, j e konec koncev posledica Aristotelovega preprianja, d a j e materija [ k o z m o s a ] v e n a in da ni ni nare jenega iz ni,-' preprianja, da svet vsebuje vso obstojeo materijo, vso materijo, ki l a h k o obstaja in da ta materija obstaja v o m e j e n i koliini. R e e n o d r u g a e ,

22. Fizika III, 6 207a 7-9. 23. J. Lacan, Elika psihoanalize, str. 123.

prev E. D. Bahovec el al.. Delavska enotnost, Ljubljana 1988,

Aristotel ni nikoli pozabil, da ni ne nastane iz ni, ali e d r u g a e , Aristotel ni d o p u a l m o n o s t i , da bi lahko n e k a m o kaj ustvarila iz ni. IV. S k r a n s t v o m nastopijo za Aristotelov finitizem teave. P o t e m k o sredi trinajstega stoletja k r a n s k a teologija Bogu d o k o n n o pripie tudi atribut neskonnosti,^'' se zastavi vpraanje, k a k o uskladiti A r i s t o t e l o v o teorijo, p o kateri j e svet konen, z bojo n e s k o n n o mojo. N a t a n n e j e , postavi se vpra anje, ali Aristotelov konni in o m e j e n i svet implicitno ne omejuje boje n e s k o n n e m o i . Z d i se, da j e bila interpretacija, ki j e v Aristotelovi filozofiji narave, p r e d v s e m v njenem finitizmu in determinizmu fizikalnih operacij sveta, videla resno omejevanje Boje m o i , eden temeljnih razlogov za z n a m e n i t o o b s o d b o 219 tez iz leta 1277. e lahko verjamemo obsodbi, so nekateri srednje veki filozofi narave, opirajo se na Aristotela, zanikali boje stvarjenje sveta, to, da bi B o g lahko ustvaril ve svetov, da Bog ne m o r e gibati sveta v ravni rti, etudi bi za njim ostal v a k u u m itd. Te in p o d o b n e operacije so bile za Aristotela in njegove z a g o v o r n i k e v okviru n a r a v n e g a sveta n e m o g o e , toda teologi, ki so zahtevali obsodbo, so poudarjali bojo absolutno oziroma neskonno m o , ki l a h k o stori vse, razen tistega, kar j e logino protislovno. Aristotel j e bil tako obsojen, da omejuje bojo m o , toda vse to se ni zgodilo s sklicevanjem na fiziko, a m p a k na d o g m o o potentia dei absoluta.-^ G l a v n a k o n s e k v e n c a o b s o d b e iz leta 1277 j e bila torej manifestirati in poudariti a b s o l u t n o bojo m o . e p u s t i m o ob strani vpraanje, a l i j e ta o b s o d b a dejansko prispevala k nastanku s o d o b n e znanosti, in e j e , v e m in v kolikni meri,-" lahko, kar

24. Za lo, daje bila kot plavzibilna opcija sprejeta neskonnost bojega bistva, je bila potrebna cela konceptualna revolucija, v katero v nasprotju od Tomaa Akvinskega, ne sodita niti Avgutin niti Peter Lombardski. Boja neskonnost namre ni bila vedno delena velike pozornosti, e posebej ne v 12. stol., na drugi strani pa so v 13. stol. obstajali avtorji, ki so zanikali, da je mogoe bojemu bistvu pripisati oznako neskonno. Akvinevi afirmaciji boje neskonnosti je sledilo obdobje oklevanja. C f A. Cot, L'infinite divine dans l'Antiquit et au Moyen Age, Dialogue 34 (1995), str. 119-137. 25. Tezo, da boja absolutna mo lahko stori, karkoli eli, je e v enajstem stoletju zagovarjal Peter Damian, jo v dvanajstem stoletju ponovil Peter Lombardski in v trinajstem popolnoma enoznano zagovarjal Toma Akvinski. 26. Glede pomena, ki naj bi jo ta obsodba imela na nastanek moderne znanosti, so mnenja precej deljena. Cf. P. Duhem, Le systme du monde. Histoire des doctrines cosmologiques de Platon Copernic, A. Hermann, Pariz 1913-59; E. Gilson, History of Christian Philosophy in the Middle Ages, Sheed & Ward, London 1955; A. Koyr, Le vide et l'espace infini au XlVe sicle, v; tudes d'histoire de la pense philosophique. Gallimard, Pariz 1973, str. 37-92; E. Grant, The Condemnation of 1277, God's Absolute Power, and Physical Thought in the Late Middle Ages, Viator 10 (1979), str. 211-244.

zadeva vpraanje neskonnosti univerzuma, u g o t o v i m o vsaj to, d a j e na podlagi tega poudarjanja boje v s e m o g o n o s t i , nastala i v a h n a r a z p r a v a o tem, kaj bi Bog lahko storil, in v t e m okviru tudi o vpraanju, ali bi B o g l a h k o ustvaril aktualno n e s k o n n o s t , in tudi ali bi B o g lahko ustvaril aktualno n e s k o n n o velik svet. Vpraanje monosti obstoja dejanske, aktualne neskonnosti, kolikor ta zadeva k o n n o s t sveta, postane s t e m tudi t e o l o k o vpraanje, ki z a d e v a bojo z m o n o s t ustvariti dejansko n e s k o n n o telo ali velikost in ki se vpisuje v ire vpraanje boje absolutne m o i . " V. Prav moment m o m e n t boje neskonne moi p a j e tudi eden izmed vidikov, pod katerim obravnava vpraanje konnosti ali neskonnosti vesolja Nikolaj Kuzanski. Pri K u z a n s k e m najdemo trditve, na podlagi katerih bi lahko sklepali, d a j e infinitist, da zagovarja neskonnost vesolja - zdi se, da tako stahe impli cira naslov prvega poglavje druge knjige O ueni nevednosti - , toda v isti knjigi n a j d e m o tudi trditve, ki temu nasprotujejo - v o s m e m poglavju K u z a n s k i eksplicitno trdi, d a j e svet oziroma univerzum konen.-* In e ve, etudi bi Bog, ker j e neskonen, lahko ustvaril neskonen svet, tega ni mogel storiti, ker je svet nujno kontraktiran in kot tak ni mogel biti dejansko neskonen. Tako najdemo pri Kuzanskem dve, oziroma celo tri, vsaj na videz protislovni trditvi: enkrat j e za Kuzanskega svet oziroma univerzum neskonen, drugi zopet pravi, d a j e univer zum nujno konen, tretji pa trdi, da univerzum ni niti konen niti n e s k o n e n . " Kako naj torej r a z u m e m o te razline trditve? Kuzanski, p o p o l n o m a v skladu s tradicijo, n e s k o n n o s t o b r a v n a v a na d v a naina. P r v o , k a r p r i z n a v a o z i r o m a

27. V grobem se glede vpra.anja obstoja aktualne neskonnosti v srednjem veku razvijela dve stalii, stalie finitistov, ki zagovarjajo samo potencialno oziroma sinkategorematino neskonnost in infinitistov, ki verjamejo v obstoj monosti aktualno neskonne velikosti ali kvantitete (kategorematina neskonnost), ki pa ne trdijo, da obstaja dejansko neskonna velikost oziroma telo, ki sta neodvisna od Boga ali ustvarjena od Boga, temve elijo zgolj pokazati, da bi Bog, e bi tako hotel, lahko ustvaril take neskonnosti. Njihov cilj je bilo dokazati, da obstoj neskonne velikosti ali neskonnega telesa ni sam po sebi protisloven koncept, temve popolnoma plavzibilna monost. Kljub velikemu zanimanju za monost dejanske neskonnosti, pa ni nihe dokazoval obstoja dejanske neskonnosti telesa. e bi to stonli, bi to pomenilo zavraanje Aristotelove fizike in kozmologije, kar paje bilo seveda ob umanjkanju kakrnekoli plavzibilne alternativne fizike absurdno. C f P Duhtm, Medieval
Cosmology. Planets. Theories of Infinity. Place. Time. Cosmos. Void, and the Plurality I200-6H7, of Worlds, uredil in

prevedel R. Ariew, University of Chicago Press, Chicago/London 1985, str. 73-132; E. Grant.
Stars, and Orbs. The Medieval Cambridge University Press,

Cambridge Mass. 1996, str 106-112.

28. C f De docta ign. II, 8.

29. De doct. ign. II, 1; Et hac consideratione nec finitum nec infinitum est.

trdi, j e , d a j e n e s k o n e n B o g , in sicer trdi, d a j e B o g n e s k o n e n n e g a t i v n o . Kaj p o m e n i , da j e Bog n e s k o n e n negativno? V p e t e m poglavju p r v e knjige De docta ignorantia govori K u z a n s k i o B o g u kot n e s k o n n i enosti, ki izkljuuje stopnje ve ali manj, enosti, k i j e izvzeta iz sveta, katerega znailnost j e , da j e lahko tudi drugae, kot j e : Kot vidi, nas je tevilo privedlo do tega, da dojemamo, da neimenljivemu Bogu primerno ustreza absolutna enost, tako da je Bog en na tak nain, da je dejansko vse tisto, kar more biti. Zato ta enost ne sprejema ve ali manj, niti ni mnoljiva. Boanskost je tako neskonna enost.'" e n e s k o n n o enost, ki j o Kuzanski pripie B o g u , ocenjujemo na podlagi distinkcije, ki j o j e Aristotel napravil m e d m a t e m a t i n o n e s k o n n o s t j o in metafizino neskonnostjo - n e s k o n n o ni to, zunaj esar ni niesar, marve to, zunaj c e s a r j e vselej nekaj - , p o t e m j e oitno, da gre K u z a n s k e m u v primeru n e s k o n n e enosti B o g a r a v n o za tisto n e s k o n n o s t , ki se naslanja na p o j m e celega, d o v r e n e g a , enotnega, absolutnega, p o p o l n e g a , s a m o z a d o s t n o s t n e g a itd., za n e s k o n n o s t , ki n i m a zunaj sebe niesar, a m p a k j e vse, kar more biti. Pri t e m K u z a n s k i sledi neoplatonistini tradiciji, natanneje Plotinu, ki j e bil eden prvih, e ne kar prvi, ki j e eksplicitno identificiral n e s k o n n o s t o z i r o m a neomejenost z B o g o m in to n e s k o n n o s t definiral kot nasprotje kvantitativne n e s k o n n o s t i . B o g j e b r e z m e j e n zaradi svoje m o i , k e r ni ve kot e n o , ker ni niesar, kar bi ga o m e j e v a l o izven njega niti v njem s a m e m . Kot Enost j e Bog izvzet tevilu in s t e m tudi kvantifikaciji." B o g torej ni b r e z m e j e n , na nain kot j e b r e z m e j n a o z i r o m a n e s k o n n a velikost, k i j e n e s k o n n a tako, da ji v e d n o lahko d o d a m o e eno enoto, t e m v e j e brezmejen negativno, zato, ker nima mej, ker ga ni m o g o e omejiti niti navzven niti v razmerju d o s a m e g a sebe. R a z l i k a m e d t a k o r a z u m l j e n o n e s k o n n o s t j o , ki j o i m e n u j e m o n e g a t i v n a neskonnost, in potencialno o z i r o m a privativno neskonnostjo, neskonnostjo, ki ima vedno nekaj zunaj sebe, j e v tem, da se d r u g a n a n a a na kvantiteto (velikost), m e d t e m k o se p r v a ne. Bog j e n e s k o n e n n e g a t i v n o , kot tisto, kar nima meje. kot tisto, kar j e d o l o e n o kvalitativno, in ne privativno, kot tisto, kar

30. De docta tgn. I, 5; Vide per numerum ad hoc nos deducios, ut imelligamus innominabili deo unilatem absolutam proprius convenire quodque deus ita est unus, ut sit acta omne id quod possibile est. Quapropter non recipit ipsa unitas magis nec minus, nec est multiplicabilis. Deilas itaque est unitas infinita. 31. Cf. Plotin, Encade V, 5 (10/11).

ima vedno nekaj izven sebe, to j e kvantitativno. Isto distinkcijo m e d privativno in n e g a t i v n o neskonnostjo najdemo tudi pri T o m a u A k v i n s k e m . M e d t e m ko Akvinski verjame, d a j e Bog metafizino neskonen, d a j e s a m o z a d o s t e n in p o p o l n , ne m o r e sprejeti, da B o g u l a h k o p r i p i e m o tudi m a t e m a t i n o , privativno neskonnost, ker bi to pomenilo, da ima Bog dele i n j e tako nepopoln: Odgovarjam, da je treba rei, da se neskonno izreka na dva naina. Na en nain privativno: in tako se imenuje neskonno [tisto], kar bi po naravi moralo imeti konec/mejo, paje nima. Takno neskonno obstaja samo pn kvantitetah. Na drug nain se imenuje neskonno negativno, se pravi, kar nima konca/meje. Razumljeno na prvi nain, neskonno ne more ustrezati Bogu, tako zato, ker je Bog brez sleherne kvantitete, kot tudi zato. ker vsako umankanje (privano) ozna uje nepopolnost, kar je zelo dale od Boga. Negativno neskonno pa ustreza Bogu, kolikor zadeva vse [stvari], ki so v njem. Kajti ta sam ni z neim omejen niti ni [omejeno] njegovo bistvo niti mo niti dobrota. Zato je v njem neskonno.'^ Upotevaje to distinkcijo l a h k o tudi r a z u m e m o , kaj pravi Nikolaj K u z a n s k i v tretjem poglavju p r v e knjige De docta ignorantia: Ker je samo po sebi oitno, da med neskonnim in konnim ni razmerja, je iz tega tudi zelo jasno, da tam, kjer je presegajoe in preseeno, ne moremo dospeti do enostavnega maksimuma, kajti presegajoe in presegane stvari so konne. Taken maksimum paje nujno neskonen. Torej je oitno: e je dano karkoli, kar ni ta enostavni maksimum, je mogoe dati e veje.-"

32. Toma Akvinski. Depolentia. quaes!. 1, art. 2, resp.: Respondeo dicendum, quod infinitum dicitur dupliciten Uno modo privative: et sic dicitur infinitum quod natum est habere fmem et non habet: tale autem infinitum non invenitur nisi in quantitatibus. Alio modo dicitur infinitum negative, idest quod non habet finem. Infinitum primo modo acceptum Deo convenire non potest, tam quia Deus est absque quantitate, tam quia omnis privatio imperfectionem designai, quae longe a Deo est. Infinitum autem dictum negative convenit Deo quantum ad omnia quae in ipso sunt. Quia nec ipse aliquo finitur, nec ejus es.sentia nec potentia nec bonitas; unde omnia in ipso sunt infinita. Cf ludi Summa iheologiae, la, quaest. 7, art. 2, resp., kjer pravi, da se nekaj imenuje neskonno zaradi tega, ker ni konno: Considerandum est igitur quod infinitum dicitur aliquid ex eo quod non est finitum. in Summa contra geniile.s I, 43: Non autem sic ul infinitum privative accipiatur, sicut in quantitate dimensiva vel numerali: nam huiusmodi quantitas nata est finem habere; unde secundum subtractionem eius quod sunt nata habere, infinita dicuntur; ct propter hoc in eis infinitum imperfectionem designai. Sed in Deo infinitum negative tantum intelligitur: quia nullus est perfectionis suae terminus seu finis, sed est summe perfectum. Et .sic Deo infinitum attribu debel. 33. De doda ign. I, 3: Quoniam ex se manifestum est infiniri ad finitum proportionem non

N e s k o n n o ( B o g ) j e izvzeto sferi manjega in vejega, presegajoega in p r e s e e n e g a , v k a t e r e m l a h k o v neki seriji entitet, neki tako in tako veliki ali razseni, ali dobri, ali karnikoli entiteti, d o d a m o ali n a j d e m o e vejo, e razsenejo, e boljo, ki presega p r e d h o d n o . V tem svetu gre torej za k o n c e p t potencialne neskonnosti, ki pa nikoli ne dosee absolutne (aktualne) n e s k o n nosti. Isto stalie zagovarja Kuzanski tudi v Compementum theoiogicum, kjer izhaja iz teze, da j e s a m o in zgolj n e s k o n n o s t tista, ki ne m o r e biti veja ali manja'"* in nadaljuje, da ne moreta obstajati dve neskonnosti, ker bi to implici ralo protislovje, kajti tako bi ena n e s k o n n o s t o m e j e v a l a d r u g o , kar p o m e n i , da to ne bi bila ve n e s k o n n o s t t e m v e konnost - n e s k o n n o s t j e lahko s a m o ena: In ker ne m o r e biti ve n e s k o n n o s t i , ker tedaj n o b e n a od teh ne bi bila n e s k o n n a - obstoj ve n e s k o n n o s t i n a m r e implicira protislovje - , b o d o sredie, p o l m e r in obod ena n e s k o n n o s t . " Ta sholastini aksiom, da ne m o r e obstajati ve n e s k o n n o s t i , torej ne velja s a m o v polju metafizike, t e m v e tudi za (hipotetine) neskonne matematine oziroma geometrine figure."" A k s i o m , ki ga Kuzanski vekrat omenja, ohranja razliko m e d a b s o l u t n o n e s k o n n o s t j o (edino pravo n e s k o n n o s t j o ) , in neskonnostjo k o n t r a k t n e g a , o m e j e n e g a sveta, torej m e d n e g a t i v n o neskonnostjo in privativno neskonnostjo. Priva ti vna n e s k o n n o s t , j e d r u g a e kot n e g a t i v n a n e s k o n n o s t , ki j e lastnost zgolj in s a m o Boga, znailnost k o n t r a k t n e g a , o m e j e n e g a sveta, ki v e d n o d o p u a ve ali manj, sveta, v k a t e r e m neka serija vedno o m o g o a e eno d o d a t n o e n o t o . Tako j e svet s e v e d a p o t e n c i a l n o n e s k o n e n , toda ne glede na to, k a k o dale n a p r e d u j e m o s n i z o m nekih enot, k o n e n . Znailen primer, ki ga Kuzanski navaja glede m h e r e n t n e neprekoraljivosti meje k o n n e g a in n e s k o n n e g a , j e p r i m e r v k r o g v r i s a n e g a m n o g o k o t n i k a , ki kljub n e n e h n e m u p o v e e v a n j u tevila kotov, ki j e l a h k o tudi n e s k o n n o , ne m o r e postati k r o g , " O z i r o m a , e se o m e j i m o na tevila, tudi e bi z dodajanjem

esse, est ex hoc clarissimum quod, ubi est reperire excedens et excessum, non deveniri ad maximum simpHciter, cum excedentia et excessa finita sint. Maximum vero tale necessario est infmitum. Dato igitur quocumque, quod non sit ipsuni maximum simpliciter, dabile maius esse manifestum est. 34. Compi iheol. III: Solum enim infinitas non potest esse maior nec minor. 35. Compi, iheol. III: Et quoniam non possunt plura esse infinita, quia neutrum tunc esset infinitum, implicat enim contradictionem plura esse infinita, erunt centrum, semidiameter et circumferentia unum infinitum." Tako tudi v De dodu ign. I, 15: Non sunt duae lineae, quia dua infinita esse non possunt.
36. Ci. De doda 37. Cf. De doda ign. I, 14. ign. I, 3.

tevil ali raziritvijo tevil l a h k o prili d o d e j a n s k e g a m a k s i m u m a , e v e d n o ne bi dosegli najvejega m o n e g a m a k s i m u m a , kajti tako bi prili d o neskonnosti. tevila so n a m r e k o n n a in ne glede na to, k a k o dale g r e m o z dodajanjem, v e d n o ostajamo v sferi k o n n e g a , v e d n o l a h k o tevilu d o d a m o e e n o v e : Tudi e bi pri tevilih z naraanjem dejansko prili do maksimalnega [tevila], bi zato, ker je tevilo konno, ne prili do maksimalnega [tevila], od katerega ne more biti [ni] veje, kajti to [tevilo] bi bilo neskonno. Zato jc oitno, da je naraanje pri tevilih dejansko konno in da je [maksimalno tevilo do katerega bi prili] v monosti do drugega [e vejega tevila]." S k r a t k a : ker n a r a a n j e , ascensus, d o e n o s t a v n e g a m a k s i m u m a in spust, descensus, d o e n o s t a v n e g a m i n i m u m a v sferi, ki j o o b v l a d u j e n a e l o ve in m a n j , p r e s e g a j o e in p r e s e e n o , ni m o g o e , ne m o r e priti d o p r e h o d a v n e s k o n n o s t . V tej sferi, ki o b s e g a v s e , r a z e n n e s k o n n e e n o s t i , l a h k o v p r i m e r u , k o j e d a n a n e k a k o n n a doloitev v e d n o n a j d e m o e veje ali m a n j e , pa naj b o to v k v a n t i t e t i , m o i , p o p o l n o s t i ali e m e r k o l i . To j e m o g o e ilustrirati z n i z o m tevil, v k a t e r e m ne m o r e m o nikoli priti d o a b s o l u t n e g a m a k s i m u m a , ali z delitvijo k o n t i n u a , pri k a t e r e m ne m o r e m o nikoli priti d o a b s o l u t n e g a m i n i m u m a - v t e m p r i m e r u ne m o r e m o priti d o E n o s t i , ki j e za K u z a n s k e g a sinonim neskonnosti. V teh procesih ne m o r e m o nikoli prestopiti v n e s k o n n o s t - in e x c e d e n t i b u s et e x c e s s i s p r o g r e s s i o in infinitum actu fieri n o n p o t e s t ' ' ' - , kajti v t e m p r i m e r u bi prilo d o protislovja. V e m bi bilo p r o t i s l o v j e ? e bi v p r o c e s u dodajanja ali o d v z e m a n j a p r i l o d o p r e h o d a v n e s k o n n o s t , bi bil, k e r j e v s a k del n e s k o n n e g a n e s k o n e n , tudi tisti d e l , kjer bi v p r o c e s u n a r a a n j a p r e s t o p i l i v n e s k o n n o s t , n e s k o n e n . V t e m p r i m e r u v n e s k o n n e m tevilu tevilo d v e ne bi bilo m a n j e od tevila sto, in n e s k o n n a rta sestavljena iz n e s k o n n e g a tevila rt d o l g i h d v a evlja, ne bi bila m a n j a od n e s k o n n e rte, sestavljene iz n e s k o n n e g a tevila rt d o l g i h tiri evlje. Iz tega, da a b s o l u t n a n e s k o n n o s t ne m o r e imeti v e ali m a n j , in iz tega, da ne m o r e priti d o p r e h o d a iz v e ali m a n j v n e s k o n n o s t , sledi tudi, da ne m o r e biti d a n e g a niesar, k a r bi o m e j e v a l o b o j o m o . Boja m o

38. De docta ign. I, 5. Si igitur ascendendo in numeris devenitur actu ad maximum, quoniam finitus est numerus, non devenitur tarnen ad maximum, quo maior esse non possit, quoniam hic foret infinitus. Quare manifestum est ascensum numen esse finitum actu et illum in potentia fore ad illum.
39. De docta ign. I, 6.

torej l a h k o n a r e d i veje ali m a n j e od s l e h e r n e d a n e stvari, e le ta ni absolutni m a k s i m u m . Kaj sledi iz d o sedaj p o v e d a n e g a o v p r a a n j u n e s k o n n o s t i o z i r o m a konnosti u n i v e r z u m a ? Prvi, d a j e s a m o Bog n e s k o n e n n e g a t i v n o , se pravi tako, da n i m a niesar izven sebe: S a m o absolutni m a k s i m u m j e torej negativno neskonen. Zakaj s a m o on j e l a h k o tisto, kar j e sploh lahko. "' D r u g i , e j e s a m o B o g n e s k o n e n n e g a t i v n o , p o t e m j e vesolje l a h k o n e s k o n n o s a m o p r i v a t i v n o , kajti n i m a n o b e n e m e j e . Svet j e n e s k o n e n na isti nain, kot so n e s k o n n a tevila, ki so v e d n o s p o s o b n a sprejeti e e n o v e . T o d a ta n e s k o n n o s t j e zgolj p r i v a t i v n a n e s k o n n o s t , n e s k o n n o s t , ki kljub temu, da ni n e g a t i v n a n e s k o n n o s t , ni o m e j e n a . U n i v e r z u m n i m a m e j e , j e brezkrajen in tako p r i v a t i v n o n e s k o n e n : K e r pa u n i v e r z u m o b s e g a vse stvari, ki n i s o B o g , ne m o r e biti n e g a t i v n o n e s k o n e n , e p r a v j e b r e z m e j e in tako privativno neskonen.'" Tretji, glede na p o v e d a n o , j e oitno tudi, d a j e u n i v e r z u m hkrati n e s k o n e n in konen ter niti n e s k o n e n niti konen: In v t e m p o g l e d u ni niti k o n e n niti neskonen.^- To p o m e n i , da ni konen, ker j e privativno n e s k o n e n , in ni n e s k o n e n , ker ni negativno n e s k o n e n . etrti: kljub temu, d a j e vesolje privativno n e s k o n n o , kljub temu, da nima meje, in bi na podlagi tega l a h k o sklepali, da j e l a h k o veje, kot j e , se to ne m o r e zgoditi - vesolje ne more biti dejansko veje, kot j e . Zakaj? Pri t e m j e p o t r e b n o upotevati dva aspekta: n e s k o n n o bojo m o in materijo, iz katere j e vesolje. V perspektivi neskonne boje moi, ki j o , kot s m o videli, ne omejuje ni, bi vesolje lahko bilo veje, kot j e - B o g bi ga l a h k o napravil vejega, kot j e . Toda ustvarjeno vesolje, v stanju, kot j e , ne m o r e biti veje, kot j e , kajti to prepreuje materija, ki se ne m o r e raztezati dlje, kot se. Materija, v stanju u n i v e r z u m a , kot j e , se ne m o r e raztezati ez to, kar j e . N e m o r e biti n a m r e veji, kot j e . To se zgodi zaradi pomanjkljivosti. Kajti njegova m o n o s t oziroma materija, se ne razteza dalje.'" Kako pride Kuzanski d o takega sklepa? Kuzanski

40. De doda ign. II, 1 : Solum igitur absolute maksimum est negative absolutum. Quare solum illud est id, quod esse potest omni potentia. 41. Ibid.: Universum vero cum omnia complectatur. quae deus non sunt, non potest esse negativum infinitum, licet sit sine termino et ita privative infinitum. 42. Ibid.: Et hac consideratione nec finitum nec infinitum e.st. 43. Ibid.: Non enim potest esse maius quam est. Hoc quidem ex defectu evenit. Possibilitas enim sive materia ultra se non extendit.

n a p r a v i enaaj m e d trditvijo: U n i v e r z u m j e dejanslo l a h k o v e d n o veji. in ' B i t - v - m o n o s t i ' p r e h a j a v d e j a n s k o n e s k o n n o , " " k a r se m u zdi n e m o g o e , k e r n e s k o n n a d e j a n s k o s t ( B o g ) ne m o r e nastati iz m o n o s t i , saj j e ta d e j a n s k o (actu) vsa m o n o s t biti:

Kajti isto j e rei ' u n i v e r z u m j e d e j a n s k o l a h k o v e d n o veji' kot ' b i t - v - m o n o s t i prehaja v d e j a n s k o n e s k o n n o ' , k a r j e n e m o g o e , kajti n e s k o n n a d e j a n s k o s t , ki j e a b s o l u t n a v e n o s t , n e m o r e nastati iz m o n o s t i (posse), m o n o s t v s e biti (actu omnis es.sendi possihilitas).*^ oziroma predker j e dejansko

N e m o n o s t n a s t a n k a n e s k o n n e d e j a n s k o s t i iz posse-esse

h o d n o s t i b i t i - v - m o n o s t i p r e d d e j a n s k o s t j o , j e u t e m e l j e n a v tem, d a d e j a n s k o s t l a h k o n a s t a n e s a m o p r e k o n e e s a e d e j a n s k e g a . A b s o l u t n a m o n o s t , to j e materija, ne p r e d h o d i dejanskosti, niti ji ne sledi, t e m v e j e dejanskosti s o a s n a : C o e t e r n a sunt a b s o l u t a p o t e n t i a et actus et utrisque nexus."^ e to a p l i c i r a m o na na primer, p o t e m j e j a s n o , d a j e n e s k o n n a d e j a n s k o s t ( B o g ) , k o j e ustvarjal u n i v e r z u m , imel na r a z p o l a g o , s o a s n o , a b s o l u t n o m o n o s t ( m a t e r i j o ) , ki p a j e z a v e z a n a s v o j i m i n t r i z i n i m z a k o n o m , k i j i p r e p r e u j e j o , d a bi p o s t a l a veja, kot j e , ali celo n e s k o n n a :

e p r a v bi bil u n i v e r z u m z o z i r o m na b o j o n e s k o n n o m o , ki j e b r e z m e j n a , l a h k o veji, u n i v e r z u m kljub t e m u , zaradi o d p o r a m o n o s t i biti o z i r o m a m a t e rije, ki j e ni m o g o e d e j a n s k o raztegniti v n e s k o n n o s t , n e m o r e biti veji. In t a k o j e [ u n i v e r z u m ] b r e z m e j e n , kajti ni n e m o r e biti veje o d njega, s i m e r bi bil o m e j e n . In t a k o j e p r i v a t i v n o neskonen."''

44. Enaaj med trditvijo, daje univerzum lahko dejansko vedno veji, in tem, da materija (bitv-monosti) prehaja v dejansko neskonnost (in actu infinitum),']e na prvi pogled nekoliko presenetljiv. Zakaj naj bi neka ekstenzija materije pomenila tudi e prehod v dejansko neskonnost? Ta izenaitev pomena med biti dejansko vedno veji in prehodom v dejansko neskonnost je toliko bolj presenetljiva, ker smo prej pokazali, da v sferi kontraktnega sveta v primeru kakrnegakoli naraanja nikoli ne moremo preiti v dejansko neskonnost. Situacija je bolj razumljiva, e izhajamo z druge strani, iz Kuzaneve teorije absolutne monosti in njene nujne kontrakcije. Cf De doct. ign. II, 8. 45. De docta ign. II, 1: Nam non est aliud dicere 'universum posse semper actu esse maius'quam dicere 'posse-esse transir in actu infinitum est', quod est impossibile, cum infinita actualitas, quae est absoluta aetemitas, ex posse exoriri nequeat, quae est actu omnis essendi po.ssibilitas.
46. De passest, 6.

47. De docta ign. II, 1 : Quare licet in respectu infinitae dei potentiae, quae est interminabilis, universum posset esse maius, tarnen resistente possibilitate essendi aut materia, quae in infinitum non est actu extendibilis, universum maius esse nequil.

U n i v e r z u m j e tako dejansko k o n e n , eprav j e brezkrajen, t a k o kot j e k o n e n , eprav brezkrajen neki dejansko natet niz naravnih tevil: najveje tevilo, ki ga d o s e e m o v tem tetju, j e k o n n o , toda niz se lahko nadaljuje. V primeru tevil s m o mi tisti, ki lahko nadaljujemo niz, v primeru u n i v e r z u m a j e to Bog. Toda Bog tudi u n i v e r z u m a ni m o g e l napraviti dejansko n e s k o n n e g a , u n i v e r z u m pa tudi ne m o r e biti veji, kot j e . To p o m e n i , da bi u n i v e r z u m v perspektivi boje n e s k o n n e moi lahko bil veji, ne more pa biti veji zaradi omejitev, ki izhajajo iz njegove lastne narave. To, da u n i v e r z u m ni d e j a n s k o n e s k o n e n , ne p o m e n i omejitve boje moi, kajti dejanska eksistenca univer z u m a j e o m e j e n a s pogoji njegove lastne narave. U n i v e r z u m j e kljub temu n e o m e j e n , saj ni niesar dejansko vejega od njega, kar bi ga o m e j e v a l o , in zato j e privativno neskonen. A m b i v a l e n t n i status vesolja j e posledica tega, da j a hkrati enak B o g u in njegovi n e s k o n n o s t i in od njega razlien:
Toda k o n t r a k t i r a n a e n o s t , k i j e en u n i v e r z u m , kljub t e m u , d a j e en m a k s i m u m , ni brez mnotva, kajti j e kontraktiran, eprav j e s a m o en kontraktirani m a k s i m u m . Kajti, e p r a v j e m a k s i m a l n o en, j e kljub t e m u ta n j e g o v a e n o s t k o n t r a k t i r a n a z mnotvom, kakor neskonnost z konnostjo, enostavnost z sestavo, venost z s u k c e s i j o , nujnost z m o n o s t j o in to velja tudi za o s t a l o , ...*'*

Z a K u z a n s k e g a u n i v e r z u m , eprav k o n e n , ni omejen z niemer, kar bi bilo veje, kot j e sam, se pravi, izven u n i v e r z u m a ni, razen B o g a , niesar, kar bi ga o m e j e v a l o in v t e m smislu j e u n i v e r z u m n e s k o n e n . Toda ta n e s k o n n o s t ni dejanska, a m p a k p r i v a t i v n a neskonnost, n e s k o n n o s t v perspektivi tega, kaj bi Bog lahko storil s svojo absolutno m o j o .
Z a t o : e p r a v j e B o g n e s k o n e n in bi v s k l a d u s tem l a h k o ustvaril n e s k o n e n svet, kljub t e m u - ker j e bila m o n o s t nujno k o n t r a k t i r a n a in ni bila p o p o l n o m a a b s o l u t n a niti ne n e s k o n n a z m o n o s t - svet, v skladu z m o n o s t j o biti, ni m o g e l biti d e j a n s k o n e s k o n e n ali veji ali bivati na k a k r e n k o l i d r u g n a i n [kot biva s e d a j ] . K o n t r a k c i j a m o n o s t i j e iz deja, dej pa j e iz m a k s i m a l n e g a

48. Ihid. II, 4: Sed contracta unitas, quae est unum universum, licet sit unum maksimum, cum sit contractum, non est a pluralitate absolutum, licet non sii nisi unum maximum contractum. Quare quamvis sit maxime unum, est tamen illa eius unitas per pluralitatem contracta, sicut mfinitas per fmitatem, simplicitas per compositionem, aetemitas per successionem, ncessitas per possibilitatem et ita de reliquis, ...

d e j a . Z a t o j e , k e r j e k o n t r a k c i j a m o n o s t i i z B o g a in k o n t r a k c i j a d e j a iz k o n t i n g e n c e , ta svet, [ki j e ] nujno k o n t r a k t i r a n , k o n e n p o k o n t i n g e n c i [ k o n t i n genno konen]." Tudi v z n a m e n i t e m z n a m e n i t e m p o g l a v j u Correlarla de motu Kuzanski

g l e d e n e s k o n n o s t i o z i r o m a k o n n o s t i vesolja ne trdi ni d r u g a n e g a . K u z a n s k i p r e n e s e m e t a f o r o o B o g u kot n e s k o n n i sferi, k a t e r e s r e d i e j e v s e p o v s o d , o b o d pa nikjer, ki j o j e verjetno prek M o j s t r a E c k h a r t a p o v z e l iz Knjige filozofov,^" na v e s o l j e " in s k l e n e : 24

S r e d i e s v e t a se torej u j e m a / s o v p a d a z o b o d o m . S v e t torej n i m a o b o d a ; kajti e bi imel s r e d i e in o b o d , bi imel t a k o s a m v sebi svoj z a e t e k in k o n e c in bi bil o m e j e n g l e d e na nekaj d r u g e g a , zunaj njega p a bi bilo nekaj d r u g e g a in p r o s t o r - stvari, ki s p l o h n i s o r e s n i n e . "

VI. K a k n a j e torej glede dileme konnost - n e s k o n n o s t u n i v e r z u m a odloi tev K u z a n s k e g a , e j o p r i m e r j a m o z A r i s t o t e l o v i m k o n n i m u n i v e r z u m o m ? P r a v z a p r a v se u n i v e r z u m N i k o l a j a K u z a n s k e g a od A r i s t o t e l o v e g a k o n n e g a k o z m o s a razlikuje r a z m e r o m a m a l o . M e d t e m k o A r i s t o t e l ne d o p u a niti potencialne neskonnosti kozmosa, Kuzanski potencialno neskonnost

u n i v e r z u m a d o p u a , toda s a m o v p e r s p e k t i v i boje n e s k o n n e m o i . B o g bi l a h k o , e bi t a k o hotel, ustvaril n e s k o n e n u n i v e r z u m . T o d a k e r j e u n i v e r z u m ustvarjen iz m a t e r i j e , ki ne m o r e biti n e s k o n n a in ne veja kot j e , niti ne m o r e biti na k a k r e n koli nain d r u g a n a , kot j e v stanju, v k a t e r e m j e , j e r a z s e n o s t

49. Ihid. II, 8: Unde quamvis deus infinitus sit et mundum secundum hoc infinitum creare potuisset, tamen - quia possibilitas necessario contrada fuit et non penitus absoluta nec infinita aptitudo - bine .secundum possibilitatem essendi mundus actu infinitus aut maior aut aliter esse non potuit. Contractio autem possibilitatisex actu est, actus autem ab ipso mximo actu est. Quare cum contractio possibilitatis sit ex deo et contractio actus ex contingenti, bine mundus necessario contractus ex contingenti finitus est. 50. V Librum XXIVPhilosophomm prvi najdemo formulacijo, ki enai Boga z neskonno sfero, katere sredie je vsepovsod, obod pa nikjer. Kot drugi izmed tiriindvaj.setih odgovorov na vpraanje Quid est deus?. je naveden tudi: Deus est sphera infinita cuius centrum est ubique, circumferentia vero nusquam. Cf F. Hudry, Le Livre des XXIV Philosophes, iz latinine prevedel, ur. in napisal opombe F Hudry, pogovor M. Richir, Milln, Pariz 1989. 51. Kuzanski metaforo v prvi knjigi De doda ignorantia I, 12 navaja v podporo boji eksistenci: lili vero qui actualissimam dei existentiam considerarunt, deum quasi spheram infinitam affirmarunt. 52. De docta ign. II, 11.

u n i v e r z u m a konna. Edini p r e m i k , poleg zgoraj omenjenega, ki ga K u z a n s k i glede na Aristotela naredi v smeri n e k a k n e n e s k o n n o s t i , j e o d p r a v a o b o d a o z i r o m a zadnje zunanje sfere u n i v e r z u m a . U n i v e r z u m j e brez meje, ne omejuje ga ni, kar bi bilo izven njega. Njegov u n i v e r z u m ni n e s k o n e n {infinitum), t e m v e ' b r e z k r a j e n ' {interminatum), k a r ne p o m e n i , d a j e le brez mej in se ne konuje z n e k o zunanjo lupino, t e m v e tudi, da ni d o k o n e n v svojih konstituentih, to j e , d a m u izrecno m a n j k a t a natannost in striktna doloitev. Nikoli ne dosee meje; j e v polnem smislu besede nedoloen.'' S takim pojmovanjem notranje strukture univerzuma kot v temelju nedoloene oziroma kontingentne, pa se K u z a n s k i , bolj kot z svojo infinitizacijo u n i v e r z u m a , vpisuje v tisto linijo miljenja, ki j e v zadnji instanci - preko tevilnih peripetij - tudi omogoila nastanek psihoanalize. Toda to j e zgodba, ki zaslui p o s e b n o o b r a v n a v o .

53. A. Koyr,Od

sklenjenega

sveta

do neskonnega

univerzuma,

prev. B. Kante, .spremna beseda

M. Boovi, KUC/FF, Ljubljana 1988, str. 16.

Imanenca

Peter Klepec PLAN IMANENCE

B i s t v e n o j e , pripominja D e l e u z e v Qu'est-ce que la philosophie?', da ne p o m e a m o plana i m a n e n c e in konceptov, ki ga z a v z e m a j o , ki ga, natanneje r e e n o , naseljujejo. K o n c e p t e m o r a m o ustvariti, plan pa postaviti, izklesati, obtesati, obrezati. A kaj j e sploh plan i m a n e n c e ? D e l e u z e n a m plan i m a n e n c e pojasni v razmerju d o koncepta.- e takoj od zaetka j e j a s n o , da plan imanence ni koncept, saj ga Deleuze uvede kot nekaj, kar pravzaprav koncepti potrebujejo. e ve. Podoba misli vodi kreacijo konceptov. Podoba misli j e kot krik, medtem k o so koncepti kot petje. (Pourparlers, 2 0 1 - 2 0 2 ) e p r a v j e plan i m a n e n c e nek E n o - V s e , ni koncept, p o t e m t a k e m tudi koncept vseh k o n c e p t o v , nadalje, plan i m a n e n c e ni delen, tako kot znanstveni s k u p e k o z i r o m a m n o i c a , prav tako ni fragmentaren kot so koncepti, pa pa j e distributiven, j e nek vsak. Plan i m a n e n c e j e neka folija, list, feuillet, n e k a k n o listnasto testo, n e k a povrina, ki j o naselijo k o n c e p t i . e p r a v D e l e u z e n e k o l i k o zavajajoe govori o t e m , d a predstavlja plan i m a n e n c e absolutna tla filozofije, njeno Zemljo ali deteritorizacijo, tu ni govora o k a k e m A b o l u t u ali e m e r k o l i t r a n s c e n d e n t n e m v t r a d i c i o n a l n e m p o m e n u b e s e d e . Plan i m a n e n c e pa ni in ne more biti t r a n s c e n d e n t e n , saj bi ga D e l e u z e sicer ne imenoval plan imanence. Zaradi tega nenazadnje Deleuze tudi poudarja, da p l a n i m a n e n c e tudi ni nek p r o g r a m , p o k a t e r e m bi se koncepti ravnali in ki

1.

Deleuzova dela v priujoem prispevku navajamo tako, da v oklepaju najprej navajamo naslov oziroma okrajavo zanje, nato pa arabsko tevilko strani, kjer je najti navedeno mesto. Navajamo pa naslednja dela: Diffrence el rptiliim, PUF, Pariz 1968; Foucault, ditions de Minuit, Pariz \ 9%(;lnuige-temps. Cinema 2, Minuit, Pariz 1985; Logique du sens. Minuit, Pariz 1969; Nietzsche et la philosophie, PUF Pariz 1962 (1973'); Pourparlers, ditions de Minuit, Pariz 1990; Podoba-gibanje, prevedel Stojan Pelko, Studia Humanitatis, KUC in Filozofska fakulteta, Ljubljana 99;Le Pli. Leibniz et le baroque, zbirka Critique, ditions de Minuit, Pariz 1988; Po em prepoznamo strukturalizem?, v: Sodobna literarna teorija (zbornik), ur Ale Poganik, prevedel Stojan Pelko, zbirka Temeljna dela, KRTINA, Ljubljana 1995, str. 41-64; Proust et les signes, PUF. Pariz 19722, in Qu'est-ce que la philosophie'.'. ditions de Minuit, Pariz 1991. Priujoi prispevek se navezuje na na Icktn Deleuzov koncept. Problemi, 7-8/1997, str. 81-98.

2.

bi predstavljal njihov k o n n i cilj. In o b r a t n o , plan i m a n e n c e ni s r e d s t v o konceptov, ki so regije plana, plan p a j e njihov enkratni podpornik. Koncepti tlakujejo, okupirajo in kos za k o s o m naselijo plan, nedeljivo okolje, kjer se razdelijo, ne da bi izgubili svojo integriteto in kontinuiteto. Plan j e kot nekakna puava, ki j o naselijo in zmeraj znova naseljujejo koncepti, toda ti si te puave ne morejo ne prisvojiti ne osvojiti, si j o m e d s e b o j n o razdeliti, pa pa se p o njej lahko le premeajo. Plan tako kot puava, deteritorizacija, absolutna tla, zago tavlja povezanost konceptov, ti pa zagotavljajo njegovo poselitev v nekem vselej variabilnem, vselej ponavljajoem se in obnavljajoem se loku. Nadaljnja lonica med koncepti in planom imanence j e v tem, da so koncepti arhipel ali okostje filozofije, vendar ne njena lobanja, pa pa hrbtenica, m e d t e m k o plan predstavlja dihanje, ki p r e e m a te izolate. Koncepti so povrine ali absolutni v o l u m n i , vselej deformirani in fragmentarni, plan p a j e n e o m e j e n i in neoblikovani, vselej fraktalni absolut, ki pa ni ne povrina ne volumen. Koncepti so k o n k r e t n e razporeditve, konfiguracije stroja, m e d t e m k o j e plan abstraktni stroj, katerega ureditev j e vselej delna. Koncepti so d o g o d k i , toda plan j e hori zont dogodkov, toda ne relativni horizont, ki funkcionira kot neka limita in ki se spreminja skupaj z o p a z o v a l c e m , p a pa absolutni horizont, k i j e n e o d v i s e n od v s a k e g a opazovalca. Poudarek, d a j e plan imanence loen od vsakega opazovalca j e v n e k e m p o menu kljuen. Mordaje Deleuzovi koncepciji plana imanence e najblije Sartrova predpostavka o n e k e m neosebnem transcendentalnem polju, za katero Deleuze pravi, d a j e imanenci podelila nazaj njene pravice (Qu 'est-ce que la philoso phie'/, 49). Sartra omenja Deleuze tudi y Logique du sens, pri e m e r pripominja, d a j e ideja o n e o s e b n e m ali pred-osebnem transcendentalnem polju izjemno p o m e m b n a , eprav j e to pri Sartru e vedno doloeno kot polje zavesti (Logique du sens, 120). Zavest pa za Deleuza ne more biti ne izhodie ne osrednji m o m e n t miljenja, saj j i e po naravi uhajajo problemi, drugae reeno, zavest j e za Deleuza vselej lana zavest (Diffrence et rptition, 268-269), m e d t e m k o j e transcendentalno polje n e o s e b n o , a-subjektivno, n e z a v e d n o . Miljenje j e za Deleuza vselej zadeva neke sile, neosebne sile zunanjosti - kot pripominja Badiou, se m o r a m o zato, da bi mislili, obrniti stran od zavesti. Miljenje za Deleuza ne p o m e n i samoovedenja ali samospoznanja, pa pa nek s'inconscientiser'. Tega neosebnega, a-subjektivnega in nezavednega transcendentalnega polja, ali, kot se glasi sedaj v Qu'est-ce que la philosophie'.', plana i m a n e n c e , pa ne bi

3.

Alain Badiou, Deleuze.

La clameur

de V Etre.

Hachette, Pariz 1997, str. 34.

smeli razumeti v d o g m a t s k e m p o m e n u b e s e d e kot n e k e zunanje sile, ki n a m ostaja zunanja, transcendentna in nujna. Vselej obstaja n e k o nasilje znaka, ki nas prisili v iskanje, ki n a m o d v z a m e mir... resnica ni nikoli produkt n e k e p r e d h o d n e d o b r e volje, pa pa rezultat n e k e g a nasilja v miljenju... Resnica j e odvisna od sreanja z neko rejo, ki nas prisih v miljenje, v iskanje resninega... Nujnost tistega, kar j e miljeno, zagotavlja nakljuje sreanja. Kaj hoe tisti, ki pravi h o e m r e s n i c o ? H o e j e zgolj prisilno in n e n a r a v n o . H o e j o zgolj p o d v p l i v o m n e k e g a sreanja, v razmerju d o tega z n a k a . (Proust et les signes, 2 4 - 2 5 ) Filozofija predstavlja prav upor, zoperstavitev tej sili zunanjosti, kar pa v zadnji instanci pomeni, d a j e filozofija upor tudi proti sami sebi, proti svojim t e z a m in p r e d p o s t a v k a m , saj zunanjost, s k a t e r o prienja, ni nikoli absolutna, transcendentna zunanjost, pa p a j e vselej e notranja. Teme notranje zunanjosU in zunanje notranjosti se b o m o lotili n e k o l i k o kasneje, na t e m mestu bi eleli zgolj poudariti, da filozofije p o Deleuzu oitno ne m o r e m o misliti brez plana imanence. eprav je bilo sprva videfi, kot s m o si ogledali v prejnjem razdelku tega poglavja, da Deleuze trdi, da za filozofijo zadostuje, da ustvarimo koncepte, s e j e sedaj pokazalo, da koncepti sami zase ne zadostujejo - da bi lahko govorili o filozofiji, potrebujemo oboje, tako plan imanence kot koncept, saj j e filozofija hkrati ustvaritev koncepta in uvedba, postavitev p l a n a imanenca. Zaetek filozofije predstavljata koncept in plan imanence. Zakaj s m o besedo zaetek postavili v narekovaje? Zato, ker Deleuze kot vsak heglovec v, d a j e sleherni zaetek e del stvari s a m e , d a j e e prvi stavek naravne zavesti ujet v resnico, ne glede na hotenje in vednost zaenjajoega subjekta." Problem zaetka v filozofiji, pravi Deleuze, so imeli p o v s e m u p r a v i e n o vselej za zelo delikatnega. (Diffrence et rptition, 169) Nenazadnje, se glasi na istem mestu, iz vseh peripetij z zaetkom izhaja le, da v filozofiji ni pravega zaetka, oziroma, da vselej zaenjamo au milieu, v sredi. Vsak zaetek j e zaetek, neadekvatni, neprimerni zaetek, in e filozofija prienja s temeljem, ta temelj pa ni ni drugega kot plan i m a n e n c e , e si filozofija zagotovi ta temelj le tako, da izbere univer zalna, splona mnenja - e m p i r i n o bit, u t n o in k o n k r e t n o pri Heglu, Urdoxo pri Husserlu, predontoloko razumevanje bili pri Heideggru - p o t e m to p o m e n i , da ni plan imanence ni drugega kot mnenje. Kot tak j e plan imanence zoperstavljen konceptu, ki prepreuje miljenju, da bi bilo isto mnenje, da bi bilo n e k o partikularno gledie ali p a subjektivni p o g l e d v diskusiji ali klepetu.

4.

Mladen Dolar, Paradoks prvega stavka, v: Mladen Dolar/Slavoj iek. Hegel Analecta, Ljubljana 1985, str. 7.

in

objekt,

Koncept ni celota povezanih idej tako kot mnenje (Qu 'est-ce que la philosophie?, 195), p a pa j e prisilno nek p a r a d o k s (Pourparlers, 187). e torej vselej zaenjamo v sredi stvari s a m e , e filozofija prienja z ustvaritvijo k o n c e p t o v in e j e treba plan i m a n e n c e dojeti kot predfilozofski, p o t e m se postavlja vpraanje, v k a k n e m razmerju sta p o t e m t a k e m k o n c e p t in plan i m a n e n c e . Gre za z o p e r s t a v l j e n o s t n o t r a n j e g a in z u n a n j e g a , ali pa za staro in t i s o k r a t p r e v e e n o nasprotje m e d aktivnim in p a s i v n i m , formo in materijo? D e l e u z e vztraja pri tem, da predfilozofsko ne oznauje niesar, kar bi obstajalo pred, kar bi torej predhajalo filozofiji in tudi ne n e e s a , kar bi obstajalo zunaj filozofije, pa pa gre za notranje pogoje filozofije, k i j i h filozofija tudi p r e d p o stavlja. R a v n o zato, ker j e plan i m a n e n c e predfilozofski in ker e ne operira, uporablja konceptov, ker se jih e ne posluuje, implicira neko tipajoo, okleva j o e eksperimentiranje, in se zateka k manj r a c i o n a l n i m , r a z u m n i m sredstvom, sredstvom, ki bi j i h lahko priznali brez sramu in brez zadrege. Ta sredstva so iz reda sanj, p a t o l o k i h procesov, e z o t e r i n i h poskusov, pijanosti in e k s c e s a . T e e m o k horizontu, k planu i m a n e n c e , in se v r n e m o z rdeimi o m i , pravi D e l e u z e . C e l o D e s c a r t e s ima svoje sanje. Misliti p o m e n i vselej slediti rti arovnije. (Qu'est-ce que la philosophie?, 44) Plan i m a n e n c e j e kot izrez, rez kaosa, deluje pa kot reeto. Tisto, kar j e znailno za kaos ni toliko odsotnost doloitev kot n e s k o n n a hitrost, ki j e p r o b l e m miljenja vse od S p i n o z e d o M i c h a u x a . In e n e s k o n n a hitrost potrebuje okolje, milje, p o t e m ji ta milje, to atmosfero, tekoost okolja, ki j o potrebuje elastinost koncepta, ponuja plan i m a n e n c e . Plan i m a n e n c e sicer zaree v k a o t i n o variabilnost, vendar ne predstavlja nekega zaprtega univer zuma ali pa zaprte mnoice. Kot neskonna m n o i c a j e plan imanence gibanje zato v Podobi-gibanje D e l e u z e govori o tem, da j e plan i m a n e n c e svetloba (Podoba-gibanje, 85) - , j e neka plat gibanja, ki se vzpostavlja m e d deli vsakega sistema in iz enega sistema v drugega, k i j i h vse prei, zvari in podredi okoliini, ki j i m o n e m o g o a , da bi bili p o p o l n o m a zaprti. In e r a v n o se zdi, pravi na istem mestu Deleuze, da se s p o j m o m plana imanence oddaljujemo od Bergsona, nas vodi preprianje, da s m o m u zvesti, saj s a m B e r g s o n pravi, da j e plan gibljiv. (Ibid., 84, op. 11). Toda, k a k o j e lahko plan i m a n e n c e gibljiv, k o pa s m o zgoraj rekli, da j e plan horizont d o g o d k o v o z i r o m a konceptov, e v e , da ni relativni horizont, pa pa absolutni horizont, ki j e n e o d v i s e n od v s a k e g a o p a z o v a l c a ? Gibanje, ki j e p o v e z a n o z miljenjem in ki gre lahko v n e s k o n n o s t , ni gibanje proti neki toki, k i j e nikoli bi ne m o g l i dosei, toki, ki bi se nahajala nekje na h o r i z o n t u -

V stilu znane ale radija E r e v a n , ki na vpraanje, kaj j e k o m u n i z e m , odgovarja, da j e na horizontu - bolj kot se m u pribliujemo, bolj se n a m oddaljuje. Nasprotno, tisto, kar j e v gibanju, j e tudi sam horizont, horizont, ki se ne oddaljuje, pa p a s m o vselej e v njem, vselej s m o e v planu i m a n e n c e . (Prim. Qu'est-ce que la philosophie?, 40) Z a n e s k o n n o gibanje j e znailno neko aller \n retour, neka pot tja in nazaj, toda to gibanje tja in nazaj ne m o r e m o r a z u m e t i kot neko prostorsko popotovanje, usmeritev proti n e k e m u cilju, neki toki, p a p a j e gibanje miljenja vselej usmerjeno proti sebi, se tourner vers, torej p o m e n i , da j e miljenje usmerjeno proti s a m e m u sebi. Tudi tu, kot d r u g o d v D e l e u z o v e m delu, j e gibanje p o v e z a n o s celoto: Celota j e tisto, kar se spreminja, j e odprto o z i r o m a trajanje. Gibanje p o t e m t a k e m izraa s p r e m e m b o celote, e n o etapo, en vidik te s p r e m e m b e , trajanje oziroma artikulacijo trajanja. Gibanje i m a tako dve plati, e n a k o neloljivi, kot sta neloljiva prednja in hrbtna plat, verso in recto: je razmerje med deli in obenem prizadene celoto. {Podoba-gibanje, 32). Tisto, proti e m u r j e miljenje u s m e r j e n o , o z i r o m a , se vers quoi la pense se tourne, torej ni neka zunanjost, n e k o zunanje m e r i l o , r e s n i c a , ki bi n a m p o v e d a l a , kdaj j e n a e gibanje p r a v i l n o u s m e r j e n o o z i r o m a r e s n i n o . V d o g m a t s k e m miljenju n a m r e plan s e l e k c i o n i r a tisto, k a r j e u p r a v i e n o misliti, d a bi t a k o naredil svoje p o t e z e , svoje smeri ali d i a g r a m a t i n a gibanja. T a k o n a eni strani d o b i m o tisto, kar j e d o b i l o p r a v i c o , d a j e l a h k o m i l j e n o in kar j e o h r a n j e n o kot d i a g r a m a t i n a p o t e z a na sebi, k a r pa j e o d r i n j e n o od ostalih r i v a l s k i h doloitev. D e s c a r t e s j e bil sicer prvi, e r a v n o j e bilo p r e d njim e v e l i k o d r u g i h , za k a t e r e g a j e bila z m o t a n e k e vrste p o t e z a ali smer, ki j e izraala negativ misli. Takno nevarnost j e za nekatere mislece predstavljala tudi n e u m n o s t , a m n e z i j a , afazija, delirij, norost... K a n t . d e n i m o , g o v o r i o v i d e z u , iluziji. Zanj ne g r e v e za luknje ali stare n a v a d e misli, p a p a za n o r d i j s k o m e g l o , ki p r e k r i v a vse. S K a n t o m , m i m o g r e d e r e e n o , tudi s a m o v p r a a n j e p o orientirati se v miljenju p r e j m e d r u g a e n p o m e n . ( P r i m . Qu'est-ce que la philosophie?, 53) Plan i m a n e n c e tako ni miljeni ali misljivi koncept, p a p a p o d o b a misli, image de la pense (Prim. Diffrence et rptition, 1 6 9 - 2 1 3 ) ' , p o d o b a , ki se daje o tistem, k a r p o m e n i misliti, uporabljati misel, se v miljenju orientirati. Plan i m a n e n c e pa ni ne m e t o d a miljenja, ne stanje spoznanja o m o g a n i h in njihovem funkcioniranju, ne m n e n j e , ki g a i m a m o o miljenju in njegovih

5.

Enako strukturno vlogo kot plan imanence. oziroma podoba misli, ima v Nietzsche
philosophie neumnost, btise. (Prim. Nietzsche et la philosophie, 120).

et la

oblikah. (Prim. Qu'est-ce que la philosophie?, 39-40). Je nekaj, kar j e vselej predpostavljeno, nek sistem koordinat, dinamizmov, orientacij (Pourparlers, 202), drugae reeno, nekakni postulati v podobi misli. Kot pravi s a m Deleuze, g a j e to vpraanje preganjalo tako v Diffrence et rptition in v Logique du sens, kot tudi v delu o Proustu in znakih, ter nenazadnje v Mille plateaux. ( P r i m . Pourparlers, 204) Plane j e p o t r e b n o postavljati, tako kot j e p o t r e b n o ustvarjati k o n c e p t e . To, ali s e j e nek filozof za nek p r o b l e m zanimal na najbolji nain, presega njegove m o i . N e d v o m n o morajo biti novi koncepti v razmerju d o problemov, ki so nai, ki so povezani z nao z g o d o v i n o in p r e d v s e m z naimi razvitji. Toda - kaj sploh p o m e n i j o koncepti n a e g a asa ali kateregakoli asa? E n a k o vpraanje velja za plan i m a n e n c e . Je plan i m a n e n c e veen ali minljiv? In nenazadnje ali obstaja zgolj en sam plan, ali pa jih j e n e m a r a ve? O i t n o j e , da plan ima n e n c e ni enak pri G r k i h in, d e n i m o , v s e d e m n a j s t e m stoletju. (Prim. Qu'est-ce que la philosophie?, 4\) Da}s planov ve, izhaja tudi iz D e l e u z o v e trditve, da k o m u n i k a c i j a vselej pride ali p r e z g o d a j ali p r e p o z n o z a t o , k e r se tisti, ki diskutirajo, nikoli ne nahajajo na istem planu. (Prim. Ibid., 3 3 , 52) P o t e m t a k e m obstaja ve p l a n o v i m a n e n c e ? Plani so za D e l e u z a netevilni, eprav j e p o drugi strani t e k o rei, ali j e tisto, kar primerjamo, en sam plan ali pa gre za ve planov. So imeli predsokratiki eno s a m o p o d o b o misli, ne glede na razlike m e d H e r a k l i t o m in P a r m e n i d o m ? Ali lahko g o v o r i m o o k l a s i n e m planu i m a n e n c e , o klasini p o d o b i misli, ki se j e nadaljevala od Platona d o D e s c a r t e s a ? Tisto, kar variira, niso s a m o plani, pa pa tudi nain, k a k o se jih distribuira. Toda, ali na koncu k o n c e v ni tako, da vsaka velika filozofija, ki uu-e, trasira nov plan imanence, prispeva novo materijo biti in postavi n o v o p o d o b o misli? Velikega filozofa si p r e d s t a v l j a m o le tako, pravi D e l e u z e , kot j e to p o v e d a l Foucault - velik filozof j e velik zato, ker j e mislil d r u g a e . In k o pri e n e m s a m e m avtorju razlikujemo m e d razlinimi filozofijami, mar to ni zato, ker j e spremenil plan, ker j e nael e n e k o d r u g o p o d o b o misli? Filozof M a i n e de Biran se j e pritoil - p o u t i m se n e k o l i k o preve starega zato, da bi zael konstrukcijo. Po drugi strani niso filozofi tisti, ki obnavljajo p o d o b o misli, in se ne zavedajo tega p r o b l e m a , k o pa vsak ignorira d e l o tistih, ki si j i h j e d o m n e v n o vzel za svoje m o d e l e . e p a j e p l a n o v i m a n e n c e neteto - k a k o p o t e m r a z u m e t i filozofijo, k o pa i m a m o o p r a v k a s t o l i k i m i listi, ki se zdaj zlepijo s k u p a j , zdaj loijo? Ali n i s m o o b s o j e n i na to, da u t r e m o , t r a s i r a m o svoj lastni plan, ne da bi v e d e l i , kateri p l a n b o sekal in s k a t e r i m p l a n o m b o s o v p a d e l , se u j e m a l ? M a r to n e

p o m e n i r e k o n s t i t u c i j e n e k e vrste k a o s a ? Z a r a d i t e g a v s a k p l a n ni le listnast, feuillet, pahljaast, pa p a tudi preluknjan, pomanjkljiv, trou. R a v n o zaradi te p o m a n j k l j i v o s t i p l a n a D e l e u z e plan p r i m e r j a z r e e t o m , k i j e n a p e t o e z k a o s . (Qu'est-ce que la philosophie?, 4 5 ) Ta m r e a ima s k u p n e e l e m e n t e ; v s a k e l e m e n t , k i j e ustvarjen na e n e m p l a n u , se sklicuje na d r u g e h e t e r o g e n e e l e m e n t e , ki so ustvarjeni na d r u g i h planih, r a v n o zato j e miljenje za D e l e u z a h e t e r o g e n e z a . (Ibid., 188) Vendar pa t a k n o stalie p r i n a a s seboj d v o j e n e v a r n o s t i : l a h k o nas v o d i k m n e n j u , iz k a t e r e g a h o e m o izstopiti, ali pa nas vrne nazaj v k a o s , ki se mu z o p e r s t a v l j a m o in mu kljubujemo (Prim. Ibid..). N e n a z a d n j e tudi s a m plan p u a m e g l o , ki ga o b k r o a in v kateri t v e g a , da se b o kot prvi izgubil, p r a v filozof, k i j e ta plan utrl in u v e d e l . P r o b l e m j e n a m r e v t e m . da ni n o b e n e g a pravila, ki bi l a h k o v n a p r e j p o v e d a l o ali j e p l a n , ki s m o ga u v e d l i , d o b e r ali ne. Da toliko nejasnosti, m e g l e , kot ji p r a v i D e l e u z e , o b k r o a p l a n i m a n e n c e , j e m o g o e razloiti na d v a naina: prvi p r o b l e m j e v t e m . da se misel ne m o r e zaustaviti, da ne bi i m a n e n c e interpretirala k o t i m a n e n t n e n e e m u , b o d i s i kot veliki O b j e k t k o n t e m p l a c i j e bodisi kot S u b j e k t refleksije bodisi kot D r u g i subjekta k o m u n i k a c i j e . G l e d e na iluzije, ki o b k r o a j o p l a n , j e t a k o s k o r a j d a n e i z o g i b n o , da prej ali slej pride d o vpeljave t r a n s c e n d e n c e . Lista teh iluzij, ki o b k r o a j o p l a n , j e n a m r e t a k o r e k o n e s k o n n a . e j i h n a t e j e m o n e k a j : najprej i m a m o e o m e n j e n o iluzijo t r a n s c e n d e n c e , ki bi l a h k o p r e d h o d i l a v s e m ostalim iluzijam. Iluzija t r a n s c e n d e n c e j e m o n a na dvojni nain, najprej takrat, k a d a r i m a n e n c a n a s t o p a kot i m a n e n t n a n e e m u , ali k o t r a n s c e n d e n c a n a s t o p a kot s a m a i m a n e n c i . N a d a l j e , e p o m e a m o k o n c e p t e in p l a n , d o b i m o iluzijo u n i v e r z a l i j . takrat, k o j e videti, da k o n c e p t o v ni p o t r e b n o ustvariti, d o b i m o iluzijo venega, e koncepte p o m e a m o z znanstvenimi propozicijami, d o b i m o iluzijo d i s k u r z i v n o s t i itn. M a r to p o t e m t a k e m p o m e n i , da plan i m a n e n c e vselej spremljajo iluzije, ali pa vsaj nekaj, kar bi bilo vsaj navzen p o d o b n o tistemu, kar j e Kant i m e n o v a l transcendentalni videz? Ali obstaja nek najbolji plan, plan, ki ne bi ve vodil v transcendenco, ki i m a n e n c e ne bi dojemal kot i m a n e n t n e n e e m u , ali ki ne bi ve p o s n e m a l transcendentnega? D e l e u z e odgovarja v n e k e m o d l o m k u , ki si zaradi svoje izjemnosti zaslui, da ga n a v e d e m o v celoti: Rekli bi, d a j e P L A N [LE plan] imanence hkrati tisto, kar j e potrebno misliti in tisto, esar ni m o g o e misliti. To bi bil plan. nemiljeno v miljenju. To j e podzidje vseh planov, k i j e i m a n e n t n o vsakemu miljivemu planu in ki ga ni m o g o e misliti. Je najbolj intimno v miljenju, pa vendar absolutni zunaj. J e nek zunaj, ki j e najdlje od

vsega zunanjega sveta, saj j e nek znotraj, k i j e globlji od vsega notranjega sveta: j e imanenca, intimnost kot Z u n a j , zunaj, k i j e postal intruzija, ki j e m l j e sapo in k i j e sprevraanje enega in drugega." N e n e h n a popotovanje plana tja in nazaj, n e s k o n n o gibanje. N e m a r a j e to najvija gesta filozofije: ne toliko v tem, da misli P L A N [LE plan] i m a n e n c e , pa pa, da p o k a e , d a j e v v s a k e m planu neka ne-misel. Misliti le-to na ta nain, kot zunaj in znotraj miljenja, kot zunaj, ki ni zunanji, ali kot znotraj, ki ni notranji. Tisto, kar ne m o r e biti miljeno, pa vendar m o r a biti miljeno, j e bilo l a h k o enkrat [e] miljeno, tako kot se j e Kristus enkrat utelesil, da bi pokazal m o n o s t n e m o n e g a . Tako j e Spinoza Kristus filozofov, in najveji filozofi niso drugega kot apostoli, ki se oddaljujejo temu misteriju ali se mu pribliujejo. (Qu'est-ce que la philosophie?, 59) Prvo, na kar s m o pozorni v zgornjem citatu j e formulacija zunanjosti in notranjosti kot n e k e g a zunaj, k i j e najdlje od vsega zunanjega sveta, nekega znotraj, ki j e globlji od vsega notranjega sveta. O tem, da imata zunaj in znotraj isto povrino, j e D e l e u z e govoril e v Logiki smisla (Prim. Logique du sens, 48), zlasti v navezavi na L a u t m a n o v o pojasnitev M o e b i u s o v e g a traku, ki ima eno s a m o stran, stranico (Logique du sens, 32 op. 10). e p r a v j e D e l e u z e e v Logiki smisla trdil, da r e s n i n a razlika ni m e d znotraj in zunaj. R a z p o k a [flure] ni ne notranja ne zunanja, pa p a j e na meji, neutna, netelesna, ideelna (Ibid., 180-181), in etudi j e o razmerju m e d najbolj notranjim z u n a j e m in najbolj zunanjo notranjostjo g o v o r a tudi v Image-temps'', o n e k e m zunaju, ki j e bolj zunaj od zunanjega sveta in bolj znotraj od notranjega sveta (Prim. Pourparlers 133), s e j e formulaciji iz Qu'est-ce que la philosophie? e najbolj priblial v delu o Michelu F o u c a u l t u , kjer nastopa nek znotraj, ki bi bil globlji kot ves notranji svet, prav tako kot j e znotraj bolj oddaljen od vsega zunanjega sveta (Foucault, 103), kjer le p l u s lointain et le plus profond, p o s t a n e eden i z m e d kljuni pojmov, s katerimi D e l e u z e pojasnjuje k o n c e p t subjektivacije pri Foucaultu, temu arhivarju in topologu, kot ga tudi imenuje (Prim. Foucault, 127). O s n o v n a ideja j e n a m r e v t e m , nemiljeno [impens] ni zunaj, pa pa v s r e d i u m i l j e n j a , kot n e m o n o s t m i l j e n j a , ki p o d v a j a ali p o g l a b l j a zunanjost (Ibid., 104). Ves notranji prostor j e t o p o l o k o v stiku z zunanjim, (Ibid., 126) in Znotraj ni ni d r u g e g a kot operacija zunaja. D e l e u z e tu oitno

6. 7.

Deleuze tu navaja delo Maurica Blanchota, Lentretien infini. (Prim. L'entretien infini, Gallimard, Pariz 1969, str. 65.) Ta membrana, ki naredi zunaj in znotraj za prisotna enega v drugem, se imenuje Spomin. (Image-temps, 269) V Le Pli kot membrana zunaja nastopa vinkulum. Prim. Le Pli, 149.

meri naLes mots et les choses, kjer j e Foucault v razdelku Cogito et l ' i m p e n s e V s v o j e m delu postavil tezo, da c e l o t n o m o d e r n o m i s e l prei z a k o n misliti nemiljivo [penser Fimpense]*, pri e m e r ni to nemiljivo ni d r u g e g a kot Drugi, brat in dvojek, dvojnik in tujec s a m e g a miljenja, ki se nahaja v njegovi najgloblji notranjosti in k i j e skozi z g o d o v i n o d o b i v a l razline o b l i k e - a n sich in fr sich pri Heglu, Unbewusste pri S c h o p e n h a u e r j u , odtujeni lovek pri M a r x u , implicitno, inaktualno, s e d i m e n t i r a n o , ne-dejansko pri Husserlu. Videti j e , pravi D e l e u z e , d a j e v v s e m s v o j e m delu F o u c a u l t sledil temi notranjosti, k i j e zgolj g u b a z u n a n j o s t i (Foucault. 104); N e k o Z u n a njost, k i j e globlja od vse zunanjosti, zvije, z g u b a . podvoji nek Znotraj, k i j e globlji od vse notranjosti (Ibid., 117), in tako najbolj oddaljeno p o s t a n e notranje, se s p r e v r n e v najblije (Prim. Ibid.. 130). F o u c a u l t se j e pri t e m opiral na d v a m i s l e c a , na A r t a u d a , ki p r i r o j e n e m u in p r i d o b l j e n e m u zoperstavlja genitalnost (Ibid., \25 in B l a n c h o t a , k i j e i m e n o v a l strast zunaja tisto silo, ki ne sili n a v z e n . saj j e s a m zunaj postal i n t i m n o s t , intruzija (Ibid., 127)"'. K o n v e r z i j a najbolj o d d a l j e n e g a v najblije, j e n e k a operacija miljenja, misliti za F o u c a u l t a ni le m e t k o c k , pa pa velja tudi: penser, c ' e s t plier (Ibid., 126). Skratka, D e l e u z e s e j e vekrat bolj ali manj p o s r e e n o loteval t e m e le p l u s lointain et le plus profond, kjub temu p a j e videti, da i m a ta t e m a v Qu 'est-ce que la philosophie'' d r u g a e n status kot drugod. Kaj p r a v z a p r a v pravi D e l e u z e v o d l o m k u , ki s m o g a n a v e d l i z g o r a j ? P r v i to, d a p l a n i m a n e n c e k o t predfilozofski ni nekaj, kar bi bilo d o filozofije v n e k e m z u n a n j e m razmerju, ali bolje, kar bi bilo filozofiji zunanje zoperstavljeno, pa p a j e notranji pogoj filozofije. e ve, kot pravi nekje drugje, j e ne-filozofija m o r d a bolj v j e d r u , srediu, notranjosti filozofije kot s a m a filozofija! (Qu'est-ce que la philo sophie?, 43) Nadalje, e r a v n o ta toka predstavlja nemiljivo, j o j e vendar p o t r e b n o misliti (Prim. Ibid., 206), e v e , obstaja d o k a z , o z i r o m a kot bi to

8. Michel Foucault, Les mois et les choses, Gallimard, Pariz 1966, 338. 9. Artauda Deleuze v tej povezavi omenja e v Diffrence el rptition. Prim. Diffrence et rptition. 192, 198. 10. Zunaj [Dehors], Foucault si to be.sedo sposodi od Blanchota, je nekaj, kar je dlje od najbolj zunanjega svet. rta tega zunaj, to je na dvojnik, v vsej drugosti dvojnika. (Pourparlers, 150) Foucault, pravi na nekem drugem mestu Deleuze, je vselej priznaval svoj dolg do Blanchota, ki je razviden v njegovi tezi. da govoriti ni isto kot videti, v njegovi uporabi tretje osebe, in pa v razmerju oziroma nerazmerju. do nekega Zunaja, ki je bolj zunaj od zunanjega sveta in bolj znotraj od notranjega sveta. Prim. Pourparlers, 133.

p o i m e n o v a l Badiou, d o g o d e k , ki pria o tem, d a j e to m o g o e - gre kajpak za Spinozo, ki j e filozof i m a n e n c e par excellence, zato ga D e l e u z e tudi imenuje Kristusa filozofov. Ne m o r e m o si kaj, da tega zunaja, ki j e bolj notranji od notranjosti in znotraja, k i j e bolj oddaljen od zunanjosti s a m e , tega jedra, k i j e nekaj nemonega, tistega, kar j e najbolj blizu, najbolj notranje, a hkrati zunanje, ne razumeli v p o m e n u L a c a n o v e g a izraza ekstimnosti, izrazu, v katerem j e Lacan nekako zdruil Heideggrov pojemdas Ding in Freudov pojemNebenmen5/". Ekstimnost lahko m e d d r u g i m tudi p o m e n i , pravi Jacques-Alain Miller, na katerega se v tej toki o p i r a m o ' - , da se v m e n i nahaja nek drugi, ki m e pretresa, vznemirja, uva, m e nenazadnje sili v n e k o delovanje. E k s t i m e n j e tako lacanovski Drugi, saj j e jezik, s katerim i z r a a m o svojo intimo, jezik Drugega, kakor tudi objekt, objekt a, objekt, ki ga v tebi ljubim bolj kot tebe. Teza Jean L u c - N a n c y a , da i m a D e l e u z o v a filozofija za svoj objekt n i " , z a d e n e ebljico na g l a v i c o bolj kot j e to m o r d a videti na prvi pogled - ni, za katerega gre, ima seveda pri D e l e u z u razline oblike, v primeru plana imanence pa bi l a h k o reku, da gre za objekt a kot ta ni, ki j e iz realnosti odstranjen, izloen, a ji vendarle daje njen okvir, kot nek ekran, kot neko o k n o , o k n o fan tazme''', oziroma kot - plan imanence. Ne-filozofija se tako nahaja na ekstimnem mestu s a m e filozofije, hkrati pa zanjo predstavlja tisto n e m o n o , tisto esar ni m o g o e misliti, ki pa vendar mora biti miljeno, ki j e bolj v jedru filozofije kot sama filozofija, skratka nekaj realnega v l a c a n o v s k e m p o m e n u besede. To e k s t i m n o m e s t o j e vselej naseljeno s koncepti in k o n c e p t u a l n i m i o s e b a m i , ki so nekaken ekvivalent e k s t i m n e g a j e z i k a D r u g e g a , ki nas pretresa v najbolj notranjem osrju. Plan i m a n e n c e ima, pravi D e l e u z e , d v a obraza, e n e g a kot Miljenje, d r u g e g a kot N a r a v a , e n e g a kot Physis, d r u g e g a kot Nous (Prim. Qu'est-ce que la philosophie?, 41) Rekli bi lahko, da i m a m o opravka z n e k o p a r a d o k s n o z m e s j o d o m a e g a in hkrati tujega, z n a n e g a in o b e n e m okantnega, uteenega in istoasno nevarnega - plan i m a n e n c e , o k a t e r e m tee

11. Lacan ta izraz omenja v Etiki psihouimlize (Pnm. Etika psihoanalize. Seminar, knjiga 'VII., Delav.ska enotnost, Analecta. Ljubljana 1988, str. 139) in v crits (Prim. crits, Seuil. Pariz 1966, str. 524), kjer kot ekstimen loveku nastopa Drugi. Na tem mestu se opiramo na Millerjev seminar Extimit (1985-86), ki je dostopen zgolj v obliki needitiranih zapiskov s predavanj. 12. Jacques-Alain Miller, Extimit. Predavanje z dne 20. II. 1985. 13. Jean Luc Nancy, The Deleuzian Fold of Thought. v: Deleuze: A Critical Reader, ur Paul Patton, Blackwell critical readers, Blackwell. Oxford 1996, str. 110. 14. Prim. Jacques-Alain Miller, Pokazano v Premontreju, prevedel Slavoj iek, Problemi, 4-5/1984, Ljubljana 1984, str 5.

beseda, j e prav vse to hkrati, j e neko m n e n j e in zato nekaj u t e e n e g a , j e nekaj okantnega, saj g a j e potrebno vpeljati, uvesti, a n a m tudi potem, k o ga vpeljemo zaradi iluzij, m e g l i c , ki ga prekrivajo e zdale ni p r e z e n t e n in p r e g l e d e n . In nenazadnje, kot naa stvaritev, vselej ostaja tudi stvor, nemiljivo v miljenju. Je m o g o e rei. d a j e to nemiljivo transcendenca? K a k n o j e sploh razmerje m e d i m a n e n c o in transcendenco. glede na to, da se D e l e u z e vseskozi sklicuje zgolj na i m a n e n c o ? Deleuze j e na vpraanje v Pourparlers o tem, da se v svojih delih n e n e h n o sklicuje na i m a n e n c o , da pa gre pri v s e m skupaj vendarle za doloeno teavo, saj kljub tej posploeni imanenci koncepti, s katerimi operira, ostajajo parcialni in lokalni, odgovoril takole; Vsi avtorji, s katerimi s e m se ukvarjal, so postavili plan i m a n e n c e , trasirali polje i m a n e n c e , (celo Kant. k o se o d p o v e transcendentni rabi sintez, 1er se pri tem dri m o n e g a izkustva in ne realne eksperimentacije). A b s t r a k t n o ne pojasnjuje niesar, pa pa m o r a biti s a m o pojasnjeno: univerzalije ne obstajajo, transcendentalije prav tako ne. Eden ne obstaja, prav tako ne obstaja ne subjekt (ne objekt) ne U m . Obstajajo zgolj procesi, ki so lahko procesi unifikacije, subjektivacije, racionalizacije, toda ni ve kot to. Ti procesi se izvajajo na konkretnih m n o t v i h , m n o t v o j e n a m r e resnini element, kjer se kaj dogaja. Plan imanence naseljujejo mnotva, nekako tako kot p l e m e n a naseljujejo p u a v o , ne da bi ta prenehala biti puava. Plan i m a n e n c e m o r a biti konstruiran, i m a n e n c a j e nek konstruktivizem. [...] Ko se sklicujejo na transcendenco. ustavljajo gibanje, da bi n a m e s t o eksperimentiranja vpeljali intepretacijo. Bellour j e to lepo pokazal za film, za tokove p o d o b . Inter pretacijo se vselej p o n e v imenu neesa, esar d o m n e v n o ni. Prav enotnost j e tisto, kar manjka mnotvu, tako kot j e subjekt tisto, e m u r manjka d o g o d e k (deuje). Seveda obstajajo fenomeni manka, toda to j e v funkciji abstraktnega, z gledia transcendence, vsakokrat, ko ne m o r e m o konstruirati plana i m a n e n c e . kot, denimo. Jaz. Procesi so postajanja. Procesov ne presojamo glede na rezultat, kijih kona, pa pa glede na kvaliteto njihovega poteka in mo njihovega nadalje vanja: tako kot v primeru postajanja-ival, ah ne-subjektivnih individuacij. V tem pomenu sva z Guattarijem rizme zoperstavila drevesom. Drevesa ali bolje, prcKCsi arborizacije, so provizorine meje. ki za trenutek ustavijo rizom in njegovo transformacijo. Univerzalije ne obstajajo, obstajajo s a m o singularnosti. Koncept ni neka univerzalnost, pa pa mnoica singularnosti. vsaka od teh se razprostira vse d o sosedstva z drugo mnoico singularnosti. {Pourparlers. 199-200) Videti j e , d a j e D e l e u z e v n a v e d e n e m o d l o m k u , v e n e m s a m e m o d l o m k u , ki obsega pili dve strani Pourparlers, t a k o r e k o v eni sapi povzel c e l o t n o svoje podvzetje, celotno svojo filozofijo, ter na eni s a m i strani nanizal k o p i c o

generalizacij in posploitev, cel kup razlikovanj, s katerimi pa si, e stvari n e k o liko zaostrimo, pravzaprav ne m o r e m o kaj prida p o m a g a t i . G r e za temeljni p r o b l e m D e l e u z o v e filozofije, saj j e , kot pravi v svoji 11111 D e l e u z o v e filozofije Badiou, v D e l e u z o v i filozofiji neka dvojnost in da ta dvojnost prei celotno D e l e u z o v o delo, j e oitno. L a h k o bi navedli n e s k o n n o listo p o j m o v n i h dvojic, ki izhajajo iz temeljnega razlikovanja m e d aktivnim in p a s i v n i m : virtualno in aktualno, a n o r g a n s k o ivljenje in vrste, shizofrenik in paranoik, m a s o v n o gibanje in Partija, deteritorizacija in reteritorizacija, n o m a d in stalni naseljenec, Nietzsche in Platon, koncept in kategorija, elja in resenti ment, prostori s v o b o d e in Drava, izjava in sodba, telo brez o r g a n o v in feti, skulptura in t e a t e r . " N a te pasti Scile generalizacije in Karibde singularizacije D e l e u z o v e filo zofije s m o sicer e opozorili"" ter se potem, na nek nain, e s m o iskreni, z njimi dejansko sreevali skozi celotno Qu'est-ce que la philosophie?. Deleuze j e n a m r e na vpraanje, kaj j e filozofija oziroma, kaj j e i m a n e n c a , najprej o d g o voril s tezo, d a j e filozofija iznajdba, stvaritev konceptov, to tezo p a j e skual pojasniti tako, d a j e najprej poudaril, kaj vse filozofijan( (ni mnenje, ni komuni kacija, ni kontemplacija, ni refleksija), nato pa predstavil tisto, kaj bi filozofija m o r a l a bifi (konstrukcionizem, sistem), sistem pa n a m j e na koncu pred omi razpadel najprej na dvoje (ustvariti k o n c e p t e in trasirati plan), oziroma, e s m o natanni, na troje - i m a n e n c o (plan), insistenco ( k o n c e p t u a l n e osebe) in konsistenco (koncept). In ko s m o si skuali ogledati, kaj sploh j e koncept, kako ga D e l e u z e pojmuje, n a m j e zopet ostalo v rokah, e nekoliko p r e m i s l i m o , bore m a l o otipljivega. Ni bolje ni bilo p o t e m takrat, k o s m o skuali o d g o v o r na vpraanje, kaj j e koncept in kaj j e i m a n e n c a , poiskati tako, da s m o ga postavili najprej v razmerje d o plana i m a n e n c e ter na koncu e glede na k o n c e p t u a l n o o s e b o , ki skupaj s p l a n o m i m a n e n c e tvori neko r e c i p r o n o predpostavljanje zdaj k o n c e p t u a l n a oseba p r e d h o d i planu, zdaj k o n c e p t u a l n i osebi sledi plan. Z a kolikor toliko zvesto p o d o b o D e l e u z o v e g a filozofskega podvzetja v Qu 'estce que la philosophie?, bi morali obravnavi trojice k o n c e p t - p l a n - k o n c e p t u a l n a oseba dodati e razlikovanje m e d k o n c e p t o m , p e r c e p t o m in afektom, ter si ogledati trojstva koncept-funkfiv-prospekt. D r u g a e r e e n o , filozofijo o z i r o m a koncept, plan i m a n e n c e in k o n c e p t u a l n o o s e b o j e p o t r e b n o doloiti v razmerju d o estetske figure in d o p s i h o - s o c i a l n e g a tipa, z a t e m d o d e l n e g a o p a z o v a l c a .

15. Alain Badiou, Deleuze. Lii clameur 16. Prim. P. Klepec, nav. delo.

de V Etre.

Hachette, Pariz 1997. str. 52-53.

o z i r o m a d o propozicije, s tem pa tudi znanosti, ki ji o b boku kot tretja pot. tretji nain miljenja stoji u m e t n o s t . To n a l o g o b o m o opravili v n a s l e d n j e m poglavju, na t e m mestu nas zanima vpraanje, ki z a d e v a zgolj filozofijo - k a k o razumeti D e l e u z o v o tezo, d a j e filozofija p o svojem bistvu filozofija i m a n e n c e ? D r u g a e r e e n o , kako r a z u m e t i tezo, da vsaki, k o obstaja t r a n s c e n d e n c a , vertikalna Bit. c e s a r s k o Stanje na nebu ali na zemlji, obstaja religija, in vsaki, k o obstaja i m a n e n c a , obstaja Filozofija? (Qu 'est-ce que la philosophie?. 46) M a r to p o m e n i , d a j e vsaka filozofija filozofija i m a n e n c e , ali p a j e p o t r e b n o r a z l i k o v a t i m e d filozofijami t r a n s c e n d e n c e in filozofijami i m a n e n c e ? e obstajajo filozofije transcendence, katere filozofije so to, in obratno, e obstajajo filozofije i m a n e n c e , za katere filozofije g r e ? D e l e u z e j e na to vpraanje d e l n o odgovoril e odlomku iz Pourparlers, ki, m i m o g r e d e reeno, predhodijo Qu 'estce que la philosophie?, in ki s m o ga navedli zgoraj. N a o m e n j e n e m mestu D e l e u z e ne navaja spiska avtorjev, s katerimi s e j e ukvarjal, a spisek j e m o g o e dokaj e n o s t a v n o sestaviti - Lukrecij, H u m e , Spinoza. N i e t z s c h e . B e r g s o n , a D e l e u z e se j e ukvarjal tudi s Kantom, knjigo o njem j e oznail kot knjigo o sovraniku, ki j o j e napisal zato, da bi p o k a z a l , k a k o funkcionira, kaj ga ene (Prim. Pourparlers, 14-15), z L e i b n i z e m in nenazadnje s F o u c a u l t o m . A kaj p r a v z a p r a v p o m e n i ukvarjati se? S e j e D e l e u z e ukvarjal s P l a t o n o m , ki v nekakni negativni obliki celo doloa Deleuzov filozofski p r o g r a m (sprevrnitev p l a t o n i z m a ) , da o Heglu, ki ima pri D e l e u z u p o s e b e n status, ne g o v o r i m o . Je m o g o e celotno z g o d o v i n o filozofije predstaviti z gledia u v e d b e p l a n a ima n e n c e , t a k o kot jt v Difference et rptition, resda nekoliko na hitro, kot glavne zastopnike univoknosti biti Deleuze natel D u n s a Scota. S p i n o z o in Nietzscheja (Prim. Diffrence et rptition, 57-60)? D e l e u z e si d e j a n s k o zastavi o m e n j e n o vpraanje in nanj, kot j e oitno pri njem n a v a d a , na kratko tudi odgovarja. O d g o v o r j e sicer kratek in zgoen (Prim. Qu'est-ce que la philosophie?, 4650), rezultat j e v n e k e m p o m e n u priakovan in znan e vnaprej, a v s e e n o si velja ogledati njegove g l a v n e p o u d a r k e . D e l e u z e m e d predsokratiki loi m e d fizikalisti. ki so vztrajali pri materiji Biti in noologisti, ki so vztrajali pri p o d o b i misli. Toda e tu vlada d o l o e n a zmenjava, n a m e s t o , da bi plan i m a n e n c e s a m tvoril to materijo Biti ali p o d o b o misli, j e i m a n e n c o navezal na n e k o stvar, k i j e kol nek dativ, Materija ali Duh. Pri Platonu i m a n e n c a , n a m e s t o , da bi tvorila nek Un-Tout, Eno-Vse, nastopi kot imanenca v Enem, pri novoplatonikih i m a m o p o t e m vselej nekega E n e g a onstran Enega. S k r a n s k o filozofijo se situacija poslaba. V s a k o k r a t m o r a filozofija ( K u z a n s k i , Eckhart, B r u n o ) d o k a z o v a t i , da tista d o z a i m a n e n c e , ki j o vpeljuje, ne k o m p r o m i t i r a t r a n s c e n d e n c e B o g a .

V s e od Descartesa, pa tja do Kanta in Husserla, skua filozofija misliti plan imanence kot polje zavesti. Kant sicer loi -anscendenco od transcendentalnega, toda s tem, ko cogito obravnava kot isto zavest, ko i m a n e n c o vpelje v subjekta sinteze, na nek nain iznajde m o d e r n i nain, k a k o reiti t r a n s c e n d e n c o . N e gre ve za t r a n s c e n d e n c o neke stvari, ali Enega, k i j e nad vsemi stvarmi ( k o n t e m placijo), pa pa za t r a n s c e n d e n c o Subjekta, ki se mu pripie polje i m a n e n c e (relleksija). Grki svet, ki ni pripadal nikomur, vse bolj postaja lastnost kranske zavesti. Sledi Husserl - v njegovem podvzetju j e transcendenca sedaj v povezavi z d r u g o zavestjo, z d r u g i m j a z o m ( k o m u n i k a c i j a ) . V tem trenutku m o d e r n e se filozofi ne zadovoljijo s tem, da bi t r a n s c e n d e n c o mislili v imanenci, pa pa hoejo misliti transcendenco v notranjosti i m a n e n c e in od imanence priakujejo prelom, tako kot Jaspers, d e n i m o , pri k a t e r e m plan i m a n e n c e dobi g l o b o k o doloitev kot Englobant, Z a o b j e m a j o e . Vse d o Sartra, ki s p r e d p o s t a v k o o n e k e m n e o s e b n e m t r a n s c e n d e n t a l n e m polju, i m a n e n c i p o d e l i nazaj njene pravice, s m o pria, pravi D e l e u z e , z g o d o v i n i filozofije kot z g o d o v i n i d o l g e iluzije. Tri vrste Univerzalij - kontemplacija, relleksija, k o m u n i k a c i j a - so tako kot tri d o b e filozofije, Eidetika, Kritika in F e n o m e n o l o g i j a . E d i n a izjema v vsej tej z g o d o v i n i j e kajpak Spinoza, zanj i m a n e n c a ni ve i m a n e n t n a neki stvari, m o r d a j e bil edini, ki ni sklepal n o b e n i h k o m p r o m i s o v s t r a n s c e n d e n c o in j o p o v s o d preganjal. S p i n o z a j e zato za D e l e u z a vladar filozofov, S p i n o z a , to j e vrtoglavica i m a n e n c e , ki ji j e z a m a n skualo ubeati toliko filozofov. (Qu'est-ce que la philosophie?. 50) B o m o sploh e kdaj zreli za spinozistini navdih, se z B e r g s o n o v i m i besedami izMaterije in spomina, vprauje D e l e u z e ? Ce p u s t i m o ob strani morebitne ugovore na D e l e u z o v pogled na z g o d o v i n o filozofije skozi p r i z m o imanence, p o t e m .se v prvi vrsti postavi naslednje vpra anje - kaj j e za Deleuza kljuno, drugae reeno, zakaj zanj Spinoza tako izsto pa? N e d v o m n o zaradi povezave gibanja in neskonnosti, k i j e tudi kljuna poteza filozofskega trojstva, koncepta, plana imanence in konceptualne osebe, nenazad nje pa filozofije nasploh. Filozof za D e l e u z a ne preneha predelovati svojih konceptov, jih spreminjati (Qu'est-ce que la philosophie?, 27), s a m o miljenje terja gibanje, ki gre lahko v neskonnost. Plan i m a n e n c e j e horizont le tako, da j e vselej spreminjajoi se horizont, filozofija j e logika mnotev (Pourparlers, 201) le tako, da so sama m n o t v a vselej v gibanju, da se vselej spreminjajo, le tako ostajajo odprta oziroma trajanje. Gibanje za Deleuza vselej izraa spremembo celote, gibanje j e vselej p o v e z a n o s celoto. V i z h o d i n e m citatu iz Pourparlers tako ne gre toliko za zoperstavitev abstraktnega in konkretnega, univerzalizma in n o i m n a l i z m a , e e hoete, pa pa p r e d v s e m za zoperstavitev gibanja in

mirovanja. N a n e k e m d r u g e m mestu pravi D e l e u z e takole: e gre dananjemu miljenju slabo, j e to zato, ker i m a m o pod i m e n o m m o d e r n i z m a povratek k abstrakcijam, p o n o v n o odkritje p r o b l e m a izvorov, in tako naprej... Zato so vse analize, e se lahko izrazimo v terminih gibanja, vektorjev, blokirane. Gre za n e k o slabotno obodobje, za obdobje reakcije. Vendar p a j e filozofija prepriana, d a j e konala s p r o b l e m o m izvorov. N c gre ve ne za odhajanje ne za prihajanje. Vpraanje se prej glasi: kaj se zgodi v m e s ? {Pourparlers, 165) V m e s , za katerega gre, p a j e d r u g o ime za i m a n e n c o - vselej zaenjamo v m e s , vselej p r i n e m o s stvarjo s a m o , vselej se n a h a j a m o v sredi p r o b l e m a , a ta v m e s , k i j e d r u g o ime za i m a n e n c o , j e p o t r e b n o konstruirati, i m a n e n c a ni ni d r u g e g a kot konstruktivizem (Prim. Ibid., 199). K o n s t r u k t i v i z e m pa ne p o m e n i ni drugega kot to, da imanenca ni konstruirana enkrat za vselej, pa pa j o j e potrebno v e d n o znova konstruirati, oziroma, d a j o m o r a m o n e n e h n o konstruirati. Videti j e , kot da n a m hoe Deleuze govori isto kot Hegel v P r e d g o v o r u v Fenomeno logijo duha - i m a n e n c a kot rezulat j e m r t v o truplo, k i j e t e n d e n c o pustilo za seboj, vse kar teje, j e ravno pot, pri Heglu gre za popotovanje naravne zavesti, pri Deleuzu pa za konstrukcijo p l a n a i m a n e n c e . V z p o r e d n i c m e d H e g l o v i m P r e d g o v o r o m " in D e l e u z o m pa s t e m e zdale ne zmanjka - e odtejemo dejstvo, da se vsak intervju, v k a t e r e m katerikoli filozof v j e d r n a t i obliki pred stavlja svoje podvzetje nahaja v istem p a r a d o k s n e m prostoru kot vsak Predgovor, na t e m mestu Heglov PiedgovoT v Fenomenologijo duha'^,}e nadaljnja vzpored nica v tem, da oba nizata serijo opozicij, pri Heglu Einfhrung/Ausfhrung, poda janje smotrov, rezultatov, stali/die Darstellung, P r e d g o v o r / s t v a r sama, die Kenntnisse/die Erkenntnis, agregat/pojmovni razvoj, science/die Wissenschaft, der L e i c h n a m / d a s L e b e n des G a n z e n , metagovorica/filozofija, filozofija/znans tveni sistem, ljubezen d o vednosti/dejanska vednost, v e d n o s t / r e s n i c a - vse opozicije pa se nenazadnje razporejajo v paru z u n a j / z n o t r a j " , pri Deleuzu pa imamo, e se omejimo na zaetni citat izPourparlers naslednje dvojice: nepoenoteno m n o t v o / p o e n o t e n o m n o t v o , m n o t v o / E n o - s u b j e k t - o b j e k t - U m , procesi, ki se dogajajo in vrijo na konkretnih mnotvih/abstraktnosti (transcendentalije in univerzalije), rizom/drevo, gibanje/mirovanje, in videti j e , da vse opozicije zgolj podvajajo temeljno opozicijo m e d univerzalijami in singularnostmi.

17. Pri vzporejanju Deleuza in Heglovega Predgovora v Fenomenologijo duha se opiramo na intepretacijo, ki jo je o Heglovem Predgovoru v Fenomenologijo duha podal Mladen Dolar. Prim. Heglova fenomenologija duha /., Analecta, Ljubljana 1990. 18. P r i m . s t r . 12ff. 19. P r i m . s t r . 14-23.

Toda - kaj so za D e l e u z a singularnosti? Singularnosti so nekaj p o v s e m razlinega t a k o od osebe tistega, ki se izraa v n e k e m diskurzu, kot od indivi dualnosti n e k e g a stanja stvari, ki ga designira neka propozicija, od splonosti ali obosti nekega pojma, kije oznaen z likom ali krivuljo. Singularnost pripada druganim dimenzijam, kot so dimenzije designacije, manifestacije ali pomenjanja. Singularnost j e v temelju predindividualna, neosebna, nepojmovna. (Logi que du sens. 67) D r u g a e r e e n o , singularnost j e nevtralna (Ibid..). r a v n o tako kot U n i v o k n a Bit ni niti aktivna niti pasivna, pa pa nevtralna. (Ibid., 211) Singularnost j e za D e l e u z a hkrati m n o t v e n a . p r e d i n d i v i d u a l n a (Prim, tudi Difference et rptition. 3 1 7 - 3 2 7 ) in individualna, point-pli, kot pravi v Le PH (Pli, 20). Rekli bi lahko, d a j e singularnost :, nevmestljivi in izmika joi se .X. ki poganja naprej delo i m a n e n c e , x, zaradi katerega j e gibanje i m a n e n c e n e s k o n n o . Prav ta.r. ta singualrnost j e tista, zaradi katere k o n c e p t e tvori neka intenzija, ki j e prisotna v vseh potezah, ki tvorijo k o n c e p t , in zaradi c e s a r j e vsak koncept nekakna toka sovpadanja, kondenzacije ali akumulacije k o m p o n e n t , ki ga tvorijo. V s a k a k o m p o n e n t a ima neko intenzivnost, p o t e z o intenzivnosti, neko intenzivno ordinacijo, zaradi esar ni ne splona ne partikularna. pa pa .'iingularna. e bi koncepti izgubili to intenzivnost, to singularnost, bi postali univerzalije. P o d o b n o j e s p l a n o m i m a n e n c e - e bi izgubil ta.v, ki ga poganja v n e s k o n n a gibanja, ki ga prekajo in se vraajo nazaj, bi tudi izgubil svojo odprtost. D v a aspekta k o n s t r u k t i v i z m a filozofije bi lahko razumeli kot stvaritev konceptov, ki se kot p r a z n a m n o t v a povzpenjajo in padajo, in utrtje plana, ki se kot prazno e n k r a t n o zavija, odvija in g u b a vase, ki nikoli ne s m e prenehati. V tem p o m e n u j e miljenje za D e l e u z a izraanje singularnosti (Prim. Foucault, 125). e ve, v t e m p o m e n u j e p o t r e b n o n e m a r a tudi r a z u m e t i geslo penser c'estplier (Ibid., 126) V s e to pa ima tudi neko etino dimenzijo. E t i k o i m a n e n c e , k a k o r j o pred stavlja D e l e u z e , bi lahko povezali z Badioujevimi besedami: Treba j e nadalje vati! e j e za Badiouja etika resnice naelo nadaljevanja n e k e g a procesa resnice, ni v D e l e u z o v e m primeru ni d r u g a e - i m a n e n c o j e p o t r e b n o kon struirati vedno znova, vselej m o r a m o nadaljevati proces konstrukcije imanence, s a m o tako j e l a h k o miljenje n e v a r n o poetje. e m o r a m o k o n c e p t e v e d n o z n o v a obnavljati, j e to zato. ker plan i m a n e n c e konstruira regija, ker ima plan imanence lokalno konstrukcijo. Zato koncepti operirajo z rafali: v Mille plateaux bi moral biti vsak plato nek tak rafal. Toda to ne p o m e n i , da koncepti niso objekt repriz in sistematinosti. N a s p r o t n o , obstaja neka p o n o v i t e v kot m o k o n c e p t a - gre za spojitev ene regije z d r u g o . (Pourparlers, 201)

In tako k o l j e za Badiouja p o t r e b n o nadaljevati celo takrat, k o si izgubil vsako sled, k o ne uti ve, da te prei proces, k o s e j e s a m d o g o d e k zameglil, k o j e njegovo ime izgubljeno, ali pa, ko se sprauje, ali nisi p o i m e n o v a l napake ali celo simulakra-", j e za Deleuza potrebno nadaljevati s konstrukcijo imanence tudi takrat, k o se t r a n s c e n d e n c a projecira na plan i m a n e n c e . Miljenje sicer s e s t o j i v n a p e t j u p l a n a i m a n e n c e , ki a b s o r b i r a z e m l j o (ali r a j e , ki j o adsordira). Deteritorizacija n e k e g a taknega plana ne izkljuuje reteritorizacije, pa pa j o postavlja kot kreacijo nove prihodnje zemlje [nouvelle terre venir]. (Qu'est-ce que la philosophie?, 85) D e l e u z e deteritorizacijo razdeli na absolutno, ko zemlja preide v isti plan i m a n e n c e misli (Ibid..) in relativno deteritorizacijo. Relativna deteritorizacija p a j e l a h k o bodisi i m a n e n t n a bodisi transcendentna. Transcendentna oziroma, vertikalna, nebeka, j e deteritorizacija tedaj, k o na plan i m a n e n c e naselimo Figure. (Ibid., 86) F i g u r a j e p o s v o j e m bistvu p a r a d i g m a t s k a , projektivna, hierarhina in referenna, ter kot taka pred stavlja nasprotje k o n c e p t a par excellence. M e d t e m k o so figure projekcije na plan, ki implicirajo nekaj vertikalnega ali transcendentnega, koncepti, nasprotno, implicirajo zgolj s o s e d s t v o in spojitev p l o s k e v brez nivojev, ordinat brez hierarhije. K o n c e p t ni p a r a d i g m a t i e n , pa pa sintagmatien. ni projektiven, temve konektiven, ni hierarhien, temve vicinalen, ni referenen, t e m v e konsistenten. {Ibid., 86) Figura j e tako kot po Bergsonu fabulacija: ima religiozni i z v o r (Ibid., 183) S a m o s te strani se lahko pribliamo kitajskim h e k s a g r a m o m , hindujskim mandalam, idovskim sephirotom, islamskim imaginaux, k r a n s k i m i k o n a m vse so n a m r e miljenje s m o j o figur, v vseh p r i m e r i h i m a m o o p r a v k a s t r a n s c e n d e n c o in p o s l e d i n o z religijo. Z a u d u j o e j e , pravi D e l e u z e , koliko filozofov e v e d n o j e m l j e za tragino smrt B o g a . A t e i z e m ni drama, pa pa vedrina filozofa in d o s e e k filozofije. {Ibid., 89). O d Deleuza, za katerega ne obstaja smisel s m i s l a - ' , za katerega lacanovsko reeno, ni Drugega od Drugega, ni metagovorice, j e seveda absurdno p r i a k o v a t i k a k r n e k o l i simpatije s teologijo. Kljub temu se D e l e u z e zaveda, da filozofija ne opravi s teologijo v e n e m z a m a h u , da golo vztrajanje pri ima nenci ne p r e e n e t r a n s c e n d e n c e . Razglasiti smrt B o g a ali c e l o smrt l o v e k a ni e ni. Kar teje, j e kako. e N i e t z s c h e j e p o k a z a l , da B o g u m i r a na ve nainov; in da so bogovi res umrli, vendar od smeha, k o so sliali e n e g a i z m e d

20. Alain Badiou, Etika. Razprava o zavesti o zlu, prevedla Jelica Sumi-Riha, Problemi, t. 1, 1996. letnik XXXIV, Ljubljana 1996, str. 60. 21. Alain Badiou, Deleuze. IM clameur de l'Etre. Hachette, Pariz 1997, str. 60.

b o g o v trditi, d a j e Edini. (Po e m p r e p o z n a m o strukturalizem?, 62) D r u g a e r e e n o , vselej j e m o g o e iz religije ekstraktirati kak ateizem (Qu 'est-ce que la philosophie ?, 89), poleg tega pa religiozna transcendenca ni edina. Transcen d e n c a j e lahko tudi p r a z n a , napolni se v tolikni m e n , kolikor se n a g i b a in kolikor p r e k a razline nivoje, ki so hierarhizirani in ki se skupaj projecirajo na n e k o regijo plana, to se pravi, na nek aspekt, ki ustreza n e s k o n n e m u giba nju, p o l e g t e g a pa j e i m a n e n c a v s e l e j v n e v a r n o s t i , d a s a m a z a p a d e v t r a n s c e n d e n c o - najprej zato, ker se miljenje s a m o ne m o r e zaustaviti, da ne bi i m a n e n c e interpretirala kot i m a n e n t n e n e e m u bodisi kot Objekt k o n t e m placije bodisi kot Subjekt refleksije, bodisi kot Drugi subjekta k o m u n i k a c i j e . e filozofija ni ne k o m u n i k a c i j a ne kontemplacija ne refleksija se m o r a vselej z n o v a izogibati temu, da bi s a m a vpeljala transcendenco, temu pa se j e teko izogniti, ker se vsak plan i m a n e n c e m o r a pretvarjati, d a j e enkraten, d a j e Plan. (Prim. Qu'est-ce que la philosophie?, 52)

lovekove

pravice,

prisila

in

svoboda

Michael Walzer O TOLERANCI'

Predgovor Kot ameriki id sem odrasel tako, da s e m se imel za objekt tolerance. L e precej pozneje sem se prepoznal tudi kot subjekt tolerance, p r e p o z n a l s e m se kot dejavnik, k i j e poklican, da tolerira druge, vkljuujo tudi druge ide, katerih ideja o tem, kaj p o m e n i idovstvo, s e j e radikalno razlikovala od moje. Z a e t n a toka priujoega eseja j e bil moj prvi obutek o Z d r u e n i h d r a v a h kot dravi, kjer v s a k d o m o r a tolerirati vse d r u g e (formula, ki j o b o m pojasnil kasneje). Vodila m e j e v premislek nainov, k a k o so d r u g e d r a v e razline in le vasih netolerantno razline. Ni ves svet A m e r i k a ! Tolerirati in biti toleriran j e n e k o l i k o p o d o b n o A r i s t o t e l o v e m u vladati in biti vladan: to j e delo d e m o k r a t i n i h dravljanov. N e m i s l i m , d a j e preprosto ali n e p o m e m b n o delo. Toleranco s a m o p o g o s t o p o d c e n j u j e m o , kot da j e to najmanj, kar lahko storimo za nae soljudi, njihova najbolj m i n i m a l n a pravica. D e j a n s k o t o l e r a n t n o s t ( d r a ) z a v z e m a v e l i k o r a z l i n i h o b l i k in t o l e r a n c a (praksa)-je lahko urejena na razline naine. Celo najbolj skope oblike in n e g o tove ureditve so zelo d o b r a stvar, zadosti r e d k e v loveki zgodovini, da ne zahtevajo le, d a j i h c e n i m o p r a k t i n o , t e m v e tudi teoretino. Kot pri drugih stvareh, k i j i h c e n i m o , se m o r a m o vpraati, kaj o m o g o a toleranco, k a k o deluje:

1.

[Prevedeno po: Michael Walzer, On Toleration, New Haven in London: Yale University Press, 1997. Celotni tekst je sestavljen iz uvoda, petih poglavij in epiloga. Preveden je Uvod s Predgovorom, prvi dve poglavji in del etrtega. Tretje poglavje ima naslov Zapleteni primeri, opis pa poteka na konkretni ravni drav: Francije, Izraela, Kanade in Evropske skupnsoti. V etrtem poglavju prevod izpua zadnje tri razdelke: Izobraevanje, Drav ljanska religija in Toleriranje netolerantnega. Peto poglavje ima naslov Moderna in postmoderna toleranca. Epilog pa Refleksije o amerikem multikulturalizmu. Opombe v oglatih oklepajih so prevajalske.] [Toleration prevajamo s toleranca ali na doloenih mestih kot toleriranje. Walzer izraz uporablja v pomenu dejavnosti in v smislu politine prakse kot razlinih politinih oblik stnosti. Tolerance prevajamo kot tolerantnost, ker gre za strpnost kot etino dro ali naravnanost. Zaradi navedenega razlikovanja smo se pri prevodu odloili, da za prevod pojma slnosti uporabimo tujko s korenom iz latinine.]

2.

tO j e kljuni cilj tega eseja. Tu elim le namigniti, kaj j e tisto, kar toleranca o m o g o a . Vzdruje s a m o ivljenje, zato ker gre preganjanje p o g o s t o d o smrti, in vzdruje tudi skupna ivljenja, razline skupnosti, v katerih ivimo. Toleranca p o v z r o a m o n o s t razlike; zaradi razlike j e toleranca nujna. Z a g o v o r tolerance ni nujno zagovor razlike. L a h k o da ni ni drugega - in to j e p o g o s t o - kot a r g u m e n t iz nujnosti. Toda na t e m m e s t u p i e m z v i s o k i m spotovanjem d o razlike, eprav ne d o vsakega njenega primera. V drubenem, politinem in k u l t u r n e m ivljenju dajem prednost veim proti e n e m u . Hkrati m e n i m , da mora biti vsak r e i m tolerance individualen in d o d o l o e n e stopnje p o e n o t e n , z m o e n angairati lojalnost svojih lanov. K o e k s i s t e n c a zahteva politino stabilno in m o r a l n o legitimno ureditev in tudi to j e objekt, ki ga c e n i m o . M o g o e s i j e predstavljati le eno, m e d vsemi m o n i m i najboljo uredi tev, toda sam se n a g i b a m k d v o m u v tako p o d m e n o in j o b o m v uvodu tudi spodbijal. V v s a k e m primeru, ne b o m poskual storiti ve, kot da opiem neka tere od m o n o s t i in da p o t e m analiziram in zagovarjam tisto, ki se za nas tukaj in zdaj, za A m e r i a n e , ki vstopajo v enaindvajseto stoletje, zdi najbolja tisto, ki najbolje ustreza, krepi in pospeuje nao dejansko m n o g o s t .

Uvod Kako pisati o toleranci

Filozofski a r g u m e n t j e v preteklih letih p o g o s t o zavzel proceduralistino obliko; filozof si predstavlja prvotni poloaj, n e k o idealno g o v o r n o situacijo, ali p o g o v o r v vesoljski ladji. V s a k o od teh oblik konstituira nabor omejitev ali pravil obnaanja, ki naj bi veljala za sodelujoe stranke. Stranke predstavljamo mi ostali. Le-te razmiljajo, trgujejo ali se pogovarjajo v okviru omejitev, ki so oblikovana tako, da naprtijo formalna merila vsake moralnosti: absolutno nepri stranost ali kak funkcionalni ekvivalent, k i j e iz tega izveden. O b predpostavki, d a j e vsiljenje u s p e n o , l a h k o sklepe, d o katerih stranke pridejo, verodostojno p r i v z a m e m o kot m o r a l n o avtoritativne. Tako si z a g o t o v i m o vladajoa naela vseh naih dejanskih razmislekov, trgovanj in n a e g a govorjenja - p r a v z a p r a v kar za nao celotno politino, d r u b e n o in e k o n o m s k o aktivnost - v pogojih r e a l n e g a sveta. Ta naela bi morali narediti uinkovita, kolikor j e le m o g o e , v naih lastnih ivljenjih in naih lastnih d r u b a h . '

3.

o tem pristopu sem kritino pisal v: A Critique of Philosophical Conversation, v; Michael

98

N a straneh, ki sledijo, s e m sprejel d r u g a e n p r i s t o p , ki ga n a m e r a v a m pojasniti in braniti v t e m kratkem uvodu. N e b o m se lotil sistematinega filozof s k e g a z a g o v o r a , e p r a v se b o d o v eseju kot celoti vse p o t r e b n e prvine takega z a g o v o r a vsaj pojavile: bralci b o d o nali nekaj splonih m e t o d o l o k i h napotkov in razlogov, p o t e m razirjene pojasnitve z z g o d o v i n s k i m i primeri, analizo prak tinih p r o b l e m o v in p r e v i d e n ter n e p o p o l n zakljuek, kar j e vse, kar tak pristop dovoljuje. M o j p r e d m e t j e t o l e r i r a n j e ^ - a l i m o r d a bolje, m i r o l j u b n o sobivanje^ skupin ljudi z razlinimi z g o d o v i n a m i , kulturami, in identitetami, kar j e tisto, kar toleriranje o m o g o a . Zaenjam s trditvijo, d a j e miroljubno sobivanje (dolo e n e vrste: tu ne m i s l i m na sobivanje gospodarjev in h l a p c e v ) v e d n o d o b r a stvar. N e zato, ker bi ga ljudje v e d n o d e j a n s k o cenili - p o g o s t o ga oitno ne. Z n a k n j e g o v e vrednosti j e , da se tako m o n o nagibajo k t e m u , da reejo, k a k o ga cenijo. N e m o r e j o opraviiti s a m i h sebe, pred seboj ali p r e d d r u g i m i , ne d a bi potrdili vrednost m i r n e g a sobivanja in ivljenja ter s v o b o d e , k a t e r i m a slui," To j e dejstvo m o r a l n e g a sveta - vsaj v o m e j e n e m smislu, da b r e m e a r g u m e n t a p r i p a d e tistim, ki zavraajo te vrednote. Ti, ki izvajajo v e r s k o preganjanje, nasilno asimilacijo, kriarsko vojno, ali etnino ienje, so Usti, ki se morajo zagovarjati, in to najpogosteje ne naredijo tako, da bi svoje poetje branili, t e m v e t a k o , da to, kar ponejo, zanikajo. Kljub t e m u ima m i r o l j u b n a k o e k s i s t e n c a l a h k o razline politine o b l i k e , z razlinimi implikacijami za v s a k o d n e v n o m o r a l n o ivljenje - to j e , za d e j a n s k o m e d s e b o j n o vplivanje in v z a j e m n o vpletenost p o s a m e z n i h m o k i h in ensk. N o b e n a od teh oblik ni u n i v e r z a l n o veljavna. O n s t r a n m i n i m a l i s t i n e z a h t e v e p o vrednotenju miru in pravil prenaanja, ki so s tem p o v e z a n a (ki v g r o b e m ustrezajo s t a n d a r d n e m u naboru o s n o v n i h l o v e k o v i h pravic), ni n o b e n i h nael, ki bi vladala v s e m r e i m o m tolerance ali ki bi od nas zahtevala, da d e l u j e m o v v s e h o k o l i i n a h , v vseh asih in krajih, v prid p o s a m e z n e g a n a b o r a politinih ali u s t a v n i h ureditev. Proceduralistini a r g u m e n t i n a m tukaj ne b o d o p o m a g a l i n a t a n k o zato, ker ne razlikujejo glede na as in kraj; ne ustrezajo n a k l j u n i m

4. 5. 6.

Kelly, ur, Hennenetilics and Crilical Theory in Ethics and Politics, (Cambridge, Mass.: MIT Press, 1990), str. 182-96. Prim. Georgia Warnake: Reply, str. 197-203, ki obravnava isto knjigo in prinaa delno obrambo teorije Jiirgena Habermasa. [toleration] [peaceful coexistence] Thomas Scanion pojasnjuje, zakaj so izraanja take vrste pomembna v Coniractualism and Utilitarism, v: Amartya Sen in Bernard Wiliams, ur. Utilitarianism and Beyond, (Cambridge: Cambridge University Press, 1982), posebej str 116.

okoliinam. Alternativa, ki j o n a m e r a v a m zagovarjati, j e z g o d o v i n s k a in kon tekstualna presoja toleriranja in koeksistence, taka, ki preiskuje razline oblike, ki s o j o le-te d e j a n s k o zavzele, in n o r m e vsakdanjega ivljenja, ki vsaki ustre zajo. Nujno j e pogledati tako idealne oblike teh praktinih ureditev in njihove znailne, zgodovinsko d o k u m e n t i r a n e sprevrnitve. Prav tako m o r a m o premisliti, k a k o ureditve izkuajo njihovi razlini udeleenci - tako s k u p i n e kot posa m e z n i k i , tako tisti, ki pridobijo, kot oni, ki so prizadeti - in p o t e m , k a k o jih vidijo nelani, u d e l e e n c i v drugih reimih tolerance. Toda ali ni to le pozitivistina, ali. e slabe, relativistina analiza? D o k l e r ni nekega superiornega stalia ali avtoritativnega udeleenca, kako sploh lahko p r i d e m o d o k a k r n e g a k o l i odloilnega standarda? K a k o lahko r a z v r a m o ali u r e j a m o razline r e i m e ? Moj p r e d l o g ni v tem, da bi kaj takega morali storiti, in o b tem, da tega ne b o m poel, m e ne obhaja nikakrna tesnoba. N e zdi se mi verjetno, da bi tiste vrste politinih ureditev, k i j i h h o e m premisliti - venacio nalni imperiji in nacionalne d r a v e , d e n i m o , ali z g o d o v i n s k i primeri vsake od le-teh (Ptolomejska ali R i m s k a Aleksandrija, Turki imperij. Habsburki avstroogrski imperij, s o d o b n a Italija, Francija, N o r v e k a in tako naprej) - lahko bili razvreni v e n o t n o vrsto, kot da bi lahko v s a k e m u od njih pripisali d o l o e n o kvantiteto m o r a l n e vrednosti: s e d e m , devetnajst, ali enaintrideset in pol. Ni d v o m a , l a h k o r e e m o , da j e ureditev, za k a t e r o j e verjetno, da se b o zruila v preganjanje in d r a v l j a n s k o vojno, slaba od tiste, k i j e bolj stabilna. T o d a ne m o r e m o rei, d a j e ureditev, ki p o d p i r a , na primer, preivetje skupin p r e d s v o b o d o p o s a m e z n i k o v , s i s t e m a t i n o inferiorna nasproti tisti, ki p o d p i r a s v o b o d o p r e d s k u p i n s k i m p r e i v e t j e m - kajti s k u p i n e so s e s t a v l j e n e iz p o s a m e z n i k o v , m e d katerimi b o d o m n o g i , to j e j a s n o , raje s v o b o d n o izbrali p r v o vrsto ureditve kot d r u g o . Niti ne m o r e m o rei, da sta d r a v n a nevtralnost in s v o b o d n e asociacije p o vzoru P i s m a o toleranci J o h n a L o c k e a , edini ali najbolji nain, k a k o urediti religiozni in etnini p l u r a l i z e m . Je zelo d o b e r n a i n , tak, ki j e prilagojen glede na i z k u s t v o p r o t e s t a n t s k i h k o n g r e g a c i j v d o l o e n i h vrstah d r u b e , toda njen d o s e g onstran tega izkustva in teh d r u b j e treba utemeljiti, ne p r e p r o s t o d o m n e v a t i . R a d i k a l n e n a p a d e na i n d i v i d u a l n o s v o b o d o in p r a v i c e z d r u e v a n j a l a h k o brez oklevanja o b s o d i m o , in t a k o tudi vojake ali politine (ne pa intelektualne) izzive preivetju p o s a m e z n e skupine: ti so nezdruljivi z m i n i m a l n o k o e k s i s t e n c o . K o pa g r e m o o n s t r a n tega, n a m p r i m e r j a v e m e d u r e d i t v a m i m o r a l n o in p o l i t i n o p o m a g a j o pri nai lastni presoji o tem, kje smo in k a k n e alternative so nam na voljo, toda ne dovoljujejo a v t o r i ^ t i v e i h so4b. _ _ _

Vrednost pazljive in p o d r o b n e presoje razlinih r e i m o v toleriranja, t a k o v njihovih idealnih kot v dejanskih verzijah, j e p r a v v tej p o m o i . Kajti e p r a v so reimi politine ali kulturne celote, s p r e d n o s t m i in slabostmi, ki so m e d seboj tesno p o v e z a n e , niso o r g a n s k e celote. Tudi v primeru, da bi se njihove p o s a m e z n e notranje vezi prelomile ali da bi se preuredile, bi reim ne bil obsojen na politino smrt. V s a k a reforma ni transformacija in celo transformacijo j e m o g o e dosei s r a z r a s t o m p r e k o dolgih a s o v n i h o b d o b i j . Konflikti in teave so prav g o t o v o znailnost v s a k e g a takega procesa, t o d a ne radikalni razdori in propad. e se za ta ali oni vidik d o l o e n e ureditve tam zdi verjetno, da bi bil uporaben/u/ca/', s primernimi modifikacijami, si lahko p r i z a d e v a m o za reformo take vrste, in pri tem m e r i m o na tisto, kar j e za nas najbolje, glede na d o l o e n e skupine, k i j i h c e n i m o , in p o s a m e z n i k e , kakrni s m o . Ni pa m o g o e , da bi vzeli prijetne poteze vsake od razlinih ureditev in da bi jih kombinirali - v domnevi, da se bodo zaradi njihove skupne prijetnosti (zaradi privlanosti, ki j o imajo v naih oeh) dejansko skladale in ustvarile uinko vito in h a r m o n i n o celoto. Vsaj vasih in nemara zelo pogosto so stvari, k i j i h v doloeni zgodovinski ureditvi obudujemo, funkcionalno povezane s stvarmi, ki se jih bojimo ali jih ne m a r a m o . ' Primer neesa, e m u r bi lahko rekli slab utopiz e m , j e , e si predstavljamo, da lahko r e p r o d u c i r a m o ali p o s n e m a m o prve in da se lahko izognemo drugim. Filozofija mora biti zgodovinsko obveena in socio loko kompetentna, e naj se izogne slabemu utopizmu oziroma prizna -de izbire, ki jih j e velikokrat treba sprejefi v politinem ivljenju. i m bolj U-de so izbire, manj j e verjetno, da le en izid, in zgolj eden, upraviuje filozofsko pritrditev. M o r d a bi morali izbrati to pot tukaj in drugo pot tam, to pot sedaj in drugo v n e k e m asu v prihodnosfi. M o r d a bi morale bifi vse nae izbire previdne in p o s kusne, v e d n o podvrene p o n o v n e m u pregledu in celo p o p o l n e m u preobratu. Ideja, da vseh naih izbir ne doloa eno u n i v e r z a l n o naelo (ali notranje p o v e z a n n a b o r nael), in da p r a v a izbira na tem mestu ne bi bila e n a k o p r a v a tam, j e strogo vzeto, relafivistina ideja. Najbolja polifina ureditev j e relafivna glede na z g o d o v i n o in kulturo ljudi, katerih ivljenja uredi. To se mi zdi oitno. Toda ne zagovarjam n e k e g a nezavezujoega relativizma, kajfi n o b e n a ureditev, in nobena prihodnost neke ureditve, ni moralna opcija, e ne zagotavlja doloene oblike m o r a l n e g a sobivanja (in e torej ne podpira osnovnih lovekovih pravic). I z b i r a m o znotraj meja, in d o m n e v a m , da r e a l n o nestrinjanje m e d filozofi ni v

7.

Stuart Hampshire, Wra/i/v ani/Con//c (Cambridge, Mass.: Harvard University Press, 1983), str. 146-48.

vpraanju, ali te meje obstajajo - noben r e s n o nc verjame, da ne - , t e m v e , k a k o so iroke. Najbolji nain za presojo te irine j e opis vrste opcij in izdelava z a g o v o r a v e r o d o s t o j n o s t i in m e j a v s a k e od njih v s v o j e m z g o d o v i n s k e m k o n t e k s t u . N e b o m imel veliko p o v e d a t i o u r e d i t v a h , ki si zasluijo, da j i h p o p o l n o m a izkljuimo - to so monolitni religiozni ali totalitarni politini reimi. D o v o l j j e , da j i h n a z n a i m o in s p o m n i m o b r a l c e na njihovo z g o d o v i n s k o realnost. V z p o s t a v l j e n o proti tej realnosti j e m i r o l j u b n a k o e k s i s t e n c a o i t n o p o m e m b n o in b i s t v e n o m o r a l n o naelo. Z a g o v a r j a t i s t a l i e , da bi m o r a l i d o p u s t i t i , da r a z l i n e s k u p i n e in/ali p o s a m e z n i k i sobivajo v miru, ne p o m e n i zagovora, da bi morali tolerirati v s a k o d e j a n s k o ali predstavljivo razliko. R a z l i n e u r e d i t v e , ki j i h b o m opisal, so d e j a n s k o razlino tolerantne d o p r a k s , ki j i h v e i n a njihovih l a n o v d o j e m a kot tuje ali o d v r a t n e - in so torej nujno razlino tolerantne d o m o k i h in ensk, ki j i h prakticirajo. Torej l a h k o r a z p o r e d i m o razline u r e d i t v e , razline r e i m e tolerance, kot bolj ali manj tolerantne, in celo v z p o s t a v i m o (s tevilnimi z g o d o v i n s k i m i o m e j i t v a m i ) niz, k i j i h r a z v r a od bolj d o manj tolerantnih. T o d a e p o b l i e p o g l e d a m o nekatere od o b r a v n a v a n i h p r a k s , k m a l u p o s t a n e o i t n o , da to ni m o r a l n o razvranje. Toleriranje p r o b l e m a t i n i h p r a k s se razlikuje m e d r a z l i n i m i r e i m i na k o m p l e k s e n nain in verjetno j e , da b o d o s o d b e , ki j i h u s t v a r i m o o teh n e s k l a d n o s t i h , e n a k o k o m p l e k s n e . To k o m p l e k s n o s t n a m e r a v a m predstaviti v svojih p r e m i s l e k i h razlinih r e i m o v in p r o b l e m o v , s k a t e r i m i se vsi s p o p a d a j o - in p o t e m z o p e t v p e k u l a c i j a h o s o d o b n i A m e r i k i , s k a t e r i m i se ta esej k o n a . O o b l i k a h k o e k s i s t e n c e e n i k d a r ni bilo t a k o irokih razprav, kot so d a n e s , ker n e p o s r e d nost r a z l i k e , v s a k o d n e v n i s p o p a d z d r u g a n o s t j o , e n i k d a r ni bil t a k o i r o k o d o i v l j e n . Iz g l e d a n j a televizije ali branja d n e v n e g a a s o p i s j a bi b i l o videti, d a j e to i z k u s t v o vse bolj p o d o b n o p o v s e m svetu. M o r d a nas m i k a , da bi o b l i k o v a l i e n o t e n odgovor. T o d a celo zelo p o d o b n i s p o p a d i in d o g o v a r j a n j a se nujno razlikujejo, k o so vkljuene razline s k u p i n e ljudi in k o se odraajo na m o k i h in enskah z razlinimi z g o d o v i n a m i in priakovanji. Izkustvo j e v e d n o nujno k u l t u r n o p o s r e d o v a n o in m o j cilj j e s p o t o v a n j e r a z l i k e , ki j o ustvarja p o s r e d o v a n o s t . Z a t o p r e d l a g a m lastni p o g l e d , k a k o naj bi stvari p o t e k a l e , k a k o bi bilo l a h k o najbolje u r e j e n o m i r o l j u b n o s o b i v a n j e zgolj z o z i r o m na m e n i l a s t e n a s in kraj, na m o j o l a s t n o a m e r i k o r e a l n o s t . N a k o n c u t e g a eseja se p r e v i d n o in p o s k u s n o p r i d r u u j e m diskusiji o m u l t i k u l t u r a l i z m u . *

8.

e na tem me.stu je morda koristno, e navedem nekaj prispevkov k tej razpravi, ki je inspirirala

T o d a ne verjamem, d a j e to razprava z u n i v e r z a l n o ali s v e t o v n o z g o d o v i n s k o vrednostjo ali da imajo njeni zakljuki drugje kaj ve kot hevristino vrednost. V s a k na svetu se d a n e s lahko kaj naui iz te p o s e b n e angairanosti v zvezi z razliko, toda ne bo se nauil dovolj, e ni seznanjen s tevilnimi d r u g i m i vrstami angairanosti. K o n n a p r i p o m b a : moje lastno p o z n a v a n j e drugih vrst a n g a i r a n o s t i j e o m e j e n o , tako k a k o r v s a k o g a r drugega. A r g u m e n t a c i j a v t e m eseju obdeluje v e i n o m a p r i m e r e iz E v r o p e , S e v e r n e A m e r i k e in Blinjega V z h o d a . M o r a l se b o m zanaati na d r u g e ljudi, da mi p o v e d o , ali, o z i r o m a , d o k a t e r e m e r e a r g u m e n t a c i j a ustreza l a t i n s k o - a m e r i k i m , afrikim in azijskim r e a l n o s t i m .

Prvo poglavje Osebne dre in politine ureditve

Vedno zani n e g a t i v n o , mi j e enkrat svetoval bivi uitelj. Povej svojim p o s l u a l c e m , esa ne bo naredil; to bo sprostilo njihovo misel in bolj b o d o nagnjeni k temu, da sprejmejo, kar se zdi z m e r e n projekt. Torej zaenjam to pronjo za tolerantnost z d v e m a n e g a t i v n i m a distinkcijama. N e b o m se o s r e d o toal na toleriranje ekscentrinih ali disidentskih p o s a m e z n i k o v v civilni drubi ali celo v dravi. L a h k o da so pravice p o s a m e z n i k a izvor vsake vrste tolerance, v e n d a r m e te p r a v i c e zanimajo p r e d v s e m , k a d a r so izvajane kot s k u p n e (v teku p r o s t o v o l j n i h z d r u e n j , r e l i g i o z n i h s k u p i n , k u l t u r n i h izraanj ali l o k a l n e s a m o u p r a v e ) ali k o j i h zahtevajo skupine v imenu svojih lanov. Ekscentrinega p o s a m e z n i k a , o s a m l j e n e g a v njegovi razliki, j e dokaj l a h k o tolerirati, o b e n e m pa d r u b e n a m r n j a in o d p o r d o e k s c e n t r i n o s t i , e p r a v sta n e d v o m n o neprivlana, nista g r o z n o nevarna. Stave so veliko vije, k o p r i n e m o obravna vati e k s c e n t r i n e in disidentske skupine.

mojo lastno: John Higham, Strangers in the Land: Patterns of American Nutivism 18601925, druga izdaja (New Brunswick, N.J.: Rutgers University Press, 1988); Orlando Patterson, Ethnic Chauvinism: The Reactionary Impulse (New York: Stein and Day, 1977); Stephen Steinberg, The Ethnic Myth: Race Ethnicity and Class in America (Boston: Beacon, 1981); Arthur M. Schlesinger, Jr., The Disuniting of America (New York; Norton, 1992); David Hollinger, Postethnic America (New York: Henry Holt, 1995); in Charles Taylor, Multiculturalism and the Politics of ReCognition (Princeton, N.J.: Princeton University Press, 1994). Taylor je blinji sosed in njegova obramba globokega nasprotja v Kanadi je odloilno vplivala na moje lastno razmi.ljanje o Zdruenih dravah.

Prav tako se ne b o m osredotoal na politino toleranco, k o so skupine, za katere gre, opozicijska gibanja in stranke. Le-te so tekmice za politino oblast in so v demokratinih reimih nujne, kar dokaj d o b e s e d n o zahteva, da obstajajo alternativni voditelji (z alternativnimi programi), eprav dejansko nikoli ne zmagajo na volitvah. To so soudeleenci, so kot lani nasprotujoih si m o t e v pri koarki, brez katerih igra ne bi bila m o g o a in ki imajo zato pravico, da dosegajo koe in zmagajo, e lahko. Problemi se prino le pri ljudeh, ki hoejo prekiniti ali ustaviti igro, m e d t e m ko e vedno zahtevajo, da imajo pravice igralcev in zaito pravil. Ti p r o b l e m i so velikokrat teki, toda nimajo kaj dosti opraviti s toleriranjem razlike, k i j e notranja demokratini politiki; prej imajo opraviti s toleriranjem prekinjanja (ali nevarnosti prekinitve), kar j e p o v s e m d r u g a stvar. Prav tako ni netolerantno d o razlike, e se prepove p r o g r a m s k o antidemokratini stranki, da sodeluje na demokratinih volitvah; to j e edino r a z u m n o . Vpra anja tolerance se pojavijo precej pred tem, ko e gre za oblast: ko r e l i g i o z n a skupnost ali i d e o l o k o gibanje, iz katerega se formira ta stranka, ele nastaja. N a tej stopnji njeni lani preprosto ivijo med nami in se razlikujejo po neliberalnosti ali a n t i d e m o k r a t i n o s t i . Ali naj toleriramo njihove pridige in dejavnosti, in e da (v kar v e r j a m e m ) , k a k o dale naj gre toleriranje? Z a n i m a m e torej toleranca, k o so razlike, za katere gre, kulturne razlike, religiozne razlike in razlike v nainih ivljenja - k o drugi niso s o u d e l e e n c i in ne obstaja s k u p n a igra in ni n o b e n e notranje potrebe p o razlikah, ki j i h le-ti kultivirajo in d e j a n s k o ustvarjajo. Celo liberalna d r u b a ne zahteva m n o t v a etninih skupin ali verskih skupnosti. Njen obstoj, celo njen razcvet, j e p o v s e m zdruljiv s kulturno h o m o g e n o s t j o . Proti tej zadnji trditvi so v zadnjem asu trdili, d a j e liberalni ideal individualne avtonomije m o g o e uresniiti le v multi kulturni drubi, v kateri prisotnost razlinih kultur dovoljuje smiselne izbire.'' Toda a v t o n o m n i p o s a m e z n i k i lahko prav tako izbirajo m e d razlinimi deli in poklici; med m o n i m i prijatelji in zakonskimi partnerji; m e d politinimi doktri nami, strankami in gibanji; m e d visokimi, srednjimi in nizkimi k u l t u r n i m i formami; in tako naprej. Ni videti razloga, zakaj bi a v t o n o m i j a ne m o g l a najti dovolj prostora znotraj ene kulturne skupine. Prav tako skupine te vrste ne zahtevajo obstoja drugih skupin enake vrste, kot j e nujno za demokratine stranke. Kjer j e pluralizem drubeno dejstvo, kakor obiajno tudi je, bodo nekatere skupine tekmovale z drugimi tako, da bodo iskale spreobrnjence ali podpornike med neprivrenimi ali manj privrenimi posamezniki.

9.

Joseph Raz, Multiculturalism: A Liberal Perspective, v: Disserti (zima 1994): 67-79.

Toda njihov prvi cilj j e vzdrevanje naina ivljenja m e d svojimi lastnimi lani, reprodukcija njihove kulture ali vere v naslednjih generacijah. V prvi vrsti so obrnjene navznoter, kar j e natanko tisto, kar politine stranke ne morejo biti. Obenem zahtevajo doloene vrste razirjen drubeni prostor (izven gospodinjstva) za zdrue vanje, aenje, razpravljanje, praznovanje, medsebojno p o m o in tako naprej. Kaj torej p o m e n i toleriranje tovrstnih s k u p i n ? e j o r a z u m e m o kot d r o ali stanje duha, toleranca opie tevilne m o n o s t i . Prva, ki odraa izvore religiozne tolerance v estnajstem in sedemnajstem stoletju, j e preprosto resignirano spre jetje razlike zavoljo miru. Ljudje se pobijajo leto za letom, in potem se milostno pojavi izrpanost, nakar temu r e e m o toleranca."' Toda sledimo lahko konti n u u m u bolj substancialnih sprejetij. D r u g a m o g o a d r a j e pasivna, s p r o e n a , b e n i g n a neprizadetost do razlike: Svet j e pa ustvarjen iz razlik. Tretja sledi iz d o l o e n e vrste m o r a l n e g a stoicizma: j e n a e l n o priznanje, da imajo drugi p r a v i c e , eprav udejanjajo te pravice na n e p r i v l a n e n a i n e . " etrta izraa odprtost do drugih; r a d o v e d n o s t ; m o r d a c e l o spotovanje, pripravljenost na posluanje in uenje. In naprej j e po k o n t i n u u m u entuziastino pritrjevanje razliki: estetsko pritrjevanje, e j e razlika dojeta v smislu, da predstavlja kulturno obliko irine in razlinosti bojega stvarstva ali n a r a v n e g a sveta; ali funkcio n a l n o pritrjevanje, e j e razlika dojeta, k a k o r j e v liberalistinem z a g o v o r u multikulturalizma, kot nujni pogoj l o v e k e g a razcveta, takna, ki p o s a m e z n i m m o k i m in e n s k a m ponuja izbire, ki osmislijo njihovo a v t o n o m i j o . ' ' Toda m o r d a j e ta zadnja dra e izven mojega predmeta: kako naj zase reem, da toleriram, e e m u r dejansko pritrjujem? e hoem, da so drugi tukaj, v tej drubi, med nami, p o t e m ne toleriram drugosti - podpiram j o . Vendar ne pod piram nujno te ali one oblike drugosti. Prav tako bi lahko podpiral drugega dru gega, takega, k i j e kulturno ali religiozno blie mojim lastnim praksam in verova njem (ali m o r d a bolj oddaljen, eksotien, ki ne postavlja nobene k o m p e t i t i v n e

10. Najbolji primer te 151 in previdnih kalkulacij, kijih dovoljuje, je bila strankapo/if/ques v estnajstem stoletju: glej kratek opis v: Quentin Skinner, The Foundutions of Modern Political Thought, vol. 2: The Age of Reformation (Cambridge: Cambridge University Press, 1978), .str. 249-54. 11. Veliko filozofov bi omejilo tolerantnost le na to dro, kar je pogled, ki korespondira z nekaterimi uporabami besede in ujame doloeno upiranje, ki se obiajno pripisuje dejavnosti tolerance. Toda ta 111 v celoti zgrei entuziazem mnogih najzgodnejih zagovornikov tole rance. Glej David Heyd, ur.. Toleration: An Elusive Virtue (Princeton, N.J.: Princeton Univer sity Press, 1996), posebno Heydov uvod in otvoritveni esej Bernarda Wiliamsa. 12. Za zgodovinski premislek, ki razkriva vse te dre, glej Wilbur K. Jordan. The Development of Religious Toleration in England. 4. zvezek (Cambridge: Cambridge University Press, 1932-40).

nevarnosti). In v vsaki pluralistini drubi b o d o v e d n o ljudje, kakorkoli dobro j e utrjena njihova privrenost pluralizmu, za katere bo doloena posebna razlika m o r d a oblika aenja, druinska ureditev, dietno pravilo, seksualna praksa ali nain oblaenja - nekaj, s i m e r se zelo teko sprijaznijo. eprav podpirajo idejo razlike, tolerirajo vzpostavljene razlike. Toda celo za ljudi, ki ne obutijo te vrste teave, upravieno r e e m o , da so tolerantni: ustvarjajo prostor za m o k e in enske, katerih preprianj ne sprejemajo in ne pristajajo na p o s n e m a n j e njihovih praks; sobivajo z drugostjo. k i j e , kolikor e podpirajo njeno prisotnost v svetu, e v e d n o nekaj razlinega od tistega, kar poznajo - j e nekaj tujega in udnega. Za vse ljudi, ki so to sposobni narediti, ne glede na njihovo umestitev na kontinuumu od resignacije, brezbrinosti, stoinega sprejemanja, radovednosti in entuziazma, m e n i m , da imajo vrlino tolerantnosti. Kot b o m o videli, j e odlika vsakega uspenega reima tolerance, da ni odvisen od neke p o s e b n e forme te vrline; ne zahteva, da vsi njegovi udeleenci stojijo na eni toki k o n t i n u u m a . L a h k o da nekateri reimi lae sprejmejo resignacijo, brezbrinost ali stoicizem, m e d t e m k o drugi potrebujejo spodbujanje radoved nosti ali e n t u z i a z m a , vendar ne v i d i m nobenih sistematinih tendenc p o teh smernicah. C e l o razlika med bolj kolektivistinimi in bolj individualistinimi reimi se ne o d r a a v drah, k i j i h zahtevajo. Toda, ali ni toleranca bolj utrjena, e so ljudje razporejeni i m dalj vzdol k o n t i n u u m a ? Ali naj jih, na primer j a v n e ole, poskuajo pomikati vzdol k o n t i n u u m a ? D e j a n s k o b o v s a k a od teh dr, trdno vzpostavljenih, utrdila toleranco. Najbolji izobraevalni p r o g r a m bi prav lahko ne vkljueval ni drugega kot nazorne opise religioznih ali etninih vojn. Ni d v o m a , osebni odnosi p r e k o kulturnih m e j a bi bili izboljani s tem, da se ljudje p o m i k a j o onstran m i n i m a l n e tolerantnosti, katere vzpostavitev j e cilj nazornih opisov netolerantnosti, t o d a to velja v v s e h reimih; politini uspeh ni odvisen od dobrih osebnih o d n o s o v v k a t e r e m k o l i od njih. Vendar se b o m moral na koncu vpraati, e te trditve e vedno drijo za pojavljajoo se postmo derno obliko tolerance. Zaenkrat b o m vse d r u b e n e ureditve, skozi katere razliko vkljuujemo, z njo k o e k s i s t i r a m o , ji d o v o l i m o delitev d r u b e n e g a prostora, o b r a v n a v a l kot institucionalizirane oblike nediferencirane vrline. Z g o d o v i n s k o j e (na Z a h o d u ) obstajalo pet razlinih politinih ureditev, ki uveljavljajo toleranco, pet modelov tolerantne d r u b e . Ne trdim, d a j e spisek i z e n , trdim le, da vkljuuje najbolj p o m e m b n e in zanimive monosti. Meani reimi so seveda tudi m o g o i , vendar sedaj elim opisati teh pet v n e k o l i k o grobi maniri, zdruujo z g o d o v i n s k e in idealno-tipske razmisleke. Potem bom prouil nekatere meane primere.

pregledal p r o b l e m e , s katerimi se razline ureditve s p o p a d a j o in k o n n o b o m nekaj p o v e d a l o d r u b e n e m svetu in s a m o r a z u m e v a n j u m o k i h in ensk, ki d r u g d r u g e g a tolerirajo d a n e s (kolikor to d e j a n s k o p o n o : t o l e r a n c a j e v e d n o n e g o t o v d o s e e k ) . Kaj n a t a n k o p o n e m o , ko t o l e r i r a m o r a z l i k o ?

D R U G O POGLAVJE

Pet reimov tolerance

Venacionalni imperiji

Najstareje ureditve so ureditve velikih v e n a c i o n a l n i h imperijev - za na n a m e n z a n i m o s Perzijo, P t o l o m e j s k i m E g i p t o m in R i m o m . R a z l i n e s k u p i n e so v le-teh vzpostavljene kot a v t o n o m n e ali pol a v t o n o m n e s k u p n o s t i , ki so p o znaaju politine ali p r a v n e , kot tudi kulturne ali religiozne n a r a v e , in ki si vladajo s a m e p r e k o , kar upotevanja vrednega, r a z p o n a d e j a v n o s t i . S k u p i n e nimajo druge izbire, kakor da koeksistirajo druga z drugo, kajti njihovim m e d s e b o j n i m o d n o s o m vladajo birokrati imperija, v skladu s pravili imperija, kot j e bil r i m s k i ius g e n t i u m , ki j e nartovan tako, da zagotavlja nekaj m i n i m a l n e pravinosti, kakor pravinost razumejo v imperialnem centru. Kakorkoli, birokrati se obiajno ne v m e a v a j o v notranje ivljenje a v t o n o m n i h skupin zaradi pravinosti ali esarkoli d r u g e g a - dokler plaujejo d a v k e i n j e z a g o t o v ljen m i r Z a t o zanje lahko r e e m o , d a tolerirajo razline naine ivljenja in d a i m p e r i a l n e m u reimu lahko r e e m o r e i m tolerance, p a naj so pripadniki razli nih s k u p n o s t i tolerantni ali netolerantni drug d o d r u g e g a . Pod imperialnim vladanjem bodo lani hoe noe izkazovali tolerantnost v (veini) njihovih vsakodnevnih aktivnosti, in nekateri od njih se bodo morda nauili sprejeti razliko in bodo prili do tega, da b o d o stali nekje na k o n t i n u u m u , ki sem ga opisal. Toda preivetje razlinih skupnosti ni odvisno od tega sprejetja. Odvisno j e le od uradne tolerance, ki se vzdruje veinoma zaradi miru - eprav so posamezni uradniki razhno motivirani, jih je bilo m e d njimi nekaj, za katere j e poznano, d a jih je razlika zanimala ali da so se celo entuziastino postavili v o b r a m b o r a z l i k e . "

1 3 Najzgodneji primeri lega, kar je kot antropologija postalo akademska disciplina, so delo imperialnih uradnikov: primerjaj, na primer, ivljenjsko pot in pisanje rimskega upravnika provinc Tacita, kot ga opie Moses Hadas v svojem uvodu v The Complete Works ofTacilus (New York: Modem Library, 1942).

Te i m p e r i a l n e birokrate se p o g o s t o obtouje, da so sledili politiki deli in vladaj, in vasih j e to resnino bila njihova politika. Toda treba s e j e spomniti, da niso avtorji razlik, k i j i h izkoriajo in da ljudje, ki j i m vladajo, prav lahko hoejo, da se jih razdeli in da se j i m vlada, pa e p r a v zgolj zaradi miru. I m p e r i a l n o upravljanje j e z g o d o v i n s k o najbolj uspeen nain vkljuevanja razlike in pospeevanja (zahtevanja j e bolj tono) miroljubnega sobivanja. Toda to ni, ali vsaj nikdar ni bila, liberalna ali d e m o k r a t i n a pot. Kakrenkoli j e znaaj razlinih avtonomij, j e reim vkljuevanja avtokratski. N e elim ideali zirati te avtokracije; l a h k o j e brutalno r e p r e s i v n a zato, da obdri svoje osvo j i t v e - kot z g o d o v i n e Babilona in Izraela, R i m a in Kartagine, panije in Azte kov, ter Rusije in Tatarov o i v i d n o demonstrirajo. Toda ustaljena imperialna v l a d a v i n a j e p o g o s t o tolerantna - tolerantna natanko zato, ker j e vsepovsod a v t o k r a t s k a (ni vezana na interese ali p r e d s o d k e katerekoli od podjarmljenih skupin, v enaki distanci d o vseh). Rimski prokonzuli v Egiptu ali britanski regenti v Indiji so, kljub v s e m njihovim p r e d s o d k o m in endemini koruptivnosti njihovih reimov, m o r d a vladali bolj nepristransko, k a k o r bi l a h k o priakovali od kateregakoli lokalnega princa ali tirana - dejansko, bolj nepristransko, kot j e m o g o e danes priakovati od lokalnih vein. Imperialna avtonomija tei k temu, da zapre p o s a m e z n i k e v njihove skup nosti in s t e m v eno etnino ali religiozno identiteto. Tolerira skupine in njihove strukture avtoritete in prakse obiajev, ne prosto gibajoih se m o k i h in ensk (z izjemo p o s a m e z n i h k o z m o p o l i t s k i h centrov in glavnih mest). Vkljuene skupnosti niso prostovoljna zdruenja; z g o d o v i n s k o niso kultivirale liberalnih vrednot. e p r a v obstaja d o l o e n o premikanje p o s a m e z n i k o v p r e k o njihovih m e j a (na p r i m e r k o n v e r t i t i in o d p a d n i k i ) , so s k u p n o s t i v e i n o m a z a p r t e , vsiljujejo eno ali d r u g o obliko religiozne pravovernosti in podpirajo tradicio nalni nain ivljenja. D o k l e r so zaitene pred bolj b r e z o b z i r n i m i o b l i k a m i preganjanja in dokler j i m j e dopueno, da vodijo lastne zadeve, imajo skupnosti take vrste izredno veliko m o obstoja. Toda lahko so zelo b r e z o b z i r n e d o odstopajoih p o s a m e z n i k o v , k i j i h dojamejo kot gronjo svoji k o h e z i v n o s t i in vasih s a m e m u preivetju. Tako osamljeni disidenti in heretiki, kulturni vagabundi, meane zakonske dvojice in njihovi otroci beijo v imperialni center, za katerega j e verjetno, da bo v posledici postal dokaj toleranten in liberalen kraj (pomislite na Rim, Bagdad in imperialni Dunaj, ali bolje Budimpeto)'" - in edini kraj, kjer j e drubeni prostor

14. Dejansko je imperialni kozmopolitizem ivel v veliko manjih mestih, ki so bili lokalni

ukrojen po meri posameznika. Vsi drugi, vkljuno z vsemi svobodnimi duhovi in potencialnimi disidenti, ki se ne morejo gibati zaradi ekonomskih ovir ali druinskih odgovornosti, bodo iveli v homogenih soseskah ali predelih in bodo subjekt discipline lastnih skupnosti. Tam so tolerirani kolektivno, toda ne bodo pozdravljeni ali celo ne bodo varni kot posamezniki preko katerekoli e meje, k i j i h louje od dragih. U d o b n o se lahko pomeajo le na nevtralnem prostora: recimo na trnici, ali na imperialnih sodiih in v jeah. Vendar kljub temu veino asa ivijo v mira, ena skupina poleg drage, spotujo tako kulturne kot tudi geografske meje. Antina Aleksandrija j e uporaben primer neesa, kar bi si lahko predstavljali kot imperialno obliko multikulturalizma. M e s t o j e bilo v g r o b e m eno tretjino g r k o , e n o tretjino i d o v s k o in eno tretjino e g i p t o v s k o in zdi se, da j e bilo v l e t i h p t o l o m e j s k e vladavine sobivanje teh treh s k u p n o s t i izredno m i r n o . " Kas neje so bili rimski uradniki v presledkih bolj naklonjeni njihovim grkim poda n i k o m , m o r d a na osnovi njihove kulturne afinitete ali m o r d a zaradi njihove bolje politine organiziranosti (le Grki so bili f o r m a l n o dravljani), in to zrahIjanje imperialne nevtralnosti j e imelo za p o s l e d i c o obdobja krvavih konfliktov v m e s t u . M e s i j a n s k a gibanja m e d aleksandrijskimi i d i , d e l o m a v o d g o v o r na r i m s k o sovranost, so celo pripeljala multikulturni obstoj d o g r e n k e g a konca. Toda stoletja miru kaejo na bolje m o n o s t i i m p e r i a l n e g a reima. Naj kot zanimivost d o d a m o , d a j e , kljub temu, da so skupnosti ostale pravno in d r a b e n o razline, m e d njimi potekalo p o m e m b n o trgovsko in intelektualno m e d s e b o j n o vplivanje - odtod helenistina oblika j u d a i z m a , k i j e nastala pod vplivom grkih filozofov pri aleksandrijskih piscih, kot j e bil F i l o . D o s e e k j e nepredstavljiv drugod, razen v t e m i m p e r i a l n e m okolju. Miletski sistem Turkov napeljuje na d r u g o o b l i k o i m p e r i a l n e g a r e i m a tolerance, takega, k i j e bil bolj razvit i n j e dlje t r a j a l . " V t e m primeru so bile

centri, kot je bil Ruschuk (Ruse), pristaniko mesto ob Donavi v Bolgariji, kjer je odrastel Elias Canetti. Pod turko vladavino je Ruse postal multikulturno mesto, ki so ga na.seljevali Bolgari, idje, Grki, Albanci, Armenci in Cigani. Glej Canettijev opis v The Tongue Set Free, prev. Joachim Neugroschel (New York: Parrar, Trans and Giroux, 1979). 15. Tu se opiram v glavnem na P. M. Fraser, Ptolemaic Alexandria, 3 zvezki (Oxford: Oxford University Press, 1972), zlasti zv. I, pogl. 2, in Victor Tcherikover, Hellenistic Civilisation and the Jews, prev. S. Appelbaum (New York: Atheneum, 1979), zlasti 2. del, pogl. 2. 16. Glej Benjamin Braude in Bernard Lewis, ur., Christians and Jews in the Ottoman Empire: The Functioning of a Plural Society, zvezek 1: The Central Lands (New York: Holmes in Meier, 1982) za zgodovinski del, in Will Kymlicka, Two Models of Pluralism and Tolerance, v: Toleration: An Elusive Virtue, str 81 -105, za teoretsko oceno miletskega sistema kot koristnega opomina, da individualne pravice niso edini nain, kako se ugodi religioznemu pluralizmu.

samoupravljajoe se skupnosti p o v s e m religioznega znaaja in ker so bili Turki tudi sami m u s l i m a n i , na noben nain niso bili nevtralni m e d religijami. Etabli r a n a religija cesarstva j e bil islam, toda trem d r u g i m r e l i g i o z n i m s k u p n o s t i m grki p r a v o s l a v n i , a r m e n s k i p r a v o s l a v n i in j u d o v s k i - j e bilo d o v o l j e n o obli kovati a v t o n o m n e organizacije. Te tri so bile ined seboj e n a k o v r e d n e , ne glede na njihovo tevilno m o . Bile so podvrene e n a k i m omejitvam vis-a-vis musli m a n o m - z ozirom na oblaenje, pridobivanje privrencev in m e d s e b o j n e p o r o k e d e n i m o - in dopu.en j i m j e bil enak zakonit nadzor nad svojimi lani. Manjine m i l e t a ( b e s e d a p o m e n i r e l i g i o z n o s k u p n o s t ) so bile e naprej razdeljene p o etninih, j e z i k o v n i h in krajevnih mejah in nekatere razlike v religioznih p r a k s a h so bile t a k o vkljuene v sistem. Toda lani niso imeli n o b e n e p r a v i c e vesti ali zdruevanja zoper njihovo lastno s k u p n o s t (in v s a k d o j e moral biti nekje l a n ) . T o d a kljub t e m u j e obstajala nadaljnja toleranca na robovih: t a k o so Turki v estnajstem stoletju l a n o m karaitske sekte znotraj j u d a i z m a podelili fiskalno n e o d v i s n o s t , e p r a v ne p o p o l n e g a statusa mileta. Tudi tu j e bilo c e s a r s t v o v osnovi naravnano na skupine in ne na p o s a m e z n i k e - razen e se s k u p i n e znotraj sebe niso odloile za liberalizem (kot s e j e , kot j e videti, protestantski milct, ki j e bil vzpostavljen v k a s n e j e m obdobju O t o m a n s k e g a cesarstva). D a n e s v s e g a tega ni ve (Sovjetska z v e z a j e bila zadnja m e d cesarstvi): a v t o n o m n e institucije, skrbno ohranjane meje, e t n i n o o z n a e n e o s e b n e izkaz nice, k o z m o p o l i t s k a glavna m e s t a in zelo razirjene birokracije. A v t o n o m i j a na koncu ni veliko pomenila (kar j e m o r d a eden od razlogov za p r o p a d imperija), njen d o s e g se j e zelo zmanjal zaradi u i n k a m o d e r n i h idej o s u v e r e n o s t i in zaradi totalizirajoih ideologij, katerim ni s o r o d n o prilagajanje razliki. T o d a e t n i n e in religiozne razlike so preivele in kjer so bile k r a j e v n o u t e m e l j e n e , so lokalni dejavniki, ki so bili bolj ali manj r e p r e z e n t a t i v n i , zadrali nekaj m i n i m a l n i h funkcij in nekaj s i m b o l n e avtoritete. Ko so cesarstva padla, so bile le-te z m o n e hitrih p r e o b r a t o v v n e k e vrste d r a v n o m a i n e r i j o , ki j o v o d i nacionalistina ideologija in katere cilj j e s u v e r e n a oblast - in ki so j i m dovolj p o g o s t o n a s p r o t o v a l e etablirane l o k a l n e manjine, veliki dobitniki v imperial n e m reimu in njegovi zadnji in najbolj neomajni branilci. S suverenostjo seveda pride lanstvo v m e d n a r o d n i drubi, k i j e najbolj tolerantna od vseh d r u b , toda do nedavna zelo teko dostopna. M e d n a r o d n o drubo b o m v tem eseju obravnaval le na kratko in prilonostno, toda p o m e m b n o j e priznati, da bi najve teritorialno osnovanih skupin najraje izbralo poloaj, v katerem se jih tolerira kot p o s e b n e nacionalne drave (ali verske republike) z v l a d a m i , a r m a d a m i in mejami sobivajo z drugimi nacionalnimi dravami v m e d s e b o j n e m spotovanju ali vsaj pod vladavino niza skupnih (eprav le r e d k o vsiljenih) zakonov.

o TOLERANCI

Mednarodna

druba

M e d n a r o d n a druba j e tukaj anomalija, ker oitno ni notranji reim; nekateri bi rekli, da sploh ni reim, t e m v e j e prej anarhino in b r e z z a k o n s k o stanje. e bi bilo to res, bi bilo to stanje p r i m e r absolutne tolerance: vse j e sprejemljivo, ni ni p r e p o v e d a n o , ker nihe ni p o o b l a e n , da p r e p o v e (ali d o v o l i ) , e p r a v si za to p r i z a d e v a veliko strani. D e j a n s k o m e d n a r o d n a d r u b a ni anarhina; j e zelo ibak reim, toda kot r e i m j e tolerantna, kljub netolerantnosti nekaterih drav, ki ga sestavljajo. V s e skupine, ki doseejo d r a v n o s t in vse p r a k s e , ki jih dovolijo (znotraj meja, d o katerih b o m takoj priel), d r u b a drav tolerira. Toleranca j e bistvena poteza suverenosti in p o m e m b e n razlog njene zaeljenosti. S u v e r e n o s t zagotavlja, da nihe na oni strani meje ne s m e posegati v tisto, kar se pone natej strani. Ljudje na oni strani so lahko resignirani, neopredeljeni, stoini, r a d o v e d n i ali entuziastini z o z i r o m na prakse tukaj, in tako so lahko tudi nenaklonjeni posredovanju. Ali pa m o r d a sprejmejo r e c i p r o n o logiko suverenosti: ne b o d o nas skrbele vae prakse, e vas ne b o d o skrbele nae. iveti in pustiti iveti j e relativno l a h k a m a k s i m a , e se ivljenje ivi na nas protnih straneh j a s n o zartane meje. Ali pa so lahko a k t i v n o sovrani, priprav ljeni j a v n o obtoevati kulturo in n a v a d e sosedov, toda niso pripravljeni plaati strokov posredovanja. G l e d e na naravo m e d n a r o d n e d r u b e j e verjetno, da b o d o stroki v i s o k i : vkljuujejo v z p o s t a v i t e v a r m a d e , p r e k o r a e n j e m e j e , ubijanje in pripravljenost, biti ubit. D i p l o m a t i in dravniki obiajno p r i v z a m e j o d r u g o od teh dr. Sprejmejo logiko suverenosti, toda ne morejo preprosto pogledati vstran, od oseb in praks, do katerih ne morejo biti tolerantni. M o r a j o se pogajati s tirani in morilci in, kar j e bolj p e r t i n e n t n o za na p r e d m e t , morajo se prilagoditi i n t e r e s o m drav, k a t e r i h d o m i n a n t n e k u l t u r e ali r e l i g i j e o p r a v i u j e j o na p r i m e r k r u t o s t , podrejanje, mizoginijo, rasizem, sunost ali muenje. Ko si diplomati stiskajo r o k e ali prelamljajo kruh s tirani, so kot da bi nosili r o k a v i c e ; dejanja nimajo n o b e n e g a m o r a l n e g a p o m e n a . Toda p o g o d b e , ki jih sklepajo, imajo moralni pomen: so dejanja tolerance. Zaradi miru ali zato, ker verjamejo, da mora kulturna ali verska reforma priti od znotraj, da m o r a biti lokalno delo, p r e p o z n a j o d r u g e d r a v e kot suverene lane m e d n a r o d n e d r u b e . Priznavajo njihovo politino n e o d v i s n o s t in teritorialno integriteto - kar skupaj sestavlja veliko m o n e j o obliko s k u p n o s t n e avtonomije, kot s o j o podpirali venacionalni imperiji. Diplomatski sporazumi in veine n a m dajo obutek neesa, e m u r bi lahko rekli formalnost tolerance. Ta f o r m a l n o s t obstaja, eprav manj v i d n o , tudi v

domaem ivljenju, kjer p o g o s t o s o b i v a m o s s k u p i n a m i , s katerimi n i m a m o in n o e m o imeti tesnih d r u b e n i h odnosov, Sobivanje urejujejo dravni uradniki, ki so domai diplomati. Dravni uradniki imajo seveda ve oblasti kot diplomati, torej j e sobivanje, ki ga urejujejo, bolj prisilno, kot j e sobivanje suverenih drav v m e d n a r o d n i drubi. T o d a tudi suverenost ima meje. ki so najbolj j a s n o postavljene z z a k o n s k o d o k t r i n o h u m a n i t a r n e intervencije. Dejanj ali praks, ki pretresejo vest love tva, se v naelu ne t o l e r i r a . " Glede na ibak reim m e d n a r o d n e drube vse to v praksi pomeni, da ima vsaka drava lanica pravico, da uporabi silo za zausta vitev neesa, kar se dogaja, e j e tisto, kar se dogaja, zadosti strano. N a e l a politine neodvisnosti in teritorialne integritete ne itijo pred b a r b a r s t v o m . Toda nihe ni zavezan k uporabi sile; r e i m n i m a n o b e n i h dejavnikov, katerih funkcija bi bila. da zatrejo netolerantne p r a k s e . C e l o o b na prvi pogled oitni in obseni brutalnosti j e h u m a n i t a r n a intervencija v celoti prostovoljna. Prakse R d e i h K m e r o v v K a m b o d i , e naj v z a m e m o lahek primer, m o r a l n o in p r a v n o niso d o p u a l e toleriranja, in zato, ker so se V i e t n a m c i odloili, da b o d o vdrli v deelo in jih ustavili, d e j a n s k o niso bile tolerirane. Toda tako sreno sovpada nje m e d tem, kaj ne d o p u a toleriranja in kaj ni tolerirano, j e neobiajno. H u m a n i t a r n a netolerantnost obiajno ne z a d o a za p r e v l a d o nad tveganji, ki so p o v e z a n a z intervencijo, in dodatni razlogi za interveniranje - naj b o d o geopolitini, e k o n o m s k i , ali ideoloki - so prisotni le vasih. L a h k o bi si predstavljali bolj izpopolnjen okvir meja v o d n o s u d o tolerance, ki gre skupaj s suverenostjo: netolerabilne p r a k s e v suverenih d r a v a h bi bile lahko primerne za e k o n o m s k e sankcije s strani nekaterih ali vseh lanic m e d n a r o d n e drube. Vsiljenje d e l n e g a e m b a r g a proti j u n o a f r i k e m u apartheidu j e koristen, eprav neobiajen primer. K o l e k t i v n a o b s o d b a , pretrganje kulturne izmenjave in dejavna p r o p a g a n d a lahko prav tako sluijo v n a m e n e humanitarne netolerantnosti, eprav so sankcije te vrste redkokdaj uinkovite.'" Torej l a h k o r e e m o , d a j e m e d n a r o d n a druba tolerantna v naelu, in p o t e m bolj tolerantna onstran svojih lastnih nael zaradi ibkosti r e i m a .

17. Za opredelitev teh meja glej mojo di.skusijo z Davidom Lubanom in Charlesom Beitzom, Marshall Cohen, Thomas Scanion in A. John Simmons, ur., Imernuomil Elhics (Princeton, N.J.: Princeton University Press. 1985). str. 165-243. 18. Na te primere netolerantnosti, brez vojake intervencije, meje napeljal John Rawls.

Konsociacije Preden b o m o b r a v n a v a l n a c i o n a l n o d r a v o k o t m o n o tolerantno drubo, se b o m na kratko dotaknil naslednice venacionalnega imperija, ki mu j e moralno, ne pa tudi politino blije - konsocialno ali bi- ali trinacionalno dravo. Primeri kot j e Belgija, vica, Ciper, L i b a n o n in e v e d n o rojevajoa se B o s n a nas tu napotujejo tako na vrsto monosti, kot na neposrednost katas"ofe. Konsocionalizem j e heroien program, ker eli zadrati imperialno sobivanje brez imperialnih birokratov in brez oddaljenosti, k i j e iz njih naredila bolj ali manj nepristranske vladarje. Sedaj razlinih skupin ne tolerira e n a t r a n s c e n d e n t n a oblast; d r u g a d r u g o morajo tolerirati in m e d seboj priti d o p o g o j e v sobivanja. Ideja j e privlana: preprosto, neposredovano soglasje dveh ali treh skupnosti (v dejanskosti njihovih voditeljev in elit), ki ga s t r a n k e s v o b o d n o doseejo z m e d s e b o j n i m i pogajanji. Pridejo d o ustavne u r e d i t v e , doloijo institucije in si razdelijo urade in sklenejo politino kupijo, ki iti njihove nasprotujoe si interese. Toda konsociacija ni p o v s e m svobodna konstrukcija. Obiajno so skup nosti ivele skupaj (ali bolje d r u g a poleg d r u g e ) zelo d o l g o asa, p r e d e n so priele formalna pogajanja. M o r d a so bile v zaetku zdruene na podlagi i m p e rialne vladavine; m o r d a so se prvi p o v e z a l e v boju proti njej. Toda pred v s e m i temi p o v e z a v a m i i m a prednost n e p o s r e d n a bliina: sobivanje na tleh, e e ne v istih vaseh, p o t e m o b meji, ki j e le g r o b o definirana in se j o zlahka prei. Te skupine so se pogovarjale in trgovale, bojevale in sklepale mir p r e d v s e m na lokalnih ravneh - toda vedno z e n i m o e s o m na politiki ali vojski k a k e g a tujega vladarja. Sedaj morajo gledati le d r u g a na d r u g o . To ni n e m o g o e . U s p e h je najbolj verjeten, k o k o n s o c i a c i j a vnaprej n a p o v e vznik m o n i h nacionalistinih gibanj in ideoloko mobilizacijo razlinih skup nosti. Najbolje se pogajajo elite starih avtonomij, ki pogosto resnino spotu j e j o d r u g a d r u g o , imajo s k u p e n interes v stabilnosti in miru (in kajpada v nadaljujoi se oblasti elit) in so pripravljene deliti politino m o . Toda ureditve, k i j i h ustvarijo elite, ki odraajo velikost in e k o n o m s k o m o zdruenih skupno sti, so zato odvisne od stabilnosti njihove d r u b e n e baze. Konsociacija temelji na d e n i m o u s t a v n o o m e j e n i p r e v l a d i e n e od s t r a n k ali na njihovi o k v i r n i enakosti. Uradi so razdeljeni, d o l o e n e so k v o t e v d r a v n i h slubah in j a v n a sredstva so razporejena - vse n a osnovi o m e j e n e p r e v l a d e ali o k v i r n e enakosti.

19. Gl. Arend Lijphardt, Democracy

in Plural

Societies:

A Comparative

Exploration

(New

Haven: Yale University Press, 1977),

G l e d e na s p o r a z u m e vsaka od skupin ivi relativno v a r n o v skladu z lastnimi obiaji, m o r d a celo v skladu s svojim obiajnim p r a v o m in lahko govori svoj lastni j e z i k ne le d o m a , t e m v e tudi v svojem j a v n e m prostoru. Stari naini se lahko n e m o t e n o nadaljujejo. Zaradi strahu pred motnjo konsociacije razpadejo. Drubene ali demografske s p r e m e m b e , d e n i m o , p r e m a k n e j o b a z o . spremenijo ravnoteje v velikosti ali enakosti, kar spodree stare sporazume. N e n a d o m a j e ena od strank videti nevarna v s e m ostalim. V z a j e m n a toleranca j e odvisna od zaupanja, ne toliko od d o b r e volje vsakogar, kot od institucionalnih ureditev, ki varujejo pred uinki sovra tva. Sedaj se vzpostavljene ureditve sesujejo in zaradi negotovosti, ki sledi, postane toleranca n e m o g o a . N e m o r e m iveti tolerantno poleg n e v a r n e g a dru gega. Katere nevarnosti se bojim? D a se b o konsociacija zasukala v obiajno n a c i o n a l n o d r a v o , kjer b o m lan manjine, ki si bo prizadeval za toleriranje s strani mojih prejnjih druabnikov, ki ne zahtevajo ve moje tolerance. Libanon j e oiten primer tega alostnega propada konsocialnih s p o r a z u m o v ; v o d i l j e opis, ki s e m ga pravkar podal. Toda v Libanonu j e lo e za ve kot le za s p r e m e m b e v drubi. V naelu bi nova libanonska demografija ali nova e k o n o mija morali voditi v enostavno p o n o v n o razdelitev uradov in j a v n i h sredstev, toda zaradi ideolokih preobrazb, ki so prile z d r u b e n i m i s p r e m e m b a m i , j e bilo to zelo teko dosei. Nacionalistina in religiozna gorenost in njeni neizo gibni spremljevalci, nezaupanje in strah, so p o n o v n a pogajanja zasukali v drav ljansko vojno (in pripeljali Sirijce kot imperialne ustvarjalce miru). V primerjavi s tem j e v konsociaciji m o g o e j a s n o prepoznati pred-ideoloki reim. Toleranca ni n e m o g o a , k o nacionalizem in religija enkrat prideta v igro in konsociacija j e e vedno lahko oblika, ki ima pri t e m m o r a l n o prednost. V praksi pa j e sedaj n a c i o n a l n a d r a v a bolj verjeten r e i m t o l e r a n c e : ena s k u p i n a , ki v deeli dominira, oblikuje j a v n o ivljenje in tolerira nacionalne ali verske manjine prej d v e ali tri skupine, v s a k o varno na svojem mestu, tolerirajoe d r u g a d r u g o .

Nacionalne

drave

Veina drav, ki sestavljajo m e d n a r o d n o d r u b o , j e nacionalnih drav. Tako p o i m e n o v a n j e ne p o m e n i , da so v njih n a c i o n a l n o (ali e t n i n o ali r e l i g i o z n o ) h o m o g e n e populacije. H o m o g e n o s t j e redka, e ne v d a n a n j e m svetu celo neobstojea. P o m e n i zgolj to, da p o s a m e z n a d o m i n i r a j o a skupina o r g a n i z i r a s k u p n o ivljenje na nain, ki o d r a a njeno lastno z g o d o v i n o in k u l t u r o in, e

Stvari potekajo tako, kot so zamiljene, njeno z g o d o v i n o p o n e s e naprej in vzdr uje njeno kulturo. Te n a m e r e doloajo znaaj j a v n e g a izobraevanja, s i m b o l e in ceremonije j a v n e g a ivljenja, dravni k o l e d a r in p r e d p i s a n e praznike. M e d z g o d o v i n a m i in k u l t u r a m i nacionalna d r a v a ni nevtralna; njen politini aparat j e m o t o r nacionalne reprodukcije. N a c i o n a l n e s k u p i n e si prizadevajo za d r a v nostjo natanko zato, da bi n a d z o r o v a l e sredstva r e p r o d u k c i j e . Njihovi lani lahko upajo na veliko ve - lahko zadovoljijo ambicije, ki segajo od politine ekspanzije in d o m i n a c i j e d o e k o n o m s k e rasti in d o m a e g a razcveta. T o d a tisto, kar opraviuje njihova prizadevanja, j e l o v e k a strast po preivetju skozi as. Drava, ki j o ti lani ustvarijo, kljub temu l a h k o tolerira manjine, kot libe ralne in d e m o k r a t i n e nacionalne drave obiajno tudi p o n e j o . Toleranca ima razline oblike, eprav se redkokdaj raziri v p o l n o avtonomijo starih imperijev. R e g i o n a l n o a v t o n o m i j o j e posebej teko izvesti, ker bi bili p o t e m lani d o m i nantne nacije, ki ivijo v regiji, p o d v r e n i tujemu vladanju v njihovi lastni deeli. Prav tako niso obiajne k o o r a t i v i s t i n e ureditve: nacionalna d r a v a j e s a m a vrsta kulturne korporacije in si prisvaja m o n o p o l nad takimi ureditvami znotraj lastnih meja. Toleranca v n a c i o n a l n i h dravah obiajno ni n a r a v n a n a na skupine, t e m v e na njihove p o s a m e z n e u d e l e e n c e , ki so na splono stereotipno dojeti najprej kot dravljani, p o t e m p a kot lani te ali one manjine. Kot dravljani imajo enake pravice in dolnosti kot vsi drugi in od njih se priakuje, da se b o d o pozitivno vkljuili v politino kulturo veine; kot lani imajo standardne poteze njihove vrste in d o p u e n o j i m j e imeti prostovoljna zdruenja, organizacije za v z a j e m n o p o m o , z a s e b n e ole, kulturne skupine, zalobe in tako naprej. N i j i m d o p u e n o , da bi se organizirali a v t o n o m n o in izvajali z a k o n s k o oblast nad svojimi tovarii. Manjinska religija, kultura in z g o d o v i n a so z a d e v e za nekaj, e m u r bi l a h k o rekli zasebni kolektiv - d o k a t e r e g a j e j a v n i kolektiv, nacionalna drava, v e d n o nezaupljiv. Vsaka zahteva po udejanjenju manjinske kulture v javnosti b o bras proizvedla tesnobo v veini (odtod v Franciji kontro verze glede nonje m u s l i m a n s k i h tanic v j a v n i h olah). V naelu ni n o b e n e prisile p o s a m e z n i k o v , toda pritisk, da se asimilirajo v d o m i n a n t n i narod, vsaj glede j a v n i h dejavnosti, j e bil dokaj obiajen in do n e d a v n a tudi dokaj uspeen. K o so n e m k i idje iz devetnajstega stoletja sebe opisovali kot n e m k i na cesti, j u d o v s k i d o m a , so si prizadevali dosei n o r m o n a c i o n a l n e d r a v e , k i j e z a s e b n o s t postavila za pogoj tolerance.

20. O nemkih idih, prototipni manjini, glej H. I. Bach, The German

Yew: A Synthesis

of

J e z i k o v n a politika j e e n o od kljunih podroij, kjer se n o r m o tako vsiljuje kot izziva. Z a m n o g e n a r o d e j e j e z i k klju enotnosti. D e l o m a so se formirali skozi proces j e z i k o v n e standardizacije, v teku katere so bili krajevni dialekti prisiljeni prepustiti pot dialektu centra - eprav sta se vasih eden ali dva uspela obdrati in sta tako postala arie p o d n a c i o n a l n e g a ali p r o t o n a c i o n a l n e g a odpora. D e d i i n a te z g o d o v i n e j e velika nenaklonjenost d o toleriranja drugih j e z i k o v v vsaki vlogi, ki j e ira od druinske k o m u n i k a c i j e ali religioznega aenja. Z a t o veinska nacija obiajno vztraja, da se morajo nacionalne m a n j ine uiti in uporabljati njen j e z i k v vseh njihovih j a v n i h opravilih - ko volijo, k o gredo na sodie, k o prijavljajo p o g o d b e in tako naprej. e so manjine dovolj m o n e in e p o s e b n o , e so teritorialno o s n o v a n e , si bodo prizadevale za legitimacijo njihovih jezikov v javnih olah, pravnih listinah in j a v n i h o z n a b a h . V a s i h j e eden od manjinskih j a z i k o v d e j a n s k o priznan kot drugi uradni jezik; bolj p o g o s t o se ga vzdruje le v d o m o v i h , v c e r k v a h in zasebnih olah (ali pa se poasi in bolee izgubi). Istoasno d o m i n a n t n a nacija opazuje, k a k o se njen lastni j e z i k transformira z manjinsko uporabo. J e z i k o v n e akademije se bojujejo za vzdrevanje iste oblike ali za tisto, kar imajo za isto obliko nacionalnega j e z i k a , toda njihovi tovarii v naciji so p o g o s t o pre senetljivo pripravljeni sprejeti manjinske ali tuje u p o r a b e . M e n i m , d a j e tudi to preizkus tolerance. V n a c i o n a l n i h d r a v a h , celo v liberalnih n a c i o n a l n i h d r a v a h , j e manj prostora za razliko, kot ga j e v venacionalnih imperijih ali konsociacijah s e v e d a pa d a l e m a n j , kot v m e d n a r o d n i d r u b i . Ker so t o l e r i r a n i l a n i manjinske skupine tudi dravljani s pravicami in dolnostmi, so prakse skupine bolj verjetno kot v v e n a c i o n a l n i h imperijih p r e d m e t presoje veine. V z o r c i diskriminacije in dominacije, ki so jih dolgo sprejemali - ali v v s a k e m primeru, katerim niso nasprotovali - znotraj skupine, lahko niso ve sprejemljivi p o t e m , ko se lane prepozna kot dravljane (nekaj primerov b o m obravnaval v poglavju 4). Toda tu j e dvojni uinek, s katerim m o r a raunati v s a k a teorija tolerance: e p r a v j e n a c i o n a l n a d r a v a manj t o l e r a n t n a do skupin, prav l a h k o prisili skupine, da so bolj tolerantne d o p o s a m e z n i k o v . Ta drugi u i n e k j e posledica (delne in nepopolne) transformacije skupin v prostovoljne zdrube. Ko notranji nadzor oslabi, lahko manjine drijo svoje lane le, e so njihove doktrine

Judaism und Western Civilization, 1730-1930 (Oxford: Oxford University Press, 1984) in Donald L. Niewyk, The Jews in Weimar Germany (Baton Rouge: Lousiana State University Press, 1980).

prepriljive, njihova kultura privlana, njihove organizacije u s l u n e in njihov obutek za lanstvo liberalen in s v o b o d o m i s e l n . D e j a n s k o pa obstaja tudi alter nativna strategija: rigidno sektako zaprtje. Toda to nudi up le za reitev majh nega ostanka pravih v e r n i k o v Za veje tevilke so nujne bolj odprte in o h l a p n e ureditve. V s e take ureditve postavljajo vpraanje v s e m s k u p n e n e v a r n o s t i : da se b o d o poasi o d p o v e d a l e distinktivnosti s k u p i n e in svojega naina ivljenja. Kljub t e m t e a v a m se vrsta p o m e m b n i h razlik, zlasti religioznih razlik, uspeno vzdruje v liberalnih in demokratinih nacionalnih dravah. M a n j i n a m gre pogosto dejansko dokaj dobro pri uveljavljanju in reproduciranju s k u p n e kulture natanko zato, ker so pod p r i t i s k o m nacionalne veine. Tako d r u b e n o kot psiholoko se organizirajo za odpor, iz svojih druin, sosesk, cerkva in zdrub naredijo n e k a k n o d o m o v i n o , katere meje se zelo trudijo obraniti. P o s a m e z n i k i se seveda loijo od njih, izdajajo se za lane veine, poasi se prilagodijo ivljenj skemu stilu veine ali pa se poroajo s pripadniki veine in vzgajajo o t r o k e , ki nimajo n o b e n e g a s p o m i n a ali vednosti o manjinski kulturi. Toda za v e i n o ljudi so take transformacije njih samih preteke, preve bolee ali p r e v e p o n i ujoe; drijo se lastne identitete in e n a k o identificirajoih se mokih in ensk. N a c i o n a l n e (bolj kot r e l i g i o z n e ) m a n j i n e so s k u p i n e , ki b o d o najbolj verjetno o g r o e n e . e so te skupine o z e m e l j s k o zdruene - kot so d e n i m o M a d a r i v R o m u n i j i - , bodo - m o r d a s p r a v i c o - izpostavljene s u m u , da gojijo upe na lastno d r a v o ali na vkljuitev v sosednjo dravo, kjer imajo njihovi etnini sorodniki s u v e r e n o oblast. Arbitrarni p r o c e s formacije d r a v r e d n o p r o d u c i r a manjine, ki so tako locirane, s k u p i n e , ki so p o d v r e n e tem s u m o m in ki j i h j e zelo teko tolerirati. M o r d a j e najbolje o d m a k n i t i mejo in j i m pustiti, da g r e d o , ali pa j i m o m o g o i t i p o l n o m e r o avtonomije.^' D r u g e toleri r a m o na p o d l a g i p o g o d b e n i h o b v e z n o s t i nae drave, tako da l a h k o ivijo v d r u b e n e m prostoru, k i j e prilagojen njihovim p o t r e b a m . Alternativne reitve so seveda bolj verjetne: priznanje j e z i k a in zelo omejena stopnja p r e n o s a uprav ljanja j e precej obiajna, eprav j e to p o g o s t o k o m b i n i r a n o z napori, da bi naselili lane veine na politino obutljiva m e j n a podroja in z o b a s n i m i k a m p a n j a m i za asimilacijo.

21. To je argument Willa Kymlicke v njegovi knjigi Miiliiciiliural Citizenship (New York; Oxford University Press, 1995), ki ga usmeri specifino na zavojevane manjine, kot so bile prvotne drube novega sveta. Ustreza v naelu vsaki dolgo obstojei, ozemeljsko osnovani manjinski skupini, ne pa za skupine imigrantov - zaradi razlogov, kijih pojasnjujem, slede Kymlicki, v naslednjem razdelku.

P o I. svetovni vojni j e bilo nekaj storjenega zato, da bi bilo zagotovljeno toleriranje nacionalnih manjin v novih (in radikalno heterogenih) nacionalnih d r a v a h V z h o d n e E v r o p e . G a r a n t j e bilo Drutvo n a r o d o v in garancije so bile zapisane v vrsto manjinskih ali nacionalnih sporazumov. Znailno, ti sporazumi so pravice raje pripisali stereotipnim p o s a m e z n i k o m kot s k u p i n a m . Tako j e Poljski s p o r a z u m o m a n j i n a h o b r a v n a v a l P o l j a k e p o n a c i o n a l n o s t i , ki pripadajo rasnim, r e l i g i o z n i m ali j e z i k o v n i m m a n j i n a m . Iz take o z n a b e ne sledi ni o skupinski avtonomiji ali r e g i o n a l n e m prenosu ali manjinskem nad zoru ol. Z a g o t o v i l o pravic p o s a m e z n i k a j e bilo v resnici s a m o himera: veina n o v i h drav j e uveljavljala svojo suverenost z i g n o r i r a n j e m (ali iznienjem) s p o r a z u m o v in D r u t v o ni i m e l o m o i , da bi j i h uveljavilo. Toda ta propadel poskus j e dobro ponoviti, m o r d a z bolj eksplicitnim prizna njem tistega, kar ima stereotipni lan manjine s k u p n e g a s svojimi tovarii ali tovariicami. M e d n a r o d n i pakt o dravljanskih in politinih pravicah (1966) naredi tak nadaljnji korak: p o s a m e z n i k o m , ki pripadajo manjinam, ne b o odvzeta pravica, da skupaj z drugimi lani svoje skupine uivajo lastno kulturo, izpovedujejo in prakticirajo svojo vero ali uporabljajo svoj lasten j e z i k . " Velja opomniti, da ta izrek e vedno spada v okvir norme nacionalne drave: ni prizna nja za skupino kot k o o r a t i v n o telo; p o s a m e z n i k i delujejo skupaj z d r u g i m i ; le n a c i o n a l n a veina deluje kot skupnost. V asu vojne se hitro pojavi d v o m v lojalnost nacionalnih manjin d o nacio nalne d r a v e , ne glede na to, ali so manjine o z e m e l j s k o skoncentrirane ali m e d n a r o d n o priznane - celo v nasprotju z vsemi d o s t o p n i m i dokazi, kot s e j e zgodilo v primeru antinacistinih n e m k i h b e g u n c e v v Franciji v asu prvih m e s e c e v II. svetovne vojne. e enkrat, toleranci spodleti, k o so drugi videti nevarni ali k o j i h nacionalistini d e m a g o g i lahko prikaejo tako. da so videti n e v a r n i . Isto k a e u s o d a j a p o n s k i h A m e r i a n o v nekaj let kasneje: njihovi tovarii A m e r i a n i so, kot kae, p o s n e m a l i k o n v e n c i o n a l n o nacionalno d r a v o . D e j a n s k o Japonci niso bili in niso nacionalna manjina v Z d r u e n i h d r a v a h , vsaj ne v obiajnem p o m e n u : kje j e veinska nacija? A m e r i k e veine so p o znaaju zaasne in so vzpostavljene razlino za razline n a m e n e in o b razlinih prilonostih (manjine so p o g o s t o tudi zaasne, e p r a v sta rasa in suenjstvo

22. Tako ta kot prejnji citat sta vzeta iz Patrick Thornberrv. Internulional Law and the Rights of Minorities (Oxford: Oxford University Press. 1991); glej njegovo razpravo mednarodnih pogodb, str. 132-37. [Slovenski prevod drugega citata je naveden po: Mednarodni pakt o dravljanskih in politinih pravicah. lovekove pravice. Zbirka mednarodnih dokumentov (Ljubljana: Drutvo za zdruene narode za Republiko Slovenijo, 1995), str. 29.]

skupaj izjema; to izjemo b o m o b r a v n a v a l kasneje). V nasprotju s t e m p a j e n a j p o m e m b n e j a poteza nacionalne d r a v e , da ima stalno v e i n o . Toleranca v nacionalni dravi ima le en vir in p r e m i k a se, ali pa ne, zgolj v e n o s m e r Primer Z d r u e n i h drav napeljuje na zelo d r u g a e n okvir ureditev.

Imigrantske

drube

Peti m o d e l s o b i v a n j a in m o n e t o l e r a n c e j e i m i g r a n t s k a d r u b a . - ' Tu so lani r a z l i n i h s k u p i n zapustili svoje o z e m e l j s k e b a z e , s v o j o d o m o v i n o so pustili za seboj. Prili so p o s a m i ali v d r u i n a h eden za d r u g i m v n o v o d e e l o in se p o njej razselili. e p r a v prihajajo v v a l o v i h , ki so o d g o v o r na p o d o b n e p o l i t i n e in e k o n o m s k e p r i t i s k e , ne prihajajo v o r g a n i z i r a n i h s k u p i n a h . N i s o k o l o n i s t i , ki z a v e s t n o nartujejo p r e s a d i t e v njihove n a t i v n e k u l t u r e v n o v e m kraju. D a bi si z a g o t o v i l i d o l o e n o u d o b j e , se zbirajo, v e n d a r le v r e l a t i v n o m a j h n e m tevilu, v e d n o p o m e a n i z d r u g i m i p o d o b n i m i s k u p i n a m i v m e s t i h , d r a v a h in regijah. Z a t o ni m o g o a n o b e n a o z e m e l j s k a a v t o n o m i j a . ( e p r a v j e K a n a d a i m i g r a n t s k a d r u b a , j e Q u b e c tu o i t n a izjema; n j e g o v i izvorni naseljenci so prili kot k o l o n i s t i , ne kot i m i g r a n t i , in so bili p o d j a r m l j e n i s strani Britancev. D r u g o i z j e m o j e treba narediti v p r i m e r u p r v o t n i h ljudstev, ki so bila tudi p o d j a r m l j e n a . Tu se b o m o s r e d o t o i l p r e d v s e m na i m i g r a n t e . G l e d e Q u b e c a n o v in p r v o t n i h ljudstev glej r a z d e l e k K a n a d a v tretjem poglavju;-"* glede amerikih rncev, ki so prili kot sunji, glej razdelek Razred v e t r t e m poglavju). e naj se etnine in religiozne skupine s a m e vzdrujejo, m o r a j o to sedaj storiti kot p o v s e m prostovoljne z d r u b e . To p o m e n i , da za njih predstavlja veje tveganje indiferentnost njihovih lastnih lanov kot netolerantnost drugih. Drava, p o t e m k o se j e zrahljala m o oprijema prvih imigrantov, ki so si v v s a k e m primeru predstavljali, da si izgrajujejo lastno n a c i o n a l n o d r a v o , ni

23. Tu se opiram na Zdruene drave kot na glavni primer in na Johna Highama kot mojega glavnega vodia v zvezi s politiko amerike imigracije: glej Strangers in the Land in tudi Send These to Me: Jews and Other Immigrants in Urban America (New York: Atheneum, 1975). Opiral sem se tudi na lanke eseje v: Stephen Themstrom, UT., Harvard Encyclopedia of American Ethnic Groups (Cambridge, Mass.: Harvard University Press, 1980) - in na lastno presojo amerikega pluralizma. What It Means to Be an American (New York: Marsilio, 1992), kakor seveda tudi na moje lastne izkunje s tem pluralizmom. 24. [To poglavje ni prevedeno.]

z a v e z a n a n o b e n i od skupin, ki j o izgrajujejo. Vzdruje j e z i k prvih i m i g r a n t o v in z d o l o e n i m i o m e j i t v a m i tudi njihovo politino kulturo, toda kar z a d e v a d o s e g s o d o b n i h podpor, j e d r a v a v trenutni fazi (in v naelu) nevtralna m e d s k u p i n a m i , tolerantna do vseh in a v t o n o m n a v svojih n a m e n i h . D r a v a si lasti e k s k l u z i v n e p r a v o s o d n e p r a v i c e , na v s e dravljane g l e d a kot na p o s a m e z n i k e prej kakor na lane skupin. Zato so objekti tolerance, strogo vzeto, individualne izbire in izvajanja: dejanja privrenosti, sodelovanje vritualih lanstva in aenja, udejanjanja kulturnih razlik in tako naprej. P o s a m e z n e m o k e in e n s k e spodbuja, d a tolerirajo drug d r u g e g a kot p o s a m e z n i k e , da r a z u m e j o razlike v v s a k e m primeru kot personalizirane (prej kot stereotipne) oblike s k u p i n s k e kulture - k a r tudi p o m e n i , da m o r a j o lani vsake s k u p i n e , e naj izkazujejo vrlino tolerantnosti, sprejeti razline oblike v s a k o g a r od njih samih. K m a l u obstaja veliko oblik kulture vsake skupine in d o v s a k e veliko razlinih stopenj z a v e z a n o s t i . T a k o toleranca dobi radikalno decentralizirano formo: v s a k m o r a tolerirati v s a k o g a r drugega. V imigrantski drubi nobeni skupini ni d o p u e n o , da bi se organizirala prisilno, da bi p r e v z e l a n a d z o r nad j a v n i m p r o s t o r o m ali da bi m o n o p o l i z i r a l a j a v n a sredstva. V s a k a forma k o o r a t i v i z m a j e izkljuena. V naelu j a v n e ole uijo z g o d o v i n o in dravljanstvo drave, ki j e dojeta, kot da n i m a n o b e n e nacionalne, t e m v e le politino identiteto. To n a e l o j e s e v e d a le p o a s i in nepopolno uveljavljeno. Odkar so bile v Zdruenih dravah denimo ustanovljene j a v n e ole, so v olah v e i n o m a pouevali tisto, kar so angleki A m e r i a n i pojmovali kot svojo lastno z g o d o v i n o in kulturo - kar se razirja nazaj d o Grije in R i m a in vkljuuje klasine j e z i k e in literaturo. Bila j e in e v e d n o obstaja u p o t e v a n j a v r e d n a upravienost tega s t a n d a r d n e g a k u r i k u l u m a , celo p o imigracijah s sredine devetnajstega stoletja (ko so prili N e m c i in Irci) in na p r e l o m u stoletja (ko so prili ljudje iz J u n e in V z h o d n e E v r o p e ) , saj a m e r i k e institucije najbolje r a z u m e m o na tej osnovi. V n o v e j e m asu (in v teku tretje velike imigracije, ki j e tokrat v e i n o m a n e - e v r o p s k a ) s m o n a p e h m o i , da bi vkljuili z g o d o v i n o in kulturo vseh razlinih skupin, da bi zagotovili n e k e vrste enako pokritje in da bi tako ustvarili multikulturne ole. Dejansko Z a h o d e v e d n o skoraj p o v s o d d o m i n i r a v k u r i k u l u m u . Podobno se za dravo predpostavlja, d a j e popolnoma indiferentna d o kulture skupine ali da e n a k o p o d p i r a vse skupine - da spodbuja na p r i m e r n e k e vrste splono religioznost, kot v tistih r e k l a m a h z v l a k o v in a v t o b u s o v v 1950-ih, ki so nagovarjale Ameriane, naj obiskujejo cerkev po lastni izbiri. Kot nakazuje ta m a k s i m a , j e nevtralnost vedno stvar stopnje. N e k a t e r i m s k u p i n a m j e dejansko

d a n a prednost pred drugimi - v t e m primeru s k u p i n a m s c e r k v a m i , ki so bolj ali manj enake tistim prvih protestantskih i m i g r a n t o v ; toda d r u g e se e v e d n o tolerira. Prav tako obiskovanje c e r k v e ali katerakoli d r u g a kulturno specifina praksa ni pretvorjena v pogoj za dravljanstvo. Torej j e relativno p r e p r o s t o in sploh ni p o n i e v a l n o pobegniti p o s a m e z n i k o v i skupini in privzeti vladajoo politino identiteto (v t e m primeru a m e r i k o ) . Toda m n o g o ljudi v imigrantski drubi daje prednost deljeni ali dvojni iden titeti, ki razlikuje p o kulturnih ali politinih s m e r e h . Vezaj, ki na p r i m e r spaja I t a l o - A m e r i a n e , simbolizira sprejetje italijanskosti s strani drugih A m e r i anov, spoznanje, d a j e ameriko pohtina identiteta brez strogih ali specifinokulturnih zahtev. Posledica j e s e v e d a ta, d a j e italijanski kulturna identiteta brez politinih zahtev. To j e edina oblika, v kateri j e italijanskost tolerirana in poleg tega morajo Italo-Ameriani svojo kulturo vzdrevati z a s e b n o , e lahko o z i r o m a dokler lahko, p r e k o prostovoljnih n a p o r o v in p r i s p e v k o v privrenih m o k i h in ensk. In e n a k o j e v naelu z vsako kulturno in religiozno s k u p i n o , ne le z manjinami (seveda pa ni n o b e n e stalne veine). Ali se s k u p i n e pod temi pogoji lahko obdrijo - brez avtonomije, brez d o s t o p a do d r a v n e oblasti ali u r a d n e g a priznanja, in brez ozemeljske o s n o v e ali utrjenega nasprotovanja stalni veini - , j e vpraanje, na katerega j e e treba o d g o v o r i t i . R e l i g i o z n i m s k u p n o s t i m , tako s e k t a m kot c e r k v a m , doslej v Zdruenih dravah ni lo slabo. Toda eden od razlogov za njihov relativni uspeh bi l a h k o bila precejnja netolerantnost, s katero so se m n o g e od njih s p o p a d a l e ; netolerantnost ima p o g o s t o , kot s e m e o m e n i l , u i n k e vzdrevanja skupine. E t n i n i m s k u p i n a m j e lo slabe, e p r a v so opazovalci, ki so jih e pripravljeni odpisati, v tem skoraj g o t o v o preuranjeni. Te skupine preivijo v n e e m , kar si lahko predstavljamo kot d v o j n o deljeno obliko: kultura skupine j e na p r i m e r ameriko-italijanska, kar p o m e n i , da p r i v z a m e zelo a m e r i k a n i z i r a n o formo in j e p r e o b l i k o v a n a v nekaj, kar se skoraj docela razlikuje od italijanske kulture v d o m a i deeli; in njena politika j e i t a l j a n s k o - a m e r i k a , etnina adaptacija lokalnih politinih p r a k s in stilov. Upotevajte, v k o l i k n e m obsegu j e J o h n K e n n e d y ostal irski politik [pol], Walter M o n d a l e j e e v e d n o norveki socialni demokrat, M a r i o C u o m o j e e v e d n o italijanski k r a n s k o d e m o k r a t s k i intelektualec-v-politiki, in Jesse Jackson j e e v e d n o rnski baptistini p r i d i g a r v s a k od njih j e v m n o g o e m p o d o b e n , t o d a p o teh n a i n i h tudi r a z l i e n , standardnemu anglo-amerikemu tipu."

25. Te primere .sem dolan ClilTordu Geertzu.

Ali bodo te razlike preivele v naslednjo generacijo ali v generacijo za njo. j e n e g o t o v o . E n o s t a v n o n e s p r e m e n j e n o preivetje bras ni verjetno. Toda s tem ni reeno, da si bodo nasledniki teh vzornih figur in tevilnih drugih p o d o b n i h vsi n a t a n k o p o d o b n i . F o r m e razlike, ki so znailne za i m i g r a n t s k e d r u b e , se e v e d n o pojavljajo. N e v e m o . k a k o b o razlika dejansko razlina. T o l e r a n c a i n d i v i d u a l n i h izbir in p e r s o n a l i z i r a n i h o b l i k k u l t u r e in religije konstituira m a k s i m a l n i (ali najbolj intenzivni) r e i m tolerance. Toda radikalno nejasno j e , ali bo dolgoroni uinek tega m a k s i m a l i z m a spodbudil ali razpustil s k u p i n s k o ivljenje. Strah, da b o d o kmalu edini objekti tolerance ekscentrini p o s a m e z n i k i , nekatere skupine (ali njihove najbolj p r i v r e n e lane) vodi k temu, da iejo p o z i t i v n o p o d p o r o s strani d r a v e - v obliki d e n i m o s u b v e n c i o n i r a n j a in ustreznih olnin za njihove ole in za organizacije vzajemne p o m o i . Glede na logiko multikulturalizma m o r a biti d r a v n a p o d p o r a , e naj se sploh zagotovi, z a g o t o v l j e n a na temelju e n a k i h p o g o j e v za v s a k o s o c i a l n o s k u p i n o . D e j a n s k o n e k a t e r e s k u p i n e prienjajo z ve s r e d s t v i kot d r u g e in so torej v e l i k o bolj z m o n e izkoristiti tiste p r i l o n o s t i , k i j i h nudi d r a v a . P o t e m t a k e m j e c i v i l n a d r u b a n e e n a k o v r e d n o o r g a n i z i r a n a , z m o n i m i in s l a b o t n i m i s k u p i n a m i , ki delujejo z zelo r a z l i n i m i s t o p n j a m i u s p e h a , d a bi p o m a g a l e s v o j i m l a n o m in da bi j i h o b d r a l e . e bi d r a v a m e r i l a na i z e n a e v a n j e skupin, bi m o r a l a i z v e s t i p r e c e j n j e r e d i s t r i b u c i j e s r e d s t e v in t e m u n a m e n i l i p r e c e j e n del j a v n e g a denarja. T o l e r a n c a j e vsaj p o t e n c i a l n o n e s k o n n a v s v o j e m o b s e g u ; toda d r a v a l a h k o zavaruje s k u p i n s k o ivljenje le znotraj d o l o e n e g a o k v i r a p o l i t i n i h in f i n a n n i h meja.

Povzetek
N a tem mestu j e koristno, e natejemo, k a k o si sledijo objekti tolerance v petih reimih (ne trdim, da zaznamujejo n a p r e d e k , in tudi vrstni red, ki s e m ga predstavil, ni resnino k r o n o l o k i ) . Tako v v e n a c i o n a l n e m imperiju kot v mednarodni drubi j e tolerirana skupina - bodisi da ima status a v t o n o m n e skup nosti ali suverene drave. Njene z a k o n e , religiozne p r a k s e , p r a v o s o d n e p r o c e dure, d a v n e in distributivne politike, i z o b r a e v a l n e p r o g r a m e in d r u i n s k e ureditve, vse se jemlje kot nekaj legitimnega ali d o p u s t n e g a , kar j e p o d v r e n o le m i n i m a l n i m in r e d k o k d a j s t r i k t n o u v e l j a v l j e n i m m e j a m (ali m e j a m z monostjo uveljavljanja). P o d o b e n primer j e s konsociacijo, toda sedaj j e k

t e m u d o d a n a ena poteza: s k u p n o dravljanstvo, ki j e bolj u i n k o v i t o kot tisto v veini imperijev, tako, ki vsaj odpre monost dravnega vmeavanja v skupinske p r a k s e zaradi i n d i v i d u a l n i h pravic. V d e m o k r a t i n i h k o n s o c i a c i j a h (kot j e v i c a ) , j e ta m o n o s t p o p o l n o m a u d e j a n j e n a , t o d a p r a v i c ne uveljavljajo uinkovito v tevilnih drugih primerih, kjer j e demokracija ibka, kjer centralna d r a v a obstoji, vendar j o zdruene skupine zgolj trpijo, in v e i n o m a se ukvarja s tem, k a k o bi j i h o b d r a l a skupaj. Dravljanstvo nacionalne drave j e bolj p o m e m b n o . Tu so objekti tolerance p o s a m e z n i k i , ki so dojeti kot dravljani in kot lani p o s a m e z n e m a n j i n e . Tolerirani so, e lahko tako r e e m o , p o d g e n e r i n i m i imeni. T o d a l a n s t v o v rodu (v nasprotju z dravljanstvom v dravi) od teh p o s a m e z n i k o v ni zahtevano; njihove skupine nad njimi ne izvajajo nobene prisilne oblasti in drava se nasilno v m e a , da bi j i h zaitila pred v s a k i m p o s k u s o m m o i prisile. Torej so na voljo nove monosti: ohlapna povezanost s skupino, nepovezanost s katerokoli s k u p i n o ali asimilacija v veino. V i m i g r a n t s k i h s k u p n o s t i h so te m o n o s t i razirjene. P o s a m e z n i k e se tolerira specifino kot p o s a m e z n i k e z njihovimi p r a v i m i imeni in njihove izbire so dojete v okviru p o j m o v za o s e b o , ne za stereotip. Sedaj se pojavijo personalizirane oblike s k u p i n s k e g a ivljenja, veliko razlinih oblik biti to ali ono, k i j i h morajo tolerirati drugi lani skupine, e ne zaradi d r u g e g a zato, ker j i h tolerira d r u b a kot celota. F u n d a m e n t a l i s t i n a p r a v o v e r n o s t se razlikuje s svojo zavrnitvijo, d a bi to s p l o n o toleranco vzela kot razlog za bolj s v o b o d o m i s e l e n - " p o g l e d lastne r e l i g i o z n e kulture. V a s i h njeni protagonisti nasprotujejo reimu tolerance imigrantske drube kot celoti.^'

ETRTO POGLAVJE

Praktina vpraanja
Mo

V o b i a j n e m j e z i k u p o g o s t o r e e m o , d a j e toleranca v e d n o razmerje n e e n a kosti, kjer so tolerirane skupine ali p o s a m e z n i k i postavljeni v podrejen poloaj.

26.

[laliludimirian.

kar je sinonim za

tiileranlen]

27. Tretje poglavje ima naslov Zapleteni primeri in prina.a konkretne oblike tolerance z obravnavo Francije, Izraela, Kanade in Evropske skupnosti.

N e k o g a tolerirati j e dejanje m o i ; biti t o l e r i r a n j e sprejetje ibkosti.^* M o r a l i bi stremeti k e m u boljemu od te zveze, k n e e m u onstran tolerance, k n e e m u t a k e m u , kot j e v z a j e m n o s p o t o v a n j e . P o t e m , ko s m o o p r e d e l i l i pet reimov, pa k a e , d a j e z g o d b a bolj z a p l e t e n a : v z a j e m n o s p o t o v a n j e j e e n a od dr, ki p r i p o m o r e k toleranci - m o r d a j e najprivlaneja dra, v e n d a r ne nujno tista, ki bi se najverjetneje razvila ali ki bi bila najbolj o b s t o j n a v asu. R e s j e . v a s i h t o l e r a n c a najbolje deluje, k o so razmerja p o l i t i n e n a d r e j e n o s t i in p o d r e j e n o s t i j a s n o z a r t a n a in s k u p n o p r i z n a n a . To j e najbolj o i t n o v m e d n a r o d n i d r u b i , kjer so n e g o t o v a r a z m e r j a m o i e d e n g l a v n i h v z r o k o v vojne. E n a k a p r e d p o s t a v k a verjetno dri v razmerju d o n e k a t e r i h notranjih rei mov, kot j e k o n s o c i a c i j a , kjer n e g o t o v o s t o relativni m o i r a z l i n i h s k u p i n l a h k o v o d i v politine p r e t r e s e in c e l o v d r a v l j a n s k o v o j n o . N a s p r o t n o v i m i g r a n t s k i h d r u b a h prav ta n e g o t o v o s t deluje v nasprotni smeri: e so ljudje n e g o t o v i , k a k o stojijo vis-a-vis d r u g i m , j e t o l e r a n c a o i t n o najbolj r a z u m n a politika. V e n d a r se celo tu r e d n o odpirajo vpraanja o politini m o i - e p r a v m o r d a edino veliko vpraanje ni to, k d o vlada k o m u ? N a m e s t o tega se p o s t a v lja vrsta m a n j i h v p r a a n j : k d o j e v e i n o a s a m o n e j i ? K d o j e bolj v i d e n v j a v n e m ivljenju? K o m u gre veji d e l e d o b r i n ? Ta v p r a a n j a (tudi tisto v e l i k o ) j e teko razumeti brez navezave na nadaljnje razprave, ki v t e m poglavju sledijo o r a z r e d u , spolu, religiji in t a k o n a p r e j ; v e n d a r j i h j e m o g o e p r e u i t i tudi n e o d v i s n o . V venacionalnih imperijih j e m o v rokah centralnih birokratov. V s e inkor porirane skupine se spodbuja, naj sebe obravnavajo kot e n a k o n e m o n e in torej n e z m o n e prisiljevanja ali preganjanja svojih sosedov. V s a k lokalen p o s k u s nasilja b o povzroil pritobo na center. Tako so na p r i m e r Grki in Turki miro ljubno iveli drug ob d r u g e m pod o t o m a n s k o vladavino. Ali so se v z a j e m n o spotovali? Najbr so se nekateri, nekateri se niso. Toda znaaj njihovega odnosa ni bil odvisen od v z a j e m n e g a spotovanja; odvisen j e bil od vzajemne p o d r e ditve. e p o d r e d i t e v ni izkunja, ki bi si j o e n a k o delile vse vkljuene skupine, j e toleranca m e d njimi manj verjetna. e ena skupina uti p o s e b n o naklonjenost d o i m p e r i a l n e g a centra in s e j e s p o s o b n a povezati z njegovimi lokalnimi pred stavniki, p o t e m b o p o g o s t o skuala prevladati nad d r u g i m i - kot to velja za Grke v rimski Aleksandriji. V primeru imperija m o najbolj uinkovito spodbuja toleranco, kadar j e oddaljena, nevtralna in neustavljiva.

28. Prim. Stephen L. Carter, The Culture uf Disbelief (New York: Ba.sic Book.s, 1993), str 96; jezik tolerantnosti je jezik moi.

V tej obliki j e imperialna m o j a s n o najbolj v p o m o l o k a l n i m m a n j i n a m , ki zato postajajo najbolj lojalni zagovorniki imperija. Voditelji nacionalnih osvo b o d i l n i h gibanj obiajno izrazijo (in izkoristijo) o d p o r prav d o teh manjin, ki so zdaj prepoznane kot kolaboranti imperialistov. Tranzicija iz imperialne province v n e o d v i s n o nacionalno d r a v o j e kritini trenutek v zgodovini tolerance. P o g o sto so manjine trpinene, n a p a d e n e in prisiljene, da odidejo - kot v p r i m e r u indijskih trgovcev in obrtnikov v Ugandi, ki so bili pahnjeni v izgnanstvo kmalu p o u m i k u Britancev (in v e i n o m a so j i m sledili v Britanijo, prinesli imperij tja, kjer j e d o m o v a l , in ustvarili novo raznolikost v i m p e r i a l n e m centru). Tovrstnim s k u p i n a m vasih uspe, d a se pretvorijo v tolerirano manjino, vendar j e pot v e d n o teka in k o n n a toka, e p r a v j o u s p e n o d o s e e j o , p o vsej verjetnosti za m a n j i n e predstavlja vsaj d e l n o i z g u b o varnosti in statusa. To j e e d e n od obiajnih strokov n a c i o n a l n e o s v o b o d i t v e , e r a v n o se m u j e m o g o e izogniti ali ga vsaj zmanjati, e j e n o v a n a c i o n a l n a d r a v a liberalna in d e m o k r a t i n a . Konsociacija verjetno zahteva nekaj takega kot v z a j e m n o s p o t o v a n j e vsaj m e d voditelji razlinih skupin - kajti s k u p i n e ne le, da m o r a j o sobivati d r u g a z d r u g o , pa pa se morajo tudi m e d s e b o j n o pogajati o pogojih tega sobivanja. Pogajalci morajo, tako kot diplomati v m e d n a r o d n i d r u b i , uskladiti interese v s a k o g a r med njimi. K a d a r tega ne morejo ali ne elijo, kot na Cipru p o o d h o d u Britancev, konsociacija p a d e . Toda p o s a m e z n i m l a n o m razlinih skupnosti se ni treba prilagajati drug d r u g e m u , r a z e n k a d a r se sreajo in kupujejo na trgu. D e j a n s k o j e za konsociacijo najbr najlaje, k a d a r s k u p n o s t i m e d s a b o nimajo dosti skupnega, kadar j e v s a k a od njih relativno s a m o z a d o s t n a in o b r n j e n a vase. Takrat se m o izrazi le na zvezni ravni - preteje se p r e b i v a l s t v o in v igro stopi p r e m o e n j e - , kjer se voditelji skupnosti prerekajo o r a z p o r e d i t v i prora u n a in sestavi d r a v n i h s l u b . V n a c i o n a l n i h d r a v a h m o poseduje v e i n s k a nacija, ki, kot s m o videli, se d r a v e posluuje v svoje lastne n a m e n e . To ni nujna p r e p r e k a za v z a j e m n o s t p o s a m e z n i k o v ; v resnici j e precej verjetno, da se b o v liberalnih d e m o k r a t i n i h d r a v a h razvila vzajemnost. Toda m a n j i n s k e s k u p i n e so n e e n a k e glede na njihovo tevilo in b o d o d e m o k r a t i n o p r e g l a s o v a n e v veini zadev, ki se tiejo j a v n e kulture. Veina tolerira kulturne razlike na e n a k nain, kot vladajoa oblast tolerira politino opozicijo - preko postavitve reima dravljanskih pravic in dravljanskih s v o b o i n in n e o d v i s n e g a sodstva, ki naj z a g o t o v i n j e g o v o uinkovitost. M a n j i n s k e s k u p i n e se nato organizirajo, zdruujejo in zbirajo denar, zagotavljajo usluge svojim l a n o m in tiskajo revije in knjige; vzdrujejo v s e institucije, ki s i j i h lahko privoijo in za katere menijo, da so j i m p o t r e b n e .

Moneje kot j e njihovo notranje ivljenje in bolj kot se njihova kultura razlikuje od kulture veine, manj verjetno j e , da b o d o odklanjali odsotnost kakrnihkoli predstavitev njihovih lastnih preprianj in praks v j a v n i sferi. e so manjinske skupine, nasprotno, ibke, bodo posamezni njihovi lani vse moneje sprejemali preprianja m prakse veine, vsaj v javnosti, prav tako pa dostikrat tudi zasebno. V m e s n e pozicije so tiste, ki ustvarjajo napetost in vodijo k n e n e h n i m s p o p a d o m glede s i m b o l i z m a v j a v n e m ivljenju. S o d o b e n p r i m e r iz Francije, ki s e m ga opisal v tretjem poglavju, ponuja zadosten d o k a z za zadnjo od teh m o n o s t i . P o d o b e n j e primer, ki izhaja iz z g o d o v i n e i m i g r a n t s k i h d r u b , k o prvi imi granti hrepenijo po nacionalni suverenosti. Naslednji valovi imigracije ustvarijo tisto, kar j e v n a e l u n e v t r a l n a d r a v a , d e m o k r a t i n a razliica i m p e rialne birokracije. Ta d r a v a p r e v z a m e in ohrani - nihe ne m o r e vedeti, za kako dolgo - nekatere praktine ureditve in nekaj simbolizma svoje neposredne p r e d n i c e . Tako se m o r a v s a k a n o v a i m i g r a n t s k a s k u p i n a prilagoditi j e z i k u in kulturi prve skupine, e p r a v le-to tudi preoblikuje. Toda d r a v a trdi, da ne sodeluje v spopadu in da n i m a interesa v usmerjanju teh preoblikovanj. Naslav lja se le na p o s a m e z n i k e in s tem ustvarja, ali s a s o m a p o s k u a ustvariti, odprto d r u b o , v kateri vsak, kot s e m trdil, sodeluje v p r a k s i t o l e r a n c e . Tisti tako n a p o v e d o v a n p r e m i k onstran tolerance j e zdaj d o m n e v n o m o g o . Ostaja pa e n e j a s n o , ali b o p o t e m , k o j e ta p r e m i k storjen, o s t a l o pri s p o t o v a n j u p o m e m b n i h razlik m e d s k u p i n a m i .

Razred N e t o l e r a n t n o s t j o n a v a d n o najbolj nalezljiva, kadar razlike v kulturi, etni nosti ali rasi sovpadejo z r a z r e d n i m i r a z l i k a m i - kadar so lani manjinskih skupin tudi e k o n o m s k o podrejeni. Najmanj verjetno j e , da b o d o te p o d r e d i t v e prilo v v e n a c i o n a l n i h imperijih, kjer ima vsaka nacija lasten p o p o l n n a b o r vseh drubenih razredov. Venacionalnost navadno proizvede vzporedne hierar hije, celo k a d a r razline nacije nimajo e n a k e g a delea v b o g a s t v u imperija. M e d n a r o d n o s k u p n o s t z a z n a m u j e ista v z p o r e d n i c a in zato n e e n a k o s t m e d nacijami ne povzroa teav tolerance (karkoli so e njene druge teave). Dravne elite delujejo med seboj na naine, k i j i h v celoti opredeljujejo razlike v m o i . ne v kulturi; in elite d o m i n a n t n i h drav se zelo hitro navadijo spotovati poprej podrejene kulture, kadar se njihovi politini voditelji n e n a d n o p o k a e j o v svetu nacij z n o v i m b o g a s t v o m , r e c i m o , ali n o v i m orojem.

Konsociacije, idealno vzeto, zavzamejo e n a k o obliko - razline, m e d seboj neenake skupnosti so v g r o b e m enaki partnerji v dravi kot celoti. Toda p o g o s t o se z g o d i , d a j e kulturno razlina skupnost tudi e k o n o m s k o podrejena. Koristen p r i m e r predstavljajo libanonski Siiti - ne le tistega o dvojni diferenciaciji, p a pa tudi o prikrajanju za dravljanske pravice, ki tej obiajno sledi. Ta p r o c e s uinkuje tudi v d r u g o smer: kadar vladajoi uradniki zapostavljajo lane take skupine, postane sovranost na raun teh lanov na kateremkoli podroju dru b e n e g a ivljenja u p r a v i e n a in se stopnjuje. Najslabe zaposlitve, najslaba bivalia, najslabe ole: to j e njihova s k u p n a u s o d a . Predstavljajo e t n i n o ali versko z a z n a m o v a n niji razred. Tolerirani so v n e k e m m i n i m a l n e m smislu smejo imeti lastne stavbe za bogosluje, na p r i m e r - vendar so strogo na robu prejema te tolerance. K o n s o c i a l n a enakost in v z a j e m n o priznavanje, kar naj bi le-ta ustvarila, oboje s p o d r e e razredna neenakost. N a c i o n a l n e manjine v nacionalnih d r a v a h se vasih znajdejo v p o d o b n i situaciji in vasih zaradi istih razlogov. Ne glede na to, ali ima v z r o n o sosledje izhodie v kulturni stigmi ali v e k o n o m s k i ali politini ibkosti, p r a v i l o m a zaobsee vse tri. Toda l a h k o se tudi zgodi, da so nacionalne manjine, ki so relativno brez moi, r e c i m o Kitajci na Javi, e k o n o m s k o v d o b r e m poloaju (eprav nikoli ne v tako d o b r e m , kot to trdijo d e m a g o g i , ki si prizadevajo za veino, ki bi bila proti njim). Imperiji, ki se umikajo, p o g o s t o za seboj pustijo uspene manjine, ki so n e v a r n o izpostavljene netolerantnosti novih vladarjev nacionalne drave. Ta netolerantnost se l a h k o pojavi v skrajnih oblikah - kot s m o videli v primeru indijskih trgovcev v U g a n d i . V i d n o uspevanje bo n a c i o nalno manjino, e posebej novo nacionalno manjino, gotovo izpostavilo tvega nju. N a s p r o t n o n e o p a z n a revina prinaa manj nevarnosti, zato pa vejo b e d o , in pripomore k radikalnemu nepriznavanju in k neke vrste samodejni, nepremi ljeni diskriminaciji. Predstavljajte si nevidne m o k e in enske manjinskih skupin (ali nijih kast), ki drubi priskrbijo istilce cest, smetarje, p o m i v a l c e posode, bolnike strenike in tako naprej - katerih prisotnost j e enostavno s a m o u m e v n a in ki j i m kdo od l a n o v veine le r e d k o p o g l e d a v oi ali se z njimi spusti v pogovor. I m i g r a n t s k e d r u b e p r a v i l o m a vkljuujejo tovrstne skupine - isto s v e e imigrante iz revnejih drav, na primer, ki s seboj prinesejo revino. Toda manj p o g o s t o so p o d v r e n i dolgotrajni revini in kulturni stigmi (imigranti so vendarle p a r a d i g m a t i n i lani imigrantske drube) v primerjavi s podjarmlje nim! d o m o r o d n i m i ljudstvi in prisilno uvoenimi skupinami, kot so rnski sunji in njihovi p o t o m c i v A m e r i k a h . Tu najbolj r a d i k a l n a vrsta politine p o d r e d i t v e

s o v p a d e z najbolj r a d i k a l n o vrsto e k o n o m s k e p o d r e d i t v e , v o b e h p r i m e r i h pa odigra p o m e m b n o v l o g o rasna netolerantnost. K o m b i n a c i j a politine ibkosti, r e v i n e in rasne s t i g m e predstavlja s t r a h o t n o t e k e p r o b l e m e za r e i m tole r a n c e , kar naj bi i m i g r a n t s k a d r u b a bila. S t i g m a t i z i r a n e s k u p i n e n a v a d n o nimajo sredstev, da bi v z d r e v a l e notranje ivljenje, torej ne m o r e j o d e l o v a t i kot k o r p o r a t i v n o o r g a n i z i r a n a verska s k u p n o s t v i m p e r i a l n i ureditvi ( e p r a v so p o d j a r m l j e n i m d o m o r o d c e m vasih p r a v n o d o p u e n e oblike take s k u p nosti) ali kot t e r i t o r i a l n o o s n o v a n a n a c i o n a l n a m a n j i n a . N j i h o v i m l a n o m kot p o s a m e z n i k o m pa tudi ni d o p u e n o , da bi si izborili svojo pot in li p o stopinjah n a v z g o r vzpenjajoih se imigrantov. T v o r i j o a n o m a l n o k a s t o na s a m e m dnu r a z r e d n e g a s i s t e m a . Toleranca j e oitno zdruljiva z neenakostjo, kadarkoli se razredni sistem, bolj ali manj p o d o b n o , ponovi v vsaki od razlinih skupin. Toda ta zdruljivost izgine, kadar so s k u p i n e hkrati tudi razredi. N a e t n i n o ali v e r s k o s k u p i n o , ki predstavlja l u m p e n p r o l e t a r i a t d r u b e ali njen spodnji razred, se b o tako r e k o zanesljivo namerila skrajna netolerantnost - resda ne pokol ali izgon (kajti lani takih skupin dostikrat p r e v z a m e j o e k o n o m s k o v l o g o , ki j e nihe drug noe), zato pa v s a k o d n e v n a diskriminacija, zavraanje in ponievanje. D r u g i ljudje so n e d v o m n o sprijaznjeni z njihovo prisotnostjo, toda to ni tista vrsta resignacije, ki bi tela kot tolerantnost, k e r j e z v e z a n a z eljo p o njihovi nevidnosti.-'' N a e l o m a velja, da bi lahko pouevali o spotovanju d o ljudi spodnjega razreda in d o njihovih vlog - e n a k o o iri toleranci d o ljudi vseh vrst, ki opravljajo vsa m o g o a dela, vkljuno s tekimi in u m a z a n i m i deli. Dejansko pa si ni obetati ne p o s e b n e g a spotovanja ne ire tolerance, dokler ni pretrgana p o v e z a v a m e d r a z r e d o m in skupino. N a m e n akcij v p o d p o r o o z i r o m a pozitivne diskriminacije pri sprejemanju tudentov na univerze, pri izbiri dravnih u s l u b e n c e v in razporeditvi dravnih sredstev j e , da se prelomi zveza med razredom in skupino. N o b e n od teh naporov ni egalitren, kar se tie p o s a m e z n i k o v : ti se zgolj premikajo g o r ali dol p o hierarhiji. Akcija v p o d p o r o j e egalitarna le na ravni skupin, kjer j e njen cilj v z p o s t a v i t e v p o d o b n i h h i e r a r h i j s t e m , d a najbolj p o d r e j e n i m s k u p i n a m zagotavlja manjkajo zgornji, profesionalni ali srednji razred. e j e socialni profil vseh skupin bolj ali manj enak. b o kulturna razlika bolj verjetno sprejeta. Ta p r e d p o s t a v k a ne zdri v primerih hudih nacionalnih konfliktov, toda tam, kjer pluralizem e obstaja, kot v konsociacijah in imigrantskih d r u b a h , se zdi verjetna. Istoasno n a m izkunja Zdruenih drav pravi, da privilegiranje lanov podrejenih skupin, najsi b o e tako koristno na dolgi rok, k r a t k o r o n o o k r e p i

netolerantnost. Povzroa n a m r e realno krivico p o s a m e z n i m o s e b a m (ponavadi l a n o m druge-najbolj-podrejene s k u p i n e ) in postaja gojie politino nevarne mrnje. Prav zlahka se p o t e m zgodi, da ira tolerantnost v pluralnih d r u b a h zahteva iri egalitarizem. Klju d o u s p e h a v teh r e i m i h tolerance ni nujno ali pa ne edino - ponovitev hierarhije v vsaki od skupin, pa pa tudi zmanjanje hierarhije v celotni drubi.'"

Spol
Vpraanja o druinskih ureditvah, spolnih v l o g a h in s e k s u a l n e m vedenju sodijo m e d tista, ki v vseh sodobnih d r u b a h povzroajo najve delitev. Z m o t n o bi bilo misliti, da j e ta razdeljenost p o v s e m nova: o poligamiji, k o n k u b i n a t u , obredni prostituciji, osamitvi ensk, o b r e z o v a n j u in h o m o s e k s u a l n o s t i teejo r a z p r a v e e tisoe let. Kulture in religije se m e d seboj razmejujejo glede na razline prakse v teh z a d e v a h - in nato grajajo p r a k s e drugih. Toda m a l o n e univerzalna prevlada m o k i h j e postavila meje, o e m j e m o g o e razpravljati (in k d o se lahko razpravi pridrui). D a n e s iroko sprejete ideje o enakosti in l o v e k o v i h p r a v i c a h te m e j e p o s t a v l j a j o p o d v p r a a j . Zdaj j e d o v o l j e n o razpravljati o v s e m in vsaka kultura in religija j e p o d v r e n a n o v e m u kritinemu premisleku. To vasih govori v prid toleranci, vasih pa, oitno, v prid njenemu nasprotju. Najverjetneje bo teoretina in praktina meja m e d tolerabilnim in netolerabilnim izbojevana in s a s o m a postavljena tukaj, nanaajo se na tisto, kar b o m p o v z e t o p o i m e n o v a l vpraanja spola. Veliki venacionalni imperiji so ta vpraanja obiajno prepustili svojim u s t a n o v n i m s k u p n o s t i m . Spol j e bil o b r a v n a v a n kot neodtujljivo notranja zadeva; ni vkljueval nobene interakcije m e d s k u p n o s t m i , ali to vsaj ni bilo predpostavljeno. Skupni trg ni toleriral tujih trgovinskih obiajev, toda druinsko pravo (zasebno pravo) j e bilo p o p o l n o m a prepueno tradicionalnim verskim avtoritetam ali starejim ( m o k i m ) . Tudi p r a k s a obiajev j e bila v njihovih rokah; ni bilo priakovati, da bi imperialni uradniki v to posegali. P o m i s l i m o na izjemen odpor, s katerim so Britanci v svojih indijskih dravah leta 1829 k o n n o p r e p o v e d a l i suttee ( s a m o r t v o v a n j e hindujske v d o v e na p o g r e b n i g r m a d i svojega m o a ) . V z h o d n o i n d i j s k a druba in kasneje britanska

29. Glej klasino novelo Ralpha Ellisona, Invisible Man (New York: Random House. 1952).

vlada sta m n o g o let tolerirali to p r a k s o iz razloga, ki ga z g o d o v i n a r dvajsetega stoletja imenuje njihov izrecni namen, spotovati tako hindujska kot musliman ska verovanja in zagotavljati prosto izvrevanje verskih pravic. Celo musli manski vladarji, ki po istem zgodovinarju niso imeli prav nobenega spotovanja do hindujskih verovanj, so vloili v zatiranje te p r a k s e le nekaj p o s a m e z n i h in nezavzetih n a p o r o v . " Imperialna toleranca p o t e m t a k e m sega tako dale kakor suttee, k a r j e - sode p o britanskih poroilih, kaj vse j e ta praksa dejansko obsegala - precej dale. Vsaj misliti si j e m o g o e , da k o n s o c i a t i v n e ureditve lahko proizvedejo p o d o b n o toleranco, e j e m o pridruenih skupnosti v p r i b l i n e m ravnoteju in e so voditelji e n e od njih m o n o zavezani praksi tega ali o n e g a obiaja. Vendar pa n a c i o n a l n a d r a v a , kjer j e m o p o definiciji n e u r a v n o t e e n a , v nacionalni ali verski manjini ne bi tolerirala obiajev, kot j e suttee. Prav tako ni verjetna toleranca v t e m o b s e g u v imigrantski drubi, kjer j e vsaka od skupin manjina glede na vse druge. Primer m o r m o n o v v Zdruenih dravah nakazuje, da d e v i a n t n e p r a k s e , kot j e poligamija, ne bi bile tolerirane, tudi e bi bile v celoti notranje, e bi vkljuevale s a m o d o m a e ivljenje. V zadnjih dveh primerih d r a v a zagotavlja e n a k o dravljanstvo v s e m svojim p r i p a d n i k o m vkljuno hindujskim v d o v a m in m o r m o n s k i m e n a m - in uveljavlja enoten zakon. N e obstajajo n i k a k r n a sodia s k u p n o s t i ; za celo d r a v o velja ena jurisdikcija, v okviru katere so dravni uradniki zavezani k prepreitvi izvajanja sutteeja na p o p o l n o m a enak nain, kot morajo prepreiti p o s k u s s a m o m o r a , e le lahko. In e se suttee izvaja ob p o m o i prisile, k a k o r s e j e dejansko veliko krat dogajalo, morajo uradniki to prisilo o b r a v n a v a t i kot u m o r ; tu ni n o b e n i h verskih ali kulturnih opraviil. Vsaj to j e tisto, kar sledi iz modelov nacionalne drave in imigrantske drube, kot s e m j u opisal. Toda realnost vasih zaostaja za tem - tako j e pri d r u g e m o b r e d n e m obiaju, ki se nanaa na telesa ensk: na pohabljenje genitalij ali, bolj n e v t r a l n o , na klitoridektomijo in infabulacijo. Ti dve operaciji se obiajno izvajata na majhnih deklicah ali mladih e n s k a h v tevilnih afrikih d r a v a h in

30. Bralcem se bo morda zdelo koristno pogledati tudijo primerov, ki so zunaj do.scga moje primerjave: Competing Equalities: Law and the Backward Classes in India (Berkeley: University of California Press, 1984) avtorja Marca Gallanterja. Indijska razliica kompenzacijske diskriminacije je bila zamiljena posebej zalo, da bi nadomestila prastar reim stigmatizacije in netolerantnosti, in Gallanter zatrjuje, daje napor, da bi to dosegli z oblikovanjem razreda dravnih uslubencev med nedotakljivimi. Indijo pripeljal vsaj nekaj blije, toda samo malo blije, k temu cilju.

ker nihe e ni predlagal h u m a n i t a r n e intervencije, ki bi j i h ustavila, lahko r e e m o , da so tolerirane v m e d n a r o d n i drubi (tolerirane so na d r a v n i ravni, m e d t e m kot j i m aktivno nasprotujejo tevilne organizacije, ki delujejo v m e d n a rodni civilni drubi). Te operacije se izvajajo tudi v afrikih i m i g r a n t s k i h skup nostih v E v r o p i in Severni A m e r i k i . Izrecno so p r e p o v e d a n e na v e d s k e m , v vici in Veliki Britaniji, eprav brez resnih prizadevanj, da se prepoved uveljavi. V Franciji, v klasini nacionalni dravi ( k i j e zdaj, kot s m o videli, tudi imigrant ska druba), naj bi bilo sredi 198-tih temu izpostavljenih okoli 23.000 deklet. Koliko od teh j e bilo res operiranih, ni j a s n o . Toda vodili so d o l o e n o tevilo m e d i j s k o zelo o d m e v n i h sojenj (po s p l o n e m z a k o n u proti pohaljenju) proti e n s k a m , ki so opravljale te operacije in proti m a t e r a m teh deklet. e n s k e so bile obsojene, izvritve kazni pa so nato odloili. V bistvu j e bila ta p r a k s a (do srede 1990-tih) j a v n o obsojena, toda dejansko tolerirana. A r g u m e n t v prid toleranci se sklicuje na spotovanje kulturne r a z l i n o s t i razlinosti, k i j e zasnovana, v skladu s standardnim m o d e l o m nacionalne drave, kot nasledek izbir stereotipnih lanov kulturne skupnosti. T a k o peticija iz leta 1989 proti kriminalizaciji te prakse, kiji Francozi pravijo izrezovanje: Zahte vati k a z e n s k o o b s o d b o za obiaj, kot j e obrezovanje, ki ne o g r o a d r a v n e g a reda in za k a t e r e g a ni razloga, da ga ne bi pripisali sferi z a s e b n e izbire, bi bilo d o k a z netolerantnosti, ki lahko ustvari le ve lovekih d r a m , kot p a se j i m n a m e r a v a izogniti, in izkazuje izjemno o z k o dojetje d e m o k r a c i j e . ' ' Tako kot pri sutteeju, j e p o m e m b n o pravilno razumeti opis: klitoridektomija in infabulacija sta primerljivi... ne z odstranitvijo koice pri penisu, a m p a k z odstranit vijo penisa,''' in teko s i j e predstavljati obrezovanje v tej obliki, o b r a v n a v a n o kot stvar zasebne izbire. V n o b e n e m primeru majhne deklice niso prostovoljke. In francoska d r a v a , si lovek misli, j i m dolguje zaito p o svojih zakonih: nekatere od njih so dravljanke in v e i n o m a b o d o to matere dravljanov. V v s a k e m p r i m e r u so prebivalke v Franciji in b o d o e u d e l e e n k e v s o c i a l n e m in e k o n o m s k e m ivljenju drave; in eprav lahko ostanejo p o p o l n o m a o m e j e n e na i m i g r a n t s k o skupnost, m o r d a tudi (to j e prednost ivljenja v Franciji) ne b o d o . Z o z i r o m na p o s a m e z n i k e , kot so ti, se toleranca g o t o v o ne bi smela

31. Sir Percival Griffiths. The British Impact im hulla (London: MacDonald, 1952), str. 222, 224. 32. Sledim poroilu Bronvyna Winterja, Women, the Law, and Cultural Relativism in France: The Case of Excision,* Signs 19 (poletje 1994), str. 939-74. 33. Cit. ibid.. str 951, iz peticije, ki jo je zapisala Martine Lefeuvre, leta 1989 pa natisnilo Mouvement Anti-Utilitariste dans les Sciences Sociales (MAUSS). Sam .sem revidiral prevod.
34. Ihid. str. 957.

raztezati na o b r e d n a pohabljenja, ni bolj kot se razteza na o b r e d n e s a m o m o r e . Kulturna razlinost v tej skrajnosti j e v a r o v a n a proti v m e a v a n j u le, k a d a r so meje zartane veliko moneje, kot so ali so lahko zartane v nacionalnih dravah ali imigrantskih d r u b a h . " V druge vrste primerih, kjer m o r a l n e vrednote veje skupnosti - nacionalne veine ali koalicije manjin - niso tako neposredno izzvane, j e opraviilo verske ali kulturne razlike (in zasebne izbire) lahko sprejeto, raznolikost spotovana in nestandardni spolni obiaji tolerirani. Tak j e primer o z k o o s n o v n a n i h ali sektakih manjin, kot so ameriki Amisi ali Hasidi, ki so j i m d r a v n e oblasti vasih pripravljene ponuditi (ali sodia pripravljena p o s r e d o v a t i ) tako ali d r u g a n o k o m p r o m i s n o ureditev - loitev p o spolih v olskih a v t o b u s i h in celo v razredih, na primer. Toda vejim skupinam, ki imajo ve moi (in so bolj ogroajoe), p o d o b n e koncesije ne bodo tako hitro ponujene, celo e bi lo za r a z m e r o m a n e p o m e m b n e primere - in obstojee k o m p r o m i s e lahko izpodbija katerikoli lan sekte ali skupine, ki uveljavlja svoje dravljanske pravice. Predstavljajte si, d a j e doseen kompromis (kakor bi gotovo moral biti), ki muslimanskim dekletom v francoskih olah dovoljuje nositi njihovo obiajno pokrivalo."" To bi bil k o m p r o m i s z n o r m o n a c i o n a l n e d r a v e , tak, ki bi priznaval p r a v i c o i m i g r a n t s k i h s k u p n o s t i d o (zmerno) multikulturne j a v n e sfere. Laicistine tradicije francoskega izobrae vanja bi e naprej doloale olski koledar in kurikulum. Zamislite si zdaj, da nekaj m u s l i m a n s k i h deklet zatrjuje, da so j i h njihove druine prisilile nositi pokrivalo in da k o m p r o m i s n a ureditev pospeuje to prisilo. Nato bi se bilo treba o k o m p r o m i s u p o n o v n o pogajati. V nacionalnih dravah in v imigrantski drubi, ne pa tudi v multinacionalnem imperiju, bi imela pravica do varstva pred prisilo take vrste (e bolj oitno bi bil lovek zavarovan pred veliko hujo prisilo klitoridektomije) prednost pred druinskimi vrednotami manjinske vere ali kulture.

35. Moral bi opozoriti, da moj argument ni miljen kot zahteva po kriminalizaciji teh praks, pa pa le po neki obliki dravne intervencije, ki naj bi jih prepreila. Winter predstavi trd zagovor v korist naporov za preoblikovanje procesov kulturne reprodukcije; izobraevanja odraslih, zdravstvenega svetovanja in tako dalje Ubiti., strani 966-72). Glej e drugo tudijo, katere avtor se dokoplje do podobnih zakljukov. Raphael Cohen-Almagor, Female Circumcision and Murder for Familiy Honour Among Minoriries in Israel, v: Kristen E. Schulze. Martin Stokes in Colm Campbell, Nationalism. Minorities and Diasporas: Identities and Rights in the Middle East (London; I. B. Tauris, 1996), str. 171-87. 36. Glej inovativno razpravo Anne Elisabette Galleoti v njenem delu Ciuzenship and Equality; The Place forToleration. Political Theor\2\ (Nov. 1993): 585-605. Koristili so mi razgovori z dr. Galleotijevo o problemih tolerance v sodobni Evropi.

Te Stvari so izjemno obutljive. Cilj podreditve ensk - ki se odraa v osa mitvi, zakrivanju telesa ali dejanskem pohabljenju - ni izkljuno uveljavitev patriarhalnih lastninskih pravic. Opraviti ima tudi s kulturno ali v e r s k o repro dukcijo, katere najzanesljiveje gibalo naj bi bile p o njihovem razumevanju enske. Z g o d o v i n s k o so moki vstopili v ire j a v n o ivljenje vojsk, sodi, skupin in trgov; vedno so potencialni predstavniki novosti in prilagoditev. Prav kakor j e nacionalna kultura v ruralnih okoljih bolje ohranjena kot v urbanih, tako j e bolje ohranjena v zasebnih ali d o m a i h , kot v j a v n i h okoljih - kar v standardnih primerih p o m e n i , m e d e n s k a m i bolj kot med m o k i m i . Tradicija se prenaa z u s p a v a n k a m i , k i j i h matere prepevajo, z m o l i t v a m i , k i j i h epetajo, z oblaili, k i j i h izdelujejo, s hrano, ki j o kuhajo, in z d o m a i m i obredi in obiaji, k i j i h uijo. Ko enkrat enske vstopijo v j a v n o sfero, k a k o b o to uinkovalo na tako prenaanje? Prav zato, ker j e izobraevanje prva toka vstopa, so vpraanja noenja tradicionalnih pokrival v j a v n i h olah tako silno p r e d m e t spora. To j e oblika a r g u m e n t a , kadar se tradicionalna kultura ali religija sreata z n a c i o n a l n o d r a v o ali i m i g r a n t s k o d r u b o . I m a t e d o l n o s t toleriranja nae skupnosti in njenih praks, pravijo tradicionalisti. G l e d e na to n a m ne morete odrei nadzora nad lastnimi otroki (in p o s e b e j nad e n s k i m i otroki) - sicer nas d e j a n s k o ne tolerirate. Toleriranje vkljuuje p r a v i c o d o s k u p n o s t n e repro dukcije. Toda ta pravica, e obstaja, prihaja v nasprotje s pravicami individualnih dravljanov - ki so se neko o m e j e v a l e na m o k e in zato niso bile tako nevarne, pa pa so zdaj razirjene na e n s k e . Zdi se n e i z o g i b n o , da b o d o na dolgi rok individualne pravice p r e v l a d a l e , kajti e n a k o p r a v n o dravljanstvo j e temeljna n o r m a tako nacionalne drave kot imigrantske drube. Tedaj b o skupnostna reprodukcija manj gotova, ali b o vsaj u r e s n i e n a v procesih, ki b o d o prinaali veliko manj enoline nasledke. Tradicionalisti se bodo morali nauiti njim lastne tolerance - d o razlinih verzij lastne kulture ali religije. Toda preden b o ta lekcija osvojena, lahko priakujemo d o l g o vrsto fundamentalistinih reakcij, ki so najpogosteje o s r e d o t o e n e na vpraanja spolov. Vojne o splavu, ki d a n e s potekajo v Z d r u e n i h d r a v a h , nakazujejo znaaj te r e a k c i o n a r n e politike. G l e d a n o s strani fundamentalistov gre za m o r a l n o vpraanje, ali b o druba tolerirala u m o r otrok v maternici. Toda politino vpra anje, ki z a d e v a obe strani, se osredotoa na nekaj drugega: kdo b o nadzoroval podroja reprodukcije? M a t e r n i c a j e le p r v a od teh; sledita d o m in ola, ki sta, kot s m o videli, e p r e d m e t r a z p r a v e . Katere kulturne razlike b o d o ostale za toleranco, k o b o d o ta vpraanja reena, k a k o r se bo s a s o m a zgodilo, v korist a v t o n o m i j e e n s k in enakpravnosti s p o l o v ? e imajo tradicionalisti prav, ne

bo ostalo niesar. Vendar ne kae, da imajo prav. E n a k o p r a v n o s t spolov se bo kazala v razlinih oblikah v razlinih asih in prostorih in celo v istem asu in prostoru m e d razlinimi skupinami ljudi, in za nekatere teh oblik se b o izkazalo, da so skladne s kulturnimi razlikami. L a h k o se celo z g o d i , da b o d o m o k i igrali p o m e m b n e j o vlogo pri vzdrevanju in reproduciranju kultur, za katere trdijo, da jih cenijo.

Vera

Veina ljudi v Z d r u e n i h d r a v a h , in na Z a h o d u nasploh, verjame, d a j e verska toleranca lahek posel. Z n e r a z u m e v a n j e m berejo o verskih vojnah v bliini d o m a (na Irskem in v Bosni) ali dale stran (na Blinjem V z h o d u ali J u g o v z h o d n i Aziji). V teh krajih m o r a biti vera o k u e n a z etninostjo ali nacio n a l i z m o m ali pa m o r a zavzeti n e k o skrajno, fanatino in zato (po n a e m razu m e v a n j u stvari) n e o b i a j n o o b l i k o . Ali m a r n i s m o d o k a z a l i , da s v o b o d a aenja, prostovoljnost zdruevanja in politina nevtralnost skupaj delujejo v smeri zmanjanja nevarnosti zaradi verskih razlik? Ali te d o g m e a m e r i k e g a p l u r a l i z m a ne spodbujajo v z a j e m n e g a prenaanja in ali ne prispevajo k sreni koeksistenci? D o p u a m o p o s a m e z n i k o m , da verujejo, v kar hoejo verovati, da se s v o b o d n o pridruijo s o v e r n i k o m , da obiskujejo cerkev p o svoji izbiri ali da ne verujejo, v kar noejo verovati, da se izognejo cerkvi p o svoji izbiri in tako naprej. Kaj bi lahko kdo elel ve? Ali ni to m o d e l r e i m a tolerance? V resnici seveda obstajajo drugi dejanski ali m o g o i reimi: miletski sistem j e bil posebej oblikovan za verske skupnosti in konsociacije obiajno privedejo skupaj razline verske ali etnine skupine. Toda danes prevladujo m o d e l j e toleriranje individualnih vernikov, kot s e j e najprej razvilo v Angliji v s e d e m najstem stoletju i n j e bilo nato preneseno ez Atlantik. In tako si m o r a m o poblie ogledati nekatere njegovih zapletov. Rad bi preuil dve vpraanji, ki sta p o m e m bni z z g o d o v i n s k e g a in s o d o b n e g a vidika. Prvi, vztrajanje verskih skupin, ki na marginah v modernih nacionalnih dravah in imigrantskih drubah zahtevajo pripoznanje za skupino, namesto za p o s a m e z n e svoje lane, in drugi, vztrajnost zahtev p o verski tolerantnosti in netolerantnosti, ki se razteza onstran zdru evanja in aenja na iroko vrsto drugih d r u b e n i h praks. En razlog, da toleranca tako zlahka deluje v dravah, kot so Zdruene drave, j e , da so si cerkve in kongregacije, ki jih p o s a m e z n i k i ustanavljajo, k a k o r k o l i

se teoloko razhajajo, veinoma m e d seboj zelo p o d o b n e . Toleranca v sedemnaj stem stoletju j e bila predvsem vzajemna prilagoditev protestantov. In v Zdruenih dravah seje, p o zgodnjem poskusu ustanovitve svete zveze v Massachusettsu, razirjajoi se reim tolerance nagibal k temu, da protestantizira vse vkljuene skupine. Ameriki katoliki in idi so bili p o s t o p o m a videti vse manj p o d o b n i k a t o l i k o m in i d o m v drugih dravah; nadzor skupnosti j e plahnel; b e s e d a d u h o v n i k o v j e imela manj avtoritete; p o s a m e z n i k i so si zagotovili svojo v e r s k o neodvisnost, se o d m a k n i l i od skupnosti in se poroali m e d razlinimi s k u p n o stmi; nagnjenja k r a z k o l o m , d o b r o znana iz prvih asov reformacije, so postala s p l o n a poteza a m e r i k e g a verskega ivljenja. Toleranca j e p o m i r i l a razlike, m e d razlinimi s k u p i n a m i p a j e tudi povzroila v z o r e c prilagajanja protestant s k e m u modelu, ki j e o m o g o i l laje sobivanje, kot bi l a h k o bilo. Vendar so se nekatere skupine upirale - p r o t e s t a n t s k e sekte so se odloile ubeati razkolnitvu nesoglasja (tako reko temelju, iz k a t e r e g a so p o g n a l i ) in o r t o d o k s n i m r a z k o l o m znotraj tradicionalnih verskih skupnosti. e naprej se b o m skliceval na p r i m e r e tistih, ki so bili omenjeni p o p r e j : a m e r i k e A m i e in H a s i d e . R e i m tolerance j e vzel p o d streho tudi ti skupini, e p r a v zgolj na robu. Dovolil j i m j e lastno osamitev in se z njimi p o g o d i l glede kritinih vpra anj, kot j e j a v n o olanje. A m i e m j e bilo na p r i m e r d o l g o a s a d o v o l j e n o svoje otroke izobraevati d o m a ; k o j e bila k o n n o postavljena zahteva, najprej s strani drave Pennsylvanije in nato s strani Vrhovnega sodia (ob sklicevanju na p r i m e r Wisconsin), da naj poljejo otroke v j a v n e ole, j i m j e bilo d o p u e n o otroke odtegniti oli prej, k a k o r p a j e to doloal z a k o n . " V naelu j e bilo tisto, kar j e bilo tolerirano, vrsta individualnih izbir, storjenih v sledeih si generacijah, da se pridruijo k o n g r e g a c i j a m A m i e v in da astijo p o a m i k i h n a v a d a h . V praksi pa j e bila s k u p n o s t A m i e v kot celota in njihov prisilni n a d z o r nad lastnimi otroki (katerega j e j a v n o olanje le delno ublailo) tisto, kar j e bilo in j e realni objekt toleriranja. Zavoljo (te vrste) tolerance d o p u a m o , da so otroci A m i e v deleni manj dravljanske vzgoje, kot j o v s p l o n e m z a h t e v a m o od amerikih otrok. Ta ureditev j e d e l o m a o p r a v i e n a z marginalnostjo A m i e v in d e l o m a z njihovo prilastitvijo m a r g i n a l n o s t i : njihovo g l o b o k o privrenostjo temu, da ne ivijo nikjer drugje, razen na robovih amerike drube, in si onstran

,37. O monem (meni se zdi premoen) protidol<azu zato kompromisno ureditev glej lan Shapiro, Democracy's Place (Ithaca, N. Y.: Cornell University Press, 19%). pogl. 6; Dmocratie Autonomy and Religious Freedom; A Critique of Wisconsin v. Yoder (soavtor Richard Arneson), in delo Amy Gutmann, Civil Education and Social Diversity,* Ethics 105 (apr. 1995); 557-79.

njih ne prizadevajo za n o b e n i m i d r u g i m i v p h v i . D r u g e p o d o b n o m a r g i n a l n e verske sekte so ohranile p o d o b e n nadzor nad lastnimi otroki, ki m u liberalna d r a v a veidel ni oporekala. Najzanimiveja poteza zgodnje a m e r i k e tolerance j e bila oprostitev voja kega sluenja l a n o m d o l o e n i h protestantskih sekt, d o b r o z n a n i h p o svojih pacifistinih preprianjih.'* D a n e s j e u g o v o r vesti individualna pravica, eprav j e znak vesti, ki so ga politine oblasti najbolj pripravljene priznati, p r i p a d n o s t prav t e m sektam. P o svojem izvoru j e bil u g o v o r glede na uspeh s e v e d a pravica skupine. In zares j e bila, in j e e d a n d a n e s glede o b s e n e g a niza d r u b e n i h zadev - zavrnitev priseg, lanstva v poroti, j a v n e g a olanja, d a v k o v ; zahteve p o p o l i g a m n e m z a k o n u , r t v o v a n j u ivali, o b r e d n e m j e m a n j u d r o g in t a k o dalje - z a h t e v a m vesti p r i z n a n a doloena legitimnost, k a k r n o pa imajo, prav zato. ker so to verske prakse, znailnosti kolektivnega naina ivljenja. Te prakse ne bi imele nobene legitimnosti, e bi bile predlagane na p o p o l n o m a individualni podlagi, etudi bi p o s a m e z n i k i vztrajali, da j e njihovo r a z u m e v a n j e , kaj naj storijo ali ne storijo, p r a v z a p r a v s o - v e d n o s t ' ' (skupna-vest""), ki si j o v s a k med njimi deli s svojim ( n j e g o v i m ali njenim) B o g o m . Manjinske verske prakse in prepovedi, ki presegajo zdruevanje in aenje, se tolerirajo ali n e , odvisno od njihove opaznosti ali notornosti in od stopnje ogorenja, ki ga povzroijo v veini. Tako v nacionalnih dravah kot v imigrant skih d r u b a h j e na r a z p o l a g o iroka paleta praktinih prilagoditev. M o k i in e n s k e , ki o b l a s t e m p o v e d o , da j i m njihova vera narekuje storiti to ali ono, bodo prav m o g o e dobili dovoljenje za to, etudi ga ne bi dobil nihe d r u g , e p o s e b e j , e to p o n e j o potiho. In voditeljem skupnosti, ki o b l a s t e m p o v e d o , da j e njihova prisilna oblast nujna za preivetje skupnosti, b o prav lahko dovoljeno izvajati to oblast, p o d v r e n o d o l o e n i m liberalnim omejitvam. Toda n e n e h e n , eprav le obasno moan, j e pritisk v smeri individualistinega modela: skupnost s e j e z a s n o v a l a kot s v o b o d n a zdruba - z prostim vstopanjem in izstopanjem, z majhnimi zahtevami in s k r o m n o zmonostjo oblikovati v s a k o d n e v n o ivljenje svojih udeleencev. Istoasno na ta r e i m tolerance v s o d o b n i h Z d r u e n i h d r a v a h pritiskajo skupine znotraj (kranske) veine, ki ne ugovarjajo zaradi svobode zdruevanja

38. Glej zbirko pravnih besedil, govorov in traktatov v delu Lilian Schli.ssel, ur. Conscience in America (New York: E. P. Dutton, 1968). 39. [co-knowledge] 40. [con-science]

ali aenja, vendar se bojijo izgube socialnega n a d z o r a . Pripravljene so toleri rati manjinske vere (zatorej so zagovorniki verske s v o b o d e ) , niso pa tolerantni do o s e b n e s v o b o d e zunaj bojega h r a m a . e s e k t a k e skupnosti stremijo k nadzoru vedenja svojih lastnih ljudi, j e cilj e k s t r e m n e j i h lanov verskih vein nadzor nad o b n a a n j e m v s a k o g a r - v imenu d o m n e v n o skupne ( i d o v s k o kranske, r e c i m o ) tradicije, druinskih vrednot ali svojih lastnih gotovosti o tem, kaj j e prav in kaj n a r o b e . To j e g o t o v o p r i m e r verske netolerantnosti. A vendar j e znak d e l n e g a u s p e h a r e i m a tolerance, d a ta a n t a g o n i z e m ni uperjen proti d o l o e n i m m a n j i n s k i m v e r a m , pa pa bolj proti okolju s v o b o d e , ki ga ustvarja ta r e i m kot celota. Ni d v o m a , da toleranca v t e m okolju cveti in d o s e e celo tisto, kar s e m opisal kot njeno najbolj intenzivno obliko, toda vsaj verska toleranca od tega ni o d v i s n a . i r o k e o m e j i t v e o s e b n e s v o b o d e , k o t j e p r e p o v e d s p l a v a , cenzuriranje knjig in revij (ali besedil v k i b e r n e t s k e m prostoru), diskriminacija homoseksualcev, izkljuitev ensk iz d o l o e n i h p o k l i c e v in tako naprej, so, celo e so produkti verske netolerance, v celoti zdruljive z versko toleranco to j e z obstojem ve razlinih cerkva in kongregacij, katerih lani prosto astijo v e r o na veliko razlinih nainov. Nasprotje ni m e d toleranco in omejitvijo; lei g l o b o k o v zamisli s a m e verske tolerance, ker skorajda vse tolerirane v e r e stremijo k omejevanju individualne s v o b o d e , ki j e vsaj za liberalce, o s n o v a te zamisli. Veina religij se organizira za nadzorovanje obnaanja. e z a h t e v a m o , da se odreejo temu cilju ali da se odreejo s r e d s t v o m , nujnim za ta d o s e e k , p o t e m z a h t e v a m o p r e o b r a z b o , katere k o n n e g a n a s l e d k a e ne m o r e m o opisati. Seveda e obstajajo p o p o l n o m a s v o b o d n e verske skupnosti, toda zdi se, da ne zadovoljujejo vseh svojih vernikov, m o r d a celo veine ne. O d t o d p o n o v e n p o j a v s e k t a k e in k u l t n e v e r n o s t i in f u n d a m e n t a l i s t i n i h t e o l o g i j , ki se zoperstavljajo p r e v l a d u j o e m u r e i m u tolerance. V z e m i m o , da b o d o ti izzivi preseeni (enako p o d m e n o s e m postavil v prejnjih oddelkih), kaj p o t e m ? Kaj b o obstojnostna m o in organizacijska sila p o p o l n o m a prostovoljne vere?

P r e v e d l a J a n e z K r e k in Sonja Kelin

Jeremy Waldron RUSHDIE IN RELIGIJA'

G o v o r i t i , da gronja ivljenju S a l m a n a Rushdieja p o m e n i gronjo s v o b o d i g o v o r a , l a h k o zveni p o v r n o podcenjujoe. Gronje svobodi g o v o r a zadevajo stvari, kot so filmska cenzura, zakon o uradnih skrivnostih in u m i k p r o g r a m o v s televizije. Kazni, na katere p o m i s l i m o , so globe, sodne p r e p o v e d i , m o r d a p o g o j n e zaporne kazni. N e p o m i s l i m o pa na zaiganje knjig, poiljanje avtorja v pekel ali obljubo vene blaenosti in milijon dolarjev za vsakogar, ki ga tja polje. N e p o m i s l i m o na nemire, raunajo na skorajnjo smrt, na ustrahovane talce, na b o m b a r d i r a n e knjigarne in na avtorja v skrivaliu p o d o b o r o e n i m v a r s t v o m , kjer bo m o r d a ostal d o k o n c a tistega, kar mu j e od ivljenja ostalo. M o r i l s k a a n a t e m a ajatola H o m e i n i j a sproa vpraanja, ki segajo globlje in ire, kot j e s v o b o d a govora, k a k o r j o obiajno r a z u m e m o . Globlje zato, ker p r o d r e j o pod ideal toleriranja, da bi vpraala o pogojih, p o d katerimi ljudje razlinih religioznih p o g l e d o v v drubi lahko skupaj ivijo v miru. Stvar ni tako e n o s t a v n a , kot j e videti. K a k o naj bo mir, k o se ljudje ne strinjajo o tem, kaj j e sveto in kaj profano, in k o tisto, kar j e p o z n a n o kot sveto, sproa najbolj goree spotovanje na eni strani in c e l o t n o k a l e i d o s k o p s k o s t ironije s o d o b n e literature na drugi? So p a e drugi vidiki, ki v tem p r i m e r u razirjajo p o m e n vpraanja, kot j e obiajno s v o b o d a govora. Ko g o v o r i m o o svobodi g o v o r a , najbolj p o g o s t o g o v o r i m o o d o l o e n e m u s t a v n e m predpisu (na p r i m e r o P r v e m a m a n d m a j u k a m e r i k i ustavi) ali o posebni vrsti zakonov. Toda Satanski stihi oitno niso vpraanje zgolj ene drube. e p r a v j e S a l m a n Rushdie britanski dravljan, ivi (ali j e ivel, dokler ga ni teror zaprl v v a r o v a n o s o b o ) v svetu, kot toliko njegovih drugih sodobnikov. Rojen v Bombaju, ima d o m v Angliji in r e d n o potuje v A m e r i k o , E v r o p o , Indijo in d r u g a m . ivi in dela v krogu avtorjev, zalonikov, kritikov in komentatorjev, ki brez prestanka prehajajo nacionalne meje. D u h o v n o obzorje in irina njegovih r o m a n o v sta k o z m o p o l i t s k a . Kolikor

[Prevedeno po: Jeremy Waldron, Rushdie and religion, v: Liberal Rights. Cambridge University Press, Cambridge 1993, str. 134-142.]

prinaa trgu idej, gre za svetovni trg. Ko p r i z a d e n e religiozna obutja, so to obutja svetovne religije. To ni le Britanec, ki mu Iran trdovratno nasprotuje. To j e S a l m a n R u s h d i e , dravljan sveta, v konfrontaciji z i s l a m o m . Prav tako ni le razsvetljeni Z a h o d , tisti, ki se s p o p a d a s starejo, tujo predrazsvetljensko miselnostjo. Stvari ni m o g o e tako lahko razdeliti. Celo druba, v kateri bi tak avtor lahko ivel, j e e m i k r o k o z m o s sveta, V z h o d a in Blinjega v z h o d a in Z a h o d a : R u s h d i j e v a k n j i g a j e b i l a z a g a n a v B r a d f o r d u in p r e p o v e d a n a v O t t a w i tedne p r e d tem, k o so ga izobili v Teheranu. Nae razumevanje svobode izraanja mora biti tako iroko in kozmopolitsko, kot j e kontekst, v k a t e r e m j e nastal p r o b l e m . V e m o na primer, da Iran zapira, mui, ubija svoje lastne disidentske pisce. Ali naj to o b s o d i m o , a l i j e to oblastno vsiljevanje naih vrednot kulturi, k i j e ne r a z u m e m o ? Neopredeljeno spotovanje nacionalne suverenosti in nekaj zbeganih misli o relativizmu nas nagiba k temu, da p o s t o p a m o previdno. V e m o tudi, da d r a v e , kot j e Iran, poskuajo ostati nedostopne za zunanje vplive. P r e p o v e d o uvoz pokvarjenega in b o g o k l e t n e g a materiala. In zopet, del nas s a m i h hoe rei, d a j e to njihova stvar. Toda relativistini pristop nikakor ni uporaben v aferi Rushdie. D a njihovi naini niso nai, j e sedaj p r o b l e m , ne reitev. Vpraanje j e , ali naj i m a m o svo b o d o izraanja v svetu ali ne: ali b o nekaterim p r e b i v a l c e m sveta z a g r o e n o s smrtjo s strani drugih zaradi tistega, kar piejo. Ni d v o m a , razline kulture, razline vere pripeljejo njihove nezdruljive perspektive d o tega vpraanja. Toda vpraanje zahteva en odgovor. Liberali ne morejo nepristransko rei, da bi bil uboj Rushdieja za iitskega m u s l i m a n a nekaj, kar ima za m u s l i m a n a e n a k o veljavo, kot j o ima literarno precenjevanje s a m e g a sebe za Rushdieja. N e m o r e m o se strinjati ali si privoiti razlik pri tem, k d o ima pravico, da ivi. To j e m e s t o , kjer se m o r a m o o d p o v e d a t i n a e m u relativizmu in se postaviti za stvar ter boriti za tisto, kar j e p o m e m b n o . e j e zadeva sveta, to ne pomeni, d a j e zadeva Zdruenih narodov ali nekak nega ele-v-bodoe-vzpostavljenega N o v e g a svetovnega reda. Resda j e bila nekako razveseljiva hitrost, s katero so narodi Evropske skupnosti odgovorili na krizo, tako kot j e bilo kanec sramote v p o z n e m in bojazljivem odgovoru amerike administracije. Toda spotovanje pravic konno ni stvar vlade in spotovanje svobode v svetu ne predpostavlja mednarodne drave. To j e vpraanje, s im so ljudstva sveta pripravljena iveti. Ko j e John Stuart Mill pisal O svobodi, j e knjigo naslovil na sodravljane, ne na vlado, ker ni dvomil, da gronja indivi dualnosti in svobodi prihaja prej s strani drube, ki izvaja svoja lastna poobla stila, kot s strani drave. D a bi zaitil svobodo miljenja in razpravljanja, se ni

z a v z e m a l za vsiljeno ustavo ali za Listino pravic, t e m v e za m o n o p r e g r a d o m o r a l n e g a preprianja. L a h k o d a j e stvar zgubljena, toda vse, kar lahko, m o r a m o storiti za o b r a m b o s v o b o d e izraanja, za o s v o b o j e n o s t pred tako vrsto terorja za tiste, s katerimi si d e l i m o svet. Brez tega j e z a k o n s k o ali m e d n a r o d n o v a r s t v o l i t e r a r n e s v o b o d e p o d o b n o k r h k o in s t r a l j i v o , k o t j e p o l i c i j s k a o b r a m b n a vrsta, ki v t e m trenutku varuje S a l m a n a Rushdieja. Globlja vpraanja se postavijo, k o se s p o m n i m o , da si ni islam izmislil zaiganja knjig - ali, e e gre zato, zaiganja avtorjev. M i sami s m o bili prej taki. Tisti, ki so vloili priziv k tolerantnosti, ko so v estnajstem in s e d e m n a j stem stoletju bredli v krvi, so vedeli, d a j e religija nekaj p o s e b n e g a in da ni ni s a m o u m e v n e g a na ideji, da bi l a h k o drug z d r u g i m shajali ljudje razlinih ver. Vera obravnava veno ivljenje in veno 11, vidike, v primerjavi s katerimi zemeljski zakoni in zemeljske kazni zbledijo v n e p o m e m b n o s t . Cerkev ogrne najbolj posvetne p r e d m e t e in dejanja z b r e z m e j n o p o m e m b n o s t j o : nao kulturo opremlja z najbogatejim s i m b o l i z m o m in o b e n e m j o izpostavlja kot najbolj s m r t n o m i n s k o polje n a p a d a l n o s t i in n e s p o r a z u m u . Religija podeli smisel d r u g a e sicer g r o b i m d e j s t v o m ivljenja in smrti, d u h a in telesa, spola in dru ine - podeli p o m e n , p o k a t e r e m ljudje hrepenijo in ga sprejemajo. Kljub temu so ti p o m e n i tisti, ki nas razdelijo; e ne r a z u m e m o ivljenja in smrti na enak nain, k a k o se sploh lahko strinjamo o tem, k a k o si deliti svet? Apelirati na drugega s p o z i v o m za tolerantnost p o m e n i sklicati se na d o l o e n o vrednoto, ki si j o deliva. To p o m e n i rei, da b o nekaj o g r o e n o , bodisi znanje ali s v o b o d a ali varnost ali celo zgolj m o n o s t s p o d o b n e g a ivljenja za vse, e ne najdemo modusa vivendi. Toda ne m o r e m o vloiti priziva, e n i m a m o nobenih skupnih interesov ali e so vsi nai interesi drugae obarvani na podlagi naih rivalskih ver in pogledov. e j e n e k d o preprian, d a j e ivljenje d o b e s e d n o n e v r e d n o ivljenja, resnica nevredna iskanja, ali svoboda nevredna uporabljanja v drubi nevernega, ni n o b e n e g a o p o r i a za argument. C e l o e i m a m o to o p o r o s k u p n e g a interesa, nas pripelje le na pol poti. N i k a k o r ne m o r e m o pobegniti pred dejstvom, da se ivljenja, k i j i h vzpostavlja ta skupna osnova, lahko g l o b o k o razlikujejo v veri, smislu in hotenjih. Nekateri so gorei muslimani, nekateri so idje, nekateri so hindujci, nekateri so katoliki fundamentalisti, nekateri so strastni ateisti, nekateri se elijo le prebiti skozi ivljenje. K a k o naj spotujemo te razlike? K a k o p r e v i d n o m o r a m o obravnavati religiozna obutja drug d r u g e g a ? Rushdijevi kritiki pravijo, da bi moral bolj obutljivo, bolj resno ravnati s t e m a m i , ki j i h j e obdelal, ali da bi se j i m moral v celoti izogniti. Kaj naj r e e m o o t e m ?

Tolerantnost, vzajemno spotovanje, iveti-in-pustiti-iveti so lahko dojeti na razline naine. Po tistem, emur bi lahko rekli eno-razseno dojetje, tolerant nost zahteva, da p u a m o ljudi p o v s e m same z njihovo vero in njihovo rahlout nostjo. Vsi naj bi skrbeli zato, da ne bi rekli niesar, kar kritizira ali prekria pot religioznim preprianjem kogarkoli drugega. e verjame, da j e Jezus Boji sin, kdo sem, da bi ti nasprotoval? e sem norec, ki trdi, da ni n o b e n e g a Boga, mora biti e n a k o sumniav. In oba m o r a v a paziti, da ne b o v a rekla niesar, kar stopi na sled rahloutnosti nekoga, ki verjame, d a j e Koran uteleenje B e s e d e . T o d a v e r e ne m o r e m o tako zapeatiti. Religije sveta imajo n a s p r o t u j o e si trditve o naravi in obstoju B o g a in o smislu l o v e k e g a ivljenja. Z a m e ni m o g o e , d a bi se izognil kritiziranju naziranj tvoje v e r e brez d u e n j a m o j i h lastnih. Torej vzajemno spotovanje od nas ne m o r e zahtevati, da bi se vzdrali kritike, pa e p r a v le z a t o , ker j e kritinost d o d r u g i h sekt e i m p l i c i t n a v trditvah v s a k e vere. D r u g a vrsta tolerantnosti to prizna in prida razsenost razpravljanja. Kritika in r a z p r a v a m e d rivalskimi verami j e dobra in neizogibna, toda d v o - r a z s e n a tolerantnost vztraja, da m o r a biti resna, iskrena in p o svojem znaaju spotljiva. e se s v a m i razhajam glede obstoja Boga, lahko p r e d s t a v i m svoje a r g u m e n t e , toda to m o r a m storiti na nain, k i j e previden in nekodljiv, popolnoma zavedajo se dejstva, da vaa religiozna verovanja niso zgolj vai pogledi, t e m v e prepri anja, ki segajo d o j e d r a ali bistva vae biti. M o r a m biti obutljiv za v l o g o , ki j o imajo ti pogledi v v a e m ivljenju in ne s m e m j i h obravnavati zlahka, sarka stino ali aljivo. P o t e m vzorcu n a p a k a Satanskih stihov ni v t e m , da govorijo stvari proti islamu, temve v prevzemu napadalnega tona. Rushdie j e spletal fantazije, pripo vedoval n e s p o d o b n e vice, p o n o v n o vzel v pretres herezije, uporabljal obscen jezik, da bi priel do zaeljenih poant. Z a s m e h o v a l j e sveto, n a m e s t o da bi nas trezno vabil k p r e m i s l e k u d o l o e n e doktrine. Videti j e , da d v o - r a z s e n a tolerantnost zdruuje v r e d n o t e iskanja resnice na e m e r j e tako zelo gradil John Stuart Mill v svoji knjigi O svobodi - z n a e l o m spotovanja. Pua odprt prostor r a z p r a v e , vendar se izogiba z a s m e hovanju, napadalnosti in aljivosti. P r e d v s e m n a m o m o g o i , da r a z u m e m o pojme, kot so sveto in blasfemija, a ne kot ideale, ki so lastni vsaki religiji, marve kot naela, ki zaobsegajo nekaj, kar si v spotovanju globokih preprianj d o l g u j e m o drug d r u g e m u kot loveka bitja. Toda takoj k o to i z r e e m o , zaenjamo p r e p o z n a v a t i la d v o - r a z s e n e tole rantnosti. Kaj j e resno in kaj j e napadalno, kaj j e trezno in kaj j e zasmehujoe -

tO niso nevtralne ideje. Pridejo kot del paketa in razline religije jih opredelijo na razline naine. V nekaterih rabinskih tradicijah teoloka r a z p r a v a p o t e k a skozi pripovedovanje vicev. Za nekatere muslimanske sekte j e videti neizrekljivo izzivanje, e e n s k a sodeluje v religiozni diskusiji, ne glede na to, k a k o trezen j e njen ton. N a k r a n s k e m z a h o d u j e d o l g o asa veljalo za kapitalni p o s m e h v s e m o g o n e m u Bogu, e s i j e n e k d o , ki ni bil v svetem redu, drznil razpravljati o poteh med B o g o m in l o v e k o m . To j e natanko tisto, kar bi morali priakovati: pravilnost obnaanja, na podlagi katere naj bi potekala religiozna razpravljanja, j e s a m a stvar religioznega pogleda. Kar j e z v e z a n o z dejstvom, da se vera naslavlja na najgloblja vpraanja resnice, vrednot in vednosti. Ni ni nujno privilegiranega na n o r m a h civiliziranosti, ki j i m r e e m o m o r a l n a resnobnost; in dejansko, zahtevati, da bi v r e l i g i o z n e m sporu spotovali o k o r n a d e b a t n a pravila Midwestern Rotary kluba, j e lahko najslabi, ne najbolji od obeh svetov. Iz istega razloga j e p r e k r a t k o misliti, da obstaja nain, k a k o bi bilo m o g o e voditi multikulturno drubo brez vznemirjanj ali napadalnosti. K o j e Mill napisal svoj z a g o v o r s v o b o d n e razprave, j e motnjo v s a m o z a d o v o l j n o s t i in pretres v verovanju postavil kot pozitivni vrednoti v razpravi. Teko j e videti, k a k o bi s v o b o d n a razprava lahko opravila svoje delo, e bi bila psiholoko nekodljiva. V v s a k e m primeru obstaja nekaj takih, ki se tako goree drijo svojih verovanj, da bi celo najbolj trezno in spotljivo kritiko teli za smrtonosni napad na lastno osebnost. Nekateri so tako gorei, d a j e e zgolj prisotnost nevernih ve, kot lahko prenesejo. e so vpraanja tako p o m e m b n a , kot so videti, j e pretresenost ob odgovorih drugih del cene, da se nanje naslavljamo. V tej igri obutljivost ni adut. Stave so za to e p r e v i s o k o postavljene. D r u g a e bi bilo, e bi bila religiozna verovanja kot d o l o e n a vrsta p o z e ali kot stanja biti, t a k o da resnost, s k a k r n o se k d o d o j a m e , ne bi m o g l a biti tara p o s m e h a kogarkoli drugega. Toda religiozne z a v e z e imajo v s e b i n o : lotevajo se stvari, ki nimajo p o m e n a le za enega vernika, t e m v e vsaj p o t e n c i a l n o za vsakogar. Ali B o g obstaja? Kaken j e B o g ? Kakni so Njegovi (Njeni) n a m e n i z n a m i ? Kakni s m o mi s a m i ? Zakaj obstoji zlo? Ta vpraanja so p o m e m b n a ; ni ni p o m e m b n e j e g a . Tako ne m o r e biti, da bi stil o d g o v o r a neke osebe (ali c e l o stil milijarde vernikov) prepreil drugim, da se lotevajo vpraanj v stilu, ki se njim zdi pravi. Potisnjeni smo torej proti tri-razseni tolerantnosti. Osebe in ljudstva morajo drug drugemu pustiti, da se svobodno lotevajo globokih vpraanj religije in filozo fije po svojih najboljih moeh, z vsemi sredstvi, ki so j i m na razpolago. V sodob n e m svetu to lahko pomeni, da se cel kaleidoskop literarnih tehnik - fantaziranje.

ironiziranje, poetinost, besedne igre in spekulativno poigravanje idej - spravi nad nekaj, v emer mnogi vidijo sveto, dobro, brezmadeno in n e d v o m n o . K a k o bi lahko bilo d r u g a e ? Z a d e v e so ali p o m e m b n e ali pa n e p o m e m b n e . e so, v e m o , da napnejo nae zmonosti psihe in intelekta. Potisnejo nas d o meja linearne diskusije in onstran, ker se lotevajo neesa, kar j e na robu, izpo stavljeno sramu, m o t e e , t e s n o b n o , spoznatno in nezamiljivo. Religije sveta ustvarjajo svoje trditve, pripovedujejo svoje z g o d b e in posveujejo svoje sim bole, in vse to se iri tudi v svet, kot j a v n a lastnina, kot del kulturne in psiholoke o p r e m e , s katero ne m o r e m o p o prstih hoditi o k r o g v n a e m naporu osmislitve lastnega bivanja. M o r a m o storiti, kar lahko storimo z vpraanji, in izvlei, kar lahko, iz odgovorov, ki so bili v nas vtepeni. V a s i h se obrabljeno ree, d a j e sekularni h u m a n i z e m religija tako k o t vse ostale. Z r n o resnice v tem pogledu j e v tem, da so stvari, ki jih obravnavajo velike religije, i m p l i c i t n o z a d e v e vseh nas. Toda e j e tako, velike religije ne morejo postavljati pogojev, p o katerih b o d o te stvari o b r a v n a v a n e . N a primer, vsi s t r e m i m o za tem, da bi r a z u m e l i sebe, svoja telesa in m o n o obutje lastne seksualnosti. V naih kulturah n a j d e m o pripovedi o n e o m a d e e v a n i h in svetih ljudeh, kot j e M o h a m e d , in celo trditev, da j e B o g privzel l o v e k o o b l i k o , m e s o in kri v osebi J e z u s a Kristusa. e uloveenje s a m o na sebi ni e n o s t a v n a ideja in zato, da r e e m o : o t e m m o r a m o razmiljati brez preve ostrega ukvar janja z vpraanjem Kristusove seksualnosti, j e nujno verovanje. N a s p l o n o j e na pogled na telo tako zvezan s tem, kar s m o bili naueni o svetosti, da ne m o r e m o prepovedati p o v e z a v e svetega in spolnosti v n a e m naporu sprijaznenja z nami samimi. Nekateri zmorejo oboje obdrati loeno, toda njihova pobonost ne m o r e reiti vpraanja, k a k o naj drugi opravijo s t e m izkustvom. Iz istih razlogov s m o vsi izpostavljeni premiljevanjem, k a k o r a z u m e t i zlo, k i j e na svetu. So bolezni, so veliki zloini, otroke pobijajo v miljonih, n e b e s a molijo in v tem ni videti smisla. Vemo, da se velike religije p r o b l e m a lotevajo srameljivo in p o s r e d n o , z obiljem p o d o b in z g o d b . Satan j e sklenil stavo z B o g o m , da bo Joba, d o b r e g a in svetega m o a , nesrea zavedla v to, da b o preklel N j e g o v o Oblije - z g o d b a , ki bi, e j e ne bi e bilo v S v e t e m p i s m u , lahko zaloniku prisluila e n o ali dve zaigalni b o m b i . P o a n t a ni v p r i v l a n e m tu quoque: je v tem, da celo znotraj religioznih tradicij nihe ne misli, da bi bilo vpraanje lahko o b r a v n a v a n o brez mnoice fantastinih in poetinih tehnik. e enkrat, spotovanje obutljivosti nekaterih ne more biti zavestno uporabljeno za omejitev sredstev, ki so d r u g i m na razpolago, k o se spopadejo s p r o b l e m o m zla. To j e e p r e v e p o m e m b n o za kaj takega.

Tri-razsena tolerantnost ni ideal, s icaterim bi bilo e n o s t a v n o iveti. Stvari, ki se nekaterim zdijo svete, b o d o v rokah drugih postale nekaj, s i m e r se igrajo, alijo, vzamejo resno, v z a m e j o na lahko, preklinjajo, o tem fantazirajo, preobraajo, plano sanjajo, pojejo in stvari p o m e a j o z v s e m m o g o i m . To se zgodi v Satanskih stihih. Ti niso vzviena t e o l o k a tudija in jih kot takih ne gre braniti. Niti se j i m ne k a e postaviti v bran kot u m e t n i k e m u delu, ki zgolj p o nakljuju vkljuuje nekaj obalovanja vrednih o d l o m k o v . Kot vsa m o d e r n a literatura, predstavljajo pot p o s k u s a osmislitve l o v e k e g a izkustva. V ivo se dotaknejo nekaterih problemov, ki se j i h loteva islam, in prikliejo p o d o b e in pripovedi, s katerimi j e islam obarval Rushdiejev svet. To p o n o igrivo in kaleidoskopsko, toda to ne p o m e n i , da so teme manj p o m e m b n e za avtorja, kot so za miljone vernih. M o g o e j e p r e p o z n o za o b r a m b o s v o b o d n o s t i S a l m a n a Rushdieja pred terorjem in pred gronjo z atentatom. Toda e v l o i m o priziv za d r u g e njemu p o d o b n e v svetu, j e to treba storiti na t e m v i s o k e m temelju: da so velike teme religije preve p o m e m b n e , da bi j i h zaklenila obutljivost tistih, ki tejejo za p o b o n e . Ni d r u g e g a naina, da i v i m o skupaj in d r u g pri d r u g e m spotujemo lasten spoprijem z ivljenjem. Prevedel Janez Krek

i I LOVEKOVE PRAVICE, KOT PRISILA IN KOT ' STRUKTURA STRPNOSTI

Janez Krek

Uvod
Kaj omogoa toleranco? In kaj je tisto, kar toleranca omogoal To sta izhodini vpraanji, ki j u v svojem konceptu strpnosti v eseju O toleranci postavi Michael W a l z e r ' N a drugo vpraanje v svojem p r v e m pribliku odgovarja, d a j e rezultat tolerance ivljenje s a m o in skupna ivljenja, razline skupnosti, v katerih ivimo (Walzer 1998, 97). Kar p a j e o b e n e m rezultat in razlog tole rance, kar naj bi torej toleranco o m o g o a l o , je, na kratko, razlika. Kot pravi: Toleranca povzroi monost razlike; zaradi razlike j e toleranca nujna (98). Njegovo izhodie j e radikalna razhnost okoliin ivljenj - zaradi te razli nosti naj bi v politinih prizadevanjih za strpnost ne bil m o g o le en odgovor.^ Pet m o d e l o v razlinih r e i m o v tolerance, k i j i h (re)konslruira, naj bi prikazalo, da je politino m o g o e strpnost uveljavljati v razlinih oblikah. Tudi sami meni m o , da ni zgolj enega p r a v e g a o d g o v o r a , ki bi v vseh prostorih in asih bil edini pravi politini o d g o v o r uveljavljanja strpnosti - k o n n o so razlike tudi v r a z l o g i h za n e s t n o s t , ki izhajajo iz razlinih nael organiziranja d r u b e in n a i n o v vzpostavljanja d r u b e n e moi in prisile.

1.

2.

Naj e na tem mestu opomnimo, daje priujoi tekst v prvi vrsti 111 - pogojno reeno - komunitarnega koncepta stnosti, kot ga repezentira konceptualizacija v eseju O toleranci Michaela Walzerja, in deloma liberalnega dojetja tolerantnosti v kratkem lek.stu z naslovom Rushdie in religija Jeremyja Waldrona. Teksta sta objavljena v priujoih Problemih, Walzerjev v pomembnih delih, Waldronov v celoti. Filozofija mora biti zgodovinsko obveena in socioloko kompetentna, e naj se izogne slabemu utopizmu oziroma prizna trde izbire, ki jih je velikokrat treba sprejeti v politinem ivljenju. im bolj trde so izbire, manj je verjetno, da le en izid, in zgolj eden, upraviuje filozofsko pritrditev. Morda bi morali izbrati to pot tukaj in drugo pot tam, to pot sedaj in drugo v nekem asu v prihodnosti. Morda bi morale biti vse nae izbire previdne in poskusne, vedno podvrene ponovnemu pregledu in celo popolnemu preobratu (Walzer 1998, 101).

Vendar vpraanje, kaj o m o g o a toleranco, vprauje p o naelu d o l o e n e g a politinega r e i m a - to ni vpraanje p o le povsem doloeni konkretni r a z p o reditvi politine moi, v doloenem asu na d o l o e n e m kraju. Analiza ne poteka z raziskovanjem in s poglabljanjem v konkretne zgodovinske okoliine. Takrat, k o se jih d o t a k n e , predstavljajo zgolj primer, ki ima iri p o m e n . Toda kaj j e p o t e m njeno vodilo? - V zgradbi eseja O toleranci pred analizami politinih reimov najdemo premislek dr tolerantnosti in vrline tolerantnosti. D a bi lahko stekla, analiza politinih r e i m o v tolerance kot politinih e m o r a izhajati iz etinih p r e d p o s t a v k in e vkljuuje polje etinega. Tako strpnost kot naelo nujno vpelje polje etinega in e strpnost vpelju j e m o kot naelo, j e v izhodiu p r o b l e m e t i n e g a in n a k n a d n o politinega naelna politika strpnosti predpostavlja, d a j e etini razlog za strpnost postavljen kot naelo v polje politinega. Toda, kot reeno, treba j e imeti koncept s t n o s t i na ravni etinega, da bi bilo kaj takega m o g o e storiti. P o t e m t a k e m , e i z h a j a m o iz r a z l i n o s t i p o l i t i n i h o k o l i i n ( k a r e vkljuuje tudi razlike v preprianjih), iste reitve m o r d a ne b o d o v e d n o vodile k e n a k i m r e z u l t a t o m , p a tudi p r o b l e m i ne b o d o e n a k i . A na ravni e t i n e g a j e tudi znotraj o b r a v n a v a n e g a k o n c e p t a m o g o e p o k a z a t i , da r a z l o g za s t r p n o s t (ali za n e s t r p n o s t ) ni nekaj na e n a k nain r e l a t i v n e g a in da se udejanjenje strpnosti tudi v teh a n a l i z a h s a m i h vrti o k r o g d o l o e n e s t r u k t u r e e t i n e g a in d o l o e n i h zahtev, ki imajo etini status. In e v i z h o d i e p o s t a v i m o s t r p n o s t kot n a e l o in kot v r l i n o strpnosti, p o t e m se reitve, ki o m o g o a j o strpnost, precej zoijo - v p r a a n j e p a j e , k a k o se d o teh n e m o n i h izbir pride. e j e , kot b o m o d o k a z o v a l i , celo v v e n a c i o n a l n e m imperiju kot r e i m u politine strpnosti, ki se v Walzerjevi analizi a s o v n o in n a e l n o zdi najbolj oddaljen (in e n a k o v ostalih), m o g o e odkriti v l a d a v i n o d o l o e n e e l e m e n t a r n e strukture s u b j e k t i v n o s t i , ki j e p o g o j strpnosti t a k e g a r e i m a , p o t e m j e nujno, da se t a k n o s t r u k t u r o e t i n e g a vpelje v polje p o l i t i n e g a , e naj polje etinega p o s t a n e - e v e d n o zgolj relativni, a v e n d a r - avtonomni razlog strpnosti tudi v p o l i t i n e m polju. Vendar razlog za s t n o s t ni nekaj, kar bi bilo za subjekt kakorkoli n e p o s r e d n o dosegljivo, iz esar izhaja nujnost zunanje prisile k s t n o s t i , kar le e bolj velja za d r u b o . V sodobni drubi l o v e k o v e p r a v i c e zavzemajo m e s t o takne imaginarne prisile. N e m a r a za posameznika, k i j e podvren prisili politi n e g a r e i m a l o v e k o v i h pravic, celo v najboljem p r i m e r u niso ni d r u g e g a kot priznanje nujnosti zunanje prisile k strpnosti, katere k o n k r e t n a v s e b i n a in meje se sproti vzpostavljajo. Toda k o l o v e k o v e p r a v i c e postanejo toka.

kjer se sreata etino in politino, drubo vzpostavljajo kot imaginarni ekran pravic, kot ekran Drugega, katerega forma v naelu vsakogar (tudi vsako skupino) na tak ali drugaen nain prisili v spopad z nasprotji lastne 51811. Avtonomija etinega je zunaj, v formi strukture pravic - in kolikor se v posredovanjih med mestom subjekta in Drugega vzpostavlja avtonomija vrline 810511, je to, na kratko reeno, posledica forme razcepa, ki razcepi tudi vlogo prisile v strukturi subjektivnosti. Se drugae reeno, klju do avtonomije stnosti je v posredovanju med imaginarnim in simbolnim, v posredovanju razcepa med zunaj in znotraj, ne v neposrednosti vrednote lovekovih pravic ali vrline strpnosti.

Prisila in razcep
Walzerjev koncept na nek nain zabrie n a k a z a n o a v t o n o m i j o etinega in R e a l n o teav z n e s t n o s t j o . E d e n od s i m p t o m o v potlaene resnice polja e t i n e g a kot v sodobnosti a v t o n o m n e g a razloga s t n o s t i j e d v o u m n o m e s t o , ki ga v t e m konceptu dobijo l o v e k o v e pravice: so minimalni pogoj s t n o s t i , a o b e n e m kot da naelo love k o v i h pravic nima ni opraviti z razlikami v nainih s t n o s t i v razlinih tipih r e i m o v tolerance. K o n c e p t na podlagi zaetnih opredelitev metode o m o g o a d o m n e v o , da so l o v e k o v e pravice zgolj forma, s katero vrlina s t n o s t i nima n o b e n e za analizo nujne z v e z e . ' Vendar, ali poloaj na ravni k o n k r e t n i h analiz ni r a v n o obrnjen?! Ali ni ena od poant teh analiz, da v sodobni obliki strpnosti v njegovem prostoru in asu a m e r i k e realnosti (kjer, kot pravi, v s a k d o m o r a tolerirati vsakogar drugega, za razliko od tolerance v d e n i m o v e n a c i o n a l n e m imperiju, kjer j e toleranca nujnost razmerja zgolj m e d s k u p i n a m i ) p r o b l e m postane ravno velika stopnja tolerantnosti, ki j o reim sedaj zahteva od vsakogar, od v s a k e g a p o s a m e z n i k a , od vsake skupine ljudi in celo v skupinah, t.j. znotraj

3.

Prim. Uvod, kjer so dvakrat navedene kot minimalni pogoj miroljubne koeksistence, vendar obakrat le v oklepaju. Walzer sicer zatrdi, da nobena ureditev ne more biti moralna izbira, e jih ne podpira, torej jim ne prisodi le statusa minimalnega politinega pogoja miroljubne koeksistence, temve so tudi minimalni pogoj etike strpnosti. - Toda zgolj forma ostanejo zato, ker jih tekst eksplicitno pusti ob strani, obenem pa iz naknadnosti sedanje veljavnosti reima lovekovih pravic vnazaj lovekove pravice - seveda le v predpostavki, ki ni eksplicirana - ugleda tudi v reimih, v katerih lovekove pravice nedvomno niso veljale v sodobnem smislu/orme, ki vse zavezuje k spotovanju.

njih samihV K o n c e p t l o v e k o v i h pravic - vsaj v delu t.i. svoboin, ki so v tem kontekstu p o m e m b n e - v ameriki realnosti velja kot norma, ki ima uinke. Ali p o t e m t a k e m ni eno od izhodi ali c e l o kljuno izhodie k o n c e p t a v d o m n e v i in p o s k u s u ugotavljanja, koliko nae sedanje teave s strpnostjo niso teave s p r e s e k o m - seveda s p r e s e k o m vrline ! Ta vrlina tolerantnosti p a j e - tudi zanj-^ - v tem asu in kraju rezultat forme l o v e k o v i h pravic. Politina uveljavitev l o v e k o v i h pravic p o m e n i , da d o l o e n e etine n o r m e poseejo v politino polje in v njem uveljavijo p r e d n o s t etinega. To etino ni nekaj n e v t r a l n e g a in na tem mestu nas k o n k r e t n o s t norme l o v e k o v i h pravic zanima zato, ker predpostavljamo, da ta prednost etinega med d r u g i m uveljav lja vrlino strpnosti. A pred p r e m i s l e k o m , kaj implicirajo l o v e k o v e pravice kot etina n o r m a in kako uveljavljajo naelo strpnosti, se zastavlja vpraanje, ali j e s t n o s t kot naelo res nujno etina n o r m a , ki zato zahteva p r e d n o s t e t i n e g a . K o n n o W a l z e r j e v a a n a l i z a t o l e r a n c e p o k a e , da so v p o l i t i n i z g o d o v i n i p o z n a n a obdobja in politini reimi, ki so uveljavljali strpnost. Ali j e res nujna p r e d n o s t etinega? N a m e r n o b o m o kot izhodie 1111 vzeli iste d o g o d k e in isto zgodo vinsko analizo, kot Walzer'' To j e primer iz asa in kraja, k o so se v Franciji 16. stoletja priela pojavljati iskanja tolerance. W a l z e r se na mestu, kjer definira resignacijo kot prvo dro tolerantnosti, v o p o m b i sklicuje na politinega z g o d o vinarja Q u e n t i n a Skinnerja in njegov zgodovinski opis politinih razmerij m e d katoliki in h u g e n o t i v Franciji druge polovice 16. stoletja. Spopadi m e d katoliki in hugenoti naj bi privedli d o resignacije, ki j o Walzer na kratko opredeli kot preprosto r e s i g n i r a n o sprejetje razlike zavoljo miru. Ljudje se pobijajo leto

4.

5. 6.

Drava .si lasti ekskluzivne pravosodne pravice, na vse dravljane gleda kot na posameznike prej kakor na lane skupin. Zato so objekti tolerance, strogo vzeto, individualne izbire in izvajanja: dejanja privrenosti, sodelovanje v ritualih lanstva in aenja, udejanjanja kulturnih razlik in tako naprej. Posamezne moke in enske spodbuja, da tolerirajo drug drugega kot posameznike, da razumejo razlike v vsakem primeru kot personalizirane (prej kot stereotipne) oblike skupinske kulture - kar tudi pomeni, da morajo lani vsake skupine, e naj izkazujejo vrlino tolerantnosti, sprejeti razline oblike vsakogar od njih samih. Kmalu obstaja veliko oblik kulture vsake skupine in do vsake veliko razlinih stopenj zavezanosti. Tako toleranca dobi radikalno decentralizirano formo: vsak mora tolerirati vsakogar drugega (Walzer 1998, 120). Na ravni konkretnih analiz to sam Walzer vekrat posredno ali neposredno priznava (gl. podpoglavja Spol in Religija). Gl. op. 2 v prvem poglavju. - Naj ob tem dodamo, da argumentacija, ki sledi, povzema in razirja smer dokazovanja v tekstu Argument za strpnost (Krek 1997).

za letom, in p o t e m se milostno pojavi izrpanost, nakar temu r e e m o toleranca (Walzer 1998, 105). - Toda e si p o b l i e o g l e d a m o a n a l i z o s a m e g a Skinnerja, j e m o takoj videti, da e z g o d o v i n s k a analiza navaja ve razlinih a r g u m e n t o v za toleranco, ki so se pojavili v tedanjem asu. Katarina di M e d i c i j e pred pobojem t. i. entjernejske noi ( 1 5 7 2 ) izvajala politiko verske tolerance. Kot ugotavlja Skinner ( S k i n n e r 1978, 2 4 2 ) , j e bila za Katarino di M e d i c i kot dejanskega vladarja Francije v tistem asu politika tolerance racionalna. Njen razlog za politiko tolerance naj bi bil p r e p r o s t o : ohranitev oblasti. S tem, k o j e kot vladarka katolike p r o v e n i e n c e itila h u g e note pred preganjanjem, j e manjala m o Guisov, ki so kot sicer katolika druina postali nevarni tudi njej sami (243). Politika tolerance i m a torej politini razlog in njegovo n a e l o j e ohranjanje oblasti. A e j e razlog politine narave (e j e rezultat boja za politino mo), p o t e m takrat, k o kot politini razlog zaradi spremenjenih okoliin umanjka, ni ve razloga za t o l e r a n c o (in tudi ni ve r a z l o g a za toleranco kot politino naelo). Tudi e s e e m o onstran osebnih politinih r a z l o g o v v ire u t e m e l j e n e politine razloge, se poloaj v naelu ne spremeni. - Politika tolerance Katarine di M e d i c i j e imela v tistem asu p o s e b e n kontekst, ki j e t a k o politiko podpiral. Pojavil s e j e drugae utemeljen politien argument za v e r s k o toleranco o z i r o m a v e r s k o s v o b o d o . Spor m e d katoliko veino in h u g e n o t s k o m a n j i n o j e leta 1562 privedel d o tega, d a j e za nekatere katoliane (za stranko, ki s e j e imenovala politiques) postalo sprejemljivo politino stalie, da bi bila sicer bolj zaeljena verska uniformnost, t.j. katolika vera kot e d i n o d o v o l j e n a - toda e verska uniformnost vodi v p r o p a d drave, so menili, j e bolje, da sta u s o d a kraljestva m usoda katolike vere loeni (251 ). Ta argument za toleranco j e na prvi pogled bolj n a e l n e narave, njegovo izhodie j e raison d'tat, j e d r a v n i , ne osebni interes vladarja. Izsiljena izbira m e d dravljanskim m i r o m in aktivno p o d p o r o doloeni reli giji j e res rezultat odloitve, pri kateri v koraku nastajanja a r g u m e n t a m o r d a ni m o g o e izkljuiti tudi etinih razsenosti. Toda k a k r n e k o l i r a z l o g e j e imel subjekt odloitve v konstrukciji izsiljene izbire: razpad dravea/ loitev p o h t i k e in vere, s a m a izbira p r o i z v e d e n o v subjekt, subjekt verovanja v a r g u m e n t poli tine m o i . H u g e n o t i so premoni, da bi jih bilo m o g o e pobiti ali preganjati brez k o d e za d r a v o . M e s t o etine odloitve j e v a r g u m e n t u p o t l a e n o , n a d o m e s t i ga verovanje v d o l o e n o od subjekta odloitve n e o d v i s n o t o k o m o i . Ta zunanja m o j e a r g u m e n t za toleranco. Polje m o i , ki p o s t a n e a r g u m e n t za toleranco, v t e m k o r a k u odloitve za formo argumenta potlai

polje etinega. A s t e m politini a r g u m e n t za 5151 p r o i z v e d e najbolji a r g u m e n t za lastno o d p r a v o . e p r a v izhaja iz naela ohranitve obstoja drave, j e pristanek na manje zlo kot a r g u m e n t za toleranco in kot a r g u m e n t za loitev d r a v e in c e r k v e strogo vzeto n e n a e l e n . Njegova naelnost j e lahko hitro odpravljena: e izgine razlog za ohranjanje razlike (hugenote se pobije ali izene, najbolje skupaj s stranko politique, tudi razlog naela. verovanje ki j e izsiljeno izbiro p r o i z v e d l a ) , izgine

L e toliko a s a b o obstajala toleranca, kolikor dolgo bo obstajalo

v m o , ki j e izsililo prisilno izbiro m e d ohranjanjem d r a v l j a n s k e g a miru in o b r a m b o enotnosti vere in s e v e d a kolikor subjekt, ki se j e odloil za politiko ohranjanja dravljanskega miru, svojo odloitev lahko uveljavlja z z a d o s t n o politino m o j o . A bolj kljuno j e . d a j e v tem politinem a r g u m e n t u razlog naela politina m o . Politino mo j e v tem kontekstu treba misliti kot zunanjo prisilo (ne kot m o s p l o n e g a m n e n j a , kot v sodobnosti liberalne in d e m o kratine drube), ta pa kot razlog ni nikakren i/o/oen razlog za karkoli drugega, kot za zunanjo prisilo, e lahko tako r e e m o - tudi ne razlog za s t n o s t . A kot razlog za strpnost prcapostavijapresojo konkretnih politinih m o i . S t n o s t v tem primeru zahteva subjekt, ki verjame, d a j e politina m o nosilca razlike prevelika, da bi j o prisila lahko odpravila. - D r u g a e r e e n o , m o kot razlog za s t n o s t j e proizvod verovanja v politino m o , objekt argumenta j e torej prisila, ne strpnost. K o se r a z c e p m o n i h vpraanj v doloeni politini konstelaciji reducira v vpraanje m o i prisile in preganjanja, razmerje do realnosti vzpostavi zaprti k r o g fantazme m o i , ki generira eljo in razcep d v o m a , ali bi z z u n a n j o prisilo vendarle ne bilo m o odpraviti n e m o n i objekt, ki prisili v s t n o s t . ' P o drugi strani politini a r g u m e n t (ki potlai polje etinega) p u a odprt p r o s t o r statusa l o v e k a kot m o r a l n e g a bitja in na vpraanje subjekta v t e m polju nima o d g o v o r a . -yVe/c^o, ni nujno, d a j e resnino gore katoliki vernik, b o iz lastne najbolj pristne morale in vere, ne na podlagi racionalnosti obstoja institucije, trdil, d a j e bolj kot ohranjanje d r a v n e g a interesa zanj p o m e m b n o ohranjanje prave m o r a l e in p r a v e vere. Z a t o p a j e najprej treba odstraniti tiste (na p r i m e r h u g e n o t e ) , ki morali in pravi veri n e p o s r e d n o nasprotujejo. Toda e pripadnik stranke politique n a s p r o t n o trdi, d a m o r a d r a v a bolj kot obraniti

7.

s tem se teave s prisilo ne 1. Lacanov objekt a kot objekt-razlog elje in kot objekt, okrog katerega kroijo nagoni, s tem elementarno zajame dvojnost prisile, s katero je zakolien tudi problem strpnosti in prisile: mo kot ohjekt-ruzlog elje se lahko opira na prisilo objektu nagonov. V fantazmi moi elja prine podpirati relativno avtonomijo nagonske prisile.

katerokoli vero ohraniti mir, ho nekdo postavil vpraanje: kaj pa tvoja v e r a ? Kaj on je - kaj j e torej d o l a n - kot subjekt verovanja. T e a v a j e v t e m , da tudi sam pravega o d g o v o r a nima, ker j e zanj vera kot taka - t.j. religiozno verovanje - v a r g u m e n t u ostala e n a k o b r e z p o g o j n o resnina in nedotakljiva. N e le, d a j e politini a r g u m e n t za strpnost nekaj, na kar j e od trenutka d o trenutka m o g o radikalno drugaen o d g o v o r - enkrat politika tolerance, drugi prehod v dejanje, katerega ultimativni objekt j e smrt. Kljuno j e , da nima odgo vora na zahtevo verovanja, ki j e postavljena v polju etinega. Prav nasprotno pa j e u g o v o r proti strpnosti, na k a t e r e m temelji naelo prisile, postavljen v etino polje. Nestrpnost }e tedaj naelno etina, m e d t e m k o j e strpnost objekt p r a g m a t i n e politike razmerij m o i . Iz etinega razloga nestrpnosti sledi e e n a posledica. Posledica etino utemeljene zahteve biti}c razlika, e obstajajo subjekti, ki se d o j a m e j o kot razlini. Z a d o a verovanje, da j e razlika m e d njimi in d r u g i m i , kot tedaj v razmerju m e d katoliki in hugenoti. A razlog te percipirane in realne razlike ni razlika, r a v n o obrnjeno. Subjekt verovanja v razliko in n e s t n o s t postavlja vpraanje, kaj n e k d o je, kaj j e subjektova bit. Sprauje p o identiteti, ne p o razliki. Izhodie e t i n e g a a r g u m e n t a za n e s t r p n o s t j o zahteva istosti. L a h k o torej predpostavimo, da subjekt prisile preide v dejanje in d o istosti pride s preganjanjem in s poboji. A kaj, e se verska razlika - ali druga razlika ponovno pojavi?! Toda tako postavljeno vpraanje, v katerem razcep ni ve nekaj zgolj naklju nega, j e dale od s a m o u m e v n e g a . N e le, da e vkljuuje in pnznavanestrptiost kot nekaj nenakljunega. B r e m e k o r a k a j e v tem, da p o n o v n o vpelje refleksivnost natanko v toki, kjer s e j e subjekt dejanja prisile v s a m e m dejanju (moralne d o l n o s t i ) vzpostavil kot etini subjekt. Ker p o n o v n i p r e m i s l e k v kljuni toki zahteva ne-dejanje, nujno vpelje premislek utemeljenosti dejanja in v posledici, p r e k o o v i n k a priznanja n e s t n o s t i skozi d v o m v utemeljenost prisile in p r e k o iskanja razlogov za n e s t n o s t , vpelje strpnost kot nekaj, kar j e utemeljeno v e t i n e m polju. V istem asu so se tako prieli uveljavljati tudi h u m a n i s t i n i a r g u m e n t i za s t n o s t , ki so seveda povzeti na istem mestu (244-249). Kljuno j e , da h u m a n i stine argumentacije vpraanja objekta razlike ne d o j a m e j o ve kot vpraanje zgolj zunanje prisile. K a k o r k o l i se e na razline naine utemeljuje strpnost, v h u m a n i s t i n i h argumentih meja m e d strpnostjo in n e s t n o s t j o postane objekt notranje prisile, ne preprosto stvar resignacije pred zunanjo prisilo. In ne le, d a j e m o kot temeljno pravilo politinega polja postavljena o b stran, na nek

n a i n j e e tu postavljena na stran tudi nevpraljivost etinega - skozi razcep v etinem. - Sebastian Castellio na p r i m e r zatrjuje, da obstajajo temelji m o r a l n e g a ivljenja, k i j i h s p r e j e m a j o c e l o nekristjani ( 2 4 6 ) . U g o t a v l j a , d a j e vsak l o v e k , tudi Judje, Turki, kristjani ali k d o r k o l i d r u g , moralno bitje ( R e m e r 1996, 183). V s a k d o m e d n a t e t i m i se bo strinjal, d a j e roparje in izdajalce treba k a z n o v a t i in usmrtiti. Zakaj se v t e m vsi strinjajo? Ker j e stvar oitna. V zvezi s t e m ni n o b e n i h razprav, n o b e n i h p o s e b n i h knjig ni n a p i s a n i h , ki bi d o k a z o v a l e , d a j e roparje ipd. treba usmrtiti. Ta vednost je v r e z a n a in vpisana v srca vseh ljudi od n a s t a n k a s v e t a ( 1 8 4 - 8 5 ) . Kar z a d e v a nravnost, se torej vsi strinjamo. Toda soditi o nauku ni tako p r e p r o s t o , kot soditi o n r a v n o s t i (183). C e n a r a z c e p a e t i n e g a j e , da se sedaj objekt notranje prisile r a z c e p i v nravnost in nauk, kjer stvari niso n e d v o u m n e . Kot pravi, v kranstvu vseskozi obstajajo prerekanja glede krsta, zadnje veerje, invokacije svetnikov, s v o b o d n e volje in ostalih n e j a s n i h vpraanj. e bi bile te stvari t a k o oitne in j a s n e kot to, d a j e le en B o g , bi se vsi kristjani strinjali o teh z a d e v a h tako brez teav, kot vsi narodi p r i s e g a j o , d a j e le en B o g ( S k i n n e r 1978, 2 4 8 ) . In k o n n o , e v z a m e m o zopet p r i m e r iz Francije, j e h u m a n i s t i n o i z o b r a e n i J e a n B o d i n n e k o l i k o pred uveljavitvijo N a n t s k e g a e d i k t a v d i a l o g (Pogovor sedmih o skrivnostih sublimnega) o verskih v p r a a n j i h zapletel s e d e m pred s t a v n i k o v razlinih ver ali p r e p r i a n j : katolika, luterana, k a l v i n i s t a , j u d a , m u s l i m a n a , p r e d s t a v n i k a n a r a v n e religije in skeptika. e p r a v j e v e l i k o k r a t poudarjeno, da so vsi sogovorniki nadvse astivredni, modri, eprav spotujejo v s a h u m a n i s t i n a pravila p r a v i l n e g a p r e p r i e v a n j a itd. ( R e m e r 1996, 2 2 8 ) , v s a k o p r e p r i e v a n j e d o s e e zgolj to, d a j e v s a k od njih e bolj p r e p r i a n v tisto, v kar v e r j a m e (ibid.). N a v z l i c temu r e s n i c a ni p o d v r e n a d v o m u , ki bi r a z g l a s i l njeno n e m o n o s t . P r e m i k , ki ga vpelje B o d i n , j e zgolj v t e m , da v s a k o s t a n e pri svoji resnici in dav dialogu ni nikogar, ki bi razsodil (212). e ni r a z s o d n i k a , l a h k o v s a k d o ostane pri s v o j e m p r e p r i a n j u , pri s v o j e m a r g u m e n t u vesti. e v e , v s a k d o j e r a z s o d n i k lastne r e s n i c e , ki se v sooanju z d r u g i m i l a h k o c e l o utrdi. O p o r a a r g u m e n t a ni ve z n a i l n o h u m a n i s t i n i r a z c e p o b j e k t a na videz in r e s n i c o , m a r v e r e s n i c a v s a k e g a p o s a m e z n i k a (ali v s a k e od ver), zato p a j e p o t r e b n o univerzalizirati s o g o v o r n i k a . Tako objekt prisile ne p o s t a n e razlog p r e h o d a v p o z u n a n j e n o s t prisile, m a r v e o b r a t n o , r a z l o g enakosti v diskurzu. H u m a n i z e m j e storil radikalen korak v tem, d a j e na nek nain priznal etini status razloga nestrpnosti, ne le strpnosti. P o tem nestrpnost ni ve preprosto odpravljiva kot nemoralna in zato izvrena iz etinega. - D a n e s j e teava n e m a r a

obrnjena. Treba s e j e vpraati, ali b o nestrpnost kaj m a n j realna, zgolj zato, ker se subjektu, ki verjame v 81081, e k s c e s prisile ali njena a v t o n o m i j a s p o n t a n o zdita nekaj n e m o r a l n e g a ali nemiljivega. Strpnost kot n a e l o ne zahteva le priznanja etine dignitete vrline tolerantnosti, t e m v e tudi priznanje prisile k o t r a z l o g a nestrpnosti, ki ima prav tako digniteto etinega.

Politino je slepilo razcepa v etinem

Izhodina razsredienost politinega v Walzerjevi perspektivi napoti na koncept, ki raziskuje 8181 v konstrukcijah razlinih politinih ureditev. Kljub zgoraj nakazani strukturni prednosti e t i n e g a ponuja k o n c e p t d r u g a n o inter pretacijo razmerja. Politina ureditev je v t e m k o n c e p t u analizirana, j e nekaj, kar j e treba podrobno analizirati, j e cilj, in tako se politino na nek nain pretvori v p r e d n o s t , ki uveljavi d o l o e n tip tolerance in s t e m uveljavi kot p r e d n o s t d o l o e n o dro tolerantnosti. To prednost politinega j e m o g o e videti iz dejstva, d a j e analizi etinega na eksplicitni ravni o d m e r j e n o n e p r i m e r n o m a n j prostora kot analizi politinega (nekaj strani, na katerih W a l z e r opredeli d r e tolerantnosti in vrlino). ele e u p o t e v a m o , d a j e etini k o n c e p t i m p l i c i t n o g o n i l o analize, v navidezni prednosti politinega p o s t a n e r a z v i d n a n j e g o v a n a k n a d n o s t . In kolikor k o n c e p t zgrei teave s strpnostjo, to sledi iz k o n c e p t a etinega in vrline s t n o s t i , ne iz n e p o p o l n o s t i politinih analiz (iz omejenosti in nujnih razlik v prostoru in asu, iz n e p o z n a v a n j a okoliin drugje p o svetu itd.*). - V e m j e p r o b l e m ? P r v i , v i z h o d i a k o n c e p t a in p o s l e d i n o v nadaljnje analize j e e od v s e g a z a e t k a v g r a j e n a d o l o e n a izbira etine r e a l n o s t i , i z b r a n a j e m o r a l n a realnost, kar j e izbira, ki j e za k o n c e p t strpnosti t e o r e t s k o n e l e g i t i m n a . W a l z e r p r a v i : N e b o m imel v e l i k o p o v e d a t i o u r e d i t v a h , ki si z a s l u i j o , da j i h p o p o l n o m a i z k l j u i m o - to so m o n o l i t n i r e l i g i o z n i ali totalitarni p o l i t i n i r e i m i . D o v o l j j e , da j i h n a z n a i m o in s p o m n i m o b r a l c e na njihovo z g o d o v i n s k o r e a l n o s t ( W a l z e r 1998, 102). Vendar, ali b o n e s t r p n o s t z,go(/zaio kaj

8.

Konna pripomba: moje lastno poznavanje drugih vrst angairanosti je omejeno, tako kakor vsakogar drugega. Argumentacija v tem eseju obdeluje veinoma primere iz Evrope, Severne Amerike in Blinjega Vzhoda. Moral se bom zana.ati na druge ljudi, da mi povedo, ali oziroma do katere mere argumentacija ustreza latinsko-amerikim, afrikim in azijskim realnostim (Walzer 1998, 103).

manj r e a l n a ? Iz k o n c e p t a strpnosti ni m o g o e izkljuiti m o n o s t i , da se tudi v s o d o b n o s t i n e s t n o s t e t i n o utemeljuje. In drugi, opredelitev in razmerje m e d drami tolerantnosti in vrlino tolerantnosti prikriva nek razcep, k i j e tudi v samih analizah vseskozi na delu. P r e l i m i n a r n o torej p o g l e j m o , k a k o Walzer opredeli s t n o s t v polju etinega. Strpnost na ravni e t i n e g a j e najprej vzpostavljena skozi strukturo, kjer sta drug poleg d r u g e g a sopostavljena dva p o j m a tolerantnosti: o s e b n e d r e tole rantnosti in vrlina tolerantnosti. Kaj j e miljeno z o s e b n o d r o ? Polje e t i n e g a se v p r v e m koraku razporedi v kontinuum petih razlinih dr, ki vse izkazujejo tolerantnost: dra resignacije, brezbrinosti, stoinega sprejemanja, r a d o v e d nosti in e n t u z i a z m a (te b o m o podrobneje obravnavali na k o n c u ) . V d r u g e m koraku j e v istem polju vzpostavljena toka, ki vse razlike odpravi in ga tako zopet spoji v eno. Walzer namre predlaga, da ne glede na m o n o s t razlinih dr tolerantnosti obstoji nekaj, e m u r pravi vrlina tolerantnosti in j o opredeli z naslednjimi b e s e d a m i : [ljudje] sohivajo
svetu, e vedno

z drugostjo,
nekaj razlinega

ki je, kolikor e podpirajo njeno prisotnost v

od tistega, kar poznajo - je nekaj tujega in

udnega. Za vse ljudi, ki so to sposobni narediti, ne glede na njihovo umestitev na kontinuumu od resignacije, brezbrinosti, stoinega sprejemanja, radoved nosti in entuziazma, menim, da imajo vrtino tolerantnosti. (106; pod. J. K.) M e d t e m k o j e raven politinih ureditev eksplicitno postavljena kot relativna v asu in prostoru, j e koncept etinega paradoksen: kako hkrati misliti relativnost (relativno enakovrednost) petih dr tolerantnosti in zgolj ene vrline?! Ta pred nost relativnosti politinega, ker j e eksplicitno postavljeno kot relativno v asu in prostoru, skupaj z relativnostjo petih dr tolerantnosti v razmerju d o ene nediferencirane vrline, prikriva specifino nepriztianje, da tolerantnost kot vrlina vkljuuje d o l o e n o z a h t e v o , ki j e v strukturi strpnosti nujtta, e vrlino p o j m u j e m o kot nekaj, kar za subjekt postane del simbolnega u n i v e r z u m a , torej kot nekaj njemu lastnega ali ponotranjenega. P r e d p o s t a v k a , da se v vseh reimih tolerance uveljavlja ena vrlina tolerantnosti (ob tem, d a j e iz obrav nave v konceptu e vnaprej izkljuena obravnava reimov netolerance), prikriva razcep v etinem, ki g a j e teoretsko in praktino mogoe dovolj natanno locirati, n a m r e , da subjekt d o l o e n i h ravnanj lahko izkazuje nekaj, kar manifestira vrlino tolerantnosti, toda razlog takih ravnanj j e zunanja, ne notranja prisila. V t e m primeru izkazovanje s t n o s t i ni rezultat a v t o n o m n e g a preprianja. Razlika j e torej v tem, da v tem primeru u m a n j k a p o n o / r a n / e n o i ? prisile k t o l e r a n t n o s t i -

ali vrlina kot nekaj ponotranjenega. e za trenutek p r i v z a m e m o , d a j e m o g o e definirati, kaj j e vrlina strpnosti, tako kot j e zgoraj opredeljena, ta r a z c e p sedaj zahteva, da vrlino z n a m o misliti v razcepljenosti na dva m o n a razloga (za 81 ravnanje), na podreditev, ki se i m a g i n a r n o vzpostavlja, na p o d v r e n o s t vplivu zunanje prisile, in na sprejetje, k i j e s i m b o l n o v z p o s t a v l j e n o i n j e prav zaradi razmerja d o n e z a v e d n e g a , t j . kot n e z a v e d n o , ele prisila, ki postavlja zahtevo strpnosti na zavezujo nain (po drugi strani pa se ele v razmerju d o n e z a v e d n e g a prisila l a h k o misli). U i n k o v a n j e teh dveh r a z l o g o v j e m o g o e videti tudi v Walzerjevi analizi. N a t e m m e s t u b o zadoal en primer, saj se b o m o v nadaljevanju r a z c e p a e v e k r a t d o t a k n i l i . e k m a l u p o z a e t n i h opredelitvah v analizi v e n a c i o n a l n e g a imperija pravi: Pod imperialnim vladanjem bodo lani hoe noe izkazovali [manifest] tolerantnost v (veini) njihovih vsakodnevnih aktivnosti, in nekateri od njih se bodo morda nauih sprejeti razliko in bodo prili do tega, da bodo stali nekje na kontinuumu, ki sem ga opisal. Toda preivetje razlinih skupnosti ni odvisno od tega sprejetja [acceptance]. Odvisno je le od uradne tolerance, ki se vzdruje veinoma zaradi miru ... (107; pod. J. K.) Preivetje skupnosti ni o d v i s n o od sprejetja - v razmerju d o esa j e v t e m sprejetju postavljen p o j e m razlike? M i s e l , da n e k d o izkazuje tolerantnost, kljub temu, da ne sprejema razlike, bi bila nesmiselna brez razcepa na zunaj in znotraj. P o a n t a j e prav v t e m razcepu: res j e , da razlike notranje ne b o d o sprejeli, a na zunaj bodo vendarle izkazovali vrlino tolerantnosti. Preivetje skupnosti j e n e m a r a odvisno od resigniranja v o d n o s u d o razlike, toda ne od sprejetja kot ponotranjenja razlike. e v tem k r a t k e m odlomku j e p o t e m t a k e m na delu tiha p r e d p o s t a v k a (nikjer 1111, eprav prisotna), da se nekje p o poti d o k o n c a k o n t i n u u m a petih dr tolerantnosti pride d o sprejetja tolerantnosti v p o m e n u p o n o t r a njenja. Eksplicitno j e prisotna le v n e g o t o v i zaetni opredelitvi, da l a h k o sledimo k o n t i n u u m u bolj substancialnih sprejetij (105). A kaj to p o m e n i , ni interpretirano, razcep j e prisoten le v implicitnih prehodih m e d zunaj in znotraj v poteku samih analiz. Ost a r g u m e n t a j e seveda na z a e t n e m k o n c u k o n t i n u u m a , na neponotranjenosti; kljub temu, da nekateri sploh ne b o d o zavzeli dre tolerantnosti (a zakaj ne bi zavzeli nine, iz etinega sploh izkljuene dre netolerantnostil; znotraj Walzerjevega k o n c e p t a pa si j e m o g o e misliti, d a z a v z a m e j o n e m a r a p r v o ali d r u g o od dr - tu j e k o n c e p t v n a e l u n e o p r e d e l j e n ) , da razlike ne sprejmejo, j e ne ponotranjijo, v e n d a r l e nekaj

izkazujejo, a kaj? Tudi v v e n a c i o n a l n e m imperiju naj bi izkazovali tolerant nost - / / vrlino tolerantnosti, ki se kot lastnost izkazuje v vseh politinih reimih. V skladu z 1111, ki j o podajamo, poanta ni v tem, da bi bilo izkazano ravnanje, ki sledi zaradi zunanje prisile, nekaj t a k o d r u g a n e g a , da ne bi i m e l o znailnosti vrline. Vrlina s t n o s t i j e p o formi e n a k a , vsaj kot rezultat: dopu anje tujega-razlike. Toda lo tuje-razlikajc d o p u e n o pred samimvpra.anjem, kaken j e lastni n a m e n subjekta, in v tem smislu j e pred intenco subjekta, ki izkae nekaj, kar j e videti s t n o ravnanje. Vpraanja dopu.anja si subjektu strpnosti ni p o t r e b n o postaviti o z i r o m a bi to bilo celo nesmiselno: v vsakem primeru, z vpraanjem ali brez, zunanja prisila nalaga, da se tuje-razlika dopua, in to j e onstran intence vsakega subjekta v tem poloaju (razen izjeme na mestu subjekta, k i j e razlog zunanje prisile, zato p a j e tako p o m e m b n o , kakna struktura subjektivnosti j e postavljena na mestu zunanje prisile). Tuje-razlika lahko ostaja tuja razlika. Ker je vrlina po formi enaka (enakost j e le v abstrakciji, k o n k r e t n o j e v e d n o znova nekaj razlinega in odtod tudi izhajajo teave), e vztrajanje na formi zadoa za strpnost. Toda r a z l o g izvajanja in vztrajanja na formi j e d r u g a e u m e e n v strukturi subjektivnosti. V primeru vrline kot rezultata zunanje prisile j e p o t r e b n a zunanja prisila za obstaj vrline, v primeru vrline kot n e e s a ponotranjenega j e prisila k vrlini ponotranjena informa vrline postane a v t o n o m n i razlog strpnosti. To nas napoti na nadaljnjo teavo pri opredelitivi e t i n e g a kot dr in vrline tolerantnosti. N a prvi p o g l e d j e videti, da v r e i m u v e n a c i o n a l n e g a i m p e r i j a ni p o m e m b n o , ali se b o r a z l i k a mislila. Prisila, ki n a l a g a strpna ravnanja, vsaj na zunaj h i p o t e t i n o p r i v e d e d o e n a k e g a rezultata: tuja-razlika b o na ravni zavesti in njenih r a c i o n a l n i h r a z l o g o v in p o s l e d i n o ravnanj s p r e j e t a . Tuje ne b o n a p a d e n o , ne b o p o d v r e n o prisili preganjanja, e p r a v ne b o prilo d o p o n o t r a n j e n j a r a z l i k e . Reim ni odvisen od sprejetja (razlike, ker k formi s t n o s t i vsakogar prisili zunanja prisila). e bi bilo polje e t i n e g a sestavljeno zgolj iz dr tolcranosti, brez h i p o t e z e n e d i f e r e n c i r a n e v r l i n e , pa bi bilo hitro videti, da j e p r e s k o k na m e s t o z u n a n j e prisile, kjer v u g o d n i h o k o l i i n a h t o l e r a n t n e g a i m p e r i a l n e g a b i r o k r a t a s i c e r res d o m u j e v r l i n a tolerantnosti, v nasprotju z idejo kontinuuma, ki v e n d a r l e i m p l i c i r a primer ljivost na p o d l a g i e n a k o s t i , e n o m e r i l o , in t a k o n e k a k n o k v a z i - k o l i i n s k o s t , katere n a m e n j e r a v n o zabrisati m e j o m e d zunaj in znotraj. Ker ni meje, v e t i n e m polju d r a m tolerantnosti kot dobri d u h l a h k o priskoi v p o m o vrlina, ki na prvi p o g l e d sicer n i m a z d r a m i n o b e n e p o v e z a v e , r a z e n e n e : da

n e k a k o o p r a v i z v s e m , t . j . p r e l o m i z d r a m i t o l e r a n t n o s t i , u v e d e rez v e t i n e m polju in vpelje r a z c e p m e d zunanjostjo k o n t i n u u m a dr in notranjostjo v r l i n e , pri kateri v e n d a r l e ne gre v e za n i k a k r e n k o n t i n u u m , t e m v e za k v a l i t e t o , ali z b e s e d a m i Walzerja, za bolj s u b s t a n c i a l n a sprejetja, za e n o n e d i f e r e n c i r a n o v r l i n o . e p r a v v n a v e d e n e m o d l o m k u ni v e v igri nikakren kontinuum, ta p r e s k o k p o d p i r a i m p l i c i t n o u v e d e n i r a z c e p v e t i n e m polju, z a t o na videz ne p o t r e b u j e interpretacije. V p r e s k o k u v z u n a n j o prisilo n a s a n a l i z a zaslepi za rez, ki j e v s e s k o z i p r e d p o s t a v l j e n in ki o m o g o a , d a j e z u n a n j a prisila kot z u n a n j a o b e n e m e v funkciji kvalitete p o n o t r a n j e n o s t i vrline t o l e r a n t n o s t i . - T o d a p o priznanju razcepa v samem etinem postane p o m e m b n o , kaken r a z l o g vlada v s u b j e k t i v n o s t i na mestu z u n a n j e p r i s i l e . Ali v strukturi s u b j e k t i v n o s t i v l a d a f o r m a strpnosti, ali p a j e f o r m a strpnosti nakljuni rezultat zunanje prisile. Hrbtna stran zanikanja razcepa v e t i n e m , ki j e zanikanje v p r a v e m p o m e n u implicitnega potrjevanja razlike m e d zunanjo prisilo k strpnosti in notranjo prisilo kot n e e m kvalitativno razlinim, j e spodbujanje verovanja v reducirano realnost, ki ima precejnje teoretske p o s l e d i c e . Walzer v k o n c e p t s p r e j m e le reime tolerance. Zanje velja d o m n e v a tolerantnosti, v njih naj bi n e k a k o (e) (nasploh) bila i z k a z a n a tudi vrlina tolerantnosti. V p o v e z a v i s to vnaprejnjo vseprisotnostjo r e i m o v tolerance nediferencirana vrlina kot vseoba prine prikrivati n a k a z a n i r a z c e p : kvaliteta j e tisto p o t l a e n o , d o p u e n a j e razlika v kvazi-kvantiteti. V n a v e d e n e m o d l o m k u j e r e e n o , da b o d o nekateri sprejeli razliko, drugi pa ne. N a pojem koliine - raven realnosti zavesti, koliine tistih, ki j o b o d o sprejeli, k o n t i n u u m etinih dr kot kvazi-koliinski p o j e m - j e n a l o e n a nediferenciranost v s e o b e vrline. Z a t o kljub temu, da analiza operira z razliko m e d i z k a z o v a n j e m tolerant nosti d o razlike in sprejetjem r a z l i k e , ki j e kvalitativna razlika r a z c e p a m e d zunaj in znotraj, ta r a z l i k o v a n o s t o s t a n e le i m p l i c i t n a in s t e m priznanje relativnosti v polju e t i n e g a ni ve e k s p l i c i t n o . Ker j e obstoj vrline s p l o n a p r e d p o s t a v k a za v s a k r e i m tolerantnosti, le take pa j e m o r a l n o d o v o l j e n o obravnavati, j e kvalitativnost razlike m e d zunanjostjo in ponotranjenostjo vrline l a h k o prikrita. e t u d i gre za i z k a z o v a n j e , za n e p o n o t r a n j e n o s t , j e tudi n e p o n o t r a n j e n o s t e postala del vsesplonosti vrline, j e torej n e k a k o e del sprejetja razlike, ponotranjenja. V polju etinega j e strpnost na eksplicitni ravni le vpraanje k v a n t i t e t e , le na implicitni pa kvalitete. Kvaliteta razlike se utaji tako, d a j e izvrena iz polja: neponotranjeno }e na eksplicitni ravni docela i z v r e n o , j e , e l a h k o t a k o r e e m o , z g o l j d e l n e o b s t o j e i h , vnaprej

izkljuenih r e i m o v netolerance subjekta netolerance.^

in na zaetku m o r a l n o n e s p r e j e m l j i v e g a

V povzetku bi lahko rekli: razcep v e t i n e m j e prisoten, vendar g a j e treba prikriti p r e d v s e m na ravni forme. L a h k o se v p r a a m o , zakaj? e m u slui prikri vanje razlike m e d notranjo in zunanjo prisilo in vzdrevanje iluzije o nerazlikovanosti vrline? En o d g o v o r j e najbr, da s t e m l a h k o ostaja netematizirano, k a k n a j e cena ponotranjenja strpnosti kot vrline za subjekt strpnosti. A e se ele tu prinejo tcia\c s nestrpnostjo, ki so p o s t o p o m a vodile k iskanju etinih in politinih vodil, kot j e k o n c e p t l o v e k o v i h pravic, j e v k o n c e p t u strpnosti treba iti od te toke naprej.

Vseprisotnost razlike kot mailo razcepa

P o d o b n o j e z vseprisotnostjo razlike. Razlika, zaradi katere naj bi bila toleranca nujna, j e v k o n c e p t u u m e e n a , to j e e preve oitno, na raven poli tinih ureditev tolerance, kjer vlada razcep petih m o d e l o v in nadalje njihovih k o n k r e t n i h p r i m e r o v . Toda e poblie p o g l e d a m o , j e lastnost v s a k e g a od petih m o d e l o v tolerance, da kot p r e d n o s t n o uveljavi istost doloenega tipa tolerance kot politine ureditve. Uveljavi d o l o e n o politino vzpostavljeno etiko strpnosti. K a k o j e torej tu u m e e n o isto? V k o n c e p t u , ki p o n u d i (shematino) tudi pet razlinih dr tolerantnosti, isto ne p o m e n i le prednostnost doloene politine ureditve tolerance, t e m v e tudi, da reim (vsak od njih), sicer hipotetino in p o s r e d o v a n o , vzpostavlja p r e d n o s t d o l o e n e dre tolerant nosti (ali sedaj bolj teh, drugi bolj onih), p r e d n o s t d o l o e n e istosti etike tolerantnosti. Isto m o d e l a politine tolerance j e vsakokrat razlino prisilno v razmerju do p o s a m e z n i k o v in p o s a m e z n i c ter skupin kot etinih subjektov zato obstajajo tudi razlini, vendar ne neomejeni, izhodi, k a k o obiti vsako kratno prisilnost, in razline vrste prisilnosti, obstajajo razlini m e h a n i z m i vzpo stavljanja tolerantnosti. T o d a ta istost ne odpre vpraanja istosti v etinem, nasprotno, vnaprej ga zapre s tem, k o razcep v e t i n e m polju u v e d e tako, da

9.

V zvezi z venacionalnim imperijem, od koder je vzet navedeni odlomek, bi bilo potemtakem treba pokazati, kako je tudi tu me.sto zunanje prisile strukturirano na nek poseben nain, ki omogoa toleranco. e preivetje skupnosti ni odvisno od tolerantnosti kot ponotranjenja vriine, paje obstoj reima nasploh vendarle odvisen natanko od razlike v vrlini kot kvaliteti to bomo obravnavali proti koncu.

relativnost dr tolerantnosti p o eni strani prikrije v s e o b a vrlina, p o drugi strani pa s tem, d a j e netolerantnost i z v r e n a iz etinega. T a k o j e vsak etini subjekt isti v tem, da j e e subjekt vrline s t n o s t i , s t e m pa koncept potisne pod rto r a z c e p kot R e a l n o etinega. e se ukvarjamo z vpraanjem, kakna j e struktura politine ureditve, ki uveljavlja 8151. bi bilo treba vsaj priznati tudi, da politine ureditve lahko prisiljujejo k nestrpnosti. Politini reimi so podvreni nihanjem in p r e h o d o m . In 811 reimi obstajajo. Vendar, kot s m o videli, se v tej toki Walzerjeva teorija tolerance zadovolji z odgovorom, da so takni politini reimi lahko prepro sto izkljueni in d a j e dovolj, e s p o m n i m o na njihovo z g o d o v i n s k o realnost. D a predstavljajo zgolj z g o d o v i n s k i spomin, in ne z g o d o v i n s k o realnost, j e s stalia doloene (amerike) politine realnosti vsaj v n e k e m smislu najbr pravo izhodie. Toda ali koncept tolerance s tem ne izpua nekaj bistvenega? N a ravni politinih reimov pua ob strani ukvarjanje z r a z l o g o m njihove neto lerantnosti. M o r d a bi lahko rekli, da tak razlog nakae in p o t e m takoj opusti. Razlog, o katerem govorimo, pa ni razlika. N a m r e , kaj imata abstraktno vzeto skupnega monolitni religiozni in totalitarni reim? Kot nasprotje reimov tole rance, ki v terminologiji koncepta na tak ali drugaen nain uveljavljajo razliko, ti izkljueni reimi uveljavljajo njeno nasprotje: nekaj istega. Naj gre za religiozni ali posvetni monoht, abstraktno/ito j e poslednji gibalec, poslednji razlog politinih reimov, ki so izvreni iz politinega m o d e l a tolerance. Ali j e Isto kot razlog (v nasprotju z Razliko) lahko kljub temu izvreno iz koncepta 510511? e naj ne zajame le prirejene realnosti subjektivnosti, ne m o r e biti in to j e kljuni m a n k o Walzerjevega koncepta tolerance. e sejenajprej treba vpraati, kai)epredpostavljeno in izvedeno v njegovem konceptu s t n o s t i , kakna j e struktura 81811 na ravni etinega - kaj spodbuja preprianje v 8181, kako oseba ali skupina ljudi pride d o vrline 81511, in naprej, k a k o sploh opredeliti tolerantnost kot strukturo vrline - , in e se na ravni etinega izkae, d a j e Isto tudi v tem konceptu vseskozi R e a l n o (vkljueno j e na nain izkljuitve in kot p o t l a e n o ) , k a k o j e m o g o e d o m n e v a t i , da se u i n e k Istega v e t i n e m ne bo prevedel v uinek Istega na ravni p o l i t i n e g a ? ! S t a k i m vpraanjem se v t e m k o n c e p t u ni p o t r e b n o ukvarjati, saj j e dejstvo, da so politini reimi netolerance le zgodovinsko realno. D r u g a e reeno, n a k a z a n a p o d m e n a j e implicirana toliko, kolikor se teoriji s t e m ni p o t r e b n o ukvarjati. Politini r e i m i n e s t r p n o s t i so izkljueni kot realnost, ki j o kae praktino in teoretino upotevati, in na njihovi strani j e Isto. Nekaj r e a l n e g a , s i m e r se k a e ukvarjati, so zgolj politini r e i m i / o / e -

rance, in na njihovi strani j e Razlika. e vseskozi p r e d p o s t a v l j a m o , da sta etino in politino drugo z drugim posredovana, iz polja politinega p a j e vnaprej i z v r e n o R e a l n o Istega, s t e m k o n c e p t vpelje n e l e g i t i m n o redukcijo tudi na ravni etine realnosti in si o m o g o i , da se na ravni e t i n e g a ni treba ukvarjati z Istim kot Realnim. N e v p o m e n u , da ne obstaja, t e m v e da j e prisotno kot odsotnost, katere ni treba posebej tematizirati - postane nekaj, kar j e m o g o e vnaprej izkljuiti iz o b r a v n a v e s t n o s t i . e j e lahko politino prepriljivo izhodie (e j e videti kot edino racionalno ali vsaj kot edino za nas r e l e v a n t n o ) , gledano z vidika amerike politine realnosti in e dokaj etablirano vzpostavljenega liberalnega in d e m o k r a t i n e g a reima, da v izhodie teoretinega koncepta postavimo zgolj realnost politinih r e i m o v s t n o s t i ali razlike, s stalia katere realnost r e i m a n e s t n o s t i ali istega ni realna, koncept s tem vendarle vpelje inherentni teoretski m a n k o , zaslepitev e na ravni teoretinega. Taka zaslepitev rezultira v tem. da se ni ve treba preve ukvarjati natanko s tistim, proti e m u r j e bil koncept s t n o s t i v zgodovini nastanka istega r e i m a sploh vzpostavljen (in zaradi esar j e liberalen in d e m o k r a t i e n ) . To j e e predpostavljeno i n j e v k o n c e p t vpeljano znailno: zgolj k o t p o d m e n a , ki j o j e m o g o e pustiti o b strani. Standard s t n o s t i , k i j e tako vpeljan in predpostavljen kot nekaj, s i m e r se ni ve treba ukvarjati, ker j e to e R e a l n o , j e s e v e d a standardni nabor osnovnih lovekovih pravic, e naj uporabimo Walzerjev izraz. Kar ne p o m e n i , kot b o m o e pokazali na podlagi p o s a m e z n i h primerov, da j e k o n c e p t l o v e k o v i h pravic spregledan kot realno s o d o b n i h d r u b S e v e r n e A m e r i k e in E v r o p e . N a s p r o t n o , p o t l a e n o j e le, da bistvene poteze k o n c e p t a lovekovih pravic niso Realno v reimih, kot j e reim venacionalnega imperija, pa naj za zgled v z a m e m o antine p r i m e r e ali najbolj s o d o b n e g a , s k a t e r i m naznai (a ne tematizira, saj j e e vnaprej izkljuen kot totalitarni r e i m ) poslednji imperij: bivo Sovjetsko zvezo. Kljub temu, da naj bi bila prednost Walzerjevega k o n c e p t a strpnosti v tem, d a j e obutljiv za nakljunosti z g o d o vinskih okoliin, d a j e z g o d o v i n s k o o b v e e n in da zna razlikovati glede na as in kraj, e vnaprej p o v s e m n e n a k l j u n o izbere le prave z g o d o v i n s k e p r i m e r e , za katere e velja d o m n e v a s t n o s t i (torej eprav lahko preidejo v n e s t n o s t , so v naelu s t n i in s tem se u k v a r j a m o ) . S tem. da koncept kot tak sploh opusti ukvarjanje z z g o d o v i n s k i m i primeri netolerance, p o s l e d i n o pa tudi ukvarjanje z r a z l o g o m netolerance, s a m odloilno relativizira zatrjeno izhodino trditev, da j e razlikovanost k o n c e p t a v njegovi obutljivosti za z g o d o v i n s k o o b v e e n o , p o d r o b n o in nakljuno.

Prisila lovekovih pravic v razcep prisile

V nasprotju z W a l z e r j e v o a n a l i z o se s s p e c i f i n i m d e j s t v o m , d a j e r a z l o g n e t o l e r a n t n o s t i s svojimi u i n k i tudi d a n e s l a h k o nekaj e k a k o r e a l n e g a , s o o i k o n c e p t strpnosti, kot g a vpelje - e naj n a t e m m e s t u v z a m e m o ta p r i m e r J e r e m y Waldron v tekstu R u s h d i e in religija. P o t e m g a j e m o g o e n e d v o m n o r a z l i k o v a t i od k o n c e p t a M i c h a e l a Walzerja."' Ta k o n c e p t s t r p n o s t i na d o k a j e l e m e n t a r n i ravni p o k a e , sicer na e n e m p r i m e r u - k a r j e p r e d n o s t , p a tudi slabost, ker strpnost, e g r e m o k o r a k naprej od e t i n e g a s t a n d a r d a v k o n k r e t n o p o l i t i n o r e a l n o s t , s e v e d a z a h t e v a razsojanje v p o s a m e z n i h p r i m e r i h , n a v i d e z p r a g m a t i n a p a r t i k u l a r n a p r i l a g o d i t e v pa i m a p o t e m v e n d a r l e l a h k o z o p e t p o v s e m n a e l n e r a z l o g e , ki izhajajo iz d r u g i h p r e s o j - , k a k o j e rezultat, e strpnost p o s t a v i m o kot m o r a l n o in politino n o r m o , t j . kot vrlino in kot politini

10. Nekatere druge navidez oitne razlike imajo vse tudi svojo hrbtno stran. Na primer, Michael Walzer eksplicitno poslavlja lovekove pravice kot standard, ki mora biti spo.lovan, reeno v njegovi terminologiji, v vsakem reimu tolerance, toda pojma lovekovih pravic se le dotakne in pusti ob strani. To samo po sebi zastavlja vpraanje, ali je oziroma kako je v tekstu koncept vendarle navzo. Waldron po drugi strani lovekovih pravic - bolj zaradi narave lanka - ne postavi tako eksplicitno kot standard. Vendar ni mogoe spregledati, da brani enega kljunih elementov koncepta teh pravic, pravico svobode izraanja, in to kot standard, ob katerem je treba, po njegovih besedah, opustiti relativistine zadrke. e Walzer zatrjuje, da ni enega reima tolerance in ene oblike tolerance, se zdi, da Waldron trdi nekaj nasprotnega: vsak reim tolerance mora biti strpen v tem, da spotuje svobodo govora. Waldronov pristop je na prvi pogled videti ahistorien, saj ga v postavitvi koncepta strpnosti ne zanima, v kaknem asu in v kaknih prostorih je bila izreena Homeinijeva smrtna obsodba nad pisateljem Salmanom Rushdijem. ki slui kot realna podlaga njegove presoje. Walzerjev koncept naj bi po njegovih lastnih besedah upoteval historino kontin gentne okoliine. Proceduralistini argumenti nam tukaj ne bodo pomagali natanko zato, ker ne razlikujejo glede na as in kraj; ne ustrezajo nakljunim okoliinam. Alternativa, ki jo nameravam zagovarjati, je zgodovinska in kontekstualna presoja toleriranja in koeksi stence, taka, ki preiskuje razline oblike, ki s o j o le-te dejansko zavzele in norme vsakda njega ivljenja, ki vsaki ustrezajo (Walzer 1998, 99-100). Cilj njegovega koncepta naj bi bil ravno upotevati razlinosti monih oblik politinih ureditev tolerance, ki jih prinaa zgodovina, nek konkreten as in prostor - toda obenem izkljui zgodovino nestnosti. In naprej: Walzer postavlja tezo, da ne obstaja zgolj en reim toleriranja, kar navee na tezo, da ni nekega superiornega stalia ter da ni mogoe postaviti enega naelnega odgovora, ki bi v v.seh zgodovinskih okoliinah bil najbolji odgovor za politino ureditev tolerance in s tega vidika bi bilo videti, da njegov koncept tolerance ni zgodovinsko naddoloen. Toda kako naj bi potem razumeli opozorila samega Walzerja, da je njegova teorija kot predion ureditve lahko veljavna le za njegov prostor in as, torej za ameriko drubo v asu postmoderne? Itd.

reim, nujno doloen standard sUpnosti, V tem konceptu j e ta standard formuliran kot tro-razsena tolerantnost, kar bolj k o n k r e t n o p o m e n i s v o b o d o g o v o r a torej standard, ki j e dovolj eksplicitno p o v e z a n s l o v e k o v i m i p r a v i c a m i kot s o d o b n o etino in politino n o r m o . " e razlog netolerantnosti vpeljemo v koncept, e razmislek pripelje d o kon cepta l o v e k o v i h pravic in e v p e l j e m o v l a d a v i n o l o v e k o v i h pravic kot stan dard strpnosti, s a m a etika strpnosti kot standard postane nekaj prisilnega. To j e na nek nain izhodini problem v Walzerjevem konceptu.'- Ta naj bi pokazal, da sodobni standard strpnosti vladavine l o v e k o v i h pravic ni e d i n a m o g o a oblika s t n o s t i - eprav se o b e n e m temu standardu ne o d p o v e . K a k o naj razu m e m o ta poskus? To bi bilo bras prekratko razumeti kot pragmatino politino p o g o j e n o izbiro - v smislu: ker bi bila za naelno o d p r a v o takega standarda v Z d r u e n i h d r a v a h p o t r e b n a nepredstavljiva revolucija, se s t e m sprijaznimo. To se zdi oitno iz analiz n a c i o n a l n e drave in imigrantske d r u b e ali, e vza m e m o le e ta primer, iz analiz v podpoglavju Spol, ki pokaejo uinke stan d a r d a enakosti in l o v e k o v i h pravic kot pozitivne za enske. K a k o torej? Z zaslepitvijo za to, da strpnost v reimih, najbolj razlinih od s o d o b n i h oblik izvajanja s t n o s t i , ni vzpostavljena kot standard v s o d o b n e m smislu p o j m a lovekovih pravic kot v naelu e n a k o veljavnih za vse, t.j. univerzalnih, koncept pridobi prostor za o b r a m b o k o m u n i t a r n e g a politinega p o u d a r k a na skup nosti. Teoretino z o d p r a v o standarda l o v e k o v i h pravic o d p a d e avtono mija prisile kot nekaj v tem standardu nemonega in avtonomija prisile tako lahko postane legitimno etino gonilo skupnosti. Toda cena j e , kot r e e n o , teoretska izguba razloga nesU^nosti. Naj na tem mestu le e nakaemo, kako avtonomija prisile postane referenna toka koncepta. V sodobni normi lovekovih pravic j e v naelu n e m o n o zahte vati pravico d o avtonomije prisile. Ni ve absolutnosti p r a v i c e d o prisile, ni neokrnjene avtonomije prisile. V 11111 se zato avtonomija prisile na razline naine neizpodbitno vraa le kot vpraanje prisilnosti k prisili. Walzer o b r a v n a v o na dovolj kljuni toki, na mestu, kjer se zakljuuje p r e m i s l e k mesta religije, zgosti v vpraanje:

11. V Waldronovem konceptu, vzetem kot celoii treh razsenosti, se prine kazati struktura, ki seveda ni enaka, ki je vsaj v eni toki celo bistveno razlina, a bilo bi prekratko razliko med njima ugledati le v izbiri: ali prisila ali svoboda. 12. S tem je, kljub popolnoma drugi sceni, blizu Marcusejevemu pojmu represivne tolerance in njegovi kritiki sodobnega uveljavljanja tolerantnosti.

Popolnoma svobodne religiozne skupnosti seveda e obstajajo, toda ni videti, da bi zadovoljevale vse vernike, morda celo veine ne. Odtod ponovno pojavlja nje religioznosti v sektah in kultih in pojav fundamentalistinih teologij, ki kljubujejo prevladujoemu reimu tolerance. e predpostavimo, da bodo ti izzivi prevladani (enako podmeno sem postavil v prejnjih razdelkih), kaj potem? Kaj bo vztrajnostna mo in organizacijska sila isto prostovoljne vere? (137) Ker e prej s a m odgovori, da r e i m tolerance, ki temelji na prostovoljnosti vere in nasploh na prostovoljnosti, od v s a k e p o s a m e z n e verske skupnosti in od vseh ostalih skupnosti zahteva, da pridobivajo lane na bolj neprisilne n a i n e , s preprievanjem, s t a k o ali d r u g a n o skrbjo za njihove p o t r e b e itd., vpraanje postane retorino z drugo poanto. Ali neizogibna nujnost p r i s i l e , p r / / a k prisili ni nekaj, e m u r se m o r d a sploh ni m o g o e o d r e i ? In to ne le iz n e k a k n e grobe politine preraunljivosti. Z o p e t gre za r a v e n etine zahteve. Toda e avtonomija prisile uveljavlja isto in j e uveljavljanje razlike le posledica, p o t e m j e vpraanje strukture strpnosti naslednje: kako politina ureditev vzpostavi reitev zahteve po istem, t.j. k a k o razrei zahtevo prisile k prisili, ki ima i n h e r e n t n o etini znaaj. Treba j e interpretirati in si pojasniti, k a k n a etina struktura v p o l i t i n e m l a h k o z a h t e v o istosti u m e a tako, da vzpostavlja ponotranjenost forme strpnosti in s t e m avtonomijo strpnosti strpnost kot vrlino.

Kot struktura strpnosti in kot prisila

K a k o torej d a n e s misliti s t r p n o s t ? ! " - S t n o s t j e eden tistih pojmov, ki kaejo v d v e divergentni polji, v polje etike na eni strani in v polje politike na drugi. Zdi se, da razlina pojmovanja strpnosti vodijo bodisi v smer e t i n e g a

13 Kar presenetljivo pogosto je ob ukvarjanju s problematiko strpnosti mogoe zaslediti podmeno, da nam bo e sama beseda, ali ukvarjanje s korenom besede, na primer e pogle damo v slovarske pomene besede, o tem nekaj povedala - aH vsaj, da nam bo razlinost pomenov v razlinih slovarjih, ali v slovarjih razlinih jezikov, priklicala pomen 51511, ki si ga hoemo pribliati. Toda ne samo, da nas bo prebiranje slovarskih definicij nujno pustilo bolj ali manj pri tistem, kar e vemo, ali nas bo razoaralo, ker ne obsega vsega tistega, kar smo si pod stnostjo predstavljali. Lahko nas zavede v gotovost preprianja, v prehitet sklep, da pomen, ki ga podaja slovar, podaja tisto, kar si je pod tem treba predstavljati - nemara kljub vztrajajoemu rvu dvoma, da se za nas pojem stnosti s tem ni iz al, da e pomeni e kaj drugega.

bodisi V smer politinega. Teh razlik v pojmovanjih ni teko prikazati. A strpnost kot etino naelo bi brez p r e s e k a s poljem politinega ostalo p o v s e m z a s e b n o in partikularno naelo. e naj bo strpnost obe in j a v n o naelo, se v konceptu 81511 etino in politino morata sreati. A k a k o ? Naj najprej p o s k u a m o odgovoriti, k a k o se p o definiciji lahko zgreita. Ni verjetno, da se bosta sreala, prvi, e v e r j a m e m o , da z etinim l a h k o nado mestimo polje p o l i d n e g a in drugi, e v e r j a m e m o , d a j e vrlina, kot v n a e m primeru k o n k r e t n o forma strpnosti, nekaken dobri duh, ki b o z verovanjem ( v e r o v a n j e m n e d o u m l j i v i vrlini strpnosti) prinaal tolerantnost. Walzerjev koncept tolerance j e blizu tako p r v e m u kot drugemu v nainu, kakor tolerantnost prine nadomeafi vrlina k o e k s i s t e n c e . W a l z e r vrlino tolerantnosti takole definira: [ljudje] sobivajo z drugostjo, ki je, kolikor e podpirajo njeno prisotnost v svetu, e vedno nekaj razlinega od tistega, kar poznajo - je nekaj tujega in udnega (106). Z m o n o s t , da k o e k s i s t i r a m z drugostjo, z m o n o s t ljudi, ki ustvarjajo prostor za m o k e in e n s k e , katerih preprianj ne sprejemajo in ne pristajajo na p o s n e m a n j e njihovih praks (ibid.),']t nekaj etinega, j e vrlina tolerantnosti. V definiciji j e na dva razlina naina p o v e d a n o , d a j e vrlina tolerantnosti dopu anje neesa, e m u r subjekt vrline nasprotuje, s i m e r se ne m o r e strinjati, kar j e za subjekt tolerantnosti tuje in u d n o . Toda ta m o m e n t razcepa subjektivnosfi v n a d a l j e v a n j u na n e k s p e c i f i e n n a i n p r i n e z a s t o p a t i b e s e d n a z v e z a : sobivanje z drugostjo. e i m a m o p o opredelitvi vrline v polju etinega na eni strani etini subjekt tolerantnosti, Walzer na drugo stran postavi toleranco kot subjekt v politinem polju na p o d l a g i teoretinega k o n s t r u k t a petih m o d e l o v politinih ureditev. V t e m polju j e toleranca postavljena v funkcijo naela in p o s t a n e subjekt poli tine ureditve v smislu dveh nasprotnih p o m e n o v : da ji j e politina ureditev podvrena in da v politini ureditvi vlada toleranca kot naelo. T o naelo tolerance l a h k o r a z u m e m o kot n a e l o k o e k s i s t e n c e z drugostjo, e dikcijo, kjer j e opredeljena vrlina tolerance, r a z u m e m o v povezavi z opredelitvijo naela tolerance na podroju politinega. N a m r e , za v s a k e g a od m o d e l o v polifinih ureditev, ki jih opie ( v e n a c i o n a l n i imperij, internacionalna druba, k o n s o ciacija, nacionalna drava, i m i g r a n t s k a druba), pa tudi v opisanih izjemah od pravila, ki j i m obravnava p o d n a s l o v o m zapleteni primeri (Francija, Izrael,

K a n a d a , E v r o p s k a s k u p n o s t ) , Walzer dokazuje, da politini r e i m v naelu spotuje doloeno obliko nenasilne koeksistence, miroljubnega soitja, ki seveda lahko p r i v z a m e zelo razline politine oblike. P o v s e m na zaetku pravi: M o j p r e d m e t j e toleriranje'" - ali m o r d a bolje, miroljubno sobivanje'^ skupin ljudi z razlinimi z g o d o v i n a m i , kulturami, in identitetami, kar j e tisto, kar toleriranje o m o g o a (99). - D a j e na m e s t u previdnost pri 1111, k o n n o opozarja s a m tekst - v u v o d n e m delu j e n a m r e s a m Walzer m i n u c i o z n o natanen v stilu. Zakaj d o l o e n a p r e v i d n o s t s pomiljajem? tolerance ni m o g o e n e p o s r e d n o in p o v s e m e n o z n a n o zvesti na miroljubno s o b i v a n j e ? ! Termin koeksistenca za povezanost etinega in politinega prine zavzemati kljuno m e s t o . Pod vrlino tolerantnosti se r a z u m e k o e k s i s t i r a n j e z //" M^C/O in pod politino toleranco miroljubno koeksistiranje - koeksistenca je skupna z a p o v e d za obe podroji, j e toka preitja, ki obe sicer loeni polji politinega in e t i n e g a spoji in preije, kot n e k a k e n dobri d u h ustvari spoj m e d sicer l o e n i m i polji. Zakaj dobri d u h ; kaj se na ravni k o n c e p t a izgubi, e se k o e k sistenca vpelje kot n a e l o , ki preije etino in p o l i t i n o ? P r o d u k t preitja j e subjekt verovanja v strpnost/coikoeksistenco. S t n o s t postane koeksistenca, v smislu, da bi v okviru Walzerjevega k o n c e p t a na vpraanje, kaj j e , z eno besedo, s t n o s t , o d g o v o r v zadnji instanci bil miroljubna-koeksistenca! Sedaj kljub loitvi na etino in politino, na osebne dre in na politine ureditve, za subjekt verovanja v koeksistenco eno ni ve loeno od drugega - saj j e vendar tu dejstvo miroljubnega soitja, peaceful coexistence, ki b o takrat, k o bo obstajala resnina elja, presilo oboje sicer loenih polj (in vzpostavilo toleranco). Toda kdaj ali k a k o se vzpostavlja elja koeksistence, kaj j e razlog elje p o miroljubnem soitju?! P o Walzerju naj bi bil razlog elje p o miroljubnem soitju v r e d n o s t ali d o b r o samega miroljubnega soitja, k a t e r e m u se ljudje vsaj na ravni besed ne m o r e j o upreti. Pravi n a m r e : Zaenjam s trditvijo, daje miroljubno sobivanje (doloene vrste: tu ne mislim na sobivanje gospodarjev in hlapcev) vedno dobra stvar. Ne zato, ker bi ga ljudje vedno dejansko cenili - pogosto ga oitno ne. Znak njegove vrednosti [its goodness] je, da so tako mono nagnjeni k temu, da reejo, kako ga cenijo: ne morejo opraviiti samih sebe, pred seboj ali pred drugimi, ne da bi potrdili vrednost mirnega sobivanja in ivljenja ter svobode, katerima slui. (99)

14. [toleration - izraz, ki bi ga bilo mogoe prevesti tudi kot toleranca] 15. [peaceful coexistence]

Ali s e j e m o g o e s tem zadovoljiti? - N a m r e , e j e elja p o ivljenju razlog zatrjevanj o vrednosti m i r o l j u b n e g a sobivanja, ali razlog oitnih dejanj neto lerance ne obstaja? Ali naj se ne v p r a a m o tudi p o razlogu r a z c e p a m e d dejanji preganjanja in b e s e d a m i m i r o l j u b n e g a soitja? e j e razlog k o e k s i s t e n c e duh dobrega, alije razlog nemiroljubnega bivanja preprosto nekaken neopredeIjivi duh zla?! Kaj stoji za zanikanjem,"" na katerega opozarja W a l z e r ? Najprej kae le opozoriti, da sklic na dobro miroljubne k o e k s i s t e n c e temu d o b r e m u podeljuje status n a d a s o v n o s t i in s p l o n e sprejetosti. D o k a z za n a d a s o v n o s t in splono sprejetost dobrega m i r o l j u b n e g a sobivanja naj bi bila evidentnost pojava zanikanja v zvezi z vsemi dejanji religioznega prega njanja, prisilne asimilacije, kriarskih vojn in e t n i n e g a ienja. Toda a l i j e Walzerjev koncept tak, kot da bi s a m avtor verjel, da tisti, ki so li na kriarske vojne, tisti, ki so verjeli v u p r a v i e n o s t prisile k verovanju na podlagi m o i prisile (verskega preganjanja) ali v m o prisile preganjanja za kakren koli drug cilj, kot d e n i m o tisti, ki v lastni nacionalni ali kaki drugi identifikaciji v e r j a m e j o v dejanja p r i s i l n e asimilacije, izvajanja e t n i n e g a ienja, ali zasedanja lastnega p r o s t o r a ? Ali j e m o g o e verjeti, da vsi ti niso zares verjeli v dejanja svojih poslanstev, ali da se m o r d a niso lotili preganjanj v verovanju, da vzpostavljajo miroljubno soitje, ali vsaj, da niso verjeli v uinke preganjanja kot realni razlog za d o s e g o d o b r e g a cilja? Ali sam ne verjame v Realno n e s t n o s t i ? L a h k o se vpraamo, alije koncept sam v doloeni kljuni toki oprt na (staro h u m a n i s t i n o ) iluzijo, da na koncu obstaja v s e m s p o z n a v n a resnica, v s e m s p o z n a v n o dobro, ali pa j e vpeljava spontanosti verovanja v dobro potrebna zaradi drugih r a z l o g o v ? ! Kontekst a r g u m e n t a z vpeljavo verovanja v n a d a s o v n o s t in vsesplonost miroljubne k o e k s i s t e n c e o d p r a v i nujnost tematizacije tistega, kar j e znotraj njega vendarle vpeljano kolminimalno doloilo naela miroljubne eksistence: to p a j e naelo l o v e k o v i h p r a v i c . Pravi n a m r e : Kljub temu ima miroljubno sobivanje lahko razline politine oblike, z razlinimi implikacijami za vsakodnevno moralno ivljenje - to je, za dejansko medsebojno vplivanje in vzajemno vpletenost posameznih mokih in ensk.

16. Odstavek se tudi zakljui z opozorilom na zanikanje, ki naj bi bilo razlog, dani mogoe odkrito preganjenje, odkrito zatekanje k sili: Ti, ki izvajajo versko preganjanje, nasilno asimilacijo, kriarsko vojno, ali etnino ienje, so tisti, ki se morajo zagovarjati, in to najpogosteje ne naredijo tako, da bi svoje poetje branili, temve tako, da to, kar ponejo, zanikajo. (Walzer 1998, 99)

Nobena od teh oblik ni univerzalno veljavna. On.stran minimalistine zahteve po vrednotenju miru in pravil prena.anja, ki .so s tem povezana (ki v grobem ustrezajo standardnemu naboru osnovnih lovekovih pravic), ni nobenih nael, ki bi vladala vsem reimom tolerance ali ki bi od nas zahtevala, da delujemo v vseh okoliinah, v vseh asih in krajih, v prid posameznega nabora politinih ali ustavnih ureditev (ibid.). Kar j e bilo sprva znak vrednosti miroljubnega sobivanja, j e sedaj, k o vanj v e r j a m e m o , zahteva p o vrednotenju miru. Toda znak, ki naj postane razlog elje vrline tolerantnosti in ki naj legitimizira zahtevo p o vrednotenju miru, v nasprotju s prejnjim optimistinim zatrjevanjem d o b r e g a vendarle ni zadosti za vzpostavitev tolerance. Razcepi se v e en minimalni pogoj, da lahko g r e m o onstran, to so pravila prenaanja, ki ustrezajo s t a n d a r d n e m u naboru love kovih pravic. Kljuno j e dejstvo, da so l o v e k o v e pravice kot pravila prenaanja v tem kontekstu eksplicitno postavljene kot pravila politinega polja, za razliko od d r u g e g a mesta, kjer so postavljene kot o s n o v a m o r a l n e g a sobivanja, t j . v polje etinega. ' ' Torej, ni dovolj miroljubno sobivanje kot vrlina, politino udeja njenje vrline predstavljajo prav lovekove pravice. Ta vpeljava spotovanja l o v e k o v i h pravic, eprav v nadaljevanju u m a n j k a p o m e m b n e j e eksplicirana tematizacija lovekovih pravic kot naela, p o k a e , da j e Walzerjev koncept tolerance tostran verovanja preprosto v dobro miroljubnega sobivanja. Kljub temu ostane vpraanje, k a k e n j e razlog zanikanja o z i r o m a razkoraka m e d dejanji preganjanja in b e s e d a m i privrenosti miroljubni koeksistenci. N a m r e , ali ni tako, da tisti, ki izvajajo etnino ienje, e hoejo tako ali d r u g a e svoja dejanja prikriti ali e j i h v doloeni obliki zanikajo, to p o n o p r e d v s e m zato, ker j e danes v svetu naelo l o v e k o v i h pravic vzpostavljeno kot civilizacijska n o r m a , za katero stoji realna m o nekaterih najvejih drav in doloeni m e d n a r o d n o vzpostavljeni m e h a n i z m i prisile, m o , v razmerju d o katere si odkrito nasprotovanje brez o b u t n i h posledic l a h k o privoijo le naj veje drave, kot j e Kitajska - ne pa, eprav le v b e s e d a h , zaradi njihovega a v t o n o m n e g a verovanja v m i r o l j u b n o k o e k s i s t e n c o . Toda odkrita la l a h k o v sodobnosti a v t o n o m n e g a subjekta 810811, ki s a m verjame v vrlino strpnosti, p o s l a n e r e s n i n o prepriljiva zaradi njega s a m e g a . Verovanje v miroljubno

17. Pravi namre: Toda nobena prihodnost neke ureditve ni moralna opcija, e ne zagotavlja doloene oblike moralnega sobivanja (in e torej ne podpira osnovnih lovekovih pravic). (Walzer 1998. 101)

koeksistenco le v b e s e d a h , ne pa na ravni dejanj, j e lahko pribealie, nak nadna racionalizacija, ki ima trdni razlog v n e z a v e d n e m . Najprej, ni res, da bi subjekt preganjanja ne verjel v svoje b e s e d e miroljubnosti - toda tudi on lahko vanje verjame p o s r e d o v a n o . Besede miroljubnosti so za subjekt realne n a t a n k o zato, ker prikrivajo potlaeno resnico: verovanje v razlog preganjanja, k i j e nezavedno. V tem razcepu so upraviene tako besede miroljubne koeksi stence kot dejanja preganjanja. V to etino pozicijo se subjekt seveda lahko zatee zaradi preseka v verovanju, e l a h k o tako r e e m o , V verovanju ni n o b e n e g a razcepa subjektivnosti in v t e m j e m o n o hkrati verjeti dve naspro tujoi si stvari. S e v e d a isti m e h a n i z e m resnice p o t l a e n e g a velja tudi za nas, ki n i s m o netolerantni, v e n d a r obrnjeno. e preganjalec v razcepu na b e s e d e koeksistence in dejanja preganjanja ve, da so nujne b e s e d e (na primer zaradi notranjega obutka krivde ali zaradi zunanje politine prisile), a verjame v dejanje preganjanja (besede prekrijejo bodisi obutek krivde bodisi dejanja), mi tolerantni (sicer) v e m o , da netolerantni preganja, a vendar verjamemo v koeksistenco. P o a n t a ni v tem, da forma b e s e d ne bila p o m e m b n a , t e m v e da preseek v verovanju, vznik d o b r e g a , prekrije s a m o p o s r e d o v a n o s t , to j e razcep subjektivnosti. i m bolj j e videti, d a j e miroljubna koeksistenca nekaj, kar oitno resnino obstaja, bolj se spreminja v d o b r e g a d u h a miroljubne koeksistence in bolj j e potlaen ter manj verjeten razlog dejanj p r e g a n j a n j a manj ga r a z u m e m o . P o t e m j e dojet kot izjema od nujnosti d o b r e g a . Tako verovanje v vrlino k o e k s i s t e n c e prinaa ekstra d o b i e k d o b r e g a in, kot v tem p r i m e r u , skozi m e h a n i z e m zanikanja o p r a v i d o d a t n o d e l o prikrivanja n a t a n k o tistega, kar j e , kot W a l z e r s a m p r i k a z u j e , r a z l o g v s a k e g a dejanja nestrpnosti; to j e prisila, kot del subjektivnosti,"*

18. Kiir pa zadeva prvo vpraanje: zgodovinski pogled hi pokazal, daje sicer mogoe govoriti o postopnem razvoju in uveljavljanju temeljnih pravic, toda antine zgodovinske oblike reima multinacionalnih imperijev so bile v.sekakor dale od vladavine lovekovih pravic kot sodobne etine in politine norme. Naknadno je mogoe pregledati vse zgodovinske reime s stalia vpraanja, ali spotujejo nekakno miroljubno koeksistenco, kar pa seveda ne pomeni, da so takrat spotovali temeljne lovekove pravice, ali da so veljale od nekdaj ali na enak nain v kateremkoli od analiziranih petih reimov tolerantnosti. Tudi vladavina reima, ki omogoa dalje obdobje relativnega miru, e zdale ne pomeni, da je eden od moralnih razlogov za tak mir verovanje, kakrno je lahko verovanje v sodobno normo lovekovih pravic. In e e izbruhne konflikt, potem obiajno zelo razlini razlogi lahko vodijo v ponovno obdobje miroljubne koeksistence. Ravno v tem je tudi prednost pregleda razlinih politinih monosti uveljavljanja relativno miroljubnega sobivanja. Toda pri tem ne kae spregledati, daje razlog, ki v politinem omogoa razlinost pri nainih uveljavljanja

S e d a j se v r a a m o k p r o b l e m u v r l i n e t o l e r a n t n o s t i . P r i m e r j a v a d v e h r a z l i n i h z a g o v o r o v t o l e r a n c e , k a k o r sta ( k o m u n i t a r n i ) W a l z e r j e v in (libe r a l n i ) W a l d r o n o v , kljub v s e m r a z l i k a m v eni toki pri o p r e d e l i t v i v r l i n e t o l e r a n t n o s t i p o k a e presentljivo p o d o b n o s t . e prej s m o videli, da W a l z e r za r a z l i k o od d r t o l e r a n t n o s t i vrlino o p r e d e l i z d v e m a f o r m u l a c i j a m a " , o b e pa v s e b u j e t a m o m e n t r a z c e p a subjekta ( r a z c e p a , ki se razlikuje od nedife renciranoga razlikovanja m e d drami v k o n t i n u u m u dr), r a z c e p a v dopuanje n e e s a , k a r s u b j e k t v r l i n e d o j a m e k o t z a v e s t i n a s p r o t n o ali e v e , k o t unheimliche (t.j. r a d i k a l n o tuje p r e s e k a bliine, p r e v e l i k e d o m a n o s t i - tuje istega). Tak razcep i m p l i c i r a tudi W a l d r o n o v a o p r e d e l i t e v t o l e r a n t n o s t i v tekstu L o c k e , t o l e r a n c a in r a c i o n a l n o s t p r e g a n j a n j a , e p r a v ne uporablja p o j m a vrline in g o v o r i o a r g u m e n t u za t o l e r a n c o . W a l d r o n a r g u m e n t za toleranco opredeli takole:
A r g u m e n t za t o l e r a n c o daje r a z l o g za n e v m e a v a n j e v p r e p r i a n j a ali obiaje o s e b e , c e l o k o i m a m o r a z l o g za stalie, d a so tista p r e p r i a n j a ali p r a k s e z m o t n i , h e r e t i n i ali izprijeni. ( W a l d r o n 1997, 7)

Kljub p o d o b n o s t i j e v formulacijah obeh avtorjev tudi p o m e m b n a razlika: m e d t e m k o j e pri Waldronu v zgornji formulaciji a r g u m e n t za toleranco nekaj a v t o n o m n e g a , nekaj, kar ne implicira zunanje prisile zato, da bi bil pridobljen razlog (za ne-vmeavanje, za dopuanje), j e v Walzerjevih formulacijah razcep v dopuanje tujega nujen, vrlina tolerantnosti kot forma r a z c e p a v dopuanje tujega j e nujna, toda ne sprauje se o razlogu razcepa, kar p o m e n i , d a j e vpraanje razloga, katerega posledica j e vrlina, odprto. N e m a r a j e njegova p o a n t a prav v

prisilnega miru, vedno mo prisile, mo palice in korenka. Tudi sodobni subjekt verova nja v lovekove pravice e zdale ni zadostni razlog prenehanja preganjanja ali medsebojnih pobojev - vsaj e na strani tistih, ki so moneji, prevlada kako drugo verovanje. Zakaj tem razlogom navkljub in kljub relativizmu, ki naj bi zadeval naela za urejanje politinih ureditev, Walzer prav normo lovekovih pravic vendarle postavlja kot minimalno mejo, ki je nujna za vsako obliko moralnega sobivanja? - Naa teza je, da zato, ker prav sodobni koncept lovekovih pravic v natanko doloeni toki vzpostavljapo/mno in etino normo, ki prizna kastracijo prisile v loveki subjektivnosti. Walzerjev koncept tolerance je tako posledica e vzpostavljene norme lovekovih pravic, eprav opisuje njeno hrbno stran: naknadne teave s prisilo. 19. Vrlina je zmonost ljudi, ki ustvarjajo prostor za moke in enske, katerih preprianj ne sprejemajo in ne pristajajo na posnemanje njihovih praks; [ljudje] sobivajo z drugostjo, ki je, kolikor e podpirajo njeno prisotnost v svetu, e vedno nekaj razlinega od tistega, kar poznajo - je nekaj tujega in udnega (Walzer 1998, 106).

dopuanju tolerantnosti, ki j e kot forma vrline bodisi rezultat zunanje prisile bodisi same forme kot ponotranjene vrline tolerantnosti, kot m o r a l n e d o l n o sti. - Toda k o n n o razcep med formo kot zunanjo prisilo in ponotranjenostjo forme predpostavljajo tudi l o v e k o v e pravice, e so postavljene kot n o r m a , e torej postanejo zunanja prisila. Ali p o t e m t a k e m sploh ni n o b e n e razlike, e j e zunanja prisila postavljena kot n o r m a l o v e k o v i h pravic ali e j e to zunanja prisila m o r a l e koeksistence! Vrlina tolerantnosti, e bi bila dojeta zgolj kot moralna n o r m a koeksistence, bi subjektu pa nalagala k o e k s i s t e n c o kot m o r a l n o dejanje. A kaj j e konkretno k o e k s i s t e n c a ? e bi bila stvar tolerantnosti tako preprosta, da bi bilo za v z p o stavitev tolerantnosti zadosti uvesti vrlino tolerantnosti kot m o r a l n o dolnost, v iluziji, da subjektu na videz j a s n o in razumljivo narekuje m o r a l n o dejanje, p o t e m za s p l o n o priznanje etinosti strpnosti vsaj v Evropi bras ne bi bila p o t r e b n a d o l g a z g o d o v i n a najprej verskih vojn v estnajstem in s e d e m n a j s t e m stoletju ter z g o d o v i n a katastrof v takih razmerjih, kot j e bila II. svetovna vojna, ter z g o d o v i n a a v t o n o m n i h kultur prisile, preganjanja in unievanja v vseh totalitarizmih iztekajoega se stoletja, ki nas sedaj lahko prepriuje, e se ozremo nazaj, d a j e n e s t n o s t nekaj realnega. Poleg tega s e j e treba vpraati, a l i j e dovolj, e koeksistenco m i s l i m o le kot m o r a l n o n o r m o , brez k o n k r e t n o oblike v polju politinega? Toda tudi e se preide v polje politinega in se, kot m e d d r u g i m implicira velik del k a z e n s k e zakonodaje, m o r a l n e n o r m e vzpostavlja kot politine, zgolj to e ne p o m e n i , da s e j e v p o h t i n o vpisala s t n o s t kot naelo. Moralna n o r m a v obliki zapovedi m o r a imeti d o l o e n objekt, objekt, ki ga j e m o g o e vsaj h i p o t e t i n o dovolj natanno locirati. Kakorkoli j e m o g o e razlikovati m e d zavesti d o s t o p n i m i z a p o v e d m i temeljnih moralnih nael, kot so ne ubijaj ali ne kradi in p o d o b n i h , j e njihov objekt dejanje - sicer abstraktno d o l o e n o , a vendar. Strpnost j e izjema m e d v s e m i m o n i m i vrlinami najprej v tem, da j e kot m o r a l n a vrlina, kot ponotranjena in a v t o n o m n a etina n o r m a z a p o v e d dejanja odpovedi dejanju. Njen cilj j e prehod v dejanje kot meja m e d b e s e d o in dejanjem, meja prehoda od misli k ravnanju. S t n o s t kot sodobna etina n o r m a vzpostavlja to mejo. Ker j e v s a k d o tudi subjekt ravnanja, ne le subjekt misli, j e p r e h o d v dejanje kot absolutna meja nekaj n e m o g o e g a . Kot elja p o absolutni meji j e strpnost nujno n e m o g o p o s k u s , projekt, k i j e vnaprej obsojen na propad. K o n n o j e s a m o vztrajanje v nedejanju e d o l o e n e vrste dejanje. Z a t o j e strpnost l a h k o

videti p a r a d o k s n a , saj kot m o r a l n a z a p o v e d z a h t e v a n e m o g o e : a b s o l u t n a strpnost kot ukinitev p r e h o d a v dejanje u k i n e tudi s a m o sebe kot strpnost. M e j a strpnosti j e n e s t n o s t . - Korak od h u m a n i s t i n i h z a g o v o r o v s t n o s t i v racionalistine obravnave strpnosti v sedemnajstem in osemnajstem stoletju j e priel p o naelni o d p o v e d i iluziji, da b o obstajal subjekt s t n o s t i in o b r a t n o , p o o d p o v e d i iluziji naelne ukinitve n e s t n o s t i . P o tej o d p o v e d i m o r a teorija s t n o s t i odgovoriti na vpraanje, k a k o naj subjekt kljub vzpostavljanju meje vendarle preide v dejanje. Toda pri t e m ne zadoa ostati zgolj pri dojetju n e s t n o s t i kot meji vsake 510811. R e a l n o nestrpnosti ni le nekaj z a s e b n e g a . Razlog 51511 se kot preganjanje in s o d o b n a totalitarna kultura smrti lahko udejani, e pridobi znaaj o b e g a in j a v n e g a , t.j. v polju politinega. Z a t o s t nost kot etino abstraktno postavljena meja n e s t n o s t i m o r a pridobiti konkretno politino obliko. A kar j e e bolj p o m e m b n o , e j e dejanje lahko objekt m o r a l n e zapovedi, kaj j e p o t e m objekt, v razmerju d o k a t e r e g a j e postavljena vrlina tolerantnosti kot etina z a p o v e d nedejanja?! R a z l o g dejanja j e p r e p r i a n j e ali na p r i m e r m o r a l n a z a p o v e d , skratka, d o l o e n a m i s e l , torej naj cilj strpnosti ne bi bilo dejanje, t e m v e tisto, k a r j e p r e d njim: misel kot objekt ali objekt misli. A kaj j e objekt m i s l i ? K a t e r a m i s e l naj p o s t a n e objekt vrline, objekt m o r a l n e z a p o v e d i ? Kot p o k a e p r i m e r koeksistence kot p o s k u s , da bi t a k o v r l i n o nali, se iskanje u s t r e z n e m i s l i , ki naj p o s t a n e r a z l o g elje strpnosti kot m o r a l n e z a p o v e d i , iztee v s l e p o ulico s a m o - u t e m e l j e v a n j a in v izkljuitev R e a l n e g a n e s t r p n o s t i . T o d a vrlina tolerantnosti k o t r a z c e p s u b j e k t i v n o s t i , p o eni strani v j a z , k i j e subjekt d o l o e n i h preprianj ali d o l o e n e identitete, in p o drugi v preprianje, ki j e r a z l o g d o p u a n j a tujega, j e v n e p o s r e d n e m nasprotju z b i s t v e n o lastnostjo m o r a l n e z a p o v e d i . Ali ni smisel vrline kot m o r a l n e z a p o v e d i r a v n o v tem, da pred s a m o mislijo dejanje p r e p o v e , in obrnjeno, kot misel j e m o r a l n a z a p o v e d e dejanje. V e t i n e m ravnanju dejanja, ki j i m j e t a k o p o d v r e n etini subjekt, l a h k o tudi r a d i k a l n o nasprotujejo d r u g i m m o r a l n i m z a p o v e d i m in z a v e s t n i m p r e p r i a n j e m subjekta dejanja. i m bolj j e z a p o v e d misli notranja z a p o v e d , bolj j e lahko n e z a d r n a , bolj ostro so tudi lahko zoperstavljena nasprotja, veji j e l a h k o r a z k o r a k m e d m i s l i m i in dejanji. N a t a n k o taka m i s e l , ki ni misel zavesti, j e objekt tolerantnosti. Objekt tolerantnosti j e n e z a v e d n a misel, ali misel kot n e z a v e d n a . L a h k o vidimo, k a k o v s t n o s t i p r e h o d v dejanje postane naelna in vnaprej postavljena meja. Ali j e objektu d o p u e n o , da kot misel ostane v neza v e d n e m , s t n o s t torej velja v razmerju d o objekta n e z a v e d n e g a , toda p r e h o d v

dejanje j e n j e g o v a vnaprej p o s t a v l j e n a meja.^ Ali p a j e d o p u e n p r e h o d v dejanje, s t n o s t velja v r a z m e r j u do dejanja, m e j a p a j e tedaj z a h t e v a , d a j e razlog dejanja m i s e l z a v e s t i , k a r p r e d p o s t a v l j a p r e h o d od misli n e z a v e d n e g a v misel zavesti, ali na k r a t k o , od v e r o v a n j a v v e d n o s t . - ' K a k o j e m o g o e v polju politinega vzpostavljati n a e l o s t n o s t i kot m e j o

p r e h o d a v dejanje? Cilj v p e l j a v e strpnosti kot e t i n e g a n a e l a j e m e j a na m e s t u in v razlogu odloitve za dejanje. Po-ebnoje torej specifino ravnanje z m e s t o m in r a z l o g o m p r e h o d a v dejanje v polju politinega. To prinese m e h a n i z e m pravne d r a v e . P r v a m o n o s t j e . da se m e s t o , kjer pride d o o d l o i t v e za p r e h o d v dejanje, po dejanju p r e m e a in o d m i k a na razline n a i n e . D r u g a m o n o s t j e konkretnim dejanjem z legalno

vnaprejnji o d m i k ali u m e s t i t e v dejanja pred

prepovedjo ali pravico, t.j. z vnaprejnjo opredelitvijo legalnega r a z l o g a dejanja. O b e l o g i k i v z p o s t a v l j a n j a m e j e s t r p n o s t i , n a k n a d n o s t in v n a p r e j n j o s t k o m p l e m e n t a r n i , m e d s e b o j n o p o v e z a n i in o d v i s n i d r u g a od d r u g e . Tu se p o n o v n o p o k a e , d a j e objekt n e z a v e d n e g a meja strpnosti kot vrline (ali m o r a l n e g a naela kot t a k e g a ) in o b e n e m r a z l o g , d a j e treba vpeljati k o n c e p t p r a v i c e (in e posebej politine p r a v i c e ) kot h r b t n o stran vrline. M o r a l n a naela sta

20. Norma, ki v tem smislu vzpostavlja strpnost v razmerju do objekta nezavednega, je 9. len v Evropski konvenciji o lovekovih pravicah, ki doloa svobodo misli, vesti in veroizpovedi. Prehod v dejanje je najbolj neposredno v tem smislu prepovedan s 14. lenom o nediskriminaciji, ki doloa, da morajo biti pravice in svoboine zagotovljene vsem ljudem, ne glede na spol, raso, barvo koe, jezik, vero, politino ali drugo preprianje, narodnostni ali socialni izvor, pripadnost narodni manjini, lastnino, rojstvo ali kakne druge okoliine, pa tudi druge najbolj osnovne pravice: daje pravica vsakogar do ivljenja zavarovana z zakonom (2. len), k temu spadajo prizadevanja za odpravo smrtne kazni (Protokol t. 6 EKP), prepoved muenja, nelovekega ravnanja ali kaznovanja (3. len), prepoved suenjstva (4. len), itd. 21. Hrbtna stran stnosti do objekta nezavednega je 10. len: svoboda izraanja, svoboda mi ljenja, svoboda sprejemanja in sporoanja obvestil in idej kot norma, ki dravi (Drugemu) nalaga dopuanje izraanja misli, eprav je njen razlog razmerje do nezavednega. Prehod v dejanje dopuen le kot izraanje, ne kot dejanje. Svoboda izraanja ni nevtralna, vpelje splono prisilo, da nezavedno postane javna last, last Drugega, e preden preide v dejanje. Pravica do prostosti in osebne varnosti (5. len) vpelje naelno pravico do prehoda v dejanje na ravni subjekta, ki obenem vnaprej prepove prehod v dejanje na mestu Drugega. - Prehod v dejanje, ki implicira prehod od strpnosti v nestrpnost, pa je dopuen pod pogojem, da razlog dejanja ni ve zgolj misel nezavednega, temve reflektirana misel, kar na najbolj oiten nain vpeljuje pravica do potenega sojenja (6. len), ki pravi, da imamo vsi pravico biti zasliani in sojeni pred neodvisnim in nepristranskim sodiem v razumnem roku (in tudi, da se nikomur ne sme odvzeti prostosti, razen kadar tako doloa zakon, in da tisti, kije obdolen kaznivega dejanja, velja za nedolnega, dokler ni v skladu z zakonom dokazana njegova krivda). Itd.

SO po definiciji nekaj, kar vpelje skupnost in se utemelji kot o b e skupnosti. Podobno j e z identiteto: toka, kjer se zavest prepozna kot identiteta, j e ekstimna, j e zunaj, nujno j e d r u g o jaza, m e s t o identitete j e Drugi. Toda identiteti in m o r a l n i m n a e l o m prinese smisel objekt n e z a v e d n e g a . Zato, k e r r e p r e z e n t i r a j o nekaj za subjekt prepoznanja najbolj notranjega, p o s t a n e j o razlog s m i s l a , mesto, kjer se smisel prine ali od koder izvira, e lahko tako r e e m o . Inherentna partikularnost objekta nezavednega izhaja iz dejstva, d a j e za zavest nedostopen, t.j. izhaja iz dejstva n e z a v e d n e g a . Kolikor j e tako, nikakrna univerzalizacija m o r a l n e g a naela ali identitete ne more odpraviti individualne partikularnosti objekta, k i j e kot n e z a v e d n o prazna stran ali stvar na sebi za s a m subjekt (identitete, m o r a l n e g a z a k o n a , . . . ) . Z a t o j e za naelo s t n o s t i nujno, da dolnost, ki per defmitionem zastopa mesto n e s t n o s t i , kolikor j e vsak prehod v dejanje prehod v n e s t n o s t , pridobi svoje d r u g o in d a j e nasproti partikularnosti e t i n e g a v polju politinega kot v njegovem d r u g e m vnaprej univerzalizirana tudi individualnost in partikularnost objekta. Pravica kot d r u g o dolnosti j e nain, k a k o sc v polju politinega, v polju skupnosti in potencialnosti univerzalizacije, partikularnost objekta neza v e d n e g a vnaprej univerzalizira in o b e n e m individualizira. Pravica, e j e univer zalna in pripisana posamezniku (ali skupini) kot subjektu, vzpostavi vnaprejnjo partikularnost in j o pripie v s a k o m u r . " Ko se W a l z e r u v o d n o opredeli d o p r a v i c e p o s a m e z n i k a in d o p u a , da so pravice posameznika izvor vsake vrste tolerance, vendar ga zanimajo predvsem, kadar so izvajane kot pravice skupnosti,-' ta opredelitev e predpostavlja diskur zivni uinek pravic v d r u b e n e m prostoru. P o t e m , k o pravica e uinkuje kot drugo m o r a l n e dolnosti in s a m o u m e v n o s t i identitete, se j e kajpada m o g o e postaviti na stalie, ki v praksi, t.j. v izvajanju pravic postavi prioriteto/^rav/c skupnosti. Toda tudi prednostnost pravic skupnosti ni ne spremeni na dejstvu.

22. Pravica vpelje vzvod za prehod iz predhodne univerzalnosti moralne vrline v njeno naknadno partikularnost. Tako pridemo do vrste posredovanj, ki jih na tem mestu puamo ob strani: e je pravica kost v griu moralne vrline, je kost v griu pravice pravica Drugega, kost v griu pravice Drugega pa zopet moralna vrlina ali uitek. - Subjekt pravice ni nujno posameznik, lahko je subjekt skupina. Toda tudi zahteve skupin kot subjekta pravice, ko stopijo v igro zahteve identitete in morale, izhajajo, se legitimirajo in utrjujejo na inherentni partikularnosti objekta nezavednega. 23. Lahko da so pravice posameznika izvor vsake vrste tolerance, vendar me te pravice zanimajo predvsem, kadar so izvajane kot skupne (v teku prostovoljnih zdruenj, religioznih skupin, kulturnih izraanj ali lokalne samouprave) ali kojih zahtevajo skupine v imenu svojih lanov. (Walzer 1998. 103)

da zagovor pravic skupnosti skua uveljaviti vnaprejnjost partikularnosti, da tokrat skupnosti.

le

T e m e l j n a u n i v e r z a l n a p r a v i c a vpelje ne-dejanje v n e k e m s p e c i f i n e m smislu: zato da bi j o pridobili, dejanje ni p o t r e b n o . Toda ta vnaprejnja odsot nost prehoda v dejanje n a k n a d n o vseskozi z a h t e v a d o l o e n o e t i n o dejanje in sicer odtujitev subjekta v D r u g e m in v naelu loitev v subjekt p r a v i c e . Kot d r u g o dolnosti b o p r a v i c a obstajala tudi p o k a t e r e m k o l i p r e h o d u v dejanje iz d o l n o s t i (ali iz k a t e r e g a k o l i d r u g e g a r a z l o g a ) , z a t o v s e s k o z i , t . j . pred in p o p r e h o d u v dejanje, subjekt odtujuje v D r u g e g a . e dolnost vpelje spoj j a z a in D r u g e g a (ki n a l a g a d o l n o s t ) , ker j e Drugi dolnosti v dejanju ukinjen, ko j e dolnost izpolnjena, u n i v e r z a l n o s t p r a v i c e vpelje r a z c e p j a z a in D r u g e g a (ki nalaga p r a v i c o ) , ker subjekta kot D r u g e g a p r a v i c e ni m o g o e ukiniti, saj univerzalnost konstituira odsotnost p r e h o d a v dejanje. O b r a t n o kot u n i v e r z a l nost, ki vnaprej ukinja p r e h o d v dejanje, enakost pravice vnazaj ukinja partiku larnost p r e h o d a v dejanje in p o n o v n o vzpostavlja isto (ki j e bilo u k i n j e n o v razliki dejanja). E n a k a pravica ali enakost v pravici j e d r u g o subjektivne istosti, ki sedaj odtujuje zavest v subjekt pravice Drugega, k e r j e le v tem polju pravica e n a k a . Identifikacija z e n a k i m in priznanje e n a k e p r a v i c e d r u g e g a louje subjekt lastne p r a v i c e v zavest pravice d r u g e g a . Univerzalnost in e n a k o s t p r a v i c e p o s a m e z n i k a sta na tak nain, e naj u p o r a b i m o Walzerjev izraz, pri k o r e n i n a h vsake vrste strpnosti. Ker j e eksistenca objekta n e z a v e d n e g a nekaj i n h e r e n t n o p a r t i k u l a r n e g a , j e p o t r e b n o za e k s i s t e n c o n a e l a s t r p n o s t i vzpostaviti takno polje D r u g e g a , da v posameznem v z p o s t a v i ekran zavesti in za p o s a m e z n i k a (eprav j e reprezentacija k o l e k t i v n e g a ) kot objekt dejanja, v p o s r e d o v a n j u dejanja in ne-dejanja, ker v dejanju p r a v i c e ne-dejanje p o s t a n e objekt, p r i n e reflektirati hrbet zavesti. S k o z i p o s r e d o v a n j a v polju D r u g e g a se vzpostavlja prisila k zavesti o subjektivnosti, o toki, kjer je kot subjekt. - A v k o n k r e t n e m so m o n o s t i skorajda n e p r e g l e d n e in p o s r e d o v a n j e e k r a n a D r u g e g a n e o d p r a v i subjekta n e z a v e d n e g a . To dvoje skupaj j e v p i s a n o v s o d o b n o r a z u m e v a n j e temeljnih p r a v i c . Walzer pravi, da v zvezi s t o l e r a n c o p r o b l e m ni v skupnih igrah z vnaprej postavljenimi pravili. Teava se pojavi takrat, ko drugi niso s o u d e l e e n c i in ne obstaja s k u p n a igra in ni n o b e n e notranje potrebe p o razlikah, ki jih le-ti kultivirajo in d e j a n s k o ustvarjajo (104). Univerzalnost in enakost konkretnih pravic po eni strani tudi v politinem o m o g o a zavzetje takne vrste o d m i k a in vzpostavlja zasebnost. Toda k o se z a s e b n o prine prevajati v j a v n o , j e takna vrsta o d m i k a v d o l o e n i h najpo m e m b n e j i h t o k a h n e m o g o a in s p r a v i c a m i v e d n o e v m e e n a . T e m e l j n e

pravice vpeljejo diskurz s k u p n e politine igre, v kateri nihe ni ve v poloaju n e u d e l e e n c a . Tudi v t e m smislu so prisila.^"* Sedaj se v r n i m o k Walzerjevi opredelitvi tolerantnosti v polju etinega. e navedenim opredelitvam vrline tolerantnosti v tekstu predhodi koncept kontinuuma dr tolerantnosti: Prva /dra/, ki odraa izvore religiozne tolerance v estnajstem in sedemnaj stem stoletju, je prepro.sto re.signirano sprejetje razlike zavoljo miru. Ljudje se pobijajo leto za letom, in potem se milostno pojavi izrpanost, nakar temu reemo toleranca.-'^ Toda lahko sledimo kontinuumu bolj substancialnih spre jetij. Druga mona draje pasivna, sproena, benigna nepnzadetost do razlike: "Svet sestavljajo razlike'. Tretja sledi iz doloene vrste moralnega stoicizma: je naelno priznanje, da imajo drugi pravice, eprav udejanjajo te pravice na neprivlane naine. etrta izraa odprtost do drugih; radovednost; morda celo spotovanje, pripravljenost na posluanje in uenje. In naprej po konti nuumu je entuziastino pritrjevanje razliki: estetsko pritrjevanje, e je razlika dojeta v smislu, da predstavlja kulturno obliko irine in razlinosti bojega stvarstva ali naravnega sveta; ali funkcionalno pritrjevanje, e je razlika dojeta, kakor je v liberalistinem zagovoru multikulturalizma, kot nujni pogoj love kega razcveta, ... (105) Ideja opisanih petih dr tolerantnosti zgrei vprauje tolerantnosti, kolikor utaji m e s t o generiranja netolerantnosti. Teava ni v p s i h o l o k o bolj ali manj prepriljivem opisu dr. Z a idejo dr kot utrditev d o l o e n e g a razmerja do razlike j e kljuno, da vsako od dr naredi opredelitev d o razlike, ki j e p o p o l n o m a ne-psiholoka, formalna, le p r e d p o s t a v l j e n a Razlika. A r a v n o ta Razlika, ki j e razlog opredelitve subjekta v s a k e od dr tolerantnosti v bolj n e g a t i v n o ali v bolj pozitivno smer, j e izvrena iz k o n t i n u u m a , j e le p r e d p o stavka. Tudi v prvi dri, v kateri v z n i k n e subjekt resignacije, d o resignacije p r i v e d e doloen p r o c e s , za katerega j e bistven obstoj Razlike, ki jaz prisili v subjekt resignacije.

24. e iz legaje mo videti, zakaj .se ne odpove standardnemu naboru lovekovih pravic kot etinih in politinih pravil. Za odpravo nestnosti kot nepremostljivega problema so potrebna temeljna pravila igre v politini skupnosti, ki vzpostavljajo in dovoljujejo smiselne izbire, kot sam pravi, ko naprej razpravlja o izbirah - seveda pa so to izbire, ki se vzpostavijo v pogojih liberalne in demokratine drube. 25. V opombi je na tem mestu referenca delo Tite Foiindalions of Modem Politini Thought Quentina Skinnerja in as vpeljave tolerance v Franciji druge polovice 16. stoletja.

V k o n t i n u u m u dr j e kljub n a m i g u , da se v n a p r e d o v a n j u p o k o n t i n u u m u zgodi nekaj substancialnega, lahko p o u d a r e k na nediferenciranosti razlik m e d d r a m i zato, ker vsaka od njih e izrazi d r o tolerantnosti. S u b s t a n c i a l n a Razlika brez smisla, d o k a t e r e s e j e subjekt opredelil, da bi postal subjekt ene od dr tolerantnosti, j e r a z l o g , na k a t e r e g a j e p r i p e t a razlika kot formalna razlika v k o n t i n u u m u dr, natanko zato pa lahko zastopa mesto nepremakljive s u b s t a n c e . Ker j e s u b s t a n c i a l n a Razlika e tu, ideja k o n t i n u u m a sugerira, da se ni p o t r e b n o spraevati, kako ta Razlika, ki j e kot zunanja prisila Razlike ustvarila diferenciranost m e d drami, postane substancialna v doloeni dri. Izvrena iz subjektivitete k o n t i n u u m a dr j e substancialna, znotraj k o n t i n u u m a j e razlika, ki nima smisla razlikovanosti in kot taka j e videti a b s o l u t n o n e p r e makljiva toka. V k o n c e p t tolerance j e kot nekaj, esar ni m o g o e o d p r a v i t i , u v e d e n a d o b e s e d n o e pred z a e t k o m v s t o p a v subjektivnost strpnosti. e v Predgovoru, ki j e pred U v o d o m (gl. 97-98), p o j e m razlike prine zastopati trdno j e d r o subjektivnosti. T o d a p o drugi strani v t e m d i s k u r z u tolerance prav kot trdno j e d r o ni brez smisla.-'' M e s t o razlike]c subjektivirano s smi s l o m r a z l i k o v a n o s t i , p o j e m razlike e takoj p o vstopu v diskurz t o l e r a n c e ni zgolj r k a brez smisla, ni isto rke katerekoli b e s e d e . Z a t o j e p o drugi strani videti k o t toka, d o k a t e r e se subjekt lahko o p r e d e l i , saj j e e tu n a t a n k o kot smisel razlike, d o smisla pa se j e p o definiciji m o g o e opredeliti. - e p r a v se bere kot zelo formaliziran p o j e m , j e p o j e m r a z l i k e v Walzerjevi teoriji tole rance v s e b i n s k i . Z a t o , ker ima razlika smisel prisile r a z l i k e , na videz ni ve p o t r e b n o interpretirati b r e z - s m i s e l n e g a i m p e r a t i v a Istosti, e p r a v j e predpostavljen kot prazna Razlika, brez katere ne bi bilo m o g o e misliti nobene od dr. Izkljuena, n e - i n t e r p r e t i r a n a R a z l i k a utaji lastni p o m e n - to, da j e istost b r e z n a b r e z - s m i s l a p r e d v s a k i m s m i s l o m , k i j e tu e pred z a e t k o m in ki razcepi subjekt v d r e tolerantnosti. V vsako od petih dr tolerantnosti j e zato vpisanainterpretacija, skozi katero se subjekt d o l o e n e dre vzpostavi v razmerju d o tega objekta, ki ga zastopa praznina Razlike, m e d t e m ko ideja kontinuuma dr, v katerem j e m o g o e zavzeti

26. Na primer, e e ne po vpeljavi pojma razlike v stavku: Toleranca povzroa monost razlike; zaradi razlike je toleranca nujna, je iz naslednjega stavka razvidno, da razlika zastopa mesto smisla razlike; Zagovor tolerance ni nujno zagovor razlike. Zamislimo si, da bi se stavek glasil: Zagovor tolerance ni nujno zagovor istega. In naprej: Lahko da ni ni drugega - in to je pogosto - kot argument iz nujnosti. Toda na tem mestu piem z visokim spotovanjem do istega, eprav ne do vsakega primera istega. eprav gre le za nasprotni pomen, ne za katerokoli besedo, je jasno, da bi pomen istega spremenil smisel koncepta.

razline dre, vkljuuje gibanje m e d d r a m i , torej interpretacijo kot proces, k a t e r e m prihaja d o razlinih dr.

Tudi v prvi dri resignacije se subjekt opredeli - a med prvo in v.semi ostalimi d r a m i j e kljuna razlika v tem, d a se subjekt prve d r e opredeli proti inter pretaciji. e p r a v j e resigniral in popustil pred m o j o z u n a n j e prisile, se j e d r e resignacije oprijel prav zaradi prisile, ne zaradi m o n o s t i d v o m a v r a z l o g smisla. V s e ostale dre, vkljuno z d r o indiference kot p r v o naslednjo d r o t o l e r a n t n o s t i , vkljuujejo proces i n t e r e t a c i j e , ki m e s t o s m i s l a razcepi v subjekt. Z a t o lonica m e d nestrpnostjo in k o r a k o m v strpnost poteka m e d p r v o d r o in v s e m i ostalimi. V drugi dri indiference subjekt ni indiferenten zato, k e r o d r u g e m p r e p r o s t o ne bi ni v e d e l . D r u g o dro ustvari p r e d h o d n a 1111, k i j e p r o i z v e d l a imperativ, it takes all kinds to make a world, t o k o , v kateri j e p r a v D r u g i postal r a z l o g razcepljenosti v smislu. S v e t sedaj sestavljajo razlike smisla, zaradi katerih j e subjekt dre l a h k o indiferenten. T o d a r a z l o g verovanja v v e d n o s t D r u g e g a ni toliko funkcija vednosti, kot utajitev objekta n e z a v e d n e g a - o d m i k v svet j e mailo pred p r a z n i n o ne-smisla. Subjekt j e zaradi verovanja v smisellahko neopredeljen. Pred b r e z n o m ne-smisla se naravnost zatee v naroje D r u g e g a , ki bo priskrbel smisel v n e - r a z m e r j u d o objekta n e z a v e d n e g a . - V etrti dri radovednosti je imaginarna poteza vednosti D r u g e g a iz dre indiferentnosti odpravljena, a v razmerju d o D r u g e g a se subjekt opredeli v funkciji vednosti; odprtost d o d r u g i h ; r a d o v e d n o s t ; m o r d a c e l o spotovanje, pripravljenost na posluanje in uenje. D r u g i eksistira, kolikor z a p a d e p o d vednost, ne pav razmerje do objekta nezavednega. Sedaj D r u g e m u , k i j e za subjekt vednosti r a v n o razlog-smisla, ni dopueiio, da bi lahko bil za smisel n e d o s t o p e n , torej tudi ni razloga za n e s t n o s t . V spotovanju d r a e k a e naprej v razmerje e n t u z i a z m a . - Kljub razliki v dojetju D r u g e g a d r u g o in etrto d r o p o v e z u j e razmerje d o objekta n e z a v e d n e g a : v s a k a od dr (eprav na razlien nain, p r v a v opori verovanja, etrta v opori v e d n o s t i ) se v z p o s t a v i v zaslepitvi in racionalizaciji, dase tam, kjer gre zaStvar, subjekt lahko ignorira. e se d r u g a in etrta d r a v ovinku p r e k o D r u g e g a zaslepita za objekt n e z a v e d n e g a , d r a pete pozicije subjekta predstavlja njuno h r b t n o stran: D r u g i j e postavljen ob stran skozi iluzijo v razmerju d o razlike, ki j o objekt n e z a v e d n e g a sedaj podpira - v dri razlike kulturne irine, v dri zaupanja v razlike b o j e g a stvarstva ali n a r a v n e g a sveta, ali v m u l t i k u l t u r n e m podpiranju razlik n a s p l o h . E n t u z i a s t i n a dra zaceli razcep subjekta skozi p o d v r e n o s t raz liki, s e v e d a r a v n o tisti, v razmerju d o katere velja e n l u z i a z e m , ki iz r a z l i k e

ustvari istost smisla, ki je r a z l o g - s m i s l a pred funkcijo pripravljenosti na posluanje in uenje, ali kljub temu. V razmerju ljubezni j e subjekt razlike postal slep za dejstvo, d a j e razmerje do objekta n e z a v e d n e g a , t.j. nezavedno v razmerju, proizvedlo kljuno Razliko, smisel, ki sedaj brez d v o m a podpira razliko. Tudi v ljubezni d o razlike potreba p o s t n o s t i v t e m razmerju za subjekt o d p a d e , o b e n e m pa e zgolj d v o m na mestu D r u g e g a odpre b r e z n o r a d i k a l n o tujega. Peta d r a j e tako m o n a le za ceno izgube s t n o s t i , ki v elementarni strukturi s t n o s t i p o k a e nazaj, v r a z c e p dr, zlasti na prvo in tretjo d r o , in v razcep subjekta. C e j e bila prej resignacija postavljena kot posledica verske n e s t n o s t i v odnosu d o zunanje prisile - zaradi katere subjekt resignacije kljub ustvom v e r s k e g a sovratva ni preel v dejanje - , se sedaj p o k a e , da i m a prva dra tudi svojo hrbtno stran, pozunanjeno notranjost prisile entuziazma, k i j e razlog resignacije. V e n t u z i a z m u (ljubezni) j e istost v odnosu do razlike za zavest notranja prisila. Pod radikalno notranjo prisilo za zavest ni razloga za s t n o s t . Kar v t e m razmerju ljubezni, k i j e strogo vzeto ne-razmerje, saj j e postavljeno v znamenju neprimerljivosti in istosti, prine zastopati in oznaevati ne-istost, to ohranjanje ne-razmerja 1111 kot zunanjost prisile, v odnosu d o katere sedaj za subjekt istosti ni m o g o a druga reitev, kot lana odpoved objektu skozi ohranjanje ne-razmerja v dri resignacije, ali p r e h o d v dejanje zunanje prisile, skozi katerega b o objekt temeljnega ne-razmerja povrnjen. Prav zato, ker j e la prazna Razlika pred razliko smisla realna in realni razlog n e s t r p n o s t i ali s t n o s t i , j e j e d r o teav. - Kot p o k a e p r e h o d iz netolerance, ali izhod iz resignacije, v dre, ki sledijo v Walzerjevemu k o n t i n u u m u , p r e h o d v s t n o s t postavlja zahtevo o d m i k a od entuziazma kot razloga, t.j. od razmerja v ljubezni ali sovratvu, toda vzvod razcepa j e verovanje v v e d n o s t D r u g e g a , na e m e r temeljita d r u g a in etrta dra. Prehod od n e s t n o s t i v s t n o s t j e strogo etini korak - j e k o r a k v p r a z n o , prehod v zaupanje D r u g e m u , ki ga v z p o s t a v i subjekt v r a z c e p u verovanja v vednost D r u g e g a . T a k o j e m o g o e videti, da k o n t i n u u m petih dr vzpostavlja na eni strani radikalna diskontinuiteta, na drugi strani pa najbolj narazen postavljeni dri d r u g a d r u g o predpostavljata. N a m r e , p r v e d r e resignacije ni brez pete dre entuziazma, saj subjekt te dre vzpostavlja radikalno notranji razcep, v k a t e r e m j e p o t l a e n o razmerje e n t u z i a z m a razlog zavesti resignacije (ali p r e h o d a v prisilo). Subjekt te razlike j e zgolj resigniral pred zunanjo prisilo Razlike zato, ker to razliko podpira e n t u z i a z e m notranje prisile R a z l i k e . - K a k o pa j e s tretjo Walzerjevo d r o m o r a l n e g a s t o i c i z m a ? e na prvi pogled lahko

v i d i m o , da od vseh ostaHh tirih dr odstopa v t e m , da na nek nain u v e d e razcep, kot j e znailen za opredelitev vrline strpnosti. Je naelno priznanje, da imajo 'drugi" pravice, eprav udejanjajo te p r a v i c e na neprivlane n a i n e . Od prve in pete dre se razlikuje v tem, da predstavlja o d m i k od e n t u z i a z m a ; od d r u g e in etrte dre se razlikuje v tem, da razmerje d o D r u g e g a p o s t a n e razlog meje subjekta, ne ve razmerje, v k a t e r e m bi se v razmerju d o D r u g e g a subjekt tej meji na nek nain i z m a k n i l . Videti j e , d a j e meja tu razcep subjekta, r a z c e p v z a v e s t p r i z n a n j a p r a v i c e d r u g e g a . - Toda umeenost sredi kontinuuma, v k a t e r e m se dra pravice nadaljuje v naslednji dri, p o k a e , da v t e m priznanju pravice d r u g e g a , kljub sprejetju pravice, subjekt ne vidi lastne m e j e v D r u g e m . Takno i m a g i n a r n o priznanje pravice pa j e s e v e d a m o n o le v podvrenosti reimu pravic, v katerem j e konkretno priznanje pravice lahko posledica zunanje prisile pravice, zaradi prisile k o n k r e t n i h p r a v i c . P r o c e s interpretacije, k i j e razlog s o d o b n e g a n a e l a pravic kot s i m b o l n e g a priznanja m e s t a D r u g e g a , je dale od stoinosti. To j e m o g o e videti iz W a l d r o n o v e g a k o n c e p t a treh razsenosti tolerantnosti. M e d t e m k o Walzer vpelje realnost, ki j e e v izhodiu v znamenju stoi nosti, v realnosti pri Waldronu ni ni pomirljivega. Izhodie subjekta gronje s smrtjo pisatelju Salmanu Rushdieju j e poloaj, ki ga pri Walzerju eksplicitno sploh ni: prazno mesto Razlike, subjekt p r e h o d a v dejanje (ki s e v e d a ravni ni v razcepu resignacije). M o r d a najprej k a e o p o z o r i t i na nekaj o s n o v n i h razlik m e d d r o in raz senostjo v teh d v e h k o n c e p t i h . M e d t e m ko l a h k o Walzerjeve d r e r a z u m e m o kot poloaj suhjeklu, potem k o s e j e zatekel v d o l o e n o p o z i c i j o , W a l d r o n o v koncept razsenosti tolerantnosti zajame subjekt p r e d interpretacijo in o b e n e m p o interpretaciji, k o j e v r a z c e p u . K a r pozicijo d r e p r e t v o r i v r a z s e n o s t , j e p r e h o d v interpretacijo, ne v dejanje. Torej, da bi l a h k o prili d o subjekta r a z s e n o s t i , k i j e e r a z s e n o s t o / e r a n n o i ; , j e p o t r e b e n r a z c e p . In n a p r e j : m e d t e m k o d r e k o n t i n u u m a temeljijo na utajitvi r a z m e r j a , v k a t e r e m so se v z p o s t a v i l e , j e vzpostavitev r a z m e r j a g o n i l o W a l d r o n o v e g a k o n c e p t a raz senosti t o l e r a n t n o s t i . L a h k o bi rekli, p r i z n a n j e r a z m e r j a tam, kjer ga s p r v a ni videti ali kjer j e d o l o e n o n e - r a z m e r j e , j e g o n i l o t o l e r a n t n o s t i , j e p o g o j , ki ustvari subjekt t o l e r a n t n o s t i . e p o g l e d a m o e n o - r a z s e n o tolerantnost, v i d i m o , da le-ta najprej pred stavlja hipotetino pozicijo, v kateri tolerantnost zahteva, da p u a m o ljudi p o v s e m s a m e z njihovo vero in njihovo rahloutnostjo (Waldron 1998, 141). Razlog takne zahteve j e simbolni p o m e n te razlike, isto te ali one vere. rka,

ki j o zastopa Salman R u s h d i e , t a k o r e k o klasino p o k a e razlog za nujnost individualiziranja pravic, kolikor vmestijo subjekt. N a m r e , za subjekt te razlike, k i j e p o definiciji skupina, en s a m s a m c a t p o s a m e z n i k lahko prine zastopati prazno mesto lonice, kjer v taki perspektivi poteka radikalna meja med smislom rke i s l a m a in n e - s m i s l o m rke Rushdieja.-' I z h o d i e e n o - r a z s e n e tole rantnosti j e tako ne-tolerantnost - vztrajanje v ne-razmerju, k a t e r e g a temelj j e zavrnitev D r u g e g a in vznik subjekta skozi p r e h o d v dejanje. D o prehoda v tolerantnost lahko pride tedaj, ko na mestu D r u g e g a pride d o s p r e m e m b e , k i j e v tem, da D r u g i kot m e s t o s i m b o l n e identifikacije, ki s i m b o l n o zastopa z a v e z o rki islama, postane subjekt - ko Drugi prine zastopati toko zaupanja v vednost D r u g e g a in tako p o s t a n e razlog razmerja subjekta in D r u g e g a . R e ligije sveta imajo nasprotujoe si trditve o naravi in obstoju B o g a in o smislu l o v e k e g a ivljenja (142). V takno trditev j e e vpisan r a z c e p verovanja in vednosti: tudi subjekt druge religije ni brez s m i s l a , v e r j a m e m o , da nekaj ve kot subjekt verovanja. Pogoj p r e h o d a j e razcep v D r u g e m v r a z s e n o s t m e d t o k o verovanja in toko vednosti. Po tem k o r a k u v r a z c e p j e ele m o n o priznanje: ni m o g o e , da ne bi rekli niesar, kar kritizira ali prekria pot reli g i o z n i m p r e p r i a n j e m kogarkoli d r u g e g a (ibid.), ki v celoti z a m e n j a per spektivo subjekta. - e j e (bila prej) celota-smisla v D r u g e m razlog p r e h o d a v dejanje, radikalni obrat prinese le s p r e m e m b a p e r s p e k t i v e , ki j e v tem, da sedaj Drugi kot toka identifikacije subjekta p o s t a n e m e s t o r a z c e p a smisla in tako r a z l o g dejanja interpretacije, ne p r e h o d a v dejanje. D v o - r a z s e n a tolerantnost implicira s i m b o l n o veljavo r a z c e p a verovanja in vednosti ter zato prida razsenost razpravljanja. S tem razklene imaginarno razmerje subjekta in Drugega. Toda v z v o d d v o - r a z s e n e tolerantnosti j e d r u g a razsenost, d r u g o i m a g i n a r n o razmerje, katerega temelj ni ve m e s t o D r u g e g a , m a r v e subjekt kot zastopnik resnice v razmerju d o objekta n e z a v e d n e g a . Kritika in r a z p r a v a m e d rivalskimi verami j e dobra in neizogibna, toda d v o r a z s e n a tolerantnost vztraja, da m o r a biti resna, iskrena in p o svojem znaaju spotljiva (ibid.). Temelj d v o - r a z s e n e tolerantnosti j e n e m o n o s t priznanja, d a j e , kot subjekt vednosti in 1111, v e n d a r l e subjekt resnice objekta n e z a v e d n e g a . Kljub razcepu D r u g e g a na toko vednosti in toko verovanja j e m o r a l n i subjekt pri sebi d o m a brez razcepa, ker p o z n a resnico n e z a v e d n e .

27. Walzer ima torej prav, ko postavlja skupino v izhodi.e ~ tudi izhodi.e naela pravic ni posameznik, temve skupina, eprav je iz sodobne perspektive veljave pravic naknadno videti, daje posameznik izhodi.e individualne pravice.

za D r u g e g a n e d o s t o p n e vednosti. Ta n e z a v e d n a vednost, ki vzpostavlja resni nost in spotljivost, j e temelj (ne)razsenosti r a z c e p a v tolerantnosti. Pogoj, da razcep subjekta kot izhodina toka pridobi razsenost napetosti, ki p o s t a n e razlog p r e h o d a v tri-razseno tolerantnost, j e priznanje, da v t e m razmerju zavest n i k a k o r ne m o r e postati subjekt, ali r e e n o s H e g l o m , da subjekt v tem razmerju ne m o r e stopiti za hrbet lastne zavesti, izven lastnega ne-razmerja kot zavest resnice. Z a nadaljnji k o r a k v r a z c e p j e p o t r e b n o le vpraanje, zgolj obrat p e r s p e k t i v e v o d n o s u d o m e s t a zavesti. Kaj j e r e s n o in kaj j e n a p a d a l n o , kaj j e trezno in kaj j e z a s m e h u j o e (ibid.). V z v o d ohranjanja d v o - r a z s e n e tolerantnosti j e objekt n e z a v e d n e g a kot manjkajoi etrti e l e m e n t razmerja, ki se ne ve in t a k o , se zdi, zastopa t o k o vztrajanja in gotovosti. Kot p o k a e prehod v tri-razseno tolerantnost, ki kot m e j o tolerantnosti prizna lastno z a v e z a n o s t n e z a v e d n e m u , j e izhod iz (ne)razmerja n e z a v e d n e g a le e bolj radikalno zaupanje Drugemu: s v o b o d a g o v o r a , izpostavljenost D r u g e m u , eprav v toki, kjer j e zavest v r a z c e p u s s a m o seboj in m e s t o m n e z a v e d n e g a - na robu, izpostavljeno s r a m u , m o t e e , t e s n o b n o , s p o z n a t n o in nezamiljivo. Kaj se zgodi v tem p r e h o d u ? Najprej, tri-razsena tolerantnost preprosto d o d a peti e l e m e n t kot mejo, ki prine zastopati m a n k o etrtega e l e m e n t a ; vzpostavi formo polja Drugega, ki postane posrednik nevidne meje med razcep ljenim subjektom in o b j e k t o m n e z a v e d n e g a . Ni se ne z g o d i , a v strukturi s u b j e k t i v n o s t i j e naenkrat s v o b o d a g o v o r a kot p o s r e d n i k in kot meja. ker velja za celotno d i s k u r z i v n o polje. Razlog p r e h o d a v radikalno zaupanje D r u g e m u v s v o b o d i g o v o r a pa ni zavest ( k i j e e prej rade volje priznala okrnjenost resnice in v r e d n o t o iskanje r e s n i c e ) , t e m v e priznanje p r i s i l e n e z a v e d n e g a kot neprekoraljive meje zavesti. e v dvo-razseni tolerantnosti gotovost v zavesti, ki vztraja na r e s n e m , d o b r e m in n e d v o m n e m , izhaja iz zastopstva objekta neza v e d n e g a , zavest p o t e m priznanju potrebuje D r u g e g a , ki ni e m a n a c i j a polnosti smisla, temve j e garant vztrajnosti in gotovosti prav kot zastopnik predstave i z p a d l o s t i m e j e v r a z m e r j u zavesti d o objekta n e z a v e d n e g a . T a k o d o j e t a razsenost r a z c e p a v d v o - d i m e n z i o n a l n i tolerantnosti ne implicira le naela svobode govora kot p r e s t o p a v tro-razseno tolerantnost. To m e s t o D r u g e g a l a h k o pojasni vrlino t o l e r a n t n o s t i kot h r b t n e strani m o r a l n e dolnosti. K a k o si predstavljati D r u g e g a , ki j e v d v o j n e m reflek s i v n e m obratu zartal p r a z n i n o na mestu objekta? V sodobni drubi Z a h o d a religiozno verovanje obiajno ni ve kljuni ali vsaj ne edini krog diskurzivne ujetosti subjekta, a j e , kot v p r i m e r u a n a t e m e nad S a l m a n o m R u s h d i e j e m ,

vendarle e danes lahko p a r a d i g m a t i e n p r i m e r e se v r n e m o v as s e d e m n a j stega stoletja, k o j e ivel J o h n L o c k e , j e bilo tudi na Z a h o d u klju d o objekta ( n e ) s t r p n o s t i n a t a n k o o b m o j e r e l i g i o z n e g a verovanja. L o c k e v Pismu o toleranci takoj na zaetku (in n e m a r a znailno, kot dodatek v oklepaju sredi stavka) zapie: every one is orthodox to himself-zase j e vsak pravoveren.-* Tu se subjekt d i s k u r z a religije prepozna kot objekt n e z a v e d n e g a . N e zgodi se ni drugega, razen da diskurz vpelje subjekt samo-refleksivnega o d m i k a natanko v toki, kjer j e bila s a m o - r e t l e k s i v n o s t videti najbolj n e m o n a . e r e e m o , zase j e vsak p r a v o v e r e n , le o c r t a m o p r a z n o mesto, kjer s m o objekt. Toda ta toka samo-refleksivnega o d m i k a j e na m o konkretna, v celoti s p r e m e n i perspektivo, saj j e njen cilj natanko pravovernost kot n e m o n o p r a z n o m e s t o religije in kot rka, ki zavee subjekt v diskurz religije. Vrlina tolerantnosti kot razlog, zaradi katerega se ne v m e a m o v preprianje ali obiaj, j e zato l a h k o le nekaj docela k o n k r e t n e g a , j e nek k o n k r e t n i s a m o refleksivni o d m i k v lastnem d i s k u r z i v n e m polju subjekta, o d m i k od dotlej neesa s a m o u m e v n e g a - ali p a j e posledica i m a g i n a r n e prisile forme strpnosti, k a k o r j o , najbolj splono, vpeljejo m e d s e b o j n a nasprotja v diskurzu razlinih lovekovih pravic. To ne p o m e n i , da vsebina p o s a m e z n i h pravic ali pojem kot celota ni za veino ljudi v kulturi lovekovih pravic (v liberalni in d e m o k r a tini drubi) nekaj bolj ali manj abstraktnega, torej nekaj, kar ne p o s t a n e moralna dolnost. Celo nasprotno, razlog koncepta lovekovih pravic j e prej nemonost p o s a m e z n i k o v ali skupin, da bi vrlina tolerantnosti lahko za vsakogar postala m o r a l n a d o l n o s t zavezanosti k samo-refleksivnosti in prepoznanju istega v s a m e m u sebi. Walzerjev koncept k o n t i n u u m a dr j e r a v n o teoretini p o s k u s z a g o v o r a tolerantnosti, ne da bi bilo p o t r e b n o priznati r a d i k a l n o m e j o l o v e k e subjektivnosti. e j e zaetni k o r a k v tolerantnost teaven zato, ker zahteva p r e m i k v zaupanje D r u g e m u in priznanje subjekta vednosti, j e drugi e teavneji, ker implicira priznanje mesta praznine n a t a n k o v toki, kjer j e v s a k d o objekt n e z a v e d n e g a . Teaven j e s e v e d a zato, ker se najavlja kot izguba biti, kot praznina, kjer j e bila bit. Vrlina s t n o s t i j e - in j e b i l a - t a k o za m n o g e p o s a m e z n i k e in skupine tudi v celoti nesprejemljiva. Toda bistveni razlog za naelo strpnosti j e prav dejstvo, da za v s a k o g a r na nek nain obstaja meja

28. Cel .stavek se glasi: Namre, karkoli navajajo eni o starodavnosti krajev in imen ali o bliu aenja, drugi o reformi nauka, vsi pa o pravi veri (zase je namre vsak pravoveren), so vsa ta ali druga tovrstna znamenja lahko bolj znamenja ljudi, ki se potegujejo za oblast in prevlado, kot znamenja Kristusove cerkve (Locke 1994, 31).

tolerantnosti. N a m r e , tudi tolerantnost ne odpravi r a z c e p a zavesti in nezaved nega, dejstva n e z a v e d n e g a . In drugi, ni n o b e n e g a m e s t a onstran opredelje nosti v etinem v tem svetu, torej m o r a p o s a m e z n i k ali skupina zastopati mejo tolerantnosti, toko, kjer se vsaka tolerantnost p r e n e h a , katere izhodie ni avtonomno polje etinega, temve Realno sveta, v katerega j e vsakdo postavljen. V l a d a v i n a l o v e k o v i h pravic predstavlja o d g o v o r na p r v o zagato: skozi nas protja, do katerih pripelje na p r i m e r prisila s v o b o d e g o v o r a na eni in prisila svobode misli in vesti na drugi strani, v diskurz na tak ali drugaen nain vpeljuje nesmisel in tujost. L e p o formi koncept l o v e k o v i h pravic vpelje prisilo razcepa. M e d d r u g i m tako vpelje kastracijo prisile s tem, k o odpira vrata kot p o s r e d n i k meje na m e s t u , kjer eksces prisile z a h t e v a n e d o s t o p n o s t p r a z n i n e . D r u g a e r e e n o , kastracijo na mestu prisile, ki j o vpeljejo l o v e k o v e pravice kot meja subjektivnosti, ne kae razumeti kot odprave prisile, temve kot nemo nost, da se subjekt kasttacije s a m o u m e v n o s a m o v z p o s t a v i skozi prisilo tako, da na mestu D r u g e g a zdaj tu zdaj tam hladnokrvno vpelje nedostopnost praznine Razlike, m e j o na meji, kjer j e le p r a z n o m e s t o v strukturi subjektivnosti.-^ Vrlina strpnosti subjektu p o s t a v l j a z a h t e v o dejanja, k i j e nasprotje videzu spontanosti m o r a l n e g a dejanja in videzu neposrednosti uivanja. Tudi ni videti verjetno, da bi ena s a m a m o r a l n a zapoved, ena v r e d n o t a , na primer miroljubno sobivanje, l a h k o z a s t o p a l a p o n o t r a n j e n o s t s t r p n o s t i , saj v n a e l u ni t o k e , ki bi l a h k o v n a p r e j zajela zgoraj n a k a z a n i s a m o - r e t l e k s i v n i o d m i k v d i s k u r z u , k o l i k o r j e d i s k u r z za v s a k o g a r nekaj, k a r se v e d n o z n o v a vzpostavlja. Vrlina tolerantnosti j e na n e k nain p r a v nasprotje m o r a l n e z a p o v e d i . V vrlino kot tako po definiciji ne v e r j a m e m o n e p o s r e d n o , t e m v e skozi d o l o e n raz c e p : v r l i n a se zdi nujna, da bi l a h k o verjeli v e t i n o n a e l o ali m o r a l n o dolnost, ali pa r a v n o o b r a t n o . Skratka, v d o l o e n o k o n k r e t n o naelo (moralno d o l n o s t ) tako m o r a l n i subjekt v e r j a m e p o s r e d o v a n o : ker verjame v d o b r o prisilo (v vrlino), v e r j a m e v n a e l o , k a k r n o k o l i e. T e a v a s t a k i m v e r o v a n j e m v vrlino j e v t e m , da razcep dveh verovanj p r i n e zastopati vednost. Ker j e subjekt v e r o v a n j a v d o b r o prisilo, ve, d a j e n a e l o d o b r o . Sedaj ni ve p o t r e b n o pojasniti, zakaj vanj v e r j a m e in zakaj j e d o b r o , saj e ve. Prisila stopi na m e s t o v e d n o s t i .

29. Subjekt prisile samega sebe zato najbolje dojame in se prazni kot entuziazem boja proti izpraznjenosti (natanko proti Walzerjevi praznini Razlike, kije zato nujno potrebna kot prikrita). Prisila uivanja potrebuje nedostopnosi objekta, da bi na meji lahko postala entuziazem praznjenja v praznem kroenju okrog nedostopnosti.

 e p r a v se nestrpnost etino utemeljuje prav v tem razcepu na verovanje in vednost, ]t za izraze ali dejanja n e s t n o s t i znailna utajitev razcepa. Etino jih legitimira prikrita vednost, ali bolje, n e z a v e d n a vednost, t j . vednost, ki j o ima subjekt le kot subjekt verovanja. Nestrpnost razrei r a z c e p , ker sedaj. onstran razcepa, gre za isto, za objekt n e z a v e d n e g a , ne ve za vpraanje, ali subjekt dejanja verjame, ali ve. O b j e k t se ve kot nezaveden. P r e h o d v n a e l o strpnosti p o t e m t a k e m z a h t e v a v r l i n o p r i z n a n j a istosti, vrlino p r i z n a v a n j a p a r t i k u l a r n o s t i lastnega preprianja in lastne identitete kot u k i n i t v e r a z c e p a s u b j e k t i v n o s t i . Strpnost j e v r e t l e k s i v n e m k o r a k u , v p o s e g u v m i s e l , ki vpelje r a z c e p v e d n o s t i in verovanja na m e s t u identitete zavesti, in objekt n e z a v e d n e g a .

Etino pred politinim

K a k o j e v Walzerjevem k o n c e p t u s t n o s t i opredeljena struktura subjektiv nosti, k a k o j e p o j m o v a n o r a z m e r j e subjekta in objekta? - Najprej, obstaja raven zavesti in r a c i o n a l n o f o r m u l i r a n i h odnosov, na kateri j e s s u b j e k t o m miljena bodisi realnost p o s a m e z n i k a in skupine na eni strani in d r a v e (ali d o l o e n e o b l a s t i , t . j . v l a d a j o e g a p o l i t i n e g a r e i m a ) na drugi. Subjekt toleriranja j e tako lahko drava, ki tolerira bodisi p o s a m e z n i k a bodisi s k u p i n o , ki l a h k o daje p r e d n o s t zdaj e n e m u zdaj d r u g e m u , in o b r a t n o , p o s a m e z n i k ali skupina, ki m o r a tolerirati d r u g e p o s a m e z n i k e ali skupine o z i r o m a r e i m sam. N a tej r a v n i j o tudi toleranca videti kot stvar r a c i o n a l n e izbire: Ne m o r e m o rei, da j e ureditev, ki podpira, na primer, preivetje skupin pred s v o b o d o p o s a m e z n i k o v , s i s t e m a t i n o inferiorna nasproti tisti, ki p o d p i r a s v o b o d o pred s k u p i n s k i m p r e i v e t j e m - kajti s k u p i n e so sestavljene iz p o s a m e z n i k o v , m e d katerimi b o d o m n o g i , to j e j a s n o , raje s v o b o d n o izbrali p r v o vrsto ureditve kot d r u g o (Walzer 1998, 100). - Torej j e treba analizirati poloaj ( p r e d v s e m ) skupin in p o s a m e z n i k o v v m o d e r n i d r a v n i ureditvi v razmerju d o razlinih drugih oblik politinih ureditev in njihovih m e d s e b o j n i h poloajev. Kolikor analiza p o k a e , kdaj pride d o poruenja m i r o l j u b n e k o e k s i s t e n c e , velikokrat p o k a e tudi v l o g o , ki j o ima pri t e m prisila in s t e m tudi izpostavlja prisilo kot hrbtno plat m i r o l j u b n e k o e k s i s t e n c e . Toda na tej ravni sta subjekt in objekt tolerance izmenljivi poziciji na d v e h nasprotnih straneh razmerja, k a t e r e g a os j e m o ali prisila: p o s a m e z n i k ali s k u p i n a , oboje j e l a h k o zdaj subjekt zdaj objekt toleriranja, v t e m razmerju p a j e subjekt tisti, ki j e na strani m o i in

z m o n o s t i vzpostavljanja prisile, na strani objekta t o l e r a n c e p a j e tisti, k i j e prisili p o d v r e n , tisti, katerega se tolerira. Vendar j e koncept bolj k o m p l e k s e n , kot j e m o r d a sprva videti. Izza ravni zavesti v Walzerjevih analizah obstaja e druga, n e z a v e d n a raven, ki j e s a m a vseskozi dejavnik in j o prikrito p o d p i r a in o b e n e m s p o d n a a , in d o katere p r i d e m o , e se v p r a a m o , kako j e v Walzerjevem k o n c e p t u opredeljen subjekt politine ureditve in k a k o j e dojet razlog netolerance v razmerju m e d sub j e k t o m in o b j e k t o m tolerance. - N a tej drugi ravni subjekt tolerance ni niti skupina niti p o s a m e z n i k - subjektivnost j e najprej u m e e n a na mesto poli tine ureditve, n e k a k n e g a drugega, ki v e d n o vlada. Vsi p o s a m e z n i k i in vse skupine so v e d n o postavljene v d o l o e n r e i m oblasti (oblast j e p o definiciji videti izvorno m e s t o prisile). A e m u j e podrejena sumapolitina ureditev, kaj j e njen subjekt v smislu vladajoega naela in tistega, emur j e politina ureditev podrejena!? To m e s t o subjekta p o Walzerju definira njegova izpraznjenost: n o b e n a od oblik ni univerzalno veljavna, ni n o b e n i h nael, ki bi vladala v s e m r e i m o m tolerance itd. D r u g a e r e e n o , na drugi ravni, ravni n e z a v e d nega, j e subjekt opredeljen kot nielna, vseh doloil izpraznjena subjektivnost, subjektivnost, za katero ni m o g o e postaviti n o b e n e g a u n i v e r z a l n e g a pravila. K o l i k o r je, j e zgolj p r a z n a potencialna razlika. Pozitivno je le razlika, na katero j e m o g o e pripeti vrsto razlinih m o d e l o v politinih ureditev, t.j. konstrukcij, in p o t e m izjeme od konstrukcij, opise k o n k r e t n i h k o m p l i c i r a n i h ureditev (Francije, Izraela, itd.), ki so e rekonstrukcije (idealnega, m o d e l a ureditve). In k a k o j e na tej ravni opredeljen objekt ter k a k n o mora biti razmerje d o objekta? Walzerjev koncept tolerance daje presenetljiv o d g o v o r : v razmerju d o izpraznjene, nielne subjektivnosti (tudi) objekta ne opredeljuje n o b e n o p o s e b n o doloilo, z izjemo enega, in to doloilo j e tesnoba:
T o d a ali ni to le p o z i t i v i s t i n a , ali e s l a b e , r e l a t i v i s t i n a a n a l i z a ? D o k l e r ni n e k e g a s u p e r i o r n e g a stalia ali a v t o r i t a t i v n e g a u d e l e e n c a , k a k o sploh l a h k o p r i d e m o d o k a k r n e g a k o l i o d l o i l n e g a s t a n d a r d a ? K a k o l a h k o r a z v r a m o ali u r e j a m o r a z l i n e r e i m e ? M o j p r e d l o g ni v t e m , d a bi kaj t a k e g a m o r a l i storiti, in m e , k e r tega ne b o m p o e l , n e o b h a j a n i k a k r n a t e s n o b a . (100)

Ni nekega superiornega stalia ali avtoritativnega udeleenca, ki bi l a h k o bil doloilo objekta v razmerju do izpraznjene subjektivnosti. Toda kljub temu, d a j e edino pozitivno doloilo tesnoba. Walzerja - o z i r o m a na. spontano identificirajoe se bralce - na mestu, kjer se kot subjekt opredeli v razmerju d o objekta, v tem razmerju, gledano v mejah kroga politine ureditve, ne zajame

tesnoba. D r u g a e reeno, etudi j e tesnoba e d i n o m o n o pozitivno doloilo, Walzerjev predlog reitve vpraanja razmerja d o objekta n e z a v e d n e g a v njego v e m k o n c e p t u tolerance ni v tem, da bi s a m o doloilo objekta, t e s n o b o , lahko odpravili, e bi mestu objekta pripisali pozitivno doloilo. N a tej ravni ni m o g o e priti d o n o b e n e g a odloilnega standarda. Celo nasprotno, p r e d l o g ni v tem, da bi, e naj u p o r a b i m o njegove besede, kaj takega morali storiti. A vendar j e tako vzpostavljen standard k o n c e p t a strpnosti v razmerju d o objekta - e se v p r a a m o , kaj p a j e m o g o e storiti. Standard, za katerim stoji Walzer, in tisto, kar na nek nain tudi stori v lastnem odnosu d o tesnobe kot take (pri t e m pa, kot n a m diskurz nakae s p r v o o s e b n o pripovedjo, je v tem odnosu v igri izvorno m e s t o p o s a m e z n i k a ) , j e p r e p r o s t o v tem, da j e bil on sam v tem razmerju pripravljen stopiti onstran tesnobe. - To je kljuno in najteavneje mesto celotne stukture strpnosti. S tem, k o n e n e h n o izpostavlja konstitutivno m e s t o prisile v razmerju objekta, poanto nenazadnje dokazuje tudi Walzerjev koncept. Z m e s t o m politine ureditve pozicij subjektivnosti na ravni n e z a v e d n e g a s e v e d a e n i s m o i z a l i . K a k o j e opredeljen poloaj (ali k r o g ) skupine in posameznika? Na teh mestih obstajajo doloila, a teava j e v tem, da ni nobenega doloila, za katerega bi bilo m o g o e rei, d a j e definitivno. N a mestu subjekta j e zopet razcep razlik, n e s k o n n o s t razlikovanja skupin, ver, razredov itd. (na koncu celo p o s a m e z n i k o v ) , ki pa se m e d seboj lahko natanko razloujejo ravno zaradi n e z a v e d n e vednosti, d a j e n e k o f o doloilo postavljeno v poloaj izjeme, na mesto, d o katerega nihe, kar zadeva n e z a v e d n o vednost, nima dostopa. To doloilo j e izjemno e zato, ker njegova neovrgljiva m o izhaja iz tesnobe pred njegovo izgubo - ob gronji izgube doloila n e z a v e d n a vednost natanko ve, da svet ne bi nikdar ve bil tak, kot prej, e ob gronji se zamaje s a m a realnost in vpraanje j e , e bi poleni realnost sploh e obstajala. Zato vsaka od skupin, ver in vsak p o s a m e z n i k ve. da v tem razmerju ni v igri miselno doloilo, produkt m i s l i , t e m v e objekt. S u b j e k t i v n o s t r a z l i k e ali p r a z n i n e , k a r j e s u b j e k t prepoznanja v razmerju d o lastnega jaza in drugih, v t e m razmerju d o objekta preneha obstajati - sploh ne obstaja. Tu klju d o eksistence in vzdrevanja v razmerju m ve razlika, temve isto nerazlike, zato j e bistveno, da razlika, ki v tem razmerju ne obstaja, ne preneha ne obstajati, kar pa b o subjekt dosegel tako, da bo doloilo zadral zase ali ga nekako obdral, da tako ne bi prilo do izgube objekta. Obstoj realnosti j e subjektivno doloen z razmerjem, k i j e na nek radikalen nain ne-razmerje - j e razmerje, v katerem ni niesar primerljivega. V lastnem razmerju do objekta, ki ga konstituira p r a z n o m e s t o neprimerlji vosti, si torej vsaka od razlikovanih razlik pridobi tisto kljuno vez, koek

R e a l n e g a , istost, ki vzpostavlja razmerje d o realnosti. Ker W a l z e r m e n i , da politino tejejo p r e d v s e m s k u p i n e , so doloila objekta v njegovi k o n c e p t u a l i zaciji v e i n o m a omejena na doloila skupin, kot so razline manjine, verske skupine itd. P a r a d o k s , ki ga njegov k o n c e p t tolerance n e n e h n o izpostavlja, pa j e v tem, da s a m a prisila ne p r e n e h a ogroati m e s t a objekta n a t a n k o zato, ker j e na n e k nainnjegova edina opora. Tudi v tej teoriji s t n o s t i , ki ne uporablja eksplicitno k o n c e p t a n e z a v e d n e g a i n j e na prvi pogled dale od esa takega, j e klju d o vpraanja s t n o s t i v dejstvu, da r a v e n racionalno formuliranih, zavestnih odnosov, na kateri so stvari primerljive, kalkulabilne, p o d v r e n e razlinim p o d r o j e m vednosti, (pre)seka d r u g a r a v e n , raven n e z a v e d n e g a , ki se t e m u r a d i k a l n o izmika. In s t n o s t j e ali ni v z p o s t a v l j e n a v razmerju d o objekta - d o tesnobe in prisile, ki j o predstavlja. Treba s i j e zgolj priklicati v spomin, e naj najprej v z a m e m o pod drobnogled poloaj oblasti, t.j. m e s t o oblasti k o t subjektivne pozicije, k a k o v analizi poli tike i m p e r i a l n i h vladarjev in vladajoih u r a d n i k o v ugotavlja, da j e njihova d e j a n s k a politika p o g o s t o i z k a z o v a l a v e l i k o stopnjo nepristranosti, vejo, kot bi j o izkazali lokalni princi ali tirani ali kot j o l a h k o e d a n e s p r i a k u j e m o od vladajoih lokalnih vein ( 1 0 8 ) . Kljuni r a z l o g relativne nepristranosti ni njihova preraunljivost, to bi bilo p r e v e p r e p r o s t o , t e m v e izhaja iz ravni n e z a v e d n e g a , iz dejstva, da so onstran tiste t e s n o b e , ki v razmerju d o objekta v l a d a in o b v l a d u j e podrejene s k u p i n e . Kot pravi: Tolerantna /je/ n a t a n k o zato, ker j e v s e p o v s o d a v t o k r a t s k a (ni v e z a n a na interese ali p r e d s o d k e k a t e rekoli od p o d j a r m l j e n i h skupin, v enaki distanci d o vseh) (ibid.). T e m sku p i n a m r a z m e r j e d o objekta, ki ni p r o s t o tesnobe, ne d o p u a , da bi i z k a z o v a l i v r l i n o t o l e r a n t n o s t i . T u d i e a v t o k r a t s k a o b l a s t p r e r a u n l j i v o i z k o r i a razliko s k u p i n , ti vladarji n i s o avtorji razlik, ki j i h izkoriajo - istosti v tesnobi, ki e n a k o v l a d a v s e m v razmerju d o objekta, si ni izmislila, vsaj ne s a m a , in r a z l i k e v istosti, katerih s i m p t o m j e t e s n o b a , neguje v s a k a s k u p i n a p o s e b e j . - e j e na ravni zavesti vrlina tolerantnosti z m o n o s t toleriranja raz like, se pravi, zmonost, da o b v l a d a m o in rokujemo z razliko, pa se tako pokae, d a j e na ravni n e z a v e d n e g a vrlina tolerantnosti reflektivnost v r a z m e r j u do istega. N a ravni n e z a v e d n e g a j e tolerantnost o d v i s n a od z m o n o s t i za isti odmik, za o d m i k od stvari, ki n i m a n o b e n e v s e b i n e , o d m i k prav na m e s t u (ali od m e s t a ) , kjer j e bistvo razmerja n e r a z l i k o v a n o s t , istost, k i j e lastna objektu n e z a v e d n e g a . Z a t e m o d m i k o m od t e s n o b e ni niesar ( v e ) , n o b e n e m o n e kalkulacije, n o b e n e g a dobika, o d m i k v pogojih n e z a v e d n e g a j e isti k o r a k v p r a z n o - r a v n o zato, ker gre za r a z m e r j e d o istega, j e o d m i k od t e s n o b e na

ravni n e z a v e d n e g a videti n e r a c i o n a l e n v n e k e m e bolj t e m e l j n e m , ali s p l o h ele z a r e s p r a v e m s m i s l u . " D r u g , sicer na nek nain obrnjen primer p r o b l e m a krianja teh d v e h ravni j e opisan v deskripciji konsociacije: ta j e e zlasti izpostavljena temu, d a b o n e z a v e d n a raven radikalno vdrla na raven zavesti in j o spodnesla. Konsociacija j e . kot pravi Walzer, heroien p r o g r a m . Zakaj j e h e r o i e n , e s a m i sedaj p o g l e d a n o s stalia prekrianja d v e h ravni? - H e r o i e n j e kajpada zato, ker njen obstoj predpostavlja, da raven n e z a v e d n e g a , na kateri ni p r e r a u n o v in m o n i h primerjav, ne bo spregovorila. Ali obrnjeno, da b o d o koeksistirajoe stranke vse takne, pri katerih j e o d n o s d o objekta brez doloila, t.j. prost t e s n o b e , se p r a v i , da r a v e n n e z a v e d n e g a ne b o spregovorila zato, ker j e o d n o s d o objekta e opredeljen s tisto specifino nevtralnostjo, ki j o W a l z e r locira kot nujno za politino ureditev in kot lastnost dobrih vladarjev. - K o n s o c i a c i j a temelji na vnaprejnji in ostro zartani razdelitvi moi in pozicij. Toda s a s o m se m e d s e b o j n a razmerja m e d strankami konsociacije zaradi s p r e m e m b v boga stvu, v tevilu itd. spreminjajo in niso ve v skladu s prej v z p o s t a v l j e n i m i razmerji m e d t e m a d v e m a ali tremi strankami. Treba j i h j e vzpostaviti na n o v o , kar p o m e n i , vzpostaviti s s v o b o d n i m i pogajanji, ki b o d o nova r e a l n a razmerja m o i primerjala in na n o v o r a c i o n a l n o utrdila. U s p e h k o n s o c i a c i j e j e , kot u g o t a v l j a , najbolj verjeten t a m , kjer obstajajo in se pogajajo elite starih ' a v t o n o m i j ' - katerih m o temelji prav na n e z a v e d n e m tolerantnosti, k a r j i m j e doslej o m o g o a l o , da so o d n o s e postavili na r a v e n razlike, primerjalnosti, enakosti, ne pod z a h t e v o istosti. Toda zakaj konsociacije r a z p a d e j o ? N e zato, ker ne bi bilo m o g o e preraunati novih razmerij in j i h prerazdeliti, t e m v e , kot p r a v i , zaradi strahu pred motnjo - n e n a d o m a j e e n a od strank videti n e v a r n a v s e m ostalim. Skratka, razpadejo zato, ker se v razmerju ne-prisile, zaradi umanjkanja prisile v s e m skupnega diskurzivnoga polja, prisilno uveljavlja r a v e n n e z a v e d n e g a , ker t e s n o b a v razmerju d o objekta n i m a s k u p n e g a , e p r a v i m a g i n a r n e g a e k r a n a D r u g e g a , v k a t e r e m bi se l a h k o reflektirala. T e a v e s strpnostjo v konsociaciji tako izhajajo iz p a r a d o k s a , da so subjekt p r e s e n e neprisilnosti in o b e n e m p r e s e n e prisilnosti. e p o g l e d a m o s tega vidika i n t e r n a c i o n a l n o d r u b o , j e nasprotje e veje, zato pa toliko j a s n e j e razkrije, k a k e n j e status forme strpnosti kot n e z a v e d n e :

31. Mimogrede reeno, izpraznjena subjcktivno.sl polilinega reima, zdruena z odmikom od te.snobe, in ponavljajoe se teme, kjer se tako ali drugae ugotavlja, da dober vladar izkazuje nevtralnost, tako vpeljujejo nevtralnost oblasti kot etino zahtevo.

etien ali politien. Walzer obravnavo tega reima sklene z ugotovitvijo: L a h k o r e e m o , d a j e m e d n a r o d n a d r u b a tolerantna v naelu, in p o t e m bolj tolerantna onstran svojih lastnih nael zaradi ibkosti reima (112). Znotraj njegove lastne teorije tolerance, kjer j e na ravni osebnih dr tolerantnosti u v e d e n k o n t i n u u m , v k a t e r e m d r e v o d n o s u d o razlike segajo od resignacije in indiference p r e k o stoicizma do radovednosti in entuziastinega pritrjevanja razliki, s e j e s e v e d a treba vpraati, k a k o lahko kot bolj tolerantna definira dejanja toleriranja, ki o i t n o n i s o taka z a r a d i r a d o v e d n o s t i ali c e l o e n t u z i a s t i n e g a pritrjevanja razliki, t e m v e so kvejemu resignirano sprejetje dejstev, indiferenca ali nji h o v o stoino sprejetje. Po tej teoriji j e o / ; tolerantno tisto, kar podpira razlike, kar gre vsaj v s m e r pravice in r a d o v e d n o s t i , ne pa b r e z b r i n o s t i , k i j e prej na k o n t i n u u m u (res pa j e , da entuziastino podpiranje razlike n e m a r a e p a d e onstran tolerantnosti). Ali ne bi bilo znotraj te teorije treba rei, d a j e m e d n a r o d n a d r u b a v teh dejanjih bolj b r e z b r i n a in zato/nan7'tolerantna!? A poanta, d a j e m e d n a r o d n a d r u b a bolj tolerantna, se n a n a a na veljavo prav p o s e b n i h nael: ker v e m o , kaj bi bilo treba storiti v skladu z naeli vesti (kot pravi, se dejanj ali praks, ki ' p r e t r e s e j o vest l o v e t v a ' , v naelu ne tolerira), k e r i m a n a e l o d o l o e n o v s e b i n o , ki n a m lahko narekuje naa ravnanja, j e m o g o e rei, d a j e m e d n a r o d n a d r u b a zaradi ibkosti r e i m a bolj t o l e r a n t n a , in to p o m e n i , bolj indiferentna ali celo resignirana v o d n o s u veljave etinega. Iz c e s a r j e m o g o e potegniti sklep, da s a m Walzer uporablja p o j e m tolerant nosti v d v e h radikalno razlinih p o m e n i h : k o j e v igri tolerantnost, ki j o opredeli kot k o n t i n u u m o d n o s a d o r a z l i k e , razlika n i m a n i k a k r n e g a d o l o i l a , n i k a k r n e dololjiva v s e b i n a ne stoji za razliko - razlika j e zgolj p r a z n i o z n a e v a l e c razlike. Ko pa gre za tolerantnost v razmerju d o nael vesti, subjekt tolerantnosti ve, k a k o bi m o r a l ravnati, ve, kdaj t o l e r a n t n o s t ni ve na m e s t u . Ve, da bi tu - r e c i m o v primeru praks R d e i h K m e r o v v K a m b o d i m o r a l a biti meja v s a k e tolerantnosti. To etino v t e m p r i m e r u zahteva vrlino netolerantnosti. Polje etinega j e v sami analizi v razcepu na vrlino tolerantnosti in netolerantnosti. Toda k a k o naj subjekt vrline tolerantnosti zanesljivo ve, kdaj b o vrlina netolerantnosti prava izbira - r a z e n v p r i m e r u , k o j e zanj izbralo n e z a v e d n o . - J a s n o j e , da j e izbira vesti v r e d n o s t n o opredeljena. A naa p o a n t a ni v tem, da bi se subjekt 51811 lahko izognil vrednostni o p r e d e ljenosti ali da bi bil v izbirah v r e d n o t n o nevtralen. Cilj vpeljave strpnost kot e t i n e g a naela ni in tudi ne m o r e biti v tem, da bi se s t r u k t u r n o o d p r a v i l o p a r t i k u l a r n o s t e t i n e g a in v r e d n o s t n e p e r s p e k t i v e . N e s t r p n o s t i n a s p l o h ni m o g o e opraviti in strpnost, ki j c p o s t a l a n a e l o , p r e d p o s t a v l j a n e z a v e d n o , ki

sc kot n e z a v e d n o misli. Toda treba j e razlikovati m e d d o p u a n j e m , k a t e r e g a razlog j e m o , in strpnostjo kot etinim n a e l o m , te razlike pa v W a l z e r j e v e m k o n c e p t u ni. e se v m e d n a r o d n i drubi popua, d o takih opustitev dejanj ne prihaja zaradi naela strpnosti, zato, ker bi bil v i m e n u tolerantnosti k d o r k o l i e bolj s u b s t a n c i a l n o toleranten, t e m v e preprosto zato, k e r bi n e t o l e r a n c a d o teh p r a k s zahtevala dejanje in angairanje prisile na nain in v tolikni m e r i , ki j e sprejemljiva le za m a l o k a t e r o d r a v o ali m e d n a r o d n i subjekt. Toda p o l e g r a z l o g o v m a t e r i a l n e narave j e m o r d a bolj kljuen p r o b l e m dejanja v m e d n a r o d n i skupnosti, da ni notranje materialne z a h t e v e za r a z l o g dejanja. Izbira biti tam bi m o r a l a najprej postati izbira biti tukaj, del d i s k u r z a tistega, ki bi bil znotraj nje z a v e z a n k dejanju. V m e d n a r o d n i skupnosti tuje e ni del neza v e d n e g a tukaj in t a k o niti ni tuje, kar bi se m o r a l o zgoditi, d a bi se s p l o h l a h k o p o s t a v i l o k o t vpraanje strpnosti d o tujega - k e r p a se to najvekrat ne z g o d i , se kot etino vpraanje .strpnosti sploh ne pojavi. Z a t o teava z v r e d n o t a m i m e d n a r o d n e s k u p n o s t i ni, d a bi bila bolj t o l e r a n t n a d o d r u g e g a , bolj tolerantna j e le d o s a m e sebe. O s n o v n i p r o b l e m j e p a dejstvo radikalne razli nosti diskurzivnih realnosti. V naslednjem koraku p a j e najprironeja strategija nasilje nad lastnimi naeli vesti. Strategija nacionalnih drav, ki sestavljajo m e d n a r o d n o s k u p n o s t , j e e n a k a ravnanju in o d n o s u d o tujega v s a k e z a p r t e skupnosti: izbira biti, k i j e e tuje i m a g i n a r n o , naj taka tudi ostane, da ne bi bila p o t r e b n a refleksija p r e h o d a v dejanje. Cilj n e s t r p n o s t i v m e d n a r o d n i skupnosti j e cilj v s a k e nestrpnosti: d a izbira biti t a m n e bi p r e t r e s l a izbire biti tukaj. Tako iz d o p u a n j a ali bolj ali manj odkrite p o d p o r e naelu m o i in prisile ni p o t r e b n o stopiti v p r a z n i n o polja e t i n e g a in nael vesti.

Citirana in druga litaratura

Dolar, M l a d e n ( 1 9 9 0 ) : Hegimi fenomenoiogija - ( 1 9 9 2 ) : Samozavedanje. Ljubljana: A n a l e c t a . Juiui !.. L j u b l j a n a : A n a l e c t a .

- ( 1 9 9 3 ) : Sofist, ali o t r a n s f e r j u . Problemi 7 / 1 9 9 3 , L j u b l j a n a , s t r 4 1 - 5 9 . - ( 1 9 9 4 ) : S t r a h h o d i p o E v r o p i , Das Unheimliche, Ljubljana: A n a l e c t a , s t r 7 1 - 1 16. - ( 1 9 9 7 ) : C o g i t o kot .subjekt nezavednega,Razpol str 65-93. Krek, J a n e z ( 1 9 9 7 ) : A r g u m e n t za s l n o s t , Problemi 3 - 4 / 1 9 9 7 , Ljubljana, s t r 3 1 - 9 0 . 10(Pmhlemi5-/\997),},

L a c a n , J a c q u e s ( 1 9 9 6 ) ; tirje temeljni Analecta [1984], - ( 1 9 8 5 ) ; e. Ljubljana: A n a l e c t a . - ( 1 9 8 8 ) : Etika psihoanalize. - ( 1 9 9 4 ) : Spisi.

koncepti

psihoanalize

(Seminar XI), Ljubljana;

L j u b l j a n a : Delav.ska e n o t n o s t .

Ljubljana: A n a l e c t a . za kritiko znanosti, za kritiko let. X X I I , t. znanosti, let.

L o c k e , J o h n ( 1 9 9 4 ) : P i s m o o t o l e r a n c i . asopis 1 6 4 - 1 6 5 , str. 2 9 - 7 3 .

M a r c u s e , H e r b e r t ( 1 9 9 4 ) : R e p r e s i v n a t o l e r a n c a , a.sopis XXII,,t. 164-165, str 97-118. R e m e r , G a r y ( 1 9 9 6 ) : Humani.sm and tke Rhetoric of Modem

of Toleration, Political

University Park: Thought, zv. II, The

P e n n s y l v a n i a State U n i v e r s i t y P r e s s . S k i n n e r , Q u e n t i n ( 1 9 9 3 ) : The Foundations Age of Reformation, Cambridge; Cambridge University Press [1978']. 3 - 4 / 1 9 9 7 , s t r 5 - 2 9 ] , R u s h d i e a n d r e l i g i o n [cit. p o Problemih]. Liberal Rights, Cambridge; Cambridge

W a l d r o n , J e r e m y ( 1 9 9 8 ) ; L o c k e , t o l e r a t i o n , and t h e r a t i o n a l i t y of p e r s e c u t i o n [cit. p o p r e v o d u v: Problemi. prevodu v priujoih U n i v e r s i t y P r e s s , 1993. Walzer, M i c h a e l ( 1 9 9 8 ) : On Toleration, 1997 [cit. p o p r e v o d u v p r i u j o i h z Lacanom. N e w H a v e n in L o n d o n ; Yale U n i v e r s i t y P r e s s , Problemih]. Claudel

Z u p a n i , A l e n k a ( 1 9 9 6 ) : M e s t o t r a g e d i j e v p s i h o a n a l i z i ; O j d i p in S y g n e , Ljubljana; Analecta, str 171-237; 9 (Problemi, - ( 1996a); O d iste elje k p u l z i j i , Razpol str 147-162. i e k , Slavoj ( 1 9 8 5 ) : M e j a ' K r i t i n e teorije d r u b e ' . Problemi Analecta; Ljubljana. - ( 1 9 8 0 ) ; Hegel in oznaevalec, Ljubljana; Analecta. Ljubljana; Delavska enotnost. - ( 1 9 8 7 ) : Jezik, ideologija. Slovenci, teorije

let. X X X I V , 7 - 8 ) , L j u b l j a n a , feti.izma,

- ( 1 9 9 5 ) : S c h e l l i n g - z a - H e g l a : ' I z g i n e v a j o i p o s r e d n i k ' I in II, Problemi

3 in 4 - 5 /

1995.

Povezave

freudovskega

polja

Alen Obolt TELO TELESA TELESU*

UVOD
tel -sa 1. snovni del lovekega priprava kot funkcijska ali ivalskega bitja 2. evfem. truplo 3. redko naprava, skupnost zakramen

trup 4. od okolja loena snovna cefofa 5. na vadno s pri 1 astkom doloena celota 6. knji., navadno s prilastkom skupina, Ijttdi kot kuka celota med mao//tretji omejen del prostora od sedmih na doloen tov katolike nain povezanih

7. rei., v zvezi sveto renje anat. maternino

telo posveena

hostija, ki se deli navadno cerkve 8. geom. i ploskvami

telo; f i z . rno telo; togo telo; jur zakonodajno telo; zemljikoknjino telo; rei. (sveto) renje telo M a r t i n J a y poudarja, e se takoj o b r n e m o v o b m o j e l i k o v n e u m e t n o s t i 2 0 . stoletja, d a j e a r g u m e n t za vizualno istost spremljal izgon gibanj, k a k r n o j e n a d r e a l i z e m , k a t e r e g a j e G r e e n b e r g i m e n o v a l r e a k c i o n a r n a t e n d e n c a , saj j e ta skual obnoviti ' z u n a n j o ' tematiko, kakrna j e n e z a v e d n o . D r u g i h , d a d e na primer, tudi ni bilo v r e d n o vzeti resno zaradi njihovega skrajnega protiformalizma in sovranosti d o diferencirane institucije umetnosti na splono in slikar stva p o s e b e j . Le ista optinost, odtrgana od vsakrnega zunanjega sklepanja, j e p o G r e e n b e r g u ustrezala najvijim m e r i l o m estetskega u s p e h a . ' P o s e b e j e v v i s o k e m m o d e r n i z m u , ki ga j e zagovarjal G r e e n b e r g , j e bila p o v z d i g n j e n a v i z u a l n a istost in analitien pogled, k i j e zavraal v s a k r n o ' z u n a n j o ' t e m a tiko - ali u m e t n i k o v e g a n e z a v e d n e g a in njegovega lastnega telesa ali politine, socialne in e k o n o m s k e implikacije. Statini, negibni pogled in pregledna, 'ista' celota v i z u a l n e g a s e j e postavljala nasproti necelemu in t e m p o r a l n e m u telesu. P o d o b a naj bi bila - torej tu - brez n e p o s r e d n e zveze s svojo telesnostjo, kar oznauje svojevrsten fetiizem vizualnih umetnosti in zaznamuje potlaenje telesnosti na raun prevladujoe tradicije gledanja. Vendar tradicionalno privi legirani vid, k o t najplemeniteji vseh utov, s e j e v tevilnih a n a l i z a h izkazal

* 1.

Tekst je prirejena, skrajana verzija obseneje diplomske naloge. Jay, Martin, Vraanje pogleda,v; Filozofski veslnik, t. 1, 1995, str. 120.

za privilegirano podroje elje, fantazme, 'seksualnosti' in nadzorovanja. ista optinost se j e k m a l u razbila z vpeljavo diskurzivnosti^. Torej j e zavest o telesu kot p r v e m in privilegiranem ^/oio/cew mestu lovekih fantazem, mestu ugodja in trpljenja, p r e m a g a l o n a d v l a d o r a c i o n a l n e g a brezstrastnega o e s a . Telo se j e vrnilo kot p o s e b n o m e s t o subjekta/individua nasproti skupnosti in zdi se, da se j e m o d e r n a u m e t n o s t gibala pro od telesa, da bi se naposled k telesu - e toliko radikalneje - lahko vrnila.' Znanost ima, po Lacanu, v e d n o nek doloen objekt (raziskovanja), za umet nost (ne s a m o klasino ali tradicionalno) bi p o t e m l a h k o rekli, da ima v e d n o nek objekt predstavljanja in prikazovanja, na katerega se vee izjava, skozi katerega (ali s katerim) izjavlja. L a h k o r e e m o , d a j e kljubpotlaenju telesnosti ta objekt najpogosteje prav l o v e k o telo, p r a v z a p r a v njegova reprezentacija figura - k i j e centralna t e m a oz. glavni motiv skozi z g o d o v i n o z a h o d n e umet nosti. Seveda pa vidimo ne le zelo podobne, doloujoe ali kontrolirane 'estetike figure', temve tudi p r e p o z n a v a m o zelo razline naine in poti, ki so jih razline dobe in asi in razlini u m e t n i k i izbrali ali iznali za prikazovanje oz. repre zentacijo telesa tam, kjer ga ni. N e gre le za osnovna pravila in naela telesnih k a n o n o v ali pa prostorskih odnosov, ki jih doloa vertikalna dra l o v e k a in p o m e n s k i kri vrednotenja v sliki - n a m r e , da j e tisto, kar j e postavljeno v sredie in v ravnini oi, in tisto, kar j e veje ali pokonci tudi (naj)pomembneje. Vidimo tudi m n o g e reprezentacijske premike v umetnosti v vedenju in v videnju telesa," torej m n o g e razline slike in razline podobe teles in tudi m n o g a telesa kot podobe, torej g l e d a m o / / ^ r e . O b statinosti konvencij na eni strani, lahko

2. 3

/ , str. 124. e vzamemo primer iz obmoja sodobnega kiparstva, nam lahko Giacometti slui kot primer kiparstva, ki pokae, kako se lomi reprezentacija figure in izkrivlja Albertijeva vizualna piramida, figura se tanja, izginja, medtem ko npr Kapoor v svojih pigmentnih (powdered sculptures), precej kasneje po minimalistini skulpturi in objektu, kae na transfiguracijo ali natanneje na dematerializacijo kipa, objekta; ali npr. Deacon v svojih ekstenzivnih, razsredienih in 'prosojnih' kiparskih strukturah, tudi nakazuje neke vrste dematerializacijo (kiparskega) telesa. Vendar pa lahko opazimo, prav v zadnjem asu, v nekaj zadnjih letih, pravi 'boom' telesnosti in samozavedanja svoje lastne telesnosti in posledino tudi telesne seksualnosti, od ponovnega 'odkritja' Louise Burgeois do Mike Kelley, Kiki Smith, Roberta Goberja, Helen Chadwick, Cindy Sherman in v nekaterih delih ludi Mona Hatum; in seveda tudi tiste najbolj neposredne telesnosti, ki v 'umetnost prihaja iz anatomije' npr. Orian, Stelarc, Hans Belimer, Ron Athey. Npr. moan vpliv anatomije in vedenja o ustroju lovekega telesa na lovekovo reprezentacijo in njegovo mesto v sliki.

4.

v i d i m o m o transformiranja konvencij na drugi strani, kar j e p o n a v a d i v e z a n o na avtorstvo. ' F u n k c i j a ' avtorja kot j e tu miljena v funkciji s p r e m e m b e , v funkciji d r u g a n e g a , novega i n d i v i d u a l i z i r a n e g a p o g l e d a . Slikar - e ostanemo e v obmoju slikarske tradicije - realizira %\\\iO,podobo na n e k e m nosilcu, ki s t e m d o b i p r e z e n t n o s t , prisotnost, trdnost, nekaj, kar bi v d o l o e n i h primerih - lahko i m e n o v a l i tudi telo podobe.^ Slikar p o t e m t a k e m ' d e l a ' na eksistenci izjave, ki j e p o d o b a in se ' u t e l e a ' na sliki. Pri p o d o b i (na sliki) lahko g o v o r i m o o soodvisnosti in transformaciji p o d o b e , k i j e n e m a t e rialna, v sliko, ki je materialna - in o b r a t n o : slika (kot p r e d m e t ) j e p o s r e d n i k optine podobe. In, paradoksno, bolj p o d o b a postaja vidna, bolj material postaja p o d o b a in p o d o b a material. Pulziranje in izmenjavanje obeh j e n e p r e s t a n o . P o d o b a slike zato v e d n o prikazuje nekaj, kar le navidez nima n o b e n e tesne z v e z e z njo - telesnost. ' T e l o ' u m e t n i n e p a j e o d v i s n o tudi od telesa u m e t n i k a (v d o l o e n i h delih p o u d a r j e n o tudi od lovekih a n t r o p o m o r f n i h dimenzij), kar se s e v e d a zdi p o p o l n o m a logino, vendar pa gre za prikrit odnos m e d v e d n o p r i s o t n i m , a n e r e p r e z e n t i r a n i m telesom u m e t n i k a in umetnino''. M e s t o telesa, ki j e bilo v v i s o k e m m o d e r n i z m u bolj ali manj ' o d s o t n o ' , p r i k r i t o ' - vendar tam, kjer j e telo, ni praznine. Ni p o m e m b n a le reprezentacija reprezentiranega, ioKJfigura, figuracija, vizualizacija p o d o b e , a m p a k tudi tisto, kar ni reprezentirano, kar j e v v i d n e m odsotno, pa j o ele o m o g o a . U m e t n i k j e v sliki in kot avtor in izvajalec prisoten, etudi ni tu neposredno viden.* Mesto telesa p o t e m sploh ne m o r e hiprazno, etudi j e m o r d a d o l o e n o s praznino, r a v n o tako kot ' n e k a j ' kar biva, nikoli ni prazno, e j e telo ali tudi, e n i m a telesa.

5.

6. 7.

8.

O tem je - med drugim - pn nas govoril Emerik Bernard in tevilne 111 njegovih del; gl. V-lAogEmerikBernard. Modernagalenja, Ljubljana, 1988; in ..Slikarske metamorfoze. Galerija Equma, Ljubljana 1992, str. 39.-41. Kathlen Adler in Maricia Pointon. The body of the artists, v: The Body Imaged. Cambridge University Press, Cambridge 1993, str. 1. Medtem, ko se je Pollock recimo boril za svojo prezenco v sliki (tudi z odtisi rok), je bil Rothko iz nje fizino 'odsoten', ves je bil v pogledu. O tem ve v zanimi analizi Jamesa E. Breslina, Out of the Body: Mark Rothko's paintings. v: The Body Imaged, Cambridge University Press. 1993. Cambridge str. 43. Kathlen Adler in Maricia Pointon. The body of the arti.sts, op. cit.. str. 2. Kar ne velja recimo za Body art ali performans. kjer umetnik svoje umetniko delo izvaja neposredno s S V O J O prisotnostjo in s svojim prezentnim telesom ali. e prej, posebno zanimivi premiki se tu pojavijo pri avtoportretu ali pri klasinih', a zelo neobiajnih slikah, kolje Velazquezova Las Meninas.

Telo j e torej oji interes in omejitev (ali, e hoete, ozko grlo) tega teksta, telo p a j e seveda m n o g o ire kulturno podroje od fizine omejitve nabioloko telo. V m e s mtd empirinim, biolokim, neposredno danim, m e d s a m o r a z v i d nostjo vsakdanjega ivljenja na eni strani infantazmo ali psihino realnostjo na drugi strani, kot pravi temu Freud, stoji neodpravljiva zareza. V s e plasti telesa se stekajo v neko mesto, ki ga psihoanaliza poimenuje drubena fantazma. V analitini teoriji p a j e fantazma vselej fantazma s p o l n e g a razmerja, n e u s p e lega, z g r e e n e g a sreanja. V d r u b e n e m telesu j e zato vselej neka razpoka, razcep in antagonizem. Psihoanaliza dokazuje, d a j e lodrugo, simbolno,fantazmatsko telo in seveda tudi nae ire drubeno in jezikovno telo, u s o d n o za nas in n a e ' b i o l o k o ' telo, hkrati pa ne m o r e biti o m e j e n o zgolj na telo kot kraj, etudi j e , kot pravi Lacan, anatomija naa usoda**. Jean Starobinski vpelje zanimiv, kot to p o i m e n u j e , problem treh teles, n e k a k n i h perceptivnih teles, k a k o r j i h 'doivlja' subjekt sam: Prvo telo j e privilegirani objekt, tisti, kjer v v s a k e m trenutku, n a j d e m o sebe same v p o s e dovanju, eprav nae zavedanje tega lahko e k s t r e m n o varira i n j e subjektivno. V s a k od nas imenuje ta objekt moje telo; a m p a k mi ne d a m o i m e n a tistemu v nas, tako r e k o v njem. G o v o r i m o o njem, kot o stvari, ki n a m pripada; eprav ni scela stvar; in n a m p r i p a d a m a n j , kot m i p r i p a d a m o njej..,'" Nadalje j e to

9. Zelo zanimivi so tudi poudarki o zvezi med glasom in telesom. Kljub oitni razliki med oesom in uesom in kljub temu, daje glasba osvobojena neposrednih vezi s predmetom in je videti kot aura v isti obliki, kot destilirani feti.ki znaaj, ki se ga ne da nikamor pripeti, v neujemljivosti svojega gibanja in minevanja se prikazuje kot vselej izmikajoi se sublimni objekt, velej edinstven in zapisan le v beno trepetanje zraka.{Mladen Dolar, Strel sredi koncerta, v: Adomo, T. W, Uvod v sociologijo glasbe, DZ, 1986, str. 303) - torej kljub temu, da se glasba izmika svojemu predmetu, vendarle lahko reemo tudi za glasbo, daje telesna: ne samo, da operni pevci pojejo s celim telesom, tudi instrumentalisti igrajo s telesom: dober primer legaje npr Globokarjev recital z zgovornim naslovom Moje telo je postala pozavna, pri katerem gre za stalno kontrolo telesa in njegove povezanosti z intrumentom; ali zgolj en primer iz jazza npr James Whiteov Sax-maniac=Sex-maniac; res je tudi, da se prav v naem stoletju najve cenzurirane in traumatine telesnosti neposredno izraa skozi sodobno 'popularno' glasbo in recepcijo, sprejemanje le te: primerov je neteto, znailna pa je npr. sintagma sex and drugs and rock'n roll, kjer je rock'n roll na isti ravni s spolnostjo in drogo - obe sta izjemno notranji, telesni...: na koncertih npr. blues, funk, rock ali punk glasbe glasbeniki (izvajalci) in publika v predajanju glasbi pulzirajo v ritmu (ki je dostikrat podoben ritmu srca) in so oboji ob tem 'preznojeni' in telesno evforini, izrpani. Reemo lahko, da glasbeniki sebe in vso svojo telesno energijo usmerjajo skozi intrument v glasbo, poslualci pa glasbo sprejemajo s celim telesom (in ne le z u.esom). 10. Starobinski, Jean, The Natural and Literaray History of Bodily Sensation, v: Fragments for a History of the Human Body II., Zone. 1989, str. 398 in dalje.

telo za vsakega od nas, v esenci, najpomembneji objekt v svetu, stoje nasproti sveta, od katerega j e najbolj o d v i s e n . " N a e d r u g o telo j e p o S t a r o b i n s k e m tisto telo, ki ga vidijo drugi in d o m a l a tisto, k i j e nasproti nas v ogledalu ali na portretu. To j e telo, ki ima obliko i n j e d o s t o p n o u m e t n o s t i m , telo, na k a t e r e m sloni gradivo, o r n a m e n t , oklep, telo, ki ga vidi ali eli videti ljubezen in ki hrepeni po dotiku. To j e telo, tako d r a g o Narcisu.'^ In nadalje j e opredeljeno tudi tretje telo: Ima svojo enoto in enotnost zgolj v n a e m miljenju, p o z n a m o ga, o d k a r ga seciramo, razteleamo, lenimo. P o z n a m o ga, o d k a r ga reduciramo na dele in k o s e . " Ta tri telesa, ki jih j e avtor tematiziral (in m o r d a lahko tudi r e e m o , da jih j e prepoznal), nujno vzpostavljajo tevilne z a n i m i v e o d n o s e in relacije za razline v p o g l e d e . " ' N a sledi p l e n a ' s m o ' e z hitri o v i n e k ' skuali n a k a z a t i , k a k o ' m o n o ' j e telo prisotno v besedi, v misli, v duhu, k a k o i n t e n z i v n o se o njem misli. Prav d a n e s lahko vidimo, k a k o zelo i n t e n z i v n e j e ukvarjanje teorije z v s a k i m posa m e z n i m s e g m e n t o m telesa (e posebej intenzivno in n e m a l o k r a t o b s e s i v n o , verjetno, pri feministinih, enskih tudijah). A m p a k s t e m si sami n i s m o pri dobili k a k n o m o n o i z h o d i e , p o s e b n o ali celo ' s u p e r i o r n o ' m o , pozicijo, ki bi nas ' p o o b l a a l a ' , da lahko toliko laje g o v o r i m o o telesu v umetnosti. Toliko teje. Toliko teje g o v o r i m o o umetnosti telesa o b vseh a n a l i z a h in analizah razlinih pogledov, pozicij. O b vseh n o v i h (in e n o v i h ) a n a l i z a h pa se vse bolj j a s n o kae, da se vse bolj relativizira 'superiorna' m o intereta(torja) d o umet n i k e g a objekta, da analiza ali 1111 nikoli ne m o r e d o k o n n o prevzeti u m e t n i k e g a objekta, kaj ele ga posedovati. I n t e r e t ( a t o r ) j e sicer e v e d n o subjekt za katerega se predpostavlja, da ve in se ga p o o b l a a skozi njegovo vedenje. Tudi lahko p r i s t a n e m o na d o l o e n o avtoriteto interpreta ali kritika in lahko r a z u m e m o njegovo eljo razumeti in tudi obvladati objekt skozi vedenje, skozi priblievanje u m e t n i k e m u delu. Interetacija ima torej m o n o s t slutiti, uganiti, prerokovati tisto, kar umetniko delo ne m o r e izraziti, kot j e to opisala Jane Gallop. Torej bi lahko rekli, d a j e avtoriteta intereta/analitika sposobnost

11. 12. 13. 14.

Ibid., 398. Ibid., 399. Ibid., 400. Na tem me,stu Starobinski sugerira, kot sam pravi, neke vrste fantazijo, obstoj tudi etrtega telesa, ki ga poimenuje realno telo ali enako zadovoljivo tudi imaginarno telo, ki ga pa ne tematizira natanno, pravi le da ni eno od treh, niti m last znanstvenikov, saj ni ni od tega, kar vedo... In e ve, duhovno znanje je produkt natanko tistega, kar to etrto telo ni, ibid., str. 401.

priblievanja u m e t n i n i z n a m e n o m , da se j o bere, deifrira, ugane, razvozla in to interpret/analitik d o s e g a skozi identifikacijo z u m e t n i n o in transfernim raz merjem (menjavo) do nje; tudi v umetnostni zgodovini [je] relacija interpreta/ analitika do avtorskega teksta u m e t n i n e relacija m n o g i h k o m p l e k s n i h soodvi snosti in m n o g i h vzajemnih, medsebojnih z a p e l j e v a n j . " Sicer tudi i n t e r e t / analitik lahko z uniujoo interetacijo/analizo vsebinsko 'unii' kakno umet niko delo, vendar ne umetniki objekt sam, ker tega ne p o n e n e p o s r e d n o , t e m v e p o s r e d n o , skozi (veplasten) tekst. In etudi j e i n t e r e t a c i j a / a n a l i z a z a v e z a n a trajanju (tei k trajni vrednosti), j e njen smisel prav v ' m i n l j i v o s t i ' , v njeni odprtosti d o objekta in v tem. da objekt ne zapira, ne zakolii, t e m v e n a s p r o t n o , iri nova i n t e r e t a t i v n a polja. Tako kot v psihoanalizi tudi v u m e t n o s t n i zgodovini i n t e r e t a c i j a vsebuje k o n t i n u i r a n o premikanje pozicij in branj, k o n s t a n t n o 'remapiranje'."" ival j e v e d n o zanimiveja in lepa iva in gibljiva v divjini, na o d p r t e m , kot pa m r t v a n a g a e n a na steni. e m n o g o zanimiveje j e opazovati ve ivali skupaj. Vendar kritiku m o r a m o priznati vsaj e e n o distinkcijo in sicer, da nastajajo zanimiva in n e z a n i m i v a ali p o m e m b n a in n e p o m e m b n a u m e t n i k a dela. Katera so ena ali druga j e tea temeljitega p r e m i s l e k a . V nadaljevanju nas zanimajo tri m o n e in p o m e m b n e umetnike izjave. Za vse pa ni kruha. '

15. Jones G., Amelia. The ambivalence of male masquerade: Duchamp as Rrose Selavy, v: The Body Imaged, Cambridge University Press, Cambridge 1993, str. 24. 16. Ibid., str. 24.

UMETNIK IN MODEL (MARCEL DUCHAMP KOT RROSE SLAVY)

George Grosz. Selbstportrat mit zwei Frauen (Avtoportret z dvema enskama). 1920. Zbirka RB. van Voorst, Den Haag.

Marcel Duchamp in Man Ray. Marcel Duchamp asRroseSlavy. 1920-1. Fotografija. Philadelphia Museum of Art.

Jeff Koons. Jejf on Top {dirty) / ( Jeff zgoraj (umazana)). 1991 Meana tehnika. Privatna last.

Rene Magritte. Les jours gigantesques (Orjaki j dnevi). 1928. Olje na platnu. Privatna last, Bruselj.

MARCEL D U C H A M P KOT RROSE SELAVY ( U M E T N I K IN M O D E L )

Imaginacija je neskonna; vendar za osvoboditev svoje imaginacije mora vsakdo: ubiti svojega oeta. posiHti svojo mater in izdati svojo domovino. Luis Bunuel

M a r c e l D u c h a m p j e vse, v e n d a r j e n e m o g o e pisati o njem. Karkoli lahko r e e m o o njem, j e istoasno n e r e s n i n o , a m p a k k o m i s l i m n a n j . d o b i m sladek okus v s v o j e m telesu, j e zelo d o b r a izjava slikarja Roberta R a u s c h e n b e r g a , kar z a d e v a recepcije in tudi n e n e h n e ' r e s t a v r a c i j e ' f e n o m e n a z i m e n o m Marcel D u c h a m p . ' R a c i o n a l e n ' , i n t e r p r e t a t i v n o irok, c e l o ' n e u j e m l j i v ' umetnik 'neubesedljivih' presekov in umetnik, ki hkrati sproa sladke o b u t k e v telesu. Vendar pa so m n o g i D u c h a m p u oitali k o r u p t i v n o s t in prodajanje smrti ( G r e e n b e r g , K r a m e r in Fried) in bil j e eden glavnih (e e ne glavni) krivcev za izgubljeno istost m o d e r n i z m a . N a drugi strani p a so t e m u naklonjeni in tu se kae i n t e n z i v n o zanimanje za njegovo delo in osebnost, saj j e a e n , slavljen zaradi u m o r a ( G r e e n b c r g o v e g a ) m o d e r n i z m a . Z a n e k a t e r e - celo nikoli, kot j e pisal E n r i c o Baj, ni u m r l : D r u g i so tisti, ki so u m r l i " j e naslov njegovega lanka o Duchampu; zato j e sintagma ' p o n o v n o k D u c h a m p u ' napana sintagma, saj j e , kot j e pisal H u y s s e n e 1. 1960 ob njegovi retrospektivi, On v e d n o (e) bil tukaj'*. D a n e s j e d e l o - kot g a nekateri imenujejo - p l o d n e g a p a t r i a r h a M a r c e l a D u c h a m p a v u m e t n i k i h k r o g i h spet d e l e n o osrednje pozornosti; p o estdesetih, k o j e bil kljuen za umetnike kot so Robert Rauschen berg in J a s p e r J o h n s ali J o s e p h K o s u t h in Robert M o r r i s ter A n d y Warhol, j e 'tukaj in z d a j ' spet referenen avtor za razline u m e t n i k e in p r e d v s e m nove ' k o n c e p t u a s t e ' ' ' ' . Vendar se izraa tudi p o s e b n o veliko teoretsko z a n i m a n j e

17. V Is Duchamp Stili Topical?, Tema Celeste, .t. 36. poletje 1992, str. 47. 18. Jones, Amelia, Postmodernism and the En-gendering of Marcel Duchamp. Cambridge University Press, Cambridge 1994, str. 209. To izjavo lahko vzamemo celo bolj dobesedno in ne samo metaforino - , saj so trije mladi francoski slikarji (Gilles Aillaud, Edduardo Arroyo in Antonin Recalcati) 1. 1965 v .seriji osmih realistinih slik z naslovom ivi in pusti umreti ali tragina smrt Marcela Duchampa inscenirali, uprizorili tragino smrt nesmrtnega umetnika; ibid., str. 205. 19. Dandanes se na njega ne sklicuje le umetnik tipa Jeff Koons (Jaz sem - absolutno - produkt Marcela Duchampa. Tako kot Andy Andy je kot otrok Marcela in jaz sem kot njegov vnuk., intervju z J. K. \ Art&Design, 1990, str. 50), temve celo kipar Anish Kapoor (Umetnik, ki je bil za mene zelo pomemben, je Duchamp. Ne Duchamp readymade-ov, temve Duchamp

za M a r c e l a D u c h a m p a , saj j e bilo v z a d n j e m asu veliko r a z p r a v in razstav p o s v e e n i h n j e g o v e m u delu.^" D u c h a m p j e bil. posebej e s svojimi r e a d y - m a d e s . tisti, ki j e najbolj kril 'institucijo umetnosti' in kvaril privilegiran tradicionalni estetski pogled in raz likovanje na v i s o k o / n i z k o in problematiziral fetiistino v u m e t n o s t i . N j e g o v izbor ter oznaevanje, poimenovanje (za), j e d o l o a l o n e k e m u p r e d m e t u status umetnosti. To dejanje j e bilo ve ali manj indiferentno d o notranje u m e t n i k e vrednosti p r e d m e t a , bilo j e - kot j e s a m rekel - v i z u a l n o r a v n o d u n o : nov j e bil le poloaj in pomeni, ki jih je prinesla s p r e m e m b a poloaja ter n a m e m b n o s t i . D u c h a m p j e torej m o n o vplival na tiste, ki so nasprotovali greenbergovski p a r a d i g m i . - ' Postal j e ' u p o r a b e n k o t ' vodilni kritik voyeuristicnih p r e d p o stavk k o n v e n c i o n a l n e g a slikarstva, najsi b o p e r s p e k t i v i n o realistinega ali abstraktnega in dvodimenzionalnega--, saj s e j e e posebej zanimal za spolnost, seksualnost, za erotiko p o d o b e , ki j o z a s l e d i m o v precejnjem delu njegovega opusa. N e le v v i z u a l n o n e s i m e t r i n e m , ' p r o z o r n e m ' in i n t e r e t a t i v n o zaple tenem, s k r i v n o s t n e m ( ' n e p r o z o r n e m ' ) delu z n a s l o v o m Veliko steklo {Nevesta, ki jo slaijo njeni samski moki, celo; iz leta 1915-23) ali v n j e g o v e m zadnjem delu. kipu-konstrukciji. 'instalaciji' poznani kot tant donns (slab p r e v o d bi bil Biti dani) iz let 1946-66. O b e deli imata zelo razlina vizualna 'karak terja' : Veliko steklo ni ' l a h k o ' , niti neposredno, j e vsebinsko zaprto, ' h e r m e t i n o ' delo, k i j e 'fiksirano' na prosojni stekleni podlagi brez trdne oprijemljive toke, in pri k a t e r e m si gledalec m o r a p o m a g a t i z avtorjevimi zapiski, r a z l a g a m i , napotki, m e d t e m k o j e tant donns n e p o s r e d n o , direktno in odkrito telesno delo; Lyotard ga - v knjigi Les Transformateurs Duchamp - oznai za obsceno: obsceno leee telo, na voljo njegovim oem, nedotakljivo kot v p o m o s c o p u . "

20.

21. 22. 23.

Velikega slekla in Etani Donns. Duchamp alkemije..., Douglas Maxwell, intervju z A. K. v: An Monthly, May 1990, str 7) in tudi na Orlan je vplival Duchamp. Njen odziv je bil ekstremen: vzpostaviti svoje telo kot readymade. (Barbara Rose, Is it Art?, v: An in America, februar 1993, str. 84). Posveena mu je bila revija October, t. 70 (jesen 1994), z naslovom Uinek Duchamp. pa se opiram predvsem na knjigo Amelije Jones Postmodernizem in zaploditev Marcela Duchampa in tudi na knjigo/zbornik Thierrya De Duvea Definitivno nedokonan Marcel Duchamp. Jay. Martin, Vraanje pogleda, v: Filozofski vestnik. t. 1, 1995. str. 127. / M . , str. 127. Jones, Amelia, Postmodernism and the En-gendering of Marcel Duchamp, Cambridge University Press, 1994. str 191 ; avtorica navaja tudi svojo prvo 'o.sebno' reakcijo ob prvem sreanju z delom tant Donns: Moj prvi odziv je bil. da sem z omi pregledala sobo in se

Torej v p r v e m delu (ki j e fiksirano d o b e s e d n o na prozorno steklo) j e telo kot ' m e s o ' odsotno (posredno prisotno ' l e ' v simbolnih figurah ali skozi simbole kronih, ciklinih delovanj spolne pulzije, neuspene spolne menjave, telesnih sokov in duhov...), v d r u g e m p a j e telo enske golo, centralno postavljeno, torej prisotno in razgaljeno, skoraj lahko reemo 'kot past nastavljeno' - zelo podobno kot pri Courbetovi sliki The Origin of the World (Izvor sveta), iz leta 1866. Tudi v rotoreliefih, krono gibljivih optino-valovitih kronikih, j e razvidna spolna pulzija, interferenca, ki j o proizvede intervencija ponavljajoe se in neizpolnjene elje v prostoru navidez polnega predmeta.-" Marcel D u c h a m p sam j e v nekaterih svojih izjavah izpostavljal to raven ciklinega ponavljanja, repeticije: Ideja umetnika, ki se ponavlja, j e , zame, oblika masturbacije ali e izjava vedno j e bila prisotna v m o j e m ivljenju potreba za kroenjem, za... rotacijo. To j e neke vrste narcizem, ta samozadostnost, neke vrste onanija.-^ E n a od ravni v 'teatru' p o s t m o d e r n i z m a j e bila r a v n o ideja o sebi (o jazu) kot konstruktu. P o j e m se tie obeh spolov, saj oba (on in ona) m o r a t a najti ali d o s e i stereotipe, k o n v e n c i j e , ki k o n s d t u i r a j o njuno v l o g o v d r u b i . Prav D u c h a m p j e elaboriral tevilne razline identitete, tevilne konstrukcije, repre zentacije. Njegova druga privzeta/prevzeta imena so npr. znani ' R . M u t t ' in znana "Rrose S l a v y ' , in m o r d a manj znani ' M a r c e l D o u x a m i " , ' G e o r g e W. Welch", ' D e e ' , ' T o t o r ' , ' S l i m P i c k e n s ' . Kljub tevilnim ( z a v e s t n o kritinim) p r e o b r a z b a m in prehajanjem iz osebe v osebo, od imena do imena, se ne m o r e m o strinjati z nekaterimi 11111, d a j e nanu-e sam M a r c e l D u c h a m p postal n e k o d r u g o arbitrarno i m e , zamenljivo in nefiksno. R e s j e sicer avtor z ne le e n i m o b r a z o m in s tevilnimi i m e n i , kljub temu pa so vsa dela, etudi so signirana z d r u g i m i m e n o m ali pripisana d r u g i m avtorjem, e v e d n o njegova, torej so vse te nove avtorske identitete v his\\i drugorazredne oz. podrazredne, saj so na koncu pripisane D u c h a m p u in njegovi kreaciji, konstrukciji, njegovemu avtorstvu. O n in njegovo I m e j e kljub vsemu, za kar se predstavlja in kar igra. fista instanca, ki dri, nosi, pokriva in zdruuje vse ostale identitete, ki so mu kot 'kreatorju' (biografsko, bibUofilsko, umetnostno zgodovinsko...) p o p o l n o m a podrejene. On j e v odnosu do njih na vrhu.

prepriala, da me ni kdo videl pri gledanju. Hitro sem od.la, razdraena zaradi arogance in sovratva do ensk, te senzacionalistine eksploatacije enskega telesa. Bila sem jezna, ampak negotova. Nisem si mogla razloiti svojega odziva na delo - nekaj mi je to prepreevalo. To prvo sreanje ni zgolj iztonica za veplastno analizo Duchampa. 24. / M . , str. 197.

25. Ibid.,st. 198.

e posebej nas tu z a n i m a M a r c h e l D u c h a m p kot. Rrose Savy. Leta 1920 se j e n a m r e D u c h a m p oblekel v ensko obleko in z enskim m a k e u p o m na obrazu poiral svojemu prijatelju M a n Rayu za serijo portretov, ki jih j e naslovil M a r c e / Duchamp kot Rrose Slavy ( m o e n p r e v o d e n s k e g a i m e n a ' R r o s e S l a v y ' j e 'eros, to j e ivljenje'). Danes bi se le teko strinjali, d a j e D u c h a m p o v a potreba zaRrose Savy jasna. D u c h a m p u o m o g o a biti on sam, m u daje s v o b o d o , kjer lahko deluje kot si sam eli.-" Vzpostavitev novega avtorskega subjekta (etudi j e ta fiktivni, izmiljen, torej kreacija) ni niti jasna, saj zamegli in zmede, problemafizira in multiplicira identifikacije, niti ni ta gesta nujno tudi s v o b o d a izra anja. Hkrati s tem, k o j e D u c h a m p predstavil Rrose Slavy v fotografski obliki, j o j e vzpostavil tudi kot avtorski subjekt in signiral objekte z njenim i m e n o m , p r a v z a p r a v s svojim e n s k i m i m e n o m . J o n e s o v a opozori, d a j e D u c h a m p naznanil (Rrose Slavy) kot avtorski subjekt, hkrafi kot j e r e a d y - m a d e predstavil za umetnost, in na istem mestu se sprauje, kaj p o m e n i za m o k e g a u m e t n i k a - posebej za tistega, ki j e zdaj zelo p o g o s t o oklican za avtoritaren, m o a n / m o a t vir A m e r i k e g a p o s t m o d e r n i z m a - da se u-telesi kot e n s k a ; kaj p o m e n i umetniku, da skozi fotografsko p o d o b o in s p o d p i s o m , predstavlja sebe kot zapeljiv enski objekt, vendar tudi kot enski subjekt elje.-' S e v e d a se D u c h a m p s to gesto m o n o dotika spolne razlike, saj p r i v z a m e in si z makarado, kot to imenuje A. J o n e s , prisvoji e n s k e atribute: njegova izbira j e , da se v spektaklu kae raje kot enska, kot pa da razkazuje svoje miice v paradi maizma. J o n e s o v a tudi opozori na to, da j e p o d o b a Rrose Slavy bila dejansko ignorirana s strani a m e r i k e g a diskurza o p o s t m o d e r n i z m u in j e - za njo - z n a m e n j e arogance d o e n s k s strani m o k i h umetnikov. S tem j e avtorica R r o s e S e l a v y , v s e e n o ali kot p o d o b a ali kot p o d p i s , skalila polje smisla, ki s e j e generiralo okoli o e t o v s k e avtoritete o z n a e v a l c a ' D u c h a m p ' . Hkrati j e uzurpacija enske v podobi/?ro.ve5e7avy sproila ensko eljo zapeljevan in s p r e m e a n j e m z m e d l a in p e r v e r r a l a interpretativno eljo fiksirati D u c h a m p a kot izvor m o i , in tudi z m e d l a opozicijsko situacijo m o k i gledalec-in-ustvarjalec nasprofi g l e d a n e m u e n s k e m u objektu. Ta ' k a r a k t e r ' , k i j e le eden izmed m n o g i h k o n t r a d i k t o r n i h D u c h a m p o v i h e / / - / w a ^ e strategij, zbega in z m e d e ; ? / / o k l i c a t i D u c h a m p a - Oe, torej 'gesta' - Marcel Duchamp

26. McShine. Kynaston. LA VIE EN RROSE. v: Marcel Duchamp. The Museum of Modern Art, New York and Philadelphia Museum of Art, reprint Prestel, 1989. str. 129 27. Jones G., Amelia, The ambivalence of male masquerade: Duchamp as Rrose Selavy, v: The Body Imaged, Cambridge University Press, Cambrigde 1993, str. 21. Tudi vsi nadaljni navedki v tekstu o njem/njej so istega vira.

kot Rrose Slavy - zapleta ' k l a s i n o ' situacijo delitve spolnih vlog in p o d o b a torej funkcionira kot zapora/motnja pogledu, ker o n e m o g o a enostavne kliejske identifikacije. In e ve, s t e m se zoperstavi tudi p o d o b i falinega u m e t n i k a kreatorja - heroiziranega s strani C l e m e n t a G r e e n b e r g a ali H a r o l d a Rosenbcrga - umetnika, ki se dela, d a nima n o b e n e elje za d r u g i m in skriva svoje zapeljevanje, saj D u c h a m p odkloni odklanjanje zapeljevanja. D u c h a m p j e bil v e d n o tisti, ki ni nikoli potlail, skril svojega zanimanja za seksualnost. Rrose Slavy igra zapeljevanje u m e t n i k e g a objekta na ve nivojih. Je p o d o b a ' e n s k e ' s k o n s t r u i r a n a skozi v i s o k o cstetizirane s e k s u a l n e kode poeljive enske tistega obdobja, izpeljana iz k o m e r c i a l n e g a vokabularja s p o l n i h o z n a e v a l c e v : njena obleka, p l a h a p o z a in e n s k e geste rok in e m e h a k , neoster, m e h e k (soft) efekt slike, so s p l o n e k o n v e n c i j e p o r t r e t n e fotografije in k o z m e t i n i h o g l a s o v tistega asa. Z a r a d i teh s k r b n o k o r e o g r a firanih enskih atributov D u c h a m p , p o d o b n o kot Scheber^^ ilustrira p o s e b n o relacijo m e d z a p e l j e v a n j e m in e n s k o . A m a l i a J o n e s p o k a e na d v a nivoja D u c h a m p o v e kreacije. P r v a j e na ravni jezika ( D u c h a m p s e j e n a z n a n i l in i m e n o v a l za e n s k o ) in d r u g a na r a v n i p o d o b e s k o z i a p r o p r i a c i j o e n s k i h o b l e k . In p r a v z a p r a v j e res presenetljivo, k a k o hitro m o k i Subjekts prisva j a n j e m e n s k e m a k a r a d e z m e d e s p o l n o - k o d i r a n a i n t e r p r e t a t i v n a pravila, ki vzpostavljajo ( l a h k o bi rekli konstituirajo) u m e t n o s t n o z g o d o v i n s k o a n a l i z o vis--vis u m e t n i k i objekt. D i n a m i n o s t m o k e m a k a r a d e n a m p o k a e , k a k o b r e z t e a j e v j e z a n i k a n j e s t i s k e - z a n i k a n j e , ki m o t i v i r a k o n s t r u k c i j o nasprotnih kategorij ( m o k i / e n s k a , subjekt/objekt), ki so o s n o v n e za z a h o d n e o b l i k e s u b j e k t i v n o s t i . D u c h a m p o v a "spolna i z m e n j a v a ' oz., n a t a n n e j e , zamenjava je torej p o v r i n s k a - reprezentacija m o k e g a kot e n s k e ilustrira, k a k o deluje obleka, k a k o o b l e k a p o k r i v a , zapolnjuje s p o l n e a t r i b u t e , ki so m n o g o k r a t t a k o z e l o p o v r i n s k i atributi - v e n d a r j e v s e e n o p o s l e d i c a ' g l o b i n s k e g a p r e m i s l e k a ' . K o j e ustvaril sebe k o t e n s k o , e t u d i p r e d v s e m apropriacijo enske, enske kot podobe, j e opozoril prav na temeljno relacijo in z v e z o m e d p o g l e d o m in s p o l n o razliko. In telo s a m o j e v z a h o d n i civiliza ciji prisiljeno v ta p o v r i n s k i efekt. Rrose Slavy je p o t e m s k o n s t r u i r a n a p o d o b a enske, ' n a r i s a n a ' iz stereotipnih spolnih oznaevalcev, spolni atributi so p r e c i z n o izbrani in k o r e o g r a f i r a n i in ona j e l e g i t i m n a le kot i n d e k s n a

28. Primer, ki g a j e obdelal Freud brez neposrednega stika z osebo, 'le' prek teksta/obrambe Schreberja, ki je, kot moki subjekt, hotel na vsak nain postati enska. Primer Schreber, prevod Schreberjevega teksta in Freudove tudije je izel pri Analecti.

sled D u c h a m p o v e p r o d u k c i j e . Kot j e p o u d a r i l D e r r i d a , Ona g o v o r i iz oz. za M a r c e l a D u c h a m p a . P o z n a m o avtoportrete u m e t n i k o v v herojski ali r o m a n t i n i dri, idealni s a m o p o d o b i ali s a m o z a d o v o l j n i maniri, v e n d a r p o z n a m o tudi a v t o p o r t r e t e u m e t n i k o v kot k l o v n o v (najbolj znani so npr. Rouault, B e c k m a n n , P i c a s s o ) ali tudi avtoportrete u m e t n i k o v kot spolnih o b s e d e n c e v v ' d e v i a n t n i ' dri (posebej e G e o r g G r o s z ter E g o n Schiele, Picasso in v zadnjem asu Jeff K o o n s ) . Z a M a r c e l D u c h a m p a , ki pozira kot Rrose Slavy, s e v e d a ne m o r e m o rei, da gre za njegov avtoportret, niti d a j e to karikirani, ' p u s t n i ' avtoportret. M o r d a j e to portret Rrose Slavy, ki g a j e ' u s t v a r i l ' on, na nek nain torej njegov portret. Vendar ne s a m o to, saj ni ustvaril le portreta, t e m v e tudi drugega, njo {RS) kot osebo, skozi (prisotnost) sebe. D u c h a m p (on) skozi prevzem druge osebe {RS), ustvarja d r u g o skozi sebe, e n s k o skozi m o k e g a in vice versa. D u c h a m p se p r e o b l e e v e n s k o in torej prikriva sebe, kot m o k e g a , k o ' h l i n i ' s e b e kot ensko. Vendar ne m o r e m o rei, da gre za andrginos!, etudi j e On (tu) enska, saj ' j e ' Qn%ka\tkot Rrose Slavy, sicer j e moki. Hkrati O n a (/?5) ne manifestira le njega, a m p a k j e kot p o d p i s , avtor, tudi drugi d o D u c h a m p a , d r u g a e n / n a od njega, n e k e vrste njegov s o d e l a v e c . A. J o n e s izjavi, da sicer spotuje D u c h a m p o v o gesto, hkrati pa p r e p o z n a v a m njegovo prevzetnost, domiljavost, da podpisuje ensko. J a s n o j e , da s i j e D u c h a m p zamislil, izmislil in ustvaril/?roie 5Zavv in e si j o j e on izmislil, ustvaril, j e On tisti, k i j e sproil vrsto pomenov, in ncRrose Slavy neposredno, t e m v e D u c h a m p skozi prestavljanje svoje identitete. Skoraj ne m o r e biti d r u g a e , kot da m o k e m u u m e t n i k u e n s k a p o d o b a n e e m u slui, j o uporablja za kaj, saj j o j e zato tudi ustvaril. Vendar pa j e D u c h a m p hkrati pooblastil Rrose Slavy, kot avtorja, k i j e produciral/a in p o d p i s o v a l / a u m e t n i k a dela. S t e m j e zavrnil p o p o l n o g o s p o s t v o nad d e l o m Rrose Slavy: O n j e avtor, a za avtorstvo v t e m primeru potrebuje njeno figuro, ki ni s a m o njegova, v e n d a r tudi s a m o njena ni. Ki ni niti prvi niti drugi, ki ni s a m o njegova reprezentacija, niti s a m o njena projekcija. r o i e SlavykoX D u c h a m p o v a sprevrena strate gija in re figuracija potrebuje tako enega kot drugega za svoj obstoj. Pa v s e e n o ne m o r e m o rei, d a j e n e k d o tretji, etudi j e - na ta nain-hkrati vzpostavljen u m e t n i k i subjekt in umetniki objekt. Ime (mesto) avtorja j e p o t e m tu tudi naslov (kraj) dela. Ime - naslov, avtor = u m e t n i k o delo, subjekt = objekt. Sicer p a j e D u c h a m p o v o (in njeno) sporoilo tu, kot s m o videli veplastno in zapleteno, ter p r e d v s e m n e n e h n o gibljivo. Z a n e k a t e r e interprete celo d v o r e z n o : n a m r e , d a j e D u c h a m p ustvaril e n s k o kot

dekonstrukcijsko strategijo, ki s p o d k o p a v a falocentrini m o d e r n i z e m , hkrati pa svarijo pred - kar j e Derridajevsko opozorilo - apropriacijo enskega glasu za dekonstrukcijo patriarhalnega diskurza. F e m i n i z e m n a m r e n e n e h n o izpo stavlja vpraanje, e ne p o m e n i metaforina 'uporaba" ensk s a m o e eno p r o dukcijo m o k e g a diskurza.

POMEN TEKOINE (HELEN CHADWICK BREZ OBRAZA)

Helen Chadwick. Piss Flowers / (Nascane roe). 1991-92. Bron. celulozni lak. Last umetnice.

Bernd in Hilla Becher. Wasserturm /(Vodni stolp). Neville Island, Pittsburgh, ZDA. 1980 Fotografija.

Constantin Brancusi. Princesa X. 1916. Marmor. Sheldon Memorial Art Gallery, Lincoln,

Body-bilder, iz revije Ironman.

HELEN CHADWICK BREZ OBRAZA (POMEN TEKOINE)

E t i m o l o k o b e s e d a oseba, osebnost (latinsko personae) izvira iz krinka, vloga, nositi m a s k o na odru. Identiteta se na sploni, obi ravni v v i d n e m prepoznava in vee na obraz. Identiteto loveka se istoveti z obrazom. V portretu l o v e k a naj bi npr. u m e t n i k ujel c e l e g a l o v e k a : ne le zunanjost, p o d o b o njegovega o b r a z a , temve tudi njega kot osebo, njegovo ' d u o ' , karakter itn.. V obrazu naj bi torej bil - na nek nain - zajet ves lovek, p r e d s t a v a o njem. Celo policijske kartoteke so d o sedaj identificirale loveka skozi fotografijo/ portret o b r a z a (trojni portret, levi in desni profil ter en face) in odtis prsta (danes, ko e i v i m o prihodnost, dodajajo D N K idetifikacijske kartice). love ko bitje j e p o t e m t a k e m skoncetrirano na/v obraz in ljudje zlahka spregledajo ' o s t a n e k ' telesa. D e l e u z e in Guattari sta o p o z o r i l a na subjektovo telo brez o r g a n o v , neccio telo, na telo, ki se vee zgolj na svojo zunanjost in pozablja na svoje t e k o i n e in organe. Niti identiteta niti telo pa seveda ne m o r e t a biti reducirana na obraz. V svojih zgodnjih delih j e angleka u m e t n i c a Helen C h a d w i c k uporabljala rno bele fotografske p o v e a v e svojega telesa in jih aplicirala (kasirala) na lesene objekte. V delu Ego Geometria Sum ( m o e n prevod bi bil Sem geomet rija) iz leta 1983 j e lo za deset abstrahiranih geometrinih form s partikularnimi fotografskimi asociacijami na razlina obdobja njenega tridesetletnega ivljenja. Volumen v s a k e g a objekta j e bil usklajen z velikostjo in leti telesa u m e t n i c e . Objekt j e bil meja in okvir za C h a d w i c k i n o g o l o telo, ki j e sicer bilo ujeto na povrini objekta, vendar j e p o d o b a njenega telesa prej 'lebdela ' v nedololjivem i m a g i n a r n e m prostoru, v n e k a k n e m 'prostoru spominjanja' - saj v e m o , da gre pri s p o m i n i h za 'bele l i s e ' , za amnezijo, kot pa bila fiksirana na ravni povrini. Instalacija j e delovala teatralno, saj j e vkljuevala ekstrakte/izvleke razlinih uporabnih predmetov, kot so inkubator, krstilnica, otor, o t r o k a in odrasla postelja, pianino, olska miza,... M i c h a e l N e w m a n j e v katalogu k razstavi opisal situacijo kot nasprotujo o d n o s m e d l o v e k i m telesom in geometrinim trdnim telesom; telo j e bilo o m e j e n o , stisnjeno v o b j e k t u . " Z g o v o r e n j e tudi prvi oz. prvoten kasneje spremenjeni naslov postavitve in sicer Growing Pains (v Serpentine Gallery, 1983).

29. Newman. Michael, Helen Chadwick, v: The Anulilical katalog k rastavi, 1987, str. 38.

Theaire: New An /ram

Brilain,

V e n d a r nas z a n i m a p o z n e j e , r e c e n t n e j e d e l o H e l e n C h a d w i c k Wreath to Pleasure ( 1 9 9 2 - 1 9 9 4 ) in e p o s e b e j Piss Flowers ( 1 9 9 1 - 1 9 9 2 ) ter Cacao ( 1 9 9 4 ) . To so dela, ki so nastala na p o d l a g i ali na o s n o v i tekoih form, pri katerih ne m o r e m o m i m o p s i h o a n a l i t i n e g a , L a c a n o v e g a o p o z o r i l a na loitev, separacijo, ki j o m o r a subjekt, e h o e p o s t a t i subjekt, o p r a v i t i na s v o j e m telesu. Gre za tisti prvi, analni stadij, kjer j e ena t e m e l j n i h g e i ? k u l t u r e ('kulti v a c i j e ' ) , k o m o r a subjekt zavrei del s v o j e g a telesa in sicer b l a t o in urin iztrebek (drek in scavnico)-*", torej za l o g i k o i z g u b l j e n e g a objekta, ki se odigra e p r e d k a s t r a c i j o . Tisto, kar j e v z a h o d n i kulturi z a v r e n o , odsotno, se tu, pri o m e n j e n i h delih zdi centralno. Dela skozi s a m proces realizacije in tudi pri k o n n i p o d o b i p r e stavljajo zavre/ze snovi iz m a r g i n e v center, v s a m o sredie dela. Izkunja teh e k s c e s n i h del, kot b o m o videli, insistira na n e e m , k a r sicer ni d o p u e n o , d o v o l j e n o in j e prejkone ne-reprezentirano ali z a m o l a n o in n e u p o r a b l j e n o : l o v e k o telo kot prizorie menjav, tako utnih kot tudi snovnih menjav. M e n j a v a utnih senzacij in tudi snovi m e d notranjim in zunanjim s v e t o m telesa. Wreaths to Pleasure o b s e g a trinajst del, b a r v n i h fografij p o s t a v l j e n i h n a steni, e n a o b d r u g i . N a teh o k r o g l i h ' k r o n i k i h ' v m o n i h , flourescentnih barvnih kontrastih vidimo ' k r e m n e ' povrine, obkroene s prozorno zelenor u m e n o e l a t i n o ali r d e i m k e a p o m ter z v e n k o m r o n i h c v e t o v v s r e d i n i . To so obstojni b a r v n i c i b a h r o m i , ki ohranjajo nekaj, k a r o i v i d n o ni t r d n o o b s t o j n o , saj j e n e k a k o vmes m e d t e k o i m in t r d n i m . K o t o p i e L u i s a B u c k , gre za p o m e a n a in stapljajoa se p r e p o z n a v n a nasprotja m e d o r g a n s k i m in s t r u p e n i m , t e k o i m in t r d n i m , i s t i m in u m a z a n i m . " C h a d w i c k s a m a o p i e te s u g e s t i v n e k r o n e skupke r a z l i n i h ( v s a k o d n e v n i h ) s n o v i k o t n e k e vrste o r g a n s k o p o m n o e n a tkiva in kot B a d Blooms'^ (Slabi c v e t o v i ) . Te m e h k e , skoraj t e k o e in m o n o k o n t r a s t n e barvne s n o v i pa so v svoji krhki k o e k s i s t e n c i s u b s t a n c e , ki izgledajo neuitno, c e l o s t r u p e n o . S p o l z k o . (V t e m j e r a z l i k a pri p e r c e p c i j i t e g a d e l a v p r i m e r j a v i z npr. ' t e k o i m i ' s l i k a m i G e r h a r d a Richterja: njegove ' p o l i v a n e ' , v i z u a l n o ' k a o t i n e ' slike - pa v e n d a r gre za n a d z o r o v a n e , p r e d v i d l j i v e p o s t o p k e , torej za n a d z o r o v a n k a o s - so za p o g l e d prijetne in lepe, so v ' u i t e k ' . )

30. Iztrebek pride seveda iz iztrebiti. Tu ne moremo mimo odlinega in provokativnega dela Manzonija, Merde di Artista, konzerviranega, otevilenega in oznaenega umetnikovega iztrebka. 31. Buck, Luisa, Something the Matter, katalog k razstavi, Sao Paolo Bienale, 1994, str. 7. 32. Ibid, str. 7.

Topla, brbotajoa ' j u h a ' , njen vonj lebdi v z r a k u : Cacao ( 1 9 9 4 ) j e n a s l o v d e l a , k a m o r C h a d w i c k u s m e r i svoje ute in p s i h o v o b j e m m e a l c a . " O k r o g e l v b e l e m aluminiju o b l i k o v a n m e a l e c (dimenzij 4 0 x 3 0 0 x 3 0 0 c m ) j e napolnjen s stopljeno o k o l a d n o snovjo (ki j e - t r a d i c i o n a l n o g l e d a n o n e u m e t n i k i m a t e r i a l , n e u m e t n i k o s r e d s t v o ) in z e r e k t i v n i m , v zrak izteg njenim falusom v g e o m e t r i n i s r e d i n i . " O k o l i tega i z t e g n j e n e g a s r e d i a b r b o t a topla in m e h k a o k o l a d a , sicer r a v n a p o v r i n a t e m n o tople t e k o i n e se n e p r e s t a n o m e a in s p r e m i n j a , pulzira, d r e g e t a in ' k a o t i n o ' napihuje m e h u r k e , ki n e p r i a k o v a n o , b r e z g l a s n o p o k a j o . C h a d w i c k s a m a p o i m e n u j e Cacao za to t o p l o / t e m n o stvar. T e k o a snov tu ni p o s r e d o v a n a in r e p r e z e n tirana ( l a h k o bi tudi rekli zaustavljena) skozi drugi (fotografski) m e d i j , pa p a j e p r i k a z a n a ali bolje p r e d s t a v l j e n a neposredno v svoji ' i v i o b l i k i ' . Pred sabo n i m a m o fiksirane ali ' z a m r z n j e n e ' t e k o e snovi (kot n a m j o - r e c i m o m l e k o in kri ali urin - v udoviti b a r v n i (pa v e n d a r mrtvi) prezenci na barvnih c i b a h r o m i h predstavlja A n d r e s Serrano) a m p a k 'stvar s a m o ' s svojim vonjem in v svoji m a t e r i a l n i obliki. M o r d a j e prav ta osvobojen vonj p o l e g r e s n i n e in tople ' n e u m e t n i k e ' snovi n a j p o m e m b n e j i e l e m e n t tega dela. "Vonj j e seveda - karseda intimna stvar v s a k e g a ( p o s a m e z n e g a ) loveka in eden najbolj intimnih, skritih signalov v s a k e g a bitja, saj vonj p o m e n i bliino, blinje srea nje z ( d r u g i m ) l o v e k o m .

33. Ihitl, str. 20. Referenca ali podobnost s Duchampovim okoladnim mealcem. Broyeiise de Chocla!, iz leta 1913 in 1914 je seveda preoitna, da bi mogli mimo nje, vendar ju - po mojem - ne gre enaiti, saj gre predvsem za vizualno podobnost in prepoznavno historino referenco. Duchampu gre predvsem za gibanje, gibljivost, ki jo ponazarja podoba, slika resnine mehanine naprave, naprave za meanje, vrteega kolesa, torej meanje, gibanje, ki ga ta stroj (Broyeuse de Chocolat) nosi 'v sebi'; Duchamp sam v pogovoru z Arturo Schwarzem - sicer o Roue de bicyclette, vendar tudi tu je podobnost oitna - pove naslednje; Najve ima {Roue de bicyclette, op. p.) skupnega z idejo nakljuja. Na nek nain dopustiti stvarem, da gredo ene z drugimi... v pomo idejam, da pridejo na plan. Gledati, kako se kolo vrti, je zelo pomirjujoe, zelo udobno... Uivam v pogledu na kolo, ravno tako kot uivam v pogledu na plamen, ki plee v pei. In e ... kolo je imelo velik vpliv name, saj sem ga uporabljal skoraj vedno od takrat, ne samo tukaj (na Roue de bicyclette, op. p.), ampak tudi pri Broyeuse de Chocolat in kasneje pri Rotoreliefs. (Camfield, William, Duchamp's Fountain; Aestetic..., v; The Definitively Unfinished Marcel Duchamp, 1991, str. 149) vendar Francozi poznajo tudi pregovor samec si sam melje okolado; Cahadwickov Mealec paje 'naprava' in/ali umetniki objekt, s svojo mehanino funkcijo v funkciji neke (druge) zgodbe in je ustvarjen artificielno, po zamisli umetnice. 34. Buck, Luisa, Something the Matter, katalog k razstavi. Sao Paolo Bienale, 1994, str. 20.

* water writes always in * p l u r a l " ali voda pie vedno v mnoini velja vodi, zaradi njenega n e - s t a t i n e g a i e t o c e , ^ a stanja. V svojih zapiskih H. Chad wick omenja izjavo Fride Kahlo o rastlinskem u d e u m o j e telesne pokra j i n e in si - p o d o b n o kot F. K a h l o - eli, da b o moje telo, r a v n o tako kot so m o g a n i , kraj z m a g e . ' " Piss Flowers, d e l o iz let 1 9 9 1 - 1 9 9 2 , j e d o i v e l o pri konservativni in reakcionarni kritiki negativen, c e l o j e z e n sprejem in j e bilo o z n a e n o kot nesmiselno, b e d a s t o in n e n a r a v n o . Piss Flowers (ali slovensko Nascane roe) so izdelane iz v z o r c e v in ablon e n s k e g a in m o k e g a uriniranja v sneg; 'falini stolpi' e n s k e g a in m o k g a urina so nanizani k r o n o v obliko cveta. Jack Butler tako opie proces dela oz. nastajanje ro: Priel s e m k Helen, z a d a j za n j e n i m a t e l j e j e m j e njen p a r t n e r D a v i d l u l a l v s n e g . H e l e n j e nadzorovala in dirigirala njegovo poetje in hkrati topila v sneg podobne, dopol nilne {komplementarne) vzorce; najprej j e urinirala v center in p o t e m j e njen partner zaokroil zaetno markacijo.'^. O p i s a n p r o c e s oz. p o s t o p e k izdelave (in tudi osnovni ali kljuni material) Piss Flowers j e s e v e d a dale stran od tradicionalnega in k o n v e n c i o n a l n e g a , tako od p o j m a kot od materiala umet nosti - razlien tako po pojmu kot p o izvirnem materialu; in tudi od pojmovanja ustvarjanja ali izdelovanja umetnosti."* S a m akt izdelave p r e o b r n e ali bolje sprevre sprejeto predstavo o nastanku umetnikega dela i n p r e / o m i z 'izolirano' pozicijo (enega) umetnika, kjer u m e t n i k s a m v 'tiini in s a m o t i ' ateljeja, v sooanju z (umetnikim) materialom, s seboj in z z g o d o v i n o umetnosti, ustvarja, kreira u m e t n i k o delo.'^* In n e s a m o to, pri uriniranju s m o ljudje p o n a v a d i s a m i

35. Iz verjetno prvega rono napisanega teksta M. Duchampa v angleini iz leta 1915, z naslovom The. kjer je Duchamp besedo THE vsaki zamenjal z zvezdico; tudi naslov teksta Octavia Paza v Marcel Duchamp. The Museum of Modern Art, New York and Philadelphia Museum of Art, reprint Prestel, 1989, str. 278. 36. Allthoe-Guyton, Marjoire, Helen Chadwick 1953-1996, v: An Monthly, t. 195, 1996, str. 18. 37. Butler, Jack, Before Sexual Difference, Helen Chadwick's Piss Flowers,v: The Body, Journal of Philosophy and the Visual Arts, 1993, str. 82. 38. Za Georgesa Bataillea erotika vedno sproi ruenje etabliranih vzorcev, vzorcev reguliranega socialnega ukaza. Nekaterim je izloek nekaj, kar ne prenese pogleda. Bataille pa v Zgodbi o oesu zapie Scalina je zame - sam ne vem, zakaj - zvezana z vonjem po smodniku, pa z bliskom in gromom... in ... vonj po riti in prdcu spominja na duh smodnika, curek scaline, pa na strel iz ognjenega oroja, ki bliskne kot snop lui. (Bataille, Georges, Z^w/fo/ o oesu, slov prevod v zbirki Paradigme. Nova revija. 1995, str 62 in 67.) 39. Zanimivo je, da tudi Antonyju Gormleyu pri izvedbi kipa, pri odlivanju njegovega telesa pomaga ena (s predavanja v Moderni galeriji, 1994). To je dvojno razmerje, kjer gre za sklapljanje dveh ivljenj in spajanje dveh teles, na kar opozori Foucault v Zgodovini

in skriti pred o m i d r u g e g a z a z a p r t i m i vrati strania, tu p a gre za m e d s e b o j n o oitno in n e s k r i t o uriniranje, za s o d e l o v a n j e in zdruevanje stavljanje ('odpadne') vode e n s k e in m o k e g a v cilju i z d e l a v e u m e t n i k e g a dela."" V e n d a r ne g r e za pred ali p r i k a z o v a n j e s a m e g a dejstva, akta uriniranja (kot j e to npr. prika izloa zano n a fotografiji Gillesa B e r q u e t a , B r e z n a s l o v a , 1 9 9 0 ) . Urin j e tu p r v i ujet v u m e t n i k o o b l i k o / d e l o in predstavljen - n e v n e p o s r e d n i snovi - v fazi nja. C h a d w i c k u s p e ujeti o b l i k o izloka, do sedaj) n i m a oz. ni imelo o b l i k e in j e bilo brezoblino. o d l i v a n j a ( n e g a t i v - p o z i t i v ) sicer fiksira, ustavi Izloek torej o b l i k o n e e s a , k a r sicer (ali vsaj skozi p r o c e s uriniranje v o b l i k o r o e (s t e m

p o s t a n e j e d r o u m e t n i k e g a d e l a ) , v e n d a r ne fiksira tudi zgolj e n e (za tradicio naliste r e c i m o v u l g a r n o obscene a h sprevrene, anarhistine) konotacije izdelka. N a s l o v s a m j e d v o u m e n , saj se v a n g l e i n i i z g o v o r i e n a k o kot roe miru. B a t a i l l e v Z g o d b i o o e s u pie o b i s e r n e m c u r k u s c a l i n e , ki s e j e m e n i vselej zdel tako iskrivo blee, C h a d w i c k p a ta b l e e , biserni c u r e k iztee v popol n o m a b e l o , t r d n o o b l i k o u d o v i t e r o e . Urin j e tu - torej - v formi l e p e g a in,

nenazadnjCjpred seboj imamo estetizaciio' uriniranja.

seksualriosli, ko se sklicuje na Musonija Rufa: e obstaja kaj, kar se ujema z naravo, je to gotovo zakon. Musoni) pokae, kako je to obliko enotnosti narava vnesla v vsakega posa meznika. V razpravi Oporoki kot oviri za filozofijo omenja prvotno delitev loveke vrste na moke in enske. Musonij .se sprauje o dejstvu, daje stvarnik spola najprej loil, potem pa ju je hotel spet zbliati. Torej, zblial ju je tako, belei Musonij, da je v vsakega od njiju vnesel silno eljo, eljo, kije hkrati elja po spojitvi in po zvezi - homila in koinnia. Videti je, da se prvi termin nanaa na spolni odnos in drugi na ivljenjsko skupnost. (Foucault, M., Zgodovina .seksualnosti. Skrb zase, (slov. prevod). Zaloba kuc, 1993, str. 106). 40. Jack Butler pie celo o specifini naravi teh ro: indiferentnostie stanje, ko drobno, nerazvito telo embrija e ni dovolj zrelo, da izrazi spol, kije bil kodiran v trenutku spoetja. Indiferentno spolovilo ima hkrati moke in enske karakteristike. Zanj so Piss Flowers metonimine reprezentacije androgenskega telesa. Androgen reprezentira skozi tako vizualno kot psihosocialno konstrukcijo posedovanje obeh (materinskega in oetovskega) falusa. V zanikanju razlike, oba spola ponovno pridobita svojo manjkajoo polovico in pripadajoo mo izpeljava enske s penisom evocira tudi monost noseega mokega. Ulitek urina postane ikonografija spolne razlike, ki se zrui v preprosto in ironino androgensko igro med dvema telesoma, ki se progresivno razvijata proti stanju po spolni razliki. Kar pa se zdi pretirano. Butler, Jack, Before Sexual Difference, Helen Chadwick's Piss Flowers, v: The Body, Journal of Philosophy and the Visual Arts. 1993, str. 81.

POMEN OBRAZA (ORLANIN OBRAZ)

Orlan. / have given my body to art / sem svoje telo umetnosti). Orlan. AutO'porrail fait par la machine - corps sur fond d'difices / (Avtoportret, Ici ga je naredil aparat - telo na ozadju zgradb). 1993. 1995

(Dala

Tri potne razglednice.

Cibachrom fotografija po kirurkem posegu, New York.

Hans Memling. Objokovanje (detalj). 1466. Olje na platnu. Capilla Real, Granada.

Matthias Grnewaid. Krianje (detail srednjega motiva). Dokonan 1515. Isenheimski oltar. Museum d'Unterlinden, Colmar.

ORLANIN OBRAZ (POMEN OBRAZA)

o l a j e z d r a v n i k i k a b i n e t ; k o j o z a p u s t i m o , n e s m e m o utiti, da s m o v njej u i v a l i , t e m v e , d a s m o 1. H o e t e se nauiti s i l o g i z m e ? O z d r a v i t e najprej svoje r a n e ; u s t a v i t e tok svojih telesnih s o k o v , p o m i r i t e d u h o v e , ki poganjajo telo.

Epiktet,

Pogovori

Your Body is a Battleground, bi si lahko sposodili naslov dela Barbare Kruger (sitotisk iz leta 1989), kot iztonico za tisto ' u m e t n i k o f o r m o ' , kjer j e u m e t n i k o v o telo osnova in sredie te ' f o r m e ' . U m e t n i k o v o telo j e n a m r e v body-artu o s n o v n o izhodie, j e d r o ; j e podlaga in glavni material, v e i n o m a tudi edini nosilec dela, s a m a predstavnost dela. e j e u m e t n i k o v o telo scela v funkciji dela, mu mora biti p o p o l n o m a podrejeno, na razpolago. In tudi j e , vsaj v e i n o m a , edini vidni predstavnik ali fizininoi/7ec - reprezentant dela. U m e t nost torej, ki ni onstran telesa, in umetnost, ki se vsa vidi v fizinem telesu. ' S t r a n s k i u i n k i ' m o d e r n i z m a so se pokazali v zaetku s e d e m d e s e t i h let. e posebej s tisfimi oblikami dematerializacije u m e t n i k i h sredstev, ki so vodili v samodestrukcijo m o d e r n i z m a (robni primeri k o n c e p t u a l n e u m e t n o s t i , smer fizinih bolein in smrtnih nevarnosti znotraj body-arta in p e r f o r m a n c e s npr. G. Pane, G. Brus, C. Burden, T. Fox).^' Posebej intriganten in zelo p r o v o k a tiven j e bil pojav dunajskih akcionistov na zaetku estdesetih (Otto M h l , Herman Nittch. Gnter Brus in Rudolf Schwarzkogler), v sicer zelo konservativ n e m in z a p r t e m , celo izoliranem okolju avstrijske povojne u m e t n i k e scene. Dematerializacija umetnikih sredstev s e j e usmerila na telo. Posebna znail nost akcionistov j e bila v uporabi telesa kot p o d l o g e za sliko, kot substituta tout courtza. umetniki material. Nain integracije 'subjekta' v umetniki proces. Telo j e bilo center akcije; telo j e sporoalo neposredno."*- Dunajski akcionisti so torej raziskovali svojo identiteto skozi svoje telo, onstran z z g o d o v i n o in kritiko nadzorovane in kontrolirane (slikarske in kiparske) tradicije in omeju joih k o n v e n c i j , kar pa j i h j e k m a l u privedlo onstran meja vsakdanjih izkuenj. Vse bolj so se skozi torturo in napad na svoje telo priblievali meji n e z n o s n e boleine, trpljenja in samopohabljenju, kar p a j e onstran ' narave' telesa. Body-art

41. Brejc, Toma, Teorija modernizma, prak.sa postmodernizma. Sodobnost. 1982, str. 1043-1044. 42. Pichler, Cathrin, Sacrifice, Identit alterila, katalog k razstavi, Venice Biennale, str. 63.

je osvobodil sporoilo, v umetnosti o m o g o i l telesu ' n e p o s r e d n o s p r e g o v o r i t i ' , vendar nikoli ni m o g e l biti osvoboditev telesa, kaj ele o s v o b o d i t e v od telesa. Niti ni bil o s v o b o d i t e v forme od telesnosti forme. N a sledi k Orlan n a m ' o v i n e k ' prek dela u m e t n i c e Cindy S h e r m a n , prej kot d o k u m e n t neke z a b l o d e ' , lahko slui kot k o m e n t a r k umetnosti enega telesa/ enega obraza (kar j e body-art bil in Orlan j e ) , saj gre pri C. S h e r m a n - t a k o reko - za umetnost 've' teles, ve obrazov. Kljub temu, d a j e S h e r m a n i n o delo v g l a v n e m o b r a v n a v a n o kot inscenacija sanj amerike enske, kot umet nost, k i j e v z a d n j e m asu vse bolj n a d r e a l n a in groteskna"', nas njtnzialegorinost tu ne z a n i m a . Z a n i m a nas njeno maskiranje, preoblaenje, prehajanje iz osebe v osebo, iz telesa v telo: Jaz ne d e l a m avtoportretov. Vedno se s k u a m v fotografijah oddaljiti od sebe im dlje stran, kot j e to le mogoe. Skuam izgledati kot neka d r u g a oseba. P r e o b l a i m se zato, da p o s t a n e m nek drug k a r a k t e r Uporabljam m a k e u p , da s p r e m e n i m svoj obraz v obraz n e k o g a d r u g e g a . In e ne elim si biti gola v katerikoli sliki, saj moje delo - na n o b e n e m nivoju - ni razkrivanje m e n e same. M n o g o bolj z a n i m i v o j e pokazati lano (fake) telo in laen (fake) obraz."" M o g o e j e rei, d a j e 'telo' C. S h e r m a n , ki sicer s a m a nastopa v svojih fotografijah (razen v najnovejih delih), -simbolino - prestav ljeno in n a d o m e e n o s telesom n e k o g a d r u g e g a ali pa - kar j e verjetno n a t a n neje - s i j e prisvojila p o d o b o telesa drugega. Njena ' m n o g o l i n o s t ' , maskiranje in preoblaenje v n e k o drugo osebo, v ' n e k o g a d r u g e g a ' p a j e pravzaprav doiv ljanje sveta kot teatra ali natanneje sveta kot odra ( p o d o b n o kot pri Andyju Warholu), doivljanje sebe kot igralke, ki sicer nastopa ' l e ' pred fotografsko k a m e r o , vendar se v s e e n o n e n e h n o transformira in n e n e h n o igra vedno n e k o d r u g o osebo, v resnici pa skriva sebe, igra izmaknitev same sebi. S h e r m a n n i m a svoje ene in edine identitete a m p a k prehaja iz identitete v identiteto, i m a tako reko ve identitet; celo v v s a k d a n j e m ivljenju ima ve razcepljenih identitet: R a z l o i l a s e m sebe v m n o g e razline dele. E n del s e m j a z na deeli. M o j profesionalni j a z j e naslednji del in moj delovni j a z v ateljeju j e drugi del. C e l o e d e l a m kaj j a v n o , npr. e i m a m predavanje ali g r e m na otvoritev, i m a m obutek, da u p o r a b l j a m razlien del sebe,"' kar j e p r a v z a p r a v opis shizofrene situacije. G l a v n a o s e b a j e vtnonekdo drug in tudi telo j e v e d n o neko ' d r u g o '

43. Schwander, Martin. The Outer Inner World. Cindy Sherman. PhoHigraphic Work 19751995. Schimer Art Books, 1995, str 12 44. Puku, Norik, A Woman of Parts, intervju s Cindy Sherman, v: An in America, June 1997, str. 8 in 82. 45. Ihid., str. 81.

telo, in simbolino nikakor ne gre za njeno telo in njen obraz; v e d n o j e prisotna m a s k a in maskiranje. Pri body-artu so se osredotoili na svoje telo (na parti k u l a r n o telo, ki p a j e predstavljalo ' u n i v e r z a l n o ' l o v e k o telo), ' i g r a l i ' so na svoje telo; in tudi Orlan "igra' na svoje telo; Cindy S h e r m a n pa igra na e d i n o konstanto, ki bi j o lahko p r e p o z n a h kot projekcijo; na njenih fotografijah lahko n e n e h n o p r e p o z n a v a m o imaginarno fantazmatsko projekcijo, t. j . o s e b n o projekcijo na fantomsko tuje telo, ki ga - v lastnem ateljeju kot p r i v a t n e m teatru - preoblikuje iz svojega (ne z glino, pa pa s p o m o j o u m e t n e lui, m a s k e , rekvizitov in k o s t u m a ) v drugega. E d e n glavnih objektov in j e d r o s o d o b n e g a krogotoka stvari, ki a s o v n o trajajo manj in manj, j e n e d v o m n o telo. To stoletje j e stoletje najstnikov, n a m s p o r o a teenagerjevski film Ameriki grafiti, m o d e r n i svet trguje s p o d o b a m i mladih in lepih teles. M o d e r n a usmerjenost na mladost, na m l a d o telo, j e postala obsesivna. Star obraz ali staro, izsueno telo v medijski kulturi ne obstaja, nasprotno p a j e medijski prostor prostor 'mladih in lepih', ki poirajo in upodabljajo (skupaj s k a p i t a l o m obli-kujejo) kult mladosti. Starost ni ' l e p a ' in e e ni ' g r d a ' , p a j e vsaj n e z a n i m i v a za medijsko s c e n o . D i e t e , fitnes trening, body building... te vrste obsesije pa segajo tudi na tako reko ' v s a ' d r u g a podroja l o v e k e d r u b e od politike, e k o n o m i j e do naina (zdrave) prehrane, stila (zdravega) ivljenja, celo d o zdravstva (geslo zdravo mladostno ivljenje tudi v zrelih letih) in m e d i c i n e : plastina kirurgija ne le odstranjuje posledice p o k o d b in nesre, t e m v e odstranjuje (brie) tudi z n a k e starosti, staranja, revitalizira in napenja k o o tako. da izgleda spet m l a d a in napeta, saj se telo ' a l ' ponosi, postara in izrpa. I m a m o torej le eno k o o i n j e ne m o r e m o menjavati p o razpoloenju kot svojo o b l e k o . M o d a j e - m e d d r u g i m - l a h k o tudi spoznanje, da nas j e narava oskrbela s a m o z eno k o o , kar j e p r e m a l o , in da bi p o l n o u t e e bitje m o r a l o n a v z v e n oblei svoj ivni sistem"'. To kiparjenje in klesanje telesa (lahko bi parafrazirali znan ivljenjski rek ' v s a k j e svojega telesa k o v a ' ) p o m e n i - kot j e oznaila F r a n c e Borei n o v o d o b n o trpljenje za l e p o t o telesa s k o z i p l a s t i n o k i r u r g i j o in g a j e primerjala z v e r s k i m m u e n i t v o m , ter ga p o i m e n o v a l a kot obred p r e h o d a

46. Morda presenetljivo, a ravno zato je bila tako odmevna lanskoletna razstava celopostavnih, golih Artoportretov Johna Coplansa, ki je na svojih fotografijah 'brezsramno' razkazoval svoje izsueno, staro, po logiki, ki jo opisujemo, 'grdo' telo. 47 Ballard, J. G., Project for a Glossary of the Twentieth Century, v: Incorporations. Zone, New York, 1992, str. 275.

nae d o b e . Vendar j e to m u k o t r p n o , vztrajno in skrbno poetje oitno impo tentno, saj j e n p r body-building aseksualna masturbacija, kjer celotna m u s k u latura simulira konkreten kos n a b r e k l e g a tkiva. Vendar se zdi, da j e o r g a z e m nejasno odloen."* Erektivno, napihnjeno, (umetno) nabuhlo telo bilderja lahko n e d v o m n o b e r e m o kot zelo prezenten simbol transferne zadovoljitve. A r n o l d S c h w a r z e n e g g e r j e v n e k e m televizijskem intervjuju izjavil, v e d n o s e m sanjal o zelo m o n i h ljudeh. O diktatorjih in njim p o d o b n i h . Naa doba obuti posebno grozo pred starostjo in smrtjo, in ta groza izhaja iz nekega notranjega vzroka. Ta vsebuje, ne samo objektivne spremembe v drubenem poloaju starih ljudi, ampak tudi subjektivne izkunje, ki prihajajoo starost delajo neznosno. Strah pred starostjo lahko izhaja iz racionalne, realistine ocene tega, kar se starejim ljudem dogaja v napredni industrijski drubi, ta strah paje vkoreninjen v iracionali paniki. In ta iracionalna panika pred .starostjo in smrtjo je povezana s pojavo narcmine osebnosti, kot prevla dujoe osebne strukture v sodobni drubi. Ker ima narcis tako malo notranjih virov, ie v drugih potrdilo o sebi. Potrebuje obudovanje drugih svoji lepoti, armu, slavi ali moi - obeleja, ki bledijo s starostjo."'* C e l o odtis prsta izginja iz policijskih kartotek in ga n a d o m e a D N K identi fikacijska karta, m e d t e m k o mi e v e d n o ' o b v l a d u j e m o ' le svoje vidne dele: roke, noge in ele nato svoj trup. Ostali volumen j e iz notranjih organov; nekatere k o m a j z a z n a v a m o , njihovo delovanje k o m a j p r e p o z n a v a m o in k o n t r o l i r a m o (glas, dihanje plju, bitje srca, p r e b a v n i sistem...). Vidni ali ne, v s e e n o s m o p o p o l n o m a odvisni od teh notranjih organov, od njihovega notranjega delovanja in menjavanja m e d zunaj in znotraj. G i n s b e r g j e v o b r a m b i u m e t n i k a trdil, da B u r r o u g h s ne upodablja s a m o odvisnosti od m a m i l , eprav j e ta najoitneja, sicer pa ni drugega kot zgled za m n o g e d r a g e odvisnosti - n p r od homoseksualnosfi, od imetja in lastnitva, od denarja, od moi in oblasd, od nasilja in potrebe p o obvladovanju dragih, p o nadzorovanju njihovega telesa, duha in razuma."'" Torej, B u r r o u g h s o v 'jedilnik" j e bil zelo bogat; iz j e m a n j a razlinih alkoholnih tekoin, drog, fiksanja, vbrizgovanja razlinih substanc in zgolim, dobesednim

48. Ihid.. str. 275. 49. Laseh, Christopher, Narcistiica l(uttura. Naprijed, Zagreb 1986, str. 238 - 239. Lacan bi rekel: subjekt je namre zgolj to, kar je za druge in je, kolikor je vpisan v socialnosimbolno mreo. 50. Stanovnik, Majda, Gol duh in golo telo nista privlana, spremna beseda v: Burroughs, W., Goli obed, zbirka XX. stoletje, CZ 1993, str. 213.

(kolikor j e seveda neko stanje lahko d o b e s e d n o v opisu, "ivo" v besedi) o p i s o m posledic fiksov spisal ivo, odbijajoo in privlano in na vsaki strani knjige d r a m a t i n o umetnost. Sicer pa tudi "nae' telo. telo ' n o r m a l n i h ' , ne ivi brez razlinih umetnih preparatov, poivil in zdravil. e d o d a m o telesu (pravzaprav krvi) kaken umetni preparat, u m e t n o substanco (recimo v z a m e m o vitaminske tablete ali tablete proti b o l e i n a m ) , na ' n a r a v n i ' telesni ' m e h a n i z e m ' z njimi funkcionira bolje, kot brez njih. Z a e t n i inicialni ekskmz v body-art n a m j e 'sluil' kot izhodie in n a m tu lahko 'slui' kot primerjava: Orlan namre sama v svojem manifestu z naslovom L'Art Carnalle {Umetnost mesa ali tudi mesena umetnost) e na ravni rke razmeji svoje d e l o do umetnosti telesa: V nasprotju z Body-artom, od katerega se loi. U m e t n o s t m e s a ne eli boleine i n j e ne ie kot vir svojega oienja, boleine ne koncipira kot O d r e i t v e . " Tudi v delu-tekstu z anglekim naslovom My text, my flesh (1. 1996) in v treh avtorskih r a z g l e d n i c a h (razposlanih p o poti) s s k u p n i m n a s l o v o m / have given my body to art (Podarila sem svoje telo umetnosti) e na ravni izjave vzpostavi razliko. P r o b l e m Orlan j e p r o b l e m radikalnih p r e m i k o v in p o t e m tudi p r o b l e m r a n / a , recepcije teh premikov, ki sproajo ' v e l i k a ' in 'sona' besedila, ' v e l i k e ' izjave o b / n a p r e l o m u . In vendar m o r a m o tu b e s e d e vzeti d o b e s e d n o , saj m n o g o k r a t verodostojno predstavljajo in opisuje if v a r i a m o , e p r a v tukaj ni beseda m e s o postala, pa p a j e m e s o beseda p o s t a l o . Svoje telo j e umetnica spremenila v jezik. V jezik, grd ali lep, ki zelo o d m e v a in j e oitno zelo zgovoren. Barbara R o s e j e poudarila razliko (body-art:Orlan) tudi na nwojupredstave: Tukaj je odloilna razlika med dunajskimi akcionisti in Orlaninimi perfor mansi: pri njih in pri m n o g i h primerih Body-arta j e prisoten element teatra, igre. K m e k o dvorie in klavnica, in ne operacijska soba, j e priskrbela kri za dunajske akcioniste.'- Prostor njenega performansa p a j e operacijska soba, njena 'tehnika' j e plastina kirurgija, medij je. njeno telo, k r i j e njena lastna kri: Moj medij j e moje m e s o . Kljub teatru v operacijski sobi (operacijska s o b a j e dekorirana, vkljuno s kostumi udeleencev, kiastimi krii, s plastinimi roami in sadjem; situacija v operacijski sobi j e parodina, ironina, s m e n a od branju, plesu in deklamaciji...), n a m j a v n a , tehnino p o d r o b n a prezentacija in ivo predvajanje na interni T V mrei, vseskozi dokazuje verodostojnost posega. Sprijazniti se m o r a m o , d a - v e n d a r l e in kljub ' k o m e d i j i ' - gre zares, situacija

51. Manifest natisnjen v katalogu Orhm, Diagonale. Rim 1996. str. 30-31. 52. Rose, Barbara, Is it Art? Orlan and the Transgresive Act,v: Art in America, februar 1993, str. 87.

j e ' k r v a v o resna' in al ni le simulirana, fiktivna, a m p a k j e resnina. (Komedija j e sicer prav tako resnina kot j e resnien vic.) R e s n i n o 'izginja iz obzorja staro telo in pred omi i m a m o v z h o d n o v e g a telesa', e se i z r a z i m o poetino. Resnino se 'pred naimi omi rojeva nov svet in novo telo' e r e e m o patetino. R a d i k a l n a in ostra boleina j e za gledalca, k o se nasteaj odprejo vrata, sicer n a v a d n o pred omi j a v n o s t i zaprte operacije: gledalca boli, ne Orlan, ob p o g l e d u na odprti p o s e g v njeno telo, saj j e ona proti boleini (manifestativne izjave npr. ivel morfij! Dol z b o l e i n o ! ) in zato m e d operacijo izdatno uporablja lokalne anestetike, pomirjevala. Je proti boleini in v 'seciranju' uiva, kar j e verjetno najhuje za ' z d r a v o p a m e t ' (od tod kandali in zgraanje, a tudi p o z o r n o spremljanje)*', n a m r e da O n a ni trpin in da v teatru i z d a t n o uiva, njene rane p a j e pri i v e m m e s u ne bolijo. Navajeni s m o l a n e g a soutja, k i j e ugodje in naemu narcisizmu p a e . Kristus s 11 o b r a z o m , z znamenji k r v a v i h ran in orodji m u e n j a j e trpin, nad njim j e krivina l o v e k a in stroga boja roka. Tu j e prostor zapietd, soutje, usmiljenje, identifikacijo - ta ustva so tu n o r m a l n a , ' n a m e s t u ' . Pri Orlan pa jih ni, za njo n i m a m o ustev, za njo ni usmiljenja, saj Ona vendar - tako r e k o - s a m a p o l a g a r o k e nase, njena j e odloitev, da krvavi. Orlan 'secira' in izvaja p o s e g e na s v o j e m telesu prosto voljno, p r o b l e m j e le, zakaj to p o n e pred naimi o m i j a v n o in p r e k m n o i n i h m e d i j e v . A g r e s i v n i s a d i z e m o s v a j a l c e v nad d r u g i m , ki t e g a ne s p r e j m e prostovoljno in se temu celo upira, j e bolj dopusten, sprejemljiv kot m a z o h i z e m nad seboj, kot uivanje v svoji boleini. V t e m j e njena deviantnost. (Milosevic r e c i m o , e pripeljemo to ilustriranje do skrajnosti, j e v s e k a k o r v ' v s a k e m p o g l e d u ' bolj n o r m a l e n od Orlan.) e Orlan oblikuje s a m o sebe, sicer z n e n a v a d n o , n e v s a k d a n j o tehniko, a najpogosteje po renesannih vzorih, idealih - p o d o b n o kot m n o g i drugi, ki skrbijo za o b l i k o v a n o telo po dananjih n o v o d o b n i h vzorih, idealih - v e m j e njen p r e k r e k ? Od svoje prve plastine operacije (1. 1990) p o s t a n e njen perform a n s operacija in operacija performans (performans = operacija). K a k o j e lahko operacija performans in m e d i c i n a u m e t n o s t , se spraujejo v m n o g i h medijih. P r o b l e m pa lei bolj v prestavljanju, preseganju in meanju razlinih p o d r o i j , razlinih ideologij. P r o b l e m j e v tem, da Orlan kri n a d d o l o e n o pozitivnost in

53. Some Went Mad... Some Ran Away je bil naslov odmevne razstave v Serpentine Gallery (London, Maj 1994, umetnika - v tem primeru tudi kustosa - Damiena Hirsta), ki naj bi sproala odpor, paje, ravno nasprotno, privabljala mnoice obiskovalcev; nauk; bolj kotjc stvar odbojna, gnusna, bolj je privlana in zanimiva za javnost. Torej 'nihe ni beal stran, vsi so tekli zraven'.

konstruktivnost plastine kirurgije, ker uporablja ('izrablja') plastino kuirurgijo V druge ('nenaravne', n p r umetnike) namene. Ker prehaja iz normalne plastine kirurgije v kirurgijo, ki j e v slubi umetnosti, v kirurgijo Estetike, kot j o j e p o i m e n o v a l filozof M i c h e l Onfray. Z n e p o s r e d n o uporabo s v o j e g a telesa, k i j e e blizu izrabi, hitri potronji telesa (saj j e devet taknih p o s e g o v s a s o m a vse bolj nevarnih telesu) in d o b e s e d n o krvavo i z g u b o p r v o t n e , n a r a v n e ali - e h o e t e - od b o g a d a n e p o d o b e , s p r o a tevilna n o v a e t i n a in m o r a l n a v p r a a n j a (kar j e m n e n j e v e i n e ) . O i t n o j e subverzivna ( ' k o t skalpel o s t r a ' ) n a m e r n a izguba ' o r i g i n a l n e ' , ' n a r a v n e ' o b l i k e - pa e j e opravljena e t a k o h i g i e n i n o in sterilno. V s e m p a j e z n a n o ( e p r a v n e k a t e r i tega noejo sprejeti), d a j e o r g a n s k o s t f o r m e v m o d e r n e m e d a v n o (od krize klasicistinih idealov celote, totalitete) izgub ljena. M i c h e l Onfray opozori prav na to raven: V s e od industrijske revolucije pa d o n e d a v n e kibernetine revolucije, civilizacija potuje n e p r e s t a n o v s m e r i , ki j o j e priporoal Descartes: g o s p o s t v o in p o s e d o v a n j e nad n a r a v o . ' " Vendar O r l a n ni le p r o i z v o d te l o g i k e , ki j o j e pripeljala v 'skrajnost', saj s p o p o l n o simulacijo opozarja na te skrajnosti. O r l a n j e kot P r o m e t e j , ki ne s p r e j e m a boje meje, n a r a v n e ali l o v e k e o m e j i t v e i n j e e k s c e s , ki za n e k a t e r e pred stavlja zloin nad telesom. Orlan spregovori torej o zloinu s a m e m , o zloinu kulture nad n a r a v o . L a h k o g l e d a m svoje lastno odprto telo brez b o l e i n e ! L a h k o p o g l e d a m v svojo notranjost, to j e n o v status p o g l e d a . " O r l a n i n pogled n a v z ^ o / e r j e torej d r u g a n e g a statusa k o t npr. p r i a n a t o m i j i , ki j e v p r v o t n e m p o m e n u razstelesenje (pionirji raztelesenja so na B o l o g n s k i univerzi 'rezali v t e l o ' e v XIV. stoletju). A n a t o m i j a j e v e d a o ustroju telesa, pri e m e r p a j e m o r a l o biti telo m r t v o truplo: truplo j e telo brez d u e in brez petih u t o v , objekt raziskovanja j e torej m r t v o telo, truplo, torej j c anatomija v e d a , ki ' r p a ' s p o z n a n j a skozi telo d r u g e g a , ki predstavlja ' s p l o n o t e l o ' in j e spoznanje o naem ( m o j e m , tvojem...) telesu. Orlan pa, da bi p o g l e d a l a v sebe, ni treba u m r e t i ; dri pod k o n t r o l o svojo u s o d o . N i k o l i ne igra rtve: ona j e oboje, tako subjekt kot objekt, igralka in reiser, pasivni pacient in aktivni o r g a n i zator.'" i v a pri o d p r t e m telesu.

54. Onfray, Michel. Orlan, Surgical Aesthetics, An Press 207. nov. 1995, str. 23. 55. Iz manifesta. 56. Rose, Barbara, Is it Art? Orlan and the Transgresive Act, ( in America, februar 1993, str. 125. Zato bi tudi lahko rekli, d a j e teater krutosti mnogo bolj agresiven na slikah Beckmanna.

Torej vpraanje kdo je Orlan ni na mestu, saj predpostavlja, d a se k d o skriva zadaj, ko pa so v e n d a r l e n a i i e o / odprta vrata in s e j e umetnica natanno, v tevilnih p o d r o b n i h b a r v n i h fotografijah razkrila z a i n t e r e s i r a n i m p o g l e d o m , 'se jim dala ' na ogled. 'Podarja' svoje telo umetnosti - in prav tako se 'podarja' (in prodaja) m e d i j e m , ki jih ta fenomen zanima, da si pridobi n o v a sredstva za n o v e p o s e g e v telo. O b poplavi golote golo telo ve ni tabu, golota ne provocira in ne vzemirja tako, kot j e nekdaj. Orlan se ne slai, ni gola pred n a m i ; se tudi ne preoblai in ne maskira, saj ne menja mask a m p a k svoje telo. Ima le e n o telo, ki pa ni fiksno in se spreminja. 'Kdo je ', k o izpostavlja sebe in svoje telo skozi kirurgijo, ki ji j e postala zrcalol N i h e drug kot O r l a n , ki j e postala s i n o n i m t o n o za to vrsto s p r e m e m b e . "Vpraanje, kdo je Orlan, tudi ni logino, etudi Orlan ni njeno ime in njen obraz ni njen obraz in kmalu njeno telo ne b o ve njeno t e l o , " , saj j e v njeni pojavni ' n a r a v i ' e v p i s a n a prav ta transformacija. Saj vemo o Orlan tako reko vse, njene operacije so javne, posnete, n a t a n n o d o k u m e n t i r a n e . R e s j e , da njena prejnja, nekdanja p o d o b a izginja, a m p a k saj vendar v e m o , da j e natanko to Orlan, da j e n a t a n k o to ' r e s n i c a ' Orlan. Njeno p o j a v n o bistvo j e to, da spreminja obraz, da transformira svoj obraz in telo, da spreminja svojo ' n a r a v n o ' d o l o e n o p o d o b o . Tisto ' k a r j e ustvarila narava, spreminja l o v e k ' . O n a j e metamorfoza. Ali n a m j e v s a k a l o v e k a ' f i g u r a ' , k i j e n e p o s r e d n a p o s l e d i c a dananjega k u l t u r n e g a in ( m e d i c i n s k e g a ali bio-genetskega) t e h n o l o k e g a i / e / o v a ; y a , tuja, ' n e p r i j e t n a ' , ' g r d a ' , izzivalna in odbojna? P o d o b a njenega telesa in 'sprejete in u t e e n e ' predstave o telesu, sproajo vpraanja, a l i j e njeno telo sploh .e telo. Ali p a j e e tako zelo de-formirano in 'plastificirano', da ni ni ve telo. Prepoz navnost, p o d o b n o s t telesu j e za telo p r e m a l o in ali j e p o t e m Orlan e neko d r u g o , 'pol t e l o ' , n p r pol artificielno, pol n a r a v n o telo, k i j e - p r a v z a p r a v - o b vseh zunanjih in notranjih p o s e g i h samo e podobno ' n a e m u ' telesu. N j e n o telo j e , dokler n i s m o kot ona, drugo telo ' n a e m u ' . V virtualni realnosti j e telo prisotno na nivoju fantazme pogleda. Ni nepo srednega dotika telesa ob telo. Dananji ' v s e - v r s t n i ' m o d n i simulakri neko realnost simultano odmikajo (celo briejo, odstranjujejo) m e d t e m , k o v z p o stavljajo neko drugo, ki pa ni nujno nova. "Vendar pri telesu ne m o r e m o trditi, da gre za abstraktno snov, k e r j e v e d n o k o n k r e t n a , s n o v n a ali m e s e n a . O b najnovejih tehnolokih prilaanjih telesa (kjer telo ni ve objekt 'zgolj' politine ali ideoloke manipulacije, fizine represije, ampak tehnine obdelave - plastine

57. Ihid., str. 83.

operacije, trgovina z organi ali genetika) se n a m 'nastavljajo' novi in drugani problemi. Vpraanje bodonosti zato ni ve igava bo zemlja, temve igavo ho telo. Braniti n a m ni treba ve 'svoje' zemlje, braniti m o r a m o svoje telo. O r l a n j e t e m a t i z i r a l a ali p r o b l e m a t i z i r a l a , zaostrila p o g l e d e na ' n o v o ' m e d i c i n o , ' n o v o ' politiko telesa, ' n o v o ' ideologijo in estetiko telesa. Pred sabo i m a m o (novo) telesom. u m e t n o s t telesa ali - natanneje - umetnost (iz kirurgije) nad P r e d v s e m pa so tonove predstave o telesu, m o r d a celo jutrinje pred

stave. In Orlan j e p o t e m - J M f r / . Orlan j e p o t e m resnina 'fikcija' iJMin najdemo v njeni kontrolirani p o d o b i . Vendarle v s e e n o lahko u p a m o , da p r i h o d n o s t ne b o imela le ene p o d o b e telesa. e j e tu telo prihodnosti, i m a m o vsaj p r i h o d n o s t in tudi prihodnost ima telo. Vpraanje p a j e , koliko m o n o s t i sploh i m a m o pri izboru prihodnosti. To c h a n g e faces in order to face the future. To reface the face and outface the received, repressive n o t i o n of identity.'*

58. Onfray, Michel. Orlan. Surgical Aesthetics./IrtPrc.v.v207, Nov. 1995, str. 22. Neprevedljiva besedna igra, priblien prevod bi se glasil: Spreminjanje obraza kot sooenje s prihodnostjo. Preobrazba obraza in kljubovanje sprejetemu, represivnemu pojmu identitete.

Hegel

G. W. F. Hegel GOSPOSTVO IN HLAPEVSTVO

Ob izidu slovenskega prevoda Heglove Fenomenologije duha prinaa priujoa tevilka dokumentacijo, ki zadeva najbr najslavneji odlomek te knjige, razvpito Heglovo obravnavo dialektike gospodarja in hlapca. Teksti, ki so zbrani tukaj, podajajo ire ozadje tega odlomka iz Fenomenologije, namre Heglovo obdelavo tega momenta pred klasino analizo v Fenomenologiji {1807) in po njej. Izbor zaenja s fragmentom iz Heglovih jenskih rokopisov (datiranim v zimski semester 1803/04 - tu je treba opozoriti na izjemno teavnost prevajanja sprio nejasnosti in nedoreenosti Heglovega rokopisa), nadaljuje z dvema kratkima odlomkoma iz Filozofske propedevtike (iz let 1808-9), torej iz teksta namenjenega pouku filozofije na gimnaziji v Ntirnbergu, in se zakljuuje z obravnavo v ustreznih paragrafih Enciklopedije fdozofskih znanosti (v njeni tretji izdaji iz leta 1830), dopolnjenih z dodatki po zapiskih njegovih tudentov, torej s Heglovimi ustnimi dopolnili s predavanj (povzetimi po izdaji iz leta 1845, ki jo j e oskrbel Ludwig Boumann), Vse tekste je prevedel Robert Vouk,

BOJ ZA PRIPOZNANJE (1803/04)

F r a g m e n t 22: A B S O L U T N O N U J N O J E ,.. ... a b s o l u t n o nujno j e , da totaliteta, d o katere j e zavest prila v d r u i n i , s p o z n a sebe kot sebe v neki drugi takni zavesti totalitete [Totalitt Bewusstseyn\\ v t e m spoznavanju j e vsak za d r u g e g a n e p o s r e d n o a b s o l u t n o p o s a m i e n . V s a k se postavi v zavest drugega, o d p r a v i p o s a m i n o s t drugega, ali v s a k v svoji zavesti [postavi] d r u g e g a kot n e k o a b s o l u t n o p o s a m i n o s t zavesti. To j e v z a j e m n o p r i p o z n a n j e nasploh, in v i d i m o , k a k o to pripoznanje l a h k o eksistira zgolj kot tako, kot postavljanje sebe kot p o s a m i n e totalitete zavesti v n e k o d r u g o p o s a m i n o totaliteto zavesti. P o s a m e z n i k j e zavest le, kolikor se v s a k a p o s a m i n o s t njegove posesti [Besitzes], in njegove biti, pojavi kot p o v e z a n a z njegovim celotnim b i s t v o m , kolikor j e sprejeta v njegovo indiferenco; k o l i k o r vsak moment p o s t a v l j a j o ; sebe samega, kajti to j e zavest, ideelnost sveta. Ranitev [Verletzung] ene od njegovih p o s a m i n o s t i j e zato n e s k o n n a , j e a b s o l u t n a

alitev, alitev njega kot celote, alitev n j e g o v e asti; in kolizija za v s a k e p o s a m i n o s t i j e boj za c e l o t o ; re, doloenost, kot vrednota, kot re, sploh ni u p o t e v a n a ; m a r v e j e p o p o l n o m a uniena, p o p o l n o m a ideelna; j e le to, da se nanaa n a m e , ker s e m zavest, j e svoje n a s p r o t s t v o do m e n e izgubila. Kot ta totaliteta nastopita oba, ki se k o t ta totaliteta p o s a m i n o s t i m e d s e b o j n o pripoznata, in hoeta biti p r i p o z n a n a , drug proti d r u g e m u ; in p o m e n , ki si ga drug d r u g e m u dajeta, j e ta, da se v s a k v zavesti d r u g e g a pojavlja kot tak, ki d r u g e g a izkljuuje iz celotne ekstenzije svojih p o s a m i n o s t i . ... d a j e v t e m svojem izkljuevanju d e j a n s k o totaliteta. Tega n i h e ne m o r e d r u g e m u izkazati z b e s e d a m i , zagotovili, gronjami ali o b l j u b a m i ; kajti govorica j e s a m o ideelna e k s i s t e n c a z a v e s t i , tukaj pa d r u g d r u g e m u n a s p r o t u j e t a kot d e j a n s k a , tj. absolutno zoperstavljena, absolutno zase bivajoa; in njun odnos nasploh j e praktien, s a m [odnos j e ] dejanski; s a m a sredina [Mitte] njunega pripoznanja m o r a biti dejanska. Zatorej morata raniti drug drugega; ker se vsak v p o s a m i nosti svoje eksistence postavlja kot izkljuujoa totaliteta, m o r a postati dejanski; razalitev j e nujna; j a z lahko udejanji svoje izkljuevanje d r u g e g a le tako, da moti pojavljajoo se bit drugega; le tako se l a h k o p r i k a e kot zavest, d a j e ta njegova bit, indiferentna p o s a m i n o s t [Einzelheit indijferent], d a j e to zunanje na njem s a m e m ; posebej nujno j e , da m o r a biti vsak m o t e n v svoji posesti, kajti v posesti j e protislovje, ki j e v tem, da bi naj neko zunanje, n e k a re, n e k a zemeljska obost, bila v moi nekega posameznika, kar j e v nasprotju z n a r a v o rei kot neke o b e zunanje, in re j e obe nasproti neposredni posaminosti zavesti. - Zaradi nujnosti ranitve [Verletzung], ki naj p r i v e d e d o pripoznanja, sta oba v t a k n e m razmerju, da se d r u g proti d r u g e m u p o s t a v i t a kot n e g a t i v n a a b s o l u t n a p o s a m i n o s t totalitete [Einzelheit Totalitt], t a k o da v s a k n a s i l n o izkljui d r u g e g a , o d p r a v i posest, ki j o j e p r i d o b i l s kritvijo [Verletzung], hkrati pa rani d r u g e g a , v d r u g e m n e g i r a n e k a j , kar ta p o s t a v l j a kot svoje; v s a k m o r a to, k a r d r u g i negira, potrditi k o t n e k a j , kar j e b i v a j o e v njegovi totaliteti, kot nekaj, k a r ni zunanje; in m o r a to v d r u g e m o d p r a v i t i ; in m e d t e m k o v t e m p o s a m e z n e m s p l o h vsak uveljavlja svojo totaliteto kot nekaj s a m o svojega, pride d o izraza, da vsak negira totaliteto drugega; v z a j e m n o p r i p o znanje p o s a m e z n e totalitete s l e h e r n e g a , s t e m da j e ta p o s a m e z n a totaliteta n e g i r a n a , br k o p r i d e v o d n o s , p o s t a n e n e g a t i v n i o d n o s totalitete; vsak se [mora] torej postaviti v zavesti d r u g e g a k o t totaliteta, t a k o da proti d r u g e m u za o h r a n i t e v k a t e r e k o l i p o s a m i n o s t i p o s t a v i s v o j o c e l o t n o pojavljajoo se totaliteto, svoje ivljenje, in prav tako m o r a vsak iti na smrt d r u g e g a ; v zavesti d r u g e g a se l a h k o s p o z n a m le k o t ta p o s a m e z n a totaliteta, k o l i k o r se p o s t a v i m

v njegovi zavesti, kot nek tak, ki s e m v s v o j e m izkljuevanju totaliteta izklju evanja, kolikor g r e m na njegovo smrt; s t e m d a g r e m na n j e g o v o smrt, tudi s a m e g a sebe i z p o s t a v i m smrti, t v e g a m svoje lastno ivljenje; z a g r e i m proti slovje, da h o e m uveljaviti p o s a m i n o s t svoje biti in svoje posesti; in ta uvelja vitev preide v svoje nasprotje, da za to celotno posest, in za m o n o s t vse posesti in vsega uitka, rtvujem ivljenje s a m o ; s t e m da se p o s t a v i m kot totaliteta p o s a m i n o s t i , o d p r a v i m sebe s a m e g a kot totaliteto p o s a m i n o s t i ; e l i m biti p r i p o z n a n v tej ekstenziji svoje eksistence, v svoji biti in posesti, toda to spre m e n i m v t e m , da o d p r a v i m to eksistenco in p o s t a n e m p r i p o z n a n le kot u m e n , kot totaliteta v resnici, tako da sam, v t e m ko g r e m na smrt d r u g e g a , t v e g a m svoje lastno ivljenje in o d p r a v i m to ekstenzijo svoje e k s i s t e n c e s a m e [kotj totaliteto svoje p o s a m i n o s t i . To pripoznanje posaminosti totalitete torej povzroi s m r t n i ni [fhrt also das Nichts des Todes herbei]. V s a k m o r a od d r u g e g a s p o z n a t i , ali j e a b s o l u t n a zavest, a ) v s a k se m o r a p o s t a v i t i v t a k n o r a z m e r j e d o d r u g e g a , s k a t e r i m p r i d e na dan to, da ga m o r a raniti, in v s a k l a h k o od d r u g e g a s p o z n a , ali j e totaliteta le t a k o , da ga p r e g a n j a d o smrti; in p r a v t a k o se v s a k i z k a e kot totaliteta za s e b e le tako, da s a m e g a s e b e i z p o s t a v i smrti. e s a m na sebi ostane tostran smrti [innerhalb des Todes], ali se d r u g e m u le izkae kot n e k d o , ki j e p r i p r a v l j e n zastaviti del p o s e s t i ali vso p o s e s t , r a n e , ne [pa] ivljenja s a m e g a , p o t e m za d r u g e g a n e p o s r e d n o ni totaliteta, ni a b s o l u t n o zase, p o s t a n e suenj [der Skiav] drugega. e pri d r u g e m ostane tostran smrti ter spor odpravi p r e d u b o j e m [vor dem Tdtem], p o t e m ni niti sebe izkazal kot totaliteto niti d r u g e g a s p o z n a l za t a k e g a . To pripoznanje p o s a m e z n i k a j e torej a b s o l u t n o protislovje v njem s a m e m ; pripoznanje j e le bit zavesti kot n e k e totalitete v neki drugi zavesti, t o d a s t e m k o postane dejanska, d r u g o zavest odpravi, s tem se odpravi pripoznanje s a m o ; ne m o r e se realizirati, m a r v e n a s p r o t n o , p r e n e h a biti, v t e m k o j e . In v e n d a r j e hkrati zavest le kot pripoznanost [Anerkanntwerden] od d r u g e g a i n j e hkrati le zavest kot a b s o l u t n o n u m e r i n o eno [Eins], in m o r a biti kot taka p r i p o z n a n a ; to pa p o m e n i , da m o r a iti na smrt d r u g e g a in na svojo lastno smrt; in j e le v dejanskosti smrti. To, kar s p o z n a v a m o , da j e p r i p o z n a n a totaliteta zavest le tako, da sebe odpravi, j e sedaj spoznanje te zavesti s a m e ; s a m a naredi to refleksijo s a m e sebe v sebi sami, da p o s a m e z n a totaliteta, s tem k o se ohrani kot taka, k o h o e biti, s a m o sebe absolutno rtvuje, se odpravi; in tako naredi nasprotje tega, kar se j e n a m e n i l a ; s a m a j e l a h k o le kot odpravljena; ne m o r e se ohraniti kot

bivajoa, t e m v e le kot postavljena kot odpravljena; in s t e m s a m o sebe postavi kot o d p r a v l j e n o in j e s a m o kot takna l a h k o p r i p o z n a n a , ta n e p o s r e d n o e n a in ista; j e s a m o sebe odpravljajoa i n j e p r i p o z n a n a ; k i j e v drugi zavesti k o t o n a sama; s t e m j e absolutno oba zavest. Ta bit odpravljenosti p o s a m e z n e totalitete j e totaliteta kot a b s o l u t n o oba, kot absolutni duh; je d u h kot a b s o l u t n o r e a l n a zavest; p o s a m e z n a totaliteta se zre kot ideelna, kot odpravljena, in ni ve p o s a m e z n a ; m a r v e j e s a m a sebi ta odpravljenost sebe s a m e , in j c p r i p o z n a n a in oba le k o t odpravljena; totaliteta kot neka p o s a m i n o s t j e p o s t a v l j e n a v njej s a m i kot n e k a zgolj m o n a ne zase bivajoa, v s v o j e m obstoju le takna, k i j e v e d n o pripravljena za smrt, ki s e j e o d p o v e d a l a sebi, k i j e sicer kot p o s a m e z n a totaliteta, kot d r u i n a in v posesti in uitku, toda tako, d a j e to r a z m e r j e zanjo s a m o i d e e l n o in se izkae kot njo s a m o rtvujoe. Ta bit zavesti, ki j e kot p o s a m e z n a totaliteta, ki s e j e sebi o d p o v e d a l a , [se] prav v t e m zre v neki drugi zavesti, j e n e p o s r e d n o s a m a zase kot n e k a d r u g a zavest, ali o n a j e v drugi zavesti le kot ta d r u g a zavest nje s a m e ; se pravi, kot o d p r a v a s a m e s e b e ; na ta n a i n j e p r i p o z n a n a ; v vsaki drugi zavesti j e to, kar j e n e p o s r e d n o s a m a z a s e , s t e m d a j e v n e k e m d r u g e m [kot] odpravljena, s t e m p a j e p o s a m i n o s t a b s o l u t n o r e e n a ; j a z s e m absolutna totaliteta, v t e m k o j e zavest d r u g i h kot totaliteta p o s a m i n o s t i v m e n i le kot o d p r a v l j e n a ; t o d a prav t a k o j e m o j a totaliteta posaminosti v d r u g e m odpravljena; p o s a m i n o s t j e a b s o l u t n a p o s a m i n o s t N E S K O N N O S T n e p o s r e d n o nasprotje s a m e s e b e ; bistvo d u h a ; imeti na e n o staven nain n e s k o n n o s t v sebi, tako da se nasprotje n e p o s r e d n o o d p r a v i . Te tri forme: biti, odpravljanja, in biti kot odpravljenosti, so a b s o l u t n o postavljene kot e n o . P o s a m i n a totaliteta je. kajti druge p o s a m i n e totalitete so postavljene le kot o d p r a v l j e n e ; tako se postavi v odpravljeno zavest drugih, p o s t a n e p r i p o znana; v teh j e njena totaliteta prav tako odpravljena, in v t e m ko se v pripoznanju realizira, j e odpravljena; i n j e v tem pripoznanju za sebe samokot odpravljena; s e b e s a m o s p o z n a kot odpravljeno, kajti prav to je le K O T P R I P O Z N A N A ; kot n e p r i p o z n a n a , ne da bi bila neka d r u g a zavest, kot j e s a m a , ni s p l o h ni; njena p r i p o z n a n o s t j e njena eksistenca, in v tej eksistenci j e le kot odpravljena. Ta absolutna zavest je torej odpravljenost zavesti kot posameznih; odpravljenost, ki j e hkrati v e n o gibanje samopostajanja e n e g a v n e k e m d r u g e m , in predrugaenje sebe v s a m e m sebi; j e oba, obstajajoa [bestehendes] z a v e s i ; ni zgolj forma p o s a m e z n i k o v hrczsubstance, marve p o s a m e z n i k o v ni ve;}sabsolutna substanca, }c duh nekega ljudstva, za k a t e r e g a j c zavest kot p o s a m e z n a le sebi forma [nur sich Form ist], ki si p o s t a n e n e p o s r e d n o d r u g o , stran n j e g o v e g a gibanja, j c absolutna nravnost [Sittlichkeit], p o s a m e z n i k kot lan ljudstva j e

n r a v n o bitje, k a t e r e g a b i s t v o [je] iva s u b s t a n c a o b e n r a v n o s t i , o n o kot p o s a i n e z n o [pa] ideelna forma; n e k e g a bivajoega, le kot o d p r a v l j e n e g a ; bit nravnosti v svoji ivi m n o g o l i n o s t i so nravi ljudstva.' [...]
( P r e v e d e n o p o G. W. F. Hegel, Gesammelte Werke 6, Jenaer Systementwrfe

I, Felix M e i n e r Vertag, H a m b u r g 1 9 7 5 , str 3 0 7 - 3 1 5 )

PROPEDEVTIKA (1808/09)
b) [ G o s p o s t v o in hlapestvo]

[27] G o s p o d a r zre svojo lastno zasebnost [Frsichsein] v hlapcu, ne pa o b r a t n o ; hlapec ima v sebi gospodarjevo voljo in s a m o re j e p r e d m e t , v k a t e r e m lahko u z r e s a m e g a sebe. V t e m k o ima hlapec v njem [gospodarju] neko tujo zasebnost, j e on s a m kot z a s e b n o s t d e j a v n o s t n a s p l o h , tj. p o s t a v l j a n j e s a m e g a s e b e z o d p r a v o p r e d m e t n e g a ; ker pa j e ta z a s e b n o s t tuja, to, kar hlapec s svojo dejavnostjo udejanja, d e l n o niso samostojna doloila ali njegovi lastni smotri, delno [ p a j e ] proizvajanje neke s k u p n e volje.

[28] Gospodar, s a m o z a v e d a n j e , ki svoje s v o b o d e od u t n e g a obstoja ni potrdilo na sebi, t e m v e le v nasprotju z d r u g i m , o s t a n e neka p o s e b n a , na svoje utne s m o t r e omejena volja. To voljo ali svoje sebstvo zre v d r u g e m ter j e od njega p r i p o z n a n o , vendar ni p r i p o z n a v a i o e ; nastala j e s k u p n a , t o d a ne o b a volja.

1.

Pripis na stranskem robu zgoraj: nikakrna kompozicija, nikakrna pogodba, nikakrna tiha ali neizreena prapogodba; posameznik se je delu svoje svobode odpovedal; toda v celoti, njegova posamezna svoboda je le njegova svojeglavost, njegova smrt.

[29] H l a p e c ima v njem [gospodarju] [neko] tuje sebstvo i n j e njegova zunanja volja; gospodar se po tej svoji vnanji volji posreduje z r e m i / Kot zase bivajoa volja se vede do njih kot pouivajoe poelenje [verzehrende Begierde]; hlapec pa, kot volja, ki ni zase bivajoa, se vede d o rei kot tisti, ki dela in formira. a ) tuja volja; najprej n o t r a n j e o d p r a v l j a n j e [Abtun, posebnosti, oddelanje] svoje

) n a v z v e n usmerjena; svojo formo n a v z v e n postavljajoa, izoblikujoa.

[30] Delo p o tuji volji j e a ) oddelanje lastne p o s e b n o s t i volje, ) obdelovanje rei ali taken negativni o d n o s sebstva d o njih, ki postane forma rei, prejme p r e d m e t n o s t le-teh ter s a m sebi da taken obstoj.
Red hominis vestigia

(Jaz s a m o kot forma, zavrto poelenje

p r e d m e t n o s t , nek od m e n e loen element biti)

( P r e v e d e n o po G. W. F. Hegel, Nrnberger Philosophische P r o p d e u t i k , Theorie

und Heidelberger

Schriften

1808-1817,

Werkausgahe

4 . S u h r k a m p . 1990. str 81-82)

PROPEDEVTIKA (1809)
B; G O S P O S T V O IN H L A P E S T V O

29 Pojem samozavedanja kot nekega subjekta, k i j e hkrati objektiven, vzpostavlja razmerje, d a j e za s a m o z a v e d a n j e neko d r u g o s a m o z a v e d a n j e .

2.

Izvorno: Hlapec ima v njem neko po.sebno voljo in je njegova utna dejavnost; gospodar se po tej utni volji posreduje z remi ...

GOSPOSTVO IN HLAPEVSTVO

30 N e k o s a m o z a v e d a n j e , k i j e za n e k o d r a g o [ s a m o z a v e d a n j e ] , zanj ne obstaja kot zgolj objekt, t e m v e kot njegovo drugo sebstvo [Selbst]. Jaz ni abstraktna obosl, v kateri kot takni ni n o b e n e razlike ali doloila. V t e m k o j e torej Jaz Jazu p r e d m e t , mu j e p o tej plati isto, kot j e on sam. V d r u g e m zre s a m e g a sebe.

31 To s a m o z r e n j e e n e g a [Jaza] v d r u g e m j e 1. a b s t r a k t n i m o m e n t istosti [Diesselbigkeit]. 2. V s a k pa ima tudi doloilo, da se za d r a g e g a pojavlja kot zunanji objekt in s t e m kot n e p o s r e d n i , utni in konkretni obstoj [Dasein]. 3. V s a k j e absolutno zase in p o s a m i e n nasproti d r u g e m u in z a h t e v a tudi od tega d r a g e g a , d a j e zanj taken ter da m u velja za takega, da svojo lastno s v o b o d o zre v d r a g e m kot zase bivajoo [fiirsichseienden] ali d a j e od njega pripoznan.

32 D a bi se s a m o z a v e d a n j e uveljavilo kot svobodno in p o s t a l o p r i p o z n a n o , se m o r a n e k e m u d r u g e m u [samozavedanju] predstaviti [darstellet] kot svobodno od naravnega obstoja. Ta m o m e n t j e enako nujen kakor m o m e n t svobode s a m o zavedanja v sebi. A b s o l u t n a enakost j a z a s s a m i m seboj p o s v o j e m bistvu ni n e p o s r e d n a , temve to p o s t a n e z o d p r a v o utne n e p o s r e d n o s t i in s t e m tudi za d r u g o [samozavedanje] p o s t a n e s v o b o d n a in n e o d v i s n a od utnega. T a k o se [samozavedanje] izkae za u s t r e z n o s v o j e m u p o j m u in m o r a , ker Jazu daje realnost, biti p r i p o z n a n o .

33 T o d a samostojiiost ni t o l i k o s v o b o d a zunaj u t n e g a in od u t n e g a , n e p o s r e d n e g a obstoja, temve n a s p r o t n o [vielmehr] [svoboda] v njem. O b a m o m e n t a sta enako nujna, nimata pa iste vrednosti. V t e m ko na&Xoineenakost, ker j e e n e m u od obeh samozavedanj s v o b o d a bistveneja od utnega obstoja, d r u g e m u pa j e obstoj bistveneji od svobode, se torej z vzajemno potrebo po

pripoznanju V doloeni dejanskosti med njima vzpostavi razmerje gospostva in hlapevstva - ali nasploh slube in poslunosti [ Dienstes und Gehorsams], kolikor j e ta razlinost samostojnosti prisotna po n e p o s r e d n e m naravnem razmerju.

34 Ker m o r a vsako od dveh nasprotnih si samozavedanj stremeti, da se nasproti d r u g e m u in za drugega d o k a e in uveljavi kot neka absolutna zasebnost, vstopi tisto, ki daje ivljenju prednost pred svobodo, v razmerje hlapevstva ter s tem p o k a e , da za svojo neodvisnost ni s p o s o b n o skozi s a m e g a sebe abstrahirati od svojega utnega obstoja.

35 Ta isto negativna svoboda, ki obstaja v abstrakciji od naravnega obstoja, pa ni v skladu s pojmom svobode, kajti ta j e enakost s samim seboj v drugobiti, deloma [kot] zor svojega sebstva v drugem sebstvu, deloma [kot] svoboda, ne od obstoja [Dasein], temve v obstoju nasploh, svoboda, ki ima sama obstoj, ^/uiei je brez sebstva in ima za svoje sebstvo neko drugo sebstvo, tako da se v gospo darju povnanji in odpravi kot posamezni Jaz ter svoje bistveno sebstvo zre kot neko drugo. Nasprotno pa gospodar zre v sluabniku drugi Jaz kot odpravljen ter svojo posamino voljo kot ohranjeno. (Zgodba o Robinzonu in Petku).

36 Lastna in posamina volja slueega, e j o pogledamo poblije, pa se nasploh razpusti v strahu pred gospodarjem, v notranjem obutku svoje negativnosti. N j e g o v o e / o v slubi n e k o g a drugega j e o p u s m e v [Entuerung] njegove volje d e l o m a na sebi, d e l o m a p a j e , hkrati z negacijo lastnega poelenja, pozitivno formiranje vnanjih rei z d e l o m , s katerim sebstvo svoja doloila naredi za formo rei ter se v s v o j e m izdelku zre kot nekaj p r e d m e t n e g a . O p u s t i t e v nebistvene samovolje tvori m o m e n t prave ubogljivosti [Gehorsams]. (Pejzistratos j e Atence nauil ubogati. S t e m j e udejanjil S o l o n o v e z a k o n e in k o so se jih Atenci nauili, j i m j e bilo g o s p o s t v o odve.)

GOSPOSTVO IN HLAPEVSTVO

37 Ta opustitev posaminosti kot sebstva j e m o m e n t , s katerim s a m o z a v e d a n j e preide v o b o voljo, j e prehod k pozitivni s v o b o d i .

( P r e v e d e n o po G. W. F. Hegel, Nrnberger und Heidelberger Schriften 1808 -

1817, P h i l o s o p h i s c h e P r o p d e u t i k , Theorie

Werkausgahe

4, S u h r k a m p ,

1990, str 119-121)

ENCIKLOPEDUA (1830)
) Pripoznavajoe s a m o z a v e d a n j e

430 Samozavedanje j e za neko samozavedanje sprva neposredno kot drugo za neko drugo. V njem kot Jaz zrem samega sebe, toda v njem tudi [zrem] neko neposredno obstajajoe, [kije] kot Jaz nasproti meni absolutno samostojen drugi objekt. Odprava posaminosti samozavedanja j e bila prva odprava; s tem j e [samozavedanje] doloeno le koXposebno. - To protislovje ga poene, da sepokae kot svobodno sebstvo in da kot tako obstaja za drugega - proces pripoznavanja. Dodatek. V naslovu zgornjega paragrafa oznaeni drugi razvojni stopnji s a m o z a v e d a n j a j e s prvo razvojno stopnjo le-tega, e v poelenje ujetega s a m o zavedanja, sprva s k u p n o e doloilo neposrednosti. Kolikor j e Jaz p o p o l n o m a obe, ah%o\\i\no prehodno, znobeno mejo prekinjeno, vsem \] skupno bistvo, tii v tem doloilu n e z n a n s k o protislovje, da obe tukaj eno na drugo nanaajoi se sebstvi tvorita eno identiteto, takoreko eno svetlobo, pa sta vendarle hkrati dve, ki si stojita nasproti v p o p o l n i rigidnosti in trdnosti, v s a k o kot neko v sebi reflektirano, od drugega absolutno razlikovano in nepredirljivo [sebstvo].

431 [Proces pripoznavanja] eboj; kajti v d r u g e m se ne m o r e m zavedati s a m e g a sebe, kolikor je d r u g o z a m e nek n e p o s r e d e n drug o b s t o j ; zato sem usmerjen k

odpravi te njegove neposrednosti. Prav tako tudi sam ne m o r e m biti n e p o s r e d n o pripoznan, t e m v e s a m o , kolikor na s a m e m sebi o d p r a v i m svojo n e p o s r e d n o s t in tako d a m obstoj svoji svobodi. Toda ta n e p o s r e d n o s t j e hkrati telesnost s a m o z a v e d a n j a , v kateri ima s a m o z a v e d a n j e kot v svojem znamenju in orodju svoje lastno samoobutje [Selbstgefhl], k a k o r tudi svojo bit za druge ter svoj z njimi posredujoi odnos. Dodatek. Podrobneja opredelitev v dodatku predhodnega paragrafa p o d a n e g a protislovja j e v tem, da sta oba vzajemno nanaajoa se s a m o z a v e d n a subjekta, ker obstajata n e p o s r e d n o , naravna, telesna, torej eksistirata na nain rei, k i j e p o d l o n a M ) ; sili, ter si kot taka stopita nasproti, hkrati pa sta nasploh svobodna in eden d r u g e g a ne s m e t a o b r a v n a v a t i kot nekaj le neposredno obstojeega, zgolj naravnega. D a bi to protislovje p r e m a g a l i , j e p o t r e b n o , da se obe d r u g o nasproti drugi stojei sebstvi, v s v o j e m obstoju, v svoji biti-zadrugo, postavita in pripoznata kot to, kar sta na sebi ali p o svojem p o j m u n a m r e ne zgolj naravni, t e m v e svobodni bitji. S a m o tako pride d o resnine s v o b o d e ; kajti - ker ta obstaja v moji identiteti z d r u g i m - s e m r e s n i n o svo boden s a m o tedaj, e je tudi drugi svoboden in od m e n e pripoznan kot svoboden. Ta s v o b o d a enega v drugem ljudi notranje zdruuje, m e d t e m ko j i h potreba in nuja povezujeta s a m o zunanje. Ljudje se zato morajo hoteti prepoznati [wieder finden] drug v d r u g e m . To pa se ne m o r e zgoditi, d o k l e r so ujeti v svojo neposrednost, v svojo naravnost; saj j e prav naravnost tista, k i j i h m e d s e b o j n o izkljuuje in j i m prepreuje, da bi bili drug za drugega s v o b o d n i . S v o b o d a zato zahteva, da s a m o z a v e d n i subjekt ne d o p u a lastne naravnosti niti da p r e n a a naravnosti drugih, temve nasprotno, da, ravnoduen do obstoja v p o s a m e z n e m n e p o s r e d n e m delovanju, postavi na k o c k o svoje in tuje ivljenje, da bi si priboril s v o b o d o . S a m o z bojem si j e m o g o e pridobiti s v o b o d o ; zagotovitev, da s m o svobodni, ne zadostuje; s a m o s tem, da lovek s a m e g a sebe in d r u g e izpostavi smrtni nevarnosti, na t e m staliu d o k a e svojo s p o s o b n o s t za s v o b o d o .

432 Boj pripoznavanja gre torej na ivljenje in smrt; vsako od obeh samozavedanj izpostavi ivljenje dmgcgn nevarnosti in se tudi s a m o spusti v nevarnost, toda s a m o v nevarnost, saj j e vsako prav tako usmerjeno k ohranitvi svojega ivljenja kot obstoja svoje s v o b o d e . Smrt e n e g a , ki bi protislovje e n o s t r a n s k o razreila

Z abstraktno, zatorej s u r o v o negacijo n e p o s r e d n o s t i , j e tako p o bistveni plati, za obstoj pripoznavanja, k i j e s smrtjo hkrati odpravljeno, neko novo protislovje, in to vije kot prvo. Dodatek. Absolutni d o k a z s v o b o d e v boju za p r i p o z n a n j e j e w r . e s tem, da se bojujoa podata v s m r t n o nevarnost, postavita vsak svojo n a r a v n o bit kot nekaj n e g a t i v n e g a ter dokazujeta, d a j o motrita kot nekaj ninega. S smrtjo pa j e naravnost d e j a n s k o n e g i r a n a in s t e m j e hkrati r a z r e e n o njeno protislovje z d u h o v n i m , z J a z o m . Ta razreitev p a j e v e n d a r le p o v s e m abstraktna, samo negativne, ne pozitivne vrste. Kajti etudi od obeh za svoje v z a j e m n o p r i p o znanje m e d s e b o j n o se bojujoih s a m o eden p r o p a d e , ne pride d o pripoznanja in t a k o preostali ni ni bolj pripoznan kot mrtvi. Torej nastane s smrtjo n o v o in veje protislovje, tako da tisti, ki so z b o j e m dokazali svojo notranjo s v o b o d o , kljub t e m u niso dosegli p r i p o z n a n e g a obstoja svoje s v o b o d e . D a bi se izognili m o r e b i t n i m n e s p o r a z u m o m g l e d e p r a v k a r o p i s a n e g a stalia, m o r a m o e opomniti, da se boj za pripoznanje v navedeni d o skrajnosti prignani formi l a h k o d o g o d i zgolj v tiaravnem stanju, kjer so ljudje s a m o kot posamezniki, obanski drubi in dravi p a j e tuj, ker j e tukaj tisto, kar predstavlja rezultat boja, n a m r e pripoznanost, e prisotno. Kajti e r a v n o se d r a v a l a h k o vzpostavi tudi z nasiljem, pa vendar ne temelji na njem; izvajanje nasilja j e na sebi in za sebe u p r a v i e n o s a m o , e udejanji z a k o n e , ustavo. V dravi vladajo d u h naroda, nravnost, zakon. Tu j e lovek p r i p o z n a n in o b r a v n a v a n kot umno bitje, kot svoboden, kot oseba; p o s a m e z n i k pa se s svoje strani i z k a e za v r e d n e g a tega pripoznanja tako, da j e s p r e m a g o v a n j e m naravnosti svojega s a m o z a v e d a n j a p o s l u e n obi. na sebi in za sebe bivajoi volji, zakonu, da se torej nasproti d r u g i m o b n a a na obe veljaven nain, j i h p r i z n a v a za takne, za kakrnega bi rad s a m veljal - kot svoboden, kot oseba. V dravi j e oban deleen svoje asti zaradi poloaja, ki ga ima, zaradi obrti, ki j o opravlja in zaradi sicernje d e l o v n e d e j a v n o s t i . N j e g o v a ast i m a t a k o s u b s t a n c i a l n o , o b o , o b j e k t i v n o , ne ve od p r a z n e s u b j e k t i v n o s t i o d v i s n o v s e b i n o , k a k r n a e u m a n j k a v n a r a v n e m stanju, kjer si individui, ne glede na to, kar so ali k a r bi utegnili poeti, p r i p o z n a n j e izsilijo. Iz pravkar p o v e d a n e g a pa j e j a s n o , da omenjeni nujni m o m e n t v razvoju l o v e k e g a duha, ki tvori boj za pripoznanje, nikakor ne s m e m o zamenjevati z dvobojem. Slednji ne pripada, k a k o r prvi, n a r a v n e m u stanju loveka, t e m v e neki e bolj ali manj izoblikovani formi o b a n s k e drube in drave. D v o b o j i m a svojo p r a v o s v e t o v n o z g o d o v i n s k o m e s t o v f e v d a l n e m sistemu, ki bi naj

G w. F. HEGEL

bil p r a v n o stanje, a j e to bil le v neznatni meri. Takrat si vitez, naj j e bil storil karkoli e, ni dovolil niesar oitati in j e hotel veljati za p o p o l n o m a b r e z m a denega. To naj bi potrdil d v o b o j . e r a v n o j e bila pravica pesti postavljena v doloene okvire, j e bila njena absolutna podlaga vendarle sebinost; njeno izva janje zato ni bilo d o k a z u m n e s v o b o d e in resnine dravljanske asti, t e m v e nasprotno, d o k a z surovosti in pogosto n e s r a m n e naravnanosti udi, k i j e navzlic svoji hudobiji terjala zunanjo ast. A n t i n a ljudstva d v o b o j a ne poznajo, kajti njim j e bil formalizem p r a z n e subjektivnosti, volja p o uveljavitvi subjekta v svoji neposredni posaminosti, nadvse tuj; svojo ast so imeli samo v uravnoveeni enotnosti z n r a v n i m r a z m e r j e m , k i j e d r a v a . V naih m o d e r n i h d r a v a h p a j e dvoboj komaj m o g o e razumeti drugae kol umetno samopremestitev v surovost srednjega veka. V s e k a k o r p a bi lahko pri nekdanji vojski d v o b o j imel nek omejen u m n i smisel, n a m r e ta, d a j e i n d i v i d u u m hotel dokazati e nek viji smoter, kot j e ta, d a se pusti ubiti za plailo.

433 Ker j e ivljenje prav tako b i s t v e n o kot s v o b o d a , se boj najpoprej k o n a z neenakostjo kot enostranska negacija, ker e d e n od bojujoih raje izbere iv ljenje, se ohrani kot p o s a m e z n o s a m o z a v e d a n j e , svoji p r i p o z n a n o s t i pa se o d p o v e , drugi pa vztraja v svojem o d n o s u d o s a m e g a sebe in postane pripoznan od p r v e g a kot p o d l o n e g a : - razmerje gospostva in hlapevstva. ki j e temelj tega moment v se zaetek Boj za pripoznanje in p o d v r e n o s t e n e m u gospodarju j e / 7 0 / a v , iz katerega izhaja s k u p n o ivljenje ljudi kot zaetek drav. Nasilje, pojava, p a zato ni temelj prava, eprav j e nujni in upravieni

p r e h o d u iz stanja e v poelenje in p o s a m i n o s t potopljenega s a m o z a v e danja v stanje obega samozavedanja. Je zunanji uli pojavljajoi drav, ne njihov substancialni Dodatek. princip. odpravo razlinih

Razmerje gospostva in hlapevstva vsebuje s a m o relativno posebnostjo in vzajemno identiteto

protislovja m e d v sebi reflektirano

samozavednih subjektov. Kajti v tem razmerju j e neposrednost posebnega samo zavedanja odpravljena najpoprej le na strani hlapca, n a s p r o t n o p a j e na strani gospodarja ohranjena. M e d t e m k o j e n a r a v n o s t ivljenja ohranjena na obeh straneh, se h l a p e v a lastna volja p r e d a gospodarjevi volji, gospodarjev smoter p o s t a n e n j e n a v s e b i n a , g o s p o d a r p a v svoje s a n j o z a v e d a n j e n e p r e v z a m e

hlapeve volje, t e m v e le skrb za o h r a n i t e v n j e g o v e g a n a r a v n e g a ivljenja, tako da se postavljena identiteta s a m o z a v e d a n j a d r u g na d r u g e g a nanaajoih se subjektov v t e m razmerju uresnii le na enostranski nain. Kar z a d e v a z g o d o v i n s k o s t r a z m e r j a , o k a t e r e m g o v o r i m o , l a h k o tukaj p r i p o m n i m o , da se antini ljudstvi, G r k i in Rimljani, e nista dvignili d o p o j m a absolutne s v o b o d e , ker nista spoznali, da i m a lovek kot tak, kot ta obi Jaz, kot umno s a m o z a v e d a n j e , p r a v i c o d o s v o b o d e . Pri njih j e lovek n a s p r o t n o veljal za s v o b o d n e g a s a m o tedaj, e se j e rodil kot s v o b o d e n . S v o b o d a j e torej pri njih e imela doloilo naravnosti. Z a t o so njihove s v o b o d n e drave i m e l e suenjstvo in so pri Rimljanih vzniknile k r v a v e vojne, v katerih so se sunji hoteli osvoboditi in dosei svoje v e n e l o v e k o v e pravice.

434 Ker m o r a biti s r e d s t v o gospostva, h l a p e c , p r a v t a k o ohranjeno pri ivljenju, j e to razmerje po eni strani skupnost potrebe in skrbi za njeno zadovoljitev. N a mesto surovega razdejanja neposrednega objekta stopi pridobivanje, ohranjanje in formiranje le-tega kot posredujoega, v e m e r se o b a ekstrema samostojnosti in nesamostojnosti zdruita - forma obosti v zadovoljitvi potrebe j e trajno sredstvo in prihodnost upotevajoa in zagotavljajoa skrb.

435 Drugi, g o s p o d a r v skladu s to razliko g l e d a v hlapcu in njegovi slubi veljavo svojega posaminega zasebstva; in sicer s p o m o j o odprave n e p o srednega zasebstva, ki pa pripada n e k o m u d r u g e m u . - Ta, hlapec, pa o d d e l a [arbeitet... ab] v slubi gospodarju svojo p o s a m i n o in lastno voljo, o d p r a v i n o t r a n j o n e p o s r e d n o s t p o e l e n j a in iz t e g a p o v n a n j e n j a ter s t r a h u p r e d g o s p o d a r j e m naredi zaetek modrosti, - p r e h o d k obemu samozavedanju. Dodatek. V t e m k o hlapec dela za gospodarja in torej ne dela v izkljunem interesu svoje lastne posaminosti, njegovo poelenje pridobi irino, da ni s a m o poelenje n e k e g a i e ^ a / e , temve hkrati v sebi obsega poelenje nekogadrugega. P o t e m t a k e m se hlapec povzdigne nad sebino p o s a m i n o s t svoje naravne volje in toliko p o svoji vrednosti stoji vije kot v svojo sebinost ujet gospodar, ki

zre v hlapcu le svojo n e p o s r e d n o voljo in j e na formalen nain p r i p o z n a n od n e s v o b o d n e g a samozavedanja. Ta o b v l a d a n o s t h l a p e v e sebinosti predstavlja zaetek resnine svobode loveka. Vztrepet posaminosti volje, obutek ninosti sebinosti, navajenost na poslunost, j e nujni m o m e n t v izoblikovanju [Bildung] s l e h e r n e g a l o v e k a . Nihe ne m o r e postati s v o b o d e n , u m e n in s p o s o b e n za u k a z o v a n j e , ne da bi izkusil to disciplino [Zucht], ki z l o m i lastno voljo. Z a t o so vsi narodi morali najprej iti skozi strogo vzgojo podlonosti p o d e n i m g o s p o darjem, d a bi postali s v o b o d n i , d a bi dosegli s p o s o b n o s t s a m o v l a d a n j a . Tako j e bilo na p r i m e r nujno, da s i j e , p o t e m ko jcSolon dal A t e n c e m d e m o k r a t i n e , s v o b o d n e z a k o n e , Pejzistrat pridobil oblast, s katero j e A t e n c e prisilil te z a k o n e u b o g a t i . ele k o s e j e p o s l u n o s t zakoreninila, j e p o s t a l o g o s p o s t v o Pejzistratidov odveno. Tudi Rim je tako moral preiveti strogo vladavino kraljev, preden j e l a h k o z z l o m o m naravne sebinosti nastala tista o b u d o v a n j a v r e d n a r i m s k a krepost, tista na vsako rtev pripravljena ljubezen d o d o m o v i n e . - H l a p e v s t v o in tiranija sta torej v z g o d o v i n i ljudstev nujna stopnja in p o t e m t a k e m nekaj razmeroma upravienega. Tem, ki ostanejo hlapci, se n e godi absolutna krivica; kajti k d o r za priboritev s v o b o d e n i m a p o g u m a tvegati ivljenja, ta zaslui, d a j e s u e n j ; in e si, n a s p r o t n o , n e k narod hotenje p o s v o b o d i n e s a m o umilja, t e m v e i m a d e j a n s k o e n e r g i n o voljo s v o b o d e , ga n o b e n a l o v e k a oblast ne b o z m o g l a zadrati v zgolj 11 p o d l o n o s t i . O n a h l a p e v s k a poslunost predstavlja, kot r e e n o , s a m o zaetek s v o b o d e , ker tisto, e m u r se pri t e m p o d v r e naravna p o s a m i n o s t s a m o z a v e d a n j a , ni na sebi in za sebe bivajoa, resnino oba, u m n a volja, m a r v e posamezna, nakljuna volja n e k e g a drugega subjekta. Tako tukaj izstopa zgolj en m o m e n t s v o b o d e , negativnost sebine p o s a m i n o s t i ; m e d t e m ko pozitivna stran s v o b o d e p o s t a n e dejanska ele p o t e m , ko se p o eni strani h l a p e v s k o s a m o z a v e d a n j e znebi tako posaminosti gospodarja kot tudi svoje lastne posaminosti, k o dojame na sebi in za sebe umno in njegovo od posebnosti subjekta n e o d v i s n o obost in k o j e na drugi strani gospodarjevo s a m o z a v e d a n j e p o m e d njim in h l a p c e m prisotni skupnosti potrebe in skrbi za njeno zadovoljitev, kot tudi po tem, d a v hlapcu zre o p r e d m e t e n o o d p r a v o n e p o s r e d n e p o s a m e z n e volje, d o s e g l o , d a to o d p r a v o tudi glede na s a m e g a sebe spozna kot resnino in p o t e m t a k e m svojo lastno sebino voljo p o d v r e zakonu na sebi in za sebe bivajoe volje.
(Prevedeno po G. W. F. Hegel, Enzyklopdie der philosophischen Wissenschaften III,

Theorie Werkausgahe

10, Suhrkamp 1990, str, 219-226)

Es ist die Menschheit nicht sowohl aus der Knechtschaft befreit worden, als vielmehr durch die Knechtschaft. [ l o v e t v o se ni o s v o b o d i l o toliko iz hlapestva, kot p r e d v s e m s h l a p e v s t v o m . ] G. W. F. Hegel, Vorlesungen ber die Philosophie der Geschichte, Theorie Werkausgabe 12, Suhrkamp 1990, str 487. P r e v e d e l Robert Vouk

Matej Aman NATURNA FILOZOFIJA

Kaj je ivega in kaj je mrtvega pri Heglu?

B a n a l n o bi bilo rei, da vlada d a n e s izjemen interes za H e g l o v o filozofijo, kakor tudi za filozofijo Kanta, Fichtcja in Schellinga. ' T a k o so p o s a m e z n i deli, tudi s a m o nekaj strani, bili p o v o d za pravi delirij interpretacij.- Vendar pa na drugi strani obstaja obseen in precej zanemarjen kos^ H e g l o v e f i l o z o f i j e filozofija narave. Videti j e , d a j e naturna filozofija pozabljena, e ve, da nikoli niti ni bila s p r e j e t a . O b i a j n o j o i n t e r p r e t i o d p r a v i j o z nekaj s p l o n i m i u g o t o v i t v a m i in frazami, dodajo e m o r d a misel o historini pogojenosti teksta s tedanjim stanjem znanosti ter se posvetijo d r u g i m t e m a m . Takno ravnanje seveda ni nerazumljivo. Tako J. N . Findlay v predgovoru k angleki izdaji Filozofije narave ugotavlja, d a j e del, ki se ukvarja z liziko, najteji in bi zahteval detajlen komentar nekoga, ki j e prav tako dobro usposobljen v fiziki kot zgodovini fizike in heglovskih konceptih." Findlayevo zahtevo m o r a m o seveda posploiti; celotna Filozofija narave bi zahtevala takno obravnavo. Objektivnih teav j e t a k o ve kot d o v o l j . In e j e H e g l o v opus p o l n referenc, eksplicitnih in implicitnih p o l e m i k s s o d o b n i k i - in kot p r i p o m i njajo i n t e r e t i , m n o g o k r a t upravienih p o l e m i k - , n a m to d a n e s le m a l o p o v e . H e g l o v as, as, k o j e bila d i n a m i k a e kodificirana v delih L a p l a c e a in L a g rangea, k o j e v m n o g i h z n a n o s t i h ali delih znanosti kot npr. v kemiji, e l e k t r o m a g n e t i z m u , biolokih in g e o l o k i h r a z i s k a v a h v l a d a l a e relativna z m e d a , ' j e minil. Tedanje p o l e m i k e in i m e n a z n a n s t v e n i k o v so n a m le m a l o z n a n a . Tudi imena, k i j i h Hegel omenja in so n a m poznana - npr. predsokratiki, Aristo tel, mistiki, Kepler, N e w t o n , S p i n o z a , Kant, Fichte, Schelling - , d a n e s n i s o

1. 2. 3. 4. 5.

V tem prispevku povzemam in razvijam seminarsko delo Heglova filozofija narave, ki sem ga napisal skupaj z Gorazdom Jurmanom. Dolar o 1111 Heglovega gospodarja in hlapca. Dolar 1992, 46. Dolar o inlerpreliranju Heglovega opazujoega uma. Dolar 1992, 101. Pnm. Compton 1984, 37. Prim. Buchdahl 1985, 110.

ve V srediu razprav o filozofiji in teoriji znanosfi.'' In e se H e g e l v svojih p o l e m i k a h z N e w t o n o m veliko opira na G o e t h e j a , se n a m to d a n e s zdi d a n e s k o m a j verjetno. J.W. G o e t h e - z n a n s t v e n i k ? ' K a k o r k o l i e, veina i n t e r e t o v , ki se - na kratko ali d o l g o - z naturno filozofijo ukvarjajo, ima d o nje negativen o d n o s , kae se j i m kot nekaken arhaien spaek, fantasfina spekulacija, t a k o r e k o mrtvi del znotraj H e g l o v e sicer ive in e v e d n o aktualne misli." H e g e l s a m nad t a k n i m r a v n a n j e m ne bi bil nifi najmanj n a v d u e n ; s a m j e bil, kot m u priznavajo tudi kritiki, neverjetno na t e k o e m s takratnimi znan stvenimi dognanji, predaval j e m a t e m a t i k o , se p o s v e a l mineralogiji itd. e been pogled na Heglov opus n a m pokae, da so obseni deli posveeni filozofiji n a r a v e ; Opazujoi um v Fenomenologiji duha in Filozofija narave v Enciklope diji filozofskih znanosti. K temu j e p o t r e b n o priteti e d o l g e r a z p r a v e o nara voslovju v Logiki. K o n e c k o n c e v d o l o e n a z n a n o s t - anatomija - nastopa e na zaetku opusa, na prvi strani Fenomenologije duha kot primer napane znano sti, kateri H e g e l zoperstavi svoj projekt. Kaj torej lahko danes sploh p o n e m o z naturno filozofijo? Jo lahko kakor koli afirmiramo, ali pa j o j e m l j e m o kot nek historini k u r i o z u m in p o z a b i m o ? Jo l a h k o danes sploh e jemljemo r e s n o ? e j e H e g l o v a filozofija narave mrtva, mrtvi ud, j o lahko mirno, brez posledic, kode za ostali Heglov sistem, p o z a b i m o , a m p u t i r a m o ? Takno bi bilo - implicitno ali eksplicitno - stalie o z i r o m a o d n o s m n o g i h i n t e r e t o v d o tega dela. Ali pa ostaja v vsej svoji mrtvosti integralni del H e g l o v e filozofije in nakazuje n e k o H e g l o v o zagato?

Temeljni teavi
V s e m zgoraj natefim teavam branja Heglove filozofije narave se pridruita e d v e , lahko bi j i m a rekli temeljni. Kot j e opazilo e ve i n t e r e t o v ^ Heglova opredelitev razmerja lastne zna nosti d o naravoslovnih znanosti in matematike ni enoznana. Ni ene opredelitve,

6. 7. 8. 9.

Prim. ihid. Slii se kot katera izmed Heglovih neskonnih sodb. Nekaj taknih pripomb filozofov razlinih usmeritev je mogoe prebrati v apek 1984. Videti je, da se tu ujemajo tako heglovci kot anti-heglovci. Npr. Buchdahl 1984, 18 in Dolar 1990, 74. Buchdahl, ki zaenja z razdelitvijo na pojmovno

e n e g a razmerja, a m p a k obstajajo nihanja e na naelni ravni, e bolj pa se stvari zapletejo ob obravnavi konkretnih p r i m e r o v iz naravoslovja, kjer prihaja tudi do kritev naelnih stali. Zato j e interpretacija tega dela Heglove filozofije e toliko teja in d o p u a ve razlinih m o n o s t i . D r u g a teava j e videti sicer bolj formalne n a r a v e , vendar pa se navezuje na prvo. Kot j e bilo e o m e n j e n o , Hegel o b r a v n a v a n a r a v o s l o v n a vpraanja tako v Fenomenologiji, kot v Logiki in Enciklopediji. e se o m e j i m o le na slednjo, najprej o p a z i m o z g r a d b o Filozofije narave: p a r a g r a f o m , ki so obiajno dolgi le nekaj s t a v k o v in zato abstraktni o z i r o m a t e k o razumljivi, obiajno sledi tudi ve strani d o l g a H e g l o v a (pisna) o p o m b a , v kateri pojasnuje v s e b i n o paragrafa, tej pa obiajno sledi e dalja H e g l o v a ustna o p o m b a , ki so j o dodali uredniki in e d o d a t n o pojasnuje paragraf. e o verodostojnosti prvih d v e h zapisov ne gre dvomiti, p a j e status ustnih o p o m b m n o g o bolj d v o m l j i v ; izreene naj bi bile na H e g l o v i h predavanjih, ob e m e r se postavlja vrsta vpra anj kot so: verodostojnost zapisa, asovna u m e e n o s t izreenega, u m e e n o s t teh ustnih o p o m b k p o s a m e z n i m paragrafom itd. K a k o r k o l i e, dejstvo j e , da se praktino vsi interpreti m o n o opirajo nanje, vekrat j i m sluijo c e l o kot kljune reference. Tako b o m postopal tudi sam. O b branju teksta se p o k a e naslednji p r o b l e m : Hegel se - eksplicitno ali implicitno - n e n e h n o sklicuje na Logiko, bodisi m a l o ali veliko. H e g l o v e izpeljave v Filozofiji narave namre temeljijo naLogiki in so esto s a m o (mono) skrajane in zato teko razumljive, e ne e nerazumljive verzije izpeljav iz Logike. O vsebinskih razlogih za to poetje - in p r o b l e m i h p o v e z a n i h s tem sicer malo kasneje. Zaenkrat naj zadoa, d a j e za razumevanje Filozofije narave nujno potrebna vpotegnitev Logike, saj n a m ele ta p o d a logiko za pojavi. Teava p a j e s e v e d a v t e m , d a i m a m o d v e izdaji p r v e knjige Logike in tri izdaje Enciklopedije. Tej teavi se pridrui e naslednja; o b p o d r o b n e j e m branju Filozofije narave se p o k a e , da so v njej p r i s o t n e tudi m n o g e ideje, ki so bile n a v z o e e v Fenomenologiji duha. Z a r a z u m e v a n j e teh idej sicer l a h k o u p o r a b i m o Fenomenologijo duha, v e n d a r se tu pojavi n o v a teava; znani

raziskovanje, znanstvene teorije in empirine podatke, opozarja, da odnos med temi tremi kategorijami znotraj Heglove filozofije narave variiraod primera do primera inje zato potrebna detajlna obravnava vsakega primera. Dolar izpostavi Heglovo obravnavo matematinega neskonnega; e Hegel v Fenomenologiji duhu zatrjuje, da matematika naleti na pojmovno razmerje, na neskonnost, ki uhaja njeni doloitvi (PC 45), pa v Logiki prizna, da matematino neskonno stoji mnogo vije od obiajne tako imenovane metafizine neskonnosti (ZL I, 211, WL 1, 281). Prim. tudi spodaj omenjeni primer anatomije. Dolar 1990, 17-19.

 p r e l o m Fenomenologija duha : preostali Heglovi teksti.'" Tej teavi se s s v o j i m e k l e k t i n i m p r i s t o p o m ( u p o r a b o vseh treh t e k s t o v ) izpostavlja tudi priujoi prispevek. Toda m o r d a n a m prav obravnava Filozofije narave l a h k o p o d a nek nov vidik p r e l o m a m e d Fenomenologijo in nadaljnimi H e g l o v i m i deli.

Znanosti - fllozonja narave

Razmerje m e d z n a n o s t m i in filozofijo opredeli Hegel e v Predgovoru v Fenomenologiji duha, v m n o g o bolj razdelani obliki pa v Uvodu v Enciklopedijo filozofskih znanosti in v Uvodu v Filozofijo narave. N a zaetek o b r a v n a v e razmerja znanosti - filozofija narave j e p o t r e b n o v s e k a k o r postaviti H e g l o v e b e s e d e o fiziki iz ustne u v o d n e o p o m b e v Filozofijo narave:
d a j e v njej [tj. fiziki] v e l i k o ve m i s l i , kot p r i z n a v a in v e , d a j e bolja, kot meni ... F i z i k a in n a t u r n a filozofija se ne r a z l i k u j e t a d r u g a od d r u g e k o t z a z n a v a n j e in miljenje, t e m v e s a m o po vrsti in nainu mislee spoznanje n a r a v e . " miljenja: o b e sta

V s e k a k o r j e ta, sicer ustna o p o m b a , kljuna za r a z u m e v a n j e o d n o s a z n a n o sti - filozofija n a r a v e ; tako filozofija narave kot fizika sta postavljeni skupaj na stran miljenja nasproti zaznavanju. V lui te izjave b o d o o b r a v n a v a n a tudi H e g l o v a nadaljna izvajanja. Verjetno ni nakljuje, da H e g e l omenja fiziko: fizika j e s svojim u s p e n i m z d r u e v a n j e m najbolj a b s t r a k t n i h m a t e m a t i n i h teorij in najbolj g r o b e realnosti e od nekdaj u t e l e a l a / i / e a / n o , ' - paradigmatsko znanost, tj. znanost, k i j e (bi bila lahko) m o d e l za druge znanosti. Tako b o m postopal tudi v priujo e m prispevku; o d n o s znanosti - filozofija bo o b r a v n a v a n skozi p r i m e r e iz fizike o z i r o m a skozi o d n o s m a t e m a t i k e d o filozofije, kolikor pa m a t e m a f i k a tvori jedro fizike in sta fizika in m a t e m a u n a fizika vse od zaetkov m o d e r n e znanosti s i n o n i m a . "

10. 11. 12. 13.

Ob.irno o tem Dolar 1990, 61-72 in Dolar 1992 153-164. E2. 11. O idealni znanosti in idealu znanosti glej Milner 1993. 115-116 in iek 1995. 29, op. 32. Takna obravnava paradigmatskega primera seveda ni nadomestilo za podrobno obravnavo posameznih znanosti, ki nastopajo v Filozofiji narave (anatomija, biologija, kemija...).

Hegel nadalje opredeli odnos filozofije n a r a v e do znanosti v o p o m b i k paragrafu 9 Uvoda Enciklopedije filozofskih znanosti: Odnos spekulativne znanosti do drugih znanosti je toliko samo ta, da ta empirine vsebine slednjih ne pua ob strani, temve jo priznava in uporablja, da prav tako obe teh znanosti zakone, rodove itd. priznava in uporablja za svojo lastno vsebino, toda da nadalje vnaa [einfhrt] v te kategorije tudi druge in jih uveljavlja. Razlika se nanaa toliko samo na to spremembo kategorij. Spekulativna logika vsebuje prejnjo logiko in metafiziko, konzervira iste miselne forme, zakone in predmete, toda hkrati [jih] z nadaljnjimi kategorijami nadalje razvija in preoblikuje.'" Filozofija narave torej nikakor ne z a v r a a znanosti, n a s p r o t n o , ima jih za svojo p r e d p o s t a v k o in pogoj in p r i z n a v a vse njene d o s e k e ter jih uporablja, pri e m e r pa v te kategorije (tj. z a k o n e , r o d o v e itd.) v n a a lastne kategorije in jih nadalje razvija in preoblikuje, ali kot pravi H e g e l sam: Razlika se n a n a a toliko s a m o na to s p r e m e m b o kategorij. Kot b o m poskual pokazati skozi ve primerov, b o ta s a m o [allein, le] zadobil n e n a v a d n e razsenosti. K n a v e d e n e m u v o p o m b i k paragrafu 2 4 6 v Uvodu v Filozofijo narave doda:

...Ne samo. da mora filozofija biti v soglasju z izkustvom narave, ampak ima nastanek in oblikovanje filozofske znanosti empirino fiziko za predpostavko [Voraii.ssetzimg] in pogoj. Toda nekaj je tok nastanka in pnprave neke znanosti, nekaj drugega znanost sama; v tej se ono [tj. nastanek in oblikovanje znanosti] ne more ve pojaviti kot temelj, ki mora tukaj nasprotno biti nujnost pojma. Bilo je e omenjeno, daje poleg tega, daje predmet naveden po njegovi defi niciji v filozofski celoti, potrebno e nadalje navesti empirini pojav, ki ustreza isti [definiciji] in iz nje pokazati, da mu oni [empirini pojav] dejansko ustreza. Vendar to v pogledu nujnosti vsebine ni sklicevanje na izku.stvo." Tukaj j e e n a k a z a n H e g l o v projekt; kategorije, ki so jih oskrbele n a r a v o slovne znanosti ne morejo sluiti kot temelj filozofije narave, ta temelj filozofije narave j e lahko le nujnost p o j m a . Dvojici znanosti - filozofija narave se pridrui tretji len: Logika.

14. E I. 52-53. 15. 2 , 15.

Znanosti - filozofija narave - Logika

Kot s m o e videli, morata filozofija narave in npr. fizika sodelovati"', saj prva naprej obdeluje material, ki so jih dostavile naravoslovne znanosti. Kako, j e bilo e n a k a z a n o ; filozofija narave jemlje material naravoslovja, ga preobli kuje in brez izkustva kot zadnje preizkunje v z a m e za o s n o v o / p o d l a g o . " Filozofija ali metafizika pa ni ni drugega kot obseg obih miselnih doloil, t a k o r e k o d i a m a n t n a mrea, v katero p r i n e s e m o ves material in [ga] s t e m ele r a z l o i m o . e v e , ves razvoj se reducira na razliko kategorij.'* Z a H e g l a vse revolucije, v znanosti ni manj kot v svetovni zgodovini, izhajajo s a m o iz tega, d a j e d u h ele sebe razumeti in posedovati, spremenil svoje kategorije in se d o u m e l resnineje, globlje, bolj notranje in bolj e n o t n o s seboj.'* e Hegel pravi, d a ima vsaka zavest svojo metafiziko, j e Heglova metafizika seveda njegovaLogika, ki ji j e tako dodeljena naloga vpeljevanja in spreminjanja kategorij. N a m e s t o odnosa naravoslovne znanosti - filozofija narave tako stopi odnos z n a n o s f i - L o g i k a . To seveda ni presenetljivo, kolikor j e L ^ / l a H e g l o v o osrednje d e l o - H e g e l se nanjo sklicuje na tako razlinih podrojih kot sta filozofija narave ali p r a v o . V s e k a k o r j e iz doslej n a v e d e n e g a j a s n o , d a filozofija izree zadnjo b e s e d o o znanostih in njihovih d o s e k i h - d a j i m t a k o utemeljitev kot j i h iztrga iz njihove utne navezanosti in j i m p o k a e njihovo mesto v logini celoti. L e filozofija lahko torej osmisli in utemelji znanosti.-' H e g l o v o n a l o g o v Filozofiji narave pa bi m o r d a lahko povzeli z geslom, d a j e potrebno naravoslovje in njegove doseke interpretirati v skladu z Logiko. N a l o g a filozofije narave vsekakor ni izpeljava novih znanstvenih dognanj iz Logike-', t e m v e takna 1111 le-teh, da bodo v skladu z L o ^ / t o . Ali e p o v z a m e m o s Heglovimi

Ibid.. 20. Ibid. Ibid. / M . , 20-21. VeryKuhnian passage pnpominja Buchdahl. Buchdahl 1985, 125. Toda Hegel ni kuhnovec. Kot v zakljuku svojega prispevka pravi Buchdahl, sta Hegel in Kant bolj zavzela s problemoma inteligibilnosti in monosti kot pa verjetnosti. Prim, ibid., 135. 20. Glej razdelek Zakoni narave, zakoni prava. 21. Ta oitek Heglu najdemo seveda pri celi vrsti interpretov. tudi npr. pri heglovcu Habermasu in anti-heglovcu Lecourtu. Prim. Riha 1982, 75, op. 13. Seveda pa tudi Heglovo stalie ni osamljeno. Prim. Heideggrov komentar slovitega stavka Znanost ne misli v: Heidegger 1995, 139. 22. Buchdahl o taknem staliu meni, daje samo legenda. Buchdahl 1985. 127.

16. 17. 18. 19.

b e s e d a m i ; N a r a v a j e v asu p r v o , toda absolutni Prius j e ideja, ta absolutni P r i u s j e zadnje, resnini zaetek. A j e W . "

(Aktualne) znanosti - Logika

T a k n o razmerje m e d Logiko in z n a n o s t m i , bolje r e e n o njihovo a k t u a l n o p o d o b o , ni brez teav. Buchdahl izpostavi - ob obravnavi K a n t o v i h metafizi nih temeljev - d v e mozul;-" Prvi: p r e i b k a p o v e z a v a m e d l o g i n o strukturo in aktualnimi d o s e k i ; e lahko logini strukturi ustreza ve (poljubno veliko?) znanstvenih teorij, to p o m e n i n e m o logine strukture in njeno irelevantnost za znanosti. Logika je v tem primeru neobvezujoa - dananja nujnost p o j m a ni nujno jutrinja nujnost p o j m a . Drugi: p r e m o n a p o v e z a v a m e d logino strukturo in aktualnimi doseki; e l a h k o logini strukturi ustreza leena z n a n s t v e n a teorija, j e logina struktura z v s a k i m n o v i m z n a n s t v e n i m d o s e k o m v nevarnosti - prav to naj bi se zgodilo Kantu. To p o m e n i n e m o logine strukture in njeno irelevantnost za znanosti. Logika j e v t e m primeru neobvezujoa - dananja nujnost p o j m a ni nujno jutrinja nujnost p o j m a . Ali torej sploh obstaja monost, ki ne bi vodila v slepo ulico? Je edini m o e n izhod zavrnitev same take izbire?-' Heglov projekt j e tako e od s a m e g a zaetka z a z n a m o v a n s temeljno t e a v o , ki e pred z a e t k o m postavlja p o d vpraaj celoten projekt. N a to j e p o t r e b n o opozoriti e toliko bolj, ker H e g e l sam^" opozarja na m o n o s t , d a se m o t i m o o zakonih n a r a v e . Logika pa i m a celo za p r e d p o s t a v k o zmotljivi s u b j e k t . "

23. 24. 25. 26.

E 2,30. Buchdahl 1985. 124. Npr Ule 1992, 120. op. V ustni opombi, dodani k uvodu v Temeljne rie filozofije prava. G 15-17. glej razdelek Zakoni narave, zakoni prava. 27. O asovnem, zmotljivem subjektu kot predpostavki Logike glej: Kobe 1988, 91.

Pojem - empirija
Videli smo, d a j e p o j e m o z i r o m a nujnost pojma temelj filozofije narave. Toda, p o j e m j e m o n o omejen, bolje reeno, gre za n e m o narave:
P r o t i s l o v j e ideje, v t e m k o j e kot n a r a v a s a m a sebi z u n a n j a j e , p o b l i j e , proti slovje p o eni strani s k o z i p o j e m p o r o j e n e nujnosti njenih t v o r b in n j i h o v e g a u m n e g a d o l o i l a v o r g a n s k i totaliteti, - po d r u g i strani, n j i h o v e ravnodu.ne n a k l j u n o s t i in n e d o l o n e n e p r a v i l n o s t i ... To j e n e m o n a r a v e , d a o h r a n j a p o j m o v n a d o l o i l a le a b s t r a k t n o in d a se i z v e d b a p o s e b n e g a d o l o i zunanji dololjivosti...Ona n e m o n a r a v e postavlja filozofiji meje in najbolj n e p r i m e r n o j e od p o j m a z a h t e v a t i , da bi moral t a k n e n a k l j u n o s t i z a p o p a s t i in, kot j e bilo r e e n o , k o n s t r u i r a l i , deducirati...-*

P o Heglu j e n a r a v a torej m o n o omejena, saj n e n e h n o p r o d u c i r a naklju nosti in nepravilnosti. P o j e m teh ne more zajeti in mu j i h konec koncev tudi ni p o t r e b n o . Ali j i h l a h k o zajamejo n a r a v o s l o v n e z n a n o s t i ?

Elektromagnetizem
Hegel odgovarja pritrdilno, vendar v t e m ne vidi prednosti naravoslovja: k o n n e znanosti, npr, fizika, sicer lahko zajamejo nakljunosti in nepravil nosti, v e n d a r za c e n o tega, da j e njihovo o b e abstraktno ali le formalno, svoje doloenosti nima na sebi ali ne preide v posebnost (Besonderlieitf, s t a k n i m p o e n o t e n j e m i z g u b i m o vse doloenosti, kvantitativne razlike.'" Zato j e tudi razumljivo, da se Hegel upira t e n d e n c a m tedanje in s e d a n j e " znanosti p o i m vejem poenotenju, n p r zvajanju vseh sil na e n o s a m o silo'- ali na p r i m e r poenotenju dognanj o elektriki in kemije v e l e k t r o - k e m i n i m a g n e t i z e m . " Takno fiziko bi lahko, nadaljuje Hegel, p o zgledu iz filozofije p o i m e n o vali filozofija idenUtete in p r a v to j e n e m a r a najveja pomanjkljivost fizike,

28. 2 , 3 4 .
29. ihid., 21.

30. Oitek, razvit e v Fenomenologiji duha, PG 121. 31. Univerzalna formula sveta Maxwella, Heisenberga in Velika teorija poenotenja Einsteina, Hawkinga ipd.. Heideggerova razmiljanja o tem v Heidegger 1995,91. 32. Newton ali e bolj Ruder Bokovi, prim. Dolar 1990, 131. 33. E 2, 20, 210 in passim.

n a m r e ostajanje v identinem, kajti identiteta je temeljna kategorija r a z u m a . Preprosto p o v e d a n o , fizika gre v svoji tenji p o identinosti p r e d a l e , kolikor takno poetje izkljuuje doloenosti.'" L a h k o bi zakljuili, da Identittsphilo

sophie je bila in je spontana filozofija

znanstvenikov.

N a (aktualne) znanosti j e torej naslovljen oster oitek; z m o n e so zajeti v s a k o p o s a m i n o s t , toda le zato j e njihovo o b e abstraktno, f o r m a l n o in identino, lahko bi rekli p r a z n o , prav zato p a niso s p o s o b n e opredeliti doloenosti. H e g l o v projekt bi bil temu d o d o l o e n e m e r e n a s p r o t e n ; resda filozofija narave ne more zajeti vsake p o s a m i n o s t i , j e pa zato s p o s o b n a opre deliti obe in doloenosti. Kot b o m o videli, se Hegel p r e d v s e m upimloenosti, osamosvojenosti znanstvenih kategorij, zato j e r a z u m l j i v o , d a j e naklonjen n p r polarnosti, doloilu razlike, v kateri sta razlikovani plati neloljivo p o v e z a n i . ' ' K a k n o j e torej H e g l o v o o b e ?

Obe in posamino: teorija tirih elementov

H e g e l v Filozofiji narave vpelje obe na m o n o n e n a v a d e n nain. N a s l o n i se na stare teorije o sestavljenosti teles iz tirih elementov, k i j i h naj ne bi ve r a z u m e l i kot e m p i r i n i h stvari, a m p a k kot i m e n a , ki vsebujejo p o j m o v n a doloila."" V skladu s t e m v paragrafih 2 8 2 d o 2 8 5 opredeli tiri e l e m e n t e ; svetlobo, zrak, ogenj in v o d o , z e m e l j s k o telo j e e n o t n o s t teh tirih e l e m e n t o v in od tega, kako so na njem j e odvisna posebnost predmeta. Npr. svetloba ustreza zraku in specifina skaljenost temnosti telesa, ki j o povzroi svetloba, j e a r v a . Ognju o z i r o m a ognjenosti kot naslednjemu m o m e n t u ustreza vonj. Vodi ustreza slanost, kislost itd., tj. okus." Potrebno j e poudariti, da teh elementov nikakor ne gre razumeti kot e m p i r i n i h stvari, nastopajo kot logine kategorije. Svetloba j e p o z i t i v n a iden titeta s seboj, zrak j e negativna obost, ogenj j e negativna obost, voda j e konno

34. Ibid., 20. 35. ZL I, 18, WL / . 2 1 . 0 magnelizmu. polarnosti in pojmovnosti prim. 2 . i} 314. Pomembnost magnetizma za Hegla poudarjajo mnogi 1111. Npr J. N. Findlay je preprian o neiz ni pomembnosti magnetizma za Schellinga in Hegla in bilo bi celo odpustljivo pretiravanje videti celoto Heglove filozofije kot 1111 magnetizma. apek 1984, 120. 36. 2 , 2 2 2 . 37. Ibid., 222-223.

nevtralni element, svoja doloila imajo torej v Logiki. P r i m e r a e l e k t r o m a g n e t i z m a in teorije tirih e l e m e n t o v nakaeta, kako Logika ne s a m o -11tira znanstvene teorije, t e m v e tudi zavraa teorije in e m p i r i n a dognanja teh teorij. N e m a r a najlepi primer takne intervencije Logike j e teorija atomizma.

Logino in izkustveno spoznanje: atomizem

H e g e l v Logiki polemizira z B e r z e l i u s e m o z i r o m a z njegovo neutemeljeno metafiziko, tj. a t o m i s t i n o teorijo o z i r o m a njeno u p o r a b o v kemiji: Potemtakem ne vidimo, zakaj bi si morali ustvarjati take pred.itave, ki niso prikazane v izkustvu, ki so v bistvenem naravnost protislovne in ki poleg tega niso podkrepljene na kak drug nain. Slednje bi se lahko zgodilo le s preue vanjem teh predstav samih, tj. skozi metafiziko, kije logika; vendar jih logika prav tako kot izkustvo ne potrdi - ravno nasprotno!'* A t o m i s t i n a teorija j e za H e g l a nesprejemljiva iz d v e h razlogov: prvi; k e r ustvarja predstave, ki niso podprte z izkustvom, drugi; k e r ni v skladu z meta fiziko, k i j e logika - s e v e d a H e g l o v a logika. Vendar p a j e tu kljuno, da lahko obstajajo predstave, ki niso podprte z izkustvom, e s o verificirane na kak drug nain - edini tak drug nain p a j e njihova logina o b d e l a v a / p r e d e lava. Vzrok za Heglovo nasprotovanje atomizmu torej ni preprosto empirina nepreverljivost atomistine teorije, t e m v e njegova logina nesprejemljivost. Vsaj v primeru a t o m i z m a torej drugi u g o v o r - tj. Logika - doloa prvi u g o v o r , odloa o njegovi resninosti: Logika je nadrejena izkustvu. Taken sklep s e v e d a e enkrat problematizira o d n o s logika - z n a n s t v e n a teorija - izkustvo. Z n a n s t v e n a teorija j e p o d o b n a Logiki v tem, da j e (lahko) ne-izkustvena, e ne celo proti-izkustvena. In v tem primeru odloa o resninosti o z i r o m a neresninosti z n a n s t v e n e teorije Heg\ovaLogika. Seveda taken sklep m e e u d n o lu na H e g l o v e naelne izjave o filozofiji narave, ki m o r a biti v soglasju z izkustvom narave''*, ki priznava in uporablja doseke znanosti i n j e omejena samo na vpeljavo in s p r e m e m b o kategorij: vpeljava in sprememba

38. Z . / , 314-315, W . / , 427-428. 39. Hegel v S 6 Uvoda v Enciklopedijo pravi, daje .soglasje filozofije z dejanskostjo in izkustvom nujno, e ve, to soglasje imamo lahko najmanj za zunanji preizkusni kamen resnice neke filozofije. E 1, 47,

kategorij implicira tudi sprejemanje ali zavraanje p o s a m e z n i h znanstvenih teorij in pripadajoe empirije. Ta sklep ni nakljuen, kolikor izhajamo iz predpo stavke, da empirije ne m o r e m o preprosto loiti od pripadajoih znanstvenih teorij. O b o b r a v n a v i a t o m i s t i n e teorije j e p o t r e b n o k r a t k o p o j a s n i l o . N i k a k o r n e gre z a t o , da bi H e g l a obsojali zaradi zavraanja te teorije. e p r a v j e bila a t o m i s t i n a teorija e v H e g l o v e m asu v g l a v n e m sprejeta (glavni avtoriteti sta bili Dalton, utemeljitelj te teorije, in Berzelius), so trajale p o l e m i k e o obstoju ali neobstoju a t o m o v - ti naj bi bili p o m n e n j u n a s p r o t n i k o v le p r i p r a v e n p o j e m za raunanje, toda realno neobstojei - e vse d o d r u g e g a desetletja 2 0 . stoletja (na eni strani so bili B o l t z m a n n , Planck in vrsta m l a d i h znanstvenikov, na drugi sta bila vodilna M a c h in O s t w a l d ) . ele E i n s t e i n o v o teoretino ( 1 9 0 5 ) in P e r r i n o v o e k s p e r i m e n t a l n o ( 1 9 0 9 , 1911) delo sta k o n a l i to p o l e m i k o in prepriali n a s p r o t n i k e a t o m i z m a (razen M a c h a ) . I n z d a n a n j e g a v i d i k a bi tudi n e k a t e r e izjave z a g o v o r n i k o v a t o m i z m a o a t o m i h in m o l e k u l a h sodile bolj v pravljice kot v naravoslovje."' H e g l o v o n a s p r o t o v a n j e torej n i k a k o r ni videti brez fizikalne o s n o v e . V e n d a r j e t e a v a za H e g l a d r u g j e ; a t o m i s t i n o teorijo z a v r a a z a r a d i nezdruljivosti z L o ^ / f e ; s a m o ta odloa o resninosti neke z n a n s t v e n e teorije. Z a t o m i z m o m se H e g e l sicer ukvarja t a k o v Logiki"^- k o t tudi Enciklopediji*' in Zgodovini filozofije**. Ker j e Heglova obravnava atomizma p o m e m b n a tudi za n a d a l j n e H e g l o v e izpeljave, j e p o t r e b n o o m e n i t i , d a H e g e l z a v r a a p r e d s t a v n o reflektiranje [ki si] e zmeraj prav zlahka predstavlja a t o m e in zraven njih p r a z n i n o . " ' H e g e l nasproti t a k n e m u razmerjuz^ruz/ive {der Zusammensetzung) razvije v Logiki svoj koncept a t o m i z m a , ki ustreza k a t e g o r i j a m a e n e g a in p r a z n i n e . Vendar tu praznina ni poleg enega, t e m v e j e eno p r a z n i n a k o t abstrakten o d n o s negacije do s a m e sebe."*" Hegel sicer ostro nasprotuje atomistinemu mehanicizmu Descartesa in nasled nikov"'', ki m u j e sinonim za nepojmovnost, zunanje zdruevanje, neimanentnost.

40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47.

O tej slavni polemiki na kratko v: Stmad 1995, 37-39, 53-54. Strnadova sodba o teh izjavah, ibid., 37. ZL /, 139-140, WL i. 184-186. El, 206-208, 2 298 opomba, 523. V 1, 353-368. ZL 1, 140, WL I, 185. ZL I, 139, WL 1, 184. Prim. Dolar 1990, 119-121 in iek 1985a. 145-147. VI, 364-365.

Vendar pa tudi a t o m i z e m p r e m o r e spekulativni m o m e n t , da je p r a z n i n a izvor gibanja {der Quel der Bewegung). Vendar to ne p o m e n i , da se atomi p o m i k a j o v praznino, t e m v e da temelj postajanja, nemira samogibanja, nasploh tii v negativnem... Praznina je temelj gibanja le kot negativni odnos enega do sebi negativnega, do enega, tj. do samega sebe."* Ta m o m e n t b o Hegel uporabil v svoji izpeljavi gibanja. In kot b o m o videli, j e gibanje pri Heglu lahko mehansko ali pa imanentno, ki ga Hegel imenuje svobodno.

Vije in nije forme miljenja: svetloba in tema

Zgoraj s m o videli H e g l o v odpor d o r a z m e r j a zdruitve. Na zanimivo vzporednico naletimo ob Heglova obravnavi svetlobe''^ tj. vpraanju barv. Hegel se ostro zoperstavi N e w t o n o v i teoriji, po kateri se
se bela, tj. b r e z b a r v n a s v e t l o b a sestoji najprej, n e tnore dovolj in da bi bilo svetlo mono iz petih ali iz sedmih barv...- l o v e k se, p r e d s t a v e , da se j e tudi pri [derZu.sammensetz.ung], [Dimkelheiten]...^"

izraziti o barbarstvu

svetlobi poseglo po najslabi formi refleksije, ie-tov//a/;i< [Helle] sestavljeno celo iz s e d m i h tem

Hegel p r e d l a g a svojo, o z i r o m a G o e t h e j e v o teorijo s v e t l o b e , p o kateri j e b a r v a zveza (die Verbindung) doloil s v e t l o b e in t e m e in ele ta z v e z a p r o izvede b a r v o . " Pomenljivo j e , k a k o Hegel p o n o v n o zoperstavlja bolje, vije forme refleksije nasproti slabim, nijim in s t e m v celoti zavrne z n a n s t v e n o teorijo ter ji postavi lastno alternativo. Logika torej s kvalitativnimi s o d b a m i odloa o usodi znanstvene teorije.

48. ZL I, 140, WL 1. 185-186. 49. Odlino pred.stavitev Heglove - sicer zelo obsene - teorije optike {in svetlobe) glej v Buchdahl 1984, 25-34. 50. 2 , 2 4 6 . 51. Ibid., 246, 249-250.

Heglova kozmologija
V naslednjih nekaj razdelkih b o m na kratko predstavil Heglovo kozmologijo o z i r o m a nekaj njenih kljunih t e m in p r o b l e m o v : vpraanje sil, prostega p a d a in gravitacije. P r e d h o d n o j e potreben kraji ekskurz, ki b o p r o b l e m a t i k o sile umestil v iri okvir H e g l o v e g a projekta. Zato je vnanjost zaenkrat ista vsebina kot notranje. Kar je notranje, je prav tako zunanje navzoe i n obratno; pojav ne kae ni, kar ni v bistvu, in v bistvu ni ni, kar ni manifestirano.-" N a v e d e n i paragraf 139 podaja e n o temeljnih p o s t a v k H e g l o v e filozofije. N p r lovek, k i j e moralen le notranje, v svojih n a m e r a h in ne zunanje, v delova nju, j e v resnici tudi notranje prazen. Ta p o s t a v k a j e seveda implikacija H e g l o v e teze iz Fenomenologije duha o substanci kot subjektu o z i r o m a o nadutnem, kije pojav kot pojav. Kot taka j e tudi e p i s t e m o l o k a p r e d p o s t a v k a . Hegel na t e m mestu citira d v a pesnika, A l b r e c h t a von H a l l e r j a ' ' in Goetheja, ki se o b a zoperstavljata notranjosti, ki se ne bi zunanje manifestirala. Tu p r v i ' " citira G o e t h e j e v o Zur Morphologie (v p r o s t e m p r e v o d u ) ; Narava nima niti jedra niti lupine, ona je vse naenkrat" Tako v Fenomenologiji k o t v Enciklopediji H e g e l v z a m e za m o d e l o d n o s a zunaj/znotraj silo. Toda e j e sila p o eni strani m o d e l tega odnosa, Hegel ostro nasprotuje N e w t o n o v e m u pripisovanju sil p r e d m e t o m , k i j e , kot b o m o videli, v primeru gravitacije zgolj tavtoloko pojasnjevanje, ali se iztee, v primeru delovanja telesa na d r u g o telo, v p o j m o v a n j e sil kot samostojnih (selbstndig).

52. / , 139,247. 53. Ibid.. 274-275. Hegel ob citiranju Hallerja zagrei enega izmed svojih kiksov, z napanim razumevanjem Hallerjevega weit popolnoma spremeni smisel verzom, tako da z njimi polemizira, eprav mu v resnici pesnik pritrjuje. 54. Sicer v mono skrajani verziji, ki prav tako .spreminja smisel Goethejevih verzov Kasneje jo v celoti citira v ustni opombi k S 246 Filozofije narave. Prim. E 2. 22. 55. E I. 275; Natur hat weder Kern noch Schale, Alles ist sie mit einemmale

materiji vsajenih (eingepflanzt) in s t e m materiji zunanjih so o g l e j m o H e g l o v prvi oitek.

(uerlich).^''

Najprej

Tavtoloko, prazno blebetanje ali Okultni naini razlage

N a z a n i m i v o kritiko N e w t o n o v e g a koncepta gravitacije naletimo v Znanosti logike ( N a u k o bistvu, tretje poglavje: Temelj, B . Doloeni t e m e l j . F o r m a l n i temelj in O p o m b a : F o r m a l n a razlaga s tavtolokimi t e m e l j i ) " : e pojav razlo imo tako, da m u le p o d e l i m o formo pojava, o s t a n e m o pri g o l e m formalizmu in prazni tavtologiji** : npr. kot razlog za to, da se planeti gibljejo okoli Sonca, se navaja silo privlanosti m e d zemljo in S o n c e m . In e Leibniz N e w t o n u oita, d a j e gravitacija oTu/fna kvaliteta, kakrne so za pojasnjevanje uporabljali sholastiki, H e g e l odgovarja, d a j e gravitacija vse preve znana kvaliteta; kajti ta kvaliteta n i m a n o b e n e d r u g e vsebine kot pojav s a m . " Toda to j e le prvi k o r a k znanosti, e huje sledi ko se neposredna doloila samega fenomena pomea z reflektiranimi in zgolj hipotetinimi doloili, sploh e so ta izraena na nain, kol da bi nasto pala v neposrednem izkustvu. Tako je lahko marsikdo, ki se loti teh znanosti s poteno vero, mnenja, da so molekule, prazni medprostori, ubena sila, eter, posamini svetlobni arek, elektrina, m a g n e t n a m a r e r i / a in e cela mno ica podobnih doloil zares nekakne rei ali razmerja, ki so glede na nain, kako se govori o njih kot o neposrednih doloilih obstoja, dejansko navzoa v zazanavi [in der Wahmemung]. Nastopajo kot prvi temelji za ostalo, pripi suje se jim dejanskost in uporablja se jih kot nekaj zanesljivega; z dobro vero jih sprejema kot take, preden ne ugotovi, da so to, nasprotno, doloila, ki so izpeljana iz tistega, kar naj bi sama utemeljevala, da so hipoteze in umisleki, ki so plod nekritine refleksije. Dejansko se znajde v neke vrste zaaranem krogu, kjer se doloila obstoja in doloila refleksije, temelj in

56. 2 , 5 8 . 57. ZL2, 69-74, WL 2, 96-102. Prim. iek 1992, 16-17, na katerega se tu opiram. Kot opozarja iek, lahko celoten razdelek beremo kot Heglov vnaprejnji odgovor na znani oitek mladega Marxa (povzemata ga Feuerbach in Althusser) o Heglovi zamenjavi subjekta in predikata (Skrivnost spekulativne konstrukcije, MEID I., 388). 58. Z 2 , 71, WL2, 98. 59. ZL 2, 72, WL 2, 99. Leibnitzov oitek je bil sicer splono razirjen. Prim. Desmond Clarke o Descartesu, Clarke 1996, 132.

utemeljeno, fenomeni in fantomi v neloeni zdrubi kriajo med seboj in uivajo enak status.''" H e g e l v tej kritiki znanosti lepo ilustrira svoje izpeljave o p o j a v n e m in n a d u t n e m svetu iz poglavja o r a z u m u v Fenomenologiji duha, ki p o t e k a v treh o z i r o m a tirih k o r a k i h : (1) pojavni svet, ki m u j e zoperstavljen (2) n e s p r e menljivi n a d u t n i svet ( z a k o n o v ) , ki se m u zoperstavlja (3) sprevrnjeni svet, to j e spremenljivi n a d u t n i svet ( z a k o n o v ) , v e n d a r p a ta ni ni d r u g e g a kot (4) pojavni svet. V o b e h n a v e d e n i h d v e h p r i m e r i h gre sicer za razline p o s t o p k e ; e i m a m o v p r v e m (gravitacija) opraviti le z p r v i m a d v e m a k o r a k o m a - pojavu n a d e n e m o o b o f o r m o z a k o n a , pa drugi izvede vse tiri - nadutni svet se materializira v p o j a v n e m svetu v obliki z a z n a v n i h fantomov. To p a j e tudi b i s t v e n a razlika znanosti in H e g l a ; m e d t e m k o j e za H e g l a kljuno, da s p o z n a m o , da j e spre vrnjeni svet pojavni svet, p a se z n a n s t v e n a dialektika iztee v p o d v o j e n i p o j a v n i svet: svet p o j a v o v in svet k v a z i - z a z n a v n i h fantomov.

Gravitacija
O b t e m s a m o kraja o p o m b a o N e w t o n o v i teoriji gravitacije. N e w t o n in njegov k o n c e p t znanosti j e - poleg Schellinga - glavni H e g l o v nasprotnik. N e w t o n o v a teorija gravitacije''' - in sile nasploh - j e i m e l a od v s e g a z a e t k a m n o g o nasprotnikov. E n a kljunih N e w t o n o v i h potez j e bila u v e d b a p r a z n e g a g e o m e t r i j s k e g a prostora, s i m e r j e bil razbit sklenjeni svet antike in srednjega v e k a s svojo urejenostjo. T o d a to j e p o m e n i l o na drugi strani v e l i k e t e a v e ; u v e d b i delovanja na daljavo skozi prazen prostor so se uprli m n o g i - p r e d v s e m celinski - z n a n s t v e n i k i in filozofi, m e d njimi H u y g e n s , L e i b n i z in B e r n o u l l i . G l a v n a k o n k u r e n n a teorija j e s e v e d a bila D e s c a r t e s o v a teorija vrtincev, ki naj bi j i h z gibanjem povzroali p o s a m e z n i planeti ter s t e m vplivali na d r u g e p l a n e t e in s e j e izognila t e a v a m N e w t o n o v e g a p r a z n e g a prostora in delovanju na daljavo skozi prazen prostor. N e w t o n s e j e d o b r o zavedal teav svoje teorije, zato j e gravitaciji priznal le status m a t e m a t i n e sile in ne fizine sile.

60. ZL2. 72, WL2, 101-102. 61. O Newtonu, teoriji gravitacije in sploh nastanku in razvoju moderne znanosti glej npr. klasina Koyrjeva dela Koyr. 1981. in Koyr, 1988.

Tako j e m n o g o k r a t poudaril, da bi bilo potrebno gravitacijo pojasniti, le da tega s a m ni m o g e l , zato raje ni dal n o b e n e g a pojasnila in pustil vpraanje o d p r t o . " Toda e prva generacija N e w t o n o v i h u e n c e v j e sprejela gravitacijo kot fizino silo in N e w t o n o v a teorija j e vzdrala vse p r e i z k u s e , tako d a j e M a c h l a h k o le p r i p o m n i l , d a j e neobiajna nerazumljivost postala obiajna n e r a z u m l j i v o s t . " Hegel se tukaj torej vkljuuje v neko dolgotrajno razpravo."" Iz zgornjega citata p a j e tudi e razvidno, d a j e za H e g l a pravzaprav vseeno, ali j e gravitacija le m a t e m a t i n a ali fizina sila. Za H e g l a sta to le d v e razliici iste n a p a k e : fenomen sprevrnjen v formo f e n o m e n a ( m a t e m a t i n a sila) ali pa nadaljevanje napake, materiahziranje sprevrnjene forme (fizina sila). Seveda p a H e g l a ne zadovolji niti priznanje o n e z m o n o s t pojanjenja gravitacije, e da ne poznamo notranjega bistva teh sil in materij s a m e g a . e j e tako, ni j a s n o , zakaj se ne lotijo iskanja tega notranjega bistva ali p a ostanejo pri e n o s t a v n i h dejstvih."*

Materija in sili
Heglov drugi oitek, tj. samostojnost, vsajenost in zunanjost sil mate riji, b o m predstavil skozi H e g l o v o alternativo N e w t o n o v e m u m o d e l u . Zaradi obsenosti b o m H e g l o v projekt le na hitro skiciral. H e g e l izpeljuje svoj koncept materije in njej pripadajoih sil tako v Logiki kot v Enciklopediji.^^ V Logiki koncept materije vpelje v poglavju o Zasebnosti", v razdelku o e n e m . E n o se kot zasebnost, kot nekaj n e p o s r e d n o n a v z o e g a negativno n a n a a s a m o nase; se odbija od sebe - to n e g a t i v n o s a m o n a n a a n j e enega j e repulzija. S t e m s a m o n a n a a n j e m enega d o b i m o mnoga ena, ki se

62. Newton je trikrat - neuspeno - poskual reiti vpraanje privlanosti s pritiskom etra. Prim. Koyr 1981, 155, op. 38. 63. Mach je sicer zavraal tako Newtonovski koncept sile kot tudi atome. Prim. Ule 1992, 202204. 64. Tudi Heglove razprave o sili so nadaljevanje razprav predhodnikov. Prim. Dolar, 1990, 123, op. 70. 65. ZL 2, 73-74, WL 2, 102. Hegel na koncu Znanosti logike ponovi tu navedene oitke, WL 2, 537-538. O daljnosenosti te polemike priajo tudi Engelsove besede v opombi predgovora k drugi izdaji Anii-Dnhringa. Prim, Engels 1979, 47, op.. 66. Ta vzporednost nas seveda vraa na koljivi problem razmerja med obojima. 67. ZL 1. 131-157, WL I. 174-208.

medsebojno odbijajo. Repulzija j e tuizkljuevanje. Toda m n o g a ena e v nasled njem koraku preidejo z atrakcijo v e n o eno. S e v e d a p a si repulzija in atrakcija ne stojita nasproti kot loeni, e si j u p o d r o b n e j e o g l e d a m o , v i d i m o , da j e atrakcija atrakcija le preko repulzije, k a k o r j e tudi repulzija repulzija le p r e k o atrakcije"*, v s a k o doloilo vsebuje d r u g e g a v sebi kot svoj m o m e n t in prehaja v d r u g o . Sledi o p o m b a , v kateri H e g e l kritino oceni K a n t o v o konstrukcijo materije iz sil repulzije in atrakcije v Temeljnih naelih naravoslovja {Anfangs grnde der Naturwissenschaft).'''' Hegel sicer prizna Kantu zasluge, saj j e dal vsaj s p o d b u d o za filozofijo narave, ki ne temelji na izkustvu narave, a m p a k n a a b s o l u t n e m pojmu. Vendar ga takoj zatem ostro kritizira; teava j e za H e g l a v tem, k e r j e Kantov pristop e vedno p r e v e empirien, kolikor temelji na utilu tipa, ki n a m p o v e , d a j e materija nepredirna in iz tega izpelje repulzijo. s t e m sta sili atrakcije in repulzije zunanji in za sebe samostojni in ne m e d s e b o j n o p o s r e d o v a n i kot pri Heglu. Kje j e temeljni p r o b l e m t a k n e g a p o s t o p k a , ki j e za H e g l a analitien:
K o t v i d i m o , g r e tu za tisti p o s t o p e k s p o z n a v a n j a , ki reflektira o i z k u s t v u , ki najprej v pojavnosti zazna d o l o i l a , ta sedaj p o s t a v i za o s n o v o in za n j i h o v o p r i v z a m e u s t r e z n e osnovne .movi ali sile. ki tako i m e n o v a n o pojasnjevanje

naj bi p r o i z v e d l e o n a d o l o i l a pojavnosti.

O b t e m bi lahko izpostavili razliko d o H e g l o v e g a p o s t o p k a : tudi Hegel izhaja iz izkustva, toda doloil ne uporabi p r e p r o s t o kot o s n o v o , t e m v e m u ta sluijo kot material v nadaljni logini o b d e l a v i . Kantov p r i k a z boleha e za drugimi teavami, kljub v s e m u temu p a j e p o t r e b n o ceniti K a n t o v idejo, d a sta sili repulzije in atrakcije konstitutivni za materijo. S t e m pa se Kant upira tistemu m e h a n i n e m u gledanju, ki vidi o d n o s e v in m e d materijami le k o t zunanje, ne pa notranje doloene ter zvede vsakrno gibanje na zunanje n a v z o e na materiji in ne vidi, d a j e lahko gibanje materiji tudi i m a n e n t n o - prav to p a j e toka, na katero se opre H e g e l .

68. ZL 1. 149, WL ! 196-197. 69. ZL I. 152-153, WL 1. 201. Ob tem je vredno navesti Heglovo pripombo, ki zopet problema tizira odnos logika - filozofija narave: Tak.na eksistenca, kolje utna materija, sicer res ni predmet logike, prav tako kot tudi prostor in prostorska doloila ne. Vendar imata tudi sili atrakcije in repulzije, kolikor ju jemljemo kot sili utne materije, za osnovo tukaj obravnavana ista doloila enega in mnogosti in njunih medsebojnih odnosov, ki sem ju imenoval repulzija in atrakcija, ker sta ti imeni e najblije. 70. Ihid.

V s e te postavke so d o k o n n o razvite v Filozofiji narave. V paragrafu 2 6 0 j e najprej iz prostora in asa izpeljano m e o (der Ort) k o t e n o t n o s t :/' (Hier) in zdaj (Jetzt). Vendar pa j e m e s t o protislovje, kolikor j e p o s a m i n o s t , ki j e prostorski zdaj (rumliches Jetzt). M e s t o j e zato n e p o s r e d n o r a v n o d u n o d o sebe kot tega (mesta), j e svoja negacija in s t e m drugo mesto:
To minevanje in ponovno-proizvajanje-sebe [Vergehen und Siclwiederer-

zeugen], prostora v asu in asa v prostoru..je gibanje. Toda to nastajanje samo je prav tako sovpadanje v sebi njegovega protislovja, neposredna iden
tina bivajoa enotnost obojega, materija.'"

Ali kot n a kratko v (ustni opombi) k u v o d n e m u paragrafu k mehaniki ( 253) anticipira Hegel; materija j e p r v a enotnost in negacija asa in prostora, e se s a m a nanaa na drugo, j e v gibanju. e ta odnos ni zunanji, i m a m o opraviti z a b s o l u t n o enotnostjo gibanja in materije, s samo-sebe-gibajoo se materijo (sich selbst bewegende Materie).''^ V naslednjem paragrafu ( 262) Hegel materijo opredeli v skladu z 0^/^:0; materija j e enotnost repulzije in atrakcije. Tu se spneta (sicer e p o v s e m abstraktna) izpeljava materije iz a s a in prostora in izpeljava iz Logike. (V sami Enciklopediji filozofskih znanosti ]c izpeljava kategorije zasebnosti p o d a n a v paragrafih 9 6 d o 98 v skreni obliki izpeljave iz Logike.) H e g e l pripominja, d a j e p r e h o d iz idealnosti v realnost, iz abstrakcije v k o n k r e t e n obstoj, tu iz prostora in asa v realnost materije, za r a z u m nekaj nepojmljivega. Z a Hegla p a j e ta izpeljava kljuna, kolikor eli postaviti alter nativo o z i r o m a razreiti n e k a t e r e teave in vpraanja p r e d h o d n i k o v v zvezi s p r o s t o r o m , a s o m in fiziko. Zgoraj j e bilo o m e n j e n o , da j e gibanje l a h k o materiji nekaj zunanjega ali pa i m a n e n t n e g a . V p r v e m p r i m e r u i m a m o o p r a v k a s e abstraktno enotnostjo asa in prostora in ele v drugem j e postavljena v enem njihova razvita, n e m i m a e n o t n o s t . " Prvi primeri so tlak, trk ( 265) in tudi p a d ( 267) kot relativnos v o b o d n o gibanje, ki pripadajo A:oncn/ telesnosti in konnemu gibanju in tako Konni mehaniki kot se glasi naslov razdelka, ki obravanava omenjene primere.

71. 2 , 5 6 . 72. / M . , 41. 73. Ibid., 64.

Nakljuni in nujni zakoni

Z a k o n p r o s t e g a pada z a v z e m a v H e g l o v e m projektu p o s e b n o m e s t o . O njegovi p o m e m b n o s t i pria e to, da ga Hegel obravnava tako v Fenomenologiji kot v Logiki in Enciklopediji. Z a k o n prostega p a d a v Fenomenologiji duha o m e n i e v Predgovoru ob obravnavi matematike'": krikadokaza {der Beweis) tega z a k o n a bi bila prav tako p o m e m b n a kot p o u n a , saj bi m a t e m a t i k o na eni strani oistila lanih dokazov in na drugi pokazala njene meje in iz tega nujnost n e k e g a d r u g e g a v e d e n j a [und daraus die Notwendigkeit eines anderen Wissens]'''' - H e g e l tu n a p o v e projekt Filozofije narave. V e m j e p r o b l e m a t i n o s t d o k a z a z a k o n a p r o s t e g a p a d a ? H e g e l odgovarja v poglavju o zavesti, tretjem razdelku z n a s l o v o m Sila in razum, pojav in nadutni svet {Kraft und Verstand, Erscheinung und bersinnliche Welt). To poglavje se sicer ukvarja (tudi) z z a k o n o m in njegovo nujnostjo. Z a k o n prostega p a d a postavlja v razmerje razdaljo in pospeek, v skrajni k o n s e k v e n c i torej prostor in as. Toda ta dela z a k o n a nikakor nista po nujnosti izpeljana eden iz d r u g e g a ali iz n e e s a skupnega, sta r a v n o d u n a drug d o drugega, kot da l a h k o obstoji as brez prostora, prostor brez asa, kot so r a v n o d u n e njihove velikosti'"'. e p r a v i m a m o pri zakonu p a d a opraviti z nujnostjo deljenja na as in prostor, p a j e ta nujost, ker ni izpeljana, ...navidezna, n a p a n a n u j n o s t " . H e g l o v i oitki v Znanosti logike so - kljub sicer d r u g a e razporejeni a r g u m e n taciji - identini:'* as in prostor sta v n a v e d e n e m zakonu {das Gesetz) obrav navana, kot da l a h k o obstajata loeno. R e s j e , da sta sicer p o v e z a n a , toda to j e ele zgolj postavljen [gesetz.te]''' odnos ... Bistvena enotnost obeh strani zakona bi bila njuna negativnost, namre, da bi ena stran na sami sebi vsebovala svojo drugo; vendar pa ta bistvena enotnost v zakonu e ni prila na dan.*" ele pojem asa, iz katerega bi izhajal, s katerim bi bil p o s r e d o v a n p o j e m prostora in p o j e m prostora, iz katerega bi izhajal, s katerim bi bil p o s r e d o v a n

74. PGAS. 75. ihid.

76. ihid.. 124.

77. 78. 79. 80.

ihid. ZL2. 110-11!, WZ,2, 155. Besedna igra Gesetz - gesetzte, o Heglu in besednih igrah glej Dolar 1990, 108-110. ZL2. 110, WL2, 155.

p o j e m asa, bi prinesel H e g l o v s k o nujnost. Drugi oitek pa se navezuje na p r v e g a ; e sta strani z a k o n a le vnanje postavljeni in ni p o k a z a n a njuno p o s r e dovanje, j e tudi kvantitativna doloenost s p o z n a n a le iz izkustva, zato j e zakon le veljaven [statthat), n e panujen {notwendig). Sklep j e torej j a s e n : ele H e g lov(sk)a nujnost s prehajanjem bitnosti v svoje drugo lahko pojasni tako kvali tativni (katere bitnosti so v razmerju) kot kvantitativni (v k a k n e m razmerju sp te bitnosti) vidik z a k o n o v . . .

Naelo vztrajnosti
Zakaj j e prav zakon p r o s t e g a pada za Hegla tako p o m e m b e n , zakaj j e za Hegla temeljni zakoni O d g o v o r na to vpraanje l a h k o m o r d a n a j d e m o o b H e g l o v i obravnavi n a e l a vztrajnosti. N e w t o n o v a fizika j e zgreena, ker je atomistina (glej razdelek o a t o m i z m u ) in temelji na refleksivni formi (glej razdelek o gravitaciji). Z a t o j i p o s k u a Hegel postaviti alternativo. Tu se mu kot m o n a z a v e z n i k a kaeta Galileo in Kepler*' N a tem mestu j e zopet potrebno posei po filozofiji narave. V paragrafu 2 6 6 Hegel predstavi telo, ki i m a sicer teie v sebi, toda svoj center {Zentrum) postavlja izven sebe in tei (streben) k njemu, s t e m pa prehaja v mirovanje. V o p o m b i k temu paragrafu ostro n a p a d e naelo vztrajnosti, ki zatrjuje, d a bi telo m i r o v a l o ali se gibalo e n a k o m e r n o , e nanj ne bi delovala n o b e n a sila. Z a H e g l a ta trditev ne vsebuje niesar d r u g e g a kot identitetni trditvi gibanje j e gibanje, mirovanje j e mirovanje; take trditve so le posledica loenosti, abstrakt nosti gibanja in mirovanja. Takna loenost j e za Hegla nesprejemljiva, kot j e bilo v i d e n o e na p r i m e r u sil atrakcije in repulzije. Toda to j e le prvi, logini argument. Sledi mu e drugi, naelo vztrajnosti n i m a n o b e n e empirine osnove,*-

81. Heglovo opiranje je sicer nenavadno, kolikor sta tudi Galilei in Kepler svoje zakone podala v Heglu osovraeni matematini obliki. Prim, slavne Galilejeve programske besede: Filozofija je zapisana v veliki knjigi vesolja in je vedno odprta na.im pogledom. Toda knjige ne moremo razumeti, e se ne nauimo jezika in ne preberemo besed, ki ga sestavljajo. Napisana je v jeziku matematike in njegove besede so trikotniki, krogi in drugi geometrijski liki. 11 saggiatore (\(,\%). cit. po Strnad 1993, 326. 82. E 2, 69. Zopet je potrebno opozoriti na Heglovo dvojno argumentacijo: logina in empirina nesprejemljivost naela vztrajnosti.

H e g e l na tem mestu p o d a primer meta (der Wurf), kjer i m a m o p r i m e r nak ljunega gibanja nasproti bistvenemu gibanju p a d a . Hegel na t e m mestu vztraja do konca: meta kot lakega, obstojeega za sebe {fr sich existierend), ni m o g o e pokazati, telo j e v e d n o e opredeljeno s svojo teo, s t e m pa postavljanjem centra izven sebe itd. Z a t o j e p o p o l n o m a n e m o g o e , da bi lahko nakljuno gibanje vztrajalo v neskonnost. Takno gibanje j e - kot b o m o e videli - m o g o e le v sferi nebesnih teles. Sledi z a n i m i v a k r i t i k a N e w t o n a . N e w t o n o v a n a p a k a ni razlikovanje (unterscheiden) sil. takno razlikovanje j e nujno, najbolj s e v e d a v m a t e m a t i k i , kjer jih o b r a v n a v a m o kot loene linije, k i j i h r a u n s k o o b r a v n a v a m o itd. N a p a k a j e v tem, d a j e t e m g o l i m g e o m e t r i j s k i m k o n s t r u k c i j a m dal fizikalni p o m e n samostojriih sil.*' Drugae reeno, p o t r e b n o j e razlikovati predpostavke, potek in rezultate matematine m e t o d e od tistega, kar naj bi imelo jizikalno realnost.^ Pozorni m o r a m o bili, zakljui H e g e l , na poplavo fizikalne mehanike zneiz.reeno metafiziko [unsglichen Metaphysik], ki ima - proti izkustvu in pojmu - za svoj izvir ona matematina doloila.*' H e g e l sicer ve, d a j e N e w t o n s a m v e d n o trdil, d a j e v e d n o p o j m o v a l sile le kot m a t e m a t i n e in ne kot fizikalne.*" Vendar j e Heglov oitek prav v tem, da se N e w t o n ne dri tega d e k l a r i r a n e g a stalia in hitro postvari, d a fizikalno realnost silam in d r u g i m m a t e m a t i n i m p o j m o m . O i t k a sta torej dva: prvi; razloitev, osamosvojitev sil in drugi; njihovo postvarjenje. N a t e m mestu j e v s e k a k o r z a n i m i v o , da Hegel - kot na m n o g i h drugih mestih - ne zavraa m a t e m a t i k e kot take, da ji legitimnost in celo priznanje za njene d o s e k e . e se v r n e m k naelu vztrajnosti; H e g l o v o d p o r j e torej razumljiv, n a e l o vztrajnosti vsebuje v e e l e m e n t o v - a b s t r a k t n o loitev gibanja in m i r o v a n j a , abstrakcijo gibajoega telesa, na k a t e r e g a ne bi d e l o v a l a d r u g a telesa*', loitev gibanja na b i s t v e n o in z u n a n j e - ki so za H e g l o v o filozofijo in filozofijo n a r a v e nesprejemljivi.** T a k o H e g e l z a v r n e n a k l j u n i N e w t o n o v p r v i

83. 84. 85. 86. 87.

Ibid., 87. ibid.. 88. Ibid. Citira celo odlomek iz Principia, kjer Newton predstavi to stalie. Ihid., 70-71. Hegel v 269 izrecno zapie, da ima gibanje smisel le v sistemu teles, ki so v medsebojnem odnosu. 88. Ob tem, da Hegel zavraa zakon vztrajnosti in postavlja kot osnovo Galilejev zakon prostega

zakon"'' in n a m e s t o temeljnega z a k o n a postavi bistveni zakon prostega pada. Tega p a j e p o t r e b n o , kot j e bilo e tolikokrat r e e n o , izpeljati iz p o j m a .

Pojmovna izpeljava zakona prostega pada

Potrebno j e torej iz p o j m a izpeljati z a k o n p a d a . Taken zakon ne b o ve nakljuen, s a m o veljaven, t e m v e nujen, ena stran na sebi bo v s e b o v a l a svoje drugo. Hegel ga izpelje (poskua izpeljati) v paragrafu 267. Ta zakon j e vsekakor n e s m r t n o odkritje, empirino odkritje, pravi Hegel, ki pa mu j e nadaljnji d o k a z e poskuala dati m a t e m a t i n a mehanika. Vendar j e bil njen poizkus neuspeen, saj j e (zopet) pretvorila matematine sile v fizikalne, tj. v silo vztrajnosti in silo pospeevanja, pri emer slednja skrbi za pospeevanje, prva pa za ohranajanje tega p o s p e k a - pad naj bi bil seveda vsota teh d v e h sil."' Vendar o tej izpeljavi ni potrebno izgubljati besed, saj nima osnove niti v empiriji niti v pojmu, kot s m o videli e pri obravnavi zakona vztrajnosti. N a tem mestu Hegel, m o r d a presenetljivo zopet p o d a priznanje matematiki, tokrat L a g r a n g e o v i izpeljavi v Tiorie des fondions (analytiques), (1797)!'' Zakaj j e Lagrangeov postopek Heglu ve? Preprosto zato, ker Lagrange postopa strogo m a t e m a t i n o ; ne gre za to, da bi postavil dokaz (Beweis) tega zakona, temve le zato, da p o m a t e m a t i n i poti izpelje s= b t^ in ta odnos v z a m e , kot da se nahaja/obstaja (sich finden) v naravi.''To filozofiji s e v e d a ne zadoa; zakon p r o s t e g a p a d a j e s v o b o d e n naravni z a k o n , to pa p o m e n i , da se ga mora izvesti iz pojma telesa. Hegel sicer na tem mestu ni najbolj natanen, vsekakor pa izpeljuje Galilejev zakon, da so preteeni prostori v razmerju k v a d r a t o v preteklega asa"" in ne m o r d a z a k o n a p r o s t e g a pada s = l / 2 g t^.

89. 90. 91. 92. 93.

pada, je ironino dejstvo, daje prvi formuliral zakon vztrajnosti prav Galileo v delu Govori in matemiitini dokazi o dveh novih znanostih, ki zadevata mehaniko in krajevna gibanja (1638). Newton tega dela naj ne bi poznal. Prim. Strnad 1995, 28. Obirno o tem zakonu glej Newton in Descartes, Koyr 1981, 195-276, o loginem in teoretinem statusu tega zakona glej Ule 1992, 84-86 in Strnad 1995, 30. Buchdahl pripominja, da je to seveda unienje Newtonove argumentacije, eprav ne neobiajno v asu neposredno po njem (Buchdahl 1984, 22). 2,77. Isto v Logiki; ZL 1. 257. WL I. 347. Galileo je priel do zakonov padanja leta 1604 in jih pet let kasneje vsestransko utemeljil.

V k a k n e m p o j m o v n e m odnosu sta prostor in as? P o j m o v n e doloitve asa in prostora so tu proste, to p o m e n i , da se p o njih doloajo velikostne dolo itve {Grenbestimmungen). as nastopa kot m o m e n t negacije, zasebnosti {Frsichsein), kot princip ^ {Eins), katercgaizvendrugost {Auereinander5) j e prostor. e n o e m o vmeavati k a k n e g a d r u g e g a doloila, j e p o t r e b n o izhajati iz forme asa, kateri ustreza i z v e n d r u g a forma prostora-kvadrat {Qua drat). Kvadrat j e velikost, ki izhaja iz sebe, ki sebe postavlja v drugo dimenzijo, se poveuje, toda le p o lastni doloenosti in se v svojem podrugotenju [Ander swerden] tako n a n a a s a m o na sebe.'*" H e g e l opozori:
Potenno razmerje j e b i s t v e n o kvalitativno r a z m e r j e in s a m o [to] r a z m e r j e

pripada pojmu.''

H e g l o v a referenca j e tukaj zadnji del r a z d e l k a o velikosti {die Gre), tj. poglavje o p o t e n n e m razmerju, ki m u sledi razdelek o meri {das Ma).""" V t e m delu Logike Hegel vekrat o b r a v n a v a razmerje prostora in a s a , " referira pa tudi na Enciklopedijo, na p r i m e r a z a k o n a padanja in p r o s t e g a n e b e s n e g a gibanja, ki sta zanj vsaj zasnutka resnine filozofske znanosti matematike'*. O b t e m j e p o t r e b n o opozoriti na ve stvari. Prvi, H e g e l niti ne p o s k u a utemeljevati/izpeljevati tenostne k o n s t a n t e g, ker j e ta le
neposredna mera. p o d o b n o kot m e r s k a velikost l o v e k i h udov, r a z d a l j e ,

p r e m e r planetov itn. D o l o i t e v takih m e r izhaja od d r u g o d in ne od notranjega k v a l i t a t i v n e g a m e r s k e g a doloila, tukaj o d s a m e g a z a k o n a p a d a n j a ; od e s a p a so o d v i s n a t a k n a tevila, ki so le n e p o s r e d n e in zato e m p i r i n e p o j a v n e o b l i k e n e k e m e r e . o t e m n a m k o n k r e t n e znanosti niso dale e n o b e n e g a pojasnila.'''*

D r u g i , Hegel d o s l e d n o izpua 1/2, ker j o e vkljui v k o n s t a n t o g. H e g e l svojo izpeljavo zakljui z besedami: To j e dokaz zakona pada izpojma stvari."*

94. 95. 96. 97. 98. 99. 100.

Objavil jih je v delu Govori in matemalini dokazi o dveh novih znanostih, ki zadevata mehaniko in krajevna gibanja (1638). Prim. Stmad 1995, 17-18 in zanimiv odlomek iz Govorov, ki opisuje poskus, preko katerega je Galileo pnel do teh zakonov (Ibid.). 2,78. Ibid. ZL I. 281-336, WL I. 381-457, prim, tudi / , 215. ZL 1. 298-303, WL 405-412. Glej razdelka o matematiki! ZL 1. 302. WL I, 410. E 2. 78.

Heglovi komentatorji tu niso skrivali besa; d o k a z j e rather bizarre o z i r o m a gre za obscure p a s s a g e . " " Buchdahl p o v z a m e : Seveda to ni dokaz, temve iskanje inteligibilnosti, s pribealiem v obseni mnoici skrivnostnih razmiljanj, samo rahlo povezanih z dialektiko prostora in asa, Heglov sistem ni nikoli resnino sistematien."'O g l e j m o si e s v o b o d n o gibanje nebesnih teles in H e g l o v o p o j m o v n o izpeljavo tretjega Keplerjevega zakona.

Gibanje nebesnih teles in sodbe

T e a v a nastane p o Heglu tedaj, e tudi s v o b o d n o gibanje n e b e s n i h teles o b r a v n a v a m o v okviru k o n n e m e h a n i k e . To gibanje j e n a s p r o t n o p o t r e b n o obravnavati p o s e b e j , gibanje tu telesom ni vnanje podeljeno i n j e n e s k o n n o , zato sodi v Absolutno mehaniko (Absolute Mechanik) in ele tu ( 269) H e g e l u v e d e tudi p o j e m gravitacije. Gravitacijo Hegel definira kot resnini in doloeni pojem materialnih teles, ki j e realiziran v ideji. Oba (allgemeine) telesnost se deli (urteilt sich) na posebna (besondere) telesa in se sklene v moment posaminosti (Einzelheit) v gibanju, ki tvori sistem teles. Telesa, v katerih j e pojem tee s v o b o d n o realiziran, imajo tako za svoja doloila m o m e n t e p o j m a tee: najprej i m a m o obi center abstraktnega o d n o s a na sebi, ki mu stoji nasproti neposredna posaminost brez centra, posebna telesa pa imajo center v s e b i . " " Takoj zatem sledi ostra kritika N e w t o n o v e g a pojmovanja gravitacije. Tu se Hegel sklicuje na svoje izpeljave iz 262, kjer vpelje p o j e m tee (Schwere, tudi tenost). V t e m p o j m u sta p o Heglu v s e b o v a n a tako zasebnost in konti nuiteta kotAufhebung zasebnosti - zopet se torej vraamo na izpeljave izLogike. In najveja n a p a k a j e , e sili repulzije in atrakcije r a z u m e m o kot centrifugalno in centripetalno silo - s t e m se zopet u j a m e m o v sfero r a z u m s k i h , refleksijskih doloil, za katera j e z n a i l n o fiksiranje loenih, neodvisnih sil, ki bi kot tea

101. Buchdahl 1984, 22. apek 1984, 110. apek pribije: V Heglovih spisih o naravi je stotine taknih obskurnih 'dokazov'. 102. Buchdahl 1985, 134. 103. 2, 270.

delovali na telesa in ki naj bi se n e o d v i s n o d r u g a od d r u g e in p o nakljuju stikali v n e e m tretjem, telesu.'"" S t a k n i m r a z u m e v a n j e m zopet p a d e m o z ravni pojma o z i r o m a ideje. V zgornjih - sicer precej nejasnih - H e g l o v i h izvajanjih u p o r a b a p o j m o v deljenje {urteilen, razsojanje), obe, posebno in posamino seveda ni nakljuna. Hegel sam napotuje na paragraf 198 Enciklopedijske logike, ki sodi pod razdelek Mehanizma {Der Mechanismus), poglavja o Objektu {Das Objekt). H e g e l se tu sklicuje na svojo o b r a v n a v o sklepa ( 183 - &9Enciklopedije). Hegel obravnavo zane s sk\cpomE{inzelnes)-B{esonderes)-A{llgemeines). ki preide v sklep A - E - B , ta pa preide v sklep B - A - E . A h kot pravi H e g e l v 198, sklep A - E - B j e trojno sklepanje."" Hegel na tem mestu poda (tipino heglovski) p r i m e r drave ^posamezniki, njihovimi posebnostmi, interesi in obim d r a v e , vlade, prava.'*"* Zgoraj n a v e deni primer drave in p o s a m e z n i k o v Hegel u v e d e z b e s e d a m i Tako kot sonni sistem, j e npr. drava..."". H e g e l e tu n a p o v e izpeljavo v ustni o p o m b i k paragrafu 279 (Die Krper des Gegensatzes) Filozofije narave, kjer sonni sistem o b r a v n a v a p o zgornji s h e m i kot sistem treh s k l e p o v ; najprej i m a m o planete kot srednje m e d e k s t r e m o m a sonca in n e s a m o s t o j n i h teles ( A - E - B ) , temu sledi drugi sklep, pri k a t e r e m so n e s a m o s t o j n a telesa srednje in sonce in planeti e k s t r e m a ( E - B - A ) in e zadnji sklep, v k a t e r e m j e s o n c e srednje (B-AE). H e g e l zakljui, da so ti fizikalni odnosi nebesnih teles skupaj s taistimi o d n o s i v m e h a n i k i kozmini.'"* V s e k a k o r j e zgornja o b r a v n a v a zanimiva, ker p o k a e , k a k o Hegel navezuje razline izpeljave iz Logike: v p r i m e r u tee i m a m o opraviti z izpeljavo zaseb nosti, v primeru s o n n e g a sistema pa z izpeljavo sklepov. N a koncu o b r a v n a v e H e g l o v e kozmologije si o g l e j m o e p o j m o v n o izpeljavo tretjega Keplerjevega z a k o n a , v k a t e r e m so kvadrati o b h o d n e g a asa proporcionalni s tretjo p o t e n c o veje polosi elipse. Hegel tu nadaljuje svojo p r e d h o d n o izpeljavo; pad j e le relativno s v o b o d n o gibanje, v k a t e r e m sta as in prostor v o d n o s u k o r e n a in kvadrata. V a b s o l u t n e m gibanju pa prideta obe doloili d o totalitete. Kot koren j e as le e m p i r i n a velikost in kot kvaliteta

104. 105. 106. 107. 108.

E 2, 83. E I, 355. E I, 350-356. Prim, z WL 2. 409-426. E I, 356. Ibid., 129-130.

s a m o a b s t r a k t n a enost. Kot m o m e n t totalitete p a j e na sebi d o l o e n a e n o s t , ki se p r o d u c i r a in se v t e m n a n a a s a m o n a s e : v tem kot brezdimenzijska pride v svoji produkciji samo do formalne identitete s seboj, kvadrata, prostor, nasprotno, kot pozitivna izvendrugost do dimenzije Keplerjev zakon ... zakon ki je zato tako velik, pojma, kuha."" ... To je tretji

ker enostavno in neposredno predstavlja stvari. Newtonova formula, s imer se [zakon] preobrazi v zakon za silo tee, nasprotno kae zasuk in obrat na pol poti obtiale refleksije.""

Kaj dodati k n a v e d e n i m i z p e l j a v a m H e g l o v e k o z m o l o g i j e ? V s e k a k o r to, d a se l a h k o strinjam s H e g l o m , ki p r a v i , da bi bilo p o t r e b n o tu n a v e d e n o o b i r n e j e r a z l o i t i ' " in d a so tu n a v e d e n e le osnovne ki p o v e z u j e j o s v o b o d n o gibanje s p o j m o m , tega za njegovo obrazloitev [Begrndung, utemeljitev] ni mogoe obirneje razviti znailnosti (Grundzge),

in [ga] mora zato sprva prepustiti njegovi usodi. Princip je pri tem ta, da umski dokaz [Vernunftbeweis] o kvantitativnih doloilih svobodnega gibanja temelji

109. E 2. 92-93, in ZL I, 298, tudi e 257 in 267, WL I, 405, 347 in 362. 110. Ibid.. 93. K Heglovemu favoriziranju Keplerja je potrebno dodati opombo. Dejstvo je. da so bili Keplerjevi zakoni v Newtonovem asu, tj. pol stoletja po Keplerju splono sprejeti. Prav tako dri, daje ne samo Newton, temve so tudi Christoper Wren, Hook in Haley iz Keplerjevega tretjega zakona izpeljali zakon privlanosti (Koyr 1981, 272) - Hegel v op. k 270 - sicer napano, pravilno glej v Strnad 1985, 63 - poda to izpeljavo in trdi, daje razlika le v tem, da je Newton S/T iz Keplerjevega S3/T2 poimenoval sila tee. e Kepler je tudi razmiljal o monosti, da sonce deluje na zemljo s privlano silo. Prav tako je mogoe, da je Newton priel do svojega drugega zakona na podlagi Keplerjevega drugega zakona in je bil e v prvi verziji spisa O gibanju ( 1864, spis iz katerega so nastali Principi) preprian, da so Keplerjevi zakoni toni. Vendar je tudi res, da je Newton nato na osnovi teh dveh zakonov in s tretjim zakonom (vsaki akciji vselej nasprotuje enaka reakcija, ali delovanji telesa na telo sta vselej enaki in nasprotno usmerjeni), ki nima predhodnika, naredil odloilni korak; Keplerjevi zakoni veljajo le, e zanemarimo sile ostalih planetov na planet, upotevati paje potrebno tudi gibanje sonca zaradi sile planeta, ki deluje na sonce, zaradi esar se planet in sonce gibljeta okoli skupnega teia, t.i. perturbacija, ki jo v 270 omenja tudi Hegel (Strnad 1995, 26-29). Newton sicer Keplerja zaradi njegovih fantastinih idej o geometrijskih in muzikalnih sferah planetov ni preve cenil. Hegel v 280 kritizira Laplacea, ki vidi v teh Keplerjevih idejah le zablodo zasanjane umiljije [Verirrung einer trumerischen Einbil dungskraft] in nima v islih globoke vere, daje um v tem sistemu, - vere, ki je bila edini temelj sijajnih odkritij tega velikega loveka ( 2 , 131). Zanimiv prispevek k razmerju Kepler-Newton glej v Ule 1989. 111. 2 , 87-88.

le napojmovnih

doloilih

[Begriffshestimmimgen]

p r o s t o r a in a s a , m o m e n t o v ,

k a t e r i h ( v e n d a r ne z u n a n j e ) r a z m e r j e j e g i b a n j e . Kdaj b o z n a n o s t e n k r a t prila d o z a v e s t i o m e t a f i z i n i h k a t e g o r i j a h k i j i h uporablja in n a m e s t o njih vzela z a osnovo pojem stvari!"-

Naturfilozof tako p o eni strani upa na bolje ase utemeljitve p o j m o v n e g a d o k a z o v a n j a in se na d r u g i strani tolai s tem, da m o r a ostati zvest pojmu, pa etudi ne b o dosegel veliko.

Z a k o n e c si oglejmo e H e g l o v o o b r a v n a v o m a t e m a t i k e v Fenomenologiji in Enciklopediji. N e m a r a prav obravnava matematike najlepe p o k a e vso parad o k s n o s t filozofije narave.

Matematika v Fenomenologiji

duha

M a t e m a t i k a j e eden g l a v n i h H e g l o v i h nasprotnikov. R a z l o g o v za to j e ve; p o eni strani se kae kot idealna metoda vseh znanosti in o s n o v a velike H e g l o v e nasprotnice N e w t o n o v s k e p a r a d i g m e , ponuja pa se tudi kot p r i m e r n a m e t o d a filozofije. Z a Hegla j e p r a v z a p r a v nesprejemljiva v obeh primerih. Nekateri filozofi - Descartes. S p i n o z a - so sicer poskuali z g e o m e t r i n o m e t o d o , toda e j e ta v matematiki produktivna, p a j e nesprejemljiva za filozofijo."' Filozofija ne more zaeti z aksiomi, definicijami, npr. substanca=..., a m p a k m o r a raziskati resninost teh trditev na sebi in za sebe: Takno vpraanje se o b geometrijskih postavkah sploh ne zastavlja, s filozofskega gledia p a j e to poglavitna stvar."" To bi bil lahko prvi H e g l o v oitek matemafiki: j e p r e p r o s t o neretlektirana; svojih predpostavk nikoli ne reflektira, lahko bi rekli da definicije, toke, daljice p r e p r o s t o postavi. Toda to j e le prva pomanjkljivost: d r u g a teava nastopi o b toliko o p e v a n i h matemafinih d o k a z i h in izpeljavah. Teava j e v tem, da so ti dokazi, izpeljave rezultatu nekaj vnanjega, so v rezultatu zatrti in niso njihov m o m e n t . Rezultat

112. Ibid.. 89. 113. O geometrini metodi in o upravienosti teh oitkov Spinozi prim. Dolar 1983, 77-81. 114. Hegel Zgodovina filozofije III. citat po Dolar 1983, 77.

j e sicer resnien, vendar za c e n o tega. da ne pripada stvari sami, a m p a k se nanaa le na subjekt. Prav tako pa ni n o b e n e nujnosti, da bi iz n e k e g a t e o r e m a izhajal nek drug teorem, ele na koncu {am Ende)"^ i z v e m o n p r zakaj s m o morali m e d n e s k o n n o m o n i m i rtami potegniti prav te in te, da s m o prili d o rezultata, taken smoter j e rezultatu p o v s e m zunanji. Toda temeljni problem matematike je e njen material: velikost {die Gre), prostor {der Raum), etw (das Eins). In temu ubotvu materiala se lahko zahvali za svoje rezultate; velikost n p r j e prav nebistveno, b r e z p o j m o v n o r a z m e r j e . ' " Prav tako j e prostor le mrtvi, prazni element v katerega poljubno, brez nujnosti razporejamo predmete, iz katerih zopet ne sledi nujno nek drug predmet itd. Klju d o matematinega formalizma pa tii v principu enakosti (der Gleichlieit), k i j e le abstraktna neiva enotnost, ta skupaj s principom velikosti prepreuje matematiki ukvarjanje s istim nemirom ivljenja in absolutnim r a z l i k o v a n j e m . ' " Filozofija m o r a zaradi vsega tega zavrniti (e ne celo prezirati) matematiko.

Kako oiviti znanost

N a m a t e m a t i k o H e g e l naslavlja oitke mrtvosti, neivosti, njeni deli so loeni in s t e m j e m a t e m a t i k a n e z m o n a zapopasti ivljenje v n j e g o v e m spreminjanju in notranji navezavi. Ali j o j e m o g o e torej oiviti? Hegel nakae reitev p r e k o obravnave asa v m a t e m a t i k i . as v m a t e m a t i k i sicer nastopa, npr. v m a t e m a t i n i fiziki, toda tudi tukaj sta si as in prostor postavljena vnanje, nepojmovno, n p r v zakonu prostega pada. a s pa v Heglovi filozofiji z a v z e m a strateko m e s t o :
K a r pa z a d e v a as, o k a t e r e m bi l a h k o m e n i l i , da naj bi kot p r o t i p o l p r o s t o r u tvoril snov za drugi del i.ste m a t e m a t i k e , pa je ta bivajoi pojem sam. Princip velikosti, b r e z p o j m o v n e razlike, in princip enakosti, abstraktne, neive enosti, ne eno.ft. o m o g o a t a ukvarjati se z tistim istim n e m i r o m ivljenja in a b s o l u t n i m razliko vanjem. Z a t o ta n e g a t i v n o s t po.staja s a m o kot paralizirana, n a m r e kot drugi material tega spoznanja, ki, ker j e zunanje delovanje, s a m o s e b e g i b l j i v o

115.

PG4. 46.

116. ., 44.
117. Ibid.,

118. Hegel na koncu Znanosti

logike ponovi in razvije tu navedene oitke, WL 2, 535-537.

[dus Sichselhstbewegende]

z n i a na m a t e n a l , da bi p o t e m imel v njem n e k o

ravnoduno, zunanjo, mrtvo v.sebino.'"

a s j e p o j e m ; s a m o kolikor bi m a t e m a t i k a p o s t a l a a s o v n a , bi bila l a h k o tudi na ravni p o j m a in s t e m r e s n i n a . M a t e m a t i n e kategorije se morajo poasiti, s tem zadobiti monost prehajanja, minevanja, nastajanja. (Kot b o m o videli kasneje, razmerje pojem - m a t e m a t i k a le ni tako e n o s t a v n o ) . M a t e m a t i k a v svoji dananji formi pa postopa p o d o b n o kot anatomija'-"; anatomija obrav nava dele telesa kot loene, m r t v e , m a t e m a t i k a p r a v tako uporablja za svoj material o m r t v i e n o , paralizirano v s e b i n o . O b e s t e m zgreita smisel, saj imajo lahko deli smisel le v okviru ivljenja, iz k a t e r e g a so bili iztrgani. Toda, potrebno j e ponoviti, da j e ta spontana o r g a n s k a , ivljenjska 111 - ki j i lahko najdemo o p o r o v samih H e g l o v i h izvajanjih - v nasprotju s Heglovo intenco; za H e g l a j e namre kljuno, da i m a m o opraviti z d v e m a korakoma: najprej nastopi r a z u m kot najveja ali celo kar absolutna m o ' - ' , ki loi stvari iz njihove organske celote, ele nato um, ki premaga fiksnost kategorij. Vendar pa za to ni potrebno drugega kot s p r e m e m b a g l e d i a . ' "

Matematika v

Enciklopediji

Hegel v Enciklopediji najbolj o b i r n o o b r a v n a v a m a t e m a t i k o v o p o m b i k paragrafu 259. H e g e l v t e m paragrafu sicer o b r a v n a v a as. O b t e m p r i p o m n i , da znanosti o prostoru, geometriji ( Wissenschaft des Raums, der Geometrie) ne stoji nasproti takna znanost o asu (Wissenschaft der Zeit). Razlike asa nam r e nimajo ravnodunosti izvensebnosti (Gleichgltigkeit des Auersichsein), ki tvori n e p o s r e d n o d o l o e n o s t prostora, zato as tudi ni s p o s o b e n figuracije. To j e m o g o e ele. ko r a z u m njegovo negativnost paralizira, znia na mrtvo eno {tote Eins), ki j e najvija zunanjost miljenja (die hchste uerlichkeit des Gedankens) in j e z njim m o g o e naprej raunati p o principu enakosti (Gleichheit), tj. r a z u m a - to so e znani Heglovi oitki iz Fenomenologije

119. PC 46. 120. Prim. PC 11-12 in Dolar 1990, 17-19. Navedenima znanostima bi lahko dodali e zgodovino, kolikor tudi v zgodovini ne morejo obstajati zgolj mrtva dejstva, temve so ta vedno predmet posredovanja. Prim. PG 41-42. 121. Ibid.. 36. 122. O tem obirno iek 1985b, 65-125.

duha. Hegel e doda, da bi lahko e nadalje razvijali misli O / / O Z O / < : matematiki (philosophischen Mathematik), ki bi iz p o j m a s p o z n a l a tisto, k a r s p o z n a m a t e m a t i k a p o svoji r a z u m s k i metodi. Tu nastopi majhno preseneenje; H e g e l ne nadaljuje tega razmiljanja, t e m v e se vrne k m a t e m a t i k i . M a t e m a t i k a j e r a z u m s k a veda, ki se ukvarja s konnimi velikostnimi doloili (endlichen Groenbestimmungen), ki v tej svoji konnosti ostajajo trdna in veljavna, in j i m ni p o t r e b n o preiti. M a t e m a t i k a j e s tem r a z u m s k a , vendar napopoln nain (vollkomene Weise), zato j e ni p o t r e b n o onesnaiti (verunreinigen) z v m e a v a n j e m njej h e t e r o g e n e g a p o j m a niti e m p i r i n i h smotrov. Vendar: Pri tem obstaja vedno odprto, da pojem utemeljuje dolonejo zavest tako o vodilnih principih razuma kot o razvrstitvi in njeni nujnosti v aritmetinih operacijah kot v stavkih geometrije.''^ T o d a bil bi o d v e e n in nehvaleen trud'-", e bi hoteli v resnici uporabiti p o j e m v m a t e m a t i k i ; m a t e m a t i k a j e pa zunanja veda, zato j e n e m o g o e rei, kateri odnosi m e d n p r tevili ali figurami naj bi veljali: Tako in tako se razpri tekoe p o j m a v t a k n e m zunanjem mediju, v k a t e r e m v s a k a d o l o e n o s t pade v r a v n o d u n o i z v e n d r u g o [Auereinander].'^^ N a l o g a filozofije bi bila pojasnitev/razjasnitev (Erklrung) teh d v o u m n o s t i . Kar se tie matematinih doloil kot so neskonno, njegovi odnosi, neskon no m a j h n o , faktorji, p o t e n c e itd.'-" imajo svoje resnine p o j m e v filozofiji, V zadnjem odstavku o p o m b e Hegel predstavi idejo resnine filozofske znanosti matematike (wahrhaft philosophische Wissenschaft der Mathematik): Resnina filozofska znanost matematike kot nauka o velikostih bi bila znanost mere, toda ta predpostavlja e realno posebnost stvari, ki obstaja ele v konkretni naravi. Toda ta bi bila zaradi zunanje narave velikosti brkone najteja znanost.'"

123. 124. 125. 126. 127.

E 2, 53. Ihid. Ihid Ihid., 54, Ibid.

Matematika in pojem
K a k n o m e s t o i m a torej m a t e m a t i k a v H e g l o v e m s i s t e m u ? Videti j e , d a j e H e g l o v o d n o s dvojen; prisotna sta tako ostro zavraanje m a t e m a t i k e kot na drugi strani celo priznanje. Po eni strani j e matematika s svojo revino materiala (eno, enakost itd.) in nenujnostjo, zunanjostjo izpeljevanja, paraliziranostjo itd. ter konnostjo pravo nasprotje H e g l o v e g a projekta - j e takoreko zgledno nasprotje H e g l o v e g a pojma. M a t e m a t i k o j e p o t r e b n o v svoji sedanji formi zavrei, m o g o e in p o t r e b n o pa j o j e reformirati v filozofsko m a t e m a t i k o s t e m , da njene p o j m e (eno, velikost itd.) o b d e l a m o v filozofski m a n i r i . S t e m pa bi m a t e m a t i k a prenehala obstajati v svoji dosedanji formi, prela bi v l o g i k o ali k a k n o d r u g o filozofsko, n e s k o n n o , p o j m o v n o znanost, m o r d a v res nino filozofsko znanost m a t e m a t i k e , v s e k a k o r p a bi tudi v tej obliki o b s e g a l a (in presegala) v s e d o s e k e klasine m a t e m a t i k e . P o drugi strani p a j e m a t e m a t i k a p o p o l n a r a z u m s k a z n a n o s t in na p o d roju r a z u m a celo u p o r a b n a , koristna, k o t npr. v p r i m e r u r a u n a n j a k o m p o n e n t meta.'^* J e sicer z n a n o s t k o n n o s t i , t o d a n a t e m p o d r o j u p o p o l n a , z a t o j e ni p o t r e b n o k a k o r k o l i o n e s n a i t i s p o j m o m ali e m p i r i j o . e ve, ne samo da je ni potrebno, tudi mogoe je ni, kolikor j e m a t e m a t i k a pa z a v e z a n a k o n n o s t i , r a z u m s k o s t i , e n a k o s t i itd. in j e s t e m p o p o l n o m a neprimerna p o j m u . Toda, tudi v t e m p r i m e r u se filozofija ne o d r e k a t e m u , d a bi i z r e k a l a r e s n i c o m a t e m a t i k e , npr. o m a t e m a t i n i h p r e d p o s t a v k a h ali nujnosti i z p e ljevanja. N a l o g a filozofije bi bila v t e m p r i m e r u pojasnitev/raijasnitev teh nejasnosti, d v o u m n o s t i v m a t e m a t i k i , t e m b r e z v s e b i n s k e m izobilju [gehalt loser berflu].'-'' (Ob t e m ostaja nejasno, k a k o naj filozofija izreka to resnico m a t e m a t i k e , kolikor j e n a r a v a p o j m a neprimerna m a t e m a t i k i (in o b r a t n o " " ) , kolikor j e filozofija m a t e m a t i k i zunanja. Filozofija naj bi npr. govorila o razvrstitvi in nujnosti v aritmetinih operacijah, toda po drugi strani j e prav ta m a t e m a t i n a nujnost p o j m u tuja, p o j e m se razpri v t a k n e m r a v n o d u n o z u n a n j e m mediju. Prav tako naj bi filozofija doloala resnine p o j m e m a t e m a f i n i m kategorijam neskonnega, potenc itd. Filozofija v tem primeru nastopa m a t e m a tiki kot nekaj zunanjega, ki p a p o s e g a v s a m o notranjost m a t e m a t i k e . )

128. Seveda pa seje potrebno - glej zgoraj - upreti postvarjenju in razloitvi sil. 129. 2 . 54. 130. Npr. Heglov primer iz Znanosti logike o troedinosti, prim. ZL J, 186, WL I, 247.

Videti j e , da i m a m o opraviti z d v e m a izkljuujoima o d n o s o m a m e d filo zofijo in m a t e m a t i k o , p r v i , filozofska m a t e m a t i k a proti m a t e m a t i k i (dru g a e ; filozofska m a t e m a t i k a ali m a t e m a t i k a , izkljuujo o d n o s ) in, d r u g i , filozofska m a t e m a t i k a in m a t e m a t i k a (filozofska m a t e m a t i k a z m a t e m a tiko, vkljuujo o d n o s ) . e p r a v v H e g l o v e m opusu ne m a n j k a izjav, ki bi govorile v p o d p o r o p r v e g a branja/odnosa, pa prav tako n a s t o p a d r u g o branje in odnos; filozofska matematika in matematika. Tu zopet nastopita dve moni branji. Po p r v e m bi m a t e m a t i k i in filozofski m a t e m a t i k i ustrezali podroji k o n n e g a in n e s k o n n e g a , r a z u m s k e g a in u m s k e g a itd., ki bi nastopali kot dopolnjujoi, suplementarni. Vendar j e taka loitev konnega in n e s k o n n e g a p o v s e m tuja H e g l o v i m t e m e l j n i m i n t e n c a m - e p r a v nekateri deli t e k s t a ponujajo takno branje. Veliko bolj h e g l o v s k a j e zato d r u g a m o n o s t , kjer n a s t o p a m a t e m a t i k a , n p r v ( m a t e m a t i n i ) fiziki, kot p r e d p o s t a v k a in pogoj filozofije n a r a v e , ki j e brez teh znanosti slepa, torej kot notranja filozofiji, ki da nujnost n e n u j n i m z n a n s t v e n i m z a k o n o m . Vendar se tudi tu, kot s m o e videli, stvari zapletejo, saj ima filozofija, n a t a n n e j e logika zadnjo, odloilno b e s e d o o z n a n s t v e n i h teorijah. Ali lahko filozofija narave shaja brez m a t e m a t i k e ? O d g o v o r j e tu odvisen od tega, katero izmed m o n i h variant i z b e r e m o . V primeru prve (filozofska m a t e m a t i k a proti m a t e m a t i k i ) j e m a t e m a t i k a odve, njeno v l o g o lahko tako d o b r o in e veliko bolje p r e v z a m e katera izmed filozofskih m a t e m a t i k . V primeru druge (filozofska matematika in matematika) variante pa matemafika ohranja svojo v l o g o in z r o k o v roki sodelujejo s filozofijo. In e se zdi, d a j e Hegel v Fenomenologiji duha e na strani prve razliice, pa se za Logiko in Enciklopedijo filozofskih znanosti zdi, da niha med o b e m a m o n o s t i m a . Ta zakljuek nam lahko slui kot izhodie sklepnega razmisleka o odnosu znanosti d o Filozofije narave o z i r o m a p o j m a .

Pojmovanja znanosti
Pred k o n c e m d a j m o e enkrat b e s e d o Heglu: K raziritvi Lockove filozofije ali angleke manire filozofiranja sploh in njeni aplikaciji na vse fizine znanosti posebej je nesporno najve pripomogel Newton. Fizika, varuj se metafizike, je bilo njegovo geslo: to se pravi, znanost, varuj se miljenja. In tako on kot vse te fizine znanosti so se do dandanes

tega sveto drale, saj se niso spustile v preiskavo svojih pojmov, v miljenje misli. Fizika pa ne more brez miljenja ni opravili; svoje kategorije, zakone ima le preko miljenja - brez tega ne gre. Newton pa je dosti pripomogel k uvedbi refleksij.skih doloil - sil; znanost je dvignil na stalie refleksije, namesto zakonov fenomenov je postavil zakone sil (podrtal M.A.). Pri tem p a j e tako popoln barbar pri pojmih, da se mu je zgodilo kot nekomu drugemu njego vih rojakov, ki s e j e nadvse zaudil, k o j e zvedel, d a j e vse ivljenje govoril prozo, ko pa ni vedel, da je tako spreten; - tega pa Newton nikoli ni zvedel, ni

vedel, da je imel pojme in imel opraviti s pojmi, medtem ko je mislil, da ima

opraviti s fizinimi remi (podrtal M.A.)."' Kaken j e torej H e g l o v odnos d o z n a n o s t i ? V s e k a k o r j e p o t r e b n o najprej poudariti, da H e g l o v odnos d o znanosti ni e n o s t a v n o negativen, kot bi sicer lahko sklepali iz (pre)nekaterih H e g l o v i h izjav. H e g e l visoko ceni znanost: tako znanost kot filozofija sta m i s l e e s p o z n a v a n j e n a r a v e , ki se m e d s e b o j sicer razlikujeta p o vrsti in nainu miljenja, toda imata tudi vrsto s k u p n i h tok. Ker se ta vidik H e g l o v e g a o d n o s a d o znanosti obiajno zapostavlja, b o m najprej opozoril nanj z o b r a v n a v o p o j m a izkustva. Hegel se. kot j e vidno iz zgoraj o b r a v n a v a n i h primerov, m n o g o k r a t sklicuje na izkustvo in, kot vekrat poudari, sta pravi spoznanji le logino in izkustveno. Ni t e k o uvideti, d a izkustvo Galilea in Keplerja ni ni d r u g e g a kot znan stveno ali teorijsko izkustvo. Izkustvo torej, ki j e le zato lahko izkustvo, k e r ima za temelj {znanstveno) teorijo. Kot p o k a e K o y r npr. v p r i m e r u Galilea, j e p o v s e m z g r e e n o p o v e l i e v a t i n j e g o v o e k s p e r i m e n t a l n o delo, ki j e vsej p o m e m b n o s t i navkljub vendarle zelo o m e j e n e vrednosti."^ Kljuno j e . da se G a l i l e o ni bal v svoje teorije vnaati pojmov, ki niso bili n e p o s r e d n o opazljivi in merljivi, npr. v primeru zakona vztrajnosti, ki ga v dejanskem svetu ni m o g o e o p a z o v a t i , ker ni izoliranega telesa, ki bi se n e m o t e n o gibalo i t d . " ' Vano j e bilo le, d a j e bilo m o g o e iz teh pojmov deducirati opazljiva dejstva. G r e skratka za to, da j e Galileo uporabljal m a t e m a t i n o formulirana vpraanja, ki j i h j e

131. Hegel. Geschichte der Philosophie 3, Jubilumsausgabe Bd. 19, 447, citirano po Debenjak 1981. 202. Debenjak opozarja, daje Engels te in druge Heglove oitke naravoslovcem iz Zgodovine filozofije vekrat skoraj dobesedno prevzel. Prim. ihid., 199-203. 132. Kot je znano, je imel Galileo za merjenje asa na voljo dva intrumenta, srni utrip in vodno uro, tj. uro, ki meri as s pretakanjem vode iz ene posode v drugo. O natannosti teh dveh intrumentov ne kae izgubljati besed. 133. Hegel ima torej povsem prav, ko pravi, da izkustvo ne potrjuje tega gibanja, moderno reeno je ta zakon protidejstven, prim. Ule 1992, 83-86.

zastavljal n a r a v i in v m a t e m a t i n e m j e z i k u tudi i n t e r p r e t i r a l njene o d g o v o r e . Z a t a k n o z n a n s t v e n o m e t o d o j e p o K o y r j u z n a i l n a p r e m o u m a nad o b i a j n i m i z k u s t v o m o z i r o m a p r e d n o s t teorije p r e d d e j s t v i ' " ali kot u d o vito p o v e s a m G a l i l e o In moje obudovanje nima mej, ko vidim, kako j e bil njihov, Aristarhov in Kopernikov, um zmoen tako podrediti njihova utila, d a j e kljub tem ulilom obvladal njihovo lahkovernost.'" Isto velja tudi za K e p l e r j a . " " Z B a c h e l a r d o m bi l a h k o rekli, d a s o d o b n a z n a n s t v e n a spoznanja z a z n a m u j e

popoln poraz neposrednega'",

kolikor

znanstveno spoznanje opravi prelom z vsakdanjim vedenjem; Dejansko je znanstvena objektivnost mona samo, e smo prelomili z neposrednim predmetom, e smo se ubranili zapeljivosti prve izbire, e smo zadrali in oporekali mislim, ki nastajajo iz prvega opaanja."*

134. Koyr 1981, 77. 135. Ihid., 76-77. Stmad o tem; Galileo je bil med prvimi, e e ni bil prvi, ki so izvajali sistema tine poskuse v nadzorovanih okoliinah in pri njih merili. Vendar poskusov ni delal na slepo, ampak je najprej razmislil o monem izidu in ga na podlagi premisleka napovedal. Pozneje je napoved preizkusil. Vasih seni niti potrudil, da bi poskus zares izvedel, in seje po nainu Aristotelovih pristaev zadovoljil z namiljenim poskusom. Do te ugotovitve so prili sodobni raziskovalci, ki so podrobno pregledali Galilejeve zapiske. Na drugi strani pa ni dvoma, daje Galilei izpeljal nekatere poskuse, za katere se je zdelo, da bi jih bilo z njegovimi pomagali komaj mogoe izpeljati (Strnad 1995, 18). 136. Odpravil se je na pot obloen s teorijo in je uspel priti do dveh zakonov samo zato, ker se je lotil naloge z vnaprejnjim mnenjem. To je bila zaetna slutnja, ki ga je vodila, da je naredil vsak korak premiljeno, ne samo zaradi podatkov, ampak tudi zaradi slutnje. C. Wilson, How did Kepler discover his first two laws?, cit. po Strnad 1993, 326. Strnad ob tem pripominja: Sredi sedemnajstega stoletja so fiziki nekaj asa poudarjali, daje treba ponavljati merjenja skoraj v nedogled in pri tem spreminjati okoliine, to vestno zapisovati in sproti objavljati ter naposled iz tega povzeti sploen sklep, ne da postavljali domneve. Tak nain se ni ve obnesel pri Boylovem raziskovanju vzmeti zraka okoli leta 1660. Fizika pa ni induktivna znanost, ki bi samo po tevilnih podrobnih merjenjih pri poskusih v spreminjajoih se okoliinah prihajala s posploitvami do svojih spoznanj (Ibid.). 137. Gaston Bachelard, Epistemologie, str. 96, cit. po Riha 1982, 81. Takni spoznanji sla po Bachelardu e Cavendishev dokaz, da voda ni element in paralelno Lavoiserjevo odkritje v zvezi z zrakom. Mejo bi lahko pomaknili e nazaj. 138. Ibid., str. 123, str. 81. Paradigmatski zgled tega bi bil lahko slavni Spinozin primer sonca, ki ga vidimo oddaljenega dvesto korakov (Etika II., 35).

H e g e l bi se z v s e m n a v e d e n i m n e d v o m n o s t r i n j a l . " ' Kot j e bilo p o k a z a n o e drugje, j e Heglu in ( n o v o v e k i m , galilejskim) z n a n o s t i m s k u p n a ideja raz mika vednosti in resnice kot temeljne epistemoloke teze. To j e bilo, skupaj z zgoraj n a v e d e n o prevlado u m a nad utili nujno za njihovo konstituiranje in ele to j i m j e l a h k o o m o g o i l o zapopadenje e m p i r i n i h podatkov, njihovo u p o r a b o in p r e d s t a v i t e v . S Heglom reccno,znanosti so e na ravni pojma, le da tega e ne vedo. In prav ta n e v e d n o s t znanosti se b o p o k a z a l a kot njihov temeljni p r o b l e m . S t e m p a s m o e prili d o H e g l o v e kritike znanosti. H e g e l vzpostavlja - kot j e videno iz o b r a v n a v a n i h p r i m e r o v - o d n o s m a t e m a t i k e in znanosti do filozofije narave skozi vrsto opozicij; vnanje - notranje, nakljunost ( o z i r o m a veljavnost) - nujnost, pravilnost - resninost, nereflektiranost - reflektiranost ipd. In e H e g e l zgoraj trdi, da so n a r a v o s l o v n e znanosti e n a ravni p o j m a (etudi tega e ne vedo), ostaja njihov temelj, tj. m a t e m a t i k a zgled nepojmovnega miljenja, k i j e z a v e z a n o r a z u m u . T u j e temeljna teava, vzrok slabosti znanosti njihova nevednost'*^: ker ne v e d o , da imajo opraviti s pojmi, se zatekajo k m a t e m a t i k i , k a r p o v z r o i , kot s m o o m e n i l i e na n e k e m mestu pred tem, poplavo fizikalne m e h a n i k e z neizreeno metafiziko, ki i m a proti izkustvu in p o j m u - za svoj izvir o n a m a t e m a t i n a doloila. M a t e m a t i k a o z i r o m a njena n e i z r e e n a metafizika j e - s svojo r e v i n o materiala in njegovo o b r a v n a v o neposredni krivec za m r t v o s t , paralizir a n o s t dananjih znanosti, ki rezultira v o s a m o s v o j e n i h silah in njihovih zakonih, n a m e s t o v zakonih f e n o m e n o v . V p r i m e r u e bi se ( k o se b o d o ) znanosti ovedle svoje p o j m o v n o s t i , vzele p o j e m za o s n o v o stvari (tj. vzele za o s n o v o H e g l o v o Logiko), bi o d p a d l a m a t e m a t i k a kot njihov temelj, natanneje, vsaj dosedanja p o d o b a m a t e m a t i k e , znanosti p a bi prele v katero izmed filozofskih m a t e m a t i k . L e p o j e m l a h k o s svojim prehajanjem v drugo postavi zakone f e n o m e n o v , s t e m p a f e n o m e n e rei njihove osamosvojenosti, ujetosti v mrtvost in znanost rei tavtolokih razlag s silami. e se n a v e e m o na zgoraj zapisano, l a h k o r e e m o , d a j e fiziki

139. Prim. npr Heglovo obrambo Keplerja v opombi zgoraj (um v vesolju!). 140. Prim. Dolar 1985, 39-40. 141. Za Bachelarda sta objekt in orodje znanosti uteleena znanstvena teorija. Prim. J.-A. Miller, Elementi epistemologije, v iek (ur) 1983, 52. Po Koyrju je prvi pnmer take uteleene teorije Galilejev teleskop. Prim. Koyr 1981, 53-54. 142. Hegel je sicer mnenja, da se znanosti zaenjajo ozaveati svoje pojmovno.sti, npr. skozi uporabo kategorije polarnosti oz. forme doloanja, razlike, ki kot nekaj neloljivega hkrati o.staja v identiteti. Prim. ZL 1, 18-19, WL I, 21.

in H e g l o v i znanosti s k u p n a vera v u m n o urejenost vesolja, razlikujeta se le v formi, tj. da j e , z Galilejem reeno, za fizike knjiga n a r a v e napisana v matematinem, za Hegla pa v Loginem jeziku. N a mesto dananje matematine fizike m o r a stopiti Logina fizika. V skrajni k o n s e k v e n c i j e torej pojem tu samozadosten, p r e s e e n a stopnja, ki j o j e mogoe in potrebno zavrei. znanosti p a neka

Vendar pa bi bila to le p r v o razmerje Hegla d o znanosti, sicer prisotno tako v Fenomenologiji kot v Logiki in Enciklopediji. Obstaja tudi druga linija Heglove argumentacije, ki j e prisotna v Logiki in Enciklopediji. Tudi tukaj so prisotni vsi navedeni Heglovi oitki (in pohvale) na raun znanosti, vendar p a znanostim pripada d r u g a n o m e s t o : znanosti, etudi zunanje, nenujne, nerefleksirane, temeljee na neizreeni metafiziki itd., so nujno potrebne, so p r e d p o s t a v k a in p o g o j , saj filozofija n a r a v e uporablja vse njihove kategorije (tj. z a k o n e , r o d o v e itd.), naloga filozofije narave j e le vpeljava novih kategorij in njihovo razvijanje ter predelovanje: Razlika se nanaa s a m o na to s p r e m e m b o kate gorij. Ta s p r e m e m b a j e s e v e d a naiogaLogike. Kot s m o videli na vrsti primerov ( a t o m i z e m , teorija barv, gravitacija), Logika kot v r h o v n i razsodnik (tudi nad i z k u s t v o m ) sprejema ali zavraa znanstvene kategorije, tj. z n a n s t v e n e teorije: e Filozofija narave e n e podaja novih teorij ali fenomenov, pa vsaj verificira ali falsificira e dane. Logika ima tako pri Heglu vlogo Popperjevega krucialnega eksperimenta. O b t e m j e p o t r e b n o opozoriti, d a j e vloga naravoslovnih znanosti, kot j e bila predstavljena v tej drugi varianti, ve k o t p a r a d o k s n a ; d a lahko p r i d e m o do nujnih, p o j m o v n i h zakonov, morajo biti ti dani najprej v neki nenujni, n a p a n i , metafizini formi, tj. v formi m a t e m a t i n e rizike. Ironino, toda vija, nujna p o j m o v n a f o r m a j e p o p o l n o m a p r a z n a , slepa brez nije, n a p a n e , nenujne forme. Z n a n o s t v tej drugi varianti ostaja nujna, etudi neustrezna spremljevalka, bergla filozofije narave: pojemni samozadosten, obsojen j e na (veno) odprav ljanje znanosti, kijih/ii nitipotrebno nitimogoe zavrei. Ta dvojnost Heglovega o d n o s a d o znanosti j e p o g o j e n a s H e g l o v i m d v o j n i m o d n o s o m d o m a t e m a t i k e , kot j e bil predstavljen v prejnjem razdelku: filozofska m a t e m a t i k a proti m a t e m a t i k i ali filozofska m a t e m a t i k a in m a t e m a t i k a . Taken zakljuek s i j e p o s e b n o z a n i m i v o o g l e d a t i v lui c e l o t n e g a H e g l o v e g a projekta. Kot j e bilo o m e n j e n o e v r a z d e l k u Temeljni t e a v i , j e H e g l o v projekt z a z n a m o v a n s p r e l o m o m m e d Fenomenologijo duha in osta l i m H e g l o v i m s i s t e m o m : Fenomenologija duha n a p r e d u j e s k o z i v r s t o

o p o z i c i j ' ' " , pri emer j e videti, da n a m cn pol o n e m o g o a d r u g e g a , n p r ved nost o n e m o g o a d o s t o p d o resnice. Toda celotna dialektika lahko tee le toliko asa, dokler i m a m o o p r a v k a s prav taknimi opozicijami, p o g o j dialektike j e neko nedialektino jedro.'"" N a s p r o t n o pa p o j e m v Logiki za n a p r e d o v a n j e ne potrebuje ve drugega, k e r j e e s a m sebi neprosojen, s a m sebi d r u g o . ' " ' In prav s stalia p o j m a v Logiki, pojma, ki ne potrebuje drugosti za napredovanje, j e zanimiv H e g l o v dvojni o d n o s d o znanosti; kot s m o videli niha m e d s a m o zadostnostjo p o j m a ( k i j e e s a m sebi d r u g o , tj. filozofska m a t e m a t i k a ) in odvisnostjo od d r u g e g a ( k i j e p o t r e b n o za n a p r e d o v a n j e , tj. znanosti kot nujno dopolnilo filozofije narave) Kot da s e j e dvojnost H e g l o v e g a pristopa reflektirala v sami Filozofiji narave.

Nujnost in nakljunost
Naj p o v z a m e m : Pojem niha m e d d o k o n n o ukinitvijo znanos, samozadost nostjo ter v e d n o z n o v a ukinjajo nakljune, zunanje itd. znanosti, ki so p o tej strani D r u g o , najbolj zunanje H e g l o v e g a projekta in p o drugi strani nastopajo sredi H e g l o v e g a projekta kot nekaj, esar ne more (neprimernostpojma tem znanostim) in ne sme (odvisnost od njihovih dognanj) o d p r a v i , a m p a k lahko vedno znova le Logino odpravlja. O b tem j e potrebno dodati, da tudi Dragost, zunanjost znanosti ni a b s o l u t n a , kot nas h o e Hegel vekrat prepriati; kot s e m poskual pokazati zgoraj in k o t p r i z n a v a tudi H e g e l s a m , so znanosti vsaj v nekaterih pogledih blije n j e g o v e m u projektu naturne filozofije, kot se obiajno m e n i , lahko bi rekfi, d a so H e g l u ( n a r a v o s l o v n e ) znanosfi hkrati

najblie in najdlje.
N e m a r a bi lahko to H e g l o v o nihanje osvetlili v lui p r e l o m a n o v o v e k i h znanosti, kot g a j e opredelil J e a n - C l a u d e M i l n e r ' " " Po Milnerju i m a m o opraviti z d v e m a razlinima k o n c e p t o m a znanosti. Prva, antina znanost j e z a v e z a n a nujnosfi in venosfi ter s t e m m a t e m a t i k i :

143. Gre za opozicije Einfhrung:Ausfhrung, podajanje smotrov, stali:die Darstelung, die Vorrede:die Sache selbst, vednost:resnica itd. Vse navedene opozicije se raporejajo na pola elementarne opozicije zunaj:znotraj (prim. Dolar 1990, 15-24). 144. Prim. ibid.. 22-24. 145. Prim, ibid., 67-72. 146. Milner 1993. Zato idejo se zahvaljujem dr. Mladenu Dolarju.

Kajti matematika, ki .smo jo podedovali od Grkov, temelji na nujnem in venem ... Nujnost dokazov velja samo toliko, kolikor je sonaravna nujnosti na sebi. Kakor orbite nebesnih teles za telesne oi izriejo podobo, ki kar najbolj ustreza venemu, tako pot, ki zaenja iz nael in aksiomov, da bi dospela do sklepov, izrie za oi due podobo, ki kar najbolj ustreza nujnemu. Nasprotno pa empirino v tem, kar je razlino, ne preneha nastajati ali mine vati, in je s tem nenehoma drugo, kar je. Empirino je po svojem bistvu antimatematino.'" V nasprotju s t e m m o d e r n a znanost zdrui m a t e m a t i n o s t in empirinost: ... tevila ne funkcionirajo ve kot tevila, kot zlati klju idej, temve kot rke, in kot rke morajo zajeti razlino v tistem, kar je neprenehoma drugo: empirino je urkljivo kot empirino,'''* Milner se tu nasloni na Poppra: Znanstvena propozicija mora biti ovrgljiva, pravi ta avtor ... Neka izjava pa je ovrgljiva samo, e njena negacija ni ne brez smisla ne logino protislovna. Drugae reeno, njen referent mora moi - logino ali materialno - biti drugo, kar je. Toda to, to je kontingenca. (podrtal M A . ) Skratka, ovrgljiva je samo neka kontingentna propozicija in ni druge znanosti kot znanosti o kontingentnem ... Znanost ni ve matematina, temve je matematizirana. Upoteva empirino kot tako, ne da bi ga spremenila v Oblike ali tevila. Nujnost teh sklepanj ni sonaravna nujnosti Idej.''*'' K o n t i n g e n c a j e tako temelj m o d e r n e znanosti: Struktura moderne znanosti v celoti temelji na kontingenci. Materialna nujnost, ki jo priznavamo tem zakonom, je brazgotina same te kontingence. V trenutku nekega prebliska se zdi, da bi bila lahko vsaka toka vsakega referenta vsake propozicije neskonno drugo, kar je, neskonno v smislu neskonnosti gledi, V naknadnem trenutku pa jo je rka fiksirala takno, kot je in kot ne more biti drugo, kar je, razen e zamenja rko, se pravi vlogo. Toda pogoj naknadnega trenutka je ravno predhodni trenutek. Pokazati, daje neka toka univerzuma taka kot je, zahteva, da so vrene [lance] kocke nekega monega

147. Ibid., 120. 148. Ibid., 121. 149. Ibid.

univerzuma, v kateren bi bila ta toka drugo, kar je ... V vrtoglavici teh medse bojno izkljuujoih se monosti nazadnje vzplamti, v trenutku zatem, ko kocke spet padejo, plamen nemonega: nemogoe je, da bi, ko so enkrat padle, kocke kazale neko drugo tevilo. Tu vidimo, da se nemono ne loi od kontingence, temve tvori njeno realno jedro."" Z n a n o s t i , m o d e r n e znanosti torej l a h k o zajamejo n e n e h o m a nastajajoe in m i n e v a j o e e m p i r i n e g a , toda za c e n o tega, da so vselej postavljene p o d vpraaj. N e m a r a bi l a h k o pozicijo m o d e r n i h znanosti opisali z (sposojenim)

geslom: kdorni pripravljen vsega izgubiti, bo vse izgubil}^'

K a m umestiti Heglov projekt v lui zgornje tematizacije znanosti? O d g o v o r b o m podal preko analize dela, ki izpade iz H e g l o v e g a p o j m a : nakljunosti. S t e m s m o zopet vrnjeni na razmerje p o j e m - empirija, ki ga b o m tokrat osvetlil z vidika dveh vrst zakonov.

Zakoni narave, zakoni prava^^^

B i l o j e e o m e n j e n o , d a j e Logika o s r e d n j e H e g l o v o d e l o , na k a t e r o se H e g e l sklicuje tako v Filozofiji narave k o t v Osnovnih rtah filozofije prava. Z a t o j e e toliko bolj z a n i m i v a H e g l o v a o b r a v n a v a z a k o n o v n a r a v e in z a k o n o v p r a v a v p r e d a v a n j u ^// und Staatswissenschaft, v zimskem seme stru 1 8 2 2 / 2 3 : Obstajata dve vrsti zakonov, zakoni narave in zakoni prava: zakoni narave so sploni [schlechthin] in veljajo takni kot so; ne prenesejo nobenega izkrivljanja, etudi lahko v posameznih primerih o njih greimo. Da bi vedeli, kaj je zakon narave, ga moramo spoznati, kajti ti zakoni so pravilni, napa ne so lahko le na.e predstave o njih. Merilo teh zakonov je zunaj nas, in nae spoznanje jim niesar ne doda, ne povia jih, raziri se lahko le nae spoznanje o njih. Pravni zakoni so n a s p r o t n o

150. Ihid. 151. Dolar 1990, 29. Vendar pa to ne pomeni, da bo tudi vse dobil. Prim. ibid.. 30. 152. Slovnino bi bilo u.strezneje naravni zakoni, pravni zakoni, vendar zaradi vsebinskega poudarka predlagam zgornjo obliko. 153. G 15-16.

postavljeno, prihajajoe od loveka ... V naravi je najvija re.snica, da nek zakon sploh je; v zakonih prava stvar ne dri zato, ker je, temve vsakdo zahteva, d a j e v skladu z njegovim lastnim kritenjem.'''' Kljub tej radikalni razliki m e d naravnimi in pravnimi zakoni, pa lahko izpo stavimo s k u p n o toko H e g l o v e p o j m o v n e o b r a v n a v e : p o j m u j e v obeh primerih dodan dele kontingence. Tako s m o e videli, da i m a m o v Filozofiji narave opraviti z n e m o j o narave, da bi ohranjala p o j m o v n a doloila le abstraktno. Zato se izvedba posebnega doloi zunanji dololjivosti, kar rezultira v ravno duni nakljunosti in nedoloni n e p r a v i l n o s t i . ' " In prav na takno situacijo naletimo e v Predgovoru Filozofije prava; tudi tu i m a m o opraviti z idejo, ki j e stopila v zunanjo eksistenco, s t e m pa v n e s k o n n o bogastvo form, p o j a v o v in p o d o b in to pisano skorjo ... prebije ele p o j e m . " * Toda ta n e s k o n n i material in njegova u r a v n a v a ni p r e d m e t filozofije. N a l o g a filozofije j e nasprotno v videzu a s o v n e g a in minljivega spoznati sub stanco, k i j e imanentna, in tisto veno, k i j e sedanje. Zato se m o r a filozofija izogibati ultramodrosti [Ultraweisheit], katere primera sta Platonov predlog, da naj dojilje z otroci nikoli ne mirujejo ali pa Fichtejeva ideja, da bi sumljivim o s e b a m v potni list naslikali p o r t r e t . ' " M o r d a najslavneji primer tega, kako se kontingenca pridrui pojmu, j e vpra anje kazni. Teava j e namre v tem, da m o r a m o obi zakon aplicirati na posa mien p r i m e r S tem pa stopimo v siero pojmovno nedoloenega kvantitativnega; Ni mogoe umno doloiti niti z uporabo iz pojma izhajajoe doloenosti odloiti, ali je za nek prestopek pravina telesna kazen tiridesetih ali devetintndesetih udarcev, denarna kazen petih tolarjev ali tirih tolarjev in triindvajsetih itd. groev, ali zaporna kazen enega leta ali tristotiriin.esdesetih dni ali enega leta in enega, dveh ali treh dni. Pa vendar je nepravinost e en udarec ve, en tolar ali en gro, en teden, en dan zapora preve ali premalo."* U m , p o j e m , j e torej o m e j e n z nedoloenim/a^an/iiaiivnim, k i j e p o v z r o a l o toliko teav e v Filozofiji narave. In to omejenost u m tudi priznava:

154. 155. 156. 157. 158.

Ihid. 2,34. C 25. Prim. ihid. Ibid., 366-367.

Sam um je tisti, ki priznava, da imajo nakljuje, protislovje in videz svojo, toda omejeno sfero in pravico, in [um] se ne trudi takna protislovja spraviti v ravnoteje in pravinost."' (Za p r i m e r j a v o citat iz Filozofije narave: Nakljunost in zunanja dololjivost imata v sferi narave svojo pravico.'"") U m se torej z a v e d a svoje o m e j e n o s t i : n e m o u m a j e v resnici njegova m o , saj ve za svojo mejo. M o m e n t s a m o v o l j e , k o sodnik doloi k a z e n j e sicer n e - p o j m o v e n , toda ne ne-razumljiv, ne-pojmljiv: Ta nakljunost [tj. samovolja .sodnika] je sama nujna (podrtal M.A.).'"' Filozofova m o j e torej v tem, da se z a v e d a lastne omejenosti. N e g l e d e na razliko m e d z a k o n i narave in zakoni p r a v a p r i d e m o torej p o H e g l u na k o n c u d o m e j e p o j m a , nakljunosti. V p r i m e r u n a r a v e tedaj n a s t o p i z u n a n j a dololjivost, v primeru p r a v a pa sodnik. Toda, a l i j e sploh m o g o a n e p o s r e d n a primerjava z a k o n o v narave in zako nov prava? N a neki ravni m o r a ta primerjava nujno spodleteli. Naravni in pravni zakoni niso s a m o p o v s e m d r u g a n e g a izvora, gre za razlini onlologiji"^^ kolikor so naravni zakoni zavezani matematizaciji, pravni pa ne: ni nakljuje, da j e meja pojma v pravu kvantitativno. Teava s e v e d a nastopi, k o H e g e l s takno metodo pristopi k naravi: p o eni strani m o r a sicer ostati zavezan m a t e matizaciji, kolikor m o r a tudi p o j m o v n a izpeljava zaobsegati vse d o s e k e pred h o d n i h znanosti, vendar j e p o drugi strani zavezan v e n i ' " ' ideji, p o j m u . Logiki. Posledica taknega pristopa j e izpad neesa, n e m o n o s t zajeti nekaj: Hegel to imenuje nakljuje. Nakljuje, ki ga pojem ne more zajeti, lahko, kot Hegel sam priznava, zajamejo znanosti. Z Milnerjem r e e n o , znanosti lahko zajamejo empirino.

159. 160. 161. 162. 163.

ibid.. 367. E 2. 34. G .367. Hegel to razliko nakae z besedico richtig. Zanimivo je, da Hegel najodloneje zavraa kakrnokoli razvojno teorijo: energino zatrjuje, da metamorfoza pripada samo pojmu. Znanost se mora predvsem znebiti taknih meglenih [nehulos] pred.stav, kot je npr. izhajanje vije razvitih ivalskih vrst iz nijih ipd.. Prim. E 2. 249 in e PG 225. Te Heglove ideje so bile e v njegovem asu kandalozne (B. Debenjak). Po Heglu ima samo duh Erinnerung, razvoj, zgodovino. Prim. PC 590-591 in 2, 259.

K a m torej umestiti H e g l o v projekt? M e d antine ali m o d e r n e z n a n o sti? Kot s e m pokazal e v prejnjih razdelkih, se Hegel v nekaterih t o k a h n e d v o m n o ujema z naeli m o d e r n e znanosti. Po drugi strani se m o n o naslanja na Logiko, ki ima tudi zadnjo b e s e d o . Hegel torej niha m e d d v e m a znanostima: nakljunim naravoslovjem in nujno Logiko. N e m a r a bi bilo zato H e g l o v projekt e najbolje opredeliti kot projekt, ki vsebuje tako e l e m e n t e n o v e g a kot starega pojmovanje znanosti.""* Kljub temu, da H e g l o v o d n o s d o znanosti torej nikakor ni e n o s t a v e n in e n o z n a e n , pa bi Hegla v s e m razlikam navkljub lahko p o neki potezi pridruili f e n o m e n o l o g o m , Heideggru in Frankfurtski o l i ' " ; filozofija ima neko izvzeto, odlikovano mesto, j e zadnji otok resnice sredi oceana, ki ga obvladujejo znanosti in njej pripadajoa metafizika, le filozofija j e sposobna izrei resnico tako samih znanosti kot sveta, ki ga te obvladujejo. Filozofija torej nastopa kot odreiteljica od zablod meta-fizike.

Matematika in gravitacija, zadnji

Tu se bi s a m o na hitro dotaknil d v e h velikih H e g l o v i h nasprotnikov, tj. m a t e m a t i k e in gravitacije. M a t e m a t i k a s e j e v p o z n e j e m razvoju izkazala za m n o g o bolj trdoivo, kot ji j e bil H e g e l pripravljen priznati; ni opustila svoje forme. Res p a j e , da se (je) mora(la) ukvarjafi s svojimi temelji, (ne)profislovnostjo teh izhodi itd., da razvoja pripadajoe matematine logike ne omenjam, m a t e m a t i k a j e skratka m o r a l a reflektirati svoje p r e d p o s t a v k e . N e w t o n o v a teorija gravitacije, drugi veliki H e g l o v nasprotnik, ki j e , kot s m o videli, v H e g l o v e m asu veljala za obiajno nerazumljivost, v resnici ni m o g l a ponuditi razlage za vrednost t e n o s t n e konstante. Teorije, ki j o b o d o (morda?""") pojasnile in tudi utemeljile delce gravitacijske sile ( g r a v i t o n e ) ,

164. Taken zakljuek je v nekaterih pogledih blizu Buchdahlovim sklepom, prim. Buchdahl 1985, 134-136. Ob tem naj omenim, da takna vmesna, dvojna, razcepljena pozicija ni ni izjemnega. Osrednja teza Desmonda Clarkea v njegovem lanku o Descartesu je. da je takna pozicija znailna za znanstvenike z zaetka 17. stoletja. Sam to pokae na primeru Descartesa. Prim. Clarke 1996. 165. Spisek bi seveda lahko e podaljali. 166. Uri - sicer v kontekstu razpravljanja o ibkem in monem antropinem naelu - o tem problemu: ...fizikalne konstante niso deducirane z nujnostjo iz enab same teorije, ampak se nam - vsaj na sedanji ravni teh teorij (ko e ne obstaja univerzalna fizikalna Teorija, ki jo

nastajajo ele sedaj in sodijo v Veliko teorijo p o e n o t e n j a , tj. t e o r i j o , ki p o v e zuje v s e d o s e d a j z n a n e sile ( e l e k t r o m a g n e t n o , g r a v i t a c i j s k o , m o n o in i b k o ) . N a t e m m e s t u se v s e k a k o r o d p o v e d u j e m k a k r n i m k o l i p e k u l a c i j a m o t e m , kaj bi o t a k n e m r a z v o j u m a t e m a t i k e in teorije g r a v i t a c i j e m e n i l H e g e l .

Konec
H e g e l j e p o s k u a l s s v o j i m p r o j e k t o m filozofije ( n a r a v e ) r a z r e i t i v e t e a v h k r a t i : z Loginim p r e h a j a n j e m b i t n o s t i v d r u g o j e h o t e l n u j n o izpeljati tavtoloke z a k o n e f e n o m e n o v in se s t e m na e n i s t r a n i z a v r e i n e n u j n e ,

z a k o n e sil z n a n o s t i in se n a d r u g i s t r a n i i z o g n i t i p a s t e m s l a b e g a , p r a z n e g a i d e a l i z m a , ki i m a p r o t i p o l v a b s o l u t n e m e m p i r i z m u ' " in se i z g u b l j a v p r a z n e m formalizmu""*. S a m H e g e l z d o s e e n i m v s e k a k o r ni bil z a d o v o l j e n ' " ' in tudi bralci n i s o bili: H e g l o v a F 7 o z o / ? / a narave se k a e kot u d n a m e a n i c a l o g i n i h kategorij

nekateri iejo) - kaejo kot kontingentne: gre za to, da jih vnesemo v enabe za uskladitev fizikalnih variabel oz. koliin, kijih variable nadomeajo. ... Recimo, da se fizik sprauje, . ima izmerjena gravitacijska konstanta ravno vrednost k=6,67.IO-l I Nm2/kg2 - ali obstaja za takno vrednost ene izmed osnovnih fizikalnih konstant kak teoretski razlog? Ali je mono to vrednost deducirati neposredno iz kakega (doslej e neodkritega) fizikalnega zakona? S tem si na znanstvenik beli glavo in ne najde odgovora. Uri 1996, 89 in 102. Je to meja znanosti, toka kjer naletijo na kontingenco? Na to mesto lahko naveemo reitev, ki jo v zvezi s problemom empirinega pri Heglu predlaga Mladen Dolar: zakoni znanosti lahko uspeno zajamejo empirino, ker na nek nain e vsebujejo kontingentno, kot npr. zgoraj navedene konstante. Imamo torej opraviti z izbiro: zakoni znanosti, ki lahko zajamejo empirino, toda za ceno kontingentnega dodatka ali pa zakoni Logike, ki se kontingentnemu dodatku izognejo, toda s tem izgubijo empirino. Drugae povedano, Hegel drugobiti ne prizna njene radikalne drugosti, temve jo hoe zvesti nUgiko. K temu bi dodal, da se Hegel te teave dobro zaveda (glej njegove pripombe k tenostni konstanti!), da p a j e znanstvena reitev zanj nesprejemljiva prav zaradi nepojmovnega kvantitativnega dodatka/preostanka. 167. Heglova kritika Kanta v poglavju o umu Fenomenologije duha (PG 178-185): ker Kantovski um ni zmoen preiti v drugobil. potrebuje za zapolnitev praznega Mojega vedno nov empirini material, obsojen je na absolutni empirizem. 168. Heglova kritika Schellinga v pKUgovom Fenomenologije duha (PG 48-52) '\n Enciklopediji (op. k 231 in op. k S 246): ker Schellingov absolut ne premore razlike, razvoja, lastnega ivljenja pojma, se mu vsa pojavnost prikazuje organizirana skozi prazni formalizem in dolgoasne analogije. 169. Vendar Hegel, kljub doloenim resigniranim tonom, tudi na koncu razdelka o mehaniki

in irenutnili z n a n s t v e n i h teorij, od katerih so nekatere e d a n e s a k t u a l n e , d r u g e pa so e zdavnaj utonile v p o z a b o , natanneje, gre za podelitev loginega statusa o m e n j e n i m teorijam, njihovim d e l o m o z i r o m a njihovim e m p i r i n i m d o s e k o m . H e g l o v e izpeljave iz p o j m a so s a m o spaki ob katerih so z n a n s t v e n i k i le s k o m i g a l i z r a m e n i in se usmiljeno n a s m i h a l i . " ' N a H e g l a l a h k o n a s l o v i m o prav tiste oitke, ki jih j e s a m naslavljal na d r u g e in se j i m p o s k u a l izogniti. K a k o l a h k o o b r a v n a v a m o Filozofijo narave d a n e s ? K a k e n j e o d n o s inter p r e t o v d o Filozofije narave? M o r d a bi j i h p o arbitrarnem in s h e m a t i n e m krite riju l a h k o razdelil na tiste, ki j o zavraajo in tiste, ki j o p o s k u a j o ( v e n d a r le d e l n o ) afirmirati. P r v o stalie j e , kot j e bilo o m e n j e n o e na zaetku, stalie tihe v e i n e : s filozofijo narave se ne ukvarja ali se ukvarja le m i m o g r e d e , odpravi se j o z nekaj splonimi frazami in se posveti d r u g i m , manj p r o b l e m a t i n i m d e l o m . E k s p l i c i t n o ali implicitno stalie teh h e g l o v s k i h in a n t i - h e g l o v s k i h inter pretov j e , d a j e filozofijo narave m o g o e in potrebno pozabifi. Seveda se postavlja vpraanje, e lahko nek zelo o b s e e n in za H e g l a p o m e m b e n del t a k o n e p r o b l e m a t i n o i z t r g a m o iz celote, o z i r o m a , k a k n e p o s l e d i c e i m a ta a m p u t a c i j a za preostali del. V d r u g o s k u p i n o spadajo p o s k u s i afirmacije delov filozofije n a r a v e . P r i m e r t a k n e - filozofske - o b r a v n a v e so paragrafi o prostoru in asu ( 2 5 3 - 2 6 1 ) . Klju za preivetje tega dela gre iskati na eni strani v tem, d a j e as ena kljunih kategorij H e g l o v e filozofije ( K o y r ) in p o drugi strani v tem, da H e g e l tukaj nadaljuje d o l g o tradicijo razprav o asu in n u d i p r i m e r n o i z t o n i c o za kritiko tega k o n c e p t a a s a ( H e i d e g g e r in D e r r i d a ) . " - Taken pristop j e s e v e d a p o v s e m

neomajno vztraja na pojmovni izpeljavi: Filozofija mora izhajati iz pojma in tudi ko malo postavi [aufslelU], moramo biti s tem zadovoljni. Zmota filozofije narave je, e hoe utemeljiti vse pojave, temu je tako v konnih znanostih, kjer se hoe vse zvesti na obe misli (hipoteze). Empirino jc tu |tj. v konnih znanostih] sama overitev hipoteze, torej mora biti v.se pojasnjeno. Toda kar je spoznano skozi pojem, je za sebe jasno in trdno dri; in filozofiji ni potrebno biti nemirna, pa etudi e niso pojasnjeni vsi fenomeni.169 E 2, 106. 170. Na tem mestu lahko tudi avtor priujoega prispevka pripomni, da ni mogoe krivde za vse nejasnosti v prispevku naprtiti le njemu. Hegel je v filozofiji narave pogosto zelo nejasen in to tudi priznava. 171. apek 1984, 111. 172. Glej Heideggrovo obravnavo v Bili in asu, Derridajev odgovor Ousia in gramme in Koyrjev spis Hegel v Jeni. Interpretacije se ne ukvarjajo s paragrafoma 260 in 261, ki govorita o izpeljavi mesta in gibanja iz asa in prostora in se konata z izpeljavo materije. Ob omembi asa je potrebno dodati, da pri Heglu zasledimo dve pojmovanji asa. Prvega

legitimen in produktiven. Vendar pa se tudi tu pojavi teava, kje potegniti mejo, rez m e d ivim in m r t v i m , o z i r o m a , zakaj j e nekaj ivo ali m r t v o in zakaj j e celota filozofije narave m r t v a . V to drugo skupino spadajo tudi - sicer redki - poskusi afirmacije znanstvene ali e p i s t e m o l o k e p r o b l e m a t i k e , tj. vzporejanje H e g l o v i h izpeljav na d o s e k e znanosti in teorije znanosti 20. stoletja, n p r izpeljav o prostoru in asu s kvantno m e h a n i k o in relativnostno teorijo ali vzporejanje dialektinega napredovanja in t e k m o v a n j a p a r a d i g e m ipd.: H e g e l naj bi filozofsko anticipiral dognanja s o d o b n e (teorije) znanosti. Teava t a k n e g a pristopa j e preprosto v tem, da H e g l a 111 premoderno; to preprosto ni Heglov as in Heglova proble matika. Takna vzporejanja in n a v e z a v e so zato nujno kratke sape; ostajajo p o v r n e analogije. K a m umestiti priujoi tekst? e se priujoi p r i s p e v e k z o c e n o m r t v o s t i filozofije n a r a v e v o s n o v i strinja, j e bil njegov zastavek a n a t o m s k i ; analizirati v z r o k e za takno stanje. In p r a v sredi m r t v e g a telesa s e m p o s k u a l p o k a z a t i H e g l o v o z a g a t o , ki j e aktualna tudi danes in tudi za d r a g e , n e p r o b l e m a t i n e dele H e g l o v e g a opusa. D r u g a e p o v e d a n o , prav zaradi m r t v o s t i j e Filozofija narave a k t u a l n a , i v a e d a n e s .

bi lahko poimenovali as duha, tj. as anticipacije in retroaktivnosti, prehitevanja in zastoja, razcepa med e in e ne, as ne-sebienakosti. Drugega bi lahko poimenovali naravni as, tj. linearni, Newtonovski, fizikalni, kronometrski, razumski as inje paralizi rani as duha; as, ki je reduktibilen na prostor: Sicer pa v naravi, kjer je as zdaj, ne pride do obstojeega razlikovanja med temi dimenzijami [tj. preteklosti, sedanjosti, prihodnosti]; te so nujne le v subjektivni predstavi, \ spominu in \ strahu dii upanju. Toda asovna preteklost in prihodnost kot bivajoa v naravi ]e prostor, kajti taje negirani as... (E 2, S 259). Na to kljuno razliko dveh asov opozarjajo tako Koyr 1971, 174-175 in 178, kot Dolar 1992, 76-77 in Derrida 1994, 45. Npr. Koyr, ko analizira odlomek o asu \zJenske logike: Povejmo torej Se enkrat, da nikakor ne gre za analizo a.sa, za analizo abstraktnega asa, a.sa, kakren se kae v fiziki, newtonovskega in kantovskega asa, asa matematinih formul in ur. ki vedno tee v ravni rti. Taken as je prostor Koyr 1971, 174-175. Kljub vsemu temu pa bi bil sklepni oitek Heglu identien kot v primeru matematike (in znanosti); brez tega paraliziranega, konstruiranega, razumskega itd. asa fizike preprosto ne more: potreben je zalo, da lahko Hegel nalo pojmovno izpelje zakone. In e ve; tudi as, ki nastopa v pojmovno izpeljanih zakonih, je e vedno paraliziran, razumski itd. To seveda ni presenetljivo, kolikor je ta as matematien: sredi Heglovega projekta tako ostaja nepojmovno jedro.

Bibliografija Hegel Heglova dela so citirana po izdaji Hegel, G.W.F, ( 1986), Theorie Werkausgabe,
Werke 3: Phnomenologie Werke 5: Wissenschaft Werke 6: Wissenschaft Werke 7: Grundlinien Werke 8: Enzyklopdie Werke 9: Enzyklopdie Werke 18: Vorlesungen des Geistes

Werke in 20 Bnden, Frankfurt: Suhrkamp:

(PG).

der Logik I (WL 1). der Logik II (WL 2). der Philosophie des Rechts (G) 1 (E 1). 11 (E 2). (Vi).

der philosophischen der philosophischen ber die Geschichte

Wissenschaften Wissenschaften der Philosophie

V prevodu Zdravka Kobeta: Hegel, G.W.F (1991), Znanost Hegel, G,W,R (1994), Znanost logike l (1832). Ljubljana: Analecta (ZL 1).

logike II, Ljubljana: Analecta (ZL 2).

Ostala bibliografija Buchdahl, Gerd (1984), Conceptual Analysis and Hegel's Optics, v: Cohen & Wartofsky (un) (1984). Buchdahl, Gerd (1985), Hegel and the Structure of Science, v: Inwood (ur) (1984). Clarke, Desmond M . (1996), Descartesova filozofija znanosti in znanstvena revo lucija, v: Filozofski ve.stnik 3/1996, Ljubljana: ZRC SAZU. Cohen, Robert S. & Wartofsky, Marx W. (ur)( 1984), Wege/ and the Sciences, Dordrecht/ Boston: D. Reidel Publishing Company (Boston Studies in the Philosophy of Sciences Vol. 64). Compton, John J., A Comment on Buchdahl's 'Conceptual Analysis and Scientific Theory in Hegel's Philosophy of Nature (With Special Reference to Hegel's Optics)', v: Cohen & Wartofsky (ur)(1984). apek, Milic (1984), Hegel and the Organic View of Nature, v: Cohen & Wartofsky (ur) (1984).

D e b e n j a k , B o i d a r ( 1981 ), Friedrich Obzorja (1970'). D e r r i d a , J a c q u e s ( 1 9 9 4 ) , Izbrani OU-Krt.

Engels - Zgodovina

in odtujitev,

Maribor: Zaloba

spisi,

(prev. T i n e H r i b a r in Uro. G r i l c ) , L j u b l j a n a :

Dolar, M l a d e n ( 1 9 8 3 ) , H e g e l ali S p i n o z a ? O b M a c h e r e y e v i k n j i g i , Vestnik I M S A Z U 1983/1-2: 73-90. - ( 1 9 8 5 ) , Tri u v o d n a p r e d a v a n j a k p r o b l e m a t i k i H e g l a in o b j e k t a , v: Dolar, M l a d e n & i e k . S l a v o j : Hegel - ( 1 9 9 0 ) , Heglova -(992), in objekt. Filozofija skozi psihoanalizo III., Ljubljana: po.sebna izdaja revije Problemi Fenomenologija (zbirka Analecta). duha /., L j u b l j a n a : P r o b l e m i - A n a l e c t a . duha II. .: Problemi-Analecta. (Anti-Dhring),

- (1991), Znanost o kontingenci, spremna beseda v Gould (1991). Samozavedanje. Heglova Fenomenologija Gospoda E n g e l s , Friedrich Eugena Dhringaprevrat revolucija, v znanosti

( p r e v B o i d a r D e b e n j a k ) , Ljubljana: C a n k a r j e v a z a l o b a . G o u l d . S t e p h e n Jay ( 1991 ), Darwinova H e i d e g g e r , M a r t i n ( 1 9 9 5 ) . Konec (prev. B o r u t C a n j k o ) , Ljubljana: Krt. miljenja, (prev. T i n e H r i b a r ) , filozofije in naloga

P h a i n o m e n a 1 3 - 1 4 , L j u b l j a n a : N o v a revija. I n w o o d , M i c h a e l ( u r ) ( 1 9 8 5 ) , Hegel, Oxford: Oxford University Press. Ljubljana: i z r e d n a tevilka K o b e , Z d r a v k o ( 1988), Bit in refleksija, v: elja in krivda,

revije P r o b l e m i ( z b i r k a A n a l e c t a , izd. D r u t v o z a t e o r e t s k o p s i h o a n a l i z o ) . K o y r , A l e x a n d r e ( 1971 ), H e g e l v Jeni ( H e g e l . . . l n a ) , ( d e l o v n i p r e v o d J o n a J a v o r e k ) , v: tudes d'histori de la pense philosophique, Pariz: Galimard. (prev. B o i d a r K a n t e ) , - ( 1 9 8 1 ) , Nauna revolucija, B e o g r a d : Nolit. univerzuma,

- ( 1 9 8 8 ) , Od sklenjenega

.'veta do neskonnega

Studia Humanitatis, Ljubljana: K U C - F F . Miller, J a c q u e s - A l a i n ( 1 9 8 3 ) , E l e m e n t i e p i s t e m o l o g i j e , v: i e k ( u r . ) ( 1 9 8 3 ) . M i l n e r , J e a n - C l a u d e ( 1 9 9 3 ) , L a c a n in m o d e m a z n a n o s t , v: Problemi R i h a . R a d o ( 1 9 8 2 ) , Filozofija teorije, S t m a d , J a n e z ( 1 9 8 5 ) , Fizika, - ( 1 9 9 5 ) , Fiziki, v znanosti. Prispevki k razrednemu znaaju Ljubljana: D D U Univerzum (zbirka Analecta). prvi del, L j u b l j a n a : D M F A ( 1 9 7 7 ' ) . 1993/1-2. istraivanja 1-2, 1 9 9 3 . marksistine

- ( 1 9 9 3 ) . Kaj V fiziki ' o b . s t a j a ' ? , Anthropos

L j u b l j a n a : M i h e l a in N e o v i . filozofskih drutava Jugoslavije.

Ule, Andrej ( 1989), Znanje i vjerovanje k a o filozofski p r o b l e m , v: Filozofska 3 1 , Z a g r e b : H r v a t s k o filozofsko d r u t v o i S a v e z - ( 1 9 9 2 ) , Sodobne teorije znanosti. publicistino sredie. U r i , M a r k o ( 1 9 9 6 ) , C o g i t o e r g o m u n d u s talis e.st, v: Filozofski Ljubljana: Z R C S A Z U . vestnik

Z b i r k a D r u b o s l o v j e ; 5, L j u b l j a n a : Z n a n s t v e n o in 3/1996,

iek. Slavoj (ur.)(l983), Gospostvo, Ljubljana: DDU Univerzum. - (1984), Filozofija skozi psihoanalizo,

vzgoja,

analiza,

(prev. Eva Bahovec et. al.),

Ljubljana: DDU Univerzum (zbirka Analecta).

teorije fetiizma. Filozofija skozi

- (1985a), Pet predavanj o problemih teorije fetiizma iz ole Sigmunda Freuda, v:

Riha, Rado & iek, Slavoj: Problemi

psihoanalizo

II., Ljubljana: posebna izdaja revije Problemi

in objekt. Filozofija

(zbirka Analecta).
skozi psihoanalizo

- (1985b), Tri sklepna predavanja o Heglu in objektu iz ole Sigmunda Freuda, v:

Dolar, Mladen & iek, Slavoj: Hegel

III. Ljubljana: posebna izdaja revije Problemi

(zbirka Analecta).

- (1992), Ideoloko-praktino jedro temeljne operacije Heglove logike refleksije, v: Filozofski vestnik 1/1992, Ljubljana: ZRC SAZU. - (1995), Nedeljivi preostanek ali Schelling z Lacanom L, v: Problemi Ljubljana: Drutvo za teoretsko psihoanalizo. 3/1995,

Freud

Sigmund Freud: Tehnini spisi UREDNIKI UVOD K TEHNINIM SPISOM O OBRAVNAVI OD 1911 DO 1915 [1914]

Freud v svojem psihoterapevtskem prispevku k Studien ber Hysterie ( 1895 , Studienausgabe, E r g n z u n g s b a n d , str. 49 ff.') p o d a zelo i z n o p o r o i l o o t e h n i n e m p o s t o p k u o b r a v n a v e , ki g a j e razvil na p o d l a g i Breuerjevih odkritij. L a h k o bi ga opisali k o t t e h n i k o pritiska; vsebuje e precej m o m e n t o v suge stije, eprav s e j e hitro razvijal naprej v smeri tistega, k a r s e j e k m a l u m o r a l o i m e n o v a t i psihoanalitina m e t o d a . e p u s t i m o o b strani dve kratki, skicirni predstavitvi ( 1 9 0 4 a, Studienausgabe, E r g n z u n g s b a n d , str. 101 ff. in 1905 a, zgoraj, str. 109 f f ) , F r e u d p o t e m ve kot petnajst let ni objavil n o b e n e g a splo nega opisa svoje tehnike. Kar za to o b d o b j e sploh v e m o o njegovih m e t o d a h , lahko d o b i m o le na podlagi sklepanja iz benih opazk, d e n i m o v Traumdeutung ( 1900 a) in p r e d v s e m iz tega, kar razkrivajo tri velike predstavitve p r i m e r o v iz tega leta: D o r i ( 1 9 0 5 e < 1 9 0 1 [ ) [slov. prev.: D o r a , D v e analizi, Ljubljana: D D U U n i v e r z u m , 1984], M a l e m H a n s u ( 1 9 0 9 b) [slov. prev.: M a l i H a n s , Mali Hans, Volji lovek, Ljubljana: Studia humanitatis, 1989] in Podganarju (1909 d) [slov. prev.: P o d g a n a r , Dve analizi, Ljubljana: D D U U n i v e r z u m , 1984]. (Obe nazadnje imenovani deli asovno sicer skorajda sovpadata s k o n c e m tega obdobja relativnega molka.) O d E r n e s t a J o n e s a (Jones, E. (1962 a): Das Leben und Werke von Sigmund Freud, zv. 2, B e r n in Stuttgart, str 2 7 5 ff.) i z v e m o , da s e j e Freud e leta 1908 poigraval z mislijo, da bi napisaM/Zgeme/ne Technik der Psychoanalyse. O b s e g a l a naj bi priblino petdeset strani in na k o n c u leta j e bilo od tega e estintrideset napisanih. P o t e m s e j e d e l o ustavilo in Freud j e sklenil, da zakljuek odloi tja d o poletnih poitnic leta 1909. T o d a k o j e bil tako dale, j e bilo treba d o k o n a t i predstavitev p r i m e r a P o d g a n a r j a ter pripraviti potovanje v A m e r i k o , in projekt tehnika j e bil p o n o v n o o d l o e n na stran. Kljub temu j e F r e u d v istem poletju rekel J o n e s u , da nartuje m a j h n o b e l e n i c o s t e h n i n i m i n a v o d i l i in p r a v i l i (ibid., str. 2 7 5 ) , ki naj b i j o razdeljevali s a m o zasebno m e d njemu blinjimi analitiki. P o t e m j e o temi m o l a l

1.

[Gl. tudi Uredniko opombo k njim, str 39 ff., zgoraj.]

d o dela Die zuknftigen C h a n c e n der p s y c h o a n a l y t i s c h e n T h e r a p i e , ki g a j e leto z a t e m podal na N r n b e r s k e m k o n g r e s u ( 1 9 1 0 c/, Studienausgabe, Ergn zungsband, str 123 ff.). V t e m delu ob obravnavanju vpraanja tehnike napove, da n a m e r a v a v kratkem napisati Allgemetune Methodik der Psychoanalyse verjetno sistematino delo o tehniki (Studienausgabe, E r g n z u n g s b a n d , str. 124). e p u s t i m o ob strani nekaj m e s e c e v pozneje napisani kritini k o m e n t a r o divji psihoanalizi ( 1 9 1 0 A', Studienausgabe, E r g n z u n g s b a n d , s t r 135 ff.), j e e enkrat prilo do zakasnitve, tokrat 18-mesene, in ele k o n e c leta 1911 p r i n e F r e u d z objavo sledeih estih del. Prva tiri j e v dokaj hitrem sosledju publiciral v naslednjih petnajstih mesecih (med d e c e m b r o m 1911 in m a r c e m 1913). P o t e m j e spet nastopil premor; obe zadnji d e h serije sta izli ele n o v e m b r a 1914 in januarja 1915. Dejansko pa sta bili obe zakljueni e konec julija 1 9 1 4 - m a l o pred izbruhom 1. svetovne vojne. eprav se torej njihovo objavljanje razirja ez dve leti in pol, j e F r e u d te spise oitno r a z u m e l kot serijo, kar j e r a z v i d n o iz njegove o p o m b e k etrtemu delu (Vpeljava obravnave, gl. op. ur., spodaj, slov. prev., str. 183), kot tudi iz dejstva, da so poslednji tirje imeli prvotno skupen naslov; poleg tega j i h j e leta 1918 v etrti zbirki njegovih malih spisov skupaj ponatisnil pod naslovom Zur Technik der P s y c h o a n a l y s e . Zato se n a m j e zdelo upravieno, da jih tudi tukaj povza m e m o skupaj, da z ozirom na obe zadnji deli serije p r e k i n e m o k r o n o l o k o ureje nost z v e z k a in pred vseh est del vkljuimo to Uredniko o p o m b o . V teh estih razpravah o b r a v n a v a tevilne p o m e m b n e t e m e , vendar bi jih komaj mogli opisati kot sistematino predstavitev psihoanalitine tehnike obrav nave. Kljub temu predstavljajo F r e u d o v o najveje priblianje takni sistematiki, kajti v obdobju dvajsetih let p o njihovi objavi j e Freud publiciral s a m o e nekaj eksplicitnih prispevkov k temi: diskusijo o aktivnih m e t o d a h obravnave v s v o j e m predavanju pred b u d i m p e t a n s k i m k o n g r e s o m (1919 a, Studienaus gabe, E r g n z u n g s b a n d , str. 241 ff.; slov. prev.: Poti psihoanalitine terapije, spodaj) in nekaj praktinih nasvetov k razlagi sanj (1923 c, Studienausgabe, E r g n z u n g s b a n d , str. 259 ff.). Poleg tega s m o spet navezani p r e d v s e m na prilo nostni material v predstavitvah p r i m e r o v z g o d o v i n e bolezni, zlasti e v analizi Podganarja (1918 b), ki j o j e F r e u d izvajal n e k a k o v asu zapisa sledeih estih del. Poleg tega obstoji seveda e dolga diskusija o principih, ki so o s n o v a za p s i h o a n a l i t i n o o b r a v n a v o v 2 7 . in 2 8 . predavanju Vorlesungen zur Einf hrung ( 1 9 1 6 - 1 7 ) , eprav te razlage p r a v z a p r a v ne m o r e m o imeti za neposredni prispevek k vpraanjem tehnike. F r e u d se t e m e dejansko p o n o v n o loti ele isto o b k o n c u svojega ivljenja v letu 1937 v d v e h p o m e m b n i h delih z izrecno

t e h n i n i m znaajem ( 1 9 3 7 c. Studienausgabe, E r g n z u n g s b a n d , s t r 3 5 7 ff., slov. prev.: K o n n a in n e s k o n n a analiza, in 1 9 3 7 d, Studienausgabe, Ergn z u n g s b a n d , s t r 3 9 5 ff., slov. prev.: K o n s t r u k c i j e v analizi). R e l a t i v n o m a j h n o tevilo tehninih spisov o o b r a v n a v i , kot tudi F r e u d o v a omahljivost in odlaganje njihovega zapisa, n a m dopuajo d o m n e v o , d a j e Freud p r a v d o objave tega materiala imel d o l o e n odpor. In na p o d l a g i vrste r a z l o g o v se zdi, d a j e d e j a n s k o bilo tako. G o t o v o j e bila F r e u d u neljuba misel na b o d o e p a c i e n t e , ki bi p o z n a l i p r e v e p o d r o b n o s t i njegove t e h n i k e , in d o b r o j e vedel, da bi eljno posegli p o vsem, kar bi kdajkoli napisal o tem. (Ti pomisleki pridejo d o izraza v prej o m e n j e n e m p r e d l o g u , da se razdelitev dela o tehniki omeji s a m o na o m e j e n o tevilo analitikov,)^ P o l e g tega j e bil skrajno skeptien d o v r e d n o s t i , ki bi j o l a h k o za zaetnike i m e l o nekaj t a k e g a kot S m e r n i c e za m l a d e analitike. ele v tretji in etrti razpravi serije n a j d e m o nekaj s t e m s p l o h primerljivega. Utemeljitev j e d e l o m a v tem, kot n a m pravi v delu Zur E i n l e i t u n g der B e h a n d l u n g , da so p s i h o l o k i dejavniki, ki pridejo d o veljave v p s i h o a n a l i t i n e m p o s t o p k u (vkljuno z osebnostjo analitika), p r e k o m p l e k s n i in variabilni, da bi bilo m o g o e podati n e k a k n a stroga in n e s p r e m e n l j i v a pravila. T a k n a pravila so lahko d r a g o c e n a s a m o tedaj, e bi n a t a n n o d o u m e l i in premislili, kako pravzaprav delujejo; in dejansko j e velik del sledeih razprav n a m e n j e n predstavitvi naina delovanja p s i h o a n a l i t i n e terapije, psihoterapije n a s p l o h . K o j e bil ta nain delovanja razumljen, j e bilo tudi m o g o e pojasniti reakcije p a c i e n t a (in analitika), kot tudi presoditi m o n e p o s l e d i c e in p r e d n o s t i v s a k e specifine t e h n i n e operacije. T o d a pri v s e h teh d i s k u s i j a h o tehniki se ni F r e u d u nikoli z d e l o o d v e p o u d a r i t i , da j e m o g o e r e s n i n o o b v l a d a n j e t e r a p e v t s k e g a i n s t r u m e n t a r i j a d o s e i s a m o s k l i n i n o izkunjo in ne s k n j i g a m i . K l i n i n a izkunja s p a c i e n t i , g o t o v o , t o d a p r e d v s e m k l i n i n a izkunja s a m o a n a l i z e analitika. S a m o a n a l i z a j e bila, F r e u d j e ve kot dovolj p o k a z a l s v o j o p r e p r i a n o s t o t e m , t e m e l j n a nujnost za v s a k e g a p r a k t i c i r a j o e g a a n a l i t i k a . F r e u d j e te misli najprej n e k o liko o b o t a v l j a j o e p r e d s t a v i l , d e n i m o v Z u k n f t i g e n C h a n c e n der p s y c h o a n a l y t i s c h e n T h e r a p i e ( 1 9 1 0 , Studienausgabe, E r g n z u n g s b a n d , stn 1 2 6 f.); o d l o n e j e pridejo d o izraza v e n e m i z m e d del s l e d e e serije (Studien ausgabe, E r g n z u n g s b a n d , s t r 1 7 6 - 7 ; slov. prev. N a s v e t i z d r a v n i k u pri psihoanalitini o b r a v n a v i , str. 3 0 6 , spodaj) in v e n e m njegovih poslednjih

2.

[Umanjkanje v.sakega iz nega pretresa fenomena protitransferja je lahko nadaljnji indie za ta obutek.]

s p i s o v D i e e n d l i c h e u n d d i e u n e n d l i c h e A n a l y s e ( 1 9 3 7 c, Studienausgabe, E r g n z u n g s b a n d , str. 3 8 9 ; slov. prev.: K o n n a in n e s k o n n a a n a l i z a , str. 9 1 - 9 2 ) . F r e u d p r i p o r o i , d a naj se v s a k analitik p e r i o d i n o , m o r d a v s a k i h pet let, v n o v i p o d v r e a n a l i z i . N e d v o m n o j e treba vse s l e d e e t e h n i n e s p i s e o o b r a v n a v i z m e r a j brati na ozadju te t e m e l j n e p r e d p o s t a v k e . K o n n o naj e p r i p o m n i m o , da se F r e u d v tej seriji ne loti vpraanja, a l i j e a k a d e m s k a m e d i c i n s k a izobrazba m a l o d a n e nujni pogoj za v s a k e g a p s i h o a n a litika. Z d i se, d a j e tiha p r e d p o s t a v k a razprav, d a j e analitik z d r a v n i k in o njem se skoraj v e d n o govori na tak nain: b e s e d a z d r a v n i k se stalno pojavlja. F r e u d o v prvi objavljeni namig na m o n o s t pripustitve n e - m e d i c i n s k i h p s i h o analitikov j e bil dan n e k a k o hkrati s publikacijo zadnjega i z m e d s l e d e i h del in sicer v u v o d u k Pfistrovi knjigi (Freud, 1913 b). N j e g o v a n a j p o m e m b n e j a izpeljevanja na to t e m o so sledila s e v e d a m n o g o p o z n e j e , n a m r e v njegovi brouri o laini analizi ( 1 9 2 6 e, Studienausgabe, E r g n z u n g s b a n d , str. 2 7 5 f f . ) \ kot tudi v njegovi sklepni besedi k temu (1927 a, str. 342 ff.). D o m n e v a t i s m e m o , da b e s e d a z d r a v n i k , e bi F r e u d sledea dela napisal p o z n e j e , ne bi bila rabljena tako p o g o s t o . D e j a n s k o se v obeh njegovih poslednjih r a z p r a v a h o tehniki (1937 c in 1937 d) le-ta sploh ve ne pojavi; t a m stoji n a m e s t o nje p o v s o d analitik.

Opomba k slovenskim prevodom tehninih spisov

N a t e m mestu objavljamo slovenska prevoda dveh od estih Freudovih tehni nih spisov, ki j i h j e F r e u d napisal v letih od 1 9 1 1 - 1 9 1 4 . Preostali tirje so e objavljeni, zato se zdi u m e s t n o , da p o d a m o reference o vseh skupaj. Poleg teh estih del j e bilo v slovenino prevedenih tudi nekaj drugih tehninih spisov, ki so nastali kasneje. E n o takih j e tudi spis Poti p s i h o a n a l i t i n e terapije iz leta 1918, ki ga o b j a v l j a m o spodaj. Poleg tega s m o v reviji Problemi objavili p r e v o d e nekaterih drugih kasnejih spisov z v s e b i n o o psihoanalitini tehniki, k i j i h tudi n a v a j a m o . Poleg spodaj natetih spisov j e v tej zvezi treba o m e n i t i p r e d v s e m p r e v o d e n e k a t e r i h tekstov, ki so izli p o d s k u p n i m n a s l o v o m Metapsiholoki spisi (Ljubljana: Studia h u m a n i t a t i s , 1987).

3.

[Sicer je v V. poglavju tega dela precejnje, va.sih .skoraj dobesedno sposojanje pri sledei sen j i razprav.]

Tehnini spisi od 1911-1915 [1914]

Uporaba razlage sanj v psihoanalizi [Die H a n d h a b u n g der Traumdeutung in der P s y c h o a n a l y s e ] , (1911 e), spodaj. O dinamiki transferja [Zur D y n a m i k der bertragung], ( 1912 ) , Razpol 9, Problemi 7-8/1996, str. 199-207. Nasveti zdravniku pri psihoanalitini o b r a v n a v i [Ratschlge fr den Arzt bei der p s y c h o a n a l y t i s c h e n B e h a n d l u n g ] , ( 1 9 1 2 e), spodaj. Vpeljava o b r a v n a v e (Nadaljnji nasveti glede psihoanalitine tehnike 1) [Zur Einleitung der B e h a n d l u n g (Weitere Ratschlge zur Technik der P s y c h o a n a l y s e 1) ], ( 1 9 1 3 c). Problemi 7 - 8 / 1 9 9 7 , str. 183-200. Spominjanje, ponavljanje in predelava (Nadaljnji nasveti glede psihoanalitine tehnike II) [Erinnern, Wiederholen und Durcharbeiten (Weitere Ratschlge zur Technik der Psychoanalyse II) ], (1914 g). Problemi 3/1995, str. 43-50. O p o m b e o transfrai ljubezni (Nadaljnji nasveti glede psihoanalitine teh nike) [ B e m e r k u n g e n ber die b e r t r a g u n g s l i e b e (Weitere Ratschlge zur Technik der Psychoanalyse III)], {95 a [1914]) Problemi l-2/1995,str. 53-64.

D r u g i tehnini spisi O fausse reconnaissance (dja racont) pri psihoanalitinem delu [ber fausse reconnaissance (dja racont) whrend der psychoanalytischen Arbeit], ( 1 9 1 4 a). Problemi 1/2, 1995, str 6 5 - 6 9 . Poti psihoanalitine terapije [Wege der psychoanalytischen T h e r a p i e ] , ( 1 9 1 9 a [1918]), spodaj. K o n n a in n e s k o n n a analiza [Die E n d l i c h e und u n e n d l i c h e A n a l y s e ] , (1937 c). Problemi 4 - 5 / 1 9 9 5 , Ljubljana, str. 6 3 - 9 4 . d), Konstrakcije v analizi [ K o n s t r u k t i o n e n in d e r A n a l y s e ] , (1937 Razpol 9, Problemi 7-8/1996, str. 2 0 9 - 2 1 9 .

Sigmund Freud
UPORABA RAZLAGE SANJ V PSIHOANALIZI

D i e H a n d h a b u n g d e r T r a u m d e u t u n g in d e r P s y c h o a n a l y s e
(1911)

Izdaje V nemkem jeziku: 1911 1918 1924 1925 1931 1943 Zentralblatt fr Psychoanalyse, 2. (3) zv., str 109 - 1 3 . Sammlung kleiner Schriften zur Neurosenlehre, 4. zv, str 378 - 85, (1922, 2. izd.). Technik und Metapsychologie, str. 45 - 52. Gesammelte Schriften, 6. zv 45 - 52. Neurosenlehre und Technik, str 321 - 8. Gesammelte Werke, 8. zv. str. 350 - 7. Ergnzungsband,

Slovenski prevod besedila je narejen po izdaji v Studienausgabe. Fischer Verlag, Frankfurt na Majni, 1975, str 149-156

Urednika opomba: Delo je bilo prvi objavljeno v decembru 1911. Kot pove naslov, se ukvarja z omejeno temo: gre izkljuno za sanje v povezavi s psihoanalitinim zdravljenjem. Nadaljnji prispevki k temu problemu se nahajajo v poglavjih I do Vili v Bemerkungen zur Theorie und Praxis der Traumdeutung (1923 c, Studienausgahe, Ergnzungsband, str 259 - 67).

Zentralblatt

fr Psychoanalyse'

si ni postavil s a m o n a l o g e , da informira o

n a p r e d k i h p s i h o a n a l i z e in objavlja manje prispevke-, t e m v e bi rad zadostil tudi d r u g i m n a l o g a m : d a tistim, ki se uijo, j a s n o p r e d s t a v i , kar e v e m o , in d a

1. 2.

[a.sopis, v katerem je to delo prvi izlo.) [Dalje razprave so bile publicirane v Jahrbuch.]

zaetniku v analitini o b r a v n a v i s p r i m e r n i m i navodili prihrani p o r a b o asa in truda. Z a t o b o d o odslej v t e m asopisu izhajali tudi lanki didaktine narave in s t e h n i n o v s e b i n o , pri katerih ne b o bistveno, ali sporoajo tudi kaj n o v e g a . V p r a a n j e , ki ga n a m e r a v a m o b r a v n a v a t i d a n e s , ni vpraanje o tehniki razlage sanj. N i potrebno pretresati, kako razlagati sanje in k a k o uporabiti njiho v o r a z l a g o , t e m v e s a m o , k a k o naj pri psihoanalitini o b r a v n a v i b o l n i k o v u p o r a b i m o u m e t n o s t r a z l a g e sanj. Pri t e m lahko g o t o v o p o s t o p a m o na razline n a i n e , toda o d g o v o r na tehnina vpraanja ni v psihoanalizi nikoli s a m o u m e v e n . e m o r d a obstoji ve kot s a m o ena d o b r a pot, vendarle obstoji zelo m n o g o slabih, in primerjava razlinih tehnik lahko deluje le razjasnjujoe, etudi naj ne bi vodila k odloitvi za neko d o l o e n o m e t o d o . K d o r pride izhajajo iz razlage sanj d o analitine o b r a v n a v e , b o zadral svoj interes za v s e b i n o sanj in b o zato hotel v s a k e sanje, ki m u j i h p o v e bolnik, kolikor j e m o g o e p o p o l n o razloiti. Toda k m a l u b o lahko opazil, d a se sedaj nahaja v p o v s e m d r u g a n i h okoliinah in da pride v nasprotje z o s n o v n i m i n a l o g a m i terapije, e b o poskual izpeljati svoj n a m e n . e so se m o r d a p r v e p a c i e n t o v e sanje izkazale kot odlino u p o r a b n e za n a v e z a v o prvih pojasnil, ki jih j e treba podati b o l n i k o m , se kmalu pojavijo sanje, ki so tako d o l g e in t e m n e , da njihove razlage ne m o r e m o d o k o n a t i v omejeni d n e v n i d e l o v n i uri. e z d r a v n i k v naslednjih dneh nadaljuje delo razlage, b o m e d t e m zvedel za n o v e sanje, k i j i h m o r a zapostavititi, dokler misli, da so p r v e sanje nerazreene. V a s i h j e produkcija sanj tako obilna in pri tem b o l n i k o v o n a p r e d o v a n j e v r a z u m e v a n j u sanj tako obotavljajoe, da se analitik ne m o r e ubraniti pred idejo, d a j e taka oblika ponujanja materiala s a m o izraz o d p o r a , ki izkoristi izkunjo, d a z d r a v l j e n j e t a k o p o n u j e n e s n o v i ne m o r e o b v l a d a t i . T o d a m e d t e m j e zdravljenje kar lep del zaostalo za sedanjostjo in izgubilo stik z a k t u a l n i m . Takni tehniki m o r a m o postaviti nasproti pravilo, d a j e za o b r a v n a v a o najve j e g a p o m e n a , da pozna, kar j e pri p s i h i n e m b o l n i k a v s a k o k r a t na povrju, da ve, kateri kompleksi in kateri odpori so v t e m asu pri njem aktivni in s k a k n i m v e d e n j e m b o proti t e m u zavestno reagiral. Ta terapevtski cilj s m e m o k o m a j kdaj zanemariti v korist zanimanja za razlago sanj. K a k e n naj b o torej na odnos d o razlage sanj v analizi, e n o e m o pozabiti na pravilo? N e k a k o tako: vselej se z a d o v o l j i m o z r e z u l t a t o m razlage, ki j o lahko d o s e e m o v eni uri, in n i m a m o za i z g u b o , d a vsebine sanj n i s m o p o p o l n o m a spoznali. D e l o razlage naj se naslednji dan ne nadaljuje kot nekaj s a m o u m e v n e g a , temve ele potem, e opazimo, da se m e d t e m pri bolniku ni prerinilo v ospredje ni d r u g e g a . Torej r a v n a m o p o pravilu, d a vselej v z a m e m o tisto,

kar pride bolniku najprej na misel, brez v s a k r n e izjeme v prid prekinjene razlage sanj. e se pojavijo n o v e sanje, p r e d e n s m o prejnje privedli d o konca, se lotimo teh novejih produkcij in si zaradi zanemarjanja starejih ne d e l a m o n o b e n i h oitkov. e so sanje postale kar p r e o b s e n e in d o l g o v e z n e , se pri sebi v n a p r e j o d r e e m o p o p o l n i r e i t v i . N a s p l o h s e v a r u j e m o p r e d t e m , da bi izkazovali k a k n o zelo p o s e b n o zanimanje za r a z l a g o sanj ali da bi pri bolniku vzbujali mnenje, da bi d e l o m o r a l o obstati, e ne bi prinesel n o b e n i h sanj. Sicer obstaja nevarnost, da speljemo o d p o r na p r o d u k c i j o sanj in i z z o v e m o njihovo usahnitev. N a s p r o t n o , analiziranca m o r a m o pripeljati d o preprianja, da analiza najde material za svoje nadaljevanje v v s a k e m primeru, ne glede na to, ali b o sanje imel ali ne in v kakni meri se z njimi u k v a r j a m o . Sedaj b o m o vpraali: ali se ne o d p o v e m o preveliki koliini d r a g o c e n e g a materiala za odkritje n e z a v e d n e g a , e izvajamo razlago sanj pod taknimi m e t o d i n i m i o m e j i t v a m i ? N a to j e treba odgovoriti sledee: izguba n i k a k o r ni t a k o velika, kot se bo zdelo pri m a j h n e m poglabljanju v stanje stvari. P o eni strani si pojasnimo, da m o r a m o kakorkoli obirne produkcije sanj pri tekih primerih nevroze p o vseh d o m n e v a h presojati kot v naelu ne p o p o l n o m a reljive. Takne sanje se p o g o s t o zgradijo na c e l o t n e m p a t o g e n e m materialu primera, ki ga zdravnik in pacient e ne poznata (tako i m e n o v a n e p r o g r a m s k e sanje, biografske sanje)'; vasih jih j e m o g o e izenaiti s premestitvijo c e l o t n e vsebine n e v r o z e v j e z i k sanj. Pri p o s k u s u razloiti takne sanje, b o d o zaeli uinkovati vsi e nedotaknjeni razpololjivi odpori in uvidu b o d o k m a l u postavili meje. P o p o l n a razlaga taknih sanj s o v p a d a z izpeljavo c e l o t n e analize. e s m o j i h o b zaetku analize zabeleili, jih lahko o b njenem k o n c u , p o m n o g i h m e s e c i h , r a z u m e m o . G r e za e n a k p r i m e r kot pri r a z u m e v a n j u p o s a m e z n i h s i m p t o m o v ( d e n i m o g l a v n e g a s i m p t o m a ) . C e l o t n a a n a z a slui pojasnitvi istega; m e d o b r a v n a v o m o r a m o po vrsti skuati d o u m e t i zdaj ta, zdaj oni k o e k p o m e n a s i m p t o m a , tako d o l g o , da lahko vse te k o k e s e s t a v i m o . O d sanj, ki so se zgodile na zaetku analize, ve tudi ne m o r e m o zahtevati; zadovoljiti se m o r a m o , e sprva iz p o s k u s a razlage u g a n e m o kak p o s a m e z n i p a t o g e n i vzgib elje"*. Torej se o d p o v e m o nedosegljivemu, e o p u s t i m o n a m e r o p o p o l n e razlage sanj. Toda p r a v i l o m a tudi ni ne i z g u b i m o , e p r e k i n e m o razlago starejih sanj, da bi se posvetili k a k n i m novejim. O b lepih p r i m e r i h p o p o l n o m a razloenih

3. 4.

[Gl. Die Traumdeutung (1900 a), Studienausgahe, 2. zv., str. 343 in str 359, op. 1.] [Za dalj.e razpravljanje o mejah monosti razlage sanj gl. Razdelek A iz Einige Nachtrge zum Ganzen der Traumdeutung (1925 Ol

sanj s m o izkusili, da ima lahko ve zaporednih prizorov istih sanj e n a k o vsebino, ki se v njih m o r d a prebija z naraajoo jasnostjo. Prav tako s m o se nauili, da ve sanj, ki se zgodijo v isti noi, ne m o r e biti ni drugega, kot p o s k u s i , pred staviti isto v s e b i n o v razlinih izraznih nainih". N a s p l o h s m o l a h k o p o v s e m prepriani, da se b o vsak v z g i b elje, ki si d a n e s ustvari neke sanje, ponavljal v drugih sanjah, dokler ne bo razumljen in odtegnjen vladavini n e z a v e d n e g a . Z a t o b o tudi najbolja pot za izpopolnjevanje razlage sanj p o g o s t o v tem, da j i h z a p u s t i m o , da bi se posvetili n o v i m sanjam, ki p o n o v n o p o v z a m e j o isti material v m o r d a dostopneji obliki. Vem, da j e zahteva, da pri o b r a v n a v i o p u s t i m o z a v e s t n e ciljne predstave in se p o v s e m p r e p u s t i m o vodenju, ki se n a m v e d n o z n o v a kae kot nakljuno, precej h u d a ne s a m o za analiziranca, t e m v e tudi za zdravnika. Toda z a g o t o v i m lahko, da se vselej splaa, da se o p r e m o na vero v svoje lastne teoretine trditve in se o b v l a d a m o v t e m , da vodenju n e z a v e d n e g a ne o d r e e m o vzpostavljanja povezav. Plediram torej za to, da naj razlage sanj v analitini obravnavi ne opravljamo, kot da j e u m e t n o s t zaradi s a m e sebe, temve da njeno u p o r a b o p o d r e d i m o tistim tehninim pravilom, ki nasploh obvladujejo izvajanje zdravljenja. Seveda lahko o b a s n o r a v n a m o tudi d r u g a e in kak k o r a k dlje sledimo s v o j e m u teore tinemu interesu. Toda pri t e m m o r a m o v e d n o vedeti, kaj p o n e m o . Razmisliti m o r a m o e o n e k e m d r u g e m primeru, ki se j e pojavil, o d k a r i m a m o veliko zaupanja v nae r a z u m e v a n j e s i m b o l i k e sanj in v e m o , da s m o bolj neodvisni od pacientovih asociacij. Z e l o spreten razlagalec sanj se m o r d a lahko znajde v poloaju, da d o u m e vsake sanje pacienta, ne da bi le-tega moral zadrevati s teavno in z a m u d n o o b d e l a v o sanj. Z a taknega analitika torej o d p a d e j o vsi konflikti m e d z a h t e v a m i razlage sanj in z a h t e v a m i terapije. Obutil b o tudi skunjavo, da razlago sanj v s a k o k r a t p o p o l n o m a izkoristi in pacientu p o v e vse, kar j e uganil iz njegovih sanj. Pri tem p a j e ubral m e t o d i k o o b r a v n a v e , ki se od regularne ne ravno n e p o m e m b n o oddaljuje, kot b o m prikazal v d r u g e m kontekstu". Z a e t n i k u v psihoanalitini obravnavi v s e k a k o r o d s v e t u j e m o , da si v z a m e za zgled ta izredni p r i m e r D o isto prvih sanj, ki n a m jih p o v e pacient v analitini o b r a v n a v i e v asu, k o se ni e niesar nauil o tehniki prevajanja sanj, j e vsak analitik v poloaju

5. 6.

[Gl. Die TruumdeiUuna (1900 a), Stiulienaiisguhe, 2. zv., str. 502-.3.] [To je morda opozorilo na del razprave Zur Einleitung der Behandlung (1013 c), Stitdienuusgahe, Ergnzungsband, str. 199 - 200; slov. prev.; Vpeljava obravnave. Problemi 1997, str. 197-198.)

kot na prej opisani superiorni razlagalec sanj. Te inicialne sanje so t a k o r e k o n a i v n e , poslualcu izdajo zelo veliko, p o d o b n o kot sanje - e naj jih tako i m e n u j e m o - zdravih ljudi. Sedaj nastane vpraanje, ali naj z d r a v n i k bolniku tudi takoj prevede vse, kar j e sam razbral iz sanj. Toda na to vpraanje tu ne m o r e m o odgovoriti, kajti oitno j e podrejeno obirnejemu vpraanju, v katerih fazah o b r a v n a v e in v k a k n e m tempu naj zdravnik bolnika vpelje v poznavanje tega, kar m u j e v d u e v n o s t i prikrito'. Kolikor ve se j e pacient nauil o izvajanju r a z l a g e sanj, toliko nejasneje postanejo p o pravilu njegove sanje. V s e p r i d o b ljeno znanje o sanjah slui tudi kot o p o z o r i l o tvorbi sanj. V z n a n s t v e n i h delih o sanjah, ki so kljub odklanjanju razlage sanj s psihoanalizo prejela nov impulz, najdemo v e d n o z n o v a n e k o res o d v e n o skrb nost glede zveste ohranitve besedila sanj, ki ga m o r a m o baje obvarovati p r e d p o p a e n j e m in prilaanjem v naslednjih urah dneva. Videti j e , da tudi nekateri psihoanalitiki, k a d a r o b r a v n a v a n c u dajo n a l o g o , da n e p o s r e d n o p o prebujenju p i s n o utrdi v s a k e sanje, ne upotevajo dovolj d o s l e d n o svojih uvidov v pogoje tvorbe sanj. Ta u k r e p j e v terapiji odve"; prav tako se bolniki predpisa radi posluujejo za to, da j i m moti s p a n e c in d a prenesejo veliko v n e m e tja, kjer ne m o r e biti v korist. e s m o n a m r e na tak nain z velikimi napori reili b e s e d i l o sanj, ki bi ga sicer izkrivila p o z a b a , se l a h k o vendarle z lahkoto p r e p r i a m o , da n i s m o s t e m za b o l n i k e prav ni pridobili. K besedilu se ne pojavijo asociacije, in uinek j e enak, kot e sanj ne bi bili ohranili. Z d r a v n i k j e vsekakor v e n e m p r i m e r u izvedel nekaj, kar bi mu v d r u g e m ulo. Toda ni isto, alije zdravnik ali j e pacient tisti, ki nekaj ve; p o m e n te razlike za tehniko psihoanalize b o m o ocenili kdaj d r u g i ' . N a k o n c u b o m o m e n i l e nek p o s e b e n tip sanj, ki se z a r a d i p o g o j e v o b r a v n a v e l a h k o zgodijo s a m o v p s i h o a n a l i t i n e m zdravljenju in ki l a h k o zaudijo in zavajajo zaetnike. To so tako i m e n o v a n e sanje zaostanka ali sanje potrjevanja"', ki so razlagi lahko d o s t o p n e in ki v p r e v o d u ne prinesejo ni

7. [Morebiti razpravlja o tem v delu Zur Einleitung der Behandlung (\9\3c), Sludienausgabe, Ergnzungsband, str. 199 ff.; slov prev.: ibid.. str. 197.] 8. [Za znanstvene namene in pri analizi lastnih sanj je Freud besedilo sanj zapisal. Gl. na primer Die Traumdeiiung (1900 u). Siudiemmsguhe, 2. zv, str. 126 in str 440, op. 1. O vpraanju besedila sanj diskutira tam na enak nain , ibid. str. 4 9 1 - 4 ] 9. [V Zur Einleitung der Behandlung (1913 c). Studienausgahe. Ergnzungsband, str 200201; slov. prev.: ibid.. 198-199.] 10. [Prim. Razdelek VII iz Bemerkungen zur Theorie und Praxis der Traumdeutung (1923 c), Studienausgabe. Ergnzungsband, str 164-266.)

drugega kot tisto, kar j e v zadnjih d n e h v zdravljenju postalo d o s t o p n o na podlagi materiala dnevnih asociacij. Videti je, kot da bi bil pacient tako ljubezniv, da prenese v obliko sanj prav tisto, kar mu j e bilo n e p o s r e d n o pred tem suge rirano. Bolj izurjen analitik ima s e v e d a teave pri tem, da svojemu pacientu p r i s o d i t a k n e l j u b e z n i v o s t i ; t a k e sanje s p r e j m e kot e l j e n e p o t r d i t v e in konstatira, d a j i h o p a z i m o s a m o v doloenih pogojih vpliva zdravljenja. Veliko bolj tevilne so sanje, ki zdravljenje prehitevajo, tako da p o odbitku vsega, kar e p o z n a m o in r a z u m e m o , iz njih sledi nek bolj ali manj j a s e n n a m i g na nekaj, kar j e bilo d o sedaj skrito.

P r e v e d l a Mateja Perak

Sigmund Freud NASVETI ZDRAVNIKU PRI PSIHOANALITINI OBRAVNAVI

Ratschlge fr den Arzt bei der psychoanalytischen B e h a n d l u n g
(1912)

Izdaje V n e m k e m j e z i k u : 1912 Z e n t r a l b l a t t fr P s y c h o a n a l y s e , 2. zv. (9), s t r 4 8 3 - 9 . 1918 S a m m l u n g kleiner Schriften zur N e u r o s e n l e h r e , 4. zv.,,str 3 9 9 - 4 1 1 . ( 1 9 2 2 , 2. izd.) 1924 T e c h n i k u n d M e t a p s y c h o l o g i e , s t r 6 4 - 7 5 . 1925 G e s a m m e l t e Schriften. 6. zv. 6 4 - 7 5 . 1931 N e u r o s e n l e h r e u n d T e c h n i k , s t r 3 4 0 - 5 1 . 1943 G e s a m m e l t e W e r k e , 8. zv. 3 7 6 - 8 7 . S l o v e n s k i p r e v o d b e s e d i l a j e n a r e j e n p o izdaji v StuJienausgabe, F i s c h e r Verlag, Frankfurt na M a j n i , 1 9 7 5 , s t r 1 6 9 - 1 8 0 . Ergnzungsband,

Urednika opomba:

R a z p r a v a j e izla p r v i j u n i j a 1912. O b r a v n a v a v p r a a n j e , k a k o naj b o analitik m e d d e l o m p s i h i n o n a r a v n a n - t e m a , h kateri j e F r e u d a , kot n a m p o r o a Ernest J o n e s ( 1962 a, str 2 7 9 ) , s p o d b u d i l F e r e n c z i . Prvi se pojavi termin e n a k o n e d o l o e n a p o z o r n o s t [ g l e i c h s c h w e b e n d e A u f m e r k s a m k e i t ] ( s t r 302), kot nujno nasprotje zahteve a n a l i z i r a n c u , d a b r e z kritike in i z j e m e i z r e e v s e , kar m u p r i d e n a m i s e l (str, 3 0 3 ) . P o n o v n o j e p o u d a r j e n a p o m e m b n o s t s a m o a n a l i z e analitika. F r e u d odsvetuje, d a terapevt b o l n i k u p r e v e p o v e o sebi in svari p r e d p r e v e l i k o t e r a p e v t s k o a m b i c i o z n o s t j o .

T e h n i n a pravila, ki j i h tu p r e d l a g a m , s e m pridobil na p o d l a g i lastnih d o l g o l e t n i h izkuenj, p o t e m k o s e m se odvrnil od drugih poti zaradi njihove k o d l j i v o s t i . Z l a h k a j e m o g o e opaziti, da se - vsaj m n o g a i z m e d njih zdruujejo v e n o s a m o pravilo. [Prim. s t r 305] U p a m , da b o z d r a v n i k o m , ki delujejo analitino, upotevanje teh pravil prihranilo veliko n e p o t r e b n e g a truda in j i h o b v a r o v a l o pred tem, da kaj prezrejo. Toda izrecno m o r a m dodati, da se j e za mojo individualnost ta tehnika izkazala kot e d i n a s m o t r n a ; ne d r z n e m si z a n i k a t i , da j e l a h k o z d r a v n i k s p o v s e m d r u g a e k o n s t i t u i r a n o o s e b n o s t j o prisiljen k t e m u , da v o d n o s u d o bolnika in n a l o g e , ki j o j e treba reiti, da p r e d n o s t k a k n i drugi n a r a v n a n o s t i . (a) Prva naloga, pred katero j e postavljen zdravnik, ki na tak nain o b r a v n a v a ve kot e n e g a bolnika na dan, mu b o videti tudi najteja. T e a v a j e s e v e d a v tem, k a k o m e d zdravljenjem ohraniti v s p o m i n u vsa neteta i m e n a , p o d a t k e , p o d r o b n o s t i spominjanja, asociacije in b o l e z e n s k e produkte, ki j i h izree nek pacient v teku m e s e c e v in let, ne da bi j i h p o m e a l i s p o d o b n i m m a t e r i a l o m , ki izhaja od d r u g e g a pacienta, ki ga analiziramo v istem asu ali prej. D n e v n o m o r a m o analizirati est, o s e m ali celo ve bolnikov, tako da pomnjenje, ki m u u s p e v a nekaj taknega, pri tistih od zunaj vzbuja nejevero, o b u d o v a n j e ali c e l o pomilovanje. V v s a k e m primeru jih z a n i m a tehnika, ki d o p u a o b v l a d o v a n j e takne m n o i n e , in priakovali b o d o , da se le-ta posluuje p o s e b n i h p o m a g a l . Ta t e h n i k a j e n a s p r o t n o z e l o e n o s t a v n a . Kot b o m o sliali, izkljuuje v s a p o m a g a l a , celo zapisovanje, i n j e enostavno v tem, da si niesar n o e m o posebej z a p o m n i t i in da v s e m u , kar sliimo, n a m e n i m o e n a k o n e d o l o e n o p o z o r n o s t , k o t s e m j o enkrat e i m e n o v a l ' . N a tak nain si p r i h r a n i m o n a p o r p o z o r n o s t i , ki ne bi m o g l a vzdrati skozi tevilne ure vsak dan, in se i z o g n e m o n e v a r n o s t i ,

1.

Termin enako neodloena pozornost [gleichschwebende Aufmerksamkeit] se tu prvi pojavi v Freudovih delih. - Napotilo se nanaa na stavek v predstavitvi primera Mali Hans (1909 h), Stiidienausiitihe. 8. zv, str. 26 (slov. prev: Mali Hans, Mali Hans. Volji lovek. Ljubljana: Studia humanitatis, 1989. str 26), vendar se besedilo tam glasi nekoliko drugae. [V slovenskem prevodu, prav tako na strani 26, se stavek glasi; Za zdaj pa pustimo nao sodbo neodloeno [lassen wir unser Urteil in Schwebe] in v.se opaeno preglejmo z enako pozornostjo. Nadaljnja referenca je na str. 59-60 istega dela: Tako lahko bralcu, ki ni Se nobene analize opravil sam, svetujem le, naj ne poskua vsega razumeti takoj, temve naj vsemu posveti enako nepristransko pozornost [eine gewisse unparteische Aufmerksamkeit] in aka, kaj bo Se prilo.] Priujoa formulacija se kasneje Se enkrat pojavi, in sicer v prvi polovici dela Psychoanaly.se v 'Psychoanalyse' und 'Libidotheorie' (1923 rt) 1

ki j o j e , e s m o n a m e r n o p o z o r n i , n e m o g o e odpraviti. N a m r e , br k o svojo p o z o r n o s t n a m e r n o n a p n e m o d o d o l o e n e viine, z a n e m o tudi izbirati m e d m a t e r i a l o m , ki se ponuja; na kak delek se posebej ostro fiksiramo, d r u g e g a zato e l i m i n i r a m o in pri tej izbiri sledimo svojim p r i a k o v a n j e m ali nagnjenjem. Prav tega pa ne s m e m o ; e pri izbiri sledimo svojim p r i a k o v a n j e m , s m o v n e v a r n o s t i , da nikoli ne b o m o nali niesar drugega, kot tisto, kar e v e m o ; e pri izbiri sledimo svojim nagnjenjem, b o m o tisto, kar lahko z a z n a m o , z a g o t o v o ponaredili. N e s m e m o pozabiti, da so stvari, k i j i h sliimo, v e i n o m a take, da njihov p o m e n s p o z n a m o ele n a k n a d n o . Kot vidimo, j e pravilo, da si vse e n a k o z a p o m n i m o , nujno nasprotje zahteve analizirancu, da brez kritike in izjeme izree vse, k a r m u pride na m i s e l . e z d r a v n i k r a v n a d r u g a e , v e i n o m a iznii dobitek, ki j e rezultat p a c i e n t o v e g a u p o t e v a n j a t e m e l j n e g a p s i h o a n a l i t i n e g a pravila-. Z a z d r a v n i k a j e pravilo m o g o e izraziti takole: od svoje zmonosti pomnjenja' naj odvraa vse zavestne v p l i v e in se p o p o l n o m a prepusti s v o j e m u n e z a v e d n e m u s p o m i n u , ali r e e n o p o v s e m tehnino: p o s l u a naj in naj ne skrbi za to, ali si kaj z a p o m n i . Kar pri sebi d o s e e m o na tak nain, zadosti v s e m z a h t e v a m m e d o b r a v n a v o . Tisti sestavni deli materiala, ki se e ujemajo s k a k i m s k l o p o m , postanejo za z d r a v n i k a tudi zavestno dostopni; drug, e n e p o v e z a n , k a o t i n o neurejen [mate rial], ki j e sprva videti potopljen, se ustreljivo pojavi v s p o m i n u takoj, k o analiziranec izree nekaj novega, s i m e r g a j e m o g o e povezati in skozi kar se lahko nadaljuje. Ko ez leto in dan r e p r o d u c i r a m o podrobnost, ki bi z a v e s t n e m u n a m e n u , da j o fiksiramo v s p o m i n u , najverjetneje ula, l a h k o z n a s m e h o m s p r e j m e m o nezaslueni analiziranev kompliment o izjemno d o b r e m spominu. V t e m spominjanju pride d o zmot s a m o v trenutkih in na mestih, kjer zmoti lasten o d n o s (gl. spodaj str 306), k o se torej r e s n o zaostane za i d e a l o m analitika. Z a m e n j a v e z m a t e r i a l o m drugih p a c i e n t o v se pripetijo p r a v r e d k o . V sporu z a n a l i z i r a n c e m , ali naj bi o z i r o m a k a k o naj bi p o v e d a l d o l o e n o p o d r o b n o s t , i m a v e i n o m a prav zdravnik".

2. 3 4.

[Gl. op. 1, Zur Dynamik der bertragung (1912 h), Studie nuns gube, Ergnzungsband, str 167; slov. prev; O dinamiki transferja, Ruzpol 9, Problemi 7-8/1996, str. 206.] [Merkfhigkeit] Analiziranec pogosto zatrjuje, daje moral o doloeni stvari govoriti e kdaj prej, medtem ko mu lahko z mirno premiljeno premojo zagotovimo, daje sedaj prilo do tega prvi. Potem se izkae, da je analiziranec enkrat prej e nameraval to povedati, a mu je izvedbo tega prepreil nek e obstojei odpor. Spomina na namero ne more razloiti od spomina na izvedbo. [Freud je o tej toki na iroko spregovoril nekoliko kasneje v kratkem delu ber fausse

(b) N e m o r e m priporoati, da se m e d analiziranevim obiskom piejo zabe leke v vejem obsegu, uvajajo zapisniki in p o d o b n o . e p u s t i m o ob strani neugoden vtis, ki ga to izzove pri nekaterih pacientih, veljajo proti temu isti pomisleki, kot s m o jih upotevali v zvezi s p o m n j e n j e m ' [Merken]. Ko v sili zapisujemo ali stenografiramo, naredimo kodljivo izbiro iz snovi in zaposlimo del svoje lastne duevne aktivnosti, ki j o lahko bolje uporabimo za razlago tistega, kar sliimo. Izjeme od tega pravila lahko brez oitkov dopustimo za d a t u m e , besedila sanj ali posamezne p o m e m b n e izsledke, ki j i h j e mogoe z lahkoto izloiti iz konteksta in samostojno uporabiti za primere". Toda tudi tega n i m a m v navadi. Primere zapisujem po spominu zveer po zakljuku dela; besedila sanj, d o katerih mi j e veliko, si p o pripovedovanju sanj utrdim v spominu s p o m o j o pacientov. (c) Zapisovanje m e d o b i s k o m pacienta bi lahko upraviili z n a m e r o , da n a r e d i m o o b r a v n a v a n i primer za p r e d m e t z n a n s t v e n e objave. N a e l n o se j e seveda e m u t a k e m u komaj m o g o e odrei. Toda vendarle m o r a m o imeti pred omi, da natanni zapisniki analitine z g o d o v i n e bolezni nudijo m a n j , kot bi m o g h od njih priakovati. Strogo vzeto pripadajo tisti navidezni eksaktnosti, za katero n a m moderna psihiatrija ponuja prenekatere izrazite primere. Pravi loma so utrudljivi za bralca in ne doprinesejo k temu, da bi nadomestili prisotnost pri analizi. N a s p l o h s m o izkusili, da bralec, k i j e analitiku pripravljen verjeti, temu tudi pusti prostor za tisto m a l o obdelave, ki j o j e ta izvedel na s v o j e m materialu; e pa analize in analitika ne v z a m e resno, gre tudi p r e k o zvestih zapiskov obravnav. Zdi se, da to ni pot za o d p r a v o pomanjkanja e v i d e n t n o s t i , ki j o n a j d e m o v psihoanalitinih poroilih. (d) N e d v o m n o j e ena od p o s e b n i h zahtev analitinega dela, da pri njem sovpadata r a z i s k a v a in obravnava, vendar se tehnika, ki eni slui, od d o l o e n e toke naprej drugi upira. D o k l e r o b r a v n a v a e ni sklenjena, p r i m e r a ni d o b r o znanstveno obdelovati: sestavljati njegovo zgradbo, hoteti uganiti njegov razvoj, od asa d o asa narediti posnetek sedanjega stanja, kot bi to zahteval znanstveni interes. V primerih, ki jih od v s e g a zaetka doloa znanstvena u p o r a b a in se jih o b r a v n a v a p o njenih potrebah, u s p e h trpi; n a s p r o t n o najbolje uspejo p r i m e r i ,

5. 6.

reconnaissance* {\9\4 a), Sliidienaiisgahe, Ergnzungsband, str. 233-4; slov. prev.: O fausse reconnaissance (dj racont) pri psihoanalitinem delu. Problemi 1/2, 1995, str 65-66.] [Opombo o posledicah zapisovanja je Freud dodal svoji predstavitvi primera Voljega loveka (1909 d), Studienausgabe. 7. zv. str. 39, op. 1; slov. prev.: gl. op. 1, zg.] [Zgolj za znanstvene namene.]

pri Icaterih p o s t o p a m o n e n a m e r n o , se p u s t i m o presenetiti z v s a k i m o b r a t o m in d o katerih pristopamo v e d n o znova nepristransko in brez predpostavk. Pravilno vedenje analitika bo v tem, da se iz ene psihine naravnanosti po potrebi zavihti v drugo, da ne spekulira in ne tuhta, dokler analizira, in dobljeni material podvre sintetinemu razmiljanju ele p o t e m , k o j e analiza sklenjena. Razlika m e d o b e m a naravnanostima bi bila brez pomena, e bi e imeli vsa ali pa vsaj bistvena spoznanja o psihologiji n e z a v e d n e g a in strukturi nevroz, ki jih lahko d o b i m o iz psihoanalitinega dela. D a n d a n e s s m o od tega cilja e zelo oddaljeni in si ne s m e m o zapreti poti, da p r e v e r i m o do sedaj s p o z n a n o in spoznanja razirimo. (e) K o l e g o m ne m o r e m dovolj o d l o n o svetovati, da si m e d psihoanalitino o b r a v n a v o vzamejo za zgled kirurga, ki vsa svoja ustva in celo svoje l o v e k o soutje potisne o b stran in svojim d u e v n i m z m o n o s t i m postavi en sam cilj: da izvede operacijo tako s t r o k o v n o , kot le m o r e . V okoliinah, ki vladajo danes, j e za psihoanalitika najnevarneje ustveno stremljenje terapevtska ambi cioznost, da s svojim n o v i m in m n o g o spodbijanim s r e d s t v o m d o s e e nekaj, kar bo lahko prepriljivo u i n k o v a l o na druge. S tem ne pripelje le sebe s a m e g a v stanje, k i j e za delo n e u g o d n o , temve se tudi brez oroja izpostavi d o l o e n i m pacientovim o d p o r o m , od igre sil pri njem p a j e ozdravljenje v prvi vrsti odvisno. Upravienost te u s t v e n e hladnosti, ki j o j e treba zahtevati od z d r a v n i k a , j e v tem, da za obe strani ustvari najugodneje pogoje: za zdravnika zaeleno obvaro vanje njegovega lastnega ustvenega ivljenja, za bolnika najveji obseg pomoi, kot j e danes za nas m o n o . N e k i stari kirurg s i j e vzel za svoje geslo b e s e d e : Je le pansai, Dieu le gurif. Z n e i m p o d o b n i m naj bi se zadovoljil analitik. (f) Lahko u g a n e m o cilj, v katerem se sreajo ta p o s a m i n o navedena pravila. [Gl. zgoraj, S-. 302.] Vsa imajo namen, da pri zdravniku ustvarijo nujno nasprotje temeljnega psihoanalitinega pravila, postavljenega analizirancu. Kot naj analiziranec sporoi vse, kar pri svojem samoopazovanju dosee s tem, da zadri vse logine in ustevne u g o v o r e , ki ga hoejo pripraviti do tega, da naredi izbor, tako naj se zdravnik postavi v poloaj, v k a t e r e m vse s p o r o e n o u p o r a b i za n a m e n e r a z l a g e , za spoznavanje skritega n e z a v e d n e g a , ne da bi izbor, ki ga j e dobil od bolnika, nadomestil z lastno cenzuro; p o v e d a n o v eni formuli: dajajo e m u se n e z a v e d n e m u bolnika naj posveti svoje lastno n e z a v e d n o kot sprejemni

7.

[Jaz sem oskrbel njegove rane, Bog gaje ozdravil. Izrek pripisujejo francoskemu kirurgu Ambroiseu Parlju (151-1590).]

organ, na analiziranca naj se naravna, kot j e sprejemnik telefona n a r a v n a n na govorca. T a k o kot sprejemnik z z v o n i m i valovi vzbujeno e l e k t r i n o nihanje linije p o n o v n o s p r e m e n i v z v o n e v a l o v e , tako j e z d r a v n i k o v o n e z a v e d n o s p o s o b n o , da iz njemu s p o r o e n i h n a s l e d k o v [ A b k m m l i n g e ] n e z a v e d n e g a p o n o v n o vzpostavi n e z a v e d n o , k i j e determiniralo b o l n i k o v e asociacije. e pa naj b o zdravnik s p o s o b e n , da na tak nain uporabi svoje n e z a v e d n o kot instrument pri analizi, m o r a tudi on v veliki meri izpolniti nek p s i h o l o k i p o g o j . V sebi s a m e m ne s m e dopuati n o b e n i h odporov, ki od njegove zavesti odvraajo tisto, kar j e spoznal o lastnem n e z a v e d n e m , d r u g a e bi s a m vpeljal v analizo n o v o vrsto izbire in popaenja, ki bi bilo dosti bolj kodljivo kot tisto, ki ga izzove napetost njegove z a v e s t n e p o z o r n o s t i . Z a t o ne zadoa, d a j e on s a m priblino n o r m a l e n lovek, m a r v e s m e m o postaviti zahtevo, da naj se podvre psihoanalitinemu oienju in spozna lastne k o m p l e k s e , ki bi ga mogli motiti pri dojemanju tistega, kar pove analiziranec. O diskvalificirajoem uinku taknih lastnih defektov p o pravici ni m o g o e p o d v o m i t i ; v s a k a n e r e e n a potlaitev pri zdravniku ustreza, p o p o s r e e n i h b e s e d a h W. Stekla [1911 a, str. 5 3 2 ] , slepi pegi v njegovi analitini zaznavi. Pred leti s e m dal o d g o v o r na vpraanje, k a k o j e m o g o e postati analitik: Z analizo svojih lastnih sanj*. G o t o v o j e taka priprava za m n o g e osebe zadosti, ne pa za vse, ki bi se radi nauili analize. Prav tako tudi v s e m ne u s p e , da razloijo lastne sanje brez tuje p o m o i . K m n o g i m z a s l u g a m ziirike analitine

8.

[Opozorilo se nanaa na tretje od Freudovih predavanj na Clark Universitiy (1910 ). Freud monosti samoanalize ni vselej ocenjeval tako ugodno. - Poroila o pomembnih delih njegove lastne samoanalize se nahajajo v pismih Flieu (1950 a), zlasti v pismih t. 70 in 71. obeh napisanih oktobra 1897. V pismu Flieu, datiranim s 14. novembrom 1897 (1950 a, pismo t. 75, str. 202), pie: Moja samoanaliza ostaja prekinjena. Uvidel sem, zakaj. Samega sebe lahko analiziram samo z objektivno dobljenimi znanji (kot kak tujec), prava samonaliza je nemona, drugae ne bi bilo nobene [nevrotine] bolezni. Ker imam e kakno uganko pri svojih primerih, me mora to zadrevati tudi v samoanalizi. Podobno mimogrede opaa proti koncu svojega ivljenja v kratkem zapisu o spodletelem delovanju (1935 h): ...pri samoanalizah je nevarnost nepopolnosti posebno velika. Prehitro se zadovoljimo s parcialnim pojasnilom, za katerim odpor z lahkoto zadruje tisto, kar je morda pomembneje. Proti temu lahko postavimo previdno priznavajoe besede, s katerimi je Freud vpeljal delo E. Pickworth Farrowa (1926), ki poroa o rezultatih svoje samoanalize (Freud, 1926 c). Gl. tudi opaanja v delu Die zuknftigen Chancen der psychoanalytischen Therapie (1910 ). Studienausgahe, Ergnzungsband, str 126 f. V primeru unih analiz paje Freud odlono poudarjal nujnost analize pri drugi osebi. gl. zlasti Die endliche und die unendliche Analyse (1937 c), Studienausgahe, Ergnzungsband, str. 388-9; slov. prev.; Konna in neskonna analiza. Problemi 4/5 1995, Ljubljana, str. 90-92.]

ole pritevam, d a j e poostrila pogoje in p o s t a v i l a z a h t e v o , da naj se v s a k d o , ki h o e izvajati analizo na drugih, pred t e m s a m p o d v r e analizi pri k a k e m izve d e n c u . K d o r pri tej nalogi misli resno, naj izbere to pot, ki obljublja ve kot e n o prednost; rtev, da se m o r a odkriti tuji osebi brez prisile bolezni, j e i z d a t n o p o p l a a n a . N e b o s a m o v precej krajem asu in z m a n j i m v l o k o m u s t e v d o s e g e l svoj n a m e n , da spozna tisto, kar j e skrito pri njem s a m e m , t e m v e b o tudi na lastni koi izkusil vtise in preprianja, za katerimi si s tudijem knjig in p o s l u a n j e m predavanj n e u s p e n o p r i z a d e v a m o . N e n a z a d n j e ne gre p o d c e n j e vati tudi pridobitev iz trajnega d u e v n e g a o d n o s a , ki se p o n a v a d i v z p o s t a v i m e d a n a l i z i r a n c e m in njegovim uvajalcem''. T a k n a analiza n e k o g a praktino z d r a v e g a b o r a z u m l j i v o ostala nezaklju ena. Kdor zna ceniti visoko vrednost samospoznanja in stopnjevanje samoobvla dovanja, ki j e d o s e e n o z njo, b o analitino raziskovanje svoje lastne o s e b e z a t e m nadaljeval kot s a m o a n a l i z o in se b o rad zadovoljil s t e m , d a m o r a pria kovati, da najde tako v sebi kot izven sebe v e d n o kaj n o v e g a . K d o r pa j e kot analitik zavrnil p r e v i d n o s t lastne analize, ne b o k a z n o v a n s a m o s tem, d a se b o onstran d o l o e n e m e r e n e z m o e n uiti na s v o j e m bolniku, izpostavlja se tudi resneji nevarnosti, ki l a h k o postane nevarnost za d r u g e . Z l a h k o t o b o zael v skunjavo, da tisto, kar v topi samopercepciji spozna o p o s e b n o s t i h svoje lastne o s e b e , projicira n a v z e n v znanost kot s p l o n o veljavno teorijo; p s i h o a n a l i t i n o m e t o d o b o spravil na slab glas in zavajal n e i z k u e n e , (g) D o d a j a m e nekaj drugih pravil, s katerimi l a h k o p r e i d e m o od vpraanj glede z d r a v n i k o v e naravnanosti k o b r a v n a v i analiziranca. Z a m l a d e g a in v n e t e g a p s i h o a n a l i t i k a j e g o t o v o v a b l j i v o , da v a n a l i z o vstavi velik del lastne i n d i v i d u a l n o s t i , da p a c i e n t a p o t e g n e s seboj in g a v zaletu p o v z d i g n e p r e k o meja njegove osebnosti. L a h k o bi menili, d a j e p o v s e m d o p u s t n o , c e l o s m o t r n o za p r e m a g a n j e odporov, ki obstajajo pri b o l n i k u , da mu z d r a v n i k d o p u a v p o g l e d v lastne d u e v n e defekte in konflikte ter m u z z a u p n i m i poroili iz svojega ivljenja o m o g o a e n a k o p r a v n o s t . E n o z a u p a n j e j e v r e d n o d r u g e g a , in k d o r z a h t e v a i n t i m n o s t od d r u g e g a , mu m o r a s e v e d a tudi s a m izpriati e n a k o .

9.

[Vendar gl. tudi manj optimistien pogled, ki pride do izraza v II. razdelku Die endliche und die unendliche Analyse (1937 c). str. 360 ff.; slov. prev.; ibid., str 68-69. To pozno delo obravnava temo, o kateri v priujoem spisu razpravlja v tem in v naslednjem odstavku, pa tudi na mnogih drugih mestih (zlasti v VII. razdelku).]

Le da v psihoanalitinih odnosih marsikaj poteka drugae, kot bi lahko pria kovali po predpostavkah psihologije zavesti. Izkustvo ne govori v prid takni afektivni tehniki. Prav tako ni teko uvideti, da z njo zapustimo psihoanalitina tla in se pribliamo sugestivni obravnavi. D o s e e m o nekako le to, da pacient prej in laje sporoi, kar ve e sam in kar bi iz konvencionalnih odporov e nekaj asa dral zase. Ta tehnika ni ne p r i p o m o r e k temu, da bi bolniku odkrila njegovo n e z a v e d n o , naredi ga e bolj n e z m o n e g a za p r e m a g o v a n j e globokih odporov, in v tejih primerih praviloma odpove zaradi vzbujene nenasitnosti bolnika, ki bi p o t e m rad obrnil razmerje in ki se mu zdi z d r a v n i k o v a analiza zanimiveja kot lastna. Tudi razreitev transferja, kar j e ena g l a v n i h nalog zdravljenja, zdravnikova intimna naravnanost otei, tako d a j e morebitna zaetna z m a g a na koncu ve kot poravnana. Zato ne o m a h u j e m , da to vrsto tehnike zavremo kot napano. Zdravnik naj bo nepristopen za analiziranca in kot zrcalna ploa naj ne kae drugega, kot kar m u j e p o k a z a n o . S e v e d a praktino ni kaj rei zoper to, kadar kak psihoterapevt p o m e a del analize s porcijo sugestivnega vplivanja, da v krajem asu dosee vidne rezultate, kot d e n i m o postane to nujno v zavodih, vendar s m e m o zahtevati, da naj on s a m ne b o v d v o m u o tem, kaj izvaja, in da naj ve, da njegova metoda ni ena pravih metod psihoanalize. (h) D r u g a skunjava sledi iz vzgojne dejavnosti, ki zdravniku pri psihoana litini o b r a v n a v i p r i p a d e brez p o s e b n e g a n a m e n a . Pri popuanju razvojnih inhibicij se zgodi s a m o p o sebi, da pride zdravnik v poloaj, da s p r o e n i m tenjam n a k a e nove cilje. Tedaj j e tudi m o g o e razumeti ambicijo, da si priza deva iz o s e b e , za katero j e zastavil toliken trud pri o s v o b o d i t v i od nevroze, ustvariti nekaj p o s e b n o odlinega, in da njenim eljam predpisuje visoke cilje. Toda tudi pri t e m naj bi se imel zdravnik v oblasti in naj bi za v o d i l o j e m a l manj lastne elje kot pa sposobnost pacienta. Vsi nevrotiki nimajo veliko talenta za sublimiranje: za m n o g e med njimi lahko p r e d p o s t a v l j a m o , da sploh ne bi bili zboleli, e bi lahko sublimirali svoje n a g o n e . e j i h e z m e r n o silimo v s u b l i m a c i j o in j i h o d r e e m o od n a j b l i j i h in n a j u d o b n e j i h n a g o n s k i h zadovoljitev, j i m ivljenje v e i n o m a n a r e d i m o e teje, kot ga obutijo e brez tega. Kot zdravniki m o r a m o biti p r e d v s e m tolerantni d o b o l n i k o v i h slabosti, zadovoljiti se j e treba, da s m o n e k o m u pridobili nazaj k o e k storilnosti in zmonosti uivanja, eprav ne polne vrednosti. V z g o j n a a m b i c i o z n o s t ni ni manj n e s m o t r n a kakor terapevtska. Poleg tega j e treba upotevati, da so m n o g e osebe zbolele prav v p o s k u s u , da svoje n a g o n e sublimirajo p r e k o m e r e , ki j o d o p u a njihova organizacija, in d a se p o n a v a d i ta p r o c e s pri tistih, ki so s p o -

sobni za sublimacijo, dovri sam od sebe, takoj k o so njihove inhibicije p r e m a gane skozi analizo. M e n i m torej, d a j e prizadevanje, da se analitino o b r a v n a v o redno uporabi za sublimiranje nagonov, sicer v e d n o h v a l e v r e d n o , toda n i k a k o r v vseh p r i m e r i h priporoljivo. (i) V katerih mejah naj pri o b r a v n a v i uveljavljamo a n a l i z i r a n e v o intelek tualno sodelovanje? O tem j e teko p o v e d a t i kaj s p l o n o veljavnega. V prvi vrsti odloa p a c i e n t o v a osebnost. T o d a pri t e m j e treba biti v v s a k e m p r i m e r u previden in zadran. N a r o b e j e analizirancu postavljati naloge: da naj zbira svoje s p o m i n e , razmilja o d o l o e n e m asu svojega ivljenja in p o d o b n o . N a s protno, p r e d v s e m se m o r a nauiti, kar n i k o m u r ni lahko sprejeti, da se z d u e v n o dejavnostjo razmiljanja, z n a p o r o m volje in p o z o r n o s t i ne razrei n o b e n a od ugank nevroze, temve se lahko razrei le s potrpeljivim sledenjem psihoanali tinemu pravilu, ki zapoveduje izkljuitev kritike nasproti n e z a v e d n e m u in njegovim nasledkom [ A b k m m l i n g e ] . Posebej neizprosno bi bilo treba vztrajati, da se temu pravilu sledi pri tistih bolnikih, ki so vei v spretnosti, da se pri o b r a v n a v i u m i k a j o v i n t e l e k t u a l i z e m , da m n o g o in p o g o s t o z e l o p a m e t n o reflektiraju o s v o j e m stanju in si tako prihranijo, da bi kaj pripomogli k njegovi razreitvi. Z a t o se pri svojih pacientih tudi nerad posluujem lektire analitinih spisov; z a h t e v a m , da naj se uijo na lastni osebi in j i m z a g o t o v i m , da b o d o s tem izvedeli ve in da b o tisto bolj d r a g o c e n o , kot bi j i m lahko p o v e d a l a vsa psihoanalitina literatura. Vendar r a z u m e m , da lahko v pogojih bivanja v zavodu postane zelo koristno, e se branja p o s l u i m o za pripravo analizirancev in ustvar janje atmosfere vplivanja. Najbolj r e s n o bi rad posvaril p r e d tem. da si p r i z a d e v a m o za strinjanje in p o d p o r o starev ali svojcev s t e m , da j i m d a m o brati k a k o - uvajalno ali bolj poglobljeno - delo nae literature. V e i n o m a vodi ta d o b r o n a m e r n i k o r a k v predasni izbruh naravnega, enkrat v prihodnosti n e i z o g i b n e g a nasprotovanja svojcev psihoanalitini obravnavi, tako da sploh ne pride d o zaetka o b r a v n a v e . Naj izrazim upanje, da bo n a p r e d u j o e i z k u s t v o p s i h o a n a l i t i k o v k m a l u privedlo do soglasja glede vpraanj tehnike, o tem, kakna j e najbolj smotrna obravnava nevrotikov. Kar zadeva obravnavo svojcev, priznavam svojo popolno zbeganost in nasploh nimam veliko zaupanja v njihovo individualno o b r a v n a v o . Prevedla Mateja Perak

Sigmund Freud POTI PSIHOANALITINE TERAPIJE

W e g e der p s y c h o a n a l y t i s c h e n T h e r a p i e (1919[1918])

Izdaje V n e m k e m j e z i k u :

1919 1922 1924 1925 1931 1947

I n t e r n a t i o n a l e Zeitschrift fr r z t l i c h e P s y c h o a n a l y s e , 5. zv. ( 2 ) , str. 6 1 - 8 . S a m m l u n g k l e i n e r S c h r i f t e n zur N e u r o s e n l e h r e , 5. zv., s t r 1 4 6 - 5 8 . Technik und Metapsychologie, str 136-47. G e s a m m e l t e S c h r i f t e n , 6. zv., str. 1 3 6 - 4 7 . N e u r o s e n l e h r e u n d T e c h n i k , stn 4 1 1 - 2 2 . G e s a m m e l t e W e r k e . 12. zv., str. 1 8 3 - 9 4 . E r g n z u n g s b a n d , F i s c h e r Veriag,

P r e v o d b e s e d i l a j e narejen p o izdaji \ Studienausgabe, F r a n k f u r t na M a j n i , 1 9 7 5 , s t r 2 3 9 - 2 4 9 .

Urednika opomba:

F r e u d j e ta n a g o v o r p r e b r a l na P e t e m m e d n a r o d n e m p s i h o a n a l i t i n e m k o n g r e s u , k i j e bil, m a l o p r e d k o n c e m P r v e s v e t o v n e v o j n e , 2 8 . in 2 9 . s e p t e m b r a 1918 v B u d i m p e t i . N a p i s a l g a j e poleti p r e d k o n g r e s o m , m e d t e m k o j e bival v hii A n t o n a v o n F r e u n d a (gl. o p . 1 1 , str. 318) v Steinbruchu, predmestju B u d i m p e t e . Ek.spoze se ukvarja p r e d v s e m z a k t i v n i m i m e t o d a m i , ki s o bile p o z n e j e p o v e z a n e zlasti z i m e n o m F e r e n c z i j a . To j e F r e u d o v o zadnje p o v s e m t e h n i n o d e l o pred o b e m a p o z n i m a s p i s o m a , ki j u j e objavil proti k o n c u s v o j e g a ivljenja ( 1 9 3 7 c in 1937 d, Studienausgabe, Ergnzungsband, str. 3 5 7 ff in s t r 3 9 5 ff; slov prev.: K o n n a in n e s k o n n a a n a l i z a in K o n s t r u k c i j e v a n a l i z i ) . N a te a k t i v n e m e t o d e j e o p o z o r i l e v s v o j e m n a g o v o r u na N r n b e r s k e m k o n g r e s u ( 1 9 1 0 i/, Studienausgabe, E r g n z u n g s b a n d , s t r 127 fO-

Moji gospodje kolegi! Veste, da se nismo nikoli hvalili s popolnostjo in sklenjenostjo naega znanja in z m o n o s t i ; tako kot prej, s m o tudi sedaj vedno pripravljeni priznati nepopol nosti naega spoznanja, nauiti se kaj n o v e g a in pri n a e m p o s t o p k u spremeniti tisto, kar lahko z a m e n j a m o s i m boljim. Ko s m o se sedaj po dolgih, t e k o preivetih letih loitve spet enkrat sreali, bi rad pregledal stanje nae terapije, ki ji dolgujemo svoj poloaj v loveki drubi, in se ozrl p o novih smereh, p o katerih bi se lahko razvijala. Kot nao z d r a v n i k o n a l o g o s m o opredelili, da n e v r o t i n e g a b o l n i k a pri v e d e m o d o spoznanja o n e z a v e d n i h , potlaenih vzgibih, ki obstajajo v njem, in da v skladu s tem n a m e n o m odkrijemo odpore, ki se v njem upirajo takni raziritvi njegove vednosti o lastni osebi. Ali odkritje teh o d p o r o v zagotovi tudi, da so p r e m a g a n i ? G o t o v o ne z m e r a j , vendar u p a m o , da b o m o cilj dosegli s tem, da njegov transfer na osebo zdravnika izkoristimo, da bi si l a h k o prisvojil n a e preprianje o n e s m o t r n o s t i potlaitvenih procesov, ki so se zgodili v otrotvu, in neizvedljivosti ivljenja p o naelu ugodja. D i n a m i n a razmerja n o v e g a konflikta, skozi k a t e r e g a v o d i m o bolnika in ki s m o ga postavili na mesto, ki ga ima pri njem zgodneji bolezenski konflikt, sem pojasnil na d r u g e m m e s t u ' . Trenutno ne z n a m niesar spremeniti pri tem. D e l o , s p o m o j o katerega bolniku v njem p o t l a e n o d u e v n o p r i v e d e m o d o zavesti, s m o imenovali psihoanaliza. Zakaj analiza, kar pomeni razstavljanje, razgradnjo in n a m d o p u a misel na analogijo s k e m i k o v i m d e l o m s s n o v m i , ki jih le-ta najde v naravi in p r i n e s e v svoj laboratorij? Ker takna analogija v doloeni bistveni toki dejansko obstaja. Simptomi in pacientovi izrazi bolezeni so, kot vse njegove d u e v n e dejavnosti, visoko k o m p l e k s n a narava; e l e m e n t i tega sestava so v zadnji instanci motivi, nagonski vzgibi. Toda bolnik o teh e l e m e n t a r n i h motivih ne ve niesar ali s a m o kaj zelo n e z a d o s t n e g a . Sedaj ga u i m o r a z u m e t i sestavo teh v i s o k o zapletenih d u e v n i h tvorb, s i m p t o m e zvaj a m o nazaj na n a g o n s k e v z g i b e , ki jih motivirajo, bolniku p o k a e m o d o sedaj n e z n a n e n a g o n s k e motive v s i m p t o m i h , tako kot k e m i k izloi iz soli p r v i n o , kemini element, k i j e v njej v p o v e z a v i z ostalimi elementi postal nespoznaten.

I.

[Prim. Freudovo delo Erinnern, Wiederholen und Durcharbeiten {]9\4 g), StuJienausgabe, Ergnzungsband , str 207 ff; slov prev; Spominjanje, ponavljanje in predelava. Problemi 3/1995, str. 43-50, kot tudi 27. predavanje iz Vorlesungen zur Einhrung in die Psvchoanahse (1916-17).]

In p o d o b n o bolniku p o k a e m o na njegovih izrazih d u e v n o s t i , ki zanj niso bolezenski, da s e j e njihovega motiviranja le n e p o p o l n o z a v e d a l , da so pri njih souinkovali drugi n a g o n s k i motivi, ki so zanj ostali n e s p o z n a n i . Tudi seksualno stremljenje ljudi s m o pojasnili s t e m , da s m o ga razstavili v njene k o m p o n e n t e , in kadar pojasnjujemo sanje, r a v n a m o tako, da sanje kot celoto z a n e m a r i m o in asociacijo p o v e e m o s p o s a m e z n i m i elementi sanj. Iz te u p r a v i e n e p r i m e r j a v e z d r a v n i k e p s i h o a n a l i t i n e dejavnosti z d e l o m v kemiji bi l a h k o sledila p o b u d a za n e k o n o v o u s m e r i t e v n a e terapije. B o l nika amo analizirali, to p o m e n i , njegovo d u e v n o d e j a v n o s t s m o razstavili v njene e l e m e n t a r n e s e s t a v i n e , te n a g o n s k e e l e m e n t e v njem s m o m u p o k a z a l i p o s a m e z n o in o s a m l j e n e ; kaj bi bilo sedaj bolj r a z u m l j i v o kot z a h t e v a t i , da mu j e treba p o m a g a t i tudi pri n j i h o v e m n o v e m in b o l j e m sestavljanju? Veste, d a j e bila ta z a h t e v a tudi d e j a n s k o postavljena. Sliali s m o ; p o analizi b o l n e g a d u e v n e g a ivljenja m o r a slediti n j e g o v a s i n t e z a ! In k m a l u s e j e k t e m u pri druila skrb, da bi l a h k o dali p r e v e a n a l i z e in p r e m a l o sinteze, in p r i z a d e v a n j e , da se o s n o v n o p o z o r n o s t p s i h o t e r a p e v t s k e g a d e l o v a n j a p o s v e t i tej sintezi, n e k e vrste p o n o v n i v z p o s t a v i t v i tega, k a r j e b i l o t a k o r e k o u n i e n o z vivisekcijo. Vendar ne m o r e m verjeti, moji gospodje, da se nam v tej psihosintezi pojavlja nova naloga. e bi si dovolil biti odkrit in nevljuden, bi dejal, da gre za nepre miljeno frazo. Zadovoljil se b o m z o p o m b o , da gre zgolj za b r e z v s e b i n s k o p r e k o m e r n o raztegnitev primerjave, ali e h o e t e , n e u p r a v i e n o izkorianje p o i m e n o v a n j a . Toda ime j e le etiketa, postavljena j e za razlikovanje od n e e s a drugega, p o d o b n e g a , ni nikakren p r o g r a m , ni podajanje vsebine ali definicija. In primerjava se lahko primerjanega dotika s a m o v eni toki in se v vseh ostalih od njega zelo oddaljuje. Psihino j e nekaj tako e n k r a t n o p o s e b n e g a , da njegove narave ne more izraziti n o b e n a p o s a m i n a primerjava. Psihoanalitino delo ponuja analogije z analizo v kemiji, toda prav tako s posegi kirurga ali delo vanjem ortopeda ali vplivanjem vzgojitelja. Meja primerjave s kemijsko analizo j e v tem, da i m a m o v d u e v n e m ivljenju opraviti s stremljenji, ki podlegajo prisili poenotenja in zdruitve. e n a m j e uspelo razgraditi nek s i m p t o m , iz nekega sklopa osvoboditi nagonski vzgib, le-ta ne ostane izoliran, temve takoj vstopi v nek novi sklop-.

2 . Vendar se nekaj pov.sem podobnega zgodi med kemijsko analizo. Hkrati z osamitvijo, ki jo izsili kemik, se zaradi sproenih podobnosti in izbire na podlagi sorodstva snovi vri tudi sinteza, ki je sam ni hotel.

D a , nasprotno! Nevrotini bolnilc n a m p r i n e s e r a z t r g a n o , z odpori r a z k l a n o d u e v n o ivljenje, in m e d t e m k o analiziramo, da bi odstranili o d p o r e , se to d u e v n o ivljenje zraa, si velika enota, ki j o i m e n u j e m o njegov Jaz, vkljuuje vse n a g o n s k e vzgibe, ki so bili d o sedaj od njega odcepljeni in navezani njemu o b strani'. Tako pri o b r a v n a v a n c u v analizi prihaja do psihosinteze brez n a e g a poseganja, avtomatino in neizogibno. Pogoje zanjo s m o ustvarili z razgradnjo s i m p t o m o v in o d p r a v o odporov. Ni res, da j e v bolniku nekaj razstavljeno v njegove sestavine, kar sedaj mirno aka, dokler tega mi kakorkoli ne sestavimo. Torej bo razvoj nae terapije najbr ubral d r u g e poti, zlasti tiste, ki j i h j e F e r e n c z i v svojem delu Tehnine teave analize histerije (1919)"* na kratko oznail kot aktivnost analitika. Hitro se b o m o strinjali v tem, kaj j e treba r a z u m e t i p o d aktivnostjo. Svojo t e r a p e v t s k o n a l o g o o p i e m o skozi dvoje vsebin: ozavedenje p o t l a e n e g a in razkritje odporov. Pri tem s m o vsekakor dovolj aktivni. Toda m a r naj prepustimo bolniku, da sam opravi z odpori, ki s m o m u jih p o k a z a l i ? M u ne m o r e m o pri t e m ponuditi nobene druge p o m o i , kot tisto, ki j o izkusi v s p o d b u d i transferja? Ali ni precej bolj razumljivo, da m u p o m a g a m o tudi s tem, da ga p r e s t a v i m o v tisto p s i h i n o situacijo, ki j e najugodneja za zaeljeno reitev konflikta? D a j o d o s e e m o , j e vendar odvisno tudi od razporejanja mnoice zunanjih okoliin. Naj tedaj razmiljamo o tem, da to konstelacijo na primeren nain s p r e m e n i m o z naimi posegi? M e n i m , d a j e takna aktivnost analitino o b r a v n a v a j o e g a z d r a v n i k a n e o p o r e n a in p o v s e m upraviena. Opaate, da se tukaj odpira za nas novo podroje analitine tehnike, obdelava k a t e r e g a b o terjala temeljit trud in prinesla p o v s e m d o l o e n e p r e d p i s e . D a n e s vas ne b o m poskual vpeljati v to tehniko, k i j e e sredi razvoja, t e m v e se b o m zadovoljil s tem, da p o u d a r i m osnovno naelo, ki mu b o najverjetneje pripadala v l a d a v i n a na tem podroju. Glasi se: Analitino zdravljenje naj se. kolikor je mogoe, izvaja v odrekanju abstinenci^.

3. 4.

5.

[Sintetina funkcija Jaza je bolj izrpno obravnavana v III. poglavju Hemmung. Symptom und Angst {(> d).\ [Po prvi trditvi Ferenczija v tem spisu (Ferenczi, S. (1919): Technische Schwierigkeiten einer Hysterieanalyse, /ni. Z. rztl Psychoancil., zv 5, str 34.) in drugi v njegovem poznej.em delu (Ferenczi, S. (I92I): Weiterer Ausbau der 'aktiven Technik' in der Psychoanalyse, Int. Z. Psychoanal., zv. 7, str. 233.) izvira ideja iz ustnega priporoila, ki gaje bil Ferenczi dobil od Freuda samega.) [Freud je to naelo obravnaval e v povezavi s transferno ljubeznijo (1915, Studeinausgahe, Ergnzungsband, str 224 ff; slov. prev.: Opombe o transferni ljubezni. Problemi 1-2/ 1995, str. 58).]

Ugotoviti, kako dale j e to m o g o e , ostaja p r e p u e n o p o d r o b n i diskusiji. Pod a b s t i n e n c o pa ni treba r a z u m e t i odrekanja vsaki zadovoljitvi - to bi bilo seveda neizvedljivo - , tudi ne, kar se pod tem r a z u m e v p o p u l a r n e m smislu, vzdrnosti d o seksualnih odnosov, t e m v e nekaj d r u g e g a , kar ima precej ve zveze z d i n a m i k o pojavitve bolezni in ozdravljenja. S p o m n i t e se. d a j e baodpoved tisto, kar j e p o v z r o i l o p a c i e n t o v o b o l e z e n , tako da mu njegovi simptomi sluijo kot n a d o m e s t n e zadovoljitve". M e d zdrav ljenjem lahko opazujete, da v s a k o izboljanje n j e g o v e g a b o l e z e n s k e g a stanja upoasni t e m p o zdravljenja in zmanja n a g o n s k o silo, ki sili k ozdravitvi. Toda tej nagonski sili se ne m o r e m o odpovedati; zmanjanje le-te j e n e v a r n o za nae zdravstvene n a m e n e . Kateri sklep se torej neizogibno vsiljuje? Zveni tako kruto, a skrbeti m o r a m o , da se b o l n i k o v o 11 v uinkoviti meri ne k o n a pred asno. Ko s e j e z razgradnjo in razvrednotenjem s i m p t o m o v zmanjalo, m o r a m o kje drugje p o n o v n o vzpostaviti obutljivo pomanjkanje, sicer s m o v nevarnosti, da nikoli ne d o s e e m o ve kot s k r o m n o in netrajno izboljanje. N e v a r n o s t grozi, kolikor vidim, p o s e b n o z d v e h strani. Po eni strani si pa cient, k a t e r e g a stanje bolezni j e pretresla analiza, najmarljiveje p r i z a d e v a , da na m e s t u svojih s i m p t o m o v ustvari nove n a d o m e s t n e zadovoljitve, pri katerih sedaj o d p a d e bolezenski znaaj. Posluuje se sijajne gibljivosti d e l o m a s p r o e n e g a libida, da bi najraznovrstneje dejavnosti, nagnjenja, n a v a d e , tudi takne, ki so obstajale e prej, zasedel z libidom in j i h povzdignil v n a d o m e s t n e zadovoljitve. Vedno z n o v a najde nove takne o d k l o n e , skozi katere p o n i k n e za delovanje zdravljenja potrebna energija, in jih zna kar nekaj asa skrivati. Tako j e naa naloga, da vse te stranpoti odkrijemo in od njega vselej z a h t e v a m o , d a se j i m o d p o v e , kakorkoli nekodljiva j e l a h k o na sebi videti dejavnost, ki v o d i k zadovoljitvi. Napol ozdravljeni pa lahko ubere tudi manj kodljive poti, m o k i d e n i m o s t e m , da poie prenagljeno z v e z o s k a k o e n s k o . M i m o g r e d e p o v e d a n o , nesreni z a k o n in telesno hiranje sta najbolj u p o r a b n i z a m e n j a v i za n e v rozo. Zadovoljita zlasti zavest krivde (potrebo p o k a z n o v a n j u ) , esar se m n o g i bolniki v svoji nevrozi tako trdoivo oprijemajo. Z n e r o d n o izbiro z a k o n s k e g a partnerja [Ehewahl] se sami kaznujejo; dolgotrajne o r g a n s k e bolezni sprejmejo kot kazen u s o d e in se p o t e m p o g o s t o o d p o v e d o nadaljevanju n e v r o z e . Z d r a v n i k o v a aktivnost se m o r a v vseh taknih situacijah izraziti kot ener gina intervencija proti prenagljenim n a d o m e s t n i m z a d o v o l j i t v a m . Vendar b o laje nastopil proti drugi n e v a r n o s t i , ki j e ni treba p o d c e n j e v a t i , saj o g r o a

6.

[Gl. prve strani ber neurotischen Erkrankungstypen (Freud, 1912 c}.]

g o n i l n o silo analize. Bolnik ie n a d o m e s t n o zadovoljitev p r e d v s e m v z d r a v ljenju s a m e m v t r a n s f e r n e m razmerju d o z d r a v n i k a in si l a h k o p r i z a d e v a c e l o za tem, da se p o tej poti odkoduje za vse sicer n a l o e n e m u o d p o v e d i . N e k a j m u j e seveda treba dopustiti, ve ali manj, glede na n a r a v o primera in posebnost bolnika. Toda ni d o b r o , e j e tega p r e v e . Kdor kot analitik iz srne p r i p r a v ljenosti p o m a g a t i da bolniku vse, kar lahko l o v e k priakuje od d r u g e g a , z a g r e i e n a k o e k o n o m s k o n a p a k o , kot j o zakrivijo nae n e a n a l i t i n e psihiatrine klinike. Te si ne prizadevajo za ni d r u g e g a , kot d a j e b o l n i k u kar se da prijetno, da se t a m d o b r o pouti in se rad p o n o v n o zatee vanje iz teav ivljenja. Pri t e m se o d p o v e d o temu, da bi v njem ustvarile m o za ivljenje in da bi ga naredile bolj z m o n e g a za opravljanje njegovih lastnih n a l o g . V analitinem zdravljenju s e j e treba izogibati vsaki takni r a z v a d i . B o l n i k naj, kar z a d e v a njegov o d n o s d o z d r a v n i k a , obdri dovolj n e i z p o l n j e n i h elja. Smotrno je, da mu o d r e e m o prav tisto zadovoljitev, ki j o eli najbolj intenzivno in j o najbolj m o n o izraa. N e mislim, da s e m izrpal obseg eljene z d r a v n i k o v e aktivnosti z s t a v k o m : V zdravljenju naj se ohranja odrekanje. N e k a d r u g a usmeritev analitine aktivnosti j e enkrat, kot se boste spomnili, e bila toka spora m e d n a m i in vicarsko o l o ' . O d l o n o s m o odklonili, da iz pacienta, ki se j e predal v nae roke io p o m o i , n a r e d i m o nao d o b r i n o , da zanj formiramo njegovo u s o d o , mu vsilimo nae ideale in ga v stvariteljski oabnosti oblikujemo p o nai podobi, ki naj j e nam v veselje. e danes vztrajam pri tej zavrnitvi in m e n i m , d a j e tu na mestu zdravnika diskretnost, preko katere v drugih p o v e z a v a h m o r a m o iti; spoznal sem tudi, da v terapevtske n a m e n e sploh ni potrebna tako dale segajoa aktivnost v razmerju d o pacienta. Kajti ne da bi j i h motil v njihovi svojskosti, s e m lahko p o m a g a l ljudem, s katerimi me ni druila n o b e n a s k u p n a znailnost rase, vzgoje, socialnega poloaja in svetovnega nazora. Takrat, v asu teh sporov, sem sicer dobil vtis, d a j e u g o v o r naih zastopnikov - mislim, d a j e bil to v prvi vrsti E. Jones" - izpadel vse preve ostro in brezpogojno. Ne m o r e m o se izogniti temu, da s p r e j m e m o tudi paciente, ki so tako nestanovitni in za ivljenje n e z m o ni, da j e pri njih p o t r e b n o analitini vpliv zdruiti z vzgojnim, in tudi pri veini drugih se tu in t a m pojavi prilonost, kjer j e zdravnik p r i m o r a n nastopiti

7. 8.

[Pnm. drugi del III. razdelka Freudove Geschichte der psychoanalytischen Bewegung (1914 J ) ! [To bi se lahko nanaalo na delo, ki gaje Jones podal na etrtem mednarodnem psihoanaliti nem kongresu (1913 v Mnchnu) (Jones, E. (1914): Die Stellungnahme des psychoanalyti schen Arztes zu den aktuellen Konflikten, Int. Z. rztl. Psyclwanal.. 2. z v , str. 6).]

kot vzgojitelj in svetovalec. Toda to naj se vselej zgodi z veliko obzirnostjo in bolnika naj ne v z g a j a m o v p o d o b n o s t i z nami, t e m v e za o s v o b o d i t e v in dopol nitev njegovega lastnega bistva. Na spotovani prijatelj J. P u t n a m v n a m sedaj tako sovrani A m e r i k i n a m m o r a oprostiti, da prav tako ne m o r e m o sprejeti njegove z a h t e v e , da naj se psihoanaliza postavi v slubo d o l o e n e g a filozofskega s v e t o v n e g a n a z o r a in ga pacientu vsili z n a m e n o m , da bi ga o p l e m e n i t i l a . H o e m rei, to j e vendar s a m o nasilnost, etudi skrita za najplemenitejimi n a m e n i ' . Poslednja a k t i v n o s t , ki j e p o v s e m d r u g e vrste, se n a m vsiljuje s t e m , k o p o s t o p n o raste r a z u m e v a n j e , da r a z l i n i h b o l e z e n s k i h oblik, ki j i h o b r a v n a v a m o , ne m o r e m o reiti z isto t e h n i k o . P r e n a g l j e n o bi b i l o , e bi to i z r p n o o b r a v n a v a l , toda na d v e h p r i m e r i h l a h k o r a z l o i m , v k o l i k n i m e r i p r i d e pri t e m v p o t e v n o v a a k t i v n o s t . N a a t e h n i k a j e zrasla na o b r a v n a v i histerije in j e e z m e r a j n a r a v n a v n a na to afekcijo. T o d a e fobije nas silijo, d a g r e m o p r e k o naih d o s e d a n j i h p o s t o p a n j . F o b i j o k o m a j o b v l a d a m o , e a k a m o , dokler ni bolnik skozi analizo pripravljen, d a j o opusti. P o t e m v a n a l i z o nikoli ne p r i n e s e tistega m a t e r i a l a , k i j e n e p o g r e l j i v za p r e p r i l j i v o reitev fobije. Treba j e ravnati d r u g a e . V z e m i m o p r i m e r agorafobije; obstajata dva r a z r e d a le-teh, laji in teji. Prvi m o r a j o sicer z m e r a j trpeti v t e s n o b i , k a d a r g r e d o sami na c e s t o , t o d a kljub temu tega, da h o d i j o s a m i , e niso o p u s t i l i ; d r u g i se varujejo p r e d t e s n o b o s t e m , da se o d p o v e d o t e m u , da bi hodili s a m i . Pri teh slednjih i m a m o u s p e h s a m o tedaj, e j i h z v p l i v o m analize l a h k o p r i p r a v i m o d o tega, da se p o n o v n o v e d e j o kot tisti s fobijo p r v e stopnje, torej g r e d o na cesto in se m e d t e m p o s k u s o m bojujejo s t e s n o b o . Torej p r i d e m o najprej d o tega, da fobijo tako dale z n i a m o , in ele p o t e m , k o na p o d l a g i z d r a v n i k o v e z a h t e v e to d o s e e m o , d o b i b o l n i k tiste a s o c i a c i j e in s p o m i n e , ki o m o g o a j o , da bo fobija r a z r e e n a . e manj primerno se zdi pasivno akanje pri tekih primerih prisilnih dejanj, ki se nasploh nagibajo k a s i m p t o t i n e m u p o s t o p k u zdravljenja, k n e s k o n n e m u trajanju o b r a v n a v e , katerih analiza j e v e d n o v nevarnosti, da p r i n e s e zelo veliko na dan in ni ne s p r e m e n i . Zdi se mi kaj m a l o d v o m l j i v o , da lahko pravilna tehnika tukaj obstoji s a m o v tem, da p o a k a m o , d a j e zdravljenje s a m o postalo prisila, in p o t e m s to protiprisilo nasilno z a t r e m o b o l e z e n s k o prisilo.

9.

(Nadaljnja opaanja o Putnamovih psihoanalitinih nazorih se nahajajo v Freudovem predgovoru k Putnamovim Addresses (m Psychu-Analysis (Freud, 1921 a). Gl. tudi Freud (1919 h), nekrolog James J. Putnam.]

Vendar r a z u m e t e , da s e m v a m v teh dveh primerih predstavil s a m o p o s k u s a novih razvijanj, ki se j i m pribliuje n a a terapija"'. In sedaj bi rad za k o n e c pogledal situacijo, ki pripada prihodnosti, ki se b o m n o g i m od vas zdela fantastina, ki pa vendarle zaslui, m e n i m , da se nanjo p r i p r a v i m o v mislih. Veste, da nae t e r a p e v t s k o delovanje ni prav intenzivno. S a m o peica ljudi nas je in v s a k d o od nas se lahko tudi pri n a p r e z u j o e m delu v e n e m letu posveti le majhnemu tevilu bolnikov. Nasproti preobilici nevrotine bede, ki j e v svetu prisotna in katere obstoj m o r d a ni potreben, j e to, kar l a h k o mi pri t e m o d p r a v i m o , kvantitativno komaj v r e d n o upotevanja. Poleg tega s m o zaradi pogojev lastne eksistence omejeni na p r e m o n e vrhnje d r u b e n e sloje, ki so navajeni, da sami izbirajo svoje z d r a v n i k e in pri tej izbiri j i h vsi predsodki odvraajo od psihoanalize. Z a iroke ljudske m n o i c e , ki n e i z m e r n o teko 11 p o d n e v r o z a m i , ne m o r e m o sedaj narediti niesar. Sedaj n a m dovolite p r e d p o s t a v k o , da n a m s k a k r n o k o l i organizacijo u s p e nae tevilo poveati tako dale, da bi bilo zadosti za o b r a v n a v o vejih ljudskih m n o i c . Po drugi strani lahko p r e d v i d i m o : n e k o se bo prebudila vest d r u b e in j o o p o m n i l a , da ima r e v e prav takno pravico d o d u e v n e p o m o i , kot ima e sedaj d o kirurke, ki reuje ivljenje. In da ljudskega zdravja n e v r o z e ne ogroajo manj kot t u b e r k u l o z a in da so lahko prav tako m a l o , k a k o r j e ta, prepuene nemoni skrbi p o s a m e z n i k o v iz ljudstva. P o t e m bodo vzpostavljene ustanove in ordinacije, v katerih bodo zaposleni analitino izobraeni zdravniki, da bi m o k i m , ki bi se sicer zapili, e n s k a m , ki j i m grozi, da se zruijo pod b r e m e n o m odpovedovanja, otrokom, k i j i h aka s a m o izbira m e d podivjanostjo in nevrozo, na podlagi analize ohranili zmonost odpornosti in ivljenjske moi. Te obravnave b o d o brezplane. L a h k o dolgo traja, da bo drava zaznala nujnost teh dolnosti. Sedanje r a z m e r e lahko ta as odloijo e dlje v prihodnost, naj verjetneje j e , da bo s taknimi zavodi zaela z a s e b n a d o b r o d e l n o s t ; toda enkrat b o m o r a l o priti d o t e g a . " Potem bo za nas nastopila naloga, da nao tehniko prilagodimo novim pogojem. N e d v o m i m , da b o tehtnost naih p s i h o l o k i h p o d m e n naredila vtis tudi pri neizobraenih, toda poiskati b o m o morali najenostavneji in najoprijemljiveji

10. (Prim, tehnini prijem, ki ga Freud opie v prvem razdelku svoje analize Voljega loveka (1918 h), Stulienusguhe, 8. zv, str. 132-3; slov. prev.; Volji lovek. Muli huns. Volji lovek. Ljubljana; Studia humanitatis, 1989. ] 11. [V asu tega nagovora je Anton von Freund nartoval ustanovitev taknega zavoda. Gl. Freudov nekrolog von Freundu (1920 c).]

izraz n a e g a t e o r e t i n e g a n a u k a . Najverjetneje b o m o izkusili, d a j e r e v e e m a n j p r i p r a v l j e n , da se o d p o v e svoji n e v r o z i , k o t b o g a t a , k e r ga t e k o ivljenje, ki ga a k a , ne privlai in k e r b o l e z e n zanj p o m e n i ve p r a v i c e d o socialne p o m o i . M o r d a b o m o p o g o s t o lahko kaj naredili s a m o tedaj, k o b o m o lahko d u e v n o p o m o zdruili z materialno p o d p o r o p o nainu cesarja Joefa'^. Prav tako b o m o pri m n o i n i u p o r a b i najverjetneje prisiljeni, da isto zlato analize i z d a t n o l e g i r a m o z b a k r o m d i r e k t n e sugestije, in tudi h i p n o t i n o v p l i v a n j e bi u t e g n i l o t a k o t u k a j , k o t pri o b r a v n a v i v o j n i h n e v r o t i k o v " , p o n o v n o najti n e k o m e s t o . Toda k a k o r k o l i e bi se l a h k o o b l i k o v a l a psihotera pija za ljudstvo, iz katerihkoli e l e m e n t o v bi j o sestavili, njene najuinkoviteje in n a j p o m e m b n e j e sestavine b o d o g o t o v o ostale tiste, ki so bile i z p o s o j e n e iz stroge, n e t e n d e n n e p s i h o a n a l i z e .

P r e v e d l a Mateja Perak

12. [Cesar Joef II. von sterreich (1741-1790), o katerega nekonvencionalnih filantropinih aktivnostih so kroile tevilne legende. Freud je v podobni zvezi nanj opozoril e v nekem zgodnejem tehninem delu (1913 c, Studienmtsguhe, Ergnzungsband, str. 193; slov. prev.: Vpeljava obravnave. Problemi 7-8/1997, str 192).] 13. [Obravnava vojnih nevrotikov je bila glavna tema kongresa, na katerega je bil naslovljen priujoi nagovor.]

P R O B L E M I 3-4/1998, letnik X X X V I

U r e d n i t v o : Miran Boovi. Mladen Dolar, T o m a Erzar, Zoran K a n d u , Peter Klcpcc, Zdravko Kobe, Gorazd Koroec, Janez Krek, Dragana Kri, Stojan Pelko, R e n a t a Salecl, Marjan imenc, Darja Zavirek, Alenka Zupani, Slavoj iek. V l o g o S v e t a revije opravlja Izvrni o d b o r izdajatelja. G l a v n a in o d g o v o r n a u r e d n i c a revije Problemi: A l e n k a Z u p a n i Tajnik u r e d n i t v a : U r o Grilc N a s l o v u r e d n i t v a : K o m e n s k e g a 1 1 , Ljubljana (s p r i p i s o m za P r o b l e m e ) i r o r a u n : 5 0 1 0 4 - 6 7 8 - 8 3 6 6 9 , z o z n a k o : za P r o b l e m e

Izdajatelj: D r u t v o za teoretsko p s i h o a n a l i z o , V o n j a k o v a 8, Ljubljana Oblikovanje: A O O A S t a v e k : K l e m e n Ulakar Tisk: C i c e r o N a k l a d a : 1050 i z v o d o v N a r o n i n a za leto 1997: 5 2 5 0 , 0 0 SIT C e n a te t e v i l k e : 1575,00 SIT. V c e n o j e v r a u n a n p r o m e t n i d a v e k .

R e v i j o d e n a r n o p o d p i r a M i n i s t r s t v o za kulturo. P o sklepu M i n i s t r s t v a za kulturo, t. 4 1 5 - 3 4 5 / 9 5 , z d n e 5. 4. 1995, teje revija m e d p r o i z v o d e , za katere se plauje 5% d a v e k od p r o m e t a p r o i z v o d o v .