VPRAŠANJA ZA OCENJEVANJE, 2.

LETNIK SSI (razsvetljenstvo, romantika)

1. Od kdaj do kdaj traja romantika na Slovenskem? 1. polovice 19. stol.

2. Povzemi Uvod h Krstu pri Savici?
Prvi del: Črtomir se s peščico zvestih vojakov zateče na Ajdovski gradec v Bohinju, kjer ga
šest mesecev oblega in napada devetkrat večja Valjhunska vojska. Črtomir se je boril za
vero svojih staršev. Opisuje, kako so med seboj obračunavali Slovenci sami, saj je bil
Valjhun koroški vojvoda, vendar navdušen preganjalec poganov. Črtomir, knezov sin, pa je bil
navdušen pogan.
Drugi del: Črtomir je nagovoril so vojake, tovariše in jim razkril, da jim je zmanjkalo hrane in
jim da na izbiro dve možnosti – da se predajo ali da se skušajo v temni noči prebiti iz gradu.
Predvideval je namreč, da se bodo sovražniki zaradi nevihte podali v svoje koče. Črtomir je
poudaril pomen svobode in prostosti, saj je življenje v suženjstvu strašnejše od smrti.
Tretji del: zaključni obračun, saj se vsi bojevniki odločijo za preboj, nihče Črtomira ne pusti
na cedilu, čeprav se zavedajo premoči sovražnika. Sovražnikova vojska jih je čakala pri
izhodu, kjer se je vnel strašen boj. V boju so padli vsi, razen Črtomir, ki je uspel pobegniti.

3. Primerjaj 1. sonet SV in Magistrale.

1. sonet: sporoča, kako je venec zgrajen in komu je namenjen-ljubezenska vsebina.
3xpeta: 1. na začetku vsakega soneta, 2. zadnju verz ponovi, 3. v magistralah
15. sonet: prepletanje ljubezenske in domovinske tematike-MAGISTRALE-če bi bila Julija
bolj naklonjena pesniku, bi pisal vedrejše pesmi in vplival na Slovence, da bi bolj spoštovali
domovino.

4. Razsvetljenci so si prizadevali za posameznikov in skupni napredek v družbi. Dokaži

trditev.
-uresničevanje človeščih pravic
-odprava fevdalnega reda
-razvoj tržnega gospodarstva
-parlamentna demokracija
-ločitev cerkve od države

1. Kdo nastopa v Uvodu Krsta pri Savici? Črtomir, Valjhun, Črtomirova in Valjhunska
vojska
2. Pojasni, zakaj se je Črtomir pokristjanil. Zaradi ljubezni do Bogomile in ker bi ga
sicer ubili.
3. Dokaži, da je Sonetni venec preplet sonetov.
Povezani so tako, da se zadnji verz vsakega soneta ponovi kot prvi verz naslednjega
soneta, zadnji verz zadnjega soneta pa je hkrati prvi verz prvega soneta. Tako nastane
venec, na koncu je glavni sonet Magistrale 3xpeta: 1. na začetku vsakega soneta, 2.
zadnji verz ponovi, 3. v magistralah ORFEJEV MIT

4. Razloži sporočilo dela Dramilo.

Valentin Vodnik: DRAMILO: S to pesmijo je Valentin Vodnik želel prebuditi naš narod, da se
zave, da je pomemben. Uvrščamo med domoljubne pesmi, rečemo jim BUDNICA.

1. Naštej osebe, ki nastopajo v Krstu pri Savici. Črtomir, Bogomila, duhovnik, ribič
 2. Naštej in razloži 3 pesniška sredstva v delu Zdravljica.
a) V sovražnike 'z oblakov rodu naj naš'ga trešči grom! – vzklik, inverzija (spremenjen
besedni red)
b) koder sonce hodi – poosebitev
c) Bog živi vas, Slovenke, prelepe žlahtne rožice! – nagovor, vzklik, stalni okrasni pridevek
č) Komu najpred veselo zdravljico, bratje, č'mo zapet? – retorično vprašanje, nagovor,
inverzija

3. Utemelji, zakaj se Črtomir da krstiti. Zaradi ljubezni do Bogomile

4. Kakšno gibanje je bilo razsvetljenstvo? Politično gibanje 18. stoletja, ki je nastalo v

Franciji. Razsvetljenstvo je književno obdobje, ki je poudarjalo razum, ozavešča in izobražuje
meščanstvo, ki se bori za družbeno enakopravnost in proti privilegiranemu položaju
plemstva in duhovščine. To je bil čas vladavine Marije Terezije in njenega sina Jožefa II.

1.Naštej 4 značilnosti romantike v Evropi.

-poudarjanje čustev,
-posameznikovo osebno izkustvo in ustvarjalna svoboda,
-cenijo poezijo in domišljijo,
-naravo obravnavajo kot živo celoto
-raba simbolov in mitov.

2.Povzemi Jevgenijevo pismo Tatjani.

Pove mu direktno in iskreno, da ga ljubi. Njena čustva in mišljenja je spravila na papir in
upala, da ne bojo zavrnjena. Na njeno žalost so bila, kar jo pa ni ustavilo pri njeni ljubezni
vendar je vedela, da ima manj možnosti pri Jevgeniju.

3.Razloži zunanjo zgradbo Zdravljice. Razporeditev verzov spominja na vinski kelih, z obliko
ponazarja vsebino. Pesem ima 8 kitic, katerih verzi so različno dolgi in razporejeni v obliki
čaše, zato je Zdravljica, tudi likovna pesem.

4. Razloži vrste komičnosti.

 situacijska: zamenjava oseb, kočljivi, smešni položaji dramskih oseb, ponavljanje
 besedna: šaljive besedne igre, dovtipi
 značajska: smešni značaji, poudarjanje pretirane strasti, slabosti
 telesna: telesno pohabljeni ljudje (trebušniki, nosani, kruljavci, jecljalci…)
 groteskna: čudaško karikirani značaji

Vrste komičnosti v Linhartovi drami

V Linhartovi komediji sta prisotni predvsem:
 situacijska: spletke, kočljivi, smešni položaji dramskih oseb, zmešnjave, skrivalnice,
zadrege, katerih središče je študent Tonček,
 besedna: smešenje oseb z imeni (Budalo, Zmešnjava, Žužek, Naletel),

1. Predstavi zgodovinske dogodke v času romantike na Slovenskem.

-1827: Prešeren objavi pesem Deklcam
-1830-1848: Kranjska čbelca
-1831-1833: abecedna vojna
-1836-Krst pri Savici v knjižni obliki
-1846: Prešeren izda zbirko Poezije
-1848: marčna revolucija, smrt Franceta Prešerna
-1913: vrnitev v Habzburško monarhijo

2. Povzemi Krst v Krstu pri Savici.

Krst obravnava junakovo – Črtomirovo individualno usodo, napisan v osemvrstičnih
stancah (oktavah), kjer iz epike prehaja v liričnost. Zgodovinsko dogajanje se umakne v
ozadje, v ospredje pa prideta vprašanje ljubezni in sreče. Začne se s Črtomirovim
razmišljanjem o samomoru, ker je izgubil vse so vojake, sam pa je ostal živ. Ampak ima še
eno željo. Še enkrat je želel videti svojo ljubljeno Bogomilo. Iz razmišljanja ga je prebudil
star ribič, ki ga je odpeljal k slapu Savica in mu je obljubil, da gre pogledat, kaj je z
Bogomilo. Naslednje jutro je Bogomilo in krščanskega duhovnika pripeljal k slapu.
Bogomila je Črtomirju povedala, da jo je med vojno zelo skrbelo zanj, da je trepetala za
njegovo življenje. Pri tem ji je pomagal duhovnik, ki jo je seznanil s vero in Bogom.
Novemu Bogu je obljubila večno zvestobo, če poskrbi, da bo Črtomir ostal živ. Črtomir jo
je razumel in se je z njo želel poročiti. Bogomila in duhovnik sta mu povedala, da bo to
mogoče šele v posmrtnem življenju, saj mora Bobomila spoštovati zaobljubo. Tako se je
Črtomir odločil, da bo iz ljubezni do Bogomile tudi on daroval življenje Bogu in cerkvi. Dal
se je krstiti pri slapu Savica. Odšel je v Oglej, kjer je postal duhovnik, Bogomila pa se je
vrnila domov.

3. Primerjaj Krst in Uvod (zunanja oblika, vsebina).

Zunanja oblika:

Uvod – 25 tercin in 1 kvartina

Krst – 53 osem vrstičnih kitic

Vsebina:

Uvod – Prvi del: Črtomir se s peščico zvestih vojakov zateče na Ajdovski gradec v Bohinju,
kjer ga šest mesecev oblega in napada devetkrat večja Valjhunska vojska. Črtomir se je
boril za vero svojih staršev. Opisuje, kako so med seboj obračunavali Slovenci sami, saj je bil
Valjhun koroški vojvoda, vendar navdušen preganjalec poganov. Črtomir, knezov sin, pa je bil
navdušen pogan.
Drugi del: Črtomir je nagovoril so vojake, tovariše in jim razkril, da jim je zmanjkalo hrane in
jim da na izbiro dve možnosti – da se predajo ali da se skušajo v temni noči prebiti iz gradu.
Predvideval je namreč, da se bodo sovražniki zaradi nevihte podali v svoje koče. Črtomir je
poudaril pomen svobode in prostosti, saj je življenje v suženjstvu strašnejše od smrti.
Tretji del: zaključni obračun, saj se vsi bojevniki odločijo za preboj, nihče Črtomira ne pusti
na cedilu, čeprav se zavedajo premoči sovražnika. Sovražnikova vojska jih je čakala pri
izhodu, kjer se je vnel strašen boj. V boju so padli vsi, razen Črtomir, ki je uspel pobegniti.
Krst – črtomir edini preživi bitko žalosten in obupen stoji ob Bohinjskem jezer. Skrbi g, ker bodo
kristjani prevzeli oblast in nebo več starega načina življenja. Razmišlja o samomoru kristjani bodo
prevzeli oblast. Spomni se svoje ljubezni bogomile sprašuje se ali je živa ali si lahko z njo ustvari
življenje ribič ga odpelje do slapa Savica. Naslednji dan pripelje bogomilo. Ona pripelje s seboj
krščanskega duhovnika. Črtomir izve da je bogomila sprejela krščansko vero in da je molila h bogu da
bi črtomir preživel. Ker se je to res zgodilo, da je preživel, se iz hvaležnosti nebo nikoli poročila. Želi pa
si da bi se tudi črtomir krstil iz ljubezni do bogomile se da krstiti in celo postane duhovnik, ker se
nemore več poročiti. Bogomila gre do očeta in črtomira več ne vidi.

4 Označi Matička v delu Ta veseli dan.

Je mlad fant, ki se pripravlja na svojo poroko. Matiček je živahen, poln želje po zabavi in
dogodivščinah, vendar hkrati dober in prijazen. Je priljubljen med ljudmi . priljubljenega med ljudmi
okoli njega. znajde se v različnih smešnih situacijah in zapletih. Je simpatičen lik.

1 Naštej obdobja Prešernovega pesniškega razvoja.

1. MLADOSTNO OBDOBJE: 1824 - 28

- lahkotne ljubezenske pesmi, namenjene vsem dekletom, ustvarja pod vplivom predromantike
(Povodni mož, Zvezdogledom, Dekletom)

2. ZRELO OBDOBJE: 1828 - 40

- prehod v romantiko, ljubezen do Julije, prijateljstvo s Čopom, prevladuje osebna tematika
(Slovo od mladosti, Sonetje nesreče, Sonetni venec, Gazele, Glosa, Krst pri Savici,-)
Uvedel je več novih pesniških oblik (tercino, stanco, sonet, gazelo, gloso), pisal balade in romance.

3. POZNO OBDOBJE: 1840 - 49

- obračun z življenjem, razočaranje, pesimizem
(Zgubljena vera, nezakonska mati, Zdravljica)
Pesmi so bolj umirjene in manj osebne kot prej, po obliki preproste, v slogu in motiviki se je
naslonil na ljudsko pesništvo.

2. Pojasni, kaj je byronizem.

Je posnemanje stila in življenskega sloga, in pisanja po vplivu angleškega pesnika Georga Byrona
uporablja se za opisovanje romantičnega in strastnega načina življenja.

3 Razloži, kaj je sporočilo v delu Samota ( Romanje grofiča Harolda ).

4 Primerjaj barona Naletela in Matička.

1. Naštej 3 značilnosti romantike.

 Poudarjanje čustev

 Naravo obravnavajo kot živoceloto

 Posameznikova ustvarjakna svoboda

2. Povzemi 8. sonet sonetnega venca.

3 Razloži, zakaj je Krst pri Savici v lirsko-epsko- dramatski obliki.
V sonetu in krstu pripoveduje čustva in razpoloženje zato je lirska oblika. V Uvodu pa pripoveduje o
junaških bojih zato je epska oblika

4. Delo Ta veseli dan vsebuje tipične razsvetljenske ideje. Dokaži trditev.

Rasvetljensken ideje so svoboda enakost, bratovstvo, da so vsi enaki da imamo enake
pravice in da baron ni nič več vreden kot matiček. Če smo izobraženi smo vsi lahko
 karkoli. Enakopravnost jezikov, matiček se hoče zagovarjat v slovenščini in ne v nemščini
kot oni hočejo.
1. Naštej države z najbolj razvito romantiko v Evropi.

Anglija, Slovenija, Nemčija, francija

2. Naštej 5 slogovnih sredstev in navedi primere zanje v Byronovem delu Romanje grofiča
Harolda (Samota).
3. Razloži zunanjo zgradbo Sonetnega venca.
Sestavljen je iz 15 sonetov. Zadnji verz soneta se ponovi v 1. verzu naslednjega soneta. Zadnji
verz 14. soneta se ponovi na začetku 1. soneta. Vsak začetni verz soneta se še v tretje ponovi v
zadnjem sonetu to je v MOJSTRSKEM sonetu ali MAGISTRALAH. V magistralah uporabi Prešeren
AKROSTIH (akro – črka, stih – verz) PRIMICOVI JULJI.

4. Predstavi Zoisov krog.

To so Jurij Japelj, Blaž Kumerdej, Jernej Kopitar, Valentin Vodnik, Anton Tomaž Linhart – to so bili
slovenski narodni prebuditelji, ki jih je Žiga Zois spodbujal v zanimanju za slovenski jezik, zgodovino,
znanost

1. Kaj veš povedati o Prešernu?

FRANCE PREŠEREN (1800 – 1849)

ŽIVLJENJE:

- Vrba na Gorenjskem

- Oš v Ribnici

- srednja šola v LJ, pravo na Dunaju

- kot doktor prava se vrne v LJ, sreča Matija Čopa

- kot svobodomislec postane samostojen odvetnik šele z leti pred smrtjo (v Kranju)

- objavlja v Ilirskem listu, v zborniku Kranjska Čbelica in v Novicah, leta 1846 izda zbirko
poezije

- duhovno osamljen umre 8.2.1849

Pesnik:

- vir njegovih pesmi je spoznanje, da življenje ni idealno (ni dobil službe, ki si jo je želel,
nesrečen je bil v ljubezni), to je vir pesnikovega globokega trpljenja (a kljub temu vztraja v boju za
vrednote)

- 3 obdobja: mladostno (balada Povodni mož), umetniški: višek doseže v obdobju od 1830
do 1840 (Elegija slovo od mladosti, Soneti nesreče, ep Krst ob Savici, Pevcu), v kasnejšem
obdobju teži k izrazu ljudske pesmi (Nezakonska mati, Zdravljica)

- je klasik življenjske književnosti

- je mojster soneta in drugih zvrsti (gazela, elegija, glosa), s tem je dokazal, kako gibčen in
bogat je slovenski jezik, ni mu šlo le za zunanjo zgradbo, ampak tudi za vsebino

- z njim dobimo Slovenci sodobno evropsko književnost Sonetni venec

2. Razloži, zakaj je Zdravljica likovna pesem.

Če verze uredimo tako, kot jih je zapisal Prešeren sam, dobimo obliko čaše.

2. Utemelji, zakaj se je krstila Bogomila.

Ker njej in očetu katoliški duhovnik predstavi pozitivne plati krščanske vere in verjame, če
bo molila k bogu, bo Črtomir prišel živ iz boja

4. Razloži idejo dela Ta veseli dan.

Slovenija Evropa
Čas 1830-1848 1800-1830
Kraj Slovenija Anglija , Nemčija, Francija
Zgodovinski Ilirizem Tesno povezana s političnimi
dogodki Zavzemanje za jezikovno in spremebami
kulturno samostojnost sSlovencev Industrijaka revolucija
Francoska revolucija,
Oblast pravzame Napoleon

1. Naštej avtorje in njihova dela (obravnavana) v obdobju romantike v Evropi.

Predstavniki in dela:-

J. W. Goethe: Trpljenje mladega Wertherja; -

Byron: Romanje grofičaHarolda; -

M. J. Lermantov: Jadro;- Heinrich Heine: Lorelaj;-

G. Leopardi: Sam sebi

2. Pojasni, kako je duhovnik razlagal krščansko vero Črtomiru.

3. Primerjaj romantiko na Slovenskem in romantiko v Evropi (čas, kraj, zgodovinski dogodki).

4. Kdo je bil A. T. Linhart?

1. Naštej Prešernova dela, ki smo jih obravnavali pri pouku ?

2. Razloži 7. kitico Zdravljice.

. V sedmi kitici nadaljuje idejo četrte kitice, ko spregovori o viziji bratskega sožitja vseh ljudi in vseh
narodov sveta. Sedma kitica je vsebinski vrh pesmi, v kateri Prešeren združi ideji nacionalizma in
internacionalizma….Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočaka dan, da koder….

3. Primerjaj zunanjo zgradbo Sonetnega venca in Krsta pri Savici.

Sonetnega venca Krsta pri Savici

Sestavljen je iz 15 sonetov. Zadnji verz soneta se
ponovi v 1. verzu naslednjega soneta. Zadnji
verz 14. soneta se ponovi na začetku 1. soneta.
 Vsak začetni verz soneta se še v tretje ponovi v
zadnjem sonetu to je v MOJSTRSKEM sonetu ali
MAGISTRALAH. V magistralah uporabi Prešeren
AKROSTIH (akro – črka, stih – verz) PRIMICOVI
JULJI

4. Kdo je bil V. Vodnik?

1. Od kdaj do kdaj traja obdobje romantike v Evropi?

1800-1830

Predstavniki in dela:-

J. W. Goethe: Trpljenje mladega Wertherja; -

Byron: Romanje grofičaHarolda; -

M. J. Lermantov: Jadro;- Heinrich Heine: Lorelaj;-

G. Leopardi: Sam sebi -

A. S. Puškin: A. P. Kernov

2. Povzemi 1. poglavje dela Jevgenij Onjegin (odlomek).

3. Primerjaj Čopov in Kopitarjev pogled na razvoj slovenske književnosti?

4. Označi osebe, ki nastopajo v odlomku dela Ta veseli dan (Na sodišču).

1. Kdo je napisal delo Jevgenij Onjegin?

2. Pojasni, zakaj se Bogomila ne more poročiti s Črtomirjem.

Ker se je zabljubila, da če se Črtomir živ vrne, postane nuna.

3. Primerjaj Zdravljico in Sonetni venec (tema).

4. Utemelji, zakaj je Dramilo prebudna pesem.

1.Naštej 3 države, ki so imele najbolj razvito romantiko.

2. Predstavi Jevgenija v 1. odlomku iz romana.

3. Primerjaj Jevgenija na začetku romana in na koncu.

4. Razloži 3 motive v delu Dramilo.

1. Katera pesniška sredstva so prisotna v delu Zdravljica. Naštej 3.

2. Razloži, zakaj je bila Zdravljica cenzurirana?

3. Primerjaj Bogomilo in Tatjano.

4. Predstavi Pohlinov krog.

1.Naštej vsa Prešernova dela, ki smo jih obravnavali.

2.Pojasni razlog za nastanek Krsta pri Savici.

3.Pojasni vlogo duhovnika v Krstu pri Savici.

4. Kaj veš o izvirniku dela Ta veseli dan.

1. Zakaj je Tatjana zavrnila Jevgenija?

2. Katera od glavnih literarnih oseb v delu Jevgenij Onjegin je doživela večji notranji razvoj?
Pojasni.

3. Zakaj je Tatjana tipična romantična junakinja? Utemelji.

4. Kdo so bili slovenski razsvetljenci?

Valentin Vodnik in Anton Tomaž Linhart

1.Opiši nastanek dela Puškin: Jevgenij Onjegin.

2.Povzemi Krst v največ petih povedih.

3.Primerjaj delo Puškina: Jevgenij Onjegin ter Krst pri Savici (glavna oseba).

4. Kakšno gibanje je razsvetljenstvo?

1. Katere so pobude za nastanek Sonetnega venca?

2. Razloži 7. sonet SV.

7. sonet: skupaj z osmim(najpomembnejši) in devetim tvori sredino pesnitve, vrh, ki ga na vsaki strani
obdaja po šest sonetov. V njem je tema naroda povezana s temo pesništva
3. Utemelji trditev, da je Jevgenij Onjegin odvečni človek.

4. Kaj veš o Linhartu?

ANTON TOMAŽ LINHART (1756 – 1795)

ŽIVLJENJE:

- Radovljica

- gimnazija v LJ

- postane menih, a je razočaran

- pravo na Dunaju, tam ga očarajo Shakespearova dela

- v LJ ga za prerodno delo pridobi Zois

- umre v LJ (kap)

DELO:

- je prvi slovenski dramatik, začetnik slovenskega oderskega jezika, prvi SLO komediji sta
Županova Micka, Ta veseli dan ali Matiček se ženi

- je prvi slovenski znanstveni zgodovinar, izda poskus Zgodovine Kranjske in drugih južnih
Slovanov

1. Naštej 3 evropske države, v katerih se pojavi romantika.

2. Predstavi Črtomirja v Uvodu.

3. Primerjaj 1. in 8. kitico dela Zdravljica.

4. Kaj veš o Vodniku?

VLENTIN VODNIK (1758 – 1819)

ŽIVLJENJE:

- Šiška in LJ (gledališče danes v hiši)

- šolanje v NM in LJ

- frančiškan

- z Zoisovo pomočjo dobi službo v LJ, postane gimnazijski profesor in ravnatelj

- zaradi naklonjenosti Francozom ga prisilno upokojijo

DELO:

- sodeluje s Pohlinom in Zoisom

- je prvi slovenski posvetni pesnik

- 1806 izda zbirko Pesmi za pokušino

- je prvi slovenski časnikar, tri leta izdaja prvi slovenski časopis Lublanske novice(v njem vzgojni
spis Povedanje od slovenskega jezika)

- piše vzgojne in praktične članke v Pratiko, zbira besede za slovar, sestavi več učbenikov,
slovnico (Pismenost ali gramatika za prve čase), prevede Kuharske bukve

Valentin Vodnik se je rodil 1758 leta v Ljubljani v kmečko obrtniški družini. Osnovno šolo je obiskoval
v Ljubljani, nato se je izobraževal pri stricu v novomeškem samostanu. Po gimnaziji se je pripravljal za
duhovniški poklic. Deloval je kot duhovnik. Sodeloval je z Žigom Zoisom. Navduševal se je nad
Francozi v času Ilirskih provinc.Dosegel je uvedbo slovenščine kot učnega jezika v začetne in srednje
šole na Kranjskem. Bil je ravnatelj. Po vrnitvi Avstrijcev je postal politično sumljiv in so ga odrinili iz
javnega življenja.

Dela

Dramilo, kjer hvali domačo zemlljo in njenega človeka, vliva mu samozavest

Velika in mala pratika

Ljubljanske novice. Prvi slovenski časopis

1. Koga Prešeren nagovarja v 5. kitici Zdravljice?

Bog živi vas Slovenke,

Prelepe žlahtne rožice…

Nagovarja slovenske deklice in njihovo lepoto, ter njihove sinove, ki bodo strah
sovražnikov

2. Razloži Magistrale.

Magistrale so zadnji, 15. sonet v Sonetnem venecu. Čeprav je Magistrale na zadnjem

mestu, je nastal prvi. Iz vsakega njegovega verza je izpeljan en sonet. Tako se vsak sonet
začne in konča z verzom iz Magistral. Zadnji verz prvega soneta je tudi prvi verz drugega
soneta itd. In tako so vsi soneti simbolno in oblikovno med seboj povezani v venec. V
Magistralah je uporabil tudi akrostih, posebno pesniško obliko, ki z začetnimi črkami
zaporednih verzov izraža posvetilo, komu je pesniški cikel namenjen — Primicovi Julji.

3. Utemelji preplet tem v Zdravljici.

Prva kitica je nagovor …Spet trte so rodila, prilatli vince nam sladko…..

Druga, tretja in četrta….izpovedujejo svobodoumno slovensko in slovansko politično zavest

Peta šesta, sedma ….so tema domači ljudje, Slovenke in mladi Slovenci, vera v človeško dobro

4. Razloži nastanek pesmi Dramilo.