Boris A.

Novak:

SREDNJEVEKA
LIRIKA

1998/99

TRUBADURSKA LIRIKA
provan. "trobar", fr. "trouver"
glagol najti, glagolnik pesnjenje
za njih je bistvena glasbena iznajdljivost:
iznajti prave besede in njim primerne melodije
sami sebe doivljajo kot ustvarjalne, kreativne

Provansalska kultura:
12., 13. stoletje
po stoletjih obskurnih vojakih spopadov vzpostavi cvetoo kulturo
nov vrednostni sistem:
udvorljivost, prefinjena ljubezen (fin' amor) princip moi
epske srednjeveke poezije
velike razlike od soasne epske produkcije
bili so tudi v kriarskih vojnah, a veinoma odklonilni do nasilja, loveni
ena od predhodnic renesanse
izpostavljeni so bili frankovskemu severu in verskim vojnam trubadurji so bili proti,
le eden je bil na strani papekega dvora
poasi so prili pod Francijo s francosko revolucijo pride do centralizacije jezika,
konec je

Provansalina:

Francija novo nazadovanje danes zaradi industrije, sodobnih medijev

panija
Italija dolina Aoste
meja je na rti Bordeaux-Grenoble
blije je katalonini kot francoini: radikalno sredie provansaline je bilo v
Barceloni, ne v Parizu
ena najpomembnejih trubadurskih ol je cvetela v Kataloniji
felibristi: flibre = dojenek pesniki so dojenki, ki sesajo mleko kulture
drugae imenovana:

TRUBADURSKA LIRIKA

Srednjeveka lirika

Srednjeveka lirika
1. langue d'oc:1
okcitanina govorili tudi drugje, a predvsem v juni Franciji
neke vrste koine skupni knjini jezik razlinih nareij
2. lemosi:
9. vojvoda akvitanski, GUILHEM 1. trubadur
ime po pokrajini Limousine

Ezra Pound:
svobodno prevajanje trubadurske lirike vrstice, rime, ritem, tudi pomen
prevajal je trubadurske in vzhodnjake pesnike oblike
v ZDA je zael prevajati trubadurje spet je obudil zanimanje za njih
obasno mu uspe ponazoriti duha trubadurske lirike natanno ga je util
problem narave prevajanja
NOVAK: biti mora tudi formalno natanno
tudi socioloke teave
samostani dvorsko ivljenje dvori so bili posvetni, a imeli so zelo malo ljudi
trubadurji so morali zakrivati sporoilo pred izvoljeno damo

Senhal:
[senjal] psevdonim za damo
nekatere telesne lastnosti: "lepe oi", "prijateljica", "pravo ime" (zaaran krog)

Lausengiers: opravljivci, sovraniki ljubezni smrtno nevarni

zaradi njih je gosta metaforinost teave pri prevajanju

Opevanje enske ljubezni in lepote:

prej ljubezen le v ljudski poeziji
oi, srce, lasje, mera, milost, dama, ljubezen
prvi izreeno v poeziji

Ponovno odkritje narave:

pomlad, slavec, krjanec

Izjemna mo:
nenavadna sveina podob in besed
svet na popolnoma druganih temeljih
zdaj so besede zbledele, konvencionalne, klieji odkrivanje prvotne sveine

Platoninost trubadurske ljubezni:

verjetno res predvsem kot hrepenenje:
elja po a priori nedosegljivem nedosegljivost je temeljni motor in predpogoj elje
ob uresnievanju bi bilo konec poezije
nedosegljiva, daljna, pogosto nikoli videna dama
to sta analizirala J. LACANNE, D. DE. ROUGEMONT

1 Langue d'ol severna Francija.

Boris A. Novak

Telesna ljubezen:
tudi za to so primeri
graak COUCY (najbolj rafiniran trouver) je imel razmerje s poroeno trubadurko, Mme de Fal
Coucy je bil v najbolj sramotni kriarski vojni zoper kranska mesta (vzbudila je dvom o tem poetju)
Benetke so dale denar za ladje, oni pa so jim v zameno dobili Bizanc in Zadar
ve variant smrti:
1. umrl na Jadranu
2. dvoboj njegovo srce naj bi oproda izroil gospe, a tik pred gradom ga je
zajel njen mo in ji ga serviral ona ni hotela jesti in je umrla od lakote
mogoe ni res pogost motiv v baladni poeziji
pokae pa, kako so doivljali

Konvencija svojega asa:

med trubadurji, damami, momi tudi oni so to tolerirali, saj je lo za povzdigovanje njihovega
gospostva
vasih pa so bile mone komplikacije

Viteka ljubezen:
NELLY: realna ljubezen plemikih krogov
temelji na vojakih zaslugah
neke vrste promiskuiteta, vsi so morali sodelovati enska ni smela odkloniti vijega
pri trubadurjih odpor do tega
MARCABRU je proti erotinim odnosom brez ljubezni, brani podobo resnine ljubezni, ki je
izvenzakonska in je kvaliteta sama po sebi
zelo ostra kritika, ker so bili trubadurji veinoma iz nijega plemstva in so jim bile visoke enske
naelno nedostopne
nedostopnost, socialne razlike prevaja se v prostorsko razdaljo (prvi pri Guilhemu)
prevod socialnih razlik v prostorsko
RUDEL: daljna ljubezen bistven problem je daljava
plemii so verjeli, da se morajo boriti za ljubezen, zdaj pa sama postane kvaliteta, brez nasilja

Dvorska ljubezen:
v 11./12. stoletju to ni isto kot viteka
trubadurji
pri MARCABRUJU se zane idealizacija dame (ker so jih videli le od dale) kasneje to e razdelajo
razvija se kult srca kot simbola ljubezni: trubadur pusti srce dami, od njega se loi
mistina ideja o smrti iz ljubezni cvetela je e v arabski poeziji

Vpliv trubadurstva:
trubadurska idealizacija je vizija drube in odnosov, prispeva k spremembi drubenega sistema
konflikt med dvorno in viteko ljubeznijo, nato se plemii spreminjajo
trubadurstvo je zelo uinkovito na dvoru in pri zapeljevanju (vljudnost ...):
a seveda je pri plemiih to druabna moda, taktika, ne pa izraz socialnega poloaja
velika sprememba v Evropi:
ta nain utenja je bil do takrat le pri enskah, zato so jim oitali, da so poeneni

Zakon:
od zaetka jim je konvencija zaradi zagotovitve potomstva, drubenih in ekonomskih razlogov
plemii: dovoljene so vse zveze
trubadurji: mona je le ena sama ljubezen, ki je izvenzakonska

Srednjeveka lirika

Artikulacija utnosti:
pravi izbruh
a vedno poduhovljeno, v poeziji ne sme biti popolne realizacije hrepenenje
zaaran krog: visoko erotizirano, a vedno naelno nerealizirano
podobno pubertetniki ljubezni: intenzivno, a sebino ukvarjajo se le s sabo, s svojimi ustvi
to se hitro konvencionalizira

Ideja ljubezni:
bolj so zaljubljeni vanjo kot v konkretne dame
kot bi vse pesmi napisal en avtor, eprav je neverjetno inventivno v jeziku in formah
vsaka pesem ima lastno obliko, je unikat
izjemno ivahno, gosto, metaforino podobje

PREPLETANJE POEZIJE IN GLASBE:

jongleur = chantador: glasbenik, igralec poje pesmi trubadurjev

Srednjeveka notacija:
nevme le viina tonov, ni pa dolin
na sreo se izgovor provansaline od 14. st. ni spremenil lahko sklepajo o dolini na podlagi ritma,
doline besed, govorice

DRUBENI STATUS TRUBADURJEV:

veliko jih je bilo visokega rodu
tudi iz nijega plemstva in ljudstva
a uivali so visok status tudi med plemstvom

Vertikalna mobilnost:
mona je bila s pesnitvom, Cerkvijo, vojsko

Stiki z javnostjo:
skrbeli so za slavo za zanamce in sodobnike
bili so vrsta spomina, refleksija drubene situacije vasih kot kritika
tega so se zavedali vasih so izsiljevali za veje plailo

Socioloka teorija o nastanku trubadurjev:

aspiracije nijega plemstva in mlajih bratov bili so brez monosti za drubeni vzpon
v Evropi so razgrajale bande vitezov
trubadurji so artikulirali pravice nijih plemiev skozi odnos do enske, ki je prepovedana

Katari:2
Provansalci so povezani s herezijo a ni isto, trubadurji niso manihejci, imajo tudi zavest o utnosti
vsi viri o katarih so iz Vatikana, zato teko govorimo o njih
teorija o povezavi s patareni, bogomili3:
nekateri pravijo, da so bogomili muslimani, a je malo verjetno
2 'isti'
3 Dravna religija v Bosni (dokument nagrobniki), tudi v Bolgariji.

Boris A. Novak

Turki niso hoteli ve muslimanov manj davkov!

proti Provansi je bila zelo okrutna kriarska vojna, katari so bili povod

PROVANSALSKI IZRAZI:
Gai saber:
poezija 'vesela znanost'
panija obdobje "gaia ciencia"
trubadurji v paniji so govorili galicijino, ne kastiline:
danes je na severu (Santiago de Compostela)
iz nje portugalina
marginalizirana, zdaj kulturno avtonomna
Motz e sons: 'besede in zvoki'
Motz de valor: [moc de valur] 'besede, ki imajo vrednost' te so izbirali
Trobar: pesniti in skladati
Chantar e violar: peti (kot pevec in pesnik) + instrumentalno igranje
Fin amor: trubadurski nain ljubezni prefinjena, rafinirana
Domna: dama
Amans = amic = amador: 'ljubimec'
Midons:
'moj gospodar' nagovor dame
problem: je mokega spole, ko je na oltarju atributi fevdalnega gospoda
Cortezia:
dvorjenje, udvorljivost
bistveno novo prej le princip moi
prvi monost izbire v dilemah v epih je ni, vrednostni sistem jim nalaga vse
monost doloene svobode
znanilci liberalizacije, humanizma, naega asa
uveljavili so drugano miselnost, prepreili doloene konflikte (to menijo nekateri)

MONI VPLIVI NA PROVANSALSKE OBLIKE

1. Arabska teza
arabina je imela bogato ljubezensko liriko
v 9., 10. stoletju se je arabski dialekt govoril od Maroka do Indije
mozarabina4 razvoj multikulturalizma v jeziku meanica arabine, romanine, hebrejine, tudi
hebrejske, arabske, romanske kulture

Muvaaha
Jarchya harcija: tu je prvi asonanca
Zjel zadal:
pogovor zbora in solistov
globok vpliv v 12. stoletju se v Italiji razvije strofa zagialesca (pol pesmi JACOPONA DA TODIJA)
4 Must'arib = arabiziran.

Srednjeveka lirika
morda prek Provanse ali pa iz Sicilije

Fenomen enske kulture:

v fevdalnih okoljih se pesmi prenaajo prek dojilj, slukinj poniana kultura lahko v kranskem
kontekstu vpliva na otroke, ki posluajo

2. Kriarji v stiku z islamsko kulturo

islamska kultura je najbolj miroljubna, pusti navade drugih kultur (Judje, kristjani)
zaradi kriarskih vojn se nato zaostri

Vpliv na Evropo:
1. filozofija
2. glasbeni intrumenti
3. starogrki avtorji

Prvi prevod Korana: Slovenec? HERMAN DE CARINTHIA

3. Vpliv kranske, latinske liturgije

trop = preobrat pesnike figure, ki temeljijo na pomenskem preokretu

pisali so jih "troparji" zveni podobno kot "trubadur" pisec liturginih pesmi?
tudi ime "versus"
struktura je enaka kot zadal
vers = pesem prvotna oblika trubadurske lirike

TEORIJE O PROVANSALSKI LIRIKI

DENIS DE ROUGEMENT:
filozof, blizu eksistencialistom in nadrealistom
Ljubezen in zahod, 1939; Miti ljubezni
pisal je o pojmu Evrope
sijajen stilist, zelo poetino pie
trubadurji so izumili ljubezen, kot jo pojmujemo e danes

REN NELLI:
Erotika trubadurjev razline razvojne faze pri idealizaciji ensk
vplivi arabske, ljudske, vagantske poezije

JACQUES LACANNE:
o dvorski ljubezni
nedosegljivost objekta je naelna ne glede na drubeni poloaj
npr. Bernart de Ventadorn
mora biti pregrada okrog dame

PAUL ZUMTHOR:
Poskus o srednjeveki poetiki, 1972 strukturalistina teorija
avtor je v srednjem veku priel iz teksta kodificirana kultura, ni principa inovacije, avtorstvo ni
individualistino
LOTMAN kultura istovetnosti, identitete

Boris A. Novak

DIETMAR RIEGER:
socioloka teorija
pri trubadurski liriki gre za aspiracije nijega plemstva, da pride do vijega poloaja
v 13. st. so bile bolje razmere
v pesmih neizpolnjena ljubezen = stanovska razlika
opevajo kar ljubezen samo, objekt postane abstrakten
pesem = ljubezen in obratno

ZVRSTI
eden prvih literarnih korpusov, ki so pregledno lenjeni

Vers:
pesem na zaetku trubadurske lirike vse prve pesmi (Guilhem)
vsebovane so vse teme (veinoma ljubezenske), ni notranje diferenciacije na oblike in zvrsti
kasneje se hierarhizira

Bordo: verz
1. CANSO:

'pesem, ki se poje' izraz gre v druge jezike5

ljubezenska pesem velika, visoka pesem
najvija in osrednja zvrst
ima lastno melodijo, ki se ponavlja v vsaki kitici
relativno obseno (50-70 verzov)
dolce stil nuovo, Preeren

Canso unisonans:
enake rime se ponavljajo iz kitice v kitico
to je ideal trubadurske umetnosti
rima = jezikovni ekvivalent ljubezni

Canso singulars:
enaka razporeditev rim v vseh kiticah

Alba:
'zarja' jutranjica jutranje slovo ljubimcev
vsaka kitica se kona z "alba" tudi formalno uinkuje kot neizogibnost usode
lahko v 3. osebi eden od ljubimcev ali pa varuh ljubezni (sluga, zaupnik, ki je strail)
GIRAUT DE BORNELH6 od njega je ohranjenih najve besedil:
govori zaupnik
prva kitica je liturgina Bogu, ki je gospodar svetlobe, saj prinaa dan
vsaka se kona: "E ades sera l'alba." "In bo kmalu zarja."
stalni rekviziti: krjanec, slavec (Romeo in Julija)
coblas doblas dvojne kitice po dve imata enak zven rime:
AAB B X | AAB B X
5 Galicijsko cantiga. Galicijina je bila takrat osrednja na Iberskem polotoku. Slovenci smo imeli
podobni poloaj kot Provansalci in Galicijci, zato imamo podobne teme.
6 Dante ga je hvalil, a je preve razumski, moralizira.

Srednjeveka lirika

CCDDX|CCDDX

Pastorela:
od starogrke knjievnosti naprej:

razmah v helenizmu, v kranstvu je zamrlo

razlina imena: pastoralna, bukolina poezija, ekloge
v francoini nato pastorelle, tudi drugje

trubadurji so dodali socialne tone

blizu ljudski ustvarjalnosti
sreanje viteza in kmeke mladenke on jo skua osvojiti, ona se izogiba
zane se: "Nekega dne ..."
drugae so trubadurske gospe vedno poroene

Acort:
o harmoniji med ljubimcema

Descort:
o razdoru med ljubimcema
tudi na formalni ravni: rime, besede, metrika, melodija

Tenso = partimen = joc parti:7

pesniki disput o naravi ljubezni med dvema ali ve trubadurji, med trubadurjem in damo,
prijateljem, opravljivci
ponavadi ob primeru, do katerega se morajo opredeliti nasprotne razlage, napotki drugim ljubimcem
tenso:
Snov iz bretonskega cikla:
na zaetku jasno izrazi svojo pozicijo
ali je ljubezen socialna ali intimna
partimen:
na zaetku je dilema, ki jo je treba reiti Gawain eden prvih iskalcev grala, a pozabil je vpraati,
PEIRE D'ALVERNHA in BERNARTZ DE
VENTADORN:
Alvernha mu oita, da ne pie zaradi
prevelike ljubezni do dame, ki ga je
zavrnila, zato je znorel
Bernartz pravi, da se da pisati le iz srca,
on pa je prealosten

kaj je to, imel ga je celo v rokah

legenda o gralu:
pojavi se ele v srednjem veku, prvi pri CHRTIENU DE
TROYESU (o Parsifalu popolnoma ist, najmlaji od
okrogle mize, gral je stranski)
pri WOLFRAMU VON ESCHENBACHU pa gral prevzame
osrednjo vlogo, duhovni pomen in domet

Salut (d'amor):
ljubezensko pismo, ki ni za javnost
ARNAUT DE MAROLH:
konec 12. stoletja
nizko poreklo, zaljubil pa se je v grofico in ji bral romane
ni se ji upal izpovedati trdil je, da je pesmi napisal nekdo drug
Plemenito ujetnitvo izpove se, ona sprejme, on mora stran
"mi trije: vi, jaz in ljubezen" kot ne bi bilo obinstva, le ljubezen
bolj introvertiran, ni naglas razglaal svoje ljubezni
PETRARCA: "manj slavni Arnaut" a eden boljih trubadurjev
26 pesmi canso in salut
slaven jongleur

Planh:
7 jeu parti

10
pogrebna alostinka
BORNELH ob smrti pesnika
pogosto se povezuje s temami vojne

Boris A. Novak

Canso de crosada:
kriarske pesmi zelo pogoste
vojake potreba proslave po zmagi nad neverniki
tudi ljubezenske: bolee slovo od doma, ene, ljubice

Viadeira: popotne pesmi

Gap: ala
Devinalh:
uganka
pogosto humorna, satirina
GUILHEM: Pesem iz istega nia
DANIEL prvi uporabi "sonet", a v pomenu napeva, melodije, malega zvena
pesem norevanja
z negativnimi kategorijami spominja na MALLARMJA

PLESNI ANRI:
Balada:
"plesna pesem"

Dansa:
1 refren, 3 kitice z identino strukturo in razporeditvijo rim
tornada enaka refrenu
podobna zadalu in balatti antiqui:
X X | AAA X | X X | B B B X | X X | C C C X | X X
respos, ripresa, ritornello
volta obrat

stanza
piedi koraki

Estampida:
'razlegati se, zveneti'

Rotroencha:
roth majhna srednjeveka harfa
tema se ponovi na koncu vsake kitice
RIHARD LEVJESRNI

DIALOKI ANRI:
coblas tensonades kitica v obliki dialoga
tevilni vplivi v francoski poeziji

2. SIRVENTES:
hvalnica fevdalnemu gospodu
nato drubena in drubenokritina poezija

Srednjeveka lirika
11
le eden ima lastno melodijo, drugae pa e obstojee melodije ljubezenske poezije sluabnica
canso
MARCABRU jih je pisal:
druga generacija, najdenek, zelo religiozen
kritika vsega, kar ni v skladu z njegovim idealom

3. PROZNA ANRA:
Vida:
ivljenjepis trubadurjev prozna zvrst
veinoma so nastale v Italiji 50 do 100 let po nastanku pesmi
vasih so bogate s podatki, o nekaterih je celo ve vid

Razo:
lat. ratio razlaga pesmi predvsem na tematski ravni
e kmalu po nastanku niso dobro razumeli, zato so potrebovali komentarje
slavilno, vasih tudi kritino
iz teh 2 zvrsti je nastala tudi srednjeveka proza

SLOGOVNI TOKOVI
Trobar leu, clar:
zaetnik je RUDEL
"lahki, komunikativni trobar"
relativno preprosto za razumevanje, e danes sprejemamo
"iz dna srca", za pesnjenje ljubezni

Trobar ric: "bogati trobar"

med obema, bliji clusu

Trobar clus:
"zaprti trobar" = copert, escur (zakrit, temen)
MARCABRU
retorino, komplicirano, kompleksno, redke rime, psevdonimi, gosta metaforika nala oteeno
razumevanje
za ozko drubo

Trobar car: "dragoceni" razkoje jezika, izbrane, bogate podobe

Trobar plain: navidez preprost, a teavno razumevanje

GLAVNI TRUBADURJI
formalno zelo inventivni

12
ni pa e vana individualnost, kot bi vse napisal en sam

Boris A. Novak

GUILHEM
njegovi predniki so ustanovili samostan
zavrgel je latinino in zael pesniti v jeziku sluabnikov le v njem se da izraziti ustva
o njem je ogromno poroil bil je zelo kandalozen: ljubezenske afere, izoben iz Cerkve ...
poraen v kriarskih vojnah satirine pesmi na lasten raun
na koncu se je spokoril
odprto vpraanje: njegova potreba po pesnjenju
kot prvi trubadur je vzpostavil odnos do dame, ki je e ni videl JAUFR RUDEL: model
hrepenenja
"Naredil bom pesem iz istega nia."

RIHARD LEVJESRNI
pravnuk 1. trubadurja v Angliji je bil le 6 mesecev
viteki je bil le do kristjanov
pesem v francoskem prevodu v provansalini rothruenge
prosi vazale in sorodnike za pomo, prefinjeno jim oita, da gnije v zaporu

JAUFR RUDEL
vida: Zaljubil se je v princeso iz Tripolija in o njej pisal pesmi. Na ladji k njej je zbolel. Princesa je
la k njemu, nato je umrl, ona pa je la v samostan.
temeljni model trubadurske lirike zaznamuje celotno trubadursko poezijo in evropsko
liriko, e danes hrepenenje po idealu
bil je "pesnik bogatih melodij in revnih besed" trobar leu

"Ko so dnevi dolgi v maju":

tudi razo pesmi o ljubi daljni
mona pesem 4 razline melodije
danes so razline variante prepisovalci so se motili ali spreminjali npr. zamenjava cor in cors
(srce in telo) celotna pesem dobi drugaen pomen
7 kitic: A B A B C C D
estramp ne rima se znotraj kitice, pa pa z zadnjimi verzi naslednjih kitic
tornada sklepna kitica, povzame strukturo 2. polovice coble
v vsaki kitici se dvakrat ponovi l'amor de lonh skoraj fizino obutimo daljavo
ponavljanje da bogat, kompleksen pomen, ustveno je nabito

MARCABRU
prvotno mu je bilo ime PAN PERDUT 'najdenek'
dno drube, kot trubadur pa je uival velike asti
dramatien ivljenjepis:
kriarske vojne, vojne proti Mavrom
razlini meceni (Guilhemov sin, kastilski kralj, Ludvik VII.)

Izjemno oster pesnik:

nenavadno kombinacija: moralist + odkrivanje ljubezni

Srednjeveka lirika
13
kot propaganda proti stvarem, ki mu niso bile ve veliko sirventes (preraste v kritino pesem,
tudi o vojnah in nevarnih Francozih)
ti pesniki se zavedajo svoje enkratnosti in grozee nevarnosti (Vatikan, Francozi)
klici, vzkliki, nadiranja
43 njegovih pesmi
nenavadna izrazna mo
uden realizem, realni problemi drubi

"Vers del lavador":

"Pesem o kadi"
o kriarskih vojnah vera zahteva od vitezov, da morajo umirati

Zaetnik pastorele:

podzvrst ljubezenske pesmi razcvet pri trouverjih

sreanje viteza in kmekega dekleta:
izrazi ji ljubezen in jo skua osvojiti
ona je pogosto zvita in pametna, izogne se mu vasih pa celo posilstvo
plemii so imeli pravico do ensk nijega rodu
klju za razumevanje drube in poloaja ensk

Lana prava ljubezen:

falsa amor (tudi nezvestoba) fin(a) amor do ideala

bil je sovranik ensk, a to je zdruljivo s fin amor

Pretresljiva pesem: srea her graaka, ona je v kriarski vojni izgubila tipa
Zaetnik toka religioznih variant trubadurske lirike:
bil je fanatino verujo
v 14. st. sta ola iz Toulousa in katalonska ola8 gojili kult Marije
navdih za pozneje kranske mistike: svee, ustveno nabite in tudi utne podobe
poezija o enski lepoti najprej posvetno, nato mistino, a z novim besednjakom trub. lirike
dvoumnost ali gre za Marijo ali neko gospo

Trobar naturau:
tudi to je uveljavil
realistino, a metaforino

CERCAMON
eden Marcabrujevih uencev
zaetnik prefinjenega besednjaka o lastnostih izvoljene dame
vasih posnema ljudski slog (preddvorska poezija) "a la usanza antiga"9

BERNART MARTI LOPINTOR

podobno je pisal kot Cercamon
nekateri nenavadno direktni erotini toni v dami ne vidi transcendence, so zemeljske in telesne
moni so zelo razlini odnosi do ljubezni
8 Pomenita konec trubadurske lirike.
9 V stari rabi.

14

Boris A. Novak

BERNARTZ DE VENTADORN10
najbolj oseben najbolj spontan, iskren, ganljiv, znamenit
sredi 12. stoletja, iz pokrajine Limousin11
sin kurjaa na gradu Ventadorn pri gospodarju se je nauil umetnosti
nato se je zaljubil v eno gospodarjevega sina mo je opazil, eno je zaprl in odslovil, Bernartz pa je
uel v Normandijo k normanski vojvodinji Alinor zelo naj bi bil zaljubljen vanjo

Inventivnost:
v 3000 besedilih je ve kot 2000 razlinih pesnikih oblik
formalna invencija (tudi pri melodijah ljubezenskih pesmi) jim je bila eden od smotrov umetnosti
a pesmi so zelo podobne kot bi bila konvencija, ki se ponavlja niso bili tako individualizirani
osebneji pesniki so danes ve vredni (trubadurke so bile osebneje)

"Kadar vidim krjanca, kako vzleti":

posveena naj bi bila Alinor
"krjanec" = dama
o ljubosumnosti
tudi razo je skrajno dramatien in pretresljiv

Vida:
1. ona je la v Anglijo, on pa v samostan
2. ve dam: lep videz, tolaba, lepi gospod, moj dvorjan, ista radost (m. sp.), moj gospodar iz Narbon,
iz srca ...

PEIRE D'ALVERNHA
omenja ga DANTE v De volgari eloquentia: "starodavni doktor trubadurske umetnosti"
tu je Dante utemeljil pisanje v ljudskih jezikih

RAIMBAUT(Z) D'AURENGA12
obdobje najvejega razcveta
1147-73
visok plemi izjemno bogat
zelo navezan na mater ime ima po njenem posestvu Aurenga
rojen aristokrat, vitez, genialen ustvarjalec
rad je sprejemal druge trubadurje
psevdonim Linaure?

Rodovniki:
tedaj so bili zelo pomembni, druine so jih zaele delati
dokazovanje istokrvnosti, posestev, moi, asti ...

Poroke:
e se je moki poroil z vijo ensko, je bil to napredek v drubenem poloaju
e je bilo obratno, je bila mezaliansa
10 fr. Ventadour
11 Prvi trubadur provansalina = lemosi.
12 fr. Rimbaud d'Orange

Srednjeveka lirika

15

izrazito patriarhalno
imena ensk so redka v rodovnikih
ponekod pa je bila v rodovniku velika navezanost na mater, posebna nenost do nje in njene linije:
mladi plemii so bili zgodaj odstavljeni
e zgodaj so bili nevarni za oetovo oblast oe mu je nevaren, zato je navezan na odsotno
mater
dinastini boji so bili zelo pogosti

Raimbaut kot pesnik:

sodobniki ga niso dobro razumeli napana interpretacija in prepisi

trobar clus, ki ga kombinira s trobar car
nekaj trobar plain
predhodnik entrebescar los motz prepletanje besed
iznajdeva nove metrine forme
celo nekaj humorja redko pri trubadurjih, bolj v sirventes

Larpurlartist:
menil je, da ga le posveeni, sobratje (entendedors), lahko razumejo
fatz, bedaki, pa ga ne morejo razumeti

Gospe:
opeval jih je ve ene ni nikoli videl, a ji je poiljal pesmi

Ohranjene pesmi:
40 pesmi, 1 melodija
a e besedila imajo glasbo onomatopoija

La flors enversa:
"narobe cvet, obrnjeni cvet"
ponavljanje besed iz kitice v kitico:
8 vrstic, konci verzov se ponovijo na istem mestu v naslednjih kiticah parole rime (cela
beseda deluje kot rima)
kasneje se obdri le v sekstinah, pri trubadurjih pa je bilo zelo razirjeno (vasih se je
spreminjalo zaporedje besed)
ni monotono v novem kontekstu dobi nov pomen zelo kompleksna pomenska struktura,
globoko sporoilo
2 tornadi gospe in jongleurju (enigmatino, a kae na pomen izvajalcev)
vedno struktura konca kitic

Poetoloki pomen:
avtorefleksija jezikovnih postopkov trubadurjev

Socioloki pomen:
jasno kae temeljni jezikovni postopek in razloge zanj: metaforika, skrivanje imen, nadomeanje
pojmov:
cvetenje pozimi = ljubezen
krokarji = obrekljivci
le posveeni ( drugi trubadurji) so to razumeli

16

Boris A. Novak

ARNAUT(Z) DANIEL
sam vrh trubadurske lirike
12. stoletje
plemi, rad je pesnil
nato je postal jongleur perfekcioniral je rimas caras (redke rime)
gospa mu nikoli ni privoila ljubezenske pravice

Pesnik:
najbolj je vplival na dolce stil nuovo DANTE (postavi ga v vice) in PETRARCA ("uden, nenavaden,
teko razumljiv, a lep pesniki jezik") sta ga imela za najboljega trubadurja
nadaljuje trobar clus pelje ga e dlje od Aurenge, zato je tako bistven
skrajno premiljen jezik
teko razumljiv in nauljiv alkimist besed

Podoba pesnika:

"Jaz sem Arnaut, ki lovi veter, lovi zajca z volom in plava proti toku." velik vpliv
pesnik dela nekoristno, nerazumno; svojo drubeno vlogo je doivljal tragino
vrhunec tega v romantinem kultu pesnikov upornikov
zato vznemirja tevilne pesnike, npr. HEINEJA
tekmoval je z nekim jongleurjem, kdo bo nael lepe rime (rimas caras):
sodil je Rihard Levjesrni, bilo je na njegovem dvoru
jongleur je garal, Arnaut se je dolgoasil
slial je jongleurja, si zapomnil in zapel njegovo melodijo, le da jo je predelal in polepal
jongleur je okiran povedal, da je to njegovo, Arnaut je priznal Rihard je oba bogato nagradil

Sekstina:13
izumi jo
ponavljanje za-kljunih besed (parole rime): kljune besede pesmi, zakljune besede verzov pri
njem e asonanca, kasneje pa izgine, ker so dovolj besede
poloaj besed se spreminja po zapletenem kljuu
6 estvrstinic + trivrstina tornada (vse besede se ponovijo)
2. kitica:
1 vstopa
2 nohti
3 dua(o)
4 ibo
5 stric(a)
6 soba(i)

6
1
5
2
4
3

tudi matematino je zelo kompleksna oddaljevanje in blianje kljunih besed

bogato sporoilo
primerna za ponavljajoa se stanja
vpliva na dolce stil nuovo DANTE izumi dvojno sekstino
preivi modernizem

DANTE in trubadurji:
13 Razlagal jo je JACQUES ROUBAUD (danes zelo pomemben, sodeloval v skupini OU-LI-PO) knjiga
o trubadurjih Narobe cvet.

Srednjeveka lirika
zelo dobro obvlada konvencije provansalske lirike tudi pie v provansalini
"jauzen lo joi" = uivati uitek, a v poduhovljenem, prefinjenem smislu

17

Kult jezika v zvezi z ljubezensko liriko:

nekje pravi, da besede ree, klee, obdeluje
DANTE: "miglior fabbro del parlal materno" = "najbolji kova (zlatar) maternega jezika"
ta kult se prenaa DANTE, PETRARCA, renesansa ...
v ospredju je ljubezen + kult forme, skrajno natannega izdelovanja jezika
tudi PREEREN je hierarhiziral uporabljene postopke:
v ljubezenski liriki je uporabljal le mehkeje enske rime, najtejo vrsto rimanja

BERTRAN DE BORN
2. polovica 12. stoletja
zelo nenavaden in konflikten tudi takrat
nenehno se je prepiral in bojeval umrl je v samostanu
opeva svoje rojstno mesto, grad Hautefort, za katerega se je bojeval z bratom in z drugimi
vmeavanje v dinastine boje:
Guilhemova vnukinja Alinor je bila s prvim moem, francoskim kraljem, v kriarski vojni
nato se je poroila s kasnejim anglekim kraljem, z njim je imela otroke
Bertran se je boril z enim od njenih sinov proti oetu in Rihardu Levjesrnemu
Rihard ga je premagal zasluil je njegovo spotovanje, zato ga je nenehno opeval

Pesmi:
o lepotah bojevanja
alostinka za prijateljem, Alinorinim sinom
ROUBAUD ga ne ceni, bil je slabi pesnik kot drugi
tudi ljubezenske pesmi

Raso "Sposojene gospe":

imel je razmerje z lepotico, a ga je odslovila
razmiljal je, da ne najde enako popolne gospe, in si izmislil lepotico, ki je sestavljena iz delov
najlepih dam
zaetek blasona, pesmi natevanke natevanje lepih lastnosti izvoljenke

Dante:
postavi ga v pekel, v eno od najnijih jam, kjer so povzroitelji kandalov in razhodov
lastno glavo nosi v rokah

PEIRE VIDAL
pisal je tudi gospe smene, zabavne pesmi
znorel je, hotel je postati bizantinski cesar
veljal je za klovna

GAUCELM FAIDIT
"pel je slabe kot kdor koli drug", a dober avtor
klovn

18

Boris A. Novak

RAIMBAUT DE VAQUIERAS
prvi trubadur, ki se je za stalno naselil v Italiji, tudi pisal je v italijanini
sin revnega norega viteza, jongleur
descort:
v 5 jezikih, ritmi in besede se medsebojno motijo
zahtevna oblika, zahteva mojstrstvo
tudi on je veljal za klovna, a so mu priznavali talent
sodeloval je s CONONOM DE BTHUNEOM, enim prvih trouverjev
Majske kalende

Po 1200:
trubadurska lirika se prevesi osvajalna politika Francozov, religiozna trenja
Francija se v 13. stoletju polasti tega obmoja

RIGAUT DE BARBEZILH
e sodi v vrhunec trubadurske lirike
poetino opisuje razline ivali, tudi nadnaravne: samorog, salamander (iz ognja, zato je nesmrten)
tipina trubadurska situacija:
zelo dobroduen, lep, a plah v drubi
zaljubljen v damo, ona mu ne nakloni popolne pozornosti
druga dama se mu bo prepustila, e pusti prvo on pristane, a
tudi druga se mu odpove ostane sam, ni bil vreden ljubezni

PEIRE RAIMON DE TOLOSA

del ivljenja je preivel v Italiji mnogi trubadurji so nali mecene pri druini d'Este
zane se usoda izgnanstva najprej nevtralna, tako hoejo e v 20. letih 13. stoletja pa beijo pred
kriarskimi vojnami

GUILHEM DE CABESTANH
7 pesmi
pripisana mu je zgodba Porto srce vzhodno poreklo ali iz ljudskih balad, pozneje povezana z
graakom COUCIJEM
tudi v Stendhalovem eseju o ljubezni (tu pie o ljubezenskih sodiih)

Vida Portega srca:

Guilhem je bil zelo ve vitez, zelo lepo se je obnaal
zaljubil se je, njen mo je bil hudoben graak
hudobne ga je ubil, srce je spekel in ga dal pojesti eni, ona pa se je vrgla z balkona
aragonski kralj je hudobnea zaprl, mu vse zasegel in uniil
ljubimca je pokopal pred vrati neke cerkve, vsi so morali praznovati to ljubezen
svojevrstna mistika v zvezi s srcem iz arabske ljubezenske lirike:
ljubimca si zamenjata srce
draga zaljubljenemu vzame srce
na zaetku je e niso razumeli, le ve jim je bilo

PERDIGON
redke vide tako slabo govorijo o trubadurjih
vmean v spletke Francozov in papea zoper Provanso in herezijo katarov ali pa mu je to le
pripisano

Srednjeveka lirika
uival je velike asti, zato je el v Rim tam zarota proti monemu RAIMONU IZ TOULOUSA
Perdigon naj bi pripravil, koordiniral in v pesmih napovedoval akcijo
Raimonu so vse vzeli, pobili neaka, plemie in nedolne
najemnika vojska je izropala nekaj pokrajin, v neki bitki je padlo 20 000 ljudi

19

zaetek konca provansalske kulture

kasneje so se malo pobrali, grof je dobil nazaj nekaj posestev
Perdigona so vsi sovraili bal se je za ivljenje, zatekel se je v samostan
od takrat so bili popolnoma zoper Francoze in papea
edini trubadur, ki je bil proti svojim

AIMERIC DE PEGULHAN
eden najboljih, Dante ga je zelo cenil
moral je v izgnanstvo zaradi kriarskih vojn

Vida:
sin trgovca, slab pevec
a ko se je zaljubil, je zael krasno peti
njen mo ga je spravil ob dobro ime, on ga je udaril in je moral beati (zaradi kriarskih vojn)
jongleur v Kataloniji, na kastilskem dvoru
veinoma v Lombardiji
grenka usoda v Italiji je bilo veliko izgnanih in originalnih trubadurjev ("trovatore")

Sicilski dvor Friderik II.:

"Stupor mundi" udo sveta
odlien vojskovodja, prebrisan dravnik, zbiral je umetnike in filozofe
vsi njegovi uradniki so morali pesniti tu so iznali sonet (GIACOMO DA LENTINI) "napev, mali
zven"
obljubljal je pomo trubadurjem vsi so ga hvalili razen GUILHEM NOVELA ("v dejanjih ni
velikoduen")
nato je bil Aimeric na dvoru d'Este, zaljubil se je
10 dni v Toulousu z mladostno ljubeznijo
bogat je umrl v Lombardiji

Trobar ric trobar clus:

mojster verza, ok. 50 pesmi
ironija zelo jedek
tenso o problemu nia od zaetka preganja trubadurje
DANTE citira pesem, ki se zane s podobo drevesa: tudi ljubezen je lahko samounievalna tipino,
tevilni posnemovalci
descort za Beatriz d'Este 11 variant, posnemovalci

RAIMON DE MIRAVAL
reven vitez, a zelo dober pesnik vesele narave, vsem je bil prijatelj
prijatelj touloukega grofa, 2 leti na aragonskem dvoru
slovar dvorske ljubezni

Pesmi:

20
provokativne, dramatine, polne entuziazma
moralist opeva zvestobo dami a opeval je 8 razlinim dam!
o "hudobnih" damah je pisal grde pesmi

Boris A. Novak

Gospe:
Volkulja ( Peire Vidal) "mais d'amic" ve kot prijateljica
ga. Mantel
Azalais opeva naj jo, da bi osvojila neke druge plemie proti njej hudobna pesem
Lepotica Albianov sede katarske herezije, ona je bila zaitnica katarov

Pesem o bitki pri Mureju:

1209-13 kriarska vojna pape Inocencij III.
Raimon je beal, v obliki pesmi je pisal aragonskemu kralju, da se preve obira pri poiljanju pomoi
zelo intenziven odnos do doma
platonsko se zaljubi v sestro aragonskega kralja, eno touloukega grofa
kralj je res el na pomo, vsi so bili pobiti
znamenje preloma zaradi okoliin
zlomljen je umrl v paniji

Pesniki zadnje generacije

upadanje izrazne moi
razkrajanje dvorske ljubezni

MONGE DE MONTAUDON
duhovnik v samostanu Montaudon
rad ima telesne uitke
podobno poeziji goliardov
prefinjena ljubezen + uitek (plaisure) + pusti as (enuit)
torej tudi ironien odnos do sveta in trubadurjev
19 pesmi postopki, vezani na praznike popularni pojavi
religiozno-liturgina poezija procesije
burleskni elementi zgodovinar HUIZINGA: srednji vek je tudi veseljaki

Karneval:
BAHTIN vesela, energina zavest o smrtnosti
lat. carno, carnis = meso mesenost, utnost a povezani tudi z verskimi obiaji
lovek izstopi iz drubene vloge zaradi zavesti o minljivosti subverzivno v drubenih
manifestacijah
npr. mrtvaki plesi
tudi nije plasti se sprostijo, prevzamejo vloge
predkransko izroilo z omejitvami je bilo sprejeto v kranstvo

PEIROL
1. polovica 13. stoletja, 32 pesmi
30 let je nosil ista oblaila, bil je suh, imel je razvajen glas
reven, pomagal mu je DE ALVERNIO
pisal je pesmi "salh de claustra", ujetnici iz klotra sestra de Alvernia, ona mu je nudila uitke
de Alvernio ga je zato napodil, postal je jongleur
njegova vida kae poloaj trubadurja prepuen fevdalnim gospodom

Srednjeveka lirika
pesmi reflektirajo pesniki postopek
verjel je, da ga ljubezen ui peti
na koncih so navodila za izvajanje strnjena poetika

21

GUILHEM FUGUEIRA
krojaev sin, kroja
verski boji za katare in okcitanski provansalski odpor proti Franciji
Italija plemii, dvorjani (zasmehuje jih) + potepuhi, prostitutke, pijanci
njegova vida rahlo karikira, a odseva politine razmere trubadurji so se s pesmijo borili proti
goljufivemu katolitvu
vasih nedvoumno napada Vatikan: "prevarantski, goljufivi Rim" inkvizicija
javno je recitiral te pesmi, zato je moral pobegniti v Italijo
tam se je stepel s PEGULHANOM
12 pesmi ena je ponarodela

GUILHEM DE MONTANHAGOL
za katolike, a proti nasilju
za kaos krivi ravnodune barone in Beatrico (v neki pesmi se poroi s francoskim princem)
Provansa je zlagana
obsoja ezmernost desmezuro
14 pesmi njegov neak je napisal pesem o njegovi meri
NELLI ga ceni, ker zna izraziti razkroj drube

Dve dami:
In gauseranda de lunel:

A lunel lutz una luna luzens

Que dona lum sobre totas lugors
druga dama, esclarmonde, mu je bila duhovni vzor ko je ovdovela, je la v samostan, tam je rekla, da
je katarska vera prava inkvizitorji so ji rekli, naj se briga zase
kae na katoliki pogled na enske
v Provansi so enske sodelovale pri pogovorih, pri Francozih pa ne
gre tudi za razliko med liriko (neni toni itn.) in epiko
enska je organizirala pomo pri obleganju ene zadnjih trdnjav

Mezura = mera:
pri trubadurjih se pojavi kasneje
pesniki visoke forme jo prenesejo v drubene razmere

MERIC DE BELENOI
udovita pesem mera umiri in kreativira neposredni ustveni impulz
zaradi mere se tudi trubadurjeva ljubezen dogaja kot hrepenenje

PEIRE CARDENAL
ustvarjal je 1205-72
po vidi je doakal 100 let, bil je plemi
kritizira razpad Provanse
canso in sirventes zoper lanive duhovnike, inkvizicijo, pridobitnike, prevarante, vulgarne dame,
dvore brez blia
iskreno veren
moralistine pesmi
ironija:
bogu pravi, da je bedak, e ga ne spusti v nebesa

22

Boris A. Novak
noe obupati, a e gre v pekel, mu bo zameril in oital

Verske teme:
vedno ve jih je
trubadurska ola iz Toulousa, 14. stoletje poskus obnovitve bleska trubadurske lirike
za enske se ne ve, ali so resnine, domiljijske ali pa gre za Marijo
iz tega izhaja srednjeveka mistina poezija za zanos je potrebna trubadurska erotika, lepota ensk

GIRAUD RIQUIER
zadnji omembe vredni trubadur
2. polovica 13. stoletja, juna Francija
iz ljudstva
profesionalni umetnik skua oiviti trobar
abstraktna dama "bel uitek" izpraznitev energije trubadurske lirike
kliejski izrazi bolj originalno je opevati domiljijsko ensko
a mojstrski trobar, mojster jezika
Provansa je e obuboala
na razpolago je mecenu, kastilskemu kralju ALFONZU X. ("El sabio" = modri), pesnik Iberskega
polotoka (v galicijini)

Provansalska poezija zunaj Provanse

Katalonija:
tudi provansalska poezija
sorodna jezika, naravna bliina

GUILHEM DE BERGUEDAN14
opeva vojne de Bornov prijatelj
1192 upor baronov, oblega ga aragonski kralj, Vidal ga je prosil za Berguedanovo ivljenje, a
prepozno

CERVERI DI GIRONA
1259-85
eden zadnjih velikih vrhuncev (spet?)
provansalina in katalonina
mnoge nenavadne oblike, nekatere izgledajo kot vizualne pesmi
obseden z zvonostjo: asonance, aliteracije, notranje rime
trubar clus/ric
v slubi aragonskega kralja tudi jongleur
19 pesmi

Pesniki dialog z Alfonzom X.:

Alfonz X.: cikel Pesmi o sv. Mariji
Cerveri: Spev o Mariji posveeno Alfonzu
pesem Espingadura ("ples") za nekega panskega infanta

JORDI DE SANT JORDI

14 katalon. Bergued

Srednjeveka lirika

23

AUSIAS MARCH
zgodnja katalonska renesansa, pomembna v evropskem okviru
bogastvo pesnikih oblik
prva velika katalonska pesnika poleg CERVERIJA

Italija:
1. trubadurji izgnanci
2. italijanski pesniki, ki prevzamejo jezik, ker se jim zdi imeniten
v Piemontu, Bologni, Benetkah, Ferrari (Ferrari di Ferrara), na Siciliji (cesar Friderik III.)

SORDEL
eden zadnjih velikih trubadurjev
niji plemi, pogosti kandali:ugrabil je eno gospodarja Verone
pobegnil je v Provanso in se poroil z Otto iz mone plemike
druine, ki ga je nato preganjala
trobar plan = leu "poezija mora temeljiti na besedah, ki se jih zlahka naredi", "moja dama ne mara
mojstrskih spevov"
celo lastna poetika nihe ne rabi preobilice
vrednota mu je mera = mezura:
na jezikovni in erotini ravni uravnovesi pretirano erotino strast
ni bila znailna za vse trubadurje, nekateri so zagovarjali strast (ljubezen = norost, blaznost)
sodeloval je v tensih
jedek odnos do drugih trubadurjev vasih na nizki ravni (telesne hibe)
DANTE ga postavi v 6. spev v Vicah

TRUBADURKE
"trobairitz"
mnogo osebneje pesmi

Poloaj ensk:

teak realen poloaj idealizacija v liriki

mnoge so imele mo, posebej ko so bili moje v vojnah
a zelo patriarhalno, imele so niji drubeni poloaj
mnogim je bil samostan edina reitev moke nadvlade pogosto po smrti moa
e takrat so bili nekateri popolnoma enski samostani
tudi na nekaterih dvorih so bile zaitnice trubadurjev
okrog 30 trubadurk
pogosto so se vkljuevale v tenso

ALIENOR
vnukinja prvega trubadurja, normanska vojvodinja
izobraena in mona oseba, podpira umetnike in intelektualce: njen dvor je sredie trubadurske
omike
kljuna v srednjem veku zelo liberalna
od romantike naprej velja za simbol predhodnice renesanse in svobodne enske
upornica, ena od prvih intelektualk, usodo je vzela v svoje roke
navdihuje tevilne pesnike njeno ivljenje in usoda trpinene trubadurske dame

24
Boris A. Novak
raziskoval je G. DUBY, le delno je res nenehni boji z mokimi, veliko grobosti, ponianj ni bilo
idilino, zmagoslavno
poroala se je zaradi politine moi
1137 se poroi z Ludvikom VII. in postane francoska kraljica ni imela otrok
1152 la je na kriarsko vojno in se tam zapletla s stricem
marca 1152 se je loila
maja 1152 se je pri 29 poroila z 19-letnim Henrijem Plantagenetom, ki leta 1154 postane angleki
kralj:
takrat slutnje renesanse zbirala je trubadurje, tudi njen mo je to podpiral (VENTADORN, CHRTIEN
DE TROYES naj bi tu priel v stik s trubadursko poetiko, sledil je njeni herki Marie na ampanjski dvor)
prepletanje kultur popularizira bretonski cikel, keltske legende, lais
zanejo se viteki romani v verzih:
najprej antini vzorci: "roman d'antiquit" Tebe, Enej
tudi tevilni prevodi: WACE: Zgodovina britanskih kraljev iz latinine v francoino (original je
napisal GEOFFREY DE MONMOUTH)
lai:
lirski lai decime, 3-, 4- ali 7-zloni verzi
epski lai predvsem dvorna dama MARIE DE FRANCE (bretonski cikel)
provansalina in francoina ve dvojezinih tensov:
GACE BRUL in Alinorin sin GEOFFROY DE BRETAGNE (de Bornov prijatelj)
tenso z GAUCELMOM FAIDITOM
v 20 letih je rodila 10 otrok
med preivelimi otroki so se leta 1173 vneli dinastini boji, ona je bila za Riharda Levjesrnega in
proti oetu, zato je bila 11 let v hinem priporu
dvor se je preselil v Anglijo
1184 je prila iz zapora, po Henrijevi smrti leta 1189 je spet postala vsemogona
hotela je reiti Riharda iz Avstrije
pokopana je v prvi opatiji, kjer so vladale enske, v naroju ima knjigo o tej opatiji so bile tevilne
polemike, Guilhem je bil proti

Henri Au court mantel Henri S kratkim plaem:

idol trubadurjev de Born je napisal planh ob njegovi smrti

Geoffroy de Bretagne: pesnik, mecen, organiziral je dvojezini dvor

Richard Coeur-de-lion
Marie de Champagne:
nadaljuje materino kulturno delo
CHRTIEN DE TROYES, GACE BRUL, CONON DE BTHUNE (4. kriarska vojna)
ko je Alinor v zaporu, je sredie kulture pri njej

Alis: poroena z Mariejinim svakom, zbira trubadurje

Mathilda de Saxe:

poroi se v Nemijo in tako tja prenese trubadurstvo (+ direkten vpliv iz Champagne)

Minnesngerji15
naroa tudi prevode, npr. Pesmi o Rolandu

Alinor: poroi se s kastilskim Alfonzom VII. vez med Francijo in Kastiljo

15 minne = niz. ljubezen

Srednjeveka lirika

25

Jeanne:
sicilska kraljica (Friderik) juna Francija + Italija
tu so arabski vplivi
trubadurji tja prinesejo visoko omiko in nekatere pesnike oblike
sicilski dvor je bil v 13. stoletju eno izmed sredi kulture

AZALAIS DE PORCARAGUES
1 ohranjena pesem
upesnjuje enega od trenutkov ljubezenskega kodeksa - assai = preizkus (homonim: napad):
ko gospa prizna ljubezen, mora on pokazati potrpljenje, prijateljstvo odkrita ljubezen, a on
mora spotovati odloitev popolne prepustitve ( hrepenenje!)

Ljubezenski kodeksi:
13 receptov za ljubezen
31 pravil:dama naj bo poroena
treba je biti ljubosumen
zvestoba
ljubezen se mora veati ali manjati
ni uitka v tistem, kar dobi mimo volje svoje drage
morda so obstajala ljubezenska sodia sodbe dam o koljivih ljubezenskih vpraanjih

COMTESSA DE DIA16
d'Aurengova gospa
ca. 1200, o njej je malo ohranjenega razline teorije o njenem poreklu
4 pesmi, 2 melodiji
provansalska in francoska literarna veda jo obravnavata pokroviteljsko, a to je neustrezno:
REN NELLI: njene pesmi so le etude, neuspeno posnemanje mokih
a bistveno drugana poetika bolj osebno izraanje erosa
bolj direktna kot moki, izjemno utna "provansalska Sapfo" e takrat so jo obtoevali
ezmernosti

NA17 CASTELHOZA
MARIA DE VENTADORN
ni v sorodu z Bernartzem
12./13. stoletje
ena od "treh lepih dam iz Torena" mnogi so jih opevali
visoko plemstvo
podpira mnoge trubadurje, soavtorica tensa z GUIJEM D'USSELOM

CLARA D'ANDUZA
ca. 1200, visoko plemstvo
16 Die
17 gospa

26
Boris A. Novak
le 1 pesem zatajevana boleina in jeza
raso je povezan z UCOM DE SANT CIRCOM (trubadur, pisal je vide drugih trubadurjev)

FRANCOSKA LIRIKA
TROUVERJI
trouvrji 50 let po Provansi, sredi 12. stoletja moan vpliv trubadurjev
tudi okoli 3000 pesmi je ohranjenih
veja verska diferenciranost bolj razvejano

Adaptacija dvorske ljubezni:

v severni Franciji
dodatna okrepitev vitekega etosa in vere (miles christi, Marijin kult)
okrepljena religioznost
najprej je posvetna erotina lirika, na podlagi tega pa imajo kranski mistiki
religiozna videnja
uveljavi se napetost intimno javno, spomin upanje
idealna ljubezen je neloljiva od lirskega izraza
veliko kanoninih anrov

Iskanje la caitre: ponavadi iskanje sv. grala

enske pesmi:
sorodni anri
chansons de toile enske so jih pele ob delu, tkanju

Ljubezen:
1. Chansons d'ami:o prijatelju
tragino obutje dekleta, ki ga pusti enin
2. Chansons d'elaisse, d'adieux: pesem zapuene enske

Rondets de carole:
ljudski anr, povezan s carole plesom
povezano s poganskimi rituali plodnosti

Motet:
"mala beseda", prvotno "brundanje"
preprosto besedilo kot pri vseh pesmih, povezanih z glasbo

Madrigal:
materinska pesem, preprosto besedilo
carmen madrigalis

Balada:
mala ali velika
komplicirano; ponavljanje rim
envoi = tornada sklep, zgoeno besedilo
najprej plesna, nato pa eksistencialno sporoilo elegina, tragina, pripovedna pesem
GOETHE: prazvrst pesmi je podobna baladi

27

FRANCOSkA LIRIKA

Srednjeveka lirika

28

Boris A. Novak

Rondel, rondan:
krona oblika sporoilo o kroni naravi, vesolju

Triolet
Fatrisie:
metrino brezhibno
satirino, v misterijih

CONON DE BETHUNE18
njegova druina je bila vazal francoskega dvora, flamskih grofov in anglekega kralja
bil je deseti sin tudi brat Guilhem je bil pesnik
zaljubil se je v vdovo, grofico de Champagne, le o njej je pesnil
Alis ga je povabila pet na dvor, a so se posmehovali njegovemu dialektu ponian je presekal
vazalsko odvisnost od francoskega kralja
bil je v 3. in 4.19 kriarski vojni z Guilhemom
velike asti, bil je regent Konstantinopla, kjer je umrl

Pesnik:
vsaka kitica ima enako metrino shemo in rime to so vzpostavili trubadurji
povee ljubezensko tematiko in drubeno kritiko (kriarske vojne)
e zahvala HUONU DE OISI, svojemu uitelju

CHATELAIN GUY DE COUCY

nejasno, na kateri kriarski vojni je bil
bojeval se je z Levjesrnim

Variante njegove smrti:

1. v Franciji je pustil poroeno ljubico Gabriele de Vergy po njegovi smrti naj bi ji njegov oproda
prinesel njegovo srce, a prestregel ga je njen mo in ji ga serviral
ona ni hotela jesti in je umrla
v zgodovini je Gabriele identificirana s pesnico DAME DE FAL
tevilne adaptacije te zgodbe: pri BOCCACCIU mora enska vse ivljenje piti iz ljubimeve lobanje
2. Bethunov sopotnik, umrl je na morju (verjetno Jadranskem)

Pesnik:
prefinjena uporaba pesnikih sredstev
"nora elja", pijanost obupa, neizpolnjeni ljubezni da popolnost
opis pomladi (slavki) prosi za nago drago v naroju, preden odide v vojno

THIBAUD DE CHAMPAGNE
visok plemi, stric Marie de Champagne
hotel se je stilizirati v idealnega pevca in ljubimca
DANTE: eden predhodnikov dolce stil nuovo
velik vpliv na prihodnje generacije
zadnji veliki poskus obnove prepletanje poezije in glasbe
18 Mestece na severu Francije.
19 Vzbudi dvome o smiselnosti in utemeljenosti tega poetja.

Srednjeveka lirika
graciozen jezik do renesanse je eden najpomembnejih

29

Ljubezenske kancone:
ena prvih pesmi, ki upesnjuje pelikana:
ponavadi se rtvuje za mladie, tako da si iztrga srce in jim ga ponudi
tu na religiozen nain: Bog je kakor pelikan, spletel si je gnezdo na najviji veji
nato so hudobni ptii pobili mladie, pelikan pa si je iz obupa izkljuval srce, kri je oivila mrtve
mladie
nato kritika lovekega rodu: grozen je, ker je zapustil Boga
hudobni ptii so dvolinei, obrekovalci (lausengiers) pri DANTEJU so v enem izmed
najnijih krogov pekla, zloraba besede za igro moi, zloraba ljubezni in soljudi so hudi zloini
citira bretonski cikel v zvezi z bojem med Kristusom in Antikristom
ponavadi odhod na vojno
pogosto "departir outre mer"

Sirventeze:
zelo izrazite
boleina ob odhodu na kriarske vojne
kritika drube v zvezi s kriarskimi vojnami
samokritino: mi, baroni, smo krivi za vse napake v kraljestvu Sirije

GACE BRUL
1175-1225 iz Champagne
nizkega rodu, a velika veljava njegov pokrovitelj je bil GEOFFROY DE BRETAGNE
30 pesmi osebni navdih
izjemno mehek, graciozen jezik
ena od podob so ptii "Ptice svoje domovine sem slial v Bretanji blablabla."
prvi uporabi "sladko boleino", nato na veliko ponavljajo

Deseterec vers commun:

Pesem o Rolandu, chansons de geste
mona cezura po 4. zlogu:
Douce dame, | La plus bele de France
1

9 10

a trubadurji in trouverji po 4. zlogu pogosto dodajo e nemi e enska cezura: drugaen tok, lirizacija
verza:
Que Frans de France | qui repairent de cort (Franki iz Francije se vrnejo z dvora)
1

4 (e)

5 6

7 8

10

lirska poezija se torej loi od epske

MEANSKA LIRIKA
ljubezenska lirika v 13. stoletju
tu so obstajale doloene pesniko-religiozne bratovine (Puy)

ADAM DE LA HALLE
malo anrov, a veliko oblik kancona, rondel
pastirska igra Robin in Marion

30

Boris A. Novak

onglerska lirika:
meani, duhovniki

COLIN MUSET
13. stoletje jongleur, vse ivljenje je zabaval gospodo s pesmimi in se spremljal na violo
velika druina imel je teave s preivetjem kljub popularnosti
boem, uiva
prevzame trubadurstvo, a satirino, ironino20
inovativno: vzvieno + nizko
ljubezenske teme + materialni motivi (npr. seznam gurmanskih detajlov sree ob
enski)
pogosto igra z besedami
Srea Colina Museta
satirino o vsakdanjosti
anekdotina, humorna nota kasneje poznosrednjeveka lirika (VILLON)
Dobiki in razoaranja pesnike obrti

RUTEBEUF
13. stoletje
tudi mirakli, moralitete, pogrebne alostinke
satirine pesnitve o vsakdanjosti itn.
jongleur, boem z roba drube
znal je latinsko
bil je eden najmonejih v 13. stoletju vkljuen je bil v nekatere polemike:
o berakih rodovih
o beginih bogate enske so ivele za zidovi, vsaka je imela svojo hio, nekatere so se poroile
polreligiozen red, umik v zaprto skupnost

FRANCOSKI POZNI SREDNJI VEK

razkroj nekaterih struktur, a so tudi nekateri vrhovi poezije
jezikovne in fonetine spremembe osnova dananje francoine, sega do 17. stoletja

Spor realisti nominalisti:

realisti:
realnost splonih kategorij in idej uradna Cerkev
temeljijo na TOMAU AKVINSKEM (na sicilskem dvoru Friderika II. v asu izuma soneta) ideje
so v Bogu, pred stvarmi, so bistvo stvari, v lovekovem duhu zmerni realizem
nominalisti: sploni pojmi niso neodvisni, pa pa so le imena
besede so le prazni zvoki
WILLIAM OCKHAM, DUNS SCOT
globoke posledice konflikti, spopadi

Ablard:
najprej realist, nato nominalist
20 Parodija je pogosto literarni izraz nijih slojev.

Srednjeveka lirika
ogromen uspeh v Parizu Eloizin uitelj
ohranjena so njuna pisma morda so pristna
on ji je pisal tudi skladbe

31

Dvorski intelektualci:
z najboljimi olami, v slubi na dvoru ali pa so bili diplomati
z njimi se zane moderni tip dvorskega intelektualca
veina pesnikov poznega srednjega veka

Dvorska ljubezen:
konuje se nekateri jo skuajo obnoviti, a zaman

1. Individualizacija lirike:
pri trubadurjih je bilo konvencionalno
zdaj konvencije razpadejo okrepljeno poudarjanje osebne izkunje (npr. VILLON)

2. Formalizacija, kodifikacija zvrsti:

spreminjanje v moralistino retoriko
vsebina postaja banalna, zato pa briljantna forma, bogat jezik, mehanika pravil

Dokonna loitev poezije in glasbe:

zadnji to zdruuje GUILLAUME DE MACHAUT
e EUSTACHE DECHAMPS teoretik poezije, 1. verzificirana razprava o francoski verzifikaciji
teoretino razkolje to povezavo:
loi umetno (instrumentalno) in naravno (vokalno glasbo)
iz tega izhaja renesanna avtonomija glasbe in lirskih zvrsti
za glasbo morajo biti preprosta besedila
tu pa formalizem poezija se zave jezikovne narave
opitost nad monostmi jezika, nad novim orodjem
razcvet pesnikih oblik ljudska in dvorska tradicija
tudi kodifikacija
lirika dobi novo samozavest iz odkritja golega jezika
okrepi se retorika v poeziji ("druga retorika" pesmi v ljudskih jezikih)
nasprotno trouverjem, a jih citirajo s posebno distanco (kot v vsakem obdobju):
GUILLAUME DE MACHAUT: Zaljubljeni studenec
sin francoskega kralja je moral za talca v Anglijo, Machaud ga tolai s citati iz Romana o
vrtnici (dama tolai ljubimca) ni direktna tolaba

Dit:
lat. dictatio
povest v verzih s pouno, moralistino vsebino lahko epistola ali satira
takrat najbolj priljubljena
Dechamps: Art de dictier, 1392

Potique, poeterie:
mitoloko izmiljanje zgodb
poezija v ojem smislu, tema je ljubezen
poezija naj temelji na prikritem smislu

Zvrsti in kitine oblike:

32
veinoma so vse iz balade (= ballette) plesna pesem (tudi dansa)

Boris A. Novak

Krone oblike
1. Lai:
delno keltski izvor
bretonski cikel
a) pripovedni lai MARIE DE FRANCE
b) lirini lai: fiksirana oblika
2 decimi, le 2 rimi
3, 4, 7 zlogov

2. Virelai:
"vrtei se lai" bolj kompliciran
vezan na osnovno formo balade

3. Rondel:21
iz balade, e beseda sugerira kronost
nesimetrinost mnoge ostale oblike temeljijo na simetriji
menjanje oklepajoih, prestopnih, oklepajoih rim da bi se refren
ponavljal
na koncu je le prvi verz refrena bralec avtomatino ponovi e drugega
pesem vabi k aktivnosti, molk, kjer odmeva drugi verz
diskretno in uinkovito
pesem zvonega spomina
preivi do danes MALLARM

1
A
B
b
a

2
a
b
A
B

3
a
b
b
a
A

4. Preprosti rondel = triolet:

zgodovinsko prvi
AB a Aa bAB
le 2 rimi
zelo zahtevna oblika le 3 verzi se ne ponavljajo, ti lahko razvijejo zgodbo, obrnejo pomene,
prinesejo novo sporoilo
12
3
A (R) A
A
5. Rondeaux:
A
A
A
mnoina od "rondel" podoben, a drugaen refren
B
B
B
ponavljanje krona podoba sveta, svet kot celota
B
(R) B
A
A (R)

6. Balada:

najpomembneja oblika v srednjem veku

uveljavi jo MACHAUT 3 kitice
EUSTACHE DECHAMPS prispeva envoi, poslanico zgoen rezime, posvetilo, navodila za izvajanje

Mala balada:
a b a b | b c b C (refren) trikrat
envoi b c b C
28 verzov, le 3 rime, v pol verzih je le ena rima (b), to je zvono vezivo pesmi
21 Analiziral ga je HENRI MORIER.

Srednjeveka lirika
33
rime se ne smejo ponavljati teka oblika, laja v francoini kot v slovenini, ker nimamo toliko
primernih naravnih rim

Velika balada:
a b a b b | c c d c D - trikrat
envoi: c c d c D
zrcalno
decime
laja od male balade, ima 4 rime
carre kvadrat: pravilo, da naj bi bilo zlogov v verzu enako tevilu verzov v kitici dri!

Kraljevski spev chant royal:

5 daljih enajstvrstinic + 5 verzov ni tridelna

ababccddedE
envoi: d d e d E
rime naj se ne bi ponavljale zelo teko

7. Villanelle:

1
v renesansi (2. polovica 16. stoletja) jo izumi JEAN A1
PASSERAT: "Izgubil sem svojo grlico, elel bi si iti za b
njo."
A2
danes priljubljena v ZDA: D. THOMAS, E. BISHOP,
THEODORE ROETHKE itn.
primerna za dialektina nasprotja o ivljenju, ker refrena
ustvarita pomenski kontrapunkt

2
a
b
A1

3
a
b
A2

5
a
b
A2

6
a
b
A1
A2

A
A
B

8. L'arbre fourchu razvejano drevo:

A ali C
A

menjava daljih in krajih verzov tridelni ritem z repom

igriva, lepa oblika
CHRISTINE DE PISAN: Rondo
Je vois (grem)
jouer.

4
a
b
A1

B
...

Au bois
je vois.
Pour
nous
trouver
je vois.

9. Motet
A B A B A b22 A - motet cartel
frc. mot = beseda, mottum = brundanje, godrnanje
pesnika in glasbena oblika zato je preprosto besedilo (veglasno)
HEGEL: besedila, povezana z glasbo, so preprosta

10. Madrigal:

iz "canso materialis" (preprosto formalis: uena pravila) ali "canso matricalis" (materinska,
uspavanka preprosto)
a b c | a b c | d d ali a b a | b c b | c c
22 Okrajan verz.

34

Boris A. Novak

Pesniki
GUILLAUME DE MACHAUT
ok. 1300-ok. 1377 iz Champagne
na razlinih dvorih, kanoniko mesto
najpomembneji francoski pesnik 14. stoletja do konca 15. stoletja velja za glavnega pesnika glasbenika
rokopisi za francoskega kralja KARLA V.
poznajo ga v glasbi: avtor mae in 20 motetov
priblino 400 lirskih pesmi rondo, chanson, kraljevski spev itn.
tudi epske pesnitve dits:
moraliziranje v verzih
lahko so osmerci, vmes pte pesmi, pisma
v Le vois dit (Le dit de vrit ou parler vridique)
prvi poskus modernega evropskega romana v pismih, a verzificiran
mojster jezika, a vasih suenj forme, zanaa ga v alegorije
tudi osebne pesmi
ideal mu je modra ljubezen amour sage dale od trubadurske norosti
ljubezen je najvije dobro ("summum bonum") tudi religiozne prvine
jasna zavest o ovirah v drubi: "teko je iveti v razglaenem svetu"

Razpotje evropske kulture:

1. konec dvorske ljubezenske poezije ponekod direkten
2. meajo se indirektnost, distanca, citati aparat uene poezije, ki naj objektivizira pesniki govor
hermetino, teko razvozlati
navdih: Roman o vrtnici

JEAN FROISSART
2. polovica 14. stoletja, razlini dvori
zadnji arturski roman Meliador
ve ditov + chanson, lai, rondo ...
zadnji je zvest dvorski ljubezni

JEAN REGNIER
zaetek 15. stoletja svetovalec nekega vojvode
talec pri razbojnikih, tam je napisal prvo pesem
Slovo: pesnik stopi v mrtvaki ples (danse macabre)23, tam govori s postavami

EUSTACHE DECHAMPS
1346-1406, Champagne, pravnik, diplomat
dokonal je razvoj balade dodal ji je envoi (posvetilo, jedrnato sporoilo)
alegorine pesmi, basni v verzih
prvi Pariz kot tema nato VILLON
1. verzificirana razprava o francoski verzifikaciji (1392) loitev poezije in glasbe: ustreza
dekadenci aristokracije
23 Krona oblika kot srednjeveke pesnike oblike.

Srednjeveka lirika
MACHAUT in on sta izjemi po kvaliteti pesnitva

35

CHRISTINE DE PISAN
1364-1430, italijanskega rodu, hi TOMAA PISANSKEGA
mlada se je poroila z notarjem francoskega kralja (na njegovem dvoru je bil tudi njen oe)
pri 25 je ovdovela in imela hude teave, zato je zaela pisati 1. profesionalna evropska pisateljica
zelo plodovita, moen vpliv MACHAUTA in DECHAMPSA
mojstrica jezika
psiholoka inteligenca
velika izpovednost, ustvenost:
balada ob smrti moa
balada Solitude: vsak verz ima "seulette ..." (samcata)
aristokratska poezija je konvencionalna, v ljudskih anrih pa bolj svobodno, "jaz"
zdaj "jaz" + visoke pesnike oblike
ona vodi lok bolj izpovednih vsebin
hvalnica Pesnitev o devici (orlanski)
tudi filozofska dela: Mesto ensk (La cit des femmes):
zaetek zavestnega boja ensk
3 dame kot alegorije uravnalcev ivljenja:
Raison pamet
Droiture "naravnost", pravinost
Justice postava

ALAIN CHARTIER
1385-1430, doktor prava, kanonik, ambasador
veliko del, tudi politine razprave
Upanje: "hrepenenje me postara e v mladosti"
pesnitev La Belle Dame sans merci neusmiljena lepa dama
delno dialoko
obsoja dvorske ljubezenske navade "libertinov"
velik uspeh v 15. stoletju razprave o pravicah ensk
KEATS je napisal pesem s tem naslovom

CHARLES D'ORLANS
1394-1465, vojvoda
e vedno v antologijah, a preve zanemarjen

Tragina zgodba:
rojen sredi stoletne vojne, neak francoskega kralja Karla VI.
oe Louis je bil zelo kultiviran, mati Valentina de Visconti je bila iz Milana (uvajala je italijansko
renesanso v Franciji)
pri 12 se je poroil s sestrino, kraljino Izabelo doloen je bil za prestolonaslednika
a druini sta bili v sporu z Burgundi leta 1407 so umorili Louisa, Charles je bil oproen
13-letni Charles je postal vodja politine stranke, moral se je skrivati
ena in mati sta mu umrli, nato se je poroil s herjo zaveznikov (Armagnac)
obsodili so umor, ne pa storilca lahko se je vrnil na dvor
e prej (1414) je bila bitka pri Azincourtu med Anglei in Francozi bili so poraeni, 25 let je bil talec:
e prej je pisal pesmi, predvsem pa v ujetnitvu 1. obdobje pisanja:
prevladujejo "upanje, dobre novice", nato pa "melanholija"
balade, chansoni (= canso pogosto kot rondel)
umre mu druga ena balada
zaetnik upesnjevanja domotoja (HUGO): "gledaje proti francoski deeli"

36
Boris A. Novak
po vrnitvi skua dosei mir med Anglijo in Francijo odpove se politiki in ivi na gradu Blois
organizira pesnika tekmovanja tu srea VILLONA:
Villon je bil zaprt v grofiji Blois in osvobojen
ok. leta 1460 je bilo tekmovanje 10 pesnikov (Villon, Charles, Jean Robertet) je moralo
napisati na temo "Je meurs de soif aupres de la fontaine" (umiram od eje tik ob studencu)
oblasti so zahtevale izroitev Villona, a mu je dovolil pobeg pretresljiva pesem
prijatelja kljub razlikam
nato se je spet poroil s princeso Marie de Cleues (Villon je napisal epistolo o njegovi herki)
as je slekel svoj pla:
rondo
znana, netipina pesem svee podobe pomladne narave

FRANOIS VILLON
nadaljuje MUSETA in RUTEBEUFA le da on njun humor, ironijo in avtoironijo e radikalizira, nikjer
prej e ni tako
prizemljeno vsakdanji problemi meanske drube
tudi niji jezik

ivljenje:
VALRY pravi, da je za literaturo bistveno le besedilo, biografija je irelevantna "isto besedilo"
a popravi se: pri VILLONU in VERLAINU je treba poznati biografiji
rojen leta 1431 v Parizu kot de Montcorbier
oe je kmalu umrl, vzgajal ga je kanonik Guillaume de Villon24 (Franois je iz hvalenosti prevzel ime)
v samostanu sv. Benedikta
pri 12 je el na univerzo, z 21 je postal diplomirani filozof lahko bi bil uradnik, v Cerkvi ali na
univerzi
a raje je visel po krmah
junija 1455 se je v sumljivi drubi zapletel v pretep: ranil ga je duhovnik, on ga je v samoobrambi
zabodel in ga e udaril s kamnom, tako da je umrl
pobegnil je in bil obsojen na 10 let izgnanstva, a ko so ga pomilostili, se je vrnil
poklicni tat vlomil je v navarski kolegij (po zlatnike) enega so ujeli in je izdal ostale, spet so izdali
tiralico za njim niso ga ujeli, 3 leta se je potikal po Franciji
v Bloisu ga zaprejo, Charles dobi her izpustijo ga, postaneta pesnika tovaria, Charles ga ne izroi,
temve mu pusti pobegniti
spet tolpa "koljkarjev", ropa cerkve ujamejo ga in zaprejo, a novi kralj mu da oprostilno pismo
v Parizu ga spet zaprejo in izpustijo
kmalu spet pretep nekoga so ubili, on ni udeleen, a ga obsodijo na smrt (veala, razetverjenje)
ugodijo njegovi pronji za pomilostitev (tudi kralj je njegov zaitnik) 3 dni je e v Parizu, nato mora
na desetletno izgnanstvo; nato ni ve sledu o njem

Pesmi:
ez 3000 verzov
nekaj balad
po prvi pomilostitvi je izdal zbirko lais Mali testament
kasneje Veliki testament:
razirjeni Mali testament, a vmes je dozorel globlja izrazna mo
173 8-vrstinic, vmes tudi druge oblike (balade, rondoji):
24 Takrat se je izgovarjala [viljon, vilon].

Srednjeveka lirika
Balada o gospeh minulih dni
Molitev k nai ljubi gospe (envoi akrostih Villon)
Balada za ljubico (akrostih Franois Marti)
Balada o debeli Margot ...
nato e Razne pesmi: za Charlesov nateaj in njegovo her
Debata med Villonom in njegovim srcem
Balada za obeence
Tolovajske balade

37

Balada o obeencih:
vlika balada decime, na koncu 5-vrstini envoi
le 3 rime a in c sta dvakrat v vsaki kitici, 23-krat pa je b v slovenini je to teje
MENART je kvalitetno prevedel, naravno zveni
refren: "Molite raje, da se Bog nas usmili."

Renesansa?:
nekateri ga tejejo sem, a je dvomljivo
francoski pesniki se uprejo srednjevekim oblikam italijanske oblike, drugana estetika in etika,
humanizem

CLEMENT MAROT
zelo satirien
italijanske oblike
sledi mu Plejada (Pliade RONSARD):
mediteranske oblike, renesanna estetika
italijanska renesansa se prelije v Francijo

38

Boris A. Novak
ITALIJANSKA LIRIKA

IT
A
LI
JA
N
S
K
A
LI
RI
K
A

najprej moan vpliv Provanse, nato pa se usmerijo drugam

SVETI AVGUTIN
4./5. stoletje: De musica, De ordine
religijo je utemeljil na popolni veri TOMA AKVINSKI je v 13. stoletju nael tudi
razumske dokaze (monost razumske skepse)
vizija univerzuma kot harmonije: povsod je red sled ustvarjalnega duha, ki velja za
celoto in sleherno obliko bivanja
temelj srednjeveke ideje lepote
kozmos je urejen kot glasba notranja hierarhija, a deluje kot celota srednjeveka
estetika

DIONIZIJ AEROPAGIT
5./6. stoletje, mistik
slavi svetlobo = sestavni del kozmosa:
vpliv neoplatonizma
centralna tema italijanske srednjeveke ljubezenske poezije (svetloba, oi, pogled)
tudi v slikarstvu je bistvena

BOETIJ
5./6. stoletje
delitev izobrazbe na trivium (gramatika, dialektika, retorika) in quadrivium
(naravoslovje in glasba)
O tolabi filozofije poroilo o sreanju z gospo Filozofijo v prozi in poeziji

Slikarstvo:
1. harmonija, soglasje elementov
2. mehkoba in ivost barv, svetloba

Umetnost:
umetnost (tudi lov, kmetijstvo ...) je takrat aplicirana znanost, ki definira racionalna
pravila za razline dejavnosti
umetnost nima dostojanstva kot v antiki (tudi religiozne funkcije)
prvi kristjani so se bali poezije
a e AVGUTIN je ugotovil, da pesmi laje pribliajo doloene resnice (jezik je bliji
utni izkunji)

Alegorinost: glavno izrazno sredstvo

1. v besedah dobesedno viji pomen

2. v dejanjih dogodki v Stari zavezi napovedujejo Novo

TOMA AKVINSKI
13. stoletje
loi zgodovinski (dobesedni) duhovni pomen
Suma teologiae, prevajal je Aristotela
vpeljeval je razumske argumente

Srednjeveka lirika

39

FRANIEK ASIKI
13. stoletje
kesanje zaradi razsipnike mladosti franikani
stopnja v razvoju italijanskega verza
Spev brata sonca:
anizosilabini verz neenakomerno tevilo zlogov
evfonina nepravilnost rime pogosto menja z asonancami
svoboden nain, sledi verskemu navdihu ljubezen objema svet, vse in vsi so si bratje

Italijanina:
1. ljudski jezik v 10. stoletju (4 sodne odredbe: 960, 963)
prva pesem je Postila iz Amiate verzificirana zgodba
italijanina ima poasneji razvoj kot drugi jeziki ele po 2. svetovni vojni ve kot pol Italijanov
govori italijansko, ostalo so nareja

Kranske hvalnice:
zaetki italijanskega pesnitva
SV. AMBRO
PAOLINO? IZ OGLEJA
TOMA AKVINSKI
THOMAS DE CELANO: Dies irae tercine, trohejski osmerec, vsaka tercina ima lastno rimo
VENANCIJ
FORTUNATO

Franko-italijanska literatura:
mnogi trubadurji so li v severno Italijo in na Sicilijo
tudi italijanski avtorji v francoskem ali provansalskem okolju (MARCO POLO)
Entre d'Espagne:
12./13. stoletje
zgodba iz pesmi o Rolandu Orlando (Zaljubljeni Orlando, Besnei Orlando)
tema ponarodi

SICILSKA OLA
Dvor Friderika II.:
razsvetljeni absolutist, kriarske vojne
izjemna osebnost, "udo sveta"
pisal je pesmi tudi sinovi malo si je delal propagande
zbiral je umetnike trubadurji so upali na zavetje
tu so bili tudi minnesngerji
vsi funkcionarji so pesnili 19 sonetov:
PIER DELLA VIGNA
GIACOMO DA LENTINI
GUIDO DELLA COLONNE
RINALDO D'AQUINO ...

GIACOMO DA LENTINI
vodja e DANTE ga obravnava

40
pisar, notar
ustvarjal v letih 1233-40, napisal 15 sonetov od 19 verjetno njegov izum
mogoe ga je naslonil na sicilski strambotto

Boris A. Novak

Poezija:
soneti globok vpliv provansalske poetike, pripeljan do skrajnosti
dvorska ljubezen, nain upesnjevanja a to spremenijo v konvencijo ker so bili dravni uradniki,
amaterji v poeziji
vseeno ustev verjetno niso blefirali, a ni svee kot pri trubadurjih
skrajno prefinjen izraz, jezik, raziskovanje forme

Vsebinski premiki podoba ljubljene:

kritika kulta daljne ljubezni odnos do oi, podobe, svetlobe

TOSKANSKA OLA
vpliv sicilske ole toskanska pa vpliva na dolce stil nuovo
mnogi trubadurji so prili sem
izdelanost jezika
iri razpon tem (tudi razni drubeni problemi, moralne in politine teme)
skuajo posnemati aristokratski slog pesnjenja, a mestno okolje je zelo mono (Firence, Bologna ...)

GUITTONE D'AREZZO
ok. 1230-ok. 1294
pusti druino in gre k vitezom sv. Marije (obramba ibkih, mirovnitvo)
zelo mona osebnost vpliva na literate in javnost pesnik in etini uitelj
most med dvorsko ljubeznijo in dolce stil nuovom

Ljubezenska poezija:
vzor Sicilije in Provanse, a bolj neposredno
skrajno zahteven slog razvija trobar clus
jezikovne raziskave, besedne igre celo pretirano
rad je ponavljal besede (kljune besede) v sonetu se 24-krat ponovi "gioia"
moral je osveiti pesniki jezik, prej je bil le klie

Dvojni sonet sonetto doppio:

AaBBbA AaBBbA CDdC DCcD
vpelje jambski sedmerec v a, b, c, d kompleksneja struktura, uinek hitrosti

Slovenci in sonet:
Preeren je uvedel le kanonino obliko, zato je zoil nao vednost
1. okrepljeni sonet rinterzatto: AaBBbA AaBBbA CcDc DdCd
2. radoppiatto: 4 kvartine, 4 tercine
3. continuo: 14 verzov, v celem 2 ali 3 rime
4. caudato: repati sonet na koncu 1 ali 2 verza ali distiha (15-18 verzov)

Dravljansko-politina pesem:
prvi Italijan, ki jo napie obnovi sirventeze
kancona takrat bolj spotovana kot sonet

Srednjeveka lirika
upesnil je poraz gvelfske25 stranke v dravljanski vojni

41

Ljubezen = smrt:
"Amore significia a morte". "Ljubezen pomeni do smrti."
radikalizacija trubadurjev, to je nato razvil Cavalcanti
moralistino: pretirana ljubezen vodi v smrt
ljubezen izenai z vrlino

MONTE ANDREA
BONAGIUNTA DA LUCCA ORBICCIANI
sredi 13. stoletja
Guittonejev uenec, vezni len med njim in dolce stil nuovom

DOLCE STIL NUOVO

zadnja desetletja 13. stoletja, zaetek 14. stoletja
ime: DANTE 24. spev Vic
po Danteju naj bi bila specifika, da direktno sledijo navdihu ljubezni, pesnijo od znotraj
ljubezen jemljejo resneje, globlje so prodrli v naravo ljubezni, tudi primerneji jezik la dolcezza
sladkoba, milina

Mit ljubezni:
lepota gospa je metafora popolnosti stvarstva
ljubezen je hrepenenje po popolnosti
nedosegljiv, neoprijemljiv ideal
notranje nasprotje med poduhovljenostjo in utno strastjo
lepota je razkritje dobrega + napetost med utnim, ustvenim in duhovnim
identifikacija erotine in kranske ljubezni
ljubezen je avantura duha in due

Metafizika lui:
centralna pozicija slikarstvo
stvarstvo je pogojeno iz svetlobe
lu je izvor ivljenja
aristokratski ideali trubadurjev zahteven jezik, fina sredstva
ni zelo razirjeno, le za izobraence je

GUIDO GUINIZELLI
ok. 1230-ok. 1276, zaetnik (Dante mu pravi "padre")
sodnik, gibelin, na koncu izgnan le to je znano o njem
sicilska in toskanska ola, a hitro ju presee in ustvari novo sintezo
zelo sve jezik, gosta metaforika to je znailno za vse
mnoge podobe so prele v splono last: "gospa = angel"

25 Prvotno pristai Welfov republikanci.

42
Boris A. Novak
vera, da ljubezen prinaa religiozno odreitev (to stori na intenziven nain), a tudi smrt: "Amore porta
morte."
ljubezen = srce
programska pesem:
Al cor gentil rimpaira sempre amore Ljubezen se zmeraj vraa v neno srce,
comme l'ausello in selva a la verdura
kakor se pti vraa v gozd v zelenje.

GUIDO CAVALCANTI
1255/59-1300
DANTE: da ga v vice, Cavalcanti je vzel primat Guinizelliju, a morda je on bolji od obeh
Cavalcantija obuduje, hkrati pa je podpisal njegov izgon
moan individualni peat 1. italijanski pesnik, vreden tega imena
iz plemenite druine, strasten politik beli gvelf

Tlea dravljanska vojna:

najprej gibelini gvelfi
nato republikanci monarhisti
konno beli (bliji ljudstvu, meanstvu, obrtnikom) rni gvelfi (plemstvo, bogati meani)
politien spopad, tudi konflikti med druinami in posamezniki
DANTE je bil bel, ena rna (ef, CORSO DONATTI, je bil njen bratranec)
Guido se je boril s Corsom ta je bil besen in mu je nastavil past Guido se je reil, a je hotel ubiti
Corsa, sovranost se je stopnjevala
leta 1300 je sodie izgnalo najbolj zagrizene pristae obeh frakcij
tudi Dante je bil med sodniki (vrhunec politine kariere) izgnal je uitelja in prijatelja26
nato je zbolel, se vrnil v Firence in umrl

Globoka, prepriljiva osebna nota:

pomanjkanje tega Dante in Guido oitata toskanski oli
nek sonet je invektiva alitev:
jedka satira na raun D'AREZZA vse je le sofizem, ne zna uporabljati pesnikih figur, nikoli ni
uporabil niesar svojega
tudi DANTE ga napada posredno v Novem ivljenju in neposredno v Boanski komediji in De
volgari eloquentia: "neiskrena, nespretna, stara, preseena pesnika ola"

Pomembna oseba:
veliko kronistov
izobraen, prijazen, eleganten, olikan; samotne, rad meditira, tudira
DINO CAMPAGNI, GIOVANNI VILLAGNI: intelektualec, aroganten, zelo prezirljiv
BOCCACCIO ga v noveli pokae kot filozofa z intenzivnim notranjim ivljenjem to pelje v muno
spraevanje o naravi vseh stvari
agnostik ali ateist
vsa razmerja so polna konfliktov, tudi ljubezen svet kot serija spopadov
a drugae kot veina ne najde tolabe v transcendenci, je "prvi prekleti pesnik" (tragini konflikt z
druno zaradi izvirnosti)

Gospa me prosi in eli, da povem:

kancona, njegov manifest
filozofski izrazi, rafinirana jezikovna sredstva
26 Njuna pesnika korespondenca je pomembna za razumevanje dolce stil nuova.

Srednjeveka lirika
43
ljubezen je strast, utne in ustvene razsenosti due silovito in muk polno ustvo, ki lahko pelje v
destrukcijo sleherne fizine in duhovne zmonosti
MARCABRU je izmed prvih uporabil "amor = amer"
zdaj Guido: "amore = amare" ljubezen je grenka

Filozof:
eden najboljih nekateri so trdili, da ni maral pesnikov, bil je kritien, prezirljiv ker je bil
predvsem filozof?
njegov pesniki jezik kae, da gre za filozofa:
POUND: Cavalcantijeve metafore so interpretacijske, izjemno natanne
trudi se, da bi konfliktnim ustvom dal natanno artikulacijo

Ker nimam ve upanja, da se bom e kdaj vrnil:

balatta pretresljivo, labodji spev, slutnja smrti
skrajno rafiniran jezik, prefinjene podobe
nekakna osebna mitologija
pogosto personificira strasti in ustva, nato dialog vasih celo nestvarno ali morasto vzduje

Gospe:
Giovanna (predhodnica Beatrice za Danteja)
poroen je bil z Beatrice verjetno politino, ker se ne pojavlja v ljubezenskih pesmih
balatta Svea vrtnica
vasih zelo nenavadne pesmi lirski subjekt so peresa, alostna zaradi vseh alostnih pesmi, ki so jih
napisala duhovita ljubezenska pesem
korespondenca z drugimi pesniki
v Boanski komediji je pogovor med Dantejem in Cavalcantijevim oetom, ki je v 6. krogu pekla
(epikurejci, heretiki)
Cavalcanti ga sprauje, zakaj ga ni obiskal skupaj z njegovim sinom Dante pravi, da morda zato, ker
je Guido preziral Vergila oz. Beatrice

DINO FRESCOBALDI
CINO DA PISTOIA
menjal je pesmi z DANTEJEM (vzor trubadurjev) kazuistika ljubezni
1270-1336
pomemben pravnik, pisal je tudi teorijo prava; bil je tudi politik, bil je izgnan
kancona ob Dantejevi smrti
Canzoniere: obseen tudi irok razpon tem
most med dolce stil nuovom in Petrarco
sprejel in predelal je dolce stil nuovo jezik in teme je priblial vsakdanjim
blia se realnosti (Cavalcanti se oddaljuje)
tudi psiholoki problemi a zelo okretno, vaen mu je spomin
kancona Sladke oi in lep, mil pogled
sonet Bil sem na visoki, posveeni gori obisk groba svoje ljubezni

DANTE ALIGHIERI

44

Boris A. Novak

ivljenje:
rojen leta 1265 nije plemstvo, beli gvelf (druina CERCHI)
"cortese" lahkotna, ivahna mladost, dvorska ljubezen
hkrati tudi priden tudent profesor BRUNETTO LATINI, eden prvih humanistov, je zelo vplival nanj
v tem asu je tudi zael pesniti najprej kot samouk, nato se je spoprijateljil s starejimi pesniki
intenzivno tudira filozofijo
zgodaj je zael z javnim ivljenjem vojak, konjenik
po 1295 se je zael intenzivno ukvarjati s politiko: oblast dobijo cehi, Dante se vpie v ceh zdravnikov
leta 1300 je bil en mesec lan najvijega sodia, prior izgnal je CAVALCANTIJA
ko pape postane Bonifacij VIII., dobijo oblast rni gvelfi, da bi ohranil vpliv na Toskano
izgnani so radikalci obeh strank, tudi Dante

Beatrice:
razline teorije mono, da je izmiljena, le alegorija ljubezni
= Bice hi Folca Portinarija on je bil zelo pomemben v njenem ivljenju
teko je ugotoviti, koliko so resnine Dantejeve trditve o sreanjih:
prvi naj bi jo videl, ko sta bila stara 9 let (koren iz 9 je 3 troedini Bog temelj Beatrice je Bog)
umrla je leta 1290 Dante je padel v globoko krizo
pogosto jo imenuje "preljubezniva" = "gentilissima"

Novo ivljenje:27
1. poglavje: "Incipit vita nova." zaenja se novo ivljenje
globoko pomenljiv naslov razumevanje ljubezni kot nova eksistencialna izkunja, njegova poetika
je nova stopnica italijanske lirike
ljubezen = poezija ene brez druge ni radikalizira GUINIZELLIJA ("ni srca pred ljubeznijo in
obratno")
nenavadno iskrena pesnika avtobiografija oba sta bila poroena
42 poglavij stopnice v duhovnem razvoju, opis sreanj z Beatrice
natanen, poetiziran, nestvaren, ustven jezik

Mistika tevila:
verjetno je marsikaj dodal zaradi tega 9, v Boanski komediji 3
kitina forma:terza rima = tercina28
ABA BCB CDC DED
oklepajoa, prestopna rima verine rime = rime incatenate

Forma:
nenavadno pozoren do vpraanj forme, razmerja med zunanjo in notranjo
neverjetna razlemba, avtorefleksija razlaga formalno zgradbo soneta
bogata tradicija samorazlag:
trubadurji (vida, razo) dodali e poskus mitologizacije, zaetki
proznih anrov

Hibridni anr:
tudi avtobiografija, avtopoetika
tesna povezava poezije in proze najprej je napisal pesmi, ostalo pa so komentarji (psiholoki vzgibi,
zakaj je napisal doloene pesmi)
27 Prevedel je CIRIL ZLOBEC leta 1956. Doloeni deli proze, kjer razlaga formalno sestavo pesmi ali
svojo poetiko, so v dodatku.
28 Slab prevod, lahko bi bila kakrna koli trivrstinica.

Srednjeveka lirika
okantna sveina in umetnika mo
tudi vzporednice idejam v De volgari eloquentia

45

2. poglavje:
ni pesmi le opis prvega sreanja

4. poglavje:
duh telesnosti je oviran zaradi razmiljanja o Beatrice
prijateljem ne pove, v koga je zaljubljen

5. poglavje:
zagledal jo je v cerkvi, med njima je bila neka druga enska vsi so mislili, da mu je ona ve, on je
dovolil te govorice

7. poglavje:
lepa gospa je odpotovala Dante je zbegan, ker je izgubil obrambo
udno, kot da je tudi vanjo zaljubljen
napie ji dvojni sonet

8. poglavje:
umre Beatricina prijateljica, Dante aluje sonet, dvojni sonet
nato gre k navidezni enski, mora ji izkazovati ljubezen sonet
kandal, govorice Beatrice mu odkloni pozdrav, ker je povzroil sitnosti drugi enski, on je strt
balatta, ki naj Beatrice razloi zadevo z drugo gospo

Mitologija njenega pozdrava:

skrajno obutljiv je na vsa znamenja od nje
drugo sreanje (18 let) milo ga je pozdravilo, bil je globoko ganjen
el je razmiljat o tem in je zaspal
v sanjah se mu je prikazal grozna in ivahna postava, ki je rekla: "Jaz sem tvoj gospod." Amor s
potezami kranskih angelov
v naroju ima golo speo Beatrice, ki je pokrita le z odejico
Amor ima v rokah goree pesnikovo srce, Beatrice ga omahovaje poje
Amor in Dante zaneta jokati, Amor jo odnese v nebo
tega si ni znal razloiti, prosil je znamenite trubadurje in zato napisal sonet Vsem blagim duam
CAVALCANTI mu je odgovoril s pesmijo zaetek prijateljstva

12. poglavje:
protislovnost ljubezni:
1. odvraa od slabega, pomeni dobro
2. a kdor slui Amorju, trpi silne muke
3. Amorjevo ime je prijetno tudi vse iz njega je prijetno
imena so posledice stvari ( realizem!)
sonet o protislovnosti ljubezni: Amor je prijatelj in sovranik

14. poglavje:
Beatrice je videl med enskami in obmolknil, zato so se norevale iz njega, prijatelju je skrivnostno
odgovoril
sonet Beatrice, zakaj je tak

46

Boris A. Novak

15. poglavje:
osnovna elja mu je, da bi jo videl niti vse muke in sramota ga ne morejo odvrniti od tega

16. poglavje:
potika se okrog, da bi jo sreal, a vsako sreanje ga e bolj dotole

18. poglavje:
kancona Donne, ch'avete l'inteletto d'amore manifest zbirke in Dantejeve mladostne poetike
Beatricine prijateljice so vedele, kako je z njim on direktno izpove ljubezen kot odgovor tem
gospem
v Vicah pove, da je ta kancona zaetek novih rim, z njo je zael nov nain pesnjenja izvirna
poezija, sredie zbirke, vrhunec
raziri se vpraajo ga o bistvu ljubezni: sonet Amore e'l cor gentil sono una ?o?a

Notranja forma:
1. kitica: escordio = uvod nagovor gospem, enske poznajo pravo esenco ljubezni
2. kitica
3. kitica
narazzione = pripoved
4. kitica
5. kitica conclusio = sklep predstavi svojo poetiko:
na lahek nain govori o najvijem predmetu ljubezni (Beatrice), lirika je hi mlade in preproste
ljubezni
odkloni trobar clus, sprejme trobar leu
loi "cortese" (kultivirano, izbrano obinstvo) in "villane" osebe (neotesane, ne poznajo
ljubezni)
ljubezen = poezija
sladek znaaj ljubezni

3. kitica:
Beatricina srce in dua sta zaznamovana z nebeko ljubeznijo, zato se ona v nebesih dobro pouti
nateva njena udena dejanja
angeli povedo Bogu, da je na zemlji ude, ki razodeva boansko lu vsi, ki to zagledajo, spoznajo
boansko ljubezen

4. kitica:
skozi Amorja opeva Beatricino ljubezen

5. kitica:
Beatrice je bistvo lirike, herka ljubezni
tematika uvoda tudi na ravni socialnih ravni

22. poglavje:
ob smrti Beatricinega oeta joka toliko kot ona
2 soneta

23. poglavje:
zelo pomembno bolezen

Srednjeveka lirika
9. dne se je zamislil o ivljenju, neko bo umrla tudi Beatrice
privid: obrazi razmrenih ensk: "Tudi ti bo umrl."
nekdo je rekel, da je Beatrice umrla neutolaljivo je jokal, v sanjah je el gledat njeno truplo
"in ta varljivi privid je bil tako iv, da sem videl Beatrice mrtvo"
Beatrice: "Jaz sem tam, kjer je zaetek miru." nebesa
klical je smrt, ker je bila v stiku z Beatrice

47

kancona Donna pietosa e di novella etate edina dramatina v zbirki

v Novem ivljenju si ustvena stanja kontrastno sledijo

24. poglavje:
vedrina kontrast z morastimi sanjami
o Giovanni ("Pomlad"), za njo je na ulici opazil Beatrice
oni prvi je ime Pomlad: primavera = prima verr
Giovanna Janez Krstnik: tudi ona napoveduje najvejo
Giovanna je Cavalcantijeva prijateljica, monna Vanna

25. poglavje:
kmalu so tudi "poeti vulgari" pisali o ljubezni, ne le literati
ljubezen v ljudskih verzih enako kot v latinini
italijanina: langue "si"
150 let po zaetku trubadurjev
kritizira predhodnike, ki so uspeli, ker so prvi peli v italijanini, ne pa, ker bi bili dobri
Dante ima velik pomen pri poenotenju italijanine dvigne ga tudi do knjinih viin (kot Preeren
pri nas)

26. poglavje:
sonet Tanto gentile e tanto onesta pace tako nena in tako dostojanstvena
najbolj izrazita Dantejeva artikulacija dolce stil nuova
zaradi njene lepote so lepe tudi vse druge
zadnja vedra hvalnica nato smrt (e napovedana, boleina ele na koncu zbirke)

27. poglavje:
9. dne 9. meseca po sirskem koledarju Beatrice umre
ni pesmi prehuda boleina

31. poglavje:
sonet o Beatricini smrti
smrt ukine telesnost, umrla je zaradi miline taka milost pri RILKEJU (Spevi na Orfeja)
povee s kranskim pogledom, mistiko

32. poglavje:
prosijo ga, da napie pesem na mrtvo ensko ve, da gre za Beatrice

48

Boris A. Novak

33. poglavje:
niso zadovoljni s sonetom, ki je igriva, drobna zvrst hoejo kancono
e pri PETRARCI je kancona najvije, danes pa sonet

34. poglavje:
sonet z 2 zaetkoma
opraviilo gospodom, ki so prili k njemu, a jih ni opazil
brez sramu napie dve varianti, ker prve ni mogel izpeljati pogled v njegovo pesniko delavnico

35. poglavje:
aluje kot vdovec (a je poroen)
sonet o skunjavi o mili enski, ki ga je gledala z usmiljenjem
sreanje z njo se nadaljuje v erotino privlanost

36. poglavje:
izkazuje mu usmiljenje, spominja ga na Beatrice
znan sonet Color d' Amore e di pieta sembianti

37. poglavje:
razmerje se nadaljuje, sonet

38. poglavje:
pogled nanjo ga je spremenil o njej e govori z ljubeznijo

39. poglavje:
prikazen Beatrice proti porajajoi se ljubezni
osramoeno o Beatrice, sonet

40. poglavje:
lep sonet o pogledu na romarje romar bi rad doivel Boga, doma pa ima druge skrbi

41., 42. poglavje:

sonet enskama, ki ga prosita za njegove pesmi
ljubezen na kozmini ravni29 je mo, ki poganja planete
vizija, da o Beatrice ni pel na pravi nain molal bo, dokler ne bo pel o njej pravilno napoved
Boanske komedije

Beatrice v Novem ivljenju:

gospa z obmoja dvorjenja
utna, erotina ljubezen
vera je le obzorje, ki obkroa svet

Beatrice v Boanski komediji:

popolnoma poduhovljena vodi, bistvo boanskega, ima vse kranske atribute
29 Vekrat v Boanski komediji.

Srednjeveka lirika
49
ko bo o njej prav razpravljal, naj ga Bog poklie gledat njeno slabo
umre lahko ele, ko o njej drugae spregovori
ljubezen je tako mona Beatrice v nebesih ivi veno, zato tudi hvali kranstvo v Boanski komediji

Rime:
Dantejeve pesmi, ki so ostale zunaj Novega ivljenja
"ekstravagantne pesmi" zunaj sredinega toka; tudi "rime dubie" nezanesljivo avtorstvo
54 je zanesljivo njegovih
tudi pesniki dvogovori predvsem s pesniki dolce stil nuova

Ostala dela:
esej De volgari eloquentia
zbirka Convivio = gostija, 1304-07
15 razprav o jeziku, literaturi, ljudskih jezikih, politiki, ljubezni itn.
Monarchia, 1310-13 politina razprava
vsi eseji so nastali v asu Boanske komedija
zavzema se za "humana civitas" loveno drubo, razvoj vseh duhovnih zmonosti loveka

FRANCESCO PETRARCA
ivljenje:
rojen 20. 6. 1304 v Arezzu
beli gvelf, e pred rojstvom so bili njegovi izgnani veinoma ivljenja je izgnanec, eli se zasidrati
nikoli se niso mogli vrniti ele ko je bil splono znan, a je zavrnil ponudbo
oe Petracco je bil notar, leta 1312 je bil na papekem dvoru v Avignonu Petrarca je zagovarjal
vrnitev papea v Rim
Francesco je bil dolgo v Avignonu, a ga je sovrail
tudiral je pravo v Montpellieru
nato je z bratom nadaljeval tudij v Bologni, a je bolj bral klasike
umrl mu je oe
veliko je potoval, zelo je bil radoveden
po poklicu je bil duhovnik, a z nenavadnim statusom dobival je beneficije, kanonikat, a bil je zelo
previden
pogosto je le dobil denar in ni niesar naredil
sistematino je odklanjal poloaje, ki bi ga ovirali pri pisanju ni hotel biti papeki tajnik
nezakonski sin in hi
rad je brskal po knjinicah odkril je izgubljena CICEROVA pisma

Laura:
prvi jo je videl na veliki petek 6. 4. 1327 ne dri isto, ni bil veliki petek
Laura je zelo intenzivno navzoa v njegovih pesmih, a le ponotranjeno ni konkretne podobe o njej
mnogi so dvomili o njenem obstoju, a verjetno je res obstajala (markiz de Sade je njen potomec)
stalen problem ima z razmerjem med erotino in religiozno ljubeznijo, ni ga uspel reiti
umrla je leta 1348, 21 let po prvem sreanju

Humanizem:
eden od zaetnikov osebna izbira, poetika
zelo navduen nad antiko, latinskimi pesniki

50
Boris A. Novak
z njim se zane renesansa v Italiji
njegova idealizacija antike zelo prispeva k temu, da tudi renesansa to prevzame
v ospredju je lovek pri njem je poudarjen individualizem, le lovek je vreden zanimanja
zainteresiran je predvsem zase, to nenehno razglaa
oster kritik aristotelizma PLATON, CICERO, AVGUTIN:
TOMA AKVINSKI vero utemeljuje tudi racionalno
sholastiki so Aristotela jemali dobesedno tudi v naravoslovju
Petrarca objavi Invectivae contra medicum kritika zoper zdravnika
sholastini filozofi vedo veliko o ivalih, a podvomi o preverljivosti tega
te sodbe so nesmiselne, od tega ni spoznanja samega sebe, ki je edino nekaj vredno
tudi sam je zapadal nievosti zunanjih uinkov in zanemarjal samega sebe

Uspeh:
izjemno slavljen, povsod so mu ponujali visoke poloaje
pri 36 so mu ponudili dve pesniki kroni ("poeta laureatus")
eden prvih italijanskih intelektualcev, ki so se zavedali pripadnosti Italiji izbere Rim (poeta
laureatus)
kancona Moja Italija
zaveden Italijan, a tudi velik kozmopolit ivel je tudi v Provansi, dvorska ljubezen se torej vrne
vanjo skozi Petrarco

Oportunist:
40 let po Danteju, a drugane razmere
pri DANTEJU so vsi odloali o skupnih razmerah, boril se je za svoja preprianja
PETRARCA je bil 8 let v Milanu, kjer je iril slavo osovraenih VISCONTIJEV
vekrat je bil ambasador, tudi v vojnah dober govornik, mirovne pobude in apeli
bil je oportunist oblast imajo lokalni veljaki, diktatura
intelektualci so lahko le pozivali k miru, o vojni pa so odloali veljaki
brez realne moi mogoe so zato drubeni problemi kot toba v njegovi poeziji
Dante in toskanska ola so bili politino zelo radikalni

Otium: = prosti as, brezdelje

opeval ga je duhovno plodna brezskrbnost, pesnjenje, meditiranje

Mir:
hrepenel je po njem, sovrail je tudi politiko, drubo, mesta, beal je od hrupa mnoice
Avignon korupcija, neimrnost, nievost, odtujenost, hierarhija
Vaucluse30 mir, soitje z naravo izbral ga je za dom, povzdigoval kot idilino mesto, neokrnjeno
naravo njegov osebni mit
vse ivljenje je bil razpet med eljo po uspehu, slavi in sovratvom do birokracije, drubene
hierarhije, hinavstva
kot vrednoto asti "solitudo" in "libertas" (osebna neodvisnost) pogosto v zvezi z Vauclusom
najnije so mu politine vrednote, eprav se je s tem zelo ukvarjal

Besedne igre:
Laura
l'aura vetri, sapica, dih
lauro lovor, simbol pesnitva31
l'auro zlato
30 lat. Vallis clausa
31 Dafne je beala pred Apolonom, oe jo je spremenil v lovorovo drevo, Apolon pa ga je spremenil v
simbol pesnitva.

Srednjeveka lirika
l'aurora zarja

51

PETRARCA je razpet med Lauro in pesnitvom

razpet je med zemeljsko in religiozno ljubeznijo
ljubezen kot notranja muka in najvija realizacija bivanja

Zaetnik renesanne filozofije:

sredie je v besedi celotno stvarstvo je knjiga stvarstva, matematina naela
ne zanima ga zunanji svet, ukvarjati se mora le sam s sabo
zunanji svet je temna skrivnost, pred katero bei
sovrai tudi svoj as, navduen je nad zgodovino

e bolj individualizirana ljubezen kot Dante:

niha, a ne pripisuje ji takega religioznega poslanstva (vasih tudi)

Resignacija:
v Secretumu je nihanje e dramatino, nato bolj umirjeno, sprejel je to razpetost

Latinina:
veinoma je pisal v njej
ep Afrika v heksametrih
ivljenjepisi De viris illustribus o slavnih moeh
apologija De vita solitaria o ivljenju v samoti in naravi

Secretum:32
O skrivnem konfliktu mojih skrbi
neusmiljen obraun s samim seboj ni bilo za objavo
dialog s sv. Avgutinom zelo ga je cenil, podobne razpetosti
zanimajo ga razlogi svojega nemira
Avgutin: ljubezen do Laure, astihlepnost Petrarca se ne strinja, pravi, da ne more drugae
olaja razumevanje mnogih mest njegovih pesmi

2 deli v italijanini:
Canzoniere: Rerum vulgaria fragmenta = Rime sparse = Fragmenti, napisani v ljudskem jeziku:
1. verz 1. pesmi: "Vi, ki posluate v teh razsutih rimah glasove vzdihov"
doivlja jih kot fragmente, trpi, ker so repinje njegovega sveta, napisati bi moral enovito delo
vse ivljenje jih je urejal, od 1342 do smrti 9 redakcij
nezadovoljen zaradi necelovitosti
Triumfi:
italijanski alegorini ep v dantejevskih33 tercinah
ne preve posreeno, redka uspela mesta
moralistino sporoilo hierarhina lestvica vrednot:
ljubezen
istost
smrt
slava
as
venost
na prehodu dveh epoh je teko napisati enovito delo, fragmenti so primerneji izraz takega obdobja
32 skrivnost
33 Danteju veliko dolguje, a ga ne omenja.

52

Boris A. Novak

Canzoniere 2 dela:
1. V ivljenju gospe Laure dve tretjini pesmi
2. V smrti gospe Laure objokovanje, hvalnice njej v nebesih

1. sonet:
programski
ljubezen kot muka, mladostna zabloda sramota, kesanje, odpuanje, usmiljenje
to se ponavlja skozi zbirko
bralce prosi odpuanja tudi oni so e kdaj ljubili
"raznovrstni slog, v katerem jokam in modrujem"
stvari tega sveta so le kratek sen
napisal v letih 1348-50 po Laurini smrti, je e urejal pesmi
porazna ocena svojega ivljenja
svojo izkunjo eli povdigniti na raven univerzalne izkunje nagovor bralcu

3. sonet:
prvo sreanje 6. 4. 1327
mojstrsko napisano, zelo razgiban ritem
oita ji, da je el nepripravljen in nezavarovan v cerkev
"Sam, zamiljen na najbolj samotnih poljih":
celo v evropsko liriko uvaja veliko tem, e pri Preernu odmeva
erotina tema, zato umik v samoto, da ne bi drugi ugotovili njegovih ustev
izgnanec v lepo naravo, le ta ve, kaj se godi v njegovi dui, pred drugimi bei
ljubezen kot notranja muka
v prvi polovici je narava, nato pa notranjost
idealen obutek za mero
dvojice pojmov semantien in ritmien uinek:
solo et pensoso sam in zamiljen
okorni in poasni
gore in obale, reke in gozdovi
problem: Petrarca tako vpliva na evropsko liriko, da danes vzbuja dolgoasje rtev lastne pesnike
moi
treba je najti pesmi, s katerimi je mogoe e vzpostaviti stik

90. pesem:
siJAjen sonet
detajl razpuenih las nosi celo pesem
mitologija svetlobe (tudi v drugih pesmih svetlobne metafore):

zaetek zlati lasje

konec ivo sonce
v zadnjih dveh verzih se izkae, da gre za zelo intenziven spomin, pogled v preteklost (ni prihodnosti),
rana ostaja
vse zadeve, ki so v lepih barvah, so v pretekliku
idealizirana Laurina lepota:
le emblemi (lasje, oi, obraz)
nastaja v njegovem pogledu
razodetje lepote vesoljnega sveta
Lauri ne pripisuje odreilnega poslanstva

Srednjeveka lirika

53

126. pesem:
kancona prek narave opisuje sreanje z Lauro
osnovna je jambski sedmerec, vmes pa enajsterci ravno obratno, kot je navadno v kanconah
vodne metafore, nazorna podoba narave
na koncu nenavadna zavest, da tega ni ve, obup
nadaljuje dvorsko ljubezen: ljubezen = izrekanje ljubezni
poezija je ideal, stvaritev duha
to postane splono v 16. stoletju
"blagoslovljeni dan", ko jo je sreal scenerija s potokom, cvetovi
sanja, da bi umrl od ljubezni, ona vidi grob in se usmili njegove ljubezni
nostalgija po nekdanjih dneh kot ekstaza

128. pesem "Italia mia":

politina pesem trubadursko izroilo
kancona, v kateri nagovarja vladarje mestnih dravic, naj nehajo z boji
1344-45 ob bivanju v Parmi, ki sta si jo lastila dva
na koncu religiozno sporoilo, ton resnega opomina Bog naj rei Italijo
"Od misli do misli, z gore na goro me pelje Amor":
kancona, nagovarja pesem
hrepeni po osebnem miru trikrat se ponovi mir

Sonet t. 136 "Naj plamen z neba deuje na tvoje kite":

kritika avignonskega ivljenja

Sonet t. 138 "Studenec boleine, arie jeze, ola zablod":

spet kritika korupcije vladajoe oblasti in avignonskega ivljenja

Sonet t. 159:
navduenje nad Laurino lepoto
neoplatonizem: hierarhija nainov bivanja, svet idej Zemlja primerja zemeljski svet z idealnim
Laura na Zemlji popolno predstavlja nebeko lepoto

Sonet t. 160 "Amor in jaz strmiva kot zakleta":

eden najbolj znanih (pffff ...)
Laurin obraz so nebesa, odeta v trepalnice

Sonet t. 164 "Ko vse moli na zemlji in v viavi":

ljubezenske muke
trubadursko razumevanje ljubezni (ta je bolezen in zdravilo zanjo, rana, ki se zdravi le z ljubeznijo
zaaran krog)
uinkovita gradnja pesmi binarne dvojice pojmov (pelin in med, tolai in seka rane)

Sonet t. 165 "Ko se noica bela":

verjetno ena lepih pesmi (zeh ...)
konkretno v zvezi z Lauro nenavadna sveina (zeh zeh ...)
"da sem v odnosu do svojega sonca nona ptica" zaslepljena strast, ljubezenska ekstaza, ki se je ne da
isto izrei

Sonet t. 189:
primerja svoje ivljenje z ladjo v nevihti
sijajen ...

54
Scila in Karibda razum in umetnost sta mrtva med valovi
dolga metafora, ele na koncu misel na Lauro (moji mili zvezdi je vzela no)
zato up na pristan vse bolj umira
ljubezen do nje je vedno duhovni dvig
ljubezen je ladja, ki je vedno v nevihti, krmari jo sovranik razuma
spet binarna sredstva (de solza in megla prezira)
stopnjuje sredstva: odprto morje opolnoi pozimi

Boris A. Novak

Soneti t. 196-198:
vsi se zanejo z "l'aura":
196: "l'aura serena" = veder; dih istih sanj nostalgino, mone podobe
197: "l'aura celeste che'n quel verde lauro" nebeki dih v zelenem lovorju mitoloka zgodba
spet Apolon in Dafne
pouti se kot v goro spremenjeni velikan (Atlas)
198: "l'aura soave" mili dih

Sonet t. 205:
12-krat se ponovi "dolce"
"dua, ne pritouj se, temve trpi in moli"
"tu sola mi piaci"34 preprost stavek, ravno zato je uinkovit
sladkost povezuje tudi z negativnimi stvarmi: jeza, prezir, boleina, tesnoba
sladko + grenko: "il dolce_amaro"

Sonet t. 234:
nenavadno anekdotien, pripoveden, zelo uinkovit, presunljiv, preprost, direkten
njegova soba in postelja, nikjer ne najde miru, ne prenese samote
"Tal paura_o di ritrovarmi solo." pri njem je veliko apostrofov, sam je zapisal elizije

Sonet t. 245:
najbolj pripoveden praznovanje 1. maja
dialog: stareji gospod vidi Lauro in Petrarco, hvali ju in jima da dve roi
"Due rose fresche_,_et colte_in paradiso"

Sonet t. 261:
nasvet damam, naj posnemajo Lauro
a neskonne lepote se ne da nauiti, dobi se jo po milosti, prirojena je

V smrti gospe Laure:

1351 je bil prvi izbor Canzoniera, tudi ena prozna latinska stran malo pojasnjuje
prvo sreanje, njena smrt je bila tudi aprila
nakazuje teme drugega dela

Sonet t. 272 - "Bei ivljenje, ni ga ne ustavi":

vzkliki o njeni lepoti, benosti asa, minljivosti

Sonet t. 310:
podoba vetra
inverzija trubadurjev: tam so vedno podobe pomladi ( ljubezni), tu je na koncu svet puava, ljudje
pa zveri
opeva njene oi, lase
34 Dolci_ira, dolci sdegni_et dolci paci.

Srednjeveka lirika

55

Sonet t. 311:
vpelje svoje videnje, ki je zelo temano

Kancona "Vergine bella, che di sol vestita":

"lepa devica, obleena v sonce"35
najpomembneja kancona v drugem delu

Pesnike oblike pri Petrarci:

sekstine
italijanske balade
madrigali
317 sonetov
29 kancon

RELIGIOZNA LIRIKA
vzporedna dolce stil nuovu

JACOPONE DA TODI
*1236 odvetnik v Todiju
pod njegovo mlado eno so se udrla tla, na sebi je imela raevinasto haljo (= pokora)
bil je tako pretresen, da je vse razdal in se pokoril (npr. po vseh tirih je el kot osel na veselico)
religiozna spreobrnitev, kesanje, desetletna pokora, askeza
postal je franikan, tudiral je teologijo:
takrat spori med franikani: samostanski (skuali so omiliti strogost) poduhovljeni (hoteli
strogost; Jacopone)
pape je bil proti poduhovljenim, zato je Jacopone napisal oster manifest zoper papea bil je
izoben
napisal je epistolo papeu, naj ga osvobodi izobenja

Laudi:
hvalnice pogosto elegino obarvane
pogosto forma balatte
skromnost, bliina ljudstva, sluenje ljudstvu ...
FRANIEK ASIKI se udi udeem sveta vedrina, milina
Jacopone je raztrgan, ujet v konflikt med telesom in duo dramatino, ekspresivno, energija
izrazov
moan pesnik
veinoma abstraktne besede a vasih nenavadna konkretnost
dialog pogubljene due in telesa na dan poslednje sodbe

Alessandrino:
14 zlogov, mona cezura na sredi
notranje rime rimalmezzo zato verjetno razpade na 2 settenaria
35 Mallarme: Privid

56

Notranja diferenciacija balatte:

AAAX XX BBBX XX CCCX
ritornello: XX XY XY.YX
stanca: AAAX AB.BA
AB.AB.AB.BX XY.YX CD.CD.CD.DX XY.YX
razvita italijanska balatta: AB.AB.BC.CX XY.YX razvoj v kancono

Boris A. Novak

Srednjeveka lirika

N
E
M

K
A
LI
RI
K
A

57

NEMKA LIRIKA
REINMAR
1. minnesnger, najzvesteji
koncept dvorske ljubezni, nedosegljive dame, ki je vie po socialnem poloaju

WALTER VON DER VOGELWEIDE

notranja kritika zastavitve dvorske ljubezni
radikalizacija in razpustitev trubadurske lirike
prelom 12./13. stoletje
opus razpada na 3 korpuse:
1. minne: ljubezenska lirika
2. sprche:
politine pesmi
ena kitica, veliko interpretacij
FRIEDRICH MAURER trdi, da so deli vejih pesemskih enot, saj imajo isto melodijo, ki jih
povezuje sprejemljiva teza
3. pesniki dvoboji:
1., 2., 3. Fehde
s starejim kolegom REINMAROM 3 spopadi, preden si je Reinmar pridobil mesto na
Dunaju
kaejo, da se Walter umika od konvencionalne dvorske ljubezni

Minne:
izraz iz starejih germanskih nareij povezano z mens (duh) in memosina (spomin)
razlini moni prevodi: ljubezen, ljube spomin
sprva koncept hohe minne
v asu vzpona ne pomeni le erotine, pa pa tudi ljubezen do Boga, druine, prijatelja ...
ele kasneje pomen telesne ljubezni
v 15. stoletju zamenja izraz Liebe, a Minnesang se e uporablja za ljubezen v srednjem
veku
Walter loi pravo in lano minne

Fride:
duhovno, erotizirano veselje, radost
fin'amor, joi

Kanzona:
prvi in drugi del imata enako melodijo, nekaj verzov je stollen
tretji del ima odpev abgesang drugana melodija

Ritem:
pravilno menjavanje:naglaenih hebung dvig glasu, mona doba
nenaglaenih zlogov senkung pogrezanje, spust glasu
Walter mojstrsko ritmino povezuje verze (Vubung) ali jih vasih loi (Trennung)

58
Boris A. Novak
predtakta (Auftakt) ne uporablja trohejski ritem z enskimi klavzulami (ritmina gladkost)
Na Avstrijskem sem se nauil peti in govoriti, 1213

1. spor z Reinmarom:
parodirata eden drugega Dunaj je za Reinmara, Walter se mora umakniti iz mesta
Filipsfon:
posveena Filipu Walter se nato od njega oddalji, je za mono dravo (Reich) "Ordnung" v smislu
cerkvenega sveta
tercine, auftakt jamb
heterosilabinost (4, 6, 8 zlogov)
Mailied majska pesem
toni "carpe diem"
1203 se vrne na Dunaj Preislied (Hvalnica)
Reinmar opeva frowe (frau) plemenita dama
Walter opeva wip (weib) enska kot taka, dekla iz ljudstva, meanskih krogov

Neue hher Minne:

novo obzorje ljubezenske lirike
enska zaslui ljubezen ne glede na socialni poloaj, ampak zaradi svojih kvalitet
"Herzliebe"

Partnerstvo:
loveka solidarnost, skupnost to proslavlja, ne oboevanja
ljubezen mu je avtonomna kvaliteta
okira Dunaj s parodino pesmijo K plemiki gospe je treba iti s ibo
e drugi ga mora zapustiti
naprej razvija koncept Herzliebe (mala gospa)
zane se politinimi pesmimi
Unter den Linden:
topel ton
Reinmar je mrtev, ko se tretji vrne na Dunaj
napie mu hvalnico

Kriarska tematika
Raziritev in ukinitev dvorske ljubezni:
zael je opevati preproste enske, a ne na nain pastorale
v 13. stoletju se ukine pojem dvorske ljubezni
trajala je 150 let