MED ROMANTIKO IN REALIZMOM NA SLOVENSKEM

Ivan Tavčar (1851-1923)

• Rojen v Poljanah nad Škofjo Loko.
• Na Dunaju študiral pravo.
• Po vrnitvi bil dejaven v kulturnem in družabnem življenju na Slovenskem.
• 1884 v Ljubljani odprl samostojno odvetniško pisarno; začel s političnim življenjem.
• 1893 kupil graščino na Visokem.
• 1911 je postal ljubljanski župan.
• Umrl 1923 v Ljubljani.
• V mladosti pisal romantične pripovedi iz meščanskega in grajskega življenja, nato predvsem zgodbe
s stvarno vaško in zgodovinsko motiviko.
• Najpomembnejši deli: Visoška kronika in Cvetje v jeseni.

I. Tavčar: Visoška kronika (1919)

• Izhajala v Ljubljanskem zvonu leta 1919.
• Roman sprva mišljen kot prvi del trilogije (drugih dveh delov ni uspel napisati).
• Je zgodovinski roman, napisan v obliki kronike.
• Čas dogajanja: 17. in začetek 18. stoletja.
• Kraj dogajanja: Visoko, Škofja Loka (tudi tujina).
• Osrednje zgodovinske teme: tridesetletna vojna, preganjanje protestantov, lov na čarovnice.
• Glavni osebi: Polikarp in Izidor Kalan.
• Druge pomembne osebe: Jurij, Agata, Margareta.

Zgradba romana (14 poglavij)

Prva Polovica Druga Polovica
• Polikarp Kalan in njegova življenjska zgodba • Izidorjeva zgodba
• analitična pripoved • sintetična pripoved
POLIKARP IZIDOR
luteran; trd, močan, krut, neizprosen človek katoličan; šibek in neodločen, pasiven; pokoren
avtoriteti
Ostale osebe v romanu
• JURIJ: pogumnejši in močnejši od Izidorja; s svojo odločnostjo in poštenostjo idejno predstavlja smiseln in nujen
razvoj slovenstva.
• AGATA: pridna, skromna, vsem všečna; odigra dvojno vlogo: njen prihod na Visoko kot pomoč pri očiščenju
Polikarpove grešne duše; preskus obeh bratov.
• MARGARETA: predstavljena kot tipična romantična oseba, ki je pripravljena celo življenje nositi trpljenje, da bi na
koncu našla srečo.

• Tehnika pripovedovanja: analitično sintetična.

• Pripovedovalec je prvoosebni (Izidor-kronist).
• SLOG: kronikalni (spominja na dnevnik)
• JEZIK: ekspresiven jezik z bogato metaforiko. Domači in tuji arhaizmi z njimi je avtor dosegel časovno distanco.
• IDEJA: za človeka so usodni njegovi nagoni, čustva in strasti (usodo lahko stopnjujejo tudi naključja).

Josip Jurčič (1844-1881)

• Rojen na Muljavi, gimnazijo končal v Ljubljani, na Dunaju študiral klasično filologijo.
• Živel predvsem od pisanja, leta 1869 se je zaposlil pri Slovenskem narodu v Mariboru.
• Trije vplivi na njegovo ustvarjanje:
 ded s svojimi pripovedmi (Pripovedka o beli kači)
 Fran Levstik z razpravo Popotovanje od Litije do Čateža (Domen, Rokovnjači, Jurij Kozjak,
Deseti brat ); Levstik s kritiko Desetega brata v zasebnem pismu (nastane Sosedov sin)
 Walter Scoot : od njega prevzel dvojnost prizorišča (gosposko in revno) in dvojnost pripovedovanja (sintetično
in analitično)

Josip Jurčič: Telečja pečenka

• Glavna oseba: upokojeni stotnik Bitič
• Čemeren, dolgočasen; človek navade in reda; duševno prazen in nedružaben.
• Zunanja zgradba: 5 poglavij.
• Notranja zgradba: novelistična (v ospredju je ena oseba, dve usodni situaciji, dramatska zgoščenost in presenetljiv
konec) novela.
• Značajevka, obraz: novela, v kateri ima osrednja oseba čudaški, celo patološki značaj; preko dejanj osebe sklepamo o
njenem značaju.
• Ideja: posmeh malomeščanstvu, ki si ne želi drugega kot miru in reda, zato je žrtev lastnih navad in omejenosti.

Simon Jenko (1835-1869)

• Rojen v Podreči na Sorškem polju v kmečki družini.
• Gimnazijo sprva obiskoval v Novem mestu, dokončal jo je v Ljubljani.
• Na Dunaju študiral pravo, opravljal je službi uradnika in pripravnika, nazadnje v Kranju, kjer je tudi
pokopan.
• Pisati začel v gimnaziji dijaški literarni list Vaje.
• Leta 1865 je izdal pesniško zbirko Pesmi.
• Pisal je:
 domoljubne pesmi Naprej , Adrijansko morje, Gori)
 ljubezenske pesmi (cikel Obujenke)
 pesmi o naravi (cikel Obrazi);
 satirične pesmi (Naš maček);
 epske pesmi (Zimski večer);
 kratko prozo (Spomini, Tilka, Jeprški učitelj  značajevki; začetek slovenske novele)

Anton Aškerc (1856-1912)

• Rojen v Globokem pri Rimskih Toplicah.
• Opravljal duhovniški poklic; zanj ni čutil nagnjenja:
 dvomil o osnovah katoliškega verskega nauka;
 začel nasprotovati cerkvenim načelom.
• Leta 1898 prosil za upokojitev, delal kot mestni arhivar v Ljubljani.
• 1890: zbirka Balade in romance (ostra Mahničeva kritika); kasneje še več zbirk.
• Sprva lirski pesnik, od 1882 pa predvsem epski pesnik.
• Balade in romance približal realističnemu občutju: zgodba omejena na en dogodek, presenetljiv konec, zgoščenost.
• Snov:
 ljudska (Mejnik),
 zgodovinska (cikel Stara pravda),
 socialna (Anka)
 miselne pesmi vezane na orientalsko filozofijo (Čaša nesmrtnosti)

Anton Aškerc: Mejnik

• Izrazit prehod iz romantične v realistično balado; je epska z dramatskimi prvinami.
• Kratka zasnova in hiter, nenaden zaplet.
• Zgradba (dramatski trikotnik):
 ZASNOVA: vračanje s sejma;
 ZAPLET: Martinov pogum;
 VRH: Martin vidi duha, ki prenaša mejnik;
 RAZPLET: Martinov pobeg;
 RAZSNOVA: novica o Vidovi smrti.
• Slog: enostaven in pregleden, skop, kratkost in zgoščenost povedi, trd in odsekan ritem; inverzija, arhaizmi, narečne
besede.

BALADA:
 romantična razlaga: Martin je videl duha delovanje nadnaravnih sil;
 realistična razlaga: privid opitega človeka, ki ga je strah samotne poti domov.
• Snov: ljudska (staro verovanje o vračanju mrtvih, ki za časa življenja niso poravnali svojih računov).
• Motiv: pravdanje za zemljo (predvsem med sosedi).
• Temačno vzdušje (značilnost balad), napetost, grozljivost.
• Dogajalni čas: pozna noč.
• Dogajalni prostor: gozd.
• Osrednji dogodek: srečanje Martina z duhom mrtvega soseda Vida.

Simon Gregorčič (1844-1906)

• Rojen v Vrsnem pri Kobaridu.
• V duhovniškem poklicu se je počuti ujetega, nesrečnega, osamljenega.
• Upokojitev leta 1887.
• Pesniti začel kot dijak prve objave: Slovenski glasnik, Zvon
• Leta 1882 izide njegova pesniška zbirka: Poezije .
 • Pesniško ustvarjanje:
 domoljubne pesmi (Soči)
 ljubezenske pesmi (Njega ni!)
 osebnoizpovedne pesmi (Človeka nikar!)
SIMBOLIZEM, DEKADENCA IN NOVA ROMANTIKA
SMERI KONCA 19. STOLETJA
Nova romantika
• Izjemen posameznik z lepo dušo
• Slog: izjemne podobe, zvočna muzikalnost
• Avtorji: Baudelaire, Verlaine, Wilde, Whitman

Dekadenca
• Posameznikova izjemnost je v njegovi telesni ali čutni sferi
• Čutna preobčutljivost, prefinjena, dojemljivost za čutne dražljaje
• Motivi: omame, spleena, dandizma, lepote
• Avtorji: Baudelaire, Verlaine, Rimbaud, Wilde

Simbolizem
• Posameznikova izjemnost je v njegovi duhovni zmožnosti, da vzpostavi stik z globjo resničnostjo, transcendenco
• Sinestezija – ujemanje in prepoznavanje čutov (črka v barvi)
• Avtorji: Baudelaire, Rimbaud, Mallarmé

STÉPHANE MALLARMÉ (1842-1898)

SONET O LABODU -306
• Je simbolistična pesem  ne posnema stvarnosti, ustvarja nejasne občutke, posebno atmosfero
• Simbolistične simbole je treba dojeti intuitivno, tradicionalne pa z razumom

CHARLES BAUDELAIRE (1821-1867)

• Velja za začetnika moderne poezije
• Želel prenoviti francosko romantiko, saj občutja modernega človeka zahtevajo nov izraz
• Upiral se je konvencionalnosti
• Močno vplival na mnoge pesnike
• Pesniška zbirka: Rože zla (Les Fleus du mal), 1857
• Pesni v prozi

PESEM O ALBATROSU
SORODNOSTI (CORRESPONDANCES) -312
• Baudelaire je v pesmi predstavil »teorijo o korespondencah« (zvezah, ujemanja)
 ves naravni svet je obraz duhovnega sveta
 te zveze niso očitne
 lahko jih razberemo preko simbolov
• Narava = simbol za obstoj duhovnega sveta

TUJEC -313
• Oblika: dialog med neimenovanima sogovornikoma
• Pesem je novoromantična
• Zgradba: 6 vprašanj (stopnjevanje zanikanja do sovražnosti) in odgovorov  nikalni in trdilni (trdilni je samo zadnji
odgovor)
• Glavni motiv: oblaki  tujec jih ljubi
 svoboda nenavezanost, prostost (simbolni pomen)

Pesem v prozi:
 Lirska literarna vrsta
 Napisana v ritmizirani prozi
 Kratka, lahko se po obsegu približa črtici
 Baudelaire, Rimbaud, Mallarme, Ivan Cankar, Kosovel

OMAMLAJTE SE -314
• Človek teži: strašno breme časa  rešitev: v omami – otiša razum
• Dekadentna pesem

ARTHUR RIMBAUD
SAMOGLASNIKI
• Simbolistična pesem
• Oblika: sonet

PAUL VERLAINE (1844-1896)

• Pesnik zvočnosti
• Pesniška zbirka: Saturnijske pesmi 1866
• Zbirka esejev: Prekleti pesniki 1884

JESENSKA PESEM -324

• Žalostno vzdušje
• Impresionistični slog
• Oblika: v izvirniku (število zlogov): 4, 4, 3, 4, 4, 3...

OSCAR WILDE (1854-1900)

• Rojen v Dublinu
• Med študijem v Oxfordu se je navdušil nad esteticizmom
• Glavni predstavnik angleške dekadence
• Ekscentrik, dandy

SALOMA

• Napisana v francoščini, objavljena 1893 v Parizu,

1896 IIEuprizorjena • Osebe:
• Svetopisemski motiv  Herod: judovski kralj
• Enodejanka z značilnostmi tragedije  Herodiada: mama Salome
• Tipično dekadentna drama  Saloma: Herodiadina hči
• Drama in nasprotja v njej delujejo šokantno  Johanaan: (Janez Krstnik) krščanski prerok
 Salomin poljub mrtve Johanaanove glave na  Mladi Sirijec- zaljubljen v Salomo
srebrnem pladnju - lepo in grdo ob enem   Herodiadin paž
estetika grdega

• Značilnosti klasične drame:

 enotnost časa: večer/noč (leto 29.)
 enotnost kraja: terasa Herodove palače
 enotnost dogajanja: Salomina želja
 glavne osebe so individualizirane

• Simbolistične značilnosti na ravni sloga: - Salomi se vsi moški, razen Johanaana gnusijo;
- Retorično povzdvignjena govorica, zavračala družbene in moralne omejitve, se
ponavljanje, stopnjevanje, primerjave. ekscentrično vede.
• Dekadenca ideje:

LUNA
• »videti«, »gledati«
SALOMA (lepa, bleda)
MLADI SIRIJEC • Hladna, sramežljiva
• Majhna princesa z rumenim pajčolanom; noge iz srebra; noge kot bele golobice; pleše kot devica, podobna
• Mladi Sirijec gleda Salomo, je zaljubljen vanjo: »Podobna je odsevu bele vrtnice v srebrnemsrebrniku,
zrcalu.« srebri cvetki
• Telo: belo
HERODIADIN PAŽ • Lasje: črni
• Kakor ženska, ki vstaja iz groba; kakor ženska, ki je mrtva; ki išče mrliče • Usta: rdeča
• Gleda Sirijca in mu ukazuje: Ne glej Salome!  lahko pride nesreča!

HEROD
• Gleda Salomo (s kritjimi očmi)

SALOMA
• Ošabna, preračunljiva, manipulatorka
• Johanaanov svet ji je tuj
• Ljubka, dekliška zunanjost
• Kruta, nasilne narave
 SALOMA Socialna lestvica Johanaan
Princesa Asket, puščavnik
Svet čutnih zaznav 2 svetova Svet duha (duhovnega/notranjega
življenja)
HEROD Nasprotje v odnosu do Johanaana HERODIADA
Boji se Johanaana Neobčutljiva, nemoralna
Je vraževeren Ostra, kruta
Slog: poetičen – svetopisemska metaforika (prim. Psalmi, Visoka pesem)
Poetična drama – napisana v verzih oz. v ritmizirani obliki
MODERNA (1899-1918)
• 1899: Ivan Cankar – Erotika, Oton Župančič – Čaša opojnosti
• 1918: Cankarjeva smrt in konec 1. svetovne vojne

DRUŽBENO-ZGODOVINSKO OZADJE
• Avstro-Ogrska monarhija, gospodarska kriza na podeželju
• Ljubljanski potres leta 1895
• Politična scena:
 Konzervativci (Slovenska ljudska stranka – Šušteršič, Korošec, Krek) in liberalci (Narodna napredna stranka –
Tavčar, Hribar); kasneje še socialdemokrati (na listi kandidira tudi Cankar)
• Prva svetovna vojna
• Država SHS > Kraljevina SHS

SLOVENŠČINA V JAVNI RABI

• Uveljavitev v upravi in sodstvu, kasneje tudi v šolstvu (Šentvid, Gorica – gimnazija, Idrija – realka)

UMETNOST
• Ivan Cankar: Vinjete (epilog), Erotika, Oton Župančič: Ti skrivnostni moj cvet
• Oznaka za književno ustvarjalnost Ketteja, Murna, Cankarja in Župančiča.
• Niso imeli lastnega glasila, objavljali v Ljubljanskem zvonu in reviji Dom in svet.
• Oprli so se na novo romantiko, dekadence je malo, simbolizem ni čisto pravi (vplivi simbolizma pri Cankarju).
• Avtorji v delih prikazujejo oz. izpovedujejo ponotranjeno, individualizirano doživljanje sveta, v ospredju je
subjektivnost.

LIRIKA
• Predstavniki:
• Ivan Cankar, Oton Zupandic, Dragotin Kette, Josip Murn - Aleksandrov, Alojz Gradnik

• Značilnosti:
¡ neposredna izpovednost;
¡ izrodilo romantike dopolni z novimi temami in idejami (simbolizem, dekadenca);
¡ verz in ritem: nova, sproscena;
¡ jezik je zvocen in pomensko bogat;
¡ ljubezenska, razpolozenjska, osebnoizpovedna, miselna, domovinska, socialna, religiozna lirika;
¡ stalne pesniske oblike niso priljubljene, pac pa svobodnejse, krajse stirivrsticne pesmi oz. brez trdne kiticne
oblike;
¡ impresionizem.

IVAN CANKAR: VINJETE (1899)

• Zbirka črtic, vinjet (vinjeta – lepa velika črka na začetku besedila)
• Epilog:
 Predstavi svoj umetniški načrt: »Moje oči niso mrtev aparat, moje oči so pokoren organ moje duše...«
 Ne več naturalizem, pač pa Estecka

OTON ŽUPANČIČ: TI SKRIVNOSTNI MOJ CVET

• Novoromantična pesem
• Folklorni motiv: roža mogota (triglavska roža) - -> večpomenska metafora:
* čudežna zel
* simbol ljubezni
* simbol lepote, poezije, ustvarjanja

DRAGOTIN KETTE (1876-1899)

ŽIVLJENJE
• Rojen na Premu pri llirski Bistrici
• Zgodaj je izgubil starša.
• Obiskoval je ljubljansko gimnazijo, a jo je zapustil in šolanje nadaljeval na novomeški gimnaziji.
• V Ljubljani jo bil član in tajnik Zadruge, sodeloval je z ostalimi modernisti, kulturno so jo udejstvoval tudi v Novem
mostu.
• Po maturi je nekaj mesecev služil vojaški rok v Trstu, kjer je zbolel za jetiko
• Po odpustitvi iz vojsko je čez nekaj tednov umrl v Cukrarni.

USTVARJANJE
• Poetiko gradil na tradiciji, vendar je s tradicionalnimi oblikami ravnal svobodno.
• Ubranost med pristno čustveno izpovedjo in pretanjenim jasnim pesniškim izrazom.
• Poleg pesmi pisal tudi otroško poezijo in prozo ter kratko impresionistično prozo.
• Kettejeva lirika: ¡ refleksivno filozofska lirika (sonetni cikel Moj
¡ ljubezenske pesmi (Jagned, Na trgu, cikel Na Bog)
molu San Carlo)
¡ življensko izpovedne pesmi (Na otčevem • Kettejevo pripovedno pesništvo:
grobu)  romance (Pijanec)
 balade (Melanholične misli
NA TRGU
• Pesem je nastala leta 1897. • Je podoknica ali serenada (pesem z motivom
• Vsebina: (nočnega) dvorjenja pod oknom).
 dogajanje v nočnem času - na novomeškem • Oblikovno je likovna pesem - carmen figuratum
trgu (novomeški vodnjak). Verzi:
 lirski subjekt misli na svojo ljubljeno • Dolgi: trajanje, brezčasnost
• Kratki: minljivost, trenutnost
• Osrednji motiv: romantična ljubezen
• Slog: impresionističen
• VSEBINA: dogajanje v nočnem času na novomeškem trgu, ko lirski subjekt misli na Angelo in hrepeni po njej.
• ZGRADBA:
 4 desetvrstične kitice (ritmično so štirivrstičnice, cepljene na mestih notranje rime); rastoč ritem, ni enotne
metrične sheme;
 rima je ženska in moška; asonanca namesto rime (začetek 3. kitice);
 z dolgimi verzi ponazarja trajnost in brezčasnost, s kratkimi pa trenutnost in minljivost.
• Osnovna prispodoba je pršenje vode v vodnjaku, s katero ponazarja sanjarjenje, ki si dela utvare, s padanjem vode pa
ponazarja občutek za resničnost - vode se ne morejo vdigniti do zvezd, ampak padajo, tako tudi njegove želje oz. misli
ne morejo doseči Angele.

JOSIP MURN ALEKSANDROV (1879-1901)

• Oblika: najpogosteje nezahtevne štirivrstičnice;
• Slog: miselni in impresionistični - večina pesmi je dvodelnih: opisu narave sledi miselni ali izkušenjski odziv.
• Pisal je predvsem lirske pesmi ter tudi nekaj balad in romanc.
• Pripravil pesniško zbirko: Pesmi in romance (izide šele 1903).
• Pesmi glede na tematiko:
 ljubezenske (bolj malo, npr. Fin de siecle - cikel)
 razpoloženjske in življensko izpovedne (Pa ne pojdem prek poljan, Ko dobrave se mrače, Zima…)
 kmečke (Kmečka pesem, Pesem o ajdi, Vlahi)

KO DOBRAVE SE MRAČE
• Razpoloženjska.
1. kitica - impresija (vtis) iz narave ob nastopu noči
2. kitica - nasprotje med zunanjim mirom in notranjim nemirom
3. kitica - izpove samoto
4. kitica - nagovor nevihtam in burnem življenju
5. kitica - vrnitev v impresijo noči - jo poosebi

• VSEBINA:
 Okvir: oris nočnega melanholičnega razpoloženja, ki je simbolično pridvignjeno s skrivnostnimi glasovi.
 Nato se pesem prelije v nasprotje - sredi nočnega miru navdaja pesnika nemir, strastno hrepenenje ga sili v
patetične tožbe sredi noči; čuti se samotnega kot glas vpijočega v puščavi" ali „trs samotni" (obe metafori sta
svetopisemski - prim. Mt 4,3 in Mt 11,7).
 Zatem si želi, da bi v doživetju viharnega in pestrega zunanjega življenja pozabil na usodo osamljenosti (prim.
Z Lermontov: Jadro); toda noč ne odgovarja na njegove prošnje, edini odgovor je molk.

PESEM O AJDI
• Spada med kmečke pesmi.
• Slog: impresionističen
• Neposredno čutno zaznavanje —> oris ajde z vsemi čutili.
 vid: bela, zacvetela, blešči  vonj: v cvetju ajda diši
 tip: gorka od krvi  sluh: klas šumi
• Motiv čarovnice: pozeba, zima, smrt.
• Sporočilo: na svetu velja zakon življenja in smrti.
• Zgradba:
 7 štirivrstičnic
 menjavanje vseh 3 glagolskih časov
  retorično vprašanje v 6. kitici - utemeljuje, zakaj se je vredno ajdi pokloniti,
 motiv čarovnice v zadnji kitici - metaforična raba v pomenu pozebe, zime, mraza.
• SPOROČILO: pesem govori o splošnem zakonu življenja in smrti; vsako, se tako razkošno življenje se konča s smrtjo.
IVAN CANKAR
NA KLANCU (1902)
• Sintezo osebne družinske in narodno-socialne problematike.
• Izviren tip ženskega oz. materinskega romana.
• Strnil intimno in socialno usodo glavne junakinje.

FRANCKA
= Spomenik človeški ljubezni
• Trpljenje jo poveličuje
• Tiho hrepeni, doživlja vedno nova razočaranja (tek za vozom, ljubezenska)
• Za življenski poraz nikogar ne krivi

TONE MIHOV
• Šibek značaj
• Zateka se v sanje po boljšem življenju

LOJZE
• Izgubljeni sin (krinka)
• Rešiti se želi klanca  morda se bo lahko rešil po materini smrti  odprt konec

• 2 vodilni ideji:
 brezizhodnost socialne bede (klanca ni mogoče ubežati)
 v simbolni obliki je predstavljena kot, »luč v učiteljevem oknu«  luč izobrazbe, kulture, razuma  edina pot,
da se slovenski narod reši bede

1. NATURALISTIČNE PRVINE
• Opisi socialnega življenja: revščina, alkoholizem
• Biografska zasnova

2. DEKADENTNE PRVINE
• Celotna scenografija je dekadentna (v vaško okolje se vmešajo mestni motivi)
• Moralno problematičen lik slikarja

3. IMPRESIONISTIČNE PRVINE
• Na ravni jezikovnega sloga: razpoloženje v 'duši' = slika iz narave

4. SIMBOLIZEM
• Pri Cankarju ni povsem pravega simbolizma, ampak so simboli razložljni, otipljivi
• Vodilni simboli:
 Tek za vozom + masleni kruh + zidana ruta
o Dogajalno utemeljen v 1. poglavju
o Nato preraste v simbol Franckinega trpljenja, življenskega razočaranja, poraza
o Ponavljanje vedno ob neuresničenem hrepenenju
 Klanec kot klanec siromakov

MARTIN KAČUR
• Idealist
• Nosilec naprednih idej v družbeno neugodnih časih
• Zanesenjak
• Mlad učitelj
• Poražen že na začetku
• Nadaljuje pot v propad
• (kotlina – zapolje)  Kačur je večkrat premeščen
• Zaljubi se v Minko
• Ferjan

Zapolje (pol leta) -> blatni dol (11 let) -> zaze
Minka Tončka
Učitelj Ferjan Ferjan = priča Ferjan =nadučitelj

• Glavna ideja: nekateri vedno ostanejo na dnu, drugi pa se počasi vzpenjajo saj premorejo hlapčevsko naravo.

PODOBE IZ SANJ (1915 - 1917):

 KOSTANJ POSEBNE SORTE
• Žilav
• Cveti prej
• Kasneje odpade listje
• “Junak”
• Mladost
• Črtica Kostanj posebne sorte ima simbolen pomen.
• V podobah iz sanj gre za pravi simbolizem pri Cankarju.
• Črtica je prava groteska:
 Prikaz realnosti s pomočjo popačenih likov – grozljivo, malo smešna
 Prikaz je karikatura, smešenje hkrati tudi vzbuja tesnobo, strah
 Preko popačenosti se kaže globji pomen

• Osrednji motiv: kostanj

 je personificiran, nastopa kot junak
 Simbol vitalnosti

• Simbol drvesa, rastline, je vegetacijska simbolika (vitalnost, mladost, nekaj pozitivnega).

KRALJ NA BETAJNOVI
• Leto nastanka drame: 1902, Dunaj
• Leto krstne uprizoritve: 1904
• Kraj dogajanja: Mali trg na Betajnovi
• Čas dogajanja: Prelom iz 19. v 20. stoletje
• Literarna zvrst: Drama
• Osebe:
 Kantor, fabrikant (tovarnar), podeželski kapitalist, dvakratni morilec
 Hana - žena
 Francka (bivši - Maks (oče-Krnec) - vagabund, propadli študent)— (Franc Bernot - zaročenec),
 Francelj,
 Pepček
 Nina - hči Kantorjevega bratranca
Kar sem nameraval sem dosegel
Zdaj imate plot (plot- metafora-vest)
Kantor ubije Maksa – z Bernotovo Imate vest
puško Imate noge ukovane (paralelizem
členov)
Preobrat - Družina se ga boji, ga prisilijo To sem nameraval.
Troženje nasprotij Maks vs. Kantor da prizna zločin
- slovo od Nine
- Prihod Bernota

Priznanja zločina ne verjamejo –

Sprožilni moment - Hipnotična scena, v kateri družina se ohladi do njega
Maks ujame Kantorja nepripravljenega Tudi družba ga nemara (nazdravljajo z
njim)

Maks se vrne - Spoznamo glavne osebe,

okoliščine Razsnova – je ni?

• Tema: etični spopad med nosilcem oblasti, političnim povzpetnikom ter propadlim študentom, ki je predstavnik
humanizma: upornik sluti poraz, celo življensko ogroženost, a nebo odnehal, saj je prepričan v zmago pravičnost.
• Ideja: posameznik, ki išče pravičnost in se upira nasilju, je navadno poražen; vendar pa ga njegova ideja preživi in
zaneti uspešen upor in zmago.
HLAPCI (1910)
• Snov: državnozborske volitve na Slovenskem leta 1907
• Drama v 5 dejanjih
• Družbenokritična drama
• Sinetična
• Kraj dogajanja: na deželi
• Čas dogajanja: od pomladi do jeseni
• Tema: poskus razhlapčevanja, nekonformizem v spopadu z oblastjo, občutek krivde in zlom upornika.
• Ideja: upor nekonformističnega posameznika v totalitarnih sistemih vodi v upornikov propad.
• Lojzka -> poraja se nova, duhovna ljubezen, ki se napaja v skupnem trpljenju
• Mati -> temelj Jermenove notranje razpetosti -> občutek krivde -> blagoslov/odpuščanje

OTON ŽUPANČIČ (1878-1949)

• Vinica, Ljubljana
• Član Zadruge

• Pesniške zbirke:
 Čaša opojnosti
 Čez plan
 Samogovori

• Drame: tragedija Veronika Deseniška

• Teme pesmi: bivanjska, domoljubna, ljubezenska
• Slog pesmi: svobodni verz, bogata metafora

ALOJZ GRADNIK (1882-1967)

• Rojen v Medani v Brdih.
• Na Dunaju študiral pravo, služboval na Primorskem, po 1. Sv. vojni (Primorska pod Italijo) se je preselil v Jugoslavijo.
• Pisal melanholične, meditativno-refleksivne ter neposredno izpovedne pesmi;
• novoromantične in dekadenčne prvine;
• tema pesmi pogosto ljubezen/erotika vs. smrt (eros – tanatos);
• "pesnik skrajnosti": ljubezen – sovraštvo; življenje – smrt;
• drugi motivi in teme Gradnikovih pesmi: domača pokrajina, slovenska zgodovina, bivanjska in religiozna tema;
• oblika pesmi: tradicionalna (klasične oblike, soneti).

PISMA
• Cikel pesmi; izšel v zbirki Padajoče zvezde, 1916.
• Lirski subjekt je ženska, ki ponoči piše svojemu ljubemu.
• Vsako pismo je ljubezenska izpoved z drugačnim izhodiščem.
• Osrednji motivi: čakanje, ljubezensko hrepenenje, bolečina;
• iz slutnje smrti izhaja ljubezenska povezanost, ki je močnejša od smrti;
• dekadentno: slutnja smrti, napeto čakanje, silno hrepenenje.
• Tradicionalna oblika: kratke kitične pesmi, rimani verzi;
vendar: drzni verzni prestopi, ločila sredi verzov.

I. Kitica:
 Ločena od ljubljenega, ga pogreša
 Izpoved hrepenenja
 Čas: noč

V. Kitica:
 Slutnja, da se nikoli več ne vidita

VI. Kitica:
 Dvom v posmrtno življenje, nelagodnost
 Prekine misel na erotično ljubezen

VII. Kitica:
 Izraz popolne predanosti, razdajanje do zadnje kaplje krvi
 Življenje je treba izkoristiti do konca
• Ljubezen = svet (2 obraza iste sile, ki delujeta v globini življenja)

SVETOVNA KNJIŽEVNOST
V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA
• V Evropi 2 trozvezi: antanta in t.i. centralne sile.
• Sarajevski atentat na Franca Ferdinanda > 1. svetovna vojna
• Vzpon Mussolinija, Stalina, Hitlerja
• Španska državljanska vojna
• Vplivi novih spoznanj na področjih fizike, filozofije in psihologije: A. Einstein, F. Nietzsche in S. Freud.

LITERARNE SMERI
• Nadaljevanje realizma in naturalizma.
• Razvije se socialistični realizem.
• Modernizem:
 Avantgarda
 Ekspresionizem
 Dela avtorjev, ki niso pripadali nobeni avantgardi (T. S. Eliot, J. Joyce, B. Brecht)
 Vrh: 1910-1930; ponoven razmah po 2. svetovni vojni:
o Modernistični roman: Proust, Joyce, Woolf, Kafka
o Modernistična drama: Eliot, Lorca, Brecht, Pirandello
o Modernistična lirika: Rilke, Valery, Blok, avantgardisti, Appolinaire, Eliot, Lorca, Cvetajeva)

GUILLAUME APOLLINAIRE (1880-1918)

• Alkoholi (1913)
• Kaligramo (1918)
• Cona:
 Modernistična oblika, prosti verz
 Logične povezave zamenjajo svobodne asociacije
 Ni prostorskih in časovnih omejitev

AVANTGARDA
• Po 1909 se pojavijo različna gibanja- t.i. Avantgarde
• Prelom s tradicijoo.
• Mednarodno delovanje.
• Politični aktivizem
• Manifesti (program, cilji gibanj)
• Zavzamejo področja književnosti, likovne umetnosti, glasbe, filma
• Futurizem, ekspresionizem, dadaizem, nadrealizem, konstruktizem (zenitizem)

FUTURIZEM
• F.T. MARINETTI I. 1909 izda manifest Futurizem
• Slavljenje hitrosti, tehnološkega napredka, vojne, kot edine higiene sveta
• Uničit je treba muzeje, knjižnice, akademije
• Pesniti z nizajem samostalnikov in glagol v nedoločniku (ukiniti, pridevnike, prislove, ločila):
• Uporabljati različne vrste črnila, različne sloge črk
• Konec futurizma- začetek 2. svetovne vojne

DADAIZEM
• 1916 v Zurichu
• Vplival na razvoj nadrealizma:
• "DADA" > iz otroške govorice
• Provokativne pesmi iz smiselno razvezanih verzov
• Med besedami tudi kriki, onomatopoetični zvoki, šumi...
o Kasneje : zvočne pesmi (brezpomenske)
H. Arp, T. Tzara
Tristan Tzara: hudičev rep je bicikel

NADREALIZEM
• 1924: A. Breton: Manifest nadrealizma:
 Slavi avtomatično pisanje
 Združitev sanjskega sveta z budnim stanjem > nova resničnost > nadresničnost
• P. Eluard, L. Aragon
• Konec gibanja: 1966 (umre Breton)

KONSTRUKTIVIZEM
• Razvije se v Rusiji leta 1914, najprej v arhitekturi, kasneje tudi v drugih smereh umetnosti.
EKSPRESIONIZEM
• Razvije se v Nemčiji po letu 1910:
 V vojni (tako kot futuristi) videli rešitev iz duhovne krize
 Nasprotovali moderni civilizaciji (nasprotno kot futuristi)
 Zahtevali so “novega človeka”
 Med 1. svetovno vojno postali pacifisti in aktivisti
 G. Trakl, G. Heym, mladi G. Benn
 Najpomembnejša je dramatika - eksperimentalne enodejanke, drama oznanjevanja (etična funkcija)
 V Nemčiji se je končal okoli 1925

Pogoste teme:
 Osamljenost
 Usoda
 Smrt
 Ljubezen
 Človečnost
 Svoboda
 Dobrota
 Pravičnost

Pogosta gesla:
 Duh, etos, bistvo, duša
 Patos/zanos, vizija, slutnja
 Padec, katastrofa, apokalipsa
 Konec, sodni dan
 Intenzivnost, vitalnost, radikalnost
 Dejanje, anarhija, akcoja, napad
 Vstaja, revolucija
 Utopija
 Poslanstvo, odrešenje
 Preobrazba, vstajanje

Rainer Maria Rilke (1875-1926)

• Dela:
o Knjiga slik (1906)
o Knjiga ur (1905)
o Nove pesmi (1907)
o Nove pesmi drugi del (1908)

• Zapiski Malteja Lauridsa Briggeja (1910)

• Devinske elegije, Soneti na Orfeja (1923)

PANTER
 Obisk živalskega vrta, 1902 – objavljen v zbirki Nove pesmi
 Lirski subjekt ne izpoveduje svojih čustev ali misli, pač pa na videz neprizadeto opisuje žival
 Bolj kot zunanji videz ga zanima duševno stanje
 Pesem podoba oz. predmetna pesem

Oblika:
 Verz - jambski enajsterec
 Rima - prestopna

Federica Garcia Lorca (1898-1936)

 Pesmi, 1927
 Ciganski romansero,1928
 Pesnik v New Yorku,1940
 Drame: Krvava svatba, Don Bernarde Albe

ŠPANSKA ROMANCA
• Garcia Lorca: lirične prvine
 Pripovedna pesniška vrsta
 14. in 15. Stoletje
  Trohejski osmerec
 V vsakem sodem verzu: asonanca

SLOVENSKA KNJIŽEVNOST
KULTURNE RAZMERE
• 20. in 30. leta:
 Slovenščina postala učni jezik v šolah, uporabljala se je v uradih.
 Ustanovljene so nekatere narodnokulturne ustanove (Univerza v Ljubljani, SAZU, NUK ...)

• Publicistika:
 literarni reviji: Ljubljanski zvon, Dom in svet;
 politična dnevnika: Slovenski narod, Slovenec

• Med okupacijo:
 t. i. kulturni molk;
 ilegalni tisk.

KNJIŽEVNE SMERI
• Istočasno ustvarjajo ustvarjalci različnih generacij in različnih smeri.
• Do 2. sv. vojne še močan vpliv nove romantike in simbolizma.
• 20. leta – ekspresionizem:
 občutje skrajne stiske, ogroženosti;
 rešitev: "novi človek" – moralno preobražen;
 Srečko Kosovel, Miran Jarc, Anton Podbevšek, Ivan Pregelj, Slavko Grum.

• 30. leta: socialni realizem (nadaljuje se med 2. sv. vojno in še približno 20 let po njej):
 slog: realističen;
 v središču: socialna problematika, „mali človek“;
 idejno ozadje: socializem in marksizem, kritika kapitalizma;
 Tone Seliškar, Mile Klopčič, Prežihov Voranc, Miško Kranjec, Ciril Kosmač, France Bevk, Ivan Potrč, Anton
Ingolič, Bratko Kreft.

SREČKO KOSOVEL (Sežana 1904 – Tomaj 1926)

• Rojen v Sežani v narodno zavedni družini.
• Po nekaj letih se preselijo v Tomaj.
• Leta 1916 ga starši pošljejo na realko v Lj.
• V Lj. Nadaljeval tudi študij po vojni: slavistiko, romanistiko, filozofijo.
• Na recitacijskem večeru v Zagorju se je prehladil, umrl v Tomaju.

• Poleg pesmi, pisal še pesmi v prozi, poskus romana Kraševci, pesmi za otroke, lepljenke, eseje…
• 3 faze Kosovelovega pesništva: impresionizem, ekspresionizem in konstruktivizem.

SLUTNJA
• Nominalni slog
• Fragmentalne slike -> bežna slika vtisov
• Impresionizem, ki se bliža modernizmu

EKSTAZA SMRTI
• Tema: smrt (propad in prerojenje) zahodnoevropske civilizacije; kapitalizma
• Ideja pesmi je etično angažirana – človeštvo se mora preroditi; prerojenje, revolucija pa s seboj prinaša tudi trpljenje.
• Tisočkrat mrtvi evropski človek:
 Moralno mrtev/ propade
 Razčlovečen

2. Kitica: ironija/posmeh
3. Kitica: pesnik (LS) je žalosten, utrujen, želi si spremembe
4. Kitica: voda-življenje, očiščenje (naj očisti svet, a vode ni)
5. Kitica: 1.os. množine (umremo, nosimo krivdo)
6. Kitica: 2 retorični vprašanji
7. Kitica: žrtvovanje, smrt
8. Kitica: prihod novega življenja (novega človeka)

• Objavljena leta 1925 v Ljubljanskem zvonu

• Tipično ekspresionistična.
• Prikazana je katastrofična, disharmonična vizija sveta – vizionarska pesem: kontrastne
 Rdeča, zlata, črna – nasilje, kri
 Zelena – novega, mladega
• Krik (skupnosti) po etični prenovi človeštva.
• Simbolika barv

• Oblika in slog:
 refren, retorični, deklamatorski slog; prvoosebni množinski liraki subjekt ; vzkliki, retorična vprašanja,
ponavljanja, pretiravanja, zamolki…
 izrazna sredstva ekstatične, iracionalne vizije

KONS. 5
• Avantgardna, konstruktivna pesem
• Pomenska polja:
 Zlato – materializem, pridobitništvo
 Duša – moralno čist človek ima dušo (človek z dušo že ima največje bogastvo)
 Gnoj – oboje je 0
o poljedelski kontekst (dobro kot gnojilo) +
o Zlato = gnoj (slabo)
• A,B < 1,2,3
• I,A – oslovsko riganje -> ironičen zaključek
• JA – potrditev