DRUZBENO POLITICNE RAZMERE NA PREHODU IZ ROMANTIKE V REALIZEM

(od začetka z marčno revolucijo 1848 oz. Prešernovo smrtjo 1849 do izida Župančičeve in
Cankarjeve prve pesniške zbirke 1899)

 Slovenci pod AVSTIJSKO OBLASTJO

 MINISTER METTERNICH, stroga cenzura
 Preganjanje svobodomislecih ljudi( Preseren)
 Boj med Kopitarjem ,metelkom(metelcica) in Presernom, Cop( bohoricica) zmaga bohoricica
in jo kasneje zamenja GAJICA(1845)
 v mestih pouk v nemscini ali italijanscini
 Le na podezelju pouk v slovenscini
 Kmetijske in rokodelske novice koncno v slovenskem jeziku za kmete in rokodelce(janez
Bleiweis)
 Vsa vecja zavest o povezanosti Slovencev razlicnih dezel v en sam narod
 Zaradi ABSOLUTIZMA narodno gibanje se ne preide v politicno.
RAZMERE V 2. POLOVICI 19.ST0
 3.3 1948 na Dunaju demonstracije-pomlad narodov,le kranjska bila slovenska
ZEDINJENA SLOVENIJA
 Levstik vodi program zedinjene Slovenije in se zavzema za osvoboditev naroda izpod
avstroogrske vlade
 programi iz aprila 1848
 Slovenski jezim v solah in uradih
 Znanje slovenscine pri vseh, ki zelijo dobiti sluzbo na slovenskem ozemlju
 Vse slo. Ozemlje naj bo v eni upravni enoti
 Ustanovitev slo. Univerze( po Vrbanoju)
PRIDOBITVE
 1851 ustanovljena prva slo. Nacionalna zalozba - Mohorjeva zalozba( Sedez v Celovcu, danes
v Celju, Lj in Gorici) med ustanovitelji tudi skof Slomsek 1852 prvi zemljevid slo.
 Po metternichoven absolutizmu Bachov absolutizem spet cenzura.
 1867- 1917 dualisticna ureditev Avstro ogrske
 Dualizem vzbudi upor pri Slovencih , razvije se zivahno politicno gibanje
 TABORI- politicna zborovanja,zedinjena slovenija, dvig nacionalne zavesti,težnja po razvoju
slovenske literature, mladoslovenci
 CITALNICE(BÈSEDE)- prostori kjer so zbirali ljudi in brali slovenska dela, staroslovenci, vodi
jih Bleiweis , zavzemajo za ohranitev AO in enakopravnost narodov v njej.
GOSPODARSKE RAZMERE
 V zadnjih desetletjih 19. St vedno vecje izkoriscanje kmeckega prebivalstva (beg v tujino)
 300. 000 se izseli v Ameriko
 Slabe druzbeno - politicne razmere , zahteve se kazejo tudi v slovenski knjizevnosti
 Romanticne prvine pocasi izginjajo
 Romanticni realizem( 1. Polovica obdobja,olepsano zivlj. , snov iz ljudskega izrocila)
POETICNI REALIZEM-PO letu 1881,ostanki romanticnega custvovanja)
SLOVENSKI REALISTI
Fran Erjavec, Simon Jenko, Josip Stritar(rojeni okrog 1835)
 Nastanejo romani ( Jurcic- Deseti brat , Tavcar, Visoska kronika )
 Prvi poskusi tragedjje, komedije
 Prvi poskusi literarne kritike in estejistike
 Epska poezija-balade in romani, Aśkerc, Mejnik,Jenko)
 Lirska poezija- Jenko, Gregoricic
 pogovorni jezik, tudi zargon
 Demokratizacija literature
 Zargonizmi- neuradni strokovni izrazi
 Povest( Kersnik, Jara gospoda, Tavcar, Cvetje v jeseni)
 Potopisi( Levstik, Popotovanje iz Litije do Cateza)
 Novela, Znacajevke(jenko, Leprski ucitelj, , Jurcic-telecja pecenka)
 Preprost slog in jezik
 Resnico zavrti v prijetne šale
ZAČETKI SLOVENSKEGA ROMANA
Deseti brat velja za prvi slovenski roman, izhajal je v letih 1866 in 1867 v zbirki Cvetje iz domačih in
tujih logov, Jurčič je pred tem izdal že nekaj povesti, nato pa je pod vplivom Levstikovega lit.
Programa »popotovanje od litije do čateza« ki priporoča pisanje novele in romana, napisal to delo.
Roman se je tako v slovenski literaturi razvil šele potem ko so se že izoblikovale krajše pripovedne
oblike.
Za jurčičem so v obdobju med romantiko in realizmom pisali še Stritar, Kersnik, Mencinger in Tavčar.
Levstik, katerega literarni program je najbolj uresničeval jurči je desetega brata zelo skritiziral(glej
kritiko romana)
DESETI brat:Josip jurčič
 1866( 1. slovensko roman)
 Josip Jurcic ( 1844-1881)
 Rodil se je na Muljavi pri Sticni v bajtarski druzini.
 Na dunaju studiral klasicno fiologijo, zivel je predvsem od pisanja, saj je bil se kot dijak
ugleden pisatelj,
DELA; crtica-jesenska noc med slovenskimi polharji, zgodovinska povest Jurij Kozjak - slovenski
janicar,povest Domen, humoreska Kozlovska sodba v Visnji gori
Povest Sosedov sin
Nedokoncani roman-Rokovnjaci(janko kersnik ga dokonca ,ker jurcica prehiti smrt
PRVI SLO. ROMAN - DESETI BRAT
V grajskem okolju je slovenski meščanski jezik v vaškem pa živ judski jezik, kakršnega so v 19. Stoletju
ko se roman odvija govorili kmetje oz. meščani.
Pripovedovalec je vsevedni, v dogajanju se pogosto vmeša s humornimi nagovori bralcu.
DOGAJALNI PROSTOR: Vasko in grajsko okolje
SLEMENICE -grascak Benjamin z zeno in Manica in Balcek(otroka)
POLESEK- grascak Piskav(doktor Kaves), Marijan(polbrat od Martina)
VASKA KRCMA OBRHEK( Krjavelj,Obrscak,vascani)
LOVRO kvas - domaci ucitelj
DESETI BRAT( martinek Spak) -ubil strica, dal mu je tekocino potem izgine, mascuje se Kavesu ker
misli da je kriv za smrt njegove mame
ZGRADBA Romana: 25 poglavij zacno se z mottom in koncajo z epilogom (motto - geslo)(nakoncu
besedila - epilog)
SINTETICNA ZGRADBA: ljubezenska zgodba med Lovrom in Manico,,saj se pred bralcem odvija
kronološko
ANALITIČNA ZGRADBA: zgodba desetega brata , saj njegovo življensko zgodbo izvemo za nazaj iz
pogovora med njim in Lovretom ter iz pisma starega Piškava
LITERARNE OSEBE:Lovro Kvas - protislovna osebnost romana , saj je romanticno- realisticen clovek(
nezadovoljen sam s seboj in s svetom ter custven)
ROMANTICNE PRVINE: Lovro je nezadovoljen sam s seboj in s svetom, ki ga obdaja iz njega bezi z
domisljijo zamisljenost
REALISTICNE PRVINE: na novo delovno mesto prihaja z razjedajocim obcutkom socialnega
(manjvredngea) kompleksa.
Njegove besede: "in jaz? Nimam nic, ne veljam nic nisem nic "-lovro kvas
Pojasnilo:on razmislja o tem ker nima nic denarja se pocuti manjvrednega za druzbo)
(PODOBNO izkusnjo je imel Jurcic saj je imel tudi on nesrecno ljubezen z bogatim dekletom)
Deseti brat- postane ziva vest nad svojim ocetom, ki je nekoc unicil njegovo mater, njega pa zatajil. V
sebi nosi krivdo -strast mascevanja nad lastnim ocetom(romanticna poteza)
Skrivnostna Preteklost in analiticne zgodbe
TEMATIKA IN SPOROCILO
pogovor s Krjavljem ter Lovrova vrnitev
IdejA: dobro je poplacano, zlo kaznovano
Krjavelj;realističen, vaški tip naravnega kmečkega človeka je delaven clovek ,ki je zelo iznajdljiv ,
ceprav ga imajo drugi ljudje za neumnega. Zna se posaliti in se izvleci iz tezav . Zivi preprosto.do ljudi
se je vedel prijateljsko,ce je vedel da bo imel korist od njih
Martinek Spak: romantičen, zagrenjen, skrajen v čustvih najbolj skrivnostna oseba v romanu saj se
šele na koncu izve zakaj je tako posmehljiv in zagrenjen in zakaj tako sovraži Piškava . Enako močno
kot sovraži očeta pa ljubi svojo mater.
Manica: realistična, odločna in trezna kot Lovre. Prepričana je da bosta skupaj premagala vse ovire in
da bosta na koncu lahko skupaj , zato ga spodbuja , naj konča študij, da ga bodo njeni starši sprejeli.
Lovre: romantičen, čustven , premalo dejaven velikokrat obupava nazadnje pa le odide na Dunaj in
konča študij

KRITIKA ROMANA: Levstik je mislil, da je bila manica prestara za mozitev, ko se je lovre vrnil na
slemenice( ker jo je jurcic oznaceval kot se zelo lepo in mlado kljub stevilnim letom)
Odlicno narejen je le Krjavelj ,Lovre pa je prevec cutven in premalo delaven.
Jezik je prevec romanticen in ni ljudski, da se je premalo posvetil psihologiji oseb in da je cutiti
gosposki stritarjev vpliv , prevec je v ospredje deval reveze kot da slovenci ne bi imeli bogatih ljudi.
Naslikal preveč vaških revežev, Lovre premalo dejaven , jezik preveč romantičen
KRATKA OBNOVA ROMANA
V romanu se prepletata dve zgodbi:zgodba revnega študenta Lovreta Kvasa in zgodba Martineka
Spaka, ki ga imajo judje za desetega brata
Na začetku zgodbe pride Lovre, da bi zaslužil denar za nadaljevanje študija, na grad Slemenice za
domačega učitelja.
Poleg njegovega varovanca imajo na gradu še hčer Manico, v katero se Lovre zaljubi.
Dekle mu vrača čustva , vendar je Lovre povsem neprimeren ženin za graščakovo hčer, zato ljubezen
skrivata.
Maničini starši želijo, da bi se hči poročila s sinom sosednjega graščaka Benjamina Piškava,
MARIJANOM.
Ta tudi prvi sliši, kako si Manica in Lovre izpovedujeta ljubezen, zato se moška spreta.
Ob tej zgodbi se razvija še zgodba desetega brata.
Ta se potika okrog gradu starega Piškava in nihče ne ve od kod je prišel in kaj hoče.Očitno ne mara
Marijana in nazadnje med njima celo pride do hudega pretepa v katerem je Martinek Spak hudo
ranjen, Marijan pa obleži nezavesten.
Ker so Marijana pred kratkim videli kako se prepira z Lovretom , slednjega obtožijo da ga je ranil on.
Lovre mora zapustiti slemenice, Martinek deseti brat pa se zavleče v kočo vaskega posebneža
Krjavlja. Pred smrtjo k sebi pokliče Lovreta in mu zaupa svojo zgodbo. Stari Piškav je v resnici njegov
oče, ki se je iz oristoljublja poročil z njegovo materjo in ju nato s sinom Martinkomzapustil v bedi.
Zdaj se je hotel njemu in njegovemu sinu iz drugega zakona Marijanu mascevati. Izda mu še eno
skrivnost : stari Piškav je brat Lovretovega očeta, Martinek in Marijan sta torej njegova bratranca.
Martinek po izpovedi umre, stari Piškav pa vse prizna v pismu, ki ga izroči Maničinemu ocetu, in
izgine iz tistih krajev.
Marijan se poroči in odseli, lovre pa odide studirat. Manica ga čaka in ko se vrne kot doktor prava , po
stricu piškavu podeduje njegov grad . Zdaj je primeren ženin za Manico in se zato lahko poročita

J. JURCIC-TELECJA PECENKA
Novela
Znacilnosti: Kratka pripovedna vrsta, v središču ima le eno osebo dogajanje je časovno in krajevno
omejeno, navadno je en sam dogodek, zgodba novele je zgoščena, vsebuje zaplet , vrh tik pred
koncem je hiter presenetljiv razplet, snov novele je prikazana iz sodobnega ali preteklega časa,
manjše število oseb, lahko so tragične ali komične, značilni so preobrati Dramski trikotnik, konci so
presenetljivi in nepredvidljivi
To delo pa je ZNAČAJEVKA ali OBRAZ -to je kratka pripoved ima značilnost novele vendar se bolj
osredotoči na značaj glavne osebe(značaj glavne osebe je praviloma čudaški in je predstavljen na
smešen in ironičen način.
ZNACAJSKE LASTNOSTI GL. OSEBE
 Natancen
 Clovek navad
 Nemskutar- slovenec ki je za nemce
 Naivnez
 Dolgocasen
 Tragikomicen
 Redoljuben
 Dusevno reven- nima čustev, nezna izražati čustev, nič ga ne zanima
 Zadovoljen, dokler ne dozivi razocaranja
 Edino veselje -telecja pecenka
ZUNANJOST
 oficir v pokoju
 Star okoli 50 let- nizji sloj
  Dediscina mu omogoca visjo zivljenjsko raven
 Suh
 Majhen
 Slobovoljen
 Prihod in odhod iz krcme ob isti uri

BITIC je lik cudaka , ki zaradi nepremagljivega hrepenjenja po uzitkih ob mescanski jedi dozivi
popolno razocaranje, ki ga pogubi
SNOV: iz mescanskega zivljenja- tipično realistično
IDEJA: clovek, ki se vedno ravna po starih navadah, se v novih okoliscinah ne znajde
IZGLED: je Levstikov literarni program ki se ga je jurčič v tej novel držal in sicer:
 Resnica mora biti zavita v prijetne šale( Bitič je predstavljen šaljivo)
 »junak naj misli in dela njegovo dejanje naj ga znači« -»to pomeni da Bitičeve značilnosti niso
predstavljene neposredno ampak njegov značaj spoznavamo preko njegovih dejanj torej
posredno.
ZNACILNOST
 Kratka pripoved
 V srediscu je pripovedna oseba s posebnim cudaskim ali patoloskim znacajem(bolezenskim,
čudnim, nenavadnim značajem)
 Dogajanje se zaplete in razplete okoli usode iste osebe
 Besedilo je po navadi realisticno
 Znacilni objektivni realisticni opisi osebe in dejanj
 Glavna oseba ni nic neobicajnega in ne pocne nic izjemnega
ZNACILNOST
 osredotocenost na eno osebo
 Kratek dogajalni cas
 Dramatska napetost
 Avtorja ne zanima preteklost v ospredju je junakov znacaj
 OPISOVANJE: Podrobno, objektivno, s humornimi komentarji
 Znacilen je PRETEKLIK + DRAMATICNI SEDANJIK
ZACETKI SLOVENSKE NOVELE:
Jurciceve in jenkove znacajevke pomenijo v 2. Polovici 19. Stoletja zacetek novelistike na slovenskem
PRVE krajse pripovedne zvrsti so se razvile sredi 19. Stoletja;
 POVEST(lahko je tudi daljša)
 POTOPIS
 VAŠKA ZGODBA
 ZNAČAJEVKA
 NOVELA
 ČRTICA
STOTNIK BITIC(odomek)
TEMA: Biticevo vsakdanje zivljenje(vsak dan poteka na isti nacin)
Ni druzaben clovek
Podedoval je denar in ga sedaj zapravlja v gostilnah
BITIC-bivsi oficir resnega videza
Saljivo prpovedovanje
Bitic je vedno
Cemeren , nezadovoljen, resnega in kislega obraza
V zivljenju veliko zamuja, on je clovek navade, vsak dan poteka enako
Srecen je samo takrat ko mu prinesejo telecjo pecenko
Posmehljivi stavki v odlomku "stotnik Bitic"
 Njegov posel je bil najtezji ali najlazji na tem svetu, kakor ze hocemo soditi
 Bitic namrec ni imel zaboga nicesar drugega opraviti nego prazen cas potratiti
 Mrmraje zopet v posteljo leze
 In bitic je spaval kakor polh
Avtor kritizira bitica na posreden nacin, ki ima posmehljiv odnos
Odlomek :SPODLETELA SNUBITEV
Znacajevka
Bitic gre nekega dne po drugi poti in sicer mimo kuhinje ko gre na njegovo vsakdanjo telecjo pecenko.
Ko gre mimo kuhinje opazi da telecjo pecenko dela neka debela zenska zraven le te pecenke pa je
sedela macka(macka je njegova najhujsa zival).
Bitic se je obrnil in odsel ter se nikoli vec vrnil na telecjo pecenko.
Nekaj casa si je sam pripravljal pecenko vendar mu to ni slo od rok.
Zato se je odlocil da si bo nasel zeno da mu bo naredila pecenko(v mislih je imel gospodinjino
služkinjo)
Ko je to povedal svoji gospodinji je ona komaj zadrževala smeh .
Gospodinja je nato to povedala služkinji ki naj bi jo Bitič imel za ženo, obe sta se začeli krohotati in
služkinja je rekla da takega starca za nič na svetu ne bi vzela, ta pogovor je Bitič preslišal. Bitic je bil
razocaran in hrati razburjen ker ni mogel dojeti da ga ni hotela kljub temu da je bil tako bogat.
in ko je to slisal je razburjen odsel do gostilne s telecjo pecenko in se napil kakor se nikoli.
Kasneje sta ga dva cloveka nasla lezati na tleh in to javila policaju.
Policaj je bitica prepoznal in opazil da je mrtev.
Med drugim je Bitič umrl predvsem zaradi žalosti.

JANKO KERSNIK :JARA GOSPODA-1893

(1849- 1899)
rojen ne Brdu pri Lukovici 1852 v mescanski druzini( vecina realistov izhaja iz revnih druzin)
Studiral je pravo
Notar je bil na Brdu v gradu, ki ga je podedoval po materi
Je prvi slovenski pisatelj mescansko-plemiskega okolja
Romani iz malomescanskega okolja:
 Ciklamen
 Agitator
JARA GOSPODA. Janko Kersnik
Jar- ki se seje spomladi
Jara- ljudje ki so se povzpeli v visji sloj a se ne znajo temu primerno obnasati
O ROMANU;
 Bili so sodnik, adjunkt in notar
 Bili so razumsko in custveno plitvi
 Kljub univerzitetnemu studiju so bili kruhoborci
  V eticnem smislu-nepomembni
 So lahkomiselni in negativni(zlasti Pavel)
 V njih veckat zmaga Birokrat( uradnik) nad clovekom( npr . Ko je pavel postal sodnik je Ancko,
bivso ljubezen obsodil na zapor zaradi druzbenega statusa)
 So brez duhovnih poteb brez smisla za ideale in ideje( kljub izobrazbi v skromno mesto ne
uvedejo nobene ideje o knjiznici, trgovini, visji soli...)
 Zelijo kariero
 Sprostiju se v popivanju, spogledovanju...
POVZETEK ODLOMKA ANCKINA SMRT:(po 10ih letih)
NA lepo jesensko jutro je sodnik Pavel pregledoval spise,ki jih je bilo treba danes resiti
KO je mislil, da sodnik za danes nima vec primerov je pisar omenil da ima se enega
Bila je njegova bivsa ljubezen Ancka
Iz radovednosti ji je postavil nekaj osebnih vprasanj
Sprva ga Ancka ni prepozbala, kasnjeje pa je videla da je to Pavel
Obsodil jo je na zapor brez usmiljenja 3dni( zaradi prosjancenja po juhi)
Tam je umrla za tifusom po 2 dneh prestane kazni
Pavel je o njej razmisljaj v krcmi in se spominjal mladih dni.
MOTIVNO TEMATSKA INTERPRETACIJA
GLAVNI MOTIV; nepricakovani zakon med 34 letnim sodnikom Vrbanojem in 18-letno , vendar po
vzgoji in izobrazbi sodniku neprimerno Kracevo dekle( Ancka)
OSREDNJA TEMA;
 Moralna(ne/trdnost)
 Trske polinteligence
 Predzgodnja( retrospektiva) zgodba
 Epilog( po 10letih, moralno zadoscanje ker pavla pece vest)
KRAJ; trg Groblje
IDEJA kritika malomescanstva in njegovega odnosa do ljubezni
( slovenska zdolgocasenost, zavistnost in majhnost)
POETICNI REALIZEM( jara g)
 realisticno delo
 Poeticni realizem, ki predstavlja stvarnost, kakrsna je, z drobnimi idealnimi pogledi na
zivljenje, zelo pomembno je moralno vrednotenje oseb in dogodkov
 (Pisatelj naj prikaze resnico, vendar z moralnim zadoscanjem ( dobro, zlo)
 V pavlu, andreju in valentinu je Kersnik prvoosebil mlado generacijo,ki gre v mesto studirat z
velikimi upi, nato pa se izgubi v provinci, brez idealov, brez volje do duhovnega zivljenja,
pogreznjenega v banalnost provincialnih zabav(dusevna lenoba mladega rodu)