(uvod) V tem referatu bom predstavil življenje in delo Janeza Vajkarda Valvasorja.

Moj cilj je, da bi moji

sošolci bolje spoznali, zakaj je Valvasor za naš narod in tudi za evropsko zgodovino tako pomemben človek.

(obdobje) Janez Vajkard Valvasor se je rodil v sedemnajstem stoletju na Starem trgu v Ljubljani v deželi
Kranjski. Takrat je ozemlje današnje Slovenije spadalo pod Sveto rimsko cesarstvo, ki je v času Valvasorja
obsegalo skoraj celotno srednjo Evropo. Najbolj razširjen jezik, ki se je v tej deželi govoril je bila nemščina.
Valvasor je zato pisal knjige v tem jeziku, da bi bile razumljive čim večjemu številu ljudi.

(življenje) Rodil se je leta 1641 v srednje bogati plemiški družini. Njegov plemiški naziv je bil baron. Imel pa
je šestnajst bratov in sester, on je bil dvanajsti otrok po vrsti. Pri enajstih letih je izgubil očeta, pri
šestnajstih pa mu je umrla še mama.
Šolal se je v jezuitski gimnaziji v Ljubljani. Šolanja ni nadaljeval na univerzi, ampak je po gimnaziji odšel v
vojaško službo in na potovanje po Evropi in severni Afriki, kjer je potoval celih štirinajst let. Od tu izvira
njegovo zanimanje za okolico in naravo, ki jo je opisoval v njegovem najpomembnejšem delu Slava
Vojvodine Kranjske.
Imel je več poklicev. Bil je vojak in poveljnik, pisatelj, raziskovalec, histograf, geograf, etnograf, kartograf,
založnik, heraldist in zbiratelj.
Živel in delal je na gradu Bogenšperk. Poročil se je dvakrat. Njegova prva žena je bila Ana Rozina
Graffenweger. Ko mu je umrla prva žena, se je poročil z Ano Maksimilo Zetschker. Z obema ženama je imel
skupaj štirinajst otrok. Potomci ene izmed njegovih hčera, so živi še danes.
Leta 1687, je še za časa svojega življenja, postal član Kraljeve družbe v Londonu, za kar se je počutil zelo
počaščenega. To članstvo je prejel na podlagi uspešne razlage delovanja presihajočega Cerkniškega jezera.
Originalna študija je še vedno shranjena v Londonu.
V raziskovanje Kranjske dežele in pisanje knjige Slava vojvodine Kranjske, je Valvasor vložil celo svoje
premoženje. Zaradi tega je skoraj ostal brez denarja in je moral zato prodati svoj grad Bogenšperk, rojstno
hišo v Ljubljani ter grafično zbirko in knjižnico. Nato se je preselil v Krško, kjer je živel še eno leto do smrti.
Umrl je leta 1693 ko je bil star dva in petdeset let.

(knjiga) Valvasor je med potovanji ugotovil, da je dežela Kranjska zelo slabo poznana po svetu, zato se je z
veliko vnemo lotil opisovanja svoje dežele v knjigi Slava vojvodine Kranjske. Celotno delo zajema štiri sklope
in je pisano v pisavi gotica. Vsak sklop vsebuje petnajst knjig. Skupno ima delo 3532 strani, 24 prilog in 528
slik – bakrorezov slovenske pokrajine. Na slikah so gradovi, mesta, narodne noše in prizori iz vsakdanjega
življenja naših prednikov. V knjigi je Kranjska predstavljena iz vidika več znanstvenih ved: zgodovina,
geografija, topografija, fizika, medicina, etnologija, biologija in geologija. Kot zanimivost naj omenim, da je
Valvasor prvi na svetu opisal tudi smučarje, ki se z izjemno hitrostjo spuščajo na smučeh iz hriba proti dolini.

(zaključek)Menim, da je bil Janez Vajkard Valvasor odličen človek znanstvenik in pisatelj. Bil je tudi tzelo
narodno zaveden in ponosen na svoj izvor. Je zelo pomembna osebnost za Slovenijo, saj je bil je po
protestantih naredil največji korak v slovenski kulturi in zavedanju. Svoje življenje je posvetil opisovanju
dežele Kranjske, naših prednikov in njihovih običajev. Knjiga nam še danes nudi resnični pogled v tisti čas.

VIRI

 Reisp, B. Janez Vajkard Valvasor. Mladinska knjiga, Ljubljana 1983.

 Dolenc, S. Janez Vajkard Valvasor. Znanstvena slava barona iz dežele kranjske. 2. 2. 2019. Dostopno na:
https://kvarkadabra.net/2019/02/valvasor/. 1. 10. 2022.
 Janez Vajkard Valvasor. Wikipedija. Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Vajkard_Valvasor.
1. 10. 2022.
 Janez Vajkard Valvasor. Dijaški.net: Dostopno na:
https://dijaski.net/gradivo/slo_rfk_valvasor_janez_vajkard_05. 1. 10. 2022.
 Grad Bogenšperk. Janez Vajkard Valvasor. Dostopno na: https://www.bogensperk.si/biografija.html. 1.
10. 2022.

Smučanje:
https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/09523369408713849?journalCode=fhsp20#.VNcszOaG_Fo