1929 1-2 Casopis Za Zgodovino in Narodopisje

l
ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE
xxiv
1929
i-2
IZDAJA ZGODOVINSKO DRUTVO V MARIBORU
Vsebina. Table des matires.

Stran. P ge.
I. Razprave. Dissertations. Ljuba Mat-, Postanek srednjevekega Celia Les origines de Celic au moyen ge I Gori dr- Fr., upani in knezi v jugoslovanski pravni zgodovini Les joupani et les princes dans histoire du t'rott yougoslave O Vatovec dr. Fr., Kolonizacija lakega okraja v lui krajevnih in lcdinskiti imen La colonisation du canton de Lako tudie d'aprs les noms des locantes et du territoire 49 Ba Fr., Gospodarsko poslopje y Savinjski dolini Les btiments d' exploitation dans la valle de la Savlnya 71 IL Izvest ja- Rapports, Dolenc dr. M., Dodatna pojasnila k vpraanju porekla vsobenjkov Explications supplmentaires se rapportant la question des origines des "osobcnjkU, vignerons locataires, logs dans des maisons, situes au milieu des terrains vinifres 90 Kotnik dr. Fr Martinov nasad Festin do la Saint-Martin "95 Stele dr. Fr., Varstvo spomenikov - La conservation des monuments ... 99 llei dr. Fr-, Mikloiev prevod Lipe* Jana Koclianowskega La traduction de la Lipa* du Kochanowsky par Mikloi 104 Kotnik dr. J., ivan Vrban, prvi slovenski prevajalec Sliakespeare-ja - ivan Vrban, le premier traducteur de Shakespeare chez les Slovnes ..... 109 Brodar Sr., Potoka zijalka, viinska postate aurignakega loveka La grotte Potoka de Solava, station d' altitude de i' homme d' Aurignac . . .113 Baumgartuer E. Travno dr. Vlad, Znamenit keltski novec kneza Nounosa - Une monnaie remarquable du temps de Nonnos, prince celtique . . . . 7 . Slovstvo- Littrature. Karlovek Joe, Slovenska hia. Fr. Ba" Morocutti Camillo, GroGdeutsclilaudGroBsdslavien. Fr. Ba. ..... Solch dr. Joli.,' Die Landformunff der Steiermark. Fr. Ba BachoEcn R. & Hoifer W., Jagdgesehichte Steiermarks, 11. B. J. Mravljak . . Izkaz politinih in katastralnih obin mariborske oblasti. J. Mravljak : ... Kovai Fr-, Zgodovina Lavantinskc kofije. (Odgovor na kritike.) Fr. Kovai . IV. ruStvenl glasnik. Chronique des Socits. Zgodovinsko drutvo Muzejsko drutvo v Mariboru 119 123 12fi 127 129 129
132 136
Letna dnina, oziroma naronina Din 40.. Rokopisi, arhlvalnl In muzejski predmeti se poiljalo Zgodovinskemu drutvu v Mariboru, Koroka cesta 10. Za urednitvo in Zgodovinsko ruStvo odgovarja pro! dr. Fr. Kovai. Za vsebino posameznih lankov so odgovorni pisatelji sami. Tisk Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru; odgovarja ravnatelj Stanko Dtela.
asopis
za
zgodovino in narodopisje,
Izdaja
Zgodovinsko drutvo v Mariboru.
Leto XXIV.
Uredil
Prof. Fran Kovai.
Maribor 1929
Mariborska tiskarna.
Vsebina. Table des matires.

Stran. - Page.
I. Razprave- Dissertations. Ljuba Mat-, Postanek srednjevekega Celja Les origines de Culle au moyen ge 1 uori dr. Fr., Zupani in knezi v jugoslovanski pravni zgodovini Les joupani ct les iPrinccs dans histoire du droit yougoslave . l'i Valove dr. Fr.. Kolonizacija lakega okraja v lui krajevnih in ledinskih Imen La colonisation du canton de Lako tudie d'aprs les noms des locantes et du territoire 49 Ba Fr., Gospodarsko poslopje v Savinjski dolini Les btiments d' exploitation dans la valle de la Savinya . 71 Durian V., Josip Dobrovsky (]7531829) Centenaire du sa mort 137 Ba Fr., Maribor (Mestna meja) Les confins de la ville Kotnik dr. J., Slovenski rokopis z Les pri Prevaljah iz sredine 18. sioletjn Uu manuscrit slovne de Lesc prs de Prcvalie du milieu du 18. sicle . . 174 Llaser J., K bibliografiji Zupanievih spisov Supplments la bibliographie des crits de Zupani 100 II. Izvest ja- Rapports. Dolenc dr. M., Dodatna pojasnila k vpraanju porekla vsobeujkov Explications supplmentaires se rapportant la question des oriKincs des >osebeujki, vignerons locataires, logs 'dans des maisons, situes an milieu des terrains vinifres 9U Kotnik dr. Fr., Martinov nasad Festin de la Saint-Martin ...... 95 Stele dr. Fr., Varstvo spomenikov La conservation des monuments . . . 99 IlcSi dr. Fr-, MikloSiev prevod Lipe Jana Kochanowskega La traduction de la Lipa de Kochanowsky par Mikloi .. . . .104 Kotnik dr. J., Ivan Vrbaii, prvi slovenski prevajalec Shakespcare-ja "Ivan Vrban, le premier traducteur de Shakespeare chez les Slovnes . 10 Brodar Sr., Potoka ziialka, viinska postaja anrignakega loveka La grolle Potoka de Solava, station d' altitude de homme d' Aurignac . . .113 Batiniartncr E. Travner dr. Vlad., Znamenit keltski novec kneza Nomtosa Une monnaie du temps de Nouuos, prince celtique . , . . ]]7 Kotnik dr. J., Sc nekaj o Ivanu Vrbauu-Zadravskem in njegovi dobi Encore Quelques notes sur Ivan Urbaii-Zadravski et sou temps IP Mravljak Jos., Marcnbcrj 1257/59 in 1272. dvoje spornih vpraanj Marenberg 1257/59 et 1272, deux points -c controverse 200 llci -dr. Fr.. Mikloiev prevod Lipe Jauu Kochanowskega La traduction de la Lipas de Kochanowsky par Mikloi 2()4
Stran. Page. III. Slovstvo- Littrature. Karlovsck Joe, Slovenska hia. Fr. Ba 119 Morocutti Camillo, rodeutsclilandrosdslavien- Fr. Ba. . Solch dr. Job., Dit Lanlor;; der Steiermark. Fr. Ba 32fi Bachofen R. & Hofier W., Jag d geschieh t Stciermarks, . . J. Mravijuk . . 127 Izkaz politinih in katastralnih obin mariborske oblasti- J. .Mravijak .... 12 Kovai ., Zgodovina Lavaniinskc kofije. (Odsovor na kritike.) Fr. Kovaij . 12') Mal dr. Jos., Slovenci v desetletju 191M19. ur. P. Strmek .... .205 lasnk Muzejskega drutva za Slovenijo. V. Bohinec 211) Kontier Kompoljski, Narodne pravljice iz Prekmurja. J. laser 211 Probszt dr. Gnther, Die fieprasfen Schaumnzen fnnerstcrrcich.s. Dr. B. Saria 213 Recherches a Salone. Dr. . Saria 214 Sakgzov Ivan, Bulgarische WirtsoliaftsRcschichte. Fr. Ba 21< IV. Drutveni glasnik. Chronique des Socits. Zgodovinsko drutvo Muzejsko drutvo v Mariboru . . Muzejsko drutvo v Ptuju imenik lanov Zeod. drutva v Mariboru 132 136 225 223
Postanek srednjevekega Celja.

Matija Ljuba. Celje. V ob vladajoi legi. visoko nad rodovitno Savinjsko dolino, tam, kjer Savinja zapusti iroko kotlino, se naglo obrne na jug in sili v dolgo sotesko, trlijo 170 m nad mestom Celjem iz svetlozeienega bukovja z brljanom obrastli ostanki najslovitejega gradu v celi Slovenski tajerski, celjskega Starega gradu. Po e danes ohranjenih ostankih je bil ta grad najobirneji in najbolj mnogooblikovit v deeli in na Spodnjem tajerskem gotovo najmoneji, da je istinito odgovarjal kneji moi svojih posestnikov. Ni enotno urejen in je bii v teku asa vekrat povean. Na zapadu in jugu pada peevje skoraj neposredno v globoino, da je bil od teh strani vsak napad popolnoma nemogo. Samo od vzhodne in severne strani je bil dohod dosegljiv; zato imamo tukaj mogoen obramben in varnosten zid- Na teh straneh je tudi predzid, od zaetka nenavadno moan in obiren, ki pa obsega sedaj samo obgradje. Ima tiri neenake strani in e obstoja samo radi svojega izredno monega zida. Za predzidom je bil jako irok rov, ez katerega je bil dostop do pravega gradu mogo le skozi tri zaporedna vrata. Kdo je trdnjavo zidal, je popolnoma neznano . . . lako opisuje ostanke celjskega Starega gradu v propagandni knjigi Sdsteiermark1) dr. Fric Novotni. Ali ravno njegov zadnji stavek nas navaja, da poskusimo prodreti do postanka celjskega gradu in mislimo s tem tudi do ustanovitve srednjevekega celjskega trga in njegove, prve cerkve. I. Rimsko mesto Claudia i e i a, na mestu dananjega Celja, je ob asu ljudskega preseljevanja, ker ob eni glavnih prog iz severa v Italijo, hudo trpelo, posebno, kakor se zagotavlja, pri pohodu Atile (452) in O dovali er ja3). Gotovo pa si je nekoliko zopet opomoglo, ker je Celcja ostala kofov sede do prihoda Slovencev. Zadnji kof Ivan je pred njimi zbeal v Italijo, na Grade, in je pozneje bil kof v Istri. Slovenci so mesto *) Str. 90. Knjigo je uredil bivi celjski uitelj Hausmann. a ) ONB (= Zahn, Orlsnamenbucli der Steiermark im Mittelalter) 96. - "
asopis za zgodovino in nar od opi si .
pogali, kakor nam priajo izkopnine, Savinja, ki je v starem veku tekla bolj ob severni strani, je razvaline preplavila s svojo usedino in pokrila ruevine nekdanjega rimskega mesta. Tako je Celeja zginila za nekaj sto let. Ime je pa ostalo v spominu novih priseljencev, ki so kmalu po odhodu Longobardov prili v Savinjsko dolino3) in se naselili na obronkih hribov, ki jo obdajajo. Da bi se takoj tudi naselili na starih razvalinah,, nimamo nobenih dokazov. Zato pa tudi ni verjetno, da bi Madjari kraj Celje razdejali, ker ga ni bilo. Pa pa so Madjari gotovo opustoili vso obljudeno okolico. Da si pa ta ni kmalu opomogla, pria pa to, da je e 1. 1015. celo po Furlaniji po madjarskih navalih bilo vse razdejano'). e je bilo e takrat tako opustoenje v gornji Italiji, kako je moralo takrat izgledati pri nas, v blinji sosedini Madjarov. Gotovo se je pri nas nova kolonizacija poasneje vrila, kakor v Gornji Italiji, s tem pa tudi misijonsko delovanje; zato pa ni udno, da o cerkvenem ivljenju in o organizaciji upnij v naih krajih pred I. 1146. ni ne zvemo'). Ali kaj je s Celjem? Gubo pravi v svoji knjigi Geschichte der Stadt Cilli< str, 55, da so se Slovenci naselili takoj na rimskih ruevinah, kar nam pria, da sta longobardska vojvoda Tasso in Casca v zaetku 7. stoletja vso slovensko pokrajino v okraju Zellia kar je seveda Celje in Savinjska dolina sebi usunjila. Zopet se Celje kot Zellia imenuje v listini Ludovika Pobonega 1. 824.*) V zaudenje vee Gubo Privinov Mosaburch z Mozirjem v Savinjski dolini in pie: Njegov sin Cliezilo (Kocelj) se je neki na zopetni zgradbi kraja Celje bistveno vdeleil . . . L. 899. so Madjari po stari rimski cesti !i skozi Celje v Italijo; ali so ga zruili ali ne, ne omeni. Pozneje (po 1. 976.) so imeli mejni grofi Savinjski iz rodbine BreeSele svoj sede v kraju Celje')- Okoli 1. 1060. je kraj Celje (po smrti Avina Planinskega) preel na sorodne grofe Vovbrke. Ko je Gunter bil grof Savinjski (11231140 t), je svoj sede gornji grad v Celju utrdil in spodaj leee selo zavaroval.8)
*) Prim. W. Schmid v sSdsteiermark 24. *) Dr. Kovacc, Zgodovina Lavantinske kofije, 44. ) Na o. m. 54. *) Gubo, 56 citira: in loco Zellia in linibus Sloviniae in partes Karantanas atquc infrions Pannoniae. Qr. (= Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednicra veku) I, 78, str. 68, citira to mesto (v izvleku): >in finibus Sclaviniac in loco, qui dicitur elita manentes vigiliti. St.UB (= Zahn, Urkundenbucn des Herzogtums Steiermark!) i te listine ne navaja, drugih virov pa imam pri roki. Mislim, da ic Oubotov citat pokvarjen. O Zellia govorim pozneje. ') Na o. m. 58. 8 ) Na o. m. 59, pa brez navodila virov.
Postanek srednjevekega Celia.
Drugi nemki pisatelji pa stavijo nastanek Celja v as po bitki na Lekem polju (1. 955.). Tako beremo H. pr. v Gawalowski-jcvi knjigi Steiermark, Hand- und Reiscbucli*) [*]: Na (celjskem) grajskem hribu je na vsak nain kmalu po bitki na Lekem polju (955) nastal gfad, sredie Savinjske doline. Za slovenske zgodovinarje je merodajen Kosov regest v Gr. II, t. 78. L. 824., januarja 21., je podaril cesar Ludovik oglejski cerkvi del svoje lastnine v vasi Muzzana in 20 stanovalcev v obmoju Slovenije v kraju, ki se imenuje Zellia.10) Prvi kraj je na Furlanskem, drugega pa doloa dr. Kos v imeniku Gr. II, str. 509: Zellia g]. Celje, in str. 425; Celje (Zellia), mesto na tajerskem, 78 (1). Oznaba v oklepu (I) pomeni, da se ime navaja e v prvem zvezku Gradiva, akoravno iam zilanico Celje v imeniku zastonj ie. Znabo: Zellia = Celje so, kakor prej e Gubo, noveji zgodovinarji si osvojili. Dr. Gruden pie v knjigi Zgodovina slovenskega naroda,") da so imeli Savinjski mejni grofi iz rodbine Sele-Brce v Celju svoj sede e okoli 1. 976, celjski grad pa je e ve sto let pred zaetkom Celjskih grofov stal. Dr. Milko Kos pravi z ozirom na navedeni regest svojega oeta, da je na ozemlju sedanje tajerske dobila oglejska cerkev e I. 824. v last dvajset kolonov v Celju.") In dr. Kovai trdi v knjigi Slovenska tajerska in PrekmurjeO da je bilo Celje 1. 9S0. sredie Savinjske marke. Oglejmo si me Zellia. Pavel Dijakou pripoveduje v svoji Historia Langobardorum11), da sta po smrti furlanskega vojvoda Olsulfa njegova sina Taso in Kako prevzela vlado. Hi suo tempore regionem quae Zellia appcllatur usque ad locum qui Medaria dicitur possiderUnt Zato so do asa vojvoda Richtisa Oni Slovenci Furlanom plaevali davek. To bi se zgodilo okoli 1. 610. in bi odvisnost Slovencev trajala do 1. 740.") Po Gubo-tu je ta Zellia kajpada Celje in po Kosu, Gr. II, str. 425, bi isto priakovali. Ali dr. Kos navaja10) raznolina mnenja mnogih zgodovinarjev glede Zelila in Medaria sem od Mucharja, ki iejo Zellia v C e 1 j u, Medaria pa v Mariboru, v Ziljski dolini, v Istri 1. t. d. Tukaj navedemo e dva pisatelja, katera je dr. Kos prezrl.
") Graz 1914. Str. 449. ">) Latinsko besedilo gl. op. 6. ") Str. 123 in 256. ") ZN (= asopis za zgodovino in narodopisje) (1917), 27. ,3 ) Str. 137. ") IV, 38. 16 ) Or. I St. 146. le ) Tam str. J88 v opombi.
1*
asopis za zgodovino in narodopisje.
Bivi ravnatelj tajerskega deelnega arhiva, dr. Zahn, opozarja na dveh mestih svojega asopisa Steiermrkische Zeitschrift in sicer !, 12S proti Miihlbacherju in II, 57 proti Kammelu, da Zellia ni tajersko Celje, ampak se mora ta kraj iskati v Ziljski dolini. Zato pa je omenjeno mesto [ ki sicer tudi ni listina namenoma v St. UB., 1 in] v ONB str. 96 pod Cilli z letnico 824 izpustil. Malo pozneje je S. Rutar v Ljubljanskem zvonu, III") tej zadevi posvetil dalji lanek. Najprej zavraa one, ki iejo Zellia v naem Celi u, in Medaria v Mariboru, ker furlanska oblast v onem asu ni mogla segati tako dale; potem pa dokazuje, da nam je iskati omenjena kraja v Kanalski dolini na Korokem. Po edadskem zgodovinarju Nicolletiju (t 1596) je bilo ime Zeglia v Kanalski dolini e znano v 14. stoletju; Medaria pa bi bila po Rutarju Medgora, nemki Malgern, v isti dolini. Sicer pa dr. Kos na omenjenem mestu") sam dokazuje nemonost, da bi bila 1. 610. omenjena kraja na tajerskem. Sam svojega mnenja ne izree, vendar e mu navidezno ugaja najbolj trditev Strakosch-Gramanna, da bi bila navedena kraja kje blizu Kormina. Zato nam ni razumljivo, zakaj dr. Kos v Gr. II, str. 425 pod znanico Celje kae na Gr. I, ne pa pod znanico Zellia str. 509, kjer bi bilo to laje razumljivo. In e oporeka kraju Zellia v sedmem veku, da bi bi bila tajersko Celje, zakaj pa Zellia istoveti s Celjem 1. 824? Saj vendar ne obstoji tekoa v tem, da Pavel Dijakon rabi izraz regio = pokrajina, listina I. 824. pa locus? Ako se je cela pokrajina imenovala Zellia, zakaj se ne bi imenovalo glavno selo pokrajine enako? e pa Zellia Pavla Dijakona ni bila na tajerskem, tudi sredie te pokrajine ne more biti tukaj. Po listini iz 1. 824. je dobila oglejska cerkev v kraju Zellia dvajset kolonov. V Celju ali blinji okolici pa ne najdemo nikjer posestev, oziroma kolonov oglejske cerkve; tudi nobena listina ne poroa o kaki prodaji ali oddaji komu drugemu. Se Ic okoli I. 1140. je dobila oglejska cerkev pri nas polovico gornjegrajske graine in ob tistem asu je imel toaj oglejske cerkve neka posestva pri Konjicah v zajem. Obe posestvi pa st e takodale od Celja, da jima res ne pristoja izraz in locoZellia. In ko je oglejska cerkev, bras e le v 12. stoletju, pri nas uvajala cerkveno-pravno urejene upnije, je pa zelo nenavadno, da ni ustanovila praupnije za ta del Savinjske doline tam, kjer je imela svoje kolone, na sedeu Savinjskih grofov, v Celju, ampak vsaj tri ure vie gori v Savinjski dolini. Dr. Kovai mora sam priznati, da se je iz ruevin starega celjskega^jnesta le polagoma razvila majhna naselbina in jo je "} Letnik m, sir. 56.
1S1 ie
) Glej op. 16. ) Po njem je tesa, naziranja tudi L Oroen, Zgodovina Celja. H, S, op.
Postanek srcdnjevckena Celja.
naselbina pri Sv. Petru prekaala.1") In vendar bi naj bilo Celje sredie celjskih mejnih grofov, ki so e 1. 1140. prenehali! Celjska upnija je bila izloena iz praupnije na alskem polju, torej e. le po nastanku praupnije; njeni patroni so bili vedno posestniki celjskega gradu in nikdar oglejski patrijarhi. V prepiru med oglejskim patrijarhom in stikim opatom 1. 1319. pa ni lo za patronat nad celjsko cerkvijo, ampak za nadpastirske pravice (ne za praesentatio ampak za collatio ad paroclium.") In e nekaj. Ako bi bilo Celje sredie Savinjske mejne grofije, katero zasledimo izrecno prvikrat 1. 980.,i1!) bi se mejni grofi vendar imenovali po svojem glavnem sedeu. A tega naslova pri njih ne zasledimo. Imamo Rajhenburane, Piltarijane, Planinske i. t. d., edino zadnji mejni grof Savinjski med 1. 1123. in 1137. nastopi prvi kot marchio de Cylie, celjski mejni grof.=a) Janko Oroen") sklepa iz tega priimka, da je Gunter, marchio de Cylie, prebival v Celju. O bivaliih njegovih prednikov pravi ni mogoe rei niesar gotovega. Morda so prebivali tudi e tu ... Da bi se Celje, bodisi grad, bodisi selo, kot njihov sede dve do tristo let nikdar ne imenovalo v listinah in drugih istoasnih virih, je tako izredna prikazen, da dejstva ne moremo razumeti in iz tega moramo sklepati, da e je le Gunter ustanovitelj Celja. Pri nas so zaeli zidati gradove iz opeke in kamenja e le okoli leta 1100/*) Ne listine ne drugi pristni viri ne omenjajo za to pri nas gradov pred 12. stoletjem. Gradovi, katerih postanek nam je asovno skoraj do letnice poznan, n. pr. Dravograd, Maribor, Cmurek, Marenberg in dr. so vsi nastali v 12. stoletju. Ni torej nobenega povoda, da bi morali ravno za Celje, ki se prvi imenuje tudi e le v 12. stoletju, zahtevati vijo starost. e je mogoe prej na mestu celjskega gradu stala kakna lesena zgradba, ne vemo in ne najdemo nobenega potrdila. Srednjeveka gospoda se je imenovala po svojih glavnih posestvih, e pa si je ustanovila nov grad z graino, si je nadela priimek po novi ustanovi. Bernhard Koroki se imenuje tudi Truenjski po svojih korokih gradovih; ko je proti sredini 12. stoletja sezidal (gornji) grad mariborski/8) se je po njem tudi imenoval de Marcbburch. Po pridobitvi novih posestev si dajo nov priimek. Trije bratje Zovneani imajo vsak drug priimek, vsak po svojem gradu. Sicer pa pravi dr. Tangi3')
") ") ") ia ) ") ") *) l7 > Slov. tajerska itd. str. 141. Oroen, Das Bistum . . . Lavant, III, 30. Or. II, 470. Gr. IV, 70a. Zgodovina Celja II, 14. Dr. Kovai, Slov. tajerska itd. 109. Dr. Kovai na n. m. str. 99. MHVSt (= Mitterlimsen des historischen Vereines -fr Sielermark) VI. 85.
je vladala e v zaetku 12. stoletja taka nestalnost v rabi priimkov, da so se sinovi istega oeta redko posluevali istega priimka, ampak veinoma raznih, ker se je vsak imenoval po svojem gradu. To se je zdelo potrebno opomniti z ozirom na osebo celjskega mejnega grofa Gunterja. II. Mejni grof Gunter se nam predstavlja kot iv samo enkrat in tokrat kot marchio Cylie, mejni grof Celjski. Admontski letopisec nam k 1. 1137. poroa,1) kako je Gunter napadel admontskega opata Wolfolda zaradi njegove reformacije v enskem samostanu pri Sv. Juriju na Jezeru (Koroko) I. 1134.a), ga vjel, zvezal ter na sramoten nain na kljusctu odvedel drugam. Wolfold je moral na svoji osebi in asti toliko pretrpeti, da je bilo zaradi tega unieno njegovo zdravje. Opat je umrl 1. 1137., aH po Mucharju dne 2. novembra 11?8.3) V zadoenje tega zloinstva in za odvezo iz izobenja je mejni grof dal gotova posestva solnograki cerkvi, Admontu pa cerkev sv. Martina pri Strassgangu in spodaj leeo vas ter si je izbral svoj grob v imenovanem samostanu. Vse druge listine govorijo o naem Gunterju e le po njegovi smrti. Iz njih izvemo, da se je 1. 1140. bojeval na strani avstrijskega vojvoda v Reznu (Regensburg), kjer je bil v neki bitki teko ranjen. Ko je v Rcznu bolan leal in spoznal, da se mu blia smrt, se je spomnil na svoje zlodejstvo proti opatu Wolfoldu in admontskemu samostanu. Da bi se reil izobenja, jo hotel kodo popraviti s tem, da je admontskemu samostanu sporoil ve posestev. Po smrti ga je njegovo motvo prepeljalo po Donavi do Anie, kjer so ga sprejeli samostanski bratje, ga s trudom spravili v Admont in ga tam pokopali.*) Iz predaje raznih srednjetajerskih posestev admontskemu samostanu 1. 1144., maja 14, v Upnici') zvemo za Gunterjevo p o k o 1 e n i c. Prva listina imenuje njegovega oeta, plemenitaa Pilgrima: qudam nobilis naliis vocabulo Piligrimus et filius cius nomine Guntherus marchio de Soune; druga pa pravi marchio Guntherus de Hohenwarte . . , pater eius Piligrinus de Hohenwarte, Tukai zvemo, da se je Savinjski mejili grof Gunter, na marchio de Cylie, imenoval tudi de Hohenwarte po svojem oetu Pilgrimu Hohenwartskem. Pilgrim pa si je navzel svoj priimek po po njem ustanovljenem gradu Hohcnwart (Visoko) na Ko') Gr. IV, 70a str. 42: Ann. Admunt. ad a. llcff. =) MHDC (= Jaksch, Monumenta histrica ducatus Carinthiae) I, 76, str. 107. 3 ) MHVSt. VI, 95; Arch. (= Archiv fr Kunde sterreichischer Geschichtsqucllen, Wien) XIX, 69. *) Prim. St. d. a. (= tajerski deelni arhivi listina St.) I16b; St.UB (I, 285, str. 290; 220 str. 232 itd.; Gr. IV 199 str. 114. s ) Gr. IV, 198, 199. str. 113, 114. . . .
Poslanck srcdnlevokcga Celja.
rokem med Vrbskm in Osojskim jezerom. O tem gradu pa poroa neka druga listina iz 1. 1162., da je dobil ta grad Holienwarte krki kof Roman od korokega vojvoda Hermana, kateremu je grad daroval gospod Pilgrimus de Potsul.0) Tu imamo nov priimek za Gunterjcvcga oeta Pilgrima Hohcnwartskega: de Potsl. Ker je Pilgrim posestva svojega sina izroil drugi gospodi in tudi svoj zajem pri Konjicah moral odstopiti tajerskemu vojvodu, predal pa tudi svoj grad Holienwarte na Korokem, je opustil tudi svoj priimek de Holienwarte. S priimkom pa, katerega zvemo 1. 1162., ko je bil Pilgrim e mrtev, Potsl, e zasledimo Pcregrinus de Pozul 1. 1147. v neki furlanski listini za moniki samostan v taki zvezi, da je to le na Pilgrim de Holienwarte.') L. 1149., maja 8. v Huminu pria v listini za isti samostan Pelegrinas de Puzol8) in e istega leta v neki oglejski listini.") Nato izgine iz zgodovine. e pomislimo, da je njegov sin Gunter vsaj e I. 1100. moral biti rojen, ga moramo 1. 1149. smatrati e za dobrega 701etnika! Zaslcdujrno, e najdemo Pilgrima e tudi prej, pred 1. 1144., ko nastopi s priimkom de Holienwarte. In res, 1. 1126., aprila 6. ob Soi, pria Pilgrimus de Butsul;10) 1. 1122., julija 2. v edadu med groi fPellegriiius brez priimka,") smemo ga istovetiti z naim Pilgrimom. e 1. 1103. je daroval Peregrinus de Puzul roanskemu samostanu v Furlaniji vas Jenkovo na Gorikem") Razline pisave, kakor Puzul, Butsul, Puzol, Pozul, Potsl, nas ne smejo motiti; pisarji so pa imeli vsak svojo pisavo za imena. To je ime za grad in graino Pozzuolo (Studenek) nekako eno uro juno od furlanskega Vidma (Udine). Posestnik tega gradu je bil pred asom cesar Bcrcngar, kateri ga je podaril 1. 921. oglejskim patrijarhom, ki so bili pravi oz. glavni posestniki tega gradu e mnogo asa. L. 1210., novembra 8., Fiumicello: Oglejski patrijarh Volfger podeli glavni cerkvi v Ogleju upnijo in upnijske dohodke v Pozzuolo. Po tem gradu se je imenoval na Pilgrim, ki je bil tudi toaj oglejskih patrijarhov, torej gotovo ugledna oseba. Bil je pa tam doma in je priel v nae kraje e le, ko je sin Gunter postal mejni grof Savinjski. Poiimo e dalje; mogoe e zasledimo kako osebo s priimkom de Pozzuolo. L. 1107., februarja 13. v Ahtcnu (Atins), podeli vdova mejnega grofa Burkarda, Acika, skupno s svojim sorodnikom W ilei mus
) St. . a. ICO; MHVSt. VI, 87; Gr. IV, 441 str. 224. ?) MHDC fi, 844, sir. 330; Gr. V, 234 sir. 130. Kakor L 1J44., tudi tubi pr'soten njcKov ucak Ulrlk VovbrSki; sorodstvo bodemo pozncie pokazali. ) MHVSt. VI, 88; MHDC III, 875 str. 339. ) MHVSt. VI, 84. ,0 ) Gr. Il, 353, str. 273. ") Or. V, 164 str. 90. 12 ) MHVSt. VI, 86: p Ictu HOC. pa pred 1112; MHDC IH, 541 str. 219; Gr. IV. 24, str. 14.
e
de loco P u z 1 o, svoji herki Matildi in njenemu soprogu Konradu vse, kar je dobila po svojem oetu, svoji materi ali svojem mou Burkardu v italskem kraljestvu, na Bavarskem, Korokem ali Avstrijskem, za nek protidar od njih. Iz darilne, oziroma menjalne listine sklepamo, da je moral biti Viljem de loco Puzplo nekak solastnik podarjenih posestev in jako bogat, ne samo v Furlaniji, ampak tudi' v naih krajih. Da rodbina ni bila v Furlaniji od praasov, ampak se je tam naselila, kakor mnogi drugi tamonji plemeniti posestniki, je jasno; aH kdaj so prili Viljemovi predniki tja, se ne da doloiti. Samo toliko se sodi, da je Viljemov oe oni Gero comes, ki je prial 1. 1070. vneki pogodbi med briinskim kofom Ellcnhardom in briksenskim kofom Altvinom,11) ker se 1. 1072. v neki listini oglejskega patrijarha Siegharda med priami navaja tudi AVillihalmus filius Qer(onis),") in sicer na tako odlinem mestu, da je ta Qeron gotovo tudi grof in torej tudi njegov sin Viljem. Iz enakega priimka smemo sklepati, da je Viljem, ki se zadnjikrat imenuje 1. 1107,, bil oe Pilgrima, katerega smo zasledili od 1. 1103. do 1149. Tako bi imeli rodovnik Qunterja do I. 1070. nazaj. e zasledimo kake sorodnike? L. 1103., januarja 7., podari koroki vojvoda Henrik II. samostanu St. Lambrecht na Zg. tajerskem Lind pri Knittelfeldu i. t. d. Med priami najdemo na etrtem mestu pred mejnim grofom Savinjskim Starchandom prio Willehalmus de Hunenburch.'5) Hunenburch v raznem pravopisu, pozneji Heunburg se imenuje grad oziroma razvalina na Korokem, slovenski Vovbrea, nekako severno od Velikovca; kraj piejo danes: Haimburg. Bil je to sede mogone in bogate grofovske druine z enakim imenom skozi dve stoletji. O njej razpravlja obirno Tangi v XIX. in XXV. letniku Arch. O vovbrkih grofih govorimo mogoe drugikrat, saj so bili skozi dvesto let posestniki Celja; prvi Zovnean Celjski grof Friderik I. je bil sin vovbrke grofice Katarine; lahko torej reemo, da je Celje tudi e pod Celjskimi grof' iz ovneke rodbine sicer so se tudi nekateri lani Vovbranov imenovali po Celju, ostalo v isti rodbini, etudi pod drugim imenom. Nas zanima dalje listina iz 1. 1135., ki je sicer nepristna, napravljena okoli 1. 1217., vendar prie odgovarjajo asu okoli 1. 1135.") V Ogleju pri predaji nekega posestva per manus comitis Popponis de Celsach priata tudi Pilgrimus et irater eus Poppo comes de Huiriburc. Tangi govori o vovbrkem grofu Pilgrimu, kar pa po listini ni popolnoma
") MHVSt. VI, 110; Ardi. XIX, 63. ") Arch. . . m. is ) St. d. a. 6la; St. UB I, 94, str. 110;MHDC III, 516 str. 207: bras iz 1. 1107?; . IV, 7; 8, str. A, S. ') MHDC I, 79, str. 109; Qr. IV; 125, str. 76, Io imenuje kopijo Iz 13.'stoletja.
pravilno. Ako listino natanko razmotrivamo, opazimo, da ista imenuje od bratov samo enega grofa Vovbrkega, namre Popona, v drugem sluaju, ako bi bila oba brata Krofa Vovbrkega, bi pa moralo stati comits ne pa comes. Pilgrim je torej imel drug priimek. Ker pa v'tistem asu nismo' nali nobenega drugega uglednega Pilgrima v naili listinah, kakor Guntcrjevega oeta, smo bili prepriani, da mora biti Pilgrim brat Vovbrkega groa Popona istoveten s Pilgrimom de Hohemvartc, e preden smo imeli Tanglovo razpravo o Savinjskem grofu Gunterju v MHVSt. VI. in o Vovbrkih grofih v Arch. XIX. in XXV. v rokah. In e je Pilgrim Hohcnwartski istoveten s Poponovim bratom Pilgrimom, bode pa Viljem de loco Puzolo iz 1.1107. istoveten z Viljemom de Hunenburch iz 1. 1103. Isto ' dokazuje verjetno tudi Taiigl v MHVST. VI. 110 nasi., verjetno, ker popolni dokaz zaradi pomanjkanja listin ni mogo. Viljem Pozzuolski nastopa istoasno, kakor Viljem grof Vovbrki (1107. 1103), Pilgrim Pozzuolski istoasno kakor Pilgrim grof Vovbrki (1126. 1135). Iz te istoasnosti se sme sklepati na istovetnost oseb. Dalje sledi, da so gospodje Pozzuolski istovetni z Vovbrkimi grofi, da je torej Gunter iz vovbrkega rodu in potem je popolnoma razumljivo, da je Ulrik L, grof Vovbrkj, ki nastopa v listinah, zadevajoih Piigrima Hohenwartskega 1. 1144. in 1162.. vedno prva pria ter v listini 1147. kot Pilgrimov sorodnik neposredno za njim, svojemu bratrancu Gunterju, mejnemu grofu Savinjskemu, ki ni imel potomcev in bras vobe ni bil poroen, sledil v posestvu celjske graine in je Celje v posestvu Vovbrkih grofov ostalo do smrti zadnjega mokega potomca te rodovine. Ob enem pa je s tem dognano, da je tudi vovbrka gospoda k nam prila iz Furlanskega, kar nam razsvetljuje e nekatera dejstva. ' Zanima e nas vpraanje, kako je priel mejni grof Gunter do svojih posestev na tajerskem, katere je posedal po dednem pravu, kakor nam priajo n. pr. ravno listine o njegovih srednjetajerskih posestvih. Po oetu jih ni mogel dobiti, ker je drugae nerazumljivo, zakaj je moral oe po sinovi smrti ta posestva, katera si je prilastil, zopet izroiti. Zato je najbolj verjetno, da je vse to podedoval po svoji materi, katere imena pa ne zvemo. Srednjctajerska posestva je Gunter imel deloma skupaj s Konradom Piltanjskim, deloma poleg njegovih, kakor dokazuje Tangi.17) Iz tega pa sklepa imenovani zgodovinar, da so posestva Gunterja in Konrada Piltanjskega prej tvorila celoto, ki se je razdelila po dedovanju, to se pravi: Konrad Piltanjski In mati Gunterjeva sta si razdelila skupno dediino. To pa je le razumljivo, ako sta si bila Konrad in Gunterjeva mati brat in sestra. Torej je bila Gunterjeva mati rojena Piltanjanka!
") MHVSt. VI, 101 nasi.
10
Guiitcrjcv oe Pilgrim je lahko nael svojo soprogo na Furlanskem. Piltanjska rodbina je imela na Furlanskem zajme, tako grofijo v edadu in Latisano in bras kot zasebno last Tarccnto v bliini Vidma in Pozzuola.1') Zahn") je celo mnenja, da oni mo Acikine here Matilde, Konrad, mogoe ni nihe drugi kakor Konrad Piltahjski. Piltanjci so namre na dosedaj e nepojasnjeni nain prili do posestev na Furlanskem. Po svoji materi je bil Gunter v sorodstvu z mejnim grofom Avstrijskim, tajerskim in s korokimi vojvodi Sponheimci."0) Ni torej udno, da je e primeroma mlad dosegel ast mejnega grofa. Na Koroko, oziroma tajersko je priel e le kot mejni grof Savinjski. Mati mu je bras e prej umrla, Za sinom pa je el na sever njegov oe, katerega e poznamo 1. 1123. s priimkom de Pozzuolo. lil. Stari Slovenci niso poznali zgradb iz kamenja in opeke. Zato so morali plcmcnitai, ki so zaeli v zaetku 12. stoletja pri nas zidati gradove, rokodelce za svoje zgradbe iskati drugod. Ako so imeli na svojih drugih posestvih e izvebane delavce, so jih priklicali od tamkaj, drugae pa, kjer so jih ravno dobili. Za stroke, za katere med svojimi podloniki niso imeli izurjenih moi. so klicali samostalne, proste obrtnike, kajpada za potrebno nagrado in plailo, ki pa ni toliko obstalo v denarju, ampak v drugih dajatvah. Kar nam n. pr. Anoymus Salisburgensis v svojem za zgodovino Slovencev v 8. in 9. stoletju izredno vanem spisu: De conversione Bagoariorum et Camntanorum libellus*) vil. poglavju pripoveduje o kofu Liupramu, kako je vojvodu Pribinu iz Solnograda v Blatograd poslal za zidanje nove cerkve raznovrstne rokodelce'), se je enako dogajalo e tudi pozneje in so gospodje morali rabiti za stavbe svojih gradov i. t. d. tujerodne ljudi. Za take zgradbe je bilo potrebno raznih vrst rokodelcev. Navadno pa e ni bilo potrebnih stanovanj. Delavci so si morali najprej e le preskrbeti svoja bivalia. Da bi pokazali svojo (deloma) neodvisnost, so si poiskali za svoje selo kak pripraven kraj ne neposredno okoli gradu tam so bili naseljeni nesvobodnjaki ampak od gradu nekoliko oddaljeno, pa vendar e v zaiti gradu. Stavbeni prostor je prepustil graak; mnogo zemlje ljudje niso zahtevali, ker so bili pred vsem rokodelci, ki so tudi po dovreni stavbi e v gradu imeli dovolj opravila, stavili so pa tudi nove manje zgradbe za druge ljudi. Nastal je zaokroen, zaprt
") Arch. 57 zv., str. 322323. " Istotam. J0 ). Arch. XIX 69. ') Prim. Liuba, Die Christianisierung der heutigen Dizese Seckau, str. 1.7. ) Gr. 11, 167; Ljuba na n. m. 135.
kraj, ki je takoj ali vsaj kmalu dobil od zemljikega gospoda posebne trke pravice. K rokodelcem so se kmalu naselili drugi stanovi: trgovci, krmarji i. t. d. Taka navadno mahoma umetno se razvijajoa sela se vedno razloujejo od sel, ki so se polagoma razvijala iz priproste kmetske ali ribike naselbine. Umetno ustvarjena mesta imajo vedno bolj ali manj od zaetka pravokotno obliko. Novi naseljenci v 12. veku so bili e vsi kristjani. Zato je bila prva njihova skrb, da so dobili tudi svojo cerkev, posebno e je upna cerkev bila od nove naselbine precej oddaljena. To tem bolj, ker je cela rokodelska organizacija temeljila vealimanj na cerkveni podlagi. Cerkev pa je potrebovala za svoje potrebe gotove dohodke, katere pa ji je nudilo takrat samo zemljie. Zato so zgradili cerkev nekoliko v stran od svoje naselbine, da je imela okoli sebe dovolj potrebnega zemljia. Odtod obna prikazen pri vseh naih starih trgih in mestih, da je cerkev zunaj prvotne zakljuene naselbine; kajpada, pri rastoi naselbini n posebno potem, ko so trge in mesta obdali z obrambnim zidovjem, so cerkve postale sasoma skoraj sredia trga, mesta. e ta cerkev ni postala e pri uvedbi upnega ustroja upna cerkev ali e je bila od upne cerkve bolj oddaljena, ji je pristojna gospoda dohodke v toliko poveala, da je bila zmona vdravati svoje duhovnike, kof je podelil cerkvi upue pravice in razen trga, mesta e natanko obmejeni okoli njegovo desetino3). Ko je mejni groi Gunter priel na svoje zemljie v Savinjsko dolino In je po ravno nastali egi med plemenitai si tukaj hotel zgraditi moen in trden grad, se mu je najpripravneji za zgradbo zdel oni strmi hrib, kjer so zdaj razvaline Starega celjskega gradu. Za nameravano zgradbo pa ni mogel porabiti svojih tukajnjih, bras zelo redko naseljenih podanikov. Poiskati si je moral rokodelce drugje. In kje bi nael sposobneje ljudi, kakor v domovini svoje mladosti, na posestvu svojega oeta, na Furlanskem. Italijani, posebno Furlani so e zdaj priznani opekarji in zidarji. Kot dejstvo smemo torej smatrati, da so celjski grad zidali Furlani. Ko so ti ljudje iskali primeren prostor za svojo naselbino, niso mogli najti prikladnejega prostora, kakor na ruevinah rimske Celejc. Kraj ni bil preblizu gradu, pa vendar e po njeni zaiten. Bil je skoraj popolnoma obkoljen od vode: od Savinje, Sunice, Voglajne, Koprivnice, torej tudi v tem oziru dobro zavarovan. Stavbenskega gradiva so v obilni meri nudile ruevine. Za ljudi, ki niso bili poljedelci, kakor izbrano mesto! Ob Dolgi ulici, pozneje Gosposka ulica, ki je la na najvijem kraju, so si postavili svoje prve hie. Razirjala se je naselbina proti Savinji po prihodu novih naselnikov. Da e v sredini 13. stoletja kraj, ki je
*) Prim. CZN XXIII. 280/1. Kar o zaetku trgov pie Jos. Mravliak v Vuzcnici v srednjem veku str. 5, so bile pa izjeme. Pravilno pa str. 28.!
12
asopis za zgodovino in naroidopisle.
bras kmalu po postanku dobil trke pravice, ni segal ez dananjo Pre ernovo ulico, pria lega minoritskega samostana. V srednjem veku so si mendikanti postavljali svoje samostane tik ob meji trga ali mesta, pa tako, da je bil izven pomerija1). Ako nam zgodovina poroa, da sta 1. 1-148-, julija 4., Dolga in Mlinska ulica (ta danes: Na okopih in Pred grofijo) pogoreli,') mislimo, da je bila po tem poaru prizadeta ravno prvotna naselbina Celja. Da se celjski trg ni razvil kot selo le poasi, ampak je bil umetno nastala naselbina, kae nam njegova pravokotna oblika. Tako so bili Furlani stavitelji celjskega gradu in prvi naselniki celjskega trga. K njim so se priselili razni drugi ljudje iz okolice, kolikor so bili prosti, in od drugod. Furlanska govorica je na tem otoku vedno bolj zginjala, ker prevladavala je sasoma nemina kot govorica boljih in vijih stanov. Kajpada je slovenina kot govorica okolice vedno tudi v Celju imela svojo veljavo. Ignac OroenSa) in za njim Gubo mislita, da so v Celju bili e ostanki starih Rimljanov, ker vekrat sreujemo romanska imena. Ali to se pa da razlagati iz prvih srednjevekih naseljencev. Pa tudi pozneje, do najnovejih asov,'nam kaejo matine knjige, da so v vseh asih se preseljevali ljudje z romanskimi imeni iz Italije, Furlanije, Istre k nam, katera pa navadno, vsaj po tretjem rodu, zopet izginejo. Iz imen pa, katera so si pridevali izobraenci v humanistini dobi in e nekaj asa pozneje, sklepati na stare rimske potomec, je vendar preve. Celjski upnik Mihael Kupic in njegov brat Danijel imata na cerkvi dva latinska spomenika, kjer se imenujeta Cupitiani, Cupitianus. Iz teh imen sklepati na sorodstvo z rimskim Cupitianom, katerega ime se je nalo na nekem starem spomeniku, ne gre, ker se navajata oba brata v mnogih spisih vedno kot Kupitsch ali Cupitsch, po nai pisavi Kupic, katero ime e danes ivi v okolici. Zato je tudi Oronova pisava Kupec za upnika neopraviena. Neki beneicijat Mlakar kolikokrat zasledimo pri nas to imel se je spreobrnil v Lacunarius, Cacsar-jcv pa v 16., 17. in v 18. stoletju na tajerskem kar mrgoli! To le mimogrede. Da so ustanovniki Celja tudi ustanovniki prve celjske, sedanje mestnoupne cerkve, moramo sklepati iz njenega patrocinija ali zaitnika sv. Danijela prerok aSb).
*) Prirn. Liubsa, Das alte Zunftwesen, str. 7, 8. B ) Gubo, Die Geschichte der Stadt Cilli, str. 130. ") Oroen, Das Bistum . . . Lavant, III, 95. Uvaevania vredno ]e, da se Je rodbina Kupee (der Kufer) ohranila v Celju iz rimskih asov do danes. Da je e v asu tukaj ivela, dokazufe kamen, vzidan v cerkvi sv. Maksimilana, ko so % [postavili v svojem 60. letu umrlemu Cupitlanus*. *) Gubo nam opisuie v. Geschichte der Stadt Cilli-, str. 177 do 178 najstareji toat celiskeca mesta iz 1. 1465. in nam ga nudi tudi v sliki str. 179. On pravi, da sit
13
Danijel je 1 izmed tirih velikih judovskih prerokov zadnji. L. 655. pred Kr. je bil, e mlad, po Nebukadnczerju odveden z drugimi Judi v Babilon in tam na kraljevskem dvoru vzgojen. Po svojih izrednih zmonostih je kmalu dospel do> visoke asti. Njegov grob je bil po starih izroilih v Suzi, kjer so kralj Cir in njegovi nasledniki redno prezimovali. Po rimskem martirologiju se obhaja njegov spomin v Babilonu dne 21. julija. Iz Suze so prili njegovi ostanki baje v Carigrad, po beneanskih izroilih pa v Aleksaudrijo, od koder so je prepeljali v Benetke. V Benetkah je stala e v 11. stoletju sv. Danijelu posveena cerkev, ali udno! danes ni v celi beneanski kofiji ne enega Danijelovcga patrocinija. Iz Benetk je priel bras veji del njegovih ostankov v Oglej. Zanimivo je namre, da je kult sv. Danijela najbolj razirjen v nekdanjem oglejskem patrijarhatu in spada med njegove najstareje patrocinije, in sicer bolj v junem delu, v sedanji videmski nadkofiji, po nekoliko tudi v ostalih delih nekdanjega patrijarhata, ki je segal od 1. 811. naprej do Drave.*) Tu pa razen Celja navadno v krajih, kjer je patrijarh imel tudi posvetno oblast. Nad Dravo, torej izven patrijarhata v (nekdanji) solnograki nadkofiji zasledimo eno cerkev sv. Danijela na Solnograkem, katero so ustanovili delavci iz juga, eno na Korokem in zraven v Mclski dolini (Mlltal) Sv. Jurija na hribu sv. Danijela. Bras je bila tukaj prvotna cerkev posveena sv. Danijelu in kraj morda lastnina oglejskih patrijarhov, ker so mu bili pozneje goriki grofje patroni.7) Poil Dravo, v starem patrijarhatu, imamo sv. Danijelu posveene cerkve tri na tajerskem, tiri na Korokem, tri na Kranjskem (sedaj pod italijansko oblastjo), tri na Gorikem; v videmski nadkofiji pa pet up(oji grb mesti s tremi zvezdami) lei na mrei (rauu sv. Lovrenca), dri nad njim plavajoa podoba v rokah Irak z reenico (Spruchband), na katerem se vidita rki S. L. (Sanctus Laurcntius). Pa ne na Gubovl sliki, ne na odtiskih peata na listinah v mestnoupnem arhivu nisem tudi s povealom nael teh rk. In ce bi bili, moral La smatrati za del rke D (Danici). Sv. Danijel je bil od zadetka zaitnik celjske upne cerkve in tako tudi celjske nascibine. Med sv. Lovrencem in celjskim mestom pa ni zaslediti mjmanjSc zveze ne v zgodovinskem ne v kakem drugem oziru. Oni okrasek, kakor ga e imajo tudi grbi celjskih grofov, nam s svojim sijajem predouje sv. Danijela; ona mrea, ako ima e res stik s podobo, pa je ravno tako lahko slika vhoda v levnjak, v katcrga so vrgli sv. Danijela, kakor razna, na katerem so pekli sv. Lovrenca. *) Prim. dr. StcgemSek, Cerkveni spomeniki ilavantinske kofije. I. Dekanija gornjegrajska, str. 203206. Tam, str. 204, op. 3, pripoveduje tudi dr. Stegenck, da s celjski opat Matija Voduck (18471872) dobil koek prerokove kosti iz Padove z avtcntlko z dne 4. maja 1871, katera izpriuje pristno prerokovo relikvijo, ki je bila prej e pripoznana v Benetkah. *) Dr. Sicgenck na n. m. str. 204.
14
nili in kuratnih cerkev, eno kaplanijo in pet podrunic, oziroma oratorij,"} kjer pa e Sv. Danijela Furlanskega nismo priteli, ko je prvotno (od 1, 928.) bil tudi sv. Danijel upni patron in e je le pozneje priel sveti Mihael na njegovo mesto.9) Mimogrede omenimo, da je blizu Pezzuola na Furlanskem, v sredi med tem krajem in Vidmom v upniji Zugliano. Oratorio di S. Daniele Prof") V lavantinski kofiji imamo razen Celja e eno podrunico sv. Danijela pri Trbonjah. Cerkev zasledimo 1. 1436., a tamonji hrib sv. Danijela e 1. 1408.") Hrib pa je svoje ime dobil po cerkvi ali kapeli, ki ie torej morala tam e stati pred 1. 1408. Ker je upnija Vuzcnica bila nekdaj izloena iz praupnije Sv. Martina pri Slov. Gradcu") in je slovenjgraka pokrajina bila dolgo last oglejskih patrijarhov, postanek tega patrocinija ni teko razumeti. V isto gospoino je pripadal tudi sv. Danijel v Razboru. Po cerkvenem letopisu lavantinske kofije za 1. 1928.") bi bila ta cerkev zidana leta 1600. Janisch11) pa pravi: Kedaj in od koga je bila ta zelo priprosta cerkev zidana, se ne ve. Ker ima vse matine knjige iz 1. 1716., je ta upnija bila izloena iz starotrke e pred tem asom. Pri nameravani ustanovitvi dobrlovakega samostana na Korokem I. 1106., je podaril oglejski patrijarh nameravanemu samostanu med drugim: . . . quatuor plebibus et servitns earum, quartini una est Ras, due Jun ad sanctum Caiitium et sanctum Michaclcm, una Graz.16) Ko pa je bil samostan ustanovljen, je patrijarh Peregrin I. 1154., oktobra 20., darilo z 1. 1106. potrdil, pa namesto upnij Ras in Graz se nahaja v darilnem pismu desetina v kalski upniji,1") pa kot nadomestilo omenjenih dveh upnij. upnija s. Cantius je Skocjan v Junski dolini, s. Martiims pa elezna Kapla. Ti upniji sta, kakor tudi sv. Danijel pri Pliberku, spadali med 1. 1050. in 1065. k briksenski kofiji, kakor tudi Sv. Danijel nad Grobljo vasjo v upniji Sv. Vid v Junski dolini, nekdaj dobrlovaki podrunici") Briksenska kofija, kot pravna naslednica prejnje v oglejskem patrijarhat leee kofije Sabiona ali Seben,1") je dobila .omenjene
Po Stato Personale Ecclesiastico della citt e arcidiocesi di Udine 922. ) StegcnSek ria n, m. ") Sialo Personale .... di Udine str. 30. ") ONB 125. ") Dr. KovaiC, Zgod. lav. kof. 109. *') Sematzcm lavantinske knezokotijc 1928, str. 77. ") Janlscti, Historisch-topographisches Lexicon von Steiermark It, 653. 16 ) MHDC III, 534 str. 2156. '*) MHDC III, 930 str. 361. ") Personalstand der Dizese Gurk 1922, str. 89, 91, 94, 185. Sv. Daniiel blizu Kamna, 1238; sodno oblast tam ic imel dobrlovaki samostan vsfed podelitve oelcjskega patrijarha. Gr. V, 691, 692, str. 330, 331. ia ) Herder, Kirch en-Lexicon II, 1303.
s ) s
15
cerkve gotovo od oglejskih patrijarhov. L. 1106., oziroma 1154., pa je patrijarh vse te cerkve vtelesil dobrlovakmu samostanu. Patronati sv. Danijela so nam torej v tem ozemlju razumljivi. Ali kaj je z upnijama iz leta 1106.: Ras in Graz. Da je zadnja takrat iz Sv. Martina e izloena starotrka upnija pri Slov. Gradcu, ni nobenega dvoma. Ras* pa enai Jaksch (v imeniku) z Razborom pri Slov. Gradcu. Dr. Kovai1") se sicer tej enabi protivi in misli na Ro na Korokem. Vendar v Roni dolini ni ne Rock, ne katera druga upnija, o kateri bi se dala dokazati zveza s samostanom v Dobrlivasi ali tudi kot lastnina oglejskega patrijarhata. 2e upnija Graz nas napotuje na Razbor, akotudi drugae dosedaj nimamo nobenih dokazov za tako visoko starost te upnije. Pa ni izkljueno, da je vendar e v 12. stoletju res v Razboru obstojal kak vikarijat, ki je bil v asu protestantizma vsled pomanjkanja duhovnitva mogoe ukinjen, pa v poznejih boljih asih zopet ponovljen. Za dokaz te nae trditve bi lahko navedli nekaj sluajev iz solnograke nadkofije na tajerskem; mislimo pa, da juno od Drave niso bile bolje razmere. Za Celje nimamo nobenega dokaza, da bi kedaj bilo last oglejskih patrijarhov. Vendar nas mora patronat celjske upne cerkve, sv. Danijel, voditi na juni vpliv glede naega patrocini ja, na Furlansko. Na to e kae neko drugo dejstvo. Rimski martirologij obhaja spomin sv. Danijela preroka dne 21. julija. V oglejskem patrijarhatu pa se, kolikor nam je dosedaj znano, ta spomin obhaja povsod 28. avgusta. Vzroka za to razliko e nismo mogli dognati; mislimo, da se je prenos ostankov svetnikovih iz Benetk v Oglej vril 28. avgusta. V Celju se obhaja e od pamti veka patrocinij sv. Daniiela dne 28. avgusta. Vuzeniki opravilnik iz 1. 1668. ima: In festo s. Danielis patrocinium ad s. Danfelcm (est 28. a u g.).'0) Tolminski opravilnik iz sredine IS. stoletja") navaja k 28. avgustu: Danielis et S. Augustim" dant lib. 3. To velja za upno cerkev v Volah") Proprium Dicesis Aquilcjcn. a parie Jmperii iz leta 1738.13) navaja med prazniki, ki se v oglejskem patrijarhatu obhajajo iz navade za 28. 'avgust sv. Danijela preroka. V videmski kofiji se je obhajal prerok Danijel dne 28. avgusta do nove reformacije brcvirja po papeu Piju X., e le takrat je izginil iz yidemskega cerkvenega koledarja.
") Zgod: Lavant. kofije, str. 108. I ) Jos. JWravljak, Nadupnija in dekanija Vuzenica, str. 64. ") Voditelj v bogoslovnih vedah XIV (1911), str. 12. 3 ) Tam str. 27. a ) Obiavil upnik Langerliolz v Vzajemnosti 1927, St. 3, 4, str. 21. Prim, tudi <lr. Stegenek, Dekanija gornjegrajska, str. 204.
16
Ako povzamemo cilj nae razpravice, mislimo, da je naa domneva trdnih dokazov za njo radi pomanjkljivega gradiva kajpada ni mogoe navesti, dovolj potrjena, namre: 1. da je ustanovitelj starega celjskega gradu mejni groi Gunter med leti 1123. do 1140; 2. da je Gunter, kakor vobe vovbrki grofje, priel k nam iz Furlanije in je celo verjetno od tam poklical graditelje svojega gradu; 3. da so srednjeveko celjsko naselbino ustanovili Gunterjevi delavci iz Furlanije, ki so sezidali tudi prvo cerkev tukaj, namre upno cerkev sv. Danijela. H koncu e omenimo naziranje dra. Sturma, po katerem namre ni izkljueno, da so Slovenci besedno obliko Celje za keltiko-rimsko KelejaCeleja dobili tudi od Furlanov")
v
Zupani in knezi v jugoslovanski pravni zgodovini.

Dr. France G o r i (Ljubljana).
Literatura: Ai Impie D., Administrativna pdela (S ta noj evi e va Narodna enciklopedija, 1. sn.). Bogll, Pisani zakoni na slavenskem jugu. Isti, Zbornik'sadanjih pravnih obiaja kod junih Slavena. Dolenc dr. Metod, Duanov zakonik. Gruden dr. Jos., Slovanski upani v preteklosti, Isti, Zgodovina slovenskega naroda. JlreCek Herrn., Prove. Jlreek Konst., Staat und Gesellschaft im mittelalterlichen Serbien. Jlrecek-Radonji, Istorija Srba. Kadlee-Taranovski, Prvobitno slovensko pravo pre X. veka. Karadzic Vuk Stefanovi, Srpski rijenik. Kaspret, veah (asopis za zgodovino in narodopisje, 1907.). Kelemlna dr. Jak., Nekaj o Dulcbih na Slovenskem (asopis za zgod. in nar., 1925,). Kial, Povijest Hrvata. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. I. do V. Kostrencc dr. Marko, Hrvatska pravna povijest. Luschln, Geschiehte des altern Gerichtswesens in Oesterreicli. Isti, Oes terrei hi s eh e Rcichsgesehichte. Maurani, Prinosi za hrvatski pravnopovjestui rjenik. Mclik Ant., Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Mikloi, Lexieon pa lac o-sloveni cc-g rae colatinum. Novakovl St, Zakon Stefana Duana. Ortner dr. Stjepan, Pravna povijest Germana i Slavena. Prelog dr. Milan, inovi i titule u starim naim dravama (Stanojevieva Narodna enciklopedija, sn. 4.). Rjenik hrvatskoga ili srpskoga jezika (izdanje lugoslavenske akademije u Zagrebu, Sv. 18., 1898., str. nasi.). Rjenik hrvatskoga jezika (dr. F. Ivckovl in dr. Ivan Broz). Solovjev Aleks. V., Odabrani spomcniel srpskoga prava. II Ferdo, Geschichte der Kroaten. Isti, Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara.
I. Uvod. Zelo razlini in mnogotevilni so pri Jugoslovanih slubeni in astni ini, s katerimi je zdruen upanski ali kneji naziv. Obe instituciji, i u") Prim. asopis za slovenski jezik, knjievnost in zgodovino VI, str, 46, .
17
panska i kneja, zlasti pa upanska, sta preiveli poseben razvoj v vsaki veji dravni in narodni zaedniei na slovanskem jugu. Doim je ob koneu srednjega veka pri Hrvatih i Srbili visoka kneja ast podlegla raztvorbi, je imel upan, zanimiv bolj ko knez e zaradi tega, ker je narodnega poela, ravno pri teh dveh narodih tu bolje tam manj ugodno napredovanje. Dvigu in menam te samobitne in samorastle naprave sledi izven Srbije, toda ne povsod hkrati, razdrmanje in propad visokih upanskih poloajev. Nudi se nam prizor, da je upanski in ponekod e moan in ugleden, ko je drugje pozicija sodobnega istoimenega funkcionarja e podrejena in nizka. Tem raznim pripetljajem upanske asti nalikuje usoda knetva, ki se s svojo tekmovalko vasi kar zravna in izenai. To sovpadanje uinja v oi bijo paralelizem teli dveh institucij. Naslovoma upan in knez podeljujejo zdaj tu znaaj slinosti, zdaj tam lice mnogoobraznosti elementi, ki so krajevno in asovno zelo disparatni. Knejemu naslovu je likovna pestrost v tem, da je knez glavar plemena, dravni vladar, visok plemi, dravni uslubenee in dostojanstvenik, plemi vobe, astni pridevek za vsakogar, starejina srezov in sel. upan je plemenski glavar, dravni vladar, visok plemi predstvenega ali pa obinoga ina, dvorjan, lan sabora, sodnik, naelnik bratovin, upravnik vejih okroij in malih naselbin, grainski gospodarski nameenec, kmet zaupnik fevdnega gospoda, Vaki predstojnik in sodnik, naelnik obinskega odbora. Sledovi upanstva segajo tja gori v sedaj e trde nemke deele, kjer so nekdaj bivali Slovenei, na Zgornje Koroko in Zgornje tajersko (Suppan, Suppanleut, Suppanliaus). upanski naziv je, tako pravi Maurani, najbolj razirjen naziv od izvira Save in Drave dale tja doli do vzhoda po vsem naem Primorju. Iz te pisane mnogoobraznosti se po prvi skupni dobi odraze trije liki jugoslovanskega upana: slovenski, hrvatski in srbski lik. II. Slovenei. Ni moi misliti, da stari Sloveni niso imeli uikakih vijih politinih ustrojb e v dobi, ko so se v sedanjih deelah naseljevali. Morda so jih imeli eelo e prej. Toda usoda je tako odloila, da so bili dalje asa det politinih organizacij Gotov in Avarov. Zato se s svojim pravim imenom pozno pojavljajo v zgodovinskih spomenikih. To temno dobo so iveli v plemenskih zaednieah pod upani in v zaednicah, ki so predstavljale vijo oblast nego upanstvo, pod knez t. Eksistenca upana je v zgodovini prvi izkazana po napisu na grki vazi v gepidskem, tako zvanem Atilovem zakladu iz III. stoletja: oaiwv a now. upanski naslov je brez dvojbe prastaro slovan-
18
sito oznamenilo za starejino upe. Ko v svoji osmcroknjini zgodovini ugotavlja, da ive Slovani (Sloveni in Antje) kot demokratski narod, ne pa pod samodrcem, meri Procopius Caesarensis, najvaneji zgodopisec grkobizantinske dobe, na upni sestav in zadruni znaaj starih edinic v sredini 6. stoletja (552. do 554.) tudi na slovanskem jugu. Ker nam za otaio prvo polovico srednjega veka tja do X. stoletja in e potem na alost nedostaja zgodovinskih virov, se nam je esto treba posluevati regresivnega zakljuevanja in privzemati k pretresovanju s previdnostjo po tako zvani metodi nalinosti ali analogije tudi prava severnih Slovanov. Zdrubi najblijih sorodnikov, ki so bivali v skupnosti ter skupno obdelovali svojo nedeljivo imovino, zadrugi, je naeloval stare j sin a. Kadar se je osnovna zadruna zaednica preve razmnoila, si je del zadrugarjev ustanovil poseben dorn, toda nova zadruga je bila s svojo matico v daljnji tesni zvezi ter se je zvala, krajevno pojmovana, selo ali vas. narodoslovno pojmovana pa bratstvo, igar skupni rekviziti so bili pradedov priimek, pae, ume, rtvenik in groblje. Od elnik o v vodena sorodna bratstva so tvorila vijo zaednico, narodoslovno pleme, krajepisno upo (~ Sippe, ista beseda!), ki so jo poimenovali po reki ali kakem kraju, najee po kraju, kjer je bil grad. upa je sklad ve sel, pleme sklad ve bratstev, ki so med seboj krvno zvezana, a na elu tega sestava je upan. Verjetno je, da sta se naziva starejina iu upan tudi pri junih Slovanih vasi brez razlike, vzajemno, rabila, saj so bile upe kaj razline, esto obirna ozemlja ve razrastliii bratstev in zadrug, vasi pa le skupek nekoliko sosedov ali kakor pravi Bogii blinjih domarjev. Za velikost okolia in tevilo ljudi so bile merodajne zemljepisne, naselbinske in razline organizacijske prilike. Oblika jupan se nahaja e v staroslovenskih cerkvenih spomenikih. Posvedoena je tudi po starobolgarski kompilaciji, zvani Zakon sudnij ljudem ali Sudbcnik cara Konstantina. Po jezikovnih posebnostih tega pravnega spomenika so sklepali, da mu je moral biti prototip v koncu IX. ali v zaetku X. stoletja, ko je samo v Bolgarski e cvetela slovanska knjiga.-V zaetku IX. stoletja je izkazan naziv upan po starobolgarski h napisih na spomenikih, ki jih je bil kan Omortag (814. do 831.) postavil svojim rajnim upanom, ki so bili e tedaj na visokih poloajih (outov in xnavos). Etimoloko izvajajo besedo upan iz indoevropske besede * geup a = panik, gospodar na paniku, ki ji je matica staroindska podstava g Op s = uvar in go pay at i (glagol) = on uva, odkoder da je pomen: straar, branitelj, potem bramba, kraj brambe. Morda tii tudi v tem prvotni osprednji pomen upanove funkcije v upnem vojnem krdelu.
19
upan kot glavar plemena je bil vrhovui sodnik in vojskovodja. Gotovo je, da je dedno upanstvo v I i k i li u p zametek slovanskega plemstva. Poveljevanje upiii eti, utrjanje iii bramba gradia, dogovori in izvedbe bojnih pohodov, osebna vrlost in odlinost v bojevanju in poveljevanju, ti in taki pogoji, daljo pa tudi okoliine kakor u. pr. zemljepisna zaokroenost, vasi kar zakljuenost ali cel odronost dotinega predela ali ozemlja, so na vidno vijo stopnjo moi in ugleda povzdignile kako posamezno bratstvo, v le-tcm kdaj tudi le neko odlino zadrugo, da se je, sprva po volitvi, kasneje po naelnem pravu, dvignila nad vzporejena bratstva in zadruge. Ta procedura nudi priliko, da se prine snovati dednost starejinstva v dotinom bratstvu ali zadrugi. Dedno upanstvo je prvo plemensko plemstvo. Rimski cesar in Pisatelj Mavricij (582.602.) poroa, da je bilo mnogo glavarjev ( %uv ) W so Ive" v neslogi u se dali podkupovati z obljubami in darovi. Sedaj se pojavijo v zgodovini znaki, po katerih se da sklepati, da so si juni Slovani ustvarili tudi e vije politine organizacije od upc. Leta 593. je Mavricij potolkel kneze Radogosta, Muoka in Pirogosta. Slino kakor se je bilo prej vzpelo nad druga bratstva, se je bilo med tem najbolj ugledno bratstvo povzpelo nad ve plemen. Arhonta, vladarja, imenuje po grko tega veljaka car Konstantin VII. Porfirogenet (905. do 959.), ki sicer nazivlje i vojvodo i bana kar s tema slovanskima nazlvaloma v pogreni obliki, a ne pov slovanskega izvirnega ozimmenila za reenega glavarja vije vrste.' Kako so juni Slovani arhonta v svojem jeziku imenovali, ne moremo torej pozitivno vedeti. Izraz veli ali v e1 i k i d p a n za to dobo ter za Slovence in Hrvate sploh ni izprian, le za Srbe, o emer bo itak e govor. Naziv upa n, izkazan za poglavarje nad ve plemeni zopet le pri Srbih, je zato manj verjeten, ker se je glavar, ki je bil po inu e vladar, bras tudi glede svojega naziva odloil od plemenskih in upnih upanov. Zgodovinarji se tej negotovosti najraji tako izognejo, da prevedejo besedo dux, kadar pomeni glavarja v tem vijem inu, najee z besedo vojvoda, a primeroma malokrat z besedo knez, dasi ni tajiti, da se vasi opazi gibanje v prilog kneza. Naziv vojvoda gotovo toliko ni napaen, kolikor je bil pomen teh knezov na bojnem polju, a preko te rte ne izrpa pojma, ki nI bil zgolj neki obasni zaednici adekvaten, marve prilagoen kneevini, ki Je Pravo sodravje po federativnem naelu. Tako ui neka dosedanja teorija, da so se male plemenske'edinice na slovanskem JHSti, dotlej od Avarov zavisne, v borbah okrepile iu pod germanskim vplivom zloile v organizacije vijega redapod vodstvom zelo odlinih mo, brez dvojbe plemenskih upanov, kiso si nadeli kneji naslov i u privzeli s v t uPanov, t. j. naelnikov plemen in up. Nesporno je vsekakor,-
20
da je germanski vpliv na nastajanje in obrazovanje slovanskih drav evidenten. Ko sc n. pr. leta 640. v zgodovini pojavi prvi slovenski knez Valuk (Wallucus dux Winedorum), vlada Slovanom kralj Samo (623.658.), ki je pa vrhovni vladar nad svojim zaveznikom, slovenskim knezom. Ako primerimo, da Konstantin Porfirogcnet cel za sredino desetega stoletja ne pozna niti pri Jugoslovanih niti pri ostalih Slovanih drugih vladarjev, ko upane starec, mora biti vsakomur jasen stvaritcljski uinek germanskega knetva na vznik Samove slovanske drave in obasnih slovanskih sodravij. Ta vpliv je e bolj evidenten, ker je pri vseh Slovanih, a pri Hrvatih in Srbih e v IX. in X. stoletju, veljalo naelo delitve drave, pa skupne vlade pod starejinstvom najstarejega brata, popolnoma germanski princip, ki je najbolj sporno toko nasledovanja, vladanje, proglaal za skupno stvar, oetno batino pa za predmet dejanske razdelitve. Ugovor, dalistinskih dokazov za obstoj naziva knez nimamo za to dobo, ampak ele za drugo polovico XI. stoletja, ne more proti gornji teoriji imeti ve uspeha, odkar je vseu. profesor dr. Jakob K e 1 cm i n a objavil svojo razpravo o staroslovenskih knetvih in o knejih naslovih, izza katere postaja paralela upan-knez, prej upotevna le za poznejo dobo, sedaj aktualna tudi za prvo dobo slovenske srednjeveke pravue zgodovine. 2c poprej je bilo etimoloko dognano, da so Slovani od Germanov prevzeli stvn. chuning, got. kuniggs = homo de'stirpe e . v dobi svojega skupnega plemenskicga ivljenja ali najkasneje v dobi, ko so bila njihova plemena e v zelo tesni zvezi. Le tako se da namre razlagati, da je knez (prvotno k'bneg'b, potem k^nenzb, konno starosl. ki>nene) vsem slovanskim narodom enako znan kot starejina, poglavar, znamenituik. Obilica krajevnih imen, ki so zvedena iz besede knez, nam daje gotovost, da je bil ta naziv pri Slovencih, ko so se naseljevali in urejali, mnogobolj v rabi, kakor se je mislilo. Knejega naslova Slovenci niso rabili kar sluajno, marve so njim oznaevali oblastnika, ki je imel vejo oblast ko upan. Kelemina je po Arnulfovi listini z dne 9. marca 891. I. (Kos, II. t. 297) dognal dve staroslovenski knetvi, dulebsko in zagorsko. On sodi, da je razmeroma obseno ozemlje dulebske grofije v spodnji murski dolini utegnilo prvotno obsegati ve knetev. im stoji, pravi, da je bila vojaka bramba knejih gradov naloga tistih svobodno rojenih in hkrati plemenitih ljudi, ki so jih zvali kaseze (Edling) in so predoevali nekakno nije plemstvo, tedaj je dovoljen zakljuek, da je moral kneji sedebitipovsod tam, kjer soizkazanikasezi, obratno pabivaliekasezovpovsod, kjerjeizkazankncjL grad, kakor n. pr. Knedol kot center zagorskih knezov. Kelemina navaja znatno tevilo krajev, ki se zovejo po knezih in so bili brkone se-
21
dei tega vijega plemstva. Sledovi kneje oblasti in knejih rodbin segajo od Blatnega jezera do Tirolov, od Zgornje Avstrije do Soe. Knezi niso samo med zahodnimi alpskimi Slovenci, kjer so po Peiskerju vladali kmetski knezi, temve tudi na Spodnjem tajerskem, kjer so po Peiskerju bivali zgolj upani. Zato je krivo, istovetiti knejo, vejo, pa upansko, manjo ast. Naglasiti je zlasti, da so bila knetva tudi v upanskih okoliih na Zgornjem Avstrijskem, kamor hrvatska invazija ni dospela, ker je to dokaz, da slovensko knetvo ni hrvatskega, ampak skupnega slovanskega proizlioda. Pri Slovencih so e pred IX. stoletjem obstajale kneje oblasti poleg upanskih. Ker so Hrvatje, kamor so prodrli, s seboj dovedli svoje aristokrate: Piriie od plemena Mogoroviev, Mohlie od plemena Stupiev in druge, ki so si svoj aristokratski poloaj bras ouvali e tja v nemko dobo, je bila doselitev Hrvatov pa utrditevslovenskekneje oblast i ter knejih dvorcev in gradov v Slovencih. Ti posledki so nam otvorili nov pogled. e prvi Slovenci s o poznali knetvo. Ono jim je predstavljalo od upanske oblasti odrazeuo, plemiko oblast, morda ba in, ki je prehodni tip k vladarskiknejioblasti. Sredi Vili. stoletja so iz avarske stiske zabredli pod bavarsko nadoblast in s tem v siero pradomovine knejega naziva. Verjetno je dalje, da sta se vsaj Borutova (745.) krena naslednika, sin Oorazd (750.753.) in neak Hotimir (753. do 769.) kneza zvala, ker opaamo tudi na slovanskem jugu, da pride s pokristjanjenjem knez za vladarja, tako na Hrvatskem, o emer bo e govor1, prav tako tudi na Bolgarskem, kjer je v prvi polovici IX. stoletja naslednik kanov kristjan in knez Mihajl Boris I. Ker meni Oruden, da so bili slovenski vladarji VII., Vili, in IX. stoletja upani, bi se mu dalo oitati isto, kar so svoj as oponesli Smiiklasu, ker je bil za bane nazval hrvatske kneze (ta naziv je pri Hrvatih e nesporen!), ki so vladali v oni prvi dobi, ko e ni bilo kraljevskega naslova. Na Grudnovi trditvi je tono le to, da ima oblast slovenskih knezov svoj i z v o r v upanstvu. V ostalem pa gre sedaj e za knetvo, za dedno plemstvo, ki so ga vzporejali s Iranko'vskimi groli (corn i t e s). Slovenski knezi Vili. in prvih desetletij IX. stoletja, Volkun, Ingo, Pribislav, Semika, Stojmir, Edgar ter Vojnomir, katerega reklamirajo Hrvatje, e da je panonskohrvatski knez, so svoj daljnji, e dosti ugoden poloaj s tem reili in utrdili, da so se Frankom prostovoljno podvrgli ali k omen di rali. Okrnjena samostalnost, katero jim je bil e Karol Veliki pustu, je trajala samo do 1. 820., ko so bili Slovenci v vstaji kneza Ljudevita Posavskega od umikajoih se Irankovskih vojsk oblasti cesarja Ludovika Pobonega zopet podvreni ter jim je bilo vzeto pravo, da imajo svoje domae kneze. Le-t je cesar nadomestil z nemkimi groli,
22
in Slovenci so bili trajno podjarmljeni. Knezi se od tistih dob imenujejo le zunaj slovenskih mej (Pribina in Kocelj v Slovaki Nitri po 83G. I., Ratimir, vazal Bolgarov v Panoniji, 829.838. i. t. d.). Ko so v IX. stoletju Slovenci prili pod frankovsko oblast, je dobilo tudi poslovanje njihovih upanov svojo zakonito obliko, katero je potem imelo skozi ve stoletij. P r v i 5 se v pravni zgodovini pojavi naziv jopan 1. 777. okoli pol stoletja pred Omortagovimi napisi v darilni povelji bavarskega vojvode Tasila, s katero je bila kremsmnsterskemu samostanu med drugim podarjena tudi dekanija (upa, sestojea se iz 10 razrastlih bratstev kot kraljevskih kmetij, regales mansus) tistih Slovencev, ki so iveli v mejah, katere je bil s prisego razkazal upan Physso (nejasno, morda vendarle slovensko ime?), in ki sta pri njih javne posle vrila dva nameenca (actores), po imenu Taljub in Sparuna, brez dvojbe Slovenca. Ali je tej slovenski upi ali deka ni ji, ki je bila novemu upravnemu sistemu v slovenskih deelah priravnaua, jopan Physso v stilli naelo val, to je vpraanje, ki ga konstrukcija illc jpan, qui vocatur Physso nie kaj tono ne podkrepIja. A cel e bi bilo tak, da je bil Physso upan uad Vso t0> lipo, kakor menita Gruden in Kos, bi ne smeli tega upana imeti za vladarja obseno ozemlje, katero sta nadzorovala kar dva uradnika, naj ue moti nego zgolj za upana obine upe, ki je bila zbog redke naseljenosti obiren teritorij. Povsod, kjer so Slovenci bivali, na Zgornjem Avstrijskem, Korokem in Kranjskem, so bili v groiijah sodnoupravni okraji d e i j c, ki so drugod pri Nemcih neznane. V dobi, ko so nemki grofje Slovenske kneze izpodrivali, je pomenila latinska beseda comes i te i one, le da se grof iz latinine ni ve prevajal z besedo knez, temve samo z besedo grof. Morda je kak posamezen slovenski plemi svoj ugodni poloaj s knejim inom vred prereil v nemko dobo, morda je s tem uspel comes Trdogoj (1023., Kos 11)., t. 55.), ako ni bil komeudiran grof, toda dosti bolj verjetno je, da je tudi naslov nekdanjih knezov zatrt, Saj nam je mnogo komendacij izkazanih i iz dobe frankVskiU vladarjev, rt. pr. cornes Vitogoj (1. 859., Kos ., t. 162.) ali, kakot meni Luscliiu, oni Svetopolk, ki ga listina kralja Arnulfa imenuje progenie boiiac nobilitatis exorttim in je bil vazal mejnega grofa Luitbalda, i iz nemko dobe, n. pr. Mojmir comes (926.), Svctopolk iiobilis vir (932.), Negomir, vazal kralja Otona I. (965.) i. t. d. Skratka, upravieno se sme trditi, da je bila komendaija ono taktino Sredstvo, s katerim so Nemci domae plemstvo do kfja pogubili. Mesta nekdanjih slovenskih knezov so zavzeli grofje in druga itiorodna svobodna gospoda. Slovenci so poznali od tedaj le germanske dravno kneze, svetno in cerkveno visoko plemstvo. Kasneje (za Friderika 1.) so se knezi tudi od gfofov kot poseben stan odloili. Hlepe po tako zvanem deelnem gospostvu, so se dravni knfezi. slednji (1231. 1.) dokopali do
Zupani in knezi v iuEoslovimski pravni zgodovini.
23
popolne vladarske oblasti. V novem pojmu deelni k liez = princeps, dominus terrae, Landesfrst, je vzniknil Slovencem nov vladarski naziv, ki je Hrvatom in Srbom neznan, ker veejo oni vladarstvo le na ostala dva naziva tujega porekla: na cesarja, kraje carja in kralja. Po izgubljeni dravni samostalnosti je bil upanu razvoj v liavzgomji rti in vstop v plemstvo seveda zabranjen, saj tuja vlada nI mogla biti naklonjena napravi, ki je kazala najtesnejo zvezo z zadrunim sestavom. Odpravilo pa fevdno gospostvo upanske oblasti le ni, nego jo je zgolj izdatno omejilo. Doba ruenja upanske astiv drugi polovici srednjega veka je potekla precej drugae ko pri Hrvatih. Potem ko so se upani izvesten as drali kot starejnie dekani], nemkim grofom podrejenih, se je proces preokrcnil v navzdol njo smer in se na etapah razseno razprostrl. Gruden loi tri faze: 1. upane (sodnike) plemiarjev; 2. upane kot sodnike in upravnike vejih okroij, deloma pa malih naselbin, ter 3. upane kot nije gospodarske uradnike ter vake predstojnike in sodnike. Glavno delovanje slovenskih upanov je bilo v tej dobi preloeno na pravosodno popric. Personalno pravno naelo, ki je velelo pravico deliti vsakomur po njegovem pravu, je terjalo, da so bili sodniki in priseduiki istega prava pripadniki, kakrnega so bile stranke ali obtoenec. Listine govore o slovenskem pravu, katero imenujejo sclave nica i s t i t u t i o in consuetudo Sclavorum. slovensko pravo je veljalo mnogo stoletij kar naprej. Kontinuiteto pa je vzdreval slovenski upan sod niks svojimi upanskimi sodbami pod lipo ali na kakem drugem javnem mestu. Tako so se ohranila slovenska sodia z najprej voljenimi, a kasneje od nemke gosposke postavljenimi upani. Skratka, sodniki upani s svojimi d van aisti jami so v pravosodstvu nali novo svojo domeno, deloma kot iudices sive decani, deloma kot efones, sodini, sojevci in sodje. Od 16. stoletja nastopajo upani kot lani vece mlajega tipa, ki se namesto dotedanjih obinskih zborov sestaja vsake kvatre (zato kvatrni sod) pod predsedstvom grainskega sodnika ali oskrbnika. Vec upanov so sodile po obiajnem domaem pravu, ki se je mono razlikovalo od nemkega in rimskega prava. V Beli Krajini in Istri so se upanske sodbo ohranile do XVII, stoletja. V vinorodnih dolenjskih gospostvih je slovensko pravo svoje zadnje zatoie dobilo vgorskih zborih, katerim je naeloval sodnik, imenovan gorski upan. Na P o 1 i t i n o - a d m i n i s t r a t i v n m poloaju pa Se upanu fii dobro godilo. Staru pozicijo si je mogel upan trdno obdrati zgolj kot naelnik plemiarskih in svobodnikih obin. Z vseh ostalih pozicij nekdanje kmetske avtonomije se je moral pod tujinskim pritiskom neustavno umikati. Zupan kot upravnik vejega okroja se le e spora-
24
dino pojavi kot zadnji spomin na Slovensko upo n. pr. na lokem gospostvu in na dolenjskih posestvih briinskih kofov, kjer je uprava bavarskih priseljencev isto drugana, in v gospostvu Lako, ki je bilo razdeljeno na tiri okroja. Poleg teh upanov vejega formata, ki so naelovali okrajem s po 70 do 100 in ve kmetijami, najdemo manji tip upanov, ki so bili predstojniki malih naselbin in vasi. V listinah poznega srednjega veka se omenjajo upani kot vaki predstojniki in sodniki ter kot niji gospodarski uradniki grain. Izjema in lepa reminiscenca na upno organizacijo sta velika upana landarski in mjersinski, katerima so podrejeni up an i v furlanskih sosednja h (decani grandi oz. decani). Redoma pa je nekdanji ugledni upan starec od fevdne gosposke potisnjen na skromni poloaj vakega zaupniki", ki slui gospodarju kot zvezni len s podlonimi kmeti in dobiva za svojo slubo plailo v obliki uitka parcele upanice. Tako se zakljui karijera slovenskega upana s tem, da mu preostanejo le e posli gospodarskega uslubenca zemljike gosposke. Ko e ta izgine, se upan pojavi kot obinski predstojnik nae dobe, katera mu nakloni kasno in skromno zadoenje s tem, da ga prevede za Brge rmeistra mesta in trga. Po pravici povzema Gruden, da pri Slovencih upanska oblast ne kae vnanjega sijaja, zato pa je vtisnila vsemu naemu socialnemu ivljenju vidne sledove v imenih krajev in oseb, ki so izpeljana od besede upan (upanovo, upanje njive, pa Zupan, upani, upani itd.). III. Hrvatje. Hrvatje imajo za nazivalo upan inaico pan. Berneker domneva, da je bila prehodna oblika p an in da so si le-to Madari kot ispn (hispaiius) usvojili. Ispn je bil (Du Cangc in Bartal) e hunski naziv za kapetana Atilove vojske, kar je nov dokaz za veliko starost upanskega naziva, pa tudi za prvotno udejstvovanje upanov kot poveljnikov vojnih krdel. Na Erdeljskcm so e dosti pozneje prav tako nazivali neko vrsto vojakih najemnikov. AH sta bila sploh kdaj in kako sta bila pojmovno izdiferencirana upan pa pan, to vpraanje bodo etimoin dialektologi javalnc dognali. Vsekakor pan ni ostal posebnost panonske zemlje, marve se je udomail po vsem Hrvatskem, kjer pomeni vobe toliko, kolikor upan. Gori omenjeno hipotezo pan podpira tudi Bartal (Glossarium mediae et infimae latinitatis regni liungariac, Lipsiae 1901.), ki se sklicuje na neki zelo star ogrski vir neznanega izvora in asa, v katerem je posvedoeno, da so imenovali panonski Hrvatje in Slovenci svoje starejinc spanc (plures capitanei, qui lingua eoriim spani vocabantur). Mikloi (Slavischc Elemente im Magyarischen) izvaja besedo ispan = naelnik komitata od slovenske besede upan.
Zupani in knezi v jugoslovanski pravni zgodovini,
25
V zla z med plemstvo je bil upanskemu nazivu usojen v Hrvatski, ki je od zaetka IX. stoletja ivela pod domaimi vladarji in leta 881. postala popolnoma nezavisna in samostalna drava. Tu se je povzpel upan od naelnitva v upi do starejinjevanja nad ve upani. Bilo ie to v dobi, ko so, po izporoilu Prokopijevem (VI. stoletje), Hrvatje v demokraciji iveli. Oblast nad ve upani je bila, kakor vse kae, prehodni lik k oblasti nad veliko zaednico, na katere elo so stopali pocdini upani, ki so se bili bolj ko drugi odlikovali. Ne da bi bilo e tistikrat dravno in politino edinstvo kar izrazito, ko so se Hrvatje naseljevali na teritoriju bizantinskega carja, so bili razdeljeni na posamezna mnogovejna, ljudnata plemena z monimi rodovi na elu. Razpadali so v 7, kasneje v ve (do konca XI. stoletja e v 12) nezavisnih plemen, katerim so najprej tudi upani naelovali. 2 u p a n i so bili starejine velikih plemen, a tudi u p. Nazivni dualizem, ki se vlee skozi ve stoletij, nastopi torej zgodaj. Car Konstantin VII. Porfirogenet deli zemljo Hrvatov na 11 upani], OUTBXVK;, ter jih po imenih nateva. Se preden je konec Vili. stoletja priel frankovski naval, nastanejo na slovanskem jugu pod vodstvom posebno energinih mo oblasti velikega obsega. Deloma notranji boji, ki naj bi dovedli do nadvlade enega plemena nad drugim, deloma zunanji sovraniki, ki so ograali vsa plemena skup, povzroijo, da se zano i najveja plemena zblievati in stappati v vije politine enote, doim tvori vseskozi do konca XI. stoletja temelj drave g enti In i ali plemenski sestav kot edini izvor slub in asti. Hrvatsko plemstvo ni nastalo po milosti vladarjev, ampak je samobitno vzniklo in se razrastlo po pravu plemenske pripadnosti. Razprtije uglednih in skoraj samostalnih plemen so na kraju in koncu privedle hrvatsko zemljo pod tuje vladarje. Hrvatje so se v dobi narodnih vladarjev od zapadnih drav razlikovali v tem, da niso imeli fevdncgaplemstva. Gcntilnost je pa v sebi nosila dednost. Soasno z nastajanjem dravne zaednice se je 'Obrazovala dednost plemstva. Navadnega upana volijo e Zupljani, upan vije vrste pa je e dedni plemi, velmo, igar dejanja se ne razlikujejo dosti od vladarskih ukrepov. Na ta nain je razlagati n. pr. sporoilo iz dobe prvega hrvatskega kneza, igar ime nam je izporoeno, krenega Vieslava (okoli 800. 1.), da je upan Godeslav sezidal cerkev sv. Kria v Ninu in dal na njej vklesati napis, ki je najstareji -doslej znani napis iz hrvatske dobe : Godeslav i u p p a n u s qui isto do mo construit. Domnevati se sme, da gre tu za mogonega ninskega upana, ki je bil v vrstnem redu kmalu za knezom, morda prvi dvorjan, gotovo pa dnn prvih med velikai. Gotovo je, da je upanstvo e v i s oko dedno plemstvo.
26
Velikai, morda tudi dvorjani, so bili upani Kojiin, Predilo, Ncmisl, arkcta in Ludovik, ki so bili v spremstvu k n e z a T r p i m i r a na dvoru v Klisu. V najstarejem nam dosedaj znanem Iistinskem spomeniku slovanskega juga itamo namre, da je Trpimir dne 4. marca 852. leta izposloval zaradi potrditve lastnitva splitske cerkve commune consilium meis cum omnibus i u p p a n i s. Zakljuno fazo tega prvega razvoja upanske asti opazimo konec IX. stoletja pod najmlajim Trpiinirovim sinom, knezom Mutimirom. V povelji z dne 28. septembra 892. i., v kateri je Mutimir potrdil oetno darilno poveljo splitski cerkvi, upani niso ve izrecno navedeni kot stan med stanovi, ki tvorijo commune consilium cum meis cunetis tidelibus et primatibus p o p u 1 i. Bogii je prvi opozoril, da je tu videti izredno moni poloaj vije a plemstva, ki je kneza dralo v odvisnosti ne samo v vanih dravnih stvareh, ampak tudi v administrativnih poslih. Knez je v onem asu vladal sporazumno z dvorskim vijeem; v vanih vpraanjih pa in, kakor vidimo, tudi v zadubinskih zadevah, se je posvetoval z narodno skupino, za katero je naziv sabor sicer mnogo kasneje izkazan, a se sme zanjo e v tej dobi domnevati ime sbor ali shod. Vsekakor so bili med primati naroda tudi oni upani vije vrste, ki so tvorili visoko plemstvo in hkrati naelovali posebno uglednim plemenom. Tako se v tej listini navajajo upan Hlijcvncga (Livnega) 2climir (iupano Clileuilac), upan kliki Leledrag (iupano Clissiae) ter upan Peter in njegov sin Pribitjeh. Upravna dravna oblast so bile upe, katerih je v Hrvatski znanih 19, v Slavoniji a stoprv v XII. n XIII. stoletju 21, docim o ifpah v Bosni ter med Ovozdotn in Dravo pred 111. stoletjem ni podatkov. Tudi upno -upanstvo postane dedna ast, s katero je spojena civilna, sodna in vojna oblast, to je plemstvo nije vrste. Takle upni upan stoluje v srediu upanije, gradu, s svojim pomonikom (podsup), s satiriki (sitinic = stotnik) kot nijimi upravnimi uradniki in s pristavi kot sodnimi izvrevalnimi organi. Mutimir je, bolj po frankovskem ko bizantinskem zgledu, vzdreval sijajen dvor v Biaih pri Trogiru ter imel v svojih vijih dvornih slubah upane, ki so predoevali pravo pravcato dvorno in visoko plemstvo: dvorski upan (iupano palatino) Budimir, upan buzdovanar (iupano maccechario) Pristina, upan konjunik (iupano ca vallarlo) elist, upan pebarnik (iupano pincernario) Zelidjed, upan itonoa (iupano armigero) Tugina, dalje komorni upani: prvi Boljedrag, drugi (camerario secundo) Kresomisl in tretji (camerario tertio) Stjepan, sin dvorskega upana Budimira, V spremstvu kneginje neznanega imena (comitlssa) sta bila dvorski upan ali mestar (iupano comitissae) in buzdovanar (macecharius comitissae). Stopnje teh dvorjanov med seboj so doloene po vrstnem redu natevanja. Glede poloaja napram upanom velikaem pa je teko kaj
Zupani I knezi v iugoslovanskl pravni sodovini.
27
reci. Brkone je astno stopnjo doloeval plemenski ugled. Toliko je gotovo, da upani dvorjani in upani velikai niso bili strogo roen! v dva stanova, temve so kot velikai, torej kot upani svojih plemen, kumulirali dvorno slubo, kadar je tako naneslo. Nadaljnja izporoila o upanih iz prve dobe kraljev so pila, toliko, da vemo, da se je upanska ast velikaev dalje drala. Sabor kralja Tomislava v prvi etrtini X. stoletja tvorijo CroatorUm a t que Serborum proceres convenientes, in komaj toliko spomina je, da je za kralja Kreimira omenjen upan ninski Bolcmir (1029). KraljPctcrKrcsirnir (1058.1074.) saboruje in Nonensi caeliaculo resideus una cum n ostri jupa ni s, comitibus atque b i s. capellanis etiam nostrae regalis aulae . . ., torej v zboru upanov, knezov I banov. Razmere na dvoru so sedaj precej drugane. Kralj obdaruje 1. 1069. na dvoru v Ninu samostan sv. Krcvana (Clirisogona) v Zadru kot zaitnika glavnega mesta carske Dalmacije v prisotnosti: biskupa Stjepana zadrskega in dravnega kaucelarja (anlae regs cancelarais), Anastazija kninskoga ali hrvatskega (se. kofa), upanov Adama Ninskega, Vukca lukega, Budca bribirskoga, Petra sidrakega in Dragomira cetinskega, dalje prlorja belgradskega Andreja, carskega protospatarja in katepana vse Dalmacije Leona tu je carski zastopnik zadnji na Hrvatskem omenjen in konno dvornih dostojanstvenikov Boleslava tepije (comes curialls), Volec deda (maior domus), Petra dvorskega Sudca (regali curiae iudex), Studca viiiotoa (rcgalis pincerna), Ivana dvornega kapelana (regius capellanus), elislava ninskega sudca in Adama, opata samostana sv. Bartola pri Kninu. Tu vidimo velike izpremcmbc, ki zadevajo upane. Najprej opazimo, da so vsi dvorni astniki odloili upanski naziv. Najviji svetni dostojanstvenik na dvoru, dvorski upan, se sedaj imenuje tepija (tepci, tepaija). Tudi vsi ostali dvorjani imajo nove nazive. Njihovo vrsto bi lahko pomnoili s comesom itonoo, kj ima v tej dobi zelo ugleden poloaj, s comesom posteljnikom (cubicularlus), comesom volarjem itd. upanski naziv je rezerviran za visoko plemstvo, ki ima svoje mesto za duhovnimi velikai, oziroma za dravnim kancelarjem kot prvim dvornim in dravnim dostojanstvenikom in Pred dvornimi dostojanstveniki s tepijo na elu. upanske asti zopet ne podeljuje dvorna sluba, to je kralj, ampak plemensko poelo. Kakren j pa poloaj plemena in v dotinom plemenu dedni poloaj rodu, tak in prevzame naslednik od prednika. Vasl je plemstvo vije, vasi ;e nije. Vasi je zvezano z upravo veje oblasti, vasi z upravo manje. Jasno je, da podeljuje uprava veje oblasti viji ugled, visoko plemstvo. Nekateri so zaeli dvomiti, ali je genuini sestav veljal tudi vso dobo hrvatskih kraljev kot edina in izkljuna osnova plemstva. Mattranf meni, da upanstvo ni bilo ve isto plemensko, ampak da so e takrat
28
obstajala kraljevska utrjena mesta in da so pojedinim rodovom svojih velmo kot knezom podeljevali kralji s pravom nasledstva kake poedine upe e nafevdni podlagi, to je proti dolnosti bojevanja in vzdrevanja utrdb. Mauraniu n. pr. ni verjetno, da je bil Vinodol, ki je bil na udarcu Nemcem, tudi v dobi monih hrvatskih kraljev upa s samostalnostjo starih plemenskih bratstev. Ze 1. 1193. da je dal Arpadovec, kralj Bela III., krkemu knezu Bartolu (kasneji rod so Frankopani) upo Modrue. Sploh so to je istina ogrsko-Iirvatski kralji kasneje hrvatskim velmoem hrvatske upe podeljevali na nain, ki je bil v Madarski ne samo neobiajen, ampak po l. 15. zlate bule kralja Andreja II. iz leta 1222. naravnost zabranjen. Toda cel tedaj, ako bi bilo gotovo, da so hrvatski narodni kralji upe podeljevali, bi smeli po naem mnenju govoriti le o i z j e m a h, ter bi morali za p r a v i 1 o te dobe proglasiti tezo, da je bil kriterij, kdo spada k vijemu plemstvu, zgolj p 1 emenska pripadnost, ne kraljevo imenovanje. Najimenitneji med upani, knezi in primati, ki so obkroali kralja, je bil ban. Zdi se, da so bili za banom na najuglednejem staliu upani, ker po kraljevem zgledu tudi oni obdarjujejo samostane. Tako obdari samostan sv. Krevana v Zadru z zemljo v Obrovcu sidraki upan Peter s braom Slovinom, Desimirom, Grimlom in Slavcem (1072. 1.). Sploh pripadajo upanom znamenite uloge. Tudi dvorjanske slube e zopet prevzemajo. Budac, bribirski upan, je hkrati comes posteljnik (Budac postelnic Berberisticus iupanus). Omenjajo se v tej dobi razen prej navedenih tudi cetinski upan Vuina (1070.), sidraka upana Mutimir in Ljubomir (1070.107S.), ninska upana Desina in Juro (1070.), luki upani Prvaneg, Vukomir in Kozma (1060.1070.) in drugi. V bivi neretljanski oblasti, ki se sedaj zove Primorje (Maronia), je upanova! morski upan, ki se je hkrati zval tudi knez Primoraca (dux Marianorum, morsticus se. iupanus), n. pr. upan Rusin, brat kralja Slavca iz plemena Kaiev (1074.1075.). Kralja Slavca so 1. 1074. v Omi spremili ban Peter, upan Zaruba, tepci Budimir in satnik Vukan. Zupan ima tu svojo astno stopnjo med banom in tepijo. Po izvolitvi Dmitrija Zvonimira za kralja, synodali et concordi totius cleri et populi clectione (1076.), se pojavi nadaljnja bistvena razlika, da se slovanski naziv upan (iuppanus) odslej esto nadomea z besedo comes, a tudi z besedo baro. Darilni povelji knezov Trpimira in Mutimira je Zvonimir dne 9. oktobra 1076. 1. potrdil v navzonosti svojih prelatov in velmo et aliorum nostrorum omi tum et bar onu m. Za tepijo (comes curalis) si je vzel Dominika, za komornika Viana in rnca. Poedinim upanijam so naelovali upani iuppani, comits : Dobralj (Hlijevno), Pribina (Cetina), ljubomir (Sidraga), Jurina (Knin), Adamac, kasneje Jure (Nin), Srezinja
29
(Bribir), Desimir, kasneje Desila (Krbava), Prvaneg (Luka) in Vuina (Zagorje). Zemljo med Dravo in Gvozdom so upravljali kralju vdani plemenski upani. Torej zopet dualizem. Kajti prej navedeni upani so velikai, ti-lc pa niso. Na splitskem saboru oz. sinodi je sredi med tepijo Dominikom in komornikom Vinom naveden upan rne. L. 1(P>. ima upan Vuina mesto za cerkvenimi velikai in knezom Primorcev Jakovom, pa pred splitskim priorjem Dujmom, a v darovni povelji kralja Dmitrija Zvonimira iz istega leta splitski cerkvi je stopnja doloena nastopno: hrvatski biskup Grgur, tepija Dominik, knez Primorcev Jakov, cetinski upan Pribina, ninski upan Adamcc, bribirski upan Strczinja, krbavski upan Desimir, in nato slede ele ostali lani kraljevega spremstva. upan vijega reda ima torej v tem asu mesto velikaa za tepijo in knezom. Pod poslednjim kraljem hrvatskega rodu tefanom II., ki je stopil I. 1089. na prestol omnibus Chroaciae et Dalmaciac nobilibus collaudantibus, izvemo zopet, da prehajajo upani velikai v dvorno slubo. tefanovo darovnico z dne 8. septembra 1089. 1. so podpisali nadbiskup Lovro, trogirski biskup Ivan, splitski arhidakon Peter, splitski sveenik Peter, knez Primorcev Jakov, tepci Ljubomir, kije bilpodZvonimirom upan v Sidragi, Strezinja upan bribirski, Visen upan cetinski, ki je bil Zvonimirov ko m or ni k, Dragoslav upan zagorski, Ozren upan dridski, in od dvornih astnikov Desimir ubrusar, Vratina komornik in Tolcmir namestnik tepije (tepkica). Zupan se torej nikakor e ni umaknil g r o o m, ki na Hrvatskem nikoli ne prodro tako, kot v nemkih deelah. be v Kolomanovem spremstvu na potovanju na Hrvatsko so poleg jegarskega in zagrebkega kofa upani Izak, Peter, Kledin, Saul, Arnej, Toma, Andrija, Kuzma, Buhan in Dionizije, a v Kolomanovem dogovoru je bilo kot onih 12 upanov, ki so bili predstavn i k i p 1 e m e n (t r i b u s), navedenih naslednjih dvanajst velikascv : Jura (de genere Kaii), Ugrin (Kukari), Mrmonja (ubii), Pribislav (udomirii), Juraj (Svaii), Petar (Mogorovii), Pavel (Gusii), Martin (Karinjani in Lapani), Pribislav (Polcii), Obrad (Lanii), Ivan (Jamometii) in Mironia (Tugomirii). V dobi Arpadovcev izginejo plemenske upe in upani, ker se p o ogrskem zgledu osnujejo upravna okroij ki obsegajo po ve up. Tem u p a n i j a m, ki so imele vsaka svo] upanijski grad pod upravo gradicika ali katelana, je upane imenoval kralj. Hkrati je nastopil proces pofevdenja plemenskega plemstva, ki se je zlasti v Slavonijijiaglo razvijal. Konec 12. stoletja so podeljevali kralji velikaem cele upanije. Obdarjcnci sedaj niso bili ve upani, ampak grofje in knezi. V XII. in XIII. stoletju so kralji iz arpadovske dinastije po malem razdali vsa stara hrvatska kraljevska posestva razli-
30
nini svetnim, posebno pa cerkvenim dostojanstvenikom in korporacijam, tako da se ta posestva e v asu Anjouvincev v listinah nikjer ve ne omenjajo. Bela H. (1172.1196.) je po i. 1180. podelil krkim; knezom modruko tipo, upanu iz plemena Subiev bribirsko upo in upanuizpIemenaBaboriiev (kasnejS! knezov blagajskih) ozemlje med Muro in Savo. Fevdi krkih knezov in Subiev so bili dedna last tudi za asa tega fevdalizma, ko so bile cele upc predmet darovanja zaslunim osebam. Mogoni so bili tudi cetinski upani Svarici in upani Kaii, gospodarji Omta in Primorja od Splita do Neretve. 2e za ogrskega kralja Andreja I. UU (1205.1235.) se je zlasti med Gvozdom in Neretvo plemstvo zelo ojailo. Posamezni velikai so skoro nezavisno vladali ter imeli mone vojske nijega plemstva. Ta proces pofevdenja in, v nadaljnjem razvoju, osamosvojitve hrvatskega plemstva ima svoj zaetek takrat, ko izginejo upanski nazivi v e i i k a e v, ter je prilino zakljuen konec srednjega veka, ko nam corpus iuris li u ii g a r i i V i a d i s 1 a v , iz 1. 1498. (l. 44) predstavi novo upno plemstvo z besedami: iiuusquisque comitatus swum proprium comltem de comi tatu codera, de potioribus habet. Hrvatska ima novo fevdno plemstvo, ki je zavzelo poloaje stare plemenske vlastele. Ker hrvatske upanije prenehajo biti plemenska upanstva, stopa pod tujimi vladarji naziv knez na mesto, ki ga je zavzemal nazi v u p a n. Oba naziva se latinsko zoveta o m s, le da se ta beseda iz latinine vedno manj prevaja z nazivom upan. Tako zvano Tropolje (upanija lilijcvno je prila pod bosanskega bana Stepana Kotromania ele sredi 14. stoletja) je dajalo naslov tudi hrvatskim velikaem, zlasti bribirskim knezom: Stcfamis banus maritimus et o m e s (= upan ali knez) Triura Cainporum (1249-, 1263.); isti, comes Triiim Camporum et de Glissa (1264.); Pcrcliinus comes T riun Camporum (1277.), prav tako Petrus (1277., 1278.); Paulus banus Croatorum una cum filiis Mladino, Georgio, Paulo et Gregorio Trium Camporum, Hlivnae et de Cetina comitibus (1301.); Mladinus Trium Camporum et tocius terrae Hlira comes (1304.). Za dobe Anjouvincev se v . stoletju navajajo n. pr. Breko, knez otokom, Prva upan; Svojmir, upan v Omiu itd., dokaz je to, da se upanska ast dr m a in r ali 1 ja ter se blia dobi, ko znai razne stanove, dostojanstva in ppklice, V XV. in XVI. stoletju se omenjajo n. pr,: pan vse zemlje Vrbasa (1455.1497.) ; Orlovi upan humski (1495., 1496.); kotar bisieski, panstvo liko (1499.) ; na Dobri v paniji zagrebake medie (1573.) ; dalje naslovi kakor: mi Juraj Zrinjski . . . zalajske gradske medje pan itd. upan postane naziv tudi za izvoljenega naelnika cerkvenih bratovin. Mnogo je hrvatskih gospostev, kjer so upani naelniki obin, a jim njihov naslov kmalu izmenjajo za naziv
upani in knezi v Jugoslovanski pravni zgodovini.
31
su d i, ker jim pristoje tudi sodne funkcije. Ta proces ivo spominja na nizhod slovenskih upanov. Zasledovali ga je lahko zlasti v frankopanski in ozeljsld gosposki. V Bakru je izkazan upan Gaspar i Cikada i sudac Mikula (1414.); v ozcljskj gosposki sudci i upani (1433.); dalje upan bribirski Mikula (1467.); podknein bribirski, a pod njim upan bribirski (1472.); spani i sudci; pan Jakov i sudac stola bukoga; pan stola kraljeva meju plemenitimi ljudi u Lici; pan me ju pl. ljudi Buani; pan rotni stola lukoga; pan mcju plemenitimi ljudi Mogorovii u Lici (1455.1497.); dalje v XVI. stoletju: odluie pan i blici; pan meju plemenitimi ljudi u topukom vidiki ; pan opatije topuske ; . . . porkolaba, sutca, pristava i pana; mome velikemu panu; pan crikvu itd. Zuoaiii so naelniki plemiarskih obin n. pr. turopoljski upani. A ne samo v tem, da postane sodec in selski naelnik, tudi v tein je usoda hrvatskih upanov slina usodi slovenskih tovariev, da je konni zakljuek njihovih slub grainsko upravna sluba, mesto grajskega oskrbnika, ee nijega grainskega gospodarskega uradnika, valpta, ki naganja kmeta k delu. Pri Hrvatih se pojavi naziv veliki upan kot prevod latinskega supremus comes ele v XVIII. stoletju v dvorni dunajski pisarni, kjer so bili tega velikaa tako krstili, da bi ga loili od grofa, k! je bil comes. Slini nagibi, kakrne smo bili pri Slovencih ugotovili, podpirajo i pri Hrvatih podmeno, da se mora njihov dux tudi' za prvo polovico srednjega veka prevajati z besedo knez. Prvi jasni dokaz za eksistenco knejega naziva nam nudi sicer de pozno XI. stoletje, ko itamo pri popu Dukljaninu, da je Bodin (okoli 1. 1089.) Bosno podjarmil in tamkaj postavil Stephanum kenezlum. Polatinjcna oblika <>kcnezius se pojavlja potem tudi v XII. stoletju, n. pr.: ego Nikola kenezius Aletnyissii (Omia). Ker se dux v hrvatskih listinah Izraa z izrazom knez v polatinjeni obliki, trdi ii, da je ve ko podmena, da so Hrvatje svoje vladarje nazivali za kneze, dokler si le-ti niso nadeli kraljevskega naslova. e pri Slovencih je bil govor o tem, da so tudi Hrvatje zgodaj poznali knejo oblast in da so s svojim prihodom utrdili pozicijo slovenskih kuetev. Pojem starejine, ki se je lahko izobliil s pomenom velikega ali pa malega plemia, se je tu preciziral pa v pomen princeps = frst, in verjetno je, da so Hrvatje z nazivom tega starejiue, namre kneza, nazvali svojega vladarja, ki je bil manji ko e s a r a 1 i k r a 1 j, in ki ga narodna pesem iz zgornjega Primorja dobro pogaja z besedami: biskup popovima, a knez vlastelama, kapetan sudarna. ^Kot prvi, e kren hrvatsko-dalmatiiiski knez se okoli 1. 800. pojavi Vieslav (Wissasclavus dux), ki je stoloval v Ninu, in igar sin, knezBorna (810.831.) je bil sodobnik pauonskolirvatskemu knezu Ljudevitu (810.823,). Leta 827. so bolgarske ete iz dolnje Panonije
32
asopis za zgodovino narodopisje.
in iz panonske Hrvatske prepodile kneze (duces), ki so jih bili ondi Franki postavili. Knezi so Vladislav (821.835.); Mislav (835.545.), ki ie stoloval v Klisu (pod nadvlado kralja Italije) ; vazal bolgarskega kana Omortaga panonski knez Ratimir (830.), dalje knez neretljanskih otokov Druak (839.) in njegov sin Ljudislav. K n e z T r p im i (845.864.) je zaetnik vrste domaih vladarjev, ki so vladali do konea XI. stoletja. On se imenuje z bojo pomojo knez Hrvatov prva opomba hrvatskega imena v zgodovinskih spomenikih , in obdajajo ga upani, o katerih je bil e govor. Za njegove dobe je v Panoniji knezPribina(t 861.) kot nemki vazal, a sin mu in naslednik knezKoceljse bojuje e na strani Frankov (876.). Knez =pxwv je tudi prvi kreni bolgarski vladar Mihajlo Boris (852.889., t 907.J. Na hrvatskem prestolu slede knezDomagoj (864.876.), ki mu pravi pape Ivan VIH. gloriosus dux (874.), doim ga beneki anali nazivajo pessimus Sclavorum dux; potem Ie-tega sovladar in sin k n e z 11 j k o (876.878.), ki je Hrvate osvobodil irankovskega gospostva ; dalje Trpimirov sin Zdeslav (878.879.), na nagrobnem spomeniku v Biskupiji pri Kninu nazvan gloriosus dux; potem le-tcga ubijalec, knezBranimir (879.892.), morda sin Domagojev, pravi ustanovitelj nezavisne hrvatske drave (881.), priznane po bizantinskem earju Vasiliju ; konno najmlaji Trpimirov sin M u t i m i (892.910.), tisti, ki si je ustvaril sijajen dvor z upani dvorjani in ki mu je bil naslednik sin T om i s 1 a v (910.928.), od leta 925. dalje kralj hrvatski. V panonski Hrvatski se v tej dobi imenuje irankovski vazal knez Braslav (880.900.). Pod hrvatskimi kralji se pojavi naziv knez kot oznamenilo za visokoplemstvo e kar sredi XI. stoletja za kralja Petra Kreimira IV., igar sabor tvorijo upani, knezi in bani. V tej dobi omenja zgodovina primorska kneza Rusina, brata hrvatskega kralja Slavca, ter pod Zvonimirom in tudi e pod tefanom II. kneza Jakova (1080., 1089.). Tu imamo lep primer, kako se je naziv knezz nazivom upan zravnal, saj pomeni dux Marianorum prav isto kot Morsticus iuppanus. Vendar pa si prav v tem asu nadene bivi Krcsimirov ban Dmitar Zvonimir naslov dei gratiaduxChroatiae D a Imatiaeque, preden ga na splitskem saboru sinodi ne izvolijo za kralja (1076.). Dux pomeni tudi toliko kot h e e g, n. pr. herceg Almos (1091.), ki se je s tem naslovom zadovoljil, odreki se kraljevskemu naslovil. Istoasno se zane v listinah pojavljati polatinjeni ken e zi u s. V XII. stoletju se nazivi upan in pan ter grof, knez in herceg s pomojo vseobjemajoega latinskega naziva comes, tal. conte, i z e n a 6 i j o in se nekako na poloaju nemkegagrofa iznivdirajo, igar naziv pa pri Hrvatih nikdar ne postane tako sploen kakor pri odvisnih Slovencih. lovek, ki mu pristoji naziv o-
Zupani iti knezi v jugoslovanski pravni zgodovini.
33
mes ali conte, je vzvien nad navadnim plemstvom, kot visok plemi, ki mu pristoji pridevek p r e v z v i e n i (e x e 11 e n s). Tako se morajo pojmovati knez Kosmat (1100., 1120.), knez Breko (1185.), dux Kachetorum (Kaiev) Malducus (1220.), Breko knez otokom (1250.), knez Albreht Metlike in Pazina (1275.), knez Dujam (1309.), knez Dujam Bani (1441., 1449.), knez liki Simun Slavkovi itd. Knez se naravnost istoveti z italijanskim plemiem conte: knez Jovan Todori, etiri kneza Ori itd., ter pomeni grofa (Graf): knez Bernardin (Frankopan, 1499.); knez palatinski jistvinonosac ; Godiired i Balduin brata, galatski knezi; Gospodin jurd, knez Zrinski; Rudolf, prvi kome ili knez od Apurg; Mladin knez Bribira; Vukoslavi, knez od Vare, ban od Huma; Mihalj brat mu knez, nazvani od palae itd. Z nazivom knez se oznauje predvsem plemi ali vlastelin., ki je podloen samo vladarju. Vobe pa je knez visok plemi: poslae kralju ugarskomu izabravi 12 knezova; knez Hotkovi Ivan; vojevode, knezi i bani; radovilski knez itd. V XV. stoletju se knezov in ne da ve dobro razbrati. Je po priliki lovek vdravnislubi inasti: knez stola lapakoga (1448.) ; knezi i oficijali njihovi; knez ibenski; mi Petar Malie, knez plemenitoga stola kraljeva u Lici (1445.). V Zagrebu je comes obinski prisenik. V Dubrovniku je na elu mesta. V Poljicah je v XVII. stoletju veliki knez vladar, doim so knezi poglavarji sel in katunov, o emer bo govor v naslednjem poglavju o Srbih. Na Hrvatskem stopi knez na elo gradov plemenskih up in mest v Primorju (rector, potest s, comes). Tudi je viji poveljnik v gradu ali trdnjavi (gradiik, kastelau): knez na Ugrih olgovski (1368.); Novak, castellanus de Salgo (1377.); knezom naim irmanskim (rmanjskim, 1431.); knez kliki (1506.). Vesnik, naelnik kmetske obine, pa se na Hrvatskem ni imenoval seoski knez, marve v hrvatskih urbarjih se zove on s u d . Kakor v poznejem asu ban ni ve samo dux in pracfectus regni,. marve tudi nazivalo za astnike in glavarje nijih kategorij,' sasoma pa sploh za vse bolje ljudi malega in nizkega stanu, prav tako slui v XVI. in XVII/ stoletju knez zgolj kot vljudnostni na-siov- zauglednega grajana, predial ist a, svobodnjaka ali o p r o d o, ne da bi se hotel pri tem oznaiti stan naslovljenev, nego izraziti se hoe le to, kar po ve b:esedica gospodin, go-; spon. Potem pa se odlini kneji naziv e bolj zmaje ter se hkonc ustali;kot poastilo vsakega svobodnega mestnega, a celo kmetskegaloveka. Juraj Kriani toi, da po zgledu Madarov Hrvatje poaajo z nazivom knez Ivan, knez Pavel, knez Milo unumquemque suiorem, vsakega evljarja.
34
asopis za zgodovino In narodopisje.
IV- Srbi. Najvejo veljavo je zadobil naziv upan pri Srbih, ki so prav tako, kakor ostaii juni Slovani, imeli upno ustavo. upe so bile prava upravna edinica ne samo v dobi naseljevanja, ampak tudi e za kraijev iz Nemanjevega rodu, ko se je mono organizirana drava delila na oblasti in zemlje, zemlja na upe in mesta ter upa na poljedelska sela in gorate katune kot najmanje upravne tvorbe. upanovanje v upi je bilo izhodie in zaetni poloaj sijajnega razvoja upanske asti, katero so najprej vezali na naelovanjc vsemu plemenu, a kmalu tudi na naelovanje zvezi ve plemen. Srbska plemena so, moneja nad slabejimi, zavladovala druga nad drugimi. Za oblastnike z oblastjo nad ve plemeni gre vsekakor e tedaj, ko so se, kakor nam zgodovina poroa, borili srbski in bosanski upani med seboj in s sosednjimi vladarji. Ti vladarji prvih politinih vijili zaednic pri Srbih so obdrali svoj upanski naziv, kakor da naj bo on viden znak njihovega demokratskega izvora. Ta konservativna, patriarhalna poteza postane kasneje predstvo Rake, ki se ne loi od vladarsko-upanske asti niti tedaj, ko se v drugih srbskih dravah udoma drugi vladarski nazivi, v Bosni ban, v Zahumju knez. upani so v Raki nazvani ne samo prvi ar h. o nt i VIH. in IX. stoletja, Vieslav, Radoslav, Prosigoj, Vlastimir in Mutimir, ki so vladali od 780. I. do 891. L, ampak tudi e Mutimirovii Peter Gojnikovi, Pavel Branovi in Zaharija Prvosavljevi, in menda stoprv z vladarjem aslavom Klonomiroviem (93,960.), ki je Srbijo osvobodil izpod bolgarskega jarma, se prebije pod hrvatskim, bolgarskim in germanskim zgledom naziv knez, ki ostane v veljavi tudi v dobi zetske nadvlade Stefana Vojislava (1035.1050.) in le-tega sina Mihajia (1050.1082.), dokler Mihajl od papea Gregorja VII, ne dobi naslova rex Sclavorum (1077.). Toda e za ustanka Stefana Vojislava je poslal grki car svoje odposlance i up an no Rassae et bao Bosnae et principi regionis Cheimanae (Hum), da bi jih z darovi pridobil in pridruil bizantinski vojski. Mihajlov naslednik, kralj Konstantin Bodin (t 1101.), je v Raki postavil Vlkana za velikega upana. Ta naziv postane sedaj vladarski naslov rakih vladarjev, ko jim koncem XI. stoletja podlee Zeta. Vlkan je kar ostal veli ali veliki upan, khkor se je bil zval kot Bodinov namestnik, in za njim se tega naslova dre oba Uroa (Bela I. [II.] Arpadovec je bil oenjen s herjo Uroa magni iuppani), Desa, Tihomir in tefan Nemanja, ustanovitelj Srbije n doma Nemanjiev. Kot gotovo smemo smatrati, da sta bila najprej vladarjev namestnik,- potem vladar, radi tega poimenovana z adjektivom veli (mega, magnus), da sta se loila od ostalih upanov, ki so,bili delo-
Zupani in knezi v jugoslovanski pravni zgodovini
35
ma na ngl.cduili dvornih in slubenih poloajih, deloma pa v upncm naelnitvu. Zgodovinarji ue prav, ko pravijo, da je bilo v Srbih mnogo upanov, m a 1 i U in velikih. Spomniti se nam je treba, da so se konce XI. stoletja knezi Primorcev (Rusin 1. 1074-, Jakov leta 1D80. in 1089.) imenovali oividno pod rakim vplivom iuppani Mariani oz. morstici, tako da vidimo ob tem primeru, da je bila kneja a s t izenaena z upansko astjo. navaden upni upan n. pr. in p p anus Grdca v Zahumju, ki je izprian za 1. 1151. V dogovoru z dne 27. septembra 1186. 1., ki ga je Nemanja z Dubrovnikom sklenil, beremo, da je k dubrovnikemu knezu Krvai (Gervasms) priel Neudalus iupanus et Drusiima Semitia, Vidossi filius ex parte magni iupaui Nemanne et fratmm eins com i ti s Strazimiri et (comitis) Miroslavi. Podpisala sta listino veli upan* (sc. Nemanja) in knez Miroslav, ki ga je bil bizantinski car Manuel postavil v Zahumju (doim je imel tretji brat, knez Stracimir, pokrajino okoli dananjega aka). Ko sklene humski knez Miroslav dne 17. junija 1190. 1. tudi e samostalen dogovor s knezom Krvao, odpolje v Dubrovnik kot svoja poslanca Maurum iupanum et Scrgium. Misliti si moramo, da ti upani poslanci niso bili kar navadni upni upani, marve ali najbolj ugledni med njimi ali pa tudi e vlastelini, katerim je visok poloaj dajalo gen til no poreklo. Vsekakor imamo pred seboj e dobro vidne zametke srbskega visokega plemstva, ki pri Srbih vse do dobe Nemanjiev ni bilo dobro razvito. Tembolj je bilo treba, da se je vladar e kar po naslovu odloil od teh velmo. V povelji, s katero je obnovil manastir Hilandar, je izrekel Stefan Nemanja (1198. ali 1199.1.) v zaetnih besedah: Iskoni stbvori Bogb nebo i zemljo i cloveky na nej, i blagoslovi je, i dastb vlastb na vse tvari svojej, i postavi ovi d r u g i j e k n e z e, ini vladiky, ikomude dastbpastistado s v o j e ... in potem I postavi me veljegaupana. . , Tudi e Nemanjev sin Stefan je magnus iuppanus, ko pie I. 1199. papeu Inocenciju, in gospodin Stefan, ko daje 1. 1205. svoboine Dubrovanom, a 1. 1217. postane Stefana kra 11 i sb Bogomb samodrbecb srbpski. Odslej se naziv upan ne rabi ve za srbske vladarje. upanstvo je poslej visoko plemstvo. Vsekakor vplha na navzgornji razvoj upanske asti tudi vzrok, da pride v dobi Nemanjiev oznamenilo upan kotoznab a za predstojnike up in malih oblasti iz rabe. Prejnje upanske postojanke zavzemo bizantinsko-grki nazivi, sevast v upi, kefalija v mestu. upanska ast ostane le e upraviteljem velikih oblasti. Demokratsko srbsko plemstvo, ki od sebrov ni bilo nepremostljivo loeno saj je smel meropah e pod Duanom toiti samega carja, carico in
36
vlasteline , se je zaelo poboljarjati. Ta poaristokr.atba se prine pri potomcih starih upanskih (vladarskih) rodbin, s or odnikih (s tr anskih panogah) vladarjev in onih najvijih dravnih uradnikih, ki stopijo z vladarjem v s va t v o. upani se zovejo zetski Bale, po tanki krvi Nemanjevega rodu, pri katerih postane po smrti carja Uroa (t 1367.) Bala I. zaetnik vladarskega doma Baliev (zadnji knez Bala III., 1405. 1421.). Za Duana je bil upan oni rudniki velika Nikola Altomanovi, ki ga je knez Lazar skupno z bosenskim kraljem tefanom Tvrtkom I. 1374. pogubil. Nikolov oe Altoman je imel naslov veliki upan. Kot visok plemi po poloaju pred ostalo vlastelo je upan s tem zakljuil svojo karijero. Z izgubo dravne samostalnosti premine tudi upanski naziv popolnoma, saj je preve astit, da bi bil prikladen za vsakdanjo re in rabo pod tujo vlado. Stoprv v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev so Srbi obudili naslov veliki upan, ki je izza vidovdanske ustave iz I. 1921. naelnik oblasti v novi dravi ter tvori reminiscenco na sijajno dobo srbskih vladarjev v srednjem veku. Preidimo k naslovu knez. ki je bil Srbom prav tako znan, kakor vsem ostalim Slovanom, v pradobi kot oznamenilo za uglednega starejino ali poglavarja, kasneje pa kot oznaba za vladarja, ki js manji ko car ali kralj. Tako pojmovanje odseva iz gori navedenih besed Stefana emanje. Zelo mogoe je, da je Konstantin VII. Porfirogenet naziv knez podvedel pod pojem a r h o nt. Ker je naziv knez prastar, prevajajo srbski, a tudi hrvatski zgodovinarji arhonta vcasi tudi z besedo knez, ne kar izkljuno z besedo upan. Zlasti oznaujejo za kneze stare rake vladarje IX. in X. stoletja, vsekakor'po vplivom knetva hrvatskih Trpimiroviev in Domagojeviev ter dejstva, da se je za kneza zael nazivati tudi bolgarski kan. Nesporen je k n e j naslov za Tomislavovega sodobnika Mihajla Vievia, ki ga Porfirogenet imenuje antipata in patricija Mihajla, sina Vievia, vladalca ( pyovtos ) Zahumljanov, dijakon Ivan pa (konec X. stoletja) v svoji beneki kroniki S I a v o r u m d u x. A n d r i j a, veliki knez humski. Omenja v svojih aktih iz 1. 1254. vekrat stari zakonb koji estb medu Dubrovnikomb gradomb i medu knebstvoHlbmbsko. Sicer pa ita prav tako v dobi Stefana Uroa I. (1243.1276.) za humskega kneza naslov Radoslav, upan knetva h umskega pa pod vplivom R a k e, kjer je bil upan, kot v I a d a r, p o p oloa ju-'vi ji ko knez. Kakor zevemo, je bil e NemarijeV brat h ti m s k i knez. e celo v naslovu zadnjega potomca Hranievega rodu, tefana Kosae, ki prejme od cesarja Friderika IV. naslov hercega od svetega Save, itamo poleg naslovov gospodar humski itt primorski in veliki vojvoda rusaga bosenskega tudi naslov knez-
37
drinski. Tudi pri Neretljani h, proslulih gusarjih, v tako zvani Paganiji, je za 1. 839. izkazan knez Druak, dasi najdemo to deelo kasneje v oblasti velikega upana Petra iz Desnice. Tu se kriata srbski pa hrvatski vpliv. Naziva upan in knez tekmujeta tudi vTrebinju (Travunia), ki je po Porfirogenetu arhontija, katere vladar Krajna (Krajina), sin trebinjskega upana Bele, dobi za eno her srbskega upana Vlastimira (835.850.), a Vlastimir, hote zeta odlikovati, ga napravi za arlionta in vrh tega tudi e za nezavisnega. Zdi se, da sta se Krajni, njegovemu sinu Hvalimiru ter Cucimiru Hvalimiroviu naziva upan in knez slino oba hkrati prilegala, kakor v XI. stoletju Rusinu in Jakovu. Tudi v Zeti, kolikor je bila samostalna, sreujemo kneze. Tako nam je za zaetek XI. stoletja znan knez Ivan Vladimir, sorodnik srbskega kneza aslava Klonimirovia. Knez je bil Stefan Vojislav, sin trebinjskega upana Dragomira (1035.1050.), ki je zavladal nad eto in Rako, in ki sta mu sledila knez, kasneje (1077.) kralj Mihajl (1050.1087.) in pa kralj Bodin, ki je bil e od 1. 1072. car Bolgarov (t 1101.) Nemanjev sin VIkan je postal zetski veliki knez. Po izumrtju Nemanjiev zavladajo Zeti kneziBalii, za temi pa'kneziStefanrni (1423.) in k n e z i njegovega rodu Cr no je vi i, dokler I. 1516. zadnji ne odide v Italiji). Knez postane v dravah izven Rake carju z manjim poloajem vzporejeni vladar: Bogb otbjembljej duhy i caremb i knbezemb (1330.). Toda knez je, kakor smo videli, hkrati tudi naslov vladarjevih bratov in sinov. V tem pomenu se knez, a od XII. stoletja vobe, v latinino prevaja z izrazom comes, v italijanino z izrazom conte, v nemino z izrazom Graf. Sasoma se izcimi v tem okviru nazivov pomen za vlastelina, ki upravlja neko deelo (zemljo) aH ima neko dravno ali dvorno vijo slubo, skratka za velikaa, visokega plemia. Niv teh asti se da presoditi, ako se primerjajo kneji poloaji Nemanjevih bratov, zlasti pa Nemanjevega sina VIkana, ki ga Nemanja, izroivi vlado sinu tefanu Prvovenanemu, napravi za k n e z a v e 1 i j a, za kneza nad kne/i, kar je ostal tudi Se potem, ko mu je bil brat kralj. Dalje je bil knez tudi sin bosenskega kralja Tomasa (1451.), Stefan. Nad vse zanimiv je vzpon knetva za dobe zadnjega carja Srbije, kneza Lazarja Pripevia (ali Hrebeljanovia) tal. il conte Lazzaro , ki mu je bil naslov kralja Srbov in naslednika Nemanjiev preotel bosenski kralj Tvrtko. Tako je Lazar ostal pri svojem naslovu, dasi je bil kot samodrbavbnij gospodinb Srb1)ljemb i Podunaviju dejansko na carskem poloaju, izdatno vijem, nego sta nemka Herzog in Frst. Vendar se je sam podpisoval knezb; n tako so ga nazivali, tudi drugi. To je lepa paralela k hrvatskemu knezu. Zvonimiru (1076.).. Po oetovi smrti se je kneza zval
38
tudi Steiaii Lazarevi, dokler ni I. 1402. prejel despotskega naslova. Brat njegov pa je bil samo gospodinb. V dobi po Kosovski bitki je bilo pri Srbih ve vladalccv, ki so se zvali knezi, n. pr. Konstantin Dejanovi in drugi. Car tefan Duan je bil knejo ast visoko postavil. V njegovi povelji z dne 22. januarja 1333. I. na primer, s katero je Dubrovniku podelil Stonski rt, je za prizrenskim episkopom Arsenijcm, kaznacem Baldovinom, vojvodo Gradislavom, kot svedok naveden upan Vratko, tik za tem pa je ime kneza Grgurja Kurjakovia, za katerim slede stavilac Milo, vojvoda Dejan Manjak in drugi vclmoje, nazadnje pisec listine arhidijak. Marin- Na tem temelju se je v drugi polovici XIV. stoletja kneji naziv razmahnil. Bosna, po Porfirogcnetu del aslavove ( 960.) srbske drave (razpadle 971,1.), je 1. 1089. od earja Konstantina Bodina dobila Stephanum n e z i u . V dobi banov in kraljev se omenjajo knezi, tudi v cIiki knezi, in upani. Vojvode in knezi so upravljali cele oblasti. upani so jim bili podrejeni, saj je bila oblast v upe razdeljena. Toda vse kae, da je postala upanska ast zgodaj dedna. Dednost je bila vzrok, da se je upanski naziv plemikih rodovin kjnalu povial, kajti zdi se, da so se bosctiski upani kot najniji na astni lestvi vojvoda knez upan s knezi in vojvodi brzo do malega izenaili. V listinah se navajajo vasi upani pred knezi, vasi pa ti pred onimi. Darilu bana tefana Kotromania knezu Vukoslavu firvatinlu n. pr. so leta 1322. svedoili dobri Botfnane; tepsija Radoslavb, knezb Dabia, knezb Dragob, upan Krbkba, ot Zagorija upa n Poznanb, ot Rame knezb Ostoja, ot Uskopblja Hrbvatinb Vlbt>kovib, ot Usore voevoda Vojko, Branob eprbnlb, ot Soli (t. j. Tuzle) upa it Budob, eltmikt Hlapb, ot Trcbotib upanb Ivahni, vsi z bratiomb. V povelji istega bana z dne 15. avgusta 1332. I. (potrditev starega miru Dubrovniku) je med svedoki ovomuzi pisanju na prvem mestu naveden upanb Kreka, dalje je za velikim vojvodom Vladislavom Galeiem in drugimi veljaki kot dvanajsti v celotni vrsti imenovan odb Zavrbja upanb Ivahanb PrbbilovikL (isti kot prej), potem pa v kopi 8 imen kot predzadnji knezb Pavlo HrbvatinikB. Potrjujo Dubrovnianom pravice in dogovore srbskih in bosenskili vladarjev, daje .kralj tefan Tvrtko dne 10. aprila 1378. I. skupaj z materjo Eleno in s' kraljico Dorothijo i sb izbranl>niml vlasteli kraljevstva mi obljubo, a tu behu pri kraljcvbstve mi vlastele: upanb Branko Pribinikb, dvornski VU>kosav Stefkovikb, Dobrainti tefanovikb. vojevoda Vlatko Vlbkovikb, knezb Vlkasinb Milatovikb, knezb Priboje Mbstnovikb-, upanb Bclijakb SMiblcovikb, stavlle Tvrbtko Vlagijevikb, Vlbkcb Vladislalikbs; dalje ita: ...prisegosmo... s naimi vlasteli simizi'i sirriizi : vjevoda VMcb Hrbvatnlkb, knezb Vlbltota Pribinikb,'kit ezb Hegrenb Drag'oslalkb, Ylatko Vojevodikb, upa
2iipani in knezi v jugoslovanski pravni zgodovini.
39
VIbkcb rbnugovikb,... ii p an Dimica. Potrjujo Dubrovniku upo Konavlje, prisega duc 16. avgusta 1420. ]. kralj Tvrtko Tvrtkovi: 1 na vse vie pisanno azb gospoini kralb Tvrtko Tvrtkovib s vcli>moami kralevstva mi s voevodomb Vukmiromb, z zurano m Dragiomb, s k ri e z m Juriem Vojsaliemb, s k n e z o m Prebiemb, s knezom Radiemb Radoeviemb, s knezom t Juricmb Dragicviemb, s kuezomb Petromb Kleiemii, s voevodomb -komb, s voevodomb Pavlomb Juricviemb rotismo sc na svetomb evandeliju . . . Iz tei in drugili listin sc da sklepati, da so postali tudi upani upravitelji oblasti, in da so se potem med kraljevimi velmomi v isto vrst o'stavili s knezi in vojvodi, kar je vsekako proces, ki se popolnoma razlikuje od poloaja upanov na srbskem dvoru. V listinah kralja Dabie {1392., 1395.) je od Donjih krajev (ki so nekdaj Hrvatski pripadali) in od Usore naveden po najve en vojvod a z b r a o m, pa za vsakim vojvodom po enknezzbraom. Naziv knez, ki prehaja cesto od oeta na sina, v Bosni niti v Srbiji ne pomeni vladarja, marve vlastelina, ki upravlja kako zemljo. Grbdb kbnezb, ki je kot prvi naveden med vlaskimi podpisovatelji povelje kralja Stefana Prvovenanega iz 1. 1220., s katero je bil ustanovljen manastir ica, je bil menda tudi tak knez nad Vlahi. Tudi cetinskim Vlahom je naelo val knez, ki je bil gospodinu odgovoren, in treba je bilo gospodinovega pritrdiia, da so kneza izmenjali. Kneza imenujejo esto elnika nad skupino katunov. Toda to je izjema. Obiajno so miljeni knezi vlastelini, kadar je reeno kneze svoje, kneze svoje, ie nadb vlastbini, slavnijihb svoihb velbmob i kneze svoje itd. Kot d r a v n a s 1 u b a, ki je zdruena z oblastjo nad neko deelo, se nam knetvo predouje n. pr. pri e omenjenem humskem knezu Andriji za dobe Ncmanjiev Stefana Viadislava in Stefana Uroa L, pri krajinskem knezu Druimiru (1247.) in pri captatskem knezu Crnomiru, ki se je (1. 1253.) pri dubrovnikem knezu Jurju Mersili pritoil, da so mu zarobili in prodali njegove ljudi. Na dvoru bosenskega bana smo spoznali e celo vrsto takih knezov, katerih tevilo bi se dalo pomnoiti n. pr. s knezi Uff ri nom, Radonjo itd. Sasoma se funkcija upravljanja deel (ne mest, ki zanjo niso prila v potev) izprevrc v fû kc-i jo upra vi jan jaidr a vnih prihodkov. Zlasti je vplivalo na takno izpremembo .to,. da je bil car tefan Duan finanno upravo 'loil od ostalih dravnih agend. Car Uro omenja (1357.) mehi dveh finannih upravnikov Baseta i. Tripera, ukunuju vlastelinu .(gen. dual!) carstva mi. Leta 1360. se 'oincrijajo knezovi carstva-mi'koji-dro-t-kcu'jcarstva' hii. Herceg tefan zapoveduje (H6L)ivojvodam,. khzovon, upanom; carinikom, globarom, katunarom i vsakoga stajanja ljudem, slugam" 'naSem^vbosehskbikralj;.Stefan
40
Tomaevi (1461.) pa slugam kraljevstva mi, vojevodam, knezovom, upanom, carinikom. - Vendar je v tem asu kneji naziv e vedno naslov vladarje vili b.r ato v. Tako -je knez carja Uroa, brat Vojislav (1360.). Toda isti naziv dobivajo v tej dobi ne le sinovi knezov, marve vse. njihovo pleme. Vojvoda Hrvoje Vuki je bil herceg spltski in knez Dolnjeh kraj (1400.). Imel je sina Balo, ki je bi) za oetovega ivljenja knez (1400., .1404., 1405.). Brata Vukac in Vuk Hrania, a tudi daljnja rodbina, so bili pod vojvodom Sandaljem Hraniem knezi v Zeti (1405., 1419., 1433.). Vojvode Radovana Pavlovia ded Radin Jablani, oe Pavel Radinovi in e ne 141etni sin Ivani so bili knezi, takisto, in sicer istodobno, dva Ivanieva brata, Peter in Nikolaj (1433., 1442.). Tako se je raba knejega naslova med plemii posplonjevala. N a koncu ni bilo nobenega vlastelina ve, ki se ne bi bil zval kneza. e okoli 1. 1400. so v poveljah bosenskega kralja Ostoje prevladovali knezi nadjVbjvodi in upani, ker sta se ta dva naziva opuala. Vsak veljak je knez. V neki Ostojevi povelji je navedenih 8 pri, a vsi so knezi. Ker nastopi potreba po diferenciaciji, se pojavi kot nova ast tako zvani bosenski knez, ki opravlja slubo na vladarjevem dvoru. Taka kneza se navajata dva: pri kralju Tvrtku Tvrtkoviu (1433.), pri katerem je od treh pritegnjenih svedokov prvi vojvoda, drugi dvorski, tretji pa knez bosanski Tvrtko Borovini, ter pri kralju Tomau Ostojiu (1466.), pri katerem je med 14 priami, vojvodi in knezi tudi eden z imenom knez bosanski Radi Mogoli. Tako je knez v dvorni slubi loen od obiajnih knezov vlastelinov. Poljiki kneevini Poljica so Bogiiu (po Valentinellijevem zgledu) samostalna drava, ne municipij ali svobodna obina je naeloval veliki knez, doim so se zvali kneze njemu podrejeni starejine. O starejini duBrovnike republike (1189., knez Krvaa = comes Gervasius) je bil e govor. Njegov kneji naslov je priel preko italijanskega conteja iz Benetk, ki so imele velik vpliv na to dravo. Dubrovniki rektorji ali knezi so bili spoetka zastopniki beneke oblasti in naelniki mestne uprave (1205. do 1358.), ki so bili voljeni na dve leti, a od 1. 1358. dalje samo za mesec dni. Dubrovnik, dasi knetvo, je plaeval zahumskim In treblnjskim knezom davek mogori. Knez (comes, conte) se je zval tudi v 1 astelin, ki je v kakem.k raju izven Dubrovnika stare jin j e va.l'::'knezb'u 'Stonu ali knez stonbski,(1405., 1420.), knezb u Konavllibrf.(l422.), knezb ibeniki (1402.). Herceg Hrvoje je imel takega- kneza: na: Hvaru (l407.), vojvodahRadoslav pa ve'takih knezov. v Sokolu (1427.). Semkaj spada! tudi knezb-i kapetanb kotorski,, ki ga je postavil a.beneka republika-(1454.)'.-; . -> l : . .;.., , <..-.
Zupani in knezi v Jugoslovanski pravni zgodovini.
41
Za kneze nazivajo dubrovnike poslance n. . krali Tvrtko Tvrtkovi (1375., 1382.), Durad gospodin zetski (1386.), vojvoda Radi Sankovi (1391.), Haraza beg (1472.), carica Mara (1451., 1487.). Vojvoda Ivani naziva za kneze tri dubrovnike vlasteline, ki so bili cariniki (1448., 1449.). Kralj Ostoja naziva za kneza cel dubrovnikega zdravnika Bartola (1417.). A tudi sami Dubrovani dajejo svojim poslancem kneji naslov, enkrat pioi vojvodi Hrvoju, dvakrat pioi despotu tefanu (1400., 1422.). V poslu s tujo gospodo oznaujejo 1. 1466. tudi tiri svoje sodnike za kneze. Proces napreduje v nizdolnjem pravcu. Kmalu sepomennaziva knez ne da ve tono doloiti. Knez je sedaj pa lovek v dravni slubi ali asti ter administrativni uradnik v upi ali vobe uradnik vsake stopnje: knez stola lapakoga (1448.), knez ibenski, knezi i oiicijali njihovi itd. Car tefan Duan je bil asti upanov in knezov povzdignil na vija astna mesta, nego so jim bila prej pristajala. Ti velikai so izginili s samostalnostjo drave vred. Car tefan Duan pa je v svojem zakoniku kot kneze potrdil in utrdil starejine homogenih u p (l. 141.), doim so takozvanim smenim upam naelovali kealije (l. 157.). Predoiti si nam je treba, da se je srbska administrativna delitev glasila tako, da so deelam (zemljam) naelovali veliki upani (de-spoti, cesarji, sevastokratorji, vojvode), mestom kealije (obenem naelniki v smenih upah), upam pa upani. Duanova preuredba je torej zopet primer, da je knez izpodrinil upana, tu na poloaju upnega naelnika. e veji pa je kneev nizhod, ko se pojavi njegov naslov poleg naslova primicur na grki strani v carskih selili kot naziv za starejino sela in katuna (pastirskega :sela) pozneje se prikaeta tudi naziva elnik in predstojnik , doim se zove starejina v cerkvenih in vlastelinskih selih vladalca (l. 146.), torej slino, kot je bilo ime mestnim sodnikom (l. 176.). To posplonjenje in ponianje naziva knez ugledu Duanovega velmoa kneza ni kodilo, saj je bil ravno Duan svojo vlastelo, ki se je imenovala upane in kneze, postavil na mnogo vija dostojanstva, v emer bi mogli videti odkodovanje za to, da so se v dedno plemstvo umaknili oblastni in upni upravniki pred onimi zavisnimi uradniki, ki je njihovo pomojo car svojo mo utrjeval. Duanovemu podemokraenemu knejemu tipu pa je bilo usojeno, da se je obdral in dral pod turko vlado e tj a v dobo poprvi vstaji (1804.). - -. V beograjskem paaluku (v Srbiji despota Brankovia, poveani z Beogradom, abcem in junim Posavjem do Bosne) je bilo 12 nahij; Nabije so se delile na kneine, kneine na sela. Po Vuku tefanoviu,Karadiu (beseda knez.2. in 3., str. 289).je bil knez v dobi.do prve vstaje naelnik kn;ei;n in sel,, torej v d,v.e.h r azlinih.ul o-
42
S a h. Kneiiiski knez se je imenoval oborknez, v i 1 a j e t s k i knez, ponekod tudi baknez in veliki knez, a beratlijale tedaj, kadar je imel carski berat (diplomo). Tvoril je zvezo med vezirjem in narodom vselej in povsod. Vezir je naloil davke nabijam, zbor knezov jih je repartirai na kneine, knez s kmeti (kmetovi) na sela, kmet s seljaki na moe. On sam je bil seljak in je sodil v malotnih stvareh, a brez izvrilne oblasti. Po prvi vstaji so nahijskim in kneinskim starejsinam nazive izpremenili v vojvode in komandante. Skupina je 9. decembra 1. 1815. obdrala to delitev, a prekrstila je naelnika nabije za glavnega kneza, naelnika kneine pa za kneinskega kneza. V zaetku I. 1830. je bil naziv kneina odpravljen in nadomeen z oznabo kapetanija, od 1. 1834. dalje pa z besedo srez. V drugi svoji funkciji se je zval na veljak selski knez. Bil je vaki naelnik zgolj po imenu, pa e to le od davi do drevi, saj so ga esto le tedaj postavili, kadar je bilo treba pri ljudeh pobrati davke, potem mu pa naziva nihe ve ni priznaval. Za Miloa so bili ti knezi ukinjeni. Ostali so samo kmetje (kmetovi), kakor so e dandanes na elu sel. L. 1815. se je z glavnimi in kneinskimi knezi v selili zopet pojavil s e 1 s k i in celo tudi sreski knez, toda le za kratko dobo, kajti e leta 1821. so selske in sreske kneze kot vake predstojnike odpravili. V Sretnu, Baki, Banatu in tudi v Boki so za kneze nazivali obinske predstojnike. Tu je knez opravljal slubo, ki jo upravlja pri Slovencih upan. V rni gori je imelo vsako pleme kneza, ki je bil za serdarjem kot prvim in vojvodo kot drugim tretji po poloaju v plemenu. Milo Obrenovi, ki je bil sam knez rudnike n a h i j e, ko je II. aprila 1815. I. sproil drugo vstajo, je, kakor smo videli, kneinske kneze obdral in e uvedel je glavne kneze ter dovolil, da so se novi sudi je po nah i ja h imenovali kneze, n. pr, knezovi suda Biogradskoga, knezovi velikoga suda i. t. d. Prva leta svojega vladanja se je nazival vrhov it egakneza in se tako podpisoval. Na koncu svojo vlade je odpravil naziva knez in kneina popolnoma. Preimenoval je kneine za sreze, kneinske starejine za kapetane, ualiijske starejine za serdarje. Skratka, zatrl je vse, kar je dialo po k n e z u in k n e t v u, ker mu je bilo na poti, odkar je bil 1. 1830. od sultana dobil dedno; k n j o a s t. Njegovi pisarji in drugi Hzuni so ga celo pregovorili, da si je nadel ruski naziv^kn jaz in se s tem oddelil od navadnih knejih nazivov. Ni to dint primer v jugoslovanski pravni zgodovini. Bogii poroa v Zborniku (str> 523.), da se je za knjaza proglasil tudi rnogorski 'Danilo' (185.1860.'), ki je bil prvi svetni vladar po skoraj treh stoletjih vladanja vladik. - Je v Brdihin Crni gori prepovedal kneji ri s lo v, ki gaôdslj ni smelo ve biti. lznebili so se1 sumnega knejega naslova v Srbijf'l. 'I882,;'k je narodna skupina kneza prgla-
upani m knezi v Jugoslovanski pravni zodovini.
43
sila za kralja, v rni gori pa I. 1910., ko si je knez Nikola (t 1918.) nadel kraljevski naslov ob petdesetletnici svojega vladanja. V. Pripisek. Vsepovsod sili paralela upanknez k vrlin. Oba naziva sta, kakor smo videli, pri Slovencih, Hrvatih in Srbih najve,-men in razliic doivela v srednjem veku, kjer bi se dale nekako tri periode razloevati, prva do 900., druga do 1200., tretja do konca 15. stoletja. Vnovem veku nam je zabeleiti skorajda le rezultate srednjevekega gibanja. Vsakemu od obeh naslovov je v novem veku dodeljeil kar stalen a 1 i pa sploh noben poloaj. Pregledno sliko gibanja obeh institucij v Jugoslaviji nam nudi tabelarini pregled na naslednji strani, ki nam bodi prirono pomagalo pri zakljuevanju. Od izhodia, ki je vsem Jugoslovanom skupno, s poloaja starejine v upi, zabrede upan pri Slovencih v raztvorbo e v sredini srednjega veka, im se nadvlade nad Slovenci polaste Nemci. Le-ti v slovenskih zemljah sicer ne uvedejo, kakor drugod, svojega okronega sestava (Gauverfassung), pa pa prilagode upe kot dekanije svoji upravi in inopravni hierarhiji. Daljnji nizhod upanov gre preko ina upravnika in sodnika, najprej sporadino e vejih, potem vseskozi malih okoliev, v nagnjeni smeri doli na skromno dno vakega starejine, gorskega upana, grainskega valpta. Pod tujo vlado je domaa, iz zadrunega prava vznikla institucija na vso mo poniana. Ta proces se da tono izraziti le s terminom razsulo in upodobiti z m a n j a j e m (). Prav tak konni posledek moramo1 ugotoviti tudi v razsnutku upanskega naziva p r i H r v a t i h, le da pri njih, ki so iveli v samostalni dravi, ni moi govoriti kar o takojnjem razkrajanju, riego prva perioda upanovega razvoja je naopak pot navzgor, dosti vstrmljen vzpon do dvornih asti in plemstva. Glede upanovega ina med plemstvom velja, da se je vzpel v visoko ali le med nizko plemstvo, kakor se je pa rodovom (nobiles) nekega bratstva (gcueratio) posreilo, da so si ustvarili bolj ali manj ugledno mesto v plemenu (tribus). Oba, manji upni upan in veji upan vlastelin, se pod tujimi vladarji, ko prine nizhod, s teavo prereita na razline nove poloaje. Manji tip se pretvori v sudca ;.t. j. upravnika, ki ima tudi sodnike funkcije. Ce premotrimo vso krivuT ;ljo od izhodia do tu, vidimo, da je vzgon tu e izprevren v padajoi, rdel parabole, odkoder gre zdrk navpik na dno.' Dve tretjini pota gibanja "v srednjem veku.'odpadata na vzlaz, zadnja tretjina na strmi propadi 'Sila t e g-a gibanja se da upodobiti nekako s kombinier a n i m n a k O im, sestavljenim iz v e u a j a in manja' j a VT). ' --.'-". .. --- ... - "H.--.I.4. .-. -..,...-, .-..,.. ...-...;. .-v.,j ,-.'
44
asopis za zgodovino In narodopisle.
e
N
1. 3 W
N
49
ST
t
<
ta
"
< rt
-i
Er
<
5" <
1.*
s
i ' '. ' fi, " E" S
S1
4 !""' * N< *- - p
"^
.
< 3
__
i fift . 5 i * .: <
Ni
3" 2 ,
fi. *"
. W S
. 01 1 ID
= 2
3" > '
3.
<
.
<

"3.
_.
=
<!
a -.
< * Q_
=3 _
t 2 F
3 S-lq
- a e
<
"
< 3
E-S g ? =
;
3. 2. 3
3 " 04 13 n
^^
5 . _, * < 5-:
JS : S ;
< 3 r
lader ladarjev brat pravnik oblast

3 P S3 U a. S . e u D
*"7 ft
N<
s s
S
-
s
1
-?
13 g(j- N< .
< n
8. <

***
H =3 fi. " . 2 tr> s < "' 43 " S
2. . -
. s
S 0 "
er -
c^
t-*
.
-1 -I
| " - S =- -
ti
'
,.43 . 0 . . _ " >
N I g. fP s-
^ 3 3 2; 2. 2. '
5. 2.V < ira S.
z t* s
<
^s "
2.
N
S:

g: f tj
i*
s 3
"
ES
, tr
" -t
. W .
- * S:
iT
S-* 1. I 81 ,
S'
ft t
<
'
E . . .
f ; : - 2 . =^
.1 ;,,
z.
s.
41^
K-' '
upani in knezi v jugoslovanski pravni zgodovini.
45
Pri Srbih je upan zgodai poviati za vladarja. Na vladarskem poloaju je kot veliki upan e v zaetku XIII. stoletja. Vzkraj te nepretrgane vrhunske pozicije zavzema upan (tu iuppanus v protistavi k iuppanus magnus) prav tako trdno i in starejine plemena i upe. Skratka, v svobodni Raki in Srbiji se upanska ast z vstrmljeno tendenco bohotno razcvete ter z vladarsko krono dosee zmagoslavje zadrunega in upnega sestava. Sijajen ostane upanov in tudi pod kralji in carji. Z nijega poloaja upnega starejine se sicer upan umakne, prepuajo star ejin je vanje v upi knezu. Zato pa se uvrsti na poloaju upravnika oblasti. Ta poloaj ga za Nemanjiev uvrsti med velmoc. Car Stefan Duan mu podeli vrstni red najvijega svetnega plemstva, po tanki ali debeli krvi sorodnega kraljevskemu domu. V bosenskem kraljestvu pripade upanu poloaj vlastelina, vojvodam in knezom do malega istorodnoga. Ko potegne zlom srbskih drav v pogubo vse srbsko plemstvo, pa spomin na vzvieno zvanje v sijajnih stoletjih nikdar ne dopusti, da bi se astiti naziv upanov pod tujim jarmom oneastil za vsakdanje svrhe. Stoprv v naih dneh (izza vidovdanske ustave I. 1921.), je naziv veliki upan oivel kot ime naelnika oblasti. Ves novi vek je pri Srbih upanska ast vakantna. Vzlet in razmah upanskega naziva do konca srednjega vekase da upodobitigladkosplusom (+). Knetvo je pri Jugoslovanih izprva veja oblast od upanske oblasti, toda kmalu se vzpne na in plemenskega vladarja, zunaj Rake na in vladarja dravne zaednice. Prvi izgube Slovenci domae knetvo. Ukinejo jim ga e kar v zaetku IX. stoletja za kazen radi Ljudevitevega upora. Toda knez, po poreklu itak germanska institucija, jim ostane ouvan kot visok morodni plemenita, kot dravni knez, a od . stoletja dalje jim z nazivom deelni knez celo kot vladar zavlada. S teh visokih inopravnih inov se naziv knez pri Slovencih do osvobojenja (1918.) prav ni ne gane. To nepremino vztrajanje nazivaknezje trebapooititiz vea jem (+). Na Hrvatskem je knez proti koncu VIII. stoletja e vladar. Ko< e le-ta v prvi etrtini XI. stoletja pokralji, se zane pod knejim nazivom razvijati vlastela, ki je sredi XI. stoletja vzkraj upanov in banov e v s zakljuen plemiki stan. Poloaj kneza vlastelina, po latinsko zvanega kenezius, se sasoma razmaje. Najprej se zravna z upani, potem se kneji naziv kot comes, conte poistoveti izprva z grofi in vlastelini sploh, konno pa s plemiem vobe. Sedaj pride nazadnje knez kar kmalu tudi do pomena: lovek v dravni slubi in asti. V novem veku, v konnem stadiju procesa, postane predikat, ki je enak nagovoru, gospod. Knez mora pretrpeti raztvorbo v navzdolnji smeri, toda za nazive inov v kmetikem sloju mu ni treba sluiti, nego posplonitev knejega naziva se zaustavi pri inih maloplemikega in meanskega
46
Casapus za zgodovino in narodopisje.
stanu. Srednjeugodni razvoj se da ponazoriti z znamenjem (). Dekadenca knejega naziva pri Srbih ima v vseh njihovih dravah, do konca XIV. stoletja tudi v pokosovski Srbiji, svoj prietek pri vladarskem poloaju, poles katerega je razsnutek dobro naznaen po upotrebljanju naziva knez za dostojanstvo vladarjevih bratov in sinov ter zgodaj tudi njihovih rodov, potemi za vlasteline in upravnike velikih oblasti, a cel tudi e za uradnike finannega resora in uradnike sploh. Car tefan Duan je sicer in knezov vlastelinov na visokem poloaju utrdil, vendar je pa prav on sankcioniral tudi upne in selske kneze. Zato utrditev vlastelinskih knezov razsula kneje asti kar ni ni zavrla. im je ob propadu drave izginilo srbsko plemstvo, je zibnila prav tako tudi kneja vlastela, preostal pa je zgolj podemokraeni, na kmetiskih poloajih uvreni knez, ki se je z nazivom kneinski in selski knez obdral tudi v upravi paaluka pod turko vlado. Po vestoletnem robstvu je kneji naziv brez ugleda. Slednji je tako profaniran in kompromitiran, da se sa branita vrhovna kneza obeh srbskih drav XIX. stoletja. Popolno razsulo se da upodobiti le z manjaj e m (). Vrhunec upanske asti tvori pri Slovencih starejinstvo v upi (), pri Hrvatih visoko plemstvo (+), pri Srbih vladarski in (+). Kneja ast je pri Slovenci h na sicer inopravni, a vendar vladarskipoziciji {+), toda p r i Hrvatih in Srbih opea in razpade, manj pri Hrvatih, kjer dosee razkroj le maloplemiki in meanski sloj (+), bolj pri Srbih, kjer se kona razsulo na spodnji nielni stopinji ). Iz reenega se nairtf poda shema, kjer so p o s 1 e d k i, dobljeni za naziv upan, v obratnem razmerju k posledkom, dobljenim za naziv knez.
Gibanje naziva pri Slovencih Hrvatih upan knez
4-
Srbih
Po tem razkazku so nam ad oculos predoeni nekateri vani zakljuki.
2iipaiii in knezi v jugoslovanski pravni zgodovini.
47
Pri Slovencih si je aristokratski poloaj ouval inopravni knez, ker so tu vladali Nemci po ineni pravu; pri Srbih pa je aristokratske ine neprenehoma dral domopravni upan, ker germanski vpliv tu ni bil tako moan. Obratno je upanstvo, institucija domaega prava, na slovenskih tleh pod tujo nadvlado p opolnomapropadlo; priSrbihje istausoda zadela institucijo inega prava, k n e t v o. Pri Hrvatih so se ivo kresale obojne sile. Bili so pod vplivom inopravja e zaradi tega, ker so geografsko pomaknjeni v sosedstvo Nemcev in Ogrov, ki so jih venomer ograali. Vendar pa so do priblino tretje tretjine srednjega veka iveli pod domaimi vladarji. Po stiku domaih in tujih sil se je izcimila nekakna srednja poslednica pri obeh institucijah, i pri upanstvu i pri knetvu. Ta poslednica ni ista, ampak le slina. Zakaj upanstvo se je imenitno dralo, d oklersovladalidomai vladarji, propadlo pa je prav tako, kakor pri Slovencih, im so zavladali vladarji tujih dinastij. Knetvu, katero je bilo toliko asa sluilo za vladarski naziv, je bil visokoplemiki in siguren tudi p o d t u j i m i vladarji, dokler ga ni v ivo zadel p o h u j 51 j i v i zgled Madarov isti zakon inopravja, le od drugod , pod igar uinkom se je knetvo najprej na obnem plemikem staleu izniveliralo, potem pa ugrezu ilo v vsakdanjost obinih pridevkov. Opisane zgodovinskopravne injenice goni narodnopsiholoki zakon, da so domai pravni instituciji pogoji normalnega razvoja dani le v lastni dravni zaednici, v kateri ima inopravna institucija za svoj razvoj toliko manj pogojev, kolikor manji je vpliv matinega prava. Mero uinka podeljujejo mednarodno-politini razlogi, izdatno pa tudi geografska daljina, torej obmoje in oblijc. Na sedanjem teritoriju Jugoslavije so bila tla tem manj upanstvu ugodna, im bolj so proti severu, obratno pa so bila tem manj knetvu ugodna, im bolj so proli jugu. Na dotikaliu teh dveh navzkrinih razmerij, v geografski sredini, pri Hrvatih, so obojne struje zmasiranc v dve glavni sili: prva, ki pelje navzgor, in druga, ki tii navzdol, tiinjujeta vrtinec, Iz katerega vzenc primarna sila upanski naziv kviku med plemstvo, a sekundama sila ga strmoglavi za valpta. Obratno dvigne ta-le sila kneji naslov na vladarski it, ona pa ga izplehni v pridievek za splono rabo. Ti dve sili sta povzroiteljici e dveh drugih pojavov: dualizma, ki obstoji v tem, da slui isti naslov ob istem asu dvema razlinima stanovoma, esto plemstvu in neplemstvu, pa izenabe obeh nazivov na istih ali slinih poloajih in inih istega naroda. O upanskem dualizmu ni da bi na tem mestu posebej govoril, ker
48
asopis za zgodovino in narodpisie.
sem ga pri nadrobnem pretresu sproti podrtaval. Tudi je dualizem i upanstva i knetva iz tabele kar razviden. Glede izenaenja ob nazivov naj dodenem, da opaamo krepko izenaitev v zadnji periodi srednjega veka, pri Srbih, tudi v Bosni, na toriu visokega plemstva, pri Hrvatih pa nekaj kasneje v pribealiu dravnih slub, torej globlje.
nije. '.t
Kadar se pod tujo vlado prine razsnutek, tedaj se je prej a!' slej treba domai pravni instituciji isto umakniti iz politine uprave, obdri pa se lahko e dolgo asa v nijem stanovskem sodstvu in upravstvu. Se vedno deluje i tu ona prva sila, ki smo jo nazvali primarno. Ona se oituje sedaj kot podemokratba, ki ugaja celo gospodarju, ker mu posredno utrja mo, saj s uvanjem neprenehljivosti domaega prava tu doli ne kodi dosti, a dela podlonikom ivljenje znosno. Resum.
Die sich manchmal von selbst ergebende Parallele (1) hat den Verfasser zu eingehender Vergleichung der mit den Titeln upan und Frst bekleideten Stellungen bei den drei Vlkern im heutigen Jugoslav sehen Staate veranlat. Aus den Details wre hervorzuheben, da der Verfasser, gesttzt auf die Sprachforschungen und die Rckschlsse des Universittsprofessors Dr. Jakob Kelemina, fr die dcizcii allgemein als Herzoge bezeichneten Stammeshupter der Slovenen des Vili, und IX. Jahrhundertsden Titel Frst reklamiert. Die in einer Tabelle zusammengefaten analytischen Ergebnisse betreffs der Slovenen (11), Kroaten (111) und Serben (IV) liefern den Nachweis, da die mit den Titeln upan und Frst verbundenen Wrden der Sdslavcn die weitaus meisten Wandlungen im Mittelalter durchgemacht haben, so da letzteres zwecks besserer Veranschauchung in drei Perioden (bis 900, dann 9001200, schlielich von 1200 an) geteilt wurde. Den Hhepunkt- der 2upanskarricrc bildete bei den Slovenen das Zupcnvorstandsamt, bei den Kroaten der Hodhadel, bei den Serben die Herrsch er Stellung. Das fremdrechtliche Frs tentasi i u t behauptete sich nut seiner ursprnglichen hohen Position nur bei den Slovenen, nicht so bei den andern Sdslaven,' wo es im Gegenteil bei den Kroaten empfindlich, bei den Serben sogar vollkommen dem Verfall anheimfiel. Whrend sich laut des synthetischen Schemas (V) die Wrden upan und Frst bei den Kroaten gewissermaen die Wage hielten, ergeben, sich in betreff der Slovenen und Serben einander sehr entgegengesetzte Erscheinungen. Bei den Slovenen, die unter fremder Herrschaft lebten, behauptete sich die-Frsteneinrichtung in ausgesprochen aristokratischen Stellungen, bei den Serben iiingegen fiel (dieser Rang, dank dem geringen germanischen Einflu, der Zupanswrdc zu. Umgekehrt war auf slovenischem Boden das heimatrechtliche up ans in st tu t dem Untergange preisgegeben, whrend bei den Serben das gleiche Los der fremdreditlichert Frstenwrde beschieden war. Dem Wandlungsproze wohnen berall zwei Gegenkrfte inne, deren Kreuzung beispielsweise bei den Kroaten bezglich beider Einrichtungen eine gleichgcartete mittlere Resultante auslst, wornach sich einerseits .die, Zupanswrde vorerst glnzend bewhrt, nach Abtritt der heimischen Herrscher iodocli rasch verfllt, und andrerseits die Frstenwrde unter dem Aergernis bereitenden Beispiel der Magyaren, demnach nach gleichem, nur von anderer Seite angewandten
Zupani in knezi v lugoslovanski pravni zgodovini.
49
Grundsatz, dem Niedergnge zum Opfer fllt. Diese Tatsachen scheinen vom vlkerpsychologiscen Gesetz beherrscht zu sein, wornach fr ein heimatrechtliches Institut die ntigen Entwicklungsbedingungen nur im heimischen Staatsverband gegeben sind, wohingegen fr ein frcmdrechtiichcs Institut dortselbst desto weniger Entwlcklungsmglichkeit besieht, je weniger das von auenpolitischen Gesichtspunkten geleitete Mutterrecht einzuwirken vermag. Das Entgegenarbeiten der Krfte bekundet sich sowohl in den verschiedensten Wandlungen der beiden Institute, als auch ganz besonders in zwei weiteren Erscheinungen, einmal im Dualismus, demzufolge ein und derselbe Titel mitunter zweierlei Stellungen, nicht selten dem Adel und einem unadligen Rang, gemeinschaftlich dient, und zweitens im Ausgleich beider Titel ira selben Rang oder doch iii gleichartigen Stellungen desselben Volkes. Unter fremder Herrschaft weicht das heimische Rechtsinstitut aus der politischen Verwaltung in das niedere Qerichtsund Vcrwaltungswescn, woselbst der Zersetzungsproze innehalten kann, falls die Demokratisierung des Rechtsinstitutes aus Grnden der Konzessionspolitik und Rechts* kontinuitt dem Unteriocher konveniert.
Kolonizacija lakega okraja v lui krajevnih in ledinskih imen.

Dr. Fran Vatovec, Maribor. Poleg zgodovinskih initeljev je dala kolonizaciji lakega okraja znailno obliko prirodnost tal sama, ki se prikazuje kakor pester in valujo panorama dolov in gora, hribov in klancev, griev ii rebri. Konfiguracija in plastika lakega kompleksa ima namre povsem izrazito lice; v geograisko-geolokem oziru sestoji iz treh sestavnih delov:') a) iz takozvane lake antiklinale; b) iz trboveljske sinklinale; c) iz litijske antiklinale, oziroma njenega nadaljevanja proti vzhodu. Juno od Celjske kotline se namre razteza 1 a k a a n t i k I i n a 1 a, ki ima svoje poetke e pri Medvodah na Kranjskem in ki sega s svojimi grebeni, visokimi 8001100 m (Velika planina 1206 m, Mrzlica 1051 m, Gozdnik 1092 m, Toust 838 m, Mrzla planina 757 m), preko Savinje na vzhodu tja do Rudence (687 m). V geolokem oziru pa sestavljajo to lako antiklinalo karbonske in permske plasti ter triadni apnenci (werfenski skladi, koljkoviti apnenec, apnenci svetle barve, srednjetriadni dolomiti, skrilavec in paleocojski drobniki Qrauwacken , ki jim tvori krov koljkoviti apnenec). Doim nahajamo v nijih legah permske in karbonske plasti, prevladujejo v vijih legah visokogorske oblike,
) Krebs N.. Lnderkunde der sterreichischen Alpen, Stuttgart 1913 (Bibliothek lnderkundlicher Handbcher) str. 418/9; Geoloka Specijalka CeljeRadee (cona 21. ItoL XII.); izd. F. Feller. Nekatera -geololca-geomorioloska terminoloka pojasnila mi je dal dr. I. Rakove, asistent v geosr. institutu na ljubljanski univcizi.
l
50
asopis za zgodovino iti narodopisje.
ki jih sestavljajo formacije triadnega apnenca; in doim se ti asimetrini grebeni triadnega apnenca odlikujejo po tem, da uspevajo tukaj gozdovi v obilni meri, kae sinklinala, ki sledi na jugu, oblike prijaznega grievja (Mittelgebirgsform), ki ga pogosto prekinjajo mnogotevilni jarki. To je terciarno trboveljsko grievje ali trboveljska kotanja, ki dosega povpreno viino 500 m, je juno Trbovelj zelo ozka, se pa onstran Savinje med Granico na jugu ter Lahomico na severu vedno bolj iri. Geoloko podlago temu grievju tvorijo premoke plasti iz oligocena, na katerih lee plasti nulipornega apnenca (spodnji miocen!), srednjega miocena (plasti morske sivice in lakega laporja) in gornjega miocena (sarmatska sivica). Da je pa segala ta terciarna sinklinala dalje na jug nego danes izpriujejo preostanki nuliporncga apnenca, ki ga zale dimo v okolici Zidanega mosta. Trboveljsko sinklinalo pa oklepa na jugu vzdol Save litijska antiklinala ter njeno nadaljevanje. Po svoji geoloki sestavi slii la antiklinala docela laki antiklinali. Tu prevladujejo ziljski skrilavci in triadni apnenci (skriljava glina temne barve, Dunkle Seh ief ertn e-i, lapor, grohasti peenjak, Tuffsandstein, werfensk skladi koljkoviti apnenec, apnenec svetle barve in srednjetriadni dolomiti), ki pa ne kaejo ostrih, asimetrinih oblik, tipinih za grebene lake antiklinale, marve vstvarjajo planotaste viine. Ti triadni apnenci oklepajo na ozemlju med Radeami in Sevnico karbonske in permske formacije, katerih kopam pa tvorijo krov apnenci. Litijska sinklinala prehaja na jugu in sicer ob rti GrosupljeVinja Gora v krako ozemlje, na vzhodu pa v rajlienburko terciarno grievje. Zrcali pa se kolonizacija na tem zaokroenem lakem ozemlju kakor vsaka kolonizacija sploh v sistemu naselbin, v zemljiki razdelitvi, v zemljiki odmeri, v tipu hi, v krajevnih in ledinskih ter v rodbinskih in hinih imenih. Glede prvih treh kolonizacijskih elementov sem e razpravljal v svoj tiskani disertaciji;') v kolikor pa se odraa kolonizacija lakega okraja specijelno v krajevnih (= naselbinskih) in ledinskih ( poljskih) imenih, to pokazati bodi namen priujoe razprave. V sistemu in okvirju teh imen se kae predvsem prirodnost tal vmnogoterem pogledu.3)
) Vatovcc Fr., K stareii upravni in gospodarski zgodovini lakega okraja. Ljubljana 1927. 3 ) Pri razlagi krajcvnili imen sem se oziral predvsem na tozadevna e podana tolmaenja naih jezikoslovcev, ki jih v posameznih sluajih navajam. Kjer ne navajam literature, sem se oziral na Pleternika ter dragocena ustmena pojasnila, ki mi jih je dal prof. dr. Breznik. Krajevna imena sem zbral po specijalki ter na podlagi krajevnega repertorija; ledinska imena pa na osnovi k atas tra In ih-map. gradiva, ki ga je bila .svojas zbrala Slovenska Matica, ter informacij, ki sem jih dobil potujo po lakem okraju . .
3
Kolonizacija lakega okraja v luti krajevnih in ledinskih imen.
51
1- Z ozirom na relief. Nades nem bregu Savinje. Obina Sv. Kritoi. Selia (vasi, soseske, zaselja, dvodvorci in samotni dvorci): Brezno; Debro (= dolina, vallis);') Gorica; Koreino (korito = Trog, Mulde);6) Kovk (~ gorska kopa); Kupca ves (~ vas na kupastem t. j. valovitem terenu); Krnice (kotlina); Strmce (lee na strmini). Obina Dol. a) Selia. Dol ; Zgornji Kal ; Spodnji Kal (kal - plitva globel), v kateri se nabira deevnica); Brnika Reber (po potoku Brinci) ; Mala Raven ; lcbinje ; Kovk (gorska kopa), b) Poljska (Flurnamen) in druga imena: Reber") (gozd, Kal); Reber (vugr. Dol); Dolgi vrli. Obina Trbovlje, a) Selia. Brdar,') Strmca (Sv. Marko); Grii (Jesenova ravan) ; Draga, tudi Marija Draga (draga = debr kotanja globel); Klek (ve griev skupaj); Ojstro; Planina, Ravne, b) Poljska in druga imena. Dolina (tr., Klek); Dol (tr., Klek); Reber (gzd-, Klek); Klanec (nj., tr., vngr., Retje); Gomila (gzd., tr., Retjc); Dno inj., tr., sv. Marko); Dolina (nj., tr., sv. Marko); Breg (nj., Dobovce); Reber (nj., Jesenova ravan); Rupe (rupa; tr., Ravne); Dole (tr., nj., Ravne); Dolene (gzd., tr., Svine); Ravan (tr., SvineZadobje); Ravnina (nj.), Reberca (nj.) in Brege (breg., tr.) v Gaberskem; Rupe (nj., tr- rupa!), Dol (tr., nj.) in Doli (tr., nj.), Prapretno; Globel (gzd., Ojstro); Jame (jama, nj., Rovte); Ostenk (hr., ostnik iz oster; ojstri vrh, Scharfenberg8); Spiuk (pica, hr., Sv. Marko); Sv. Planina; Krika planina; Reberca (hr., Limarje); Stnnca (pl., Rovte); Visoko (lir., Prapretno); Veliki hrib (Limarje); Kleica (skala, Trbovlje, dem. od kle-i); erjrje (skl., Ojstro; er-u); Miza (ravnina pri Hrastniku); Globuak (dolina Limarje; globoko, globel. globusa, globuak, globasnica); Jame (tr-, Studence). Obina Loka (desni breg Savinje), a) Selia. Dolenje (dol, dolina), Kernice (tolmaenje gl. pod svetokritofsko obino), Kovk (= gorska kopa; naselbina se res nahaja na vrhu hriba), Suha dol; naselbina lei namre na rebri, ki je revna na vodi. b) Poljska in druga imena. Gre (nj., severno od Kemic; gua!) U gri (p., Savna pe), Doline (gzd., Savna pe), Grabe (Sp. Brezno), Hude jame (nj., Savna pe).
*) Oroen I., Das Bistimm und die Dizese Lavant. IV (Das Dakanat Tffer): I88I; str. 12. ) Oroen, ibid. sir. 203. ) Okrajave; n. rz njiva; tr. =. travnik; vnsr. vinograd; szd. nozil: ihr. = hrib; ski. = skaHovie; p5. = panik. 7 ) Oroen, n. o. m. sir. 12; Posestvo samo se imenuje Brdo, odtod Brdar. *) Tako tolmai g. prof. dr. Breznik.
52
Na levem bregu Savinje. Obina Sv. Lenart, a) Selia. Gora, Globoko, Krniica (dem. od krnica = kotlina, kotanja), Razborje. Razbor znai sicer isto kar razor ali brazda; izgleda pa, da je sprio lege kraja samega pomen drugaen. Razborje imamo tudi nad Loko pri Zidanem mostu. Bolj radi zanimivosti samega naina informacije omenjam, da sem nael razlago tega imena med drugim tudi v kroniki entjedertske upnije nad Lakim, kjer spravlja pisec ime Razborje v zvezo s silnimi, razburjenimi viharji, ki tam vedno razsajajo. Sedanji upnik v Razborju nad Loko pri Zidanem mostu pa mi je podal to-Ie razlago tega krajevnega imena ; Razborje stoji isto na prostem (gri 483 m); burja razbere vse vetrove, se tep, se tako razburijo, da vse odnes- Torej v bistvu isto kakor prva razlaga. Obina Sv. Rupert, a) Selia: Mali dol, Veliki dol. Rebre. Rt (Art); b) Poljska in druga imena: Gorski dol (gzd. Loke pri Trobnem dolu); Dolin jak (gzd.; Laje pri Trobnem dolu); Doline (Trobni dol) ; Tratinski dol (Trate pri Trobnem dolu) ; Gorce (dem- od gora-gorca, Stegne ravne pri Trob. dolu). Obina Jurkloter. a) Selia: Deno (morda od dea, kar pomeni isto kot kotanja, rupa, kadunja ali korito); Dol; Drage pri Paneah; Gorica pri Mrzlem polju; Grabne; Goa (Gua) ves. Isto deblo imamo pri Gotni vasi (Novo mesto) in Goah pri Vipavi. Pred Pintarjem se je izvajalo to ime iz Goe tj. goe, goave gostega grmovja oziroma iz pridevnika gost (densus). Nasproti temu mnenju pa vidi Pintar izvor temu krajevnemu imenu v gati, kar pomeni zagraja, jez, zagata ali sploh tesnina, globel, tokava t. j. ozka dolina z obeh strani zaprta, zajezena in zagaena. Gao imamo tam, kjer v kako dolino zaklinjeno brdo tvori razsoho dveh ojih dolinic, ali kjer takov brdni zaklinek ukrivljeno dolino takoreko prelomi v gorenjo in dolenjo zagato9). L. 1460. se n. pr. navaja med Ober n Unter Zirknitz na Zgornjem tajerskem poljsko ime Gacz, o emer domneva tovari dr. Blaznik v svoji nenatisnjeni domai nalogi o Sledovih Slovencev v krajevnih imenih po Gornji in Srednji tajerski, da je ista tvorba kakor gaa. In oividno isto deblo nahajamo e v oblikah; Gatschberg ob izlivu potoka Solk v Anio, poljsko ime Gatschberger ob Anii (zahodno od hriba Gritschenberg), zaselje Gatschen n Gatschenberg blizu izliva potoka Golling v Anio, Gatschenbergcr na levi strani Anie pri Admontu in vas Gatschling na levi strani potoka Palten. Grdodol (mala dolinica, globel nad strminami ob treh straneh), Pe, Polje pri Paneah, Poljane pri Marijini vasi, Ravno in Reber, b) D ru g a i m e n a. Gri (pnk. pri Marofu), Gra*) GI. Izvestia Muzejskega drutva za Kranjsko 1909; str. 127.
Kolonizacija laSkega okraja v luci krajevnih in lediaskh Imen.
53
ben (vzh. od Laj) in Voluka gora (po naselbinah Zgornji in Spodnji Volu). Obina Marija Gradec, a) Selia. Dol, Goriica, Globoko, Ojstro, Planica, Na vrheli in Zabrc (za bregom, tudi poboje ob vznoju vinograda), b) Poljska in druga imena: Ravnice (pri Leskovcu), Pekel (skala nad Vodikcm) in Brdc (grmievje, Vodiko). Obina Loka (levi breg Savinje), a) S e 1 i a. Breg (lei na bregu), Dol, Polana (Radc), Jame. Na Jamah so v bliini Rude pred 100 leti kopali svineno rudo; ime od svinenih jam (rudokopov, iz katerih se je kopal svinec10)- Razborje. b) Druga imena. Gorica (vngr., Okrogclca), Gomila (vrh pri Lokavcu). Obina Svetina, ki je spadala v XIII. stol. pod laki okraj, a) S clia: Brde, Ravne, Vrhovsk. b) Druga imena: Slemene (sleme), Rovcc (tr., Svetina rov?), Veliki vrh (Polenca). 2. Z ozirom na poloaj in obliko. Na desnem bregu Savinje. Obina Sv. Kritof, a) Selia: Blojc (Gorica; ob-lozje, ob logu); Kraj (Slivno); Malic (dem. od mali11); Na gradu in Na vodi (Zg. Reica); Na colu (Sv. Jedert); Podgorinica (Sv. Jedert; pod gorico!): Prenica (Gorica); Pod Kaljem (Zg- Reica); Zagorica (Sp. Reica); Za gajem (Sp. Reica); Za greben (=za grebenom), Zamal (=za Malicm) ; Zavratc ; Vrtee (~ vrtinec ; Vrtee so namre tik ob Savinji, kjer se nahaja znan vrtinec, ki je zelo nevaren); Velo (Veliko? Belo?); Ogce (Ogle? Zaselje lei namre ob cesti marjetaToplice; ravno tu pa tvori cesta vogel torej Vogle Ogle Ogee") ; Oznanile. e Pintar je dognal, da niso Oznanila v kocjanski obini mokronokega okraja ni drugega nego, Znojila oziroma Znojile. Ta slednja oblika namre stoji v matrikah 18. stol. kocjanske fare. Pintar je hkrati opozoril na spaeno obliko Snanille za Znojile v obini Krka, ki jo rabi *lntcliigenxblatt zur Laibacher Zeitung Nr. 15 (21. februarja 1815). Tudi Oznanile v svetokritofski obini ne morejo biti po P. miljenju drugo nego metatezirana in potvorjena oblika iz prvotnih Znojil. Znojil Pa je na Slovenskem precej: v lukoviki obini, v obini Podhruka, Kotrede (litijski okraj), Krka (stienski okraj), v Grahovski obini na Tolminskem ter pri Okruglici nad Loko pri Zidanem mostu. Po Pintarju
") Tega mnenja le uitelj Jurko, ki le zbral za Slovensko Matico tozadevno kraje vno-imensko gradivo. ") Breznikova razlaga. ") Tako si razlaga to ime cntlcdcrtskl upnik . e. Lonarie, ki me ie to opozoril.
54
znai Znojilo solniii vroini izpostavljen kraj, solnnat holm (Sonnkogcl), solnnata ravan (Sonnenau), solnnato brdo (Soniicck). Izvaja Znojilo (Znojile) od glagola znojiti (t. j. na solnni vroini pariti, irret, suiti, solniti) Znojilo znai torej solnnat ali proti solncu obrnjen kraj sploh (regio solibus ostenta) ali pa s posebnim namenom za suilo ita in sadja pripraven kraj (solarium frugibus insolandis) Sonncnlehne, sonnige Terrasse"), b) poljska in drugaimena. Dolge njive (Velo), U hribe (vngr., senoet; Ogee); Na dolini (tr., Ogee), U hribe (gzd-, Senoee), Sevki ogradi (pri Sevcali ob cesti iz Rimskih toplic v Lako; ograd zagrajen prostor). Za bregom (p-, Sevce), Na hribu (p.. Turje), Na devcih (nj-, Tremerje), Na laeh (nj-, Tremerje), Osounik (gzd.. Sv. Marjeta) t. j. isto kar Osoje, Osojnica itd. S tem se oznauje kraj, kjer solnce zgodaj zahaja in kjer je mnogo sence brezsolnna reber (locus opacus'1)ObinaDol. a) Selia: Na Lesih, Pod Slatno, V Ravneh, Zagrebiiik. Za Kostanjem, Pod Brdom, Zalesnik, Podkala. V Dolch, Za hribom. Za loem (= Za logom-, Za loiem dem. od log10). Na selili. Na Tratih, Pod Kovkom, Na Blatili, b) D r u g a imena: V steno (gd., Hrastnik); Zapcje (za pejo, gzd., Hrastnik). Obina Trbovlje, a) Selia; Pekel, V Plazi, Na njivcah, Na hribu. Pod skalo. Na njivi. Za cesto (v rudarski koloniji Trbovlje), Zavcre (Za vrhom). Na brodu, Pri Savi, Na peski, Podmeje (Pod mejo), Prena (= kraj, ki se razprostira preko esa1"), Zadobje (za dobjem, za dobom), Gorenjce (ker lei nad naselbino Ravne), Dolenjce (ker lei pod naselbino Ravne), Za hribom (Ojstro), Za planinami (Ojstro). b) Poljska in druga imena: U Zagozdu (gzd.. Studence), Na planino (Klek), Na povrju (nj., Klek), Pod dolino (nj., tr., Klek), Za gorico (nj., tr., Klek), Med potoki (tr., Klek), Pod pemi (tr., Retje), Konci (Na konceh; nj., p. Retje), Na kupiku (gzd., Sv. Marko), Vrtae (tr., nj-, Jesenova ravan). Vrtaa predstavlja po Pintarju kraj, kjer se vekrat pojavi kak vrtinast, viharen prepih (ciklon). Rep (= konec; tr., Ravno), Za leso (tr., nj., Knezdol: lesa ograja); Vrtae (nj., Rovte); Na ukrozu (= na ogrokli njivi; nj., Knezdol), Vrtae (nj., tr.. Prapretno); Dvce (nj., tr., Prapretno). Delci (devci) predstavljajo poseben sistem poljske razdelitve (Flurverassung), ki odgovarja naselitvi po vaseh. Znailno za to poljsko razdelitev na delce (Gewannlur) je, da so v posameznih velikih in navadno geometrino (etverokotno) oblikovanih poljskih kom) Pintar, L. Z. 1911. str. 494/7. ") trukelj K., Prispevki k poznavanju slovenskih krajevnih imen po nemkem tajerju. asopis za zgodovino in narodopisje, 19M/I. sir. 84 Pintar, L. Z. 913/XXX1L str. 547 in 549. _ '' ") lit. Brznikva razlasa. : ' 1 ) Dr. Brcznibova razlaga. '
l3
Kolonizaciia lakega okraja v lui krajevnih in ledinskili imer-.
55
plcksili razdeljene posamezne parcele, pripadajoe poedinim posestnikom, v obliki ve ali manj podolgovatili pros, ki so v tem ali drugem kraju razline irine in doline. Dolenji Travnik (tr., Sv. Marko), V Bregu (nj.. Sv. Marko), Pod Drenom (tr., Sv. Marko), Pod Gro (tr., istotam). Na eiglarni (tr istotam), V jezeru (tr., nj. istotain). Kadar opeko. Za gradiem (tr., istotam), V jezeru (tr., nj. istotam). Kadar nastopi deevje, se nabere tu obilo vode. Za Drago (tr., nj., vngr., gzd. - sv Marko), Gra (gzd., sv. Marko), Na Ravnem (gzd. sv. Katarina), Kot (gzd., istotam), V Lesovju (tr., istotam), Na Loici (tr., Dobovce): na Loici je deminutiv od loka, kar pomeni movirnat kraj. Za Ilrastjtru (nj-, Dobovce), Pod Bregom (nj., gzd. Jescnova ravan), Za bregom (nj., tr., istotam), Za lipo (nj., istotam), Za dolino (nj., Govej putok), Zalirib (nj., Cec) = za liribom, Zapotokc (gzd., istotam) = za potokom. Za Moilom (nj., Svine"), Na loiifi (nj., Svine loka!). Pod trnom (nj., Svine), Zloka (nj., tr. Za loko), Pod vasjo (nj., tr., Zadobje), Za jelo (tr., gzd., istotam), Sredek (li., tr., Zadobje) = v sredi. Za mlako (nj istotam), V jezu (tr., Svine Zadobje), Na ukrzu (tr-, istotam) na okroglem prostoru; V brodu (tr., Gabersko), Na pesku (nj., istotam), iroko (tr., Rovte), V mejah (nj., Rovte), V potoku (nj., Rovte), Zakotje (nj., Draga Hrastnik) = za Kotom, Za Klancem (gzd., istotam), Pod ribnikom (nj., tr., Prapretno), Pod reberjo (nj., tr., istotam). Na klancu, (nj., tr. istotam), Za jezom (nj., tr., istotam), V lazu (nj., Ojstro), Na groblji (nj.. Studence); groblja je kup kamenja, pobranega z njive1"). Na gorici (uj., Studence), V resju (tr., Studence), V jelevju (tr., Studence), Pod skalo (tr., istotam), V vrheh Limarje), Na cestah (kamenolom Limarje), Velika njiva (ni., sv. Marko), Okrogla njiva (uj., istotam), Mala njivica (ni., istotam), Velika dolina (pnk., gzd., istotam), Spodnja gmajna (gzd., istotam), Doluie njive (nj., Sv. Katarina na potoku), Dolga njiva (nj., Jeseuova ravan); Sloka njiva (nj., istotam); Okrogla (nj., istotam), Mala njiva (nj., istotam), Velika ravan (ravnina, Gorenjce Dolenjce), Veliki graben (dolina, ce), Dolga njiva (Prapretno), Male in Velike vrtae (gzd., Plesko), Dolnja pe (skl., Ojstro), Spodnja in Zgornja pe (skala, Studence), Velika dolina (gzd., Svine), Dolgi travnik (tr., Zadobje), Mila ravan (gzd., Draga). Nalcvcm bregu Savinje. Obina Svetina. Selii Podjavoruik ( pod naselbino Javornik) in Na ravni ter dolina Po grabej (po grabi, po jarku). Obina Sv. Lenart. Selii Podgorica (= pod Gorico) in Prekladje = pre in Kladje. Pre je menda, vckalni' kakor ga imenuje Pintar, to
*') O razlagi imena Moilo, Moelle Id. poznejel ") Pleternik.
56
tolmai krajevni imeni Prdole in Prevale ter ima pomen latinskega valde'9); ir. prof. dr. Breznik pa me je opozoril, da bi moirlo Kladje pomeniti tudi sklad zemeljskih plasti. . Obina Sv. Rupert, a) S e 1 i a : Zapotok (za potokom), Podgorje, Podkrajelo (pod krajem) in Podklannica (pod klancem), b) Vrtaka (hr., vrtaa, vrtaka). Obina Jurkloter. a) Selia. V Bregeh (Blatni vrh), Porebre (po rebri)', Podpe, V Laah (Lase pri Blatnem vrhu), Poerenje (= pod erenje, pod erjo!, er, erenje). Tu pod visoko skalo stoj mlin; skozi skalo pa se vali Granica z bobneim umom.10) Pod hribom, Zaple (za pleo; plea je gola, prazna zemeljska ploskev).11) Na hrib, na bortu (Panee), Na ravnem (Panee), Malc (Lahov graben); oividno deminutiv od malo, ker je tukaj na griku mala kmetija. Podsele, Podlesje, Za logom (Marijina vas). Prvoie (isto kar Prevalje; zemlja se prevali, klanec je!**) Predole; pr = valde; isto kar Quertal, Zwischental, Nebental.") Hinina. Isto deblo imamo pri krajevnem imenu Hinje (Suha Krajina). Pintar domneva, da bi hia (chyna) pomenilo toliko kot breg, reber, poboje, sploh poklonjen ali poloen svet (Neigung, Lehne, Abhang).") Hinina bi bila potemtakem deminutivna oblika od hina; svet je tukaj v resnici tak, da odgovarja docela tej razlagi. b) Poljskain druga imena. V kot (tr., Marof), Osonek (gzd., Panee; Osounik gl. pod sv. Kritof); Na njivah (severno od Lazi Mrzlopolje), V Reber (Lazie Mrzlopolje), Podkamen (Podpe Marijina vas), Pod babjo pejo (gzd. pri Rudniku Marijina vas). Zgornje njive (nj., Blatni vrh Mrzlopolje), Podkamen in V grabnih (okoliki imeni pri Marofu); Nemko Podpeje (mesto Marofa). Obina Marija Gradec, a) Selia. Konc (na koncu), Na Granici, Podhum (pod Humom), Podvin, Podpe, Poveno. Ljudsko izroilo pravi, da je zemlja poila na tem kraju radi potresa. Poveno se namre res nahaja na popolnoma razbitem terenu, emur pa ni morda iskati vzroka v potresu, ampak v plazovitem svetu, ki se krui in udira. Strenjsko (Stransko). Kraj lei namre na poboju hriba, ki tvori obenem poevno stran reke Savinje. Poimenovanje kraja se je najbre izvrilo s stalia druge strani (t. j. desnega brega) Savinje. Zapus- (= za piio; pua je neobdelano polje, tudi huba), agaj, Zahum. b) Poljska in druga imena. Naklanc (= na klancu, Lahomek), V jevah (gzd-, Gabro ikovca), V vrbje (Dol), V gredah (Laze
") Pintar, L. Z. 1913; str. 548/9. IB ) Oroen, n. o. m. str. 334/2. sl ) Pletersmk. ") Dr, Breznikova razlaga. ") Pintar, . o. m. str. 548/9. '*) Pintar, Izvestia Muzejskega drutva za Kranisko. 1909 str. 127.
Kolonizacija lakega okraja v lui krajevnih in ledinskih imen.
57
Vodiko), Pod gredami (istotam), Okroze {= okrogel del zemlje; nj-, .Zikovca Podvin); Na primcah (Dol Vodiko). Pa isto kar Primskovo pri Kranju in pri St. Vidu pri Stini. Primsko zemljie je takno zemljie, ki se nahaja v dednem zakupu"). Zalog (tr., Vodiko), Zablate {tako pravijo domaini ozemlju, ki se razteza ez miklavko in eiitlenartsko upnijo, ker je zelo plazovito; blatno in se radi tega ugreza). Obina Loka (levi breg Savinje), a) Selia: elovnik. Zaselje ima svoje ime po hribu. Tako imamo tudi pri Limarju v trboveljski obini hrib Cele, v bohinjskem kotu pa 1227 m visoko Celo. Ime prihaja pa od elnate oblike hriba). Na kri; Okrogclca (po obliki izsekanega gozda); iz Razborja se vidi namre ta kolonizirani del kot pookroeno ozadje. Podvine (vinogradi!), Razborje, Znojilo (razlago glej pod svetokritofsko obino); Zagrac (= za gradcem; Sv. Jurij na polju; selie je pod nekdanjim gradom, ki je menda stal v rimski dobi nad sclicm). Podrade (vngr., pod Radecm!), Zalipno, Zatreb (za trebljenim krajem ali pa morda Zatije Erdwinkel?), Pod jamo, Pod Rudo, Na dolih, Osredek (Selie pod Razborjem sredi hoste); Boje (bok, na boju = na poboju; Raia). b) Poliskain druga imena. Ukroz (nj., okrogla njiva. Loka) ; na Lokah (nj., Loka), Za podom (nj.. Loka), U stuk (nj., Loka); poljskih imen te vrste je na Slovenskem posebno veliko; pomeni isto kakor v delce (Stck!), Srednji deli (nj., Loka), V dolini (Loka), Na loici (nj., Loka skozi njivo tee potok Loica), Na travnikih (okrogelca), Na ravneh (Razborje), Na kraah (Rade; kraa je po Pleterniku preni razgon na koncu njive), Radeki deli (Rade), Zgornje polje (Brie), Spodnje polje (Brie), Na mlakah (okrogelca); ime od mnogih lu in obile .mokrote, ki nastane radi mnogih izvirkov, ki se tod nahajajo. Na Moijlch (~ Na moilih; tr., Raia. O razlagi imena pozneje). Na desnem tregu Savinje nahajamo naselbino Veliko Srie. Oroen spravlja to krajevno ime v zvezo z glagolom iriti. Dobesedno tolmai on: eine breite Flche oder Ebene, von iriti, ausb reiten '"). 3. Imena po gozdovih, travnikih In rastlinah. Na desnem bregu Sav inj e. Obina Sv. Kritof, a) Selia: Bezovo (bezeg"), Bukovca (bukev), Klenovo; Oroen izvaja to ime od samostalnikov klen ali maklen (acer campestre). Isto deblo vidi on tudi v imenu Meklenburg"). Trno (Trnovo; od trn, trnje); Senoee (senoet).
") **) ") *>) Na to me ic upozoril g. prof. dr. Breznik. Oroen, n. o- m. str. 492. Oroen, ibid. str. 201 Oroen, ibld. str. 362.
58
asopis za zgodovino in narodqpisie.
b) Dru y a imena: Javornik (Smohor), Cerovo (cer, Sp. Reica), Steninik (Wanzenkraut"1), Veliki gaj (gzd., Velo) Dobrova (~ dobrava, Sv. Kritoi), Turje hoste (gzd., Turje), Pesane (Debro; pesa!), Gozdnik (gora), aj (Belo), Gaj (Sp. Reica), Borovke (bor, gora pri Sv. Marjeti). Obina Dol. Hrastnik (hrast), Javorje (javor) in Slivno (sliva). Obina Trbovlje, a) Selia: Doberna (dob = hrast; Oronovo mnenje, da je nastala oblika Doberna iz staroslovenskega debr t. jkotlina bras ne bo dralo); Dobovec (Dobovce; tudi od debla dob), Gabersko (gaber), Jeve (Jelevje, jela), Jesenovo (jesen fraximus excelsior), Log, Prapretno (praprot), Limarje (= Limbarie; Hmbar lilija30), Robidje (robida = rubus ruticosus, Trbovlje), Trate (ee), ibenik; oividno odtod ima gozd v bliini ime Sibenca. G. prof. dr. Breznik misli, da ima morda ta kraj svoje ime od ib, ki predstavljajo na Notranjskem po svojem pomenu smreke. Bukova gora (gora, Trbovlje); Bukova gorica (nj., Retjc). b) Poljska in druga imena. Grintovec (tr., Sv. Marko; morda od grintavce = scabiosa arvensis nem. Grindkraut"); Repove (nj., Retjc; repa!), Dobrova (nj., Retje) t. j. dobrava, Resnica (tr., Hrastnik; od vresje!), Trata (tr., Jesenova ravan), Breznik (tr., gzd-, istotarn; breza), Brezovica (nj., Svine Zadobovje; breza, brezov, brezovica), Jabloiiica (nj., istotam; jablan!), Dobovec (tr., istotam; dob, dobov), Pelinovec (tr., ec, pelin!); Bczgovec (gzd., ee; bezeg!), Brezje (breza, Gabersko), Topolove (nj., Loke Topol!), Hrastovje (gzd., sv. Marko), Golovec (gzd-, sv. Marko). Pintar izvaja to ime od golij, t. j. mladih in gibkih debel (Golovec pri Ljubljani, Golica, Golnik!31). Jelevje (pnk., sv. Marko jela!), Jelovca (gzd-, Jesenova ravan), Robidnik (nj., istotam; robida), Repe (tr., Rovte; repa!), Javor (gzd., istotam); Resnica (tr., Draga pri Hrastniku; vresa v pred r namre rad odpade!3*), Brljan (gzd., istotam). Vreevje (tr., istotam; oreh, oreje!), Orenica (nj., Klek pri Trbovljah), Lese (tr-, istotam; leska!), Koprivnica (tr., istotam; kopriva!), Brinjevec (vngr., istotam; brinje junperas communis); enice (tr., nj., gzd. Prapretno; enja!); Vrbje (tr., Ojstro; vrba!), Drenovje (tr., ee; dren cornus maseula). Obina Loka (desni breg Savinje). Zgornje in Spodnje Brezno (breza) ter Lukovca. Lukovec pri Mirni je isto; Pintar pravi, da je lukovec
) ) 31 ) 3i ) 33 ')
30
Oroen, Vili, str. 291. L. Z. 1912, str. 365369. Gl. Plctcrsmk. Dr. Breznikova razlaga. Carniola 1913; str. 74: L. Z. 1912, str. 51; 1915, str. 132 13$. Na to me je tudi opozoril . prof. dr. Breznik.
Kolonizacija lakega okraja v lui kraievnili in ledinskili imen.
59
lukov zelnik, lukovo polje Lauchfcld, lukovica pa lukova njiva Zwiebelacker/6). Na levem bregu Savinje. Obina Svetina. Selii Lese (Leje) in Javornik (javor) ter poljsko ime Tisovcc (od tis die Eibe taxusae). Obina Sv. Lenart, a) Selia: Gozdcc, Male gorice, Velike igorelec (morda ima kraj svoje ime po gorelcili, t. j. debelem vejnatem listu"). Male Grahove igrali; graliovie!). b) Poljsko ime Rakitje (gzd., Podgorica); rakita eine Art Bachweide"). Obina Sv. Rupert. Bczgovje, Spodnje Bezgovnice, Gornje Bezgovnice, Mala Breza, Velika Breza, Dobje (dob), Velike Gralmve, Log, Makovec nima prav nobene zveze z mako; ime moramo izvajati od makovca = salix caprea (Sahhveidc), salix montana (Bergweide) ali ononjs spinosa (Haulicckcl37); Olee ( vo-lee; v leevje) dokaz temu tolmaenju je oblika, ki jo nahajamo v urbarju iz 1. 1300., kjer se Olee naziva Vellcschitscli. Verbov (vrba), Trate. Obina Jurkloter. Jesenik Gesen); Tisovcc (tisa taxus), Volu (Spodnji in Zgornji Volu; ime po neki zdravilni rastlini, ki tod raste). Obina Marija Gradec, a) Sclia: Brstovnicc (plodna zemlja; ime od bujnega brstenja), Brstnik ravnotako, Bukovje (bukev), Jagoe (jagoda, jagodice), Gabro tudi Gaberno (gaber), Leskove (leska). b) Poljskaindrugaimena: Brinje (nj., Vodiko) ; na tej njivi se koplje boksit. Travnik (tr., ikovca Podvin), Stolica (nj., Vodiko). Deblo je isto kakor pri Stolniku v kamnikem okraju ali Stolu. Po Pintarju je izvajati to ime od besede stvol, kar pomeni cevasto steblo. Obina Loka (levi breg Savinje), a) Selia: Boroe (bor), Bort (okoli in okoli pogozden gri, na vrhu pa kmetija), Cerovce (Okroglica; cer quercus cerris'7'), Jeve (jela), Mekotc. Dvojna razlaga je mona glede tega: 1. od meke (Weide, salix), ki tu baje radi vlage bujno poganja; 2. mekta pomeni po Pleterniku njivo oziroma poljski kompleks doloene povrine in sicer nekoliko manje od enega orala; v ojem smislu pomeni ledino, prelog, neobdelano polje38). irovnica (ir, bukov ali hrastov), Dobje (dob!). b) Poljska in druga imena; Mala Breza (gzd., Sv. Jurij na polju), Velika Breza (gzd-, Poljana-Rade), Jeivec (hrib, 837 m visok; jeivec = z jelkami poraen lirib).
) L. Z. 1914/XXXIV.. str. 565. ) Gl. Plctcrsnik! ") Gl. Plcternik in Pintar, L. Z. 1914 sir. 569. 3 ') Izvesfia muzeiskega drutva za Kranjsko, 1909, str. 185. ) Oroen, n. o. m. str. 43.
3o M
60
4. Imena po vodi In movirjih. Na desnem bregu Savinje. Obina Sv. Kritof, a) S e 1 i a: Slatna pri Marnem. Po izroilu se je med tamonjimi prebivalci ohranil spomin, da je voda nekdaj tukaj bolje tekla ter da so jo kmetovalci v okolici rabili za to, da so jo meali z vinom, ki je radi tega zaelo vreti. Ta vrelec pa je e popolnoma usahnil. S1 a t i n a v Zgornji Reici : Toplice (se od 1. 1840. naprej nazivajo Rimske; ob rimskih najdbah se je namre Izkazalo, da so e Rimljani poznali blagodejen vpliv teh toplic). Zgornja in Spodnja R e i a (dem. od reka4") ter U d m a t Udmat je pa isto, kar gornjetajerski Admont. Nasproti dotedanjim razlagam, ki so izvajale Admont iz latinskega ad montes, iz adamas (diamanti), iz keltskega debla ag, ki pomeni hrib, ter iz nemkega osebnega imena, je Strekelj priel do isto drugega zakljuka. Ugotovil je, da imajo Admont, Vdmund (1093) in Vodmund") pomen novoslovenske oblike vodmot (ljubljanski Udmat!), kar bi se glasilo staroslovenski vodomat. Beseda je zloenka iz voda aqua in mat turbatore od matiti turbare, torej pravzaprav Wassertrber, potok, ki vodo moti zlasti izlivaje svojo kalno vodo v drugo istejo vodo: strinja se torej o pomenu z imeni brnica, unica, timenica, blatnica, ki vse pomenjajo kalni potok, kalno reko")b) Okolika imena: Loka (Velo), Ribnik (Sv. MihaelKoretno), Kalue (Turje!). Obina Dol. Brnica (Brnca pri Podklostru!). To zascljc je dobilo svoje ime po potoku Brnica, ki tee tod mimo. Strekelj je oznail kakor smo ravnokar navedli brnico kot potok s kalno vodo. Obina Trbovlje, a) Selia: Potok (Sv- Katarina; se je ohranilo e samo v ljudski govorici), Plesko (tudi Naplesk); pleo, plesko pomeni jezero, movirje, kaluo") Retje (Retje v ribnikem okraju in Rctnje v trikem okraju! !). Rieger izvaja Retje od glagola vreti, kar je verjetno, ker v pred r rad odpade"). In tudi v Zbirki bajeslovne in zgodovinske snovi pri prouavanju domovinoslovja v lakem okraju itamo, da je izviral pod Retjem (oziroma Vretjem) na desnem bregu Trboljice v
*) Strekelj, Razlaga nekaterih krajevnih imen po Slovenskem Stajerju I. asopis za zgodovino in narodopisje /1906; str- 56/7. *l) DanaSnji potok Crnica ali rmanica med Romanikom in Vodmatom, ki se v bliini mosta pod Sv. Obaltom izliva v Dravo. ") Strekelj, asopis za zgodovino in narodopisje. I. 1904; str. 71/2; Lessiak, n. o. m. str. 9/0. ") Oroen, n. o. m. str. 202. ") Rieger H., Im Kohlengebiet von Trifali (Hausmann, Sdsteiermark; Graz 1925. Str. 388395).
Kolonizacija lakega okraja v lui krajevnih i lcdinskih imcn.
61
resnici vrelec (22).") Studence (vse polno studencev!), Vode, Loke (loka = movirnat travnik v dolini), Lakonca (morda isto kar Lokavnica?). b) Poljska in druga imena: Potonica (tr., vngr., ), Potoki (gzd., sv- Marko), Potoje (tr., Dobovce), Ribnik (okoliko ime sv. Marko), Mlake (tr., Kick), Mlake (nj., Ravne), Loica (nj., Retje, dem. od loka). Loke (nj., tr., ee), Mlaica (gzd., Svine, dem. od Mlaka!), Loka (rj., SvineZadobovje), Loka (tr., Ojstro), Moile (tr. in studenec v Dragi pri Hrastniku); z Moili sc je bavil e Pintar; mnogotevilna moila, ki naletimo na nje na Slovenskem (Moila v ribnikem okraju; Moile v starotrki obini pri rnomlju; Moila pri Hrastnem; Moili pri Gorenjih Jesenicah; Moila v obini Anikova in Moile v-obini Ajba), oznauje on kot izraz, ki naj pomeni movirne travnike") Obina Loka (desni breg): Potoki (krajevno ime irje), Lokavnica (Lokavnca, kraj pri Breznem; dem. od loka: movirnata globel!). Mlake (tr., Savna pe), Loka (nj., Savna pe). Na levem bregu, Obina Svetina. Slatina in Slatna raven, selici. Mlake (Zamtake; gzd., Polenca). Obina Sv. Rupert, a) S e 1 i a : Slatina, Reka (po potoku Reka, ki se izliva v Lahomico). Dejstvo, da se ta majhni potoi imenuje Reka, a da se mnogo veji potok, ki tee skozi Reico, nazivlje Reica, je napotilo Orona k domnevi, da bi morda ime Reka pomenilo isto kar Krka (od kriti, trebiti).") Vendar ie ta domneva filoloko neupraviena. Loke pri Sv. Petru in Loke pri Trobnem dolu. Mlanica (tr.. Sv. Rupert; mlake!). Obina Jurkloter. Selie Loke (Kremen) in krajevni imeni Jezerce (movirnat panik v hosti pod Zavratmi) ter Loke (Deno Mrzlopolje). Obina Marija Gradec, a) Selia: Vodiko (obilo studencev!). Loke pri Globokem in Doblatina vas (blato, blatina; blato pomeni tudi movirje.*8) b) Zlatee (poljsko ime Lahomno). Deblo je isto kakor Zlatenci in Zlatnik, kar kae vedno na izvir vode. Obina Loka (levi breg), a) S el ia: Zgornji in Spodnji Slap (Na Slapu). Potok, ki tee namre skozi globoko sotesko, dela tukaj slapove. Loka {= movirje, mokroten kraj). Zupani izvaja v svojem znanem
") Sestavili za liudskoolski pouk Mihael Iglar, Jaucz Logar, Anion Gnus in J. Celina. Izlo litografirano l 1902. le ) L. Z. 1911/; str. 496 in 590. ") Orom, . o. m. sir. 11. *') Po prof. dr. Brezniku.
62
potopisu krajevno ime Loka iz Log (gozd), kar pa ne dri.*9) Lokave (dem. od Loka): mokrotno poboje, b) Ribnik (jarekporaen z gozdom; Razbore: svoje dni je bilo bojda tukaj jezerce z ribami); Moilo (' z gozdom, Razbore; ob vznoju obilo vode). 5. Imena po prirodnih lastnostih. Govce (gol; goljava ob- Sv. Kritof);tukaj se je 1. 1825. goljava razprostirala preko povrine 9 oralov in 1415 kvadratnih scnjev. Mulence (muliti, muljava); Tolsto (Tousto) v Spodnji Reici - ob. Sv. Kritoi. Nemara od tolste zemlje. Plaze (ob. sv. Rupert; plazovje, plazovit svet, ki ga je tukaj prav veliko), Plazovje (plazovit teren, ob. Marija Gradec), Pade (istotam),M) Tousto (tolsta zemlja; Pleternik ima zraz tolsto rasti! V bliini se nahaja gora Toust), Pleje tudi Plee (ob. Loka); plea pomeni po Plctcrniku gola in prazna zemeljska ploskev. Ple imamo na slovenskem ozemlju sploh jako mnogo. Pri tej oznabi gre navadno za hrib ali goro, ki je gola in brez gozda torej pleasta. Razlago tega imena je dal tudi Strekelj.61) Toda ne samo v imenovanih selinih, ampak.tudi v nekaterih poljskih imenih se zrcalijo prirodne lastnosti: Golie (goljava Razbor), Mastne gorice (nj., Savna pe), Puste njive (nj., Retje), Pusta njiva (nj., Sv. Marko nad Trbovljami), Napu, na pui (Marija Gradec; pua je pusta, neobdelana zemlja). Pod to poglavje bi spadala tudi ona krajevna imena, ki se v njih zrcalijo ki matine razmere gotovih naselbin. Selina imena Mrzlopolje, Mrzla planina (Zerovnica ob. Loka) in Suhadol (pri Savni pei) ter imena: Mrzla Draga (lr., Retje), Mrzlo polje (nj., Marof), Mrzlica (sev. vzh. od Trbovelj), Mrzla planina (ob. Svetina). Pa tudi tista imena, ki se v njih kae geoloka sestava tal, lahko uvrstimo semkaj. Skrlovje (po Oronu iz krilnika)") v ob. Sv. Kritof, Sedra (ob. Sv. Kritof; sedra, sadra = gips).") Morda pa bi mogli v smislu tozadevne Pintarjcve razlage izvajati to krajevno ime iz determinativnega doloila s e ter debla drag (draga), ki privzame s sufiksom j*B obliko dra. Navajajo krajevna imena Todra, Sodra(ica), Hotedra(ica), Sidra i. t. d. je Pintar spoznal v prvem zlogu (to, so) zaimenska prislova sod (hac) in tod (illac), kar pomeni to stran, tostranski.") e smemo se istovetiti s prefiksom so, potem bi kra) ) Sl ) B ) od ) M ) Suppantschitsch I. A-, Ausflug von Cilli nach Liclitenwald. Cili 1818, str. 57. Po PletcrSniku je pade svet, ki se pogreza. L. Z. 1904; str. 81. Oroen, n. o. m. sir. II. Oroen, ibid. str. 338. L. Z. 1913/; str. 661.
Kolonizacija lakega okraja v lui krajevnih in lcdinskih imen.
63
jevno ime Scdra znailo tostransko drago. Kremen (ob. Jurkloter; Kieselstein), Dcrstven (v ob. Jurkloter; Kies, Kalkspat!), Grhot (tr., nj., Jcsenova ravan; grahottje = Steingerolle). O geoloki sestavi tal svedoijo ravnotako nekatera poljska imena kakor: Kamenite hoste (Globoko Poueno), Ive (ilo, Ice!, ob. Dol), Pesek (Strenjsko v marijagraki obini), llovca (Ojstro, istotam), llovca (gzd., Rovte nad Trbovljami), Prodi (nj., Gabersko; prodna tla!). O skladnosti zemeljskih plasti (klad) pa priata krajevni imeni Kladje (ob. Marija Gradec) in Kladni dol (ob. Loka). Oituje pa se v krajevnih, lcdinskih in drugih imenih tudi dinamika kolonizacije in naselitve ter industri j sko-prom t a razvoja v noveji dobi. S tega vidika prihajajo v potev predvsem sledea imena: 1. Imena, ki so v zvezi s trebljenjem ter obdelavaiijem polja, a) Selia: Raven laz (laziti! ob. Dol), Rovte (rotten, ob. Trbovlje), Trbovlje, Preloge (Svine Zadobovje pri Trbovljah). Po Pleterniku pomeni prolog iztrebljen kraj; prologi = gelichtete Waldstellen. igona igovna {ob. Sv. Lenart). Ime je dobila ta naselbina od gem, gati; pridobivanje kulturnega tla se je vrilo potom poiganja. Lase in Laje pri Trobnem dolu v svetompertski obini. Lae in Laje sta deminutivni obliki od Laze (Lazie Laje Lase); da je to mnenje, ki ga zagovarja prof. Brezink pravilno, dokazuje n. pr. dejstvo, da pozna ljudstvo zaselje Lazie (pri miklavu v marijagraki obini) v splonem1 pod imenom Lase odnosno Laje. 2ikovca pri Podvinu (igovca; kae torej na poiganje), ikovc (samoten dvorec pri Podvinu), Poarje pri Podvinu kae tudi na kolonizacijo potom poiganja. Loe (morda od loine, kar pomeni njivo ali polje ob poboju, ki se samo izsekava, ne pa orje; morda pa tudi od loe, kar predstavlja po svojem pomenu leie divjaine). Lazie (v jnrklotrski obini), dem. oblika od Laze. Laje (istotam), V Laah (= Laziah) samoten dvorec med blatnim vrhom in Pojerjcm v jnrklotrski obini. V Lazah (samoten dvorec v Goi ves'). Sekovc (ob. Jurkloter); pomeni izsekan, iztrebljen kraj. Poarje (samoten dvorec pri Slavislivesi v jurklotrski obini). Laze (sam. dvorec pod Razborjem v obini Loka pri Zidanem mostu). Prahe (trzina, ob. Sv. Kritof). b) Poljska in druga 'mena. Laze (okoliko ime: Draga pri Hrastniku); Laze (tr Svine Zadobovje), Veliki Laz (Studence pri Hrastniku), Laze (tr nj. Sv. Katarina), Trcbnica (ovinek, Sv'ne); od trebiti. Trebnca (tr., Gabersko:), Zadnje laze (nj., tr. Prapretno), Trebei (Plazovje v marijagraki obini; trebe = Rodegruiid). 2. Imena, hi kaejo na kulturo tal. a) S e 1 i a : Sevno (ob. Sv. Kritof; sejati Sevnica!), Njivica (ob. Sv. Rupert), Kobiljek v loki obini; morda od kobile, kar pomeni po Pleterniku posuena vinska loza;
64
Kobiljek pa je kraj, ki je zasajen s trto. Slogovno (ob. Svetina; slog = das Ackerbett; slog je veji od ogona ter ima ve kakor est brazd. Gl. Pleternika!. Lanie (ob. Loka); lanie pomeni ager olim lino consitus (abgeerntetes Flachsfeld"). b) Poljska imena: Ogeko polje (Ogee v svetokritoiski obini); Lenisce (Lanie; Smohor v svetokritoiski obini); Malvert (mali vrt, Hrastnik), Vinca (nj., tr., Klek v trboveljski obini; pa isto kar Vinje, Vinica itd.), Njivice (Lase pri Trobnemdolu), Njivnjak (istotam). Vert (Olee v entrupertski obini), Njivica (nj., Reka v isti obini). Dolge njivice (Lazie v marijagraki obini), Laziko polje (pri Laziah v junoklorski obini). Njivice (nj., Marijina vas, istotam), Loko polje (nj., Loka pri Zidanem mostu), Vrtje (vrti, pri Podvinu v loki obini). Polje (nj.. Ravne v trboveljski obini), Lanie (pnk., Jesenova ravan v isti obini), Nova njiva (nj., Sv. Marko). 3. Imena, ki so v zvezi z agrarnimi odnoaji. Lastina (pri Trobnem dolu v entruperki obini). Po Pleterniku je lastina tisti kos zemlje, ki se pridobi k prvotnemu zemljiu (Ueberlandgriinde) ; verjetno je tudi, da ima ta naselbina svoje ime po lastinarjih, s imer oznaujejo v tamonjih krajih majhne posestnike. Lastino imamo tudi v kalobski obini. Mala Gmajna (Sv. Marko pri Trbovljah; gmajna je skupna, obinska posest, srenja), Velika Gmajna (istotam), Na Gmajn (Sv. Jurij pri Hrastniku). 4. Imena, ki kaejo na obrtno ter industrijsko delovanje prebivalstva. Stopce (marijagraka obina); na Slovenskem imamo ve slinih krajevnih imen, kakor n. pr.: Stopce, Stope, Stopnik, Stopicc, Stopno pri Makolah in Stopence ob cesti Ptujska goraRogatec, kjer so imeli ptujski minoritie svoje stope (Stampfmiihle). Brezdvomno isto deblo zasledimo tudi pri imenih Vstopnik (= Stopnik; ob. Dol) in Stopnik (kraj in hrib v loki obini). G lau ta pri Trbovljah. Ustanovila sta jo e leta 1824. brata Pavel in Franc Maurer z eno pejo; 1. 1872. pa se je zidala popolnoma nova steklarna s tirimi pemi. Danes slui ta nova glauta rudarskim druinam kot stanovanjska hia. Kot steklarji so bili v tej glauti zaposleni predvsem priseljenci iz Alzacije in Badenskega, ki so zanesli med domaine nemke vplive. Danes se steklo v Trbovljah ne izdeluje ve, pa pa cvete ta industrija v Zagorju in Hrastniku. Glauta v Lahovemgrabnu je stareja od one v Trbovljah. Postavil lo je e 1. 1788. pod Lisco Joef baron pi. Wintershoen, lastnik kozjanskega gradu. Glauto je po par letih prevzel Kari pl. Azula, ki jo je leta 1802. presadil v bliino jurkloterske papirnice. Ta jurkloterska glauta je obstojala do leta 1806., ko je tedanji lastnik Eduard Heider opustil to podjetje ter zgradil v Hrastniku novo steklarno. Steklarski izdelki te
) Pintar, Imenoslovne rtice. Carriola 1910; str. 75.
Kolonizacija lakega okraja v lui krajevnih in lcdinskili imen.
65
glaute so se izvaali na Kranjsko, Hrvatsko, Trst in Levanto. Mestu, kjer je prvotno stala glauta pred 1. 1802., pa pravijo Na starih glautali, kjer je bil e 1. 1857. posestnik Italijan Martini. Z ustanovitvijo glaute so prili v Lahovgraben kot steklarji Lahi, pa tudi Bavarci, o emer priajo nekatera tamonja rodbinska imena: De Santi, Dela Mea, Martini, Pettini, Capelari, Chanti, Pompe, Toniutti. Biedermann, Werber in Wolf. O prebivalstvu v Lahovemgrabnu pravi uitelj Jurko v e navedeni zbirki, da je surovo in silovito, ker najve tuj element v krvi prevladuje. Danes pa se nahaja na mestu stare glaute kmetija Jurkov, ki jim splono pravijo glautarji. Kmet nad voljim grabnom stare glaute pa je dobil ime Ljovc, ker je za obstoja glaute klical delavce v steklarno. G1 a u t e^ v Q1 a u t a h pa je ljudstvo poimenovalo tudi kraj v Konnem selu (ob. Svetina), kjer je 1. 1753. zgradil takratni lastnik celjskega gradu grof Gaisruck steklarno, ki pa se je pozneje opustila. Fuine (Sv. Lenart pri Hrastniku). Sredi hrastnike doline je bila neko jako znana kovanica za izdelovanje rebljev; pravili so ji peklenska fuina. Rudnik pri Marijini vesi. Spodaj na Sevnni namre je bila svojas fuina. Se pred kakimi 70 leti so bojda tani v bliini kopali cink. Ruda pod Razborjem (obina Loka). To graino ie baje e 1. 260. po Kr. zgradil Marcus Ulpius Rutilianus, rimski polkovnik, ki so ga tudi tukaj v bliini pokopali. Njegov nagrobni kamen, ki se je tamkaj nael, so prenesli v graki Joanej. Pred Suppantschitschem', igar potopis smo e navedli, so domnevali, da je dobila ta graina svoje ime po Rutilianu, baje norikem deelnem oskrbniku. Zupani pa je opozoril na to, da se je tukaj kopala ruda (torej e leta 1818.00). Kraj je torej oividno dobil svoje ime po svineni rudi, ki se je tukaj kopala. Neverjetno pa je mnenje, ki ga izraa anonimni pripombar na oznaeni strani izvoda Zupanieve knjige, ki se nahaja v ljubljanski Iicealni knjinici e, da je graina Ruda dobila svoje irrte po besedi rut, kar da pomeni v slovenini hubo. Apnie (gzd.4 Ojstr nad Trbovljami). Tukaj so svojas brezdvomno' gali apno. Sploh se j V trboveljski okolici ganje apna in opeke zelo razvilo, ko so 1. 1847. Prieli z graditvijo june eleznice. Apnenec se je lomil v mnogotevilnih hrastnikih kamenolmih ; v apneniah (apniih) pa se je gal v ivo apnoj Zapuena apnenic se nahaja tudi ob cesti; ki Vdi iz Jtirklotra proti Mijemu dolu. V glavnem' s torej kae v teh krajevnih imenih razvoj steklarstva, rudarstva in apnenitva a lakem ozemlju. Ta razvoj se je mgocti Pospeil z zgraditvijo June' eleznice v letih 1847-^50 ter proge d Zidanega mosta proti Zagrebu. To pa velja ravno tako za razvoj premogokopiiitva (Trbovlje, Hrastnik, Huda jama, Presenifc, ki je najstareji
") Suppaatschitsch, n. o. m. str. 61/2.
66
premogopok v lakem okraju, ter premogokopne jame v Trobnem dolu), produkcijo cementa, ki je v lakem okraju bila precej razirjena"), ter sploh vsako drugo industrijo odnosno obrt (oljarna v Zidanem mostu, ustanovljena 1. 1852.). irok razmah obrtnosti in industrije je sicer odprl na iroko vrata tujim naseljencem, vendar je naselitev tujega elementa ostala omejena le na industrijsko-prometna sredia, doim, so se v zaledju ohranili sledovi prvotne slovenske agrarne naselitve. 5. Prometna imena. Ceste (Loke pri Trbovljah); menda je tod vodila cesta v Zagorje. Kriie (Gabersko pri Trbovljah), Razpotje (Ojstro), Brodnice (pri Vodikem v marijagraski obini); tukaj je bil svoje dni brod preko Granice. Zidani most. Da je e za Rimljanov stal tukaj most, dokazujejo srebrni in bronasti novci, ki so jih nali leta 1834. pri razkopavanju velikega kamenitoga stebra na desnem bregu Savinje. Za preseljevanja narodov so mimo hrumei narodi most najbre podrli, dokler ni dal 1. 1224. Babenberan Leopold VI. zgraditi na mestu starega rimskega mostu ob izlivu Savinje v Savo in sicer pri kapeli Sv. Uja nov kamenit most, po katerem je kraj dobil svoje ime- Leta 1442. pa se je ta drugi most podrl in sicer v bojih med cesarjem Friderikom JIL ter celjskimi groi. Leta 1824. pa je dal postaviti sedanji most nadvojvoda Ivan"9). ...., 6. Prava naselbinska imena. Sevce (ob. Sv. Kritoi ; dem. od Selo), Sele (ob. Sv. Rupert), Selo (Lazie v marijagrajski obini), Sele (tudi Selo pri Hinini v jurkloterski obini), Selo (Markovce v svetinski obini), Dvor; samoten dvorec kmeta Dvorska v Vodikem. Ima res obliko dvora in ljudstvo ga splono naziva Na festenk. Straa, Strae (ob. Loka, desni breg Savinje). Morda sega postanek te naselbine celo nazaj v rimsko dobo. Zaselje lei namre ob stari rimski cesti, ki je vodila iz Zidanega mosta ez Grmado nad Zidanim mostom, skozi irje in naprej preko ozemlja dananje svetokritofske obine. Strae, t. j. gora v razborski upniji; s te gore so se baje dajala z zaiganjem kresov znamenja o prihodu Turkov. Strae (samoten kmetski dvorec jugovzhodno od Lazi v jurkloterski obini). Stranik; hrib v svetokritofski obini, sluil je po ljudskem izroilu za turkih bojev .kot stranik, ker so na njem ob bliajoi se turki nevarnosti zaigali kresove. Gradie (naselbina pri Sv..Juriju na polju v loki obini); stoji na 300 m visokem griu in ima ime oividno' od rimske utrdbe nad Bregom- Gradie (Rifnigozd!). najdie;nagrobnega .kamna iz rimske dobe. Grad (Reika dolina); Oroen lokalizira tukaj grad Vreudeneck, ki se imenuje e 1. 1279. Ta grad je po njegovem
") Cementarna'v Marijinem gradcu, otvorjena.1. I860., v Zidanem.,motu, otvor,,: ijena-I. 1857. in v Trbovljah. " M ) Oroen, n. o. m. str. 423/4; -Zbirka . . .* str. 17; Suppantschitsctirn. arm.
Stf. 53. 1 -: -. -, : /K'J],i-,ltJi:;.;-;.' '. '
Kolonizacija lakega okraja v lui krajevnih in lediuskih imen.
67
mnenju slal na hubi t. 45, ki se e danes imenuje grad ali na gradu, posestnik hube pa vulgo Grajak.6") Zagradec (poljsko ime, Sv. Jurij na polju). Gradie (pri Liscah nad Razburjeni). G (Gradec), kraj s hosto pod Razborjem. Gradie (hrib pri eah v trb. obini). Za gradiem (Sv. Marko, istotara), G rac (nj., Jesenova ravan, istotam), Tabor (hrib pri Trbovljah utrjen!). Konno naj e omenim skalnato goro G rac (Gradec), zapadno od Prapretna v jurkloterski obini; e danes je mogoe zapaziti razvaline nekdanjih utrdb na vrhu Gradca, dasi je zelo obrastel z grmovjem in drevjem. Vanost te toke so takoj zaslutili e Rimljani in postavili tukaj svojo stranico, ki je stala ob rimski cesti OglejLjubljanaRadeePlanina Subotica. In Granica sama je oividno tudi dobila svoje ime radi tega, ker tee mimo nekdanjega gradu, Rabenstein (Vranska pe), .ki je bil lovsko zatekalie celjskih grofov80). (Gradnica Granica!). Mllner je menil, da kaejo na prvotne rimske naselbine vsa tista krajevna imena, ki so v zvezi s samostalniki grad, straa, gradie, groblje, gomila, zid, cesta itd."). Za posamezne sluaje to mnenje morda dri; sicer pa bi nas vsako posploevanje v tem ozira gotovo vedlo do zmotnih .zakljukov, ker datirajo brez dvoma krajevna imena grad gradie straa itd. v lakem ozemlju v preteni meri iz turke dobe. 'Kloster ali V Klotru t. j. hia t. 48 na juni strani Koretna v svetokritofski obini. Med ljudstvom se je ohranilo ustno izroilo, da je bil tukaj neko samostan. Oroen pravi v svojem delu, da je tamonji posestnik Ojsterek Toma res bil izkopal na svojem polju zid, dolg osem senjev. 7. Imena, ki kaejo na narodnost. Nemki graben (pri Jurklotru). Ime ima ta jarek po nemkih steklarjih, ki so bili od 1. 1809 1862 zaposleni v glauti, ki jo je menda osnoval neki Grochmann, doma iz ekega"). Nadaljevanje Nemkega grabna se imenuje Patrov graben. Turkovgrabenpri Lukovci (ob. Loka) ; ime pa po Turkih, ki so tod mimo hrumeli. Lako, Lahomno, Lahomek, Lahomica, Laka vas, Lahov graben. Nehote se ob teh krajevnih imenih v prvi vrsti poraja misel, da so vse te naselbine dobile svoje ime po Italijanih ali Lahih. Tako je e prof. Dolenc namignil, da bi Lako dobilo svoje ime po talijanskih rudarjih"3). In na prvi pogled bi utegnili nekateri zgodovinsko-razvojni, krajevno-imenski in pa rodbinsko-imenski sledovi napraviti vfisefc, da je res tako. '
) Oroen, ibid. str. 235. .-, . ) Oroen, hid. str. 334/1. ..... , , el ) Mittheiinneen d. Aiithrop. Gesellschaft in Wien X; 1881, sir. 39. i. " **) Iz tozadevnega gradiva, ki ga ima v svojem arhivu Slovenska Matica v Ljubljani. 6 ') Dolenc M., Duanov Zakonik. Ljubljana 1925. Str. 57..
ia M
68
To pa je v najtesneji zvezi z nekaterimi zpremembami na sedeu gospodstva v lakem okraju. Po mnogih perturbacijah in po izumrtju Celjanov (I. 1456.) je prehajal namre laki zakup iz rok ene rodbine v roke druge rodbine, dokler ni dobil 1. 1554. lakega zakupnega gospodstva Ivan Valvasor"4), Le-ta je namre v prvi polovici 16. stol. doma je bil iz Telgate v provinciji Bergamo sledil valu italijanske migracije v alpske deele, ki je bila ravno v 16. stoletju radi raznih pospcujoili okoliin in razlogov posebno ivahna, ter se naselil v Ljubljani kot trgovec z majolikami. Kot dober trgovec in finannik si je mogel kupiti veliko posestev ter gradov na Kranjskem in tajerskem; postal je cela lan kranjskega deelnega zbora ter 1. 1570. vrhovni provijantni mojster za slovensko, hrvatsko in obmorsko granico. 2e I. 1544. pa se je teie njegovega delovanja presadilo na lako ozemlje, ko je tega leta dobil v zakup laki urad. S svojo podjetnostjo je dvignil posestva na tej po naravi tako blagoslovljeni zemlji, kakor pravi Radies v svojem delu o Ivanu V. Valvazorju. Pri tem pa so mu pomagali italijanski kolonisti, ki jih je bii pozval iz Italije. e Oroen je namre ugotovil, da je v obsegu lake upnije in dekanije veliko kmetskih rodbin, ki se imenujejo Bergomaski (per Bergoma!). Na, podlagi tega dejstva je domneval, da se je za 1. Valvazorja priselilo v tamonje kraje ve Bergomaskov iz.Italije.iS) Tej domnevi se je pozneje pridruil tudi Radies ter jo vzel kot dejstvo") Sledovi lake kolonizacije v lakem obmoju so pili in se zlasti zrcalijo v krajevno-imenskih in rodbinsko-imenskih preostankih. I. Krajevno-irnenski sledovi. L. 1658., ko je bil v Lakem upnik Cobelli de Belmontc, kof v Rojani, se imenuje vinograd v Benetkah t. j. na hribu v bliini Lakega."7) To je brezdvomen italijanski vpliv, ki se n. pr. tudi e kae pri Mailandu pri Zidanem mostu, kjer so se bili kot prvi naselili italijanski elezniki delavci. Nasproti Mailandu na desnem bregu Savinje pa so italijanski elezniki delavci ustanovili naselbino Benetke, ki pa je po dovrenih eleznikih delih zopet izginila.*8) Jasno je, da ni mogla biti ta naselbina na nekem, hribu v bliini Lakega I. 165S. bivalie Italijanov elezniarjev ali delavcev, ampak samo italijanskih poljedelskih kolonistov t. j. potomcev tistih, ki jih je bil pozval Valvazor iz Zgornje Italije. Na drugI strani pa je jako zanimivo tolmaenje krajevnega imena Lahov graben, kakor se je ohranilo v ljudski tradiciji. Domaini in oko"*) Oroen, n. o. m. str. 209/12. ) Oroen, ibid. str. 76 pod *). *) Radiso P., Jobanu Weikhard Freiherr von Valvasor, Llbacn 1910. sir. 3-. 'J Oronova kronika, kl se nahaja v laSkem 2iipnlS2il str. 56; 1, 1747, se Se nagaja Benetik (si. Oroen, m. o. m. str. 103). (
M
**) Oroen, n. o. m. str. 430.
Kolonizacija lakega okraja v lui krajevnih in Jedinskili imen.
69'
liani pravijo namre, da ima ta graben svoje ime od tod, ker so tukaj gali Italijani oglje, oziroma, ker so v tem grabnu stanovali Italijani, ki so bili zaposleni v tamkajnji glauti. V tem tolmaenju bi nas morda potrjevalo dejstvo antiteze Nemki graben (pri Marijini vasi) n Lahov graben. 2. Rodblnsfeo-imenski sledovi. Kakor je e omenjeno, je v laki nadupniji mnogo Bergomaskov. V marijagrakl obini je e dandanes posestnik, k se naziva Bergoma in ravnotako sta se po zatrdilu entjedrtskega upnika J. Lonaria obranili dve enaki hini imeni v Reici in v Oovcih nad Sv. Jedertjo. Ni tudi izkljueno, da spada med potomce Valvazorjevih Bergomaskov posestnik Bergov Bla, ki se 1- 1825. navaja v Reki. Te kmete Bergomae je torej po Oronovem mnenju pozval y Lako J. Valvazor. Pa tudi v rodbinskih imenih Lahomek in Lab se kae italijanski izvor teh rodbin. Tako imamo na podlagi seznama kmetov iz 1. 1825. v Lahomku posestnika Lahomka Tomaa in Lahomka Ivana; v Laliomncm Lahomka Matijo, v Porebru pri Paneah (jurkloterski okoli) pa Lahomka Joefa. Pri Oleu stanujeta 1. 1825. Lah Ivan in Lah Stefan. Vsa ta rodbinska, odnosno hina imena pa dobijo poseben povdark, e ugotovimo, da stanujejo vsi ti v bliini Lakega (e izvzamemo sluaj v Porebru, kjer pa gre brezdvomno za poznejo priselitev), doim v drugih predelih lakega ozemlja popolnoma manjkajo torej v obliju kraja, kjer je Valvazor bil osredotoil svoje kolonizatorino delovanje. Vse te in morda e druge okolnosti bi govorile brez dvojbe v prid tistemu mnenju, ki spravlja postanek krajevnih imen Lako, Lahomek, Lahomno, Lahomica (potok!). Laka vas, Lahov graben v zvezo z Itajani- Toda e, vpotevamo as te Valvazorjeve kolonizacije, ki se pojavlja v drugi polovici 16. stoletja, in ga primerjamo s pojavom omenjenih krajevnih imen v listinskih dokumentih, se pa ob dejstvu letnic zruijo vse te in sline domneve, kajti listinskih dokazov o kakni drugi italijanski migraciji nego Valvazorjevi pa nimamo. Potok Lahomica se namre imenuje e 1. 1209. (riuulus dietus Lochomel) ter 1. 1227. (Lohomel) ;) naselbina Lahomno pa se navaja e v habsburkem urbarju (torej med I. 1280.1295.),70) doim se imenuje Lahomek prvikrat 1. 1445") Lako pa 1. 1483,") Lahov graben najpozneje 1. 1618.
w
in 335.
M
-) Zahu I., Urkmidienbuch des Herzogtums Steiermark H; Graz 1879. sir. 153
Dopscb. A., Die lanesfitrstUchen Gesamturbare der Steiermark aus dem Mit(Oest erreich! sehe Urbare 1/2). WienLeipzig 1910. Str. 285/39. Oroen, . . m. str. 64. Oroen, ibid. str. 70 Kot Tyver se seveda navala e v 13,. stol.
) telalter. T ') "J
70
S tem pa dobiva veljavo drugo mnenje, ki ga je kot prvi izrekel Zupani v svojem potopisu iz I. 1818.") On spravlja namre postanek vseh teh krajevnih imen v zvezo z Rimljani, opirajo se pri tem tudi na rimske najdbe. Temu naziranju so se pridruili pozneje e Knabl, Oroen, Schmidt, Pirchegger in drugi") V lui te krajevno-imenske razlage pa nam postane hkrati jasno naseljenisko stanje v lakem ozemlju po prihodu Slovencev. Slovenci potemtakem romanskega elementa niso pregnali ali iztrebili, ampak so ga potisnili globoko nazaj v zapuene gorske kote razmetanega lakega ozemlja, kjer so se obdrali celo do nemkega zagospodovanja. Nad Rimljani se je bila ponovila usoda Keltov, ki so se bili morali ob rimskem. zavojevanju zatei v hribovje. Naselitveni proces ob slovenski naselitvi je bil tukaj pa docela isti kakor v alpskih gorskih kotih. V legi ravno teh krajev s jasno svedoi ohranitev romanskega elementa, ki se je obdral e tja v zgodnji srednji vek. Rsum.
. Die Kolonisation des Bezirkes Lako lm Lichte der Orts- und Flurnamen. In kurzen Zgen wind zuerst die geographisch-geologische Struktur des .Tiiifcrcr Bezirkes besprochen, der diesbezglich von der Aniiciinale von Lako, Sinclinale von Trbovlje und dem stlichen Teil der Anticipale von Litija zusammengesetzt wird. Sodann folgt auf Orund einer Ortsnamendeutung und Ortsnamen analyse nach Lessakscher Methode die Darstellung des Landschafts Charakters und der Tcrrainplastik einerseits und der Ansiedlungsdynamik anderseits. Im ersten Faile " handelt es sich um die sachlichphllologischc Deutung derjenigen Orts- und Flurnamen, deren Ursprung mit Relief, Lage und Form, Wald und Pflanzen sowie Wasser unii Morast erklrt wird; im zweiten Falle kommen alle diejenigen Orts- und Flurnamen im Bereiche des Ttfercr Bezirkes in Betracht, die auf Urbarmachung des Bodens, Ackerbauttigkeit, Gewerbe- und Indu st ri cent Wicklung, Verkehr und andervl-. kisches Eiemcnt hinweisen (Nemkt graben, Turki graben,-Lasko, Laliomno, Lahomfck, Laka vas, Lahov graben u- s. w.), wobei sich -der Verfasser der bisherigen Ergebnisse auf dem Gebiete der etymologisch-sprachlichen Ortsnamenforschung bedient.
) Suppantschitsi, n. o. m, sitr. 23. '' T1 ) Knabl R. Mh V St. II. 1851; str. 161. Oroen, Chronik der Hauptpfarre Tffcr. 1857,'(Scda] v zupiiicuv Lakem.) Schmidt W, Archologischer Bericht aus Steiermark. . ' . t ' Mitt. d. anthrop. Gesellschaft in Wien XXXXIV. B: 13.'i. XIV. Wien 1914;
Str. 46. . .';:' '
Pirchegger H., Geschichte der Steiermark I. (Deutsche .Landesgeschlchtcti 'XII.); Gota. 1520.:Str. 70. :: -; ~
(ospocarsko poslopje v Savinjski dolini.
71
Gospodarsko poslopje v Savinjski dolini.

(Vpliv hmcljskc kulture na njegov razvoi). Fr. Ba, Maribor. I. Savinjska selia iee na terasah za Savinjo, Lonico in Boljsko; med avnicami in Celjem pa na izstopu potokov iz Ojstrikih hribov med Trojanami in Lakim. Selia na terasah za Savinjo predstavlja vzhodno od vode vrsta vasi od Polzele rez Dobrteo vas, Vrbje in Petrovce tja na Leve, zahodno pa veriga naselbin, katere bistveni leni so Letu, Parilje, Orla vas in Latkova vas. Na poloni terasi za Lonico se irijo Gruovlje, Gotovlje in Arja vas, vasi, ki se z Levcem zdruijo v vzhodnosavinjsko vrsto naselbin- V enem ariu elipse PolzelaLeve lei nad Lonico trgovsko-lmieljarsko sredie Savinjske doline alec. Nad Boljsko so se razvila selia, katera predstavljajo Gomilsko, Kaplja vas in Dolenja vas, na terasastem svetu na vznoju Dobrovlja med Lctuem in Vranskim pa polkrog krajev z Braslovami in Kapljo. Radi morfolokih prilik se v gorovju okoli doline ni razvila kmetska vas, razen izjeme, ki jo dela Vologa pod prelazom Lipo med Vranskim in martnim ob Dreti, temve tu prevladujejo na vznoju hribovja in na terasah pred njim zaselke vasi (Podvin, Podvrh); na pobojih pa se irijo na jugu in zahodu samotne kmetije, ki se na severovzhodnem valovitem svetu druijo z zaselko vasjo. Naravne poti. ki zdruujejo in usmerjajo loveka in promet zlasti Ojstrikih hribov v dolino, so potoki. Na izhodiih potokov iz hribovja so se razvila selia, ki pa ne predstavljajo kmetskih, poljedelskih ali ivinorejskih vasi, ampak koncentracijo posvetne in cerkvene gosposke, obrtnitva in trgovine. To so izrazite obrtne vasi, ki so se sicer kot skupina cerkve, ole, gostilen, trgovin in posameznih obrti razvile najbolj karakteristino v Slovenskih goricah. Znailni primeri za te obrtne vasi, ki so se razvile na izhodiu potokov iz hribovja veinoma ob ali na tercijarnih terasah, so Grie, St. Pavel pri Preboldu in t. Jurij ob Taboru. Kot najveje tako selie pa se je razvilo na stikaliu poti ob Boljski, Motninici in preko Lipe Vransko, ki je zato Loici vsililo kmetski znaaj, pravtako kot ni obrtno Mo^ zirje, leee na vstopu Savinje iz Gornje Savinjske doline v Sotesko; dovolilo vsled svoje lege na izstopu Savinje iz Soteske se razvijajoemu Letuu obrtnega znaaja ali otanj martnu ob Paki. Splono pa se je Pred obrtnim seliem razvila spredaj bolj v osrju doline na odprtem" polju ali na tcrasi.kmetskavas, za kar imamo najlepe primere v OjstriSki vasi pred St. Jurjem ob Taboru in v Dolenji vasi pred St. Pavlom pri
72
Preboldu. Zgodovinski obrambni momenti igrajo pri nastopu in razvoju teh obrtnih vasi nemalo vlogo. V vzhodni Savinjski dolini pa se vasi la Ojstrika vas radi logov v prodnatem in suhem terenu ob Savinji niso mogle razviti. Pravtako pa se niso obrtne vasi razvile na severu v ozemlju Lonice; Zaloe imajo kmetski znaaj vsled zgodovinskih razlogov, ker je samostan Novi kloter in posvetna gosposka na Polzeli odvajala obrti od Zalo stran. Vzrok za splono pomanjkanje obrtnih seli severno od Lonice imamo v iroki in movirni dolini Lonice, ki tee tik ob vznoju hribovja m ki je terase denudirala in razbila, tako da manjkajo tu primerne ploskve za razvoj naselbin, analogno obrtnim na jugu doline. Nastoj in razvoj naselbin analogno onim na jugu doline pa je otekoal tudi radijalno proti dananjemu Celju usmerjeni tok vodovja na vzhodu teh hribov in polona valovtost terena na severozahodu, ki je odprt po polonih zvezali k dolini srednje Pake, kjer so blizu veje aglomeracije prebivalstva kot Ve? lenje in otanj. Podobnih aglomeracij v bliini v Savinjski dolini ni, neglede na to, da ovira promet iz ozemlja gornje Lonice na zahod v Savinjsko dolino k Smartnemu ob Paki Gora Oljka. Vasi, ki leijo v dolini na terasah, so v bistvu po svojem tlocrtu podolne vasi, v katerih je zopet preteno zazidana ona stran ceste, "ki Je stran od poboja terase (Gomilsko, Dobertea vas, Lcvcc). Vas, kjer so hie in ostala poslopja razvrena okoli prostora na vasi, predstavljajo Polje; brezlika vas pa se je razvila pred vznojem hribovja, n. pr. Grajska vas za Boljsko in Kaplja ter Rakovlje pri Braslovah pred Dobrovljem. Na valovitem svetu med Pako in Hudinjo pa predstavlja Podvin prjmer zaselke vasi, ki se proti vzhodu kria s samotnimi kmetijami. Sploni znaaj Savinjskih seli je v dolini kompaktna kmetska in obrtna yas, na obrobnem hribu pa razbiti in raztreseni zaselek. Savinjske vasi, kot kmetije v hribovju, lee vedno na robu polj ob njivah. Polja, ki lee najmanj na eni strani vasi, so razdeljena po kako^ vosti zemlje v razne komplekse, ki se vrstijo v enaki irini drug za drugim od vasi pro in v katerih ima vsak vaki posestnik svoj kos. Medtem ko se polja vedno dotikajo vasi, pa lee travniki in gozdovi razlino oddaljeni od selia, tako da je eden travniki ali gozdni kompleks povrinsko loen od drugega. Kot kompleksi pa pripadajo eni vasi, Katere posestniki si delijo v last posamezne dele. Dalje pro od yasi, izven doline, na vznojih hribovja pa lee vinogradniki deli vakih po= sestev. Posestva tvorijo sistematski kolonizacijski tip. Savinjska posestva predstavljajo socijalno dvoje tipov posestev, kmetska in veleposestva. Kmetska posestva so po svojem znaaju teno poljedelska in zavzemajo tudi veino za poljedelstvo najbolj spo= spbne zemlje. Veleposestva pa so v okolici Celja in alca istotako poljer
73
delskega znaaja ter so izraz modernega agresivnega meanskega kapitala, ki prodira iz Celia in alca v agrikulturno dolino. V nasprotstvu s temi veleposestvi, s to produktivno kmetsko zemljo, ki se nahaja v rokah trkega ali mestnega trgovca in obrtnika, pa nosijo veleposestva, ki izvirajo iz fevdalnega upravnega sistema pred 1. 1848., predvsem gozdarski znaaj- Njih sede je na velikih, preteno gozdnih kompleksih diluvijalnih in tercijarnih teras, odkoder se ne irijo toliko v poljedelsko dolino, ampak predvem v gozdnato hribovje (Zakloter, ovnek, Ojstrica, Prebold i. dr.), Ker se na veleposestvih vri strokovnotehnini obrat z razlino uporabljenimi in plaanimi delovnimi silami, kar jim daje peat latifundij, ne pridejo ona narodopisno v potev. Narodopisno pride v potev samo savinjsko kmetsko posestvo, savinjska kmetija, na kateri se ivljensko udejstvuje poedina kmetska rodbina. Socijalno in kulturno ivljenje savinjskega kmeta se je do zaetka 20. stoletja razvijalo pod monim vplivom veleposestnikovega vzgleda ter stoji danes pod izredno monim gospodarskim in kulturnim vplivom mesta; vsled teh izrednili vplivov se kulturno savinjski kmet relativno malo samoniklo udejstvuje, temve sledi veleposestvu, mestu in strokovno organizacijskemu vodstvu. In ravno tu, kjer so tuji vplivi na kmeta veji kot v katerikoli drugi pokrajini Slovenije, se je pred omi zadnje generacije izvril v literaturi e nezabeleeni proces, ki je na podlagi lnneljskc kulture in na podlagi dvignjenega ivljenskega nivoja ustvaril iz gospodarskih kmetskih poslopij nove tipe in nove oblike. To preoblikovanje in razvijanje se je izvrilo pod kulturnim in gospodarskim, torej geografskim vplivom Savinjske doline. Geografsko pa sledi iz tega, da imamo lahko kje drugje iste ali sline transformacije, da pa je njihov gospodarski vzrok drugi. V vseh takih sluajih lahko prouimo vzronosti v eni ali drugi pokrajini in razline temelje za sline pojave z geografsko narodopisno metodo. Stilno si podobni pojavi pa imajo svoj izvor zunanjih oblik v iroko na isti olski bazi organiziranejm dananjem stavbarstvu. Forme tvorijo zato del stavbarstva ali arhitekture kot tehnine discipline, narodopisno pa ugotovimo vzroke in prcsnavljanje v zvezi s preoblikovanjem samim- Te vrste tudije, kjer ie, snov narodopisna, metoda pa geografska, veejo geografijo z njeno p.ompno vedo etnografijo. V svoji preteni veini in povprenosti predstavlja v dolinskih vaseh savinjsko kmetsko posestvo povrinske enote od 10 do 30 oralov. Veja Posestva z,ano prevladovati v zaselk,em tipu seli na terasah na rti, VranskoCelje, po Dobrovljem in na rti ZaloeOstrono, odkoder se nadajjujejo v hribovja, V dolini imamo povpreno povrinsko manja, v hribovju pa veja posestva, kar izhaja iz precejnje rodovitnosti tal izvzemi loge na aluvijalnih prodili ob Savinji v dolini in iz maj-
74
hne v hribovju. Radi morfolokih terenskih razmer je obdelovanje zemlje v dolini mnogo laje kot v hribovju. Vsled tega tudi prevladuje v dolini poljedelstvo in pokrivajo travniki samo mokra, povodnjim izpostavljena zemljia, medtem ko je v hribovju najbolj produktivna ivinoreja in gozdarstvo. V preteklih dobah pred hmeljarstvom, ki se je v Savinjski dolini razirilo koncem XIX. stoletja1), je dolino ivilo ito inji je nudila glavni izkupiek penica; isto vlogo je v hribovju igrala poleg gozdarstva ivinoreja. Posledica raznolike usmerjenosti gospodarstva, poljedelstva v dolini, ivinoreje in gozdarstva katero pa pride za nas manj v potev v hribovju, je bilo razlino gospodarsko poslopje v dolini in razlino v hribovju. II. Hribovje goji e od nekdaj preteno govedo; ta ivinoreja pa je terjala od kmeta velike enoprostome hleve, v katerih so bili voli, krave, telice, deloma medsebojno ali loeni po vhodih, ali pa navezani na gotove stene. Iz tega, da je bila ivina ob vseh stenah, je sledila nujno prostornost hleva na vse strani. Govedo se ivi od maja do novembra od prelast imenovane svee trave in pae, od novembra do maja pa od suhe senene in otavine krme. Nimamo niti tradicije, niti pisanih poroil, niti stavbarskih znakov, da bi se v naih krajih nahajala ivina, kot je to e danes sluaj na Balkanskem polotoku aH v Severni Ameriki, preko zime na prostem. Ker je v zgodovinski dobi pripravil lovek ivini prezimovalie, potem ko mu v gotovem ozemlju ni bilo ve mogoe nomadsko premikanje, kot so ga do zadnjega asa vrili balkanski Aromuni, je moral preskrbeti tudi krmo za ivino in zato tudi prostor za krmo. Medtem pa, ko imamo v podravskih sennih in slamnatih kopah znake, da je lovek pustil zimsko krmo za ivino na prostem, podobni znaki v Savinjski dolini in obrobnem hribovju popolnoma manjkajo. To je dokaz, da je Savinjan e davno prej zavaroval krmo za ivino v poslopju. Najbolj praktino pa krmi gospodar ivino, ako lina krmo shranjeno nad hlevom na prostoru, nadlilev imenovanem. Iz nadhleva se krma najlaje poklada ivini v jasli skozi za to pripravljeno odprtino, na drugi strani pa greje sena in otave polu nadhlev v zimskem mrazu hlev in ivino- Na ozemljih, kjer so kope nepoznane, prevladujejo enonadstropna gospodarska poslopja, kjer so kope obiajne, pa pritlina. 'prvem primeru, kot v Savinjski dolini, oziroma nad njo, mora kmet; da dobi mesto za krmo .preko zime, podstreje dvigniti, s. imer ravno nastane nadstropje, v drugem primeru, kot v Slovenskih goricah ali na Dravskem polju, kjer se del suhe krme ostavi na prostem in spravi sa.' ^Geografski vesinik 1925, p. AZ. e. s. -[ "
75
mo drugi del pod streho, zadostuje za to podstreje samo, ne da bi bilo potrebno dvigniti streho. Hlev se je naslonil, na poboje, kjer je na nadhlev najlaji dostop z vzpenjajoega se poboja preko takozvanega mosta, preko katerega dospe na skedenj tudi teji vpreeni voz z ivino. Poleg nadhleva in z njim se je razvil Skedenj, ker je slama bistveni del ivinske klaje. Na hribovju nad Savinjsko dolino se je razvil hlev, ki ima v pritliju hlev v ojem smislu besede, v prvem nadstropju pa nadhlev, prostor za krmo in skedenj. Mokra zgodnja poletja ne dovoljujejo v Savinjski dolini suenja ita na prostem. V ozemlju s povprenimi padavinami od 12001400 min in pri tem e z maksimom padavin v juniju, torej v pozni pomladi in zgodnjem poletju, ter s splono precej celinsko izraenim podnebjem sploh je suenje in deloma shranjevanje pridelkov na prostem gospodarsko nemogoe in izkljueno. Vsled tega, pozneje tudi vsled gnojenja kultur, n. pr. detelje, ki se ne morejo suiti na prostem, ker se pri preobraanju listi preve zdrobijo, je bil kmet primoran, da pripravi poslopje, kjer bo lahko suil v prvi vrsti ito tudi v deevnem asu. Ker pa je v vzpetem hribovitem terenu vedno teavno prevaati ito v snopih iz enega poslopja v drugo, je kmet lese za zlaganje ita postavil ob hlev in to ali pod zatrep aH pa, in to navadno, ob podolno stran hleva. Nujna posledica tega je bila, da je moral kmet odmakniti kap dalje pro od les in podsek poveati. Tehnino to delo ni bilo teko, ker so veliki podseki pri slamnati strehi lahko delo. Lese, ki so dolge 45 m in visoke za eno nadstropje, so bile prvotno blizu sten. To pa, ker so imele dvoje nalog; poleg suenja ita so bile zunanja opora zaopaivanja. Skozi lesene stene prodira mraz v hlev. Da se v zimskem asu, ko so lese nezaposlene, to preprei, je nabasal kmet med leso in leseno steno listja, praproti, vresja ter je s tem steno zaopail. Zaopaivanje je bil pa tudi nain shranjevanja stelje. Za hudo zimo je je bilo dovolj v hlevu samem ali pod pokritim mostom; po pustu pa je s pojenjajoim mrazom uporabljal kmet za pod ivino zaopailo, ki je tako do asa toplote in etve izginilo, nakar so lese zopet prevzele svoje poletno delo. Radi mraza in vetra v zimskem asu je kmet kljub obilici lesa opual isto leseno poslopje- Pa tudi drugi razlogi so ga silili k temu. Hlev sfoji'navadno radi dostopa na skedenj v poboju. Proti zemlji aH'hribini Pase radi preperevanja ni hotel in ni mogel zavarovati z lesom, temve je to storil s kmenjefn, s imer je nastal hlev z zidanim pritlijem. To mu je'omogoala tudi obilica apnenca. Potreba zaopaivanja je pri zidanem hlevu 'v ojem sniislu odpadla. Da pridobi z zidanim hlevom prostor za teljo, so bile lese postavljene dalje, 3 m in ve pro od sten in streha raztegnjena preko les. Med lesami in hlevom je nastal iri prostor,'ki je sluil in e slui kot shramba za steljo in pa kot shratliba za vozove, ki so
76
asopis za zKodovino in narodopisje.
bili prej ta mostu ali pa tudi pod njim. Kakno vlogo igra stelja in kakno zopet vozovi pri nastoju listnice sploh, je teko ugotoviti; sigurno je, da je predstavljalo oboje gonilno silo, ker dejstvo ic, da pomenja v Savinjski dolini beseda kolar(n)ica isto kar listnica. Nadhlev ima v sredini skedenj; od njega se proti obema proeljema hleva irita na eni strani prostor za slamo, na drugi pa prostor za rno krmo. Kot tak je skedenj pozimi najprikladneji prostor za delanje rezanice, t, j, meanice zrezaue slame in rne krme. Hlev v irem smislu besede je v hribovju poleg hie edini sestavni del kmetije. Zelo pogosto se je hlev raztegnil v dolino vsled prizidave svinjakov, kar je pri lesenih hlevih bolj redko. Veinoma lee kmetije na policah ali ravnah, kjer se lega in medsebojno razmerje hie in hleva ravna po morfologiji terena. Kozolec nastopa v hribovju kot samostojno gospodarsko poslopje samo tam, kjor lei kmetija na veji ravnini ; kjer pa lei kmetija na poboju al na mali ravni, tvori kozolec vedno eno po^ dolno stran gospodarskega poslopja. Vzrok temu je v tem, da se je mogoe kretati z vozom okoli kozolca samo na kolikortoliko ravnem terenu; pri strmo leeih kmetijah pa se snopi in drugo za zlaganje namenjeno podaja iz listnice med lesami in hlevom v ojem smislu. V hribovju so se obdrale vse vrste gospodarskih poslopij do danes v bistvu, kakrne so bile, radi tega, ker je gospodarstvo obdralo precei stari znaaj in ni hmelj gospodarskega ustroja posestva izpremenil tako revolucijonarno kakor v dolini. Drugaen je bil razvoj v dolini. ivine je bilo na tukajnjem manjem in predvsem poljedelskem posestvu prvi manj in drugi je ta ivina razlina: konji in govedo. Prostor za ivino vsled tega ni bil v dolini tako obiren, prav tako pa tudi ne enoten; prostor za konje je bil loen od prostora za govedo- Vsled tega je hlev v dolini manji in dvocelien. Razlika pa je tudi glede, materijala. V dolini Je bilo gradbeno kamenje precei od rok, pa pa je bilo na blinjih diluvijajnih in tercijarnih u-rasaii ter v lpgih ob Savinji na razpolago, dovolj lesa. L izjemo kamenitega temelja, katerega so tvorili vogelni in vmesni kameni, je nastajal v dolini lesen hlev. Gozd na terasah pa se je kril prav tako kot v togih pb Savinji; mesto njega so zrastli iz tal travniki in njive, propes, ki se zakljuuje ele danes (Spodnje Gore, Kamence, Polie), ko se gozd pridri na najmanj produktivnih logih ob Savinji in na mestih s peeno ilovico na obrobnih terasah. V glavnem pa se je to krenje') kon? alo e sredi XIX. stoletja. In sredi XIX. zane med lesene hleve prodirati podzidani hlev; kajti izvor stavbnega lsa se je odmaknil k vznoju gorovja in. s tem je postalo apnenasto kamenje kot gradbeni materija! enakovredna (esu.
s
) Po ustnem izroilu v Kamenih, Kaplji, Vrbju, OotovJiahiu Lcvcu.
77
Meteoroloke in klimatske prilike sploh so v dolini podobne onim v gorovju in v zvezi s tem je bila tudi reitev vpraanja, kako shranjevati vozove, poljsko orodje in suiti ito, medsebojno slina. Da bi shranjeval in suil savinjski kmet ito okoli hie, kot vidimo to pri viuiarijah in malih elarijah v Slovenskih goricah, ni mogoe, ker so podseki pri hii sluili za shranjevanje drv in posode, pri gospodarskem poslopju ali hlevu v irem smislu pa za shrambo vozov in poljskega orodja. Morfoloke prilike omogoajo v dolini popolnoma drugano, svobodno kretanje loveka z itom kot v gorovju. Kmet radi tega ni bil primoran, da postavi lese k relativno majhnemu gospodarskemu poslopju, iemve je, ako je imel okoli hie dovolj zemlje, postavil lese v bliino hie in hleva, v drugem sluaju pa na polje na rob njiv. Prvotno se je tudi v Savinjski dolini zlagalo ito v ostrve in lese. To lahko s sigurnostjo sklepamo na temelju dananjih prilik na Dravskem polju in v Meiki kotlini. Na Dravskem polju zlaga e danes kmet ito v ostrve in lese, v Dravski in Meiki dolini, kjer pa kozolec ni nepoznan, ito v ostrve, deteljo, repno zel pa v lese. In ravno dananji kmet ustvarja na Dravskom polju s tem, da daje lesi skromno streho iz lesa, kozolec, katerega oznaujem s savinjskim izrazom lesa. Da ni kozolec pri nas nekaj prastarega, kot meni Rhamm3) glede Germanov, dokazuje tudi dejstvo, da savinjski kmet ne zlaga enega najstarejih it, prosa, v kozolce, ampak v stave, da zavaruje ito pred dejem s stavami i. dr- Iz ostrv se je preko les razvil na kozolec s tem, da je lesa dobila streho. Vsled morfologije tal je kozolec v hribovju postal sestavni del hleva, v dolini pa poleg hie in hleva tretji sestavni del kmetije, ki je stal vasih v bliini hleva in hie, vekrat pa na polju. Kmetija v hribovju je enota dveh, v dolini pa treh poslopij; hlev v hribovju je zdruen s kozolcem in predstavlja s tem drugaen tip kot v dolini. Mejo obeh tipov hleva kot tudi kmetij z dvema v hribovju in tremi sestavnimi poslopji v dolini ostale stavbe imajo znaaj pritiklin tvorijo terase na vznoju gorovja, tako da pade ta, deloma e historina meja skupaj z mejo ekstenzivnega in intenzivnega gospodarsko prevladujoega hmeljarstva. Raznolikost poslopij sploh odvisi od geografskih, kulturnih in Socijalnih predpogojev. Geografske priliko so bistvene za naznolikost med
hribovjem in dolino. Vsled pridelovanja gotovih kultur, prikroji'lovek poslopja l-ridelovaiiim kulturam. Svilarstvo tavi popolnoma drtlge zahteve na poslopja, pri katerih razvije nadstropja za shranjevanje bub, kot vinarstvo, ki razvije kletarstvo ih S tm priz^tfiski in podzentski del gospodarskih poslopij. Socijalno trdno stojei kmet bo zgradil p razvrstitvi In obliki popolnoma drugano stavbo kot oni, ki se bori za golo
a
) Po Dachlerju v tsoh. f. . VK. XX., p, 7.
78
ivljenje. Po 1. 1886. se je zaela v Savinjski dolini iriti in utrjevati kultura limel]a. 2 njim in pa vsled splonega dviga kmetske civilizacije v drugi polovici XIX. stoletja, se je izvril preobrat tako v zunanjosti kot v notranjosti, v kompoziciji in konstrukciji gospodarskega poslopja v Savinjski dolini, pri emer mislimo na dolino med Sotesko pod Mozirjem in Celjem. Doba, ko prodira hmelj na kmetska posestva, je doba, ko se vsled razredenih dolinskih gozdov kot gradbeni materija! vedno bolj uveljavlja kamen in v zvezi njim opeka, ki se ge na ilovnatih diluvijalnih in tercijarnih terasah. Z zidano hio se uveljavljajo tudi mestni stavbarski in arhitektonski vidiki. Pritlina zidana hia z veo in kuhinjo v sredini, s hio in kamro na eni, malo hio in kletjo na drugi strani, poriva v ozadje leseno, s slamo krito hio, v kateri je zidana vea in visoko obokana kuhinja in v kateri imamo poleg vee in kuhinje samo e en sam prostor, to je hio kot sobo. Vse kmetsko gradbeno udejstvovanje ie osredotoeno na hio, hlev in kozolec stojita v ozadju zanimanja in so nanovo naredita samo pri bolje stojeih gruntarjih- Pri hlevu je kmet samo pridelal kako uto ali postavil manje poslopje za drvarnico, svinjake, shrambo itd. Gospodarska poslopja se mnoijo, razbijajo, .ker pa kmet vejih gradbenih investicij ne zmore. Kot ena prvih pritiklin je nastala kot podaljanje hleva ali kot preureditev govejega ali konjskega hleva listnica; v zadnjem sluaju se je hlev v ojem smislu premestil v novi podaljani del poslopja, tako da je listnica, ki je nastala za shranjevanje, stelje, vozov in poljskega orodja, prila v sredo med goveji in konjski hlev. Ta proces je ob nastopu hmelja e konan, prav tako tudi pretvarjanji; kozolca-lese v kozolec-plaivec. Plaivec (slika 1) je nastal istotako kot reitev vpraanja, kam shraniti vozove in poljsko orodje. Dokler je bilo to orodje primitivno, ni predstavljalo nobene posebne vrednosti. Ko pa se zano v zaetku XIX. stoletja med naim kmetom bolj in bolj definitivno uveljavljati elezni okovi na vozovih, elezni plugi itd., takrat je zaelo to orodje vsled pomanjkanja denarja predstavljali vedno vejo vrednost, katera se ne sme vmes med zaopailom izpostavljati padavinam. Po svojem bistvu pa spada poljsko orodje od hleva stran in to na mesto, kjer ni venega prometa in s tem vene izpostavljenosti pokodbam, kar velja tudi za vozove. Vsled tega je kmet podaljal na eni strani lese streho in jo v gotovi oddaljenosti (ca^S m) podprl s polovino visoko leso. S tem je bil pridobljen pokrit prostor, -v katerega je kmet shranjeval vozove in poljsko orodje; nastal je iz lese piaivec. Ta je, sklepajo po imenu kolar(n)ica za listnico, mlaji od list. nice, ki tvori ob 'prihodu hmelja e dolgo, sestavni, del hleva. Plaivec se je razvil najprej tam, kjer je tvoril sestavni del kmetije; sledila mu je lesa na polju, tako da moramo ob prihodu hmelja ugotoviti lego ko-
OtispoOaisko poslopje v Savinjski dolini.
79
zolca deloma pri kmetiji, kjer je razvit kot plaivec, deloma pa zunaj na T>olju, kjer stoji kot lesa.
Sb i. Rakovlje (Planka).
Foto: K. Vol I maier-
Danes lei vas v gozdu sadnega drevja, ob prihodu hmelja je stala kmetija ob nekaterih sadnih drevesih in je bila vas konglomerat loenih skupin drevja in poslopij. K marof imenovanemu hlevu in k plaivcu, ki stoji veinoma pri kmetiji, ali zunaj na polju se v drugi polovici XIX. stoletja pridruijo kot vzporedni deli kmetije e svinjaki (doslej zdrueni z govejim hlevom), ki so bili podobni dananjim v Prlekiji in id so danes v Savinjski dolini e izredno redki, nadalje kasta imenovano manje leseno poslopje, kjer se je shranjevalo ito, sadje, eleznina in pijaa. Stiskalnice za sadje so bile redke in so se druile skato; pajtve so v dolini danes nepoznane, nepoznane tudi ustnemu izroilu ter se omejujejo samo na hribovje^ Kmetija predstavlja torej ob.prihodu hmelja skupino poslopij, izmed katerih pa so redno med seboj loeni hia, hlev in kozolec. Lega enega kpt drugega izmed poslopij v kmetiji je negotova ter se ravna po morfologiji in produktivni kakovosti, tal. Na terasah za Savinjo in Lonico. kmet ni izpostavljen opasnostim povodnji. zato je lahko prosto postavil poslopja, pri emer je" upoteval samo povrino svojega lastnega ozemlja. tamkajnjih obcestnih vaseh se je razvila kmetija, kjer stoje hia in gospodarska poslopja eno poleg drugega v podolnem podaljanju hie, ''aH pa en ob drugem vzpo'redno; V vaseh'-pa* ki lee na vznoju Hribovja na diluVijalhih in ferb-
80
jamih terasah, je bilo pri razvoju kmetije vedno upotevati vodo, ki povzroa na teh terasah manje movare, poleg: tega pa precejnjo valovi tos t terena. Vslcd tega je oblika kmetije tu v daleko veji meri amorfna kot na terasah v osrju doline, ne glede na to, da je kmetija izvzemi nekdaj kozolec povsod kompaktna. Povsod je kmet z obliko in lego kmetije uravnaval poslopja po stanju vode v dobi sue in povodnjiSplono pa se pojavlja povsod stremljenje in to danes kakor nekdaj, ko je bil kozolec deloma e na polju, postaviti gospodarsko poslopje tako, da lei s hio ali vzporedno, ali v nadaljevanju njene doline, ali pa pravokotno na njen konec. Bistvena za obliko kmetije je lega hie in hleva, medtem ko kozolec sistematinost oblike kmetije aH podpira, ali pa dviga njeno amormost Osvoboditev kmeta od fevdalnih bremen 1. 1848. je .pokazala pozitiven sad predvsem pri vejem kmetu, ki producira za trg in ki ne uporabi svojih pridelkov za sebe. Tak veji kmet je bil nosilec gradbenega dela, ki je ustvarjalo nove sezidahe hie in podzidavalo hleve v drugi polovici XIX. stoletja. S podzidavo je postal hlev samo prostorneji, sicer pa je ostal kot je bil (slika 2)
'
Slika "i. Kamence (Plave).
Foto: K.VoHmir.
Znailna je lega hlevov. Izredno redki so sluaji* kjer bi leala fronta proti soverUi torej v sencu Izmed solnnih strani pa,- ki nudijo prostorom svetlobo in toploto, od esar od visi zdravje pri ivini in monost suenja koruze ter poznih jesenskih pridelkov, prevladuje juna stran,- kateri le-
Gospodarsko poslopje v Savinjski dobni.
81
dijo vzhodna in zahodna. K svetli in solnni nebesni strani odprt hlev je na enem koncu imel prostor za govedo, na drugem za konje, v sredi med konjskim in govejim hlevom pa je bila listnica. Na enem ali obeh proeljih pa je nastala uta, ki je sluila kot shramba za prelast, pri starih hlevih tudi za listnico, drvarnico in ki se kot z deskami obiti plaivec priljublja hlevu. Ker so se leseni hlevi v jeseni zaopaili, so bili ali brez oken, ali pa so imeli le majhne line (20X30 cm) v bliini vrat- To znailnost lesenih hlevov je prevzel na sebe tudi v pritliju zidani hlev (slika 2). Na lesenem prvem nadstropju so v bistvu zopet trije deli, in to parna ali prostor za slamo, ki lei nad hlevom za govedo, in pa prostor za rno krmo, za seno in otavo, ki se nahaja nad hlevom za konje; vmes pa je skedenj prostor za mlavo poleti in za delanje rezanice pozimi. Prostor nad uto stoji navadno v neposredni zvezi z blinjim delom nadhleva aH pa s hodnikom in se v tem sluaju uporablja za kak specijelni namen, n. pr. kot shramba za svinjsko skuho. Med pritlijem in nadhlevom je hudrik, ki nikdar ne prekorai irine 2 m, temve se obratno po navadi zadosti s irino 1 m; nanj vodijo na onem koncu, ki je bliji hie, stopnjice. Hodnik je odprt pred skednjem na mestu, kjer se mee na nadhlev itno snopje, seno in podobno. Druga polovica XIX. stoletja je reformirala na vejih posestvih hlev s tem, da je podzidala pritlije in mu tako dala stalno obliko. lovek XX. stoletja iz pred- kot povojne dobe je moderniziral poslopje le s tem, da je nadomestil slamnato streho z opeko, obenem pa raziril prostor za rno krmo na ta nain, da je streho podaljal rez na proelje naslonjeno uto in uto dvignil do hlevove strehe, obenem pa razdelil z lesenim tlom pritlije ute od nadute. Te vrste konni razvoj se je vril na srednjih in vejih posestvih, ki so po znaaju svojih gospodarjev konservativna ali pa tam, kjer je bilo z oziram na nove potrebe hmelja dovolj drugih poslopij in prostorov na razpolago. Ta hlev predstavlja kmeta, ki ne postavlja iz temeljev novih gospodarskih poslopij, ampak vzporedno z razvojem lastnega gospodarstva popravlja, izboljuje, nadomea staro z novim in s tem vzdruje in polagoma razvija svoja poslopja in svojo kmetijo. Splono pa predstavlja ta hlev in ta razvoj ivljenje in delo vejega kmeta iz dobe pred hmeljarstvom. III. Vsled malih mnoin produciranega hmelja je lahko prvotno, do konca XIX. stoletja, suil savinjski kmet hmelj na zraku tako, da ga je razgrnil po skednju in drugih prostorih, aH pa na solncu na takozvanih hmeljskih lesah. Ko je produkcijo hmelja dvignil, pa ta nain suenja ni zadostoval in mu je vsled tega grozila opasnost, da se hmelj pokvari, e se tie posui pravoasno. Zato je preel koncem XIX. n zaetkom
82
XX- stoletja od suenja hmelja na prostem k suenju hmelja v hii ali pa redkeje je pozidal za to primeren prostor k svinjakom ali k hlevu. V ta prostor je v eden kot postavil pe, ki se je kurila od zunaj. Iz pei pa je napeljal ob stenah ploevinaste cevi, ki so grele ves prostor in se konavale v kruni pei v sluaju, da je bila suilnica prirejena v hii , drugae pa v zidu in v dimniku. V tem prostoru je do stropa postavil stojala, na katerih so leale hmeljske lese in na njih hmelj. Oba naina e predstavljata avtarktno samopomo, vendar pa stavi drugi e kolikortolike zahteve po urejenem, smotrenem suenju, ki se ne ozira na nobeno vreme. Suhi hmelj pa je shranjeval Savinjan na skednju, pa tudi nad kasto, nad hio, ali na kozolcu. Shranjevanje nad kasto, nad hio, nad drvarnico, kakor so te pritiklinc obstojale koncem XIX. stoletja predstavlja primitivno ravnanje s hmeljem, ne pa na zranem Skednju ali na e bolj zranem irokem kozolcu, katerega pa so poznali samo veji posestniki. Z ozirom na ostalo gospodarstvo pa je suenje in shranjevanje hmelja ostalo brez posledic, dokler je bila produkcija hmelja majhna. Ko pa se je produkcija hmelja zaetkom XX. stoletja vedno bolj stopnjevala, je nastalo vpraanje, kako suiti hmelj, ker suenje v sobah ni ve zadostovalo. Se aktualneje pa je postalo vpraanje, kje in kako ga shranjevati. Vpraanje shranjevanja hmelja je kmeta teilo e, ko je imel suilnico za hmelj v sobah. Hmelj namre lezi v shrambi ud obiranja, oziroma suenja do asa prevzema po kupcu, to je od srede avgusta do konca (najmanj) septembra. V tem asu pa se na skednju omlati s cepmi zadnje ito, anje proso, kosi otava itd. Proso se po priblino 14duevnem suenju v stavah na polju spravi na skedenj, kjer aka metve. Otava pa pride zopet ali na skedenj ali pa na nadhlcv na vrh na seno. V teh primerih je skedenj zaprt za hmelj, ako pa se skedenj uporabi za hmelj, pa za poljske in travnike pridelke. Na drugih poslopjih pri naraajoi produkciji za 'hmelj kmet enostavno ni imel prostora. Nujna potreba je nastala, da ali raziri prostore na nadtrievu, ali na kozolcu, to je na piaivcu, ali pa, da prikroji samo za hmelj, torej za suenje in shranjevanje hmelja, kako pritiklinoRadi velike produkcije hmelja je bilo suenje po sobah prepoasno in vslcd tega nezadostno. e je hotel kmet s pridom posuiti svoj hmelj, je moral pripraviti tovarnike ali po vzorcu tovarnikih po obrtnikih prikrojene in izdelane suilnice za hmelj. Te suilnice sestoje iz dveh delov. Pri tleh je velika pe z monimi, deloma litimi, deloma pa ploevinastimi cevmi. Pe razvija toploto, ki se po posredovanju horicontalnih cevi dviga po pokonni prizmi navzgor. Prizma ima razline dimenzije od stranice kvadrata po 1 m do stranice pravokotnika ali obiajno kvadrata s stranico 3 m ter ima v vrhnem delu dvojna obraala in spodaj
(> os,) mi sirsko poslopje v Savinjski dolini.
83
pod njimi iz prizme prcgibljivc predale. V tem :tro delnem gornjem delu suilnice, ki je v celoti izkljuno saino zidana, se hmelj sni od toplote, ki se dviga od pei preko cevi v viino. Aleo je torej hotel kmet praktino uporabiti tovarniko ali obrtniko suilnico, jo je moral .vzidati, oziroma postaviti v zidano prizmo, kar ravno znai v savinjskem pojmovanju suilnico. To prizmo je p riz d al kaki pritiklini (slika 3) ali pa hlevu, ker samostojno ozka, a visoka stavba ni mogla obstojati; h kozolcu pa radi opasnosti ognja suilnice ni mogel postaviti, pa tudi radi tega ne, ker so v dobi razvoja suilnic prehajali plai ve i v kozolce v ojem in pravem pomenu besede, tako da kozolec v dobi razvoja suilnic e daleko ni sploen. V zvezi s postavitvijo suilnice pa je inorai kmet reiti tudi vpraanje shranjevanja hmelja, tako da je reeval veinoma na en mali dva problema.
Slika 3. Glinje (Marine).
Folor K. Volim.'.irr,
V sluaju, .da ;sc je suilnica prikljuila kateri pritiklini, kasti, svinjakom ali drvarnici, -je bila .prva posledica prizidavc povianje ,-poslopja.
84
asopis za zgodovino iti narodopisje.
Kajti suilnica sama je normalno visoka do 10 m in hmeljar mora imeti pred vremenskimi neprilikami zavarovan prostor na vrhu. kjer se vsiplje svei hmelj na suilnico, kot tudi v viji sredini, kjer se jemije iz suilnice suhi hmelj. V zvezi z izvritvijo teh potreb pa je bilo najbolj praktino, ako je hmeljar prizidal suilnico kaki pritiklini, da je takoj dvignil celotno poslopje, s imer je dobil takoi prostor za shranjevanje suhega hmelja (slika 3). Kar se tie materijala, je dvignjeno poslopje deloma leseno, obito z deskami, deloma pa zidano. Jezikovno je zanimivo, da izgubi v tem trenutku pritiklina svoje dosedanje ime in se imenuje po pridelavi celo poslopje, pa tudi posamezni oddelki ali nadstropja poslopja z enotnim imenom suilnica. Tako je iz pritline kolibe nastalo solidno poslopje z geografsko in etnografsko vano obliko, in sicer s poslopju na enem proelju prizidano prizmo, ki je danes ena najbolj bistvenih znailnosti Savinjske doline. Etnografsko zanimiva kot forma, geografsko kot pokrajinski izraz kulture hmelja predstavlja prizidana prizmatina suilnica anaIogon znailnostim, kot so n. pr. viniarije za Slovenske gorice ali Haloze ali pa planarske koe v visokih Alpah. V sluajih, kjer je nastala iz pritikline suilnica, se je hlev razvijal kot smo to e omenili. Pritikline kot take so se pa lahko razvile samo tam, kjer je bila posestna meja od hie, oziroma od kmetije dovolj oddaljena. Tam pa, kjer je bila posestna meja tik za kapom hie ali hleva, se radi pomanjkanja prostora pritikline naravno niso mogle razviti. Zadnji sluaj je bil tudi eden evidentnih razlogov, zakaj se ni pri vseli kmetijah razvil kozolec e z obliko lese na kmetiji sami. Kajti vsak kozolec, pa naj si bo e lesa, plaivec ali kozolec v ojem pomenu, stremi za meridijonalno lego, s katero je vsaka stran izpostavljena solncu, ena dopoldne, druga pa popoldne. Ker je torej kozolec radi nujnosti svoje meridijonalne lege rabil obilo prostora, je ravno on prepreeval razvoj pritiklin. Vslcd tega je v sluajih, kjer se je kozolec razvil kot sestavni del kmetije, razvoj pritiklin nadomestila koncentracija pritiklinskih prostorov k hlevu in k hii. Kjer pa so se razvijale pri kmetiji pritikline, pa je moral .kozolec ostali tudi e z razvojem plaivca zunaj na polju. Deloma navedeno dejstvo, v isti meri pa tudi praktino-gospodarski razlogi, da bodi h. pr. listnica kolikor mogoe blizu svinjaka ali pa shramba za ito kolikor mogoe blizu skednja itd., so rodili tenjo, da se zdruijo pod eno streho razne pritikline, ki se, kar je zopet praktino, enotno uporabljale in enotno popravljale. In v zvezi z mislijo prikljuiti hlevu suilnico, deloma pa tudi brez tega, ako je bila suilnica samostojna, je ostala misel zdruiti vse pritikline razen kozolca skupaj s hlevom pod eno streho. Hmeljarstvo pa ni z zahtevami po prostoru valilo na kmeta samo novih teko. Hmeljarstvo je gospodarsko postavilo savinjskega kmeta na tako solidno gospodarsko bazo, da je bil s tem podan gmotni predpogoj za izvritev

-
85
kmetskih gradbenih nartov. Par let po nastopu XX. stoletja se zane v Savinjski dolini gradbeno udejstvovanje, ki je vso dolino popolnoma prenovilo, kar je zavrla ele velika vojna In e je za drugo polovico XIX. stoletja znailna kot novo nastajajoe poslopje zidana hia na mesto prejnje lesene, je za zaetek XX. stoletja poleg irokega kozolca znailno zidano gospodarsko poslopje, hlev, zdruen z drugimi pritiklinami pod eno streho. Splono je Savinjan najvekrat prikljuil suilnico hlevu, s imer je bila takoj podana nujnost ali vsaj potreba po koncentraciji vseh pritiklin- Prikljuitev suilnice hlevu se je izvrila na ta nain, da je bila vzidana kot gradbena prostorna enota h kakemu drugemu prostoru, v eden vogelni del poslopja, ali pa, da se je prikljuila hlevu na proelje kot v zgoraj navedenem sluaju kaki pritiklini. V zvezi s tem pa je bilo potrebno pripraviti prostore za shranjevanje hmelja. To pa j povzroilo isto kot Doprcj podzidavanje lesenih hlevov, namre poveavo prostornosti. To se je izvrilo s tem, da se je s prikljuitvijo suilnice hlevu hlev podaljal vsaj za eno prostorninsko enoto in to prav tako v pritliju kot v nadhlevu. Dimenzije enega prostora starega podzidanega hleva se suejo po stranicah okroglo med 4.5 m in 5 m v lui, pri novih pa 7 m, tako da se s prizidavo suilnice in s koncentracijo pritiklin podalja hlev za 57 m, e pri tem tudi ne upotevamo dejstva, da se je pri novih prostorih tudi irina poveala za 2 m. Koncentracija pritiklin pod eno streho pa se je nanaala le na pritikline kot take, ne pa na sestavne dele kmetije, kot sta hia in kozolec, ki se kot samostojni edinici razvijata pod vplivom hleva, a vendar samostojno. Z izvedbo koncentracije prostorov je postal hlev s suilnico za hmelj centralno poslopje kmetije; poprej je bila to hia v zvezi s kasto. Izvedba koncentracije pritiklin in hlevov je izredno zanimiva in preprosta. Dolina celotnega poslopja se menjujc od 16 m do 30 m, irina pa od 610 m, li kateri se vkljui e prostor pod hodnikom, imenovan veliki plat, ki zopet znaa 45 m. V sluaju velikega piata ali irega hodnika sploh nimamo nikoli maksimalne, temve srednje ali minimalne irinske dimenzije hleva v ojem smislu. Posamezni prostori, kot hlevi, listnica, obsegajo veinoma kvadrate s stranicami od 4.5 m do 7 m. Za Skedenj je najobiajneja dimenzija kvadrat s stranico m. Poleg razirjenja hleva v dolino vsled dozidave suilnice, je kmet iz stremljenja po razirjenju prostorov ustvaril novi razirjeni prostor s tem, da je poveal irino hodnika, oziroma pokritega prostora pred prednjo ronto hlevovega zida (slika 4). Ta prostor, ki predstavlja irinsko razirjeni hodnik, in prostor pod njim se zove veliki plat ter se uporablja kot pomo kozolcu in Pa za izvrevanje pomonih kmetskih del v deevnem asu. Veliki plat je najznailneji del v dobi intenzivnega hmeljarstva v Savinjski dolini
86
razvitega' hleva (slika 4) in tvt*i ekvivalent prostoru med lesami in.hlc-; vovo pd'lzh' steno pri e slamo kritem hlevu v obrobnem hribovju: Razlika med oboma- obstoja bistveno v tem, da s v hribovju v lesali late iii da niso lese zvezane' po" podu z nadhlevom kot takim, kakor pri novem poslopju v dolini, ki dajo Vsej prednji strani znaaj hodnika. Znailna za lvo' blagostanje pa! je zunanja Impozantna, ponosna oblika p-, s lop ja, ki je v pritliju zidano iz kamenja, zgoraj pa iz opeke. Stene iz opeke karakter i z irajo1 i opeke' izdelane in ivo, enotno barvane mree; streha je' rdii pokrita z opeko- No glede n materijal- in arhitektomko> iu nje izvedbo, ki je razlina1, pa predstavlja' hlev z velikim platom samo prestavitev hleva z lesami n'a solrini podolnl strani iz hribovja v dolino. Kakor je terjala ivinoreja1 v hribovju velike prostore in s tem usvaril prostran irok hiev, je postavil iste zahtevo v dolini hmelj iri ustvaril kot posledico' isto, namre hlev z velikim pltom. S hlevom z velikim platom je oblikovna- etnografska razlika med hlevom v hribovju in- v dolini izginila^ ostala je samo dekorativna raznolikost in raznolikost materijala. Geografsko pa je hribovje iu dolina postala z istolihim hlevom na geografska enota; nekdanja" fizijogegrafsko in antipogeo-grafsk' utemeljena razlika je vsied kulture hmelja izginila, hribovje in dolina sta se po istem tipu hleva strnila' tudi v etnografsko enoto.
Slika 4. Kamence (Gregi).
Folo: K- Vollmier.
Obenem s tem pa so izginile s kmetije razne pritikline, ki so se razen drvarriice zdruile pod eno streho s' hlevom v eno ' enoto. Pa tudi
Gt&podarsko poslopje v Savinjski dolini.
87
pri starih moderniziranih hlevih (slika 2) se je v najnoveji dobi pod vplivom razirjenja prostorov poveal del, ki predstavila e prikljueno pritiklino, n. pr. uto, hi sicer s tem, da se dvigne v viino ter S tem raziri nadhlev. Koncentracija prostorov pod eno streho pa je la pri novih poslopjih tako dale, da so nastali zlasti v bliini suilnice tudi stanovanjski prostori; sobe predstavljajo viek stremljenja po koncentraciji prostorov, ki se je laje izvedla z novimi hlevi kot pa z razirjanjem ali prenovljenjem starejih zidanih hi. S tem pa, da so nastale na hlevih sobe, so se na zunaj mree morale umakniti oknom. Pod veliki plat se je pogosto namestila stiskalnica, znak vzporedno s hmeliem razvitega sadjarstvaPri dosedanjih sluajih smo ugotovili dejstva, da raziri kmet pritiklino v suilnico in da prizida suilnico klevu in ga raziri s prireditvijo shrambe za hmelj; povsod pa obstoji tenja po koncentraciji prostorov. Ostaneta v bistvu e dve monosti. Prva predstavlja sluaj, da je kmet hlevu prizidal suilnico, ne da bi s tem poslopje raziril. V tem sluaju je uporabil tisti del nadlileva, kjer se je shranjevala slama, kot prostor za manipuliranje s hmeljem In s suilnico. Lahko je to storil vsled tega, ker je z naraanjem produkcije hmelja produkcija it, kot ri, jemena, penice padala in s tem tudi mnoina pridelane slame. Seveda razmerje novonastalih potreb iz hmeljarstva e daleko ni bilo izenaeno vsled manje mnoine pridelane slame. Praktino manja produkcija slame ne pomeni nobenega dobika na prostorih sploh, ker se je v dobi razvoja hmeljarstva mono stopnjevala produkcija detelje vseh vrst. Vsled tega je biio potrebno najti prostor, ki bi nadomea! v poznem poletju in zgodnji jeseni za hmelj uporabljeni Skedenj in nadhiev sploh, in zato ie kmet raziril tisto gospodarsko poslopje, kjer se rna krma radi zranosti najlepe sui ili obvaruje, to je kozolec. Na drugi strani pa je Savinjan do zadnjega asa prideloval ve vrst kvalitativno razlinega hmelja, od katerih sta najvaneja zgodnji (golding) in pozni (tettnanki) hmelj. Radi oividne razlike je meanje obeh vrst nemogoe in je vsied tega shranjeval eno vrsto hmelja na skednju ali na hlevu, za shranjevanje druge vrste pa je pripravil kozolec. Iz teh dveh razlogov se je konkretno razvil iz plaivca kozolec v ojem pomenu besede ali iroki kozolec (si. 5). Ta obsega dvoje vrst vzporednih les, med katerimi se je v viini plaivevega podstreja razvilo prvo nadstropje, zgoraj pod kozolevo streho pa podstreje. Podstreje loi pod od nadstropja, tako da je nadstropje kot pods[reje enota za sebe- S tem pa, da je postal kozolec shramba za krmo in hmelj, je sedaj sluil v isti meri trojnemu namenu: suenju ita, kot shramba za poljsko orodje in vozove ter kot prvenstvena shramba za rr-o krmo bi hmelj. Dosedanji kozolci so bili kot lesa samo za suenje ita, detelje.
88
zeli in krme, kot plaivec poleg tega e shramba za orodje in vozove, tako da zane kozolec ele kot iroki kozolec sluiti kmetu kot vsestransko uporabljivo gospodarsko poslopje. In ako se je kozolec e t nastajanjem plaivca zael pomikati.s polja h kmetiji in to ravno kot shramba za vozove in poljsko orodje, tako se je iroki kozolec definitivno preselil kot shramba za rno krmo, hmelj, vozove in poljsko orodje ter kot vsestranska suilnica za poljske pridelke s polja li kmetiji.
Slika S. Kamence (Ba).
Foto : K. Volim le .
Kar pa se tie druge monosti, so redki sluaji, ko se prizida suilnica k irokemu kozolcu, ali pa kar je ravno tako redko k hii. Ako predstavlja kozolec poglavitno shrambo za hmelj, kar je precej pogosto, tedaj jo vri kot iroki kozolec, ki zamenja v razliko od zgoraj omenjenega sluaja svojo vlogo z vlogo skednja. Konno pa moram poudariti e izredno vanost psiholokega poloaja savinjskega kmeta. Savinjan je efektist v svojem umetnikem, zlasti oblikujoem gledanju in premotrivanju. Njegovo estetsko doivljanje razvija predvsem to, kar je impozantno, torej veliko, masivno in prostorno. Vsled tega tudi izpremeni, e mu in v kolikor mu to dovoljuje socijalno, oziroma gmotno stanje, svoja poslopja v duhu cicktizma. To psiholoko dejstvo pa je utemeljeno v ekstenzivnem gospodarskem stanju in stremljenju savinjskega .kmeta, ki tako glede prostora, kot glede poslopij stremi in gleda, da ne bo na tesnem, ter da si ustanovi prostorno posestvo in na kmetiji prostorne stavbe. Tej prvotni, primarni
doapodarsko poslopje v Savinjski dolini.
89
tenji po prostornih stavbah ele sledi naslednja, razirjene prostore tudi okrasiti. In ko je hmelj v zvezi z zahtevami po prostoru gospodarsko -omogoil izvedbo tudi v kmetski efektistini duevnosti zasidranega prostornega gospodarskega poslopja, takrat so se poslopja in prostori razirili ne samo z ozirom na faktino nujne potrebe, temve pri manjih posestnikih enostavno po vzgledu vejih. Danes v Savinjski dolini izrazito prevladuje razen kozolca zidano, z opeko krito prostorno gospodarsko poslopje. Skoraj izginili so leseni hlevi in lese in v zvezi s tem podira danes veter zadnje plaivecIV. Na osnovi prevladujoih velikih posestev n ivinoreje se je v obsavinjskem hribovju razvilo prostorno, v pritliju zidano in enonadstrop110 gospodarsko poslopje, ki je zdruevalo hlev in kozolec. Kot samostojna stavba se je kozolec razvil, kjer mu je to dopuala morfologija terena. V dolini, z manjimi posestvi s produktivnim poljedelstvom, se je razvil manj prostorni, leseni in enonadstropni hlev na kmetiji poleg hie, kozolec pa kot lesa za suenje ita na kmetiji ali zunaj na polju. V Savinjski dolini je kozolec vsled obilnih padavin geografska mijnost. V dobi, ko se uvaja v Savinjski dolini hmelj, se pritlija hlevov na vejih kmetijah podzidavajo in hlevi s tem irijo (si. 2), lese pa se preoblikujejo kot suilnice za ito in shramba za vozove v plaivec (si. 1). S kulturo hmelja se je z racijonalnim suenjem hmelja pojavila potreba, raziriti prostore gospodarskih poslopij. Hmelj je to razirjanje gmotno tudi omogoil, tako da so nastali v dolini hlevi z velikim platom (si. 4), ki so oblikovno zdruili tip hleva v hribovju s lipom hleva v dolini, obenem pa ustvaril koncentracijo pritiklin pod hlcvovo streho. Hmelj je nadalje raziril in zgradil e obstojee razirjene tipe hlevov (si. 2) kot zidane. Kjer se je suilnica zdruila s pritiklinami, se je ta razirila in dvignila v cnonadstropno poslopje (si. 3). Kozolec pa se je preko plaivca razvil vsled potreb po prostoru v iroki kozolec (si. 5), kateri se je kot suilnica za poljske pridelke in shramba za vozove, rno krmo in hmelj preselil s polja na kmetijo. Rsum.
Les bailments d'exploitation dans la valle de la Savlnya. L' auteur a caraeteris d' abord en peu de mots les colonies de la valle de la Savinya, ensuite il a montr le dveloppement du hangar jusqu' la iorme que nous prsente la fig. 1, et le dveloppement de tablc JUSQU* la forme prsente par la fig. 2.
90
Par la suito auteur a bauch influence que la culture du houblon a exerce sur arehiteeture paysanne de la valle de ia Savinya. Comme on sait la culture du houblon a amlior la situation conomique de la population et engendr la ncessit de btiments d' exploitation plus amples. Sous inlluence de cette culture leselioir a houblon a surgi eomme un phnomne caractristique de la rgion (fig. 3). En consquence de la culture du houblon la valle de la Savinya est devenue la rgion de la Slovnie o prdomine presque sans exception le hangar large (fig. 5) cU h ct de lui, ample table en maonnerie deux; tages (fig. 4).
Izvestja.
Dodatna pojasnila k vpraanju o poreklu vsobenjkov. Ko sem poslal Qui. 1928) urednitvu ZN svojo razpravice Odkod ^- vsobenjki P1), sem sam opozoril, da utegne Kaspretova razlaga izraza vsobenjki naleteti na odpor pri jezikoslovcih. Gospod urednik pa mi je zagotavljal, da ne vidi v priakovanem odporu jezikoslovcev nobene ovire, da lanek izide, ker mu je na tem, da naj se stvar temeljito razbistri. Kar se tie pravnozgodovinske strani vpraanja, doslej e nisem1 slial nobenega dvoma o pravilnosti svojih izvajanj glede postanka stalea vsobenjkov. V tem pogledu je torej stvar menda v redu. Ker sem pa imel po priobitvi e navedene razprave (v septembru 1928) prilikopretudirati e nekoliko stotin novih zapisnikov o vinogorskih zborih, namre v Turjakem (Auersperkem) arhivu v Losensteinleitenu na Zg, Avstrijskem shranjene uemperke zapisnike iz dobe 16931727 in pa Soteske iz dobe 17511804, morda ne bo odve, e povrnem e enkrat k zgodovinskemu izvoru vsobenjkov. Doim se je na eni strani iz zapisnikov vinogorskih zborov ob dolenji polovici Krke (poeni nekako od Novega mesta) prav jasno zrcalila elja vinogorskih posestnikov, da si obdre v svojih vinogorskih hramih stalne delovne moi v osebi vsobenjkov in je borba med gorskimi gospodi ter vinogradniki dobila znailno kompromisno reitev, da sme vsak vinogradnik obdrati po enega vsobenjka, na drugi strani v uemperkih zapisnikih o takni borbi ni najti sledov. Vsaj obne sodbe (Gemein Urti) je nikjer ne omenjajo. Soteski zapisniki pa pa poroajo o taki borbi, toda stalie vinogradnikov se tukaj docela strinja z onim gorskega gospoda kneza Turjakega (Auersperga) : Vsi so sloni
') V razpravicl so ostale sledeCe tiskovne napake, 165 v 6. vrsti od zg, v 3. vrsti od zd. Sita] drugi benjki. Na str. 167 v 11 vrsti od zs- ie izpadla med nikaluica >ne. Na str. 171 v zadnji vrsti citai sabieki ki naj se popravijo: Na str. osebcuicke, oziroma >vsobesedo ise In nahaiajoe a (ne abe jek).
Izvestja.
91
v tem, da'se vsobenjki ne smejo trpeti po hramih ali kleteh vinogradov. Dne 7. oktobra 1764, torej 20 let pred sklepom gori omenjenega kompromisa, so zborovali vsi vinogradniki na Soteski gori pod svojim gornikom kot stareino ob prisotnosti 24 sodnih prisednikov. Tu so sklenili sledeo obno sodbo: Erstlich sollen die gesambten Mejascheii vermge der Bergartikel keine Inwohner in dem Berg leiden, welche kein Steuer und keiner Contribution unterworfen sind. Zadnji stavek daje pojasnilo, kakni ljudje so se tudi vsiljevali kot vsobenjki v hrame vinogradov. Kdor pozna tiste vinske gorice ob levem bregu gornje Krke, v, da so vinogradi zveine na zelo majhne parcele razkosani. Gotovo je bilo od nekdaj tako, ko je bilo vinogradnikega sveta malo, elja po vinogradskem pridelku pa mnogo. Taki vinogradi gotovo niso mogli rediti svojega posestnika, Vinogradniki so prebivali stalno samo v vaseh ob vznoju vinskih goric, kjer so imeli svoje dolinske njive n travnike. Tisti, ki so se naseljevali v vinogradih, so bili torej zveine priseljenci. Prihajali so bras iz okolice grada Mehov o, ki je bila prenapolnjena uskokih revnih rodbin5)- Ti Uskoki niso plaevali nobenih davkov ali davin; bili so plaevanja le-teli izrecno oproeni-*) Uskoki priseljenci pa niso bili na najboljem glasu. Bras so bili v gori navedenem sklepu vinogradnikov miljeni ba takni priseljenci, ko se jim je naselitev v vinogradskih hramih zabranjevala. To pa je imelo za posledico, da tudi druge vrste vsobenjkov, taknih, ki so zapuali svoje domove v dolini, pa so se naselili v vinogradu radi udobnejega ivljenja, vinogradniki niso hoteli trpeti. Na vinogorskem zboru dne 16. septembra 1783 za Staro in Novo Strao ter Sotesko, na katerem je predsedoval iudex delegatus Herr Josef Ambrositsch ob navzonosti e drugega gosposkega asesorja Herr Sigmund Lorentz Pikardi in 20 sodnih prisednikov kmekega stanu*), se je zgasil tonikvinogradnik in obtoil svojo nenavzono sosedo, e, ona si hoe v hii poleg tonikovega hrama napraviti pe in se tam naseliti (einen Offen machen lassen und sodann bewohnen). Sodniki niti niso hoteli poskrbeti za zaslianje tonikove nasprotnice, ampak so kar izdali sledei odlok: Nachdem die Inwohner im Weingebrge vermg den Berg*) Olei Jos. Mal: Uskotke seobe i slovenske pokrajine, (18. knjiga: Naselia i poreklo stanovnitva, izdaja srpske krali- akademije) str. 112 nasi. a ) Jos. Mal, loe. cit. ibidem. Da sc je od drugih vsobenjkov plaevala vsaj di m In a (Raiicligulden), gl. Dolenc, Kmeko dedno nasledstvo za asa veljavnosti gorskih bukev, str. 41. *) Zapisniki vseskozi strogo razloujejo gospode od kmetov; za pive piejo, vedno Herr, oni so ehrsamb, ehrenvesU itd., kmetje pa nimajo v zapisnikih nobenega pridevka in se v pismih kliejo arbeitsambe.
$2
artikel gnzlich verboten sind, als wird ihre Beklagter den Oiien einrichten zu lassen, eingestellt. Tu je torej veljala zabranitev naselitve domainki, ne ~ tuji priseijenki. Tako vidimo, da je tvorilo pri vinogradskih priseljencih spotiko vpraanje ubikacijskega prostora. Ognjie v hii, koi, hramu ali kleti postavljeno, napravi po ljudskem pojmovanju ele stanovanje5). Od 1. 1543., ko so izle gorske bukve, ki so odpravljale iz vinogradnikov ljudi, die in Zimmern huslich sitzen, pa do konca 18. stoletja gre borba za to, da se ne nastanjajo po vinogradih ljudje, ki so e pokazali, da kot nemanii obestvu vinogradnikov ne morejo biti koristni. e se jim zabrani ognjie, t. j. stanovanje v vinogradih, so seveda s tem odpravljeni- Njih osebno podlonitvo ni prilo nikjer vpo te v. In sedaj pridemo do najzanimivejega vpraanja, kako se je tisti prostor v hramu imenoval, ko je dobit svoje ognjie kot kriterij stanovanja. Od strani uglednega jezikoslovca (Fr. Ramov v SJKZ, 1928, str. 170) se ugovarja izrazu soba, e ta izraz je uvedel ele Cigale pred 70 leti v knjino slovenino. (Pleternikov slovar navaja e J a n e i a, ki vporablja ta izraz.) V resnici pane gre za knjino slovenino, ampak za preprosto ljudsko govorico in samo glede te sem 2apisal v prvi razpravi, da ni razloga, da ne bi smeli misliti, da je bil izraz soba v 16. stoletju med Slovenci e udomaen (gl. opazko lb) pod rto). Mislim e danes tako in se sklicujem osobito na dejstvo, da so se v prvi tretjini 16. stoletja ob junovzhodni meji slovenske govorice naselili Uskoki, ki so prili iz Srbije. Srbi pa so imeli in imajo e izraz soba v pomenu, kakor ga ima dananja knjina slovenina. e ve! Ba iz dalmatinsko-cetinske krajine prilo je 1. 1531. okoli 1000 oseb v Belokrajino, odkoder so se kmalu razprile na razne kraje med uemberkom in Krasom"). V nareju Hercegovcev pa pomeni soba tudi klet'). e se tudi ne oziramo e na nadaljna priseljevanja srbskih in drugih Uskokov, je vendar jasno, da so prinesli vsi Uskoki svoj jezik s seboj. Ko so pa iskali za sebe
6 ) Izgon priscliencev-vsobenjkov se ie vril tako, da so se jim podrle pei. Tako vinogorski zapisnik z dne 14. septembra 1735 v Starih vinih. Ol- Dolenc, Pravosodstvo klevevke in botaniske graine, ZZR, V., 1926, str. 170. Ob kranjskohrvaki meji podirajo zadruge, ko se razdruijo, e dandanes hino pe, kar na] znai, da noejo ve iveti ob skupnem kruhu*) GI. J o s. M a I, loc. cit., str. 21 nas!. ') GI. V. S. K a r a d i , Srpski rjenik, ad verb: Klijet, f.: ( Herc.) eine Kammer cella, ct. izba, odaja, soba, komora, kamora, pojata, pojatak*; ad verb-: soba* f.: das Zimmer, cubile, conclave, diaeta, ialanum (vide klijet). (*= zvezdica poleg besede pomenja Karadzic u, da utegne biti turkega porekla.)
Izvestja.
93
in za svoje rodbine primernega bivalia, so ga mnogokrat nali v hramih vinogradnikov, napravili si ognjie in s tem sobe, a Slovenci so, naravno, za njimi enako govorili. Seveda so to le moja zakljuevanja, ali stvarna upravienost se jim ne bo mogla odrekati. Zato pa po mojem mnenju ne gre odklanjati za Slovence izraz soba ba za tisti as, ko so se gorske bukve udejstvovale s svojimi predpisi in ko se je koval izraz za Inwohner, die in den Zimmern huslich sitzen nemkega izvirnika. Naj se pogleda geografi na karta v Malovem delu o uskokih naselbinah, pa se bo jasno videlo, da so ba tisti kraji najbolj naseljeni z uskokimi ljudmi, kjer se izraz osobenjki ali vsobenjki e danes najbolj, morda celo izkljuno pozna: to je po Dolenjskem in junem tajerskem. Seveda se e ugovarja, da je izraz osebnik v rabi la pri Trubarju in Dalmatinu in da jima pomenja tujca, kolonista. Mislim, da to, da T r u b a r in Dalmatin ne rabita izraza soba, ne pomenja niesar druzega, nego da o n a nista zasledila izraza v ivi govorici. Ce je Mikloi izvajal besedo osebnik iz debla oseb*. je to tudi lep, ali ni e dokaz, da bi morali biti tisti, ki so li v svoj lastni vinogradski hram stanovat, da se izognejo tejim bremenom zemljinih posestnikov v dolini, res osebniki (tujci), in ne vsobenjki. Izvajanje vsobenjkov od osob pa prav ni ne ustreza stvarnim okolnostim, v katerih so iveli vinogradski priseljenci. Niso iveli ob sebi, ampak imeli so svoje rodbine pri sebi. Tudi niso iveli za-se, ampak najve kot stalni delavci vinogradnikega posestnika in samo z izrecnim dovoljenjem le-tega v svoji sobi. Niso bili osebujni, kar bi bil iz hrvaine izposojen izraz, ki bi pomenjal udaka8) ali pa samolastnosvojega, neomejenega lastnika, kar pa seveda vse skupaj nikakor ne velja'). Maurani je nael izraz osebinik (ne pa osobenjek ali osebnik) samo enkrat in to znailno zopet v obmoju uskokeg a priseljevanja, namre v Vivodini pri Ozlju v neki listini iz 17. stoletja (Lop. urb. 239). Poznal je pa Mikloievo razlago osobnika, pa navaja, osebinik bit e nespretno nainjena imenica od oseban adj., prema adv. o sebi, seorsum itd., a znai mquilinus"). Zdi sc pa, da narod nikdar n .nespretno' ustanavljal svojih izrazov! Stvarni razlogi govore za
) Gl. T. M t i i, RJeinik lirv. srp. iezika (1924), str. 23S, kfer Je naveden samo M>sobenaki v pomenu Sonderling; ni osebinika, pa pa je zapisan ose buna k, ki znai porodico, koj'a Jo izla iz zadruge*. ') Ol. M. Mau ranio, Prinosi pravnopovles. rje., str. 844. 10 ) Ol. M. Maurani , ibid.; besedo nespretno v citatu podrtal pisec teh vrstic.
B
94
to, da narod tiste ljudi, ki so se deloma kot priseljenci, deloma in to v veji meri kot nesreni dolinski posestniki utaborili v hramih vinskih goric, pretvorivi dotine prostore v sobe, kar so sliali od uskokih priseljencev, imenovali vsobenjke b a po teh novih u b i i j a h, ne pa zato, ker bi bili o sebi iveli, e manj zato, ker so tujci, kolonisti, udaki ali samosvoji lastniki, kajti vse to ne bi bilo res. Kot pravni zgodovinar si ne prisvajam nobene sposobnosti za reitev jezikoslovne strani vpraanja, niti nisem interesiran na tem, aii je vpraljivi izraz, ko se izvaja od besede ,soba', pravilno pisati vsobenjek ali osobenjek, ampak vem, da je take stvari najvekrat uredil znani usus tyrannus! Naj e navedem, da sem kot dolgoletni preiskovalni sodnik v Novem mestu slial od preprostih ljudi, pri in obdolencev, vedno sabjek, zapisati sem pa dal po usus-u knjine slovenine v protokol seveda vselej osebenjek ali pa osebenjkar. Znan mi je pa tudi e drug primer, v katerem je nekdaj ivea beseda za dolgo dobo postala rtev pozabnosti, pa je v novejem asu zopet oivela. V briinskem spomeniku I- se nahaja beseda pocazen; poslej se je umaknila peni, strafengi, katigi, pa se je zopel pojavila "kot lepa slovenska beseda kazen ele v Ravnikarjevem svetem pismu iz 1. 1815."). Po mojem vrstem preprianju je imela isto usodo tudi beseda soba, samo da ni bila prodrla v vse slovenske -kraje in da so se zato njeni derivati krivo razlagali. To je pa rajnki K a s p r e t odkril, ko mi je osobenjkarja-< prekorigiral v vsobenjkarja. (Prim. ZN, 1928, str- 165.) Priel je e en ugovor od strani znanega lingvista '(prof. Kotial), namre glede tolmaenja besede aigen Rugh ali nRoukhen. Beseda Rauch, pravi ugovor, da se glasi v gornjenemkih dialektih samo rauch ali rach, v dolnjenemkih .pa rok in rauk; torej bi Roukhen poimenil vendarle hrbet:. Temu ugovoru nasproti postavljam vnovi mnenje S t o\V ass er j e v o, ne da bi ele preskueval njegove v.ire, iki -jih niti hc spoznam, kot stvarno edi<no le m.OLg-Oie >in Uipravi e no. Z lastnim hrbtom sluiti je grob nezmisel, ki ga nobenemu zakonodavcu ne moremo in ine smemo imputirati; z lastnim dimom sluiti") pa je za dobo 15. in 16. stoletja zgodovinsko izpriano dejstvo, ne samo -med Nemci, ampak tudi med junimi in severnimi -Slovani. To e tako gotovo, da bi 'bilo, e-treba, veliko bolj upravieno, uvrstiti-dialektino obliko Rugh ali Roukhen v skupino Rauch, r.ego izpod'bijati pravi zmisol navedenega pojma iz besednega zaklada pozno-srednjeveke zakonodaje. Dr. M e t o d D o I e n c, Ljubljana.
") Ql. F r. Ramo v 5, Izvor slovenske besede . rstr. 230. ") Tudi tu gre v bistvu za vpraanje ognjia. SI. Prav., ! 1920,
I z vesta.
95
Martinov nsad. Na Martinovo se spremeni vinski mot v vino. Martinovo obhajajo slovesno. Bolji kmetje v Zavru priredijo zveer obilno veerjo, obstojeo iz razlinega mesa, raznih poga in vina. Vse naloijo na mizo, da se kar ibi in hoejo s tem pokazati, da je bila obilna letina in da je gospodarstvo dobro. To imenujejo Martinov nasad. Muzikant je svirajo, gostje se veselijo in zabavajo do polnoi. Ko odhajajo, pustijo gostitelji vse na mizi naloeno, da bi bilo tudi prihodnje leto obilno'). Pri Sv. Barbari v Halozah obhajajo Martin nasa jak etrtek pred Martinovim. Takrat speejo halokega ptia, purana ter se veselijo dobre letine. Zadnji mot pijejo enske, moki pa pijejo e vino. Zato pravijo: enske so most spile"). V Lancovi vasi so neko imeli veliki kmetje o Martinovem dmlatke, doma praznik, ki so ga slovesno obhajali. Kar pride na mizo, imenujejo Martin nas on jak, ker je miza polna in zvrhana. Na mizo nanosijo vse egne boje. Kmet se skae s tem, kar je pridelal'). Sv. Martin vino kruje. S pomojo prsne kosti Martinove ôske ugibIjejo o tem, kaka bo prihodnja zima. e je prsna kost svetla in ista, je to znamenje ostre zime, e je pa bolj temna, bo dosti snega*). Na Martin j e povabijo v Beli Krajini znance in prijatelje v zidanice. Na mizo nanosijo suhega svinjskega mesa, speenega petelina ali kokoi, ajdove potice, proste potice in kvasne potice, pogae in vina. Pri tej priliki vino slovesno krstijo. Gospodar nagovori zbrane, nakar stoje izpijejo vino. Prej je bil mot, od tega trenutka je vino. Tudi duhovnika na Martinje radi vabijo. Boste ga vi krstili, nato ga peljejo od soda. do soda in mora od vsakega pokusit. Istotako morajo tudi vsi drugi gostje od vsakega vina pokusiti. Revei, ki nimajo zidanic, si doma kaj .malega speejo in kupijo vina ali pa ga jim sosedje dajo, ker &o pomagali v vinogradu. Ko gostje odidejo, puste na mizi v zidanici majoliko, napolnjeno z vinom in kozarec, da bi tudi verne due v vicali bile delene martinovanja, e bi se oglasile sluajno v zidanici. Martinje je v Beli Krajini velik praznik*). Ponekod v Slov. goricah gredo fantje na Martinovo z reetom vina -iskat. Hodijo ob cesti in iejo, dokler ne 'najdejo steklenic z vinom, ki so si jih prej -nala nastavili').
') Poroilo naduitelia v p. Antona Kria, 67 let starega, ki ie 45 let uiteljeva! v Z a vru. ') Poroilo Janeza Petrovia, Gert liane 25. '} Poroilo Antona Vogrinca, cstoolca v LancoVi vasi pri Ptuiu. *) Pajek, Crtioc str- 95 in 192. *<) Poroilo M. Maluia iz rnomlja. ) Poroilo Janeza Ev. GaSparia v Mariboru.
96
V Koprivnici na Hrvatskem se na Martinje krsti vino. Zberejo se v vinogradih, kjer peejo gosko na ranju in pijejo novo vino iz lesenih a.') V Kunavljih v Dalmaciji so v stari dobi sv. Martina zelo slovesno obhajali, tako da so ta dan nazivali prvi Boi. O sv. Martinu so naenjali sode z vinom, to je pokuali so prvo ali novo vino, zato: svetom Martinu navru se bavice/)Kako je v meanskih krogih v Varadinu krstil predsednik varadinske Vile, narodni zastopnik in javni belenik dr. Oskar Ki z zdravico vino, je opisal Ivan Mileti0). Za obed speejo gosko. Njeno drobovje jedo takoj za juho z mlinci. Med obedom so pili staro vino, ko pa so na koncu obeda prinesli peeni kostanj, mu je domain predal kupicomota v roke, nakar ga je z dolgim nagovorom krstil, kumi pa so odgovarjali. Martinovanje ic posebno razirjeno v vinskih krajih, a tudi drutva po mestih in trgih prirejajo Martinove veere. Sv. Martina astijo Zagorci in drugi kajkavci kot zaitnika imetja, sadnega drevja in goric. Saj pravi e Gasparotti1") : Hoe imati obilnost vu metku, pri sadu, u goricah? Zazovi sv. Martina; ar vu dohodku njegovom na biskupiju svoju iz Burgundie po zimi, vse drevje sadovenoje k mestu preevelo proti naturi, i obilen sad doprineslo. Z vodom pak od groba Sv. Martina doneenum vino zalejano, dvakrat je vu pehara povekano. Kat. cerkev je posvetila 11. november sv. Martinu, ki je bil sprva bojevit bojevnik pod rimskima cesarjema Konstantinom in Julijanom, nato pa postal kristjan in manik ter vslcd svoje verske gorenosti kof tourski. Ko bi moral biti izvoljen za kofa tako pripoveduje legenda je baje zbeal iz poninosti v gosji hlev, kjer pa so gosi zagagale in ga izdale. Nato so ga poklicali iz skrivalia. Vsled tega jebajc postal zaitnik teh ptic; saj je v pratiki naslikan z gosjo. S asoma se je baje vsled tega razvila navada, da na njegov god jedo gosjo peenko"). Umrl je okoli 1- 400. Sulpicius Scverus je opisal njegovo ivljenje v knjigi Vita S. Martini in Gregor Tourski je spisal Libri IV de0 Narodna vjerovanja s bajanjem- 1.) Sto narod priCa o boanstvu i o svecima; Slo baje i Sto radi u ovo ili ono doba godine (nar. koledar), a) Koprivnica u Hrvatskoj, Priobio R. Horvat. Zbornik za narodni ivot i obiaje junih Slavena. I. Zagreb 1896,. str. 240. e ) P. Bogdan Biiell: Koledar. Zbornik XXIII-, str, 318. ") Kratenje mota. (Grad Varadin). Zbornik XXIV (191>), str. 319322. **) P. Hilarin Gasparotti, Cvet svteh ali ivlenie i ini svetcev itd- IV. knjiga. Be 1761., str. 355. ") Dr- Georg Busclian, Dio Sitten der Vlker. IV. Bd. Das deutsche Volk. Stuttgart, Berlin, Leipzig. Union. Deutsche Verlagsgesellschaft. Str. 114116.
Izvest]a.
97
virtutibus S. Martini. Ti dve naboni deli so ljudje radi itali, vsled esar je razumljivo, da se ic eenje sv. Martina e v zgodnjem srednjem veku mono razirilo. Upodabljajo pa svetnika, kako sedi na konju in razdeli pla z meem ter en del nudi berau, ki pred njim klei ali stoji, ali pa kot skoa, ki ima poleg sebe gos. Toda zadnji sluaji so redki. Knstle") navaja samo tri lesene podobe iz Bavarske. Kako pa je priel sv. Martin do atributa gosi? Tudi v Nemiji in Skandinaviji stoji na Martinovo dne 11. novembra peena gos na mizi bogatina in revea, e si jo le more kupiti. Tudi med avstrijskimi Nemci je Martinova sos in Martinovo vino obiajno (Martinitrunk'"). Stiki te ivali z Martinom so stari. 2e kronist iz leta 1171. nam poroa, da je Othelrich von Swalenburg (Ulrich von Schwalenburg) opatije Korvei na ta dan daroval srebrno sos za fraterniteto, to se pravi, da so ga menihi vkljuili v svoje molitve"). Toda ti stiki so e stareji, razlaga Buschan. Qos, pti bosinje Freve, je igrala pri daritveni pojedini starih Germanov vano vlogo. Darovali so jo bogovom za dobro letino. V deelah pa, kjer je bilo vinogradnitvo razvito, je obstojala daritev v vinu (motu) uprav konane trgatveCerkev pa, da je razirila vsled tega legendo, da je sv. Martin na isti nain ko Kristus spremenil vodo v vino- Kajkavski pridisar Oasparotti tega ne pripoveduje, pa pa pravi, da z vodom pako od groba sv. Martina doneenum vino zalejano, dvakrat je vu peharu povckano. Ostanek te poganske daritve najdemo na Wrtemberskcm, kjer menihi 11. novembra vino delijo, in pa ob spodnjem Renu, kjer ta dan prvi mot pokuajo. Ponekod peejo Martinove roike (Martinslirnchen) in preste (Trollbrezcln). Tudi kresijo ponekod (Martinsfeuer), da z lujo in ognjem odpode demone. Cerkev je uporabila splono priljubljen esa svetnika, da je odpravila paganske ege. To razvidimo iz tega, da so se zgodaj zdruili z Martinovim ljudski obiaji, na katerih se baje pozna starogermanski Wodanov kult. Martinov in Wodanov Kult pa seveda nista identina. Obiaj z Martinovim vinom in gosjo je bil starodaven. Cerkev, ki ga ni mogla odstraniti, ga je preloila na priljubljen ljudski praznik, na Martinovo in mu je odvzela poganski znaaj"). Qrki so darovali bogovom ob raznih prilikah tudi pijao. To je bila loib (libatio), daritev pijae, tudi ko so konali pojedine, so darovali bogovom pijao. Rimljani so take daritve manj uporabljali. Pri Germanih pa so bile libationes bistveni del daritev. O teh pripovedujejo e
") str. -439. ,3 ) ") ">) Dr. Karl Knstle, Ikonographie der Heiligen. Freiburg im Breisgau 1926, Gcramb Viktor, Deutsches Brauchtum in Ocsterrcicih. Graz 1924. Str. 91. Busdian IV. I. Knstle str. 440.
98
ivljenjepisci nekaterih blago ves tnikov. Sveti Kolumban ic pri Svabih, bivajoih pod Bodenskim jezerom, naletel na poganski daritvcni zbor. Na sredi je stal velik sod piva, ki so ga hoteli darovati svojemu bogu Wotami. Kolumban je dihnil v sod, ki je takoj poil") Tudi Vita Emmerani govori o daritvah pijae, ki so jih e pokristjaneni Bavard darovali demonom.") Severni narodi so imeli iste obiaje, kar izpriuje Grimm. Med latinskimi narodi so se dolgo ohranile daritve pija, posveene mrtvim. Saj so nae sedmine tudi e paganski ostanek. Pokristjanjeni Germani pa niso ve pili na Wotanovo ime in na imena drugih boanstev, ampak na imena angelov in svetnikov. Tako so izgubljali polagoma obiaji svoje pagansko lice.") Misijonarji in koije so navajali narod, naj pri pitju na spomin bogov asti namesto njih svetnike, ki so se mu posebno prikupili. Ti svetniki so bili nadangeli Mihael, tefan, Janez Evangelist, Janez Krstnik, Martin, Jcrca in Ulrik. To napivanje so imenovali minne, stvn. minnija, minna, prvotno spomin, ljubezen. In tak obiaj je tudi napivanje sv. Martinu (Martinsminne), kakor je tudi entjanevanje star in astit obiaj. e tekom razprave smo videli, da razlagajo Martinov obiaj razlino. Buschan pravi, da so darovali Germani gos boginji Freyi za dobro ler tino. Knstle pa trdi, da je ostanek Wodanovega kulta. Toda niti eno niti drugo se ne da dokazati. Martinovanje je pa ostanek paganskega obiaja, paganske daritve, ko so vsi pridelki spravljeni in je mot zavrel v vino, je daritev po konani etvi bogovom, ki jim pa danes ne vemo ve imen. Saj je obiaj znan tudi ehom in Jugoslovanom, Slovencem in Hrvatom doli v Dalmacijo. In e bi trdil, da je nastopil pri nas na mesto Radegosta Martin, bi bila to smela trditev, kakor je smela, da je stopil pri Germanih na mesto Wotana ali Freye. Pa pa bi trdil, da je Martinovo tudi pri nas predzimski praznik, ker se je zaelo v starili asih novo leto e v pozni jeseni. Zato prorokujejo po goskini kosti, kaka bo zima"), zato pustijo v Zavru jedi na mizi, da bi bilo tudi prihodnje leto obilno. Martinovo je praznik po etvi, ko Haloan z Martinovim nasadom s hvalenostjo pokae in postavi na mizo, kar je leto dobrega rodilo- Martinovo je pastirski praznik, ker smejo pastirji od Martinovega rez in rez pasti in jim ni treba ve ivine zavraati.") Gos, druge jedi in pijaa pa
) Adolph Franz, Die kirchlichen Benediktion en im Mittelalter. I. Bd. Freiburg im Breisgau 1909, str. 287 cit. Ionae vita Columbani I, 27 M. Q. SS- rer. Merov. IV. 102. ,7 ) Ibid. Prim, tudi Sepp Anal. Bolland. VIII. (1898). 226. ") O prehodu gl. Adolph Franz, Benediktionen I., str. 289. ,B ) Tudi Cehi iako prorokujejo; Prim. K. Machcek: Husy Martinsk. CeSky Lid XXI. (1912), str. 152 in pa Navratil, Slov. narodne vrae in prazne vere. Ltp. M. SI1892, str- 140. Navratilov lanek obsesa prece! gradiva o sv. Martinu (str. 139142). ) Prim. Fr. Kotnik, Narodopisne riice. SmarCica, pastirski praznik. Mladika 1923, str. 238.
18
IzvestJa.
99
so mogoe simboli razlinih itnih in plodovitnostnih duhov ali boanstev, ki so se pri Slovanih imenovala tako, pri Germanih drugae. Kako pa, tega ne vemo in je vse ugibanje v tem pravcu bleda teorija. Gotovo pa je martinovanje ostanek paganske pojedine ob jesenski dobri letini in ostanek paganske libacije.!1 Dr. Fr. Kotnik. Varstvo spomenikov.
Reierat na proslavi 251ctnicc > Zgodovinske ga drutva v Mariboru, dne 2. septembra 192S. leta.
Z razvojem slovenskega zgodovinarstva po vojni je ozko zvezano delovanje Spomenikega urada v Ljubljani, ki predstavlja vodilno centralo ia varstvo spomenikov za Mariborsko in Ljubljansko oblast- Kljub lepim uspehom posebno na polju raziskovanja nase umetnostne preteklosti, na podlagi katerih je danes mogoe e napisati cela nova poglavja v kulturni zgodovini Slovenije, pa se to delovanje ravno v svojem najvanejem, praktinem delu ne more tako razviti, kakor bi bilo eleti. Posebno praktini strani stremljenj spomenikega varstva, ki tei za ohranitvijo in nepopaeno izroitvijo svojih objektov bodoemu rodu, se namre ravno v povojni dobi stavi na pot nebroj pogosto prav zares nepremostljivih nasprotstev. Vano ulogo igra v tem oziru pomanjkanje materielnih sredstev, a so e drugi vzroki, ki bi jih tudi zadostna sredstva, ki bi bila uradu na razpolago, ne mogla odstraniti. Nepremagljiv nasprotnik cele velike in kulturno zgodovinsko velevane skupine spomenikov so povojne, za nekatere sloje temeljito spre) Gostovanje ob Martinovem se po mnenju prof. dr. Fr. Kovaia lahko tudi drugae razlaga. Blinji povod, da se je Martinovo gostovanje tako splono razirilo, je pa ta, da se ie ob tem asu zaenjal adventni postn1. Cas. Kakor marsikaj drugo, je tudi to pripisovati irankovskemu vplivu na nae deele v dobi pokristjanjevanja. Da je bila tu in tam v paganski dobi obiajna kaka jesenska pojedina, je mogoe, a pozitivnih dokazov in razlogov za splonost tega obiaja tudi med Slovenci ni. Mesto ugibanj in domnev imamo pozitivno poroilo o cerkvenem izvoru Martinove gostitve. Gregor Tourski (Historia Francorum, 1. X., Migne, P. L- LXXI-, str. 530.) poroa, da je 5kof tourski Perpetuus okoli I. 480. naroil, nai se verniki od Martinovega do Boia postijo vsak teden trikrat. Iz tourske kofije se je ta obiaj raziril po drugih galskih kofijah ter je proti koncu fi. stoletja bil adventni as sprejet tudi v rimski koledar, a se je pozneje skril v rimski cerkvi na 4 nedelje, doim grka cerkev e danes zaenja adventni as s 14. novembrom. L. 481. je doloila maconska sinoda, da se treba od Martinovega do Boia postiti vsak teden v pondcljek, sredo in petek. V tem asu so gosi najokusnejac In mlado vino med tem e prevre, zato ie naravno, da so se pred zaetkom adventnega posta ljudje mastili baS z gosjo in jo zalivali z novim vinom. Martinov veer je tedaj nekak jesenski pust, nalik onemu pred 40danskim postom. Adventni post je bil uveden iz aseetlno-moralnih motivov in celo naravno je, da so se ljudje pred tem postom hoteli gostiti.
7*
S1
100
menjene socijalne razmere. Mislim na tisti sloj, ki je vzdreval par stotin razkonih gradov po Sloveniji. Navadno se vsa krivda pripisuje agrarni reformi, vendar pa premnogi konkretni sluaji uc, da je vsaj toliko kriva na netetih polomih trdovratna neprilagodljivost posestnikov novim gospodarskim razmeram in ivljenje v okviru, ki je e zdavnaj neostvarljiv. S stalia sedanjosti in bodonosti je brezpomembna tragika teh pojavov, tragino pa je obenem, da ni nikogar, ki bi bil voljan in zmoen prevzeti njihovo dediino, ker nova gorenja druabna plast s poveanimi premoenjskimi sredstvi e dale ni dozorela do tistega ivljenjskega okvira, v katerem bi vedela z gradom kaj zaeti. Tudi sodobne demokratine samouprave, naj si bodo oblastne ali obinske, e dale niso dozorele do razumevanja, da je pravzaprav njihova dolnost, da se za take dediine zavzemajo in tako reijo nacionalno premoenje, ki ga s smotreno porabo lahko tudi kolikor toliko plodonosno upravljajo (vanost razvalin, gradov in drugih zanimivosti za tujski promet). Posebno v Mariborski oblasti, kjer je bilo blagostanje posestnikov gradov razmeroma veje kakor v Ljubljanski, se leto za letom opaa hitreje propadanje mnogokrat arhitektonsko odlinih in z dragocenim pohitvom in zbirkami natrpanih gradov. Naj omenim samo, da je gradova Vurberg. in Hrastovec reil samo sreen sluaj, da so ju vzeli v najem ruski begunci. Zgodovinsko vani Brank pri Ljutomeru je pogorel in nato razpadel pred naimi omi, grad Legen pri Slovenjem Gradcu je dal lastnik razkriti in je danes e popolna ruina. Opozarjam na usodo enega najlepih gradov Slovenije, Borla ob Dravi nie Ptuja, ki mu grozi razpad in se ljubitelju spomenikov kulturne preteklosti in naravnih krasot srce kri, ko priakuje, kedaj se bo zaela vdirati streha in se bo propad pokazal tudi na zunaj. Grad v Zgornji Radgoni, ki je bil po vojni restavriran in napolnjen na novo z dragocenim starim pohitvom, je pred razprodajo in evidentno je, da se goli zidovi velikega gradu ne bodo mogli dolgo sami vzdrevati. In biser med slovenskimi gradovi, Statenberg, ki je najbolj odlien po plemeniti arhitekturi, in po svojih tukaturah in freskah, visi e par let med ivljenjem in smrtjo. Gospoda! Zavedam se z vami in tudi s tistimi, ki o vsaki priliki povdarjajo, da je prav tako, ker so ta poslopja znaniki nekdanje nae narodne sunosti, in naj le propadajo, da je sedanji poloaj za ohranjevanje teh objektov skrajno neugoden, toda vseeno ponovno dvigam svoj glas in pribijam, da smo svobodni in demokratini dedii nedemokratinih vladajoih stanov kljub temu obvezani, da uvamo narodno premoenje, ki je zakopano v zidinah in opremah teh stavb. Povdarjam nasproti vsem, ki tega ne marajo ali ne morejo razumeti, da kolikor so ti gradovi, ki so znailna posebnost severo-zapadnega dela nae drave, danes e balast, prav toliko bodo v nedaleki bodonosti, ko se razmere, posebno soci-
Izvesta.
101
aine, ustalijo, zaeljcna posest. Kot poletne rezidence dobro situiranih predstavnikov jugoslovanske drube ali kot sedei obekoristnih ustanov, bodo ti gradovi zopet vstali ne ve kot simboli suenjstva, a m! pak kot znaiiiki blagostanja deele, v kateri tvorijo umetno dopolnilo njenih naravnih lepot. Preprian sem, da jih bodo, e bodo v razvalinah, bodoe generacije kakor v Nemiji druge polovice 19. stol., iz razvalin na novo pozidavaleS propadanjem gradov sta pa zvezani e dve drugi stvari: Propadanje smotreno nasajenih vrtnih nasadov in propadanje gosposkih arhivov. Prvo je vano bolj z lokalnega stalia in je navadno nepopravljiva koda, ako se tak po privatni inicijativi v dobi baroka ali rokokoja ustanovljen dekorativni in zabavni nasad unii. Posebno krie sluaj smo imeli v Sloveniji v ogromnem parku pri gradu Mokrice, o katerega usodi smo razpravljali na naem sestanku v Varadinu. Takratni protest je imel zaasen uspeh, pokazalo pa se je, da takih spomenikov, kjer ni trajnega zanimanja in sistematine nege zanje, ni mogoe trajno reiti. Se huja kakor ta, pa je zadeva ohranitve arhivov. Tak arhiv je namre organizem, ki je stalno in dolono reagiral na ivljenje svojega podroja, in idealno bi bilo, da bi ga trajno hranili na mestu njegovega postanka. Dejanski poloaj pa je navadno ta, da se arhiv nedotaknjen hrani, dokler je v posesti stare rodbine, ki ga uva kot nekako svetinjo, kakor hitro pa preide lastnitvo v nove roke, izgine nele vsaka skrb zanj, ampak tudi vsako dostojno uvanje. Se najmileje je, e ga vrejo v kak zapraen kot, pogosto pa roma k trgovcu kot papir za zavijanje. Z unienjem arhivov se pa ne uniujejo samo vidni dokumenti nekdanjih kultur kakor z unienjem starih stavb, ampak vaen del pisanih virov za domao zgodovino. Drugi stalni sovranik spomenikih vrednot, ki je posebno e po vojni pridobil na veljavi, je pohlep po denarju. Trgovina s starinami nudi dober in lahek zasluek. Pohlep po denarju je prevzel vse sloje in vse stanove tako, da lahko reemo, da je danes vse na prodaj in je postalo predmet spekulacije tudi tisto, kar so celi rodovi pietetno uvali. Da prodajajo obuboani plemii in veljaki predvojne dobe tudi tisto, kar jim je bilo nekdaj najdraje, je razumljivo iti odpustljivo ivljenje je pa prvo. Po veini padajo pa ti predmeti v roke prekupcev, ki sluijo neizmerne procente. Huje je da prodajajo dobro situirani podeelski ljudje vse, kar se v hiah nahaja starega in tako rapidno ginejo spomini na ivljenje prejnjih rodov. Se huje pa je, da se ta pohlep po denarju ne ustavlja niti pred posveenimi pragi cerkva, ki so nekdaj tako ljubo-
102
sumno uvale svoje zgodovinske vrednote in da prav pogosto kupujejo s cerkvenim inventarjem prav tisti, ki jim je poverjen v oskrbo, cerkovniki, kljuarji, da, celo duhovniki. Prav pogosto se dogaja tudi, da po smrti upuikovi izgine iz upuia vse, celo to, kar spada v podedovan inventar. Doslovno se je e zgodilo po vojni, da so cerkovnik in kljuarji ponudili interesentu na izbiro vse, kar je v cerkvi. Ljubezen do mamona je tudi, ki vodi tiste netete, ki danes iz spekulativnih namenov kupujejo vse, kar mislijo, da jim bo neslo kak dobiek, cele gradove z vsem inventarjem, da ga razprodajo na vse vetrove in nazadnje e zidovom samim ne prizaueso, ter prodajo opeko raz strehe, les oken in vrat, zidovje samo pa nazadnje za navadno malo vreden stavbinski materijal. Sem spada tudi razvada, ki se vedno bolj iri, da vsak, kdor ima priliko, brska nekontrolirano po zemlji in izkopava stare grobove itd. z edinim namenom, da bi se obogatil. Tu se posebno obuti pomanjkanje spomenikega zakona. '.Hud nasprotnik varstva spomenikov so pa dalje napani nazori o njem in pa meanje njegovih interesov z raznimi drugimi, posebno z interesi dnevne politike. Tako javnost pod restavriranjem in ohranitvijo kakega spomenika e vedno razume njegovo prenovitev in moderniziranje in vrednost ali nevrednost spomenikov presoja samo iz sluajnega dnevnega interesa. Kot izrazit primer napanega pojmovanja spomenikih vpraanj navajam argument, ki se z vso resnostjo porablja v Ljubljani proti rimskemu zidu, e da se z njegovo ohranitvijo daje MussoHtiiJu in sploh Italiji v roke materijal, s katerim lahko dokazuje opravienost svojih aspiracij na slovensko zemljo. To bi bilo smeno trditi celo takrat, e bi uloga Emone v rimski dravi in zgodovini ne bila itak znana iz vsake malo veje zgodovine. Ta stran vpraanja se mi zdi vana ravno v Mariboru, kjer se od asa do asa pojavljajo vpraanja, kakor zopetna postavitev Tegetthoffovega spomenika, vpraanje odstranitve kakega nemkega napisa itd. in se pri tem klie za ali proti na pomo spomeniko varstvo. Pri takih vpraanjih je treba vselej dobro premisliti, da se pravo zadene. Stalie spomenikega varstva do Tegetthoffovega spomenika more biti samo to-le: e se mariborski upravi zdi primerno, da ga postavi iz teli ali onih razlogov, ga radi spomenikega varstva prav lahko postavi ali pa tudi ne postavi. Kajti danes je to vpraanje bolj nacionalno-politino kot pa spomeniko. Vpotevati je treba tudi motive, iz katerih je bil ta ali slien spomenik svoj as postavljen. Prav tako je s spomeniki nadvojvode Ivana, nenadomestljivih umetnin njimi niso nikjer odstranili; ako jih javno mnenje ne prenese, je bolje,, da poivajo na dopustih po muzejskih dvoriih in kleteh.
Izvestia.
103
Precej drugae je z nemkimi napisi. Kakor je smeno boriti se z zgoraj navedenimi argumenti proti Rimskemu zidu, prav tako je nekulturno, odstranjevati ali unievati nemke ali sploh tujejezine napise kulturnozgodovinskega ali zgodovinskega znaaja, e tudi so iz noveje dobe. Kdor bi n. pr. uniil napis na portalu hie, kjer se tiska Marburger Zeitung, bi napravil teek kulturen greh. Ako ie kje napis, da se je tu ali tu mudil kak vladar ali da je stavba nastala pod njegovim vladanjem, bi bilo brisanje vladarjevega imena prenapetost. Drugo je seve, e se nahaja nemki napis o posetu cesarice Zite na najvidnejem mestu ob velikem oltarju, kakor n. pr- v kapeli ljubljanskega gradu takrat pa ga z upravienjem odstranimo in vzidamo na kakem malo dostopnem kraju, smeno pa bi bilo unievati ga. Posebej je treba odsvetovati nadomeanje nemkih zgodovinskih napisov s slovenskimi prevodi. Taki prevodi, e original ni ohranjen, nimajo prav nobene vrednosti. Prav neprijeten je sluaj v lepi cerkvi sv. Roka v marju pri Jelah, kjer so bili svoj as pod vplivom pesnika Akerca nemki napisi unieni in nadomeeni s slovenskimi. Ime slikarja Gessorja, ki ga ti napisi vsebujejo, bi bilo, e bi bilo dokumentarino predano, velevano, tako pa se vzbuja sum, da je le posledica nepravilnega itanja originala. Gospoda, slika, ki Vam jo nudi moj referat, pa ni posebno razveseljiva; res je sicer, da sem se namenoma omejil samo na negativne strani, da bi vas opozoril na vanost mnogih prezrtih momentov, res je pa tudi, da vseh teli slabih strani razmeroma lepi uspehi spomenikega varstva po vojni niti od dale ne odtehtajo. K opisanim pomanjkljivostim se namre pri nas pridruuje e zadnja in glavna, daje Spomeniki urad samo inicijator, da pa razen v naredbi, ki prepoveduje izvoz spomenikov in starin iz drave, nima niti ene zakonite opore. Ko bi imel za seboj zakon o varstvu spomenikov, kakrne imajo e vse moderne drave, bi bilo mnogo bolje. Tako pa obsega sedanja spomenika uprava v Jugoslaviji samo urada v Ljubljani za Slovenijo in v Splitu za Dalmacijo, ki sla bila podedovana od Avstrije, vse druge deele nae drave pa so v tem oziru popolnoma neoskrbljenc. Izdelan je sicer e ve let zakonski predlog o varstvu spomenikov in ureditvi nadzorstvene slube, toda e vedno moramo akati na njegovo uzakonitev in poloviariti naprej. Ta zakon je tak, da bi za dolgo dobo lahko popolno zadovoljeval nae potrebe. Predvideva sicer velika okroja, tako da bi cela Slovenija tvorila eno samo spomeniko oblast, dopua pa monost zasedbe uradov z zadostnim osobjem, kar je glavno, in uvaja, kakor se s prav dobrim uspehom izvaja v Avstriji, tudi tehnine konservatorje, brez katerih se spomenika uprava ne more povzpeli nad teorijo- Zakon predvideva tudi vse potrebne mere za zadostno kontrolo nad preminimi in nepreminimi
104
spomeniki in proglaa varstvo vseh preminih in nepreminih spomenikov zgodovinskega, kulturno-zgodovinskega, umetnikega in prirodoslovnega znaaja in vseh objektov, ki imajo posebno znanstveno ali estetsko vrednost. Ker je spomeniki zakon bistven predpogoj za res uspeno spomeniko varstvo in so ravno v novi dravi nevarnosti mnogo veje kot so bile pred vojno ter je interes celokupne zgodovinske vede, da se spomeniki vseh vrst im popolneje zaitijo, prosim slavni zbor, da vzame v pretres, odobri in sporoi gospodu ministru prosvete sledeo resolucijo : Jugoslovanski zgodovinarji zbrani v Mariboru na proslavi petindvajsetletnice Zgodovinskega drutva, ugotavljajo, po zaslianju referata o stanju zaite zgodovinskih in umetnostnih spomenikov, za narodno premoenje in znanost kvarno stanje, ki ga povzroa neuzakonjenost v vseh sodobnih kulturnih dravah veljavnih nael spomenikega varstva in prosijo gospoda ministra prosvete, da imprej predloi Narodni skupini Nart zakona o muzejih in varstvu spomenikov, ki so ga izdelali strokovnjaki iz cele drave na kongresu v Beogradu v januariju 1. 1928 ter s tem prekine zmenjavo, ki jo povzroa ueuzakonjenost nael spomenikega varstva. France Steli. Mikloiev prevod Lipe" Jana Kochanovskega. V Slovenskem berilu za peti gimnazijalni razred (izdal dr. Fr. Mikloi, 1853), je Mikloi priobil na str. 22. svoj prevod pesmi poljskega pesnika Jana Kochanowskega:1) Lipa. Prevod se glasi:
Prijatelj, sedi se pod mene, in oddahni si. Ne bo te tukaj gorko peklo solnce, veruj mi. Naj lih stoji nad nama; naj vse drcva senico Ljudem, ivalim potnim, zevajoim kratijo; Prijetno hladni vetri tukaj zmirom vejejo-. Slavii tukaj in Skcrjanci vedno pojejo, Marljive bele s cvetja mojega dieega Med zbirajo za mizo ljubega mi soseda. In s tihim svojim umom delam dostikrat tako, Da v mili moji senci potniki zadrcmljcjo; Res jabolk sladkih ne rodim, vendar me gospodar Casti kot verta hesperidskega naj lepi dar. *) Po J. K oh an o vs komi i poslovenil Fr. Mikloi Omenja prevod prof. Nahtigal v Liublj. Zvoniis 1926, 566 n R. Kolari v sLiublj. Zvonu 1928 str. 308.
I zve tja.
105
Poljski pesnik Jan Kochaiiowski (15301584) je lipi posvetil dve izmed svojih fraek (knj. II, ) in III, ,3) a sedenje pod lipo v njeni senci rie tudi v Piesniach II. 7.). Prva izmed teh dveh fraek, ona, ki jo je Mikloi prevedel, se glasi :")
Na lipe. Gociu, slada pod mym ifsciem, a odpoczjiij soble, Nie doldzic cio tu slone, przyrzckam ja tobio, Gho sle nawyzcj wzblje, a proste promicnic Sclagna pod swoje drzewa rozstrzelaiw: cicnieTu zawzdy chlodne wiatry z pola zawicwaja, Tu slowicy, tu szpacy wdziecznie narzekaia. 2 mego wonnego kwiatu pracowitc pszczoty Biora mld, ktry potem szlaclici paiiske stoty. A ia swym cichym szeptcm sprawic umiem siiadnie, Zc czlowickowi lacno slodki sen przypadnie. Jabtck wprawdzic nie rodz, Iccz mie pan tak kadnie, Jako szczcp najplodniejszy w Hesperyiskim sadzie.
Primerjajmo prevod z originalom! Mikloi je izpremenil naslov (postavil je nominativ), in sicer ne na kodo stvari. Mesto sedi (se) pod mojim listjem je Mikloi rekel: sedi se pod mene, z enega stalia bolje nego je v izvirniku. Besede: ne doide te tu solnce (ne dosee te) je Mikloi zamenil z drugimi, ni videti zakaj. Kochanowskega lipa obljublja, a Mikloieva poziva prijatelja, naj ji verjame. Poljski nawyzej je lahko: najvie, zato je Mikloi mogel govoriti o solncu, stojeem nad nama. Poljsko misel o naravnost padajoih arkih, ki bodo zvlekli pod svoja drevesa razstreljevane sence (sence se bodo, umikajo se pred strelami solnnili arkov, skoncentrirale pod drevesi, isto blizu okoli njih) je Mikloi zamenil z drugano mislijo; poljska slika je dosti barona, Mikloieva je bolj realistina. V 5. verzu je Mikloi izpustil s polja, zato pa vstavil prijetno. Kochanowskemu korci milo toijo (tarnajo), a Mikloiu krjanci vedno pojejo; more biti se je Mikloiu zdelo, da korci ne pojejo milo in da ne toijo? Mesto korcev je uvedel krjanec; aH pa so krjanci kdaj v lipi? lahiu Kochanowskemu med plemeniti (= kiti) gospodske mize, a kmetskemu Mikloiu mizo ljubega mu soseda. Kochanowskega lipa zna napraviti z lahkoto, da loveku lahko sladek sen pripade, a Mikloieva dela dostikrat tako; morda se je Mikloiu zdelo, da se v poljski pesmi pojem lahko ponavlja (e tudi ne beseda), vsekakor ga je on izpustil ter vstavil nezna) Dziela wszystkie*, II (1884), p. 364. ) Ta fraka se zaenja: Uezony gociu, jeli sprawa mego cietiia ubhodzisz *) Ortografijo Koclianowskcga sem zamenil z danainjo poljsko ortografijo, itoracego letnidi dni promicnia . .
a J
106
ilno besedo dostikrat; iz loveka, ki lahko zaspi v umenju lipe, je Mikloi napravil popotnika {Koclianowski je sam poival pod lipo in o sebi je mislil, ne o kaknem popotniku). Kochanowski ceni iipo kakor tiajrodovitncjo mladiko {deblo) na liesperidskem vrtu, a Mikloi kot najlepi dar tega vrta {pa manj dobro, ker ne gre za sad drevesa). Kochanowskega lipa ogovarja gosta svojega, Mikloieva pa prijatelja (menda popotnika). Morda bi mogli Mikloia kot prevajalca pesmi, ozir. njegov prevod tako-le oznaiti: Prevodu manjka pesnike pile. Zabrisana je v njem osebna nota izvirnikova. Vidi se pa Mikloi tudi v tem prevodu kot realist, jasno misle lovek. Da prevodu manjka zadnje pile, se vidi tudi iz tega, kako je uvaevana rima. Pri Kochanowskem se rimata po dve vrstici zaporedoma (enska rima, kakor je v poljini naravno: sobie tobie []), Mikloi pa prav za prav rime nima {L in 2. vrstica: oddahni si veruj mi ? 5. in 6. ? v 3. in 4. nekakna asonanca (senico kratijo) ?; ravno tako v 7. in 8. vrstica (dieega soseda) ? v 9. in 10. moka rima {tako zadremljejo ?, kakor v 11. in 12-: gospodar dar). Mislim, da je Mikloi hotel rimo nekako urediti; s tem bi si lahko tolmaili, da je v zadnji vrstici vstavil besedo dar, ki se stvarno ba ne prilega. Konno bi e opozoril na eno malenkost: pod naslovom Lipa stoji: Po J. Kohanovskomu poslovenil . . ., a v Kazalu je pravilno: Po J. Kohanowskem; to je izrecno zabeleeno na koncu Berila med Popravki, ki jih je za olsko knjigo precej mnogo. Enako je pod naslovom odstavka (str. 20.) Delo in lenoba: Po J. niadeckomu poslovenil ...., a v Kazalu in v Popravkih je: niadecltem. To dvoje ne more biti isto sluaj.0) Kaj je bil Mikloiu povod, da je prevedel ba to pesem Kochanowskega?5) Ali je bil vzrok notranji ali pa samo vnanji sluaj? Pri Kochanowskem je motiv lipe v tesni zvezi z nainom njegovega ivljenja one dobe. Ko se je Kochanowski navelial dejanja in nehanja na kraljevskem dvoru v Krakovu, se je umaknil {1567?, 1569?) v idilsko
) Oboje se nahaja boli v zaetku Berila; pozneje imamo pravilno (na str. 50): "Po taliianskem; (str. 75) Po Brodzinjskercu; (str. 116) Karpinr&ems. ") V istem Berilu je MikloSic priobil Se Nekoliko poljskih pregovorov (str. 6), ki jih je on tudi zbrala- So pa v tem Berilu e tudi druge poljske stvari, namre: Triie prijatelji. Po Brodzinjskema (str. 75), Mladi knez In slavi. Po Karpinjskem (str. 116); ali ni tudi to Mikloievo? Sestavek Delo in lenoba (str. 20.) ]e po J niadeckomu poslovenil J. Navratil. Poljske prolosti se tice sestavek Plast, iz kmeta kralj, ki ga is spisal J. Navratil (str. 113.). Spisi Jana njadeckega so'izli v Vilnu 1818.
s
Izvcstia.
107
zatije svojega skromnega dvorca v rnem Lesu (Czarnolasu) junovzhodno od Varave ter tam uival selaiiko (idilo) kresov, ebel, plesov in ljubezni, procul negotiis. Njegova rnolcka lipa ga je mileje gostila nego prej kraljevska dvorana. Poljski literati-romantiki iz prve polovice 19. stoletja, torej Mikloeevi vrstniki, so cenili Kochanowskega. Posebe je njegova lipa ostala v dui Slowackemu. ele bivati, kakor je bival Kochanowski v rnem Lesu, je Slovaki 1. 1834. pisal: Kako je ta Kochanowski bil miren in sreen v svoji kolibi z eno, z otroki! Pod visokoraslo lipo rnega Lesa je po obedu mogel nemoteno zaspavati in tej lipi je pisal tako lepe verze! Zares zavidam mu radi njegove bajte, lipe, ene, otrok in srenih asov, v katerih je ivel . . .') Iz enakega dunega nastroja je istega leta pisal rodbini Januszewskili, ko se je odpravljala na vas (na kmete): Kako Vam ne zavidati, da e z eno nogo stopata v vaka vrata; e Vam je videti golobnjak Vase hie, e je utiti") (?) vonj lip Vaega drevoreda. Naj Vam sadouosniki rode, naj ebele med dajo kakor govori Kochanowski8) skaite kakor gozdni favni, a e bo treba, Vam bom na flavti sviral preproste pesmi.*0) elel si je s Shakespearejem in Dantejem, tema dvema umrlima, sesti pod kakno lipo ali dob, pred svojo lastno bajto, v svoji domai zemlji .... bilo je to takrat, ko se je Preernu toilo po Vrbi, sreni, dragi vasi domai.") Tako se je lipa ne brez spominov na Kochanowskega nastanila v dui Slowackega in njegovi poeziji. Sploh je slovanska romantika ljubila lipo. Poljskemu romantiku A. Malevskcmu je v njegovi Mariji stari Mjenik *dumal pod starimi lipami. Tudi naim jugoslovenskim pesnikom iz sredine prolega stoletja je lipa rada zelenela in umela tam v dieem gaju. Prim- ie nacionalno-politine Lipe Slovanske v letih 1848-49! AH je torej tudi Mikloia, ko je v mladih letih pa ul pesem svojega rojaka Volkmera Lipa ali slatka krma,") zganila srena rno) Micezyslaw Hartlcb v Pamitniku Literackcm XXIIXXIII. 254, Lww. ) sju sycha zapach lip WaszeJ alcU. ) V 12- pesmi Sobtke, idiske pesnitve, in sicer v kitici VI10 ) V isti idilski pesnitvi, v kit. 11. ") Tudi v svojem Potovanju na vzhod*, v pesmi VIII., poilja Slowacki pozdrave od diee lipe klasinega Jana (t. i. Kochanowskega), a v uesmi VI. posveuie ve ko dve kitici tei lipi, in sicer govori o njej ba z izrazi, vzetimi iz irake Kochanowskega, ki ie prevedel Mikloi (Hartlcbeu, op- cit. 255), :&, ljubil sem lipa, ki Je nad slavnim Janom senco razstreljeno zbirala pod sebe in vsako leto obdarila z vrem meda . . . ") .Pusti, lipa, da zapoje tvoi priatnik pesme svoje tako se zaenja Volkmcrova pesem. Opozarjam na prijatnika; Mikloi Ima v svojem prevodu tudi prijatelja: (mesto poljskega gosta*).
a r
108
leska slovanska idila, da je Kochanowskega Lipo prestavil v olo? Ali pa je pri tem deloval v glavnem le sluaj, ti, pr. sluaj, da je imel morda pri sebi dela Kochanowskega ? Br po smrti Kochanowskega je njegova dela izdal (1585) Januszewski, a potem je bilo prvo popolno izdanje njegovih pesmi ono, ki je izlo 1. 1803.13) (zopet 1825) in ki je Kochanowskega med poljskimi romantiki zelo spopuliziralo. Ali ga je dobil v roke morda tudi Mikloi (morda po Ostrovskem)? Seveda mogla mu je sluiti tudi kaka antologija11). Morebiti pa je Mikloi v roke dobil ono izdanje Kochanowskega, ki je izlo v Lipsku 1. 1835 v priredbi Jana Nep. Bobrowicza. V zalobi knjigarne Breitkopf i liaertel je namre 1. 1834 v Lipsku zaela izhajati Biblioteka kieszonkowa klassykw polskich (epna Biblijoteka poljskih klasikov), v majhnem formatu, namenjena pred vsem lepemu spolu. Izlo je je 37 zvezkov. Prvi je izel Ignacij Krasicki (zv. 110) 1.1834, drugi Naruszewicz (zv. 1113), a tretji Kochanowski, iti sicer 1835 v 3 zvezkih (zv. 1416)- Ta Biblijoteka je naim preporoditeljem vsekakor prihajala v roke. Stanko Vraz je imel n. pr. Krasickega v tem izdanju, kakor kae primerek zagrebke univerzitetske biblijoteke, in je isto mogoe, da se je v Vrazovem-Mikloievem krogu nahajal tudi Kochanowski v izdanju takrat nove in po mestu, kjer je izhajala, naim Gradanom bolj pristopne epne Biblijoteke. Da so okoli 1. 1S35 imele tudi dunajske knjigarne slovanske in med njimi poljske knjige in da je Vrazov-Mikloiev Gradec o teh knjigah korespondiral z Dunajem, to e vemo (asopis XXIII, 51). L. 1838 je Mikloi imel n. pr. ti-le poljski knjigi: 1. Wyprawa Igora na Po'owcw (Biowski, Lvov, 1833) in 2. Poezyc Aleksandra Grozy, (Wilno, 1836lS). Dr. F r. 11 e i .
") Bohomolec ie 1767 izdal Kochanowskega, ali to izdanje ni bilo popolno. 1S ) Gl- o tem mojo razpravo: Nekoje poljske knjige u univertetskoj biblioteci u Zagrebu* v sPrzcwodniku Bibliograf ieznem, serija II., tam VII, zv. 6, 1926 (Lvov), str. 250/251. ") L. 1834. je izla (Lesno in Qlogw) antologija poezije in proze Nowe wypisv polskie itd. za olsko mladino, in sicer I. del. Autor ii ie bil Jan Poplinski (r. 1796, t 1839). L. 1841. io izel ta del e v 2. izdanju (Lesno in Gnjczno). Ta prvi del antologije (izdanje 1841) sc naliaja v zagrebki univerzitetski biblioteki; bil je last V- Babukia, kakor kae njegov lastnoroni podpis iz 1. 1850. V tem I. delu je Kochanowski sicer dobro zastopan (str. 319 si., Trim, tudi str. 40), ali pesmi Na lipo ni v njem. Drugi del antologije je izel (Lesno in Gnjczno) 1. 1838.; tega dela ne poznam, ali Po Estrcicherju (Bibliografia polska XIX. stolecia, tom. III.) je ta del obsegal zgodovino poljske proze z izvadki, torej ne pesmi. Neka krestomatija iz Kochanowskca za mladino (v 2 zvezkili) je izla 1. 1816.
Izvestia.
103
Ivan Vrban Zadravski, prvi slovenski prevajalec Shakespeare-ja. I. L. 1864. je izla v Mariboru sedai e malo znana, 127 strani brojeca knjiica z naslovom: Lada. Almanah za leto 1864. Vredil IT izdal J. V. Zadravski. Vsebina te knjige je precej pestra: Uvodna pesem, ivljenjepis ruske pesnice Elizabete Kulmanove, nekaj izvirnih in ena prevedena novo lica, odlomek iz R o in o i n J u 1 i j a, vmes pesmi, ob koncu pa e spominek prezgodaj umrlemu uredniku Ivanu Urbann-Zadravskemu. Torej prav eden knjievni pojav za tedanjo dobo. Med sotrudniki je imenovati v prvi vrsti urednika Ivana Vrbana (Urbana), ki je prispeval iz nemine prevedeno novelico Ljubezen in domovina, izvirno novelo Angelj miru ter prevod Shakcspeare-jeve a 1 o i g r e Romeo in Julija (II. 2.). Prejkone je tudi ivotopis Elizabete Kulmanove, ki je brez podpisa, izel izpod peresa urednikovega. Ostali sotrudniki so bili iz veine dijaki vijih razredov mariborske gimnazije. S polnim imenom sta podpisana le dva, in sicer Flegeri, ki pa je I. 1863. odel v Varadin, ter sedmoolec Krajne, o katerem belei urednitvo almanaha pod rto naslednje: G. Krajne bil je sedmoolec mariborske gimnazije, umrl je letonjo pomlad za jetiko. V spomin njegov smo vzeli iz njegove zbirke ti dve pesmici (V mraku, Serenada). Drugi sotrudniki so oznaeni le z zaetnicami, n. pr. J. G., P(ajk) in J. Z(adravski) ali pa s psevdonimi: S. Pohorski, Podgorjanski, Rogacki in Loki. Pobuda za mariborski almanah je potekla brkone iz Zagreba. Novice iz 1. 1862. prinaajo na 27. str. med slovanskimi novicami to-Ie 'iovost: Lada Gospod Krei, izdavatelj priljubljenega nam asnika Nae gore list v Zagrebu ua svetlo je dal k novemu letu malo ali prav prileno knjiico pod imenom Lada, to je slovanska Venera, tedaj kot malen dar za enski spol. Kratke, veidel zanimavajoe povesti izmenjujejo se s pesmimi, semtertja prav ininimi; proti koncu je vea pripovest in v poslednjem sestavku dano nekaj iz povestnice. Iz pravkar navedenega citata sledi, da je mariborska Lada ludi ime je isto po vsebini precej slina zagrebki. Zagrebka Lada je bila miljena kot malen dar za enski spol. Prav istemu namenu naj bi sluil tudi mariborski almanah, kar nam jasno izpriuje zadnja kitica uvodne pesmi, ki se glasi: Vzemi toraj cvetke male, boginja prekrasnih lic, vnemaj zanje srca zale naih milih lepotic!
110
Isto potrjujejo tudi Novice z dne 27. julija 1864. I., str. 242., ko javljajo, da je izla Lada, ki ima tudi v roke priti naim domoljubnim Slovenkam. H. Urednik mariborske Lade, IvanVrbanfv zrelostnem izprievala U r b a n), se je rodil v Vuhredu, v Dravski dolini, dne 4. aprila 1841.1. Oe Ivan mu je bil gostilniar istotam. Deek je bil zelo bistre glave, kar dokazujejo njegova odlina izprievala. Posebno se je odlikoval v jezikih tako v klasinih kakor tudi v slovenini in nemini- Maturiral je 11862. z vseskozi odlinim uspehom. Bil je p r i m u s, prvi med odlinjaki, dasi ga je v zadnjem letu bolezen (jetika) e hudo stiskala. Nato se je posvetil filologiji, a e 17. aprila 1864.1. je moral v prezgodnji grob. Pokopali so ga v Vuhredu ob zelo lepi udelebi. eprav ni bil ve dijak mariborske gimnazije, so se pogreba udeleili odposlanci profesorskega zbora in uencev vijih razredov, kakor poroa letno izvestje mariborske gimnazije iz I. 1864., katero obenem tudi omenja izredno taleutiranost bivega uenca tega zavoda. Tudi Novice z dne 20. aprila istega leta javljajo njegovo smrt. V spominku pa, ki ga je napisal ob koncu almanaha P(ajk), itamo med drugim o Zadravskem te-Ie'vrstice: Bogate zmonosti so mu bile dane. Razen jezikov, ki se v olah rabijo in uijo, je govoril lepo laki in francoski in prestavljal umno Sekspirove igrokaze. Enajst jezikov mu je bilo znanih. Prebiral je radostno asnike slovenske, poezije St. Vraza in srbske narodne pesmi so ga posebno navduevale. Njegova pisava, nemka kakor slovenska, je bila gladka, posebno krasno so donele njegove milonene pesmice. Koliko smo 1 njim gubili, naj dokazuje prva njegova slovenska novela, katero je e kot dijak spisal pod naslovom Angeli mini. Pred Spominkom je v almanahu e priobena elegija umrlemu uredniku, ki jo je zloil M. Flegeri, posnemajo obliko Preernove elegije V spomin Andreja Smoleta- V zadnji kitici podrtava zlasti dejstvo, da je prevajal Shakespeare-ja in pisal lepo slovenino: Ljubil si umno ekspirjevo Vilo, veih jezikov sladkost si poznal, cenil najbolj si slovenino milo, mlado ivljenje si Slavi podal. III. V Ladi se nahaja med ostalimi pesnitvami tudi prevod drugega dejanja (2. prizora) Shakespeare-jeve tragedije Romeo in Julija. Kolikor je dozdaj znano, je to p r v i p o i z k u s te vrste. Slovenski jezik v tedanji dobi pa e ni bil dovolj razvit, da bi se kdo mogel uspeno lotiti prevaja-
Izvestja.
]]1
nja nesmrtnih Shakespeare-jevili del. Zato se je tembolj uditi, da se je spravil nad tega velikana dvaindvajsetletni mladeni, ki je jedva zapustil gimnazijske klopi. Ni nam znano, ali je Vrban-Zadravski prevedel samo odlomek, ki je natiskan v almanahu, ali pa je morda imel v rokopisu e kaj ve. Po Flegerievi alostinki in pilih ivljenjepisnih podatkih pa bi se dalo sklepati, da se je intenzivneje bavil s Shakespeare-jem. Koliko vanost so polagali takrat prav na ta prevod, sledi iz dejstva, da so za nekako vabo objavili ta odlomek e pred izidom almanaha tudi v dveh tevilkah Movie 1864 (str. 87. in 93.). Zakaj se je odloil Zadravski ba za ta prizor? Bras zato, ker je pa idilini prizor v Kapuletovem vrtu najbolj ugajal naim milim lepoticam, katerim je bila Lada v prvi vrsti namenjena. Zanimivo je, da so tudi drugi prevajalci Shakespeare-]a zaeli z Romeom in Julijo. Tako je n. pr. Schlegel najprej prevedel za poskunjo iz Romea in Julije nekatere prizore v II. dejanju in jih objavil v Scliillerjevih Horah. Med Slovenci je prevajal to delo J. P a j k v Zori 1875 in sicer iz Il dejanja 2. prizor in iz III. dejanja 2. prizor. Nadalje je kot prvi poizkus svojih prevodov objavil K. G1 a s e r v Ljublj. Zvonu 5. prizor iz III. dejanja te drame. Dva prevoda Romea in Julije pa hrani v rokopisu ljubljansko gledalie. Tudi Cankar se je takoj za Hamletom lotil te velike tragedije ljubezni. Zadravski je po vsej verjetnosti prevajal iz anglekega originala Za tedanjo dobo je ta prevod e dosti gladek in toen. Navesti hoem poleg izvirnika kratek primer iz Vrbanovega, Pajkovega in Cankarjevega prevoda, da bo vidna razlika zlasti med prvim in poslednjim, ki sloni na nemkem prevodu. Shakespeare:
Romeo: She speaks: O, speak again, brighi angell for tliou art As glorious to this nieht, being o'er my head, As a winged messenger of heaven Unio the white upturned wonderins eyes of mortals that fall back to Kaze on him When he bestrides the lazy-pacing clouds And sails upon the bosom of the air.
Juliet: Romeo, Romeo! wherefore art thou Romeo? Deny thy father, and refuse thy name; Or, If thou wilt not, be but sworn my love. And I'll no longer be a Capulet.
112
Vrban-Zadravski (1864):
Romeo: Zdaj govori! Govori dalie, sladki 1 mo], Ker veliastno mi to no bleSiS, Kot krilat posel iz viin nebekih Vmrjoemu, ki kviko svoj pogled. Strmo nasproti mu povzdigne in Opazi, kot skoz lene zdaj oblake Odtod vesla po zranem polokroji. Julija: O Romeo, zakaj li Romeo?! Odreci rodu se, odvrzi ime: e ne, prisezi veno mi ljubezen In dalle nisem Kapulctova.
P ai k (1875):
Romeo : Govori! Govori dalje, angeljek, blie Tak' blaeno to no sim dol' na m, Kak' sel krilati dol' z nebes oboka Na strme, v vis obrnene oi loveka, z slavo sklonjenega v zad, Da zre za njim, kak' po oblakih lenih Se spina skoz zrakovje bono. Julija: O Horneo! zakaj pak Romeo? Zataji rod svoj, zavrzi to irne! e noe ti, prisezi pa ljubav mi, In jaz ne bom ve Kapulctova.
Cankar (1904):
Romeo: Poslual ona govori! Se enkrat govori, angeli! Ti, ki svetiS se nad mano v noi, ko krilat poslanec nebeski, ki prikae se oem zaudenim sinu lovekega, strmeega v mebo, ko na oblakih, ma zraka nedrijih kipeih plava nebeko udo. Julija: O Romeo, zakaj li Romeo? Roditelje zataii in iml e ne, pa reci, da si ljubck moj in Jaz ne bom ve Capuletova!
.SI. 1. I,bauja jiiinakcgii in<lvt(ln. (ISi/.ahii iluliimi 16 i.-iii ; sx]iiju eljus pri |Kiil drilli /.ivuli pribline sir \ fi i kost i.)
SI. 2. Poilooiijukii & i ned vri In. (Skoro tiar. velikost.)
SI. 3. Spoil uja iV'IjtlftC 7. il ill i-I no i/.vrla no luknjo [>olc>< ivrevcjja vhoda.
SI. -t. Kolna skliilica. ki ji- sluila za [HWHIII. (V, u ar. velikosti.)
H^R" ' - *"
< s ^H
frjl
^^^ sy*.
* ^^^^kdMi
^HL
!^^B^^^^^^3t * : '_.^^
i^^^H
^^.
SI. 5. 3 mid bili ii in: (-) v. unici no /dolimi mi luknjami. {'/, . vi'likostt.)
SI. (i. 2 preluknjani kolni sklcilioi. ('/s ar. velikosti.)
SI. 7. 3 prefin prelomi ji ceviisli; kosti, ki MI fi /.le najbr kot roaj. V levi Ss I ril no tii odlomek, v rini nji s nahaja na ji Imo Sili, ki niij ponazoril j<: u [lombo, desna kae ixvotleiio rullino.
.SI. H. 10 irlefaktov i/ koxUriiinc, ('/ . velikosti.)
Izvcstia.
113
e primerjamo navedene odlomke z anglekim besedilom, oziroma med seboj, opazimo na prvi pogled, da je med vsemi najbolj okoren Pajkov prevod, dasi je izel 11 let pozneje kot Vrbanov, najbolj gladko se seveda rta Cankarjev, a pomisliti je, da je med Vrbanoni-Zadravskim in Cankarjem preteklo ravno tirideset let. Vsekako pa je treba priznati, da je ta prvi poizkus, presaditi velikega Britanca na slovenska tla, precej posreen in je le obalovati, da Zadravskemu ni bilo sojeno dalje ivljenje, ker bi bili termi prvemu poizkusu sledili gotovo e drugi, popolneji. Ob koncu e nekaj. Ivan Vrban-Zadravski je izel Iz mariborske gimnazije. Na tem zavodu je tudirala takrat cela vrsta znanih moi ki so se vsi bavili s Shakespeare-jem, oziroma z angleko' literaturo. Navajam le imena Janko Pajk, Dragotin Sauperl, dr. K. Glaser, F tafferie in Turner. Slednji je po maturi celo odel v London, kjer je prebil tiri leta. Zdi se, da je moral biti nekdo v Mariboru, ki je vse te dijake uil angleine ali jih vsaj navdueval zanjo. Po zatrdilu edine ive prie iz takratnih asov, v Mariboru iveega notarja g. Firbasa, na gimnaziji sami ni bilo takega uitelja- Tudi letna poroila mariborske gimnazije o tem ni ne govore. Biti je moral tedaj nekdo izven ole. Ve kaj o imenovanih prevajavcili pa v posebnem lanku Shakespeare v slovenini. Janko K o t n i k, Maribor. Potoka zijalka, viinska postaja aurignakega loveka.
(Zaasno poroilo.)
Radi kratko odmerjenega asa do izida te tevilke in ker vse gradivo e dolgo ne bo popolnoma pregledano in raziskano, se hoem omejiti v sledeem zaasnem poroilu le na najnujneja dejstva, ki se tiejo gori omenjenega odkritja. Potoka zijalka je e dolgo znana in v literaturi e vekrat omenjena jama. Nahaja se v viini priblino 1700 mob zaznamovanem potu iz Solave preko Sv. Duha (1250 m) na goro Olevo, katere glavni vrh dosega 1930 m. Najdemo jo imenovano tudi v specijalni karti tik ob nekdanji deelni koroki, a sedaj dravni avstrijski meji. (Z 20, K XI). Uleva pripada vzhodnemu delu Karavank, njena gmota, v kateri se nahaja tudi zijalka, je iz daclisteinskega apnika, a lei na mnogo starcjSih plasteh. Juno jo obkroajo karbonski in silurski skladi, katerim slede v dolini werenske plasti, severno pa je obdana od eruptivnih kamenin in krrstalastili kriljavcev. Smer zijalke je jug-sever. Vhod zaokroen, do IS metrov irok in 5 metrov visok. Dolina jame priblino HO150 m, irina do 20 m in
114
viina 4 do 7 rn. Vse te navedbe so zaenkrat seveda samo priblineSprednji del je svetel in precej raven, v drugi tretjini se tla naglo in strmo za ve metrov dvignejo in tvorijo nekak hrib v jami. Ob obeh straneh tega skalovitcga in peenega stoca je mogo dostop k zadnjemu delu jame, ki je popolnoma temen, zopet malce niji ter omejen od skalnatega oboda. Natanna zgodovina odkritja v jami je za to poroilo preobsena; zato le kratko: 1- avgusta t. 1. sem bil prvi v jami. BHzu vhoda, a e v notranjosti, sem ugledal veliko v skalo uklesano skledo, v kateri se zbira s stropa kapljajoa voda. Skala je popolnoma pornela, kar pria, da mora biti skleda e zelo stara; edino na dnu je morala biti v novejem asu nekoliko poglobljena. Ogledoval sem e nadalje po jami in nael bolj v sredini e drugo podobno skledo, ki je gotovo mnogo mlaja od prve. Tako sem torej moral sklepati, da so v davni preteklosti neko dalj asa prebivali v tej jami ljudje. Ob isti priliki sem ugotovil v jami diluvijalne plasti in izrazil mnenje, da se nahajajo v njih tudi ostanki tedanjega ivalstva in morda celo sledovi loveka. Drugi sem preiskoval jamo 6. septembra t. 1. v drubi s proi. Stantejcm iz Celja in s pomojo sredstev, ki mi jih je dal na razpolago celjski upan g. dr. A. Gorian. Ugotovila sva tedaj, da se nahajajo v zadnjem delu jame v ilovici ostanki jamskega medveda (ursus spelaeus R-). Istoasno pa sva tudi ugotovila, da ropa v tej jami tuj dravljan. Rop se je vril e dalj asa in v piecejnjem obsegu, kar seveda dejansko sliko poloaja in presojo kvari in deloma popolnoma onemogoujc- Da se rei, kolikor se e reiti da, sem stopil v stik z Muzejskim drutvom v Celju. Izposloval sem si dopust in organizira] s sredstvi, ki sta jih stavila na razpolago Muzejsko drutvo v Celju in oblastni odbor v Mariboru, majhno ekspedicijo, ki se je 16. septembra t. 1. napotila iz Celja v Solavo. Pridobil sem akademika Diehla Vladimirja in Ravbarja Rudolia, ki sta se pri delu prav dobro izkazaia. V Solavi sem najel dva inteligentneja domaina, cerkovnika ikovica Mateva in njegovega sina organista Ikovica Silvestra. Pridruil se nam je g. kaplan Kolman Vinko iz Solave, ki je ve dni pri delu tudi sam sodeloval, sicer pa vsestransko pomagal z nasveti. Vsa druba se je nastanila pri Sv. Duhu (1250 m) pri kmetu Strelcu. Od Sv. Duha do zijalke je bilo treba napraviti vsak dan dobro uro hoda. Vreme je bilo ves as izredno slabo in so nekaj dni grozili celo sneni plazovi. Izkopavanje je trajalo tri tedne ter se je s povratkom v Celje 6. oktobra zakljuilo. Gradiva smo nakopali 9 velikih zabojev. Vse je last Muzejskega drutva v Celju in se nahaja zaasno v prirodopisnem oddelku celjske dr. realne gimnazije. Kopali smo v zadnjem, t. j- vijem delu jame, kjer so nakopiene debele plasti jamske ilovice in se jama dejansko kona. Najprej smo se
Izvcstja.
115
lotili dela na mestu, kjer je bil rov e zaet. Gornje plasti se niso nahajaie ve v prvotni legi, skoro pol metra v globini smo naleteli na ostanke sve. Natanno presoditi tu lego plasti je bilo nemogoe, ele v globini nad % m so izgledale plasti nedotaknjene. Sledilo je druga drugi 45 plasti s kostmi jamskega medveda; deloma so bile s sigo loene med seboj, vse pa v rjavi jamski ilovici, ki vsebuje tudi mnogo vejih in manjih apnenevih skal, padlih oividno s stropa. Na tem mestu smo nali poleg velikega tevila drugih kosti tudi nekaj razmeroma prav dobro ohranjenih lobanj. Toda im bolj smo kopali v globino, tem bolj je postajalo stanje kosti slabe. V globini preko 2 metrov so bile kosti e tako slabo ohranjene, da so se drobile pri izkopu. Prekopali smo kakih 20 m' in globlje nismo segli. Naleteli smo sicer tudi tu na kosti, ki jih je v pradavnosti imel lovek v svojih rokah, vendar je v tem oziru vaneje drugo mesto, leee le nekaj metrov od prvega. To mesto je bilo e nedotaknjeno in je bilo mogoe doloiti razpored plasti: apneno mleko (siga) ca. 21 cm, rjava jamska ilovica ca. 408U cm, rna kulturna plast do 10 cm, rdea jamska ilovica, ki ji nismo prili do dna. Apneno mleko in rjava ilovica sta bila prazna in brez kosti. Le ob steni jame, kjer je bilo nakopienih mnogo velikih kamnov, smo nali med njimi par medvedjih lobanj (n. pr. sprednji del glave z zgornjo eljustjo, v kateri tie e vsi zobje; slika 1). V sledei rni kulturni plasti je lealo nebroj kosti, ena na drugi, brez reda, kot bi jih kdo namenoma razmetal. Le v dveh primerili smo naleteli po 5, ozir. 6 vretenc skupaj. Vse kosti v tej plasti kaejo znake loveke roke- Na njih se poznajo udarci in zareze, so deloma preno, deloma (vendar v manjem tevilu) podolno prelomljene. Tu smo nali ve nadlahtnic (si. 5.) in nekaj kolnih skledic (si. 4. in 6.) z umetno izvrtanirni luknjami ali pa z udarci, ki izvirajo od podonjaka medvedje spodnje eljusti. Nadalje preluknjana vretenca, obdelane kolke in lopatice ter kot orodje rabljene podonjake (si. 2.). Zelo znailni in zanimivi sta dve spodnje eljusti, od katerih ima ena tri, druga (si. 3.) pa eno poleg ivce vega vstopa umetno izvrtano luknjo. Popolnoma zanesljiv dokaz loveke navzonosti pa je 26 il (prim, sliko 7.), izdelanih iz kosti in izborno ohranjenih. Na njih spoznamo e z lahkoto nain obdelave in vidimo ob robeh vzporedne, v enakih presledkih si sledee drobne zareze. Na nekaterih mestih smo naleteli tudi na delce lesnega oglja; s posebno opreznostjo smo pazili, da ne bi oglje s povrja zalo v kulturno plast. Oglje c smrekovo (picca excelsa) in dognano prazgodovinsko. Kake plasti pepela ni bilo mogoe zaslediti. Kresilnika ali njegovih sledov nismo nali, dasi smo pazili na
116
to. Pa pa sem zasledil v ilovici drobce rjavega premoga in nekega kriljavca, kar je bilo gotovo prineseno od drugod. Prinesel sem s seboj tudi nekaj kosov mono patiniranega apnenca, ki bi po svoji obliki morda prili v potcv kot artefakti. Prav tako tudi nismo nali nobenih lovekih kosti. V splonem dela kulturna plast vtis smetia prazgodovinskega lovca. Njej sledea plast rdee ilovice je bila zopet prazna in je nismo zasledovali do dna. Od ivalstva prevladuje jamski medved (brlogar, Ursus spelaeus R). Izkopana okostja pripadajo priblino 50 posameznim ivalim najrazlineje starosti in obeh spolov. Nali smo nekaj precej popolnih in dobro ohranjenih zarodkov, mnogo poedincev s e mlenimi zobmi, a tudi nekaj velikanov prav astitljive starosti, sode po popolnoma obrabljenih zobeh. Da razne bolezni medvedom niso prizanaale, nam priajo sledovi na posameznih kosteh. Zanimiva je tudi varijabilnost ivali, ki se izraa zlasti v obliki ela in tvorbi spodnje eljusti. Statistine podatke priobim kasneje- Nad kulturno plastjo v rjavi ilovici smo nali tudi lobanjo svizca (arctomys marmota), ki ga dandanes v vzhodnih Alpah nikjer ve ni, in okostje e drugega malega glodalca, kateri pa e ni doloen. Poskusno kopanje sem odredil e na tretjem mestu, toda v sredini jame, preden se tla dvignejo. Kopalo se je tu poldrugi meter globoko v samem gruu, pomeanem prav malo z jamsko ilovico. Naleteli smo tudi tu na nekaj dobro ohranjenih kosti jamskega medveda. A tudi na povrju prav do vhoda v jamo sem sledil drobneje kostne dele in posamezne zobe; vse to pa je popolnoma prepojeno z apnencem in v drugotni legi. Konno naj omenim, da smo dalj asa zaman poskuali priti po zasutem rovu v neko sosednjo jamo, o kateri so pravili stari domaini, da je v zvezi s Potoko. Nobenega dvoma ni, da so omenjene najdbe paleolitiue. Po vsej priliki pripadajo poznejemu paleolitiku. Ako primerjamo artefakte (si. 8.) z onimi, ki so jih nali v Badelhhle pri Peggau-u, jim ne moremo odrekati izredne slinosti.*) Po tem takem bi jih morali uvrstiti v auriguako dobo. Z ozirom na to pa, da se Potoka zijalka nahaja Uk,o visoko in ra ozemlju nekdanje poledenitve, pomeni to neki novum za znanost in je najdba izredne vanosti. Razen tega nimamo na naem dravnem ozemlju poleg Krapine niesar iz stareje kamenene dobe. Celje, 31. decembra 1928. Sreko Brodar.
*) V. Hilbi;r. Urgeschichte Steiermarks, Graz 1922., tab. I.
Izvestia.
117
Znamenit keltski novec kneza Nonnosa. Med mnogimi in dragocenimi novci, ki jili je v jeseni 1. 192S. poklonil mariborskemu muzeju tukajnji urar g. Franjo Bures, je numizmatino najvaneji in zgodovinsko najznameniteji srebrni novec donavsko-keltskega kneza Nonnosa iz 1. stoletja po Kr. Novec (tetrahma) je izvrstno ohranjen, posebne, ker se je posreilo odstraniti debelo plast bakrene patine, ki je deloma zakrivala obe podobi na sprednji in zadnji strani, in napis. Novec tehta 17.2 g; njegov premer znaa 23 mm. Na sprednji strani se nahaja na desno obrnjena doprsna podoba solnnega boga Apolonovega tipa z dolgimi in gostimi kodri, ki padajo bogu preko tilnika. Rob novca krase tevilni ven obrnjeni polkrogi, v kateriii se nahajajo pike. Na zadnji strani je upodobljen jezdec z ostrogo, ki hiti v divjem diru na desno. Levico dviga visoko navzgor. Kaj dri v roki, se ne da ugotoviti, ker se ta predmet (sulica?) ni dal ve na novcu upodobiti. Pod jezdecem se nahaja na irokem polju jasno itljiv napis NONNO(S). Podoba solnnega boga spominja na rimske rodbinske (republikanske) denari-je iz prvega stoletja pred Kristom. Podoba jezdeca na zadnji strani pa je posneta po tetradrahmi niacedonskega kralja Filipa II. (356336 pr. Kr-). Slog in kov sta sicer barbarska, vendar se pozna vpliv rimskih novcev Avgustove dobe. Kje in kako se je novec nael, se ne da ve ugotoviti. O. Bure ga je dobil od nekega neznanega Slovaka. Brezdvomno pa je domovina novca juna okolica dananje Bratislave ob Donavi. Ta novec spada uanire v takozvano Biatec-skupino ali kakor jo oznauje v delu Keltische Numismatik der Rhein- und Donaulander numizmatik Forrer v skupino panonske lige. Na teh novcih so se nam ohranila imena nekaterih knezov raznih keltskih plemen, ki so prebivala ob Kristusovem rojstvu okoli Neiderskega jezera (Bojici) ter ob panonsko-noriki meji (Azalijci in Araviski). Severna meja tega ozemlja, ki je ne moremo natanno oznaiti, je bila vsekakor Donava. Najbolj pogosto me, ki ga itamo na teh novcih, je ime kneza BIATEC, po katerem se vsled tega skupina tudi imenuje in ki je poleg srebrnih novcev koval tudi zlatnike. Ime kneza NONNOS je bolj redko. Se bolj redka so imena ostalih knezov, kakor n. pr. COBROVORAMVS, BVSV, BVSVMARVS, FABIARIX, AMIOR1X in dr., ki so se nam ohranila le na nekaterih redkih n vsled tega zelo dragocenih eksemplarjih. Zelo interesantna tudi za nao ojo domovino je zgodovina novcev panonske lige ali zveze. Ko so si osvojili Rimljani okuli Kristusovega rojstva nae pokrajine do Drave, so zaeli zmagovalci s kruto brezobzirnostjo pobirati moko mladino iz naih krajev za vojako slubo v pomonih etah (auxiliarii) ter izterjevati med prebivalstvom davke. Kmalu so spoznali izrpani Panonci, kako dragocena je bila nji-
118
hova nekdanja neodvisnost. Zato so se sporazumeli s sosednimi Kelti in drugimi narodi, ki so prebivali med Donavo hi Jadranom, in ustanovili zvezo (panonska liga), katere geslo je bilo: Pro od Rima za vsako ceno! Kelti ob Donavi so se naravno bali rimske nadvlade, saj so lahko slutili, da hoe mogoni Rim dosei donavsko mejo, ki je bila najbolj varna. Zato so se sporazumeli e tudi s tedaj najmogonejim in uajodIinejim germanskim kraljem Marbodom, ki je ravno v tem asu ustanovil v dananji eki veliko markomansko dravo ter zael kot izurjtn in bojaeljen vojskovodja na lastno pest napadati rimsko ozemlje. 'J a zveza s podonavskimi Kelti in Panonci mu je bila posebno ve, ker je vodila preko tesa ozemlja ez Karnuntum prastara jantrova cesta. ki je bila najblija pot v Italijo. Zdi se, da so bili pri tej zvezi udeiecm tudi Sarmati, ki so bivali med Donavo in Tiso, kakor tudi nekatera dacijska plemena. Rimski vojskovodja in pozneji cesar Tiberius sc je nahajal takrat v Karnuntumu, od koder je nameraval s svojimi ilirskimi etami z mogonim sunkom na mah zruiti markomansko dravo. Njegov legat Sentius Saturnius pa naj bi prodiral s svojimi etami proko Hcrcinskega gozda tako, da bi se oba zdruila v Marbodovi dravi, od koder bi prodirala skupno dalje. Ko pa sta bili obe rimski armadi komai par dni hoda oddaljeni od mesta, kjer bi se zdruili, je izbruhnil nenadoma za hrbtom Rimljanov e dolgo in skrbno pripravljeni upor. Tako te bil Tiberius prisiljen skleniti z Marbodom mir in odriniti s svojimi legijami nazaj, da udui ta silno nevarni upor. Tako se je zaela leta . po Kr. na ozemlju med Donavo in Jadranom velika vojna, ki je trajala tri leta in ki se imenuje obiajno po glavnem ustakem vodji Batonu tonska vojna (bellum Batonianum). Ti boji so znani tudi irim slojem po Akerevi pesnitvi Ilirska tragedija. Kako nevaren je bil ta upor za Rim, dokazuje najbolje dejstvo, da so primerjali Rimljani te boje s Hanibalovo vojno. Vclleius Paterculus, ki se je udeleil bojev kot viji astnik v Tiberijevem tabu, nam poroa kot oividec, da so se vrili ti boji deloma tudi v naih krajih, posebno okoli Ptuja in okoli Varadina. Slednji se je posreilo ilavi vztrajnosti Tiberija, katerega je podpiral tudi Ocrmanicus sprva z 10, pozneje s 15 legijami udusiti upor junakih, z divjim obupom se boreih plemen. ele sedaj je poslala Donava za Rim trdna in stanovitna meja. Te pomembne dogodke omenja tudi Augustus v svoji poslednji volji. (Mon. Ane. 5, 44). V tej dobi najbr v letih do 7 po Kr. so nastali tudi novci panonske lige. Povod niso bile toliko gospodarske in prometne potrebe, temve solidarnost upornikov. Ti novci naj bili nekak viden simbol skupnega nastopa vseh zaveznikov proti zemljclanemu Rimu. Ti novci imajo torej predvsem svoj nacijonalni in politini pomen To izraa [udi simbolika novcev. Solnni bog naj predstavlja germanski, dirjajoi jez-
SlOVStVO;
119
dec pa keltski element. (Dr. Fried. Kenner v Wiener Numismat. Zeitschrift, Bd. 27, str. 76.). Objednem naj bi ta novec spominjal na slavno in veliko preteklost celega keltskega plemena. Knez Nonnos nam je v ostalem popolnoma neznan, ker se je ohranil njegov spomin celinole na novcih, ki nosijo njegovo ime. Tako ivi v teh novcih tudi spomin na preteklost nae zemlje. Slednji omenimo e nekatere znamenitneje najdbe teh novcev, ki se omenjajo v numizmatini literaturi: L. 1776. se je nalo v Bratislavi 44 novcev panonske lige z imeni Biatec, Nonnos in Cobrovoramus. En novec je bil brez imena. L. 1855- so nali v Deutsch-Jarendoru (Gradiansku) 27 zlatnikov in 102 srebrnika, med njimi 43 z imenom Nonnos; 1. 1880. pa v Simmeringu 26 velikih srebrnih novcev, med katerimi se je nahajalo 8 novcev kneza Nonnosa. Veino teh novcev hraniio durajski muzeji. Razventega poseduje numizmatik Miller v. Eicliholz en Nonnos ov novec iz Siebenbrunna. Forrer pa ima 2 Nonnosa, enega iz Deutsch-Jarendoria, drugega z retrogradnim napisom neznano od kod. Skupno tevilo doslej znanih Nonnos-novcev je okoli 6070. Iz tega izhaja, da ima novec tudi za na muzej veliko numizmatino vrednost Egon a u m g a r t n e r in d r. V. Travner.
Slovstvo.
Karlovck Joo: Slovenska hia. Ljubljana 19271928. 4. 2 zv. I.: str. 2+ . .: str. J5+IV+XXXVIII+1. Hrvatski inenjeru in arhitekti so pred vojno izdajali bogato gradivo, ki bi naj omojtoib hrvatskemu stavbeniku praktino uporabljati domae motive. Enako stremljenje je rodilo 1. 1927. in 1928. svoi sad tud! pri nas z Izdajo dveh (najbr) zakljuenih delov Slovenske hiSe, od katerih obravnava prvi stavbne motive, drugi pa stavbe In pohitvo. Prvi dc[ ima 13 listov arhitektonskih motivov in poldrugo stran uvoda. Iz tega nam jasno stopi pred oi dejstvo, da ni imel avtor pri celem delu etnografske ali znanstvene ambicije, ampak izrazito tehniko-informativno. Podal c naim tehnikom obilico motivov, katero laliko praktino uporabljajo. Vpraanje pa Je, ali so ti motivi res narodni, to je, ali so oni idejno in praktino duevna last naega loveka, ali so ponarodeli in ali so mogoe obrtnega ali industrijskega izvora. Radi tega bi bil nujno na mestu znanstveno zasnovan dalji tekst. Na stavbenik in arhitekt mora s sigurnostjo znati, ali ima opraviti z narodnimi ali ponarodclimi motivi, ali pa s takimi, katere je smotrno rodila obrt ali industrija. Avtor je n. pr. naslovil str. 1.1. in 12.: Umetna kljuavniarska dela na Slovenskem. Vpraanje za nas bo, odkod izvirajo ta dela, pod egaviml vplivi so se razvila, Saj so vendar v Sloveniji do nedavnih asov nadomeali po deeli k ovinas te kjuavuicc leseni zapahi. Kombinacija zapaha m kljuavnica na naih kmetskih poslopjih z prehoda osemnajstega v devetnajsto sloletie Scic vodi h kovinasti kluavniei. Ta je izraz novega tovarnikega vpliva na naega kmeta in tako prav vse razen teajev in kar je z njimi v zvezi; samo to je ustvarjal na lovek- Mree v oknih so v najboljem sluaju ponarodclc. svoj izvor in raz-
120
voi pa imajo v mestih. Krii izvirajo iz barono, manj iz gotske cerkve. Iz cerkve izvirajo tudi razni zidarski motivi, v kolikor niso profanega mestnega izvora; iz mesta in iz cerkve izvirajo tudi mnogi tesarski motivi. Ce dodamo cerkvi in mestu e grad, imamo takoj podan izvor naih stavbnih ali boljo arhitektonskih motivov. S tem pa nikakor ne trdim analogno nekaterim naim glasbonikom da narodnega stavbarstva in narodne arhitektonike pri nas ni. Temeljni problem je tu v materijalu, ostali so boli ali mani vzporedni. Eliminiram hio sredozemskega lipa, katere se tudi avtor ne dotakne. Nao slovensko hio je gradil na lovek v alpskem tozemlju v toliko, v kolikor je lesena aH meana; v srednjepodonavskem ozemlju pa, kolikor je nabita, im v njenih raznih varijantah. Zidano hio pa ie na Slovenskom gradil strokovni obrtnik, ki je prinesel svoje znanje v nao vas z prakse, iz mesta itdV leseni hii se je na kmet izivljal stavbarsko v konstruktivnih oblikah vejenn obsega. Dekoracija se pojavlja v izrazitih minijaturah, ki se osredotoajo na gotove toke hie, na gotove dele pohitva in na orodja; in to na tisto, s imer ima ali najve ali najmanj opravka. Kompozicija stopa v ozadje. Pri nabiti hii pa se umetnostno izivlja na lovek v plastiki preprostih stukatur, v zunanjosti pa v enotnem barvnem dekoriranju hie. Arhitektonike, dekoracije itd- zidbne hie pa ni reeval na kmet, ampak pod srokovnimi in to redno tujimi vplivi stojei obrtnik, ki pa v njej nI oblikoval lastnih, ampak mestne motive. Slovenski obrtnik se je ustavil pred ustvarjanjem samoniklih motivov na zidan! hii prav tako, kot me ve danes moderni arhitekt z betonom v nai provinci ne kod ne kam. Delna izjema obstoji samo v ozemlju nabite hie. Narodnega n:otiva prav gotovo ne predstavlja sporadino se nahajajoa, pred par sto leti po mestni mrei povzeta mrea na oknu kmetske hie ali maskirana herma, eudi se je v pokrajini vzdrala in od tam izrinila na korist tovarnikim Izdelkom mnoge stare primitivno preproste motive. Narodni motivi so oni, ki sami, kot tudi v kompoziciji ustvarjajo 'harmonino in sestavno enoto s pokrajino in ljudskim znaajem. Pokrajina in ljudski znaaj pa se po kulturnih vidikih razvijata; tako se razvijajo tudi v narodu porojeni ali po narodu prevzeti motivi m vsled tega je kljub vsej narodni kmetski konservativnosti ugotovitev razvoja nujno potrebna stvar in ele na podlagi razvoja bi se lahko ugotovil pojem narodnega motiva. Ravno radi kulturnega razvoja tako pokrajine, kot ljudskega znaaja ni predstavljalo narodnega motiva pred sto leti ono, kar ga predstavlja danes; tu pa nastopi vpraanje, ali sploh e- lahko danes govorimo o narodnih motivih. Kajti ali imamo e sploh na stavbarski narodni okus, in ali ga nI pregnala obenem s patrijarhalnostjo iz nae vasi moda moderno reklamo? Brez odgovora na vpraanje glede naega narodnega okusa pa ne moremo reiti vpraanja obstoja in lastnosti naih narodnih motivov in obratno. Efektivizcm pa, katerega opaamo zlasti na lesenih poslopjih, je znak splonega preprostega okusa. Stavbarska narodna umetnost se zato zelo teko primerja z narodno pesmijo. Narodni pesnik je ugodil svoji duevni potrebi in svojemu ustvu, ko je izrekel in zapel pesem. Narodni umetnik pa je najprej ugodil praktini potrebi in je postavil hio ter jo pod vplivom kulturnega stanja uredil in okrasil. Gospodarsko stanje in kulturni razvoj pa sta usmerjala umetnostni razvoj hie, orodja, pohitva itd. Gospodarske potrebe hmeljarstva so povzroile v Savinjski dolini nastoj velikih, masivnih gospodarskih poslopij in kozolcev; vsa dekoracija poslopja je odvisna od gospodarskega stanja naega kmeta. Tako ni dekoracija izraz umetnostnih utov naega loveka, ampak predvsem posledica njegovega gospodarskega stanja. Izjemo dela v tem oziru ozemlje nabitih hi, kjer pa ravno novodobni obrtniki zidarji v zidanih hiah, n. pr. na Murskem polju, uniujejo stare preproste barvane In plastine
Slovstvo.
121
motive; isti obrtniki povzroajo tudi na Bizeliskem nazadovanju barvnih pestrosti v zunanjosti hie. Ker je zanimanje za ljudsko umetnost vedno intenzivneje, bi eleli, da hi ss takna in podobna vpraanja, ker je njih reitev brez podrobnega analitinega raziskavainja nemogoa, v uvodu k ekstenzivnemu splonemu delu, kot je Karlovkova Slovenska hia, vsaj malo pretehtala. Drugi del obravnava stavbe in pohitvo in obsega 15 strani uvoda in 26 listov slik. Vpraanje, ali so motivi narodni ali narejeni po obrtnih vzorcih, je posebno odprto pri umetnem mizarstvu. Nae stareje pohitvo je deloma tesarskega izvora; stari mizarji pa so, predno so se definitivno ustalili, delali dolila pomonika potovanja, na podlagi katerih bi lahko z isto pravico trdil, ta so ti stari obrtniki prinesli motive domov iz tujine, kot da so ti motivi narodni. To pa e posebno, ker se ti mizarski motivi, kot tudi oni, ki predstavljajo na slikah notranjost hie, niso nikjer globlje vsidrali. Kar se tie sloga, lahko prenesemo te mizarske motive, pravtako koi veino poljskih znamenj in kapelic ali pa sobi t. 37 in 38 v mnoge druge alpske zemlje. Veliko vrednost pa predstavljajo slike iii, katere spremlja v uvodu kot tekst kratek sploen ort. Radi tehnine usmeritve dela, ki vsebuje mnogo truda in energije, a premalo globino in zmisla za vsebino problema se ipa pokae tudi tu pomanjkljivost teksta. Nedavno je izdal docent Melik v Slovenaki slike tipine gorenjske hieKarlovek jo potbja druuae, kar bi nujno moral v tekstu opraviiti in utrditi. Podobno je tudi z umetno konstruiranimi narodnimi stavbami. Ponosna hia v Domalah (t. 10) ali pa efektivistiuo in sentimentalno globoka leva (lesena) stran kmetske hie i. 11. ne najdejo v nobeni moderni narodni stavbi svojih elementov. Narti t. 5, 8, 9, 12, 14, 17, 18, 19, 27 hoejo z lesenimi hodniki in 'lesenimi loami izsiliti loveku priznanje narodnega izvora. Pripominjam, da je renesansa splono uporabljala rustiko, a vendar ni bila in tudi ni hotela predstavljati narodnega sloga. Dva elementa e ne ustvarita narodnega sloga, e Je materijal, konstrukcija, kompozicija, dekoracija itd- drugana, lu konno nas pa spravi Valvasor zlasti po zadnji tretjini tretjega zvezka v dvom, ali je liodtiik ab origine na. Ali nt na veji kmet povzel po naih samostanih in gradovih, m na mean po tujem mestu, od koder se je priselil k nam? In ali je hodnik res tako sploen, ali nI to samo znailnost vejih kmetij? Razlika pa med tem slogom, kakor ie zasnovan v zgoraj imenovanih tevilkah, in med dozdevnim narodnim ali recimo restavracijskim slogom je kot med vasjo in provincijalnim mestom, oziroma med povpreno hio v vasi In v provincijalnem mestu. Popolnoma drugo sliko pa predstavljajo t. 4, 7, 16; tudi Kmeke stavbe na Dolenjskem so dobre, slaba pa je t. 28- Prve slike naravnost kliejo po vakem ambijentu in spadajo v nao prirodno kmetsko pokrajino, v kateri bi bile e precej blizu trpljenju hie v Beli Krajini, ekspresionizmu hie v ljubljanski okolici, zunanji romantiki hie t. 13 in konservativnosti t. 6. Slike so dobre, Skoda samo, da sta Primorje in Ko* rotan ter nae Podravje zapostavljeni in da sili Gorenjska preve v ospredje. Sicer ie samo na sebi opravieno, da tvori gorenjska liia temelj gradiva na katerega se avtor opira s popolno sigurnostjo- V tako splonem delu, kot je nae, bi gorenjsko gradivo moralo sluiti za osvetljavo gradiva iz drugih slovenskih pokrajin. Radi gorenjski hii analognega, vzporednega prikaza primorske hie bil na mestu jasneji prikaz diferencijali hie sredozemskega aH mediteranskega tipa, posebno e, ker so za to pripravili mnogo materijala Trinko, Rutar in Turna. Nae jugoslovansko PodravJB pa je vano radi nabite, ali da rabim Cvijiev izraz, uaboine hie in njenih diferencljacij. Tako se v Sloveniji in s tem v slovenski hii stikajo kamenita sredozemska, preteno lesena alpska in prvotno nabita srediijepodonavska
122
hia. Iz teh razlogov bi si e posebno eleli tako Primorja kot Prlckijc poleg tipini zastopnice alpske hie Gorenjske. Kakor moramo v materiialu loiti dobre in originalne slike od veine idealizirano izumetnienih, tako moramo tudi v tekstu loiti opis posameznih tipov hi od postanka in razvoja hie. Zanima nas tudi metoda, po kateri je avtor delal, zlasti pa viri, odkoder je rpal tako motive kot hie z navedbo lokalizacije. Na izredni nepopolnosti literature temelji al skrajno slabo, nestrokovno prvo in drugo poglavje, ki govorita o postanku in razvoju hie, v katerih lovek pogrea marsikje temeljnega olskega znanja. Kot poroevalec se omejim samo na nekatere ugotovitve. Stavbarstvo in arhitektura sta dva pojma. Vpraanje nae narodne umetnosti se ni rodilo Sele po svetovni vojni, ampak zanimanje za to je rodilo e tlavno romantika z M. Majar]ein. M. Murko je pred svetovno vojno izdal izrpno delo o razvoju kmetske hie pri Jugoslovanih, o katerem sta med Slovenci poroala v samostojnih razpravah t'. Kotnik in J. Wester. Murko navaja v svojem delu tudi vso literaturo, ki je ipa siecr zabeleena tudi v Dachlcrj'evih delih, za najstarejo dobo pa v Jirekovih. Doba renesanse je doba okoli 1500- Smoter etnografskega in tehnikega prouavanja je podan naivno, ker Karlovek ravno ne pozna etnografske literature. Ba etnografija je bila, ki e tudi pri nas, da omenim samo Cvijia in Naselja*, prouavala nao hio z ozirotn na vremenske, krajevne in ivljenske razmere. In neglede na nejasne pojme o prazgodovinskih dobah moiam povdariti, da je raciionalistina zgodovinska teoriia v lovsko-ivinorejsko-poljedeljskcm soci]aliicm razvoju loveka na podlagi Hahnovih epohalnih ivljenjskih del opuena, ker je geografsko prouavanje arheolokih in etnografskih ugotovitev pokazalo drugane konkretne rezultate Istotako je arheologija po Schmidu pokazala precej drunaen razvoj hie, kot nam ga (prikazuje Karlovek po analogili dananjih socijalnih prilik. Vpraanje gospodarskega poslopja je reeval Rhamm, poleg njega pa tudi Dachler, ki je postavil danes prevladujoe nazlranjc, da se je ono razvilo ele v toku zgodovinskega razvoja. Se danes imamo v nai dravi pokrajino, kjer prezimi ivina na prostem ob kopali slame in krme. Gradia predstavljajo selia upravnih in vojakih slojev v bronasti in elezni dobi: ter odgovarjajo socijalno tipu dananjih mest in no vasi. Antropologija c ugotovila v naih krajih za as do vkljuene bronaste dobe alpsko raso, ki predstavlja prvotnega prebivalca naih krajev, katerega ele s hallstatisko dobo nadomesti Ilir. Pradomovina Slovanov ni vzhodna in una Rusija, temve zahodna. V novi domovini niso Slovenci prevzeli hie od Frankov, temve vremenu, krajevnim in ivljenskitn razmeram geografsko odgovarjajoe lesene (alpske), ilovnate (srednjepodonavske) in kamenite (sredozemske) prejnjih prebivalcev. Takozvana frankovska hia se je razirila po alpskem svetu s srednjeveko frankovsko kolonizacijo, kar sta ugotovila Frischauf in Dachler. Da so stanovali Slovenci po viinah, Obri po niinah, to po Kroncsovih, Levevih in HauptmaMovih raziskavanjih ne dri. Vas (Haufendorf) je izraz naina zgodovinskega nastojanja vasi in morfologije terena, na katerem stoji. Pri taborih c vpraanje, ali so oni siploh kaj vplivali na razvoj slovenske vasi, oziroma slovenske hicL Po dosedanjem znanju tega vpliva ni, vslcd esar niso tabori omembe vredni. Odreitev Slovencev izpod obrske oblasti prekine z dotedanjimi rimskimi, italskimi vplivi, katere nadomestijo zahodni frankovskl, pozneje nemki. Kakor je koda, da ni Karlovek uporabljal e omenjenih virov za razvoj hie na Slovenskem, tako c koda, da ni uporabil tudij Bancalarija, Sdiukowitza, Mella, Kraua, Hacqueta, Haberlaiidta in da si ni vzel za podlago pri razdelitvi tipov slovenskih hi Daehlcrja, igar rezultate naj bi kritino ponovno obtifclal, pccijclno za dimnico pa Geramba. 2 izrpno uporabo lite-
Slovstvo.
123
rature bi se niv sistematinega dela v uvodu zelo dvignil in knjiga bi postala osnovni vir za vsakega, kdor bi se bavil s slovensko hio. Nazorno risani tipi so sploni, znak, da pri Studiju nae hie ne postopamo analitino, kakor je to zael Lokar. Prouiti hoemo nao hio naenkrat, in sicer celotno, namesto da zbiramo materijal posameznih delov nae domovine in. s tem omogoimo v nadaljnji bodonosti s sukcesivno nabranim materijalom znanstvenim in praktinim potrebam zadovoljujoe delo. Ker Karlovek ni imel dovolj preddel in ker ni uporabil e obstojee literature, ni mogel podati o slovenski hii ve kot splone in nepopolne slike. V najboljem delu teksta, v splonem opisu hie, je najbolja gorenjska hia. Tin balkanske hie spada v nae bratsko ozemlje in ker je prilino raziskan, bi lahko podal avtor tudi snecijclnc oblike balkanske hie, katero primerja z dolenjsko. Slike ne potrjujejo navedb v tekstu, da je dolenjska hia euouadstropna; zelo dvomljiva 30 njena enonadstropnost v ravninah. Tudi ne obstoja enotna dolenjska hia; kakor Dachler pride Karlovek konno sam do trodelitvc dolenjske, koevske in belokranjske hie. V mariborskem ozemlju, ali bolje reeno, v naem Podravju je k ova eni ca kot na Tolminskem, Korokem in tudi na Gorenjskem znailna le za visoke samotne kmetije, oziroma za mesta, kjer so se obdrale kot ostanek domae elezne obrli, n. pr. v Dravski dolini- Prekmurska hia je samosvoj izraz istega tipa, kot ga predstavljajo Prlckija in Dravsko polje, namre nabite hie. Dimnica na Kobanskem in na Pohorju bi radi svoje originalnosti zasluila samostojno poglavje. Razlika med krako hio in dimnico je, potem ko so jo drugi, kot Murko, cramb nazorneje ugotovili, preozka. Potrebne pa bi bile tudi tu diferencijacije, kot hia v Reziji, na Tolminskem, v Brdih in na Krasu, ter v prehodni iariji. Knjiga ie zanimiva, ker nam kae prcliitro postavljene in reene probleme; s katerimi se je predstavila javnosti ona struja v nai gradbeni tehniki, ki hoe po domaih motivih ustvariti restavracijski slog nasproti importu geometrine betonske arhitektonike in vzporednega stavbarstva. Kot pozitiven poizkus, ustvariti nekaj lastnega, jo moramo pozdraviti; kot prenagljen korak, katerega bo treba v bodonosti e osigurati, pa zahteva od onih, ki so ga storili, da delajo na tem polju smotreno e naprej ter da so v slovensko hio analitino poglobijoFranjo Ba. -Jltl Camillo: GrodeutschlandGrosdslawlen. Wien 1928. 103 str. Nobena manjinska literatura ne sme nositi peata lastnega vpraanja, kajti kot taka bo veini onih, katerim je namenjena, neprebavljiva. Manjinska vpraanja se morajo vtelesiti vijim politinim koncepcijam, idejam lovcanstva in planetarnih kultur. Manjinski problemi se e niso nikdar reili radi manjin, ampak vedno radi vijih kulturnih in politinih stremljenj, katerim so bila manjinska vpraanja ravno vkljuena. Po iillielcnizmu je bila z Alzaeijo in Loreno v borbi za premo Zahodne Evrope nad nemkim militarizmom, v borbi, ki je bila bojevana kot borba pravice nad silo, misel samoodlobe in svobode narodov zdruena s pojmi pravice in kulture, za katere se je na zunaj bila ravno Zahodna Evropo. Pod vplivom ruske revolucije je bila veina srednjeevropskih narodov politino osvobojena; manjinska vpraanja pa so ie ostala in to deloma kot izraz kapitalistinega imperijalizma, deloma pa kot ostanek fevdalizma in socijalne nadvlade prejnjih asov. Seveda danes ta vpraanja daleko ne dosezajo teko In ostrin predvojnih narodnostnih problemov. Morocutti je v svoji knjigi spojil vpraanje manjine Nemcev v Sloveniji, ki jo je zapustil pri nas fevdalizem in pomanjkljivost socijalne osvoboditve, z vpraanjem bodonosti Evrope. Po njegovem uaziranju bo Srednjo Evropo in s tem Evropo sploh reila iz vseh mogoih kriz Nemija, zdruena z Avstrijo; to pa vsled nemkega zmis-
124
asopis za zodovino in narodopisje.
la za delo, red in pravo. Politino pa bo vsled svojega geopolitinega poloaja poleg Velike Nemije z Bolgarijo ujedinjena Jugoslavija podlaga bodoi Evropi. Da pa se omogoi nemko-jugoslovansko zbliatijc, morajo dobiti Nemci v Sloveniji kulturno avtonomijo. S kulturno avtonomijo Macedonije Je omogoeno ugoslovansko-bolgarsko zblianje in Velika Jugoslavija sploh. Kulturna naloga Slovencev je, posredovati med zapadno in vzhodno kulturo. To svojo misijo pa lahko vrijo samo v prijateljstvu z Nemci, v nasprotnem sluaju pa postanejo in to e postajajo Balkanci. Z Veliko NemCijo in Veliko Jugoslavijo prenehajo vsa nasprotstva med Nemci in posameznimi' junimi Slovani in vsi skupaj zano delovali za procvil in razvoj evropske kulture. Ta miselnost je edina pozitivna stran knjige, to je pla, v katerega je Morccutti na popolnoma neznanstven nain, potvarjajo dejstva, navajajo netone in napane podatke, zavil ves svoj gnev in preziranje do Slovencev in Jugoslovanov sploh. Edina vsebina knjige, proti kateri stopi politina koncepcija popolnoma v ozadje, le v tem, kako prikazati Slovence kot nekulturne in huje raznarodovaice kot faiste in slovenske Nemce kot veje narodne in kulturne trpine od Tirolcev v Italiji. Podrobno se z delom radi znanstvenega znaaja CZN in diletantske Moroiitttijeve metode ne bomo bavili. Poudarim samo, da vslcd naina predstavljanja koncepcija GrodeutschlandGrosudslawien ne pomeni niesar novega, ampak prvi povojni korak stare nemke BerlinBagdad-poli tike v novi izdaji. Kot kulturni narod zahtevamo Slovenci neodvisnost, nudimo prijateljstvo vsem svojim snssdom in kot prvim Nemcem. Pri tem pa absolutno vztrajamo na lastni kulturni individualnosti in za vedno odklanjamo vsako germanizacijsko akcijo med Slovenci, kot jo s svojo avtonomijo Morocutti uveljavlja med slovenskimi Koroci in pripravlja med Slovenci v Jugoslaviji. Kot manjinski politik mora Morocutti najprej izjaviti, kaj nam on priznava, in to narodnostno in politino- Kajti kot kulturna individualnost i-mamo pravico, da se -nas prizna kot narod in to terjamo e od 1. 1848. to z vsemi k on s ek v en cam i. Razen v St. Germainu e dosedaj tega ni priznal niti eden nemkih meanski!] politikov; igrajo torej isto vlogo kot italijanski. Ravno z ozirom na to pa ne moremo iti preko e obrabljene in ovrene Morocuttijeve trditve, da je govor o tlaenju Slovencev po Nemcih samo Ausdruck eines wirren seelischen Brit 1 asi ungsb e du r hilases derjenigen,, d'ie so sinnlos und kulturlos dem Deutschtum der Untersteiermark Gewalt und Unrecht antun, als Undank .... fr die Entwicklungsf order ung., ne da je ponovno z novimi dokazi ovrgli. Enakopravnost in pravice* Slovencev, katere so uivali na lastnih tleh, nam kaejo v najlcpSi lui poleg borbe za C. M. olo v Studencih, katero je onal dr. P. Strmck v lanskem CZN (p- 71 ss.) nekateri sklepi mariborskega obinskega sveta. L. 1897. je mariborski magistrat vrnil dravni tiskarni na Dunaju slovenski izvod dravnega zakonika, kljub temu da s bilo takrat v Mariboru 2653 Slovencev. (Akt Z 1233,35 z dne 12. aprila 18). Na sejah H. decembra 1904 in 2. maja 1905 je sklenil obinski svet, da so dovoljeni v mestu samo nemki napisi, ter je kmalu nato dal s silo odstraniti dvojezini napis Tiskarne sv- Cirila. 9. decembra 1908 ie bilo prepovedano izobeanje slovenskih zastav, ker je to eine unerhrte Herausforderung der Bewohner (Z 296, praes. 14. decembra 1908). Strokovna organizacija ^Slovensko trgovsko drutvo je prosilo za svoj ples za vojako godbo, proti emur pa zopet iz nacijonalnih razlogov takoj nastopi mestni svet 4. decembra 1908. Dne 17. junija 1909 trga mariborska policija z voza nabornikov in nabornikom slovenske zastave in trakove pri gostilni Rapoc (Trst) na Traki cesti. In e preden so 1. 1909. slovenske obine LimbuS, Bi-
Slovstvo.
125
strica in Rue zahtevale dvojezine napise na eleznikih postajali v svojih obinah, e se je oglasil pri Juni eleznici mestni svet in nastopil proti temu, e, diese Bestrebungen entspringen absoiut keinem wirklichen Bedrfnisse und sind nur dazu angetan, den nationalen Hader .... in immer weitere Kreise zu tragen, und zwischen der Stadtgemeinde Marburg und1 ihrer nchsten Umgebung eine knstliche Scheidewand aufzurichten, vsled esar naj ostane vse pri starem. (Z 291 praes. 5, novembra 1909). In ko je kmetska obina Partinje 1- 1906. odklonila nemke dopise, jo ves dravni aparat skoil na noge, da prisili na osnovi l. 19. kmetsko obino, da se ukloni volji izobraenega Maribora (Z 3B.540 od 9. decembra 190(>). Razmerje med narodnostnim in socijalnim utom, ki je imel vedno obrnjeno ost proti podeelskemu tudentu, pa nam kae izredno iepo t. 43 z dne 12. avgusta 1902. Iz teita akta tudi razvidimo, kako so uporabljali zlasti ptujski gospodje mestni denar. Ko e bil takratni odgovorni urednik .Slovenskega Gospodarja dr. A. Koroec obsojen in je plaal globo 1000 K, je bila po zakonu ta vsota namenjena mestnim ubocem. AH Ornig je takoj pismeno posredoval pri svojem mariborskem kolegu, da se ta vsota nakae v katerikoli obliki tajercu. V posebnem, s 13. avgustom 1902 datiranem pismu razlaga Ornig Mariboranom pomen in denarne tekoe Stajercaa, ki so izredno teke kljub temu, da je Ptuj podprl tajerca z brezplanimi lokali ter s podporo 800 K v denarju, ptujska mestna hranilnica pa s 600 kronami. Globo 1000 K naj dobi Stajercl In zaupno ie Stajerc dobil od ubocem nameujeneita denarja 200 K; kaj pa je dobii sVolksrat*, ostane vpraanja, suturilo pa vemo, da je dobival od 1. 1908. dalje vsako leto 500 K (sklep seje 1. julija 1908). Redno pa intervenira pri vsakem izpraznjenem uradnikem mestu mariborski obinski svet protiSloveucu in za Nemca. Tako po premestitvi prof.Murancrj'a (t, 29, od 24. Junija 1903), po izpraznenju mesta vodje kolodvorske pote (42 praes. od 11. oktobra 1905), pri zasedbi mest postajevodij obeli mariborskih kolodvorov i. 1913-, po smrti prof. Lavtarja na mokem uiteljiu I. 1915., da omenim samo nekatere. Ni pa mariborski obinski svet samo interveniral za Nemce, ampak deloval je za premestitev Slovencev iz Maribora. Dne 17. februarja 1915 je stavil politini odsek prediog, ki je bil sprejet in odposlan na pristojno mesto, da se radi nacijonalncga miru premesti I. Kejar. Uspeh je vsem znan. Pri preganjanju Slovencev zaetkom vojne so spodnjetajerska mesta v prvi vrsti sodelovala: Po aktu 370 od 30. januarja 1915 zaupno denuncira slovenjgraki mestni svet v Mariboru stanuioega Jakoba Vreka kot srbofila etc. In ko je spomladi 1914 parkrat zahteval dr. Kodcrman v slovenini telefonsko zvezo, e nastala iz tega afera, v kateri nastopa mestni svet proti vsaki rabi slovenine na poti in za premestitev uradnika, ki se je' za slovenino zavzel. e nam ta dej'stva kaej'o Maribor kot mesto, odkoder se iri sistematsko germanizacija po deeli, kot kraj, kjer ni enakopravnosti za Slovence, niti gmotnega obstanka, tako nam prikaejo naslednja dejstva v izredni lui politino, narodnostno in psiholoko orientacijo spodnjetajerskih Nemcev. Zaetek zaupnega dopisa na merodajne initeije na Dunaju Z 160 z dno 19. junija 1907 se glasi: Durch die Reiclisratswalilreform und die damit im Zusammenhange stehende Wahlkreiseinteilung wurden die Stdte und Markte des steirischen Unterlandes als zum deutschen Besitzstnde gehrig seitens der Regierung anerkannt und es ist Pflicht dieser Sicdelungcii dnliin zu wirken, da von diesem Besitzstande nichts weggenommen wird oder verloren geht. Dazu gehrt in erster Linie dem Standpunkte Geltung zu verschaffen, da bei der Ernennung von Beamten und Lehrern aller Art seitens der Regierung nur deutsche Bewerber Bercksichtigung finden, und nicht durch eine allmhliche Slavisicrung der Acmtcr eine Verwischung des deutschen Charakters der angefhrten Orte herbeizuihren.
126
Gemeindevertretung der alten deutschen Stadt Marburg erklrt mit allem Nachdrucke, da sie gewillt ist, diesen Standpunkt mit allen Mitteln zu verteidigen und jeden wie immer gearteten Versuch, daran zu rtteln auf das rcksichtsloseste zu bekmpfen. Etc. Kmalu nato nane obinski svet to vpraanje, ko je interveniral Verstovck za slovenskega kompetenta, vslc esar bi se po mnenju obinskega sveta mariborskega stopnjevalo razburjenje nemkega meanstva do skrajnosti. (Z. 8] nraes. od 10. maja 1908). Ptujske dogodke 1. J908. lahko razumemo, samo e poznamo to nemko stalie Saj pie Ornig Schmidererju trne 8. septembra 1908, da se 13. septembra 1908 vrijo v Ptuju festliche Veranstaltungen verschiedener slovenischcr Vereine .... Es handelt sich augenscheinlich um einen Einbruch in die deutsche Stadt Pcttau . . .* In so ptujskim dogodkom sledili ljubljanski in tem mariborski, pri katerih so razbili Nemci Narodni dom pred omi upana Schmidererja, ki je kegljal tedaj v gostilni vis-a-vis Narodnega doma, ie nastal problem povrnitve kode. Mariborska obina jo odklanjala vsako povrnitev kode. Po mnenju mariborske obine so bili mariborski dogodki samo psiholoka posledica ljubljanskih in so toraj za kodo v Mariboru odgovorni Ljubljanani. Obratno pa niso povzroili ptujski dogodki ljubljanskih, kajti dort (t. j. v Ptuju) handelte es sich um eine mavolle Abwehr eines aufreizenden Einbruches in geschlossenes deutsches Gebiet, whrend die Ereignisse In Laibach als die reife Frucht einer lange vorbereiteten, planmig betriebenen Hetze gegen friedliche Brger, als das Ergebnis knstlich bis zur Tollheit geschrten Deutschenhasses mit Recht zu kennzeichnen sind. (Z 21 praes. od 4. oktobra 1908). Ozemlje spodnjetajerskih trgov in mest je bilo prvotno e s Schmerlingovim volilnim redom dekretirano kot nemko narodno ozemlje. Radi tega je bil, kot ie iz citiranega jasno, vsak razvoj Slovencev v teh krajih izkljuen in nemogo. Kulturni kakor gospodarski razvoj Slovencev je bil radi germanizacijske tendence spodnjetajerskih mest otekoen tudi na deeli, zlasti potem, ko so ta mesta po volilni reformi I. J907. prela v izrazito narodnostno otenzivo na deelo. Onemogoati pa pripadniku ene narodnosti, da vsestransko uporablja svoj idiom, namenoma mu gospodarsko kodovati ter si dati uzakoniti gotov teritorij, radi esar se ta ne more razvijati drugae kot v dekretiranem pravcu, in sicer v nacijonalno kodo, se pravi dotinika nacijonalno tlaiti. Podobno kot v Mariboru pa e bilo povsod, kjer je na slovenskem tajerskem ali na Korokem vlada dckretirala razvoj potom volilnega reda v nemkem smislu in tako e v naprej prepreila politino udejstvovanje Slovencev. Naa elja je, da bi g. Morocutti v svojem nadaljnjem delu poizkusiljias Slovence in Jugoslovane razumeti. In no nas in naih del samo s kolom pobijati- Mi smo bili hlapci, Nemci nai gospodje, In to politino, socijalno in kulturno; danes pa smo enakopravni razen socijalno brez hlapcev in gospodov. F a n j a . Die Landformung der Steiermark. Von Dr. Jon. Solch- Graz J928 8. 221, str. Grako naravoslovno drutvo je izdalo poljudno pisano morfologijo tajerske. Akoravno je delo pisano za povpreno javnost, odgovarja vsem zahtevam znanstvene metode, tako da so lahko avstrijski tajerci 'ponosni na pregledno, tono in vsestransko izrpno podano sliko svoje deele in njenih mejnih ozemelj. Knjiga obsega tri dele; prvi obravnava endogene in eksogene sile kot uvod v splono pojmovanje zgradbe in izoblikc zemeljske povrine, drugi sistematino morfologijo, tretji pa posamezne morfoloke enote tajerske. Prvi in drugi del podpirajo primeri in dokazi iz domae deele, tako da je lajiku e posebno lahko umljiv sploen razvoj oblik nae zemlje.
Slovstvo.
127
Za nas je delo vano radi tretjega dela, v katerem Soleh kot strokovnjak v .geografiji Alp opisuje Slovenske gorice (p. 103107), "Kbansko gorovje in Polioric (p. 126135). Kratki ort poda jasno sliko morfolokih in palcogeografskili prilik teh slovenskotajerskih pokrajin. tevilne priloge ponazorujejo tekst in dvigajo z izrpno podano literaturo vred visoko vrednost vzorno poljudne knjige. Franjo Bas. JagdgescMcbte Steiermark s von Baron Reinhart Bachofen von Echt und Wilhelm Hoffer. II. Band: Geschieh tc der steirischen Jagdgebiete, 1928, Lcykam-Verlag, Graz. XXIX + 1061 strani, 3 karte, 8". V XXII. letniku asopisa (str. 204/5) sem opozoril zgodovinarje in lovce na I. del tajerske lovske zgodovine in obenem sporoi], da bodo sledile e 3 knjige. Zaetkom novembra (1928) je izel II. del tega temeljitega dela, eprav je bilo, kakor razvidimo iz predgovora (str. XIV-), popolnoma gotovo e oktobra 1927. Pisatelja objavljata vse njima znano oz. dostopno gradivo na 820 straneh ter sta ga razdelila na 3 oddelke, namre: 1. dc2clno-kneji lovi (ca. 1500), 2. lovi posameznih vlastelinov in 3. dananji kataster lastnih lovov. V prvem oddelku pride za kraje v potev odinole Grafschaft Cilli (stran 1215) in pa Forstamt Cilli* s slovcnjgrakim in slovenjcbistrikim gozd. uradom (str. 155166). V drugem oddelku, ki je urejen alfabetsko, pa nahajamo zastopano skoro vsako obino bive Spodnje tajerske, etudi pri nekaterih bolj pomanjkljivo. Tretji oddelek prinaa na straneh 803820 celoten dananji kataster lastnih lovov za vse srezc, ki so nekdaj tvorili Sp- tajersko. Pisatelja sama pravita (predgovor str. VIII.), da ie gradivo zlasti za jugoslovenski del dosli nepopolno ter navajata tehtne vzroke za to. Opazil sem tudi nekoliko netonosti, kntere hoem tu popraviti in e dostaviti, kar n> je v tej stvari prilo pod roko. Na sirani 182 (Altenmarkt) se v 6. vrsti v oklepaju ne sms giasiti LA, Sonderarcliiv Altenmarkt', temve sc isto nahaja v arhivu v Starem trgu, istotam tudi pod Harienstcin str- 337 navedeni odstavek Reisgciad und leiinbplil etc. K prvemu delu (Materialion . . .) bi dodal iz starolrkcga urbarja 1647, foi. 175/A glede upnije Stari trg to-le: volgt, wie vili ein yedtweder Altenmarkseher Uiiterthoii Gciadtgclt jhrlich dienen muss, welches von Hasen und Fuchsgciadt zuc verstehen, das Rot undt Schwarzwild! predtsgeiadt bleibet vohr sich und mssen solches die Underthonen dennoch verrichten, (sc je plaevalo deloma po 1 fi deloma po 45 ). Puhcntajnski urbar iz 1. 1593 (v de. arh. v Gradcu, Laudiceli t Amman von Amanscgg) pravi na koncu : Auch was sie ein herr des winters wegen des Jagens erlassen thuet, gibt ein yeder Castrami zwen. Pri Puhcntajuu (tev. 27] stran 519) bi mogel pisatelj, ki omenja v 3. vrsti od spodaj, da c grad pogorel 1. 1595, vsaj omeniti tudi, da je pogorel do tal tudi 1. 1706 (glej Zahn: Steir. Miszcllen str. 58; ali pa je morda samo letnica 1595 napana?). Brez vsakega dvoma je tudi, da je imel marenberki samostan svoj lov, eprav ne najdem o tem na strani 445 ni; bo treba v deelnem arhivu, odd. Marenberg toneje prebrskati. Tudi glede Vuzeniee vidim celo vrsto netonosti. Od 17. vrste naprej se mora glasiti, da sta prodala I. 1588 (ne 1688) Windischgrtz in O. Khisl kot zastopnika Kolnitzevih dediev vuz. graino Amtuanu. Da je H. K- Kome ter prodal 1. 1663 graino marenb. samostanu, to bi bil mogel pisatelju povedati prof- Pircheggcr, in v prodajnih aktih, ki so tudi v de. arh. v Gradcu (!) bi bil nael tudi urbar, iz katerega hoem pozneje navesti toke, liocc se lova. Maggis je sicer vuz. graino 1. 1/82 res kupil, pa jo iudl takoj razpareeliral in prodal, je tudi e pred 1824 umrl, torej je nikakor ni mogel
128
imeti 18281864! 1 Tudi naslednji trije posestniki P. Sehmilt, K. Fritseher in Fani. Suppanz se nanaajo samo na (U n b e r g, Vuzraiica nima s temi nikakc skupnosti. Odstavek Heinrich von K r aine li pe rg . . . spada oividiio pod Scheifliug aii pa Stubcnbcrg, nikakor pa ne k Viizenici. Mesto iz Kometerjcvcga urbarja ddo 3. jui 1662, ki govori o lovski praviei vuz- graine, se glasi: Wiltpanii, zu der Herrschaft gehrig, fangt sieh an vo Wolliger Pacb an auffwerts in Rciftnigg, auff den Crbenzen, auff die drey St. Lorcnzcr See, und auff den biehl Tizaretsdhiza genannt oder Vogl-Diehi, von danen aberths an Jabarnigkh Biehl, bis an Paeh Missling, weielic disse und die Waittenstainerisehc Alben sehaidet, nach tier Missling bis an Grazer Paeh, nacli solchen bis in die Miss, nach der Miiss bis an die Traa, allwo die Miiss hinein fliesst, von der Miiss nach der Traa abwerts bis widerumben an untrigen Wolliger Pach, in der Weitten und Lenge uiigeiehr bey 6 Meyl wegs. In disscri Wiltpann haben mitzustreitten und darinnen sowoll Roth als Sehwarz und Fdcr Wilipradt zu folien und mit zu seliicssen die Herrschafft Pucohenstain, die Herrscliafft Lechen und Herr Michael von Thumersfeldcn von seinen Guefh Thumersfelden aus. Reissgciadt auff Reh, Fx, Hassen, Vg!, Rcp = Haslhicner, Tauben und Anten zuprsten, zu jagen und zu fangen hat die Herrsclhafft Saldenhoffen. Welelics sich anfangt von Sehloss Piieehcnstain an bis auff die Asehlonigg Hiicben, durch den Hoff, von danen naeh dem Rigl auff die Tsehwietersehnigg = Hueben bis an St. Anna Khrchcn, von danen iicrwerths auff des Jamniklien Qupf, von danen auff des jMcnharts- Crcuz, von danen zum Sgratekh dur eli den Hoff, auff des Sapetschnigg upf, von danen auff des Jesscnkho und Ossierniggs Qupf, von danen auff den Gradiseli, weittcr auff den Lasienigg und Gosse Gupf; fehrer auff den Ostermari, von danen auff den Wamcgger Satt! und Sehmonigg, von danen auff den Scliwober. Von danen auff den Rigl ans Khog, so vor Zeitten zu einer Wlir wider den Trkhen gemacht worden; nach d'em Qeliafi ab auff den Stainfelscn Gradin, von danen auff den Teuften Gupf in Bach Missling, naeh disen Paeh auff bis auff den Jabornigg Biehl, von danen naeh dem Rig! bis auff den Tizaretsehiza, das ist Vogl Biehl, von danen naeh dem Rigi auff die drey See und auff die Wiscn Planinka, davon Primus Planschakh gehn Saidcnhoffcn 20 kr und 2 khais dient; von danen auff den Jerebitsehki Pieli!, von danen hinab bis auff Hurekiha [' Hudarcka], das ist der bessc Paeh in Wollig Pach, hinab bis an die Traa und so dan auffwerths tiaeh der Traa widerumben auff Puechenstaiit. In disscri Qezicrkh hat sonst niemandt mit zu jagen noch zu seliiessen als die Herrschafft Pucchenstain, auff diser Scitten des Pcrgs nach der Traa abwcrtlis bis an Traffincr Paeh, nach dem Traffiner Paeh auffwerths an des Ladinigg, Widerpankh und Menharts Pcrg, und so weitli sieh hiniber das Pueclicustainisehe Landtgericlit erstrkht. item so viel! Gradiseher Landtgcricht in obbesehriebenen Gczierkli ist, hat die Herrschafft Lechen auch mit zu jagen. Dan Herr Michael von Thumersfeldcn, so weith sieh sein Timme rsf eider i seh Holz und Purgkhfridt erstrkht. Omejim sc na navedeno, eprav je vc netonosti, zlasti v kratkem zgod. pregledu vsakega vlastelinstva. Vsaka graina je namre obdelana tako, da se na prvi pogled vidi, kaj je lovske in kaj splone zgodovine. Najprej namre podata pisatelja za vsak kraj ozir. graino v petit-kursivi kraiek zgod. pregled, potem sledi v obinem garmond-tisku ova sc tioe gradivo. Register, ki obsega 240 strani, se zopet deli na stvarno kazalo (obenem nekak glosar), imenik oseb, imenik krajev, seznam slik in tabel ter pojasnila k priloeni trodelnl karti cele tajerske (I ; 20.OO), V kateri so vrisani vsi lastni loviPriujoe delo, ki ga moramo brez dvoma vzporediti z Mell-Pirebegger-jeviini Steirisehc Gcnchtsbcschreibungen (objavljeno v Beitrge XXXVIIXL.*), pripo-
Slovstvo.
]29
roamo kljub pomanjkljivostim, ki pa v obilici donesenoga gradiva uprav izginejo, toplo zlasii zgodovinarjem, pa tudi vsem, ki se zanimajo za detajlno domao zgodovino in za lovstvo- Po prvih dveh delili sode, obeta postati zgodovina lova temeljito in zanimivo delo, ii kateremu pisateljema prisrno estitamo. J. M a v 1 j a k. Izkaz politinih In katastralnih obin mariborske oblasti, 1927. 28 strani, 4. Zaetkom leta 1928 Je izdal veliki upan mariborske oblasti gornji izkaz, to je specijalni repertori! krajev mariborske oblasti. Izkaz je razpredeljen tako, da nahajamo na prvi strani sumariui pregled po srezih, od strani 2 do 24 so ti srezi popisani po obinah, stran 25 do 28 pa je kazalo. Pri popisu obin (str. 224) nahajame te-le kolone: tek. tevilo, pol. obina, kat. obe., oznaba (po priloeni administrativni karti), povrina: a) celotna, b) gozdna, oronika stanica, potni urad, upnija, Sola. Ker smo uverjeni, da bode v najkrajem asu prilo do tvoritve velikih obin in bode, e ne prej, po ljudskem tetju 1931 nova izdaja takega rpertoria potrebna, si dovolimo opozoriti izdajatelje takih izkazov na sledee: 1. Format- kakor je predleei, je zelo nepraktien; priporoali bi velikost 24 cm; 15 cm, ki je vobe najprironeii. 2. Ker bi pri tem (novem) formatu na eni strani ne bilo dovolj prostora za vse kolone, bi bilo najbolje foliiranic, to je kolone ez obe strani; na ta nain bi e bilo dovolj prostora za nadalnjo kolono; tevilo prebivalstva. 3. Glede katastralnih obin bi bilo tudi zelo priporoljivo, ako bi se nov Izkaz dral naina, ki se je izkazal kot zelo dober v starih avstr. repertorijih, to je, kat. obine naj nam pokaejo tudi vsa zaselja, veje kmetije s svojim domaim imenom, eventuelne urade (eleznica, finana, sodnija, itd.)i tovarne, gradove, razvaline, spomenike in drugo. Kot primer, kako si to mislimo, navajamo Spccial-Orts-licpcrtorium* za tajersko, Wien 1893, recimo stran 250 (prva kolona, tudi glede tiska!). V splonem pa pozdravljamo to delo velikega upana mariborskega kot nekaj vanega in potrebnega in elimo le, da bi i druge velike upanije sledile temu vzgledu, da bi na ta nain dobili nekak detajlen; politien pregled cele draveJ. M. Koval Fr., Zgodovina Lavanlinske kofijo. Maribor 1928. (Odgovor na kritike). Na tem mestu bi podpisani kot urednik raji videl stvarno strokovno oceno svojega dela in etudi bi ta ocena bila manj povoljna, da bi le bila res stvarna in utemeljena. Pisatelj se jii mislil zavarovati pred prestrogo sodbo s pojasnilom v uvodu, v kakih teavnih okoliinah je knjiga nastala, kakor se ie izrazil neki kritik. Hotel je s tem le pojasniti, zakaj to in ono ni bolje In popolneje. Pravina sodba mora upotevati razmere pisateljeve in na te razmere1 mora sam opozoriti, e niso obe znane. Pisatelj smatra sedaj za svojo literarno dolnost, zavzeti stalie napram raznim kritikam, ki so mu doslej dole pred oi. Ocenjevatclj v asu* (1928/9 t. 3, str. 138) obaluje, da je vpraanje cerkvene umetnosti orisano zelo postransko in brez poskusa ugotovitve tistih initeljev, ki so doloili znaaj umetnostnih spomenikov lavautinskc kofije. Ce se knjiga presoja pod prizmo specializirane stroke, bo pa marsikaj ^postransko in nepopolno. Kanonist bo marsikaj pogreal za svojo stroko, specijalist v cerkveatem petju in glasbi bo tudi to panogo nael postransko obdelano. To je neizogibno v obni zgodovini vejega ali manjega stila. Ni pa res, da bi v knjigi ne bilo niti poskusa ugotovitve tistih initeljev, ki so doloili znaaj umetnostnih spomenikov v lav. kofiji. Da ta stran nt Izrpna, je umljivo. K temu e manjka potrebnih predtudij, za popolno obdelavo
130
tega predmeta bi pisatelj potreboval ve asa, kakor mu je bil sploh na razpolaga za sestavo cele knjige. V razna ugibanja in podmene se tudi ni hotel spuati; v tako knjigo spadajo stvari, ki so kolikor toliko ugotovljene. Od starorimske bazilike v Celju preko majhnega spominka iz karolinke dobe v Slivnici nam knjiga razkazuje od str. 241250 romanski in gotski slog, vpotevaio initelje, ki so pozitivno ali negativno vplivali na razvoj nae umetnosti, potem od str. 290294 zopet renesanso in barok in na str. 294 izrecno pripominja, da bi trebalo 'idejni vpliv na sijajni razvoj barone umetnosti posebej zasledovati ter namiguje na vpliv jezuitskih ol in misljonov. Detajlna razprava o tem vpraanju zahteva posebno monografijo. Ozira se pa knjiga tudi na novejo umetnost od Slomeka naprej. V Napotnikovi dobi se je lahko marsikaj skrajalo, ker je o tem precej obirno pisal rajni dr. Stcgenek v ^Ljubitelju in ni kazalo s ponavljanjem znanih stvari poveevati e itak dokaj obsene knjige. Sorazmerno s celo knjigo ni umetnost obdelana kar tako postransko, seveda tudi izrpno ne. Dve kritiki (Prager Presse pa Dom in Svet) sta nali tudi neko razblini ost v knjigi. V em ta razblinjenost obstaja, ni povedano konkretno. Pisatelj je sam v uvodu opozoril, da bi marsikaj drugae izgledalo, ako bi bilo mono, pred tiskom Se celoten rokopis enkrat pregledati, tako bi se uklonila marsikatera stilistina razblinjenost. Stvarna razblinjenost je pa v naravi predmeta samega, ker se je bilo treba ozirati na dve veliki cerkveni pokrajini; Oglej in Solnograd. Najbolj se Je v podrobnosti spustil g. Ljuba v Bogoslovnem Vestniku 1. IX., zv. 1, str. 8184. Tu je treba razne rei pojasniti ali celo zavrniti. Mojo domnevo, da ime Nova cerkev namiguje na neko starejo cerkev, odklanja g. Lj., e, da to ni potrebno. Par stavkov pozneje pa sam isto trdi: Ime Nova cerkev je nastalo, je cerkev z ozirom na okolike cerkve bila nova. Te okolike cerkve pa niso bile kake podrunice, temve stare matice, praupnijske cerkve. Vendar on misli, da ni potrebno, da bi pred ustanovitvijo upnije Nova cerkev moral njen okoli pripadati kaki drugi upniji. Po njegovem mnenju se je okolica Nove cerkve zaela ele pozneje obljudovatt in je tako nastala potreba nove upnije. Njeno ozemlje, ncobljudeu in umovit svet, pa dotlej sploh ni bilo prideljeno nobeni sosedni upniji. V podkrepitev te domneve navaja besede iz Zahna: silue nuper inliabitate et in nullius terminis constitutes, in zopet: ecclesiam ... in Quadam silua liactenus inculta instruetam et nullius parrochie terminis adhuc . . . attinentcm. Stilizacija teli stavkov ie taka, da mora itatelja, ki ni ex professo zgodovinar, zavesti na krivo pot; pri teh citatih je namre nekaj izpueno, kar bi ne smelo biti izpuenoKoliko itateljev . V. ima pri rokah Zaliria, koliko jih bo lo gledat, v kaki zvezi stoje navedeni citati? Veina jih bo mislila, da se ti citati nanaajo vsaj priblino na okoli Nove cerkve. Stvar je pa isto drugana- Prvi citat se nanaa na hospital, ki ga ie tajerski vojvoda Otokar ustanovil na Semeringu (Ccrewald). Povzet je z listine nadkofa Eberharda I., s katero je 1. 1161. potrdil imenovani hospital, inu pomnoil dohodke in hospitalskr cerkvi podelil polne upnijske pravice. Okoli te nove upnije se je raztezal na prej neobljudeno umo, ki jo je vojvoda podelil hospitalu in se je potem kajpada zaela kriti. Drugi citat je pa povzet iz listine istega nadkofa, S katero je istega leta podelil upnijske pravice cerkvi, ki jo je bil ustanovil arhidijakon Otokar in se do danes imenuje Dechantskirchen (med Borovjcm-Vorau in ogrsko mejo). Na to cerkev se nanaajo besede sin quadam silua . . , inculta construetam et nullius parrochie terminis . . . attinenteni". Vpraa se sedaj, je U ta analogija med Semeringom in skrajnim iztonim robom tajerske ob ogrski meji z okoliem nae Nove cerkve mogoa in dopustna? Ali si smemo predstavljati, da je Nova
Slovstvo.
131
cerkev nastala v divj, ncobljudeui umi? To nI mogoe, analogija ne velja! Nesporno je danes za vsakega zgodovinarja, da se je prva slovenska kolonizacija drala sledov rimske in preli isto i ne kolonizacije, istotako se ic kristijanizacija drala starili rimskih cest iti naselbin. Dejanski so vse nae praupnijske cerkve ob vanih rimskih cestah. To velja tudi za Novo cerkev! Treba je le pogledati vsaj v Orona 8. zv., pa se vsakdo lahko prepria, da okoli Nove cerkve nikakor ni bil ssilua inculta et inhabitata, temve tu imamo od Vojnika gori do Vitanja tevilne rimske spomenike. Ba tik ob Novi cerkvi je la stara rimska cesta. Nadalje je 1. 980. cesar Oton 11. podelil Viljemu brekoselkemu ozemlje pozneje gospoine vitauiske in sleer ne samo divje Sume, ampak listina nateva tudi vasi, njive, travnike, panike, mline in dr. L. 1025. je pa cesar Konrad 11. podelil Viljemu, sinu prejnjega in blaene Heme ozemlje pozneje graine Lcmberg pri Novi cerkvi in Anderburg pri Sv, Juriju ob juni eleznici. Zopet se nateva i tu obljudena zemlja. Ob zgodovinskih dejstvih se razprijo vsi pomisleki g. kritika in verjetnost, da bi Nova cerkev s svojo okolico bila ele pozneje obljudena. Brez zgodovinske opore je tudi njegova trditev, da je konjika in potem celjska bratovina alostne Matere boje istovetna s staro bratovino za asa arilidijakona Konrada (12431252). Mogoe, ali malo verjetno! Nepotrebna je , da je bil Kritoi Kandut stolni upnik v Mariboru bras samo do konca 1. S89. Kot stolni upnik Ic stopil v pokoj 30. aprila 1890. (Konduitna lista v kof. arhivu.) Njegov smrtni dan 30. okt. je v knjigi tiskovna pomota; umri je 20. okt. 1S92. Sedaj pride glavno! Q. kritik je nael v knjigi ve pretiranih trditev. Prva je v uvodu, da je lavantinska kofija bila manja kakor dananje dekanije. G. kritik Je prezrl, da se moja trditev nanaa na tevilo upnij in ne na obseg ozemlja, saj izrecno pravim, koliko upnij je imela na Korokem in koliko na tajerskem. Drugo pretirano trditev ie nael na str. 30, da nae ljudstvo od Metodovih asov pa do Slomeka ni slialo besede boje v svojem jeziku iz ust svojega vijega pastirja- A v teh besedah ni prav ni pretiranega, ampak g. kritik me je v svoji naglici zopet krivo razumel. Nael je pa besede, nad katerimi se spotika, prezrl pa je, da pred njimi stoje besede: Sicer pa je bila usada Slovencev levood Drave alostna. Torej one besede se nanaajo le na Slovenec levo od Drave, ki so nekdaj spadali pod Sohiograd. Bilo bi ne samo pretirano, marve naravnost budalost, e bi to trdil o vseh Slovencih. Saj oglejski Slovenci sploh niso spadali pod Mctodijevo oblasti Kaj neki hoe rei g. kritik s svojo opazko, da tudi mnogo Nemcev ni slialo svojih kofov nikdar pridigovati? Ali more navesti kak zgled, da kak slovenski koi ni mogel ali ni liotel Nemcem pridigovati v njihovem jeziku? Ali naj bo zauikcmost poedinih nemkih kofov dokaz, da je zahteva Slovencev po lastni kofiji bila neopraviena? G. Lj. je duhovnik sekovske kofije, zato je od njega lepo, e se poteguje za ast svoja materne kofije, toda ta lokalni patriotizem ga Je zavedel v tisto pogreko, ki io meni oita v pretiravanje. Na vsak nain hoe ovrei mojo trditev, da so se Slovenci v sekovski koiiji zapostavljali in so se jim kratile njihove pravice. Nikjer nisem, trdil, da se je to godilo iz zlobe, a Nemci v svoji oblastni mentaliteti sc niso mogli vElobiti v tenje in potrebe slovenskega ljudstva. O vkoiu Waldsteinu sem zapisal, da se je zael uiti slovenski, a ni znano, kako dale je v tem dospel. Q. kritik me pikro vpraa: ali se je zael uiti slovenski iz sovratva do Slovencev? Dovolim si proti vpraanje: 1. 1806. je isti kof izdal (reto izdajo malega obrednika za prcvidcvauje bolnikov pa z nemkim besedilom, ne pa s slovenskim; tako duhovnik niti na smrtni postelji ni mogel slovenskemu bolniku moliti v njegovem jeziku. Se li je to zgodilo iz same ljubezni in pravicoljubja do Slovencev?
132
Slovenski duhovniki so imeli v Graden zasebne (!) homiletine kurze, pravi g. kritik. Ali je s tem bilo ustreeno vsem potrebam slovenskega ljudstva in duhovnitva? Nekam patetino vzklika g. kritik: Kdo pa Je ohrani! Slovenske gorice . . .? Slovenska duhovina! Res je, duhovniki so veinoma utili z ljudstvom, toda ljubezni do slovenskega jezika niso dobili od sekovske kofije, navzeli so se le v stiku s Hrvati, ker so veinoma gimnazijo stuldrali v Varadinu in pozneje stali pod vplivom liirizma. V celi knjigi ne bo nae! g. kritik stavka, kjer bi se niji duhovini oitalo zanemarjanje narodnih dolnosti. Ce se je Slovencem pod sekovsko kofijo tako dobro godilo, zakaj si je sicer konservativni Slomek naprtil ogromne skrbi in stroke, da je tajerske Slovence zdruil pod svojo pastirsko palico? Nadkof sam v svoji motivaciji poudarja zapostavljanje Slovencev, zmerno pa odlono pie o tem tudi Kosar v svoji knjigi o SlomSeku. Je vse to pretiravanje? Cc Slovenci niso bili zapostavljeni pod sekovskimi kofi, bi bilo pa najpaitutneje, e bi ostali tam. Prihranili bi se mnogi stroSki in Slovencem bi se danes pod Gradcem iako sijajno godilo, kakor korokim Slovencem pod Celovcem ! Stojimo torej na podlagi te kritike pred doslej neznanim dejstvom, da se pod Solnogradom in Sekovo mi godila Slovencem nobena krivica! Za!, da dejstva govore drugae. tilede sprememb kofijskih mej (! pretiranost v moji knjigi!) se tudi ne krije vseskozi* zgodovina sekovske in lavantinske kofije. Sckovska je bila in ostala tajerska kofija, njeij teritorij se je razvija! le v obsegu nekdanje sobnograke n a d k o f l i e, po prebivalstvu ie bila vedno preteno nemka, doim Je lavantinska iz koroke postala tajerska ter najveji del svojega ozemlja dobila iz nekdanjega patrijarhata; po veliki veini prebivalstva je iz memke kofije poslala slovenska. Tako tudi tozadevne moje trditve ne vsebujejo ni pretiranega. H koncu mi je popraviti e neko pomoto, lapsus calami. Na str. 365 stoji, da Je bil Slomek posveen za manika sod novega kofa Zimmermanna*. Na str. 360 je pa (pravilno) reeno, da je Zimmermann preiel kofovsko posveanje 12. sept. 1824, Slomek pa e postal duhovnik tiri hi poprej, 8. sept., torej ga ni mogel posvetiti novi kof, marve S 1 o m k j e sprejel maniko posveenje iz rok krkega kofa Jakoba Pavlica. Kosar n dr- Medved sploh ne omenjata, kdo ga Je posvetil. Da se ne bo ta zmota morda vlekla naprej in prehajala iz kniige v knjigo, jo kot zmoto oznaim tu enkrat za vselej. Dr. Fr. K o v a i .
Drutveni glasnik.
Zgodovinsko drutvo.
19. r d H i letni obni zbor se je vril 9. dec. 1928 ob 10. uri v italnici Stud. knjinice ob skromni udelebi. Ker je bii drutveni predsednik dr- F. Kova. Odsoten, je vodil zborovanje podpredsednik dr. J. Tominck. V pozdravnem nagovoru se c posebe spomnil v preteklem letu umrlih lanov Zgod. drutva, zlasti njegovega dolgoletnega blagajnika dr. R. Pipua ter sotrudnikov asopisa spiriiuala M. AvSia, Ur. Fr. Mohoria in upnika M. Strakla, od katerih je bil zadnji med soustanovitelji drutva.
Drutveni glasnik.
133
Taji! iS k o poroilo je podal tajnik J. Ulaser. Od zadnjega obnega zbora ic imel odbor 14 rcdnlli sej; razen tega se ie ob priliki 251utnice vrila slavnostna stila in strokovno zborovanje. 251etnica drutvenega obstoja se je (na predlog -odbornikov prof. Basa in dr. Travnerja) proslavila v vejem obsegu, in sicer skupno z Muz. drutvom, zaelkom septembra. Glavne toke proslave so bik: 1. sept, zveer prijateljski sestanek pri rnem orlu, 2. sept, prcdpoldne slavnostna seja v veliki kazinski dvoranic popoldne ogled muzeja, nato strokovno zborovanje v italnici Stud. knjinice, zveer banket, 3. sept, inlet v Ptuj. Slavnostni seji, h kateri se je zbralo Izredno veliko tevilo odlinega obinstva, ic predsedoval mestni upan dr. A!. Juvan. V svojem pozdravnem nagovoru je povdarjal pomen, ki ca imata obe drutvi za mesto Maribor, ker je njuno delovanji; pripravljalo pot k politini osamosvojitvi. Slavnostni govornik, predsednik dr. Fr. Kovai, je v daljem govoru ortal nastanek In delovanje Zend- in Muz. drutva. Nato so sledili pozdravni govori in estitke doliji Kostov im zastopnikov korporaci]. Cestitali so: kot predstavnik politine oblasti veliki upan dr. Scbaubach, v imenu muzcia v Zagrebu ravii. dr. Hoiiillcr, v imenu muzeja v Beogradu ram dr. Drobnjakovi, v imenu muzeja v Splitu in Hrv. star. drutva v Kninu ravn. dr. Abrami, v imenu univerze v Ljubljani prof. dr. Lukman, v imenu iiubllanskega velikega upana in Muz. drutva za Slovenijo vladni svetnik dr. Andrejka, v imenu muzeja v Ljubljani ravn. dr. Mal, v imenu Muz. drutva v Ptuju ravn4i- Komljjmec. v imenu Pravnika prof. dr. Dolenc. S posebnim odobravanjem ]c bi! sprejet nagovor prof. dr. Murka, ki je. izvajal: kdo, imam jaz veselje, da se je drutvo tako lepo razvilo in se je moj optimizem ob njegovi ustanovitvi tako obnesel. Naj tudi V bodoe tako napreduje! Drutvo je nastalo iz potrebe, da ustvarimo (temelje za slovensko univerza Danes Jo imamo. A zato so Uaues, nae dolnosti tem veje: dokazati treba, da smo vredni lani loveke drube. Kar smo orevzeli, moramo ne samo ohraniti, tudi pomnoiti, Pripomoi moramo k napredku. Maribor so vrata v nao dravo Ugled sjovenskgga naroda in drave zahteva, da tukajnja kujturna drutva napredujejo in najdejo podporo, moralno in gmotno. Upam, da bo Zgod- drutvo vedno nalo potrebno umevanjc, tako pri mariborski oblasti kakor tudi pri mestu Mariboru. elim mu napredka v novih, velikih razmerah. Nato so estitali e: v imenu Muz. drutva v Varadinu dr. Fili, v imenu Muz. drutva v Celju prof. Oroen, v imenu Zveze kulturnih drutev njen piedsednik Skala, v imenu mariborskega pododbora Mat. Hrvatske dr. Kombatovi, v imenu Ljudske univerze in. Kukovec. Konno ie v Imenu oblastnega odbora njegov predsednik dr, Leskovar izrazil svoje veselje nad tem, da lahko zre drutvo z zadoenjem na svoje dteio, obenem pa je izjavil, da bo drutvo od strani oblasti vedno nalo potrebno podporo; ta izjava je izzvala pri vseli navzoih ivahno odobravanje. Nato so se preita! dole brzojavke in pismeni pozdravi. Pozdravili so proslavo; iz Splita don Fr. Bulic, iz Ljubljane Slov. Matica, prof. dr. Cankar, prof. dr. Kidri, prof. dr. Polcc, prof, dr. Saria, konservator dr. Stele in ravn, dr- Slcbmgcr, iz Maribora gen. Maister, nar. poslanec dr. Pivko in pomoni kof dr. Tomai, iz Knina Hrv. starinarsko drutvo, iz Murske Sobote ekspozitura Prosvetne zveze za Slovensko Krajino. Naknadno so e dole estitke od miro, predsedhika dr. Koroca ire Jugoslov. akademije v Zagrebu. Strokovno zborovanje, ki se Je vrilo istega dne popoldne pod predsedstvom prof. dr. Murka, dr. Hoffillerja in dr. Drobnjakovia, obsegalo tri referate. Najprej Je poroal .Ir. Mal o bistvu In organizaciji arhivov pri nas, nato je sledil referat o varstvu spomenikov dr- Stclcta, ki se zaradi nenadnega vpoklica k oronim vajam proslave ni mogel udeleiti osebno in ie zato njegov referat precital drutveni pred* sedrnik, konno ie dr. Travuer razpravljal o pomenu in delokrogu pokrajinskih mu-
134
zcjev. Vsakemu referatu jo sledila debaia. Zakljuilo se c zborovanje s sledeo resolucijo: Jugoslovanski zgodovinarji, zbrani dne 2. sept. 1928 v Mariboru na proslavi 251etnicc Zgod. in Muz. drutva, ugoiavljaio na podlagi reeratov o stanju zaite zgodovinskih, arhivalnih in umetnostnih spomenikov kvarno stanje, ki ga povzroa ncuzakonjenost v vseli sodobnih kulturnih dravah veljavnih nael spomenikega varstva, in prosijo g. ministra prosvetc, da 1. imprej predloi Nar. skupini Nart zakona o muzejih in o varstvu spomenikov, ki so ga izdelali strokovnjaki iz cele drave na kongresu v Beogradu v januari ju 1928, ter s tem ukine zmenjavo, ki o povzroa neuzakonjenost nael spomenikega varstva; 2. da se ob sodelovanju slovenskih strokovnjakov pristopi k realni likvidaciji bivih avstro-ogrskih arhivov, v kolikor se morajo glasom mirovne pogodbe in sklenjenih konvencij odstopiti arhivalni spisi nai dravi. Te arhivalije bi naravno p provenicunem principu pripadle onemu arhivu, iz igar teritorijalneita obmoja so Izle. Proslavi 251etnice ie bila posveena tudi posebna tevilka asopisa, ki jeizel zaradi lega v tem letu irikrat, tako da spada letonji leinik med najobseneje tn najbogateje. Razveseljivo je zlasti, da se pojavljajo v njem vedno novi soirudniki. Drugih publikacij letos druivo i izdalo, pa so nekaieri lanki iz asopisa izli v ponatisu, tako Strmkovo Dramatino drutvo v Mariboru, Glaserjcva Studijska knjinica v Mariborus, lleiev lanek Iz Vrazove slovenske literarne zapuine, Dolenev Odkod vsobnjki?, Kotnikov O svetem tefanu, zaitniku konj in Malova, oziroma Steletova sKraika navodila*, slednje v zalobi prosvetnega oddelka mariborskega velikega upanstva. Korporacijam, oziroma urednitvom, s katerimi drutvo zamenjuje svoj asopis, so se zadnje leto pridruili na novo: Jahrbuch der Gesellschaft fr die Geschichte des Protestantismus na Dunaju, Nova revija v Makarski, Ruch slowianski v Lvovu- Slavisches Institu v Berlinu je v zameno doslej izle letnike asopisa* poslal vse dosedanje letnike Vasmerjeve Zeitschrift fr slav. Philologie in Pir eh egg er j evo knjigo Die slav. Ortsnamen im Mrzgcbiet, univerz, biblioteka v Gradcu za asopise od! 1919 naprej 10 knjig, iz Olomuca pa smo po posredovanju dr. B. Vybrala dobili razne manjkajoe letnike asopisa VI as te neck oho spolku musejnfho v Olomouci, in sicer letnike 3.8-, 12., 31.34. in 30.40. Vse te liridobitve (v celem 72 knjig, ozir. letnikov), so se kot drutvena last inkorporirale Stud. knjinici- Razen tega je drutvo sledee knjige nakupilo: Carinthia I. (letniki 18251828, 18311839, 1851, 18531862, 1870-1910, 1919), Carinthia II. (letniki 18911928), Ottokars Rcimchronik, Revue des tudes slaves 1928, Recherches a Salona 1-, Schicrghofcr .: Altbayerns Umritte, Novak J.: Smarna gora, Roca St].: Juna Srbija, Brusi V.: Otok Rab, Popovi J,; Opa crkvena storija skupa] 9 del v 112 zvezkih. Mnogo knjig, oziroma brour in manjih tiskovin pa je bilo drutvu tudi darovanih. upnik Hurt na Muti je daroval 34 del v 75 zvezkih, dr. Lukman 72 del, med njimi razne ponatise iz Stegcnkove ostaline, drutveni predsednik dr. Kovai okrog 70 zvezkov, dr. A. Trstenjak 23 knjig, ozir. tiskovin, dr. Sik v Zagrebu 3 knjige, J. Mravljak v Vuzenici doslej bibliografsko neznan Marburki okrog (krajevni repertori] iz 1. 1850.), razni pisatelji pa ponatise svojih lankov (dr. Glonar, dr. Ilci, dr. Kelemina, dr. Fr. Kotnik, E. Lilek, dr- H. Mcnhardt, M. Premrou, dr. Saria, dr. Turna). Da se omogoi evidenca knjig, ki so drutvena last, se je osnoval za te knjige poseben katalog. Doslej je vpisanih van] 2757 del, v celoti pa bo diutvemh knjig najmanj dvakrat toliko, kajti vsa bibliotheca Turneriana in velik del Krajneve knjinice e ni katalogiziran. Kakor za knjinico ie skrbelo drutvo tudi za
Drutveni glasnik.
135
pomnoitcv arhiva in muzejske zbirke. Prizadevanje, da se reijo vsa] vaneje stvari iz grainskih arhivov v Gornji Polskavi, Podsrcdi in Gornji Radgoni, je zaenkrat ostalo sicer brezuspeno, vendar stvar e ni konno reena. Pa pa je bil arhiv mesta Maribora izroen Zgod. drutvu. Razen tega je pridobilo drutvo potom zamenjave rokopisno oslalino nemkega pesnika Hilarija (barona v. Rast), ki vsebuje mnogo prigodnic, nanaajoih se na druabno in kulturno ivljenje v Mariboru v 3. etrtini preteklega stoletja. Prejelo je tudi razne darove: od dr. V. Monika dnevnik rilogorsKuga oficirja iz svetovne vojne, od J. Mravljaka (prepis vuzenikega urbarja iu odtise raznih peatov, od J. Glaserja rokopisno ostalino limbukega upnika A. Laha in pesmi Jak. Koarja v prepisu dr. Jo. Palka. Da drutveni prostori ne postanejo pretesni, se je del arhiva, in sicer zbirka rokopisov, spravil v prostore Stud. knjinice, seveda s pridrkom lastninske pravice. Za muzej sc je pridobil zanimiv rimski sarkofag iz Konjic Naroil se ie za muzej tudi lesen model kobanske dimnice, ki pa e ni gotov. Od nartov, ki jih ima drutvo za bodonost, bodi omenjeno troje: nadaljevalo bo po monosti Narodopisno knjinico, katere 1. zvezek ie Izel e pred 2 letoma, zlasti pa bo skualo realizirali misel, ki jo je sproil prof. dr. Lukman, na proslavi 25ktnicc ustno, pozneje pa e s pismeno vlogo, naj se nadaljuje delo, ki ga je svojas zael dr. Stcgcnek, in naj se sistematino opiejo umetnine v mariborski oblasti. Po dosedanjem nartu bi prvi priel na vrsto celjski okraj, Iti bi ga obdelal dr. Marolt v Celju. Razen tega akajo obelodanjenja fevdne knjige Celjanov. lanov c trenotno 419. Blagajniko poroilo je podal vi. ravn. Vrabl. Prejemki so znaali 187.193.13 Din, izdatki 152.986.45 Din, celotnega denarnega prometa je bilo torej 540.179-58 Din, t. j. najve, odkar drutvo obstaja- Najvija postavka in glavni vir drutvenih dohodkov bi morala biti lanarina, vendar al to ni; znaala je v preteklem letu le 16.596.05 Din, t. j. komaj 36%, torej dobro tretjino strokov za asopis. Zato je tem bolj alostno, da drutvo za svoja stremljenja medi nao inteligenco ne najde ve odziva. Zaradi neznatne lanarine, za katero preiemajo lani asopis v trikratni vrednosti, izgovor na splono denarno in gospodarsko krizo s pri uradniivu ne velja, gotovo pa lak izgovor ne velja za proste poklice in pridobitne sloje. Naravnost neastno pa je postopanje takih lanov, ki si dajo po ve let poiljati asopisa in .ga potem kljub vekratnemu pismenemu opominu niti ne plaajo niti ne vrnejo. Tako je bil letos odbor prisiljen v smislu drutvenih pravil izkljuiti H lanov. Na podporah in darilih je drutvo prejelo: od drave 10.000 Din redne podpore in 2000 Din za asopis, od mariborske oblasti 20.000 Din, od mariborske mestne obine COOO Din redne in lO.OOO Din izredne podpore za proslavo 251ctnice 1er slavnostno tevilko asopisa, od Muzejskega drutva v Mariboru 3000 Din V isti namen, od raznih dcnaraili zavodov 4070 Din, in sicer od Posojilnice v Maiiboru -20OO Din, od Spodnje tajerske ljudske posojilnice v Mariboru 1000 Din, od Junotaerske hranilnice v Celju 250 Din, od Hranilnice in posojilnice v Vuzenici in Ljudske posojilnice v Celju po 200 Din, od Posojilnice v Ptuju in Posojilnice v Fratnu po 100 Din, od Okrajne posojilnice v Ormou 80 Din, od Savinjske posojilnice v 2alcu 1er Hranilinlce in posojilnice v marju po 50 Din, od Celjske posojilnice d- d. 40 Din; drugih podpor Je bilo 3870 Din, veje zneske so darovali: dr. R- Pipu, Vetrinjski dvor v Mariboru in pred kratkim umrli soustanovitelj drutva, ki noe biti imenovan, po 1000 Din, dr. Fr. Kovai 500 Din, dr. J. Drnovek 100 Din. Za stareje drutvene publikacije se je izkupilo 3115 Din. Med izdatki tvori glavno postojanko asopis. . letnik je stal brez potnine 45.708 Din, in sicer t. 1.2. 16.309 Din, t.
136
3.4- 310 Diti in St. 5. 20.0 Din. 7539.90 hin se je izdalo za pomiioitev knjinice in arhiva. 82.55 Uni pa za proslavo 251ctnicc (brez slavnostni; tevilke asopisa). N. marca 1 '2 ie drutveni odbor sklenil ustanovili v spomin 251ctiiiee poseben }nhilejni fond. Vanj nai bi se naloilo vsako leto 2500 Hin iz tekoih drutvenih sredstev, mnoil pa naj hi se tudi s podporami drutvenih dobrotnikov 1er ostal (ako dolco nedotakljiv, dokler ne dosee 250.DO Din. Njegove obresti bi potem tvorile stalno re-zervo za 2da.ian.je asopisa tn dnuiid publikacij. V la foi ] je drutvo naloilo najprej 2500 Dm. nato e 300 Uni namesto venca na rob dr. Pipuu, razen teâ pa zgoraj omenjene ipodporc Posojilnice in Spndmelaierske liudske posojilnice v Mariboru ter dr. Pipua, VetrinjskcEa dvora, neimenovanega soustanovitelja drutva in dr. r"r. Kovaia. Z obrestmi vred znaa sedni 9352 Din. Na prixilon prvega dr. pravnika dr. Jania se te vzelo odborov poroilo z zahvalo na znanje. Na predloii istega eospoda je namesto dr. A. Trstcninka, ki je bil premeen v Ljutomer, za 3. prcaledovnlca raunov bil izvoljen sodnik h'r. Juliart. Olede lanarine se je sklenilo, naj ostane nespremenjena - 4I> Din. S splonim odobravanjem se iu vzel na znanje predion odbora, naj se idejni utemeljitelj drutva, njejiov predsednik dr. IT. Kovai imenuie astnim lanom. Med sluajnostmi je prosvetni inspektor dr. h'r. Kotnik elel, naj bi se asopisi!" oskrhel nov ovitek. Predlo je bil sprejel, ker ic ilak odbor e prei liaelonia sloril sklepe v tem oziru. - Z zahvalo se ie vzela na znanje izjava Or. P. Slrnika. da dobi vso e nerazpeauo naklado broure -Dnimatino drutvo v Mariboru 'godovinsko drutvo v dar. Ob /412. uri je bilo zborovanje zakljueno.
Muzejsko drutvo v Mariboru.

Od zadnjega rednega obnega zbora dne 24. anuaria 1VI4 je imel drutveni odbor tiri seje, dniKe so bile skupne z Zgodovinskim drutvom^ 1.--3. septembra je drutvo skupno z Zgodovinskim drutvom" proslavilo svojo 2le!.iUco (c. dr. 1'riiviier in in. hi. sia uredila mimizmatino zbirko v !. Mestna obina je na pronjo J Muze iskosa drutva ini muzejskem dvoriu pos i,i vila zaprto lopo, kamor sta se namestili dve siari koili kofa Slomcka, ostali prostor se porabi za lapidarij. Nakupilo ie drutvo dva stara kipa iz nekdanje cerkve sv. Bleiika na Pohorju (pri Mariboru), nekai posod, mali sarkofai in fibulo, kar se je nalo pri podiranju drevesa na obinskem zemliiu v Setarcvi pri Sv. Lenartu v Slov. or., ter vejo numizmatino zbirko umrlega upnika ftaia v Maruevcu pri Varadinu. Seznam leb novcev se svojas objavi. Muzej je Sprejel naslednja veja darila; ir. . Burc, v Mariboru, je daroval svojo numizmatino zbirko, notar dr. Roj srebrn novec kralja Stefana Dracutina, zhirko raznih novcev je poslala tudi ola v Dolnji Lendavi, Po posredovamu ti. upnika Fr. (iomileka je dobil muzej ostanke neke predpolopne ivali, ki so se na Sli pri napravi ceste pri Sv. Benediktu. Na izrednem obnem zboru dne 14. oktobra 1928 je drutvo imenovalo tri nove astne lane: dr. Mili. Abrarnia. muz. ravnatelja v Splitu, prof. dr. . Kovaia v Mariboru in V. Skrabarja, notarskega namestnika in konservalorja \ Ptuiu. O priliki otvoritve novib muzejskih prostorov v Ptuju se je - Ahramiu in Skrabarju izroila diploma astneea lanstva. - Oblastni odbor je dal muzeiu 10.00 Hm podpore.
V oceno in zameno doposlane tiskovine.

{Od 29. avgusta 1928 do 25. januarja 1929.) orovi VI. : Spisi sv. Save. BeogradSrcm. Karlovci 1928. (Zbornik za istoriju ... L, 17.). Erjavec F.: Zgodovina katolikega gibanja na Slovenskem. Ljubljana 1928. Horvat .: Nepoznat bronan medaljon carice Faustine Senior. V Zagrebu 1928. Kontler in Koinpoljski : Narodne pravljice iz Prekmurja. 2. zv. Ilustriral J. Voka6. Maribor 1928. Mihov N. V.: Bibliografski iztonici za istorijata na Turija i Bolgarija. Sofija 1928. Recherches Salone. Tome I. Copenhague 1928. Slovenci v desetletju 19181928. Uredil dr. J. Mal. Ljubljana 192S. (Znanstvena izdanja Leonove drube, 1. zv.). Zbirka jugoslavenskih ornamenata. Sv. 2. i 3. Zagreb 1926, 1927. Archiv fr vaterlndische Geschichte und Topographie, XXII. Klagenfurt 1927. Carinthia L, CXVIII. Klagenfurt 1928. Cas, XXIII., 13. Ljubljana 1928'29. asopis vlasteneckho muzejnho spolku, XL. Olomouc 1928. asopis, Cesky, historicky, XXXIV., 3. Praha 1928. Dom in Svet, XLI., 710. Ljubljana 1928. Mentor, XVI., 15. Ljubljana 1928^29. Popotnik, L., 15. Ljubljana 1928'29. Pravnik, Slovenski, XLII., 910. Ljubljana 1928. Pregled, Strani, II., 12. Beograd 1928. Rad Jugoslavenske Akademije, 235. Zagreb 1928. Revija, Nova, VIL, 14. Makarska 1928. Ruch Slowanski, I., 12. Lwow 1928. Slavia, Vil., 2. Praha 1928. Vestnik, Bogoslovni, IX., 1. Ljubljana 1929. Vestnik, Geografski, III. Ljubljana 1928. Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku, XL1X. Split 19261927. Zvon, Ljubljanski, XLVIII., 912, XLIX., 1. Ljubljana 1928, 1929.
Publikacije Zgodovinskega drutva.

Z zvezdico zaznamovane postavke so razpeane. asopis za zgodovino in narodopisje 11. 1.. (19041928). Vsak letnik po 40 Din, *!., zv. L; Vili.; XI.; XII., zv. 1.; X111. Kazalo za 11.1.XX. asopisa 30 Din. Zgodovinska knjinica I. oddelek, 1. zv.: Krajevne kronike. Din 3. Zgodovinska knjinica II. oddelek, 1. zv.: Prazgodovinske izkopine. Din 3. * Vrstovek dr. K.: Celjski grofje in njih ozemlje. V r s t o v e k dr. K. : Dr. Matija Prelog. Din 3. K r a s e 1 j Jo s. : Tolminski opravilnik. Din 3. KovaiFr.: Nadupnija Sv. Kria pri Rogaki Slatini. Din 25. * Kovai Fr.: Trg Sredie. KovaiFr.: Ljutomer. Zgodovina trga in sreza. Din 50, po poti Din 53. Koir P. Moderndorfer V.: Ljudska medicina. Din 10. Dolenc dr. Metod: Kmeko dedno nasledstvo za asa veljavnosti gorskih bukev. Din 10. S t r m e k dr. Pavel: Dramatino drutvo v Mariboru. Din 10. Corrigenda. Str. 73, vrsta 7.: tercijarnih namesto tercijalnili; 75, 14.: gojenja namesto gnojenja; 81, 17.: hii namesto hie. 104, v naslovu: Kochanowskega namesto Kochanovs k e g a.

1929 1-2 Casopis Za Zgodovino in Narodopisje

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

1929 1-2 Casopis Za Zgodovino in Narodopisje

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

l

IZDAJA ZGODOVINSKO DRUTVO V MARIBORU

Vsebina. Table des matires.

Zgodovinsko drutvo v Mariboru.

Prof. Fran Kovai.

Vsebina. Table des matires.

Postanek srednjevekega Celja.

asopis za zgodovino in nar od opi si .

Postanek srednjevekega Celia.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Postanek srcdnjevckena Celja.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Poslanck srcdnlevokcga Celja.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Postanek srednjevekega Celja.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Postanek srednjevekega Celja.

asopis za zgodovino in naroidopisle.

Postanek srednjevekega Celja.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Postanek srednjevekega Celja.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Zupani in knezi v jugoslovanski pravni zgodovini.

Zupani in knezi v jugoslovanski pravni zgodovini.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Zupani in knezi v jugoslovanski pravni zgodovini.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Zupani in knezi v jugoslovanski pravni zgodovini.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Zupani in knezi v iuEoslovimski pravni zgodovini.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Zupani in knezi v jugoslovanski pravni zgodovini,

asopis za zgodovino in narodopisje.

Zupani I knezi v iugoslovanskl pravni sodovini.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Zupani in knezi v jugoslovanski pravni zgodovini.

asopis za zgodovino in narodopisje.

upani in knezi v Jugoslovanski pravni zgodovini.

asopis za zgodovino narodopisje.

Zupani iti knezi v jugoslovanski pravni zgodovini.

asopis za zgodovino In narodopisje.

Zupani in knezi v jugoslovanski pravni zgodovini

asopis za zgodovino In narodopisje.

Zupani in knezi v jugoslovanski pravni zgodovini.

asopis za zgodovino in narodopisje.

2iipani in knezi v jugoslovanski pravni zgodovini.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Zupani in knezi v Jugoslovanski pravni zgodovini.

asopis za zgodovino in narodopisje.

upani m knezi v Jugoslovanski pravni zodovini.

asopis za zgodovino In narodopisle.

lader ladarjev brat pravnik oblast

,.43 . 0 . . _ " >

5. 2.V < ira S.

upani in knezi v jugoslovanski pravni zgodovini.

Casapus za zgodovino in narodopisje.

Po tem razkazku so nam ad oculos predoeni nekateri vani zakljuki.

2iipaiii in knezi v jugoslovanski pravni zgodovini.

asopis za zgodovino in narodpisie.

Zupani in knezi v lugoslovanski pravni zgodovini.

Kolonizacija lakega okraja v lui krajevnih in ledinskih imen.

asopis za zgodovino iti narodopisje.

Kolonizacija lakega okraja v luti krajevnih in ledinskih imen.

asopis za zgodovino in narodopisje.