UNI LIST 1: Uvod v primerjalno knjievnost literatura UNI LIST 2: Izpitna vpraanja UNI LIST 3: Francoski prironiki (izbor)

PREDZGODOVINA PRIMERJALNE KNJIEVNOSTI

ANTIKA
Kvintilijan (panija, 1. st. n.t.): uitelj retorike in prvi plaan uitelj literature njegovo delo: Govornika izobrazba (o retorinih figurah...) prve primerjave (od antike do 19. st.) grka in rimska knjievnost V katerih zvrsteh se rimska knjievnost priblia grki oz jo prekaa? ep (Homer): rimska slaba oda (Pindar): rimska slaba komedije: rimska slaba elegino pesnitvo (Propercij: opera Sintija, Tibul: alostinka Delija): rimska enakovredna zgodovinopisje: rimska enakoverdna grki grki vs. rimski govorci: Cicera je mono postaviti ob bok kateremukoli grkemu govorc u (''Demosten vlaga ve truda, Cicero pa je veji talent.'') PRIMERJAVA SODOBNIH AVTORJEV Z ANTINIMI

Charles Perault [pero]: pisec pravljic (fantazijski literarni anr) Rdea kapica, Pepelka, Trnjulica, Obuti maek antika mu ni bila ve o antiki se ne sme pisati Pesem o stoletju (Ludvika Velikega (Ludvik XIV.)) (lahko jo primerjamo s Stoletjem Avgusta Velikega) spopad med starimi in modernimi Gotthold Ephraim Lessing: zaetnik nemke PK in zaetnik novejega nemkega gledalia dramska dela, strokovni spisi o knjievnosti in gledaliu pisma, ki zadevajo novejo literaturo (18. stoletje) na nas vpliva bolj grozno in melanholino, kot pa neno in zaljubljeno

17. STOLETJE
Shakespeare: grozen melanholien (zgled v 2. polovici 18. stoletja) Klasicizem: neen, zaljubljen od konca 17. stoletja vladajo francoski klasicisti trojna enotnost enotnost asa, kraja in dogajanja (Shakespeare se tega ne dri) niso pisali tragedij (mora vzbuditi soutje in strah) moralna interpretacija katarze (moralno oienje) = tragedija (soutje, strah) intelektualna interpretacija katarze = nevednost Hamburg: dramaturg delo: Hamburka dramaturgija (primerjave razlinih avtorjev UNI LIST)

PRIMERJAVA KLASICISTOV IN SHAKESPEARJA

Madame de Stal [de stal+ (vedska): razlika med literaturo juga (Grija, Italija, panija, Francija) in severa (Anglija, Skandinavija) severna literatura popolnoma drugana od klasicizma sovraila Francijo in Napoleona uporabljala primerjavo klasicizma in Shakespearja, da bi dokazala, da klasicizem posnema, Shakespeare pa je izviren Stendhal [stundal]: francoski klasicist, liberalec, romantik sprejel je francosko-angleko gledalie pisal o glasbi, slikarstvu, gledaliu (tudi za angleke asopise) oboeval Napoleona Anglei eleli uprizoriti Othella Standhal je napisal tekst nasprotovanja Shakespearju Racine et Shakespeare (1822) zaradi trojne neenotnosti predstava je bila odpovedana, nato pa odigrana v majhnem prostoru Konservativci oblast: Borboni (potomci Ludvika XVI.) restavracija reima nenaklonjeni Angleem (Shakespeareju), podpirajo klasiciste Liberalci: sovraili Anglee V PK ne smemo biti krivini do primerjanca, tako kot so bili zgoraj navedeni knjievniki!!!

Shakespeare: v 19. stoletju veina proti Shakespearju Francija ima pravila enotnosti, Shakespeare pa to kri! bil je dolgo neznan: 1682 prvi omenjen v nemini prvi prevod 1740 (Smrt Julija Cezarja) prevod z rimo predromantiki so vzljubili Shakespearja imitacije, plagiati pod vplivom njegove dramatike Voltaire: anglofil (kdor se navduuje za angleko kulturo) sovrail Francijo (kar je bil Voltaire za Anglee, je bil Lassing za Nemce)

SHAKESPEARE IN SLOVENCI

upani: prevajal iz nemine A. T. Linhart: tudiral na Dunaju bral Shakespearja (tragedija Miss Jenny Love (original v nemini) zaetek gledalila s Ta veseli dan ali Matien se eni; niso priznali, da se gledalie pri nas zane z Miss Jenny Love) pomembna mu je razlika med originalom in prevodom oz priredbo

RAZVOJ PRIMERJALNE KNJIEVNOSTI

izvor pojma: prva knjiga o PK v Franciji druga knjiga o PK na Hrvakem tretja knjiga o PK v Sloveniji (Anton Ocvirk)

la litterature compare (vasih pomenilo raziskovanje)

samostalnik + pridevnik primerjana knjievnost oz knjievnost, ki se primerja

zaetek:

19. stoletje v Franciji vede s pridevnikom compare (anatomie compare, erotic compare...) 1816 se pojem prenese v literaturo Noel in Laplace sta objavila Cours de Litterature compare (kar nima ni skupnega z dananjo PK) v 18. stoletju je Villeman predaval o francoski knjievnosti (PK) italijanina (v 70ih letih 19. stoletja): litteratura comparata panina (kasneje): litteratura comparada angleina (okoli 1850): comparative literature (ne gre za primerjano, ampak za primerjalno knjievnost) slovenina: primerjalna knjievnost veda, ki temelji na primerjanju hrvaina: uporedna knjievnost eina: srovnrce literatura poljina: literatura poroounawcza nemina: verglichende Litteraturheschichte/Litteraturwissemschaft SSKJ: veda, ki raziskuje medsebojne odnose med razlinimi literaturami

Anton Ocvirk: TEORIJA PIRMERJALNE LITERARNE ZGODOVINE

1929 prva predavanja na Filozofski fakulteti v Ljubljani France Kidri: predavanje PK (profesor Antona Ocvirka) 1950 oddelek za svetovno knjievnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani 1971 oddelek za PK in LT na Filozofski fakulteti v Ljubljani

Sinonim: KOMPARATIVISTIKA

francoina: la comparativiste (1900) slovenina: komparativist (1933 Ocvirk uporabi to besedo) nemina: die komparatistik hrvaina: komparativistika

KOMPARATIVISTINE ZNANSTVENE REVIJE

UNI LIST 4: Raziskave stareje francoske komparativistike (izbor) UNI LIST 5: Svetovna literatura druga polovica 19. stoletja/zaetek 20. stoletja: STROKA potrbuje znanstvene revije (UNI LIST) npr. Francoski prironik, Stareje strokovne literature...

HUGO MELTZL
rojen v Transilvaniji (Romuni, Madari, Nemci) govoril 3 jezike (romunina, madarina, nemina) tudiral je v Nemiij, na Dunaju pa ga je Jpef Stefan (dekan FF na Dunaju) zavrnil 1873 predava nemko knjievnost v Cluju 1877 je z nekim matematikom izdal: asopis Primerjalno literarni zgodovinski listi = Acta Comparationis Litterarum Universarum = asopis primerjanja svetovne knjievnost dva lanka: Zaane naloge PK 1877 neodloljiva reforma literarne zgodovine princip primerjanja (moderna literarna zgodovina = dekla naroda ali politine zgodovine) Kdo je ustvaril albo? Nemki ali provansalski trubadurji? Kaj je alba? Lirska zvrst, jutranjica; jutranje slovo ljubimcev. (UNI LIST pesmi Kitajci so bili prvi!) I. PRINCIP PRIMERJANJA nemogoe je ugotoviti, kdo je kaj napisal prej gre le za nacionalnost svoj asopis si je predstavljal kot organ vede filozofov in pesnikov vseh narodov (ne le primerjati, tudi nadgrajevati) asopis za umetnost (Weltliteratur = svetovna knjievnost) II. PRINCIP PREVAJANJA za Goetherja bolj pomemben kot za Meltzla, ki pravi, da si je Goethe svetovno knjievnost predstavljal kot prevodno knjievnost prevajalska umetnost prava primerjava je le, e lahko predmete, ki jih primerjamo, beremo v nepopaeni obliki (ne prevedene original) III. PRINCIP POLIGLOTIZMA (= vejezinosti) s pomojo prevajanja bodo olajani politini odnosi, vendar vseeno potrebujemo poliglotizem (prevod ni nikoli tako dober, kot je original) prvi prevod Sorodnosti (originalno Korespondenca) kritien! ko se bo ta princip uveljavil, primerjave ne bodo ve povrinske! Meltzl je bil tudi prevajalec prevajal je Petfija [petefi] (madarski Preeren) naklonjen nedravnim narodom (narod brez drave je enako pomemben, kot tisti z dravo) do leta 1888 je izdajal svoj asopis (bolj folkloren) izdal je brouro o Anastaziusu Grnu liberalni Nemec (proti Slovencem, rad je imel le Preerna Preeren je poueval na neki oli in fantu Grnu prodajal knjige; ko so za to izvedeli stari fanta, je bil odpuen) Meltzl se je v 70ih letih 19. stoletja zavedel problemov PK! Lessing: Modri Natan, 1878 dramska pesnitev 5 dejanj, ki se dogajajo v 12. stoletju, ko v Jeruzalemu vlada Saladin uvod: tempar rei deklico Reho templar in Reha sta brat in sestra sta otroka mrtvega Natanovega brata Meltzl postavi vpraanja: Ali je Modri Natan poznan v vai deeli? Ga prevajajo v prozi? Kako so ga prevajali? Kakbe so bile uprizoritve? Ali obstajajo imitatorji?

MAX KOCH
tudiral v Mnchnu, se izpopolnjeval v Londonu in Parizu uil v mestu Breslaw (Poljska) germanist in komparativist zbral Shakespearjeva dela po 1918 se povee z nemkimi nacionalisti in napie protipoljski roman 1887 1910: Zeitschrift fr Vergleichende Litteraturgeschichte (sklicuje se na Goetheja) glavni komparativistini asopis treba je preuevati nemko prevodno knjievnost asopis bo sledil idejam in oblikam, ponavljajoim se predelavam istih ali sorodnih snovi v razlinih knjievnostih starega ali novega asa, kot tudi odkrival vplive neke knjievnosti na drugo v njunem medsebojnem odnosu v njegovem asopisu je objavljal tudi Matija Murko (en prvih literarnih zgodovinarjev), ki se je ukvarjal s tematologijo Koch je spremenil naslov poudarjal je renesanne tematologije: T. Masuccio (1476) prva verzija Romeo in Julija Luigi da Porto (1524) Na novo odkrita zgodba dveh ljubimcev M. Bandello (1554) novela Romeo in Julietta Boisteau (1559): prevod v francoino Brook (1562): prva uporaba v angleini W. Shakespeare (1595): Romeo in Juija Looped de Wega (1662): sreen konec pri Romeu in Juliji Romeo in Julija na vasi RAZVOJ PRIMERJALNE KNJIEVNOSTI V OKVIRU UNIVERZ aj znanost e potrebuje, da je znanost? Strokovnjake, lanke. + univerzitetni profesorski kader. 1896 Lyon = rojstno mesto univerze komparativistike Joseph Texte: profesor na tej univerzi predaval je o angleki literaturi 1895 delo Rousseau in izvori literarnega svetlovljanstva skupaj z Louisom Betzem napie poskus bibliografije: Texte v uvodu omeni, da PK ni od danes 3x je omenjen tudi Matija Murko

1900, Pariz, razstava: KONGRES ZA PRIMREJALNO ZGODOVINO govorci: Gaston Paris [pari]: PK kot znanost, ki se ukvarja s folkloro Ferdinand Brunetire: Evropska knjievnost sovranik naturalizma in simbolizma PK se zanima za umetnike, odnose in vplive od renesanse dalje glavni predmet preuevanja PK preuevanje velikih literatur, manje niso pomembne poudarja, da se velike knjievnosti v Evropi niso razvile istoasno, temve zaporedno: italijanska knjievnost: 1450 1600, renesansa (Petrarca, Boccaccio) vpliv panska knjievnost: prva polovica 17. stoletja, barok (Servantes, Wega) vpliv francoska knjievnost: druga polovica 17. stoletja, klasicizem (Moliere) malenkostni vpliv angleka knjievnost: 1720 1830, predromantika vpliv nemka knjievnost: druga polovica 19. stoletja, romantika Paul Hazard: mentor Antona Ocvirka s svojo literaturo po pomembni tudi manji narodi Paul van Tieghem: 1930 1946: predaval na Sorboni (univerza v Parizu) uil Ocvirka 1931: La littrature compare = prva teoretska knjiga o PK! cilj je raziskovati dela razlinih teorij v njihovem medsebojnem razmerju (prehod neke literarne meje, ki ga opravi nek pisatelj, delo ali ideja)
druga teoretska knjiga o PK: hrvat Ivo Hergei tretja teoretska knjiga o PK: slovenec Anton Ocvirk

ODDAJNIK lmetteur

POSREDNIK transmettein

SPREJEMNIK rcepteur

oddajnik: zanima nas uspeh nekega pisatelja (tuji viri)

fortune (usoda) nekega oddajnika, ki je pisatelj ali delo literarna meja

treba je loevati uspeh od vplivov: uspeh vplive vzpodbuja (kritika, igra = uspeh) vpliv teko definiramo oboje je usoda

succes (uspeh)

influence (vpliv)

doksologija: ukvarja se s sprejemom tujega avtorja (npr. Cankarja v Avstriji) doksa = mnenje, misel (grko) doksoloko raziskovanje (van Tieghem): Kakno pa je poznavanje avtorja v tuji deeli? Katera dela poznamo? So ga poznali neposredno (brali izvirnik) ali posredno (prek prevoda)? Kakpni so bili prevodi? Kaken je bil sprejem v literarnih krogih, pri bralcih? Je mogoe spoznati naklonjenost, zadrke? Je prilo do imitacij (kaj so posnemali zvrst, slog, poutje, snov)? Je prilo do vplivov (povrinski(globji)? Kaj so sproili? Kakno vlogo ima delo v zgodovini deele sprejemnice? sprejemnik: pisatelj; literarno okolje (= vse, kar je prejel) ali samo eno delo krenelogija: geneza (kako delo nastane?) krene = izvor (grko) vpliv: literarni in psiholoki pojav sprememba, ki jo doivi neko delo v stiku z delom nekega drugega pisatelja (po van Tieghemu) pomembno je, da je bil predhodni tekst avtorju novega teksta znan! (avtor pozna tx+1, da lahko napie tx+2) rapports do fait (= odnosi, razmerja, ki so povezana z dejstvi) lahko se pojavljajo podobnosti, ki pa pri dokazu niso vidne (vplivi na Ibsena zavreni?) pisatelji ohranjajo to, kar nosijo v sebi (Cankar ohrani neke naturalistine stvari, eprav naturalizma ne mara) vrste vplivov (van Tieghem): vpliv osebnosti: moralna (Dostojevski z mistiko) in intelektualna dra (Byron in temanost) vpliv tehnike in anra (Petrarca in sonet, Shakespeare in dramatika) filozofski vplivi (Voltaire, Stiller, Rousseau) vplivi znailnih prizori (Dickens in London, Byron in orient) posrednik: prevajalec (oz tisti, ki ga opozori, naj neko delo prevede) iz deele sprejema, iz deele ki oddaja, ali iz neke tretje deele velikokrat izobraeni svetovljani, a ne literati (Zois, op) skupine (kroki) kritike kritiki danes posredniki po van Tieghemu: prevod spada v mezologijo mezologija: panoga PK, ki se ukvarja s posredniki mesos = srednji komparativist mora preuevati prevode in bibliografije UNI LIST 5: Slovenska doksologija (monografije)

RAZMERJE MED PRIMERJALNO ZGODOVINO IN OBO LITERARNO ZGODOVINO (historie gnrale dela littrature)

1. nacionalna zgodovina knjievnosti: mesto Nove Heloize v francoskem romanu 18. stoletja 2. madnarodna zgodovina knjievnosti: primerjalna zgodovina knjievnosti: vpliv Richardsona na Rousseauja obna zgodovina knjievnosti: sentimentalni roman v Evropi pod vplivi Richardsona in Rousseauja

Primerjalna zgodovina knjievnosti je vezana na binarne (dvojne) odnose, oba zgodovina knjievnosti pa se ukvarja z dejstvi, ki so skupna veim literaturam. Preko razlik, ki loujejo knjievnosti, opazuje in analizira skupne podobnosti. Podroja so dejstva, ki pripadajo veim literaturam (sentimentalnost v nemki, francoski, angleki knjievnosti...). Znanstveni utemeljitelj PK: ob PK naj bi oba zgodovina stremela za celotno evropsko sintezo. Ocvirk: nepotrebno je loit PK in OK, ker temeljita na istih literarnih osnovah. Claude Pichois *pio+ in Andr-Michel Rousseau (1967): La littrature compare oba profesorja sta nadaljevala van Tieghemovo delo; usoda se deli na uspeh in vpliv

usoda

uspeh: kvantiteta pasivni bralec (vanj se sproa energija) bralec, ki bere, a o tem ne pie

vpliv: kvaliteta aktivni bralec (delo ga obogati) bralec, ki je v bistvu pisatelj

Vpliv je misteriozni mehanizem, s pomojo katerega neko delo pomaga roditi drugo delo. Uspeh se posluuje formule x in y: x = vrstica, vez in = vpliva, imitiran, igran, opazovan... y = med x in y ni asovne/prostorske omejitve Primeri: Zola in Severna Amerika: x = pisatelj, y = celina Zola in Nemija: x = pisatelj, y = drava, deela Zola in Hauptman (Zola vplival na Hauptmana): x = pisatelj, y = pisatelj Italija in Zola: x = deela, y = pisatelj Shakespeare in Zola (Shakespeare: Kralj Lear, Zola: Zemlja): x = pisatelj, y = pisatelj Vrste recepcij: PASIVNA RECEPCIJA: tiha veina (ljubitelji knjig) bralci, ki ne govorijo javno o svojem branju REPRODUKTIVNA RECEPCIJA: eseji kritike o tekstu PRODUKTIVNA RECEPCIJA: malo zahtevneji bralci, ki na podlagi prebranega ustvarijo novo delo

UNI LIST 6: Johann Wolfgang Goethe, Walter Scott, Janez Nepomuk Primic Goethe: WERTHER

Yves Chevrel: primerjalna recepcija (primerja pasivno recepcijo v tej in tej ter tej in tej dravi, npr. prejem Gogolja v Rusiji in v Franciji) Fernand Baedensperger: rojen leta 1871 poueval na Harvardu in v Kaliforniji knjiga Goethe en France...: tude de littrature compare raziskava primerjalne knjievnosti (prvi doksoloki pojmi) Goether kot avtor Wertherja (oddajnik) v Franciji

1776 grof Scgmettau prevede Wertherja v francoino: pasivna recepcija: ogromno bralcev (Napoleon je roman prebral 7x) predvsem enske bralke (nosile so klobuk kot Charlotte) reproduktivna recepcija: prve kritike nenaklonjene zakaj beremo Goetheja, e imamo Rousseauja? nemoralno delo... Madam de Steal zavraa prejne kritike najde subtilno vez med ustvi in mislimi; Don Juanovska ljubezen podobno veselju pri lovu
Wertherska ljubezen = ustva olarja, ki pie tragedijo

produktivna recepcija:

17. stoletje gole imitacije Wertherja 1803 salzburki slikar Nadies (v asu ilirskih provinc je bil v Ljubljani) Antiwerther chatanbrind = Ren proti samomoru glavnega junaka, ki ga polje v Ameriko (namesto, da se vre v Danaro) Frann Erjavec pod Goethejevim vplivom napie dokaj werthersko knjigo F

S (uspeh) + Goethe: GTZ VON BERLICHINGEN

I (vpliv) +

borec za svobodo in neodvisnot Goethe nima enotnega asa in prostora; elel je ustvarjati nemko tradicionalno dramatiko, vendar v Franciji vladajo klasicisti, neodprti do novih romanov francoski romantiki so Goetheja prebrali in bili nad njim navdueni

Dimmal Dumas je napisal knjigo Henrik III. (o treh muketirjih). F / S \ I+

1920 Jean __________: E profesor med 1935 in 1955 de Redndos 1779 Francoz, ki raziskuje nemkega avtorja v Angliji R vladali so nemki vladarji, Anglei so bili navdueni nad sentimantalnimi romani (njihovi pesniki so delali samomore)

dr. Render Werthetrja prevede iz francosine: pasivna recepcija: bralci so navdueni okolje je simpatino 10 izdaj romana reproduktivna recepcija: ugledne politine in cerkvene revijo so Wertherja obsodile zaradi samomora negativne kritike produktivna recepcija: ponesreene imitacije, ki so kmalu pozabljene

F / \ S+ I Berlichingen v Angliji ni doivel resnega uspeha, ja pa zelo vplival na Walterja Scotta (prevajalec). F / S \ I+

Oba knjievnost = dejstva, skupna veim literaturam. Predromantika je romantika (18. stoletje) pred romantiko. Paul van Tiieghem James Macpherson: OSSIAN

Kdo je bil Ossian? Sin oeta Fina, zadnji preiveli. Kranski motivi iz narave. Ponovno odkritje ljudskega slovstva. Ossian je pripovedovalec cikla epskih pesmi. Je sin Finna McCoola, lika iz irske mitologije. 1760 James Macpherson: zbirka fragmentov stare poezije starodavno epsko pesnitev naj bi napisal sv Ossian v pesmi imamo zelena morja, temna jezera, bledo, a mrzlo luno V Angliji in Franciij ga primerjamo s Homerjem, v ZDA pa ga je bral tudi Jefferson: prvi prevajalec: italijan Cesarotti (v enajstercih) v nemino: Michael Denis (v heksametrih) v francoino: La Tourrnert ??? v slovenino: A. T. Linhart (heksameter) Voltaire se iz Ossiana noruje ''literatura severa'' POEZIJA NOI IN GROBOV Edvard Young: angleki duhovnik znanih veliko zgodb o njegovem ivljenju (meditiral na grobovih izgubil eno, pirjatelje in otroka), zanimala ga je dramatika zbirka None misli (Youngove noi) pesnik noi, ki zaslovi v starosti James Hervey: 1748 Meditacije med grobovi opazuje nagrobne napise, tam je napisal tudi elegijo (alostinko) Thomas Hray: katastrofalen prerod (La Tourrnevt) iz 9 noi jih naredi 24 A. T. Linhat: dva prevajalca: Lamartine, Fosoco

Paul Hazard: Kriza evropske zavesti zgodovina idej doksologija, krenologija, politine in religiozne ideje

UNI LIST 7: Anton Toma Linhart: Cvetje s Kranjskega

SLOVENSKA PRAKSA DOKSOLOGIJE

slovenska recepcija Recepcija Walterja Scotta v Sloveniji:

reproduktivna recepcija: prvi se ime Walter Scott pojavi v Illyrisches Blatt (1. polovica 19. stoletja) nemki asopis, ki je objavil tudi Preernove pesmi (prvi urednik: prof. zgodovine konec oktobra leta 1825 izda biografijo Scotta, ko je potoval v Pariz) njegovih del asopis ne omenja 1826 lanek, da je Scott prevedel Leonoro; lanek omenja poezijo in njegov roman Waverly (mesto ob Shakespearju) preveden v slovenino lanek: Scottovo delo o Napoleonu, anekdote iz pisateljevega ivljenja dramske predstavitve: v 1. polovici 19. stoletja smo bili odvisni od gostujoih igralcev (ki sobili na evropskem nivoju) 1846: v Sloveniji prvi ogled Scottove predstave Kenilhorth lanki o Scottu so bili malo pomembni in malo prisotni. Prvi bralec W. Scotta v 20. letih 19. stoletja: Matija op (1797): Scotta bral v izvirniku v angleini Scotta omenil prijatelju v pismu poudarja, da se je sladkal z razlinimi deli (Byron, Scott) znal je ve jezikov (nemina + francoina) = poliglot, anglofon zapuinski akt: v njem so zapisani naslovi knjig iz njegove knjinice (skoraj 2000 knjig, med njimi tudi dela Walterja Scotta)

bralska recepcija: Matija op: 1822 Stanko Vraz: 30. Leta Hrvati ga cenijo zaradi ilirizma, v Sloveniji pa ni dobro zapisan pisal je specifino poezijo (ker je bil tajerec, ga v Ljubljani niso razumeli, v Zagrebu pa so ga sprejeli) v Gradcu je kupil knjigo Antiquary v njegovi zapuini je ohranjen fragment, dolg 2 strani rojen vojak se sprauje, kje je dekle, ki mu je pomagalo mogoe zaetki prve slovenske povesti? (Podoben motiv v romanu Waverly) Janez Trdina: 1848 tudiral zgodovino, geografijo, latinino in grino napisal utopijo, kjer je latinino prepovedana uveljavil se je kot narodopisec (kotske navade) 60. leta 19. stoletja: pisal spomine (bil je kazensko upokojen) bral Scottovega Napoleona (''Scott je za zree moake, ne za otroke in babe.'') Fran Levec: en prvih loterarnih zgodovinarjev (profesor Ivana Cankarja) 1866: Scottov roman Antiquary (= Starinoslovec) je poslal dekletu, naj ga v 14 dneh prebere in vrne (pravi, da ga imajo eni Nemci radi, drugi pa ne) poudarja, da je Scott uitelj Josipa Juria, ta pa je Scottomat (Scott je na Juria naredil moan vtis) Jurievi prijatelji objavljali njegove spomine Scottove romane mu je posojal Friderich Ulrich (ki si jih je sposojal v celjski knjinici) Juriu so Scottovi romani pisali usodo bral jih je dan in no Juri je Scotta bral e pi 17 letih in si v belenico pisal, kaj je bral Juri je bil najbolj angleki od svojih kolegov, a ni bil anglofon bral je v nemkih prevodih

produktivna recepcija (Scotta na Juria) Prvi vpliv: Guy Mannering in Jurij Kozjak 1864 Juri (20 let): dobil nagrado za prvo obseneje delo Jurij Kozjak (o asu turkih vpadov) zgled po Scottovem romanu Guy Mannering (roman na Slovenskem poznan, saj je bil 1852 omenjen v Novicah), ki goovri o ciganih Scott jih je dobro opisal, junak Henry Vsebina: spori med lokalnimi prebivalci in romi (v obeh delih), surovo obraunavanje maevanje, saj v obeh delih deka ugrabijo (Juri to podrobne opie, Scott pa ne) oba teksta sva v dveh asovnih razdobjih vmes je 18 let zarota oz vrnitev 17/18 let kasneje v drugem delu se Juri oddalji od Scotta, a oba deka postaneta junaka motiv prepoznanja (zarota ugotovljena oz razkritje zloina) nasilna smrt zarotnika

Drugi vpliv: Lepotica iz mesta Perth in Hi mestnega sodnika v obeh delih kratek opis mesta, nato spoznamo dekleti heri zavraa snubca (Henry preve bojevit, Simon prestar), oeta pa sta snubcema naklonjena Catharina se ne brani vojvode, Helena koketira z Augsbergom Cirianijem oba elita ugrabiti dekle, a ju snubca preeneta pri Scottu obdrijo roko vojvode, pri Juriu pa ranjenega hlapca oba sta zmanjala tevilo oseb Helena se sama priblia Cirianiju, ki jo ugrabi in oneasti, kkasneje jo zabode, Simon pa brani njeno ast in zabode Cirianija bolj rn konec kot pri Scottu, kjer Catarina preivi Catharina
hi Simona Glavarja

Helena
hi sodnika

Henry
Bojevit

vojvoda

Simon

Ciriani

Jurievo sporoilo: Politina prihodnost je v slovenskem meanstvu.

Tretji vpliv: Kenilworth in Deseti brat Pripovedovalci imajo pravico, da svojo zgodbo zanejo v krmi (v vinu je resnica) pokae se pravi obraz. to Juri citira in se s tem pokloni vzorniku Scottu incipit (iz lat.) = besedilni zaetek
odloena dramatizacija informativno obilje statini incipit J. Juri: Deseti brat (1866): ''Pripovedovalci imajo, kakor trdi e slovei romanopisec W. Scott, staro pravico, da svojo povest zanejo v krmi = shodiu vseh popotnih ljudi, kjer se raznovrstni znaaji naravnost in odkrito pokaejo drug drugemo poleg pregovora: V vinu je resnica.'' suspenzivni incipit Vitomil Zupan: Menuet za kitaro (1975): kripanje slabo namazanih zavor... takojnja dramatizacija progresivni incipit Janko Kersnik: Jara gospoda (1893): Kakor bi bil ustrelil skozi okno v drubo, tako je nekega zimskega veera v zatohli gosposki sobi kraeve krme v Grobljah... dinamini incipit Ivan Cankar: Na klancu (1902): Francka ni zaspala dolgo v no...

informativna redkost

Lovro Kvas (domai uitelj) Martinek Spak (deseti brat) Marijan Pikav ( Maniin snubec, Martinekov Brat) Peter Kaves gospod Pikav ( lastnik grada Polesk, Marijanov in Martinekov oe) Manica ( Marijanova, kasneje Lovrova izbranka) Benjamin G* (Maniin oe, lastnik gradu Slemenice)

Za genezo Desetega brata je kljuen Antiquary (Starinoslovec). Prihod tujca v neznan kraj, problem s prevozom (koija zamuja, zato prepir): Scott: tujec Lovel, ki se mu pridrui starinoslovec old Buck Juri: tujec Kvas in zdravnik Brencelj skupaj stopita s koije enemu se mudi, da ga ne ujame no, drugi si sposodi konja Vzroki za prihod: Scott: Lovelovi vzroki so skrivnost Juri: Kvas pride na grad za domaega uitelja, da bi lahko tudiral na Dunaju Scott: Lovel srea znanko Isabello, ki ga noe poznati, a ko jo rei, mu pove, da mora njenoe odobriti poroko (Lovel je nezakonski sin, kar oetu preprei dovoljenje). Juri: Kvas se zaljubi v Manico. Socialno neenak par: Lovel neprimeren za Isabello Kvas neprimeren za Manico

Prvotno je elel Juri bolj slediti Scottu pri opisu Manice (da bi Manica beala pred bikom, Kvas pa bi jo skual reiti). Motiv ljubezenskega trikotnika sproi prepir: Scott: k starinoslovcu pride neak Hektor, ki se zanima za Isabello starinoslovec mu prepove obiskovanje dvoboj Hektor ranjen, Lovel pa mora pobegniti, ker so dvoboji prepovedani Juri: Kvas vzbuja nelagodje Marjanu (= bogat snubec, ki ga Manica ne ljubi) do dvoboja ne pride, spreta se na lovu Marjan pravi, naj Kvas pusti Manico, e ne eli dobiti krogle v glavo Marjan ustreli beraa Spaka, ker je jezen na Kvasa starinoslovec/stareji gospod opozorita mlajega, naj se izogiba prepirom (e na zaetku!) Pripoved grozljive predzgodbe: Scott: ostarela Isabella se po smrti matere izpove lokalnemu plemiu priznava del odgovornosti Juri: nedolna rtev smrtno ranjen Spak razlaga Marjanu, da se je njegov oe poroil z mladenko, ki jo je noseo zapustil (poroka ni bila veljavna, ker je bil duhovnik prej odstavljen) Spak pred smrtjo ugovoti, da je Kvas neak Marjanovega oeta Znaajska razlika med Edijem in Spakom: Edijevo potovanje se nadaljuje, Spak pa umre od roke brata (Marjana), Pikav (Maniin oe) pa naredi samomor. Naini pripovedovanja: nagovarjanje in opozarjanje bralca, da se poglavje nadaljuje romantina ironija (roman je le iluzija) 4. poglavje Desetega brata: norevanje iz uenjakov etimologija (imenovanje krajev) tudi Scott Citiranje Scotta (citira Don Kihota) Juri: Marjanov znaaj naj bi nastal zaradi Don Kihota Scott: vsako poglavje se zane z motom iz neke pesmi (Shakespeare); to uporabi tudi Juri (Vihar, Hamlet)

Recepcija Scotta na Slovenskem po 1866 zaznamovana z Juriem: Levec 1866: Juria imenuje nas Walter Scott. Stritar 1877: Juri se je uil pri Scottu, ni ga posnemal. Levec 1888: V Desetem bratu je ve reminiscenc Scotta (bralec vidi Scotta, ko bere Juria). anda 1905 razprava o Scottu in Juriu: Ne gre za reminiscence, pri Juriu gre kar za posnetke bistvenih pomenov. Kmecl: Vplivi so nekaj slabega; treba je zagovarjati pisateljevo avtohtonost.

Recepcija Scotta je bila rodovitna zaradi Juria, a je bil prisoten drugi opis krajev, opazni so gotski (grozljivi ugrabitve, spletke) in sentimentalni motivi (ljubezenski trikotnik). Scottova vloga pri razvoju slovenske proze je neizmerna! Scott = monarhistine teme e bi bila republika, Scott v Franciji ne bi bil popularen 1825 1935: Scottov zalonik proda 1.500.000 njegovih knjig bralska recepcija vsi berejo Scotta kritika recepcija kateri pisatelj je najbolj popularen? Zlata doba francoskega romana: 1826 Alfred de Vigny: zgodovinski roman Cing Mars (t.j. plemi) roman je poslal Scottu in mu rekel, da je poleg Napoleona njega najbolj obudoval (Scott Napoleona ne mara) 1831 Victor Hugo: Notredamski zvonar (Scott = pravi genialec) 1857 Flaubert: Gospa Bovary (bere Scottove romane) Zola: Scott je naredil ve preutnic vse, ki varajo, berejo Scotta. Recepcija Don Kihota na Slovenskem UNI LIST 8: Don Kihot Prva generacija, ki je na Slovenskem prebrala Don Kihota 1605 = generacija slovenskih razsvetljencev: Zois: bral v francoini (ohranjen popis) A. T. Linhart: v francosko pisanem pismu je prijatelju sebe primerjal z Don Kihotom (ko se je Linhart z Dunaja vrnil razoaran) identifikacija z Don Kihotom Prva polovica 19. stoletja romantiki navdueni nad Cervantesom: op: v knjinici je imel 4 izdaje Don Kihota 2 v panini, 1 v francoini, 1 v italijanini (prevod iz leta 1677) + slovar besed in fraz iz Don Kihota v panini verjetno se je o Don Kihotu pogovarjal s Preernom pojavlja se v Glosi Cervantes: Glosa
a b a b a c c d d C1 e f e f e g g h h G1 i j i j i g g h h G2 l m l m l c c h h C2

Preeren: Glosa
moto (cabeza p. = glava) C1 G1 4 decine G2 C2 a b b a a c c d d C1 e f f e e g g h h G1 i j j i i g g h h G2 l m m l l c c n n C2

Rima: a b a b a | c c d d c prestopne rime zaporedne rime oklepajoe rime

Rima: a b b a a | c c d d c zaporedne rime oklepajoe rime

Preeren: Glosa struktura ni ista kot pri Cervatesu (glosa je prila od nekje drugje Cervantesova ni bila prva, ki jo je Preeren videl) upani: Glosa Preernov zgled (t.j. edina slovenska pesem, za katero vemo, kdaj in kako je nastala dvom v upania, da ne more napisati glose kot Preeren 27.4.1915) Glose je pisal tudi Boris A. Novak.

Preeren 1834: Kranjska 'belica izide glosa (identifikacija z Don Kihotom) antonomazijo je spremljala Preernova opomba, da gre za Cervantesa antonomazija lastno ime zamenjano z neko osebo (npr. pesnik prekmurskih ravnic = Miko Kranjec) 40. leta, druga polovica 19. stoletja (spomini Janeza Trdine): Cervantesa prebiralli dijaki po olah Trdina ga je prebiral, ko je bil star 17 let, a mu ni bil ve, eprav je rad prebiral viteke romane (kasneje trdi, da je bilo branje vitekih romanov napaka spominja se, da so jih zaigali in pravi, da je tako prav; spominja se tudi, da so bili tudi slovenski dijaki Don Kihoti identifikacija z Don Kihotom) Fran Levstik 1858: spis Napake slovenskega pisanja obsodil je nekatere na novo sestavljene besede v slovenini iz nemine in menil, da bi bilo treba posei v to kot v Don Kihota v literarnih kritikah omeni Dulsinejo (Don Kihotovo muzo) antonomazija vitez alostne podobe = Don Kihot Valentih Zarnik 1862: komedija Don Quixotte della Blatna Vas komedija nastala pod psevdonimom Cervantes mlaji nima veliko skupnih tok z Don Kihotom Zarnik s tem delom obraunal z nekdanjim mentorjem Demanom Zarnik je oe slovenskih taborov (= organizator) Karl Deman: ''Demanov problem'' najbolj znan izdajalec (renegat = prestopi iz enega plemena v drugo) v 40. letih ambiciozen slovenski politik, znanstvenik (odkril kolia na Barju) prelomi slovensko stranko in v 60. Letih preide na nemko stran (bil tudi ljubljanski upan) kar naenkrat (Zarnikov Don Kihot) postane neprijazen? 1864 60. leta: prvi obseneji odlomek prevedn iz Don Kihota prevajalec: Zakrajek (veliko izpustil) prevod v Gorikem letniku (e bi bil v Novicah, bi imel veji vpliv) Juri 1866b: v Desetem bratu asociacije iz Don Kihota uitelj pride na konju, ki ima tako ime kot konj Don Kihota bral je take romane kot Don Kihot Stritar 1870: Zorin (prebira resnino zgodbo Don Kihota) razgledan romantik, ki je veliko potoval Don Kihot omenjen tudi v njegovi korespondenci realizem Sano Pansa 1870 neljubi pripetljal: Simon Rutar (prvi olan zgodovinar) uspel prebrati spremno besedo v Don Kihotu Meko: Kam plovemo? dvolinost tedanje drube, proti kateri se bori; idealistinost sprauje se, e niso vsi malce Don Kihoti; prekosimo ga le v hudosti v plemenitosti zaostajamo Don Kihota prebirajo tudi moderni pisatelji. Cankar: cenil Cervantesa ko ob sebi ni imel izvoljenke, je bral Cervantesa Cankarjeva knjiga e vedno ohranjena s podpisom (iz 1905) ob 300-letnici nastanka Don Kihota je Cankar vekrat omenjal Don Kihota (samorefleksivni dogodek iz eseja Martinova kobila) Samoidentifikacija pri Don Kihotu: Linhart, Meko + precejen del slovenskih pisateljev. V 30. letih dobili prvi prevod Stanko Leban, ki iz politinih razlogov ni ve dovoljeval ponatisa. Zato smo dobili e Koirjev prevod. V drugi polovici 19. Stoletja: ve pesmi o Don Kihotu.

Francoska recepcija Don Kihota

1614 1618:

prevod obeh delov as Ludvika XIII. (obdobje treh muketirjev) cenijo ta roman, omenja se v poeziji obiskujejo kraje, ki jih je obiskal Don Kihot

Druga polovica 17. stoletja: Ludvik XIV. (= klasicizem) Ne cenijo Don Kihota, imajo ga za satiro 18. stoletje: Ludvik XV. (= racionalisti, razsvetljenci) negativen pogled na Don Kihota Voltaire = izjema, z njim se primerja 19. stoletje: realisti ponovno odkrijejo Don Kihota (Bolzac: Oe Goriot) Flaubert: ''Kako se lovek uti majhnega ob Don Kihotu.''

DOKSOLOGIJA
5 doksolokih monografij + veliko lankov: 1965: Moralec Duan dalja tudija Shakespeare pri Slovencih 1972: Krakar Lojze Goethe pri Slovencih (napisal v Frankfurtu) 1983: tefan Barbari Turgenjev in slovenski realizem 1996: Tone Peri Dante pri Slovencih 2007: Tone Smolej Slovenska recepcija Emila Zolaja (1880 1945) UNI LIST 9: Honor de Balzac: Zgubljane iluzije I.

KRENOLOGIJA
Krenologija raziskuje izvor oz tuje pri pisatelju ali delu.

Fernand Baldensperger *baldospere+: Tuje oreintacije pri Balzacu (Orientations trongiers cherz H. De Balzac, 1927) Teorijo zane z legendo: V srednjem veku je nek samostan za odnos z zunanjim svetom uporabljal 2 laina brata: meniha Date (dajal je darila) in Dabiturvolis (sprejemal je darila). Samostan je bil slaven in uspeen, a je najprej dobil odpoved Date (ni bilo smisleno dajati miloino), nato pa e drugi brat (darov ni hotel dajati nihe) samostan je propadel. (sprejeti dajati kaj so pisatelji sprejemali in kaj dajali?) Balzac je veliko dal, ker je veliko sprejemal. Tik pred smrtjo ga prebira Goethe (Balzac ima takrat 30 let, Goethe ga ima za genialca), v Rusiji ga oboujeta Dostojevski in Tolstoj (''od Balzaca samo se vsi uili'') Balzac je sam izumljal, ni prepisoval ali se zgledoval. Balzac = predhodnik realizma (ni tipien realist, pred realizmom umre) po njem se zgledujejo tudi naturalisti

Balzac: Uvod v loveko komedijo * Saint-Hilaire: V naravi obstaja le ena sama ival, ki v razlinih okoljih dobiva razline oblike, rezultat teh oblik pa so zooloke vrste. vpliva z zoologijo (Oe Goirot, Uvod) Balzac poudarja, da je naa druba podobna naravi. Naravoslovcu je posvetil roman Oe Goirat (1835) v znamenje obudovanja. ** Franz Joseph Gall:Izzumil je frenologijo (veda, ki preuuje lovekovo osebnost glede na obliko lobanje opisi lobanj). Oe Goirot se posvetuje z nekom, ki uporablja Gallovo frenologijo.

*** Johan Kaspar Lavater: vicarski pastor druga polovica 18. stoletja Zaslovel je s fiziognomatiko (nauk o spoznanju osebnosti s pomojo obraza in obraznih potez). Fiziologija poroke: Mo mora preuiti Lavaterjevo knjigo, da bo lahko lagal s svojim obrazom, ne z besedami. **** Emanuel Swedenborg: Swedenborg = mislec iz 18. stoletja, ki naj bi ustvaril realizem. Ukvarjal se je z mehaniko, metalurgijo, imel je videnja. Najpomembneje delo: Nebeke skrivnosti. Roman Sraphita (mistika) poudarek, da lovek, ki ivi skladno z bojim redom, po smrti postane angel in je enako moder kot angeli (vsi, ki so na svetu dosegli razum in modrost, so postali angeli) Korespondenca: Med vidnim in nevidnim obstaja vez. ***** Walter Scott: V uvodu v loveko komedijo se Balzac pohvali o Scottu, ki ga oznai za modernega truverja. Oita mu le to, da svojih del ni zdruil v neko celoto (njegovi romani se ne povezujejo tako, kot pri Balzacu). Opisati eli zgodovinske nravi (zbrati dejstva, sestaviti inventar kreposti, slikati znaaj). Izgubljene iluzije: Rubempr srea nekega pisatelja, ki mu razloi pojmovanje Scotta opisi ensk so nerealistini (povezani z moralo lahko se jih posili in tepe, a ostanejo nedolne). Pri Balzacu je enska fatalna. Vplivi Scotta: Cooper. Pri Balzacu se Bretanci borijo proti oblasti. Roman Kmetje: En od junakov ree, da ni treba hoditi v Ameriko gledat indijance. Misel se nadrgadi v Oe Goriot, ki se zakljui s stavkom Vatrina Rastignaca: Zakaj pa midva? (pokopljejo Goriota) Tuja deela: Pojlska. (Zakaj se pojavlja pri Balzacu?) zveza z Everino Hansko: 1832 je 31-letna poljska plemkinja pisala pisatelju anonimna pisma obudovanja. V tretjem pismu ji je Bolzac rekel, da jo ljubi. Leta 1850 sta se poroila, nekaj mesecev kasneje pa je Bolzac umrl. Bolzac se je zanimal za Poljsko (razdeljena je bila na tri dele: ruski, pruski in avstrijski del) Teta Liza: usoda nekega Poljaka ok. 1833 v Parizu. Prve krenoloke raziskave, povezane s slovenskimi avtorji in slovensko literaturo? Lucien Tensiere: najpomembneji tuji slovenist 1821 1824: prvi francoski lektor v Ljubljani (lektor Sreka Kosovela) Svetovno znan lingvist, vplival je na strukturaliste (ne kot komparativist, ampak kot lingvist) delo Oton Uoupantchitch (prevajal njegove pesmi, le rim se ni dral) + monografija s prevodi njegovih pesmi poznal je Baldenspergerjeva dela oboevalec srbske in ukrajinske poezije simoblizem aa opojnosti

Ivan Cankar: Kralj na Betjanovi (v obdobju med obema vojnama) tuj slovenist Bartolomej je leta 1829 to dramo prevedel; oboeval je Cankarja, zanmalo ga je, kateri tuji viri so vplivali na Cankarja * Shakespeare:Hamlet Cankar ga je prevedel v obeh delih naslovni junak raziskuje umor oeta ** Ibsen: Strahovi pria druini, ki se razhaja v razsulu *** Nietzsche: pristna oseba, brezvestna in sebina

Slovenska krenologija 1964 Duan Pirjevec: Ivan Cankar in evropska literatura 1970 Janko Kos: Preeren in evropska romantika 1972 Mirko Zupani: Literarno delo mladega A. T. Linharta
Anton Ocvirk je bolj spodbujal krenoloke kot pa doksoloke tudije.

PREVAJANJE
''Zvestoba izvirnikov'': Grki: niso prevajali (vsi narodi, ki niso govorili grko, so bili Barbari) edini primer: Septuaginta (prevod Stare zaveze v grino, ki so jo prevedli Judi) Rimljani: zaetek rimske knjievnosti je prevod Odiseje iz latinine Cicero: nezvestoba pomembna je slogova vrednost besed fidus in terpers = tolma (slabalno) Kranstvo: prevajalci skuali prevajati kar najbolj natanno (tudi srednji vek in renesansa) stvari se spremenijo kof Amyot (16. stoletje) prevajalec Plutarhovih iveljenjepisov zaetnik jasnega francoskega sloga, francoina 16. Stoletja, vpival na Anglee Klasicizem: druga polovica 16. stoletja + 17. stoletje Nicolas Perrot d'Abancourt: prevod Lukijanovih satir prevod blail, gladil in izboljal izvirnik menih Mnage les belles infidlas (= e je prevod prelep, je nezvest) Aleksander Pope prevajal Homerja (''prelep'' prevod) Romantika: prve prevajalske teorije: Goethe dvoje nael pri prevajanju: podomaitev = galiciziranje = avtorja iz tujega naroda prenesemo k nam, da ga imamo za svojega potujitev = sami se odpravimo na drugo stran in se znajdemo v tamkajnjem okolju, jeziku in posebnostih Davorin Hostnik 1878: prevod Verna: Potovanje v 80 dneh okoli sveta cherry, porto ali claret = vino, pivo in druge pijae hotel = gostilnica dix heresmonis vingt = 10 manj 20 (sintaktina potujitev) primeri udomaitve pri Udoviu: Horreur Sympathique (= simaptina groza) = vabljia groza comme Ovide / chars du paradis latin = kot Ovid / iz toplega raja pregnan Chandon d'arrsmidi = Popoldanska pesem Ton olil daux comme la lune = (oko) blago sijoe kot luna sanjava Milan Jesih: ''Perfekcionalist ne bo nikoli prevajal poezije!''

Kdo se danes ukvarja s problemi prevajalstva? Traduktologija = veda, ki preuuje procese in produkte prevajanja. Izvore iemo v komparativistiki. Van Tieghem: ''Komparativisti so se takrat ukvarjali s prevajanjem (Pivhois, Rousseau); zvesti prevodi niso vredni dobre zgodbi, nezvesti pa!'' Yves Chevrel: ''Je prevod avtonomno delo, dvojnik izvirnika, interpretacija ali pot k izvnirniku?'' najbolja je srednja pot

UNI LIST 10: Goethe: Popotnikova nona pesem in prevodi Goethe: Popotnikova nona pesem usoda te pesmi na Slovenskem in v slovenski literaturi Avtor pesmi Popotnikova nona pesem je Geothe. Je najvekrat prevedena pesem v slovenino. Goethe je 6.9.1780 napisal prevod na leseno steno lovske koe, 50 elt kasneje pa se je vrnil in e enkrat prebral pesem ter poudaril zadnja dva verza (slutnja smrti). Drugi prevajalci so trdili, da gre za umiritev po ljubezenskih viharjih.

der Gipfel = vrh die Ruhe = mir der Wipfeln = vrh sprer = utiti der Hanch = dih die Vgelein = ptice schweigen = molati der Walde = gozd + 11 slovenskih prevodov:

Prek vseh vrhov, je mir. V vseh vrhovih uti ti komaj le dih. Ptice v gozdu mole, akaj, kmalu bo poival tudi ti.

(Josip Stritar prevod v latinino, ne na slovenskih tleh) 1. Josip Murn Aleksandrov Prevod ni bil namenjan za objavo. Najden je bil v neki knjigi, ki jo je Murn elel podariti neki pisateljici, ki pa je ni sprejela. Zato je knjigo dal Kocjaniu, ta pa jo je dal Ivanu Prijatelju. Ivan Pregelj Bil je ekspresionistien avtor in literarni zgodovinar, na Dunaju pa je tudiral tudi germanistiko. Njegov prevod je prvi objavljen na Slovenskem. Anton Debeljak Kritiki mu oitajo hrvatizem poije i ti. Alojz Kraigher Bil je pisatelj in prijatelj Ivana Cankarja. Tako kot Ocvir in upani je bil zaprt v Dachavu. Z Goethejem so Nemci postali narod pesnikov in pesnic, po osvoboditvi ob 200. letnici smrti Goetheja pripravljali knijigo z Goethejevo poezijo. 5. Oton upani Pesmi ni razumel kot slutnjo smrti (eprav je umrl 15 mesecev kasneje). Sin Andrej jo je razumel kot smisel harmonine narave. Lili Novy Doletela jo je posebna ast 50 let po nastanku prevoda. Leta 1999 so ga prebarli pred koo, kjer je pesem zapisal Goethe. Izdali so jo tudi v zborniku. Janko Glazer Duan Ludvik Anton Sovre Duan Ogrizek

2.

3.

4.

6.

7. 8. 9. 10.

11. Janko Moder Rime: a b a b c d d c

Ervin Fritz: Radoivost Slovenski prevajalec je uporabil prvi citat z pesmi.

RECEPCIJA POEZIJE?
Pageaux: Raziskovalci so tiho raziskovali Racina v Mehiki in so doiveli boansko preseneenje. 40. in 50. leta 20. stoletja: 2. svetovna vojna ni revij in drugih del, malo predavanj, smrt Paula Hazarda (spomisnki lanki Hazardu in Van Tiegheimu) 50. leta 20. stoletja: domnevni razkol med razlinimi deli PK (Uni list 1: prironiki (izbor)) Quesais (zbirka univerzitetne zalobe Fancije): pod tevilko 499 leta 1951: Marius Franois Guyard: La littrature compare; predgovor: Jean-Marie Carr (predavatelj na Sorboni, Recepcija Goetherja v Angliji) dolg 2 strani, a je dobil v svetu veliko pozornosti! knjiga ne prinaa ni novega, predgovor pa: pojem PK je treba natanno doloiti ne sme se primerjati esarkoli s imperkoli, kadarkoli in kjerkoli (literarna knjievnost ni literarno primerjanje = La littrature compare n'est pas la comparaison littraire!) francoski nadrealist Danet (francoski Dickens): PK ni literarno primerjanje! Je veja literarne zgodovine in tudij (realnih) mednarodnih odnosov, ki so obstajali med Byronom in Pukinom, Scottom in Vinnyilom ter Goethejem in Carllyermom zavraanje vplivov PK ne upoteva del v njihovi izvirni veljavi (nacionalna knjievnost), ampak nas zanimajo transformacije Kdor ree vpliv, pravi interpretracija, reakcija, odpor, boj. Raziskava vplivov je varljiva, zato se tudij vplivov zavraa. UNI LIST 11: Sodobneje revije Carr: PK naj bi se ukvarjala z: bolj zanesljiv je zgodovinski uspeh del in usode pisatelja doksologija zgodovinska usoda neke velike figure ali medsebojna interpretacija naroda, popotovanj in prividov (kako vidimo drug drugega) PK ni oba knjievnost, lahko pa k njej vodi ali pa celo mora Paralelizmi, sonhronizmi kot humanizem, klasicizem, romantika in simbolizem so preve razirjeni v asu, zato vodijo v abstraktnost Ren Wallek (iz Yalea): literarni teoretik umrl 1995 (star 92 let) eh, mladost preivaljal v Pragi, med 2. svetovno vojno pa je bil profesor na ameriki univerzi Yale 1953 objavi recenzijo knjige lanek: Koncept PK blizu novi kritiki (podrobno branje!) ne zanima nas avtor ali vpliv drugih del ukvarja se z uvodom Ali koncept daje upanje za prihodnost? Ali so izkljuitve in vkljuitve mislene? ''Gre za zmeden koncept, ki bi bil destruktiven za tudij literature. Je zelo ozek in irok (preve zgodovinski/socioloki/psiholoki).'' e PK omejimo na odnose med dvema literaturama, se ne pokae jasna metodologija, pokaejo se le fragmenti primerjalne zgodovine ni metodoloke razlike med tudijem vpliva Shakespearja na Anglijo/Francijo
Ibsen jezikovna meja Shaw Wordsworth Shelley Shakespeare Anglija 18. st. Francija 18. st.

te raziskave prinaajo veliko problemov Wallek se moti! tako ozko zasnovana PK nam ne dovoljuje analiziranja posameznega literarnega dela ali nam ne dovoljuje razloiti geneze Wallek rehabilitira primerjave del, ki niso zgodovinsko povezana (pisatelj A ni poznal posatelja B) predosek 19. stoletja

Carrjeva PK se ukvarja le z zunanjostjo, drugorazrednimi pisatelji in prevodi. Primerjave so legitimne in so pomemben predmet v literarni vedi. 1953: zaetek amerike ole PK prisotna kritika francoske PK v Ameriki H. H. H. Remak: razlike med francoskim in amerikim konceptom PK poudarja, da se francoski komparativisti dolgo (do 1951) niso ukvarjali s PK (imeli so le 2 knjigi) PK je zgodovinska in ne estetska disciplina z dejanskimi, zavestnimi kontakti med avtorji in deli razlinih narodnosti. zavraa primerjave, ker so preve subjektivne literarne raziskave opraviujejo literarno delo, zato skuajo Ameriani vplejati literarno kritiko: bolj kot uspeh in vpliv so jih zanimale raziskave vplivov razlinih gibanj pri primerjavah se ne zanimajo za genetine vezi, ampak so pomembne primerjave analitino genetini pristop Ren Etiemble (1909 2002): primerjava nima prav kriza PK! komparativist z najbolj zanimivim iviljenjem: tudiral na elitnih francoskih olah, objavil avtobiografijo, bil profesor v Chicagu, specialist, za kitajsko literaturo objavil je knjigo o lastnih pogledih na PK razkol na francosko in ameriko PK spregovoril o idealnem komparativistu: moral bi biti zgodovinar, ukvarjal naj bi se z odnosi, sociolog drubeni problemi, poznati bi moral splono kulturo in razline umetnosti, biti bi moral pisatelj, ljubitelj literature eli si, da ne bi preuevali le odnosov med literaturo sodobnega asa (od renesanse dalje), temve tudi starejih obdobij - kot da odnosi med grkimi /arabskimi/judovskimi/slovanskimi literaturami ne bi bili vredni pozornosti zamislil si je intitut (salvisti + helenisti) Knjievnost sestavljajo: besede, stavki, odlomki, poglavja, prizori, dejanja, verzi, kitice... Nove panoge: primerjalna metrika, metalforgija, genologija. pozornost je nakolonil tudi raziskovalcem iz Sovjetske zveze, saj tam iveljnej komparativistov ni bilo lahko in prijazno Pukin in svetovna knjievnost vsega je kriv A. N. Veselovski: knjievnost ne izgubi narodni znaaj, e sprejme tuje vplive za buroazni liberalizem in komparativizem = veselovskizem je utemeljitevlj ruske komparativistike; ukvarjal se je s tematologijo Murkotu je predlagal teme za njegovo knjigo Sovjetska Zveza je spodbujala raziskave ruske knjivenosti na tujem. Najbolj znan komparativist je Viktor iremunski: 1924 doktoriral na temo Byron in Pukin zanj je bil vpliv moen le kot tradicija pesnikih postopkov, primerjanje je osnovni princim raziskovanja (popularnov ZDA) Tipoloke analogije povezujemo z njegovim imenom. V dobi fevdalizma obstajajo analogije med knjievnsotmi zelo oddaljenih narodov so na podobni stopnji zgodovinskega razvoja (obstajajo paralelizmi njihove drube). Analogije: udeno rojstvo junaka, neranljiv del telesa (nekateri menijo, da gre za neposredne vplive, ampak on menim da gre za analogije = pojav, ki nastane zaradi sorodnih/podobnih vzrokov)

Dionyz: Slovak objavil razprave o PK interliterarni kontaktni odnos (oz medliterarni stik): eksterni (povezan z uspehom) interni (treba je upotevati zgodovinko ozadje struktura dela) vplivi integrirajoi: reminiscenca ali sklicevanje na misel, motiv npr. Milo je spal smre, kot Gogoljevi Kozaki. impulz oz spodbuda npr. ruski realizem konguenca oz ujemanje npr. prevzem tujih elementov v lastno besedilo (sposoja, imitacija, adaprtacija) diferencirajo oz parodija tipoloke zveze: drubeno-tipoloke analogije med literarnimi narodi, ki so na analogni stopnji drubenega razvoja (npr. Anglija in Francija) literarne analogije znotraj posameznih snovi psiholoke analogije med individualnimi psiholokimi zmonostmi avtorja

1954: Association Internationale de Litteratur Compare = AILC = International Comparativ Literature Association = ICLA (priredilo vrsto kongresov PK in izdalo vrsto zbornikov) 1973: SDPK = Slovensko drutvo PK 1969: 9. kongres v Insburgu Zoran Konstantinovid: primerjalna veda, slika stanja in razgleda najpomembneji komparativist iz nekdanje Jugoslavije zagovarjal Miloevievo politiko 4 discipline literarne vede: literarna zgodovina literarna teorija literarna kritika PK

pri Francozih povezava med literarno zgodovino in primerjalno knjivenostjo

svoje delo je posvetil komparativistiki in razlinim olam (elel je graditi mostove) ukvarjal se je z: literarnimi odnosi priblieval se je francoskim komparativistinim motivom kontaktologija interliterarnimi parelelizmi transliterarnimi ujemanji, ki poudarjajo, da komparativistika ne preuuje le odnosov med literaturami, ampak tudi druge vede (umetnost...) raziskoval je geografske poglede na literaturo vpliv na koroko literaturo intitut za PK (raziskuje kulturne in literarne odnose med Italijo, Slovenijo in Avstrijo = Alpe Adria) Zima: eh, ki ivi v Celovcu Uvod v primerjalno literarno vedo Hugo Dysernick: posebna oblika medreligionizimi zaposlen v Aachnu (Aachenska ola PK) rojen v Belgiji; Flamec = Nizozemec Joe Poganik: dekan v Novem Sadu, Osijeku, Mariboru (Pedagoka fakuleteta) jugoslavistika nova stroka, ki ni zaivela Janko Kos: Tipologija slovanske knjievnosti Kostan: prvi vkljuil sodobne pojme intertekstualnost, medbesedilnost Francija konec 60. let: prouevanje razmerja med teksti = vpletenost enega v drugega

Marko Juvan: prouuje lastnosti besedil, da vsebujejo elemente in strukture obstojeih besedi tekst se lahko sklicuje na drugega: in pridesentia = prisotni citat in absentia = odsotna iluzija v nekem tekstu je prisoten element nekega drugega teksta razmerje med hipertextom in hipotextom, iz katerega prvi izvira pomemben je tudi bralec ga interpretira drugani odnosi: da se imitrta stil/slog nekega avtorja = pasti (avtorju se poklonimo) npr. Izidor Cankar: S poti (= spis pastii slog 5 slovenskih pisateljev) humoren poklon slovenskim pisateljem: Fran Saleki Fingar: Pod svobodnim soncem Ivan Cankar: katerokoli delo Oton upani: patetika v njegovi poeziji Peter Bohinjec Ksaver Meko UNI LIST: Nemki prironiki (izbor) Zaetek 90. let nova PK! Susan Bassnett meni, da je eno temeljnih podroij komparativistike prevodoslovje ne more si predstavljati tudija brez obzira na prevod. Prepriana je, da stara komparativistika ni bila naklonjena prevodu, morali so brati v izvirniku prevod je nekaj, kar izdaja, zmanjuje, izgublja... prevod: moki spol v slovenini enski spol v francoini odnos med prevodom in izvirnikom je kot impliciran odnos med mokim in ensko za nezvestobo je vedno kriva enska (= prevod), nikoli moki (= original) Kdo sploh je prevajalec? Izdajalec. Pomonik, ki slui gospodarju. Susan Bassnett je kritina do stareje francoske PK. Obtouje jo imperializma primerjave samo med enakovrednimi pisatelji. as je za postkolonialno PK. (O procesu dokolonizacije, pridobivanje suverenosti.) ZDA utopija : : Afrika nekaj diabolinega, straljivega

Razmerje vplivov je smiselno (vsak posameznik je pisal pod vplivom).

ZGODOVINA PRIMERJALNE KNJIEVNOSTI NA SLOVENSKEM

1892 1987 Matija op: literarni kritik, zgodovinar, estet, komparativist v pismih primerja 2 epa: A. Mickiewicz: Gospod Tady J. W. Goethe: Herman in Doroteja

eprav sta deli razlini, sta to epopeji (obseneja epa) dananjega asa

Jurij Plemeniti Kleinmayer Polemik: znana kritika Frana Levstika nezakonsko mati ceni enako kot pesem nemkega velikana Goetheja (Pred sodiem) Levstik zagovarja slovensko izvirnost UNI LIST: Zgodovina slovenske komparativistike (1892 1987)

1.

Matija Murko ni ivel in ni objavljal pri nas ukvarjal se je z zgodbo o sedmih modrecih Veselovski ga je vzpodbujal habilitacija = profesorski izpit 1897: toke _______? Prvi komparativistini lanki Ivan Prijatelj: Predhodniki in utemeljitelji naega realizma 1919 Ljubljanska Univerza: Beograjska postavi izpitni red PK: v Beograadu e katedra za komparativistiko, vsi tudenti delajo diplomske izpite (A,B,C) v Ljubljani ni profesorja predavat pride France Kidri, ki predava o zamudniki literaturi Dobrovsky in njegov vpliv tudira na Sorboni (bolj katolika) in College de France (raziskovalni center predavanja odprtega tipa) napie tretje delo o literarni knjievnosti na svetu loi med: literarno doloanje: podrobno najprej ugotoviti, kako je ustvarjalec segel preko meje pisateljev mednarodni uspeh je odvien od ve uspehov (uspeh, odziv, usoda) = doksologija koncentrino doloanje: izslediti vse tuje prvine, ki se jih da dokazati = krenologija 1945: monost enopredmetnega tudija Anton Ocvirk _______________ zbrana dela, leksikon, zbirka _______________ romanov. Janko Kos: najpomembneji komparativist dananje dobe Preernova literarna obzorja, pregled romantine literature, poglavje o opu

2.

3.

4.

5.

Generacije komparativistov (menjajo se na 30 let): J. Mahni, Duan Pirjenec E. Kocbek, J. Kos, L. Kralj, Vlasta P. Klaner (= 4 znametniti K-ji), Katarina Bogataj Gradika, Majda Stanovnik Darko Dolinar, Janez Vreko, Boris A. Novak M. Juvan, Tomo Virk, Vid Snoj, Matev Kos (tudirajo pri Ocvirkovih uencih)

SLOVENCI in SONET Prvi sonet: Jovan Vesel Koseski Gazele: aa ba ca da xa poligeneza od 6 do 30 verzov Habis v 19. stoletju F. _______________ in Platon: cikli gazel Preeren TRANSFORMACIJA in MODIFIKACIJA ANROV ep roman Pierre Daniel Huet: Razprava o izvoru romana ep verz vojaki, politini dogodki roman proza ljubezenski dogodki

F. Blandinbonng: ''Roman je to, kar je bil Grkom ep.'' Roman je subjektivna epopeja, v kateri si pisatelj izprosi dovoljenje obravnavati svet na svoj nain. Predmet epopeje je nacionalna epska preteklost. Vir epopeje je nacionalno izroilo. Svet je loen od sodobnosti. Roman je povezan s sodobnostjo. Roman je edina zvrst, ki se e razvija med e oblikovanimi in mrtvimi anri. Smrt anra: meanska aloigra govori o sodobnosti v prozi. George Lillo: Londonski trgovec/Zgodba Georga Banwella (1751)

G. E. Lessing: Miss Sara Sampson (1755) Sara

Denis Diderot: Le Fils naturel (1757) Konstanca Dorval

+ M. Ljubi Oe vse odpusti.

ljubi C. Melphen Oe povzroa nestabilnosti. Rosalija

G. E. Lessing: Emilia G. (1772) C Arrione

A. T. Linhart: Miss Jenny Love (1780) zaetek na Slovenskem C _______________

princ A ljubi

B Emilia + oe Hermund A Oe umori Hermunda. B Jenny

TEMATOLOGIJA
UNI LIST: Tematologija Tematologija je najstareja panoga PK. Prvi nemki komparativist: G. E. Lessing Zaetki: Essex Thomas Corneille Meropa Mafferi, Voltaire Essex: angleki grof najprej ljubljenec Elizabete I., skrivaj poroen, zato je pri njej padel v nemilost na koncu je bil umorjen Meropa: ena mesenskega kralja, ki ga je z njegovimi sinovi umoril Polifon, ki si je kraljestvo prisvojil in se z Meropo poroil Meropa je enega od sinov reila in ta se je po nekaj letih pojavil na dvoru, ubil Polifona in postal kralj

1807: A. W. Schegel izda delo ''Primerjava Evripidove in Racinove Fedre'' (Racinova klasina drama se ni skladala z grko) Konec 19. st.: to disciplino sprejmejo nemki komparativisti, ki jo imenujejo Stoffgeschichte (= zgodovina snovi) 1878: Max Koch: Uvod (e omenjali!) 1892: M. Murko: O em govori ta lanek? navduen od ruskega tematologa Veselovskega Murko = zaetnik slovenske tematologije Ricci: Sofoniba v klasini italijanski in francoski tragediji (1904) herka karteanskega generala Karteanka, ko se je njen zaroenec povezal z Rimljani... 2 vladarja Rimljani eleli Sofonibo, ker je bila del bojnega plena, njen mo pa ji polje ao s strupom in ta jo je izpila njene zadnje besede: alost, ker se je poroila s strahopetcem kritika Benedeta Craceja (kritik genologije, tematologije): v nizu Sofonib ni bila nikoli v ospredju Sofoniba, vedno drugi

Na prvem mestu so avtorji, ne tema. Tematologija se ukvarja z zunanjo zgodovino e izoblikovanih del, tovrstne raziskave so le katalogi bibliografij.

1914 Paul Hazard metodologija tematologije: Izberemo nekoliterarno temo, ki se pojavi v daljni deeli in pogledamo, kako nastane v drugi deeli. Npr. Meropa pri Maffeiu/Voltairu. Pridemo do nenavadnih zdruevanj ali zabavnih razlik. Hazard je zavraal te raziskave, ker gre za primerjanje brez vplivov. kasneje dokazali, da tematologija raziskuje tudi vplive

1931 Van Tieghem: Knjiga o PK oe izraza tematologija (fr. thmatologie) skeptien do obstrojeih raziskav (le da zadostijo radovednosti, nimajo ni s primerjalno zgodovino) louje med: temami: neosebne situacije, tradicionalni motivi, kraji, predmeti, objekti (prvi resen razmislek o tematologiji) tipi: vezani na narodnost, poklice, pravljice legendami: dogodki, povezani z nekim mitolokim ali zgodovinskim junakom biblijskega ali grkega izvora Ocvirk se je po tem zgledoval, a je rekel, da je ta klasifikacija neprikladna upoteval je tudi druga verstva, ne samo Biblijo. mitoloke snovi, legendarne, pravljine snovi religiozne snovi zgodovinske snovi druabne snovi (kraji spadajo v imagologijo)

60. leta 20. st.: Elisabeth Frenzel: Leksikon snovi svetovne knjievnosti 300 razlinih obravnavanih snovi razmerje: tema/motiv Neko snov sestavlja kompleks motivov. govori o snovi, ne o temi objavila je tudi slovar motivov Raymond Trousson: Teme in miti (Belgija) razmerje: tema/motiv individualizacija motivov motiv = neko vedenje (upor) ali neka osnovna e ne individualizirana situacija (npr. spor dveh bratov) razlika: herojske/situacijske teme (la thme de hros/la thme de situation) Francija, druga polovica 20. stoletja: mit Elektre, mit Antigone, mit Ojdipa nekateri izraz mit zavraajo, ker ima religijske kontacije (zato dogovor, da gre za literarni mit) 80. leta 20. st.: Pierre Brunel: Dictionnaire des mythes littraires (1988) priblino 1500 strani, 1300 obdelanih snovi (manj kot E. Frenzel, ki je to delala sama, Brunel pa s kolegi) Slovar enskih mitov Slovar dandananjih mitov (AIDS, raunalnik)

Pojem mit lahko enaimo: mit = la mythe = Stoff (nem.) = legenda = tema (van Tieghem) = snov (Trousson) = ubeseditev enega ali ve motivov Chevrel to imenuje mitska ____________________

Slovenska mitologija: Koren: herojska, situacijska Doleal: mit Hartman: ____________________

Literarna teorija Janka Kosa sestavni deli snovi: motivi/mitemi. Antigonino snov sestavlja ve motivov: motiv bojujoih se bratov, motiv okrutnega vladarja, motiv ljubee sestr Invarianta = minimalna sestavina, potrebna za temo (pisatelji so omejeni, ko uporabljajo e znano temo). Literarne teme je mogoe raziskovati diahrono (razvoj v teku asa transformacije, inovacije, aktualizacije) in sinhrono (istoasno kdo cse in zakaj v doloenem obdobju uporablja neke teme).

Druga polovica 80. let: pri nas ogromno dram grka mitologija Zakaj? Z mitom se je povedalo ve kot s kakno realistino dramo.

Skupine: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

mitoloke teme (Antigona, Dedalus, Medeja, Ojdip) biblijske teme izvor v Bibliji, a se razvijejo (David in Goljat, Saloma, Joef) hagiografske teme (Ivana Orleanska) hagiografija = opisovanje ivljenja svetnikov dvorske teme (Tristan) zgodovinske teme (Julij Cezar, Napoleon) literarne teme (Don Juan, Krst pri Savici zamislil si je Preeren, drugi so nadgrajevali) drubene in poklicne teme (vojak/protistutka/duhovnik)

Diahron ogled treh grkih mitov: MEDEJA Medeja in Kreon Evripid: Medeja in Kreon Kreon Medejo preene, ker se je boji Corneille: Kreon meni, da so njene oi ogenj in gronja, zato jo preene Anouilh: nimata dialoga Capuder: Medeja prosi Kreona, naj ji vrne Jazona, a on ostaja neizprosen Medeja in Jazon Evripid: Jazon je nneprijazen, Medeja oitajoa Corneille: Jazon ji pravi: ''Reila si mi ivljenje, jaz te reim smrti.'' Grillparzer: Medeja: ''e te ljubi.'' Anouilh: kot da posluamo pogovor dveh zakoncev; Jazon hoe pozabo in mir Capuder: kot razgovor zakoncev Konec Evripid: Medeja ubije nevesto in otroke Corneille: Medeja ubije nevesto in otroke, umre pa tudi Jazon Grillparzer: Medeja ubije nevesto in otroke Anouilh: Medeja ubije nevesto in otroke, sodi si sama Capuder: Medeja ubije nevesto in otroke Moderndorfer 2000: modernizacija Medeje (narkoman...)

EVRIDIKA Gluck: javka, ker jo zapua mo Cocteau: naporna, e mo jo zanemarja, ker je poetik Anouilh: Orfej in Evridika se zaljubita na postaji, Evridika ima ve ljubimcev in umre v prometni nesrei Znaaj Evridike se zelo spremeni.

ANTIGONA (aktualizacija antinega mita) Hasenclever: Tebanci toijo nad tegobami vojne, iejo krivca, Antigona eli pokopati brata, ki velja za glavnega krivca, kar vodi v spravo, Tebanci v Antigoni vidijo odreenika Anouilh: Antigona je kot aktivistka upora Smole

DEVICA ORLEANSKA
UNI LIST: Devica Orleanska Devica Orleanska je tema, povezana s hagiografijo = opisovanje ivljenja svetnikov. (Toma iz Beketa = Thomasa Becket kof, ki so ga ubili v katedrali) Stoletna vojna med Francijo in Anglijo (1337 1453). Angleki kralj Edvard III. je hotel francosko krono. Angleki kralj Henrik V. je leta 1415 dobil pomembno bitko pri Azincourtu in od takrat je S Francije v rokah Angleev, ostalemu delu Francije pa je vladal Karel VI. premirje poroka Henrika V. s Katarino, herjo Karla VI. Zaplet: Karel VI. in Henrik V. sta umrla istega leta, sin Katarine in Henrika pa je imel le 10 mesecev. Katarinin brat douphin (francoski prestolonaslednik, ime dobil po krajini Dauphin, ki je ostala brez njega). Katarina je postala francoska in angleka kraljica brat zaradi bolezni menda ni mogel imeti sina, tudi mati je bolj podpirala Katarino. Ivana Orleanska = Jeanne d'Arc (Ivana iz mesta d'Arc) je bila rojena 1412 v vasici Domrmy. Izvirala naj bi iz siromane kmeke druine, a je imela bogato botro plemkinjo, njen oe pa je imel v najemu grad. Sovraili so Anglee, bili pa so mono poboni. Ivana naj bi sliala angela Mihaela (ef nebeke milice), ki naj bi ji ukazal, da mora Katarininega brata kronati, kar naj bi se zgodilo v Reimsu, kjer je bil kren prvi francoski vladar, Klodvik. V nedeljo, 6.3.1429, je Ivana prispela k nekronanemu Karlu (bratu), ki ji ni verjel in se je skril v mnoico, a ga je Ivana nala in mu rekla, da ja zakonit naslednik svojega oeta priprave na osvoboditev mesta Orleans [orleon], zasluge temu pa grejo Ivani, ki dobi naziv ''devica''. Sodobniki se je spominjajo kot lepotice, ob kateri ne utijo poelenja. Spoznala se je na obramboslovje in topnitvo. Karla so julija mazilil in postal je Karel VII. S tem je bilo Ivanino poslanst vo zakljueno, a se je borila naprej ujeli so jo Burgundci in ji sodili (domai izdajalci). Najbolj znan kof Cauchon [koo] je hotel med procesom sojenja Ivano reiti. Najprej je bila obsojena na dosmrtno spokorniko jeo ob kruhu in vodi, ker pa to Angleem ni bilo ve, so se odloili, da bo mogla trpeti tepli so jo, jo hoteli posiliti, vsilili so ji moka oblaila (to je bil takrat greh) in jo obsodili na smrt. 30.5.1431 so jo zagali na trgu v mestu Roen, pepel pa so vrgli v Seno. Ob koncu 100-letne vojne (1456) je komisija, ki jo je doloil pape, doloila rehabilitacijo Ivane Orleanse, Cauchona pa so izkopali in ga vrgli v kanal. Pape Pij je 1909 Ivano beatificiral (1. stopnja svetnitva), Benedikt XV. pa jo je 1920 razglasil za svetnico. Zgodnje upodobitve Villon: Balada o gospeh minulih dni Prva drama: Lope' de Vega: Francoska devica (neohranjena) Prva ohranjena drama: 1581 jezuit Fronton du Duc: Tragina zgodba devide iz Donrmyja Najstareje delo z Ivano (uprizarjajo e danes): Shakespeare: prvi del Henrika VI. konec ni dostojanstven, ker prekolne sovranike, ne prizna oeta, prizna pa nosenost s francoskim plemiem (Ivana na debelo blatena zaradi ovinizma (= vevrednost svojega naroda in blatenje drugega) in protifrancoske propagande) 1656 Jean Chapelain: Devica ali Osvobojena Francija (domoljubni ep); klasicizem nadnaravne sestavine v epu, ki ni mogel uspeti (veliko kritik in posmeha) 1773 Voltaire: Devica Orleanska (parodini ep) Karel se je tu bolj ukvarjal z ljubico Angs Sorel, kot pa s svojo dravo. Sv. Denis (zavetnik Francije) sklene poiskati dekle devico, ki jo najde v nekem zanikrnem prostoru morala vbo obdrdati devikost, dokler Francija ne zmaga. Ivana jo je dobro odnesla v primerjavi z ostalimi junakinjami, ki so neiste. To delo so brali tudi kranjski plemii. Vpliv na kasneje literarno ustvarjanje. 1801 Miroslav Shiller: Die Jungfrau von Orlen romantina tragedija referenca na Voltaira motiv zaljubljensoti v devico (to knjigo je imel tudi Preeren med svojimi 100 knjigami) posebno besedie: ljubica... stereotip planega Karla, ki eli biti knez ljubezni in se noe bojevati za Francijo, a je vseeno kronan snubljenje device (zgled pri Voltairu) George Bernard Shaw: ''Shillerjeva Ivana nima stika z resnino Ivano; ta enska ni nikoli hodila po svetu.'' 1841 Quicherat: Proces obsodbe in rehabilitacije Jeanne d'Arc Ivano so izpraevali in je odgovarjala dialog sodni proces Charles Pguy [pegi] dve verziji: socialistina (1897) in kranska (1910)

George Bernard Shaw: Sveta Ivana prva izvedba 1923 obseen uvod, v katerem poudarja, da je imel monost spoznati srednji vek, kar drugi niso mogli ni malopridneev (niso nam blizu) Ivana je izvirala iz bolj bogate druine, v ljubezni do vojakih oblail je videl, da hoe moko ivljenje. Je prevzetna in se upira sodiu. Zakljuek: Ko se Ivana rehabilitira, se prikae ostarelemu Karlu VII., on pa ne naredi ni, da bi je odreil ivljenje. Brecht: Sv. Ivana iz klavnic junakinja Johanna Dark iz Chicaga se bori za pravice klavnikih poslovalnic pripadnica vojske odreenja redek primer transpozicije tema preneena v 20. stoletje Igralka Ida Rubbenstein se zane druiti s vedskim skladateljem Arthurjem Honeggerjem. S kupaj uglasbita nekaj del in zaelita si, da bi uprizorili delo o Ivaninem ivljenju. K sodelovanju povabita Claudela.

Paul Claudel: Jeanne d'Arc na grmadi na nekem potovanju je imel videnje, da ga neka deklica prekria napie delo Jeanne d'Arc na grmadi vrhunec ivljenja je smrt 1953 Jean Anouilh *alvi+: krjanek elijo, da bi bila Ivana imprej zagana Cauchon hoe igrati pred omi se nam odvija njuna zgodba od zaetka pa do sreanja z bodoim kraljem konec: obsojena na smrt, tik preden zagejo grmado pa en od likov e enkrat hoe videti kronanje Karla grmado podrejo Reiser Theodor Drey: La passion de Jeanne d'Arc 5 let po seigu se je prikazovala bratoma ''prevarantka''? 1973 Andrej Hieng: Laniva Ivana romantina komedija konec: gre le za Kunigundine sanje, ki je sanjala svojega zavrenega otroka Sklep:
Shakespeare 1592 Ivana Karel Cauchon smrt moaa, primitivna arovnica zaroka, jo zasnubi / brez procesa, an grmadi Shiller 1801 osamlejna, okrutna, obtoujoa poenen / po boju Shaw 1928 pubertetnica z intuicijo, ivljenjska poenen objektiven, realistien prikaz umre in se ponovno prikae sreen konec = igra Anouilh pubertetnica z intuicijo, ivljenjska /

EFEKA VDOVA
Efeka vdova je literarna tema. Ni jasno, ali je Pertonij temo povzel po Fedru, po katerem drugem antinem piscu ali pa je celo starejega izvora. Fedro: basen Vdova in junak. Petronij je arbiter razsojal je, kaj je lepo in kaj ne. Satirikon = parodini roman, ohranjen le del, odkrit v Trogirju (Dalmacija). Efez = mesto na Z obali Male Azije. Zgodba iz Satirikona: V Efezu ivi gospa, ki je slovela po srameljivosti. Pokojnega moa je spremljalal v grobnico, z njo pa je odla tudi sluabnica. V grobnici je jokala (ni se ravnala po navadah in pravilih) in elela umreti od lakote. Ob grobnici so bila trupla za seig. Straar je videl vdovo in el k njej ter ji nesel veerjo. Rekel ji je, da vse akal isti konec. Hrano sprejme sluabnica in vdovo spodbudi k ivljenju, k lepoti sonne lui. *Vpiv Vergilove Eneide.+ Vdova prekine post, se upre srameljivosti in s straarjem spi vsako no zaprla sta se v grobnico in ljudje so mislili, da sta izdihnila. Medtem so ukradli eno truplo. V strahu hoe straar storiti samomor, a vdova ree, naj njenega moa obesi na kri. Petronij raziri vlogo sluabnice in hrane. Jasno je opisal tudi spolno obevanje. 1. 2. 3. 4. 5. mlada, neutolaljiva vdova sledi mou v grobnico, kjer eli umreti vojak mora varovati krianega vojak vstopi v grobnico, kjer pride v stik z vdovo in jo poskua prepriati, naj se odpove nameri vdova okleva, nato postane vojakova ljubica sorodniki ukradejo tuplo krianega, ljubimca pa ga zamenjata z moevim truplom

Interpretacije: Oto Rank: vdova se je zatekla v gorbnico, ker je izgubila moev falus (= moki spolni ud ), zato je v vojaku sprejela nadomestnega (psihoanaliza) Mihael Bahtin: Oblike asa in kronotopa v romanu zmaga ivljenja pred smrtjo veselje ob pijai, jedai, ljubezni, ivljenju: ''e trupla ni, ivljenja ni.'' Matrona iz Efeza: izraza ''matrona'' v Efezu niso poznali (matrona = poroena enska iz vijega sloja) rimski obiaji: niso priakovali dosmrtnega ivljenja le 10 mesecev alovanja 2 tipa vdov: zavraale poroke Obkroene s snubci (dediina) Prve ubeseditve v 17. st: Trogirski zapis Satirikona Jean de la Fontaine: verzna pripoved Efeka vdova namesto kria je uporabil vislice konec: ne gre za zgodbo, ki bi jo dali za zgled vnukom ''Bolje poklicni vojak, kot pokopan vladar.'' Zois: imel je Petronijev Satirikon po njem naredi 18-kitino pesem dogaja se v ajdovski deeli, kjer enski umre mo, ki ga je zelo ljubila pokopalie skupaj z deklo aka na smrt mestne vislice?, kjer so obesili Kljukca vojak, ki v vdovi spozna sosedo...

Dramatika: Antoine Houdar de la Motte: 1702 napisal komedijo Efeka Matrona vkljuil starca (vojakovega oeta), ki postane sinov tekmec matrona se raji preda mlajemu, stari ji zagrozi... Lessing: ena najbolj trpkih satir, napisanih zoper ensko lahkomislenost Sonnenfels dovolil uprizoritev Weissove drame na Dunaju (obutljiva tema za Marijo Terezijo). 19. in 20. stoletje: Jean Cocteau: ola za vdove 1946 Christopher Fry: Feniks prepogosto kransko razumevanje naturalistina proza 19. st. 1885 Gustave Flaubert: Vzgoja srca, Lepi strilek Dandit: Nesmrtni Paul Alexis: novela Po bitki Andrej Hieg: Grob ... VE V UBENIKU

ZGODOVINA IMAGOLOGIJE
Hippolyte Taine *tein+: Zgodovina angleke knjievnosti (Uvod) pomemben je e danes poudarjal vpliv rodu, okolja, asa race = rod, milien = okolje, moment = as Uvod: ''Moj namen je bilo napisati zgodovino neke knjievnosti in v njej poiskati psihologijo nekega naroda.'' Taine poskua razbrati tipine poteze nekega naroda. Znanost je sama producentka podob. velik vpliv na francosko imagologijo to je sprejel tudi Hazard ukvarjanje z Don Kihotom knjiga o Cervantesovem Don Kihotu, kjer pie o panski dui: ''V Don Kihotu je najti vse znailnosti panskega duha.'' Vsak narod v literaturi kae svojo duo, svoje duevne znake. v prvi polovici 20. stoletja so se Francozi uksvarjali s tem, kakna je panska dua Anton Ocvirk: nema literatura = temana francoska literatura = jasna slovenska literatura = ve epinosti kritika: ''Dua tu nima kaj iskati.'' Predhodniki imagologije so ustvarjali literaturo in ugotavljali, kakne so due. Fernand Baldensperger: lanek Anglija in Anglei kot jih vidijo v francoski literaturi lanek O Nemiji in Nemcih kot jih vidi francoska literatura prvi imagolog prvi, ki je raziskoval in dokumentiral ve stoletij, ne le eno obdobje zanima nas ve podob, ki se spreminjajo Anglei v oeh Francozov: do 1649: dobrovoljni 17. st.: Anglei bolj divji od dog med ljudmi to, kar so volkovi med zvermi (Anglei obglavili svjega kralja) 18. st.: deela filozofov, kamor potujejo tujci (tudi francoski filozofi Voltaire) nov anr: roman v pismih Jean-Marie Carr: Goethe v Angliji, Pustolovsko ivljenje A. Rimbanda, ivljenje R. L. Stevensona doksologija Francoski popotniki in pisatelji v Egiptu (1932) imagologija Ali bomo raziskovali vse pisatelje ali samo tiste, ki so potovali? npr. Gouties: Mumijin roman (1858) Lord, ki v mumiji mlade enske odkrije papirus faraon je zaljubljen v herko pokojnega duhovnega, ki ga ne ljubi herka ljubi intendanta, ki ljubi Rahelo... To delo vkljuiti ali ne? Ne, ker je ta tekst nastal v Franciji, ne da Gouties Egipt sploh videl. v 40. letih sovrail Francijo delo Francoski pisalteji in nemki privid (posveeno tudentom, ki so umrli za Francijo) le mirage (privid ne image = podoba!) zasplepljeni od Nemije, ujetniki nekega privida (idealna Nemija (Weimas) je izginila z zemljevida, ostala so le kontracijska taboria (Buchenwald)) Guyard: La littrature compare pride do spora med francoski in angleko PK prednost imagologiji 1953 Ameriani: Wallek: lanek Koncept PK kritiziral imagologijo Je to spol literarna veda? Je aktualen predmet, zanimiv za analitika radia za ljudi za elezno zaveso Voice of America. dele literature pri oblikovanju take podobe lahko poznamo, a ne smemo podcenjevati

Nastanek pojma imagologija: imago = slika (lat.) logos = beseda (gr.) Oe izraza imagologija je Olirer Brachford, ki ni bil komparativist, uporabil pa ga je v zvezi z etnopsihologijo (psihologija naroda). V knjievnosti ga je zael uporabljati Hugo Dysernick (literarna imagologija). V 80. letih je zael izraz uporabljati Daniel-Henri Pageaux, upokojeni profesor parike universze Sorbane, ki je tudiral panino in bil lektorat portugaline. Ukvarjal se je s stiki med panijo in Portugalsko. Bil je tudi avtor ''La littrature gnrale et compare''. Loil je med obo in primerjalno knjievnostjo. Bil je vodilni imagolog. Na Slovenskem se je pojem pojavil konec 80. let 20. stoletja. Podoba nastane, ko se zavemo nekega Jaza v odnosu do Drugega, nekaj tujega v odnosu do drugje. Podoba Drugega odkriva razmerje, ki ga odkrivano = vzpostavljamo med svetom in samim seboj. Jaz opazuje Drugegam a tudi podoba Drugega opazuje oz nosi tudi podobo o Jazu. (e Jaz ree nekaj grdega o Drugemu, to pove ve o Jazu kot o Drugemu. ''Romi so umazani.'' Jaz je rasist.) Razlikuje med opazujoo (Jaz) in opazovano (Drugi) deelo. pays regordont / pays regord
Avstrija opazuje Slovenijo. Avstrija = opazujoa deela, Slovenija = opazovana deela.

Stereotip je signal, ki avtomatino napeljuje na eno samo mono interpretacijo. Stereotipi so veljavne, stabilne, enostavne, posploene kognicije (to pa so sodbe, predstave, stalia, preprianja), ki se nanaajo na razline objekte. (Npr. leni rnogorci, zaprti Slovenci, krti Gorenjci, pametni Japonci.)

Musek: nacionalni avtostereotipi = skupek predstav, ki jih pripadniki nacionalne skupnosti gojijo o samih sebi oz o teh skupnostih (npr.Slovenci o Slovencih depresiven narod, nagnjen k samomorilnosti samopodoba) heterostereotipi = pripadniki neke nacionalne skupsnoti uporabljajo za pripadnike drugih nacionalnih skupnosti in obratno (npr. Slovenci o Nemcih) nacioalni metastereotipi = predstave o tem, kako si predstavljajo drugi njih (npr. kako si Nemci predstavljajo Slovence)

Pageaux analize: leksikalna analiza: zanimajo nas besede, ki razirajajo podobo o Drugem (besede iz opazujoe deele, ki opazujejo opazvano deelo, npr. panija iemo slovenske besede: ponos, strast, ast) besede, ki izraajo razlike med Jazom in Drugim (npr. panes je lep/grd kot... komparacija) strukturalna analiza: zanima nas Jaz (prvoosebni pripovedovalec, ki ima svojo kulturo) proti Drugemu (pride Jaz k njemu kaos) deskripcija, prostor (mesto/vas, sever/jug, blizu/dale) mitifikacija prostora (rajski prostor, peklenski prostor) Jaz povem z razumom, Drugi pa z nagonom (npr. pekel) UNI LIST: Meja v knjievnosti Meja v knjievnosti avstrijski avtorji gledali na nao (njiho jun) severni meji razline reakcije zavedali so se politinih meja, bolj pa jih je zanimala jezikovna meja Razmerja med tujimi in domaimi: 1. 2. 3. 4. tuja kultura superiorna do domae = manija v domai kulturi zanemo ceniti tujo kulturo in zapostavljamo domao = galomanija (Galci), anglomanija (Anglei) tuja kultura je inferiorna do domae = fobija (domae kulture je strah tuje) antisemitizem tuja in domaa kultura enakovredni = filija filosemitizem, filohelenizem ponovno ustvarjanje izginulih tvorb = unifikacija panslavizem, ilirizem (Ljudevit Gaj (gajica) zedinjenje junoslovanskih jezikov), neoilirizem

UNI LIST: Charles Baudelaire: Pauvre Belgique

Podoba vice v francoski knjievnosti UNI LIST: Francoski heterostereotip o vicarskih... Motiv/podoba vojaka najbolj znailna podoba vicarjev pri Francozih Francija je elela vico za zaveznico vicarji so veljali za najbolje vojake nikoli ne zapustijo kralja, za katerega se bojujejo 1476 so vicarji porazili Burgundce, sovranike francoskega kralja spomin na bitko se pojavi v romanu Victorja Hugoja: Notredamski zvonar kralj o kmekem stanu govori zanievalno, kmet pa ree, da so bili tudi vicarji kmetje, pa so vseeno premagali Burgundce Voltaire: ep Henriada (1728) vicarji = barbari, ki jim je vojna edini poklic in prodajajo kri tistemu, ki jo eli plaati tema: verske vojne v Franciji v 16. stoletju + o tajeski noi (24.8.1572 pobitje Hugenotov = francoski protestanti iz 16. in 17. stoletja) zgodba: Henrik je bil Hugenot, ki je elel poroiti princeso Margarito (tj. krvava poroka) pobili so svate (Hugenote) Henrik je spremenil vero, a e vedno velja za najboljega francoskega vladarja (Henrik IV.) vicarski plaanci, ki ivijo za vojno, v miru trpijo, doma pa se starajo v dolgoasju Raynal: '' Ve kot je vojn in klanja, bolj vica napreduje.'' Chateobriand: ''Banko so ustanovili na raun blinjega.'' Romantika miljenje ostaja isto 1859 Hugo napie pesem Regiment barona Madrucea vicarji so isti, ponosni, slavni, a so lakaji tiranov (= sluabniki vladarja) Motiv/podoba borcev za neodvisnost veliko Francozov je vici zavidalo dravno ureditev (konfederacija) v 14. stoletju boj s Habsburani Alphonse de Lamartine: Vilijem Tell 1848 zaasen predsednik Francije (kasneje mesto prevzel Napoleonov neak) v Franciji eleli ve deomkracije Vilijem Tell: ni dokazano, da je res ivel simbolizira junaka v boju za neodvisnot proti Avstrijcem, ki jih je zastopal Gesster na trgu je zahteval, da se poklonijo Habsburkemu grbu, Tell pa to odkloni Gesster prisili Tella, naj z lokom strelja in zadane v jabolko na sinovi glavi Tellu uspe, a ga zaprejo Tell pobegne in ubije Gessterja Podoba deele enakosti Montesquieu (= oe demokracije): ''V vici ima sluabnik iste volilne pravice kot tisti, ki mu slui.'' za Francoze je to nedoumljivo Motiv/podoba vicarske neotesanosti in neolikanosti kae se v izgovorjavi in slogu Joachim du Bellay: ''vicarji vpijejo svoje pesmi kot psi.'' Molire: Gospod plemeniti Presetnik Erast se odloi za spletko; Presetnika da kastrirati... njegovo smrti si elita ogledati dva vicarja neotesanost in uivanje v nasilju
Julija gospod plemeniti Erast Presetnik

Motiv/podoba vicarske narave Franois Rebelais: Tretja knjiga Francoze so motile nizke temperature Oliner de Magny: ''Raji bi doivel vihar na morju in bil 30 dni brodolomec, kot da bi bil v vicarskih Alpah.'' Bellya: ''Na mo lepa jezera imajo in vodne izvire, mogone jase in gozdove. Na vse ostalo sem pozabil, ker so mi dali preve piti.''

UNI LIST: XXIII. pismo (I. del in IV. del) Jean-Jacques Rousseau: Julija ali Nova Heloiza rojen v vici, ustvarjal v Franciji pogled na vicarsko naravo se popolnoma spremeni njegova druina je izvirala iz Francije, on pa je mladost preivel v enevi (takrat je bila to samostojna dravica) Stara Heloiza: zgodba o Abelardu in Heloizi iz 12. stoletja Heloiza je ivela pri stricu, notredamskemu kanonu, poueval pa jo je 39-letni teolog Abelard zaljubita se drug v drugega 1118 jo je zapeljal (celibat se je takrat ele uveljavljal) pri 17ih je rodila sina Abelard je igral dvojno vlogo poslal jo je v samostan druina ni imela ni proti, da jo je zapeljal, niso pa se strinjali s tem, da se je je elel znebiti, zato ga stric ukae kastrirati Rousseau: Julija ivi s stari v bliini enevskega jezera s svojim domaim uiteljem se zaljubita baron je proti par nima prihodnosti Julija zanosi in spontano splavi zavrne povabilo za poroko v Anglliji razide se z uiteljem njena mati zboli in Julija si premisli ter se odloi poroiti z Angleem uitelja prosi za dovoljenje za poroko uitelj ji poroko dovoli, a zane hkrati razmiljati o samomoru Juliijn mo je zelo razumevajo otroke vzame za svoje in skrbi zanje konec: nekdanja ljubimca se sreata in premagata strast Julija umre, ko rei svojega utapjajoega se sina zaljubljenca bosta skupaj ivela po smrti (teoloko to ni mono) peat v Sloveniji: Krst pri Savici (Bogomina in rtomir) pisemski roman (najprej v angleki literaturi Richardson: Pamela in Clarissa) ve gledali eprav je pripovedovalec prvoosebni, je bralec preprian, da bere resnine dogodke ve o ustvih, kot bi jih izrazil tretjeosebni pripovedovalec morala je ogledalo, odsev, odmev lovekih ustev (Ruskin, pathetic fallacy) Podoba vice v Rousseajevih filozofskih spisih 1750 Razprava o znanostih in umetnostih: s civilizacijo pride neenakost, ki je na zaetku ni bilo Calvin: Zgodba nove Heloize Podoba Nemcev v francoski knjievnosti Nemija, 16. stoletje Michel de Mantaigne: Dnevnik potovanja v Italijo prek viec in Nemije (1580 1581) dnevnik je pisal njegov tajnik po nareku zgodba: francoski popotnik, ki ivi v Franciji verske vojne preseneenje: istost, varnost menil je, da so Nemci pijanci; pri njih je zloin, e se v izpit kozarec ne dolije vina/se ga zmea z vodo Theophile de Vian: Fragment komine zgodbe pisatelj je bil obsojen, pobegnil z grmade, pisal satire v delu: Nemci, ki potujejo v Francijo teko navezujejo stike narodna bebavost, niso komunikativni e se zane nazdravljati, zanejo s pijanim ritualom in pretiravajo Charles Sorel: udovite vizije na Parnas (1655) pronja Apolonu, da bi Nemci v Parizu otvorili pivsko akademijo 1654: govor o francoski akademiji (40 lanov, ki skrbijo za redakcijo francoskih slovarjev) naloga sestavljanja slovarjev je naporno; to je delo Nemcev, saj so marljivi in predantni

Dominik Bouhours: Pogovori Evrista in Evgena ''Vsak jezik odslikava duhovno dro naroda.'' (italijanski = pomehkuenost, panina = oabnost, nemina = grobost) jezuit, ki ni nikoli obiskal Nemije, a je imel mnogo predsodkov Karl V. e eli govoriti: z damami, govori italijansko z momi, govori francosko z bogovi, govori pansko s konjem, govori nemko Franois Arouet Voltaire (1694 1778): Esej o sploni zgodovini prvi se ukvarja z Nemci razlika: Galci Germani (Galci = meani, Germani = dolgo asa le ljudstvo lovcev) kritiziral tajna sodia in protestantizem stopnjuje verski fanatizem strogo sodil Martina Lutra ni ga mono brati Nemija = deela, kjer biva bojevito ljudstvo 1750 gre Voltaire v Prusijo k Frideriku II. Voltaire: Kandid podoba Nemije UNI LIST: Voltaire: Kandid ali Optimizem UNI LIST: Germaine de Stal: De l'Allemagne Madame de Stal 1803 se odpravi v Nemijo v Weimaru se srea s Shillerjem in Goethejem 1807 spet obie Nemijo 1810 kona knjigo o Nemiji, ki je popolnoma spremenila podobo te drave v knjievnosti knjigo so primerjali s Tacit Germanom (zgodovinar, ki ni maral rimskega dvora, ampak preprostost) enak zaetek ukvarja se tudi z videzom Nemije zagovarja literaturo in kutluro severa narava je lepa, preslika duo, ljudje so melanholini Carre: ''To je neprava podoba Nemije in Nemcev. Madame si je mnenje ustvarila na podlagi romanov iz 18. Stoletja, preprostih ljudi sploh ni spoznala.'' Francoska podoba Nemcev: so veseljaki in pijanci Madamina podoba Nemcev: idealizirana vsi naj bi bili iskreni vsi uitelji, v vsaki vasi, naj bi znali latinsko (pretiravanje) nadarjeni glasbeniki vtisi nemke romantine knjievnosti: izraz ''romantien'' vpeljan iz nemine izvira iz trubadurskih spevov stroga pravila, vpliv antike, a ni popolnoma ljudska romantiko je lahko izpolniti, ker rase in izraa nao vero klasicizem antika poganstvo usoda ne nae romantika srednji vek kranstvo boja previdnost nae, nacionalno

Madame de Stal se moti izraz ''romantien'' ne prihaja iz nemine, saj je izraz bistveno stareji, so ga pa Nemci uporabljali bolj kot Francozi: 11. stoletje adverb romanice (= na romanski nain govoriti latinsko) 13. stoletje adverb romanz (= govor v ljudskem romanskem jeziku; uporablja se tusi za verzne pripovedi z viteko in fantastino vsebino) 13. stoletje angleko romance (= pripoveed z namiljeno vsebino; uporablja se tudi pojem novel = roman, kar je bolj realistino) 17. stoletje francosko romaneseqe (= izmiljeno, nenavadno, negativno; nasproti ruskemu klasicizmu to je pozitivno) 18. stoletje romantic/romantique (= kar je ustveno, nejasno, mlano, sanjarsko, neurejeno, postane pozitivno in nastane ta pojem) Vsi izrazi so povezani z nacionalizmi. Entuziazem (iz en theos = velika navduenost za kaj) Voltaire je preprian, da so Nemci fanatini kriarji Madame vidi v njih entuziazem, ljubezen do lepega, ustva, ki imajo veliino in mir Madame o jeziku nemina je bogata v metafiziki to je jezik, povezan s filozofijo in domiljijo ni marala Napoleona v militarizmu se je poutila slabo; prila je do spora z Napoleonom in prepovedal ji je iveti v Parizu Carr nas opozarja, da je Madame dobro poznala nemke klasike (Goetheja), slabe pa nacionalne romantike (Theodor Korner Preeren prevede njegovo pesem, hvalnico nemki vojski (treba je zapreti rabje), kar spregledajo in ne cenzurirajo ) po 2. svetovni vojni je Madame spregledala nemki romantini nacionalizem, ki je kasneje navdahnil naciste Carr pravi, da je to privid oz utvara za nekaj desetletij (idealiziranje Nemije) Francozi so kasneje razoarani nad Nemijo UNI LIST: Chateaubriand in Honor de Balzac Chateubriand vpliv Madame idealistino Nemijo najdemo tudi v njegovih delih lahko govorimo o utopijah (veja za dravo): e gre za lepo naravo/rajski prostor, kjer uivamo in ni treba razmiljati, pa uporabimo izraz grka arkadia (prvotno revno gorato povrje, zato je Teokrit Idile odel na Sicilijo renesansa sledi tem smernicam nastane delo Arkadia ''Tudi jaz sem v Arkadiji.'' = smrt Honor de Balzac: Striek Pons (1847) (v originali Bratranec Pons) roman sodi v okvir prizorov iz parikega ivljenja Pons je bil relaitvno znan glasbenik, ki je ivel v Italiji, kjer so ga sorodniki prezirali prijatelja si najde v nemkem glasbeniku Schmucku (ki ni mogel verjeti, da je Pons lahko ivel brez njega in obratno), ki je pianist (kot vsi Nemci) sledil je smernicam Madame ohranil je vso svojo otroko naivnost, a je dober lovek
beseda ''naiven'' se pojavlja v romanu Estetika naivno in sentimentalno pesnitvo stanje, ko je lovek eno z naravo harmonina in neproblematina enota ustev

Schmucka in Ponsa je zdruevala katolika vera in glasba (godba, ki je nebeki jezik)

(Hofman: Analogije med barvami in zvoki in vonjavami (Voltaire del besedila prepie od Hofmana))

ko Pons zboli, ima ob sebi le prijatelja Schumcka, ki ga je nadomeal tudi v gledaliu, kjer je Pons delal uenci in uenke so ravnodunost ob Ponsovi bolezni zakrivali z lanim soutjem Schmucka je lastna boleina in Ponsova bolezen tako razdejala, da je na predavanjih govoril o Ponsovi bolezni Schmuck je bil dober Nemec ko je bil Pons na smrtni postelji, mu je Schmuck as krajal z glasbo Schmuck je imel izjemen glas in je poustvarjalec; ustvarjalec postane, ko gleda Ponsa na smrtni postelji postane boanski prevajalec boanskih stvari, zane sam ustvarjati (dobri pesniki po bojem navdihu tolmaijo boje stvari) Sveta Sicilija legenda, da je imela tako lep glas, da so vsem padala glasbila na tla, ko so jo sliali poroila se je s Kristusom 3x so jo morali obglaviti

1850 se popravi splona podoba Francozov o Nemcih: Nadarjeni za glasbo (to se pojavi v Striku Ponsu), a to miljenje ne traja veno zanejo se militarni krusi po bitki pri Sadovi se podoba Nemcev zane razblinjati: Alexander Duma: Prusko nasilje majhna poraena mesta, ki so jih zasedli Prusi, imajo nostalgino podobo preteklosti, idealna Nemija se razblinja grof Bismarek (panflet Bismarck): bil naj bi tako uniljiv kot Triglav vsi so se ga bali 1870 princ Holestorn kandidira za panski prestol, kar sproi ogorenje pri Francozih zahtevajo, da se to ne sme zgoditi, kajti francoska cesaria je bila panka in ni mogla dopustiti, da bi bil na prestolu Nemec kralj polje negativen odgovor, ki ga Bismarck predrugai v aljiv ton nemka depea (= nujno sporoil) iz mesta Ems, da bi razkail Francoze izbruh pruske vojne Francija kapitulira, cesarja ujamejo in razglasijo 3. republiko izgubijo Alzacijo in Loreno v Versaillesu Nemci razglasijo cesarstvo in zdrueno Nemijo tako se podoba idiline Nemije razblini (obstajala je skoraj 60 let) drobni naivni Nemec se umakne nasilneu, pruski kralj postane cesar in se pokloni bavarskemu kralju Na zaetku 70. let nastane ve vojnih romanov. Debeluka (prvo in najbolje delo) ne gre za tragino sliko vojne najprej opie okupacijo pruskih vojakov slui zgolj za uvod o odpravi, ki se eli prebiti iz kraja A v kraj B, astnik pa koijo ustavi ob cesti v gostilni debeluka je protistutka astnik hoe uslugo, ta pa sprva noe zaradi domoljubnihi pomislekov kasneje jo prepriajo ko konno le prideoj v kraj B, imajo piknik debeluki ne dajo jesti, ker je omadeevana imamo domoljubne pomisleke in obsedenost s pruskiimi protistutkami (vse to se pojavlja tudi v Gospodini Cicifuj) Ceard Lahkoivka, ki jo francoski general naene, ona pa se zatee v Versailles, kjer se zanjo zanimajo lastniki, a se ona noe prodati Prusom.Njeno ivljenje je vse bolj nemogoe, zato pristane pod pogojem, da dobi prepustnico do Pariza oz maevalni pohod do generala. Isti Nemec zdaj pobija francoske here. Romantina podoba Nemije se razblini kar smo ljubili, je bilo tega vredno, kar smo obudovali, je bilo tega vredno. Nismo spremenili svojega mnenja o Goetheju. Carr pravi, da sta v nemkem narodu dve morali ali zavesti zavest univerz ali zavest boji, knjig in privatnega ivljenja, ki nima ni s politiko. Lahko bi rekli, da obstajata dve Nemiji tista sanjava in tista ezmerno dejavna na svetem prizoriu, ki je zelo kristolovska in grabeljiva. kljuno za imagologijo: pisatelji zanejo ponujati Nemiji spravo Victor Hugo namiljen nagovor Francije Nemiji: ''Sem tvoja sovranica, ne le tvoja sestra. Vse sem ti vzela in ti vraam vse, pod pogojem, da bova ustvarili en narod, eno samo druino, eno republiko. Uniila bom vse tvoje trdnjave, ti bo pa svoje. Moje maevanje je bratstvo, naj ne bo ve meja. Ren naj pripada vsem. Pripadajmo isti republiki, zdruenim dravam Evrope, evropska svoboda svetovne mere.''

VAJE

Frank Wedekind: Pandorina skrinjica

Frank Wedekind se je leta 1864 rodil v Hannovru v Nemiji. Stara sta bila obsedena z ameriko kultur, zato sta sina poimenovala Benjamin Franklin. Mladost je preivljal v vici, kjer je tudi maturiral. Pri 22 letih se je sprl z oetojm in pr istal v finanni stiski, zaradi esar je pisal oglase za Maggi. Pred oetovo smrtjo sta se pobotala. Frank je pisal dramatiko in satire. ivel je v Londonu in Parizu. Zaradi objave neke je bil obtoen celo razalitve cesarja, zato je spet pobegnil v vico. Kasne je se je sicer predal oblastem. Leta 1916 se je poroil z igralko, ki igra v veini njegovih del. Prvo svetovno vijno je preivel bolehen, umrl pa je marca 1918, najverjetneje zaradi panske gripe. Bral in obudoval tudi slovenski dramatik Slavko Grum (Dogodek v mestu Gogi). Eno izmed njegovih bolj znanih del je Pomladno prebujenje, s podnaslovom Otroka tragedija. Napisal jo je po lastnih izkunjah pristno je opisal tegobe mladostnikov, saj je njegov prijatelj storil samomor. Delo so prvi izvedli leta 1906. Wedekindovo najbolj znano delo je Pandorina skrinjica ali Die Bchse der Pandora. Snovati jo 1892, dve leti kasneje, 1894 pa jo zakljui. Pandorina skrinjica je knjina drama = bralna drama = namenjena le branju, ne uprizoritvi. Ker za to obseno delo ni bilo zanimanja, je napisal dve drami: Zemeljski duh (Der Erdgeist, 1895) po legendi se Venera pred kranstvom zatee k zemeljskim duhovom, palkom Pandorina skrinjica (Die Bchse der Pandora, 1907)

PRVO DEJANJE Skoraj v celoti je ohranjeno tudi v Zemeljskem duhu. V njem sreamo skoraj vse nastopajoe osebe. V ateljeju se sreajo slikar Schwarz, ki kramlja z urednikom Schnom o dami, ki jo Schwarz slika. Imenuje se Lulu. Lulu se jima kmalu pridrui s svojim ostarelim moem Gollom. Prikljui se jim tudi Schnov sin Alwa, ki govori o ''Zaratustri'' = svoji drami. Gospoda nato pusti Lulu samo s slikarjem, ki ga Lulu s svojo lepoto popolnoma omrei. V obeh razliicah se mo in urednik umakneta, slikar in Lulu pa se zapleteta v ljubezensko igro. V Zemeljskem duhu je Lulu manj ivahna nekateri pravijo, da gre za prehod nedolne kurtizane v femme fatale. Prizor prekine prihod Luluinega moa Golla, ki ga od ogorenja ob pogledu na Lulu in slikarja zadane kap. Lulu + mo Goll* + slikar Schwarz

DRUGO DEJANJE Skoraj v celoti je ohranjeno tudi v Zemeljskem duhu. Slikar Schwarz se poroi z bogato vdovo Lulu, a med njima ni ljubezni Schwarz se ji zdi tepec. Lulu obie karikatura (starek), ki jo edini klie s pravim imenom. Urednik Schn obie Lulu in jo prosi, naj ga ne obiskuje ve, ker se bo poroil. Lulu se ljubimcu noe odrei, zato Schn pove resnico Schwarzu pred 8 leti je Lulu gola tekala naokoli, dokler je ni Schwarz vzel v roke in jo dal olati. Slikar Schwarz je okiran in si od osuplosti preree vrat. Lulu + Schwarz* + Schn

TRETJE DEJANJE Dogaja se v gledaliki garderobi, kjer se Lulu pripravlja na nastop. Alwa premiljuje do drami, ki jo bo napisal; prvo dejanje bo posvetil Lulujinemu bivemu mou Gollu, drugo mrtvemu slikarju Schwarzu, tretje pa uredniku Sch nu, ki ga Lulu eli prepriati, da pusti svojo nevesto. Lulu + Schn + Adelheid

ETRTO DEJANJE etrto dejanje Zemeljskega duha je tretje dejanje bralne drame. Lulu postane ga. doktor (poroi se z doktorjem) in ima ljubimca pastorka, Gollowega sina Alwa. Alwa ji izpove ljubezen, ona pa pravi, da ne ljubi nikogar ve. Temu sledi obraun med urednikom Schnom in Lulu Lulu ga ustreli in Schn pred smrtjo sinu ree, da je njegov naslednik, Lulu pa da klju od blagajne. Lulu + Schn* + Alwa

Leta 1907 je Wedekind napisal e eno novo dramo, ki jo je spet naslovil Pandorina skrinjica = Die Bchse der Pandora. Na novo je napisal uvodno dejanje, v katerem pripoveduje, kako so Lulu reili iz zapora in sklenili, da pobenge.

DRUGO DEJANJE etrto dejanje bralne drame postane drugo dejanje. Dogaja se v parikem salonu. Lulu bo morala plaati za zloin, ker jo izsiljujejo. Pojavi se zvodnik, ki ji ree, da jo bo izroil policiji, e ne bo postala njegova protistutka, Rodrigo pa jo izsiljuje za denar. Grofica Geschwika ( lejzbika) in Lulu se ljubita Lulu grofico izrabi; prosi jo, da se preda Rodrigu, sama pa pobenge.

TRETJE DEJANJE Peto dejanje bralne drame postane tretje dejanje. Lulu ivi v Lonodnu s pastorkom Alwo in s kreaturo. Oba jo silita v prostitucijo, vrne pa se tudi grofica. Konec: Jack Razpara je leta 1888 po Londonu pobijal protistutke tudi Lulu je raztrgal trebuh.

Na nastanek Pandorine skrinjice mono vpliva francoska literatura. Wedekind je ime junakinje povzel po pantomimi iz leta 1888, ki jo je ustvaril Flicien Chamsaur govori o kurtizani, ki je v kostumu in ie svoje izgubljeno srce. Catulle Mends: La FemmeEnfant (1891) Roman, ki pripoveduje o tem, kako se slikar zaljubi v svoj model (enska-otrok), za katerega se izkae, da nima nedolne preteklosti in sedanjosti. Vpliv Zolajevih romanov, npr Nana prostitutka, ki se mlada poda v prostitucijo in nato obraunava s svojimi ljubimci, ____________________ razmerje med pastorkom in oetovo eno. Pandorin mit: Prometej je ukradel ogenj in ga dal ljudem. Bogovi so se maevali in so ustvarili Pandoro = z vsemi darovi obdarjena. Pokonevala bo ljudi. Prometejev brat jo zvame za eno, ona pa odpre skrinjico in zlo se raziri po Zemlji. Ker je prva enska grke mitologije, jo mnogi primerjajo z Evo njen prepovedan sade je skrinjica. Michelet: Ljubezen ''Noemo e narejene Pandore, marve takno, kot si jo bomo sami ustvarili.'' Po Freudu je skrinjica vulgarna oznaka za enske genitalije. (Zgodba o Fedri, ki je ljubila svojega pastorka.)

Pandorina skrinjica: Edergiest: Pandorina skrinjica: DA FAK???

I.
II. dejanje Erdgeista

II.
tega poglavja ni

III.
III. dejanje Edergeista

IV.

V.
sodie

VI.
vlak

VII.

VIII.

II. dejanje Pandorine

III. dejanje Pandorine

FILM Reiser: Gerg Wilhelm Pabst tudiral je igro in bil igralec v Salzburgu in Berlinu, deloval pa je tudi v nemkem gledaliu v New Yorku kot reiser in igralec. Ob zaetku prve svetovne vojne se je sluajno nahajal v Franciji, zato so ga internirali iz nje. Po vojni, ko so ga spustili iz zapora, je dosegel velike uspehe kot reiser, erpav je bil leviar (npr. Ulica brez radosti). Ulica brez radosti: najbolji primer iz obdobja ''Nove stvarnosti'' (Neve Sachlichkeit) Nova stvarnost = reakcija na poduhovljeni in abstraktni ekspresionizem, zanimanje za tehniko, mesta, ukinjanje visoke in male umetnosti (razlike) Pabst je ustanovil svojo drubo in se s prihodom nacistov vrnil v Francijo, na poziv Gebbelsa pa se je vrni l v Nemijo in snemal le apolitine biografske drame. Snemal je tudi po vojni, npr film o Hitlerjevem koncu.

Glavna igralka:

Louise Brooks vloga Pandore 1938 se umakne, kritik Hollywooda

Elementi: ekspresionizem (nenavadni liki, okolje), nova stvarnost (nesrena mladost, siromatvo glavne junakinje) ohranja se teatralizacija = dejanja; pri filmu je ve scenskih monosti