3.

DB

NOVELA: krajša/srednje dolga pripoved, napisana v prozi ali verzih, značilna je dramatičnost (hiter sunkovit razvoj, stopnjuje se v vrh,
kratek/močan (nepredvidljiv) konec), ima nenavadne preobrate in presenečenja, en osrednji dogodek, malo oseb, pogosto pomembno
vlogo ima nek predmet, motivika: stvarno vsakdanje življenje. OK

KRATKA ZGODBA OZ. SHORT STORY: Razvil jo je Edgar Allan Poe, kratka, sodobna pripoved (ameriška novela), nastala v
Ameriki (19.st.), osrednji dogodek, kratko čas. obdobje, omejen prostor, nepričakovan razplet. Motivika: sodobna, lahko pa je ljubezniva,
grozljiva, kriminalna, itd. OK

Nikolaj Vasiljevič Gogolj = Plašč

Ameriška romantika (maska rdeče smrti-Edgar A. Poe): med 1825 in 1860; V nasprotju z eu. romantiko ki je poudarjala moralne
vrednote, naskladje med idealom in stvarnostjo, je ameriška poudarjala: optimizem, vedrino, patriotizem (ljubezen do
domovine/naroda/države), ponos, puritanizem (nasprotuje vsakemu svobodnejšemu pogledu na svet)

Edgar Allan Poe (1809-1849):

· predstavnik ameriške romantike

· ameriški pesnik, pisatelj, urednik in kritik

· vojaška akademija, nedisciplina

· piše liriko, pripovedno prozo, drame, eseje, kritiko

· najbolj znan po svojih mračnih, grozljivih pesmih in zgodbah

-MASKA RDEČE SMRTI:

· VSEBINA: Zgodba se odvija v neki neimenovani, deželi kjer razsaja kuga imenovana Rdeča Smrt. Ko se ljudje z njo okužijo, umrejo
hitro in boleče, saj jim po telesu v nekaj minutah vzbrstijo škrlatne pege, nato zakrvavijo in nazadnje izdihnejo. Kljub temu da je bila
bolezen tako strašljiva in hitro napredujoča, pa se vladar te dežele, princ Prospero, ni obremenjeval, in k sebi poklical tisoč zdravih in
brezskrbnih, plemenitih prijateljev v svoj dvorec. Tam so se Prospero in družba gostili in zabavali skoraj pol leta, zunaj pa je medtem še
vedno pustošila kuga, ki je ubijala ljudi. Da bi pregnali misli na grozote izven palače je princ vseh svojih tisoč prijateljev povabil na
veličasten, čudovit ples v maskah. Posebej za to priložnost je dal sedem velikih sob načrtno preurediti. Prva soba (vzhod) - modre
zavese, okna: živo modra. Druga soba - škrlatno okrasje in okna, tretja - cela zelena, četrta oranžna, peta bela in šesta vijolična.
Sedma (zadnja soba na zahodu) - cela ovešena s črnim žametom in prekrita s črnimi preprogami. To je bila tudi edina soba, kjer
barva oken ni ustrezala okrasju; okna so bila krvavordeča, imela je še eno posebnost; velika ebenovinasta ura, katere bitje je ob
vsaki polni uri zadonelo prek vseh sedmih soban. Ta zvok je bil tako turoben in moreč, da je skalil veselo, brezskrbno vzdušje tako
plesalcev kot godbenikov, ki so bili takrat primorani nehati igrati. Takoj ko je donenje potihnilo se je ples in veselje nadaljevalo, vse
dokler ni bila ura okoli. Zabava je trajala do polnoči, takrat pa je ura spet začela biti. Vse se je ustavilo in se potopilo v razmišljujočo
tišino, tako da so nekateri izmed gostov imeli čas opaziti novo pojavo med njimi. Postava, ki je prej ni nihče opazil, si je zdaj utirala pot
med razmikajočo se množico, ki se je v strahu tlačila proti stenam sobe. Ta postava si je namreč s svojo opravo drznila kaziti
veseljačenje ostalih; bila je visoka in suha in od glave do nog ovita v mrtvaški prt. Maska, ki ji je skrivala obraz je bila podobna
obrazu mrtvega trupla, njena obleka pa poškropljena s krvjo in široko čelo in vse poteze na obrazu zaznamovane s škrlatno
strahoto. Princ Prospero, je ukazal dvorjanom, naj masko zgrabijo in razkrijejo, a so bili vsi preveč prestrašeni da bi ustavili postavo, ko
se je princu približala na nekaj korakov. Maska ga je nato vodila iz vzhodne sobe, prek druge in tretje in vseh ostalih, dokler nista obstala
v črni sobi. Princ jo je hotel v besu napasti, a preden bi se je lahko dotaknil, se je mrtev zgrudil na tla. Njegov krik je zganil dvorjane, da
so se pognali nad postavo in strgali mrtvaški prt in masko. Vse je obstalo v nepopisni grozi, ko so spoznali, da ne prt ne maska nista
zakrivala nobene oprijemljive oblike in da je mednje prišla kuga. Vsi veseljaki so eden za drugim popadali na tla, mrtvi in
oškropljeni s krvjo, ebenovinasta ura pa se je ustavila s poslednjim življenjem v sobi. In Tema in Razpadanje in Rdeča Smrt so
uveljavili nad vsem svojo oblast.

 KLJUČNE BESEDE: umik pred kugo, ples v maskah, barve sob: modra, škrlatnordeča, zelena, oranžna, bela, vijolična, črna;
ura iz ebenovine, rdeča maska
 izhaja iz tradicije grozljivega romana
 ne gre se za zunanje dogajanje
 TEMA: kuga, Rdeča smrt
 MOTIVI: kri, maska Rdeče smrti, ples, sobe ...
  IDEJA: smrti ni mogoče uiti -> parabolično
 SLOG: realističen, bogat, natančen slog, zaradi podrobnih opisov
 JEZIK: bogat, navadno za Američane
 Pripovedovalec – tretjeosebni
 SIMBOLI:
o simbolni pomen barv sob: 1. modra, 2. rdeča, 3. zelena, 4. oranžna, 5. bela, 6. vijolična in 7. črna z rdečimi okni -
človekova duševnost (občutki) in obdobja življenja (Prosperov tek za Masko skozi vse sobe);
o ura iz ebenovine: iztekanje časa, odbije konec življenja - neprestano nas opominja;
o ples v maskah: smrt - skrivnostna maska, nihče ne pričakuje -> prepričanje da so varni pred smrtjo
o Maska rdeče smrti: najbolj fantastičen lik z alegoričnim pomenom: visoka, suha postava, ovita v mrtvaški prt in z
obrazom mrtveca; pooseblja smrt-personifikacija smrti

REALIZEM: 19. st. v FR se začne l. 1830 -> 1870. Pisatelji želijo pisati čim bolj resnično (realno), objektivno in obenem kritično
predstaviti vsakdanje življenje, naravno okolje in družbene razmere. Zunanji svet opisujejo po resnici - z vrlinami in napakami.
Težijo k prikazovanju družbenih nasprotij (bogati – revni), opisujejo razslojevanje kmečkega stanu, moralno skrhanost meščanske
družbe.

Nikolaj Vasiljevič Gogolj: PLAŠČ:

 Središče: usoda Akakija, ki si želi imeti nekaj, česar si na svoj družbeni položaj na žalost ne more privoščiti-nov plašč
 Svet v noveli se deli na 2 pola (svet bogatašev in svet neuspešnih revežev)
 Pripovedovalec : tretjeosebni, objektiven
 VODILNI MOTIV/SIMBOL: plašč
 TEMA: socialna krivičnost in zaščita malega, zatiranega in družbeno prikrajšanega človeka (malega človeka)
 JEZIK: jedrnat, primere, pretiravanja (hiperbole), posebna ritmika

NATURALIZEM: zadnjih 30 let 19. stol.; opis stvarnosti, takšne kot je; usoda temelji na 3 determinantah: okolje, čas ter dednost;
nižji sloji: delavci, kmetje, rudarji, obrtniki, mali trgovci, prostitutke ...; grde strani življenja: fizične in duševne bolezni, perverznost,
socialno degeneracijo, prostitucijo, revščino ...; personalni pripovedovalec; impresionistične slogovne prvine - beleži čutne vtise junakov;
vse snovi se avtorjem zdijo primerne za uporabo v literaturi

Guy de Maupassant (1850-1893):

· predstavnik francoskega realizma in naturalizma

· zaslovel predvsem z novelami, napisal 19 zbirk novel (Hiša Tellier, Yvette, Nakit, Nekoristna lepota, Debeluška)

· pisal je tudi romane: Njeno življenje, Naše srce, Lepi striček ...

· Leta 1891 neozdravljivo duševno zboli, 1892 poskuša storiti samomor, zato ga odpeljejo v umobolnico, kjer

Umre

NAKIT:

· SNOV: življenje pariških malomeščanov - motiv malega človeka

· TEMA: hrepenenje glavne junakinje po materialnih dobrinah in želja po vzponu na družbeni lestvici. Hrepenenje po gmotnem
blagostanju, osebni sreči in družbeni uveljavitvi malega človeka

· IDEJA: nečimrnost - vedno kaznovana; človek, ki od življenja zahteva preveč nujno propade

. MOTIVI: nakit- simbol razkošja; kazen; povpetništvo; hrepenenje po sreči,…

VSEBINA: že veš; zasnova: predstavitev oseb in matildinih želja, zaplet: povabilo na ples/izposoja ogrlice, vrh: izpolnitev
matildinih sanj na plesu + izguba ogrlice, razplet: vrnitev fake ogrlice in delo za poplačanje dolgov, razsnova: ponovno
srečanje in spoznanje da biseri niso bili pravi…Matilda Loisel je bila mlada žena uradnika, ki si je najbolj na svetu želela
udobnega, razkošnega življenja in družbenega ugleda. Mož je videl njeno nezadovoljstvo, zato jo je poskušal razvedriti in ji
tako nekega dne prinesel povabilo na imenitno večerno prireditev pri ministru. Požrtvovalno se je odpovedal celo novi puški in
ves denar podaril ženi, da si je ta lahko privoščila večerno obleko. A Matilde lepa obleka ni zadovoljila, zato si je od bogate
prijateljice gospe Forestier sposodila dragoceno diamantno ogrlico. Tako nalepotičena se je z možem odpravila na ples. Bila je
v centru pozornosti, po plesišču se je vrtela s samim ministrom in uživala vsesplošno občudovanje. Zdi se, da je bil bleščeč ples
najpomembnejši dogodek njenega življenja. Ko se je prireditev zaključila, je gospa Loisel hitro zbežala domov, saj ni želela, da
bi jo videli v revnem plašču. Ko se je pogledala v ogledalo, pa je pretresena opazila, da je diamantna ogrlica izginila. Z možem
sta preiskala vse možne kotičke, kjer bi se ogrlica lahko izgubila, a nista je našla. Ni jima preostalo drugega, kot da sta si
izposodila celo bogastvo denarja in kupila zelo podobno, skoraj identično diamantno ogrlico, ki jo je Matilda nato vrnila svoji
prijateljici. Za zakonca Loisel so se začeli težki časi - ker sta morala izposojen denar vračati raznim oderuhom, sta obubožala in
pristala na socialnem dnu. Po desetih letih, ko sta dolg odplačala, je gospa Loisel srečala staro prijateljico Forestier in ji
povedala, kaj se je zgodilo. Ponosna je razložila, kako sta z možem kupila novo diamantno ogrlico in jo s trdim delom tudi
odplačala. Gospa Forestier jo je zaprepadena poslušala, nato pa vzela prijateljičine roke v svoje in rekla da je bila ogrlica bila
zelo poceni.
 NASTANEK: Novela je nastala leta 1884. Avtor je snovno podlago za Nakit našel v životarjenju in bedi pariških
malomeščanov.

JEZIK: jedrnat in preprost

GLAVNA OSEBA = Matilda Loisel: nižji srednjemu sloju, enkratna osebna, toda tega se tudi sama zaveda in prav od tod
izvira njena nečimrnost, na začetku novele je nežno in očarljivo dekle, na koncu pa starikava, groba ženska, resna in žilava

MODERNIZEM: 20. stol po letu 1910; umetnost - edini svet smisla, celovitosti in edina obramba pred kaotično resničnostjo;
notranjost človeka - tok zavesti (zavest in podzavest); estetika grdega, iskanje estetskega v zaznavah, predstavah in občutjih,
asociacije, sanje, simboli, zanemarja logična razmerja, kronološka zaporedja dogodkov; posamezni pripovedni drobci, oznake oseb
niso več celovite, Jezik postane svoboden in preprost,…AVANTGARDE

Franz Kafka (1883-1924): češko-avstrijski pisatelj; živel po željah svojega očeta (slab odnos); pisma zaročenki; Dela: roman Proces,
kratke zgodbe (Sodba, Opis boja ... ), pisma

PREOBRAZBA:

VSEBINA: 1. poglavje: preobrazba glavne pripovedne osebe v hrošča; 2. poglavje: telesno in duševno trpljenje ter popolna družbena
odtujitev (in izobčenje) Gregorja; 3. poglavje: duševno ponižujočemu hiranju sledi smrt glavne pripovedne osebe, družina neprijetno in
obremenjujočo zadevo hitro pozabi, že iščejo snubca za hčerko

OSEBE: Gregor Samsa: je glavna oseba v noveli, trgovski potnik/uradnik, ki se preživlja s potovanjem po državi in sklepanjem poslov…
Greta Samsa: je Gregorjeva sestra, ki je skrbela zanj po preobrazbi, čeprav se ji je gnusil….Gregorjev oče: je do Gregorja zelo grob in ga
sovraži. Preganja ga s palico in ga ne pusti iz sobe. Bil je celo tako grob, da je vanj metal jabolka in ga poškodoval….Gregorjeva mati:
ima Gregorja rada, vendar pa se ga po preobrazbi sramuje in ga ne želi videti.

GROTESKNOST: preobrazba v hrošča oz. mrčes

IDEJA: skrito sovraštvo do nadrejenih/birokratske družbe, zbuja občutek krivde(mrčes kot simbol za uradništvo)

TEMA: bivanjska/eksistencialna kriza; iskanje smisla v življenju, vrednote sodobnega človeka

MOTIVI: preobrazba, odnos: uslužbenec-nadarjeni, Gregor-družina; odtujenost družine, smrt: nejasen vzrok, odnos s sestro…, hrana
(duhovna hrana: družba), slika: izživljanje umetnosti oz. erotika, soba: ujetost v svetu

SIMBOLI: časopis (odtujeni odnosi v družini), soba (ujetost v svetu), okno (omejen izhod iz ujetosti), slika (odtujena erotika)

JEZIK IN SLOG: nenavadno, pripovedovano kot običajno; pripovedovalec: personalni (bralec dojema dogodke skozi oči pripovedne
osebe; ne more komentirati dogodka); nasičeno z odvečnimi podrobnostmi; slogovni postopki: opisi, pripovedi, samogovor,
dvogovor ...; Jezik: preprost in razumljiv; očitne modernistične prvine –simbolizem

POSTMODERNIZEM (intelektualni tok): . 6o. leta 20. stol (po WW2 oz. po letu 1960); prepletenost z drugimi vedami (filozofija,
psihologija, kulturna zgodovina,…), meta fikcija (avtor namerno vključuje opombe, komentarje ali celo vključuje samega sebe kot lika v
delo. To ustvarja razmišljanje o sami naravi pisanja in fikcije.), vračanje k tradiciji, stilska natančnost, avtobiografski podatki,
brezčasnost, ponavljanje, vzvišena metaforika, simboli, alegoričnost, pluralizem resnic, protislovja, anahronizmi, parodija,…

Jorge Luis Borges (1899-1986): argentinski pisateilj, pesnik, literarni kritik; v zgodnjih delih se je posvečal predvsem
eksistencialističnim vprašanjem, prelom v slogu po smrti očeta, skoraj umre zaradi poškodbe glave

JUG:

VSEBINA: Juan Dahlmann je knjižničar, ima majhno posestvo na "jugu" Buenos Airesa - nikoli ni našel časa za obisk. Dobi kopijo
Tisoč in ena noč in jo odnese domov, med branjem hiti po stopnicah v stanovanje in se po nesreči udari po glavi z ostrim robom odprtega
okna. Zaradi rane doma leži na postelji z zelo visoko vročino. Po nekaj dneh ga premestijo na kliniko, kjer mu zdravljenje njegove
poškodbe povzroča še večje trpljenje. Napol v deliriju čuti ponižanje in sovraštvo do samega sebe, kot bi bil v peklu. Po dneh bolečega
zdravljenja v bolnišnici mu nenadoma povedo, da je popolnoma okreval in preživel sepso. Juan se odpravi na svoje posestvo na jugu. Ko
se ob zori vozi s taksijem do terminala južne železnice, z velikim veseljem opazuje mestne znamenitosti in uživa v njih kot prvič. Ker
mora počakati na kočijo, se ustavi v kavarni blizu postaje, kjer se mačka prepusti božanju. Dahlmann se vkrca na vlak in se odpelje na
jug. Začne brati knjigo, a jo zapre, ker je očaran nad pokrajino. Sprevodnik vlaka ga obvesti, da se vlak ne bo ustavil na njegovem cilju,
zato bo moral izstopiti na prejšnji postaji. Po zatemnjenih cestah se prebije do bara. Usede se, naroči hrano in začne brati knjigo. Trije
domačini, ki sedijo za sosednjo mizo, mu vržejo drobtinico kruha, na kar se ne ozira a kasneje vstane, da bi zapustil lokal. Krčmar mu
reče, naj se ne ozira nanje, češ da so pijani. Dahlmann se obrne in se sooči s tremi domačini. Eden od njih vzame nož. Krčmar opomni
Dahlmanna, da nima niti orožja. Starec v kotu vrže Dahlmannu nož pred noge. Zaveda se, da to pomeni, da se bo moral boriti, in da je
obsojen na propad; nikoli v življenju ni vihtel noža in bo zagotovo umrl v tem boju. Vendar čuti, da je njegova smrt v spopadu z noži
častna, da bi jo izbral, ko je bil bolan v bolnišnici, in se odloči, da bo poskusil. Dahlmann in napadalec zapustijo bar -> Dahlmann umre v
prepiru.

IDEJA: uživati moramo v trenutkih življenja in zanje biti hvaležni, saj smo minljivi. Ideja dvojne resničnosti - vprašanje sveta:
resnični, zunajliterarni svet (svetu manjka smisel) in književni (pobeg iz resničnosti - pomen v magičnosti besede)
TEMA: tema smrti, realnost in fantastika; avtobiografski podatki (nesreča): znajde se na prelomu med življenjem in smrtjo

· skorajšnja smrt - usoda mu je naklonjena in ozdravi; konec odprt - končni smisel smrti ostaja skrit.

MOTIVI: neizogibna smrt, bolnica, mesto, vlak, podeželje, pretep, …

ZGRADBA: dvodelna:

· začetek: velemesto, konec: podeželje (ruralno okolje) oz. Jug

· pripovedovalec - prvi del vsevedni, drugi del pa personalni,

sanje - dokončna smrt - odločitev za boj z noži.

JEZIK:

· racionalen, intelektualen, brez čustvenih primesi, poudarjanje podrobnosti in prehod na simbolno raven. Primerjave

WILLIAM FAULKNER: POJDI DOL, MOJZES:

VSEBINA: Mlad, razkošno oblečen temnopolti moški leži

na posteljici v zaporu v Illinoisu in odgovarja na vprašanja popisovalca. Ime mu je Samuel Beauchamp
(Butch, Benjamin) in pravi, da se ne spomni svojih staršev ter da ga je vzgajala babica Mollie
Beauchamp. Ko popisovalec odide, stražarji slečejo Beauchampovo modno obleko in mu obrijejo
glavo. Stara, slabotna Mollie Beauchamp (Lucasova žena, Samuelova babica) pride v Jefferson k
Gavinu Stevensu, advokatu. Vedno znova pravi, da je Carothers Edmonds njenega fanta prodal v Egipt. Vztraja, naj Stevens pomaga
njenemu vnuku, da se reši iz težav. Stevens opravi nekaj telefonskih klicev in obišče urednika časopisa ter izve, da je deček umoril
policista in bo naslednji dan usmrčen. Gospodična Worsham, stara bela ženska, pri kateri živi Mollien brat, pride obiskat Stevensa in
prosi, naj dečkovo truplo pripeljejo nazaj v Jefferson. Stevens ji pove, da bo stalo dvanajst dolarjev. Da mu 25. Ko odide, pokliče
urednika časopisa in pove, da bo dejanska cena dva 225 dolarjev. Stevens zbere denar in dečka pripeljejo domov na vlaku v krsti. Pred
pogrebom gre Stevens obiskat hišo Mollie in gospodične Worsham, toda trije temnopolti ljudje v hiši preprosto stokajo, kako je bil fant
prodan faraonu, ker ga je v Egipt prodal Carothers Edmonds. Stevens hitro odide; pogreb je naslednji dan.

TEMA IN IDEJA: svet si moramo deliti - nestrpnost in sistem, zakoreninjen globoko v ljudeh vprašanja etičnosti

naslov - bivanjsko vprašanje črncev ameriškega Juga v 20. stoletju

PESEM GO DOWN MOSES- razpravlja o svobodi, pri čemer se nanaša tako na svobodo Izraelcev kot svobodo pobeglih zasužnjenih
ljudi

OSTALE NOVELE:

LITERARNO OBDOBJE MED SVETOVNIMA VOJNAMA

JAMES JOYCE – ILOVICA:

OBNOVA
Maria, ki jo imajo vse sodelavke rade, je skrbno pospravila in pomila kuhinjo v pralnici Dublin ponoči. Mudilo se ji je na obisk k Joeju,
ki se ga je zelo veselila. Po končanem delu v službi se je usedla na tramvaj in odpeljala do pekarne z najboljšimi rogljički. Kupila jih je
nekaj za mlajše, starejšim pa je čez cesto kupila kos rozinovega kolača, politega z veliko mandljevega obliva. Na poti k Joeju na tramvaju
ji je sedež odstopil nek moški, ki je začel govoriti o vremenu, Marii pa je bilo nerodno. Pri Joeju doma je bilo veliko otrok, ki so se igrali
in bili zelo veseli kolačkov. Takrat se je Maria spomnila, da ima nekaj tudi za odrasle, vendar je ta slasten kolač ostal na tramvaju.
Vzdušje je bilo prijetno in Maria je hotela izvedeti, zakaj se Joe nič več ne pogovarja z bratom, ta pa ni hotel o tem govoriti. Otroci so
Mario povabili k igrici, kjer imaš zavezane oči in s tipanjem prepoznavaš predmete. Tako so nekateri dobili prstan, drugi molitvenik, ona
pa je dobila nekaj mehkega, vlažnega, kar ni prepoznala. Gospa Donnelly, žena Joeja, se je zelo razburila in okarala otroke, da se tega ne
počne. V drugo pa je Maria zagrabila molitvenik in gospa Donnelly se je pošalila, da bo šla Maria kmalu v samostan. Nato jim je Maria
na željo Joeja zapela še pesem ob klavirju. Zmotila se je, saj je dvakrat zapela Sanjala sem, da v gradu sem živela (s tem je povedala
kaj je želela; sanja o princu na belem konju; ne želi si le moža), vendar ji ni noben povedal ne za pesem ne za ilovico, ki jo je prej
prejela na krožniku. Joe je bil tako ganjen ob pesmi, da ni in ni mogel nehati jokati.

OZNAKA OSEB
-Maria: preprosta, dobrodušna, intelektualno omejena samska ženska. Njeno delo je, da v pralnici Dublin ponoči skrbi za prehrano
delavk, ki jo spoštujejo. Maria je pred leti vzela v rejo dva dečka – brata Joea in Alphyja, ki sta odrasla in se osamosvojila. O njiju ne
izvemo veliko. Vemo le, da sta v mladosti tičala skupaj kot rit in srajca, sedaj pa niti drug o drugem nočeta govoriti.
MOTIVI IN SIMBOLI
Motiv smrti se pojavi v vrhu novele tik pred koncem, ko Maria na krožniku zatipa '' nekaj mehkega, vlažnega, nekaj iz vrta'' . Z otroki se
je igrala igrico z zavezanimi očmi, ki so mogli prepoznati predmete, ki so jih dobili na krožniku. Če je nekdo zatipal molitvenik, je to
pomenilo, da bo odšel v samostan, če je prepoznal prstan pa je pomenilo, da se bo poročil. Tako je Maria zatipala ilovico, simbol za smrt.
Grad-simbol
IDEJA - pasivnost; uklonila se je družbi
TEMA - Tema in tudi notranja zgodba novele je neizživeta spolnost Marie. Kljub želji po materinstvu ostane samska, za to pa naj bi bilo
krivo irsko okolje. Dublin naj bi bil tako druga tema in ideja, saj se celotno dogajanje dogaja v glavnem mestu Irske, na katerega je
pisatelj zelo navezan.

Ernest Hemingway - SNEG NA KILIMANDŽARU:

VSEBINA: Harry in Helen obtičita na safariju v Afriki, ker se jim pokvari vozilo. Harry si s trnom rani nogo, in ker si je ne premaže z
jodom, se mu zagnoji in se svoji ženi Helen opravičuje za smrad rane = gangrene. Oba opazujeta mrhovine, ki hodijo okoli taborišča in
čakajo na njegovo smrt. Prepirata se o tem, kako ravnati z njegovo boleznijo, kako preživeti čas in ali naj si privošči pijačo od služabnika
Mola. Harry se začne spominjati različnih trenutkov iz svoje preteklosti, o katerih bi lahko pisal. Če se vrnemo v sedanjost, Harry začne s
svojo ženo nov prepir, jo zmerja zaradi njenega denarja in se norčuje iz luksuznega življenja, ki sta ga živela v Parizu. Pove ji, da je
zabavno, da jo tako poškoduje. Ko vidi, da jo je spravil v jok, reče, da jo resnično ljubi, a sam pri sebi misli, da je to znana laž, zaspi. Ko
se zbudi ugotovi, da je Helen odšla na lov, zato ostane sam s svojimi mislimi. Razmišlja o svojem življenju z njo in med bogataši ter o
tem, kako zapravljen je bil čas. Na ta safari je prišel, da bi se poskušal odvaditi dobrega življenja in da se vrne k bolj grobemu
življenjskemu slogu, ki ga je nekoč vodil. Helen je dobra in močna ženska, vendar je on ne ljubi zares. Od pomembnejše pisateljske
naloge se je odvrnil z zapeljevanjem vrste bogatašinj za njihov denar. Helen se vrne z ovnom, ki ga je ustrelila, da bi skuhala juho za
Harryja. Ko Harry bolj razmišlja o ženini preteklosti, izgubah, se bolj trudi biti vljuden. Helen ponavlja svoje prepričanje, da bo kmalu
prispelo letalo, ki ga bo odpeljalo v bolnišnico. Harry se zdi manj prepričan in jo sprašuje, zakaj misli, da bo. Hijena se prikaže in smeje,
ko se namestijo za večer, ko se prvič zave, da ga čaka smrt, skriva svoj strah. Harry začne razmišljati o svoji situaciji in obžaluje, da zdaj
nikoli ne bo imel časa napisati vsega, kar je načrtoval. Helen si želi, da ne bi nikoli prišla na safari, in oba se spet prepirata, kako sta se

znašla v tej situaciji. Harry izjavi, da Helen nikoli ni ljubil. Harry zdrsne v še en preblisk, tokrat o ženskah, ki jih je ljubil in izgubil.
Nikoli ni pisal o ničemer od tega, čeprav je videl svojo dolžnost, da napiše vse. Ko se vrne v resničnost, Helen Harryju ponudi nekaj
juhe. Ni mu bila všeč, ampak z občudovanjem pogleda Helen in začuti, da smrt spet prihaja. Vse bolj si želi, da bi pisal, toda Helen ne
ve, kako pisati s pomočjo nareka, in spozna, da je priložnost za pisanje za vedno minila. Nato se mu spet začnejo pribliski. Harry se s
Helen na kratko pogovori o pijači, vendar še enkrat zaspi, spomini pa prihajajo hitro in hitro, ko oslabi. Harry se zmedeno/zaspano
pogovarja s Helen in si ponavlja, da ne bi nikoli pisal o njej ali njenih ljudeh. Potem pa smrt zadnjič pride zanj. Harry začuti njeno glavo
na svoji posteljici, kako se približuje, in izgubi sposobnost govora, zaspi in sanja kako zjutraj pride prijatelj Compton z letalom, da
Harryja odpelje v bolnišnico. Med potjo skrenejo s smeri proti svetlo belim snegom gore Kilimandžaro in Harry spozna, da ne bo prišel
do bolnišnice, ampak bo namesto tega v miru ležal na pobočju gore-umre med spanjem. Helen na prebudijo oddaljeni kriki hijene in ob
sebi odkrije Harryja brez življenja.

TEMA: smrt - simbol za duhovno smrt velikega dela pisateljev, denar, tema bivanjske stiske in zavoženega življenja

IDEJA: Materialno blagostanje - duhovna smrt pred fizično, pisanje cenene literature

SIMBOLI iz narave:

· Hijene, jastrebi, mrhovina, gangerna, Harryjevo telo - smrt

· bela/zasnežena gora oz. belina – simbol dobrega, čistosti, doma, nov začetek

· Na videz 2 konca- mešanje blodenj z resničnostjo

· Dokončna smrt - letalo ne leti proti Aruši, temveč proti Kilimandžaru

· Krik hijene prebudi ženo - moževa smrt