LEPA VIDA

(LJUDSKA)
VSEBINA
• Lepa Vida je mlada, revna, pridna, od dela in neprespanih noči
zgarana mati, ki živi z bolnim otrokom in starim možem.
• Zamorec jo zmami z obljubami o lepšem življenju pri španski
kraljici in jo tja tudi odpelje.
• Čeprav se že na ladji zave svoje zmote, se vda v usodo in postane
dojilja na španskem dvoru, kljub vsemu pa nenehno hrepeni po
domu, otroku in možu.

Tema: neizpolnjeno hrepenenje (hrepenenje po tujini, hrepenenje po

domu).
SNOV ZA NASTANEK IN NJENE
RAZLIČICE
• Snov za Lepo Vido je vzeta iz zgodovine. Med 9. in 11. stoletjem so po obalah Sredozemskega
morja plenili Saraceni in Mavri (Arabci v Španiji) in "ugrabljali" dekleta.
• Na Slovenskem najdemo Lepo Vido v vsaj 16ih variantah.
• Usoda "ugrabljene" žene je v nekaterih variantah drugačna.
– V ihanski varianti doživi Vida tragičen konec: z zamorcem odide, ker ji je obljubil zdravilo za bolnega
otroka. Ko spozna njegovo laž, skoči v morje in utone.
– Dolenjske variante se zaključijo elegično: Vida odide z zamorcem, ki ji obljublja boljše in bogato
življenje. Ko spozna svojo napako, joka, žaluje, a rešitve ni. (Prešernov konec balade: tragično-elegičen).
– V gorenjskih različicah je konec pesmi o lepi Vidi srečen. Vida postane zamorčeva žena ali pa se vrne
domov.
LITERARNA ZVRST IN VRSTA
• Epska pesnitev – BALADA

• BALADA je srednje dolga lirsko-epska pesnitev, ki po navadi obravnava nenavaden dogodek. Zapisana je v vezani
besedi (poezija) in ima notranjo zgradbo v obliki dramskega trikotnika. Praviloma so balade dramatično napete, postopno
ustvarjajo temačno ozračje, ki napoveduje nesrečen konec. Pomembno vlogo v baladah igra dvogovor. V tovrstnih
pesmih neredko nastopajo tudi nadnaravne sile.

Ljudske balade so glede na dogajanje ženske in moške.

Ženske balade so romantične in sočutno opevajo usodo deklet, žena, vdov (otožnost, čustvenost, žalost zaradi slabih
socialnih razmer in krute usode): Desetnica, Sirota Jerica, Lepa Vida.
Moške balade so realistične in nesočutno pripovedujejo o tragičnih ljubezenskih in družinskih dogodkih ter zbujajo
mračno razpoloženje: Rošlin in Verjanko, Trdoglav in Marjetica, Mlada Zora.

• Značilnosti ljudske pesmi: ljudsko število, ponavljanja, poosebitve, poseben besedni red, starinske in narečne izrazi.
(Ljudsko slovstvo: Snovi ljudskega slovstva so turški vpadi, običaji, individualne usode, domišljijske zgodbe, zgodovinski dogodki in družbene razmere.
Besedilo je preprosto, pogosto v narečnem jeziku s tujkami, hkrati pa je jezikovno obogateno. Vsebuje namreč številne pomanjševalnice, okrasne
pridevke, stalna ljudska števila (3, 7, 9), ponavljanja in pretiravanja. )
MOTIVI

• Motivi: trpljenja, žalosti, smrt, iskanja boljšega življenja.

• Motiv lepe Vide – prehaja v simbol neuresničljivega hrepenenja po
boljšem svetu/življenju.