Janko Hacin - Vsi Ti Mladi Fantje

VSI TI MLADI FANTJE BESeDA BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
Janko Hacin
Vsi ti mladi
fantje
O M N I B U S 1
BESeDA
VSI TI MLADI FANTJE BESeDA
Janko Hacin
VSI TI MLADI FANTJE
Zbrala in uredila Tatjana Hacin
Tiskana izdaja je izšla pri

Slovenski matici, Ljubljana 2002
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-224-6
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
2
Oblaki so rudeči,
kaj nek’ pomenijo?
Da vsi ta mladi fantje
na vojsko pojdejo.
(Gorenjska narodna)
3
VSEBINA
UVOD 5
VOJAKI IN BEGUNI 15
1. Mobilizacija 15
2. Vojni dnevnik 22
ZAROTNIKI IN VOHUNI 214
1. Priprave 214
2. Tajni odbor 225
ŠE EN KONFINIRANEC IN DVA UJETNIKA 244
1. Konfiniranec 244
2. Dva ujetnika 257
EPILOG 279
Božji grob 280
SPREMNA BESEDA 289
VIRI IN LITERATURA 296
4
UVOD
H acinovi ali po domače Zormanovi so doma v

Češnjevku pri Cerkljah na Gorenjskem. Gospodar
in oče Jožef Hacin je prevzel posestvo od svojega očeta
l. 1875. To je bila velika trdna, zaokrožena kmetija. V za-
konu z Marijo, roj. Kosem, se je rodilo 10 otrok, od teh
jih je šest doživelo srednja oziroma pozna leta: Marjeta
(roj. 1880.), Josip (tudi Jože, roj. 1881.), Janko (roj. 1884.),
Micka (Marija, roj. 1887.), Fridolin (roj. 1891.) in Mirko
(roj. 1903.).
Jožef Hacin se je odločil, da pošlje tri starejše sinove
študirat, saj je bil še krepak petdesetletnik, ko je najsta-
rejši sin Josip maturiral l. 1901 v Kranju. Bilo je očitno,
da bo treba z denarjem pametno ravnati in dobro gospo-
dariti, da bodo fantje in domači morali živeti zelo
skromno. Obe dekleti sta morali delati doma, da so tri-
je bratje mogli študirati. Micki se ni mogla izpolniti že-
lja, da bi bila učiteljica.
Josip je študiral najprej zgodovino in zemljepis, nato
pa še pravo, najprej na Dunaju, potem še v Gradcu. V 12
letih je doktoriral na obeh fakultetah in še odslužil eno-
letni vojaški rok. Seveda ga oče ni denarno podpiral tudi
5
za študij prava. Josip si je pomagal z inštrukcijami in s

prevajanjem leposlovja.
Tri leta mlajši Janko je maturiral v Kranju l. 1904. Star
dvajset let, se ni mogel odločiti, kaj bi študiral, pa je od-
šel za eno leto v vojsko, da bo imel čas za premislek. Vo-
jaški rok je odslužil v Pragi in se tam vpisal na pravo.
Doktoriral je v 7 letih. Vmes ga je pestila pljučna tuber-
kuloza, kar ga je prizadelo tudi duševno, saj je pred tem
umrlo zaradi te bolezni v mladih letih pet njegovih bra-
trancev in sestričen.
Fridolin je imel v šoli težave, šola pa z njim. Bil je si-
cer nadarjen za risanje in glasbo, a to ni bilo dovolj za
uspeh. Zaradi nediscipline je moral zamenjati dve gim-
naziji (v Kranju in Gorici), končno je maturiral na real-
ki v Ljubljani leta 1912 in nato odslužil enoletni vojaški
rok.
Ohranjena družinska pisma nazorno kažejo, kako se
je godilo Hacinovim fantom po svetu med študijem in
kako so ta čas živeli domači. Trda je bila za študente, nič
manj, če ne bolj, pa za domače, ki so garali na kmetiji.
Fantom je bilo nerodno, vedno znova prositi za denar in
pojasnjevati, kam je šel tisti, ki so ga že dobili. Študij se
je vlekel: Josip si je omislil dve fakulteti, Janku se je štu-
dij podaljšal za dve leti zaradi bolezni. Kmalu po Mir-
kovem rojstvu se je leta 1903 poročila in odšla zdoma
najstarejša sestra Marjeta, kar je pomenilo eno delovno
6
moč manj. Oče je stiskal, skrbno gospodaril in bil nave-

ličan stalno dajati; učinki študija, trdega dela in odrekanj
so se pokazali dosti pozneje, kot so sprva pričakovali
starši in otroci.
* * *
Oba brata, Josip in tri leta mlajši Janko, sta se zelo dobro
razumela, kakor kažejo njuna pogosta in iskrena pisma.
Oba sta že razmeroma zgodaj pokazala željo, da bi se
uveljavila kot pisatelja.
Josip je že kot dijak pisal pod psevdonimom v Vrtec,
Slovenca, Slovenski narod, in prevedel, med drugim,
tudi Tolstojevo »Vstajenje«. Ko pa se je po končanem
študiju zgodovine odločil še za študij prava in je bilo
očitno, da ne more računati na očetovo denarno pomoč,
je prevedel kar nekaj del za goriškega založnika Gabr-
ščka: »Trije mušketirji« in »Grof Monte Christo (Du-
mas), »Ženska pisma« (Prévost), »Tartarin iz Tarascona«
(Daudet), »Blagor na vrtu cvetočih breskev« in »Darij«
(Zeyer), »Abisag« (Vrhlický).1 Mesečne akontacije, ki jih
je Josip prejemal od založnika Gabrščka, so pomenile
vsaj majhno socialno varnost. Treba pa je bilo služiti
kruh tudi z inštrukcijami. Ko je Josip zaključil še študij
prava, se je zaposlil kot odvetniški kandidat.
1 Nadaljnje podrobnosti gl. Slov. biogr. leksikon, Ljubljana

1925–1932, I. knjiga, str. 284.
7
Tudi Janko je imel v mladih letih literarne ambicije,

kakor izhaja iz njegovih pisem bratu. Star 19 let, še pred-
no je dokončal gimnazijo, piše: »In kaj drama? Tudi spi na
dnu kufra ali kje že in čaka boé*ših bodočih časov, ki jo pokliče-
jo na dan kakor kralja Matjaža. Poslati ti je ne maram, ker bi
je pri najboljši volji ne mogel čitati.«
Ko je prišel v Prago, je pisal Josipu oktobra 1904: …
»Danes teden sva bila z Lotričem pri Zofki Jelovškovi (Kve-
der)2 . Bila je zelo prijazna in naju je povabila, naj prideva
spet. Rekla mi je, naj te pozdravim v njenem imenu, kadar ti
pišem…«
Iz pisma Josipu 14. 12. 1904: »Pišem ti na papir, ki mi ga
je dala Zofka Jelovškova. Vedi namreč, da sva se z Lotričem pri
njej popolnoma udomačila, da naju ona zalaga s čtivom, z raz-
glednicami in še celo s pisalnim papirjem. K njej greva skoraj
vsako nedeljo in ure, ki jih prebijeva pri njej, so najlepše, kar
jih živim v Pragi. Tu se zabavamo in tu dobim razvedrila, edi-
nega v svojem vojaškem življenju … V nedeljo je skuhala gos-
pa Zofka zelje in fižol pa klobase. Bogme, to je bila večerja, ka-
kor je še nisem imel v Pragi. Prihodnjo nedeljo bo skuhala
žgance …«
Pismo 17. 2. 1905: »H gospe Zofki hodim še vedno. Tu in
tam ji popravljam spise, ki so namenjeni za objavo v Do-
2 Zofka Kvedrova, por. Jelovšek in Demetrović, 1878–1926,

pisateljica in publicistka, gl. Enciklopedijo Slovenije,
Ljubljana 1992, 6.zv., str. 84.
8
mačem prijatelju. Dal sem ji zadnjo nedeljo tudi dve pesmi,

kratek spis v prozi, zelo neumen, spisan nekoč, ko smo bili
strašno suhi, in prevod nekega češkega članka o Slovencih, ki
ga je spisal prof. Chodounský. Vse to bo menda objavila v
kratkem v Domačem prijatelju3.«
Iz pisma februarja 1905: »Včeraj, v nedeljo 26. 2., sem se
poslovil pri gospe Zofki Jelovškovi. Soprogov oče je namreč
zbolel na smrt in zato je šel mož s hčerko že v Zagreb, ona se
pa odpelje jutri. Meni je žal po nji, včasih smo vendar uganili
katero. Redakcijo Domačega prijatelja ohrani in seveda tudi še
dobi: tiskal se bo odslej v Zagrebu. Sama je bila že zelo sita
Prage in njenega življenja in je bila zelo vesela, da pride spet
na jug.«
Proti koncu enoletnega vojaškega roka, julija 1905, je
pisal: »V svojo pisateljsko moč sem itak v zadnjem času izgu-
bil vso vero in vse upanje, da bi moglo na tem polju postati iz
mene kaj boljšega. Pač pa si naslikam včasih v duši prekras-
ne slike, mogočne kakor bobnenje groma ali sentimentalne
kakor astre na jesenskem vrtu, skrivnostne in mistične kakor
kresna noč, ko pa vzamem v roko pero, da bi vrgel na papir
svojo dušo, takrat je moja roka kakor mrtva in to, kar pride na
papir, je ničla. Kako zadovoljen bi bil včasih, če bi bil spis vsaj
senca tistega, kar sem si predstavljal, kar sem čutil. Zgodi se,
da sem čustev poln, da mi omahnejo roke ob telesu, a če bi
3 V letih 1905 in 1906 so bile objavljene v Domačem

prijatelju štiri Jankove črtice.
9
hotel povedati, kar sem čutil, tisto neskončno in brezmejno

srečo in hrepenenje, pa bi ne znal reči niti besedice. In takih
umetnikov, ki čutijo lepoto le sami zase, drugim pa ne znajo
odkriti te lepote, takih, mislim, je na svetu skoraj toliko kakor
Adamovih otrok.«
Janko Hacin okoli leta 1906
10
* * *
Zelo hude notranje stiske je doživljal Janko pri 20 letih,
ko se po končani gimnaziji dolgo ni mogel odločiti, kaj
bi študiral: nihal je med medicino (za to bi verjetno do-
bil državno štipendijo, če bi delal v vojski), klasično in
moderno filologijo, eksportno akademijo, pravom in
celo kmetijstvom. Vse ga je zanimalo, za vse se je čutil
sposobnega. Končno se je odločil po končanem vojaš-
kem roku za pravo.
A v vojski, ki jo je služil v Pragi, so ga mučile še dru-
ge stvari poleg vojaške discipline, tujega okolja in po-
manjkanja primerne družbe; vojaško življenje ga je te-
lesno izčrpalo, duševno pa kar temeljito potlačilo. V dol-
gem pismu, ki ga je pisal bratu Josipu z nekajdnevnim
presledkom (25. 2. in 6. 3. 1905.), je zapisal:
»Smo v šoli in učimo se o tem, koliko municije ima v voj-
ski vsak mož, koliko vozi s seboj kompanija, koliko divizija in
koliko korpus, kako so oskrbljeni z municijo topničarji itd. Da,
da, brate, lepo je pri vojakih, kjer se človek ne uči nič druge-
ga kot ubijati na veliko in razdirati tisočletno delo človeškega
rodu. Tu se varuje kultura: vrag vedi, ali je na svetu še kakšna
ustanova, ki je bolj nasprotna kulturi in napredku kakor voj-
ska. Poglej v kasarno in kaj vidiš: na pol umazanih stenah po-
dobe moritve, neumno risane razne pripomočke, ki ti dobro
služijo v šoli. In v šoli po stenah. Cele vrste tabel in slik, ki se
11
tičejo balističnih lokov za razne razdalje pri naših puškah: na-

tančno vse preračunano, kaj moraš narediti, kako meriti, da
zadeneš sem in sem: pri vetru, pri snegu, pri vročini, pri mra-
zu, visoko nad morjem itd. itd. Človeku se kar studi, če po-
misli, da je deloval človeški duh tisočletja brez presledka samo
v ta namen, da bi mogel ubijati na izdatnejši način in da se
mu je tudi posrečilo iznajti zelo popolna smrtonosna orodja:
majhna patronka, majhen blisk, in stotine korakov oddaljeni
nasprotnik se zgrudi v prah in ne vstane več. Surovost, suro-
vost in nazadnjaštvo …
Spet v šoli in spet se učimo: kako prodirajo čete, kako se raz-
vijajo v bojne vrste in kako krčevito se trudi manj številni pri-
jatelj, braneč svojo zlato domovino: vse za vero, dom, cesarja!
A vse ne pomaga nič, sovražnik je premočen, do smrti utru-
jena peščica vojakov je prisiljena popustiti sovražniku in se
skriti zadaj, globlje v svoji domovini. Bože, bože, kakšna iro-
nija, kakšen škandal za kralja vsega sveta. Človek je pameten
in previden in vendar najbolj krvoločna zver na zemlji. Zve-
ri koljejo sebi nesorodna bitja: levi antilope itd., ljudje tudi.
Tudi se med seboj pobijejo konji in jastrebi, a njihovi boji so
nepremišljeni, iz hipne togote. Človek pa tuhta in tuhta, se sis-
tematično uči in vzgaja k ubijanju svojih bližnjih. In vsa zgo-
dovina človeškega rodu ni drugega kot velika priča človeške
bestialnosti, njegovega brutalnega egoizma: dejanskega ubi-
janja ali intenzivnega pripravljanja na ubijanje. Človek se
nauči sovražiti militarizem iz dna srca šele pri vojakih. Kako
12
lepe besede: »Schild und Schwert nach außen, Stütze des Tro-
nes und der gesetzlichen Ordnung im Innern«. [»Ščit in meč
navzven, opora prestolu in pravnemu redu navznoter.«]4 Da,
tako lepe in srednjeveško romantične besede, a njih pravi po-
men je: ubijanje, moritev ljudi, ki ti niso storili svoj živ dan
nič žalega, ki so najboljši ljudje med nami, ropanje mož, oče-
tov, absolutizem, branjenje nazadnjaštva, tlačenje človekove
svobode.
Popoldne nimamo šole: gospod kadet nas popelje v cerkev k
postni pridigi. Tega nisem pričakoval, da pojdemo k spovedi in
obhajilu v vrstah kakor na bojno polje. Čudno, kako strašno
drži Cerkev roko v roki z vojsko in kako surovo se branita oba
pred pametjo in svobodo. Moral bi slišati pridige, ki jih
poslušamo v cerkvi in šoli. V cerkvi nas navdušujejo za mili-
tarizem, v šoli — o čudo! — nas nadporočnik navaja k mor-
alnemu življenju, religioznosti in taki zastareli izrazi mu blo-
dijo večkrat po ustih: »Die Gottesfurcht ist die Grundlage ei-
nes moralischen Lebenswandels! Charakter und Lebenswan-
del eines Kriegsmannes sollen tadellos sein!« [«Strah božji je
podlaga za moralno življenje. Značaj in življenje vojaka naj
bosta brez graje.«] Ali si že slišal kdaj kaj lepšega v cerkvi? In
misliš, da v cerkvi nismo slišali izrazov kot: »Subordinazion
ist eine edle Pflicht. Eine heilige Pflicht eines Untergeordne-
4 V dnevniku in v pismih ni besedila v oglatih oklepajih. V

takšnih oklepajih je naveden prevod, drugo ime istega
kraja ali kakšno pojasnilo.
13
ten ist, den Vorgesetzten und Höheren zu ehren und seinen

Befehlen pünktlich nachzukommen, denn sein Eid…« [»Po-
drejanje je plemenita dolžnost. Sveta dolžnost podrejenega je,
da nadrejenega in višjega spoštuje in da točno izvršuje njego-
va povelja, kajti njegova prisega…«] Valjhun »ravna po svoji
slepi glavi, po božji volji ne«. In vendar Cerkev podpira voj-
sko na vseh koncih in krajih in pred vsemi velikimi bitkami se
berejo svete maše in sveta hostija se deli kakor komis, vse za
srečno zmago. Bog jo živi, Mater Cerkev, v njeni ljubezni do
bližnjega in njeni požrtvovalnosti za blagor narodov!«
Tako je mislil Janko, ko mu je bilo 21 let. Devet let
pozneje je izbruhnila prva svetovna vojna.
14
VOJAKI IN BEGUNI
1. Mobilizacija
P o sarajevskem atentatu 28. 6. 1914 in ko Srbija ni

ustregla avstro-ogrskemu ultimatu, je avstrijski ce-
sar 26. 7. 1914 razglasil delno mobilizacijo. Vpoklicani
so bili vsi za vojsko sposobni moški med 21. in 42. le-
tom. Dva dni pozneje je Avstro-Ogrska napovedala Sr-
biji vojno. Začela se je prva svetovna vojna. Takrat je bil
Meje habsburške monarhije leta 1914 (kartograf Matjaž Skobir)
15
Hacinov Josip star 33 let, njegov brat Janko pa 30. Oba

sta bila odvetniška koncipienta v Ljubljani, prvi pri od-
vetniku dr. Peganu, drugi pri dr. Furlanu. Tretji brat, Fri-
dolin, je s 23 leti pravkar odslužil enoletni vojaški rok.
Njihova sestra Micka (27 let) je imela fanta, osem let
starejšega kmečkega posestnika Jožefa Jenka iz Vodic.
Nameravala sta se poročiti že pred vojno, a ko se je Jo-
žef prvič namenil na pogovor k Mickinemu očetu, je ta
hudo zbolel za dlje časa. Ko je Jenko hotel drugič z be-
sedo na dan, mu je načrte prekrižala mobilizacija, mobi-
liziran je bil hkrati z Mickinimi brati, in sicer glede na
starost (35 let) kot črnovojnik5 . Takole opisuje prve dni
v vojašnici v Ljubljani v dveh pismih Micki:
Ljubljana, dne 30. 7.

»Predraga!
Prav slabo sem naletel. Kljub temu, da spadam pod
črno vojsko, sem dodeljen k regimentu, in sicer mladim
letnikom, ki so namenjeni za v ogenj.
Dva dni so nas imeli en oddelek črne vojske v neki
šoli. Včeraj so nas razdelili na razne strani in jaz sem
prišel k 4. feldkompaniji v Šempetrsko vojašnico. Priča-
5 Črna vojska (Landsturm) je bila sestavljena načeloma iz

obveznikov, starih od 32 do 42 let, manj primernih za
bojišče (Janez Švajncer: Svetovna vojna 1914 do 1918,
Maribor 1988, str. 15).
16
kujemo pa vsak čas, da se nekam odpeljemo. Govore

najbolj, da na rusko mejo. Imamo vse za boj, obveze, po
150 patron itd.
Pravkar sem bil skupaj z dr. Žerjavom, ki misli, da bo
zaradi bolezni odpuščen. Vendar jih neradi odpuščajo.
Nekega človeka sem videl po tri dni hoditi, pa ima samo
eno nogo, drugo pa leseno.
Čuden direndaj je okrog vojašnice. Vozovi pripravlje-
ni za vprego, konje gonijo z dežele, kovači kujejo in
popravljajo vprege noč in dan. Babilonska zmešnjava. Iz
cerkljanske občine ni še nikogar pri naših kompanijah,
samo pismonošo Jožeta sem videl. Mogoče jih pride no-
coj kaj več z regimentom iz Celovca. Jutri bo zbran ves
17. pešpolk v Ljubljani.
Smolo imam, raje bi varoval železnico, kot korakal z
moštvom v neznano daljavo, toda sedaj ni čas za sto-
kanje. Ko dobiš to pismo, sem lahko že daleč od Kranj-
ske. Najiskrenejši pozdrav od
J.
Naslov bo vedno, pa naj bom kjerkoli, ker pojdejo pis-

ma za nami: J. J. 4. Feldkompanie, 17. Infanterieregi-
ment, Ljubljana.«
17
Ljubljana, 13. 8. 1914.

»Predraga!
Račun je sklenjen. Že včeraj, v nedeljo, predno sem pre-
jel Tvoje pismo, sem vedel iz dobro poučenih privatnih
virov, da je Nemčija Rusiji napovedala vojno. Sedaj je
tudi za nas odločitev tu. Dokler tega ni bilo, sem upal,
da se vihar poleže, sedaj se bomo morali biti. To bo smrt
žela! Danes smo markirali po vežbališču streljanje v
strelnih črtah. Roka se mi je tresla od utrujenosti, nemo-
goče je cilj zadeti s tornistro na rami. Pa pri vseh je bilo
tako. Če bodo nasprotniki tudi tako slabo streljali, bomo
lahko metali ob najhujšem ognju čepice v zrak. Toda
vrag bo, ko začnejo leteti šrapneli in grmeti strojne puš-
ke ali pa ko bo šlo za napade z bajoneti.
Nisem plašljivec, vendar me obhaja pred bodočnostjo
neka zla slutnja. Se vrnem ali ne? Ko mi odidemo iz
Ljubljane, ne boš vedela, kje smo. Poslal bom kak po-
zdrav na vojaški dopisnici, kakšne so, jih boš tako od
bratov dobivala. Smeli bomo pisati tudi v odprtih pis-
mih navadne stvari o zdravju, a o vojaških zadevah čis-
to nič in tudi ne, odkod pišemo. Če bo kaj takega omen-
jeno, bo pismo raztrgano. Tudi Vi od doma boste morali
pisati v odprtih pismih. Na kuverto bo treba napisati
naslov odpošiljatelja. Tebi pisem ne bo treba markirati,
18
za vse bo naslov kot zadnjič, le za pošto bo treba dosta-

viti namesto Ljubljana — Feldpostamt 32.
Te stvari izveš tako iz časopisja in od bratov. Brat Jan-
ko gotovo že ne sme pisati iz Bosne. Jaz sem izvedel pri-
vatno, česar pa ne raznašaj, ker je sila ovaduhov, da se
našim slabo godi, da je v Zagrebu že veliko ranjencev,
celo da so v Trstu in da prve ranjence kmalu pripeljejo
tudi v Ljubljano. Tudi sem slišal, da Rusija pošilja voja-
ke naravnost skozi Romunijo v Srbijo na pomoč. — Sli-
šal sem, da so v Ljubljani ustrelili bivšega lastnika Jutra
M. Pluta,6 ker je pisal v srbske liste. Kar sem napisal do
sedaj, sem slišal od osebe, ki ima vpogled v skrivnost-
ne stvari.
Danes raznašajo po vojašnici vest, da so sinoči areti-
rali nekega rezervnega častnika našega regimenta. Pri
našem bataljonu je tudi Sajovčev iz Velesovega, oni, ki
je bil pri notarju Hafnerju. Pravil mi je, da je bil tri dni
v garnizijskem zaporu že kot vojak in v preiskavi zara-
di veleizdaje.
Grašič in Grašičev doktor kot častnik sta tudi v Ljub-
ljani pri 17. reg., vendar ju še nisem videl. Pri naši kom-
paniji je še moj sorodnik Matevževec iz Vodic. Tega sem
še najbolj vesel.
6 M. Plut je v resnici umrl 7.4.1925. Gl. Slov. biogr.

leksikon, Ljubljana 1933–1952, II. knj., str. 388.
19
Ne veš, koliko je ljudstva v vojašnicah. Česa takega si

človek ne more predstavljati, če ne vidi na lastne oči.
Rekrute so danes vežbali kar v civilnih oblekah. Do
sedaj čitam časnike vsak dan, da sem o položaju po-
dučen, kar se sme poročati. Vendar so ta poročila zelo
kratka. Seveda, potem ko odidemo, ne bom vedel več.
Slišim pa, da je 3. korpus7 namenjen na Poljsko za rezer-
vo.
Najiskrenejši pozdrav!
Tvoj J.«
Micka, ki so ji mobilizirali tri brate in še fanta, je pisala

Jožefu 6. 8. 1914. :
»Predragi!
Vojska, to je nekaj tako strašnega, da si jaz nisem nikdar
zamišljala, čeprav sem kdaj brala o nji. Toliko truda, to-
liko nad, upov in v najlepši moški dobi, pa gledati smrti
v obraz in morda še podleči, daleč od svojcev. O Bog, saj
si tega v resnici zamisliti ne morem. Gledam in mislim
kakor skozi zrcalo. Oh, naj se Te ne polašča temna
slutnja. Saj vsi ne boste umrli. Ah, kako naj Tebi kaj
rečem, ko sama trepečem pred prihodnostjo. Ja, če se ne
vrneš — a tega ne morem misliti — ostanem sama. Si
7 Korpus, Korps, kor, tudi zbor, je bila največja enota v

sestavi armade (Švajncer, str. 15).
20
vsaj otroci ne bodo omadeževali rok z bratomorstvom,

ker jih ne bo. Sam sebi bodi hvaležen, ker sedaj nisi
oženjen.«
Potem je Micka prejela še razglednico Domobranske
vojašnice (zdaj na Roški cesti) z dne 12. 8. 1914 s sporoči-
lom: »Kot zadnji pozdrav iz Ljubljane. V četrtek ob 9. 30
dopoldne odpelje nas vlak dalje. Baje se vozimo 5 dni.
J. J.«
Domobranska vojašnica v Ljubljani
21
2. Vojni dnevnik
(15. 8. 1914 — 17. 3. 1915)
Dunaj, 15. 8. 1914.
Č eprav je minilo že 20 dni od začetka sovražnosti,

vendar še nisem ničesar napisal v svoj dnevnik, ki
sem ga sklenil pisati takoj prvi dan. Bil sem večinoma
tako truden, da se mi ni ljubilo drugega kot počivati.
Dne 26. 7. zvečer je potekel rok za odgovor Srbije na
avstrijsko-ogrski ultimatum. V Ljubljani smo vsi zelo
nestrpno pričakovali srbski odgovor. Pa se je popoldne
raznesla vest, da je Srbija vsem našim zahtevam ugodi-
la, sicer s protestom, in da je s tem vojna nevarnost od-
vrnjena. Zdelo se je, da je vsa Ljubljana s tako rešitvijo
neizrečeno zadovoljna.
Ko smo pri Štruklju pri večerji razpravljali o politič-
nih posledicah naše demarše in srbskega diplomatske-
ga in političnega poraza — Josip, Sajovic, Krejči in jaz —
je prišel tja tudi Kreč, ki je pravkar prišel z vlakom iz
Slov. Bistrice. Medtem ko so ostali trije še ostali v restav-
raciji, sva odšla z Josipom v kavarno, kamor bi imeli
priti pozneje tudi oni trije.
22
23
Prevod
prve strani Dr. Janko Hacin
Hacinovega 3. bos.herc. pešpolk, rez. bataljon,
dnevnika 4. stotnija
Vojna pošta št. 90
Prosim, da v primeru moje smrti pošljete moje

beležke mojemu očetu
Jožefu Hacinu, posestniku
v Češnjevku
p. Cerklje
Gorenjska
v Avstriji
Dr. Hacin, nadporočnik
Pred restavracijo »Uniona« nama pride nasproti ves

preplašen Vojta, češ »Vojska je!« Na najino vprašanje,
odkod to ve, pravi, da je ravnokar iz uredništva »Slo-
venca« telefoniral Terseglav ravnatelju »Uniona«, da
nima nič časa, ker je vojska in ima polno dela.
V resnici so kmalu začele prihajati v kavarno poseb-
ne izdaje »Slovenca« in »Naroda«, ki so zaporedoma
oznanjale, da Srbija ni ugodno odgovorila in da je naš
poslanik ob 6. 30 zvečer zapustil Beograd.
Bruck ob L., 8. 12. 1914.

Več kot štirje meseci so že minili od začetka svetovne
vojske in vendar se zame začenjajo vojni dogodki šele
24
sedaj. Predno pa jih začnem opisovati, moram vendar

na kratko pregledati najvažnejše dogodke, ki se tičejo
mene.
Dne 26. 7. okoli 8. ure zvečer se je izvedelo po Ljublja-
ni, da je napovedana vojska. Razburjenje je bilo velikan-
sko in le malo ljudi je spalo mirno tisto noč. Kavarne so
bile do polnoči nabite in vse je čakalo na posebne izda-
je »Slovenca« in »Naroda«, ki so izhajale vsako uro.
Jaz sem bil v »Unionu« prvotno v družbi sodnika Le-
narta, nadporočnika Lenarta, Sajovica in brata Josipa. Tu
smo govorili le o mobilizaciji, ali bo delna ali popolna,
in nadporočnik Lenart nam je govoril o skrivnostih, če-
prav niso bile niti posebno tajne in važne. Po polnoči
sva se sešla z bratom Josipom z okr. sodnikom Nagode-
tom in dr. Plečnikom. Bili smo vsi mnenja, da vojska ne
more ostati omejena na Srbijo in da nas bo veljala še zelo
mnogo žrtev.
Drugi dan je bilo prvo vprašanje: ali je mobilizacija,
ali splošna ali delna. Čeprav smo šli spat šele ob treh,
me je Josip prišel budit že ob petih, da je mobilizacijski
odlok že plakatiran in da so se sli že peljali po deželi to
oznanit.
Ker s plakatov ni bilo jasno videti, ali moramo mi tri-
je, Josip, Sajovic in jaz, takoj k svojim oddelkom, smo šli
po deveti uri vprašat na poveljstvo. Tam nama je s Sajo-
25
vicem poročnik S. takoj vročil vpoklicna lista, Josipu pa

je rekel, da mora itak tudi brez tega oditi v 24 urah.
Treba se je bilo torej posloviti. Da se domenim s Frido-
linom, kje se zvečer najdemo, sem dirjal v novo vo-
jašnico 27. pešpolka. Tam je bil na dvorišču alarmiran že
ves polk. Neki prostovoljec mi je na vprašanje odgovo-
ril, da je Fridolin že odšel, da pa nihče ne ve, kam.
Ob pol dvanajsti dop. smo se odpeljali s Sajovicem
domov. Da bi bilo slovo čim krajše, smo hoteli nazaj že
k brzovlaku, ki gre iz Kranja ob pol petih, a smo se za-
držali pri Sajovicu in smo mogli oditi šele z večernim
vlakom.
Doma so tudi že vse vedeli o vojski, ker je bila pred
cerkvijo oznanjena mobilizacija. Velesovski župnik je
trdil, da ni bolj pravične vojne kakor ta, in vzpodbujal
fante k pogumu. Mama pa je rekla: »Otroci onih dveh so
dobro preskrbljeni, od teh pa, ki od tu gredo, če le ene-
ga ne bo nazaj, ne bo nikogar, ki bi skrbel za otroke:
Kopoš, Muhovec, Čimžar, Jekovec, Kaje.«
Pri odhodu je bil jok splošen, še ata so si oči brisali.
Mirko se je obešal sedaj na enega, sedaj na drugega in
tako jokal, da ni mogel besede spregovoriti.
Še huje je bilo pri Sajovicu. Tu smo morali dolgo čaka-
ti na očeta, ki je šel k posebnemu pouku za mladeniče in
može, ki gredo v vojsko. Mati je tu tako jokala, da se je
bilo bati nesreče, in ko smo že bili na vozu, se je še pri-
26
jela voza in glasno ihtela in vpila »Joža, Joža, Joža.« Oče

jo je miril in tolažil, nam pa je, ko nam je podajal roko,
dejal: »Z ljudmi lepo ravnajte in ne bodite prestrogi,
vendar pa tudi sebe varujte, da ne bodo zaradi vaše do-
brote grešili.«
Isti in drugi dan smo se poslavljali po Ljubljani s to-
variši, ki jih je skoraj vse zadela enaka usoda. Josip in
Sajovic sta se odpeljala opoldne 28. 7. (v ponedeljek) v
Gradec.
Jaz sem še ostal v Ljubljani in nakupil nekaj malen-
kosti, zlasti obuvalo in revolver. Ponudil sem se dr. Fur-
lanu, da ga spremim v Mirke k njegovi družini. Tja bi šel
srčno rad že v nedeljo, pa sem moral vendarle prej do-
mov. Na Mirkah so me sicer sprejeli kot dobrodošlega,
a dobre volje niso bili. Gospa in Kati, zlasti zadnja, sta
bili še čisto objokani, le Marica je, vesela kakor vedno,
pogledovala izza Katinega hrbta. Ne vem, da bi bile nje-
ne oči kdaj tako žive in simpatične. Na gospejine bese-
de je sramežljivo prinesla posvečen križec in mi ga po-
darila kot talisman. Bil sem ji za ljubeznivost zelo hva-
ležen, a žal sem ga izgubil, še predno sem zapustil Bo-
sno, in kljub velikemu iskanju ga nisem več našel. Šele
sedaj sem izvedel, da sem bil križca preveč vesel in da
sem si njegovo izgubo preveč vzel k srcu: enak križec je
pozneje dobil tudi Miro Senekovič pri svojem odhodu
pred dobrim mesecem.
27
Med vožnjo je bila grozna gneča. Vsi vagoni so bili

natlačeno polni in potniki so se trli tudi po hodnikih.
Meni je neki rezervist odstopil svoj sedež, sicer rezervi-
ran za sprevodnika. — Tam gori visoko sem čepel in
ugibal o svoji bodočnosti.
V Zidanem mostu, kjer sem moral čakati nekaj ur, se
mi je pridružil prof. Sever iz Novega mesta, ki je bil poln
navdušenja nad vojsko in za njen uspeh. Pripovedoval
je, s kakšnim navdušenjem so šli tudi preprosti vojaki v
Ljubljano, da niso mogli dočakati in so šli zato že dan
prej, kot je bilo treba. Jaz sem se zelo čudil, kajti doslej
nisem videl, razen pri nekih hrvaških vojakih v Zida-
nem mostu, nikjer nobenega navdušenja. Pa tudi pozne-
je sem prav povsod videl rezerviste, ki so bili tihi ali pa
so vriskali iz obupa, zraven pa žene, matere in sestre, ki
so bridko jokale. Navadno so prišli šele zadnji trenutek
preko polja in stopali v vlak, ko se je že premikal. Spre-
vodniki so imeli težko delo, pa vendar se ni — začuda
— zgodila nobena nesreča. Navdušenja nisem videl nik-
jer, razen v Zagrebu, pa še tu se je kazalo le v par zasta-
vah.
S Severjem sem se vozil skupaj samo do Zagreba.
Vlak, ki je vozil od Zagreba doli proti Sisku in Slavoni-
ji, je imel namreč samo dva vagona drugega razreda, ki
sta bila že oba zasedena, nekaj jih je bilo tretjega, ki so
bili nam na razpolago, ostalo so bili sami živinski vago-
28
ni. Severju je bilo pretežko peljati se v tretjem razredu.

Zato je hotel čakati na naslednji vlak, ki bo imel tudi
drugi razred. Postajni načelnik, na katerega se je obrnil
v tej stvari, mu je sicer pojasnil, da bo moral čakati 12 ur,
a on je le ostal še z nekim Nemcem, ki je tudi gorel od
navdušenja.
Jaz sem stopil z nekim Dunajčanom v kupe tretjega
razreda. Bil je tako mil tovariš in spremljevalec, da se ga
prav rad spominjam. Bil je praporščak pri gorskih top-
ničarjih in se je peljal nekam na hercegovsko mejo. Kdo
ve, ali je danes še živ. Menila sva se ves čas o vojni in nje-
ni nepotrebnosti in brezskrbnosti, s katero se je začela.
On je bil tem manj navdušen, ker je poleg stare matere
pustil na Dunaju tudi mlado nevesto, ki jo je, kakor je
bilo videti, zelo ljubil. Ko je odšel z doma, je bil tako ne-
previden, da ni vzel ničesar na pot. To se je bridko
maščevalo, kajti od Dunaja do Zagreba ni mogel nikjer
ničesar dobiti in je bil zato meni zelo hvaležen za kloba-
so, salamo in sir, ki sem jih z njim bratovsko delil.
V Bosenskem Brodu, kjer sva do polnoči čakala na
vlak, se nama je pridružil neki dunajski zdravnik, že
nadpetdesetleten, ki je takoj prostovoljno hitel na bojišče
pomagat trpečim. S seboj je imel pečeno gosko, ki si jo
je z nama razdelil. Med vožnjo smo prav dobro spali.
Zbudili smo se v Doboju, kjer sva z zdravnikom, ki se je
29
tudi peljal v Tuzlo, izstopila, praporščak pa se je peljal

dalje proti Sarajevu.
V Doboju smo čakali nekaj ur, se sprehajali pod raz-
valinami starodavnih utrdb in občudovali njihovo nek-
danjo moč, ki je morala biti, zlasti proti jugu, skoraj ne-
premagljiva. Tu smo tudi videli prve narodne straže:
mohamedance, ki so se zglasili prostovoljno in ki so jim
dali stare puške z groznimi, strah vzbujajočimi bajone-
ti, da skrbe za javni red. Od tod v smeri proti Tuzli smo
jih videli na vsaki postaji ponosno korakati gor in dol.
Pravi petelini. Vojaštvo jim menda le ni popolnoma za-
upalo, kajti vsako postajo in vsak most so stražile poleg
teh brambovcev tudi vojaške straže.
Navdušenja med narodom nisem videl, nasprotno:
veliko potrtosti. Le muslimani so bili navdušeni, kajti
gredo proti Srbom in Kumanovo jim je še v živem spo-
minu. Tudi v Tuzli, kjer je bilo življenje še zelo živahno,
sem le nekajkrat ponoči slišal pesem »Ein guter Kame-
rad« [»Dober tovariš«], peli so jo naravnost grozno.
Tri dni po svojem prihodu v Tuzlo sem se peljal z vo-
jaškim transportom v Dervento. Pri tem sem spoznal
grozno institucijo talcev, ki so bili postavljeni na vseh
postajah, ob mostovih in tunelih. Tudi z vsakim vlakom
se je peljal po eden ali več. Zanimiv je bil vsekakor speči
honved8 , ki je stražil spečega talca, mladega srbskega
8 Madžarski domobranec.
30
kmeta. Ko sem ju prebudil, ni vedel ne eden ne drugi,

zakaj se peljeta.
V Tuzli smo ostali nekaj dni, dokler se nismo oboroži-
li. Pri tem smo slišali različne novice o padcu Beograda,
o tem, da je general Martuković pri Zvorniku pridrl v
Bosno itd.
Odpeljali smo se iz Tuzle v dveh oddelkih dne 6. 8. ob
pol dvanajstih ponoči. Kljub temu je prišel na postajo v
imenu občine župan s svojim tajnikom, da se od nas slo-
vesno poslovi. V imenu občine nam je izročil tobak, vži-
galice, papirčke, čokolade, vina, konjaka, klobas itd. Tu-
di nekaj gospodičen je prišlo, ki so nas okrasile z roža-
mi.
Dne 7. 8. smo zajtrkovali v Doboju, obedovali pa v
Slav. Brodu in tam tudi večerjali.
Iz Slav. Broda, kjer je gospod major pri vstopanju v
vlak delal veliko sitnosti, smo se odpeljali pozno zvečer
(jaz sem se v Savi prav prijetno okopal v družbi mladih,
veselih punčk).
Zjutraj smo v Sunji, kjer smo zajtrkovali, srečali vlak
z Ličani. Pri njih sta bila tudi Cvenkelj in Bicek. Prvi je
pozneje izgubil oko v Srbiji, drugega ni več.
Obedovali smo v Zagrebu, ki je bil sedaj že ves nav-
dušen in v zastavah, večerjali smo na domačih tleh, v
Zidanem mostu. Navdušenje je bilo sedaj povsod vse
drugačno kot prej. Morda so se solze slovesa že posu-
31
šile. To je bilo videti pri vojakih, ki so prepevali in vris-

kali, okrašeni s hrvaškimi trobojnicami; peljali so se
vgriznit v mrzlo srbsko zemljo. Morda so bili to drugi
ljudje, civilisti, ki se jim ni bilo treba bati za svoje najbliž-
je. Že na hrvaški strani so nas povsod pozdravljali z
glasnimi »živio«.
Še glasnejši pa so bili klici drugi dan, v nedeljo, od
Gradca dalje proti severu. Tu ni bilo pozdravljanja ne
konca ne kraja in naši »heilovci« so navdušeno kričali
»živio«, ko so slišali naš bosenski »živio«. Na poti na
Dunaj je bil pravi triumf.
Na Dunaj smo prišli šele okoli desete in, predno smo
odšli s postaje v Meidlingu, je bila ura enajst proč. Kljub
temu je bilo po ulicah vse polno ljudi, ki so nas glasno
pozdravljali s »hoch« in »živio«. Vendar so bili Dunajča-
ni precej zbegani, ko so videli našo hladnost, le tu in tam
se je kdo od vojakov odzval z glasnim pozdravom. De-
loma so bili ljudje trudni, deloma zavedni Srbi, deloma
pa se je pred maršem dalo povelje, da mora biti skozi
mesto največji mir in red.
V Kagran smo prišli zjutraj okoli ene, spat smo šli ob
treh.
Godilo se nam je v začetku prav slabo. Moštvo je sme-
lo iz vojašnice le z majorjevim dovoljenjem, pa še to ne
preko Donave v mesto. Samo do mosta. Vsi častniki
smo morali stanovati v vojašnici. Spali smo večinoma
32
na navadnih slamnicah, ker oficirskih postelj ni bilo

dovolj. Eden od častnikov je moral biti pri vsaki stotni-
ji tudi še po šesti uri v vojašnici, do takrat pa sploh vsi.
V kratkem pa so začeli te predpise kršiti in, ko je bilo
izločeno nezanesljivo srbsko moštvo, smo te predpise
de facto odpravili.
Menda že drugi teden smo razdelili moštvo na dva
oddelka: katolike, muslimane in zanesljive Srbe ter ne-
zanesljive Srbe. Prvih je bilo za dve stotniji (3. in 4.) po
210 mož, drugih pa tudi dve (1. in 2.) po 310 mož. Prvi
so ostali oboroženi, drugi so odšli v par dneh kot navad-
ni uniformirani delavci k utrdbam Dunaja.
Bruck, 9. 12. 1914.

Ker je bilo včeraj že pozno, sem moral na hitro preneha-
ti. Danes ne morem nadaljevati, ker moram še več stvari
urediti, Fridolinu poslati paket in ob treh popoldne mo-
ramo biti pripravljeni.
Ob 12. uri je odpeljal mimo vojašnice kot predzadnji
drugi prapor (Tollazzi, Vrtačnik) med igranjem trobent
in vriskanjem vojakov.
Modřice, 10. 12. 1914 v vlaku.

Včeraj ob pol osmi smo se odpeljali iz Brucka, ob eni
smo bili na Dunaju, severni kolodvor. Kako smo prišli
33
tja, ne vem. Od tam proti severu. Ob deseti dopoldne v

Modřicah.
Pred odhodom na dvorišču vojašnice slovesna prise-
ga, nagovor majorja, ki je v zadnjem trenutku dobil po-
velje, da mora na jug.
Tu je okolica videti zelo bogata, mnogo lepih vasi. Na
obzorju je videti spomenik bitki pri Austerlitzu.
Jesti imamo sedaj dovolj, a boljše stvari so si izbrali
gospodje iz štaba, ki se peljejo v prvem vagonu. Mi iz
drugega, slabega vagona — stara kišta, vsak kupe s po-
sebnim vhodom, nič stranišča — smo dobili, kar smo si
od ostankov sami vzeli. Da lahko kaj dobimo, nam ni ni-
hče povedal. Obeta se nam torej v tem oziru lepa bo-
dočnost.
Ob 11. uri obed v Brnu. Juha, naravni zrezek, kompot,
torta. Razglednice: Kati Furlan, atu, Miciki. Ob treh kra-
tek premor v Skalicah — Boskovicih. V vagonu pridno
politiziramo, medtem ko so krogle pri nas že pripravlje-
ne.
Pol štirih pop.
Konjaka, ki ga je po besedah nadporočnika Mikule za
vsakega 3/4 l, doslej rezerva ni videla. Pač pa smo vzeli
sami nekaj ruma, ki smo ga že prej dobili, in Lozart nam
je prinesel steklenico kontuszovke.
34
4. 15
Letovice: na griču na desni lep grad, stara utrdba. Na
levi rdeče razorano polje. Na desno predilnica ali tkal-
nica.
6. 10
Svitavy. Kavo smo dobili vsi s silo. Schweitzer nam je
ukradel celo šunko, kar je spodbudilo tudi druge. Tako
nam je Frank prinesel dve steklenici vina, Tomaschoff
eno in Krstić eno, nekdo pa steklenico kuminovca.
Tovariši v kupeju pojo madžarske pesmi. Tudi jaz bi
pel, ko bi upal, da bo od moje smrti kaj sreče za mojo do-
movino. Morda je lepo umreti za domovino, ampak za
lastno.
Vsi vagoni so okrašeni z zastavami, a le ena med nji-
mi je hrvaška trobojnica. Večina so črno-rumene. Pa tudi
prerokovo zastavo imamo poleg madžarskih. Le naših
ni bilo. Težka sužnost, ki nas sili umirati za tuje intere-
se pod tujimi zastavami.
Ob 8. 45 odhod iz C. Třebove.
Neisse [Nysa], 11. 12., petek.

Skozi Mittelwalden smo se peljali okoli polnoči. Ob treh
zjutraj smo bili v Klatsku, kjer je moštvo dobilo belo
kavo in slanino. Ob 4. 15 dalje.
35
Tu do 7. 30. Moštvo zopet dobi jesti. Tomaschoff je ne-

kaj bolan. Tudi tu je moštvo dobilo kavo in salamo. Mi
kavo in svinino.
Ob 10. 50 se peljemo mimo kraja Oppeln [Opole].
Moštvo že ves čas ni imelo priložnosti za naturali… Ob
12. 45 Kreuzburg.
Rosenberg, 11. 12. 1914 — 1/2 5.
Sem prišli ob 3. 30. Najprej dobili povelje, naj takoj odi-
demo in naredimo še 30 km, potem pa, da je to povelje
za jutri. Za danes odide 1. in 4. v Eichgrund, 2. in 3. v
Schönwald, prvo oddaljeno 4, drugo 3 km od tukaj. Tu
ni dovolj prostora za nas.
Kot najboljši hotel so nam priporočili »Hotel zum
weissen Adler« [»Hotel pri belem orlu«]. Razglednic tu
nimajo, toplih jedi ne, jajc tudi ne. Samo mrzel narezek
in kava. Kava sama voda, za tri kave eno mleko.
Drugače se človek počuti kakor doma. Vojaštvo vse
avstrijsko, malo nemškega.
Gozdič sev. vzh. od Schönwalda, 12. 12. ob 2. 30.

Prenočili smo prav dobro v gradu Schönwald, kjer nas
je lastnik pogostil z večerjo in zajtrkom. S Fabryjem sva
prenočila v isti sobi in se dolgo v noč pogovarjala. Bilo
je to pač zadnje dobro prenočišče.
36
Ob 8. 15 odhod proti Krzepicam. Dolgočasna pokraji-

na. Neskončna ravna cesta, ob njej brezov drevored. Da-
lje razorana polja, majhni gozdiči, potem močvirni trav-
niki. Zaselki so redki, pravih vasi sploh ni.
Trenski9 nadporočnik nam je povedal uro od Schön-
walda, da so predvčerajšnjim naši spet zajeli 10. 000 Ru-
sov (včeraj smo jih srečali 500 v Rosenbergu), med nji-
mi mnogo Tatarov (oblečeni so bili dobro), in da pelje
dobra pot le do meje. Tam sicer dela 5000 delavcev, pa
še ni nič gotovega in peska je pol metra debelo. Pol ure
od Schönwalda smo videli prvi depo za klavno živino
v ograji neke kmetije, zunaj nje pa poginjeno kravo. Go-
vedo druge vrste.
Ob 12. uri smo prišli na mejo in se pokrepčali še v go-
stilni »Zum Grenzverkehr« [»Pri mejnem prehodu«].
Dve uri počitka. Tu pišem te vrste. Moštvo menažira.
Ob cesti ves čas enaka polja in travniki, vmes borovi
gozdovi. Ob cesti kapela, ob njej ograja, sredi ograje trije
novi grobovi z lesenimi križi, v njih trije težki ranjenci,
ki so na poti nazaj k svojcem podlegli ranam.
Razmerje med aktivnimi in rezervo postaja vse »pri-
jetnejše«. Koukal se je pritožil pri Grebencu, da naši slu-
ge nakladajo svoje stvari na voz. V resnici so to naši last-
ni nahrbtniki, ki jih imamo namesto kovčkov. In Gre-
9 Tren (train) – pratež, vojaško vozarstvo (Švajncer, str. 19).
37
benc je z veliko gesto izjavil, da so prav gospodje od re-

zerve tisti, ki to delajo. V resnici pa je stvar prav nasprot-
na.
Dzia∏
oszyn, 13. 12. 14. ob 9. zv.
Včeraj smo naredili 25 km in prenočili v Krzepicah. Pri-
šli smo tja okoli pol osme zvečer. Za stanovanja je po-
skrbel Loserth. Ko smo prišli tja, sta imeli v dveh lopah
skupaj s konji prostora dve četi. Za ostali dve smo ga
morali šele narediti. Za pol voda smo vlomili v nek hlev,
za ostale pa dobili prostor na podstrešju dveh hlevov, od
katerih nam je drugega pokazala neka familija, ki si je
ob našem hrupu upala v bližino.
Večerjali smo v edini gostilni pečeno gos in pili izbor-
no pivo, ki sta ga natakali dve do 17-letni Poljakinji.
Spal sem v vojaški bolnišnici na tleh na slamnici brez
rjuhe. Fabry s svojim stanovanjem, ki v njem ni bilo niti
postelj, ni bil posebno zadovoljen; prišel je ponoči, ko
smo že spali, k nam v bolnico, pa so mu ponudili s krvjo
in z gnojem zamazane nosilnice. Ker mu tudi te niso bile
všeč, se je vrnil k svojemu gospodarju in tam prenočil na
stolu.
38
Dzia∏
oszyn, 14. 12. 1914.
Medtem ko smo prvi dan naredili 25 km, smo jih včeraj
22. Morali bi priti do Pajcezna, 13 km dlje od Dzia∏ oszy-
na, a niti moštvo niti tren nista mogla zdržati.
Medtem ko je predvčerajšnjim prišel tren za nami šele
ob 12. uri ponoči, so včeraj okoli polnoči prišle za nami
samo kuhinje, ostali tren pa šele danes opoldne. Na
mnogih krajih je pot že popravljena, na drugih pa bla-
to nima dna in tu je bilo treba konje vedno iz enega voza
izpreči in s štirimi konji spraviti voz dalje.
Komaj smo odšli z moštvom iz Krzepic, že je nekaj
mož zaostalo, pozneje vedno več, da smo jih imeli zve-
čer do 400. Za bataljonom smo šli Tomaschoff kot in-
špekcija, Noč, zdravnik Posch in jaz. Priganjali smo, kar
smo mogli, vendar se je neskončna veriga vlekla, kakor
da bo vsak čas obtičala v blatu. Pri tem je bila tretja stot-
nija zopet ves čas prva, ker Grebenec nikakor ne more
pozabiti, da je bil njen komandant, in jo zato na vse nači-
ne protežira pred drugimi.
Pokrajina je žalostna, mnogo neobdelane zemlje z bri-
njevim grmičjem brez haska, raztrgane, umazane vasi,
umazani prebivalci, večinoma Židje, ki prodajajo in vsi-
ljujejo vojakom vse mogoče za neverjetno visoke cene.
Nebo je oblačno, da je človek še bolj žalosten. Neprene-
homa pada droben dež. Na poti nepregledne kolone tre-
39
na, ki hitijo naprej in nazaj, deloma majhni suhi konjiči,

deloma tudi večji in nekaj celo precej težkih in rejenih.
Ob cesti polno delavcev, ki kopljejo po polju, poklad-
ajo vejevje, borovec in brinje, nato pa nakladajo, kdo ve
odkod, kamenje, ob novi cesti kopljejo jarke, drugod na-
sipajo borova bruna in drobnega peska. Tako popravlja-
jo neznosno slabo pot. To so ogrski črnovojniki, vojaško
organizirani in oblečeni v stare uniforme, neoboroženi.
Pred vasmi in za njimi vrste voz s počivajočimi kon-
ji, šotori s pekarijami, pred katerimi vojaki žagajo in ce-
pijo sveže posekana drevesa za peko kruha.
O učinkih vojne smo doslej več slišali, kot videli. Le
zvečer, ko smo prišli do opazovalnice, smo videli pionir-
je, ki so zabijali nove pilote poleg starih. Most, ki so ga
zažgali Nemci na begu pred 2 ali 3 tedni, je širok kakšne
4 m, tako da smo mogli čez v vrstah po štirje, vozovi pa
so morali na nas čakati.
Moštvo ni včeraj jedlo ničesar. Le zjutraj je dobilo
kavo in isto tudi zvečer od tukajšnje preskrbovalne po-
staje. Kava je bila tako slaba, da je nismo mogli piti,
ampak smo jo večino zlili na tla.
Prenočil sem skupaj s Tomaschoffom pri nekem Judu.
Bilo je sicer vse zamazano, a kaj se hoče. Tam, kjer nama
je bilo stanovanje odkazano, nama je Jud pokazal, da
ima v sobi le eno posteljo in še v tej je spala neka Judinja,
ki je bila takoj pripravljena vstati.
40
Ko sva danes rekla s Tomaschoffom, da še ostaneva,

je bilo grozen halo. Hči je vpila, da ni mogoče, stara, ki
je med tem že zlezla v Tomaschoffovo posteljo, se je
drla, da je bolna in da ne more spati na tleh in da ima
stari že 70 let in da ne more spati na tleh. — Danes je
počitek in jutri gremo dalje.
Cesta uro in pol vzh. od Szczercówa,

16. 12. 14. ob pol dveh pop.
Imamo daljši odmor. Vojaki grejejo svoje konzerve na
ognjih, kajti naše kuhinje so ostale v blatu daleč za nami.
Jaz sem ravno prišel od raporta. Morda 100 korakov,
predno smo prišli do počivališča, se je pripeljal Frank, ki
sem ga malo prej še videl iti peš, na praznem dvovprež-
nem vozu. Povabil me je, naj prisedem. Izgovoril sem
se, da naju bo videl Grebenec, a na daljše prigovarjanje
sem le prisedel, saj me je nahrbtnik prav pošteno tlačil.
Komaj sva se peljala par korakov, že je bilo hudo. Gre-
benec se je zadrl nad nama, da se tu že vse neha in da
morava k raportu. Pri raportu mi je povedal, da to de-
moralizira moštvo in da si bom moral posledice sam
pripisati. Jaz sem mu odgovoril razburjeno, da jaz svo-
je kompanije gotovo ne demoraliziram, ker ves čas no-
sim toliko kot vsak mož, nakar je zakričal nad menoj, da
moram biti miren. Nato sem se poslovil.
41
Pred 10 minutami so peljali mimo okoli 500 ujetnikov.

Naši so baje zavzeli železnico Piotrków — Novo Rado-
msk in obe mesti. Širijo se različne govorice. Nemci so
zadnje dni ujeli 600. 000, po drugi verziji 180. 000 mož,
naši pri Krakówu 35. 000, tu pred nami 10. 000 Rusov.
Iz Dzia∏ oszyna smo odšli včeraj ob sedmi zjutraj in
marširali proti severu skozi Bia∏ o v Rząśnio, kjer sem
prenočil skupaj z moštvom, kakor že prej v Dzia∏ oszy-
nu, in sicer prav dobro. Moja spalna vreča se prav dobro
obnese.
Iz Rząśnie smo šli proti severu in bili od 3/4 na 12. v
Szczercówu, kjer je bilo še pred par dnevi naše korno
poveljstvo.
Med potjo, ki se je vsa blatna vlekla — zlasti zadnji
čas — naravnost preko močvirja, smo videli že več sle-
dov vojske. Ob poti sedaj že čisto razkopano zemljo,
drevesa polna ran, ob poti mnogo mrtvih konj. V Szc-
zercówu tudi par zgorelih koč.
Kaszewice, 16. 12. 14. ob 16. 30.

Sem smo prišli pravkar in dobili iz W∏odzimierza od
svojega polka povelje, da gremo za polkom, in sicer v
smeri Łękawa, W∏ odzimierz, Sobaków, Gościnna ob že-
leznici Piotrków — Novo Radomsk severno od Gorzko-
42
wice in južno od Rozprze. Oddaljeno je to od tu 28 km.

Marširati moramo »gesichert« [«zavarovani«].
Danes smo marširali od Szczerzówa vzhodno do
Kluk (-i) po zelo dobri cesti, nasuti s kamenjem, od tu
dalje pa spet po zelo slabi cesti.
V Bosni nam gre spet dobro.
W∏
odzimierz, 17. 12. 14.
V Kasczewicah smo prenočili Fabry, Krstić, Tomaschoff
in Merksamer v šoli, ostali v župnišču. V šoli smo raz-
sekali šolske klopi in si prav prijetno zakurili, a tla so
bila pretrda. Zato grem danes spet k moštvu na skedenj,
kakor že prej dvakrat. Spal sem pri moštvu doslej prav
dobro.
V župnišču, kjer so spali ostali častniki, so nas sprejeli
prav neprijazno. Črna, temnopolta gospodična me je pri
vhodu na moj pozdrav neizmerno zaničljivo pogledala,
ne da bi mi odzdravila. Par trenutkov pozneje sem slišal
starejšo žensko, ki se je hudo prepirala s Frankom, ki je
hotel videti, kje je še kakšna soba, in še par trenutkov
pozneje sta se že obe kregali, da oni ne morejo mirno
spati, mi pa lahko kot tujci. V kuhinji so bile oskubljene
tri gosi, a jih dame niso hotele pripraviti, češ da jih bo-
lijo roke. Kako so pozneje naredili, ne vem. Vendar so ob
osmih vse tri gosi bile pečene in gospodje so jih snedli.
Midva s Fabryjem nisva bila zraven, pa vendar več
43
mlajših ni dobilo ničesar, ker so si starejši vzeli po dva-

krat. Plačala je intendantura.
Danes smo marširali od osmih pa do mraka. Moštvo
je pojedlo že tretjo konzervo in, ker imamo v kompani-
ji še tri Romune, ki gredo k svojemu polku, in tri Boš-
njake, ki so se izgubili pri patruljiranju, nima vse moš-
tvo pri stotniji niti po eno konzervo. Pri odmoru sem na
opombo, da ti že nekaj dni niso ničesar jedli, dal vsake-
mu salame in kruha, nakar je rekel Noč, naj se jim dajo
konzerve.
Vzhodno od Kaszewicz smo kmalu videli prve ruske
zakope, pozneje smo našli tudi patrone in kose šrapne-
lov. Most preko Widawke je bil požgan in za silo po-
pravljen. Na drugi strani je bila čisto porušena in požga-
na vas. Pred njim majhni zakopi. Sami žalostni dimni-
ki in nekaj porušenega zidovja štrli v zrak. Ob cesti
pečen konj. Kmet, ki je popravljal svojo kočo, mi je po-
vedal, da se vas imenuje Wutka in da so Rusi šele pred
tremi dnevi odšli od tu, v noči od ponedeljka na torek,
danes je četrtek. Potem smo prišli v Łękawo, katere po-
lovica je porušena do tal in pogorela. Po besedah tam-
kajšnjega prebivalstva so vse to naredili Rusi, tu pa sem
izvedel, da so vse to posledice bitke.
Vzhodno od Łękawe smo videli gozd, ki so ga bili
branili Rusi. Dve, pa tudi tri vrste zakopov, za njimi po-
44
krite jame v zemlji, polne slame. Drevje razmeroma le

malo poškodovano.
Tu v W∏ odzimierzu ni dobiti ničesar. Pred nami so bili
tu pet tednov Rusi, za njimi Nemci in sedaj mi. V celi
vasi ni kg moke, le malo, pa zelo malo krompirja. Bukvi-
ca, moj korporal,10 ga je kupil pri gospodinji in spekel.
Od kuhinje je danes moštvo dobilo le krompir. Za jutri
je kupil Koukal tri vole, ki so jih takoj pobili in odrli na
zeleni trati ob najlepšem dežju.
Predvčerajšnjim je povedal nek štabni zdravnik, da je
vsako oskrbovanje nemogoče. Ker je pot tako dolga, pri-
dejo vozovi do čet že čisto prazni, »weil die Verpflegs-
staffeln sich selbst verzehren« [»ker oskrbovalni vodi
jedo sami sebe«]. Konji dobijo namesto ovsa in sena
samo slamo in je zato povsod ob poti videti žalostne os-
tanke poginulih. Tu sem slišal, da so vse daljše operacije
izključene, dokler ne bo popravljena železnica Często-
chowa — Piotrków, ker je nemogoče ljudi preživeti.
Koukal je danes prinesel tudi novico, da odide naš
polk že 22. t. m. na južno bojišče, kamor gre cel 4. kor.
V Krzepicah je pripovedoval nek intendant, da je ena
od naših divizij predrla rusko linijo, potem pa marširala
na svojo roko dalje, bila popolnoma obkoljena in delo-
ma pobita deloma zajeta. Oba brigadna štaba so Rusi
postrelili, poveljnik divizije pa se je sam usmrtil.
10 Korporal – desetnik (Švajncer, str. 25).
45
Podrejeni smo Hindenburgu11 in smo armada genera-

la Ermollija, ki obstoji iz 4., 7. in 12. armadnega zbora.
Naš polk je baje kornemu poveljniku čisto prirastel k
srcu, samo eno je naša napaka: da se ljudje ne skrivajo
v zakope. Naš drugi bataljon je baje cel zajet. To je Noču
danes povedal naš nadporočnik Svatovič, ki je častnik
pri korni telegrafski enoti in je kot tak danes marširal s
kornim štabom od Be∏ chatówa dalje v isti smeri z nami.
W∏ odzimierz je malo vzhodno od Str. Galkovic in se
obe vasi tako rekoč stikata.
To sem pisal ob sveči s še dvema tovarišema (Supert,
Kordič) v ruski šoli v majhni sobi, kjer so moji tovariši
preskrbljeni za nocoj. Spijo v treh majhnih sobah na tleh
na slami. Jaz grem raje k moštvu, kjer je mehkeje, ker je
več slame in je tudi zračenje boljše.
Gościnna, 18. 12. 1914.

Iz W∏ odzimierza smo šli po neizmerno slabi poti sredi
med močvirji nekaj časa proti vzhodu, potem proti ju-
govzhodu. Severno od Gorzkowic smo par minut poči-
vali. Potem smo se obrnili proti severu in ob 12. 30 prišli
sem.
11 Generalfeldmaršal v. Hindenburg – poveljnik vseh

operacij na nemški vzhodni fronti (Janusz Piekalkiewicz:
Prva svetovna vojna, Ljubljana 1996, str. 46).
46
Polje ob poti sev. vzh. od Dąbrowke,

19. 12. ob 12. 30 med dolgim odmorom.
V Gościnni smo spet videli nekaj kulture. Tamkajšnji vi-
tez Soko∏ owski nas je povabil na krvavice, tlačene s ku-
hanim ječmenom, in čaj. Lep salon poljskega šlahčiča. —
Onstran Gościnne smo prišli do zaželene dvotirne že-
leznice, sedaj zelo poškodovane. Postaje so baje popol-
noma razdejane. Takoj onstran proge velikansko blato,
za njim malo na bregu Mierzyn. Od tod smo šli spet
brez potrebe v loku proti jugu, potem proti severozaho-
du skozi Antonielów in Żerechowo v Tomawo, kamor
smo prišli ob štirih v mraku.
Vsi častniki stotnije bi morali prenočiti v neki sobi na
treh posteljah. Spal pa potem tam ni nihče, ampak vsi na
skednjih, jaz spet poleg Mijata. Pač pa nam je Noč sku-
hal izborno telečje meso — tele je veljalo 15 kron — in
Jevka, domača hči, odlično kislo zelje in čaj. Moštvo si je
nakupilo krompirja in ga peklo in kuhalo na ognjih do
ene ponoči, pri ognjih pa se je grelo še dlje. Bila je jasna,
zelo mrzla noč, danes mrzel dan. Danes prvič ne dežu-
je.
Takoj onstran Mierzyna smo začuli v daljavi na vzho-
du naše topove, vedno salve. Streljali so prav do noči.
Danes so pričeli kmalu po sedmi in streljajo ves čas ne-
47
prenehoma. Rusi ne odgovarjajo. Baje se umikajo tako v

Karpatih kot pri Krakówu, ker nimajo municije.
Danes smo šli preko Wychna in Sto∏ ice, nakar smo ob
11. dop. šli preko Pilice.
Gozdič sev. vzh. od Kawęczyna, 20. 12. 14.

Most preko Pilice so dne 18. 12. Rusi zažgali z enim sa-
mim topovskim strelom ravno pred nosom našega pol-
ka, ki je takoj začel postavljati nov most.
Še med odmorom pri Dąbrowki nam je prišel naspro-
ti nadp. Manigodić, ki nam je povedal, da polk počiva
po nekajurnem boju komaj 3 km pred nami onstran gri-
ča, ki leži vzhodno pred nami. Bili so vse dopoldne v
ognju ruskih topov, ki so tako daleč, da njihovega grme-
nja ni bilo slišati. Pač pa so imeli tri mrtve, med njimi dr.
Raić, rez. kadet, ki je pred komaj nekaj dnevi prišel sem
na bojišče, in 5 ranjencev. Sami niso izstrelili niti enega
strela. Manigodić se je s svojimi tovariši iskreno pozdra-
vil. Sedaj je komandant bataljona. Povedal je, da bo polk
prenočil v Wo∏ i Kamocki.
Nato smo marširali proti severu v smeri proti Dąbro-
wi. V Wo∏ i Kamocki smo našli polk, dva bataljona, uma-
zana, raztrgana, ušiva. Polkovnik nas je kratko pozdra-
vil.
48
Iz naše stotnije sta bila premeščena Noč, ki je postal

komandant 4. bataljona, in Fabry, ki je njegov adjutant.
Naš komandant je sedaj nadp. Koukal.
Prenočili smo vsi častniki na slami, moštvo, ki spet ni
dobilo hrane, pa v šotorih.
Medtem ko smo bili včeraj disciplinska rezerva, smo
danes dobili povelje, da cela naša 2. armada napade rus-
ke zadnje straže, da smo mi korna rezerva in da odmar-
širamo ob 8. uri zjutraj v smeri proti Aleksandrówu.
Marširali smo najprej od Wo∏ e v južni smeri proti Ka-
węczynu, nakar smo se obrnili proti vzhodu; tu smo
slišali grmeti topove. Baje gre za prehod preko Czarne.
Tu smo slišali, da je Romuniji Nemčija napovedala
vojno, Italija pa Franciji, da je naša 32. divizija ujela pred
nekaj dnevi 11. 000 Rusov in 102 strojni puški.
Dežela je tu pusta. Bor, brinje po bregeh, močvirja po
dolinah, peska ogromno povsod. Hiše z redkimi izjema-
mi lesene, le ognjišče in dimnik zidana iz kamenja in
opeke. Poti so včeraj in danes ob sončnem vremenu
malo boljše.
Prebivalstvo ravnodušno. Župan v Krzepicah je rekel
Tomaschoffu, da bi prišel najraje pod Avstrijo, kajti
Nemci so zelo divjali in ima samo on 7. 000 rubljev ško-
de od njih. Tudi Soko∏ ovski si je želel Avstrije, pa ne po-
sebno. Žena, pri kateri smo obedovali v Dzia∏ oszynu, pa
je rekla: »Kdor bo močnejši, ta si nas bo vzel.« V W∏ odzi-
49
mierczu mi je rekla moja gospodinja Nemka: »Delati bo

treba povsod.«
Pokrajina tu ni več tako izropana, kakor je bila okoli
Kaszewic in W∏ odzimierza, kjer ni bilo ne soli ne moke
ne petroleja, v Kaszewicah tudi goveda ne, ker so Rusi
pred prihodom Nemcev vse zasegli.
V daljavi grmijo topovi, salva za salvo pretresa ozrač-
je, decembrsko sonce prijetno sije, mi pa počivamo tu v
gozdiču. Starejši vojaki, ki so že nekaj pretrpeli, pripo-
vedujejo mlajšim svoje doživljaje. Novodošli jih z zani-
manjem poslušajo, nekateri spijo utrujeni in otopeli,
drugi si popravljajo obleko, tretji si obirajo uši pod sraj-
co, kajti polni so jih vsi, tudi častniki. Nekateri se greje-
jo pri ognjih, ki so jih naredili kljub ostri prepovedi in
hudemu kričanju stotnika Grebenca, drugi so šli urnih
nog iskat s svojimi steklenicami vode v bližnjo vas Alek-
sandrów, medtem ko večina otopelo hodi sem in tja ali
sedi na mrzlih tleh in pričakuje brez zanimanja nasled-
nje povelje.
Kalisz,12 20. 12. zvečer.

Danes je nedelja, moj 30. rojstni dan, in skoraj bi bil prav
danes doživel svoj ognjeni krst. Ob dveh smo dobili po-
velje, da odrinemo dalje. Šli smo najprej proti severu,
12 Prav: Kalinków – gl. zapis naslednjega dne.
50
potem proti vzhodu in ravno nekaj sto korakov vzhod-

no od Kalisza prestopili reko Czarno ob treh popoldne.
Že je baje prišlo povelje za napad, a v zadnjem trenut-
ku je bilo zaradi bližajoče se noči preklicano in smo šli
v prekrasnem večeru domov.
80 cm pod zemljo, vzh. od

Olimpiówa, 21. 12. 1914.
Ko sem se zjutraj prebudil, je ordonanc nadp. Koukalu
prinesel povelje, da polk odkoraka ob 4. 30. Na vpra-
šanje je povedal, da je ura tri. Tomaschoff je iz previd-
nosti pogledal na uro in videl, da je 4. 10. Ker Koukal še
vedno ni uredil svojih zadev kot intendantski častnik in
je zato še danes ostal pri trenu, je povelje takoj prevzel
Krstić.
Odkorakali smo v trdi temi proti Borowiecu v vzh.
smeri, kjer smo šli spet preko Czarne kakor včeraj. Tu
smo krenili proti severu in šli skozi Kotostówko do
Olimpiówa, na katerega sev. vzh. strani smo ostali uro
in pustili Dąbrowo na levi strani. Tu mi je por. Losert
povedal, da se vas, kjer smo prespali, imenuje Kalin-
ków, in ne Kalisz, kakor mi je včeraj povedal nadp. pl.
Mikuli. Je pač težava z imeni, ker je Noč odnesel karte
stotnije k svojemu praporu.
51
Četovodja Bogdanović mi je povedal, da je okoli pol-

noči slišal močno grmenje topov in streljanje pušk, vse
od vzhoda. Tu smo tudi izvedeli, da mora naša brigada
danes držati položaje, ki jih osvojila včeraj ob precejšnjih
izgubah. Nek infanterist 69. polka nam je povedal —
medtem ko je iskal obvezovališče, ker mu je šrapnel
nekoliko poškodoval nos — da je pri njih ubilo enega
stotnika in enega nadporočnika in da je mnogo častni-
kov ranjenih. Naš polk je podrejen nemškemu koru, in
sicer generalu Garez (ali podobno).
Ob 9. 30 smo dobili povelje, naj prodiramo v smeri
proti Minszkówu, prej prva (in sedaj peta) in prej tretja
(sedaj sedma) stotnija (Baron in Trnečka) sta dobili od
Grebenca povelje, da gresta v prvi črti, naša osma in še-
sta stotnija sta šli v rezervi. Komaj je prišla prva četa na
breg južno od neke vasi, mislim da Minszkówa, so padli
nanjo prvi ruski šrapneli in takoj nato druga in tretja
salva, v celem 7 salv. Kmalu smo videli nesti prvega ra-
njenca od 3. oz. 7. stotnije. Nato so streljali Rusi v vas na
levo od nas in takoj sta bili dve hiši v ognju. Tudi na des-
ni gori ena vas. Takoj nato so razkropili našo konjenico
(100 jezdecev), ki je bila levo za nami. Sedaj bombardi-
rajo našo bojno črto, ki je kakšnih 500 do 700 korakov
pred nami. Naša strojna puška, ki je še pred kratkim
ropotala na tem mestu, je utihnila. Tudi pušk je le malo
slišati.
52
Pred kratkim je bil tu Krstić in nas okregal, ker smo

pustili naše zakope nemaskirane in jih je predobro vide-
ti. Komaj je padla prva salva šrapnelov, že smo ležali vsi
na tleh in vse je začelo kopati. Tudi jaz sem pričel, a moj
ordonanc Čamil Čehaić mi je rekel: »Ja napravim i za
tebe.« Ker sem bil ravno na nekoliko udrti poti, sem ča-
kal, da bo on gotov, in že čez par minut mi je rekel: »Pri-
di sem, prostora je za oba.« Ko je bil popolnoma gotov,
sem mu ponudil salamo in košček kruha. Odklonil je
kot zvest mohamedan. Nato sem izvlekel iz nahrbtnika
dva kosa sira »Imperial« in kos kruha, majhen sicer, a
obema je dobro teknil kljub sovražnemu ognju.
Medtem je prišel nek infanterist in prinesel obema
slame ter jo vrgel v izkopani jarek meni pod noge. Takoj
mi je bilo v noge mnogo topleje. Kmalu nato je prišel
drugi, izkušen, ves porasel vojak in prinesel drugi otep.
Ko sem se branil, da imam že dosti in naj da drugim, ki
nimajo, mi je rekel: »Ej, čim več, tem topleje. Če bi mi
ostali tu čez noč, bi ti napravili drugače, da bi ti bilo do-
bro.« Streljanje nekaj pojema, ura je dve popoldne.
Pred prvim bojem, torej včeraj, smo dobili posebne
inštrukcije, ki se glasijo:
Pričeli so znova. Pred trenutkom so padle zapored 3
salve 100 korakov od nas.
53
23. 12. 14.

Ona navodila, ki smo jih dobili in ki sem jih zadnjič v
ognju pozabil napisati, so takale: »Častniki morajo biti
za moštvom, za strelno črto. Morajo se skriti in se ne
smejo kazati sovražniku. Ne smejo napasti. Vsak napad
mora prej pripraviti topništvo«. Videti je, da so možje
postali modrejši. Razumna glava je pač nad hrabro srce.
Pred nočjo je streljanje prenehalo in od stotnika Gre-
benca smo dobili povelje, naj gre pol stotnije k nadpo-
ročniku Mikuli, da bo stotnija jedla. Ker Krstića, ki je
nadomeščal Koukala, ni bilo, sem šel k Mikuliju, čigar
stotnija je ležala v zakopih na malo vzvišenem mestu na
levi od nas. Dobil sem ga v neki koči, v drugi sobi, ki je
bila prav tako nabita z vojaki, ki so se greli, kakor prva.
Šel je z menoj na prosto in mi na levi pokazal med kočo
in drevoredom, kje se moramo zakopati.
Vrnil sem se k stotniji in podpisal namesto Krstića po-
velje in podpisano poslal po ordonancu spet nazaj pra-
porovemu poveljniku. Medtem ga je iskal sluga in tudi
jaz osebno, a ga nisem mogel najti. Pred nami in neko-
liko na desno sta gorela na ruski strani dva velika ognja.
Četovodjo Lukačevića sem poslal po poljske kuhinje
nazaj v Olimpiów, kjer so po mojem mnenju morale biti.
Kmalu nato je prišel stotnik Grebenec in se zelo razjezil:
prvič zato, ker smo tako daleč za prvo črto, 1300 kora-
54
kov; drugič, ker še vedno ni odšlo pol stotnije k Miku-

liju.
Povedal sem mu, da so mi vojaki od strojnih pušk po-
vedali, da je naša prva črta 500 korakov pred nami, prva
ruska pa 800 korakov pred njo. Da k Mikuliju nisem šel,
ker sva se z njim domenila, da bo stotnija najprej jedla
in šele potem odšla.
Zelo se je jezil, češ da se morajo povelja takoj izpolniti,
ne pa se šele s kom dogovarjati. Pri tem je popolnoma
pozabil, da sem imel dve povelji: deliti stotnijo in me-
nažirati. Nato mi je rekel, naj ga peljem k Mikuliju. Re-
kel sem mu, da mi je pravkar javil neki infanterist, ki
sem ga poslal k njemu zaradi zveze, da je Mikuli s svo-
jo 6. stotnijo že odšel dalje.
Spet se je vrnil k meni in mi dal povelje, da stotnija
najprej tu menažira, potem gre cela 200 korakov za prvo
črto za 7. stotnijo, odtod pa da gre pol stotnije k 6. Mi-
kulovi. Nato je odšel.
Ker Lukačevića ni bilo, sem šel sem s spremljevalcem
najprej nazaj v smeri, od koder smo zjutraj prišli, k hiši.
Hišo so njeni lastniki zapustili, v njej so se naselili naši
vojaki. V enem delu je sedelo na tleh okoli 15 mož, v sre-
di med njimi ogenj, poleg njega pred vrati trije možje, ki
so ravno jemali drob iz zaklanega pujska. Desetnik 4.
čete … me je potolažil, da bo pujsek kmalu pečen na
ražnju. Menda je mislil, da sem lačen prišel gledat, ali bo
55
že kmalu gotov, ker je pred nekaj urami prišel k moji

jami, ali hočem biti deležen prasca, ki ga je deseterica
kupila za 16 kron.
Vprašanje, ali kdo ve za obvezovališče, kjer sem ho-
tel izvedeti za kuhinje, so vsi zanikali. Zato sem stopil v
drugi del hiše in vzpodbudil še prej mesarje, naj hitro
delajo, ker moramo v kratkem naprej. V drugi sobi je bil
del vojaštva, kakšnih pet mož, zbranih okoli peči, kjer je
žarela žerjavica, drugih pet pa okoli mize, na kateri je
ležalo nekaj rjavkasto-rumenega, okroglega, potlačene-
ga, do 3 cm visokega. Povedali so, da je to testo in da
pečejo kruh.
Opazil sem med moštvom enega z rdečim križem in
ga takoj vprašal za obvezovališče; rekel je, da tam sicer
ni bil, da pa ve, kje je.
Kljub moji pripombi, da mora biti naravnost za nami,
je trdil, da je nekoliko na desno v eni izmed treh tam-
kajšnjih koč. Šla sva torej preko zoranega in neposejane-
ga polja v smeri proti onim trem kočam. Ko sva prišla
tja, sva našla majhen brezov gaj. Ne da bi si dolgo po-
mišljal, sem krenil spet na levo proti zaledju; vedel sem,
da mora biti tam pot. V kratkem sva prišla do koč, kjer
so bili nastanjeni topničarji, in so mi vedeli povedati le,
da so Bošnjaki na levo v vasi. Komaj sva šla par korakov
po poti v navedeni smeri, že sva našla prvo stražo 4.
56
prapora, ki je bil tam v rezervi. Šla sva še malo dalje in

tu so bile naenkrat pred nama kuhinje.
Računski podčastniki vseh stotnij so naenkrat hoteli
vedeti za svoje stotnije in za pot k njim, kajti vsi so imeli
povelje, pripeljati menažo svojim stotnijam. Bil sem v
prijetnem položaju, da sem lahko vsem povedal, kam in
kako. Naš Müller je takoj pristavil, da ima za častnike
kuhani dve kokoši, in naročil Voleku, naj ju vzame iz
kuhinje, in kuharju, naj ju nese z nama.
Medtem ko se je Müllerjeva desna roka ukvarjala s
kokošmi, sem jaz govoril s praporovim zdravnikom dr.
Poschem, ki mi je povedal, da je imel edinole oddelek
strojnih pušk izgube, in to enega težko, a ne nevarno
ranjenega, in dva lahko ranjena. Da so tudi k njemu pri-
leteli trije šrapneli in eksplodirali pred svislimi hiše, v
kateri je obvezovališče. Da ga skrbi, kaj bo jutri, ko so
ravno za njim zakopali 12 naših topov, ki bodo streljali
preko njega, in da ima prepovedano, oditi s svojega me-
sta.
Müller mi je tožil med potjo, da ne ve, kaj bo, da so
kuharji zelo trudni in da s četovodjo Volekom ni kaj po-
četi, ker se pri vsakem gromu strese. V resnici Volek
kljub naročilu ni šel z nami pa tudi Müller se ni poseb-
no dobro počutil pri nas.
S Tomaschoffom sva z rokami pojedla eno kokoš, le
juho sva snedla z žlicami kar iz kastrole, kajti kuhar, ki
57
je nosil vse stvari, je v zmedenosti pozabil krožnike pri

kuhinji.
Po večerji starih, izkušenih vojakov nikakor ni bilo
mogoče spraviti v red, tako da sem moral streljati z re-
volverjem, da sem jih prestrašil. 20. 12. smo namreč od-
dali 1. in 4. četo četrti p. kompaniji in od nje dobili dve
četi izkušenih ljudi, skupno 80 mož. A namesto izku-
šenosti se kaže pri teh ljudeh popolna demoralizacija,
posledica velikih izgub in porazov. Najhujši med njimi
so Slovaki 32. lovskega prapora, ki so ga zaradi izgub
razpustili in polovico ostanka dali našemu polku, polo-
vico pa nekemu drugemu.
V ospredje smo se pomikali počasi v eni vrsti, spredaj
Tomaschoff, en ordonanc in jaz, sprva v smeri hiše pred
nami, potem neka luč in potem dalje še ena luč. Ker
kmalu nisem vedel ne kod ne kam, sem rekel Tomas-
choffu, naj s stotnijo ostane tam, sam pa sem šel z ordo-
nancem iskat 7. stotnijo. Ker nisem mogel najti njenega
sledu, sem se v kratkem vrnil z namenom, da pošljem
naprej po eno patruljo od vsake čete. Ko sem se vrnil, mi
je T. povedal, da je bil pravkar tu adjutant in zapovedal,
da se cela stotnija na mestu zakoplje. Ura je bila pol dva-
najstih.
Po dolgem poizvedovanju sem izvedel, da je adjutant
odšel v smeri one luči. Odšel sem tja in našel tam Gre-
benca za samotno kočo, v zemljo zakopanega, poleg
58
njega na dvorišču pa je stal njegov adjutant. Javil sem

svoj prihod in se spet vrnil.
Ko smo že počivali v svojih s slamo nastlanih jamah,
sem dobil povelje, da pride ponoči pol stotnije saper-
jev13 , da naredi žične ovire, in da je treba pripraviti ko-
liče in utrditi zakope.
Komaj sem dal povelje, da je treba jarke poglobiti, že
je prišel Grebenec, se nekaj časa posvetoval z nama in
adjutantom, ali naj postavi pol stotnije na levo krilo, in
sklenil, da ne. Nato je odšel v ozadje z naročilom, da
ostaneta on in adjutant pri koči na levo 500 korakov za
nami, 700 korakov za prvo četo.
Ko smo bili s svojim delom ravno gotovi, pride ob 5.
uri zjutraj nadp. Mikuli, da moramo vseeno na levo kri-
lo k njemu. Ob pol šestih zjutraj smo prišli tja in začeli
takoj kopati in nositi slamo in rante za streho.
Nismo kopali četrt ure, že so pričale žvižgati svinčen-
ke, sprva redko, potem vse bolj na gosto do osmih zju-
traj, ko smo bili gotovi. Takrat so namreč začeli grmeti
naši topovi; šrapneli in granate so eksplodirali ravno v
ruski prvi črti pred majhnim borovim gozdom narav-
nost pred nami. Takoj nato se je oglasila ruska artilerija,
nakar je naša umolknila. Potem so začele udarjati ruske
krogle nad zakopi 7. in 6. stotnije, vendar niso naredile
nobene škode, ker je bilo vse v zakopih.
13 Saperji so opravljali utrdbena dela (Švajncer, str. 19).
59
Zvečer sem obšel našo prvo črto. 7. stotnija sama ima

dolžino 800 korakov in mož leži od moža po petnajst do
dvajset korakov drug od drugega v zemlji in mirno spi.
Na njenem levem krilu je en roj14 67. polka. Za njim je na
desni strani vasi večji del čete, na levi pa manjši del čete
prap. Navrátila od 6. stotnije v rezervi, dalje od njega
por. Mikyška.
Ko sem se vrnil k nadp. Mikuli, je bil tam ravno Nav-
rátil, ki ni vedel, da je pred njim še kak oddelek. Proti
jutru je namreč dobil povelje, naj gre v prvo črto zaradi
zveze med 7. stotnijo in 67. polkom. Še sedaj je sveto
zatrjeval, da je on desno od 67. polka, s katerim ima zve-
zo, na levo pa da je 7. stotnija. Zato smo šli gledat, kak-
šna je ta stvar, pa N. niti levega roja svoje čete ni mogel
najti, ker ni vedel zanj. Nato smo iskali 7. stotnijo, a je
nismo mogli najti v temi, ker so Rusi začeli streljati in se
je Mikuli zelo mudilo domov v skrivališče.
Ko smo prišli tja, so prišle ravno naše kuhinje z obe-
dom, nekakšna riževa kaša, z mesom namešana, in kruh
pa tobak. Tudi za vsakega moža 20 patron.
Po večerji smo šli na delo in smo izkopali v prvi lini-
ji globok jarek za primer, da bi bili tam potrebni. Kopa-
lo je 6 rojev, dva sta pazila, da nas sovražnik ne presene-
ti.
14 Roj je najmanjša vojaška enota v sestavu stotnije

(Švajncer, str. 20), 10–13 mož; en vod ima dva roja.
60
Ko sem se proti jutru vrnil v svojo luknjo, sem videl,

da se je ena stena porušila in da je nevarnost, da me za-
suje streha. Zato sem si dal narediti drugo, večjo, v ka-
teri pišem te vrste. Delal jo je cel roj več kot pol ure in je
v njej prostora zame in za dva ordonanca, le nekoliko
prenizka je (1 m visoka, 1 m 20 cm široka in do 4 m dol-
ga), ker je bilo prepozno, ko smo začeli delati.
Komaj sem ob sedmih spodil ljudi v skrivališče, že so
začeli grmeti ruski topovi, ki so izstrelili na nas štiri sal-
ve brez uspeha. Morali so videti ljudi delati mojo palačo
ali pa jo je bilo tako dobro videti sredi s snegom pobelje-
ne ravnine (snežilo je čisto malo vso noč).
Ena granata je priletela
Swieciechów, 26. 12. 14.

Zjutraj sem dobil povelje ob pol 5. uri, da moramo biti
ob 8. uri pripravljeni za napad. Ob 9. uri so začeli grmeti
naši topovi — 1 težka in 1 poljska havbična divizija in tri
baterije divizijske artilerije. Še prej, ob 1/2 9. uri smo do-
bili povelje, da naredimo takoj Laufgrabne [zvezne jar-
ke] od rezerve do prve čete (300 korakov). To blazno po-
velje je Grebenec na mojo osebno intervencijo preklical
ob 9. uri.
Ob ca. 10. uri sem šel na kraj, kjer smo bili doslej sku-
paj z Mikulijem. Tam je telefonska centrala naše artile-
rije. Rusi so krepko streljali nanjo in dobro merili, ven-
61
dar je šlo kljub precejšnjemu strahu naših topniških

častnikov vse po sreči. Nadporočnik, komandant težke
baterije, mi je opisal grozni učinek 15-centimetrskih
havbic.
Po 12. uri dobim povelje od Grebenca, ker Rusi napa-
dajo 67. polk, naj grem proti Swieciechówu in se tam
postavim na bok. Ker je bilo to zaradi naše fronte nemo-
goče, sem šel osebno po povelje, nakar mi je samo na-
ročil, naj tu napadem ruske rezerve.
Tečem nazaj in dam potrebna povelja. Takoj je bila
prva četa v vasi in za njo še druga, a Rusi so se med tem
že premaknili nazaj v gozd. Zato sem ostal še naprej v
rezervi.
Ob 1. 50 uri popoldne dobim povelje, da se ob dveh
začenja napad na desnem krilu pete kompanije. Sredi-
na je takoj malo zaostala. Topovi grozno grmijo. Tudi
puške sem in tja zelo pokajo. Sedim na snopu poveslov
v majhnem hlevu in pišem. Ura je 2. 45 popoldne.

Ko sem zadnjič dokončal gornje vrste, sem šel za hišo,
od koder je bilo dobro videti ves naš prapor, kako se po-
mika v dolgi bojni črti proti ruski. Moštvo, ki je sprva le
počasi in previdno lezlo in tekalo naprej, je šlo sedaj v
nepretrgani črti dalje. V tem trenutku so bili že najmanj
500 korakov pred nami sredi plitve dolinice, ki nas je
62
prej ločila od Rusov. Naši topovi so grozno grmeli in

širili strah in smrt v ruskih vrstah. In res mi prav v tre-
nutku, ko sem hipoma pregledal vso situacijo, zakriči
ordonanc »Rusi bežijo!«
Takoj sem skočil nazaj k nadporočniku Mikuliju, h ka-
teremu je prav tedaj prišel nadp. Wolf s svojo stotnijo
kot rezerva, in na moje veselo poročilo takoj prevzel po-
veljstvo levega krila. Takoj mi je ukazal, da morajo vse
rezerve naprej, naj s svojo drugo četo (prvo sem že po-
slal naprej) potegnem vse ostale za seboj. V tem trenut-
ku sem sprevidel brezglavost in neobveščenost vseh na-
vzočih gospodov, ki so čepeli vsak v svojem skrivališču.
Por. Mikyška in praporščak Navrátil sta odločno zatrje-
vala, da je naša prva vrsta še tik ob Swieciechówu in da
se Rusi ne umikajo. Wolf in Mikuli sta se skrivala za vo-
gale in dajala povelja.
Moja druga četa je med tem prišla posamič izza vasi,
se zbrala in uredila v zakopu, kjer je bila prej naša prva
črta. Ko je bila v redu, sem zakričal na ves glas »Vor-
wärts!« [»Naprej!«] in možje, ki so prej sklonjeni tekali
za menoj, so se očividno vzravnali in pogumno planili
naprej, da sem jih moral takoj miriti, da počasneje. Med
potjo se mi je pridružila vrsta drugih čet, ki so doslej
ležale in zaostajale, in ko smo prišli čisto v dolino, so nas
bile tri čete, z mojo prvo, ki je že dalje na bregu, cela stot-
nija.
63
Medtem ko se je ostalo moštvo na povelje Mikulija, ki

je prišel od daleč za nami, potegnilo po dolini na levo,
sem jaz nehote skočil za svojo prvo četo, ki je že skoraj
prišla na vrh drugega brega, do 20 korakov pred prve
ruske utrdbe. V tem so padli prvi ruski streli, vojaki so
se vsi po bliskovo vrgli na tla in že so se zakopavali v
zemljo. Isto sem storil tudi jaz. Vrag je hotel, da sem tak-
rat mislil na tisti lepi stavek iz Exerzierreglementa [pra-
vilnika za ekserciranje]: »Die schönste Deckung ist zu
verlassen, wenn man keinen Anschluß hat.« [»Najboljše
kritje je treba zapustiti, če nimaš nobenega stika.«] Zato
sem začel spodbujati posamezne lovce 32. prapora, ki so
bili slučajno blizu mene, naj skušajo posamič priti do
ruskih utrdb in naj od tam prično streljati. Nezaupljivo
so me pogledali potem pa šli drug za drugim, a vsak je
padel na tla, preden je prišel do cilja. Eden se je vlekel
dalje po trebuhu, drugi so ostali ležé in, ko sem jih spod-
bujal dalje, mi je rekel četovodja, že izkušen v petmeseč-
nih bojih, naj ostanejo, ker so Rusi komaj 50 korakov
pred nami skriti v dobrih zakopih. V tem zagrmijo ruski
topovi in trije do štirje šrapneli završijo desno od mene,
tik ob tleh, in se zakadijo v dolino, kjer so bile naše re-
zerve. Ozrl sem se tja in videl, da so že odšle na levo. V
tem pa začne pred menoj nek lovec kričati: »Joj, moja
noga, moja noga!« Nisem ga posebno pomiloval, kajti
rane v nogo si tu vsak želi, ker le ona more človeka rešiti
64
te grozne vojske — vsaj za nekaj mesecev. Vendar je kri-

čal huje in huje in, ko mi je le bilo mogoče, sem takoj
poslal po sanitejce, sam pa sem vzel steklenico s čajem
in šel k njemu.
Nekoliko se je med tem zmračilo in ruske krogle so
postale redkejše. Ozrl sem se na desno in videl, da je
moja četa že vsa v ruskih zakopih, le dva moža sta leža-
la zunaj: prvi je bil mrtev, drugi ranjen v nogo. Dal sem
mu čaja in ga prosil, naj ne kriči, ker sem že poslal po
sanitejce in bo noga kmalu dobra. Nekoliko me je vzne-
mirilo, ker sam ni mogel piti in je bila noga zelo krvava,
vendar si nisem mogel misliti, da je nevarno ranjen.
Ječal je: moja noga, sem oče, imam ženo in otroke, in ko
sem ga še dalje tolažil, sta prišla dva sanitejca. Vprašala
sta, ali naj ga tu previjeta, pa sem jima odgovoril, naj
gledata, da prideta hitro iz ognja. Šel sem v prvo vrsto,
od koder sem se takoj spet vrnil in javil, da sem ob 4. uri
dosegel prvo rusko črto in da je moje levo krilo ogrože-
no iz vasi Miku∏ ovice. Nato sem šel iskat svojo drugo
četo, ki se je med tem zakopala na levo od tu, kakih 50
korakov pred prvimi, že praznimi ruskimi zakopi.
Šel sem nato do smrti utrujen nazaj v Swieciechów po
nadaljnja navodila. Nadp. Wolf mi je takoj zagotovil, da
v Miku∏ ovicah ni nobenega Rusa več, da je ravno poslal
skozi vas patruljo, ki bo poizvedela, kako daleč so se
umaknili Rusi. Komaj sem nato legel poleg njega na sla-
65
mo, že je prisopihal desetnik, se postavil ostro »Habt

Acht!« [»V pozor!«] in javil samo, da je cela patrulja, ra-
zen njega, ujeta. Na vprašanje je povedal, da so M. pol-
ne Rusov, da so jih Rusi popolnoma obkolili; v trenutku,
ko je nekdo komandiral »streljaj!«, je on skočil v 2 met-
ra globok jarek in po tistem na vso moč bežal in srečno
utekel. Da bi to sporočila bateriji in da jo naprosiva, naj
bombardira Miku∏ owice, sva šla z Wolfom, ki je tožil, da
ga boli noga, ki si jo je zlomil pred dvema letoma, na
centralno telefonsko postajo, a ko sva prišla tja, so arti-
leristi in telefonisti ravno odšli. Vrnila sva se in med pot-
jo je Wolf rekel, da misli, da bi M. zavzel v naskoku.
Ko sva se vrnila spet k častnikom, sva izvedela, da je
ena patrulja 6. stotnije bila v M. ujeta, od druge pa sta
bila dva ranjena.
V tem se je začelo na našem levem krilu močno stre-
ljanje pušk, ki je postajalo vse pogostejše, in Wolf je re-
kel, da se sedaj začenja ruski protinapad. Mikuliju sem
na vprašanje, kdo je na levem krilu, odgovoril, da jaz;
nakar pravi Wolf, da spada komandant vsekakor tja,
kjer je najbolj pomembno mesto, in naj se podam tja.
Krogle so žvižgale in jaz sem bil v tem trenutku mnogo
modrejši.
66
30. 12. 14.

Že smrt obeh Slovakov Mihaelov Kovača in Timka je
name tako vplivala v zvezi z vedenjem drugih častni-
kov, da sem sklenil, da ne bom brez skrajne potrebe, t. j.
brez povelja, nikogar več pošiljal v nevarnost. Sedaj pa
sem sklenil vnovič, da bom varoval tudi sebe. Šel sem
torej samo do prve kolibe in se skril v njej z vsemi tremi
ordonanci. Šele ko sem videl, da gredo dalje na polje ne-
katere patrulje in da je ogenj malo ponehal, sem stekel
nekaj korakov naprej, padel v razor na polju, da si od-
dahnem, in spet stekel nekaj korakov dalje. Ko sem imel
tako približno pol poti za seboj, je streljanje skoraj po-
polnoma ponehalo, da smo mogli iti dalje počasi kora-
koma.
Moj četovodja Bogdanović mi je takoj javil, da je kma-
lu po mojem odhodu prišlo z levega boka par temnih
postav, ki jih je imel za rusko patruljo. Komaj je ta izgi-
nila, že je prišla iz iste smeri, tam kjer stojita dve samot-
ni hruški, cela četa, ki je začela streljati. Takoj je dal tudi
on streljati, nakar so jo Rusi spet odkurili za breg, izza
katerega so prišli. Na njegov nasvet sem dal napraviti
redko zasedeno črto od levega krila 6. stotnije poševno
nazaj, da varuje bok.
Takoj se je moštvo začelo zakopavati. Zame sta nare-
dila jarek Bogdanović in Čamil Čehaić, moj ordonanc.
Sam nisem mogel pomagati, ker sem pri napadu, nekje
67
pri ranjenem Timku, izgubil svojo lopato. Tudi sem bil

zelo truden.
Kmalu nato je prišel tudi četovodja prve čete Rogan,
na čigar mesto sta prišli dve drugi četi, in se namestil v
zakopih, ki jih je imela druga četa.
Bedeli smo vso noč, ker smo se bali nenadnega napa-
da. Večerjo oz. kosilo smo čakali zaman. To je bilo tem
bolj usodno, ker je proti jutru začelo snežiti in deževati
in je bil mraz toliko bolj neznosen, ker so bili želodci
prazni. Druga napaka je bila, da moštvu zaradi bližine
Rusov nisem dovolil, da gre iskat slame za mrzle jame.
Zato je bilo moštvu naslednjega dne tako mraz, da sko-
raj ni moglo vzdržati v jamah. Kakor hitro pa se je kdo
pokazal, že je počila ruska puška in, žal, le prepogosto
z uspehom. Tako je padel tega dne Milo Milinković,
mlad rekrut, zelo vesel fant, ki ga je bilo vsem zelo žal.
Poleg tega je bilo ta dan, mislim, ranjenih enajst mož, od
katerih je zdravnik dr. Posch tri takoj poslal nazaj k stot-
niji. Eden je imel prestreljen mezinec desne roke, druge-
mu je prebila krogla roko ravno med gornjimi členki ka-
zalca in sredinca, da ne more niti streljati niti kopati. Tre-
tjemu je šla krogla na notranji strani noge v stegno in
ostala notri. Mož more le počasi hoditi. Ali je dr. Posch
zdravnik ali norec, ne vem.
Nadaljnja neprevidnost je bila, da je nadp. Koukal
zahteval, da moram poslati po municijo kljub mojemu
68
obvestilu, da imam dovolj patronov. Poslal sem 8 mož,

eden je mrtev, eden težko ranjen.
Vse te izgube nam je prizadejalo le par strelcev, ki so
streljali iz bele hiše pred nami in z njene strehe, ne da bi
se pokazali. Le enkrat se je pokazal nekdo na oknu; če-
tovodja Goran je le enkrat ustrelil, oseba je izginila in
okno se je zaprlo. Pokazal se ni nato nihče več. Potem
sem dal slepo streljati na okna in streho hiše, a ko sem
se v kratkem prepričal, da brez uspeha, sem dal ogenj
ustaviti. Naša jeza na belo hišo pa ni bila zato nič manj-
ša.
Okoli poldneva sem dobil povelje, da ostanemo, kjer
smo, in da bodo ob dveh začele z napadom čete levo in
desno od nas. V resnici so se po drugi uri pridružile
topovom tudi navadne in strojne puške, vendar levo od
nas le ni bilo ničesar videti in, ko je napočila noč, mi je
patrulja, ki sem jo poslal k polku, sporočila, da je tam-
kajšnji nadporočnik rekel, naj ponoči sklenejo linijo z
nami. In res so jo sklenili, kajti ob dveh ponoči mi je pri-
nesel sluga povelje, da mora ves prapor takoj neopaže-
no nazaj na položaje, ki jih je imel pred napadom.
Poslal sem ljudi posamič, najprej 2. četo, ki je bila v
prvi vrsti, potem rezervo. Zgodilo se nam ni nič hude-
ga, ker nas Rusi niso opazili, le trupli Milinkovića in Ko-
vača smo pustili tam.
69
V Swieciechówu sem našel nadp. Häffnerja, koman-

danta strojnih pušk, ki se je ravno tako jezil na belo hišo
kakor jaz, ki pa je bil nasproti njej še na slabšem kot jaz,
saj zaradi mene ki sem bil naravnost pred njim, tja ni
mogel streljati. Nad belo hišo se mi je pritoževal tudi
Schweitzer, le da on ni imel nobenih izgub, ker so njego-
vi ljudje ostali v zakopih. Zato sem takoj po svojem pov-
ratku priporočil belo hišo našim težkim havbicam in da-
nes bele hiše ni več, razen nekaj razvalin.
28. 12. smo ostali ves dan v svojih starih zakopih v
Swieciechówu. Na večer sem dobil povelje, naj grem k
svoji stotniji, kar sem ob mraku tudi storil. Že prej in
tam sem izvedel, da sta ranjena stotnika Grebenec in
Noč (o tem sem izvedel danes, da je umrl), prvi v nogo,
drugi v prsi. Poročnik Rappel je ranjen v nogo, dva po-
ročnika in en praporščak so podlegli ranam. Tudi dru-
ge stotnije so imele v moštvu precejšnje izgube.
Topništvo je zvečine spet odšlo, prav tako infanterija,
ki je bila v rezervi: polki 62., 63., 53., 44. in baje še dru-
gi. Smo tam kakor pred napadom.
31. 12. 14.

Medtem ko nas je morala biti doslej pripravljena le po-
lovica, je prišlo danes sporočilo, da so bili Rusi na se-
veru in severovzhodu poraženi in da so močne sovraž-
ne kolone na poti proti nam, da si tu dajo duška. Zato
70
mora biti ves bataljon pripravljen na sovražni napad.

Torbe za patrone, krušnjake, nahrbtnike, vse na sebi,
puško pripravljeno na strelnici, ne spi nihče. Kako dol-
go bodo ljudje to zdržali, je vprašanje.
2. 1. 15.
Včeraj zvečer smo dobili vnovič strogo povelje, da mo-
ramo vsi bedeti vso noč. To je bilo tem bolj neprijetno,
ker je postalo zadnja dva dni precej mraz. Zemlja je že
toliko zmrznila, da so včeraj zvečer ljudje le s težavo iz-
kopali en jarek in se je pri tem meni zlomila lopata.
Danes je novodošli narednik Varga k meni poslal po-
pravit puške. Čeprav smo od mrtvih in ranjenih vzeli
dobre puške in jih zamenjali s slabimi, sem imel pri svoji
četi (63 mož) devet pokvarjenih, nerabnih pušk, med
njimi tri s počenimi cevmi.
Sem še vedno v isti luknji, ki smo si jo izkopali v noči
od 28. na 29. Bogdanović, Čehaić in jaz. Pomagala sta
nam tudi Matković in moj Mijat. Kopali smo najprej 4 —
5 m dolg, 11/2 m širok in toliko globok jarek. Ob njem
smo namestili močne tramove, vereje in močne deske,
na te pa oprli prečne tramove, razžagano lestev, ena vra-
ta, nekaj desk in plank, vse stvari, ki jih je 9 mož prineslo
od mojega prejšnjega bivališča v Swieciechówu. Na to
smo dali slame in naše bivališče je bilo gotovo — le na
peč sem pozabil, ki smo jo namestili v zadnji steni. Naj-
71
večje težave imamo z dimnikom, ker ga zaradi Rusov

ne moremo in ne smemo visoko postaviti in ga moramo
vedno obračati po vetru. Kljub pridnemu delu in trudu
je naše stanovanje čisto črno in tudi mi trije smo videti
kakor pravi dimnikarji. Nič drugačno ni ostalo moštvo,
ki ima kljub prepovedi ogenj v svojih podzemeljskih
bivališčih. Prepoved nima smisla, saj Rusi tudi brez og-
nja vedo prav dobro za nas, to nam je njihovo topništvo
že dovolj pogosto prav jasno pokazalo. Nerodno je se-
veda, če se tu in tam kakšno stanovanje vname. Pri meni
se je doslej eno, pa ni zgorelo nič. Pri Tomaschoffovem
oddelku pa so zgoreli trije nahrbtniki in še več drugih
stvari, ki si jih zaradi eksplodirajočih patron nihče ni
upal rešiti iz ognja. Poročnik Kepess od 7. stotnije je sko-
raj sam zgorel in ima sedaj zaradi opeklin obvezani obe
roki. Zgorela mu je vsa obleka in 400 kron gotovine. Dan
prej je zgorelo skrivališče Djogaševiću. Tako je človek
vedno v nevarnosti, da zgori ali zmrzne, ne da bi vedel,
katera nevarnost je večja.
Zaradi prehlada sem sedaj že tretji dan bolan in si ne
upam ničesar použiti. Enako je s Koukalom in desetni-
kom Čiskim. Zato in zaradi utrujenosti se mi tudi malo
ljubi pisati, čeprav bi imel dosti napisati.
Od 28. dec. smo neprestano na istem mestu in v prvi
vrsti že od 26. Moštvo je trudno, naveličano, prav tako
častniki. Celo aktivni, ki sedaj opravljajo svoj poklic, se
72
čudijo, da je v 20. stol. to mogoče (Koukal, Fabry) in

Krstić je Tomaschoffu odkrito priznal, da bi bil najbolj
vesel, če bi ga Rusi ujeli. Tega si pač želi že marsikdo,
kajti vsi od kraja priznavajo, da si želijo biti ranjenci, da
bi bili rešeni tukajšnjega trpljenja. In menda razpolo-
ženje tam na drugi strani ni mnogo boljše. Pride patrulja
brez orožja in prosi, naj jo ujamejo, druga se vda mirno
brez streljanja in prosi »Ne streljaj, bratko!« In od nas je
treba samo ponoči poslati patruljo pa se več ne vrne. Ne
vse, a več jih je že ostalo pri Rusih.
Ko pokrije zemljo mrak, pride vsak večer četovodja
Volek v kuhinjo. Moštvo dobi vedno meso in juho, v ka-
teri je bil prej nekaj dni kuhan riž, pozneje nič, sedaj
krompir. Koliko mesa dobijo ljudje, ne vem, samo to je
gotovo, da premalo. Narednik 6., zelo inteligenten Srb,
mi je pravil, da je dal nekega dne polkovnemu mesarju
steklenico ruma in dobil najmanj 120 kg mesa za 220
mož. Drugi dan ni bilo ruma pa je dobil komaj 80 kg.
Poleg mesa dobijo ljudje vsak dan 1/4 hleba kruha, samo
pol predpisane porcije, in zjutraj ob treh črno kavo iz
konzerv in brez sladkorja, torej precej slabo. Tobak do-
bijo le redko. O kakovosti pravi Čehaić, navaden težak:
»Če bi ga v Bosni našel na cesti, ga ne bi pobral.«
Za vsak prapor se porabi vsak dan po predpisu oko-
li 1. 200 K, za tri prapore 3. 600 K za hrano, lahko pa tudi
do trikrat toliko in več. Kakor mi je povedal nadp. Mi-
73
kuli, se pa v resnici zakolje za cel polk vsak dan 8 volov,

ki stanejo 480 K. Mikuli je sam videl nakupovanje v Ka-
linkówu in je bilo takole: Poročnik Fenyves (provianto-
ficir) si je dal pripeljati iz cele vasi govedo in si ga izbral.
Vsak lastnik je dobil za vola 60 K, kdor pa ni bil zadov-
oljen, pa z jahalno palico.
Kakšen red mora biti pri provianturi, je razvidno iz
tega, da ima — kakor mi je pravil nek narednik od 6. —
nek poddesetnik tam prihranjenih 3. 000 K. Ko so pod-
častniki igrali »eins«, je on sam videl banko 800 K, ki jo
je eden od igralcev celo naenkrat stavil in dobil. Prejšnji
proviantni častnik in učitelj sedanjega, ndp. Kokot, je bil
zasačen pri goljufiji. Pošiljal je domov svoji ženi preveč
denarja in to je zbudilo pozornost. Aretirali so ga, potem
pa pustili, da je ušel v sami srajci in gatah. Koliko je po-
kradel, se ne ve, da pa ni bilo malo, si je lahko misliti, če
moštvo pripoveduje, da v Galiciji 8 dni skupaj ni vide-
lo kuhinje in je živelo le od kraje.
To je ostalo starejšim bojevnikom tako v navadi, da
tudi še sedaj brez potrebe kradejo, največ drva, potreb-
ne stvari za svoje hiše, krompir, moko, kuretino in svin-
je. Včeraj mi je povedal Mijat, da so pri njegovem do-
mačem gospodarju ukradli Ogri celo kravo in konja.
Gospodar, oče 7 otrok, je bil ves obupan. Slučajno mu je
povedal sosed, da vojaki odirajo njegovo kravo. Z njim
je šel nek nadporočnik od topništva. Kmet je dobil za
74
kravo 80 K, vojaki pa so bili aretirani. Sploh so Ogri, kar

zadeva nasilnost in kraje, prvi in povsod znani. Ne kra-
dejo le za svojo potrebo, ampak tudi za prodajo.
Uboga poljska dežela, slečena do golega in oropana,
polja opustošena in razkopana, vasi zapuščene, podrte,
požgane.
Polje, kjer smo sedaj, je povsod, pred nami in za nami,
na levo in na desno, celo prepleteno z rovi, polje med
rovi je pohojeno in poteptano od velike množice nog.
Swieciechów je zelo razpršena vas in mislim, da spa-
da k njemu tudi hiša levo od nas in najbrž tudi vse hiše
naravnost pred nami v dolini. Ko smo prišli sem, so bile
še vse obljudene, prav tako kakor one levo, kjer smo bili
pred par dnevi z Mikulijem. Danes je vse to puščava.
Nekaj so požgali ruski, nekaj naši topovi, večino so od-
nesli naši vojaki: slamo, večinoma neomlačeno, bruna,
deske, drva. Ko ni bilo več neobdelanega lesa, so se
spravili na orodje, ga razbili in pokurili, raznesli vrata,
polovili kure in pujske. Prebivalci so sprva varovali svoj
krov, potem pa odhajali drug za drugim. Trdovratnejši
so si izkopali podzemeljska stanovanja, kuhali na svo-
jih ognjiščih, ostankih pogorišč, potem pa tudi izginili.
Kar so imeli živine, so jo menda večinoma odpeljali s se-
boj, nekaj pa je je še včeraj žalostne in lačne tavalo po
vasi.
75
Najhujši dan je bil za Swieciechówce ravno Sveti dan.

Prejšnji teden mi je desetnik od 6. javil, da je iz prve hiše
v vasi zelo dobro videti ruske položaje. Mikuli je dobil
od nekega topniškega stotnika dober daljnogled in takoj
šel z desetnikom v tisto hišo, ki je stala na sev. vzhod-
nem koncu vasi prav pred Miku∏ owicami. Povzpel sem
se na podstrešje in od tam videl, da Rusi za svojo prvo
utrdbo delajo še drugo, močnejšo. Takoj sem to javil pra-
pornemu poveljstvu in, ker je bilo ta dan že prepozno za
kakšno ukrepanje, sem šel drugega dne še pred svitom
na isto mesto, a videl sem le malo, ker nisem imel dobre-
ga daljnogleda. Javiti sem mogel le to, kar mi je povedal
z boljšimi očmi obdarjeni desetnik, namreč, da je tam,
kjer je bilo včeraj videti do 100 delavcev, videti danes le
posameznike in da je zakop očitno že gotov.
Komaj se je dobro zdanilo, so padli iz prve ruske črte
trije streli in tri krogle so zažvižgale okoli mojih ušes.
Ostal sem miren na svoji strehi, kamor sem bil zlezel po
lestvi, in streljanje je prenehalo. Ob 8. uri zjutraj sem za-
pustil nevarno mesto.
Komaj sem prišel k Mikuliju, so Rusi začeli grozno
bombardirati sev. del Swieciechówa in salva za salvo je
eksplodirala deloma nad vasjo, deloma v vasi. Takoj je
bila v plamenu ena od hiš in neko dete je začelo kriča-
ti: »O moj tata, moj tata!« in kričalo dolgo, dolgo, preden
je nehalo. Dva vojaka sta prišla z desne strani in šla
76
mimo nas proti pogorišču, češ da ju Koukal pošilja poiz-

vedet, kaj se je zgodilo. Kaj je bilo z očetom in kaj z otro-
kom, pa še danes ne vem.
Torek, 5. 1. 15.
Čeprav je šele tri dni, odkar sem zadnjič pisal, vendar
danes nisem mogel več izračunati, kdaj je to bilo. Moj
novi tovariš kadet Nemethy, pravi Madžar do kosti, ki
sedi poleg mene in tudi misli pisati dnevnik, mi tudi ni
mogel povedati. Vprašala sva njegovega slugo, kateri
dan je danes, nakar je ta šel vprašat civile, ki so poveda-
li, da je torek. Potem sem šele mogel izračunati, da je da-
nes petega.
Pred nekaj dnevi sem zvedel, da sem postal nadpo-
ročnik. Postali so pri polku tudi Edhemović, Poljašević
in Stanišić, ki se pa vsi trije grejejo v Pešti in na Dunaju.
Predvčerajšnjim smo morali poslati ponoči nekaj pa-
trulj, da poizvedo za sedanje sovražnikove položaje, o
čemer je bilo treba poročati predvčerajšnjim zjutraj (3.
1.) polku. Cela se je vrnila le patrulja des. Beneša, ki ni
ničesar izvedela. Druga, poddesetnika Salanovića, je si-
cer izvedela, da je prvi zakop prazen, vendar se mož, ki
ga je poslala k trem kočam naravnost pred nami na bre-
gu, da poroča, ali je kdo tam, ni več vrnil in ga tudi pa-
trulja kljub iskanju ni mogla več najti. Tretja patrulja se
sploh ni vrnila. Iz zakopov je izginil četovodja Neško-
77
vić, ki je bil velik prijatelj nekega desetnika 5. stotnije, ki

je izginil isto noč.
V noči od 3. na 4. so izginili Tomaschoffu trije musli-
mani, med njimi neki zelo bogat beg. Koukal si zadnje-
ga primera niti ni upal javiti, ker se je že zaradi prejšnjih
primerov polkovnik tako razjezil, da je dejal, da bo za
take primere zahteval od stotnijskih poveljnikov oseb-
no odgovornost. Zaradi te grožnje je Koukal dne 3. t. m.
zvečer zbiral v svojem brlogu vse vodje rojev in jih po-
učeval o svetosti prisege, ki so jo dali, in o posledicah
ubežništva in jim naročil, naj v tem smislu vplivajo na
moštvo. Na koncu je vse obdaroval s cigaretami in kavo.
Isti večer je že tretjič zgorelo stanovanje nekemu in-
fanteristu.
Dne 3. popoldne sem šel na obisk k Tomaschoffu.
Med potjo sem se prepričal, da pri 7. stotniji vojaki ni-
majo nobenega ognja. Tomaschoffa sem našel v vasi
Swieciechów, v neki koči, okna je imel zamašena s sla-
mo in namesto vrat so stale pred hišo neke planke, med-
tem ko je bil vhod zavešen z dvema plahtama za šoto-
re. Sprva v temi sicer nisem ničesar videl, a čutil sem, da
je tam mnogo ljudi. Ko sem spregledal, sem videl tam
poleg Tomaschoffa praporščaka Raukića, nar. Andrića,
četovodjo Lukačevića in vrsto vojakov, ki so se greli
okoli štedilnika, v katerem je prijetno plapolal ogenj,
medtem ko je bil zunaj nesramen veter in je naletaval
78
trd, debel sneg. Kakor sem danes izvedel, se je stotnik

Streda zaradi tega jezil, češ da vojaki nimajo kaj iskati
tam, kjer so častniki. Lukačević je baje pozneje rekel na
to, da je zadnji čas, da gre na patruljo, če se niti ogreti ne
smejo.
Tomaschoff se mi je bridko pritoževal, koliko trpijo
ljudje, ki ležijo v svojih podzemskih jamah in si ne smejo
več narediti ognja. Če bo to trajalo še nekaj časa, ne bodo
niti prišli več iz svojih brlogov.
Od T. sem šel ob zakopih njegovih dveh čet, ki sta bili
kakor izumrli. Nihče se ni niti ganil. Ob desnem krilu
sem videl 2 m globoko in ca. 3 m široko jamo, o kateri
mi je pripovedoval T. Naredila jo je ruska granata, ki je
tam eksplodirala neznano kdaj.
Mikulija sem dobil v nekem hlevu, ki ima dobro zida-
ne stene in torej nekaj bolje kritje pred sovražnimi stre-
li; ležal je na slami in se bridko pritoževal nad svojo bo-
leznijo, ki mu že tri dni ne da miru. Rekel mi je, da je
predlagal, naj se me pohvali, in da so pri polku izjavili,
da take vloge niso ves čas dobili niti ene, kar so tukaj.
Na poti domov sem videl ok. 20 Bošnjakov, ki so raz-
dirali leseno hišo na našem levem krilu. Koze izpod
nadstrešja so že odnesli in okoli 10 mož je vleklo streho,
da jo potegnejo na tla. Zapisal sem si imena in jih spo-
dil v njihove zakope in pri pregledovanju videl, da so že
odnesli tudi strop čumnate.
79
Pred hlevom je stal topniški častnik, ki od tam opazu-

je učinek našega ognja. Pride zjutraj ob osmih in odide
zvečer ob pol štirih do štirih spat v Olimpiów. Pri Miku-
liju sem zvedel, da sedaj že nekaj dni opazujejo artileris-
ti tudi z one točke oz. hiše, od koder sem jim že jaz javil
27. 12., torej je trajalo cel teden, preden so se mogli ozi-
rati na to, kar sem jaz poročal.
Takoj nato je zgorela koča, o kateri sem pisal zgoraj.
Koukal je rekel, naj dam krivca privezati15 , nato pa to
preklical in prepovedal sploh kuriti.
A vreme se ni zboljšalo in bilo je grozno mraz. Zato so
prišli šarže k meni, da jim dovolim, da smejo kuriti, in
jaz sem jih poslal h Koukalu v njegovo skrivališče. Tu se
je začela zgoraj opisana pridiga in lepa scena.
Ponoči je bilo spet mraz in straže niso mogle zdržati
drugače, kot da so se menjavale vsake četrt ure. Spati ni
smel nihče. Straž je bilo ponoči od naše čete deset.
Dne 4. je ves dan neznosno medlo in nam neslo sneg
prav v obraz. Če bi Rusi tega dne napadli, bi nam slaba
predla. Opoldne je prišel Koukal od prapora in mi po-
vedal, da pride zvečer na naše mesto drug (4.) prapor in
da moram jaz v polkovno pisarno. Hkrati mi je čestital
k mojemu odlikovanju.
15 Privezati h kolu – disciplinska kazen za navadnega

vojaka. Kako kruta je lahko bila, opisuje Prežihov Voranc
v Doberdobu. Poznali so jo tudi v zavezniških vojskah.
80
Med potjo sem šel obiskat Mijata. Stanovanje mi je

pokazal Trnečkov sluga. V večji hiši je majčkena, majč-
kena sobica, v kateri je prala pred ognjiščem stara ženica
perilo v velikanskem škafu. Tu so stanovali sluge Mijat,
Trnečkov Alija in Raukićev.
Polkovno poveljstvo je v čedni sobi, ležišča na tleh s
slamo. Bili so tam polkovnik gener. štaba Stutz, njegov
adjutant nadp. Baumann in polk. zdravnik Slečka, ki je
polkovnikova desna roka.
Polkovnik me je vprašal, ali se čutim sposobnega za
poveljnika stotnije, ker sem na vrsti, da mi eno dodeli.
Rekel sem, da nimam nič proti temu, če ostanem še na-
dalje poveljnik čete. Nato sem odšel in to je bilo moje
»odlikovanje«.
Zvečer je v najhujšem snegu in metežu prišel por.
Müller s svojo 14. stotnijo. Z njim je bil por. Jedlička, ki
je bil vselej marod, kadarkoli je odšla kakšna stotnija, in
je šele sedaj, ko so mu zagrozili z vojnim sodiščem, pri-
šel sem. Brigal se je samo za to, kje je dobro skrivališče
in kam postaviti peč.
Zvečer ob 9. uri smo prišli v največjem metežu sem v
Kotuszów, kjer smo sedaj že drugi dan divizijska rezer-
va. Med potjo mi je povedal por. Čada, da pogrešajo pri
7. stotniji okoli 30 mož. Pri 5., ki sedaj čuva tren, jih po-
grešajo okoli 10. Mikuli mi je rekel, da jih pri 6. pogre-
šajo mnogo.
81
Kotuszów, 7. 1. 14.
Danes je četrtek, pravoslavni Božič. Ob 9. so imeli pra-
voslavni in muslimani božjo službo. Komaj so se pra-
voslavni deloma razšli, je udarila prav na ono mesto,
kjer so molili k Bogu, granata in razpršila sneg več met-
rov naokoli.
Predvčerajšnjim smo ponovno in prav tako tudi vče-
raj prosili Koukala, naj pošlje našega konjeniškega sla, ki
nima sicer prav nobenega opravila, v Piotrków (22 km
od tu), da nam nakupi najpotrebnejše, zlasti vžigalice in
sveče, ki jih poleg začimb najbolj pogrešamo. Doslej smo
sicer imeli vedno vso noč ogenj in tu nam je prijazna
»Poljka« dala malo, malo dragocene »nafte«, a kaj bo
danes zvečer, ko moramo spet nazaj v prvo vrsto name-
sto 2. stotnije, ne vem. Računski podč. Müller je prine-
sel celo svečo, ki mu jo je dal nek podč., ki je pripeljal za
stot. Blaškovića vse mogoče stvari, in se ponudil on
sam, da pojezdi v Piotrków. Pa vse zaman: Koukal se ni
dal pregovoriti. Zato sem včeraj zvečer prosil Mikulija,
naj bo tako prijazen in da kupiti vsaj sveče za nas. On je
namreč danes poslal v Piotrków cel voz, ki naj bi pri-
peljal vina, svečave itd., celo na marmelado ni pozabil.
Nepojmljivo se mi zdi, da nam te dni niso dostavili
kovčkov, ko smo vendar dovolj daleč od sovražnika in
že nad 14 dni čepimo tu na istem mestu. Čemu prav-
zaprav vlačimo kovčke s seboj?
82
Prav zanimivo sceno je lahko videl, kdor je prišel v to-

rek, 5. t. m., tj. prvo jutro, ko smo prišli sem, v naše sta-
novanje:
V prvi ozki sobi z ognjiščem se je trla domača rodbi-
na: gospodar in njegov brat, gospodinja in njena mlada,
brhka sestra, štirje otroci in ok. 10 vojakov, ki so greli na
ognjišču vodo, mleko, kavo, kuhali krompir itd. V dru-
gi, večji sobi je sedel na postelji, nad katero visi samo 5
svetih podob, nadp. Koukal in se jezil na svojega slugo,
da mu ni prinesel mleka, ta pa se je opravičeval, da je
gospodinja mleko dala otroku in da danes še ni molzla.
Pri tem je pokorno navlekel svojemu gospodu nogavi-
ce, čevlje, golenice itd.
Tomaschoff je v sami srajci sedel v velikanskem škafu
v topli vodi in se kopal. Pri tem je nagovarjal Koukala in
mu ponujal polovico svojega mleka.
Prap. Raukić je sedel na tleh na svoji slami in se leno
oblačil, kadet Nemethy se je počasi prebujal, jaz sem pa
napol zlezel iz svoje spalne vreče na postelji nasproti
Koukalu in srebal čokolado, ki mi jo je pripravil Mijat z
mlekom, ki ga je prinesel iz svojega starega stanovanja.
Tja je šel iskat mleka že tudi včeraj in pojde mogoče tudi
prihodnje dni. Plača 30 vinarjev za eno vojaško čutaro,
manj kot pol litra.
Danes je ravno toliko mraz, da se sneg, ki ga je pad-
lo 1 dm, ne topi.
83
Koukal je šel pogledat z Raukićem in Tomaschoffom

položaj 2. stotnije, ki jo bomo nadomestili zvečer.
Kakor sem čital v »Zeit« z 28. in 30. 12., je bojna črta
od Opočnega do Bzure na ruski strani tako utrjena, ka-
kor nemška ob Aisne. Kakor smo se prepričali pri svo-
jem napadu dne 26. 12., bo to pač resnica; Mikuli mi je
zagotovil, da so pred nami tri vrste ruskih utrdb,
opremljenih z žičnimi ovirami, pred njimi pa še ena, v
kateri smo bili svoj čas mi (26. 12.) in ki je tu in tam za-
sedena. Nasproti njim imamo mi utrjeno le eno črto.
Utrdbe so le površne, brez vsakega zavarovanja za gla-
ve, in enovrstne ovire so narejene tako dobro, da je ne-
kaj kolov že padlo zaradi vetra. Treba je torej samo z
nogo suniti v kole, že je vse na tleh.
Danes sem prosil polk. poveljstvo, naj mi da stotnijo.
Wójcin,16 8. 1. 15.
Ob petih zvečer je bil prapor pripravljen za odhod. V
belini so bile kljub temu daleč vidne konture stotnij.
Prva je odšla 7., 150 korakov za njo naša in strojne
puške, še dalje zadaj 6., ki naj bi ostala v rezervi.
Šele med potjo sem se zavedel nevarnosti, v kateri
smo neprestano, in tesno mi je postalo pri srcu ob misli,
da morda niti jutra ne dočakam več.
16 Ime tega kraja je v dnevniku pisano zelo nedosledno:

Wojcin, Wujcin, Vojčin … Pravilno je Wójcin.
84
Kakor je namreč nadp. Wolf informiral Koukala, so

Rusi komaj 500 korakov pred našo novo fronto, mesto-
ma so jo porinili pri nekih hišah celo na 300 — 350 kora-
kov, od koder nam baje neprestano pošiljajo svoje pozd-
rave.
Marširali smo čisto tiho in tiho smo tudi namestili
svojo stotnijo na mesto 2. Nadp. Wolf je rekel, da gre
zelo nerad proč; če bi mogel tu ostati še 2 dni, bi Rusom
z bosenskimi rekruti pokazal in jih prepodil iz njihovih
hiš. Seveda smo se širokoustenju vsi smejali.
Tudi je trdil, da moramo imeti patrulje vsaj na 250 do
300 korakov pred seboj. Sam jih je imel komaj na 50 ko-
rakov.
Poslal sem od svoje čete tri ljudi na 150 korakov pred
fronto, da pazijo ponoči na Ruse, in od vsakega roja po-
stavil eno stražo, ki pazi, da ljudje ne spijo in kaj dela
patrulja. Ljudje so se menjavali vsako uro.
Mi častniki smo se nastanili v hiši za fronto, Koukal v
eni, ostali v drugi; eden je moral biti vedno pri fronti,
medtem ko ostali lahko spimo v hišah. Vendar tudi do-
tični edini pač ne pazi preveč.
Danes popoldne, ko smo se že popolnoma navadili
na novo mesto in mir, ki smo ga imeli ves dan, in smo
zato mirno ležali na slami, naenkrat za menoj nekaj
grozno poči, okno zažvenkeče, razbito na tleh. Mehanič-
no vzamem svojo kapo in plašč in bežim iz hiše, za
85
menoj v neredu tudi drugi, in vsak hiti za drugo hišo in

se skriva za zid. Čez nekaj časa pride iz svojega skri-
vališča tudi Koukal.
Po prvi granati je padla še druga in tretja do 20 m za
nami in obe sta vrgli blato in kamenje prav do nas. Ena
je zadela kočo, prav pred našim stanovanjem, in jo za-
žgala, tudi od našega stanovanja je granata porušila
vogal.
Nekaj časa smo prezebali v silnem vetru za nekim
hlevom, kjer smo se zaradi zidanih sten čutili varnejše
kot v leseni hiši. Potem smo drug za drugim odšli v so-
sednji hlev in odtod, ko je streljanje popolnoma prene-
halo, najprej jaz, četrt ure pozneje tudi drugi, v Kouka-
lovo stanovanje, kjer sem si takoj dal napraviti ogenj.
Streljati so začeli danes izjemoma že ob eni, namesto
ob dveh, streljali so i havbice i topovi. Prvi pok je bil
tako močan, da mi je več kot četrt ure bilo v glavi, kakor
da me nekaj na temenu tlači. To je bil ruski odgovor na
Šuputovo obrekovanje, da se umikajo in v Opočnem
spravljajo na vlak. Rezultat: 1 mrtev civilist, 1 mrtev
vojak od strojnih pušk, en ranjen konj. Mrtveca sta tak-
rat stala oba v vasi za zidom nekega hleva, ko ga je pre-
bila granata in razmesarila telesi tako, da so od obeh
našli le noge.
86
Wójcin, 9. 1. 15.
Posledica včerajšnjega ruskega streljanja je bila, da je da-
nes v noči izginilo 9 infanteristov in 2 desetarja. Intakt-
na je ostala le moja četa, ki po splošnem priznanju tudi
sicer najbolje opravlja svojo službo.
Koukal je ves nervozen, ko je ob petih zjutraj prišel s
pregleda in tam od podčastnikov zvedel, da sta izgini-
la 2 desetnika in 5 infanteristov. Takoj je poslal vse tri
moje tovariše, naj iščejo te ljudi in naj pošljejo tudi pa-
trulje. Kako si je to iskanje predstavljal, kdo ve? Edino,
kar so dosegli, je bilo, da je v celem izginilo ne 7, ampak
11 mož. Rekel nam je, da premalo pazimo na ljudi, da si
moramo narediti sezname o verstvu moštva, da bo v
primeru, da dezertirajo predvsem Srbi, glede nanje kaj
posebnega odredil in naj koga, ki uide, ujamemo in da
bo dotičnega dal pred vsemi takoj ustreliti. Bi že šlo, če
ne bi bilo na drugi strani Rusov z ostrimi patroni.
Danes so Rusi spet streljali od 9. pa do 1/2 11. ure in po
polurnem odmoru so spet začeli. Hvala Bogu, streljajo
precej daleč od nas v gozd na desni za nami.
Učinek njihovih težkih havbic je velikanski. Tri grana-
te so udarile na cesto poleg nas in naredile tam luknje,
da se je kadet Nemethy skril v njih; njihov premer je naj-
manj 3 m. Zvečer smo z nekim češkim poročnikom od
saperjev, ki je ves čas v vojni, modrovali o nastanku in
koncu težkih granat: kaj stane dela in gmote, preden
87
nastane, kaj uniči gmote, dela in življenja, kadar eksplo-

dira. Ogledovali smo en sam razstrelek, ki je tehtal nad
1 kg. Iz njegovega obsega smo sklepali, da so bile to 21-
centimetrske havbice, ki so nas obdelovale. Hvala Bogu
je tu zemlja mehka in peščena in učinek ostane zvečine
v zemlji. Jame na cesti so torej mnogo večje kot one na
mehki zemlji.
Zanimiva je bila živčnost nas vseh pri včerajšnjem
ruskem bombardiranju. Jaz sem bežal izza enega hleva
za drugega in od tam spet nazaj. Kadet je pošiljal svoje-
ga slugo po krušnjak, potem po nahrbtnik itd. itd., ved-
no po kaj drugega, da smo bili končno vsi jezni nanj.
Nek infanterist je pribežal izza ogla, češ da gre iskat
puško, ki je ostala v goreči hiši. Hiše ni gasil nihče, am-
pak smo jo pustili mirno goreti; kasneje so prišli infan-
teristi iz svojih skrivališč in se mirno greli ob ognju, ne
da bi jih Rusi z nasprotne strani kaj motili.
Pravkar smo dobili od Koukala povelje, naj gremo k
svojim četam in se z njimi malo ukvarjamo, ko je tako
lepo vreme, da ne bodo ljudje rekli, da samo čepimo v
svoji hiši.
Wójcin, 11. 1. 15
Pravoslavni prazniki so pri kraju in Rusi so postali ne-
prijetni. Medtem ko so nam 9. t. m. dali skoraj popolno-
ma mir in se tudi včeraj popoldne ob malo meglenem
88
vremenu niso kaj gibali, tako da smo postali čisto pre-

drzni, so popoldne že proti mraku naenkrat pričeli stre-
ljati iz svojih težkih havbic na koče, ki so bile do včeraj,
dokler nas Koukal ni spodil k našim četam, naše biva-
lišče. Ali so to 21, 18 ali 25 cm, ne vem, vendar je učinek
precejšen.
Medtem ko se prej s Koukalom ves dan nismo videli
in smo podrejeni ves dan zabavljali čezenj, je sedaj neso-
glasje minilo. Z njegovim mnenjem, da nameravajo Rusi
ponoči napasti, se sicer nismo strinjali, vendar pa nismo
bili proti temu, da je stotnija v strogi pripravljenosti.
Naše podzemske luknje so bile gotove in tako komod-
no narejene, da se je dalo v njih prav dobro prebivati in
tudi nekontrolirano spati.
Ko smo odredili vse potrebno, poslali k žičnim ovi-
ram nočne straže, dali pogasiti ognje in ko je moštvo po-
jedlo, smo šli tudi mi večerjat izborno riževo juho in
bržolo s praženim krompirjem in palačinke, vse izdelek
našega četovodje Voleka, ki bo kmalu boljši kuhar, kot
je bil v civilu risar. Med večerjo je delil Volek našo »fa-
sungo«, cigare in cigarete, prepečenec in čokolado za 10
dni 2 tablici. Keksov to pot ni bilo.
Po večerji smo še pili dobro rusko vino, muškat neke
tvrdke iz Piotrkówa, ki mi ga je odstopil Mikuli; ta je
poslal nakupit razne stvari: slaščic, jabolk, limon, vina,
sveč.
89
Vse je bilo sicer zelo drago, lojene sveče na pr., ki mo-

rejo sicer stati 2 vinarja, so bile po 16 v. Ko sem razdelil
tudi 100 sveč, ki sem jih dobil od njega, smo se počasi
dvignili, da odidemo vsak v svoj brlog.
Ravno smo se odpravili in ravno, ko je Raukić odprl
vrata, že butne prva granata malo pred hišo. Nervozno
smo tipali za kljukami zunanjih vrat. Videl sem, da so
tisti, ki so bili pred menoj, bežali v smeri proti 1. četi in
tudi Koukal, o katerem se mi je zdelo, da je tik za menoj,
je menda bežal v tej smeri.
Jaz sem skočil proti svoji četi k nekemu hlevu in tre-
nutek premišljal, kaj čem. Da bi se skrival za hiše, se mi
je v tem trenutku zdelo nepotrebno, kajti proti težkim
havbicam ni skrivališča. Na tej strani sem se čutil tudi
precej varnega pred kroglami pušk, ki so deževale z
vzhodne — sev. vzhodne ruske fronte, žvižgale so ost-
ro in pokale visoko. Tudi naše puške so v nekoliko niž-
jem tonu že grozno pokale. V tem nekaj zašušti po zra-
ku, jaz padem na tla in že se zasveti blisk in zasliši pok
granate, ki je eksplodirala ob požgani hiši kakšnih 10 m
od mene. Toča kamenja, prsti in blata se je usula okoli
mene. Spoznal sem, da Rusi streljajo prav na našo sku-
pino hiš in da mi tu ni obstanka. Zdelo se mi je, da bo
mnogo varneje pri moji četi, ki je nekoliko bližje ruskim
topovom, ki so streljali naravnost z desnega boka v
smeri iz Paradyża. Planil sem kvišku in bežal par kora-
90
kov proti svoji četi, a sem se že po nekaj korakih pre-

strašil ruskih pušk, ki so pokale na moji levi in pošiljale
krogle naravnost k meni. Padel sem za streho podzem-
ske kleti, kjer sem se čutil dosti varnega pred kroglami.
Vendar le ta trenutek, kajti v prihodnjem se je že začelo
grozno šuštenje in takoj nato pok. Granata je eksplodi-
rala malo bližje kot prva. Še preden je popadalo kame-
nje na tla, že sem tekel naprej proti svojim ljudem, padel
k visokemu jesenu tik prve, že raznesene lope, iz kate-
re je narejen tudi moj brlog. Tu sem počakal, da je po-
padalo kamenje na tla. Nevarno je sicer bilo teči dalje, a
še bolj nevarno ostati. Zdelo se mi je, da bodo havbice
streljale samo na skupino hiš in da sem tam izgubljen.
Ta zavest mi je dala tak pogum, da je takoj premagal ves
strah pred puškami in da sem se takoj podal v najhitrejši
tek proti svojemu skrivališču, ki je na drugem koncu
moje čete. Ko sem pridrvel k svoji četi, sem planil v
jarek, iz katerega so nekateri hrabro streljali na Ruse,
medtem ko so se drugi v strahu valjali po trebuhih na
dnu jarka.
Vprašal sem po nadp. Koukalu in, ko sem dobil priča-
kovani odgovor, da nihče ne ve, sem vprašal po četov-
odji Bogdanoviću. Eni so klicali, da je dalje na levo, dru-
gi, da na desno, in ko ga nismo priklicali, sem vprašal
nekega infanterista, kaj se je pravzaprav zgodilo. Ne da
bi dobil odgovor, ki ga nisem niti čakal, sem vzpodbu-
91
dil vojake, naj streljajo, in bežal v svoje zavetišče, kjer je

že bil moj sel Čehaić. Vrgel sem se na slamo brez moči.
Strah in sram me je bilo tu čakati rusko ujetništvo, strah,
ker sem se bal, da me zadene prej granata, kot doleti
ujetništvo, strah tudi odgovornosti. Sram me je bilo
pred moštvom, ki na prostem strelja, jaz se pa tu skri-
vam. Vendar me je bilo groza pred granatami, ki so ved-
no bolj strašno grmele. V tem strahu nisem vedel, kaj
početi, in zato sem zdaj polnil in zavezoval svoj nahrbt-
nik, zdaj spet ležal brezdelno in buljil predse, pričaku-
joč najhujšega. Čehaiću sem naročil, naj vzame moje
čevlje, ki mi jih je pustil Mijat, da se preobujem, in se
jezil, da smo ravno danes dobili stvari, ko sem jih naj-
manj potreboval. Po vsakem strelu sem si oddahnil, saj
sem čutil, da še živim.
V tem se mi je zdelo, da naše streljanje pojema in za-
jel me je nov strah. Vprašal sem prostaka pred vhodom,
zakaj tako sope in ne strelja. Pokvarjena puška. Čehaić
mu da svojo, a tudi ta je po dveh strelih nerabna. Čehaić
repetira in se jezi, da gre slabo; v kratkem sva imela v
brlogu štiri puške, v vsaki izstreljen patron, ki se ne da
izvleči na dan. Pošljem Čamila po palico za čiščenje in,
ko se je čez par hipov vrnil, sva začela izbijati patron za
patronom. A komaj je vojak znova ustrelil, že je bilo tre-
ba spet izbiti patron: vse štiri puške so bile pokvarjene.
92
Postajalo mi je huje in huje, ker je naše streljanje vedno

bolj pojemalo, očitno zaradi pokvarjenih pušk.
Vendar so se v tem času začele oglašati tudi naše hav-
bice z groznim, levjim rjovenjem in ruski ogenj je začel
polagoma pojemati.
Prav tedaj je pritekel z leve strani Koukal in kričal, da
je treba varčevati z municijo. To je tudi mene vzpodbu-
dilo in prav tedaj sem se spomnil na svetlobne rakete, ki
smo jih dobili pred nekaj dnevi. Izvlekel sem eno iz na-
hrbtnika. Površno sem se spominjal navodila o upora-
bi, vdrl s prstom v spodnji konec in res našel tam mot-
voz, ki sem ga iskal. Takoj sem ga izvlekel in šel z rake-
to na prosto. Z levico sem jo naperil v kotu 45 stopinj
prosti Rusom, z desnico potegnil za motvoz. Raketa se
je zaiskrila proti moji desnici, v kateri sem začutil boleči-
no kakor od igle. Bil sem prepričan, da se je poskus po-
nesrečil, in ne da bi se ozrl proti Rusom, šel po drugo —
zadnjo. Isti postopek, le bolečina večja in da sem tokrat
gledal za raketo. Za par trenutkov se je zasvetila v zra-
ku bela, svetla luč, ki je polagoma padala na tla in osvet-
lila okolico naših žic. Tam in še dalje zadaj ni bilo niko-
gar. Nato sem šel na desno, tja, kjer bi moral biti moj
četrti roj in kamor so se z mrakom hoteli preseliti zara-
di popoldanskega streljanja strojni puškarji. Ti so ravno
delali nove zakope, ko se je začelo močno streljanje in so
ostali ves čas na mestu, medtem ko so bile puške še na
93
starem mestu med 1. in 2. četo. — Na mojem desnem

krilu mi je podp. Babič takoj povedal, da tu ni izgub, da
pa je ranjen podd. Salanović in več mož njegovega roja.
Dva prostaka sta se oglasila, da jima puški ne delujeta.
Poslal sem ju k Čehaiću in šel sam na levo krilo. Troben-
tač Avdičević je tu še vedno iskal dobro puško že od ta-
krat, ko sem prišel, ker se je njegova pokvarila. Prav te-
daj je našel eno na tleh v jarku in jo preskusil. Veselo je
vzkliknil: »Valja!« Nekoliko dalje v jarku je klečal infan-
terist in poleg njega je stalo 5 zabasanih pušk. Povsod
isto. Na vprašanje so mi eni odgovarjali, da je ranjenih
5, drugi da 7, tretji da le 3. V resnici jih je bilo 5: 2 od
šrapnela težko v hrbet, 2 lahko v roko. Ti so jo dobili v
strelnem jarku. Enega je granata ujela v njegovem brlo-
gu in mu v zadnjico vrgla zemlje s takšno silo, da ga
bolijo prsi in trebuh.
Polagoma se je streljanje, ki je trajalo od 9. pa do pol
11. ure, poleglo in poslali smo po municijo in sanitejce.
Ti so rekli, da ranjencev ne morejo odnesti k zdravniku
dr. Poschu, ker je prepovedal nositi ranjence ponoči.
Tudi težko ranjene je treba pustiti ležati. To in pa da je
polkovni zdravnik že prej zapovedal, naj ranjence v prsi
pustijo ležati, je povzročilo med moštvom mnogo slabe
volje, ali upravičene ali izvirajoče iz nevednosti, ne vem.
Za municijo je poslal Koukal Čehaića k praporu, naj
telefonirajo ponjo k polku. Dobil je odgovor, da je to
94
stvar stotnije in naj pošlje sam ponjo; zato je moral nar.

Varga 4 km daleč nazaj k Olimpiówu k bojnemu trenu.
Prišel je k meni Koukal in pravil svojo štorijo: rekel je,
da je bežal takoj sem, a sem ga slišal šele zelo pozno.
Nato je prišel k nam tudi Tomaschoff, ki sem mu po-
stregel s čajem, a bil sem tako truden, da sem med pri-
pravljanjem in njegovim pripovedovanjem zaspal. On
se je skril v že znani hlev, tja tudi Raukić in Nemethy,
čigar sluga je ranjen. Njegov desetar Cisch, priden deč-
ko, je izginil. Njegovo skrivališče je čisto razrito od gra-
nate. Moštvo koplje in koplje, a ne najde ničesar. Upati
je, da je ostal živ, ker infanteristi pravijo, da je bil izven
skrivališča. A ni ostal. Po dolgem kopanju so prišli do
njega. Bil je mrtev. Moral se je zadušiti, kajti ranjen ni bil.
Danes zjutraj so ga pokopali in mu postavili lesen križ
na grob. Bil je navdušen bojevnik in German, a tudi do-
ber človek in še boljši krojač, ki je oblekel častnike cele-
ga prapora.
Po kanonadi je bila noč mirna, a služba je bila težka,
kajti pol čete je bilo ves čas pri svojih strelnicah s puš-
kami v roki, medtem ko je druga polovica smela biti v
svojih skrivališčih, a je morala bedeti.
Danes zjutraj nas je po svoji prekleti navadi spet dal
poklicati Koukal k sebi. Komaj nam je povedal, da mo-
ramo naročiti ljudem, da se morajo ves dan skrivati v
svojih rovih in da smejo na dan le v največji sili ter da
95
moramo narediti sezname o municiji, že so padli prvi

šrapneli precej daleč za našim hrbtom. Takoj se je tekel
skrit in pri tem naročil, naj se skrijemo. Ruski šrapneli so
prihajali bližje in bližje, naenkrat je eden eksplodiral ok.
200 korakov pred nami in že sem mislil, da smo rešeni.
A ravno, ko sem prišel v svojo kočo, je eksplodirala gra-
nata na levem krilu moje čete, naslednja onstran des-
nega krila, bližje in bližje 4. četi, pri kateri smo imeli prej
svoj zbor.
Raukić je, kakor mi je pred kratkim povedal Koukal,
takoj rekel, da to velja nam, planil brez plašča na prosto
na vso moč proti hišam za 44. polkom, ki podaljšuje
naše desno krilo. Takoj so jo tudi granate ubrale za njim,
potem se pa spet vrnile k 4. četi. Koukal je sprevidel ne-
varnost in tudi bežal drugam med moštvo, ki ga v raz-
burjenosti ni spoznalo. Naenkrat je začel praviti neko-
mu drugemu, da je nadp. Koukal ranjen. In res je med
tem granata razbila Raukićevo skrivališče, kjer so bili
prej on, Raukić in prostovoljec. Neznosna kanonada je
trajala od pol devete pa do enajste ure dop., vendar k
sreči ni naredila škode. Včeraj smo imeli enega mrtvega
in 9 ranjencev, 5 od njih težko.
Tudi jaz sem imel srečo. Skrivališče, pripravljeno za-
me (prej so spali v njem trije podrejeni 2. stotnije), je
zaradi dežja prišlo popolnoma pod vodo. Zato sem si
dal včeraj narediti novo podobno kočo na desnem kri-
96
lu svoje čete. In glej! Danes je udarila težka granata tik

poleg stare koče in jo tako porušila, da pač ni verjetno,
da bi bil njen prebivalec mogel ostati živ.
Okoli poldne je Koukal poslal Čehaića k praporu s
poročilom, da nas rusko topništvo ne spusti z muhe, da
neprestano strelja na nas iz smeri od dveh zvonikov (Pa-
radyż), da je ta ogenj tem bolj deprimirajoč, ker prihaja
z boka, in da prosi, da nas ali naše topništvo podpira ali
pa da se spremeni fronta.
Nato smo dobili sporočilo, da pride zvečer nadomes-
tilo in da bomo spet rezerva.
Wójcin, 13. 1. 1915.

Ko se je zmračilo, sem zlezel iz svojega skrivališča in si
ogledal sledove ruskih granat. Vsepovsod v okolici pra-
vilno okrogle jame, globoke praviloma nad 1 m in širo-
ke nad 2 m, v globini zemlja razrita, višje lepo zaokrože-
no izvržena na površje. Pogled nanje je bil bolj deprimi-
rajoč kot samo pokanje; tu šele sem videl učinek, tisto
grozno pustošenje mrtvega in mesarjenje živega. Čutil
sem, kakor nikdar poprej, da smo vsi zapisani smrti in
da je naravnost nemogoče, uiti iz te vojske živ in zdrav:
samo ujetništvo more rešiti človeka.
Kmalu je prišel tudi Mikuli s por. Mikyško. Bilo jima
je jasno videti, s kakšnim globokim spoštovanjem in res-
no bojaznijo sta ogledovala svoje bodoče položaje.
97
Ker se je 6. stotnija z večerjo precej zamudila, je bilo že

pol osmih zvečer in še smo zaman nestrpno pričakovali.
Med čakanjem je prišel Mijat, ki mi je pravil, da še ni
imel take noči, kot je bila zadnja. Molil je ves čas boja
zame, kajti bal se je, kaj bo z njim, če jaz padem ali če me
ujamejo. Grmenje topov je bilo tako strašno, da se je tre-
sla zemlja še zadaj v Olimpiówu in da so tam okna škle-
petala. Bogdanović mi je povedal, da je podd. Pilipović
dal od granate težko udarjenemu prostaku Damjano-
viću svoje drago kupljeno mleko, da se nekoliko okrep-
ča. Isti Damjanović je takoj nato ponudil istemu Pilipo-
viću svojo konzervo za eno krono, ki mu jo je P. tudi dal.
O ranjenem Sadanoviću je pripovedoval, kako je bil
dober in pravičen s svojimi ljudmi. Kadar ni bilo mo-
goče razdeliti hlebov na polovice, četrtine, tretjine in
pod., je rezal znova in znova in tudi čisto majhne koščke
še vnovič delil, da bi vsakdo na vsak način dobil prav
svoj enak del. — Med božičnimi darili je nekoč dobil
Sadanovićev roj steklenico likerja. Verni titularni podde-
setnik je delil med svojih mož vsakemu žlico. Ko je do-
bil vsak po eno, je še nekaj ostalo v približno četrtlitrski
steklenici in takrat je rekel: »Glejte, možje, malo je ostalo
in jaz vam ne morem razdeliti, ker ni mogoče, da bi vsak
dobil žlico. Dajmo ostanek četovodji Bogdanoviću!«
Možje so bili proti temu in poddesetnik je delil dalje,
vsakemu pol žlice. Žganje pijejo skoraj vsi mohameda-
98
ni, on ni popil nikdar kapljice. In prav tega moža je črtal

major Truhelka, ko smo ga v Brucku predlagali za deset-
nika. Zakaj, kdo ve? Vsem ga je bilo žal, častnikom in
moštvu, in sedaj smo hoteli popraviti storjeno mu krivi-
co in ga vnovič predlagati za desetnika. Granata ga je za
dva dni prekmalu izgnala iz naše stotnije.
Ker 6. stotnije le predolgo ni bilo, sem šel iskat Kou-
kala oz. čakat na levo krilo stotnije. Tam je bil Koukal in
bila sva soglasno mnenja, da Mikuli nalašč zamuja, ker
upa, da bodo Rusi napadli še pred našim odhodom in
nas bo imel v najhujšem primeru na razpolago. Končno
so se vendar pokazale v jarkih črne postave: šesta je pri-
hajala. V tem slišim pok, takoj nato ugledam pred našo
fronto lepo svetlo raketo, ki je osvetlila celo okolico pred
nami. Vrgel sem se na tla, kajti mi smo bili jasno osvet-
ljeni. Vstal sem in spraševal na levo in desno, kdo je to
naredil, pa mi ni nihče znal odgovoriti.
Šesta je prišla v bližino. Najprej 4. četa, ki je morala
najdlje na desno krilo, za njo 3. in za njo nič. Narednik
mi je sicer zagotavljal, da je takoj za njimi 2. četa, vendar
sem čakal zaman. V tem sta že prišla Tomaschoff in
Raukić in me vabila s seboj. Pojasnil sem jima, da ne mo-
rem, in na vprašanje sta mi odgovorila, da prideta za
njima njuni četi sami. Po 5 minutah čakanja, kar se mi je
zdelo kakor večnost, je prišel Navrátil s svojo 2. četo in
mi pojasnil, da mu je nek prostak naše q. čete rekel, da
99
je to druga, da je tam začel nameščati in šele potem zve-

del, da spada na moje mesto. Ker je on prišel iz jarka,
sem poslal takoj svojo četo dalje po jarku na levo, med-
tem ko so se menjavale straže. Med tem sta prišli po jar-
ku z desne naša 3. in 4. četa, ki sem jima zapovedal, naj
počakata, da bo 6. stotnija v zakopih. Na svoje prese-
nečenje sem naenkrat zapazil, da nista poslušali, ampak
zlezli iz jarka in šli na prostem dalje in največja zmeš-
njava je bila tu. Šesta stotnija še ni bila v jarku, od moje
čete so nekateri kljub prepovedi zlezli iz jarka in tako so
bile naenkrat pomešane štiri čete, ki so tvorile veliko
gručo ob prehodu čez poševni jarek, namenjen za odva-
janje vode. Moja prva misel je bila: ruski napad v tem
trenutku, ena sama salva, šrapnel ali granata.
Vendar Rusi, zlasti ponoči, ne vidijo vsega in tako
sem imel dosti časa, da sem spodil svoje ljudi v jarek,
šesto v njena skrivališča, našo 3. in 4. četo pa na prostem
dalje v levo. Pri tem sem se tako razburil, da sem po lju-
deh 3. in 4. čete udrihal tudi s palico, udarci, ki sta jih
zaslužila Tomaschoff in Raukić. Ko sem imel končno
črto v redu in sem se prepričal, da mi nihče ne manjka,
sem dal povelje za odhod.
Imel sem povelja, naj grem s svojo 2. četo pod povelj-
stvom narednika Varge in s 1. četo pod kadetom Nemet-
hyjem po jarkih 17. in 7. stotnije na levo krilo prapora za
100
majhen gozdič kot rezerva, medtem ko mora ostati Ko-

ukal s 3. in 4. četo v vasi Wójcin na njenem sev. vzhodu.
Nemethyju sem že prej naročil, naj me počaka v svo-
jem jarku, da pridem s svojo četo. Ko pridem tja, vidim
veliko zmešnjavo. 3. in 4. četa sta bili še vedno v največ-
jem neredu izven jarka. K meni pride T., češ: »Glej ta
nered!« — »Saj si sam vzrok!« — »Kako to?« — »Ker lju-
di puščaš same!«
Prva četa je bila že dlje zbrana in urejena. Javil sem
Koukalu svoj odhod, naročil drugi četi, naj gre za prvo,
dal prvi povelje, naj gre za menoj, in šel po najkrajši poti
v jarek za 1. stotnijo, ki je pred uro ali dvema prišla na
mesto 17. Bila je 9. ura, ob kateri so prejšnji večer Rusi
začeli svojo igro.
14. 1. 15.
Noč je bila kar temna. Šli smo, kakor je bilo zapoveda-
no, po jarku za q. stotnijo, katerega fronta je dolga vsaj
1. 000 korakov. Svetlikanje ognja nam je izdajalo mesta,
na katerih so se zakopali vojaki v zemljo in prekrili svoje
jame z drogovi, deskami ali bruni, s slamo in z zemljo.
Vhodi so bili večinoma pokriti s slamo in plahtami za
šotore.
Že tu, zlasti pa za 7. stotnijo, je bil jarek poplavljen z
mestoma že zamrzlo vodo, tako da smo morali pogos-
to zlesti iz jarka, globokega ponekod manj kot 50 cm,
101
drugod pa do 130 cm, in morali iti po prostem. Kdaj pa

kdaj so nas spraševale straže, kdo smo; posamezne vo-
jake, ki so bili slučajno izven svojih prebivališč v zvez-
nem jarku, je bilo treba večinoma grobo nagnati, da so
nam naredili prostor.
Pri 7. sem se hotel informirati, kje je mesto za rezervo.
Dolgo je trajalo, preden so mi povedali naši Bošnjaki, kje
je njihov poveljnik čete, narednik H. Ta me je vodil ob
njihovih jarkih preko popolnoma poplavljene poti po
dveh vegastih deskah. Ko smo prišli do jarka, ki vodi od
prve čete do rezerve in nazaj, sem se poslovil.
Ob tem jarku smo šli kakih 200 korakov, ko smo prišli
do vrste poševnih jarkov, ki so vodili sem in tja. Bilo je
videti, da so bila tu še pred kratkim podzemska skri-
vališča, a ves les je bil odnesen in slama in prst sta zasu-
la rove. Ker nisem mogel najti nobenih pravih zakopov,
sem hotel nazaj k 7., da se pri Trnečku samem informi-
ram o mestu, kamor spadam. Tu mi pride nasproti Tom-
aschoff in reče: »Ti si šel napačno, tu smo mi!« — »Tako?
Kje je Koukal?« — »Ravno ga iščem in ga ne morem
najti.« — »In kje je Raukić? — »Tudi njega ni.« — »No,
vidiš, ti spadaš k njima na severovzhodni konec Wójci-
na.« — »Kje je to?« — »To vem jaz prav tako malo kakor
ti. Nekje pač v smeri, od koder smo prišli. Kako si prišel
sem?« — »Koukal mi je rekel, naj grem zadaj za četo, da
se nihče ne izgubi, in tako sem storil in prišel sem.«
102
Nisem se brigal za njegovo tarnanje, ampak odšel is-

kat Trnečko, ki sem ga s pomočjo nekega njegovega
junaka našel v pravem podzemeljskem salonu. Vhod je
deloma zapiralo okno, prineseno od kdo ve kje, deloma
plahta namesto zagrinjala. Okoli en in pol metra visoke
stene so bile vse obložene z lepo rumeno pšenično sla-
mo, prevezano v majhne snopiče, tako da je bila pod-
zemska sobica prav mehka, topla in prijazna. Ob eni ste-
ni je ležal na slami na nekoliko vzdignjenem prostoru
Trnečka, ob drugi meni neznana oseba, pokrita s plah-
to, ob tretji je bila peč, ob četrti razne malenkosti.
Dal mi je vojaka, ki mi je pokazal, da je bila 6. stotni-
ja prav tam, kjer sem iskal. Podčastniki so med tem tam
dobili že nekaj prav dobrih stanovanj, zlasti zame salon,
nič manjši od Trnečkovega, samo tako ličen ni: širok je
do 21/2, dolg do 31/2 in visok do 11/2 m. Na desno ob vho-
du je privzdignjeno ognjišče, tla nepokrita, medtem ko
je v ozadju slama za posteljo. Tudi tu so stene tapecira-
ne s slamo. Trije leseni stebri podpirajo lesen, s prstjo
pokrit strop, kar je zelo potrebno, ker bi se sicer peščene
stene pod njegovo težo zrušile. Dva stolčka sta vse po-
hištvo mojega salona, ki je hkrati spalnica itd.
Tu sèm sem povabil Nemethyja in hotel povabiti Gjö-
rija, vendar mi je prvi dal košarico, zato tudi drugega ni-
sem povabil. Ker je ostal narednik Varga z njima, sem
jaz povabil spet svojega četovodjo Bogdanovića in ordo-
103
nanca Čehaića. Ljudje, za katere ni bilo skrivališč, so jih

morali šele narediti.
Ko smo postavili straže in povečerjali, sem trdno zas-
pal in se dobro imel do ranega jutra.
Naslednjega dne, 12. t. m., je bilo prelepo jutro. Oko-
lica nekoliko pobeljena od novozapadlega snega, zlato
sonce na jasnem nebu, lahka megla kakor pajčolan na
obzorju. Ko sem blodil sem in tja, sem zašel na poko-
pališče z močnim, visokim, kamnitim zidom. Kdo je pač
nosil stroške dovoza kamenja v to neizmerno morje pe-
ska in prsti? Visoki leseni in manjši kamniti križi in na-
grobniki gledajo čez zid, v senci visokih dreves. To je
ravno čar tega pokopališča, da po njem rastejo kakor v
gaju hrasti in breze, pod njimi pa so poslednja pribe-
žališča. Stopil sem skozi železna vrata. Ob vhodu sami
novi grobovi z lesenimi križi. »N. N., žil let x, umrl dne
…« je navaden napis. Priporočilo v molitev ali druga
pobožna želja je tu in tam še dostavek. Sredi pokopa-
lišča je nekaj kamnitih grobov in kamnitih spomenikov,
to so grobovi plemičev. Vendar so tudi tu napisi tako
preprosti kakor na lesenih križih.
Pri odhodu me je zbodel v oči višji križ iz debelega,
belega lesa, pač breze, na jugozahodnem koncu poko-
pališča. Šel sem tja in čital: »Leutnant Szathmary, B. H.
3. + 28. 12. 14.« — »Ruhe sanft!« [»Počivaj v miru!«] sem
napisal na križ in mož, ki ga nisem nikoli poznal, se mi
104
je zdel kakor moj brat, kakor da je del mene. Ista krog-

la, ki je zadela njega, bi bila lahko mene in kdo ve, kdo
nosi tisto, ki je namenjena meni. Ko sem odhajal s poko-
pališča, sem premišljeval o njegovi žalostni usodi. Od
granate, ki je eksplodirala, je dobil živčni zlom. Zdrav-
nik ga je dal voziti s trenom sem in tja in vsak dan mu
je rekel pri viziti: »Vi še vedno tukaj? Jaz sem mislil, da
ste že zdavnaj v strelni vrsti. Vi se hočete vendar odliko-
vati.« Tako ga je zdravnik spravil na strelno črto dne 27.
12. 1914. in še istega dne je dobil ta človek rano, zaradi
katere je naslednjega dne umrl.
Podobno je isti zdravnik dr. Sluka poročnika Vargo, ki
se je trikrat javil bolnega, poslal nazaj v bojno črto in mu
očital bojazljivost. Isti je odšel in se užaljen tako dolgo
sprehajal po zakopih, da ga je zadela krogla v srce.
Ko sem se vrnil v svoje skrivališče, sem se umil. Ko
sem se obrisal po prsih in slučajno pogledal na brisačo
— glej jo, velika uš! Takoj sem se slekel in s Čamilom sva
dobila še tri in drugega dne spet štiri.

Prvo noč po našem odhodu z nevarnega mesta v Wój-
cinu Rusi na 6. niso več streljali. Mikuli se je takoj po-
hvalil, da je to zato, ker on svojim ljudem ne dovoli ho-
diti po nasipih in kuhati krompirja; a drugi dan, dne 14.
t. m., so mu kljub temu poslali 18 težkih granat. Isti Mi-
105
kuli je trdil in trdi, da so stotnijski poveljniki odgovor-

ni za begunce. Pri njem da ni nobenih, ker pri vsaki pri-
liki, pri vsakem obedu in zajtrku razlaga ljudem posle-
dice begunstva. In glej! Te dni so izginili pri njem: 1 če-
tovodja, 2 desetnika, 5 prostakov. Seveda jih on ne bo
naznanil kot begune, ampak kot pogrešane.
Zaradi vedno bolj pogostih primerov begunstva so
bili povabljeni nekateri častniki, ki so dlje časa pri polku,
k brigadirju gen. maj. Dani pl. Germata, da povedo svo-
je mnenje o vzrokih begunstva. Mikuli, ki ima sicer pol-
na usta o slabi hrani, kavi, ki je pravo nadomestilo za ri-
cinovo olje, premalo kruha itd., je bil mnenja, da so od-
govorni za dezerterje njihovi poveljniki. Istega mnenja
je bil nadp. Wolf in takoj pripomnil, da pri njem ni nika-
kih. In vendar mu je ušlo, ko je bil poveljnik 4. prapo-
ra, do 18 patrulj. Edino pametno je uganil tisti, ki je de-
jal, da bi ljudje pač ne uhajali, če bi se jim tu dobro go-
dilo. A da bi kdo povedal, kako ravna z moštvom zdrav-
nik, koliko bolnega moštva je v zakopih, o čemer javno
pričajo sledovi okoli njih, da je zdravnik prepovedal, da
bi mu prinašali ranjence po polnoči in da bi mu prina-
šali težko ranjene, da pošilja maroderje in lahko ranjene
nazaj v bojno črto, za to je vsem zmanjkalo poguma. In
vendar so primeri Božič, Lisić itd. najslabše vplivali na
moštvo, ki je postalo mnenja, da ga vodimo samo v
klavnico.
106
Edina posledica tega posvetovanja je bila, da sem mo-

ral 13. t. m. dopoldne zbrati svoji dve četi in ju peljati v
Wójcin k drugima dvema, kjer je Koukal razlagal pojme
junaštva in prisege in posledice begunstva. Med drugim
je grozil in trdil, da bodo v primeru, da se še najdejo be-
guni, oni, ki ostanejo — zdecimirani.
Razpoloženje za mir je tu preugodno. Pred par dne-
vi so prinesli od divizije novico, da je v Pešti in Pragi re-
volucija za mir, kar smo vsi z veseljem pozdravili. Tem
večje je sedaj naše razočaranje, ko smo včeraj dobili ča-
sopise od 10. in 11. t. m. in o vsem tem niti o miru ni go-
vora. Tudi mi je predvčerajšnjim izjavil Krstić, da je
moral pregledati telefonske napeljave; ko jih je pregled-
oval pri meni, je neki stotnik od divizije rekel, da smo
tako blizu miru, da tega nihče niti ne upa. To so pač no-
vice, ki jih vedno znova in znova poslušamo s hlastnim
poželenjem, in nobeno razočaranje nas ne izmodri.
Seveda tudi v moštvu ni nobenega navdušenja in tudi
med njimi nihče ne vpraša, kakšen mir, samo da mir.
Drugače pa smo precej napredovali v svojih bojnih
umetnostih. Kdor pogleda naše prve nerodne zakope,
majhne, nizke, z latami in s slamo pokrite, in sedanja
prostorna podzemska bivališča, spojena z globokimi
rovi, pokrita z močnimi bruni, povsod pripravljena za
ogenj, ne more tajiti napredka. V prvih se je dalo le ne-
gibno čepeti ali ležati, v teh pa se da gibati, brez nevar-
107
nosti obiskati tovariša, ki peče krompir ali kuha črno

kavo in te prijazno povabi. Moštvo, ki je sprva nerado
nosilo lopate in sekirice in jih ob vsaki priložnosti nalašč
izgubljalo in pozabljalo, jih sedaj zna ceniti in paziti
nanje. Ve, da brez lopate ni mogoče narediti zakopov,
brez sekir ne drva. In če kdo dobro ne pazi, takoj je ob
lopato, ki je najbolj pogosto predmet kraje, in to tem
raje, čim večja je lopata. Poleg predpisanih malih lopa-
tic imamo pri stotniji tudi več ruskih, ki so večje od
naših in na splošno bolj čislane. Pa tudi po vaseh je
moštvo nakradlo mnogo navadnih lopat, ki so za delo
ponoči najbolj pripravne — poleg pionirskih, ki jih
imamo pri moji četi že tudi dve, eno najdeno, drugo uk-
radeno, ki pa so pri napadu nerabne, ker se lahko z nji-
mi koplje le stoje. Tako je preprosta lopata prišla do ve-
likega spoštovanja in prav je uganil tisti, ki je dejal: »Do-
slej se je vežbanje začelo s paradnim korakom, odslej se
bo z lopato.« — Sprva se nam je tudi zdelo škoda poslo-
pij in smo se zadovoljili z rantami in deskami, ki smo jih
slučajno dobili. Danes se nam ne zdi škoda razdejati naj-
boljše hiše, da pokrijemo z lesom in s slamo svoje zako-
pe ali da jih ogrejemo. Kdo ve, ali tiste hiše, ki jo mi da-
nes raznesemo, ne bi jutri zažgali ruski topovi? Pa četu-
di ne! Vsakemu je ljubo predvsem njegovo življenje.
Zato tudi Wójcin ni videti drugačen kakor Swieciechów
ali druge vasi ob bojni črti. Prebivalci so večinoma ušli
108
in prihajajo nazaj iskat krompirja, kolikor in dokler ga

imajo. Drugi žalostni gledajo razvaline svojega domo-
vanja in jih čuvajo; jočejo in tarnajo, kadar pride Boš-
njak, iztrga bruno, steno, streho in jo odnese sam ali s
svojimi tovariši. Drugi pride in odnese krompir, za njim
tretji in četrti, nobeden ne odide praznih rok. Živino so
večino pobrali že Rusi, kar je je ostalo, jo ljudje radi pro-
dajo, globoko pod ceno. Slamo je vojaštvo razneslo v
svoje zakope in to ne le omlačeno, ampak tudi neom-
lačeno, in tako uničilo neizmerne količine žita. Ljudje tu
namreč žita ne omlatijo jeseni, ampak mlatijo sproti,
kakor pač potrebujejo za domačo potrebo. Le posamez-
ni srečniki imajo še kravico ali voliča, kokoši, jajca, pra-
šiča, ovce, žita; zelja ni najti nikjer, le krompir bo delo-
ma pojedlo vojaštvo deloma bo pa zmrznil, saj vemo, da
vojaštvo shramb ne zapira.
Življenju v zakopih smo se tako privadili, da nam dne
13. t. m. ni bilo prav nič žal, ko smo zvedeli, da dobimo
nadomestilo namesto isti šele drugi dan. In tudi druge-
ga dne moštvo ni šlo prav nič rado nazaj v Kotuszów
kot divizijska rezerva. V zakopih so kurili in kuhali,
imeli toplo, v vasi pa se vse to neha in stanovati mora-
jo v mrzlih lopah in na skednjih, kjer gospodarita veter
in mraz.
Nam častnikom je tu pač prijetno, saj stanujemo tu
kot ljudje. Sprva s Koukalom na slami na postelji, Tom-
109
aschoff in Raukić na tleh, medtem ko stanuje Nemethy

sam zase. — Največji užitek sem si privoščil včeraj zju-
traj. Mijat je s plahto zakril kot, v katerem spim, prine-
sel tja velikanski škaf v premeru nad 1 m, visok 40 — 50
cm in nalil vanj kropa, ki ga je sam skuhal. Slekel sem se
do nagega in se okopal, nato oblekel sveže perilo, staro
pa dal skuhati in oprati, kar je naredila domača gospo-
dinja. Drugo veselje je bil zaboj, ki sem ga dobil iz Pra-
ge, poln slaščic in v sredini lepa »vanočka« [božična po-
tička], je izborno teknilo. Takoj nato je dobil Raukić za-
boj iz Pešte s torto in konjakom. Veliko je veselje, če člo-
vek dobi po dolgem času kaj dobrega v usta in če vidi,
da mislijo doma nanj tudi materialno.
Včeraj dopoldne je prinesel Nemethy novico, da so
dne 9. ali 10. Rusi uničili 5 naših havbic, ki so stale pred
gozdičem za nami. Kakor mu je baje pravil stotnik, so
bili Rusi takoj s prvo salvo v cilju. Slišali in videli smo
tudi mi ono grozno kanonado. 6 ruskih havbic in 8 to-
pov je sipalo salvo za salvo, granate in šrapnele na isto
mesto. Razbili so baje vse razen ene havbice, ki se je
rešila. Danes pa je Koukal zvedel pri polku — adjutant
Baumann, da so pokvarjeni le ena sora, eno kolo in eno
oje. Druge novice so, da hoče korni poveljnik vsekakor
zlomiti rusko črto, da bomo jutri napadli ruske položa-
je in da bomo danes zvečer kopali jarek od tu pa do
Wójcina.
110
Vreme je spet deževno, sneg je skopnel in led se je ota-

jal.
Pred par dnevi sem čital v »Zeit« v uvodniku, da bi
naši ofenzivi prav dobro služila trda zima. Da bi se tren
in topništvo lažje gibala, to že verjamem, a kaj bi dala
pri napadu infanterija, če se ne more zakopati niti pol
pedi v zemljo?
Dne 11. in 12. je bil pri armadi na obisku pruski princ
Joahim. Gospodje so imeli tu dva velika lova in zato je
bilo dva dni prepovedano zapustiti Olimpiów in Hono-
ratów in iti v gozdove v njuni okolici. Vse moštvo se je
moralo okrasiti z bojnimi znaki, s smrekovimi vejicami,
in naš 4. prapor je pred njegovo cesarsko visokostjo va-
dil, kar je baje Joahima popolnoma zadovoljilo. Prišel je
samo do Dąbrowe k divizijskemu poveljstvu 4 km za
bojno črto, ker je dalje baje nevarno.
Naše topništvo baje ves čas išče rusko pa ga ne more
doseči, ker je predaleč. Je pač vrag, če ruski topovi ne-
sejo dlje kot naši.

Včeraj smo pričakovali povelje, da gremo zvečer na
mesto 1. prapora. Namesto tega sta dobili 6. in 8. stotnija
vsaka 100 lopat in z mrakom smo odšli proti Wójcinu.
Tam je odkazal stotnik saperjev Skala desno od Wójci-
na dve mesti, kjer smo naredili navadne strelske jarke za
111
primer, da bi Rusi našo prvo vrsto prebili. Tu bi bila

naša druga črta.
Tu je bilo videti vso brezglavost naših višjih. Pred-
vsem smo blodili poldrugo uro v noči in iskali telefon-
sko napeljavo, ob kateri bi morali iti, da pridemo na me-
sto. Ko smo mesto našli, se je pokazalo, da si je Mikuli
za 140 korakov dolžine izbral 115 mož svoje stotnije in
10 saperjev, nam pa je dal za 680 korakov dolžine eno in
pol stotnije in 20 saperjev. To je imelo za posledico, da je
Koukal odkazal naši stotniji primeren del, polovici šeste
stotnije, ki je bila z nami in je štela 115 mož le v Mikuli-
jevi fantaziji (v resnici jih je bilo do 90), pa neprimerno
večji. Poveljnik te pol stotnije je bil tako nepreviden, da
se je zakopal v slamo in pustil ljudi, da so delali, kar so
hoteli. Zato se je Koukal pozneje lahko izgovarjal na nje-
govo lenobo; ko smo bili gotovi, smo pomagali šesti
malo nad 1/4 ure, potem pa odšli in prišli domov ob pol
tretji uri ponoči, medtem ko se je polovica šeste vrnila
šele ob pol šesti uri zjutraj, ko so dokončali delo, razen
v širini 80 korakov, kjer sploh niso naredili ničesar.
Najbolje pa je, da tistega jarka, ki smo ga naredili, ne
le po mnenju nas vseh, ampak tudi po mnenju stotnika
Skale, ni mogoče držati. Je do 200 korakov za onimi
hišami, kjer smo mi doživeli tisto grozno kanonado, ki
je nikdar ne pozabim. Medtem ko gre naša črta do Wój-
cina in še nekoliko dalje od severa proti jugu, se južno
112
od Wójcina obrne v ostrem kotu proti zahodu. V smeri

od vzhoda proti zahodu gre tudi ta jarek, na splošno, le
desno krilo je nekoliko zaokroženo proti severovzhodu
kakih 100 korakov za prvo črto. Tako so Rusi do 600
korakov na boku in za desnim krilom do 1. 000 korakov,
in to že sedaj. Kako je mogoče držati takšne položaje, to
vedo pač le naši generali. — Nad vse značilno je tudi, da
se načrtno grade utrdbe šele sedaj, ko smo že skoraj
mesec dni na istem mestu.
Zjutraj smo dobili povelje, da mora biti stotnija ob pol
deveti zbrana na zbirališču, kar nam v našem polspanju
ni bilo prav nič všeč. Koukal je bil tako slabe volje, da je
dal privezati dva ordonanca, vsakega po dve uri, prve-
ga, ker ga je zbudil ob pol osmih, namesto ob pol sed-
mih, drugega pa zato, ker mu ni dobro salutiral.
Šele ko smo bili zbrani na mestu, nam je huzarski
nadp. Lonyay povedal, da bo pred nami ustreljen dezer-
ter 32. lovskega prapora, ki je dodeljen našemu ba-
taljonu, in da bomo mi gledali. Ko je bil bataljon v redu,
sta privedla dva vojaka v navadno obleko oblečenega
moža z rokami, zvezanimi na hrbtu. Za njim je šel kato-
liški duhovnik, medtem ko sta pop in hodža stala ob
strani. V sredi pred praporom je obstal žalostni sprevod.
Nesrečnik in duhovnik sta pokleknila in molila, nakar je
dal duhovnik obsojencu poljubiti razpelo. Nato je avdi-
113
tor17 prečital sodbo. Pred nekaj dnevi je našla naša bo-

sanska patrulja moža v sredi med našo in rusko črto v
neki hiši. Bil je preoblečen v sedanjo obleko — siv po-
vršnik, črn trd klobuk — in je zapustil svojo enoto z na-
menom, da se k njej več ne vrne. Kot dezerter bo ustre-
ljen. Dva moža, oba lovca 32. prapora, dodeljena 5. stot-
niji, sta dobila povelje, da ga ustrelita. Profos18 je zave-
zal nesrečniku, ki je spet pokleknil, oči; kratko povelje,
dva poka, nesrečneža vrže malo kvišku in pade mrtev
na obraz na tla: ena krogla mu je predrla možgane, dru-
ga srce.
Po izvršitvi sodbe so duhovniki pridigali. Najdlje je
govoril pravoslavni in tudi najlepše. Govoril je o večni
kazni krivoprisežnika, o časni beguna, o domovini, ki je
kakor ladja na razburkanem morju, njeni mornarji smo
mi; če jo izdajalsko zapustimo, se bo potopila, če hrabro
krmarimo, nam bo bodočnost v zmagoviti očetnjavi
lepa.
Ker imajo Srbi jutri praznik Bogojavljenja (krst Kri-
stusov), je bila nato tudi kratka ceremonija.

Po grozni eksekuciji smo čutili vsi nekaj temnega in
naša srca so se stisnila. Vsi smo molčali pod vtisom ne-
17 Vojaški preiskovalni sodnik.

18 Vojaški paznik.
114
pojmljive pravice. Šest mesecev se je mož bojeval za ce-

sarja in domovino, pol leta videl umirati tovariša za to-
varišem, pol leta se je bal za ženo in deco, ki so se bali
zanj doma, dokler ni moralno uničen poskusil rešiti svo-
je življenje svojcem z begom, ko je videl, da ni druge
rešitve iz splošne smrti. In cesar in domovina sta vzela
njemu življenje, ženi moža, deci očeta. O cesar in domo-
vina!
Mnogo dobrih stvari, ki nam jih je pripeljal iz Piotrkó-
wa četovodja Marinković, nam je zato mnogo manj tek-
nilo. Z njim je bil tudi praporščak Navrátil iz 6. stotni-
je. Šla sta tja v petek dopoldne, a ker je bila pot zelo mo-
kra, sta prišla tja šele proti večeru, malo preden so zaprli
trgovine. Drugi dan so trgovci, sami Židje, odprli trgo-
vine zaradi praznovanja sobote samo za pol ure in tako
sta morala tam čakati do nedelje. Ker je bila pot nazaj-
grede še slabša, sta se vrnila šele v ponedeljek, dne 17.
t. m. zvečer, ko smo mi že odšli kopat drugo vrsto zako-
pov. — Seveda smo ju vsi težko pričakovali in se jezili
nanju, ker nismo vedeli, zakaj hodita tako dolgo. Mikuli
je bil tako nejevoljen, da je dal Navrátila poklicati v Woj-
cin in mu ukazal, naj nadzoruje delo ves večer, ne da bi
mu dal časa, da pove svoje opravičilo.
Za našo stotnijo smo dobili: 8 funtov19 jabolk 5. —
Kron, 4 f. sladkorja — 3. 20 K, 2 f. krompirja — 6. — K,
19 En funt je približno pol kg.
115
3 škatle kompota (breskve, češnje, višnje) — 9. -K, suro-

vo maslo (ca. 1/4 kg) — 5. -K, 10 limon — 2. — K, poper
— 2. — K, rozine — 2. -K, 4 stekl. vina po 0. 7 l — 20. —
K, 1 stekl. konjaka (o. 2 l) — 4. — K, 20 škatlic žveplenk
— 2. — K, 2 kosa kolača — 3. 75 K, 1 kos kolača — 2. 40
K, čebula in zelenjava — 9. — K, tlačenka — 8. — K, 20
sveč (stearin po 25 cm) — 6. — K, kumina — 2. — K,
cimet — 1. — K, 20 jajc — 4. — K.
Malobesedni smo jedli dobri obed, ki nam ga je pri-
pravil Volek, in pili vino, ki smo ga dobili iz Piotrkówa.
Naša stotnija je dobila tudi hvaležno nalogo, da je
morala pošiljati vedno po dva moža za stražo mrtvecu
do 3. ure popoldne, ko so ga naši pionirji zakopali.
Že dopoldne 18. t. m. smo dobili povelje, da odidemo
zvečer v Swieciechów na mesto 2. stotnije (nadp. Herr-
mann), ki je sedaj levo od Swieciechówa na našem le-
vem krilu tam, kjer je bilo prej desno krilo 67. polka. Šli
smo za 6. stotnijo, ki je šla isti dan na mesto 1. stotnije,
ki je bila v sami vasi in desno od nje, tam kjer je svoj čas
6. že bila.
Mlad praporščak, ki si njegovega imena nisem za-
pomnil, mi je razložil, da so prišli sem šele pred 2 dne-
voma na mesto 67. polka. Zakopi niso bili niti za prebi-
vanje niti za streljanje. Začasno je dal napraviti v starih
zakopih mesta za streljanje, včeraj ponoči pa je dal na-
rediti prvi zakop za cel roj, v katerem se da dobro pre-
116
bivati (13 oseb) in iz katerega se da tudi dobro streljati.

Tudi je že pripravil mesto in začel kopati drugi zakop za
enako število mož.
Fronta je tu naravnost proti vzhodu, bojna črta od
juga proti severu. Vendar se slednja že pri tretji, še bolj
pa pri četrti četi obrne proti severovzhodu in konča z
levim krilom ob majhnem močvirju kraj borovega goz-
diča. Onstran močvirja je desno krilo 44. polka, katere-
ga bojna črta se vije onkraj gozdiča skoraj naravnost
proti zahodu. 44. polk strelja neprestano na Ruse in
obratno tudi Rusi, če se le kdo pokaže izven zakopov.
Zaradi ostrega kota, ki ga naredi bojna črta ob gozdiču,
padejo krogle, namenjene 44. polku, nam v bok, 4. četi
celo v hrbet. Torej imamo tu podoben položaj kakor v
Wójcinu.
Ker smo spotoma dobili od prapora povelje, da mo-
ramo — glede na korno povelje, po katerem pripravljajo
Rusi napad — zelo paziti, sem takoj odredil pol čete, ki
mora biti vsak trenutek pripravljena na napad, postaviti
straže in bedeti do polnoči, medtem ko po polnoči zade-
ne enaka služba drugo polovico.
Sam sem dal postaviti v svojem novem, prav prostor-
nem podzemskem skrivališču novo železno peč, kakrš-
nih smo doslej pri stotniji dobili 18. Ob prijetni toploti
sem prav trdno zaspal, seveda oblečen; kar me iz spanja
prebudi treskanje in sikanje, iz katerega sem spoznal, da
117
morajo goreti zakopi. Takoj sem pomislil na novi rojski

zakop. In res! Ko sem zlezel iz svoje podzemske kolibe,
je Bogdanović ravno klical moštvo, naj pomaga gasiti.
Na desno od mene priča visok ogenj in glas novopeče-
nega desetnika Pilipovića, da me slutnja ni varala. Vi-
dim posamezne sence begati okoli ognja, čujem pokati
patrone, klicati Pilipovića, naj naši vlačijo bruna in jih
pokrijejo z zemljo. Zakričim na zvestega desetnika en-
krat, dvakrat, vendar v svojem strahu in delu mož ne
čuje ničesar. Šele ko začne nanj kričati tudi moštvo, se
oglasi in priteče k meni bled, zamazan od saj in oglja,
ves prepadel in preplašen. Na vprašanje, kako je nastal
ogenj, mi pove, da so namestili dimnik peči skozi slam-
nato streho in da je ravno on rekel desetniku Tomiću, ki
je bil pri njem na obisku, da so preveč naložili in da bi
se mogla streha vžgati, ko se je to tudi že zgodilo.
Ledeno mrzel veter je pihal od severa in zemlja je od
sinoči, ko je bilo še prijetno toplo, popolnoma zmrznila.
Patroni so sedaj bolj pokali in nihče si ni upal blizu og-
nja. Ko sem videl, da ne morem pomagati, sem se ozrl
na jasno nebo, posejano z milijoni zvezd, pogledal pro-
ti Rusom, ki so kljub požaru ostali mirni in tihi; potem
sem se pred mrazom in vetrom zatekel nazaj v svoje
skrivališče, kjer sem o tem povedal Koukalu, ki je to noč
prenočil pri meni, in si s težavo izpihal malo ognja iz
ostanka žerjavice.
118
Koukalov prednik je namreč spal v bližnji koči v

Swieciechówu. Očitno pa se Koukalu ni ljubilo tam osta-
ti, ker je v isti koči stanoval tudi Mikuli. Zato je ostal pri
meni in naročil svojemu ljubljencu desetniku Malcu, naj
mu naredi podobno podzemsko stanovanje, kakor je
moje.
Zjutraj naju je prebudil vojak 6. stotnije s poročilom,
da je pol naše stotnije v vasi, da tam ropa in krade ter
kuha po hišah, in naj se proti temu takoj ukrepa. Jaz sem
bil dobre pol ure prej na prostem in sem videl, da so
ljudje nosili drva in slamo. Koukal je šel takoj pregledat
in našel isto: kaj drugega naj bi ljudje ropali v porušeni
vasi?
Iz mrzlega jutra se je naredilo prekrasno jasno dopol-
dne. Zanimalo me je ropanje naših ljudi in zato sem šel
dopoldne obiskat Mikulija.

Mojemu dnevniku se je zgodila velika škoda. Dne 21. 1.
sem dobil povelje, da moram do drugega dne prevzeti
poveljstvo 5. stotnije, ker je nadp. Báron, dosedanji po-
veljnik, premeščen na lastno prošnjo, češ da ne razume
jezika, k nekemu ogrskemu polku.
119

Da nadaljujem pripovedovanje z dne 23. 1. 15.
Že med potjo iz Kotuszówa v prvo linijo sem občudo-
val, kako je opustošenje Swieciechówa napredovalo, od-
kar nisem bil tu. Takrat še dobro bivališče, sedaj samo k
nebu štrleči dimniki, prej skedenj, kašča, sedaj nobene-
ga sledu več. Medtem ko sem zvečer mislil, da je tu tako
gospodarilo rusko topništvo s svojimi granatami, sem
drugi dan na poti k Mikuliju spoznal, da so to naredili
naši ljudje, kar je bilo videti iz tega, da je po vseh raz-
valinah bilo polno strešnice, ki bi bila pač zgorela, če bi
bili vas zažgali Rusi.
Kar precej je trajalo, da sem našel Mikulijevo stanov-
anje. Šel sem ga iskat v kočo, kjer je svoj čas stanoval
Navrátil, a našel sem jo prazno in strašno opustošeno.
Zidanih sten ni bilo moč odnesti, zato pa so odnesli
okna, iztrgali njihove lesene okvire, razdrli in odnesli
leseni pod in strop. Celo zidani štedilnik z železnimi
ploščami je bil popolnoma razrušen in železne plošče je
odnesel nekdo, da si naredi novega v svojem podzem-
skem prebivališču.
Nek vojak mi je pokazal leseno kočo, bolje — veliko,
lepo, leseno pritlično hišo z velikimi okni, zamašenimi
s slamo. Vrata je odnesel kdo ve kdo, da si naredi stre-
ho na svojem zakopu ali da si pri ognju ogreje dolge
prste. Vrata iz veže na levo, kjer je bilo stanovanje še ne-
120
pokvarjeno, so bila zavešena z veliko jelenjo kožo in za-

bita, ona na desno so široko zijala: bila so kdo ve kje.
Tlak v sobi je bil razbit in odnesen, tla nastlana s slamo,
okna vsa bogve kje. Vstopil sem, šel skozi sobo, kjer sem
našel na levo še zaprta, poštena vrata. Stopil sem v ve-
liko, toplo zakurjeno sobo; v njej so bili naši telefonisti,
predvsem dunajski brivec Bauer, ki me je takoj poterjal
za cigare, ki sem mu jih obljubil zadnjič, ko mi je uredil
brado in brke.
Ko sem vprašal, kje je M., so mi pokazali na vrata, za-
vešena s šotorsko plahto in s konjskim pregrinjalom.
Soba sama kakor navadno: pol sobe slame, ki jo loči le-
seno bruno od ostale sobe, slama pokrita s plahtami in
pregrinjali, ležišče častnikov.
Pri mizi ob peči je sedel Mikyška, ki mi je takoj prijaz-
no povedal, da je Mikuli odšel na polkovno poveljstvo
z dvema ruskima ujetnikoma, ki ju je ponoči ujela straža
ob izhodu iz Swieciechówa. Na vprašanje, kaj je res o ro-
panju naše stotnije, je M. odgovoril, da je bilo zjutraj res
mnogo naših vojakov, ki so iskali drva in vode.
Glede ujetnikov sem zvedel od Mikyške, Navrátila in
Mikulija samega tole: pred zoro se je približala 6 mož
močna ruska patrulja Swieciechówu, na katerega
vzhodnem koncu je stala naša straža. Na krik naše stra-
že »Halt!«[»Stoj!«] so zadnji štirje pobegnili, prva dva pa
121
nista imela več časa, vrgla sta puške proč, dvignila roke
in prosila milosti.
Ko je Mikuli zvedel za dober lov (to je lepo pripove-
doval Navrátil), se je tako ojunačil, da si je upal skoraj
do lastne bojne črte k stanovanju Navrátila, kjer je spre-
jel svoja ujetnika, dva mlada, krepka, zdrava in dobro
rejena Rusa. M. se je takoj postavil na čelo eskorte. Za
njim je šel poddesetnik z nabito puško in nasajenim ba-
jonetom, za tem oba Rusa, za njima dva prostaka, prav
tako z nabitima puškama in nasajenima bajonetoma, za
njima pa prostak, ki je nesel puški obeh ujetnikov.
Ko je prišel v svojo sobo, je Mikuli takoj zaigral veli-
kega inkvizitorja. Razložil je po mizi svoje karte, note-
se in spise in začel spraševati Rusa, ki sta na videz od-
krito odgovarjala.
Rusi pričakujejo, da mi vsak čas zapustimo svoje po-
ložaje. Zato pošiljajo vsako jutro patrulje, ki naj zvedo,
ali smo še v svojih zakopih ali pa smo jih ponoči zapus-
tili. To nalogo je imela tudi ta patrulja.
»Načelstvo« je obljubilo moštvu, da bo do 10. 1. (to je
našega 24. t. m.) sklenjen z belim carjem Francem Jože-
fom mir. Oni Avstrijcev, ki so njihovi bratje, ne sovraži-
jo, a z Nemci miru ne bodo sklenili.
Opogumljena s toplim čajem in cigaretami sta ugoto-
vila, da mi nanje ne streljamo in da zato tudi oni ne stre-
ljajo. Hkrati sta vprašala, kdo je levo od nas, da vedno
122
strelja, kar Rusi seveda vračajo. Tam je namreč 44. polk,

ki že v Wójcinu ni dal miru. Od tam je bil sedaj
premeščen na mesto 67. polka (Eperies) in je dobil po-
velje, ne streljati, razen pri napadu. A enkrat proti ve-
čeru je prišla k Rusom kuhinja in tu se je naenkrat poka-
zalo 12 Rusov. Par ostrostrelcem žilica ni dala miru,
bum, bum, in 8 Rusov je padlo na tla. Od takrat se Rusi
seveda revanžirajo z enakim. Takoj drugi dan sta bila
pri 44. p. ustreljena en poročnik in en infanterist, dan
nato en vojak ustreljen, drugi težko ranjen. In tako gre
na našem levem krilu neprestano dalje, medtem ko je
pri nas navadno mir. — Le včeraj, ko sem šel k prap.
Braunu, je počil strel in krogla je završala tik mojega
ušesa.
Nekaj pozneje, kot se je vrnil Mikuli, je prišel k njemu
ulanski poročnik, ki se je predstavil kot Kozlovski. Imel
je blizu 40 let, angleške brke že malo osivele, nekoliko
plešast; rjav kožuh do bokov. Ima nalogo, popisati vse
moško prebivalstvo, zmožno dela, ki bo pozneje zbrano
na povelje in bo moralo delati utrdbe ob Pilici. Tam do-
slej ni nobenih utrdb, le mostovi v Sulejówu so krepko
zavarovani s prednjimi in z zadnjimi utrdbami.
Na Mikulijevo opazko, ali ne bi mogel sprožiti pri
kom misli, da se kaj stori za prebivalstvo, da se postavijo
straže, ki bi ga ščitile pred krajo in ropom, je odgovoril,
da je to nemogoče, kajti modri, nezmotljivi gospodje pri
123
zeleni mizi so prepričani, da je vse prebivalstvo izdajal-

sko. Tako je bilo v Srbiji in gospodje tudi tu vidijo po-
vsod izdajstvo. Zadnjič so tri žene v Sulejówu zlezle v
posteljo podnevi. Takoj so zavohali modri gospodje pri
zeleni mizi — to je bil njegov priljubljen izraz — da nas
hočejo izdati, in štabni zdravnik jih je moral preiskati, ali
so zares bolne. Bile so vse tri pred porodom. Da, modri
gospodje pri zeleni mizi so previdni. Povsod izdaja. Ita-
lija nas ne mara, Romunija baje mobilizira, Švedska se
nam je odpovedala in, če nas sedaj izdajo še tri babnice,
smo res izgubljeni.
Ko je bil princ Joahim pri naši armadi in je bilo govora
o Italiji, se je izrazil o njej prav drastično. Udaril je z roko
po mizi in rekel: »Te svinje! Moj oče jim bo že še poka-
zal!«
Pred odhodom je g. Kozlovski prosil, naj mu pokaže-
mo kakega Rusa, saj ves čas vojne ni videl drugih kot
ujetih. Po mnenju nas vseh je bila priložnost za to zelo
ugodna, kajti prav ta dan so se Rusi izjemoma spreha-
jali na svojih zakopih, kakor da posnemajo Bošnjake, in
takoj v hiši pred nami je bilo artilerijsko opazovališče. A
mož je imel smolo. Kakor zakleto so prav tedaj že vsi
Rusi izginili in kljub dolgemu čakanju se ni pokazal več
nobeden.
Sledilo je nekaj lepih večerov, z lepo večerno zarjo na
zahodu, nekaj lepih noči, polnih zvezd in mesečevega
124
sijaja. Rusi so prepevali v svojih zakopih, da so njihovi

močni, lepi in jasni glasovi prodirali do nas. Tudi Kou-
kal je zbral nekoč naše Bošnjake, jim dal cigaret in ruma,
pa je kljub temu le težko spravil iz njih glasove, ki pa so
komajda dosegli ruske zakope, kajti ti glasovi so bili
stisnjeni in prisiljeni. Sicer pa je Koukal te dni mnogo
govoril o neizmernosti vesolja, o velikosti svetov, svet-
lobnih stoletjih in neznatnosti naših teženj in bojev in
njihovi liliputanski nepomembnosti za vesolje in nje-
govo zgodovino. Govoril je o boju kakor človek, ki ga je
sit do grla.
Pa vojske sit ni le Koukal. Siti smo je vsi in vsi imamo
le eno vročo željo: mir, mir. To čitam o Francozih in Ru-
sih vsak dan in Mikulijeva ujetnika sta rekla, da bodo
prišli in se vdali vsi njuni tovariši, če do 10. 1. ne bo
miru. Trudni smo pa tudi mi. Vsak častnik gleda, kako
bi se rešil fronte, išče primerno mesto v ozadju ali ma-
rodira z nepomembno boleznijo: čim višji je in vpliv-
nejši, s tem večjim uspehom. Koliko štabnih častnikov je
v ozadju in tu je stotnikov komaj toliko, da so z njimi za-
sedeni prapori, medtem ko vodijo stotnije le deloma
nadporočniki, večinoma pa poročniki! In moštvo. Pri
drugih polkih se množe primeri« Schlachtenbummler-
jev« [»klavskih pohajačev«], pri nas dezerterjev. Rekord
je v tem oziru dosegla pač šesta stotnija. Pri belem dne-
vu sta se dvignila dva moža s straže in jo ubrala proti
125
Rusom, ki so ju mirno gledali prihajati in so ju prijazno

sprejeli. Ravno sta padla v zakope, ko je eksplodiral nad
njima naš šrapnel: stotnik, ki je opazoval ogenj, pravi,
da ju je ubil, a takim bajkam topničarjev je mogoče ver-
jeti le z zadržkom. Da sta padla v zakope, je lahko videl,
ali pa sta bila ranjena, to vesta le ona sama in Rusi.
Dezerterji so sedaj naša glavna skrb, mora, ki tlači nas
vse in nam nalaga mnogo, mnogo nepotrebnega dela.
Pa več o tem jutri.
Danes smo namreč zadnji dan tu in zvečer odidemo
spet nazaj v Kotuszów kot divizijska rezerva.
Stanislawów, 26. 1. 15.

Dne 22. t. m. dopoldne sem šel z Báronom k polku ja-
vit, da sem prevzel 5. stotnijo. Med potjo je bil Báron pri
praporovem por. Strédi, ki je naročil, naj se nazajgrede
javim pri njem.
Pred polk. poveljstvom sva morala precej dolgo čaka-
ti, ker sta bila dva gospoda pri raportu.
Ko sem se predstavil našemu novemu poveljniku,
podpolkovniku, mi ni podal niti roke, prav tako ne Bá-
ronu. Tudi pri slovesu se ni tako ponižal, in to kljub
temu, da mu je Báron celo čestital k odlikovanju z vojaš-
kim križcem za zasluge.
S podpolkovnikom Glöcknerjem smo menda pridobi-
li prav toliko, kolikor smo s Stretzem izgubili. Polkov-
126
no poveljstvo je še vedno daleč zadaj v Honoratówu,

stotnik Stréda še vedno v isti hiši tako daleč za bataljon-
sko rezervo, da nikakor ne more z njo razpolagati. Pol-
kovni zdravnik je ostal isti gospod in por. Fenyves go-
spodari s provianturo kakor prej.
Pred hišo sta stala poročnika Miletić in Fröhlinger,
prvi aktivni, drugi rezervni. Oba sta bila pred nama na
raportu zaradi dezerterjev. Prvemu sta ušla dva, druge-
mu jih je ušlo pet.
Že dalj časa imamo povelje, da postavimo na straže in
pošiljamo s patruljo samo zanesljive. Kdo je zanesljiv,
moramo vedeti. Tako je imel tudi Fröhlinger stotnijo na
zanesljive in nezanesljive in njegov poveljnik Mehmed
Alija Saračević je tisto noč naročil poddesetniku Džoki
Miličeviću, katere ljudi sme postaviti kot straže in po ka-
terem redu. A poddesetnik, čeprav po seznamu zanes-
ljiv, se ni brigal za povelje, ampak je vzel na skrivaj štiri
čisto druge ljudi in šel z njimi k Rusom. Zato je dobil
Fröhlinger strog ukor, vzeli so mu poveljstvo 16. stotnije
in ga dali k meni, kjer je prevzel četrto četo. Saračevića
pa so dali v sodno preiskavo, češ da se ni prepričal, ali
gredo res na stražo prav tisti, ki so določeni, in je svojo
službo zanemarjal. Kakšna bi bila videti naša stotnija,
kjer nismo ločili niti zanesljivih od nezanesljivih? Poka-
zalo se je namreč, da je nemogoče najti merilo za zanes-
ljivost. Zgodilo se je prav pri osmi, da so ušli s straže
127
skupaj en Srb, en Hrvat in en Fricek. Raukiću je ušel

beg, ki ima do 300. 000 premoženja in ki ga je Raukić na
vse mogoče načine protežiral, in Tomaschoffu desetnik,
ki je imel nalogo paziti, kdo bi bil nezanesljiv in da ni-
hče ne uide. Rekord je dosegla 6., ki je imela v Swiecie-
chówu na vzhodni strani polno stražo, pri kateri je pri-
šlo do opisanega dezerterstva pri belem dnevu. Seveda
Mikuli niti tega primera ne prizna, ampak pravi, da sta
bila oba od 7. stotnije, kar seveda ni res.
Vendar je 6. svojo sramoto deloma oprala s tem, da je
ujela enega dezerterja. Isti je blodil kakih 50 korakov
pred polno stražo 6. stotnije in se izgovarjal, da je na
straži čisto zblaznel in hotel iti k Rusom. Bil je pri neki
stotniji na desnem krilu pa je v noči izgubil smer k Ru-
som in prišel ravno pred 6. stotnijo na levem krilu. Če-
prav je bil ujet šele pred par dnevi, se je eksekucija opra-
vila že danes.
Bataljon je stal zbran na polju med Kotuszówom in
Stanislawówom, fronta proti vzhodu. Dva vojaka sta
pripeljala prostaka zvezanih rok. Šel je nekoliko sklonje-
no, vendar s povzdignjeno glavo in ni kazal smrtnega
strahu. Medtem ko je rabelj pripravljal za njim vešala na
hruški, pod katero so pred nekaj dnevi ustrelili tistega
Slovaka, ki je tudi hotel k Rusom, se je ta sprva neustra-
šeno oziral po svojih rojakih, potem pa glavo povesil in
gledal topo predse.
128
Ko so bila vešala — vrv na hruški, pod njo klop — go-

tova, je stotnik Stréda komandiral »pozor«, avditor je
stopil pred prapor in čital po nemško obsodbo, ki jo je
nato praporščak Fijatović kratko obrazložil: »I. Mihajlo-
vić je dezertiral s straže z namenom, da se z Rusi boju-
je proti nam, in se v imenu njegovega veličanstva cesarja
in kralja obsodi na smrt z obešenjem. Ta sodba se bo iz-
vršila takoj.« Zdelo se je, kakor da so šele te jasne in
glasne besede prepričale obsojenca, da je njegova usoda
zapečatena: za trenutek se je ves stresel, potem pa pre-
bledel kakor zid, njegovi črni lasje in črne obrvi so bili
še temnejši, ustnice pa še bolj blede. A takoj se je spet
zbral in, ko je k njemu pristopil pop, mu je sprva le malo
in nejevoljno, potem pa malo bolj vdano in voljno odgo-
varjal in tudi njegov trdi obraz je dobil milejši izraz,
kakor da se poslavlja od drage osebe, milega brata.
Ko je bil gotov, je dal avditor znamenje, pop si je del
okoli vratu štolo, ki mu je padala po prsih dol do kolen,
stopil na obsojenčevo desno in sprevod je šel proti hru-
ški 50 korakov daleč; spredaj obsojenec z zvezanimi ro-
kami, ob njem pop, za njima dva vojaka, v sredi med
njima profos — rabelj; med tem se je rabljev pomočnik
zazibal na pripravljeni vrvi dvakrat sem in tja, da jo pre-
skusi pred obsojenčevimi očmi, ali je dovolj močna in
dobro pritrjena.
129
Ko je prišel pred hruško, mu je rabelj premrle roke

vnovič prevezal in nato je Mihajlović sam stopil na klop,
a vrv je bila prekratka in glava ni mogla v zanko. Dva
moža sta ga dvignila še višje, pa tudi sedaj ni šlo. Eden
je zlezel za njim na klop in spet sta ga dvignila; rabelj
sam ga je vlekel, stoje na lestvi, prislonjeni ob deblu, pa
tudi sedaj ga niso mogli dvigniti tako visoko, da bi bilo
mogoče nadeti zanko okoli vratu. Moral je zlesti na klop
tudi drugi pomočnik in sedaj je bilo mogoče dati vrv,
kakor se spodobi in kakor obsojeno. Moža sta ga spus-
tila, skočila na tla, eden je potegnil izpod njega klop in
truplo se je zazibalo. Mož je še skrčil desno nogo, roke,
ki jih je držal na prsih, so mu padle dol in ni ga bilo več.
Rabelj mu je zavezal obraz in prijatelj Hönlinger je rekel:
»Mož je umrl kot junak, to je gotovo.« In pop je rekel:
»Ta je bil z življenjem spravljen, ni mu bilo težko umre-
ti.« In zdaj sem razumel, da so bile besede v sodbi, »da
se bojuje proti nam«, morda le resnične.
Po eksekuciji je pop govoril svojim bratom, da se je
našel brat, pri katerem so padle njegove besede na ska-
lo, govoril je »kakor Mojzes v puščavi«, vendar ga en
brat ni razumel. Ne mara govoriti o ranjkem slabo, ni on
kriv; če bi mu bili starši vcepili ljubezen do domovine in
cesarja, tega ne bi storil. Naj se vsi hrabro bojujejo za
domovino in s tem izperejo sramoto, ki jo je ta mož na-
130
redil hrabrim Bosancem, k temu jim Bog pomagaj. Na-

kar so vsi odgovorili »Amin«.
Nato smo se zbrali častniki v praporovi pisarni in
stotnik Stréda nam je prečital korno povelje, v katerem
nam vnovič zabičujejo, da moramo paziti, zlasti na do-
pisovanje Srbov, sicer bi bilo korno poveljstvo prisiljeno,
da vzame vse Srbe z bojne črte, kar bi na cel narod, ki se
je doslej tako hrabro bojeval, vrglo najbolj žalostno sra-
moto nezanesljivosti in izdajstva. To povelje pa ni bilo
izdano le našemu polku, temveč tudi drugim, v katerih
so Srbi (6. itd.).
Res je čudno, da naši visoki krogi nočejo razumeti
vzrokov dezertacij, ki jih je, poleg že navedenih, treba
iskati v Bosni. Nekateri so bili poklicani k praporom na-
ravnost iz zaporov, kjer so sedeli kot politično sumljivi,
drugi so zaporu ušli samo zato, ker so šli k vojakom,
tretji so pri enih vratih odšli od hiše pod zastavo cesar-
ja in kralja, pri drugih vratih pa so prišli biriči istega kra-
lja in cesarja, da odpeljejo v zapore očeta, brata, strica,
prijatelja, znanca. Saj je prišlo tako daleč, da se pri Srbih
ne vpraša več, zakaj so zaprti, ampak, zakaj so prosti.
Vsega tega ljudje, ki so šli prvi na bojišče, niso vedeli,
vedeli so pa to tisti, ki so bili v Brucku, v Pešti in na Du-
naju. Na Hrvaškem se prepoveduje cirilica, pisma, pisa-
na v cirilici, se ne odpošiljajo samo zato, ker so pisana v
cirilici; v Pešti se prikazujejo filmi, kjer Madžari hrabro
131
prodirajo proti Srbom, Bosanci, doslej naši nedosegljivi

junaki, pa si obirajo uši. Njihove žene in deca doma stra-
dajo in umirajo od gladu, ker je vojaštvo pobralo vse do
zadnjega, in nihče se jih ne usmili. Drhal uničuje njihovo
imetje, razbija in požiga (po umoru v Sarajevu), a za
brezpravne se potegne samo inozemstvo. Naši ropajo in
morijo po Srbiji huje od roparskih drhali in podobno
tudi po Bosni; in naši Srbi: vse se stori, da se jim pokaže,
da ne potrebujemo Srbov, da hočemo iztrebiti to prekle-
to gadjo zalego, Srbi pa naj se navdušeno borijo?!
Ravno danes mi je pravil Hönlinger o primeru, ki se
je zgodil v Srbiji v neki vasi, kjer je nekdo zavratno st-
reljal na nadvojvodo, najbrž Jožefa. Isti je dal takoj po-
velje, da je treba vas izropati, kar so naši Madžari, ki
svoje hunske krvi sploh ne morejo zatajiti, storili zelo te-
meljito. V neki družini so onečastili mater in 18-letno
hčer; hčeri so potisnili v spodnji del telesa pol metra
dolg špičast kolec in vso družino z malimi otroki vred
pomorili. To mu je povedal stotnik Blašković, ki je na
lastne oči videl trupla in kot dober avstrijski častnik go-
tovo ni lagal.
Pri tej priliki sem se spomnil nadp. Haunmana, s ka-
terim sem se seznanil v Brucku v gostilni »Nadvojvoda
Fr. Ferd.«; ta mi je pravil, da je neki polkovnik na čelu
svojega polka srečal v gorah srbskega dečka, krasnega
pastirja, krasota 16-letnega fanta. Vprašal ga je, kje so
132
njegovi (namreč Srbi). »Ne vem, gospod!« — »Če ne

poveš takoj, te ubijem na mestu!« — »Mati me je rodila,
ti me ubij!« (»Majka me rodila, ti me ubio!«) je bil kratek
odgovor. In polkovnik ga je ubil lastnoročno.
V Šabcu je teklo čez cesto triletno dete v sami srajci in
jokalo in kričalo. Razume se, da se je balo morečih in
plenečih Avstrijcev. Stotnik je prišel na čelu stotnije in ni
se sramoval presekati otroka s sabljo. To mi je pravil isti
Haunman. Bil je ranjen pri nekem hrvaškem polku, mis-
lim, da varaždincih, in je bil od tam premeščen k 5. bos.
polku v Bruck, kjer so ga menda dodelili 4. praporu in
sva se prav dobro razumela. Povedal mi je še tudi o dru-
gih grozovitostih, ki jih je doživel.
Po uspešnem napadu so ležali pred jarkom, v njem
dva Rusa, oba mirna, na videz mrtva. Kar mu reče eden
njegovih vojakov: »Glejte ga, eden še miga.« In res se je
eden gibal. Vojak je skočil kvišku in rekel: »Vrag ga
ubio.« — »Nemoj, nemoj,« kriči nadporočnik. »Mogel bi
še streljati, ima puško poleg sebe, »pravi beštija in zari-
ne z vso silo Rusu bajonet v oko, da so takoj možgani
pogledali ven.
Med prodiranjem naleti njegov poročnik na Rusa, ki
mu je granata odprla vse prsi. Dvigne roko, da mu s
sabljo razkolje glavo, a tudi Rus dvigne roko in pokaže
poročni prstan, prosi: »Nikar, brat, sem oče!« Poročniku
je omahnila roka, osramočen se je obrnil stran in oko se
133
mu je zasolzilo. Po bitki mu je tisti poročnik to sam po-

vedal.
Po bitki pri Gradku so se naši umikali proti Karpa-
tom. Kakor ponavadi slovanski polki tako so tudi
Hrvatje krili umik en, dva, tri dni. Rusi vedno za peta-
mi, povsod njihova grozna artilerija. Pozneje so krili
tren, ki so ga bile polne vse ceste. Tu so se pomešali vo-
jaški vozovi s civilnimi in s topovi. Begunci so povzroča-
li grozen nered, ženske so kričale, otroci jokali, Židje tar-
nali. Nekaj časa je šlo, a ko so Rusi le vse bolj pritiskali,
se je porazgubila vsa stotnija. »Hraber je človek pri na-
padu, a pri daljšem umikanju, tu pozabiš na tren, stot-
nijo, na čete, na vse in misliš samo, da rešiš samega sebe.
Tu ni junakov, tu so samo egoisti.«
28. 1. 15.
Danes smo bili spet navzoči pri dveh eksekucijah.
Pred dvema dnevoma so aretirali nekega desetnika 6.
stotnije. Mikuli je šele včeraj zvečer izvedel, da je obso-
jen na vešala, ker je že v Erkönyu šuntal k dezertiranju
rekrute, češ da ne bo nič hudega, naj se kar zbero v pa-
truljo, straže jih bodo pustile dalje in tako lahko gredo
k Rusom. Dva od teh sta že pobegnila.
Mikuli je takoj javil, da je bil desetnik izredno strog in
priden, da je bil pogosto na straži, na patrulji, in da je
imel dosti prilike, da uide k Rusom, pa ni šel. Torej naj-
134
brž tudi drugih ni nagovarjal. A ni nič pomagalo. Danes

je bil obešen.
Bilo mu je videti, kako visi na življenju. V suhi obraz
je bil smrtno bled in na vijoličastih vekah in pod očmi
mu je bilo videti prečuto noč.
Drugi je bil evangeličan Madžar. Zapustil je svoj polk
in v ozadju za armado oblekel preprosto civilno obleko.
Zasačili so ga in obsodili na smrt. Štirje infanteristi bi ga
morali ustreliti.
To pot so naredili vrv dovolj dolgo, a še ko je visel, je
nesrečni desetnik nekaj minut gibal s svojimi nogami.
Komaj je on visel, že so počile štiri puške in tudi Ogra
ni bilo več. Ob poku se je desetnik na vrvi zvil in skrčil
po vsem telesu. Ali je čutil tudi smrt svojega tovariša?
Bili smo vsi zadovoljni, ko je bilo groznega prizora
konec, in vsi smo soglašali s popom, ki je v svojem krat-
kem nagovoru želel, da bi bil to poslednji primer.
Odkar sem poveljnik 5. stotnije, smo vse noči delali
utrdbe. Delo je težko in se le počasi odseda, ker je zem-
lja globoko zmrznila in imamo razmeroma malo kram-
pov. Nekaj časa je delalo samo 8 ljudi, ki so imeli kram-
pe, medtem ko so morali vsi drugi gledati. Takoj prvi
dan sem dobil od stotnika Stréde pod nos, češ da ga nis-
mo prav razumeli; in vendar jaz do takrat ne le da ni-
sem dobil nobenega povelja, ampak tudi še nisem niče-
sar delal. Medtem ko je prej stotnija lepo sedela po hišah
135
za Swieciechówom, smo morali mi takoj prvo noč na-

prej, bližje prvi četi, in sicer pol stotnije južno od vasi,
pol pa 1. 500 korakov južno od tod. Jaz sem dobil po-
velje, ostati v Swieciechówu in v primeru napada poseči
v boj tudi na Mikulijevo povelje, »ker je praporovo po-
veljstvo preveč oddaljeno«. Zato si je moralo moštvo
deliti na obeh mestih nove zakope poleg tega, da je mo-
ralo delati tudi nove rezervne postojanke, ki bi služile za
oporo, če bi nas Rusi pregnali s prve črte. Zato smo del-
ali dve noči zapored do 5. zjutraj.
Dne 23. t. m. sem ravno delil med svoje častnike de-
nar, da izplačajo svoje čete, ko začno čisto blizu padati
granate in šrapneli. Ko je padla prva salva, sem ostal in
tako tudi vsi drugi niso vedeli od strahu, kaj nam je po-
četi. Vendar smo se kmalu pomirili, kajti druga je bila že
dlje in tretja še dlje, zato sem nadaljeval z razdeljeva-
njem denarja, ki ga je prejšnji dan menjal Fijatović v
Sulejówu. Kar pride v sobo četovodja Goran in javi, da
je šrapnel prebil zadnji steni skednja, na katerem je nje-
gova četa, da pa ni nobene škode. Takoj nato pridrvi v
sobo drug četovodja, češ da Rusi streljajo prav na tiste
ljudi, ki sekajo in nosijo les iz gozda za moje novo pri-
bežališče. Vpraša me, ali naj dalje sekajo in prinašajo ali
naj prenehajo. Takoj za njim pride drug in mi naznani,
da je granata enega ranila v stegno. A komaj sem mu
naročil, naj ga sanitejci obvežejo, že je prišel nazaj, da ga
136
je samo udarila, da ga malo boli, da ni niti črna niti pre-

bita rana. Takoj za njim pride spet drug, ki pove, da je
eden nesel na rami borovo bruno, šrapnel je zadel prav
bruno in ga presekal na dvoje, Bošnjak pa je vrgel bru-
no od sebe in tekel, kar so ga noge nesle. — Rusi so st-
reljali največ na gozd, kamor so hodili ljudje po les, in
deseterica njih je mogla priti šele zvečer nazaj k stotni-
ji. Nekaj strelov je veljalo tudi našim novim zakopom ob
južni strani Swieciechówa, ki pa so bili še prazni, ker
smo se ta dan vrnili še v svoje prejšnje prostore in osta-
li v zakopih samo ponoči, kolikor namreč nismo delali.
Zvečer tega dne je prišel k meni por. Hönlinger. Bil je
precej pobit zaradi svoje smole in si je moral na svojo
stotnijo mnogo domišljati. Povedal mi je, da pridejo
drugega dne atašeji nevtralnih držav, da bo ob tej prili-
ki parada in kako se bo vršila. Naše topništvo bo zažga-
lo kakšno rusko vas. V Stanislawówu bo stotnik Blaš-
ković kot poveljnik 4. prapora kornemu poveljniku
glasno javil, da mu predstavlja tisti del divizijske rezer-
ve, ki nima strogo naročeno, da je vedno pripravljen. Na
vprašanje, kje je ostala rezerva, mora še glasneje javiti,
da sta dve stotniji v Kotuszówu, en prapor v Honora-
tówu. V resnici ti dve stotniji in ta prapor ne obstajajo.
Takoj nato sem dobil povelje, da izberem 53 najboljših
mož, predvsem šarž, ki morajo, lepo oblečeni, k 4. pra-
poru in bodo drugi dan zvečer prišli nazaj. V istem
137
trenutku sem tudi dobil povelje, naj takoj pošljem vse

pravoslavne k Mikuliju, kjer jim bo pop nekaj razjasnil
glede begunstva. Ker so ljudje ravnokar večerjali in je
bilo treba takoj oditi na novo mesto, sem postal nekoli-
ko nervozen.
Ob obisku atašejev se je vse opravilo kakor naročeno
in kanoni so grmeli, da je bilo veselje. Pa tudi Rusi niso
mirovali in njihove težke havbice so takoj prepodile
opazovalca naših poljskih havbic, nekega majorja, vsled
česar so morale naše havbice umolkniti. Na poti iz Sta-
nislawówa proti Wójcinu so začele padati ruske grana-
te kakih 50 korakov pred gospode, ki so jahali k fronti.
Seveda so se takoj obrnili in odgalopirali nazaj proti Sta-
nislawówu.
Tako smo nevtralne varali o svoji moči, celo topniški
major ni takoj uganil, da znajo Rusi najbrž še bolje šmi-
rati. Drugače pa je minil ta dan brez nesreč.
29. 1. 15.
Včeraj zvečer smo dobili sporočilo, da pride danes in-
špicirat divizijsko rezervo armadni poveljnik general
Böhm Ermolli. Takoj se je začelo tekanje. Najstarejši če-
tovodja Mišković, ki je ravno danes postal narednik, bi
moral takoj k stotniku Strédi. A bil je pri delu blizu Wój-
cina, kjer sta dve četi delali zaseke, medtem ko sta dru-
gi dve bili v službi. Bilo je treba iskati Miškovića, ko ni
138
Iz avtorjevega rokopisa
bilo njega, drugega četovodjo, ki bi šel namesto njega, a

ravno takrat se je vrnil Mišković z dela. Stotnik mu je
naročil isto kakor nam, da mora biti moštvo oblečeno
brez madeža, da morajo biti prostori povsod čisti, da je
treba narediti latrine, počistiti kuhinje itd.
Danes ni bilo malo čiščenja, kajti če ne bi bilo tega
nadzora, bi bila morda le izbruhnila kolera. Čeprav se je
že ob 6. uri začelo z delom, je bilo ob devetih, ko je vi-
zitiral Stréda, še vedno polno nesnage. In vendar je moš-
tvo prav pridno čistilo s krampi, z lopatami in borovimi
139
vejami, ki so služile namesto metel. Pri tem se je zlasti

odlikoval praporščak Mijatović, ki je vstal že pred šesto,
povsod nadziral, vzpodbujal in grajal kakor pridna go-
spodinja; moštvo se je striglo, brilo, umivalo, šivalo ka-
kor v miru in celo jaz sem si dal postriči in uravnati svo-
jo brado. Ob 10. 15 je bila stotnija gotova, ob 10. 40 pra-
por, ob 11. je prišla četa huzarjev, ob 11. 15 general Böhm
v spremstvu kornega divizijskega in polkovnega povelj-
nika.
Stotnik Stréda je glasno javil, koliko mož ima prapor.
General je jezdil ob fronti, dal vprašati prostaka 6. stot-
nije, kdo je on, seveda zaman. Odgovor je bil »Exzel-
lenz« in nič več. Isto je bilo pri naši in pri 2. stotniji, na-
kar je vprašal, kdo sploh ve, kdo je on, nakar se jih je
nekaj oglasilo. Generala je to očitno vznejevoljilo in stot-
nik se je zaman zgovarjal, da moštvo tega ne more nem-
ško zapomniti. »Saj ste vprašali hrvaško!« je bila kratka
zavrnitev.20
20 Polki so bile nacionalno sestavljene enote. Poveljstvo je

skrbelo, da je bilo v vsakem polku vsaj nekaj oficirjev, ki
so razumeli jezik moštva. V polkih z dvonarodno veljavo
se je vsak vojak obračal v svojem jeziku k vsem
podoficirjem in oficirjem do stotnijskega poveljnika.
Poveljevalni in službeni jezik je bila nemščina, toda
podoficirji so razlagali moštvu povelja v njim
razumljivem jeziku (Švajncer, str. 30).
140
Nato smo defilirali v štiristopih, a tako slabega defi-

leja še nisem videl. Jaz sem mislil, da mi bo pri saluti-
ranju padla sablja iz rok, tako so mi nagajale debele ro-
kavice. Nato smo šli takoj domov.
Popoldne smo dobili 25 vreč za pesek, ob 14. uri pop.
imamo vajo. Napad na utrdbe bo trajal do šestih. Po vaji
gremo v Wójcin.
Od 23. do 27. smo slišali vse noči na levo od nas moč-
no grmenje topov in tudi puške so pridno pokale. Boji
so morali biti kakih 20 km severno od nas. Prvo noč sem
slišal pokanje severovzhodno od nas, drugi dan podne-
vi pa skoraj naravnost severno. V noči 26. ali 27. 1. je
imel baje 70. polk velike izgube. Rusi so se z 20 strojni-
mi puškami približali na 200 korakov, vendar se je 70.
polku, hrabrim Zagrebčanom, le posrečilo odbiti napad
in ujeti ok. 300 Rusov.
Moje stanovanje je bila te dni prostorna soba z dvema
posteljama, na posteljah slama, pokrita s preprostim
suknom, v njej polno mrčesa. Narod pobožen do skraj-
nosti. Na steni visi samo 10 podob Madone, med njimi
polovico črnih częstohowskih. Na levo od vhoda je na-
vadno ognjišče, poleg ognjišča vhod v hlev, sredi sobe z
deskami prikrit vhod v skedenj. Ljudje in živali, vse je
pod isto streho, da se ni bati mraza.
Posebnost, ki sem jo tu prvič videl, je doječa Madona.
Z veliko nežnostjo gleda sinčka, ki bije iz prebelih prsi,
141
pokritih s prebelim finim platnom. Božanstven pogled

in vendar velika spotika za naše farizeje.
1. 2. 15.
Dne 29. 1. smo šli ob 3/4 na 4 pop. s stotnijo na sev. za-
hodni konec Kotuszówa, da tam vadimo. Med potjo sre-
čam dva telefonista, ki mi soglasno javita, da je odšel
stotnik Stréda k trenu v Honoratów in da mora stotnija
s šesto vred stati ob bataljonski pisarni ob 6. zvečer. Ta-
koj sva se z Mikyško vrnila v svoje kvartirje. Med potjo
naju je srečal nadp. Wolf od 2. stotnije in naju povabil k
sebi na pivo, ki ga je dobil iz Piotrkówa. Ni bilo prve
vrste in izpil sem samo čašo, ker sem se bal za želodec,
vendar je izborno teknilo kakor najboljše pilzensko. Ko-
maj pa smo se z gospodi dobro seznanili, je prišel nov
sluga in ta mi je javil, da stotnik čaka na nas na naroče-
nem mestu in da se grozno jezi, kar se mi je zdelo ra-
zumljivo. Takoj smo odšli in našli stotnijo že pripravlje-
no na odhod, kar mi je bilo na podčastnikih zelo všeč.
Ob 5. uri in nekaj pozneje smo srečali prap. Pluga, pra-
porovega adjutanta, ki nam je povedal, da je bil stotnik
dotičnima dvema telefonistoma naročil, naj hitro gremo,
ker je treba ob 6. uri oditi, in da ju je dal sedaj iskati z na-
sajenimi bajoneti.
Bistvo vaje je bilo: za tak napad je treba predvsem na-
polniti vreče s peskom, ki jih vojaki nosijo s seboj in v
142
primeru potrebe vržejo predse na tla kot prvo obrambo

pred svinčenkami, dokler se ne izkoplje primerna jama.
Že podnevi ali ob mraku gredo naprej patrulje, ki se pri-
bližajo sovražniku na 100 do 150 korakov. Med potjo
zaznamujejo svojo pot z vejami ali podobno; ko pride-
jo na cilj, se zakopljejo in čakajo. Ko je to v redu, gre na-
padalec po prstih v največji tišini, dokler ne doseže pa-
trulj, ki skupaj predstavljajo sredino ali krila posamez-
nih oddelkov, ki morajo iti prav po poti, po kateri so šle
patrulje. Tako se doseže, da se oddelki ne pomešajo in
da ni nereda.
Razen vaje z vrečami, za kar ni bilo več časa, smo vse
izvršili in se nasprotniku približali na 150 korakov, ne
da bi nas slišal.
Po vaji smo šli v svoja stanovanja, pobrali svojo opra-
vo in odšli v Wójcin na mesto 3. stotnije, kamor smo pri-
šli ob 9. zvečer. Da se obvarujem dezerterjev, sem dal
strogo povelje, da morajo paziti spredaj ob zaprekah
(Horchposten) samo muslimani in katoličani, Srbi pa
ostati zadaj v jarku in paziti, da moštvo, ki ima službo,
ne spi, in takoj javiti dalje svojemu poveljniku, če bi
prednje straže kaj opazile in naznanile. Straže ne smejo
pustiti preko zaprek nikogar razen znanih častnikov.
Opolnoči sem se podal srečen k počitku. Imel sem
lepo, prostorno stanovanje, ki se da dobro kuriti, seve-
da pod zemljo, enako vsi častniki, in tudi moštvo je ime-
143
lo prav dobra skrivališča, ki so jih naši predhodniki tu

še izboljševali že od 21. dec. sem. Upal sem, da bom
imel šest do sedem dni miru in počitka.
Drugo jutro, 30. 1., so naše nove težke havbice zače-
le obstreljevati Paradyż. Dosedanje niso nesle dovolj
daleč in naš opazovalec v stolpu v Wójcinu je videl z
daljnogledom natančno svojega nasprotnika v stolpu v
Paradyżu, videl ruske častnike, ki so se sprehajali z da-
mami, in ni mogel nič narediti, medtem ko je bil sam v
stalni nevarnosti pred ruskimi havbicami, ki so vedno
bruhale okoli cerkve in ji porušile cel vogal. Le stolp je
ostal nepoškodovan. Naše havbice so baje naredile v
Paradyżu velik nered in proti večeru smo videli, kako se
dviga dim iz Paradyża.
Prišla je kuhinja in sluga mi je začel greti juho, ki se je
med potjo popolnoma shladila, kar me pokliče nadp.
Trnečka, naj grem z njim k Strédi, ki je bil ravno pri
večerji. Kakor vselej je tudi tokrat zalival večerjo z
vinom, ki je bilo videti izborno. Sploh je žalostna resni-
ca, da vsa poveljstva od prapora gori izborno živijo, kar
zadeva hrano, bolje nego v miru, medtem ko se nam
nižjim ne godi ravno dobro in vino vidimo vsakih 14
dni enkrat, pa še tisto ni kaj prida.
144
Wójcin, 2. 2. 15.
(30. 1.) Kmalu za nama je prišel rez. por. Mikyška, ki je
že nekaj dni poveljnik šeste stotnije, ker je Mikuli zbo-
lel za revmatizmom. V Stanislawówu nam je kazal vse
zatekle členke na prstih, na obrazu je imel od vročine
polno rdečih lis in tudi po telesu je bil baje ves progast.
Dr. Posch ga je hotel takoj poslati v divizijski sanitetni
zavod, a polkovni zdravnik je to preprečil in Mikuli je
moral ostati na pomožni postaji pri polku.
Po večerji nam je dal Stréda naslednje povelje: »Danes
v noči (30. 1.) in jutri (31. 1.) nameravajo Nemci odloči-
len napad na Warszawo. Da bi pritegnili nase ruske sile
in da tukajšnje ne bi odšle drugam, bomo danes ponoči
nekoliko popravili svojo fronto, naj Rusi mislijo, da na-
meravamo napasti tu. In sicer gre najdlje najprej sredi-
na, t. j. 6. stotnija, ki leži za gozdom severno od Wójci-
na, in sicer do pota, ki pelje iz Swieciechówa v Wójcin,
približno 1. 000 korakov. Desno od nje gre levo krilo 5.
stotnije za kakih 700 korakov naprej, medtem ko ostane
njeno desno krilo na mestu. Prav tako ostanejo na mestu
strojne puške, ki so med 5. in 7. stotnijo, in 7. stotnija, ki
morajo biti pripravljene za primer ruskega protinapada.
V ta namen gredo ob 9. zvečer od vsake čete patrulje
na primerno razdaljo naprej. Pušk nimajo nabitih, da ne
bi po nepotrebnem streljali. Če naletijo na sovražne pa-
trulje, naj jih napadejo in poženejo z bajonetom.
145
Ob 9. 30 se začne splošno prodiranje. Puške so praz-

ne, vlada največja tišina, hoditi je treba po prstih. Moš-
tvo napolni vreče s peskom in jih nese s seboj. Ko pride
na mesto, se takoj zakoplje v zemljo, naredijo se strelni
jarki itd. Zato je treba poslati ob 8. 30 k praporu 4 patrul-
je, ki dobijo za vsako stotnijo 10 krampov in 8 lopat.«
Moral sem narediti precej nejeveren obraz, kajti Stré-
da me je takoj vprašal, kaj bi rekel, če bi prišlo povelje za
napad, kar bi bilo vse kaj drugega, in bi se sploh ne
mogli zakopati. Mislil sem si, da pri napadu pač ne bi
šlo za kopanje kakor pri izboljšanju fronte in da se bo z
10 krampi v sovražnem ognju pač težko naredilo kaj
prida, odgovoril sem pa, da nisem rekel niti besede.
Ko sem odšel od Stréde, je bilo sedem. Gospodje so
ravno večerjali, vendar sem jih takoj poklical k sebi in
jim dal potrebna povelja glede patrulj in polnjenja vreč.
Pred odhodom iz Stanislawówa smo namreč dobili 245
vreč za pesek, od katerih smo sicer morali polovico od-
dati 8. stotniji, a ker je doslej ni bilo iz Sulejówa, kjer je
bila na straži pri novih mostovih čez Pilico, smo imeli še
vse vreče. A komaj sem ukazal naredniku, naj razdeli
tudi one za 8. stotnijo, mi je povedal, da jih je pustil vse
pri trenu. Poslal sem takoj Mijata, naj gre kar se da hitro
k trenu in naj sel s konjem takoj prinese vreče. Res jih je
še pravočasno prinesel, vendar ni bilo časa, da se popol-
noma napolnijo. Sploh je dalo polnjenje vreč mnogo
146
dela in skrbi, ker je bila zemlja povsod globoko zmrzn-

jena in so nam krampe, s katerimi smo prebili zemljo,
prinesli šele ob 9. Zato in pa ker je bil pesek (oz. zemlja)
zelo težak, so ljudje le deloma napolnili vreče, tisti pa, ki
so jih napolnili popolnoma, so jih pozneje deloma že
med potjo odvrgli, ker so jim bile pretežke. Da bi mogli
preveriti, ali so vse vreče zadosti polne, za to ni bilo več
časa. Sploh se je vse delalo v največji naglici, med delom
malo jedlo, saj je tek minil vse.
Ob 9. sem res poslal patrulje in še pred 9. 30 so se
vrnili posamezniki, ki so javili, da so patrulje prišle v za-
povedano črto in da so tam že narejeni stari zakopi.
Ker je bilo desno krilo 6. stotnije do 100 korakov za
našim levim, sem dal poročniku Hönlingerju povelje,
naj malo počaka, da pride šesta v našo višino. A ko 5
minut čez 9. šeste ni bilo nikjer videti, sem ukazal, naj se
začne s pohodom. Videl sem Hönlingerja, kako težko
mu je iti iz varnega zavetja na negotovi teren in nikakor
ga ni bilo mogoče spraviti dalje. A ko so končno njego-
vi ljudje le zlezli na zakope, so pričele frčati ruske krog-
le, da je bilo veselje, in takoj je bilo spet vse v zakopih in
ležalo na tleh in se skrivalo. V tem sem dobil tudi od 1.
čete od praporščaka Brauna sporočilo, da je eden njego-
vih ljudi dvakrat ustreljen v nogo in da so tudi šli nazaj
v zakope. Hönlinger me je lepo prosil, naj počakam s
prodiranjem, da se ogenj poleže, in prav tako Fijatović.
147
To se je tudi meni zdelo najpametneje, tem bolj, ker 6.

stotnije še vedno ni bilo. — Polagoma je rusko streljanje
prenehalo in nisem še bil siguren, ali naj pošljem dalje
celo stotnijo naenkrat ali posamezne roje (kar se mi je
zdelo tem bolj umestno, ker je bilo mogoče, da so Rusi
med tem naše patrulje napadli in ujeli), ko dobim po-
velje k telefonu, ki je bil pri naši prvi četi na desnem
krilu.
Stotniku Strédi sem na vprašanje, ali sem že na no-
vem položaju, povedal resnico. Čutil sem njegovo raz-
burjenost in na opravičilo, da nisem šel dalje zaradi rus-
kega ognja, mi je rekel, da ne sliši niti enega strela. »So-
fort vorrücken und dann melden!« [»Takoj napredova-
ti in potem javiti!«] je bilo kratko povelje. Zgodilo se je.
Ko so posamezni roji začeli lezti dalje in prodirati, so
spet začele žvižgati svinčenke, a le tu in tam katera, in
čez nekaj časa je streljanje skoraj popolnoma prenehalo.
Ker ni bilo od nikoder nobenega poročila, sem šel po
daljšem čakanju sam s svojimi ordonanci svoje čete, in
sicer v smeri za četrto Hönlingerjevo, ki je imela najdalj-
šo pot. Mesec je svetlo sijal in zvezde so jasno bleščale
na krvavo zemljo kakor ob največjem prazničnem miru.
Kljub temu smo dolgo tavali sem in tja in iskali zakope,
kjer bi morali biti. Končno smo našli Hönlingerja v ne-
kem jarku. Razen dveh straž je vse čepelo na tleh, kajti
iz gozda na levo pred nami kakih 200 korakov so nam
148
Rusi sem in tja pošiljali nežne pozdrave. Ravno je priča-

koval iz gozda na levi za nami patruljo, ki jo je poslal k
6. stotniji. Čez nekaj minut je prišla in javila, da je desno
krilo šeste ostalo nad 200 korakov za nami in da je od
nas oddaljena ca. 400 korakov v brezovem gozdiču. Kje
je tretja četa, mi Hönlinger ni mogel povedati, le to je
videl, da je šla še dlje kot on. Šel sem torej naprej in malo
na desno, a tretje čete ni in ni bilo, čeprav smo bili po
mojem že zelo blizu Rusov in je gozdič, iz katerega so
streljali, že ostal na naši levi. Tu zagledam pred sabo
črne sence, najprej eno, potem dve, tri vrste premika-
jočih se postav kakih 200 do 300 korakov pred nami in
položaj mi je bil jasen. Tretja in najbrž tudi druga četa sta
že ujeti in Rusi začenjajo z napadom. Da obvestim o tem
četrto četo, je bilo prepozno, zato sem začel bežati nazaj
v naše stare zakope. Ko sem prišel tja, sem šel iskat prvo
četo, ki je bila skoraj vsa v starih zakopih, le posamez-
niki so kopali v trdo zmrznjeni zemlji nove zakope.
Braun mi je razložil, da je poslal dalje le toliko ljudi, koli-
kor jih ima orodje, namreč krampe, ki jih je pred tem
dobil 10 od 7. stotnije. Drugo je ostalo v starih zakopih.
Šel sem torej v naznačeni smeri in res našel tam kadeta
Damoczyja, ki je šel na podlagi povelja, da mora nje-
govo levo krilo 300 korakov pred staro črto, res za 200
korakov predaleč. Pri njem sem tudi izvedel, da je Fija-
tović s svojo četo še 200 korakov dalje spredaj. Dal mi je
149
moža, ki nas je peljal k njemu. Tam so bili naši stari za-

kopi z dne 26. in 27. decembra. Za njimi je ležal mrtvec.
Po daljšem ogledovanju sem videl, da je to Bošnjak, ki
leži tam očitno že od 26. ali 27. 12. Fijatović mi je poja-
snil, da je poslal kakih 300 korakov dalje naprej patruljo,
ki se je že vrnila in povedala, da so tam naši stari zako-
pi, kjer leže ubiti Bošnjaki trumoma (haufenweise). Po-
jasnil mi je, da Rusi streljajo iz gozdiča, ki je na levo za
njim, da pa nanj sedaj ne streljajo. Na vprašanje, zakaj je
šel toliko predaleč naprej, je odgovoril, da je šel 500 kor-
akov, kakor mu je bilo zapovedano.
Bilo je jasno, da stotnija v sedanjem stanju ne bo vzdr-
žala, da je fronta povsem napačna in da Strédovo pove-
lje, naj gre levo krilo prve čete 100 korakov, druge 300,
tretje 500 in četrte 700, temelji samo na popolnem ne-
poznavanju naših starih položajev in terena, kajti da se
doseže zaželena črta, bi bilo treba iti levemu krilu četrte
čete komaj 400 do 450 korakov.
Vrnil sem se k telefonu, da javim, da sem dosegel uka-
zano črto, dosegel tudi zvezo s šesto in da mi je treba se-
daj izravnati fronto. Telefonisti so mi povedali, kakšno
razburjenje je bilo pri polku, ker sem prepozno začel
prodirati, da je podpolkovnik telefoniral Strédi, da bo z
menoj še osebno govoril. Stréda mi je dejal, da se mo-
ram pri polku pismeno opravičiti.
150
Nato sem šel iskat šesto stotnijo. Našel sem jo v goz-

du, kjer mi je prej o njej povedal Frönlinger, ravno ko je
dobila ukaz, naj gre 300 korakov nazaj, ker je prišla pre-
daleč. Ko je namreč Mikyška prišel na pot, na kateri je
moral biti, je šele marširal 700 korakov in naravnost
pred njim je bila majhna vzpetina, hribec, porastel z
borovim gozdom tako, da bi mogel streljati komaj na 30
korakov. Zato je šel dalje na rob gozda, kjer je našel že
izkopane rove. Do tja je šel tudi nadp. Leitner, ki se je
zaklinjal, da ne gre z mesta, kajti tam je dobro name-
ščen, zadaj pa ne. Ko sem šel z Mikyško nazaj na nje-
govo novo mesto, sem trčil na 5. stotnijo, ki tudi ni ved-
ela, kam spada. Ko sem se končno prepričal, kje približ-
no bo ostala 6., sem šel nazaj k svoji prvi četi, ji odkazal
200 korakov fronte v smeri na gozd, kjer je morala ostati
6. stotnija; nato sem poslal po Tanloczyja in Fijatovića,
jima postavil može, ki so bili krila njunih čet, in prostor,
kjer se je treba zakopati. Naročil sem jima, naj vzameta
nazaj najprej vsak samo en roj, ki naj začne z zakopi, in
pozneje naj polagoma vzameta nazaj vse. Nato sem po-
slal še po Hönlingerja, mu naročil isto in odkazal tudi
njemu 200 korakov. Čeprav je imela stotnija že fronto
800 korakov, je bilo vendar levo krilo še vedno oddalje-
no nad 300 korakov od desnega krila 6., ki se ni hotela
pokazati iz gozda.
151
Komaj sem postavil tudi 4. četi krajne može, so pričeli

Rusi s salvami. Ljudje so se zbegali in popadali na zem-
ljo in tudi meni se je zdelo nevarno. Najprej sem se vrgel
na tla, potem jo pa odkuril nazaj, ko sem naročil Hön-
lingerju, da mora vsekakor zasesti določeno mu črto.
Ko sem spet prišel k prvi četi, sem moral takoj spet k
telefonu. Moral sem javiti, kje je desno krilo 6., in Stré-
da je hotel, da se raztegnem prav do gozda. Rekel sem,
da je to nemogoče in naj to stori 6. stotnija, ki zavzema
komaj tretjino tega prostora kakor peta. Res je nato Stré-
da dvakrat ukazal šesti, naj se razširi do mojega levega
krila, a zaman.
3. 2. 15.
Hkrati sem dobil tudi povelje, da mora biti nekdo od 5.
stotnije ves čas pri telefonu. Bil sem do pol tretje ure, po-
tem pa šel gledat, kako ljudje kopljejo in koliko so izko-
pali. Prva četa, ki je začela prva in je imela največ kram-
pov (t. j. 10), ker jih je med tem 7 dobila od 7. stotnije, je
naredila par lukenj, vendar zvečine niti zgornja, na pol
metra debela prst ni bila prebita. Pri ostalih četah, ki so
začele z delom pozneje in ki so imele le 2 do 3 krampe,
je bila zmrzlina prebita seveda še komaj na dveh ali treh
mestih. Telefoniral sem Strédi, da je nemogoče, da bi bili
do jutra gotovi z zakopi, in prosil, naj nam pošlje več
krampov. Odgovoril je, da jih nima in da jih tudi pri pol-
152
ku nimajo. Pustil sem torej delati dalje in ostal spet pri

telefonu. Začeli so prihajati poveljniki čet, vsi z vestmi,
da do jutra ne bodo gotovi; Hönlinger je že sedaj hotel
vzeti svojo četo nazaj v stare zakope. Rekel sem, da ne
morem nič pomagati in naj pridno delajo.
Ob šestih sem šel zopet pregledat, kako daleč smo z
delom, in videl, da niti tretjina stotnije nima zakopov,
kar sem takoj javil praporu. Govoril je adjutant. Ta me
je vprašal, kaj smo delali celo noč. Odgovoril sem mu,
da s 17 krampi ni mogoče delati čudežev, nakar me
vpraša: »Ja, und die Spaten und Beilpicken?« [»Da, kaj
pa lopate in cepini?«] Je naravnost smešno govoriti o
njih, če človek ve, da je zemlja pol metra globoko zm-
rznjena. Nato je prišel k telefonu stotnik Stréda in rekel,
da morajo ljudje ostati na novih položajih.
Takoj nato so prišli k meni znova Hönlinger, Fijatović
in nek kadet s ponovnimi zatrdili, da bo do jutra vsa
stotnija postreljena, ostalo pa bo zmrznilo v luknjah.
Mraz je zaradi naletavajočega snega nekoliko ponehal,
a še vedno je bilo več kot zelo mraz. Ljudje so deloma
delali zakope, deloma pa — in sicer zvečine — so leža-
li drug ob drugem na tleh, premrli do kosti. V svoji oto-
pelosti niso niti več odgovarjali na vprašanja. Telefonist
mi je rekel, da je že ob eni zjutraj telefoniral Koukal, da
so njegovi ljudje popolnoma proč in da je dobil dovolje-
nje, da sme v stare zakope rezerve.
153
Zato so moji podrejeni še bolj pritiskali name, naj še

enkrat telefoniram Strédi. To sem, sicer prepričan o ne-
uspehu svojega koraka, tudi storil. Rekel sem mu, da
stotnija visi v zraku. Komaj tretjina moštva more v luk-
nje, ki si jih je izkopalo, ostalo je izročeno na milost in
nemilost ruskim kroglam. Tudi ni izključeno, da več lju-
di od mraza zmrzne v zakopih. Odgovoril je, da on ne
more nič pomagati proti polkovnemu povelju. Rekel
sem mu, naj dovoli, da vsaj ono moštvo, ki spredaj nika-
kor nima mesta, ostane v starih zakopih. Tudi to je bilo
izključeno. Rekel mi je kratko, naj pismeno poročam o
položaju, in odšel od telefona.
Le težko sem spravil gospode spet na njihova mesta
in pri Hönlingerju sem moral postati naravnost strog.
Izgovarjal se je, da on nikakor ni bojazljiv, da mu gre le
za moštvo, za katero sem odgovoren. Rekel sem, da se-
daj ne več, ker sem storil in povedal vse, kar je bilo mo-
goče.
Uro pozneje je prišel Stréda. Ker je bilo hladno in ni-
sem imel rokavice na roki, sem obdržal levo roko v pla-
šču v žepu. In povedal mi je: »Roko iz žepa!« in, ko sem
pozneje med govorom nehote roko spet vtaknil v žep, je
povelje ponovil. Rekel je, da noče nobenega moža več
videti v starih zakopih in, če se to zgodi, da ne ve, kaj bo
storil. Res je namreč ponoči nekaj ljudi izginilo iz prve
vrste in so se šli gret v stare, ca. 200 korakov oddaljene
154
zakope. Ukazal je še, da morajo ljudje delati ves dan ne

glede na ruski ogenj, »ker ponoči niso delali«. V meni je
sicer vse pokalo, vendar sem molčal. Vprašal me je, ko-
liko imam ranjenih, in na odgovor, da enega, rekel: »No,
in kako moreš potem govoriti o močnem ruskem strel-
janju. Brez izgub se pač ni mogoče vojskovati.«
Ravno v tem trenutku je zažvižgala mimo naju prva
ruska svinčenka in tisti Stréda, ki ni kazal niti najmanj-
šega smisla za ljudi, se je ves zvil in, še preden je padla
druga, je bil v jarku, od koder jo je hitro odkuril v svoje
skrivališče za zadnji konec Wójcina, kamor ne more za-
iti nobena krogla.
Komaj je Stréda odšel, je padla prva ruska salva iz to-
pov za našo novo črto, druga je bila že med ljudmi, ki so
deloma popadali v izkopane jame, drugi pa so začeli
bežati nazaj. Za drugo je prišla tretja, za tretjo četrta.
Takoj sem telefoniral, kaj se je zgodilo, in takoj tudi do-
bil povelje, da morajo takoj vsi spet nazaj. V temi je pri-
bežal k meni Hönlinger in mi javil, da je prišel s svojo
četo nazaj v stare zakope. »Kdo ti je dovolil?« — »Tam
ni mogoče vzdržati.« — »Jaz ti ne morem pomagati.
Imam strogo povelje, da mora biti vse spredaj. To uka-
zujem tudi tebi in ne prevzemam zate nobene odgovor-
nosti.« Odšel je, ruski šrapneli in granate pa so divjali
dalje, žvižgali in vršali svojo peklensko godbo.
155
Čez nekaj časa je prišel spet k meni Hönlinger in javil,

da je že tri dni bolan. Bil je prepaden in bled in okoli
udrtih oči ves črn in vijoličast. Bil sem jezen nanj in tudi
Braun je rekel, da tega nikakor ne bi naredil, ker to ne
pusti najboljšega vtisa niti zgoraj niti na moštvo. Vendar
sva mu delala krivico, kakor je pozneje povedal Fijato-
vić. Ravno pred njim je namreč na tleh ležal mrtev Boš-
njak, zmrzel in trd, pokrit s snegom, trda masa. Šrapneli
in granate so padali največ prav okoli njegove jame, dva
tri korake pred njo, za njo, na desno in levo. Ljudje, ki so
bili v Galiciji, ki so torej skusili najhujše, so soglasno
trdili, da česa takega niti tam niso doživeli, in spet sem
moral moštvo poditi nazaj v črto. Pravi čudež je pač, da
kljub celodnevnemu bombardiranju nismo imeli niti
enega moža mrtvega ali ranjenega.
4. 2. 15.
Dodam naj še, da sem šel proti jutru ves truden k Brau-
nu v njegovo kočo, da si malo odpočijem. Vprašal sem
ga baje, ali njegovi ljudje delajo. Odgovoril mi je pritrdil-
no in me vprašal, kaj delajo druge čete, a odgovora ni
dobil, kajti jaz sem med tem že sedel in spal.
Potem ko je moja stotnija že odšla iz starih zakopov,
približno ob 10. zvečer, sem srečal Trnečko, ki je šel od
telefona, ki je bil v naših starih zakopih. Rekel je, da mi
da 10 krampov — kar se je pozneje tudi zgodilo, le da
156
trije niso bili več uporabni — in naj Strédo malo poučim

o položaju, da ga ne bo klical k telefonu. Rekel mu je
baje, naj on poseže vmes, da pridemo dalje, nakar je on
(Trnečka) odgovoril, da gre stotnija itak »schwarmwei-
se« [po rojih, v skupinah], ker drugače ni mogoče.
Dne 31. 2. sem proti večeru dobil tole povelje: Ko na-
stopi tema, pride na mesto 6. stotnije 13. — Šesta gre v
Wójcin kot rezerva; 5. se opre z levim krilom na 13., med
5. in 7. pa pride 8. stotnija. Morali smo torej svoje celo-
dnevno in celonočno, v smrtni nevarnosti opravljeno
delo prepustiti 8. stotniji, sami pa se, razen ene čete, pre-
seliti v oni prazni prostor, ki je bil med našo in 6. stotni-
jo, in tam pričeti znova z delom, trudni od 24-urnega
napora, osmi pa, ki je bila vso noč v rezervi in je prej v
Sulejówu na varnem stražila mostove, bo padel v naroč-
je sad našega truda. Šel sem takoj telefonično prosit St-
rédo, naj povelje spremeni toliko, da pride 8. na levo,
namesto na desno od nas in da ostanemo mi na starem
mestu. Odgovoril mi je, da ne more, ker je to povelje
polka. Prosil sem ga, naj mojo prošnjo naznani polkov-
nemu poveljniku, pa je rekel, da ne more, ker je tudi
polk vezan na ukaz poveljnika našega odseka.
Zato sem šel ob mraku natančno pregledat prostor
med našo četrto četo in 6. stotnijo; a komaj sem krenil od
svojega levega krila proti borovemu gozdiču, kjer sem
podnevi, kakor se mi je zdelo večkrat, videl 6. stotnijo,
157
že je padla prva ruska salva in roj krogel je zažvižgal

okoli mene. Vrgel sem se na tla v razor in isto sta storila
moja dva ordonanca. Pri tem sta nagonsko letela prav k
meni in se vrgla na zemljo, da sem ju moral zato okre-
gati. Nato sem planil pokonci in, ko je padel prvi strel
druge salve, sem bil že spet na tleh in spet so zažvižga-
le svinčenke okoli naših ušes. Spet sem planil dalje, da
izkoristim čas, ki ga potrebujejo Rusi za novo salvo, in
padel v jarek, naše stare zakope. Tu smo si vsi trije malo
odpočili, potem pa šli posamič še bolj nazaj in potem na
levo proti preseki v lesu, kjer gre pot iz Swieciechówa v
Wójcin, ne da bi nas Rusi še nadlegovali.
Tu sem videl, da je desno krilo 6. stotnije zadaj za bre-
zovim in borovim gozdičem v preseki, za majhnim hrib-
cem, porastlim z borovim gozdom. Streljati se more od
tu na 20 do 30 korakov. V gozdu na vršini je bila patrulja
6. stotnije, ki je neprestano streljala.
Na poti nazaj k 4. četi sem imel mir pred Rusi in pri
tretji četi sem dobil Koukala, ki sem mu takoj pojasnil
položaj. Zasesti morava vsak pol prostora, on desno, jaz
levo polovico, tako da od moje ostane le ena četa, name-
sto drugih treh pride on.
Ko sem se vrnil k Braunu, so bili tam zbrani vsi moji
častniki razen bolnega Hönlingerja, ki je med tem poslal
spričevalo dr. Poscha, da trpi na srčni živčnosti, in po-
158
ročilo, da mu je polkovni zdravnik dovolil, da ostane

dva dni pri trenu.
Čez novo povelje smo vsi zabavljali in bili tudi soglas-
no mnenja, da mora to premetavanje sem in tja vpliva-
ti na moštvo naravnost demoralizirajoče. Zato sem na
prošnjo gospodov telefoniral polkovnemu adjutantu
Baumannu, ali se ne bi dalo doseči, da ostanemo na sta-
rem mestu in da pride 8. na levo od nas. Rekel je, da
smo sami krivi, ker se nismo spojili s šesto, da je povelje
povelje in da se on ne more vtikati v zadevo bataljona.
Sedaj se mi je posvetilo v glavi!
Takoj sem telefoniral Strédi, da so mi pri polku rekli,
da je le od njega odvisno, kam pride kakšna stotnija,
nakar je videl, da sem ga spregledal, in mi jezno od-
govoril, naj si stvar uredim s Koukalom, kakor hočem.
Od razburjenja sem bil tako nervozen, da nisem mogel
večerjati, razen pol krožnika juhe.
Medtem ko so moji tovariši mnogo upali na Kouka-
la, sem jaz upal le malo in sem mu hotel po Strédovem
načinu samo naznaniti, da je Stréda spremenil povelje in
da jaz ostanem na starem mestu. A tovariši so me pre-
govorili in zato smo končno le morali romati.
Koukal se je namreč izgovarjal, da je že vse ukrenil
glede na svoj novi položaj, sedaj pa da bi moral vsa po-
velja spet spremeniti. Rekel sem mu, da mu jaz sam
postavim čete na njihovo mesto. Nato je prišel s tem, da
159
so tudi njegovi ljudje trudni, ker so morali v Sulejówu

vsak drugi dan na stražo in so včeraj vso noč prezebali
v zakopih. Mimogrede je tudi pripomnil, da bi Rusi
morda nanj še streljali pri delu.
Spet sem obkorakal novo fronto, postavil ljudi, ki so
predstavljali krila, in potem mednje namestil delavce,
medtem ko je večina ostala v starih zakopih, ki so bili
deloma pred fronto, deloma za njo.
Noč je bila sicer jasna, mesec je jasno svetil in mraz je
bil še večji, ker je nad tlemi ležala rahla, vlažna megla.
A prav ta nas je rešila, da nas Rusi niso opazili, vsaj stre-
ljali niso ponoči niti na nas niti na pionirje, ki so postav-
ljali žične ovire. Pozneje je sicer megla izginila, vendar
se je nekoliko pooblačilo, tako da smo lahko mirno del-
ali do jutra. Ker smo za to noč dobili novih 10 krampov,
smo bili do jutra z delom tako daleč, da so bili vsi ljud-
je pod streho. Pravih mest za streljanje sicer nismo imeli,
vendar so si ljudje luknje (Schießscharten), iz katerih naj
bi streljali, še dosti dobro namestili.
Ker so čez dan ljudje trudni spali in se nihče ni poka-
zal na dan, tega dne nismo imeli izgub (1. 2.). Tudi rus-
ka artilerija nam je dala mir.
160
9. 2. 15.
Ko sem bil še v Swieciechówu in ravno zadnje dni pri 8.
stotniji, sem pisal gdčnama Furlanovima karto, polno
težkih misli, ki so se rodile v jasnem zimskem večeru.
Pred par dnevi sem dobil od njiju odgovor in nato sem
napisal družini — kajti hkrati sem dobil tudi od njega
dve karti — naslednje pismo:
8. 2. 15.
Spoštovana častita obitelj!
Dokazi Vaše naklonjenosti in prijaznosti, ki jih vidim
v Vaših solidarnih pozdravih iz zlate domovine — kako
čudovito sladko greje srce tu ta beseda! — in zagotovi-
lo, da mi je v bodoče sigurno mesto ne le v dr. Furlano-
vi pisarni, ampak tudi v njegovi družbi, me je tako milo
presenetilo, da si res upam komaj primerno zahvaliti.
Kruh se ve ceniti ob gladu in prijateljev pozdrav ob div-
janju peklenskih iznajdb človeške sovražnosti, človeka
— beštije.
Upam, da nisem preveč neponižen, če si domišljam,
da Vas moji doživljaji vsaj malo zanimajo, in ker imam
dosti prostega časa in sem spet dovolj pri moči in zdrav-
ju, si Vam jih dovolim na kratko naslikati od takrat dalje,
ko so mi poverili stotnijo in sem pisal karto vlc. gospi-
cama.
161
Najprej so se devet noči iskrili naši krampi ob ledeni

zgornji plasti trdo zmrzle zemlje in naše lopate so se
lomile ob trdi grudi. Ko so ob mraku potihnili topovi,
smo zlezli na dan in utrjevali, utrjevali; včasih do pol-
noči, včasih je pa tudi že jutranja megla padala na zem-
ljo in vzhod se je hotel žariti, pa zaradi lahne megle ni
mogel.
Kakor odrešenje nam je bila deseti dan prva črta, kjer
smo si upali počivati sedem dni in sedem noči 1.200 ko-
rakov pred glavno sovražno črto, 500 korakov pred nji-
hovimi patruljami, ki nam kakor sitni mrčes ne dajo po-
polnega miru, ki nas pa le ne morejo pripraviti ob po-
trebni počitek. Dobil sem podzemsko sobo, 1. 50 m vi-
soko, 2. 30 m široko in 2. 60 m dolgo. Kdo ve, od kod
prineseni stolček s privezanimi nogami je bil in je moja
miza; stol s prirezanimi nogami je lajšal sedenje. Želez-
na peč je puhtela iz kota ljubo toploto v mrzle ude. Iz
sten, ki so zarumenele od bujno rastočega plevela in tra-
ve, so krti in miši, privabljeni od toplote, neprestano rili
svežo prst, ki je šumela po suhi, preležani slami, in pre-
budili človeka vsake četrt ure iz spanja. Hrošči so se dali
goljufati od toplote, prilezli so na dan in oživljali enako-
mernost podzemskega življenja. Ali naše nade so se ža-
lostno izjalovile.
162
(V dnevniku pod črto:21 Tu sem prebival do 7. t. m. še

tudi potem, ko je bila stotnija že 300 do 350 korakov od
tu dalje, kajti tudi spredaj sem bil na stotnijo brez vpli-
va, dokler nismo imeli nobenih zveznih jarkov in so bili
ljudje vsak zase ali po oddelkih v svojih skrivališčih, iz
katerih se za dne niso smeli prikazati. Od dveh izmed
njih, ki so se pokazali, je bil eden ranjen skozi obe rami,
drugi skozi stegno. Šele, ko smo imeli povsod zvezne
jarke — drugi dan moje bolezni — sem šel v sedanje
bivališče pri stotniji.)
Že zvečer po prihodu, prišli smo ponoči, smo se za-
gnali naprej, pridobili na terenu 400 do 700 korakov in
spet so se zaiskrili v naših rokah težki krampi in lopate
so spet zapele. Dve noči in dva dni so žvižgale okoli
naših ušes sovražne krogle, sikali šrapneli in granate
mrtvaško pesem.
Zaman. Zgornja, kakor granit trda plast se je pod
našimi krampi očitno debelila. Prvi večer je bila zemlja
pol metra, drugi že skoraj cel meter globoko zmrznjena.
A končno se je le morala podati pod našimi udarci, da
smo mogli varneje nadaljevati svoje delo pod zemljo.
Tri noči pozneje, noč nam je namreč dan in dan noč,
sem že ležal v novi podzemski jami, podobni kleti. Dlan
debela bruna, ki so bila pred tednom še strop ali stena
21 Kar je v dnevniku zapisano pod črto, očitno ni bilo

zapisano v pismu.
163
hiše poljskega kmeta, so sedaj strop moje hiše. Na njih

je dlan na debelo naravnane slame, ki naj varuje kakor
slamnata streha.
(V dnevniku pod črto: Ravno tu je bila namesto slame
strešna lepenka, ki smo je dobili tri zavoje, ravno ko smo
bili gotovi s pokrivanjem ostalih zakopov. Zato je bila le
moja koča deležna enega zavitka, medtem ko sem ostala
dva izročil svojemu nasledniku, da ju porabi ob priliki.
Strešna lepenka je jasen dokaz, da nameravamo še dol-
go ostati na svojih položajih.)
Da se prstene stene ne porušijo pod težo stropa, je ta
podprt z močnimi lesenimi stebri. Nobena krogla, no-
ben šrapnel ne more najti poti tu notri, le havbična gra-
nata. Železna peč prijetno greje, prej zmrzle stene se ta-
jajo in potijo od vlage, zrak v pretesni sobi je zatohel in
vlažen. A za vse to se malo brigam. Moja toplota je do-
segla 39 stopinj. V vročinskih sanjah so se raztegnile ste-
ne moje kleti, dvignil se je strop in električne luči so za-
žarele v svetli dvorani. In v dvorani so se gibale sence,
sprva nejasne in meglene, pozneje čiste, z znanimi pri-
jaznimi obrazi: bil sem med Vami v Vaši družbi. Ali le
dva dni.
(V dnevniku pod črto: V resnici dvakrat v dveh dneh,
medtem ko so moje sanje blodile tudi drugod.)
164
Ravno, ko sem se dobro zavedel, da sem v svoji pod-

zemeljski kleti, sem dobil Vaše ljubeznive karte, ki so me
torej tem bolj prijetno in prisrčno presenetile.
Stene moje kleti so se osušile. Po prestani influenci
sem še malo medel, drugače se pa že spet počutim prav
dobro. Prav sedaj vršijo salva za salvo čez mene, šrap-
neli in granate ruskih topov, a jaz sem miren. Od njih
sem notri ne zaide nobena in havbic že davno nisem več
slišal.
(V dnevniku pod črto: Hönlinger mi javlja, da so stre-
ljali na nas med drugim tudi prvi dan potem, ko smo
»popravili« fronto, pa le na vse zgodaj malo časa).
Tik za nami gori vas v visokih, krvavih plamenih,
prepletenih s črnimi oblaki dima, ki se dvigajo proti jas-
nemu sončnemu nebu. Plamen z vasi je preskočil tudi
na naše, sedaj prazne zakope, v katerih smo se še pred
dobrim tednom čutili tako varne, in patroni pokajo in si-
kajo v ognju. Ženske vpijejo, otroci kričijo, psi lajajo, edi-
no tele, ki je ušlo mesarjevi sekiri, žalostno muka.
(V dnevniku pod črto: Pozneje sem se prepričal, da
naši zakopi niso zgoreli, ampak da se je oko varalo. Tudi
ni mukalo eno tele, temveč četvero govedi, ki je menda
poginilo v plamenih. Tudi pred nami je hkrati z Wójci-
nom (9 hiš) gorela vas Boguslawy, ki so jo naše težke
havbice zažgale na treh mestih, za kar so se Rusi revan-
žirali z Wójcinom. To pa sem opazil šele pozneje.)
165
Topovi grmijo dalje in sonce sije tako toplo, tako pri-

jazno. Sneg, ki je zadnje mrzle dni in še bolj mrzle noči
padel do 5 cm visoko, je spet izginil. Vojaki, ki so se prej
greli pri svojih ognjih in pečeh v podzemlju, so zlezli na
dan in se grejejo na soncu, pogovarjajo o svojih skrbeh,
družinah, znancih, doživljajih.
Draginja ni tu nič bolj milostna kakor doma. Navaden
hlebec komisnega kruha se plača med brati z dvema
kronama. To pove vse, da se vidi, kam hiti izmed vseh
ubogih najubožnejša dežela poljska.
Zagotavljajoč Vam svojo iskreno vdanost, Vas prosim
tudi nadaljnje Vaše naklonjenosti in prijaznosti in Vas
vse najvljudneje in najprisrčneje pozdravljam, velecenje-
nim damam pa še posebej najponižnejše poljubljam než-
ne rokice.
Srčno Vam vdani …
N. B. Ravno vidim, da tudi pred nami gori majhen

trg, ki so ga zažgale naše havbice na treh mestih.
Dr. H.

Včeraj zvečer smo prišli spet sem kot divizijska rezerva,
da si malo odpočijemo. Danes sem tudi končal prepis
pisma rodb. Furlanovi. A s počitkom je slaba. Imam spet
vročino. Pred uro je nameril medicinec 38,5 stopinj.
166
Danes sem govoril z Darovcem, ki je pred nekaj dnevi

sem pripeljal stotnijo, ki pa doslej samo vadi, ker ljudje
nimajo niti najosnovnejših pojmov o streljanju itd. Tudi
z drugimi marškompanijami bi bilo treba storiti isto.
Dan je prekrasen, kakor prva pomlad, toplo in prijet-
no.
Sulejów, 18. 2. 15.

Mislim, da je bilo 11. ali 10 t. m., ko smo dobili sporoči-
lo, da je odtod odšlo mnogo čet, da so to Rusi gotovo za-
pazili ali da so jim vohuni izdali in da je torej lahko mo-
goče, da poskusijo tu prodreti. Ker smo pa mi dovolj
močni, da zavrnemo vsak napad, si naravnost želimo,
da nas Rusi napadejo. Da bi se Rusi zmotili glede naših
sil, je prepovedano pošiljati k njim patrulje in prepove-
dano nanje streljati. Zato je pa potrebno, da smo za vsak
primer tem bolj pripravljeni. Dobili smo tudi povelje, da
popoldne in zvečer stotnije za poskus alarmiramo, kar
sem zvečer s svojo stotnijo tudi storil.
Dne 13. zvečer se je javil pri meni neki stotnik, mislim
Dienstl, ki je bil doslej dodeljen neki konjeniški divizi-
ji. S seboj je prinesel pol sobe prtljage. Kaj vse je imel s
seboj bogve, a ponudil je vsakemu sveže perilo, vprašal,
ali je treba vzeti v zakope dvojno obleko itd. Pri vsem
tem veselem pa je bilo žalostno, da sem mu moral odda-
167
ti svojo 5. stotnijo zato, da prevzamem drugega dne od

por. Loserta četrto.
Drugi dan, 14. dop., smo morali vsi častniki k Strédi,
ki nam je povedal, da je tudi naše armadno poveljstvo
že odšlo od tod, da je treba biti vedno pripravljen na na-
pad in da je treba pošiljati k Rusom vedno patrulje, da
pravočasno izvemo za njihove namene.
Ko sem popoldne končal s svojim naslednikom, sem
se takoj priglasil za bolnega. V ta namen sem si že prej
preskrbel spričevalo dr. Poscha, da imam pljučni katar.
Polkovni zdravnik dr. Sluka me je prav neprijazno spre-
jel, kakor je to njegova navada. Šele kasneje, ko sem mu
povedal, da sem imel dvakrat visoko vročino in da ni-
sem noben maroder, je postal malo prijaznejši. Nato me
je odpeljal v bolniško sobo, kjer mi je izmeril tempera-
turo (37. 5), nakar je odredil, da ostanem pri njem.
Na tleh so bili trije kupi slame: eden za zdravnika,
drugi za enoletnika — medicinca, oba pokrita s plahta-
mi za šotore, na tretjem pa je ležal bolan por. Losert, ki
je imel prejšnjega dne vročino 39. 6 stopinj, ki mu je šlo
pa sedaj že bolje. Prostovoljčev kup slame so odkazali
meni, medtem ko se je prostovoljec preselil v sosednjo
malo mrzlo sobico, kjer je doslej stanoval sanitetni pod-
častnik, odlikovan s srebrnim križem.
Tam sem stanoval do danes. Bilo je par dni lepo vre-
me, da sem se mogel malo sprehajati. Pri tem sem obču-
168
doval krasne borove carske gozdove ob veliki cesti iz

Paradyża v Sulejów v bližini Jaksonówa.
Kakor strela z jasnega je udarila danes zjutraj med nas
dr. Slukova novica, da popoldne odidemo. Prejšnji dan
ni o tem še nihče sanjal, kajti v prejšnjem povelju je še
bila ločitev Terstyanszkega z 31. divizijo. Če bi bil mislil,
da pojde z njim, bi se vendar ne bil ločil. In danes ta no-
vica.
Kam gremo, ne ve nobeden, da nam pa ne bo dobro,
to vemo vsi. Dr. Sluka naju je dal z Losertom prepeljati
sem s polkovno kalešo — majhno kočijo — z dvema
iskrima bosenskima konjičema. Prideljen sem sedaj
marškompaniji,22 ki je prišla sem pred ca. 14 dnevi z Da-
rovcem in je doslej še vadila v Stanislawówu in okolici.
Tam bi si moral malo odpočiti, a sedaj ne bo nič s tem.
Vreme je spet postalo malo trše, da ni treba gaziti do
kolen po blatu. Stanujem pri Judinji in bom spal spet en-
krat po dolgem času v pošteni postelji.
Przyglów, 19. 2. 15.

Postelja pri Judinji ni bila tako dobra, kakor je bila od
zunaj videti, kajti pernice so bile neizmerno umazane in
sva zelo hitela z ugašanjem luči, da nisva videla, v kak-
22 Marškompanija (pohodna stotnija) in maršbataljon sta

zapolnjevala vrzeli, ki so nastale zaradi padlih, ranjenih,
obolelih in ujetih (Švajncer, str. 13).
169
šni umazaniji leživa. Odslej sva le duhala prijeten vonj

posteljne umazanije. Na enem ali dveh mestih so bili na
rjuhi sledovi perila: ali stare Judinje ali njene hčerke, 17-
letne device čednega obraza in trdne postave, se ni dalo
dognati. Prebudila sva se z Losertom že okoli treh zju-
traj.
Ko se je zdanilo, sva šla na sprehod. Med potjo sva iz-
vedela, da so nekatere stotnije prišle šele zjutraj ob treh
v Sulejów, ker je nadomestilo — 82. polk — prišlo šele
o polnoči.
Na lepi, iz rdeče opeke in belega rezanega kamna po-
stavljeni sulejówski cerkvi so tudi bili videti sledovi voj-
ske. Razbit je bil levi portal, nad katerim je zvrtala rus-
ka granata široko luknjo, in eden od obokov nad levo
ladjo je ležal razsut na tleh. V svoji duševni izmučenosti
sem hotel v cerkev, a bila je zaprta. In ko sem gledal
opustošenje cerkve, mi ni bilo več tako žal, da ne morem
notri: »Kako me bo branil tisti, ki svoje lastne hiše ni
hotel braniti.« In moja pobitost je bila še večja in pri srcu
mi je bilo še tesneje.
Avstrijci so se v Sulejówu že čisto udomačili. Preko
Pilice, ki je tu že kar velika, sta zgrajena dva nova mos-
tova, eden nosi polkovno ime: Franca Jožefa most. Zgra-
dili so ga naši pionirji v 8 dneh, mislim, da v času od 8.
do 15. 1.
170
V gozdu pred Sulejówom so lepi zakopi in zaseke, ki

popolnoma obvladajo cesto proti mostu. Zlasti lepo so
sev. od ceste nameščeni pokriti zakopi, o katerih človek
nima niti pojma, dokler jih ne vidi čisto od blizu.
Ob 11. zvečer je prišel k nama dr. Sluka, ki nama je re-
kel, da se ob 11. 50 lahko z vlakom peljeva do Przyg∏ ó-
wa. Takoj sva se odpravila na pot in se peljala med lepi-
mi borovimi gozdovi prav do Piotrkówa, ker vlak v
Przyg∏ ówu ni ustavil. V Piotrkówu sva izstopila, a najini
slugi sta se peljala dalje na drugo postajo Piotrkówa, ker
nista videla, ko sva midva zlezla iz vagona. Stopka je
ravno še zagledal mahajočega Loserta in mislil sem, da
bosta slugi na prihodnji postaji izstopila, se vrnila tja,
kjer sva midva izstopila, in tu počakala na naju.
Zato sva šla mirno kosit v najboljši hotel, med potjo
videla sto in sto judovskih trgovin, umazani judovčki so
naju nadlegovali z »Neue Lodzer Zeitung«, »Breslauer
Bote« in kdo ve, kako se vse te sitnosti imenujejo. Za ko-
silo — juho, meso s prikuho, pomarančni kompot in
črno kavo — sva plačala po 3 K. Od tam sva šla v sla-
ščičarno, ki menda tu nadomestujejo kavarne, kajti ka-
varne nisem videl nobene, slaščičarn pa vse polno.
Slaščic je dobiti še vseh vrst, sicer zelo dragih, vendar
imamo gospodje častniki denar, saj nas je bilo polno po
vseh slaščičarnah. Bili so lepo oblečeni, a Losert mi je
rekel, da to ni nič proti prej, ko je bilo tam še armadno
171
poveljstvo in se je tam sprehajalo vse polno gospodov v

paradnih suknjah, salonskih črnih hlačah, ki infanteri-
sta, ki je prišel od spredaj, niti pogledali niso ali kvečje-
mu zelo, zelo zviška. Eden teh gospodov je baje vprašal
Loserta, ali ni čital v povelju krajevnega poveljstva, da
je treba hoditi z zapetim plaščem in s čistimi čevlji, na-
kar mu je Losert čisto dobro povedal, da se v strelni črti
ne berejo povelja Piotrkówskega poveljstva.
Bila sva tudi na velikem Piotrkówskem kolodvoru, ki
so ga Rusi popolnoma razdejali in zažgali. Nekaj oken
so naši za prvo silo zabili s plankami, druga zazidali in
tako naredili čakalnico za bolne in ranjene.
Ko sva okoli 3. 20 prišla na postajo, najinih slug ni bilo
nikjer. Nek civilist nama je povedal, da je do druge po-
staje okoli pol ure. Šel sem takoj tja, vendar njiju ni bilo
nikjer. Po daljšem spraševanju so mi povedali črnovoj-
niki, ki so zlagali vreče z moko, da so videli dva Boš-
njaka, ki sta z nahrbtniki čakala pri smodnišnici celo
uro, potem pa odšla proti glavnemu kolodvoru. Nek
črnovojnik mi je pokazal pot do tja. Med potjo sem vi-
del nepregledne vrste topničarjev, ki so natovarjali svoje
konje, da se odpeljejo kdo ve kam. Ko sem se na koncu
kolodvora hotel že ves jezen vrniti, sem ju končno zag-
ledal. Da sem ju pošteno ozmerjal, se razume. Izgovar-
jala sta se razumno: vprašala sta, kje bodo Bošnjaki sto-
pali na vlak, in šla tja, kamor so jima pokazali.
172
Ravno smo še ujeli vlak, ki gre nazaj v Przyg∏ ów, in

srečno prispeli. Vendar mi je na poti od postaje k stotniji
Losert popolnoma opešal, tako da sva morala v bližnjo
kočo, kjer so nama morali narediti prostor artilerijski
podčastniki.
Domača gospodinja naju je prišla opozorit, da imajo
bolnega 10-letnega fantka, ki celo noč vpije. Imel je vrat-
inko, sedaj pa ima menda vnetje možganov. Ko je otrok
res začel vpiti, je Losert zahteval, da ga dajo v sosednjo
sobo, vendar se je mati izgovarjala, da je tam mraz in da
bi dete umrlo, nakar je L. odnehal, češ da bi nama na-
zadnje očitali, da sva na smrt bolne otroke metala iz po-
stelje. Imel je čisto prav, kajti otrok je čez 10 minut umrl
in čez četrt ure naju je že mati prišla prosit za sveče.
V Piotrkówu sva videla našega polkovnega poveljni-
ka, ki se je pripeljal tja s konji, s katerimi sva se peljala
včeraj midva. Losert je govoril, ko je čakal name, tudi z
dr. Sluko in mu razložil najino smolo. Sluka je obljubil,
da naju zjutraj spet obišče, povedal, da pridemo na vlak
šele 23. ali 24. t. m. in da nihče ne ve, kam pojdemo, da
se pa zato tem več govori: o Bukovini, Galiciji, Romuniji,
Italiji, Franciji in Warszawi.
Eden je le dobiček današnjega dne: prepričal sem se,
da ima zdravnik prav, ker me ne pošlje domov, saj moje
moči še niso čisto opešale; to sem videl, ko sem iskal
173
Mijata in Stopko. Hodil sem zelo hitro celo uro in nisem

bil preveč truden.
Moszczenica, 22. 2. 15.

Stanujem pri Poljaku, katerega edini posel je menda či-
tanje. Če ga ne bi bil videl včeraj v cerkvi pozvanjati k
maši, bi mislil, da je zelo premožen človek, vendar bi
kot tak komajda pozvanjal. Pišem z njegovim peresom
in črnilom in spal sem dvakrat v čisti postelji, s pernico
pokrit.
Dne 20. je Losert toliko časa silil v polkovnega zdrav-
nika, da je zdrav, da mu je res dovolil, da jezdi s stotni-
jo. Jaz sem se dal še enkrat preiskati, ali imam res defekt
na desni strani pljuč, češ da sem ga imel doslej vedno na
levi. On je ostal pri tem, da ga imam sedaj na desni, da
pa ni nič hudega, in mi svetoval, naj grem k stotniji.
Rekel sem mu, da bi se vsaj do Piotrkówa hotel peljati,
kar mi je dovolil.
Ob 10. uri sem se torej odpeljal z Mijatom in Stopko,
zapuščenim Losertovim slugo iz Przyg∏ ówa, in prišel ob
10. 30 ali nekaj pozneje v Piotrków. S postaje lokalne že-
leznice, ki vozi bolje kot naše normalne, čeprav je ozko-
tirna, sem šel na glavni kolodvor. Čeprav smo dobro
marširali, smo vendar potrebovali 15 minut, da smo pri-
šli k postajnemu poveljstvu, kjer sem hotel izvedeti,
kdaj bi se mogel odpeljati v Moszczenico. Na moje ve-
174
liko razočaranje mi je tam povedal nek nadporočnik, da

v smeri proti Łodźu ne gredo nobeni vlaki in da moram
iti peš. Na karti sem odmeril, da je ob žel. progi 12 km
daleč, in se podal na pot.
Z menoj sta šla še dva sanitejca od 5. stotnije, ki sta
peljala nekega bolnika v divizijsko bolnico in pri tem
tako zaostala, da nista več našla polka. Slučajno sta
našla mene, ko sem ravno šel z enega kolodvora na dru-
gi, ki sta oba skoraj spojena.
Hoja ni bila prijetna. Nahrbtnik je bil precej težak, ob
progi je bilo zaradi neprestanega dežja več in več blata.
Tu in tam smo šli mimo straž, ki so stražile progo — pra-
por moravsko-šlezijskih črnovojnikov — potem mimo
delavcev, ki so še vedno popravljali progo. Megla je sed-
la čisto na zemljo in železniški tiri so izginjali vanjo že
100 korakov pred nami, medtem ko je drevje ob progi
bilo mogoče videti še 200 korakov pred nami.
Šli smo mimo treh stražnic, v četrti, ko so že vsi
spremljevalci zaostali, sem ostal, da si odpočijemo.
Snedli smo vsak nekaj malega iz nahrbtnikov, domača
gospodinja nam je naredila čaj in tako smo se prav pri-
jetno odpočili.
Svoj čas sem vzel v župnišču v Wójcinu »Kirdžali«23
in snopič poljskih davorij. Pri tej priliki sem opazil, da
23 Mihal Czajkowski: Kirdžali, obdonavska povest, 1865.
175
jih še vedno nosim s seboj. Da si olajšam nahrbtnik, sem

jih dal 20-letnemu domačemu sinu, ki je takoj začel či-
tati »Kirdžali« in ni nehal niti za trenutek, dokler nismo
odšli. K vojakom ni šel, ker je bil takrat še premlad, če bi
sedaj prišli nazaj Rusi, bi pač moral iti.
Ob pol treh smo šli dalje in upali, da čez pol ure pri-
demo na cilj, kajti tako so nam povedali naši gostitelji.
Med potjo sta mi povedala sanitejca, kako hraber je
moj naslednik pri peti. Severno od Swieciechówa, tam,
kjer je bil prej 44. polk, so Rusi pred nami 400 korakov.
Stotnik je ponoči poslal tri patrulje, ki so mu vse javile,
da niso opazile nič novega. Ob 6. uri zjutraj, ko se je že
zdanilo, je poslal četrto patruljo. Ko je prišla pred Ruse
na 400 korakov, je stotnik zakričal: »Patrouille, kehrt
euch!« [»Patrulja, obrni se!«] Naši so se obrnili in zače-
li teči nazaj, Rusi pa streljati nanje. Takoj sta dva padla:
eden s prestreljenimi nogami, drugi skozi trebuh.
Junaški stotnik je takoj dal privezati na drog zastavo in
poslal sanitejce po ranjenca. A komaj je patrulja naloži-
la ranjenca in se obrnila, da odide, so Rusi spet začeli
streljati. En sanitejec jo je dobil v glavo od zadaj, da je
imel na mestu dosti, ostali pa so zbežali.
Pozneje mi je Hönlinger to potrdil, pristavil, da so
mrtvece in ranjenca zvečer spravili nazaj in da je po sce-
ni prišel k njemu nadporočnik 44. polka, ki mu je rekel,
kaj misli. Ko mu je povedal, da je to ukazal stotnik, je šel
176
k stotniku samemu in mu rekel, da je to naravnost

umor. Zato se je stotnik začel celo bati, da bi stvar ute-
gnila imeti zanj neprijetne posledice. Sploh je baje pri
njem prav prijetno služiti: dal si je slikati vse zakope
natančno, vsako luknjo izmeriti na korake in pri vsaki
zaznamovati, ali je kdo v njej ali nihče. Tudi vse polno
drugih stvari je zahteval, češ da je že šest mesecev v
vojski in da si mora sedaj pridobiti najmanj »Signum
laudis« [« Znak pohvale«]. — Sanitejca sta zelo hitro
našla opravičilo zanj: »Naš stotnik še ni bil v strelni
črti.«
Ko smo ob 3. popoldne prišli na mesto, so Bošnjaki
povedli vsakega od nas k njegovi stotniji. Meni je četo-
vodja od 17. našel moje sedanje stanovanje.
Včeraj sem prevzel od dr. Darovca poveljstvo 21. stot-
nije. Še včeraj pa je zbolel Koukal — pljuva kri in sem
zato že danes 21. stotnijo spet vrnil Darovcu in prevzel
8.
Drugi prapor bi bil moral že danes ob 3. popoldne od-
korakati v Baby, vendar se je nakladanje nekoliko zaka-
snilo in tako pridemo na vrsto menda šele jutri zjutraj.
177
Vlak na poti proti Kremnici in

dalje proti Miskolcu, 25. 2. 15.
Iz Moszczenice smo odkorakali dne 23. 1. pop. ob 1. uri
v 4 km oddaljeni Baby. Ker je moral nujno oditi oddelek
delavcev, sta morali 5. in 6. stotnija ostati in prenočiti v
Baby, medtem ko sta 7. in 8. po dolgem čakanju odpelja-
li v nezakurjenih, zato pa s slamo nastlanih vozovih
proti Piotrkówu, od koder smo po Tomaschoffovem po-
ročilu odšli po polnoči, medtem ko sem trdno spal. Tudi
Novo Radomsk sem prespal v svoji spalni vreči, v kateri
Premiki tretjega bosensko-hercegovskega pešpolka od 10. 12. 1914

do 28. 2. 1915 (kartograf Matjaž Skobir)
178
pa tokrat ni bilo pretoplo, kakor ponavadi. Prebudil in

oblekel sem se šele malo pred Częstochowo, kjer smo
dalj časa stali pred kolodvorom. Menda smo od daleč
videli tudi streho in stolp cerkve »Matke božje na Jasni
gori«. Približno ob 7. zjutraj smo se odpeljali dalje in
okoli 9. prišli v Herby na rusko-šlezijski meji, kjer je stot-
nik Stréda izsilil toliko odmora, da smo mogli zajtrko-
vati, to je bilo tem bolj nujno, ker moštvo od 10. ure
prejšnjega dne ni jedlo ničesar. Od tod smo se odpeljali
proti Lublinitz na Tarnowitz. Med potjo so nas gospodje
etapni, postajni in drugi komandantje tolažili, da dobi-
mo v Katowicah kosilo. Ko smo pa slučajno vprašali,
kdaj pridemo v Katowice, so nam odgovorili, da se pe-
ljemo od tam proti Vratislavi, kar smo imeli za šalo. A ko
sem šel na karto iskat postajo Bobrek, skozi katero smo
se malo prej peljali, sem začel misliti, da govore morda
resnico. In ko smo nekaj pozneje izstopili v Gleiwitz
[Gliwice], smo videli, da je res.
Naši Bošnjaki so dobili obed iz prevozne kuhinje, del-
avci pa, ki so se peljali z nami, so dobili le belo kavo in
kos kruha.
Kod pojdemo dalje, je nekdo vedel drugače. Že v
Baby nam je rekel »Transportregulierender« [urejevalec
prevoza] Krehau, da nas bosta v Oppelnu [Opole] do-
hiteli drugi dve stotniji. Častniki 32. polka so dobili baje
dovoljenje za 2 dni v Budapešto. Nek topniški častnik je
179
baje telegrafiral, da so se topničarji peljali skozi Oder-

berg [Bohumin], Brno in Pešto. V Gleiwitzu smo dohite-
li nekega poročnika prvega prapora, ki je pri nakupo-
vanju cigar zamudil svoj transport. Ta se je informiral
pri etapnem poveljstvu, ali lahko gre z naslednjim trans-
portom, pa je izvedel, da ne, ker je njegov transport zad-
nji, ki gre v smeri na Kaschau [Košice], a vojaški postajni
poveljnik v Gleiwitzu je baje rekel Strédi, da se peljemo
do Ratibora in od tam na Brno.
[5 nadaljnjih vrst dnevnika je temeljito zbrisanih.]
Ogri so upali in se bali, ali pojdemo skozi Brno in
Marchegg in Budapešto ali skozi sev. Ogrsko s smeri
proti Kaschau [Košicam]. Vendar v Ratiboru nismo ime-
li časa za brzojavke in v Oderbergu smo takoj izvedeli,
da pojdemo na Žolno — Sillein.24
V Oderbergu smo imeli časa od pol 8. do pol 9. Pri
večerji je prišla k mizi gospa našega podpolkovnika
Glöcknerja, ki je prišla sem pričakovat svojega soproga.
Izvedela je že 14 dni prej, da pridemo iz Poljske sem, in
izvedela tudi, da gremo v okolico Kolomeje — mesto ji
je ušlo iz spomina.
Tomaschoff se je informiral na postaji, kdaj pridemo
v Žolno, in izvedel, da ob 4. zjutraj. Telefoniral je svoji
sestri v Žolno, naj ga ob tej uri tam počaka. Tem večje pa
24 Sillein (nemško), Žolna (madžarsko), Žilina (slovaško).
180
je bilo njegovo presenečenje, ko je ponoči vstal in videl,

da smo prišli v Žolno že ob treh zjutraj in ostali tam ne
celih 5 minut. Nejevoljen in žalosten je spet zaspal in ko
se je zjutraj prebudil, je začel spet tožiti, da je prespal
dvojo domovino, da je mogel k svoji rojstni hiši, ki sto-
ji tik ob progi Žolna, Rutka, Poprad, Košice, približno
uro dalje od Žolne.
A kmalu se je prepričal, da ni zamudil domovine, saj
smo se peljali po progi, s katero ni nihče računal, nam-
reč Rutka, Turč, Sv. Martin, Stuben (kopelj), pred to po-
stajo sva se prebudila, Turček (s krasnimi žagami),
Kremnica, Bartos, Garamberczemze, kjer smo ob 9. 30
dop. zajtrkovali. Tu sem tudi poslal Mijatovi ženi 100 K,
od katerih mi jih bo Mijat 50 vrnil. V Staroselu (Altsohl),
kjer smo stali četrt ure, mi je kupil Tom. 3 karte — pos-
lednje, ki so bile, in od teh sem poslal eno Golobu, eno
Mikuški in eno domov. Oddal sem jih v Loszonzu, ka-
mor smo prišli ob 3. pop. Ob 4. smo prišli v Fulek, nad
katerim se dviga razvalina starodavnega gradu. Tam
smo tudi obedovali. Ob 11. smo prišli na majhno postajo
pri Miskolcu, vendar smo tam tako dolgo čakali, da smo
prišli na glavno postajo šele malo pred 12. uro. Tam sto-
jimo še sedaj, dne 26. 2. ob 3. 15 zjutraj, in vemo, da se
mogoče čez eno uro odpeljemo v smeri Sátoraljaújhely.
Od poklicanih uradnikov ni mogoče ničesar izvedeti,
zato je Tomaschoff vprašal strojevodjo in ta mu je pove-
181
dal, da gredo vojaški transporti ali proti Munkaczu ali

proti Laborci, kjer so Rusi prezimovali v Mezölaborczu
in so tam tako dobro zakopani, da jih ni mogoče spraviti
ven. Vojaški transporti ne prihajajo le v smeri iz Loson-
cza, ampak tudi preko Košic.
Vojaštvo, ki ga pošiljajo sedaj v Karpate, mora biti pač
številno. V smeri, od koder smo se pripeljali, civilnih
vlakov skoraj nismo videli, tem več pa vojaških. Ne le
da gre od Piotrkówa cela naša 2. armada — morda os-
tane tam od treh en kor — v Oderbergu smo videli tudi
1. polk tirolskih deželnih strelcev, ki so prišli od Tárno-
wa in gredo v Karpate. Tam smo videli tudi transport
nemške infanterije, za katero pa ne vem, ne od kod je
prišla ne kam je šla. Ves civilni promet na progi Piotr-
ków — Częstohowa in morda še dalje, je ustavljen. Mor-
da tudi tisti na progi Rutka Losoncz, kajti tu ves čas ni-
smo videli civilnih vlakov. V Losonczu smo srečali prvi
transport bolnih in ranjenih, taki transporti so postajali
vse bolj pogosti.
Kar me je doslej še zanimalo, je pijanost nadp. Trneč-
ke in prap. Pfluga. Prvi se je davil pol ure ob oknu, pred-
no se je v Gleiwitzu toliko izkozlal, da je tu mogel priti
za nami k obedu. Prišel je ravno, ko smo mi plačevali.
Drugi je izročil zemlji v daritev svojo večerjo v Oderber-
gu, tudi iz vagona ven.
182
Ko smo stali pred postajo Oderberg, smo govorili s

tremi dekleti. Stotnik Stréda je vprašal najčednejšo, ali bi
šla z nami, in ko je rekla, da bi, jo je takoj objel in polju-
bil. Drugi dve sta sicer protestirali, češ, kaj bi rekel že-
nin, če bi izvedel, ampak ona ju je takoj zavrnila, bogve,
koliko Poljakinj in Rusinj je že on poljubljal med vojsko.
Nek drzen smrkavec je skakal ves čas okoli nas, trgal
sedaj tej, sedaj oni punci vojaške čepice, ki jim jo je ta ali
oni posadil na glavo, z glave, jim mršil lase in se obnašal
sila pobalinsko. Stotnik Stréda ga je vzel s seboj in ga v
restavraciji posadil poleg sebe. A ko je prišla gospa pod-
polkovnikova, je smrkavec takoj izginil na drugi konec
mize. Kako in zakaj, ne vem, a Stréda je bil v nemali
zadregi.
Postaja Tisza Lúcz, 26. 2. 15.

Kdaj smo odšli iz Miskolca, ne vem, a ob 4. zjutraj smo
bili še tam. Ko sem se prebudil, sem mislil, kdo ve, kje
smo že, a v svoje začudenje sem izvedel, da smo v Zsol-
czi, kakih 5 km od Miskolca. Tam smo zajtrkovali in ča-
kali do 9 h. Sedaj stojimo spet tu nad eno uro in ne vemo
nič, kdaj pojdemo dalje, ker so baje vse postaje zabasa-
ne z vojaškimi transporti.
Nadp. Trnečka je ostal v Miskolcu. Šel je iskat nevesto
in zamudil vlak.
183
Plaszi Liszka, 26. 2. 15.

Na desni v vasi krasni grad grofa Lonyaya.
V Tisza Lucza smo se odpeljali ob 11. 05 dop., v Sze-
rencsu obedovali — tu se je spet tako mudilo, da smo
bili komaj gotovi, nato zavili med Tokajsko goro, pokri-
to še s snegom, in že kopno Hegyalo proti Bodrogu, ki
je prestopil svoje bregove in poplavil loge in travnike
kakor Tisza ob Tisza Luczu. Vlak je zapiskal in smo šli
dalje ob 3. 15 pop.
Medtem ko smo doslej srečevali le ranjence in prazne
vagone transportov, smo srečali tu prvi transport ruskih
ujetnikov, kaki 2 stotniji.
Gremo dalje mimo Bodrog Olaszi z gradom grofa Lo-
nyaya. Ne ustavimo se niti v Sárospataku, starodavni
rezidenci Rakoczyjev, katerih stoletni grad je sedaj last
Windisch-Grätzov (tako je povedal Nemethy).
Ob 4. 45 pridemo v Sátoraljaújhely, kjer je postaja na-
bita s transporti kakor ob mobilizaciji. Tu najdem še arti-
leriste, ki so nas prehiteli, zlasti tudi naš I. prapor, ki je
prišel sem uro pred nami. Tu nas čaka tudi že Trnečka,
ki je malo pred nami prišel z osebnim vlakom.
Tu se je odvalil od srca kamen Kepesu, ki je svoji ženi,
ki stanuje menda v Kotaju, telegrafiral, naj ga počaka v
Czapu. V Szerencsu nam je pa rekel postajni poveljnik,
da gremo skozi Nagymiholy in Mezölaborcz ter pove-
dal tudi postajo, kjer bomo izstopili. Tu je bilo prvo, da
184
sem šel vprašat strojevodjo vlaka, s katerim se je pri-

peljal prvi prapor, kam. Rekel je, da v Czap, kam pa dal-
je, še ne ve. Isto je drugje zvedel tudi Kepes.
Sicer pridemo potemtakem v višja gorovja, a vendar
mi je malo odleglo, ko sem čutil, da se je katastrofa ne-
koliko oddaljila. Danes bomo lahko še mirno spali, to je
pa tudi zadnja noč.
Naval vojaštva vpliva naravnost uničujoče in človeku
je, kakor bi nosil gore na svojih prsih, tako tesno mu
postaja pri srcu, ko vidi te priprave.
Tu smo videli tudi vlak Nemcev, nemški mobilni špi-
tal ali kaj podobnega, z več zdravniki — eden je menda
general — in do 30 sestrami. Tudi tu je prav čedno ure-
jeno obvezovališče z vrsto belo oblečenih strežnic.
Nekaj velikega, groznega visi v zraku in zemlja bo
pila mnogo krvi. In v »Pester Lloydu« berem, da v Kar-
patih spet mede.
Czap, 27. 2.
Sem smo prišli ob pol 8. uri zjutraj, sedaj je pol 10. dop.
in smo še vedno tu. Izvedeli smo sedaj, da gremo v Ung-
var [Užgorod].
V kolodvorski kuhinji je T. izvedel, da vojaški trans-
porti v tej smeri gredo že od 8. 1. in da tu na postaji ku-
hajo vsak dan za 5. 000 oseb.
Noč je bila zelo mrzla in vetrovna in sneži že sedaj.
185
Kepes, ki se je peljal naprej s prvim praporom, nas je

tu sprejel ves obupan, kajti ob pol 8. zvečer je čakal ženo
in je ni bilo.
Csillagfalva (Kuyahina), 1. 3. 15.

Iz Czapa smo odšli ob 2 h popoldne. Okolica je bila vsa
pod vodo Tise in Latorce. Ob 4 h smo prišli v Ungvar
[Užgorod], kjer nas je (Tomaschoffa, Poscha in Trnečko)
nek avtomobilski nadporočnik odpeljal v mesto, ki je
prav čedno. V naglici sem si kupil električno svetilko,
medtem ko sta šla Tom. in Trn. pogledat k dekletom.
Čez uro smo odšli in ob 11 h zvečer smo prišli v Soslak,
kjer smo izstopili.
Medtem ko so za moštvo pripravljene barake, je za
častnike baje rezervirana šola. Ker tam ni bilo niti slame,
sva šla s Tom. iskat dalje, a nisva mogla dobiti drugega
kot prazno sobo s štirimi stenami. Zato sva se vrnila v
šolo, kamor so nama sluge prinesli malo slame, medtem
ko so drugi gospodje (Nemethy, Posch, Adler) polegli
po golih klopeh. Ker se niti vrata niti okna niso pošteno
zapirala, je Mijat parkrat ponoči poskusil narediti malo
ognja, a vseeno nam je bilo mraz. Vendar smo se prebu-
dili mnogo boljše volje, kot smo šli spat.
Ob 8 h zjutraj smo odšli proti Csillagfalvi, najprej po
lepi cesti in dol ob Ungu [Užu], potem pa po blatnem
kolovozu strmo navzgor. Čez poldrugo uro smo bili na
186
mestu, le kuhinje so precej zaostale, medtem ko je ostali

tren ostal v dolini in smo morali meso, vino itd. dati pri-
nesti sem na tovorni živini.
Tu smo se razlezli po gorskih kočah (471 m). Mi smo
prišli v čedno slovaško hišo, katere lastnik je bil 15 let v
Ameriki in je z zaslužkom pozidal novo stanovanje.
Njegova žena je imela neženirano otroka pri prsih, med-
tem ko je bilo drugega videti pod srcem. Dva majhna,
lepo umita paglavčka sta kukala s peči na nas dol.
Medtem ko je bilo včeraj lepo in toplo, le v daljavi so
bili videti s snegom in z ivjem pokriti vrhovi, je ponoči
in danes zjutraj snežilo.
Utczás (Ulics), dne 1. 3. 15.

Ob 9. 30 smo dobili povelje, naj odidemo ob 12. 30 v Ut-
czas ob Ulicski. Pripravljalci kvartirjev so morali oditi že
ob 10 h, seveda, ne da bi jedli. Ob ll. 30 je bila menaža in
ob 12. 30 smo odšli čez hribe (Escztérag — Sztriczava
373 m) ob majhnih gorskih vaseh preko 460 pod Rožo-
kom (796).
Ko smo prišli tja, nam je najprej povedal Nemethy, da
nima nobenih stanovanj. Nato smo več kot uro stali v
največjem snegu in čakali na stotnika Strédo. Ko je pri-
šel, smo šli dalje in ugotovili, da je prostora komaj za pol
stotnije. Dobili smo odkazanih 7 koč, od teh pa v dve
nismo smeli, ker je tam legar. Iskali smo več kot uro,
187
preden smo ljudi za največjo silo spravili pod streho.

Častniki stanujemo vsi v sobici, kjer je poleg nas še vsa
velika družina, tri generacije. Stara baba kašlja na peči,
bolan otrok joče v posteljici.
Polkovni štab, od podpolkovnika Glöcknerja do pra-
porščaka Putka, pa ima vsak svojo lepo sobo v gradu in
tudi pisarji se ne morejo pritoževati, kajti tam je rezervi-
ranih za štab 60 sob. Ko je šel Nemethy k Sluki, ki je bil
urejevalec kvartirjev, javit, da nimamo kje prenočiti
moštva, so gospodje že bili pri šampanjcu.
Uro pozneje je prišel računski podčastnik Hubaček in
mi javil, da moštvo ne dobi niti večerje niti zajtrka, ker
niso ničesar dobili razen mesa za jutri opoldne, ker je
tren s proviantom že odšel proti Fenyvesvolzy, kjer se
zbere tren celega kora.
Prijetnosti so se torej že začele. Hvala bogu, ima vsak
mož 5 konzerv, le tisti, ki so prišli danes od 21. stotnije,
imajo samo po eno. Druge stotnije so namreč v Kugodru
dobile konzerv za vsakega moža tri, le 21. se je peljala s
štabom in zato ni ničesar dobila, ker se nihče ni imel
časa brigati zanje.
Zunaj sneži v velikanskih kosmičih.
188
Premiki tretjega bosensko-hercegovskega pešpolka —

Karpati od 28. 2. do 8. 3. 1915 (kartograf Matjaž Skobir)
189
Ravno tam, 2. 3.
Zvečer ob 10 h je prišlo povelje, da danes ob 6. 45 zjutraj
odidemo v smeri proti Vegaczu ob Ulicski, le dve stot-
niji ostaneta, da pomagata spraviti havbice dalje v gore.
Spali smo izborno. Nekaj časa je kašljala stara žena,
nekaj prejokal bolni otrok in proti jutru je začel prepeva-
ti petelin pod klopjo. Ponoči smo dobili komis in kavo.
Kispereslo (Prislop), dne 2. 3. 15.

Ob pol 8 h smo odšli iz Ulicsa (268 m) po blatni cesti,
sprva pokriti z dlan debelim snegom, proti Vegaszo,
kjer smo počivali pol ure. Od tam smo nadaljevali svo-
jo pot med hribi do Prislopa (460 m), kamor smo prišli
ob pol 12. dop. Tu je nastanjena baterija poljskega top-
ništva, ki pa ima 4 tope v popravilu, dva pa dodeljena
neki drugi bateriji. Manjka jim do 100 konj in 100 jih je
krastavih.
Tu smo izvedeli, da so včeraj naši ujeli 2. 000 mož,
med njimi 15 častnikov. Pred nami sta v Dari dva prapo-
ra, eden in polkovno poveljstvo pa v Starini (Cziroka-
ófalu). Dalje je pred nami baje povsod polno čet, tako da
bomo mogli le počasi dalje.
Moštvo stanuje po lopah in podstrešjih in je zelo za-
dovoljno. Mi spimo štirje na tleh na senu v majhni
kmečki hiši. Gospodar, neumen 18-leten poba, ki je baje
190
že oženjen, njegova 17-letna žena, čedna punca, in nje-

na 4-letna sestra spijo na postelji.
Dan je bil dopoldne spet krasen, popoldne je nesram-
no snežilo in sedaj je najlepša jasna noč. V daljavi so že
tretji dan slišati topovi.
Zemplénoroszi, 3. 3. 15.
Ob 3 h zjutraj me je prebudil sel s poveljem, da odide-
mo ob 7 h zjutraj, in sicer 2. in 4. prapor sem in 1. in 5.
v Rostoki Grn, onstran gališko-ogrske meje.
Zjutraj smo imeli najprej sneg, a ko smo prišli do kote
504 vzh. od vasi Dara, je prenehalo snežiti. Tu smo kre-
nili z deželne ceste — mestoma pol metra blata — na
pešpot, ki gre preko hribov v Nagypolány ob r. Cziróki.
Šli smo po novem, ped visokem snegu in na višinah
tudi naleteli na stare ruske zakope. Da so bili tu svoj čas
veliki boji, o tem priča dejstvo, da je na pokopališču v
Prislopu v enem grobu pokopanih 100 junakov. Častniki
so pokopani posebej, vsak je zavit v šotorsko plahto.
Že pred Nagypolány, še bolj pa dalje ob cesti, smo vi-
deli cela pokopališča konj, ki so poginili v boju za do-
movino na razriti deželni cesti. Od tu dalje smo na ces-
ti srečevali neprestano tudi lahko ranjene, ki so navdu-
šeno korakali noč in dan proti domovini.
Ob pol 12 h smo prišli sem, hiše vse zasedene. S silo
smo našli za moštvo prostora pri raznih oddelkih delav-
191
cev. Sam stanujem s svojimi tovariši v majhni sobi, kjer

stanujeta dve civilni rodbini, štirje huzarji, menjaje se,
dvorijo domači hčerki; do 10 pekov 55. polka peče za
svoj polk kruh noč in dan.
Pri huzarjih smo izvedeli, da se na fronti, ki je v oko-
lici Jablonkov južno od Baligroda, samo šturmira
[juriša], da pa imamo pri tem zelo malo izgub. Včeraj so
peljali tu skozi 2. 000 ujetih Rusov, sami smo jih tudi
videli do 200, razen tega več posamič korakajočih
ranjencev.
Huzarji so pred nekaj dnevi dobili nove čevlje. Zara-
di vremena in blata sem šel z Nemethyjem prosit ko-
njeniškega stotnika, naj odstopi vsakemu par. Spal je
sicer v dostojni sobi, a za 5 oficirjev je bila tudi dovolj
tesna. Takoj nama je z veseljem obljubil 2 para, a več ni
hotel dati. Vendar si je Tomaschoff kljub temu vzel na sl-
epo še en par. Bili so vendar samo čevlji, ki so bili huzar-
jem premajhni. Pri tem so nas huzarji prav lepo pogosti-
li z izbornim vinom.
Do∏
życa, 4. 3. 15.
Ob pol dveh zjutraj mi je prinesel sel povelje, da ob pol
osmih zjutraj odidemo v Do∏ życo. Poldruga stotnija
(peta in pol šeste) je morala s trenom, ki je moral med
potjo pobrati tudi nekaj voz q. in 5. prapora, ki so osta-
li med potjo v jarkih.
192
Takoj od mosta pri Zemplénoroszi se je začela vrsta

voz, preklinjajočih in kričečih voznikov in padajočih
konj. Mestoma so bili vozovi v dveh, deloma celo v treh
vrstah in so zapirali celo cesto. Ob cesti smo spet videli
mnogo poginulih konj, deloma že pokritih s snegom,
deloma še nepokritih. Na dveh mestih sem videl ljudi,
ki so jih drli, po celem sedlu pa je bilo videti delavce in
ujete Ruse, ki so kopali grobove za mrhovino.
Ubogi konji! Napenjajo suhe ude, da se jim hrbti ježi-
jo, padajo na spolzki ledeni cesti, spet vstajajo, mirno
prenašajo obilno jim deljene batine, živijo ob slami, ki jo
vlečejo iz snega in gnoja. Njihove oči so davno ugasni-
le, gledajo topo, brezupno v svet in kažejo suha rebra
mrzlim vetrovom.
Na serpentinah sekajo delavci v led brazde, da lahko
konji zastavljajo noge in počivajo. Tu smo tudi videli za-
metene zakope. — Ko smo prešli 797 m visoki prelaz, je
postal doslej znosni veter naravnost neznosen in nam
nesel ledene snežinke v obraz, da so bodle kakor igle. A
ko smo prišli v dolino, je veter spet oslabel in kljub sne-
ženju smo korakali prijetneje. Ob vaseh — Lioszna, Maj-
dan, Cisna — smo videli povsod stotine voz, praznih
trenov, pekarne itd., povsod živo vojaško življenje, civi-
listov nobenih. V celi Cisni sem videl enega civilista, 17-
letnega fanta, pa še ta je menda bil v vojaški službi. Iz
193
Cisne smo krenili dalje ob Solinki proti severovzhodu in

prišli ob 1 h pop. sem.
Moštvo stanuje v baraki, iz katere so morali najprej
zmetati konjski gnoj, vendar so bili mnogo bolje pre-
skrbljeni kot mnogo drugih stotnij, ki niso imele ničesar.
Mi častniki stanujemo s podčastniki 20. črnovojniškega
prapora, katerega prva črta je 6 km od tu med Jablonki
in Bukom.
Zvečer nam je javil desetnik vojne pošte, da so danes
naši spet (že četrtič v 14 dneh) prišli v Baligrod, da pa ni
mogoče dalje, ker so Rusi predobro utrjeni. Baje tudi mi
ne bomo tu napadali, ampak pojdemo dalje proti vzho-
du.
Ravno mi je sel od prapora prinesel povelje, da odide-
mo zjutraj ob 7 h spet nazaj proti Cisni.
Konji so dobili včeraj skodelo zmlete turščice, danes
ničesar. Vendar so včeraj dobili v vasi še slame in sena,
tu ni niti slame niti sena. Vsa konjenica je morala oditi
zaradi pomanjkanja hrane za konje.
Jablonki, 6. 3.
Čez pol ure odidemo. Sem smo prišli včeraj dopoldne.
Popoldne je dobil vsak mož 1/4 kruha in črno kavo. Tis-
ti, ki imajo več kot tri konzerve, so smeli eno pojesti. Da-
nes bomo spet ob konzervah.
194
Tu smo na mestu, kjer je bila prej ena brigada, sedaj 4

divizije. Čeprav se napada že 4 dni, še vedno nismo pri-
šli kaj dlje. Včeraj so zavzeli naši Piaski (782), danes po-
noči mora naš 5. prapor zavzeti Bistro in zasesti višine
sev. vzh. od tod. Peta stotnija mora od sev. zahoda sem
razbiti rusko črto na Tesniczki, ki s fronte (jugoz.) ni pre-
magljiva (817 m). Prvi in četrti prapor morata zasesti po-
bočje kote 816 z zah. strani, medtem ko ostanemo 6., 7.
in 8. stotnija v rezervi na cesti sev. zah. od vrha Tesnicz-
ke in južno od Bistre.
69. polk mora napasti ruske položaje zah. od ceste v
Bistro in zapreti dolino od Malinove in Piaski ob Rabs-
kem potoku.
Že pri odhodu iz Do∏ życe smo oblekli snežne plašče,
ki smo jih dobili še na Poljskem.
Košice, 11. 3. 15.

Odkar nisem več pisal dnevnika, se je mnogo spremeni-
lo, saj drugače bi ne bil tu v bolnici, temveč na bojišču,
mogoče tudi mrtev pod zemljo.
Dne 6. t. m. smo res ob 2. 30 ponoči odšli iz Jablonkov
proti Baligrodu. Pred nami je šel 5. prapor, pod Lanom,
vendar tako daleč, da ga jaz, ki sem korakal s svojo stot-
nijo za 7., nisem več videl. Med potjo smo morali več-
krat obstati, zlasti pozneje, da smo dohiteli 69. polk in
morali mimo njega dalje. Tu se je zgodilo, da sem ostal
195
za 69. polkom misleč, da sem za 7. stotnijo, ki je bila že

mnogo dalje spredaj. Šele Mikuli me je opomnil na mojo
napako, nakar smo jo hitro popihali za sedmo. Pot je
bila ledena in spolzka, tako da sem kljub palici dvakrat
padel.
Cesta proti Bistri in dalje Baligrodu gre od Jablonkov
proti severu med hribi, ki proti severu vedno bolj stis-
kajo ozko dolino in dosegajo pri Tesniczki vzh. od ceste
817 m, v Piaski zah. od ceste pa 782 m. Medtem ko je
slednja gora bolj okrogla grmada, katere breg gre strmo
v dolino, vzporedno z njo, je prva dolg hrbet, razdeljen
po ozkem globokem koritu v dva grebena, ki se v naj-
višji točki združita v eno samo višino. Oba grebena gres-
ta skoraj vzporedno, na cesto pa v ostrem kotu od naj-
višjega vrha proti Bistri, kjer se izgubita v dolini. Poleg
drugih napak in ruske pozornosti je bila za napad od-
ločilna tudi pomanjkljivost specialne karte, v kateri je
izginilo korito med obema hrbtoma Tesniczke in je za-
risan samo en hrbet. Zato so nam bili položaji Rusov
čisto neznani. Medtem ko smo mi na podlagi karte mis-
lili, da so na istem hrbtu kakor 70. polk, vendar pa višje
nad njim, se je pozneje pokazalo čisto nekaj drugega.
Po dolini teče potok, sedaj na levi, sedaj na desni stra-
ni ceste. Mostovi so izjemoma še vsi stari, neporušeni, a
na cesti in ob njej je vse polno jam od ruskih težkih gra-
nat.
196
Ob cesti stoje tu in tam posamezne hiše, deloma v

majhnih skupinah. Vse so zasedene in polne vojaštva.
Košice, dne 17. 3. 1915.

Kako daleč je prišel peti prapor neopažen pred sovraž-
nika, natančno ne vem. Vendar sem pozneje izvedel, da
so prišli čisto blizu, na nekaj 100 korakov k Rusom, ki so
naenkrat začeli nanje streljati s strojnimi puškami; zato
je moštvo takoj planilo s ceste na stran v breg in gozd.
Nered se je začel samo ob sebi umevno že tu. Kljub
temu je stotnik Lan hotel izpolniti svojo nalogo in je na-
padel ruske položaje na desni strani ceste. Pomagal mu
je pozneje 4. prapor pod Manigodićem.
Naš prapor je prišel na zaželeno mesto brez izgub, ra-
zen šeste stotnije, ki je korakala zadnja. Naša 8. se je rav-
no še pravočasno skrila za majhen gorski hrbet, a šesto
so ruske strojne puške, stoječe na bregu nad Bistro, ujele
prav na mostu čez Jablonko. Zato se je stotnija razkro-
pila v gozd desno od Jablonke. Mikuli je začel jokati, se
brigal samo za 2 ranjenca, potem se pa popolnoma izgu-
bil, tako da ga je Stréda naznanil za pogrešanega.
Četrti in prvi prapor so ruske strojne puške ujele tudi
na cesti. Oba sta se skrila za parobek desno od ceste, a
4. je prišel pri tem v tak nered, da so bile vse stotnije v
najlepšem neredu.
197
Ko smo ležali v jarku za parobkom na določenem

mestu, sta prišla na čelu četrtega bataljona major Galli
in stotnik Manigodić. Ruske strojne puške so tu in tam
malo zaropotale, preko parobka so se usule krogle ka-
kor toča in vse se je bojazljivo skrivalo. Tudi Galliju in
Manigodiću je bilo videti veliko razburjenost. Kričala
sta oba«vorwärts, vorwärts!« [»naprej, naprej!«], pri tem
nervozno tekala in hodila naprej. Za njima se je vlekla
dolga veriga posamič idočih vojakov. Najprej 16. v naj-
večjem neredu, potem nič. Prišel je Manigodićev adju-
tant ves razburjen, kje so druge stotnije. Bile so zadaj,
skrite in razkropljene po grmovju, med drevjem, po ru-
pah in grapah. Na kričanje »vorwärts« so prihajale gru-
če in posamezniki v ospredje. Nekateri so spraševali po
svojih stotnijah in šli dalje, drugi so se brez vprašanja
vrgli na tla poleg naših ljudi. Nekateri so se na pojasni-
lo, da so njihove stotnije že spredaj, takoj dvignili in šli
dalje, na druge je bilo treba dolgo kričati, preden se jih
je spravilo do prihodnjega grma ali jarka, kjer so se ne-
opaženi zopet skrili, ne meneč se za svoje poveljnike in
oddelke. Ko se je Stréda naveličal kričati na moštvo, je
začel kričati, kje so častniki, pa ni bilo nikjer nobenega.
Na vprašanje, katera stotnija je to, so prišli različni od-
govori in tu smo videli, da so vse stotnije 4. prapora po-
mešane in da nihče ne ve, ne kod ne kam. Večina je
198
mislila, da smo mi 4. prapor, in skoraj vsakogar je bilo

treba priganjati, naj gre dalje.
Med tem so ruske strojne puške pokale z majhnimi
presledki. Onkraj Jablonke so plezali po strmem grmi-
častem rebru kakor divje koze hindenburgovci25 . Sem in
tja skoraj ni bilo videti, ali so tu Rusi ali naši, a ker so
lezli vedno le v smeri proti Rusom in ker se je sem in tja
pokazal kak bel plašč, smo spoznali, da so naši. Med
tem je začelo pokati tudi na Piaskem vrhu.
Pričelo se je daniti, a od 5. stotnije, ki je prav na mestu,
kjer smo ležali, krenila v breg, ni bilo nobenega glasu,
nobenega strela ni bilo od te strani.
Ker streljanje od Bistre le ni nehalo, je poslal Stréda 7.
stotnijo s Trnečko na pomoč, in sicer bi morala stotnija
zlesti na vrh rebri in po grebenu doli s strani napasti rus-
ke položaje v Bistri in pred njo.
Med tem sem med točo krogel postavil straže, ki naj
pazijo, da nas sovražnik od kod ne preseneti. Pri tem
sem videl, da sem bil med vsemi navzočimi še najmanj
bojazljiv. Medtem ko sem jaz dosti mirno naročal stra-
žarjem, kam morajo iti, in se tudi dovolj prosto gibal, so
drugi zvečine tiščali glave v tla in niso opazili niti tega,
da bi se korak ali dva dalje vstran lahko bolje skrili. Tako
sem moral i Strédi i Tomaschoffu i Nemethyju pokaza-
ti mnogo varnejša zavetišča, kot so jih imeli prej, in tudi
25 Nemška vojska.
199
štab bataljona sem moral spraviti v zavetje na gozdni

parobek.
Da izve, kaj je spredaj, je Stréda poslal desetnika Mal-
ca proti Bistri. Ta se je vrnil s poročilom, da je videl v vas
Bistro in na breg severno nad vasjo, s katerega zlasti st-
reljajo ruske strojne puške. Naše ljudi je našel na bregu
desno od Bistre, vendar jih je videl le od daleč. Ruskim
kroglam je ušel le tako, da se je skril za debelo drevo, ki
ga je varovalo pred zadetki, ki so drug za drugim ob-
tičali v trdem bukovem deblu, ki je bilo vse razstreljeno.
Med tem so že začeli prihajati tudi ranjenci. Eden od
prvih je javil, da je komaj 100 korakov od tod na bregu
ruska strojna puška, ki ga je zadela. Takoj sem dobil po-
velje, naj z dvema četama puško zajamem. Za to sem
določil prvo in tretjo četo, določil tri patrulje, ki naj na-
tančno izvedo, kje je puška, in šel z njimi po strmem bre-
gu na vrh parobka, za katerim smo ležali. Ko sem prišel
tja, sem skočil v jarek, po katerem je sedaj tekel majhen
studenec, ob neurju pa divja tam gotovo velik hudour-
nik. Tam je bila zbrana bujna mešanica ranjencev vseh
stotnij 4. prapora, ki so tu počivali, sanitejcev, ki so jih
spremljali, in bojazljivcev, ki so ostali tu in se skrivali v
boju. Po bregu navzdol so prihajali novi in novi ranjen-
ci.
Poslal sem patrulje, a že med naročanjem je enega od
moštva zadela ruska krogla in mu razbila kost v podleh-
200
ti. Mož, ki je bil s svojo neprevidnostjo sam kriv, je kričal

kakor vrag, da sem ves jezen kričal nanj, naj molči, češ,
»kaj roka.« A ko sem videl veliko rano, sem utihnil, ut-
ihnil pa je tudi ranjenec.
Vrnil sem se k Strédi, ki mi je takoj rekel, naj ostane za
sedaj le pri patruljah. Sedel sem poleg njega in opazoval
drugi breg ter videl, da lezejo po njem navzdol Rusi. Za-
radi gostega grmičja in drevja zvečine ni bilo videti niče-
sar. Le na enem mestu je bilo drevje bolj redko in tam je
bilo dobro videti, kako je kakih šest Rusov v rjavih oble-
kah lezlo navzdol, dokler se niso skrili v gostem drevju
in grmovju. To je našo nervoznost še povečalo.
Da bi prej izvedel, kaj je s strojno puško, sem se vrnil
v hudournikov jarek. Med potjo sem našel korporala in
dva prostaka. Rekli so, da so od 16. stotnije in da so po-
slani po municijo, vendar so zaboji na cesti, kamor ni
mogoče zaradi svinčene toče. Sedaj gredo to javit svoje-
mu komandantu. Vendar so pri tem čepeli dalje v
grmovju in se skrbno varovali pred sovražnikovimi po-
zdravi in niti na moje povelje, naj torej gredo k svoji stot-
niji, jih ni bilo spraviti dalje.
Po bregu navzdol je med drugimi ranjenci pritekel
tudi poročnik neznanega imena s prestreljeno roko. Bil
je tako preplašen, da sem le s silo izvedel od njega tole:
Ko je 5. prapor krenil (in sicer 19. stotnija) po cesti po
majhnem ovinku izza brega, so takoj začele ropotati
201
ruske strojne puške. Zato je takoj ves prapor krenil na

breg in od tam napadel. Položaj je grozen in Rusi strelja-
jo nanje od vseh strani. Pred njim in za njim je prihaja-
lo že polno ranjencev, ki so šli počivat v mirno zavetje v
hudournikovem jarku; tu jim je desetnik-sanitejec nez-
nane stotnije popravljal slabe obveze. Enega sem videl
s kroglo v trebuhu teči po vseh štirih kakor srno, tako
velik je bil njegov strah pred stalno brenčečimi osami.
Med tem sem zaslišal z brega glasno nemško vpra-
šanje, kdo je tu. Po jeziku in glasu sem spoznal, da je
častnik. Javil sem, kdo je tu, in takoj je nadaljeval: »Po-
velje stotnika Magodića: Rusi gredo z gore dol in groze
našemu desnemu krilu. Ruse na gori je treba takoj na-
pasti!« — »Kdo naj jih napade?« — »Kdor je tu!«
Poslal sem ga k stotniku Strédi, vendar sem med tem
že sam Strédi ponovil povelje. Takoj sem dobil povelje:
»Vse, kar je tukaj! Napad, smer vrh Tesniczke«.
Takoj sem dal potrebna povelja. Vendar se je zaradi
prevelike strmine stotnija komaj razvila v eno črto (dvo-
red), že je bila v največjem neredu, kajti plezati narav-
nost v breg je bilo nemogoče. Vsak je šel prek po bregu
in vsak je iskal primernejšo pot in tako se je v kratkem
zgodilo, da je velika večina plezala kvišku po dolini,
skoraj grapi, v katero se je razširil višje gori v bregu že
prej omenjeni hudournikov jarek.
202
V tem je z desne prišel Mikyška s 6. stotnijo in vprašal

po povelju. Ker je Stréda rekel, naj napade vse, kar je tu,
sem mu rekel, naj gre z menoj, kar je tudi storil.
O svojem napadu nisem nikakor imel najboljšega
mnenja. Najprej je treba priplezati po strmem bregu
navzgor in, ko je človek končno tam brez sape in moči,
naj začne boj! Pri tem nered, v kakršnem je bila stotni-
ja! Živo sem si predočil, kako so Rusi pred nekaj dnevi
odbili napad 70. polka. Niso niti streljali, ampak so pus-
tili posamezne junake, ki so prilezli do vrha, priti prav
k njihovim zakopom. Tam so jih enostavno zgrabili in
povlekli v svoj jarek. Ne dosti drugače sem si zamišljal
svoj napad. Saj o 5. stotniji, ki je šla pred nami, še ved-
no ni nobenega glasu. Ali so jo ujeli, ne da bi oddala en
sam strel? Kam je izginila? Če je ujeta, mora enaka uso-
da doleteti tudi nas. Če ne, moram kje trčiti nanjo. Tudi
mora biti na gori naša lastna bojna črta, 70. polk. Tudi to
sem vedel. Vedel sem celo to, da mora biti ono naše og-
roženo krilo čisto kje drugje in da bi se moral napad
izvršiti drugje, ne pa tam, kjer smo bili. A povelje sem
imel táko in takó bom naredil to, kar je nemogoče: ne-
mogoč napad. Čemu bi spreminjal povelja in prodajal
kožo.
Tako sem mirno plezal za svojo stotnijo in se opiral na
svojo močno gorjačo ter priganjal zaostale, naj gredo za
prvimi, kajti bilo jih je tako mnogo, ki bi bili radi zadnji,
203
in tako mali tistih, ki so hoteli biti spredaj. Saj prvega le

lažje zadene krogla kot zadnjega, ujet pa je tudi zadnji
lahko, če dovolj dolgo vztraja na svojem položaju.
Pridružil se mi je trobentač, me zvesto spremljal in mi
pomagal pri moji priganjaški nalogi.
Naenkrat pride po bregu navzdol moj dobri znanec,
sluga Mišić. Prej sem ga ves čas klical, ker je bilo mraz,
moja odeja pa pri njem, vendar zaman. In sedaj, ko sem
ga najmanj potreboval, mi pride nasproti, roko zaveza-
no, in veselo se je smehljal. Na vprašanje mi pove, da se
je izgubil, šel potem z ostalimi v goro in tam ga je zadela
v roko njegova sreča.
Naročil sem mu, naj odda moje stvari Matkoviću, ki
je zadaj pri kuhinji, in šel dalje. Šlo je le počasi po
strmem bregu navzgor in, ko sem tako videl pred seboj
svojo stotnijo, utrujeno in razkropljeno, še preden smo
se spogledali s sovražnikom, nisem imel niti najmanj-
šega upanja na uspeh in odlike.
Ko sem bil že precej visoko v bregu, sem zapazil na
levi na strmem robu iz smrečja narejene kolibe, podob-
ne pasjim kočam in ne dosti večje, in okoli njih vojake
neznanega polka. Na vprašanje so odgovorili, da so od
70. polka Mitrovičani. Dal sem povelje »Halt!« [»Stoj!«],
ki so ga junaki pred menoj takoj navdušeno javili dalje
in cela dolga črta, ki se je pomikala po grapi navzgor, je
obstala. Po dolgem poizvedovanju sem našel poveljni-
204
ka tamkajšnje stotnije, nekega stotnika, ki mi je pojasnil

položaj:
Tu je en prapor 70. polka, in sicer na robu, ki je takoj
nad nami. Rusi so na drugi strani na enakem robu, med
obema globoka grapa. Dalje na desno proti vrhu se oba
vrha združita v vrh Tesniczke in tam so Rusi, kakih 50
m nad našimi, tako da lahko z vrha pljuvajo na naše. Tu
je vsak napad nemogoč. 70. polk je tu napadal štirikrat
in bil, seveda, štirikrat z veliki izgubami tudi odbit. Na
levo od njega, onstran na drugem bregu, je pol njegove
stotnije in levo od nje so še Bošnjaki. On hoče ravno se-
daj tja, grem lahko z njim, da se informiramo o položa-
ju. Poveljnik je nek mlad stotnik, močan človek. »Stotnik
Manigodić«, sem takoj uganil.
Šla sva na levo in tu sem videl na desni vsaj sto met-
rov globoko grapo, čez katero bi bilo treba plezati naj-
prej dol, potem skoraj navpično gor na drugo stran, kjer
so bili med visokim drevjem popolnoma skriti Rusi. Le
pokanje pušk in krogle, ki so frčale druga za drugo s te
strani, so jih izdajale. Tudi naši so streljali tja, vendar se
je stotnik ravno sedaj hudo razjezil nanje, češ da je pred
kratkim prepovedal streljati. Poročnik mi je namreč z
levega krila naznanil, da ta del strelja nanj z boka. Zato
gre tudi on tja, da se o stvari sam prepriča.
Morala sva preko druge grape, ki se je malo nižje
združila s tisto, po kateri smo prišli mi, zgoraj pa na ma-
205
lem sedlu pravokotno križala s tisto, onstran katere so

bili Rusi. Plezala sva najprej po strmem bregu navzdol,
kar nikakor ni bilo posebno prijetno, ker so bila sneže-
na tla gladko shojena in zmrzla. Stotnik sam je nekajkrat
padel in klel ves čas nad svojimi ljudmi, ki še vedno niso
naredili stopinj v strmi breg. (Sam kljub 4 dnem še ved-
no ni vedel, kako leži njegova stotnija).
Ko sva prišla na drugo stran, sem našel stotnika Die-
nelta s 5. in nadp. Trnečko s 7. stotnijo namesto Manigo-
dića.
Dienelt je pojasnjeval, da je šel čisto pravilno po kar-
ti na desno na breg, ko je prišel na rob, zbral stotnijo in
šel po robu navzgor. Ko je prišel do 70. polka, je hotel
napasti, vendar je še v zadnjem trenutku spoznal kljub
temi, ki je že deloma vladala, da so to naši. Vzrok temu
je nepravilnost v karti in pa nezadostno informiranje o
povelju.
Stotnik je pojasnjeval, da je sploh nemogoče izvesti
nalogo tako, kakor smo jo hoteli mi. Vhod v Bistro bi
bilo mogoče zavzeti v naskoku le tedaj, če bi ga izvedli
v 8 vrstah zapored; kar pade, pade, ostanek le pride na
drugo stran in prebije rusko črto. Tu bi se šele začela
naloga, ki bi jo moral opraviti Dienelt, kajti dokler vrsta
ni prebita, ni mogoče razbiti ruske črte z boka. Enako
nalogo, kakor so jo imeli danes naši, bi bili morali vče-
206
raj izpolniti oni, vendar se je njihov poveljnik-major od-

ločno uprl, češ da je to nemogoče.
Nadp. Trnečka je, ko je prišel na rob, mirno ostal tam
na varnem, ne da bi se dalje brigal za možnost ali ne-
možnost, izvršiti nalogo. Šel sem nazaj z Mikyško k stot-
niji in sporočil Strédi, kar sem videl in vedel. Med ča-
kanjem na odgovor sem se sestal s poročnikom Heri-
cem, sicer profesorjem v Celju, bratrancem praškega
Herica. Ko je Tomaschoff klical mene, se je oglasil on,
ker pozna Josipa.26 Je ves čas v vojski in še ni bil ranjen.
Potrdil mi je, kar je povedal nek infanterist 70. polka: da
dobi 8 mož na dan en kruh in drugega nič.
Trobentač Huso Avdičević se je vrnil od Stréde z
vprašanjem, kako daleč od nas so Rusi, kar sem javil pri-
bližno, ker natančno niso vedeli niti častniki 70. polka.
Med tem je začel lezti z gore dol v gosjem redu 1. pra-
por v neznansko dolgi verigi, mož za možem. Pred ru-
skimi strojnimi so zbežali v goro in vsi trdili, da so na
tistem hribu, kjer so morali biti po povelju. In vendar je
bil tisti breg vsaj 3. 000 korakov proti sev. vzhodu od
tod. Kam mora iti, mi ni vedel nihče povedati. Svojega
poveljnika majorja Gallija, ki je bil spredaj v prvi črti, so
popolnoma izgubili in on nje.
Častniki raznih stotnij smo se zatekli v kolibo iz
smrečja, kamor nam je moštvo — ne posebno rado —
26 Brata dr. Janka Hacina.
207
prineslo malo suhih vej, da smo se greli. Mikyška je cvrl

pri majhnem ognju srnetino. Splašeno srno, ki je bega-
la sem in tja, je ustrelil vojak njegove stotnije in moštvo
si je s častniki razdelilo meso. V kratkem je major 70.
polka poslal svojega slugo, da mu prinese »pokazat«,
kakšno je srnino meso. Mikyška je bil ravno tako srečen,
da je ono, kar je imel zunaj, ravnokar vse spekel in lah-
ko odgovoril, da nima ničesar več, in ubogi major ni
mogel napasti svoje radovednosti.
Jaz sem jedel jajca, ki mi jih je zvečer skuhal Volek.
Bila so popolnoma zmrzla in sredi rumenjaka je bil po-
polnoma bel led. Tudi kruh in salama sta popolnoma
zmrznila in v navadnem mesu so se povsod svetlikali
ledeni kristali in kristalčiči.
Ko je Stréda izvedel, da tu na gori ni posebno nevar-
no, je počasi prikorakal za nami. Dal je stotniji zbrati na
mestu in dovolil, da vsakdo, ki ima tri konzerve, eno
sne. Pri naši stotniji je bila komaj polovica takih. Še na
Poljskem smo dobili vsak po 2 konzervi kot rezervo, ki
se ne sme pojesti, med potjo vsak še 3, pa vendar je ime-
la v Jablonkih komaj polovica po tri, da ne govorim o
štirih. Ker bi bil moral le preveč ljudi privezati na kol,
sem jim raje porazdelil par klofut, zvečine pa mislil, da
so itak dosti kaznovani, ker sedaj ne bodo imeli kaj jes-
ti. In to se je tudi zgodilo. Dne 5. nismo dobili ničesar.
Dovoljeno je bilo, da tisti, ki imajo po 4 konzerve, eno
208
snejo. –Pri viziti mi je eden postavil dve prazni škatli

eno na drugo s celimi konci navzgor, da bi mislil, da ima
res dve konzervi, v resnici ni imel ničesar več. — Dne 6.
so bile spet samo konzerve za one, ki so imeli še po tri,
kruha ni bilo.
Kraj, kjer smo bili, ni bil izbran posebno srečno, saj so
ves čas padale med nas zablodele krogle s Piaske in Ma-
linove gore. Pri tem sta bila ranjena dva moža moje stot-
nije, vendar — hvala Bogu — oba prav srečno v nogo.
Proti večeru smo dobili od Stréde povelje, naj gremo
dalje na levo za 5. in 7. stotnijo, ki sta tam v bojni črti, in
naj si tam naredimo nočišča. Ko smo prišli tja, se je že
začelo nočiti. Pred nami je bila namreč 6. stotnija, ki ni-
kakor ni mogla priti v red in na pravo mesto. Zato smo
si komaj mogli zravnati pod seboj zemljo in nametati
nanjo malo sveže hoje. Meni s Tomaschoffom je usluž-
ni narednik Andrić s pionirji — eden je dobil klofuto,
ker nima nobenega orodja — in z nekaterimi infanteristi
hotel narediti iz smrečja majhno kolibo, a noč ga je tako
prehitela, da je komaj mogel zakriti severno stran. Nato
je dobil dve plahti in pokril z njima streho. Znesli smo
drva in si naredili ognje, vendar je kmalu prišlo povelje,
da jih moramo pogasiti. Vzel sem iz nahrbtnika svoj gu-
mijev plašč in s strehe eno plahto, noge zavil v plašč in
se pokril s plahto. Bilo je sicer mraz, vendar ne tako, da
ne bi zaspal kljub neprestanemu pokanju pušk.
209
Okoli 11. ure sem se prebudil. Šel sem pogledat, kaj

dela stotnija. Razen »pripravljenih« je kljub mrazu vse
spalo. Mislil sem, koliko pač jih bo zjutraj zmrznjenih, in
šel nazaj v svojo kočo. Puške so še vedno pokale in nad
nami je tu in tam prifrčala kakšna krogla in pogosto je
bilo slišati, kakor da eksplodirajo.
Tu začutim v levi nogi od kolena pa do pete ostro bo-
lečino, kakor da se mi hoče kita raztrgati. V hipu sem bil
v kolibi poleg Tomaschoffa, v hipu sem sezul čevelj in
razgalil nogo. Na notranji strani meč je zijala majhna,
kakor vinar velika rana, na zunanji malo večja. Z manjše
rane kri sploh ni tekla, iz večje je prišlo par kapljic. Pre-
budil sem Tomaschoffa, mu pokazal rano in mi je takoj
čestital od srca, s težkim vzdihom, zakaj se tudi njemu
ni zgodilo kaj podobnega. Takoj sva rano obvezala in
spet sem se obul, tako da mi ni bilo niti videti, da sem
ranjen; le hodil sem šepavo.
Ker je bila v gozdu precej tema, mi je Tomaschoff pri-
govarjal, naj ostanem z njim do jutra in šele potem odi-
dem. Vendar se je v tem stotnija začela gibati in od ust
do ust je šlo »alarm«. Ljudje so vstajali, dajali povelje
dalje in se pripravljali za odhod.
T. mi je v naglici še naročil, naj pišem njegovi neves-
ti, da je zdrav; dal sem mu svojo električno svetilko in že
so klicali poveljnika 8. stotnije na levo, kjer je bil povelj-
nik prapora.
210
Jaz sem poklical sanitejca, da mi pomaga z gore in od-

nese moje stvari. Rekel sem mu tudi, naj pokliče Ivico
Matkovića, Mijatovega bratranca, naj gre z menoj. Ta je
namreč v Do∏ życi pri dimu popolnoma oslepel in sta ga
morala ves čas do Jablonkov peljati dva prostaka pod
pazduho. Že v Do∏ życi sem javil zdravniku dr. Poschu,
da imam več polslepih, a mi je rekel, da bo na zraku to
prešlo samo, da je to od dima.
Kakor navadno pred bojem, se je v Jablonkih javilo
ok. 10 maroderjev, med njimi neizogibni Andrić s svoji-
mi krči v nogah. Poslal sem jih k zdravniku, vendar jih
je ta zavrnil, da ne more ordinirati, dokler nima obvezo-
vališča. To je bilo dopoldne.
Proti večeru sem ga spet vprašal glede teh ljudi, pa mi
je odvrnil, da nima kje. Ker je bil Stréda navzoč, nisem
hotel dalje siliti vanj, a med tem se je znočilo, na vizito
je bilo še manj misliti in tako sem moral zjutraj vzeti vse
moštvo, tudi maroderje, s seboj v boj.
Zvečer je prišel k meni Matković, češ da nič ne vidi,
da nič ne ve, kje je, in narednik mi je potrdil, da sta ga
ves čas vodila dva prostaka, ker sam nikakor ne more.
Rekel sem, da je sedaj preveč tema, da ga bo proti jutru
desetnik odpeljal k zdravniku. A oni se ni dal potolaži-
ti. Da mu je že dvakrat prišlo tako, da se boji, kaj bo, če
pojdemo naprej in on ostane sam, kaj, če pridejo Rusi;
kljub mojemu zagotovilu, da se mu ne bo nič zgodilo,
211
da ga bom poslal nazaj k zdravniku, je ponavljal vedno

isto, dokler me ni razjezil, da sem ga napodil.
Sedaj sem ga dal poklicati, vendar sem takoj dobil ob-
vestilo, da ne mara iti in da je znorel. Šel sem sam k nje-
mu. Sedel je s prekrižanima nogama, naslonjen ob maj-
hno jelko, glavo nagnjeno nazaj in oprto na deblo, pra-
va podoba fakirja. Na prigovarjanje, naj gre z nama, je
odgovoril, da ne more in da takoj umre. Ko se je sanite-
jec-desetnik razjezil, naj ne uganja neumnosti, ko vidi,
da sem jaz — gospod nadporočnik sam — prišel ponj, je
odgovoril: »Boš videl, da umrjem. Že čutim, da umr-
jem.« Na daljše prigovarjanje ni bilo več odgovora; se-
del je mirno, z zaprtimi očmi, bledi obraz obrnjen proti
nebu, nepremično, z izrazom mučenika.
* * *
Tu se dnevnik konča. Zadnja zapisa v dnevniku sta datirana

11. 3. in 17. 3. 1915, pisana v bolnici v Košicah. Nanašata se
na boje na obronkih severozahodnih Karpatov, kjer je dr. Janka
Hacina ponoči našla zablodela krogla in ga ranila v golen.
Očitno se je znašel v bolnici prav zaradi te rane. (V resnici se
je takrat sam ustrelil v nogo skozi sredico kruha, tako da na
robovih rane ni bilo sledov, da je bila krogla izstreljena z raz-
dalje nekaj centimetrov.)27
27 Gl. pojasnilo v Spremni besedi.
212
Iz Košic so dr. Janka Hacina prepeljali v bolnico na Dunaj.

Zdravil se je pol leta, novembra 1915 pa so ga proglasili za
nesposobnega za službo na fronti. — Kakšen mesec dni po nje-
govem prihodu na Dunaj, dne 23. maja 1915, je Italija presto-
pila na stran antante.
213
ZAROTNIKI IN VOHUNI
1. Priprave
Z aradi nesposobnosti za službo na fronti so dodelili

dr. Janka Hacina konec leta 1915 kot nadzornega
častnika tovarni streliva v Wöllersdorfu pri Dunajskem
Novem mestu. Od tod je hodil vsak teden na Dunaj, kjer
se je sestajal s slovenskimi znanci in prijatelji intelektu-
alci v kavarni Beethoven.
V pogovorih o vojni in njenih možnih izidih, o tem,
kaj lahko njen konec prinese Južnim Slovanom, ki so
proti svoji volji vključeni v bratomorno vojno — na eni
strani Srbi in Črnogorci, na drugi strani Slovani iz Av-
strije, Madžarske, Bosne in Hercegovine — so vedno
prišli do zaključka, da bi zmaga Nemčije in Avstrije po-
menila za vse Južne Slovane katastrofo, za Slovence pa
verjetno narodno smrt. Tako se je popolnoma neformal-
no in postopoma oblikovala skupina Slovencev, ki je ho-
tela podtalno slabiti Avstrijo.
Pobuda za začetek podtalnega protiavstrijskega delo-
vanja je prišla od dr. Milka Brezigarja,28 zavednega Slo-
venca z Doberdoba, ki je dokončal študije ekonomije na
28 Primorski Slovenski biogr. leksikon, Gorica 1974, str. 138.
214
Janko Hacin, 1915, Dunaj, po vrnitvi iz Galicije
Dunaju, doktoriral l. 1910 in objavljal strokovne pri-

spevke v dunajskih časopisih. Od avgusta do konca ok-
tobra 1914 je bil zaprt kot politično sumljiv zaradi
korespondence z dr. Gregorjem Žerjavom, a se je potem
lahko vrnil na Dunaj. Zelo mu je zaupal docent Dunaj-
ske tehnike dr. Gärtner, ki je bil pozneje svetnik v pred-
sedstvu vlade. Z njegovo podporo je prišel dr. Brezigar
že aprila 1915 na vplivno in zaupno mesto v statistič-
nem oddelku pri Vojnem zavodu za promet z žitom
215
(»Kriegsgetreideverkehrsanstalt«). Iz statističnih podat-

kov je bilo razvidno vse, kar se je nanašalo na prehrano
za vso državo (koliko je žita in drugih pridelkov, koliko
primanjkuje žitaric, koliko jih je treba uvoziti). Ustrez-
ne tabele so se sestavljale tedensko in ob koncu leta 1915
je imel dr. Brezigar že dobro sliko o tem, koliko žita po-
trebuje država. Že samo za potrebe civilnega prebival-
stva bi morala Avstrija takrat uvoziti 37. 000 vagonov
moke. Ker sta Nemčija in Madžarska sami imeli podob-
ne težave, nista mogli pomagati Avstriji. V tej stiski je
začela avstro-ogrska diplomacija pritiskati na Romuni-
jo, naj proda Avstriji svoje presežke hrane, ki jih je ime-
la še neprodane iz žetev v letih 1914 in 1915. Avstrija je
potrebovala 200. 000 vagonov žitaric. Romunija je bila
takrat še nevtralna in ni hotela prodati svojih presežkov
centralnim silam (Avstriji in Nemčiji), a zato so ji osta-
la skladišča prepolna, državne blagajne pa prazne, saj
kmetje niso imeli iz česa plačevati davek.
Dr. Milko Brezigar in njegovi tovariši so menili, da je
o tem položaju vsekakor treba obvestiti zaveznike. To so
hoteli storiti preko Josipa Birse, ki je zaradi svoje pljuč-
ne bolezni lahko dobil potno dovoljenje za Švico. Zbrali
so denar, potreben za potovanje, in poslali Birso v Švico
z nalogo:
216
1. da sporoči zaveznikom gornjo pomembno novico in

2. da vzpostavi v Švici stalno zvezo s tovariši na Duna-
ju.
Z drugo nalogo ni uspel, samo enkrat se je oglasil z
dopisnico. Da pa je prvo nalogo opravil dobro, je bilo vi-
deti po tem, ker so Angleži takoj po njegovem prihodu
v Švico pokupili v Romuniji vse presežke žetev iz let
1914 in 1915. (Angleži tega žita niso potrebovali zase, z
nakupom so le hoteli preprečiti, da bi se Avstrija oskrbe-
la z žitom.) Tako je že v začetku leta 1916 kazalo, da bo
Avstrija še istega leta zaradi lakote izključena kot vojna
sila.
V tej stiski so Avstrijci podkupili komisije, ki so prev-
zemale žito za Anglijo, tako da so kar po vrsti zavrača-
le vse količine pšenice in koruze, češ da »ne ustrezajo
pogojem«. To »diskvalificirano« blago so potem kupo-
vali Avstrijci.
Tovariši iz tajne organizacije so bili mnenja, da bi tudi
o tem bilo treba obvestiti zaveznike, vendar sedaj ni bilo
nikogar, ki bi lahko dobil dovoljenje za potovanje v tuji-
no. Med tem sta se aprila l. 1916 spoznala dr. Brezigar in
dr. Janko Hacin. Zaupala sta si in skovala načrt, da bo-
sta zvezo s tujino vzpostavila preko Rusije. Hacina je
prav tedaj tovarniški zdravnik znova proglasil kot ne-
sposobnega za vojaško službo, vendar je Hacin pred viš-
jo komisijo izjavil, da bi rad na fronto; zaprosil je, naj ga
217
proglasijo kot sposobnega za službo na fronti. Njegovi

prošnji so radi ustregli, vendar s tem, da ostane še šest
tednov pri svojem kadru v Budimpešti. Pred odhodom
na fronto se je Hacin dogovoril z Brezigarjem, da bo vsa-
ke tri tedne pošiljal dopisnice s fronte na dogovorjeno
izmišljeno ime v kavarno Beethoven, Ko bodo dopisnice
nehale prihajati, bo to znamenje, da se je Hacinu prebeg
k Rusom posrečil.
Hacin je po osmih tednih prišel na rusko fronto (v Ga-
liciji) in bil še za dva tedna dodeljen k rezervi. Do prvih
bojnih vrst je prišel šele sredi junija, torej precej pozne-
je, kot je bilo načrtovano. Ravno v tistem času, dne 4. 6.
1916, se je na jugovzhodni fronti začela trimesečna rus-
ka ofenziva pod poveljstvom generala Brusilova. Ko je
Hacin končno prišel s svojo četo do prvih bojnih linij, se
mu prvi poskus prebega ni posrečil, ker so avstrijski re-
flektorji v odločilnem trenutku osvetlili polje med obe-
ma frontnima linijama. Poskusil je ponovno čez dva ted-
na, ko mu je polkovni poveljnik sporočil, da bo moral
naslednjega dne nazaj v rezervo. To je bila torej zadnja
priložnost za prebeg na rusko stran. Takrat je bilo med
Avstrijci in Rusi prostrano močvirje. Razen tega so av-
strijski in ruski stražarji streljali vso noč, tako da je bil
prostor med obema sovražnima linijama zelo nevaren
tudi ponoči. Noči pa so bile tu sredi julija jasne in zara-
di polne lune svetle kakor dnevi.
218
Ko je Hacin ponoči obšel vse straže, je počakal, da se

je zadnja straža oddaljila. Legel je na tla in se začel pla-
ziti po trebuhu proti ruskim rovom. Dve noči se je pla-
zil po močvirjih, naslednji dve noči je bil prisiljen leža-
ti vse do zore. Ko je bil tik pred ruskimi rovi, je po tihem
od časa do časa zaklical »Iván, Iván«, prepričan, da bo
v ruskem jarku gotovo kakšen Ivan, ki bo mislil, da ga
kliče tovariš. Res se je odzval iz jarka Rus in Hacin je
skočil v rov, ne da bi kdo streljal nanj. To je bilo 15. 7.
1916.
Hacin je Rusom najprej povedal točne podatke o raz-
poreditvi sil in o utrdbah na odseku fronte, na katerem
se je nahajala njegova divizija. Ko je bil še v rezervi, je
moral vsako noč skrbeti za okrepitev prve linije, čez dan
pa je zahteval podatke o položajih rezerve, artilerije itd.
Kuharji so mu poročali vsako noč, katere formacije so v
zadnjih 24 urah šle skozi Brody, kjer so se čez dan naha-
jale vojaške kuhinje. Brody je bil takrat eno najpomemb-
nejših središč tik za fronto. Ker so se te novice izkazale
za resnične, si je pridobil zaupanje Rusov. Postopoma so
ga zasliševali vedno višji častniki, dokler ni prišel v Ber-
dyčev, kjer je bil štab generala Brusilova. Tam so ga imeli
tri mesece v hotelu, kjer je pisal svoja poročila.
Poročilo o avstrijskih mahinacijah v Romuniji (na
podlagi Brezigarjevih podatkov) je zaradi opisanih oko-
liščin prispelo s precejšnjo zamudo, vendar so Rusi
219
Ruska poletna ofenziva na jugozahodni fronti 1916 (vir: Janusz

Piekalkiewicz, Prva svetovna vojna, DZS, Ljubljana, 1996)
220
menili, da je pomembno. Poročilo je bilo takšno, da je

moglo omajati stališče avstrofilov v Romuniji, ker je
dokazalo, da je romunski minister podkupljen z avstrij-
skim denarjem in da je sam s tem denarjem podkupoval
žitne komisije. (Romunija je pristopila k zaveznikom 27.
avgusta 1916.)
Razen tega je Hacin izročil Rusom:
1. skice precej velikega dela dunajskih utrdb; skice je l.
1915 naredil sam, ko je bil kot častnik slabega zdrav-
ja dodeljen 3. bosensko-hercegovskemu bataljonu, ka-
terega naloga je bila varovati Dunaj. Ko so po neuspe-
hu v Galiciji Avstrijci začeli na hitro utrjevati Dunaj in
Budimpešto, je bil Hacin sprva komandant straž na
enem od južnih delov, pozneje pa na severnem delu
dunajskih utrdb; ob tej priložnosti je naredil natanč-
ne skice utrdb na teh sektorjih;
2. pregled celotne proizvodnje municije v Avstro-Ogrski
za čas 4 mesecev, ko je bil nadzorni častnik v tovarni
municije v Wöllersdorfu. V tovarno je namreč priha-
jala na pregled vsa municija, izdelana v drugih tovar-
nah v Avstro-Ogrski, on pa je vsak dan dobil na vpog-
led in v podpis pregled celotne proizvodnje v tovar-
ni in si je delal prepise teh pregledov;
3. natančne načrte za vzpostavitev zveze s prijatelji na
Dunaju, ko bo prispel v Švico, in podrobnosti o šifri-
ranju tajnih sporočil.
221
Janko Hacin–Oskar S. Heikis
Po treh mesecih, ki jih je Hacin izkoristil tudi za inten-

zivno učenje ruščine s pomočjo nekega Rusa, ki mu je
bil v ta namen ves dan na razpolago, je prišel v štab ju-
gozahodne armade vodja ruske vohunske službe v
Franciji grof Ignatijev, ki je prav tedaj prišel iz Pariza na
posvetovanje. Še sam je zaslišal Hacina. Dogovorila sta
se, da bo opravljal obveščevalno službo za Ruse kot nji-
hov pogodbeni uradnik. Dali so mu novo identiteto in
222
Dovoljenje za bivanje
dokumente. Odslej mu je bilo ime Oskar Sigismundovič

Heikis. Ime je izdajalo ukrajinskega Žida; ta okoliščina
naj bi pojasnila njegove morebitne nerodnosti pri govo-
ru ruščine. Hacin se je moral izrecno zavezati, da ne bo
v stikih z nikomer drugim od zaveznikov.
223
Hacina so potem Rusi poslali v Švico preko Stockhol-

ma (od koder se je takoj javil dr. Brezigarju), Londona in
Pariza v Zürich, kamor je prispel dne 1. 1. 1917.29
29 Podrobnosti o prebegu k Rusom in podatkih zanje so

zapisane v avtobiografskem zapisu dr. Janka Hacina z
dne 1.8.1953, gl. tudi Spremno besedo.
224
2. Tajni odbor
N aveza dr. Milko Brezigar-dr. Janko Hacin je bila

zasnova skupine mlajših slovenskih naprednih
intelektualcev, ki so želeli oslabiti Avstrijo tako, da bi se
povezali z zavezniki in jim pošiljali zaupna poročila in
podatke strateške narave, vse na amaterski podlagi in
brez plačila. Skupina se je širila previdno in postopno na
nove aktivne člane, kakor so narekovale potrebe in
omogočale razmere. Med njimi so bili — poleg že ime-
novanih dveh — dr. Josip Birsa, dr. Ivan Kavčič, Edvard
Hovansky, Vojteh Strnad, dr. Josip Pučnik, Božo Boršt-
nik, dr. Vladimir Borštnik in drugi.
Skupina si sama ni nadela nobenega imena. »Sloven-
ski tajni odbor« jo je poimenovala češka zgodovinarka
Milada Paulová v svojem delu »Tajný výbor (Maffie) a
spolupráce s Jihoslovany v letech 1916–1918 »(»Tajni od-
bor [Mafija] in sodelovanje z Jugoslovani v letih 1916–
1918«) v založbi Češke akademije znanosti v Pragi leta
1968. Izraz »mafija« tu nima današnjega, splošno znane-
ga pomena kriminalne združbe, temveč je pomenil taj-
no ilegalno združenje, na pr. čeških protiavstrijskih me-
225
ščanskih politikov med 1. svetovno vojno. Po koncu

vojne so uporabljali ta izraz za svojo tajno skupino tudi
Slovenci.30
Omenjeno zgodovinsko delo obravnava delovanje
češke protiavstrijske ilegalne organizacije, ki se je pove-
zala s tajno organizacijo Slovencev na Dunaju. V tej knji-
gi je posebno poglavje z naslovom »Slovenski tajni od-
bor« (str. 106 do 116), napisano na podlagi informacij, ki
so jih leta 1920 in 1921 dali Paulovi glavni udeleženci
Brezigar, Hacin, Žerjav, Kavčič in Borštnik. V tem viru
so številne zanimive podrobnosti, ki so tu podane v po-
vzetku.
Ko je Hacin prišel iz Rusije preko Stockholma, Londo-
na in Pariza dne 1. 1. 1917 v Zürich, je takoj vzpostavil
zvezo z Brezigarjem na Dunaju po že prej dogovorje-
nem in do potankosti predvidenem načrtu, kako bo de-
lovala ta povezava.
V Dvorni knjižnici na Dunaju je bil takrat zaposlen
kot knjižničar dr. Ivan Prijatelj (po vojni univerzitetni
profesor v Ljubljani, esejist, literarni zgodovinar in pre-
vajalec), ki je prijateljeval z Brezigarjem. V Dvorni knjiž-
nici so med vojno uredili poseben oddelek, v katerem so
zbirali knjige izključno z vojno tematiko. Dr. Prijatelj je
prejemal ta necenzurirana dela iz tujine. Tako se je Bre-
30 Gl. članek »Kako smo rušili Avstrijo« v časopisu »Jutro«,

4.9.1921.
226
zigarju, ko se je dogovarjal s Hacinom o njegovem pre-

begu k Rusom, utrnila ideja, da bo Hacin, če in ko mu
bo uspelo priti preko ruske fronte po ovinkih v Švico,
pošiljal svoja šifrirana sporočila v knjigah iz Švice na
naslov Dvorne knjižnice. Knjiga, ki bo namenjena Bre-
zigarju, bo v dveh izvodih, v enem od njiju bo tajno spo-
ročilo. Tako ni bilo težav, da ne bi Brezigar takoj našel
knjige, ki ga je zanimala, in ker sta bila izvoda dva, mu
je Prijatelj dovolil, da je enega (pravega, popisanega)
obdržal.
V nasprotni smeri, z Dunaja v Švico, so tajna poroči-
la, šifrirana v knjigah, smeli pošiljati le preko uradno
pooblaščenih knjigarn. Sprva je zadeva tekla tako, da je
Brezigar od svojega mlajšega brata, ki je delal na cenzur-
nem uradu vojnega ministrstva, izvedel, katere avstrij-
ske knjige z domoljubno in propagandno vsebino so
bile že cenzurirane, tako da jih pri pošiljanju v tujino ni
bilo več treba posebej pregledovati. Brezigar si je oskr-
bel v pooblaščeni knjigarni takšno knjigo in jo doma
opremil s tajnim sporočilom. Nato je v isti knjigarni na-
kupil več takih knjig, mednje vstavil prineseno šifrira-
no knjigo in prosil knjigarnarja, naj celotno pošiljko od-
premi na določen naslov v Švico. Naslove mu je spo-
ročal Hacin, sprva sta bila to dva Poljaka, ruska obve-
ščevalca. Po dešifriranju so prenašali sporočila v Pariz
posebni kurirji.
227
Čez nekaj časa se je pokazalo, da je opisani način pre-

nevaren. Zato so se lotili druge, nekoliko manj nevarne
poti: naprosili so starejšega Jankovega brata dr. Josipa
Hacina, ki je bil zaradi njegovega prebega k Rusom že
l. 1916 konfiniran v Budimpešti, naj poskrbi, da bo
ustrezne nalepke z imenom poblaščene dunajske knji-
garne tiskalo kakšno tamkajšnje madžarsko podjetje. Ko
je to uspelo pri Hodževi tiskarni v Budimpešti jeseni l.
1917, so lahko zarotniki pošiljali nakupljeni propagand-
ni material skupaj s skritim sporočilom kar sami brez
posredovanja knjigarne; to delo je opravljal Brezigarjev
brat, enoletni prostovoljec, ki je delal na vojnem cenzur-
nem uradu; sam je opremljal pošiljke s pečatom »Cen-
zurirano« in lepil nanje ponarajene etikete pooblaščene
knjigarne.
Za dešifriranje tajnih sporočil je bilo treba uporabiti
geslo, za katero so se dogovorili že pred Hacinovim pre-
begom, a so ga l. 1918 zaradi varnosti spremenili. Pisa-
li so z »nevidno« pisavo, ki se je odkrila ob segrevanju.
Ustrezne črke je bilo treba prečrtavati z limoninim so-
kom. Ker je bil vojni čas, limon ni bilo mogoče vedno
dobiti. Zadrego so rešili s citronsko kislino, ki so jo do-
bili od znanega lekarnarja. Za celotno izvedbo je skrbel
Brezigar, pisalo se je tudi v njegovem stanovanju (Du-
naj, Lagergasse 6). Vse to pisanje, šifriranje in dešifiranje
je zahtevalo vedno več časa, ker se je obseg poročanja
228
povečal. Zato je Brezigar za to delo potreboval nove za-

nesljive sodelavce in jih tudi dobil.
Prvo Hacinovo sporočilo je bilo po dogovoru poslano
na izmišljeno židovsko ime na kavarno Beethoven, a ne
v knjigi, temveč v časopisu Revue Hebdomadaire; to-
krat je Hacin pisal med vrsticami. Sporočilo se je nana-
šalo na položaj in je vsebovalo seznam vprašanj, za ka-
tera se je zanimala antanta (sestava plinov, vrste učinko-
vitih mask, razporeditev armade, moč posameznih pol-
kov). Glede na to je bilo treba poiskati nove zaupne so-
delavce na takšnih ustanovah, kjer je bilo mogoče priti
do odgovorov na vprašanja zaveznikov. Brezigar je po-
skrbel tudi za takšne nove zaupne in zanesljive vire.
Dr. Ivan Kavčič, pravnik, primorski Slovenec, je znal
dobro rusko in vojaške oblasti so ga že pred začetkom
vojne evidentirale kot možnega ruskega tolmača. Vodil
je preiskave in bil za tolmača pri zasliševanju srbskih,
pozneje poljskih kmetov na ruski fronti, obtoženih vo-
hunjenja, pa tudi ruskih ujetnikov. Če je bil navzoč kak
višji oficir, ki ni znal katerega od slovanskih jezikov, je
Kavčič prirejal njihove izjave, da jim niso preveč škod-
ile. Pozneje je opravljal enako delo pri zasliševanju ita-
lijanskih ujetnikov na Soški fronti, pri teh pa zaradi svo-
jega domoljubja ni bil prizanesljiv.
229
Italijani so bili glede na sklenitev tajnega Londonske-

ga pakta31 sovražniki Jugoslovanov, še posebej Sloven-
cev. Slovenski patriotizem je na italijanski fronti pri Hr-
vatih in Slovencih prevladal nad širšo idejo o razbitju
monarhije. Številni Slovenci pa so menili, da bo imela
Italija po vojni pri mirovnih pogajanjih toliko manjši po-
men in vpliv pri antanti, kolikor večji bodo njeni ne-
uspehi na bojišču.
Sprva na ruski fronti, potem pa na italijanski je bil po-
veljnik 7. armadnega zbora polkovnik Eisner-Bubna. Na
italijanski fronti je postal pozoren na Kavčiča. Ko je bil
konec l. 1916 Eisner-Bubna postavljen na čelo Vojaškega
tiskovnega štaba »Kriegspressequartier« na Dunaju, je
poklical k sebi s fronte Kavčiča, ki se je tako v začetku l.
1917 znašel na Dunaju, na pomembnem mestu in s po-
membno zaposlitvijo.
Ob prihodu Eisnerja-Bubne se je vojni tiskovni štab
hitro in uspešno reorganiziral v posebne oddelke. Poleg
oddelka za domači tisk in posebnega za inozemske ča-
sopise je bil pomemben tudi oddelek za propagando
proti Italiji.
31 Londonski pakt, tajna mednarodna pogodba, ki so jo

26.4.1915 sklenili Italijani s Francozi, z Rusi in Veliko
Britanijo, s katero so zavezniki obljubili Italijanom za
prestop na njihovo stran Tridentinsko, Južno Tirolsko,
Trst, Goriško–Gradiščansko, Istro in velik del Dalmacije
(Enciklopedija Slovenije, Ljubljana 1992, 6.zv., str. 322).
230
Vojni tiskovni štab je moral preskrbeti informacije iz

domačega in tujega tiska in bedeti nad tem, da bi do-
mači pisal lojalno in v skladu z navodili. Pod vodstvom
novega šefa je tiskovni štab vzpostavil tesne stike z mi-
nistrstvom za zunanje zadeve, ministrstvom za notranje
zadeve in generalnim štabom. Začelo se je delati načrt-
no. Vsak dan so se vrstile novinarske konference z urad-
nimi obvestili za tisk, posebej o položaju na bojiščih.
V tiskovnem štabu so obdelovali podatke iz tujega tis-
ka in na podlagi tega sestavljali strogo zaupne referate,
namenjene vojaškemu cesarjevemu uradu, generalne-
mu štabu, ministrstvu za zunanje in ministrstvu za no-
tranje zadeve. Splošnejši izvleček iz gornjih referatov pa
je bil namenjen nekaterim vojaškim poveljstvom in
višjim državnim uradom. Kavčič je imel dostop do vseh
teh poročil in jih je prinašal Brezigarju. Eisner-Bubna je
Kavčiču zaupal, a ta je kot častnik na tako občutljivem
mestu moral biti previden. — Sicer pa se je Kavčič tru-
dil vplivati na mlado slovensko inteligenco na Dunaju
in jim dajal upanje, da bodo zatirani narodi zmagali. V
ta namen so mu zelo koristile informacije iz tujega tiska.
Pri tem svojem delovanju se je seznanil z Brezigarjem in
postal član tajnega odbora.
Kavčič je, ko je tajni odbor septembra 1917 okrepil sti-
ke z njim, prišel do spoznanja, da potrebuje pomočnike
v tiskovnem uradu, če želi dobiti potrebne in popolne
231
informacije. Tako je dobil — z nezavedno pomočjo svo-

jega najvišjega šefa Eisnerja- Bubne — vrsto novih so-
delavcev zaupnikov po lastni izbiri: prvi med njimi je
bil Čeh Vojteh Strnad, po materi Slovenec. Imel je naj-
prej slovenski, potem češki referat. Strnad je opozarjal
češke liste, če so pisali preostro in če je grozilo, da jih
bodo ukinili. — Slovenski oz. jugoslovanski referat je
prevzel dr. Josip Pučnik.
Konec l. 1917 so pritegnili na Kavčičevo pobudo v vo-
jaški tiskovni urad še Boža Borštnika in njegovega bra-
ta dr. Vladimirja Borštnika. Oba sta delala v oddelku za
ruski, ukrajinski in deloma bolgarski jezik. Ko je po
sklenitvi separatne mirovne pogodbe med Nemčijo in
Rusijo marca 1918 Nemčija pridobila mnogo ruskega
ozemlja in še Ukrajino (ki ju je bila že prej zasedla v
vojaških operacijah), so poslali Boža Borštnika v pod-
ružnico Vojaškega tiskovnega štaba v Odeso. Od tam je
pošiljal bratu v urad ruske časopise in referate o razme-
rah v Ukrajini. Pisma je pisal kar z navadnim črnilom,
saj je računal s tem, da časopisov ne bo odpiral nihče
drug kot brat.
Med pomembne sodelavce te tajne organizacije je šte-
ti tudi Slovenca Edvarda Hovanskega, ki je delal na mi-
nistrstvu za finance v oddelku za vojna naročila. Minis-
trstvo za finance je moralo imeti pregled nad naročili
vojnega ministrstva za nakup novega orožja in streliva;
232
prihajala so poročila vrhovnega poveljstva armade in

ministrstva o tem, koliko topov ima monarhija in kakš-
ne, koliko streliva in drugega orožja. Proračun novih
naročil je bil vedno predložen pol leta vnaprej. Tako je
Hovansky imel pregled nad tem, koliko orožja ima ar-
mada in kakšno, kako so naročila razdeljena med tovar-
ne orožja. Tudi ko je bil Hovansky l. 1917 premeščen, je
še vedno imel možnost prejemati in prepisovati zaupne
akte. Brezigar je bil v stiku z njim vse leto 1917 in še v
začetku l. 1918. Tako je imel tajni odbor informacije o
vojaških zmogljivostih, stanju oborožitve in naročilih.
Že prvo Brezigarjevo poročilo Hacinu v Švico je vsebo-
valo tudi gradivo Hovanskega.
Vojni tiskovni urad se je ukvarjal tudi z vojno propa-
gando, začel je izdajati posebne časopise za vojake. Voj-
no propagando so člani tajnega odbora sabotirali po
svojih najboljših močeh. Takšen primer navaja M. Pau-
lová v svoji navedeni knjigi na str. 116:
»Za Slovence in Hrvate naj bi izhajala Domovina, katere
edina številka je izšla šele tik pred preobratom. Urednik, hrva-
ški nadporočnik dr. Anić, je v dogovoru s Kavčičem odlično
odigral svojo vlogo. Goreče je pisal list, med svojimi sprejemi
pri Eisnerju-Bubni mu je prebiral cele odlomke iz rokopisa,
skomponiral je pesem o Habsburžanih; ko pa naj bi številka
izšla, ni bilo stavcev in, ko se je na koncu tiskovni urad obrnil
naravnost na vojaško poveljstvo in zahteval, naj pošljejo na
233
Dunaj ustrezne strokovno usposobljene ljudi, je Anić uredil,

da so bili po pomoti poslani na Tirolsko. Ko je prišlo do preo-
brata, so našli pri Aniću deset napisanih številk, a le eno na-
tisnjeno tik pred katastrofo monarhije.«
Spričo tega, kako se je širila dejavnost tajnega odbo-
ra, se je pokazala nova potreba, da bi imel tajni odbor
zaupnika neposredno v vojnem ministrstvu; in jeseni
1917 so ga dobili, takega, ki je imel vse niti v rokah. To
je bil domoljubno misleči dr. Romih, ki je bil zaposlen v
ekspeditu. Težava je bila v tem, da so spisi morali običaj-
no biti odposlani nemudoma, tako da pogosto ni imel
časa, da bi naredil izvleček. V sili se je kdaj drznil tele-
fonirati Brezigarju kar v njegov urad — tveganje je bilo
veliko. (Romihu so rekli, da potrebujejo te podatke za
dr. Korošca in druge jugoslovanske poslance v dunaj-
skem parlamentu za vlaganje interpelacij. Romih je ne-
dvomno slutil, da so poročila namenjena tujini). Poroči-
la so se nanašala na to, koliko različnih rodov vojske je
na frontah, koliko se jih tja pošilja na novo in v katere
polke. To je bilo vedno znano mesec dni vnaprej. Poroči-
la so se nanašala tudi na stanje municije in naročila, ne-
kaj pa jih je govorilo o reformah v oborožitvi nemške in
avstrijske vojske.
Dr. Gregor Žerjav je bil ob začetku vojne odvetnik v
Trstu. Avgusta 1914 je bil prvič aretiran, s skupino »200
protidržavnih elementov« (med katerimi je bil takrat
234
tudi dr. Brezigar), in bil novembra istega leta izpuščen

(tudi Brezigar). Drugič je bil dr. Žerjav aretiran avgusta
1915 zaradi suma veleizdaje, a so ga zaradi pomanjkanja
dokazov po štirih mesecih izpustili. Moral je v konfina-
cijo v Gmünden (kjer ga je obiskal Brezigar, a se Žerjav
takrat ni mogel in smel izpostavljati). Potem so ga kon-
finirali v Gradcu, kjer pa se je poskušal čim bolj neopaz-
no ukvarjati s politiko.32
Spomladi l. 1917 je Brezigar razkril Žerjavu svoje taj-
ne zveze na pomembnih dunajskih oblastnih ustanovah
pa tudi svoj stik s Hacinom v Švici. To svojo zvezo je dal
Žerjavu na razpolago in zahteval, naj se obveščevalna
dejavnost začne na veliko. Žerjav in prijatelja Kramer in
Ribnikar so želeli politično obveščati Jugoslovanski od-
bor.
(Jugoslovanski odbor so ustanovili jugoslovanski po-
litični emigranti 30. 4. 1915 v Parizu, pozneje se je pre-
selil v London. Vodil ga je dr. Ante Trumbić. To je bil or-
gan za zastopanje interesov Slovencev, Hrvatov in Sr-
bov iz habsburške monarhije pri zavezniških silah in v
nevtralnih državah. Razkrivali so določbe tajnega Lon-
donskega pakta, sklenjenega 26. 4. 1915 med zavezniki
in Italijo, in poskušali doseči njegovo spremembo. Od-
boru ni uspelo doseči mednarodno priznanje.)
32 Gl. Slov. biogr. leksikon, Ljubljana 1980–1991, IV. knjiga,

str. 956.
235
Vzpostavitev zveze z Jugoslovanskim odborom je

bila odvisna od Hacina in njegovih možnosti. Vendar so
Rusi vztrajali pri svojem dogovoru s Hacinom, da ne
sme biti v stikih z nikomer drugim in da se ne sme ude-
leževati politične propagande. Švica je bila polna nem-
ških in avstrijskih vohunov. Zato je bilo pametno, kazati
germanofilska prepričanja in misliti na varnost sodelav-
cev na Dunaju. Poleg tega je bil Hacin dolžnik Rusije, z
rusko pomočjo je prišel v Švico in bil zaposlen kot nji-
hov pogodbeni uradnik. Tako takrat ni prišlo do želene
povezave z Jugoslovanskim odborom. Kljub temu pa je
zveza z Brezigarjem služila antanti neposredno.
Tako je prišel dr. Žerjav na čelo tajnega odbora. Sredi
l. 1917 mu je uspelo priti na Dunaj, septembra pa je že
bil tajnik Jugoslovanskega kluba na Dunaju, ki mu je
predsedoval dr. Anton Korošec.
(Jugoslovanski klub, ustanovljen v dunajskem parla-
mentu 29. 5. 1917., je združeval jugoslovanske poslance
ne glede na strankarsko pripadnost. Naslednjega dne je
predsednik kluba dr. Anton Korošec prebral na držav-
nem zboru v nemščini t. i. Majniško deklaracijo, ki se v
slovenščini glasi: »Podpisani poslanci, združeni v Jugoslo-
vanskem klubu, izjavljajo, da zahtevajo na temelju narodne-
ga načela in hrvatskega državnega prava, naj se vsa ozemlja
monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, zedi-
nijo pod žezlom habsburške-lotarinške dinastije v samostojno
236
državno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gospodstva

tujcev in zgrajeno na demokratičnem temelju. Za uresničenje
te zahteve svojega enotnega naroda se bodo zavzeli z vso silo.
S tem pridržkom se bodo podpisani udeleževali parlamentar-
nega dela.«33 — Podobno državnopravno izjavo so poda-
li tudi združeni češki poslanci. — Ker odločilni politič-
ni krogi avstro-ogrske monarhije niso hoteli izpolniti teh
zahtev, spremenilo pa se je tudi razmerje sil v vojni v
korist zaveznikov, se je narodno gibanje Južnih Slova-
nov radikaliziralo in že maja 1918 prerastlo habsburški
državni okvir.34 )
V tistem času se je dr. Žerjav povezal s češkim Tajnim
odborom, ilegalno organizacijo z zelo učinkovito obve-
ščevalno dejavnostjo z najmanj dvema povezavama za
dostavo zaupnega gradiva svojemu lastnemu obvešče-
valnemu centru v tujini. Vendar se je zgodilo proti kon-
cu l. 1917, da so te poti v tujino bile blokirane. Takrat je
Čehom priskočil na pomoč slovenski tajni odbor, ki je
poleg lastnega gradiva poslal v Švico tudi češka poroči-
la. Tedaj je Hacin prejel v štirih pošiljkah osem popisa-
nih knjig. Hacin ni vedel, da gre tudi za poročila iz češ-
kih virov. Dela pa je bilo s tem toliko, da si je moral po-
33 Gl. Janko Pleterski: Prva odločitev Slovencev za

Jugoslavijo, Ljubljana 1971, str. 116.
34 Gl. Ilustrirana zgodovina Slovencev, Ljubljana 1999, str.
297.
237
iskati pomočnika. Sicer pa je bila zveza Hacin-Brezigar

vir poročil iz tujine tudi za češki tajni odbor.
Edina bistvena razlika med češko in slovensko tajno
organizacijo je bila — po mnenju M. Paulove — v tem,
da je bila češka zveza že od začetka v rokah politikov
(Masaryk) in je zato poskušala tudi politično uporabljati
gradivo, ki ga je pošiljala v tujino. Slovenski tajni odbor
pa je nastal iz ljudstva. Utemeljitelj (Brezigar) in člani so
bili napredno usmerjeni uradniki, častniki rezervisti,
študentje. Politični moment, da bi uporabili gradivo, po-
slano v tujino, tudi za stvar svojega naroda, jim zato
manjka. V programu teh odločnih mož je bilo, da na-
vežejo stike in pošiljajo poročila komurkoli od antante,
samo da bi prispevali k uničenju monarhije. M. Paulová
je ugotovila, da se je skupina, podobna češkemu tajne-
mu odboru, v jugoslovanskih deželah ustanovila ravno
pri Slovencih.
Najpomembnejša in zadnja informacija, ki jo je posre-
doval Hacin v Pariz prve dni januarja 1918, je bila, da se
Nemci pripravljajo na ofenzivo v Franciji. Začela naj bi
se 21. januarja, po pričakovani sklenitvi separatne mi-
rovne pogodbe z Rusi. Z ruske fronte naj bi Nemci pre-
mestili okoli 40 pehotnih divizij, od tega 2 avstrijski,
koncentriranih pri mestu Maubeuge (blizu francosko-
belgijske meje), od koder naj bi se začela ofenziva. Po-
ročilo je navajalo, da bodo pri tem uporabljeni plini,
238
podana je bila kemična formula plina s pripombo, da so

takšnega Nemci že uporabili oktobra 1917 pri preboju
fronte pri Kobaridu, podan je bil tudi opis učinkovitih
plinskih mask. — Vendar so se pogajanja med Nemci in
Rusi v Brest-Litovskem zavlekla čez vsa pričakovanja,
separatni mir je bil sklenjen šele 3. marca. Tako so Nem-
ci začeli z ofenzivo šele 21. 3. 1918. (Nemci so sprva po-
tisnili Francoze vse do reke Marne, a septembra so za-
vezniki, tudi ob udeležbi ameriških čet, uspeli s protio-
fenzivo konec septembra; v začetku novembra so Nem-
ci prosili za mir.)
Glavna dejavnost tajnega odbora sega v l. 1917 in za-
četek leta 1918. Takrat je bila ruska obveščevalna služba
zaradi oktobrske revolucije in propada carske Rusije
razpuščena; že 1. marca 1918 pa so Avstrijci zaprli Bre-
zigarja za tri mesece zaradi domnevnega verižništva
(preiskava v smeri veleizdaje ni dala zaželenih rezulta-
tov.)
* * *
Nadaljnje podrobnosti o delovanju slovenskega tajnega

odbora izhajajo iz članka »Kako smo rušili Avstrijo«, ob-
javljenega v »Jutru« dne 4. 9. 1921. Ta članek poroča o po-
teku sodne obravnave v t. i. Brezigarjevi aferi. Dr. Milko
Brezigar je namreč vložil obtožbo proti časopisu »Slove-
nec« in njegovemu uredniku Mihu Moškrcu zaradi kle-
239
vetanja. Ta časopis je zanikal Brezigarjevo protiavstrijsko

dejavnost, saj naj bi se bil Brezigar ukvarjal le z verižniš-
tvom in malverzacijami z živilskimi kartami. (Tožnika je
zastopal dr. Josip Hacin, brat dr. Janka Hacina, obtožen-
ca pa dr. Marko Natlačen). V dokaznem postopku je bila
zaslišana cela vrsta prič: poleg dr. Janka Hacina še dr.
Gregor Žerjav kot šef tajne organizacije (zanjo je upora-
bljal izraz »maffia«, tako kakor Čehi za svoj tajni odbor),
Franc Majcen kot bivši tajnik Jugoslovanskega kluba, dr.
Andrej Jug kot bivši uradnik na dunajskem trgovinskem
ministrstvu. Iz teh izpovedb je dokaj natančno izhajala
dejavnost slovenske tajne organizacije in njenih posam-
eznih članov pa tudi njena povezava s tajno češko obve-
ščevalno organizacijo. Po zaključenem dokaznem po-
stopku »Slovenec« ni čakal sodbe, temveč je njegov ured-
nik Miha Moškerc izjavil, da se z očitki, ki jih vsebuje in-
kriminirana notica, dela dr. Milku Brezigarju krivica in da
se o tej zadevi, kolikor je v njegovi moči, v »Slovencu« v
tem smislu ne bo več pisalo. — Po takem zadoščenju je
bila obtožba umaknjena.
Zanimive podrobnosti, ki izhajajo iz izpovedb ome-
njenih prič, so naslednje:
Brezigarjevo verižništvo je bilo v tem, da je glede na
svoj službeni položaj izkoristil možnost, da pride do do-
datnih, neevidentiranih nakaznic za moko (menda ok.
200 kg mesečno). To moko je prodajal po nabavni ceni,
240
torej brez dobička zase, mnogim dunajskim Slovencem

v stiski; dogajalo pa se je tudi, da je s to moko poplačal
kakšno zaupno informacijo. Denarna sredstva za kritje
stroškov pri nabavi in pošiljanju šifriranih sporočil v
knjigah so bila skromna, izvirala so iz občasnih skrom-
nih prispevkov posameznikov. Člani tajnega odbora so
poudarjali, da za svoje nevarno obveščevalno delo niso
od nikogar prejeli in tudi ne hoteli prejeti »nobenega vi-
narja«, saj so želeli prepričati zaveznike, da delajo iz do-
moljubja, ne pa iz koristo-ljubja.
Ko so v začetku leta 1918 zaslutili, da je Brezigar v ne-
varnosti, so štiri ure sežigali komprimitirajoče gradivo.
Dr. Brezigarja so po treh mesecih izpustili, saj mu niso
mogli dokazati drugega kot verižništvo.
Iz pričevanja dr. Janka Hacina je izhajalo, da je šef rus-
ke obveščevalne službe v Parizu grof Ignatijev o preje-
tih tajnih sporočilih sam sproti obveščal francoski gene-
ralni štab maršala Focha. Dejavnost dunajskih Sloven-
cev ni bila potemtakem le v korist Rusom, ampak tudi
drugim članom antante.
Dr. Gregor Žerjav je na omenjenem procesu opisal
tudi posebno dejavnost članov »mafije«, da so vzeli v
roke tudi akcijo doma, da se ljudstvo pripravi na odpor
proti Avstriji. Povsod so pošiljali svoje ljudi, da nagovar-
jajo ljudstvo, naj ne da državi žita in naj ga drži doma.
241
Tudi so započeli agitacijo, da se naši fantje rešijo voja-

ščine.
* * *
Ko je Hacin v začetku l. 1918 ostal brez zaposlitve in za-

služka, s tujo identiteto v tujini, se je po nekaj mesecih
lahko zaposlil v italijanskem tiskovnem uradu kot po-
ročevalec za Češko in prevajalec, nato pa v francoskem
tiskovnem uradu kot poročevalec za dežele poznejše Ju-
goslavije in prevajalec — do konca vojne. V letu 1919 je
bil zaposlen kot strokovnjak jugoslovanske delegacije
na mirovni konferenci v Parizu (11 mesecev), l. 1920 je
bil šef ekonomsko-finančne sekcije v oddelku za med-
narodne pogodbe pri predsedstvu ministrskega sveta v
Beogradu. Tudi pozneje, ko se je zaposlil v bančništvu,
je sodeloval na mednarodnih konferencah v Rimu, Ge-
novi, Trstu, Budimpešti in na Dunaju kot strokovnjak za
ekonomska in finančna vprašanja v zvezi z likvidacijo
Avstro-Ogrske.35
Dr. Milko Brezigar je bil na pobudo dr. Korošca po
prihodu iz zapora imenovan za glavnega tajnika Narod-
nega sveta36 avgusta 1918. V letu 1919 je dr. Milko Bre-
35 Gl. Slov. biogr. leksikon, Ljubljana 1925–1932, I. knjiga,
str. 283 in 284.
36 Narodni svet v Ljubljani (Narodni svet za slovenske
dežele in Istro) je bil ustanovljen avgusta 1918 kot
nadstrankarsko politično telo. Izražal naj bi voljo
242
zigar sodeloval kot gospodarski strokovnjak in član

državne delegacije na mirovni konferenci, nato je bil do
novembra 1920 narodni poslanec v začasnem predstav-
ništvu v Beogradu, potem pa dve leti urednik gospodar-
skega dela časopisa »Jutro«.
Dr. Gregor Žerjav je bil po vojni l. 1919 najprej pod-
predsednik deželne vlade, potem od novembra 1919 do
januarja 1920 njen predsednik, nato do decembra 1920
poverjenik za pravosodje. Vodil je narodno gospodar-
stvo in nacionalizacijo tuje industrije. Izpolnil je še dve
pomembni nalogi: l. 1919 ustanovitev slovenske univer-
ze in l. 1920 ustanovitev novega liberalnega dnevnika
»Jutro«. Na volitvah v ustavodajno skupščino novem-
bra 1920 je bil izvoljen za poslanca.
Tako so se v prvih letih po vojni uveljavili protagoni-
sti slovenske tajne organizacije: dr. Milko Brezigar, njen
pobudnik oz. ustanovitelj in organizator, dr. Janko Ha-
cin, tajna zveza v Švici med slovenskimi zarotniki in vo-
huni na Dunaju in rusko obveščevalno službo v Parizu,
in dr. Gregor Žerjav, vodja te organizacije in organizator
njenih stikov s češkim Tajnim odborom.
slovenskega ljudstva glede narodne samoodločbe in

ustanovitve neodvisne jugoslovanske države (Ilustrirana
zgodovina Slovencev, Ljubljana 1999, str. 302).
243
ŠE EN KONFINIRANEC
IN DVA UJETNIKA
Ko smo zaključili »zgodbo« o dr. Janku Hacinu in njegovih

vojnih letih, se ponuja vprašanje, kako se je godilo med vojno
ostalim trem fantom, Jankovima bratoma Josipu in Fridolinu
in Mickinemu fantu Jožefu Jenku.
1. Konfiniranec
J osip je bil mobiliziran hkrati z Jankom. Bil je okoli 2

leti (s presledki) pri preskrbovalni službi v Galiciji; iz
tistega časa so se ohranile štiri dopisnice:
14. 12. 14.

Draga sestra! Medtem ko pišem teh par vrst v prijaznem
mestecu severne Ogrske, to mesto na enem koncu gori.
— Jutri odidem spet v Galicijo. Danes Vam pišem do-
mov več kart, da vsaj eno gotovo dobite. O Fridolinu ne
vem ničesar, od Jankota sem včasih dobil kako vest, se-
daj je odšel še on. Ko dobite njegov naslov, mi ga spo-
ročite takoj na par kartah, da vsaj eno dobim. In pišite
mi ali piši mi ti, kako je doma. Jaz sem razmeroma še
precej zdrav. Tudi se mi v primeri z drugimi ne godi
244
preveč slabo. Imam pač vse najpotrebnejše, čeprav mno-

gokrat za zelo drag denar. Kolere med seboj nimamo
več in tudi več vrst uši sem pred par dnevi odpravil.
Vsaj čutim jih ne, a bodo menda kmalu prišle nove, ko
pridem v Galicijo. — Zimsko obleko sem si najpotreb-
nejšo oskrbel. — Če to karto dobiš, mi vendar takoj kaj
piši.
Najiskrenejše pozdravlja Tebe in vse domače
Josip.
17. 12. 14.

Draga sestra! Hvala Ti za Tvoje pismo, ki sem ga prejel
včeraj. Piši mi večkrat, ker zdaj menda tudi od Jankota
ne bom dobil ničesar. Toda naslov mora biti natančen,
kakor je na prvi strani. Od kdaj so Fridolinova pisma?
— Jaz pišem mnogo, toda menda niti vsaka deseta karta
ne doseže cilja.
Želeč vsem vesele božične praznike in srečno novo
leto, najlepše pozdravlja Tebe in druge domače Tvoj
brat
Josip.38
37 Obe ti karti sta prišli na domači naslov brez oznake

»cenzurirano« in brez poštnega žiga.
245
Josip Hacin, okoli l. 1912
246
12. nov. 1915.

Draga sestra! Hvala Ti za Tvoje poročilo o Fridolinu. —
Kar bi mu pisal jaz od tod, ne dobi. Zato mu piši, da sem
zdrav, da ga prav lepo pozdravljam in mu v kratkem
pošljem malenkost po Janku. — Pošlji mi naslov Godelj-
manovega Lovra, če se to še ni zgodilo.
O sebi nimam mnogo pisati niti dobrega niti posebno
slabega. Konca še ne pričakujem tako kmalu.
Najlepša pozdravlja Tebe in vse domače
Josip.
Draga sestra! 21. novembra 1915.

Prejel sem Tvojo karto z dne 12. t. m. in atovo z dne 13.
t. m. Janko mi je poslal dve Fridolinovi karti, kakor sem
že pisal. Tako zopet enkrat precej vem o vseh svojih. —
Tukaj nas je zapadel sneg in nastala je čisto resna zima,
ki nam obeta zelo mnogo prijetnega, če se bo razvijala
tako, kakor se je začela. Najprijetnejše pri vsem je veter,
ki je včeraj nekoliko ponehal, a menda kmalu zopet na-
stopi. — Zdrav sem za potrebo. — Govori se, da pride-
mo vnovič k naboru, da nas preiščejo, če nismo sposob-
ni za pehoto. Pa še ne vem, če je res in kdaj naj se to zgo-
di!
Najlepše vas vse pozdravlja
Josip.
247
Ko je Janko julija 1916 prebegnil k Rusom, je moral Josip

kot politično sumljiv v konfinacijo v Budimpešto in je ostal
tam do konca vojne.
Čeprav je bil konfiniran, mu je uspelo pomagati Jankovim
tovarišem, ki so pošiljali v Švico knjige s šifriranimi obvesti-
li, tako da je dal tiskati etiketo neke dunajske knjigarne in so
mogli člani »tajnega odbora« v njenem imenu pošiljati pake-
te s knjigami v Švico. — Iz konfinacije si je dopisoval z do-
mačimi: običajno je pisal sestri Micki, odgovarjal pa mu je
tudi oče.
Iz Budimpešte je pisal Josip Micki 21. 2. 1917:
Draga sestra!
Menda se že hudujete, da tako dolgo nič ne pišem. Toda
pisati morem tako malo. Novega nimam nič, zlasti ne
takega, kar bi delalo človeku posebno veselje.
Povem Vam lahko, da sem imel mraza prav mnogo.
Menda ga tudi Vam ni manjkalo. Tukaj je zadnja dva dni
nekoliko bolj gorko, pa je tudi že zadnji čas. Če mislite,
da sem že pokuril premog, o katerem sem že parkrat pi-
sal, se motite. Kupil sem ga pač, se pravi plačal, a dobil
ga še nisem in ga menda ne bom, dokler bo mraz, ker ga
ni. Sicer po vseh časopisih stoji, da ga je dovolj, toda če
gre človek ponj, ga ne dobi. Nekoliko sem si pomagal s
koksom, ki pa daje malo gorkote, če gori sam. Parkrat
sem si na račun kupljenega premoga tudi izposodil pre-
248
mog, ki sem ga sedaj dolžan, ne da bi ga mogel vrniti,

ker ga ne dobim. — Ker je glavni mraz za nami, počasi
pozabljam nanj, čeprav sem ga prenašal težje kot zadnji
dve zimi.
Druge stvari se tukaj za drag denar dobi po večini še
vse. Toda treba je upoštevati, da zaslužek ne odgovarja
cenam. Ene hlače so 80 K, par čevljev ravno toliko, bluza
120 K, plašč 100 K, večerja v gostilni 6–10 K. Pod 6 K člo-
vek tukaj sploh ne more stopiti v gostilno. Zato tudi
moja obleka izgleda vsak dan bolj zanemarjena in go-
stilno vidim od znotraj kvečjemu dvakrat na mesec. Ta
mesec sem jo doslej le enkrat. Živi se z mojim zasluž-
kom v splošnem nekoliko slabše, kot sem živel svoj čas
na Dunaju, a živi se kljub temu.
Zadnji čas polagoma začenjam upati, da bo morda že
pred novim letom sovražnik uvidel, da je čas skleniti
mir. V tem sladkem upanju navedene križe in težave
prenašam nekoliko lažje. Upam tudi vnovič na dopust
in tudi to me tolaži.
Zdrav sem, samo precej suh sem postal lani proti po-
mladi in poletju. In tukaj nimam nobenega upanja, da bi
se mi vnovič nabrala mast po telesu.
Upajoč, da ste vsi zdravi, Vas vse najlepše pozdrav-
ljam.
Josip.
249
Drugo pismo Micki z dne 30. 4. 1918 se glasi:
Hvala lepa Ti za Tvoje pismo, ki pa mi vsled bolezni

doma seveda ni napravilo prevelikega veselja. Upam,
da sta se ata in mama med tem pozdravila. Če še ne,
pazi nanje, da se jim kaj ne zgodi. In denarja za zdrav-
nika ne šparajte: denar je vreden malo, zdravje pa danes
več kakor kdaj prej.
Moje zdravje napreduje počasi. Zadnje tri dni je neko-
liko boljše: gnoji se precej hitreje in zato se tudi oteklina
hitreje manjša. Toda tudi to hitreje je še zelo počasi. Mis-
lim, da so napravili veliko napako s tem, da niso otekli-
ne prerezali takoj v začetku. Zdaj to ni več mogoče. Bo-
lečin nimam. Ker moram dajati na oteklino gorke ob-
kladke, vedno ležim. Tako bom preležal v postelji naj-
lepši čas letošnjega leta.
Kar mi omenjaš, da bi mi doma naredilo veselje, mi je
po večini znano, ker sem imel zadnje tri mesece naroče-
na »Slovenca« in »Narod«. Dobil sem sicer komaj polo-
vico številk, vendar so me tudi te za potrebo poučile.
Tožiš zaradi živine. Sicer bi Vas skušal potolažiti, pa
bi se moral lagati. Zdi se mi, da bo v tem oziru še mno-
go huje, kot je danes. Bog ve, kdaj bo življenje spet tako
lahko, kot je bilo! Če ne bomo precej stari, tega najbrž ne
doživimo. Vse rane se danes še ne vidijo in ne čutijo.
Nešteto jih je še sedaj skritih pod kožo.
250
Jaz zaslužim danes v letu nekako eno desetino tega,

kar bi moral zaslužiti kot dober advokat. In kadar bo
konec vojske, odpade tudi ta ena desetina in kje bom
iskal nadomestila za to desetino oz. kos kruha, danes ne
vem. Vem samo, da vsaj z advokaturo takoj po vojski ne
bo nič. Toda če bi že vsaj vedel, čez koliko mesecev ali
let bo vsega konec.
Tako pridemo vsi počasi na nič: kmet izgubi živino,
ne goji zadostno polj, ne popravlja poslopij itd. Trgovec
kmalu ne bo imel česa prodajati in kaj bo z njegovimi
dosedanjimi dobički, nihče ne ve. In mi gremo v pogubo
spet na drug način. — A vendar pride morebiti čas, ki bo
lepši od preteklega ob manjšem bogastvu.
Upajoč, da se Vam je že vrnilo zdravje v hišo, Vas vse
najlepše pozdravlja
Josip.
[Pripomba: Josipu so se zagnojile bezgavke v dimljah.

Priporočeno operacijo je zavrnil, ker so zdravniki pred-
videvali, da bo pri operaciji morda poškodovan kak ži-
vec.]
251
Očetova pisma Jožetu v Budimpešto:
Češnjevek, 30. 6. 1918.

Dragi Josip!
Zelo nas veseli, da se ti je bolezen obrnila na bolje. Na
tvoje pismo pa bi bili že poprej pisali, je pa neki poroč-
nik Brezigar pisal v Slovencu in Narodu, da so bili z
našim Fridolinom v ujetništvu in tudi drugimi vkup.
Zatorej je šla Micka v Ljubljano poizvedet, kako in kaj.
Bila je doli dva dni in je pri Peganovih ležala čez noč,
ker ni bilo Brezigarja doma.
Izvedela je, da Fridolinu dobro gre. Ima dovolj oble-
ke, civilno in vojaško, jesti tudi in čedno stanovanje. De-
narja mu tudi ne primanjkuje, 50 rubljev na mesec, je
praporščak. Se uči, bere, riše in slika.
Za Janka nič ne vem, pravi pa Brezigar, da sta z Jan-
kom bila v civilu prijatelja.
Pri nas sedaj preveč dežuje, se težko mrva suši, žita so
preveč poležana, ne bo dosti zrnja in še prav počasi zori.
Andrejc je prišel za 4 tedne na dopust, pa mu je že pre-
teklo, sedaj gre pa tako težko nazaj, da odlaša in mu je že
kakšne tri dni čez čas, pravimo, da bo najbrž narobe.
Da bi se skoraj pozdravil in prišel na dopust! In da bi
bilo že tudi skoraj konec vojske.
Vsi te prav iskreno pozdravljamo. Tvoji,
J. Hacin.
252
Za Fridolina se nič ne ve, kdaj bo prišel, najbrž šele po

končani vojski.
Češnjevek, 22. 7. 1918.

Dragi Josip! Pisal sem ti že pismo in Mirko dopisnico,
pa nam nič ne odpišeš, tako da nas že vse skupaj skrbi.
Ko dobiš to dopisnico, nam takoj odpiši, kaj in kako.
Kdaj prideš na dopust?
Pri nas žanjemo in sejemo. Naželo se je mnogo zrnja,
pa ne bo prida, ker je vse poležano. Za Janka nič ne
vemo in tudi Fridolin sedaj ne piše nič.
Vsi te iskreno pozdravljamo.
J. Hacin.
Češnjevek, 9. 9. 1918.
Dragi Josip!
Zares nam predolgo nisi pisal, tako da smo bili zelo v
skrbeh. Sernec je pisal, da bi mu poslali tvoj naslov, se-
daj mu ga pošljem. Najbrž bo hotel tako, kot lansko leto,
pa skoraj ne bo mogoče. Danes je Micka peljala pšenico,
15 mernikov v Kranj, zahtevajo pa toliko, da bo morala
še 30 mernikov peljati, vsega skupaj 1600 kil pšenice in
rži, tako da za nas ne bo kaj. Prosijo pa ti navadni ljud-
je, našteval ti jih ne bom, kakor Kmetov profesor. Sem
mu ustregel, vsem pa ne morem, nekaterim ne bo prav.
Mirko Kmet je prišel iz ujetništva, te pozdravlja. Umrl
253
je žabniški gospod Ivan Kuralt v Ljubljani v Leonišču.

Micka in Mirko sta bila pri pogrebu.
Od doma ti nimamo poročati kaj. Jesen se bo pričela,
imamo pa zelo slabo vreme, zmeraj dež. Za Janka še
vedno nič ne vemo. Fridolin pa je pisal, okoli 25. junija
je bil še v Arzamasu. Rad bi, da bi mu poslali obleko, pa
ne upamo, da bi dobil.
Želimo ti skoraj popolnega zdravja in da bi kmalu prišel
na dopust. Bog daj skoraj mir.
Vsi te prisrčno pozdravljamo. Tvoji,
J. Hacin.
N. B. Ob živino smo tudi zelo, imamo samo tri krave,

od konj samo kobilo in nekaj mladih jalovcev. — Tvoja
gospodinja v Ljubljani je umrla. Janezkova gospodinja
pa pravi, da je obleka v slabem stanju, jo jedo molji. Ali
gremo po obleko, ali čakamo tebe?
Češnjevek 17. 10. 1918.

Dragi Josip!
Tvoje drago pismo od 6. in 8. smo prejeli. Da bi se
kmalu pozdravil in že prišel na dopust. Pri nas je sedaj
mnogo bolnikov za špansko influenco, pri nas mama in
Mirko, no, pa ne posebno huda, pri Andrejcu pa vsi do-
mači in posli. Več jih je že tudi umrlo. Po nekaterih hišah
vsi ležijo.
254
Vreme imamo zelo slabo, da ne moremo potrebnega

dela dovršiti. Veselimo se pa nenadnih preobratov, po-
sebno Jugoslavije. Seveda o tem več veš kot mi. Hribar38
ima velesovski lov v najemu, pride tudi k nam, skoraj
gotovo misli v novi državi veliko vlogo igrati. Mogoče
bo treba protekcije. Fridolin nam je poslal po nekem fen-
rihu39 Čremošniku fotografijo. O Janku ne vemo nič.
Godelmanov Lovro je zdrav nekje, ne piše nič. Grašičev
doktor je bil doma, je tudi slab, oče pa je na smrt bolan.
Za obleko, kar pišeš, bomo počakali, če kmalu prideš
domov. Nekaj Jankove obleke smo že vzeli pri Lahovih,
vsega ni hotela dati, rekla je tudi, da bo pogledala tvo-
jo obleko in gori pisala, pa sedaj še ni. Prav zelo jim boš
ustregel, če jim pišeš. Mirko se je med tem časom, ko to
pišem, precej pozdravil.
Kmalu nam spet piši, tako dolgo ne smeš čakati, da
smo potlej v velikih skrbeh, ker ne vemo, kaj je s teboj.
Prav srčno te vsi pozdravljamo, z Bogom.
Tvoji.
38 Ivan Hribar, 1851–1941, politik, ljubljanski župan od

1896 do 1910, med vojno najprej zaprt, potem konfiniran
do 1917, nato član predsedstva Narodnega sveta v
Ljubljani (Enciklopedija Slovenije, Ljubljana 1990, 4. zv.,
str. 52) – pogosto počitnikoval v Cerkljah.
39 Nem. Fähnrich, praporščak, najvišji čin med
podoficirskimi čini (Švajncer, str. 25).
255
* * *
Josipa so odpustili iz vojske tri tedne pozneje, 6. 12. 1918

je že bil doma. Leta 1919 je opravil odvetniški izpit, odprl
odvetniško pisarno in se poročil.
256
2. Dva ujetnika
J ožefa Jenka so Rusi zajeli že oktobra 1914. Že mesec dni

pozneje se je oglasil Micki iz Sibirije, premeščali so ga iz
kraja v kraj. Nazadnje se je ustalil v kraju Bogorodick v Tul-
ski guberniji, južno od Moskve. Pisal je zelo pogosto, pred-
vsem Micki, ohranilo se je 43 dopisnic.
7. 9. 1914.
Draga! Tvoje pismo od 16. 8. sem prejel včeraj 5. 9. Pisal
sem med potjo parkrat, pa ne vem, ali si kaj prejela. Več-
je pismo sem poslal 21. 8. Je pač križ, ker nimam dopis-
nic. Sem pisal že domov ponje.
Veliko ne morem pisati, ne puste. Do danes nisem
ranjen. Hudo40 pa je, ker z vojsko se združuje lakota,
mraz, vročina, utrujenost itd … Prejmi prisrčen pozdrav
iz daljne tujine od Tvojega
Jožefa.
40 Besedica »hudo« je krepko prečrtana z rdečim

svinčnikom, vendar še berljiva.
257
Jožefovo sporočilo. da je ujet
Brno, 21. 10. 1914.

Draga! Jaz sem ujet, grem na Rusko. Zdrav sem. Sporoči
našim na Brnik, kako je.
Srčni pozdrav od Jožefa. Ujet sem 16. 10.42
Tjumen v Sibiriji, 16. 11. 1914.

Predraga! Obvestilo, ki sem Ti ga že davno odposlal, si
gotovo sprejela, ker sem bil ujet 16. 10. 1914. Sedaj sem
kot ujetnik v Sibiriji blizu mesta Omsk. Silna daljava je
41 Pri Brnu Jožefa niso mogli ujeti Rusi, saj niso nikoli prišli
tako daleč. Iz pečata na prvi strani izhaja, da je bila
dopisnica cenzurirana in oddana v Lembergu (Lvovu),
takratnem glavnem mestu Galicije.
258
to od rodnega kraja in domovine. Ne smem se zmisliti

nanjo. Z železnico smo se vozili kar naprej celih 18 dni,
drugo pa marširali, tako da smo prišli sem ravno v
enem mesecu po ujetju. — Kako je v domovini? Si zdra-
va? In Tvoji bratje? Pravijo, da bode tu mraza do 40 sto-
pinj R. Ko smo se vozili, ga je bilo 20 stopinj R. Vode, na
pr. Volga, so čez in čez zamrznjene …
[prip. : 40 st. R = 50 st. C.] Jožef.
Filina v Sibiriji, 24. 1. 1915.

Kako to, da nobenega odgovora? Ali ne dobiš nikakega
pisma? Saj še celo od doma nisem ničesar prejel. Jaz sem
zdrav, skupaj sva s Šlantarjevim iz Bukovice pri Vodicah
pri nekem kmetu. Do veselega svidenja, toda kdaj? Naj-
srčnejše pozdrave pošilja
Jožef Jenko.
Piskulina, gubernija Tobolsk, 14. 1. 1916.

Predraga! Tvojo dopisnico z dne 28. 8. 15. sem prejel dne
28. 12. 15. Ne znam, je li odgovor na mojo prejšnjo od 28.
5. 15. Jaz iz domovine malo dobim, razen Tvoje in ses-
tre Rozike do sedaj nič več. Dolgčas je tu v zimi, kajti od
začetka oktobra imamo vse sneg in bode še kakšne 3
mesece. Živim v drugi vasi kot lani, ako si prejela moje
karte, si o tem obveščena. Dobro je na karto pripisati
259
Jožef Jenko, 1917, Rusija
ruska imena k našim. Pošilja najsrčnejše pozdrave Jen-

ko Jožef, vojni ujetnik …
Tjumen, Tobolska gubernija, 17. 2. 1916.

Predraga! V torek sem prišel spet v koncentracijski lager
vojnih ujetnikov. Včeraj sem prejel Tvoje dopisnice z
dne 23. 3., 24. 4. in 2. 11. 1915 ter od sestre Pavle eno, eno
Tvojo in sester Milice, Rozike in Ivane sem prejel okrog
Božiča. Vesel sem jih bil bolj kot otrok sv. Miklavža, ker
precej dolgo ni bilo nikakega glasu. Do sedaj sem živel
ves čas pri kmetih v Filini in Piskulini, kar je glavno,
260
vseskozi zdrav, samo domotožje … Od Fridolina sem

jaz mnogo dalje. Najsrčnejše pozdrave vsem Vašim, po-
sebno Tebi pošilja Jenko Jožef, vojni ujetnik, Tjumen, št.
1677, Tobolska gubernija, Rusija. Oddaj pozdrave mo-
jim sestram!
Tjumen, 29. 3. 1916.

Predraga! Pred kratkim sem Ti poslal dopisnico, ki je
bila slikana, zato ne vem, ali bo prepuščena ali ne, v ka-
teri sem Ti voščil vesele velikonočne praznike, kar še
enkrat ponavljam. Prihodnjo dopisnico Ti pošljem sko-
raj gotovo iz Rusije, ker nas sedaj odpeljejo iz Sibirije. Če
mi bo sreča tako mila kakor lansko leto, bom zadovol-
jen. Živel sem na kmetih, da sem bil vseskozi zdrav. Tu
v barakah sem skupaj z dovtipnim učiteljem Silvestrom.
Najsrčnejše pozdrave
Jožef.
Pri odgovoru napiši k naslovu »Slovenec«, kakor sem

jaz. Dobim hitreje.
Pšeničnoe, Tavričeskaja gub., 30. 4. 1916.

Predraga! Spet sem drugod, v Južni Rusiji, ob Krimu.
Na velikonočno nedeljo sem se kopal v banjah ob Azov-
skem morju. Prej sem se vozil 12 dni in noči iz Sibirije.
Kjer sem sedaj, je podnebje podobno našemu. Sadja,
261
konj, polja, dela i jela, vsega dovolj. Tu je veselo, bolj kot

lani. Bližje doma sem! Piši kmalu! Najiskrenejše pozd-
rave vsem vašim, posebno Tebi od
Jožefa.
Domostroj ob reki Moločnó, 14. 5. 1916.

Predraga! Tvojo karto od 6. 11. prejel še v Tjumenu. Ven-
dar ni mogoče, da bi od mene celih 10 mesecev nič ne
prejela. Najsrčnejše pozdrave pošilja
Josip.
Černigovka, Tavričeska gub., 14. 6. 16.

Predraga! Zopet v drugem kraju smo, samo 15 vrst od
prejšnjega. Ta vas je daljša kot od Cerkelj do Kranja…
Vročina je tu huda, ker ni gozdov in sence. Najsrčnejši
pozdrav od
Jožefa.
Černigovka, 28. 8. 1916.

Predraga! Pisanje omejeno. V tem letu sem Ti posebno
veliko pisal, jaz še nič ne prejel. Bilo bi boljše na Žabja-
ku. Najiskrenejši pozdrav
Jožef Jenko.
262
Novi hutor, 24. 2. 1917.

Predraga! Že dolgo nikake vesti. Tudi od Fridolina nič
odgovora. Mestečko Jurjev mi je znano, ne ravno preveč
daleč od mene. Najsrčnejši pozdrav od
Jožefa Jenka.
Novi hutor, Tulska gub., 25. 3. 17.

Predraga! Stojimo pred veliko nočjo, a zunaj je še ledena
skorja. Zadnje dni so se zgodili veliki zgodovinski do-
godki, o katerih si gotovo čula. Že davno nisem prejel
nobene dopisnice. Najiskrenejši pozdrav. Jožef Jenko,
voj. ujetnik, Novi hutor grafov Bobrinskih, stancija Vo-
lovo Siz …
Novi hutor, 9. 4. 1917.

Predraga! Če je usoda namenila in kakor je soditi iz raz-
vijajočih se dogodkov, bo današnji veliki ponedeljek
zadnji v tujini ter napočijo srečnejši in veselejši časi ka-
kor sedanji … najiskrenejše pozdrave
Jožef.
Novi hutor, 28. 4. 17.

Predraga! Po daljšem času si me spet enkrat razveseli-
la z dopisnico od dne 7. 12. 16. Zima je tu poslednji čas
proč, vendar divjajo močni, mrzli vetrovi. Severna,
263
tukajšnja klima meni malo ugaja. Delo je tukaj lahko,

nikdo se ne pretegne. Trdno sem bil prepričan, da se v
tem letu gotovo vidimo, a zadnji čas sem že v dvomu…
V zadnjem mesecu so poslali z juga precej dopisnic, pi-
sanih doma seveda še lansko leto. Kje je sestra Ivana, od
katere dolgo nič ne vem? Najiskrenejše pozdrave Tvo-
jim roditeljem, posebno še Tebi pošilja Tvoj
Jenko Jožef.
Bogorodick, 21. 5. 1917.

Predraga, ne res, domala vsaka dopisnica od drugod.
»Goste službe, redke suknje«, pravi naš pregovor. Kljub
temu sem jaz v tovarni še najbolj z vsem zadovoljen. Se-
daj tukaj vrtnarim. Zadnji čas se govori in sliši mnogo o
miru. Kdaj bo sklenjen, je danes težko ugibati. Samo Bog
daj, da bi bil do konca leta doma … Sprejmi iskren po-
zdrav od
Jenka Jožefa.

Predraga! Danes prejel Tvojo dopisnico z dne 28. 2.
1917, za katero najiskrenejša hvala. Jaz sem zdrav, le kli-
ma v tukajšnjem kraju je zelo ostra, ker smo že visoko
na severu. Ker ni gozdov oziroma zelo malo, večinoma
sama stepa, so stalni vetrovi, in sicer prav močni. Dobro,
da sem v zavetju, ker sem le v vrtu. Več sem Ti pisal
264
pred enim tednom. Tri dni temu nazaj smo dobili novo
zimo, padlo je snega za čevelj visoko, danes ga je že pre-
cej manj. Drevje, kolikor ga je, še ni zazelenelo, le vrbe
in breze so se razpustile… Sprejmi srčni pozdrav od
Jožefa.

Predraga! Že precej časa trdovratno molčiš. Umljivo,
bratje po svetu kot jaz, a Ti sama. — Tu vlada silen žar,
dan je dolg; začne se svitati ob 2. uri zjutraj, a zmrači se
ob 11. uri zvečer. Zraven tega suša, tako da pride pod-
nevi vročine do 44 st. R, a takoj zjutraj je je 27 st. R. Jaz
si pomagam, ker imamo v vrtu krasne hraste in dovolj
senčnatega drevja. Meni se zdi, da je tudi Avmanov To-
ne tu nekje.
Šlju42 iskren pozdrav, kakor tudi Tvojim staršem.
[44 st. R = 55 st. C; 27 st. R = 33,7 st. C.] J.

Predraga! Tvoji dopisnici z dne 19. 3. in 30. 3. 1917 sem
prejel danes, prej že dolgo nič. Zadnji čas tukaj prav
pridno dežuje, pred tem je vladala neznosna vročina in
suša. — Še šest dni, pa bo minilo tri leta, kar sem zdo-
ma. Tega si nisem niti v sanjah nikdar mislil. Vsako leto
42 »šlju« – po rusko »pošiljam«.
265
sem se tolažil — in tudi drugo — da bo mir; pa ne in ne.

In tudi danes ni mogoče uganjevati, kdaj pride tako za-
želeni. Pozdravljam vso Vašo družino, najsrčnejše Tebe
Tvoj
Jenko Jožef.
Predraga! Prejel sem dopisnici z dne 17. 5. 1917. Meni
gre sicer čas sedaj poleti hitro naprej, le zima bo dolga,
kajti ko prejmeš to dopisnico, bo tu že mraz. Kdaj bo
konec tega bedstva, ni mogoče niti približiteljno soditi.
Jaz osebno sem mnenja, da se še dolgo zavleče.
Če od Jankota ne dobite nobene vesti, prosite za po-
sredovanje »Mednarodni urad Rdečega križa v Bernu,
Švica,« ki bo pisal v Rusijo po informacije in vas obve-
stil. Pravi francoski naslov je: Bureu internazional de la
paix, Berne, Suisse, — Service des vikmes de la guer-
re«43 (oddelek pomoči žrtvam vojne). Sprejmi najsrčnej-
še pozdrave od
Jožefa J.
43 Prav: Bureau international de la paix, Berne, Suisse,

Service des victimes de la guerre.
266

Predraga! Danes sem prejel Tvoji dopisnici z dne 8. 4. in
31. 3. t. l. — Spominjam se, da sem ravno pred tremi leti
odšel iz Ljubljane. — Tukaj žanjejo in začenjajo mlatiti rž
in oves. Pri našem grofu seveda vse s parnimi stroji.
Menda bo delalo tja do božiča 11 lokomobilov in velikih
mlatilnic naenkrat. Pri mlačvi je okrog 50 ljudi. Trpi se
pri nas več kakor tukaj. Samo naši grofi imajo menda 18
hutorjev (nekake grajščine), 2 tovarni, več premogoko-
pov in gozdov… Bodi pozdravljena od
Jožefa J.

Predraga! S Fridolinom sva se končno pismeno sešla. Iz
Arzamasa mi piše med drugim, da ima toliko znancev,
ki se pišejo Jenko, da ne ve, kateri sem, in naj mu natanč-
neje pišem. — Danes čitam v tukajšnjih listih odgovore
naše, t. j. avstrijske vlade in Nemčije na papeževo pismo
glede miru. Da bi do tega čimprej prišlo! Kot mi poroča
znanec, Nastran Al. se je preselil v drugo domovino, a
Kmet Mirko v Rusiji. Najiskrenejše pozdrave vam vsem
Jenko Jožef.
267

Predraga! Dopisnico z dne 29. 6. 17. sem prejel. Kakor
sem Ti enkrat že pisal, sem se s Fridolinom pismeno
sešel. Vendar drugega odgovora do danes še nisem
sprejel. Pred nekaj dnevi so začeli na tukajšnji tovarni s
proizvodstvom sladkorja. To je promet kot na semanji
dan v Kranju. Jaz v tovarni nimam nič opraviti, še bolj-
še, ker imam tako več svobode. Da se pa dobi blago za
oslajenje čaja, skrbim! Najiskrenejše pozdrave Tebi in
vsej Vaši rodbini pošilja
Jenko Jožef.

Predraga! Včeraj sem spet prejel dve Tvoji dopisnici, pi-
sani 22. 7. in 5. 8. t. l. Vsaka dopisnica iz domovine me
razveseli, ker v duhu sem tako pod zelenimi Karavan-
kami. Nit se izteka in najbrž na današnjo dopisnico ne
boš več odgovarjala, mi pa se bomo odpravljali na jug…
Od Fridolina sem prejel drugo dopisnico, dopisovanje
bi lepo šlo, samo nemiri mešajo… Sprejmi mnogo is-
krenih pozdravov od
Jožefa.
268

Predraga! Še nekaj ur in spet pride leto ter stopimo v
novo 1918. leto. Vsekakor je ta dopisnica zadnja v tem
letu. Od doma sem dobival zadnji čas same žalostne no-
vice. Smrt je pokosila mnogo mladih ljudi, ne samo sta-
rih. Rad bi videl, da bi me mati počakala, a ni bila volja
višje previdnosti. — Tukaj se začenjajo mrzli meseci ja-
nuar in februar. Mnogo pozdravov in največ sreče od
Jožefa.
Predraga! Velika noč je prešla, a še ni nič gotovega, kdaj
domov. Prejel Tvojo dopisnico od 29. 10. 1917. Več ne
morem pisati, ker vedno mislim, da bom jaz prej doma
kakor dopisnica. Najiskrenejši pozdrav.
Tvoj Jožef.

Predraga! Pet do šest dni sem imamo tukaj pravo spom-
lad. V kakih sencah še leži po malo snega in na vodah
(bajerjih) ledu. Sicer ne vem nič, kako je z menjavo ujet-
nikov, mislim pa, da se za štiriletnico ločitve že vidimo.
Zdrav sem. Delo mi je zadnji čas, da kruh pečem, ku-
ham, kolikor čas dopušča, in za kuhinjo potrebno naku-
pujem. Sprejmi iskren pozdrav.
Jožef Jenko.
269

Predraga! Skoraj bo mesec maj končan, a tu vidim še da-
nes snežinke naletavati. Kako je z vrnitvijo in zamenja-
vo, tukaj še do danes ne vemo nič pravega. Čakamo in
čakamo in poslušamo, kdaj nas pokličejo.
Pisma prihajajo za vse prav pozno, še vsa iz lanskega
leta. Od letošnjega leta jaz še nisem videl pisma … Srčen
pozdrav
Tvoj Jožef.

Predraga! Danes sem bil pred mešano vojaško komisi-
jo glede odprave domov. Sem sprejet za odpravo v prvi
vrsti. Mislim, da nas do sv. Petra odpravijo. To je zadnja
dopisnica od tu. V teh dneh sem prejel Tvojo od 24. 12.
1917, poznejših nič. Najiskrenejši pozdrav Tebje in vsem
Vašim.
Jožef Jenko.
7. 10. 1918.
Predraga! Kaj, dolgo nič obvestila! Ni bilo mogoče. Imel
sem tifus in ležal v bolnicah v Moskvi od julija meseca.
Sedaj sem v bolnici v Galiciji, a že boljši.
Srčen pozdrav.
Tvoj Jožef.
270
Zg. Brnik, 17. 11. 18.

Predraga!
Čas gre tako hitro naprej, da bo že 14 dni, kar sem do-
ma, a Ti še enkrat nisem pisal. Sam ne vem, kako mine
dan za dnevom tako hitro, da se mi vidi, da bi bil prav
malo časa doma.
Danes grem spet po opravku z doma, zato je gotovo,
da mi do Vas ne bo mogoče priti. Minulo nedeljo po-
poldne sem bil v Cerkljah, a v cerkvi je bilo tako malo
ljudi, da sem se kar začudil spremembi v teh 4 — 5 le-
tih. Dalje me je ugriznil nek vojaški konj za brado in
vrat, da sem še ves krastav, ker rana ni zaceljena. Zdrav
pa ves čas, kar sem doma, nisem popolnoma, le zadnja
dva dni, če tako ostane, se počutim nekam bolj trdno.
Pošte, kot se sliši, počasi delujejo, zato oddam to pis-
mo po sestri, če dobi Tebe ali koga od Vaše hiše. Po naj-
novejših predpisih pa morajo biti baje pisma celo odpr-
ta. — Ko sem jaz odhajal iz Galicije, sem poslal domov
dopisnico, ki je prišla 15 dni pozneje od mene. Ena je
prišla te dni iz Rusije, pisana v januarju letošnjega leta.
Kdaj, kje se vidiva, danes niti ne morem določiti, spo-
ročim pozneje. Najbrže v teku tedna. Odgovori.
Dotlej Te srčno pozdravlja Tvoj J.
* * *
271
Naslednje leto sta se Micka in Jožef poročila. Bil je dober kme-

tovalec in kar nekaj let po letu 1930 župan v Vodicah. Še pri
sedemdesetih letih se je vozil s kolesom v Ljubljano v knjižnico
in se vračal s knjigami v nahrbtniku.
* * *
Najmlajšega, Fridolina — podoficirja pri 27. pešpolku — so

Rusi zajeli že 9. 11. 1914, o čemer je družina prejela obvesti-
lo Rdečega križa z informacijo, da mu je kot kraj internacije
določen Obojan v Kurski guberniji. V času ujetništva je pisal
večinoma sestri Micki, ohranilo se je 15 dopisnic. Prvo je pi-
sal že 6. dan po zajetju, zadnjo pa 18. 10. 1917.
Obojan, 15. 11. 1914.

Predragi mi! Pisal sem Vam že iz Moskve, če ste karto
dobili, ne vem. Sedaj je moje vožnje konec. In tako mi je
možno prositi Vas, da mi pomagate. Ker je brez denar-
ja tu jako žalostno in ker najbrže ne pridem tako kmalu
od tod, bi Vas prosil, da mi pošljete kakih 150 K (sto-
inpetdeset kron) z obratno pošto. Jutri morda pišem več.
Prav lepe pozdrave!
Vaš Fridolin.
272
Fridolin Hacin, 1917, Arzamas, Rusija
Obojan, Kurska gubernija, 6. 10. 1915.

Dragi mi!
Do sedaj sem dobil iz Avstrije tri karte: prvo od Jan-
ka, pisano z Ogrskega še v februarju, drugo od Micike,
pisano v aprilu, a tretjo od Vas (očeta), pisano 25. juni-
ja. Vse sem dobil v tem mesecu in tudi denar in za vse
sem Vam od srca hvaležen. Kot vidite, sem bil skoraj
eno leto brez vsakega sporočila z doma. Druga (menda
Vaša) pošiljatev znaša 15 rubljev. Kako mi je, zveste, ka-
273
dar se spet vidimo. Dal bi vse, vse življenje, ki mi še

ostaja, samo da bi Vas videl še enkrat zdrave. Prejmite
prav lepe pozdrave in pošljite iste bratoma na bojno
polje. Vaš ljubeči Vas
Fridolin.
Jurjev Poljskij, 16. 8. 1916.

Draga sestra! Že devet mesecev nisem dobil niti vrstice
od doma, tako da ne vem, ali ste vsi živi in zdravi ali ne.
Nimam niti pojma, kaj je z brati. Pišem Vam vsaki teden
po več kart, kar prosim tudi Vas. Piši mi kaj o bratih, o
Antonu Kepicu in znancih in sploh vse, kar je novega.
Pozdravi mi vse doma, a pošlji pozdrave i Josipu i Jan-
ku. Da si zdrava! Tvoj bratec
Fridolin.

Draga sestra! Sicer še ni tako dolgo, odkar sem dobil
Tvojo karto, a vendar že zelo težko čakam nove. Je pač
tako: če pokažeš človeku prst, prime za celo roko. Sicer
pa sama veš, da je doma veliko stvari, ki me zanimajo,
in da Vi meni lahko pišete o domu več kot jaz Vam o
Rusiji. Sicer pa najbrž pišete, ampak karte se pogube.
No, kaj hočemo! Pozdravi starše in brate! Iskreno Te
pozdravlja Tvoj
Fridolin.
274

Draga sestra! Jaz Vam vedno pišem domov, a v 1916.
letu sem dobil od doma vsega samo 2 karti. Nimam
sreče. Nekateri dobe mnogo več. Tu ni novega nič po-
sebnega. Zdrav sem. Piši kaj in pozdravi vse domače.
Da si zdrava i Ti! Tvoj
Fridolin.
Arzamas, 17. maja 1917.

Draga sestra! Zopet ne dobim od doma nikakih pisem,
dočim tovariši moji dobe. Za Janka nimam pojma, kje je.
Prosim, da mi sporočite telegrafično njegov naslov, ko
ga izveste. Večkrat sem že pisal domov zadnje čase za
denar. Kar se tiče tega, mi gre vedno slabše in zato bi
prosil ata, da me ne pozabijo! Iskrene pozdrave vsem!
Tvoj
Fridolin.
Arzamas 19. 7. 1917.

Draga sestra! Sem v taki sili, da sem bil prisiljen brzojav-
no prositi ata za 200 K. Upam, da mi pošljejo, drugače
sam ne vem, kaj bo. Kako in kaj, je težko povedati, ker
sem predaleč. Če se še kdaj vidimo, bom že povedal vse
in takrat se prepričate, da je težko. Za Janka me skrbi, še
275
vedno ne vem, kje je. Pozdravi ata, mamo, Mirka, Josi-

pa. Bodi zdrava i Ti. Tvoj
Fridolin.
Arzamas, 18. 10. 1917.

Draga sestra! Zadnji čas sem dobil dve Tvoji karti z Jen-
kovim naslovom. Še preje sem dobil karto od njega sam-
ega in sem mu že odpisal. Iz Stockholma sem dobil dve
karti z obvestilom, da dobim denar po 31 rubljev. 31
rubljev sem že dobil, 31 pa mislim, da jih moram še. Atu
prav lepa hvala. Za Josipa vedno pišete, da je v Buda-
pešti, in zdi se mi jako čudno, kako da ne more pisati.
Piši mu, da ga prosim, naj mi piše vsaj eno karto, ako
more. Piši mi, ali za Janka samo naslova ne veste ali
sploh nič; je li živ, zdrav ali ne?! Iskrene pozdrave vsem!
Tvoj
Fridolin.
* * *
Zadnji znani kraj Fridolinovega vojnega ujetništva je bil

Arzamas v guberniji Nižnij Novgorod. Vojna se je končala
konec l. 1918., vrnili so se Jože, Janko in Mickin Jožef, Frido-
lina pa od nikoder. Družina je bila v hiši pri južini, ko se je na
zimo 1920 pojavil na vratih bradat razcapanec z nahrbtnikom
in s kitaro. Vsi so obmolknili, potem pa je neznanec spregovo-
ril: »Ali se tako pozdravi sina, ki se je vrnil iz vojske?« To je
276
bil Fridolin, domači so ga bili neizmerno veseli. — Pokazalo

se je, da je Fridolin imel srečo: po mnogih poskusih, najti pot
domov iz kaotične in anarhične Rusije, se je pridružil češkim
»legionarjem«, ki so se — ne brez bojev –prebijali po železnici
preko Sibirije do Vladivostoka. Tja so prispeli šele septembra
1920, čakala jih je še dolga pot po morju v Evropo.44 Tako se
je Fridolinu vojna podaljšala za dve leti.
Fridolin se je leta 1921 odpravil v Prago študirat strojniš-
tvo. Nič kaj dosti se mu ni mudilo študirati, a ko je končno
diplomiral, se je zaposlil še za nekaj let v Škodovih tovarnah.
Ko se je l. 1930 vrnil v Ljubljano, se je zaposlil kot profesor na
Srednji tehniški šoli, po koncu druge svetovne vojne pa je bil
na isti šoli ravnatelj.
(Da, to je bil tisti, ki so ga v mladih letih zaradi nediscipline
izključili iz dveh gimnazij.)
* * *
44 Gl. John Keegan, The First World War, London 1998,

str.418 do 421.
277
Posestvo v Češnjevku je prevzel leta 1927 najmlajši sin Mir-

ko, ki je bil l. 1914 star 11 let, tako da mu takrat ni bilo treba
k vojakom.
Josip. Janko, Micka, Fridolin in Mirko v Češnjevku l. 1932
278
EPILOG
K ar je Janko hudega doživel na fronti, ga je zaznamova-

lo za vse življenje. Utrdila so se njegova protivojna stali-
šča, njegov življenjski pesimizem se je poglobil. Ko je med obe-
ma vojnama opazoval politična dogajanja v Evropi, je spoznal,
da se bliža druga svetovna morija, za katero je slutil, da bo
hujša od prve; ni pa mogel vedeti, koliko strašnejša bo. Da ga
je ob tem prevzemal strah, da ga je bilo bližajoče se katastrofe
groza in da se je čutil nemočnega, izhaja iz njegove »črtice«
pod naslovom »Božji grob«, pri čemer je kot avtorja — kako
značilno — označil Oskarja Heikisa, torej sebe pod ilegalnim
imenom. Ta črtica ni bila nikjer objavljena. Našla se je med
njegovo zapuščino po njegovi smrti l. 1956.
279
Oskar S. Heikis
Božji grob
O b robu tihega gozda kraj širnega polja sredi nes-

končne ravnine med Baltiškim morjem in Karpat-
skim pogorjem leži majhna vas. Na kraju, že čisto zunaj
vasi, stojita na polju ob kolovozni poti vsaka zase dve le-
seni, s slamo kriti prostorni hiši. Okoli hiš so veliki hle-
vi, skednji in druga gospodarska poslopja. Vsaka dva
tedna sta bili ti hiši deset ali enajst dni cilj našega naj-
skromnejšega hrepenenja, tri ali štiri dni mesto našega
prebivanja in počitka. Tu smo se očistili blata strelskih
jarkov, umili smo se in okopali, si obvezali rane, se obrili
in ostrigli, ugonobili nadležni mrčes, kolikor smo ga
mogli poloviti; sprejeli smo pisma in darila od doma, od
tu smo pisali vsem dragim, da smo zdravi in da se nam
dobro godi. In kako se ne bi godilo dobro nam, kar se
nas je vrnilo zdravih iz grobov, ki smo si jih sami izko-
pali in v katerih smo bili deset dni živi zakopani? Tu
smo se greli ob ognju, dobivali smo redno in zadostno
hrano, tu smo bili tri ali štiri dni v malih nebesih, da se
pripravimo na nadaljnjih deset dni pekla v rovih, kjer je
mraz, glad, pokanje pušk in grmenje topov, vsak dan
stotero ran in stotera smrt. Tu pa smo komaj dobro čuli
280
grmenje topov in pokanje pušk, tu, v dveh samotnih

hišah kraj poljske vasi, pičlo uro hoda izza strelskih jar-
kov.
Kakih dvesto korakov oddaljena od hiš je stala na po-
lju na samem visoka, košata hruška. Nismo je videli
spomladi, odete v belo cvetje in zeleno listje, tudi njene-
ga sočnega sadu nismo okusili. Ko smo jo videli prvič,
je molela svoje črne, gole vrhe proti sivemu zimskemu
nebu; ko smo jo videli drugič, so se plazile po njenih
vejah bele, snežene kače, tretjič je bila vsa prevlečena z
ledeno in sneženo skorjo, skozi katero so se črneli obri-
si njenega debla in vej.
Pod hruško je bilo naše zbirališče. Tu so nam vsak dan
izdajali povelja, tu smo zamenjali svoje cape z novo
zimsko obleko in zimskim perilom, tu smo se pokloni-
li prestolonasledniku Karolu, ko je inšpiciral naš polk,
tu smo se zbirali k redkim službam božjim in čestim
izvršitvam smrtnih sodb.
Pri našem bosenskem polku je namreč število ubežni-
kov takrat rastlo od dne do dne. Patrulje se niso več vra-
čale z nočnih pohodov, noči so jemale straže in jih niso
več vračale. Poveljnikom so bila dobrodošla vsa sred-
stva, da ustrahujejo vojake in da onemogočijo hitro na-
predujočo epidemijo begunstva. Zato so na polju pred
hruško pogosto pokale salve iz pušk in prenekatero
truplo se je zazibalo na najnižji hruškini veji.
281
Meglenega dopoldne so pred našim bataljonom

ustrelili tri veleizdajalce, ki so hoteli prebegniti k Ru-
som. Trije možje, trije očetje so drug za drugim poklek-
nili pred hruško, trikrat je počilo po dvanajst pušk, tri
trupla so se tiho zgrudila v sneg. Tam so ležala ves dan,
vsem v svarilen zgled, zvečer pa so jih pionirji naložili
na vozove in jih odpeljali. Preko lis strjene krvi so name-
tali snega in jih za silo pokrili.
Drugi dan je bila nedelja. Ob desetih dopoldne je bila
maša s pridigo. Že četrt ure pred začetkom smo bili po-
stavljeni v vrste na običajnem zbirališču pred hruško.
Na deblu je bilo pribito veliko razpelo, tik ob njem je
stala miza, pokrita z belim prtom: oltar za današnjo
mašo. Srca so se nam skrčila in kri nam je zastala v žilah,
ko smo zagledali v snegu pred oltarjem čisto majhne
rdeče pege: skozi belino snega je že silila rdečica člo-
veške krvi.
A bil je čudovito lep zimski dan; megla se je dvigni-
la, sicer sivo nebo je vse posinjelo, sonce je sijalo in nje-
govi žarki so se odbijali od sneženih kristalov, da je je-
malo vid. Obrnili smo se stran od hruške in po žilah
nam je spet zakrožila mlada kri. Začeli smo hvaliti lepo
vreme, čudili smo se toploti sonca, modrini neba in čis-
tosti zraka: kar smo bili na Poljskem, nikdar še ni tako
daleč segal naš vid. »Pozor!« je zadonelo gromko po-
velje, sledil je pozdrav in raport komandantu.
282
Takoj nato je stopil pred oltar vojni kurat, se obrnil k

nam in nam rekel: »Tu, na tem mestu ste bili včeraj priče
žalostne izvršitve zaslužene kazni. Obsojenci so bili pra-
vi zločinci in pravi veleizdajalci, saj so se pregrešili zo-
per cesarja, ki so mu prisegli, da bodo s svojo krvjo in s
svojim življenjem branili njegov prestol in njegove deže-
le. Pregrešili so se zoper svoje žene in svoje otroke, kaj-
ti po postavi bo njihovo premoženje zaplenjeno kot od-
škodnina za škodo, ki so jo naredili državi; žene in otro-
ci bodo morali z doma in v bedi se bodejo potikali po
svetu, zaznamovani z znakom izdajstva, ki so ga stori-
li njihovi očetje. Pregrešili so se proti sebi samim, ker so
se odrekli božji pomoči, pri kateri so prisegli, da se bo-
dejo borili proti sovražnikom svojega cesarja in svoje
domovine. Pregrešili so se proti samemu živemu Bogu,
ki nam je zapovedal, da bodimo pokorni oblasti, ki je od
Njega, oni pa niso poslušali naredb svojih starešin.«
Kurat je govoril, govoril, govoril.
Bili smo že vajeni takih nagovorov, zato so naša ušesa
še čula njegove besede, naša srca pa so bila že gluha. Ka-
kor začarane so se vračale naše oči spet in spet k njego-
vim nogam; kadarkoli so se prestopile, vselej so zapus-
tile v snegu krvavo sled. Postajalo nam je tesneje in tes-
neje pri srcu in želeli smo, da bi bilo že konec pridige in
maše in počitka in da bi se vrnili od tod nazaj v vlažne
grobove, iz katerih smo prišli.
283
Močneje je zadonel glas kuratov: »Bog, ki je videl naše

grehe, vidi tudi naše trpljenje in naše kesanje. Zaupajmo
Vanj in odpustil nam bo grehe in odvzel bo od nas teža-
ve in nadloge, ki nam jih je poslal zavoljo naših grehov.
Vendar moremo pričakovati njegovega usmiljenja le, če
bomo izpolnjevali njegovo zapoved. Zato ponovimo
sveto prisego, ki smo Mu jo dali, da se bomo hrabro
borili do svojih zadnjih moči. In prosimo Ga pomoči, da
poniža in pokonča naše sovražnike in z zmago ovenča
vaše orožje, da se srečno vrnete domov k staršem, že-
nam in nedolžnim otročičem! Amen!«
Duhovnik se preobleče in začne brati mašo. Sonce po-
staja vse toplejše in prijetnejše, krvave lise pod mašni-
kovimi nogami vse večje in temnejše, v naših srcih pa še
vedno zvene njegove besede: »Da se srečno vrnete!« In
mi molimo za srečno vrnitev, iz vsega srca molimo; naše
misli hite domov, vsake v svojo deželo, vsake v svojo
vas ali mesto med svoje domače.
Moje plavajo preko sneženih planin v tihe doline, kjer
so cerkve kot rubini in biseri posejane po vaseh in bre-
geh. Ustavijo se v domači cerkvi, kjer je pri deseti maši
zbrana cela soseska. Očetje in matere, žene in otroci,
bratje in sestre molijo za žive, kakor da so že mrtvi, ži-
vijo od nade, da so mrtvi še živi. Iz srca globin pošiljajo
molitve do neba višin in z njihovimi molitvami gredo
proti nebu naše molitve in z našimi molitvami gredo
284
molitve milijonov: »Da se srečno vrnejo!« Tako moli Slo-

venija, cela Avstro-Ogrska moli, Nemčija moli, Rusija in
Srbija molita, Anglija, Francija, Belgija molijo. Katoličani
molijo in pravoslavni, luterani, judje in mohamedani,
stari molijo in mladi, močni in veliki kakor slabi in maj-
hni, nedolžni in krivi, pravični in grešni, verni in never-
ni. Vsa Evropa moli, ves svet moli in prosi.
Bog, če si Bog, ali moreš slišati prošnje skrušenih
milijonov in jih uslišati? Zavoljo pravičnih usliši krivič-
ne, zaradi nedolžnih prizanesi grešnim! Zaradi žena,
vdov in sirot, ki se niso pregrešile, se usmili nas, ki smo
z grehi obloženi. Res, morili smo, a nismo hoteli mori-
ti, le svoje življenje smo branili; ropali smo, a nismo
hoteli ropati, le najesti smo se hoteli; požigali smo, a
nismo hoteli požigati, le pogreti smo se hoteli. Strašna je
vojska! Kdor ne ubija, bo ubit; kdor ne ropa, umre od la-
kote; kdor ne požiga, zmrzne. Nismo hoteli, a smo pri-
segli, da bomo morili. In če bi ne bili hoteli priseči in
moriti, bi se nam bilo zgodilo, kakor se je možem, ki so
včeraj pokleknili pod to hruško in niso več vstali. In glej!
Že danes stoji v njihovi krvi Tvoj svečenik, prinaša Ti
krvavo daritev, sam že ves krvav, in Te prosi, da z zma-
go ovenčaš naše orožje in pokončaš naše sovražnike! In
z njim prosita Avstro-Ogrska in Nemčija, na drugi strani
pa prosijo Rusija, Francija, Britanija. Vsa Evropa, ves
svet prosi: »Daj, da zmagamo in uničimo sovražnike!«
285
O Bog, čeprav si Bog, ni Ti mogoče uslišati vseh teh mo-

litev. Ne more biti zmagovalcev brez premaganih, ne
ubitih brez ubijalcev. Ves svet, vsi narodi, Tvoje cerkve
in Tvoji služabniki so odpadli od Tebe, uprli so se zoper
Tebe, do grla se pogrezajo v grehu, Tvoje zapovedi ga-
zijo brez sramu in v svoji predrznosti Te prosijo, da jih
še sam pogaziš. O Bog, pozabi, da si Bog, strelo zažgi,
udari, ubij!
Pod hruško zacinglja zvonček in nas prebudi iz naših
molitev in kletev. Pokleknemo v sneg. A takrat udari,
poči, zagrmi, da odmeva od bližnjih in daljnjih gozdov.
Kakih tristo korakov pred nami je udarila granata, črna
zemlja in rumenosiv dim sta brizgnila v zrak. Predno se
dobro zavemo, že poči druga granata komaj sto kora-
kov pred nami. Zvonček spet zazvoni, boječe zvoni,
mašnik poklekne, vstane, vzdigne hostijo, mi se trkamo
na prsi. Mašnik še ne odkrije keliha, že poči za nami in
vsi čutimo: »Četrta nas bo!« A nihče si ne upa vstati, nih-
če ne dvigne glasu, le zvonček zazvoni, obupno zvoni,
mašnik povzdigne kelih, mi sklonimo glave, zapremo
oči, na prsi se bijemo, v tihi molitvi obupno kričimo: »O
Bog, če si Bog, ne daj, ne zdaj, vsaj zdaj ne daj!«
Tresk in grom! Kakor da nas je udarilo po ušesih in te-
menu. Omamljeni čutimo, kako se usuje po nas razpr-
šena prst. Odpremo oči: hruškina krošnja pada na pre-
vrnjeni oltar in duhovnika, ki leži s krvjo oblit, kos ke-
286
liha v roki, ki ga pritiska na široko zevajoče prsi. Kri Kri-

stusova je prelita po tleh, meša se s krvjo svečenikovo in
krvjo izdajalcev.
Nekdo zakriči: »Sedaj pride salva!« Stoteren je od-
mev: »Bežite!« In kakor čebele se razpršimo na vse stra-
ni. »Bum, bum, bum, bum« udarja za nami. Ustavimo
se, ozremo, še vidimo, kako brizga zemlja v zrak, kako
se dvigajo in padajo trupla. Še druga salva zagrmi in še
tretja.
Ozračje se umiri, a srca še vedno drhtijo, v ušesih še
čujemo grom, v očeh nam je še vedno kri. Sonce sveti
mirno in toplo, glas se iztisne iz grla, drugi se mu odzo-
ve, beseda rodi besedo, počasi zbiramo misli in čute.
Zberemo se za lesenima hišama, bolničarji odidejo na
zbirališče pred hruško, a ne najdejo dela. Tu je posla
samo za grobarje. Pod večer pridejo pionirji, zberejo raz-
mesarjena trupla in raztrgane ude, ob strani izkopljejo
grob in vanj položijo ostanke ljudi.
A Bog je ostal neopažen ob hruškovem panju, kjer so
ga pokopale granate.
Že tisti večer smo odšli in se nismo vrnili več, le naše
misli so ostale, kakor da so na mestu prikovane. V Kar-
pate smo se preselili in tam prebili ostanek zime, na po-
mlad smo se spustili v gališko ravan, naše misli pa so še
vedno blodile okoli hruškovega panja kraj poljske vasi.
In čim dlje smo se borili, trpeli, morili, tem jasneje nam
287
je bilo: Tisti božji grob je simbol. Vse, kar je bilo božjega

v nas in okoli nas, je vojska ubila, svetu pa je zavladal
hudobni duh.
Minula so leta. Ni se našel spokornik, ki bi sezidal na
grobu kapelico, da bi se brale maše, in ustanovil samos-
tan, da bi se delala pokora za greh. Le kmet je prišel,
izkopal hruškin panj, jame zasul, brazde zoral, plevel
oplel in pšenico vsejal. Sonce sije na grob, veter podi
preko njega oblake, dež ga rosi in pšenica valovi na
njem kakor na tisočih drugih pozabljenih grobovih.
Hudobni duh pa vlada, se reži in vsak dan bolj debeli.
288
SPREMNA BESEDA
V ojni dnevnik mojega očeta dr. Janka Hacina mi je

prišel v roke šele po njegovi smrti l. 1956. Očitno
mu je bilo veliko do njega, saj ga je skrival in prenašal
dobrih 40 let, vse od pomladi l. 1915 do konca prve sve-
tovne vojne, med obema vojnama, ko je naša družina
(starši in trije otroci) živela v Beogradu, po očetovi upo-
kojitvi leta 1934 pa v Mariboru; potem še vso drugo sve-
tovno vojno, ki smo jo preživeli kot begunci v Ljubljani,
in po koncu vojne vse do svoje smrti.
Dnevnik ima drobne črnosivo kockaste voščene plat-
nice, velikosti 12 x 19 cm. Listi so drobno karirasti, z raz-
ločno majhno pisavo je popisana prav vsaka vrstica.
Pisava je enakomerna, kot lahko nastane le, če pišeš v
miru, samo na dveh ali treh straneh je pokončna (name-
sto nagnjena v desno) in črte nekam »tresoče se«, ko je
pisal na vlaku. Oče je uporabljal tintni svinčnik, ena
sama stran je popisana s črnilom, ki ga je dobil pri ne-
kem načitanem Poljaku.
Razmik med vrsticami je tako majhen, da sega pogos-
to spodnji del črke v črko v spodnji vrsti (na pr. spodnji
del črke j sega v zgornji del črke l). Razmeroma pogos-
289
to je bilo treba uporabljati povečevalo, čeprav je pisava

enakomerna in zelo razločna.
Jezik v dnevniku ustreza izražanju slovenske inteli-
gence v začetku 20. stoletja. Če bi imela namen, objavi-
ti ta dnevnik kot avtentičen zgodovinski dokument, ne
bi smela v besedilu prav ničesar spremeniti. Vendar je
bil moj namen, objaviti sicer pristno, a tekoče berljivo
zgodbo. Zato sem črtala oz. zamenjala tiste besede, ki
današnjemu človeku, vsaj po mojem mnenju, nekoliko
neprijetno bijejo v oči ali ušesa (n. pr. baš, jako, ljuta bo-
lečina, ljutiti se, prišedši, dočim) ali pa so moteče zasta-
rele (npr. 2. sklon množine: ljudij, jajec). Nisem poslo-
venila razmeroma številnih tujk, obdržala sem vse bese-
de izvirnega besedila, ki jih pozna Slovenski pravopis iz
l. 2001, pa tudi nekaj čisto pogovornih. Ni se mi zdelo
primerno, da bi besedilo, staro 90 let, prilagajala sedaj
veljavnim slovničnim in pravopisnim pravilom do take
mere, da očetov dnevnik ne bi obdržal pristnosti in je-
zikovne patine. Pri navajanju priimkov oče ni bil dosle-
den (končnice na –ić, akcenti na čeških imenih), še neko-
liko manj pri navajanju poljskih krajev (na pr. Vujčin,
Wojcin); to je razumljivo spričo razmer, v katerih je pi-
sal, in dejstva, da mu je bila pisava in izgovorjava polj-
ščine dotlej nepoznana, vojaške karte pa nemške.
Za vsebinsko povezavo posameznih poglavij oz. de-
lov celotnega besedila, ko je bilo treba dnevnik umesti-
290
ti vsaj v grobih obrisih v čas pred začetkom vojne in v

čas med njo, sem uporabila tudi družinska pisma (in do-
pisnice). Od nad 300, kolikor se jih je ohranilo v času od
l. 1901 do 1925, ko so si dopisovali člani družine Jožefa
Hacina, sem tu uporabila tiste iz vojnega časa, sicer pa
nekaj iz predvojnega časa v uvodu. Pri odbiranju dopis-
nic iz ujetništva sem se odločala za one, ki izražajo
vzdušje in čustva. Glede na to, da je bila vsa ta pošta
cenzurirana in se je v glavnem smelo pisati le o vreme-
nu in (dobrem) zdravju, pridobijo na pomenu na pr. Jen-
kovi opisi letnih časov. Pri Jožefu Jenku je videti, kako
nezavedno vpiše v besedilo dopisnic tudi kakšno rusko
besedo. Kot rdeča nit se skozi to pisanje vlečejo izrazi
domotožja in skrbi za najbližje. Ta družinska pisma so
se ohranila, ker so jih cenili in shranili tisti, ki so jim bila
namenjena.
O tem, kako se je oče marca 1915 v Karpatih sam ra-
nil v nogo, kako je poleti 1916 prebegnil k Rusom, kako
se je tam učil in dobro naučil ruščine, potem v službi
Rusov potoval preko Skandinavije, Londona in Pariza v
Švico, o svojem obupu, ko se je v začetku l. 1918 po raz-
pustu ruske vohunske službe znašel v tujini na cesti,
brez ficka in s tujo identiteto, dokler se ni angažiral v
italijanskem tiskovnem uradu, o tem mi je povedal kaj
sam in mi tudi pokazal sled strelne rane na goleni, ko mi
je bilo 15 let, malo pred začetkom druge svetovne vojne.
291
Vsi drugi opisani dogodki izhajajo iz pismenega gradi-

va. — Tudi ne vem, kje točno je oče prebegnil k Rusom.
Moralo je biti blizu kraja Brody. Vem le, da je bilo to 16.
7. 1916. Iz zgodovinskih virov izhaja, da je na jugo-
vzhodni fronti ruski general Brusilov dne 4. 6. 1916
začel ofenzivo in osvojil Bukovino in del Galicije. (V
štab tega generala so Rusi pripeljali mojega očeta, ko mu
je uspel prebeg.)
V očetovi zapuščini sem našla tudi izvirno francosko
dovoljenje za bivanje tujca (permis de séjour), izdano v
Parizu dne 20. 11. 1916, na ime Oskar S. Heikis, s foto-
grafijo.
Podrobnosti o amaterski vohunski protiavstrijski
dejavnosti svojega očeta in njegovih tovarišev na Duna-
ju sem črpala — med drugim — iz očetovega avtobio-
grafskega zapisa z dne 1. 8. 1953, zapisanega v srbo-
hrvaščini z naslovom »Moj rad za vrijeme prvog svjet-
skog rata«, iz članka »Kako smo rušili Avstrijo«, objav-
ljenega v »Jutru« dne 4. 9. 1921, predvsem pa iz knjige
češke zgodovinarke Milade Paulove »Tajni odbor (ma-
fija) in sodelovanje z Jugoslovani v letih 1916–1918«, iz-
dane v Pragi l. 1968.
V svojem avtobiografskem zapisu je moj oče na kon-
cu zapisal:
»Videti je, da so zavezniki verjeli tem poročilom, to pa
je bilo mogoče iz dveh razlogov: začenši s tistim, kar
292
sem jaz prinesel v Rusijo, in vsa nadaljnja poročila, so

podatki bili točni in 2. nihče od nas ni zahteval za svo-
je delo nikdar nobenega plačila in tako so videli, da gre
za čisto domoljubno vojno. Menim, da ni pretirana trdi-
tev, da je ta mala skupina jugoslovanskih mladih ljudi
doprinesla nesorazmerno mnogo k zavezniški zmagi in
skrajšanju prve svetovne vojne«.
Samoumevno je, da je oče imel visoko mnenje o de-
javnosti in zaslugah omenjene tajne skupine. Pravici na
ljubo pa je treba dodati, da je podobno dobro mnenje o
tem dala tudi zgodovinska stroka, saj je Milada Paulo-
vá, češka zgodovinarka, ki je natančno preučila delo-
vanje te slovenske amaterske obveščevalne organizaci-
je, menila, da so bile njene informacije pomembne in ko-
ristne za antantne države.
Dr. Janko Pleterski obravnava delovanje omenjene
skupine bolj na splošno v svoji knjigi »Prva odločitev
Slovencev za Jugoslavijo« (Slovenska matica, 1971) na
straneh 47, 48 in 112 in uporablja v ta namen izključno
le podatke iz omenjene češke zgodovinske knjige. Ugo-
tavlja, da se je moj oče imel zavezanega besedi, ki jo je
dal Rusom. M. Paulová je s poimenovanjem te organi-
zacije kot »tajni odbor« tem mladim slovenskim intelek-
tualcem »dala visoko priznanje«, meni dr. Pleterski.
Kolikor vem, delovanje posameznih članov sloven-
skega »tajnega odbora« v takih podrobnostih, kakor so
293
navedene v tej knjigi, na Slovenskem še ni bilo opisano

in objavljeno.
Nekaj zgoščenih podatkov o dejavnosti mojega očeta
(in njegovega brata Josipa) je mogoče najti tudi v Slo-
venskem biografskem leksikonu, prva knjiga, l. 1925–
1932, o dr. Milku Brezigarju v Primorskem Slov. biogr.
leksikonu, l. 1974, in o dr. Gregorju Žerjavu v Sloven-
skem biografskem leksikonu, četrta knjiga, l. 1980–1991,
kakor je natančneje opredeljeno v opombah pod črto v
besedilu knjige.
Črtico »Božji grob« sem tudi našla šele po očetovi
smrti. Očitno je bila napisana med obema svetovnima
vojnama, v času, ko se je že kazala grozeča nevarnost
nove vojne. Vendar jo lahko zanesljivo umestim v čas
med 1937 in 1939, ker je spisana na pisalnem stroju
znamke Olympia, na katerega sem pisala kdaj tudi
sama v Mariboru pred vojno in ga v Beogradu še ni bilo
pri hiši. Črtica je torej nastala 20 let po grozljivih ekse-
kucijah vojnih begunov na Poljskem konec l. 1914 in v
začetku l. 1915. Pa tudi stil pisanja v tej črtici je bolj so-
doben, čeprav malo privzdignjen. Ko sem črtico prebra-
la, sem bila pretresena. Še vedno pretresen od vojnih
strahot izpred dvajsetih let pa je bil očitno tudi moj oče,
zaznamovan z njimi do konca življenja. In kdo — od
preživelih — ne bi bil?
294
Vsi ti fantje, o katerih govori knjiga, res niso bili vsi

»rosno« mladi, a vendarle — starost od 20 do 40 let ni
nobena starost, saj so to leta zorenja. Vsak od njih je imel
svojo črno ali še bolj črno usodo; vojak na fronti, ubež-
nik, ujetnik, zapornik, konfiniranec, obveščevalec —
vsak je nosil glavo v torbi na svoj način.
Kar neverjetno se zdi, kako se je uspelo članom tajne-
ga odbora infiltrirati k samemu viru tajnih informacij, v
take oblastne ustanove, kot so Zavod za promet z žitom,
Vojni tiskovni štab, ministrstvo za obrambo, finančno
ministrstvo… Očitno je, da so ti fantje mnogo tvegali,
prav tako pa je očitno, da so imeli veliko sreče.
V prvi svetovni vojni je bilo 10 milijonov žrtev na
frontah, 20 milijonov ranjenih, 10 milijonov mrtvih za-
radi posledic vojne (Božo Repe: »Od navdušenja do gro-
ze« — Dnevnik, 27. 3. 2000), druga svetovna vojna je
bila še mnogo hujša. Ničesar se nismo naučili. »Hudob-
ni duh pa vlada, se reži in vsak dan bolj debeli« — ta
očetova resnica velja tudi v današnjih časih.
Tatjana Hacin
295
VIRI IN LITERATURA
Vojni dnevnik dr. Janka Hacina (od 15. 5. 1914–17. 3. 1915)

Avtobiografski zapis z dne 1. 8. 1953
Družinska pisma
Oskar Heikis: Božji grob
Članek »Kako smo rušili Avstrijo« v »Jutru« dne 4. 9. 1921
Milada Paulová: Tajný výbor (Maffie) a spolupráce s
Jihoslovany v letech 1916 –1918 — (Tajni odbor [Mafija]
in sodelovanje z Jugoslovani v letih 1916–1918), Praga
1968, Academia, založba Češkoslovaške akademije
znanosti
Janko Pleterski: Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo,
Ljubljana 1971
Slovenski biografski leksikon, Ljubljana, I. knjiga, 1925–1932,
II., knjiga, 1933 –1952, IV. knjiga, 1980–1991
Primorski Slovenski biografski leksikon, Gorica, 1974
Enciklopedija Slovenije, Ljubljana 1990, 4. zv. in 1996, 6. zv.
Ilustrirana zgodovina Slovencev, Ljubljana 1990
Janusz Piekalkiewicz: Prva svetovna vojna, Ljubljana 1996
Janez Švajncer: Svetovna vojna 1914–1918, Maribor 1988
John Keegan: The First World War, London 1998
296
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-224-6
297

Janko Hacin - Vsi Ti Mladi Fantje

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Janko Hacin - Vsi Ti Mladi Fantje

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

VSI TI MLADI FANTJE BESeDA BESeDA

Tiskana izdaja je izšla pri

H acinovi ali po domače Zormanovi so doma v

za študij prava. Josip si je pomagal z inštrukcijami in s

moč manj. Oče je stiskal, skrbno gospodaril in bil nave-

1 Nadaljnje podrobnosti gl. Slov. biogr. leksikon, Ljubljana

Tudi Janko je imel v mladih letih literarne ambicije,

2 Zofka Kvedrova, por. Jelovšek in Demetrović, 1878–1926,

mačem prijatelju. Dal sem ji zadnjo nedeljo tudi dve pesmi,

3 V letih 1905 in 1906 so bile objavljene v Domačem

hotel povedati, kar sem čutil, tisto neskončno in brezmejno

Janko Hacin okoli leta 1906

tičejo balističnih lokov za razne razdalje pri naših puškah: na-

4 V dnevniku in v pismih ni besedila v oglatih oklepajih. V

ten ist, den Vorgesetzten und Höheren zu ehren und seinen

P o sarajevskem atentatu 28. 6. 1914 in ko Srbija ni

Meje habsburške monarhije leta 1914 (kartograf Matjaž Skobir)

Hacinov Josip star 33 let, njegov brat Janko pa 30. Oba

Ljubljana, dne 30. 7.

5 Črna vojska (Landsturm) je bila sestavljena načeloma iz

kujemo pa vsak čas, da se nekam odpeljemo. Govore

Naslov bo vedno, pa naj bom kjerkoli, ker pojdejo pis-

Ljubljana, 13. 8. 1914.

za vse bo naslov kot zadnjič, le za pošto bo treba dosta-

6 M. Plut je v resnici umrl 7.4.1925. Gl. Slov. biogr.

Ne veš, koliko je ljudstva v vojašnicah. Česa takega si

Micka, ki so ji mobilizirali tri brate in še fanta, je pisala

7 Korpus, Korps, kor, tudi zbor, je bila največja enota v

vsaj otroci ne bodo omadeževali rok z bratomorstvom,

Domobranska vojašnica v Ljubljani

Č eprav je minilo že 20 dni od začetka sovražnosti,

Prosim, da v primeru moje smrti pošljete moje

Pred restavracijo »Uniona« nama pride nasproti ves

Bruck ob L., 8. 12. 1914.

sedaj. Predno pa jih začnem opisovati, moram vendar

vicem poročnik S. takoj vročil vpoklicna lista, Josipu pa

jela voza in glasno ihtela in vpila »Joža, Joža, Joža.« Oče

Med vožnjo je bila grozna gneča. Vsi vagoni so bili

ni. Severju je bilo pretežko peljati se v tretjem razredu.

tudi peljal v Tuzlo, izstopila, praporščak pa se je peljal

kmeta. Ko sem ju prebudil, ni vedel ne eden ne drugi,

šile. To je bilo videti pri vojakih, ki so prepevali in vris-

na navadnih slamnicah, ker oficirskih postelj ni bilo

Bruck, 9. 12. 1914.

Modřice, 10. 12. 1914 v vlaku.

tja, ne vem. Od tam proti severu. Ob deseti dopoldne v

Neisse [Nysa], 11. 12., petek.

Tu do 7. 30. Moštvo zopet dobi jesti. Tomaschoff je ne-

Gozdič sev. vzh. od Schönwalda, 12. 12. ob 2. 30.

Ob 8. 15 odhod proti Krzepicam. Dolgočasna pokraji-

9 Tren (train) – pratež, vojaško vozarstvo (Švajncer, str. 19).

benc je z veliko gesto izjavil, da so prav gospodje od re-

na, ki hitijo naprej in nazaj, deloma majhni suhi konjiči,

Ko sva danes rekla s Tomaschoffom, da še ostaneva,

Cesta uro in pol vzh. od Szczercówa,

Pred 10 minutami so peljali mimo okoli 500 ujetnikov.

Kaszewice, 16. 12. 14. ob 16. 30.

wice in južno od Rozprze. Oddaljeno je to od tu 28 km.

mlajših ni dobilo ničesar, ker so si starejši vzeli po dva-

krite jame v zemlji, polne slame. Drevje razmeroma le

Podrejeni smo Hindenburgu11 in smo armada genera-

Gościnna, 18. 12. 1914.

11 Generalfeldmaršal v. Hindenburg – poveljnik vseh