FELIX MENDELSSOHN

BARTHOLDY

UČ, str. 35
ŽIVLJENJE
 Rojstvo- 3. februar 1809 (Hamburg, Nemčija),
 Smrt- 4. november 1847 (Leipzig, Nrmčija),
 Imel je 8 poklicev;
-skladatelj, pianist, orglavec, dirigent, glasbenik, muzikolog, glasbeni učitelj, univerzitetni
profesor.
 Z dvanajstimi leti je dirigiral slovito Bachovo delo Matejev pasijon.
 Med dvanajstim in štirinajstim letom je že napisal nekaj sonat, dve operi enodejanki,
skladbe za orgle, kantato in godalne kvartete.
 Svojo prvo simfonijo je napisal že preden je bil star 16.
 Mladi Felix je bil deležen dobre izobrazbe, živel pa je tudi v okolju, ki je gojilo glasbo kot
vir navdiha in življenjski vzor.
ZANIMIVOSTI

– Felix Mendelssohn Bartholdy je imel zelo

lahko življenje: bogate starše in nič skrbi na
svetu. Vendar mu je še vedno uspelo nositi
plašč rožnate romantike.
– Kljub njegovim obrekovalcem, ki so trdili, da
zaradi vzgoje ni bil pravi romantik, je bil
neverjetno nadarjen.
– Robert Schumann ga je nekoč opisal kot
Mozart devetnajstega stoletja.

Robert Schumann
NJEGOVA DELA

 V Mendelssohnovih delih zasledimo zanj značilno milino, iskrivo živahnost in

veselje do življenja, kar je bilo odraz njegove srečne in brezskrbne narave.
 S sedemnjastimi leti je ustvaril mojstrsko delo, koncertno uventuro, Sen kresne
noči,
 Koncertna uventura je samostojno glasbeno delo, ki ima praviloma programsko
vsebino. Podobna je sinfonični pesnitvi, le da ima strožjo obliko, večinoma
sonatna.
 Pesmi brez besed (klavirske miniature)
 SEN KRESNE NOČI

VSEBINA:
Atenski vojvoda Tezej se pripravlja na svatbo s kraljico Amazonk Hipolito. Atenski
rokodelci v počastitev poroke pripravljajo uprizoritev žaloigre o Piramu in Tisbi. Da bi v
miru vadili, se odpravijo v gozd blizu mesta. V tem pripeljejo pred Tezeja Hermijo, dekle,
ki se noče pokoriti očetovi volji in zavrača snubca Demetrija, saj je srečno zaljubljena v
njegovega prijatelja Lisandra. Vojvoda razsodi v skladu s strogim atenskim zakonom:
Hermija naj uboga očeta, sicer bo obsojena na smrt ali pa večno devištvo v samostanu.
Mladenka se z ljubimcem Lisandrom odloči za beg iz Aten. Demetrij, ki ga je Hermijina
lepota popolnoma prevzela in je zaradi nje zapustil vdano Heleno, jima sledi. Helena se
obupana napoti za njim. Tako se oba para na kresno noč znajdeta v istem gozdu kot že
prej mojstri rokodelci. Tam pa gospodarita vilinski kralj Oberon in kraljica Titanija s
svojimi vilami in palčki.

SIR NOEL PATON
PREPIR MED OBERONOM IN TITANIO
- PRIZOR IZ SHAKESPEAROVEGA
DELA: SEN KRESNE NOČI, KI JE
NAVDIHNILO SKLADATELJA
MENDELSSONHNA ZA ISTOIMENSKO
GLASBENO DELO
V kraljevski družini vlada prepir: Oberon je besen na Titanijo,
ker mu noče prepustiti dečka vilinčka iz svojega spremstva.
Svojemu pribočniku škratu Robinu naroči, naj ji v spanju kane
na veke sok čarobne zeli. Ko se bo prebudila, se bo noro
zaljubila v prvega, ki ji bo prišel pred oči. Oberonu se smilijo
onemogli zaljubljenci, ki so v gozdu zaspali, in naroči Škratu (v
originalu Puck, v starejšem Župančičevem prevodu Spak), naj
spotoma s čarobnim sokom razreši še njihove težave. Demetriju
naj kane v oči nekaj kapljic. Prva, ki jo bo ugledal, bo gotovo
Helena in vzroka za nesrečo ne bo več. K vragolijam nagnjeni
Škrat najprej opravi s Titanijo. Da bi zadevo oplemenitil, pričara
najbolj zagovedenemu med amaterskimi gledališčniki, tkalcu
Klopčiču (v izvirniku Bottom; to bi lahko prevedli z besedo
Poden), oslovsko glavo. . Titanija se prebudi, ugleda dolgouhega
mojstra in se vanj noro zaljubi.
Škrat naleti na spečega Lisandra. Zaradi atenske noše ga zamenja za Demetrija
in mu kane na veke čarobni sok. Lisander se prebudi in ob pogledu na Heleno
pozabi na Hermijo. Ko se Škrat zave svoje napake, obdela s čarobnim sokom še
spečega Demetrija. Tudi on se ob prebujenju zagleda v prej zaničevano Heleno
in si je nezadržno zaželi. Štirje zaljubljenci se soočijo v absurdnem prizoru:
noben več ne razume nobenega. Oberon zaloti Titanijo, obnorelo od strasti do
Klopčiča z oslovsko glavo. Z lahkoto doseže, da mu prepusti dečka, za katerega
se je prej neuspešno potegoval. Zdaj bo učinek čarobne zeli lahko uničen. S
pomočjo drugega zelišča Škrat vse razen Demetrija vrne v prvotno stanje.
Zaljubljenci in rokodelci se odpravijo na knežjo svatbo v Atene. Demetrij se je
vrnil k Heleni in Hermiji oče dovoli poroko z Lisandrom. Rokodelci uprizorijo
pokvečeno predstavo o Piramu in Tisbi, ta pa zaradi njihove robatosti izzveni
neznansko smešno. Sen kresne noči se konča z Oberonovim blagoslovom
poročnih ležišč vseh parov in s Škratovim nasvetom, naj gledalci vsega skupaj
ne jemljejo preveč resno, saj pripadajo pravljična bitja sanjskemu svetu.
POSLUŠAMO

 SKLADATELJ: Felix Mendelssohn Bartholdy

 NASLOV: Sen kresne noči
 Št. od 1 do 7
FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY

 Rojstvo- 3. februar 1809 (Hamburg, Nemčija),

 Smrt- 4. november 1847 (Leipzig, Nrmčija),
 Imel je 8 poklicev;
-skladatelj, pianist, orglavec, dirigent, glasbenik, muzikolog, glasbeni učitelj,
univerzitetni profesor.
 S sedemnjastimi leti je ustvaril mojstrsko delo, koncertno uventuro, Sen kresne
noči,
 Pesmi brez besed (klavirske miniature)
 Koncertna uventura je samostojno glasbeno delo, ki ima praviloma programsko
vsebino. Podobna je sinfonični pesnitvi, le da ima strožjo obliko, večinoma sonatna.