-o avtorjih

-struktura
-Spase, Cveta, Osman beg
-turcizmi, bulgarizmi
Vojan ernodrinski (15. 1. 1875 v Strugi (Selci) 8. 1. 1951, Sofia)
je znan makedonski pisatelj, domoljub, revolucionar, gledaliki
reiser, igralec in zasnovalec makedonskega gledalia. Njegov
psevdonim je ime reke ( ), ki tee skozi njegov rojstni
kraj. Najbolj znan je po svojem delu
, ki je bila prvi prikazana v Sofiji, kjer je poela velik
uspeh in doakala mnoge uprizoritve po sosednjih deelah (po
njej je bil posnet tudi film). Vojan ernodrinski je bil tudi lan
gledalike skupine , kasneje preimenovana v
.
Dejan Dukovski (Skopje, 25. 4. 1969) je diplomiran makedonski
drarmatik (diplomiral je na fakulteti za dramske umetnosti v
Skopju). Delal je kot dramaturg na makedonski radio televiziji,
danes pa je docent na katedri za dramaturgijo v Skopju. Za
(in je prejel nagrado za najbolji
sodoben dramski dramski tekst na festivalu
v Prilepu, gre pa za neke vrste reprodukcijo
prvotne zgodbe iz drame ernodinskega.
Makedonska krvava svatba je razdeljena na 5 dejanj, v katerih je
zelo Freytagova piramida zelo izrazito prikazana; v zasnovi je
prikazana Cveta in njena druina, ki delajo na polju in spoznajo
ovarja po imenu Spase, s katerim se takoj zaljubita. Vendar
kmalu pride mimo s svojim (oboroenim) spremstvon turki beg
Osman, ki ugrabi Cveto. V zapletu je prikazan dom Cvetinih
starih starev, ki na veerji in noitvi gostijo turkega velikaa. Ta
se nad njimi znaa in zahteva, naj mu prinesejo rakijo in hrano
ter mu pripeljejo lepo potomko za drubo. Vrh drame se dogaja v
Osmanovem haremu, kjer se trudi, da bi Cveto pripravil do tega,
da spremeni vero. Pripelje ceho hodo, ki naj bi jo poturil.
Druge ene na njegovem posestvu pa jo prepriujejo, naj
vendarle ne trmoglavi. A Cveta se ne da. Med tem jo prideta iskat
Spase in brat Duko, vendar jo Osman skrije, zato se obrneta na
oblast. Razplet je sodba pred tujimi diplomatskimi predstavniki
in sodnikom. Cveta je omamljena in najprej potrdi, da je z
Osmanom odla po lastni volji, potem pa se zgodi preobrat, ko se
zave in ree da raje umre, kakor da postane Turkinja. Razsnova

se dogaja na dan poroke (Cveta+Spase). Veseljaenje in

(navidezno) brezskrbnost prekine turki napad, saj Osman eli
maevenje in je priel s svojo vojsko nad svate. Ti niso
nepripravljeni, a vseeno se drama kona z vsesplonim masakrom
(umrejo Duko, Cveta, Osman in e nekaj stranskh likov).
Drama Balkan ni mrtev je precej kraja, gre za neko vrsto
reprodukcije (ki se ne dri strogo osnovne zgodbe oziroma jo
priredi); Freytagova piramida pa zaradi veliko zgodb (ki se dogajo
v daljem asovnem obdobju) teje doloiti. V zasnovi
spremljamo, kako Osman ubije Spasove stare, kako se Kemal
Ataturk in Elena zaljubita, a njen oe prepove in preprei njuno
zvezo, potem pa se zgodba prestavi v nov dogajalni as, ko je
Spase e hraber voditelj makedonskih ustajnikov proti turki
oblasti in Cvetin ljubimec. Pripravlja napad na Osman-bega s
svojimi privrenci, vendar uti, da mora najprej iti sam nadenj in
tako maevati svoje stare, a to se mu zalomi in namesto tega
je ubit obn. Cveta pride prosit za njegovo truplo, ki ji ga Osman
(zauda e tedaj zaslutimo, da se je zaljubil). Cveta vidi
Spasevega duha. Kmalu prideta po truplo tudi Risto in Hristo,
dva izmed Spasevih borcev, ki ju zaprejo. Potem skupaj z
Ataturkom preberemo ljubizensko pismo od Elene. Osman ugrabi
Cveto in jo odpelje na svojo posest. Cvetini stari stari gostijo
Turka. Cveta se noe poturiti. Potujoa gledalika skupina
povzame zgodbo e enkrat, kjer se po mojem zane vrh,
nadaljuje pa s sanjami Osmana, kjer ga Spase ubije. Osman
opravlja svoje posle, med tem pa Cvetin brat in ostali borci proti
Turkom na pomo pokliejo oblasti. A ko je med preiskavo
Osmanove hie ne najdejo, ne vedo ve kako naj se ubranijo
(sicer pripravljajo napad, a brez Spasevega vodstva so nebogljeni
in sprti. V razsnovi smo pria Osmanovemu preprievanju in
Cvetini upornosti, ki pa se kona na obravnavi, kjer ne pria proti
Osmanu, ampak lae zanj (da si je elela z njim). Zgodba se
sunkovito zane razvijati, ko Osman dobi vest, da Kemal Ataturk s
svojo vojsko prihaja nadenj. Rasim Cveto posili in Osman ga
izene. Zgodba se kona z neverjetno razsnovo; Cveta in Osman
se poroita v cerkvi, tik zatem pa tja prihrumi Ataturk.
Cveta je lepa Makedonka, ki se zaljubi v ovarja po imenu Spase
(v drami Makedonska krvava svatba je v naslovu govora o njuni
poroki). Cveta je po mojem mnenju junakinja v obeh dramah,
vendar na dva razlina naina: v Makedonski krvavi svatbi je

junakinja, saj je pripravljena storiti vse (tudi umreti), da je ne bi

poturili. V drami Balkan ni mrtev pa se Osman-begu prav tako
hrabro upira, a Spaseva smrt jo zelo prizadane. Ko vidi e
trpljenje Osmana, se zave, da si pravzaprav nista tako razlina in
se poroi z njim (vendar se pokristjani on), saj je spoznala, da je
vse zaman in da je toliko ivljenj ugasnilo brez smisla. To je
zanimiv preobrat, saj se je skozi celotno dramo trudila pobegniti
a takrat je e imela upanje in Spase je bil iv. Ko pa dobi
prilonost, da bi se vrnila k druini, si premisli, saj je po Spasevi
smrti uzrla, kako so jim prepiri kodili in poovzroili mnogo gorja,
poleg tega med Spasem in Osmanom uzre podobnost, ko se
Osmanov dramski lik razvije, doivi poraz in obupan spozna svoje
napake. Cveta uti, da ima prilonost potolaiti razprtije iz
preteklosti pa eprav je v tem paradoks, saj se zaveda, da to,
da ostane z Osmanom, pomeni tudi zanjo gotovo smrt. Morda pa
ji v takni zemlji enostavno ni ve do ivljenja.
Spase je mlad in reven ovar, ki so mu Turki ubili stara, zato jih
sovrai in se pripravlja na maevanje. Zaljubi se v Cveto, ki jo
ugrabi Osman-beg. Spase se skupaj z njenim bratom trudi, da bi
jo reila vidi se, da Spase Turke sovrai, Cveto pa ljubi in bi
zanjo dal tudi lastno ivljenje. V drami Balkan ni mrtev se zgodi
prav to, saj ga ubije Rasim medtem, ko poskua reiti Cveto. V
obeh dramah Spase predstavlja uporniki in neuklonljivi hrabri
narodni duh, je junak, upanje in zgled za ostale Makedonce.
Osman-beg je v drami Makedonska krvava svatba prikazan zelo
brezsrno ugrabi Cveto, pretepa, mori in ustrahuje Makedonce.
Ker je zaradi posredovanja oblasti poraen (ne uspe poturiti
Cvete), skuje novo zaroto in se maevalno vrne na dan njene
poroke, ki se spremeni v masaker. Osman v njem umre (zabode
ga Cveta). Prikazan je, kakor da mu maevanje in sloves (ki si ga
je pridobil z ustrahovanjem) ve pomenijo, kot lastno ivljenje.
V drugi drami pa je Osman zelo drugaen: zaljubi se v Cveto (v
prejnji drami je ni ljubil in jo je pogosto prizadel; elel si jo je
imeti le zaradi njene lepote, bolj kot igrako (ki je zaradi svoje
trme e bolj zanimiva), kot eno) in po njej hrepeni. Ko jo
ugrabi, ji sicer odreka svobodo, venadr se trudi za njeno ugodje
in naklonjenost. Zelo zanimivo pri njegovem liku je to, da je
pravzaprav on tisti, ki je celo dogajanje zapletel in se kar naprej
trudil, da bi poturil Cveto, ko pa nadenj grmi Ataturkova vojska,
se zave, da je vse izgubljeno in takrat mu ni vano v kateri veri

se s Cvetpo zdurita, zato pristane na kransko poroko (ki jo

prekine Ataturkova vojska in pobije udeleence). To kae na
iskrenost njegove ljubezni, pa tudi na obupanost njegove due.

( ) -

- , , o,
- ,
.
.
- ,
, . , .
, ,
- , ,
- .
- .
- .

- .
- .
- , , , , .
-
.
- .
- ,

- , , , ,
.
- , ,

- , .
- , , , ;
, .

- , .
- ,
- ;
, , .
- .


- , , ,
- e , .
- ,

.
- ,
( ) - , .
- , , .
a - .

, ,
, .
- .
-
.
- ,
- , .
- .
,
- , ,
- .
, ,

- , , ,
- .
-
-
- , ,
- ,
- .
- , ,
.
- ,
- , ,

(. ) - , , ,
- .
-
.
- , ,
.

 - ,
- .
- .
- , .
()
( )
-
.

leblebija - ,
.
- ,
anasana -?

- , -
().
- , .
- , ,
- .
- .
-
- , ,
,
,
- , , .
- , ,
- , , .
,
,
- ,
- ,
- .
- .
- ,
,
- , , , .
- .
- ,
.
- ; .
- ,
- , , ,


,
- T ,

- , .
- , , .
- , , ,
.
,

- ,
- ()
.
-
.
- , , , .
- , ,
- .
- .
- ,
-
- , .
- .
() - , , ,






,
,

,
,
,
,

, ,







-



, , , , ,
,



, ,
?
- , , , .

, , !

,
-

,
,
, ,

, ,
, , , , , ,
, ,
, ,
, ,

- -



,
,



, , ,
,
, , , ,
-,
,

,





-






-


,
,

,









-

-

... ...