SOLZICE, Preihov Voranc-Lovro Kuhar Rodil se je v Kotljah l. 1893. Umrl je 1950 v Mariboru. olske izobrazbe je imel malo.

Bil je samouk. Postal je realist. Boril se je za pravice delavcev. Za odrasle je napisal veliko kratkih zgodb:Boj na poiralniku, Poganica, Doberdob, Samorastniki, Od Kotelj do belih vod V zbirki rtic Solzice je Voranc s udovito toplino opisal svoja otroka leta in naslikal podobe svojih domaih, revnih sosedov, izrazil trpko grenkobo sirote, ljubezen do materinega jezika, povezanost in zraslost z zemljo. V ospredju pa stoji nepozabna podoba matere, skromne in delavne ene, ki svoje ljubezni ni delila le svojim otrokom, temve jo je nudila tudi sirotam iz soseine. V Solzicah opisuje spomine na svojo mladost in mater, preprosto in delavno kmeko eno. Na koncu njihovega polja, kjer so iveli kot najemniki neke grofovske kmetije je bila grda temana globel, ki so ji rekli Pekel. Globel je bila podobna globokemu temanemu kotlu, obdanem s strmimi bregovi in relom, ki se je izgubljalo v rno, skrivnostno lesovje. Pekel je bil pust in neprijazen. V njem je bil iv le studenec, ki je izviral prav na dnu. um potoka je dajal globeli e bolj zastraujoo podobo. V pekel je hodil Voranev oe po letno steljo in les za grablje. Trava v Peklu je bila zelo sona, zato so tja gnali ivino na pao. Voranc se je Pekla bal, ker je slial o njem udne rei. Misli je, da je njihova globel preddverje pravega pekla v katerega vodijo tajna vrata na dnu skrivnostne globeli. Vorancu e ni bilo est let, ko mu je oe nekega dne ukazal, naj ene ivino past v Pekel. Ves prestraen se je spustil z ivino v Pekel. Prestraen je epel na dnu in poslual ume okoli sebe. Kar naenkrat je skoil kviku in brez ivine zbeal domov. Doma se je zlagal, da je izgubil ivino. Skupaj z oetom sta la v Pekel. Oe je e od dale zagledal ivino. Rekel mu je:e se bo lagal, bo res priel v pekel, in ga porinil po bregu. Poleg strahu, ga je pekla tudi la. Domov je priel ves objokan. Materi se je zasmili in je prosila oeta, da ga ne polje ve past v Pekel. Nekega sobotnega veera je slial, kako je mati rekla oetu, da bi tako rada zjutraj v cerkev odnesla solzice, a jih nikjer ni ve. e jih v Peklu ni, potem jih nikjer ni ve, je rekel oe. Voranca je stisnilo pri srcu, ko je zaslial: Pekel. Mater in solzice je imel zelo rad. Ponoi je teko spal. Navsezgodaj se je odpravil v Pekel. Z zaprtimi omi se je spustil ez rob na dno Pekla in nabral solzice. VES ZADIHAN SE JE VRNIL NA PRAG DOMAE HIE, KJER JE V SOJU SONNE SVETLOBE NA PRAGU STALA MATI. Podal ji je solzice. Topil se je od same sree in navduenosti, da je premagal strah in materi prinesel solzice.