V srednjem veku je bilo več prostora lahko simbol moči in prestiža, zlasti za vladajoče razrede.

Z
lastništvom in nadzorom velikih ozemelj, kot so gradovi, posestva ali celotna mesta, so aristokrati in
monarhi dokazovali svoje bogastvo, oblast in vpliv.

Poleg tega so lahko večja ozemlja zagotovila več virov, kot so kmetijska zemljišča, gozdovi ali rudniki,
ki so se lahko uporabili za vzdrževanje velikega števila prebivalstva, financiranje vojaških kampanj ali
razkošen življenjski slog vladajočega razreda. V tem smislu več prostora ni bil le simbol moči, temveč
tudi sredstvo za njeno povečanje in ohranjanje.

ŠE OSTALI DEJAVNIKI:

1. Rast prebivalstva: Z naraščanjem prebivalstva so ljudje potrebovali več prostora, da bi lahko

vse sprejeli. To še posebej velja za mestna območja, kjer je bilo povpraševanje po prostoru še
večje.
2. Kmetijstvo: Kmetijstvo je bilo v srednjem veku glavni vir preživetja, zato so ljudje potrebovali
več zemljišč za pridelavo poljščin in rejo živine. Zaradi tega so se kmetijska zemljišča širila, kar
je zahtevalo več prostora.
3. Trgovina in obrt: Z razvojem trgovine in obrti so ljudje potrebovali več prostora za tržnice,
trgovine in skladišča. To je še posebej veljalo za mestna območja, kjer so bile potrebe po
prostoru še večje.
4. Obramba: V času vojne so ljudje potrebovali več prostora za zaščito sebe in svoje lastnine.
Zato so gradili gradove, utrdbe in druge obrambne strukture, ki so zahtevale več prostora.
5. Religija: Verske ustanove, kot so cerkve in samostani s tem so pridobivali več vernikov kar ej
bil njihov cilj, so bile pomemben del srednjeveške družbe. Ker se je vpliv religije povečeval, so
ljudje potrebovali več prostora za te ustanove.

NAČIN OBLEGOAVNJA:

Osvajanje: Eden najpogostejših načinov pridobivanja več prostora je bilo vojaško osvajanje. Kralji,
gospodje in vitezi so pogosto vodili vojne, da bi zavzeli nova ozemlja, razširili svoja področja in
povečali svojo moč.

Diplomacija: Včasih so ljudje pridobili več prostora z diplomatskimi sredstvi, kot so poročna
zavezništva, pogodbe ali pogajanja.

Nakup: Drug način za pridobitev več prostora je bil nakup ali dedovanje. Bogate družine so lahko
kupile ali podedovale posestva, gradove ali mesta in z naslednjimi generacijami povečevale svoje
posesti.

KAJ SO UPORABLJALI?

Orožje za bližnji boj, Orožje na daljavo, Oblegovalno orožje, Oklepi in ščiti, Konjenica, Strategija in
taktika

OBLEGOVALNO OROŽJE:

je napadalnim vojskam omogočalo, da so premagale obrambo utrdb in mest. Pred razvojem

oblegalnih orožij so bile utrdbe, kot so obzidja in stolpi, pogosto premočne, da bi jih bilo mogoče
prebiti z neposrednim napadom. Oblegovalno orožje je bilo sredstvo, s katerim so lahko napadalci
oslabili ali uničili to obrambo in tako pridobili taktično prednost. Napadalnim vojskam so omogočala
tudi, da so se med napredovanjem proti sovražnikovim položajem zaščitile pred sovražnikovim
ognjem in drugimi obrambnimi ukrepi. Uporaba oblegovalnih orožij je bila ključni dejavnik uspeha
številnih obleganj in bitk v srednjem veku.
1. TRIBOK: je bil močan oblegalni stroj, ki je s sistemom protiuteži izstreljeval težke izstrelke, kot
so kamenje ali ognjene krogle, na sovražnikove utrdbe. Zgradili so ga kar na samem bojišču,
ker je bil pretežak za vleko. Povprečen iztrelek je bil težak 150 kg. Tak izstrelek je potoval do
200 metrov daleč, Izstrelki so bili kamnite ali svinčene krogle, v času kuge pa so vanj namestili
tudi glave in trupla umrlih za kugo. Namenjen je bil predvsem za uničevanje strelnih lin in
obrambnih stolpov in povzročil veliko škodo in žrtve.
2. KATAPULT: je bil vrsta oblegalnega mehanizma, ki je z uporabo sile napetosti izstreljeval
izstrelke, kot so kamni, puščice ali kopja, na sovražnikove utrdbe. Katapulti so bili manj
zmogljivi od tribokov, vendar so imeli večjo hitrost streljanja in so bili bolj vsestranski.
Pogosto so jih uporabljali za uničenje obzidja od branilcev ali za požig sovražnikovih zgradb in
zalog.
3. OBLEGOVALNI OVENJ: je bil težek lesen tram s kovinsko konico, ki se je uporabljal za
prebijanje vrat ali zidov sovražnikovih utrdb. Prevažala je običajno upravljala skupina vojakov,
ki so jih potiskali ali vlekli proti cilju, medtem ko so bili zaščiteni s ščiti in drugimi obrambnimi
napravami
4. OBLEGOVALNI STOLP: je bila velika lesena konstrukcija, ki je napadalcem omogočala višinski
napad. Oblegalni stolpi so bili opremljeni z lestvami ali klančinami, ki so vojakom omogočale
plezanje čez obzidje, ter z zaščitnimi napravami, kot so zasloni in ščiti, ki so jih varovali pred
sovražnikovim ognjem.
5. PLAŠČ: je bil prenosni leseni ščit
/zavetje, ki je med obleganjem ščitil vojake pred sovražnikovim ognjem. Plašči/stene so bile
pogosto nameščene na kolesih ali valjih in so se lahko premikale vzdolž obzidja ali uporabljale
kot kritje za vojake, ki so se pomikali proti sovražnikovemu položaju.