68 Propad dveh mogo~nih velikank

spletni radar

www.revija-radar.com
PLEMENITA BITKA
DVEH PRINCEV,
KNEZA IN
ADMIRALA
69 Propad dveh mogo~nih velikank
spletni radar

www.revija-radar.com
Od konca prve svetovne vojne je veja skupina
nemkih pomorskih astnikov sanjala o dnevu, ko
bodo odpravljene omejitve versajskega miru in bo
spet vzpostavljena mona nemka vojna morna-
rica, katere hrbtenica bodo mogone bojne ladje,
tako kot je bilo svoje ase v mornarici nemkega
cesarstva, ki je propadlo po izgubljeni prvi sveto-
vni vojni. Na skrivaj so pripravljali narte za tisti
dan, vendar so pravo prilonost dobili ele leta
1933, ko je oblast v Nemiji prevzel nacistini
vodja Adolf Hitler.
A vendar niso bili najbolj zadovoljni. Novi nem-
ki rer se ni prav ni spoznal na morje in morna-
rico, v nasprotju z nekdanjim cesarjem mu je bilo
morje pravzaprav zoprno. Kljub temu je menil, da
mora biti novi nemki rajh moan tudi na morju,
zato je dal zeleno lu za ponovno oboroitev. Po
odredbah mirovnega sporazuma iz leta 1919 je
nemka mornarica lahko tela est oklopnih ladij
s tonao do 10.000 ton in s topovi kalibra najve
Maja 1941 sta se v Danskem prelivu spopadla ponos britanske
flote, bojna ladja Hood, in ponos nem{ke mornarice, bojna ladja
Bismarck. Vsaka je imela tudi sekundanta, britanska bojno ladjo
Prince of Wales, nem{ka pa te`ko kri`arko Prinz Eugen. ^e bi bila
vojna {ala, bi lahko poduhovi~ili, da je bila bitka plemenita, saj so
se spopadli dva princa, en knez (Bismarck je bil poimenovan po kne-
zu Ottu von Bismarcku) pa {e admiral (Hood). Bitka in kasnej{i lov
na Bismarcka sta vzela okoli 3500 `ivljenj v vsega treh dnevih. Na
dno morja sta {li dve veliki bojni ladji in pozneje se je izkazalo, da
je bil to eden zadnjih klasi~nih nadmorskih spopadov te`kih ladij.
Druga svetovna vojna je namre~ pometla z morja mogo~ne bojne
ladje, dotlej pojmovane za hrbtenico vsake velike vojne mornarice.
280 milimetrov. Poleg tega je lahko imela est
lahkih neoklepljenih kriark, tekih est tiso ton,
s topovi kalibra 150 milimetrov.
Nemka vojna mornarica je lahko imela tudi
po ducat ruilcev in torpednih olnov. Tea ru-
ilcev je bila omejena na osemsto ton, torpednih
olnov pa na 250. Ob tem je lahko imela e nekaj
minolovcev in obalnih patruljnih ladij ter nekaj
malega pomonega ladjevja. Podmornice, naprave
za njihovo gradnjo ali popravilo, minopolagalci,
letalonosilke, pravzaprav kakrnokoli pomorsko
letalstvo so bili strogo prepovedani. Ladje, ki so
jim bile dovoljene po mirovni pogodbi, so lahko
zamenjali ele po dvajsetih letih, e so bile oklop-
nice ali kriarke, oziroma po petnajstih, e je lo za
ruilce in torpedovke. Omejeno je bilo tudi tevilo
vojakov v mornarici. Z motvom na kopnem, v
skladiih in remontnih bazah vred je nemka
mornarica lahko tela skupno petnajst tiso mo,
od tega je bilo lahko tiso petsto ocirjev. Do-
Pripravil: BOGDAN SAJOVIC
70 Propad dveh mogo~nih velikank
spletni radar

www.revija-radar.com
loeno je bilo tudi, da morajo biti to prostovoljci;
mornarji in podastniki so lahko sluili dvanajst
let, ocirji pa petindvajset, da se ne bi ustvarjala
izuena rezerva.
Novi vodja rajha je leta 1935 odklonil nadaljnje
spotovanje mirovnih omejitev in dal svojim obo-
roenim silam zeleno lu za novo oboroevanje. V
mornarici so v skladu s tem naredili megalomanski
nart in ga poimenovali s kodnim imenom Z. Po
njem naj bi do leta 1948 nemka vojna mornarica
imela deset mogonih bojnih ladij, tiri letalo-
nosilke, po ducat tekih in lahkih kriark, okoli
sedemdeset ruilcev, veliko manjih in pomonih
plovil ter priblino 250 podmornic. Do izbruha
vojne jim seveda ni uspelo sestaviti takne ote.
Nekaj ladij so sicer zgradili, druge so bile e v
zaetni fazi, veino pa so ele nartovali.
Samoomejevanje zmagovalcev
Zmagovalci iz prve svetovne vojne so bili pre-
cej zaskrbljeni zaradi ponovnega oboroevanja
Nemije. Po prvi svetovni vojni je kazalo, da je to
bila res zadnja velika vojna in da bo poslej bolj ali
manj mir. Veina zmagovalk je tako zmanjevala
svoje vojake efektive. V skladu z vsesplonim
miljenjem so politiki v svojih dravah omeje-
vali vojsko in mornarico. e ve, leta 1922 so z
Washingtonsko pogodbo podpisnice same sebi
doloile omejitve v pomorskem oboroevanju.
Pet velesil, Velika Britanija, Zdruene drave,
Japonska, Francija in Italija, se je obvezalo, da
bodo gradile nove ladje v dogovorjenih okvirih.
Za bojne ladje je bil ta okvir tonaa 35 tiso ton in
topovi kalibra 406, za letalonosilke tonaa 30.000
ton in topovi kalibra 203, za teke kriarke deset
tiso ton in topovi kalibra 203 in za lahke 7500
ton in topovi kalibra 155 milimetrov. Za ruilce in
podmornice tonaa ni bila omejena, prav tako ne
kalibri oroja, vendar pa je bilo omejeno njihovo
tevilo. V grobem reeno, na vsakih pet britanskih
velikih ladij (bojnih ladij, letalonosilk, kriark,
ruilcev in podmornic) so lahko Zdruene drave
zgradile tudi pet ladij, Japonci tri, Francozi in
Italijani (gre seveda za razmerje) pa po eno in
pol. Nemija seveda tu ni bila upotevana, ker
je imela omejitve e iz sporazuma v Versaillesu.
V prvi polovici tridesetih pa se je zaradi nove
politine situacije enotnost najvejih velesil za-
ela krhati. Zaradi razlinih pogledov in elja so
zaele vlei vsaka na svojo stran in nazadnje je
Washingtonski sporazum propadel. Vsaka drava
Bojni ladji Prince of Wales je uspelo po{kodovati Bismarckove tanke za gorivo in ga prisiliti, da je
spremenil smer.
71 Propad dveh mogo~nih velikank
spletni radar

www.revija-radar.com
se je zaela oboroevati glede na svoje elje in
seveda zmonosti.
Potem ko je postalo jasno, da se bo Nemija na
novo oboroila ne glede na vse, so skuali Britanci
z njo skleniti dvostranski sporazum. Ta je doloal,
da se nemka vojna mornarica pri povrinskih
ladjah ustavi pri 35 odstotkih britanske tonae
in pri podmornicah pri 45 odstotkih. Nemci so
sporazum podpisali, da bi pomirili Britance, in
seveda delali naprej po svoje.
Zgrajena je superoklepnica
Po 26.000-tonskih bojnih kriarkah Scharnhorst
in Gneisenau, ki sta bili oboroeni s topovi kalibra
280 milimetrov, s imer sta delno spotovali nekda-
nje omejitve, je nemka admiraliteta pripravljala
prostor za nove, mogoneje bojne ladje. Prvi te
vrste sta bili Bismarck in Tirpitz. Prva je bila ime-
novana po dejanskem stvaritelju nemkega cesar-
stva, druga pa po admiralu, ki je v tem cesarstvu
ustvaril mono vojno mornarico.
Nemci so uradno prijavili, da imata ladji po 35
tiso ton, dejansko pa sta jih imeli okoli 42 tiso.
Pa e to neopremljeni, polno opremljeni sta spo-
drivali okoli enainpetdeset tiso ton. Imeli sta po
osem topov kalibra 380 v tirih dvocevnih kupolah,
dvanajst topov kalibra 150 v estih dvocevnih na
boku, za nameek pa e osem topov kalibra 105 ter
36 protiletalskih topov kalibra 37 in 20 milimetrov.
Ta kolos je plul s hitrostjo 30 vozlov, na njem pa
je sluilo 2200 lanov posadke.
Bismarck so splovili v hamburki ladjedelnici
Blohm und Voss maja 1939, seveda pa je trajalo e
mesece, preden so ga popolnoma opremili. Avgusta
1940 so ga predali vojni mornarici, da ga dokonno
opremi, da preizkusi njegovo delovanje in odpravi
e zadnje morebitne teave, preden se plovilo poda
v boj. Poveljstvo nad ladjo je dobil mladi, komaj
enaintiridesetletni kapitan Ernst Lindemann. Prvo
svetovno vojno je preivel kot praporak in poro-
nik na bojnih ladjah cesarske mornarice Elsass in
Slezwick-Holstein, tam je bil odlikovan z eleznim
kriem prve in druge stopnje kot topniki ocir. Po
prvi svetovni vojni je ostal v mornarici in v zaetku
tridesetih predaval na topniki pomorski oli, v
letih 1936-38 pa je bil najprej svetovalec in nato
vodja oddelka za gradnjo ladij pri nemki admira-
liteti. Njegova prva velika samostojna komanda je
bila na najnoveji bojni ladji rajha.
Podmornica se zaobljubi kolosu
V zvezi z ladjo je zabeleen zanimiv dogodek.
Kapitan blinje podmornice, ki so jo prav tako na
novo opremljali, je zaprosil Lindmanna, ali bi mu
posodil svojo ladijsko godbo. Kapitan poronik
Herbert Wolfarth, ki je bil v podmorniki oti znan
pod vzdevkom Parzival, si je zaelel, da bi ob pre-
vzemu plovila igrala godba na pihala. Wolfarth je
bil izkuen morski volk in je s svojo podmornico
dotlej dosegel e lepe uspehe. Potopil je sedem-
najst manjih ladij s skupno tonao malo manj kot
50 tiso ton. Bil je torej med najbolj izkuenimi
poveljniki, tik pred tem, da mu podelijo viteki
kriec. Njegova dotedanja podmornica je bila
starega obalnega tipa, ki so ji mornarji porogljivo
rekli drevak. Zdaj naj bi dobil novo podmornico
oceanskega tipa in zdelo se mu je, da mora ob tej
prilonosti igrati godba. Lindmann mu je posodil
svojo godbo, podmorniki kapitan pa se mu je
oddolil s posebno listino. Z njo je podmornica
U-556 pred Neptunom, vladarjem oceanov, morij,
jezer, rek, potokov in mlak, prisegla, da bo svojo
starejo sestro (se pravi Bismarcka, saj sta imeli
ladji v ladjedelniki evidenci zaporedni tevilki)
branila pred nevarnostjo nad vodo, pod njo, v
zraku in na zemlji.
Seveda delo v ladjedelnici ni bilo le zabava,
ampak predvsem trdo delo. V bojih na morju ni
lo najbolje in poveljstvo mornarice je komaj a-
kalo, da se najnoveja ladja rajha aktivno udelei
vojne.
Podmornice so sicer v tistem asu mesarile po
zaveznikih transportih, vendar je bil njihov ui-
nek e vedno manji, kot je poveljstvo priakova-
Letala z Ark Royala so uni~ila Bismarckovo krmilo
in s tem pogubila ladjo. Pol leta pozneje je nem{ka
podmornica v Sredozemlju uni~ila britansko
letalonosilko.
72 Propad dveh mogo~nih velikank
spletni radar

www.revija-radar.com
lo. Uspehi nekaterih oboroenih trgovskih ladij in
oklopnih kriark so bili sicer vzpodbudni, vendar
bolj moralnega kot odloilnega pomena. Nemko
poveljstvo je sklenilo, da polje na morje v boj
proti konvojem tekokategornike.
Na zaetku leta 1941 je admiral Lutjens dobil
nalogo, naj popelje v boj bojni kriarki Scharn-
horst in Gneisenau. Lutjens je mornariko kariero
zael pred prvo svetovno vojno kot ocir na bojnih
ladjah, potem pa so ga tik pred izbruhom vojne
prestavili na torpedovko. Med vojno je bil povelj-
nik otile torpedovk, ki je iz opori na zasedeni
andrijski obali napadala vojake transporte med
Veliko Britanijo in Francijo. Po vojni je Lutjens
za kratek as presedlal v trgovsko mornarico, a
e leta 1921 je bil spet v vojaki uniformi. Veino
dvajsetih je bil med torpedovkami, potem pa na
zaetku tridesetih dobil poveljstvo nad kriarko.
Zatem je nekaj asa sluil v tabu kot personalni
vodja mornarice, bil imenovan za poveljnika vseh
nemkih torpednih olnov in konno dobil pravo
prilonost med invazijo na Norveko. Postal je
poveljnik ote bojnih ladij in s tem praktino tretji
lovek vojne mornarice. Bojni kriarki Scharn-
horst in Gneisenau je vodil v napad na britanske
sile v norvekih vodah in uspel potopiti letalono-
silko Glorius z dvema ruilcema. Njegova nova
naloga je bila, da sedaj svoji bojni kriarki odpelje
na iroko morje.
Renska vaja za uni~enje konvojev
Januarja 1941 sta se nemki ladji izmuznili bri-
tanskim patruljam v Danskem prelivu, se pravi
obmoju med Islandijo in kotsko, ter zapluli na
Atlantik. Med kratkim kriarjenjem sta naleteli na
dva konvoja in potopili 22 trgovskih ladij s skupaj
120 tiso tonami. Naleteli sta e na velik transport
et v Britanijo, a ker so ga spremljale mone bojne
ladje britanske mornarice, so se Nemci umaknili.
Potem je prilo do okvar na motorjih, zato je ad-
miral sklenil, da na morju ne bo ve tvegal in se ni
vrnil v domovino. Nemki plovili sta se umaknili
v francoski Brest, ki je bil tedaj pod nemko oku-
Simbol mo~i nove nem{ke mornarice
Te`ke bojne ladje izmenjavajo salve.
73 Propad dveh mogo~nih velikank
spletni radar

www.revija-radar.com
pacijo, admiral pa se je napotil nazaj v Nemijo
in poroal o svojem kriarjenju.
Poveljstvo je zato sklenilo, naj Lutjens ponovi
vajo. Po novem naj bi v boj popeljal Bismarcka,
najmogonejo ladjo v Evropi, za spremstvo pa
mu je bila dodeljena teka kriarka Prinz Eugen,
imenovana po slavnem avstrijskem vojskovodji.
Ta leta 1937 splovljena ladja je imela sicer uradno
tonao 10 tiso ton, neuradno pa okoli 14 tiso.
Na neki nain je bila pomanjana razliica Bismar-
cka, saj je imela podobno razvreno oboroitev
in silhueto, a seveda precej manj topov in tudi
ibkeji so bili. Glavno topnitvo je imelo osem
topov kalibra 203 milimetre, ob teh pa e veje
tevilo protiletalskih. Prinz Eugen je bil sicer okoli
tiri vozle hitreji od bojne ladje. Nart je bil, da
se Bismarck prebije na Atlantik in tam s svojimi
topovi razbije vse, kar mu pride pred cevi. Zaradi
njegove moi bi teko uli unienju tudi mono
branjeni transporti. Izplutje na iroko morje je bilo
poimenovano Renska vaja (Rheinubung), zaelo
pa naj bi se konec maja 1941. Ladji sta izpluli v
akcijo iz poljskega oporia Gdynja (tedaj imeno-
vano Gottenhaften) in se poasi bliali izhodiu
za preboj na Atlantik.
Britanija na stra`i
Britanska admiraliteta se je zavedala, da imajo
nasprotniki mono bojno ladjo. Niti po nakljuju
je niso podcenjevali, eprav so e vedno raunali,
da je njihova ota moneja od nemke. A misel,
da bi nemka bojna ladja vpadla med njihove kon-
voje, je bila grozljiva. Neki admiral se je slikovito
izrazil, da bi bilo to tako, kot e bi spustil slona v
trgovino s porcelanom. Zrani posnetki nemkih
opori in voda so kazali, da se Bismarck priprav-
lja za izplutje proti oceanu, zato je bila Home
eet, domaa ota, torej ladje, stacionirane za
obrambo Britanije in okolikih voda, v stanju pri-
pravljenosti.
Poveljnik domae ote, admiral sir John Tovey,
je bil veteran iz bitke za Jutlandijo v prvi sveto-
vni vojni, ko je poveljeval ruilcu. Po vojni je v
glavnem opravljal razne dolnosti na kopnem, na
morje se je vrnil ele s poveljevanjem bojni ladji
Rodney leta 1932. V drugi polovici tridesetih je
sluil v Sredozemlju in dosegel in viceadmirala.
Junija 1940, ko je Italija vstopila v vojno, je bil
nekaj asa namestnik poveljnika za Sredozemlje,
potem pa so ga konec leta 1940 poklicali v Britani-
jo, ga poviali v admirala in postavili za poveljnika
domaega ladjevja.
Tovey je ukazal kriarkama Norfolk in Suf-
folk, da kriarita v Danskem prelivu in skuata
najti sovranika. Kriarki sta bili zgrajeni konec
dvajsetih, ko so e veljala doloila iz Washing-
tonskega sporazuma. Imeli sta po deset tiso ton,
po osem topov kalibra 203 za glavno oroje, pa
protiletalske topove in torpedne cevi. Hitrost je
bila okoli 31 vozlov in pol, na krovu pa okoli 700
lanov posadke. Bili sta ladji razreda Town - vse
ladje tega razreda so bile imenovane po britan-
skih mestih. Posadke so bile izkuene, veinoma
zato, ker se je britanska mornarica popolnjevala s
prostovoljci, ki so se zavezali za dolgo slubeno
dobo. Ob morebitni vojni, ko je bila tudi uvedena
zaasna vojna obveznost, so posadke dopolnili z
nekaj novinci in rezervisti, to je bivimi plaanimi
mornarji, ki so izstopili iz slube in ostali (prosto-
voljno) v rezervi. Posadka Suffolka je imela nekaj
izkuenj e iz te vojne, saj je sodelovala v spopadu
ob Norveki. Potopila je nemki oskrbovalni tan-
ker in obstreljevala norveko letalie Stavanger,
ki so ga zasedli nemki padalci, vendar jih je tudi
dobro skupila. Letalska bomba iz nemkih Ju-
88 je prebila krov in plovilo hudo pokodovala.
Suffolk se je komaj privlekel do oporia. Bil je
tako zdelan, da je kapitan z njim nasedel na obalo,
da se ne bi potopil, a po dolgem popravilu je bilo
plovilo spet nared za slubo.
Ponos britanskega imperija si je na promocijski poti
okoli sveta ogledalo tri ~etrt milijona obiskovalcev.
74 Propad dveh mogo~nih velikank
spletni radar

www.revija-radar.com
Britanci po{ljejo v boj najbolj{e
V veernih urah 23. maja 1941 sta britanski
kriarki odkrili sovrane ladje in alarmirali po-
veljstvo. Tovey jima je poslal naproti najbolje,
kar je imel na voljo. Admiralska ladja odreda je
bila bojna kriarka Hood. Zgrajena je bila tik pred
koncem prve svetovne vojne in bila takrat najveja
ladja na svetu. Osnovno je izpodrivala 45 tiso ton.
Zaradi omejitev tonae, sprejetih kmalu po vojni,
je ostala najveje plovilo na svetu. Imenovana je
bila po slavnem anglekem admiralu s konca 18.
stoletja, na splovitvi avgusta 1918 pa je bila njena
botra vdova admirala sira Harolda Hooda, daljne-
ga sorodnika slavnega pomoraka, ki je dve leti
pred tem potonil skupaj s svojo poveljniko ladjo
Invincible v Jutlandski bitki.
V obdobju med obema vojnama je ladja kazala
mo britanskega imperija in njegove mornarice.
V ta namen je bila ob peti obletnici konca prve
svetovne vojne poslana na propagandno potova-
nje okoli sveta. V desetih mesecih se je zasidra-
la v vseh pomembnejih pristaniih. Mogoni
Hood, kot so jo imenovali obudovalci, si je v
tem asu ogledalo tri etrt milijona radovednih
obiskovalcev. Med vojnama je sluila zdaj tu zdaj
tam, tik pred izbruhom druge pa so jo poklicali v
Britanijo in modernizirali. Ker je bila zgrajena
e v tehninem stilu prve svetovne vojne, so jo
malce pregradili, ji okrepili oklep ter malce pre-
uredili srednje in lahko topnitvo. Pozabili so le
na neko pomembno malenkost: krov je ostal prav
tako tanek, kot je bil originalno, kar se je kasneje
izkazalo za usodno.
Z okrepitvijo se je njena tonaa poveala na 48
tiso ton, hitrost pa malce zmanjala, na devetind-
vajset vozlov. Glavno oroje je ostalo osem topov
kalibra 380, srednje topnitvo pa je bilo sestavlje-
no iz topov kalibra 102 ter protiletalskih topov
kalibra 40 in 12,5 milimetra. Na krovu je bilo
1418 mo. Leta 1940 je ladja nekaj asa sluila
kot admiralska ladja odreda H, mone mornarike
enote, ki je delovala iz Gibraltarja. S tega strate-
kega poloaja je zapirala prehod iz Sredozemlja
v Atlantik, delovala pa je lahko tako na enem kot
na drugem morju oziroma bojiu. Hood je bil
tudi poveljnika ladja junija 1940, ko so Britanci
zbombardirali francosko oto v alirskem opo-
riu Mers el Kebir, ker so hoteli prepreiti, da bi
poraena Francija sklenila sporazum z Nemijo
in ji izroila svoja plovila. Konec leta 1940 je bil
Hood spet poslan na domae otoje in v sestav
Home eet.
V ~ast padlega admirala Hollanda in njegove
posadke {e dandanes ob obletnici potopitve v
njegovi cerkvi darujejo slovesno ma{o.
Admiral Lutjens je sku{al s te`kimi ladjami razbiti
britanske konvoje na Atlantiku.
75 Propad dveh mogo~nih velikank
spletni radar

www.revija-radar.com
Druga bojna ladja, ki je bila poslana, da bi pre-
stregla Bismarcka, je bila bojna ladja Prince of
Wales. Bila je nova ladja razreda King George V.
in splovljena ele maja 1939. Direktor ladjedelni-
ce, ki je ladjo naredila, je v govoru samozavestno
dejal, da bi se, e bi bil na Hitlerjevem mestu in bi
izvedel, kakno ladjo so zgradili na Otoku, obrnil
na peti in dvakrat premislil, ali se izplaa napasti
Britanijo. Prince je bila res impozantna ladja, izpo-
drivala je 43.000 ton in plula s hitrostjo 28 vozlov.
Imela je zanimivo razporeditev topov, spredaj
dve kupoli, od katerih je bila prednja tiricevna,
druga pa dvocevna, na zadnjem delu ladje pa e
eno tiricevno kupolo. Tako je imela skupno deset
topov kalibra 356 milimetrov. Stransko topnitvo
je imelo estnajst topov kalibra 133, protiletalsko
pa 56 topov kalibra 40 in 20 milimetrov. V posadki
je bilo 1521 ljudi. Kot vse velike britanske ladje
je imela svoj moto in zanimivo, bil je v nemkem
jeziku: Ich dien, sluim.
Bojnima ladjama so pridruili e est ruilcev,
poveljstvo nad odredom pa je imel 53-letni kon-
traadmiral sir Lancelot Holland. Imel je pestro
kariero, po prvi svetovni vojni je sluil na najraz-
linejih poloajih, bil med drugim pomorski atae
v Griji pa osebni mornariki pribonik kralja
Jurija VI., poveljnik eskadre v domai oti, takoj
po zaetku vojne pa ocir za zvezo med admirali-
teto in ministrstvom za vojno letalstvo. Leta 1940
je odel v Sredozemlje, tam dobil poveljstvo nad
eskadro kriark in novembra sodeloval v bitki z
Italijani pri rtu Spartiviento; konala se je neod-
loeno. V tej bitki je potrdil sloves sposobnega
topniarja. Kmalu so ga poslali nazaj v Britanijo,
da je prevzel poveljstvo nad eskadro bojnih ladij
domae ote. Tako je svojo admiralsko zastavo
razvil na Hoodu in ga popeljal v bitko.
Le trije pre`iveli
z mogo~nega Hooda
Ladjevji sta pluli drugo proti drugemu in prili
v stik malo pred esto uro 24. maja 1941. Bri-
tanci so ustrelili prvi, in sicer je najprej Hood
zael streljati na Prinza Eugena in zgreil, potem
pa je ogenj usmeril na Bismarcka. Nova salva
in spet so Britanci zgreili. Nato pa katastrofa,
nemki topniarji so odprli ogenj na razdalji pri-
blino deset kilometrov. Prva salva je Hooda za
las zgreila, druga tudi, tretja pa se je zruila nanj.
Ena od granat je oitno prebila krov, priletela v
notranjost in tam eksplodirala. Skoraj zagotovo je
zadela skladie streliva in strahovita eksplozija
je raztrgala Hooda. Skoraj takoj zatem je nemka
ladja usmerila ogenj proti bojni ladji Prince of
Wales. Ta ji je sicer skuala odgovarjati, vendar
je bila njena posadka, prvi, e okirana zaradi
eksplozije, ki je potopila Hooda, in drugi, zdaj
se je borila proti obema nemkima ladjama. Bri-
tanska ladja je bila vekrat zadeta in se je morala
pokodovana umakniti, a pred tem je le dosegla
pomemben uspeh. Dvakrat je zadela Bismarcka.
Prvi zadetek - v oklep - sicer ni povzroil kode,
drugi - v tanke za gorivo - pa kar precejnjo.
Nafta je zaenjala uhajati in za nemko ladjo se
je vila vidna sled, poleg tega je morala prekiniti
operacijo in se umakniti proti svoji luki, da ji po-
pravijo tanke in jo oskrbijo z gorivom. Nemki
ladji sta se zato loili, Prinz Eugen je odplul proti
Atlantiku v samostojen lov, bojna ladja pa proti
okupirani Franciji, ki ji je bila najblije. Princ of
Wales se je umikal s spremstvom proti domaemu
oporiu, kriarki Suffolk in Norfolk pa sta od
dale spremljali Bismarcka. Eden od ruilcev,
Electra, je odplul tja, kjer se je potopil Hood, da
bi poiskal preivele. Nael je le tri, vsi drugi so se
razleteli skupaj z ladjo.
Lov na Bismarcka
Novici, da je el mogoni Hood na dno, ljudje,
predvsem v Britaniji, sploh niso hoteli verjeti.
Nejeveri se je kmalu pridruil strah. e je nemka
ladja z enim samim divjim udarcem strla naj-
monejo ladjo sveta, kaj se bo zgodilo ele z
drugimi, ki ji bodo prile pred cevi. Besu je sledila
elja po maevanju. Dejstvo, da je Bismarck
pokodovan in se umika proti Franciji, je vzpod-
budilo britansko admiraliteto, da je poslala na
morje vse, kar je lahko. Admiral Tovey je osebno
popeljal maevalno ekipo domae ote v lov na
nemko ladjo. Tovey je imel na voljo bojno ladjo
King George V., dvojico ladje Princ od Wales, in
bojno ladjo Rodney. Prva je bila tako kot vse njene
sestrske ladje nova, komaj dobro splovljena in se
e ni izkazala v boju, imela pa je enake karakte-
ristike kot Prince of Wales. Bojna ladja Rodney,
imenovana po e enem slavnih admiralov iz 18.
stoletja, je bila precej stareja. Zgrajena je bila leta
1927, teka 34.000 ton in je plula s hitrostjo 23,8
vozla. Glavno topnitvo je bilo skoncentrirano na
premcu ladje, v treh tricevnih kupolah je bilo skup-
76 Propad dveh mogo~nih velikank
spletni radar

www.revija-radar.com
ri. V odredu je bila tudi kriarka Shefeld, ki
je imela 11 tiso ton, dvanajst topov kalibra 152
milimetrov, plula pa je s hitrostjo 32 vozlov. Ob
glavnih ladjah je plulo e ve ruilcev.
Eskadri je poveljeval sir James Sommerville. e
med prvo svetovno vojno je slovel kot najbolji
ocir vezist v mornarici. Med vojnama je bil zato
med drugim naelnik oddelka za zveze celotne
mornarice pa tudi predavatelj na admiraltabni
oli. Admiralski naitek je dobil leta 1933 in po-
tem poveljeval eskadri ruilcev v Sredozemlju,
med drugim tudi med pansko dravljansko vojno,
ko je skual s svojo eskadro omejiti pomorske
spopade sprtih strani. Tik pred izbruhom vojne
so ga upokojili, saj so sumili, da je zbolel za tu-
berkulozo, a so ga ob izbruhu vojne reaktivirali.
Sommerville je junija 1940 vodil evakuacijo bri-
tanskih et iz Francije v domovino, kmalu nato pa
prevzel odred H in ga vodil med napadom na Mers
el Kebir (njegova poveljnika ladja je bila tedaj
Hood). Zatem je vodil razline operacije tako v
Sredozemlju kot na Atlantiku. Bil je torej izkuen
poveljnik izkuene pomorske formacije.
Podmornica
ne more izpolniti obljube
Izvidniko letalo je odkrilo Bismarcka dva dni
po potopitvi Hooda. V napad so se pognala tor-
no devet topov kalibra 406. Stransko topnitvo je
imelo ducat topov kalibra 150 milimetrov, ob tem
pa e 76 topov kalibrov 102, 40 in 20 milimetrov.
Na krovu je bilo 1600 mornarjev. Poveljnik odreda
je razpolagal e s kriarko Dorsetshire, podobno
Norfolku in Suffolku, ki sta se tudi pridruila lovu,
ter ve ruilci.
Od Gibraltarja je v lov plul tudi odred H. Ad-
miralska ladja je bila bojna kriarka Renown,
veteranka iz prve svetovne vojne. Dvaintrideset-
tisotonska ladja je plula s hitrostjo 31 vozlov
in imela na krovu 1200-glavo posadko. Ladja je
imela est topov kalibra 380, dvajset topov kalibra
114 in veje tevilo protiletalskih topov. Bila je e
izkuena v lovu na nemke ladje, saj je sodelovala
v lovu na ve pomonih kriark in tudi na Scharn-
horst in Gneisenau, posadka pa je imela izkunje
tako iz bojev na Norvekem kot v Sredozemlju.
Tudi letalonosilka Arc Royal je imela izkunje.
Bila je nova ladja, zgrajena leta 1938, teka pa
22.000 ton. Plula je s hitrostjo 31 vozlov in imela
1600 mo posadke, skupaj z letalskim osebjem.
Njeno glavno oroje je bilo okoli 70 letal, imela
pa je e osem topov kalibra 114 milimetrov in
veje tevilo protiletalskih topov. Ob tem, da je
sodelovala v lovih na nemke povrinske ladje
in podmornice, je sodelovala tudi v operacijah na
Norvekem, pri unienju francoske ote v Mers
el Kebirju in pri bombardiranju italijanskih opo-
Poveljnik doma~e flote je osebno vodil lov na
nem{ko bojno ladjo.
Kapitanu Wohlfarthu z U-556 ni uspelo izpolniti
obljube, da bo s podmornico za{~itil Bismarcka.
77 Propad dveh mogo~nih velikank
spletni radar

www.revija-radar.com
pedna letala z letalonosilke. Tokrat je bila srea
na britanski strani, in sicer kar dvakrat. Britanska
mornarica e vedno ni zamenjala starih torpednih
bombnikov tipa Swordsh. To so bili poasni
dvokrilci, zvezani z ico, ki so jim posadke rekle
nakupovalne koare. V ali je neki mehanik
rekel, da e med ice, ki drijo skupaj krila, vtak-
ne ptico in ta uspe odleteti ven, potem ena ica
oitno manjka. Letala so bila tako poasna, da bi
jih lahko sestrelili z direktnim ciljanjem, ne pa s
popravkom, kot obiajno streljajo na letala. Nemci
so seveda streljali s popravki, zato niso ni zadeli.
Dva od odvrenih torpedov sta zadela nemko lad-
jo. Eno v oklep in brez posebne kode, drugo pa v
krmilo. To je zapeatilo njeno usodo. Z unienim
krmilom je lahko le e nemono kroila in akala
na konec, torej da jo bodo dohiteli in uniili.
Usoda je hotela, da je prav tedaj proti obmoju,
kjer je bila bitka, plula podmornica U-556, ki je
komaj nekaj mesecev pred tem obljubila, da bo
veliko sestro branila povsod. Podmornica je bila
uspena, potopila je e tiri ladje z 18.000 tonami
in poveljniku, ki je na svojem seznamu zbral e 66
tiso ton sovranega ladjevja, so po radijski zvezi
sporoili, da so ga odlikovali z vitekim kricem.
A za ta uspeh so izstrelili vse torpede. Pluli so
lahko le v bliini bitke in nemono opazovali boj
Bismarcka z monejim ladjevjem, ne da bi mu
lahko priskoili na pomo.
Britanske ladje so se zaele zbirati. V mraku
26. maja so nemko ladjo najprej napadli ruilci.
tirje so bili britanski tribal class, imenovani
po plemenih, Cossac, Maori, Sikh in Zulu, peti
pa poljski Piorun. Slednjega so dali Poljakom v
zameno za v norveki operaciji potopljeni Grom.
Vseh pet ruilcev je napadlo s torpedi, vendar ne-
uspeno, saj so morali zaradi monega nemkega
ognja ostati zunaj dometa granat, to pa je bilo za
natanno merjenje predale. Zjutraj 27. maja pa
so se zbrale teke ladje in poasi s koncentrinim
ognjem razbijale nemko plovilo. Kaj kmalu je bil
Bismarck le e gorea razbitina, saj je bilo ogrodje
popolnoma unieno. A ladja je e vedno plula,
zato so se ji pribliale kriarke in zaele poiljati
torpede v njen trup. Nekateri nemki mornarji so
potem zatrjevali, da oklepa ni prebil noben torpedo
ali granata, ampak je preiveli strojni astnik uka-
zal, naj odprejo ventile in ladjo poplavijo, da ne
bi padla sovraniku v roke. Res je tudi, da so pre-
iveli veinoma mornarji, ki so sluili v notranjosti
ladje, veino tistih, ki so sluili na krovu, so pobili
v topnikem obstreljevanju. Lutjens in Lindemann
sta verjetno umrla soasno z veino vijih ocir-
jev, ko je salva z Rodneyja raztrgala kapitanski
most. Okoli desete ure zjutraj so britanske ladje
nehale streljati, saj je bilo oitno, da se nasprotnik
potaplja. Ve sto nemkih mornarjev je skoilo v
morje in Britanci so jih zaeli pobirati.
Dva tiso~ padlih na Bismarcku
Reilo so je e okoli 110 mornarjev, ko so Bri-
tanci opazili podmornico. Nemko poveljstvo je
poslalo podmornico U-74, da bi dobila dnevnik
bojne ladje in ifrirno knjigo, vendar je na prizo-
Ostanki Bismarcka na dnu Atlantika ka`ejo, da so
ga nasprotnikovi topovi razmesarili.
Ena redkih velikih nem{kih ladij, ki je pre`ivela
vojno. Po vojni so jo potopili med atomskimi poskusi.
78 Propad dveh mogo~nih velikank
spletni radar

www.revija-radar.com
rie prila, ko se je bojna ladja e potopila. Bri-
tanci so v strahu, da jih bo sovrana podmornica
napadla, odpluli s prizoria in prepustili preostale
nemke mornarje njihovi usodi. Podmornici U-74
je uspelo reiti le e pet mornarjev, tako da je z
Bismarckom ugasnilo ve kot dva tiso ivljenj.
Po potopitvi Bismarcka so si Britanci oddahnili,
e ve, maevali so se za bole poraz. Predsednik
vlade Churchill je tisto dopoldne v parlamentu
zmagoslavno razglasil, da je Bismarck na dnu
morja. Pravijo, da so po svoje oznanili potopitev
tudi v slavni zavarovalnici Lloyd, ki je nastala kot
zavarovalnica za ladje in ladijske tovore. S starim
zvonom so naznanjali slabe novice tako, da so
enkrat zazvonili, kar je navadno pomenilo, da se je
ena ladja potopila, e pa so dvakrat, je to pomenilo
dobro vest. Na dan potopitve Bismarcka naj bi naj-
prej zazvonili enkrat, torej naznanili slabo novico,
da je izginila v valovih tako lepa ladja, nato pa
dvakrat, da so oznanili britansko zmago. Po bitki
je britanski admiral Tovey potopitev nemke ladje
komentiral takole: Bismarck se je galantno boril
kljub nemogoim razmeram in je bil vreden ne-
kdanje cesarske nemke mornarice. Ko je potonil,
so njegove zastave plapolale.
Vojna izbri{e nem{ko ladjevje
Prinz Eugen je na morju kriaril le teden dni
in ujel le eno ladjo. Zaradi okvar na strojih se
je moral zatei v Brest. Tam ga je kmalu zatem
zadela letalska bomba in pobila okoli estdeset
mornarjev.
Nemko ladjevje ni nikoli ve skualo z vojnimi
ladjami unievati konvojev na srednjem Atlantiku.
Scharnhorsta, Gneisenaua in Prinza Eugena so v
Brestu nenehno napadali. Februarja leta 1942 so se
v drzni akciji prebili skozi Rokavski preliv nazaj
v Nemijo, kar je bilo za britanskega predsednika
vlade Churchilla eno najvejih ponianj britanske
mornarice, saj se jim je sovranik izmuznil pred
nosom skozi njihove vode. Gneisenaua je kmalu
nato pokodoval torpedo in so ga popravljali do
konca vojne, saj so ga v ladjedelnici vedno znova
pokodovale bombe. Zavezniki so tedaj namre e
imeli premo v zraku. Tik pred koncem vojne so
ga razstrelili, da ne bi padel v roke sovraniku.
Scharnhorst je sodeloval v napadih na konvoje
v Severnem morju, s katerimi so zavezniki oskr-
bovali Sovjetsko zvezo. Decembra 1943 je naletel
na moneji britanski odred in ta ga je potopil. Od
1900 lanov posadke se je reilo 36 mornarjev.
Bismarckovo dvojico Tirpitz so potopili novem-
bra 1944, potem ko so jo v norvekih fjordih,
kjer se je skrivala, napadli bombniki s posebnimi
pettonskimi prebojnimi bombami. Padlo je 1200
mornarjev od 2200-glave posadke. Prinz Eugen
je obasno sodeloval v akcijah na Norvekem, ob
koncu vojne pa je sodeloval pri evakuaciji civili-
stov in vojakov iz odrezanih pribaltskih pokrajin,
kjer so napredovali Sovjeti. Konec vojne je doa-
kal v e vedno okupiranem kbenhavnskem prista-
niu, prevzeli so ga Ameriani in ga odpeljali na
Pacik. Tam so ga uporabili kot taro pri poskusih
z atomskimi bombami in ga tudi potopili.
Kapitan Wolfarth je z U-556 priel nazaj v Fran-
cijo in bil odlikovan z vitekim kricem. e na
naslednji patrulji blizu Islandije so podmornico
potopili. Pri tem so umrli tirje mornarji in eden
od ocirjev. Fantje v posadki U-556 so imeli ve
sree od kolegov, saj so se podmornice praviloma
potopile z vso posadko. Wolfarth se je po ve letih
ujetnitva vrnil v domovino in umrl leta 1982. Po-
sadka U-74, ki je reila pet vojakov z Bismarcka,
ni imela takne sree. Med patruljo jo je maja 1942
blizu panske obale potopila skupina korvet v so-
delovanju z letalstvom. Padla je vsa posadka.
Po admiralu Lutjensu se je e pred nekaj leti
imenoval raketni ruilec nemke vojne mornarice.
Druina kapitana Lindemanna je dobila viteki
kriec, ki so ga Lindemannu posmrtno podelili za
zasluge pri potopitvi Hooda.
Kmalu z morja
izginejo tudi zmagovalci
Bojno ladjo Prince of Wales so po spopadu z
Bismarckom odpeljali na kraji remont. Precej
pripadnikov mornarice jo je grajalo, ker je pustila
Krhka letala so zadala mogo~ni velikanki
nepopravljivo {kodo.
79 Propad dveh mogo~nih velikank
spletni radar

www.revija-radar.com
na cedilu Hooda. Avgusta 1941 je odpeljala pred-
sednika vlade Churchilla na Novo Fundlandijo,
kjer se je potem sreal z amerikim predsednikom
Rooseveltom. Na tem sestanku je nastala Atlantska
listina, temelj zaveznitva proti nacistini Nemiji
in temelj povojne ureditve sveta. Po povratku je
Prince of Wales jeseni leta 1941 spremljal konvoj
po Sredozemlju, potem pa zaradi grozee japonske
nevarnosti odplul skupaj z bojno kriarko Repulse
(istega razreda kot Renown) v Singapur. V sprem-
stvu so bili tirje ruilci, med njimi tudi Electra, ki
je reila tri preivele s Hooda. Bojno ladjo Prince
of Wales in kriarko Repulse so 10. decembra
1941 japonska letala potopila s too bomb in tor-
pedov v Junokitajskem morju. Na prvi je padlo
320 mornarjev od 1500-glave posadke. Electra je
krila konvoje, ki so evakuirali belo prebivalstvo iz
Singapurja v Avstralijo, potem pa se je pridruila
skupnemu zaveznikemu odredu za obrambo Jave.
Marca 1942 je bila potopljena v Javanskem morju,
reilo se je le 50 od 170 mornarjev.
Letalonosilko Ark Royal je 13. decembra 1941
v Sredozemlju torpedirala nemka podmornica U-
81. Ladja se je potopila, umrl pa je le en mornar.
Renown je bil prestavljen v Home eet in tam
ostal do leta 1943, nato pa je bil poslan na Daljni
vzhod v operacije proti Japoncem. Leta 1948 so
ga prodali za staro elezo.
King George V. je po unienju Bismarcka varo-
val konvoje po Atlantiku, pa tudi v Sredozemlju.
Leta 1943 je na njem potoval nazaj v Britanijo
Churchill, potem ko se je bil udeleil teheranske
konference, prvega sestanka velikih treh - e Roo-
sevelta in Stalina. Decembra 1943 je sodeloval pri
unienju Scharnhorsta, nato pa je bil prestavljen
na Pacik. Bil je med tistimi ladjami, ki so za-
plule v Tokijski zaliv, da bi zapeatile japonsko
kapitulacijo. Do leta 1949 je bil poveljnika ladja
domae ote, potem pa so komaj deset let staro
velikanko dali v rezervo in leta 1957 razagali za
staro elezo. Rodney je s svojimi monimi topovi,
ki so trgali na kose Bismarcka, kril zaveznika
izkrcavanja v Severni Afriki novembra 1942, iz-
krcanja na Siciliji julija 1943 in pri Salernu nekaj
tednov kasneje, nazadnje pa e desant na Norman-
dijo junija 1944. Konec leta 1944 so ga upokojili
in kmalu dali v razrez.
Suffolk je do leta 1943 kril konvoje v Sovjetsko
zvezo, potem pa sluil na Daljnem vzhodu do
1948., ko je el v staro elezo. V staro elezo je el
tudi Norfolk, ki je prav tako kril severne konvoje
in sodeloval pri unienju Scharnorsta. V boju je
bil pokodovan, zato je bil skoraj do konca vojne
neaktiven. Maja 1945 je po zmagi na Norvekem
iz izgnanstva odpeljal kraljevsko druino, potem
pa bil stacioniran na Daljnem vzhodu do 1950.,
ko so ga odpisali. Dorsetshire, ki naj bi s svojimi
torpedi zadal smrtni udarec Bismarcku in poteg-
nil iz morja skoraj vse ive nemke mornarje, so
leta 1942 prestavili na Cejlon, a so ga tam kmalu
potopila japonska letala. Preivelo je 500 od 700
lanov posadke.
Za najbolj trdoivo se je izkazala kriarka Shef-
eld iz odreda H. Vso vojno je spremljala konvoje
od Sredozemlja do Murmanska, po vojni pa so jo
posodobili in je sluila e v korejski vojni. Bila
je zadnja velika ladja iz druge svetovne vojne, ko
so jo leta 1967 potegnili iz aktivne slube in pro-
dali za staro elezo. (Edina izjema je njena sestra
Belfast, ki je e danes plavajoi pomorski muzej
v Londonu.)
Od ruilcev, ki so napadli Bismarcka, sta imela
najve sree Cossac in Piorun, saj sta preivela
vojno. Sikha je e oktobra 1941 blizu Gibraltarja
torpedirala podmornica U-563 in padla je vsa
posadka. Maori je bil potopljen februarja 1942
na Malti, potem ko ga je zadelo nemko letalo,
septembra 1942 pa je italijansko letalo pred To-
brukom potopilo ruilec Zulu.
Admiral sir Sommerville je leta 1942 prevzel
poveljstvo nad pomorskimi silami v Indijskem
oceanu. Po japonskem napadu na Cejlon, ko so
izgubili tudi Dorsetshire, se je komanda umaknila
v Kenijo, leta 1944 pa so Somervilla zamenjali in
ga poslali kot lana delegacije v Zdruene drave.
Dobil je najviji in, otni admiral, leta 1946 pa
se je upokojil in e ez tri leta umrl.
Tovey je ostal poveljnik domae ote do konca
leta 1942, potem pa so ga zamenjali, verjetno
zato, ker se je zapletal v spore s Churchillom
in mornarikim ministrom Poundom. Prevzel
je organizacijo konvojske slube in napredoval
v otnega admirala. Upokojil se je leta 1946 in
kmalu potem dobil za zasluge naslov baron. Umrl
je leta 1971.
V nasprotju z nemkima nasprotnikoma, ki ju
je domovina posmrtno poastila, pokojni admiral
Holland posmrtno ni dobil nobenega priznanja. A
v kraju New Forest, kjer je ivel, je anglikanska
verska skupnost vpeljala obiaj, da na obletnico
potopitve bojne kriarke Hood daruje sveano
mao za admirala in padlo posadko.
80 Propad dveh mogo~nih velikank
spletni radar

www.revija-radar.com
NARO^AM NASLEDNJE [TEVILKE
IME in PRIIMEK
NASLOV
PO[TA
PODPIS
Naro~am na{tete izvode revije RADAR,
ki jih bom pla~al po povzetju. Cena
posameznega izvoda je 500 SIT, v kar
je v{tet DDV. Po{tnino ni v{teta v ceno
in jo bom poravnal sam.
Naro~ilnico po{ljite na naslov:
Revija RADAR
Dunajska 5, 1509 Ljubljana
NAREDITE SI SVOJ LASTNI ARHIV!
Revija za ljubitelje dobrega branja!
Revija za ljubitelje dobrega branja!
R
A
Z
P
R
O
D
A
N
O
!
R
A
Z
P
R
O
D
A
N
O
!
R
A
Z
P
R
O
D
A
N
O
!
Radar 267
V ITALIJI STA MO^NEJ[A OD PAPE@A!
ZAKAJ JE MORAL UMRETI GIORDANO BRUNO?
SENCA SMRTI NAD INDIJO
VZPON VZHAJAJO^EGA SONCA
PISMO ZA 3,8 MILIJONA DOLARJEV
@GE^KLJIVI SPOMINI BORISA JELCINA
Radar 268
NEPOGRE[LJIVI PRIJATELJ
SLOVO OSVAJALSKEGA BILLA
ROJEN ZA OBLAST
KRALJI ZIMSKEGA NEBA
KROJA^I ZGODOVINE
UMRL, KO JE ZA^EL @IVETI
Radar 269
DRAMA NA SOLNI POTI
NOGOMETNI ZAKONI SMU^ARSKEGA KLANA
PU[^AVSKA LISICA NA KOLENIH
USODNE HAVAJSKE MISIONARKE
OSTRIGE ZA TOVARI[A
STRADANJE V OBLJUBLJENI DE@ELI
OD MITOV DO VIAGRE
Radar 270
ZVENE^I DR@AVNI SIMBOLI
ZGODOVINA MI BO OPROSTILA
STAVBE, KI SEGAJO V NEBO
MOJSTER ^ISTK IN TERORJA
HUDOURNIK, IMENOVAN VERDI
NEUSMILJENI OSVAJALCI IN KOLONIZATORJI
Radar 271
BITJA, KI JIH SKORAJ NI
NAJVE^JI VOHUNSKI KRT
ZGODILO SE JE 6. APRILA
TISTI KI IZZIVA
NEMA PRI^A ZGODOVINE
NAJSTRASTNEJ[I ZVEZDOGLED
Radar 272
VRO^I SPEKTAKLI V LEDENIH DVORANAH
BITKA ZA JERUZALEM
ZAKAJ JE POTONILA ESTONIA?
BRUTALNI NASILNE@I ALI BORCI ZA
SVOBODO?
21 IZZIVOV ZA 21. STOLETJE
ZLO Z NASMEHOM
Radar 273
SAMO DIAMANTI SO VE^NI
DAN D
TURKI PRED DUNAJEM
ROPAR S STILOM
PESEM ZA DINAR
[E POMNITE TOVARI[I?
Radar 274
SWEETHEART NI MARAL ^OLNOV
PRAGMATI^NI SANJA^
MESTO LU^I
NAJMLAJ[I JUNAK VIMBLEDONA
SIN NOVEDAD - NI^ NOVEGA
BOG ARES PLE[E V RITMU KAZA^OKA
Radar 275
VELIKO LEPEGA, VELIKO MOTNEGA
FANTEK IN DEBELUH STA POVZRO^ILA
RAZDEJANJE
HLA^E NA[E VSAKDANJE
OBSODBA:SMRT
@IVLJENJE Z RAKOM
Radar 276
BAMBUS,^UDE@NI DAR NARAVE
POET ELEKTRIKE
DANES GROFJE CELJSKI IN NIKOLI VE^
KULTURNA ZAKLADNICA PRETEKLOSTI
LEGALIZACIJA: ZA ALI PROTI?
TRNOVA POT ^RNEGA PENIJA
Radar 277
POBIJALEC AMERI^ANOV
[EPET PRETEKLOSTI IN KLJU^ PRIHOD-
NOSTI?
BOG IN FRANKENSTEIN
^UDE@ PRI KOBARIDU
NEBO PADA
Radar 278
[AHOVSKA FIGURA V IGRI VELIKIH
MOJSTER SOGLASNE DIPLOMACIJE
SODNEGA DNE [E DOLGO NE BO
SMRT IZ LABORATORIJEV
^RNI PETEK - GENERALKA ZA ^RNI TOREK
Radar 279
VELIKA NEZNANKA: ISLAM
ZAKAJ NISMO KANIBALI?
DARILO ^LOVE[TVU
ROMANTI^NI UPORNIK
PET MRTVIH NA SEKUNDO
Radar 280
OCEAN MODROSTI
SLOVO TIHEGA BEATLA
KRONANE GLAVE, NORE GLAVE
UMRETI PO AMERI[KO
VOHUN STOLETJA
Radar 281
KJE SO SKRAJNE MEJE VESOLJA
11. SEPTEMBER GA JE NAREDIL NESMRTNEGA
RAZDEJANO MESTO
V SENCI GENIJA
NEKO^ JE BIL KLUB VELIKIH RAZISKOVALCEV
Radar 282
50 LET JE DOVOLJ, GOSPA
ZIMSKA VOJNA
NEKO^ JE @IVEL(A) ...
NEZASLI[ANO - AMERI^ANI SO UGNALI
SOVJETE!
ISKANJE PRIAMOVEGA ZAKLADA
PARANORMALNI SVET @IVALI
Radar 283
KAKO PREPELJATI ^IM VE^ TOVORA?
NAJVE^JA BAN^NA KRAJA V ZGODOVINI
ZGODBE O NAKLJU^JIH
JENKIJI PRIHAJAJO
VOHUNA ZASLU@ITA SMRT!
Radar 284
^UDOVITI UM SHIZOFRENIKA
KRIVI ALI NEDOL@NI?
MATEMATIKA, DEKLA ZA VSE
BO@JE DARILO ALI MA[^EVANJE?
OPERACIJA RUMENO
SE RDE^E BRIGADE VRA^AJO?
Radar 285
ZGODOVINA, SKRINJA SKRIVNOSTI
METEOR IMENOVAN BECKHAM
IMPERIJ O^ETA IN SINA
ZGODOVINA NOGOMETNEGA [TETJA
ZA KAJ SE BORIMO, TOVARI[I?
Radar 286
VODA, MOLEKULE ^UDE@EV
BOJEVNIKI IZ DE@ELE VZHAJAJO^EGA SONCA
KDO SME VZETI @IVLJENJE?
RESNICA O MUSLIMANSKIH HAREMIH
PROPAD CESARSTVA
Radar 287
KRALJ JE @IV
LEGENDA, KI NE UMIRA
POKOL NA NO^ SVETEGA JERNEJA
ZADEVA INDIANAPOLIS
Radar 288
^RNE ZVEZDE BELIH [PORTOV
O^E PIJ, KOVA^ ^UDE@EV
ZATON VZHAJAJO^EGA SONCA
HITLERJEVA GENIALNA RE@ISERKA
USODA, ZAPISANA V PESKU
Radar 289
UMETNOST ZNANOSTI IN ZNANOST
UMETNOSTI
KAMEN V GLAVO ZA PRE[U[TVO
MORILSKE ORGIJE MAMINEGA SIN^KA
OPERACIJA ANAKONDA
V MRE@I SPLETK IN LA@I
Radar 290
KRI@EV POT V SLU@BI ^LOVEKA
V SLU@BI KRALJA VSEGA SVETA
PROCES V IMENU ^LOVE[TVA
LUNA, NA[ OSMI KONTINENT?
RDE^E ZVEZDE NAD KOREJO
Radar 291
NA SLEDI PARALELNIH VESOLIJ
ODKRITJE AMERIKE
@ABJI DE@
KDO BO OSVOJIL JERUZALEM?
LETE^A PO[AST, KI JO POGANJA ZRAK
Radar 292
IN OPICE SO JOKALE ...
MORILCI ZA ZABAVO
NAM JE NEZVESTOBA PRIROJENA?
DOBER DAN, IME MI JE CARLOS!
PAR, KI JE RAZBURIL JAVNOST
Radar 293
JE NA[ PLANET RES BOLAN
BEG
O ^LOVE[KIH V@IGALICAH IN LJUDEH
KRESNI^KAH
POGUMNI KORAKI V NOVE ^ASE
VOHUNI NEKOLIKO DRUGA^E
Radar 294
BUR@UJ, MISLEC, OPORE^NIK, PREDSEDNIK
SKRIVNOST TEMPLJARJEV
TUJEC NA ZEMLJI
HUSTON, TE@AVO IMAMO!
KO MORIJO @ENSKE
Radar 295
KRONIKA NAJAVLJENEGA UMORA
MASAKER V SPALNICI
ARHIVARJI SMRTI
UPORNICA V SVETU UMETNOSTI
VLAKNA NA[E CIVILIZACIJE
Radar 296
DR@AVA SREDI MESTA
JEDRSKA KATASTROFA PRED 4000 LETI?
SMRT V ZIBELKI CIVILIZACIJE
SKUPINSKO PROTI NJENI VOLJI
KAR NA LEPEM GA NI BILO VE^
Radar 297
NAS NAJHUJ[E [ELE ^AKA?
BOLEZNI BREZ EPILOGA
ONSTRAN URALA, KJER SE CEDI NAFTA
NI BILO ^ASA ZA SLOVO
DVA MORILCA ZA ENO @RTEV
TRAGI^NA SMRT ZRA^NE LADJE
Radar 298
V PETIH KORAKIH DO SPOLNEGA AKTA
ARKANOVA VDOVA NA SVOBODI
NISO VSE RESNICE RESNI^NE
CAR SA[A JE DVAKRAT SKUSIL NO@
KO JE UMIRAL TOKIO
Radar 299
SO LJUBEZENSKE SLADKOSTI GREH?
KISLINSKA KOPEL ZA POT NA DRUGI SVET
VSE BLI@E RIMU SEM!
NA ZA^ETKU JE BILA LJUBEZEN
ZA KULISAMI GENETSKE REVOLUCIJE
Radar 300
NERAZISKANE SKRIVNOSTI @IVLJENJA
MED SAMOTO IN SLAVO
NESRE^NI MORRO CASTLE
DINASTIJA ORO@JA
ZADNJI DNEVI SINGAPURA
Radar 301
SINDROM, KI JE POSTAL EPIDEMIJA
SMRTNI SOVRA@NIK, KI JE POSTAL VZORNIK
JANTARNI SALON, OSMO ^UDO SVETA
UGRABLJENI PO POMOTI
DRU@INA, ZAPISANA GLASBI
PRE@IVETJE JE MOJA UMETNOST
LUKA BREZ SO@ITJA
Radar 302
TERMINATORJA ZA PREDSEDNIKA!
LEGENDE IN RESNICE O IZGUBLJENIH
ZAKLADIH
ENO TELO, DVE DU[I
KON^NI IZID 577 MRTVIH
KDO JE MA[^EVALEC ^RNE DALIJE?
Radar 303
ZNANOST BREZ USPEHOV?
PREKLETSTVO NAD KENNEDYJI
BOJ BRATOV WRIGHT ZA PRIZNANJE
OBRA^UN PRI O.K. CORRALU
UMRLI SO BREZ RAZLOGA
Radar 304
BODO MRAVLJE OSVOJILE PLANET?
MIT ALI RESNICA?
VELIKA DU[A MALEGA MO@A
PRELOMNO LETO 1948
VSI PTI^I ALFREDA HITCHCOCKA
Radar 305
UPANJE ZA PRIHAJAJO^E MILIJARDE
UGANKE IZGUBLJENIH EVANGELIJEV
VE^NA TRUPLA
KAKO NAJ OSVOJIMO VESOLJE?
UMOR ZA SINOVO PREDANOST
Radar 306
MISTIKA S CRNE CELINE
POGLAVNIK NEODVISNE DR@AVE HRVA[KE
SAMO DA BO MIR!
ZID JE LOCEVAL @IVLJENJA
UMOR OB POLNOCI
Radar 307
PRAVLJICA ALI RESNICA?
NEPOTOPLJIVA LADJA POD VODO
MORILA JE ZA OSKARJA
ATENTAT, KI JE SPREMENIL EVROPO
LEPOTA, KAJ NEKI JE TO?
Radar 308
NOREC, KI JE BIL GENIJ
BOG GOVORI NA RAZLI^NE NA^INE
KONJI^KOV SKOK ZA ROJSTNI DAN
PRE@IVEL OB SNEGU IN UPANJU
TRPLJENJE, IMENOVANO GULAG
Radar 309
JEZUS IN @ENSKE
OPERACIJA OVERLORD
^AS VELIKIH BOTROV
NO^ DOLGIH NO@EV
DOKTOR SMRTI