ZACL1LK

kAP0LL0k0L0A
K0kCA
Priprovil: 8O60AN SA}OvIC
v bitki rcrcJcv pri lcipziu sc jc v stirih Jrch spcpcJlc ckcli pcl
nilijcrc vcjckcv. 1c jc bilc rcjvcrjc bitkc 1. stclctjc rc cvrcpskih
tlch, sclc v prvi svctcvri vcjri sc spct bili tckc. Pc spcpcJih pri
lcipziu jc slc z Ncpclccrcn, ki jc skcrcj Jvc Jcsctlctji suvcrcrc
cbvlcJcvcl cvrcpskc bcjisrc, lc sc rcvzJcl.
ojaski pohod leta 1812 se je izkazal za po-
poln fasko. Napoleon je s svojim pohodom v
Rusijo tvegal veliko. Zagrizen odpor in predvsem
strahovita ruska zima sta mu pozrla celotno slav-
no veliko armado. V njej so bili vecinoma vojni
veterani, zmagovalci iz nekdanjih bitk. Francoski
cesar tako ni izgubil le vojakov, ampak moze v
najboljsih letih in z najvec izkusnjami. Nad njego-
vim vseevropskim cesarstvom, ki si ga je tako lepo
zamislil, so se zaceli zgrinjati temni oblaki.
Po polomu v Rusiji je jadrno zapustil ostanke
svoje vojske in se napotil v Pariz. Njegova tajna
policija mu je ze posiljala porocila, ces da so se
zaceli zbirati mrhovinarji. Francoski samookli-
cani monarh pac le ni bil pri vseh priljubljen, se
v letih najvecje slave ne. Zdaj, ko je kazalo, da
jo je grdo skupil, so se zaceli zbirati raznorazni
oponenti. Nekateri so bili nenaklonjeni njemu
osebno, drugi so bili skrivoma se vedno zvesti
nekdanjim vladarjem Francije, se najvec pa je bilo
oportunistov, ki so ze zaceli razmisljati, kako naj
resijo svoj polozaj in premozenje, ce bo Napoleon
zletel z oblasti.
Natancnih podatkov o izdajalcih Irancoski cesar
seveda ni dobil, vendar je menil, da se mora po-
javiti v glavnem mestu. Menil je tudi, da je njego-
va moc se vedno dovolj velika, da bo omrtvicila
morebitne zarotnike. Na koga drugega se tako ali
tako ni mogel zanesti.
Cesar brez epere
Se najvecjo oporo bi imel pri svojih vojakih
in predvsem visjih poveljnikih, a kaj ko je bila
vojska zdesetkana, ostanke pa so nujno potre-
bovali na mejah, cez katere so ze pocasti vdirali
nasprotniki. Njegova vojska je bila v skripcih v
Spaniji, kjer so se ji spanski uporniki z anglesko
pomocjo ze leta upirali in jo korak za korakom
izrivali iz dezele. Nekaj cet je bilo potrebnih, da
so ohranjale mir na okupiranih obmocjih v Italiji,
v nemskih drzavah, v Holandiji in Belgiji. Del cet
so vsekakor potrebovali tudi za obrambo starega
Irancoskega ozemlja, se posebej morske obale in
pristanisc. Britanska kraljevska mornarica je bila
v tistem casu nesporen vladar med evropskimi
6y Bitka pri Leipzigu
je Bitka pri Leipzigu
srtr:ui r4c4r

www.rrvi/4-r4c4r.cov
mornaricami in bi lahko vdrla kjerkoli in kadar-
koli. Opore ni imel niti v svoji druzini. Njegov
sincek je imel komaj dve leti, njegova lastna zena
pa je bila tako rekoc nezanesljiva. Napoleon se je
dobro zavedal, da se z njim ni porocila iz ljubezni
ali morebitnega spostovanja. Do poroke je zivela
na do njega sovraznem habsburskem dvoru in
se z njim porocila pravzaprav kot zrtev visoke
meddrzavne politike. Po svoje bi ji lahko rekli
talka, saj je zagotavljala lojalnost Habsburzanov
do Irancoskega cesarja.
Zaupati ni mogel niti svojim bratom. Svoje case
jim je radodarno delil evropske prestole, ki jih je
osvajal, ceprav je vedel, da so nesposobni za vla-
danje. Pravzaprav mu niso bili pretirano hvalezni
za ta darila, po tihem so se mu skusali upirati,
kajti zavidali so mu njegove sposobnosti, ki jih
sami niso imeli.
Se manj je Napoleon zaupal vsem mogocim pri-
sklednikom, ki so v dobrem desetletju njegovega
vladanja prisli h koritu. Vecina, ce ne kar vsi, so
ga bili pripravljeni v prvem trenutku prodati in
se zgrniti okoli novega gospodarja, ce bi jim le
dovolil se naprej grabiti imetje.
Vedel je tudi, da ga drugi evropski monarhi, ce-
prav je marsikateri vladal le se po njegovi milosti,
za hrbtom prezirajo kot povzpetnika. Ceprav so se
mu nekateri se vedno prilizovali ali hlinili navidez-
no zaveznistvo in morda celo prijateljstvo, je na-
tanko vedel, da ga bodo ob najmanjsem znamenju
nemoci raztrgali brez milosti. Nujno je torej moral
nazaj v Francijo in zategniti uzdo vsem, ki bi jih
mikalo oditi od njega. Potem je moral nujno zbrati
novo vojsko ter jo ustrezno opremiti in izuriti.
Slutil je namrec, da nasprotniki pripravljajo novo
veliko koalicijo, ki naj bi ga koncno premagala in
pospravila na smetisce zgodovine.
5evrazniki se zbiraje
Prav nic se ni motil, kajti nasprotniki so se zares
zbirali. Anglija, njegov najstarejsi in najhujsi sov-
raznik, je ze komaj cakala, da Napoleon izgine. Za
anglesko politiko ni smelo biti v Evropi nobenega
mocnega moza. Njen koncept je bil: nekaj mocnih
drzav, ki se grizejo med seboj. Tako bi imela pro-
ste roke, da bi se ukvarjala s svojimi zadevami ter
ob primernem trenutku priskocila na pomoc zdaj
Zmaga pri Bautznu je kazaIa, da be merda kapeIeen z nevim pehedem uspesne edstraniI naspretnike.
jz Bitka pri Leipzigu
srtr:ui r4c4r

www.rrvi/4-r4c4r.cov
enemu, zdaj drugemu. Kakor bi ji pac koristilo
in se ji splacalo.
Rusija je prav tako komaj cakala, da poravna
racune. Napoleon je ze predolgo grozil njenemu
miru in z moskovskega pogorisca se je se vedno
dvigal dim. Poleg tega je Rusija zaradi vojnih
pohodov v zadnjih letih izgubila na milijone zlat-
nikov in desettisoce vojakov. Odlocena je bila, da
mora Napoleon proc, ona mora dobiti odskodnino,
pa se kaksno pokrajino bi si lahko pripojila.
Prusija, ki ji je Napoleon odvzel priblizno dve
tretjini ozemlja, je bila se bolj pripravljena na nov
spopad, ze samo zaradi tega, da pridobi izgublje-
no. Na nekaj podobnega je ciljala tudi Avstrija.
Kup habsburskih sorodnikov, ki so vladali v itali-
janskih drzavicah, so Napoleonove cete nagnale
s prestolov, cas je bil, da spet sedejo nanje. Poleg
tega je hotela Avstrija dobiti nazaj Ilirske province,
ki ji jih je odvzel Irancoski cesar; brez dostopa do
morja pac ne bo nikoli vec velesila.
Spanci in Portugalci, ki so jim dezelo zasedli
Irancoski okupatorji, so se bili seveda tudi pri-
pravljeni pridruziti kakrsnikoli koaliciji. Nazadnje
se ji je pridruzila se Svedska.
Medtem ko je Napoleon skusal zbrati skupaj
svoje vojake, so se diplomati koalicijskih drzav
zaceli pogajati in ze vnaprej puliti za plen.
kazdeIjevanje ezemIja
Angliji niti ni slo toliko za evropsko ozemlje,
ampak je zahtevala, da se obnovi neodvisna Por-
tugalska, ki je bila ze vec kot stoletje eden njenih
najvecjih trgovskih partnerjev, potem naj bi se
obnovila tudi Nizozemska, a brez vecine njenih
nekdanjih kolonij. Te naj bi tudi Iormalno pripadle
Angliji, ki jih je prakticno zasedla ze pred tem.
Velesile so se s tem strinjale. Avstrija je zahtevala
nazaj svoje nekdanje drzavno ozemlje, predvsem
pa vrnitev stranskih vej habsburske vladarske hise
na prestole po Apeninskem polotoku.
Prusija je menila, da bi bilo edino pravicno,
ce bi ji vrnili njena nekdanja ozemlja in dali se
del Saske, katere kralj je kratkovidno se vedno
kemskemu feIdmarsaIu BIucherju se njegevi
vejaki daIi vzdevek MarsaI naprej.
Bernadette je narediI kariere ed kapeIeenevega
marsaIa, njegevega tekmeca de enega ed zmage-
vaIcev nad kerziskim vejskevedje.
jz Bitka pri Leipzigu
srtr:ui r4c4r

www.rrvi/4-r4c4r.cov
s Francijo. Poleg med ze omenjenimi, se pravi
Anglijo, Avstrijo, Rusijo, Prusijo, Svedsko, Po-
rtugalsko in Spanijo, so potekali pogovori se z
vecjim stevilom nemskih knezov, clanov Renske
zveze. Napoleon je namrec vecino nemskih drzav
vkljucil v politicno tvorbo z imenom Renska zveza
in se postavil za njenega varuha. To je bil del
njegovega dolgorocnega nacrta, po katerem bi ob-
stajala v Evropi le mocna Francija, ki bi ji vladali
njegovi neposredni potomci, okoli nje pa bi bila
kopica majhnih vazalnih drzav pod vladavino
druzin, ki bi bile povezane z njegovo dinastijo,
se pravi nekako tako, kot so imeli Habsburzani v
italijanskih drzavah na prestolih stranske poganjke
svoje hise.
A precej nemskih knezov je menilo, da je dovolj
Napoleonovega varustva, in so se ga bili priprav-
ljeni kar se da hitro znebiti. Zaradi tega so navezali
stike s koalicijo in ji dali vedeti, da se bodo v
pravem trenutku postavili njej ob bok. Koalicija
je tako menila, da bi lahko nabrala kaksen milijon
vojakov, kar bi moralo zadostovati, da na vseh
Irontah pritisne na Napoleona in ga unici.
ejakev je cedaIje manj
Napoleon je medtem doma pocasi praskal na
kup vojake za veliko armado. Z njo je nameraval
kar se da hitro odkorakati proti zaveznikom in
jim zadati nekaj hudih udarcev. Tudi ce ne bodo
unicujoci, je menil, bi lahko bili vsaj dovolj boleci,
da bi prepricali clane koalicije, da z njim ni dobro
zobati cesenj. Tako bi morda lahko resil, ce ze ne
ves, vsaj velik del cesarstva, v najslabsem primeru
pa vsaj Irancosko krono zase in svojega sina.
Precej njegovih podrepnikov je veliko manj
optimisticno gledalo na sestavljanje velike arma-
de, ki naj bi preprecila Korzicanov polom. Vojaki,
ki so jih serzanti nabirali po Irancoskih vaseh in
mestih, so bili vecinoma veliko premladi za taksno
zahtevno nalogo. Krozila je sala, v njej je bilo kar
precej resnice, da bo moral Irancoski cesar v na-
slednjem letu svoji vojski vsaj za en dan odobriti
dopust, da bodo lahko vojake v miru birmali. Po-
casi so se dvigovali tudi glasovi, ali ni ze prevec
Irancoske mladine padlo zaradi castihlepnosti sa-
mooklicanega cesarja, ki, mimogrede, niti Francoz
ni. Predvsem pa so se ljudje sprasevali, ali bodo
nove zrtve res prinesle kaksno korist ali pa bodo
padle zaman.
podpiral Napoleona. Potem bi se Prusija odrekla
delu poljskega ozemlja, ki bi ga dobili v zahvalo
za svoje sodelovanje Rusi. Svedska se je bila pri-
pravljena odreci Finski, ki bi jo tako dobila Rusija,
bi pa potem v zameno dobila Norvesko, ki bi jo
odvzeli Danski, se eni drzavi, ki je ocitno stavi-
la na napacnega zaveznika in ostajala zaveznica
Francije.
Kaj kmalu so se diplomati strinjali, da bi bila
taksna ureditev pravicna in primerna. Strinjali so
se tudi s tem, da bi bilo treba Napoleona dokoncno
odstraniti in na Irancoski prestol postaviti nekda-
nje monarhe. Potem bi bilo treba Franciji odvzeti
vse, kar si je pridobila v revolucijskih vojnah,
se pravi obtesati jo nazaj na meje, ki jih je imela
leta 1789, in jo prisiliti, da placa skodo, ki jo je
povzrocila s svojimi pohodi.
0bIikujeje ze seste keaIicije
S temi pogovori se je oblikovala ze sesta ko-
alicija v cetrt stoletja, odlocena, da gre v vojno
Pripadnik kenjeniske garde, najeIitnejse franceske
vejaske enete
j Bitka pri Leipzigu
srtr:ui r4c4r

www.rrvi/4-r4c4r.cov
Penudba za mirne pegajanje
Tudi cesar ni bil tako miren in samozavesten,
kot je kazal navzven. Predobro se je zavedal, da
njegovi novi vojaki niso niti senca bivsih vetera-
nov, ki vecinoma pocivajo po evropskih bojiscih
vse evropske celine. Preprican je bil, da bi njegov
vojaski genij lahko dosegel nekaj odmevnih zmag,
a hkrati ga je bilo vedno bolj groza dolgotrajne
vojne. Vedel je namrec, da si se enega hudega
poraza ali pa vec bitk z velikim stevilom padlih
ne bo mogel privosciti. Sklenil je, da se bo naj-
prej pogajal.
Po svojih diplomatih je clanom koalicije poslal
ponudbo. Umaknil se bo iz nemskih drzav in kar se
njega tice, se lahko Avstrija in Prusija obnovita po
kazpereditev enet v bitki naredev
jq Bitka pri Leipzigu
srtr:ui r4c4r

www.rrvi/4-r4c4r.cov
lastni zelji. Pristal je tudi na to, da se bo umaknil
s Pirenejskega polotoka. Obdrzal pa bi italijanske
pokrajine in Flandrijo ter ozemlje do Rena. Kar
se tice dezelic Renske zveze, bi se lahko njihovi
vladarji sami odlocili, ali bodo zvezo zapustili, ji
ostali zvesti ali pac storili kaj tretjega.
S to ponudbo je nakazal, da si ne zeli vec pre-
livanja krvi, da jo posilja v duhu sprave in dobrih
sosedskih odnosov, ce je koalicija ne bo sprejela,
pa bo prislo do splosne vojne, v kateri bo njegova
velika armada z orozjem prisilila nasprotnike k
prenehanju sovraznosti. To je bila sicer politicno
modra, vendar precej tvegana poteza.
Diplomati drzav, ki so sestavljale koalicijo, so
natancno pretehtali ponudbo Irancoskega cesarja
in se po krajsih pogovorih odlocili, da jo bodo
zavrnili. Zakaj pa zdaj kar na lepem ponuja Napo-
leon brez boja pol Evrope, ce je zares tako mocan,
da bo prisilil sovraznika k spostovanju z orozjem?
Odgovor je bil na dlani: blefra, skrbi ga, da ne
bo zdrzal dolgotrajne vojne. Koncno se jim je
pokazala priloznost, da ga potolcejo enkrat za
vselej. Koalicija je torej na Napoleonovo ponudbo
odgovorila negativno. Sledile so le se Iormalne
diplomatske note clanic koalicije, s katerimi so
Irancoskemu cesarju sporocale, da so (spet) v
vojni z njim.
ka zacetku se kaze uspeh
Napoleon je zdaj hitel, da bi z vojsko cim prej
prodrl kar se da globoko v Nemcijo. Spet je imel
na voljo svoj vojaski stroj, svoje v vojni preizku-
sene vojaske poveljnike. Pohod se je dobro zacel.
Se posebno je Irancoskega cesarja razveselila no-
vica, da je malo pred tem umrl ruski vojskovodja
Kutuzov. Kutuzov, ki je bil simbol zmage v vojni
prejsnjega leta, je med potovanjem na nov vojaski
polozaj nenadoma umrl zaradi bolezni. Za Napo-
leona je bilo to dobro znamenje za vojni pohod,
ceprav ni bil posebej vrazeveren.
Se boljse znamenje sta bili dve odlicni zmagi, ki
ju je Irancoski cesar dosegel maja 1813. Najprej
je 2. maja zmagal v bitki pri Lutznu in tri tedne
pozneje pri Bautznu. To sta bili klasicni zmagi,
kakrsne so postale v preteklih letih njegova za-
5tari debri casi, ke je kapeIeen na ceIu svejih marsaIev ebiskevaI pekerjene presteInice Lvrepe.
jj Bitka pri Leipzigu
srtr:ui r4c4r

www.rrvi/4-r4c4r.cov
scitna znamka. Kazalo je, da je Irancoskemu
cesarju, ki je malo pred tem samokriticno dejal,
da je bil ze predolgo cesar Napoleon in bi bil
spet cas, da malce postane general Bonaparte,
nekako uspelo premagati zlo sreco, ki ga je pre-
ganjala zadnje leto.
Vodje koalicijske strani niso bili tako zadovolj-
ni s potekom vojne. Ze res, da se ni zgodilo se
nic katastroIalnega, a ker porazi slabo vplivajo
na moralo, se je bilo bati, da bi se Napoleono-
vega imena spet prijela slava nepremagljivega
vojskovodje. Vsi trije poveljniki, nemski knez
Gebhard von Blucher, avstrijski knez Karl von
Schwarzenberg in svedski prestolonaslednik Karl,
so staknili glave. Vsi trije so dobro poznali Iran-
coskega cesarja.
Knez von Schwarzenberg je s Francozi bojeval
ze precej bitk. Bil je eden od konjeniskih polkov-
nih poveljnikov ze med prvo koalicijsko vojno,
tedaj se proti republiki, ko Napoleona se ni bilo
nikjer. Takrat je dobil prvo visoko odlikovanje, po-
zneje se je se velikokrat izkazal. Pri Hohenlindnu
leta 1800 je resil desno avstrijsko krilo popolnega
poraza, v katastrof pri Ulmu mu je uspelo izvleci
vecino svoje divizije iz obkolitve, prakticno edini
del vojske, ki se je izvlekel. V vojnem pohodu pro-
ti Rusiji prejsnje leto je moral poveljevati cetam,
ki jih je bila Avstrija prisiljena dati Irancoskemu
cesarju za pomoc v vojnih operacijah. Pametno
je taktiziral, se izogibal spopadom z Rusi in se
koncno povezal z njimi. Avstrijska vojska je tako
pohajkovala po Rusiji in se nedotaknjena vrnila
5pemenik eni najvecjih bitk v zgedevini
j6 Bitka pri Leipzigu
srtr:ui r4c4r

www.rrvi/4-r4c4r.cov
cez meje ter se v polni moci pridruzila koalicij-
skim silam, potem ko je bila prekinjena pogodba
z Napoleonom in sklenjena nova koalicija.
Blucher je tudi imel bogate izkusnje z Napo-
leonom. Bil je precej slabsi taktik kot kolega, a
vzdevek Marsal naprej, ki so mu ga dali vojaki,
zadosti pove o njegovemu znacaju.
kekdanji keIega in tekmec
Tretji poveljnik, svedski prestolonaslednik Karl,
pa je bil stari kolega Irancoskega cesarja. Njegovo
pravo ime je bilo Jean Baptiste Bernadotte in svoje
case je bil gorec privrzenec Irancoske revolucije.
Med njo se je povzpel v vojaski hierarhiji, kjer se
zaradi neplemiskega porekla drugace ne bi mogel.
Bernadotte in Napoleon sta bila stara tekmeca,
ne le na vojaskem, ampak tudi na zasebnem po-
drocju. Bernadottova zena bi nekoc prav lahko
postala Napoleonova in njun sin je bil Napoleonov
krscenec. Bernadotte je izgubil dirko v Franciji,
saj je Napoleon postal cesar. Pod njim je sluzil kot
eden najpomembnejsih marsalov in kljub temu
da ga je Irancoski cesar zalagal s posestvi, celo
s knezevino Ponte Corvo, je ostal njegov prikriti
sovraznik - a ne glede na to mu je med vojnimi
pohodi zvesto sluzil.
Leta 1808 je med spopadi v severni Nemciji
porazil svedsko vojsko. Po bitki se je pogovarjal z
nekaj ujetimi ofcirji in jim nakazal svoje poglede
na razvoj severa Evrope. Ofcirje je to presenetilo
in po povratku v domovino so prepricali vplivne
kolege, da so Bernadottu ponudili, ali bi presto-
pil k njim. Svedski kralj, ki ni imel otrok, ga je
posinovil, torej se je bivsemu revolucionarju in
Irancoskemu vojskovodji obetal svedski prestol.
Bernadotte, ki je bil odlicen poznavalec Irancoske
vojske in njenega cesarja, saj je pomagal graditi
njegovo vojsko, je bil dragocen vir inIormacij,
ki bi pomagale dokoncno poraziti Irancoskega
vojskovodjo.
kapeIeen isce edIeciIni spepad
Vsi trije vojskovodje so torej staknili glave in
se odlocili, da bodo malce spremenili taktiko.
Zaceli so se izogibati neposrednemu spopadu z
Napoleonom in zaceli iskati spopad z njegovimi
podrejenimi poveljniki. Rezultat taksne taktike je
bilo vec bitk poleti in v zgodnji jeseni leta 1813
v nemskih dezelah. V spopadih pri Grossbernu,
Katzbachu, Kulmu in Dennwitzu so zmagale sile
koalicije in te zmage so jim spet dvignile moralo,
ki so jim jo naceli prvi uspehi Irancoske vojske.
Kenjeniske enete skusaje izsiIiti edIecitev v spepadu.
jj Bitka pri Leipzigu
srtr:ui r4c4r

www.rrvi/4-r4c4r.cov
Po drugi strani so razdrazile Napoleona, zacel se je
sprasevati, kako bodo vplivale na moralo njegovih
vojakov. Situacija ni bila prav nic nedolzna, to je
lahko sam opazil. Njegovi vojskovodje, ki so iz-
gubili omenjene spopade, so bili precej poklapani.
In ce so se tako obnasali marsali z dolgoletnimi
izkusnjami na vseh mogocih bojiscih, kako se
bodo sele mladi vojaki, ki so komaj povohali vo-
jasko zivljenje.
Nujno je bilo torej treba nekaj narediti in Na-
poleon je zacel za vsako ceno iskati bitko. Dobil
je tudi ze prvi dokaz, da gre z moralo med nje-
govimi vojaki nevarno navzdol. Vazalne nemske
knezevine mu niso vec posiljale zahtevanih moz
za dopolnilo. Izgovarjale so se in cincale ter ga
nazadnje zacele odkrito zavracati. Napoleon je
vedel, da cesa taksnega ne bi niti v sanjah po-
skusile, ce ne bi bile prepricane, da se jim ne bo
uspel mascevati.
Edini, ki mu je prisel z majhnimi silami odkrito
na pomoc, je bil saski kralj Friderik Avgust. Pa se
o njem je bil Irancoski cesar preprican, da mu je
prisel na pomoc samo zato, ker nima druge izbire.
Saski kralj je bil z njim tako tesno povezan, da bi
bil Korzicanov poraz zanj ne le poraz, ampak bi
verjetno tudi izgubil prestol. Kakorkoli ze, prihod
tega edinega zaveznika je bil vsaj majhen obliz na
rano, ki jo je Napoleonu zadalo razocaranje. Od-
locil se je, da bo ob prvi priloznosti odpadnikom
pokazal svoje, a pred tem je moral narediti tisto
glavno, se pravi razbiti koalicijsko vojsko.
Cete je zacel pomikati proti Leipzigu. Mesto je
imelo v zadnjih slabih dvesto letih smolo, kajti v
razlicnih vojnah so ga kaksnih sestkrat oblegali,
zazgali in izropali. V spopadu tega leta pa je ka-
zalo, da mu bo morda usoda bolj naklonjena kot
v minulih vojnah. Ob bitki pri Lutznu maja 1813
je v mesto brez boja prisla Irancoska predhodnica
in mesto jo je odneslo brez unicevanja. A kazalo
je, da se dogodki razvijajo tako, da bo spet postalo
prizorisce hudega spopada.
5iIe se kepicije
Napoleon je v mestu in blizini kopicil svoje eno-
te. Zbirali so se pesadijski korpusi, konjenica, pa
topnistvo in pratez ter seveda cesarska garda. Na-
kapljalo se je tudi nekaj tisoc saskih vojakov, tako
KIasicna streIska pestavitev vejakev v kapeIeenevih vejnah
j8 Bitka pri Leipzigu
srtr:ui r4c4r

www.rrvi/4-r4c4r.cov
da je imel Irancoski cesar okoli mesta kar znatne
sile. Vsega skupaj je bilo okoli sto sestdeset tisoc
pesakov in okoli stiriindvajset tisoc konjenikov.
Poleg tega je bilo tam nekaj tisoc topnicarjev,
inzenircev in prateza, vsega skupaj je stela Napo-
leonova vojska kaksnih 190 tisoc moz. Na voljo
so imeli okoli sedemsto topov.
Sovraznik je pritekal kar s stirih strani. Schwar-
zenbergove cete, zbrane pod imenom Ceska ar-
mada, so imele 140 tisoc vojakov in so pritekale
z juga. Avstrijski knez je bil imenovan tudi za
vrhovnega poveljnika vseh sil. Blucherjeva Sle-
zijska armada, ki je stela priblizno 60 tisoc moz,
je proti mestu marsirala s severa. Bernadotte je
imel pod poveljstvom severno armado, okoli 65
tisoc vojakov, mestu pa se je blizalo se 60 tisoc
ruskih vojakov, zbranih pod zastavo ruske Rezerv-
ne armade. Vsega skupaj so tako koalicijske sile
zbrale na bojiscu 260 tisoc pesakov in 65 tisoc
konjenikov ali skupno s topnistvom in pratezem
vec kot 330 tisoc vojakov s 1300 topovi.
Blizala se je ena najvecjih bitk v zgodovini, saj
naj bi se spopadlo okoli pol milijona vojakov. Do
prve svetovne vojne sto let pozneje v Evropi ni
bilo vec tako velikega spopada. Bitke, ki se je je
udelezilo vojastvo skoraj vseh evropskih narodov,
se je po pravici oprijelo ime bitka narodov.
Francoski vojskovodja je sklenil, da jo bo boje-
val po Iazah. Najprej je sklenil z vso silo udariti
na Schwarzenbergovo Cesko armado, najvecjo
Iormacijo, ki se mu je blizala. Potem ko bi jo
unicil, bi prav tako z vso silo udaril po Blucherju
in njegovi vojski. Upal je, da bo potem njegov
stari tekmec Bernadotte s svojo vojsko zapustil
bojisce in se umaknil. S tem bi dobile njegove cete
potreben cas za predah in bi nato morda dotolkle
nasprotnika ter resile vojni pohod leta 1813.
Premec edIeci bitke
Toda delal je racun brez krcmarja, saj so se za-
vezniki dogovorili, da kar najhitreje z vseh strani
naskocijo nasprotnika in ga bliskovito porazijo.
Spopad se je zacel 19. oktobra okoli 9. ure zjutraj.
Tedaj so Schwarzenbergove baterije odprle mocan
topovski ogenj, pehota pa se je pomaknila naprej.
Ceprav so Irancoski topnicarji glasno odgovarjali
s svojimi granatami, so avstrijske cete v petih ko-
lonah napadle sovraznikove polozaje. Napoleon
je poizkusal sredi dneva s protinapadom, v njem
je angaziral konjeniske enote in celo svojo gardo,
vendar ni dosegel odlocilnega uspeha. Zacutil je,
da mu je zmaga spolzela iz rok in da imata obe
strani velike izgube, tako pri ljudeh kot materialu.
Napoleon je tudi upal, da mu je uspelo z obkolje-
valnimi manevri trdno zagrabiti avstrijske cete, a
mu je spodletelo. Pruski vojaki so napadli na vec
mestih in del cet, potrebnih za obkoljevanje, je
moral odbijati njihove napade.
Naslednji dan je vladalo relativno zatisje. Ko-
alicijske enote niso napadale, kajti cakale so na
odlocilno premoc, ki je pritekala z vseh strani.
Razumljivo se niso bile pripravljene pogajati, kajti
zavedale so se, da bodo v kratkem nabrale dovolj
vojakov, da odlocijo bitko v svojo korist. Pocasi
so manevrirali, da bi si zagotovili kar najboljse
polozaje za nadaljevanje spopada. Napoleon je bil
zaskrbljen, saj se mu je vse bolj dozdevalo, da se
situacija na bojiscu spreminja v smrtonosno past
za njegovo armado. Razmerje sil se je cedalje bolj
spreminjalo, na nekaterih odsekih je bilo ze kar
dve proti ena. Francoski cesar se je zato odlocil,
da se bo zacel pocasi umikati proti zahodu, a s
strnjenimi enotami, tako da njegova vojska ne bi
kje popustila, kar bi se sprevrglo v panicen beg.
Osemnajstega oktobra so zavezniske sile krenile
v napad na vsem bojiscu. Pritiskale so z veliko
premocjo in spet je padalo na tisoce vojakov. Sredi
bitke so se saske in wurtemberske sile, ki so se
Med bitke naredev se se na mestnih uIicah edvijaIi
egerceni spepadi.
jy Bitka pri Leipzigu
srtr:ui r4c4r

www.rrvi/4-r4c4r.cov
borile na Napoleonovi strani, znasle v precepu.
Potem pa nenadoma sok za Irancoskega cesarja:
omenjene enote so sredi bitke prestopile na na-
sprotnikovo stran in se zacele takoj boriti proti
svojim dotedanjim zaveznikom. Severni del Ironte
se je zamajal in Napoleon je moral nekako resiti
situacijo. Kmalu se je pokazalo, da je edina resitev
za Irancoske cete cimprejsnji umik cez most v
blizini Leipziga.
V noci na 19. oktober so se zacele Irancoske cete
pod pritiskom sovraznika umikati cez reko. Na-
padalci so trmasto pritiskali za Francozi, na mesto
in predvsem na mostisce je padala toca granat. V
mestu in v predmestjih je prihajalo do ogorcenih
spopadov. Kljub vsemu je kazalo, da se bo umik
posrecil, potem pa je prislo do napake. Po pomoti
so Irancoske cete same razstrelile edini most in
del Irancoske vojske je ostal na nasprotnikovem
bregu pod pritiskom sovraznika. Veliko vojakov
se je utopilo v reki, drugi, ki niso imeli nobene
moznosti za resitev, so se predali. Stiridnevna
bitka narodov je bila koncana.
kapeIeeneva zvezda zaide
Napoleonu je uspelo izvleci iz izgubljene bit-
ke vecino svoje vojske. Izgubil je okoli 70 tisoc
vojakov, od tega se jih je okoli 30 tisoc predalo,
drugi pa so padli ali bili ranjeni. Vec tisoc ra-
njencev je ostalo v bolnicah, ki so jih postavili
kmalu po Irancoskemu umiku. Napoleon je iz-
gubil tudi precej vojaskega materiala. Predvsem
pa je njegov vojaski prestiz dobil nov hud udarec.
Vojaski pohod v Rusijo in poraz je opraviceval
s hudo zimo, zaradi katere njegova armada sploh
ni dobila priloznosti za bitko, pri Leipzigu pa je
bil porazen neposredno na bojnem polju. Slave o
nepremagljivosti Irancoskega vojskovodje je bilo
nepreklicno konec.
Bitka je tudi pokazala, da so Napoleonovi pod-
lozniki, ki so to postali na silo, precej siti svojega
vladarja. Nemski vojaki, ki so morali v tujo vojno,
so postali prakticno nezanesljivi. A tudi Irancoski
vojaki se niso vec tako zagrizeno borili kot pred
leti. Nekdanje navdusenje je skopnelo in cedalje
vec se jih je sprasevalo, zakaj se sploh se borijo.
Napoleon je uvidel, da je to konec njegovih sanj o
vseevropskem imperiju. Svojo porazeno in demo-
ralizirano vojsko je moral umikati proti Franciji.
Upal je, da bo lahko branil vsaj meje Francije in
vsaj njo zadrzal za svojo posest.
Zmagovita koalicija je sklenila, da bo odslej pri-
tiskala brez prestanka. V leipziski bitki je izgubila
okoli 50 tisoc vojakov. Vendar je bila njena pre-
moc tako velika, da o koncni zmagi ni nihce vec
dvomil. Se vec, bila je prepricana, da se ji bodo
v kratkem pridruzile nove cete, medtem ko jih bo
imel nasprotnik vse manj. Ni se zmotila.
Napoleon je v naslednjem letu zagrizeno branil
Irancosko ozemlje, dokler mu ni zmanjkalo moci.
Obdrzati ni mogel vec niti Francije, nazaj so jo do-
bili kralji iz burbonske dinastije. Z Elbe je skusal
se enkrat osvojiti vsaj Francijo in v kratkih stotih
dneh je spet pretresel Evropo, dokler niso bile
njegove sanje dokoncno pokopane pri Waterlooju.
Napoleon je bil pregnan na Sveto Heleno in po
sestih letih je tam umrl.
Po njegovemu porazu so na dunajskem kongre-
su skusali poskrbeti, da bi se Evropa vrnila v ob-
dobje pred Napoleonom in Irancosko revolucijo,
in to jim je nekaj let tudi uspevalo. Dogovori,
ki jih je sklenila koalicija, so se skoraj popolno-
ma uresnicili. Avstrija se je spet usidrala v Italiji,
Prusija se je obnovila in skusala prevzeti glavno
vlogo v Nemski zvezi, Svedski je pripadla Nor-
veska, Rusiji pa Finska in nov del Poljske. Saski
kralj je izgubil kaksni dve tretjini drzave, a so mu
dovolili, da vlada v ostanku, ki so mu ga pustili.
Anglija pa je postala nesporna pomorska in kolo-
nialna velesila.
Nekateri Napoleonovi marsali so izginili s pri-
zorisca skupaj s svojim zrusenim cesarjem, drugim
pa se je uspelo varno ugnezditi pod okriljem re-
stavrirane kraljevine. Clane Napoleonove druzine
so pregnali s prestolov, ki so jih dobili, a jim je
ostalo nekaj bogastva, pa tudi plemiski naslovi, ki
jim jih je podelil brat.
Zmagovalci iz bitke pri Leipzigu so bili ustrezno
nagrajeni. Bernadotte je leta 1818 nasledil svedsko
krono kot kralj Karl XIV., njegovi potomci se
danes vladajo na Svedskem.
Blucherja so povisali v Ieldmarsala, vecno slavo
pa si je pridobil v bitki pri Waterlooju, ko je pripo-
mogel h koncnemu porazu Napoleona. Odlikovali
so ga tudi z veliko zvezdo zeleznega kriza - to
so v vsej nemski zgodovini podelili le dvakrat,
drugi jo je dobil Ieldmarsal von Hindenburg sto
let pozneje.
Schwarzenberga so tudi odlikovali. Kmalu se je
umaknil iz sluzbe zaradi bolezni. Umrl je 1820. v
Leipzigu, na proslavi ob obletnici bitke, kamor je
bil povabljen kot castni gost.