FRANCOSKI CESAR NAPOLEON III.

IN
FRANCIJA V LUČI ČASNIKA SLOVENSKI
NAROD: JULIJ-DECEMBER 1869
Seminarska naloga pri predmetu Evropska zgodovina 19. stoletja

Ime in priimek avtorice: Ana Grm

Smer: Zgodovina, Angleški jezik in književnost, 2. letnik, 1. stopnja
Študijsko leto: 2023/2024
Mentor: prof. dr. Gregor Antoličič

Maribor, april 2024

1
KAZALO
UVOD...................................................................................................2
Časnik Slovenski narod.........................................................................4
Julij 1869............................................................................................4
Avgust 1869.......................................................................................6
September 1869..................................................................................8
Oktober 1869....................................................................................10
November 1869................................................................................11
December 1869.................................................................................12
Zaključek..........................................................................................13
Viri in Literatura...............................................................................14

2
UVOD

V seminarski nalogi sem obravnavala francoskega cesarja Napoleona III. in državo Francijo v
luči časnika Slovenski narod in sicer v času med julijem in decembrom leta 1869. Časopis
Slovenski narod, ki je izhajal med leti 1868 in 1943, je bil glasilo slovenskega liberalnega
gibanja, hkrati pa je zaznamoval slovensko politično življenje in razvoj slovenskega
časnikarstva. Bil je političen časopis, vodilno slovensko liberalno glasilo pred 1. svetovno
vojno. Časnik je bil prvi dnevnik v slovenskem jeziku in začetnik jezikovne specializacije, ki
je razvila slovenski novinarski stil. Časopis je prvič izšel 2. aprila 1868, zadnjič pa 30. aprila
1945, vendar je od novembra 1943 zaradi okupacije izhajal le kot tedenska priloga časnika
Jutro in ne kot samostojna publikacija. Slovenski narod so sprva izdajali v Mariboru trikrat
tedensko, od 18. julija 1871 v lastni tiskarni, poimenovani Narodna tiskarna.1

Dodatni viri so mi bili v pomoč, da sem lahko bolje predstavila cesarja Napoleona III. in
Francijo v času med julijem in decembrom leta 1869. Najbolj me je zanimalo ali je bil cesar
Napoleona III sposoben vladar. Zanimalo me je tudi, ali je spodbujal kulturo, gospodarstvo in
napredek.

Napoleon III. se je rodil 20. aprila 1808 v Parizu in umrl 9 Januarja 1873 v Chislehurstu,
Angliji. Bil je nečak Napoleona I., predsednik Druge francoske republike (1850-52) in nato
francoski cesar med leti 1852 in 1870. Svoji državi je zagotovil dve desetletji blaginje pod
stabilno, avtoritarno vlado, vendar jo je nazadnje pripeljal do poraza v francosko nemški vojni
med leti 1870-1871. Bil je tretji sin brata Napoleona I., Louisa
Bonaparteja, ki je bil nizozemski kralj med letoma 1806 in 1810 in njegove žene Hortense de
Beauharnais Bonaparte. Otroštvo in mladost Ludvika Napoleona sta bila večinoma preživeta
v izgnanstvu. Njegova mati je bila tako kot vsi Bonapartovi leta 1815 po padcu Napoleona I.
izgnana iz Francije. Kasneje je našla dom v Švici, kjer je kasneje kupila grad Arenenberg.
Šolal se je na gimnaziji v Augsburgu v Nemčiji, ampak kasneje so ga poučevali zasebni
učitelji. Predvsem ga je zanimala zgodovina in navdihovala ideja nacionalne svobode. Zato je
sodeloval v neuspeli zaroti proti papeški vladi v Rimu in v uporu v osrednji Italiji. Po smrti

1
Monika Kalin Golob, Jernej Amon Prodnik, »Slovenski narod ob 150-letnici začetka izhajanja – uvodnik«,
Teorija in praksa, letnik 55, številka 4 (2018), str. 806-816.

3
svojega bratranca vojvode Reichstadta, slednji je namreč bil edini sin Napoleona I., se je
Ludvik Napoleon leta 1832 imel za družinskega pretendenta za francoski prestol.2

Da bi bil bolje pripravljen na svojo nalogo, je dokončal vojaško šolanje in nadaljeval študij
gospodarskih in družbenih problemov. Kasneje je bil prepričan, da bo kot Napoleonov nečak
priljubljen v francoski vojski, zato je zaman poskušal pridobiti garnizijo v Strasbourgu za
državni udar. Kralj Ludvik Filip ga je izgnal v Združene države Amerike, od koder ga je v
začetku leta 1837 odpoklicala zadnja bolezen njegove matere. Leta 1838 je bil izgnani iz
Švice in se je naselil v Angliji. Dopisoval si je tudi s člani francoske opozicije in objavljal
članke v nekaterih njihovih časopisih. 4. junija je bil izvoljen v štirih departmajih, vendar v
pričakovanju bolj ustaljenih razmer ni želel prevzeti mandata. Septembra je ponovno
kandidiral in bil izvoljen v petih departmajih. Podpirala ga je novoustanovljena stranka reda
in je v velikem obsegu uporabljal propagando, ki mu je že prej prinesla volitve. Navdušil je
volivce, in obujal spomine na Napoleonovo legendo in nacionalno slavo, uspelo pa mu je tudi
da se je priporočil vsaki skupini prebivalstva, saj je obljubil da bo zaščitil njihove interese.
Decembra 1848 je pridobil največ glasov. 2. decembra je izvedel državni udar, nato je
razpustil zakonodajno skupščino in razglasil novo ustavo. Potrjena je bila na plebiscitu.
Napoleon III. je sanjal o odpiranju novih poti za trgovino in novih prodajnih možnostih za
evropske proizvode v tujini in o pospeševanju napredka krščanstva in civilizacije. Podpiral je
kolonialno politiko, usmerjeno v pospeševanje trgovinskih interesov in ustanavljanje oporišč.
Okrepil je tudi širjenje francoske moči v Indokini in Zahodni Afriki. V bitki pri Sedanu 1.
Septembra 1870 je kapituliral in nato je bil tudi odstavljen, preselil se je v Anglijo.3

V njegovem času se je razvila Francosko-Pruska vojna. Moč Prusije se je krepila in rasla, s

tem pa je začelo skrbeti francoske državnike ter samega vladarja. Zavedali so se, da bi takšno
širjenje Prusije utegnilo postati nevarno za pokrajini Alzacijo in Loreno. Napoleon III. je slutil
vse večjo prusko nevarnost, zato je le z nejevoljo priznaval pruske zmage in uspehe. Značilno
za Napoleonovo Francijo je bilo, da je želela gospodariti čez vse evropske države. Vendar so
se v tistem času v družbenem življenju v Franciji pokazale družbene razpoke in nato se je
začelo počasno propadanje francoske družbe. Francoski cesar Napoleon III. je 19. julija 1870
Prusiji napovedal vojno, saj so mu svetovalci rekli, da bi lahko francoska vojska premagala

2
Napoleon III, dostopno na: https://www.britannica.com/biography/Napoleon-III-emperor-of-France,
pridobljeno: 22.3.2024.
3
Napoleon III, dostopno na: https://www.britannica.com/biography/Napoleon-III-emperor-of-France,
pridobljeno: 22.3.2024.

4
Prusijo. V bitki pri Sedanu so se Francozi predali, nemške enote pa so k Napoleonu III.
poslale pogajalca da potrdi predajo francoske armade.4

Časnik Slovenski narod

Julij 1869

Časnik Slovenski narod je 10. julija 1869, poročal o tem, da naj bi v Franciji stroga
centralizacija popustila več svobode. Nadaljnje poroča, da vlade navidezna ustava ni mogla
več ohraniti, Napoleon III. pa naj bi dal glasovati za nekatere svoboščine v zboru, saj bi se
tako lahko obdržal na prestolu. Slovenski narod nadaljnje poroča, da bi naj tako Napoleon III.
ogrozil položaj opozicije, vendar upanje za opozicijo še naj ne bi bilo izgubljeno. 5

Slovenski narod je 13. julija 1869 poročal, da bi naj takrat v Parizu pričakovali novo menjavo
ministrstva, ter da naj bi se sklical senat za spremembo ustave. Slovenski narod poroča, da naj
bi se Napoleon III. posvetoval z njegovimi dotedanjimi ministri koliko liberalnih koncesij
mora narodnemu zastopništvu dati; videti naj bi bilo da bi cesar z malimi darovi preprečil
bližajoče nemire.6

Časnik Slovenski narod, je 17. julija 1869 poročal, da naj bi se na Pariški borzi govorilo, da
naj bi Napoleon III. postal predsednik ministrskim svetovalcem, ampak ministrstvo naj nebi
bilo še sestavljeno. 7

Slovenski narod, je 22. julija 1869 poročal, da ima Francija novo ministrstvo, ki pa naj bi bilo
samo začasno in hitro sestavljeno. Nadaljnje poroča, da naj bi Napoleon III. sicer vedel, da
državi z novim ministrstvom ni ustregel, postavodejni zbor je bil razpuščen in naj bi se morda
sklical meseca oktobra.8

V Franciji se je premožnejše meščanstvo ustrašilo zahtev delavstva po socialni preobrazi.

Francoska ustavodajna skupščina, izvoljena na podlagi splošne moške volilne pravice je v
Franciji uvedla predsedniški sistem z neposredno izvoljenim predsednikom s štiriletnim

4
Primož Grašič, Bismarck: Ustanovitelj nemškega imperija (Maribor, 2020), str. 39-45.
5
»Politični razgled«, Slovenski narod, 10.07.1869, letnik 2, številka 80.
6
»Politični razgled«, Slovenski narod, 13. 07.1869, letnik 2, številka 81.
7
»Politični razgled«, Slovenski narod, 17.07.1869, letnik 2, številka 82.
8
»Politični razgled«, Slovenski narod, 22.07.1869, letnik 2, številka 83.

5
mandatom brez možnosti vnovične izvolitve. Na predsedniških volitvah je zmagal
Napoleonov nečak Louis Bonaparte, ki je z mobilizacijo javnega mnenja počasi utrjeval svojo
oblast. Izvedel je državni udar nato pa na plebiscitu dobil podporo za spremembo ustave, ki je
podaljšala predsedniški mandat na 10 let. 9

Ob obletnici državnega udara se je razglasil za cesarja Napoleona III., potem ko je na

plebiscitu dobil podporo prebivalstva za obnovo cesarstva. Napoleon III. je vso oblast
skoncentriral v svojih rokah. Na podlagi splošne volilne pravice izvoljeni parlament je sicer
glasoval o zakonskih predlogih in višini davkov, a poslanci niso smeli razpravljati ali kritično
presojati dela izvršilne oblasti. Ministri so bili odgovorni cesarju, ta pa »francoskemu
narodu«, ki ga je o vseh pomembnejših političnih odločitvah »spraševal« na plebiscitih.
Velika podpora, ki jo je Napoleon III. dobil na plebiscitih in parlamentarnih volitvah, je bila
posledica njegovega upoštevanja ravnotežja med družbenimi razredi. Kmečko prebivalstvo ga
je podpiralo zaradi zagotovitve reda in miru, meščanstvo zaradi liberalne gospodarske
politike, delavstvo zaradi napovedanih socialnih reform. Po izbruhu gospodarske krize se je v
večjih mestih začela krepiti opozicija. Napoleon III. je moral razrahljati svojo absolutistično
oblast. Povečal je vlogo parlamenta in preklical zakon, ki je prepovedoval stavke in
združevanje delavcev. Po parlamentarnih volitvah leta 1869, na katerih se je okrepila
opozicija, se je odločil za splošno liberalizacijo države. Leto kasneje je spremenil ustavo in
avtoritarni režim zamenjal s parlamentarnim sistemom. Reforme so bile podlaga novega
plebiscita, na katerem je nova vlada dobila množično podporo. Toda »liberalno cesarstvo« se
je po novih porazih v vojni s Prusijo sesulo. 10

Slovenski narod, je 31. julija 1869 poročal, da bi naj duhovni listi iz Rima pisali, da je
Napoleon III. k papežu poslal poslanca in mu obljubil, da bodo francoski vojaki za varstvo
papeža tako dolgo ostali v Rimu, dokler bo papež hotel. Nadaljnje poroča, da Napoleonu III.
naj ne bi smeli verjeti, saj naj bi Maksimiljanu obljubil, da bodo francoski vojaki tako dolgo
ostali v Mehiki, dokler naj bi se zdelo Maksimiljanu potrebno. Kljub temu naj bi jih prej
poklical nazaj in tako storil smrt Maksimiljanu.11

9
Andrej Hozjan, Dragan Potočnik, Zgodovina 2: učbenik za 2. letnik gimnazije (Ljubljana, 2000), str. 85, (dalje
kot: Hozjan, Potočnik, Zgodovina 2).
10
Hozjan, Potočnik, Zgodovina 2, str. 85.
11
»Politični razgled«, Slovenski narod, 31.07.1869, letnik 2, številka 89.

6
Avgust 1869

Časnik, Slovenski narod je 14. avgusta 1869 poročal, da naj bi francoski vojni minister maršal
Niel bil hudo bolan. Nadaljnje poroča, da če bi umrl, bi imeli Velikonemci enega sovražnika
manj, saj naj bi ravno ta maršal Napoleona III priganjal prestopiti Reno in korakati proti
Prusiji.12

Časnik, Slovenski narod je 17. avgusta 1869 poročal, da naj bi se v Franciji zgodil pomembni
dogodek, in sicer naj bi maršal Niel; velik podpornik Napoleonove vlade, poveljnik francoske
vojske in stranke, ki je vedno priganjala boj proti Prusom in združitev Nemcev; umrl.13

Časnik, Slovenski narod je 19. avgusta 1869, poročal da naj bi cesar Napoleon III. zbolel in ni
mogel oditi gledat svoje vojske v Šalonsu. Nadaljnje poroča, da je to nerad opustil, saj je bil ta
dan god njegovega strica Napoleona I in da naj bi bil svet za en govor prikrajšan.14

Časnik, Slovenski narod je 21. avgusta 1869 poročal, da naj bi Napoleon III. ob godu svojega
velikega strica pomilostil vse politične kaznjence in da naj bi se pri nas spraševali: kaj pa
»liberalna Avstrija«? Nadaljnje poroča, koliko naj bi bilo pri nas političnih kaznjencev,
amnestije pa nič. Poroča tudi, da naj bi Napoleon III, ki obljube lomi, samovoljno ravna na
Reni, postal liberalnejši. Nadaljnje poroča, da naj bi bilo v Španiji uporniška gibanja, kjer naj
bi upornikom pomagala Francija. Tako bi si naj Napoleonova vlada pridobila vpliv tudi v
Pirenejih. 15

Časnik, Slovenski narod je 28. avgusta 1869 poročal, da naj bi v Franciji novinarji poročali o
pismih republikanskih političnih preganjancev, kateri naj bi Napoleonu naznanili, da od njega
ne žele sprejemati nobenega pomiloščenja. Nadaljnje poroča, da pravijo da naj bi
pomiloščenje potreboval le on sam, ki omejuje svobodo francoskemu narodu, ne pa oni, ki bi
jo naj zvesto branili. Nadaljnje poroča, da Napoleon III. ni zdrav in zato naj bi bile borze
nemirne, ker se jim je zdelo, da bi se po njegovi smrti spremenilo politično razmerje. Časnik
poroča, o telegrafu ki ga je poslal Rogeard pred nekaj leti, v katerem je ostro pisal proti
francoskemu cesarju Napoleonu III. Nadaljnje poroča, da je moral zaradi tega zapustiti svojo
domovino, ampak da naj bi od cesarja pridobil popolno pomiloščenje ali tako imenovano

12
»Politični razgled«, Slovenski narod, 14.08.1869, letnik 2, številka 95.
13
»Politični razgled«, Slovenski narod, 17.08.1869, letnik 2, številka 96.
14
»Politični razgled«, Slovenski narod, 19.08.1869, letnik 2, številka 97.
15
»Iz Dunaja«, Slovenski narod, 21.08.1869, letnik 2, številka 98.

7
amnestijo. Slovenski narod nadaljnje poroča, da naj bi Rogeard živel v pregnanstvu v
Stuttgartu, od koder je poslal pismo v Pariz, v katerem je naznanil da tega pomiloščenja ne
mara. V pismu je zapisal, kot piše Slovenski narod, »[…]Ah, vi govorite o amnestiji, jaz Vam
odgovarjam z vojsko! Tlaćenim je vojska dolžnost in črt — čednost […]«.16

Časnik Slovenski narod je 31. avgusta 1869 poročal, da naj bi se o francoskem cesarju
Napoleonu III. razširila govorica, da je njegova bolezen napredovala. Nadaljnje poroča, da naj
bi bile borze zaradi tega v strahu in pretok denarja pri njih slab, ampak naj bi francoski
časopisi poročali, da bolezen ni nevarna. Časnik poroča, da naj bi ti dogodki kazali na to,
kakšen velik vpliv na evropsko politiko bi imela smrt Napoleona III., če bi kmalu prišla.17

Cesar Napoleon III, ki se je prav tako razglašal za zaščitnika krščanskega prebivalstva, je bil
odločen, da zavaruje francoske finančne in gospodarske interese v Turčiji in okrepi položaj
Francije v Evropi. S pariško mirovno pogodbo je Napoleon III. uresničil vse svoje cilje.
Uspelo mu je razbiti koalicijo konservativnih sil na vzhodu (Rusije, Avstrije in Prusije), ki je
od dunajskega kongresa hromila francosko moč. Da bi preprečil vnovični nastanek
konservativne zveze, se je Napoleon III. po kongresu zbližal z Rusijo. Hkrati je podpiral
nacionalna gibanja, ob pomoči katerih je želel okrepiti interese Francije. Po krimski vojni so
se okrepila nacionalna gibanja balkanskih narodov v osmanskem imperiju. Opazno se je
okrepilo romunsko nacionalno gibanje, ki ga je podpiral Napoleon III. Da bi preprečil rusko
napredovanje proti Carigradu, se je zavzemal za združitev kneževin Moldavije in Vlaške.
Francoska podpora in spretno delovanje romunskih lokalnih elit sta to kmalu omogočila.
Postopno vzhajanje sil Vzhoda in Zahoda je v središču Evrope ustvarilo prostor nacionalnim
gibanjem, ki so se že v predmarcu prizadevala za oblikovanje nacionalnih držav. V obdobju
med leti 1850 do 1870 je v Evropi izbruhnilo pet vojn.18

September 1869

16
»Politični razgled«, Slovenski narod, 28.08.1869, letnik 2, številka 101.
17
»Politični razgled«, Slovenski narod, 31.08.1869, letnik 2, številka 102.
18
Hozjan, Potočnik, Zgodovina 2, str. 70-71.

8
Časnik, Slovenski narod je 2. septembra 1869 poročal, da naj bi francoski časopisi pisali o
Napoleonovem zdravju in bolezni. Nadaljnje poroča, da naj bi oficirski časopisi poročali, da
naj bolezen nebi bila nevarna ter da je Napoleonu III. iz dneva v dan bolje. Časnik tudi
poroča, da naj bi se Napoleon III. sam trudil kazati, da je zdrav in da naj bi objavil da je
predsedoval v svojem ministrskem svetu.19

Časnik, Slovenski narod je 4. septembra 1869 poročal, da naj bi v francoskem senatu govoril
princ Napoleon, ki je bil bratranec cesarja. Nadaljnje poroča, da naj bi govoril o tem da senat
nima dobre osnove za preureditev ustave in da vlada more postati liberalna, ampak vlada se
naj nebi strinjala z njim.20

Časnik Slovenski narod je 7. septembra 1869 poročal, da naj bi cesarjev bratranec imel govor
ravno v času, ko je bolezen Napoleona III. povzročala skrbi njegovim privržencem, saj se naj
bi hotel pripraviti na dogodke ki bi se lahko slučajno zgodili. 21

Časnik Slovenski narod je 9. septembra 1869 poročal, da naj bi se Dunajska borza novega
sporočila o bolezni Napoleona III. zelo ustrašila. Nadaljnje poroča, da naj bi vrednost denarja
padla in da borzijanci naj nebi verjeli telegramom, v katerih naj bi pisalo da Napoleon III. ni
bolan.22

Časopis Slovenski narod je 11. septembra 1869 poročal, da naj bi francoski senat svoj sklep
izvršil tako, da naj bi vse predloge ki jih je princ Napoleon svetoval; zavrgel in sprejel
popravke v ustavi tako, kakor je cesar Napoleon III želel. Nadaljnje časnik poroča, da naj bi
novinarji veliko pisali o bolezni Napoleona III. Slovenski narod poroča, da naj bi pisali o tem
kako je spal, kako je preživel noč, ali je zjutraj vstal ali ne in ali kdaj in kje se je sprehajal.
Nadaljnje poročan naj bi potrdili da mu je mnogo bolje. 23

Cilji Ludvika Napoleona III. so bili zapisani v pismu njegovemu bratrancu Napoleonu-
Jeromu: »Ko nekdo nosi naše ime in je na čelu vlade, mora storiti dvoje: zadovoljiti interese
množic in zagotoviti zvestobo višjih razredov.« Za njegove cilje je značilna odločenost, da
odpravi strankarske delitve, ki jih je povzročila francoska revolucija in za katere je menil, da
so razlog za politično nestabilnost. Zdi se verjetno, da je cesar po zagotovitvi družbenega reda

19
»Politični razgled«, Slovenski narod, 02.09.1869, letnik 2, številka 103.
20
»Politični razgled«, Slovenski narod, 04.09.1869, letnik 2, številka 104.
21
»Politični razgled«, Slovenski narod, 07.09.1869, letnik 2, številka 105.
22
»Politični razgled«, Slovenski narod, 09.09.1869, letnik 2, številka 106.
23
»Politični razgled«, Slovenski narod, 11.09.1869, letnik 2, številka 172.

9
vedno nameraval nadaljevati z ukrepi sprave, usmerjenimi proti liberalcem in republikancem.
24

Spodbujali so ga njegov polbrat Morny ter bratranca Walewski in princ Napoleon-Jerome, pri
čemer se je odločil prezreti pomisleke svojih bolj avtoritarnih ministrov: Barocheja, Foulda in
Rouherja. Zaradi slabšega zdravja in mladosti svojega naslednika je želel ustvariti režim, ki ne
bi bil tako odvisen od njegovega preživetja. Verjetno se je tudi zavedal, da avtoritarna vlada
postaja ovira za ohranjanje poslovnega zaupanja, ki je bilo tako pomembno za doseganje
gospodarske in družbene modernizacije, za katero je menil, da je nujna za notranjo
stabilizacijo in ohranitev statusa velike sile v Franciji. Vsaj na začetku je liberalizacija
verjetno predstavljala zaupanje v moč in stabilnost režima ter v njegovo sposobnost nadzora
nad procesom sprememb.25

Časnik, Slovenski narod je 14. septembra 1869 poročal, da cesar Napoleon III še ni umrl in da
naj bi oficirski telegrami vedno poročali, da mu je bolje. Nadaljnje poroča, naj bi se že Prusi
veselili, saj so mislili da se bo smrt res zgodila in da bi jo izkoristili za združitev Nemčije.
Časnik tudi poroča, da naj bi bolezen Napoleona III, vplivala na še večjo nevarnost, saj je bila
Francija glavna podpora Turčiji in s smrtjo Napoleona III, bi ta podpora odpadla.26

Časnik, Slovenski narod je 16. septembra 1869 poročal, da naj bi Napoleon III umrl.
Nadaljnje poroča ali je Napoleon III res tako pomembna oseba da bi z njim moral umreti tudi
evropski mir. Časnik poroča, da naj bi se tega bali bančniki in da posel slabo teče. Slovenski
narod poroča, da dejstvo je da se svetovna veljava pripisuje smrti in življenju Napoleonu III. 27

Časnik, Slovenski narod je 18. septembra 1869 poročal, da bi se naj v Franciji širile govorice,
da se bo cesar Napoleon III. odpovedal vladi na korist svojega 14 letnega sina. Nadaljnje
poroča, da naj bi sinu dokler še ni bil polnoleten poiskali nadomestnega vladarja.28

Časnik, Slovenski narod je 23. septembra 1869 poročal, da naj bi se o francoskem cesarju
Napoleonu III že tri tedne pogosto poročalo, da je boljšega zdravja. Nadaljnje poroča, da naj
to ne bi bila resnica, saj nenehno poročajo o tem. Časnik tudi poroča, da se sprašujejo kdaj
bodo sklicali ustavodajni zbor, saj naj bi se pojavila ministrska kriza.29

24
Roger Price, Napoleon III and the Second Impire (London,1997), str. 9, (dalje kot: Price, Napoleon III).
25
Price, Napoleon III, str. 40.
26
»Politični razgled«, Slovenski narod, 14.09.1869, letnik 2, številka 108.
27
»Iz Dunaja«, Slovenski narod, 16.09.1869, letnik 2, številka 109.
28
»Politični razgled«, Slovenski narod, 18.09.1869, letnik 2, številka 110.
29
»Politični razgled«, Slovenski narod, 23.09.1869, letnik 2, številka 112.

10
Oktober 1869

Časnik Slovenski narod, je 2. oktobra 1869 poročal, da naj bi se takrat dogovarjali, kdaj se bi
ustavodajni zbor sestal, ampak da naj bi se vlada bala sklicati zbora. Nadaljnje poroča, da naj
bi celo vladni časopisi svetovali, da se mora sklicati v drugi polovici oktobra. Časnik tudi
poroča, da naj bi 116 poslancev zahtevalo, da se ustavo liberalizira in da naj bi bila radikalna
opozicija proti cesarju. Slovenski narod poroča, da zato naj bi bili ministri in Napoleon III v
zadregi in da zato odrivajo sklicanje zbora.30

Časnik Slovenski narod je 21. oktobra 1869 poročal, da naj bi francoski poslanci opozicije
izdali listino, v kateri naj bi izrekli da 26. oktobra ne bodo povzročali nikakršnih
demonstracij, saj vlada ni sklicala po postavi zbornice. Oni pravijo, kot piše Slovenski narod,
»[…]: nimamo pravice, izdajati svobodo naroda slučaju. V zbornici bomo tirjali račun od
vlade, zakaj narod sramoti […]«. Nadaljnje poroča, da naj bi francoski časopisi veliko
govorili o popolni spremembi ministrstva Napoleona III. Časnik tudi poroča, da naj bi
Napoleon III postal star in šibak. 31

Časnik, Slovenski narod je 28. oktobra 1869 poročal, da naj bi se vlada bala velikih
demonstracij, saj se parlament ni odprl. Nadaljnje poroča, da naj bi ves dan bilo vse mirno in
da naj nebi rabili uporabiti vojaških sil Napoleona III, da bi zadušile republikanske upornike.
Časnik poroča, da naj bi naslednjo uro vsi poslanci opozicije odsvetovali klicati vojsko.32

Republikansko gibanje, združeno v nasprotovanju imperiju in načelu ljudske suverenosti, je

bilo sicer ostro razdeljeno glede osebnostnih vprašanj, taktike in načel. Za večino njegovih
voditeljev je bil glavni cilj pridobiti in nato ohraniti množično podporo. Socializem je veljal
za grožnjo temu ter liberalnim gospodarskim in socialnim načelom, ki so jih podpirali tako
zmerni kot radikalni politiki. Odločno so zavračali po njihovem mnenju ekstremistično
propagando levice. 33

Učinkovita vlada je bila odvisna od vladarjevega dobrega telesnega in duševnega počutja in

Napoleon III. je bil zaradi slabega zdravja in prezgodnjega staranja kmalu majn sposoben
vladati. Napoleon III se je bil zaradi osebnih nagibov in pod pritiskom pripravljen prilagoditi
liberalnejšemu političnemu sistemu.34
30
»Politični razgled«, Slovenski narod, 02.10.1869, letnik 2, številka 116.
31
»Politični razgled«, Slovenski narod, 21.10.1869, letnik 2, številka 124.
32
»Politični razgled«, Slovenski narod, 28.10.1869, letnik 2, številka 127.
33
Price, Napoleon III, str. 50.
34
Price, Napoleon III, str. 65.

11
November 1869

Časnik, Slovenski narod je 11. novembra 1869 poročal, da naj bi znan postal časnikar
Rochefort, kateri se naj bi ponujal volivcem kot revolucionarni kandidat in kateri naj bi najbrž
bil tudi izvoljen. Nadaljnje poroča, naj bi v svojem programu cesarju prisegel zvestobo ampak
naj bi prisego prelomil in hotel vreči Napoleona III iz oblasti. Časnik poroča, da naj bi ob
istem času kandidiral v Parizu tudi Ledru-Rollin, ki naj bi bil drug očiten revolucionar in
sovražnik Napoleona III.35

Časnik, Slovenski narod je 13. novembra 1869 poročal, da naj bi v Parizu, pred volitvami bili
priljubljeni republikanski kandidati. Nadaljnje poroča, da naj bi bil prav posebno priljubljen
mladi časnikar Rochefort. Časnik poroča, da naj bi si to ljubezen ljudstva pridobil s tem, ko je
v satiričnem časniku »Lanterne« obrekoval Napoleona III in njegovo družino.36

Časnik, Slovenski narod je 25. novembra 1869 poročal, da naj bi bile volitve v Parizu
končane. Nadaljnje poroča, da naj bi zmagali republikanci in da vlada ni mogla prepričati
volivcev, da bi volili za njihovega kandidata. Časnik poroča, da so tudi tisti volivci, ki so se
razcepili, bili proti Napoleonu III, saj so volili le radikalne in zmerne demokrate. Slovenski
narod poroča, da naj bi Rochefort dobil skoraj 18.000 glasov, Crémieux 20.917 in Arago
22.120 glasov, kjer naj bi bil Crémieux že leta 1848 pravosodni minister republike in od takrat
eden najnevarnejših sovražnikov Napoleona III.37

Predstavljena je bila republikanska alternativa, ki je temeljila na razlagah o Deklaraciji o

človekovih pravicah, ki so bile od 40. let 19. stoletja spremenjene zaradi upoštevanja moške
volilne pravice in potrebe po socialni reformi. Oblike in vsebina republikanske propagande so
se neizogibno spreminjale kot odziv na politično liberalizacijo. Nastajali so številni
pokrajinski časopisi in pariški tisk je bil zaradi železnice veliko bolj razširjen po vsej Franciji.
Izhajali so odkrito revolucionarni časopisi kot so Rochefortov »La Lanterne«.38

Časnik, Slovenski narod je 27. novembra 1869 poročal, da naj bi povsod zmagala (razen
Rocheforta) zmernejša stranka Republikancev, ki bi naj hotela premagati vladavino brez
prelivanja krvi in bojev. Nadaljnje poroča, da naj bi bila vlada popolnoma premagana in da se
35
»Politični razgled«, Slovenski narod, 11.11.1869, letnik 2, številka 132.
36
»Politični razgled«, Slovenski narod, 13.11.1869, letnik 2, številka 133..
37
»Politični razgled«, Slovenski narod, 25.11.1869, letnik 2, številka 138.
38
Price, Napoleon III, str. 47-48.

12
sestavlja novo, liberalnejše ministrstvo, katerega bi naj vodil Ollivier. Časnik poroča, naj bi
Napoleon III izdelovalcu prestolnega govora rekel:, »[…] jaz želim, da so določno izreče
zagotovilo svobode […]«.39

December 1869

Časnik, Slovenski narod je 2. decembra 1869 poročal, da naj bi francoska vlada (takrat kot
republika s predsednikom sedanjim Napoleonom III.) odmerila Pacifiku dodatno odškodnino
in pregovorila Palmerstona, da odstopi od zahtevanja otokov.40

Časnik, Slovenski narod je 14. decembra 1869 poročal, da naj bi poslanec Rochefort v seji 9.
decembra protestiral in da naj bi minister posmehoval njegov demokratičen nasvet in da naj bi
v parlamentu dokazoval, da je francoski cesar Napoleon III bolj posmehovan kot on.41

Časnik, Slovenski narod je 23. decembra 1869 poročal, da naj bi iz Pariza telegraf naznanjal,
da bo cesar Napoleon III odpustil svoje dosedanje ministre, ko se bodo potrdile nove volitve
in da naj bi Ollivieru naročil, da naj sestavi novo ministrstvo.42

Časnik, Slovenski narod je 30.decembra 1869 poročal, da naj bi francoski cesar Napoleon III
odpustil svoje ministrstvo in naročil Ollievierju, da naj kot predsednik zbere novo ministrstvo
okoli sebe. Nadaljnje poroča, da naj bi Ollivierjevo ministrstvo pomenilo novo liberalnejšo
vlado Napoleona III.43

Prvi ukrepi Ollivierjevega ministrstva naj bi zadovoljili njegove liberalne kritike. Med njimi
so bila dokončna opustitev sistema uradnih kandidatur, odstavitev Haussmanna, da bi pomiril
konservativne finančne interese in ministra za izobraževanje Duruya, da bi pomiril klerikalne
kritike tega zagovornika posvetnega pouka. Ollivier je bil tudi znan po tem, da si je prizadeval
za izboljšanje odnosov s Prusijo.44

Zaključek

39
»Dopisi«, Slovenski narod, 27.11.1869, letnik 2, številka 140.
40
»Politični razgled«, Slovenski narod, 02.12.1869, letnik 2, številka 141.
41
»Razne stvari«, Slovenski narod, 14.12.1869, letnik 2, številka 147.
42
»Politični razgled«, Slovenski narod, 23.12.1869, letnik 2, številka 150.
43
»Politični razgled«, Slovenski narod, 30.12.1869, letnik 2, številka 153.
44
Price, Napoleon III, str. 54.

13
Pri pisanju seminarske naloge o cesarju Napoleonu III in Franciji, me je predvsem zanimalo
ali je bil cesar Napoleon III sposoben vladar. Zanimalo me je tudi, ali je spodbujal
gospodarstvo in napredek. Njegovo vladavino je zaznamovala mešanica avtoritarnih ukrepov,
infrastrukturnih projektov in kulturnih pobud. Glede na sposobnost vladanja se mnenja o
Napoleonu III. razlikujejo. Nekateri zgodovinarji ga opisujejo kot sposobnega vladarja, ki je
poskušal modernizirati Francijo, medtem ko drugi ga kritizirajo zaradi avtoritarnih metod in
neuspešnih zunanjepolitičnih potez. Napoleon III je zagotovo spodbujal gospodarski napredek
in modernizacijo. Pod njegovo vladavino so bile izvedene številne infrastrukturne naložbe,
vključno z gradnjo železnic, cest in kanalov. Spodbujal je tudi industrijski razvoj in podpiral
finančne reforme. Podpiral je tudi umetnost, literaturo in arhitekturo ter se trudil, da bi Pariz
postal središče kulturnega življenja. Izvedel je pomembne arhitekturne projekte, kot je obnova
Pariza, vključno z gradnjo številnih novih ulic, trgov in parkov. Njegova vladavina je bila tudi
zaznamovana s političnimi napetostmi, zaradi vpletenosti v različne konflikte, kot je bila
vojna s Prusijo. V knjigi Rogerja sem zasledila, da naj bi se v času vladavine Napoleona III
izboljšale cestne povezave do železniških postaj in tudi celo zmanjšanje carinske zaščite. To
bi namreč zagotovilo razvoj bolj povezanih in vse bolj konkurenčnih trgov za kmetijske in
industrijske proizvode. Roger Price omenja da, naj bi se dogajale naložbe v sodobno
tehnologijo, pri čemer naj bi kapital zagotovile nove investicijske banke. 45 Pripravljen je bil
prevzeti pobudo in storiti vse, kar je koristno za blaginjo in veličino Francije, zato je
spodbujal javna dela, gradnjo železnic, ustanavljanje kreditnih institucij in druga sredstva za
pospeševanje industrije in kmetijstva. Bil je navdušen promotor velikih tehničnih projektov,
podpiral je izumitelje in se osebno zanimal za obnovo sodobnega Pariza. Zagotovil je tudi
nižjo ceno kruha, spodbujal gradnjo higienskih stanovanj. Upal je, da bodo njegove ustanove
socialnega varstva, za katere je pogosto prispeval sredstva, posnemali tudi državljani. Vendar
je srednji razred nanj gledal le kot na svojega zaščitnika pred socializmom in njegove ideje
obravnaval kot navadno utopijo. Torej, bil je cesar, ki je spodbujal napredek in gospodarstvo,
glede tega ali je bil sposoben vladar, pa se mnenja razlikujejo.46

Viri in Literatura

45
Price, Napoleon III, str. 26-28.
46
Napoleon III, dostopno na: https://www.britannica.com/biography/Napoleon-III-emperor-of-France,
pridobljeno: 22.3.2024.

14
 1. Golob Kalin Monika, Prodnik Amon Jernej, »Slovenski narod ob 150-letnici
začetka izhajanja – uvodnik«, Teorija in praksa, letnik 55, številka 4/2018.

2. Grašič, Primož, Bismarck: Ustanovitelj nemškega imperija (Maribor, 2020).

3. Hozjan Andrej, Potočnik Dragan, Zgodovina 2: učbenik za 2. letnik gimnazije

(Ljubljana, 2000).

4. Price, Roger, Napoleon III and the Second Impire (London,1997).

Napoleon III, dostopno na: https://www.britannica.com/biography/Napoleon-III-emperor-of-

France, pridobljeno: 22.3.2024.

Slovenski časnik, Slovenski narod (1905), dostopno na:

https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-RERCKDSM, pridobljeno: 11. 12. 2023.

15