svetovni med mornaricama Japonske in ZDA ter velja za odločilno bitko vojne na Pacifiku v smislu zaustavitve japonskega prodiranja, ki se je začelo z napadom na Pearl Harbor šest mesecev prej. Odvijala se je med 4. in 7. junijem 1942, točno mesec dni po bitki v Koralnem morju, kjer so se ZDA prvič enakovredno postavile po robu Japoncem, pri Midwayu pa so jih nato prvič tudi porazile. Pred začetkom bitke so imeli Američani pomembne obveščevalen podatke, da so lažje in bolj pretehtano razporedili svoje ladje. Bitka, v kateri so ključno vlogo odigrala letala in letalonosilke, je potekala v bližini tihomorskega atola Midway, katerega so želeli Japonci zasesti in ga v nadaljevanju vojne uporabiti kot odskočno desko za zavzetje Havajev. Američani so na podlagi obveščevalnih podatkov izvedeli za japonski napad, zato so proti odročnemu atolu poslali tri letalonosilke, da bi Japoncem postavili past. Sledila je bitka. Četrtega junija zjutraj je izvidniško letalo Catalina z otoka Midway kakih 1000km od atola opazilo enajst japonskih transportnih ladij. Novico je takoj sporočilo na atol, od koder je proti ladjevju poletelo devet bombnikov B-17, ki pa so bili v napadu neuspešni. Zvečer so Američani organizirali še en napad, štiri letala Catalina, oborožena s torpedi, so zgodaj zjutraj ponovno napadla japonske transportne ladje in zadela en tanker, ki pa se ni potopil in je nadaljeval svojo pot. Američani so odkrili le del japonskega ladjevja, še vedno pa so niso odkrili štirih japonskih letalonosilk, ki so predstavljale največjo nevarnost. Nato je iz Yorktowna v patruljo poletelo deset letal, istočasno je Nagumo ukazal letalski napad na Midway. Uro kasneje so Američani prestregli telegram, po katerem so ugotovili, da se japonske letalonosilke nahajajo okoli tristo km zahodno in jugozahodno od 16. eskadre. Zato je kontraadmiral Spruance ob 6.07 ukazal svojim ladjam, naj se obrnejo proti sovražniku. Medtem je radar na atolu odkril skupino 108 letal, ki jih je v pred dvema urama v napad poslal Nagumo. Vsa razpoložljiva letala na atolu so nemudoma vzletela, z Japonci so se srečala 50km od atola. Vnel se je boj, v katerem so Japonci prebili ameriške vrste in okoli šeste ure zjutraj napadli atol. Ker je po prvem napadu kazalo, da bo potrebno atol ponovno napasti, je Nagumo ukazal, da se 93 letalom zamenjajo torpeda z bombami, kar je tehnične posadke na letalonosilkah zaposlilo za več kot uro. Ta letala naj bi služila za morebiten napad na ameriške ladje, ki pa jih japonski izvidniki do tedaj še niso našli. Nato pa se je položaj nenadoma spremenil. Kmalu po ukazu o zamenjavi torpedov z bombami je izvidniško letalo s križarke Tone odkrilo ameriško ladjevje v oddaljenosti 400 km. Ob prejetju sporočila je Nagumo še celih pet minut razmišljal kaj storiti, tako je izgubil veliko dragocenega časa. Nato je po principu Salomonove sodbe ukazal naj letala, ki še imajo torpeda, ta obdržijo, letala z bombami pa naj obdržijo bombe. Pri tem pa se je pojavil še en problem, palube letalonosilk so morale biti proste, da bi lahko pristala letala ki so napadla Midway. Nenadoma pa se je nad japonskimi letalonosilkami pojavilo šestnajst ameriških bombnikov strmoglavcev, ki v napadu niti enkrat niso zadeli Hirju, to se četrt ure kasneje ni posrečilo niti bombnikom B-17. Ko je admiral Spruance izvedel za napad na atol, se je odločil, da bo Japonce presenetil v trenutku, ko bodo letala, ki so napadla Midway, na palubah in se oskrbovala z gorivom in strelivom. Po sedmi uri je proti japonskim letalonosilkam poslal 20 lovcev wildcat, 67 strmoglavcev dauntless in 29 letal tipa devastator. Okoli pol desete ure so vsa japonska letala pristala in se začela oskrbovati z gorivom in strelivom, takrat pa so se na obzorju nenadoma pojavila ameriška letala. Japonci so na napadalce odprli močan protiletalski ogenj, ki so se mu kasneje pridružila še lovska letala tipa zero. V ameriških vrstah je nastal pravi pokol. Od 30 članov posadk iz skupine torpednih letal s Horneta je preživel en sam. Podobna usoda je doletela posadke in letala z letalonosilke Enterprise. Japonci so sestrelili deset od štirinajstih letal, ki v napadu niso zadela niti ene ladje. Nekoliko bolje je kazalo le letalom s Yorktowna, ta so se nevarno približala letalonosilki Sorju, zato so jih napadli lovci, ki so varovali letalonosilko. V tem trenutku je z Enterprisa priletela skupina bombnikov strmoglavcev in napadla japonske letalonosilke; japonski lovci, ki so se spopadali s torpednimi bombniki iz Yorktowna, so bili nemočni. Sorju s 40 letali na krovu je bila ob 10.26 trikrat zadeta, zato jo je moral 20 minut pozneje admiral Nagumo zapustiti. Zadeti sta bili tudi letalonosilki Kaga in Akagi. Bombniki z Yorktowna so trikrat zadeli Sorju, zato je poveljnik letalonosilke ukazal, naj jo posadka zapusti. To je bila prva potopljena letalonosilka. Sledila je Kaga. Tako so Američani kljub velikim izgubam letal hitro potopili tri od štirih japonskih letalonosilk. Ameriško ladjevje je do sedaj ostalo nedotaknjeno, vendar ne za dolgo. Japonski izvidniki so admiralu Jamagučiju na letalonosilki Hirju sporočili, da imajo Američani samo dve letalonosilki, zato je ta ukazal izvesti napad na ameriško ladjevje. V napadu je nekaj japonskim letalom uspelo prebiti se skozi protiletalsko obrambo in trikrat zadeti letalonosilko Yorktown. Po koncu prvega napada so hudo poškodovano letalonosilko ponovno usposobili. Japonci so med napadom mislili, da napadajo drugo letalonosilko. Ob 14.30 so se na obzorju ponovno prikazala japonska letala, prebila so protiletalsko obrambo in odvrgla štiri torpeda. Dva sta zadela, ladja se je nagnila za 26º. Ob 15.00 je bila letalonosilka že v takšnem stanju, da je bilo posadki ukazano, naj zapusti ladjo. Medtem pa je ameriško izvidniško letalo odkrilo zadnjo japonsko letalonosilko. Okoli 17.00 je Hirju napadlo 24 bombnikov strmoglavcev, po štirih zadetkih je bila letalonosilka tako hudo poškodovana, da jo je morala posadka 5. junija zjutraj zapustiti. Bitka za Midway je bila ena najbolj zmedenih bitk v drugi svetovni vojni, saj se vse do konca ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Mnogo stvari je bilo odvisnih od naključja in sreče.