referat

VOJNA V TIHEM OCEANU

Prof. Vladimira Krajnik Ema

Trnjanin,4.c

23.12.2023

Kazalo

1
UVOD
Pred 70 leti je japonska napadla z in začela hud spopad na morju, ob tem in v zraku. Na kocki
je bila prihodnost celotne vzhodne azije. Japonska je pred drugo svetovno vojno izvajala
imperialistične pohode v Aziji. Napad na Pearl Harbor leta 1941 je privedel do vstopa ZDA v
vojno. Japonska je nadaljevala osvajalsko kampanjo v Aziji. ZDA so se aktivno vključile v
vojno, njihove sile so igrale ključno vlogo na več frontah, vključno s Pacifikom. Ameriški
uspeh in odločilna zmaga v bitki za Midway leta 1942 sta spremenila tok vojne. Japonska se
je končno predala leta 1945 po uporabi jedrskih bomb na Hirošimo in Nagasaki. Redko kdo
pokaže zanimanje za tem, kaj se je dogajalo v samih bitkah, kakšni so bili ukazi, kako je
prišlo do tega itd. Sama sem malo podrobneje pregledala vojno nad Pacifikom in odkrila
njeno zgodbo.

1. NAPAD NA PEARL HARBOR

Napad na Pearl Harbor je bil japonski letalski in pomorski napad na ameriško pomorsko oporišče
Pearl Harbor na otoku Oahu na Havajih. Do napada je prišlo v nedeljo, 7. decembra 1941, ko so
japonska letala in podmornice brez opozorila napadli tam zasidrano ameriško tihomorsko ladjevje.
Napad je bil z vidika zmage popoln uspeh japonske mornarice, vendar pa ni imel nobene taktične
vrednosti, saj letalonosilk, ki so bile glavne tarče napada, tistega usodnega dne ni bilo v pristanišču.
1.1. Ko se je 7. 12. 1941 zjutraj 183 japonskih letal približevalo havajskem otočju so tihi ocean
prekrivali gosti oblaki. Drugič pred sabo je kapitan Mitsuo Fuschida občasno zagledal morje in
ko je s svojim bombnikov končno poletel navzdol skozi oblake se je prikazala bela morska
pena na valovih in bili so otoki Oahu.
1.2. Ob 7 :49 je fuši da ukazal svojemu radio operaterju naj pošlje preostale letala dogovorjen
signal. Prvi cilj je bila letalska baza weiler field 16 km severozahodno od pearl harborja.

2
 Prihod japonskih bombnikov čez Ohau bil višek večletnih načrtov jočih napetosti med azijsko
velesilo in ZDA. Agresivna japonska politika je vznemirila vlado v washingtonu in poročala o
nepojmljivi zlorabah kitajcev so istočasno vzbujala vsa sovraštva med Američani. Leta 1940 so
ZDA v opozorilu selile svojo bazo za pacifiško ladjevje s kopnega na havaje. Januarja 1941
torej skoraj eno leto pred napadom pearl harborja je poveljnik japonske mornarice pričakoval
da bo prišlo do vojne. Imel je načrt ki je sčasoma postal vse bolj podroben in v preostanku leta
41 so jo punci pripravljali bližajoči se napad. Foto operacijo je bilo mogoče izvesti samo iz
zraka, z letali z japonske letalonosilke a pri tem načrtu so obstajale velike težave. Morje v
harborju je bilo preplitvo. Drugi izziv pa je bilo bombardiranje z velike višine. Vohun ki je bil
povezan z japonskim veleposlaništvom v honolulu, obenem učil premike pacifiškega ladjevja
število ladij v bazi in njihove dnevne rutine.
1.3. Medtem ko se japonske priprave na napad jeseni 1941 prisle v zadnjo fazo, so med japonskimi
in ameriškimi diplomati še vedno potekala pogajanja. Japonci so zahtevali da ZDA ukinejo vso
podporo kitajski in odprejo dostop do nafte. Američani so zahtevali da japonska zapusti
Kitajsko in francosko indokino. Čas za pogajanja se je iztekel in konec novembra 1941 so
japonske bojne ladje v manjših skupinah zapustila svoja pristanišča. Fi v nedeljo 7 ga decembra
malo po sedmi uri zjutraj je ameriška radarska postaja na skrajnemu severu otoka Ohau
sprejela močan signal z morja. Obvestilo ni prišlo dlje kot do dežurnega častnika kateri pa je
sklepal da je radar zaznal 6 bombnikov b 17 ki so bili na poti na havaje z ameriške celine. Zato
je bilo res popolno presenečenje ko so na letalsko bazo wyler field sredi otoka začele deževati
bombe. Sicer ne z gorivom, ki so eksplodirale, so vnele dolge vrste lovskih letal, če je bila
parkirana tesno drugo ob drugem in v nekaj minutah je bilo nepregledno število japonskih
bojnih letal na poti, ZDA napadejo več drugih baz na otoku. Američani so menili da so v pearl
harborju varni in zato v pristanišču nis ter sprostili mrež proti torpedom ali spustili v zrak
zapornih balonov. Ko ni bilo ničesar, slabi japonski in bombnikom preprečilo, letala letajo
nizko in odvržejo svoj tovor. Ko sva 5 metrov dolgi tudi pridobili vodno gladino so se iz morja
dvignili stebri bele morske pene nato pa so zarisali dolge sledi v morju v smeri med bojnimi
ladjami ob nabrežju. Zadan je bil smrtni udarec, vojna ladja v beton filtrov so že močno
poškodovane zaradi topov kar je 49 letalo kate nekaj minut pozneje spustilo svoj tovor z 800
kilogramskimi bombami in Poškodovali ladje
KAMIKAZE

1.4. 78 strmoglavnih bombnikov Val polkovnika eguse je imelo najtežjo nalogo v napadu. Morala
se je spustiti skozi silovito ameriško obstreljevanje in bombardirati vse bojne ladje ki so se
rešile med prvim valom napada. Ko so se letala iz drugega vala napada vrnila na svoje
letalonosilke na severu je nad mestom zavladala tišina. Okoli 11. ure je fuši da z letalom
napravil še zadnji krog nad pristaniščem in si podrobno zapisal katere ladje je njegova vojska
zadela. 2 uri pozneje pristal na letalonosilki akagi, kjer sta zamiralo m gum razpravljala o tem
ali bi odposlali še tretji val. Admiral je na koncu ukazal da se vrnejo na japonsko. Amerika je
tisti dan doživela neznanske izgube, 2400 mrtvih, 21 potopljenih ladji, 171 uničenih 159
poškodovanih letal. Posamezen dogodek je bil napad na pearl harbor velik uspeh ki je uničil
ameriške bojne ladje. Pozneje se je pokazalo, da so bila v vojni odločilnega pomena letala z
letalonosilk in ne ladijski topovi. Napad je po drugi strani povzročil, da se je ameriško ljudstvo
ustrezno zelo dolgo in naporno vojno. Ob vrnitvi domov je fushido doletela čast, daj cesarju
hirohitu osebno opisal vse podrobnosti napada. Med vojno je kapitan vodil več velikih operacij
in čudežno preživel tudi veliki japonski poraz pri midwayu napad z atomsko bombo.
2. VOJNA NA TIHEM OCEANU- LETALONOSILKE
Po napadu na Pearl harbor so japonske sile osvojile velik del vzhodne Azije. Pomladi 1942 je
cesarska invazijska flota plula proti salomonovim otokom in novi Gvineji, da bi zavarovala južni

3
 del novega imperija. Tudi do tja pa je naletela na ameriške in avstralske ladje, ti so se odpravile na
morje da bi zaščitile svojo pomembno preskrbovalno pot med ZDA in Avstralijo.
2.1. Michaela so utišali potem ko je v medijih kritiziral počasen razvoj ameriškega vojnega
letalstva. Obsodili so ga na petletno izključitev iz vojske on pa se je odločil da bo za vedno
odrekel svoji častniški karieri.
2.2. Enaindvajsetega junija so 3 letala bombardirala nekdanjo ameriško podmornico U-117 blizu
obale Virginije. Potonila je po 12. minutah. Zatem so Michaelovi bombniki na dno poslali
rušilec in eno križarko, nato pa je nastopil čas za veliki spopad. Ameriški bombniki proti
nemški bojni ladji Ostrfiesland. Michael ni bil prepričan kako se bo končalo. Spopad se je začel
12. julija ko so Michaelova letala spustila več 100 kilogramskih gumb na ladjo. Ti so večkrat
zadeli v polno. orjaška oklepnica je ni utrpela vidne škode zato so bili zmagovalci prve runde
Nemci. Naslednje jutro je Michelle poskusil še s 500 kilogramskimi bombami vendar je
dosegel samo to da je ladja začela malo puščati. Sta general lahko igral samo še eno karto in to
da je pred spopadom izdelal 900 kilogramske bombe katere so odvrgli na ladjo. Tisti Večer je
ladja potonila v valovih Atlantika in Michelle je dobil bitko proti admiralom.

2.3.
Maja 1942 sta se 2 floti prvič v zgodovini bojevali v pomorski bitki ne da bi se srečali:
2.4. 7. maja sta obe strani v zrak poslali izvidniška letala, da bi poiskala sovražnika. Ameriškim
pilotom je uspelo najti japonsko invazijsko floto v morju blizu nove gvineje ter so se okoli
popoldneva letala podala v napad in mala japonska letalonosilka je po večih zadetkih potonila.
2.5. 8.maja je spopad prišel v odločilno fazo. Ostala iz obeh taborov so približno ob istem času
odkrila sovražnikove letalonosilke, a vsa torpeda so zgrešila cilj in letalonosilka šokaku se je
kljub veliki škodi, ki so ji jo prizadejale bombe lahko vrnila domov z lastnim pogonom.
Istočasno sta japonska letala dosegla ameriški letalonosilki. Kljub bombardiranju sta zadela le
eno in tistega večera je bila posadka prisiljena zapustiti ladjo. Zatem sta se obe floti usmerili
proti domu. tako je prva bitka končala brez zmagovalca.

3. PRVI ZAČETKI LETALONOSILK

Ladja argus iz leta 1918 je bila nekdanja luksuzna križarka z dodanim krovom za letala 4 leta pozneje
so zgradili svojo prvo letalonosilko angeli na trupu ladje ki je prevažala premog. Ladja je bila dolga
165 metrov. Admiral William Sims je bil ena prvih ki je podpiral Michella in njegove teorije.
Prepričan je bil da bo prihodnost pokazala da lahko flota z 20. letalonosilkami premaga floto s 16.
podobnimi ladjami in letalonosilkami. Na začetku 20. stoletja so se velesile še vedno spopadale z
gospodarskimi posledicami prve svetovne vojne.
3.1. Ameriški zunanji minister Charles Higes razpravo začel z dramatično ponudbo da v ZDA
skoraj v celoti prekinila načrtovanje oziroma gradnjo ladij in zavrgla več starih lat seveda to če
bodo druge države pripravljene narediti enako.
3.2. Washingtonska pogodba je državam preprečevala da bi gradili velike flote letalonosilk dajala
jim je proste roke pri izpeljavi nove vrste ladij. Ladje so imele na začetku veliko
pomanjkljivosti, leta 1922 pa so graditelji ladij navdušili v New jerseyju saj so dobili novo
nalogo predelati 2 na bodo končani vojni križarki v novi močnejši letalonosilki. 5 let kasneje so
zgradili lexington in saratoga. Dolgi sta bila 270 metrov enako dolgi kot bojni ladji poganjali
so jo s 33 vozli in turbini sta imeli 156 MW
3.3. Pred drugo svetovno vojno ladjedelnice na Japonskem niso gradile ne večjih in ne boljših
letalonosilk kot Američani. Po drugi strani so japonski piloti dobili dragocene bojne izkušnje v

4
 30 letih 20. stoletja, ko je cesarska vojska napadla Kitajsko. Letala z letalonosilk so letala nad
sovražne cilje in se spopadla s kitajskimi lovskimi letali.
3.4. Poleg izkušenj za bojevanje so bili japonski piloti deležni tudi z drugega izobraževanja kamor
so sprejeli samo najboljše. Izvajajo železno disciplino in veliko izkušnjami za krmilom so
japonski piloti konec 30 let 20. stoletja postali najboljši na svetu. Vojna na Kitajskem je
spodbudila tudi razvoj vse boljših letal kar je po povečalo učinkovitost letalonosilk. Že 941 je
izbruhnila vojna na tihem oceanu nobena od zavezniških flot ni imela letal ki bi se kosala z
mitsubishijem A6M to letalo je imelo dolg domet in izjemno sposobnostjo manevriranja.

4. LADJEVJE IN VOJNE
4.1. Ko so britanci leta 1940 izvedli prvi napad z letalonosilkami nesovražno floto v zgodovini, niso
uporabili ne lovcev ne strmoglavcev. V noči na 12. november je 21 torpednih letal vzletelo z
letalonosilke ilustrious sredozemskem morju v smeri proti pomorskem v oporišču v južni
Italiji.
4.2. Piloti so se približali na nižinski višini in 2 glej torpede v pristanišču. Eno italijansko bojno
ladjo so potopili 2 drugi pa precej poškodovali napadi je konec obdobja po in hladi, ta pa je
navdihnil japonce. Leto pozneje so japonci posnemali to akcijo ko so napadli pearl harbor na
Havajih. Ko je izbruhnila vojna na tihem oceanu so imeli japonci 9 letalonosilk Američani pa
so jih imeli 8. Obe državi sta jih nenehno gradili več to je odšel vzletne steze so postale
najpomembnejše ladje v vojni. Vojna na tihem oceanu se je odločila v številnih pomorskih
bitkah ker so se letala z letalom še trudila poraziti nasprotnika. Junija 1942 so bili japonci
močnejši a so nato na katastrofalnem porazu pri midwayu izgubili 4 letalonosilke in uspeli
potopiti samo eno ameriško.
4.3. Letalonosilka enterprise je sodelovala v celotni vojni na tihem oceanu in je postala najbolj
odlikovana ameriška letalonosilka

5. JAPONSKA TABORIŠČA IN DELOVANJE JAPONSKIH OFENZIV

V japonski enoti 731, so bili zdravniki ki so delali strahotno medicinske poskuse na živih ujetnikih. Z
nevtralnim imenom je ta enota zakrivala morali ško organizacijo in nekatere najbolj odvratni zločinov
v drugi svetovni vojni. Okoli 40.000 ujetnikov predvsem iz kitajske in koreje je umrlo v poskusih ki so
jih v letih med 35 in 45 izvajali zdravniki iste enote. Rezultati smrtonosnih poskusov so bila biološka
orožja ki so jih uporabljali proti kitajskim vojakom in civilistom in so stala življenje na 100.000 ljudi.
Glavni štab enote je bil v mandžuriji, kjer so zdravniki ujetnikom med drugim vbrizgali kugo kolero in
antraks. Zdravniki so na živih ljudeh preizkušali tudi učinke običajnega orožja. Ujetniki so ustrelili, da
bi zdravniki lahko vadili operativno odstranjevanje krogel iz ranjenih ljudi. Na drugih ujetnikih so
izvajali amputacije, ko so zdravniki želeli preučevati učinek izgube krvi.
5.1. Japonski načrt je bil združiti celoten daljni vzhod pod svojim nadzorom. Novo območje naj bi
oskrbovala japonsko industrijo in vojaški aparat z nafto, kovinami in drugimi surovinami. Ko
se je leta 1941 začela ofenziva, je bila cesarska vojska že brezčuten ubijalski stroj. 10 let prej
so japonske sile vdrle v mandžurijo na severovzhodu študijske in dolga leta bojevanja so
utrdile vojake in jih naučile zaničevati sovražnika. Vsak nov rekrut se je od svojih nadrejenih
noči so kitajci nič pridni podljudje. Konec 30 let 20. stoletja kot mladec prišel v severno
Kitajsko, soka dobesedno učili streljati na kitajce. Preden so ga poslali na fronto, je nekaj časa
preživel v pripravljenih taboriščih. Morali so privezati kitajske ujetnike pod rogom in jih
ustreliti s puškami. Nekateri so pravili da je bil občutek podoben, kot da bi ubijali živino na
primer prašiče. V drugih taboriščih so vojaki vadili tudi na padec bajoneti na žive Kitajce.
Ubijanje nemočnih ljudi je bilo višje od brutalnega vojaškega izobraževanja, katerem so
nadrejeni vsako najmanjšo napako kaznovali z nasiljem. Za japonske častnike je bilo fizično

5
 kaznovanje način vzdrževanja stroge discipline. Rekruti so se morali naučiti, da nismo več
posamezniki, več deli celote, zaradi česar so pogosto kaznovali celotne vode.
5.2. Zdajci so bili od vseh etičnih skupin najbolj na udaru ko je japonsko cesarstvo leta 1941 začelo
sproščati svoj brutalni prezir nad vzhodno azijo. Kitajce so pregnali skupaj kot živino in
japonci so izločili vse neželene elemente, vplivne osebe, kriminalce in tetovirane moške.
Veliko kitajcev je bilo tetoviranih, carjem je puncam pomenilo da so člani skrivne združbe ali
kriminalne organizacije. Za japonske okupacijske sile je oboje predstavljalo grožnjo zato so
izbrane kitajce s tovornjaki odpeljali iz singapurja. Samo množični pokoli kitajcev v singapurju
so zahtevali okoli 100.000 človeških življenj. V celotni aziji so japonci izvedli več pokolov
civilistov- in kitajci še zdaleč niso bili edine žrtve. V teoriji naj bi ubijanje širilo strah v novem
Japonskem imperiju in odstranilo ves odpor proti japonske oblasti.
5.3. So močne ameriške čete februarja 1945 prodirale proti filipinskem glavnemu mestu manila, so
japonci stresli svoje frustracije in nemoč nad mestno civilno prebivalstvo. Vojaki so ubili več
kot 100.000 ljudi. Predenj so Američani zavzeli mesto. V glavnem štabu rdečega križa so
japonski vojaki umorili zdravnike medicinske sestre in bolnike iz katoliške cerkve pa so zvlekli
mlada dekleta in jih posilili preden so požgali stavbo. Neki japonski vojak je v svojem
dnevniku pisal o lovu na filipinskega gverilca in civiliste.
5.4. Neusmiljena cesarska železna roka je udarila tudi po vseh vojaških ujetnikih iz vrst zaveznikov.
Ujetniki so namestili v taborišča so za vojake ujetnike po vsej vzhodni aziji in že od vsega
začetka jim je slabo kazalo. Ženevskih konvenciji in s tem zaščite vojnih ujetnikov na japonsko
niso ratificirali in japonski vojaki niso gojili niti najmanjšega spoštovanja do tistih ki so se
predali. V navodilih stražarjem v taboriščih je japonski ministrski predsednik spodbujal k
nepopustljivi disciplini. » Pomembno je, da ne dopustimo, da se nas dotaknejo napačno
razumljena ideja o usmiljenju«. Pazniki so bili kaznovani s tem da so bili zaklenjeni v kletke.
Ujetniki so morali ves dan na žgočem soncu v majhnih lesenih kletkah v tem niso mogli ne
stati ne ležati. Sanitarne razmere v taboriščih so bile zelo slabe in veliko ujetnikov je trpelo za
grižo.
5.5. Kamor koli na daljnem vzhodu so prodrle japonske čete, so lokalno prebivalstvo zahodni
civilisti in zavezniški vojni ujetniki doživljali strašne muke. Vojake so najvišji krogi pozvali,
naj pozabijo na vse usmiljene z vsemi, so pod njihovo oblastjo, ravnajo z neusmiljeno
surovostjo. Grozljive metode naj bi zbudile strah, si bi ljudi odvrnil od upora.
5.6. Veliko vojnih ujetnikov je umrlo med prevozi. Na morju so jih prevažali s tako imenovanimi
peklenskimi ladjami, na tisoče osebje se delo natlačenih v podpalubju na veliko majhnem
prostoru. Veliko jih je umrlo od žeje toplotnih udarov in pomanjkanja kisika. Na kopnem je na
tisoče vojnih ujetnikov izgubilo življenje na pohodih med raznimi taborišči. Japonci ujetnikov
niso uporabljali samo kot delovno silo temveč tudi za propagando. Javno ponižanje zavezniških
vojakov naj bi pretrgalo strah azijcev pred močjo belcev in kazalo na več vrednosti japonske
rase. Paganini stroj je vključeval tudi civiliste iz zahodnih držav, primer nizozemce in britance.
5.7. Na javi v nizozemski vzhodni indiji je bila nizozemska deklica ki so nanjo prišli japonci. Njune
tisoče drugih so internirali in jih kmalu začeli stradati. V taboriščih so jedli karkoli jim je prišlo
pod roke, plevel, korenine in polže. Uspelo jim je celo uloviti in pojesti poveljnikovo mačko.
Po 2 letih bivanja v taborišču se je njeno življenje poslabšalo, ko je prišel japonski častnik in
ukazal naj vse mlade ženske postavijo v vrsto. Častni si izbral 10 žensk kateri je odpeljal vas
veliko hišo v mestu kjer so izvedele da je njihova naloga spolno zadovoljevanje vojakov.

ZAKLJUČEK
Vojna v Tihem oceanu med Japonsko in Združenimi državami se jasno izriše prelomni trenutek v
Bitki za Midway. Ta ključna bitka je označila konec japonske prevlade na Pacifiku in odprla vrata
ameriški prevladi v regiji. Z zmago ZDA je prišlo do oslabitve japonske vojne moči, ki je trajno

6
vplivala na potek druge svetovne vojne. Bitka za Midway je tako postala simbolna prelomnica, ki je ne
samo spremenila dinamiko vojne na Pacifiku, temveč tudi odprla pot k zavezniški zmagi. S tem
zaključkom lahko razumemo, da so dogodki na Tihem oceanu močno vplivali na razplet celotnega
konflikta ter oblikovali geopolitično in vojaško ravnotežje v regiji. Ne samo z zaključkom vojne,
vendar tudi z vsemi dogodki, ki so bili v njo strnjeni.