Pisanje eseja in ženske na odru sveta

Primerjava del: obe Antigoni (Sofoklejeva in Smoletova), meščanska tezna drama Nora – Hiša lutk (Henrik Ibsen) in
groteska dogodek v mestu Gogi (Slavko Grum)

Umestitev v literarno-zgodovinska obdobja in vpliv na avtorja/delo

1. Sofoklejeva Antigona
Antika – človek je podrejen bogovom, njegova usoda je zapečatena, vse imajo v rokah bogovi, božje je nad
človeškim

2. Smoletova Antigona
Aluzija na antično, gre za moderno, sodobno književnost po 2.svetovni vojni

3. Dogodek v mestu Gogi

Ekspresionizem, psihološka/psihična stanja, doživljanja, groteskna drama, v ospredju sta dogajanje in
doživljanje samih oseb, ki imajo neke hibe, so spolno zaznamovane, popačene

4. Nora – hiša lutk

Naturalizem, realizem: osebe so zaznamovane s časom, okoljem, družbo, dednostjo, kar jih omejuje pri
svojem izražanju

Glavni ženski liki, preobrazba/sprememba, njihovi glavni problemi

Sofoklejeva Antigona – načelna, želi delovati po volji bogov, slediti božjim zakonom

Smoletova Antigona – protagonistka, ki izhaja iz sebe, lastnih težav, problemov, išče nek globlji smisel (ko išče
Polinejkovo truplo)

Ibsenova Nora – mama, lutka – ujeta v meščanskem zakonu, trpi

Grumova Hana – kot deklica posiljena, celo življenje nosi tegobo teh travm

Antagonisti – moški liki, pokroviteljski odnos do žensk, nadarjenost

a) javna sfera (Antigoni)

b) zasebna sfera (Nora, Hana)

Žensk ne slišijo, vsaka od teh žensk se moškemu z eno od težav zaupa, a moški na njih gledajo z viška (npr. Nora –
pomanjševalnice, Smoletova Antigona – Kreon zanjo priredi zakone, a hkrati jo želi skrivat)

Nora – nadrejenost, Helmer Noro že po defoltu jemlje kot svojega otroka, nedoraslo, nesamostojno žensko, ki je
povsem odvisna od njega – finančno in družbeno (brez pravic, zadolževanje), on jo povsem nadvlada, deluje kot da
Nori to povsem ustreza, ne dojema je kot svoje žene, bolj kot objekt, last, ne vlaga samega sebe/čustev v odnos

Hana – fizična nadvlada, ki vodi v čustveno nadvlado (občutki, ki jih doživi ob Prelihu, ki jo izkorišča, da dobi to kar si
želi)

Antigoni – odnos vladar-podložnik

Katera od žensk doživi spremembo?

(Sofokljeva Antigona ne, je od samega začetka zelo načelna)

Nora – najprej poslušna, uvidljiva, želi vsem ustreč, v 3.dejanju spozna, da ljubezni kot si jo je ona predstavljala pri
Helmerju ne bo našla (ne gre zato, da jo Helmer ne ljubi)

Vse se preobrazijo – Hana (neodločna, podrejena – vzvišena, argogantna), Smoletova – zasanjana, otožna I odločna

Ismena (Smole) – nagovarja Antigono k pokopu, na koncu ji ni všeč, da se Antigona skozi omenja (»Antigona je prva
ženska v državi, ne ti.« Kreon)
Nagib Antigone: moralna dolžnost, višji smisel, sama sebe je v tem potrjevala

Ismena – zaradi družbenih norm, ki jih sama ni ponotranjila

Legalno – legitimno?

Sofoklejeva Antigona, Kreon kot vladar določa neke zakone – ne sme se pokopat Polinejka, legalnost – tega zakona
se ne sme prekršit, a na drugi strani obstaja legitimen pristop k temu; Antigona kot Polinejkova sestra čuti dolžnost
do pokopa, bolj moralno sprejemljivo