Filozofija in psihologija joge ,Filozofija SAMKHYE(Ramurti S.

Mishra)
Matematika temelj fizikalnih znanosti>samkhya temelj metafizinih znanosti, osrednja
osnova vseh filozofij, zahodnih, vzhodnih, elementi samkhye(v analizi svetovnih fil.) v eni ali
drugi obliki>s. pomeni matematino vednost, ne pozna izjem, nezmotljiva/matem. edina, ki
daje pozitivne odgovore/druge znanosti>odgovori so moni, ne pozitivni/sistem samhkye se
do resnice ne dokoplje s spekulacijo, pa pa z mat. kalkulacijo in premislekom o sebstvu,
Purusi, najviji zavesti in najviji naravi, prakrti.samkhya(vednost)>sam(popolno, natanno),
khya(vednost), je filozofski sistem/temelj jogijske psihologije
Vzrok trpljenja/nerazumevanje natannega razmerja med sebstvom in nesebstvom, zavestjo in
nezavedno materijo ter med zavestnim noumenonom, Puruso, in nezavednim noumenonom,
prakrti. Ko lovek to razmerje dojame, jasno spozna naravo zavestnega noumenona, puruse,
osvobodi se trpljenja/dosee resnino naravo/ prakrti-Purusa-anyata-khyari(natanno znanje
med zavestnim in nezavednim noumenonom), nerazumevanje je vzrok trpljenja
Sistem samhkye/med najstarejimi, naela tudi v Vedah in Upaniadah, s.s. je delo jogina
Kapile, igar uenost blesti kot sonce.
Metafizika samhkye/ dva razreda fil.sistema:ndualistini(vedanta),dualistini(Mishra, v tej
knjigi)>z loginim, kozmolokim, fil. raziskovanjem se s. dokoplje do dualizma med prakrti
in Puruso(z akcijo in interakcijo teh dveh elementov nastane empirini svet) Prakrti/ena sama
in nezavedna, izkustveni Puruse/tevilni in zavestni. Dual. s. dopua, da je eksistenca
zunanjega sveta neodvisna od individualnega duha/ta realizem dopua dvoje poslednjih
realnosti-prakrti in Puruso>fil=dualistini realizem. Vse je ustvarjeno iz atomov razen
inteligence, duha in ega(strukture iz elementa subtilnejega iz atomov=prakrti/temeljno naelo
brezzavestnih delcev), purusa/temeljni princip zavestnih elementov>moderna samkhya/sklep
o dualizmu//v skladu s s.s. obstaja 25 metafizinih elementov>spoznanje teh prinaa
osvoboditev, v fil. vzronosti(vzroka in uinka)se 25 deli na 4 razrede:
prakrti
prakrti vikrti
vikrti
purusa

1
7
16
1

samo vzrok
vzrok in uinek
samo uinek
niti vzrok niti uinek

1.element, samo vzrok, nepovzroeni, en sam, najvija narava, vzrok celotnega univerzuma,
ni uinek
2.sedem elementov/vzrok in uinek: mahat(kozmina inteligenca je hkrati uinek prakrti in
vzrok kozminega ega, ahamkare), ahamkara (kozmini ego, sam uinek kozmine
inteligence, tudi vzrok petih tanmater) in petero tanmater(je hkrati uinek ega in vzrok petih
grobih elementov.>tako je teh 7 tako vzrok kakor uinek
3.elementi, ki so samo uinek in vzrok niemur: pet organov percepcije pet organov
delovanja, pet grobih elementov, mahabhute, in en manas
4. niti vzrok niti uinek, Purusa
/sprememba materije v energijo/samkhya yoga dopua teorije evolucije in
involucije(napredovanje sveta, prihaja do spremembe materije v energijo in obratno>to
privede do sprememb v razvrstitvi, razporeditvi), meni da skupna energija univerzuam ostaja
vseskozi enaka, vzroki in uinki so bolj ali manj razvite oblike iste poslednje energije.
Sprememba materije v energijo sproa manifestacijo latentnih moi, kozminih sil,
gun(materija je zakladnica silne energije)/moderna znanost kot samkhya joga materijo

pojmuje ne kot substanco, ampak sosledje dogodkov. Mat.=energetsko stanje, delec materije
je nosilec energije/v njem je E zavarovana pred eksplozijo, E miruje v mat.
nastop doloenega uinka pomeni prehod iz potencialnosti v aktualnost, tako kot kal in drevo
nastaneta iz semena, spremljevalne okoliine so pomoni vzroki/p.v. je mehanina
instrumentacija, ki pomaga preobrazbi, uinek brez njih ne more nastopiti/ po fil. S.s. se vsota
mat. vzrokov kae v vsoti uinkov. Ko se okoliine, ki povzroajo uinke, pridruijo vrsti
materialnih okoliin v dani masi materije, je s tem dan draljaj, ki odstrani zaporo in podre
razmeroma trdno ravnoteje mase materije v stanju inercije>sprostitev E, drugane
namestitve/ko so odstranjene prepreke iz prvobitnega nezavednega noumenona, prakrti, ki ga
vodi zavestni noumenon, Purusa, entitete, ki so v satnju prakrti v ravnovesju, zapustijo stanje
zavrtosti in se razvijejo v inteligenco, mahat.
Izoblikovanje novih razporeditev, oblik>e uinkujoi vzrok premaga notranjo zaporo sedanje
razporeditve/atomska energija navadno odteka v tisto smer, kjer je zapora povezanosti in
kohezije odstranjena, in tam oblikuje ustrezen objekt; evolucija v normalnem poteku
dogodkov sledi doloenemu zakonu, ki ga ni mogoe premagati brez jogijske sposobnosti
Univerzum je vsakem trenutku v tanmatrinem spreminjanju,razporeditev atomov in tanmater
je v vsakem trenutku drugana(kvalitativne spremembe)
Teorija satkarya- vade je , da je uinek skrit v vzroku,vzrok je entiteta v kateri uinek obstaja
v latentni obliki(e pred nastopom), povzroitev uinka ni novo stvarjenje, ampak notranja
sprememba razporeditve atomov v vzroku. Nauk satkarya-vada(sat, bivanje+ karya,
uinek)/temelji:neesa, kar ne obstaja, ni mogoe napraviti za obstojee;, proizvod se ne
razlikuje od snovi, iz katere sestoj;,uinek potencialno obstaja v mat. vzroku, preden zane
eksistirati; moan vzrok, ki proizvaja mo, lahko usvari zaeleni objekt; vzrono razmerje ne
more obstajati med objektoma, ki se med seboj bistveno razlikujeta/ vzrok je implicitno,
uinek eksplicitno stanje iste substance/psiholoke implikacije nauka:
1)
2)
3)
4)
5)

Vednost je inherentna narava sebstva. Vednost se razodeva preko vzronega razmerja.

Vsaka dua je potencialno Brahman.
Nirvana je inherentna narava due.
Celotna energija univerzuma ostaja konstantna.
S.v. psiholoki in filozofski cilj razodetja Brahmana s premagovanjem notranjih in
zunanjih zapor.

Samkhya meni, da se substance, dharme, nenehno spreminjajo/so le pogoj za trajne realnosti,

atome in tanmatre, okoliine in razvrstitve realnosti se nenehno spreminjajo, same realnosti
pa so nespremenljive(vse manifestacije nae duevnosti, tudi halucinacije in prikazni, motnje
ponujajo vpogled v resnino naravo, e jih pravilno obravnavamo; prav tako se veselimo
telesnih motenj, ki so izbruhnile, saj je bila bolezen e povzroena, z oienjem, telesa, duha,
okolja itn, jo imamo zdaj mo odpraviti).
S.v ima 2 obliki: 1. parinama- vada, preobrazba(izdelava vra iz gline), vivarta- vada,
dozdevna preobrazba (vidimo vrv kot kao). Brahman je v resnici ves as isti, ne spremeni se
v svet, zaradi nevednosti zaznavamo mnogoterost, Asatkarya- vada je nauk, ki razlaga svet
relativnosti.
Realizem in idealizem neustrezni kot nasprotji/akcija prinese enako mero reakcije/subjekt in
objekt sta dva vidika ene same poslednje realnosti/ta sistem predstavlja real./idel. v
relativnosti, v poslednji realnosti pa ju presega. V relativnem svetu ne moremo razlikovati
med Puruso in Prakrti, razlikovanje je mono, ko je lovek osvobojen!Zavest kot ista zavest,
je Eno brez drugega, s praktinega vidika trije razredi zavesti (tri ole, rzlino t. elementov).

Sklep: Prakrti temeljni vzrok materialnega univerzuma, vir neizrpne energije.M in E

relativnega univerzuma se nenehno spreminjata z vzajemnim odnosom vzroka in
uinka(seme, drevo), sonni sistemi nastanejo, propadejo, iva bitja pridejo, odidejo, pekel,
nebesa se pojavijo, izginejo; prakrti pa ostaja temeljna bit za vsemi njimi (prvobitna energija),
vsi pojavi materije in duha/razvitje virov prakrti (nepovzr.vzrok, onkraj relativnosti).
Dokazi:objekti(atomi, sonce) so mejeni, odvisni od neesa drugega, ni konnega ne more
biti vzrok/neodvisen vzrok; vse O in S druijo doloene skupne znailnosti, ni popolne
distinkcije, vsi O imajo protonsko silo, sattvaguno, elektronsko silo, rajoguno, nevtronsko
silo, tamoguno/obstajati mora oblika, ki te oblike dri v ravnovesju; obstaja aktivno naelo, ki
se razodeva skozi vse stopnje razvoja stvari;konni, pogojeni svet ni svoj vzrok, kateri je
vzrok unka relativnosti; temeljna sila, ki se ne manifestira, noumenon, avyakta. Samkhya
zagovarja kontinuiteto od najnijega do najvijega./prakrti je torej enovita, dinamina
substanca, onstran asa prostora, stvari so njene razline konfiguracije, nastale iz poslednjih
sestavin, gun (kozmine sile), tanmater in atomov, obstaja transcendentalno, ista sila
Realnost je nezaznavna v naslednjih primerih: 1. skrajna bliina, zdravilo v oeh 2.velika
oddaljenost, zvezde 3.okvara util, slepota, gluhost 4. duevna okvara, vznemirjenost, topost,
zaskrbljenost 5. izjemna majhnost, atomi 6. predmetna ovira, zidovi hie 7. prisotnost
monejih draljajev, zvezde pri dnevni svetlobi 8. istovrstna narava, prej loene koliine
vode se ne razlikujejo ve
Kritina fil./ analiza duha in materije/loeni ?povezani entiteti, v primeru loenosti se
sooimo s problemom spoznanja, analiza temelji na izkustvu, kako duh pridobi izkustvo M
sveta, e sta duh in materija drug drugemu zunanja>ni povezave>ni spoznanja
guna (vrv)/ veejo stvari od atoma do sonca, imajo nadzor, mnogo sredi
delovanja(sattvaguna, protonska sila, razumska snov-enote zavestne energije, vsebujejo vir
svetlobe v sebi; rajoguna elektronska sila, energijska snov-substance energetske privlanosti
in odbojnosti, enote aktivnosti; tamoguna, sila inercije, masna snov-enote
vztrajnosti)/notranje povezane, raznolikost odvisna od poudarka/ isti predmet lahko z
razlinih stali predstavlja vse tri gune. edno dekle je lahko za prijatelje npr. vzrok ugodja,
sattvaguna, za tiste, ki si jo elijo, vzrok trpljenja, rajoguna, za tiste, ki brez nje ne morejo
iveti, pa vzrok slepe zaljubljenosti, tamoguna.
Spanje in samadhi sta dve vrsti ravnovesja gun, vije ravnovesje=samadhi ali nirvana, v
katerem sebstvo in prakrti preseeta vsa kozmina gibanja in je prakrti podrejena sebstvu,
Purusi, idealen pr. nijega ravnovesja=globok spanec, v njem so gibanja spremnjena v praktri
in je Purusa latentna. Posamezniki , ki nenehno raziskujejo sile prakrti, za lu Puruse pa se ne
zmenijo, lahko doseejo ravnovesje kozminih sil, a ker ne doseejo stanja Puruse ostajajo
nerazsvetljeni/izgubljajo se v naravi ( prakti laya).
Nain kako joga operira z eljo/ni v njenem zanikanju ( tako bi se le krepila), temve v
preseganju le te, elje, poelenja so lahko sublimirani v vije smotre, stanja zavesti. Prav tako
so pomembne vse manifestacije duevnosti, citte, zavest naj ostane pria kakrnegakoli
dogajanja, cilj jogijske prakse je tudi pravo spoznanje objektov.
Razmerje duh/materija-samkhya yoga-dva vidika nemanifestne izvorne substance, avyakte
Termin joga iz sanskrtskega korena yuj(slov. igo), pom. jarem, vpreene ivali. Joga/delo,
napor/pozornost, zbranost, koncentracija, psihino(preseganje jaza) in fizino urjenje,
preseganje jaza, pogojenosti asa, prostora, zdruitev individualnega s kozminim/ Yoga suter
(izreki, aforizmi)temljijo na dualistini metafiziki samkhye, dve naeli: Purusa in prakrti.
Purusa/ veno, nespremenljivo, oznauje sebstvo, nae najglobje jedro, nepogoejna,
nedoloena zavest/nemogoe knceptualiziarti izrei. Prakrti je spreminjajoe, natrajno,
materialno naelo, ki vkljuuje poleg teelsa in duha celoten univerzum. Povezovanje Puruse

in prakrtija, vidca (Sebstvo) in videnega (empirini jaz in svet) je vzrok vsega trpljenja. Cilj
joge je prekinitev te povezave/doseganje toke, ko se Sebstvo zave samega sebe kot vene,
nespremenljive, iste Zavesti. Isvara, posebna Purusa, ne trpi omejitev konne zavesti., v
njem vsevednost postane neskonna/kot notranji vodnik, pomembna usklajenost z Isvaro/pot
do osvoboditve/ pomembnost prakse
Nenavezanost je kljunega pomena/preoblikovanje posameznika, izkoreninjenje napanih
identifikacij, duh nenavezanosti, prinaa samospoznanje(praksa brez nenavezanosti vodi v
nenormalno poveanje ega, okrepi se elja po moi, ugledu/zapletenost v svet)
Jogijska psihologija stremi po preseganju duha, pogojenosti, gre za proces postopnega
preienja(temelji na oienju duha/ telesa/okolja), vodo v prenehanje, vodi pa v zavedanje
Sebstva, tega kaj smo, odpravljeno mora biti istovetenje z mislimi, ustvi, spomini,
izkustvi>obarvana realnost, zaznamovana s pogojevanji duha/zdrava izpolnjena osebnost je
ele osnova, kjer se resna vadba lahko ele zane.
Jogijska praksa- Sadhana/pot samospoznanja, po filozofiji joge je posameznik moralno,
fizino, mentalno in metafizino bitje v stanju neistosti in zaslepljenosti/skozi dolgotrajno
pravilno prakso tehnik joge in pravilno usmerjenostjo se lahko pristi in preobrazi. Spoznanje
Sebstva je doseeno z izginjanjem projekcij in zasleplejnosti. Duh postaja vse bolj miren,
preide preobrazbe, izgine.teka pot/sooanje s temanimi plastmi osebnosti//radost, mir in
zadovoljstvo se potem poveajo>Spoznanje Puruse je vodilo in cilj joge, pomeni osvoboditev
Naravna tndenca duha je, da tee navzven, treba ga je obrniti navznoter/tudi Sebstvo ni ni
zunanjega .Koncentracja (Dharana) vodi v meditacijo (Dhyana) , ki je stanje kontinuirane
jasnosti duha. Praktina metoda obeh je Kriya yoga. Za samadhi je znailno izginotje subjekta
in objekta, je vrh meditacije, je stanje zatopljenost, medtem ko je npr. satori razsvetljenje, ki
se zgodi v trenutku, naenkrat(zen budizem), lovek ima lahko ve takih razsvetljenj tekom
dneva, ivljenja, vendar mora zato (nehote!) izprazniti duha, priti v praznino/ problem
nenavezanosti je za mnoge iskalce postal to, da so postali navezani na nenavezanost, in niso
mogli dosei osvoboditve (kot v je v budizmu, v zvezi s tirimi plemenitimi resnicami reeno,
da obstaja prenehanje trpljenja, eprav ne obstaja ni, s emer bi morali prenehati)
Izkustvo Puruse lahko primerjamo z Atmanom in Brahmanom v vedanti,, z nirvano v
budizmu/je bolj realna od vsakdanje izkunje/ Loitev Puruse , sebstva od Nejaza(svet,
psihofizini ego) je kaivalya(osamitev sebstva). Ob Samouresnienju primarni konstituenti
Narave nimajo ve smotra (prakrti obstaja v skladu s fil. Yoga suter izkljuno zaradi Puruse),
prenehajo vibrirati kot kompleks yoginovega duha in telesa in se povrnejo v najsubtilneji,
namanifestirani nivo prakrtija (alinga). Pomembna je intuicija.Vsi padci in vzponi na poti
joge nimajo nobenega vpliva na Puruso/veno svobodna, avtonomna ista Zavest, niesar ni,
kar bi se je moglo dotakniti, velika drama ujetosti in osvoboditve se odigrava izkljuno na
odru duha/ Sebstvo je nevpleteni opazovalec, Zavest je dojeta kot pria, osvobojena psihofiziolokih struktur in asovne pogojenosti/teorija lahko nakae pot in cilj, niesar ne more
razkriti.