Fung Ju-Lan

Istorija kineske filosofije

MESTO FILOZOFIJE V KITAJSKI CIVILIZACIJI
*Mesto, ki ga je filozofija zavzemala v kitajski civilizaciji bi se lahko prmerjalo z mestom
religije v drugih civilizacijah.
*Vendar pa je vsaka religija tudi filozofija z doloeno koliino nadgradnje, ki sestoji iz
dogem, ritualov in praznoverij.
*Tako na primer konfucijanstvo ni samo religija.
*Tudi taoizem se deli na religijo in filozofijo.
*In prav tako budizem.
*Danes je znano, da so se kitajci z religijo ukvarjali manj kot drugi narodi.
*Duhovno bazo v kitajski civilizaciji daje etika in ne religija.
*Lahko se vpraamo zakaj tako.
*e je strmenje za tistim, kar je nad sedanjim, stvarnim svetom, ena urojenih strmenj ljudi,
kako to, da Kitajci ne bi bili eni izmed teh.
*e je v duhovni osnovi kitajske civilizacije etika in ne religija, mar to pomeni, da se Kitajci
ne zavedajo vrednot, ki so vije od moralnih? Nadmoralne
*Se pravi religioznih vrednot.
*Vendar pa obstajajo nadmoralne vrednote in drugane: religiozne vrednote.
*Na primer ljubezen do Boga je v kranstvu religiozna vrednota, medtem ko je pri Spinozi
nadmoralna vrednota.
*V odgovor na ta vpraanja Youlan odgovarja, da je strmenje po neem nad svetom ena od
vrojenih strmenj loveka in da Kitajci niso izuzetek od pravila.
*Niso pa se toliko ukvarjali s religijo, ker so se bol s filozofijo.
*Oni s filozofijo zadovoljujejo svojo enju za tistim, kar je za naim svetom.
*Po tradiciji kitajske filozofije, njena funkcija ni poveevanje pozitivnega znanja, ampak
povzdigovanje duha.
Problem in duh kitajske filozofije
*V zgodovini kitajske filozofije obstaja splona usmeritev, ki se ji ree duh kitajske filozofije.
*Da bi razumeli ta duh, je potrebno poznati problem katerega je poskuala reiti veina
kitajskih filozofov.
*Kaj je najveji doseek, ki ga lahko dosee lovek?
*Po kitajski filozofiji to ni ni manj kot biti modrec.
*Najveji doseek modreca pa je poistovetenje z vesoljem.
*Problem je, ali morajo ljudje v kolikor si elijo to dosei nujno zapustiti drubo in celo
negirati ivljenje.
*Buda je e bil tak. Prav tako Platon
*Oni so govorili, da je potrebno se oddaljiti od materializma.
*Edino tako se lahko dosee dokonna svoboda.
*Takna vrsta filozofije je poznana kot nadzemeljska filozofija.

*Tozemeljskost in nadzemeljskost sta medsebojno zoperstavljena kot realizem in idealizem.

*Naloga kitajskih filozofov pa je dosei sintezo teh antitez in to ne pomeni, da jih je treba
ukiniti.
*Po kitajski filozofiji, lovek, ki to dosee je modrec.
*On je tozemeljski in nadzemeljski.
*Njegov karakter je opisan kot notranja modorst in spoljanje kraljestvo.
*To zveni kot Platonova teorija filozofa-kralja.
*Po konfucijanstvu, vsakodnevna naloga ukvarjanja z drubenimi zadevami ni nekaj tujega
modrecu.
*Filozofija mora tako biti nerazdvojljiva od politine misli.
*Tako vse ole filozofije na kitajskem predpostavljajo tudi njeno politino misel.
Nain na katerega so se izraali kitajski filozofi
*Zahodni preuevalec kitajske filozofije se takoj sooa z dvema preprekama.
*Prva je jezikovna pregrada, druga pa poseben nain izraanja.
*Najprej drugo.
*Dobimo lahko vtis o kratkosti in nepovezanosti izrekov.
*Lahko bi se reklo da je nepovezanost izrekov in spisov kitajskih filozofa dejstvo, da te izreki
niso formalna filozofska dela.
*Po kitajski tradiciji, pouevanje filozofije ni bila profesija.
*Tam se je vsak moral uiti filozofijo, kot je pri nas vsak moral hoditi v cerkev.
*Dejstvo je, da so se kitajski filozofi bili navajeni izraati v obliki aforizmov, jedrnih izrekov,
aluzij in primer.
*Ti pa niso bili sistematino povezani.
*V kitajski filozofiji manjko sistematske povezanosti nadomea sugestivnost.
*Sugestivnost in ne sistematska povezanost je ideal kitajske umetnosti.
Jezikovna pregrada
*Za vse filozofske spise je pomembno, da jih lovek ne more popolnoma razumeti. e jih ne
ita u originalu.
*To je posledica jezikovne pregrade.
*Zaradi sugestivne narave kitajskih spisov, jezikovna pregrada poostane e teje obvladljiva.
*Konec koncev je prevod samo tolmaenje.
****
*Filozofija je sistematsko podano refleksivno razmiljanje o ivljenju.
*Miselevo razmiljanje pa je obiajno doloeno z okolico v kateri ivi.
*Pomembno je poznati geografsko in ekonomsko ozadje kitajskega ozemlja
****

POREKLO OL
*Konfucijanstvo in taoizem sta glavna toka kitajske misli, vendar pa sta to postala ele po
dolgi evoluciji, od 5. do 3. stoletja pred naim tetjem pa sta bili samo dve od drugih
enakovrednih misli.
*Kitajci so te ole imenovali kar sto ol
Su-ma Tan in est ol
*Prvi jih je klasificiral Su-ma Tan (umrl 110 p.n.t.)
*Filozofe prejnjih tisoletji razvrsti v 6 ol.
1. Yin-yang ola
2. Ju chia ola literatov
3. Mo chia - Mocistina ola.
4. Ming chia ola imena.
5. Fa chia legalistina ola
6. Tao-Te chia ola Poti in njegove Moi.
Liju Hsin in njegova teorija o zaetkih ol
*Liu Hsin (1 stol. P.n.t.) razvrsti sto ol v deset glavnih skupin.
*Razvra jih glede na politine in drubene okoliine.
*Do leta 1937 se je to razvranje razvilo in sedaj je dokaj natanno in sistematino.
KONFUCIJ: PRVI UITELJ
*Konfucij je latinizirano ime osebe, ki je na Kitajskem bila poznana kot Kung Tzu, ali uitelj
Tzu.
*Rodil se je 551 p.n.t. v dravi Lu.
*V mladosti je bil siromaen, vendar pa je el v dravno slubo in do petdesetega leta bil na
visokem poloaju.
*Umrl je 479 p.n.t.
Konfucij in est klasinih del
*Vzpon filozofskih ol je zael s prakso privatnega pouevanja.
*Konfucij je bil prvi v zgodovini Kitajske, ki je tako poueval veliko tevilo uencev.
*Imel je nekaj tiso uencev.
*Njegove ideje se lahko najbolje spoznajo skozi Lun Yu, zbirko njegovih izrekov katero je
sestavil eden od njegovih uencev.
*Konfucij je bil ju in ustanovitelj Ju-ole, ki je bila na zahodu poznana kot konfucijanska ola.
*Ta ola je uivala v pouevanju LiuYi ali est umetnosti.
*est umetnosti je v bistvu 6 klasinih del: Knjiga premen, Knjiga pesmi, Knjiga zgodovine,
Rituali in obredi, Glasba, poletni in jesenski anali, Kronika Konfucijeve drave Lu.
*Priroda teh del je jasna iz naslovov, vendar ne YiJing.
*Konfucijanci so to delo tolmaili kot traktat o metafiziki, ampak prvobitno je bila to knjiga
za prerokovanje.
*Konfucij je uil ta dela, ker je bil tradicionalist konzervativec

Konfucij kot vzgajalec

*elel je, da bi bili njegovi uenci ljudje, ki bodo koristni dravi in drubi.
*Mislil je, da je njegova osnovna funkcija biti uitelj, ki svojim uencem tolmai kulturno
dediino.
*Zato je po lastnih besedah prenosnik in ne zaetnik.
*Ampak to je samo ena stran Konfucija.
*Druga se kae v tolmaenju starih institucij iz stalia lastnih moralnih konceptov.
*Konfucij tako ni bil samo prenaalec dediine ampak tudi zaetnik neesa novega.
*Velik del tistega, kar je bilo ez as znano kot Trinajst klasinih del, je nastalo na ta nain.
Popravljanje imen
*Poleg novih tolmaenj, ki jih je Konfucij dal klasinim delom, je imel svoje ideje tudi o
posamezniku, drubi, Nebu in loveku.
*Glede na drubo je Konfucij mislil da je, da bi se imelo dobro urejeno drubo,
najpomembneje izvesti tisto kar je sam poimenoval ispravljanje imena.
*To pomeni, da se morajo stvari uskladiti z implikacijami imen katerim pripadajo.
*Drugae: vsako ime vsebuje implikacije, ki ustvarjajo bistvo stvari.
*Bistvo vladarja je tako tisto kar bi vladar idealno moral biti.
*e je vladar res vladarski, potem je taken po imenu in v resnici.
*Enaenje imena in bistva.
*Vsako ime, pa ima v drubenih odnosih svoje odgovornosti in dolnosti in to je implikacija
Konfucijeve teorije porpravljanja imena.
lovekoljubje in pravilnost
*V pogledu na vrline posameznika, Konfucij poudarja pravinost in lovekoljubje e
posebej lovekoljubje.
*Pravilnost pomeni tisto, kar je v neki situaciji treba narediti.
*To je kategorini imperativ.
*Vsak posameznik mora delati neke stvari zaradi stvari samih.
*lovekoljubje se sestoji iz ljubezni do drugih.
*lovek, ki zares ljubi druge je lovek, ki izpolnjuje svoje dolnosti v drubi.
Chung in Shu
*V LunYu je zapisano, ko uitelja nekdo vpraa kaj je to jen; uitelj ree: ne delaj drugim, kar
noe da drugi delajo tebi.
*lovek jena je tisti, ki v skrbi zase, skrbi tudi za druge; ki v elji da razvije sebe razvije tudi
druge.
*Konfucijev pojem Chung(pozitven vidik jena): zavest o drugih.
*Shu (negativni vidik jena): ne delaj drugim kar noe za sebe.
*Chung Yung: nauk o sredini: altruizem
Spoznanje Minga
*Iz ideje pravilnosti so konfucijanci izvedli idejo delanja zaradi niesar.

*lovek dela tisto, kar je potrebno preprosto zato, ker je to moralno potrebno storiti.
*Kot bomo videli so taoisti razlagali teorijo nedelanja, medtem pa so konfucijanci zastopali
teorijo delanje zaradi niesar.
*Po konfucijanstvu lovek ne more delati ni, ker za vsakega loveka obstaja nekaj kar mora
delati.
*Konfucij je poskusil vse, da bi reformiral svet
*O samem sebi je govoril: e moja naela prevladajo svetu je to Ming. e pa padejo na tla, je
to prav tako Ming.
*Ming se esto prevaja kot Usoda ali zapoved.
*Za Konfucija je znailna Zapoved ali Volja Neba.
Konfucijev duhovni razvoj
*V taoistinem delu Chuang-tzu vidimo, da so taoisti pogosto razumeli Konfucija kot loveka
ki se je omejil na moralo lovekoljublja in pravilnosti in je svesten samo moralnih in ne
nadmoralnih vrednosti.
*Povrno gledano so imeli prav, vendar pa so v resnici se motili.
*Tako je Konfucij o svojem duhovnem razvoju rekel: pri petnajstih sem elel znanje; pri
tridesetih sem lahko stal; pri tiridesetih nisem ve dvomil; pri petdesetih sem spoznal
Zapoved Neba; pri estdesetih sem poslual to Zapoved; pri sedemdesetih sem lahko sledil
eljam svojega duha brez da bi prestopil meje pravilnosti.
*Pri petdesetih je torej spoznal nadmoralne vrednosti.
*V tem pogledu je Konfucij podoben Sokratu
*Sokrat je mislil, da ga je boanska zapoved izbrala, da prebudi Grke, Konfucij pa pa je
posedoval podobno zavest o boanskem poslanstvu.
*Svet je dolgo bil brez reda. Ampak sedaj bo nebo uporabilo uitelja kot zvon za bujenje.
*Nadmoralna vrednota, ki jo je iskusil Konfucij ni bila popolnoma ista kot taoistina. Oni so
namre popolnoma zapustili idejo o inteligentnem Nebu, ampak so teili k mistinemu
spajanju s celoto.
*Njihov koncept nadmoralne vrednote je bil tako bolj osvobojen obiajnih konceptov
lovekih odnosov, od Konfucijevega.
*Vendar pa vseeno ne moremo rei, da se je Konfucij omejil na lovekoljublje.
Konfucijevo mesto v zgodovini Kitajske
*Konfucij je na Zahodu najbolj znan Kitajec.
*Vendar pa se je njegov status na sami Kitajski menjaval od obdobja do obdobja.
*Po njegovi smrti je bil glorificiran kot lovek, ki ga je odredilo Nebo bil je vije od kralja
eprav brez krone.
*Vendar pa to obdobje ni dolgo trajalo.
*e na zaetku prvega stoletja dobijo premo namre konfucijanci racionalnejega tipa.
*Konfucij tako ni ve smatran kot boansko bitje.
*Na zaetku 19. stoletja spet se ugled dvigne, vendar se po ustanovitvi Kitajske republike
njegov ugled spet zmanja
*Danes pa bi rekli, da je bil eden izmed uiteljev.

MO CU, PRVI KONFUCIJEV NASPROTNIK

*Naslednji veliki filozof je bil Mo Cu.
*ivel je okoli 4. stoletja p.n.t.
*Glavni izvor njegove misli je v delu Mo-Tzu
*Bil je osnovalec ole, ki se je kasneje zaela imenovati mocistina.
*V tistih asih je bila ta ola na isti ravni kot Konfucijeva
*Kontrast med njima je zanimiv.
*Konfucij je kazal razumevanje do tradicionalnih institucij, ritualov in knjievnosti
poskual jih je razumeti in upraviiti z etiko.
*Mo Cu je nasprotno se spraeval o njihovi vrednosti in jih poskual zamenjati z neim
enostavnejim, po njegovem miljenju, koristnejim.
*Konfucij je upravieval tradicijo medtem ko jo je Mo Cu kritiziral.
Drubeno ozadje Mocistine ole
*V tistih asih so bili rituali in glasba in podobno iskljuno stvari, ki so jih znali ceniti samo
aristokrati; obiajen lovek pa je bil to luksuz brez prave praktine uporabnosti.
*Iz tega stalia so mocisti kritizirali tradicionalne institucije.
*Z razpadom fevdalizma v vladavini u so nekateri strokovnjaki iz vojnega podroja ostali
brez svojih poloajev in nazivov.
*To so bili vitezi-lutalice.
*Njihova profesionalna etika je postala temelj mocistine etike.
*To in kritika konfucijanstva sta postala jedro mocistine filozofije.
*Verjetno so Mo Cu in njegovi uenci iz teh krogov vitezov.
*Mocisti so formirali strogo disciplinirano organizacijo za vojno akcijo.
*Vodja mocistine organizacije je dobil naziv Veliki Uitelj in je odloal o smrti in ivljenju
ostalih.
*Vendar pa so se mocisti loili od teh vitezov po tem, da niso bili pripravljeni iti v vsako
borbo zaradi plaila in so bili nasprotniki vsega agresivnega.
MoCujeva kritika konfucijanstva
*Po MoCuju naela konfucijanstva na tiri naine spravljjo svet v nevarnost:
1. Konfucijanci ne verjamejo v obstoj Boga in duhov, kar pomeni da je Bog nezadovoljen.
2. Konfucijanci hoejo, da se aluje e tri leta po smrti starev s imer tratijo energijo.
3. Konfucijanci se preve posveajo glasbi.
4. Konfucijance verjamejo v usodo, kar daje ljudem vzrok za lenobo in da so pomirjeni s to
usodo.
*Kritika izhaja predvsem iz tega, da je MoCu predstavljal niji sloj ljudi konfucij pa vijega.
Vsezaobzemajoa ljubezen
*MoCu ne kritizira sredino konfucijansko idejo jen-a (lovekoljublja) in Yi-a pravilnosti.
*MoCu pravzaprav velikokrat govori o teh dveh naelih.
*Vendar pa razume ta dva naela drugae kot konfucijanci.
*jen in ji za MoCuja pomenita vsezaobzemajoo ljubezen.
*To je tudi sredini koncept MoCuja, predstavlja pa iro profesionalno etiko vitezov-lutalic.

*MoCu razloi to ljubezen popolnoma utilitaristino s tem naelom dobimo mir.

*MoCujev idealni svet je tako moen samo z uresniitvijo vsezaobzemajoe ljubezni.
Boja volja in obstoj duhov
*Kako prepriati ljudi, da se imajo radi med sabo na tak nalin?
*MoCu, da bi navedel ljudi na uresnievanje naela vsezaobzemajoe ljubezni, poleg
utilitaristinih argumentov uporabi tudi veliko religioznih in politinih sankcij.
*Tako pie, da Bog obstaja in da ima rad ljudi, njegova volja pa je, da se vsi ljudje vzajemno
ljubijo.
*Z nesreami kaznuje ljudi, ki ga ne posluajo in ubogajo in nagrajuje druge.
*Poleg Boga pa obstajajo tudi duhovi, ki prav tako kaznujejo in nagrajujejo ljudi.
*Nekaj nedoslednosti.
Poreklo drave
*Da bi ljudje izvajali to ljubezen so nujne tudi politine sankcije.
*Teorija o poreklu drave: oblast vladarja izhaja iz volje naroda in Boje volje. Glavna naloga
vladarja je nadzor delotvornosti naroda. Oblast mora biti absolutna
*Ljudje morajo takno oblast privzeti ker nimajo druge izbire.
*Ljudje so pred tem iveli v naravnem stanju.
*V tem asu je vsak imel svoj prav in svoj narobe.
*Svet je bil v velikem neredu.
*Potem so se odloili za vladarja, da bi se izognili anarhiji.
*Drava mora biti totalitarna in oblast vladarja absolutna
PRVA FAZA TAOIZMA: Jang u
*V Konfucijevem LunYu nam pravi Konfucij, da je med tem koj potoval po deeli sreal
ljudi, ki se skrivajo opisal jih je kot osebe, ki so pobegle iz sveta.
Prvi taoisti in osamljenci
*Osamljenci so bili individualisti.
*Mislili so, da je svet tako zarjavel, da se iz njega ne more ni narediti.
*Taoisti so verjetno iveli dale od drugih ljudi, v naravi.
*Taoisti pa niso bili obiajni osamljenci.
*Bili so ljudje, ki so v osami poskuali razviti miselni sistem, ki bi dal smisel njihovemu
postopku.
*Jang u je ivel nekje v 3. stol. P.n.t.
Osnovne ideje Jang ua
*U Mencijevih delih je apisano: Naelo Jang ua je: Vsak za sebe!
*Preziranje stvari in cenjenje ivljenja.
*Jang u si ne bi izpulil niti lasu, pa eprav bi s tem naredil dobro za cel svet.

Razvoj taoizma
*So tri glavne faze.
*Ideje, ki so pripisane Jang uju predstavljajo prvo.
*U knjigi Lao-tzuja je druga faza.
*U knjigi Chuang-tzuja je tretja faza.
*Prva toka je skrb za ivljenje in izmikanje ranjenja.
*Jang ujeva metoda za dosego tega je beanje.
*Tako osamljenec pobegne zlemu ljudskega sveta.
*Druga faza odkriva zakon po katerem se zasnujejo spremembe v svetu.
*Stvari se namre spreminjajo, zakoni pa ostajajo isti.
*e lovek te zakone razume, jih lahko obrne v svojo korist.
*Tretja faza: razlog moje velike nevolje je moje telo. e ne bi bilo telesa nevolja ne bi mogla
obstajati.
IDEALISTINO KRILO KONFUCIJANSTVA: Mencij
*Mencij je ivel nekje v 4-3. st. p.n.t.
*Mencij predstavlja idealistino krilo konfucijanstva.
Dobrota ljudske prirode
*Konfucij je naredil ostro razliko med pravilnostjo in arom.
*Govoril je da se more jen uresniiti.
*Vendar pa ni objasnil zakaj mora lovek delovati na tak nain.
*Mencij hoe odgovoriti na to vpraanje.
*Teorija prvobitne dobrote loveke narave.
*V lovekovi naravi so dobri elementi.
*Obstajajo tudi drugi elementi, ki po sebi niso dobri ne zli, vendar pa lahko vodijo v zlo.
*Te elemente si lovek deli z drugimi ivalmi.
*Zato jih ne vzame kot del loveke narave.
*Mencij daje polno argumetnov zato: na primer loveki duh ne prenese trpljenja drugih.
*Govori o tirih vrlinah, ki so loveku prirojene.
Osnovna razlika med konfucijanci in mocizmom
*Naelo vsak za sebe vodi k odvzemu znaaja vladarju, oetu.
*Brez tega pa je lovek zver.
*Ta kodljiva naela kodijo lovekoljubju.
*eprav imajo mocisti tudo naelo jen, se pri njih pri loveku to naelo ele razvije in ni
vrojeno.
Politina filozofija

*Po mocisith drava obstaja ker je koristna, po konfucijancih pa zato ker mora obstajati.
*Ljudje svoje polna ustvarjenje in razvoj najdejo samo v lovekih odnosih.
*lovek je politina ival kot Aristotel.
*e vladarju manjka etini ut, imajo ljudje pravico do revolucije.
*e namre vladar ne postopa moralno, tako preneha biti vladar, ampak po Konfucijevi teoriji
izravnave imena obiajen lovek.
*Mencijeve misli so bile pomembne tudi leta 1911, ko je nastajala republika Kitajska.
*Obstajata dve vrsti vladavine: vladavina modreca in vladavina vojnega glavarja.
*Mo vlade modreca je moralna, mo vlade vojaka pa fizina.
*Najvaneji ekonomski temelj je razdeljevanje zemlje glede na ast.
Misticizem
*Po Menciju je vesolje moralno vesolje. Moralna naela loveka so moralna naela vesolja.
OLA IMENA
*Izraz Ming Chia je ponekod preveden kot sofisti, ponekod kot logiki ali dialektiki.
*Dobesedno je preveden v ola imena.
*Ukvarjajo se s problemom odnosa med imenom in danostjo.
ola imena in razpravljalci
*e gledamo iz loginega stalia je kontrast med imenom in datostjo v kitajski filozofiji
podoben kontrastu med subjektom in predikatom na Zahodu.
*e reemo to je sto ali Sokrat je lovek; sta sto in lovek datost (pomen?predmet?
danost?) in to ter Sokrat ime.
*Pripadnici ole imena so bili v davnih asih poznani kot razpravljalci.
*Njeni pripadniki so bili znani po paradoksalnih trditvah, ki so bile pripravljene na tak nain,
da so se lahko bojevale v sporih z drugimi.
*Te trditve so namerno trdile tisto, kar so drugi zavraali.
*Predstavnik te ole Teng Hsi je bil advokat, ki je uspeval pri pretvarjanju prav v krivo in
krivo v prav, tako, da na koncu ni bilo ve meril pravega in napanega.
*Tolmail je zakon kot mu je bilo po volji.
*Posvetil se je tolmaenju in analiziranju rke zakona, zanemarjal pa je njegov duh in vezo z
datostjo.
*Z drugimi besedami, njegova pozornost je bila usmerjena na imena in ne na pomen?.
*Tak je bil duh ole imena.
*Ostali predstavniki Huj-i in Kung-sun Lung.
*Tudi ta dva sta se ukvarjala z legalno dejavnostjo.
*Huj-i je predstavljal eno smer, ki je govorila o relativnosti obstojeih stvari.
*Kung-sun Lung pa drugo, ki je govorila o absolutnosti imena.
*Vzemimo trditev tole je stol
*Tole kae na konkretno datost, ki je spremenljiva in moe nastati in izginiti.

*Beseda stol pa napeljuje na abstraktno kategorijo ali ime, ki je nespremenljivo in zmeraj

ostaja isto.
*Ime je tako absolutno, datost pa relativna.
Huj iova teorija relativnosti
*Huj i 3. st. p.n.t.
*Njegovi spisi so izgubljeni, kar pa vemo o njem je niz 10ih tok.
1. Izza najvejega ni ni in se imenuje Veliko.
2. V najmanjem ni ni, in se imenuje Malo.
*To sta analitini sodbi, ki kaeta in zaobjemata samo imena.
*Vseh deset tok predstavlja relativnost datosti.
Kung-sun Lungova teorija univerzalij
*Bil je poznan po sofistinih argumentih.
*Za razliko Od Huj ija, pa on poudarja absolutnost imena.
*Razvije misel o univerzalijah, podoben koncept kot Platonove ideje.
DRUGA FAZA TAOIZMA: LAO CE
Tao, Ono kar se ne more imenovati
*Tao, ki se lahko zajame z besedami, ni pravi Tao.
*Tao je veen, nima imena, je neizklesana skala.
*V taoistinem sistemu obstaja razlika med bivajoim(yu) in nebivajoim(wu).
*Tao nima imena, vendar pa skozi njega nastaja vse kar se lahko imenuje.
*Tao v bistvu sploh ni ime.
*Ko tao poimenujemo Tao, s tem ne mislimo da poseduje kakrnakoli svojstva po katerih bi
se lahko imenoval.
*Ker stvari zmeraj obstajajo, Tao nikoli ne neha biti, s tem pa pa tudi ime TAo ne prestane
obstajati.
*Ime, ki nikdar ne prestane obstajati je trajno ime, ampak tako ime v resnici sploh ni ime.
*Kar se lahko imenuje je zaetek Neba in Zemlje.
*Taoisti so verjeli, da ker obstajajo stvari, mora obstajati nekaj skozi kar obstajajo.
*To nekaj so oznaevali s Tao, kar pa v bistvu ni ime.
*Tao je tisto, kar se ne more imenovati Nebivajoe in tisto skozi kar vse nastaja.
*Pred nastankom Bivajoega mora obstajati Nebivajoe iz katerega Bivajoe nastaja.
Nespremenljivi zakon narave
*eprav so stvari spremenljive in se menjajo, se zakoni ki upravljajo s tem menjanjem ne
spreminjajo.
*Med zakoni, ki upravljajo s spremembami stvari je najpomembneji tisti, ki pravi da ko
stvar dosee eno skrajnost, gre v nasprotno smer.
*To je obraanje Tao-a
*In to je zakon narave.
*Vendar kaj se razume kot skrajnost?
*Obstaja kakna absolutna meja?

loveko obnaanje
*Splono pravilo za loveka je, da e hoe nekaj dosei, mora do tja priti skozi nasprotje
tistega.
*e hoe nekdo obvarovati kapitalizem, mora vanj pustiti elemente socializma.
*Tako se modrec skriva, pa je vseeno viden povsod.
*Ne hvali se z uspehi, zato uspehi trajajo.
*Ti izreki so prva toka splonega pravila.
*Najbol polno zgleda prazno, ampak je vseeno njegova uporabnost neisrpna.
*Najbolj prav zgleda kot narobe.
*Bodi kriv in bo pravi.
*Bodi prazen in se bo napolnil.
*To ilustrira drugo toko splonega pravila.
*To je nain kako lahko lovek iveti v svetu in dosegati svoje cilje.
*Te teorije se lahko izvedejo iz obe teorije, da je obraanje gibanje Tao-a
*Iz te teorije se lahko izvede tudi znamenita teorija Wu-wei, ki se lahko prevede kot nedelo
*Vendar pa ko uporablajmo ta izraz moramo vedeti da pravzaprav ne pomeni popolno
odsotnost dela.
*Pomeni manj dela.
*Po teoriji nedelanja mora lovek omejiti svoje delo na tisto kar je nujno in naravno.
Politina teorija
*Lao Ce iz teh teorij izpelje tudi svojo teorijo politike.
*Taoisti se strinjajjo s konfucijanci,da je idealna drava tista, ki ima na elu modreca.
*Razlika med taoisti in konfucijanci je ta, da konfucijanci od svojega vladarja priakujejo, da
naredi za narod mnogo stvari, medtem ko taoisti pravijo, da mora vladar skrbeti za
odstranjevanje ustvarjenega ali pa da sploh ni ne naredi.
*Po Lao Ceju je namre na svetu toliko nesree ne ker se ni ne naredi, ampak ker se preve
naredi.
*Lao Ce pravi: izobite modrost, odvrzite znanje in ljudem bo dvakrat bolje
*Moder vladar bi uniil vse vzroke nemira u svetu.
*To izhaja iz paradoksalne misli : Tao ni ne dela, pa je vendar vse nareto skozi njega.
TRETJA FAZA TAOIZMA: Chuang Chou
Pot doseganja relativne sree
*Svoboden razvoj nae narave nas lahko pripelje do relativne sree; absolutna srea se dosee
z vijim razumevanjem narave stvari.
*Da bi se svobodno razvijanje nae narave uresniilo, moramo imeti monost za popolno
svobodno izpolnjevanje nae naravne sposobnosti.
*Ta sposobnost je na Te, ki izhaja neposredno iz Tao.
*Na Te nas tako dela za tisto kar smo.
*Sreni smo ko se ta Te ali naravna sposobnost svobodno uresniuje.
*Tu je pomembno vedeti, da so nae narave razline, zato jih izpolnjujemo razlino.

Politina in socialna filozofija

*Cilj vseh zakonov, morale, institucij in vlad je ukinjanje razlik.
*Za ribe pa je voda nujna, za loveka pa monost utopitve.
*Zato se taoisti zoperstavljajo ideji drave, ki upravlja skozi formalne mehanizme in pravi, da
je najbolji nain upravljanja neupravljanje.
*Vladanje z nevladanjem.
Obutenje in razum
*Relativna srea je relativna ker je odvisna od neesa.
*Tono je, da je lovek sreen ko v popolnosti izponjuje svoje naravne sposobnosti.
*Obstajajo pa tudi mnogo nainov ko se lahko to izpolnjevanje preprei.
*Recimo smrt, bolezen, starost.
*Chuang Chou veliko razmilja o najveji nesrei, ki lahko doleti loveka smrti.
*Strah pred smrtjo je glavni izvor loveke nesree.
*e prav razumemo naravo stvari, pa to niti ni taka nesrea.
*lovek lahko z razumom zmanja svoja obutenja.
*Na primer razumen lovek se ne bo jezil nad dejem, ki ga je ujel zunaj.
*Ve razumevanja kot ima lovek, manj je razoaranj.
*Kot je rekel Spinoza: V kolikor duh razume stvari kot nujne, toliko vejo mo ima nad
afekti.
*To je po taoistih razprenje obutkov z razumom.
*Taoisti so smatrali, da modrec, ki popolno razume naravo stvari tako nima obutkov.
*To imenujejo duevni mir.
Pot doseganja absolutne sree
*Obstaja pa tudi druga smer taoistine misli, ki poudarja relativnost narave in poistovetenje
loveka z vesoljem.
*Da bi lovek dosegel to poistovetenje, so mu potrebni znanje in razumevanje na e viji
stopnji.
*Tak modrec presega razliko med jaz in ne-jaz.
*Tako nima svojega jaza.
*On je izenaen s Taom.
*Modrec je tako poistoveten s Taom in zato nima dosekov, saj Tao ni ne dela, pa vendar je
vse narejeno skozi njega.
Metodologija misticizma
*Da bi se zedinil z Velikim Enim mora modrec pozabiti razlike med stvarmi.
*To naredi tako da odvre znanje, to pa je metoda, ki so jo taoisti uporabljali za dosego
notranje modrosti.
*Ko so vse razlike pozabljene ostane e samo celota.
*Tako modrec dobi znanje vije stopnje.

YIN-YANG OLA IN ZGODNJA KITAJSKA KOZMONOGIJA

*Ta ola izhaja iz okultistov.
*V davnih asih so bili poznani kot fang shih
*Okultne veine so razvrene v 6 kategorij.
6 kategorij okultnih vein
1. Astrologija
*Astrologija slui za urejanje 28ih zvezd in za raunanje premikov planetov, Sonca in Lune,
da bi se zabeleili pojavi sree in nesree.
2. Koledarji
*Koledarji sluijo za razporejanje tirih letnih dob v odgovarjajoi vrstni red.
*S to veino se obelodanijo nesrea in srea.
3. 5 elementov
*Ta veina nastaja iz kroenja petih sil.
4. Prerokovanje
*Prerokovanje iz rmanovih stebelc, elvjih oklepov
5. Gatanja?
6. Sistem form
*fizionomija in feng-shui
*feng-shui se zasnuje na konceptu, da je lovek proizvod vesolja.
*feng-shui = veter-voda
*V asu ko je bil fevdalizem na vrhuncu, je imela vsaka aristokratska druina enega
strokovnjaka za te okultne veine.
*Ob propadu fevdalizma so se ti ljudje porazgubili in nadaljevali z uprizarjanjem teh vein
med narodom.
*Sam okultizem ali magija, temelji elji tolmaenja narave na pozitiven nain.
*Okultizem posatane nauk ko se odree verovanja v nadnaravne sile in poskua vesolje
razlagati samo z naravnimi silami.
*Yin-Yang ola doprinese kitajski misli prav to.
*Pozitivno pojasnjevanje naravnih dogodkov z naravnimi silami.
Pet elementov v delu Velika Norma
*Velika norma je eno od klasinih kitajskih del.
*5 dinaminih sil, ki vzajemno delujejo.
*Voda, ogenj, les, kovina, zemlja.
*U veliki normi je predstava o petih elementih e primitivna.
*Pisec o njih razmilja kot o stvarnih materijah: vodi, ognju
*Pozneje so to abstraktne prasile.
Mesene zapovedi
*Drugi vaen dokument yin-yang ole so mesene zapovedi
*V tem delu se struktura vesolja opisuje s termini yin-yanga.
*Tudi tukaj najdemo 5 elementov.

*kozmoloka teorija: medsebojno vplivanje petih elementov.

Cu Jen
*Cu Jen je velika osebnost v Yin-Yang oli.
*Njegova metoda naj bi bila raziskovanje malih predmetov in potem irjenje na velike, dokler
dosegel tisto kar nima mej.
*Njegovi interesi so bili geografija in zgodovina.
Filozofija zgodovine
*Cu Jen je razvil novo filozofijo zgodovine, po kateri se zgodovinske spremembe tolmaijo v
skladu s kroenjem petih elementov.
*Tako se naj bi dinastije menjavale v skladu z naravnim menjavanjem elementov.
*Ta njegova teorija je bila tudi uporabljena v politika v 2.st.p.n.t.
Naela Yin-Yang po opisu v dodatku Knjige premen
*Teorija petih elementov je tolmaila strukturo vesolja, ni pa pojasnila njegovega nastanka.
*To teorijo je dal Yin-Yang.
*Beseda yang je prvobitno pomenila: soneva svetloba in svetloba na sploh.
*yin pa temo
*Pozneje so Yin in Yang zaeli smatrati kot dve kozmini naeli, sili, ki predstavljajo
mokost, aktivnost, toploto, svetlost, trdnost (Yang); ali enstvenost, pasivnost, hladnost,
temo, vlanost (Yin).
*Vsi pojav v vesolju nastajajo glede na ta dva naela.
*Ta koncept je vse do pred nedavnim prevladoval v kitajskih kozmolokih spekulacijah.
*Kasneje se je teorija o yin-yangu navezovala s Knjigo premen.
*Glavni korpus te knjige se sestoji iz osmih trigramov.
*S kombiniranjem teh trigramov dobimo heksagrame.
*skupaj 64 heksagramov.
*Originalni tekst Knjige premen je sestavljen iz teh heksagramov in njihovih tolmaenj.
*Kasneje so knjigi premen dodana mnoga tolmaenja, od katerih so nekatera bila moralna,
metafizina in kozmoloka.
*Zdruena so v delu knjige, ki se imenuje deset kril.
*V tem poglavju bomo pogledali samo kozmoloka tolmaenja (ostala pa v poglavju
Konfucijanska metafizika.)
*Poleg koncepta yin-yanga je v dodatku e ena ideja, namre ideja tevila.
*Ker so stari Kitajci prerokovanje smatrali kot metodo za odkrivanje skrivnosti vesolja.
*Ker pa je prerokovanje zasnovano na kombinaciji razlinih tevil, ni presenetljivo, da so
pisci dodatka dali toliko poudarka na tevila.
*tevila yanga so bili neparni in yina parni.
*Tako je tevilo Neba 1, tevilo Zemlje 2
*Pozneje je Yin-Yang ola hotela povezati s tevili pet elementov z yin-yangom
*Tako so trdili da 1 tevilo neba ustvarja vodo
*V trigramih cele rte simbolino predstavljajo naelo yang in prekinjene rte yin.

REALISTINO KRILO KONFUCIJANSTVA: HSIN CU

*Tri najveje figure ole literatov so bili Konfucij, Mencij in Hsin Cu (3.st.p.n.t.)
*Hsin Cujeva misel je antiteza Mencijeve.
*Nekateri pravijo, da je Mencij predstavljal levo krilo ole, Hsin Cu pa desno.
*Vendar je to posploevanje.
lovekov poloaj
*Hsin Cu je najbolj znan po svoji teoriji, da je lovek po svoji naravi slab.
*Mencij: dober.
*Hsin Cujeva filozofija se lahko poimenuje filozofija kulture.
*Njegova teza je, da je vse dobro in vredno plod lovekega truda.
*To izhaja iz kulture, kultura pa je produkt lovekega truda.
*Edino tisti je modrec, ki ne poskua spoznati Neba (Mencij:modrec mora spoznati nebo)
*Po Hsin Cuju so tri sile: Nebo, Zemlja in lovek.
*lovekovo poslanstvo je, da izkoristi, kar mu nudita Nebo in Zemlja in tako ustvari svojo
lastno kulturo.
Teorija loveke narave
*loveko naravo je potrebno kultivirati..
*Po Menciju se lovek rodi s tirimi vrlinami.
*e jih razvija do popolnosti postane modrec.
*Hsin Cu pa pravi, ne samo da se lovek rodi brez vsakega zaetka dobrote, ampak v sebi
nosi zaetke zla.
*lovek se rodi z eljo po utnih uitkih.
*Ima pa inteligentnost, ki jo lahko izkoristi in postane moder.
Poreklo morale
*e se lovek rodi z zlom, od kod je torej poreklo dobrega.
*Hsin Cu odgovarja: ljudje ne morejo iveti brez drubene organizacije.
*Posamezniku je potrebna podpora.
*Sposoben lovek se lahko odlikuje le v eni stvari, zato rabi druge.
*Ljudje se morajo zdruiti, da skupno premagajo nevarnosti.
*Za drubo pa so potrebna pravila li (obredi, ceremonije, pravila ivljenja)
*lovek mora tako imeti li in moralo, ker ga mora imeti.
*Dobro tako pride iz morale in lija.
Teorija obreda in glasbe
*Za konfucijance so najvaneje ceremonije alosti za umrlimi.
*Funkcija obreda alosti je, da razjasni pomen ivljenja in smrti.
*Ti obredi kaejo na vrhunec pobonosti in vernosti, ljubezni in spotovanja.
*O glasbi pravi: glasba je orodje moralne vzgoje.

Napake drugih ol
*Hsin Cu je smatral, da je veina argumetnov ole imena in kasnejih mocistov zasovana na
loginih sofizmih.
HAN FEJ CU IN LEGALISTINA OLA
Drubeno ozadje legalistov
*Struktura Kitajskega fevdalnega prebivalstva je bila enostavna.
*Kralji, knezi in fevdalci so bili vsi v sorodu.
*Knezi so bili podrejeni kralju in fevdalci knezu.
*Kralji in knezi niso imeli nobenih stikov s preprostim prebivalstvom.
*Majni fevdalci so tako upravljali z ljudstvom in jim pripravljali kazni, da bi jih obdrali za
podlone.
*Razpad fevdalizma je prinesel mnogo sprememb.
*Razlike niso bile ve tako absolutno zartane.
*Nove situacije so prinesle nove probleme.
*Vse ole od Konfucija dalje pa so jih poskuale reevati.
*Bilo je veliko ljudi, ki so se spoznali na realno in praktino politiko.
*Vladarji so iskali nasvete od le-teh
*Taki ljudje so postali poznani kot ljudje metode.
*Tako so jih imenovali, ker so razvili metode upravljanja.
*Tako se je vzpostavila legalistina misel.
Han Fej Cu
*Predstavnik vrhunca legalistine ole.
*3.st.p.n.t.
*Tri stvari je smatral za neizbene: Pameten vladar daje svoje uredbe, kot bi to naredilo Nebo,
in manipulira z ljudmi kot da je boansko bitje. Ker je kot Nebo on ne dela napak in nikoli
nima teav.
*Vladarjeva mo shih, njegovi zakoni fa, manipuliranje shu.
*Te tri stvari so orodje carjev in kraljev.
Legalistina filozofija zgodovine
*Od Konfucija dalje je mnogo filozofov se sklicevala na tradicijo, da bi upraviila svoje
trditve.
*Tako so ti filozofi dali regresivno razumevanje zgodovine.
*Vsi so namre zgledovali po zlati dobi.
*Legalisti so se ostro postavili proti takemu razumevanju zgodovine.
*Potrebe svojega asa so razumeli realistino.
*Nove probleme je treba reevati po novih merilih.

Nain vladavine
*Da bi lahko reevali probleme v novih okoliinah so zato predlagali nove naine vladavine
za katere so trdili, da so nepogreljivi.
*Prvi nujen korak je bil postavitev zakona.
*Z zakoni se ljudem pokae kaj lahko in kaj ne smejo.
*Tako vladar z zakonom in avtoriteto upravlja svoj narod.
*Ni potrebno da razpolaga s kako posebno sposobnostjo ali vrlino.
Legalizem in taoizem
*Ni se ne naredi, pa je vseeno vse narejeno to je taoistina in legalistina wu-wei
*Vladarju ni treba ni narediti.
*Ampak pusti, da drugi naredijo vse zanj.
*Za vladanje se naslanja na zakone in metode.
*Legalisti pa za razliko od taoistov mislijo, da je lovek najprej popolnoma slab.
*Prav tako legalisti zagovarjajo popolno kontrolo drube; taoisti popolno svobodo.
Legalizem in konfucijanstvo
*Konfucijanci so trdili, da je treba narodom upravljati z li in morale in ne z zakonom in
kaznovanjem.
KONFUCIJANSKA METAFIZIKA
*Videli smo,da je bila Knjiga premen na zaetku namenjena za prerokovanje.
*Kasneje pa so ji konfucijanci dali kozmoloka, metafizina in etina tolmaenja, ki tvorijo
dodatke.
*Kozmoloko teorijo v dodatkih smo e dali skoz.
*V tem poglavju pa se vraamo na metafizine in etine teorije zajete v Dodatkih in poglavju
Chung Yung v YiJingu.
*Chung Yung ali doktrina sredine sestavlja eno od poglavij Knjige obredov.
*Pisec naj bi bil Konfucijev vnuk Cu-su
*Dodatki in Chung Yung predstavljajo poslednjo stopnjo metafizinega razvoja
konfucijanstva.
Naela stvari
*Najznailneja metafizina ideja v Dodatkih je ideja Tao-a, kot v taoizmu.
*Vendar pa se ta ideja popolnoma razlikuje od taoistinega koncepta Tao-a.
*Za pisce Dodatka se Tao lahko imenuje; strogo vzeto se lahko samo Tao tako imenuje.
*Lahko vzamemo taoistini Tao in tao iz Dodatka.
*Tao taoizma je tisto iz esar gre nastajanje in menjavanje vseh stvari v vesolju.
*V dodatku je Tao-ov ve in ustvarjajo naela, ki upravljajo s posebno kategorijo stvari v
vesolju.
*Kot taki se poklapajo s konceptom univerzalij v filozofiji Zahoda.
*V Dodatku je tako zapisano, da tisto zaradi esar so trde stvari, trde, je tao trdnosti.

*Tako obstaja tao vladanja, oetovstva, sinovstva.

*To spominja na Konfucijev koncept popravljanja imena.
*Pisci dodatkov so smatrali komentarje heksagramov za obrasce od katerih vsak predstavlja
enega ali ve tao-v
*Tako komentarji vseh heksagramov pomenijo vse tao-e v vesolju.
*Heksagrami pa se jemlejo kot grafini simboli teh univerzalnih tao-v.
*Tako je na primer simbol Ch'ien simbol mokosti.
*Komentarji heksagrama Ch'ien tako predstavljajo tao vseh mokih stvari v vesolju.
*Taoi so enostavni.
*Stvari se stalno spreminjajo tao ostaja enak.
Tao sazdavanja stvari
*Poleg tao-a za vsako kategorijo stvari, obstaja tudi drugi Tao za vse stvari kot celoto.
*V dodatku pie en Yang in en Yin: to se imenuje Tao.
*Kar iz njega prihaja je dobrota, kar pa s tem izpopolnjuje je narava loveka in stvari.
*To je Tao sazdanja stvari.
Tao preobrazbe stvari
*En od pomenov besede Yi je preobrazba.
*Dodatki pravijo, da so vse stvari v vesolju v procesu menjanja.
Sredina in skladnost
*V Doktrini sredine je ideja chung v popolnosti razvita.
*Chung je podoben aristotelovski ideji zlate sredine.
*Pomen izraza chung je: ne preve, ne premalo.
*Pretiravanje je zlo.
*Tono tako kot je treba je to kar konfucijanci nazivajo chung.
*Doktrina sredine pravi: ne dovoliti, da prevladajo obutki zadovoljstva, alosti to je stanje
chung.
*Chung je glavni temelj sveta.
*Skladnost je poravnanje razlik in spajanje v skladno celoto po meri chung.
Prosvetljenje in popolnost
*V doktrini sredine se popolnost opisuje kot ch'eng (iskrenost) in opis gre ob pojmu
prosvetljenja.
*Ko obstaja popolnost je tam tudi prosvetljenje in obratno.
*Popolnost lovekovega jaza je v lovekoljubju(jen).
*In samo tisti, ki poseduje najvejo mero popolnosti lahko do kraja razvije svojo naravo.
SVETOVNA POLITIKA IN SVETOVNA FILOZOFIJA
*Iz kitajskega stalia, v kolikor je beseda o svetovni politiki, zgodovina naega sveta zgleda
kot ponavljanje davnih obdobij v kitajski zgodovini.

******
Avtor se v tem poglavju posvea zgodovini Kitajske.
Kratek pregled sledi v drugem dokumentu: zgodovina kitajske
******
TUNG UNG-U, TEORETIK CARSTVA HAN
Zdruevanje Yin-Yang ole in Konfucijanske ole
*Tung ung-u (3.st.p.n.t.) je bil zasluen za pretvarjanje konfucijanstva v ortodoksno vero
dinastije Han.
*Poskual je dati neko vrsto teorijskega upravienja novega politinega in drubenega
napredka njegove dobe.
*Skupaj z Yin-Yang olo je verjel, da obstaja tesna vzajemna povezanost med Nebom in
lovekom.
*V skladu s tem, je spojil metafizino upravievanje izvedeno iz Yin-Yang ole s politino
filozofijo in filozofijo drube, ki je bila preteno konfucijanska
Kozmoloka teorija
*Po Tung ung-uu ima vesolje deset sestavin: Nebo, Zemljo, Yin in Yang, pet elementov in
loveka.
*lovek je po fiziolokih in po mentalnih svojstvih replika Neba.
*Kot tak je lovek nadmoen nad drugimi stvarmi v svetu.
Teorija loveke narave
*Ker ima nebo svoj Yin in Yang, lovek pa je replika Neba, tudi loveki duh vsebuje dva
elementa: hsing (loveko naravo) in ch'ing (ustva).
*Iz hsinga prihaja vrlina lovekoljubja iz ch'inga pa pohlep.
*S tem Tung ung-u nadaljuje spor o tem, kak je lovek po naravi dober ali slab.
*Je nekje vmes. Ne strinja se z Mencijem in ne z Hsin Cujem
*Pravi pa, da je kultura pomembna za udobravanje loveka.
Drubena etika
*Vse stvari morajo imeti korelate.
*e obstaja ve mora obstajati manj: Yin=korelat _Yanga
*Ta teorija je sluila za upravienje drubenega napredka.
*Po konfucijancih obstaja 5 glavnih lovekih odnosov: vladar-podanik, oe-sin, mo in ena,
mlaji in stareji brat, prijatelji.
*Tung je izbral tri in jih poimenoval kang vozel.
*Tako je vladar kang svojih podanikov.
*Ti trije kangi ustvarjajo etiko drube.
*lovek mora razvijati svojo naravo v smeri moralnih zakonov, ki so dediina kulture in
civilizacije.

Politina filozofija
*Vendar pa vsi ljudje tega ne morejo dosei sami.
*Zato je funkcija drave, da jim pomaga pri njihovem razvoju.
*Nebo je ustvarilo ljudi katerih narava ima osnovno materijo dobrote, vendar pa sami ne
morejo postati dobri. Zato je Nebo zaradi njih vzpostavilo kralja, da bi jih naredil dobre.
*Vladar vlada s pomojo dobrih del, nagrad, kazni in usmrtitev.
*e nekaj ni v redu v loveki vladi to vzrokuje na nezadovoljstvo in gnev Neba, ki povzroi
potrese in poplave
*Tedaj vladar ve, da nekaj ni v redu z njegovo vladavino.
PREMO KONFUCIJANSTVA IN PREPOROD TAOIZMA
Izenaevanje misli
*Vsi zgodovinski dokumenti, vsi spisi stotih ol in vsa ostala knjievnost se je v dinastiji 'in
morala segati.
*To je prakticiranje legalistine misli.
*Obstajati je moral samo en svet, ena vlada, ena zgodovina in en nain miljenja.
*Nasilnost dinastije 'ing je vodila do hitrega propada.
*Konfucijanstvo s estimi klasinimi deli je prevzelo dominanten poloaj.
*Preteklo pa je veliko asa dokler so konfucijanci uvrstili svoj poloaj in medtem so si
prisvojili mnoge ideje svojih soparnih ol, kar je naredilo konfucijanstvo drugano od tistega
kar je bilo na zaetku.
Spor ol starih in novih tekstov
*Konfucijanci so se razdelili na olo starih in novih tekstov.
*Stara ola se je tako imenovala, ker je trdila da poseduje tekste e pred zaiganjem v dinastiji
'in.
*Tung ung-u pa je predstavljal novo olo.
*Spor med tema dvema olama je bil najveji v kitajski misli.
*ola starih tekstov se je pojavila kot revolucija usmerjena proti oli novih tekstov.
*ola novih tekstov bi lahko bila podaljek idealistinega krila konfucijanstva, starih pa
realistinega.
Jang Hsijung in Vang 'ung
*Jang Hsijungova najveja skrivnost je, da je premikanje Tao-a preobraanje..
*Napade Yin-Yang olo in hvali Mencija.
Vang un'g
*Najveji mislec ole starih tekstov.
*Tudi on napada Yin-Yang olo.
*Utr pot obnovi taoizma.

Taoizem in budizem
*Obnovljena taoistina filozofija je neotaoizem.
*Obstaja Tao chia in Tao chiao, filozofija in vera.
*ola starih tekstov oisti konfucijanstvo od elementov Yin-Yanga, pozneje pa so se pomeali
s taoizmom in ustvarili taoistino religijo.
*religiozni Taoizem se je razvil kot zamenjava za budizem, ki je vtistem asu bil v Indiji.
*Religiozni taoizem je nasprotoval religioznemu budizmu.
*Taoistina filozofija pa je pozdravljala budistino filozofijo.
*Med budizmom in taoizmom obstaja ve podobnosti.
*Oblika misticizma: Tao se opisuje kot nekja neimenljivega, konna stvarnost budistov se tudi
ne more razloiti z besedami.
NEOTAOIZEM: RACIONALISTI
*Neotaoizem je novi naziv za misel, ki je bila v 3-4.st.p.n.t. na Kitajskem bila poznana po
imenu temno znanje
Novo tolmaenje Konfucija
*Neotaoisti so Konfucija e zmeraj smatrali za najvejega modreca.
*Pravili so, da Konfucij ni govoril o pozabi ker je e pozabil da se je nauil pozabljati.
Tao je ni
*Tao je wu.
*Zanikali so obstoj Tvorca in ga zamenjali s Taom.
*e je torej Tao ni, potem stvari nastanejo iz nia..
*Nastanejo iz samih sebe.
NEOTAOIZEM: SENTIMENTALISTI
Veina stvari je pojasnjenih za to in zgornjo olo v zapiskih iz Klasikov Daoizma.
UTEMELJITEV KITAJSKEGA BUDIZMA
*Prihod budizma na Kitajsko je bil eden od najvejih dogodkov v kitajski zgodovini.
Budizem pa je bil pomemben faktor v kitajski civilizaciji, sploh je vplival na religijo,
filozofijo, likovno umetnost in knjievnost.
Prihod in razvoj budizma na Kitajskem
*1. st. n. t.
*V tretjem in etrtem stoletju je preveden vse veje tevilo budistinih tekstov metafizine
narave.
*Enaili so ga s taoizmom.
*sinteza indijskega budizma in kitajskega taoizma je pripeljala do kitajske oblike budizma.
*Kitajski budizem je oblika budizma, ki je vzpostavil vez s kitajsko filozofsko tradicijo.

Obi koncepti budizma

*V kitajino je bilo prevedenih mnogo tekstov.
*Tako hinayana in mahayana (velik in mali voz), vendar pa je samo drugo delo dobilo trajno
mesto v kitajskem budizmu.
*Mahajanski budizem je najbolj vplival na Kitajce s konceptom vseobsegajoega duha
*eprav je ol budizma mnogo in se med sabo zelo razlikujejo, se vsi strinjajo glede teorije
Karme.
*Karma se obiajno prevaja kot delo ali akcija, v resnici je pomen veliko iri.
*Po budizmu so vsi pojavi v vesolju manifestacije duha razumnega bitja.
*Karkoli razumno bitje naredi ima svojo posledico v prihodnosti.
*Ta posledica je rezultat akcije, na katero pride reakcija.
*In to je vraanje Karme.
*Karma je vzrok in njeno vraanje posledica.
*Smrt ni konec lovekovega obstoja.
*Kar je v tem ivljenju je rezultat neesa iz prejnjega ivljenja.
*Kar posameznik naredi v tem ivljenju, dobi nazaj v naslednjem.
*Ta vzrona veriga se imenuje Samsara.
*Po budizmu vsa nesrea izvira iz lovekovega nepoznavanja narave stvari.
*To nepoznavanje je Avidya.
*Edino upanje poiva v menjavi nepoznavanja za razsvetljenost in to se imenuje Bodhi.
*Vsa uenja in praksa raznih budistinih ol hoe dosei razsvetljenost.
*V toku mnogih ivljenj posameznik lahko nabere Karmo in se tako osvobodi.
*Ta osvoboditev se imenuje Nirvana.
*Stanje Nirvane je poistovetenje posameznika s vseobsegajoim duhom.
*Kitajska ola srednje poti je pojmovala nirvano drugae.
Teorija dvakratne resnice
*Teorija, ki jo predlaga ola srednje poti.
*ta govori o resnici v obiajnem smislu in o resnici v vijem smislu.
*Tri stopnje dvakratne resnice
Filozofija Seng-aoa
*Eden od velikih uiteljev te ole na Kitajskem v 5. stoletju je bil Kumaradiva, ki je bil
Indijec.
*Seng-ao je bil njegov uenec.
*Pravil je:
*stvari se neprestano menjajo.
*Vse kar je v danem trenutku je pravzaprav nova stvar glede na isto stvar, ki je obstajala v
preteklosti.