Konfucij (551 479 BC, imenovan tudi Kong Qui, Kong Zhongni, na kratko Kong)

Oziral se je po starih kraljih in njihovi modrosti ter hotel vnovi predelal in sistematiziral
njihove ideale v obliki spisov. Njegova osrednja pojma sta nravnost (ren) in obredje (li). To
naj bi bili poglavitni kreposti plemenitnika naproti prostaku.
Konfucij je pri petnajstih letih zael s poukom in nikoli ve nehal. Bil je poroen in nadzornik
javnega itnega silosa. Prejemal je simbolien honorar za pouevanje, e je le uenec pokazal
nekaj bistrosti, in naslanjal se je na tradicijo. Zelo pomembne so mu bile ceremonije, vendar
te niso zaduile njegove osebnosti: ni postal formalist.
Nravnost je postavljal najvije in preela naj bi slehernega loveka, zlasti vladarja. Vsi ljudje
imajo enake monosti nravnost iveti, eprav se to le redko zgodi.
Poudarjal je spotovanje do starev, kar je pozneje, ko je konfucianizem postal ideologija, bilo
zelo kritizirano kot konzervativno. Kakor tudi naelo zvestobe nadrejenemu.
Tudi je vzpostavil naela vladanja in kako je treba ljudstvo pravilno pouevati: z zgledom in
ne s silo.
Delo Pogovori ne spada med kanonine tekste, jinge, ki so obstajali v zaetku dinastije Han.
Kljub temu so zelo cenjeni. Uvreni so zato bili med Trinajst klasikov, med katere spadajo:
Knjiga premen (Yi Ying) in Knjiga pesmi (Shi ying). ele pozneje so Pogovori postali del
tekstov imenovani tiri knjige. Pogovori so datirani v leto 400 BC, kar pomeni, da so
Konfucijev nauk zapisali njegovi uenci.
Ren:
Je najvija vrlina in doloa pomen vsem drugim vrlinam. Gre za osebno moralnost, ki jo je
mo dosei s samooblikovanjem. Plemenitnik postati ni tako teko, dosei ren pa je veliko
bolj redko. Vsak lovek ga ne uresniuje v popolni meri in s tem nihe ne dosee popolnosti.
Ren je moralna in ontoloka osnova samooblikovanja, ki je nenehen proces, saj se primarno
nanaa na odnose med ljudmi. Ren je notranja krepost in ne najdemo je zunaj vsak mora
sam skrbet zanjo.
Li:
Je eksternalizacija rena v specifinem socialnem stiku in doloa, kako naj se ren uresnii.
Vsak konfucijanec se vedno samooblikuje v doloenem socialnem kontekstu. Vrlino, ki jo
pridobi znotraj sebe, eli ponesti v svet usmerjen je v drubo. A ne samo delovanje v svetu,
tudi umik od sveta (npr. v asu alovanja) predpisuje Li.
Li poudarja dejstvo, da je lovek v drubi, ren pa poudarja dejstvo, da je ve kot samo presek
drubenih silnic. Oboje je potrebno za loveka in pomembna je uravnoteenost teh dveh.
Paziti se je treba tako neoblikovanega rena kot lija brez rena, ki je isti formalizem.
Povzetek vsebine Pogovorov:
Zaradi lajega razumevanja sem povzetek rekov razdelil po tematskih podrojih. Seveda jih
tako umetno ni mogoe razdeliti. Nravnost je bistvo plemenitega, ki se ui od mojstra, ki je
prav tako plemeniti. Ui pa se v tenji izpopolniti sebe v nravnosti in iti ven iz sebe torej v
vladanje.
Nravnost

Nravnost daje mir, korist zna ljubiti in sovraiti in zna sprejemati dolgotrajno stisko in radost.
Nraven lovek si ne prisvaja tega, kar si ni zasluil. Bolje je biti pozno nraven, kot nikoli.
Ljudje so lahko lojalni in isti, ni pa nujno, da so nravni. Najteje je v nravnosti vztrajati.
Nravnost in uenje gresta dobro skupaj. Nravnost je blizu, e jo le eli.
Nravni lovek postavi teavo v ospredje, plailo pa v ozadje. Zgolj nraven je naivno biti,
mora biti tudi plemeniti.
Bistvo nravnosti je: obvladovati samega sebe in se vrniti k obrednosti, nravnost je konno
stvar posameznika, kdor je nraven, je premiljen v besedah. Nravnost je ljubezen do ljudi,
modrost je poznavanje ljudi, prijateljstvo je prisluhniti spodbujanju vesti in se spretno
usmerjati. e to ne gre, mora obstati, sicer se osramoti. V tem s prijatelji krepi svojo
nravnost. Nravnost je obveza vsakega loveka.
Nravnost pomeni v dravi uvesti 5 rei: dostojanstvo, irokosrnost, zaupanje, spotljivost in
dobrotljivost.
Nravnost je pridobivati si obirno znanje in biti trdno naravnan k smotru, spraevati resno, v
svojih mislih izhajati iz blinjega. Plemeniti je od dale strog, od blizu blag, v besedah
neuklonljiv.
Plemeniti
Plemenitost vselej stoji na strani pravice: ni brezpogojno ne sovrai in na ni se brezpogojno
ne navezuje. Plemeniti je vselej v skrbi za svoje sposobnosti in se vadi v zvestobi in
obzirnosti. Plemeniti je izveden v dolnosti, prostak v koristi. Spotuje stare, e se da, lahko
malo ugovarja, sicer brezpogojno. Od starev se ne loi, dokler nima namena za vselej oditi.
Plemenit je, e hodi (potem, ko se je osamosvojil) 3 leta po oetovih stopinjah. Ne pozabi
starosti starev in mislih je glede nje v skrbi (verjetno v konstruktivni skrbi za svojo starost).
Plemeniti varuje z besedami, da ne pride navzkri z dejanji, sicer je premiljen v besedah in
spreten v dejanjih. Omeji sebe, a s tem niesar sebi ne odvzame, ni vsiljiv in z drugimi je
povezan v kreposti. Plemeniti je vselej previden pri prevzemanju uradne dolnosti, je skromen
in ga ne vodijo osebne elje s tem bi izgubil na moi v nravnosti. Je miren, prostak je s
skrbeh in razburjen.
Plemeniti sledi naslednjemu naelu: Kar ne elim, da bi drugi meni storili, jim noem storiti.
To je ideal uenca v plemenitosti.
Plemeniti (od mojstrov) slii en nauk in preden ga ne ponotranji in spozna, ga je strah se uiti
novega. Ne sramuje se spraevati o nizkih stvareh.
tiri lastnosti plemenitega loveka: vljuden, spotljiv, ljudstvo odmerjeno hrani, pravino
odreja tlako. 2x premisli preden kaj stori. Dober se zna radovati tudi v siromatvu. Karkoli
dela, ne sme odnehati na pol poti. Plemeniti se ne mee ven, lahko pa se potrdi z darom
govora.
Zna uravnoteiti vsebino in obliko, pokonnost mu je za ivljenjsko naelo. Plemeniti je
ponien, saj se lahko od vsakega kaj naui, tudi od tistega, ki je slabi od njega. Je zaupanja
vreden v velikih reeh (vladanje drave, reja osirotelega otroka,).
Njegove dolnosti so: navzven sluiti vojvodi in nadrejenemu, navznoter oetu in starejemu
bratu, ko aluje, opravi dolnosti alovanja, na slavjih se ne opijanja. Ima enake prijatelje
sebi, med njimi vlada zaupanje. Stanovitnost plemenitega se vidi v preizkunjah, saj je teko
biti plemeniti dalj asa. Na dvoru ve, kako naj se obnaa: spotljivo, tekoe govorjenje,
zbranost.

Trojna zmaga plemenitega: modrost osvobaja dvomov, nravnost trpljenja, odlonost odvzame
strah. Plemeniti govori iskreno in resnino, dostojen pa zgolj lepo. Je jasen, saj ga ne omajajo
obtobe in obrekovanja. Spodbuja v ljudeh to, kar je lepo; prostak pa obratno.
Plemeniti ne pozna alosti in strahu v notranjosti sebe ni nael zla in se tako nima esar bati.
Notranje zlo je (tako zgleda) edino relevantno zlo, ki skvari zadeve.
Plemenitega usmerjajo visoke zadeve, prostaka nizke. Njegove besede ne presegajo dejanj.
Ne sodi ljudi, skrbi za svojo sposobnost, je spotljiv, oblikuje samega sebe, da bi prinesel mir
med ljudstvo.
Prostak ima veselje v drobnih zvijaah, teko je z njim iveti. Plemeniti ima za osnovo
dolnost, pazi na obliko pri ukrepanju, je skromen v izjavah in zvest v izvajanju
(zastavljenega). Pod pomanjkanjem sposobnosti trpi. Ne zapusti sveta, e njegovo ime ni
omenjeno, naslavlja zahteve nase (prostak na druge), ne izbira ljudi po besedah, je obziren in
esar ne eli, da bi mu storil ne stori, stremi v resnico, ne pa v jed, spozna ga po velikih
reeh, ne pa po malenkostih, je vztrajen, a ne trdovraten. Plemeniti sovrai tiste, ki iejo zlo
v drugih in ki obirajo iz nijega poloaja tiste na vijem.
Pozna voljo Neba: dri se obredja, e hoe biti gotov, izpopolni se v govorici, e hoe poznati
ljudi.
Mojster in nauk
Mojstrovih besed o loveki naravi in poti Neba ne more dosei (ponotranjiti) s posluanjem.
Mojster skrbi za uence, ni hinavec, je skromen v svoji drubi, njegove elje so: mir s starim,
zaupanje s prijatelji, objemanje malih. Nebo ustvarja krepost v njem, zato mu zaupa. Ui 4
stvari: umetnost, ivljenjski slog, zvestobo in zaupanje. Ne govori veliko o plailu, usodi in
nravnosti. Mojster nima mnenj, predsodkov, trmoglavosti in sebinosti. Uence posamino
obravnava glede na njihovo osebnost in njihovo situacijo. Ne izgubi ne besed ne ljudi. Ima
eno (Eno?), da bi z njim vse preel.
Srea je v omejitvi; nisi popoln in se e izpopolnjuje ter da ne godrnja, etudi nisi priznan.
Da izprauje svojo vest in se vsakodnevno preizkua, toda samoobtoba je redka med
ljudmi.
e spotuje stare in starejega brata, bo tudi zvest dravi.
Stopnje spoznanja: spoznanje ljubezen do spoznanega radost nad spoznanim. Le kdor je
nadpovpreen lahko spozna najvije rei. Plemeniti, ki ima znanje in ki se ravna po pravilih
obredov, ne spodrsne na poti.
Prava mera in sredina, to je najvije naelo.
Obstaja etverna pot izobrazbe: pravinost, krepost, nravnost in umetnost. Glavne teme nauka
so zgodovina, pesmi in gojenje obredov. Vir znanja pa je mojstrovo stremljenje za resnico.
Vse tee kot reka, vaen je napredek: e je nekaj e skoraj popolno, pa se tam ustavi, je to
slabe kot e je nekaj ele na zaetku in v zagonu. Nenehen napredek, to je vano. Tudi e
stvari ne gredo, si e naprej prizadevaj.
lovek se mora najprej nauiti obredov, ele potem je lahko uradnik tako je bolji od
plemia, ki postane najprej uradnik in se ele nato ui obredov.
Kdor poseduje obseno znanje in se ravna po obrednih pravilih, ta ne spodrsne s tem
odpravlja notranje nejasnosti.
Popoln lovek je tisti, ki misli na dolnosti, rtvuje ivljenje, e pride do nevarnosti, ki ob
govorih v starosti ne pozabi besed svoje mladosti.
Ljubiti nravnost a ne uenja, je norost.
Ljubiti modrost a ne uenja, je brezciljnost.
Ljubiti resnicoljubnost a ne uenja, je pokodovanje.

Ljubiti odkritosrnost a ne uenja, je surovost.

Ljubiti pogum, a ne uenja, je nered.
Ljubiti trdnost a ne uenja, je svojskost.
Vladar
Ne sme biti preve popustljiv. Kar dobi, to razdeli. Mora biti zadran v slavljenju samega sebe
ne preve puati, da mu ljudstvo postavlja kipe. Sprejeti mora usodo, tudi, e je trda.
Ljudstvo lahko spravi na pravo pot, a tega ne bo razumelo. Vladar mora paziti na zaupanje
(to je najpomembneje), sledi prehrana, konno e vojska. e se mora emu odpovedat, zane
pri vojski, zaupanju pa se nikoli ne odpove. Kaj tu zaupanje pomeni? To, da mu ljudstvo
zaupa, da bo vse na pravem mestu, da bo kmet kmet in plemeniti plemeniti, da je neutrudno
prisoten in da zvesto vlada. Vladar mora pravilno ravnati, mora biti nraven, saj je zgled
ljudstvu. S tem, ko je zgled v nravnosti, pa ne rabi ubijat razbojnikov.
Vladar mora opogumljati ljudstvo, ko stopa pred njim. Ima uradnike, vsakega za svoje
podroje, ki jim odpua drobne napake, a pred tem zbere tiste znaajne in nadarjene. Razisti
jim pojme, da ne pridejo navzkri.
e vladar spotuje obrede, se mu ljudstvo ne zoperstavi. Ljudstvo pa naj najprej spravi v
materialno blaginjo, ele nato naj ga izobrazi. Mora se znati samoobvladovati: ne se veseliti
naglih uspehov in ne raunati na drobne koristi.
Sramota zanj je, e prejema prihodke in slabo vlada. Vladar je milostljiv, zaposluje ljudstvo,
da dela kar mu je v nalogi, eli stvari, a ni pohlepen, je dostojanstven in vzbuja spotovanje,
ne vzkipi.
Nebo
Kar Nebo ree, tako naj bo. Nebo je nekakna boanska volja, previdnost, ki uravnava svet. V
njegovi volji sta smrt in ivljenje. Modrec je v soitju z Nebom, Nebo ga pozna, saj dela to,
kar je volja Neba. Nebo ne govori, a vendar nam veliko pove: skozi letne ase, ki jih ureja,
ivalski krog,