Taimni Točka 3 del

Že v prejšnjih dveh člankih sem govoril o določenih matematičnih lastnostih točke in njih
implikacijah. Videli smo da točka z lastnostjo da ima ničelno dimenzijo lahko služi kot
skupni prehod ali most med svetovi kateregakoli števila dimenzij. Zato je neizogibno
vehikel ali orodje skozi katerega zavest lahko funkcionira simultano v številnih mentalnih
svetovih ki so bili projicirani iz nje in skozi njo. Ti svetovi različnih dimenzij na področju
uma so ločeni eden od drugega in neodvisni eden od drugega zaradi svojega
funkcioniranja na različnih številih dimenzij a vsi so odprti za zavest ki jih je projicirala in
funkconira skozi njih. Prav tako smo videli da čeprav svetovi različnih solarnih logosov in
monad funkcionirajo ločeno in neodvisno imajo vsi korenine v skupnem središču ki je
središče zavesti kozmičnega logosa, tako da medtem ko živimo in funkcioniramo v naših
lastnih ločenih svetovih, se mi dobesedno premikamo in živimo in smo v Njem.
Sedaj bom nadaljeval z lastnostmi žarečega središča energije zaprtega znotraj sfere.
Značilnosti takšnega žarečega centra so zelo izjemne in sem o njih govoril že v članku
Nada ali zvok. One prižgejo celotno polje mehanizma manifestacije in skoraj postavijo
nekatere naše doktrine v odnosu do teh stvari na znanstvene temelje.
Risba 1 ilustrira obnašanje valov luči ki žarijo iz središča sferičnega zrcala kot je bilo
razloženo detajlno v članku Nada ali zvok (Maj 1966). Če so stene posrebrene sfere
popolnoma sferične in je posrebritev popolna ne bo prišlo do izgube energije pri odsevu in
zato pod idealnimi pogoji se bodo valovi luči odsevali od sten in šli skozi središče znova in
znova v neskončnost. Seveda ni moč narediti takšno popolno sfero in jo posrebriti
popolnoma v dejanski praksi a mi se tu ukvarjamo z idealnimi okoliščinami. Predpostavka
za takšne idealne okoliščine je dovoljena in popolnoma opravičena ko se ukvarjamo z
znanstvenimi problemi in še posebej ko obravnavamo implikacije takšnih fenomenov na
področju božanske manifestacije ko je vsaka stvar po svoji naravi idealna in popolna.
Če hočemo obravnavati zgornji fenomen previdno bomo videli da ta ponovljen odsev valov
luči z izjemno hitrostjo luči v resnici pomeni da žarjenje ki je bilo začeto iz središča napolni
celotno kroglo in postane permanentno. Mi vemo, da luč lahko potuje milijarde let skozi
prazni prostor če na svoji poti je nič ne ustavi ali razprši. Notranjost sfere postane krogla
polna določenega žarjenja in ostane polna dokler nek zunanji dejavnik ne ustavi celotnega
procesa. Obstajata le dva načina na katera je to moč narediti. Ali se sferična stena sfere
izgine in žarjenju je potem dovoljeno da gre naprej v prostor in izgine ali pa žarjenje se
ustavi v središču s strani dejavnika ki jo je začel.
Sedaj pa predpostavimo da žarjenje ki je zagnano v središču je bela luč. V tem primeru bo
celoten globus napolnjen z belo lučjo in bo ostal poln bele luči, dokler in razen če se
proces ne zmoti od zunaj. Vsak del, ne vsaka točka notranjega tridimenzionalnega
globusa bo vseboval belo luč ali pa bo prežet z belo lučjo. Iz tega razloga vsaka barva
spetktruma se lahko pojavi na katerikoli točki znotraj tega globusa kadarkoli. Dejansko se
lahko smatra sfero bele luči za popolnoma integrirano obliko sedmih sfer barvnih luči ki
korespondirajoz sedmimi barvami spektruma. Mi si lahko predstavljamo sedem sfer:
vijolično, indigo, modro, zeleno, rumeno, oranžno in rdečo v barvi integrirani popolnoma v
eni sferi bele luči.
Mi smo vzeli belo luč da ilustrira formiranje globusa žareče energije ki avtomatično je
nagnjena k temu da postane večna in ostaja v obstoju dokler impulz ki jo proizvede ni
umaknjen. A videli bomo da katerakoli vibracija ali impulz ki je po svoji naravi žarjenje bo
proizvedla podobne okoliščine pod idealnimi okoliščinami ki smo jih zavzeli. Nada (zvok)
ali super-integrirana vibracija ki leži v temelju univerzuma bo proizvedla globus Nade v
katerem vse možne vrste vibracije so potencialno prisotne na vsaki točki znotraj globusa.
Po okultni doktrini je temelj manifestiranega sistema super-integrirana vibracija ali Nada
kot ji pravimo v hindujski filozofiji. Dejansko beseda »Logos« pomeni »Besedo« ali tisti
prvinski božanski zvok ki prinese svetove v obstoj. Ime uporabljeno v hindujski filozofiji za
to prvinsko božansko zavestno vibracijo leži v temelju manifestiranega sistema je Shabda-
Brahma, kar pomeni resničnosti smatrano kot zvok, ki proizvede in ohranja manifestirani
sistem v obstoju. Zgornji koncept žarečega centra ki oblikuje globus določenega žarjenja
kaže kako impulz ki ga da božanska volja iz središča bo vodil do avtomatične formacije
globusa ali nade če lahko temu tako rečemo. In ker je Nada integriran zvok – uporabljajoč
besedo zvok v njenem okultnem smislu – globus tako oblikovan bo vseboval potencialno
vse vrste vibracij ki se jih lahko potrebuje v manifestiranem sistemu. Ker se nado
obravnava kot ultimativni temelj manifestiranega sistema v vsej njegovi kompleksnosti in
raznolikosti, in je prav tako sposoben proizvesti vse vrste oblike, imamo tu zelo
razsvetljujočo sliko surovega materiala iz katerega se manifestirani sistem ustvari. Tako
kot jajce vsebuje ves material iz katerega se zgradi telo pšančka, tako tudi ta globus
integrirane vibracije ki ga proizvede Logos sistema lahko s svojo diferenciacijo poda vse
vrste vibracij in oblik ki so potrebne pri kreaciji in ohranjanju manifestiranega sistema.
Ta fenomen nam tudi poda namig do oblike manifestiranega sistema. Po okultni doktrini je
vsak solarni sistem zaprt mentalni organizem ki ga prežema zavesti solarnega logosa in
energizira njegovo življenje v svojih mnogovrstnih oblikah. Imenuje se Brahmanda ali jace
Brahme ali kreatorja. Jajce je seveda elipsne oblike in ni točno sferično. Toda obe ti obliki
imata fokus iz katerega se lahko impulz posreduje v celotni prostor znotraj zidov
organizma. Če se fraza Brahmanda uporablja ohlapno za manifestirani sistem in ima
obliko sfere ali pa sta dva fokusa namesto enega skozi katera življenje in zavest logosa
funkcionira – o tem ne bomo premišljevali tu. Pomembna poanta ki jo moramo tu zapaziti
da je to zaprt organizem z točko iz katere sile se lahko iztekajo vanj od zgoraj.
Prav tako lahko poudarimo v tej povezavi da sanskrtska beseda bindu pomeni oboje točko
in kapljico in tako uporabljena beseda nakazuje središče manifestiranega sistema ki
vključuje znotraj sebe idejo točke kot tudi kapljice. Ona označuje ne le središče ali fokus
okoli katerega je manifestirani sistem oblikovan, ampak tudi manifestirani sistem ki je tako
oblikovan in je kot kapljica. Kapljica je del tekočine z zaprto površino in približno sferično
po obliki. Prav tako ima fokus iz katerega sile žarijo in ohranjajo tekočino v sferični obliki.
Tako da beseda bindu ki jo uporabljamo za središče zavesti ki pripada mikrokozmosu ali
beseda Mahabindu uporabljena za središče zavesti ki pripada makrokozmosu je bolj
primerna kot angleška beseda točka ki nosi idejo središča a ne manifestiranega sveta ki
funkcionira okoli tega središča.
Dejstvo da središča zavesti ali binduji vseh Jivatem ali monad so koncentrične z
središčem božanske zavesti ali Mahabindujem je zelo pomembno na področju praktičnega
okultizma. Že sem poudaril da ima točka ničelno dimenzijo in lahko služi kot most zavesti
med nivoji različnih dimenzij. Skozi to skupno središče vehiklov Jivatme ki deluje na
različnih nivojih solarnega sistema sadhaka (aspirant) ali jogi je sposoben preiti iz enega
nivoja na drugega. V samadhiju v katerem se zavest vzpne iz nižjega na višje nivoje ni
gibanja v prostoru ampak samo potapljanje zavesti v svoje lastne globlje nivoje. To
potapljanje se zgodi skozi skupen center vseh vehiklov. V Znanosti o jogi se potapljanje
zavesti v globlje sloje različnih stopenj samadhija prikaže kot nekaj kar se zgodi na
vertikalni liniji AO ker ni močno prikazati diagramsko potopitev v točko. Toda to ne
predstavlja pravilne pozicije ker bi v resnici pomenilo da se zavest premika v prostoru ko
se umakne v svoje globlje sloje. Dejansko ostane osrediščena v skupnem centru svojih
vehiklov in njeno dvigovanje iz enega nivoja do drugega samo pomeni da medtem ko
ostane osrediščena v svojem binduju začne funkcionirati na drugem nivoju. Samo skozi
točko-most je to možno.
Morda bo omogočilo študentu da pridobi vpogled v ta misterij potapljanja zavesti v globlje
sloje skozi točko če si predstavlja da gleda dol po liniji AO od zgoraj. Če on gleda na
katerokoli linijo iz katerekoli strani izgleda kot linija a če pogleda od zgoraj je zreducirana
linija na točko A ki se potaplja po linija AO izgleda kot potapljanje v točko A.
Lahko je razumeti kako duhovni vehikli Jivatme imajo skupno središče ker so sami po sebi
atomski. Atmični, budični in kavzalni vehikli so atomski kar v resnici pomeni da so samo
točke ali središča skozi katera zavest najde svoj izraz. Kaj pa z najnižjimi tremi vehikli,
nižjim mentalom, astralom in fizisom ki imajo elipsoidno obliko? Kje je to skupno središče v
primeru teh treh vehiklov? Da bi razumeli to skrivnost si moramo zapomniti da je vehikel
skozi katerega um funkcionira drugačen od uma samega. Vehikel v primeru najnižjih treh
nivojev je elipsoiden a um sam ki je ne-materialen in po naravi zavest funkcionira skozi
točko in ta točka je resnični vehikel zavesti. Zunanji materialni vehikel služi le za sprejem
in prenos zunanjih vibracij v um ki deluje skozi točko. Ta razlika med vehiklom in umom je
od velikega pomena in se je moramo vedno spominjati. Mnogi študentje pomešajo
mentalno telo z umom samim. Prvi se imenuje manomaya kosha in drugemu pravimo
manas. Ta manas je tisti ki funkcionira skozi točko. Ta točka je tista ki služi kot most
zavesti o katerem sem govoril zgoraj. Ta skupni center vseh nižjih vehiklov monade ali
Jivatme se torej imenuje mano-bindu v sanskrtu kar pomeni »točka uma«.
Mi lahko govorimo na kratko tu o skrivnosti sekundarne Sushumne ki se jo včasih omenja
v okultni literaturi. Zelo redki razumejo kaj to pomeni. Oni razumejo pod besedo Sushumna
lasu podoben prehod v hrbtenici skozi katerega se dvigne kundalini iz muladhara čakre v
sahasraro na vrhu glave. Ta prehod aktivira različne centre ali čakre v telesu in vodi v
izkušanjem višjih stanj zavesti. Kakšna je funkcija sekundarne Sushumne in kje je
postavljena? Sekundarna Sushumna je skrivnostni prehod ki povezuje fizične možgane s
»srcem«. Beseda srce se zelo pogosto uporablja v mistični literaturi za skupno središče
vseh vehiklov in je tako sedež uma. Sekundarna sushumna je tako prehod po katerih
vibracije v možganskih centrih dosežejo skupni center vseh vehiklov skozi katere um ali
manas funkcionira. Um je tisti ki v resnici vidi in možgani so le zunanja postaja na fizičnem
nivoju. Tako da serije fizičnih procesov ki na koncu vodijo do čutilne zaznave se ne
končajo v fizičnih možganih. Oni se nadaljujejo po sekundarni Sushumni in se končajo
ultimativno v točki skozi katero um posameznika funkcionira. To kar je bilo povedanega
zgoraj glede fizičnega telesa prav tako drži v primeru drugih dveh vehiklov osebnosti.
Ta skupni center služi ne le kot most zavesti med različnimi nivoji ampak tudi kot vehikel
za prenos različnih vrst sil iz enega nivoja na drugega. Skozi ta skupni center je ne le
osebnost v stiku z individualnostjo ali monado in lahko tako se dvigne na višje nivoje
zavesti kot je prikazano zgoraj, in tudi sprejme skozi to središče različne vrste sil ki tečejo
v nižja telesa ali naravno ali kot rezultat odziva od zgoraj na aspiracijo ali invokacijo teh sil.
Te sile lahko zgledajo da se spuščajo v nižje vehikle skozi različna središča ali organe a
dejansko pridejo skozi skupni center. Ker je skupno središče Jivatme koncentrično z
Mahabindu ali skupnim središčem Paramatme lahko obravnavamo te sile kot take ki
prihajajo ali iz našega lastnega višjega jaza ali iz Logosa. Most je enak in način delovanja
je isti kot se bo to videlo v risbi 3. Na tej risbi:
Zunanji obroč predstavlja vehikle solarnega logosa ali nivoje solarnega sistema.
Notranji obroč predstavlja vehikle monade ali Jivatme.
O je skupno središče Naše-duše in individualne duše.
Mi lahko na kratko obravnavamo še en vidik tega skupnega središča preden končamo s to
zanimivo temo in to je odnos med individualnim umom Jivatme in univerzalnim umom
Logosa.
Poudarjeno je bilo drugje da je slika sveta ki se proizvede v umu posameznika predvsem
rezultat interakcije univerzalnega uma in njegovega individualnega uma (risba 4).
Univerzalni um ima mnoge nivoje in prav tako individualni um. Na vsakem nivoju
interakcija proizvede določeno sliko v umu posameznika in to sliko on prevzame kot svoj
svet. Ta fenomen lahko ilustriramo z preprostim eksperimentom. Recimo da imamo
stekleno sfero ki je posrebrena znotraj in visi v sobi. Vsi predmeti prisotni v sobi bodo
proizvedli sferično sliko na površini krogle. Če si predstavljamo točko zavesti v središču
krogle lahko vidimo sliko na površini krogle a ne sobe ki proizvede to sliko mi vidimo kako
do tega bitja slika sfere zgleda kot njegov svet. On ne bo vedel da je to le slika in slika
proizvedena s strani zunanjega posrednika ki deluje na površino krogle. Podobno mi
živimo v svetu ki ga kreira ustvarjanje idej božanskega uma. Naš um dobi vedno
spreminjajočo se impresijo iz tega razpirajočega se sveta v božanskem umu in to
smatramo za naš svet za trenutek.
Edina razlika je v tem da medtem ko predmeti v sobi proizvajajo fiksirano sliko na površini
stacionarne krogle pa se slika v umu vsakega posameznika konstantno spreminja. Celo ta
fenomen lahko podvojimo v eksperimentu z premikanjem krogle iz enega mesta na
drugega v sobi in tako spreminjamo okoliščine časa in prostora. Fiksirana slika bo takoj
transformirana v spreminjajočo se sliko. Isti učinek se lahko proizvede tako da postavimo
kroglo v okolje konstantno premikajočih se predmetov kot je npr. ulica.
V zgornjem eksperimentu je odsevnik materialni predmet z sferično površino. Um pa ni
materialni predmet in nima površine. Mentalno telo ki ga opazuje jasnovidec ima ovalno
obliko in ima površino, a um je kot sem poudaril zgoraj nekaj drugačnega od mentalnega
telesa. Mentalno telo samo proizvaja sliko ki jo vidi um na isti način kot mrežnica v očesu
proizvede majhno sliko pokrajine pred očesom ki je potem povečana, obrnjena in jo vidi s
svojim pomenom um. Um sam je modifikacija čiste zavesti in lahko funkcionira samo iz
točke in je zato mentalna slika ki je v resnici vsebovana v točki ali manobinduju. Kako
lahko slika določenega zunanjega okolja obstaja v točki bomo videli na risbi 5. ki
predstavlja številne koncentrične posrebrene steklene krogle ki visijo v sobi.
Predmeti v sobi bodo proizvedli sliko na zunanjosti krogle. Če to kroglo odstranimo bo ista
slika proizvedena na naslednji manjši krogli, a bo nekoliko manjša. Ko odstranjujemo
krogle zaporedno bo ista slika proizvedena a bo vedno manjša. Ali obstaja teoretična
omejitev za velikost krogle? Ja. Točka ki predstavlja skupni center krogel je omejitev iz
matematičnega zornega kota in sledi logično in matematično da ista slika lahko obstaja na
tej točki čeprav je sedaj izredno majhnih dimenzij. Velikost dejanske slike ki je oblikovana
ne šteje kolikor se to tiče uma in kot bo razloženo ko se ukvarjamo s problemom prostora.
Slika okoliških predmetov ki se oblikuje na mrežnici je ekstremno majhna pa vendar ko um
vidi okoliške predmete skozi njo je zelo povečana. Ne le da je povečana ampak ji je dan
pomen. Slika na mrežnici je mrtva stvar. Slika proizvedena v umu je stvar ki je živa in
polna pomena ker je mentalna slika ki je razsvetljena z zavestjo izza katere je celotna
resničnost ki je osnova univerzuma.
Zgornji premisleki bodo pokazali kako skupno središče naših vehiklov skozi katerega um
in zavest lahko delujeta služi kot neke vrste točkovno zrcalo, to je zrcalo ki odseva
Božanski um in zavest a ima dimenzije točke. Skozi to točko se lahko začnemo zavedati
naše okolice na kateremkoli nivoju naša zavest funkcionira. Na nižjih nivojih ta točka
potrebuje opremo obdajajočega vehikla da kontaktira zunanji svet, tako kot nižji um
potrebuje pet čutilnih organov, da bi kontaktiral fizični svet. Toda na višjih duhovnih nivojih
atme, budija in višjega manasa ta oprema ni nujna. Točka sama je dovolj kot vehikel
zavesti. To je tisto kar mislimo s tem ko rečemo da so atmični, budični in kavzalni vehikli
atomski.
Tako vidimo de je ta točka ogledala multi-dimenzionalna in da lahko odseva zavest na
različnih nivojih ali v različnih dimenzijah ali pa lahko rečemo da je večkratna točka
odsevanja. Točka je v resnici ena a lahko funkcionira v različnih dimenzijah skozi različne
vehikle. Skujmo novo besedo za to unikatno in prekrasno točko odsevanja. Poimenujmo jo
Skce – skrajšano za Sk-upni Ce-nter.