Matura slovenščina

UJETI ALI SVOBODNI?

 Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi
 Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata
 Drago Jančiar: Veliki briliantni valček
 Tjaša Mislej: Naše skladišče

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi

1. SCENA

 V delu mesta Goge, kjer so svoječasno morala stati mestna vrata, tam vodi cesta ven iz mesta
(morda predstavlja stik z realnostjo zunaj, edini izhod iz mesta skozi katerega vstopajo in
izstopajo Gogovci)
 Stare, obrabljene hiše, pošev nagnjene nad cesto
 Malo ljudi je še po hišah, večina jih je že mreminula, v kakšni sobi verjetno visi še kak obešenec
(zaprašen in orumenel, kot da je telo še dosti sveže, telo se začne razkrojevati praktično takoj po
smrti, v roku leta pa je že precej razpadlo), ki so ga zaprašeni predmeti sprejeli medse
 Prizorišče: obsežno, mrtvo poslopje, kakor zapuščena graščina, nasproti so dve, tri hiše polne
sob, stanovalci so pogosto zaprti in ne hodijo na prosto (razen neizbežni posli), zaklepajo se med
svoje stene, so prilepljeni med ogledali ,stenskimi slikami in omarami
 Pogled občinstvu v nekatere sobe je prost zaradi odsotnosti prednjih sten
 Seznanjeni smo z osebami:
→ Hana je hčerka imovitega trgovca Vajde, ki se je vrnila iz tujine, s tem povzroči nemir
→ Nasproti v podstrešni sobi je pisar Klikot, vidi naravnost v Hanino sobo, je zaljubljen
vanjo in igra na flavto
→ Pod Klikotom v prvem nadstropju je balkon, na katerem mnogo presedita sestri Tarbula
in Afra (tam nekoč morda mestni čuvaj, zdaj nekako to funkcijo opravljata oni dve,
skrbita, da kdo ne pobegne iz mesta, imata vse pod nadzorom)
→ V stavbi poleg te, prebivalci v izbah:
 Julio Gapit, oficial (nižji uradnik) v pritlični izbi podobni kleti, duševno je bolan
in sedi za mizo v družni kavčukaste lutke
 Nad njim neka starka, Mirna žena, popolnoma negibna v naslanjaču, kot da je
mrtva (naj bi se delala kot da spi, da ne bi vedeli, da je umrla)
 Najvišje grbavec Teobald, ki vedno bere in deklamira verze, njegiov sen (nekaj
kar si nekdo predstavlja in želi in ni navadno osnovano na resničnosti) je biti
gledališki igralec (ima grbo, tako da je verjetnost, da se mu sen uresniči
nikakršna)
 Prizorišče naj bi dojeli groteskno in neresnično, mesto kipi od utesnjenosti, morbidnosti, ob
pogledu na samo prizorišče nas obdaja nelagoden, tesnoben občutek. Gogovska zadušljiva
atmosfera, ki nedvomno vpliva na dobrobit prebivalcev. So kakor hišice in lutke v sejemski
streljarni (že v začetku jih opiše kot marionete, v sejemski streljarni zadaneš neko tarčo, ali hiško
ali lutko, in ta se bo po koncu igre ponovnoma pojavila, pripravljena na ponoven strel)
 2. PRVO DEJANJE

2.1 Strani (9 – 19)

 Začne z didaskalijami, ki so ponovno obsežne: drobna trzajoča pesem flavte. Sobe polne mraka,
beline obrazov. Lutka v pritličnem stanovanju povzroča tesnobo, oblečena v čipkasto perilo, fino
krilo pa je dvignjeno kot da bi jo nekdo zapustil v ljubimkanju, v prvem nadstropju, Mirna žena
negibna sedi v fotelju, grbavec je naslonjen nad knjigo, Tarbula in Afra pa sta zaposleni z ročnim
delom
 V bogati hiši je vse izumrlo

 Tarbula in Afra se pogovarjata kako dolgo je Hana bila zdoma

 Naj bi odšla 6-8 let nazaj, ko je Juhčeva umorila svoje novorojeno dete, naravnost s pokopališča
preminule matere je odšla
 Pride mimo balkona služkinja Juta, sprašujeta jo ali so resnično povabili tudi Barona, Juta pravi,
da Jontez še rož ni prinesel pa so skoraj že gostji prišli, Baron bo tudi prišel, nato Juta odide
 Tarbula in Afra menita, da Baron že ni za Hano, saj ne meni za meščanske trgovce
 Menda nikogar niso izpustili za današnje slavje. Ustvarita lažno govorico: Hana se je že poročila in
ločila
 Pride mimo šepavec Klef, nejevolen je, ko zagleda starki na balkonu; ju skuša od sebe ovrniti z
lažnimi novicami; Baron, stari Sort iz Prisanka, tujec s prtljago pred Jelenom (ne govori po
njihovo), menijo da je letoviščar ali pa Vajdov gost (ima le dežnik in kovček)
 To da je letoviščar je sigurno potuhtal Bas?; Klef meni, da je potnik s kakimi šivalnnimi stroji
(zanič je bilo tudi vse na nogah pa je bil le potnik za povečevanje fotografij) => neprestano čakajo
na nek dogodek
 Pride Juta, jo Tarbula vpraša. Če je že bila Hana poročena, Juta se smeje
 Klef želi oditi mimo pa ga Tarbula zapazi, češ da so se doma ponečedili otroci in žena si bo ob
pralniku okrnila prste on pa ima še vedno toliko časa za sprehode
 Klef skuša iz situacije a ne upa dalje. Pravi, da človeka kar duši med zidovi, neznosno soparno je.
Tarbula kar direktno pravi Klefu, da je nekdo pred njim šel iz mesta. Neka gotova oseba, ki ji je
bilo na praznik v cerkvi slabo, bruhala je. Še ne 14 letna.
 Klefa oblije znoj, raztrga usta in se s hrbtom umika nazaj; začne biti po sebi velike križe in se
požene nazaj proti mestu, starki se smejeta, Tarbula mu pravi Čelesnik stari
 O temu ne bosta povedali še mestu, naj ugibajo zakaj otročaj bruha
 Na ulici se pojavi pred nekaj dnevi umrli naddavkar