1

Jančar, Veliki briljantni valček (interno gradivo za 4. b, 4. e in 5. m)

__________________________________________________________________________________________

DRAGO JANČAR, VELIKI BRILJANTNI VALČEK (1985)

SNOV: življenje v času socialističnega totalitarizma
»Dramo sem pisal v osemdesetih letih, ki so bila čas nekega vrenja, čas, ko je šel stari svet h
koncu in je prihajal novi svet, čeprav še nihče ni vedel, kakšen. Tudi danes je podobno. Rad
bi, da bi bila predstava nov kozmos, znotraj katerega so odnosi med ljudmi bolj bistveni od
nekega političnega ali kakršnega koli sporočila.« (Jančar, 17. november 2012).

TEMATIKA: politična (moč totalitarnega sistema), eksistencialna (usoda posameznika in

njegov večen boj z oblastjo) …

TEMA: položaj človeka v totalitarnem svetu, nasilje države nad posameznikom, ki ga

izvaja totalitarna družba, svoboda posameznika je grobo kršena, kar vodi v njegovo
razosebitev; Simona Vebra so v psihiatričnem zavodu Svoboda osvobaja razosebili v
poljskega vstajnika Drohojowskega – ta ima simboličen, nadčasovni pomen – podrediti
posameznika sistemu in ga tako nadzorovati. Da bo posameznik za oblast neškodljiv, ga
poskuša prikazati kot blaznega. Zato se norost kaže kot edina oblika svobode,
posameznik uvidi, da želi ta sistem počistiti z intelektualci. Lahko govorimo tudi o
absurdnosti sveta in uporu zoper nesmisel.

DOGAJALNI PROSTOR: zavod Svoboda osvobaja (psihiatrična bolnica + zapor);

PARADOKS: Zavod = metafora za svobodo, kjer je svoboda, ni česa osvobajati, in kjer je
treba osvobajati, ni svobode; njegov osrednji prostor je velika delovna soba, verjetno dvorana
nekdanjega fevdalnega dvorca, ta soba služi tudi kot jedilnica in pozneje plesna dvorana,
pisarna upravnika, polkrožna galerija, celice, dnevna soba se iz prizora v prizor veča … gre za
zaprt prostor, ki nakazuje brezizhodnost, ujetost, prostor totalitarizma, v katerem poteka
preobrazba ljudi, njihovo spreminjanje identitete, ni le bolnišnica, tudi pripor oziroma zapor
za drugače misleče, uporniške intelektualce, hkrati pa past tudi za tiste, ki upravljajo v
tem zavodu (npr. doktor). Prenovljeni dvorec spominja na Kafkov grad (novo, odtujeno
oblast, nove ukaze), bele scenografske površine asociirajo brisanje zavesti iz spomina
(navidezna čistost), mračna atmosfera krepi tesnobo, celice predstavljajo ujetost, linice na
njihovih vratih onemogočajo zasebnost in spodbujajo ogleduštvo, ujeti človek je ogrožen, v
stisku. Prostor je nekakšna bolnišnica in hkrati zapor, v katerem se preobraža, preoblikuje,
prevzgaja, normalizira, briše identiteta. Ime Svoboda osvobaja namiguje tudi na nacistično
1
 2
Jančar, Veliki briljantni valček (interno gradivo za 4. b, 4. e in 5. m)
__________________________________________________________________________________________

geslo Delo osvobaja in na vse tiste zavode, v katerih so preoblikovali in umirjali uporne
politične oporečnike.

DOGAJALNI ČAS: povojni čas, starejši izvedenec za metafore govori o »težkih časih«,
Simon pa o jeseni in oktobru, dogajanje poteka od ponedeljka do ponedeljka, čas je
prekinjen, predstavljeni so le časovni izseki, veliko je vzporednega dogajanja.

OSEBE: SIMON VEBER (zgodovinar, tudi poljski vstajnik Drohojowski, okrog 40),
KLARA (njegova žena, 30 ali več), LJUBICA (anglistka, tudi slikarka, 23), VOLODJA
(bolničar), DOKTOR (upravnik zavoda, okrog 50), EMERIK (pianist, 45), SAVEL PAVEL
(Pavel, okrog 55), RAJKO (samotar, 27), STAREJŠI IZVEDENEC ZA METAFORE (okrog
50), MLAJŠI IZVEDENEC ZA METAFORE (okrog 30), KAPETAN (oficir domače vojske),
PRVI BOLNIČAR, DRUGI BOLNIČAR, DOBERMAN (jecljavec), REFERENTKA,
BOLNIŠKA SESTRA, ZASLEDOVALEC, ŽENSKA Z LUTKO, CHOPIN.

PREDSTAVITEV OSEB

DOPOLNITE PREDSTAVITEV POSAMEZNIH OSEB.

SIMON VEBER
40-letni zgodovinar, intelektualec, raziskovalec, ujetnik totalitarnega sistema, ki se po nočnem
popivanju znajde v psihiatrični ustanovi – prispodoba najbolj grobega kršenja človekovih
pravic, saj ga prisilno hospitalizirajo v psihiatrično bolnišnico s pomenljivim naslovom
Svoboda osvobaja. Simonov sem (Simon: Ali sem v … v …?) spomni na Hamletov biti:
napoveduje se torej bivanjska problematika, ogroženost, stiska … Metode zdravljenja v
omenjeni sumljivi ustanovi so temeljile na preosebljanju vsakogar, ki ni deloval v skladu z
veljavnimi družbenimi pravili. Tako je bila tudi usoda raziskujočega zgodovinarja Vebra
dokončno v rokah brezdušnega, primitivnega Volodje, ki ni razumel Doktorjeve metaforične
govorice. Oblasti je nevaren, ker se navdušuje nad idejami Drohojowskega, poljskega
vstajnika, češ da je edino pravo življenje biti vstajnik, med stenami se znajde, ker ponosno
verjame v smisel in uspešnost upiranja.

2
 3
Jančar, Veliki briljantni valček (interno gradivo za 4. b, 4. e in 5. m)
__________________________________________________________________________________________

V pismu Prešernovega sodobnika E. Korytka z dne 18. oktobra 1838 najde zgodovinsko
novičko o tragični usodi poljskega vstajnika Seweryna Drohojowskega (1770–1854),
Napoleonovega oficirja, udeleženca varšavske vstaje proti Rusom in emigranta, ki se je med
vračanjem domov znašel tudi v naših krajih, si dvakrat zlomil nogo, obležal v nekem jarku,
šele po daljšem trpljenju se ga je nekdo usmilil, ga prepeljal v bolnišnico, v kateri pa so slabo
ravnali z njim, da so se mu v rani zredili črvi. Ta »fusnota« Simona navduši, da bi tudi sam
postal upornik, prenovitelj družbe, da bi tudi sam razplevelil zaplevljen vrt (podobno kot
Hamlet in Maks).1

Simonova svoboda je v zavodu zelo omejena, postopoma ga preosebljajo v poljskega

vstajnika, kar se dokončno zgodi s fizičnim nasiljem, ko mu Volodja odreže zdravo nogo.
Preosebljen Simon v Drohojowskega je tako skrajno groteskna podoba nemoči posameznika,
ki v imenu svobode postane ujetnik oblasti, in to prav v zavodu Svoboda osvobaja.
Kakšen je njegov odnos do Klare in preostalih pacientov v zavodu?

DOKTOR
Psihiater in upravnik zavoda, star približno 50 let, prikrit alkoholik, v preteklosti je želel
postati kirurg, ciničen, ne sprejema odgovornosti, ubogljiv, oportunist, šele ob Volodjevem
fizičnem nasilju začne spoznavati prikrito resnico v zavodu. Je primer človeka, ki se ni
sposoben boriti niti za lastno svobodo niti za svobodo drugih, pripravljen pa je zvesto
izpolnjevati ukaze oblasti.

VOLODJA
Bolničar, kratko ostrižen, preprost, neizobražen, ki ga žene silna volja do moči, Doktorjevo
metaforično izražanje razume dobesedno, je psihično in fizično nasilen in se spreminja v
brezmejnega vladarja. Ker zelo dobro pozna Doktorjeve šibke točke (alkoholizem), brez
večjih težav prevzame oblast v zavodu. V pogovoru s Simonom zase pravi, da je žalosten
človek, obupan, da se trudi biti duhovit, v resnici je pravo nasprotje tega, o čemer govori. Kot
15-leten je bil v saniteti, kjer se je naučil zdravstvene oskrbe. Na koncu, ko se pojavi pravi
Chopin, se njegova oblast zamaje, kajti prave umetnosti ne razume.

Kakšen odnos ima Volodja do preostalih pacientov?

1
Povzeto po: M. Štrancar: Človek v svetu Velikega briljantnega valčka. V: Esej na maturi 2014. Ljubljana: MK,
2013.

3
 4
Jančar, Veliki briljantni valček (interno gradivo za 4. b, 4. e in 5. m)
__________________________________________________________________________________________

KLARA
Simonova žena, stara približno 30 let, strastna kadilka, samovšečna, brezbrižna, vsega
naveličana, hči vplivnega očeta, ki ga ubogljivo posluša, zato se strinja, da je njen mož, kjer
je, sama podpiše zdravljenje in izvedencema za metafore da Simonov dnevnik. Na koncu se
tudi sama ujame v past, saj pleše s pacienti.

Predstavite odnos med Klaro in Simonom.

STAREJŠI MI MLAJŠI IZVEDENEC ZA METAFORE
Dva moža, stara 30 in 50 let; bila sta policista, ki sta skrbela za odvažanje potencialno
nevarnih ljudi, zbirala obtožujoče dokumente, bila sta glasnika zunanje ideologije oziroma
trenutne politične prakse in hkrati podaljšana roka oblasti; bila sta proti intelektualcem, kajti
oni znajo misliti z lastno glavo in so takoj lahko družbeno nevarni).

DRUGE OSEBE V ZAVODU

Jančar jih označi v obsežnih didaskalijah. V zavodu so bili: LJUBICA (komaj 23-letna
anglistka, ki je padla na izpitu zaradi svoje ljubezni do poezije, bila je rahločutna, do vseh
prijazna, veliko se je smehljala, bila je ljubljenka vse družbe, slikarka, ima rada poezijo in
rumeno barvo, iskreno ljubi Simona, zaradi hude izkušnje izgubi razsodnost /Ofelija, Nina/),
RAJKO (27-letni samotar, ki je izrezoval članke iz časopisa, Volodja ga je neprestano
zbadal), SAVEL PAVEL (nekdanji policist, star okoli 55 let, partijski funkcionar, požigalec
cerkva, tedaj spreobrnjen v zagovornika odrešujoče moči vere, citiral je iz Biblije in
napovedoval katastrofo), EMERIK (pianist, star okoli 45 let, zapit, zato se mu tresejo roke,
nesamozavesten umetnik, zaljubljen v Ljubico in bil ljubitelj Chopina, je zelo naiven, kar se
pokaže v odnosu do Volodje, ki iz njega izvleče, da Simon, Rajko in Savel Pavel nekaj
naklepajo proti njemu, ne prenese vzdevkov, ki si jih je zanj izmislil Volodja: Johnny Kitara,
Berkštajn namesto Bernstein), DOBERMAN (jecljavec, ki je bil obseden z idejo, da bo
zmanjkalo hrane, zato je pojedel štirikratno količino vsake večerje, bil je sočuten, tolažil je
Emerika, in prijazen, vendar ne preveč inteligenten), ŽENSKA Z LUTKO IN ČLANI
OSEBJA: BOLNIŠKA SESTRA, KAPETAN (hodi z visoko dvignjeno glavo in z rokami
na hrbtu, videti je, kot da hoče biti podoben Volodji, njegovo avtoriteto brezpogojno spoštuje,
včasih pobriše prah s prstom, napravi kako poveljniško kretnjo, morda s seboj nosi risbo tanka

4
 5
Jančar, Veliki briljantni valček (interno gradivo za 4. b, 4. e in 5. m)
__________________________________________________________________________________________

ali razstavljene avtomatske puške), REFERENTKA, ZASLEDOVALEC IN DVA

BOLNIČARJA.

MOTIVI:
psihično in fizično nasilje, blaznost (norost je edina oblika svobode), posameznikov
individualizem, moč oblasti, represija nad posameznikom (preosebljanje oseb), boj
posameznika z oblastjo, zatiranje svobode posameznika, umetnost in umetniki, odtujenost,
umetnost in umetnik, umor, posilstvo, amputacija noge, valček, diktirani ples, preosebljanje,
alkoholizem …

Iz posameznih prizorov dopišite motive.

IDEJA:
– kritika vsakršnega totalitarnega režima (konkretno socialističnega totalitarizma v
osemdesetih letih 20. stoletja),
– brezizhodnost človekove eksistence,
– izredna moč totalitarnih sistemov nad življenjem ljudi,
– umetnost je tista, ki prerašča vse sisteme,
– umetnost in lepota edini življenju dajeta smisel in svobodo.

ZUNANJA ZGRADBA: 3 dejanja, ki so razdeljena na posamezne prizore, podobna je

filmski zgradbi, saj se prizori gibljejo v vrtoglavem zaporedju.

LITERARNA VRSTA: absurdna, eksistencialna, psihološka drama, moderna groteskna

drama, postmodernistična drama, drama o totalitarizmu, družbenokritična drama.

Postmodernizem v drami: sposoja citatov; mlajši izvedenec za metafore si sposodi

Šalamunove verze iz Pokra.

GROTESKNE PRVINE V DRAMI:

5
 6
Jančar, Veliki briljantni valček (interno gradivo za 4. b, 4. e in 5. m)
__________________________________________________________________________________________

– naslov, ki namiguje na Chopinov valček, potem pa izvemo, da je nesojeni pianist Emerik

daleč od vsakršne virtuoznosti, saj zaradi zatrdelih prstov ni zmožen zaigrati niti nekaj taktov
valčka, zato ta ni niti velik niti briljanten;
– prikaz psihiatričnega zavoda, v katerem komičnost situacij prehaja v podobo grozljivosti;
– vzdušje, ki je hkrati strašno in noro,
– posamezniki, jetniki, bolniki, ki so žrtve sistema, ki jih nenehno nadzoruje in jim ne
dovoljuje umika v zasebnost;
– identiteta dramskih likov, saj nihče izmed njih ni, kar bi hotel biti, vsi so nekaj drugega,
– konec, ko so zmanipulirane, razosebljene in duševno bolne osebe prisiljene zaplesati.

ZNAČILNOSTI MODERNE DRAME:

– prikazan svet je zožen,
– osebe so izraziti individualisti,
– položaj oseb je določen že na začetku, zgodba junakov ni več odvisna od njihove volje in
moči (klasična dramska struktura), temveč je nekaj, kar je zapisano stanju sveta, ki mu
pripadajo,
– bivanjski položaj oseb je predstavljen nesklenjeno (ni vzročno-logičnega zaporedja),
fragmentarno,
– več je vzporednih zgodb,
– zelo obsežne didaskalije,
– monologi se krajšajo,
– pogovorni jezik.

JEZIK V DRAMI: veliko pogovornih izrazov, razlikuje pa se glede na socialni položaj oseb;
Volodja govori nižje pogovorno, uporablja kletvice, rekla. Izvedenca za metafore sta povsem
brez govorne kulture. Posebnost je živi govor angleščine in poljščine. Govor Savla Pavla, ki v
vseh treh dejanjih citira odlomke iz Biblije, deluje kot nekaj tujega. Doberman izraža nemoč
govornega sporazumevanja, označen je kot jecljavec in je zato osebju zavoda v posmeh.

6
 7
Jančar, Veliki briljantni valček (interno gradivo za 4. b, 4. e in 5. m)
__________________________________________________________________________________________