MERJENJE Z MIKROSKOPOM

Laboratorijsko poročilo

Dijakinja: Eva Budimir, 4. b, Gimnazija Slovenj Gradec

Mentor: Danilo Mori

Datum laboratorijskega dela: 21. 9. 2022

Datum oddaje poročila: 20. 4. 2023
UVOD
Mikroskop je naprava, s katero preučujemo
predmete, ki so jih s prostim očesom ne
vidimo. Sestavljen je it mehanskih in optičnih
delov.

K mehanskim delom prištevamo: podstavek

(noga), stojalo z vijakom za grobo in fino
premikanje objektne mizice, s katerima
izostrimo sliko predmeta (makrometrski in
mikrometrski vijak), tubus (monukularni ali
binokularni), revolver za namestitev
objektivov, objektno mizico z gibljivim
nosilcem za pritrditev preparata in dvema
vijakoma za premikanje preparata ter vijak za
premikanje kondenzorja.

K optičnim delom prištevamo: povečevalni

del (objektiv in okular) in sistem za
osvetlitev.

Povečavo mikroskopa izračunamo tako, da

pomnožimo povečavo okularja in povečavo
objektiva. Pomembna je tudi ostrina, ki je
odvisna od ločljivosti.
Slika 1: Sestava mikroskopa

Ločljivost definiramo kot sposobnost razlikovanja med dvema ločenima točkama, ki sta zelo
blizu skupaj. Večja kot je ločljivost, tem večja je podrobnost slike.

Območje, ki ga opazujemo skozi okular in objektiv, imenujemo vidno polje. Ker opazujemo zelo
majhne objekte, podajamo velikost opazovanih objektov v mikrometrih. Širino vidnega polja pa
lahko izmerimo z majhnimi merilci. Ločimo dva tipa: okularno mikromerilce in objektno
mikromerilce. Okularno mikromerilce je majhna steklena ploščica z merilno skalo, ki jo
postavimo ga v okular mikroskopa. Ko pogledamo skozi okular lahko potem vidimo merilo nad
sliko opazovanega objekta. Tako lahko objekt tudi izmerimo. Objektno merilce je objektno
stekelce z
1 mm dolgo merilno skalo, ki je razdeljena na 100 enakih delov. S kombinacijo okularnega in
objektnega merila lahko izračunamo pravo velikost celice.

Pri opazovanju z mikroskopom lahko uporabljamo suhi ali mokri preparat. Suhi preparati se
večinoma uporabljajo za opazovanje negibljivih objektov in morajo biti čim tanjši. Mokri
preparati pripravimo tako, da vzorec katerega opazujemo, položimo v kapljico vode na
objektnem stekelcu.
Cilj te vaje je bil naučiti se uporabljati svetlobni mikroskop, razumeti povečavo in ločljivost,
razumeti velikost in globino vidnega polja, in izdelati moker preparat.

MATERIAL IN METODE DELA

- Svetlobni mikroskop,
- krovna stekelca,
- voda ali fiziološka raztopina,
- kapalka,
- preparirna igla,
- skalpel,
- škarjice,
- lupa,
- svetlobni mikroskop,
- pinceta,
- rdeča čebulica,
- list teloha.

Slika 2: Objektivno in okularno merilce

Najprej smo pripravili mikroskop tako, da smo preverili, ali je povečava najmanjša (40x),
prižgali smo svetilo in pričeli s poskusom. Na mizico mikroskopa smo položili objektno
mikromerilce, na katerem je natisnjena 1 mm dolga merilna skala, razdeljena na 100 enakih
delov z razmiki 0,01 mm. Mikromerilce je lahko ali objektno stekelce ali košček prozorne folije.
V okular smo vstavili okularno mikromerilce in ga obračali toliko časa, da so bile črte
okularnega mikromerilca vzporedne s črtami na objektnem mikromerilcu, nato smo poravnali
začetni črti obeh mikromerilc. Prešteli smo, koliko razdelkov na objektnem mikromerilcu je
natančno ustrezalo razdelkom na okularnem mikromerilcu.
Potem smo pri vsaki povečavi prešteli koliko razdelkov objektnega merilca gre v vidno polje pri
posamezni povečavi. Število razdelkov na objektnem mikromerilcu smo delili z ustreznim
številom razdelkov okularnem na mikromerilcu in dobili velikost enega razdelka v milimetrih.
Rezultat smo pretvorili v mikrometre in zapisali v tabelo.

Premer vidnega polja smo izračunali tako, da smo število, ki nam pove velikost enega razdelka,
pomnožili s številom razdelkov, ki so bili v vidnem polju. Pripravili smo mokre preparate
zgornje povrhnjice lukolista čebule in tradeskancije ter spodnje povrhnjice teloha. Izmerili smo
dolžine celic lukolista in celic zapiralk listne reže. Opravili smo deset meritev in izračunali
povprečno vrednost. Celice smo skicirali in označili.

Slika 3: Izdelava mokrega preparata

REZULTATI
Povečava objektiva Povečava Skupna Premer Dolžina 1 razdelka
okularja povečava vidnega polja na okularnem
merilcu
MP 4x 10x 40x 4350 µm 25 µm

SP 10x 10x 100x 1700 µm 10 µm

VP 40x 10x 400x 420 µm 2,5 µm

Tabela 1: Povečave
MP – mala povečava
SP – srednja povečava
VP – velika povečava
Slika 4: Skica celice lukolista čebule (pri 100x povečavi)
Tabela 1: Dolžina celic lukolista čebule

Št. Dolžine celic

meritve
1 20
2 40
3 34
4 30
5 18
6 21
7 15
8 26
9 20
10 28
x 26,2

Povečava: 100x
Velikost celice: 252 µm

Tabela 2: Dolžina celic zapiralk listnih rež teloha

Dolžine
celic
1 15
2 19
3 17
4 13
5 16
6 15
7 14
8 16
9 17
10 15
x 15,7
Povečava: 400x
Velikost celice: 39,25 µm
Tabela 3: Dolžine celic zapiralk tradeskancije
Dolžine
celic
1 16
2 20
3 20
4 15
5 18
6 21
7 16
8 17
9 22
10 24
x 18,9

Povečava: 400x
Velikost celice: 47,25 µm

RAZPRAVA

Pri vaji smo ugotovili, kakšno je razmerje med povečavo in premerom vidnega polja; povečava
in premer sta si obratno sorazmerna. Pri večji povečavi smo lahko opazovali manj celic vzorcev,
pri manjši pa ravno obratno. Hkrati je pri manjši povečavi ločljivost in tudi globinska ostrina
boljša, opazovane objekte pa vidimo bolj oddaljene. Izdelava mokrega preparata je nato sledila
našim ugotovitvam. Opazovali smo tri različne vzorce: celice lukolista čebule, celice zapiralke
listnih rež teloha in celice zapiralke tradeskancije. Podrobno smo si jih ogledali pri 100x in 400x
povečavi.

Pri celicah lukolista čebule smo opazovali pri 100x povečavi, kjer smo lahko opazili vakuole,
celične stene in jedra celic. Druge organele, kot so kloroplasti ali mitohondriji, nismo videli, saj
so premajhni za svetlobni mikroskop. Celice so imele oblike podolgovatih, rahlo zaobljenih
pravokotnikov.

Celice zapiralk listnih rež teloha in tradeskancije smo opazovali pri 400x povečavi, kjer smo
opazili, da je vidno manj razdelkov celice, saj je večja povečava, in da imajo te celice posebne
strukture, ki jih imenujemo listne reže. Prav tako je bilo opazno, da so listne reže tradeskancije
nekoliko bolj podolgovate in širše kot reže teloha.

Listne reže omogočajo prenos plinov in vlage, posamezno listno režo pa obdajata dve celici
zapiralki, ki se krčita in raztezata ter tako odpirata ali zapirata listno režo. Razlika v oblikah
listnih rež mora torej biti povezana z razliko v uravnavanjem plinov in vlage glede na rastlino
(teloh je znan kot trpežna, velikokrat zimzelena rastlina, tradeskancija pa raste v raznolikih
okoljih, še posebej v tropskih habitatih).
ZAKLJUČEK

Laboratorijska vaja je poglobila naše znanje o mikroskopiranju in nam pomagala pri

razumevanju celične strukture rastlin. Opazovali smo vakuole, listne reže, celične stene in celo
jedro celice; teoretično znanje o strukturi rastlinske celice smo poglobili s praktičnim. Ugotovili
smo tudi povezavo med povečavo in premerom vidnega polja ter kako izračunati oba podatka.
Pri večji povečavi je premer vidnega polja manjši, pri manjši povečavi pa večji, torej sta obratno
sorazmerna. S tem znanjem smo potem lahko izračunali povprečno velikost celice.

VIRI

- M. Jones, R. Fosbery, J. Gregory, D. Taylor. Cambridge International AS and A Level

Biology Coursebook, Fourth Edition. 2014
- I. Tomažič, P. Zidar, J. Dolenc Koce, J. Ambrožič Avguštin. Biologija 1. 2017
- Wikipedia. Mikroskop. Dosegljivo na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Mikroskop
- Wikipedia. Listina reža. Dosegljivo na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Listna_re%C5%BEa
- Wikipedia. Tradescantia. Dosegljivo na: https://en.wikipedia.org/wiki/Tradescantia