Esejski spis - Shakespeare: Hamlet

Hamlet je glavna književna oseba, ki živi v temačnem svetu. Temačnem zato, ker se sooči s
smrtjo svojega očeta Hamleta in nehumanega dejanja strica Klavdija. Že na začetku se občuti
zmedenost, ko se prikaže duh Hamletovega očeta. Ta dogodek je popolnoma spremenil
nadaljno vedenje književnih oseb. Na podobo sveta, v kateri živi Hamlet, vplivajo prav vsi,
prijatelji in sovražniki.
V zasnovi se stražarjem prikaže duh Hamletovega očeta. Nemudoma so povedali Hamletu in
sklenil je, da se jim bo pri straženju naslednjo noč tudi sam pridružil. Tisto noč je potrdil
verodostojnost informacij, ki jih je prejel od stražarjev. Duh ga je vabil na pogovor. Povedal
mu je, da ni umrl naravne smrti, ampak da ga je Klavdij ubil. Pogovor z duhom je popolnoma
utrdil Hamletovo slutnjo o dejanju kralja Klavdija. A takrat je duh Hamletovega očeta naložil
težko breme Hamletu, saj je ta vedel, da se mora za očetovo smrt maščevati.
Zaplet se je začel, ko sta Polonij in Klavdij hotela ugotoviti vzrok Hamletove blaznosti, ter
uporabila Ofelijo za vabo. Prisluškovala sta pogovoru Hamleta in Ofelije. Hamlet je ugotovil,
da ga je Ofelija izdala, saj ga je spraševala o osebnih stvareh, samo da bi čim več izvedela.
Dvomil je v duha, zato je sam napisal dramsko besedilo, ki natančno prikazuje umor
njegovega očeta. Bil je zelo prebrisan in hotel je Klavdija zvabiti v past.
Vrh tragedije prikazuje gledališka igra, katero je napisal Hamlet, da bi se Klavdij ujel v
njegovo zanko. Igralci so sledili navodilom in se držali točno določenega scenarija. Med
nastopom se je Klavdij prepoznal, ob gledanju čisto prebledel, zato je vstal in predčasno
odšel s prizorišča. Po Klavdijevi reakcij je vedel, da je zgodba, ki mu jo je povedal duh
njegovega očeta resnična. Po tem so se odnosi med Hamletom in kraljem poslabšali. Hamlet
je postal za kralja škodljiv in bilo ga je strah, da se ne bi razvedelo za njegov umor.
Kralj je ukazal Gildensternu in Rozenkrancu naj odpeljeta Hamleta v Anglijo. Tako se je začel
razplet. Kralj pa je v pismih, ki jih je poslal v Anglijo k angleškemu kralju ukazal, da morajo
ubiti Hamleta. Na srečo je Hamlet pravočasno dobil ta pisma v roko in svoje ime zamenjal z
Gildensternovim in Rozekrančevim imenom. Tako sta žrtvi postala oba vohuna. Ofelija je
naredila samomor in kralj je določil Hamleta za Laertovo žrtev.
V razsnovi se pokaže tista prava podoba sveta, v kateri je Hamlet živel. Na pogrebu Ofelije
sta Hamlet in Laert odločno izjavila, da se bosta spopadla. Hamlet je dvoboj sprejel preveč
samozavestno in zaupljivo v svoje spretnosti. Laert je imel konjico meča namočeno v strup.
Najprej je ranil Hamleta, nato sta si meče zamenjala, po menjavi mečev pa še Hamlet Laerta.
Tako sta se obadva zastrupila in skoraj vse glavne osebe so umrle.
Horacij je bil edini pravi Hamletov prijatelj, saj ga je podpiral in mu stal ob strani, kadar se je
ta počutil nemočnega. Vedel je kako bi lahko spremenil podobo sveta- ne z mečem ampak s
čustvi. Bil je Hamletov zaupnik in vedel je na kak način pristopiti do določene težave. Edini
zmagovalec na koncu ostane on, človek z razumom in čustvi.