FONEMI

AJDA BENEDIČIČ, 4. C
 IZRAZNA STRAN JEZIKA

29 fonemov
Govorno-slušna Pisno-vidna Črke (25) in
podoba jezika podoba jezika ločila

Glasoslovje

Pomensko razločevanje
Fonologija vloge fonemov in tonskih
potekov

Artikulacijska/izgovorna: tvorba
glasov z govorili
Fonetika
Akustična/slušna: rezultati
valovanja, ki nastaja pri govorjenju
GOVORILA
• Organi z vlogo govorjenja
• Pri tvorbi glasov močno dejavna
• Vloga glasilk:
– Položaj glasilk
– Glasovi, pri katerih se glasilki treseta, so zveneči
– Glasovi, pri katerih se glasilki ne treseta, so nezveneči
• Vloga govorne cevi (sestavljena iz dveh ploskev):
– Ločitev glasov glede na oženje in širjenje
– Ločitev glasov zaradi medsebojne oddaljenosti ploskev:
• Samoglasniki
• Zvočniki
• Nezvočniki
SAMOGLASNIKI ALI VOKALI
• Največja odprtostna stopnja
Samoglasniški trikotnik
• Ločijo se po oblikovanosti govorne cevi:
– Prednji del jezika proti trdemu nebu: i Visoko
i u
– Zadnji del jezika proti mehkemu nebu: u
– Jezik malo znižan iz mirovnega položaja: a a
Spredaj Zadaj
Nizko

– V ta izgovorni prostor so umeščeni ostali samoglasniki

i u
e ə o
ɛ ɔ
a
SAMOGLASNIŠKI SESTAVI

• Glede na to, ali so naglašeni ali ne

• Naglašeni: dolgi ali kratki

NAGLAŠENI NENAGLAŠENI

Dolgi Kratki

í ú ì  ù i u
é ó
ê ô è  ə` ò e ə o
á à a

• Naglasna znamenja:
– ostrivec – mesto naglasa, dolžina, ozkost e-ja in o-ja
– krativec – mesto naglasa, kračina (t. j. kratkost sam.), širokost e-ja in o-ja
– strešica – mesto naglasa, dolžina, širokost e-ja in o-ja
ZVOČNIKI ALI SONANTE
• Srednja odprtostna stopnja
• Ločijo se po mestu ožine: • v: prim. siva
• ṷ: podobno kot u; prim. sivka, polna
– nosnika m – n /v/ • w: prim. vzeti, brv
• ʍ: enak kot w, le nezveneč; prim. vsak,
– jezičnika r – l predvsem
– ustnični oz. nebni drsnik v – j • n: prim. Ana
• ŋ: pred k, g in h; prim. Anka, angel
• Pred njimi lahko stojijo zveneči ali
/n/ • n’: pred j na koncu besede ali pred j s samogl.;
nezveneči nezvočniki prim. konj, konjski
• m´: pred f in v
• Ne vplivajo na zvenečnost
• Temen (v nasprotju z n-jem); prim. sam,
nezvočnikov pred njimi
/m/ mamka
• m´: pred f in v; prim. simfonija

• l: navadni; prim. pila, glagol

/j/ /r/ /l/ • l´: mehčani, pred j na koncu besede ali
pred samogl.; prim. pol, poljski
NEZVOČNIKI ALI NESONANTE
• Najmanjše odprtostne stopnje
• Tvorjeni na tri načine:
– z zaporo izgovorne ploskve ZAPORNIKI
– s priporo izgovorne ploskve PRIPORNIKI
– z zlitjem izgovorne ploskve ZLITNIKI

ZAPORNIKI

• Popolna zapora izgovorne cevi

• p in b: ustnici se zapreta, nato sunkovito odmakneta

• t in d: jezična konica je na mestu ob notranji strani zgornjih sekalcev in spodnjem robu dlesni, nato se sunkovito
odmakne
• k in g: zadnji del jezika je na mestu ob mehkem nebu, nato se sunkovito odmakne
PRIPORNIKI
• Ožina na različnih mestih
• Lahko jih vlečemo (ostalih nezvočnikov ne moremo)

• f: spodnja ustnica se približa robu zgornjih sekalcev

• s in z: prednja ploskev jezika se približa dlesnim
• š in ž: prednja ploskev jezika se približa trdnemu nebu za dlesnimi (ne tako tesno kot pri s in z)
• h: zadnja jezična plošča se približa mehkemu nebu

ZLITNIKI
• Iz krajših zapornikov in pripornikov

• c: kot t + s
• č: kot t + š
• dž: kot d + ž
 NEZVENEČI IN ZVENEČI NEZVOČNIKI
• Nezvočniki dani v parih (skoraj vsi) en od fonemov v paru zveneč, drug nezveneč

Nezveneči p t k č s š c f h

Zveneči b d g dž z ž
 Fonemi
29
Samoglasnik
Soglasniki
i
21
8
Zvočniki Nezvočniki
mlinarjev
6 15

Zveneči Nezveneči
Gad zbeži
6 9 Ta suhi
škafec
pušča