BESEDOTVORJE – Nastanek in sestava tvorjenk, besedotvorni algoritem, vrste tvorjenk in besedotvorni

načini, prirejeno po Slovenščina 4, Z besedo do besede, Barve jezika 4, Na pragu besedila 4, 5. m, 2022

TVORJENKE

Ponovimo

Besede so sestavljene iz manjših delov, ki imajo svoj pomen (ta je lahko predmetni
ali slovnični). Tem delom pravimo MORFEM. Temeljni pomenski morfem je koren,
ki je skupen vsem besedam besedne družine. Prvotne besede so sestavljene samo iz
korena in končnice (slovnični morfem). Imenujemo jih NETVORJENKE.
knjig- + -a
miz- + -a

Večina besed v slovenščini pa je nastala iz drugih besed oz. besednih zvez.

Imenujemo jih TVORJENKE
knjig- + -arna
miz- + -ica

1. NASTANEK TVORJENK

Z nastankom tvorjenk se ukvarja besedotvorje – nauk, ki pojasnjuje, kako tvorimo

nove besede.

Nova poimenovanja oz. besede nastajajo iz besednih zvez, ki pa niso natančen

pomenski opis, temveč morajo biti pomensko in slovnično preproste. To pomeni, da
sme besedna zveza vsebovati samo tiste prvine, ki jih nato vsebuje tvorjena
beseda.

PRIMER:
podvozje – to, kar je pod vozom in ne spodnji del vozila, ki povezuje kolesa med
sabo
detece – ljubo dete in ne otrok v prvem letu življenja
učitelj – ta, ki uči in ne pedagoški delavec v šoli
književnost – to, kar je v knjigah in ne umetnost, ki ima za izrazno sredstvo jezik

Tako besedno zvezo imenujemo SKLADENJSKA PODSTAVA.

Gre torej za preprosto besedno zvezo, ki ima v jedru samostalnik, pridevnik, glagol ali
prislov.

Skladenjska podstava je torej izhodišče vsake nove besedne tvorbe.

1
BESEDOTVORJE – Nastanek in sestava tvorjenk, besedotvorni algoritem, vrste tvorjenk in besedotvorni
načini, prirejeno po Slovenščina 4, Z besedo do besede, Barve jezika 4, Na pragu besedila 4, 5. m, 2022

Skladenjska podstava je lahko:

a) PRIREDNO ZLOŽENA: nastala iz besed, ki so v enakovrednem razmerju

nemško-slovenski slovar = SPo je nemški in slovenski)
vzgojno-izobraževalni program = SPo je vzgojni in izobraževalni

b) PODREDNO ZLOŽENA: Ta je sestavljena iz jedra in določila

ta, ki gloda = glodalec
ta – jedro ki gloda – določilo

Jedro SPo lahko opazujemo z dveh vidikov:

1. Glede na pomen
a) abstraktno, kar pomeni, da ima splošen, pojmovni pomen
(ta, ki predava, tak, ki je dobrega srca, to, da rišem)

b) konkretno, kar pomeni, da ima predmetni, določen pomen

(zdravnik za zobe, višji kuhar)

Pomen jedra skladenjske podstave

abstraktno jedro konkretno jedro

(ta, ki zdravi zobe) (zdravnik za zobe)

Abstraktna jedra so zaimenska, npr.

– bitje: ta, ki riše = RISAR

– stvar: to, kar, briše = BRISAČA
– naprava: to, s čimer kosimo = KOSILNICA,
to, s čimer barvamo = BARVICA
– prostor: to, kjer ali tam, kjer se igramo = IGRIŠČE
– dejanje: to, da barvam = BARVANJE, to, da spregam = SPREGANJE
– način: tako, da se smejim = SMEJE, tako, da stojim = STOJE
– lastnost: tak, ki ima dobro srce = DOBROSRČEN

2. Glede na besedno vrsto pa je jedro lahko:

a) samostalniška beseda: ta/to

to, s čimer se dviga – dvigalo // ta, ki vodi posel –poslovodja
b) pridevniška beseda: tak
tak, ki je dobre duše – dobrodušen

2
 BESEDOTVORJE – Nastanek in sestava tvorjenk, besedotvorni algoritem, vrste tvorjenk in besedotvorni
načini, prirejeno po Slovenščina 4, Z besedo do besede, Barve jezika 4, Na pragu besedila 4, 5. m, 2022

c) glagol: delati, začeti, končati … (različni glagoli)

delati čisto – čistiti // zaživeti – začeti živeti // napisati – končati pisanje
d) prislov: tako, tja
tako, da se skriva – skrivaje // tja, kjer sem doma – domov

To pomeni, da iz samostalniške skladenjske podstave nastane samostalniška

tvorjenka, (to, kar je pri tleh – pritličje), iz pridevniške SPo pridevniška tvorjenka
(tak, ki ima črne lase – črnolas), iz glagolske nastane glagol (večkrat kihniti – kihati)
in iz prislovne prislov (tako, da ni sporno – nesporno).

SESTAVA TVORJENK

Pri besedotvornem postopku izberemo iz SPo oba dela nove besede: pomenski del
imenujemo BESEDOTOVORNA PODSTAVA, ta bo v novi besedi nosilec
predmetnega pomena, in OBRAZILO.

POMNI: Vsaka tvorjenka je dvodelna, sestavljena iz besedotovrne podstave

(BPo) in obrazila (O).

BESEDOTVORNA PODSTAVA je del tvorjenke, v katerem prepoznamo

izhodiščno besedo, je neke vrste beseda v besedi. Je del tvorjenke, na katero se
razvršča obrazilo.

SPo BPo O Tvorjenka

tak, ki je od Francozov Francoz- -ski francoski
tako, da ni sporno -sporno ne- nesporno
to, kjer so knjige knjig- -nica knjižnica

POZOR
Razlikovati je treba med KORENOM in BPO. Koren je najmanjši pomenski del
besed, BPO pa najdaljši. Včasih sta prekrivna.

Torjenka KOREN BPO

gozdariti gozd- gozdar-

knjižničarka knjiž- knjižničar-
prevaljalka prev- prevaljal-
sadje sad- sad-

3
BESEDOTVORJE – Nastanek in sestava tvorjenk, besedotvorni algoritem, vrste tvorjenk in besedotvorni
načini, prirejeno po Slovenščina 4, Z besedo do besede, Barve jezika 4, Na pragu besedila 4, 5. m, 2022

ZGRADBA BESEDOTVORNE PODSTAVE

Bpo je največkrat iz ene besede (ohranjen je le del ene besede SPo), pravimo, da je
enodelna.
(tak, ki je od Francozov – francoski)

Včasih pa lahko za BPo nove besede izberemo več besed, torej je ohranjen del dveh
ali več besed iz SPo. To so večdelne BPo.

(ta, ki ima svetle lase – svetl-o-lasec)

OBRAZILO
Obrazilo je del tvorjenke iz enega ali več morfemov kot pretvorba slovničnega
pomena SPo.

Na eno Bpo se lahko razvršča eno ali več obrazil.

Obrazil je več vrst:

PREDPONA: obrazilo se razvršča levo od BPo
sopotnik, pradedek, nadučitelj

PRIPONA: obrazilo se razvršča desno od Bpo

fantič, mamica, mucek

MEDPONA: obrazilo, ki se razvršča med dela BPO (večinoma je -e- ali -o-)
vrv- o -hodec, zob-o-zdravnik;

PROSTI MORFEM: to sta obliki povratnoosebnega zaimka se, si

loviti se, premisliti si

Pri obrazilu bodite pozorni, ali gre res za slovnični pomen ali morebiti za pretvorbo
predmetnega pomena.

PODoficir – nižji oficir (pod je pretvorba predmetnega pomena)

PODbradek – to, kar je pod brado (pod je pretvorba slovničnega pomena)

4
BESEDOTVORJE – Nastanek in sestava tvorjenk, besedotvorni algoritem, vrste tvorjenk in besedotvorni
načini, prirejeno po Slovenščina 4, Z besedo do besede, Barve jezika 4, Na pragu besedila 4, 5. m, 2022

BESEDOTVORNI ALGORITEM

Pri pretvarjanju SPo v novo besedo izvedemo t. i. BESEDOTVORNI

ALGORITEM, ki ima 6 korakov.

1. izberemo SPo nove tvorjenke,

2. iz SPo vzamemo tisto polnopomensko besedo, iz katere bomo delali novo besedo,
3. polnopomenski besedi odvzamemo slovnične lastnosti, da dobimo BPo,
4. izberemo obrazilo,
5. vse dele nove tvorjenke pravilno razvrstimo po načelu končnosti,
6. tvorjenko zapišemo.

PRIMERI IN NALOGE

1. majhna roka 1. ta, ki ima rdeče lase 1. to, s čimer (si) trebimo zobe

2. roka 2. rdeče, lase 2. trebimo, zobe

3. rok- 3. rdeč-, -las- 3. zob-, -treb-

4.-ica 4. -e-. -ec 4. -o-, -ec

5. rok-+-ica 5. rdeč-+-e-+-las-+-ec 5. zob-+-o-+-treb-+-ec

6. rokica/ročica 6. rdečelasec 6. zobotrebec

PALATALIZACIJA

(k, g, h č, ž, š)

PRIMERI – rešite jih

1. tak, ki je iz mleka 1. ta, ki prede svilo 1.

2. 2. 2.

3. 3. 3.

4. 4. 4.

5. 5. 5.

6. 6. sviloprejka 6. čistilec

5
BESEDOTVORJE – Nastanek in sestava tvorjenk, besedotvorni algoritem, vrste tvorjenk in besedotvorni
načini, prirejeno po Slovenščina 4, Z besedo do besede, Barve jezika 4, Na pragu besedila 4, 5. m, 2022

BESEDOTVORNI NAČINI oz. BESEDOTVORNE VRSTE

Nove besede tvorimo na različne načine.

1. IZPELJEVANJE oz. IZPELJAVA je besedotvorna vrsta, pri kateri enodelni

BPo dodamo PRIPONO ali prosti morfem:
Izp. = BPo + O

tet-ka, smejati se, mizica, slovenski

Tvorjenke, ki jih dobimo z izpeljavo so IZPELJANKE.

Pravopisne in pravorečne posebnosti:

1. za j, c, č, ž, š se namesto o piše in govori e: stric – stričev, Andrej – Andrejev,
hudič – hudičev. To imenujemo PREGLAS.

2. pogosta pripona za izpeljavo pridevnikov je -ski: kranjski, blejski, pisemski,

šolski;

3. če se BPo izpeljanke končuje na c, č, s, z, ž, k, g, h uporabimo namesto pripone -ski pripono -ški:

Log – loški, oderuh – oderuški, vas – vaški

2. ZLAGANJE

Tvorjenke, ki nastanejo z zlaganjem, imenujemo ZLOŽENKE.

Pri tem postopku dobimo novo besedo tako, da iz SPo izberemo prvine dvo- ali
večdelne BPo in jih povežemo z veznim samoglasnikom ali medpono. Ta je
največkrat -e- ali -o-.
Zl. = BPo + O + BPo

strelovod, zobozdravnik, rdečelas…

Pravopisne posebnosti:
1. Zloženke pišemo praviloma skupaj: severozahod, štiriperesna (deteljica),
kažipot.

2. Med zloženkami pišemo vezaj:

a) če so deli zloženk prvotno iz priredne SPo:
belo-rdeč, špansko-slovenski SPo: bel in rdeč, tak, ki je bel in rdeč

b) če je prvi del pridevniške zloženke izražen s številko ali črko:

15-odstoten, C-vitaminski, d-dur

6
BESEDOTVORJE – Nastanek in sestava tvorjenk, besedotvorni algoritem, vrste tvorjenk in besedotvorni
načini, prirejeno po Slovenščina 4, Z besedo do besede, Barve jezika 4, Na pragu besedila 4, 5. m, 2022

3. Pridevniške besede, pri katerih prvi del označuje barvo ali barvni odtenek,
drugi del pa je izraz za barvo, lahko pišemo skupaj ali narazen.
svetlozelen in svetlo zelen, rumenozelen in rumeno zelen

Oznake za barvo, ki jih lahko razvežemo z veznikom KOT, pišemo narazen:

travnato zelen – zelen kot trava, peščeno rjav – rjav kot pesek

3. SESTAVLJANJE

S sestavljanjem napravimo novo besedo tako, da enodelno BPO dodamo predpono.

Tvorjenke, ki nastanejo s sestavljanjem imenujemo SESTAVLJENKE. (zapis
sestavljAnke se šteje za napako)
Se. = O + BPo

pre-pisati, za-praviti, od-iti, so-potnik, pra-babica, pod-oficir

Sestavljanje je poleg izpeljevanja najbolj pogost besedotvorni način. S sestavljanjem

tvorimo predvsem glagole.

Glagolske sestavljanke: dohiteti, izpiti, spiti, naleteti …

Samostalniške sestavljanke: medprostor, prababica, nadučitelj …
Pridevniške sestavljanke: nedokončan, apolitičen …

Pravopisne posebnosti:
1. Predpono iz- lahko nadomestimo s predpono z-/s-:
izračunati – zračunati, izgubiti – zgubiti, izkusiti – skusiti
Previdni pa moramo biti, ko predpone spremenijo pomen: zaplavati – splavati,
iztisniti – stisniti

2. Pravopisne dvome pogosto povzročata predponi v- in u-, ker se velikokrat

podobno izgovarjata. Predpono v- rabimo za izražanje gibanja, prodiranja,
postavljanja v kaj: vkorakati, vstopiti, vdreti. Skoraj v vseh drugih primerih
uporabljamo predpono u-: uiti, ubežati, udreti se, uvrstiti se.

4. SKLAPLJANJE

Tvorjenke, ki nastanejo s sklapljanjem so SKLOPI. Besedotvorni postopek je

preprost: zapovrstne besede večdelne BPo strnemo v novo besedo brez glasovnega
obrazila.

Sklop = BPo + BPo + BPo + …

SPo: se ve da – seveda
SPo: dva in dvajset – dvaindvajset

7
BESEDOTVORJE – Nastanek in sestava tvorjenk, besedotvorni algoritem, vrste tvorjenk in besedotvorni
načini, prirejeno po Slovenščina 4, Z besedo do besede, Barve jezika 4, Na pragu besedila 4, 5. m, 2022

POMNI:
1. Zaimenske sklope s koli pišemo skupaj ali narazen: kjer koli ali kjerkoli

2. Vsi števniki od dvajset naprej so SKLOPI.

5. MEŠANE TVORBE

Nove besede pogosto tvorimo s kombinacijo besedotvornih načinov. Najbolj običajni

postopki:

KRNITEV IN SKLAPLJANJE:
Pri krnitvi odvzamemo večbesednemu poimenovanju začetne črke ali zloge; npr.

TOMOS
NAMA
PEKO
NUK
SSKJ
SP
NIJZ
COVID
RIC
EMŠO

Mobitel – mobilni telefon

KRNITEV IN IZPELJEVANJE
Skrajševanje imen je značilno predvsem za tvorbo osebnih lastnih imen, zlasti za
domačo, vsakdanjo rabo. Najprej s krnitvijo opustimo del imena, nato pa ga
izpeljujemo z ustreznimi priponami:

Miroslav – Miro – Mirko

Marjeta – Meta – Metka

8
BESEDOTVORJE – Nastanek in sestava tvorjenk, besedotvorni algoritem, vrste tvorjenk in besedotvorni
načini, prirejeno po Slovenščina 4, Z besedo do besede, Barve jezika 4, Na pragu besedila 4, 5. m, 2022

NAGLAS IN TVORJENKE

Tvorjenke, ki so nastale iz dveh ali več besed, imajo tudi več naglasov. To so t. i.
večnaglasnice. Se spomnite, katere besede pa so breznaglasnice (ali naslonke)?

Dva ali več naglasov imajo sklopi (dváindvájset) in sestavljanke, pri katerih dobro
prepoznamo pomen vseh sestavin, iz katerih nastane tvorjenka.

pòdoficír – nižji oficir

Od zloženk imajo dva ali več naglasov tvorjenke,

a) ki so nastale iz priredno zložene SPo:
italijánsko-slovénska
bélo-rdéče-móder
b) ki so nastale iz dveh prvotnih samostalnikov
živínozdravník
kínodvorána
c) ki so nastale iz zveze števnik + samostalnik
dvódnévni
stóodstóten

(To je samo nekaj pravil, obstaja pa veliko izjem.)

POVZETEK

SPo (skladenjska podstava je besedna zveza, iz katere nastane tvorjenka – ta, ki

prevaja je prevajalec).
BPo (besedotvorna podstava je pomenski del tvorjenke – iz+trgati)
O (obrazilo je slovnični del tvorjenke – iz+trgati)
Besedotvorni algoritem je postopek v šestih korakih, s katerim tvorimo novo besedo.
BESEDOTVORNI NAČIN ali BESEDOTVORNA VRSTA – izpeljava, zlaganje,
sestavljanje, sklapljanje, krnitev in sklapljanje …
VRSTA TVORJENKE – izpeljana, zloženka, sestavljenka, sklop, mešana tvorba
Še drugače:
Izpeljanka = BPo + O

Zloženka = BPo + O + BPo

Sestavljenka = O + BPo

Sklop = BPo + Bpo + Bpo + …