"Kako malo imamo domiljije za boleine, ki jih povzroamo drugim!

" Friedrich

Nietzsche
Tega, kolikor boleine so povzroili Meti in Tini, nihe ni bolj vedel kot onidve sami.
Sami sta le skozi vso gorje, katerega so povzroili sosedje, vaani, oetje, matere,
gospodarji,
Meta je morala veliko prestati, da so jo z pankrti sprejeli. Prestati je morala starega
Karninika, ki je nasprotoval ljubezni med njegovim najstarejim sinom Obejem in
Hudabivko Meto. Karnice so veljale za simbol bogastva in moi. Zato si mogoen
Karninik(Obej) ni mogel izbrati navadno deklo(Meto).
Stari Karninik je naredil vse da bi ta zveza med Obejem in Meto razpadla. Meto je
kaznoval z staro kaznijo da ji na roki gejo pletivo. Kasneje je rodila sina. Rojstvo
otroka, kasneje otrok, je Karninika e bolj razjezilo, zato je Meto poklical na
Graino. Tam jo je spet kaznoval. Privezali so jo na mueniki stol in jo tepli po goli
zadnjici.
Pretrpeti je morala tudi sosede, ki niso bili naklonjeni njej in njenim pankrtom. Tudi
faimoterjo je postrani gledal in dejal da je to ciganija. Pretrpeti je morala smrt
Obeja. Ko je bila pri Obejevem grobu so jo ljudje pregnali iz pokopalia z
mnenjem, da ibrniki in pankrti nimajo kaj iskati na svetem kraju.
V noveli Matkova Tina najbolj trpi Matkova Tina.:) Tina je bila v sedmem mesecu z
Janezom Gradnikom, ki so mu sodili zaradi upora leta 1713/14. Njeno nosenost
obsoja tudi njen oe. Odpravlja se v Gorico, kjer upa da bo e zadnji videla svojega
dragega preden mu bodo sodili. Zanjo je bila pot v Gorico trpljenje, ker jo je
nosenost in pot fizino izrpalo. Ko prispe je znova razoarana, saj so Janeza e
obglavili. Hotela je priti do Janezove glave, pa jo je straar odgnal. Razoarana se
odpravi domov. Med potjo nazaj trpi kre, predporodne popadke in na konci v
boleinah tudi rodi otroka. In njen kriev pot je konan.

Hudabivka Meta je mlado in neverjetno lepo dekle, ki izhaja iz revne druine. Njeno
lepo telo avtor primerja s tiso na Obirju. eprav je ivela teko ivljenje, delo ni
skazilo njene lepote. Zaradi njenega trdnega znaaja in globoke ljubezni do otrok, si
Meta pridobi naklonjenost okolice. Meta otrokom vliva samozavest in jih spodbuja, da
bodo z odlonostjo na koncu zmagali. Meta je simbol moi, vztrajnosti, ponosa,
upornitva in morale.

Tina je zaroenka Janeza Gradnika, ki je eden izmed upornikov. Skozi celotno novelo
Tina preivlja velike muke, saj se nosea in brez podpore oeta, ki jo celo obsoja
zaradi njene nosenosti, odpravi v Gorico, kjer naj bi usmrtili Janeza. To dokazuje
njeno vztrajnost, e bolj pa ljubezen do Janeza, ob katerem eli biti do zadnjega
trenutka.

Prav iz ljubezni do Janeza, do svojega nerojenega otroka in iz vere, pa rpa svojo

neverjetno mo, da prehodi toliko poti. Tino bi oznaila tudi kot zelo pobono, saj ji
molitev vedno da e dodatno mo. Celo njene zadnje besede so molitev.

Tako Meta kot Tina sta trpljenje sprejeli in se do neke mere vdali v svojo usodo, delno
pa sta se vsaka na svoj nain uprli drubi. Tina je bila notranje razdvojena osebnost,
vodila so jo ustva, nagon in vera. Njen ljubimec je bil mrtev in na tem svetu zase ni
priakovala niesar ve. Skrbelo jo je predvsem za otroka. Na ivljenje je gledala
precej ozko in kratkorono, pred omi je imela le ljubljeno glavo in krst novorojenka.
Odpuenje Device Marije ji je zadoalo.
Hudabivnika Meta je drugana. Telesno in duhovno je izredno trdna, v
trpljenju pridobi samozavest in ponos, nikogar ne prosi odpuanja, ker je prepriana
v svoj prav. Vodijo jo globoka ustva do Obeja in otrok, pa tudi razum. Gleda dale v
prihodnost, na ase, ko naj bi samorastniki prevzeli oblast. Veliko bolj oitno se upre
drubi kot Tina. Obe junakinji na koncu dobita moralno zadoanje - Tina zagotovilo,
da bo za otroka poskrbljeno, Meta pa zavest, da je druba sprejela njo in njene
otroke.

Pravijo, da e nisi v ivljenju saj malo trpel nisi okusil ivljenja. To ne pomeni, da bi
morali vsak dan trpeti, vendar prav je da vemo kako je to ko nam je hudo. Ko pa
nastopijo bolji asi in razmiljamo o preteklosti, kako smo trpeli da smo premagali to
ali ono, smo prav veseli da smo stvar izpeljali do konca, da se nismo vdali.
Iz tekih asov se vedno nekaj koristnega nauimo. Nauimo se druganega pogleda
na ivljenje, vedno bolj dobivamo trdo koo. Zanemo ceniti to, kar smo imeli in nam
je al za tisto, kar smo izgubili. Postanemo bolj modri, ker smo e prestali neko teko
preizkunjo.
"Zlato se z ognjem preizkua, moni ljudje z nesreo." Seneka

"Z vami je tako: vi niste kakor drugi otroci -- vi ste samorastniki. Vi se

niste odzibali po zibelkah, vae zibelke so razgoni, brazde, zare, kjer vas
je galo sonce in vas je moil de. Ob teh zibelkah so vam popevale tutujke
in prepelice, svetila vam je strela, budil vas je grom... Zato ste ko
samorastniki. Sami ste se izlevili, brez goje, kot zgubljena samorastna
setev v razgonu. Kakor se samorastnik zgrabi z okolico, tako se morate tudi
vi, Hudabivniki, zgrabiti z ivljenjem. Kjer stojite, poenite korenike. Ne
dajte se teptati od drugih, ne prenaajte ponino krivic, ali tudi vi ne
prizadevajte nikomur, nobenemu blinjemu kakih krivic. -- Poglejte, mene so
poloili na martrnico, ko e dobro vedela nisem, kaj je svet. Mogoe bodo
polagali tudi vas. Tedaj stisnite zobe in si mislite, da ste samorastniki
-- da ste Hudabivniki. Zdaj, po meni, vas je devet, ez petdeset let vas bo
lahko e sto, ez sto let vas bo petkrat, desetkrat toliko. Potem si boste
zdrueni lahko priborili svojo enakovrednost, svoje pravice..."
Ta misel me je e v filmu nagovorila. Govori predvsem o tem, da ne glede na to ali te
druba obsoja ker si drugaen, vedno bodi to kar si in stoj za besedami in dejanji, ki
storil. Mogoe te danes ne bodo posluali te bodo pa ez nekaj let, ali ko bo umrl,
takrat jim bo pa al. Ampak takrat bodo drugani asi, bolji asi za drugane ljudi, ki
drugano mislijo in drugae ravnajo. Takrat se te bodo spominjali.
V Sloveniji je tega danes rahlo preve. Tisti ljudje ki ne bi smeli stati za svojimi norimi
idejami, stojijo za njimi in jim ne more dopovedati, da ni tako kot oni mislijo. Nekateri
pa, ki bo morali stati za svojimi besedami jih oni drugi poniknejo, da so njihove ideje
brezzvezne in ne realne. Tega ne najdemo samo v Sloveniji, tudi drugod po svetu.
Kot primer so tudi homoseksualce. Sprva so bili osmeeni, ponekod tudi pretepeni in
kaznovani zato ker so drugani. Sprva jih je bilo malo, kasneje pa je njihovo tevilo
naraalo. Izborili so si poroke, parade ponosa in posvojitve otrok. Uspelo jim je tako
kot je Korokim ibrnikom.

Dandanes druba ne obsoja nezakonskih mater. ivimo v asu, kjer je vse dovoljeno
in sprejemljivo, kar ni prav in ni narobe. Nezakonskih mater ne bi smeli obsojati, e
manj pa nezakonskih otrok. Otroci ne morejo izbirati ali se bodo rodili zakonski ali
nezakonski materi. Nikjer e nisem zasledila, da bi na nezakonske matere gledali
postrani. Vsaj v moderni drubi ne. V dananji drubi ni to ni novega. Vedno manje
tevilo ljudi se poroa, vedno ve je loitev, otroci pa so ali niso. eprav enska
moderne dobe tei k izobrazbi in karieri, ne pa otrokom.
V nekaterih dravah je e to mogoe prisotno.
Vasih je zakon med dvema zakoncema veljal za nekaj svetega. In e je enska
rodila otroka izven zakona, je to veljalo za nekaj zelo zaniujoega. Nezakonsko
mater so gledali kot na najveji smrtni greh na otroka pa tudi.