Renesansa

- Zgodnja quattrocento
- Visoka - cinquecento
- Pozna - manierizem
Renesansa se bojuje proti prejnjemu slogu gotiki tako jo namre poimenujejo, kajti
izraz pomeni barbarsko ( Goti) umetnost.
Odkritje NARAVE in ANTIKE predrami ustvarjalce zaetniki so MASACCIO,
BRUNELLESCHI, GHIBERTI, DONATELLO, UCCELO
Masaccio se nasloni na GIOTTA in njegove manire (poskuanje perspektive + figuro
postavi v naravo).
Masaccio, Izgon iz raja in Sv. Trojica
Masaccio se je sasoma osvobodil Giottove manire. Umetniki so si zaeli prizadevati za
bolj naravne dre in gibe, da bi izrazili duevne obutke in telesne premike, poskuali so
se pribliati resnici naravnih stvari.
Doloili so pravila perspektive in izvajali skrajave natanno tako, kot jih vidimo v
naravnem reliefu. Poskuali so dosegati im vejo verodostojnost krajin.
Lorenzo de Medici, Isabella dEste, Ludovico il moro Sforza

Kulturno gibanje
- Humanizem
- Neoplatonizem
- Znanost
UMETNOST NAJ SLUI DOIVETJU LEPOTE (=ugajanje) IN SPOZNAVANJU
RESNICE (=psiholoki svet).

Antika loi 3 nivoje lepote:

IDELANA (simetrija, harmonija, skladnost)

DUHOVNA (lepota due, vrline, znaaj)
UPORABNA

Nova preprianja v umetnosti:

- Mimesis
- Nove perspektive
- OIVITEV MITOLOGIJE
(Zakaj enako, kot so svojemu maliku Apolonu prisojali najlepo postavo, ki jo
more imeti lovek, tako bomo iste mere uporabili za Kristusa, ki je najlepi na
vsem svetu. In kakor so imeli Venero za najlepo ensko, tako bomo prav to lepo
postavo srameljivo dali najisteji devici Mariji, materi boji. - Albrecht Drer,
1528)
Poganski bogovi so postali predmet utnega uitka. Golo telo je postalo predmet
lepote in v pozni renesansi se razvije do t.i. figure serpentinate.

Umetniki v Renesansi

Slika predstavlja usedlino drubenih razmerij

Mecen in slikar zmeraj skleneta pravni dogovor o naroilu
Mecen je moral povedati svoje elje tudi o barvah: najbolj dragi barvi sta bili
ultramarin modra ter zlata
Konec 15. stol. so meceni zaeli bolj ceniti osebni slog umetnika
Obutek osebne veliine pa je prinesel s seboj tudi udatvo; tako je Rosso konal kot
samomorilec, Parmigianino je bil zateleban v svojo alkimijo, da je imel dolgo in
neurejeno brado. Pontonormo je imel udne predstave in se je zelo bal smrti, tako da
ni hodil niti na slavnosti, ker se je bal, da bi ga pomekali in je bil zato nepopisno sam.
Slednje pria na skorajnjo bolestno opazovanje samega sebe.
Na drugi strani imamo t.i. MELANHOLINEGA umetnika s saturnovskim
temperamentom. Pri slednjih naj bi prevladala domiljija, do tolikne mere, da so na
koncu Alberti, Leonardo, Drer, Michelangelo zadevali ob gluha uesa. Niso jih ve
jemali resno.
Umetniki so morali predvsem slikati kranske motive: gledalci so bili tako izurjeni,
da so na primer poznali 5 razlinih ustvenih stanj Marije, poznali so celo vrsto
zaporednih trenutkov Oznanenja (kodifikacija gestikulacije)
Morali so poznati barvno simboliko: RDEA (usmiljenost), BELA (istotst), RNA
(poninost),

Severna renesansa
(Nemija, Nizozemska, Belgija naslanja se na Gotiko)

Renesansa je v severnih deelah prispevala inovativne izkunje, te so se razvijale,

vasih popolnoma brez stika z jugom.

Najznailneji primer je Flamska, kjer se je razvijalo slikarstvo na osnovi linearne

perspektive.

Utemeljitelj severne renesanse je JAN VAN EYCK. Prizadeva si za atmosferske

uinke na slikah. Uporablja toplo tonaliteto, nanj so se naslonili beneki slikarji. Nekaj
del je naslikal skupaj s svojim bratom Hubertom.

V figurah imamo obutek ivljenja, bivanja, niso dramatine, temve bolj estetske.
Nanje je vplivala e gotika.

Zaradi tehninih sposobnosti oljnega slikarstva, lahko govorimo celo o mikro

pripovedi, saj se ukvarja z vsakim najmanjim detajlom posebej.

Oljno slikarstvo naj bi vpeljali ravno staronizozemski slikarji 15. stoletja. Omogoala
jim je skrbno slikanje podrobnosti. Zemeljske in mineralne pigmente so vezali
predvsem z lanenim oljem, ki je edino olje, ki se kadarkoli popolnoma posui.

Slika je postala neprosojna, svetlea (=uinek olja), gosta. V tem asu je bilo oljno
slikarstvo e marsikje po svetu povsem neznano.

Umetniki tukaj so namre bili cenjeni po sposobnosti, s katero je zmogel naslikati in

izrisati vsako dlako posebej v Adamovi bradi, izrisati natanen zemljevid obraznih
brazd, izpuajev Velikokrat pa najdemo na slikah upotevanje barvne lestvice.

Van Eyckova slika Zakoncev Arnolfini predstavlja sposobnost portretiranja in

opisovanja stvarnih podatkov. Kot da bi pripovedovali zgodbo.

Jan van Eyck

(ok. 1390 1441)
V slubi pri burgundskih vojvodih, potuje tudi po PA in POR, leta 1431 se naseli v Bruggeju.
Naslanja se na mimetino (mimezis!) podobe, pri emer si pomaga z linearno perspektivo,
izmenjevanjem svetlih in temnih polj in s pozornostjo do mikrostrukture realizem! Njegova
dela je imel zelo rad panski kralj Filip II., ki je zbiral dela severnih umetnikov.

Simbolika (= skriti pomeni v delu) Zakoncev Arnolfini

POSTELJA: zvestoba (tudi pes), ob njej je ena, kar narekuje njeno drubeno vlogo
ostaja doma, skrbi za dom in druino.
ODPRTO OKNO: ob njem stoji mo, kar narekuje njegovo vlogo v zunanjem svetu.
EDINA SVEA, KI GORI PRI BELEM DNEVU: Boje oko (boja prisotnost
SEZUTI EVLJI: posveeni prostor ali strast
ISTA SVETLOBA: oienje in milost
SKLENJENE ROKE: zveza
ENJA: pomlad/zgodnje poletje in ljubezen
POMARANA: na severu je simbol bogastva (tudi orientalska preproga), ali pa rajsko
sadje (istost); v ITA simbol poroke
DVIGNJENA ROKA: prevzem odgovornosti, legalni zastopnik in avtoriteta
OBLEKA: ve plasti obleke, pomeni bogastvo
LASJE: samo poroene enske naj bi nosile lase spete navzgor
PES: lahko simbolizira tudi poelenje oz. eljo po otroku, lahko pa tudi drubeni sloj,
saj so pse dobivale v dar dvorjanke
ZELENA BARVA OBLEKE: upanje (da dobi otroka?)
SV. MARJETA: zavetnica porodnic (kot okras iz lesa na postelji)
METLA IN RONI VENEC: pogosto porono darilo kot simbol ora et labora
moli in delaj
OGLEDALO: boje oko; okrog njega so medaljonki, ki vsebujejo pasijonske prizore
kot obljuba na reitev po smrti

Kaj ima pomlad opraviti s poroko?

Gentski oltar
Zgornja polovica:
Marija, Jezus in Janez Krstnik
+ Angelski zbor, ob strani Adam in Eva
Spodnja polovica:
Jagnje = Jezus, v krajini
- Izviri 4 nebekih rek
- Svetnice, muenice imajo palme v rokah
- Sv. Kritof
- Aristokrati

GRIZAJ = (iz fr. Gris, kar pomeni siv); tonska slikava v sivi barvi.

Ob van Eycku sta bila e vidneja mojstra Hugo van der Goes (hus) in Rogier van
der Weyden (van der = prihaja iz)

Hugo van der Goes

(ok. 1435 1482)
Naj bi deloval tudi kot scenograf in dekorater v Bruggu in Gentu. Za predstavnike
florentinske (=Firence) je naslikal ogromen oltar, kjer jih je tudi upodobil. Na slikah
upodablja detajle iz narave (rastline je mono prepoznati), in t.i. velikostne rede. Deset let
pred smrtjo je vstopil v samostan in postal menih.

Oltar Portinari, 1475

Na levi strani:
- Naronik klei, zraven so njihovi zavetniki (sv. Kritof in Sv. Jakob)
Na sredini:
- PERUNIKA = simbol trpljenja
- KRISTUS, svetniki sij na sliki = to slama, ki se blei od sonca
- ARHITEKTURA = gotska
- Prevelike roke, molijo
- Zadaj angel obvesti pastirja
- COKLI, simbol posveenega prostora
Na desni strani:
- Naronica, s sv. Magdaleno
- Lepotni ideal = obrito elo
- VELIKOSTNI RED, navadni ljudje niso smeli bite veji od svetnikov
-

Rogier van der Weyden

(ok. 1400 1464)
Spada med utemeljitelje flamske renesanse. V njegovih delih najdemo soitje med
realistinimi opisi ter poetinimi ustvi. Postal je uradni bruseljski mestni slikar.

Prihod sv. Treh kraljev

- Dojenek Jezus
- Nato na kriu
- Oporniki = gotska arhitektura

Portret mlade ene

Hans Memling
(1430 1494)
Je edini umetnik s severa, ki mu je najbolj uspelo zdruiti znailnosti obeh renesans, tako
june kot severne. To je vidno predvsem v njegovih portretih iz zadnjih let.
Rodil se je blizu Frankfurta, torej je na njega vplivalo nemko okolje, kasneje je ivel v
Bruggeju. Delal je med drugim tudi za sveto rimsko-nemkega cesarja Maksimiljana I.,
Mediejce, Margareto Avstrijsko Podpisoval se je Mojster Hans.

Poslednja sodba
PAVJA PERESA nebesa, pav = rajsko bitje
AKTI ljudje so enaki, ko umrejo
TEHTNICA pekel vs. Nebesa

Portret; Maria Portinari, 1470

Portret: Berndardo Membo

Masaccio oblikuje figure, kot da so iz gline, obliva jih nena svetloba. Telesni gibi so
lahkotneji, gube oblail mehkeje.

Van der Weyden izbere ostrejo severno svetlobo in figure so, kot da bi bile izklesane iz
marmorja. Gibi so teki in napeti, obrazi niso tako idealizirani. Pokrajine tukaj ni.

Pieter Bruegel (Babilonski stolp) stareji je bil mojster anrskih motivov, ki so bili na
Nizozemskem zelo priljubljeni. Namesto aristokracije je raje upodabljal kmeko prebivalstvo,
praznovanja, navade

Hieronymus Bosch (Vrt nasad)

spada med manj znane umetnike. Njegova dela so

posebna, saj ponavadi prikazujejo njegovo noravo, satirino in cinino naravo. V njegovih
delih se dobro spreminja v sprevrenost, paradoks in ekscentrinost. Teme so teko
razumljive.

Nemija
Albercht Drer je nemki hommo universale, umetniki in teoretik. Nekaj asa je
tudijsko potoval po Italiji. Znan je predvsem po svojih grafinih delih. Podpisoval se je z
monogramom.

Juna renesansa

Zaetek v Italiji FIRENCE

Firence so v renesansi mestna drava pod vodstvom bankirske druine de Medici.

Najpomembneji lan je bil Lorenzo il Magnifico de Medici. V njegovem asu
pride do razcveta in razvoja tako v umetnosti, kulturi kot gospodarstvu. Z njegovo
smrtjo se kona zlata doba Firenc. Pravijo celo, da so Firence imele sanje, da bi
postale nove Atene.

Bil je pomemben pokrovitelj renesanne umetnosti. Na svojem dvoru je gostil brata

del Pollaiuolo, Andrea del Verrocchio, L. da Vinci, S. Botticelli, D. Ghirlandaio,
Michelangelo

Prva sprememba, ki so jo Florentinci eleli v quattrocentu narediti je, da do

modernizirali svoj osmerokoten baptisterij, zgrajen v gotiki, tako kot cerkev im.
Duomo, zraven katere stoji.
Leta 1401 je sledil razpis za nova bronasta vrata, kjer je zmagal zlatar GHIBERTI.

Svet, ki ga je Ghiberti ustvaril v bronu je uravnoveen, eleganten, zgledoval se je po

grki in rimski plastiki. Sam je izjavil, da: Samo sorazmerje ustvarja lepoto.

Brunelleschi (San Lorenzo, Firence) je v arhitekturi renesanse razumsko razloil

skrivnosti prostora, kar mu je uspelo z uporabo linearne perspektive. Njegova arhitektura
je vplivala tudi na slikarstvo.

Masaccio je bil zaetnik renesannega slikarstva. Na njega je vplivala

Brunelleschijeva arhitektura, kjer je ustvaril omejeno globino.
Sv. Trojica z Marijo, Janezom Evangelistom, in ustanovnikoma, ok. 1427

Piero della Franscesca (1415-1492)

Rodi se v mesecu Borgo Sansepolcro in tukaj ostane vso ivljenje

Ponovno so ga odkrili ele v 20. stoletju
Znan je po premiljenih delih, natanni kompoziciji, mirni svetlobi
Napie traktat o geometrijskih telesih
Skual je zdruiti idealizem in realizem
Zaveda se, da sledenje perspektivi pomeni zmanjano psiholoko in fizioloko
percepcijo realnosti

Marija z Jezusom in svetniki, 1472

Imenovana tudi Sacra Conversazione

Iz koljke se spua pripeto jajce, ki je simbol stvarjenja, rojstva, ki vodi do malega
Jezusa. Predstavlja tudi kozmos, ki je urejen po doloenih pravilih
Vertikala se srea s horizontalo (glave)

Idealno mesto, ok. 1475

Najveja konstrukcija tega asa je bila kupola firenke stolnice, ki je prva renesanna
kupola, eprav narti zanjo izhajajo e iz skorajda gotike. Zanjo je l. 1420 postal
odgovoren Brunelleschi.

Kupola je polkrogla in ima dve lupini. Problem, s katerim so se spoprijeli je bil

predvsem gradbene narave. Prvi je bila postavljena kupola, ki ni bila od znotraj
podprta z nobenim ogrodjem.

Alberti je zanjo celo dejal, da je: Dovolj velikanska, da s svojo senco pokrije vso
prebivalstvo Toskane.

Leon Battista ALBERTI (1404-1472)

Rojen v Genovi, tudira pravo

Vsestranski lovek: UOMO UNIVERSALE!
Napie traktate De pictura, De sculptura, La citta ideale nel Rinascimento
(dostopno v Slov. j.!)
Ni bil samo arhitekt, temve v prvi vrsti znanstvenik. Napisal je tevilne knjige o
stavbarstvu.

Palaa Rucellai je trdna, popolnoma povezana zdruba vseh svojih sestavin: tri vrste
klasinih pilastrov, rusticirana stena, dvokrilna polkrona okna. Ni ni odvenega:
navpinost izravnajo vodoravni elementi in obratno. Gre za pravilno kocko.
Sant Andrea, Mantova

V zgodnji renesansi je KROG pomenil simbol boje popolnosti, hkrati pa je

predstavljal tudi naravno obliko. Iz obeh vzrokov so ga imeli za najidealneji tloris
slubi boji namenjene stavbe:

Nekatera svetia so okrogla, druga kvadratasta, e tretja pa imajo razlino izoblikovane

stranice. Povsem oitno je, da narava najbolj uiva ob okroglih likih, saj so stvari, ki nam jih
kae, bodisi ustvarjene, bodisi izdelane, po veliki veini okrogle
(Leon Battista Alberti)

Temu so se uprli manieristini arhitekti. Uivali so namre bolj v umetelnosti

okrasja kot pa v funkcionalnosti stavb. To nakazuje, da je imel razum edalje
manjo vrednost. Nekateri umetniki (Palladio) so se temu sicer uprli. Nove tehnike
oljnega slikarstva in oblikovanja tukov so omogoale vse popolnejo iluzijo in s tem
monejo prevlado ustev.

Sandro Botticelli(1445 1510)

il botticello je njegov vzdevek, kar pomeni majhen sod. Njegovi uitelji so bili
pravtako slavni slikarji tistega asa: brata Pollaiuolo in fra Filippo Lippi.
V Sikstinski kapeli je naredil freske, ki so jih kasneje zamenjali z Michelangelovimi.
Usodno se je zaljubil v Simonetto Vespucci, ki je bila poroena. Njen obraz naj bi
postal model za sliko Venerino rojstvo, kasneje se ta obrazni tip pojavlja v skorajda
vseh njegovih delih.
Botticellijeva bitja na slikah so popolna, nobena guba na obrazu ali oblailih ne
izdaja njihove lovekosti. So idealno lepa, ne manjka jim telesnosti, vendar zgledajo
bolj narisana kot naslikana.
Gre za najpopolneji izraz neoplatonizma, kjer je umetnost jasna in utom
prijetna. Tukaj ni bilo prepada med telesom in duhom ali med pogansko antiko in
kranstvom. Temelji misli so bili kranski, oblike, v katerih se je izraala, pa so
lahko bile poganske.
enska, tako Venera kot Marija sta imeli v neoplatonizmu dve naravi: da sta eni in
naelo. Gola je predstavljala novorojeno idejo, obleena pa loveko naelo po
katerem naj bi ljudje iveli.

Slika Venera in Mars, ok. 1483

Izdelana je bila za skrinjo, namenjeno bali. Predstavlja alegorijo sprave med
nasprotji, ki pomeni sreen zakon.
Renesanni filozof Ficino je dejal, da se Venerina mo noruje iz Marsove sile, miri
njegov divji temperament in ga obvladuje. Iz tega izhaja nesoglasje, ki je del vsake
popolne harmonije.

Andrea del VERROCCHIO, Krst v Jordanu, Ok. 1470

Krajina v daljavi ni Verrocchijevo delo, temve delo njegovega uenca: Leonarda da Vinci

Leonardo da Vinci
Zadnja veerja, ok. 1495, Milano, oljna tempera na ometu, refektorij samostana Sta.
Maria delle Grazie, 460 cm 880 cm

Danes je skorajda neberljiva.

Zanjo je Leonardo porabil ca. 12 let.
Vse je usmerjeno h Kristusu, sredina toka linij pa je tik nad njegovo glavo, kjer
okno deluje kot sij.
Na obeh straneh so uenci, ki jih lahko loimo po razlinih gibih teles in rok.
V renesansi so z gibi izraali ustva zato se je dalo slike brati kot besedilo.
Prenos duhovnega sporoila je bilo odvisno od prepreljivega giba osebe v
prepriljivem prostoru.
Naslikan je trenutek, ko bo Jezus svojim uencem sporoil, kdo izmed njih ga bo
izdal: EVANGELIJ PO JANEZU 13:21
Uenci so porazdeljeni v skupine po 3, kar naredil uinke neprisiljenosti.
Miza je svee pogrnjena, vendar je bila veerja preprosta.
Freska vsebuje vse, kar se je nauil iz Ptolomejevega dela Tetrabiblos iz virov, ki so
danes izgubljeni, iz Pitagorovih del.
o zgledu astrologa Klavdija Ptolemaja, ki boansko nebo deli na 12 regij in povezuje z
vsakim alkimijskim (ogenj, zrak, voda, zemlja) elementom po 3 regije, je Leonardo
apostole razdelil v tiri jasno loene skupine po tri like in tako izrazil etvernost in
obenem trojnost. Svetloba, ki z desne proti levi postaja vse ibkeja, nam kae, da
se smer razlage ujema z njegovim slavnim zrcalnim rokopisom (z desne proti levi).
Trije znaki apostolov ustrezajo elementu ognja: Oven, Lev in Strelec. Trije ustrezajo
zemlji: Bik, Devica in Kozorog. Trije se nanaajo na zrak: Dvojki, Tehtnica in Vodnar
ter trije na vodo: Rak, korpijon in Ribi.
Na freski niso samo uenci povezani s tevilko 3, temve e kup drugih stvari: okna za
Jezusom simbolizirajo sv. Trojico, Jezus sam je naslikan v piramidalni kompoziciji.

Mona Liza, okoli 1503-1507, oljena topolovem lesu, 77 53 cm, Louvre, Pariz
Mona Liza je verjetno najslavneja slika v zgodovini likovne umetnosti. Le malokatero
delo so tako romantino opisovali, hvalili ali reproducirali. Istovetnosti
upodobljenega dekleta niso nikoli povsem razjasnili, nekateri viri pa ugotavljajo, da gre za
skrivni slikarjev avtoportret. Ime pomeni Gospa Liza. Vasari jo je istovetil z eno
Francesca del Giaconda, bogatega firenkega poslovnea. Njeno ime je bilo Liza. Drugo
ime La Gioconda je enska oblika priimka Giocondo.
V italijanini sluajno giocondo pomeni brezskrben, vesel
zato gioconda pomeni brezskrbna enska.

Pred potjo v ZDA so sliko 14. decembra 1962 zaradi zavarovalnih namenov ocenili na
100 milijonov amerikih dolarjev.

6. aprila 2005 so sliko po obdobju skrbnikega vzdrevanja, posnetkov in analiz

prestavili na novo mesto v louvrski oddelek Salle des Etats. Tu je razstavljena v
namenskem ograjenem prostoru z nadzorovano atmosfero za
nezlomljivim, neprebojnim steklom.

Rafaelo Santi (1483 1520)

Rojen je bil v italijanskem mestu Urbino je ustvarjal zelo razumno zasnovane slike, veljal je
za mladega genija, ki ga ni bilo mogoe prekositi. Delal je za papee in druge pomembne
naronike.
Bil je znan portretist, v delih je znal prepriljivo naslikati razline materiale, detajle in
portretiranev izraz.
Skupaj z MICHELANGELOM in LEONARDOM tvorijo triperesno deteljico

najpomembnejih mojstrov 15. stoletja.

ATENSKA OLA, Vatikanske stanze, ok. 1511
Sikstinska Madona
Dama s samorogom

Michelangelo Bunarroti

Rojen v kraji Caprese, Italija, leta 1474, umre v visoki starosti leta 1564 in tako
preivi Leonarda in Rafaela.
Imel je zelo poseben karakter, bil je temperamenten.
Pomemben je zaradi poslikave SIKSTINSKE KAPELE.
olal se je v oli Lorenza de Medici, kjer se je kmalu pokazal njegov talent za
kiparjenje.
Nekajkrat se je selil v Rim, kjer je delal za papee. Pape Julij II. mu je priskrbel
najve pomembnih naroil, zaradi katerih je zaslovel.
Bil je tudi arhitekt in v enem obdobju tudi glavni arhitekt bazilike sv. Petra v Rimu,
zanjo je zasnoval tudi kupolo.
Zasnoval je t.i. Kapitolski trg (Kapitolski gri), po njem pa se zgleduje tudi Preernov
trg v Ljubljani.

PIETA, 1499, marmor, 174 cm 195 cm

Njen naronik je bil francoski kardinal. V baziliko sv. Petra so jo postavili v 18. stol.
Gre za eni izmed najlepih lovekih figur v zgodovini umetnosti.
Motiv Pieta (= soutna) pomeni, da gre za mrtvega Jezusa v Marijinem naroju.
Marija je upodobljena kot zelo mlado dekle.
Presena alost, kjer niso ve mogoi nobeni izrazi.

DAVID, 1504, marmor

Poslednja sodba, Sikstinska kapela

Pieta, ok. 1555

Gre za njegovo zadnje in nedokonano delo, saj ga je prehitela smrt.
V zadnji Pieta je upodobil samega sebe.

Francija

V renesannem asu vlada Franc I., ki je k sebi povabil tudi Leonarda. Slednji
je zanj naredil mogone narte, eden redkih, ki se je uresniil je grad Chambord,
postavljen dobesedno sredi movirja.
Leonardo ga je zasnoval v obliki krone.
Posebnost gradu je tudi stopnie, zasnovano v dvojni spirali; po eni se je zmeraj
sprehajal kralj, po drugi pa ostali.