Reforme Marije Terezije in Joeta II.

Kljune besede: 18. stoletje, pragmatina sankcija, Kresije, Gubernije, dedno pravo,
Terezijanski kataster, Joefinski kataster, nabornitvo , Trivialke, Normalke, Glavne ole,
Robotniki patent, Nevoljniki patent, Joefinizem, Toleranni patent

Razmere Avstrijskega cesarstva pred reformami

Za obdobje pred reformami so znailne tevilne vojne, predvsem verske, ki so mono
izpraznile dravno blagajno in pomenilo veliko finanno breme za avstrijske deele. Na
zaetku 18. stoletja je v Habsburki monarhiji in Rimsko-nemkem cesarstvu vladal Karel
VI., oziroma oe Marije Terezije. V asu Karlovega absolutistinega vladanja je prilo do
dveh vojn s turki, po katerih se habsburka monarhija raziri in preraste v velesilo. Od
njegove vladavine dalje se za monarhijo uveljavi izraz Avstrijsko cesarstvo. e Karel VI. je
izvajal spremembe, ki jih je zaznamoval merkantilizem. Leta 1713 je izdal ''pragmatino
sankcijo'' saj ni imel mokega naslednika. S to sankcijo je zagotovil prestol svoji heri Mariji
Tereziji in nedeljivost monarhije. Marija Terezija je tako dobila v last sicer veliko, a neenotno
ozemlje, ki je potrebovalo splono okrepitev.

Reforme Marije Terezije in Joefa II

Marija Terezija je leta 1740, ko ji je bilo komaj 23 let, postala
cesarica vseh habsburkih dednih deel ter Ogrske in eke.
To ji je omogoila prej omenjena ''pragmatina sankcija''.
Kljub temu, da so se s tem doloilom strinjali vsi stanovi, je
Marija sprva naletela na odpor, predvsem s strani plemstva.
Ko je mlada cesarica svojo dediino prejela je le ta bila v zelo
slabem stanju, brez prave gospodarske, politine ali vojake
moi. Tudi pravna ureditev je bila oslabljena in tik pred
propadom. Splono ranljivost habsburkega imperija, h kateri
je pripomogla tudi cesariina neizkuenost, je izkoristil pruski
kralj Firederik II. Veliki in cesarstvu zaplenil takrat
najbogatejo dravo-lezijo. Leta 1745 je bil izvoljen Marijin
soprog, Franc Lotarinki, s katerim sta imela kar 16 otrok.
Tudi njuni otroci so bili pomembni za zgodovino Avstrije,
Slika 1: Marija Terezija
med najuspenejimi so bili Joef II., cesar Leopold in Marija
Antonijeta. Zaetek Marijine vladavine so zaznamovale mnoge vojne, ki so slabosti monarhije
e bolj okrepile in tenjo po reformah e poveale. Tako je Marija priela uvajati razne
spremembe, ki bi poveale dravne dohodke, centralizirale ter poenotile dravo ter
pripomogle k njeni uinkovitosti in varnosti. Pri uresnievanju teh obsenih dravnih reform
ji je pomagal njen svetovalec grof Friderik Vilijem von Haugwitz. Kljub temu, da Mariji
plemstvo sprva ni bilo najbolj naklonjeno, je s strani ogrskega dela plemstva e od vsega
zaetka imela podporo in prav zato je bila pri uvajanju reform do ogrskega dela
prizanesljiveja.

Kaj kmalu je Marijin najstareji sin Joef II. izrazil eljo po

soodloanju pri vodenju drave in leta 1765, ga je Marija
postavila za sovladarja. Tudi Joef II. je uvedel mnogo reform in
bil pri tem bolj mnogo bolj radikalen kot njegova mati. Njegove
reforme so se nanaale na celotno dravo, vkljuno z ogrskim
delom, a so bile nekatere tako ekstremne, da so jih po njegovi
smrti celo preklicali. Sprva je bila njegova oblast omejena
predvsem na zunanjepolitine in vojake zadeve, po letu 1780,
ko pa je zavladal sam, se je njegova oblast razirila. Joef II. je
nadaljeval z reformami svoje matere ter jih na vsakem podroju
e okrepil in dopolnil. Med njima pa prihajalo tudi do nasprotij,
saj je bil Joef II. izrazito bolj naklonjen razsvetljenstvu kot
njegova mati, ki je razmiljala precej bolj absolutistino.
Navkljub temu je imel s svojo materjo skupne cilje- elel si je
posodobiti in modernizirati dravo ter okrepiti tako svojo mo
kot mo drave same.

Slika 2: Joef II.

Upravne reforme
Najprej se je Marija Terezija lotila upravnih reform, s katerimi je omejila avtonomijo
posameznih deel ter jih postavila pod stroji dravni nadzor. V avstrijskem delu je uvedla
tako imenovane ''Kresije'', oziroma okroja, na elu katerih so bile okrone dravne uprave. S
tem se je okrepila mo drave in njena centralizacija, hkrati pa se je zmanjala mo deelnih
stanov, saj so uprave usmerjali neposredno iz Dunaja. Pomembno vlogo so dobili tudi
uradniki, e posebej ko sta se avstrijski in eki dvorni grad zdruila v skupen organ,
imenovan ''Directorium in publicis et camerabilu'', ki je nadzoroval celotno notranjo upravo,
finance in davni sistem. Tudi Joef II. se je lotil podobne strategije in manje deele zdruil v
veje enote kot Kresije ter jih poimenoval ''Gubernije''. Slovensko ozemlje je razdeljeno na
dve guberniji, eno v Trstu drugo v Gradcu. Tako kot Marija je tudi Joef veliko svoje
pozornosti posveal uradnikom in njihovi izobrazbi. Leta 1784 je bila potrjena dravna
enotnost, saj so nemino razglasili za uraden jezik celotne monarhije in upravna reforma je
tako priela roditi sadove.

Sodne reforme
Drava pa je potrebovala obsene reforme tudi na podroju sodstva in to v vseh vejah
zakonodaje. Marija Terezija je ustanovila je nova okrona sodia, ter tako zmanjala
pristojnosti zemljikih gospodov nad podloniki. Marija Terezija je prepovedala seiganje
arovnic, prav tako je prepovedala muenje. Joef II. je nadaljeval s reformami svoje matere
in objavil sploni sodni red, kasneje pa uvedel nov zakon o zloinih in kriminalnih kaznih.
Ustanavljal je nova sodia in se trudil izboljati sodno organizacijo. Podpiral je spremembe v
sodstvu, a e ni uvedel popolne enakosti pred zakonom. Leta 1786 je s novim dednim pravom
izboljal poloaj nezakonskih otrok ter izenail poloaj sinov in hera zakonskih otrok. Tako
mati kot sin sta zmanjala vlogo plemstva in deelnih stanov, zlasti se je za to zavzemal Joef
II. Sodne funkcije fevdalcev so zmanjane, v dravi so zakoni poenoteni in kot rezultat vseh
teh ukrepov v dravi zavlada veji pravni red.

Davne reforme
Za uvedbo kakrnihkoli sprememb ali reform je bil potreben denar in zato je bilo potrebno
spremeniti tudi davno politiko. Drava se je morala finanno okrepiti tudi ker je bila Avstrija
po vojnah mono oslabljena, k temu pa je pripomoglo tudi razsipno ivljenje deelnih stanov.
Marija je zmanjala pristojnost deelnih stanov pri vsakoletnem odobravanju davkov, saj so
od takrat naprej morali davke odobriti za deset let vnaprej. Poleg rustikalne je obdavila e
dominikalno zemljo, eprav je dokonno odpravil privilegije na tem podroju ele Joef II. Za
odmero davkov je Marija zaela s popisovanjem posesti in izdala zemljiko knjigo
poimenovano Terezijanski kataster. Joef II je to reformo e okrepil, saj je enako obdavil
tako dominikalno kot rustikalno zemljo ter spremembe uvedel po celotni dravi. Po zgledu
svoje matere je izdal Joefinski kataster. Za izdajo le tega se je dobro pripravil in ustanovil
nove katastrske obine ter poenotil merske enote in merska orodja. Velik korak naprej je bila
izvedba prvega popisa prebivalstva, zaetek otevilevanja hi.

Reforme v vojski
Nujno potrebna pa je bila tudi celovita prenova vojakega sistema in reorganizacija vojske.
Marija Terezije je uvedla rekrutni sistem oz. nabornitvo, ki je pomenil splono vojako
obveznost. Te obveznosti so bili nekateri oproeni, med drugim tudi plemstvo, duhovina,
pomembni obrtniki, trgovci, rudarji, in nasledniki na kmetiji. Vojaka sluba je bila najprej
dosmrtna, nato pa so jo skrajali na 7 let. V vojski je prevladovalo revno kmeko prebivalstvo
in da bi se dolnosti izognili so nekateri beali ali se celo pohabljali. Marija Terezija je prav
tako ustanovila astniko akademijo, uvedla enotne uniforme in z vsemi temi ukrepi poveala
ter okrepila splono vojako mo drave. Tudi Joef II. je pripomogel k uinkovitosti vojakih
reform. Priel je s popisom mokega prebivalstva in vprene ivine, ter na podlagi tega deele
razdelil na posamezna naborna obmoja.

olske reforme
Marija Terezija je pod vplivom razsvetljenega absolutizma leta 1773 ukinila Jezuitski red in
tako je nadzor nad olstvom prevzela drava. Leto kasneje je Marija uvedla obvezno olanje
za deke in deklice stare med 6. in 12. letom. Pospeevati je zaela gradnjo osnovnih ol in
uvedla tri osnovne tipe ol. Prvi tip so ''Trivialke'', ki so bile izmed vseh najbolj obiskovane.
V njih so se otroci uili pisati, brati, raunati, imeli pa so tudi ure verouka. Drug tip ol so
''Normalke'' pri katerih bili vkljueni e nekateri drugi predmeti. Zadnji tip so ''Glavne ole'',
ki pa smo jih lahko nali le v deelnih mestih. Uvedba olske obveznosti je prinesla poleg
ugodnosti tudi veliko teav. Sprva je pouk, zaradi pomanjkanja olskih ustanov, potekal kar v
zakristijah. Primanjkovalo je tudi uiteljev, na voljo ni bilo ubenikov ali drugih unih
pripomokov, pa tudi obisk je bil sprva slab. Terezijanska olska reforma je imela dobro
osnovo in zaradi tega je Joef II. ni korenito spreminjal. Podpiral je izobraevanje ter se trudil
poveati tevilo pismenih. Uvedba obveznega olstva je bila kljub vsem zaetnim zapletom
zelo pomembna, saj je bila izhodie za razvoj slovenskih izobraencev.

Reforme poloaja kmeta

Kmetov poloaj se je v asu Terezijanskih in Joefinskih reform precej izboljal. Z
robotnikim patentom je Marija Terezija omejila tlako na najve 3-4 dni v tednu. Prav tako je
poskrbela za razbremenitev davkov v korist nijih slojev s urbarialno regulacijo. Ta reforma je
izmed vseh povzroila najve nezadovoljstva predvsem iz strani fevdalcev in vijih slojev.
Marija Terezija je med drugim tudi pospeevala dedni zakup in uvajala kupno pravo.
Prizadevala si je namre da rod ostane na zemlji, kar bi kmete e bolj motiviralo za delo.
Marija Terezija je omilila fevdalizem v dravi, a ga ni popolnoma odpravila. Joef je izdal
nevoljniki patent-podloniki patent s katerim so lahko kmeki otroci zapustili zemljo in
nanjo niso ve vezani. Nevoljniki je tako kmetu prinesel mnogo dobrega, med drugim mu je
dajal vejo svobodo, saj je kmet lahko zapustil zemljo in se svobodno odloil za katerikoli
poklic. Prav tako je Joef II. izboljal je poloaj prebivalstva na zdravstveni ravni z
ustanavljanjem splonih bolninic in drugih socialnih ustanov. Menil je namre, da bo s
izboljanjem pogojev privabil ve prebivalstva in s tem naredil dravo bogatejo, pri tem pa
se ni zavedal negativne strani poveanja prebivalstva.

Gospodarske reforme
Reforme na podroju gospodarstva so se izvajala v duhu merkantilizma predvsem pa
fiziokratizma. Marija Terezija se je zavzemala za razvoj manufaktur in zalonitva. Na
podroju kmetijstva je pospeevala gojenje novih kultur in uvajala je triletno kolobarjenje
brez prahe. Po njeni zaslugi je napredovala hlevska ivinoreja. Pospeevala je tudi
ebelarstvo, izsuevanje movirij, da bi pridobila ve obdelovalnih povrin. V tem asu ni
velikih kmekih uporov, saj je poloaj kmeta bolji. V asu njenega vladanja so celo zastonj
delili semenski krompir. Drava se politino, gospodarsko, vojako krepi, saj je Marija
izvajala tudi kolonizacijo in uvedla enotno carinsko ozemlje. Tudi Joef II. si je prizadeval
podroje notranje trgovine in obrti v dravi izboljati. elel je izkoristiti naravne danosti in
menil, da je agrarna proizvodnja ena izmed najpomembnejih. Uvajal je nove naine
vzgajanja kultur predvsem pa gojil nove kulture tako kot njegova mati.

Verske reforme
Na podroju verskih reform je bil dejaven predvsem Joef II. Skupen pojem, ki poimenuje
nov sistem cerkveno politinih reform Joefa II. je Joefinizem. Joef je elel, da bi njegova
absolutistina drava imela nadzor nad cerkvijo kot celoto. Tako je prevzel nadzor nad vzgojo
duhovine in prevzel pristojnosti , ki jih je cerkev imela do sedaj. Joef II. je v okviru
reforme izdal tudi toleranni patent. Z njim je razglasil versko toleranco za protestante in
kalvince in popravil napake prejnjega vladarja Ferdinanda. Menil je namre, da bo na ta
nain privabil kapital, saj so protestanti veljali za premoneje. Joef II. je med drugim tudi
preuredil je upnije tako da so postale manje in tevilneje. Dosegel je da so verniki imeli
najve 1-uro hoda do cerkve in tako vsem omogoil enake pogoje za obiskovanje ma. V
duhu reforme so bili ukinjeni vsi za Joefa ''nepotrebni'' samostani. Sem so spadali tisti, ki se
niso ukvarjali z olstvom ali zdravstvom. Njihovo premoenje je zaplenil, tudi nekateri
samostani na slovenskem so ukinjeni in zaplenjeni (ie, Bistra, Stina). Prav tako je ukinil
nekatere ljudske pobonosti, romanja, praznike. Vsi ti ukrepi pri reorganizaciji cerkve niso
vzbujali velike pozornosti ali nezadovoljstva med ljudstvom. Odprava samostanov jih ni
motila, kljub temu pa so se pojavljali nemiri, ko so izvedeli za ukinitev ljudskih pobonosti.

Pomen reform
V asu Marije Terezije in Joefa II. se drava vsestransko krepi. Ne prihaja do vejih kmekih
uporov saj se poloaj kmeta izbolja. Povea se trgovanje, saj je zaradi enotnega carinskega
ozemlja mnogo laje in hitreje. Dravna blagajna se poasi polni, k temu veliko pripomore
poveana davna obveznost. Reforme so ugodno vplivale tudi na slovensko ozemlje. Z
uvedbo obveznega olstva se je mono zmanjalo tevilo nepismenih, ter povealo tevilo
izobraencev. Mono je narasel pomen Trsta, ki postane ti. Kozmopolitsko mesto, v katerem
ivi veliko Slovencev. Tudi na naem ozemlju so se irile nove poljedelske kulture, uvedena je
bila ''Druba za kmetijstvo in koristne umetnosti'', ki je pouevala na podroju obrti in
kmetijstva. Vendar fevdalizem e vedno ni bil odpravljen in e vedno je bilo utiti rahle
privilegije fevdalcev. Zaetno stanje nestabilnosti se jev Avstrijskem cesarstvu poasi
izboljevalo in poasi se je razvijala modernizirana drava.

Viri in literatura

HOZJAN, Andrej in POTONIK, Drago. Zgodovina 2: Ubenik za drugi letnik

gimnazije. 1. izd., 6. natis. Ljubljana: DZS, 2005. 274-281 str. ISBN 86-341-2654-4
Leksikon Cankarjeve zalobe. Ljubljana: Cankarjeva zaloba, 1998, str. 439, 613.
ISBN 86-361-0221-9
Druinska enciklopedija Guinness. Ljubljana: Slovenska knjiga, 2001, str. 418, 574,
664. ISBN 961-210-034-9
CHISHOLM, Jane: Zgodovina v letnicah: Od kamene dobe do raunalnikov.
Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991, 76 str. ISBN 930-902-053-2

Viri slikovnega gradiva

Slika 1: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Kaiserin_Maria_Theresia_%28HRR%29.jpg
Slika 2: http://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEef_II._(Sveto_Rimsko_cesarstvo)