KAZENSKO PROCESNO PRAVO VAJE

(sreda, 5.5.2009, A & B skupina)

Tematski sklop: RAUNANJE PROCESNIH ROKOV
as procesnih dejanj je zelo pomemben aspekt procesnih dejanj, ki v doloeni meri zadeva
tudi njihovo veljavnost! Zakon doloa as procesnih dejanj na dva naina:
o doloa asovno zaporedje, v katerem si morajo slediti faze postopka;
o doloa roke. Rok je asovno obdobje, v katerem stranke, sodie in drugi
udeleenci v kazenskem postopku morajo opraviti doloeno procesno dejanje
(v nasprotnem primeru lahko svoje pravice celo izgubijo) oziroma asovno
obdobje, v katerem ne morejo opraviti doloenega dejanja. Od pojma roka je
potrebno loevati pojem naroka - narok je po asu in kraju doloen sestanek
sodia in strank z namenom opraviti doloena procesna dejanja.

VRSTE ROKOV V KAZENSKEM POSTOPKU

1.

2.

3.

4.

5.

Kriterij delitve:
po nainu raunanja rokov

Kriterij delitve:
po tem, za katere pravice
veljajo

Kriterij delitve:
po tem, kdo doloa rok

MATERIALNI ROKI (za

uveljavljanje materialnih pravic
jih doloa materialni zakon)

ZAKONSKI ROKI
(trajanje roka doloa zakon)

PROCESNI ROKI (za opravo

procesnih dejanj jih doloa
procesni zakon)

SODNIKI ROKI (rok, ki

ga v skladu s svojimi
zakonskimi pooblastili
doloi sodie )

Kriterij delitve:
po monosti podaljanja roka

PODALJLJIVI oz.
PROLONGACIJSKI ROKI (roki,
ki jih je mogoe podaljati npr.
roki za podaljevanje pripora)
NEPODALJLJIVI oz.
NEPROLONGACIJSKI ROKI
(roki, ki jih ni mogoe podaljati
npr. rok za vloitev pritobe)

Kriterij delitve:
po vpraanju, ali je procesno
dejanje prepovedano, obvezno ali
dovoljeno

DILATORNI ROKI (roki, v katerih

ni mogoe opravljati doloenih
procesnih dejanj npr. med sodnimi
poitnicami)
PREMPTORNI oz. FINALNI
ROKI (omejujejo doloeno asovno
obdobje, v katerem se doloeno
procesno dejanje mora opraviti)

Izv. doc. dr. Liljana Selinek

6.

OBJEKTIVNI ROKI (tei

prinejo, ko je nastala doloena
objektivna okoliina npr. ko
se je pripetil nek dogodek)
SUBJEKTIVNI ROKI
(prietek teka roka je vezan na
subjektivno okoliino npr.
dan, ko je upravienec izvedel
za doloeno dejstvo)

Kriterij delitve:
po posledicah, ki nastanejo
zaradi zamude roka
PREKLUZIVNI ROKI
(asovno obdobje, v katerem
stranka mora opraviti doloeno
procesno dejanje, sicer pravico
do tega procesnega dejanja
izgubi npr. roki za vloitev
pravnih sredstev)
INSTRUKCIJSKI ROKI
(roki, ki veejo sodie in v
doloenih primerih dravnega
toilca, njihova kritev pa nima
procesnopravnih posledic
npr. rok za pisno izdelavo
sodbe).

RAUNANJE ROKOV: 88. len ZKP

(1) Roki se raunajo na ure, dneve, mesece in leta.
(2) Ura ali dan, ko je bila opravljena vroitev ali naznanitev oziroma ko se je pripetil dogodek, od katerega je
treba raunati rok, se ne teje v rok, temve se za zaetek roka vzame prva naslednja ura oziroma prvi naslednji
dan. Za en dan se teje tiriindvajset ur, mesec in leto pa se raunata po koledarju.
(3) Roki, ki so doloeni po mesecih oziroma letih, se izteejo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu oziroma
letu, ki se po svoji tevilki ujema z dnem, ko je rok zael tei po drugem odstavku tega lena. e tega dneva v
zadnjem mesecu ni, se iztee rok zadnji dan v tem mesecu.
(4) e je zadnji dan roka dravni praznik, sobota ali nedelja ali kaken drug dan, ko se pri dravnem organu ne
dela, se iztee rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.

***************************************************************************

VAJE:
APRIL 2009

Doloite vrsto roka v posameznem primeru (gl. zgornje tabele) in izraunajte, kdaj
potee ustrezen rok:
PRIMER 1
Dravni toilec je dne 07.04.2009 odloil, da nima podlage prieti pregona zoper osebo A
zaradi domnevnega kaznivega dejanja tatvine po 1. odstavku 204. lena KZ-1. Istega dne je o
tem poslal obvestilo okodovancu B, kateremu je bilo to obvestilo vroeno 08.04.2009 ob
10.50 uri.
Najkasneje do kdaj lahko B pravnoveljavno obvesti sodie, da bo nadaljeval pregon za to
kaznivo dejanje skladno s 60. lenom ZKP?
60. len ZKP
(1) e dravni toilec spozna, da ni podlage za pregon za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po
uradni dolnosti, ali e spozna, da ni podlage za pregon katerega izmed ovadenih udeleencev, mora to v osmih
dneh sporoiti okodovancu in ga pouiti, da lahko zane pregon sam. Tako ravna tudi sodie, e je dravni
toilec odstopil od pregona.
(2) Okodovanec ima pravico zaeti oziroma nadaljevati pregon v osmih dneh, odkar je prejel sporoilo iz
prejnjega odstavka.
(3)

Izv. doc. dr. Liljana Selinek

PRIMER 2
Policisti so dne 11.04.2009 ob 07.30 uri pridrali osebo A in ji ob 8.00 uri vroili odlobo, s
katero je bila obveena, da ji je odvzeta prostost zaradi suma storitve kaznivega dejanja
prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja drave po 1. odstavku 308. lena KZ-1, in sicer
zaradi begosumnosti. A je zoper to odlobo dne 11.04.2009 ob 8.30 uri vloil pritobo, ki je
bila izvenrazpravnemu senatu predloena naslednjega dne ob 8.00 uri.
a.) Najkasneje do kdaj lahko skladno z dolobo 157. lena ZKP traja policijsko pridranje
osebe A? Kaken bi bil odgovor na to vpraanje, e bi policija A-ja pridrala v petek,
10.4.2009 ob 19.50 uri?
b.) Najkasneje do kdaj mora izvenrazpravni senat skladno z dolobo 157. lena ZKP
odloiti o tej pritobi?
157. len ZKP

(5) Pridranje po drugem odstavku tega lena lahko traja najve osemintirideset ur. Po preteku tega roka
mora policist pridrano osebo izpustiti na prostost, ali pa ravnati po prvem odstavku tega lena.
(6) e pridranje po drugem odstavku tega lena traja ve kot est ur, mora policist takoj v pisni obliki z
odlobo obvestiti osebo, ki ji je odvzeta prostost, o razlogih za odvzem prostosti.
(7) Oseba, ki ji je vzeta prostost ima, dokler traja pridranje, pravico do pritobe zoper odlobo iz predhodnega
odstavka tega lena. Pritoba ne zadri ukrepa odvzema prostosti. O pritobi mora odloiti senat pristojnega
sodia (esti odstavek 25. lena) v osemintiridesetih urah.

PRIMER 3
a.) Preiskovalni sodnik je s sklepom zoper osebo B odredil pripor. Osebi B je bil ta sklep
vroen 10.04.2009 ob 16.30 uri, njenemu zagovorniku pa 13.04.2009 ob 9.45 uri. Oba sklepa
sta bila vroena s strani sodia.
Kdaj se iztee rok za pritobo zoper ta sklep? Gl. lena 202 in 120 ZKP!
b.) V zgornjem primeru je vroevalec pri vroitvi pisanja zagovorniku pozabil oznaiti uro, ob
kateri je bil zagovorniku vroen sklep o B-jevem priporu, ampak je navedel zgolj datum, to je
10.04.2009. Kako je v tem primeru s pritobenim rokom?
202. len ZKP

(3) Sklep o priporu se izroi tistemu, na katerega se nanaa takrat, ko mu je vzeta prostost, najpozneje pa v
osemintiridesetih urah, odkar mu je bila vzeta prostost, oziroma ko je bil priveden k preiskovalnemu sodniku
(prvi in peti odstavek 157. lena). V spisih morata biti navedeni ura, ko mu je bila vzeta prostost, in ura, ko mu
je bil izroen sklep.
(4) Zoper sklep o priporu se sme priprti pritoiti na senat (esti odstavek 25. lena) v tiriindvajsetih urah
od ure, ko mu je bil sklep izroen. e je priprti prvi zaslian po preteku tega roka, se lahko pritoi ob tem
zaslianju. Pritobo s prepisom zapisnika o zaslianju, e je bil priprti zaslian, in sklep o priporu je treba takoj
poslati senatu. Pritoba ne zadri izvritve sklepa.

Izv. doc. dr. Liljana Selinek

PRIMER 4
Obdolencu A je bila dne 15.04.2009 ob 12.20 uri vroena obtonica. 17.04.2009 si je A najel
zagovornika in mu ob 13.20 uri vroil kopijo obtonice ter ga pooblastil za vloitev ugovora
zoper obtonico.
Kdaj potee rok za vloitev tega ugovora? Gl. len 274 ZKP!
274. len ZKP
(1) Obdolenec ima pravico podati ugovor zoper obtonico v osmih dneh po njeni vroitvi. Ob vroitvi
obtonice poui sodie obdolenca o tej njegovi pravici.
(2) Ugovor zoper obtonico sme podati brez posebnega pooblastila obdolenca tudi zagovornik, vendar pa ne
proti njegovi volji.
(3) Obdolenec se lahko odpove pravici do ugovora zoper obtonico

PRIMER 5
Obdolencu A je bila dne 10.04.2009 ob 10.30 uri vroena obsodilna sodba sodia I.
stopnje.
Kdaj potee rok za pritobo zoper to sodbo, e je bila sodba izreena:
a.) v skrajanem postopku (gl. len 443 ZKP!);
b.) v rednem postopku (gl. len 366 ZKP!).

366. len ZKP (redni postopek)

(1) Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo upravienci pritoiti v petnajstih dneh od vroitve prepisa
sodbe.
(2) Pravoasna pritoba upravienca zadri izvritev sodbe.
443. len ZKP (skrajani postopek)
(1) Glavna obravnava se zane z branjem obtonega predloga ali zasebne tobe, ki jo prebere toilec. Zaeta
glavna obravnava se dokona, e je mogoe, brez prekinitve.
(2) Po konani glavni obravnavi sodnik takoj izree sodbo in jo razglasi z bistvenimi razlogi.
(3) Zoper sodbo je dovoljena pritoba v osmih dneh od vroitve prepisa sodbe. (NOVELA ZKP-I)
.

Izv. doc. dr. Liljana Selinek

PRIMER 6
A je dne 21.4.2009 v asopisu prebral rubriko v pismih bralcev, v kateri ga je B grobo alil. A
se je odloil, da bo zoper B-ja vloil zasebno tobo zaradi razalitve po 158. lenu KZ-1.
Do kdaj ima A to monost storiti? Gl. len 52 ZKP!

52. len ZKP

(1) Za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja na predlog ali na zasebno tobo, je treba predlog podati
oziroma zasebno tobo vloiti v treh mesecih od dneva, ko je upravienec zvedel za kaznivo dejanje in
storilca.

PRIMER 7
Preiskovalni sodnik je zoper A - ja dne 10.03.2009 ob 08.30 uri odredil pripor zaradi
utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje uboja. Na podlagi opravljene preiskave je
dravni toilec nato dne 20.4.2009 zoper A-ja vloil obtonico zaradi dejanja po 115/I KZ-1.
Najdlje do kdaj je A lahko v priporu? Gl. len 207 ZKP.

207. len ZKP

(1) Po izroitvi obtonice sodiu do konca glavne obravnave sme odrediti ali odpraviti pripor samo senat s
sklepom po zaslianju dravnega toilca, e tee postopek na njegovo zahtevo. Zoper sklep o odreditvi pripora
se sme priprti pritoiti v tiriindvajsetih urah od ure, ko mu je bil sklep vroen. O pritobi mora vije sodie
odloiti v osemintiridesetih urah.
(2) Senat mora po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu tudi brez predloga strank preizkusiti, ali
so e dani razlogi za pripor, in izdati sklep, s katerim pripor podalja ali odpravi.
(3) Pritoba zoper sklep iz prejnjih odstavkov ne zadri njegove izvritve.
(4) Zoper sklep, s katerim senat zavrne predlog za odreditev ali odpravo pripora, ni pritobe.
(5) Po vloitvi obtonice lahko pripor traja najve dve leti. e v tem roku obtoencu ni izreena obsodilna
sodba, se pripor odpravi in se obtoenec izpusti.

Izv. doc. dr. Liljana Selinek