Zgodbe po Shakespearu

Hamlet, kraljevič danski

William Shakespeare je angleški dramatik, ki se je rodil aprila leta 1564 v Stratfordu v
Angliji. William je bil tretji izmed devetih otrok in najstarejši sin. Šolal se je doma in na
novi klasični gimnaziji. Kasneje je v Londonu delal kot dramatik in igralec ter solastnik
gledališč Globe in veliki Blackfriar Theatre. Bil je tudi zelo spoštovan književnik svojega
časa. Pisal je liriko, epiko in dramatiko. Napisal je kar 37 dram. In sicer tragedije, kronike,
komedije in romantične igre. Bil je odličen pesnik in sonetist. Napisal je kar 154 sonetov.
Njegova najbolj znana dela so Romeo in Julija, Hamlet, Sen kresne noči, Julij Cezar… Leta
1582 se je poročil z osem let starejšo Ann Hathway s katero je imel tri otroke. V drugi
polovici življenja se je umaknil v rojstno mesto, kjer je leta 1616 umrl.
Ko je kralj Hamlet umrl se je njegova žena poročila s njegovim bratom Klavdijem, kar je
njenega sina Hamleta zelo prizadelo. Ker se mu je zdelo, da je njegov stric Klavdij skupaj z
njegovo materjo ubil njegovega očeta je bil zelo užaljen. Ker ni vedel kaj se je zgodilo je
izgubil interes za ostale stvari. Med vojaki je slišal, da se ponoči na stolpu pojavlja duh
njegovega očeta. Ker ga je zanimalo je šel ponoči preverit. Res je srečal očetovega duha s
katerim se je pogovoril o njegovi smrti. Povedal mu je, da ga je zastrupil brat zaradi krone
in prestola. Očetov duh pravi naj ga maščuje. Hamlet se naredi nesposobnega in blaznega,
da skrije svoje namere proti kralju. Preden je Hamlet zapadel v malodušje je bil zaljubljen v
Ofelijo, hčer kraljevega svetovalca Polonija. Kasneje jo je začel zanemarjati in pošiljati
čudna pisma, ki so na koncu prišla tudi do kralja in kraljice. Po tem sta sklepala da je za
blaznost kriva ljubezen. Hamleta je v mislih še vedno preganjal očetov duh, saj ne ve kako
opraviti nalogo, ki mu jo je zadal. Kralj je ves čas obdan z stražarji in spremstvom kraljice.
Začel pa je tudi dvomiti o duhovih besedah saj ni bil prepričan, da se mu je samo bledlo.
Rabil je nekaj bolj prepričljivega. Spomnil se je na gledališko igro z odzivom gledalcev na
igro. Dobil je idejo, da bi zaigrali smrt kralja Hamleta pred kraljem in kraljico, da bi videl
njun odziv. Kralj je predstavo prekinil saj je prepoznal prizor. Ko ga je mater poklicala jo je
seznanil z resnico o očetovi smrti med tem pa je misleč, da je za zaveso kralj, ubil Polonija.
Zaradi umora je kralj Hamleta izgnal v Anglijo, kjer naj bi ga ubili. Med plovbo tja so
Hamleta zajeli gusarji ter ga prepoznali in odpeljali nazaj na v Dansko. Med tem je Ofelija
zaradi očetove smrti znorela, zaradi česa je tragično končala. Ko je Hamlet prišel nazaj se
skregal z njenim bratom Laertom. Nato pa sta se pobotala. Na kraljev ukaz je Laert izzval
Hamleta na prijateljski dvoboj. Ker Hamlet ni slutil prevare je sprejel izziv. Med bojem je
Laert s strupenim mečem porezal Hamleta in mu zadal smrtni udarec. Ampak nista vedela
da sta se meča med bojem nehote zamenjala in je Hamlet porezal tudi Laerta, tako da
bosta oba v pol ure mrtva. Ker se kraljica zastrupi z čašo, ki je bila namenjena Hamletu
umre. Laert se pred smrtjo izpove in pove da je vsega kriv kralj. Hamlet ga na koncu ubije z
zastrupljenim mečem. Na koncu preživi Horacij, ki pa je obljubil da bo pripovedoval
zgodbo o Hamletu.
Glavne osebe so: Hamlet, kralj (Klavdij), Gertruda (kraljica), Ofelija, Laert, Horacij.
Hamlet ubije Laerta, kralja, Polonija na koncu pa tudi sam umre. Kralj ubije prejšnjega
kralja na koncu pa umre. Gertruda popije strup in umre. Ofelija utone. Laert ubije Hamleta
na koncu pa umre. Horacij pripoveduje zgodbo o Hamletu.
Gledališče Shakespearove dobe imenujemo renesančno ali elizabetinsko gledališče.
Gledališče je bilo leseno in nepokrito. Imelo je prostor osmero kotne ali okrogle oblike s
tremi vrstami balkonskih sedežev. Preprosta scena, tudi kulis in drugih rekvizitov je bilo
zelo malo. Vse vloge so igrali moški, znano pa je tudi po tem da so imeli zelo lepe in drage
kostume. Nad zadnjim delom odra je bil balkon, za balkonske prizore. Eden najbolj znanih
renesančnih ali elizabetinskih gledališč v 17. stoletju je veliki Globe Theatre.
Tragedija Hamlet se mi je zdela zelo zanimiva. Sicer tragična ampak še vseeno zanimiva.
Najbolj zanimiv se mi je zdel dvoboj na koncu ko eden drugega ubijeta s strupom. Hamleta
na začetku predstavijo kot preplašenega fanta ampak na koncu pa je vsaj v mojih očeh zelo
neustrašen in mogočen saj ubije tri osebe. Všeč mi je da je zgodba bolj srednjeveškega in
viteškega izvora. Dogajanje je napeto in nepričakovano. Zanimivo je tudi, da je vključen
duh.
William Shakespeare se mi zdi zelo nadarjen in predan pisanju saj je napisal veliko znanih
del. O njem sem dobil tudi občutek, da ni družinski človek saj tudi po poroki ni bil srečen. O
njem mi je zanimivo tudi to, da je veličastno ustvarjal takrat, ko smo Slovenci dobivali šele
prve slovenske knjige. Predan pa je bil tudi svojem rojstnem kraju, saj se je vrnil tja v drugi
polovici svojega življenja.
Gledališče se mi zdi kar napredno za tisti čas. Moti me samo, da je bilo leseno in se je vse
lahko hitro vžgalo. Ker les hitro razpade se gledališča najbrž niso ohranila. Malo čudno mi
je da so tudi ženske vloge igrali preoblečeni moški.
Hvala za vašo pozornost!