DOGODEK V MESTU GOGI

(Igra v dveh dejanjih) SLAVO GRUM

Osebe:
Sestri larbula in Afra Gospa Prestopil
Juta, slu�kinja Pisar Klikot
Klef O�e Kvirin
Umrli naddavkar Biri� Kaps
Na�iga� Halucinirani glas
Juho Gapit Glas mo�kega
Lutka Nekdo drugi
Hana Mirna �ena
Gospa Tereza Pijan slikar s punico
Komi Otmar Prelih Stara �ena
Grbavec Teobald Konrad
Scena:
Del mesta Goge, kjer so svoje�asno morala stati mestna vrata in vodi cesta na
piano.
Stare in obrabljene hi�e, povsem po�ev nagnjene nad cesto. Zelo malo ljudi �e mora
biti po hi�ah, iz ve�ine so �e opustili �ivljenje. V kaki sobi gotovo visi
obe�enec, �e ves zapra�en in orumenel, predmeti so ga tekom �asa docela sprejeli
medse.
Obse�no, mrtvo poslopje, kakor zapu��ena gra��ina, naproti dve, tri hi�e, polne sob
in usodnosti. Stanovalci teh sob ne hodijo mnogo na prosto, odhajajo samo �e po
neizbe�nih poslih, potem pa se zopet hlastno zaklepajo med svoje stene. Kakor
prilepljeni so med ogledali, stenskimi slikami, omarami.
V nekaterih sobah ni prednjih sten in je tako pogled vanje ob�instvu popolnoma
svoboden.
V oglu prvega nadstropja zapu��enega poslopja Hana, h�erka imovitega trgovca V
ajde, ki se je ba� vrnila iz tujine in povzro�ila s svojim prihodom v mestu nemir.
V podstre�ni sobi nasprotne hi�e pisar Klikot, ki vidi iz svojega okna naravnost v
Planino sobo. (Seveda je zaljubljen vanjo in igra na oknu flavto.) V stavbi poleg
te prebivalci stla�eni v izbe druga vrh drugo; v pritli�ju Gapit, nad njim neka
starka, in v drugem, najvi�je, grbavec Teobald. Julio Gapit, oficial, ki stanuje v
pritli�ni izbi, nalikujo�i kleti, je du�evno bolan in sedi za mizo v dru�bi
kav�ukaste lutke. Starka v nadstropju vi�e �di popolnoma negibna v naslanja�u in je
po vsem videzu �e umrla. Najbr�e no�e, da bi vedeli, da je �e umrla in se je
pritajila, kakor da spi. Grbavec Teobald venomer �ita in deklamira
2
17
drame, njegov sen je gledali�ki igralec � najbrze, ker ima pokvarjen hrbet. Hi�a,
kjer stanuje v podstre�nici zaljubljeni pisar, ima v prvem nadstropju tudi balkon,
na katerem mnogo presedita dve starki, sestri Tarbula in Afra. Na tem balkonu bi
utegnil sedeti mestni �uvaj, ki bi imel paziti na do�le in odhajajo�e; tu starki
zelo dobro lahko skrbita za red v mestu in �uvata, da kdo ne pobegne.
Vse prizori��e dojmi groteskno in neistinito, kakor hi�ice in figurine v sejmski
streljarni.
Del Hanine ljubezenske fabule po Zola je vi noveli: �Za no� ljubezni�, ki pa jo je
Zola zopet povzel po Casanovi.
PRVO DE JANJE
Ve�er, po ozra�ju se nosi drobna, trzajo�a pesem flavte. Sobe, ki jih ba�e mrak,
beline rok, obrazov.
V kletni izbi stanovalca ni doma, za mizo sedi le lutka. Se ne ve, da ni �ivo
bitje, njena negibnost povzro�a tesnobo. Dvignjeno krilo, fino �ipkasto perilo �
nekdo jo je moral zapustiti v ljubimkanju. Mirna �ena v nadstropju vi�e vgreznjena
v fotelj ter istotako negibna; obe, lutka in ona, vzbujata grozavost. Grb a v e c,
ki je sklonjen nad knjigo, Tarbula in Afra, sede�i na balkonu v ve�eru, zaposleni z
ro�nim delom; flavto igra Klik o t, kot prelomljen sloni ob svojem oknu s pokorno
nagnjeno glavo.
V bogati hi�i �ez cesto vse izumrlo.
Tarbula: Kako dolgo je bila prav za prav z doma ? �est � osem
let-------Ali ni �la nekako takrat �?
Afra: Da, prav takrat, ko je Juh�eva umorila svoje novorojeno.
Tarbula: In zakaj le je ni bilo nikdar domov?
Afra: �e na pogrebu rajne, samo stran, stran � naravnost s
pokopali��a se je odpeljala.
Izza ogla V ajdove hi�e Juta, slu�kinja, vsa zaposlena hite�a iz mesta. Obe
sestri: Juta, Jufa! Juta (postane, se ozre na balkon). Tarbula: Ali so res
povabili tudi barona? A f r a (v njene besede): Pride res tudi on? Juta: Skoro bodo
jeli �e dohajati, pa �e sedaj ni poslal! Sestri: Kdo, kaj? Juta: I, Jontez, ro�e!
Tarbula: Le j jo, nor�o, mar ho�e� vele na mizo ? Afra: Da so ga res? Vidi�, vidi�.
Tarbula: Pa bo tudi pri�el? Bo pri�el?
18
Juta: Seveda! Zakaj pa ne? Se je �e najavil. Bog samo daj, da bi
�e bilo vse v kraju! (Ste�e dalje.) Sestri: Juta, Juta!
Juta: Ne utegnem. Ne utegnem. (Izgine.) T a r b u 1 a (k sestri): Pa je ne mislijo
menda kar � njim! A f r a: Meni se on za me��anske �tacunar je! Tarbula: Stra�no se
jim mudi! A f r a: Menda za nocoj�njo slavnost niso izpustili prav nikogar, ki
prihaja v po�tev za �enitev. Tarbula: Ve� kaj, skoro neverjetno se mi zdi, da bi
bila res �e
poro�ena in lo�ena, si vendar ne bi upali prirejati takega hrupa
in jo takoj na novo mo�iti! Afra: Kdo ve, kdo ve! Morda ba� zato! Morava izvedeti
kaj od
Jute. Tarbula: �e le kaj ve deklina. Ve�, da sku�ajo na mo� prikriti.
Od trga sem v ozadju � e p a v e c, �e iz dale� oprezujo� proti balkonu. Ko z
neuoljo ugotovi, da se nahajata starki na balkonu, se sku�a neopazen poguliti mimo.
Tarbula (ga takoj opazi in popade): O, Klef, gospod Klef, kam pa, kam?
Klef (se onejevoljen zdrzne, potem pa takoj potvori, ko da bi bil ves vzhi�en od
njune pojave): O, o, gospe! Klanjam se, gospe, klanjam se! Baron, baron � in celo
stari Sort iz Prisanka! Vsake svete zleze iz svoje luknje, te imenitnosti pa tudi
on ni smel izmuditi. Nikdar ni bilo Vajdi do dru�be, po smrti rajne �e v trgovino
ni rad pogledal, sedaj pa naenkrat vsa vrata na steza j! Nehote si mora �lovek kaj
misliti, ko se jim tako mudi!
Tarbula (�eni se kar no�eta vneti): Kam ste pa namenjeni, Klef. kam?
K le f (s sladkokislim obrazom presli�i): In tujec, tujec! Sta �e kaj sli�ali o
njem?
A f r a (se le ne more premagati): Tujec ? Kak tujec ?
Klef (sre�en, da je prijela): Ne vesta? O, tujec, povsem pravi tujec s prtljago
pred � Jelenom�. Celo govori ne po na�e!
Tarbula: Pa se ne ve o njem ni�esar?
Klef (sila odva�no): Popolnoma ni�esar ne ve nih�e. Ugibl je jo seveda razli�no.
Nekateri menijo, da je letovi��ar, drugi pa se zavzemajo za to, da je Vajdov gost,
ki prihaja na dana�nje slavje. Po mojem ni ne eno ne drugo: kot letovi��ar ima
premalo prtljage � en sam kov�eg pa de�nik! � kot Vajdov gost se pa vendar ne bo
nastanjal po gostilnah!
Tarbula: Letovi��ar? Sme�no! To je gotovo zopet potuhtal Bas, da bi obrnil
pozornost na svojo svetsko vseznalost!
2*
19
Af ra: Kdo bi le bil?
Klef: Stavim, da se bo izkazalo kot zadnji�: potnik s kakimi �ivalnimi stroji!
Zadnji� je tudi bilo vse na nogah, pa je bil le potnik za pove�avanje fotografij.
Haha! Juta se vra�a.
Tarbula: Juta, Juta � (nekoliko pookleva zaradi navzo�nosti Klefove, pa se le ne
more vzdr�ati) � povej no, mora� povedati � ali je res �e poro�ena in lo�ena?
Juta: Po � poro�ena? Na�a gospodi�na? Ho-ho-ho-ho � Hi-hi-
hi-hi-------To ji moram povedati, to moram povedati. (Hiti dalje
in izgine za Vajdovim oglom.)
Tarbula: Sila otro�ja je �e! (Zapazi Klef a, kako je hotel izrabiti priliko in se
poguliti mimo.) Hola ho, Klef, ne tako �urno! Od-kdaj pa imate toliko �asa za
�etnje? Doma so se pone�edili otroci in �ena si bo ob pralniku okrnila prste!
Klef (se ne upa dalje, prose�e): Tako neznosno soparno je, �loveka kar du�i med
zidovi.
Tarbula: No, no, ni take sile, imeli smo �e huj�e dni!
Klef: He � he � �lovek pa� takole rad stopi malo na prosto � �lovek pa�-------
(Stopi dalje.)
Tarbula (vidi, da ga z okoli��inami ne bo ugnala): Pred vami je �e �el nekdo iz
mesta, neka gotova oseba. Ali vam je znano, da je pri�lo tej osebi na praznik v
cerkvi slabo? Bruhala je, venomer bruha. Milostni Bog, �e ne �tirinajstletna pa
tako bruha! (Strogo, s poudarkom.) Da, da, gospod Klef, �e ne �tirinajstletna! V
�upni��u se natanko zve za dan njenega rojstva, �e se mimogrede vstopi in vpra�a.
�epavca oblije znoj, �iroko raztrga usta in se s hrbtom umika nazaj; za�ne biti po
sebi velike kri�e, potem pa se skokoma po�ene s svojo �epasto nogo v beg nazaj
proti mestu, kot bi ga gonil vrag.
Starki se za njim zanosno re�ita, ker tako to�no urejujeta obrat v mestu.
Tarbula: �ele�uik stari, bo zapeljeval po hostah otroke! A f r a: Si jo videla
prej, kako je �la potuljeno ven? Tarbula: Treba mu je, polomi, ko ima vse doma! A f
r a: To bo direndaj, ko se zve v mestu! Tarbula: Oh, saj se �e tako dolgo ni ni�
zgodilo! A f r a: Nala�� �e nekoliko pomol�iva, kako sva ju videvali sleherni
ve�er, lepo drugega za drugim iz mesta. Naj ugibljejo �e par dni
me��ani, zakaj punica bruha! Morebiti otro�e �e samo ne vel Tarbula: Mogo�e, zelo
mogo�e!
Na ulici se pojavi pred nekaj dnevi umrli naddavkar. Salonska suknja, bele
nogavice, razoglav � prav kakor je utegnil
20
le�ati na mrtva�kem odru. �udno neurejenega vedenja je. �eravno mrtev, ho�e menda
zaradi dolgoletne navade na svoj vsakdanji izprehod.
Sestri se ob njegovi pojavi spogledala, vendar sta ga tako vajeni ob tej uri doli
na cesti, da niti nista kdo ve kaj iznenadeni.
T a r b u 1 a (ogor�ena): Toda, gospod naddavkar � saj ste vendar umrli!
A f r a: Saj � saj smo vas vendar �e pokopali!
Naddavkar (se sestra�i, obstane kot �olar�ek, ki so ga zalotili pri zlem dejanju;
pogleda kvi�ku k �enama, nebogljeno zaprosi z o�mi odpu��anja in odkolovrati zopet
nazaj proti mestu).
T a r b u 1 a: Ali ne misli niti sedaj opustiti svojih izprehodov!
A f r a: Kako le more biti �lovek tako pozabi jiv!
Naddavkar (ki se je premislil in vrnil): Oprostita � oprostita
� gospa Gu�tinova � ali poznata gospo Gu�tinovo � mojo �eno poznata? Bil sem doma,
vse preiskal, nikjer je ni, nikjer ni reve. Oprostita, gospe, da vaju nadlegujem -
�- saj gre tod pot na Tisovec ? Saj sem hodil, vsak dan sem hodil, toda ne vem, vse
tako nekam tuje-------Jezus � Marija, Jezus � Marija, ukreniti je nekaj treba, reva
se vendar ne sme pu��ati kar tako sama! Vesta, moja �ena � povedati je treba � ona
ni bila vedno prav pri zdravju, nekoliko bolehna je bila pa�-------ona
� (okleva, ori�e potem obotavljaje na �elo krog; prikima �ivahno nato, nari�e
zopet krog; �epne:) Ni� kaj zgovorna ni bila ve� zadnje �ase, umolknila je. In prav
za prav sem moral opravljati doma vse sam � kuhati moral � o, meni ni ni� na tem,
�e se nor�ujejo, prav ni� mi ni. � Pred dvanajstimi leti ji je pri�lo tako hudo �
ni� ve� ni spregovorila, nikdar ve� nisem cul iz njenih ust besede. Toda � prav
prijazna je bila sicer, ob nedeljah sva hodila na izprehod, prav krotko mi je vedno
sledila. Ljudje niso ni� opazili, le da je nekam tihotna, so vedeli, in da ji ni
ve� za dru�bo. Pa vesta, kako je bilo? Razumevala ni ve�! Stvari ni ve� vedela! Dal
sem ji svin�nik v roke, zvesto me je gledala in spra�evala z o�mi � nesla ga je v
usta, zataknila v lase � tudi �lice ni znala upotrebljavati, pitati jo je bilo
treba prav za prav. Toda, kakor re�eno, zvesta tovari-�ica mi je bila sicer,
prijazno se je �ivelo. (Se je med govorom nekoliko uravnovesil, sedaj pa se zopet
zbega, prestopa se na mestu sem in tja; ne ve ve�, da govori s kom.) Jezus �
Marija, Jezus � Marija! (Z razkriljenimi rokami zbe�i nazaj, odkoder je pri�el.)
Jezus � Marija, Jezus � Marija, Jezus � Marija!
21
Tarbula: Vidi�, da bo res, dedec je kuhal sam! Vse kar je prav, ampak �! Vedno so
pravili, da ga ima zelo v strahu, ampak da se je mo� tako zapustil �!
A f r a: Sedaj se mi svita, sedaj se mi svita � neko� sem ju opre-zovala na Tisovcu
� mo� ji je z vnemo nekaj razkazoval. Stopila sem bli�e � �To je ro�a, to je taka
stvar, ki po�ene iz tal kar sama od sebe in se potem odpre v tole belo re�, in to
imenujemo cvet. Ali sedaj ve� ro�o?� Zagledal me je, se takoj nerazumljivo zbegal
ter �eno potegnil za seboj. Premi�ljevala sem, premi�ljevala, pa tedaj nisem mogla
potuhtati. Sedaj vem: spomin ji je vzelo, na novo ji je moral razlagati stvari.
Tarbula: Ne vidi se ve�. (Odlo�i delo.)
Po cesti prihiti n a z i g a � ter pri�iga svetiljke.
A f r a: Kar pade �e no� na zemljo.
Tarbula: Kdaj je zvonilo Ave Marijo ? Presli�ali sva Ave Marijo.
A f r a: Presli�ali sva jo. (Se dvigne.)
Tarbula: Tako zadu�no je v zraku. Ko da se nekaj koplje iz no�i.
Odideta v sobo. Vrata ostanejo odprta � ta prostor ni brez prednje stene, da bi se
prosto videlo vanj �- v sobi vznikne lu�. Kdaj pa kdaj je opaziti v nadaljnjem
skozi odprtino vrat, da se prestopita po sobi njuni postavi.
Klikot, ki je kmalu ob po�etku razgovora �en jenjal svirati na pi��al, sloni kot
kamenen ob oknu; grb ave a je tema prisilila, da je spustil knjigo iz rok. Vob�e
dojmijo vse osebe nenaravno, le od �asa do �asa jih o�ivi skrit mehanizem, sicer so
pa kot mrtve lutke por azstavl jene po sobah.
Na cesti G a pit. Pod pazduho nosi te�ko aktovko. Sredi be�e�e ga koraka iznenada
postane, se po�asi in previdno okrene. Najraj�i bi stekel, pa si ne upa. Na pragu
svojega doma prav po�asi odklene, potem pa, ko se �uti za vrati na varnem, hlastno
zaobrne klju� in zbe�i v sobo. Sobo istotako skrbno zaklene, nato pa kakor je, s
klobukom na glavi in aktovko pod roko, spro��en pade na stol. Se odahne.
Na �elu mu blestijo znojne kaplje.
Se umiri, �ez obraz bla�en smehljaj: �Gizela, GizelaH Vstane, odlo�i, izvle�e iz
torbe svitek vrvi. Strokovnja�ko ogleduje vrata. Izvle�e iz nekega predala �elezen
drog, preizkusi ponovno, �e je dobro zaklenil, potem pa zatakne drog za kljuko in
jame v dolgem, zamudnem delu napeljevati vrv od kljuke do okna, do posteljnih nog
itd., vse, da zavaruje vrata pred preganjalci. (Okna so itak zamre�ena.) Ko svoj
posel opravi, si z neko radost obetajo�o skriv-
22
nostjo pomane roke ter zopet odpre torbo. Izlo�i zavitek in dve steklenici vina.
Odpre vino, postavi pred lutko in predse kozarec ter nato�i. Vzame tajnostni zavoj
nato v roke, izmota z odva�nostjo elegantno �ensko toaleto; jo pomeri najprej
povrhu ob Gizeli, potem pa lutko preoble�e. Pri tem preobla�enju se stoprav vidi,
da Gizela ni �iv stvor. Njeno perilo je izredno okusno in do potankosti popolno.
�uda�ki ljubimec je morebiti stradal, da je nabavil to toaleto, mesece dolgo je
mogo�e postajal pred izlo�bami ter se veselil na ta hip preobla�enja. Po kon�anem
opravilu posadi dekle v pozi velike dame zopet nazaj za mizo ter sede sam njej
nasproti. Tr�i ob njen kozarec, pije, se v bla�enosti zagleda predse.
V ogelni sobi prvega nadstropja velike hi�e se pojavita H a n a in za njo gospa T e
r e z a, ki jo vle�e Hana za roko. Lu�.
Tereza (rahlo o�itajo�e): Kaj res ne morete vztrajati niti minute sami? Saj vidite,
da spodaj nih�e ne ve, kje se ga dr�i glava!
Hana: Saj � saj bi samo rada, da poveste, kako mi pristoja obleka!
Tereza: No, tak hitro se oblecite!
Hana (zbira kose obleke, da se preoble�e): Pojdi, pojdi, tako se tudi ne mudi! To
se gospodinje le tako grdo razvadite. Mislite, da morate biti vedno povsod zraven.
Tereza: Videli ste: po preprogi so hoteli v salonu plesati! Kri� je, nismo vajeni
tolike dru�be v hi�i.
H a n a (potegne Terezo k sebi na fotelj): Ni�, sedaj posedite nekoliko pri meni.
Saj se nisva �e ni� pogovorili!
Tereza: Ali vas je � strah ?
Hana (v �udno za�etem smehu): Strah? Haha! Pred kom neki?
Tereza: Ne vem, ne vem, toda prav tako mi je, ko da se ne�esa bojite.
H a na: O, be�i. be�i! (Naenkrat, brezupno zro� vanjo, ker mol�i): Govorite za
bo�jo voljo, govorite �e kaj!
Tereza (ki ji kar ne gredo besede iz ust): Veste, da bi se bila v�eraj, ko ste
pri�li, kmalu zmotila in vam prinesla h kosilu otro�ko �lico! Naenkrat taka dama!
Edvarda je tudi skoro tako velika � pred poldrugim mesecem sta se vzela.
H a n a (ki je �uden nemir v njej, da, povsem razlo�no je opaziti, kako od �asa do
�asa s �irokimi o�mi obvisi na vratih): Da, da, pisal mi je papa. Ne bi bila
mislila, da bo tako kmalu pred oltar!
Tereza: Res, jaz tudi ne, jaz celo ne. Veste � (jo posili smeh) � veste, da
govorijo tudi o vas, da ste �e poro�eni in � da, celo �e lo�eni!
23
Hana (jo obide iskrena veselost): O Goga, Goga, �udovito mesto! �lovek sovra�i to
dolgo�asje, bolan je od zapra�enih sob, toda �e odhaja v svet, se ne sme mnogo
ozirati � izstopil bi sieer z voza in ostal za zmeraj.
T e r e z a (se smeje): Juta mi je prinesla gorko.
Hana: Ne, ne, tega ne boste pri�akali. Vse nismo za to, vse pa� nismo.
T e r e z a: Ti ljubi Bog, kaj le govorite! Katera pa je potem?
Hana: Ne, ne, Reza, prav gotovo ne. Fanta pa imam, kar odkrito vam povem. Pa �e
kako lepega! Rada ga imam zato, ker je tako ljubezniv, nikdar mi ni� ne zameri.
Frank, Frank � dobro, da ne ve, kako ga imam rada, sicer bi me gotovo pustil.
Te rez a: In to pravi, da se ne bo poro�ilo? Ne boste vedeli niti kedaj, pa boste
pred oltarjem. Saj vem, kako je bilo z mojima punicama: tako trdno uverjena sem
bila �
H a n a (�udno uporno): Nikdar, nikdar, Tereza!
T e r e z a: In smem vpra�ati, zakaj nikdar?
Hana: Ker � ker-------Saj potem vedno mine!
Tereza: Res, res, iz ve�ine. Toda v�asih tudi ne, v�asih tudi ne. �e sta razumna,
�e znata nekoliko �rtvovati drug drugemu � in potem, Hana, otroci! Ali nimate ni�
radi otrok?
Hana: O! Toda �
Tereza: No vidite, vedela sem.
Hana: Toda � (Nenadno): Reza, povejte mi � Reza, neko� mi morate povedati � ali se
vam ni ni� gnusilo?
Tereza (prepadena): Gnusilo? Kaj gnusilo?
Hana: Reza, zlagala sem se vam, moj fant � nimam ga rada, ker ni zamerljiv,to
ni,ni,radi �esar ga ljubim.On � on � nikdar ne sili vame, ne zahteva, naj se mu
vdam. Tako neizre�eno se mi gnusi vse tisto � postelja!
Tereza (razumevaje): Tako, tako � torej tudi vi, tudi vi! Potem nas je pa ve�, ve�
nas je takih. Saj ne boste verjeli, sedaj ko ste pravili �e vi, veste, da je bilo z
menoj ravno tako, moj zakon pekel in solze! In gnus, gnus! On pa ni bil tak, kot je
va� dobri fant, mu�il me je, tako neznosno mu�il. Dejal je, da pravijo vse �ene
tako, da je tak �e zna�aj �ene, da se pretvarja in zanika u�itek, zato da ustvarja
videz �rtvovanja. Ni mi verjel, do groba ne verjel � Bog, kaj sem prestala! �
Veste, kaj je bila moja �ivljenska naloga po vseh bridkih izkustvih? Stavila sem si
za �ivljenski cilj, obvarovati svoji dve h�erki pred grozoto zakona!
Hana (osupla): Pred �? Reza, stra�no je po nekaterih sobah!
Tereza: Da, hudo je po sobah.
24
Hana (obvisi s pogledom na vratih): Ali se ni � se ni nekdo prestopil?
1 e r e z a (se je same takoj polasti prej�nja bojazen, ki se je je med pogovorom
nekoliko otresla): Hana, moram doli�! Ne boste se �e tako naglo preoblekli. Pa
pozvonite, ko boste gotovi. (Ho�e oditi.)
Hana (vsa prepadena, da jo ho�e pustiti samo): Ne, ne � (se ji na lepem ulijejo
solze) � nih�e me nima rad.
1 e r e z a (zbegana): Hana, Hana � vas je � strah!
Hana (sku�a, utajiti; se smehlja, pa ji lijejo solze): Saj me ni res, saj me ni �
saj se ni�esar ne bojim � Reza, ostanite! �lovek �uje toliko hudih stvari. (Hlastno
napelje pogovor na starkini h�erki, da jo s tem pridr�i): Pa saj sta se vendar
svoji obe omo�ili?
T e r e z a: Da, svojega �ivi jenskega smotra nisem uveljavila, toda saj ni bas
treba, da sta tudi onidve tako � ljubi Bog, saj ni ba� treba! Pravijo, da je celo
le bolezen in izjema. Dosedaj sta �e obe vedrih lic.
Hana (ima nekaj na srcu): Tako me je prevzelo, ko ste pripovedovali -------Neko
prijateljico imam � ta je bruhala, �e se je
je kdo dotaknil. Neko� se je je v plesni �oli nekdo preve� ti��al, prekiniti je
morala ples, be�ala je ven ter bruhala.
T e r e z a (prikimuje).
Hana: O, �e vse druga�e hudo je po sobah, �e vse druga�e! � Ve�krat mi je
pripovedovala, vse do potankosti mi je ponovno pravila � v doma�i cerkvi je ba�
tedaj nekaj zvonilo, tako neusmiljeno je nabijal skozi okno zvon � on pa jo je
tla�il po zoli in delal hudo.
Tcreza: Milostivi Bog, milostivi Bog!
H a n a: In veste, kdo je bil? Ona je premo�na, zelo imovitih star�ev je � gori od
Oldershafna nekje je doma � (�epetaje, ozirajo� se proti vratom, kot bi se bala, da
bi kdo tam ne prislu�koval): Doma�i slu�abnik � voznik � � hlapec, �e ho�ete!
Priplazil se je k nji v sobo in � storil.
lereza (brezumno ogor�ena): Kaj � kaj, za sveto bo�jo voljo, so potem storili �
njim? So ga zaprli?
Hana (se ozre k nji v zadregi, s slabo vestjo � potem � pomol�i, gladi gubo na
krilu): Ni�. Ni�. Moj Bog, tega otrok vendar ni mogel povedati � ni se vendar upala
povedati!
lereza: Ne upala? To � to � se mora! To je treba!
Hana (kakor ukor jena): Saj bi � saj bi � toda-------Vidite------
(Je v veliki stiski; sploh se vede, kakor bi se stvar tikala nje
25
same.) �lovek te�ko razume, �e sam ne do�ivi. Morebiti, morebiti � (Jo prose�e
gleda, da bi izvolila doumeti.) Imel je tako zabrekle o�i, tako vse gnusno je bilo,
da ni smelo biti res, 10 ni m o g 1 o biti res! In � in � sni val jo je brezmiseln,
lahko se re�e naravnost blazen up, da se nekega jutra prebudi in ne bo res, ne bo
ve� grozotnega v njenem spominu. Vidite � in �e bi komu povedala � �e bi �e vedeli
drugi ljudje � potem � potem ne bi bilo ve� mo�no, da bi se nekega jutra zbudila �
potem bi bilo za vedno res!
Tereza: Oje, oje. oje!
Hana (se ji iztrga vzdih): Prav imate, mnogo bolje bi bilo, da je bila takrat takoj
povedala star�em, prav imate! Lopov je dobil pogum, ko je mol�ala, in je �e pri�el.
Tereza: �e pri�el?
H ana (z revnim glasom): �tirikrat je pri�el!
Tereza: Ne, ne, ne � dekle bi bilo moralo govoriti! Lahkomiselno je bilo, skrajno
lahkomiselno, da ni izpovedala. Povedala naj bi o�etu � ne, matere razumejo take
stvari bolje: zelo bi razumela mati, jo o�uvala pred nadaljnjim.
Hana (obupana): Da, da, mati bi razumela.
Tereza: Pa � pa kako se ga je potem le kon�no odkri�ala ?
Hana: Saj to je � to je � sploh se ga ni! Od�la je sicer v tuje. preprosila o�eta,
toda � neko� se ji bo treba vrniti, pri�la bo nazaj, stala zopet pred njim �
Tereza: Bog, o Bog, o Bog! (Se domisli, da sta se zagovorili, vstane): Hana, res
moram sedaj!
Hana (hlastno se�e po obleki): Saj sem takoj gotova.
Tereza (jo zaustavi v kretnji): Vendar ne boste kar zmetali nase! Ne bodite
otro�ji, oble�i se morate skrbno, ne morete si misliti, kako se vas je gospod
veselil. Vabi ljudi v hi�o, ker ne ve. komu vse bi vas pokazal od veselja, �e pa bi
kdo zaprosil za va�o roko, ne vem, kako bi opravil.
Hana: Ali boste res takoj pri�li, �e pozvonim ?
Tereza: O ti otrok, ti zbegani! Res, res, takoj prihitim. Saj ste vendar doma � (jo
stresa, kot bi jo hotela prebuditi iz nezavesti) � doma ste vendar, Hana! Kaj se
vam more zgoditi!
Hana: Res sem �udna.
Tereza (ji prijazno pokima in odide).
(Dalje prihodnji�.)
2b
� O, �udak ti! odkod pa bodo tatovi, �e ne bodo mogli ni�esar krasti? Kaj naj bi
ukradli meni? �e nimam ni�esar odve�, potem ne more biti zavisti, pohlepnosti pa
tudi ne ... Odkod bi se potem rodili tatovi? Samo tam imajo tatove, kjer je vsega
preve�. Tat zagleda to ali ono, pa si misli: � Oho, kak�en plen! � No, potem seveda
mora karkoli suniti!�
Izmed vseh ruskih pisateljev je Dostojevski j najbolj razumel, da ponovimo njegove
lastne besede v �Podrasli�u�, da �menda zlo�ina ni mogo�e umevati s pomo�jo nekega
dolo�enega, vnaprej pripravljenega stali��a in je njegova filozofija nekoliko
te�avnej�a, kakor se misli�. ;V
Do kak�nih zaklju�kov smo torej dospeli?
Ni dvoma, da nudi ruska knji�evnost bogato, izredno dragoceno gradivo za umetnostno
oblikovanje problema zlo�ina in zlo�inske du�evnosti. V tem oziru prednja�i seveda
Dostojevskij, ki je tudi podal najbolj prepri�evalno razlago odnosa ruskega
ljudstva do tega problema. Enostransko pojmovanje zlo�ina, �elja oprati zlo�inca,
ki jo ka�ejo drugi ugledni ruski pisatelji, zrcali mi�ljenje, ki prevladuje pri
ruskem razumni�tvu. Ruska javnost je premalo cenila tvorno vlogo pravne misli in
varstva pravnega reda. Zlo�inca je smatrala predvsem za �rtev socialnega in
dr�avnega ustroja. Premalo je upo�tevala prekrasno misel filozofa Vladimirja Solov-
jova, glasom katere �dr�ava oblastno zajezuje ma��evalne nagone mno�ice* a se
nikoli ne bo odrekla dol�nosti, ki ji jo narekuje �lovekoljubje � zoperstavljati se
zlo�inom�.
DOGODEK V MESTU GOGI
(Igra v dveh dejanjih) SLAVO GRUM
Hana obstoji in gleda izgubljeno predse, potem z odlo�nim vzponom stopi po sobi.
Zbira kose obla�il, po�asi in malomarno, kot bi hotela samo sebe prevarati, da se
ni�esar ne boji, kmalu pa postanejo njene kretnje hlastnejse, predmeti ji padajo iz
rok; obvisi z o�mi zopet na vratih. Strga raz sebe vrhnjo obleko, odene jutranjko,
se z be�e�o roko U�i pred ogledalom. Naenkrat � ne more ve�, ne more � vse mo�i jo
zapustijo � o�i, o�i na vratih � s hrbtom se umika proti steni, obvisi kon�no ob
njej kot pribita. �aka z raztrganimi o�mi. Nobenega znaka ni, nikakega �uma �uti,
vendar natanko ve, da bo nekdo pri�el, da se bo vsak hip pojavil. Neznosne minute
�akanja.
74
Komi Prelih. Ne da bi potrkal, se potisne po�asi v sobo in v zadregi smehlja.
Starej�i �lovek, zanikrno oble�en. Hana negibno kri�ana na steno, morebiti sedaj
nekoliko spro��ena, ker je �e tu, ker je �e nastopilo in je konec neznosnemu
stanju. Prelih obstane na vratih, se smehlja, se prestopi. V zadregi zopet obstane
in se smehlja.
Prelih (ki mu kon�no le postane mu�no od molka): Klanjam se, klanjam, gospodi�na!
Molk.
Prelih: Ti ljubi Bog � saj sva vendar prijatelja � saj � (�aka njene besede.)
Oprostite pa�, toda kako morem druga�e, iz-ogibljete se me. Dva dni ste �e doma, pa
nisva �e izpregovorila besede. (Zopet �aka, potem brez manir primakne stol in sede.
Zamahne malomarno z roko:) Kaj boste! Prvega dekle ne pozabi nikoli!
Hana (ho�e izre�i ugovor, toda � obraz ji posinji, brezmo�na otepa z rokami po
zraku; jezik ji ne slu�i, izobli�i le nesmiselne zvoke): Ne � ne � (Prodirljiv
krik:) Ni res! To ne sme biti res!
Prelih (skomigne z rameni): Pravijo tako.
Hana (se samo zdrzne, kot bi ji bil prizadejal bole�ino).
Prelih (vidi, da se je s svojo pojavo preko pri�akovanja uveljavil, postane sirov,
ukazuje): Pridite bli�e!
Hana (kot v katalepsiji odtrga korak od tal, se mu bli�a z rokami
pred seboj v brezupni za��iti). Prelih: In pozdravite me! Dober ve�er! Hana (odpre
usta, izgovori sprva prazno, potem): Ve�er! Prelih: Me imate �e radi?
Hana (se mesto odgovora zgrudi na kolena in stisne z licem k njegovim nogam).
Prelih (postane pijan, glas mu zahriplje): Ali imate �e tako sladke roke � tako
sladke ro�ice ste imeli nekdaj!
Hana dvigne treso�e roke, kot darujo�o �a�o mu jih nese k ustom, Prelih se pogoltno
zaje vanje; z jemajo�imi, slizkimi prsti se pola��a njenega telesa, jo poljubuje,
ona mu obvisi v rokah kot ne�iv lik. Vedno nebrzdaneje se je pola��a, zahrope,
dvigne jo kvi�ku, da bi jo nesel na postelj �
Pred tem groznim se v liani vzpne nenadna mo�, iztrga se mu z objema, plane k
zvoncu � Prelih jo zajame, stisne za roko.
Hana: Ne, ne, ne � tega ne � nikdar ve� � bojte se � bojte
se � zakri�im � pozvonim � Tereza �! Prelih: Prvi se ne pozabi nikoli!
Hana: Ni res, ni res �o�e -*- takoj jutri mu povem � danes,
samo �e danes naj bo sre�en � tako se je veselil � samo danes
�e naj ne ve! Prelih (se je zopet sirovo polasti, da bi jo odnesel na postelj):
Potem bodi �e danes poslednji� moja! Jutri naj vzame ves svet
vrag!
Jo rine k postelji, ona te�i v obrambi le k zvoncu, ga slednji� dose�e in pozvoni.
Prelih opazi �ele sedaj, da je v strasti glupo izpregledal njeno namero in je vse
izgubljeno. Jo popusti.
Prelih: Pa pozneje � danes samo �e poslednji�! (Potiho, toda odlo�no in prodirljivo
zro� vanjo:) Ko se bom spodaj odstranil od plesa,, vam bo postalo slabo � nemudoma
boste pri�li za menoj � sobo tukaj odprto � �akal vas bom! Ukrenite, da naju nih�e
ne bo motil!
�im izusti poslednje besede, na vratih T e r e z a. Zlovoljna zaradi navzo�nosti
Preliha.
P r e 1 i h (je v hipu zopet hlapec; s potuhnjeno uslu�nostjo klanjajo� se Hani, na
ustih ve�ni smehljaj iz trgovine): Klanjam se, klanjam, gospodi�na! (Proti Terezi:)
Doli, namre� v mestu � pri�lo mi je na uho � neko presene�enje se snuje gospodi�ni,
podoknica tako reko� vrniv�emu se doma�emu dekletu. Pri�el sem povedat, da bo
blagorodna gospodi�na pripravljena.
T e r e z a (ji ni v�e�, da je ta �lovek tu): No, le pojdite sedaj, saj vidite, da
gospodi�na ne utegne. Oble�i se ji je treba.
Prelih (se klanjajo� potuli).
T e r e z a (ko izgine): Kaj po�ne tu ta �lovek ? � Ne vem, zakaj, �e od nekdaj ga
te�ko gledam v hi�i.
Hana: Stra�no vsiljiv je. Pri�el je pravit o nekaki podoknici.
T e r e z a: Ni� napa�nega prav za prav ne naredi, toda �e ve�krat sem svetovala
gospodu, naj ga odpusti.
Hana: Prikupil bi se nemara rad s svojo novico.
Tereza: Prav praviti je treba take stvari! Ne more pustiti �loveku veselja, �e ga
ho�ejo presenetiti!
Hana: Nisem se ga vedela druga�e odkri�ati, ko da sem pozvonila.
Tereza: Da, vidim, da �e niste oble�eni. Toda sedaj pa le pohitite, Hana, �as bo
�e! Mnogo jih je �e dospelo. Baron se je pripeljal s parom � da ga vidite! (Se
smeje.) V gumbnici tako ro�o kot soln�nico in � saj �lovek ne bi verjel � pijan
mora biti. Ve�krat sem sicer �e cula, da ni nikdar trezen, toda da se bo upal tak
tudi v goste �! Le podvizajte se, Hanica, potem pa pozvonite. � Ali ste prisili
ro�o, da vam med plesom ne bo
76
padala stran? � O�e je tako vesel. Od smrti sem ga �e nisem
videla v takem razpolo�enju. (Odide.)
Hana se �ele zdaj oddahne. Zajame obraz, bega po sobi. Sede
nato pred ogledalo, se jame lepotiti.
Grbavec Teobald tam preko v hi�i se zgane iz svojega miru,
naredi lu�. Stopi nekajkrat po sobi gori in doli, potem sede" in
vzame knjigo v roke. Jo �ez hip odlo�i, se postavi sredi sobe in
pri�ne krasnosloviti neko mesto iz Ibsenovih �Strahov�.
Grbavec: �Mirno se jim lahko verjame na besedo. Pogosto so prvovrstni strokovnjaki!
(Se prime za glavo.) O � da se to lepo, to veliko svobodno �ivljenje tam zunaj � da
se mora tako skrunitib (Mu ne ugaja, ponovi:) �0 � da se to lepo, to veliko
svobodno �ivljenje tam zunaj �
da se mora-------�
Ne gre �e, ne gre! (Onejevoljen sede nazaj, takoj pa zopet vstane in nadaljuje:)
�Prav ima�, mati. �koduje mi. Vidi�, to je tista prokleta utrujenost! Pred kosilom
napravim �e majhen izprehod. Oprostite, gospod pastor, ne morete se v�iveti v to,
toda premagalo me je zopet enkrat.�
(Ni �e zadovoljen, se z vzdihom se sede. Za�ne klicati gospodinjo preko vrat:)
Gospa Prestopil, gospa Prestopil!
Gospa (ki biva zadaj za steno, tako da je njena soba nevidna): Kaj je, gospod
Teobald?
Grbavec: Gospa, je li res � ali je bil res tisti igralec ravno tako bolan kot jaz?
Gospa: Res, res.s gospod Teobald, ba� tako je imel slab hrbet.
Grbavec: Kako se je pa pisal?
Gospa: Pisal? Tega se pa ne bom spomnila. (Se poka�e na vratih.) Tintiretti,
Pitiretti, tako nekako. Italijani se pi�ejo vsi zelo sli�no.
Grbavec (samo prikima, mol�i).
Gospa (ko Teobald mol�i): Kruh moram �e zamesiti. (Odide.)
Grbavec (ho�e citati, pa mu prej�nja misel ne gre iz glave): Kdaj ste ga pa videli,
gospa?
G os p a (izza stene): Kdaj? O j, �e dolgo je tega. V Trstu, ko sem bila za
kuharico. Nezasli�ano lepo so igrali, vse je bilo v lu�ih. On je igral najbolje,
metodi�en je bil. Nekako po�ast je predstavljal, ali pa je bil zli duh. Kamor je
pri�el, so se potem ljudje mnogo grabili za srce in jokali.
Grbavec (naenkrat ves uni�en): Gospa � tisti igralec je imel potvorjeno grbo.
Narejeno je imel iz papirja.
Gospa (�utiti je, kako ji ugovor vzame besedo, ker na to mo�nost najbr�e �e ni
nikdar pomislila, grbavcu pa bi rada storila
77
dobro): Ne* ne � ne, ne, vpra�ala sem vratarja. (Zopet na vratih, dopovedujo� s
skrbno vnemo.) Ko sem �la po predstavi ven � saj veste, kako stoje pri vratih in se
klanjajo, samo zaradi tega imajo nastavljene, da vo��ijo lahko no� � enega teh sem
vpra�ala. Pa je dejal, da ima pristno. Od rojstva da jo ima.
Grbavec (ji ne verjame, mol�i; potem): Ali jo imam tudi jaz od rojstva?
Gospa: Ne, vam je dolgo teklo iz hrbta, vi imate od tega.
Grbavec: Pa kaj vendar je po�ela mati z menoj? Ali me je zanemarila? � O Bog, o
Bog, o Bog! (Niha s telesom sem in tja.)
Gospa: Ste hudi nanjo? Ne smete, ne smete, Teobald. Sam Bog ve, kaj je bilo nad
njo! Ne pristoja nam sodba.
Grbavec: Kolnem jo, kolnem � in � ne, kaj bi dal, da bi poznal revo! J a z bi jo
pestoval na kolenih!
Gospa: Bog ve, kako se ji je izpridilo �ivljenje, ubogi, vsakemu se izpridi kako.
Grbavec: Vsakemu ? (Dvigne vpra�ujo� glavo, potem jo priirje-vaje povesi.) Da,
vsakemu. �lovek se u�i, ima talente, vsi gledajo nanj, ko pa bi imel pri�eti �
(Potihne z glasom:) Ali se tudi vi kedaj sestra�ite sredi no�i, da so vsi pobegnili
in vas pustili samo? Da boste zjutraj stopili k oknu in ne bo nikogar ve�?
Gospa: Ti moj ubogi fant, ti moj ubogi! (Ga pokri�a.) Samo �e malo potrpite, le
kruh moram �e zamesiti, takoj pridem potem k vam in bova igrala. (Z vzdihom odide.)
Grbavec (se zastrmi predse, potem zopet �ita).
Doli v kleti se Gapit iznenada po�ene kvi�ku, napeto poslu�a k vratom. Za�ne
drgetati po vsem �ivotu.
Gapit (krikne): Svinje, svinje, svinje! (Se oklene lutke ter obsedi tako drgetajo�
in zbegan, oprezujo� okrog sebe.)
Pisar Klikot, ki je bil vse dosedaj negiben ob oknu, se prestopi po sobi in napravi
lu�. Prinese odnekod dve �atulji, postavi eno � desno, drugo � levo na mizo kraj
sebe, si z naslado pripravi papir za pisanje.
Klikot (pi�e ljubezensko pismo; izgovarja besede na glas. poslu�a, kako zvenijo):
�Gospodi�na Hana!� Ne: ' �Hana!�
Ne, ni�, prav ni�esar. �Preko ceste biva v mansardi �lovek, ki vas ljubi.�
78
(Ko za�ne pisati, vzide �ez prospekt v vidnem gibanju groteskno velik mesec ter
obvisi ob njegovem oknu kot ogromna laterna. � Pre�rta, kar je napisal, pri�ne
znova.)
�Tu sedim. Sedim v neki sobi med omarami, ogledali, stenskimi slikami, ob oknu visi
tema in vas ljubim.
Vse polno sob je v na�em mestu. Povsod so stene, mize, omare, med njimi so ljudje,
polagajo roke na predmete in imajo razmere. Jaz imam vas. In flavto imam.
Ne veste �loveka, ki vas ima rad, ne veste njegove eksistence in najbr�e ne boste
nikdar zvedeli zanj. Sli�no nas obdaja mnogo �ivljenja, ki ne vemo zanj: v no�i
po�i v mizi les in nismo culi, mrak se tipa z razcefranimi rokami nakvi�ku. Vse
razli�no se zgodi krog nas. �e je �lovek mnogo sam, postane zelo tenkoslu�en in ve
ceniti vsak �um. Toda vas ne zanimajo te stvari, v va�ih u�esih je �e hrup velikega
mesta. Izklic kol-porterja je, lajanje avtomobilov. Ne boste se zanimali za omare
in �ume po mansardah.
Objokane princese, sklonjene glave zami�ljenih princev � � Privid je edini paradi�,
iz katerega ne moremo biti pregnani.� (Skrbno zlo�i list, zalepi kuverto ter polo�i
v �atuljo na levi.)
Po ulici prideta o�e K vir in in biri� K a p s. Kvirin debelu�en, zaripel mo�ic,
pod pazduho nosi fagot. Biri� nezasli�ano dolg in mr�av, se z rokami tipi je ob
strehah. Igra trombo. Nikdar se ne smeje, filozof.
Kvirin (prha od smeha; ho�e povedati �alo, pa od smeha ne more); Prosim te � prosim
� ali ni to krivica � ba� jaz � ba� jaz moram pla�evati vedno globe radi kaljenja
no�nega miru � ker sem muzikali�en! (Se udu�i v smehu.)
K a p s (prena�a njegove �ale s stoi�nim mirom in mrtva�ko res-
nobo). Kvirin: No, danes se mi ni bati, ko je z mano gosposka.
Dospeta do pod Klikotovega okna.
Kvirin (nastavi roke ob usta): Miau � miau � � Gotovo nas zopet osre�uje s kakim
nesmrtnim spisom. Klikot, Klikot, pri-zanesi nam, saj bomo v bodo�e vedno prijazni
s teboj!
Klikot (se obesi skozi okno, s prepla�enim, tihim glasom): �t, �t, za Kri��evo
voljo! Mojster, rotim vas! � Trenutek, samo trenutek!
Prestavi naglo to in ono re�, izgine s flavto iz sobe. Prijatelja spodaj � Kvirin
se nor�uje: ��t, �t!�, previdno izstopa � se podasta do bli�njega kandelabra in
sedeta na podstavek.
79
Klikot pride iz hi�e s privihanimi krajniki suknje in s klobukom globoko v �elu ter
pretirano tiho pristopa do svetiljke. �epetajo � Kvirin namenoma izgovori kako
besedo preglasno, da bega Klikota. Stisnejo se tesno pod kap V ajdove hi�e pod
Hanino okno, biri� da s tragi�no kretnjo znak � po ulici zazveni pretresljiva
muzika. Udarna stara kora�nica.
V hi�ah takoj �ivahen u�inek: Hana, �e nali�pana za ples, se smehljaje pribli�a
oknu, vendar tako, da je s ceste ni mo�i videti; �ez �as prihiti v sobo tudi T e r
e z a, istotako pra�nje preoble�ena in vsa svetla v obraz. K grbavcu pride takoj
gospa Prestopil, z rokami, umazanimi od mesenja kruha. Tudi sestri Tarbula in
Afrane vzdr�ita v posteljah, vtakneta radovedni nosova skozi vrata balkona. Po
oknih �e mnogo drugih glav � morebiti samo narisanih na papir, z debelimi o�mi. Ne
zganeta se samo Gapit v kleti in mirna �ena nad njim.
Poslu�ajo�i se �ivahno razgovarjajo, toda njih glasov zaradi hrupne godbe ni �uti.
Muzika onemi. Biri� Kaps se odhrka � po vsem videzu namer ja govoranco. Klikot se
sestra�i, ni prisodil biri�u take neokus-nosti, grabi ga za roke in �epetaje obupno
roti, naj bo tiho.
FI a n a (ko godba preneha, v otro�ki radosti): Kdo neki so veseli godci?
Ter e za: Ni videti, stisnili so se �isto pod kap. Toda saj vsak pozna na�o godbo:
o�e Kvirin, biri� Kaps � tisti dolgi, suhi, saj ga imate �e gotovo v spominu, ki
publicira na trgu � pa Klikot, pisar � tudi pesmi zlaga � tam, v pristresju
nasproti ima okno; niste �e culi na no� njegove pi��ali?
Borba pod kapom ne izda ni�, Kaps stopi na podstavek kande-labra, zaman ga vle�e
Klikot za �krice.
Kaps (zakrili z rokami, da malone dregne v svetiljko, izpregovori
s turobnim, pateti�nim glasom): Gospodi�na!
Klikota je silno sram; ko Kaps odpre usta, prestra�en odsko�i pod balkon, da ga
skrije oster rob sence.
%. a p s;: Gospodi�na! Tu doli � tu doli dru�ba me��anov, v katerih ljubljeno mesto
ste se izvolili vrniti, ter vas pozdravlja. Pozdravlja vas in kli�e gromki: �ivijo,
�ivijo, �ivijo!
Kvirinu, ki dobro ve, da ga bo Kaps polomil, dela prizor neizrekljiv gaudium;
vzdr�al se je vsakega posredovanja, dokler je bil Klikot prisoten, sedaj pa biri�a
hinavsko vzpodbuja. In kakor bi �akal dogovorjenega znamenja, indijansko zatuli �
njim ��ivijo�. $e naredi neumnega in ho�e zatuliti �e �etrti�, pa mu biri� �alosten
zatisne usta in zmaje z glavo nad nor�avo eksistenco.
80
K a p s: Na� namen, gospica, pa je �e drug, �e druga lu� nas je dovedla pod va�e
okno; tu doli med nami � (Klikot pod balkonom umira od sramu) � se nahaja neka
oseba, tamle pod kapom stoji neka oseba ter si pritiska roko na srce. On je �e
�eljneje �akal va�e vrnitve, �e mnogo gore�nej�e, kot vsi mi ostali: je to na�
najodli�nej�i some��an, gospod Aloisius Desi-derius Klikot,* uradnik in pisatelj,
na� �eljko, dika in ponos na�ega mesta. V ne�teto pesmih je �e poveli�al va�e ime
in s tem tudi ime na�ega mesta. Poznam sicer njegovo skromnost in nevsiljivost,
uverjen sem, da bi se zadovoljil tudi s tem, da bi vas vse �ivljenje opeval jadni
neznanec, toda ali ne bi bilo greh � vpra�amo se, gospoda, ob tej sveti tihotni uri
� ali ne bi bilo greh, da bi �li mimo tega bisera in ga ne spoznali? Ni li na nas,
njegovih sodobnikih, da vas opozorimo na skromnega, tihega tvorca? Gospodi�na!
Danes ve�er v veselem rajanju, v objemih �estitih gospodov in plesalcev, spomnite
se kedaj tudi medle lu�ke v nekem podstre�ju, lu�ke, pod katero sloni na� pisatelj
in si utira s �ela nesmrtne misli, Bog ga �ivi, �e na lep�o sre�o, klanjam se!
(Odstopi g podstavka, se zanosno pribli�a Klikotu pod balkonom:) Kaj pore�e� sedaj?
Klikot (globoko u�aljen): Tega ti ne pozabim nikoli! (Ves zlomljen odide v hi�o, se
zale�e v svoj kot.)
Kaps, ki ho�e vedno storiti dobro, pa ga vselej polomi, obstoji z nesre�nimi
rokami. Kvirin pricaplja za njim. Se gledata.
Tereza (stisne Hano k sebi): O ti presre�na! Baroni, pesniki, vse
na kolenih � voli! H a n a: V�e� mi je. Kar rada bi poznala tega pisatelja.
Tereza (ima �ele sedaj �asa za njeno obleko): Krasno, sijajno! (Popravlja gube na
obleki.) Le ro�a morebiti za spoznanje prenizko in � no, saj nisem tako
staroverska, ampak za kak prst bi bilo krilo lahko dalj�e. � Hajdiva sedaj, baron
se je �e priklonil pred Jo�etom in celo pred stensko uro. (Jo potisne pred seboj iz
sobe, ugasne lu�.)
Sestri na balkonu odmakneta glavi, �ivahno �epetata; ugasne i njuna lu�. Tudi
gospodinja pri grbavcu odhiti zopet nazaj k svojemu opravilu ter ga pusti samega,
ki se kmalu za�ita. Klikot v svoji sobi v temi.
Kvirin (sta se z biri�em dosedaj nemo gledala): Polomil si ga! Kaps (ga nesre�en
gleda).
Kvirin: Hudi�evo si ga polomil! Tvoj nesre�ni gobec! Kaps (ga gleda).
6
81
K vir in: Vidi�, on jo resno ljubi. Ti ne razume� tega, �e nikdar nisi imel �enske
v rokah. (Opona�a njegov zanosni govor:) Ho -ho - ho, holaho, holadri jo! Ampak
�ast, komur �ast, gobec ima�! Kako naredi� to? (Odpira svoja usta m udarja z njimi
skupaj kot z zaklopko, da bi potuhtal tajno tehnike njegovega govora; prime potem
Kapsa za �eljust in mu z odpiranjem in zapiranjem preizku�a njeno funkcijo. Kaps
tragi�no stoji pred njim, mu da vse po�eti s seboj kot otrok in verjame, da ga
burke� res ob�uduje. Obstane z odprtimi usti, kot mu jih pusti Kvirin.) Sam Bog ve,
kaj bo sedaj! Kaj, �e se obesi? Da, povsem mo�no je to, njemu se hudi�evo naglo
stori vse inako. Njegove smrti si lahko kriv! Morilec, ubijalec! Ve�, on jo silno
ljubi. Meni je zaupal, da ji pi�e skoro vsak dan; pismo lepo zalepi, ne odpo�lje pa
ga nikdar, temve� polo�i v neko skrinjico. �e cel kup jih ima nahranjenih. In ona
mu tudi odpisuje, se pravi, napi�e si vestno tudi njene odgovore sam, in ta pisma
hrani zopet v drugi �a-tulji. O, zelo �ivahno dopisovanje imata, strastna ljubezen
je! Ti pa pride� s svojim gobcem � hov, hov � ne maral bi biti danes v tvoji ko�i!
Z vso gotovostjo se kon�a! (Stopi h Kapsu, mu zaklopi �e vedno odprta usta in ga
potegne s seboj.) Le pojdiva sedaj, on se gori obe�a!
Kaps (prepla�en odsko�i): Pa � tega vendar ne smeva dopustiti!
Kvirin: Hajdiva, hajdiva, opravila sva! �e �lovek ho�e storiti smrt, ga nikar ne
moti! Pravico ima vsaj do tega!
Kaps se da napol mrtev vle�i � njim, izgineta.
G a p i t (ki se je ves �as bedno stiskal k lutki in drgetal, naenkrat dvigne
glavo, pozorno poslu�a halucinirani �um v stropu nad seboj): �uje�, �uje�, kakor
v�eraj � prokleta babnica! �e del j �asa jo imam na sumu, da jim gre na roko.
Sli�i�, verjame� sedaj? (Bobna s prsti po mizi, posnemajo� Morsejeve znake, ki jih
halucinira preko stropa.) Kaj le pomeni, kaj le pomeni to? Dobiti moram Morsejevo
abecedo. Gizela, Gizela, nikakega dvoma ni ve�, vse se ujema. Danes, danes � (glas
mu zadavi groza) � je �ef, ido� davi skozi moj kabinet, spustil sredi sobe
predme na tla kos vrvice. Namignil mi je s tem, da � da-------
(Dahne z glasom, zazetim od groze:) Obesiti se moram! (Udari s �elom ob mizo.) Saj
bi se, saj bi se, toda ne privo��im tem hudi�em dogodka, vse mesto samo pre�i in
�aka, kdaj se kaj dogodi, katera �rtev bo padla prva. In vse dr�i s to bando, vse
mesto je v dogovoru. Tudi zate �e vejo, z vso gotovostjo morajo vedeti, ves kiosk
pred uradom je prelepi jen z lepaki: �ve�ite gumi? Le naj se nor�ujejo, le naj se,
hudi�i, speljem jih, �e
82
jutri kupim vozni listek � o, ne podam se �e, ne podam se! Me svari�? Ni treba, ni
treba, tu pri mizi lahko vse govorim, tu ne �ujejo, le tam od postelje imajo
speljano. Jutri, da, jutri kupim gotovo! Toda vzameva samo do Peknega, da jim
zme�ava sled; v Peknem izstopiva in nadaljujeva vo�njo �ele z drugim, tretjim
vlakom. O, �e bova imela �ivljenje, Gizela, �e ga bova imela, povsem na novo
za�neva �iveti tam zunaj! Samo spati ne smem, samo spati ne, �e le�em v posteljo,
me takoj ujamejo na val in slizajo, in vsi moji na�rti razkrinkani. Vse sem �e
pretaknil tam okrog postelje, pa ne najdem ni�esar, toda nekje v lesu, v steni �
sam vrag vedi kje � nekje morajo imeti antenor! Tam vse �ujejo, drugod po sobi pa
ne. V�eraj, dokler sem bedel tu za mizo, je bilo dobro, ko sem pa legel: �Sedaj
le�e, ne zdr�i ve�, truden je � Bog, kako se je mu�il, da bi izdr�al za mizo! Kupil
bo vozni listek, pobegniti ho�e, �ez mejo misli. Nikar se ne potvarjajte � sedaj
ste se okrenili v postelji, sedaj si ma�ite u�esa � to je slizanje, najnovej�a
iznajdba, izsesavanje misli � antenor, val C 42!� � Danes ne smem spat v posteljo,
ne smem, bediva, Gizela, pij! Pijva, pijva, na novo, svetlonovo �ivljenje!
Nekod v njegovi bli�ini, prav pri njem, grozen, v mozeg segajo� smeh � halucinirani
glas antenorja. Zmagoslaven, divje zanosen hohot. Gapit, kot bi ga oplazil z bi�em,
se prihulji k mizi.
Hal ucinirani glas (kot iz radijskega zvo�nika): Danes ne smem spat v posteljo, ne
smem, bediva, Gizela, pij! Pijva, pijva, na novo, svetlonovo �ivljenje! Slizanje,
najnovej�a iznajdba, izsesavanje misli � antenor, val C 42!
Ti�ina, mrtva�ka ti�ina. �ez �as � dolge sekunde dave�ega molka � Gapit okrene
obli�je � obli�je spa�eno v belo grozo.
Gapit (�epne): Sedaj tudi �e tu � povsod so!
(Dalje prih.)
ZUNAJ SLI�IM VETER IHTETI
ANTON O C V I R K
Zunaj sli�im veter ihteti. Kot lu� na zapu��enih grobovih dni spomin je moral v
meni zagoreti in de� nesli�en ur oto�nih nanj de�i.
Ne vem, ali je pesem �loveka na poti, ali je v vetru pridu�en odmev,
6*
83
potrkalo na vrata. Zdaj imam pa tudi jaz dovolj, je rekla, topo, brez vsake druge
misli, prosto in po�asi je stopila do okna, vzpela se je na prste, dvignila se je z
rokami in se je zazibala ven.
Zgoraj so se tisti hip odprla vrata nasproti, gospa je stopila na prag. Po�tar se
je ozrl in pozdravil.
Kaj ni tu nikogar doma?
Meni se zdi, da sem malo prej cula postre�nico, je rekla gospa. Pozvonite �e
enkrat.
Hvala, je rekel po�tar in pozvonil.
DOGODEK V MESTU GOGI
(Igra v dveh dejanjih)
SLAVO GRUM DRUGO DE JANJE
Vre kesneje, globoka no�; mestni stanovalci spijo.
Sredi Hanine sobe v polni svetlobi k orni P r e lih � �aka. Pra�nja �rna obleka.
G a p it tudi pri lu�i za mizo, tesno objet z lut k o, v hrope�em snu; vsako toliko
se zdrzne, odpre celo belino o�i ter se razgleda krog sebe, ne pa da bi se pri tem
v resnici prebudil. Mirna �ena, kot od vsega po�etka, negibna v naslanja�u, se�rta
od teme. K l ii -kot bedi v zno�eni sobi nad svojo ljubeznijo. On ne vidi iz
svojega okna v globino Hanine sobe, recimo sedaj Preliha. ki stoji tam, razlo�i le
sence postav, ki vstajajo na zastorih.
Grbavec T e ob al d in gospa Prestopil. Igrata. On stoji sredi sobe ves obte�en od
usodnosti Ibsenovega Ozvalda, gospa sedi na zofi in svojo vlogo �ita � nao�nike.
Teobald igra dobro, celo zelo dobro, kakor odli�en poklicni igralec, gospa �ita
skromno, se nikjer ne ogreje in ne uva�uje sceni�nih pripomb � obsedi ves �as na
zofi � vendar njen itak �e po naravi utrujeni materinski glas v dani vlogi ne moti.
Grbavec: Samo konec, ta kratki konec �e enkrat!
Gospa: Saj se ne smem zmisliti, kako je �e kasno! Dan bo �e!
Grbavec: Gospa, tako dobri ste vedno �. �e � �e nama ni �e dano �iveti, vsaj
igrajva �ivljenje � �e se v Gogi ni� ne zgodi, vsaj glumiva, da se dogaja!
(Pristopi k nji ter ji poka�e, odkod naj �ita.) Od tu dalje!
Gospa (vzdihne, si popravi nao�nike).
Grbavec (stopi nazaj v sredo sobe, si zakrije o�i).
156
Igrata zaklju�ni prizor iz Ihsenovih �Strahov�.
Ozvald: Mati, sedaj mi mora� ti storiti tisto uslugo.
Gospa Alvingova (krikne glasno): Jaz?
Ozvald: Kdo pa mi je bli�ji od tebe ?
Gospa Alvingova: Jaz? Tvoja mati?
Ozvald: Ravno zato!
Gospa Alvingova: Jaz, ki sem ti dala �ivljenje!
Ozvald: Nisem te prosil �ivljenja. In kak�no �ivljenje si mi dala! Ne maram ga!
Lahko ga vzame� nazaj!
GospaAlvingova: Pomagajte! Pomagajte! (Te�e v predsoho.)
Ozvald (za njo): Ne hodi od mene! Kam ho�e� ?
Gospa Alvingova (v predsobi): Po zdravnika, Ozvald. Pusti me ven!
Ozvald (tudi v predsobi): Ne pride� ven. In nih�e ne pride noter. (Obrne klju�.)
GospaAlvingova (pride zopet noter): Ozvald! Ozvald! Otrok moj!
Ozvald (ji sledi): Ali ima� materinsko srce zame � ti, ki me vidi�, kako nepopisno
grozo trpim?
GospaAlvingova (�ez hip, premagav�i se): Na tu mojo roko, da bom storila.
Ozvald: Bo� � ?
Gospa Alvingova: �e bo treba. A saj ne bo treba. Ne, saj ni mogo�e.
Ozvald: Upajva, mati. In naj skupno �iviva, dokler moreva. � Hvala, mati! (Sede v
naslanja�, ki ga je gospa Alvingova potisnila k zofi. Dani se. Svetiljka gori se
vedno.)
Gospa Alvingova (se mu previdno pribli�a): Ali si sedaj mirnej�i, otrok moj?
Ozvald: Da.
Gospa Alvingova (sklonjena �ezenj): Ozvald, to je bila strahovita domi�ljija. Vse
samo domi�ljija! Vsa ta razburjanja so bila zate preve�. Toda sedaj se odpo�ij.
Doma pri svoji materi, ti fant moj blagoslovljeni. Vsega bo� imel, kar ho�e�, ravno
tako, ko takrat, ko si bil �e majhen. � Vidi�! Sedaj je napad minil. In prav z
lahkoto. Saj sem vedela. � In vidi�, Ozvald, ta lepi dan tu zunaj? Bleste�e solnce.
Sedaj more� videti �ele tako prav doma�ijo. (Gre do mize ter ugasne svetiljko.
Ledeniki in vrhunci gora v ozadju le�ijo v bleste�em solncu.)
Ozvald (sedi v naslanja�u, s hrbtom proti ozadju, ne da bi se ganil; iznenada
re�e): Mati, daj mi solnce.
Gospa Alvingova (pri mizi, ga prestra�eno pogleda): Kaj pravi� ?
137
O z v a 1 d (ponovi temno in brez naglasa): Solnce. Solnce.
Gospa Alvingova (hite� k njemu): Ozvald, kaj ti je?
O z v a 1 d (je videti, ko da bi bil na stolu zlezel vase; vse mi�ice
popustijo; obraz mu postane brezizrazen; o�i zro bedasto in
srepo). Gospa Alvingova (treso� se od strahu): Kaj je to? (Krikne
glasno.) Ozvald! Kaj je s teboj? (Se vr�e preden j na kolena ter
ga trese:) Ozvald! Ozvald! Poglej me! Me ne pozna�? Ozvald (brez naglasa kot prej):
Solnce � solnce. Gospa Alvingova (plane obupana kvi�ku, si se�e z obema
rokama v lase in kri�i): Tega ni mogo�e prenesti! (�epeta kot
okamenela.) Kje �e ima? (Mu bliskovito se�e preko prsi.) Tu!
(Se opote�e nekaj korakov in vpije.) Ne � ne � ne! � Pa�!
� Ne, ne! (Stoji nekaj korakov od njega, glavo oprijeto z obema
rokama, in strmi vanj kot v nemi grozi.) Ozvald (negibno kot prej): Solnce �
solnce.
Gospa (ki jo je vedno bolj premagoval spanec, komaj izusti poslednje besede, ko se
ji povesi glava in �e spi).
G r b a v e c (ga je prevzela igra, da se je zazrl v privid; ko okrene �ez �as
glavo, mora razo�aran ugotoviti, da je starka zaspala. Zajame obraz v dlani, rame
mu stisne iht): Solnce � solnce � solnce-------
Gospa (se zdrzne ob njegovem ihtenju, zatipa proti njemu z utrujeno roko): Teobald,
kaj vam je? Teobald? Zakaj si pa takoj vse tako �enete k srcu? No, fant moj! Vedno
vas prosim, da pustite igranje � �e zme�alo se vam bo, �e si boste vedno s tem
belili glavo. Mar bi se u�ila, rekla sem vam bila, in se ne bi bilo treba
�alostiti. V kratkem boste morali �e opraviti izpit � kaj res nimate ni� veselja,
da bi avanzirali? � Oje, kako ste vsi otroci lahkomiselni, ni� slu�ba, le te neumne
fantazije! Na�a Heda tudi samo svet, svet, veliko �ivljenje! Sedaj pa ima, ko se je
mora lastna mati sramovati!
G r b a v e c: Nikar tako, nikar tako, gospa, morebiti pa je Heda povsem sre�na v
svojem �ivljenju.
Gospa: Tiho, tiho, da vas Bog ne sli�i!
G r b a v e c: Po pravici vam povem � �e bi jaz bil dekle � jaz bi bil tudi
izprijen!
Gospa: Teobald!
Grbavecfz gore�nostjo): Ali niste �e opazili, kako vsi opravljajo greh, samo ker se
boje, da bi koga njegov lesk ne omamil in bi u�ival, ko se sami ne upajo? Menite,
da je res tako zlo, biti izpri-
138
jen? Vsi, prav vsi bi bili radi, pa nam manjka poguma! Kaj zato, �e mora spati va�a
Heda pri kakem mo�kem, ki si ga ba� ne po�eli � koliko po�tenih zakonskih �en mora
legati vsak dan z grozo v postelj, ker jim po naravi manjka veselja � kaj za to,
zjutraj se Heda lahko okopi je v di�e�i vodi in odpelje z avtomobilom v solnee! In
saj ni, saj ni �ivljenje zgolj ta revni objem � tudi cvetlice so, bleste�e rose v
travah, nasmehi otrok � � Ali ni najve�je zlo, biti rojen v Gogi? Nikar, nikar,
gospa, vse mesto zavida va�o Hedo, zato jo hite psovati z vla�ugo!
Gospa (si bri�e solze): Dobri ste, dobri, pa govorite tako, da dajete tola�bo
izmu�eni �eni. � Igrala pa ne bova ve�, ne morem vas gledati, ko se tako mu�ite;
sedaj se bova vsak ve�er u�ila, da boste �e kon�no napredovali v slu�bi. �e imate
res tako veselje do gledali��a, saj boste potem lahko dobili mesto v gledali�ki
pisarni kot knjigovodja ali �e kaj ve� in vam ne bo treba lomiti udov po odru. (Se
zaziblje vsa hroma k vratom. Na pragu �e postoji, se okrene:) Pa ne uga�ajte lu�i,
tako tesno je � ko da se ima kaj zgoditi, je v zraku. Od sopare je menda. (Izgine.)
Grb a ve c (se trpko nasmeje): Zgoditi? �e nikdar se ni ni�esar zgodilo! (Obsedi v
�alost in ni�; se v nadaljnjem sezuje, po velikem razpravi in le�e.)
Iz sobe starih sester � vrata na balkon so odprta � nespe�ni glasovi:
A f ra: Ali spi�?
T a r b u 1 a: Kdo bo spal v takem! Af ra: Jaz nisem �e niti minute zatisnila o�i.
Tarbula: Bog sam nas varuj zlega in dela hudobnega duha! A f r a: O�e na�, ki si v
nebesih, posve�eno bodi Tvoje ime-------
Molk.
A f r a (nenadno): Dva in trideset let bo �e!
Tarbula: Dva in trideset ? � Ti ima� vsaj na oni strani koga, ki te �aka, mene ni
nikdar nih�e po�elel.
Molk.
A f r a (se je nemirno premetavala po le�i��u, naenkrat, ne more zdr�ati ve�): Saj
ni res, saj ni res � tudi mene ni nikdar nih�e po�elel! Lagala sem, povzdigovala
sem se pred teboj.
Tarbula (osupla, ne more doumeti): Ne razumem �
Af ra: Ravno tako sama sem, kakor ti. Prej�nji dan, preden se je kon�al � obupan je
bil, ker mu nisem hotela vrniti prostosti � sirovo mi je vse izkri�al v obraz.
Vedno je ljubil le njo, samo njo, ni�vrednico!
Tarbula (se �udi).
139
A f r a: Zalival jen samo Bog, da ona ne ve! Ni�esar ne sluti. Za smrt je
prepri�ana, da je ljubil mene, svojo zaro�enko, nje pa se zgolj polastil v pohoti.
In tega veselja ji ne privo��im nikdar, da bi zvedela istino.
T a r b u 1 a (si ne more opomo�i od osuplosti). Molk.
A f ra (obotavljaje se): Tarba, ali se ti zdi mogo�e, da kdo � da kdo pobegne na
ono stran, ne da bi kakorkoli polo�il nase roko ?
Tarbula: Pobegne na ono �? Kaj ima� v mislih?
A f r a: No � da bi izvr�il samomor, ne da bi si bil sam kaj storil.
Tarbula: Ne da bi si bil sam kaj storil? Ravno da si kaj stori, to ba� je samomor!
A f r a: Jaz pa mislim, da je tudi druga�e mogo�e, o, povsem mo�no je. Saj ni ba�
treba, da si jemlje �ivljenje, treba mu je le, da se ne briga zanj. Zanemarja ga
samo in se tako po�asi izplazi.
Tarbula: �emu le govori� to ? Saj je �e itak dolgo�asno!
A f r a: Ali se ti ne zdi mogo�e, da bi kdo u�el na ta na�in, ako povsem enostavno
ne bi hotel u�ivati hrane?
Tarbula: Zaspiva, zaspiva! Morebiti pojde sedaj; proti jutru gre la�je.
A f r a: Pravijo, da je spo�etka mu�no, pozneje pa �lovek kar nekako otrpne. Celo
ob�utek gladu izgubi �lovek menda.
Molk. A i r a: Ali spi� ? Tarbula: Posku�am. A f r a (oklevajo�e): Tarba, ali nisi
opazila, da je �e ves teden ni
na izpregled? Tarbula (se zravna kvi�ku; �ez �as prem�iljevanja nenaden
vzkrik): To je, to je torej! Boji� se, da bi ona u�la. A f r a: Da, to je.
Tarbula: Boji� se, da bi u�la k njemu, k rajnemu! Af ra: Da, vidi�, Tarba, tega se
bojim. Tako �lovek vsaj lahko
misli na kaj, misli, tam in tam je nekdo, ki morebiti �aka name.
Ljubavno razmerje imam tako reko�. �e pa bi bila tudi Elza na
oni strani pri njem � ne, ne, to se ne sme zgoditi, takoj zjutraj
pogledam k nji. Gorje, �e me je prevarala! 1 a r b u 1 a: Toda, zakaj bi ba� tako,
zakaj ne bi jedla, saj � saj
se �lovek lahko tudi obesi! A. f r a: Ne, ne, tega ne bo storila. �e bi izvr�ila
samomor, ve, da bi
se jaz ma��evala, ve, da bi izdala Teobaldu, kako ga je v tisti
no�i, ko se ji je dopolnilo, nesla ven na njive ter ga pustila tam,
da se je ves izmrazil in mu je zaradi tega pozneje teklo iz hrbta;
140
umrl bi bil tedaj, da nisem prepre�ila jaz, obudila ga z lastnim
dihom. Takrat mi je morala obljubiti, da ne bo nikdar posku�ala
ube�ati. Dva in trideset let jo �e sedaj stra�im! T a r b u 1 a: Mol�iva! Mol�iva!
Af ra: In za kazen mora �iveti brez sina. Kakor hitro bi se mu
razodela, bi mu povedala jaz o njegovi grbi. Sinove kletve se
najbolj boji.
T a r b u 1 a: O�e na�, ki si v nebesih-------
A f r a: O tudi mene ni nikdar nih�e po�elel!
Tarbula: Zgodi se Tvoja volja, kakor v nebesih, tako na
zemlji-------
Obmolkneta.
Na vratih svoje sobe H an a. Brezmo�na obvisi ob podboju, v roki ten�ico, ki se
vle�e po tleh.
Prelih jo je dolgo �akal v istem, negibnem polo�aju, potem postal nestrpen, sedel
na stol. Ko za�uje po stopnicah njen korak, se po�ene kvi�ku, jo pri�aka z naprej
sklonjenim �ivotom.
Prelih (razsrjeno): �ele sedaj ?
H a n a (z istim zasvojenim glasom kot v prvem dejanju spri�o Pre-lihove pojave):
O�e � vzel me v naro�je � bo�al � me ne izpustil do sedaj.
Prelih (osorno): Zaprite!
H a n a (zapre vrata z vezanimi, togimi gibi),
Prelih: Zaklenite!
H a n a (se ji raztrgajo o�i, ga brezupno pogleda, vendar takoj izvr�i ukaz).
Prelih (nagne pijan glavo, zapre o�i): Ti!
H a n a (povesi obraz).
Prelih: Ne bo� povedala o�etu!
Tlana (ponovi za njim kot govore�a lutka): Ne bom povedala o�etu.
Prelih plane k nji, se ji zasesa v usta. Ona se ne brani, nikake mo�i ni v njej.
Prelih (jo dvigne kvi�ku, ponese proti postelji): V postelj! V postelj! Sleci �!
Jo spusti na tla, se vr�e na stol ter jame hlastno trgati vrvice na �evljih;
sezuvanje mu ne gre od rok. Momlja v sebi: �Sr�ek � ljubica � pun�ka-------�
Hana dvigne roko � ten�ica ji odpade � odgrne nekoliko zastor, ki krog in krog
zastira le�i��e. V poslednjem revnem odporu se obotavljaje okrene: ugleda starega
hotne�a, ki s sme�no treso�o se roko trga �evelj z noge. V hipu jo mine vsa
zasvojenost, �ez ustnice
141
prezirljiv nasmeh. Zablodi z o�mi okrog sebe � na omarici sve�nik � kovinski blesk
� s hlastno roko se ga polasti, ga vr�e za zagrinjalo na postelj.
H a n a (se potvori; kot v po�eljivosti zapre o�i, iztegne roke in dahne): Pridi!
Prelih, ki se v razburjenju �e ni mogel osvoboditi obuvala, pogleda k nji, slika
same po sebi se darujo�e �ene ga zamami, da opusti zapo�eto opravilo ter plane k
nji. Jo hrope� podere na postelj, pri �emer ju skrije deloma �e neodstrto
zagrinjalo. Njen glas: �Prvi se ne pozabi nikoli!� � top odjek, izza zagrinjala se
zavali po tleh Prelih. Udarila ga je s sve�nikom. Piana se zravna, obstoji, za hip
se zazdi, da ji izpreleti obraz bla�en nasmeh. Potem se prestopi. Sedaj razlo�no �
smehlja se! S te�kim udarcem ob tla ji odpade i-oe�nik, ki ga je do sedaj dr�ala v
roki. Ob tem ropotu se zdrzne, zresni. Prestopi se po sobi v slepi smeri, kamor je
bas uravnana. Prime ta in oni predmet, ga prelo�i. �ez obraz ponovno od �asa do
�asa nasmeh.
Tam le�i mrtvec, mogo�e je �e nekoliko �iv, morebiti bi se mu �e dalo pomo�i � kot
mese�na blodi po sobi, prestavlja predmete in se smehlja.
Polagoma prihaja k sebi. Kakor bi se vra�ala od nekod dale�, kakor bi prihajala iz
kake brezdanje teme, jo slepi svetloba, da utriplje z vekami. Zakri�i; kljub
opasnosti, da se bo izdala, obtiplje zid in krikne ponovno. Potem plane k mrtvecu,
ga strese. Trese �e in �e. Skloni se nadenj, zatiplje �ez obraz, prosi �ezenj z
brez upnimi rokami, da bi se vzdramil. Zmo�i brisa�o, mu otare �elo. Poloti se tega
in onega. Stopi k oknu, i��e pomo�i, stopi k vratom, da bi se prepri�ala, ali so
res zaklenjena. Stoji sredi sobe, v brez-upju lomi roke. Iznenada pograbi truplo,
ga dvigne na postelj, pokrije z odejo in vsem, kar z naglo roko dose�e. Zadrgne
zastor. Se umika od postelje, obstane, drgeta.
Mesec zakrije oblak, da nastane zlokobna tema in v hipu se vzdrami vse mesto.
Natanko se vidi, da nih�e ni spal, vsi so le�ali le piitajeni v postelji in �akali.
Zablestijo okna, zaloputnejo polknice. Glave.
Grbavec v podstre�ju in Gapit doli v kleti begata ob stenah kot dve nemirni �ivali.
Glas mo�kega (zadaj za hi�ami iz okna preko ceste do nekoga drugega, ki se je tudi
sklonil �ez okno): Kaj se je zgodilo?
Drugi: Nekaj se je zgodilo.
Glas mo�kega: Nekaj se je moralo zgoditi v mestu.
142
Drugi: Vso no� se mi je zdelo, da mora nekaj priti. Glas mo�kega: �udne stvari so
danes v mestu! Drugi: Zjutraj bomo culi stvari! Glas mo�kega: Lahko no�, me��an!
Drugi: Lahko no�!
H grbavcu je vstopila gospodinja, se �e opravlja je.
G r b a v e c (plane k nji): Kaj za bo�jo voljo se je zgodilo? Gospa: Ne vem.
Kon�al se je kdo, ali kaj sli�nega. Mislila sem,
da mi bo glavo razneslo. Ali ste culi? G r b a v e c: Ni� nisem cul. Gospa:
�epajo�i koraki so vstali v temi, butali ob tlak vedno
bli�je, iznenada obstali � tik pod oknom so obnemeli, se niso
hoteli prenesti dalje. Groza me je ob�la, sklonila sem se skozi
okno � nikogar! Grba ve c: Bog, o Bog!
Gospa: Rekla sem vam, da se bo nekaj zgodilo! Grbavec: Pa za bo�jo voljo, odkod
veste tako gotovo? Gospa (pomi�lja): Odkod vem? � Da, odkod prav za prav
vem? � Toda vse mesto je na nogah! Grbavec: Pojdimo gledat!
Gospa: Dvomim, �e bo kaj videti; v kaki sobi mora biti. . Grbavec: Ti moj Bog, ti
moj Bog!
Gospodinja odide, grbavec se vr�e nazaj na le�i��e.
Gospa (izza stene): Pustite lu�, pustite lu�!
Afra (dvigne v postelji glavo): Nisi nekaj rekla?
T a r b u 1 a: Ne, ni� nisem rekla. Toda, kaj je ?
Afra: Nekaj je. Naenkrat je nekaj nastalo.
T a r b u 1 a: Nekdo se je obesil.
Afra (iznenada krikne): Ti, �e je u�la Elza?
T a r b u 1 a: Zelo mogo�e. V tej no�i bi verjela vse.
Afra (se dvigne): Gledat grem! Moram videti! Ne vzdr�im!
T a r b u 1 a: Be�i, kam bo� hodila v no�i!
Afra (me�e v naglici obleko nase): Gorje, �e me je ogoljufala!
Izvr�ila je samomor. Tarbula: Nikar! Bodi pametna! Afra: Moram videti! Kakor na
natezalnici sem. (Ven.)
Ti�ina, trenutki napetega molka. Videti je Afro, hite�o iz svojega stanovanja preko
ceste v hi�o poleg. Zdajci blisne lu� v sobi mirne starke, ki je bila vse doslej
zabasana s temo, in �ena v njej ves �as povsem negibna � lutka, mrli�?
Pri vratih sobe, ki je tako nepri�akovano vzniknila iz teme, stoji Afra, z roko �e
na elektri�nem stikalu; sredi jarko razsvetljene sobe
143
ogromen fotelj, v njem stara, prastara �ena z zaklopljenimi o�mi. Prah jo �e
pokriva, predmeti so jo �e povsem sprejeli medse. Razen fotelja s starko skoro ni
stvari v sobi: kaka polica s kuhinjsko posodo, groteskno velika stenska ura, ki
stoji.
Afra pritajeno krikne, ukopana obstoji: mrtva � u�la! Plane k nji, jo strese. �ena
ostane vsa trda in negibna. Trese jo �e � slednji�, �ena se rahlo zgane, utriplje z
vekami � trudoma odpre o�i. Gleda do�lo pred seboj, je ne spozna.
Mirna �ena: Zakaj me drami�? Pusti �! (Glava ji zdrkne nizdol, �e zopet spi.)
Afra (jo ljuto stresa): Ne bo�, ne bo�, vzdrami se, poglej! Ne bo� se izmuznila! O,
marsikateri bi hotel kar tako na lepem, marsikdo! (Starka se je zopet prebudila ter
presene�eno gleda stoje�o pred seboj.) Si me hotela prevariti? Si se hotela
splaziti k njemu? Haha � ne bo�!
Mirna �ena (spozna svojo neprijateljico, rahlo krikne, se ho�e dvigniti, pa se od
nemo�i zgrudi nazaj): Ti? Kaj � kaj me budi� ?
Afra: Pro� si hotela!
Mirna �ena: Saj ni res, saj ni res, kar tako sem pa� zaspala, podremala sem.
Afra: La�e�! Umreti si hotela!
Mirna �ena: Ne, ne � kako ho�em � kako morem proti bo�ji volji? Kakor je Njegova
volja, kakor je Njegova �!
Afra: Saj komaj govori�! Ti � ti, ne � je�! Ne u�iva� hrane, namenoma gladu je�, da
bi umrla!
Mirna �ena (se kot otrok plaho opravi�uje): Saj jem, saj jem � o, veliko jem � le
nekoliko onemogla sem zadnje �ase, bete�na �
Afra (stika po kotih in odkriva posodo): La�e�, la�e�, nikjer sledu kake hrane,
nikjer nikakega �ive�a. (Poka�e na uro.) In ura tudi stoji! � Kdo ti nosi kruh, a,
kdo, �e osem dni nisi bila iz sobe? Ti, glej se, glej! Kakor hitro ne za�ne� jesti,
mu izdam vse o grbi in kako si ga prehladila. Prokleta bo� lazila okrog, pro-kleta
bo� legla v zemljo! �e dobro, �e te oro�niki ne dobijo v roke � v zaporu bo�
poginila. (Je iztaknila nekje skorjo kruha, sko�i takoj k �eni ter ji ga ba�e v
usta:) �ri, �ri!
Mirna �ena (pokorno golta; ko poje, jo milo prime za roko): Afra, Afra, ali res ne
bo� mogla nikdar pozabiti?
Afra: Pozabiti ? Kako morem pozabiti, da si mi vzela edinega �loveka, ki me je imel
rad! Ali ve�, kaj se pravi �iveti, da te nima nih�e rad, da nima� prav ni�esar,
�esar bi se veselila?
144
Nekaj �lovek mora imeti, karkoli, kako malenkost, toda kar tako � ne, ne, nikdar ne
pozabim.
Mirna �ena: Pri Bogu te rotim, pusti, da se razodenem Teo-baldu, pusti, da sem mu
mati, ne povej mu, da sem kriva njegovega hrbta. V zameno ti dam njega, prepustim
ti umrlega, za vedno se mu odre�em, toda pusti, da bo�am sina!
A f r a (zani�ljivo): S kak�no pravico mi poklanja� mrtveca, Erik je bil itak vedno
moj! Ti si stregla le njegovi pohoti, da ve�, v strasti se te je polastil za par
dni, v srcu pa je vedno ljubil le mene.
Mirna �ena (naenkrat vsa razlju�ena brani svojo posest): La�e�, la�e�, prisegel mi
je! Da, �e ho�e� vedeti, preden je �el, pred smrtjo mi je prisegel, da je vedno
ljubil le mene, ti pa si ga le kupila, ko ni mogel izhajati v �olah. In tudi v smrt
si ga pognala le ti, ker mu nisi hotela dati svobode zame!
A f r a (prepadeno): Tako � tako � prisegel ti je ?
Mirna �ena: Prav tukajle sredi sobe je dr�al roko kvi�ku.
A f r a (sko�i k uri in jo z velikim tru��em navije): Potem stoprav mora� �iveti,
potem te stoprav ne izpustim! Haha! Jutri ti prinesem �ive�a sama, do zadnjega
gri�ljaja bom stala pri tebi
� haha � to bo pojedina!
Mirna �ena (stegne obe roki obupno za njo): Afra!
Ti�ina, le ostro, enakomerno tiktakanje ure.
Ko se Afra vrne v svojo sobo, ne napravi lu�i, temve�, ker Tarbula na vpra�anje
�Spi�?� ne odgovori, mol�e le�e.
Mirna �ena strmi nekaj �asa s steklenimi o�mi v vrata, njeno dihanje postane
enakomerno, glava ji pade na naslonjalo, spi.
Na Haninh vrata nekdo rahlo potrka. T er e zin blagi glas:
T e r e z a: Ali �e spite, ljub�ek ?
H a n a f se zdrzne iz okamenelosti): Spim, spim, da, spim. (Se premisli, izpremeni
namero.) Vi ste? Kaj ne, vi, Tereza? Ne, ne spim �e; mislila sem, da je kdo drug.
(Se v naglici razgleda po tleh, kjer je le�alo truplo, ali ni kakih sledov umora;
ko ugotovi, da ni nikakega made�a krvi, stopi k vratom in odklene.) Vi ste, vi,
Tereza, menila sem, da je kdo drug. Tako se bojim.
Tereza (vstopi): Nisem si mogla kaj, da ne bi �e pogledala gor
� kaj niste �e v postelji? Aloma, mar�, takoj le�ite! Morebiti bom dobra ter vas
nekoliko bo�ala, da boste la�e zaspali. (Stopi k postelji ter prime za zastor, da
bi ga potegnila narazen.)
H a n a (pobledi, se z najve�jim naporom premaga, da ne sko�i k nji ter ji le z
rahlo kretnjo odtrga roko od zagrinjala; zajame jo �ez rame ter odrine od
postelje): Tako lepo je doma, tako
10
145
prijetno � ni�esar se ne bojim, Tak �udovit mir je, mir veje po prostorih. Ali si
more� misliti, Reza, da se mir �uje? Prav sli�i se. Takole prisluhnem in pravim:
mir zveni. Tako nekako se �uje, kakor �ri�ki poleti v travah.
Stoji tam in hiti praviti stvari, pri tem pa drgeta po �ivotu in sklepa roke, kot
bi bila obsojena na smrt.
Tereza: Bolni ste, res ste bolni � menila sem, da je le izgovor, ko ste od�li. Bog,
o Bog, nekaj mi je dalo slutiti, mora� pogledati k nji, mi je reklo.
Hana: Ni�, ni� � nisem bolna, le hudo, kar tako hudo � vse tako hudo se s�asoma
nazivi �loveku. Reza, ali me ho�e� vzeti nekoliko v naro�je, daj, da ti sedem v
naro�je � tako! (Jo je potisnila na zofo ter se ji spravila v naro�je.) Nekoliko me
pobo�aj � ne tako, ne tako � z licem se stisni k meni.
Tereza (starici se takoj omo�ijo o�i): Kaj ti je, kaj ti je, Hana-du�ica?
Hana: Reza, Reza, pomagati mi mora�, ti edina mi more� pomo�i!
Tereza (se prepla�i): Kako naj ti pomorem? Ve�, da vse storim zate.
Hana: Res, res? (Jo nezaupljivo gleda, se obotavlja.) Pomisli, s kako grozo se je
vra�ala, kako silno se je bala � pojavil se bo zopet v sobi, stal bo pred njo in �
zahteval! In � morebiti bo celo zopet zvonilo, neusmiljeno bo skozi okno nabijal
zvon �
Tereza: O �em govorite ?
Hana (se za�udi, da ne ve): Pravila sem ti vendar! Tista moja prijateljica � tisto
dekle, ki ji je storil slu�abnik silo!
Tereza: A da � da, da.
Hana: Bila je vendar z doma, v tujini � pomisli, kako se je bala ure, ko zopet
stopi �ez doma�i prag! Enkrat mora priti, neko� pride �as, ko mora zopet stopiti v
tisto svojo sobo, in tedaj � tedaj? Kaj, �e jo zopet po�eli, �e bo spet zahteval?
Tola�ila se je brezumno s tem, da ne bo upal, ne bo, ne bo, to vendar ne more iti v
nedogled! Vrnila se je, vrnila � komaj nekoliko sama, �e je stopil s svojimi
slizkimi rokami v sobo in zahteval. In vedel se je tako �aljivo � ni� ni potrkal,
zavalil se kar na stol � Moj Bog, moj Bog, nekaj je treba vendar storiti � nekaj �
ali je mar �? (Jo gleda v revnem brezupju.)
Tereza: Ali se je torej vrnila ? � Za Boga, dejala sem vendar, da naj bi povedala
star�em!
Hana: Pa �e � �e ga je �e umorila ?
Tereza: Umorila? Kako � kaj?
146
H a n a: Treba se ga je bilo vendar osvoboditi, za vedno je bila njegova! �e jo je
�e neko� imel � prvega �enska nikdar ne pozabi! Ubiti ga je treba! Sicer pa, saj ni
imela namena, pri Bogu, da ni hotela zlega � zavalil se je na stol, sezuval �evlje
� tako gnusen je bil videti � kak trd predmet ji je pri�el v roko � kak sve�nik na
primer � Ni hotel dihati ve�, ni hotel
� kar mrtev je le�al.
T e r e z a (se ozira okrog, kot bi iskala, kje ugleda mrli�a): Hana,
Hana! Hana: Reza, povejte � povejte sedaj � (jo napeto motri) � ali
ne bi vi hoteli pomagati temu dekletu? Odnesti truplo? T e r e z a: Hana! Za Boga!
Hana (ji je zlezla iz naro�ja): Reza, ono dvajsetletno dekle � ali
naj sko�i skozi okno, naj � Na vsak na�in mora truplo kam
pro�! Saj morebiti niti ne bi bilo treba, da bi ga nesli vi, nesla
bi ga sama, le da bi bili kakorkoli zraven, da bi morebiti samo
kaj govorili � Tereza (se je oklene, krikne): Hana! Hana! Hana: Reza, pri Kristu,
ali se ti zdi res tako stra�no opravilo?
Saj pravim, da bi ti bilo treba samo stopati poleg, kaj govoriti
recimo �
Tereza ho�e zopet krikniti, Hana ji zapre usta. V grozi oklepata druga drugo in
drgetata.
Hana izprevidi, da ji Tereza ne bo pomo�nica, z naporom vse volje se pomiri in
zadu�eno smehlja; sama onemogla do kraja, bo�a starico kot izstra�enega otroka ter
se sku�a smejati.
Hana: Ne tako, ne tako � Reza! Saj se niti �e ni vrnila, saj mi je samo pravila �
kako more� biti tako pla�ijiva? Povedati sem ti hotela samo, kaj je blodilo revi
tam v tujini vedno po glavi. Ali se res ne more� v�iveti v to sestra�eno du�o? Boji
se domov, z grozo pri�akuje vsakih po�itnic, vedno mora iskati novih pretvez, da
ostane z doma.
Tereza (se polagoma umirja): Mir z vami, mir z vami, otrok, sam Bog ve, s �im vsem
so vam tam zunaj nasuli glavo!
Hana: Ne�teto no�i sva bede prele�ali v penzijonatu druga ob drugi, ter mi je ona
pravila svoje grozotne povesti. Bala se je, da bi res pri�lo do zlo�ina � tako kot
sem ti pravila � postavila me je neko� pred dano nalogo, kot sem ti jo pravkar
opisala. O, Reza, hudo je, hudo je po sobah, in tisto o va�em �ivljenjskem smotru,
tako me je vso prevzelo!
Tereza: Zakaj, zakaj sem vam pravila, neumnica, ne prenesete �e s svojimi leti!
10*
147
H a n a: Kako more� re�i, kako le more�, saj vendar ve�, da sem tudi jaz tako.
Nikdar ne morem poro�iti Franka! Ali ne bi bilo greh, vezati ga v razmerje, tako
nenaravno zanj? Pobegnila sem od njega, da sem mu prihranila razo�aranje. Ali ni
bilo po�teno? Hudo je bilo, hudo, rekla sem mu, da za nekaj dni � z nasmehom je
stal ob vlaku � vedela sem, da ga ne bom videla nikdar ve�. Vidi�, Reza, tako me
ima� sedaj in zato te prosim pomo�i.
T e r e z a: Mir s teboj, mir s teboj, Hanka! Spat morava! Ni� tuhtanja ve�, kar
takoj lezi! Najprvo se odpo�ij, se �e �e kaj najde, se �e �e najde kaka malenkost,
da bo� tudi ti lahko �ivela � njo.
H a n a: Da ti le nisem vzela spanja s svojim nespametnim pripovedovanjem!
T e r e z a: Pred poldnem nikar ne vstajaj! Tudi kave ti ne bom nosila. Bojim se,
da mi sploh oble�i�, vsa vro�a si v glavo. No�e�, da bi ti postijala? (Hana jo
mesto odgovora rahlo potisne proti izhodu.) Nikar ne tuhtaj ve�, daj si po�itka!
(Jo poljubi na �elo in odide.)
(Konec prih.)
PREMI�LJEVANJE O SLOVENSKEM GLEDALI��U
ANTON OCVIRK
I.
�Das Theater bleibt immer eine der wichtigsten Angelegenheiten.�
Goethe (Briefwechsel).
�Das Theater ist zu allen Zeiten, namentlich aber in der unsrigen, ein so wichtiges
Institut, dass man es mit allen Mitteln wieder zu heben suchen muss, wenn es tief
gesunken ist.� Hebbel (Kritische Arbeiten).
�Das Theater muss durchaus als Nationalangelegen-heit behandelt vverden, wenn es
gedeihen soli. Es muss zuerst der Grundsatz aufgestellt werden, dass n u r die
Poesie das Recht habe, auf dem Theater einer Nation zu erscheinen.� Platen
(Aphorismen).
Ves kulturni in zgodovinski razvoj �love�tva nenehoma potrjuje veliko duhovno
va�nost in globoko �love�ko vrednost gledali��a; vedno silne je se sku�a �lovek
poglobiti v dojet je pravega pomena in bistva gledali��a in za�rtati obseg
njegovega vplivanja na najrazli�nej�e �ivljenjske pojave, ki oblikujejo �loveku
njegov notranji in zunanji obraz. Vse ugotovitve pa se strnejo v spoznanja in
doumetja, da je mo� gledali��a zaobse�ena v psiholo�kih, socialnih, moralnih,
eti�nih, politi�nih, religioznih in esteti�nih vplivih, ki plemeniti jo ali pa
uni�ujejo �love�tvo in
148
kleniti z � rekel bi � dramati�no napetim slikanjem literarnega nastajanja.
Metodolo�ko bodo njegova dela dolgo ostala najbolj�i ka�ipot.
Svojih literarno-zgodovinskih metod in usmerjenosti pa nima profesor Kidri�, kakor
tudi profesor Prijatelj ne, od svojih u�iteljev, ki so bili zgolj filologi. Tudi
metod iz drugih literatur, ki mu jih odkriva primerjalna knji�evnost (v poslednjih
letih jo tudi predava), ne more prenesti v svoj delokrog, ker zahteva svojevrstnost
slovenskega knji�evnega in kulturnega razvoja pa� svoj na�in obdelave.
Slovenska univerza je s pritegnitvijo na�ih znanstvenikov v na�e sredi��e omogo�ila
in poglobila delo za dovr�itev slovenske kulturne zgradbe. Pri tem gre profesorju
Kidri�u ne majhna zasluga. Da bi �e dolgo gradil in klesal!
DOGODEK V MESTU GOGI
(Igra v dveh dejanjih) SLAVO GRUM
Hana se globoko oddahne, postoji, potem plane k oknu; globoko vsope no�ni zrak. �ez
strehe tipa bas prva zarja. Klikot je vso no� slonel na oknu in jo ljubil. Hano
obide misel, mu pomigne. Pisar ne more verjeti. Mu pomigne znova. Klikot se
vpra�uje vzpne skozi okno.
Hana (tiho zakli�e preko ceste): Da, k meni! Lepo prosim! Pomo�i prosim! Vr�em vam
klju�.
Klikot izgine iz sobe, se pojavi �ez �as na cesti. liana poi��e v sve�nju klju� in
mu ga vr�e na cesto, ki stoji vpra�ujo� spodaj in gleda navzgor.
Hana: Skozi ta vrata tu, in zaklenite za sabo! Ta vrata imamo vedno zaprta. (Hi�a
ima dohod z dveh strani: glavni vhod s trga za oglom, ki se ne vidi in kjer so
dohajali gostje, ter stranska vrata tik pod Haninim oknom.)
Klikot izgine v hi�i. �ez �as pred Hanino sobo koraki. Hana odpre vrata, da
posetnik vidi, kam.
Hana (�epetaje): Tu sem! Kar naprej, naprej, prosim!
Klikot (pri vratih, s klobukom v roki, se prikloni � zopet prikloni).
Hana: Sedite! Nikakih za�udenj, nikakih raztrganih o�i � ni �asa! V naglici vam
moram razodeti, od �esar zavisi vse moje
205
�ivljenje. Povsem neznan �lovek ste mi, ljubite me, oprostite, da moram zlorabiti
va�o ljubezen. Ali bi bili pripravljeni, izvr�iti zame kako opravilo, kako
neobi�ajno, morebiti opasno opravilo? Bi? Bi?
K 1 i k o t (�e vedno stoji, ne upa sesti): Bi, gospodi�na.
H a n a: Pripravljena sem vas nagraditi, vso hvale�nost vam ho�em izkazati. Vdam se
vam. Popolnoma ho�em biti va�a. Po storjenem opravilu se vrnite, ljubiti me smete,
kakor se vam zaho�e.
K 1 i k o t (povesi obraz): Storil bom tudi tako � brez tega.
Ha na (se razburi): Ne, ne! Morate se vrniti!
K 1 i k o t (dvigne glavo): Kaj naj storim ?
Hana (okrenjena od postelje, poka�e z roko nazaj): Tam za za-stori � komi Prelih.
Ne morem vam razlagati. Storil mi je hudo. Hotel me je imeti � tako zelo se mi
gnusi � tam je stal sve�nik � ubila sem ga. Truplo mora kam pro�, na vsak na�in
mora, kamorkoli, to je postranska stvar. �etudi le na prag, sredi trga, samo � samo
iz moje sobe. Boste � boste � vi �, ki me ljubite?
K 1 i k o t (je za�el pri njeni izpovedi drgetati, toda ukazani posel mora
opraviti): Bom.
Hana (ji od spro��enosti odpovedo noge, zaniha, se zgrudi na stol): Hvala! Hvala!
(Za hip zapre o�i, premaga jo utrujenost, po�iva; se nenadoma vzpne kvi�ku, mu
poljubi roko.)
K 1 i k o t (se ustra�i, odtegne roko, potem jo dvigne in bla�eno motri): Naj nesem
takoj?
Hana: Takoj! Takoj!
K 1 i k o t (vidi se mu, da je bojazljivec in bo opravil delo le s skrajnim
samozatajevanjem): Toda � vse mesto je na nogah. Nih�e ne spi. Vse pre�i in �aka.
Vidite glave � tam, in tam, in tam!
Hana (nejevoljno): To se vam le tako zdi. Tisto tam je cvetli�ni lonec in glava tam
lekarnar, ki se ga spominjamo �e iz otro�kih let, da v poletnih no�eh vedno zaspi
na oknu. Kar zadenite ga in nesite! Saj ni treba dale�, kar sredi ceste ga
odlo�ite!
K 1 i k o t: Pa ravno tu doli pod vami je taka lu�!
Hana (solze jo ti��e v o�eh): Pri Kristu! Prosim! Klikot se zgane, se prestopi.
Hana se okrene stran.
K 1 i k o t (grebe truplo izpod nametanih oblek): Kaj je vse tu? (�ez �as z za�etim
glasom:) Saj je �e topel! (Ga natovori �ez ple�a, se v grozi skoro sesede.) Jezus!
Hana (ti��i obraz v steno): Kaj je?
Klikot: Jezus! Jezus-Marija! Zagrabil me je!
Hana (srdita nad bojazljivcem, a sama vsa trda od strahu): Nesite �e vendar!
206
K 1 i k o t: Prijel me je, �isto razlo�no me je zagrabil. Neseni, Neseni. Naj bo,
kakor �e, neseni za vas, za vas, Hana. Ampak on je �iv!
Hani se utrinja zavest, i��e opore. Klikot prestavi noge, s te�kim korakom zajame
prostor. Izgine.
Vidi se, kako stopi iz hi�e in tovori truplo �ez cesto. Vsako toliko obstane in se
razgleda. Usmeri se po poti, ki vodi iz mesta.
Od nekod stopinje, kovinsko se kle�ejo v tla. �epavecf Koraki �epavega �loveka.
Neviden prihaja vedno bli�e, obstane. Klikot tudi obstane, oprezno poslu�a.
Poslu�a, poslu�a celo ve�nost, koraki se no�ejo prenesti dalje. Pisar za�ne
drgetati, pot mu stopi na �elo, v blazni grozi vr�e truplo od sebe in zbe�i k svoji
hi�i pod balkon.
Hana, ko je od�el Klikot, se hlastno okrene, obstoji uprta v steno. Globoko diha.
Klikot se po dalj�em �asu sprosti, pozabi mrtveca, se zagleda v razsvetljeno Hanino
okno. Zre dolgo vanj, spro�i kon�no korak, in kot mese�en, z dvignjenimi rokami,
potuje proti njenemu oknu. Pred vrati obstane, glava mu zdrkne nizdol, premisli se
in po�asi, oklevajo�ih se nog, usmeri korak proti svojemu domu. Se zopet premisli,
z mese�nimi rokami vrne. Iznenada zopet obstane in ja-drno, brez obotavljanja,
zbe�i v svojo sobo.
Hana se je med tem zbrala, da, celo nasmeh je na njenih ustnih; preoble�e se zopet
v jutranjko in stopi pred ogledalo, da se olepoti. Se U�i sedaj skrbno in z
radostno vnemo. Gre nato k postelji, siroma odgrne zastor in uredi blazine.
Pripravlja, kot za sprejem �enina. Ko kon�a opravilo, si �e enkrat uredi lase pred
ogledalom, potem primakne stol k oknu in �aka ljubimca.
Kakor Klikot ne vidi v globino njene sobe, tako tudi ona vidi le njegovo okno.
Ko Klikot dospe v svojo podstre�no izbo, pri�ge lu� in povsem nagonsko, brez
najmanj�ega oklevanja, izvle�e odnekod vrv, da se bo obesil. Pri�vrsti jo na kavelj
na steni in pristavi stol. Se popne nanj, napravi zanko in ho�e vtakniti vanjo
glavo � za�ne hropsti, se opote�e, da se komaj ujame ob steno.
Klikot (ho�e krikniti, pa nemo�en komaj dahne iz sebe): Na pomo�, na pomo� � tukaj
�lovek � ni�esar ne morem pri�akovati ve�! (Onemi, se s �irokimi o�mi umika pred
zanko krog in krog tik ob steni. Obstoji, drge�e.)
Hana (�akajo�i pogled ima vprt v razsvetljeno mansardo, usta se ji raz�epe�ejo same
po sebi): Pridi, pridi, kaj se mudi�, plahi ljubimec? Se boji�? Boj se, boj, moje
roke so gole, moja usta ti bodo storila hudo! (Obmolkne.) Zakaj te ni? Se boji�
milo��ine?
207
Stoji� pred ogledalom in se li�pa� ? Ne kasni, ne kasni, ljubimec, veliko se imava
ljubiti! � Kaj je? Ne izzivaj �ene, ki po�eli, ne pusti je �akati �eljne! Kdorkoli
pride� po cesti, pridi gor, �ena �aka slu�be! Pridi, pridi � (iztegne �eljne roke,
nenadoma � u�aljenost ji stisne grlo) � oh, kako �udno se vse to nagodi! (Odrine
stol, zapre okno. Se odlo�no prestopi po sobi, vr�e na fotelj � postelje se �e
boji, ker je tam le�al oni. Trudnost ji zalije telo, roke podlo�i pod glavo, zaspi.
Kakor iznenada raz-cuela je videti, zaspi s spro��enim usmevom na ustih.)
Ko Hana zaloputne okno, se Klikot zdrzne iz svoje okamenelosti, pogleda skozi okno
in ravno vidi, kako se tam preko okno zgrne zavesa. Se odlo�no okrene proti zanki,
stopa k nji, korak za korakom, kakor obsojenec na mori��e. Se ponovi isti prizor
kot prej: stopi na stol, ho�e z glavo v zanko � a tedaj se mu dvigne iz �elodca
slabost, komaj zakrije usta z robcem � zbe�i ven, da se izbruha.
�ez trg v ozadju pijan slikar s punic o. Mo�akar te�ko prena�a. Stopata od trga sem
do hi� v ospredju.
Slikar: Pasatisti, pasatisti, pasatisti! Narejenost in �e davno pre�ivi jen
poentilizem! Ve�, poentilizem: made� pri made�ku, pi�ice �istih spektralnih barv,
ki se zlijejo, �e pri��ene� o�i, v neko prehodno barvo, ki je mnogo barvitej�a in
bolj bleste�a, kot �e bi name�al ton na paleti. To je ta Kozo! �e pa na vsak na�in
ho�e� kak izem, ekspresionizem, to je beseda!
Punica: Kaj blebeta�? Ekstrijonizem? To je gotovo zopet kaka taka svinjarija, ki se
jih vedno zmi�ljuje�, �e pridem k tebi v atelje. Ni�esar no�em, domov bi rada! Ti
tudi ne zna� nikdar domov! (Zagleda na tleh truplo ubitega Preliha.) Jezes, tukaj
le�i mrli�!
Slikar: Kaj blede�? Mrli�? Ni mogo�e! Da bi v Gogi koga ubili? Punica, privid,
domi�ljija, halucinacija! Pa res le�i tu neki hudi� in nekam lepljiv je po glavi.
Krvav bo. (Za�ene divji krik:) Mordio! Feurio! (Se vr�e v pozo in pateti�no
povzdigne glas:) Me��ani, me��ani, me��anke! Dogodek je tu, dogodek imate v mestu!
Pristen, povsem spo�tljiv dogodek, kakr�nega si niti drugod ne morejo privo��iti
vsak delavnik. Pred vami sredi mesta le�i mrli�, grozoten okrvavljen mrli� in se
vam klanja: na po-slugo, izvolite!!
P u n i c a (ki je dvignila truplo nekoliko kvi�ku): Jezes, Jezes, giblje se! O�i
odpira!
Slikar: Mol�i, mol�i, punica, demon, izgubi se! �enska si, takoj intrigira�! S
tolikim trudom prirejeni mrli� in se giblje? Me��ani,
208
me��ani, dogodek se taja, znamenitost mineva, samo ubog pohabljen hudi� je, Sojkov
�ani ga je sunil v zadnjico!
P u n i c a: Saj je samo pijan, �isto pri sebi je. Pasti je moral in se potol�i.
Vajdov Otmar je, komi Prelih. O, gospod Prelih, kako grdo ste se opili, vas ni ni�
sram, klanjam se. Klanjam, klanjam se, gospod Otmar! In potol�eni ste. Ali ste se
sami, ali pa vas je kdo drug?
Slikar: O, Otmar, brat, kaj pa se valja� po cestah in vle�e� za nos po�tene ljudi?
Glej, da ne zvedo me��ani, da si se �el mrli�a, lin�ajo te, v tem ne poznajo �ale!
Prelih: Pustite! Prokleto, kje pa sem? Ali si ti, Ema? Daj no, pomagaj mi na noge,
tako hudi�evo sem slab.
Ga pobereta, se zapote�e, da ga morata podpreti.
Slikar: �lovek bo�ji, ali te ni sram, da nisi ni� povedal, kje bo danes taka
pija�a! In to se naziva dandanes prijateljstvo! Le �akaj, pojutri�njem vem za
kroki�, vse pla�ano, pri pogrnjenih mizah, �aljiva po�ta, ribolov � zaigral si!
Zapoje petelin. Petelinji klici vedno pogostej�i, dan.
P u ni�a (slikarju): Daj no, saj ve�, da so imeli danes doma veselico!
Slikar: A, vidi� vraga, pozabil sem. No, no, to te opro��a. Sicer bi mi pa tudi za
k vam lahko preskrbel kako vstopnico. � �lovek bo�ji, pa kaj si �rl, saj nisi za
med ljudi! Ali si padel? (Punici:) Popolnoma zapil se bo reve�!
Prelih (je zaradi pretresa mo�gan izgubil spomin na dogodek}: Vrag vedi, vrag vedi!
Ali sem padel? Tu nekje me boli � (se tiplje po glavi) � krvav sem. Ni�esar ne vem,
ni�esar se ne morem spomniti. Hudi�a, saj nisem ni� pil, prav ni� ne vem, da bi bil
imel pred seboj kako pija�o! (Naporno razmi�lja.) Pa�, gostijo smo imeli, da, da �
pripravljali smo za veselico � preprogo, vem, da smo �e morali izvle�i iz salona �
ni�esar se ne spominjam. Mi je zavdal kdo? Kako sem le pri�el iz hi�e, saj smo
morali vsi biti doma. To mi je uganka, kako sem zalezel na cesto! K Hani sem imel
namen iti � k Hani mi je bilo v glavi � hudi�a, ves spomin mi je vzelo!
Slikar: Morda vidi� kdaj takole na ve�er, preden zaspi�, kako mi�, ki te�e �ez
sobo? Vidi� razpeljane vrvi, ima� kakor paj�evino na jeziku, pa je ne more�
izpljuniti? (Se skloni in ga bije pod kolenom kot psihiater, da bi mu izzval kitni
refleks.) Slabo ka�e! Sicer pa pustiva sedaj tuhtanje in stopiva �e na po�irek k
�Zad-njemu gro�u�, tam te prei��em natan�neje. (Punici:) Ti pa be�i
14
209
v posteljo � (Prelihu:) ta ni za pija�o za ni�. Aloma, mar�! Sploh se naj �enska ne
me�a v mo�ko dru��ino! K�c!
P u n i c a: O j ti gobec, sem mar jaz ti��ala za teboj ? Vso no� me vla�i okrog,
dan je �e, doma bom tepena �
Slikar: Tepena? O bla�ena, da ima� roko, ki te pritisne, ko pride� domov � daj, da
te poljubim na �elo. (Jo prime za glavo in mlaskne.) Ti lahko le�e� in Bogu vdano
zaspi�, kdo bo pa mene tepel, kje je roka blagoslovljena? (Postane gin jen.)
Punica: Pa menda ne misli� tuliti? � Kam ga ho�e� vle�i, saj je �e devetkrat zaprto
povsod! Spat mora! Gospod Otmar, le pametni bodite in spat pojdite!
P r e 1 i h: Saj grem. Menda! Saj se mi vse vrti v glavi! Slabo mi je. Lahko no�!
(Se oprijemlje ob zidu in zapote�e za ogel.)
Slikar: Kam gre� ? �akaj!
P r e 1 i h: Ne morem, ne morem, slabo �!
S 1 i k a r (z iskrenim so�utjem): �imdalje manj ga prenese, ubo�ec! Bolan mora
biti! � Kaj sedaj? Ali gre� ti �e k �Zadnjemu gro�u> z menoj? No, Emica, pojdi,
kupim ti likerja, griot!
Punica: Si znorel? Ali ne vidi�, da je �e dan? Sre�a �e, �e �e mati ni pokonci!
Tudi ti mora� domov!
Slikar (udari skoro v jok): Domov, domov! Saj bi �el � kaj ti ve�, kako je po
nekaterih sobah! Mater ima�, ki te pretepe � in jaz? Na fotelju se natanko pozna,
kje sloni glava, in po sobi v tleh ri�a od okna do vrat! V�asih pridem domov,
postanem na pragu, ne upam se odpreti. (�epetaje se strahoma ozira, �e kdo
prislu�kuje:) V�asih, ve� � v�asih mislim, da bi jih ukanil, tisti oguljeni fotelj,
tiste predmete v sobi � potvoril bi se, z zdolgo�asenim korakom bi od�etal iz sobe,
skrbno bi pazil, da se ne bi s kako hlastno kretnjo izdal, potem pa bi tekel,
tekel. In v novem stanovanju bi hodil potem gori in doli, si mel roke, hihital, da
sem jo tako imenitno izpeljal. Predmeti tam bi �akali � mene pa od nikoder. Ali ni
silna ideja, kaj ? Morebiti bi se mi potem kaj preokrenilo, morebiti bi se mi v
novem stanovanju za�ivelo kako druga�e � storim, storim, �e jutri zna-biti � novo,
svetlonovo �ivljenje!
Punica (se v strahu odmika): Fantazira se ti �e! Lahko no�! (Zbe�i v hi�o, kjer
biva zgoraj v mansardi Klikot.)
Slikar (vi�e brezupno za njo): Ema, Emica, �akaj � nikar � griot! � �la je!
(Obstoji z zapu��enimi rokami.) Na, pa sem zopet sam! (Se zacmeri.) Nobenega
�loveka nimam, �iv krst ne mara zame! O sre�na, sre�na punica, ki jo sedajle stara
pritiska � ko zaspi, se mati gotovo priplazi po prstih do nje in pogleda, �e je
dobro odeta. (Gleda zavidljivo po hi�i, kamor je
210
izginilo dekle � z velikim navdu�enjem ugotovi, da gori pri Klikotu �e lu�. Za�ne
takoj tuliti navzgor:) Klikot, Klikot, brat moj v umetnostih, kaj po�ne�?
Ustvarja�? Ustvarjaj, ustvarjaj. domovina smr�i in �aka! Saj sem vedel, da ob tej
veliki uri nisem sam, �udim se le, da zdr�i� v sobi, ti mora� imeti tudi tako
prokleto luknjo z ri�o po sredi kot jaz! Pridi doli, Deziderij-Alojz, no stopi doli
na besedo! Vabim te na po�irek paljenca! Halo, halo, Dezider, oglasi se vendar �
�eljko, �eljko, grdo je, da se potvarja�. Pridi doli, najlep�o priliko ima�
sedajle, da se nekoliko izobrazi�! Ne dobi� me vedno pri volji, ne razsipam
duhovitosti kar tjavendan � pridi �e, razlo�im ti umetnost nove stvarnosti,
plo�evinasto slikarijo ti razlo�im! (Za�vi�ga na precep.)
Klikot (ki se je bas vrnil, in ko je za�ul klice, se obesil skoz okno): Tisi?
Slikar: Mrtve je la�e priklicati kakor pa tebe! No, stopi doli, greva na po�irek k
�Zadnjemu gro�u�!
Klikot: Kaj si �e tako zgodaj vstal? Ne morem, nisem �e obrit in �
Slikar (ga premeri z neznanskim prezirom in izre�e s skrajnim zani�evanjem eno samo
besedo): Uradnik! (Se ponosno okrene in odkoraka proti trgu.)
Klikot se obrne od okna in ko mu pade pogled na zanko na steni, z obema rokama
zakrije o�i. Obide ga neka misel, ves o�ivi. Z �ivahnostjo si pripravi papir za
pisanje, sede za mizo nasproti zanke in za�ne hlastno pisati, dvigajo� od �asa do
�asa pogled k mrtva�ki vrvi. Dobil je snov za novelo.
Bleste�e jutro. �ez cesto n a � i g a �, ki uga�a lu�i.
Iz hi�e stopi T a r b u l a z molitvenikom v roki, isto�asno pri-hiti po trgu mimo
V ajdovega ogla stara � en a, ki tudi namer ja v cerkev. Ko jo Tarbula spazi, za�ne
takoj vikati za njo.
Tarbula: Gospa �upecki, gospa �upecki, dobro jutro, dobro
jutro! Po�akajte, pride �e sestra! Stara �ena. (ji takoj z vnemo stopi naproti): �e
veste ? Veste ? S
sekiro jo je baje, vso glavo ima razbito! Tarbula: Kdo, kaj ? Stara �ena: Niste �e
culi? Francoska Marija! V no�i jo je
nekdo ubil. V svoji sobi le�i na tleh vsa okrvavljena. Tarbula (Afri, ki je �e
prihitela iz hi�e): Afra, Afra, �uje�?
Francoska Marija! (�eni:) Natanko sem vedela, moralo se je
zgoditi! Afra: Kaj, kaj � Francoska Marija?
w
211
Tarbula: Ubili so jo. Nekdo jo je pobil s sekiro. Po steni vse
o�kropljeno z mo�gani! A f r a: Jezus! Pa kdo jo je?
Stara �ena: Se �e ne ve, tega �e nih�e ne ve. A f r a: Pa kje ste zvedeli tako na
vse zgodaj? Stara �ena: Kje sem zvedela? Da, kje sem zvedela prav za
prav? (Naenkrat �udoma ugotovi, da ne ve, odkod ima svojo
novico.) Polona je menda povedala, ne, ne, njej sem pravila
jaz. Klici so bili v no�i. Sploh se je moralo zgoditi! Tarbula (Afri): In baje je
na pol gola! Kajne, gospa, da je zelo
razgaljena? Stara �ena: Da, da, le nekaj malega ima na sebi, more se re�i,
da je popolnoma naga. Bog sam ve, kaj je prej po�el z njo,
preden jo je umoril! Radi denarja je gotovo ni. Saj ni imela
nikdar ni�esar. Tarbula: O, jaz pa mislim, da je imela. Koliko jih je pa bilo
vedno pri nji! Stara �ena: Menite? Mo�no dvomim. Le kak pijanec je �e zale�e! gor.
A f r a: Da, bali so se je, preve� se je �e razvedelo, da je imela fran-
coze. Na glavi je imela baje celo luknjo iz�rto; pa je znala
prikrivati. Tarbula: O, ta vam je pre�ivela! (Zavistno vzdihne.) Moralo je
priti tako, nekak�na kazen mora priti, �e �lovek toliko u�ije! A f r a: Mislite, da
ga bodo dobili ? Imajo koga na sumu ? Kdo prav
za prav je proti zadnjemu zahajal k nji? (Ve sama bolj�e, kot
vpra�ana.) Stara �ena: Jaz �e mislim, da ga ne bodo. Pri takih �enskah
ga vedno te�ko izslede. Pomislite, koliko jih tudi vedno zahaja
k njim, in vedno drugi, pono�i, neznani, vinjeni! O, zlahka ga
�e ne bodo na�li! A f r a (ugleda zadaj na trgu Konrada, mesarskega pomo�nika,
ki se pripravlja, da bi odprl trgovino; za�ne takoj vpiti �ez cesto):
Konrad, Konrad � tam je mesarjev Konrad, ta bo vse vedel, iz
hi�e je! � Ali so jo res? Konrad (se pomakne preko ceste nekoliko bli�e): Kaj je? A
f r a: No, francoska Marija! Konrad: Kaj je s francosko Marijo? A f r a: Tak delaj
se no! �e so jo res ubili? Konrad (se zarezi): Kdo pa vam je to natvezel! Vse: Je
niso? Konrad: Kdo je pa to iztuhtal! Mrtva ni, ampak manjka pa res
ne dosti.
212
Afra: Torej jo je le res nekdo!
Konrad: Kaj jo je? Ni� je ni nih�e! Pijana je bila zopet � na�el
sem jo na stopnicah �isto nezavestno, na rokah sem jo moral
nesti v sobo. Stara �ena: O, fej, nesnaga! A f r a: Pa je � je �iva? Konrad: Kak�na
pa! � Vrag sam vedi, kje �e dobi pija�e, ko
nima nikdar solda! A f r a: �e si jo moral nesti � pravi�, da je bila �isto brez
zavesti?
Morebiti je pa le kaj potem � morebiti je pa kaj po�rla? Konrad (se �iroko zarezi):
Po�rla, po�rla, pa �e veliko ga je
moralo biti! �esa vsega si ne zmislijo ljudje! Stara �ena (pomol�i nekoliko
u�aljena, potem trmoglavo): Pa
je le nekaj moralo biti! Air a: O, gotovo, �isto gotovo! Nekaj se je moralo
zgoditi, samo
nih�e �e prav ne ve, kaj. N a � i g a � (te�e zadaj �ez trg): Gori, gori! Na Bregu
gori!
�ene se vedo� spogledajo. Stara �ena: Jezus � Marija! Po�ar! T a. r b u 1 a:
Vidite! Afra: To je torej bilo! Po �veplu in dimu je di�alo vso no�, sam
vrag je brusil to no� kremplje po mestu! Konrad: Zato sem videl tako te�i Hlima na
rotov�! Gasilce je
�el klicat! (Ste�e stran.)
�ene se razburjene prestopajo sem in tja, ne vedo, bi li k po�aru ali domov.
Stara �ena: Jezus, Jezus, kak�ne stvari! Kak�ne stvari!
Izza ogla Juta, takoj hlastno h gru�i. Juta: �e veste, �e veste ? Tarbula, Afra:
Gori! Na Bregu gori! Ves Breg je �e v ognju!
Te�ko bo kaj oteti! j u t a: Ni mogo�e! Ni mogo�e! Vedno pride vse na kup, �e se
pri�ne.
Na� gospod v �Jutranjiku� � �e pred po�to ga dobi naravnost
iz Sluna � v Berlinu neki poslanik � vse je zletelo v zrak!
Vojska bo! Delavstvo se je uprlo, no�e vojne, vse je stopilo v
stavko � grozota bo!
Poslu�alci obnemeli, ne pridejo do sape, dogajanje!
Stara �ena (kot v zli vesti, da je ona s svojo izmi�ljeno novico spro�ila dogodke,
ki jih sedaj ni zaustaviti): Gospod Jezus, Jezus, saj se mogo�e �e kako unese, saj
se mogo�e �e kako izmiri!
213
T a r b u 1 a: Bog, sam Bog ve, kaj �e vse pride! -A f r a: Vse hkrati se bo
zgrnilo na nas!
Se razbe�ijo. Juta odhiti po trgu pravit dalje svojo novico, ostale na Breg k
po�aru.
V naslednjem je nekajkrat videti Konrada in na�igalca lu�i, ki te�eta �ez trg.
Iz cerkvenega zvonika za�ne biti plat zvona, z mogo�nim udarom buta zvon skozi
Hanino okno.
Hana se prebudi, plane kvi�ku. Njen spomin � kr�evito si za-tisne u�esa, obraz se
ji spa�i v trpljenju. Zdajci � usta ji spreleti plah nasmeh, potem � spro��eno se
smehlja predse. Radost ji prelije telo, izvle�e kov�eg, me�e vanj obleko, da vse
kar fr�it po zraku.
Pri vratih T er e z a.
Ter e za (osupne): �e na nogah? Ali nisem dejala �
Hana (jo noro stisne k sebi): Moje jutro! Moje jutro! Ni� ve�
ni res, nikdar ni bilo ni�esar! T e r e z a: Pri�la sem, da se ne bi prestra�ili �
plat zvona � gori
menda. Hana: Gori? Jaz pa sem mislila, da vabi k zornici. T e r e z a: Pa kaj
zmetavate tu ? Saj boste vse razdejali! Hana: Saj vas imam rada � ve�krat bom
pogledala domov,
toda-------Odpotovati nameravam.
Tereza: Oprostite, Hana, ampak �! Saj ste �e pred par urami
dejali � Hana: Dejala, dejala � toda pomislite � tri dni �e ne ve ni�esar
o meni, niti �rkice mu nisem sporo�ila �e. Skrbel bo. Moram
nekoliko pogledat k njemu! Tereza: Nehajte, prosim, s tem zmetavanjem, kdo bo pa
gledal!
�e �e res mislite, uredim jaz. Sicer pa itak pred poldnem ne
dohitite nobenega vlaka! Hana (prestane z zmetavanjem): Pa sedaj ? Zjutraj ?
Tereza: Za sveto Kri��evo voljo, saj ne gori voda! �e �e mislite
iti, ne boste menda kar udrli iz hi�e! Boste vendar rekli �e kako
besedo o�etu? Hana: Res sem neumna! Ve�, mo�iti se nameravam! Tereza (jo nekako
�alostno pogleda): Ne vem, ali ste postali tako
lahkomiselni tam zunaj � dvakrat ne govorite enako!
Hana (tleskne z rokami kot otrok): Pojdiva na Tisovec, od tam mora biti videti
krasno! �e od nekdaj sem si �elela videti goreti Gogo! (Se v naglici obla�i.) Saj
pojde�, kajne, Reza?
214
Tereza: In Prelih � kake skrbi nam prizadeva! Priklatil se je
domov tak � H a na (prebledi, ohromi v kretnji): Prelih? Tereza: Pri�el je domov,
ko sem �e vstajala, ves povaljan in
krvav. Skupiti jo je moral nekje. H a na (plane izza omarinih vrat, kjer se je
preobla�ila): Saj ni
mogo�e! Tereza: Zakaj se razburjate tako, ni vreden pijanec! Doslej sem
stala pri njem ter ga mo�ila. H a n a (stopi k Rezi ter jo strese): Reza, Reza, pri
Kristu, ali si
videla � Prelih? Tereza: Kaj imate? Zakaj ne Prelih? Tudi jaz sem se �udila,
kdaj je odkolovratil poloma iz hi�e. H a n a: In je �iv ? Je �iv ? Tereza:
Pretepsti so ga morali kje, sam Bog ve, kod je stikal
negoda! Mo�gane si je moral pretresti, ni�esar ne ve. Ves spomin
mu je vzelo! Prav za prav ni videti tako pijan, udarjen je bolj
moral biti. liana (stoji ukopana): �eprav �ivi � �eprav �ivi � jaz sem ga
vendar � (Se zave, da se ne sme izdati.) Vendar sem ga �
� vendar -------
Tereza: Kaj ste ga? Kaj je?
H a n a (�ez obraz se ji razlije bla�en nasmeh): Oh ni�, ni� � v�eraj
� kako je pri�el glupo pravit tisto o podoknici! Ne more pustiti �loveku nekoliko
veselja, �e ga ho�ejo presenetiti, ne, Reza? Radostno presene�enje nad vestjo jo
du�i, ne da ji, da ji ne bi u�le besede:) Naj �ivi, naj �ivi � samo da je mrtev!
Tereza (jo le nerazumevajo�e gleda).
Iz dalje gasilska tromba.
Hana (�e preoble�ena, rine Terezo iz sobe): Pojdiva, pojdiva! Tereza: Toda nekaj
moram ogrniti tudi �e jaz! (Izgineta iz sobe.)
Izza V ajdovega ogla Prelih z obvezano glavo in �udno na�emljeno obleko, za konce
suknje ga lovi Juta, ki se je med tem �e vrnila s svojega pohoda; mo� se komaj dr�i
na nogah.
Juta (na pol v joku) : Bodite no pametni, bodite no pametni, Otmar! Kaj bo rekla
gospa Reza! Kako ste le steknili obleko, saj sva jo vam skrili � �lovek niti za
minuto ne sme umakniti peta!
Prelih: Kaj me briga gospa Reza! Bom pa vendar smel iti gledat po�ar! Ni vsak dan.
Juta (ga rine nazaj, ki se je otepa): Lepo prosim! Naro�ila mi je, da moram paziti
na vas. Rekla je, da ste zme�ani!
215
Prelih: Kaj je rekla? Da sem zme�an? �akaj, za �eljust jo pri-mem. Sem radoveden,
kdo je bolj zme�an, jaz ali baba. � Kje �e gori? (Se ozira zmedeno okrog sebe in se
opoteka.) Juta, povej, prosim, kje je �e ogenj? Pa mi je res �e nekoliko v glavi.
(Se prime za glavo in obtiplje obvezo.) Kdo me je pa povezal? Juta. snemi mi to!
Saj nisem ni� ranjen, le notri je hudo. �e me vidijo takega, bodo koj stegovali
jezike.
Tarbula, Afra in stara �ena se vra�ajo preko trga, Ko zagledajo Preliha, takoj
pospe�ijo korak.
1 a r b u 1 a: Prelih, ranjeni Prelih, glejte no, kako je povit! (Vpije �e izdale�
k njemu:) Ali so vas res, gospod Prelih? So vas res?
Prelih (Juti): Pojdiva, babe gredo! (Se opoie�e.) No, pel ji me nazaj, saj grem
nazaj!
Juta (pozabi sedaj na komija): No, kaj je? Kje je �e ogenj?
Stara�ena: O be�i, be�i, saj ve�, kako je pri nas, takoj za�ene jo tak krik! Nekaj
desk pod kozolcem, pa �e te niso marale goreti!
Tarbula: To jim privo��im, da ni ognja, zmerom pridejo prepozno! (Prelihu:) Ali vas
je po glavi? Kdo pa je bil? Ali vam je res spomin vzelo?
Gru�i se je pribli�al od nekod tudi K o nr a d.
Konrad: Ploho, Prelih, ali ti je res nekdo nekaj povedal na uho?
Prelih je ves zmeden, bi rad �el domov, pa ne ve kako: grabi Juto za roko in rine z
glavo stran od radovedne�ev, ki so se nabrali okrog njega.
Izza ogla H a n a in T e r e z a, namenjeni po poli iz mesta na Tisovec.
Tereza (ko ugleda Preliha v gru�i): Marija, kaj pa ta tod kolovrati! Saj sem mu
skrila obleko! Gotovo je �la punica kam zijala prodajat. (Ugleda Juto.) Ali ti
nisem naro�ila, da pazi nanj? Ti �! (Jo grdo pogleda, pa se zdr�i besede.) Prelih,
takoj domov in v posteljo! Sle�em ga, spravim v posteljo �! Dam si opravka � njim!
Prelih, takoj v posteljo! �akajte, Hana, moram mu pomagati domov.
Hana (vr�e glavo nazaj in se zanosno zasmeje): Kaj stra�ite okrog, Prelih, ali vas
niso ubili? In kako umetno je povit, kdo vas je pa tako povezal?
Ljudje v gru�i so zelo hvale�ni ter se re�ijo nad Prelihovo rev��ino.
Tarbula: Gospa Tereza, samo nekaj lesa se je vnelo, �e �e ne veste.
216
Tereza (je podprla Preliha, ki ga z Juto vodita domov): No,
vidite, Hana, zdelo se mi je, da ne bo ni�. Le pojdiva nazaj.
�emu bi lezli tako navkreber za prazen ni�. Hana (vpra�a navzo�e): Ne gori ve�?
Tarbula: Nekaj desak in kup slame, to je bilo vse. (Z globokim
vzdihom.) Pri nas se nikdar ni� ne zgodi! A f r a: Nikdar nobenega dogodka! Hana
(se ne smeje): Pa�, pa�, in vendar se je zgodilo: u m o r j e n
je bil nekdo to no�!
Ob�instvo se smeje, ker se gospodi�na izvoli nor�evati iz Preliha.
Konrad: Nesimo ga na pokopali��e!
Smeh.
�ez trg slikar, ves zasopljen in upehan je prevzel glavni aran�ma po�ara. Postaja
pred okni, nastavlja pred usta dlani kot trobento in navdu�en kri�i: �Trara �
trara�gori! Gori! Me��ani, re�ite svoje imetje/� Teka iz ene ulice v drugo: �Gori!
Dogodek! Trara � trara!'�
Slikar (pride do gru�e): Gori! Be�ite in re�ite svoje! A f r a: Pijanec �e ne ve,
da ni ni�.
Konrad: Mojster, mojster, saj so �e pogasili! Saj ni hotelo goreti! Pojdite k
�Zadnjemu gro�u�, sedaj so tam!
Slikar: Mol�i, brezbo�nik, ne posegaj s svojim la�nivim gobcem v bo�jo usodnost, ki
je naklonila nevrednemu mestu dogodek! Gori! Gori! Ves Breg je �e v ognju!
Konrad: Ta hudi� bi utegnil za�gati �e sam! Zlodeju bi prisodil, da ga ogenj �e
veseli!
S 1 i k a r (z nagnjeno glavo in revnimi, zapu��enimi rokami): Morebiti se bo zdaj
za�ivelo kako druga�e, morebiti nastopi kaj drugega � novo, svetlonovo �ivljenje!
(Zastor.)
�e poziva ob�instvo igralce pred rampo, se zastor dvigne znova.
Vsi stanovalci po svojih sobah. Kot lutke v sejmski strel jami, povsem negibni,
zapored jih o�ivlja skrit mehanizem, potem pa zopet zapadajo v smrt.
K lik o t (stoji kot prelomljen sredi sobe): V mizi po�i les, nismo culi, mrak se
zatipa z razcef ranimi rokami nakvi�ku. � Privid je edini paradi�, iz katerega ne
moremo biti pregnani � �
Pred mirno �eno stoji Afra ter ji tla�i v usta skorjo kruha.
217